145. številka. Trst, v četrtek 26. maja 1904 T Tečaj XXIX. MT Izhaja, t mak dan lađi ob nedeljah in praznikih) ob 5.Turi, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. f«Maezae številka ae prodajajo po 3 novč. (6 atotink) t mnogih tobakamah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, O tU ji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, M. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", iVi Kolin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. O Ive oglanom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Saro6nlna znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 krom, Na naroČbe brez doposlane naročnine se jprava ne oeirm, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankiVMS pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo llat«- UREDNIŠTVO: TJlioa Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konsorcij lista „Kdinost". — Natisnila tiskarna konsorcil« lista „Kdinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a Poštno-hranilnieni račun Št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Pred Port Arturjem. LONDON 25. »Daiiy Telegraph« je prejel včeraj porcčilo iz Niufivanga : Japonske operacije proti Fort Arturju od kopne atrani majo ma!o vsj;eha. Generala Stoisel in Fock se iz trdnjave vapešno vstavljata prodira a ja Japoncev, ki Be kažejo trdovratni in «idločni. Istemu listu bo poročali iz Muk dena: V zadnjih dneh je bilo ubitih več sto Japoncev. Položaj v Petrogradu. PETROGRAD 25. V nekem poročilu o položaju, ki ga prinaša tukajšnja »Post« se mej drug m glasi: Petrograd je kar naenkrat zadobil drugo 1'cj. Na uiicah se sreču e ne-številne koč.je ceeb, ki gredo čest tat velikim Knezom, da so se stvaii obrn le na bo'jse. Da so 88 japonske ladije potopile, pripisuje se energičnemu delovanju fijtile torpedovk. Tudi za dober vspeh vojne na kopnem rastejo nade. Zlasti Be stavljaj« velike nade v dejstvo, da bo deževje pokvarilo vsa pota, kar bo oviralo japonske operacije in prodiranje japonske vojske, med tem se ba pa zamoglo ca ialeznici svobodno vrs ti prevažanje ruskih Čet. BEROLIN 25. »Ta*liche Rundschau« ima iz Petrograda poročilo : V Rusiji eo se oddahnili. Kata^tr.fa obeh japonskih vojnih ladij je napravila tukaj velikanski uta. Novinarstvo se trudi, da pretresuje dejstva I ovsem mirno, vendar veje iz veake vrste sa olajšava, ki se občut v tem, di je nesreča zadela tudi sovražaika. Odhod korejskega poslanika. PETROGRAD 25. VaUd odhoda ko-rf -kega. poslanika v Petrr gradu v inozemBivo nastale govtrice, di sa poslanik več ne i vrne in da ostane to mesto za čaea rusko ; p<>nske vojne :zpražnjeno. Tajnik poslaništva je oa zatrd 1, da se ie podal poslanik v privatnih stvareh v Berolin ter da se 27. t. m. i pet povrne v Petrograd. Nevarnost podmorskih min NVASHINGTON 25. Atašeji vojne mor-t-ir ee Z edinjemh držsv v inozemstvu so pre-ukaz, naj poročajo o nevarnost', ki preti n^ alnemu brodarstvu vsied plavajoč.h min na s:-ndžurtkem obrtži. oročila se ima,o odp slati glavnemu morskemu uradu, ki bo predložil svoje mnenje predsedniku. Ako se d^žene, da ob--toja za nevtralno brodarstvo nevarnost, se na to opozori ob« vojujoč. velesili. Knez Hilkov. MUKDEN 25. Minister za promet knez H lkov je dospel danes semka;. Po kratkem -^stanku z admiralom Aleksejevom je odpotoval proti jugu. PODLISTEK. Gosli. Iz nase vasice. — SI. Vilinsky. In zvečer se je premetaval France brez s nja na svojem bornem ležišču na evisLb, »is 1 in tuhtal, kako bi prišel do gosli 8k zi linico je zrl ven v svetlo, pomladno štel peresa jablane, ki je cvela na travmi u pod okn< m in šumela v rahlem nočnem ve 'u, a vendar ni m >gel zaspati. Vedno je * -si ciganske gosli, ki so brnele v otožnih in veselih glasih : vedno cdiočnejse je vstaje v njem želja po goelih . . . po lepo do ih goslih ... * * * Od tedaj ni dajal več France denarja *v emu bratu. V mošnjiČAU, ki ga je akri-v» v samo p< d v zglavje, je imel že par ev h kronic; veilao jih je štel in je reču-a*!, kdaj jih bo dovolj, da pojde v mesto in ® kupi tam lepe goslice. A Tone ga je grdo Nevtralnost Kitajske. TOKIO 25. Iz Pekinga je došlo poročilo, da je izdal kitajski cesar dne 22. t. m. dekret, v katerem je vnov č izražen sklep o nevtralnosti Kitajske. Oh enem ie naloženo vladnim uradnikom in prebivalstvu, naj se ne da o tedanjem čaau po krivih predstavah zapeljati. Japcnska eskadra pred Port Arturjem. KOLONJA 25 >Kolo. Z^itung« je prejela iz Petrcgrada poročilo : Po katastrofi obeb japonskih vojnih ladij, te je umaknilo 'apousko brodovje daleč od obrežja. Navadno obstreljevanje Port Artur a je prenehalo in presledek med japonBkimi ladijaini je mnogo večji. Japonci iščejo zaman ruskh min. Poročilo generala Kuropatkina na carja PETROGRAD 25. (Uradno). Brzojavka generala Kuropatkina na carja od 23. t. m. se glasi : Eoa predstraža konjeništva je dognala, da so prodrie sovražnikove čete v zapadni smeri po ceeti v Haičene:, ob strani velike ceste od L'co'aoga, pri vasi Dalianda-pudza, 8 kilometrov od Fengvangčenga. Neki japonski oddelek pri bi že o 6 stotn j pehole in 3 eskadroni bo marširali 21. t. m. proti nekoliko socnijam kozakov, ki so se utaborili na višinah ob obsh straneh reke Sitsiho pri vasi Ponteikha. Ko je začelo streljanje, se je umaknilo jspDn«ko konieništvo za pehoto, ki si ni U| ala prtkorfič-ti doline, te" je samo Btreljala iz daljave, ne da Li varčevala s pa troaami. Le nt znatf n oddelek je skušal prekoračiti reko, da bi obšel naše levo krilo, toda koznki £0 sovražnika zapodil. Proti večera so se Japonci umaknili. Na naši strani je bilo ranjenih 10 kozakov. Od bajkalskega jezera. IRKUTSK 25. Na bajkalskem jezeru se je začel lomiti led. Kolera med japonskimi četami. PETROGRAD 25. Nemirovič Dsn?enko t je Bporcčil iz L ajanga : Kitajci bo priobčili i iz Fengvangčenga, da je nastala med japon i skimi četim: na reki Jalu kolera. Na dan umre b-je do 100 mož. Bolezen je nastala vsied slabe vode in se baje hitro razširja. Navadno umrejo bolniki v 2* urah. Mnogo jih umre že po 3 urah Vedenje Kitajske KOLONJA 25. »Koni-che Zeitung« ima iz Petrograda poročilo : Med sovražniki, ki j h vjsmejo Rusi, se nahajtjo večkrat kitajski vojaki. Po tem, ko se dužeae nj:h na rodnost, se jih odpusti, čeravno so iz«trel ali tvoje puške neposredno pred n so bili vjeti. Poiu?ene osebe trdijo, da s li Kitajska na vo no. C.stuiki generala Mu se obnašaj) na meji zelo izzivalno. Rinki konzuli se ne ume šavajo v te stvari. m"■" ■■■■ ........ . IL|.______1. ^1 .» gledal od tistega čaea in mu ni več privoščil lepe besede. A France je bil potrptžl iva duše. Molčal je in sanjal vedno le o godih. Ko je nrsil, upognjen, težko breme izpod Gore, ko je sekal v Podlažu drva zmiraj je mislil na lepe čase, ko bo sedel ob hl&dn h večerih pred hišo in bo igral, da bo veselje. Zvezde bedo Bi;ale, murai se bodo glasili v travi, nad nj m bo šumelo perje, a cn bo godel, da se bo tako lepo glasilo, kakor pesmi ciganskih gosli ... Io ljudje bodo prihajali poslušat in ne bodo se mu več smejali, ampak tiho sa boda čudili njegovim gjslim . .. sr- * * Neke nedelje poleti je bilo, ko se je lihov France napravil v ncesto. Tidno je t ščal v roki moŠDj ček s srebrnimi kronami in hitel po prašni cest', da bi č;m prej prišel v mesto. DoBpevši tja, je nestrpno hodil po uli-cih in is^al prodajalne, kjer bi dobil gosli. Slednjič jo je našel. Dve svetli in visoki okni je irnde, kjer eo bila razstavljena čudna Iz Mukdena. MUKDEN 25. Glasom zadnjih poročil, bo začeli zopet Japonci predirati. Sedaj na-praduje več kolon, akoravno je večji del japonske armade še v bližini Fengvangčenga. Tukaj krožijo neprestano govorice, da se je vršila pri Kiu5ju bitka med ruskimi četsrai in med Japonci, ki prodirajo ob že-: letnici pri Port Adamsu. Severnovztočno od Mukdena bo ee prikazali japonski izvestiteljni i oddelki, vendar so ostali v veliki daljavi od mesta. Večjih sovražaih oddelkov ni bilo opaziti. Izkrcavanje japonskih čet ĆIFU 25. Iz Takuš^na došla džunke so poročale, da so Japonci izkrcali tam 21. t. m. 600 mož, tako bo izkrcali tudi v Pitsevu manjše vojne oddelke. Na Elliat otocih, kjer se shajajo japonske vejne in transportne ladije, so postavljene btje proTizorične vojašnice. Dj 22. t. m. so se vršile po došlih poročilih le manjše praske ob zapadnem obrežju poluotoka Lieotung. Včeraj se je si šalo močno streljanje v bliž ni Port Arturja. Z li se, da so pričeli napadati Japonci Port Artur od ki pne strani. Potopljena križarka »Varjag«. KOLONJA 25. »KoId. Zeitung« ima iz Petrograda poročilo : Dela, da bi dvignili v pristanišču v Čemulpu potopljeno rusko križarko »Varjagt eo bila ustavljena. Japonske vojns ladije so zapu3tile (*?emulpo. Mnenje o vojnem položaju v Londonu LONDON 25. Dokler ni katastrofa za dela japonskega brodovja, drža'o se je tukaj napredovanje ;aooaBkih, vojnih sil za samo ob sebi umevno. Od tega časa se je to pre-menilo. Ne sliši se več od nobenega večjega vBptha Japoncev in neko radovednostjo se gleda v Fengvaagčeng. Se li gre tu za modro strategično odlašanje Japoncev ali pa zadržuje japonsko vojsko ruska premoč? Ovira li v resnici napredovanje obeh strank slabo stanje cest ali je to morda samo Rusom v prilog, ki Be utrjujejo ? Smo li doživeli konec zmaguječega prodiranja Japoscav ? Na vse to ee tukaj vprašuje, toda ne dobi se nobenega odgovora. Istodobno so bde včeraj na cestah oznanjene velike zmage ruske in tudi japonske. Japonska eskadra pred Port Arturjem. ĆIFU 25. Japonska eskadra obstoječa iz JS ladij je obstreljevala včeraj Port Artur. Napad je trajal eno uro. Iz južne Koreje. SEUL 25. Japonci so zaprli Jongamfo za trgovinski promet, dovolili eo samo vladnim ladjjam, da smejo voziti po reki Jalu, ki je bila za brodarenje odprta, odkar bo Japonci zasedli mandžursko obrežje. Enake orodja in med temi tudi stvetle, jako lepe gosli. Franca je strahotna vstopil in vprašal, r*li bi dobil doali za osemnajst kron. To je bil Francetov imetek v mošnjičku. Prodajalec ee mu je nasmehnil in prinesel več gosli. France je izoiral in slednjič izbral avetlo- i barvne, nove gjsli, na katere mu je prodajalec zaigral, da je Francetu srce zatrepetalo v prsih. Potem mu jih je zavil v papir, dal lok in vzel denar. Franca se je še nerodno odkril in odišel. Ko je bil izven mesta, je Btisnil gosli varno ped pazauho in povspešil korake. A pjt se je vlekla io vlekla in Francetu se ni zdela cesta do PodŠ3vlja tsa nikdar tako dol^u kakor danes .. . Slednjič vendar dome. France je Šel na svieli, sel na postelj in odvil gosli. Lspe so bile — da, še bolj so ee svetile nego cigan-ske. Vzel je lok in potegnil po strunah. Hej, kako je to zadonelo in zabrnelo, da je bilo veselje. In z okornimi prsti je skušal pritiskati mere eo bile podvzete v Oinampu preden se je izkrcala na poluotoku druga japonska armada. Delegacija. BUDIMPEŠTA 25. Vojni odsek ogrske delegacije je nadaljeval daneB predpoludne podrobno debato o vejnem proračunu. Pri resoluciji glede udeležbe ogrske obrti, je izjavil delegat Hegedu^z, da je v načelu vojnega ministra, po katerem se isti »kolikor možno« prizadeva, da se udeležba vrši po deležu, mala politična senca, ki se ne more sprejeti. Z ozirom na delež, ki ga p'ačuje Ogrska, sm9 s pravico zahtevati, da se tozadevna svota porabi na Ogrskem. Glede resolucije mora bs principijelno vzdržati stališča, za Čaa, ko nastane potreba, da ee napravi novi arBenal. Glede smodnika graja govornik monopoliziranje od strani vlade. Konečno je stavil predlog, raj se ukaža vojnemu ministru, da se ozira pri nabavi izrednih potrebščin za vojno na cgreko obrt popolnoma po deležu. Sekcijski načelnik FML Jekelfaluszy je izjavil v imenu vojnega mini&tra, da je beseda »kolikor možno« tisko"ni pogrešek ter da se je na temelju resolucije sklenjene v zadnji delegaciji že brisala. BUDIMPEŠTA 25. Odsek za zunanje stvari ogrske delegacije je imel dane3 predpoludne sejo, v kate rej je preČital referent Falk svoje poročilo. Deleg. Rakovsky je izjavil, da ne sprejme poročila, ker ni odsek kompetenten, da glasuje zaupanje ministru za zunanje stvari in ker poročilo ne zavrača dovelj energično besed, katera jMccklenburger Nachrichten« p.šejo, da je se lističu, da mora imeti (poleg druge podpore) pred vsem podporo od poljske ž 1 a h t e. — Hvali namreč vsa, kar je poljsko in gazi vse, karje rusk o** — Priližuje se tudi Hrvatom, seveda le kakor katolikom. Vidi se mu, da ima zveze z ži- doltčena poroka velikega voivcde za 7. ju- dovskimi po'.itiki v Zagrebu, ki hočejo na nja t. I. v Gmundenu. Iz portugalske kolonije Makao. HONGKONG 25. (Reuterjev biro.) Kant' nski podkralj je zthteval od uprave portugalske kolonije Makao, naj jej izroči begunce, ki so ubfžali kitajskim sodiščem. Sti ri bitbjške topnsčarke iu dve uničevalki torpedov so dospali pred Makao. Portugalci ee pripravljajo na odpor proti morebitnemu izkrcanju. JŠricarsko Italijanska trgoTiuska pogodba. BERN 25. Glasom uradnega poročila švicarskega trgovinskega oddelka, so odložena pogajanja med Švico in Italijo, ki so se vršila v Rimu, glede skleda nova trgovinske pogodbe. Peklenski stroj. SOFIJA 25. Bolgarska pristan š5na pr- Lcija v Varni došla M^cedocca in enega Grka, ki so hoteli na ladiji v soiu utihetapi i prek G.ške v Macedonijo veliki peklenski stroj. Aretovani so priznali, da je bil stroj namenjen za atentat. Hrvatskem stopiti celo višim pastirjem na čeio. Ž dje ee dajajo krstiti, kedar kaže, tudi radi tega, da posredujejo med katoliškimi oblastniki in šsofi in slovanskimi množicami, v kol kor so iste slepe, da ne vidijo, kaj se prav za prav počenja žnjimi. »Edinost« je obsodila navedeni list »Sch\varz-Gelb« in je v tem takoj pravo zadela. Ven s takimi spakami, ki so v službi protislovanske politike ! I a če sodimo pra vilno, tudi prave avstro ogrske politike. No, o tej točki drugoc. Čitatelji naj zasledujejo dobro, kar smo tu zabeležili le na kratko. Brez posebne težave nahajajo jedno in isto nit, jerlno in isto vez in skupno zvezo jedne in iste protislovanske politike med Slovenci, Hrvati, Čehi in tudi — Malorusi, — in, v obče : med vsemi Slovani, kolikor se začenjajo zavedati prav.h poti k svojemu okrepljenju. Kakor je aretovaia dva iz Stfiie Slovence, tako hočejo premagovati tuli Hrvate in vse slovanske naro le tudi s pomočjo cerkve. Sedaj so se vrgli na Hrvate. Z navedenim dunajskim lističem pa hočejo pometati tudi s Cehi in (kakor mislijo) z vsemi Slovani pravilnega narodnega m šljenja. Najbolj zaatran Hrvatov je zabeležil te vrstice opazo valeč. Novi oaskoii na avstro-opke Slovane. (Pozor Hrvatom !) II. Kaj pa na Hrvatskem ? Ko je bilo nekoliko zišumeio zastran zavoda sv. Hiero-nima v R mu, 9.~> nekateri prav sodili in tu ii v »Eiinostic to izrazili, da j«j to plamen cd slame, ki se kmalu ratfršči. In res je bilo tako med omladino in še bolj med starim naraščajem. Tako, g03poia slovanska, stara in mlada, Slo-, rani ne storijo nobenega koraka naprej I In protislovanski sistem si bi vedno mel roke od raoosti, da ima opraviti s takim brezsilnim in nezartsaim rraterijfclom slovanske inteligencije in slovanskih raznovrstnih moožic ! A kaj vidimo še dalje med Hrvati Banovine l Mlajša inteligencija je začela živnh neje dramiti narod s poukom na shodih in Rusko-japonska vojna. Trst, 25. maja 1904. Včeraj popoludne so ee širile po mestu vesti o brzojavkah, došlih na tukajšnjo borzo o veliki zmagi Rusov pred Port Arturjem. Padlo da je 15 000 Japoncev in 3000 Rusov. Tudi dRnaŠDji »Piccoloc je prinetel brzojavko iz Pariza o tej nam šljeni bitk;. Nu, m nismo n:ti omenili teh govoric, ker fe nam niso z lele prar verjetne. Najprej ne zaupamo viru, ki je prinesel ono poročilo. To je parižki »Matin«, ki se je že večkrat proslavil s takimi vestmi, ki kažejo, da mu je več na senzaciji, nego na resnici. Pa tudi da je pr šla vest iz druzih privatnih virov, mi bi jo b li vsprejel. le s skrajno rezervo. Ker ohe vojevalni strani najskrbneje skrivajo gi- banje in množenje svojih Čet, ni sicer možno vedeti, koliko ruske sile se nahaja v Port Arturu in kolike japonske okolo Port Atturja ; toliko pa se dozdeva vendar, da ni ne na eni, ne na drugi strani še tol ko sil, da bi bile že sedaj možne bitke v tolikih dimenzijah, da bi bile verjetne, tolike izgube, kakor navedeno gori. To pa je verjetno, kar poročajo angležkemu listu »Daily Telegraphc iz Njučvanga, da n&mreč operacje Japoncev na kopnem proti PorL Arturju n;majo vspeha, ker jim generala Sto^sel in Fock energično plaijata nasproti s portartursko posadko. Oni Kitajci, ki so došli v Cifu, bo videli bržkone, kakov tak spopad med posadko portartursko in Japonci, pak so videli vse grozno povečano. No, na vsaki način so se mogli Japonci uveriti že po dosedanjih skušnjah, da port-arturski oreh bo zelo trd in da bi mogli oni na njem izkrvaveti. Če se iim ne posreči hitro, da stio ta oreh, potem bo prepezao. Japonska vojska, ki naj sode uje na zav?et u Port Artura s kopne strani, mora rtčunati z možnostjo, da pride dants jutri med dva ognja : med ogenj poeadke, udrse iz trdnjave, in med ogenj ruske vojake, ki pride od severa doli iz-pod poveljstva Kuropatkinoveg*. Ali tudi na morju bo prep izno, ako ne bo — hitro h .tro. Ravno danes je zabeltž.ti par važnih vesti v tem pogledu. Admiral Skridiov, naslednik junaškega Makarova. ie že v Vladivost ,ku. A ta trinjava je določena v bazo za priho inje energičao delova nje vladivostoštiega br: dovja, ki se pomntži s fljtiljo torpedovk. To delovanje naj postane nevarno obalom Japonske same 1 Kon-eekvesca temu pa bo, da bo moral del ja pon-ke vojne mornarice Bkrbeti za varnost domačega teritorija, oziroma za odvračanje nevarnosti od strani vladivostošsf ga bro dovja. Ta del japonskega brodovja na bo I r hajal več v postev za operacije v Raae-nem m r^u in izUsti proti Port Arturju. Japonsko brodovje bo torej oslabljeno. Ali vsporedno z gornjo vestjo o namenih adrni rala Skridiova prinašajo angležki listi tudi vest, da so vse ruske ladije — vštevši »Rttvizana« — zopet popolnoma v?posob ljene za boj. Če je temu tako, bi si moglo že samo pcitartursko brodovje marsikaj upati proti oslabljenemu japonskemu brodovju. — Mej tem p t se bo ve Ino bolj bližal čas, ko pripluie baltiško brodovje v vodovje vztočne Azije. V tem hipu postane položaj skrajno kritičen za admirala Togo. Kako naj ukrene ? Ako se jej poda nasproti, udari za njim portartursko in bržkone vladivostoško brodovje ! Ča jo pa počaka, pride — istotako med dva ognja! Glavno n usodno pa bo za Japonce v tem slučaju, da nj hova vojeka na kopnem ne bo mogla računati na toli potrebno protekcijo od strani morja ! Zato je verjetno, da bomo skoro slišali o krvavih dogodkih pred Port Arturjem, kajti ja-jao je kakor beli dan, da so Japonci eiijeni riskirati — vee, da bi vzeli Port Artur, pred ko nastopijo dogodki, o katerih smo govorili gori. Da-1 Be jim to posreči — to je drugo vprašanje, s katerim se nočemo baviti. Ali to jedno je gotovo : ona faza v tej vojni, ko( so si Japonci teatraličnim načinom nabirali »vspehov« in so le ob slučajih ruske nesreče po šarlatanski vekšaii svoj nimbus — ta f^za je definitivno minola na kopnem in na morju. Odslej bo treba — zares vo-jevatr. Je li pristanišče portartursko zaprto l Iz Njučvanga poročijo, da ljudje s parnibov, uošlih tjakaj pripovedujejo, da eo šli mimo p avajočih ruševin, ki bržkone pri hajajo od onih ladij, ki so bile pogreznene v pristanišču portarturBkem, a so jih potem Rusi razstrelili. Po takem bi bilo soditi, da je izhod iz pristanišča zopet svoboden. Baltiško brodovje, ki odpluje v nedolgem času v vztočno Azi;o, sestoji iz nastopnih ladij: iz oklopnjaČ >OreU, »Knez Suvarov«, »Borodiu«, >Car Alekssn-der III.«, »Sisoj Veliki»Navarin« ; iz križark »Oilabja«, »Oleg«, »Admiral Naki-mov«, »Dimitrij Donskoj«, »Knez Edim-buržki«, »Aurorac in »Svjetlana«, iz kri-žarke II. razreda »Izumrt« in od tlotilje torpedovk in rušiteljev torpedov. Poročila ;z Budimpešte ločejo vedeti, da to pot pride gotovo do sporazumljenja. Nekateri madjarski listi trde, da je zmagalo načelo hrvatske regnikolarne deputacije: »vsi javni dohodki od užitninskega davka, nabrani na teritoriju Hrvatske in Slavonije, bili avtonomni, ali na skupni račun, pripadajo Hrvatski in Savoniji«. To načelo da je že vsprejeto od madjar-ske strani. — Na tej vesti bi se mogli veseliti v Hrvatski, da-si ta pridobitev še ne po-menja fiiancijelne samostalnosti, po kateri streme Hrvatje. B se mogli veseliti, da ni v kupo veselja v hipu še padla kaplja pelina, ki jemlje vero, da bi bil sklep nagodbe res ugoden za Hrvatako. — I^ta poročila, ki govore o prelstoječi »zmagi« hrvatskega -tališča, zagotovljajo, da je tu odločil — Khuenov vpliv, ki da postaja mo^neji v ka binetu Tieza. »Obzor« meni : Čim vidimo, da ee Khuen umtšiva v stvar, vemo že, da se Hrvatski slaba piše. B )jazen »Obzora« je le preopravičena. Da je imel Khuen res pi stene volje kaj storiti za Hrvat-ko, storil bi bil poprej. S j j-d imel d/ajs t let časa .ra to. A ravno za Časa njegovfgi vladanja je Hrvatska popolnoma [ ropala tu ii ekonomski. Da bi Khuen dobro hi tel Hrvatski, v to ne veruje ni kdo. A če se vendar umešava v hrvatske stvari, mora biti temu drug razlog, ki je jako pro-zajične naravi in ne izhaja iz idajaluih motivov. Takega posredovalca bi morali hrvatski delegatje jednostavno odbiti, pa naj se j:m prikazuje kjer hoče ! Parcijelna kriza na Ogrskem. Iz Budimpešte prihaja vest, da je odstop fiaančnegi ministra dr.a Liukacsa gotova stvar. Njegovim naslednikom j-* baje določen nekd. n;i minist^ r ski preds j lnik dr. \Ve ckerle, ali pa prevzame sedanji ministerfki predsednik, gre f T sza, sam tu li posle finančnega ministra, d -čim prepusti vodstvo m ni Bterstva za notranje stvari svojemu svaku (To je lepo, da vife v »žlahti« o^tine! Op. ur.) državnemu tajn ku Ivanu pl. Sandorju. Spor med Vatikanom in Francijo. Parižki listi javljajo, da se je min.s er-ski svet v zadaji seji bavil z vprašanjem lo-čenja cerkve od države. Zmerneji čleui da -o odločno proti vsakemu koraku, ki bi seztl dal;e od odpozvanja francoz> ega pos an ka p' Vatikanu. Vsled te cdločne izjave da so skienili zadovoljiti se za sedaj s to odredbo. Po takem se kaža v polni meri opravičeno domnevanje, ki smo je na pihali včeraj: da ramreč o koLfl.ktu med Vatikanom in Franc'jo ne pride do skrajnega. Pogajanja za obnovljenje finaiiei-jelne nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko. Koncem tega meseca se zaprično zapet pogajanja za obnovljenje fiaancijelne nsgodb?. Dnevne novice. Višim, ravnateljem kaznilnice v Kopru je imenovan ravnatelj kaznilnica v Gradiški Fian S c h e g u 1 a. Kako Nemci iu kako mi! »Sloven ski Narode pripoveduje o teh-ie dveh slučajih : Neko dekletce je Čitalo neki slovensk plakat. Nje 14-letna tovariš ca pa se je raz ljutila nad njo (seveda v nemŠKem jeziku), da-ii ic ne sramuje obstajati pred slovenskim plakatom. Tako vzgbjajo Nemci svoje ljudij ! Ijjubljunaka trgovska bolniška blagajna je poslala nekemu Ho s:ber u, Bjtrudniku pri neki slovenski tvrdki, dvojezično piač.In > nakazilo. Mož pa je zavrail z zahtevj, da mu pošljejo samo-nfemšio. la bldgajna mu j — hitro ustregla. Tako pa varulemo mi Slovenci ugled in veljavo svojemu jeziku ! Železniški predor med Podbrdom in Iiollinjeni. — Predor eo prevrtali dne 2V. t. m. ob 1. uri in 10 min. popoludne. Slav-no:t, katero smo že omenili, so bc vrAila dna 31. t. m. Delavcem, zbranim v Boh. K stric , razdelijo zjutraj spominski denar. Ob «S. uri in pol bo maša pred \ hodom v predor, ob 9. uri in pol gredo gostje v predor, ok< 10. ure doBpejo k tanki Bteni, puš!eai v t namen, jo prederejo ter se pozdravijo, v Podbrdo pridejo ob 11. uri in pol. opoludne se vrcejo v Boh. Bistr.cu. Ob uri bo siavnosttn obed. Zadnjo mino prižga dae 30. t. m. železniški miniscer \Vittek. S.avncsti bo prisostvoval žs imenovani železniški minister, zastopniki raznih oblast-nij in občin ter odposlanci deželnega odbora kran'skega in goriškega. Vipavska železnica. — Popoludanski vlak je bil na oba binkrštna praznika, zlasti na prvi, docela poln. To pač keže, kako je bil potreben. Odprl je meščanom prijeten izlet v lepo Vipavsko dolino — le nazaj gre malo piezgodaj. Tudi v tem pogledu se mora kako opomoči. Slovenska umetnost G. Schachner, ki je eden naj odličnejši h dunajskih arhitektov, si je ogledal te dni kiparja Ivana Zajca zasnovo za Vegov spomenik. Schachner je oznaČ.l to zasnovo kakor »projekt, komponiran v veličanstveno monumentalnem zlogu«. — »Delavsko podporno društvo t Trstu«. To po svoji zgodovini najcaat tljiveje med slovenskimi društvi v Trstu in najmočnejše narodno delavsko društvo na Slovenskem sploh, je imelo dne 15. t. m. svoj redni občai zbor. Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila posnemamo, da je io velevažno društvo lepo napredovalo tudi v prošlem upravnem letu. Odbor je imel 52 rednih sej. Tekom ieta je zatopilo 386 členov obojega spola, pristopilo pa) je 420 novih členov Skupno število vseh členov je 1592. Prometa je bilo Mi.MM) K 02 stot. Društveno premo • že oje \ a znaša 80.058 K 37 stot. Iz letnega poročila posnemamo tudi, da bij »Delavsko podu. društvo« obhajalo svojo 25-letnico, katero se misli (kakor smo doznali feasneje) pro-laviti na način, dostojen tega vrlega društva. Občni zbor, kateremu je predsedoval gosp. I. podpredsednik V. Perušek, je soglasno odobril tel ku poročilo, kakor tudi letni račun. V novi odbor, ki sa je konstituiral v četrtek dne 19. t. m., so bili izvoljeni : Predsednikom Mata Mandić; I. podpre i-'-a Z »rko , II. kn1 govodjem R bert Pohar : odborn ki : Luka Rijt, Ivan Gorjup, Josip H ad, Ivan Ja cl.c, Fran L^stai, Martin Lestan, St.fio PreL", Andrej Prelog, Fr. Prim žiČ, Jakob Kenko. Andrej Rmtja, Ivan £ajovie. Martin Skr njar in Ivan Uffovič. Nam-stniki: Fran Besednjak, Fiiip Jež, Ant. Šimenc, I ran S*ap n in Antoa Žejen. Pregledovale; računov: Ivan Besednjak, Z rko Jerman in M ha Mavrin. V razsodišče je cbčni zbor izvolil : Miho Hrovntin-a in M ho Presen a, tdbor pa : Frana O^rga in Petra Možeta. To društvo je svoječasio imelo viharnih volilnih bojev in osebnib strankaretsv. Mi-nolo pa je že dobr.h petnajst let, od kar bo s3 duhovi pomirili tako, da bi moralo to. za naše razmere ogromno društvo biti v izgled večini s ovensk h društev. Kako pametno in razs dno je poslalo naše delavstvo priča f.kt, a sam« zahteva, naj tudi intel genca sode-uje v vodat\u društva. In fakts, vspthi go-verr, v kul.ko korist je t> društvu. Nalog*1, katero je to društvo vršilo in jo še vedno vrti, je najplemenitejši, ker podpira revne delavce materijalno in duševno. V prošlem letu e izplača o 22 17»» K 32 stot. podpore in je p Jtroš.lo 444-1 K 10 stot. za zdiavila, bolmšn.c > in druge potrebščine za bolnike. Skupaj 26.620 K 42 etut. Duševno korist pa deb vajo delaš ci z begate knjižnice in bralne s)0e z mnogimi časopisi. Iz polne duše ki Čemo tej diki sloven-ek h društev: živi, rasti, razcvitaj se v korist in na čast našemu poštenemu in najvećega spoštovanja vrednemu delavskemu stanu in v ponoa vsemu slovenskemu življu v našem Tr=tu ! »Tržaški Sokol« razpisuje mesto telovadnega učitelja. Službo bo na=top ti z dnem 1. septembra. Prošnje je doposlatt odboru, pri katerem se morejo poizvedeti natančni po goji. M opozarjamo le, da dobi »Sokol* v »Narodnem domu« lepo teio^adnico, zbog česar je pr čikova ti, da ee takoj neba po pomanjkanju prostorov mijena stagnacija v društvenem delovanju ter d i zapnčne na jesen v našem »Sokolu« doba novega svežega delovanje, razcvita in napredovanja. Velika veselica »Velesile«. Predvče-rajnj m smo bili priobc.li vspored velike veselice, ki jo p iredi pr hod njo nedeljo društvo »Velesila« v Skednju. Na vsporedu eo same biser tečke elovetske glasbene umetnosti, a pevaki zbor »Velesile« (-»lavEO znan itak že med asš mi pevskimi društvi po ev j€tn izborLeaa in najvestneje izv^žbanem pevskem mateiijalu), 89 pripravlja z nenavadno marljivostjo, da bo .izvajanje pevskih toček to pot nudilo zares umetniški užitek, j To je zbor, ki šteje blizu šestdeset pevcev in pevk, ki Be ponašajo prek in prek dobrimi glasovi in dobro šolo. Opozarjamo torej že danas naše občinstvo na alavnost »Velesile« prihodnje nedelje. Noto društvo. Tukajšnji uradni list javlja, da je c. kr. namestnižtvo vzelo na znanje pravila novoustanovljenega društva pod imenom »Tržaško pogrebno društvo«. O XVI. skupščini »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«, i ki se je vršila minolo nedeljo v Postojni, nam je došel daljši dopis, ki ga priobčimo I jutri. Izlet »Slov. pevskega društva« v Dolino minole nedelje je bil povapeaevan po najlepšem vremenu. Udeležba je bila številna ' od strani udov in [druzih rodoljubov. Izletniki so prihajali v Dolino v več skupinah, eni predpoludne drugi popoludne, eni z železnico do Boršta potem peš, drugi z vozovi, tretji na kolesih ! Skupino ki je došla peš e postaje v Borštu, zjutraj ob 8. uri, je pozdravila deputacija z županom g. Pangercem na čelu. Pevski zbor »Slov. pevskega društva« je peval na slovesni sv. maši Volaričevo mašo. Skupni obed je bil v gostilni g. župana in je ®b;la najanimiraneja zabava med izletniki. V času do pevake zabave popoludne so se gostje porazgubili : eni v cerkev, drugi b > iskali hladila v zelenju, v travi, nekateri pa so ee hladili pod kako... »vejo«. Saj sa umemo Za pevsko zabavo bo rodoljubi dolinski jako lepo odičili javni prostor pred šolo, oziroma pred županovo gostilno. Z drevja je vihralo polno trobojn e, a ves božji dan je pozdravljalo izletnike veselo streljanje iz to-pičev. Na pevski zabavi je hvalevredno sodeloval mož ki oziroma mešani zbor dolinskega društva »Vodnik«, kateremu bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala na bratskem čutstvovanju. Isto tako prisrčno zahvalo izrekamo uglednemu županu dolinskemu in vsemu tamc šnjemu naseljenju na bratskem pozdravljanju in vsprejemu. Hvala vsem ! Veselica Marijine družbe, ki se je imela vršiti bodoče nedelja 29. t. m. v »Narodnem domu« v Birkovljah, je obložena ta n. določen čas. Mesto učitelja telovadbe je razosano na c. kr. učiteljišču v Kopru. S tem mestom so spojene pravice in d . Iznesti vadn čnega učitelja. Proš je je uložiti do konca junija predpisanim službenim potom c. kr. dtželnemu šaldkemu svetu za I«tro v Trstu. 50431 vreč riža je dospelo v Trst z angležkim parnikom >Gad?by«. Riž je došel iz Moulmeina in Basseina ter je namenjen čistilnici riža pri sv. Savi. Nevihte na Stajarskem. Minole dni so imeli po Štajarskem. izlasti pa po južnem, hude nevihte. Z Jarcnine poročajo »Slovencu«, da je b la nevihta tamkaj tako huda, da je ostavila sledi za več let. Vihar je ruval drevesa s koreniko, odkrival streh9 m ce'o podrl nekaj hiš in hlevov. Tudi zvonik in cerkev sta močno poškodovana. Mej viharjem je padala toča, ki je uničila Bkoraj vse. Slične vesti prihajajo iz rasnih krajev spodnje S;ajareke. Štrajk v Karpanu. Iz Pazina javljajo, da je nehal štrajk v Karpacu pri Labinju. Trije samomori. Da, kar trije v enem J dnevu. Prvi teh samomorov je pa tudi jako značilen za način nadzorovanja bolnikov v mestni bolnišnici. Včeraj predpoludne je bil sprejet v tretji oddelek bolnišnice nevrastsn čni 44-letni so-dar Fran Godnig, stanujoč v u iei Gu 1 i a št. 75. Popoludne okolu 1. ure in pol je pa (rodnig stopil na okno sobe, v kateri mu je b la odkazana po3telja, ter se z okna vrgal na vrt bolnišnice. Pobrali so ga nezavestnega in z razbito glavo ter ga nesli v sobo za ope racije, a tu jim je kmalu potem umrl. Zapustil je ženo in 4 otroke, katerih najstarejšemu je 17, a najmlajšemu 6 let. Drugi samomorilec je bil 21 letni Blikar Henrik Iška, ki je stanoval se svojo materjo, udovo, v ulici della Tesa št. 10. Včeraj po-popoludne, malo pred 5. uro, je sla mati po vede, a ta čas je Henrik porabil v to, na kar je revež že dlje časa misi 1. Vlegel se je na posteljo ter izpil 100 gramov karbolue kisline iz stekleničica, katero je imel v žepu. Kmalu za tem je pa prišla neka ženska, ki stanuje v isti hiši, da bi govorila z materjo. Vstopivša v sobo se je prestrašila videča ležati na pestelji Henrika, kateri se je zvijal V groznih bolečinah, dočim so mu temne sline silile na ustnice. Žena je začela vpiti na pomoč in kmalu ae je zbralo tam več oeeb, katerih je ena šla poklicat telefoničnim potom zdravnika se zdravniške postaje. Ko je ta prišel k nesrečnemu mladeniču, mu je takoj izpral želodec ter ga dal nemudoma prenesti y bolnišnico. A v bolnišnici je revež umrl ob 7. uri zvačer. Glede vzrokov, ki bo ga pripravili do tega nesrečnega koraka, ee govori I o neki nesrečni ljubezni. Tretja je ženska : 40 letna Franč ška Dežman, stanujoča v ulici Kconomo št. 6, se je sinoči zaprla v svojo Bobico, zažgala sredi iste oglje, katero je bila naložila v neko posodo, ter legla na posteljo. Ob katerej uri je to naradila, Be ne ve. Sinoči ob 9. uri je neka tam stanujoča ženska prišla temu na sled ter dala poklicati zdravnika ee zdravni ške postaje, kateremu pa ni preostajalo drugo, nego konstatovati smrt nastopivšo po zadu še nju. Krvav pretep V Kocolu. Predvčerajšnjim zjutraj je prišlo v R >colu do krvavega pretepa med delavci, ki thlajo na gradnji železnice. Med delom je pr šlo med n.imi do nekega spora. Iz tega je navstal pretep, ki je zadobival veče in veče dimenz je. Delavci so se obmetavali kamenjem in se dajali s pestmi in neži. Trije njih so bili ranjeni tako hudo, da eo jih morali odvesti v bo nišnico, četo-rico njih pa so redarji odveli v zapore. Sin rešil očeta smrti. »Gorica« pri poveduje o tem le dog >dku : G. Vulč iz Oez-So'Se je hotel v Gorico po vino. Da bi si pa prikrajšal pot, je hotel z vozom, Da katerem je bila posoda za vino, kar čez SoČj. Družina ga je sicar rotila, naj se ne podaja v nevarnost, ali nič ni pomagalo, ker mož se ni dal pregovoriti. No žena njegova je bila toli modra, da je koj poslala sina, naj hiti za očetom. A ko je ta prihitel na mesto, kjer je oče zavozil v Sočo, je videl grozen prizor: oče, konja in voz, vs9 je bilo že pod vodo ! V skrajnem obupu je sin planil v vodo. Prva mu je bila seveda misel, da reši očeta. To ee mu je tudi posrečilo. Dobil je o5eta kak h 50 m. daleč od mesta, kjer je bil zavozil v Sočo. Spravil ga je na suho in tako je s n rešil očeta gotove Bmrii. Na to je sin zjpet skočil v Sočo, da bi rešil konja. To se mu je posrečilo le deloma. Enega je resii, eden pa je pogin 1 v vodi. Voz je ostal v vodi, posodo pa bo So-čini valovi nosili dalje. Ponesrečen železniški sprevodnik. Železniški sprevodnih Ivan Zor je padel z vlaka med vožnjo z Reke v Ljubljano pri Prestranku. Ponesreč nec je hudo poškodovan na glavi in na rokah. Kazne vesti. Male vesti. — Acgležki list »Electrical \Vorld« poroča, da je bil nedavno temu v Londonu razstavljen model železnice na eno samo kolo (zistem Behr), ki se ima v kratkem zgrad.ti med L verpooiom m Manche-strem. _ Dolgo3t brzojavnih ž c na vsem svetu znaša nad 380.000 kilometrov. O i teh spada samo na Anglijo 233 000 kilometrov. P., tem prihaja na vrsto Francija s 59.000 in Zjedi-njene države s 37.000 kdom. ,_ Doraščen Blon zamore brez težave nositi na svojem hrbtu 6000 klg. — V Venezueli (južna Amerika) je na železniški progi od mesta Caracas do Valencije, katera meri 88 kilom., nič manje nego 86 tunelov. — Francija ima skoraj nat-.nČLO 1 mi ijon 1 hektarov zasajenih vinogradov. — Novost v tlakanju. V ne, za september-december 20 40 (mlačno). — Moka '.a tekoči mesec 27.30 za junij 27 70, za julij-avg. 27.80 za september-december 27.45. (mlačno). Repič-nr olje za tekoči meneč 46.25, za junij 46.75, za julij-avg. 46.75, za sept.-december 4<.75 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 39 25, za junij 39.o0, za julij-avg. 39.50, za sept.-december 35.25 (mirno). Sladkor surov 88a uso uo/ 21' .—24% (mirno), bel za tekoči mesec 285'„, za junij 2za ju ij-avgust 29.25 za okt.-jan. 29.75 (trdno), rafiniran 591, —60 Vreme: oblačno. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ■ ulica Tesa št. 52. A.--: (v lastni hiši.) ZALOGA: Fiazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se iii bati nikake konbnrenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tnd\ po posebnih načrtih. Zlastrovan o en It brezplačno ln firm*«'-. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J via dsi Rettori M 1 (Rosario) - v Trstu - tik: cerkve Sy. Petra t hiši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJEKT). \ bprejeiru zavarovanje Človeškega Živ-jenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je obodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi ee vplačili. V*»k ilan ima po preteku petih let pravico do dividende. SlaiL VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.4 8 K »plaćana odškodnine: 73,324.623 1 7 K Po velikosti druera > zajemna, z!>.varo-alnJea 4 držnve z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA PO.I4.SNl L A DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, degar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah §kode cen i uje takoj in najkuiantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje I Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. cn ^ * ii 7 I Ulica brcata 9 (vogal nI. Saposse}. Zalua Minil obi za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica £rcata 9 (vogal ul. Sapone}. 1. * * * * Jf * >fr Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. — TRST — Zaloga obuvala. Via deiie Poste št. 3. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. ne manjše od 10.000 kron j na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Čase r iu a štv. 6. - TRST. - Ulica Casenua štv. 6. (Posredovalci izključeni). oooooo O^dOOO ocoooo OCCjOOO CUNARD LINE koncesionirana proga v Avstiriji TRST—NEW-YORK. Redno prevažanje potnikov in blaga naglim parnikima. Najcenejše in najprikladnejše Sjjffl^ AMERIKO- ^^Štič potovanje iz Avstrije v „ ..... .. .. « Izvrstna narodna domara hrana. vp on cenejše od vsake druge konkurenčne proge. - - OCOOOO oooooo OOOwOO OOCOOO Odlaz iz Trsta za New-York : Parnika : r P AJS" N O *> IA J v sob>to 28. maja 1904. „1'LTONIA" v scboto 11. junija 1901. nadalje vsako drugo soboto. Za poizvedovanja iu vozne listke obrniti se do avstrijskega domačera rlavnejra zastopa SCHRODER & Co„ Trst, nlica Carlo Ghep 8., I. nadstr. aH p, .io g. Jtanceta jNovy, konc. agent v Ejubljani, Jffarijin trg 1. Dražbeni oglas. Za šolski okoliš Draea-Gročana se sezida novo šolsko poslopje (jednoraz-rednica) v krvavem potoku. Vse delo — proračunjeno na l oOOO kron — se odda podjetniku potom zmanjševalne dtažbe, koja se vrši D. dan meseca rožnika t. 1. v občinskem uradu v Klancu začenši ob 10. uri predp. Ponudniki imajo pred začetkom dražbe položiti 5°/0 varščine v znesku 670 K. Stavbeni načrt in preudarek troškov je na vpogled v gori omenjenem uradu, kjer se dajejo tudi event. pojasnila. Krajni šolski svet V Klancu, dne 24. velikega travna 1904. Za birmo! Ponte della Fabbra štev. 2. Zaloga izgotovijenih obl Triložnostni nakup ! Velikanska p oblek vseh vrst in velikosti za dečke Podpisane vabi svoje cenjene odj < da si ogledajo nje zalogo. CENTRALA : Ponte deila Fabb , (vogal ulica Torrente) FJLIJALKA : ulica Ponte Nuov (vogal Torro Bianca). Spoštovanjem M. Salar? ii \ „ •tija lce, 2. 5. O DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 4-7. — TRST. Priporoča svojo prodajainico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. TRST - Ul. Farnelo 8. - TRST priporoča svojo zalogo jeatvin, »kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najnnsje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. V novi proflajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. 4 pare čevljev za 5 K Vs;ed nakupa ogromne množ ne obu-! vala in neke konkurzne mase prodajam le ne-! koliko čaea po umazani ceni 1 par možkili in 1 par ženskih črn:h čevljev za vezEti z močno nabitim podplatom, nadalje 1 par moških in 1 par ženekili modernih čevljev. Vsi ti 4 pari so najnovejše mode. močni, gork pripravni za zimo ter veljajo le 4- krone. Posilia le proti predplačilu sli povzetju i. GELU, KRAKOV 40/:) — Za naročbo zadostuje dolgo3t stopala. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako ne bi ugajalo. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes TRST. Ul. Torre bianca 4"» (vogal Torreute). O RDIX UJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. Spretnega risarja zmožnega slovenskega (hrv.) in nemškega jeziku v govoru in pisavi za popoldanske ure išče vodstvo gradnje »Narodnega doma«. Povprašati je na gradnji Piazza Caserma. • \ — Pariške higijenične posebnosti. = inženirja Živic-a in drugih sestav se dobivajo po navadr.ib cenah pri ŽIVIC i Dgi v Trstu __ nasproti Kavarne Fsbris na trp vojašnice, pa tudi vse druge stroje za kmetijstvo ter pumpe itd. Cene se radovoljno naznanja. V. Hdch's Kach/., 3 u naj I. Adlergasse štv. i. Diskretne pošiljatve na poskušnjo od 2 K naprej za ducat. Vsi predmeti za negovanje bolnikov. Grand Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana, 9 Nalašč pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! Največji konfort! Hi Postrežba točna! JAKOB BAMBIO - trgovec z jedilnim biagfom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa In otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo iu drobno po jako nizki ceni. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja -vrate rent, t as lavnih pisem, prijoritet. komunalrih oblgacij, »rećk. delnic, -valnt, novcev in de vis. Št f 7om«i0 Lsdaja k vsakemu srebanjn. ^ .HBMHBMBMM —......... I m Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovćuje zapale — kupone. —= Baje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzn! - Izgubi ■ -• V'n^uiuio in dlvinkulujo vo.Jažko žon-tnlnske kavcije. RsMiom.pt in inkasea mmzuc. ^Eg JBru- na zmračila. Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet « čeki in nakaanioami. MfMfr