69. številka. Trst, v četrtek 27. marca 1902. Tečaj XIIXV ,,Edinost" rtimja aakrat aa 4aa. razor ■•dal) ta r«>tikoT. ob 4. uri ivećei. Nirohlaa mait : ta celo leto ........ 14 kros ca pol leta .........IX „ ta četrt leta........ G „ ca »b ........ X krosi .i «'0'5nio0 je plačevati aaprej. Sa aa- i <* ^r br« nrilr.fene n»r iftiine mm aorava se ara. _ o lofiakarnah ▼ Trstu se prodajajo pota n-cne številke po 6 atoiink (3 dtc.i; Tnta pa po 8 »totink (4 a*č.> Telefon Str. H70. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je mmil Offlaal »e računajo po Tratah v petitu. Zrn »enkratno naročilo a primernim popuitom Pcalana, osmrtnice in javne zahvalo do-uač< oglasi Itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poSiljaio uredništva Biefrankovani dopisi se ne sprejemajo »okoplai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spregama apravatitvo. Naročnino in o^lana je plačevati locc Trst. Irei^ktTu lu tiskarna se nahajala V aliei Oarf^tia Siv. 12. t pravutltvo, in tprejeata'0)e Inseratov v ulici Molil piccoio &<-v. 3, II. naii*ir. J._ Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Zopet en kričeč izgled. Zaključkom prošlega leta je dež. odbor istrski razpiral nce-to tajnika dež. odbora, torej jako važno mesto. Človek bi rekel, da, kdor hoče tajnikovati deželi, mora poznati d»žeIo, oziroma mora biti usposobljen v to, da more občevati s prebivalstvom v dežeti. No, velika većina tetra prebivalstva je hrvatsko slovenska. Tega dejstva menda ne bodo tajili nili signori, ki sede v deželnem odboru v Poreču. Ako bi hoteli to, bi morali preklicati celo svojo lastno statistiko. Čim pa je velika večina prebivalstva v deželi hrvatsko slovenska, bi si torej normalni možgani niti ne mogli misliti deželnega tajnika, ki ne zna tudi hrvatskega jezika 1 Ali kdor si ne more misliti takega tajnika, da ravno ne pozna istrskih razmer in istrskih sijmorov. o Že gori omenjeni razpis službe tajnika v deželnem odboru istrskem je bil klasičen. Ne vemo, ali jih je vest nekoliko opominjala, ali kaj, da so v rečenem razpisu pripozna-vali, da Istra vendar ni čisto italijanska zemlja in da je v njej vendar nekoliko tudi slovanskega elementa. Ali kako pot daleč daleč na okolo so ubrali, da so iztisnili to pripoznanje ! Ti gospodje bi si raje odgriznili prst in bi raje pogoltnili pero s črnilom vred, nego da bi izrecno in odkrito napisali, da je deželnemu uradniku v Istri potrebno znanje hrvatskega ali slovenskega jezika. Vest*, kako so se izrazili, da so vendar pripoznali to potrebo ?! Niso rekli : to poznanje je pogoj ! Ampak le : prednost ima oni, ki }>ozna .... Sedaj misliš gotovo, čitatelj, da so rekli v razpisu : hrvatski ali slovenski ! Jih pač ne poznaš teh signorov ! Rekli sa, da ima pred-jiost oni, ki zna tudi druge jezike, rabljene v držav i ! Ali ni klasičen ta razpis ?! V naši državi se govori tudi — ruski! 1 >a bi naši signori hoteli dajati prednost Rusom, če le znajo tudi italijanski ?! Soli postali panslavisti, odkar so si izvolili Slovanko, tla jim osveži, ojači in prerodi — prvo rodbiuo v obljubljeni deželi onkraj ve like luže ?! A ne ne ! Z »drugimi jeziki, rabljenimi v državic so hoteli le namigniti, da ne bi ravno škodilo, ako bi tajnik dež. odbora v Istri znal tudi kako hrvatsko besedo. Na tem izgledu je pokazano čitatelju kaj nazorno, kolika je mera ravnopravnosti, ki jo v najboljem slučaju, kadar so posebno dobro razpoloženi, privosčajo večini prebivalstva v pokrajini istrski ! Lutmk koneorcij liata Ediaoat" Natianila tiskarna konaorcija liata „Edinost" v Trat V Dajboljtm slučaju — smo rekli. Kajti tako dobrj razpoloženje, taki sviti; časi, kose,če tudi po dolgih poteh na okoli, spominjajo, daje poleg njih še kdo drugi v deželi, redno ne trajajo dolgo. Si koli pa ne od razpisa kake deželne službe pa do — imenovanja. V kritičnem trenotku imenovanja ima že z »pet absolutno nadvladje demon najgrjega nacjonalnega egoizma, ob katerem se stalno redi, masti in pase ostuden parazit: egoizem klike, egoizem oseb, Tako nas uči tudi ta najnoveji izgled. Na razpis mesta, o čegar oddaji so hoteli dati prednost prosilcu, ki zna »tudi druge v deželi rabljene jezike«, se je oglasilo tudi prosilcev, absolviranih pravnikov, doktorjev prava, kandidatov odvetništva, položivših več strogih izpitov, ki so vsi bili vešči italijanskemu, nemškemu, hrvatskemu in slovenskemu jeziku!! Ti so torej govorili poleg italijanskega še kak drugi »v državi rabljeni« jezik! Da, njihova kvalifikacija je bila še popolneja, nego jo je zahteval razpis, kajti vešči so, poleg italijanščine, še drugemu v deželi sami »rabljenemu« jeziku! V zmislu razpisa je enemu teh prosilcev absolutno šla prednost. Ha ! Ha! Saj smo rekli že uvodoma, da ne pozna signorov oni, ki bi menil, da si v deželi istrski, z nje veliko hrvatsko-slovensko večino, na vrhnem avtonomnem uradu spioh ni možno misliti bradnika, iz-lasti pa ne tajnika, ki ne bi poznal hrvatskega oziroma slovenskega jezika! YT razpisu so še z besedami, o drugih »v državi rabljenih jezikih«, trosili malce prahu v nedolžni očesi — oh ta nedolžnost ! — naše slavne vlade in so igrali komedijo, da bi mogli govoriti sami o sebi in da bi mogli njihovi zaščitniki govoriti o njih, kako lepo da se drže zakona in pravice . . . ali v uri imenovanja je odločal demon nacijonalnega egoizma, ki ne daje nikomur živeti poleg sebe: na razpisano mesto tajnika deželnega odbora v pokrajini, po veliki večini hrvatsko slovenski, so imenovali moža, ki ne zna niti besede jezika, katerega govorita večina! Niti v govoru ne, kamo-li v pismu ! V razpisu so dajali prednost njim, ki znajo kateri drugi »v državi rabljenih jezikov«, v resnici pa so dali sedaj, in jo dajejo vsiidar, prednost njemu, ki ne zna druzega, nego njihov jezik, jezik manjšine. Tu ima prednost, kdor ne zna hrvatski in slovenski, kajti ifti živimo v deželi, kjer se dogajajo stvari, ki bi bile v vsaki drugi dežeii nemogoče. To je kričeč izgled, s k*ko mero se našemu elementu v Primorju merita pravica in enakopravnost! Ta izgled je — poleg na stotine druzih — v kričečo ilustracijo hinavskim, farizejskim jeremijadam italijanskih poslancev v parlamentu na Dunaju. Na tem izgledu spoznajo lahko čitatelji vso resnično bitstvo in nrav signorov, vidijo lahko, da ne delamo mi tej laški oligarhiji nikake krivice, ako pravimo :da so na vzgoraj hinavci, ki krivijo hrbtišča; pred širokim svetom komedijaši, ki svoja trda lica kremžijo vjok, da bi svet verjel, da so res mučenik i, neusmiljeno preganjani; na vzdolaj pa, doma, kjer gospodarijo, odtegneni vsaki kontroli: hegemoni, absolutisti z železno pestjo, ki ne pozna druge volje, nego — svojo! Politični pregled. V Trstu, 27. marca \90'2. O položaju. '»Celje« še vedno na vseh koncih in krajih. Nemške novine v svoji predalih, nemški poslanci po shodih, mlatijo z vso srditostjo po vsem svetu, na de*no in levo, po najrazlicnejih političnih skupinah ! Vsaki dobiva svoj dei od te nemške jeze. Po tem nemškem mahanju izgleda, kakor da so se najrazličneje politične in narodne skupine, ki so sicer v naj h u jem boju med seboj, združile v zaroto proti Nemcem. Bič nemškejeze pada tako po Slovencu in Hrvatu kakor po Italijanu, tako po klerikalcu kakor po socijalnem demokratu, tako po poljskih plemenitaših kakor po Češkem radikalcu Klofačeve vrste, tako po ministru Pientaku kakor po najhu-jem opozicijonalcu. Ves svet je kriv, da so Nemci v celjski aferi doživeli malo nezgodo. Morda pa prihaja srd najbolj od todi, ker notri v srcu sami čutijo, da so — sami krivi ! Sami krivi iz vzrokov, ki smo jih naveli že včeraj. Sami krivi v svoji neiskrenosti. Na parlamentarnem parketu bi hoteli igrati veliko ulogo, a podirajo temelj parlamentarnemu življenju. Veljati bi hoteli za važno državno stranko, a negirajo pogoje za razvoj države, kakor izhajajo iste iz etnografiške sestave države. »Politik« pa pravi, da so sami krivi izlasti tudi zato, ker se dajejo voditi od ljudij, ki jih zavajajo. PODLISTEK 60 Vladimir. Hrvatski »pisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. IV. Sredi kavarne se je širil star podolgat billard, čegar mjsrno sukno je bilo zakrpano na sto mestih. Ta billard je služil nadobudni • 1 mladini, ko je trebalo, tudi za — posteljo, eosebno, če se je kateremu teh sinov Vil vino ali žganje zaplelo med noge. (Gospodar tej kavarni je bil v prejšnjih časih jako čuden svat, po poklicu kavarnar, ali poleg tega tudi oderuh in še veči domorodec. Imenoval ee je za Hrž'ca. Kdor ni umel hrvatski, ni dobil pri njem niti kapljice črne kave, da, stari H rž c je bil tolik purist, da mlada gospoda niso smeli zahtevati »kipfelnov«, »žemljic« in »cigar«, »mpak samo »rožičkov«, »kruščkov« in »-motk«, in kadar koli je stari Hržic čul tako tujo besedo, izsul je na tega ali onega mladega gospoda celo filipiko o izdajstvu domovine, ker da mladi svet zanemarja svoj materini jezik. Od onega časa je »vražja kapelica« postala v shajališče, radikalnih mla-deničev, a Hržićev puristiški duh je vladal v stolpu Bele četrtega tudi tedaj, ko je Hržić to zakajeno jamo zapustil svojemu nasled j niku Dianicu, kateremu so Zagrebčani lucus a non lucendo prisili pridevek »Deutschbiick«. Tudi stari Dianic ni hotel nikdar gpregovo- j riti ni besedice nemške; ilirska kapica z me-j sečem in zvezdo mu je bila svetinja ; vzlic izrecni trebušini je nosil težko puško narodne j straže s posebnim ponosom: iz kratka: bilje to junak, ki se ni bal ni vraga — razun svoje plečate žene. Pred njo se jo pa v resnici tresel, ker stara obila »dajčpekovica« je imela poleg svojega rudečega nosu tudi strašno žilave pesti, ki niso nimalo vedele zai navadna pravila etikete, in ne enkrat so pa- j dale pesti te ljubeznjive raegere na široka pleča Dianiceva kar »coram populo«. Nekega popoludne v juliju 1. 1M48 je i bilo v »vražji kapelici« silnega krika, da so kar grmeli stari oboki kavarne. Vreme je bilo oblačno, dež je silno padal in vsakdo je iskal to zakajeno zavetišče. K temu važne novice od vseh strani, vojna na Madjare zaključena. dvignila se je vsa Krajina, narodna vojska se zbira v vsej naglici in tudi dijaki naj ee dobrovoljno prijavljajo v vojake. Ni torej nikako čudo, da je ta četa ka- kih štirideset mladen>čev, natlačena v tako ozkem prostoru in vznešena po splošnem oduševljenju burne dobe, silno bučala. Kraj omare je sedela »dajčpekovica«, zardelega lica, podprtimi lahti; zaspane oči so jej blodile po kavarni, po kateri so se vili oblaki gostega dima. Debeli gospodar pod rdečo kapo se je bil prislonil na billard ter je na trebuhu motal palca. Samo tu pa tam je lezel k tej ali oni mizi, da donese črne kave, slivovke, in kakor . so se že imenovale vse vrsti kislega nektarja njegovega. Za podol-gastimi mizami in v globokih izdolbkih oken so sedeli gostje, pravniki, filozofi in mnogo pravoslovcev, vsi sami drzni odločni ljudje, večinoaia bradati in oblečeni večinoma fan-tastiški. V nekem izdolbku okna, oddaljeno od ostale družbe, se je bilo zbralo za mizo pet do šest mladih ljudij. Jednemu iz-med njih je bilo lice široko, krepko, oči velike, lasje in brke črne kakor peroti vrane. Ni imel na sebi surke kakor drugi, ampak modro poljsko čamarko, razgaljena prsa in konfe-deratko na glavi. Držal je glavo visoko, gle • dal je drzno okolo sebe, iz njegovih očes je sijal čuden plamen. »Kaki ste vi ljudje?« je vprašal svojega Takov nespodoben človek da je ravno grof Stiirgkh, čegar glavna svojstva so : zmešan, čuden, prepirljiv in sam va se zaljubljeno. Ta stoji na t nem krilu nemške ge-meinburgschaft, na drugem pa — Jurij Scbonerer. Po takem ni čudo, da so izgubili vsako mero očesa za cenjenje, koliko zmorejo sami in koliko nasprotniki in da ne vedo ceniti občutljivosti raznih elementov javnega življenja v državi. Zavedeni od takih slabih voditeljev so Nemci prišli do celjskega poraza. Poljski »Czasc pa vidi še drugje vzrok, da so jo Nemci s celjskim vprašanjem zavo-zili. Računali so na to, da večine na desni ni več, izlaati pa so računali na zgrešeno politiko nemških konservativcev, s katero poslednji niso na levi nič pridobili, na desni pa veliko izgubili! Ob teh, kakor so menili, zanje ugodnih okolno^tih, so nemške Btranke hotele prirediti nekako generalno skušnjo svoje parlamentarne moči. To pa da je bila lavno naj veča pogreška od strani Nemcev in bi bila ostala pogreška, tudi ko bi bila Stiirgkh ova resolucija vsprejeta z enim glasom večine. Individuelna logika uči, da vsakdo, ki vidi, da je napravil pogreško, miruje, in gleda, da je ne ponovi več. Psihologija strank pa uči, da iste postajajo besne, ko vidijo, da so grešile, in — delajo daljnje grehe. Le če imamo pred očmi ta dejstva, moremo umeti orgije neumnosti, katerih pozorišče je sedaj levica in nje novinstvo«. »Cazsc pa odklanja poziv, naj bi Po ljaki mislili na rekonstrukcijo prejšnje desnice* To da bi bila slična parlamentarna poskušnja moči, kakor jo je zagrešila levica v celjskem vprašanju. Mi bi rekli, da ima poljski list — prav. Na prejšnjo desnico ni misliti yee že zato, ker so jej pripadali nemški konservativci. Od kar je vitez Javora k i razbil prejšnjo večino, se je v konservativnih Nemcih izvršila evolucija, da sploh ni več misliti, da bi mogli ti elementi s Cehi in Jugoslovani se-sestavljati skupno parlamentarno tvorbo. Vsaki poskus mora ali ponesrečiti že v začetku, ali pa prinesti za seboj le epizodo, ki bi trajala k večemu do prvega načelno važnega glasovanja. V ta poskus pa ne bi bilo svetovati tudi zato, ker smo z vspehom v celjski aferi dobili dokaz, da se Slovani morejo lepo uveljavljati, tudi če ne vlačijo za seboj balasta takih nezanesljivih in nepre-računljivih elementov, kakoršnji so konservativci pod zastavo tudi nezanesljivega — Kathreina. -. soseda, suhega človeka, čmernega podolga-stega lica, rodom Ličanina. »Zakaj ?« je odvrnil Ličanin mirno, po-vešane glave. »V vas ni pravega duha. Revolucijo treba pripravljati, po Zagrebu barikade graditi. To je še le pravo veselje«. »Proti komu?« je vprašal zopet Ličanin. »Tako, tako, proti komur si bodi«. Ličanin je zmignil z rameni, ali drugi sosed, hud, črnikast filozof iz Primorja je za-klical, udarši Poljaka po rami : »Pa čemu da bi se mi v Zagrebu puntali! Mi pojdemo preko Drave proti Košutu, tam bomo imeli dovolj posla; tega nam vlada ne brani, marveč celo podpira, daja puške, smodnika — — —« »Eh, eh ! To ni prav ; ti bi moral, Mijo, v Primorje, pa vspodbujati narod na revolucijo, a ti, Maksime«, se je obrnil Poljak proti Ličaninu, »ti idi v Slavonijo kakor zaupnik revolucijskega odbora, da organiziraš v*3tajo«. »Obesili bi me«, je odvrnil Ličanin mirno. »To bi bila za-te pra\a čast in dika«, je zakričal Poljak, plosknivši z rokama. Rusija in Bolgarija. Glede namena velevlasti pa zahtevajo od zatiranega ljudstva, potovanja bolgarskega ministerskega predsed- naj l>i mirno prenašalo vse te turške grozo-nika Daneva na Rusko širijo se razne vesti, vitosti, samo radi tega dane pride zopet na Po merjenju nekaterih j>ojde Danev v Petro- površje ono balkansko vprašanje, ki, na sra-grad v glavnem radi tega. da vplivne osebe moto civili/aeiji sedanjega časa, še sedaj ni prepriča o stanju v Makedoniji ter da izpo- rešeno. Posebno se vlasti obračajo do Bolga-sluje od ruske vlade, da bi ista prisilila rije z zahtevo, naj ta zatre makedonsko gi-Turčijo v iz vedenje potrebnih reform v Ma- ! banje, a Bolgarija je vlastem odgovorila, da kedontem ne bi trebalo celo, da so se mirovna pogajanja za pri čela bati za svoje interese na Baikanu, oziroma na željo angležke vlade. Ta m >ra namreč v na V t-to k u kakih 14 dneh predložiti spo l nji zbornici bi-Turčija se je seveda radovoljno odzvala lanco, ki izkazuje nad jedoo milijardo defi na poziv velelevlasti. naj zatre upor v Ma- cita, v pokritje katerega bi morali uvesti kedoniji t-r je poslala tja vse polno turških n^ve davke. Ker se vlada boji, da bi jej vojaških čer, katere pa mesto da bi skrbele parlament ne hotel dovoliti novih davkov, za red, še povzročujejo nemire m netijo upor, skuša v južni Afriki doseči prem;rje. ker postopajo s prebivalstvom, kaki r raz V burskih krogih vlada prepričanje, da bojnik i in je preganjajo na najhujši način, bi Steijn, Delarev in De\vet ne privolili v Turške čete ropajo po deželi, more ljudstvo sklep miru, ako se burskima republikama ne zažigajo hiše ter ouečaščajo žene in dekleta, prizna popolna neodvisnost in tudi ako bi bil da, iz Makedonije prihajajo celo vesti, da Schalk Burgher pripravljen odpovedati se turški vojaki pjbijajo kar cele družine. In to neodvisnosti. Angleži pa nočejo ničesar slišati se nam ne bo zdelo nič čuduega, ako u po- o neodvisnosti. Vendar pa ni izključeno, da števamo dejstvo, da je večiua turškega v - bi Buri sklenili mir, ako se jim pjd angle- ' jaštva, ki je v Makedoniji, sestavljena iz žkim protektoratom prizna popolna neod-Albancev, tega najnemirnejšega ljudstva aa visnost. Balkanu, teh najhujših sovražnikov vsega Ta protektorat pa bi bil bolj formelnega kršćanstva, posebno pa Slovanov. Kvropske pomena in Angliji le v nekako pretvezo, da bi pod tem skušala prikriti svojo blamažo. skega predsednika dr. Korberja, mnogih škofov in drugih odličnjakov. Na mnogih goriških poslopjih, med temi na poslopju deželnega zbora, okrajnega gla-; varstva, na trgovinski zbornici, na sedežu veteranskega društva itd. so izvešeni ža-lovalni znaki. Govori se, da bo pogreb prihodnjo sredo. Mestni avet goriški je imel sejo, v kateri se je župan dr. Venutti spominjal smrti pokojnega kardinala nadškofa. Mestni svet je na to vsprejel sledeče predloge eksekutive: ; Na municipiju se izvesi mestna zastava na pol droga, na dan pogreba pa se na vsem poslopju izvesijo žalovalni znaki ; mestni svetovalci se poživljajo, da se udeleže pogreba ; »II Sole«. (Glas iz občinstva.) Ze nekaj mesecev je, odkar se mučita in trudita dr. Depangher (bivši koperski ca-morrist) in neki Bianchi (agent neke zavarovalne banke), da bi mogla čim prej začeti z izdajanjem lista .... Solnce. Da-si ima to naše novo . . . Solnce navidezno blesteti v mednarodni luči, mu je resnični namen povsem drugačen. Program novemu listu bo namreč nekako a n t i s e m i t s k o-l i b e r a 1 e n, torej : družiti bo hotel vodo in ogenj. List se hoče boriti zoper semitizem in biti istočasno — trž. liberalen. Vsi pa vemo, da so ravno se-mitski elementi, ki sestavljajo takozvano liberalno stranko. Ali niso ravno Ždje, ki odreja se, da se pogreba udeleže mestna vzdržujejo laško liberalno stranko? Ali Ve-godba, gasilci, občinske ljudske šole in vsi nezian, Morpurgo, Luzzatto in družba niso občinski zavodi : o pogrebu bodo na poti, po kateri se bo pomikal sprevod, gorele sve-tiljke, ki bodo ovite v žalovalne znake. Truplo je imbalsamiral zdravnik g. dr. S. P e r t o t iz Trsta. »Posestno stanje«. To je pri nas v Avstriji postala jako odijozaa b°seda, ali jako morda semiti ? Kako se bo moglo novo »Solnce« boriti proti židovskemu »Piccolu«, ko bo ob enem, kakor »liberalen« list,, rama ob rami s »Piccoloni« moral napadati nas Slovence ? ! Misel za izdavanje novega lista se je porodila v prvi vrsti iz osebnega maščevanja. »Hvala lepa za to slavo!« sejeodameh-nil Ličanin. Kolike vrednost so taki protektorati, vidimo najbolje na Bolgarski, katera je formelno še »V vas ni pravega duha«, se je nasme- 1 v«dno pod turškim protektoratom, a je ta jal Poljak, izpraznivsi svojo čašico. protektorat za njo take vrednosti, kakor da »Čujmo! Oujmo, gospoda!« je zakričal £a ne l)llu od druge mize odebelel, piavolas Zagorec ru-dečega lica, »ah. ah. ali ! Ali je to lepa do godbica, kako je naš Lazo danes skušnjo po ložil. Daj, Lazo!« »Povej! Povej, Lazo!« so se odzvali glasovi od vseli strani. Na to se je dvignila velika človeška postava, viša od vseh ostalih. Lee mu je bilo orehasto, očesi temni in žarki, glava okrogla, a brada mu je padala do pasu. V* njem kakor da je vse plamtelo in drhtelo. A za veče čudo, ta človek je bil oblečen kakor pravi pravcati serežau kordonec (Serežaui so se imenovali šestero avstrijskih polkov v Granici, katerim je bila glavna naloga ta, da so odvračali napade turških roparjev. Op. ured.). Rudeča kapa, plave dimlije (turške široke hla»"e), a za pasom dve mali puški, okovani s srebrom. Vsakdo bi bil dal glavo, da je t > serežanin iz Vališsela, aii Rakovice, ali v resnici je bil to Lazo Kovačevic, pravnik iz Sriema. (Pride še.) K zaključku naj omenimo še, da je včeraj umrl v Kapstadtu znani Cecil Rhodes, pravi povzročitelj južno-afričanske vojne in duša vse angležke akcije v tem vprašanju. Tržaške vesti. r Kardinal dr. Jakob Missia. Bolezen pokojnega kardinala trajala je Bicer — kakor doznajemo sedaj — že dolgo časa in je bilo pričakovati katastrofe v nedaljnjem času, kljubu temu pa ni bila javnost obveščena o težkem stanju odličnega bolnika. Iz testamenta je razvidno, da je pokojni kardinal nadškofijsko semenišče v Gorici imenoval glavnim dedičem svojega imetja. Poleg tega pa je zapustil razne svote sorodnikom in revežem. V testamentu je tudi izrečena želja, da njegovo truplo pokopljejo na pokopališču na sv. Gori. Došlo je mnogo sožaljnih brzojavk ; med temi je ona cesarja Frana Josipa, minister- odijozen pojm. Kjer-koli je braniti kako Imenovana gospoda sta bila pred časom naj-nemško ali laško krivico, služi krivičnikom zvesteja in brezpogojna pristaša lista »Avantic. kakor ščit.,., posestno stanje. Na vse krčevite Ta list je sicer italijanski po besedi in duhu, in obupne napore naše za najoj ravičeneje ali protižidovski je najodločneje. In še jedno revindikacije, odgovarjajo Nemci in Italijani dobro stran ima, sojeno z našega slovenskega s sklicevanjem na »posestno stanje«. Treba stališča : on obsoja namreč tiste brutalne na-vedeti namreč, da so si Nemci in Italijani pade na našo narodnost in govori vedno, da znali tekom vekov na naši lasti graditi svoje tako sovražtvo in proganjanje ni v zmislu posestno stanje. O tem jim je seveda — ne resnične italjanske kulture! Ker pa sta ime-pomaga nič, treba pripoznati to — šla na novana gospoda hotela imeti pri »Avantiju« roko najbolj naša lastna mehka nrav, tako prvo besedo in sta hotela pregloboko posezati nepripravna za odpor. Iz naše lasti so si v stvari lista, a se jim je to izjalovilo, pa znali graditi svoje posestno stanje in danes je sta postala listu največa sovražnika ter hočeta neizmernega v resnici nemškega obrežja, v sedaj v mašSevanje pričeti izdavati protiži-katerem milijoni grobov krijejo — ostanke dovski — liberalen list, kakor konkurenčno slovanskih trupel! podjetje »Avantiju«. Na drugo stran pa, da Tudi na tem ozemlju, ki je danes še si tudi med camorristi pridobi čitateljev in naša last, so si Nemci in Italijani kon- odjemalcev, pa hoče napadati nas Slo-struirali svoje »posestno stanje«. Celje je n. vence!! pr. naša starina, Nemci pa je vodijo v raču- Solnce, tisto staro solnce tem gori, v nih svojega posestnega stanja." Ce je kje enem dnevu obleza ves tirrnament in se po-Italijan ali Nemec rezal Slovencu kruh pra- tem nagi bije k zatonu . . . tako se nadejamo, vice, ali če so Nemei ali Italijani kje svojca da tudi novo tržaško »S>lnce« pride, obleze uslili Slovencem za oznanjevalca besede božje, skoro naš tržaški tirrnament ter izgine . . .. je to gotovo krivica, murpacija, ali Nemci in ne da bi se povrnilo zopet, kakor dela tako Italijani so si s tem ustvarili »posestno sta- ono staro solne o gori na nebesnem svodu, nje«, iz katerega izvajajo svojo pravico, da Ali celekarafeteristir no je za nestalnost in naslednika temu sodniku in svečeniku mo- hlastanje kršćanskih sortjalistor na Dunaja, rata biti zopet Italijana ali Nemca ! In če mi ako je resni r na govorica, ki se siri. rigata za re-svoje — posestno stauje. črno noro časnikarsko podjetje, da hočejo Pojm »posestnega stanja« pokriva vsako ioreJ kršćanski socijalisti tudi r Trstu jtod-krivieo proti nam. Pojm »posestnega stanja« 1 "}afi sovražnike nas Slovencev in nam škoje za nas tista mrtva točka, preko katere ne 'lorati moremo v svojih narodnih aspiracijah. »Po- Kes žalostno je, da v Trstu ne more za- sestno stanje« je barikada, b katere sovra četi izhajati noben italijanski list, ako nima žniki streljajo doli na nas, kadar se pehamo v programu: sovražtva do sodeželanov s!o-in ubijamo, da bi si pridobili zopet, kar je ven-ke narodnosti! A morda je ravno tudi v naše, kar nam je bilo odvzeto se silo in kar tem nekoliko vzroka, da imajo vsi ti novi nam vzkrača sovražnik, krčevito drže v pesti Kati tako kratko življenje. Kajti: se starim našo last, ki si jo je bil prilastil ali na na- pr« gramom nimajo nova podjetja prave pra-silen ali zvijačen nečin ! vice do ekzistence. Zato smo uverjeni, da Je-li čudo, ako se mi zgrozimo vsikdar, ludi novo »Solnce« zatemni po kratkem kadar čujemo grdo besedo o »posestnem sta- slJaJn- nju«. — Zgodovina velikega dela posect ; Ozirom na dpgodke t Ricmanjili nega stanja naših sovražnikov je zgodovina pr^vi reški »Novi list«: »V lviciu kakor da naše nesreče in izgub, ki smo jih trpeli. Će nikakor nočejo popustiti Ricmanjcem glede pa naši nasprotniki kriče v enoraer, da slovenske službe božje. V takem napetem »posestno stanje« involvira nedotakljivo pra- ' razmerju je lahko predvideti, kaj se more vico, da je sedanje posestno stanje sakro- dogoditi. Opozarjamo na ta slučaj cerkvene sanktno, da se ga ni smeti dotikati, če jim je ! starešine našega naroda. Naj bi oni skušali pojm »posestnega stanja« v veliki pravdi z poravnati na kompetentnem mestu, kar je nami najveljavneje pravno sredstvo: smo pa zakrivila — irredenta. Drugače bo v Ricma-mi danes tu, ki se moremo poslužiti tega njih iznenadenj, a vse kaže, tla gibanje ne sredstva in zahtevati: ne dotikajte se po- 1 ostane omejeno na ono župnijo«, sestnega stanja. Kar štejejo sebi v pravico, | »Novi list« konstatuje, da se Ricmanjci ne morejo šteti nam v krivico ! Ispražnjeni sti stolici mitropolita v Gorici in vladike v Trstu. Na obeh teh dveh stolicah sta bila dosedaj rodom Slovana. T o j e torej naše posestno stanje. To posestno stanje smemo reklamirati tudi za bodočnost tembolj, ker ni uzurpirano, pridobljeno po krivici, kajti odgovarja resničnim etnografiškim razmeram v pokrajini. Oe pa italijanski del dijecez občuti to kakor krivico, mi ne moremo pomagati. Saj nismo bili mi tisti, ki smo uveljavili pojm »posestnega sta-nja« celo tudi za slučaje, ko je to »posestno stanje« le svoti, narasla iz velikih krivic ! — Zakaj naj bi ne zahtevali torej mi, naj se ohrani »posestno stanje«, kjer je res čisto, pošteno, navstalo po božji Previdnosti in zakonitem prirodnem pripoeeatvovauju ?! V imenu principa spoštovanja posestnega stanja zahtevam^ torej : bodoči mitro polit v Gorici in bodoči vladika v Trstu morata biti Slovana!! nikakor nočejo več povrniti pod latinsko bogoslužje. Nočejo, nikakor nočejo. Vda natezanja vikarja Petronia, da so ztstonj. Ali unija, ali — pravoslavje ! To da je deviza. Rim naj izbira! »Hottli so s cerkvijo voditi politiko. E pa dobro. Tu so konse-kve ncije!« Žalost in veselje! Pišejo nam: Ko sem bil te dni v Trstu, sem si precej na tanko ogledal to veliko trgovsko mesto. — Nisem pa hodil samo po glavnih krasn'h ulicah, ampak sem zašel tudi v predmestja, da se prepričam, se-li tam opaža kakov znak tržaškega Slovenstva! Z veseljem moram omeniti, da sem slišal, osobito v okrožju sv. Jakoba, precej odraslih in tudi otrok, ki so na ulici govorili naš mili slovenski jezik. V tem okraju slovenščina nekako bilancira z italijanščino — kar je gotovo dober sad deloma narodne šole, nahajajoče se istotam, deloma pa javne šole, za katero skrbe politični voditelji. l\> drugih predmestjih se vidi vse polno slovenskih obrazov, toda ti govore že večinoma laški ! Pri sv. Alojziju sem naletel na dečka kakih 1 > let, ki je bil v družbi drugega manjfga, s katerim je govoril slovenski. To je bila v teui okraju »bela vrana«; zato sem vprašal deeaka, kako da je to, d:* so »na hribu« sami Lahi ! Rekel je, da »na hribu« znajo vsi otroci slovenski, a da nočejo govoriti — ker nimajo starišev, ki bi iih navajali na to ! Glejte one le tam na hribčku, mi je rekel, ti so sami Slovenci, ki niti ne znajo dobro laški, a g o-vore med saboj vedno — la>ki !! I žaloščen sem pozdravil dečka, pripo-ročivši mu, naj nikdar ne pozabi svojega materinega jezika in naj se svojim ugledom sili tudi druge, da bodo govorili naš lepi slovenski jezik. Kakor sem bil žalosten »na hribu«, tako in še l>olj sem se razveselil v mestnih javnih vrti h. kjer sem naletal na cele čete slovensko govorečih otrok iz boljših slojev. Ko sem pred kakimi 20 leti bival v Trstu, sem moral poslušati vse polno »sča-vov«. Ti so sedaj skoro izgiaili, tako, da jo le >e redko slišiš to grdo psovko, ki so jo rabili proti nim Slovencem. Osobito pa izginja ta psovka med poštenejimi nižimi sloji in jo čuješ le med sodrgo, pa bodi da ta so-drga nosi raztrgane hlače ali pa g!a<;e-roka-vice in cilinder na glavi ! Splošen utis mojega sedanjega bivanja v Trstu je, da se naša stvar vendar razvija precej povoljno in da pojde v jezikovnem obziru vedno na boljše — namo če bodo Slovenci, in v prvi vrsti slovenski stariši, vršili svojo sveto dolžnost ! Kaj je lepšega, nego imeti otročiče, ki lepo govore svoj materini slovenski jezik in ki znajo ob enem tudi druge deželne jezike! — Brez slovenskega jezika se od sedaj naprej ne bo moglo izhajati — niti v Trstu, zato je najbolje, da vsaka mati nauči svoje otroke najprej slovenski in potem naj jih uči še laški in druge jezike. To je srčna želja v^eh nas in še posebe Vašega popotnika. Od sv. Jakoba nam pišejo: Naš čital-niski orkester ^ešel se je v posvetovanje, da spravi voz, ki se je bil začel vstavljati, odkar je izstopil g. Rakuša, zopet v tir. Izvolil si je nov odbor, sestoječi iz gg. Rože, Zafred, Lu-bič, Prelc in Spilar. Li-ti so si izvolili predsednikom in blagajnikom g. K »že Josipa, tajnikom g. Lubiča, arhivarjem pa g. Zafreda. Sklenili so tudi, izreči zvezi slovenske tržašse mladine potom našega čitilniškega o. i bora zahvalo za darilo K 103.26 z i instrumente. Ker pa ta vsota ni zadostovala, naprosil je gosp. Kakuša g. Svara Frana, da nam je poiskočil še s K 140 na pomoč. Srčna mu hvala ! Največa težava je t >rej premagana: instrumente imamo. Oh, to je veselje mej našo mladino! Orkester šteje sedaj 24 godcev ter ima dva učitelja. Ker pa je uka/.eljne mladine več, neg > imamo instrumentov, si bo moral vsakdo, ki bo še vsprejet v naš zbor, sam nabaviti instrument. Novi udje se vsprejemajo na vsaki vaji, to je vsaki ponedeljek, «redo, petek in soboto. Želimo torej gospodoma učiteljema vstraj-nosti, učencem pa priporočam », naj bodo pridni in vstrajni. Dosedanji vspehi so povoljni in nam obetajo dobro prihodnost. Iz pred naših sodišč. — Deželno sodišče v Trstu. — Ludovik Sterger bil je svoječasno od okrajnega sodišča obsojen na 2 dnevni zapor, ker je častnika, ker je častnika, ki je o proklamaciji izjemnega sta nja spremljal dotičnega komisarja, apostrofi-ral z besedami »Huten Sie s ch« (varujte se>. Vsled rekurza uloženega od državnega pravnika in od obsojenca, vršila se je včeraj na deželnej sodniji prizivna obravnava, na kateri je bila Stergerju kazen povišana na 1"» dnevni zapor. I>robne vesti. Nesreča na par-n i k u. Sinoči je padel na parniku »Amphi-trite« 2^-letni težak Fran Parenzan iz Pirana in si zlomil desno roko. — Prenesli so ga v bolnišnico. Tat v i na. Kmetovalcu Alojziju Ker-šovanu od Sv. Mar. Magd. zgornje pobegnila je te dni njegova l.Vletna služkinja ter mu odnesla raznih predmetov, vrednih skupaj 15 kron. — Stvar je naznanil policiji. Čudna zabava K 1."»-letnemu Josipu Brusadinu, ki se je včeraj zjutraj nahajal na pomolu sv. Karla, sta se približala dva njemu nepoznana tantalina ter ga brez najmanjšega vzroka pahnila v morje in potem (»obegnila. Ko so dečka nekateri možje rešili iz morja, podal se je isti takoj na svoje stanovanje v ulici Beccherie št. 6. in legel v postelj. — Dečkov oče je stvar naznanil |>oliciji. Izlet v Benetke. O priliki Velikonočnih praznikov priredi Llovdov parnik »Graf \Vurmbrand« izlet v Benetke. Iz Trsta odpluje parnik v nedeljo, dne 30. t. m. ob 8. zjutraj, iz Benetk nazaj v Trst pa istega dne ob 8. uri zvečer. Vožnja iz Trsta do Benetk traja kake 4. ure in stane od tu v Benetke 8 kron, tja in nazaj 12 kron, iz Benetk v Trst pa 10 laških lir. Kosilo ali večerja na parniku stane brez pijače 2 40 krone. Eksproprijacija zemljišč za drn^o železniško zvezo s Trstom. V dnevih od , 7. do 12. aprila poslovala bo na licu mesta komisija za razlastitev (eksproprijacijo) zemljišč za gradnjo nove železniČne zveze s Trstom in sicer na progi od Opčin do Trsta. Komisijo, ki se bo bavila tudi z drugimi stvarmi, ki so v zvezi z razlastitvijo, vodil lK) namestništveni svetnik Fabiani. Dne 7. aprila se komisija sestane ob i'1/* lir' zjutraj na Opčinah, vsakega našle Injih dni pa bo komisijouelno delovanje pričenjalo ob 0. uri zjutraj. Ioteresentje morejo tej komisiji ust-meno prijaviti svoje eventuvalne prigovore proti razlastitvi ali proti gradbenemu načrtu samemu. Na poznejše prigovore se ne bo jemalo nikakih obzirov. Dražbe premičnin. V petek, dne 28. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. < kra nega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Rossetti št. 038, železna blagajna; v ulici Media št. 25, oprema pekarne, moka, ura in podoba; v ulici Solitario št. 10, hišna oprava: na borznem trgu štev. 2, hišua oprava ; v ulici della Guardia št. 9, hišna oprava; v ulici Amalia št. 5. in v ulici Co-nicoli štev. 3, hišna oprava in zastavni listi ; ob 11. uri zjutraj: v ulici Forni št. 20, železna blagajna. Vremenski vrstnik. Včeraj : tor 1 >mer 7. uri zjutraj i'0 O ob 2 1 uri popoiudn* 1G°.0C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.7 — Danes plim* ol> 11.0 predp. in ob 10 50 pop.; oseka ol ."» 23 predp »ludne in ob 4 44 popoln dne. pisnik »Sloge« pravi : »Mi se ne čudimo mons. Petronio in njegovim sotnišljenikem, ki sede za zeleno mizo v škofiijski psarni, ali strmimo, kako morejo vse to trpeti in mirno prenašati oni kanoniki, ki govore, da so Hrvatje in Slovenci. Mari je v dušah in v srcih 'te preča3tne gospode ugasnila poslednja iskra rodoljubj-i ? Ali ne čutijo več se svojim bednim narodom ? Ali nimajo več usmiljenja do nas trpinov, ki smo izročeni na milost in nemilost najstrastnejim italijanskim fanatikom v svečeniški halji ? Je-li to mogoče, preČastna gospoda ? Ako je, vedite, da niste vredni imenovati se naše brate in prijatelje naroda, da ste slepo orodje v rokah narodnih sovražnikov, ki nas hočejo uničiti in ugonobiti — z Vašo pomočjo ! I Ako je temu tako, potem vedite, da Vas tudi mi umejemo, ali ob enem tudi najostreje obsojamo. To more biti sicei jako komodno in lahko za vas, ali častno in rodoljubno ni! Puščajte torej še nadalje, da nas koljejo volki, ali vedite, da boste tudi Vi pozvani na račun — ker Bog ne plačuje vsake sobote ! Vesti iz ostale Primorske. X Itaiijanizaeija t cerkvi. Iz Zrenja v Istri pišejo »Naši Siogi«, da je dne 15. t. m. odšel od tam zadnji župe upravitelj, vele-častiti gospod Klinar, ker ni mogei več prenašati nemirov in izgredov, ki so jih počenjali proti njemu gladni Krnjeli in brezdušni ita-lijatiaši. Ker so torej ostali brez svečenika, je prišel dne 9. t. m. tjakaj maševat Don Giorgio Para pat iz Oprtlja — Italijan puro sangue. Čim se je pripeljal v Zrenj, je hitel posvetovat se z — učiteljem Legine šole. Ta ga je tudi spremil »r cerkev. Pred maso je krst:l dva otročiča. Jednemu je kumoval neki Ita-lijanaš, drugemu neki Hrvat, ki ne pozna ni besedice italijanski. Ta otroka je krstil don Parapat v latinsko italijanskem jeziku, to je : latinski po ritualu, italijanski pa, v kolikor svečenik vprašuje kuma in kai ta odgovarjata ali molita. Ta itilijanaški duhovnik se nimalo ni oziral na to, da jeden kumov ne umeje niti bcsedice italijanske! Prisotne je silno peklo to pristransko postopanje v cerkvi. Med mašo se je don Poropat obrnil proti ljudstvu s pozdravom : *Sia lodato Ge3u Christo!« Tega niso še nikdar čuli v Zrenju iz pred oltarja. Za tem laškim pozdravom je nadaljeval prepoved — laški! V cerkvi v Zrenju je bila to prva italijanska propoved! Po masi je odmolil običajne molitve latinski, česar ni razumela živa duša. Ko je dovršil sv. mašo in odšel v zakristijo, ga ljudstvo ni čakalo, da bi šlo žnjim na pokopališče, kakor je naznanil, ampak je hitelo naravnost domov, užaljeno in razsrjeno zbok takega postopanja italijanskega duhovnika. Krnjeli Italijanaši pa plešejo od veselja, da je hrvatski jezik konečno iztisnen iz cerkve in uveden latinsko italijanski. Med tem pa naše dobro ljudstvo ob u-puje, ko vidi, da se takov led bije od strani, od katere bi mu moralo sijati s o 1 n c e. Tu je jasno, da so gospoda na ordinarijatu v Trstu o Uočili borbo našim svetinjam v cerkvi in da ne bodo mirovali, dokler ne bo uničeno in odpravljeno vse, kar nas je v cerkvi spominjalo, da nismo Italijani ! Do- Vesti iz Kranjske. * Volitve v trgovinsko zbornico na Kranjskem. Skrutinij je bil završen predvčerajšnjim. Iz veletrgovine sta bila izvoljena kandidata napredne stranke. I« srednje trgovine vsi štirje kandidatje iste stranke. Isto-tako iz male trgovine vsi štirje kandidatje. Iz srednje in male trg »vine je bilo izvoljenih 9 kandidatov narodno napre Ine stranke in en pristaš katoliško-narodne stranke. Velikn industrija je izvolila dva Nemca, istotako rudništvo. * Okrajno sodišče Ilirska Bistrica. »Wiener Zeitungt je objavila naredbo mini-sterstv-a za pravosodje od 16. marca 1902., da je okrajno sodišče Bistrica v obsežju deželnega sodišča v Ljubljani odslej imenovati »Ilirska Bistrica«. * Nemški »Schnlverein< v Ljubljani. Iz poročila o obč. zboru podružnice nem škega »Schulvereina« v Ljubljani je posneti, da je imela društvena deška 4razredna ljudska šola 191 učencev, otroški vrtec pa 71» otrok. Tudi iz »rajha« je prišla podpora od »Alldeutscher Schulverein«. Radodarna podpornica je bila — krajska hraniln:ca, ki se redi in masti od slovenskega denarja. Členov ima podružnica 425. Vesti iz Štajerske. — Zadušil se v pijanosti. Te dni so našli kočarja Jakoba Vojsk* iz Sloncev mrtvega na stelji pri posestniku S. Sišerkotu. Ležal je na trebuhu in se tako zadušil. V Ptuju se je bil močno opijanil. — Boj proti alkoholizmu. Z ozirom na naredbo naučnega ministerstva, ki jo navajamo na drugem mestu, in ki ho$e tudi šolo pritegniti v boj proti alkoholizmu, opaža »Sudsteierische Presse« : To zlo je izlasti na Spodnjem Štajerskem jako veliko. Dobro ljudstvo se kar goni v žganjarne. Potura pa se še čudijo nasprotniki tega ljudstva, kako je mogoče, da o vsakem zasedanju porotnega sodišča toliko morilcav sedi na zatožni klopi. . — Rečeni list konstatuje tudi, da je velika ! večina žganjarn na Spodnjem ŠLajarskem v rokah naših narodnih nasprotnikov. Razne vesti. Šola in boj proti alkoholizmu. Z ozirom na vspeh VIII. mednarodnega kongresa proti alkoholizmu, obdržavanega minolega leta na Dunaju, je njeg. ekscel. g. minister za nauk, dr. vitez Hartel, sedaj izdal več odredeb, s katerinimi se tudi šola priteza v boj proti alkoholizmu. Uciteljstvo splošnih ljudskih in meščanskih šol ter možkih in ženskih učiteljišč je dobilo nalog, naj na pouku o posamičnih predmetih uporablja vsako priliko za tozadevna in nujna poučevanja ter naj opozarja mladino na nevarnosti trajnega in nezmernega uživanja alkohola. Izlasti je tak nalog došel docentom, ki na učiteljiščih predavajo Bamotologijo in hjgijeno, oziroma učiteljem naravoslovja. Dalje so voditelji Bplošnih ljudskih in meščanskih šol dobili nalog, naj se o izberanju knjig za knjižnice učencev ozirajo na interese prizadevanj za pobijanje alkoholizma in naj izključajo iz knjižnic izlasti take knjige, ki, če tudi le v posamičnih poglavjih, obsegaj > proslavljanja uživanja alkohola ali pa vspodhujajo k takemu uživanju Razun tega je izdana odredba, da je o iz beranju knjig, ki se imajo nabaviti za razne kategorije učiteljskih knjižnic, obračati po- trebna pažnja takim publikacijam ki razpravljajo o vprašanju alkohola. Nadalje so storjeni koraki za sestavo popularnih v razdeljenje med učence splošnih ljudskih in meščanskih določenih razprav. O tem l>odi povdarjeno še posebno, da je ministerstvo k:t nauk in bogoeastje od države subvencijonira ni m obrtnim učnim zavodom že z neko prejšnjo odredbo naložilo, naj uvedejo poučevanje učencev o škodljivih posledicah uživanja alkohola ter da je isto ministerstvo učiteljsko osobje srednjih šol opozorilo na razpravljanje tega predmeta na popularnih predavanjih). Sicer pa je naučna uprava že v prejšnjih letih obračala posebno pažnjo predmetu, o katerem je tu govora, in je opetovano dala razdeljevati šolam tozadevnih publikacij. Brzojavna poročila. Cetinje in Vatikan. CETINJE 27. (B) Knez Črnogorski je podelil kardinalu - državnemu tajniku Ram-polli in francozkemu poslaniku pri Vatikanu, >'izardu, veliki kordon Danilovega reda. Umivanje no£. DUNAJ 27. (B) Danes predpoludne se je na cesarskem dvoru vršil ceremonijel umivanja nog. Dogodki na Portugalskem. MADRID 27. (B.) Glasom nekega sporočila iz Lizbone so bili v Santaremu pojavi proti duhovščini. Množica je klicala : »smrt jezuitom!« in je zasram »vala kardinala pi-trijarha, ki je moral bežati. T0AAVtl s RPr'i°m svetlo, čedno AJLA meblovano sobo v obližju južnega kolodvora. — Naslove do l. aprila uredništvo „Edinosti". MHMHUHHHKKHHHHKH K X U MIZARSKA ZADRDGA V GORICI X z omejenim jamstvom ££ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela 5 prvo slo?, zalogo poliva i iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X X varn y Solkanu in Gorici X X Antona Černigoj-a * Katera se nahaja X v Trsta, Via Piazza veccbia X X (Hos&rio) it. 1. X M (na dfnni strani cerkve sv. Petra). X X Konkurenca nemogoča, ker Jo blago X X li prvo roke. X X * XXXXXXXXXKXXXXXX 0000000000000000 PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke ff Aieli TRST. - Via S. Aiitoiiio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). 1 Specijaliteta ("opičev za zidna dela nepresežne j trpežnosti. Bugat izbor ščetk, strojev za čiščenje parlcetov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah. Velikanski izbor mil, fflavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd. ilC Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. 0000000000000000 1 Msaflfler Levi Minzi i ! 6 & & & Prva ta najrečja tovarna poht&tva jg vseh vrst. • J T R S T f ZALOGE: TOVARNA: Via Teaa, vogal VI« Limitama j In Via Ribara« it. 21 Telefon tt. 670. -MOM- i Piazza Rosarfa it 2 9j I (šolsko poslopje) oj Velik Isbor Upecarij, zrcal in stik. Ix- m ftrrfuje naročbe tudi po posebnih načrtik. Cono brez konkurenoe. lLnmoviiJ cehi zisToiJ n miio ^ (S Predmeti postav lo se na oa. obroci ^Sfl ali železnico ;rm»- o Q Mala oznanila. Tr>H to rubriko prinašamo oznanil« po mrjnižjib ern&K Za enkratno inercijo se plitka po 1 nyč. za Ke«e na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah. Tvrflka Schivitz & C.i v Trstn inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vse dotične predmete najbolje sestave in izdelitve po i »jnižjih cenah. Puwhno priporoča svoje nepreneh-Ijive stiskalnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobio znane škropilnice proti peronospori in d ugim sadnim boleznim in mrčesom, brentače „Enierje". la-gleje in trdneje od lesenih in železain. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, cest. mlinov in druzih industrijalnih podvz*tij. Popravlja tudi stroje. Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske ulice. Laboni nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo. Trgovina / izsrotovličnimi oblekami. O J , »«ibii l'onte della Fabbra št v. 2, vogal Odidi lili nI. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare 1. Zaloga iztrotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za bin kostne praznike in birmo; obU-ke za moškt- od gld. »5.f»0 do 21. za dečke ol gld. 4..">0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do s. suknene hlače od glo. l.so do volnene goldinarjev 4.50 do Velik izbor površnih sukenj v modernih barvali od gld. 1» do Hi. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.">o dc 1». od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do ."». Haveloki za moškr in dečke po najnižjih rt"ah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za tlelavce, izgotovljene v lastni prt-dilnici na roko v J Korminu o i gld. 1 30 do J. 1 I^asma posebnost: črtane močne srajce za delavce ' ir!d. 1 2o. Velika zaloga snovij za moške na meter I ali tudi za naroči <■ ca obleke, ki izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Trgovskega pomočnika poštenega značaja, 1 ."> 2<> let starega, iš<*e trgovec Nazarij (irižnn v Dekanih v Istri. I Mara po dogovoru, Hieronim Zandigiacomo pok. Apolonia poznani strokovnjak-skopitar naznanja, da se je preselil v Trstu v ulico S. Nicolo št. 25 ter se i nadalje priparoča Slovencem na deželi in v okolici za vse posle spadajoče v njegovo stroko. Stavbinske podjetje Stavbi nsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za lizarsta orodje in parkete, staviMo in umetno iljnčarstvo. Deialnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deš'ice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbi nska kocaška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. X 3van Angeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopiče v vseli vrst in šeetk, nahajajoč se na tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur. VELI K IZBOR velikih ščetk od grive ali koremk tudi malib. Angleška ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščeike za zobovje čistiti, specijalitete za parfnmovanje angleškega in domačega vse po jako znižanih cenah. SREČA TUKAJ. Spodaj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VANDEREB, tovarna za ure, Krakov. Stražom 2 vdobijo nikaka stenska ura! nikake igrače! samo rabljivi predmeti od niklja, doublfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom o. *ir. puneovnega urada. 1 nikeijasta rem. žepna ura, i4 ur idoča, janičena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi aocijalistična na pokrove« vre. 1 mofnjiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim naveskom. 1 j m ko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par tinih gumbov od dubl& zlata, patento*Mii. 6 parov „ „ „ „ „ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne niatiee. 1 elegantna skatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s Skatljico. 1 kravatna spila od „ „ „ „ 1 prstan „ „ „ za gospode ali dame. 15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja. j^* Brezplačno in franco poiljem moj velik ilustrovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5'50. i taSlji ii Kataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katramne pastilje ltavasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrijenj U in grlobolu se pri poro raj o Ravasinijeve pastilje = od ogolunjene sladke skorje škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI KAVASINI v Trstn, Piazza della Stazione št. 3. kakor tudi v lekarni Picciola Jeroaiti, Luciatii, VI-Uili d Vardabasso; v Reki: lekarna Pr — Trst. KoMar in izdelovalec kap ^ Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskarn. 13 mehaničnih delavnio. 31 podjetij /.a cišeenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 slaščičarn, pekarn, tovarn za hiškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, * sardine, Mline, Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta um je Mio rostaTljeiil: 151 motorjev ca plin in netrolej in 65 Dami! strojev inip! 16. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtietodijevo cikorijo. »oooooooottooooof Pristni teran ^^ J Q 1 Z 1 1 iS t O 1 f SL razpošilja Pierobon v Vrsaru (Orsera) iM v sodih od 30 1 naprej, po 10 gold. hI za družino in po 8 gld. hI ?a gostilno franko Trst. Informacije in uzorci pri San kov ie. ulica Valdirivo št. 11. in Anton Kokoravic naznanjata slavnemu občinstvu, da .sta prevzela dobro znano PEKARNO pri sv. Jakobu, ulica Marco Polo štev. 4 preskrbljeno z vsem v to fctroko spadajočiin blagom. Sprejema f»e kruh v pecivo. Prodaja moke. — Trikrat na dan t*vež kruh. — Za blagohotno podporo ee najiopieje priporočata svojim rojakom. Vela žalna krojne blaga. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno po-Btrežbo. Ccdc stalne brez podajanja. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave / vs<> točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molom in ognju. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMstva Rudolf Exnei Trst. — Via della Stazione 1306 — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.- Sprejemanje posameznih kGvčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih pogrebov. V prodajalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Arinouia«) ima strankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da nas so rojak i obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi udano Pogrebni zavod.