PRIMORSKI dnevnik j® začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI PNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-tembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Sovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel..(0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 87 (13.620)
Trst, nedelja, 15. aprila 1990
Vprašanje dobiva mednarodne okvire
Vilnius zavrača ultimat Moskve
Dokončno besedo bo izrekel parlament Angleži svarijo SZ pred takimi izbirami
MOSKVA — Litovsko vprašanje postaja vse bolj žarišče napetosti znotraj Sovjetske zveze, kakor tudi v odnosih Moskve do Evrope in ZDA. Ultimat, ki ga je Mihail Gorbačov naslovil litovskemu predsedniku Landsbergisu, naj do ponedeljka prekliče odločitev o odcepitvi, saj bo drugače uvedel hude gospodarske ukrepe, ni padel na rodovitna tla.
Včeraj je namreč sam predsednik Vytaustas Lansbergis zavrnil Gorbačovov ultimat, na podlagi katerega naj bi Litva morala plačati v konvertibilni valuti ostalim sovjetskim republikam vse surovine, ki so tej pribaltski državi Potrebne. V pogovoru s skupino novinarjev je Landsbergis dejal, da sovjetsko vodstvo dobro zna, da ultimata litovski parlament ne bo nikoli sprejel. Sicer o tem se bo izrekel v torek, potem ko bodo v vsej Litvi, ki je edina republika, kjer je večina ljudi katoliške vere, praznovali velikonočne praznike.
V pismu, ki sta ga Mihail Gorbačov in predsednik vlade Nikolaj Rižkov Poslala litovskemu parlamentu, je povedano, da zahtevata takojšnji preklic avtonomije, ki je v ostrem nasprotju s sovjetsko ustavo. Ob tem pa predstavnika Kremlja zahtevata, naj se pribaltska skupščina takoj odpove pred kratkim sprejetima zakonoma o tiskanju novih osebnih izkaznic ter o prepovedi svojim mladeničem služenja vojaškega roka v sovjetski armadi.
Gospodarska blokada, tako piše v časopisu »Kmečki glas«, bi Litvi pocenila pravi ekonomski zastoj in bi Calo republiko postavila dokončno na kolena. Tona petroleja bi namreč Vil-Cus stala 120 dolarjev, ne pa 30 rub-Cv (6 tisoč lir) kot je veljala doslej.
tisoč kubičnih metrov zemeljskega Pnna bi Litva morala plačati 62 dolarjev namesto dosedanjih 26 rubljev (5 bsoč lir).
Glede teh izjav pa je sam predsed-'k Vytaustas Landsbergis pomiril Voj narod, češ da imajo v zalogi še pecej surovin, zaradi česar ne bi sme-1 imeti težav za naslednja dva mese-, J' Sovjetska blokada pa bo še pospe-na sodelovanje v treh pribaltskih re-Pnblikah, ki so že ustanovile neke vr-solidarnostno gospodarsko zvezo. , P tem, je še ugotovil Landsbergis, pa 0 odločitev Kremlja, da poviša ceno ?Urovin, postavila v Litvi osnovo za tr-Zn° gospodarstvo. V to smer v Vilniu-že razmišljajo, tako da so v stiku z ^katerimi evropskimi državami, da bi Menili vrsto gospodarskih pogodb.
Litovski premier Kazimiera Prunski-J1® Pa Je glede sovjetskih gospodarskih groženj dejala, da bo ta sklep, če ® bo zanj odločil Kremelj, pomenil mdi blokado v obratno smer in sicer P® sovjetske republike ne bodo imele privilegiranih odnosov z' Litvo.
Po podatkih nekaterih ekonomistov naj bi negativen saldo Litve do Kremlja znašal več kot tri in pol milijard rubljev, kar pomeni približno 7.500 milijard lir. In prav na podlagi teh računov Moskva računa na »gospodarski propad« Vilniusa.
Da je Litva odločena ohraniti svojo avtonomijo, neglede na moskovske grožnje, priča tudi dogovor z Zahodno Nemčijo, v kateri naj, bi začeli tiskati novo litovsko valuto, ki bi zamenjala rublje.
Ultimat Gorbačova pa je presegel ozke meje pribaltske republike. Angleški zunanji minister Douglas Hurd je včeraj povedal, da bo Sovjetska zveza morala plačati dokaj visok »mednarodni davek«, če se bo odločila za. gospodarsko blokado. Hurd je še-podčrtal, da sta se o tem na Bermudah pogovarjala tudi Margaret Thatcher in George Bush, ki sta ugotovila, da zna ta sklep zaustaviti proces zbliževanja med Londonom in Moskvo.
V pismu, ki ga je poslal litovskemu kardinalu Sladkeviciusu, sam Janež Pavel drugi izraža solidarnost z odločitvijo pribaltskega naroda, ki vztraja pri svoji avtonomiji.
Vesele velikonočne praznike!
Foto Križmančič
Jaruzelski se je poklonil spominu žrtvam pokola v Katinu
Vsestranski uspeh obiska poljskega predsednika v SZ
MOSKVA — V Katinskem gozdu, nedaleč od Smolenska, se je včeraj zaključil nekajdnevni obisk poljskega predsednika VVojciecha Jaruzel-skega v SZ. Zaključil se je s poklonom pred spomenikom tisočim poljskim oficirjem, ki so padli spomladi 1940. leta, ko se je nad njih spravil Stalin in ne nacistična drhal, kot je Sovjetska zveza trdila vse do začetka tega tedna, ko je moskovski radio priznal, da je bil pokol v Katinskem gozdu madež v sovjetski zgodovini.
Tiskovna agencija TASS je objavila poročilo, v katerem pravi, da Sovjetks zveza obžaluje tragedijo v Katinu, za katero je priznala, da je bil eden najbolj krutih zločinov stalinistične dobe. Na čelu številne poljske delegacije je predsednik Jaruzelski prisostvoval verskemu obredu, s katerim so sklenili politični trenutek sovjetskega priznavanja težke zgodovinske krivde. Poljski vojaški duhovnik je daroval mašo zadušnico, general Jaruzelski pa je položil venec na spomenik, na katerem sedaj piše le še »Poljskim oficirjem, ki so padli v Katinu«. V spominsko knjigo je poljski predsednik napisal, da so se »oficirji borili za svobodno Poljsko«, da so bili »nedolžni, a so umrli daleč od svojih družin in domovine«.
Uspeh obiska poljskega predsednika v Sovjetski zvezi pa presega že tako pomembno rešitev
katinskega vozla. S predsednikom Gorbačovom sta se namreč domenila tudi za vrsto drugih sporazumov, ki sta ju podpisala pred odhodom Jaru-zelskega v Smolensk.
V glavnem gre za sporazume, ki zadevajo ureditev bodočih meddržavnih odnosov med SZ in Poljsko. Varšava in Moskva bosta v nadaljnje spoštovali suverenost obeh držav, si ne bosta ogrožali teritorialne enotnosti, poleg tega pa bosta ustanovili mešane raziskovalne- ekipe, ki bodo morale vzpostaviti zgpodovinsko resnico rusko-poljskih in sovjetsko-poljskih odnosov.
Obe državi sta se sporazumeli tudi glede bodočih politično-vojaških zavezništev v novem sistemu evropske varnosti, ki se ne oslanja več na zastarelo blokovsko delitev.
Jaruzelski in Gorbačov sta se v daljšem razgovoru lotila tudi vprašanja bodoče združitve obeh Nemčij v eno samo veliko državo vseh Nemcev. Nemcem sta oba predsednika seveda priznala pravico po samoodločanju, vendar sta podčrtala dejstvo, da se bodo morali premiki znotraj obeh Nemčij usklajevati s širšim razvojnim procesom celotne evropske stvarnosti. Poljska je ponovno potrdila svoje stališče glede sodelovanja pri ustanovitvi nove Nemčije in to kot opazovalka poleg držav, ki so premagale nacifašizem.
Praznično vzdušje ni povsod doseglo svojega namena
RIM — Velikonočni promet je bil včeraj še gost, vendar se je proti večeru skoraj popolnoma normaliziral. Prometna policija je priznala, da tolikšnega navala pločevine ni pričakovala in da je morala ponekod poostriti nadzorstvo na avtocestah, ki so kljub vsemu terjale svoj krvni davek, o čemer poročamo na drugem mestu. Kljub velikonočnemu sindikalnemu premirju, ki ga sicer v glavnem spoštujejo, pa so uslužbenci okrepčevalnic na avtocestah napovedali, da bodo s protestnimi akcijami nadaljevali tudi danes in jutri. Skoraj vsi ti objekti bodo zato zaprti.
Verski praznik, ki vabi. ljudi k spravi, pa v Jeruzalemu še ni dosegel svojega namena. Napetost v svetem mestu je še vedno velika, razširila pa se je na celotno območje ob Gazi, kjer so izraelski vojaki streljali na skupino Palestincev, pri čemer jih je bilo enajst huje ranjenih. Napeto je bilo tudi v Betlehemu, kjer so hoteli pacifisti počastiti spomin petih žrtev, ki so padle med božično pacifistično manifestacijo. Policija jih je razgnala, zato je tamkajšnja intifada v znak protesta oklicala splošno stavko.
Precej manj uspeha kot prejšnja leta pa so letos imeli velikonočni pohodi miru, ki so že nekakšna tradicija v Zahodni Nemčiji. Običajne množice ni bilo nikjer, saj se je na primer v Diisseldorfu udeležilo pohoda nič več kot 250 ljudi. Mirovne pohode so sicer organizirale številne organizacije, izredno-slabo vreme in nemara tudi že vpeljano zbliževanje z Vzhodom, pa je to pot opravilo svoje.
V pričakovanju dokončnih rezultatov
BOGO SAMSA
s Ljubljana — Ocene izidov slovenskih volitev sq ne-t{n0rne: Demos je zmagal, v parlamentu bo imel večino in v njemu je vrsta, da sestavi vlado.
emos k° imel v družbeno-političnem zboru, ki je se-b) 'kIčH P° ProP°rcionalnem načelu, 55 odstotkov glasov jeier bo skoro osem odstotkov glasov razpršenih, bo pre-,5e skoro šestdeset odstotkov poslanskih mest. Načeloma rQ-/r /'rnerje siI v ostalih dveh zborih ne bi smelo bistveno p ‘kovati, četudi je možno. Vendar pa bo imel Demos v v2o arnentu večino, lahko sam sestavi vlado in s tem pre-?e v Sloveniji oblast v svoje roke. ses ° ’e ena izmed možnosti, ki jih volilni izidi nudijo za 2da/a l° nove slovenske demokratične vlade, seveda pa še eka ni edina, niti najbolj verjetna.
Tode,na ie tu' številčna in morda tudi politično trdna. PUrn akko je zelo skromna. S takimi večinami se lahko rQzh ylada na.P[imel v Angliji in še kje drugod, v bolj trti Ur , nJ Italiji že ni mogoče, v Sloveniji z vsemi njeni-ho r£sn‘m‘ problemi in težavami pa bi bilo izredno tvega-Vj Y° ’e po eni plati čisto aritmetično vprašanje, ko glaso-se niso dokončno rgzporejeni, ko ne vemo kakšno bo
resnično razmerje sil v zboru združenega dela in v zboru občin.
Zato ni slučajno na zadnji tiskovni konferenci Demosa predsednik Jože Pučnik govoril o širši koaliciji in o večini, ki mora imeti »rezervo«. Možni sta še dve drugi večini, in razne kombinacije. Predvsem večina sestavljena iz strank Demosa in liberalcev. V takem primeru se odnos sil bistveno spremeni in bi imela taka koalicija v parlamentu že okrog 70 odstotkov glasov in morda nekaj več odstotkov poslancev. Imela bi dve tretjini in s tem bi lahko sprejemala novo slovensko ustavo, seveda pa bi morali uskladiti stališča nekaterih strank Demosa z liberalno stranko, kar ne bi bilo ne lahko, ne enostavno.
Možna je vlada narodne solidarnosti, ki bi vključevala vse stranke, celoten slovenski političen lok. Na volitvah ni bilo ne skrajne leve ne skrajne desne in je po izjavah vseh predstavnikov tako sodelovanje možno. Tako vlada predlaga volilno najmočnejša moža Demosa, predsednika obeh očitno združujočih se strank, Ivan Oman za Kmečko zvezo in Lojze Peterle za krščanske demokrate. Take možnosti načeloma ne zavrača več niti Pučnik, govori samo o nekaterih načelnih programskih izhodiščih Demosa.
Kaj pa pravijo reformisti? Izogibajo se odgovoru in se
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
Z zmago Napoli dosegel Milan
Igralca Udineseja Balbo In Galparoli (na telefoto AP) nista uspela premagati
obrambo Atalante
Q,QX);
■
y	-—'v	/' ''	f~''\	'—'^ j/—s	/ '	'''\	/’	^.	/—s\^	^	^	\	s"”'-. ^	/—x	-.-	*i .•	j	■.% ^	yy ''
V(žllkotTOCTTiž pVCl^tTlkč
r
y"'
X
KEMIČNA ČISTILNICA
Bazovica - Ul. Gruden
Dolina 190
W1IM\
S. A. S.
IMPORT - EXPORT
Dolina 190
Tel. (040) 228530 - 228012 Telex: 460142 VVILMA I
•v y-\'	yJA.
STANOVANJSKE INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE GRADNJE
GRADBENO PODJETJE
PANGERC
TRST - Ul. Molino a Vento 10 - Tel. (040) 773978
Prijateljem in poslovnim partnerjem želi vesele velikonočne praznike
fernando
TRST
Ul. Coroneo 7	Tel. (040) 761602
obutve - torbice - usnjena galanterija
C



..• JZ? \JZ.Z~Jx .' JZ: T JZZZ.
nm
ELEKTRIČNE INSTALACIJE
Ambrožič Milan
ROJAN — Ul. Moreri 7 Tel. 414277
>-< A
JA''M 'P


>
I 1l1l'j,
iiiiii
MISH
MASH
\
"""
Valetič Ivo in
Karis Jožka
želita vsem klientom veselo veliko noč
TRST — Ul. Buonan oti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti)
Y
CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI
SAVLVA
TRST - Ul. deiristria 10
Tel. 755590
O
v,-
(

>s
M M M
tipo-litographart
vam nudi raznovrstne tiskovine
TRST — ULICA ROSSETTI 14 — TELEFON 772151
rn~i i h ) t n j ( m j t j i ) u v
FoiLccn,
TRST — Bazoviška 92 Tel. 55443 - 54680
PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, PRIVATNA NAROČILA
7 r' 1 7 7 f V r r 1 r '7
zlatarna
J O Y
urama
DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST
TRST — Ulica G. Gallina 5 Telefon 741949
A

ROSIZH Rag. Bruno
RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT
Pisalni stroji s slovensko tipkovnico
TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel. 768059
Vesele praznike vošči vsem klientom in prijateljem
Bife Tomažič »Da Pepi<
H
j

TRST — Ul. Cassa di Risparmio 3 — Tel. 68073

		


Decorti Glauco
s.a.s.
,>
INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE
TRST
Ul. Capodistria 35 Tel. 820089
J : O / I M ; A K ; ; : ,	..U. .7, v. :	. , T
—‘ “4 —‘ ‘ -———  *	jiiH
SANITARIJE - KERAMIČNE PLOSClCE - KAMINI ŽELEZNINA - GRADBENI MATERIAL
Ediima
TRST — Ul. Pascoli 4
TRST — Ul. dell’Uva 2 — Tel. 411309
>4



mio mine
RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA
vošči vsem odjemalcem in prijateljem veselo veliko noč
TRST — Trg Goldoni 8 Tel. 775538
A. Pertot
— podloge — drobnarije — velika izbira blaga — oblačila — oprema
TRST
Ul. Ginnastica 22 Tel. 761029
K H 7; M H U
U ) i m H M K
SUPERMARKET
DESPAR
DOMIO
Guido Jez & C. S.n.c.
DOMJO 157 - Tel. 826541	VELIK PARKIRNI PROSTOR
: O . ■ ■■ ■' ) ■. ■ ' - :	. 1 '■	■	'
“— ---*—' 1	ni
HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTIP
-

SOM\
DOMJO 47 - Tel. 820229
e"\ ,	■ /"m
• \ •/ -	7~\ J'"' -.	,7^.
POHIŠTVO
>
JioVbic
vošči prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one strani meje veselo veliko noč
TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390
La Combustibile
TRST — Domjo 38 — Telefon: 820331 - 810252
• PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE	• KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5	• PETROLEJ ZA OGREVANJE
•	MOTORNA OLJA
•	LES ZA KURJAVO
•	KOVINSKI REZERVOARJI
•	RAZNE VRSTE PREMOGA
• DIESEL GORIVA . • BRIKETI
Mamilo so našli karabinjerji iz Mantove
Na avtocesti »pustili« 56 kg čistega heroina
Pozitivna ocena večstrankarskih volitev v Sloveniji
Delegacija ameriškega kongresa o človekovih pravicah na Kosovu
MANTOVA — Na brenerski avtocesti v bližini Bigarella pri Mantovi je Patrulja karabinjerjev našla pet plastičnih torb, v katerih je bilo 56 kilogramov heroina »št. 5«, to je najboljše vrste.
V noči se je neki mercedes ustavil ha. odstavnem pasu, neznanci pa so pustili tovor v jarku ob avtocesti, nato pa se odpeljali, ne da bi jim patrulja karabinjerjev prišla na sled. Ugotovili pa so, da je bilo v torbah 109 zavojč-
kov po 520 gramov heroina. Na tržišču bi vrednost heroina presegala 60 milijard lir.
Komandant karabinjerjev iz Mantove je dejal, da so heroin nedvomno pritihotapili v Italijo iz Jugoslavije in to preko Trsta. Karabinjerji so bili obveščeni o »potovanju« neke večje pošiljke mamila, zato so tudi stražili avtocesto. Po njihovem mnenju, naj bi heroin služil kot plačilo za pošiljko orožja.
BEOGRAD — Vprašanje Kosova ter večja demokratizacija v Sloveniji, ki se kaže predvsem s prvimi večstran-skarskimi volitvami, sta bili v središču pozornosti posebne delegacije ameriškega kongresa, ki je pred dnevi zaključila večdnevni obisk v Jugoslaviji.
Na podlagi tega, kar so člani delegacije spoznali, je prišla na dan ostra kritika zaradi kršenja človekovih pravic na Kosovu, predvsem s strani srb-
skega voditelja Slobodana Miloševiča in partijskega predsednika v tej pokrajini Rahmana Morine. Ameriški parlamentarci so namreč ugotovili, da Srbija in prosrbsko vodstvo na Kosovu ne kažeta pripravljenosti, da bi na pošten in miroljuben način reševala nacionalno vprašanje. Ob tem je v več primerih prišlo do kršenja človekovih pravic v nasprotju s samo helsinško listino.
S tem v zvezi je v poročilu delegacije ameriškega kongresa izrecno omenjen politični proces proti bivšemu partijskemu voditelju Azemu Vllasiju, češ da je kriv protirevolucionarne dejavnosti. O zaključkih komisije piše tudi jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki pa ugotavlja, da so kritike »enostranske« in ne upoštevajo stvarnega stanja v pokrajini, kjer živi tudi srbska in črnogorska narodnost.
Invalidka preživela 12 dni na dnu posušenega vodnjaka
CASERTA — Mlajša invalidka, 29-letna Vincenza Tessitore, je preživela 12 dni na dnu posušenega vodnjaka, kjer se je hranila s travo in pila deževnico. Neverjetna dogodivščina se je začela 2. aprila, ko je Vincenzo, ki ima hromo nogo zaradi posledic otroške paralize, napadla in oropala 26-letna Raf-faellina Fabozzi. Napadalka je policiji že znana zaradi številnih prekrškov, ki so povezani z mamili. Vincenzi je ukradla pol milijona lir, jo pretepla in vrgla v vodnjak.
Ponesrečenka bi najbrž umrla, če se ne bi neki kmet zavedal, da prihajajo iz vodnjaka, ki je globok 15 metrov, čudni glasovi. Opogumil se je. in pogledal ha dno, kjer je zagledal nesrečno Vincenzo. Kljub težki preizkušnji je njeno zdravstveno stanje zadovoljivo in zdravniki menijo, da si bo v nekaj dneh Popolnoma opomogla. Fabozzijeva je že v zaporu pod obtožbo ropa in poskusa hhiora.
Britanska carina zaplenila »top«
LONDON — Britanska carinska služba je zaplenila skrivnostne cevi, ki že nekaj dni burijo duhove širom po svetu. Kaže namreč, da so strokovnjaki ugotovili, da gre dejansko za dele ogromnega topa in ne za cevi, namenjene naftovodu. Neki visoki funkcionar carine je celo izjavil, da razpolaga z dokumentacijo, ki priča, da je Irak dejansko naročil posebne cevi, ki jih običajno uporabljajo samo v vojaške namene. Zadevo je ocenila tudi gospa Thatcher, ki meni, da bi bila vsaka obtožba prenagljena in da je treba zato sporne kovinske dele podrobno pregledati. Družba Sheffield pa še naprej trmasto molči.
V Prizrenu obtožili Fadila Hoxho
PRIZREN — Okrožno javno tožilstvo v Prizrenu je vložilo obtožnico zoper nekdanjega visokega partijskega in državnega funkcionarja Fadila Hoxha. Obtožnica ga bremeni, da je leta 1986 v delovni organizaciji Progres v Prištini med pogovori o posilstvih na Kosovu dejal tudi to, da bi bilo treba v zasebne kavarne pripeljati ženske iz drugih krajev Jugoslavije, nad katerimi bi se izživljali posamezniki. Pri tem je dejal, da Albanke tega prav gotovo ne bi dopustile, zato pa bi ženske srbske in druge narodnosti to prav gotovo želele in zakaj jim ne bi ustregli. Njegove besede, s katerimi je globoko žalil ženske srbske in črnogorske narodnosti, so, kot je znano, izzvale številne množične proteste ženske srbske in črnogorske narodnosti na in izven Kosova.
• V pričakovanju dokončnih rezultatov
nadaljevanje s i. strani
ukvarjajo z drugim krogom, ko mora-1° doseči zmago kandidata za pred-Sednika Milana Kučana in iztržiti iz hfugega kroga balotaže za občine chn več. Ko pa so le prisiljeni nekaj reči, se ogrevajo za opozicijo. Velik Uuhrbtnik imajo na plečih, je na tiskovni konferenci dejal Ciril Ribičič, obremenjen je s preteklostjo, na prihodnjih volitvah bo že lažji, novo ^ado vodstvo ga sploh ne bo več lotilo. Zato pa čim dlje od oblasti, ne ^ od odgovornosti in političnega
p klekaj podobnega pravijo liberalci. *edsednik Školč se je celo pojavil jU televizijskem ekranu in glasno in 2 .h° povedal, da se sedaj ne pove-Vppio z nikomer, da nastopajo na j. lkyah povsem sami, avtonomno. Lj.ui njim bi opozicija in avtonomija ‘ o kar všeč, takšna je njihova vlo-“,Q zadnja štiri leta in v takem po-^Unstvu so bili izredno učinkoviti. 0 sedaj proti komunistom, zakaj po °vem ne bi bili proti Demosu? Resnica je namreču da politični od-1 niso tako preprosti in zmage vs° belo-črno razporejene. Pred-s je Demos koalicija petih ali °b t • strank (priključili so se še S(Fnifd in upokojenci). Pet vodilnih n ank predstavlja tri izrazito različ-b Usmeritve: tu so katoličani, ki sj “o združeni ponovno najmočnejša genska stranka, saj kmetje in kr-sfihski demokrati presegajo četrtino minskih volilcev. To je tradicija IjMe katoliške, morda nekdanje huti stranke, tradicija ločevanja razj.jerikalce in liberalce, z veliko dd/pi0' da se tokrat Cerkev niti od hoč C.ne vmešuje v volilne boje in tj0 e *rneti ničesar skupnega z oblas-
zjjp s° zeleni in Ruplovi demokrati, prit! So prejeli več glasov kot so Port0 ,YaW. demokrati so ostali iz-ne v°dlnih prognoz, toda to so laič-ZeinSitanke, P° osnovni usmeritvi 0 blizu mladinskim liberalnim
2?nr®4nln»: mesečna 20.000 lir - celoletna dlni000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,-(jJ.'PfdOnina za zasebnike mesečno 70,- din dim,- din)' polletno 390,- din (3.900.000,-"k letno 780,- din (7.800.000,- din).
°Stnl tekoči račun za Italijo
a|otniStvo tržaškega tiska, Trst 13512348
?a ®FRJ: žiro račun 51420-603-31593 '' 61000 Ljubljana ■'Obarjava 8 - telefon 329761
ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 Onijj . 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni lir nš 1 'boOol (Sir 1 st viš' 23 mm) 120 000 s'iz n P/a2nik'b povišek 20%. IVA 19%. Ogla-čaj0 de2ele Furlanije-Julijske krajine se naro-Ul |rtPri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst,
I, iz vsok cchi 6 - ,el' 7796-688, tlx 460270 EST SPl n drugih dežel v Italiji pri podružnicah ••kil
,f) Sni®*88*' 'ir beseda: osmrtnice, zahvale Oredrtu*8 po ,orma,u- IVA 19%- Naročajo se v 's,vu Primorskega dnevnika - Trst Ul TRP*e,:obi 6 - tei. 7796-6H.
Tei. ,^nUl' Montecchl 6 - PP 559 Fa« iz;”) T796800 - Tl* 460894
n*18
I*1- (04a-.\Drevored 24 magglo 1 535723
T,i<^r28
Slavni
Odg Urednik Dušan Udovič 0v°rni urednik Vojimir Tavčar
N. I
*'*	ZTT	ItrtjidS Član italijanske
zveze časopisnih založnikov FIEG
oporečnikom. Skupaj se s socialdemokrati ta blok bliža skoro polovici slovenskih glasov. Posebno poglavje predstavljajo socialdemokrati, ki so v Demosu prejeli najmanj, v volilnem boju pa so edini imeli izrazito protikomunistična, najostreje polemična stališča.
Na levem centru je torej zelo obsežna skupina laično-liberalno in morda malce socialdemokratsko obarvana, katere skupna moč dosega skoro polovico.
ZKS-Stranka demokratične prenove ima sama 17 odstotkov, skupaj s Socialistično zvezo se bliža 23 odstotkom. Upravičeno je prepričana, da na volitvah ni bila poražena, da ni izginila s političnega prostora. Zelo verjetno bo izvolila svojega predsednika, kar pa ni samo osebni uspeh Milana Kučana, temveč potrdilo demokratične, napredne in odprte politične prakse prenoviteljev, onega mladega vodstva, ki je brez nahrbtnika izredno sposobno in učinkovito. Odstotek glasov oddanih za Kučana pa je tudi teoretični limit, ki ga med slovenskimi volilci lahko doseže takšna politika.
V	vseh teh razmišljanjih ni Jugoslavije, ne Beograda, ne JLA, birokratskih sil, poskusov obnavljanja ZKJ po celotnem teritoriju Jugoslavije, ni neposredne povezave z vedno bolj grozečo gospodarsko krizo in končno ni ovrednoten geopolitični položaj Slovenije, ki je brez Jugoslavije odprta do zapadnega in severnega soseda.
V	Beogradu se stvari izredno zaostrujejo. Na Kosovu se napoveduje drastična obsodba Vllasija in z njo novo obdobje hude napetosti. Vse to kot uvod v nadaljnje zaostrovanje odnosov med jugoslovanskimi narodi. Za to naj služi povezava med JLA
in sedanjim partijskim in državnim vodstvom Srbije s Slobodanom Miloševičem na čelu.
V tem izredno zapletenem položaju bo Slovenija iskala odgovore na notranje politične odnose. Med temi odgovori se je treba zavedati tudi nekaterih zaskrbljujočih pojavov, ki prihajajo za sedaj do izraza samo v srbskem tisku: Vedno pogosteje se namreč govori o izseljevanju Italijanov iz Istre, o nenaravni meji, o preganjanju in vedno več je tovrstnega koketiranja na zapadni meji. Ta meja je trdna v okviru Jugoslavije in osimskih sporazumov, če pa se pri-čno spreminjati meje po Evropi in če Jugoslavije ni več, kako je z njo? Kaj bo rekla italijanska desnica? Morda so to strahovi, toda take vrste tigri so le redko povsem in samo papirnati.
Prihodnjo nedeljo bo drugi, dokončni krog slovenskih volitev in bomo prihodnje dni izvedeli, kakšno je resnično razmerje sil v prvem slovenskem demokratičnem parlamentu. To bo zgodovinski dan za slovenski narod in že s tem pomembna zamaga. Takrat se bo tudi pričel resen razgovor, odkrile vse možnosti, ki jih bo nudil zapleten odnos med različnimi političnimi silami, ki se bodo dokončno ustvarile in izmerile svoje volilne moči. Prepričani smo, da bo zmagal razum, toleranca in skrb za skupno narodovo usodo, kar je bilo v ospredju izredno korektne in kulturne volilne kampanje.
Prihodnjo nedeljo pa se bo pričel prvi krog volitev na Hrvaškem, ki se bo zaključil čez dva tedna, saj je hrvaški volilni sistem še bolj zapleten, kot je slovenski. To bo naslednji demokratični korak v Jugoslaviji in z njim se bodo pričeli novi odnosi v zapletenem jugoslovanskem političnem mozaiku.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Via G. B. Martini 3 — 00190 ROMA
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju ki je bilo 9. aprila 1990, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo 1. julija 1990 unovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih obveznice ki so vključene i/ sledeče serije:
Naslov posojila	Št. serije
7% 1972/1992 II. em. (Watt)	15 - 20 - 21 - 25 - 52 - 54 - 67 81 - 105 - 107 - 121 - 141 - 157
	177 - 183 - 190 - 196 - 207 - 221 232 - 246 - 257 - 265 - 290 - 298
	
9% 1974/1994	13 - 15 - 23 - 27 - 87 - 88 92 - 109 - 111
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo 1. januarja 1991. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
PEDEIOPE
TRST - Ul. Carducci 43 Tel. 040/727630
ZBIRNO MESTO ZA VSE, K! SLEDIJO MODNIM NOVOSTIM
Velika izbira klasičnega drobnega blaga in vse novosti na področju šiviljstva: našitki, trakovi, podložki, gumbi.
CASSA RUltALlE IZID AltTIGIAMA OI*ICIMA * TICIIESTIE
MltAMILMICA IM POSOJILNICA OPČIMK-TIIST
HRAN01/11
OBVEŠČA CENJENE ČLANE, DA BOSTA REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR, V DRUGEM SKLICANJU, DNE
25. APRILA 1990 S PRIČETKOM OB 9.00 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH.
UPRAVNI SVET
OPČINE — Ul. Ricreatorio 2 — Tel. 21491
DILA01/3
IMPORT - EXP0RT
DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. I.
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z.
34132 TRST - Ul. Ghega 3 Tel. (040) 62088/64310/64677 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595
Q aQ^G Q °'aaa Q Q 0 °'
) L !

C&šdmlspzd
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:
MILAN
GORICA
FERNETIČI
Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Telefax: 43903
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
"s '

r
ALPCXPOI3¥

TRST
Legalni sedež:
Ul. Rossetti 111
Tel. (040) 393955, 394001, 394002 Telex 460371 ALPS I Telefax 394022
Filiala:
Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel. (0481)533000

TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ

Proizvodnja — uvoz-izvoz izdelkov in polizdelkov, kovinomehanike, fotolitografije, plastike in elektronike
TRST - Ul. Machiavelli 14 - Tel. 362877 - 363702 Telex 461135 - Telefax 362907
rn
ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ
Rešim s.r.l.
Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101
Tel. (040) 362676-362286-362397-362973 Telex 460561 Rešim I ' Telefax 040/361839
1NTEX
s.r.l.
IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA
34132 TRST
Ul. Geppa 4 — Tel. (040) 62011 - 62198 Tlx 461148 INTETS I

S.p.A.
ELECTRONICS
DEVICES
34133 Trst, Ul. C. Beccaria 8 - Tel. (040) 360555-361555, Tx 460461
r- -	”
L^js euecTPomcsHOPs«.
34133 TRST, UL. FABIO SEVERO 22, TEL. 040/62321
IMPORT - EXPORT - RAPPRESENTANZE
s.r.l.
uvoz-izvoz
TRST - VIDEM
Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073
Filiala: 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 Čedad - Ul. de Rubeis 12
( H M ) ( M / i j UT
H
K
W'-
TRGOVINA
Ideale
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telefon: 731377 - Trst
sanitarije
vse za ogrevanje in hidravliko
inštalacije in popravila
) (
; u u u
Vaša optika za vaše oči
G2ZZ»
TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) 65804
u
) ?
M
H d
UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI
IVECO Bnj^O LANCIA Iirellj COfTlETTO
34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. (040) 369220 - Telex 460231 ADEXI - Fax (040) 369112 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. (0481) 33576
■ '		
ru ru u / ) ( w ; ru ! u n r u < ut	UU:Y U U ) (	

)

d
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
TRST — Ul. Ghega 2 Tel. (040) 368998-369248-369636
TpIrv 4fin.R17 TFGHNA I	Telefax: (040) 361634
•FARGO
FINE CHEMICALS
s. r. 1.
KEMIJA
FARMACEVTIKA
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Telefax: (040) 363918
Filiala GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
'.'U
i

j ; /
^ ;;	/ / ) i

C
agroforest^
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST - Ulica Geppa 9 - Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Telex: 460134 AGROF - Fax: (040) 362896 GORICA - Ulica Trieste 160 - Tel. (0481) 20982
SADJE - ZELENJAVA
Dario Husu
TRST - Ui. delUstria 3
D Z O.Z.	VI(77Cai TRST - Ulica Geppa 9 Tel. 368928 - 369012 - 368860 '369104 Telex: 460559 - PP 185 Telefax: 368798
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ	Filiala: GORICA Ul. Trieste 160
i ru ) n o u n su ); ) n; h	n ; ) ( H ; u ( ); m ; u u
>	»MSIffll ' ,	S.R.L.
V
P«mS1
oglasni oddelek
Publiest
telefon: (040) 7796688
Obutve
FLORA
Trg sv. Jakoba 9/1A Tel. (040) 727306
Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 31113 — Fax (040) 311303
Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 . Tel. (0481)31659 — 32173 Telefax (0481)81965 Telex 460857

./ j..
HjO
»Podjetnik« je bil pred leti vpleten v afero protizakonite prodaje orožja
Policija aretirala Alda Anghesso ki je prodajal ponarejene CCT
BRINDISI — Predsinočnjim so v kraju Carovigno pri Brindisiju aretirali Alda Anghesso, ki ga je policija iskala že nekaj tednov. Milansko sodišče ga namreč obtožuje, da je ponaredil za dve milijardi lir vrednih obveznic CCT.
Alda Anghesso so našli v nekem hotelu v Carovignu. Bil je v spremstvu mlade Rimljanke, prijavil pa se je pod lažnim imenom in se predstavil s ponarejenim potnim listom, zato mu bodo sodili tudi zaradi poneverbe. Anghessa se je redno vračal v Brindisi, kjer živijo nekateri njegovi sorodniki. O njem se je veliko govorilo leta 1987, ko so pri Bariju zaplenili tovor libanonske ladje Boustany I. V podpalubju tovorne ladje so našli sumljive pošiljke orožja, sicer pa so preiskovalci odkrili tudi razvejano mrežo tihotapcev z mamili. Aldo Anghessa naj bi igral ključno vlogo v mednarodni organizaciji, ki je vodila te posle. V svoji karieri je »podjetnik« večkrat deloval (beri vohunil) za švicarsko policijo,
bil pa je tudi na plačilnem seznamu italijanskega SISDE.
Tovor na ladji Boustany I. so zaplenili 2. septembra 1987, teden dni kasneje pa se je Anghessa sam predal policiji iz Masse Carrare. Sodili so mu po najkrajšem postopku, že 26. oktobra istega leta pa so mu odobrili prošnjo po začasni svobodi. Od takrat se je Anghessa očitno vrnil v svoj delokrog, ki najbrž ne zaobjema kristalno čistih poslov. Namesto orožja, mamil, vsesplošnega tihotapstva in igračkanja z valuto, naj bi Anghessa v letih 1988 in 1989 postavil na noge organizacijo, ki je ponarejevala državne obveznice.
Milanski preiskovalci trdijo, da je Anghessa prodal v dveh letih za dve milijardi lir CCT, zato so tudi podpisali zaporni nalog, ki pa nima nikakršne zveze s sodno obravnavo o Boustany I. V Massi Carrari je namreč še vedno odprta dodatna preiskava o protizakoniti prodaji italijanskega orožja državam v vojni.
Apeli sorodnikov talcev, ki so v rokah anonimnih ugrabiteljev
REGGIO CALABRIA — Pred veliko nočjo so sorodniki oseb, ki so v rokah ugrabiteljev, ponovno stopili v akcijo, v upanju, da bi lahko to kakorkoli pomagalo ugrabljenim svojcem.
Ugrabiteljem so naslovili ganljiv apel sorodniki 65-letnega Vincenza Medicija, ki so ga neznaci ugrabili v Biancu pri Reggiu Calabrii 21. decembra lani. Medicijeva žena Gi-ovanna in njegov brat Filippo sta tudi predvčerajšnjim podpisala pismo, ki ga je objavil dnevnik Gaz-zetta del sud. Oba prosita ugrabitelje, naj navežejo stik z njima.
Prav tako zaskrbljeni so tudi sorodniki 35-letnega Rocca Suraceja,
ki so ga ugrabili prejšnji teden, a se ni še nihče javil družini.
Še najbolj pretresljiv pa je apel družine Cortellezzi, ki že dve leti pričakuje povratek 23-letnega sina Andrea. Ugrabitelji molčijo že osem mesecev, starši mladega fanta pa so sporočili, da so pripravljeni na vse, samo da jim zagotovijo, da je Andrea še pri življenju. Radi bi tudi, naj jim ugrabitelji sporočijo, kako in kdaj naj bi vzpostavili nove stike z družino. Ugrabitelji so namreč zahtevali tri milijarde lir odkupnine, a so Cortellezzijevi dejali, da je vsota previsoka. Sedaj so pripravljeni izplačati celotno vsoto in to tudi sporočajo ugrabiteljem.
Pri Emu izginil domnevni mafijec
ENNA — Iz vasi Valguarnera pri Enni sta izginila neznano kam gradbenik Francesco Seggio in njegov sin Mariano. Preiskovalci so že odkrili avtomobil toyota, s katerim sta se oče in sin odpeljala na delo, vendar si ne delajo veliko utvar. Tudi krajani trdijo, da sta Seggiova le dve novi žrtvi tako imenovane »bele lupare«, kar v mafis-kem žargonu pomeni ugrabitev in umor »sovražnika«, pod pogojem, da izgine tudi njegovo truplo. Mafija izkaže tako svoj prezirljiv odnos do »manjvrednih« članov. O Seggiu kot domnevnem mafijcu je prvi spregovoril skesanec Antonino Calderone. Pred dvema letoma so ga tudi obsodili na leto dni zapora, a je bil že kmalu za tem na svobodi.
Tragedija nerazsodnosti
LEXINGTON (ZDA) — Mike Purcell se Je v petek zabarikadiral v hišo in vzel za talca dva otroka. Potem, ko je 17 ur kljuboval policiji, je umoril lastno ženo, preden je orožje naperil proti sebi, pa je izpustil talca. Komaj 13-mesečno Britta-ny, so rešili policisti. Vzrok tragedije ni znan	(Telefoto AP)
Za veliko noč v Zvezno republiko
^a tisoče Nemcev iz NDR se je za velikonočne praznike podalo v Zvezno republiko, da bi jih Preživeli pri svojcih. Posnetek je iz Liibecka, vendar pa so podobne prizore zabeležili tudi na '»ugih mejnih prehodih	(Telefoto AP)
V New Delhiju nov teroristični napad zaradi Kašmirja
NEW DELHI — Nacionalna nestrpnost v indijskem Kašmirju, ki je že dolgo vrsto let žarišče bojev in terorističnih napadov, je povzročila novo žrtev. Gre za univerzitetnega profesorja Mussira Ul Haka, ki so ga teroristi, pripadniki Organizacije za priključitev Kašmirja Pakistanu, napadli v noči na torek, ko se je v družbi svojega tajnika vračal domov v New Delhi.
Ta dogodek v bistvu še stopnjuje napetost, ki se je povečala prejšnji teden, ko je na meji med Indijo in Pakistanom, v bližini Puncha, v neposrednem spopadu umrlo pet pakistanskih in indijski vojak.
Zaradi terorističnega napada na univerzitetnega profesorja so študentje univerze, na kateri je Mussir Ul Hak učil, protestno demonstrirali in obmetali s kamenjem avtomobil ministra za civilno letalstvo Arifa Mohameda Kana, ki je bil Hakov osebni prijatelj.
Zadnji dogodki na meji med obema državama, ki sta si od vedno v laseh prav zaradi vprašanja Kašmirja, ki ga Pakistan hoče zase, so v Indiji sprožili val nezadovoljstva in vse več je takih, ki krivijo državo za nastali položaj.
Po zadnjem oboroženem spopadu med obema azijskima državama, ki se je končal leta 1971 s pekočim porazom za Islamabad, so se v indijskem Kašmirju nadaljevali teroristični napadi muslimanskih skrajnežev, ki želijo priključitev tega dela indijskega ozemlja Pakistanu. Da je v zadnjih tednih položaj postal dokaj zapleten pričajo tudi vesti, da se je iz muslimanske države pretihotapilo v Indijo kakih 400 skrajnežev, da bi uresničili vrsto terorističnih akcij.
Velika noč v znamenju hujših nesreč
ALESSANDRIA — Povečan promet na italijanskih cestah 'je že zahteval dokaj težak krvni davek. Najhujša nesreča se je pripetila na avtocestnem odseku Voltri-Sempio-ne, kjer je umrlo pet oseb, med katerimi tudi tri mesece star otrok. Med žrtvami nesreče je bivši prvoligaški nogometaš Mario Frustalupi.
Dve osebi, zakonca Antonio in Carmela Nistico, sta umrli v prometni nesreči, ki se je pripetila na avtocesti Salerno - Reggio Calabria. Po prvih ugotovitvah naj bi Nistico izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v betonski drog.
Na državni cesti za Mont Blanc je prišlo do tretje hujše nesreče, v kateri sta dve osebi umrli, dve pa so s pridržano prognozo sprejeli v bolnišnico.
O hudi prometni nesreči poročajo tudi iz jugoslovanskega Ivangrada, kjer sta čelno trčila avtobus in renault. Štiri osebe so umrle, dvajset potnikov avtobusa pa je utrpelo hujše poškodbe.
Strokovnjaki in amaterji jih bodo opazovali s pomočjo preciznih naprav
V Belgiji pojav NLP jemljejo resno
in	— Na meji med ZR Nemčijo
Za,“e^9ij° se dogajajo čudne reči. Že od Zla ^a te9a meseca se v bližini Liegea Div Pon°či prikazujejo čudni svetlobni tj ki si jih ljudje ne znajo obrazloži-Ste- lasti v začetku niso resno jemale So Vllnih pričevanj o teh pojavih, ko pa ttes® nied očividci znašli popolnoma »za-tj, Ji.tei« ljudje,kot so policisti, so si pre-in ukrepale.
j4v.a kraju, kjer so nebesni svetlobni po-na)Pogostejši, so opremili pravcato te s ft'ieno opazovalnic0, ki je opremlje-iti|r teleskopi, snemalnimi kamerami na sttiiin' e žarke' reflektorji in raznovr-je (ji;1 merilnimi napravami. Nekaj teh na razpolago belgijsko vojno le-lj4j0 0, Posadko opazovalcev pa sestav-Pil0tjastronomi amaterji, civilni letalski Zve2e' strokovnjaki za komunikacijske oblas..ln seveda radovedneži. Belgijske °Paz * s° pristale tudi na zahtevo, da se tt’atli j anle neprekinjeno nadaljuje naj-Pi$o t V Pni oziroma noči. Da pojavi le nušijjj 0 *z trte izviti ali sad bolne dote HieH1 Prtea dejstvo, da sta civilna pilo-,. rednim letom opazila svetlobni Itedink810 od blizu, vendar ga nista znala opisati.
®a lahi^t (AP); notranjost opazovalne-°ratorija.
Blokada tovornjakov na mejah z Avstrijo?
BENETKE — Italijanski avtoprevozniki bodo od 23. aprila dalje blokirali vse mejne prehode z Avstrijo, če vlada ne bo v doglednem času rešila položaj, ki se je zaostril 1. aprila letos, ko je avstrijska vlada znatno povečala prometno takso za italijanske avtoprevoznike.
To je včeraj izjavil predsednik Fita-Cna-Trasporti Inter-nazionali Ennio De Dionigi na skupščini avtoprevoznikov, ki so jo sklicali v Mestrah.
Dokončno besedo o blokadi bodo avtoprevozniki sicer sprejeli na državni skupščini, ki bo v Rimu 21. aprila. Na njej namreč naj bi že dobili prva zagotovila vlade, kar zadeva »vprašanje Avstrija«.
Pleme Zulu izumira zaradi živega srebra
DURBAN — Britanska kemijska industrija Thor Chemicals, ki v Južni Afriki skladišči in predeluje odpadne snovi živega srebra, je kriva za postopno zastrupljanje prebivalstva, ki živi v neposredni bližini skladišča. Ekologi ustanove Green Peace so ugotovili, da živo srebro pronica tudi v podzemske vode, ki potem gredo v vodovode. Številni prebivalci, ki so nasledniki plemena Zulu, kažejo znake »srebrove norosti«, v vzorcih vode pa so zasledili koncentracijo živega srebra, ki več kot stokrat presega dovoljene mere.
»Srebrova norost« je huda oblika zastrupitve, ki povzroči nepopravljive možganske okvare in motnje v živčnem sistemu.
Vtisi s križarjenja Tržaškega partizanskega pevskega zbora po poteh prekomorskih partizanskih enot
Za povezovanje bivših borcev in njihovih družinskih članov ^
Letošnje sedemdnevno križarjenje TPPZ od Kopra do Grčije se je začelo in končalo s slabim vremenom. Toda vreme ni glavni vtis s tokratnega izleta. Vmes je bilo namreč toliko lepega vremena, sonca, dobre volje in prijetnega razpoloženja, da so bile poslovilne besede udeležencev kam gremo z vami prihodnje leto?!
Vse se je začelo 28. marca, ko je jugoslovanska ladja »Adriana« odpeljala iz koprskega pristanišča 300 izletnikov, največ iz Trsta in raznih okoliških krajev, a tudi z Goriškega, starejših pa tudi mladih potnikov, v glavnem slovenske, nekaj pa tudi italijanske narodnosti.
Križarjenje sta priredila Odbor prekomorcev pri občinskem odboru ZZB-NOV iz Pirana in pomorska družba Jadrolinija z Reke, ob sodelovanju TPPZ, ki je želel na ta način počastiti 45-letnico osvoboditve Trsta, Istre in slovenskega Primorja in seveda tudi konec druge svetovne vojne. Vodja križarjenja sta tako bila Albert Klun, polkovnik JLA v pokoju ter sekretar osrednjega odbora prekomorcev NOVJ, in Stojan Troha pravtako vidni predstavnik bivših prekomorcev, medtem ko je bil »duša« pevskega in torej tudi tistega dela izleta, posvečenega svečanostim in na koncu križarjenja tudi s samostojnim koncertom v Puli dirigent Oskar Kjuder.
Več je bilo pomebnih etap v tokratnem križarjenju: na prvem mestu ogled Grčije, otoka Krfa, glavnega mesta Atene in zgodovinsko pomembnega kraja Sounion. Vse je bilo lepo, zgodovinsko tako pomembno, da so bili udeleženci izleta navdušeni.
■Pa zaustavimo se najprej pri prvi postaji tokratnega križarjenja - otoku Krfu. Po več kot enodnevni plovbi so izletniki prispeli na ta otok v petek, 30. marca. Otok Krf so organizatorji izbrali zaradi njegovega pomena v zgodovini prve in druge svetovne vojne. Tu je v prvi svetovni vojni padlo v boju veliko Srbov, v drugi svetovni vojni pa je bilo tu in na Ke-faloniji veliko naših fantov in mož, ki so se preko Grčije, Albanije, prebijali v Makedonijo, kjer so se vključili v jugoslovanske partizanske enote. Veliko jih je pri tem tudi padlo. 76 padlim bodo 27. aprila odkrili spominsko ploščo v Izoli.
Na majhnem otoku Sv. Vida so imeli izletniki prvo spominsko svečanost. Tu stoji velik mavzolej padlim v prvi svetovni vojni, posvečen pa je tudi tistim, ki so padli v teh krajih v bojih v drugi svetovni vojni. Tu je zapel partizanski zbor, tu se je dogodkov iz prve in druge svetovne vojne spomnil z govorom Stojan Troha, tu je tržaški igralec Joško Lukeš občuteno povedal pesem »Žrtvam«, tu je izletnike spremljal jugoslovanski generalni konzul v Atenah, Svet-ko Sufkovski.
Tu smo se srečali z Grkom, sedaj kustosom muzeja na Krfu, ki se je v vojni vihri znašel na Štajerskem, kjer je stopil v Pohorski bataljon in Šlan-drovo brigado. Tu je spoznal svojo bodočo ženo - pravtako partizanko -se z njo poročil in danes ima vnuka, ki mu je ime Janez. »Zame je vedno praznik, ko se na Krfu oglasijo slovenski turisti. Rad jim pripovedujem • o svojih doživljajih in vedno nagla-šam svojo ljubezen do Slovencev in Slovenije.«
Atene so lepo mesto, ki bi si ga bilo vredno še bolje ogledati. Spremljevalka našega avtobusa je bila Slovenka Štajerka, ki je sicer govorila o Grčiji, ni pa pozabila poudariti, da je ponosna na svoje poreklo. Tu v Atenah nas je obiskal tudi jugoslovanski ambasador Milan Milutinovič in nam zaželel vse dobro.
Otok Korčula je bil drugo pomembno pristajališče. Korčulo in njeno zgodovino so mnogi izletniki že poznali. Veliko je bilo med izletniki bivših partizanskih borcev, ki so se prav na tem otoku odločno borili proti nemškemu okupatorju in so tu videli umreti mnoge svoje prijatelje, tovariše.
Tem - skupaj jih je bilo 350 - so domačini postavili v Veli Luki lep spomenik tik ob obali, kjer so organizatorji križarjenja priredili kratko svečanost. Tu je zapel partizanski zbor, tu je povedal recitacijo igralec Joško Lukeš, sama sem bila govornica z nalogo, da poudarim pomen prekomorskih brigad za poraz nemške vojske in za osvoboditev Jugoslavije in seveda tudi nas Slovencev v zamejstvu.
Celovečerni koncert v dvorani doma JLA v Puli je tokratno križarjenje lepo zaključil in s svojo vsebino potrdil pomen, ki ga imajo takšni, že tradicionalni izleti, za obujanje spominov na tiste težke čase trdih in odločnih borb proti nacifašizmu za obu-
janje spominov na vse padle v teh bojih in za potrditev idealov, za katere so,šli takrat tudi naši ljudje v boj.
Naj omenim, da smo si na tokratnem križarjenju ogledali tudi brionske otoke, da smo preživeli torej sedem lepih dni.
Križarjenja so vedno lepa. Ta, ki jih organizira TPPZ, pa še posebno, ker povezujejo tolikšno število izletnikov, lahko bi rekli v eno samo družino. Vsi se med seboj poznajo, vsi se med seboj razumejo, vsi so v glavnem enakih misli. Takšno popotovanje se torej odvija v prijetnem vzdušju, ob petju slovenskih tržaških in partizanskih pesmi,ob vrednotenju tega, kar je borce slovenske in italijanske narodnosti družilo že takrat, ko je šlo zato, ali bomo še obstajali ali pa nas bo nacizem zbrisal z zemlje.
Življenje na ladji »Adriana«, ki je bila zgrajena leta 1972 nato pa v lanskem letu povsem prenovljena (dolga je 104, široka 14 metrov ter ima 310 ležišč, bazen, kavarnoin trgovino), je bilo udobno in prijetno.
»Nisem še doživel, da bi na ladji prevažal pevce, ki bi na njej imeli svoje vaje in bi nas razveseljevali ob večerih s svojim lepim petjem,« nam je dejal komandant ladje Ranko Del-dum. In res je bilo to sedemdnevno bivanje na ladji »Adriana« svojevrstno, posebno. Vsak večer je bil na ladji poseben program, za katerega so skrbeli duo Neva - Mara z glasbo in kabaretnimi točkami, solist Marino, ladijski orkester, za konec pa še
improvizirani ženski partizanski pevski zbor, ki se je kar lepo izkazal.
»To je naše že četrto križarjenje in moram reči, da smo z uspehom zadovoljni. Naj pohvalim vse pevce, tudi tiste, ki so prihiteli samo do Pule, saj smo se povsod predstavili z našo borbeno in slovensko pesmijo,« nam je povedal dirigent Oskar Kjuder.
»Organizacija takšnega križarjenja zahteva veliko dela in naporov,« je povedal Stanko Vodopivec, tajnik zbora, pri kateremu se pravzaprav križarjenje začne in tudi konča. »V 20 dneh smo imeli vse prostore na ladji že oddane. Če bi jih imeli več, bi jih vse oddali. Ljudje me že sedaj vprašujejo, kam bomo šli prihodnje leto. Če bi jaz odločal, bi šli na primer prihodnje leto na Sicilijo, pa morda še na Malto.«
Izletnike so, poleg veleposlanika v Atenah pričakali na Korčuli in v Puli vidni predstavniki družbeno političnih in borčevskih organizacij. Tudi ti obiski, predvsem pa besede, ki so bile ob teh izrečene, so dajali križarjenju poseben pečat, ki je poudarjal in.obeleževal glavni cilj in namen organizatorjev: povezovanje bivših borcev in njihovih družinskih članov, povezovanje z mladino, priložnost za sprostitev, zabavo in še ogled raznih zanimivosti. Pri tem pa je prišel v ospredje še tisti del naše zgodovine, ki je tudi nas Slovence, kot majhen narod, postavila v vrste tistih, ki so premagali nacizem in fašizem in zagotovili svetu mir.
NEVA LUKEŠ
Utrinka s sedemdnevnega križarjenja, kot jih je v fotografsko oko ujel
Egon Piščanc
NORICUM v Trstu: logična izbira
Zavarovalna družba, ki začenja danes svojo dejavnost, mora vnaprej poznati potrebe in rešiti probleme klientele, kije vse bolj usmerjena v Evropo leta 1992.
Noricum se je odločila, da bo s svojo strukturo delovala v Trstu, saj verjame v velike možnosti razvoja tega mesta, ki bo zaradi svoje tradicije, kulture, zemeljepisne lege in mitelevropske nagnjenosti moralo sprejeti pomembno vlogo v oblikujoči se novi veliki Evropi.
NORICUM se je rodila že velika...
in pripravljena, da zadovolji vse zavarovalne potrebe na področju škode, saj se lahko
naslanja na zavarovalni know how, ki izhaja iz profesionalnosti in solidnosti njenega večinskega delničarja, ki je UNIPOL - po velikosti šesta italijanska zavarovalna družba - in ki ji je posredovala ne samo svojo tehnologijo, temveč tudi svojo filozofijo poseganja, temelječo na spoštovanju porabnika, ki se kaže v jasnih in razvidnih pravilih. Partnerja zavarovalne družbe UNIPOL v okviru NORICUM sta še SAFTI in FINCAT, tržaški finančni delniški družbi, ki sta si s svojo udeležbo v številnih podjetjih, ki poslujejo v različnih terciarnih sektorjih, pridobili večletne izkušnje glede vseh problemov, povezanih s trgovinskimi operacijami s tujino.	—

UNIPOL
NORICUM
ASSICURAZIONI
je na tvoji strani
S sofinansiranjem Italije in Evropske investicijske banke
Kmalu začetek del za novi avtocestni odsek do Sežane
Tri viadukte (Goli vrh, Bandera in Dane) bodo gradili Italijani
SEŽANA — Do sredine maja bo, kot upajo, vključno z mednarodnimi soglasji pripravljena vsa dekumentacija za odsek avtoceste od Razdrtega do Če-bulovice in za 542 metrov dolg viadukt pri Danah pred Sežano. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji za začetek del na novi avtocesti proti Fernetičem, ki naj bi bila glede na izbrane ponudbe izvajalcev, na vseh odsekih zgrajena v 16 oziroma 24 mesecih.
Gradnjo bosta s 25 milijoni ecujev sofinancirali Evropska investicijska banka in italijanska vlada, ki bo v okviru meddržavnega sporazuma izključno za ta projekt prispevala 27 milijonov dolarjev najugodnejšega posojila. V okviru dogovora je bila že opravljena mednarodna licitacija za prvo gradbeno etapo, v okviru kate-
re so gradnjo velikih viaduktov Goli vrh, Bandera in Dane dobili italijanski izvajalci.
Zaradi pogojev tujih partnerjev po besedah ing. Mirana Marussiga z republiške uprave za ceste tudi ni mogoče spreminjati predvidenega poteka gradnje, ki ga je pred dnevi ponovno zahtevala sežanska skupščina. Ing. Marus-sig je še povedal, da so tuji posojilodajalci dali prednost odseku Razdrto-Čebuiovica zaradi ekonomskih in prometnih razlogov, saj je v smeri proti Kopru približno dvakrat večji promet kot med Senožečami in Fernetiči. Hkrati z usposobitvijo nove ceste do Čebulovice pa bodo odstranili tudi najhujše ozko grlo na poti od Kopra in Trsta proti Ljubljani, kakršno je Klanec med Senožečami in Razdrtim.
Marussig je tudi dejal, da bodo gradnjo proti Podnanosu financirlai s precej dražjimi italijanskimi komercialnimi namenskimi posojili, ki jih ni mogoče uporabiti za druge gradnje. Sežanci so tokrat pojasnila republiške uprave sprejeli z dokajšnjim razumevanjem, četudi so hkrati ponovno zahtevali dosledno nadomestilo vseh izgubljenih zemljišč in zdravih virov pitne vode. Delegati so podprli tudi pobudo Tihomirja Kovačia, naj ustrezni republiški organi takoj obravnavajo predlog za spremembo republiškega proračuna, v katerem naj bi zagotovili najmanj še denar za gradnjo sežanske obvoznice, če že ne kar za celotno avtocesto od Razdrtega do Fernetiče v.
JANEZ ODAR
tržno obvestita ■
V Franciji revolucija proti gubam
Krema z retinolom pretresa pariške lekarne
PARIZ — Lekarne so praktično oblegane. Dogaja se v Franciji, in sicer potem, ko so iz Združenih držav Amerike prodrle vesti o moči, ki jo ima v boju proti gubam neka nova krema z retinolom. Povpraševanje je za sedaj večje od ponudbe, tako da mnoge zahteve ostajajo nezadovoljene.
Nakup tube s to kremo je kot vse kaže postal edini cilj vseh tistih, ki jim je mladost Postala življenjsko pomembna. Njeni privrženci, obsedeni od gub, so z radostjo sprejeli novico, da sta raziskovalca Harry Elden in Elizabeth S\veitzer v laboratorijih ustanove Xienta Institute v Bernvillu v Pennsylvaniji Potrdila učinkovitost retino-la proti gubam.
V Franciji, ki je dežela z yeliko kozmetično tradicijo, je imela ta novica pravi eksplozivni učinek.
Retinolska krema, ki so jo testirali v Ameriki, se imenuje Anti-Age Retard in jo proizvaja multinacionalna družba Korff, ki deluje v Ameriki in v Evropi.
Prodajajo jo v lekarnah, in sicer za različne starosti: za 35, 45 in več kot 55 let.
Tudi otroški zbor Venturini na mladinski reviji v Komnu
KOMEN — V četrtek je bila v Komnu revija otroških pevskih zborov. Organizator prireditve je bila Zveza kulturnih organizacij Sežane, nastopilo pa je na njej 11 otroških pevskih zborov - deset iz sežanskega območja, iz zamejstva pa je nastopil otroški zbor KD Fran Venturini od Domja.
Na reviji, ki je zelo dobro uspela, so nastopili otroški pevski zbori: iz Komna, Sežane, Dutovelj, Tomaja, Škofij, Hrpelj-Kozine in seveda tudi naš zbor.
Otroški zbor KD Fran Venturini, ki ga vodi Suzana Žerjal, je zapel tri pesmi, pri klavirju pa ga je spremljala Vesna Cupin. Vsi zbo-
ri so bili lepo sprejeti. Toda, ko so napovedali nastop otroškega zbora od Domja, je bil aplavz še močnejši, še bolj prisrčen.
Gre za revije otroških pevskih zborov, ki se iz leta v leto ponavljajo in ki se nato zaključujejo s končno revijo »Naša pomlad«.
Tudi tokrat bo še več takšnih revij in sicer v torek, 17. aprila, revija v Idriji, 18. v Kopru, 19. v Novi Gorici, 20. v Postojni, 23. v Tolminu, 24. v Izoli, 5. maja pa bo ponovno v Novi Gorici revija mladinskih pevskih zborov.
Zaključna revija otroških pevskih zborov bo 10. maja na gradu Zemono pri Ajdovščini. (N. L.)
Gospodarski dopis iz Slovenije
TUJ DENAR
Dokaj dolgotrajna pogajanja z mednarodnim denarnim skladom (IMF) so bila pred dnevi končana in Jugoslavija je dobila 598 milijonov dolarjev gospodarske pomoči, ki jo bo lahko črpala naslednjih osemnajst mesecev. Nekaj dni za tem je tudi Svetovna banka sporočila, da so pogajanja z Jugoslavijo uspešno zaključena in da bo ta banka posodila jugoslovanskemu gospodarstvu za naložbe 400 milijonov dolarjev. Ta posojila so zelo ugodna že sama po sebi (nizka obrestna mera, precej dolg odplačilni moratorij...), prinašajo pa še drugo ugodnost: zdaj se bo lajžje pogajati za finančne aranžmaje z drugimi svetovnimi partnerji. Pri tem je jugoslovanska stran že napovedala, da računa na precejšnjo japonsko finančno pomoč.
Že dana finančna pomoč in obljuba o novih tujih finančnih injekcijah so na oko zelo podobne tistim, ki jih je Jugoslavija dobivala pred letom 1980, torej prej, preden je zašla v dolžniško krizo in z njo v globoko splošno gospodarsko nazadovanje. Pred letom 1980 se je država namreč skušala iz grozeče gospodarske krize reševati tako, da je najemala veliko posojil vsepovsod po svetu, saj je z njimi skušala oživiti gospodarstvo. Posledice so znane in jih trpimo še danes.
Zdaj gre pravzaprav za zelo podobno željo. S tujim denarjem si tudi zdaj hoče zagotoviti gospodarski vzpon, ki naj bi pomagal odpraviti gospodarsko krizo. Tako kot pred poldrugim desetletjem tudi zdaj posamezna gospodarstva računajo, kako bi si pridobila čimveč takih posojil. Spet je srečati velike načrte in gospodarske želje, ki so zelo podobne tistim izpred let, ko so nastali najrazličnejši gospodarski mrtvoudi a la Feni, Obrovac...
Kakšna je torej možnost, da se ponovi naložbeno razsipanje denarja, ki ga je pripravljena posoditi tujina?
Najprej, v socialističnih državah takšna verjetnost obstaja vedno in sicer zaradi tega, ker o tujem denarju odloča država oziroma oblast. In drugič, družbeni in gospodarski sistem v Jugoslaviji naj bi bil že toliko reformiran, da čistega socialističnega razporejanja denarja ni možno več obnoviti ali vsaj ne vrniti na enako raven, kot je bila v državi pred poldrugim desetletjem.
Na žalost sta pravzaprav obe trditvi takšni, da veljata prav za Jugoslavijo. Nekaj jugoslovanskih področij je namreč še vedno povsem pod nadzorstvom enopartijske države. Tam (komunistična) oblast neposredno odloča o vsem, kar se mora zgoditi v gospodarstvu, ne samo o tem, kam naj bi šel denar za naložbe. Določa celo, koliko morajo podjetja prispevati za organizacijo političnih shodov, da o nameščanju in odstavljanju direktorjev sploh ne govorimo. Tak sistem vladavine seveda ne bo zmogel narediti s posojili, če bi jih morda dobil iz tujine, prav nič drugega, kot je naredil partijski vladajoči režim v sedemdesetih letih.
Hkrati pa je na drugem koncu države bistveno drugače. Buren demokratičen razvoj je tu sprožil močan občutek za nadzor nad posegi države v gospodarstvo. Tudi kar se tiče tujega denarja je oblast nadzorovana kajti kot nekdaj (po volitvah pa bo zanesljivo še precej bolj), vzpostavljajo se drugačni gospodarski mehanizmi, ki zagotavljajo večjo suverenost podjetju. Možnosti, da bi država neposredno odločala o nujnem denarju, je bistveno manj kot na jugu države.
Med ta dva načina vladanja je vpeta zvezna vlada. Odkrito sicer simpatizira z demokratičnejšim zahodnim delov države, nasprotuje državni distribuciji denarja, zagovarjajoč tržna načela, predloga večstrankarski sistem in po zahodnoevropskih načelih organizirano državo, a hkrati zagotavlja, da bo s tujim denarjem skušala rešiti zavoženo bančništvo v južnem delu države, pomagala z zveznim denarjem odpravljati najtežje gospodarske probleme, ki jih bo'prav na jugu spet največ, zagotoviti denar za izpeljavo socialnih programov, ki so najbolj zahtevni spet tam, kjer je enopartijska oblast najmočnejša... Prav zaradi tega so čedalje glasnejše pripombe v raznih delih države, da bo država spet poskrbela za velikansko in škodljivo prelivanje denarja, ki je značilno za socialistične države. V drugih delih države so kritike seveda povsem drugačne: da si bo »bogati« zahod spet nagrabil denarja...
Kaj svetovati vladi? Kakšen koli kompromis med obema načinoma vladanja bi bil pogubem.
JOŽE PETROVČIČ
pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu
Še o »koči« na Vremščici
Po pismu uredništvu, ki sem ga lani poleti poslal Primorskemu dnevniku in Primorskim novicam v zvezi z nameravano gradnjo planinske koče na Vremščici, se je v tisku, zlasti v Sloveniji, razvnela polemika, ki ne pojenjuje. Nasprotno, še širi se. Iz obeh glasil je zašla še v druge medije, posredno pa se ji je pridružila še ena problematika, namreč vprašanje umestnosti prirejanja množičnih pohodov v gore.
Medtem se je vzporedno s polemiko o gradnji koče na Vremščici -kar sem zg to goro napovedal že v svojem prvem posegu - pojavilo akutno vprašanje uničevanja narave na Slavniku (kjer cesto do vrha in na njem kočo že imajo) s strani tržaških terenskih vozil. Jasno je, da je med obema problematikama mnogo sorodstvenih povezav in ju lahko zato kar združimo v eno samo celoto.
Iz številnih posegov v tisku v zvezi s kočo na Vremščici neizpodbitno izhaja, da je glavni, najbolj
Mesnica
»CARSICA«
NABREŽINA CENTER 144 - Tel. 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL. (0481) 72574
^RŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno
Svojim klientom želi vesele velikonočne praznike
glasni in samozavestni zagovornik te gradnje dr. Branko Šalamun iz Kopra, čeprav stoje skoraj vsi njegovi argumenti na dokaj majavih nogah, predvsem pa na pogledih, kakršni so bili v veljavi v zvezi z odnosom do narave nekoč, ne pa danes. Med njegove »močnejše« argumente sodita mnenji, naj bi to bila tudi nekakšna pomoč Senožečam in mladini sploh. Toda edini Senožečan, ki se je doslej oglasil, je to gradnjo odločno zavrnil, zagovoril pa je tudi ni niti en sam mladinec izmed tistih, ki naj bi jim bila (poleg planincem) namenjena.
Posebno zanimiv je podatek, za katerega nisem vedel: že 6. maja lani, torej pred začetkom polemike, je bil v Senožečah v zvezi s to gradnjo sestanek, o katerem obstajata dva zapisnika: prvega je pisal dr. Šalamun, drugega pa Gospodarska komisija pri PZS, oba zapisnika pa se »v nekaterih delih bistveno razlikujeta«. Predstavniki PZS so na tem sestanku, kot izhaja iz zapisnika, izrekli številne, utemeljene pomisleke v zvezi s to gradnjo, izvemo pa tudi, da graditelj, PD Sežana NI posebno zainteresiran za to gradnjo, vendar pa »jih porivajo v to gradnjo lokalni veljaki«. Tako torej stojijo stvari!
Zato se pridružujem pomislekom vodje gradbene podkomisije pri PZS Janeza Duhovnika proti tako brzopleti zidavi. Pametno bi bilo, če bi zato gradnjo vsaj za leto dni odgodili, medtem dobro premislili o njeni umestnosti, predlagam pa tudi, naj npr. Društvo za varstvo okolja v Postojni, ki se je zadnje oglasilo, organizira okroglo mizo, na kateri bi osvetlili vse argumente za in proti gradnji koče na Vremščici.
BOJAN PAVLETIČ
Primorska brez lastne založbe?
Vesti o tem, da je obstoj založbe Lipa v Kopru resno ogrožen, da je ta izdajateljska hiša pred stečajem, ukinitvijo, morajo vznemiriti tudi širšo slovensko javnost. Tudi merodajne na republiškem vrhu, saj bo s tem kulturno še bolj osiromašen ves zahodni del Slovenije, vsa Primorska in slovenska Istra.
Gre za predel, ki je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji, katerega prebivalstvo je vložilo vse upe za boljšo prihodnost v boj za priključitev k Jugoslaviji. Po priključitvi, po drugi svetovni vojni, pa mu niso bila prihranjena razočaranja. Izumirale so vasi, ljudje so se odseljevali. Nekatera središča so sicer narasla, Postojna, Sežana, N. Gorica itd., toda po deželi »od Jadrana do Triglava« zija velika praznina. In v njej se vedno bolj širi divjina, v kateri gospodarijo lovci. Le mnoge podrtije nekdanjih domačij še pričajo po mnogih krajih, da je tu nekoč cvetelo življenje.
Za takšno stanje je na prvem mestu kriv prosluli gospodarski režim in velike zlorabe nasproti kmečkemu prebivalstvu. V veliki meri pa tudi psihološko odtujevanje, ki se je desetletja izvajalo preko časopisja, radia in televizije. Doraščajoča mladina je bila izpostavljena sistematičnemu pranju možgan, ki je prihajalo iz ljubljanskih časopisnih uredništev, prodajajoč senzacije od Hollywooda do safarijev, pa do videokaset, »deja vu« itd.
Domači svet ni bil deležen nobene pozornosti več, izničen nasproti tujemu blišču in bedi. Zamrla so številna društva po vaseh, utihnili so pevski zbori, zavladala je neke vrste prosvetna puščava, iz katere ob koncu tedna beži danes večinoma motorizirana mladina.
Med tistimi redkimi ustanovami, ki so v svoji dejavnosti šle proti takemu toku, je bila tudi založba Lipa, ki je nadaljevala bogato izročilo primorske publicistike, izdajala dela, spominska in leposlovna, ki so primorskemu človeku odpirala pogled v domači svet. Bila je nekakšen glas v senzacionalističnem viharju, ki se je izdivjal ob Soči in po Krasu.
Če bo utihnil tudi ta glas, bo mogoče zadoščeno zakonom tržišča. Toda opustošenje, ne le v dušah ljudi in v kulturi, temveč tudi v gospodarski obnovi, bo dolgotrajno.
V prizadevanjih po gospodarskem oživljanju, bodisi primorskih predelov in sploh slovenskega prostora, se znova ponavljajo stare zablode, ki jih je celo kapitalistični svet že davno prerasel. Pozablja se na človeka, od čigar dela in zanosa je odvisen napredek. Človeku je treba ustvariti okolje, v katerem se bo počutil doma, ne pa, da bo komaj čakal, kdaj pride konec tedna in da iz njega zbeži. To je, da mu postane njegov rojstni kraj tuj, v katerem ne vidi ničesar več privlačnega.
Gledano s tega stališča, z vidika vsestranskega razvoja, zadobi tudi obstoj take založbe, kot je Lipa, povsem drugačen pomen. Primorska ter slovenska Istra bosta napredovali lahko le s tem, da bosta zajemali tudi iz svojega bogatega izročila in ga oblikovali v novo kulturno sporočilo. Brez tega bomo priča še nadaljnjemu odtujevanju, ki gotovo ne bo spodbujalo delovnega in ustvarjalnega zanosa primorskega človeka tudi po naših podjetjih in ustanovah. s> j<
Tudi letošnji velikonočni prazniki nam kot po navadi kažejo dvojno obličje
Povsod pripravljajo bogate pojedine Verniki praznujejo Jezusovo vstajenje
Nekaterim pa prazniki pomenijo še več samote
Tudi letošnja velika noč bo gotovo pokazala, kako obsežen je dejansko razkorak med versko občutljivostjo ter med vsiljenim in že zakoreninjenim potrošništvom. Tudi ti prazniki se nam namreč prikazujejo z dvojnim obrazom: po eni strani si sledijo veličastni verski obredi, po drugi strani pa smo kot običajno priče nakupovalni mrzlici in pojedinam doma ali v gostiščih.
Nakupovalna mrzlica se je včeraj sicer nekoliko umirila, saj je bilo mesto že v dopoldanskih urah za soboto neobičajno prazno. Veliko Tržačanov si je namreč privoščilo krajši ali daljši izlet, v mestu pa so se mudili v glavnem samo jugoslovanski kupci, katerih pa je bilo vseeno veliko manj kot ob preteklih koncih tedna.
Če je bilo mesto prazno in je bil promet neobičajno miren, pa je bila situacija veliko bolj vroča na cestah kraške planote. Tudi tu so se sicer razmere včeraj nekoliko umirile, saj se je velikonočni »eksodus« začel že v petek. Daljših vrst včeraj na pomembnejših križiščih, kakršno je »zapleteno« opensko križišče, ni bilo. Prav tako ni bilo zastojev na avtocesti. Vrste pa so bile na mejnih prehodih, kjer so obmejni organi javnega reda imeli že od najzgodnejših ur polne roke dela. Najbolj vroče je bilo na Pesku, kjer je bilo v jutranjih urah treba čakati celo tri ure. Pozneje se je situacija nekoliko izboljšala, vendar je kolona avtomobilov, ki so jih na mejnem prehodu razporedili celo v tri vrste, vselej presegala dva kilometra. Nekoliko manj je bilo treba čakati na Fernetičih in pri Rabujezu, kjer je čakalna doba v jutranjih urah dosegala eno uro. Tudi tu se je promet popoldne unesel.
Med potniki, namenjenimi čez mejo, je bilo kot običajno veliko jugoslovanskih zdomcev, ki so se vračali v domovino, a tudi italijanskih turistov, namenjenih v Jugoslavijo ali v druge vzhodne države, ki so po zadnjih političnih preobratih postale modni hit.
Medtem ko so turisti pridno, a tudi nestrpno čakali na mejah in so se gostilničarji in peki pripravljali na današnja bogata in obilna kosila, pa so v cerkvah in zunaj njih oživljali velikonočne obrede. V velikonočnem tednu, ko verniki razmišljajo o skrivnosti Jezusove smrti in njegovega vstajenja, oživijo tudi vse »postaje« Kristusovega trpljenja. Na veliki petek so tako v mnogih vaseh uprizorili (če lahko uporabimo ta laičen izraz) križev pot. Ob 15. uri so v znak žalovanja prenehali zvoniti zvonovi, ki so jih razvezali šele danes opolnoči. Pod večer pa so -ponekod tudi s pomočjo zborov in godb - oživili tradicionalne procesije in križev pot. Včeraj so bili obredi v pričakovanju Gospodovega vstajenja, na koncu katerega so naznanili svetu, da je Kristus vstal do mrtvih.
Višek velikonočnih praznikov pa bo seveda danes, ko bodo praznovali Kristusovo vstajenje. Številne župnije so za danes pripravile veličastne obrede, procesije in druge prireditve, s katerimi se bodo verniki veselili Kristusovega vstajenja. Naj omenimo vsaj nekatere od teh. Osrednja maša na Tržaškem bo seveda v stolnici sv. Justa, kjer bo ob 10. uri maševal škof Bello-mi. V Škednju bo že ob 7. uri starodavna maša, med katero bodo blagoslovili tudi tradicionalne velikonočne jedi. V Barkovljah pa bo ob 7.30 vsakoletna procesija, pri kateri bo sodelovala godba na pihala. V Nabrežini bodo po maši odprli v župnijskem domu razstavo velikonočnih pirhov, ki so jih pripravili učenci srednje šole v Nabrežini s pomočjo Nadje Doljak. Prizori na pirhih so letos posvečeni življenju v Afriki in tamkajšnjim misijonom. V župnišču bodo razstavljali svoja dela tudi nekateri domači slikarji.
Na slikah (foto Križmančič): zgoraj petkov mladinski križev pot na Re-pentabru, pri katerem so sodelovali skavti in domači župnik Tone Be-denčič; spodaj pa tokrat velikonočna, sicer pa običajna sobotna vrsta na cesti med Bazovico in Peskom.
Prazniki so nadvomno lepi in prijetni, toda ne za vse. Veliko je takih, ki se jih celo bojijo, ker so sami in ker ob takšnih dneh še bolj občutijo samoto, osamljenost. V našem mestu je ta problem prav gotovo še bolj občuten, saj je znano, da živita tukaj skoraj dve tretjini starejših oseb, torej takšnih, ki so svoje družinske člane že izgubile, ali pa njihovi sinovi in hčere živijo kje daleč v svetu.
Na vse to sem pomislila, ko sem včeraj v Ljudskem vrtu opazila starejšo ženico, ki je glasno jokala. Čeprav se mi je mudilo, se mi je ženica zasmilila, pa sem stopila v vrt.
»Kaj se vam je zgodilo? Se počutite slabo? Vam lahko pomagam?« sem jo vprašala.
»Odpeljali, ukradli so mi mojega psička, Pipo mu je ime. Za trenutek sem se oddaljila, sedaj pa ga ni več.«
Hotela sem jo potolažiti in sem začela na glas klicati: »Pipo, Pipo!«
»Ne boste ga priklicali. Moj psiček pozna ta park. Vsak dan sem tu z njim. Tudi drugi ga že poznajo in tudi on njih. Nikoli se ne bi sam oddaljil od mene. Vedno me je ubogal, me poslušno počakal, če sem ga za trenutek pustila samega. Že pred časom so mi ga hoteli ukrasti, ker je lep in ker je videti, kot bi bil čistokrvni pes, čeprav je križanec. Danes pa so ga zares odpeljali.«
Potem mi ga je podrobno opisala: majhen, droben, bele barve, le ušesa ima črna in na gobcu črn madež. Star je dve leti in ima okrog vratu verižico, na njej pa obešeno značko z imenom in drugimi podatki. Medtem so se nama približali še drugi obiskovalci Ljudskega vrta. Nekateri so celo
Pred majskim večdnevnim gostovanjem v Firencah
Osnovnošolci iz Boljunca in Firenc se vneto pripravljajo na pobratenje
Navdušenje osnovnošolcev ob lanskem srečanju v Boljuncu
Učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca se že več mesecev vestno pripravljajo na štiridnevni študijski izlet v Firence. V spremstvu učiteljic in nekaterih staršev bodo boljunski osnovnošolci tako povrnili obisk florentinskih osnovnošolcev, ki so lani maja že bili pri nas. Ob tisti priložnosti je prišlo tudi do prvih prijateljskih stikov med obema osnovnima šolama, ki se bosta ob letošnjem srečanju pobratili.
Učenci osnovne šole Villani iz Firenc so se na svojem lanskem izletu podali v naše kraje in ob tem izrazili željo, da bi se srečali z učenci tukajšnje slovenske osnovne šole. Ob tem tridnevnem srečanju zadnje dni lanskega maja so si florentinski gostje ogledali okolico Boljunca, njene značilnosti in znamenitosti. Še najbolj pa jih je zanimalo spoznati manjšinsko stvarnost. Njihovo zanimanje ni zgolj naključno: po petih letih so namreč lani zaključili obširno raziskavo na temo korenine, njihovo raziskovalno in človeško zanimanje pa je tako preraslo v željo, da bi tudi v prvi osebi spoznali ljudi in okolje, ki so nekoliko »drugače« medsebojno povezani.
Od prvega srečanja je minilo približno leto. V vsem tem času pa so si učenci iz Boljunca in Firenc redno dopisovali, si drug drugemu pošiljali likovne in pismene izdelke. Obenem so se tudi vestno pripravljali na letošnje srečanje, ko bodo boljunski osnovnošolci od 2. do 5. maja na gostovanju v Firencah. Pravzaprav gre za precej resno zamišljen izlet, na katerem bodo boljunski učenci od bliže spoznali florentinsko stvarnost, zgodovinske in zemljepisne znamenitosti Firenc. En dan gostovanja bo v celoti posvečen uradnemu srečanju med obema šolama. Za to priložnost so učenci in učiteljice osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca pripravili nekakšno predava-
nje z diapozitivi. V njem bodo italijanskim vrstnikom spregovorili o Boljuncu, o dolini reke Glinščice, predstavili bodo navade in običaje, ki so v teh slovenskih krajih značilni in tradicionalni. Učenci osnovne šole Villani iz Firenc pa bodo ob tem srečanju predstavili svojo raziskavo o reki Arno. Poleg predavanja so boljunski otroci pripravili tudi glasbeno točko: s pesmijo in animacijo bodo tako podali vzdušje, ki ga uspe pričarati bogato slovensko ljudsko glasbeno izročilo.
Po letošnjem pobratenju pa šoli nameravata še dalje gojiti prijateljske in sodelovanjske odnose. Prav zato že sedaj načrtujeta tretje srečanje, ki naj bi bilo prihodnje leto v Boljuncu. Kljub plemenitim in hvalevrednim namenom pa uresničitev tega načrta sploh ni tako preprosta. V ta namen so se učenci, učitelji in starši obrnili na raz-
ne ustanove s prošnjo, da bi njihovo pobudo, ki med drugim odpira vrata tudi pomembnim človeškim vrednotam, kot je na primer sožitje, tudi finančno podprli, (dam)
Poseg za ureditev upravljanja jusa
Tržaška komunistična občinska svetovalka Anamarija Kalc je naslovila na župana Richettija vprašanje, v katerem ga sprašuje, ali se v skladu z zakonom namerava zavzeti za razpis ju-sarskih volitev v tistih srenjah, v katerih do njih še ni prišlo. Svetovalka Kalčeva ugotavlja, da pomanjkanje rednih jusarskih uprav povzroča veliko težav in seveda onemogoča pravilno upravljanje. V zadnjih časih je ta problem še posebno živ v Trebčah.
KMEC03/2		MARI01/1 RESTAVRACIJA - BAR
SffiR KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA H| IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j.		»La Marinetla«
VABILO		
Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 21. aprila 1990 ob 8. uri, in v drugem sklicanju v NEDELJO, 22. APRILA 1990 ob 9.30 v dvorani SKD »1. Gruden« v Nabrežini št. 89		TRST - Miramarski drevored 323 - Tel. 410986 Za vsako svečano priložnost spomnite se na naše ribje specialitete
UPRAVNI SVET		Vošči vsem gostom vesele praznike!
vedeli povedati, da so videli moškega, ki je vlekel majhnega psa.
»Preveč ljubezniv je moj Pipo. K vsem je rad šel; malo je včasih pola-jal, drugače pa ima rad ljudi, predvsem otroke. Gotovo so mi ga ukradli. Kaj naj storim? Pred dnevi so mi zastrupili mačko, na katero sem bila tudi zelo navezana; sedaj so mi vzeli še psa. Sedaj sem res čisto sama...«
Nisem vedela, kaj naj ji rečem, kako naj jo potolažim. Tako nebogljena, tako obupana je bila.
Če zapišem ta dogodek, bo morda kdo prebral, morda tudi tisti, ki je kaj videl, ki kaj ve - sem si sama rekla, najbrž malo pod vtisom tistih televizijskih oddaj »Chi Tha visto«, v katerih se oglašajo ljudje in iščejo svoje, ki so skrivnostno izginili in zabrisali za seboj vsako sled.
Bo imela ta ženica več sreče? Se je Pipo samo izgubil, ga je nekdo našel?
Ni mi dalo miru, pa sem se popoldne vrnila v Ljudski vrt. Ženice ni bilo več. Že sem upala, da se je vse dobro končalo in da je psička vendarle našla. Pa mi je moški na sosednji klopi povedal, da ga ni našla in da se zato ni vrnila v park, ker prav gotovo doma joče.
Ne vem za njeno ime, niti ne za naslov. A vem, da bodo ti prazniki zanjo res grdi in žalostni...
NEVA LUKEŠ
Izvolili so novo predsednico mladih obrtnih podjetnikov
Tridesetletna Gabriella Laporta, solastnica malega podjetja, ki izdeluje termohidravlične naprave, je nova predsednica Skupine mladih obrtnih podjetnikov, ki sodi v okvir pokrajinskega Združenja obrtnikov. Na to mesto so jo izvolili na zadnji skupščini, na kateri so tudi izvolili nov odbor, ki ga poleg predsednice sestavljajo še Eriča Pohlen, Giulio Fatur, Alessandra Zancolich, Walter Fioretto, Marino Pa-rovel, Flavio Canetti, Remigio Ellero, Tullio Samez in Giulio Santi.
V programu, ki ga je predstavila, je Gabriella Laporta med občutnimi vprašanji še zlasti izpostavila potrebo po boljši strokovni pripravi podjetnikov, ki delujejo na področju obrtništva. Ta želja je namreč izredno občutena med mladimi podjetniki-obrtniki, ki so v.ečkrat podčrtali, da je ustrezna profesionalna usposobitev nujen pogoj za uspeh na tem področju. Zato so pozitivno ocenili priredbo strokovnega seminarja, ki se ga je udeležilo 20 mladih podjetnikov-obrtnikov.
Veliko pozornost bodo nadalje mladi obrtni podjetniki - je poudarila Gabriella Laporta - posvečali odnosom med malimi obrtniškimi podjetji v Furlaniji-Julijski krajini in sličnimi v sosednih državah v prepričanju, da lahko samo boljše medsebojno pozna-• nje vodi k sklepanju ugodnejših delovnih in človeških stikov.
Predavanje o neoklasicizmu
Ob zaključku akademskega leta Mednarodne poletne likovne akademije »Šola gledanja«, ki sta jo ustanovila Krožek Generali in Skupina Ho-hensalzburg, bo v sredo, 18. aprila, ob 18. uri v dvorani Baroncini predavanje na temo »Neoklasicizem: tekmovanje z antiko«. Predaval bo arhitekt in profesor Luciano Semerani. Predavatelj se bo osredotočil na tržaški neoklasicizem, a bo orisal tudi razvoj tega arhitekturnega sloga v vsej Evropi.
PRETURA V TRSTU PRIPOSESTVOVALNA TOŽBA
Tožnika Stanfelj Mauro in Nevia, ki ju zastopa odv. Berdon, sta vložila ugotovitveno tožbo pridobitve lastninske pravice po priposes-tvovanju Zemljiškoknjižnega vložka 2069 davčne (katastarske) občine Greta, zemljiškoknjižno telo k. t. 1 del pare. št. 979, zdaj vknjiženega na tožence Štefana Pregarz pok. Lovrenca, Antona Pregarz pok. Lovrenca, Giovanne Antoncich pok. Bartolomeja, Italije Gregorich, Giovannija Grego-rich, Giordana Gregorich, Umber-ta Gregorich, Anne Gregorich pok. Anne, Frana Krajšek pok. Ivana, Camussi Rodolfa pok. Giovannija, Antona Suban pok. Petra in Antonije Jercog pok. Ivana vd. Camussi. Narok za glavno obravnavo pred Pretorjem bo 28. 5. 1990 ob 9. uri.
Sodni izvršni uradnik
ALFONSO CAROLA
Odv. dr. BOGDAN BERDON
Včeraj pri Repnu spet ustavili štiri osebe
Verigi pobegov čez mejo zaenkrat ni videti konca
Pretekli petek v Devinu
Tudi KD predstavila kandidate za volitve
Občna zbora slovenskih hranilnic
Včeraj zjutraj ob 4.30 so agenti karabinjerske postaje iz Nabrežine v gozdiču pri Repnu ustavili skupino štirih tujih državljanov, ki so ilegalno prešli italijansko-jugoslovansko mejo. V skupini sta bila dva državljana Gane, moški iz Bangladeša in ženska iz Šri lanke. Stari so od 23 do 41 let, pri sebi so imeli veljavne potne liste, vendar na njih ni bilo žiga z datumom prihoda v Italijo, kot tudi niso imeli vizuma in dovoljenja za bivanje v naši državi. Zato so jih po posredovanju urada za tuje državljane na tržaški kvesturi izročili jugoslovanskim obmejnim varnostnim organom.
To so glavni podatki, ki so jih pristojni varnostni organi posredovali sredstvom javnega obveščanja in ki se nanašajo na zadnjega izmed nepregledne vrste neuspelih pobegov državljanov nerazvitih držav v kraje, kjer naj bi si ustvarili vsaj znosne življenjske pogoje. Trst ima - kot mesto ob zelo propustni meji - trenutno v tej tragični igri vlogo nekakšne skoraj obvezne prehodne točke.
Nemogoče je izvedeti, koliko ljudi se odloči, da bo njihova pot iz obupa, ki je sad slabih, večkrat kar nemogočih življenjskih pogojev v domovini, Proti željam za boljši jutri šla preko Trsta oziroma dežele Furlanije-Julij-ske krajine. V tisk seveda pridejo samo neuspeli poskusi, med katerimi je vsiljeni povratek v domovino večkrat pozitivnejša med rešitvami. Tak-šen, konec koncev miroljuben zaključek tveganega potovanja navadno porodi nov poskus pobega.
. Nedvomno bi bilo nadvse zanimivo izvedeti, kolikokrat nekateri poskušalo ilegalno preko meje, dokler jim to Oe uspe, in koliko jih to stane. Na račun teh življenjskih tragedij se je namreč razvila prava trgovina, saj mora-1° Pobegli iz tako oddaljenih držav, £°t so prav te, ki jih navajamo v tem članku, zaupati krajevnim »vodičem«, ua jim pokažejo možne prehode ali pa
da jih pričakajo na ključnih mestih. Govori se, da npr. »taksisti«, ki prepeljejo pobegle daleč stran od obmejnih krajev, dobijo tudi 2 milijona lir na potnika. To pa pomeni, da »beg upanja« ni samo tvegano, temveč tudi precej drago dejanje.
O obsegu ilegalnih pobegov preko meje pričajo skoraj vsakodnevna uradna poročila, vendar pa skupnih podatkov o pojavu ni. Jugoslovanski varnostni organi so jih pred časom nekaj posredovali: glasnik jugoslovanskega ministrstva za obrambo Obradovič je npr. izjavil, da so graničarji lani prestregli okrog 8 tisoč oseb, ki so skušale ilegalno preko meje, medtem ko so v prvih dveh mesecih letošnjega leta jugoslovanski varnostni organi ubili dve, ranili pa pet oseb.
Ta pojav seveda postavlja pred vse vrsto problemov, med katerimi pa varnost oziroma zastraženost meje ni med poglavitnimi. Realne rešitve so veliko težje izvedljive, saj nedvomno vključujejo vzpostavitev drugačnih odnosov med tako imenovanimi razvitimi in nerazvitimi državami.
Urniki trgovin ob praznikih
Tržaško združenje trgovcev je sporočilo urnike trgovin, ki bodo odprte za praznike. Danes dopoldne bodo odprte cvetličarne, jutri dopoldne pa bodo odprte mlekarne in pekarne. V sredo bodo trgovine z živili odprte tudi v popoldanskih urah.
Združenje gostincev obvešča, da bodo kavarne in restavracije ob praznikih odprte, tudi če imajo po navadi v nedeljo ali ponedeljek prost dan.
Praznični premor je sicer premaknil nekoliko v ozadje priprave na majske upravne volitve, vendar si stranke niso privoščile daljšega oddiha med volilno kampanjo. Med zadnjimi je pretekli petek v Devinu uradno predstavila svoje kandidate tudi tržaška Krščanska demokracija.
Dario Locchi, kot kandidat za mesto župana, in Giacomo Bologna - za izrazitejšo politično vlogo Krščanske demokracije v devinsko-nabrežinski občini. To sta - kot beremo v tiskovnem sporočilu KD - »karti«, ki ju je stranka ščita s križem odkrila prav na omenjeni predstavitvi svojih kandidatov. Programske smernice stranke so ob tej priložnosti orisali pokrajinski tajnik Sergio Tripani, predsednik Sklada za Trst Carmelo Calan-druccio, podpredsednik Tržaške hranilnice - CRT in komisar devinsko-nabrežinske sekcije KD Piergiorgio Luccarini ter član deželnega vodstva stranke in odgovorni za krajevne uprave pri pokrajinskem tajništvu Ren-zo Codarin.
Med kandidati za volitve v devinsko-nabrežinski občinski svet sta tudi dosedanja odbornica za urbanistiko Rita Contento in mladi podjetnik Maurizio Lenarduzzi.
Nosilec kandidatne liste Dario Locchi je v svojem posegu izrazil zadovoljstvo, ker je »Krščanska demokracija v odločilni meri prispevala k rešitvi vseh problemov, povezanih z uresničevanjem projekta za Sesljan-ski zaliv«. Gre za investicijo - je dodal - ki bo imela blagodejni učinek na turizem v vsej tržaški pokrajini.
V središču volilne kampanje Krščanske demokracije pa je vsekakor vprašanje zaposlitve. Okrepitev šti-vanske papirnice - je na primer dejal Maurizio Lenarduzzi - je naloga, ki se ji ni mogoče izogniti. Bivši poslanec Bologna pa je priklical pozornost na vprašanje dvojezičnih osebnih iz-
kaznic v devinsko-nabrežinski občini in na »pravico državljanov italijanskega jezika do italijanskih dokumentov«, čeprav je v isti sapi spravljivo dodal, da je »Krščanska demokracija za mirno sožitje med obema etničnima skupnostima«.
V	demokrščanskem programu pa ne manjka niti pozornosti za probleme okolja. Sesljanski zaliv - je opozorila občinska odbornica za urbanistiko Rita Contento - se bo moral na vsak način razvijati tako, da ne bo zašel v nasprotje s potrebo po uravnovešeni zaščiti teritorija.
V	Dolini se bo KD predstavila z listo, ki ji bosta načelovala dosedanja občinska svetovalca Roberto Drozina in Roberto Raffaele, medtem ko bo nosilec liste KD v Zgoniku Arnaldo Pastrovicchio, v repentabrski občini pa Claudio Froemmel.
Pokrajinska KD izdelala načrt za razvoj turizma
Preureditev Sesljanskega zaliva v turistične namene je vsekakor pozitivna, vendar pa obstaja bojazen, da ne bi pomanjkanje konkretnih načrtov za celovit razvoj Trsta in Milj nedogled zavleklo realizacijo osnovnih struktur. Takšno stališče je izdelala komisija za turizem pri tržaški Krščanski demokraciji, ki se je med drugim odločila, da v petek, 27. aprila, priredi posvet o turizmu na Tržaškem. Srečanja, ki bo v palači Diana, se bo po vsej verjetnosti udeležil tudi podtajnik pri ministrstvu za turizem Luciano Rebulla. Na posvetu bodo člani komisije za turizem predstavili svoj načrt za razvoj turistične dejavnosti na Tržaškem.
Seje komisije, ki ji je predsedoval Daniele Damele, so se udeležili še gospodarstvenik Piero Marin, direktor turistične ustanove Paolo De Ga-vardo, Elio Tafaro in Angelo Ritossa.
Marin je poudaril, da bi moralo pri upraviteljih hotelov dozoreti večje razumevanje za potrebe turizma, medtem ko je Tafaro podčrtal pomen študentskega turizma. Ritossa je govoril o možnostih, ki jih daje navtični center, obširnejši poseg pa je imel De Gavardo, ki je med drugim predlagal ustanovitev posebne konzulte, ki naj bi se konkretno soočala s problemi prometa, parkirišč, javnih prevozov, smetarske službe in zelenic.
Septembra simpozij o prevozih v luči evropske integracije
Vprašanje prevozov in povezav nasploh je eden izmed jVjučnih problemov v luči integracije evropskega tržišča, pto je povsem razumljivo, da tej problematiki na raznih Nvneh posvečajo veliko pozornosti. V ta okvir se vključuje t^i že 31. mednarodni simpozij o organizaciji prevozov v ^spektivi poenotenega evropskega tržišča. Srečanje, ki bo Q U. do 19. septembra letos, prireja Inštitut za preučevanje f;f.evozov v gospodarski integraciji Evrope v sodelovanju s žaško univerzo in z Deželo FJK.
Okviren program mednarodnega študijskega posveta Predvideva več tematskih sklopov, katerim bo posvečena fiodnevna razprava. Predstavniki raznih evropskih držav, 0lhisije EGS, deželne in krajevnih uprav in strokovnjaki
bodo najprej razpravljali o novostih, do katerih je prišlo na področju železniškega, cestnega in intermodalnega prevoza. Poseben dan pa so namenili razpravi o inovacijah v morskem in letalskem prevozu.
Napovedane so bile še naslednje teme: učinki inovacij na razne infrastrukture, organizacija prevozov v luči tehnoloških inovacij, novosti na področju kolektivnega prevoza oseb in turistična industrija. Predvideni pa so tudi razni ogledi struktur, o katerih bo govor na seminarju.
Po zasnovi in vsebini bo jesensko študijsko srečanje v prvi vrsti namenjeno vsem tistim, ki se v raznih evropskih državah in v mednarodnih ustanovah strokovno spopadajo z naštetimi vprašanji in problemi.
^OOulRevo^ 0c/ Katinare
Pokusite
najslajše sladolede raznovrstnih okusov v senčnatem vrtu.
Odprto danes in jutri, ponedeljek, 16. aprila
KMETIJSKI 0BRAT ■ AZENDA agricola
' PAROVEL ZORM
Mačkolje 81 - DOLINA - Tel. (040) 231908
Parovel - vedno na uslugo potrošnika
LASTNA PROIZVODNJA olivnega olja - penečega se vina sortiranega in flaširanega vina.
EDINI ZASTOPNIK LAŠKEGA PIVA ZA TRŽAŠKO OKOLICO.
PRODAJA: Ul. Petronio 12 - TRST - Tel. 750286
^ Marconi 6 - Tel. 775483 - 4
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
Ul. sv. Frančiška 3? TRST - Tel. 768667 - 772002
»The moving art« in »LoIIypops«
Sodobni baletni predstavi na odru Kulturnega doma
V Kulturnem domu bosta čez dva tedna izredni baletni predstavi. V istih dneh se bosta namreč na deskah slovenske gledališke hiše predstavili skupina severnoameriškega plesalca Granta Mc Danielsa »The Space« in plesni ansambel Gledališča Verdi. Predstavi sta med seboj seveda zelo različni, pa čeprav se obe navdihujeta pri modernem plesu. Skupina »The Space« bo predstavila balet »The moving art«, namenjen predvsem odraslemu občinstvu, plesni ansambel gledališča Verdi pa najnovejšo uspešnico koreografa Gina Landija »Lolly-pops« (na sliki prizor Iz nje), ki je namenjena zlasti mlademu občinstvu.
Baletno šolo »The Space« je v Trstu leta 1987 ustanovil plesalec Grant Mc Daniels, ki je deloval v Italiji že od leta 1985. Po sodelovanju na seminarju Dance Project Ballet School, ki je bil leta 1987 v Trstu, pa se je Mc Daniels odločil, da ustanovi v našem mestu tudi šolo, že omenjeno The Space, na kateri občasno poučujejo tudi zelo znani tuji in italijanski baletniki, kot so Joe Alegado, Anna Blewchamp, Dagmar Dornelles, Sonia Mota idr. Namen šole pa je utrditi tudi v Trstu sodobno plesno kulturo.
Predstava »The moving art« prikazuje deset prizorov, ki so jih izrecno za to skupino pripravili štirje mednarodno znani koreografi. Na ta način bodo baletniki šole »The Space« lahko prikazali tudi svojo veščino v različnih plesnih tehnikah. Kot častna gosta pa bosta nastopala Franco Reffo in Dagmar Dornelles.
Predstave bodo v petek, 27. aprila, in v soboto, 28. aprila, ob 20.30, ter v nedeljo, 29. aprila, ob 16. uri.
Po uspehih, ki jih je zabeležil v številnih deželnih mestih in v Istri, bodo tudi v Trstu uprizorili končno balet »Lollypops« Gina Landija. Balet plesnega ansambla Gledališča Verdi iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče predstaviti na odru operne hiše, ki je za to predstavo premajhen. Po zaslugi vodstva Kulturnega doma si bo torej predstavo mogoče ogledati v dvorani v Ul. Petronio. Balet bodo predstavili dvakrat, in sicer v petek, 27. aprila, in v soboto, 28. aprila, obakrat ob 11. uri. Predstavo, ki traja eno uro, si lahko ogledajo seveda tudi šole. Vstopnice, ki stanejo samo 3 tisoč lir, je mogoče kupiti pri blagajni gledališča Verdi od torka, 17. aprila, dalje.
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini sklicuje prihodnjo nedeljo, 22. aprila, redni občni zbor. Prvo sklicanje bo sicer že v soboto, 21. aprila, drugo pa v nedeljo.
Občni zbor se bo pričel v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini ob 9.30. Dnevni red predvideva poročili upravnega sveta in nadzornega odbora, razpravo in odobritev obračuna, odobritev poročil in porazdelitev dobička lanskega poslovnega leta. Po volitvah upraviteljev (upravnega sveta in nadzornega odbora) bodo člani določali višino sejnin za upravitelje in honorarje za nadzornike. Določili bodo tudi najvišji znesek posojila, ki ga lahko posredno ali neposredno hranilnica podeli posameznemu zavezancu. Nato bodo odločali o višinah odplačila na deleže za nove člane, nazadnje pa bo govor še o pooblastilu upravnemu svetu za storitve bancomat.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.
Redni in izredni občni zbor pa bo imela tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah, in sicer v sredo, 25. aprila, s pričetkom ob 9. uri. Občni zbor bo v Prosvetnem domu na Opčinah, o dnevnem redu pa bomo še poročali.
Ladja Miramar začela voziti v kopališča
Tudi letos se bodo Tržačani lahko peljali na kopanje kar z motorno ladjo. Med velikonočnimi prazniki so namreč ponovno »splovili« prenovljeno motorno ladjo Miramar I, ki je že lani navdušila številne Tržačane. Miramar I pluje namreč iz Trsta v Barkovlje in v Grljan ter predstavlja res idealno alternativno prevozno sredstvo za vse tiste, ki jim ni všeč postajati v dolgih kolonah avtomobilov, da bi se pripeljali v najbolj priljubljeno kopališče, kjer morajo poleg vsega še iskati parkirni prostor. Ladja odpluje namreč iz Trsta vsaki dve uri, potovanje z njo pa je zanimivo tudi za take, ki bi si radi z morja ogledali tržaško obalo med Trstom in Grljanom.
Kot je znano lanskim uporabnikom motorne ladje Miramar I, odpluje le-ta s pomola Audace, kratko pa postane tudi v portiču v Barkovljah. Iz Trsta odpluje ob
8.30,	10.30, 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30, iz Barkovelj pa ob 9., 11., 13., 15., 17. in 19. uri. Iz Miramara odpluje v Barkovlje ob
9.30,	11.30, 13.30, 15.30, 17.30 in 19.30, iz Barkovelj v Trst pa ob 10., 12., 14., 16., 18. in 20. uri. Vozovnica za odsek Trst-Mira-mar stane 2.500 lir, za Trst-Barkovlje in Barkovlje-Miramar pa 1.500 lir.
t
Za vedno nas je zapustila naša draga mama
Pavla Gombač roj. Glavina
Pogreb bo v torek, 17. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev.
Žalujoči hčere, zelje, vnuki, pravnuki, sestra Milena in ostalo sorodstvo
Trst, Lonjer, 15. aprila 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Carmelo Pacchioni vd. Sulli
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Križ, 15. aprila 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Karla Kalca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Franku Križman-čiču.
SVOJCI
Bazovica, 15. aprila 1990
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Natalia Ginzburg
INTER V JU — Režija BORIS KOBAL
v sredo, 18. t. m., ob 16. uri - abonma red I
Ivan Cankar
Jdkob Ruda — Režija DUŠAN MLAKAR
v četrtek,	19. t. m., ob 20.30 - abonma red E
v petek,	20. t. m., ob 20. uri - abonma red K
v soboto,	21. t. m., ob 20.30 - abonma red F
v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri - abonma red C in red G
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 19. t. m., ob 18. url na predstavitev 14. številke
literarne revije Fontana
ki prinaša besedila tridesetih slovenskih tržaških besednih ustvarjalcev
Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predstavitev knjige
Pavla Stranja
La comunitd sommersa
Gli Sloveni in Italia dalla A alla Ž
Spregovorili bodo: prof. Jože Pirjevec, dr. Giudo Botteri, prof. Franco Panizon
Trgovinska zbornica, Konferenčna dvorana, Ul. S. Nicolb 5 V četrtek, 19. t. m., ob 18. uri
Pri organizaciji prireditve sodeluje družba PONTECO
SKLAD MITJA ČUK
vabita
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vse ljubitelje zanimivosti iz daljnih dežel na predavanje ZVONKA VIDAUA
PERU, DEŽELA NASPROTIJ
Zvonko Vidau bo prikazal svoje diapozitive s potovanja v Peruju
v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio
SKLAD MITJA ČUK
vabi v sodelovanju s ŠD Mladina na večer diapozitivov
PERU
DEŽELA NASPROTIJ
v Domu A. Sirka v petek, 20. t. m., ob 20. uri.
Zvonko Vidau bo prikazoval vtise s svojega potovanja.
organizira:
od 22. do 25. aprila - KRANJSKA GORA.
Cena 146.000 lir; od 25. do 29. aprila - RAB.
Cena 195.000 lir;
od 28. aprila do 1. maja - MALI LOŠINJ.
Cena 158.000 lir; od 12. do 18. maja - PRAGA.
Cena 758.000 lir
od 14. do 21. maja - potovanje po TUNIZIJI.
Cena 780.000 lir; od 27. maja do 1. junija -MADRID in ANDALUZIJA.
Cena 865.000 lir;
od 29. maja do 5. junija - KAPADOKIJA.
Cena 995.000 lir; od 4. do 13. junija - MAROKO.
Cena 1.130.000;
od 11. do 18. junija - potovanje po ŠPANIJI.
Cena 900.000 lir; od 15. do 22. junija -MOSKVA in LENINGRAD.
Cena 1.388.000 lir (hoteli L A kategorije).
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem odprte naslednje črpalke:
AGIP
-	UL Giulia 76
-	Miramarski drevored 231
-	Furlanska cesta 5
-	UL F. Severo 2/4
-	Nabrežje N. Sauro 2/1
-	UL Forti (Nas. sv. Sergija)
-	Istrska ul. (nasproti pokopališča)
TOTAL
-	Žavlje (Milje)
-	Largo Giardino 1/4
-	Šentjakobski trg
-	UL Locchi 3
-	Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
-	Trg Foraggi 7
-	Nabrežje O. Augusta
-	Zgonik (drž. cesta 202)
IP
-	Trg Valmaura
-	Devin- Nabrežina (drž. cesta 14)
-	Miramarski drevored 9
CHEVRON
-	UL F. Severo 2/7
API
-	Drevored Čampi Elisi
Samostojni
AUTOMOBILE CLUB TS
-	UL Punta del Forno 4
Nočne črpalke - self Service FINA - UL F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4
-	Zgonik (drž. cesta 202)
AGIP - Istrska ulica
-	Miramarski drevored 49
Črpalke na avtocestah
(odprte neprekinjeno 24 ur)
AGIP
-	Devin (sever)
-	Devin (jug)
gledališča
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Pri gledališču Verdi je v pripravah Verdijeva opera LUISA MILLER. Premiera bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri (red A). Režija Franco Giraldi, dirigent Pier-giorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Me-isters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Ba-naudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta.
V	četrtek, 19. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi predstavil Verdijevo opero LUISA MILLER glasbeni kritik Angelo Folletto.
ROSSETTI
Od 17. do 24. t. m. bo gledališka skupina Giulio Cesare predstavila BLACK COMEDY Petra Shafferja v režiji Alda Terlizzija. Predstava je izven abonmaja. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri je na sporedu koncert LUCA CARBONIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče MIELA REINA
Danes, 15., in jutri, 16. t. m., bo v sodelovanju s CAPPELLO UNDERGROUND na sporedu film SOGNI D'ORO Nannija Morettija (ob 18., 20. in 22. uri).
V	torek, 17. t. m., ob 21. uri se bo predstavila gledališka skupina Laboratorio teatro Settimo s premiero VEGLIE. Nastopata Leha Serra in Gyula Molnar. Ponovitev bo v četrtek, 19. t. m., ob 21. uri.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje v torek, 17. t. m., ob 10. in 16. uri v KOPRU s predstavo RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME.
čestitke
Danes praznuje v Podlonjerju svoj rojstni dan CVETKA CORETTI por. ŠVARA. Mnogo zdravja in zadovoljstva ji želi Ana Hrvatič z družino.
Jutri praznuje okroglo obletnico naša draga ELDA iz Praprota. Še na mnoga leta, posebno zdravja ji želijo Miro, Nada, Genka, Just, Marčela, Renata ter Frančko z družinami.
Naša draga teta ELDAI Iz srca ti želimo vse najboljše nečaki Alenka, Aljoša, Suzana, Darko, Martina, Robi, Jadranka, Damjana in Sabina.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR -’ 17.00, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 II mio piede sinistro, i. David Day Le-wis, Brenda Fricker.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Oltre ogni rischio.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Asterix e la grande guerra, ris.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 15.30, 22.00 Le avventure di Blanca e Bernie, ris., prod. Walt Dis-ney.
EDEN - 15.30, 22.00 Week-end per mogli sadiche di gusto, pora, □□, Jutri: 15.30, 22.00 Belle, giovani e perverse, pora, □□
CAPITOL - 16.30,.22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar.
RADIO - 15.30, 21.30 Vanessa la tigre del sesso, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu v petek, 20. t. m., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob 17. uri: 3.a, 3.b, 4.c in 5.c ter ob 18.30: 4.a, 5.a, 4,b, 5.b in 3.c.
Andreju, Bernardi in mali Neži se je pridružila sestra
LUCIJA
Obilo sreče in zdravja jim želijo-nono Pepko, Danila in Magda z družinama ter Janez.
razna obvestila
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 (namesto od 29. 6. do 13. 7. 1990) za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici -Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
Ob 45. obletnici osvoboditve pokrajinski VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 22. t. m„ ob 13. uri TRADICIONALNO DRUŽABNO KOSILO v restavraciji hotela Maestoso v Lipici. Vpisovanja in prednaročila se sprejemajo do srede, 18. t. m., pri sekcijah VZPI-ANPI in na pokrajinskem sedežu v UL Crispi 3, tel. 730306.
koncerti
Katedrala sv. Justa Cappella Civica se predstavlja z glasbenim programom za velikonočne praznike. Dirigent Marco Sofianopulo, organist Mauro Macri. Nastopili bodo danes, 15. t. m., ob 10. uri in jutri, 16. t. m., ob 10.30.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
- V torek, 24. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert za glas in klavir, na katerem nastopata pianistka MARIACONCETTA SOUADRITO in sopranistka ELSA NEGRO. Na sporedu lirike skladateljev Tostija, Respighija, Pizzettija, Beria m Merkuja. Vabjeni!
razne prireditve
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo ciklus predavanj o "Zaiče-reji in zdravljenju zajčjih bolezni". Predavanja bosta v sredo, 18. t. m., in četrtek, 19. t. m., v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Začetek ob 20. uri. Predavali bodo izvedenci zadruge zajčerejcev in kokošerejcev dežele Furlanije-Julijske krajine.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 15. aprila 1990
VELIKA NOČ
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.31 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 8.46.
Jutri, PONEDELJEK, 16. aprila 1990
VELIKONOČNI PONEDELJEK
PLIMOVANJE DANES: ob 6.51 najnižja -40 cm, ob 13.38 najvišja 8 cm, ob 17.34 najnižja -1 cm, ob 23.49 najvišja 31 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 7.38 najnižja -33 cm, ob 15.09 najvišja 6 cm, ob 17.03 najnižja 6 cm, ob 24.00 najvišja 21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,1 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ario Alberto Zulini, Elisa Argenti, Giulia Calligaris, Nicolet-ta Mozzo.
UMRLI SO: 56-letna Ferdinanda Bertom, 85-letni Giuseppe Furlani, 68-letna Draghizza Carli, 72-letni Franco Scara-melli, 71-letni Gennaro Strazzullo, 60-let-ni Ignazio Azzellini, 90-letna Assunta Bresel, 77-letni Marcello Germani, 81-letni Mario Civitan, 66-letni Ferdinande D Adamo, 86-letni Giovanni Gavardina, 91-letni Alfrede Tarabocchia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 15. aprila 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 20.30
UL Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ponedeljek, 16. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 2, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungo-mare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, UL Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od torka, 17., do sobote, 21. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	37	68	33	40	35
CAGLIARI	54	82	76	68	52
FIRENCE	64	74	70	72	38
GENOVA	84	61	11	81	74
MILAN	61	8	70	44	9
NEAPELJ	19	90	5	27	86
PALERMO	82	49	4	34	90
RIM	15	81	79	89	52
TURIN	90	49	74	61	37
BENETKE	9	55	33	3	16
	ENALOTTO				
X X 2	2 2 1	212	122
KVOTE:
12	77.747.000	lir
11	2.101.000	lir
10	161.000	lir
SVETOVALNICA FORTUNA P.P. 348 - 61101 LJUBLJANA
Ne izgubljajte časa za iskanje ustreznega partnerja, porabite ga
raje za spoznanje s tistimi, ki vaša pričakovanja že izpolnjujejo!
Pomagala vam bo
FORTUNA Z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ
v sodelovanju z vami (pismeno, telefon, fax).
Pošljite naslov, navedite starost in izobrazbo, priložite znamke za din 5.-in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom.
Poizkusite, prihranili vam bomo čas, marsikatero razočaranje in denar, (cena je različna: od 100 - 500 din).
izleti
Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje vabi planince in prijatelje na pohod HRASTOVLJE-PODPEČ-KOJNIK. Izlet bo 25. t. m. Odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri izpred gostilne Tul preko mejnega prehoda Osp.
SKD Barkovlje javlja, da bo odhod avtobusa v Rovinj jutri, 16. t. m., ob 7. uri izpred barko vij anskega portiča.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v sredo, 25. t. m., strokovno vodeno ekskurzijo v Idrijo z ogledom rudnika živega srebra. Odhod ob 8.15 izpred sodne palače v Trstu, odnosno ob 8.30 izpred spomenika padlim v NOB na Opčinah. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito - je na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. Urnik za danes, 15., in jutri, 16. t. m.: od 10.00 do 12.00.
_________mali oglasi________________
OSMICO ima odprto Mario Usco, Ul. del Tirno 12. Toči črno in belo vino ter ima na razpolago domač pršut in salamo. Osmica bo odprta do 23. t. m.
OSMICO ima odprto Alojz Milič v Rep-nu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ettore Moro na PaT kišču 28. Toči domače vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Mario Gruden iz Nabrežine. Toči malvazijo in refošk.
OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem. Toči črno in belo vino.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, sprejema pismene prošnje za zaposlitev ženskega osebja za oskrbovanje in nego svojih varovancev na domu.
FOTO EGON - Ul. Oriani 2 (Barriera) -vabi na ogled fotografij s križarjenja TPPZ.
FIAT 126 v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 828251 po 19. uri.
PRODAM domač teran. Tel. na št. (003867) 65693.
PRODAM tovornjak fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548.
PRODAM fiat ritmo 105 TC, letnik '82, v izredno dobrem stanju. Tel. (0481) 882285 po 14. uri.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, po ugodni ceni. Informacije na tel. št. (0432) 861060 po 20. uri.
PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju. Plačana taksa in zavarovanje do konca leta. Tel. na št. (0481) 78153 v večernih urah.
PRODAM volkstvagen kombi 1.600 za prevoz oseb in materiala po zelo ugodni ceni. Tel. (0481) 882179 od 14.30 do 15.30 ali v večernih urah.
PEKARNA in slaščičarna iz Nabrežine nujno išče delavca. Tel. na št. 200231-
ZAVAROVALNA agencija v Trstu za-
■ posli mlajšo uradniško moč. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zavarovalnica".
PODJETJE import/export išče fanta z višješolsko izobrazbo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. pod šifro "IEM".
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
IŠČEMO zanesljivo osebo za družbo in delno pomoč starejši gospe v popoldanskih in nočnih urah. Tel. 416266.
IŠČEM knjigo Zgodovina 3 za 5. razred znanstvenega liceja, avtorica Marjana Gross. Tel. 231074.
KUPIMO trisobno stanovanje, po možnosti v predmestju. Tel. 415318 - Arma-ni.
G. SUSHMEL
TRST
PRODAJA IN SERVIS
$WEDA
ELEKTRONSKE BLAGAJNE
TELEFAX
OD 1.400.000 LIR DALJE
TEHTNICE - REZALNI STROJI
Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884 - 730333
lili


...iilEti
/i
E':-
:
X ra| 1___________________
7.00	Nadaljevanka: Pietro e Paolo (zadnji del)
9.45	Dok. oddaja: Kvarkov svet
9.25	Spomladanski koncert (iz gledališča Antoniano v Bologni)
10.25	Maša in velikonočni blagoslov Urbi et Orbi papeža Janeza Pavla II. (neposredni prenos iz rimske bazilike sv. Petra)
12.30	Nabožna oddaja
13.00	Nedeljski tednik
13.30	Dnevnik
13.55	Igra: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Edwige Fenech)
18.15	Športne vesti
18.40	Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: II Re dei Re (zgod., ZDA 1961, r. Nicholas Ray, i. Jeffrey Hunter, Siobhan McKenna, Robert Ryan)
23.10	Posebnosti dnevnika
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Film: I Am a Dancer (dok., ZDA 1973, r. Pierre Jour-dan-Bryan Forbes, i. Rudolf Nurejev, Margot Fonteyn)
RAI 2_______________
7.00	Otroški variete: Patatrac
7.55	Aktualno: Mattina due
10.15	Varieteja: Spremenljivo jasno, 12.00 Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Šport in vreme
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete: Ricomincio da Due (2. del)
15.15	Nadaljevanka: Ouando si ama
17.25	Nanizanka: Cuore e batti-cuore
18.20	Športne vesti
18.50	Nanizanka: Le strade di San Francisco - II bandolo della matassa
19.45	Dnevnik
20.00. Šport: Domenica sprint
20.30	Film: Tre uomini e una culla (kom., Fr. 1985, r. Coline Serreau, i. Roland Giraud, Michel Boutenah, Andre Dussolier)
22.15	Velikonočno voščilo
22.45	Dnevnik - nocoj
23.00	Rubrika o protestantizmu
23.30	Tednik o kulturi, znanosti in prireditvah: L'aquilone
0.30 Sanremo Jazz 87: Kenny Burrell Trio
RAI 3	|
9.00	Simfonični koncert z dir. Ferdinandom Leitnerjem: Simfonija št. 6 v F-duru Pastoralna (Beethoven)
9.50	Film: I migliori anni della nostra vita (dram., ZDA 1946, r. William Wyler, i. Frederic March)
12.30	Tenis: turnir Parioli
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Drobci
14.30	Film: Per amore di Lassie (pust., ZDA 1970, r. James B. Clark, i. Robert Don-ner)
16.00	Kolesarstvo: Liege-Bas-togne-Liege
17.00	Drobci
17.30	Dokumentarna oddaja: Neskončno popotovanje
18.35	Šport: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.00	Blob. Di tutto di pid
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto
23.00	Filmske novosti
23.10	Nočni dnevnik
23.25	Film: II bacio di Giuda (dram., It. 1988, r. Paolo Benvenuti, i. Giorgio Al-granti, Marina Barsotti)
|	TV Ljubljana 1
8.05	Otroška matineja: Živžav,
9.00	nanizanki Poltrona express in Noro, norejše, norišnica
9.25	Nad.: Lepi upi (pon.)
10.25	Velikonočna maša (neposredni prenos iz bazilike sv. Petra v Rimu)
11.55	Blagoslov Urbi et Orbi
12.40	Domači ansambli
13.10	Ljudje in zemlja
14.10	Nadaljevanka: Formula 1 (S. Saada - R. Geoffrion, i. Daniel Gelin, Alain Prost, 1. del)
14.55	Križkraž
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Film: Izgubljene in najdene sanje (dram., VB 1987, r. Willi Patterson, i. Kat-hleen Ouinlan)
18.25	Nanizanka: 'Alo, 'alo
18.50	Risanka
19.00	Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Balkan ex-pres (4. del)
20.55	Zdravo
22.25	Dnevnik in vreme
22.50	Nanizanka: Hunter (6. epizoda)
f^P| TV Koper
10.00	Avtomobilizem: SP prototipov (pon.)
11.00	Rubrika: Calciomania
12.00	Tenis: Turnir ATP v Barceloni - moški finale (prenos)
15.30	Košarka - prvenstvo NBA
17.00	Avtomobilizem - formula Indy
18.45	TVD Novice
19.00	Rubrika: Eurogolf
20.30	Tenis: Turnir ATP v Barceloni (pon.); na koncu TVD Novice in rubrika A tutto campo
TV Ljubljana 2
10.00	Danes za jutri in dok. Ko se korenin zavemo
13.00	Športno popoldne
17.55	Jugoslovanski pokal v rokometu - finale
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarni oddaji: Biblija (5. del), 20.50 Iz črnega dosjeja
21.35	Glasbena parada Radenci
21.50	Športni pregled
22.40	DP v nogometu: Buduč-nost-Crvena zvezda
23.10	MES: kronika
L	CAHALE 6
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dok.: L'arca di Noe
10.00	Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebč, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole,
11.00	Pollice verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Antep-rima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Variete: Svetovni cirkuški festival
10-00 Športni variete: Nogomet in košarka za UNICEF
17.30	Variete: Nonsolomoda
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e gi-usto, 19.45 La mota della fortuna
•‘0,30 TV film: Mamma Lucia . (dram., ZDA-It. 1987, r. Stuart Cooper, i. Sofia Loren,
. Edward J. Olmos, 1. del)
‘!'‘.20 Film: leri, oggi, domani (kom., It.-Fr. 1963, r. Vitto-rio De Sica, i. Sofia Loren, Marcello Mastroianni, 1.
23-20 Variete: Nonsolomoda E50 Italija sprašuje 0.50 Nanizanki: Top Secret 1.50
Lou Grant
RETE 4
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Rubrika: Veliki golf
10.30	Aktualno: Money
11.00	-Aktualno: Ping Pong
11.30	Rubrika: Ciak
12.20	Rubrika: Regione 4
12.30	Iz parlamenta
13.15	Koncert: Riccardo Muti dirigira Mozarta (Filharmonija milanske Scale)
14.00	Rubrika: Čara TV
14.45	Odlomki: 10 e lode
15.30	Nanizanka: Fox
16.30	Film: Gli amori di Susanna (kom., ZDA 1945, r. William A. Seiter, i. Joan Fontaine)
18.30	Film: I guattro rivali (dram., ZDA 1948, r. Jean Negulesco, i. Ida Lupino, Comel Wilde)
20.30	Film: L'ultima freccia (pust., ZDA 1952, r. Joseph Newman, i. Tyrone Power, Cameron Mitchell)
22.00	Nad.:Topazio
22.45	Nanizanka: Spencer
23.30	Aktualno: Ping Pong
24.00	Film: 10 anni della nostra vita (dok., It. 1953, r. Romo-lo Marcellini)
ITALIA 1
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Rubrika: Leonardo (pon.)
11.00	Mednarodni nogomet (vodi Bruno Longhi)
12.30	Rubrika: Viva il mondiale (pon.)
13.00	Tednik: Grand Prix (pon.)
14.00	Film: L urlo della foresta (dram., ZDA 1952, r. Ed-ward Ludwing, i. John Payne, Suzan Morrow, Ag-nes Moorehead)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: 0'Hara - La conchiglia sparita
19.00	Risanke
20.30	Variete: Emilio (vodijo Gaspare in Zuzzurro, Athi-naCenciinTeoTeocoli)
22.15	Boks: Michael Nunn-Mar-lon Sterling (SP v srednji kategoriji)
23.15	Film: Uomo d’acciaio (dok., ZDA 1976, r. George But-ler, i. Arnold Schwarze-liegger, Lou Ferrigno, Ed Comey)
1.00	Nanizanki: Star Trek, 2.00 Kronos
OPEON__________________
9.30	Nam: Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
14.00	Aktualno: USA Today
15.00	Obnova nadaljevank
17.30	Nanizanka: Doc Elliot
18.30	Hollywood movies
19.00	Filmske novosti
19.30	Dok.: Diario di Soldati
20.00	Branko in zvezde
20.30	Film: Giochi stellari (fant., ZDA 1984, r. Nick Castle)
22.30	Nam: Night Heat
23.30	Italijanske reportaže
24.00	Aktualno: Avtoceste 0.30 Boks'90
10.30	Nanizanka: Tuonoblu
11.30	Morski športi
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Domenica Monte Carlo
12.30	Glasba: Tanita Tikaram
13.00	Film: Frankie e Johnny (glas., ZDA 1966, r. F. De Cordova, i. Elwis Presley)
14.45	Kolesarska dirka Liege-Bastogne-Liege
17.15	Film: Camelot (kom., ZDA 1967, r. Joshua Logan, i. Vanessa Redgrave)
20.00	Vesti: TMCNews
20.30	Novinarska oddaja
21.30	Film: Un americano a Pari-gi (glas., ZDA 1951, r. V. Minelli, i. GeneKelly)
23.30	Rubrika: Golf Club
24.00	Film: II generale non si ar-rende (kom., VB 1962, r: J. Guillermin, i. P. Sellers)
10.30	Rubrika o obrtništvu
11.00	Zelena dežela
11.30	Film: Ma tu sei Pietro (dram., Fr., r. M. Cloche, i. Fred Ulisse)
12.30	Italia a Cinguestelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Lancer
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: In vacanza con il padre (kom., ZDA 1980, r. J. London, i. T. Hutton)
22.30	Nanizanka: Il brivido e 1-avventura
23.00	Športne vesti in News
(Se povezuje š sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti m šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Pomlad hoče biti velika noč (B. Pertot); 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska drama: Alamut (2. del, pon.); 14.50 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba z izidi in komentarji; 17.00 V studiu z vami (2. del.); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra: Kralj Aljaž in Alenčica (Dane Zajc), 8.40 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio na obisku;
16.30	Lestvica popevk - Vročih deset;
18.00	Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba-, 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji;
18.30	Najnovejše LP plošče; 19.40 Športni pregled; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.



.
ponedeljkovi televizijski m radijski sporedi
E



RAI 1
•O0 Aktualno: Uno mattina in’!*0 Nam: Gli occhi dei gatt m30 Jutranji dnevnik j,40 Variete: Ci vediamo ,{•40 Aktualno: RAI 1 rispor li n ^reme in kratke vesti . 05 Variete: Piacere RAI 1
Un *->nevnik u° Varieteja: Gran premil pausa caffč, 14.10 Occl U on a* biglietto 15 on 30' festival TMC "fO Mladinska oddaja: B: vmes otroški variete II! Iftnn k®*0 dello Zecchino kratke vesti
Ig Aktualnosti: Italia ore 6 Ig .jr Kviz: Lascia o raddopp 2q nn Almanah in vreme
2oS f?.nevnik
Film: Texas oltre il fim (vestern, ZDA 1966, Klichael Gordon, i. De Martin, Alain Delon, I
!i»vss;a£'
g f' dnevnik
n is °ddaja: Cinema!
O ls filmske novosti 0 15 Dnevnik in vreme "35 Rubrika: Mezzanotte dintomi
X RAI 2	|
7.00	Variete: Patatrac
11.00	Casablanca
11.05	Film: Vedovo, aitante, bi-sognoso affetto offresi an-che baby-sitter (kom., ZDA 1974, r. Jack Lem-mon, i. VValter Matthau, Deborah Winters)
13.00	Dnevnik
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Rubrika: Tutto sul due - Il paese delle meraviglie
18.00	Šport nocoj
18.35	Knjižne novosti: Casablanca
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: LTspettore
Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Variete: Ritira il premio..., ob koncu večerni dnevnik
23.40	Casablanca
23.45	Film: Giovani mariti (kom., It.-Fr. 1958, r. M. Bolognini, i. Gčrard Blain, i. Antonella Lualdi)
|	^ RAI 3	[
10.40	Koncert Italijanskega mladinskega orkestra (Messiaen, Bussotti, Brahms, Beethoven; dirigira Piero Bellugi)
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi, Rotocalco bambino
14.00	Deželne vesti
14.10	Videosport: ženska odbojka, bezbol in nogomet Under 18
17.45	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Variete: Blob. Di tutto di pid
20.30	Film: Il cucciolo (dram., ZDA 1946, r. Clarence Brown, i. Gregory Pečk, Jane Wyman)
22.40	Scusate l interruzione
23.15	Dnevnik - nocoj
23.35	Film: Luci del varietd (kom., It. 1951, r. Federico Fellini-Alberto Lattuada, i. Peppino de Filippo, Carla Del Poggio)
|	TV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica Baš Čelik (3. del), 9.15 Slovenska ljudska glasbila in godci - oprekelj, 9.40 Utrip, 9.55 Zrcalo tedna,
10.10	Mernik
10.25	Video strani
15.40	Nan.: Hunter (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Vozel, 18.30 pravljica Snežna vila, 18.45 Miti in legende islamskih ljudstev
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Neresni Branislav Nušič (M. Durde-vič, r. Aleksandar Dorde-vič, i. Miodrag Petrovič-Čkalja, Dara Dokič
21.10	Predvolilna tribuna
21.40	Osmi dan
22.25	Dnevnik in vreme
22.50Izobraževalna oddaja:
Operne zgodbe - Manon Lescaut (3. del)
23.40	Nanizanka: Hunter
|~PP) TV Koper
13.45	Rubrika: A tutto campo (pon.)
15.30	Tenis: Tumir ATP v Barceloni - moški finale (pon.)
18.00	Atletika: bostonski maraton (prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Volitve v Hpvatski
20.30	Golden Juke Box
22.00	TVD Novice
22.10	Nočni boks
22.55	Košarka NBA: Utah Jazz-Detroit Pistons (posn.)
0.25 Nogomet - argent. prvenstvo
TV Ljubljana 2
18.55	Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (12. del)
19.30	Lepo je biti muzikant (prenos z Bleda ob 60-let-nici Slavka Avsenika)
21.00	Oddaja o športu: Sedma steza
21.15	Dok. oddaja: Po sledeh napredka
21.40	Glasbena oddaja: Rock Video '89
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 8.00 Velikonočne pesmi,' vmes Koledar; 9.00 Po Jezusovih stopinjah; 9.42 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Tonček in njegov balonček (J. Lukeš); 10.30 Velikonočni koncert v Stolnici sv. Justa v Trstu; 11.25 Slovenski kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra; 15.00 Manjšinski potopis: Nazaj;
15.30	Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba;
16.40	Orkestri; 17.10 Roman: Vojna in mir (75. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki;
14.40	Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.

CANALE5
10 Nanizanke: La grande val-lata, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat, lOin 10001 Jefferson
0 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis,
12.40	II pranzo č servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 bi.On Gioco delle coppie
Aktualni oddaji: Agenzia 'hatrimoniale, 15.30 Cerco 16.^ ® offro
16.3o	pravniški pregled U.On £anale5zavas
kvizi: Doppio slalom, 17.30 ^abilonia, 18.00 O.K. Il Prezzo e giusto, 19.00 II gi-°co dei 9,19.45 Tra moglie
20.25	®marito
20,35	t iscia nof*zra
film: Mamma Lucia 'Prani., It.-ZDA 1987, r. Stu-2:ž-30 pP Cooper, 2. del)
Urn: leri, oggi, domani .	L0«!-, It.-Fr. Vittorio De
23.15	^ca, 2. de!)
ariete: Maurizio Co-l-Os vatlzo Show
f-20 fe0lM
ariete: Striscia la notizia
ahizanka: Lou Grant
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vivere,
11.00	Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - L'uomo pid forte del mondo
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.30 La val-le dei pini, 16.30 Veronica,
17.00	General Hospital,
18.00	Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto
amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Una fabbrica di bambole
20.30	Film: Nick mano fredda (dram., ZDA 1967, r. Stuart Rosenberg, i. Paul New-man, George Kennedy)
22.35	Nanizanka: Spencer -Commissione disciplinare
23.30	Italija sprašuje
0.15 Film: Agente speciale L. K. - Operazione Re Mida (pust., Šp. 1966, r. Jesus Franco, i. Ray Danton)
ITALIA 1
7.00	Otroška oddaja: Caffelatte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.20 Genitori in blue jeans -Coršo di fotografia
20.00	Risanke: Alvin
20.30	Film: Borotalco (kom., It. 1982, r.-i. Carlo Verdone, i. Eleonora Giorgi, Christian De Sica)
22.30	Nanizanka: Vincere per vincere
0.30 Atletika
1.30	Rock opolnoči - British Re-cords Industry Awards ’89-’90
OPiDH__________________
9.30	Nan.: Capitan Nice, 12.30 Ouattro in amore
13.00	Risanke
15.15	Risana filma: I viaggi di Gulliver, 16.45 II principe Valiant
18.15	Branko in zvezde
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.30	Film: Lo chiamavano ser-gente blu (vestern, ZDA 1972, r. R. Gordon, G. Stoc-kwell)
22.30	Dok.: Diario di soldati
23.00	Film: Space vampires (srh., ZDA 1985, r. T. Hooper, i. S. Railsback)
■me___________________
11.30	Film: Tempo di ridere (kom., ZDA 1961, i. S. Lau-ren, O. Hardy)
12.45	Risanka: Musetta alla con-guista di Parigi
14.30	Glas. odd.: ClipClip
15.00	Risanke: Snack
15.30	Girogiromondo
16.00	Film: Oliver (kom., VB 1968, r. Carol Reed, i. Ron Moody)
18.30	Cirkuški festival
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Colpo grosso (kom., ZDA 1960, r. Lewis Miles-tone, i. Frank Sinatra)
22.40	Ladies & Gentlemen
23.10	Vesti in šport 0.15 Film: La luna e tramontata (vojni, ZDA 1943, r. Irving Pichel, Cedric Hardwicke)
1 TEUFRIUU	]
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Lo zio d'A-merica
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	TV film: Le ombre di una calda estate (dram., ČSR, r. J. Kukura, i. G. Valach)
14.30	Nan.: Coronet blue
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Nanizanka: Lancer
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Košarka A2: Jolly Colom-bani-Fantoni
23.00	Nan: Dick Van Dyke 0.10 News
_____TELE A________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni. servis; 6.30 Jutranjik in promet;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; tema;
18.00	Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 Mundial; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Srečanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba.
pc.c J/ , r.
- ■■■■
WlLJ=i-
velikonočne praznike
C
r

^vr' ru^r^;j r inn o g; u ;
mizni \
J ?
ZAimr/AA (iosniAA ihiuaa
Maria Bandelj
Dolina 230	DOMAČA KUHINJA	Tei (040) 228187
{
CVETLIČARNA
Mara
/

BAZOVICA
Ul. Gruden 48 - Tel. 226517
ELEKTRIČNE NAPELJAVE
Zivcc Stanislav
ZABREŽEC 56 — Tel..228423

J
r
k
71
r
Sj

{■
ZASTEKLITVE IZ ALUMBVUA
• termični rez • kombinacija lesa in aluminija
m
DOLINA 348 (TS)
Žerjal Luciane & sinovi
Tel. (040) 228201
(
Q
g

( }
r
č
yčA>

“S
PEKARNI
Rudolf Marc
BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226171
Magda Marc
BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147
GOSTILNA
»Pri Pošti« »Alla Posta«
T
Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH
PH lipi
najemnik ČUK MARTINA
č^cri>tiLrxcv yd\,i i>turcLctxc.cc Dolina pri Trstu 40 - Tel. 228116, 228186
Odlična postrežba ob porokah, krstih, birmah in drugih praznikih Možnost prenočišča
OBLAČILA ZA MLADE
ezio
jeans
najemnik FUČKA LILIJANA
BAZOVICA - Ul. D. Kette 12 - Tel. 226454
Bazar Dolina
Dolina 40 - Tel. 228186
TOBAKARNA - PARFUMERIJA - IGRAČE - BONBONIERE SPOMINKI - PISARNIŠKI IN FOTO ARTIKU
,v~\
g
v
L

«B«*ArsnBrrn
DDITIRL
UJLU
KOVINSKE ZASTEKLITVE
KRALJIC
PREBENEG 69 Tel. (040) 231139
Silvan Grgič
-V - :	L ' ' ■ V ' - ■' '. 7 - ^
V'
r
v
c
A
V
GOSTILNA
Batič
REPNIC 3 —Tel. 329178
X'
H
'K
	
RESTAVRACIJA
»Pod Tabrom«
COL (Repentabor) št. 8	Tel. 327120
>
r
( M H M ; : i; /		’)•
/ ^ %	VN59ZD1 Zadružna Umka mlekarna	J j
UTKl	zadruga z o. z.	'C
	COL -REPENTABOR	/
	Tel. (040) 327427	■ \ ).(

Ei\RICO in FABIO
C/
Sprejemamo rezervacije za svečane priložnosti kosila in večerje
Pndriee SO
Tel. 226301
Zaprto ob ponedeljkih
"K
o
1

gg

PADRICE 37 — Tel. 226293
IMPORT - EXPORT	MESNICA
Albin Bak
PADRICE 116 — Tel. 226184


AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI
Bresciani
želi svojim odjemalcem in prijateljem vesele praznike
OPČINE - Narodna ul. 39 - Tel. 211711
K
g

H:
0;


r
/'■"•■V
■>-
M Mil U i Ji

GOSTILNA
PIZZERIA, TOBAKARNA
Milič
BRlSClKI	Tel. 327330
L...Ž U ^ ‘ ^ l ^
HOTEL - RESTAVRACIJA
urtcm
Lastnik KARLO GUŠTIN
Vesele
velikonočne praznike!
REPENTABOR Tel. 327125
'PIZZERIA MDY Al CAATTVOr
na OPČINAH
Proseška ul. 44 - tel. 212067
; {
S
'SU

) :
r
>
X

GOSTILNA	V Škabar Najemnica Milena Žagar	ns9ioi
Repen 70		Tel. 327117 •
■ •
Restavracija
Pineta
Paola Orel
Svečana kosila ob
poroki, krstu, birmi
Specialitete:
divjačina, jedi na žaru, žabe, polži, ribe.
OPČINE
Repentabrska ulica 913 Tel. (040) 211408 zaprto ob sredah

U



J,
draguljarno malalan
opčine - narodna ulica 28 - tel. (040) 211465 - trst

©pfiolka malalan
kontaktologija
34016 opčine (ts) - tel. (040) 213957 proseška ulica 6
d
I
g
h ’
X:
s

orixx >:gta’c5 bxtT'6 b'b1bč) v;o a;d c cXxXXxao oXbxbbu'OubX6'Oc,,...
g-L.
Tudi v velikonočnih obredih se zrcali večplastnost in večnarodnost tukajšnje družbe
Od prastarega židovskega praznika pesah do velike noči v pojmovanju krščanstva
Človek, ki je šel iz Egipta
Velika not je po svojem izvoru zelo star praznik. O njem piše že Biblija, ki pripoveduje, da je Mojzes priklical nad Egipt devet nesreč, ker faraon ni dovolil Zidom, da bi odšli v obljubljeno deželo. Da bi zlomil faraonov odpor je Mojzes po božjem naročilu priklical še deseto nesrečo, ki je tesno povezana z židovsko veliko nočjo -pesahom.
Vse se je dogajalo v prvem mesecu tedanjega leta, ki odgovarja našemu marcu ali aprilu. Mojzes je tedaj ukazal vsaki židovski družini, naj žrtvuje najlepše leto dni staro jagnje moškega spola in s krvjo prepoji prag. Meso daritvene živali pa naj bi spekli in pojedli z nevzhajanim kruhom. Večerja naj bi bila hitra, obedniki pa naj bi imeli potovalne obleke.
Ponoči je Jahve obšel vse egiptovske hiše in umoril vse prvorojence v družini, edina izjema so bile židovske družine, ki jih je prepoznala zaradi okrvavljenih pragov.
Od to naj bi izhajalo tudi ime praznika pesvah, kar naj bi pomenilo »iti mimo«, ker je Jahve šel mimo židovskih domov, ne da bi vstopil.
Kritiki ne pripisujejo biblijski pripovedi velike zgodovinske točnosti. Po mnenju nekaterih gre le za poznejšo uzakonitev zelo starega židovskega praznika, ki je šele pozneje postal proslavljanje odhoda iz Egipta. O prvotnem pomenu praznika pa si raziskovalci niso edini. Po mnenju nekaterih je bil pesah predvsem proslavljanje pomladi, ko so Židje, ki so bili predvsem nomadski pastirji, darovali žival, da bi si na ta način prislužili naklonjenost božanstva v času, ko so pašniki začeli zeleneti. Po mnenju drugih pa praznik korenini v kmečki tradiciji in velika noč naj bi sovpadla z začetkom zorenja pšenice.
Kljub tem tolmačenjem pa je dejstvo, da je nato velika noč v židovski tradiciji dobila pomen, ki ga opisuje Biblija.
Kršanska tradicija se precej oddaljuje od židovske in je povezana predvsem s Kristusovo smrtjo in njegovim vstajenjem. Že od samih začetkov je bila velika noč na nedeljo in je bila povezana z vstajenjem, petek pa s pasjonom in s križanjem.
Že v prvih stoletjih po našem štetju so se cerkve dolgo časa razhajale o dolžini postnega obdobja in o datumu velike noči. Šele v VIII. stoletju so se dogovorili, da mora biti velika noč na nedeljo in sicer na tisto nedeljo, ki sledi prvemu ščipu po spomladanskem enakonočju.
Od davnih časov je bil pred veliko nočjo post, veliki noči pa je sledilo obdobje praznovanj. S starodavnimi svečanostmi sprave med med skesanimi je povezana tudi dolžnost, ki jo je določil iV. lateranski koncil, vsaj enkratletne izpovedi in to prav ob veliki noči. S blagoslavljanjem domov pa je povezana navada korenitega čiščenja domov ob veliki noči.
Ob letošnji veliki noči smo menili, da bi bilo za bralce dovolj zanimivo temu opisu dodati še opisa židovske in pravoslavne velike noči, ki sta najbrž manj znani od katoliških obredov. Prikaz pa smo dopolnili z drobci iz slovenskega ljudskega izročila
Velika noč je za pravoslavno cerkev najpomembnejši verski praznik
Opolnoči se odprejo cerkvene duri
Leto 1990 bo ostalo najbrž zapisano v zgodovini Lot eno najpomembnejših v tem stoletju, saj so v niem dozoreli izredni dogodki, ki so se začeli leta 1989 in ki so znatno spremenili ravnovesja v Evropi. poleg te izrednosti pa se leto 1990 lahko ponaša še z drugimi, veliko bolj obrobnimi, zato pa nič manj nenavadnimi posebnostmi. Med te sodi nedvomno ^istvo, da letos katoliška in pravoslavna velika h°č sovpadata in da jo bodo katoličani in pravos-Qvci slavili na isti dan. Tako sovpadanje je ne-rlvomno redkost zaradi različnih koledarjev, ki jih uParabljajo katoličani in pravoslavci, predvsem pa z0radi različnega odnosa do tega praznika.
Velika noč je prva nedelja po prvem ščipu, ki sj^di spomladanskemu enakonočju (21. marec), ven-Qr mora biti pravoslavna velika noč obvezno po [dovski. In to iz zgodovinskih razlogov. Pravoslav-namreč trdijo, da je Kristus nujno soudeležen pri veliki noči, ker je to dan, ko je od mrtvih vstal. In ta dnn ne more sovpadati z židovskim pesahom, ker je , ‘ v stari Palestini to velik praznik, ko niso izvrše-yi smrtnih obsodb. Torej, trdijo pravoslavci, smrti ristusa na križu in vstajenje je nujno po židovskem pesahu.
Poleg te posebnosti pa se pravoslavni velikonočni obredi v marsičem razlikujejo od katoliških. V glavnem sta si grški in srbski pravoslavni obred zelo podobna (velika noč kot premični praznik sovpada, medtem ko ostali prazniki časovno ne sovpadajo, ker uporabljajo srbski pravoslavci julijanski koledar, grški pravoslavci pa gregorijanskega), vendar tudi med njima je nekaj razlik. Predvsem ta, da je pri Srbih obredni jezik »staroslovanščina«, torej jezik svetnikov Cirila in Metoda. Kot pri vseh vzhodnih ljudstvih pa je največja slovesnost na predvečer velike noči, ker po njihovem tolmačenju se dan konča z mrakom. Svečanost začne torej takoj po mraku, opolnoči pa je obred, ki spominja na vstajanje. Pod vodstvom duhovnika gredo verniki v sprevodu trikrat okoli cerkve, ki predstavlja Kristusov grob. Ko se po tretjem odhodu cerkvene duri odprejo, je »grob« prazen, kar pomeni, da je Kristus od mrtvih vstal. Ob tej priložnosti je še posebej slovesno polaganje križa imenovanega »plastani-ca«, ki je poseben križ, na katerem je Kristus narisan in njegovo telo ni v reliefu kot na katoliškem križu. Grški pravoslavci pa imajo ob tej priložnosti v cerkvi prazen »epitaf«. Ta »epitaf« je v tržaški grški pravoslavni cerkvi še posebej dragocen.
Cerkvena tla so ob veliki noči simbolično posuta s cvetjem v znak radosti. Za pravoslavce je namreč velika noč praznik radosti in sploh najpomembnejši cerkveni praznik, pomembnejši celo od božiča. Ob koncu liturgije pa vernikom razdelijo blagoslovljena jajca. Med procesijo okoli cerkve imajo verniki v rokah prižgano svečo, po vstopu v cerkev pa del, sveč postavijo v svečnike, del pa posadijo na tla. Sveče v svečniku so v čast živim, sveče pa tleh pa poklon pokojnim.
Pravoslavna velikonočna maša je praviloma veliko daljša od katoliške, ker združuje dve svečanosti: prvi del je takoimenovana maša za katehumene (to so ljudeje, ki se približajo krščanstvu in se šele pripravljajo na krst), drugi del pa je namenjen samo vernikom. Prvi del liturgije konča z malo procesijo, ko skozi »cerkvene dveri« prinesejo evangelij kot simbolj božje besede. Nato morajo še nekr-ščeni zapustiti cerkev in liturgija vernikov se konča z evharistijo.
Navada pravoslavcev je tudi, da se pred veliko nočjo spovejo. Za razliko od katoličanov, ki se spovedujejo v spovednici, je pri pravoslavnih spoved javna pred oltarjem. Vernik se izpove pred vsemi in zre duhovnika iz oči v oči, kar ni za nikogar lahka preizkušnja.
V ljudskem izročilu sta pust in post ^esno povezana in istočasno najvažnej-ja »trenutka« v spomladanskem času.-f^edpostni čas, je čas maskiranja, za-
dve, pa tudi obredov, katerih koreni-6 segajo v daljne poganske ali pred-^°ganske čase. O štiridesetdanskem j'0stu so na nicejskem cerkvenem zbo-j leta 325 razpravljali, kot da je že Po 0 v navadi- Razvoj 40-danskega j,,sta, ki je bil porvotno še zelo strog, s dokaj zamotan. Njegov začetek v c d° preci prvo nedeljo v postu (invo-16I 9 je potrdila sinoda v Beneventu 1091. Tako je tudi predpust dobil (gj. dokončni termin. Nedelja prej h0rj,r| guagesima) je na evropskem za-postala pustna nedelja. Iz starih d^Ostanskih računov lahko izvemo, tisi s° bili menihi, služinčad in roko-Oljj]1 v samostanih na ta dan deležni v lot iše pogostitve. Ti podatki segajo lo 1300 in jasno je, da so priložnost lanu - 0 bolj izkoristili izven samos-,, kih zidov.
čas pepelnico je torej napočil postni Ijenj 0 so se ljudje še v ne tako odda-čil 0,Preteklosti držali cerkvenih dolo-0PUsn?e Pritrgovanja v jedi in pijači, v (j,.!1 Pa so tudi vse zabave in živeli Ipfli bd spokornosti. Najstarejša in bajbolj razširjena domača pobož-dst^Pdstnega časa je bila molitev ža-tePi Pa dela rožnega venca, pri kate-skrivnosti vselej napovedovali
Iz ljudskega izročila
na začetku desetk s pesmijo. Bogata zbirka teh roženvenskih pesmi priča, koliko je bila ta navada razširjena po vseh slovenskih pokrajinah.
Slovensko izročilo vseh pokrajin pozna tudi molitev zlatega očenaša, ki je nekakšen ljudski pasijon v neenako dolgih vrsticah. Ponekod ga starejše ženice še redno molijo kot večerno molitev. Zanimivo je, da ima to obujanje Kristovega trpljenja v Benečiji izjemoma celo melodijo.
Ljudski običaji velikega tedna- so seveda prežeti z liturgičnim pomenom, razen manjših izjem, in le dopolnjujejo cerkvene obrede. Do nedavnega so se cerkveni obredi velikega četrtka opravljali v jutranjih urah, zvečer so v raznih krajih na Štajerskem, Koroškem, Dolenjskem v slovenski Istri in tudi drugod po Primorskem, hodili zvečer v cerkev molit križev pot. Nato so še peli domače pesmi o Jezusovem trpeljenju ali posebne litanije.
Med najzanimivejše običaje na Slovenskem lahko prištevamo tistega iz Železnikov na Gorenjskem, kjer so se na veliko soboto zvečer blizu cerkve
zbrali fantje, malo pred polnočjo zapeli velikonočno pesem, nato pa streljali z možnarji. Že zanimivejša je bila divja procesija v Kropi: na velikonočno jutro (še pred ustajenjem v cerkvi) so fantje in dekleta v parih šli od podružnične do farne cerkve in peli srednjeveško velikonočno pesem Kristus je od smrti vstal. Procesije ni vodil duhovnik in se je nikoli niso udeležili starejši ljudje. Bil je to docela ljudski običaj, ki mu je duhovščina kar precej odločno nasprotovala.
Velikonočni ponedeljek je bil včasih praznik mladine. Posebno znani so belokranjski običaji, ki so se ohranili do danes, le da so v povojnem času, žal, postali predvsem turistična privlačnost. Po starem so v Metliki plesali fantje in dekleta na pungertu izven mesta, tako na velikonočni ponedeljek, kot na belo nedeljo. Kolo vodi vojarinka, ki mora biti odlična pevka, ker začenja vse pesmi. Skupina mladih odpleše in odpoje najprej kolo Igraj kolce, ne postavaj, nato Most, sledijo igre Rešetca, Robčeci in Kurji boj. Fantje za zaključek postavijo turn, na-
vadno v treh »nadstropjih« (na rame štirih stopita dva, na njuna ramena še eden). V spremstvu kolašev se turn ob vzokih koračnice vrne v mesto. V Črnomlju so po starem plesali na velikonočni in binkoštni ponedeljek in še na florjanovo (4. maja). Črnomaljsko kolo vodita dve vojarinki. Pred kakimi 100 leti so v Poljanski dolini vodili kolo skoraj na vse velike praznike popoldne, tako tudi na velikonočni in binkoštni ponedeljek.
Na Srednjem vrhu nad Mrtuljkom (Gorenjska) so na velikonočni ponedeljek popoldne fantje in dekleta hodili v gostje po hišah: v hiši so zapeli, malo pojedli in šli naprej. Vsaka hiša je imela kaj ponuditi, saj predstavljajo velikonočni prazniki enega najvažnejših trenutkov za dobre domače kuharice. Seveda imajo vse jedi in predvsem sladice tudi liturgični pomen. Skoraj povsod po Sloveniji in tudi tu pri nas se je še ohranila navada, da gospodinje nesejo blagoslovit sladice k velikonočni maši. Vsaj simbolično, delček pince ali putice, ki ga ni težko skriti v torbico, pogosto pa tudi poln cekar dobrot. Kot je v daljni preteklosti izobilje hrane bznačevalo začetek posta, tako še vendo označjue konec te dobe spokornosti. V resnici je izginil le post...
NADJA KRIŠČAK
Okoli časa, ko obhaja večina Tržačanov Veliko noč, je tudi za židovsko skupnost čas prazničnega vzdušja. Tržaška osnovna šola je zaprta, židovski učenci na državnih šolah pa imajo možnost, da ostanejo- za časa svojih praznikov doma. To pravico jim daje državni zakon, ki j e že nekaj let v veljavi. Pa tudi drugi Židje, v državni ali privatni službi imajo to pravico. Koliko jih izrabi to možnost, ne vemo, a nekaj se jih le posluži zakona.
Tržaška židovska skupnost šteje danes, v letu 5750, le 700 članov. Nekoč jih je bilo skoraj desetkrat toliko, a mešani zakoni, vojna, izselitve v Izrael, mlačnost, razne »napredne ideologije« so opravile svoje. Tako se je porazgubil velik del kulturne, znanstvene in gospodarske dediščine oziroma potenciala, ki ga je imelo naše mesto. Danes le peščica ljudi vztraja in prenaša breme, ki ga nalaga Sveto pismo Židom, na svoje otroke. Glede na totalnost židovstva kot sistema, je »verska gorečnost« pri tržaških Židih bolj mlačna, tako da je stanje (primerjava ni popolnoma na mestu, saj je Židov-stvo »družinska«, manj pa »cerkvena« vera) podobno stanju in vedenju katoličanov. Dvakrat ali trikrat na leto, o velikih praznikih, se jih zbere še kar precej v cerkvah ali sinagogi, potem pa spet zatišje.
In prav med tem velike, zato pa tudi občutene praznike sodi židovska Velika noč - PESAH. Takrat se v tržaških Židih sproži nekaj, kar jim veleva, da morajo opraviti SEDER - skupno pas-halno večerjo - v potrditev svojih značilnosti in različnosti, v ponovno potrditev svoje identitete in zavesti skupne preteklosti.
Priprave za PESAH so kar naporne, saj se je treba ravnati po strogih predpisih, ki so stari kot sam židovski narod. Ne le hrana; tudi posoda in pribor zanjo mora biti KAŠER - »čist«; po hiši se začne iskanje hrane in celo mrvic, ki bi ne bile v skladu s predpisi. Po odstranitvi »nečistega« je treba speči ali naročiti nekvašen kruh, slaščice, posebno KAŠER vino. Če je kak dvom, se je treba obrniti na rabina, ki bo dal vsa potrebna navodila. Skratka, zadeva ni enostavna, saj ji je treba posvetiti precej časa in truda. Pokojni tržaški rabin Lattes je nekje zapisal, da židovska zgodovina ni arheologija. Ta misel se popolnoma sklada z »ideologijo« židovske Velike noči.
PESAH sodi med trojico veselih praznkiov židovskega »cerkvenega« leta. V davnini je bil to praznik ob novem ciklu narave, a potem je zado-bil drug pomen in vsebino. Njegov namen v »novi preobleki« je obujanje, proslavljanje in nadaljevanje osvoboditve. Gre za zgodovinsko osvoboditev: rešitev Židov iz egiptovske suž-nosti in začetek njihove preobrazbe v narod. V spomin na odhod iz Egipta se v tem času je le nekvašen kruh -MACA, mn. MACOT ali tudi v jidiš MACES - in so sploh že itak stroga določila o prehrani še poostrena. Posebnost tega praznika in njegov čar je SEDER. (Gre za pashalno večerjo, ki se z njo srečamo v evangelijih.) SEDER se odvija po stoletja in stoletja ustaljenem redu, saj je kar štirinajst »poglavij«, ki jih moramo opraviti. Blagoslov pri vinu, umivanje rok, lomljenje nekvašenega kruha, zaužitje česa grenkega, blagoslavljanje, pripovedovanje oz. branje. Ves ta red je napisan v knjigi, ki se ji pravi HAGADA. Branje te knjige sodi v obred.
»Spominjamo se, in bomo svobodni,« je misel, ki teče skozi ves obred. V HAGADI je zapisano: »Vsakdo, iz roda v rod, se mora imeti za človeka, ki je šel iz Egipta; saj Gospod ni osvobodil le naših očetov, temveč z njimi nas same.«
Vendar to obujanje osvoboditve ni v zmagoslavnih tonih, saj se ne smemo veseliti: prav zaradi naše svobode so Egipčane doletele velike nesreče. In tako je na tej večerji obvezno preliti iz kozarca nekaj kancev vina na mizo, saj čaša sreče ne more biti nikoli polna ob trpljenju še tako velikega sovražnika.
Pashalna večerja se konča z voščilom, ki si ga Židje izrečejo že dva tisoč let: »PRIHODNJE LETO V JERU-ZELEMU!«
Na risbi obredno pripravljena miza za SEDER
le1?
.... Vesele velikondčne pruznike
____________________i________________________ ,............_..._..... .
—	—	— i	'	IIKTM . 'T	IUSID?	I	^	’	’	’	HIŠNO I
)l
C
TELEFAX
Popolna izbira tudi za navaden papir
K
KOPIRNI STROJI
vedno
zanesljivi
PISARNIŠKI
STROJI
AEG
OLVMPIA
motel
nanut
Ln
nd
EKNOMEC
N .''1
}(
n u
R. FAJT
GORICA Korzo Italia 76 Tel. (0481) 81032 Fax (0481)81032

Tržaška 118 —Tel. 20595 GORICA
TURISTIČNI
URAD
S©T©U[R srl
34170 GORICA - ITALIJA - UL N. SAURO 12 TEL. (0481) 531213 - TELEX: 461039 GOTOUR
OPREMA ZA LIVARNE	(in«i Železnina
SU.NA. • ANINE	HOBBVsdp
K. NANUT in T. ŠULIGOJ	v novih prostorih
34170 GORICA	34170 GORICA
Ul. A. Gregorčič 20/5	Ul. Carducci 30
Tel. (0481) 21069	Tel. (0481)34730
J
ZLATARNA IN URARNA
ŠULIGOJ
j
ŠPORTNI POKALI RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE
GORICA
Ul. Carducci 49 - Tel. 535657
Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV
Jožef Kersevani
import - export
GORICA - Korzo Italia 90 - Tel. 531643
GOSTILNA
»DVOR«
Podveršič Darja
briška vina - domač pršut - pristna domača kuhinja
DVOR — ŠTEVERJAN — Tel. 884035
»PRI PURI"
Rupnik Marija
OSLAVJE 5 Tel. 535447
»s
ti
Q
( '
(
c
C
p
FOTO - KINO - OPTIKA

fotografije in filmi ob različnih priložnostih
GORICA — Korzo Italia 41 - Tel. 533124 GRADIŠČE — Ul. Giotti 8 - Tel. 92324
NAOČNIKI ZA VID IN SONCE - KONTAKTNE LEČE GORICA — Korzo Italia 90/A - Tel. 535590
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
VIATORI
GORICA Ul. Duca d’Aosta 154 Tel. 520905
TVRDKA
Nardin Vojko
GORICA - ŠTANDRE2
Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST
Ul. del Carso 67 — Tel. 21065

Av	VA	'v-.
N ■
"A-V V
; L../
o
PROIZVODNJA - INSTALACIJA - KLEPARSTVO
MVCIC MARIO
GORICA - STANDRE2	Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828
Žlebovi - cevi - Čelne obrobe - stenske obrobe - dimniške obrobe -
STRESNA OKNA - STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE -PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE

ti

J
t
r
c
M
g
ti
.W-
TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET
GRAFICA GORIZIANA S.N.C.
Ul. 4. Gregorčič 18 Gorica (Standrež) Tel. (0481) 22116

..ti V
n
d
fc(|
}
TRGOVINA JESTVIN
Poesic Emil
■GORICA	Ul. Trieste 261
Tel. 0481/21193

FOTOGRAFSKI LABORATORIJ
Studio d’Arte fotografica
Giuseppe Assirelli
GORICA — Ul. Ascoli 2 Tel. 531929
< > } •(
/ ^ TT T.- v'. VV . r ^	, r .	^

TTTjTj
v
AVTOKAROSERIJ A
Gaiotto & Podgomich
BARVANJE V PECI - PREIZKUSNI SERVIS STANDREŽ - Ul. Trivigiano 15 - Tel. (0481) 21366
>-<
ti
tiv ti.; 'v.-; • -/ W titi
HOM
TRGOVINA ZAVES,
PREPROG in POTREBŠČIN na Trgu Municipio 4 v GORICI Tel. (0481) 31890
LASTNIK
BRANKO AMBROSI
'	»-'..S-: V-' j
D
a
PEKARNA
>7.
ti
OZBOT
GORICA
Trg Cavour 7 Trg S. Rocco 7
r
U
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE IN KOVAŠKI IZDELKI '
F.lUTABAJsnc.
Miloš - Rqjmund
GORICA - UL A. Gregorčič 15/1 Tel. 21514
)
J 'v
Ti) (
IT/ T titi /...;	7 ■ 7 T 7 V () '( l f '> 7 ' f ' f ' ( ')(■') i ') <
1;"
; ; ;
SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT
- DDflCPCiK
GORICA - Ul. V. Veneto 49 Telex 461229 CER-PEX
Tel. (0481)82159-33524 Fax. (0481)33524
mzicti
) i
} !
O
j’
fu

C
C
.a
Giovanni
Lulli
IMPORT-EXPORT
GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481) 87555, 31184 Telex 460362 Lulli Telefax (0481)33198

TRGOVINA OBUTVE
S
;c
L.
ti) T); / T' ; T / I:	I ) i ; ( ) /. n- ) ( j S ) r u ti/ T :: ; n ; ;
P;
ti” ti —~	^==-=^-1=.  ! ■ — ■=£	«=-==	=-■==
s. r. L
COTAR
GORICA - Raštel 72 - Tel. (0481) 533667
•ti
v.
V
ti
til
C
i )
Itailan.
Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: 0481/31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: 0481/531187
Kori
G. M. B. H.
Viktringer Ring 26 - Tel.: 0463/56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 KIMEX A Telefax: 0463/51657
IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA
: : Tti : T T ' ^T
THSK
TRGOVINA JESTVIN
Briško
GORICA Trg Medaglie d’Oro 12 Tel. 531550
T T i 1 M
T T H ) i Ji T i ITT
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Scorianz Sergio
PODGORA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 — Tel. (0481) 390611.
vsem odjemalcem veselo veliko noč
H
d
H
!
y
s'ti”:
tij'
M
) t
yi
j ■ 'T - ^	, ;^ti	, tiT~~
KOLESA IN NADOMESTNI DELI
E. Čuk
Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA	Trg Cavour 9
A H	Tel. 535019
; : L j :	T ■	. ' ' : :	: /_______________________________________________________
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
Claudio Cozzutti
GORICA - Ul. Garzarolli 195 - Tel. 0481/521522 Drev. XX. septembra 47 - Tel. 0481/33010 Se priporoča in vošči veselo veliko noč
Ob nedeljah odprto do 14. ure
j
i

.A
T	>■■) -.-ti /A /.^'■ti.v./.ti.ti-;T TTTti.T V	>-;/-) vtiti-tititi	HititiAAHT/AtitiVH rilT \ ' -
^ *	‘	'	' '	' \.,ti	ti..y 'wr'	\—V-Z- ' ' V./	' ti.,/ —' ti,,/’ 'ti.,/	ti.,/ ' — V../	‘ ti.,/ .— ti.,/ 'v.,/ ’ti„/	ti,,/	v.,/	xv,, ti.,/	ti.,/ —/
ti„/
Izplačevanje pokojnin bivšim italijanskim vojakom
Pobuda VZPI-ANPI za hitrejše reševanje prošenj jug. državljanov
Prihodnjo soboto v Kulturnem domu
Zbor Vinko Vodopivec na koncertu v Gorici
Jugoslovanskim državljanom, ki so služili v italijanski vojski in ki torej imajo pravico do pokojnine, bosta za hitrejše reševanje njfhovih zahtevkov priskočili na pomoč sekciji ANPI-VZPI iz Gorice in Tržiča. Pravzaprav so bile oblike sodelovanja in pomoči že do zdaj, zlasti preko patronatnih služb pri sindikalnih zvezah CGIL-CISL-UIL. Organizacija bivših partizanskih borcev je ponudila svojo pomoč zlasti kar zadeva sodelovanje z vojaško upravo glede zbiranja dokumentacije za priznanje pokojnine.
Cilj takega delovanja, ki se nadaljuje, zlasti v Gorici, je, da bi vsem, ki izpolnjujejo po zakonu predvidene pogoje zagotovili pokojnino in to ob spoštovanju zakona, ki ga je izglasoval italijanski parlament.
Pri tem je bistveno vprašanje hitrega reševanja pokojninskih zahtevkov, navajajo predstavniki VZPI-ANPI, kajti nesprejemljivo je, da morajo prosilci leta dolgo čakati na rešitev prošnje, mnogi pa pokojnine sploh ne dočaka-
jo, saj gre za osebe, ki so v glavnem stare nad sedemdeset let.
S ciljem iskanja najbolj ustreznih rešitev je goriška sekcija VZPI-ANPI, skupaj s tržiško pred kratkim pisno seznanila predsednika pokrajinskega odbora INPS Alfreda Nativija ter predsednika deželnega odbora INPS (Zavoda za socialno skrbstvo) Ada Furlana, s problematiko, ki zadeva kakih dvajset tisoč bivših italijanskih vojakov, ki so predložili svoje zahtevke za pokojnino.
ANPI v pismu predlaga sestanek predstavnikov vseh pristojnih uradov, kjer naj bi skušali najti primerne rešitve. Predstavniki združenja v istem pismu dajejo priznanje uslužbencem zavoda za socialno skrbstvo (INPS) za veliko razumevanje in pripravljenost, ki ga nudijo pri reševanju zahtevkov jugoslovanskih državljanov, bivših italijanskih vojakov. Zavedati se je treba, da gre za okrog 20 tisoč prošenj, ki jih je treba pregledati in preveriti in to ob običajnem organiku.
ANPI ugotavlja tudi, da je bilo delovanje pristojnih uradov korektno glede izvajanja zakona, ki ga je sprejel italijanski parlament in glede dvostranske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo o urejanju socialnega skrbstva, kljub sovražni kampanji, ki jo izvajajo v nekaterih desničarskih krogih, proti priznavanju pokojnin tujim in posebej jugoslovanskim državljanom.
Zdi se, da je pobuda združenja VZPI-ANPI že obrodila prve pozitivne rezultate, saj je bil pred kratkim v Vidmu sestanek med predsednikom deželne vlade in predstavniki področnih ravnateljstev zavoda INPS, kjer so vzeli v pretres prav to problematiko.
Muzej jutri odprt
Ravnateljstvo pokrajinskih muzejev na gradu sporoča, da bodo danes te ustanove zaprte. Ponovno pa bodo odprte občinstvu jutri, na velikonočni ponedeljek in sicer od 9. do 19. ure.
Kdo na Primorskem ni še slišal za akademski pevski zbor Vinko Vodopivec? Najbrž malokdo, saj je ta zbor redno zbiral primorske študente v Ljubljani. Akademski zbor Vinko Vodopivec bo gostoval v Gorici v soboto, 21. t. m., s celovečernim koncertom. Nastopil bo v Kulturnem domu ob 20.30.
Zbor so ustanovili primorski študentje v Ljubljani leta 1953. Odločilna za njegov nastanek je bila neusahljiva tradicija zborovskega petja na Primorskem. Ta pevska kultura je pospremila - in še spremlja - naše fante, ki so šli študirat v Ljubljano in tako je nastal pevski zbor, ki so ga poimenovali po primorskem skladatelju Vinku Vodopivcu. Od takrat dalje lahko spremljamo vzpon zbora od manjših in priložnostnih pa do večjih samostojnih koncertov, tekmovanj in raznih turnej. Zbor se je uveljavil tako v Sloveniji in Jugoslaviji kot tudi po drugih državah. Naj omenimo le turneje po Švici, Poljski, Nemčiji, Egiptu, Italiji itd.
Stroj mu je poškodoval roko
Zdravstveno stanje 24-letnega Sergia Valentinuza, ki se je v petek okrog 19.30 težje poškodoval med delom, se počasi izboljšuje. Valenti-nuzu, ki je doma iz Romansa, Ul. Fermi 53 in ki je zaposlen v tamkajšnji tovarni Setra S.r.l., je namreč v petek tovarniški stroj delno zmečkal desno roko in mu močno poškodoval kožo na roki. Delavca je osebje Zelenega križa prepeljalo v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga operirali ter ga sprejeli na oddelek za intenzivno nego. Okreval bo v enem mesecu.
Včeraj opravili sodni ogled trupla
Mrtvec z ladje še brez imena
V javnosti še zmeraj močno odmeva tragični dogodek ob odkritju razpadajočega trupla mladega Afričana na trgovski ladji v pristanišču Portorosega. Včeraj je zdravnik dr. Salvatore Bancheri opravil nekreskopski pregled trupla, vendar bo odgovor na s strani sodne oblasti postavljeno vprašanje dal šele čez nekaj dni. Z obdukcijo naj bi namreč z večjo gotovostjo ugotovili vzrok smrti, čeprav prva domneva kaže na to, da se je mladenič, ki do zdaj še nima imena, zadušil s plini, ki so uhajali iz lesa.
Sodna oblast je včeraj tudi izdala dovoljenje za pokop, vendar bodo s tem še nekaj dni počakali, v poskusu, da pride do identifikacije.
Kakšna usoda pa čaka Roberta Barnesa, 14-letnega črnca, ki se je na svojo pest vtihotapil na ladjo in skušal priti na ilegalen način v Italijo? Ker nima predpisanih dokumentov, ne more ostati v Italiji. Že danes se bo z ladjo Silver sky, ki danes odpluje iz Tržiča, vrnil v domovino. Za njegov primer so se zavzeli predstavniki KPI v lokalnem merilu (sekcijski tajnik KPI Gherghetta), vendar brez uspeha. Po njegovem bi morali v tem slučaju, poleg spoštovanja zakona, dokazati zadostno mero humanosti.
Nesreča upokojenca iz Štandreža
Na neurološkem oddelku bolnišnice na Katinari se zdravi 71-letni upokojenec Marcellino Sfiligoj iz Štandreža, Ul. Monte Festa 9. V petek okrog poldneva je bil ranjen v na videz lažji prometni nesreči. Možakar je s tovornim vozilom ape trčil v parkirani avtomobil, pred tovarno Olivieri. Ob tem naj bi dobil udarec v glavo, vendar je kljub vsemu nadaljeval vožnjo domov. V bolnišnico sta ga pospremili žena in hčerka.
Dežurni zdravniki so ugotovili močan pretres možganov in izgubo spomina in kmalu nato odredili njegov prevoz v bolnišnico na Katinari.
Kiranmi
vabi na
celovečerni koncert posvečen
Bennyju Goodmanu
TRMJTE TO BENNY GOODMAN
Nastopajo:	Big Band RTV Ljubljana
New Swing Singers Antti Sarpila
V	Gorici v četrtek, 26. aprila 1990, ob 20.30 '
V	teku je predprodaja vstopnic (urad Kulturnega doma, tel. 33288)
Po nazadovanju košarkarjev San Benedetta
Navijači žalujejo za A ligo
GRADBENO PODJETJE
vam želi vesele velikonočne praznike
Navijanje za razne športne ekipe prepogosto spremljajo pretirane strasti in celo nasilje. Ni pa vedno tako. Včasih znajo navijači sprejeti tudi poraz z nasmehom čeprav nekoliko grenkim. Tako so goriški ljubitelji košarke z dokajšnjo mero vdanosti sprejeli nazadovanje ekipe San Benedetta v B ligo. Pred včerajšnjo zadnjo tekmo prvenstva, s katero se goriška ekipa po dolgih letih poslavlja od A lige, so po mestnih ulicah nalepili osmrtnice (na sliki, foto Marinčič), s katerimi naznanjajo, da je še v zgodnji mladosti A liga zapustila naše mesto in da bodo njen spomin počastili z enominutnim molkom.
Valentino Bratina
draguljar
TRŽIČ
Ul. IX. junij 74 - Tel. 0481/790051
H I C H I
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM -GORICA
organizira, v sodelovanju z
ODBOROM ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE PRI SKGZ
-	slovensko poletno središče od 25. 6. do 7. 7. za otroke, ki obiskujejo vrtecin osnovno šolo;
-	letovanje pri morju — v Poreču
—	od 14. 7. do 23. 7. za otroke od 8. do 15. leta;
-	tečaj računalništva — od 9. do 13. julija, v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan v Ljubljani — za dijake višjih srednjih šol.
Podrobnejša pojasnila nudimo v pisarni Dijaškega doma, Svetogor-ska ulica — Ul. Montesanto 84 — ob delavnikih med 11. in 15. uro — tel. 533495.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGL
Otroške urice v Feiglovi knjižnici
DOBRO JUTRO, TO SEM JAZ...
Animacijo slikanice nam bo predstavil Vilar STEN v petek, 20. aprila 1990, ob 17. uri v Ljudski knjižnici Damir Feigl, Ul. della Croce 3.
Vabljeni osnovnošolski otroci.
$ H D HRAST vabi JUTRI, 16. APRILA, in V NEDELJO, 22. APRILA 1990, v DOBERDOB na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
Jutri, 16. aprila
ob 13.00 Otvoritev praznika
15.00	Otvoritev razstave akvarelov: Miha Renko iz Trsta 15.30 EX TEMPORE za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo
17.00	Nastop GODBE NA PIHALA iz Nabrežine Sledi P L E S ob zvokih ansambla LOJZETA SLAKA
22.00	TOMBOLA v vrednosti 1.500.000.1 ir.
ob
ob
ob
Nedelja, 22. aprila
ob 13.00 Otvoritev praznika
ob 17.30 Nastop FOLKLORNE SKUPINE BALEMO INSIEME iz Gorice
Sledi P L E S ob zvokih ansamlba HAPPV DAV V primeru slabega vremena bo tombola v nedeljo, 22. aprila 1990, ob 22. uri.
Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico.
Vodopivci, ki jih bomo lahko poslušali na sobotnem koncertu v Gorici, so pevski izraz vse Primorske, saj je v tem zboru sodelovalo že več kot 400 pevcev iz raznih primorskih krajev od morja, Krasa, Vipave in Brd pa do Tolmina, Bovca in seveda iz zamejstva. Na goriškem koncertu se bodo Vodopivci predstavili s skladbami Gallusa, Haasa, Ipavca, Vodopivca, Kogoja in drugih skladateljev.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 9. 4. do 14. 4. 1990
RODILI SO SE: Gabriele Ulian, Paolo Tamburlini, Luka Sanzin, Dajana Skočir, Federica Beltrame, Erič Bosco, Alessan-dro Barile, Alessandra Raimondo.
UMRLI SO: 89-letna upokojenka Štefanija Maraž vd. Neumeister, 78-letni upokojenec Pietro Schubert, 79-letna gospodinja Jolanda Pizzul vd. Moggiar, 80-let-na gospodinja Natalina Fabbro, 70-letna gospodinja Mercede Corbatto vd. Pigo, 74-letna gospodinja Maria Zei vd. Sus-mel, 78-letni upokojenec Ermanno D'Os-valdo, 99-letna Karolina Droc vd. Reja, 63-letni tehnični uslužbenec Giacomo Privileggi, 73-letna gospodinja Cesira Bregant, 69-letna gospodinja Santina Bordon, 78-letna upokojenka Nerina Fa-ragogna, 79-letni upokojenec Vladislav Pavlic, 64-letni invalid Alfredo Cucit, 75-letna upokojenka Marija Markut vd. Flo-renin, 99-letna gospodinja Dolores To-minz vd. Mogliazza, 75-letna gospodinja Marija Srebernic.
razna obvestila
SPD GORICA priredi jutri, 16. aprila, izlet v neznano. Odhod ob 9. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. Hrana iz nahrbtnika. Pirhi (za zbijanje). Obvezna je prepustnica za prehod meje.
Odbor za zaprtje vojaškega strelišča na Debelem vrhu priredi na velikonočni ponedeljek (16. aprila), piknik na strelišču. Vabljeni vsi, ki so za odpravo vojaških objektov.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bosta avtobusa jutri, 16. t. m., odpeljala po sledečem razporedu: avtobus št. 1 ob 8.30 izpred gostilne Primožič v Drevoredu 20. sept., preko Oslavja, Števerjana v Podgoro; avtobus št. 2 ob 8.30 iz Štandreža v Sovodnje.
V pripravi je knjiga o zgodovini Štandreža. V petek, 20. t. m., ob 20. uri bo v Domu A. Budala pripravljalni sestanek. Vabljeni zlasti starejši krajani.
KD Jezero priredi v četrtek, 19. t. m„ ob 20.30 predavanje Hilde Schaschl iz "Vrtičkarske univerze" v Ljubljani.
Pred predavanjem bo ogled vrtov, kjer vaščani uvajajo biološki način vrtnarjenja.
kino___________________
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Always - per sem-pre«.
VERDI 15.30-22.00 »Harry ti presento Sally...«
VITTORIA 15.30-22.00 »Le avventure di Bianca e Bernie.« Risanka.
rrs • v
Trzic
COMUNALE 16.00-22.00 »Harry, ti presento Sally...«
EXCELSIOR 15.30-22.00 »Lei, il diavolo«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »Drag-net«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Vrnitev v bodočnost — 1. del«, 20.00 »Vonj golega telesa«. ■
DESKLE 17.00-19.30 »Indiana Jones — 3. del«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini — Verdijev Korzo 47 — tel. 531879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute — Ul. Callisto Cosulich 117 —tel. 711315.
pogrebi_____________
Jutri ob 9.30 Dolores Tominz vd. Mogliazza iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Marije Markut vd. Florenin
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Marjanu Markežiču za opravljeni obred, pevskemu zboru Skala, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani in žalovali z nami.
Sinova in hči z družinami
Gabrje, Ronke, 15. aprila 1990
mamm
k
X
y esele velikonočne praznike
JT	L L. Li. L i. r_ 1. L 'i. ^ ^	^ C i.i i. (_ i.__ ^i. ' _
	LEKARNA	muoi
“ir	PRI JEZERU DOBERDOB - Tel. (0481) 78300	
Franc Cavdek
TRGOVINA JESTVIN
Dušan Pelicon
O •: O : o n
0,
P
C
c
C
(
n
europaper
♦	proizvodnja
♦	trgovina
♦	oprema in repromateriaii za papirno, predelovalno In grafično industrijo
34170 GORICA Ul. deirindustria 6
Tel. (0481)521900 - 20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481) 21117
'r
r
SV
S
H

MEDNARODNI PREVOZI IN ŠPEDICIJE
Uprava: Ul. Alviano 56 - 34170 GORICA Urad za promet: Terminal S. Andrea - Štandrež Tel. (0481) 21131 - Telex 460119 KDRMAC Telefax (0481) 21188
H
S A UR A
s.r.l.
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
Specializirana v trgovini s papirjem
in embalažnim steklom.
GORICA - Ul. Trieste 247 Telefon: (0481)521222 Telex: 461248 SAURA f Fax: (0481)22203 .
)P
(
H
/3raytko kCuzmiH
Lesene notranje ureditve parket! - mansarde - opaži
Dodatna izbira esenc po najrazličnejših cenah
34070 SOVODNJE OB SOČI (GO) Dolina 7 - Tel. (0481) 882179
IMPORT - EXPORT
tekno


s.r.l
—	Zaščitna sredstva za poljedelstvo
—	Kemikalije in bazna kemija
—	Tehnična svetovalska služba
—	Industrijski inženiring
Sedež: GORICA Ul. Crispi 2 Tel. (0481) 531600 Telex: 460655 Telefax (0481) 530008
Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1
.h ; i ; i ; i h n ) i s i h h ; ( n H .n
H » t H >
TOMAUTO

n •: ;? p
VI
V'
c
-
X
PROIZVODNJA: lesenih lameliranih oken po meri
nosilne konstrukcije iz lameliranega lesa
IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju
33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone ) - Italija
Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321
MERI KOSIČ
TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI
Raštel 27 — GORICA Tel. (0481)33790

) ( ) !
URARNA - ZLATARNA
Bratina
želi vsem odjemalcem veselo veliko noč
TRŽIČ
Corso del Popolo 28 — Tel. 72674

Tomažič Stanko
GORICA
Ul. Nizza 15 - Tel. (0481) 533923
ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO POKRAJINO
PRODAJA NADOMESTNIH DELOV
MINI □ METRO □ MAESTRO VAN □ MONTEGO ROVER 1300 □ ROVER 1600 □ ROVER 800 □ ROVER 825
Jriderimpes s.n.c.
Ul. Bellini 4
34170 GORICA — Italija
Tel.: (0481) 32750/32126 Telex: 461202 SIDER I Fax: (0481) 535049
^A*'	>-Z	v../..vv.^X' % V V' ' '' ' K, ' ~	^ /	v,-'-'^'-X	^ \ ^v’*	v‘/' ^	0

KJ
V petek v Tržiču začetek mednarodnega festivala Danubio
Med glavnimi izvajalci spet znani simfoniki RTV Ljubljana
Dolgoletni, lahko rečemo že stalni gost glasbenih prireditev v Tržiču, Simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije, bo izvajalec prvega koncerta v okviru novega, mednarodnega glasbenega festivala posvečenega glasbeni ustvarjalnosti v srednjeevropskem, oziroma podonavksme prostoru. Odtod tudi ime Donava, oziroma Danubio, Simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije bo nastopil že v petek, 20. t.m. ob 20.30 pod taktirko Antona Nanuta s pestrim sporedom skladb A. Berga, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Simfoniki bodo izvedli tri skladbe iz Bergove pesnitve Sieben fruehe Lieder, finalni del iz Straussovega dela Salome ter Antona Brucknerja simfonijo št. 4 "Romanti-ca".
Ob spremljavi orkestra bo pela sopranistka Edda Moser.
V letošnji sezoni se bo, v dobrem mesecu dni, do 1. junija, zvrstilo še enajst koncertov, od teh bo eden (29. aprila) tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nastopili bodo priznani izvajalci iz raznih dežel in je zato je toliko bolj upravičeno govoriti o mednarodnem festivalu, ki se bo nadaljeval tudi v naslednjih treh letih. Celoten program obsega kakih petdeset koncertov in nastopov in z njim naj bi poslušalcem nudili dovolj popoln vpogled v izredno glasbeno bogastvo srednjeevropskega prostora, kjer se prepletajo, stapljajo in medsebojno bogatijo značilnosti vsaj štirih velikih kultur, pravi Carlo de Incontrera, ki v prvi osebi skrbi za odmevno glasbeno pobudo, ki je že našla odobravanje in tudi pokroviteljstvo v mednarodnem okviru.
Organizator glasbenih prireditev je Tržiška občina, med glavnimi pokrovitelji pa so Predsednik republike, Minsitrstvo za turizem in prireditve, Avstrijsko ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in vzgojo Nemške zvezne republike, Ministrstvo za šolstvo in kulturo republike Madžarske, Izvršni svet Republike Slovenije.
Koncertna dejavnost se bo v glavnem odvijala v Občinskem gledališču v Tržiču, razen občasnih, zunanjih SJostovanj, kakor je recimo tisto, v Cankarjevem domu, zadnjo nedeljo aprila.
Oglejmo si podrobneje letošnji del mednarodnega festivala "Donava". Poleg uvodnega večer, 20. aprila, bo 26. aprila nastopil godalni ansambel Lit-tle Consort of Amsterdam, 29. aprila v Cankarjevem domu nastop Državnega zbora iz Budimpešte, zbora Consorti-um musicum iz Ljubljane, otroškega zbora RTV Ljubljana, simfoničnega orkestra RTV Ljubljana ter solistov; 4. maja bo v Tržiču nastopil znani pianist Alexander Longuich, 11. maja je napovedano gostovanje komornega ansambla II giovane guartetto italiano,-15. maja koncert dua Mario Brunello (violončelo) in Andrea Lucchesini
(klavir); 18. maja koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, tokrat pod vodstvom Tamasa Vasaryja; 22. maja nastopa (mednarodni) Alpe Adria En-semble, ki ga sestavljajo vrhunski glasbeni poustvarjalci iz dežel delovne skupnosti Alpe — Jadran, Slovenci, Italijani, Madžari in Avstrijci oz. Nemci; 25. maja koncert tržiški publiki znanega Jess trio Wien; 29. maja koncert madžarskega pianista Deszo Ran-kija.
Ob zaključku sezone bo spet nastopil Simfonični orkester RTV Ljubljana, tokrat pod vodstvom Gyorgya Gy-orvanyja Ratha. Koncert je napovedan 1. junija.
Med značilne velikonočne jedi so nekdaj prištevali tudi žolico
Pirhi, kolači, fulje, gibanice, maslen kruh, kančoni in kdo ve še koliko domačih dobrot so postavili na mizo na veliko noč. Na Goriškem, v bližnji Furlaniji pa menda tudi drugod sodi med velikonočne jedi tudi ž'pca — žo-lica. Gre za močno koncentrirano juho iz vsaj treh vrst mesa (maščobo je treba med kuhanjem stalno odstranjeva-
ti), ki se na hladnem prostoru strdi. V krožnik žolice sodi, skoraj obvezno, polovička kuhanega jajca in lovorjev list ter, po okusu, druge začimbe.
Ker je priprava žolice precej dolgotrajna zadeva, je ta značilna jed danes vse bolj redko na mizi. (Foto Zdenko Vogrič).
Razstavo in pokušnjo bodo odprli 26. maja
Srebrni jubilej razstave vin iz FJK v Gradišču
Deželna enoteka La Serenissima v Gradišču je bila odprta pred petindvajsetimi leti. Prav tako je bila pred četrt stoletja prvič prirejena razstava in pokušnja vin za nagrado Noe. Okroglo obletnico nameravajo v Gradišču kar se da primerno in predvsem slovesno obeležiti. Tako se zaključujejo obsežna prenovitvena dela v starinski palači provediktorjev. Denar je zagotovila Dežela, milijardo lir pa Goriški sklad.
Prenovljeni prostori bodo nared konec maja, ko bodo, 26. maja, odprli razstavo in pokušnjo vin za nagrado Noe.
Ob letošnji manifestaciji nameravajo posebno pozornost nameniti promocijski dejavnosti (za vina iz naše dežele) na območju Nemčije in Avstrije.
V prihodnjih dneh bo, kakor znano, začela z delom posebna strokovna komisija, ki bo morala v nekaj dneh opraviti zahtevno nalogo. Vzorce vin za razstavo in pokušnjo sprejemajo do 5. maja. Ocenjevanje bo v dneh od 9. do 11. maja, 14. maja bodo znani rezultati. 26. maja odprtje razstave in pokušnje, do 3. junija.
Vsem sodelujočim na letošnji manifestaciji bodo podelili posebno priznanje v obliki spominske kolajne, posvečene tokrat beneškemu provediktorju — najvišjemu predstavniku beneške administracije v mestu — Domenicu Bonu.
Do 20. aprila poslati prispevke za fotorazstavo v Novi Gorici
Foto kino klub iz Nove Gorice priredi "Razstavo fotografije Nova Gorica 1990", ki vključuje 29. republiško razstavo fotografije, 16. republiško razstavo diapozitivov in razstavo Dia Primorska 1990. Tema razstav je poljubna, razstave Dia Primorska pa se lahko udeležijo avtorji iz slovenskih primorskih občin in iz tržaške, goriške ter videmske pokrajine. Vsak fotograf lahko pošlje največ 6 fotografij formata 30x40 cm ali 6 diapozitivov v okvirčkih 5x5 cm. Poleg znaka za pravilno lego v levem spodnjem kotu je treba označiti zaporedje diapozitivov.
Vsak avtor lahko odda svoje izdelke najkasneje do 20. aprila. Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice sporoča, da lahko diapozitive in fotografije oddate do tega datuma kar v njihovem uradu v Ul. Malta 2, nakar bodo dela posredovali novogoriškem prirediteljem. Najboljša dela bodo nato razstavljena v galeriji osnovne šole Solkan, in sicer od 8. do 22. junija. Razstavo bodo odprli kot že rečeno 8. junija ob 18. uri, ob 19.30 pa bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici na sporedu projekcija najboljših diapozitivov.
Obletnica spomenika v Gabrjah
Na predvečer praznika osvoboditve, to je 24. t.m., bo pri spomeniku padlih v Gabrjah slovesnost, ki jo pripravlja KD Skala v sodelovanju s krajani. Letošnja komemoracija bo potekala v znamenju obletnice. Spomenik v narodnoosvobodilni vojni padlim vaščanom in žrtvam fašističnega nasilja so v Gabrjah odkrili pred desetimi leti.
Na komemoraciji bo pel mešani pevski zbor "Jože Srebrnič" iz Deskel, ki ga vodi Adele Jerončič, recitirali pa bodo člani Gledališke skupine Gorica, katere mentor je Janez Povše. Poleg omenjenih skupin bo na slovesnosti pel tudi domači moški pevski zbor Skala, medtem ko bo župan Vid Primožič imel priložnostni govor.
Komemoracija pri kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Občine in borčevske organizacije, bo ob 20.30.
Ul. Duca DAosta 42 - 34170 GORICA
Tel. (0481) 532380 Fax (0481) 31622
048f-387333 NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
n Banca Agricola 9 Kmečka banka Gorica
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB CASSA RURALE ED ARTIGIANA D0BERD0 DEL LAG0 ^
BILANCA 31. DECEMBRA 1989
AKTIVA			PASIVA		
Blagajna	L.	175.866.209	Operacije s strankami	L.	24.176.438.195
Vrednostni papirji	L.	6.157.210.000	Cedenti menic na inkaso	L.	59.355.349
Operacije z bančnimi ustanovami	L.	5.715.175.384	Razni upniki	L.	148.928.258
Operacije s strankami	L.	12.996.602.266	Vezani skladi	L.	111.914.609
Razne postavke	L.	720.471.504	Razni skladi	L.	382.420.530
Člani: v doplačilo članarine	L.	886.500	Skladi knjigovodskih odpisov	L.	40.832.445
Razni dolžniki	L.	908.558.671	Pasivne izločitve	L.	16.222.423
Anticipativna aktiva	L.	414.435.450	Čisti kapital	L.	1.731.518.500
Imobilizacije	L.	251.445.167	Poslovni dobiček	L.	680.528.507
Aktivne izločitve	L.	7.507.665	SKUPNA PASIVA	L.	27.348.158.816
SKUPNA AKTIVA	L.	27.348.158.816			
Račun rizikov in obvez	L.	74.485.120	Račun rizikov in obvez	L.	74.485.120
Razvidnostni računi	L.	16.723.163.145	Razvidnostni računi	L.	16.723.163.145
SKUPAJ	L.	44.145.807.081	SKUPAJ	L.	44.145.807.081
		RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA			
DOHODKI			STROŠKI		
Aktivne obresti	L.	2.087.755.666	Pasivne obresti	L.	1.781.102.407
Obresti pri bančnih ustanovah	L.	490.803.355	Stroški za osebje	L.	395.933.294
Obresti in dividende	L.	551.478.797	Davki in takse	L.	57.346.317
Dobiček pri vrednostnih papirjih	L.	1.069.170	Pasivne komisije	L.	7.976.649
Aktivne provizije	L.	221.881.968	Splošni upravni stroški	L.	7.976.649
Razni dohodki	L.	37.371.000	Izgube na kreditih s strankami		11.585.000
Uporaba skladov	L.	52.213.500	Knjigovodski odpisi	L.	21.424.905
Nepredvideni dohodki	L.	23.326.665	Višanje skladov	L.	138.055.422
			Nepredvideni izdatki.	L.	995.042
			SKUPNI STROŠKI	L.	2.785.371.614
SKUPNI DOHODKI	L.	3.465.900.121	POSLOVNI DOBIČEK	L.	680.528.507
SKUPAJ	L.	3.465.900.121	SKUPAJ	L.	3.465.900.121
Na razpolago cenjenim strankam z vsemi bančnimi uslugami
□ZORZ
š -
s> &
NOVI SEDEŽ V GORICI - UL. TRIESTE 138
13l()00 lANCIA
@ (0481)521830-890-801
stra„ 18 □ goiiški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 15. aprila 1990
___________________________________
V zadnjih dneh so se rednemu prometu pridružili še zdomci
Večji dotok jugoslovanskih kupcev povzroča gnečo na mejnih prehodih
Tolikšnega prometa na goriških mejnih prehodih že precej let ne pomnijo. Število potnikov sicer že dalj časa stalno narašča, predvsem z jugoslovanske strani. Razmerje med cenami na eni in drugi strani meje se je namreč z uvedbo konvertibilnega dinarja nekoliko spremenilo, tako da prihaja čedalje več jugoslovanskih kupcev v Italijo, nekoliko manj pa je italijanskih državljanov, ki se podajajo čez mejo, saj cene blaga in storitev tam niso več tako ugodne kot še pred nedavnim. Skupni seštevek potnikov je vsekakor iz meseca v mesec večji,
prav v zadnjih dneh pa se je rednemu prometu pridružil še val zdomcev, ki se ob veliki noči vračajo v Jugoslavijo (pa tudi v Turčijo in Grčijo).
Statistični podatki mejne policije potrjujejo gornje ugotovitve. V mesecu marcu so namreč našteli kar milijon 287 tisoč 361 potnikov, 120 tisoč več kot februarja.
Italijanskih državljanov, ki so se v marcu odpravili preko meje s potnim listom, je bilo v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko manj. Našteli so jih 355 tisoč. Marca je naraslo število jugoslovanskih državljanov, ki so pre-
Daljše odprtje prehodov pri Solkanu in Šempetru
Vse daljše kolone avtomobilov, ki se pojavljajo še posebno v poznih popoldanskih in večernih urah na dveh goriških mednarodnih mejnih prehodih, so privedle mejne policijske organe do odločitve o prilagoditvi urnikov nekaterih maloobmejnih prehodov. Spremembe zadevajo predvsem večerno podaljšanje odprtja mejnih prehodov v Solkanu in Šempetru. Od danes dalje bosta prehoda zvečer odprta uro dlje kot doslej. To pomeni, da bodo solkanski prehod zapirali ob 20.30, v mesecih od maja do septembra pa ob 21. uri, šempetrski prehod pa bo že od danes in do konca septembra odprt vsak dan do 21. ure. Poleg teh so se odločili še za dvoje sprememb pri drugih prehodih: maloobmejni prehod Vipolže bodo odslej odpirali zjutraj ob 7. uri, tj. uro kasneje kot doslej, dvolastniški prehod Solkan II. pa bo septembra in oktobra deloval do 19. ure (prehod je odprt ob delavnikih in sicer do konca aprila le do 18. ure, v obdobju maj-avgust pa do 20. ure).
Goriška mejna policija pri tem opozarja maloobmejne upravičence s prepustnico, naj se posebno v urah večjega prometa raje poslužujejo šempetrskega in solkanskega prehoda in tako nekoliko razbremenijo mednarodna prehoda pri Rdeči hiši in v Štandrežu. S podaljšanjem urnikov maloobmejnih prehodov je pričakovati, da se bo marsikdo odločil za to možnost in se tako izognil zamudnemu čakanju v kolonah na mednarodnih prehodih.
stopili mejo s potnim listom. Bilo jih je 233 tisoč 528, kar je približno za 15 odstotkov več kot v mesecu februarju (takrat so našteli 197 tisoč jugoslovanskih potnikov). Ta naval jugoslovanskih kupcev je v zadnjem času opaziti tudi v mestu, kjer se zdi, da so se povrnili zlati časi, ko je trgovina na drobno bila deležna bajnih zaslužkov.
Skupni seštevek oseb, ki so se s potnim listom odpravile preko meje, je v zadnjih dveh mesecih ostal skoraj ne-izpremenjen (marca je teh bilo 555 tisoč, februarja le dobrih 2 tisoč manj): porast jugoslovanskih potnikov je nekako kompenziral padec števila italijanskih.
Rekordno število pa so zabeležili v maloobmejnem prometu s prepustnico, ki je marca dosegel 731 tisoč 841 oseb. V primerjavi s februarjem je skupno število naraslo za več kot 20 odstotkov. Povečanju prometa je poleg dotoka slovenskih kupcev z mejnega pasu nedvomno botrovala tudi uvedba legalne ure in podaljšanje odprtja mejnih prehodov za lokalni promet. Pri maloobmejnem prometu je naraslo tako število italijanskih kot jugoslovanskih upravičencev. Italijanov so zabeležili 414 tisoč 110 (februarja 343 tisoč 151), Jugoslovanov pa 317 tisoč 731 (februarja 261 tisoč 972).
razstave
V Kulturnem domu je do 20. t.m. odprta razstava krajin in portretov Fanči Gostiša. Urnik ogleda: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30.
Razstava je dokaj bogata, saj zavzema celoten prostor spodnjega in zgornjega preddverja.
KAVARNA SLAŠČIČARNA
Šfče/vmaLo
Claudio Cozzutti - Elena Devetak

1 :
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
OB NEDELJAH ODPRTO
DO 13. URE
PHILIPS NAGLUŠNOST
Minioturne okustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici
INFORMACIJE: Tel. (0461) 46963
I/A<;iURIA
SERGIJ ZAVADLAV
—	semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo
—	krma in oprema za domače živali
GORICA - Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898

KMEC02/6
kmeCko-delavska hranilnica
IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 19. aprila 1990 ob 10. uri in v drugem sklicanju v
PETEK, 20. APRILA 1990
ob 20. uri
v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim DNEVNIM REDOM:
1.	Poročilo Upravnega sveta.
2.	Poročilo Nadzornega odbora.
3.	Razprava in odobritev obračuna na dan 31. 12. 1989, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta.
4.	Določitev najvišjega zneska posojila, ki se ga lahko posredno ali neposredno podeli posameznemu zavezancu.
5.	Določitev višine doplačila na deleže za nove člane.
6.	Določitev najvišje skupne meje za srednjeročna in dolgoročna posojila.
7.	Slučajnosti.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice.
Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v petek, 20. aprila 1990, ob 20. uri.
Sovodnje, 29. marca 1990
UPRAVNI SVET
GRAT01/6
Avtomobil Sierra Twin Cam. Danes je lepši in močnejši.
• Nov motor z dvojno odmično gredjo v glavi, 125 KM, 195 km/h, od 0 do 100 v 9,7” • Kontrolni sistem EEC IV # Novi menjalnik MT75 s sinhronizirano vzvratno prestavo • Oprema Ghia • Serijska klimatizacija.
kakovost v AKCIJI ZASTOPSTVO PAOLO GRATTON S.r.l. - GORICA
Ul. Aquileia 42 - GORICA - Tel. (0481) 520121 - 520052
'"VV	V'
raznike—-
MVSVVrK•
* Adtruli Sf A/annt
UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA	IMPORT - EXPORT
IN PIVA UNION




Ul. Trivigiano 13 - Tel. (0481) 21945 Fax (0481)22260 - Telex 461178 NANUT I
34170 GORICA
Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV
tfožef Kcrscvtini
import - export
GORICA - Korzo Italia 90 - Tel. 531643

A. MLAKAR s.ri
SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV
GORICA
Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481)20425 Telex 460484 Fax (0481)521771
Import - Export
GORICA
»KOSIČ BENEDIKT«
TRGOVINI	Ulica Raštel 7 - Telefon 535162
OBUTVE	»KOSIČ K2«
Ulica Oberdan 7 - Telefon 535520
VSE ZA ŠPORT

Ulica Raštel 21 Telefon 531884
VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV
VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
casaiih
lih^fii
NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17-Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL
	»miutfAi1
	L^ZIIpsk
	
IMPORT —EXPORT	^	
34170 GORICA Ulica Alviano 56	Tel. (0481) 532545 Telex 460201 - Alpek 1 Telefax: (0481) 533969
Pomembna razstava na tržaškem Gradu je na ogled le še nekaj dni
Weimarsko obdobje in današnja grafična povednost v ZRN
Za minulo zimsko sezono bi zares ne mogli reči, da je razstavišče na tržaškem Gradu sv. Justa nudilo kdove kako navdušujoč ali vsaj privlačen program. Od prvih dni tega meseca pa je v razstavnih prostorih tako imenovanega Bastione tiorito zares zanimiva in hkrati tudi poučna razstava, ki bo žal na voljo občinstvu le še nekaj dni, le do 20. t. m. Gre za bogat in zanimiv pregled deloma nemške, deloma le zahodnonemške grafične ustvarjalnosti v razdobju kakih petdeset let. Gre pravzaprav za dve sicer ločeni, vendar hkrati pa tudi med seboj povezani ali dopolnjujoči se razstavi. Prva obsega nemško likovno ustvar-

jalnost tako imenovane weimarske dobe, druga pa grafično likovnost Zahodne Nemčije šestdesetih let. To se pravi, da gre pravzaprav za grafično ustvarjalnost širšega časovnega razdobja, vendar med seboj ločenega ali če hočemo časovno in tudi prostorsko prekinjenega, saj vemo, da se je wei-marsko obdobje končalo s prihodom Hitlerja na oblast, to se pravi, da je trajalo le kakih petnajst let, pač od konca prve svetovne vojne pa do leta 1933. Druga razstava pa je tudi časovno omejena in sicer na sama šestdeseta leta, torej le na četrtino druge povojne dobe.
In vendar gre za dopolnjujočo -in hkrati poučno razstavo, kot smo že zapisali. Ustavili se bomo najprej pri weimarskem obdobju.
Mnogi zgodovinarji še danes trdijo, da so Hitlerju pomagali na oblast zmagovalci v prvi svetovni vojni, ki so premagano Nemčijo rie le spravili na kolena, pač pa jo tako pritisnili ob tla, da je bil pravi čudež, da se je weimarska Nemčija sploh toliko časa obdržala, saj se je morala odpovedati delom nemške dežele, hkrati pa je komaj še dihala zaradi gospodarske in socialne stiske. In to naj bi omogočilo Hitlerju, da je pritegnil na svojo stran množice užaljenih in nezadovoljnih Nemcev. Čeprav bi ne mogli soglašati povsem s to tako preprosto razlago, ko pa je bilo v sami Nemčiji storjenih veliko drugih, predvsem političnih napak, moremo sedaj ugotoviti, da je prav ta zelo burna doba bila v Nemčiji na likovnem področju zelo plodna in vsebinsko bogata, taka pač, kot že dolgo prej, pa tudi pozneje ne. In prav del tega bogastva nam prikazuje prva razstava grafike na Gradu sv. Justa, ki seveda nosi tudi svoje vsebinsko značilno ime, namreč Kritična grafika weimarskega obdobja.
Tu je razstavljenih nekaj desetin grafičnih listov 24 mojstrov, ki vsekakor spadajo med najpomembnejša imena tedanje nemške likovne ustvarjalnosti oziroma zmogljivosti. Vseh ne bomo predstavili, nekaterih ne bomo niti omenili. Vsekakor pa bomo začeli z Georgom Groszom, ki spada v sam vrh te evropske likovne zmogljivosti. Bil je Berlinčan, rojen 1893., šolal se je v Dresdenu in se 1914. odpravil v vojsko in tudi vojno kot prostovoljec. Toda že čez leto dni so ga pognali iz vojske in 1917. so ga vtaknili tudi v umobolnico. Pa ni bil duševno bolan, pač pa do vojske in vojne, pozneje pa tudi do tedanje družbe hudo kritičen, o čemer govore njegova dela Serenada, Smešil je Hindenburga, Kristus na križu in druga. Zelo zanimiv (tudi po slogu) je Gerd Arntz, ki je zaradi pripadnosti komunistični partiji moral nekaj let v svet, a je vendarle prišel Hitlerju v roke, bil med drugo vojno mobiliziran, pa je na francoskem bojišču pre-
šel v francosko odporniško gibanje. Vsebinsko zanimivi so njegovi Usti Ustreljen za nič, Vojašnica, Državljanska vojna, Zasedba tovarne itd. Albert Birkle je nekoliko mlajši in je vojno le malo okusil, a je s težavo prenašal prvo povojno obdobje, kar je očitno v delu Ulica sredi noči. Veliko ostrejši je Otto Dix, ki se je razvil v šoli za uporabno umetnost, povzpel pa se je vse do katedre na akademiji za likovno umetnost v Dresdenu. Seveda ga je Hitler s tega položaja pognal, dal zapleniti 260 njegovih del in ga, rekli bi, moralno uničil. Dobesedno kričeče kritična so njegova dela Slepec, Speči v Port Vanxu (ki jih je zadušil plin), da ne govorimo o delu z naslovom Videno na strmini v CIeryju-sur-Som-me. Seveda moramo vsaj omeniti tu Kdthe Kollwitz če ne zaradi drugih pa vsaj njeno delo z naslovom Kruh ali pa tudi Rudolfa Schlichterja za njegovi deli Invalid (berač) in Lakota.
Še in še bi bilo tu imen in naslovov, ki bi jih morali nanizati, pa čeprav brez opisa ali komentarja; toda že iz tega, kar smo navedli, izhaja, da je bilo med likovniki, posebno med grafiki weimarske republike veliko hudo tenkočutnih mojstrov, ki so se v letih prve svetovne vojne ter v prvih povojnih letih veliko naučili. Pri tem pa je hkrati zanimivo, da so se mnogi izmed teh leta 1914 prostovoljno opredelili za vojaško uniformo in puško, vendar te vojne ni nihče končal na bojišču, pač pa kje v bolnišnici ali celo v umobolnici. Prav tako je zanimivo, da so se mnogi izmed teh koj po vrnitvi iz umobolnic povzpeli na katedre umetnostnih akademij kot veliki pedagogi. In prav tako značilno je tudi dejstvo, da je vse ali skoraj vse te ljudi Hitler pognal z akademij. Še več, dela vseh ali skoraj vseh teh mojstrov, ki so spadali med najvid-
nejša imena tedanje nemške likovne ustvarjalnosti, je dal zmetati iz muzejev in galerij ali celo uničiti. V posmeh temu zgovornemu izpričevanju tedanje nemške tenkočutne in kakovostne likovne' izraznosti so nacisti leta 1937 organizirali veliko razstavo njihovih del pod naslovom Degenerirana umetnost.
Ob tem bežnem prikazu te razstave bomo dodali, da je nemški Zavod za kulturne stike s tujino, ki je razstavo tudi pripravil, izdal tudi bogat katalog, pravzaprav nad 200 strani obsegajočo monografijo s prikazom razmer v vveimarski republiki, s kratkimi, a temeljitimi življenjepisi mojstrov ter z nekaj desetinami reprodukcij v črno-belem ter v barvah.
Ker smo se pri prvem delu celotne razstave ustavili predolgo, bomo pri drugem delu nekoliko krajši. Gre, kot smo že zapisali, za grafično ustvarjalnost Zahodne Nemčije v šestdesetih letih. Ta razstava spada v ciklus treh razstav, ki obsegajo 50., 60. in 70. leta. Čeprav gre le za deset let, so organizatorji razstave z Zavoda za kulturne stike s tujino iz Stuttgarta vzeli v poštev petnajst mojstrov. Tudi za to razstavo so pripravili bogat katalog-mo-nografijo z bogatim tekstom, življenjepisi ter z nekaj desetinami reprodukcij v barvah.
Če smo se v prvem delu celotne razstave, v delu weimarske republike srečali s figurativno izraznostjo vseh tokov in slogov, prevladuje v drugem delu razstave abstraktna likovna govorica, v mnogih primerih celo geometrična abstraktna izraznost. Pri tem pa je zanimivo to, da odpira to strujo Josef Albers, ki se je rodil v daljnem letu 1888. Seveda je mojster deloval na veliki šoli weimarskega Bauhausa, v kateri so se gradili tudi mnogi drugi nemški mlajši mojstri te likovne smeri, dokler ni Hitler tega »legla degeneracije« leta 1933 zadušil. Pri čisti geometrični abstrakciji ostajajo tudi Giinter Fruhtrunk, ki je zanimiv in značilen po svojih močnih, toplih barvah, nadalje Rupprecht Geiger s svetlimi, bleščečimi toni izrazitih barv, Otto Hajek, po rodu sudetski Čeh, ki se prav tako igra z geometrično abstrakcijo in skladnimi barvami. Erwin Heesich je črno-bel risar, ki spominja na tržaškega mojstra Edvarda Zajca.
So pa med mojstri, ki zastopajo 60. leta zahodnonemške grafike tudi posamezniki, katerih dela lahko vključimo v postmoderne tokove, kamor gotovo spadata Wolf Vostell in Paul VJunderlich.
Kot smo še zapisali, posvečamo drugemu delu velike razstave manj prostora, saj bi vsega ne mogli niti našteti, kaj še komentirati ali ocenjevati. Zato pa ob koncu tega bežnega sprehoda po Bastione Fiorito poudarjamo, da gre za bogato razstavo, ki nam lahko tudi veliko pove. Žal pa bo na voljo občinstvu le do 20. t. m. (fre)
V četrtek v Solkanu nova premiera PDG
»Razglašeni zbor« Alana Ayckbourna
Primorsko dramsko gledališče bo v četrtek, 19. aprila, ob 20. uri v Solkanu premierno uprizorilo »Razglašeni zbor« (A Chorus of Disapproval) Alana Ayckbourna v prevodu Srečka Fišerja.
Duhovito backstage comedy, ki vključuje pesmi iz slovite Gayeve Beraške opere v izvirni Pepuschevi uglasbitvi pripravlja gostujoča ekipa iz Brna: režiser Stanislav Moša, scenograf in kostumograf Emil Ko-nečny in koreograf Karel Riegel, ob sodelovanju dramaturginje Alje Predan in korepetitorja Mirka Vuksanoviča.
Igrajo Jože Hrovat, Janez Starina, Mira Lampe-Vujičič, Metka Franko, Juljan Fortunat k.g.. Dragica Kokot, Breda Urbič, Teja Glažar, Milan Vodopivec, Sandi Krošl, Ivo Barišič, Ra-doš Bolčina, Nevenka Sedlar in Tone Šolar.
Na sliki (foto Metod Zavadlav): Jože Hrovat in Janez Starina.
Miroslav Košuta
TRIJE
TRŽAŠKI
EPIGRAMI
BOJEVITI IN PLODNI
So bojeviti Slovenci v Trstu? -Vse jih preštejem na enem prstu, a na ostalih prstih taiste roke te, ki imajo po tri otroke.
V ljubljanski Narodni galeriji
Smeri razvoja nemške umetnosti od 1880 do 1933
V0 Narodni galeriji v Ljubljani so v četrtek odprli razsta-S( ^meri razvoja nemške umetnosti od 1880 do 1933. Raz-zajema pomembno dobo v umetnosti Nemčije, poseje Poudarek pa je na likovni ustvarjalnosti. Razstavljenih jjPteko 100 del 68 avtorjev, med temi so nekatera znana Vj. na. kot npr. Paul Klee, Oskar Kokoschka, Loviš Corinth, ^Liebermann, Otto Dix in Eugen Hoffmann. tar °tvoritveni razstavi so bili prisotni republiški sekre-lv]ji?a kulturo Vladimir Kavčič, predsednik SAZU Janez pr6^ltlski, veleposlanik Nemške demokratične republike, Sta(jStavniki krajevnih oblasti in delegacija iz Karl-Marx Po;,jta' t.j. mesta, kjer hranijo razstavljena dela. Goste je je s. ravila ravnateljica Narodne galerije Anica Cevc, za njo ta Pr®9ovoril direktor Mestnih muzejev iz Kar-Marx Stad-'iPf(.rri nnes Gurks. Ta je dejal, da v časih, ko prihaja do pc!6?1^ v vzhodnih državah, je predvsem umetnost tista, azuje napetosti in razveseljuje ljudi. Če sploh obstaja
kaj trajnega, so to prav kulturna preteklost, humanistična dediščina in dragoceni zakladi muzejev. Čeravno na razstavi ni del nekaterih ključnih umetnikov, so poglavitni tokovi - kot je dejal Gurks - vseeno prikazani; tako imamo dela nemške inačice impresionizma, nato dela ekspresionističnih avtorjev (zlasti tistih iz skupine Die Brucke), avtorjev stilne umetnosti okrog leta 1900, nazadnje umetnine t.i. toka nemškega delavskega razreda. Letnici 1880 in 1933 sta mejnika v nemški umetnosti oz. zgodovini, še zlasti leto 1933, ki pomeni zaton weimarske republike in oster zasuk tokov v umetnosti, v prvi vrsti kritičnega realizma in konstruktiviz-
Na otvoritvi sta spregovorila tudi župana obeh pobratenih mest, t.j. Ljubljane in vzhodnonemškega Karl-Marx Stadta. Razstava bo odprta do 27. maja.
IZDAJALSKO PETJE
V Trstu vse manj govorijo slovensko, a včasih naš jezik glasno odmeva— zakaj le tako nemilo, živinsko?
Ko pije, vsak rad po domače prepeva.
ITALIANISSIMA
V Trstu ni več blišča pristanišča, v Trstu ni več industrije, ni je, a sporočam vam veselo vest—
Trst je najbolj italijanski od vseh mest!
IVAN VOGRIČ
v velikonočne uvoznike ■
Peč na drva
PIZZERIA - BAR - GOSTILNA
»VETO«
DEBENJAK NADA in FABRIZI ERINO sne OB TORKIH ZAPRTO
Proseška ulica 35 -Tel. 040-211629 - OPČINE
USNJENA GALANTERIJA
X
ROKAVICE
Včlanjena v »Skupaj na Opčinah«
TORBICE
OPČINE Proseška ul. 18 Tel. 212720
ŽENSKA OBUTEV


PODJETJE

Alojz Daneu
Prodaja GRADBENEGA MATER1ALA-LESA-IZ0LACUSKEGA MATERIALA■ ŽELEZNIM IN DRUGEGA
OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044
□AIMEV
PRAZNJENJE GREZNIC
in Čistilnih naprav
CiSCenje odtočnih kanalov Z VODNIM pritiskom
VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA
Čistilnih naprav
OPČINE - TRST Ul. del Cardi 3/1 Tel. 040/211336 - 213592
TRGOVINA JESTVIN
DESPAR
ANITA in SIL VER!J SLAVEC OPČINE
Narodna 63/1 Tel. 212197

"Gastronomi«
Opicina“
piščanci, pizze, tople jedi
OPČINE Narodna ulica 48
Pekarna
ČOK ■ KRIŽNIČ
Opčine — Narodna ul. 57
nudi dnevno
sveže domače pecivo in vse
vrste kruha
..<:
MESNICA
TRGOVINA JESTVIN
V
ŠKABAR
Marta & Alenka
OPČINE — Narodna 42 Tel. 211026
Parfumerija
Kozmetika 90
Narodna ul. 118 OPČINE - Tel. 212061
— SHISEIDO — CLAR/NS
— IVES SAINT LAURENT — AZZARO

FRIZERSKI
• SALON
MAJDA
OPČINE Proseška ul. 20 Tel. 211359
<
BARVE - LAKI - LINOLEUM MOOUETTE - OKVIRI - KARNISE
Trgovina
FURLAN in MILIC
OPČINE - Narodna ul. 160 Tel. 212168
OBUTVE - USNJENA GALANTERIJA
Danieli Marino
Narodna ul. 69
OPČINE
OPČINE — Narodna ul. 122
Tel. (040) 213900
yrr:z

ELPRO
UVOZ - IZVOZ
34010 Zgonik (Trst)
Tel. (040) 225477 - 225035
s.r.l.
Devinščina 21 Telex 461224


g
X
MANUFAKTURE
Di Lenardo Silvano
PROSEK 160
-	.. X X ;	^ /
PROSEK 162 Tel. 225160
L
M
>7
'iv
UMSA
BAR - SLAŠČIČARNA TOTOCALCIO -TOTIP - ENALOTTO
c
r
PROSEK 140 Tel. 225286
v-
7*>—
: ; :
Velika izbira lončnic vse leto
OREL
Srečko
) (


) i

h
f
.-s
;
Prosek Devinščina 6 Tel. (040) 225149

TRGOVINA BARV IN LAKOV
PROSECCO
COLORI
PROSEK 138 Tel. 225912
H M M M m ;
'	/XUy:
MARKET PRALNIH PRAŠKOV
UDOVIČ
:::T
s. d. f.
OPČINE — Narodna ulica 28 — Tel. 213574 (pri openskem tramvaju)
Društvena gostilna na Proseku
PROSEK 280 — Tel. 225137


se priporoča cenjenim gostom
PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI
SADJE — ZELENJAVA — DELIKATESE
David Antoni A' C.
PROSEK 551
""	'	'	““	‘	1	^	'	*"	1	"** ‘	«5
Trgovina čevljev »SONJA«
Prosek 6


U

.)(■)( ; i
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
BUKAVEC
Tel. 225220
'Jv
^ X .N
1
—	ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
—	RADIOAPARATI
—	AVTORADIO
»srci
RIBARNICA
Chiatti
Aticola
PROSEK 1	Tel. 225225
vošči veselo veliko noč
:
k
TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV
SEDMAK
PROSEK 151

OT ' ; : ' J
»niišii’
GOSTILNA
Z RIBJIMI SPECIALITETAMI
Hi)
zujlb-' »Boutique del pešce«
\'N	' KONTOVEL 97	Tel. 225390
A
A
/:
FOTO
SEDMAK
PROSEK 131 ■ Tel. 225394
Se priporočal

Društvena gostilna Gabrovec
Najemnici SAVINA in ANA
želita vesele velikonočne praznike
Tel. 229168
J
d
XI X


i v.ž.;
Tudi po včerajšnjem 32. kolu prve italijanske nogometne lige
Možnost dodatnega srečanja Milan • Napoli vse večja
Položaj Udineseja skoraj brezupen
Po predvčerajšnji zmagi utrujenega Milana proti dekoncentrirani Sampdorii je danes Napoli seveda moral zmagati, saj bi se v obratnem primeru Milan spet oddaljil. Zmagal je povsem suvereno proti nasprotniku, ki se je boril do konca. Maradona in tovariši so sicer premagali Bari gladko, vendar pa nas ne sme končni izid zavesti: Bigonovi varovanci so se morali zelo potruditi, da so strli odpor žilavih igralcev iz Barija. Na vrhu lestvice sta torej se vedno Milan in Napoli, ki sta se še bolj oddaljila od nasprotnikov. Do konca prvenstva manjkata še dve koli, vse bolj pa se bliža možnost dodatnega srečanja za dodelitev naslova.
Slabo se piše Udineseju, ki ni mogel doma premagati žilave Atalante, ki se je v Vidmu dobro upirala in povsem zasluženo odnesla točko. Zaradi dvojnega opomina je bil izključen Oddi, kar je dokončno pokopalo upanje Videmčanov na zmago. Usoda Videmčanov še ni zapečatena, vendar je stanje zelo kritično.
S porazom v Rimu proti Laziu je Ascoli že matematično v B ligi. Ekipa je imela še nekaj upanja pred tednom dni, ko je premagala Videmčane, včeraj pa je dokazala, da je vsekakor najslabša postava v ligi in da si izpad zasluži. Lazio ni imel namreč z nasprotnikom nikakršnih težav ter ga je gladko odpravil s svojo značilno hitro in učinkovito igro.
Po domačem porazu v Cremoni je tudi Cremonese skoraj v B ligi. Roma, ki se bori za uvrstitev v pokal UEFA, je svoje nasprotnike premagala gladko, saj bi
moral biti izid še višji. Vdller si je namrč zapravil nekaj zrelih priložnosti, na nasprotni strani pa se je izkazal le »bomber« Dezotti, ki pa je v špici napada preveč sam, da bi delal čudeže.
Tudi usoda »simpatične« Verone je skoraj zapečatena. Potem ko je po vrsti navdušujočih zmag končno spet dosegla A ligo, je izgubila dve odločilni tekmi, od katerih je včerajšnja skoraj »tragična«. Bagnolijevi varovanci so celo povedli, vendar nato niso zdržali velikega pritiska domačinov, ki so dosegli dva zadetka s svojim najboljšim igralcem Baggiom. Po drugi strani pa si je Fio-rentina skoraj dokončno zagotovila obstoj v najvišji ligi, kar je bilo še pred kratkim v velikem dvomu.
Cesena je doma proti Juventusu povedla z mladim rezervnim igralcem Del Biancom ter je vse kazalo, da si bo zaslužila dragoceni točki, a je nato Juventus kmalu izenačil in tekme je bilo takrat konec. Cesena pa se še vedno otepa dna lestvice in je vsekakor zrel kandidat za izpad. Po tekmi pa so z nožem hudo ranili domačega navijača, ki sicer ne tvega življenja. V Lecceju pa je domača ekipa premagala odlično Bologno ter se oddaljila od dna lestvice, čeprav ni še povsem na varnem.
Tekmo v Genovi med Genoo in Interjem so prekinili že v 10. minuti, ker se je igrišče spremenilo v pravo močvirje. Vseeno so domačini dosegli zadetek, očitno pa je bilo, da je treba tekmo prekiniti, saj je bila igra nemogoča. Srečanje bodo ponovno odigrali 25. t. m.
Tako včeraj v A ligi
CESENA - JUVENTUS	1:1 (0:0)
STRELCA: Del Blanco (C) v 57'; Bo-netti (J) v 71'.
CESENA: Rossi, Ansaldi, Nobile, Es-posito, Calcaterra, Jozič, Piraocini, Del Bianco, Agostini, Domini, Turchetta (v 82’ Scucugia).
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Alessio, Bonetti, Tricella (v Bruno), Alejnikov, Barros, Zavarov, Marocchi.
SODNIK: Magni (Bergamo). GLEDALCEV: 30.000.
CREMONESE - ROMA	0:1 (0:0)
STRELEC: Voeller v 82'. CREMONESE: Rampulla, Montorfa-no, Rizzardi, Piccioni, Favalli, Citterio, Merlo, Bonomi, Dezotti, Avanzi (v 57' Chiorri), Neffa.
ROMA: Tancredi, Berthold, Nela, Gerolin, Tempestilli, Comi, Desideri, 'Piacentini, Voeller (v 89' Baldieri), Di Mauro, Rizitelli (v 87’ Impallomeni).
SODNIK: Agnolin (Bassano del Grappa). GLEDALCEV: 12.000. NAPOLI - BARI	3:0 (1:0)
STRELCI: Maradona v 27' (U-met-rovka), Carnevale v 53’, Careca v 71’.
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Crippa, Alemao, Baroni, Corradini, De Napoli, Careca, Maradona, Carnevale.
BARI: Drago, Loseto, Carrera, Terra-cenere, Brambati, Carbone (v 47' Lupo), Urbano, Gerson, Joao Paulo, Maiellaro (v 65' Fioretti), Scarafoni.
SODNIK: Fabricatore (Rim). GLEDALCEV: 57.000.
FIORENTINA - VERONA 3:1 (1:1)
STRELCI: Pellegrini (V) v 28', Di Chiara (F) v 36', Baggio (F) v 49' (11-metrovka) in v 89'. FIORENTINA: Landucci, Malusci, DelFOglio, Dunga, Pioli, Battistini, Nappi, Kubik, Buso (v 81’ Pin), Baggio, Di Chiara (v 80' Cal-legari).
VERONA: Peruzzi, Sotomayor, Pus-ceddu, Gaudenzi, Favero, Gutierrez, Pellegrini, Calisti (v 81' lorio), Gritti, Giacomarro, Fanna.
SODNIK: Baldas (Trst). IZKLJUČEN: v 70' Gaudenzi. GLEDALCEV: 22.000.
LAZIO- ASCOLI	3:0 (3:0)
STRELCI: Sosa v 6', Amarildo v 36', Marchegiani v 38'.
LAZIO: Fiori, Bergodi, Sergio, Pin (v 46' Troglio), Monti, Solda, Bertoni, Marchegiani, Amarildo, Sclosa (v 74 Icardi), Sosa.
ASCOLI: Lorieri, Destro, Mancini, Colantuono, Benetti, Arslanovič, Chie-rico (v 18' Bugiardini), Cavalieri, Aloi-si, Giovahelli (v 80' Ferraresi), Cvetko-vič.
SODNIK: Feliciani (Bologna). GLEDALCEV: 20.000.
UDINESE - ATALANTA	0:0
UDINESE: Garella, Oddi, Paganin, Sensini, Galparoli, Lucci, Mattel, Orlando, Branca, Gallego, Balbo.
ATALANTA: Ferron, Porrini, Pasci-ullo, Bonacina, Vertova, Progna, Stromberg, Madonna (v 30’ Bordin), Evair, Nicolini, Bresciani (v 89' Pran-delli).
SODNIK: Pezzella (Frattamaggiore). IZKLJUČEN: v 60' Oddi. GLEDALCEV: 25.000.
LECCE - BOLOGNA	1:0 (1:0)
STRELEC: Vincze v 26’ (11-metrov-ka).
LECCE: Terraneo, Garzja, Marino, Ferri, Righetti, Carannante, Moriero, Barbas, Pasciulli (v 88' Virdis), Bene-detti, Vincze (v 82' Conte).
BOLOGNA: Cusin, Marangon (v 46' De Marchi), R. Villa, Stringara, Ilijev, Cabrini, Galvani, Bonini, Waas, Bonetti (v 46' Marronaro), Giordano.
SODNIK: Pairetto (Turin). IZKLJUČENA: v 49’ Ferri (Lecce) in Galvani (Bologna). GLEDALCEV: 19.000.
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 32. KOLA
Cesena	- Juventus				1:1
Roma -	Cremonese				1:0
Fiorentina - Verona					3:1
Genoa	- Inter				pre.
Lazio -	Ascoli				3:0
Lecce -	Bologna				1:0
Milan -	Sampdoria				1:0
Napoli	- Bari				3:0
Udinese - Atalanta					0:0
	LESTVICA				
Milan	32	21	5	6	51:25 47
Napoli	32	19	9	4	52:29 47
Inter	31	16	9	6	50:28 41
Juventus	32	14	13	5	52:33 41
Sampdoria	32		15	10	7	43:26 40
Roma	32	14	11	7	42:37 39
Atalanta	32	11	11	10	34:39 33
Bologna	32	9	15	8	25:30 33
Lazio	32	8	14	10	34:32 30
Bari	32	5	19	8	32:33 29
Fiorentina	32		6	14	12	37:39 26
Genoa	31	5	16	10	25:30 26
Lecce	32	9	8	15	25:43 26
Cesena	32	5	15	12	25:36 25
Udinese	32	5	14	13	33:48 24
Cremonese	32		5	13	14	29:45 23
Verona	32	5	13	14	25:42 23
Ascoli	32	4	13	15	20:39 21
PRIHODNJE KOLO (22. 4.) Ascoli - Lecce, Atalanta - Genoa, Bari - Cremonese, Bologna - Napoli, Verona - Milan, Inter - Fiorentina, Juventus - Roma, Lazio - Udinese, Sampdoria - Cesena.
Italijanska mdckidm liga
v •
PRO G O RIŽI A -
CENTRO DEL MOBILE 2:0 (0:0)
STRELCA: Sartore v 52', Juculano v 62' (11-tmetrovka).
PRO GORIZIA: Pelosin, Zilli, Tallandi-ni, Urdich, Stokelj, Giacomin, Cotterle, Janjanin (Frigo 72'), Sartore (Del Zotto 81'), Giacometti, Juculano.
SODNIK: Mattei iz Riminija.
GORICA — Zmaga Pro Gorizie je bila zaslužena. V prvem polčasu so sicer imeli prav gostje najzrelejše priložnosti, vendar je treba tudi povedati, da je sodnik spregledal kar dve očitni enajsmetrovki v korist Goričanov. V drugem polčasu so domačini zaigrali agresivneje, povedli so že v uvodnih minutah in kmalu zatem zapečatili izid z 11-metrovko najboljšega moža na igrišču, Juculana. (mč)
OSTALI IZIDI: Fontanafredda - Mira 1:0, Giorgione - Conegliano 0:1, Monfal-cone - Pievigina 0:1, Montebelluna - Pordenone 2:0, Opitergina - San Dona 0:0, Ponte Dipiave - Sedico 2:1, Salzano - Ca-erano 0:0.
Nogometni turnir pokrajin
GORICA - TOLMEZZO 2:0 (0:0)
Goriška reprezentanca mladih nogometašev 3. amaterske lige je v Šlov-rencu v okviru pokala pokrajin prepričljivo zmagala. Njena zmaga pa bi lahko bila še višja, saj je že v 1. polčasu zapravila veliko izrednih priložnosti. Strelca sta bila Businelli v 75' in Sambo v 90'. (mč)
Cesena - Juventus	X
Cremonese - Roma	2
Fiorentina - Verona	1
Genoa - Inter	ne v.
Lazio - Ascoli	1
Lecce - Bologna	1
Napoli - Bari	1
Udinese - Atalanta	X
Cosenza - Monza	X
Parma - Cagliari	X
Torino - Piša	1
Ternana - Palermo	1
Pro Vercelli - Pavia	1
KVOTE
12 (6.552 dobitnikov)	1.816.000 lir
11 (118.589 dobitnikov) 99.500 lir
V 31. kolu 2. italijanske nogometne lige
Triestina izgubila »brez borbe«
BRESCIA - TRIESTINA 1:0 (0:0)
STRELEC: Altobelli v 72'
BRESCIA: Zaninelli, Bortolotti, Rossi (v 74' Masolini), Corini, Mariani, Babini, Valoti, Savino, Paolucci, Zanon-celli (v 49' Ziliani), Altobelli.
TRIESTINA: Biato, Costantini, Di Rosa, Papais, Consagra, Butti, Trom-betta (v 77' Russo), Terraciano, Lerda, Catalano, Pasgualini.
SODNIK: Bruni iz Arezza; GLEDALČEV: 5.700.
BRESCIA — Brescia je povsem zasluženo premagala Triestino in tako usvojila svojo prvo zmago v letošnjem ‘etu. Domačini so bili vseskozi boljši Nasprotnik, vendar so si v prvem polčasu prislužili le eno zrelo priložnost ^ zadetek.
Igralci Brescie so nato povedli s jasnim akrobatskim golom Altobelli-la. ki je tako dokazal, da še ni za staro šaro. Triestina je sicer res igrala okr-Njena (Polonia, Danelutti in Cerone so diskvalificirani, Romano pa poškodo-'('an), vendar ni pokazala čisto nič, da bi si zaslužila odobravanje svojih navijačev. Očitno je, da vodstvo misli že na naslednje prvenstvo, v katerem bo tržaška ekipa, razen kakega neverjet-Nega negativnega spleta okoliščin, sPet igrala med drugoligaši.
Torino dohitel Riso na vrhu
TURIN — Derbi 31. kola v Italijanki B ligi je bil v Turinu, kjer so domačini premagali Piso in jo dohiteli
na vrhu skupne lestvice. Najvažnejša tekma pa je bila v Parmi, kjer je istoimenska ekipa izenačila s Cagliarijem, ki tako še naprej vztraja na tretjem mestu. Na četrtem pa Parma deli »vstopnico za napredovanje« s Pescaro, ki je resen kandidat za uvrstitev v A ligo. Včeraj je sicer Pescara doma le izenačila z Reggino in tako izgubila izredno priložnost, da se oddalji od Parme, vendar ni seveda zanjo še nič izgubljeno.
V derbiju Juga je presenetljiva Fog-gia na tujem premagala Messino ter teko dokazala, da je v izredni formi, derbi obupancev med Comom in Ca-tanzarom pa se je zaključil brez zadetkov. Borba na dnu je sedem kol pred zaključkom prvenstva še kako odprta, saj tvega izpad vsaj kakih deset ekip.
Frustalupi žrtev prometne nesreče
ALESSANDRIA — Bivši nogometaš, 48-letni Mario Frustalupi, ki je osvojil italijanski naslov z Interjem leta 1971 in z Laziom leta 1974, je včeraj izgubil življenje v hudi prometni nesreči na avtocesti Voltri - Sempione, blizu San Salvatora Monferrato. V nesreči so izgubile življenje še štiri osebe.
Frustalupi je bil namenjen k ženi v hribe, na avtocesti pa se je zaletel v avtomobil, ki je po domnevah prometne policije skušal zaviti v nasprotno smer. Trčenje je bilo silovito, Frusta-lupijevo vozilo pa se je zatem vnelo.
ITALIJANSKA B LIGA
IZIDI 31. KOLA
Ancona - Reggiana	1:1
Barletta - Llcata	0:0
Brescia - Triestina	1:0
Como - Catanzaro	0:0
Cosenza - Monza	0:0
Messina - Foggia	0:2
Padova - Avellino	0:0
Parma - Cagliari	1:1
Pescara - Reggina	1:1
Torino - Piša	2:1
LESTVICA
Torino	31	15	13	3	51:17 43
Piša	31	15	13	3	42:17 43
Cagliari	31	14	10	7	31:17 38
Pescara	31	14	8	9	32:30 36
Parma	31	12	12	7	34:23 36
Reggiana	31	9	15	7	27:25 33
Ancona	31	9	15	7	32:27 33
Foggia	31	13	7	11	36:27 33
Reggina	31	9	14	8	25:22 32
Triestina	31	9	13	9	28:31 31
Padova	31	9	11	11	20:29 29
Avellino	31	10	8	13	26:29 28
Messina	31	9	10	12	24:35 28
Monza	31	9	10	12	21:30 28
Brescia	31	7	13	11	23:29 27
Cosenza	31	7	13	11	22:36 27
Licata	31	6	14	11	19:26 26
Barletta	31	7	12	12	16:32 26
Como	31	5	12	14	12:24 22
Catanzaro	31	2	17	12	12:27 21
PRIHODNJE KOLO (22. 4.) Avellino - Como, Cagliari - Padova, Catanzaro - Ancona, Foggia - Torino, Licata - Pescara, Messina - Cosenza, Monza - Brescia, Piša - Reggina, Reggiana - Barletta, Triestina -Parma.
V prvi jugoslovanski nogometni ligi
Olimpija v Sarajevu
Osemindvajseto kolo jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva prinaša vrsto zanimivih tekem. Dinamo gostuje na Reki, C. zvezda pa v Titogradu, a obe ekipi računata na zmago. Vseeno presenečenja niso nemogoča, saj imajo tako Zagrebčani kot Beograjčani težave zaradi poškodb.
Ljubljanska Olimpija se podaja v Sarajevo, kjer bo igrala z istoimenskim moštvom, ki se nahaja na dnu lestvice in je torej z vodo v grlu. Ljubljančani upajo le, da jih bodo pustili igrati in da ne bo torej sodniških pritiskov, vendar pa imajo mnogo težav s poškodbami. Trener Soškič ne bo razpolagal z Židanom, Amerškom, Engla-rom in Gliho, tako da bo nastopilo mnogo rezervnih igralcev.
DANAŠNJI SPORED: Velež - Rad; Sarajevo - Olimpija; Budučnost - C. zvezda; Rijeka - Dinamo; Borac - Spar-tak; Radnički - Sloboda; Partizan -Vojvodina,- Hajduk - Vardar; Osijek -Željezničar.
V 3. jugoslovanski nogometni ligi
Koper praznih rok
ORIJENT - KOPER	1:0
Koprčani niso uresničili napovedi in čeprav so bili na Reki proti Orijentu v 24. kolu 3. jugoslovanske lige ves čas boljši nasprotnik, so gostitelji pet minut pred koncem po dveh zaporednih kotih zadeli v črno. Od številnih priložnosti, ki so si jih priigrali napadalci Kopra, je največjo zapravil Voljč v 73. minuti, ko je žogo poslal mimo praznega gola. (Kreft)
Miljanič in Osim še štiri leta?
BEOGRAD — Na včerajšnji seji kadrovskega odbora jugoslovanske nogometne zveze so odločili, da bosta Miljanič in Osim ostala v tehničnem vodstvu jugoslovanskega nogometa še za štiri leta. Miljanič bo zvezni kapetan vseh reprezentanc, Osim pa bo selektor prve ekipe.
Kvalifikacije za odbojkarsko SP
Nov uspeh »modrih«
TOKIO — Jugoslavija je zmagala tudi v 2. tekmi kvalifikacijskega turnirja za nastop na svetovnem odbojkarskem prvenstvu, in sicer s 3:0 (15:8, 15:2, 16:14) proti Španiji. »Modri«,, ki nastopajo v B skupini, so tokrat pokazali boljšo igro kot predvčerajšnjim, še zlasti v prvih dveh setih. Tretji niz je bil zelo borben, saj je Jugoslavija nekoliko popustila, kar je nasprotnik skušal takoj izkoristiti in je povedel s 14:11. »Modri« pa so se le zbrali in tekmo osvojili.
OSTALA IZIDA B SKUPINE: Švedska - Alžirija 3:0 (15:4, 15:6, 15:1), Kitajska - Tajvan 3:0 (15:4, 15:9, 15:7).
LESTVICA: Švedska in Jugoslavija 4, Kitajska in Španija 2, Alžirija in Tajvan 0.
IZIDI A SKUPINE: Japonska - Poljska 3:0 (15:12, 15:7, 15:11), Nizozemska -NDR 3:0 (15:12, 15:4, 15:5), Irak - Portoriko 3:1 (10:15, 15:13, 15:9, 15:10).
LESTVICA: Japonska in Nizozemska 4, NDR in Irak 2, Poljska in Portoriko 0.

se m pumam mmmmm
P0MIAD-P0LETJE 90
in vošči vesele velikonočne praznike
Opčine - Narodna ul. 160 - Tel. 213193
Tudi po 3. etapi avtomobilskega »safari rallyja«
Waldegaard (toyota) še pred Biasionom (lancia)
ELDORET (Kenija) — Po 3. etapi avtomobilskega »safari rallyja« je Wal-degaard (toyota celica) še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. Drugouvrščeni Biasion (lancia delta 16V) je namreč imel precej težav, ko ie na neki vzpetini zavozil v blato, iz katerega se je rešil šele po eni uri. Isto se je dogodilo Ericcsonu in Fioriu, medtem ko sta Waldegaard in Kankkunen kaj hitro premostila oviro. Kankunen je bil tedaj na 2. mestu s približno 40 minutami zaostanka, vendar je zatem moral čakati približno eno uro, da so mu zamenjali volan. Biasion je zatem napadel, vendar je moral žrtvovati ne-
kaj minut, da so mu očistili blato, ki se strdi v nekaj minutah in zamaši vse odprtine za zrak. Dirka pa se je včeraj končala za Fioria, ki mu je začelo puščati olje. Fiorio je bil tedaj na tretjem mestu.
Do konca manjka še 1.800 km in ni še nič odločenega. Prav na zadnji kontroli časa se je na primer Waldegaard ustavil kar 31 minut, Biasion pa devet in tako zmanjšal svoj zaostanek na 39 minut. Tudi Ericcson je zamudil manj kot Waldegaard (17 minut). »Škoda za tisto blato,« je izjavil Biasion, »stalno smo napadali -in v tem trenutku bi
lahko vodili z 20 minutami prednosti. Sedaj ni več taktiziranja, a dirka je še dolga in "najlepše" je še pred nami.«
O izredno hudi selekciji pa priča število dosedanjih odstopov. Spomnimo se, da je dirko začelo 58 avtomobilov, včeraj pa jih je na cilj privozilo le nekaj več kot 12.
VRSTNI RED PO 3. ETAPI: 1. Wal-degaard-Gallagher (toyota) 4.23T1" penalizacije; 2. Biasion-Šiviero (lancia delta) po 39'06''; 3. Ericcson-Bilstam (toyota) 59'47"; 4. Kankkunen-Piironen (lancia delta) 1.03T2"; 5. Sain-Moya (toyota) 3.32T2".
Vesele velikonočne praznike
TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
3^
Gustinčič
KRIŽ 204 — Tel. 220349
KAMNOSEŠKO PODJETJE
»Zidarič«
ŠEMPOLAJ 4/B
vošči vesele velikonočne praznike
L
; T-,-

Service
Maida
KRIŽ 135
vošči vesele praznike
Tel. 220717
-/-V'
P

TECNOMARMI
SNC
OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA
Nabrežina
Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130
Sicem	VM33S01 IMPORT - EXPORT
Martino Lozar	
	34010 TRST —Križ 404 Tel. 220142

Vesele velikonočne praznike želita .
(■iumIcii
GOSTILNA
TRGOVINA JESTVIN
G RUD E JV
ŠEMPOLAJ 49 Tel. 200151



ŽELEZNINA
Rožica
Terčon-Perlot
NABREŽINA 124 Tel. 200122
GRILANC
Najemnik Bastiancich Lidia
sK,
'N4S«M	'	^
TRGOVINA
Kosmina Sergij
TV, radio, gospodinjski stroji in radioregistratorji Trgovina je član “ECO ITALIA”
NABREŽINA CENTER — TEL. 200123
p
s.../
GOSTILNA
SIL VES TER
vošči vesele velikonočne praznike
NABREŽINA 97
pr-

AVTOKAROSERIJA
Švara S. SL hlasten S.
Nabrežina Kamnolomi 69 .	Tel. 200654, 299768
vj >S; ’
fi
A
H
C

POHIŠTVO
PUPIS
in
POHIŠTVO
ARCOBALENO
Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva
SESLJAN
DEVIN
q
a
>~<
>T
j
JT—
: r ^
j J r M
SALEŽ 59
		
AVTOKAROSERIJA		»05A0I
=== = 1		
= 11^=1 S.D.F.		AVTORIZIRANI
Iskra E. in Pellizzer R.		SERVIS Š$crrrZ£4Z'
SALEŽ 84 —	Tel	(040) 2291.90
"■v.'N-Tž' —'7'-rs	jrrZžZ, sy:S*\		
«>45601 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA	/ ■	VN45A0I TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL
Ivo		IN VOLNE
Grilanc	G			Aleksandra
NABREŽINA 108 Tel. (040) 200231	J \	NABREŽINA 143
V1''".)
.:t-<
u.
ZIDARIČ
S.n.c.
Skladišče papirja
in papirnatih izdelkov za prehrano:
vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci.
Nabrežina 120 — Tel. 040/200232
AVTOKAROSERIJA
Colja - Kante
SAMATORCA 53 — Tel. 229377
nni
V ir. M w ,
GOSTILNA URDIH
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
DEVIN 50 —Tel. 208139
G
C
r
y~<


■	: . : :	: T
RESTAVRACIJA - HOTEL
Bata degli Uscocchi
Prave ribe v pravi restavraciji!
Ribiško naselje 162 — DEVIN (TRST) — Tel. (040) 208516
Pertot
Ivana
NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055
”AL CARSO“
Mavhinje - Tel. 299471 (Ob četrtkih zaprto)
Divjačina - cmoki v srnini omaki.- kuhani štruklji - jota Praznični meni ob vsaki priložnosti
M H j
it
i. rt
)(

RIBARNICA
Tel. 291046
CONSOLARI LAURA
SESLJAN 31
! !
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
LEG1SA
SESLJAN 41 — Tel. 299147
7"
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
Terčon
SESLJAN 27/A Tel. 299220
AUTOPETELIN
Audi
TRST
Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) - Tel. (040) 762383 - 762103 Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSVVAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov
VOLKSVVAGEN, AUDI, CITROEN
Po zadnjem kolu regularnega dela košarkarske A lige
V play offu Knorr - Stefanel
GARESSIO 2000 - STEFANEL 98:93
(49:46)
GARESSIO 2000: Coppari 7, Diana, Bonaccorsi 16, Picozzi 6, Lagana 4, Rolle 22, Toši 12, Addison 31, Vattero-ni, Simeoli.
STEFANEL: Middleton 25, Pilutti 13, Bianchi 3, Tyler 29, Cantarello 9, Zarotti 2, Maguolo 10, Sartori 2, Vol-pis, Zini.
SODNIKA: Indrizzi (Ferrara) in Piro-ni (Ravenna). PON: Cantarello (40). GLEDALCEV: 3500.
LIVORNO — »Televizijski mimohod« igralcev Stefanela, ki so si zaslužili napredovanje že v prejšnjem kolu, se ni zaključil najbolje. Izgubili so tekmo, ki se je zanje kar dobro začela. Domačini so bili edini, ki so premagali Stefanel v Trstu, zato so Tanjevičevi varovanci obljubili, da se bodo v Livornu še kako potrudili. To so sicer storili, vendar je prila na dan njihova stara hiba: potem ko so dalj časa veliko odlično in koncentrirano, so v nekaj minutah prvega in drugega polčasa zapravili vso prednost s katastrofalnim delnim izidom, ko so jih nasprotniki dohiteli in nato visoko povedli.
Zadnji »break« so Tržačani dobili okoli 35. minute, ko so z vodstva +5 prešli do -13 in so morali nato nasprotnika »loviti«. Skoraj bi ga tudi dohiteli, saj so le 20" pred koncem imeli žogo za izenačenje v rokah, vendar pa so jo nerodno zapravili.
SAN BENEDETTO -
ANNABELLA	99:84 (44:53)
SAN BENEDETTO: Gnecchi, Para-vella 16 (2:2), Biaggi 3 (3:4), Ponzoni 8 (4:6), Ardessi 6 (1:1), Marega, Vargas 29 (7:10), Vitez 5 (1:1), Esposito 2, Poguet-te 30 (6:6).
ANNABELLA: Cavazzana 5 (Irl), Zatti, Donati 4, Sala, Croce, Lock 28 (6:11), Fantin 14 (2:2), Montenegro 15, Attruia 15 (8:9), Pratesi 3 (1:2).
PON: Montenegro (39'). ON: San Be-nedetto 22, Annabella 26. 3 TOČKE: Paravella in Poguette 4, Fantin 2, Ardessi, Montenegro in Attruia 1. SODNIKA: Garibotti (Chiavari) in Nuara (Sanpierdarena).
Boris Vitez je z goriškim S. Benedet-tom izpadel v B-l ligo.
GORICA - San Benedetto se ponosno poslavlja od A-2 lige. Včeraj je namreč na domačih tleh zasluženo premagal močno peterko iz Pavie. Goričani so srečanje slabo pričeli, v drugem polčasu pa so dokazali, česa so res zmožni. Igrali so trdno prepričani v zmago, kljub temu, da je bila to njihova zadnja tekma v tej ligi.
Mimo rezultata samega povejmo še, da je z burnim ploskanjem hvaležna goriška publika izkazala svoje odobravanje vsem igralcem, ki so se trudili skozi vso letošnjo sezono. Manj odobravanj sta bila deležna trener Toth in predsednik Vanello, ki sta bila v marsikateri priložnosti tarča glasnih navijačev. Žal je Gorica izgubila mesto med košarkarsko elito, kakšna bo usoda ekipe pa bomo šele videli, (mč)
IZIDI ZADNJEGA KOLA A-2 LIGE: Teorema - Hitachi 92:87 (44:36); Ipifim - Banca Popolare 107:101 (55:61); Ga-ressio 2000 - Stefanel 98:93 (49:46); Alno - Marr 69:79; Filodoro - Glaxo 100:99; Jolly - Fantoni 88:91; Kleenex -Braga 107:91; S. Benedetto - Annabella 99:84.
KONČNA LESTVICA A-2 LIGE: Ipifim 46; Stefanel 42; Glaxo 38; Gares-sio 2000 36; Hitachi, Alno, Teorema in Kleenex 30; Jolly 28; Annabella, Banca Popolare, Filidoro in Fantoni 26; Braga in Marr 24; S. Benedetto 18.
Napredujeta v A-l ligo in se uvrstita v play off Ipifim in Stefanel. Se uvrstijo v play out Glaxo, Garessio 2000, Hitachi, Alno, Teorema, Kleenex, Jolly in Annabella. Ostanejo v A-2 ligi Banca Popolare, Filodoro in Fantoni. Izpade v B-l ligo S. Benedetto. Za določitev druge ekipe, ki bo izpadla v B-l ligo, bo dodatno srečanje med Brago in Marrom.
IZIDI ZADNJEGA KOLA A-l LIGE: Philips - Panapesca 88:84 (40:47); Viola
-	Vismara 88:81 (42:42); Riunite - Ran-ger 112:88 (61:39); Neutroroberts - Pho-nola 103:89 (47:47); Scavolini - Knorr 103:91 (53:40); Paini - Benetton 96:89 (44:43); Arimo - Irge 126:95 (67:45); Messaggero - Enimont 90:87 (48:42).
KONČNA LESTVICA A-l LIGE: Scavolini 44; Ranger 40; Vismara, Pho-nola, Knorr in Enimont 38; Viola, Messaggero in Cantine Riunite 32; Philips in Benetton 30; Paini in Arimo 28; Neutroroberts in Panapesca 16; Irge 0.
V	četrtfinale play offa se uvrstijo: Scavolini, Ranger, Vismara in Phono-la.
V	play off se uvrstijo: Knorr, Enimont, Viola, Messaggero, Riunite in Philips.
V	play out se uvrstijo Benetton, Paini, Arimo in Neutroroberts.
Izpadeta v A-2 ligo Panapesca in Irge.
PARI OSMINE FINALA PLAV OFF (22., 25. in 29. 4.): Messaggero - Riunite; Knorr - Stefanel; Enimont - Ipifim; Viola - Philips.
PARI ČETRTFINALA PLAV OFF (3., 6. in 8. 5.): Scavolini - zmagovalec Messaggero - Riunite; Phonola - zmagovalec Konrr - Stefanel; Vismara -zmagovalec Enimont - Ipihim; Ranger
-	zmagovalec Viola - Philips.
Po sinočnji zmagi v play offu za uvrstitev v Kovačev pokal
Smelt Olimpija ima lepe možnosti
BOSNA - SMELT OLIMPIJA 107:110
(98:98, 59:52)
BOSNA: Markovič 21 (14:16), Firič, Tadič, Mujanovič 14 (6:7), Bukva 18 (4:5), Avdič 8 (2:3), Avlijaš, Alihodžič 9 (5:8), Radulovič 22 (6:7), Mitrovič 15.
SMELT OLIMPIJA: Šiško, Daneu 5, Zdovc 23 (2:3), Virant 2, Hauptman 35 (6:6), Kraljevič 4, Vilfan 7 (2:2), Čurčič 12 (6:8), Kotnik 16 (4:4), Djurišič 6.
SODNIKA: Jovanovič in Ramušovič (oba Beograd); PON: Čurčič (25), Kot-hik (30), Djurišič (35), Mitrovič (37), Kraljevič (40), Markovič (43), Virant (45); GLEDALCEV: približno 1.000.
SARAJEVO — Ljuljančani imajo lepo priložnost, da se prebijejo v Ko-fačev pokal. V sinočnji prvi tekmi Play offa za uvrstitev v ta pokal so narnreč zasluženo premagali sarajevsko Bosno. Srečanje je bilo izenačeno ln nervozno, poleg tega sta sodnika Piskala prav vse, tako da je moralo veliko igralcev predčasno na klop. To /elja zlasti za Ljubljančane, ki so na koncu ostali brez centrov, vendar so niihovi beki zdržali breme in s trojko Jpladega Daneua tudi prišli do zmage, f^anjo sta bila najzaslužnejša Zdovc in Hauptman, a pri Bosni, ki je spet pokazala, da preživlja krizo, se je nekoli-
ko rešil le Bukva.
Povratna tekma bo v torek.
Rosi ostaja prvak
MONTECARLO — Gianfranco Rosi ostaja svetovni boksarski prvak v su-perwelter kategoriji. V 7. krogu je namreč s tehničnim KO premagal izzivalca, Američana Kevina Daigla.
Marcianu gre na bolje
NEW YORK — Zdravstveno stanje bivšega svetovnega boksarskega prvaka, 69-letnega Rockyja Marciana, se je rahlo izboljšalo. Tako so izjavili zdravniki v bolnici, v kateri so Marciana sprejeli na zdravljenje, potem ko ga je v nedeljo zadela možganska kap.
Fignon odpovedal
LIEGE — Francoza Fignona ne bo na današnji kolesarski dirki Liege-Bastogne-Liege. Kaže, da je staknil gripo. Fignona so uvrščali med favorite za končno zmago.
Eden izmed glavnih favoritov, če ne celo največji, je Italijan Moreno Ar-gentin, ki se je na tej dirki že uveljavil v letih 1985, '86 in '87.
Lendl izločen
TOKIO — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Tokiu je Ame-
ričan Krickstein nepričakovano s 6:3, 5:7, 6:4 odpravil glavnega favorita, Če-hoslovaka Lendla. V drugem polfinalu je Šved Edberg s 6:1, 7:6 premagal Gil-berta (ZDA).
Grafova v finalu
AMELIA ISLAND — Kaže, da več kot dvomesečna odsotnost zaradi poškodbe ni posebno škodila zahodno-nemški teniški igralki Steffi Graf, ki se je na turnirju v Amelia Islandu brez večjih težav prebila v polfinale. Izidi četrtfinala: Graf (ZRN) - Bassett-Segu-so (Kan.) 6:4, 6:4; Zvereva (SZ) - Garri-son (ZDA) 6:1, 2:6, 7:6; Sanchez-Vicario (Šp.) - Kelesi (Kan.) 7:5, 6:4; Sabatini (Arg.) - Cueto (ZRN) 6:3, 6:2. Polfinalna para: Graf - Zvereva, Sabatini - San-chez.
Fioroniju »Istrska riviera«
UMAG — Zmagovalec mednarodnega teniškega turnirja »Istrska riviera '90« je Italijan Fioroni, ki je v finalu s 6:1, 6:0 premagal čehoslovaka Roubi-čeka. Za zmago je Fioroni dobil 1.024 dolarjev, a Roubiček 768. Za Italijana pa so bolj kot denar gotovo pomembne nove ATP točke, saj je trenutno šele na 380. mestu svetovne lestvice.
Košarkarski kadetski polfinalni turnir v Repnu
Selekcija Prage premočna Lep podvig Kontovelcev
Po včerajšnjem dnevu in dveh kolih polfinalnega kadetskega košarkarskega turnirja Alpe-Jadran v Repnu imata tako reprezetnanca Prage kot Kon-tovel Techna po štiri točke. Za prvo mesto in uvrstitev v finale bo tako odločilno prav današnje srečanje med tema ekipama.
Če je uspeh čehoslovaških predstavnikov tudi pričakovan, so nas Konto-velci spet razveselili s pravim podvigom, s tem da so, sicer po bledi igri in srečni zmagi v prvem srečanju, zasluženo in zanesljivo v drugi tekmi premagali ekipo Rijeke. Veliko slavje naših košarkarjev in tudi navijačev pa je zasenčila skrajno nešportna in neodgovorna gesta reškega trenerja, ki je udaril sodnika. Bil je to pravi šok za vse prisotne, ki so kar onemeli ob takem početju trenerja Rijeke in so seveda obsodili njegovo gesto.
Danes čaka Kontovelce v odločilnem srečanju s košarkarji Prage skoraj nemogoča naloga. Selekcija Prage je namreč dejansko prava češkoslovaška kadetska reprezentanca, v kateri nastopajo sami dvometraši, ki so še kar gibčni in tudi dobro obvladajo košarkarsko tehniko.
JUTRANJI TEKMI
PRAGA - RIJEKA	107:84 (57:46)
SELEKCIJA PRAGE: Kneifi 15 (1:2), Kovač, Hruška, Husak, Jusko 4, Babka 5, Timko 16 (8:10), Jurik 29 (3:7), Srej-ček 20 (8:10), Musil 12 (4:4), Jelinek 6 (2:2)
KK RIJEKA: Padovan, Barbalič 2,Id-rizovič, Čabov 42 (6:7), Vujnovič 5, Su-šanj, Pupovac 11 (3:5), Bijelič 8 (0:5), Bezič 2, Paleka 4 (2:4), Cindrič, Tonči-nič 10 (4:4).
SODNIKA: Giuliano in Pavan iz Vidma. ON: Praga 25, Rijeka 27. PON: Vujnovič (35), Jelinek (40). PM: Praga 26:35; Rijeka 17:28. TRI TOČKE: Babka 1; Gabov 3, Vujnovič.
Rečani so bili premočnim češkoslovaškim kadetom, ki so dejansko kadetska državna reprezentanca, enakovredni le v prvem polčasu. V drugem delu pa je prišla na dan predvsem telesna premoč košarkarjev iz Prage in zmaga ni bila že od 25. minute, ko je bil izid 68:46, več v dvomu.
Jožef Jurik pri Pragi in Tomislav Gobov pri Rijeki sta od posameznikov pokazala največ.
KONTOVEL TECHNA -
ODERZO	79:78 (40:44)
KONTOVEL TECHNA : Ban, Milič 4 (0:1), Budin 13 (3:4), Godnič, Briščik, Gulič 10, Daneu 4 (0:2), Rebula 22 (0:2), Krevatin 2, Gregori 24 (1:3).
ODERZO: Zalla 10 (3:5), Zanchetta, Battistella, Montecuollo, Filipozzi, Gi-rardi 2, Bello 20 (0:3), Ninotti, Cochett 2, Zenardo 26 (3:6), Cescon 15, Dal Ca-nal 3 (1:2).
SODNIKA: Tramonto in Rosa iz Mesten ON: Kontovel 17, Oderzo 16. PON: Daneu (30). OM: Kontovel: 8:15, Oderzo 7:14. TRI TOČKE: Gregori 3; Cescon 3, Zalla 1, Zenardo 1.
Kontovelci, ki so nastopili brez obolelega standardnega playa Pavla Kralja, so tesno in tudi srečno pemagali košarkarje Oderza, ki so še minuto pred koncem vodili kar za šest točk (78:72). V zadnjih 60 sekundah so si Kontovelci z zelo agresivno obrambo priigrali nekaj žog (tudi po nerodnih napakah Oderza) in si priborili nepričakovano zmago.
Sicer pa je bila tekma vseskozi zelo izenačena. Od posameznikov bi pri Kontovelu pohvalili Jana Gregorija zaradi preciznosti pri metu, pri Oder-zu pa sta se izkazala Enrico Bello in Claudio Zanardo.
POPOLDANSKI TEKMI
PRAGA - ODERZO 116:57 (62:20)
SELEKCIJA PRAGE: Kneifi 33 (5:6), Kovač 4, Hruška 2, Husak 3 (1:2), Jusko 6, Babka 8, Timko 7 (1:1), Jurik 6
(2:2), Szomolanyi 17 (5:6), Strejcek 18, Musil 8, Jelinek 3 (1:2).
ODERZO: Zalla 4 (2:2), Zanchetta, Battistella, Montecuollo 1 (1:2), Filipozzi, Girardi 9 (2:2), Bello 9 (0:2), Ninotti, Cocchetto, Zanardo 12 (1:2), Cescon 20, Dal Canal 2.
SODNIKA: Rosa in Tramonto iz Mestre. ON: Praga 10, Oderzo 16. PM: Praga 6:10, Oderzo 15:19. TRI TOČKE: Cescon 4, Bello 3, Zanardo 3, Girardi 1.
Premoč visokih češkoslovaških košarkarjev je bila več kot očitna in košarkarji Oderza so skušali ublažiti visok poraz eodinole z meti za tri točke. KONTOVEL TECHNA -
RIJEKA	99:87 (44:41)
KONTOVEL TECHNA:Ban, Milič 8 (2:2), Budin 18, Godnič, Briščik, Gulič 21 (5:6), Bizjak, Daneu 2, Rebula 16, Krevatin, Gregori 34 (3:4).
RIJEKA: Padovan, Barbalič, Idrizovič, Čabov 18 (2:3), Vujnovič 11 (1:2), Su-šanj, Pupovac 19 (1:2), Bijelič 20 (4:4), Paleka 6, Belič 4, Čindrič, Tončinič 9 (1:1).
SODNIKA: Scarabello in Carraretto iz Trevisa. PM: Kontovel 10:12, Rijeka 9:12. ON: Kontovel 19, Rijeka 18. TRI TOČKE: Gregori 3.
Glede na jutranjo tekmo proti Oder-zu so Kontovelci proti Rečanom igrali kot prerojeni. Požrtovalno in odločno so se vrgli v boj za vsako žogo in tako presenetili nasprotnika, ki je verjetno podcenjeval naše predstavnike, še posebno ko je že povedel za 11 točk v 17. min. (41:30). Naši pa so z zelo agresivno obrambo nadoknadili zamujeno in po prvem polčasu celo vodili s tremi točkami prednosti.
Tudi v drugem polčasu so Kontovelci igrali zelo dobro. Bili so zelo točni pri metu, obenem pa so zaigrali v obrambi kot še dolgo ne. Ko so Kontovelci že vodili z 82:67 (bila je 36. min.), je reški trener po krajši diskusiji z za-pisnikarsko mizo surovo napadel sodnika in tako skvaril zelo lepo srečanje.
Za zasluženo zmago in dobro igro si vsi Kontovelci zaslužijo pohvalo. LESTVICA PO 2. KOLU: Praga (ČSR) in Kontovel 4; Oderzo in Rijeka 0. DANAŠNJI SPORED: 9.00: Oderzo -Rijeka; 10.30: Kontovel - Praga.
Obe tekmi bosta v telovadnici v Repnu. (bi)
V Gorici zmaga San Benedetta
Včeraj se je v Gorici končal eden od polfinalnih kadetskih turnirjev Alpe-Jadran. Zmagali so in to povsem zasluženo domači igralci San Benedetta, ki so osvojili vsa srečanja in prikazali prav gotovo najbolj zagrizeno in požrtvovalno košarko. Najlepše srečanje je bilo nedvomno v petek med San Be-nedettom in ljubljanskim Slovanom, v katerem so si Ljubljančani v zaključnih minutah zapravili zmago, saj so v teku srečanja vodili že s 17 točkami prednosti. Poleg omenjenih dveh moštev so se izkazali tudi kadeti Trivella-ta iz Vicenze, ki so proti obema tekmecema izgubili z minimalno razlika, v koših. Zmagovalec goriškega polfinala, domači San Benedetto, bo torej branil barve kluba na velikem finalu, ki bo maja meseca v Longaroneju.
IZIDI SREČANJ: Trivellato Vicenza - Mercur Gradec 117:47, S. Benedetto Gorica - Slovan Ljubljana 86:81, Slovan - Trivellato 85:79, S. Benedetto -Mercur 95:52, Slovan - Mercur 152:45, S. Benedetto - Trivellato 85:82.
KONČNI VRSTNI RED: 1. San Benedetto 6; 2. Slovan 4; 3. Trivellato 2; 4. Mercur 0. (mč)
Tekmovanja v superminivolleyu
Moška tekmovanja v super minivol-leyju so že v polnem teku, ženski del pa bo začel 20. aprila. Kot je v vseh mladinskih odbojkarskih ligah že običaj, je ženskih ekip tudi v tej konkurenci več, Sai se jih je prijavilo kar 24: tržaška Oma Rn ima 7, Sloga 5, Bor 3, Altura in Ricre-at°n Melara po 2, po 1 pa Kontovel, Ric-^atori Brunner, ČUS, Virtus in Ricreato-j .c°bolli. Ekipe so bile razdelijene v 6 točilnih skupin, v katerih se bodo v 2 heh tekmovanj pomerile po sistemu 'Saka proti vsaki, najboljše pa se bodo drstile v nadaljnje kolo.
^ Kot smo dejali, so moška tekmovanja v ^U. Na Opčinah so se pomerili Inter A, J°ga A in Bor B. Slogaši so zmagali v srečanjih, saj sta oba nasprotnika °dbojkarskem znanju precej zabstaja-^ *a njimi. Slogo A sestavljajo mladi, a j0 Svoja leta kar izkušeni igralci, ki ima-j *a sabo že nastopanje na mladinskih tjr ah v vrstah šole Kosovel, in nekateri qj 1 prvenstvo under 14 in so torej tudi ^avju favoriti za osvojitev končnega 1.
gsta. Za Bor B pa nastopajo še res zelo odk^- igralci, ki se v bistvu šele učijo n b°ikarske abedece, dobre volje in že-P° znanju pa jim ne manjka. (Inka)
IZIDI: Soga A - Inter 2:0 (15:2, 15:1), Inter - Bor B 2:0 (15:1, 15:1), Sloga A - Bor B 2:0 (15:0, 15:0).
SLOGA A: Colja, Germani, Kralj, Marc, Volčič
BOR B: Mauri, Pertot, Lunazzi, Bozari.
ŠK KRAS
vabi vse člane na 26. redni občni zbor, ki bo v petek, 20. 1. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Dnevni red: izvolitev predsedstva, poročila, razprava, volitve in razno.
SK DEVIN
obvešča, da bo 4. pohod za "Memorial M. Škabarja" od Praprota do Repna v nedeljo, 22. t. m. Vabljeni!
JK ČUPA
vabi lastnike kajutnih jadrnic, da obnovijo potrdila meritev A.O.R. Za meritve bo na razpolago članom inž. Chi-andussi v soboto, 21. t. m., ob 16. uri na društvenem sedežu v Sesljanu.
Na tekmovanju za »Rdečo-belo kolebnico« v Gorici
Domova dekleta pokazala napredek
Petindvajset deklic od 6. do 13. leta starosti se je pred dnevi v telovadnici goriškega Kulturnega doma udeležilo tekmovanja za »Rdečo-belo kolebnico«, ki ga že vrsto let prireja sekcija športno-ritmične gimnastike in športne gimnastike Doma.
Tekmovalke, ki so se preizkusile v obveznih sestavah in poljubnih sestavah z obveznimi prvinami, so prireditelji razdelili po mednarodnem pravilniku v tri starostne kategorije: deklice A skupine (animacija) so nastopile v obvezni vaji brez orodja, deklice B skupine so tekmovale v obvezni vaji brez orodja in v poljubnem programu z obveznimi elementi in z orodjem po izbiri, a prva selekcija v poljubnih sestavah.
Tekmovanje je pokazalo, da deklice dobro napredujejo, saj so dosegle zelo visoke ocene, čeprav so sodnice zavzele zelo strog kriterij ocenjevanja. Isti dan je bilo v Trstu tudi slično mednarodno tekmovanje v športno-ritmični gimnastiki, ki ga je priredil Borov gimnastični odsek. Z boljšo koordinacijo in sodelovanjem, ki ju žal med goriškim in tržaškim odsekom že več let ni, bi se verjetno lahko priredilo še kvalitetnejše skupne prireditve, ki bi bile v ponos celotni naši narodni skupnosti.
Omenimo še, da se bodo fantje ŠG sekcije goriškega Doma 21. t. m. udeležili republiškega prvenstva v preskokih z malim prožnim platnom v Ljubljani.
Rezultati tekmovanja v Gorici pa so naslednji:
SELEKCIJA A (animacija): 1. Monika Bressan; 2. Miky
Mlade Domove telovadke	(Foto Prinčič)
Koren; .3. Chiara Gej; 4. Diana Brisco; 5. Sara Gonella; 6. Katja Bressan; 7. Valeria Peres itd.,- SELEKCIJA B: 1. Anja Figelj; 2. Margherita Bello; 3. Maja Kragelj; 4. Aleksija Am-brosi; 5. Tanja Gallizia; 6.r Valeria Komac itd.; 1. SELEKCIJA: 1. Miky Koren; 2. Katy Ouerin. (Mija Ušaj Češčut)
KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA \/ DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST