Izubijana, nedelja 20. aprila 1947
Leto VIII., štev. 93 — Posamezna številka 2 din
Mm VSAK DAM PONEDELJKA
MESEČNA NAROČNINA «S DIN
Izjave maršala Uta
dopisniku londonskega lista „News Chrcmcla“
Nacrt mirovne pogodbe z Avstrijo pred Svetom zunanjih ministrov v Moskvi
Sovjetska delegacija predlaga, naj se razseljenci čim prej odstranijo iz Avstrije in prepovejo razne sumljive
organizacije	,	'
Beograd, 19. apr. Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel te dni v prisotnosti pomočnika ministra za zunanje zadeve dr. Vladimira Velebita, dopisnika londonskega lista »News Chronicla« g. Kennetha Sa-yersa. G. Sayers, ki sei je mudil v naši državi dalje časa in pozna naš jezik, je postavil med razgovorom nekaj vprašani, na katere je dal maršal Tito naslednje odgovore:
Neki moj prijatelj, ki prihaja zaradi svojega posla v stik z Anglež; v inozemstvu, trn je te dni dejal, da je dobil na podlagi razgovorov. ki jih je imel z več osebnostmi vtis, da je sedat' v Angliji mnogo več zanimanja in simpatij za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, oziroma za nove demokracije, kakor je bilo to pred enim letom. Kaj mislite o tem, čeprav bi se to zdelo še tako popolnoma nasprotno tistemu, kar lahko najdemo v tisku?
Brez dvoma bodo i v Angliji i v Ameriki hoteli podrobneje vedeti, kaj se dogaja v naši državi in v drugih državah, o katerih angleški in ameriški tisk skoraj stalno piše s toliko protislovji in demantiji. Ljudstvo v Angliji in tudi v Ameriki brez dvoma vidi, da ni vse tako, kakor se prikazuje v tisku, in ne bo dovolilo, da jih kar naprej slepijo. Pri nas ne boste nikjer našii, niti pri uradnih osebah niti pri ljudstvu, neko načelno stališče ne proti Ameriki ne proti Angliji. Kadar se pri nas govori o politiki Anglije ali Amerike, tedaj se nikdar ne misij na ljudstvo, temveč na uradne kroge, ki nam delajo že več kot leto dni resnične težave.
Kaj mislite, ali bi mi v Angliji mogli kaj storiti za boljše odnose med Anglijo in Jugoslavijo? Vprašanje teh boljših odnosov ni nekak kar bi bilo ločeno od splošnega kompleksa mednarodnih vprašanj. Vse to ie v zvezi z borbo za mir in njegovo utrditev. Zato ne smemo opazovati samo odnosov med Anglijo In .Jugoslavijo. Splošni odnosi se bodo zboljšali, če bodo Anglija in ostale države težile tako kakor mi za tem, da bj prišle čim prej do utrditve miru In da se vsaj približno zadovoljijo upravičeni interesi držav, ki so trpele v vojni tako. kakor je naša. Vprašanje odnosov potemtakem ni neka platonična zadeva, marveč ie povezano. In še kako, z materialnimi interesi
države. Če bomo na mednarodnih forumih ves čas srečavali popolno nerazumevanje in odpor glede vseh vprašanj, ki zanimajo Jugoslavijo, tedaj ne more biti tu takšnih odnosov, kakršnih bi morali biti. Če včasih ne moremo s simpatijo gledati na postopke Foreign Oiticea, ne dolžimo za to angleškega naroda, ker vemo. da njegova velika večina želi zadostiti upravičenim interesom narodov, ki so toliko pretrpeli v voini, kakor je primer z našim narodom. Razumemo težave, vendar pa mora vladati vsaj neka pravičnost, ta mora biti. Če Ima Anglija svoje interese, so vendar stvari, preko katerih ne moremo iti, ko gre za zaveznika, kakor ie n. pr. Jugoslavija. to so obziri do najosnovnejših' pojmovanj pravičnosti. Slabo bi bilo, če bi se nerazpoioženie, ki je danes pri nas proti Angliji, pri nas, ki poznamo vse težave, globoko vtisnilo v srca. Vi pa veste, da ie ne glede na določene odtenke, k! so še morda v političnem gledanju pri nas, ljudstvo vendar 99 % za naše zahteve, za našo zunanjo politiko.
Kai smatrate za vzrok nerazumevanja Angležev za notranje politične probleme?
Ne poznam globlje razmer pri vas, čeprav spremljam vaš politični razvoj. O tem bi mogel samo na splošno govoriti, namreč, da so v Angliji vsi mnogo bolj okupirani z mednarodnimi problemi, zelo malo pa z notranjimi problemi. To je splošen pojav v zapadnih državah. Izgraditev in duhovna mobilizacija ljudstva za izvršitev naporov, je stvar, ki je pri vas ni. So pa tu ali tam poizkusi, n. pr. v Franciji, vendar je vse to premalo, ker so samo poizkusi od spodaj, ne pa od zgoraj. Če bi se sporedno z mednarodnimi vprašanji postavilo tudi vprašanje izgraditve, bi se ljudstvo zainteresiralo.
Mi pa ne čakamo. Vrgli smo se na Izgradnjo, kakor da bo sto ali dvesto let mir, potrudili smo se popraviti, kar je bilo uničeno, in uspelo nam je zainteresirati ljudstvo. To pomeni mnogo, čeprav imamo zelo velike težave.
Zelo ljubo bi nam bilo, če bi se v Angliji iz tega, kar se pri nas dogaja, kaj naučili. Vem na primer, da pri vas zelo malo gradijo in da je stanovanjsko vprašanje eno izmed vaših najtežjih vprašanj.
Dopisnik g. Sayers se je nato dotaknil težav, ki jih ima Jugoslavija, ter se je posebno dotaknil zadrževanja jugoslovanskih ladij.
Maršal Tito v zvezi s tem rekel: Naša izgraditev ne bo s tem preprečena. Mislim, da to bolj škoduje onim, ki nam delajo težave kakor pa nam. Pripravljeni smo na vse težave, navadil- smo se boriti z njimi. Mi lahko za vsako stvar razgibamo velikanske množice ljudstva h* prebredemo težave, na katere naletimo.
Prav tako bomo na nek način rešili tudi vprašanje prehrane.
V zvezi s prehrano bi vas prosil, da mi nekaj poveste o izvozu in uvozu iz vaše države, česar ste se dotaknili tudi v svojem nedavnem govoru v Ljudski skupščini.
V tujem tisku sem že čital odmev o tem. Vidite, za kaj gre. Ministrstvo za zunanjo trgovino mi je osebno postavilo vprašanje, če se bodo lahko izvažali določeni predmeti v inozemstvo, kakor n. pr, maščoba in pitani prašiči, čeprav bi bilo to težko. Razumljivo je, da o tem ni moglo biti niti govora. In jaz sem prav v zvezi s sušo, ki je trajala dve leti, in s pomanjkanjem maščob pri nas, rekei, da je absolutno prepovedano izvažati vse vrste maščob, dokler se ne bo pri nas popravilo stanje in dokler ne bo boljše letine. Potemtakem je bila politika vlade absolutno usmerjena v to, da se ne izvaža ničesar, dokler ne bo nastopila vsaj ena dobra žetev, čeprav je to za našo državo zelo težko, ker so nam potrebna sredstva za rekompenzacijo vrednosti onih predmetov, ki so potrebni naši lahki pa tudi živilski industriji ter jih uvažamo.
Lansko leto, kakor tudi sami veste, je bila pri nas velika suša, kar je imelo za posledico pomanjkanje živil in krme. Naši kmetje so pričeli zato klati na debelo, da jim živina ne bi poginila. Tega nismo mogli preprečiti, ker živinske krme ni bilo. Zakaj tudi bi prepovedovali zakol, ko bi n* ta način živina sama poginila. Ministrstvo za zunanjo trgovino je brez mojega dovoljenja ia brez vprašanja hotelo izvoziti nekaj mršavih prašičev in na ta način pomagati kmetom, ki so hoteli prodati svojo živino. Ministrstvo za zunanjo trgovino je, kakor smo zvedeli sedaj, po mojem poročilu, izvozilo določeno manjše število mršavih prašičev, če pa upoštevamo, da je pri nas prišlo celo do tega, da so pričeli prašiči poginjati, kakor tudi to, da mršavi prašiči ne morejo biti posebno sredstvo za prehrano, je razumljivo, da ne bi bilo velike škode, če bi izvozili celo večje število take živine, ker bi tudi zanjo lahko kupili kaj drugega, kar je potrebno. Naša vlada pa ni izdala dovoljenja niti za ta izvoz in zaradi tega bodo oni, ki so to napravili, odgovarjali za posledice, ker s takšnimi postopki demantirajo službene izjave in politiko naše vlade. Razumljivo je, da to ni moglo ostati tajno. Za tajnost tudi nikdar ni šlo in tudi niso imeli tisti, ki so v minstrstvu za zunanjo trgovino o tem sklepali, nobene namere, da bi to prikrili, vendar niso v zadostni meri mislili na to, da v inozemstvu gledajo na vsako malenkost, ko gre za J ugasla vi jo, da bi ji preprečili dobiti tiste pravice, ki ji gredo in da bi izkoriščali vsak njen korak tudi za propagando.
čital sem, da je zaradi tega, zaradi izvoza teh prašičev, zavladalo v nekem delu tujega tiska »veliko vznemirjenje« in da so se delale in se še delajo prave fantastične kombinacije v zvezi s tem. Pri nas ni zaradi tega nihče niti z očesom trenil in sicer zato, ker pri nas kmet ve, kaj bi bilo s to živino, in ne bi nikomur zameril, da so bili prodani prašiči, ki bi poginili zaradi lakote. Prav to pa dokazuje, da naši sovražniki čakajo na vsako, pa tudi na najmanjšo malenkost, da bi nam škodovali. Tako je tudi ta napaka našega ministrstva za zunanjo trgovino lahko služila nasprotnikom. Mislim da bodo oni tudi tokrat udarili v prazno. Glede notranjih posledic ne more biti niti govora, prav tako pa to ne bo naletelo na odmev pri vseh poštenih ljudeh v inozemstva. Sovražni propagandi ne bo pomagala niti tiskovna konferenca, ki jo je imel takoj v tej zvezi odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva John Cabott,
Dopisnik »News Croniclec je nato pripovedoval maršalu o razgovoru med nekim kmetom in nekim predstavnikom Unre v zvezi z zahtevo Jugoslavije, da bi se ji poslala pomoč v žitu. Predstavnik Unre je rekel kmetu, da je Unra nekaj dala, vendar pa pravijo ljudje, ki rešujejo to vprašanje, da Jugoslaviji ni potrebno več dajati. Kmet mu je odgovoril, da je najbrž temu vzrok manjša količina žita, ki jo je Jugoslavija poslala Romuniji tedaj, ko ji je bila nujno potrebna pomoč. Nato pa je dodal: — Takšni smo, kadar imamo, damo; dali smo ljudstvu, sedaj pa čakamo, ko imajo drugi, mi pa nimamo. da nam dajo.
Maršal Tito: — Naše ljudstvo je v resnici takšno. Zato naš postopek ne more izzvati kakšnega nezadovoljstva. Nasprotno.
AM nam lahko kaj poveste o
jugoslovanskih razseljencih? Politika naše vlade je, da se po možnosti čim več naših beguncev vrne v državo. Določen del se je že vrnil, vendar pa zadevamo pri reševanju tega vprašanja na velike težave. Sovražnim elementom iz te emigracije gredo angloameriški vojaški organi posebno na roko. Razseljenceia ne dovoljujejo svobodnega odločanja in svobodnega izražanja želje, da bi se
Moskva, 18. apr. (Tass). Popoldanski seji Sveta minislrov za zunanje zadeve dne 17. aprila je predsedoval Molotov. Nadaljevali so razpravljanje o načrtu pogodbe z Avstrijo.
Živahno razpravo je izzval 16. člen načrta pogodbe o razseljencih v Avstriji. Kakor je znano, je v zapadnih okupacijskih conah Avstrije nad pol milijona razseljencev. Pod imenom beguncev se tukaj skriva veliko število vojnih zločincev. Doslej še niso razpustili vojaških formacij, ki so jih sestavili hitierjevci in v katerih so bili izdajalci, ki so se borili proti zavezniškim državam. Vse to zapleta politični položaj Avstrije in tudi avstrijska vlada sama vztraja na tem, naj se vprašanje razseljencev čim prej uredi
Sovjetska delegacija je predlagala naj se v 16. či. poudari da naj Avstrija konča v 6 mesecih potem, ko bo stopila v veljavo pogodba, izseljevanje razseljencev in se zaveže, da bo izvedla celo vrsto ukrepov.
Delegacijo Vel. Britanije je ob podpori Francije in ZDA predlagala, da mora Avstrija uporabljati glede beguncev in razseljencev, ki so na njenem ozemlju, načela resolucije, ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN, in jim nudi iste pravice, kakor se navadno nudijo neavstrijskim državljanom, ki jim je dovoljen prihod v Avstrijo v smislu zakonitih določil.
Marshall in Bevin sta se izjavila prdi temu, da bi se Avstriji vsilile obveznosti, ki jih predlaga sovjetska delegacija. Bidault se je z njima strinjal. Bevin je pripomnil, da je težko določiti, katere osebe lahko ogražajo dobre sosedne odnose med Avstrijo in drugimi državami.
Višinski je najprej natančno razčlenil sovjetske predloge in razloge, ki so bili navedeni proti njim, ter je dokazal, da so ti predlogi popolnoma uresničljivi. Spomnil je na to, da je sovjetska delegacija predložila na zasedanju Generalne skupščine zelo važne popravke k resoluciji o beguncih in razseljencih, vendar pa jih niso sprejeli. Zaradi tega se sovjetska delegacija ni strinjala s to resolucijo. Naravno je, da se sedaj sovjetska delegacija ne more strinjati s tem, da se Avstriji priporoči, naj se ravna po tej resoluciji. Omenjena resolucija v bistvu ne nudi ničesar za načelno ureditev vprašanja razseljencev v Avstriji.
Ministri se niso sporazumeli glede razseljenih oseb v Avstriji.
Naslednji člen načrta pogodbe o evakuaciji oseb nemške narodnosti iz Avstrije je bil izročen namestnikom ministrov v ponovno proučitev. ker je Višinski predložil dopolnilne predloge sovjetske delegacije.
0 vojaških določbah pogodbe z Avstrijo
Ministri so nato prešli na drugi del načrta pogodbe ki vsebuje vo-
vrnili v svojo državo. Prav tako je težko in tudi prepovedano, da bi naši ljudje tja prišli. Med tem pa izvajajo lažno propagando v taboriščih, da bodo baje vsi tisti, ki se vračajo, preganjani. To pa ni res. Vsi oni. ki nimajo svojih rok umazanih s krvjo, so bili amnestirani in se jim ni treba ničesar bati. ko se bodo vrniii. tisti pa, ki imajo na svoji vesti težke in krvave zločine, morajo odgovarjati. To so tisti, ki so ubijali s svojo roko, ki so ropali, medtem ko spadajo tisti, ki so se borili proti nam s puško v roki na fronti, pod amnestijo ter se ne bo proti njim ničesar ukrenilo. Pod amnestijo spadajo tudi tisti, ki so Mii v službi civilnih oblasti pod okupatorjem. Z eno besedo, vsi tisti, ki so bili iz nevednosti ali pa iz drugih vzrokov in celo iz prepričanja proti nam ter so pobegnili, niso pa zakrivili krvavih zločinov, ne spadajo pred sodišče, marveč pod amnestijo.
Izpustili smo, kakor je znano, na tisoče ljudi, ki so zagrešili mnogo več kakor pa tisti, ki so v inozemstvu. Sedaj jih zelo veliko izpuščamo iz zaporov. Vsak dan iznuščamo ljudi, ki so prestali mani kakor dve tretjini kazni ali pa se jim kazen popolnoma oprošča. Ni v našem interesu, da pridržujemo tistega, o katerem vemo, da je bil zapeljan. Ne vodimo nobene maščevalne politike, temveč politiko, ki jo smatramo, da je v interesu države in ljudstva.
Prepričan sem, da bi se takoj vrnilo domov več ko 90 V« naših emigrantov, ki so bili le zapeljani, če ne bi bilo te lažne propagande in če bi jim lahko prikazali resnično stanje v državi. Resnico pa pred njimi skrivajo in jim podajajo laži ter tam na meji celo plenijo naše časopise, da bi ti ljudje ne videli pozivov ca vrnitev domo«.
jaške določbe. 17. ČL 'načrta pogodbe določa omejitev številčnega stanja avstrijskih oboroženih siL
Sovjetska delegacija je predložila dopolnitev, da avstrijske oborožene sile ne smejo biti oborožene z orožjem, ki bi bilo izdelano v drugih državah, temveč z orožjem nacionalnega izvora.
Marshall in Bevin sta bila proti tej dopolnitvi. O 17. čl. pogodbe niso dosegli soglasja.
Nato so ministri obravnavali in potrdili člene načrta pogodbe o prepovedi, da bi služili bivši člani nacističnih organizacij v avstrijskih oboroženih silah, o prepovedi vojaškega vežbanja civilnega prebivalstva, o prepovedi posebnih vrst orožja, o prepovedi proizvodnje nepotrebnega vojaškega materiala in tehnike, o prepovedi proizvodnje civilnih letal po nemških in japonskih tipih, o vojnih ujetnikih in drugo. Ministri niso dosegli sporazuma o določilih za vojaški material in tehniko zavezniškega ali nemškega izvora, o celi vrsti omejitev in prepovedi na področju znanstvenih raziskavanj in poizkusov glede nekaterih vrst industrijske proizvodnje vojaškega pomena in o prepovedi, da bi avstrijske oborožene sile sprejemale tuje strokovnjake.
Dopoldanski seji Sveta ministrov 18. aprila je predsedoval Marshall. Zaradi razložitve stališča avstrijske vlade o pogodbi z Avstrijo je govoril predstavnik avstrijske delegacije. Seji je prisostvovala tudi jugoslovanska delegacija.
Izjava avstrijskega zunanjega ministra
Šef avstrijske delegacije avstrijski zunanji minister Gruber je skušal omajati izjave, ki jih je podala dan prej jugoslovanska delegacija o Slovenski Koroški in drugih vprašanjih. Da bi dokazal svoje trditve, se je skliceval na spomenico avstrijske vlade. Ker vidno ni bil sposoben, da bi resno zanikal podatke o etnični sestavi prebivalstva Slovenske Koroške, je izjavil: »Ne bi bilo pametno naslanjati se na etnični izvor, ko gre za prebivalstvo, ki ga sestavljajo tako različni nacionalni elementi, kakršen je primer v Avstrijk Pravilna pot bi bila, da se ugotovi, h-kateremu narodu in kulturi se prištevajo avstrijski prebivalci. Na tej podlagi slone avstrijski podatki.«
Nadalje je avstrijski predstavnik trdil, »da na Koroškem ni strnjenih slovenskih naselij in da je njihovo skupno število sorazmerno majhno.« Da bi potrdil svoje besede, se je skliceval na to, da so bili na Slovenskem Koroškem »v dveh letih po osvoboditvi zaman vsi poskusi, da bi se kršila zakon in red in da bi ustvarili nesoglasja,« čeprav je znano, da se »zakon in red« na Slovenskem Koroškem vzdržujeta z nasiljem proti slovenskemu prebivalstvu, ki zahteva priključitev svojih področij k Jugoslaviji.
Kaj mislite o Slovenski Koroški? Določeni krogi pri nas smatrajo, da je najboljša rešitev, ker 6e zdi, da Jugoslavija ne bo dobila Koroške, preselitev Slovencev s Koroške v Jugoslavijo.
Na to ne moremo pristati. Slovenci na Koroškem niso tisti ljudje, ki so zakrivili vojno. Nasprotno, oni so tisti element, ki je bil na strani zaveznikov, in bila bi največja krivica, če bi se kaj takega napravilo. To se ne bi razlikovalo od tega, kar je napravil Hitler, ko je te ljudi razseljeval. To bi bil prav takšen ukrep, ki ga po mojem mnenju ne bi mogel odobriti noben pošten človek na svetu. Koroški Slovenci niso nobeni razseljenci, da bi se njihovo vprašanje reševalo s pomočjo preseljevanja. Zato vam lahko v smislu onega, kar sem že rekel v svojem ekspozeju v Ljudski skupščini, povem, da vprašanje Koroške za nas ni rešeno: Naši niso samo ljudje, temveč tudi pokrajine, ker so bile skozi stoletja naše. Razen tega pa bi poizkus izseljevanja pomenil v resni-ei ono. kar je delal Hitler, poleg tega pa bi nam s takšnim poizkusom prizadejali nadaljnjo veliko krivico. To vprašanje ima za nas tudi še drug pomen. Tam smo bili napadeni in zato imamo tudi strateške vzroke kot osnovo za to svojo zahtevo. To je za nas veliko vprašanje, ker meja tam zgoraj ni samo avstrijska, temveč tudi nemška. Avstrijci bodo vedno ostali Nemci in naj bi bile okolnosti kakršne koli. gotovo bi se udeležili srojne. ki bi jo Nemci nekega dne znova pričeli.
V tej vojni, je rekel na koncu maršal Tito, je ta mala država dala 1.200.000 vojakov, med njimi najboljše in elitne alpinske čete. Izmed teh je padlo 800.00U.
Prav tako je Gruber nasprotoval reparacijskim zahtevam jugoslovanske vlade.
Na koncu je izjavil: »Avstrija je bila prva država, ki je zaradi napada izgubila svojo svobodo in neodvisnost. Ona je zadnja država, ki bo znova dobila svobodo in mir.« Gruber je pozval štiri sile, »naj ne zavlačujejo z vzpostavitvijo svobodne Avstrije.«
Ko je končal svojo izjavo, mu je postavil Molotov dve vprašanji. Mololov je omenil, da so člani Sveta ministrov prejeli podatke o etničnem značaju prebivalstva Slovenske Koroške, ki jih je razdelila jugoslovanska delegacija, in dejal:
»Iz teh podatkov, ki se tičejo razdobja od srede 19. do začetka 20. stoletja, izvira, da je na Slovenskem Koroškem do začetka 20. stoletja slovensko prebivalstvo oči-vidno prevladovalo nad nemškim. Ali avstrijska vlada te podatke osporava? Ali meni, da so številke, ki jih je navedla jugoslovanska delegacija, utemeljene ali ne?«
Nadalje je Molotov vprašal: »Ali avstrijska vlada osporava podatke, ki dokazujejo, da so na vsem ozemlju Slovenske Koroške — z zelo
Dunaj, 19. aprila. Jugoslovanska vlada je že ponovno posredovala pri zaveznikih in zahtevala, naj se tistim jugoslovanskim državljanom, ki so bili v dobi nacistične okupacije nasilno odvedeni na delo v Nemčijo in Avstrijo, kakor tudi tistim, ki so bili zapeljani ter so ob zlomu nacizma brez razloga pobegnili z belogardisti in drugimi okupatorskimi hlapci, c-mogoči vrnitev v domovino. Znano je, da je po raznih taboriščih mnogo takih ljudi, ki bi se radi vrnili, a jim četniški, ustaški in podobni Izda-jalci to na razne načine, mnogokrat s podporo okupacijskih oblasti onemogočajo.
Te dni je visoki komisar angleških okupacijskih čet v Avstriji generaL lajtnant James Steel izdal razglas, s katerim objavlja, da bodo dobile razseljene osebe jugoslovanske narodnosti, ki so v taboriščih ali izven taborišč angleškega okupacijskega področja v Avstriji, ki se žele povrniti v Jugoslavijo, hrano za 60 dni. Ta akcija bo zaključena s 30. aprilom. Po tem roku ti repatriiranci ne bodo dobili nobene hrane več. V razglasu navaja, da je na angleškem zasedbenem področju približno 7280 razse-
Pariz, 19. apr. V Parizu je bila seja polithiroja Komunistične partije Francije, na kateri je Jacques Duelos poročal o političnem položaju, ki je nastal po govoru generala De Gaullea in po osnovanju gibanja »Za zbiranje francoskega naroda«. Objavljeno je bilo poročilo, v katerem so navedene tele ugotovitve KP Francije:
L Politična akcija generala De Gaullea je odimev reakcionarnih kampanj v ZDA.
2.	Glede na odkrito podporo ameriške reakcije je politika generala De Gaullea v korist tujemu vmešavanju v francoske nacionale zadeve in lahko ograža neodvisnost Francije.
3.	Gibanje »za zbiranje francoskega naroda« je orodje za uvedbo osebne oblasti.
Na koncu se pozivajo partijske or-
Varšava, 18. apr. Ob predložitvi proračunskega načrta Sejmu je poljski finančni minister Dombrowski poudaril razliko med novim državnim proračunom in proračunom za leto 1936. in 1937. Tedaj je bilo določenih za vojsko in varnostne organe 40%, sedaj pa je v ta namen odrejenih samo 25°/o proračuna. Za socialne zdravstvene in kulturne namene določa novi proračun 48%, medtem ko je bilo pred vojno v ta namen odrejenih samo 29%>.
Te številke dokazujejo, da se demokratična Poljska zanima predvsem za dvig življenjskega standarda, delovnih ljudi. Pred vojno je bilo na poljskih univerzah 48.000 študentov, medtem ko jih je sedaj 70.000. Tudi bolnišnice imajo danes na Poljskem 100.000 postelj, docim so jih imele pred vojno 72.000.
Še lepšo sliko o skrbi poljske vlade za obnovo in stabilizacijo države dajejo podatki o obnovi prometa v zapadnih krajih Poljske. Ob osvoboditvi je bilo železniško omrežje uničeno v dolžini 11.000 km, toda že sedaj je obnovljeno v dolžini 7600 km. Na Poljskem, ki je bila med vojno hudo opustošena in porušena, pozimi promet'Bi bil omejen. y nekaterih
majhnimi izjemami — še sedaj ta-koimenovane »dvojezične« šole, v katerih ne predavajo samo v nemškem, ampak tudi v slovenskem jeziku?«
Gruber se je izogibal neposrednega odgovora na ta vprašanja in se je skliceval na pomanjkanje točnih statističnih podatkov. Omenil je članek, objavljen v 20. letih v Beogradu, v katerem je avtor opozoril, da je zelo težko ugotoviti etnične podatke na spornih ozemljih, ker statistika ni točna in ker so nekateri podatki lažni.
Nato se je Gruber dotaknil šolskega pouka na Slovenskem Koroškem in priznal, da so bile v njej dolga leta in da so še sedaj »dvojezične« šole, v katerih se slovenski učenci uče v materinščini in v nemščini. Dejal je, da je po osvoboditvi Avstrije avstrijska vlada izdala o tem posebno odredbo, ki govori o nujnosti, da se v »dvojezičnih« področjih organizira obvezen pouk v dveh jezikih za vse učence. Ta sistem je uveden v več kot 100 šolah, je dejal Gruber.
Na ta način so ostala Gruberju postavljena vprašanja brez neposrednega odgovora.
drugih državah, ki niso toliko trpele, je bil promet zaradi pomanjkanja premoga in drugih vzrokov omejen.
Predlagani proračun, ki kaže dve leti po vojni previšek in tako zdravo razdelitev izdatkov, je najboljši dokaz, da nova demokratična Poljska naglo koraka po poti stabilizacije
Poljsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja
Praga, 18. aprila. Poljski minister za industrijo Hilarij Mine. ki načeluje poljski gospodarski delegaciji v Pragi za sklenitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, je izjavil sotrudniku lista »Rude Pravo«, da se bodo vodila pogajanja o formalni trgovinski pogodbi in medsebojnih dobavah v višini 10 do 15 milijard češkoslovaških kron v prihodnjih petih letih, posebno pa o investicijskih dobavah iz Češkoslovaške in pošiljanju surovin iz Poljske. Pogajali se bodo tudi o tranzitnem sporazumu, uporabi poljskih pristanišč v Gdinji, Sczecrinu in Gdansku, pa tudi o plačilnem prometu. industrijskem m gospod a rskem sodelovanju ter skupnem studiranja metod za načrtovanje.
Ukrepi za repatriacijo Jugoslovanov iz Avstrije
KP Francije o akciji de Gaullea
Poljski državni proračun dokaz naglega obnavljanja in staMlIzacije
ljencev v taboriščih in 17.930 izven taborišč.
Do tega ukrepa je prišlo tudi v zvezi s protesti avstrijskega d slav. stva, ki je ogorčeno, ker dobivajo pobegli fašistični begunci, ki so pod zaščito okupacijskih oblasti, mnogo večje obroke hrane kakor pa domače prebivalstvo, povrh pa je bilo uradno ugotovljeno, da so prav begunci te vrste glavni črnoborzijanci, ki prekupčujejo živila in navijajo cene.
Nekateri razseljenci, ki se zaradi svojega izdajalskega delovanje nočejo vrniti v domovino, še vedno upajo, da se bodo megli preseliti v druge države. Toda možnost preselitve v druge države je zelo majhna, ker se večina držav brani teh ljudi, druge po. so voljne sprejeti samo take, ki so pripravljeni sprejeti delo v rudnikih in podobnih podjetjih.
Vsekakor bi bilo nujno potrebno, da bi okupacijske oblasti dopustile jugoslovanskim pooblaščencem, da obiščejo vsa taborišča in pojasnijo tem ljudem resnično stanje, ker so mnogi še vedno pod vtisom zlagane reakcionarne propagande ter še vedno oklevajo in se ne morejo odlet čibi za vrnitev v domovino, kjer jih čakata delo in kruh.
ganizacije, naj ukrenejo vse. da bi so uprle reakcionarnemu gibanju »za zbiranje francoskega naroda«, ter poziva k enotnosti vse komuniste, socialiste in republikance, da bi prekrižali pot vsakemu poizkusu uvedbe osebne oblasti.
V zvezd z moskovsko konferenco ugotavlja politbiro Komunistične partije, da se Američani in Angleži trdovratno upirajo nadzorstvu štirih zavezniških sil nad Porurjem ter izjavlja, da še nadalje smatra, da varnost (rancoskih mej ne bo popolna, če ne bo imela Francija možnosti nadzorstva skupaj z zavezniki nad Porurjem, ki je arzenal Nemčije.
Politbiro je nato obsodil nasilja in kršitve ustave, ko so aretirali tnada-gaskarske poslance kljub njihovi imuniteti.
Protest proti brutalnemu teptanju osnovnih
demokratičnih pravic
Gladovna stavka zaprtih slovenskih antifašistov v Celovcu
Celovec, 19. apr. Kot protest proti krivičnim obsodbam angleškega vojaškega sodišča in preganjanju slovenskih antifašistov ter zatiranju narodno osvobodilnega gibanja na Slovenskem Koroškem so zaprti aktivisti OF in slovenski antifašisti na dan obletnice množičnega izseljevanja koroških Slovencev 15. aprila pričeli gladovno stavko. S tem hočejo hkrati dati izraza protestu vsega koroškega slovenskega ljudstva proti prepovedi zborovanj in manifestacij za priključitev Slovenske Korošice k Jugoslaviji, kakor tudi proti dejstvu, da glavni krivci najhujšega zločina nad koroškimi Slovenci, — množičnega Izpeljevanja, — še danes niso pozvani na odgovor tn postavljeni pred sodišče in da okupacijske in avstrijske oblasti namerno zavlačujejo proces proti Maier-Kaibitschu in ostalim krvnikom slovenskega ljudstva na Koroškem.
Gladovna stavka je najskrajnejše sredstvo, s katerim more svojih pravic in svobode oropani človek izraziti svoj protest. Morda gladovna stavka ni bila še nikdar zgovornejši protest, kakor je v tem primeru. Saj so v zaporu ljudje, Id so se vse svoje življenje borili zgolj za pravico, ki so v dobi najhujšega nacističnega nasilja tvegali vse, tudi svoje življenje, d« bi zmagala resnica in pravica ter so s svojimi žrtvami neizmerno prispevali u zmagi demokracije nad fašističnim nasiljem. Kdo more dvomiti, da so sekretar Pokrajinskega odbora OF Karel Prašnik, Miha Riegl, član Pokrajinskega odbora OF, in ostali zaprti slovenski protifašistt zares resnični borci za demokracijo, borci za tista načela, ki so jih tolikokrat svečano proglasili veliki zavezniki, načela, ki po bila gonilna sila vse borbe proti fašizmu ?
In vendar je smatralo britansko vojaško sodišče v Celovcu za primerno, da obsodi in ckrne svobodo teh ljudi, ki niso zagrešili nič drugega, kakor da so dosledno branili načela demokracije In se borili za pravico samoodločbe slovenskega koroškega ljudstva, tistega ljudstva ki se je prvo in edino dvignilo zoper nasilje fašističnih osvajalcev tn nudilo v najtežjih dneh izdatno oporo naprednim demokratičnim silam. Angleško vojaško sodišče jih je obsodilo zato, ker so se uprli nasilju ob potuhi avstrijskih in britanskih okupacijskih oblasti oživljajočega se nacizma in se branili pred napadi pobesnelih veliko-
nemških fašističnih šovinistov, ki so napadli mirne slovenske zborovalce, trgali slovenske transparente in one-čaščau slovenske in jugoslovanske zastave.
Vsa »nepristranost« britanskih zasedbenih oblasti in britanskega vojaškega sodišča je prišla do zgovornega izraza v obsodbi, ki je oprostila nacistične napadalce in obsodila napadene slovenske protifašiste, ker da so nosili »prepovedane zastave« in ker da se niso »pokorili avstrijskim oblastem«, ki 6o jih predstavljali prosluli hitlerjevski priganjači. Najbolj značilno pa je to, da so angleške sodne oblasti dajale več verodostojnosti poveljniku okrajne žandarmerije Francu Oschadniggu, ki je služboval med vojno v nacistični žandarmeriji na Jesenicah in v Kranju in orožniku Adolfu Pichlerju, ki je sodeloval celo pri množičnem izseljevanju koroških Slovencev, kakor pa žrtvam nacističnega nasilja.
Vse to uveljavljanje »zapadne demokracije« se je zgodilo prav v času, ko zaseda v Moskvi Svet zunanjih ministrov, ki razpravlja o sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo. Prav v teh dneh so smatrale britanske okupacijske oblasti za primerno in potrebno, da preprečijo manifestacije koroških Slovencev za priključitev k Jugoslaviji in «la zatro poslednje ostanke demokratičnih svoboščin, za katere so koroški Slovenci krvaveli in se borili na strani demokratičnih zaveznikov.
Povsem Jasno Je, da okupacijske oblasti s takim ravnanjem le podpirajo ponovno oživljenje nacističnega duha na Koroškem, že leta 1946 so dale britanske okupacijske oblasti veliko potuho pangermanskim šovinistom s tem, da niso priznale Osvobodilne fronte kot predstavnice koroških Slovencev in ji tako onemogočile sodelovanje pri deželnozborskih volitvah, kar je imelo asa posledico, da je ostala vsa oblast na Koroškem kljub temu, d3 je ogromen del prebivalstva slovenske narodnosti, izključno v rokah nemških šovinistov. Prepoved slovenskih napisov, preganjanje pristašev Osvobodilne fronte in končno prepoved slehernega izražanje zahteve koroških Slovencev po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji je samo logična posledica tiste politike, ki so jo začele izvajati angleške okupacijske oblasti že od vsega početka, odkar se je .ngoslo-vanska armada, zaupajoč v svečane
obljube in zagotovila zaveznikov, umaknila s Slovenske Koroške, Id so jo osvobodile čete JA in koroški partizanski odredi.
Množične aretacije, napadi obnovljenih nacističnih tolp, pretepanje in obsodbe zavednih slovenskih antifašistov, so metode, ki jih uvajajo angleške okupacijske oblasti na Koroškem in sploh v Avstriji, tej nedolžni in prvi žrtvi nacizma«, kakor cinično izjavlja avstrijski zunanji minister dr. Gruber, zagovarjajoč pred Svetom zunanjih ministrov imperialistične avstrijske zahteve po nadaljnjem zasužnjevanju koroških Slovencev.
Krivic«, proti katerim protestirajo zaprti slovenski antifašisti z gladovno stavko, so jasen dokaz, kako prozorne so laži predsednika avstrijske republike Karla Rennerja, kancclarja dr. Fiegia in zunanjega ministra dr. Gruberja, da so koroški Slovenci popolnoma enakopravni, dokazuje pa tudi, kako sramotno vlogo igrajo britanske okupacijske oblasti, ki bi bile kot predstavnice tabora Združenih narodov v prvi vrsti dolžne, da omogočijo koroškim Slovencem, da se osvobode izpod nemško-avstrijskega jarma in po stoletni borbi dosežejo tiste pravice, ki so jim bile svečano zagotovljene v Atlantski listini.
Toda reakcionarni krogi na zapadu, ki imajo z Avstrijo svoje posebne načrte, nočejo nič slišati o zahtevah in pravicah koroških Slovencev, ker hočejo napraviti iz Avstrije svoje oporišče za borbo proti demokratičnim silam v Srednji Evropi. Zato skušajo z brutalnim nasiljem zadušiti glas junaškega slovenskega ljudstva in s spletkami omogočiti obnovo^ paager-manskega imperializma proti slovanskemu svetu.
Koroški Slovenci, ki so se junaško uprli močnemu nacističnemu vojnemu stroju, se ne bodo uklonili nasilju tako imenovanih zaveznikov in bodo nadaljevali svojo odločno borbo vse dotlej, dokler ne bodo dosegli svoje pravice, to je priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Protestu zaprtih slovenskih antifašistov v Celovcu, ki so mu dali izraza z gladovno stavko, se pridružujejo enodušr.o vsi jugoslovanski narodi z zahtevo, da se takoj razveljavi prepoved britanskih okupacijskih oblasti glede izražanja zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji in da se zaprti slovenski proti-fašisti takoj izpuste na svobodo.
Poizkusi za utajitev resničnega položaja v Grčiji
Prva Javna seja anketne komisije Varnostnega sveta
Zastopstvo češkoslovaške ustavodajne skupščine v Beogradu
Manifestacija prijateljstva In sodelovanja
Beograd, 18. apr. Delegacija češkoslovaškega parlamenta, ki se je ob vrnitvi s konference interparlamentarne unije v Egiptu zadržala v Beogradu. je dopoldne položila venec na grob Neznanega junaka na Avali.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je priredil na čast češkoslovaški parlamentarni delegaci.fi kosilo v prostorih Ljudske skupščine, zvečer pa je priredilo kulturno društvo »Jugoslavija-Češkoslovaška« slavnostno akademijo, na kateri sta prišla še enkrat do izraza bratstvo in solidarnost narodov Jugoslavije in Češkoslovaške.
Akademijo je otvori! podpredsednik kulturnega društva »Jugoslavija-Češkoslovaška«, minister vlade LR Srbije Miloš CareTie, ki je med drugim dejal:
»Izkušnje, ki so sä jih naši narodi pridobili v skupni borbi proti skupnemu sovražniku, nam morajo služiti kot podlaga za zgraditev resnične' ljudske, bratske, slovanske vzajemnosti, bratstva in prijateljstva. Koraki. ki smo jih že doslej napravili na 'tej poti, nam vzbujajo upanje, da bomo to tudi uresničili.«
Podpredsednik ustavodajne skupščine Češkoslovaška republike Fran-tišek Times je med drugim dejal: »Prišli smo, da vidimo Beograd po prestani težki vojni, da vidimo, kako je napredovala vaša obnova, in da se skupno z vami veselimo uspehov vašega dela. Dragi prijatelji, ne morem najti besedi, da bi vam povedal, kakšno vidno mesto zavzema pri nas. Čehih in S’ovakih, vaše mesto. Morda je samo Moskva globlje vrezana v 6rca češkega in slovaškega naroda. Ljubezen čehoslovakov do Jugoslavije je že stara. Mi smo vedno delali razliko med ljudstvom in vladajočimi klikami. Do jugoslovanskega ljudstva sta gojila naroda Češkoslovaške vedno najbolj prijateljsko razmerje. Mislim, da je malo primerov tako globokega, tako prisrčnega in tako toplega prijateljstva med narodi sveta, kakor je prav to prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Češkoslovaške.
Danes imamo najboljše pogoje za tesno sodelovanje, kulturno kakor tudi politično in gospodarsko. Trdno sem prepričan, da bomo te pogoje izkoristili in da bo to sodelovanje čim tesnejše.«
Govsreč o jugoslovansko - češkoslovaški pogodbi o vzajemni pomoči in sodelovanju je podpredsednik Times dejal:
»Te pogodbe nam ne bi bilo treba niti podpisati, kajti v naših srcih je zapisano, da bomo ostali drug drugemu zvesti, pa naj bi se v bodočnosti zgodilo kar koli. Trdno smo prepričani, da se bodo Odnosi med našima republikama stalno zboljševali. Za to bomo delali tudi mi, člani ustavodajna skupščine češkoslovaške. Jasno nam je. da dajemo velik zgled vsemu svetu. Mi ne ustvarjamo skupnosti zaradi neke gmotne koristi, ampak zbližujemo slovanske- narode v želji, da po-
magamo tudi k zbližanju vseh narodov sveta. Jasno pa nam je, da bo do tega zbližanja vseh narodov prišlo samo tedaj, če bo človeška družba postavljena na nove osnove. Človeštvo dolguje veliko hvaležnost slovanskim narodom, ker so postali nositelji novega družbenega reda.«
Zatem je podpredsednik Times opozoril na potrebe, da si vsi slovanski narodi vzamejo za zgled Sovjetsko zvezo. Ob koncu je naglasil pravilno pot, po kateri stopajo danes slovanski narodi, in je dejal:
»Zelo težko nam je büo, da je mednarodna konferenca v Parizu sprejela nepravičen sklep glede jugoslovanskih zahtev v vprašanju Trsta. Nikoli se ne bomo strinjali z gospodarskim pritiskom, kakršnega skušajo nekatere države izvajati nad malimi narodu Mislim, da ni potrebno poudarjati, da hočemo hiti popolnoma neodvisni, tako politično kakor tudi gospodarsko, da hočemo sami rese-ati vsa vprašanja svojega življenja na svoj način.«
Za njim je spregovoril poverjenik
za socialno politiko Svetu poverjenikov Slovaške dr. Josef Šoltes, ki je med drugim dejal:
»Vračamo se s kongresa, na katerem je bilo zastopanih 25 parlamentov sveta. Mogli smo spoznati problematiko narodov, ki se danes borijo za svojo nacionalno samostojnost, za možnost samostojnega razvoja, kakor tudi one, ki pod krinko demokracije in obrambe človečanskih pravic branijo svoje gmotne koristL Slovanov v tej igri nismo videli. Slovani gradijo boljšo bodočnost svojih narodov in cenijo to, kar je sovražnik med vojno uničil.«
Po njegovem govora, ki jo bil vihamo pozdravljen, je minister Carević zaključil akademijo.
Zastopstvo češkoslovaških novinarjev v Beogradu
Beograd, 18. apr. Dopoldne je prispela v Beograd delegacija češkoslovaških novinarjev, ki se bo zadržala v naši državi mesec dni. da hi spoznala življenje in delo naših narodov. V delegaciji so predstavniki vseh večjih čeških in slovaških listov.
Zasedanje Vseslovanskega komiteja v Moskvi
Moskva, 18. aprila. (Tass.) V zvezi z bližnjim zasedanjem predsedstva Vseslovanskega komiteja sta prispela v Moskvo predsednik vseslovanskega komiteja generalni major JA Božidar Maslarič in predsednik Slovanskega komiteja v Jugoslaviji rektor beograjske univerze dr. Stevan Jakovljevič. Na letališču so ju sprejeli predsednik Slovanskega komiteja generalni matjor Aleksander Gundorov, odgovorni sekretar komiteja Valentin Močalov, veleposlanik Jugoslavije v ZSSR Popovič in drugi.
Generalni direktor Unre odpotoval iz Beograda
Beograd. 18. aprila. Davi je odpotoval z letalom iz Beograda generalni direktor Unre generalmajor g. Lovell W. Rooks. Z njim so odpotovali osebni predstavnik generalnega direktorja Unre in šef regionalnega urada za Evropo generallajtnant sir Humfrev Gale ter višji funkcionarji Unre, ki spremljali g. Rook6a na njegovem potovanju.
Ljudska skupščina Bosne in Hercegovine je odobrila proračun
Sarajevo, 18. tapr. Ljudska skupščina LR Bosne uriHercegovine je včeraj soglasno sprejela v podrobnosti in v celoti predlog republiškega proračuna s finančnim zakonom za leto 1947.
Proračun LR Bosne in Hercegovine za leto 1947 obsega 4.611.181.000 dinarjev izdatkov in 4.390,480.000 dinarjev dohodkov. Presežek izdatkov uad dohodki znaša 220,701.000 din.
Albanski protest zaradi grške prekršitve albanske suverenosti
New York, 18. aprila. (Tass) Sekretariat Združenih narodov je objavil, da je generalni sekretar OZN Trygve Lie 12. aprila prejel od predstavnika albanske vlade pismo, v katerem se uradno protestira zaradi kršitve albanskih teritorialnih voda s strani grških ladij v začetku meseca aprila. V pismu je rečeno, da je v času od
2.	do 4. aprila grška petrolejska ladja štirikrat zaplula v bližini Sarande v albanske teritorialne vode.
Obsodba tujih plačancev v Albaniji
Tirana, 18. ar>r. Včeraj je vojaško sodišče v Tirani izreklo sodbo nad skupino duhovnikov, ki so rovarili proti ljudski oblasti v Albaniji in organizirali tolpe, ki naj bi izvajale sabotaže, atentate in izzivale nerede, pri čemer bi dobivale po tujih agentih v Albaniji denar in navodila iz inozemstva.
S sodbo vojaškega sodišča je bil obtoženi Stefano Kurti obsojen na 20 let odvzema svobode s prisilnim delom, Pietro Mescala na 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, škof Irine Banuti in Rok Oboti pa vsak na 5 let odvzema svobode 6 prisilnim delom.
Henry .Wallace v Stockholmu
Stockholm, 18. apr. Henry Wallace je prispel snoči v Stockholm. Wallace je nocoj predaval na vseučilišču v Stockholmu o svetovnem političnem položaju.
Atene, 18. aprila. EAM je poslal Henryju Wallaceu, bivšemu podpredsedniku ZDA, poziv, naj obišče Grčijo, da se bo na kraju 6amem seznanil s položajem.
Tiso usmrčen
Bratislava, 18. apr. Po verjemimo za notranje zadeve na Slovaškem je izdalo tole poročilo:
Davi ob 5.30 je bila izvršena smrtna kazen z obešen jem nad Josefotn Tisom, bivšim predsednikom tako imenovane Slovaške države.
Prošnja za pomilostitev, ki jo je obtoženi predložil predsedniku repu-ib&ut Ja bife odklonjena.
Ženeva, 19. aprila. Anketna komisija Varnostnega sveta za Grčijo je imela včeraj v »Palais des Nations« svojo prvo sejo, ki so jo pričakovali z velikim zanimanjem.
Kakor se je pričakovalo, so se tudi v Ženevi izoblikovale težnje, ki so prišle do izraza že ob pričetku dela anketne komisije v Atenah, posebno pa pri predstavnikih Velike Britanije, da se na vsak način onemogoči, da bi prišlo na dan pravo stanje v Grčiji in njena odgovornost zanj.
Ker so propadli vsi dosedanji manevri britanskega delegata in predstavnika grške monarhofašistične vlade. je sedaj britanski delegat usmeril svoje napore na to, da ne bi komisija obravnavala izjave generala Markosa in listin, ki jih je poslal po sovjetski in poljski delegaciji.
Na seji je podal kitajski delegat dr. King načrt dela poročila, ki ga je sestavila podkomisija za zgodovinsko obdelavo gradiva, ki ga proučuje komisija.
Ta del poročila, ki je prav za prav uvod v glavno poročilo, govori o sklepu Varnostnega 6veta, da odpošlje anketno komisijo v Grčijo, o nalogah komisije, postopku pri razpravljanju o položaju in o načinu preiskave. Že v prvem delu poročila je bil napravljen poizkus, da bi se izognili zelo važnim dejstvom in da bi se na ta način dobila nepopolna slika o pravem stanju v Grčiji, o vzrokih, ki so do tega stanja privedli in o samem delu anketne komisije.
Jugoslov. predstavnik Josip Djerdia je zahteval, naj se ugotovi v onem delu poročila, ki govori o preiskavi v obmejnih krajih, da je bila izvršena na zahtevo grške vlade in da so bile zaslišane priče, ki jih je predlagala. Ob tej priliki pa tudi drugače ni bilo ankete o nobenem izmed desetih vojaških obmejnih incidentov, kakor je predlagal jugoslovanski delegat.
Jugoslovanski predstavnik Djerdja je nadalje podčrtal, da je potrebno poudariti v odstavku poročila, ki govori o delu glavne komisije v Solunu, da je ves čas zasliševala samo grške priče in tiste, ki so se sami javili. Glavna komisija v Solunu tudi ni zaslišala nobene priče, ki so jih predlagale delegacije Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Zaslišani sta bili samo dve priči, ki jih je predlagala Jugoslavija in sicer iz skupine, ki jo je vodil sirijski delegat Ihsan Epi Šerif. Minister Djerdja je na koncu zahteval. naj pride v poročilo točno število predlogov, zaslišanih prič in preiskanih incidenlov z ene in druge strani ter naj se številčno izrazi obseg preiskanih incidenlov in zaslišanih prič, ki sta jih predlagali obe stranki. Komisija je sprejela na znanje te pripombe jugoslovanskega predstavnika.
Kakor je Ž9 bilo ugotovljeno med delom anketne komisije v Grčiji, je poskušal britanski delegat Windel na vsak način preprečiti, da bi prišli člani komisije v kakršni koli slik z vrhovnim komandantom grške demokratične armade generalom Marko-scm. Ker se mu to ni posrečilo, ker so se sovjetski in poljski člani skupine anketne komisije sestali z Markosom. je hotel na seji na vsak način zanikati vrednost obvestil in listin, ki jih je poslal general Markos po sovjetskem in poljskem delegatu komisiji. Trdil je, da komisija ni prišla v stik z generalom Markosom in da zaradi tega tudi ne morejo biti Marko-sova izjava in listine, ki jih je poslal, v nobeni obliki priznane kot polnoveljavne za anketno komisijo.
To stališče je podprl tudi belgijski delegat Delvoit, ki je bil šef te skupine. Izjavil je. da sovjetski in poljski delegat nista bila pooblaščena sprejemati izjave Markosa in njegovih listin, ker se je večina članov komisije vrnila ter ni pričakala, da bi se sestala z Markosom. Nadalje je izjavil, da gradivo, ki sta ga prinesla sovjetski in poljski delegat, »nima veljave« za komisijo.
Sovjetski delegat Lavriščev je odločno vztrajal na stališču, da so obvestila in listine, ki jih je poslal general Markos, dragoceno gradivo za komisijo pri njenem delu za preiskavo položaja v Grčiji. Lavriščev smatra, da je komisija v Atenah sklenila, da se sestane z generalom Mar-kosom, da preiskava v Grčiji ne bi bila popolna brez stika s partizani in izjave generala Markosa in da rezultati, ki jih je dobila med preiskavo, ne bi bili objektivni, če ne bi dobila obvestil tudi od pripadnikov grške demokratične armade.
Skupina, ki je bila odposlana, da se sestane z generalom Markosom. ni izvršila naloge, ki jo ji je dala komisija. Odšla je tjakaj, kjer Markosa ni bilo in kjer ga ni mogla niti najti, kar dokazuje, da člani skupine namenoma niso želeli dobiti jasne slike.
Lavriščev je nadalje poudaril, da ni samo pravica vsake skupine ali posameznika, da da komisiji gradivo, ki bi koristilo delu komisije, marveč je to tudi njihova dolžnost. Za komisijo mora biti važno vsako obvestilo ne glede, na kakšen način pride do njega.
Lavriščev je tudi predlagal, naj se obvestila, ki jih je dal general Markos in vsi dokumenti, ki so v zvezi s temi poročili, obravnavajo kot dokumentacije EAM-a, sindikatov tn drugih nevladnih organizacij v Grčiji ter naj se čim prej prevedejo in dajo na razpolago članom komisije.
Sovjetskega delegata je podpri poljski delegat Gavrak.
Za poljskim delegatom so govorili
delegati Sirije, Kitajske, Belgije, Avstralije in Francije. S stališčem delegata Sovjetske zveze se je strinjala večina članov komisije, medtem ko so bili delegati Vel. Britanije, Avstralije. Belgije in Kitajske proti.
Nato so pričeli razpravljati o vprašanju prevoda izjave generala Markosa in drugih listin, ki sta jih prinesla sovjetski in poljski predstavnik. Rri-tanski delegat je poizkušal preprečiti, da bi listine prevedli, vendar je ostal njegov predlog po daljšem razpravljanju osamljen. Sklenili so. da se vse listine, ki so jih dobili pri obisku Markosa, kakor tudi njegova izjava, v najkrajšem času prevedejo in razdelijo med člane komisije.
Komisija je nato pričela proučevati poročilo podkomisije za redakcijo sklepov, ki jih je podal predsednik podkomisije, kolumbijski delegat Francisco Jose Urutie. '
Sovjetski delegat je v zvezi z izdelavo tega poročila omenil, da je predstavnik Sovjetske zveze zahteval .v tej podkomisiji od predsednika Urutija nekaj listin EAM-a in drugih nevladnih organizacij, ki so zelo važne za sestavo poročila. Sovjetski predstavnik ni dobil teh listin in so mn odgovorili, da so ukradene. Ta izjava sovjetskega delegata je napravila globok vtis in je bila veliko presenečenje za vse člane anketne komisije, ki so izjavili, da so prvikrat slišali, da bi bile kakšne listine ukradene.
Generalni sekretar anketne komisije je nato pojasnil, da je bil na potovanju z vlakom odprt kovček, v katerem so bile te listine in da je bil iz njega vzet cel sveženj originalnih listin skupaj s prevodi.
V zvezi s to tatvino je sovjetski delegat Lavriščev zahteval podrobno preiskavo. Delegat Kitajski King je predlagal, naj se nadaijne razpravljanje o tem izvrši na stalni sejL
Predsedujoči je nato prekinil sejo, ne da bi objavil, kdaj bo prihodnja javna seja komisije.
Preganjanje prič v preiskavi komisije Varnostnega sveta
Ženeva, 19. apr. (Tass.) Anketna komisija VS za ugotavljanje stanja na grški meji je prejela izjavo, ki jo je podpisala skupima izgnancev na oloku Ikariii v Egejskem morju. V izjavi je navedeno, da izvršujejo grške oblasti represalije proti funkcionarjem raznih organizacij in proti posameznikom, ki so dajali podatke ter podpisovali spomenice, odposlane komisiji. V izjavi so navedena imena 30 oseb, ki so bile zaradi tega izgnane na otok Ikariijo. Med njimi so: Hristofor Gezelis, član Centralnega komiteja E A.M a. ki je dal komisih podatke, Dimitre« Vakalis, ki je komisiji izročil spomenico vodstva, sindikatov v Atenah, Elias Elidu ia Georgije Damaskinos, ki sta predložila spomenico odvetniške zveze, in drugi.
Veiikonočno pismo
bviškega duhovnika
»Primorski dnevnik« objavlja velikonočno pismo tov. Edka Ferjančiča, župnika v Kojskem, ki ga zaradi njegove aktualnosti posnemamo v celoti:
Minilo je leto dni, odkar smo sprejemali razne mednarodne komisije, od katerih smo pričakovali, da bodo stoodslolno upoštevale naše pravične zelje in z izpolnitvijo postavile piko na zadnji i v naši pravici. Spet prihaja med nas komisija, ob kateri bi morda Pilat vzkliknil podobno kot na prvi veliki petek: Kaj je pravicaP A ič zato, mi ne izgubimo poguma, saj imamo pred seboj Veliko neč, ki nam oznanja, da pride po vsakcm velikem trpljenju in krivicah končno le enkrat plačilo, vredno preslanega. Pravica bo obhajala, praznik zmage. In takrat bo krivica čutila svoj poraz,
Vsa\ pameten in pošten človek, h I« količkaj Tesno in trezno premišljuje, preudarja ter razume vso borbo našega malega naroda, se mora čuditi. Čudili se mora silni življenjski moči in odpornosti ljudstva v tej deželi v borbi za bili in živeti. Borba, ki ji v zgodovini ni primera, saj je stara kot je narod sam, borba, v kateri bi markah drug narod že davno podlegel m obnemogel, daje našemu malemu narodu vedno znova novega življenja in zagona in ga tako rekoč pomlaja. K temu je z nemajhnim deležem prispevalo tudi ljudstvo Slovenskega Primorja.
Ko se je peščici malodušnih skoro zdelo, da nas fašizem pomelje in zmendra kol cestni valjar, se je zagnal med nas kakor trop veselih otrok nov val navdušenja in veselja, ki »o ga prinesli naši najboljši.
In mislim, da smo doslej dokazali, da zaslužimo svobodo, da smo vredni življenja. za kakršnega se je ljudstvo borilo. Ne delamo pa nikomur nobene krivice, ako še enkrat priznamo ves delež na prebujenju naše dežele ravno onim, k' so prišli prvi med nas z besedo osvoboditve.
Tako je bilo.
Primorska torej zasluži v celoti, da živi v našem sklopu. Tega se zavedamo vsi, tudi tisti, ki jih bodo še prisilne meje ločile od nas.
Še nekaj. Nekateri linije so danes spel malenkostni. Hočejo biti širokogrudni in velikopotezni, pa se strašijo vsake sapice in jih pretrese tek male miškice. Novo Jugoslavijo gradimo in to na razvalinah.
Mnogočesa še nimamo, kajti gradimo prav vse. Mar misli kdo, da je imel Noe vse pri rokah, ko je začel graditi ladjo? Ne, prav zato je gradil toliko let. Enako bo z nami, le da bo doba gradnje neprimerno krajša. Zato nam jamčijo petletke.
Vsi začenjamo z malim, da pridemo do večjega. Česar nimamo še danes, bomo imeti jutri, toda gotovo. Seveda moramo pa prav gospodariti. Po navadi je slab gospodar tisti dedič, ki dobi že vse v redu. Prav zaradi lega je sprejela naša država velike načrte. Z načrti so težave, a še večje in nepremagljive so, kjer se dela brez načrtov. Med drugim nam manjka industrije. Ravno industrija pa zahteva največ naporov. Umskih in materialnih. In pri nas so pogoji zanjo, gradimo jo že. to se pravi, v teka so dela za ustvaritev našega lastnega gospodarstva.
Pogumno moramo naprej. Česar ni zmogla prejšnja Jugoslavija, nam bo dala sedanja. In če smo mi bili prej odvisni od drugih, ali moramo biti tudi danes? Ne. zavedamo se predobro, da ravno odvisnost vodi v suženjstvo, in je to neka moderna sužnost sama.
Naša domača proizvodnja ne bo zaostajala za tujo, V stari državi smo oddajali prvine poceni v tujine, izdelke pa smo drago plačevali spel v tujini iz naših prvin. Nič čudnega, da se je potem komu zahotelo po naši zemlji. Sedaj pa smo veseli m ponosni, ker je delo v teku, delo po načrtih, ki nas rešuje odvisnosti in s tem tujega jarma. Enega ali drugega hočejo strašiti še na drugem področju: to je z vero. Če je kje. je ravno V novi Jugoslaviji vera na poti do lastnega cilja. Toda otresti se bo morala vseh tistih vplivov, ki s0 ji v preteklosti prej škodili kakor koristili. Kot duhovnik mislim prav resno, da v zgodovini doslej ni bilo še tako lepe prilike, da bi živeli neprisiljeno, docela naravno, bratsko kot ravno v naši državi.
Gradimo novo Jugoslavijo in z njo sebi boljšo bodočnost. Vemo pa, da je eden osnovnih pogojev naša enotnost:	enotni
smo in moramo ostati. Tako bodimo. Tako bomo dali najlepši zgled tudi drugim.
In to bi bilo tudi moje velikonočno voščilo vsem. Voščilo sedaj, ko smo na pragu naše prave svobode, uresničenja naših želja.
Dajmo in udejstvimo to voščilol
EDKO FERJANČIČ
Delo za »Teden matere in otroka« se je pričelo
Da se popularizira zaščita mater in otrok in da ge v ta namen zbere čim več denarnih sredstev, bo od 1. do 8. iuniia no vsej državi »Teden matere in otroka«. Komite za socialno skrbstvo, ki bo to akci jo organiziral za vso državo, je izdal okvirna navodila za organizacijo tega tedna v posameznih republikah.
V smislu navodil je Socialno-zdrav-
stveni svet pri ministrstvu socialnega skrbstva izdelal načrt za »Teden matere in otroka« za vso Slovenijo.
Dne 14. aprila je bil na konferenci Soči a lno-zd ravst ven ega sveta sestavljen glavni odbor za organizacijo »Tedna matere in otroka«. Ta odbor ie imel 18. aprila svojo prvo sejo. na kateri so bili sestavljeni pododbori, katerim so bile poverjene konkretne naloge, in sicer pododbori za propagan do, tisk, razstave in prireditve.
V akciji za »Teden matere in otroka« bodo sodelovale poleg oblastvenih organov za socialno skrbstvo, prosveto in zdravstvo vse množične orgaoizaci ifi, tšak, radio in tiha.
Izključen iz krščansko-demo-kratske stranke zaradi obiska v Jugoslaviji
Rim. 19. aprila. »Unitä« objavlja, da je italijanski mladinec Narcisio deli Ricoo, ki je pred kratkim obiskal našo državo kot član delegacije italijanske mladinske fronte, dobil v svojem rojstnem kraju pismo, v katerem mu sporočajo, da je bil izključen iz krščanskodemokratske stranke. V zvezi s tem poudarja »Uniia«, da so bili iz krščansko demokratske stranke izključeni tudi vsi mladinci, ki so kot delegati italijanske mladine decembra 1946 obiskali Sovjetsko zvezo.
Zborovanje albanskih antifašistk
Tirana, IS. aprila. Včeraj s« je v Tirani sestal tretji plenum glavnega odbora Zveze albanskih an'.ifašisrk. Otvoritvi je prisostvovala tudi delegacija antifašistične fronte žen Jugoslavije. Navzoči so bili tudi sovjeit-ski veleposlanik Cuvahin. jugoslovanski odpravnik podov Košmerl. člani poslaništva in tuji novinarji v Tirani.
Zveza komunistične mladine v Braziliji prepovedana
Rio de Janeiro. 19. aprila. (Tass) V Rio de Janeiru je bil objavljen odlok predsednika republike da se brazilski Zvezi komunistične mladine prepove delovanje za po! leta. Z istim odlokom se ministru za pravosodje poverja naloga, da podvzame potrebne ukrepe za popolno razpustitev organizacije. ,
Maršal Milch obsojen v dosmrtno ječo
Nürnberg, 17. aprila. Vojaško sodišče v Nürnbergu (ameriška okupacijska cona) je izreklo obsodbo nad bivšim Hitlerjevim maršaiom letalstva E. Milchom. Čeprav je bilo pred sodiščem dokazano, da je ta zločinec kriv za deportacije oseb iz okupiranih držav na suženjsko delo v Nemčijo, za izkoriščanje vojnih ujetnikov pri vojaških operacijah, za ubijanje ir. grdo ravnanje z vojnimi ujetniki ter za zdravniške »eksperimente« nad ujetniki v koncentracijskih taboriščih, ga je sodišče vendarle obsodilo samo v dosmrtno ječo.
Popravek
V govor tovariša Mihe Marink ki je bil dne 18. aprila objavljen, i nam je vrinila napaka na 3. strani
6.	stolpcu, 11. vrsta od zgoraj, ki i glasi: »ki jo je podal ATI. Kongr KPJ«, pravilno pa se mora glasit »Ki jo je podal VTI. Kongres Komun stične Internacionale...«
VREMENSKA NAPOVED ZA NEDELJO 20. APRILA
Spremenljivo, deloma tudi Jasno, nagnjenje k popoldanskim krajevnim ne-

Pri gradnji hidrocentrale v Mostah pri Zirovnio
delajo noč in dan
Na mših gradiliščih tekmujemo. Bliža se prvi maj in delavci se vedno pogosteje pogovarjajo, kako bodo presegli norme, kdo bo proglašen za udarnika, katere skupine bodo nagna-jene.
Tako je tudi na gradilišču hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici. Od lani v avgustu, ko so začeli postavljati prve barake, pa- do danes se je tu marsikaj spremenilo, prej gozdnati robovi soteske Kavčke so danes goli. V pravcato delavsko mesto te pripelje široka cesta preko mostu, s katerega lahko občuduješ v globini 60 m Savo, ki se s šumečo besnostjo zaganja dalje v svet. Toda videti je, da jo bodo kmalu ukrotili. Bela znamenja že kažejo višino jezera, v katerem se bo umirila nemima Sava vsaj za 4 km — tako daleč navzgor bo segalo jezero.
ce prideš na katerokoli drugo gra, dilišče, vidiš ljudi posamezno in v skupinah, ko kopljejo zemljo, prevažajo material, tešejo, zidajo, varijo in krivijo železo, skratka, opaziš povsod pravo mravljišče. Tu na hidrocentrali pa je čisto drugače. V dnu soteske prevažajo vozičke, ki prihajajo nekje izpod zemlje, v sredini hriba opaziš isto, ostalih ljudi pa ne vidiš kljub temu, da dela tu 450 delavcev noč in daru Izmenjajo se trikrat v 24 urah in delaijo po večini v rovih — v novih umetnih poteh, v katere bodo prisilili reko, da bo potem sprostila ogromno silo.
Gradilište v Mostah je med najboljšimi v Sloveniji. Delo vodi že od lani šef-inženir Hugo Keržan. Dobro pozna svoje gradilišče in ljudi, s katerimi dela in živi, zato mu ni tako težko voditi in spreminjati operativni plan v delo.
Preko zime so delali večinoma samo v rovih, le nekaj najnujnejših za-varovanj so napravili v strugi. Morali so izrabiti nizko vodo, čeprav je bilo delo silno težko, saj je mnogokrat plast ledu grozila pokriti komaj narejeni beton. V aprilu bodo dovršili odtočni rov in začeli graditi začasno pregrado. Ko bo ta dograjena, bodo speljali Savo v odtočm rov in tako dobih suh prostor, kjer bodo še letos pričedi graditi visoko betonsko pregrado. Prihodnje leto borno že občudovali veliko jezero, ki ga bo na eni strani zadrževala 50 m visoka pregrada, obložena z lepim rdečim apnencem.
Drugi rov, ki ga gradijo, bo odvajal vodo iz jezera do turbin z generatorji- Ker so pri kopanju rova zadeli n>a mejo med dvema različnima zemeljskima plastema, so delovni pogoji precej težki. V tistem delu rova, ki križa Završnico, se menjajo skupine skoraj vsakih 10 minut, ker se v tem času delavcu premočita tudi dva dežna plašča. Pri teh zares težkih pogojih so delavci pokazali izredno požrtvovalnost in s tekmovalnim duhom premagujejo napore, ki jih zahteva ta' najtežji odsek. Pclir Valič Milan vodi delo v rovu, ki je razdeljen na 4 odseke: dva levo in desno od Završnice, eden na zgornjem in eden na spodnjem koncu rova, ki se končuje v zgradbi za stroje. Od te zgradbe, Id bo 16 m v zemlji, bo vodil rov za vodo, iki bo odtekala od turbin.
Skupine v rovih so začele tekmovati že 25. januarja. Nekatere so presegle normo za 30 %, če bi imeli več specialnega orodja in strojev za odkopavanje bi bili naši uspehi neprimerno večji,« pripoveduje polir. Tov. Valič je novator. O božiču je dobil nagrado za svojo iznajdbo. Priprava je omogočila hitrejše in preciznejše krivljenje železa za špiralaste profile.
šef plana, naš znani šahist in športnik, inž. Kovač pripoveduje o nekaterih posebnostih operativnega plana Pri njegovem sestavljanju in izvajanju. »Letošnje strogo načrtno delo bo prineslo ogromno izkušenj, ki jih bomo s pridom uporabili. Ko smo na primer sestavljali operativni plan za en mesec, nismo upoštevali mnogo manjših opravil, ki jih sedaj prinaša delo samo.
Operativnemu planu smo zato priključili posebne tabele za delo, ki jih prej nismo predvidevali. V prihodnjih operativnih planih pa bomo na podlagi teh izkušenj prav lahko odpravili to pomanjkljivost.
Tudi z normami je pri nas težje kaikor đrugcd. V rovih lahko naletiš v vsakem metru na drugačen mate-rial. Na primer rov polirja Valiča je na vseh štirih odsekih po sestavi zemlje popolnoma različen in zahteva zato tudi različne načine dela. Prav tako je otežkočeno tekmovanje. Tako v prvem apnenčastem odseku zgradijo kot prometno žilo najprej smerni rov, ki ga nato naknadno razširijo. V drugem odseku gre rov v zlepljenem gramozu, zato morajo tu izkopavati ves profil naenkrat, ga sproti opirati in opažati. Za četrti odsek je značilna sivica — plast, ki je trda kakor kamen, če je suha in mehka, kakor blato, če je vlažna. Na vseh teh odsekih šele na podlagi izkušenj utrdijo svoje norme, kar pa včasih traja precej časa, ravno zaradi posebnosti, na katere nepričakovano naletijo.
Dobro urejeno gradilišče dobro poskrbi za svoje delavce. Kuhinja v Mostah je med najboljšimi in najcenejšimi delavskimi kuhinjami ter prekaša marsikatero ljubljansko menzo. Tov. Hočevar, upravnik taborišča in obenem tajnik sindikalne podružnice, se sicer jezi na Naprozo, ki je obljubila krompir, a ga ni dostavila in na nekatere kmete, ki bi krompir najraje prodajali po 15 din kg, vendar kaj hitro pozabiš na vse to, ko za 7 din poješ zakuhane goveje juhe, pražen krompir, svinjsko pečenko in peso v solati. Kuhinja je čez zimo zredila 9 prašičev po 180 kg. Te so zaklali še pred božičem, da ne bi bili prikrajšani oni, ki so odšli za praznike domov. Kolin pa niti poleti ne bo zmanjkalo, saij v svinjaikih še vedno kruli 11 prašičev.
Delavci se izredno živahno udejstvujejo v sindikalni podružnici. Dramatski krožek je naštudiral .Rdeče rože«, s katerimi je nastopil dvakrat v taborišču in gostoval po enkrat na Breznici ter Dobravi. Prvega maja bo uprizoril »Dekle s severa«. Za- isti dan bodo povabili fizkultumike z Jesenic ali iz Kranja ter se pomerili z njimi v boksu, odbojki in namiznem tenisu.
Mladina posebno pridno trenira na drogu, v pros ih vajah in v namiznem tenisu, študijski krožki po sobah so vedno bolj živahni, saj so del tekmovalnega programa, ki ga izpolnjuje vsaka soba, V' času tekmovanja se je izboljšala disciplina pri delu in v taborišču.
Seveda pa gradilišče v Mostah ni brez napak. O Veliki noči je odšla skoraj ],3 delavcev na dvodnevni dopust, vračali so se šele po dveh treh ali celo več dneh, kar je povzročilo, da je delo zastalo za operativnim planom. Tako nedisciplino je treba odplaviti. Vodstvo in sindikalna podružnica morata skrbeti za to, da bodo delavci uvideli, kako bodo oškodovani sami, če bodo samovoljno opuščali delo.
Tako gradijo novo hidrocentralo, ki bo z završniško povezana v kombinat. Nova hidrocentrala bo dajala obilo dragocene energije. V nočnih urah, ko je potrošnja električne energije manjša, bodo z odvečno energijo črpati vodo, ki priteka iz turbin, v završniško jezero, da bo več vode v času, ko je potrošnja energije največja. Tako bomo s pomočjo nove hidrocentrale izkoristili vse, kar smo iztrgali naravi, da služi v dobro delovnemu ljudstvu.
Za matere na vasi ustanavljajmo sezonske
domove igre in dela
Z razstave KPS v Jakopičevem paviljonu
Razstavo KPS je odprla tov. Udija
Sent jur če va
Razstava, ki je bila ob priliki desetletnice ustanovitve KPS odprla v petek v Jakopičevem paviljonu, je imela že takoj drugi dan po otvoritvi izredno velik obisk. Posamezniki in skupine, ki se vrste ob dokumentih in slikali, imajo priliko, d« vidijo, kako ie bila Komunistična Partija že v stari Jugoslaviji edina sila, ki je dosledno in v vsakih, tudi najtežjih pogojih razkrinkavala krivični in gnili kapitalistični sistem, kako je kazala na nevarnosti, ki so pretile posebno slovenskemu narodu ob pripravljajočem se napadu fašističnih držav, kako je zbirala in naposled zbrala vse pošteno delovno ljudstvo, da je odbilo najtežji udarec in si priborilo svobodo.
Razstavljeno je gradivo, ki prikazuje nastanek in razvoj Komunistične Partije Slovenije, njeno težko borbo ter velikanske žrtve, saj so žrtvovali svoje življenje za zmago delovnega ljudstva mnogi njeni najboljši člani že i»red puškami žandariev v stari Jugoslaviji, nešteti p« so tisti, ki so padli v osvobodilni vojni. Na razstavi je prikazan razvoj ilegalnega partijskega tiska, kakor tudi dokumenti iz življenja najboljših in najvidnejših članov KPS in KPJ, zlasti maršala Tita.
OBISKOVALCEM RAZSTAVE »10 LET KPS«
Opozarjamo vse sindikalne in druge organizacije, ki nameravajo kolektivno obiskati našo razstavo, naj javijo vsaj 24 ur prej:
L čas obiska razstave (dan in uro);
2. število obiskovalcev.
Javljajte na telefonsko številko 50-42.
VODSTVO RAZSTAVE
Dosedaj nam je uspelo ustanoviti po vsej Sloveniji ze IH domov igre in dela. in to v tistih industrijskih krajih. kjer je največ žena zaposlenih v produkciji. Vendar je to število še mnogo premajhno, da bi zadostilo vsem trenutnim potrebam, kaj šele glede na perspektivo, ki nam jo daje petletni gospodarski plan. Niso pa domovi potrebni samo v industrijskih krajih, ampak je sedaj še posebno važno, da pričnemo ustanavljati tudi na vasi sezonske domove igre in dela. ki naj bi bili odprti samo del leta. ko je žena — mati zaposlena pri sezonskem delu na polju, v vinogradu itd.
Vključevanje tudi kmečkega proizvajalca v celoten dos-podarski sistem, vključevanje kmetijstva v petletni plan. pomeni za našega kmeta »dejansko gospodarsko svobodo, kaže mu pot v bodočnost, kjer ne 1k> odvisen ne od gospodarske krize ne od raznih špekulantov,« kar je poudaril tov. Janez Hribar na seji Glavnega odbora OF meseca februarja.
Plan bo zahteval od kmetov še večje produktivnosti, večje smotrnosti pri delu, večje organiziranosti dela. za to ho treba uvajati nov način gospodarjenja, k.i bo omogočilo izvedbo vsega tega, t j. ustanavljanje različnih zadružnih oblik. Doslej deluje v Sloveniji že nekaj kmetijsko-produktiv-nih zadrug, od kaierih so se nekatere prav lepo razvile im pokazale že lepe uspehe. Te zadruge predstavljajo danes prvi korak k uvajanju načrtnosti v naše gospodarstvo na vasi, za to moramo ustanavljati domove igre in dela prav v sklopu teh zadrug. Na vasi moramo razbremeniti v prvi vrst: skrbi za otroke tiste žene. ki so vključene v tako zadrugo, da bodo lahko v svojem pionirskem delu še bolj produktivne in ustvarjalne.
Doslej so v Sloveniji izvedli temeljite priprave za prvi sezonski dom igre in dela v sklopu vinogradniške zadruge v Železnih dvereh v Ljutomerskem okraju. Ta primer zasluži vso jjohvalo. Zadruga sama je že na taki višini, da je začutila nujno jx>-trel>o matere - zadružnice, razbremeniti jo skrbi za mnogoštevilne otroke, začutila je. da 1k> na ta način zadruga 5e uspešneje delala, še več proizvajala. S koliko večjim poletom, večjim veseljem, večjim zanosom bo delaia tista mati — zadružnica, ki bo vedela, da njeni otroci niso več doma zaprli brez vsakega nadzorstva, umazani, lačni, v stalni nevarnosti, da se jim kaj ne pripeti, prepuščeni popolnoma sami sebi, ampak da so v domu, v varstvu strokovno usposobljenih ljudi, ki jih bodo negovali, nahranili, jih vzgajali v nove delovne, samozavestne državljane FLRJ. v nove ljudi »jasnega pogleda in dvignjenega čela«. Zadruga sama ne bo imela, ko bo razbremenila zadružnice skrbi za otroke, le velikih gospodarskih koristi, ampak se zaveda tudi vzgojnega pomena ustanovitve takega doma. Zalo z vso skrbjo in toplino pripravlja 30 otrokom svojih zadružnikov res lep, topel dom, ki ga ti otročki doslej še niso uživali, sploh niso poznali.
Tak sezonski dom igre in dela pripravljajo v stari graščini, kjer ima zadruga svoje upravne prostore. Tu so doslej stanovali zadružniki. Nastalo je vprašanje, kam jih preseliti pri tej veliki stanovanjski stiski. Zadružni odbor se ob tem težkem problemu ni ustavil, ampak je kljub težavam našel stanovanja Otroci bodo imeli v gradu '2 igralnici, umivalnico 6 kopalnico, kuhinjo s shrambo in tudi zasilno spalnico, kjer bo 15 posteljic, da bodo matere lahko tudi v primeru slabega vremena puščale otroke čez noč v domu. V stavbi sami je dvorana, ki jo zadružniki uporabljajo za kulturne prireditve, ki bo pa ob slabem vremenu služila otrokom tudi za igralnico: V bližini gradu je brezov in bukov gozdič, kjer pripravljajo igrišče in kjer bodo otroci v lepem vremenu preživeli ves dan. Ker primanjkuje raznega inventarja (omar, posteljic), je zadruga sklenila, da da na razpolago svoj les in da bodo mizarji — zadružniki napravili tudi to. Najvažnejše pa je vprašanje, kje do-
biti upravnico, kdo bo dom vodil, kdo ga bo upravljal, kdo bo prevzel glavno odgovornost, da bo dom res pravi dom, topel in prijazen, ki bo zgled tudi ostalim zadrugam te vrste. Tudi to vprašanje, so bili zadružniki pripravljeni sami rešiti. Za upravnico doma so določili zadružno sekretarko AFŽ. mater, ki ima sama otroke in ki je pri vsem svojem dosedanjem delu dokazala, da bo kos tudi tej novi veliki nalogi.
V gradu je uprava zadruge, torej središče vsega zadružnega življenja, v gradu so glavne stiskalnice, okrog gradu razne delavnice, gos|>odarska poslopja i‘kl. Olroci bodo lahko na ta način spoznavali delo in trud zadruge, saj bodo živeli in rastli sredi tega življenja. Otroške skrbnice, kaierim bo poverjena njihova vzgoja, se Iwxlo morale zavedati, da mora biti življenje otrok v domu tesno povezano z življenjem zadruge in okolja, v katerem otroci žive in rastejo.
Zadružniki so pripravljeni postavili la dom v glavnem z materialnimi sredstvi svoje zadruge. Le malenkost bo odpadla tudi na ramena okrajnega LO. Pa tudi okrajni oblastveni kakor tudi politični forumi, zlasti AFŽ. pri vseh teh pripravah ne držijo rok križem in zadrugi močno pomagajo. Zavedati se namreč moramo, da ljudem, ki so v kapitalistični Jugoslaviji živeli in se redili, prav na račun vini-
čarjev, ki zdaj uvajajo načrtnost tudi v kmetijstvu, ne gre v glavo, da je nekdanji tlačeni in zasužnjeni viničar danes samozavesten gospodar na tisti zemlji, - ki jo je obdeloval prej za drugega. Ne gre jim v glavo, da bi tudi otroci nekdanjega viničarja lepše zaživeli, postali kulturni, samozavestni ljudje novega kova. Zato prav taki širijo propagando po vaseh: Ne dajajte otrok v domove, vzeti vam jih hočejo, to je prvi korak, pozneje pa vam jih borio popolnoma odtrgali itd. Vendar žene te zadruge ne nasedajo klicem reakcije. Skupno delo in rast zadruge, njeni uspehi in pomoč. ki jo nudi država, vse to jih je že dvignilo iz teme zaostalosti, v kateri so doslej živeli, in utrdilo v njih zavest in zaupanje v ljudsko državo, za katero vedo. da jim bo nudila le to. kar bo njim in njihovim otrokom v korist in kar bo v korist celotne skupnosti.
Sezonski dom igre in dela v Železnih dvereb bo sicer še skromen in ne 1k> zajel še otrok vse zadruge, zato bo treba v prihodnjih letih misliti na novo zgradbo. Vendar pa, če bodo zadružniki kakor tudi okrajni forumi še nadalje za dom tako skrbeli in s tolikšno toplino, kot jo kažejo pri pripravah. bo brezdvoma lahko ta dom vzor in v zgled vsem ostalim sezonskim domovom igre in dela v Sloveniji.	Živa Kraigher
Javna tribuna
V »Delavski enolnosli« jc bil 28. februarja 1.1. priobčen sklep Centralnega odbora Enotnih sindikatov z dne 2-1. januarja, ki prepoveduje vsem sindikalnim organizacijam dajanje. posojil delavcem iz sindikalnih blagajn. Zdaj pa vprašam: Gozdni delavec sem, zima je bila dolga in štiri mesece nisem zaslužil, kakor tudi moji tovariši ne: marsikaj je treba kupiti, kratkoročnega posojila pri sindikatu ne morem dobiti, pri vaškem mogotcu ga nočem, ker bi me pritisnil s prevelikimi «brestmi. Zakaj torej taka uredba?
Odgovor: Sklep Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, da se ne smejo iz sindikalnih blagajn dajali kakršna koli posojila, je bil zelo umesten in tudi polreben. Finančna sredstva sindikalnih blagajn vseh sindikalnih forumov so nredvsem za organizacijske potrebe. Po sklepu IV. plenuma imamo od 1. marca naprej trikrat po 10*/n sklade, in to za j »odpiranje nezaposlenih ali bolnih članov, za kulturno prosvetno in fizkulhirnn delo ter za počitniške domove in letni dopust. 5°/i> članarine gre za organizacijsko upravno poslovanje. V kolikor imajo razen tega sindikalni forumi še dotacije, je ta po proračunu določena in se sme uporabljali izključno samo v navedene namene.
•
Okrožna komisija za agrarno reformo v Novem mestu mi je dne 25. IX. 1946 dodelila 50 arov zemljišča (grmičevje) brežiške graščine Zemljišče sem nameravala spremenili v travnik.
Zemlja mi jc bila dodeljena po zakonu o agrarni reformi. Okrajna komisija v Krškem pa je razveljavila gornji odlok dne 26. II. 1947. To je utemeljila z razlogom, »ker stanujem in živim v skupnem gospodinjstvu s svojo svakinjo«. Ker se čutim prizadeto, prosim, da se to javno v časopisu razpravlja. Ter-šelič Jožefa, Skopice, p. Krška vas.
Odgovor: Po izvedbi agrarne reforme je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji prejelo zemljo 20"/» neupravičenih agrarnih interesentov, ki po pokliču niso poljedelci, ki so otroci bogatih kmetov, kateri so z dodeljeno zemljo špekulirali. Zaradi tega je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS izdalo nalog za splošno revizijo agrarnih interesentov. Ta revizija je seveda zadela tudi agrarne interesente v Skopicah, med njimi tudi vas. V Skopicah jc bilo malo zemljiškega sklada.
agrarnih interesentov pa veliko. Poleg tega je več agrarnih interesentov, ki so zemljo dobili, to potem odstopili letališču. Ker živite pri svoji svakinji, ki ima kmetijo, niste toliko upravičeni do zemlje kot številni drugi. S lem vam ni bila storjena nobena krivica, če je prej vam dodeljena zemlja po reviziji pripadla potrebnejši družini.
*
Vprašam »Javno tribuno« glede prevžitka moje matere. Moja mati ima vknjižen prevžitek na posestvo, ki je sedaj pod agrarno reformo. Ker je le de! tega posestva ostal bivšemu lastniku, ki se sedaj izgovarja, da ne more dajati moji materi prevžitka v celoti, kdo naj ji da preoslali prevžitek? Znano mi je. da je bivši lastnik dolžan dajati prevžitek v razmerju zemlje, ki mu je oslala. — Kumer Filip, Podkfanc, p. Dravograd.
Odgovor: Agrarni interesenti so prejeli zemljo, ki je vseh bremen prosta. Zato ne more nihče zahtevati. da bi agrarni interesenti plačevali prevžitke. Vprašanje bremen in dolgov pa bo rešeno s posebnim zakonom po čl. 13. zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Razlaščencem je puščeno toliko zemlje. da lahko preživljajo s svojim poklicem in dohodki z zemlje najbližje sorodnike.
V izjemnih primerih pa je bilo takim prevžHkarjem puščeno nekaj zemlje v užitek.
Varujmo plem'nsko cvetje
Naše gore in planine slovijo po lepem planinskem cvetju. Kras gorske prirode je malokje tako poster kakor pri nas. Nekatere redke planinske cvetke pa so pred iztrebljenjem. Množi namreč brezobzirno uničujejo lepoto in mik naših gora s tem, da pustošijo planinsko floro, noseč z izletov velike šopke redkih cvetk, da jim na-!o venejo v stanovanju, drugi pa colo trgujejo z njimi.
Uredništvo ie v zadnjem Času prejelo več dopisov, ki opozarjajo na to nekulturno početje. V e.nem izmed njih predlaga pisec, naj bi Narodna milica tudi v tem pogledu napravila red. Pri pregledu prtljage na vlakih in na kolodvoru naj bi vsakogar, ki bi nosil zaščiteno cvetje, na mestu kaznovala z visoko denarno globo, njegovo ime pa objavila v listih. Z umestnim predlogom se strinjamo '.-si. zlasti pa vsi ljubitelji naše gorske prirode.
Pomlad v
V okrašeni dvorani v Trnovem pri Ilirski Bistrici zaseda plenum Osvobodilne fronte bistriškega okraja. Zastopniki Osvobodilne fronte iz vseh okoliških krajev so prišli; iz vasi junaških Brkinj, iz Topol, Novokračine in Javorjev, iz Zabiča, Pregarjev in Ostrožnega brda, iz Snežaka in Šembije, Do-bropolja in Bitenj, Gradišča, Obro-va pa Celja in Trebož, od povsod, kjer živi in dela Osvobodilna fronta. iz krajev slovenskih, iz krajev težkih borb. iz požganih in porušenih vasi. Stari in mladi, žene in dekleta sede resno v klopeh in poslušajo tajnikovo poročilo. V minulih tednih so ob velik; udeležbi in navdušenju opravili volitve v odbore Osvobodilne fronte. Takrat so na predvolivnih sestankih prevzemali naloge, postavljali načrte, vsak kraj svoje, vsaka vas svoje. Danes se na plenumu o vsem posvetujejo. poročajo, vprašujejo za nasvet. Tajnik govori o velikem gospodarskem načrtu, ki bo segel v sleherno slovensko vas, govori o naši prvi petletki. Kaj je industrializacija. kaj elektrifikacija, kaj bo imel naš kmet, naš delavec, naš_ delovni izobraženec od tega načrta. Kmet bo dobil poljedelske stroje, v sleherni naši vasi, v vsaki hiši bo zagorela elektrika, brezposelnosti ne bo več, splošni življenjski položaj našega delovnega človeka se bo dvignil^ dežela se bo dvignila v
Brkin jah
blagostanju. A za vse to l»o treba še trdega dela, premagovanja težav, odreči se bo treba marsičesa.
V razgovoru, ki se razvije po tnj-nikovem poročilu, se razgrne politična, gospodarska in kulturna slika tega okraja. V načrtu imajo obnovitev 600 gospodarskih poslopij. Lani so prekoračili načrt, tudi letos ga hočejo. Gradili in popravljali bodo ceste, v oddaljene vasi bodo napeljali elektriko. Zgradili bodo nove vodnjake. Navdušenje za Osvobodilno fronto, ki se je posebno pokazalo pri volitvah, bo treba obdržati, krepiti in utrjevati v vsakdanjem delu, v vsakdanjem poseganju OF v vse naloge in v vse probleme vasi. Vasi, ki imajo dobre politične aktiviste bodo pomagale vsem. v katerih je politična zaostalost večja in v katerih je skoro docela nadel najboljši aktiv v borbi. Sklenili so, da v tem okraju, ki je toliko trpel pod fašizmom, ne sme biti človeka, ki bi ne bil član Osvobodilne fronte. Pomlad ne bo smela ovirati kulturno-prosvetnega dela na vasi. Vsak teden vsaj enkrat bo treba dobiti nekaj časa, da bodo nadaljevali s tečaji, ki so jih pričeli v jeseni.
Plenum zaključijo s predlogi, da pošljejo resolucije predstavnikom Osvobodilne fronte, naši delegaciji v Moskvi, ki zagovarja pravice naše Koroške. »Borba za Koroško
je naša borba, ker nadaljuje borbo za Primorsko in primorsko ljudstvo to l>orbo najbolj razume, zato jo z vsemi silami podpira,« se oglasi zastopnik OF iz brkinjske vasi k predlogu, naj pošljejo resolucijo naši delegaciji v Moskvi.
Po končanem plenumu se razhajajo od]»oslanci OF vsak v svoj kraj. Gredo na delo, sleherni z zavesijo, da mora storiti vse, da mora pomagati, skrbeti, voditi, nadzorovati. Gre z zavestjo, da je danes naloga Osvobodilne fronle, da je povsod tam, kjer se dela, kjer se vodi, kjer se odloča, svetuje, pomaga. Program OF je v prevzemanju dolžnosti za preporod naše dežele, za njen gospodarski, politični in kulltirni dvig. Njene naloge so, da skrbi za pogozdovanje, za setev, urejanje vaških cest, popravljanje porušenih domov, za pomoč tistim, ki so brez strehe, ki ne morejo zorali zemlje, ki nimajo semena za setev. Naloga Osvobodilne fronle je graditi šole, odpirali čitalnice in knjižnice, širili kulluro in prosveto, dajati gospodarsko in politično vzgojo našemu ljudstvu. Naloga fronte je storiti vse za notranji preporod in splošen napredek našega delovnega ljudstva.
Popoldne se napotimo proti Br-kinjam. Precej narazen leže vasice ena od druge, ena podobna drugi. Kakor trdnjave se vidijo od daleč, nič niso podobne našim gorenjskim aH dolenjskim vasem. Sele, ko pri-
deš med hiše, izgine podoba trdnjave in se ti odpre vas v vsej svoji domačnosti. Olroci se igrajo, nasmejana dekleta sede pred hišo, fantje balincajo, starejši stoje v gručah in modrujejo. Na hišah, na gospodarskih poslopjih, na ograjah je še vse polno napisov od lani, ko je bila mednarodna komisija hodila po teh krajih. »Tukaj je Jugoslavija«. Kakor vklesane od vseh časov, kar so ljudje v teh krajih, so te črke na stenah požganih hiš in listih redkih domov in gospodarskih poslopij, ki so ostala nepožgn-na ali neporušena. Tako je v Bukovici, tako v Harijah, v Pregarjah. pa v Podgradu in Hrušici in nič drugače v Ostrožnem brdu ali katerem koli drugem kraju, ki ga objame oko v tem lepem nedeljskem popoldnevu, ko se kopljejo brkinj-ska polja, njive in sadovnjaki v obilju sončnih žarkov.
V Pregarjah pred požgano šolo, ki so ji pa domačini že nadeli novo slreho, sloji gruča moških in žensk. Izza hiš pridrve olroci in radovedno ogledujejo, kdo je prišel v njihovo vas. V gruči ljudi pred šoio nekdo izza mize s širokimi gestami pojasnjuje, nato kliče imena in hišne številke. Domačini se vpisujejo v nabnvljalno zadrugo. Pod šolo je Tomažičeva hiša. V njeni nekdanji gostilniški sobi je prostor urejen za šolo, dokler ne obnovijo prejšnje. Polovico široke ste-ne v njej izpolnjuje stenčas vseh rar-edov, kar jih je našlo zatočišče
v tem prostoru. Učitelji v tem kraju opravljajo resnično pionirsko delo.
Tomažič spozna med prišleci tovariša Toma. V ječi sta bila skupaj, danes se po tolikem času srečata, ko nista vedela drug za drugega, ali še živita. Pripovedujeta, obujata spomine. Zena izkorišča priložnost razgovorov in hoče la čas izrabiti, da pokaže svojo gostoljubnost. Pogovor nanese na težave obnove, na obetajočo lelino sadja in krompirja, kar je glavni pridelek brkinjskih vasi. Preko zadrug bo treba spraviti sadje in krompir na trg. Postavili bo treba sušilnice za sadje, tovarno za pre delavo v sadno mezgo, da ne bo šlo vse samo za kuho žganja. Po-
rbeti bo treba za obnovo živinoreje, ki jo jc v teh krajih vojna uničila. Tomažič postaja zgovoren, obraz mu žari, ko pripoveduje, kako bo popravil hišo. Sin, ki je prišel od vojakov domov, mu bo pomagal. Zena deli gostoljubnost hiše in kar ne moremo se posloviti.
Pogledamo še drugam. Povsod iste skrbi, iste želje, enaka prizadevanja in navdušenje. »Parlamen-tiramo«, pravi stari Sedmak iz Hrušice, ko se ustavimo ob gruči mož. Kakor v vseh brkinjskih vaseh, je tudi lu mnogo uničenega. Ženske v črnih oblekah pričajo, da ni družine, ki ne bi izgubila ob fašističnem divjanju iz svoje srede člana. Ni hiše. ki ne bi imela borca ▼ partizanih ali aktivista v je-
či. Ponosni so na to. Govore o svojih prizadevanjih, o obnovi šole, gospodarskih poslopij in domov, o elektriki, ki jo bodo dobili to leto. Skrbi jih setev, ker manjka vprežne živine in tudi semenskega krompirja ni povsod dovolj. Večina njiv je še nezoranih. Toda Brkinjčanom se nasmehne obraz, ko zvedo, da bo lelos traktor oral njihove njive in da jim bo pri obdelavi zemlje pomagala vojska.
Da. to pomlad bo po brkinjskih njivah prvič zaoral traktor.
»Kakšen pa je?« vprašujejo tisti, ga še videli niso. In drugi, ki lo poznajo, pojasnjujejo. Brkinjčani so zadovoljni. Pozabljajo hudo pre-leklost in gledajo v bodočnost. Lansko zimo jih je morilo pomanjkanje, ker je bila slaba letina, in nad trideset odstotkov Brkinjčanov je prestalo tifus. Ta pomlad bo njihova v delu in znoju, saj jim obeta bogato jesen. Brstje na črešnjah, jablanah, slivah in hruškah je napelo kakor da se hoče še lo noč vse odpreti v cvet in na mah spremenili vse Brkinje v belo rožnat »mt. Njive čakajo, sonce jih ogreva. Jutri bo delovni dan in plug bo zarezal globoke brazde Sopihanje traktorja bo slišati iz vasi v vas, iz griča v grič. In še vojska bo pomagala, da bodo vse brkinjske njive obdelane, vsa polja zorana in vsi sadovnjaki očiščeni. Zato je ta pomlad tako vesela in obetajoča za Brkinje.
Srednja vrtnarska šola v Celju vzgaja vrtnarske
tehnike in specialiste
V zvezd s široko zasnovanimi gospodarskimi načrti je tudi vrtnarstvo dobilo nove in važne naloge pri obnovi domovine. Naša mesta in naše naraščajoče industrijske centre bo treba oskrbovati s cim boljšimi zelenjadni-mi vrstami, ki jih se nimamo v taki kakovosti in količini, kakor bi želeli. Cim prej moramo vzgojiti množico dobrih tehnikov-zelenjadariev, ki bodo tako vsestransko dvignili vrtnarsko proizvodnjo, da bo zajamčeno zadostno oskrbovanje delovnih množic s potrebno zelenjavo in sočivjem. Saj 60 posledice vojne matokje tako občutne kakor prav na naših zelenjadnih tržiščih. Iz istih razlogov bo treba posve-
Študij v laboratorija
titi veliko pažnje požlahtnievanju rastlin ter z izbo! pan jem selektogenetič-nih metod dvigniti naše semenogoj-stvo in semenarstvo na raven, ki bo ustrezala širokim perspektivam načrtovanja. Cvetličarske panoge, parki, javni nasadi, ki naj lepšajo ure oddiha in krepijo zdravje delovnemu človeku, so pri nas po večini v razsulu. Še nismo utegnili popraviti starih grehov, ko se kažejo že nove naloge. Nova Jugoslavija gradi široke avtomobilske ceste, tovarne, industrijo, igrišča, športne prostore in kopališča in tu povsod bo potreben bogat dendro-loški material, potrebne bodo ogromne drevesnice, da bomo v tej novi okolici zaščitili in rešili čudovito prirodno lepoto naših krajin, pri kateri ima dominantno vlogo naše rastje. Vsem tem potrebam bo moglo zadostiti naše vrtnarstvo le. če bo imelo poleg delovnih sil na razpolago dovolj strokovnjakov — zlasti hortikulturnih tehnikov.
Kot prva učna ustanova je bila v ta namen ustanovljena Srednja vrtnarska šola. ki bo z vzgajanjem novih kadrov nudila Vrtnarskemu zavodu vsestransko pomoč pri stvarjanju in izboljšanju strokovnih pogojev za pospeševanje in smotrni razvoj vrtnarstva.
Ne bo torej odveč, če seznanimo javnost, posebej še našo mladino in profesorje na srednjih šolah z novo, vrtnarskim panogam posvečeno ustanovo, ki ima namen nuditi našemu naraščaju skrbno in boljšo vzgojo, kakor pe so jo pred vojno nudile šole v tujini. Opozorilo je potrebno tudi zato. ker Srednja vrtnarska šola po pomoti ni bila omenjena pri nedavni anketi o izbiri poklica srednješolcev' na gimnazijah.
Ko se iz celjskega mesta napotimo proti zapadu, opazimo, še preden smo na Ljubljanski cesti prehodili prvi kilometer. na desni strani med smrekami in številnimi listavci skrito enonadstropno poslopje, kjer je poleg učilnice tudi del internata Srednje vrtnarske šole.
Za Slovenijo ie šola nekaj povsem novega, ker doslej še nismo imeli pedagoške in strokovne ustanove s podobnim programom. V Jugoslaviji deluje enaka šola le še na Hrvatskom v Brezovici pri Zagrebu. Pogled v svetlo učilnico v pritličju nas pouči, da se naša ljudska oblast, konkretno v tem primeru naše ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, v polni meri zaveda važnosti zavod« za vzgojo novih vrtnarskih strokovnjakov. Čeprav je poteklo komaj leto dni od njene ustanovitve, je šola že popolnoma opremljena z novim pohištvom in najnujnejšimi učili, ki jih je včasih že kar umetnost odkriti in nabaviti.
Učni program ie sestavljen tako, da prevladujejo v nižjih letnikih predmeti splošnega značaja, Id slično kakor v višjih razredih gimnazije vsestransko širijo kandidatom obzorje. Nekateri med njimi, n. pr. slovenski in ruski jezik, 6e poučujejo v vseh letnikih.
Razumljivo je, da zavzema med predmeti splošnega značaja v prvem letniku vidno mesto botanika, ki kandidate praktično in teoretično seznanja z rastlino — objektom, kateremu bodo posvetili poklicni del svojega življenja.
V	dragem letniku obsega učni program poleg splošnih predmetov že tudi vež izrazito hortikulturnih panog. Tu spoznavajo kandidati temeljne vrtnarske nauke o rastlinski proizvodnji ter moderne stroje, orodje in tehnične pridobitve v vrtnarstvu. Vrtnarski tehnik mora postati za lastne potrebe tudi samostojen zemljemerec in stavbenik. zato se na šoii seznanja zzem-Ijemerstvom, niveliran jem ter z gradbenimi problemi v vrtnarstvu, torej z gradnjo sodobnih rastlinjakov, zaprtih gred, namakalnih priprav itd.
Zaradi velikega števila strokovnih predmetov, ki jih morajo vrtnarski specialisti kar najbolje obvladati, ie je bilo potrebno v višjih letnikih ločiti proizvajalne panoge od skupin vrtne umetnosti. Skupni pouk traja dve leti. v tretjem letniku pa se bodo kandidati grupirali v dve 6kupini po že omenjenih vidikih. Poleg splošnih in strokovnih predmetov, ki so za vse vrtnarstvo temeljne važnosti (na pr. zadružništvo, uprava, knjigovodstvo in vrtnarske kalkulacije, politična ekonomija, bolezni in zajedavci L sl.), in se jih bodo učili vsi gojenci tretjega letnika- bodo predmet pouka tudi nekatere specialne panoge, ki zahtevajo ločen pouk za vsako od obeh skupin.
V	oddelku za rastlinsko proizvodnjo se bodo obravnavali predmeti iz ze-lenjadarstva, cvetličarstva in dendrologi ie, s posebnim ozirom na probleme genetike, selekcije in semenarstva. Za sedaj so nam najbolj potrebni strokovnjaki tega tipa. tore) proiz-voduiki in semenogojci, kar čuti tudi
mladina, ki se predvsem zanima za
materialne naloge našega napredka v vrtnarstvu.
V	bližnji bodočnosti nam bodo potrebni tudi vrtnarski strokovnjaki drugačnega kova, namreč tehniki, ki bodo gojili vrtno umetnost’ ki bodo skrbeli za varstvo in oblikovanje krajine z mnogovrstnimi kulturnimi nalogami, nasadov socialnih parkov in vrtov.
V	nakazanih dveh smereh bo oblikovala kandidate strokovna specializacija v četrtem letniku, kjer se bo pričelo pravo poglabljanje v stroko. Da bo specializacija čim uspešnejša, bosta obe Srednji vrtnarski šoli v FLRJ (naša v Celju in ona v Brezovici pri Zagrebu) te-no sodelovali pri vzgajanju višjih letnikov .
Skrbno je sestavljen učni načrt, največ po zaslugi tov. inž. C. Jegliča, kar bo znatno pripomoglo k temu, da bodo kandidati, strokovno dobro podkovani zepuščali šolo. Poleg tega je, kakor smo že omenili, predvideno dovolj časa in predmetov za splošno izobrazbo, tako da si bodo bodoči vodilni strokovnjaki te stroke pridobili vsestransko znanje za življenje, da bodo spoznali problematiko moderne socialistične družbe.
Na Srednji vrtnarski šoli v Celju bo v juniju zaključen pouk v 1. letniku, ki ga obiskuje 19 gojencev in 13 gojenk iz vse Jugoslavije. Največ gojencev in gojenk je iz Slovenije, namreč 23: po dva gojenca sta iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Čme gore, eden ie iz Srbije, dve gojenki pa sta iz Vojvodine.
Vsi gojenci in gojenke dobivajo od pristojnih republiških ministrstev za kmetijstvo in gozdarstvo štipendije, ki jim omogočajo študij na šoli in oskrbovanje v internatu. Siromašnejsim in marljivim kandidatom iz Slovenije dodeljuje ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani večje podpore, tako da so s hrano in stanovanjem popolnoma preskrbljeni, premožnejši pa prispevajo k vzdrževanju delne vsote, največ do 430 din. Pomanjkanje sredstev torej danes pri vrednem mladincu, ki ima veselje do vrtnarstva, ni nobena ovira na poti d« vrhuncev strokovne izobrazite.
Srednja vrtnarska šola je po stopnji izobrazbe, ki jo kandidati dosežejo, enakovredna drugim višjim srednjim šolam. n. pr. višji gimnaziji, in bo najboljšim ikandidatom, ki bodo sposobni za znanstveno delo, dana možnost, da se pozneje vpišejo na visoke kmetijske šole. Glavni namen šole pa je, omiliti veliko pomanjkanje strokovno izobraženega in vodilnega tehničnega osebja na vrtnarskih ustanovah, državnih posestvih, strokovnih šolah in drugod.
Važen sestavni del pouka ie tudi »praksa« (praktično delo) pri Vrtnarskem zavodu v četrt ure oddaljenem Medlogu, kjer je nastanjen internat s šolsko kuhinjo. Tu se naš vrtnarski naraščaj praktično usposablja v vseh vrtnarskih strokah.
Letos so zaradi visokega snega dolgo mirovali in precej pozno pričeli »rovariti po zemlji«, ali kakor nas točneje pouči njihov stenčas: »Prišla je priljubljena vrtnarska sezona — pikiranje (presajanje). Izvaja se trebušna in prsna gimnastika — fantje in dekleta opravljajo ta posel leže, sede in kleče.«
Na praksi sodelujejo gojenci pri vseh vrtnarskih agendah, ki jih vrši Vrtnarski zavod, zato prevladuje poleg običajnega dela, ki ga predstavljajo setev, saditev, presajanje, gnojenje z raznimi gnojili, prekopavanje, okopavanje, osipa van je. obrezovanje, vegetativno razmnoževanje itd., predvsem sodelovanje gojencev pri taztiih znanstvenih poskusih. Pri fižolu, raci;-ču. papriki in paradižniku (v celoti goiiio preko 200 zvrsti) se nadaljujejo selekcijski poskusi, s katerimi so pričeli lansko leto. Za solato in krizanteme ima velik pomen daljšanje in skrajšanje osvetljevanja, zato bo treba s poskusi ugotoviti, pri kateri količini svetlobe ho donosnost rastlin največja. Važen je vpliv medsebojne razdalje sadik na donos in kakovost pridelka pri čebuli. Stimulacijski in iarovizacijski poskusi se vrše na mnogih kulturnih rastlinah, tudi na nekaterih industrijskih. S poskusi ugotavljajo tudi vpliv pančevskega surovega slekla na razvoj rastlin v zaprtih gredah in rastlinjakih, zlasti glede na propust uitravioiičnih žarkov in rezultate primerjajo z onimi gredami, ki imajo inozemsko valjano steklo.
Življenje kandidatov na šoli je pestro in zanimivo. K temu pripomorejo tudi njihove mladinske organizacije. Udejstvujejo se v fizkulturi, tekmujejo za fizkultumi mak. igrajo šahovske turnirje in dvoboje, dalje se izobražujejo v marksističnem, dramatskom krožku in v čitalnih skupinah. Aktiv LMS je tudi napovedal za II. polletje vsestransko tekmovanje ostalima dvema Srednjima kmetijskima šolama v Sv. Juriju in v Mariboru. P. V.
•
Jeseni, prav za prav že v junija, ko bodo sprejemni izpiti, se bodo odprla dolska vrata za nove kadre. Predvidoma bodo na Srednji vrtnarski šoli v Celju sprejemni izpiti od 7. do 13. junija t. 1. K izpitom bodo pripuščeni dijaki in dijakinje, ki so z uspehom dovršili IV. gimnazijski razred in imajo iz vedenja vsaj dobro oceno. Snov za izpit obvlada brez daljših priprav vsak četrtošolec, ki je nadarjen za realne predmete. Važno pa is, da ie prosilec poleg tega tudi popolnoma zdrav in umstveno dobro razrit.
Vsi. ki se zanimajo za sprejem na Srednjo vrtnarsko šolo. naj se z gotovostjo prijavijo k izpitu v junijskem roku. ker bodo imeli priliko med počitnicami prakticirati skupaj z gojenci
II.	letnika na vrtnarijah vzdolž mladinske proge Šamac—Sarajevo, ki bodo graditelje proge zalagale s potrebnimi vrtninami. Podrobni napotki za sprejemne izpite bodo še objavljeni.
Gojenci pri pikiranju
Znanstveno raziskovalno delo v službi splošne izgraditve države
Na pobudo Srbske akademije znanosti, ki ima nalogo organizirati v naši državi znanstveno raziskovalno delo, je bil nedavno poleg drugih znanstvenih institutov ustanovljen biološki institut za raziskovanje življenja rastlin, živali in človeka. Tak institut je žvljenjsko potreben ne samo medicini in živinozdravništvu. temveč enako tudi kmetijskemu in gozdnemu gospodarstvu.
Znanstveno raziskovalno delo na področju biologije se ie doslej razvijalo v naši državi pretežno v vseuči-liških bioloških institutih, ki pa imajo predvsem nalogo, zadovoljiti potrebe učenja. V novo ustanovljenem biološkem institutu bo znanstveno raziskovanje postavljeno v službo splošne izgraditve države zlasti obnove in dviga poljedelstva, živinoreje in gozdarstva, zaščite ljudskega zdravja ter kulturnega dviganja množic. V institutu se bo znanstveno raziskovalno delo usmerilo prvenstveno k reševanju tiste problematike, ki je neposredno povezana z velikimi praktičnimi problemi v zvezi z izgraditvijo države. Da bi se to delo čim uspešneje izvajalo, ima institut poseben zavod za fiziologijo, genetiko in selekcijo, nadalje zavod za ekologijo (proučevanje življenja živali) in bio-geografijo, zavod za parazitologi.io (proučevanje povzročiteljev bolezni) in zavod za prehrano živine.
Vodstvo novega instituta je ie sestavilo delovni načrt za letošnje leto z določenimi nalogami za posamezne oddelke. Zavod za fiziologijo, genetiko in selekcijo bo pričel s sistematičnim delom za rajoniranje naših kulturnih rastlin v sodelovanju z zavodi in postajami za kmetijska raziskovanja. Ugotavljal bo vrste kulturnih rastlin in gozdnih dreves, važnih za naše gospodarstvo, obenem pa
se bo bavil s problemom jarovizacije naših kulturnih rastlin. Obširna raziskovanja so predvidena na področju selekcije. Zavod za parazitologijo ima med drugim v načrtu raziskovanje innogil razširjenih bolezni in njihovih povzročiteljev.
Novo ustanovljeni biološki institut bo eden najvažnejših institutov pri Srbski akademiji znanosti. Voditelj instituta prof. Siniša Stankovič je ob ustanovitvi instituta poudaril, da pomeni ta zavod važen korak v življenju akademije znanosti, ki je na najboljši poti, da se na ta način vključi v izgraditev naše države in da postane resnična ustanova v korist vsega ljudstva.
1. maja bo izročen prometu železobetonski most čez Savinjo pri Grobijah
Dela na železobetonskem mostu čez Savinjo v Grobljah pri Sv. Petru bodo kmalu zaključena. Delavci postavljajo sedaj pločnike in asfaltirajo cestni del mosta. Novi mest je dolg 125 m, širok pa je 9 m, in je torej za 2 m širši od starega. Graditelji so se obvezali, da bodo vsa dela končali do 1. maja, ko bo most svečano izročen prometu. S tem bo izročen prometu peti most, od novembra 1946. leta, ko je »Gradis« iz Celja zgradil prvi železobetonski most čez Savinjo v Zabukovci. Vsi ti mostovi so bili porušeni med narodno - osvobodilno borbo.
♦
” Elektrifikacija železniške prOge Postojna—Rakek. V zvezi z elektrifikacijo železniške proge Postojna—Rakek so se postojnski železničarji na občnem zboru sindikalne podružnice zavezali, da bodo v času tekmovanja pomagali z vsemi silami, da se elektrifikacija čim prej dovrši.
Delo na mladi:
*
progi
zavzema vedno vesp obseg
Na vsej dolžini mladinske proge od Samca do Sarajevo je delo v polnem teku. Mladinske delovne brigade tekmujejo med seboj, katera bo prej izvršila postavljene naloge. Čeprav je na progi že zbranih mnogo več mladincev, kakor je bilo prvotno predvideno, prihajajo nove brigade. Naporu mladine za gradnjo proge so se le dni pridružili tudi demobilizirani borci JA, ki so se prostovoljno javili za delo na progi. Tako so v začetku tedna prispele na progo prve mladinske brigade demobiliziranih borcev iz Sarajeva, Osijeka in Karlovca. V naslednjih dneh pa so prispele še štiri take brigade. Število demobiliziranih borcev, ki hočejo delali na progi je vsak dan večje. Zaio bo v drugi in tretji izmeni odšlo na progo še mnogo več demobiliziranih borcev.
Vranduk je najvažnejša točka na progi
Delovni polet mladine prihaja zlasti do izraza na onih točkah, kjer so najtežja dela. V središča pozornosti je gradnja velikega predora pri Vranduku. Tu je v polnem teku težka borba s trdim kamnom. Prva minerska brigada, ki dela na vranduški strani predora je dosegla že lepe uspehe, čeprav mora vrtati in kopati v Irdem škriljevcu. Sprva so iz predora odvažali dnevno po 70 do 80 kub. metrov kamna, sedaj pa so dosegli že dnevni izvoz 180 kub. metrov. Po nadaljnji izpopolnitvi tehničnih sredstev pa računajo, da bo učinek še mnogo večji. Vsak dan ustvarjajo mladi minerji nove možnosti za racionalnejše izkoriščanje tehnike. Vse to prihaja do izraza v naglejšem napredovanju v globino hriba. V spodnjem odkopu so sedaj prodrli okrog 340 m v hrib, v zgornjem odkopu pa 120m. Prvi minerski brigadi pomagajo pri delu grška, tržaška, novosadska, banialuška in prijedorska brigada. Tudi na drugi strani predora uri Nemili napredujejo z vedno večjim uspehom. Obe brigadi, I. in
II.	minerska brigada, stalno tekmujeta med seboj. Da se mladi minerji čim bolj usposobijo za »glavni napad«, delajo od 1. aprila le 4 ure dnevno v predoru, nato Pa jih zamenja io druge skupine. Oslnli čas pa izkoristijo za obisk tečaja in strokovnih predavanj. Tu se mladinci uče prav vse, kar mora vedeti dober miner. Poleg matematike obsega učni načrt nauk o materialu, o gradnji predorov, o orodju, kompresorjih, strojih za mešanje betona itd. Vsak mladinec se zaveda, da je Vranduk najvažnejša točka na mladinski progi in je ponosen, da lahko sodeluje pri rešitvi te najtežje naloge.
Nedaleč od Nemile so fe dni pričeli z deli za gradnjo drugega manjšega predora »Bistričak«. Tu dela mladina II. karlovške brigade, in sicer neprestano v štirih izmenah. Sedaj se na vsej progi v sedmih minerskih brigadah usposablja 1700 minerjev za dela pri gradnji predorov.
Gradnja savskega mostu
Gradnja mostu preko Save pri Samcu je drugi največji podvig graditeljev mladinske proge. V Bosanskem Samcu je posebna sekcija, ki ima edino nalogo zgraditi most. Prva dela za gradnjo mostu so se že začela. Za dohod na most je treba na obeh straneh zgraditi nasip. Mladinci polagajo sedaj pomožni tir za dovoz materiala od^železniške postaje v Samcu do gradilišča. Mladinci, ki so končali geodetske tečaje, pa opravljajo strokovna dela in pomagajo strokovnjakom pri trasiranju pomožne proge in pri drugih delih. Ker bo treba strugo Save še regulirati, bodo zgradili savski most kot polstalni most, ki bo služil svojemu namenu najmanj 10 let. V tem času bodo lahko regulirali rečno strugo. Srednji del mostu, ki bo širok 60 m, da omogoči plovbo na Savi, je predviden v železni konstrukciji. Železna konstrukcija bo zgrajena tako, da bo visela na močnih jeklenih vrveh in se bo lahko ob visokem stanju vode odpirala za prehod plovnih objektov. Mladinskim brigadam bo pri gradnji mostu pomagalo okrog 300 strokovnih delavcev, zlasti tesarjev, mehanikov, monterjev itd. Pri gradnji mostu bodo potrebovali okrog 900 ton železa in 200.000 kub. m lesa.
Delavci naših tovarn izpolnjujejo svoje obveznosti
Da bi z uspelem izpolnili prevzete obveznosti za izdelavo železniških tračnic, so se delavci železarne v Zenici lotili obnove čelrle Sie-mens-Martinove peči, ki jo je bilo treba iz temelja popraviti. Zavezali so se. da bodo to veliko peč popravili do 20. aprila. Toda delavci mehanične delavnice, zidarji in tehniki železarne so z udarniškim delom iz vršili prevzeto nalogo deset dni pred določenim rokom. Tako je sedaj ustvarjena možnost za nadaljnje
Predavanja v okviru Meseca tehnike
V okviru Meseca tehnike bodo v naslednjih dneh v Mladinski (frančiškanski) dvorani vsakokrat ob 18. uri naslednja predavanja: v torek 22. t m.: inž. Šorli Marjan: Iz urbanizma ;
__ v sredo 23. ti m.: dr. Vidmar Milan: Sodobni veleprenosni problemi;
v četrtek 24. ti m.: inž. Kerin Lojze: Žične drče in železnice t gozdnem in planinskem gospodarstvu;
v petek 23. t. m.: inž. Tomažič France: Načrtovanje stanovanj.
povečanje proizvodnje, zlasti proizvodnje tračnic.
Tudi delavci v tovarni vagonov in mostov v Slavonskem Brodu so sklenili poleg že prevzetih obveznosti, storiti še več. V prostovoljnem delu bodo v kratkem zgradili deset metrov dolgo železno mostno konstrukcijo, ki jo bodo do 1. maja že pripeljali na progo. To mostno konstrukcijo izdelujejo iz materiala, ki je bil ob bombardiranju med vojno razmetan po tovarni. Štirje delavci tovarne pa so se obvezali, d3 bodo v prostovoljnem delu iz tega razme tanega materiala zgradili stroj za drobljenje gramoza in kamna za progo. Tudi ta drobilec bo v kratkem zgrajen in odposlan na progo.
Obnova drugega plavža v Varešu
Tudi delovni kolektiv železarne Vareš—Majdan je prevzel važno nalogo v zvezi z gradnjo mladinske proge. Dobaviti mora železarni v Zenici čim več surovega železa. Delavcem te železarne je s podvojenimi napori in z delom, ki ni bilo prekinjeno niti
ponoči, uspelo, da so petnajst dni pred predvidenim rokom obnovili in usposobili za obratovanje drugi plavž, ki je bil med vojno hudo poškodovan. Poleg tega so montirali veti k turbogenerator ter napravo za dovajanje zraka v plavž. V četrtek so prvikrat zakurili obnovljeni plavž, kar pomeni, da se bo od tega dne proizvodnja surovega železa v železarni znatno povečala. S svečanosti o priliki pričetka obratovanja obnovljenega plavža je delovni kolektiv železarne poslal pozdravno brzojavko zveznemu ministra za rudarstvo Banu Andrejevu.
Pomoč graditeljem albanske mladinske proge
Tudi ljudska mladina Albanije gradi svojo mladinsko progo Drač —Elbasan. 2e v marcu je na tej progi pričelo delati 2000 mladincev, ki so izvršili vse priprave za gradnjo. V nrvi polovici aprila pa je odšlo na progo okrog 14.000 mladincev in mladink iz vseh predelov Alhanije. Za nomoč albanski mladini je bila
11.	t. m. v Zenici na svečan način formirana posebna mladinska brigada, ki šteje 250 mladincev in bo te dni odšla na progo Drač—Elbasan.
Poziv vsem zadrugam v LR SSoveniji in v Slovenskem Primorju v zvezi s kreditnim načrtom
Po navodilu ministrstva za finance LRS in Glavne zadružne zveze FLRJ v Beogradu mora Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo v najkrajšem času predložiti kreditni načrt za obratna sredstva in za investicije za leto 1947. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da bodo morala v bodoče vsa podjetja in ustanove plačevati vse blago takoj pri prevzemu, in to bodisi s čekom ali za manjše zneske v gotovini. S lem odpade takozvani blagovni kredit, ki so se ga zadruge doslej več ali manj posluževale pri raznih, državnih ali zadružnih ustanovah, n. pr. pri Navodu, Usteksu, železnini. Blagovni centrali itd. Zato bodo morale zadruge razpolagati z zadostnim^ lastnimi denarnimi sredstvi ali pa s primernim kreditom.
V interesu zadrug samih pozivamo vse zadruge, da nam t.akoj pošljejo vse spodaj navedene podatke, in sicer tako, da jih bomo prejeli najkasneje do sobote 26. aprila 1947. Zadruga, ki do navedenega roka tega ne bo Izvršila, bo avtomatično izpadla iz kreditnega in investicijskega načrta in bo nastalo resno vprašanje o njenem nadaljnem poslovanju.
Dolžnost vseh upravnih In nadzorstvenih odborov je, da takoj skličejo svoje seje, da sklepajo o imenovanih kreditih, članstvo in množične erga. nizacije pa se naj zanimajo, v koliko bodo te naloge do navedenega roka izpolnjene.
Potrebujemo naslednje podatke, vse s stanjem 31. 12- 1946.:
1. naziv in sedež zadruge; 2. število poslovalnic in sedež poslovalnic;
3.	število članov; 4. število prerkrbo-vancev; 5. število prebivalcev okoliša zadruge; 6. za koliko dinarjev je bilo v letu 1946. prodanega blaga; 7. za koliko dinarjev je zadruga v letu 1946 odkupila kmečkih pridelkov; 8. vrednost zalog vsega blaga po nabavni ceni z dne 31. 12. 1945.; 9. lastna obratna sredstva, to je «'plačani deleži, skladi in notranja posojila; 10. višina potrebnega kredita; za, obratna
sredstva za leto 1947, neupoštevajoč odobreni kredit iz leta 1946. Predlog je utemeljiti.
Vse vrste produktivnih zadrug na.J poleg gornjih podatkov, kolikor se iih tičejo, pošljejo še naslednje podatke:
1. prebitek v letu 1946, 2. prometni davek v letu 1946, 3. dohodnina v letu 1946.
Vsi podit k! naj bodo stvarni. Kolikor se zahtevajo denarni zneski, naj bodo povzeti iz računovodskih knjig. Zadruge, ki so poslale že »zadružno statistično poročilo za leto 1946« opozarjamo, da smo po analizi podatkov ugotovili mnoge nepravilncsti in pomanjkljivosti, zato jih pozivamo, da zgoraj zahtevane podatke ponovno preverijo in nam pošljejo zares stvarne odgovore.
Glede investicijskih kreditov je omeniti, da je pn novogradnjah ali večjih popravilih računati z možnostjo uresničenja le tam, kjer je zagotovljen gradbeni material in so zagotovljene delovne sile. Pri poročilu je navesti, kaj in kje se name. rava graditi, obseg zgradbe, koliko je zagotovljenega gradbenega materiala in delovnih sil. vrednost gradnje ter višino potrebnega kredita. Navedejo naj se tudi druge potrebe, kakor nabava tovornih avtomobilov, strojev in podobno ter znesek in morebitnega dobavitelja.
Kmetijsko obdelovalne, živinorejske in sploh kmetijske produktivne zadruge naj navedejo vse nameravane investicije, na primer: za stroje, za živino, za nove nasade itd. ter jih opremijo z enakimi pod?.tki kakor zgoraj navedeno.
Ponovno pozivamo vse vrste zadrug, da skličejo takoj svoje seje in da se lotijo takoj izdelave stvarnih poročil m nam ta poročila dostavijo do sobote 26. aprila 1347, sicer ne morejo računati z odobritvijo potrebnih kreditov za leto 1947.
Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo.
Nove odkupne cene za surove kože
Zvezna vlada je na predlog Gospodarskega sveta z odločbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu
15.	t. m., predpisala nove odkupne cene za surove kože drobnice, ki veljajo za vso FLR Jugoslavijo in za vse leto 1947. Te cene so za okrog 50% višje od dosedanjih cen.
Odkupna cena za neostrižene jagnječje in ovčje kože je določena po kakovosti (L, II., III. in IV.) takole: neposušene kože: 24, 18, 12 in 6 din za kg, suhe kože: 56, 42.50, 29 in 16 din za kg. Za ostrižene jagnječje in ovčje kože pa znaša cena: za neoosušene: 16, 12, S in 4 din za kg odnosno za suhe 42.50, 32.50,
22.50	in 12.50 din za kg.
Za kozje kože ostrižene in neostrižene je določena cena takole: neposušene 18, 13.50. 9 in 4.50 din, za suhe pa 47.50, 36.25, 25 in 13.75 din za kg. Kozličje kože in kože dvoletnih ovac (Heberling), neposušene ali suhe se bodo odkupovale za kos glede na kakovost po 40, 20 in 10 din. Jagnječje kože plemenitega krzna 200 do 500 g težke), neposušene in suhe, na se bodo odkupovale glede na kakovost za kos po 32 oziroma 24 din. Gornje cene veljajo za proizvajalce franko odkupni kraj. Suhe kože morajo biti pravilno razpete z lesom, neposušene kože pa morajo biti brez nog in rogov ter s suhimi dlakami.
Odkupne cene za goveje in konjske kože
Z drugo odredbo je zvezna vlada predpisala odkupne cene za surove goveje in konjske kože, ki prav tako veljajo za vso FLR Jugoslavijo in za vse leto 1947.
Odkupna cena znaša za goveje kože do 30 kg teže po kakovosti I. do
V.) 17.50, 15.75, 14, 8.75 in 3.50 din za kg. Bikove kože do 40 kg teže se obračunajo z odbitkom 10%, do 55 kg z odbitkom 20% in preko 55 kg teže z odbitkom 30%.
Za telečje kože z glavo in nogami so po kakovosti določene naslednje cene: 23.50, 21.50. 18.80, 11.75 in 4.70 din za kg, za telečje kože brez glave in nog pa: 29.50, 26.50. 23.60, 14.75 in 5.90 din za kg. Fre-serji se obračunajo za 15% nižje kakor ustrezajoče telečje kože.
Za konjske kože veljajo naslednje cene: 12, 10.80, 9.60, 6 in 2.49 din za kg. za kože žrebet pa 15-
13.50,	12, 7.50 in 3 din za kg. Posebna cena velja za kože žrebet kot krzno in sicer: 120, 108, 96, 60 odnosno 24 din za kg.
Gornje cene veljajo za proizvajalca pri sveži teži franko odkupni kraj, in sicer za kože brez rogov, slavnih kosti, gobca, mesa, loja, vimena, parkljev in tujih teles. Za goveje in junčje kože plemenitih vrst se priznava h gornjim cenam za dodatek 1.50 za kg.
Tudi električne transformatorje izdeiujemo tiorna
V zvezi z elektrifikacijo naše države je znatno narasla potreba novih električnih transformatorjev, ki bo v prihodnjih letih še večja. Pred vojno smo morali transformatorje uvažati iz inozemstva, sedaj pa jih izdelujemo že doma. V velikem elektroindustrijskem podjetju Rade Končar v Zagrebu se je nedavno pričela serijska proizvodnja transformatorjev raznih velikosti. Za pričetek serijske proizvodnje transformatorjev so bile potrebne velike priprave. Treba je bilo usposobiti strokovne kadre, najti potreben material ter izdelati v podrobnostih postopek za serijsko proizvodnjo. Ze prejšnji mesec smo poročali, da je imenovano podjetje pričelo izdelovati tudi induktorske telefonske aparate, ki so se že prav dobro obnesli.
Preskrba prebivalstva z lignitom na kredit
Zaradi pravočasne preskrbe prebivalstva z lignitom za prihodnjo zimo ie zvezni finančni minister izdal odredbo, po kateri lahko dobi vsako gospodinjstvo za nabavo do 3 ton lignita kredit v znesku 2000 dinarjev. Člani nabavno-potrošnih in kreditnih zadrug dobe kredit pri svojih zadrugah, drugi državljani pa pri najbližji hranilnici, kjer pa take ni, pri podružnici Narodne banke. Zadruge in hranilnice dobe v ta namen od Narodne banke potrebna sredstva. Krediti se bodo odobravali na podlagi blanko akcepta dolžnika (menice) in žira dveh kreditno sposobnih državljanov proti 4% letnih obresti, vrniti pa se morajo v 6 enakih mesečnih obrokih. Koristnik dobi nakaznico, ki se glasi na določen denarni znesek za nakup določene količine lignita. Nakaznico vnovči prodajalec lignita potem, ko koristnik na niei potrdi prevzem lignita.
Darujte za Rdeči križ!
KU3.TUBN1 P&EGLEB
—---------------- \
tok lisjak se nazadnje ujamefl£
Ob premieri Komedije Aleksandra Ostrovskega v ljubljanski Drain!
Ostrovski (1823—18S6) je največji ru-
ski ljudski dramatik, ki pomeni tudi za ljudsko dramatiko svetovne književnosti 'blesteče ime. Pn A. S. Gribojedovu (1 795 — 1829) je družbena kritika, ko obdeluje plemstvo, satirično zaostrena in žolčno jedka. Pri N. V. Gogolju (1809—1852)
dobi malce toplejši in priljudnejši ton. Pri Ostrovskem pa ta družbena kritika, kateri je podvrgel ne samo plemstvo in uredništvo, temveč tudi trgovstvo in sploh malo-
Stane Sever v vlogi Krutickega
meščanstvo, zgubi skoro vso gribojedovsko jedko satinčnost. katere poslednji ostanki se končno pri A. P. Čehovu (I860— 1904) presnovijo v vse razumevajoče, širokogrudno, globoko melanholično gledanje na svet. Ostrovski je v svojih delih osebno zadržan, življenjsko resničen in sočen. Mehak je, poln fir.ega humorja, poln pesniške moči, oplemenitene z neprenosljivim darom opazovanja m finim posluhom za muziko iezika, tako da v dohnh izvedbah njegovih del skoro ne opaziš za dramatiko neprikladne epščr.e raztegnjenosti, katero lahko zasledimo tudi v njegovem »Lisjaku«. Je odličen oblikovalec tipov. Njegov prostrana je celotno rusko življenje v vsej svoji raznolikosti in širini.
Z e omenjena epična raztegnjene»? »Lisjaka« bi utegnila v slabi izvedbi občutno zmanjšati celotni uspeh.	Uprizoritev v
ljubljanski Drami pomeni v času cd osvoboditve do danes največji uspeh m višek slovenske gledališke umetnosti, s katerim bi lahko brez strahu gostovali na marsi-kate-em evropskem odru, tako kot je v razdobju med dvema vojnama pomenila prečrtava »Glcmbajevih*	višek za tisto
razdobje Slovenskega narodnega gledališča. Prav uprizoritev »Lisjaka« torej kaže, kako ogromen delež lahko pridenejo k uspehu nekega dramatskega dela s soustvarial-no silo režiser in igralci, pri tem poudarjam, da hi bilo popehno z najmanj takšno zavzetostjo študirati in s teatrske strani soustvarjamo dograjevati vsako izvirno slovensko gledališko delo. kajti samo ra tak način bo vzporedno roko v roki lahko rasla slovenska gledališka umetnost in slovenska dramatika.
Režiser ing. arh. Bojan Stupica je dani odrski prostor smiselno razkosal in notranji tipik; vsake posamezne scene odgovarjajoče ogradil s kulisami, ki so po svoji zunanji formi in po svojih občutenih barvnih odtenkih, skupno z razkošnimi, barvno in stilno dognanimi kostumi, skupno z ra finirano uporabo svetlobnih refleksov (zrcala) in luči, ki služi zdaj za potenciranje gole plastičnosti (s svetlobo obliti zastori) zdaj pa podčrtavanje razpoloženja (mala lučka in tik za njo obraz pojoče Prisklednice 2-a) in skupno s pohištvom m do zadnjih drobnarij premišljenimi rekviziti ustvaril »Lisia-ku« primemo vzdušje. Vse scene so delovale kot prostorsko razgibane, v barvnih in svetlobnih elementih harmonično komponirane ogromne oljnate slike, ki jih ;e režiser napel v bogato rezljan težak okvir. In zdelo se mi je, da te oljnate slike: dom Glumova, soba pri Mamajevu, kjer me je pa
Vida Juvanova v vlogi Turusine
motilo vtikanje glav vsakega prihajalca skozi lok zavese, ki 'je visel skoro sredi prostora, soba in terasa Turusme in kabinet Krutickega, gledan skozi očala za trodimenzionalni film. Vse je plastično, figure v oljnati sliki se naenkrat premaknejo, razumno se gibljejo v prostoru, zdaj zdaj bodo stopile s slikarskega platna. Bolj kot v sami scenografiji pa je v tej Stupicevi režiji teža v poglobljenem študiju notranje vsebine dela, avtorja, njegovega časa m mestoma epsko raztegnjenega teksta, kateremu je poiskana do naj finejših potez izdelana igralska forma. In predvsem zaradi tega smatram, da pomeni »Lisjak« v razvoju Stupičevega režiserstva velik in nov korak v smer poglobljenosti, pomeni zaenkrat vsaj nakazano opuščanje zunanje, površinsko efektne, velikokrat preobložene in prenatrpane scenerije, s katero je Stupica velikokrat zabrisal marsikatero notranje vsebinsko fineso, ko je n. pr. na kakšno drobne rosno kaplrco. L se že sama po sebi v soncu lepo Lesketa — v želiš, da bi se še lepše lesketala naperil toliko težkih reflektorjev, da je ubožica od vročine izhlapela V »Lisjaku« je Stupica z moč-
no kreativno silo izrezljal do zadnjih fines predvsem igralske kreacije in ansamfalsko igro. Kaj bi n. pr. pomenil v svojem bistvu vsakdanji dialog Glumov-Mamajev v prvem dejanju, pa dialog Kruticki-Turusi-na, Glumov-Kruticki v kabinetu itd. v povprečni režiji, s povprečnimi igralci? Skoro dolgčas! Stupica pa je n. pr. tekst Krutickega obložil z dognanimi režijsko-igralskimi domisleki, kot n. pr. hoja po preprogi, scena s carjevo sliko, recitacija z vazo itd., itd. pri Krutickem in vseh ostalih figurah. Domislekov in fines kar mrgoli in skoro vsi so srečno učinkoviti. Nevarno je klopotanje Mamajeva z ustnicami in športni domislek Krutickega s služabnikom Turusinc, Grlgorjem, ker prvo lahko zdrkne v nerazumljivost, drugo pa v neokusnost. Ta režija, to igranje je komorna glasba, je fino muziciranje za gledališke sladokusce, ki ga povprečni avditorij niti ne more v eni predstava vsega dojeti, vendar pa je prav za ta avditorij ogromnega pomena za vzgajanje finega čuta za gledališko umetnost.
Nekatere kreacije v »Lisjaku« pomenijo visok vzpon slovenskega igralstva. 1 u je Gregorinov Mamajev, pa Severjev Kruticki. Ne veš, kateremu bi prisodil zmago. Oba sta ustvarila polnokrvni figuri velikega formata, ki bosta ostali v zgodovini našega igralstva. Posebno v skupnih dialogih sta čudovita. (Scena z obrnjeno mizico itd.) S sijajnimi maskami, s kretnjami rok, s starčevskim gibanjem v prostoru, z detail-no, do kraja izdelano obrazno mimiko, s karakternim moduliranjem in barvanjem besed in stavkov sta predrzno izostrila svoji figuri prav do roba, preko katerega lahko kaj kmalu zdrkneš v prepad cenene burke. Na to nevarnost bi opozoril predvsem Gregorina, ko sem ga pri nekaterih reprizah videl, da je že na nitki visel prav nad tem prepadom. M. Nablocka je Glumovo z mojstrsko fino detailirano gestikulacijo rok. z rafinirano obrazno mimiko in s svojim nenarejenim, neprisiljenim gibamem v prostoru izoblikovala v naravno, živo figuro. S. Severjeva je Mamajevo zaživela v polnokrvni figuri, ki sodi nedvomno med njene velike kreacije. Zdela pa se mi je za sooznanie heterogena. Občutek sem imel, da igralka še sama pri sebi ni bila zadovoljna v občutku, da si še ni našla od vseh priiemov najboljšega, s katerim bi potem izoblikovala svojo figuro od začetnih do končnih scen homogeno. Turusina V. Juvanove se mi ne zdi do kraja pogojena že v osnovni zamisli. Ne vem, ali gre to na račun režiserja ali igralke. Močneje bi moralo izstopiti pri Turusini njeno praznoverje in predstavljam si jo tudi malce starejšo, uvele j šo, kar bi v kontrastu Z njenimi razkošnimi toaletami še povečalo njeno komičnost. S pristnostjo, suverenim obvladovanjem prostora in s fino niansirano, vendar malce utrujajočo dikcijo je V. Juvanova obudila Turusino v življenje. Glumov Slavka Jara je z mojstrsko rutino odigrana vloga. Igralec obvlada vsak položaj, vsak čustveni register, vsako dramatično napetost, že skoraj s preveliko lahkoto. V zadnjem dejanju izzveni Glumov Slavka Jana po mojem kot malce preveč simpatična figura.
V ktatkih intervalih si sledeči koncerti. ki jih prireja radijski orkester, odkar se je izpremenil v samostojen simfonični korpus, imajo poleg tega, da seznanjajo občinstvo z instrumentalnimi deli svetovne literature, za našo glasbeno kulturo še prav poseben pomen. Z izvajanjem domačih del izpodbujajo naše skladatelje, ki so včasih leta čakali na izvedbo svojih skladb, k intenzivnejšemu ustvarjanju. Do prve svetovne vojne je bila naša simfonična storitev skromna, ker so naši e izvajalca .samo vokalne skladbe. Šele po tej vojni, ko so se poži-vili orkestralni koncerti (dr. Čerin in drugi), se je začela naša glasbena produkcija preusmerjati, tako da imamo danes že vrsto pomembnih simfoničnih del. Vokalno skladbo preizkusi skladatelj lahko na klavirju, orkestralne ne more. Zato bi bilo v in-ieresu naše simfonične proizvodnje, ako se ne bi omejil radijski orkester le na javna izvajanja domačih del, ampak ako bi sem pa tja omogočil skladateljem, da bi na vajah preizkusili njih učinek.
Spored koncerta, ki je:' obsega! skladbe, dostopne širokemu občistvu, je bil po njih zaporedju in učinkovitosti dobro in smotrno sestavljen. Prva je stala na sporedu Lipovškova Suita za godalni orkester v štirih stavkih. Po zunanji razporedbi stavkov je bolj podobna sonatni (simfonični) obliki kakor suitni. Njeno razpoloženje je klasicistično, slog poli-fonski. sodobno pobarvan, brez iskanih trdot. Živahnemu prvemu stavku (Allegro risoluto) sledi lepo oblikovan Adagio molto z zajetno melodično linijo. Skercozni tretji stavek (Allegretto assai mosso e legge.ro) odlikuje zanimiva ritmika, razgiban četrti (Allegro non troppo), ki tvori nekak pendant k prvemu, zaključi krepek vzpon. Vse delo je lepo zaokrožena celota in dragocen prispevek k naši glasbeni literaturi. Izvedba se mi ni zdela posrečena.. Mnogo lepot je bilo zabrisanih, zlasti v drugem in tretjem stavku, ki je bil prepočasen. Pianissimi so bili medli, z nejasno strukturo, fortissimi premalo sočni, tako da bi bilo potrebnih več vaj. Dobro je bil odigran četrti stavek.
Lipovškovi suiti so sledile C. Franc-kove. Simfonične variacije za klavir in orkester, ki jih je na klavirju izvajala pianistka Hilda Domazetovič-Horakova. Od drugih skladb te vrste, ki tvorijo navadno niz zaključnih glasbenih en rit, se loči Fbanrkova pri nepretrganem toku in tesnejši notranji povezavi. Glasba je romantično razpoložena, melodiozna, mestoma sa-
Goroclulin je hot nalašč za L. Drenovca pisana vloga. Njegov Gorodulin je živ, mlad in res gizdavo imeniten gospod. D. Ahačičeva kaže v vlogi Mašenke napredek. Nema igra v prizorih s huzarjem, ki pa tudi sam ne nudi dovolj naravnega odmeva, je še slabotna. Golutvina je s solidnimi igralskimi prijemi izoblikoval B. Peček v živo figuro, ki pa bi se lahko brez škode gibala v prostoru umirneje in ne v nekakšnih velikih, čeprav počasnih valovih. Bojčeva, Levstikova in Kačičeva so v ansambelski kakor tudi v individualni igri srečno in mestoma prav dobro muzicirale v celotnem orkestru. Albreht. Cigoj in Simončič, ki sem ga v vlogi Grigorija videl prvič in ki je za začetnika ob majhnem tekstu postavil presnetljivo homogeno in živo figuro, so izpolnjevali okolje in ustvarjali potrebno vzdušje. Edini, ki je motil, do kraja dognano ansambelsko igro m ki je s svojo vlogo neprestano ustvarjal disonance v sijajno zvečenem celotnem orkestru, je bil to pot B. Miklavc. Ni znal n. pr. naravno zaigrati pijanost. In zakaj ie potrebna pri nastopanju taka hrupnost in potapljanje teksta v kričavo nejasnost? Premajhen čut za harmoničnost celote, kot solist-tenorist, ki vedno udarja iz harmonije kvarteta. To hrupnost, ki bi pri igranju hu7arja utegnila biti, seveda v drugačni obliki upravičena, očitam zato, ker jo opažam pri mladem in talentiranem igralcu skoro pr! vseh njegovih vlogah. Občutek imam, da se je znašel Miklavc v svojem igralstvu na točki, ko ne more naprej. Zato mu svetujem majhen umik, poglobitev študija tekstov in tipike karakterjev in nato nov naskok. Pa bo šlo.
Slovensko narodno gledališče v Ljubljani lahko zapise v svoje anale uprizoritev »Lisjaka« kot enega viškov slovenske režije in slovenskega igralstva,	te
S. . Severjeva kot Mamajeva in Slavko Jan kot Glumov
Ionsko elegantna, izraz francoskega temperamenta, ki se močno razlikuje od težkega, zastrtega severnjaškega. Zato pa ni prav nič manj občutena in prav nič manj pristna. Pianistka je podala svoj part z razumevanjem, tehnično dovršeno. Njeno igro, ki je našla priznanje tudi pri občinstvu, tako da je morala dodati še Chopinovo Etudo (as-dur), odlikuje tematična jasnost in sočen zvočen ton zlasti v ksntabilnih mestih in pasažah. Izvedba variacij je bila mnogo boljša od suite, želeli bi pa mestoma za nekoliko nians diskretnejši orkester.
Koncert je zaključila četrta simfonija ruskega klasika P. I. Čajkovskega. Kakor vse njegove simfonije, tako odlikuje tudi to široka, a prozorna zamisel, mojstrska gradnja, jasnost glasbenega izraza in močni kontrasti med stavki, od katerih slika vsak drugačno razpoloženje. Prvi nas prevzame s svojo dramatično silo, dragi s svojo globino, tretji z nagajivo lahkotnostjo, ki se prelevi v četrtem v razposajeno živahnost, s posameznimi tež-kimi akcenti. Veliki mojster se ne izgublja v detajlih, ampak črta potek glasbenega dogajanja s krepkimi potezami. ki da.iajo delu monumentalen in klasičen značaj. Njegovo zamisel podčrtuje in izpopolnjuje sočna instrumentacija. Skoraj v vseh stavkih uporablja za daljšo dobo godalni in pihalni korpus ločeno ter iih združi pri stopnjevanjih in dramatičnih zagonih v mogočen duet.
Izvedba je bila na .dostojni višini. Mojster C-ipci je podal simfonijo z zaletom in temperamentom, upoštevajoč bolj zaokroženost stavkov in splošno arhitektonsko linijo kakor detajle. Izvedba simfonije je ponovno dokazala njegovo interpretacijsko znanje, zlasti njegov smisel za gradnjo in izoblikovanje velikih skladb.
Zasledujoč delo radijskega orkestra sem opazil, da popušča njegova tehnična zmogljivost od koncerta do koncerta za nekoliko nians. Razvoj bi moral iti — zlasti ker vodijo orkester dirigenti, ki so večkrat dokazali svoje znanje in zmožnosti na koncertnem odru — ravno obratno pot. kakor n. pr. pri prejšnjem radijskem zbora. Kje so vzroki?	Gg
Drava teče skozi slovanske dežele je naslov knjige Bolgara Martinova Ivana, ki se je z bolgarsko vojsko udeležil bojev prod umikajočim se Nemcem pri Dravi. Pisatelj podaja sliko teb bojev.
Največji odjemalec češkoslovaških filmov bo postala Bolgarija. Tako je bilo sklenjeno po posebni pogodbi med ČSR in Bolgarijo,
Sovjetska enciklopedija
Državni znanstveni institut v ZSSR »Sovjetska enciklopedija«, ki se bavi z izdajanjem slovarjev in priročnikov, bo v kratkem izdal popularno »Ljudsko enciklopedijo« v nakladi pol milijona izvodov. Enciklopedija ima nad 3000 strani in je namenjena širokim krogom bralcev. Vsebovala bo osnovne podatke z vseh področij tehnike, kulture, umetnosti, svetovnega gospodarstva, politike itd. Obsegala bo 50.000 besed, 3000 slik in 200 zemljevidov. Na čelu redakcijskega kolegija je direktor instituta »Sovjetska enciklopedija« prof. Fjodor Petrov.
Drobni zapiski
Morilci so med nami. prvi nemški povojni film, je bil izdelan v sovjetski okupacijski zoni. Sedaj ga predvajajo na Dunaju in na Danskem.
Pelle osvajalec, ki ga poznamo tudi v slovenskem prevodu, je roman Danca Andersena Nexöja in je dosegel že naklado nad 100.000 izvodov. Je to temeljno delo severnjaške proletarske literature in dokumentarna knjiga o danskem delavskem gibanju. Nadaljevanje tega romana je Morgen Rede.
Mlado gardo Rusa Fadejeva bodo tudi filmali. Režiral bo Gerasimov, igrali pa bodo študenti Državnega zavoda za kinematografijo.
Ukrajinske pesnike in pisatelje so izdali v ruskem prevodu. So to najznameniteiši in najboliši ukrajinski pesniki Maksim Rili-skij. Prvomajski, Ševčenko, Tičina. Dalje so prevedli tudi naiznamenitejše romane, tako roman Učenka Peterburška jesen (o zadnjih letih pesnika Ševčenka), izbrano delo Lešje Ukrajinke. Olge Kobylianske n Mihajla Kotseiubinskega, roman Manama Mimeea Izgubljena sila, roman Jurija Smoliča Niso prešli in roman Petra Panča Zaporožci.
Nikola Suhaj. roman Ivana OlBrachta iz bivše Podkarpatske Rusiie, sedanje Zakar-patske Ukrajine, je v filmu dokončan in ie bila v Pragi že premiera.
Eva Curie, avtorka romana o materi iznajditeljici Mariji Curie-Sklodovski, je med drugo vojno potovala od Afrike do skrajnega azijskega vzhoda in je sedaj napisala potopisno knjigo Potovanje med vojaki.
Sofijsko gledališče je v zimski sezoni priredilo 120 predstav, med temi so bile štiri premiere, in sicer dve ruske, Afino-genova Mašenka in Utevskega Znamenito srečanje ter ena angleška, Priestlevjeva Inspektor prihaja, in ena španska. Lope de Vegova Fuete Ovechuna.
Nagrado uprave fonda Stambolijskega za literarno prozno delo, ki bi podajalo najbolj karakteristično podobo bolgarskega človeka, je dobila Maria Simova za knjigo Stavba vojščakova in Stefan Savov za knjigo Naši ljudje.
Cvprijan Norvid. eden največjih poljskih romantikov, pesnik, dramatik, slikar in emigrantski borec, se je rodil pred 125 leti. Za to obletnico je varšavski Narodni muzej izdal knjigo z njegovo biografijo in podrobno bibliografijo ter i študijami in ocenami njegovega dela.	S. V.
Sovjetska založba tujejezičnih slovstev pripravlja izbor iz švedskih, norveških in danskih pisateljev. Nexöjev roman Morten Rode je že izšel.
Najboljša dela o vojni. Glasilo Zveze političnih internirancev v ČSR je ob novem letu ugotovilo z anketo, katere izmed čeških knjig o okupaciji in vojni so najboljše in najbolj popularne. Prvo mesto ima reportaža Julija Fučika Zapiski izpod vešal, drugo dr. V. J. Beneša V nemškem ujetništvu. Tretja knjiga je Medicina na razpotju zdravnika dr. Františka Blabe, ki ie bil sam več let zdravnik-interniranec v Dachauu in bil važna priča v procesu proti zločincem iz Dachaua in proti nacističnim voditeljem v Nümbergu. Na četrtem mestu je Zbornik o praški jetnišnici Pankra-cu pod naslovom Obtožujem in na petem mestu Zadnja pisma, zbirka predsmrtnih pisem obsojenih na smrt. To so prozna dela. Izmed pesniških del je zavzela prvo mesto pri anketi zbirka Pesmi iz koncentracijskega taborišča pisatelja in slikarja Josefa Čapka, brata Karla Čapka, drugo mesto ima Miloš Vacik z zbirko Mala Kalvarija, na tretjem mestu je Miloša Jir-ka zbirka Jetnik pri oknu, na četrtem antologija pesmi iz koncentracijskih taborišč Poezija za mrežami in končno na petem mestu zbirka Jetnik za žičnimi ovirami moravskega pesnika Rajmunda Habfine.
„Celjski groSJe“
v Novem mestu
V sobolo 12. aprila je priredila v Novem mestu gledališka družina iz Senovega Kreftovo zgodovinsko dramo v petih dejanjih »Celjski grofje«. Za nastop je bilo tolikšno zanimanje, da so bile vstopnice razprodane že davno pred predstavo. Mnogi žele. da bi se predstava ponovila.
Predstava je polno zadovoljila udeležence, saj je gledališka družina rudarskega revirja Senovega zelo jasno pokazala, kaj zmore dobra volja, s katero je prebredla vse težkoče. ki jih postavlja težka in od igralcev mnogo terjajoča drama, kakor so »Celjski grofje«.	L. A.
Nove knjige in revije
Rusko - slovenski slovar. Sestavil dr. Pretnar. Izdaj Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Strani 947. Ljub-ljana, 1947.
N. K. Gudzlj: Tolstoj. Iz ruščine prevedel dr. Maks Robič. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. — Strani 165. Ljubljana, 1947.
V. V. Lunkevič: Zemlja v vesoljstvu. Iz ruščine prevedel Vinko Gaberški. Izdal Slovenski ksjižni zavod v Ljubljanu. Strani 28. Ljubljana, 1947.
Ar so Jovanovič: Pregled narodnoosvobodilne borbe. — Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Strani 52. Ljubljana, 1947.
V. I. Lenin: Nova ekonomska politika in socialistična graditev. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. — Strani 239. Ljubljana, 1947.
Naša žena. Ilustrirani mesečnik. Urednica Zima Vrščaj. Leto VI; številka 4. Ljubljana, april 1947.
Naša književnost. Mesečni časopis. Urednik Milan Bogdanovič. Leto n„ štev. 4. Beograd. April 1947.
Marx-Engels:	Manifest komunistične
partije. Izdala Cankarjeva založba v Ljub-
ljani. 52 str. Ljubljana 1947.
Simfonični kssisert radijskega orkestra
DRUŠTVA ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE S SOVJETSKO ZVEZO
Besede k berilu 5. lekcije:
' (padruga) prijateljica V pomenu: Glej ga, bojazljivca!
*	papir (ž. sp.!)
*	(račka) peresnik, držalo (pazi
na izreko soglasnika č!)
5 V pomenu: Kaj je on? (Kakšen poklic ima?)
b (pračka) perica (pazi na izreko soglasniika č!)
7	državljanka (ta beseda se v
Sovjetski zvezi uporablja pri nagovoru, v zvezi s priimkom)
8	(ivanova) Ivanova (priimek),
lahko se naglasa tudi: IdBa-HOBa (iväneva)
‘‘ (antön) Anton (m. ime; pazi na naglas!)
11 (kčmnuta) soba, izba ! (akno) okno
- (tupä) topa (nasprotje od: ostra;
pazi na poudarek!)
:l besedica n je lahko veznik »in«, rabi pa se še v pomenu »tudi«
‘ (tapor) sekira 5 (sabäka) pes (ž, sp.!) h (rabota) delo
26
(trudnu) težko, težavno (doma) doma (pazi na različen poudarek v ruščini in slovenščini!)
Tamara (ž. ime)
(triže) tudi (uže) že
(kahda; v tej besedi se soglasnik r pred soglasnikom fl izreka kot menkonebni h, ki ga bomo v fonetični transkribciji iz praktičnih razlogov tako tudi označevali) mama
(časte) često, pogosto(ma) y == pri; y Hac = pri nas (u masta) pri mostu, blizu mosta; pazi na izpremembo izreke zaradi izpremembe naglasa: moct (most), MOCTa (masta), 2. skl. edn. v tej zvezi (glej 25!): (mi) imamo
(doma) dve hiši; flOMa lahko pomeni tudi: doma (gl. 18!) (damal hiše (množina od: aom!) (gusudarstve) država (sr. sp.!) (bagäta) bogata (guradä) mesta (množina!)
6. lekcija.
20 • Samoglasnik b!. — Za Nerusa najtežji ruski samoglasnik je trdi glas bi. To je trdi ali goltniški i. ki ga izrekamo približno tako, da se sredina jezične ploskve usloči navzgor k trdemu nebu, konica jezika pa se upre v spodnje zobe; ustnice se pri tem ne smejo zaokrožiti kakor pri izreki slovenskega u, marveč morajo ostati napete kot pri izreki slovenskega i. Trdi bi je v preudarjenem zlogu zaprt, v nepoudarjenem zlogu pa odprt glas.
Trdi bi se torej v pisavi in izreki razlikuje od navadnega, mehkega samoglasnika H, kakor ga preznamo doslej na pr. iz besede MBäH.
Pravilno izrekanje trdega bi utegne biti vsaj v začetku nekoliko iežavno. Dobro je, če ta glas slišite iz ust Rusa ali nekoga, ki ga že z:ia pravilno izrekati. Za začetek se vadite izrekati trdi bi na pr. v besedah KpblM (= Krim, ime prelotoka pri Odesi) in CblH (=sin).
Črka b! se piše v mnogih besedah, kjer uporabljamo v slovenščini navadni i in ki pre premenu ustrezajo slovenskim besedam:
6 bi, 6b!K, Bbl, Bblflpa, BbiCOK, fibIM,
KapnäTbl, KOnblTO, KOpblTO, KpblM, M bi, My-SblKa, pb)6a, CblH, Cbip, Tbl, TbIKBa, LfbiräH,
UbiräHKa.
V	transkribciji označujemo glas bi z znakom y (= ipsilon). Glas bi bi v zgoraj navedenih besedah označili s transkribcijo takole: by, byk, vy, vydra itd.
V	pisavi izgleda črka bi takole:
'šbO'	/C&otv
Črka bi se nikoli ne uporablja v začetku besede, razeo v neka-lerih zelo redkih tujkah. Zato v pisava prav za prav nima velike začetnice; kot veliko črko uporabljamo b! le v tisku, kadar vso besedo pišemo z velikimi črkami (verzalkami):
BbIK, flbIM, KOPbITO, MY3blKA, Cb!P
Samoglasnik bi se v ruski abecedi imenuje epbl (izrekaj: jery). Besede, v katerih ga pišemo in izrekamo, si je treba zapomniti, kajti ni zanesljivega pravila, kje pišemo trdi bi in kje navadni n. Črko bi srečujemo v mnogih besednih oblikah, zlasti samostalniških, pri-levniških itd.
Zapremniti si je treba tudi pravopisno pravilo, da se črka bi nikoli ne piše za soglasniki K, r, X (čitaj: Ka, T3, xa), JX in 14 (čitaj: '«e in ma) ter s in 114 (čitaj: se in ma=šča).
Vadite se v izreki in si zapremnite premen naslednjih besed: ÖbiCTpO ‘, ßbICTpOTä 2, BblCOKŠ 3, TOpbl *,
'y6bi3, 3aK0Hbi ‘, 3aKpbu7, 3aKpb'rra s, 3aKpbi-TO ’, K03bl ‘°, Kpbica KpbtCbl 12, MOCTbl ls, oyMb'iH u, pywb'iHKa lä, pbiöäK 16, pb'ißbi17, pbiHOK 1S, CHOnbl 19, CT3K3Hbl 20, CblHOK 21, tatapbl ", X0pB3Tbl 23, 3K0HĆMM u.	BOT pbl6bl!
1	(bvstru) hitro, naglo
2	(bystratä) hitrost, naglica
3	(vvsaka; pazi na naglas!) visoka
(kratka, povedna oblika pridevnika, ž. sp.) ‘
* (gory) gore (množina od ropa; pazi na izpremembo v naglasu!)
5 (giibv) ustnice (mn. od ryöä) h (zakrinv) zakoni, prestave (mn. od saxÖK)
7 (zakryt) zaprt (m. sp.)
11 (zalTryta) zaprta (ž. sp.)
I	(zakrytn) zaprto (sr. sp.)
II	(krizyj koze (mn. od K03a; pazi
na naglas!
1 (krysa) podgana
Pazi na pravilno naglašarije
12	(krysy) podgane (množina!)
13	(masty) most(ov)i (množina od
moot; pazi na izpremembo v naglasu in izreki!)
14	(rumyni Romun
13 (rumvnka) Romunka lf> (rybäk) ribič
17	(ryby) ribe (množina ali pa
2. sklon edn.!)
18	(rynek) trg, tržnica
19	(snapy) snop(ov)i (množina od
cuon; glej 13!)
20	(stakäny) kozarci
21	(svnok) sin(č)ek
22	(tatärv) Tatari
23	(harvaty) Hrvati
24	(ekanömy) ekonom:
in izreko ruskih besed!
Pišemo:	Izrekamo:	Pišemo:	Izrekamo:
MOCT	most	MOCTbl	masty
CHOn	snop	CKOnbl	snapy
ryfiä	guba	ry6bi	güby (mn.!) 1
K03Š	kaza	KĆ3bl	kozy (mn.!)
• O trdih in mehkih samoglasnikih. —
Za obvladovanje pravilne ruske izreke ter ruskega pravopisa in oblikoslovja je zelo važna delitev na trde in mehke samoglasnike Od samoglasnika namreč zavisi tudi izreka soglasnikov, ki so lahko trdi ali mehki. Obče načelo za izreko je, da se soglasniki, ki stoje pred trdimi samoglasniki, izrekajo trdo, Oni pa, ki stoje pred mehkimi samoglasniki, se izrekajo omehčano.
Razdelitev ruskih samoglasnikov v trde in mehke je razvidna 'z naslednje razpredelnice:
Trdi in mehki
samoglasniki
Trdi samoglasniki	a	0 .	v	r.	0 !
Mehki samoglasniki	51	• • e	K)	H	e 1
AkAAAA
Pomladanski cross — uvod v fizkulturno sezono
Poročilo oprav socialnega fonda Osvobodilne trote
Tek čez drn in s trn ali z drago besedo cross country je postal priljubljena prireditev v mestu in na deželi. Z njim pomladi otvarjajo fizkulturnild svojo sezono in jo v jeseni zaključijo. Prejšnjo nedeljo je bil cross po vsej Sloveniji, danes pa bo v Ljubljani«
Vsakoletna otvoritvena množična fizkulturna prireditev, pomladanski tok cez drn in strn, se je letos pri nas nekoliko zakasnila, zato pa so tekmovalci imeli već priložnosti za trening. Po navodilih Fizkultnrne zveze Jugoslavije se je moral namreč vsakdo za tek pripraviti. V ta namen so bili v Ljubljani dvakrat tedensko treningi, kjer so imeli tekmovalci na razpolago strokovno vodstvo. Uspehi sistematične vadbe se bodo pokazali danes.
Spored današnjega tekmovanja v Ljubljani se bo pričel točno ob 9 na naslednjih mestih:
v Tivoliju na letnem telovadišča FĐ
Enotnosti za rajon center,
pri tovarni Saturnus za rajon Moste, kjer bodo nastopile tudi vojaške edinice,
na Stadionu ob Dunajski cesti za severni de! me-sta.
na stadionu ob tumnlžH progi za
Spodnjo Šiško,
na stadionu ob Vodnikovi cesti za
Zgornjo Šiško,
na Igrišču na Rakovniku za južni del
mesta in
na strelišču v Rožni dolini za Vič in
okoliška naselja.
V	drugih^ krajih Slovenije <*o fovedli pomladanski cross že prejšnjo nedeljo. O uspeli prireditvi smo prejeli dolgo vrsto poročil, ki jih zaradi pomanjkanja prostora objavljamo s smo v kratkih ^ izvlečkih, čeprav vsebujejo mnogo zanimivih podatkov.
Na Jesenicah
Ob številni ndeležbi tekmovalcev in gledalcev je FD Gregorčič organiziral tek čez drn in strn. Sodelovali so fiz-kulturni aktiv gimnazije, FD Kovinar In pripadniki JA. Izmed 636 tekmovalcev so dosegli najboljše uspehe:	pri
pionirkah do 10. leta Hudovernik Pavla, pri pionirkah do 14. leta Osenk Marija, pri mladinkah do 16. leta Hiršenfelder Francka, pri starejših mladinkah Ravnik Irena in pri članicah Lasnik Milena. Med moškimi so v posamnznih skupinah zasedli prva mesta: pri pionirjih do 10. leta Vauh Janez, pri pionirjih do 14. leta Medvešček Marijan, pri mladincih do 16. leta Benedičič Franc, pri starejših mladincih Bijeli Bogdan in Stare Branko, pri članih pa Benedičič Mirko.
V	Trbovljah
Trboveljski fizkultumiki so imeli pomladanski cross v sredo 16. t. m. Nastopilo je 410 tekmovalcev in sicer 145 žensk in 265 moških. Posamezni aktivi so tekmovali med seboj za pokal, ki ga je razpisal FD Rudar. Prisvojil si ga je aktiv cementarne, ki je dosegel največ točk. Pohvaliti je treba fizknltnrni-ke iz bazenske uprave, od katerih so nastopili trije nad 50 let stari, med njimi 58 letni tov. Kiler.
Istočasno je bil pomladanski cross kolesarjev. ki 60 ga je udeležilo 37 tekmovalcev.
V	Krmelju
Tudi v malem rudarskem kraju Krmelju pri Št. Janžu so letos prvič organizirali pomladanski cross. Nastopili so samo pionirji in pionirke. Med prvimi jp bil najboljši Hočevar Zvonko, pri pionirki h pa Tisu Milka.
V	Ribnici je tekmovalo 18 pionirjev. 8fl mladink in 133 mladincev, članov aktiva gimnazije. V Dolgi vasi je teklo 21, v Livoldu 18. v Koprivniku in Nemški Loki 35 in v Starem logu 12 mladincev in mladink. Po skupnih podatkih je v kočevskem okraju tekmovalo nad 700 tekmovalcev in tekmovalk.
V	Kočevju
Od 2700 članov LMS kočevskega okraja je pri pomladanskem crossu teklo 1300, in sicer v 32 vaških aktivih. Po večini so visi aktivi LMS pravilno razumeli nalogo in dosegli odlične uspehe. Predvsem je treba tu omeniti aktive Lipovec, Podpresko in Kočevsko Reko.
Akt iv LMS na kočevski gimnaziji je napovedal tekmovanje srednješolskim aktivom in dosegel naslednje uspehe: tekmovalo je 141 mladine, oziroma 100®/«. Na 7 treningih je sodelovalo 80^> mladine. Za svoje požrtvovalno delo je aktiv predlagan za nagrado-
Aktiv r Podpreski. ki šteje 22 mladine. je razen 3 upravičeno odsotnih postavil vse na start. Poleg njih je sodelovalo tudi 1? pionirjev.
Aktivi LMS Trava, Podplanina in
Srednja vas so izvedli cross prav tako
polnoštevilno. Udeležilo se ga je 54 mladine in pionirjev. Tako je v celem sektorju Trava mladina pri pomladanskem crossu sodelovala stoodstotno.
V mozirskem okraja
V	Mozirju je nastopilo 73 tekmovalcev in tekmovalk. Med zmagovalci so bili: se-stri Karčetovi, Amalija Polecni-kova. Drago Kodrič in med člani predsednik okrajnega fizkul turnega odbora.
V	Šoštanju je nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk. Zanimanje za pomladanski cross je bilo tudi med prebivalstvom precejšnje, saj je prišlo k tekmovanju okoli 500 gledalcev.
V	Gornjem gradu je startalo 56 tekmovalcev in tekmovalk. V skupini starejših je zmagal 46 letni učitelj Jože Tratnik.
V	Šmartnem ob Dreti je na pomladanskem crossu nastopilo 23 kmečke mladine. Aktiv je bil šele pred kratkim ustanovljen in je tolikšno število tekmovalcev za prvi nastop nadvse zadovoljivo.
V Ptuju
Pomladanskega teka čez drn in strn v Ljudskem vrtu se je udeležilo 148 tekmovalcev in tekmovalk. Teka so se udeležili tudi pripadniki Jugoslovanske armade. Med mladinci do 16 let je zmagal Toš. med starejšimi mladinci Zupančič Igor. med mladinkami Kranjčeva in med članicami Šentjurc Mira. Pri članih je zmagal šentjurc Igor.
V Murski Soboti
Po poteh in travnikih Mestnega parka je bil v nedeljo pomladanski cross-Med tekmovalci je treba posebej pohvaliti srednješolsko mladino, ki je v številu prednjačila, poleg njih pa tudi člane kovinarskega sindikata, ki so se teka udeležili 95°/o. Polnoštevilno se je udeležil pomladanskega erossa tudi sindikat Kmetijske šole v Rakičanu. Prva mesta v posameznih skupinah so zasedli: pri pionirjih in pionirkah do 10. leta Vidonja Franc in Kuljevičeva, pri pionirjih in pionirkah do 12. leta Zemljič Zoltan in Jezovšek Marija, pri pionirjih do 14* leta Friškič Franc, pri mladincih in mladinkah do 16. leta Anta-lič Franc in Ficko Ana, pri mladincih in mladinkah do 18. leta Ovsen jak Janez in Nemec Erža. pri članicah in Članih Zavec Marija in Škafar Štefan, pri sindikalistih in članih nad 35 let Jerič Alojzij, pri borcih pa Ješič Ljnbiša-Za zaključek so tekli Še gledalci na 500 m.
Naslednji dan je bil pohod iz 1. skupine za fizkultnrni znak. Na pot je šlo 200 tekmovalcev. Vsi so izpolnili predpisano normo. Mladinci in mladinke so po 10 kilometrih spremljali ostale tek-
movalce na 20 km in prišli z njimi na cilj.
V postojnskem okraju
Teka čez drn in strn se je v nedeljo po celem okraju udeležilo nad 400 tekmovalcev. Tekmovali so v Postojni, Belskem, Senožečah. Št. Petru in Prestranku. Največja udeležba je bila v Postojni. kjer se je teka udeležilo 97 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljše uspehe so dosegli: pri mladinkah Lenček Iva. pri mladincih Birsa Ivan. pri članicah Lovrenčič Meta • in pri članih Kranjc Emil. Po končanih tekmah so odšli tekmovalci na Titov trg. kjer je bil sprejem štafet, ki so prinesle iz vsega okraja rezultate izidov mladinskih volitev ter tekmovanja čez drn in strn.
V Herpel j ah—Kozini
Tudi mladina z gimnazije v Herpeljah in iz okoliških vasi je v nedeljo tekla Čez drn in strn. Poleg nje se je udeležilo erossa tudi 73 borcev in oficirjev. Na 1000 m so bili zmagovalci v posameznih skupinah:	Božeglav Lado. Prelc
Franc, Zivanovič Boško in Vojnovič Marko: na 800 m so zmagale v posameznih skupinah: Flandija Lidija, Benčič Mileva in Kapun Majda. Danes bo mladina iz Herpelj in okoliških vasi ponovila tek čez drn in strn.
Cross r 2. prlraorsko-goranski brigadi
Teka se je udeležilo 144 mladincev in mladink, in sicer 76 brigadirjev in 68 brigadirk. Med prvimi je zmagal Topolovec Frane, med brigadirkami pa Hercog Marija. Najboljši tekmovalci so bili pohvaljeni od štaba.
Pomladanski cross zmagovalcev
Ker je imel letošnji pomladanski cross ne samo naloge, pritegniti čim večje število mladincev in mladink v fizkultu-ro. ampak tudi pokazati kvaliteto in napredek naših tekmovalcev in tekmovalk, bo Fizkulturna zveza Slovenije v nedeljo 27. t. m., na praznik šeste obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, priredila tekmo zmagovalcev in zmagovalk vseh letošnjih pomladanskih cros-sov, in sicer za vse kategorije mladincev in mladink ter članov in članic. Zmagovalce, ki bodo prišli na tekmovanje. naj vsi aktivi in društva, za katere so tekmovali, javijo najkasneje do srede 23. t. m- na naslov: Fizkulturna zveza Slovenije, Ljubljana—Tabor. Najboljši trije iz vsake skupine bodo prejeli nagrade. Vožnjo do Ljubljane in nazaj krijejo aktivi oziroma društva tekmovalcev, hrano in stanovanje pa priskrbi Fizkulturna zveza Slovenije.
Prihodnfa nedeljo bo triglavski smuk
V nedeljo 27- t. m. bodo proslavili naši smučarji šesto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije s triglavskim smukom. Tokrat se bodo zbrali na naših najlepših smučarskih predelih reprezentanti v alpski kombinaciji, pridružili pa se jim bodo tudi smučarji-skakalci. Tako bodo v nedeljo 27. t. m. zbrani na Triglavu vsi naši najboljši smučarji, ki bodo v imenu tisočer. Iti gojijo fizkulturo na smučeh, proslavili naš vseljudski praznik.
Joso Goreč in Stane Predalič od smučarskega odbora Fizkulturne zveze Slovenije sta že na terenu, da ukreneta vse potrebno za čim nspešnejšo organizacijo prireditve. Letos je v triglavskem pogorju še vedno dovolj snega, zato ne bo posebnih težav pri trasiranju tekmovalne smeri znamenitega smuka. Za start obstojita dve možnosti: primerno mesto zanj je pod Ržjo na višini 2360 m, ugodne snežne razmere pa tudi dopuščajo, da startajo kar pod Kredarico. Dolžina tekmovalne proge znaša približno 5.5 km, višinska razlika pa okrog 1106 m.
Impozantna je zmogljivost tekmoval-
cev, ki nastopajo v triglavskem smuku, visoki preizkušnji naših najboljših smučarjev. V pičlih 7 minutah se spustijo z višine 2366 m na 1250 m ali z drugimi besedami povedano: v pičlih 7 minutah presmučajo pobočje, čigar višinska razlika znaša nad 1106 m. Zato je povsem razumljivo, da nastopajo na trigiavskem smuku le naši najboljši, najpogumnejši in najbolj izurjeni.
Po prijavah sodeč bo letošnja udeležba prekosila lansko. Ostra in zanimiva borba se bo razvijala zlasti med znanimi alpskimi vozači in med mojstri planiške skakalnice. Od tovarišev, ki so nastopili letos na veliki skakalnici v Planici, so se doslej preizkusili v triglavskem smnkn Razinger Lojze, Mežik Janko, Klančnik Karel. Pribošek Franc, Finžgar Rudi in Gašperšič Marijan-Najboljši čas Je dosegel doslej Jeseničan Ciril Praček z znamko 6 min^ In 24 sek. Ker je letošnji smuk s Triglava nekak prehod k olimpijskim pripravam za prihodnje leto. je povsem verjetno, da se ga bodo udeleželi prav vsi olimpijski kandidati v smuku in skokih.
Mladinsko prvenstvo Slovenije v orodni telovadbi
Danes ob 9. nri s« prične t dvorani FD Poleta v Mariboru tekmovanje za mladinsko prvenstvo Slovenije v orodni telovadbi. Mariborčani so najboljše zastopnike slovenske telovadeče mladine, ki so prispeli v soboto iz vseh krajev nase ljudske republike, prisrčno sprejeli.
Spored tekmovanja je naslednji: moška vrsta: proste vaje, drog, bradlja, krogri, skok v višino, preskoki čez konja vzdolž; ženska vrsta: proste vaje. dvovišinska bradlja, drojr. skok v višino, preskok čez kozo in erred.
»Dan zmage« v Brežicah
Fizkultnrni aktiv na državni gimnaziji v Brežicah razpisuje za otvoritev lastnega letnega stadiona, ki bo 9-gimnazijsko tekmovanje »DATsi ZMÄtxLs-Tekmovali bodo v naslednjih disciplinah: mladinci: tek 80 m, tek 1000 m, skok v daljavo, met krogle, met diska m štafeta 4X100 m: mladinke: tek fiO m, tek 800 m. skok v višino, skok v daljino in štafeta *X«km. Polog tega bo tekmova-
nje še v odbojki, košarki, namiznem tenisu in šahu.
Vsaka gimnazija lahko prijavi po eno moštvo za odbojko in košarko, po dva igralca za namizni tenis in šah ter tri tekmovalce za vsako lahkoatletsko disciplino. Gimnazija zmagovalka prejme darilo. Prijavijo se lahko vse gimnazije LKS- Prijave je treba poslati do 28. aprila. Stroške plačajo FA in FD vsak zase*
Izven konkurenc« lahko tekmujejo tudi ostali FA in FD šo v naslednjih disciplinah: tek na 400 m, tek na 1500m, skok v višino, skok ob palici, met diska, met kopja, met kTOgle in štafeta 4X100 metrov. 'Razen tega naj se vsak FA in FD prijavi tudi * eno ali dvema samostojnima točkama za večerno akademijo, ki bo 8. maja. in popoldanski nastop 9. maja.
Tekmovanja se začno 9. maja ob 8. nri zjutraj za vse discipline in panoge. Popoldne bodo med nastopom odigTane fe finalne tekme v odbojki in košarki. Na popoldanskem nastopu . bodo sodelovali tndi zagrebški srednješolca in lahkoatletski reprezentativci Turkalj. Vanič, Bu - IkS. Dolenc. Despot i. «ib
Danes popoldne k motoristom!
Dane« ob 14. uri bo na dirkališču FD »Triglava« otvoritvena prireditev ljubljanskega avto-moto društva, katere dobiček je namenjeni opremi brigade za gradnjo proge Samac—Sarajevo. Prireditev je po svojem programu nova: videli bomo poleg dirk razne zanimive točke, kjer morajo vozači poleg drznosti pokazati tudi visoko znanje in veliko spretnost.
Da ne bo prevelikega navala pri blagajnah ob pričetku prireditve, opozarjamo, da bo predprodaja vstopnic od 8. do 11. ure pred glavno pošto, prodaja na dirkališču FD Triglava pa že od pol 13. ure dalje.
Enotnost: Krim
Danes ob 17. na igrišču Enotnosti
Prvenstvo slovenske lige se bliža koncu in tekme postajajo v^e zanimivejše.
Krim je pokazal v zadnji tekmi proti Kladivarju, da ne zaostaja mnogo za najboljšimi- Moštvo je dovolj dobro vigrano in borbeno, samo v napadu manjka realizatorja. Fajon in Gabrovšek na krilu sta najbolj prodorna in nevarna vsaki obrambi.
Enotnost, ki se resno pripravlja za povi naslov slovenskega prvaka, si gotovo ne bo dala vzeti potrebnih točk. V tekmi proti sedanjim nasprotnikom je pokazala, da ima solidno in borbeno moštvo, ki je tudi tehnično dobro uglajeno!
Nedeljska tekma bo nndila lep užitek in bodo prijatelji nogometa z igro gotovo zadovoljni«
Crvena zvezda: Kvarner 2:0 (0:0)
V Beograda je bila včeraj pred 5000 gledalci prvenstvena nogometna tekma med domačo Crveno zvezdo in reškim Kvarnerjem, ki se je po slabi igri obeh moštev končala z rezultatom 2:0 (0:0). Gola sta dala Drenovec in Tasič.
Gradnja novega stadiona v Hrastniku
Na pobudo delavcev, mladine in žena so 3. aprila začeli v Hrastniku eraditi 'lov stadion, ki je postal nujno potreben zaradi naraščajočega fizknltnrnega gibanja. Vsak dan traja delo 12 ur. Sodelujejo mladinci, žene, rudarji, delavci steklarne in drugi. V veliko pomoč jim je pri delu buldožer, ki sproti odnaša zemljo. Verjetno bo hrastniški stadion gotov že junija. Posamezni sindikati so prispevali precejšnje vsote za najetje buldožerja. Sindikat rudnika Hrastnik je prispeval 10.000 din. steklarne 8000 in sindikat kemične tovarne 5000 din.
DROBNE ZANIMIVOSTI
FD Proletarec:FD Laško 5:3. V nedeljo je bila v Hrastnika prvenstvena tekma med FD Proletarcem in FD Laškim. Hrastničani so igrali zelo požrtvovalno ter si priborili 2 točki.
Presenečenje v nogometnem prvenstvu ZSSR. Na jngn Sovjetske zveze so se pričele tekme za prvenstvo v nogometu. Prvo kolo je prineslo veliko presenečenje. Prvak ZSSR v nogometu moštvo Centralnega doma Sovjetske armade je igralo v Suahnml proti »Zenitu; iz Leningrada ter izgubilo z rezultatom 1:3. Zmagovalec eoupa Sovjetske zveze moskovski »Spartak« pa je izgub;! v Užho-rodu proti tamkajšnjemu mo »u z re-aoltatom 34,
za mesec februar 1947
Vrstni red Okraj		število			Povprečno din		Od januarja 1947	
	krate-TOlh rednih		zajetega	1947 vplačam na er.ega na enega			Vplačani zneski	z* ;eto pre-
	upra.v	podpor-	prebival-	znesk; zbirke	pc-dpr-r-	prebi-	prirastek -f	
	SFOF	nikov	stva v	>A«	mha	val ca	padec —	padec —
1. Maribor mesto	7	12.401	24,S0	109.S25.—	8,85	2,19	+ 7.379,—	+ 6,36
2. Ljubljana mesto	10	23.908	23,21	305.805.—	12,79	2,96	— 5.768.—	—0,59
3. Celje mesto	19	4.002	20,52	41.710.—	10,42	2,13	— 3.168.—	—2,84
4. Trbovlje	23	7.993	17,96	100.860.—	13,86	2,26	+ 14.214.50	+ 1.S9
5. Jesenice	38	6.768	17,57	73.757.—	10,89	1,91	— 7.14S.—	—4,43
6. Rakek	34	1.986	9,93	23.495,—	11,83	1,17	+ 3.445.—	+3,16
7. Maritx>r okolica	51	5.912	8,56	46.165.—	7,80	0,67	— 4.849.—	—0.09
8. Kamnik	21	3.163	8,21	28.198.—	8.91	0,73	+ 1.225.—	”“1)00
9. Ljubljana okolica	78	4.343	8,19	30.800.—	7,09	0,58	— S.617.—	—1.97
10. Prevalje	31	3.270	S,—	30.525.—	9,33	0,75	—10.463.50	—1,13
11. Kranj	40	3.427	7,78	95.346.—	27,81	2,16	+22.389.—	ni pedatkov
12. Škofja Loka	35	1.784	7,28	20.310.—	11,38	0,82	+ 2.070.—	+0.07
13. Mozirje	34	2.118	6.83	21.619,—	10,20	0.69	+ 1.975.—	—0,17
14. Konjice	18	1.444	6,14	9.860,—	6,82	0,41	+ 200,—	+3.23
15. Celje okolica	44	3.4S1	5,19	30.867,—	8,86	0.45	+ 5.246.—	+1,05
16. Murska Sobota		3.001	5,08	15.005.—	5,—	0,25	—10.315.—	—3.52
17. Grosuplje	44	1.400	5,—	20.272.—	14,48	0,72	+ 1.772.50	+ 0,72
18. Radgona	27	1.250	4,16	12.485.—	15.18	0,41	— 40.—	+0.43
19. Šmarje	19	1.284	3,95	11.037,—	8,58	0,33	+ 1.736.—	+ 1,31
20. Slov. Bistrica,	17	1.107	3,88	11.620.—	10,49	0.40	+ 3.120.—	+ 1,91
21. Novo mesto	27	1.464	3.28	12.403.—	8,47	0,28	— 728.—	+ 0,28
22. Ptuj	21-	2.251	3,06	12.011.50	5.33	0,16	+ 316.50	—0,58
23. Trebnje	15	797	2,95	12.075.—	15,15	0.44	+ 10.292,—	+ 1.69
24. Krško	8	1.070	1,64	8.493,—	7,93	0,13	— 5.050.—	—0,36
25. Ljutomer	21	382	1,41	5.795.—	15.17	0,21	— 400.—	0,—
26.	Črnomelj 27.	Kočevje 28.	Lendava	9 250 ni podatkov ni podatkov		1,11	3.027.— 7.070,— 1.165.—	12,10 .	0,13 0,41 0,03	—	3.532,— + 2.272,— —	1.3S5.—	—0,93 ni podatkov ni podatkov
Skupno . .	. 691	100.256	8,67 1,101.601,—		10,98	0,95	+ 16.189,—	+3,54
V6em referentom za fizkulturni znak.
Sporočamo vsem referentom za fizkul; turni znak pri društvih, mladinskih, ali sindikalnih aktivih itd., naj čimprej dvignejo izkaznico (knjižice rezultatov tekmovanja) za svoje tekmovalce za zimski rok 1946. Posamezniki naj zahtevajo izkaznico tam, kjer so se prijavili, t. j. ali v društvu, šolskem ali sindikalnem aktivu in sl. Posamezna izkaznica stane 3 din. Referenti naj dvignejo izkaznice na okrožnem centru fizkulturnega znaka v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove 28) od 9. do 12. in od 15. do 19. ure- Po-edinci, ki v prijavnici niso navedli niti društva, niti aktiva, naj dvignejo izkaznico osebno na oentru tekmovanja za fizkulturni znak.
FD Krim — nogometna sekcija. Naslednji igralci naj pridejo danes najkasneje ob pol 17 na igrišče »Enotnosti«: Sbil. Butkovec, Stritih, Kumar. Marolt, Stergel. Javornik. Klemenc, Marn, Fajon, Gabrovšek, Slapničar. Vidmar.
FD ENOTNOST — NOGOMETNI ODSEK Igralci I. moštva naj pridejo danes ob 16 na naše igrišče zaradi prvenstvene tekmo s Krimom.
FD Enotnost — odsek za tenis. V torek 22. t. m. ob 17.30 bo na teniških igriščih FD Enotnosti pod Cekinovim gradom sestanek vseh članov sekcije. Vabljeni so tudi vsi referenti za tenis v aktivih in ostali, ki se za tenis zanimajo in se hočejo na novo vpisati.
šahovsko prvenstvo Slovenije
Kranj, 19. apr. V VI. kolu turnirja za amatersko prvenstvo Slovenije so se partije končale takole: Madjarič je v zapleteni središnjici proti Pogačniku dobil kmeta, po prekinitvi pa končnice ni znal dobiti in je partija končala remi. Inž. Petrič proti Ha-betu ni izkoristil prednosti iz otvoritve in sta se sporazumela za remi. Longer je proti Ketišu v začetku stal bolje, je pa slabo nadaljeval in sta partnerja prešla v malo boljšo končnico za Ketiša, vendar je Longerju uspelo izsiliti remi Mlinar je proti Šnajderju že v otvoritvi prišel do napada in efektno zmagal. Sušnik je z žrtvijo kvalitete dobil igro z Levačičem. ki se je slabo branil. Mišura je slabo vodil napad proti Ljupši in je ostal v končnici s trdnjavo manj, vendar Ljupša ni dobro nadaljeval in je partijo celo izgubil. Kukovec je lepo nadigral Muzloviča. ki pa se je dobro branil, tako da se je igra po prekinitvi končala remi.
Iz V. kola prekinjeni partiji sta se končali z zmago Pogačnika nad Ha-betom, Levačič pa je izgubil proti Mlinarju.
Stanje je zdaj naslednje: Longer, Mišura 5 in pol. Mlinar, Muzlovič 4 in pol, Pogačnik 3 in pol, Kukovec, Levačič. Madjarič Sušnik, Šnajder 3, Ketiš 2 in pol, Habe inž. Petrič pol, Ljupša 0.
PRVAK ZAGREBA JE UDOVCIC
Letošnji turnir za prvenstvo Zagreba je imel možno zasedbo in se je končal s presenečenji. Predvsem pomeni velik uspeh mladine in neuspeh obeh mojstrov. Zasluženo je zmagal 26 letni študent prava Udovčič, ki je pred vojno rastel med beograjsko šahovsko mladino in se je zdaj razvil v močnega in solidnega mojstrskega igralca. Udovčič je dosegel 131/. točke od 18 možnih ter je ostal neporažen. Lep uspeh je za mladega Laburo drugo mesto z 1254 točke-Sledijo Bonert 11, mojster Filipčič, dr. Pravodič in mladi Timet po 101/« točke, Lnžaič ter mladinca Tagirov in Volk po 9i/s. Horvat 9. Petkovič in Vič po 8‘/:. Mraz in Oštrek po 8. Mojster Sobaric je po začetnih neuspehih oddajal točke brez igre, kar vsekakor ni vredno pravega šahovskega borca; dosegel je vsega 7V» točke. Za njim so še Arhanič 7. Fretze 61/* Hrašoveo 6 In Kratkovič 5 točk.
Šahovski turnir v varsavi
Pri žrebanju so igralci dobili tale vrstni red: 1. Gadalinski. 2. Šajtar. 3. Grünfeld, 4. Pachman. 5. Sliwa. 6. Gli-gorič. 7. Plater, 8. Smislov, 9. Pipla-kowski, 10. Boleolavski.
Prekinjene partije prvega kola so se končale takole: Gadalinski in Boleslav-ski sta se sporazumela na remi, Sajtar pa je premagal Piplakowskega.
V četrtek so igrali drugo kolo. Rezultati so tile: Boleslavski—Gligorič remis. Smislov—Pachman remis. Plater— Sliwa 1:0. Gadalinski—Šajtar 0:1, Pipla-kowski— Grünfeld prekinjeno.
•
šahovsko brzopotezno prvenstvo srednjih šol mariborskega okrožja bo danes točno ob 8. v drž. mešani gimnaziji (pritličje — vhod iz Krekove ulice). Najprej se bo izvedlo moštveno prvenstvo. ki mn bo takoj sledilo individualno prvenstvo, tako da bodo izvenma-riborska moštva lahko odpotovala z večernimi vlaki.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION: sovjetski umetniški film »Pesnikova mladost«, tednik. —-Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.
MATICA: češki film »Dekle z Bezkidov«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 tn 20.15.
SLOGA: francoski film »Maxseljeza«. tednik. Predstavo ob 16.15. 18.15 ln 20.15.
KODELJEVO: sovjetski film »Jugoslavija«, tednik Predstava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE:	sovjetski film
»Veliki preobrat«, tednik. — GRAJSKI: francoski film »Gospod Hektor«, tednik. Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: francoski film »Otroci paradiža«, L del, tednik. — DOM: sovjetski film »Zvesti Djuloars«, tednik.
KRANJ: sovjetska filmska drama »Maškar rada«, tednik.
PTUJ: sovjetska filmska komedija »TjJube-
I asa ta koprena«, tednik.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja. 20. aprila: Marcelin.
Ponedeljek, 21. aprila: Simeon, Dragomira.
Torek, 22. aprila: Leonida.
SPOMINSKI DNEVI
20.	aprila 1848. — Objavila »Slovenija« politični program slovenskega naroda: Zedinjeno Slovenijo.
21.	—23. aprila 1919. — Ustanovni kongres socialistične delavske stranke Jugoslavije. bi se naslednjo leto preimenuje v KPJ.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dnevna služba: VI. državna lekarna, Mestni trg 4; lekarna Bohle c. Rimska cesta 31.
Nočna služba: V. državna lekarna. K:m-gresni trg 12; lekarna Bohinc, Rimska cesta 31.
Jutri: V. državna lekarna, Kongresrnd trg 12; lekarn^. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Nedeljsko dežurno zdravniško službo r Ljubljani ima do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Vončina - Kuralt Marija. Gledališka ulica 13.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Kerin.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Mariboru ima do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Zavadilik Joško, Tyrševa ul. 2.
VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve —
Uprava Narodne milice: dežurna
služba...................31-60.	21-00
Gasilska milica in Reševal, postaja 44-44 Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—43 Bolnišnica	53-81
Kolodvor, glavni	, 27-68
Pntnik...................	24-72, 29-32
Turisthotel ....j.,,,, 24-36 Gledališče, Narodno, uprava . . . 45-26
drama .................... , , , 34-02
opera	34-01,	25-24
RAZSTAVE IN MUZEJI
V	proslavo 10. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije
je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani odprta razstava tiska in drugega gradiva o delovanju KPS.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI Drama
Nedelja, 20., ob 20: Afinogenov: V tajgi. Izven.
Ponedeljek. 21.. ob 20: Afmogenov: V tajgi. Red H. (V prodaji 57 partemih in loan ih ter 64 balkonskih in galerijskih sedežev).
Ob 20: Shaw: Hudičev učenec. Red A. (Predstava v opernem gledališču). Tcrek, 22.. ob 20: Ostrovski: še tak lisjak se nazadnje ujame. Red Torek. (V prodaji 14 partem ;h in ložnih ter 47 balkonskih in galerijskih sedežev).
Sreda. 23., ob 20: Afinogenov: V tajgi. Red M. (V prodaji 43 partemih in Inž-n-ih ter 184 balkonskih in galerijskih sedežev).
V	nedeljo bo v Drami prva repriza sovjetskega dela Afinogencva »V tajgi«, v režiji Slavka Jana, Predstava je izven abonmaja.
Abonenti reda H imajo v ponedeljek predstavo sovjetske igre Afinogenova »V tajgi«, abonenti reda A pa imajo v ponedeljek predstavo v Operi: Shaw: »Hudičev učenec«.
Opera
Nedelja: 20., ob 19.30: Glinka: Ivan Susanin. Red N.
Ponedeljek. 21., ob 20:	Shaw:	Hudičev
učenec. Red A. (Dramska predstava, v prodaji 45 part. in ložnih ter 163 balkonskih in galerijskih sedežev).
M. I. Glinka: »Ivan Susanin«. Današnja predstava je za red N,
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 20., ob 20: Br. Nušič: »UJež«. zadnjič.
V	Šentjakobskem gledališču bo v nedeljo, 20. ob 20 zadnja predstava zabavne Nušiceve veseloigre »Ujež«. Prodaja vstopnic od 10 do 12 m eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu. Prihodnji teden bo premiera Jurčičevega »Desetega brata«.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 20., ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Drugič.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Nedelja, 20. ob 15. Puccini: »Madame Butterfly«. Znižane cene. Izven; ob 20. Žižek: »Miklova Zala«. Izven.
•
Poroka. Včeraj sta se poročila tov. Javornik Aleksander, urednik »Slovenskega Poročevalca«, in tovarišica Černič Mimica, novinarka pri podružnici »Tanjuga« v Ljubljani, čestitamo!
Okrajni izvršilni odbor v Grosupljem obvešča, da bo redno zasedanje okrajne skupščine 27. aprila ob 8. uri zjutraj v prostorih Kulturnega doma v Grosupljem. Na zasedanje so rabljeni poleg odbornikov Okrajnega ljudskega odbora tudi vsi predsedniki in tajniki KLO. predsedniki ir» sekretarji odborov OF, sekretarji AF2 in LMS tor ostali volivci.	868-n
Tretji izlet Putnika bo 24., 25. In 26. maja za udeležence iz Ljubljane. Kranja, Kamnika in Škofje Loke in ne 23., 24. in 25. maja kakor imo poročali v sobotni številki.
Okrajni lovski svet Trbovlje obvešča vse svoje Elane, da bo 24. aprila ob 10. dopoldan v dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah prvi redni občni zbor Okrajnega lovskega sveta Trbovlje. Dolžnost vseh članov je. da se zbega sigurno udeleže. — Odbor.	862-n
Rdeči križ CO Rakovnik priredi danes ob 17. nri kulturno-pro6vefcno prireditev v Domu OF na Galjevici pod geslom: Vse za delovne brigade Šamao—Sarajevo. — Vabljeni.
Vsem društvom organizacije »Tehnika In šport« javljamo, da odhod brigade »Tehnika in Šport« na progo še ni do ločen. Vsi prijavljene! za instruktorske tečaje iz avtomobilizma in motociklizma ter športnega letalstva se morajo javiti v nedeljo 20. t. m. na TyrSevi 11-T. — Komisija »Tehnika in šport« za Slovenija.
Društvo športnih brodarjev. Ljubljana
obvešča vse člane, da bo seja društva 21. aprila ob 20. uri v Narodnem domu. Bleiweisova cesta. — Iniciativni odbor.
S poukom za privatiste in srednješolce vseh razredov pričnemo 2. maja. Informacije dnevno od Hi. do 12. ure. »Kore-petitorij«. Mestni trg 17-1.	867-n
Ribarska zadruga obvešča svoje Člane, da se je preselila z Gosposvetske ee«ste na Gallusovo nabrežje 39 poleg mostu Sv. Jakoba. Uradne ure vsako sredo in petek od 17. do 19. ure.	861-n
Nov začetniški-ponavljalnl plesni tečaj za novince-ke. zadnji te sezone se začne jutri v ponedeljek oh 26. nri v »Ljudska plesni šoli«. Sv. Petra nasip 37. Prijave se še sprejemajo.	868-n
Zabeležite si! Državna založba Slovenije v Ljubljani, Mpstn.i trg 26, ima novo telef. številko: 39-28 in 39-29. 871-u DAPPS tovorni avto promet, Ljubljana, prevzema duevno v prevoz, kosovne pošiljke na rednih progah. Ljubljana— Maribor in Ljubljana—Zagreb, kakor tudi v obratni smeri. Blago prevzemamo v Ljubljani, Metelkova ulica 4 in v Mariboru. Kopališka ulica 11. Vse informacije prejmejo interesenti v Dappeovih poslovalnicah za tovorni promet. 876-n Trgovsko podjetje Navod, Ljubljana okolica, poziva vsa drž. trg. podjetja in Naproze ter trgovce iz območja Ljubljana okolica, da pregledajo razdelilnik za moko za m«oj.	875-n
Ljudski oder terena Stari Vodmat uprizori v nedeljo, 20. aprila ve=eio:gro r 4. dejanjih »Ljubosumni soprog* pri Poljšaku na Smart inski cest;. Vstopu'o*» dobite na dan prireditve od 10. do 12 ure v dvoran* pri Poljšaku in pri blagajni pred predstavo. Začetek ob 17. ur. č:szi dobiček Je namerjen za progo šamao—Sarajevo.
Sprejemalnice čevljarske produktivne zadruge v Ljubljani (Bleiweisova cest» 48. Jernejeva 16. Zaloška 10. Tržaška 83, Fiorijanska 28 in Sv. Petra 20) sprejemajo od 21. aprila dalje do preklica od
6.	do 14. ure.	247-n
Enotno knjigovodstvo. po=ebej za začetnike in posebej za praktike, nameščence, trgovce in < stale interesente ob popoldanskih a! večernih urah po dogovoru. Praktičen pouk z vsemi navod.l:. Po želji tudi stenografija. Pričetek ta. teden: Žaoebni pouk. Domobranska 15.	873-n
Strojepisni pouk d- popolne izvežhano-stL pr. hitri in uspešni desetprstni metodi. Praktično znanj*» potrebno za vsako službo Primeri iz pisarniške prakse. Ure po želji dopoldne, popoldne ill zvečer. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta 15.	874-n
Uprava kliničnih, bolnic v Ljubljani je prejela od Rdečega kr.ža za Trst m pokrajino 14o kg pomaranč in limon. Za velikodušno darilo, namenjeno pacientom pljučnega oddelka interne klinike, se nelepše zahvaljujemo.	870-n
Poročili so se v Ljubljani od 14. do 19. aprila: Mrdjetovič R-ade, poročnik, m Pugelj Ana. blagajničarka. Koščevlč Viiim, posestnik in švngelj Zder.ka. gospodinja, Cerar Karol. upok. in Petek Frančiška, kuharica. Cvetko Rasto. podovodja bi Vochl Ivica, gosp dirja. Grčar Alojzij, etnd. ing. in Zarnik VHdovita. uradnica, Hočevar Janez, železničar in Panjan Katarina. gosp. pom.. Krapež Andrej, delavec in Bremec Albina, gospodinja, Kramar Franc, brivec in Verhovšek Roza. gospodinja. Rebolj Dušan, major in Šumi Albma, uradnica, Wedam J:žef, dipl. tehnik in, Dolničar Klara, delavka. Znoj Janez, železničar in Vidergar Jožefa, Svllja. Babič Rudolf, študent tehn. in Gerleve Roza. stud. tehn., Brožič Ivan. šofer in Jerin Marija, gospodinja. Čeč Marijan, uradnik in Brajnik Ema. vezilja.. Dolinšek Jožef, uradnik in Vogrič Gabrijela, uradnica, Košak Franc, delavec in Dimic Majda, delavka. Kočevar Franc, p dp-Jkovnik in Goršič Marija, uradnica. Korenčan Franc, reševalec in Šešelj Antonija, zaščitna sestra. Konja je v Aleksander, ing. arh. in Močnik Zorka. abs. med.. Kljun Janez, pečar in Uršič Marija, kuharica. KrošelJ Ladislav. strojnik in Ležaič Vasiljka. gospodinja. Ključevše-k Leopold, miz. pom. in Dragar Frančiška. g'sp. pomoč.. Lv panja Jožef, uradnik in Vadnjal Ana. trg. pomočnica. Leskovšek Jernej Vojteh, uradnik ln Jesenšek Marija Milena, uradu:ca, Pohar Alojzij, stud. tehn. in Drenik Ana. uradnica. Pečni kar Janez, miz. pom. In Novak Barbara, gospodinja, Šparovec Mila. fotograf in Menih Avgusta - Lina, uradnica. škrfljanec Alojzij, izolirar in Štep-c Marija, kroj. pom.. Toman Martin, vod. rast. Ln Debevc Jožefa, uradnica. Venika Ciril, delavec in Priman Marija, delavka. Zorc Bojan, trg. sotr. in Pečar Zlatka, prodajalka. Zupančič Anton, mehanik tn Rant Vlasta, učiteljica. 2agar Anton. nrz. pom. in Ratej Ivana, gospodinja. Zel» Franc, železničar in K:cjanč;č Matilda, trg. pom.. Žanič Fabjan, manipulant in Ogrin Zdravka, uradnica, Dragar Anton, sin pos. in Dovič Ivana, hči pas., Gorza Koloman, uradnik in Turk Darinka, uradnica.
Umrli so v Ljubljani od 13. do 19. aprila: Belar Ivana. pošt. uradn’ea v p., Sever Neža, gospodinja. Pirnat Frančiška, gespodinja, Vakselj Janko, viš. pis. ofic. v p.. Mevlja Anton. drž. upokojenec, Rogelj * Terezija, kroj. mojstrica. Bnmčič RadivoJ. sin plesk. mojstra. Rus Frančiška. hči že!.. Zerovnik Marija, gospodinja. Borštnik Marija, upok. tob. tov., Blaž Ivana, gosardinja. Pregrad Martina, hčj šlužitelja. Pokovec Jožef, sin čerlj. pom.. Zavašnik Tvan. invalid. Modrič Kantari na, opekarn iška delavka, Buh Ivan, mizar. Okorn Terezija, žena pek. mojstra, čemažar Antonija, gospodinja, Bernard Kristina, karmeličanka. Gabrovšek Mihael, kmetovalec Travizan Katarina, žena sd-deirja. Seliškar Anten, uradnik. Klemenčič Danilo, stn zid. pom.. Iržar Marija, easpodimja. Mikullč Zvonka, hčs Šoferja, Košxk Amalija, gospodinja. Drostevšek Jožefa, posestnica. T'dororič Mika. dninarica. Fajdig» Anton. tov. del.. Vilm an Ana. umdrica. Žnidaršič Terezija, žena delavca. Berce Matevž, delavec. PodhrašW Julij, gostilničar. Zupančič Angela, vdova t>o žel. ur., čamoa Vinko, sin kuharice, Strumeij Franc, žel uiy>k . Lazar Stanislav. fin. ur. v p.. Hauptman Marjeta, vdova po žel. ključ.. Cerkverrk Jože. klepar drž. žel.. Hauptman Magda, hči trg, pom.. Kr:šak Josip ir a. vdova gostilničarja* Valič Jožefa, gospodinja, Lončarič Ivazu^ žen* železničarja.
Živilski obroki za maj
OBROKI KRUHA IN MOKE ZA MAJ
dnevni dnevni skupno obrok obrok moke
Vrsta potrošnikov kruha moke za 31 dni težki delavci TD	650 g	485 g	15.035 kg
srednji delavci SD	450 g	335 g	10.385 kg
lahki delavci LD	350 g	260 g	8.06 kg
ostali: Nav. Doj. Om 250 g	185 g	5.735 kg
Vsi imetniki težkih, srednjih ln lahkih osmovnih živilskih nakaznic za TD, SD, LD, prejmejo n.t svoje nakaznice moko ali kruh v višini obroka osnovne (navadne) živilske nakaznice, razliko pa prejmejo na posebne dodatne živilske nakaznice, označene s TD. SD. LD (katero prejmejo 1© za nabavo razlike v moki ali kruhu). Ta razlika znaša:
vrsta na dan. na dm skupaj za živ. nak.	kruha	moke	31 dni
TD	400 g	300 g	9.30	kg
SD	200 g	150 g	4.65	kg
LD	100 g	75 g	2.325	kg
Pri nabavi moke morajo predložiti potrošniki osnovno nakaznic:- TD, SD. LD in dodatno nakaznico za nabavo moke ali kruha.
MLEVSKI IZDELKI ZA DOJ. OM, NOS.
Doj	1000 g p. zdr.. bele moke ali testenin
OM 500 g p. zdr.. bele moke ali testenin Nos 500 g bele mok© na odrezek Nos 1.
Za nabavo bele mrke. pšeničnega zdroba ali testenin za Doj. in Om. oddajo potrošnik::
a)	za Doj 5 odrezkov za kruh ali moko »a* in »b* z datumi 27., 28., 29., 30. ln 31. maja.
b)	za Om 3 odrezk© za kruh ali moko >a in -^bt z datumi 29.. 30. in 31. maja.
Narodi ln Preradi bodo dobavili za Doj ln Om one mlevske izdelke, s katerimi bedo razpolagal:	belo moke, pšenični
zdrob ali testenine. Mlevsk: izdelki za Doj in Om se štejejo v redri obrok moke. Za bolnice ostine razmerje meke nespremenjeno.
SLADKOR
Z. osebe nad 60 let starosti: 1 doza eva-poriramega mleka, ali V* kg polnomastnega mleka v prahu,
3. bolniki: 1 doza evaporiramega mleka ali V« kg prlfnomastnega mleka v prahu. Odrezke določ:Jo OLO.
SVEŽE MESO, KONZERVIRANI MESNI IZDELKI, RIBJE KONZERVE tedensko
ali ribje, ali čiste sveže meso mesne konzerve
TD
SD
LD
490 g
3€0 g 300 g
LD	300 g
Nav, Doj. OM 200 g Odrezki za soboto dne:
300 g 225 g 225 g 150 g
TD
SD
LD
Doj
OM
Nav
Nce
500 g (na c-drezek TD 115 300 g ’•n na odrezek TD 116 200 g) 400 g (na odrezek SD 213 200 g in na odrezek SD 214 200 g) 350 g (na cdrcizek LD 311 150 g in na odrezek LD 312 200 g) 1500 g na odrezek Doj 513 350 g na odrezek OM 613 150 g na odrezek Nav 410 350 g na odrezek Nos 4
MAŠČOBE ZA JUNIJ. JULIJ IN AVGUST
V	maju se del' maščoba za Jmrj na odrezke za. maščobo majskih nakaznic.
V Ljubljani:
TD	750 g t.	j. 300 g	masti ln	450 g aLJa
SD	650 g t.	>. 300 g	rne-stl in	350 g olji
LD	550 g t.	j. 209 g	masti in	350 g olja
Nav	300 g t.	j. 100 g	masti ln.	200 g olja
Doj	300 g t.	J. 100 g	masti in	200 g olja
OM	200 g t.	J. 100 g	masti ln	200 g olja
V ostali Sloveniji pa:
200 g t. j. 100 g masti in 100 g olja Kjer Narodi ali Preradi razpolagajo še s slanino. Jo dele namesto masti po gornjem razmerju. Potrošniki s: p» lahko rabsvio zg. ves obrok samo olje. ako želijo Nasprotna zamenjala ni dopustna.
V	maju se deli del moščob v « blikl olj,* že za julij ;n avgust (na majske živilske nakaznice) po lestvici:
JULIJ:
TD 450 g olja. na odrezek TD 108 SD 350 g olja, na odrezek SD 207 LD 350 g olja, na odrezek LD 306 Nav 200 g olja, na odrezek Nav 404 Doj 200 g olja. r.a odrezek Doj 505 OM 200 g olja. na odrezek OM 602 AVGUST:
TD 450 g olja. na odrezek TD 109 SD 350 g olja. na odrezek SD 208 LD 350 g olja. na odrezek LD 307 Nav 200 g olja, na odrezek Nav 407 Doj 200 g olja, na odrezek Doj 509 OM 200 g olja. na odrezek OM 603 v Ljubljani, v ostalih predelih Slovenije Pa na nakaznice Nav, Dol. OM 100 g olja za julij in 100 g za avgust, na iste odrezke kot v Ljubljani.
Vse g'n navedene obroke maščobe sl potrošniki lahko nabavljajo do 31. maja.
Sol je bila. razdeljena v aprilu za april, in a j in junij.
Delitev mila bo naknadno.
DODATKI: mesne konzerve
TD	na	cdrezek	TD	119	680 g
SD	na	cdrezek	SD	217	340 g
LD	na	cdrezek	LD	319	340	g
Nos	na	cdrezek	Nos	3	680	g
nepolnomaatno mleko v prahu:
TD	na	cdrezek	TD	120	250	g
SD	na	cdrezek	SD	218	250	g
LD	na	cdrezek	LD	320	250	g
Ncs	na	cdrezek	Nos	5	250	g
UNRINA MARMELADA
Doj	na odrezek Doj	516	1 000	g
OM	na cdrezek OM	616	1000	g
Nos	na odrezek N^s	2	1000	g
Marmelada se deli iz odprtih doz po gornji tež: al: v zaprtih dozah v teži od cca. 80C g do 1200 g.
MLEKO: NA NAKAZNICE ZA MLEKO
1. Otroci v 1. letu star: s ti: 1 doza sladkanega konder..z.ranega mleka i»n 1 doza evaporiranega mleka, ali J- kg polnomastnega mleka v prahu.
TD SD LD Nav Doj OM 3. maja	101	201	301	401	501	601
10. maja	102	202	302	402	502	604
17. maja	103	203	303	403	503	607
24. maja	104	204	304	405	504	610
31. maja	105	205	305	406	506	605
OLO, ki ne bodo razpr lagali s svežim mesom, dele predvsem ribje konzerve. V kolikor so doze ribjih konzerv različne teže oz. velikosti, se dele večje doz® za dobo dveh tednov skupaj.
ENODNEVNE IN TEDENSKE ŽIVILSKE NAKAZNICE
1. sladkor dnevni obrok 5 g na odrezek 1
2. sol	dnevni obrok 17 g na odrezek 2
3.	meso ali konzerve po obroku, ki Je predpisan zp. dotični teden.
IZREDNI OBROK OLJA ZA MAJ (TD, SI), JN LD)
TD po 800 g na odrezek TD 121,
SD po 600 g na odrezek SD 219,
LD po 4C0 g na odrezek LD 321,
Do tega izrednega dcclatka olja so upri-vičem' vsi težki, srednji in lahki delavci, ne glede na to. ali so klali praš.ča ali ne.
NEKAJ PRIPOMB
Koruzna moka. Potrošniki morajo dvigniti vso pripadajočo količino koruzne meke v času od 20. aprila do vključno 5. maja. Nekateri potrošniki so pri zadnj! delitvi moke iz malomarnosti zamudil: cdrejeni rok. Opozarjamo, da razdelitev ne dopušča zamudnikov ter zato ponovno opozarjamo, da se po tu objavljenem roku zamudnikom moka n*, bo megla dodeliti.
Zg, maj preimejo TD. SD in LD moko v razmerju 60 delov enotne krušne moke in 40 delov koruznih izdelkov, vsi ostali potrošniki pa brez izjem© obratno razmerje, t. j. 40 delov enotne krušne moke in 60 delov koruznih Izdelkov ter prejmejo to zadnje razmerje tudi svojci TD. SD in LD. Kot krušna moka velja tudi ržena moka.
Kruh se peče povsod v razmerju 50 : 50 cpolovica enotne krušne in polovica koruzne moke.)
Kot razvidno. Je nastopilo Izboljšanje pri oskrbi z moko in ne bo nikjer več primera, da bi kdo prejel samo koruzne izdelke.
Gozdni delavci prevzamejo koruzne izdelke na osnovne živilske nakaznice do 5. maja. Ostalo koruzno moko. ki jo prejmejo med delom v gozdu, pa prejemajo med mescem.
Delitev koruzne moka v aprilu za maj je odrejena zarnd: tega ker ima še precejšen odstotek vi a g© in bi se zaradi tega v večj.ih skladiščih utegnila pokvariti. Koruzni Izdelki pa se potrošnikom ne bodo kvarili ker sj Jih lnhko posuše doma.^Po-sebej opozarjamo na to zavedne družine, ki prejmejo večje količine koruznih izdelkov in te naj prevzamejo nakazila za kc-ruzn© izdelke vsaj do 25. aprila.
Krušna moka in ostali predmeti prehrane se bodo delili od 1. maja dalje.
Trovrstnost barv živilskih nakaznic se odpravlja, a ker so za maj že detiskane v treh barvah bodo razdeljene, vendar pa barve ne vplivajo na razmerje moke. Prihodnji mesec (Junij) bodo že enotne barve Poudarjamo, da ostane prekategorizacija delavstva (objavljena v Ljudski pravici 12. marca, v Slovenskem poročevalcu pa 12. in 13. marca) v veljavi. Zato ostanejo S© v polni veljavi dodatne živilske nakaznice Za moko TD. SD. in LD.
Maščobe. Obrok za maj Je bil razdeljen aprila. V maju bodo delili maščobe za junij, Julij in avgust (ra majsk© živilske nakaznice.)
Opozarjamo potrošnike, da si maščobe rezerviralo za, te mesece, da Jim ne bodo zmanjkale. Vse navedene obrok© maščobe sl potrešniki nabavljajo do vključno 31. maja.
Krvavice v do?ah. Priporočamo nabavo krvave v dozah predvsem kolektivnim prehranam, potrošniki pa si Jih lahko nabavljajo na vpis količine na glavo živilske nakaznice, kar velja prav ta too za goveje paštete (vpis na hrbet živilske nakaznice.)
Roki bi obroki (z naredbo odrezkov živilske nakaznice) nal bodo vidno izobešeni na oglasnih deskah posameznih ljudskih odberov. da si Jih potrošnik* lahko ogledajo in da v lastno škodo ne bodo zamujali stavljenih rokov in vedeli za odrezke, na kater© prejemajo živila, meso itd. Potrošnike pa ponovno_ opozarjamo, da se ravnajo po cbjavljenih rok:h ter s tem v svojo korist pomagajo, da se v razdeljevanje vnese potreben red in odpravijo ovire, ki nastajajo zaradi zamudnikov. Potrebna je torej disciplina, ki je pogoj ža hitro preskrbo republike.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.
Pozabljena mostova
Na Bregu v Ptuju je držal čez potok Studenčnico trden 'železobetouski most, ki pa so ga Nemci leta 1945. na svojem begu razstrelili. Eksploz'ja je porušila tudi sosednjo hišo. Ta hiša je danes že popolnoma obnovljena in obljudena. most pa je še vedno v istem stanju, kakor leta 1945. Čez vodo pelje samo ozka lesena hrv za pešce in kolesarje. Ves tovorni promet pa mora iti čez drugi, oddaljeni most, ki je prej služil samo lokalnemu prometu, tako da mora zaradu tega napraviti vsako vozilo približno kilometer dolg ovinek. To povzroča precejšnjo motnjo v prometu, kajti čez ta most gre ves tovorni promet med južnim delom Ptujskega polja in večjim delom Haloz ter med Ptujem, obenem pa ves promet tega področja z Mariborom in ostalo Slovenijo. Jasno je, da niti most, preko katerega je zdaj usmerjen la promet, niti cesta, ki pelje čez ta ovinek, nista temu dorasla. Zato sta v stalnem popravilu.
Najbolj zanimivo pa je, da se nihče ne loti obnove tega mostu, dasi bi ga bilo možno z relativno majhnim trudom in stroški popraviti. Železobetonski oporniki so še vsi ohranjeni. Zgraditi bi bilo treba samo vrhnji del. Železne tračnire iz porušenega vrhnjega dela še danes leže pod mostom in se namakajo v vodi. Na gradbenem odseku na okraju si niso na jasnem, kdo naj most popravi. Dvakrat so že poslali predlog za gradnjo Direkciji cest, ki je pristojna za gradnjo do 20 m dolgih mostov, in za gradbeno sezono 1945-46 so bila dela že razpisana, pa spet preklicana. Zdaj so na ta most vsi pozabili. To je tembolj čudno, ker bi vse okoliško prebivalstvo z veseljem pomagalo pri gradnji s prostovoljnim delom, samo da bi jim ne bilo treba več delat; pri vožnjah mučnih ovinkov. Vendar niti množične organizacije niso znale ničesar ukreniti
Zanimivo v tej zvezi je tudi dejstvo, da so bili že leta 1945. postavljeni čez Dravo v Ptuju trije nad 100 m dolgi mostovi, dočim ie most. o katerem je govora, dolg le okrog 20 metrov.
Isto tako je z mostom čez Lento pri 0-možu.	F. J.
Koncerti
Spored violinskega koncerta Igorja Ozima v petek 25. aprila ob 20. uri v Filharmoniji:	Tartini:	Sonata E-d ur;
Bach: Grave, fuga: Ernst: Koncert fis-mol; Rakov: Poem; Matičič: Appassionato; Rie>: La caprieiosa; Laub: Polo-neza. Pri klavirju Hilda Doraazetovič-Horak. Na koncert mladega izredno nadarjenega violinista opozarjamo. Predprodaja v Matični knjigarni.	863-n
Jutri ob 29 uri vsi na koncert terena OF Kongresni tre: v Union- V korist graditeljev mladinske proge_ Samac — Sarajevo se bo izvajala Dvorakova balada za soli, zbor in orkester »Ženin mrtvak*. Solisti so; Zlata Gjungrjenac, Franci in Smerkolj, sodelujeta še pevski zbor Glasbene Matice in Radijski orkester. Dirigent Mirko Polič. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.	S64-n
Opozarjamo na jutrišnji koncert ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Ponovila se bo Dvorakova balada za soli. zbor in orkester »Ženin mrtvak* pod vodstvom ravnatelja Poliča. Vet? čisti dohodek gre za mladinsko progo Šamac —Sarajevo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.	865-n
Koncert v Kranju. Pod vodstvom Franceta Marolta bo izvajal sindikalni pevski zbor KSS-Ljubljana v torek. 22. t. m. ob 20. uri v dvorani Sindikalnega doma koncert slovenske zborovske pesmi. Na sporedu je 6 partizanskih in 12 narodnih pesmi iz vseh Slovenskih pokrajin. Na koncert opozarjamo. Prodaja vstopnic v Kranju v Slovenskem knjižnem zavodu.	872-n
SLUŽBENE OBJAVE
OPOZORILO
Urad za cene pri predsedstvu vlade LRS v Ljubljani obvešča vsa obrtniška podjetja kovinske stroke iz Ljubljane, da v bodoče ne bo več pregledoval in potrjeval obrtniških računov kovinske stroke. Za ta posel je odslej za vrša obrtniška podjetja kovinske stroke državnega, zadružnega in zasebnega sektorja pristojen MLO Ljubljana, oddelek za trgovino in preskrbo, odsek za cene, ki posluje v Lingar.jevi MI, soba 52 (Kresija). Zato naj odslej vsa obrtna podjetja kovinske stroke pošiljajo račune v pregled in potrditev navedenemu odseku. — Urad za cene.
OPOZORILO
Naprošamo vsakogs:-, ki bi kaj vedel o toterem koli izmed spodaj navedenih Invalidov in svejcih padlih, da sporoči njegov točni naslov ministrstvu za socialno skrbstvo LRS — invalidski oddelek:
Trajkovič Zoja, vojna vdova po Nikolaju iz Orahovice — Makedcirja,
Sekulič Iran. vojnr invalid vn. skupine iz KovnČe — Makedonija.
Radovič Kalina s hčerko Ružico, vojna vdova ixo SimJanu iz Kovača — Makedonija.
Stanojevič Oveta z otrokom Dušanom, vojna vdova po Stanojbu lz Gloga —
Makedonija.
Vidovič Pavla, vojni Invalid IV. skupine iz Vojniče — Makedonija.
Stojanovič Stavra, v: j ni invalid X. abi-pine iz Podgorca — Makedonija. — Iz ministrstva za socialno skrbstvo.
TRŽNI CENIK ST. 347
Berivka, k« 48; čebula. kg 10: korenje, rdeče, kg 8; korenje, rumeno, kg 3; koleraba, podzemska, kg 5; koleraba, vrhnja, kg 10; motovilec, očiščen, kg 40; motovilec, neočiščen, kg 24: pesa, rdeča, kg JU: pesa, krmilna, kg din 2.50; peteršilj, kg 20; por, kg 14; rabarbara (br*/. listov) k;: 16; radič —cikorija, ksr 20; radič — zelen, očiščen, ksr 44: radič — zelen, neočiščen, kg 32; redkev, črna. kg 6; repa. sladka, ksr din 2.50; repa, kisla, ks: 7; šalotka, kg 20; špinača, kg 18; zelena, kg 15; zelenje za juho. šopek 2; zelje, kislo, kg 13 din.
Gornje cene so maksimalne in veljajo za vse trgovine, branjarije in prodajo na ljubljanskih trgih, prodajalci pa lahko prodajno blago tudi po nižjih cenah.
Prodajanje na merice ni dovoljeno-Vsako prekoračenje teh cen je kaznivo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Ta cenik stopi v veljavo v ponedeljek. 21. t. m. in velja do objave novega cenika.
Ljubljana, dno 18. aprila 1947. Pomočnik poverjenika: Lesar Jože. POZIV TRGOVSKIM PODJETJEM
Gospodarski oddelek, odsek za cene pri MLO v Ljubljani, poziva vsa trgovska Podjetja, da predložijo seznam blaga po inventuri z dne 31. marca 1947. Seznam mora biti sestavljen po prejetih navodilih.
Seznam je treba oddati Odseku za cone, Limgarjeva 1/TI.. soba 52 najkasneje do srede 30. t. m. Opozarjamo, da rok ne bo
podaljšan.
Ta obveznost velja za trgovska podjetja na debelo in za trgovine na drobno drža vmega, zadružnega in zasebnega sektorja.
Vsa potrebna navodila d:biJo podjetja državnega in zadružnega sektorja pri svojih direkcijah, podjetja zasebnega sektorja pa prt Združenju trgovcev v Ljubljani. Tei je založilo obrazce za sestavo seznama.
PRIVATNI IZPITr ZA UČENCE V GOSPODARSTVU
Ravnateljstvo Državne gospodarska šole za učence trgovinskih podjetij v Ljubljani p:zlva učence v gospodarstvu in kvalificirane delavce, ki so opravili predpisani strokovni izpit, ako žele opravljati privatne izpite o tvarini posameznih razredov, kakor tudi zaključni izpit, da vložjo do 1. maja prošnje za p: leganj e privatnega izpita pri ravnateljstvu šole. Prošnje naj bodo kolekovan© z 10 din. Priložiti je treba kolek za 30 din za rešitev. zadnje šolsko spričevalo in potrdilo sindikata, da so učenci v gospodarstvu ali kvalificirani delavci, ki so opravili strokovni izpit. Razpored private ih izpitov bo objavljen na oglasni deski. Informal J e daje ravnateljstvo, Bleiweisova cesta št. 8..
POZIV ZAVODA ZA TRANSFUZIJO KRVI
Redni pregledi dajalcev krvi In odvzem krvi so v zavodu (klinične bolnišnice — vhod za Ljubljanico) vsak torek, sredo In četrtek dopoldne. Zaradi pregledov naj bodo v zavodu že ob S. uri. ker so pregledi samo do 10. ure. Naj ne zajtrkujejo nič mastnega.
Ker nam primanjkuje kri krvne skupine O. naprošamo dajalce te skupine iz Ljubljane, ki so dali kri pred dve-mi ali več meseoi in jo žele zopet dati, da se pozivu odzovejo.
Tovariši-ce z dežele, ki žele dati kri, naj se zglase v zavodu v omenjenih dneh ob priliki privatnih opravkov v Ljubljani.
V teh dneh naj se javijo tudi tisti, ki žele prvič dati kri. (Stari morajo biti najmanj 21 let-)
Brezposelnim krvi ne odvzemamo. Telefon št. 41-08.
Zavod za transfuzijo krvi Medicinske fakultete v Ljubljani
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m
Spored za nedeljo;
8 00 Antonin Dvofak: Kvartet op. 51 v es-duru. Igra Tržaški godalni kvartet. 8.30 Napove«! čai?a. poročila, objave in radijski koledar. 8.45 Lahka glasba. 9.00 Sindikalna ura. 9.2ft Pester dopoldanski spored. 10.00 Iz slavnih dni naše borbe za svobodo — Mati (Miodrag Djurdjevič). 10 30 Dimitrij Šostakovič: Simfonija št. 8. 11.30 Zmaga poljske demokracije. 12'00 Narodne, partizanske in pesmi dela poje Študentski pevski zbor. ljubljanske univerze, dirigent: Radovan Gobec. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pol ure za naše najmlajše poslušalce. Angel Kraljičev: Elektrika. Nikolaj Donev: Novi most. Konstantin Konstantinov:	Lončeni petelinček. 13.30
Kar si kdo želi. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Lahka glasba. 15.00 Radijsko nedeljsko popoldne. Slišali boiste: 1. Po S. Valdgardu: Od kresa do sodob-
nih motorjev, 2. Pojasnilo o nabavi semenskega krompirja, 3. K. Spurova: Kaj morajo vedeti pridelovalci sladkorne pese. 4. Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. Članek: »Mladostna leta Jakoba M. Sverd-lova«; Ruski list, II. zvezek. 5. Pomen setvenega načrta. 6. Politični pregled zadnjega tedna. 7. Gnojenje krompirja. S. L. Fuks: Nekaj o trakuljah. 'J. Inž. Fajdiga: Uničujmo pravočasno divjo repico v žitu 10. Dr. M. Pavšič: Umetno osemenjevanje domačih živali. 11. Kitajska (reportaža), vmes ob 15-40 Igra Vaški kvintet. 17.05 Slovenske narodne pesmi pojeta Dana Ročni kova in Tone Petrovčič, s harmoniko spremlja Avgust Stanko in glasba s plošč. 18-39 Zabavni koncert. 19.15 Napoved- časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Lahka glasba slovanskih narodov. 20.30 Prenos tedenskega zunan jepoliitčnega pregleda iz Beograda. 20.45 Pemni borbe. 21.00 Francoska operna glasba. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 2215 Veseli zvoki.
Spored za ponedeljek:
6.30 Koračnica. Iz naših časopisov. Dnevni sjvored. 6.45 Zabavna glasba.
7.00	Jutranji koncert. 7.30 Napoved Ča-
sa. poročila, objave in radijski koledar. 7 45 Slovenske narodne pesmi. 12.30 Napoved časa in poročila. 12-45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Skladbe J. S. Bacha izvaja pianist Pavel Šivic. 13-30 Fizkulturni pregled. 1345 Plesna glasba. 14.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. Članek »Prvi učenec*'. Ruski list, 2. zvezek. 14-15^ Nekaj ruskih narodnih pesmi. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Glasbene slike. 18.00 Radijski dnevnik. 18.15 Pesmi narodov Sovjetske zveze. 18.30 Poučna oddaja za mladino:	Nekaj različnih zanimivosti.
19.00	Tri instrumentalne romance. 1915
Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Ob 70 letnici pisatelja Lojza Kraigherja — govori dr. Jože Kastelic. 20.00 Poje sindikalni moški pevski zbor »Prešeren* iz Kranja, pevovodja:	Peter Lipar (Pre-
nos iz Kranja). 20.30 Stane Terčak: Gora jurišev (S pohoda XIV. divizije na štajersko). 21.45 Pesmi borbe. 22 00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Iz del Roberta Schumana.
SPREJME SE
POMOČNIK
ZA »OPRAVILO HARMONIK PODRUŽNICA
TOVARNE GLASBIL
CELJE, STANETOVA 12
Stare pletenine
in VOLNO sprejemamo v trganje in mikanje od 8. do 14. ure dnevno.
GERKMAN LUDVIK
LJUBLJANA, Hrenova ulica 8 Telefon štev. 52-68.	2070-1
INFORMACIJE
ta izvršitev vseh upravnih, gospo, darskih, trgovsko-obrtnlh, kredit, nih. računovodskih, bilančnih, kadkulacijskih, davčnih ta pritožbenih zadev vam najsolidneje oskrbi komercijalna pisarna
ZAJC, LOJZE, Gledališka 7, tel. 46-14
.•«••.•••••••••••••••••••••••••••••••«••••••■•••••••a*
Poziv!
Pozivamo vse dobavitelje lesa za most čez Savo v Medvodah, ki še niso predložili potrebnih potrdil, naj to store do 30. aprila 1947. za izplačilo.
Po tem roku prispele prijave ne bomo upoštevali. Potrdila izstavi pristojni KLO s pristavkom, da doba^ vitelj ni ped sekvestrom in da svobodno razpolaga s svojo imovino.
»GRADIS«, gradilišče Kranj IŠČEMO ZA TAKOJ
POSLOVODJO
MESTNIH PRODAJALN V KAMNIKU
Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, prakse in kratkega življe njepisa poslati
MESTNEMU LJUDSKEMU ODBORU — KAMNIK
KUPIMO kompleten polnojarmenlk
60—65 cm in ČELNO ŽAGO
»LEPROZA« — BEGUNJE PRI CERKNICI
IŠČEMO
elektarO'Strojne inženirje, tehnike, še£e računovodstva, knjigovodje In strokovnjake za nakupe
za električna samostojna podjetja s sedežem v Sarajevu, Banjaluki, Tuzli, Kreki in Mostarju. — Nastop takoj. — Ponudbe poslati Ministrstvu industrije in rudarstva Narodne Republike Bosne in Hercegovine — Direkcija Elektroprivrede — Sarajevo.
SPREJMEMO TAKOJ:
GRADBENE INŽENIRJE IN TEHNIKE, KNJIGOVODJO-BILANCISTA za' enotno knjigovodstvo, PRAVNEGA REFERENTA,
STAVBNE DELOVODJE, PREDDELAVCE, ZIDARJE,
TESARJE,
ŽELEZOKRIVCE IN TEŽAKE,
STAVBNE RISARJE,
VODJO MATERIALNEGA ODDELKA,
VODJO ZA CFMENTNINE,
več ADMINISTRATIVNIH MOČI za obračunavanje mezd, z znanjem strojepisja,
SKLADIŠČNIKE, ŠOFERJE, NABAVLJAČE materiala, ČUVAJE IN KURIRJE.
Ponudbe: Mestno gradbeno podjetje »MEGRAD«, Ljubljana, Kotnikova 16.
Veljko uvozno — Izvozno podjetje Išče
TRGOVSKE
STROKOVNJAKE
ZA STALNO NAMESTITEV V TU- IN INOZEMSTVU.
Obširne ponudbe z navedbo usposobljenosti in dosedanje prakse na: PREDSTAVNIŠTVO MINISTRSTVA ZA ZUNANJO TRGOVINO — PERSONALNI ODSEK, LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA la
ctimumiimnui
KNJIGE
tehnične, medicinske, umetniške, leksikone, vse strokovne kakor tudi cele biblioteke v vseh jezikih kupuje
KNJIGARNA MARINKOVIČ
BEOGRAD, Masarykova 7
Tujno potrebujemo kompletno »Propyläen Kunstgeschichte«
■iiiHimniiiuiiiiiiii
POTREBUJEMO:
VSESTRANSKO VERZIRANE
raoinovođje-organizatorje, uradnike (-ce)
za razna komercialna, statistična in računovodska dela, po možno, sti z znanjem vseh pisarniških poslov.
UPRAVA
GRADBENEGA MATERIALA LRS, LJUBLJANA, Cankarjeva c. 14.
iiimiuiuuiiuimiiiimu
SPOMLADANSKE OBLEKE VAM PREBARVA IN OČISTI
TVRDKA
KAREL BIŠKO
parita barvarna in kemična čistilnica
KAMNIK
iimninimnimiiiiinmnnnRm
PRIMORCI!
PRIJATELJI PRIMORSKE ! postanite naročniki
Primorskega dnevnika — Ljudskega tednika
V	»Primorskem dnevniku« boste bredi, razen poročil o političnih dogodkih tudi novice in druge zanimivosti iz Trsta' in iz vaših rodnih krajev.
V	»Ljudskem tedniku« ki izhaja vsak četrtek na 16 straneh, boste našli vrsto kulturnih, gospodarskih, športnih člankov in humor. Vsebuje tudi prilogo za otroke in križanke.
Naročite se lahko neposredno pri upravi v Trstu, Trg Goldoni 1, pri Ljudski založbi v Trstu, Corso Cavour, Časa Portuale — ali pri ekspoziturah Slovenskega poročevalca.
Cena »Primorskega dnevnika« je 2.50 din izvod ali 55 din mesečno, »Ljudskega tednika« din 6 izvod ali 24 din mesečno. Vplačila po čekovni položnici št. 60-404130 na ime Ljudske Založbe, Trst ali po Denarnem Zavodu Slovenije.
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl v Za_ gradu naš
MATIJA
KRAŠOVC
najstarejši gostilničar v celjskem okolišu
Pogreb bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 16. lz mrtvašnioa na okoliško pokopališče v Celju.
Celje, Zagrad, 19. aprila 1947.
Žalujoča rodbina KRAŠOVC ln ostalo sorodstvo

CIRKUS
»BOHEMIA«
Ljubljana — Tivoli
ima V NEDELJO TRI PREDSTAVE:
ob 15.30, 17.30 in 20.30. — V vsakem sporedu nastopata najmlajša svetovna umetnika, 3 in 4 leta stara otroka VLASTA in VELIMIR Khermayer.
VSAK DELOVNI DAN so predstave ob 20.30, v soboto ob 17.30 in 20.30, v nedeljo in ob praznikih ob 15.30, 17.30 in 20.30.
Predstave so ob vsakem vremenu. Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa od 14. ure dalje. iS" Vljudno vabljeni. "EU
POZOR! Cirkus kupuje nove in dobro ohranjene plahte ali zamenja za šivalni stroj.	UPRAVA
Federalno gradbeno podjetje „MAGRAD“, podružnica Marenberg
KUPI TAKOJ
ELEKTROMOTOR
10—12 KS, 1450 obratov, 220 do 380 V.
Cenjene ponudbe poslati na gornji naslov.	*	2074-1
Datrpela je v 61. letu starosti naša ljubljena mama, stara mama, teta' in tašča
JOŽEFA
VALIČ
K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo 20. aprila 1947 ob 16. z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališča k Sv. Križu.
Ljubljana, Dev. »torija v Polju, Kočevje, 18. aprila 1947.
Žalujoči: VLADIMIR, IVAN, VIKTOR, sinovi; snahe, vnuki ln ostalo sorodstvo
Zamenjavamo OLJNATO SEME za olje
Pridelovalci dobe za vse vrste oljnih semen samo sončnično olje.
Seme sprejemamo v zamenjavo od 21. aprila dalje dnevno od 8. do 16. ure.
Seme mora biti suho, zdravo in očiščeno. Sprejemamo vsako količino. Pozivamo NAPROZE, da opozore na to svoje člane in organizirajo zbiranje ter skupno oddajo semen. Vreče na zahtevo pošljemo.
Za vse informacije se obrnite na naslov:
TOVARNA JEDILNEGA OLJA Vir — Domžale, pošta Dob.
■■nanoM
Kot žrtev okupatorja in domačih pomagačev je bil umorjen dne 10. oktobra 1943 naš nepozabni, ljubljeni mož, oče, sin, brat, svak in stric
Ažman Janez
bančni uradnik
Iz njegovega zadnjega počivališča Vrčina pri Beogradu ga prepeljemo domov. Pogreb bo 20. aprila 1947 ob 17. uri na pokopališče v Kranju.
Naj mirno počiva v domači zemlji!
Kranj, Ljubljana, Beograd,
Niš, 19. aprila 1947.
žalujoči:
žena Dora roj. Vovk, sinova Janez in Jože, mati »torija, in ostalo sorodstvo
Kruta usoda nam je iztrgala iz naše srede moro najboljšo ženo, nenadomestljivo mamo, staro mamo, sestro, teto in svakinjo
Ivanko Lončarič
soprogo vlakovodje
Na njen zadnji domek jo bomo spremili v nedeljo ob Vz 4. pop. iz kapele sv. Krištofa. — Maša zadušnica bo v soboto 26. aprila o!) V27. v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, Rajlovac, dne
19. aprila 1947.
Neutolažljivi: LOVRO, mož;
JOŽE, sin; VERA, SLAVKA por. KRAMAR, hčerki;
BABI, vnukinja; MICI, sestra ter ostalo sorodstvo
Ob prekopu zemeljskih ostankov borcev, padlih v Gaberju pod Ilovo goro, tovarišev
StsKteta Žitka Medleta Marka Hribarja Lojzeta Kocjančiča Ludvika
in
Neznanega borca
smo bili od KLO Velika Račna deležni vsestranske uslužnosti in pozornosti, za kar se jim prav iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala tov. preds. KLO, tov. prisotne komisije, učiteljskemu zboru, AFž, LMS, in šolski mladim za častno spremstvo, za cvetje in vence, za poslovilni govor in petje.
Tudi KLO Grosuplje je počastil spomin padlih borcev z okrasitvijo, govorom in petjem, za kar se njim in vsem ostalim, ki so pri prekopu sodelovali, prav prisrčno zahvaljujemo.
Ljubljana, 19. aprila 1947.
SVOJCI PADLIH BORCEV.
\jl/Laž£a^£aSč
SLUŽBO ISO EU O
POMOŽNO ZAPOSLITEV ključavničarja ali slično, od 15. ure dalje išče Klun. Zg. Šiška, Bergarjeva 10.	8552-1
KNJIGOVODJA - ZAČETNIK, išče primerno zaposlitev. Vreg Miroslav, Scrpolli-jeva 20.	8553-1
SAMOSTOJNA KNJIGOVCDKA za poenoteno knjigovodstvo, išče mesto v Ljubljani. Gre tudi kot p:možni knjigovodja. Čuček, Sv. Jakoba trg štev. 2,TE.	8551-1
ZANESLJIVA STAREJŠA MOČ, z dolgoletno prakso, išče primemo zaposlitev kct pomoč knjigovodstva ali v kontroli. Meta Šavnik, Mirje 25/1.	8593-1
SLUŽBO DOBE
VEČ SOBO SLIKARSKIH IN PLESKARSKIH POMOČNIKOV spre j m« Mam Josip, Wolfova ulica 12.	8685-2
BRIVSKI POMOČNIK, starejši, dober delavec. vojaščine prest, dobi stalno službo. Nastc-p 1. maja. Zglasiti se pri Rudolfu Kreutžu, brivec-frizer, Sevnica ob Savi.	8411-2
PRECIZNEGA MEHANIKA za popravilo Specialnih in običajnih šivalnih strojev iščemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ustmene ali pismene ponudbe: upravi Tovarne perila. Slovenska Bistrica.	8505-2
PREPROSTO STAREJŠE DEKLE, ki zna nekaj kuhe, sprejmeta zakonca v stalno službo. Trgovina Langus, Vidovdanska cesta.	8570-2
DEKLE, ki ima veselje do dela v vrtni, sprejme takoj z vso eskrbo v hiši Brečko. vrtnarstvo, Jesenice.	8198-2
SAMOSTOJNA TOVARIŠICA išče starejšega resnega zobotehničarja - zobarja, podjetnega in verziranega v vsakem delu zobne tehnike, kot poslcvodjo-kom-panjona. Dajem v najem že uveden zobni laboratorij v Zagrebu. Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb. Trg Republike 5. pod »3472-.	8408-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo samostojnega gospodinjstva, išč© za tako 1 Brleč. Kolodvorska 28.	8455-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, snažno in pošteno, z znanjem kuhe. sprejme češenj, Gameljne, št. Vid nad Ljubljano.	8437-2
ČEBELARSKA ZADRUGA ZA SLOVENIJO v Ljubljani. Tyrševa cesta 21. išče sposobne čebelarje, ki so se ukvarjali s trgovino z živimi čebelami. Prijavite se takoj!	8583-2
DEKLE, vajeno kmečkega dela in gespo-dinjstva. takoj sprejme Karel Jeršin, posestnik. Rudnik pri Ljubljani. 8539-2 VARUHINJO k llmesečni deklici, vajeno nege otrok, sprejmem za čas cd 8. zjutraj do 6. zvečer. Angela Topole, finančni odsek (sodna palača), soba 1 — od 8.—14 ure.	8569-2
PREPROSTO KMEČKO DEKLE, začetnico, sprejme, za pomoč v gosp:dinjstvu Zgonc Štefka, Cankarjevo nabrežje št 7	8566-2
KUHARICO IN VARUHINJO OTROK sore ime takoj Humo, Predovičeva ulica št. 31.	8627-2
GOSPODINJO, samostojno, najraje 30 do 40 let staro, k 4 osebam sprejme takoj Štraus, Gledališka ulica 7/IV. Dobra plača in neodvisnost.	8669-2
DEKLE k majhnemu otroku sprejme e 1. majem Kramar. Streliška 32.	8671-2
LJI3ITELJICO OTROK sprejmem za nekaj ur dnevno. Zglasiti se v dopoldanskih urah pri Radovan Elfi, Ljubljana. Knafljeva ul:ca 4.	8635-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA, starejšega, sprejme v stalno službo Zigler, šmar-tinska 6.	8562-2
HLAPCA H KONJU sprejme z vso oskrbo takoj Puh Josip, Ljubljana, Gradaška ulica 22.	8683-2
DEKLE, staro 14—13 let, za lažja dela, sprejmeta zakonca Polak. Celovška cesta št 23	8678-2
VEČ ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejmem takoj. Plača dobra. Ivan Kos. Zagorje 125.	8761-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem taki I. Naslov v cgl. oddelku.	8739-2
POSLOVODJO S PRAKSO išče KLO Črnuče za krajevno trgovino. Pismene ponudbe: KLO Črnuče pri Ljubljani. S743-2 KMEČKO DEKLE, (najraje Prekmurko), pridno in pošte:no. z znanjem kuhe, iščem za 1. maj. Scagnetti, šelen.burgo-va ulica 671. desno	8647-2
TEŽAKA potrebuje Borštnar Stefan slikar, Bežigrad. Bodmilščakova 4	8698-2
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejme takoj v stalno delo Krmelj Andrej, splošno čevljarstvo, Škofja Loka. 8702-2 KOVAČA, mlajšega, vojaščine prostega, za boljša kovana dela. sprejme Cirman Stane. Aljaževa 8. Plača dobra. 8721-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA, Le®ostrugar-
Ja in mehanika za fina dela zaposlimo takoj ali kasneje. Ponudbe upravi Drž. deškega vzgajališča, Ljubljana, Zaloška 77.	8703-2
VAJENCI
DEKLE Z DEŽELE se želi izučiti za šiviljo. za kar ima veselje in prakso, po možnosti z vso oskrbo v hiši. Pojasnila daje Velkavrh M., Kladezna 18.	8664-3
ZASLUŽEK
KROJAČI. ŠIVILJE! Priredim desetdnevni večerni krojni tečaj. Prične se 21. aprila. Pojasnila daje Krajec, Zaloška cesta 77.	7246-4
DOMAČA VOLNA napredaj v Gerbičevi ulici 42, Trnovo.	8633-4
ŠIVILJO NA DOM sprejme Seunig. Pe-ruškova 21.	8707-4
PRODAM
PERJE VSEH VRST do najfinejšega belega puha kupite pri tvrdki Vončina. Prešernova ulica 16.	S. P. 5
SPALNICE IN KUHINJE proda mizarstvo Trampuš Viktor, Ljubljana-Dravlje. Sojerjeva 19.	8417-5
ZABOJE razne velikosti In kartone prodaja Naproza, Ljubljana, Masarykcva cesta 15.	8429-5
RJAVO FLANELO prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl. cddelku. 8456-5 BIRMANSKA OBLEKA in moški hubertus naprodaj. Ogled: Molan, Krekov trg št. Ufi.	1480-5
MLIN na valje za mletje drobnega peska ali za teraco, dobro ohranjen; dinamo 3} 2 ks, 220 obratov. 1040 osovine za cir-kular. kompletno, novo, pisalni stroj, starejšega tipa* uporaben, ugodno proda štrukelj, Loke 35, Krašnja, pošta Domžale.	8490-5
SPALNICA, dobro ohranjena, ugodno naprodaj na Sv. Petra cesti 61.	8494-5
RADIO BLAUPUNKT, šestcevni, 3 valovi, lepe oblike, čist glas, naprodaj v Tovarniški 11. klet.	8513-5
PISALNI STROJ, pisarniški m prenosljiv, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8252-5
VEČ A2 PANJEV ČEBEL proda A. Loboda. Domžale, Ljubljanska c. 104. 8351-5 POLICE, pult, proda »Tehnik« Banjai. Miklošičeva 18.	8574-5
PIANINO po ugodni ceni prodam. Poizvedbe v bifeju v Vošnjakovi ulici št. 4.	8546-5
MOŠKE POLČEVLJE, črne, prekrasne, št. 45, prodam. Naslov v ogl. odd. 8567-5 PUB PERJE prodajamo. Trgovina »Julijana«. Frančiškanska ulica št Z, hotel »Slon«.	8 P 15-5
200LITRSKO STOJALO ZA PETROLEJ s pipami za V<, %, 1 in 21 in k temu spadajočo sesalko za polnitev, prodam. Informacije v trgovini na Dolenjski cesti št. 94a.	8428-5
DALJNOGLED 12 X, Zeiss, kad za sedežno kopel in kompl. alkoholometer. prodam. Informacije v trgovini na Dolenjski cesti št. 94a.	8427-5
JANES ŠIPOS, Dol. Lendava, preda krožno pilo (Bansack), bencinsld. motor 4 konjskih sil.	8300-5
DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO naprodaj v Mencingerjevi ulici 19. Ogled v nedeljo od 8. do 12.	8288-5
SENO ZA KONJE, ca. 800 kg, naprodaj nia Jurčkovi poti štev. 125, ob Ižanski cesti.	8526-5
LOVSKI VOZ - BREK v prav dobrem stanju, za 2 konja, oljnate csi. nosilnost cca. 800 kg, za 9 oseb, ugodno prodamo. Vprašati na naslov: Opekama L. Treppo, Brežice	8504-5
DOBRO ‘OHRANJEN ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, naprodaj v šiški. Pod gozdom 4.	8435-5
PRODAM TEKAČ, predvojni material, 10 m dolg. in novo. večje kompletno še-I /stilo. Tyrsev.a cesta 69a.H, desno. 8460-5 ŠIVALNI STROJ Gritzner, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8557-5
DVA PLAŠČA 2.25 X 26, nova, za motocikel, prodam. Naslov V oglasnem oddelku.	8550-5
CANKARJEVE SPISE. 20 knjig, V platno vezane, in več drugih prodam. Na vpogled od ponedeljka dalje. Naslov v ogl. oddelku.	8541-5
VINSKI SOD, 35 hi. zelo močan, in 3 sode po 7001 proda Karol Jeršin, Rudnik,
peš ta Ljubljana. ______________ 8540-5
PLANINSKE VESTNIKE, letnike 1925 do 1932. in metronom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8583-5
PESA napredaj v Sp. Savljah 86.	8584-5
PAR NOVIH GOJZARJEV št. 43 in 2 para nizkih moških čevljev, dobro ohranjenih, naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku.	8579-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj v Postojnski ulici 3.	8572-5
PRODAM RADIO - EUMIG, prvovrsten, šestcevni. Ogled med 12. in 13. uro. — Naslov v oglas, oddelku.	8571-5
TOVARNA
SPLOŠNIH METALNIH KONSTRUKCIJ ' IN VIJAKOV MARIBOR - TEZNO
POTREBUJE:
1	knjigovodjo,
2	kslkitlauia, i šfatističarja,
4 mezdno računarje,
% nakavljalna strokovnjaka,
(vešča tudi administracije)
i administratorko.
INTERESENTI NAJ SE OGLASIJO PISMENO ALI OSEBNO PRI UPRAVI PODJETJA
„SIRENA«
TVORNICA KISA
ZAGREB, BUŽANOVA 22
TELEFON 53-88
NUDI
ORIGINALNI lo% ALK. KIS
V LASTNIH SODIH IN SODIH KUPCA
uiiiuiuiiuiuiuuiiiisnuiuitutuiiiuiuiiiuuiuiuuniitiiuitiiiitiiuiiiiiiiutiiuiiutiiiuiniiitiiitiiuiiiitiutaiiuiiiiiiiiiiiMiiiiimitiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimtitiiiiiiiiiiiiiamuiiiiiiuiiiimiiiiiGiiiiiiuir ŠTEDILNIK: železno ogrodje z dvema I KRASNO SPALNICO, orehova korenina, evjo, bakrenim ko- j s štiri vratno omaro, ugodno proda: Pohištvo B 1 u h a k, pošta Brezovica, ko-lodvrr.	8708-5
NEKAJ VOZ STELJE, ki jo je treba pograbiti, prodam. Dravlje, Vodnikova št. 287.	8646-5
RADIO BLAUPUNKT, petcevni, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku 8650-5 KLAVIRSKO HARMONIKO Hoiinerc. 80 basov, prodam. Informacije v nedeljo na Mirju št. 3, dvorišče.	8651-5
ŽENSKO KOLO naprodaj na Karlovški cesti št. 17.	8652-5
STARA PLOČEVINASTA POSODA (kante), praznj zaboji in lesena hišica za psa napredaj v Metelkovi ul. 7.	8653-5
SEDEMCEVNI RADIO proda Žabkar. Sv.
Petra nasip 41.	8654-5
POHIŠTVO, obleke, žensko perilo, čevlje, zlate uhane, zlato verižico in drugo ugbdno proda Čelan, Cesta na Rožnik št. 29.	8655-5
OBLEKO, skoraj novo. amerikanško blago, za 15—161etneg;i dečka, prodam. — Naslov v oglas, oddelku	8644-5
TAPETNIŠKO BLAGO, li m, štrapacno, nevzorčasto, prodam. — Medvedova 17. pritličje levo. vhod iz Žibertove. 8720-5 UMIVALNI SERVIS, malo pisalno mizo, kuhinjsko mizo in razne zastore, prodam. Dalmatinova Ift, dvorišče. 8719-5 ŽENSKE ŠPORTNE ČRNE ČEVLJE št-. 40, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 8718-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči.
proda Mihevc, Malgajeva 4.	8715-5
NOVO ŽENSKO KOLO prodam. Naslov v oglas, oddelku.	8714-5
SPALNICA NAPRODAJ na Hradeckega c.
št. 43/1.	8711-5
TRAVNIK V ZADOBROVI in stavbno parcelo na Fužinah proda Kališek Anton. Fužine 1.	8710-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohra-'k-Tijen, prodam. Naslov v c glasnem oddelku.	8699-5
VOZ SLADKEGA VRTNEGA SENA naprodaj na Li tajski cest? 11.	8724-5
GOVEJE SENO. 309—400 kg. prodani. Naslov v Sindikalni menzi št. Vid. 8723-5 LESENI KOLI iz zaklonišča, napredaj v Dvorakovi ulici 10, klet.	8722-5
OTROŠKA STAJICA in tricevni radio napredaj na Savski cesti 7.	8695-5
GIG z gumami za polnjenje in krogi ji enimi ležaji, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	8645-5
pečnjakoma, grelno cevjo, tlom, na 3 plošče, velikost 30 X 36 col. proda Kernjak, Tržaška c. 92 .	8607-5
GNOJNIČNO ČRPALKO na motorni pogon proda Kante. Tržaška cesta štev. 92.	8606-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen, prodam, Sketova 5. Za vrti. 8604-5 KLAVIR, dobro ohranjen, za nizko ceno proda Kosec, Mengeš 50.	8603-5
KUHINJSKA KREDENCA, 2 visoki omari,
3 karnise, vse dobro ohranjeno, proda Korent, Drenikova 44.	8598-5
KRMILNO PESO proda Matija Kodela, Tržaška cesta 103.	8591-5
OGLEDALO, brušeno, nevo, velikost 115 X 43 cm, debelo 8 mm, prodam za 4000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 85S9-5 KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu, tel. 44-43, proda: radioaparat Philips. petcevni, magično oko, čelo, harmonike, klavirske. 120 basov, dva registra, kromatične, 32 basov, uro s podstavkom alabaster, gramofon s ploščami, železno pečico, garnituro za ribolov z bambusovimi palicami, el. stropne svetilke, jedilni pribor, šivalni stroj Singer, pogrezljiv, svečnike trodelne, mizice s stekleno ploščo v raznih barvah. za razna podjetja in bolnice, lestenec. vrtalni stroj in reso na bencin.	8495-5
PETELINA PLEMENJAKA, pasme Ply-mout-Roks, predam ali zamenjam za kokoši. Pogačnik. Tyrševa 67.	8611-5
JEDILNICO, črno, trd les, dobro ohranjeno. poceni prodam. Ogled med 12. in 14. uro. Naslov v oglas, oddelku. 8609-5 DIVAN, dobro ohranjen, naprodaj na Sv. Jakoba, trgu 8,TI, levo.	8631-5
BABY FORD, odlično ohranjen, z do-^ brimi gumami, predam. Ogled v mehanični delavnici I. Rebolj, Ljubljana, Vegova ulica 8.	8634-5
MAČEHE, svetlo- in temnomodre, za vrt im greb. več tisoč komadov po 2.50 din proda Janežič. Svetokrižka cesta št. 2, Ljubljana — Sv. Križ.	8663-5
REZERVAR ZA VODO, 7001 in krmilno peso prodam. Bezenškova 13.	8666-5
*EKAČ. dolg 3 X O.SOm, naprodaj v Streliški ulici 32/1.	8670-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni avtomcdel. dobro chranjen, proda Dular, Litijska cesta, štev. 14, Stepanja vas.	8623-5
NEKAJ DOJENČKOVEGA PERILA z Odejico prodam. — Naslov v oglasnem oddelku	8624-5
RADIJSKE APARATE, najboljše znamke, prodam. Naslov v gostilni Vrhničan. Vič, Tržaška cesta	8692-5
SUHE HRASTOVE DESKE, približno 3 m3 proda Kolenc Franjo, Mestni trg štev. 19 Uti.	8693-5
MOŠKO KOLO, skoraj novo, brez gum.
prodam. Naslov v ogl. cdd.	8694-5
MOTORNO KOLO SAKS, proda ali zamenja za avtomobilske gume 16/500 mehanična delavnica v Dev. Mariji v Poliu	8660-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen,, naprodaj na Krakovskem nasipu št. 6. pritličje.	8683-5
URO. moderno moško in žensko, novo ročno, po ugodni ceni prodam. Naslov vcglas. oddelku.	8684-5
ŠIVALNI * STROJ »Salom-kabinet*. ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku. 8686-5 MOŠKO OBLEKO, ženski balonar, belo obleko, kustum in. plašč, vse za majhno postavo, proda Dovžan. Sv. Petra cesta št. 81.	8687-5
VOZ (cizo) proda Josip Gagel, Lončarska steza 5	8689-5
MOTORNO KOLO znamke N. S. V.. 250 ccm, najbolje ohranjeno, prodam. Naslov v gostilni »Vrhničan«, Vič. Tržaška cesta.	8690-3
ŽELEZNI PLUG, težak, ugodno prodam. Vprašat? v trgovini »Barve«, Gosposvetska cesta 2.	8691-5
NOVO ŽENSKO KOLO brez gum in daljnogled naprodaj v šiški, Obirska ulica št. 24/n.	8674-5
SPALNICO, lepo ohranjeno, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	8675-5
LEVI ŠTEDILNIK, rje prost, in blago za ženski plašč, prodam. Poizve se v P °“ nedelj ek dopoldne do 11 ure pri Colariču. na Sv. Petra cesti 74.	8676-5
20 m GUMIJASTE CEVI. prem. 14 mm, za škropljenje, prodam. Naslov v cglasnern oddelku.	v	8680-5
PISALNI STROJ, prenosljiv V kovčku, znamke »Korona«, prodam. Naslov v ogl. oddelku,	8747-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in zlato nalivno pero »Mont Blanc«, trdo-, prikladno za kopčranje, prodam. Štrekljeva 10.	8758-5
BREJO* KOBILO In več voz hlevskega gnoja, ugodno proda Keber Anton, Poljanska c. 44.	8734-5
RADIO, jedilni pribor, obleko, slike, pro dam. Naslov v ogl. odd.	8735-5
SALONSKO GARNITURO, prodam. Ogled od 10. do y212. Naslov v oglasnem oddelku.	8742-5
RADIO, šestcevni, 3 valovne dolžine, magično oko, lepe oblike, prodam. Mala čolnarska 7, priti.« n. vrata. 8745-5 ŠIVALNI STROJ, ženski, okrogli čolniček, prodam. Kladezna ulica štev. 22. II. vrata.	8746-5
KUHINJSKO OPRAVO, svetlomodre barve, novo, kompletno, prodam. Naslov v ogl. oddelku	8712-5
AKUMULATOR, no v, 6 Voltov, 90 Amper.
prodani. Cerkvena til. 25.	8726-5
SKRINJO - ZABOJ, novo, zelo veliko, prodam. Naslov v ogl odd.	8727-5
VEČ AVTOMOBILSKIH DELOV^ in prl-
Wöcra proda Zupan Hubert. Tržič. 8730-5 VALNI STROJ, pogrezljiv, nov, šiva tudi nazaj, proda po ugodni ceni Adamič Gosposvetska 10.	8731-5
NOV SREBRN PRIBOR naprodaj v trgovini Vovk France, zlatar, Gcsposka ulica 5.	8733-5
NAMIZNI TENIS, kompleten, prodan. — Naslov v ogl. oddelku.	8648-5
DVE KOKLJI kupim. Sp. Zadobrova 29, p. Dev. M. v Polju.	8748-6
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu, tel. 44-43, kupi in prevzame v komisijsko prodajo: pisalne in šivalne stroje, tekače, zavese, pregrinjala, meške in. ženske obleke in plašče, posteljno, žensko in moško perilo vseh vrst, razne servise, jedilni pribor, kuhinjske tehtnice, radio aparate in ure
vseh vrst. __________________ 8496-6
ŠPORTNI VOZIČEK, nov ali dobro chranjen, kupi Pečenko, Ilirska 18.	8629-6
ŽENSKO KOLO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe oglas, oddelku pod »BA«.	8639-6
BLAGO ALI PLAHTO, primemo za zasenčenje izložb, tudi rabljeno, ca. 20 m: kupim. Ponudbe oglasnemu cddelku pod »Tudi manjše kese«	8672-6
DOBRO DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO kupim. — Naslov v oglasnem oddelku.	8622-6
KNJIGE KUPIM: Pater Kajetan, Pape-žinja Fausta in revije ?Kunst und Künstler«. Ptgoj:	lepo ohranjene! —
Ponudbe s ceno oglasnemu oddelku pod »Različne knjige«.	8659-6
SVETLO VOLNENO BLAGO ali platno za letno Krpo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	8756-6
MOTORNO KOLO, take j uporabno, do 500 ccm. kupim. Ponudbe oglasnemu odd. pod »Motorno kolo«.	8759-6
ŽARNICO AZ 1 za radijski aparat Standard- Arlberg, kupi Lenščak, Poljanska cesta 73.	8736-6
SOBNI ŠTEDILNIK na 2 luknji, emajliran. kupiim. Ponudbe ogl. oddelku pod »štedilnik«.	8741-6
AVTOMOBILSKE GUME. 5.00X16. nove, kupi ali zamenja za rabljene proti doplačilu inž. Prezelj, Wolfova 3 .	8728-6
40 m ZEMELJSKEGA KABLA, 4 kvadrat.
kupi Zupan Hubert, Tržič.	8729-6
ŽENSKO ALI MOŠKO KOLO, po možnosti italijanske znamke, kupim. Zaloška cesta 117.	8704-6
NOVO STRANIŠČNO ŠKOLJKO kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek pod značko »školjka«.	6896-6
ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno, kupi Vasilei. Vodnikova. 61.	8701-6
OTROŠKO POSTELJICO ttf globok otroški voziček, kupim. Naslov v oglasnem oddelku pod »LA«.	8717-6
DAM V NAJEM ali prodam svojo trgivsko hišo v Ilirski Bistrici najboljšemu ponudniku. Vinko Šket, Rogaška Slatina Sl.	7906-9
KUPIM
SOBE — STANOVANJA
SOLIDEN TOVARIŠ išče opremljeno sobo.
Ponudbe: Forstnerič, hotel Slon 8482-10 INŽENIR, večinoma na potu. išče s bo. Pr jave: Cankarjeva cesta štev. 16 HI., desno.	8388-10
SOSTANOVALKO, ki je veliko dema, sprejmeta zakonca Kadivc, Prešernova ulica 5.	8587-10
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako. Naslov v oglas, oddelku. 8596-10 PRAZNO SOBO, kakršnokoli, tudi podstrešno, iščem. Ponudbe c glasnemu oddelku pod >777«.	8625-10
SOBO. najraje za Bežigradom, iščem. Ponudbe oglas, oddelku pod »Center — Bežigrad:.	8628-10
VEČJO PRAZNO SOBO išče za ta-koj vdova z dvanajstletnim sinom. Ponudbe oglas, cddelku pod -Sin«.	8632-10
ENOSOBNO STANOVANJE za Bežigradom. šiški ali št. Vidu iščem. Ponudbe oglas, oddelku pod >15. maj-. 8641-10 VELIKO SONČNO SOBO s kabinetom in souporabo kopalnice, zamenjam za enosobno stanovanje s kuhinjo. Naslov v oglas, oddelku.	8661-10
DVOSOBNO STANOVANJE, sončno, z vrtom. zamenjam Za' enako ali trosobne». Ponudbe oglas, cddelku pod »čimprej-šn j a zam en j ava«.	8677-10
UPOKOJENEC, sam. išče stanovanje in vso oskrbo na deželi. Pomagal b? tuda pri gospodarstvu. — Naslov v oglasnem oddelku.	8679-10
ZA SOBO. kjerkoli, bi pomagala pr? gospodinjstvu. Legan. Celovška 1. 8757-10 TOVARIŠICO sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v ogl. odd.	8737-10
TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami. na periferiji Zagreba, zamenjam za p:dobno kjerkoli v Ljubljani. Naslov v oglas. cSdelku	8649-10
DVOSOBNO STANOVANJE pri topniški vojašnici, zamenjam za enakovredno med šiško in Vižmarji. Ponudbe oglas, oddelku ped »Zelo udobno«.	8656-10
ZAMENJAM
LEPO RDEČE BLAGO za ženski plašč, zamenjam za temno. Ponudbe oglas, oddelku pod »Rdeč© 21«.	8608-7
BELO POSTELJO za odraslega, zamenja za otroško s predalom Zor, Tavčarjeva ulica 4,111.	8667-7
NEPREMIČNINE
AVTOMOBILSKE GUME, 700 X 18 do 900 X 18, dobro ohranjene, kupi Franc Bertoncelj, mlin. Domžale.	8453-6
MOTORNO KOLO, dobre znamke, novejši model, 200—250 cmm. kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek pod »Nov«.	8281-6
SKRIPTA OGRIS »Narodno gospodarstvo«, kupi Šmid Rudolf, Komenda. Kamnik.	8295-6
OBRAČALNIK ZA SENO, po možnosti kombiniran z grabljami, kupi Šmid Rudolf, Komenda pri Kamniku. 8295-6 PLETENO ŽICO, 3—5 mm, jekleno, 25 m, kupi »Pekatete«, Tržaška c. 44 a. 8370-6 NUJNO POTREBUJEM ELEKTR. ŠTEDILNIK in frigidaire do 1201, prodam Pa enega 200 1. Naslov pove oglasni oddelek.	  8406-6
MOŠKE IN ZENSKE OBLEKE, obutev, moško padlo, rjuhe, kapne, blazine ln drugo kupuje Drame Alojzija, Gallusovo nabrežje 29.	7803-6
KAJAK ČOLN, dvosedežen, zložljiv, gumijast, nov ali v zelo dobrem stanju, kupim proti dobremu plačilu. Ponudbe podružnici SP v Celju pod značko »Kajak«.	8189-6
KOMPRESOR za brizganje barve kupi Jurij Jakovrač, Cegnarjeva 4.	8274-6
MOTOR, dvofazni, kupi Jurij Jakovac, Cegnarjeva 4.	8273-6
APARAT LEICA, druge vrste, kupi Jurij Jakovac. Cegnarjeva 4.	8272-6
OMARE za obleko in perilo kupi zdravilišče Golnik.	8207-6
MOTOR od 100—350 in RADIO kupim.
Naslov v oglas, oddelku.	8486-6
KUPIM TOVORNE GUME dimenzije 190 20. 750-20 ali 32 X 6 V», v dobrem stanju. Tomšič Viljem, avtoprevoznik, Gunclje 7. Št. Vid nad Ljubljano. 8464-6 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, moderen. in blago za moške hlače kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod »Nujno rabim«.	8471-6
KUPIM KO SILNI STROJ znamke : Cor-•ming« ali »Derming«. srednji ali za samca z brusom. Ponudbe s ceno na: Franc Keber, Studenec, pošta Polje-
Ljubljana.___	8564-6
PRALNI KOTEL kupim. Ponudbe oglas.
oddelku pod »Pralni«.	8547-6
MATTANOVICH: ELEKTROTEHNIKA IN DUBBEL:	Taschenbuch für den Ma-
schinenbau, kupi Janko Poljanšek, Snežniška. 10, Ljubljana.	8586-6
ŽIČNO OGRAJO ZA KOKOŠI kupim. Naslov: trgovina »Meta«. Krakovska ulica št. 27.	8581-6
DEŠKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim.
Naslov v oglas, oddelku.	8605-6
DVE KADI, cementni ali leseni, kupim. Vsebina 1—V2 cm3. Ponudb© oglasnemu oddelku pod »Kadi«.	8602-6
GUMIJASTE ŠKORNJE št. 7 ali 8. kupim. Pismene ponudbe na oglasni cd-delek pod »škornji«.	8601-6
BELO SVILO ALI OBLEKO Za 121etno birmanko, kupim. Naslov v cglasnern oddelku.	8612-6
TELELONGAR za Eumig C 3 kinokamero (8 mm) kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	*	8597-6
KUPIM STREŠNO OPEKO, novo ali staro. Ponudbe: Josip Peternel, Rožna ulica št 9.	8594-6
BLAGO ZA SPOMLADANSKI PLAŠČ, svetlejše barve, volneno, kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku pod značko »Blago«.	8592-6
OTROŠKI VOZIČEK, šivalni stroj in harmoniko kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Rabim«.	8590-6
VILO, dvedružinsko v Ljubljani zamenja za enako v Mariboru Zajec. Ljubljana. Tavčarjeva 10.	8236-8
ENODRUŽINSKO HIŠO v Novem mestu kupim. Pcnudbe podružnici SP v Novem mestu pod »Lahko tudi v okolici«.	8293-8
HIŠO, sedemstanovanjško, z dvema balkonoma., v bližini magistrata, prodam. Cena nizka. — Naslov v oglasnem cddelku.	8595-8
DVOSTANOVANJSKO HIŠO kupim ali vzamem v najem dve stanovanji v okolici Ljubljane ali večjem kraju na deželi. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Plačilo v gotovini«.	8626-8
DVODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Ljubljani zamenjam za slično ali enodružinsko v Mariboru, Ptuju ali Celju. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko -Podrožnik«.	8663-8
HIŠICO, majhno, lahko še neizdelano, v ali v bližini trikota Kranj—Škofja Loka—Ljubljana, kupim in dobro plačam. Eventualno dam na račun tudi lepo parcelo. Naslov v oglas, oddelku. 8640-8 HIŠO V PTUJU in več nepremičnin v Ljubljani in na deželi proda Zajec Andrej. reaiitetna pisarna, Tavčarjeva ulica št. 10.	8682-8
STAVBNO PARCELO ob Smart inski šoli (Gnidovčeva). veliko 750 m*, prodam.— Poizve se v Frančiškanski ulici 2 (Vrtovec), od 10. do 12. ure	8657-8
VILO ALI HIŠO NA DEŽELE kupim. Po nudbe oglas, oddelku pod značko »Dežela«.	8681-8
NOVEJŠO KOMPLETNO VILO, eno- ah dvodružinsko v Ljubljani, kupim. Ponudbe ogl. oddelku ped »Vila«. 8753-8 PARCELO v Ljubljani, najraje Bežigrad kupim ali dam v zameno parcelo v Celju. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Circa 600 m:«.	8760-8
VILO. eno- do tri družinsko, kupim v Ljubljani. Ponudbe oglasnemu oddelku ped »Vrt«.	8738-8
PRIMERNO PARCELO Za odprto sklad: šče, v neposredni bližini mesta potrebujemo. Ponudbe ogl. odd. pod »Primerna parcela«.	8744-8
PARCELO na periferiji Ljubljane z vsem materialom za zidavo, zamenjam za hi šo v Ljubljani. Panudbe oglasnemu oddelku pod »Parcela«.	8668-8
V NAJEM
PARCELO na Kodeljevem odcfcsp v pajem Informacije od y29. do 10. Naslov 1 ogl. oddelku.	8716-9
RADIOAPARATE
Blanpunkt, Telefunken in druge znamke, male, srednje in velike z 2 zvočnikoma prodaja: Radiocentrala, Zagreb, Ilica 146, telefon 41-26. Samo osebni ogled!
RAZNO
TRGOVSKO PODJETJE »SADJE«, Ljubljana. Dolničarjeva 4, prosi vse svoje odjemalce, da zanesljivo najkasneje do 30. aprlla vrnejo vso embalaže, ki jim Je bila posojena in za katero so dali kavcijo do 1. marca. Od 1. maja t. L dalje bomo sprejemali samo embalažo, v kateri je bilo dobavljeno blago po 1. marcu in samo za ono vračali kavcije. Starejše embalaže ne bomo sprejemali več ln tudi ne vračali kavcij. 8229-14 2000 DIN NAGRADE DAM onemu, ki izsledil tatu dveli električnih vrtalnih strojev, ukradenih 16. aprila ponoči iz delavnice. Obenem opozarjam vsakogar pred nakupom. Javiti: Jože Peterca, Podutiška, 45, telefon 46-43.	8531-14
UGLAŠEVALEC glasovir Jev J u r a s e k. Zrinjskega 7/TI, telefon 39-23. S. P. 2-14 KDO SPREJME V ZAČASNO OSKRBO zdravo, 11 mesecev staro deklico, proti dobremu plačilu. — Naslov v oglasnem oddelek. Zglasiti se od 8.—14.	8568-14
POMOTOMA MI JE BILA VZETA rocr.a torbica, drap barve z vsemi dokumenti, denarjem, listnico, nalivnim peresom in ključi. Prosm osebo, ki mi jo Je vzela, da jo vrne na moj nosi:v proti dobr» nagradi. Obenem proglašam za neveljavne vse dokumente na ime Polajnar Rozi, Ljubljana. Čopova la. 8752-14 PROGLAŠAM za neveljavno osebno legitimacijo in OF ter pet oblačilnih kart na rime Grundner. izgubljeno v soboto dopoldne na Vodnikovem trgu. Najditelja prosim, da vrne vse na naslov v dokumentih.	8732-14
V ČETRTEK. 17. aprila t. m. sem pozap bila v Radovljici v vlaku, kjer sem izstopila, usnjeno torbico z 2000 din gotovine, esebno izkaznico, nalivnim peresom in očali. Poštenega najditelja prosim . da mi vrne torbico z omenjenimi stvarmi na naslov iz osebo e izkaznice, vsoto pa rai obdrži za nagrado. 8653-14 PEČ NIKAR IVAN je izgubil srebrno uro z verižico 19. apnla 1947 od šmartna do Sneberij. Najditelja naprošam, da mi jo vrne, ker mi je drag spomin. Šmartno ob Savi 24	8697-14
IZGUBLJENO MLEČNO KARTO na ime žagar Vida, Mala vas, proglašam za neveljavno.	8700-14
»VINOCET-, tovarna za kis. Viška 60.
odda večjo množino vrt. zemlje. 8709-14 LOVSKI PES se je zatekel: Ljubljana, Hrenova ulica 2.	8713-14
POIZVEDBE
PROSIM TOV. MIROSLAVA. DOLAMIČA, ki Je leta 1944. bil v Holsteinu, da javi svoj naslov Ini Bel j an, Ljubljana. Levstikova ulica 22.	8390-15
Sadfarj! In vinogradniki,
škropite pravočasno sadotiosmke
s sredstvi za zaščito rastlin:
z ABSOKOLOM za pobijanje grozdnega molja, .	z BAKRENO APNENO BROZGO proti pero-
nospori,
S POLEBABETOM proti krastavosti in kodra-njn listja,
s SULIKOLOM za uničevanje oidija — pepelnice.
Zahtevajte ta sredstva pri vaših zadrugah. Ce jih ne dobite, naročite pri TVORNICI »ZORKA« — hemijska Industrija — Sabae.
Mesec iehm&e
Ing. Höfler Edvard:
Pomen elektrotehnike v poljedelstvu
Konec
Ko govorimo o elektrotehniki v kmetijstvu, ne smemo prezreti naših naprav za predelavo in akumulacijo žita. Sem spadaj» mlini in silosi. Elektrika je tudi pri projektiranju teh naprav igrala vidno vlogo, posebno pri silosih. Kar se tiče mlinov, je turli tu zmagalo geslo posameznega pogona, ki je seveda mogoč samo z uporabo elektromotorja. Vprašanje nizkega števila obratov, ki so večinoma zahtevami pri mlinskih pogonih, je rešeno idealno z zobatim predlež-nikom v popolnoma zaprtem obilju s prigrajenim elektromotorjem. Eiek-tro-in strojna industrija sta tu roiro v rek: prinesla konstrukcije, ki ustrezajo vsem zahtevam. Z zobatimi predležji moderne konstrukcije dosežemo gospodarske faktorje do 989o, proti kateremu je jermeničn.i pegon daleč zaostal. V mlinih, razen samih mlinov, imamo največ transportnih
naprav, elevatorjev, podolžnih polžastih transporterjev ali sl. Vsak sektor transportne naprave ima svoj pogonski motor, ki ga upravljamo s centralnega komandnega prostora. Tudi tu se je uvedla svetleča slika celotne naprave s signalnimi znaki, komandnimi slikali in kontrolnimi instrumenti. Posebno moramo paziti na zaščito elektromotorjev v mlinih. Če se bavimo z elektrifikacijo mlina starejše konstrukcije, potem moramo brez izjeme vzeti popolnoma zaprte motorje s površinskim hlajenjem, ker bi nam sicer prah v kratkem času motor onesnažil, kar more dovesti tudi do kvara. V modernem mlinu je zrak razmeroma čist. zato bomo uporabili elektromotorje, zaščitene proti kapljajoči vodi. Sesalno odprtino, ki jo obrnemo na nasprotno stran od samega stroja, zaščitimo z mrežo, da motorjev ventilator ne bi mogel vsesati večjega predmeta.
Pri silosih so naprave precej podobne. Najvažnejšo vlogo imajo tu transportne naprave najrazličnejših konstrukcij, transportni trakovi in polži ter pnevmatične transportne naprave s cevmi. Vsak sektor pogonske naprave ima svoj pogonski motor, ki ga upravljamo s centralnega komandnega prostora. Tam imamo veliko stikalno ploščo, kjer so naznačene vse strojne naprave v silosu, a svetleče puščice pokazujejo, katere transportne naprave so v pogonu in v kateri smeri se transportira material. To imenujemo tako zvani delovni diagram silosa. Manjše svetleče puščice pokazujejo lego zaklopk, za sunkov in razdelilci z vrtečimi se cevmi, ki se nahajajo na vrhu silosa in s katerim polnimo posamezne celice silosa. Čim smo si izbrali pot žita, električnim potom postavimo vse zaklopke in za-sunke v pravo lego. in sicer s pomočjo majhnih stikal, ki so montirana pri simbolu dotičnega aparata na stikalni plošči, če je lega zaklopke pravilna, sveti puščica v mirni svetlobi. Če smo pa po pomoti postavili zaklopko tako, da ne ustreza iz-braui smeri žita, potem se pojavi utripajoča svetloba, ki nas opozarja na napako. Če imamo vse pripravlje-
no, poženemo napravo v obrat z enim samim stikalom na kraju izbrane poti. Vsi motorji transportnih naprav se vklapljajo avtomatično, začenši "d zadnjega motorja izbrane poti po vrsti do začetka. N. pr. od transporterja iznad silosa do sesalne cevi pri železniškem vagonu. Če se med obratom pokvari motor ali spremeni lega poljubne zaklopke, se avtomatično izklopijo vsi motorji pred pokvarjenim, a ostali tečejo dalje, da ne bi material ostal v transporterjih. Po določenem času lahko celoten diagram izklopimo, da bi pa mogli ugotoviti pokvarjeni del, se pripadajoča puščica zasveti v rdeči barvi, a istočasno se oglasi sirena. Na ta način smo s pomočjo električnega toka kolikor se le da poenostavili obrat in onemogočili napake, n. pr. zamašitev transporterjev ali nenamerno spremembo zaželjene smeri transporta. Za signalizacijo polnega silosa so predvidene jeklene membrane na vrhu celic, ki avtomatično javljam, kdaj je celica do vrha napolnjena, i i-dimo, da je v modernem silosu elektrika eden od najvažnejših faktorjev, ki sploh šele omogoča nemoten obrat in stalno kontrolo delovnega procesa. Popolna avtomatizacija nadomešča
kvalificirano osebje, oz. ga reducira na minimum.
Končno bi omenili še en primer uporabe električne energije v kmetijstvu, in sicer regeneracijo žita. Pri transportu in vskladiščenju žita v neprikladnih prostorih se dogaja, da zrna pod vplivom posebnih bakterij začnejo plesneti. Posebno na prekomorskih transportih se to često dogaja, Naša dolžnost je, da uporabimo vsa sredstva, da tako žito napravimo spet užitno. Za regeneracijo plesnivega žita poznamo razne kemične metode, v vsakem primeru pa ga moramo najprej mehanično očistiti, to se pravi oprati in posušiti. Na ta način odstranimo one dele zrna, ki so nezdravi in škodljivi. Nato tako očiščeno žito izpostavimo ultravioletnim žarkom. V ta namen imamo posebne obsevalne stroje s svetilkami z živo-srebrno paro v ceveh iz kremenastega stekla. Take svetilke izžarevajo kratkovalovno ultravioletno svetlobo, ki uničuje bakterije. Najprikladnejši so žarki z valovno dolžino 2337 Ang-stromov, kar ustreza približno 2Vs desettisočink milimetra. Tak stroj, ki je bil svoječasno napravljen -a poizkuse in ki je regeneriral okrog 300— 600 kg žita na uro, Ima premikajoča
se sita v treh poševnih etažah in zrna, ki leže samo v eni legi, se počasi premikajo od zgoraj navzdol ter se na svoji poti obračajo, čas obsevanja znaša 5 min. Stroj ima skupno 22 svetilk, ki so posebno konstruirane, tako da 30% dovajane električne energije pride v ultravioletno izžarevanje z 2537 Angstrcmov. Svetilka ima 13 mm v premeru in je montirana približno 15 cm nad slojem žita. Ekonomičnost takega obrata je zelo visoka, saj znaša poraba energije samo 3 k\V ure za 1 tono žita. Rezultati poizkusov so bili zelo dobri, saj je uspelo pri koruzi uničiti 98—90 odstotkov vseh bakterij in pri rži, ki jo je težje regenerirati, so dosegli uničenje 94—95 odst. vseh mikrobioloških škodljivcev. S tem procesom lahko napravimo žito spet uporabno za ljudsko prehrano, če pa je bilo žito že zelo pokvarjeno, da po regeneraciji še vedno lahko uporabimo za krmo.
V teh bežnih obrisih je slika o uporabi električne energije v kmetijstvu. Pomen elektrike za poljedelstvo je ogromen in prepričan sem, da se bo z razvojem elektrifikacije znatno dvignila tudi poraba električnega toka v našem kmetijstvu.