PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	_ v - , ^
Abb. costale i eruppe Cena 150 lir	Leto XXXII. St. 54 (9359)	TRST, četrtek, 4. marca 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAČETEK 4(1 VSEDRŽAVNEGA KONGRESAJTALUANSKE SOCIALISTIČNE^ STRANKE
De Martino : povratek PSI v vlado je možen le na temelju gospodarsko - družbenih reform
Smisel «leve' alternative» je za De Martina v tem, da se na levici oblikuje programska osnova, ki bo «alternativna» prejšnjim izkušnjam leve sredine in v daljši perspektivi alternativna tudi načinu vodenja, ki je značilen za KD
(Od našega dopisnika)
RIM, 3. — Kongres se je pričel s komaj enourno zamudo, medtem ko so se delegati zbirali, so na hodnikih prikazovali preko «Tele-kaset» reportaže o fašistični nevarnosti.
Ob 10. uri so v dvorano, kjer se------------------
j* zbralo okrog tisoč delegatov
(856 delegatov federacij, ki predstavljajo 665 tisoč članov stranke in okrog 250 povabljenih predstavnikov članstva, ki pa nimajo pravice glasovati), vstopili strankini voditelji, na tribunah je bilo več kot 50 tujih in domačih odposlanstev, prisotni so predstavniki italijanskih demokratičnih strank (verjetno se bo kongresa udeležil tudi generalni sekretar KRI Berlinguer, medtem ko Zaccagnini tega ni potrdil), tujih socialističnih, laburističnih in socialno-demokratskh S'banj in veliko opazovalcev, predvsem iz vrst vzhodnih komunističnih partij. Iz Jugoslavije sta pripotovali dve delegaciji: SZDL, ki jo vodi Aleksander Bakočevič ter ZKJ, ki jo vodi Ali Šukrija, med najvid-
nejšimi tujimi socialisti, ki so prijavili svojo udeležbo, so Carlos Al-tamirano za Čile, Mario Soares za portugalske socialiste in Felipe Gonzales za špansko delavsko socialistično stranko. Navzoča je tudi delegacija KR SZ, ki jo vodi komentator «Pravde» Jurij Žukov. Kongres, ki vzbuja zanimanje tudi onkraj italijanskih okvirov, spremlja nad 350 tujih in domačih časnikarjev.
De Martino je svoje poročilo prebral na večernem zasedanju, medtem ko ga na jutranjem zasedanju ni bilo. Kongres je odprl podpredsednik senata Albertini, nad predsedstvom so razpeli pano s simbolom kongresa, dvignjeno pestjo, ki stiska rdeč nagelj, dvorana je izredno pozorna in občutno varčuje z
Kaj je povedal De Martino
RIM, 3. — V nekaj ur trajajočem govoru je tajnik socialistične stranke Francesco De .Martino strnil zapletene dileme, s katerimi se ubada njegova stranka v tem obdobju, za katerega meni, da je «prehodnega značaja», ko je leva sredina izčrpala svojo življenjsko moč, nova Politika pa še ni dozorela. Zato je tudi v ospredju tega 40. kongresa PSI tema «leve alternative», se pravi vlade postopnega prehajanja v socializem zelo odmaknjeno strateško vprašanje, ki obenem zaradi svoje odmaknjenosti pušča odprto vprašanje kaj storiti danes,
, De Martinov predlog je mogoče shematično strniti v podobni misli: «Socialisti so danes pripravljeni iti Po kostanj v žerjavico, vendar pod Pogojem, da je kostanj dober in da se pri tem ne bodo opekli.» De Martino namreč ni naravnost govoril hiožnosti oblikovanja nove koalicije med KD in PSI, o čemer izrecno govorijo nekateri demokristjani in P^ed katero komunisti svarijo, da 2eli KD na tak način samo ohraniti Prejšnji sistem vladanja.
De Martino je zato dejal, da je Povratek PSI v vlado možen, vendar te pod pogojem, da ohranijo svojo samostojnost in vlada občutno sPrejme njihova stališča na področju ekonomije in temeljnih družbenih reform. KD mora možnost oblikovanja take koalicije «zaslužiti» in planati ustrezno ceno, predvsem s spremembo lastne politike. Zato bodo ^acialist-i čakali na odgovor, ki ga .° dal demokrščanski kongres. Če 9 odgovor ne bo pozitiven in v smi-£!u obnove politike KD, tedaj se so-nmlisti ne bodo vrnili v vlado «niti eoaj, niti pozneje».
,. ^ai pa «leva alternativa»? De Marmo se strinja s komunisti, da z na-sdno večino ni mogoče vladati. 51 dstotkov glasov bi namreč okrepi-.. reakcionarna stališča med opozi-'•1°, privedlo do bojkota v gospo-narstvu in do degeneracije politič-e8a položaja. In vendar ni pamet-b°, cak.ati, da se stvari same od se-alt reš4iej°- Zato je smisel «leve le ernatlve» tudi v tem, da se na oblikuje programska osnova,
. oo «alternativa» prejšnjim izkuš-sntw- *?ve sredine in v daljši perder,- v' slternativna tudi načinu vo-pJa> ki je značilen za KD,
Pan? Martinovem menju niti ni Van'6™0 Sovorit' o možnosti obliko-ki ]a \ev*čarske vlade, ker bi v ta-vetk ' 'me*' komunisti odločno pre-v K° težo, socialisti pa pomenijo kom V'ru iovice komaj tretjinsko l0£jjPanento in bi torej ne bila od-
odnosa s komunisti je De je p1''110 razProdel več misli. Tako kovin^na* komunistom, da so z obli-v ni njeP koncepta italijanske poti dov'Uru- 'on' socladcem storili zgo-tj J1®"* korak, ki mu ne gre jema-tjna odnesti, obenem pa za De Mar-
jim naporom, da v prehodni fazi oblikuje novo platformo za srečanje med obnovljeno KD in socialisti, pri čemer naj bi PSI ohranila najtesnejše odnose z ostalo levico (torej KPI). V takem primeru bi De Martinu prijala bolj elastična politika KPI in je pri tem izrecno navedel kot primer nekatere krajevne in deželne uprave, kjer so komunisti taka stališča zavzeli.
V začetku svojega govora je De Martino posvetil veliko pozornost gospodarski krizi ter očital dosedanjim vladam, da so pustile Svobodno bezljanje inflacije (v dveh letih 36 odstotkov), ne da bi z odločnimi ukrepi obrzdali krize. Ko je govoril o mednarodni politiki, se je De Martino osredotočil predvsem na dogajanje v zahodni Evropi ter nujnost samostojne italijanske politike, ki naj kolikor je mogoče omili dejstvo, da sloni svet na ravnotežju med dvema velesilama. Značilno, čeprav problematično, pa je, da ni De Martino omenil svetovne politike neuvrščenosti, kot tudi ni omenil odnosov med Italijo in Jugoslavijo, čeprav je iz njegovega poročila Izzvenela skrb za ravnotežje sil na Balkanu.
Dobršen del socialistične politike sestavlja boj za državljanske svoboščine in stvarno demokratično pre-kvasevanje italijanske družbe. V tem
St. S.
aplavzi. Tako je zelo hladno sprejela rimskega župana Darldo, kateremu se po splošnem mnenju izteka politično življenje, saj startajo sedaj v prestolnici na oblikovanje levičarske uprave po skorajšnjih občinskih volitvah. Pač pa je bil deležen aplavzov predsednik dežele Lacij, Palleschi, ki je socialist, ko je dejal, «da ljudstvo noče, da bi se socialisti vrnili v vlado s KD, če bi to pomenilo razbitje enotnosti levice». Palleschi je nato še strnil v nekaj besedah, kaj pomeni primer «dobrega Vladanja>l, ko je rekel, da je za rimske bolnike že važno to, da jim v bolnišnici dajo rjuhe. Sedaj si jih morajo namreč prinesti od doma.
Toplega sprejema je bil deležen predsednik ANPI, poslanec Arrigo Boldrini, medtem ko kongres ni pokazal bogvekakšnega navdušenja za obredno in dolžnostno pozdravno brzojavko predsedniku Leoneju.
Bolj živahno je bilo, ko je predse-j dujoči predlagal izvolitev delovnih komisij. Prepričan je bil, da bo šlo to mimo brez težav, ko so se oglasile (sicer redke) socialistke. «Koliko je žensk? Premalo, premalo». Komisijo so morali dopolniti z ženskimi imeni, ki so jih klicali kar iz dvorane.
Tudi kongres, štirideseti po vrsti v skoraj 90 letih obstoja stranke, dokazuje, da ima socialistična stram ka izvirno svobodomiselno dušo, ki je delno anarhistična, delno pa radikalna. In vendar je na kongresu prevladujoče tudi spoznanje, da se mora stranka učvrstiti, posebno sedaj, ko je — vsaj formalno, s predhodnim dogovorom o razmerjih sil v vodilnih organih— premostila o-stro ločevanje po . strujah. Organi-zacijšK referent kongresa, mladi
Roberto Spano, je to praktično pokazal. Okoli kongresne palače EUR je razpostavil reditelje, ki strogo nadzorujejo vstop delegatov in gostov. Tako niso spustili v dvorano samega Mancinija, ker je pozabil doma pooblastilo. «Delegati so vsi enaki, tovariš», mu je dobrohotno povedal reditelj. No, pooblastilo se je pozneje našlo in o incidentu ni bilo ne duha ne sluha. Ob vhodu v kongresno dvorano, ki je malo pred poldne hrumela ob pozdravu čilskega socialista Carlosa Altamirana, pa so raznašalci vneto ponujali dnevni tisk. Delegati so ga nakupili cele gore. Edino starec, ki je zaman ponujal demokrščanski «H popolo» je moral sveženj dnevnikov odnesti domov. Tudi to, so pravili nekateri mlajši socialisti, je «alternativa». Kakšna bo in koliko je bo ostalo, pa bo povedala razprava naslednjih dni.
STOJAN SPETIČ
V poslanski zbornici odložena razprava o prekinitvi nosečnosti
RIM, 3. — Razpravo o zakonskem osnutku o prekinitvi nosečnosti, ki je že nekaj dni bila v poslanski zbornici, so prekinili, nadaljevala pa se bo po zaključku kongresa- socialistične stranke. Iz današnje razprave naj omenimo samo poseg socialista Felisettija, ki je poudaril, da mora imeti ženska sama pravico, da odloča o prekinitvi svoje nosečnosti ob upoštevanju svojih duševnih, fizičnih, družbenih in gospodarskih razmer. Felisetti je dejal, da socialisti nikakor ne zagovarjajo popolnoma prostega splava, temveč samo priznanje civilnih pravic ženske.
NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI V AFRIKI
Mozambik proglasil vojno stanje s Smithovo rasistično Rodezijo
Predsednik Samora Mache! skleni! zapreti mejo med obema državama
LOURENCO MARQUES, 3. — Napetost, ki je v jugovzhodni Afriki tlela že dalj časa, predvsem zaradi prisotnosti rasistične Rodezije in njenega manjšinskega režima, je danes zadobila dramatične oblike, ko je predsednik Mozambika, bivše portugalske kolonije, ki je lani postala neodvisna, Samora Machel napovedal zaprtje meje z Rodezijo, prekinitev vseh prometnih vezi ter tako v bistvu proglasil vojno stanje med obema državama.
Samora Machel je tudi dejal, da bodo zaplenili lastnino rodezijskih državljanov v Mozambiku in da bodo v celoti izvajali sankcije, ki jih je proti Rodeziji uvedla OZN. Podčrtujejo, da gre 80 od sto rodezijskega izvoza in uvoza preko mozambi-škega ozemlja, saj je Rodezija popolnoma odrezana od morja.
Mnzambiški predsednik je povedal, da je sprejel te ukrepe zaradi letalskega in topniškega obstreljevanja mozambiške vasi Pafuri, ki leži pri tromeji med Mozambikom, Ro: dezijo in Južno Afriko, do katerega je prišlo 24 in 2a. februarja. Doslej n; bilo o tem napadu nič znanega, čeprav so rodezijske - vojaške oblasti objavile vest, da je njihova vojaška ubila vsaj 24 _ gverilcev med
akcijo, pri kateri so rodezijske čete vdrle na mozambiško ozemlje.
Glasnik rodezijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo takoj odpoklicali iz mozamoiškega glavnega mesta vse svoje vladne funkcionarje. Doslej vsekakor ni popolnoma jasno, ali je treba imeti mo-zambiški ukrep za pravo vojno napoved, ah pa samo za stanje splošne pripravljenosti, dejstvo pa je, da se je položaj v tem delu južne Afrike zelo zaostril.
Ko je Mozambik pred devetimi meseci postal neodvisna republika je predsednik Samora Machel izjavil, da njegova vlada podpira borbo za neodvisnost rodezijskega črnopol-tega prebivalstva, ni pa doslej u-vedel gospodarskih ukrepov proti salisburijski vladi, tako da je rodezijsko blago lahko potovalo preko mozambiškega ozemlja. Samora Machel je dejal, da bo meja ostala odprta, dokler trajajo pogajanja med rodezijsko rasistično vlado in voditelji črnskih osvobodilnih gibanj. V zadnjih treh mesecih so se pogajanja ,med rasističnim voditeljem Smithom in vodjo zmernega krila afriškega gibanja -Joshuo Nkomom nadaljevala, doslej pa niso dosegli nobenega niti najmanjšega napredka.
niiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHJiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
NEPRIČAKOVAN RAZPLET NA PROCESU ZARADI ZLOČINOV V RIŽARNI PRI SV. SOBOTI
Kolaboracionist L. Hesse obsojen na štiri mesece zapora zaradi lažnega pričevanja
Kljub večkratnim opominom predsednika je krčevito zatrjeval, da ni nikoli vedel za uničevalno taborišče v Rižarni — Razburljivo soočenje s Carlom Grinijem — Pretresljivo pričevanje Ide Samec o zverinskem mučenju njene sestre Angele
(Nadaljevanje na zadnji, strani) Tajnik PSI Francesco De Martino
Nepričakovan razplet na včerajšnji obravnavi zaradi zločinov v uničevalnem taborišču pri Sv. Soboti: kolaboracionist Luciano Hesse je bil aretiran v sodni dvorani ter obsojen na štiri mesece zaporne kazni in na plačilo sodnih stroškov zaradi prikrivanja resnice in lažnega pričevanja, ker je, kljub večkratnim opominom predsednika dr. Maltese-ja, zanikal celo obstoj Rižarne. S Hessejevo obsodbo se je zaključila včerajšnja dolga in razburljiva razprava, med katero ni bil le za las postavljen na zatožno klop tudi Carlo Grini, krojač, ki je na eni prejšnjih obravnav trdil, da je videl Hes seja, ko je bil za tolmača v taborišču smrti, včeraj pa preklical vse prejšnje izjave in zatrjeval, da kolaboracionista sploh ni videl pri Sv. Soboti.
iiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiim,(,„111,1,,,,,,,umi,mutiiiiumt,,HimHHnimnimiiinniHunniHHiiiiiMimmumimiuuuHmutmmmiMmimu
Danes bo vlada odločala o kazenskih predpisih za nezakonit izvoz kapitalov
Posredovanje državne banke je včeraj preprečilo padanje vrednosti lire
,	4	-,	fa ^ aiaL
ho or • 6 v tem stri's'u ze^° ugod-skvi *mi Berlinguerjev govor v Mo-Vsem a	n' dovolj. KPI očita pred-
ttiu	Poudarjanje, kljub vse-
h.ie’ «ro * arn?st' s SZ ter Pojmova-bj __ hotnosti v raznolikosti», ki naj spròìl P° .^e Martinu — pomenilo škrn-l rnanie obstoja samooblastni-Sirr S0cializraa na Vzhodu.
Pozitiv	Martino poudaril
ki n° oceno «evrokomunizma», Kranr'-SmBe .v okviru KP Italije, sko 'n Španije kot «zgodovin-ePigonbag0 Marxa nad njegovimi
izbirah ZpcrVa .trenutno potrebo po ’ ad na.i ostane v opozi-
(kar je
VhArr- y^	J''»
Stičl
da so postavili zelo ostro
nogočci "P v dan L razmerah, ne-socjaiiJ.. . Pa stopi v vlado, je Stom jlCni *;a-in'k zameril komuni-
^n£-/<Ati v vladi’ ali tino Li-,tn° ie- da bi De Mar-
v opo-
i i ,	.i'-» ua ui
46161 Podporo komunistov
svo-
RIM, 3. — Kot sporočajo, se bo jutri dopoldne sestala vlada in razpravljala ter odločala o nekaterih važnih vprašanjih. Med drugimi bo vlada obravnavala ratifikacijo dvanajstih mednarodnih sporazumov, o-dobrila odlok, ki pooblašča vlado, da preuredi strukturo višjega sveta za javno upravo, odlok ki se nanaša na izredna denarna nakazila za Jug in ukrepe o novih predpisih za krajevne finance. Končno bo vlada sestavila nove kazenske predpise za valutne prekrške.
Slednji ukrep je povezan z bojem proti begu kapitalov, ki je dosegel v zadnjih letih velik razmah in povzročil ogromno škodo italijanskemu gospodarstvu. Ta ukrep je v zvezi z «novo vladno politiko na denarnem področju». Menijo, da bo njegova vsebina podobna zakonskemu načrtu, ki ga je konec lanskega leta predlagal tedanji pravosodni minister Reale. V njem je določena kazen od 3 do 5 let zapora za osebe, ki nezakonito izvažajo kapitale in prikrivajo tuje valute. Ta kazen velja tudi za bančne funkcionarje, ki so soodgovorni pri nezakonitem izvozu denarja. Znano je, da sedanja upravna pravila obvezujejo denarne zavode da nadzorujejo, ali zneski, ki jih prijavijo uvozniki in izvozniki, odgovarjajo resnici. Banke pa se pritožujejo, da na osnovi sedanjih predpisov ni mogoče nadzorovati trgovskih operaterjev.
Tudi danes je morala «Banca d’Italia» odločno posredovati, da je obdržala poprečno vrednost lire na včerajšnji ravni .Sicer pa je državna banka posredovala samo pri velikih valutnih transakcijah denarnih zovodov. Zaradi tega je bilo na trgu zelo malo poslov in se je vrednost
Ure za malenkost izboljšala.
V dopoldanskih urah je bilo veliko popraševanje po tujih valutah, ki jih posedujejo banke, kar je v začetku potisnilo vrednost lire na 800-801 liro za dolar. V tem trenutku je nastopila «Banca d’Italia» in zagotovila denarnim zavodom, da bo zadovoljila velik del popraševanja po tujih valutah izven uradne menjave, toda po ceni, ki se je izoblikovala pri uradni menjavi. Zato se je vrednost lire kmalu vrnila na poprečno včerajšnjo raven. Po uradni oceni je danes razvrednotenje lire v primerjavi z 20. januarjem znašalo 15,40 odst. do dolarja, 16,97 odst. do nemške marke, 16,52 odst. do švicarskega franka in 15,22 odst. do francoskega franka.
Sindikati zahtevajo sestanek z vlado
RIM, 3. — Sindikalna federacija je danes objavila resolucijo, ki je bila sinoči skoraj soglasno odobrena ob zaključku zasedanja izvršnega odbora federacije. Resolucija obširno govori o gospodarski krizi in pravi, da predstavlja omejitev kreditov veliko nevarnost za večje razvrednotenje lire in zaostritev inflacije. Zato zahteva od vlade ukrepe, ki bodo omogečili gospodarsko rast, predvsem pa uresničitev napovedanih naložb na Jugu, v kmetijstvu; gradbeništvu in na področju javnega prometa.
Na seji izvršnega odbora so sklenili, da bodo zahtevali čimprejšnji
zaposlitev. V tej zvezi sindikalna federacija pravi, da bo lahko sprejela predloge o postopnosti uveljavitve nekaterih točk novih delovnih pogodb pod pogojem, da bodo delodajalci sprejeli zahtevo po soodločanju sindikatov pri naložbah in pri preureditvi proizvodnje.
V resoluciji je tudi reečno, da je izvršni odbor sklenil pooblastiti tajništvo federacije, da napove splošno štiriurno stavko delavcev vseh industrijskih strok, v okviru boja za o-hranitev zaposlitve in za naložbe.
Italija zahteva razvrednotenje «zelene lire»
Bruselj, 3. — Minister za kmetijstvo Marcora je danes izjavil, da je Italija na sestanku kmetijskih ministrov v Bruslju uradno zahtevala razvrednotenje «zelene lire» za 5 do 6 odstotkov. Minister je pojasnil, da želi Italija uravnovesiti cene kmetijskih pridelkov po razvrednotenju italijanske lire. Menil je tudi, da bi predlagano razvrednotenje «zelene lire». z vrednostjo katere se plačujejo tako uvoz kot izvoz kmetijskih pridelkov v okviru EGS, zmanjšalo sedanje kompenzacijske cene za kmetijske pridelke, ki jih Italija uvaža. Obenem pa bi omogočilo boljši izvoz predvsem italijanskega vina, in agrumov v države, gospodarske skupnosti- Temu okrepu odločno nasprotujejo Francozi, saj izvaža sedaj
Ura je bila že 15 čez, ko je sodni zbor po poldrugi uri posvetovanja sklenil, da sprejme zahtevo zastopnika prizadetih strank odv. Canestri-nija in javnega tožilca dr. Coassi-na in obtoži Luciana Hesseja prikrivanja resnice in lažnega pričevanja. Dr. Maltese je še enkrat opomnil pričo, naj pove končno resnico. «Vaše pričevanje — je poudaril predsednik sodnega zbora — je za nas pomembno, ker je lahko še dokaz več o organski povezavi med varnostno službo SD in Einsatzkomman-dom. Posebno kasacijsko sodišče vam je že sodilo in vas tudi obsodilo, zaradi česar ni nevarnosti, da bi znova kazensko nastopali proti vam. Ko zanikate obstoj Rižarne, dejansko zanikate neizpodbitno resnico in celo osnovanost tega procesa. Če priznate obstoj uničevalnega taborišča, ne boste postavljeni na zatožno klop, kamor pa boste brez dvoma prišli, če boste vztrajali v prikrivanju resnice.»
Hesse: «Gospod predsednik, ponavljam, da sploh nisem vedel za Rižarno.»
Na tako izzivalno laž je predsednik prekinil obravnavo o Rižarni in začel proces s hitrim postopkom proti kolaboracionistu, katerega je javni tožilec obtožil lažnega pričevanja, «ker je med zasliševanjem na tržaškem porotnem sodišču prikril okoliščine, s katerimi je bil seznanjen in ker je med drugim zanikal obstoj Rižarne.»
sestanek z vlado, na katerem bodo I Francija v Italijo za dve milijardi sindikati ponovili zahteve za večjo Ilir kmetijskih - pridelkov dnevno.
Na ponovno prigovarjanje sodnika in odvetnika Padovanija, ki ga je dr. Maltese imenoval za branilca, naj prekliče prejšnje izjave, ker bo sodni zbor to upošteval pri razsodbi, pa je Hesse odgovoril s porogljivim «Vztrajam v svoji verziji» in se s tem dejansko sam obsodil. Proces je trajal le nekaj minut: tožilec dr. Coassin je po kratkem posegu zahteval za Hesseja šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je odv. Padovani zahteval oprostitev, češ da je ravnal tako, le da bi branil svojo čast in da je njegova neke vrste samoobramba.
Sodni zbor je po slabi uri posveta skoraj v celoti osvojil izvajanje javnega tožilca in kot rečeno obsodil Hesseja na štiri mesece zaporne kazni in na plačilo sodnih stroškov.
Včerajšnja obravnava se je začela nekaj minut pred 10. uro v vzdušju polnem pričakovanja, kakšen bo izid soočenja med Hessejem in Grinijem. V uvodni besedi je dr. Maltese že takoj začrtal odvetnikom zelo jasne meje, saj so Hesseja lahko zasliševali kot pričo le dokler bi njegove izjave ne bile naperjene proti njemu samemu in to, ker zakon izrec: no predpisuje, da nihče ni dolžan obtoževati samega sebe. Pred soočenjem je bila potrebna še kratka formalnost: Mario Bradaschia, u-službenec pri krajevni radijski postaji, je spoznal v sliki izpred 35 let mladega Hesseja, s katerim sta skupaj obiskovala tečaj za radiotelegrafiste.
šele nato se je začelo dejansko
V. T.
Rodezija šteje samo 250 tisoč belih prebivalcev, medtem ko je črno-poltih Afričanov 5,5 milijona. Leta 1965 je rasistični voditelj Jan Smith enostransko proglasil neodvisnost od Velike Britanije ter v Rodeziji vzpostavil režim apartheida, podobno kot v Južni Afriki. Od takrat je Velika Britanija skušala večkrat posredovati med rasisti in črnskimi osvobodilnimi gibanji, prvi uspeh pa so zabeležili lani, ko je prišlo do srečanja med Smithom in enotno delegacijo Afričanov. Konferenca pa se je zaključila brez nobenega rezultata. Smith je nato izkoristil razcepljenost v vrstah Afričanov ter nadaljeval pogajanja s predstavniki najbolj popustljivega dela Afričanov, ki ga vodi prav Nkomo. Druga struja v okviru afriškega osvobodilnega gibanja, ki jo vodita protestantski škof Abel Muzo-reva in duhovnik Ndabaningi Sithole pa je mnenja, da je čas pogajanj šel mimo in da sedaj ostaja Afričanom samo še oborožen upor proti beli manjšini, ki vodi Rodezijo in zatira afriško večino. Slednjo strujo podpirajo Mozambiko in druge neodvisne afriške države, tako da nikakor ne gre za naključje, da je škof Muzo-reva, ko je Samora Machel proglasil vojno stanje z Rodezijo, stal ob strani mozambiškega predsednika.
Britanski inštitut za strateške študije je sporočil, da razpolaga Rodezija z redno vojsko, v kateri je 3.500 mož, vpokliče pa lahko pod o-rožje kar 10 tisoč rezervistov. Poleg tega ima za afriške razmere dokaj močno letalstvo, ki je v boju proti afriškim gverilcem odigralo dokajšnjo vlogo. Rodezija ima tudi približno 8.000 mož tako imenovanih varnostnih čet, v katere lahko vključijo 35 tisoč rezervistov.
Zaprtje meje med Mozambikom in Rodezijo utegne imeti hude posledice tudi na zairsko gospodarstvo, saj je Zaire večji de! svojega bakra izvažal preko Zambije in Mozambika. Zaire je toliko bolj v škripcih, odkar je. angolska vojska prevzela nadzorstvo nad železniško progo, ki povezuje Zaire z angolskim pristaniščem Benguelo, na zahodni obali Afrike.
Castro obišče SFRJ
BEOGRAD, 3. — Kot poroča tiskovna konferenca ANSA, bo Fidel Castro prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo v soboto. Kubanski predsednik bo ostal v Jugoslaviji kot gost predsednika Tita 6. in 7. t.m.
Kolaboracionist Luciano Hesse
RIM, 3. — Predsednik republike je sprejel nocoj v palači Chigi predsednika Confindustrie Agnellija in se z njim zadržal v daljšem pogovoru o gospodarskih vprašanjih.
NEW YORK, 3. — Ameriški senat je danes potrdil imenovanje Willia-rna Scrantona za načelnika delegacije ZDA pri Združenih narodih.
■ IIIIIIIII,lili,limuiiuuniuiui,„11,l„,im,,|li|l„„u|„||I||||||,|rn||||i,||||||||||||||,m|M||r||||||r|||||||[||||||||||||||H||||m||||||||||||||||||
OB OBSODBI KOLABORACIONISTA LUCIANA HESSEJA
Sence so končno postale otipljivejše
Luciano desse, kolaboracionist. Tržaška porota ga je včeraj po hitrem postopku obsodila na štiri mesece zaporne kazni in na plačilo sodnih stroškov zaradi lažnega pričevanja, ker je vztrajno zanikal, da bi kdaj sploh vedel za obstoj uničevalnega taborišča v Rižarni, čeprav je bil za prevajalca in tolmača na oddelku IV/A pri nacistični varnostni službi SD na Oberda-novem trgu. Kdo je ta človek, ki je šel raje v zapor, kot da bi priznal to, v kar sploh ni mogoče dvomiti?
Visok, postaven, brez sivih las kljub šestdesetim letom, miren in hladen, Hesse ni otopel butec, ki ne bi doumel, kaj se dogaja na procesu, nasprotno. Vsi, ki so prisostvovali njegovemu včerajšnjemu zasliševanju in pričevanju na uvodni obravnavi procesa soglašajo, da je inteligenten, skrajno pozoren in da skrbno pretehta vsako besedo, ki jo izreče. Zakaj je torej zavestno rinil v obsodbo? Zakaj je vztrajno gonil svoj «Ne vem, ne vem...» čeprav sta mu predsednik sodnega zbora dr. Maltese in branilec odv. Padovani jasno predočila, kakšne so lahko posledice?
Nacist že od mladih nog, je kot esesovec zrastel v krajevni mladinski organizaciji «Eitlerjugend». Kot zagrizen oboževalec nemškega jil-hrerja je bil izbran za napad na Gran Sasso, kjer je bil Mussolini po padcu fašizma zaprt. Kmalu po tem podvigu je bil premeščen v Tist («Ranjen sem bil,» se je opravičeval in dodal, da se je to zgodilo pri Terracini, pa ne med bitko, pač pa, ker naj bi neki nemški podčastnik po naključju sprožil samokres in ga obstrelil.) Kot tolmač in prevajalec je bil dodeljen odseku IV/A varnostne službe SD na Ober-
nik dr. Serbo, pa ni bil le navaden j je le, čigave krivde skuša s tem uradnik, eden od tolikih, pač pa jel prikriti: svoje ali pa svojih nekda-r.r.otni	t„i njjh gospodarjev, s katerimi je naj-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
postal tajnik šefa oddelka. Kot tolmač se je tudi večkrat udeležil roparskih pohodov na okoliške vasi in, kot je sam priznal, je bil zadolžen za povezavo med poveljnikoma ese-sovcev in enot fašistične milizie. Da ni bil majhna riba, kaže tudi prepustnica, ki so mu jo dali konec leta 1943, ko se je za nekaj dni odpravil na oddih. Podpisnik dokumenta med drugim priporoča nemškim vojaškim in policijskim oblastem, naj ga ne nadlegujejo, naj mu pa v primeru potrebe brezpogojno zajamčijo vso pomoč.»
Je mogoče, da bi tak človek sploh ne vedel za obstoj Rižarne? Je mogoče, da m bil obveščen o tem, kaj se dogaja v podzemskih celicah na sedežu SD na Oberda-novem trgu? Da ni vedel, kot je trdil med prvim zasliševanjem, da so na openskem strelišču pomorili 71 talcev? Da ni vedel, kaj je Ein-satzkommando?
Obsodba, ki jo je izrekla tržaška porota, jasno dokazuje, da so te domneve neosnovane, kljub temu pa je Hesse trdovratno vztrajal pri svojem stališču. Tipičen predstavnik skupine zagrizenih fanatikov, ki so si izbrali za življenjsko pravilo geslo «Il mio onore si chiama fedeltà» je šel raje v zapor, kot da bi priznal obstoj Rižarne. Hladen, porogljivo izprsen se je za trenutek živčno zdrznil samo, ko se je javni tožilec pridružil zahtevi odv. Cane-strinija, naj ga sodni zbor obsodi zaradi prikrivanja resnice in lažnega pričevanja. A to samo za trenutek. Takoj nato se je vzravnal, se srepo zazrl v odvetnike in v občinstvo ter začel znova stresati iz rokava svoje «Ne vem» in s tem je
danovem trgu, kot poudarja v svo- ! zavestno stopil na pot, ki ga je pri-jih zaključkih tudi preiskovalni sod- Ì vedla v koronejski zapor. Vprašanje
brž v stiku?
Občinstvo, ki se je danes zbralo v nenavadno velikem številu, je zelo pozorno sledilo vsaki Hessejevi besedi, in nekajkrat je med ljudmi završalo, ko so bile laži preveč nesramne. Med dolgimi premori, ko je sodni zbor odločal o raznih zahtevah tožilca in zastopnikov prizadetih strank, pa so se vnele živahne razprave. «Laže, nesramno laže», me je prepričevala majhna in drobna priletna ženska. «Večkrat sem čistila celice na sedežu SD na Ober-danovem trgu in vem, kako so bile skorajda prepleskane s- krvjo. Še se spominjam okrvavljenih oblek nesrečnežev, ki so jih zasliševali, in drobcev možgan, ki sem jih opazila na keramičnih ploščicah. Pa tudi videla sem ga. Takoj ko je stopil v dvorano, gospa mi je priča, sem ga spoznala. Videla sem ga na sedežu SD. Nekega dne sem se radovedno približala vratom in sem ga opazila, kako se je repenčil v svo-lem uradu. Zverina ie bil. zverina.»
Pogovori se prepletajo, občinstvo kliče k sebi odvetnike, kdor se spominja za kakšno podrobnost, jo takoj pove, prosi za pojasnila, svetuje in priporoča vprašanja. Dokaz, kako ljudje kot še nikoli doslej sodelujejo pri obravnavi, jo globoko doživljajo. Dokaz, da demokratični Trst ni pozabil na grozote vojne in da hoče resnico.
Skoraj vsi so potrpežljivo čakali brez kosila do 16.30, ko je predsednik končno prebral obsodbo. Marsikomu so se ustnice raztegnile v zadovoljen nasmešek, obrazi so žareli od zadoščenja: po trinajstih obravnavah končno niso bile več na zatožni klopi samo sence.
VOJMIR TAVČAR
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES SE SESTANEJO NAČELNIKI SVETOVALSKIH SKUPIN
Tržaški občinski svet
TRETJEGA DNE V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA
Teme o jeziku in kulturi včeraj
pred težavnimi nalogami \na seminarju za šolnike in dijake
Občinski odbor na včerajšnji seji razpravljal o novih zastojih pri gradnji zidanega doka ■ Predsednik pokrajine Zane tti nadaljuje «programsko soočanje»
Tržaški občinski svet se bo predvidoma sestal prihodnji teden in začel z intenzivnim delom po daljši paralizi, ki jo je povzročila politična kriza. Do poletja naj bi se seje vrstile enkrat ali dvakrat tedensko, tako da bi občinski svet lahko v doglednem času izčrpal vsa vprašanja — nekatera so izredno pereča — ki so na dnevnem redu. Pri tem je treba tudi upoštevati, da program novega enobarvnega demokrščanske-ga odbora določa vrsto rokov za važne pobude, ki se tičejo urbanističnega načrta, izjemnega gospodarskega načrta, ustanovitve konzorcija za prevoze in zdravstvenega konzorcija, priprave proračuna za letošnje leto itd., kar vse terja sodelovanje občinskega sveta, tudi zaradi manjšinskega značaja novega odbora.
Novi odbor se je sestal včeraj pod predsedstvom župana Spaccinija in obravnaval, poleg vrste tekočih u-pravnih vprašanj, tudi kočljivo vprašanje gradnje zidanega doka v Tržaškem arzenalu, ki je doživela nov zastoj zaradi formalističnega posega državnega pravobranilstva. Občinski odbor je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi tega novega udarca tržaškemu gospodarstvu, za katero predstavlja zidani dok nepogrešljivo sredstvo razvoja. Zakon iz januarja 1974 — je rečeno v noti občinskega odbora — ki je določi! ponovno financiranje doka, katerega gradnjo in upravljanje te bilo poverjeno Arzenalu sv. Marka, bi moral po dolgih letih zavlačevanj pomeniti jamstvo za dokončno realizacijo te infrastrukture. Žal pa ni bilo tako. Dela so se sicer uradno spet začela, dejansko pa so bila v zastoju, medtem ko niso zalegle ponovne intervencije z več strani, ampak so se nasprotno mncžile ovire. To bi dajalo misliti — meni občinski odbor — da obstaja neka volja, da se prepreči uresničitev te pobude.
Ne glede na težave tehnično pravnega značaja — nadaljuje nota — ima Trst dolžnast in pravico, da zahteva spoštovanje sprejetih obvez, saj pomeni zidani dok bistveni člen v tržaški gospodarski verigi, njegova uresničitev pa bi morala vsaj delno kompenzirati preustroj krajevnega ladjedelništva.
Prav zaradi tega pa pravni, tehnični in finančni problemi ne smejo onemogočiti njegove izgradnje. Občinska uprava namerava — v iskanju rešitve tega vprašanja — vzdrževati stalne kontakte z vsemi družbenimi in proizvajalnimi silami, še posebno s sindikalnimi organizacijami in z drugimi krajevnimi upravami. Vse-kakor občinska uprava že sedaj napoveduje vrsto posegov pri pristojnih državnih oblasteh za rešitev tega problema.
Medtem pa je še vedno v zastoju delo pokrajinskega sveta, potem ko se je Zanettijev odbor znašel brez večine zaradi umika podpore s strani socialistov in prehoda Slovenske skupnosti v opozicijo. Pač pa Za-
netti nadaljuje programsko soočenje z vsemi strankami ustavnega loka, da bi omogočil obnovitev dela pokrajinske uprave. Včeraj je sprejel predstavnike PLI (Pampanin), KPI (Panizon in Martone) in PSI (Carbone), katerim je med drugim zagotovil skrb pokrajinske uprave za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in v prvi vrsti za vprašanje rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Zanetti je v tej zvezi zagotovil pripravljenost pokrajinskega odbora, da «prispeva — kot je rečeno v poročilu pokrajinskega tiskovnega urada — skupaj s pokrajinskim svetom, k pravični in dokončni rešitvi v okviru demokratičnega razvoja skupnosti.» Glede programa pokrajinske uprave pa je Zanetti dejal, da pričakuje od svetovalskih skupin predloge in ideje za obnovitev delovanja v pričakovanju, da bi prišlo do političnega razčiščenja. Delegacije strank so vzele na znanje predsednikova zagotovila in sklenile, da se prihodnji teden skupno sestanejo na ravni svetovalskih skupin, da bi proučili položaj.
Danes stavka gradbincev in kemijskih delavcev
Tudi v naši deželi, kot po vsej državi, bo danes 24-uma stavka gradbincev, ki so jo oklicale sindikalne organizacije v znamenje protesta zaradi odklonilnega stališča delodajalcev na pogajanjih za obnovitev delovnih pogodb, ki so zapadle že lani. Delavci vseh gradbenih strok bodo stavkali tudi za zaščito ravni zaposlovanja.
V	okviru stavke je deželni sindikat gradbincev FLC sklical za danes zjutraj ob 10. uri na pomorski postaji enotno konferenco struktur FLC, na katero je povabil deželno federacijo CGIL CISL in UIL in druge delavske kategorije, ki se borijo za obnovitev delovnih pogodb, za nove naložbe in za zaščito zaposlovanja.
V	tržaški pokrajini pa bodo danes 24 ur stavkali tudi kemijski delavci, v okviru osemurne vsedržavne stavke, ki jo je proglasil enotni sindikat FULC
V Kulturnem domu se je včeraj nadaljeval seminar za slovenske šolnike in dijake, ki se je začel v ponedeljek z izredno zanimivim predavanjem člana Slovenske akademije
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii><iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii,liiiiiiiiiiiiiiii,iiii,iiiii„||II||I|||1)|U|I||||m|||||||I|||||||||||||I||||m|||||||||||||)|||||||||||||||
USPEŠEN POSEG FINANČft*d STRAŽNIKOV IN LETEČEGA ODDELKA KVESTURE
Izredno zanimivim razlagam predavateljev sledijo tudi sproščene in odkrite razprave tako s šolniki kot z dijaki
...................
uyaki pozorno sl edijo zanimivemu predavanju pesnika Cirila Zlobca.
V bliskoviti in dobro pripravljeni akciji pri Devinu zaplenili 50 kilogramov hašiša
Aretirana mlada: Benečana, ki sta pripeljala mamilo iz Benetk v Trst - Hašiš so pred časom ukradli iz skladišča beneške carine
Finančni stražniki pregi edujejo zaplenjeno mamilo.
luiimiiiiiiiiiiiiiiimiMimiimiiiiiiiiiiiiHiniiiiiuiufiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaimiiiiuiiMiiiitiiiiiii
PO UGOTOVITVAH MEJNE POLICIJE
V preteklem mesecu čez mejo skoraj 2,700.000 potnikov
Znaten napredek v primeri s februarjem 1975
Na mejnih prehodih v okviru tržaške pokrajine so v preteklem februarju našteli 2,668.875 potnikov, kar predstavlja nov viden napredek v primeri s februarjem 1975, ko je čez mejo stopilo 1,922.025 ljudi. Mejna policija, ki vodi evidenco o-sebnega prometa, je v mednarodnem prometu naštela 1,324.925 prehodov (v lanskem februarju 892.371); od tega je na italijanske državljane odpadlo 585.483 (v lanskem februarju 408.446), na tujce pa 739.442 (v lanskem februarju 483.925) prehodov.
V maloobmejnem prometu so v letošnjem februarju našteli 1,343.950 prehodov, medtem ko jih je bilo v istem mesecu lani 1,029.654; od tega je na prebivalce z italijanskega obmejnega pasu odpadlo 850.637 (v lanskem februarju 675.380), na prebivalce z jugoslovanskega mejnega pasu pa 493.313 (v lanskem februarju 354.274) prehodov.
Kontovelci in Prosečani so «na mlaki» zažgali pusta
Včeraj so se v mnogih vaseh tržaške okolice poslovili od pusta. Lepo vreme je povsod privabilo na «pogrebne svečanosti» veliko število domačinov in Tržačanov Kot običajno, so se tudi letos na Proseku in
Kontovelu na tradicionalen način poslovili od pusta, ki so ga včeraj popoldne sežgali «na mlaki». Sprevod se je razvil od društvene gostilne na Kontovelu, kjer je ležal na parah, ter krenil po Kontovelu in Proseku do «mlake». Sprevod se je seveda ustavil pri vseh gostilnah, saj sta izredna žalost in pravo pomladansko sonce popolnoma osušila pogrebcem grla m so si jih morali zmočiti z dobro kapljico.
V zelo uspešni operaciji, pri kateri so sodelovali finančni stražniki ter agenti letečega oddelka tržaške in beneške kvesture, so včeraj ponoči na avtocesti v bližini motela Agip pri Devinu zaplenili nad 50 kilogramov hašiša v hlebčkih in aretirali dva mlada Benečana; še enega Benečana so aretirali včeraj popoldne v Benetkah, preiskovalcem pa je v Devinu zbežala četrta oseba, ki je nedvomno vpletena v prekupčevanje z mamili.
Prolog včerajšnjim dogodkom je bila tatvina, ki so jo neznanci izvedli v prostorih beneške carinarnice v noči med 6. in 7. februarjem letos. Tedaj so tatovi vlomili vrata skladišča in odnesli štiri zaboje cigaret in nad 100 kilogramov hašiša.
Finančni stražniki in beneška kvestura so takoj uvedli preiskavo, ki pa ni obrodila nobenih sadov vse do torka, ko so agenti letečega od-
iiiiiiimiiimiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiitiiiiuiiiiiiiiniimniimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHimiimiiiHmnimiiiiiiu
USPEŠNO ZAKLJUČENA TEKMA ZA ŽIVLJENJE
Na Reki uspešno presadili ledvico bolniku iz Beograda
Operacijo je izvedla priznana kirurška ekipa dr. Vinka Frančiškoviča * Ledvico je posredoval center za ledvična presa-janja v Bergamu, prenesle pa so jo policijske štafete
REKA, 3. — Vchka mednarodna solidarnostna akcija za rešitev človeškega življenja, ki se je začela včeraj zvečer v Bergamu in v Beogradu, se je srečno zaključila danes popoldne na Reki. iz i entra za ledvična presajanja j Bi >gamu so darovali ledvico, da bi rešili življenje
OD SOBOTE, 6. MARCA
TRADICIONALNI
KNJIŽNI TEDEN
Z VELIKIMI POPUSTI
DO SOBOTE, 13. MARCA
NE ZAMUDITE
TmoAIìa kttpgatMi
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
nekemu Beograjčana brž ko so ta važni življenjski organ odvzeli iz trupla moškega, ki je včeraj popoldne umrl v bolnišnici v Bergamu. Organ so nato zaupa'i štirim patruljam italijanske essine policije, ki so ga v štirih urah prepeljale do mejnega prehoda pri Pesku in ga tam okrog polnoči izročile jugoslovanski cestni policiii.
Medtem so bolnika, k- je bil že v hudi življenjski nevarnosti, prepeljali iz Beograda s helikopter jem na Reko in ga takoj sprejeli v bolnišnico «Dr. Zdravko Kučič», v kateri deluje priznani center za ledvična presajanja, kat Tega vodi dr. Vinko Frančiškovič, ki se je že pred leti uveljavil z nekaterimi presaditvami na Reki in v drugih jugoslovanskih mestih. Takoj ko so ledvico pripeljali v reško brinišnico, je e-kipa dr. Frančiškoviča začela kirurški poseg za presaditev ledvice v telo 40-letnega beograjskega bolnika. V teku popoldneva je bila operacija uspešno končana, kar daje upanje, da bo bolnikovo življenje rešeno.
E. Klarich
delka beneške kvesture odkrili v nekem zapuščenem skladišču tretjino ukradenega mamila: približno 80 hlebčkov.
Prav ta dogodek je verjetno vzpodbudil preiskovalce, da so prišli na sled skupinici, ki se je bavila s preprodajanjem ukradenih mamil. Kaže da mladeniča ki so ju aretirali pri Devinu — gre za 26-letna Benečana Sergia Dalla Venezio in Li-via Valiera — nista člana organizirane tolpe tihotapcev mamil, ampak sta «pomotoma» ukradla hašiš v beneškem skladišču, kjer sta na-merà'vala krasti' le cigarete. Dragoceno blago sta hotela seveda prodati ■ in Dalla Venezia je navezal stike z nekim 'kupcem, ki naj Tki prevzel blago in izplačal precej visoko vsoto v Trstu, odkoder naj bi blago poslali v neko predelovalnico v Italijo, baje v Rim. Iz Benetk so tako odpotovale tri osebe; oba mladeniča z avtom fiat 124, tretja oseba pa s fiatom 132 temne barve. «Blago», ki je bilo spravljeno v vrečah iz plastične mase, kakršne razdeljuje beneško občinsko smetarsko podjetje za odlaganje odpadkov, so porazdelili v oba avtomobila in odpotovali po avtocesti proti Trstu. Zaradi goste megle so vozili precej počasi in šele okoli 2.30 ponoči so prišli do Devina, kjer so naleteli na cestni blok ; očitno je policijo kdo obvestil o nenavadnem tovoru, saj so preiskovalci čakali prav na ta dva avtomobila. Kljub temu pa se je nekaj zataknilo. Medtem ko se je fiat 124 ustavil in sta se oba mladeniča sprijaznila s stanjem, je voznik fiata 132 pritisnil na plin in odpeljal dalje, policija je nemudoma sprožila alarm in nekaj kilometrov dalje so našli ob robu cestišča prazen avto, voznik pa se je v temi oddaljil. Kljub skrbnemu pregledu bližnje okolice avtomobila ga preiskovalci niso izsledili in tudi o kakih drugih sledeh ni govora; seveda gre v tem primeru za preiskovalno tajnost, ki je namestnik državnega pravdnika dr. Tavella, ki vodi preiskavo, ne more razkriti.
Oba mladeniča so po aretaciji prepeljali na tržaško kvesturo, kjer so ju ob prisotnosti uradnega branilca odv. Sbisà zaslišali. Dalla Venezia je priznal, da je kradel cigarete, in pri tem «pomotoma» izmaknil mamilo, Valier pa je zanikal kakršnokoli sodelovanje pri tatvini in pri prekupčevanju z mamili ter naglasil, da je le spremil pri-jatelja v Trst. da bi mu ne bilo dolgčas. V poznih popoldanskih u-rah so oba prepeljali v koronejske zapore pod obtožbo tatvine in posesti mamil. Zaplenjeni hašiš — gre za 53,380 kg mamila — pa so prepeljali na tržaški sedež finančne straže.
Nekaj ur po bliskoviti nočni akciji pa so agenti letečega oddelka beneške kvesture v Mestrah aretirali 30-letnega brata Dalla Venezie, Riccarda, zaradi izsiljevanja, tatvine in posesti mamil. Prav za boljšo koordinacijo dela je prišel včeraj v Trst načelnik letečega oddelka beneške kvesture dr. Lolli, ki pa se je v našem mestu zadržal le nekaj ur, nato pa se je vrnil v Benetke. Kaže, da je medtem izvedsj, kje je skritih še preostalih 25 kilogramov hašiša.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VTšJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IRSI	TEL. 796-30)
Viale XX Settembre št. 16/111
znanosti in umetnosti akademika dr. Bratka Krefta o Cankarju ob 100-letnici njegovega rojstva, in nadaljeval v torek s predavanjem prof. Toporišiča o stilistični interpretaciji slovenske besede. Včeraj sta bili dopoldne na vrsti predavanji prof. Franceta Žagarja za šolnike o pristnosti in kultiviranosti otroškega jezika, prof. Toporišiča za dijake o sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, popoldne pa predavanji prof. Branka Božiča za šolnike o zgodovinskih nasprotjih sedanjega sveta ter pesnika Cirila Zlobca za dijake o dosežkih slovenske kulture v zadnjih dveh desetletjih. Obisk predavanj je bil zadovoljiv, čeprav bi bilo prav, da bi bila obvezna za vse, tako za profesorje — predmetne iičitelje, kot za dijake višješolce, ki bi morali biti vsekakor prisotni v še večjem številu.
Za naš dnevnik sledita predavanjem naši sodelavki Živa Grudnova in Ivanka Hergold, kobkor pač moreta glede na istočasnost nekaterih predavanj. Skušali jih bomo objavljati sproti, nekatera pa bodo prišla na vrsto še kasneje.
Prof. dr. Jože Toporišič
Dr. Jože Toporišič, ki je v torek predaval profesorjem slavistom, je včeraj govoril o nekaterih poglavjih iz sodobnega slovenskega knjižnega jezika dijakom zadnjih razredov višjih srednjih šol. Kot je pri predstavitvi predavatelja poudaril ravnatelj dr. Jež, predétàvljàjb pb-sebna predavanja za dijake novost letošnjega seminarja.- saj.,so se, v preteklih letih udeleževali,. splcšnilr predavanj le dijaki učiteljišča.
Predavatelj je dijakom prikazal tista poglavja iz slovenskega jezikoslovja, ki so dokaj nova ali vsaj v zadnjem času obravnavana na nov, netradicionalen način. Začel je z besedotvorjem in po orisu gensra-tivnih pravil prešel k praktičnim vajam, pri katerih so se dijaki kaj kmalu razživeli in aktivno sodelovali. Pri tem je predavatelj poudaril važnost besedotvorja, ki je v šolskem delu vse preveč zanemarjeno, v sodobnem življenju, ko stalno narašča potreba po novih poimenovanjih.
Po kratki obravnavi vprašanja slovenskih sklanjatev (teh je po novejših dognanjih 11) je prešel k sintaksi. Orisal je pojma stavek in poved ter skupaj z dijaki prehodil pot od propozicije, to je od pomenske podstave povedi, do povedi same, upoštevajoč čas, naklon in u-deležence pogovora.
Ob koncu je kratko obravnaval še zvrsti slovenskega jezika, o katerih je že obširneje govoril profesorjem. Zaradi pomanjkanja časa ni prikazal socialnih in funkcijskih zvrsti na obširnejših tekstih, ampak s pomočjo predstavljanja ene same povedi v različne zvrsti. Pri socialnih zvrsteh je poudaril predvsem narodno združevalni in narodno predstavniški pomen zbornega jezika, obenem pa priporočil, naj ne bi zanemarjali drugih zvrsti, predvsem ne narečja. Pri obravnavi historičnih zvrsti pa je, kot v prvem predavanju, še enkrat opozoril na pomen poznavanja starejših oblik, ki omogoča dojemanje kulture nekega naroda v celoti, obenem pa poudaril, da bi morali biti šolski učbeniki vse bolj sodobno naravnani, saj bi le tako lahko odpirali dijakom možnosti za dojemanje vsega tistega, kar v jeziku šele danes nastaja.
Zanimivo je, da so prav tem sodobnim izvajanjem o zvrstnosti dijaki sledili z izredno pozornostjo, ki je včasih celo presegla pozornost, ki so jo tej snovi izkazah njihovi profesorji.
Živa Gruden
Prof. France Žagar
Predavatelj je sam več let poučeval na slovenskih osemletkah (kar odgovarja tukajšnji osnovni in nižji srednji šoli), tako da je bilo njegovo predavanje z naslovom «Med pristnostjo in kultiviranostjo otroškega jezika» za slovenske šolnike zanimivo, ker je pač temeljilo na predavateljevi osebni izkušnji in na teoretičnem prikazu problematike spisja. Predavanja se je udeležilo okrog dvajset profesorjev slavistov; predavateljevo izvajanje pa je bilo zanje tako aktualno in «žgoče», da je tu in tam preraslo kar v sproščeno diskusijo.
Predavatelj se je najprej pomudil pri tradiciji spisja v slovenskem šolstvu. V preteklosti sta obstajali dve šoli prostega spisja; «vezano» in «prosto» spis je; prvo je temeljilo na učiteljevih zahtevah, drugo pa je učencu dopuščalo več iniciative. Danes pa se je glede na tematiko uveljavilo v slovenskih šolah pet vrst spisja: obnove, opazovalni, do-
življajski, domišljijski in razmišljajoči spisi. Pri vsakem tipu se je predavatelj pomudil nekaj časa, prebral je tudi primere dobrih in včasih tudi slabih spisov. Zelo neopazno je vpletal v svojo razlago misli iz svoje šolske prakse: Pred pisanjem spisa mora profesor dijake «razgibati», jih motivirati z razgovorom, tako da naslove pravzaprav pomagajo izbirati dijaki sami, saj pišejo tisto, kar jih zanima, če jim seveda zna profesor prisluhniti. Pri tem je važno «zoževanje teme», otroci namreč raje pišejo pod ožjimi naslovi. Okus dijakov pa se seveda spreminja z odraščanjem, pa tudi sicer je treba naslove pogosto menjati, tako da na začetku leta dijaki, recimo, ne pričakujejo standardne domače naloge «Kaao sem preživel počitnice» itd. Profesor j» poudaril še to, da se je treba za nekatere teme skrbno pripraviti, saj je uspeh pri spisju odvisen od profesorjeve iznajdljivosti in od truda, ki ga v delo vloži.
V drugem delu predavanja so se šolniki seznanili z oblikovanjem spisja. Koliko je treba pri spisu popravljati, kaj popravljati? V pravopisnem pogledu profesorji ne morejo pričakovati niti dopuščati dijakove «izvirnosti», zato naj težijo k temu, da bo spis pravopisno pravilen. Pri smiselnih napakah pa lahko pomagajo odpravljati napake dijaki sami. Značilno za otroško spisje je, da ima rado kontraste, o teh pa je treba debatirati.	. ^riRvor
Profesor je omenil-še «leporečenje» jar«moraliziranje»;)Ja ni'.pristno, saj sivdovolj bister dijak Lahko napravi kar nekako shemo, po kateri lahko izdela «dober» spis. Prevelika profesorjeva sproščenost lahko privede do izbruha vulgarnosti, žargona, do neke «idejne zavoženosti». Profesorji lahko žargon dopuščajo v dialogu, kjer je na mestu, zlasti v humoristično obarvanem spisu, sicer pa naj negujejo knjižni jezik. Diskusija z maloštevilnim, a zavzetim poslušalstvom je nanesla še na šolska glasila. Profesor je povedal, da za vse spise, tuti tiste, ki jih objavijo šolska glasila, velja, da morajo biti izraz spontanega dela dijakov, profesor vanje vsebinsko ne bi smel preveč posegati. Na koncu se je beseda vrtela še okoli primernosti in neprimernosti nekaterih izrazov. Kaže, da v šoli še ostajajo in živijo strožje norme kot sicer v življenju.
Ciril Zlobec
Včeraj ob treh popoldne je bilo v Kulturnem domu predavanje književnika Cirila Zlobca, namenjeno dijakom naših višjih srednjih šol. Tehtnega predavanja se je udeležilo komaj kaj več kot trideset slovenskih dijakov. Predavanju je sledil razgovor. Oboje — predavanje in diskusija — je bilo tako zanimivo, da smo sklenili o tem obširneje poročati v nedeljski številki Primorskega dnevnika. L« toliko: predavatelj je govoril o tem, kako je na Slovenskem kultura usodno povezana z življenjem naroda, da je vpeta v konkreten čas in konkretne razmere, ki so značilne za socialistično naravnano družbo. Govoril je o «kultu trpljenja» v književnosti pretekle in polpretekle dobe, o slovenski u-stvarjalnosti, ki je danes resnično na visoki ravni. Dijaki pa so zastavljali vprašanja o Acetu Mermo-Iji, o slovenskem koroškem pesništvu, o Kocbekovi knjigi itd. Na vsa vprašanja pa so dobili odkrite in neposredne odgovore.
Ivanka Hergold
BANCA or CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA- KREDITNA BANKA
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 3.3.1976
Ameriški dolar: debeli	793,—
drobni	785,—
Funt šterling	1606,—
švicarski frank	307,—
Francoski frank	176,-
Belgijski frank	20,25
Nemška marka	308.--
Avstrijski šiling	43,10
Kanadski dolar	780,-
Holandski fiorini	296,—
Danska krona	127,50
Švedska krona	177,50
Norveška krona	140,50
Drahma: debeli	19,25
drobni	20,25
Dinar: debeli	40,—
drobni	40.-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind
POMLADNO
PREBUJENJE
Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini)
Prevod:	Bogdan	Gjud,
dr. Silvin Košak Scena:	arh. Sveta Jovanovič
Kostumi:	Anja Dolenčeva
Glasba:	Darij	Božič
Režija ZVONE ŠEDLBAUER
Danes, 4. marca, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
V nedeljo, 7. marca, ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scena in kostumi Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V soboto, 6. marca, ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU z. z o. z.
Glavni sedež: Ul. U. Foscolo 1 Podružnice: Ul. Flavia 62 MILJE - Trg E. Curici 3
VAS VLJUDNO VABI NA SESTANEK, KI BO JUTRI, 5. MARCA, OB 18.30 V SKLADIŠČU KMETIJSKE ZADRUGE PRI DOMJU (3. TRAVERSALE EST).
POROČAL BO STROKOVNJAK PROF. DR. ASSIRELLI IZ MO-DENE O UPORABI ZAŠČITNIH SREDSTEV IN O ORGANSKIH TER KEMIČNIH GNOJILIH ZA NAŠE KMETIJSTVO.
PRIPOROČAMO SE ZA UDELEŽBO IN VAS NAJLEPŠE POZDRAVLJAMO.
ODBOR
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. marca KAZIMIR
Sonce vzide ob"6:38 in zatone ob 17.56 — Dolžina dneva 11.18 — Luna vzide ob 7.47 in zatone ob 21.39.
Jutri, PETEK, 5. marca BOGOLJUB
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 15,2 stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri 9, zračni pritisk 1024,7 narašča, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. marca se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 74-letni Armando Di Marco, 71-letni Giovanni Cecchetto,
76-	letna Anna Oblach vd. Maier, 69-letna Gabriella Franco por. Cri-smani, 87-letni Bortolo Davanzo, 55-letna Carmen Godiglia roj. Penso, S4-letna Carla Stanich vd. Perion,
77-	letna Ersilia Vettach por. Socrate in 75-letna Maria Vecchiet.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
ROSSETTI
Danes, 4. marca, ob 20.30 «Beraška opera» Vaclava Havela. Krstna predstava. «Red I. sreda». Rezervacije za ponovitve do 10. marca.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 «Emigrati» Slawomi-ra Mrožka z Giuliom Brogijem in Gastonejem Moschinom. Režija Josè Qualio. Abonenti 30 in 20 odst. popusta. Veljajo odrezki Rassegna. Rezervacije pri osrednji blagajni.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina (AHTgea), Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje ■ Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27U24.
Mali oglasi
Kino
CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike; 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam. 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev.
servis in rezervni deli po znižanih cenah
RENAULT 1
SILIfAND FRISORI & C.
TRST
ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1
tel.:
76277S
OB SOBOTAH ODPRTA MEHANIČNA DELAVNICA IN REZERVNI DELI OD 8.30D012,30
IZGUBIL se je pes BASSETHOUND na področju Veliki Repen. Prosimo telefonirati: 227-139. Nagrada.
La Cappella Underground 19.00 «Il dittatore dello stato libero di Ba-nanas», režija in glavna vloga Woo-dy Alien.
Arision 16.30 «... e poi, non ne rimase nessuno», režija Peter Collin-son, po romanu Aghate Cristie.
Mignon 16.00 «Royal flash», Fiorinola Bolkan, Britt Ekland.
Grattacielo 16.00 «Gioventù bruciata», igrata James Dean, Natalie Wood.
Fenice 16.00 «Soldato di ventura». Barvni zabavni film. Igra; Bud Spencer. Film je režiral P. Festa Campanile.
Excelsior 15.30 «Un gioco estrema-mente pericoloso». Igrata Buri Reynolds in Chaterine Denevue. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Uomini e squali». Barvni dokumentarni film.
Eden 16.00 «Camp 7 lager femminile». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «San Pasquale Waylonne, protettore delle donne», prepovedan mladini pod 14. letom, igra Landò Buzzanca.
Aurora 16.30 «Una sera ci incontrammo». Igra Johnny Dorelli.
Cristallo 16,00 «Il vento e il leone». Barvni film. Igra Candice Bergen.
Capitol 16.00 «L’anatra all’arancia». Barvni film. Igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi.
Moderno 15.30 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni zabavni film. Igra Terence Hill.
Filodrammatico 16.15 «Femmina calda offresi per serate bollenti». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Squadra speciale con licenza di sterminio». Michael Ansare. Barvni tilm za vse.
Impero 16.30 «Perchè si uccide un magistrato». Igra: Franco Nero.
Vittorio Veneto 15.15 «Di che segno sei?». Barvni film. Igrajo: A. Sordi, A. Celentano, P. Villaggio, M. Melato, R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 «La regina dei vampiri», barvni film za vse.
Astra 16.30 «Esecutore oltre la legge», igrata Alain Delon in Mirel-le Dare.
Abbazia 16.00 «L’uomo di Hongkong», po romanu G. Verne, igrata J. P. Belmondo in U. Andress.
Volta (Milje) 16.00 «E vivevano tutti fejici e contenti», barvni film za vse.
AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL
V soboto, 6. marca, ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku
JOŽE ZEMLJAN
ODLOČITEV
Drama v dveh dejanjih
Režija:
STANE RAZTRESEN
Krajevni odbor Zveze žensk Sv. Ivan ŠZ BOR in PD «S. Škamperle»
prirejajo proslavo 8. marca mednarodnega dneva žensk
v nedeljo, 7. marca, ob 16.30 v dvorani stadiona «Prv maj» v Trstu, Vrdelska c. 7.
Kulturni program bo obsegal pevske in glasbene točke ter re-
-j za
VLJUDNO VABUENI !
IZLETI Z « AURORO »
Potovalni urad «Aurora» priredi od 19. do 21. ‘ivarca avtobusni izlet na MALI LOŠINJ. Cena 29.000 lir.
Za Veliko noč — od 12. do 19. aprila — potovanje z letalom v TUNIS združeno z bivanjem v HAMAMETU. Cena 131 tisoč lir.
---■-----
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Razstave
V Prešernovi dvorani SAZU v Liu' bljani (Novi trg štev. 4) bodo daneS ob 11. uri odprli spominsko razstavo ob 150-letnici smrti Andreja Šusterja Drabosnjaka. Govoril bo prof. Bratko Kreft. Razstava bo odprta do ne' delje, 7. marca.
Prispevki
Za bolnega Ivašiča darujejo: Jože Perčič (Trst) 10.000 Ih-) Karmelo Maver (Boljnec 403) 2.000, Gangale (sitrokovni zavod «Galvani») 1.000 lir. Mario Mile s Katinare daruje 1.000 lir to ne 8.000 kot je bilo včeraj P®-motoma objavljeno.
V spomin na Gabrijela Kumarji Milana Tavčarja in gospoda Ivar Omerse daruje Albina Bavčar l®-0, lir za spomenik padlim v NOB Skednja, s Kolonkovca in od Sv. A111
GORIŠKI DNEVNIK
OB POMEMBNEM MEDNARODNEM ZBORU V LJUBLJANI
Udeleženci konference držav v razvoju V seznanjeni z razvojem slovenske obale d
Tema obiska: praktično spoznavanje upravljanja podjetij v družbeni lastnini
Okrog 40 udeležencev ljubljanske konference držav v razvoju se je včeraj mudilo na obisku na slovenski obali. Dopoldne jih je sprejel in pozdravil načelnik za gospodarstvo pri koprski občinski skupščini Rudi Dujc, ki jih je seznanil z glavnimi značilnostmi gospodarskega in družbenega razvoja občine. Med drugim je rekel, da je Koper z luko pomembna stična točka med Evropo in deželami v razvoju. Obširneje je pojasnil razvoj luškega prometa z raznimi deželami Afrike in Amerike. Seznanil jih je nadalie tudi z delom in načrti organizacije združenega dela Slovenijales v Centralni afriški republiki ter z delom tovarne koprskega Tomosa v Gani, ki proizvaja motorna kolesa in izvenkrmne motorje, za katere se zanimajo dežele v razvoju.
Rudi Dujc je govoril tudi o načrtih za gradnjo rafinerije v Kopru, o čemer se že dlje časa nadaljujejo pogajanja z Libijo.
Ugledni gostje so obiskali tudi koprsko luko, kjer jih je pomočnik direktorja Ante Petrovič seznanil z glavnimi značilnostmi luškega prometa glede na zemljepisni položaj Kopra, specializacijd, režima proste cone ter glede zanimanja tujih partnerjev za naložbe v luške zmogljivosti. Za dokaj izčrpne obrazložitve se je zahvalil sudanski veleposlanik v Jugoslaviji Šalah Ahmed, ki je izrazil zadovoljstvo nad tistim, kar je Koper dosegel v kratkem časovnem rasdobju. V skupini, ki je o-biskovala slovensko obalo, se je mudil tudi direktor informativnega centra Združenih narodov v Beogradu Sergio Apolinio, ki je pomen ljubljanske konference v izjavi novinarjem takole ocenil;
«Gre za pomembno konferenco, pred katero so izredno pereča vprašanja upravljanja podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju. Gre za problematiko svojstvenega upravljanja omenjenih podjetij. Kaj pomeni izraz «podjetje v družbeni oziroma javni lastnim» v deželah v razvoju? Predvsem gre za podjetja, ki gospodarijo z nacionalnimi bogastvi v teh deželah, bogastvi, ki so jih stoletja izkoriščali kolonialni režimi in multinacionalne monopolne družbe. Spričo tega je nedvomno jasno, da gre za izredno pomembna vprašanja in naloge, ki naj bi jih rešil* žo omenjena javna oziroma družbens podjetja v teh državah. Določiti bi bilo treba najboljše tehnične in metodološke prijeme za rešitev omenjenih nalog in problemov, za poklicno usposab-
tem smislu je konferenca vsekakor zelo koristna.»
L. O.
Ijenje kadrov, za izmenjavo infor-1 vi odjugi po oktobru leta 1956 s ko-macij, izkušenj in podobno. In v medijo POLICAJI, prevedeno kmalu nato v slovenščino in tudi v italijanščino ter druge jezike. Po številnih satiričnih spisih je nadaljeval s komedijami in samo leta 1961 je napisal kar tri, ki so bile vse prevedene v italijanščino in tudi skoraj vse v Italiji tudi igrane Morda ne bo odveč, če k razmišljanju o sedaj uprizorjenih Mrožkovih «Emigrantih»' dodamo, da se pod vtisom tistega dolgega pogovora vsiljuje znana Leninova ugotovitev glede pooktobrske — zelo številne — ruske belogardistične in v intervencijski vojni premagane emigracije: da namreč sama sebe žre začenši od lastnega repa... Kdor pa bi hotel presojati dveurni dialog obeh emigrantov z znanega stališča, da morajo «dramsko delo sestavljati usode posameznikov» bi moral verjetno ugotoviti, da je bilo razpravljanje o svobodi, o vzrokih emigracije in zdomstva pač samo razpravljanje in premalo in prav nič tudi neko dogajanje. (Kot pri Jonescu.) Verjetno so prav tega skoraj vsi — kot rečeno maloštevilni — gledalci v torek najbolj pogrešali.
Oba — edina — igralca Gastone Moschin in Giulio Brogi sta bila odlična. Tudi režiji J. Qualia ni kaj oporekati, kar velja tudi za sceno. Vsem trem je veljal dolg aplavz navzočih.	p. g.
IZ TRŽAŠKIH GLEDALIŠČ
Sl. Mrožek: «Emigrantu»
Samo 64 nas je predvčerajšnjim na sam pustni torek gledalo v tržaškem Avditoriju «Emigranta» Sla-tvomira Mrožka in poslušalo dve tiri dolgo razpravo edinih dveh igralcev o vzrokih in smislu emigracije obeh, oziroma pravzaprav samo e-nega — intelektualca, kajti drugi — kmet je le zdomec na delu v neki zahodni državi, kjer naj bi si prihranil za novo hišo v domači vasi. Prvi politični emigrant pa je vztrajno in večkrat tudi zelo prepričljivo navajal in razlagal edini vzrok emigracije — svobodo.
Toda, gledalci smo bili nemalo presenečeni, da se je dveurna diskusija med obema končala z emigrantovim brezmočnim — jokom. Brezizhodnost je namreč rezultat tistega pogovora o svobodi in oblasti, o delu in politiki, o hrepenenju po domovini itd.
A gre vendar za eno najnovejših številnih satiričnih komedij že svetovno znanega povojnega poljskega komediografa, ki je zaslovel po pr-
POSLEDICA ZMANJŠANJA VREDNOSTI ITALIJANSKE LIRE
vseh trgovinah je prišlo v zadnjem mesecu lo ponovnih podražitev raznih vrst blaga
Občutne podražitve banan in kave, sedaj so na vrsti slaščice in siri ■ V trgovinah s tehničnim materialom govore tudi o dvajsetodstotnih podražitvah
iiliiiiiimiHikiiiiiifiimiiiiiiiiiii)||||||||||||||mmnifmil|mMI||||1||||||||||||||||||II||m|||||||||||miAU|||m|||||a
V OKVIRU PETE DEŽELNE KOMISIJE
Zaključek razprave o vprašanja ljudskih gradenj in javnih del
Posebej je bila poudarjena zahteva po izdelavi deželnega urbanističnega načrta
V okviru pete stalne deželne komisije se je te dni nadaljevala in zaključila razprava o poročilu deželnega odbornika za javna dela Bigutta, ki je predstavil izredni načrt za deželne posege na področju stanovanjskih in javnih gradenj ter načrt za vladne ukrepe na področju javnih del. Razprava, v katero so posegli svetovalci Specogna (KD), Volpe (PSI), Donadel (KPI), Pup-pini D’Agaro (MF) in Micolini (KD), je poglobila predvsem tri | vprašanja: v prvi vrsti je izšla u-' gotovitev, da manjka resen načrt za reševanje vprašanja goratih pre-
NA PRIZIV PROTI PRET0R1EVI ODLOČITVI
Potrjena obsodba lastnice hišice v zgoniški občini
Neriita Padovan por. Redšvo razpolaga s 40 tisoč kvadratnimi metri zemljišča z električno in vodovodno napeljavo, kjer je poleg hišice gradila tudi velik bazen
Kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Serbo, je včeraj potrdilo obsodbo Nerine Padovan por. Re-divo, lastnice ene najrazkošnejših Počitniških hišic v zgoniški občini, ki jo je pretor Bidoli 8. oktobra lanskega leta obsodil zaradi kršitve Urbanističnih zakonov pogojno in brez vpisa v kazenski list na 15 oni zapora in 400.000 lir globe.
Padovanova razpolaga s približno 40.000 kvadratnimi metri zemljišča Ujed Gabrovcem in Zgonikom. Zemljišče je ogradila in ga preuredila v. Pravi k. Drevoredi so v večer-u h urah razsvetljeni z lepimi električnimi svetilkami, vodovodna nape-jjava je razpredena po vsem zem-khsču in pipe so vgrajene v lepe Vodnjake iz kraškega kamna: v jUajhni dolinici je skrita poletna po-. (buška 1 išica z zunanjim pgnji-cern, sredi zemljišča pa so že iz-°Pali jamo za gradnjo velikega ba-6ua na prostem. Vse to je bilo se-eda zgrajeno brez kakršnegakoli erad >nega dovoljenja.
Zal se na prvostopenjski razpra-za Z?or|iška občina ni prijavila kot en „ na stranka, šlo je namreč za ‘,.el=a prvK takih primerov in zgo-n.s.Ki upravitelji so šele kasneje skle-sori’ -u3 se neP°sredno udeležujejo teni TazPrav- Vsekakor pa bodo v sta ■)Pr™eru lahko zahtevali vzpo-vitev prvotnega stanja po uprav-11 Poti.
lvfaadovanova J6 sv°j Prlzlv uteme-rm’ da je roedtem vložila na obči-d Uačrte in prošnjo za gradbeno ropi Jenje- Vendar pa na tistem pod-
devaS13^ nflčrt ,ne. Predvi'
liivn 0kJektov in zato je dvom-Drnč ’ ■ ^a bi občina odobrila njeno zbor^t- Istega mnenja je bil sodni d:i ’ ki je zavrnil njen priziv, potr-paj jU'eturjevo obsodbo in obsodil škov Vanovo. na plačilo sodnih stro-za prizivno razpravo.
^ pogojna kazen za vročekrvnega voznika
sodniki (predsed-
Bottanerbo’,Priaednlka ~
Salerno in
Breno* ' 9r!seUi. državni tožilec je zaPjsnikar Mastromauro) se Ser "in1" d-Včerai zagovarjati 27-letni nina 97 erazzi M;tri iz UL Madon-
nuaria wierazzi Mitri j® 10- ia' drevor h t0S V0Z ' po Miramarskem renault u.? svojim avtom znamke dilo • °?ll'no se mu je zelo mufloni’	precl zebrastim preho-
0Q železniški postaji sunkovito'
zavrl in se začel jeziti na pešce, ki so po njegovem mnenju prepočasi prečkali cesto. To pa mu ni bilo dovolj: izstopil je iz avtomobila in poriml nekega pešca, ki ga je opomnil na cestni zakonik. Pri tem pa je nerodno padla 71-letna Emma Matich vd. Sortsch in si pri padcu zlomila gleženj, zaradi česar se še sedaj zdravi na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice. Pierazzi Mitri je nato zbežal in policija ga je izsledila šele nekaj ur kasneje v kraju S. Giovanni al Natisone. Aretirali so ga in ga prijavili sodišču zaradi namerne povzročitve telesnih poškodb.
Državni tožilec dr. Brenči je naglasil, da je takih dejanj vse preveč in izrazil mnenje, da je treba izbruhe nestrpnosti zgledno kaznovati. Zato je predlagal za obtoženca leto dni zapora. Zagovornik odv. Silvio Moro pa je trdil, da je šlo v bistvu le za nenamerno povzročitev telesnih poškodb, zaradi katerih je predvidena le globa. Sodišče je u-bralo srednjo pot. Pierazzi Mitri je bil obsojen pogojno na 6 mesecev zapora in na poravnavo sodnih stroškov.
delov ter točnejša zakonska določila glede gorskih skupnosti. Razprava je načela tudi problem industrijskih con, za katere so potrebne jasne izbire, obenem pa je treba preprečiti, da bi v manjših občinah določevali cone za industrijski razvoj mimo vsakega logičnega načrtovanja. Kot tretja bistvena točka je z razprave izšlo vprašanje zadrug. Ob tem je bila poudarjena zahteva, da je treba podpreti zadruge s skupnim lastništvom.
Glede stanovanjskih gradenj je bila posebej izražena želja, da se ovrednotijo že obstoječe zgradbe v manjših kmečkik krajih ter se s tem prepreči širjenje teh krajev na škodo kmetijstva. Kar zadeva razlaščanja, pa je treba to vprašanje o-bravnavati v skladu s prizadevanjem za ohranjevanje in obvarovanje zaposlitvene ravni.
Vsekakor pa je reševanje teh problemov odvisno od deželnega urbanističnega načrta, brez katerega ni mogoče nadaljnje načrtovanje na posameznih področjih. Komunistični svetovalec Bosari je v svojem posegu med drugim zahteval, da preide vprašanje o deželnem urbanističnem načrtu v razpravo komisije. Dejal je tudi, da je treba v komisiji preveriti, v kakšni meri so bile izvršene norme za uresničevanje zakona o področnih načrtih.
V pogovoru je odbornik Rigutto zagotovil, da bo deželni odbor o-mogočil čim širšo posvetovanje o teh vprašanjih z zainteresiranimi sektorji ter sprejel morebitne predloge in pripombe pred dokončno objavo deželnega urbanističnega načrta.
• Obrambno ministrstvo je odločilo, da lahko tudi mladeniči, rojenj v maju in juniju 1956, zaprosijo za trenutno podaljšanje odhoda na odslužitev vojaškega roka. Podrobnejše informacije na občinah.
Padec vrednosti italijanske lire in odgovarjajoči dvig cen blagu, ki prihaja iz inozemstva, povzročata hude preglavice kupcem, posebno pa gospodinjam. Vseh posledic nedavnega razvrednotenja nismo še občutili v celoti, ker so marsikje ostale cene v maloprodaji iste kot prej, vendar pa se tu pa tam že občutijo prvi poviški, ki bodo, kot vse kaže, precejšnji, podobni v odstotkih onim iz leta 1974. Tovarne pošiljajo te dni v trgovine nove cenike in za marsikatero blago dosega povišek kar dvajset odstotkov. Seveda bodo ta povišek trgovci na drobno zvrnili na kupce. Nekaj podobnega je že opaziti tudi v trgovinah obutve in oblačil, čeprav ne v tolikšni meri. Ljudje ps se čudijo tako visokim cenam in se sprašujejo kje ostajajo dobički. V nekem milanskem tedniku, ki je zelo razširjen, so ljudje brali, da gre iz italijanske tovarne izdelana moška konfekcijska obleka srednje kvalitete po ceni 30.000 lir, da pa kupujejo italijanski veletrgovci prav tako kvalitetno konfekcijo tudi v Romuniji in da velja romunska obleka v I-taliji, potem ko so že bile opravljene carinske formo nosti, nekaj manj kot 10.000 lir. V prodaji pa dobimo potem take obleke po 70 ali 90.000 lir. Kje se torej kopičijo zaslužki?
Hudo pa je za .gospodinje, ki se morajo vsak dan boriti z višanjem cen. Zelenjava in sadje sta se že iz sezonskih razlogov podražila, vendar pa dosegajo sedanje cene bajne višine. Banane niso sicer neobhodno potrebno sadje. Do pred kratkim je kilogram banan stal 400 - 500 lir, sedaj pa je njih cena Kar naenkrat močno poskočila in težko jih je dobiti po ceni, ki je nižja od 1.200 lir, v nekaterih trgovinah zahtevajo zanje celo 1.500 lir. Podobno je s kavo, ki se je prav te dni v trgovinah podražila za več kot 500 lir, v nekaterih primerih pa še več lir za kilogram. Nekaj podobm-ga opažamo s cenami mesa, ki so se zvišale tudi na podlagi odloka prefekture, upoštevajoč padec italijanske lire pri nakupu jugoslovanskega in tudi drugega tujega mesa. V nekaterih primerih so celo odobrene cene že zastarele. O podražitvan v kavarnah in gostilnah smo poročali že v začetku februarja, pred nekaj dnevi pa so tudi v slaščičarnah cene precej poskočile; najnavadnejša slaščica stane sedaj 150 lir, kar trideset lir več kot prej.
V trgovinah jestvin se kažejo tudi nove, yišje cene za razne vrste olja, trgovci pràViako napovedujejo splošni dvig cen mlečnih izdelkov. Ko bo prišlo do povišanja cene bencinu in vsem drugim gorivom, se bo zaradi povečanja stroškov za prevoz povečala cena vsemu blagu. Smo torej, kot smo že uvodoma omenili, v težkem gospodarskem položaju. V Gorici se ne moremo tolažiti več niti z bližino jugoslovanskih trgovin, kajti zaradi padca vrednosti italijanske lire se marsikdaj ne izplača več kupovati v jugoslovanskih trgovinah. Dinar menjajo po 43, za liter bencina, ki ga plačamo v lirah, je treba plačati 211 lir (v začetku januarja je bilo dovolj 188 lir). Prav tako bo v takem po'ozaju težko privabljati kupce iz Jugoslavije, kajti če je danes menjava dinarja v lire ugodnejša, kot prej, (v Gorici plačujejo v glavnem po 40 ali 41 lir novi dinar), bo ta ugoanost izpadla zaradi povečanih cen blaga v naših trgovinah. Smo v začaranem krogu, iz katerega bo težko najti pravi izhod.
Drevi odprtje razstave in predavanje o Škofji Loki
Razstavo o zgodovini in sedanjem turističnem in gospodarskem razvo-
ju Škofje Loke in vse njene okolice zagotovljeno samo za nekaj let, ni
bodo odprli drevi, ob 20. uri, v klubu «Simon Gregorčič» na Korzu Verdi 13 v Gorici. Na razstavi bo prikazana bogata zgodovina tega predela slovenske zemlje, kjer so dolga stoletja vladali nemški škofje. Škofja Loka je eno najstarejših slovenskih mest, pred kratkim je praznovala tisočletnico in tudi njeno staro mestno jedro je arhitektonsko precej ohranjeno. Danes je postalo to mesto industrijsko središče in tudi turistično se lepo razvija Razstava prirejajo na pobudo Slovenske prosvetne zveze, ki ima že dolgo vrsto let prijateljske stike s sorodnimi organizacijami v Škofji Loki. Po odprtju razstave bodo predstavniki muzeja in turističnega dru--štva Škofje Loke prikazali nad 256 barvnih diapozitivov zgodovinske in turistične vrednosti o celotnem področju te občine, posebno pa še o Selški in Poljanski dolini. Goričani, ki bodo prišli na to predavanje, bodo lahko spoznali kraje, kjer so že bili. saj so imeli tu tabor člani RMV, seminar naši šolniki, prosvetna društva pa že celo vrsto stikov. SPZ zato toplo vabi na odprt je razstave in tudi na predavanje.
Danes tiskovna konferenca agencije «Alpe-Adria»
Ob 18.30 bo v mali dvorani Palače hotela v Gorici tiskovna konferenca združena s Cockt.ulom, ki jo prireja televizijska in časopisna agencija Alpe - Adria. To agencijo so u-stanovili v Trstu lani septembra, v petih mesecih dela se je afirmirala s posredovanjem vsakdanjih vesti v italijanskem jeziku koprski televiziji, v zadnjih tednih pa tudi za slovensko tedensko odda jo «Odprta meja», s čimer opravlja koristno vlogo medsebojnega informatorja in povezovalca.
pa novih naročil. Delavci bodo danes prišli v Gorico, kjer bodo delili letake prebivalcem po mestnih ulicah. V letakih opozarjajo na položaj v tovarni. Jutri bo spet stavka, ki pa bo trajala samo eno uro. Delegacija tovarniškega sveta bo šla k predsedniku deželne vlade Comelliju v Trst.
V TRŽIČU
V	ponedeljek seja občinskega sveta
V	ponedeljek, 8. marca, se v popoldanskih urah sestane občinski svet v Tržiču. Svetovalci bodo na tem sestanku razpravljali o postavitvi metanovodnega omrežja. Tehnično delo bo po vsej verjetnosti izvedla posebna ekipa iz Modene. Na seji bodo nadalje razpravljali o odkupu kinodvorane «Azzurro», ki jo občinska uprava namerava urediti ter spremeniti v cbčhisko gledališče. Beseda bo lekla ludi okoli vprašanja nove termoelektrične centrale.
Občinski svet v Tržiču se bo potem ponovno sestal v soboto, 13. marca. Po vsej verjetnosti bodo na tej seji razpravljali o proračunu za leto 1976.
Skupina otroških mask na pustni prireditvi PD «Naš prapor» v Pevmi.
Otroško pustno rajanje v Prosvetni dvorani v Gorici.
iiiiiiiiililiiiiiiiiiilliiimilillllliiililiiliiMltiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiurniiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiimaiiUUi
V VESELJE MLAJŠIH IN STAREJŠIH OBČANOV
Brezskrbnost in veselo razpoloženje značilnosti letošnjega pustovanja
Mestno središče je bilo v torek natrpano pustnih šem - Pustovanje v Tržiču privabilo 15 tisoč ljudi - Številne pustne prireditve v slovenskih vaseh na Goriškem
Stavka delavcev tržiške ladjedelnice
Delavci tržiške ladjedelnice bodo danes stavkali tri ure, od 9. do 12. ure, v znak protesta proti vodstvu državne ladjedelniške družbe, ki noče sprejeti večletnega i razvojnega načrta, ki bi zagotovil delo tej veliki ladjedelnici, ki je bila pred ^nekaj, leti .prenovljena. .-Belo, je sedaj
•iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivniii
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU SINDIKALNIH KADROV
Pustovanje je že za nami. Včeraj zjutraj so bile glavne mestne u-lice spet tihe, le vsakdanji vrvež avtomobilov je od časa do časa razbil jutranjo mestno zaspanost. V torek pa je bila Gorica izredno glasna, glavne ulice so bile natrpane pustnih šem, številni ljudje so se ustavljali ob pločnikih in o-pazovali iznajdljivost^ goriške mla-
lu obnovila štapPijudskr-obiiaj je v ru v
Ustanovili so enotni sindikat jestvinarjev in pekovskih delavcev
Organizacijsko bo sindikat lahko zajel nad 1000 delavcev, imel pa bo večjo moč kot sedanji trije ločeni sindikati
V	Gorici se je včeraj ustanovila enotna sindikalna federacija jestvinarjev in pekovskih delavcev.
Novo federacijo, katere ime bo FULIA, sestavljajo delavci, ki so zaposleni v tovarnah jestvin in ki jih je pri nas največ prav v Gorici, kjer delujejo tovarne slaščic in likerjev, ki uživajo ugodnosti proste cone. Na Goriškem je v takih tovarnah zaposlenih nekaj nad tisoč delavk in delavcev. Dosedanji ločeni strokovni sindikati CGIL, C1 SL in UIL so sicer vodili enotno politiko, vendar bo bodoča organizacijska enotnost bolj ustrezala potrebam.
V	svojem uvodnem poročilu je do-
IZ BENEŠKE SEOVENIJE
Bodoča dejavnost beneških planincev
Z domačim srečanjem ob pogrnjenih mizah so beneški planinci v soboto proslavili v gostilni pri Gueri-nu v Čedadu, prvo obletnico ustanovitve svojega društva.
Prisotnim je o delu beneškega planinskega društva spregovoril predsednik Jožko Kukovac, ki je nakazal tudi bodoče naloge. Tako bodo marca beneški planinci organizirali v okviru srečanj s planinci iz Tolmina in Kobarida piknik na Matajurju, maja pa se bodo udeležili podobnega srečanja v Sloveniji. V avgustu naj bi se Benečani povzpeli na Triglav, v poletnem času pa bi skupaj s planinci iz Ajdovščine organizirali tudi taborjenje s planinsko šolo za otroke. Predvsem pa je pomembno, da bo beneško planinsko društvo organizator petega srečanja slovenskih planincev (doslej j gonavti». V njem bodo imeli so bila ta srečanja na Jesenicah, v Celovcu ter na Vrhu na Goriškem), kar bo dalo članom nedvomno veliko odgovornosti in dela.
ž. G,
hh,,,,,,,!,j,,,,,,,,,,,,|||||,|||||n||In|1||||I|I|IIII1I1|||I||1I||I|||,1||Um|1|||11|1|II||II|I|11M|I1I||1|III|1II|I|||III|1|I|II||||||I|I|&
Jutri odprtje hotelskega kompleksu «Argonavti»
Pogled na arhitektonsko svojevrsten kompleks hotela «Argonavti» v Novi Gorici.
Kot smo že poročali bodo jutri, ob 10. uri, v Novi Gorici svečano odprli novi hotelski kompleks «Ar-
poleg
hotelskih zmogljivosti .tudi celo vrsto drugih koristnih služb rekrea cijskega, kulturnega in gospodarskega značaja. Na naši sliki vidimo mogočno stavbo novega hotelskega
kompleksa, ki bo, brez dvoma, privabljal goste tudi z naše strani državne meje.
Že jutri, takoj po otvoritvi, bodo v hotelu odprli razstavo «Sodobna likovna umetnost Goriške», ki jo hotel prireja v sodelovanju z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij v
sedanji referent za ta sektor pri delavski zbornici CGIL, Luciano Pini, poudaril važnost enotnega organizacijskega nastopa, posebno pri nas, kjer imajo industrije! precej finančnih ugodnosti z zakonom o piosti coni in tudi možnosti drugih finančnih olajšav z raznimi deželnimi zakoni. V svojem govoru je tudi kritiziral goriške podjetnike, ki niso znali ali hoteli zgraditi večjih in tudi bolj trdnih tovarn ter poudaril, da je prav zaradi zgrešene politike delodajalcev kriza v zaposlovanju tudi pri nas. Omenil je še hudo gospodarsko krizo, ki tare vso državo in dejal, da delavstvo zahteva od rimskih in deželnih oblasti hitro ukrepanje za izhod iz krize. Poudaril je tudi važnost, da prihaja do čimvečjega sodelovanja med delavci, zaposlenimi v raznih ustanovah, in da morajo v tem trenutku jestvinarji izraziti svojo solidarnost kovinarjem in vsem tistim, ki se borijo za novo sindikalno pogodbo.
Po njegovem poročilu se je razvila živahna diskusija, nakar so tudi izvolili začasni odbor novega e-notnega sindikata.
mestu razživelo lansko leto, ko so se po glavnih mestnih ulicah spet pojavile pustne šeme, letos pa je bilo za Gorico nekaj izrednega in smo od poznih jutranjih ur do večera bili priča mimohodu neštetih .«masker»., .Zaradi tolikšnega števiia ljudi so mestni redarji i-meii precej, dela, da so promet preusmerjali v stranske ulice. Tudi
dine, ki je leto^iL izrednem števi- mestni avtobusi so v torek popol-
" (fr.e Vozili- po.rirugih ulicah kot obi-ks r jvernega dela me-________________ rèvoziii pot fio železniške postaje in do ètandrèza.
Lepo vreme je v precejšnji meri pripomoglo, da je v torek tudi v Tržiču tradicionalno pustovanje izredno uspelo. V predpoldanskih urah je mestna godba na pihala korakala po glavnih mestnih ulicah ter vabila občinstvo na Trg Republike, kjer je bila na sporedu oporoka «siora Anzoleta», ki je povedal marsikatero pikro na račun občine ter njenih občanov. V popoldanskih urah se je kakih 15 tisoč ljudi zbralo ob glavnih ulicah in prisostvovalo pustni paradi alegoričnih vozov.
Druga uspela pustna prireditev je bila v Krminu, kjer so pripravili maratonski tek, katerega se je u-deležilo veliko število mlajših in starejših tekmovalcev.
Seveda so tudi v naših slovenskih vaseh vaščani pripravili razne pustne prireditve. Na doberdobskem Krasu ter na Vrhu so domačini z vozovi ter peš obšli domače kraje, kjer so jim pri vsaki hiši nekaj ponudili. Na Vrhu se je v torek zbrala velika množica domačinov in radovednežev, da bi občudovali vrhovske pustne šeme. V popoldanskih urah so se jim pridružili še Doberdobci, Jameljci, Dolani in drugi. Veselega razpoloženja je bilo torej na pretek. Tudi v Doberdobu je bilo v torek veselo v pričakovanju včerajšnjega «Lovreto-vega» pogreba, katerega so v vasi že več dni oznanjali lepaki na zidovih.
Naša prosvetna društva in druge slovenske organizacije so pripravila tudi v dvoranah pustno rajanje. Naj ob tem omenimo nedeljski otroški maškaradi v štandrežu in Sovod-njah, v torek pa sta bila zabavna popoldneva v goriški Prosvetni dvorani ter v Pevmi. V Gorici sta maškarado, katere se je udeležilo veliko število otrok, pripravila Slovenska prosvetna zveza skupno s Komisijo za doraščajočo mladino pri SKGZ. Veliko število otrok se je zbralo tudi v pevmski prosvetni dvorani, kjer je pustno rajanje pripravilo domače PD «Naš prapor». Tudi odrasli so se primerno zabavali zadnji dan pusta. V sovodenj-skem Kulturnem domu in v Gorici so pripravili plesa, ki sta privabila precejšnje število ljudi.
Lutkovno gledališče je v svoji prvotni obliki bilo v pivi vrsti namenjeno mladi publiki. Bratje Sarzi pa so lutkovne dogodivščine namenili širši publiki, tako da lahko že govorimo o pravi gledališki predstavi. Delo «Satira na odru» predstavlja 15 odlomkov iz vsakdanjega življenja. Čeprav se eektno dogajanje odvija v brezskrbni in v ečkrat veseli obliki, imajo posamezne slike vedno svoj moralni opomin.
Prihodnja predstava v krminskem gledališču bo 20. marca. Na sporedu bo Havelovo delo «Beraška opera», ki ga bo predstavilo Tržaško stalno gledališče.
Seja občinske komisije MI
Na županstvu se je sestala občinska komisija za mladinske igre, ki je izdelala spored poletnih tekmovanj. Na seji, kateri je predsedoval občinski odbornik za šport Ferruccio Fantini, so določili datume vpisovanja za posamezne panoge. Ti so: 20. marec za namizni tenis, 22. marec za odbojko, 31. marec za košarko in telovadbo, 10. april za tenis in kotalkanje, 20. april za rokomet ter 30 .april za lahko atletiko.
Kino
Mladinske igre danes na Rojcah
Na šolskem stadionu na Rojcah bo danes popoldne na sporedu pokrajinski del tekmovanja čez drn in strn v okviru mladinskih iger. Tekmo ven ja sc bodo lahko udeležili dijakinje in dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol (lemik 1962), ki so dosegli dobre rezultate na občinskih igrah. Najboljši današnjega tekmovanja bodo sodelovali na deželnem srečanju. Udeleženci mladinskih iger se bodo morali zbrati ob 14.30 na stadionu. Po teku, okoli 16. ure, bo sledilo nagrajevanje najboljših.
• V občinski mizarski delavnici v Ut Barzellini 3 je včeraj popoldne iz še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil požar, ki je poleg lesa uničil tudi Novi Gorici. Odprlje razstave bo električni motor in večjo omaro. Hiter ob 15. uri. Svoja dela bodo razstav-. poseg goriških gasilcev je preprečil Ijali Lucijan Bratuš, Riko Debenjak, da bi škoda, ki sicer znaša poldru’ Danilo Jejčič, Zdenko Kalin, Vladi- gi milijon lir, bila še obsežnejša, mir Makuc, Adrijana Maraž, Pavel Medvešček. Negovan Nemec, Rafko	'
Nemec, Nedeljko Pečanac, Rudi • V razstavni galeriji Pro Loco v Pergar, Marko Pogačnik, Jože Spa- j pasaži r;zstavljata te dni svoja dela cal in Miloš Volarič.	I Luciano Procaci in Liliana Gaio.
Lutkovno gledališče jutri v Krminu
Krminska občinska uprava ter kulturno društvo «A. Sfibgoi», sta ob sodelovanju deželne gledališke u-stanove ter EMAC mdi letos pripravila v občinskem gledališču v Krminu gledališko sbonmajsko sezono, ki obsega štiri abonmajske predstave, ena predstava pa je izven abonmaja.
Prva predstava, ki je doživela precejšen uspeh med krminsko publiko, je bila na sporedu v nedeljo, 8 februarja. Jutn, 5. marca, ob -C.3C bo na sporedu druga predstava. ko se bo občmstvi’ predstavilo lutkovno gledališče «P. Setaccio» bratov Sarzi z delom «Satira na odru».
t.oncu
VERDI 17.00—22.00 «Remo e Romolo». E. Montesano in G. Ferri. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «Il soldato di ventura». B. Spencer in E. Cannavai-le. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Sono stato io». G. Giannini in S. Monti. Barvni film.
CENTRALE 17.15-21.30 «Il tigre». V. Gassman in A. Malgret. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Il vizio di famiglia». E. Fenech in R. Montagna-ni. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Cenerentola». Barvna Disneyeva risanka.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Fango bollente». Barvni film.
Z Novogoriškega
SOČA (Nova Gorica) 007 Živi in pusti riški barvni film ob SVOBODA (Šempeter)
«James Bond umreti», ame-18.00 m 20.00. «Mister Maje-
stik» ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Nezgrešljivi Šango», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj- danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Sara Chiaruttini, Massimiliano Stabile, Paolo Mazzuchin.
SMRTI: 70-letni upokojenec Enrico Gruntar, 67-letni kmet Bario Furlani, 66-Ietni upokojenec Marco Del Bianco, 79-letna gospodinja Maria Zor-zenon vd. Perco.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-34L
PRIMORSKI DNEVNIK
4
IZSLEDKI ANKETE GORIŠKEGA SOCIOLOŠKEGA INŠTITUTA
Razlaščanje kmečke zemlje v Štandrežu ogroža Slovence in gospodarstvo Gorice
Žal ni znakov, da bi odločujoči italijanski politiki na Goriškem spoznali vsestransko kvarnost neusmiljenega razlaščanja
ŠOLARJI V NAŠI TISKARNI
Italijanski goriški sociološki inštitut je izvedel med slovenskimi štandreškimi kmeti anketo o «Kmetijski skupnosti štandreža in o problemu razlaščanja» standre-ške zemlje. Prikaz te ankete — študije je izšel v najnovejši številki goriške revije «Iniziativa I-tontina».
Goriški sociološki inštitut je izvedel anketo samo med štandreškimi kmeti s tem. da se je obrnil nanje s slovenskimi anketnimi vprašalnimi polami in tudi anket-niki sami, ki so pojasnjevali v slovenščini namen ankete, so govorili slovensko.
Anketa je zajela 55 štandreških kmečkih družin malih in srednjih kmetov.
Površina zemlje, ki jo anketirani štandreški kmetje obdelujejo, znaša 920.000 m2. Od anketiranih družin jih dela 71,9% v kmetijstvu z različnim številom delovnih ur dnevno, od nekaj ur pa do popolnega kmečkega delovnega dneva, ki traja približno 12 ur.
Kakor kažeta navedeni tabeli so vsi anketiranci slovenske narodnosti.
Družinska jedra po narodni pripadnosti Narodna	Število	Odstotki
pripadnost družin Slovenska 53	96,4%
Mešana	2	2 %
Družinska jedra po jeziku, ki se običajno rabi v družini
Družinski	Število	Odstotki
jezik	družin	
Slovenščina	3	5,4%
Slovensko narečje	48	87,3%
Slovensko ali		
ital. narečje	4	7,3%
Mešano govorijo zakonski pari. v katerih je eden Slovenec drugi Italijan. Ankete vprašalne pole so postavljale dve vrsti vprašanj: Prva so bila vprašanja o posestvu, površini, dnevnih urah na delu, zaposlitvi v kmetijstvu in v drugih poklicih in kam prodajajo pridelke. Druga vrsta vprašanj pa je bila za anketirance še pomembnejša, saj je spraševala, kaj mislijo o prihodnosti, če se bo razlaščajne resnično izvajalo. Pri tem ne gre samo za škodo, ki jo bodo utrpele posamezne družine, ampak vsa slovenska narodna skupnost.
Sociološka študija ugotavlja, da je kmetijstvo na štandreškem področju največjega pomena, saj obdelujejo kmetje zemljo skrajno intenzivno tudi s tem, da si saditve kar naprej sledijo, da bi zemljo čimbolj izrabili. Obdelava
Parižani odhajajo Bo Pariz kmalu ostarelo mesto?
V sedmih letih se je število prebivalcev trimilijonskega Pariza zmanjšalo za 11.5 odstotka, za pol milijona (niso všteta predmestja). Francoski socdlogi se sorašujejo, ali se ne bo Pariz v daljnji prihodnosti spremenil v o-starelo mesto.
Vzroki za odhajanje Parižanov so raznoliki, predvsem stanovanjski. Mnoge, nekoč izrazito stanovanjske in značilne pariške hiše so spremenili v pisarne. Mladi zakonci se soočajo z visokimi najemninami v skrčenem stanovanjskem prostoru mesta in zato si morajo poiskati ustreznejši koti-tiček. Tudi možnosti zaposlitve so v notranjosti večje kot v glavnem mestu. Čeprav s težkim srcem, odhajajo iz Pariza, kjer je vedno težje dihati. Želja po čistem zraku, mirnejšem življenju in kar nostalgično vračanje k naravi, so bolj vabljivi kot velemestno razkošje.
Prva posledica pospešenega odseljevanja je v podatku, da so prebivalci francoskega glavnega mesta pretežno starejši kot 65 let. Če se ne bo kaj spremenilo, bo Pariz kmalu mesto starejših in višjih krogov. Ko bodo njegova predmestja prerasla v samostojno mesto, bo pravi Pariz le še mesto muzej.
Parizu bi se zgodilo še slabše, če bi v njem živela kar petina tujcev. Teh je 570.000 in če jih ne bi bilo, bi imel Pariz vsega
1.700.000	prebivalcev. Tujci so v Parizu zastopani takole: 69.000 Špancev, 67.000 Alžircev, 44.000 Portugalcev, 35.000 Tunizijcev, 28 tisoč Italijanov, 20.000 Maročanov,
19.000	Jugoslovanov.
kakor ugotavlja študija goriškega sociološkega inštituta na koncu svojih anketnih dognanj. Slovenska štandreška kmečka skupnost ni heterogena, raznovrstna in ni samo seštevek posameznih individualnih slovenskih kmetov, saj kaže, po sodbi goriškega sociološkega inštituta, globoke znake homogenosti in kohezije, privlačnosti. Inštitut zato priporoča, da se nasprotni interesi ublažijo prav zato, da se odstrani pritisk močnejšega nasilstva oblasti nad politično in narodno šibkejšo slovensko štandreško kmečko skupnostjo.
Goriška pokrajina ne bi smela opustiti priložnosti, da bi gospodarsko zaživela, toda še manj je možno žrtvovati v teh pogojih homogeno skupnost slovenske štan-dreške kmečke skupnosti, ne da bi oblasti poskušale najti, rešitev, ki bi jo ohranilo pri življenju.
Kar se počenja s štandreško kmečko zemljo bi ocenil sleherni štandreški kmet s krepko slovensko primero, da delajo določeni italijanski odločujoči goriški krogi s štandreško zemljo kot «svinja z mehom». Zato nas more le veseliti. da so se v italijanskih znanstvenih krogih vendarle našli ljudje, ki so na podlagi svobodne ankete postavili pred goriško javnost kako protigospodarska, proti-kmečka, protištandreška, protislovenska in protigoriška je akcija nadaljnjega razlaščanja zemlje.
V zadnjem odstavku razprave je rečeno, da mora politik, ko je spoznal dejansko stanje, preiti na iskanje rešitev, ki bi zaščitile in zavarovale spoštovanje manjšine. Žal pa ni zaznati, da bi italijanski goriški politiki iskali v štandreškem primeru tak interes.
A. R.
zemlje je do skrajnosti mehanizirana. Zemlje ne obdeljujejo na navaden kmečki način, ampak z intenzivnim vrtnarskim kolobarjenjem. Pridelujejo razne zgodnje zeljenave in zgodnji krompir za trge v ‘Trstu in Gorici, za svoje potrebe pa imajo trte, razna žita in krmo za živali. Imajo tudi razvite različne trgovinske odnose: nekaj prodajajo kar na drobno zasebnikom, nekaj malim trgovcem in ostalo grosistom.
Razumljivo je, da so vsi štandreški kmetje odločno nasprotni razlaščevanju. V svojih odgovorih so napisali v ankete liste, da so se določeni krogi v pokrajini nasilno vrgli na gradnjo industrijskih struktur na štandreški zemlji. Sami kmetje so ugotovili, da so bile že dosedanje razlastitve in gradnja industrijskih struktur na štandreški zemlji škodljive celotni skupnosti in da so na tej razlaščeni zemlji ustvarjali le bore malo novih delovnih mest.
Dežela bo imela, po sodbi anketiranih kmetov, le škodo, če bodo z industrijami na štandreškem polju popolnoma izrinili kmečke razore in lehe, saj je bilo štandreško kmetijstvo v vseh časih visoko donosno. Z grenkobo pa obsojajo štandreški kmetje to prisilno politično razlaščevanje, ki ima očiten namen razkrojiti slovensko narodno skupnost.
Večina anketiranih kmetov sodi, da bo zamenjava kmečke strukture na štandreškem področju z industrijsko, koristila le Italijanom ali pa beguncem, štandreška kmečka skupnost pa bo imela od tega zgolj škodo. Dvojno bodo prizadeti najprej posamezni slovenski kmetje nato pa še bolj slovensko narodno bistvo in kultura, prizadete bodo, po ugotovitvah ankete goriškega sociološkega inštituta, slovenske kulturne tradicije, tipične za kmečke skupnosti in končno bo ogrožen sam obstoj slovenske narodnostne skupnosti na tem področju.
Študija na koncu strne vse posledice razlaščenja štandreške slovenske kmečke zemlje v ugotovitev, da bi posamezni kmečki obdelovalci z razlastitvijo zemlje izgubili poglavitni vir dohodkov in se zato upravičeno bojijo, da bi bila odškodnina v denarju neustrezna v primerjavi s škodo za vse čase. Še v širšeth obsegu bi bila prizadeta slovenska štandreška kmečka skupnost, saj razlastitev niijhb' prinaša "osirofna šfe*-' nje štandreške naravne gospodarske osnove ter povrhu še prisilno spreminja neodvisne štandreške kmete v odvisne delavce, dosedanje homogeno kmečko področje pa se občutno zmanjša.
Razlaščeni štandreški kmetje bi se, v primeru nadaljnjih razlastitev pri neustrezni odškodnini znašli v neperspektivnem položaju, kako nadaljevati svojo delovno življenjsko pot.
V primeru orisilnih štandreških razlastitev pridejo navkriž ne samo interesi skupnosti z interesi zasebnih slovenskih kmetov, ampak trčijo interesi ene skupnosti proti interesom druge skupnosti,
Učenci V. razreda slovenske os novne šole «Oton Zupančič» pri Sv. Ivanu so obiskali tiskarno ZTT
Tudi dijake srednje šole «Srečko Kosovel»
zanimalo, ka ko se tiska «Primorski dnevnik»
12.30
12.55
13.25
13.30
17.00
17.15
17.45
18.10
18.15
18.45
20.00
20.40
22.00
22.45
18.15
18.30
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
ČETRTEK, 4. MARCA 1978
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: MICHELANGELO Sever kliče Jug, Jug kliče Sever Vremenska slika DNEVNIK in Vremenska slika DNEVNIK
Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom?
Program za mladino: ZORRO
Zaseda — deveta epizoda
«Topolino in Pluto» — risanka
Oddaja o risanem filmu
Poljudna znanost: ŽENSKA PROBLEMATIKA
DNEVNIK
AMBROGIO Dl MILANO
Osebnost sv. Ambroža, ki je bil škof v Milanu ter je še danes patron tega mesta, je zelo zapletena ter je zato poskus, da se jo prikaže na televizijskih zaslonih zelo tvegana. Sv. Ambrož je živel namreč pred 1600 leti, se pravi na prehodu iz poganstva v krščansko kulturo. Njegova osebnost združuje zato ostanke preteklosti nekdanjega Rima ter zametke nove družbene in politične ureditve. Ambrož se je rodil v Trierju ter se je kmalu povzpel na visoka mesta v tedanji cesarski državni upravi. Ko je prišel v Milan še ni bil krščen. Kmalu pa so ga izvolili za škofa, ga hitro krstili in posvetili v duhovnika in škofa. Kot voditelj milanske škofije je v tedanjih časih zavzemal izredno pomembno mesto v vseh političnih dogajanjih v tedanji Evropi Sindikalna tribuna DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Protestantizem
Vir življenja - Tedenska oddaja o judovskem življenju in kulturi Športni dnevnik GROF MONTECRISTO Četrta epizoda — risanke Človek in zemlja: Ptičji raj Dokumentarna oddaja Ob 20. uri DNEVNIK Včeraj in danes Oddajo vodi Mike Bongiorno,
Sandra Milo in Pippo Franco LE BUFFE SOLITUDINI
kot prva gosta oddaje pa bosta
AFERA LOCKHEED IN DRUGIH MULTINACIONALNIH KONCERNOV
AMERIŠKE DRUŽBE SO PODKUPILE POLITIKE STRANKE IN URADNIKE V VSAJ 20 DRŽA VAH
Najdonosnejša področja: Južna Amerika, Saudska Arabija, Iran in Indonezija
V afero, ki: So jd'rpovzročile a-meriške tvrdke Afer velike multi-nacionalne družbe s tem, da so podkupovale tuje politične oseono-sti in poslovne kroge ter j.h napotile na odkup vojnih letal, industrijske opreme itd. je komaj dva tedna potem ko je javnost zvedela za preiskavo, že vpletenih okoli dvajset držav, čeprav je denar prihajal čez meje po skritih poteh, tajnih računih in brez podpisov, domnevajo, da je bilo za podkupovanje potrošenih okoli 300 milijonov dolarjev.
Pri podkupovanju je bila v prvi vrsti ameriška družba Lockheed Aircraft, ki je za prodajanje svojih letal potrošila čez 100 milijonov dolarjev. Predvsem so podkupovali politične voditelje,
stranke, visoke vladne uradnike, generale* SflLbbSkMTe. ijudh* *? ■* '
Petrolejska družba Gulf Oil je zajemala vsote za podkupovanje iz posebnega sklada, ki je bil deponiran pri neki podružnici na Ba-hamskih otokih. Družba Lockheed pa je izplačevala podkupnino preko svojega posrednika v švi :i.
Problematični trgovski posli s podkupovanjem so posebno 1 cveteli v nekih malih državah Srednje in Južne Amerike, kjer so konservativni režimi zašli v globoko blato korupcije. Bivši,poglavar bolivijske države Barrientos j? osebno prejemal podkupnine od družbe United Brands iz ZDA, ki odkupuje banane Chiquita.
Politični pretresi zaradi afere pocikupovanja pretresajo vlade v
Robert Aldrich:
«HUSTLE»
Ameriškega režiserja Roberta Aldricha smo vedno zelo cenili. Zdi se nam vendar, da se v nekaterih izmed njegovih novejših filmov pogreša tista osebna izbira v kadriranju in v vodenju i-gralcev. Zgodbe so še vedno zelo izdelane; morda pa je posplo-šitev nasilja v ameriškem filmu privedla tudi Aldricha k bolj direktnemu izrazu tega nasilja, medtem, ko je bil čar njegovih nekdanjih del v bolj ponotranjenem, ako ne stiliziranem nasilju.
Aldrichov zadnji film «Hustle» (Un gioco estremamente pericoloso, igrajo Buri Reynolds, Catherine Deneuve, Eddie Albert, Ernest Borgnine) je morda med njegovimi najmanj prepričljivimi, čeprav ohranja še marsikako kvaliteto prejšnjih del.
IDRIJA, 3. — Pihalni orkester idrijskega rudnika živega srebra ima večstoletno tradicijo in je najstarejši glasbeni ansambel na severnem Primorskem. S svojim delovanjem presega okvire rudnika in občine, toda njegov obstoj je sedaj na nitki. Sindikalna organizacija, ki ga vzdržuje, se je znašla v težavah zaradi nizkih dohodkov iz rudniške dejavnosti. Bo
NA FILMSKIH PLATNIH
Revival» James Dean
Vsem je znano, kaj so reprizne izdaje filmov. Zadnje čase pa se pojavljajo tudi povratki starih filmov v premierske kinodvorane, ki predlagajo nekakšno obnovitev mode, ki so jo nekdaj predstavljali ti filmi. Danes se zato veliko govori o «revivalu» in o «nostalgiji» ,ki spremljata obujanje starih kulturnih pojavov
Spričo «revivala» so nekateri kritiki kar moralistično kritični, po našem pa gre za navsezadnje vitalen pojav. Pod skupnim naslovom «Revival James Dean» so se tako sedaj povrnili v premierske kinodvorane vsi trije filmi, v katerih je ameriški igralec nastopal kot protagonist pred tragično, zgodnjo smrtjo, ki ga je doletela leta 1955. Ne glede na to, kar bralci mislijo o tem poskusu obnovitve nekega mita, jim toplo priporočamo te tri filme, saj gre za dela treh velikih režiserjev, po našem za kar tri temeljne mojstrovine ameriškega filma.
Te dni se v Trstu predvaja drugi od treh filmov, po kronološkem redu, in morda najlepši od vseh. Gre za delo velikega Nicholasa Raya «Gioventù bruciata» (Rebel
Horoskop
ansambel obstal?
............................n,....,...............................m.................................».......
skušajo ogroziti vaše interese. U-resničitev skritih načrtov.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobra organizacija vam bo omogočila, da boste najbolje izpeljali nekatere načrte. Večer s prijatelji.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Morebitni manjši spori poslovnega značaja. Vaše skrite želje se bodo končno uresničile.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrudite se, da bi se ne motili glede svojih sposobnosti. Lahko ste ambiciozni, ne pa preveč ukazovalni.
RIBI tod 20.2. do 20.3.) Ukvarjati se boste morali s poslom, ki bo zahteval precejšnjo količino domišljije. Zadoščenje v družini.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekoliko nejasna situacija v teku jutra, ki pa se bo v popoldankisb urah razčistila. Utrujenost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Sreča bo na vaši strani, toda pokazati se boste morali vseeno bolj energične. Neprijeten dogodek.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pojavili se bodo manjši poklicni nesporazumi, ki pa jih boste z diplomatičnostjo rešili. Pismo ali darilo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Navzlic omejitvam in omahovanjem, bo yaše poklicno delo obrodilo dober
sad. Zadoščenje v večernih urah.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne računajte preveč na slučajno srečo, pač pa skušajte okrepiti svoje pozicije. Razumevanje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na zatekajte se k uporabi radikalnih rešitev, marveč opravite vse mirno in stvarno. Prijetno srečanje.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Ne zaustavljajte se pred povsem neznatnimi težavami. Manjši spor ne bo omajal zaupanja drage o-sebe v vas.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Postavite se po robu vsem, ki
withoùt a Cause, 1955), v- katerem igrajo z Deanom lepa Natalie Wood, mladi igralec italijanskega izvora Sai Mineo (ki je prav pred nekaj dnevi tudi on tragično umrl: upamo, da se nam bo nudila priložnost gledati še kak njegov film, kot «The Gene Krupa Story», «Exodus» in «Sentieri selvaggi») in še zelo mladi Dennis Hopper, ki bo pozneje poosebil tu di mladinsko uporništvo poznih 60 let. Film je med najboljšimi, kar jih je režiral že nekaj let neaktivni Ray (pričakujemo pa film «Wet Dreams», za katerega je pred nekaj leti podpisal epizodo).
Ostala dva filma z Jameson Deanom, ki se nam obetata, sta: Elie Kazana «La valle dell’Eden» (East of Eden, 1954), vo Steinbeckovem romanu, z interpretacijo Julie Harris idr., ter Georga St.e-vansa «II gigante» (Giant, 1955), v katerem igrata poleg Elizabeth Taylor, Rocka Hudsona, Caroli Baker in seveda Deana zopet Sai Mineo in Dennis Hopper.
To so vsi filmi, v katerih je i-gralec nastopal kot protagonist. Niso pa vsi filmi, v katerih se je prikazal. Radi bi videli tudi njegove začetne kratke vloge v zanimivih delih kot Samuela Fullerjà «7 figli della gloria» (Fixed Bayo-nets, 1951), Hala Walkerja «Attente ai marinai!» (Sailor Beware, 1951, z Jerryjem Lewisom in Deanom Martinom) in Douglasa Sirka «Il capitalista» (Has Ànybody Seen My Gal?, 1952), ter dokumentarce, ki so mu bili posvečeni po smrti: letp 1957 «The: James Dean Story» (La storia di James' Dean) z režijo Louisa Clyda Stoumena in v produkciji Georga W. Georga in Roberta Altmana (da, gre za danes uveljavljenega režiserja, katerega pričakujemo zadnji film «Nashville»), leta 1975 pa Angleža Raya Connollyja «James Dean, the First American Teenager».
južni Koreji, politicbe'dtrànkè v T-taliji in na Japčnskem, dvorske" kroge v Saudski Arabiji, kraljevsko družino na Holandskem, generale v Franc'ji itd.
Na evropski celini. je ta afera povzročila največ prahu zaradi suma, ki je padel na princa Bernarda, soproga holandske kraljice Julijane. Zanimivo je, da predsednik ameriške preiskovalne komi-
sije Church ni ne zanikal in niti potrdil obtožbe, dà je holandski princ sprejemal podkupnino. Holandska vlada pa je imenovala svet treh modrih, ki naj bi preiskal to zadevo.
Spodaj navajamo imena družb, ki so podkupovale, domnevne izplačane vsote, države in osebnosti, ki so bile predmet podkupovanja samega.
«>» «ra		država	osebnosti
Lockheed	L2	Holandska	svisoka holandska osebnost»
Lockheed	7,1	Japonska	svetovalec Kodama
Lockheed	3,2	Japonska	družba Marubeni
Lockheed	2,8	Jaoonska	politiki in uradn-.ki
Lockheed	2,0	Italija	stranke in politiki
Lockheed	0,08	ZRN	dve stranki
Lockheed	106,0	Saudska Arabija	stranke in uradniki
Exxon	59.0	Italija	stranke in uradniki
Exxon	1,25	Kanada	stranke
Gulf Oil	4,0	Jhžna Koreja	republikanska stranka
Gulf Oil	0.46	Bolivija	Barrientos
Gulf Oil	0,05	Libanon	proarabski krogi
Northrop	2,3	BrazTija	letalski častniki
Northrop .	1,8.	Švica	agenti in posredniki
Northrop	0,6	Francija	general Stehlin
Northrop	30,0	Saudska Arabija Iran, Indonezija	tuji svetovalci
Mobil Oil	2,1	Italija	politične stranke
Uirted Brands	1,25	Honduras	politiki
United. Brands	. 0,07	Italija	politiki
McDonald Douglas 2,5		?	uradniki in častniki
McDonald Douglas 0,15		Turčija	poslovni ljudje
Grooman	6,0	Iran	poslovni ljudje
Rockwell Inter.	0,5	?	vladni uradniki
G. D. Searls	1,3	?	vladni uradirki
General Motors	0,25	Južna Koreja	politične skupine
General Motors	0,23	Južna Koreja	ministrstvo za obramao
General Motors	0.1	Kanada	politične stranke
ITT	0,039	Belgija	državna podjetja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00, 14.10 TF šola
Kanada, Geometrija, Nemščina, Prostor v filmu, Francoščina, Izobraževalna oddaja itd.
Popotni tovariš — drugi del Kuža laja , mijav, mijav — lutkovna oddaja Obzornik
Divje potovanje po reki — film DNEVNIK
Balzacova velika ljubezen — dramska nadaljevanka Kam in kako na oddih
ČETRTKOVI RAZGLEDI: MEHIKA, s časom v korak Glasbeni magazin: Koncertna i~ operna sezona v Sloveniji Obiskali smo Ljubljansko opero in filharmonijo, kjer sta nam o programu in načrtih govorila direktorja Ciril Cvetko in Marjan Gabrijelčič, dalje mariborsko Opero in koncertno poslovalnico v Mariboru — tu so nas s sezono seznanili direktorji in glasbeni delavci DNEVNIK Goli Evrope
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček DNEVNIK
ČUDOVITI RAZBOJNIK — celovečerni film, ki ga jn režira. Willian Russel, v njem pa igrajo Robert Ryan, Claire Trevo» in Robert Preston
22.00	žen favi’’lete na fug — dokumentarna' oddaja"
S ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
17.45 MALI UPORNIK — otroška serija
18.15	Samoupravljanje
19.15	Risanke
20.00	POSVOJITEV - celovečerni film
8.10,
17.10
17.25
18.05
18.25
19.30
20.00
20.55
21.05 21.35
22.10
22.25
19.55
20.15
20.30
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Dopisovanje F. I^o poldo Savio - Matija Čop; 19.25 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 «Vaša Železnova» - drama v 3. dejanjih; 22.00 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 7.40 Jutra nja glasba; 9.00 Folk glasba;
9.15	Glasbeni portreti; 10.00 Z nami je... ; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester; 14.00 Turistične beležke; 14.45 La Vera Romagna; 15.20 Plošče; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Mladinski klub; 17.20 Ansambel Free;
18.00	Glasba po željah: 18.35 Mladi izvajalci; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 21.00 Ljudje iz istrskega in dalmatinskega gledališča; 21.45 Plošče.
NACIONALNI FROGRAM
7.00,	8.00,	13.00,	15.00, 19.00
Poročila: 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.00	Drugi zvok; 12.10 Četrti pro-
gram, 13.00 četrtkova oddaja;
14.05	Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Sindikalna tribuna; 22.30 Koncert pianista Valentina Proczynskija
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30.	19.30
Poročila: 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkester; 9.35Nadaljevanka; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Plošče; 15.00 Literarna oddaja :
15.40	Glasbeno-govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Najnovejše plošče; 18.35 Radiodi-skoteka: 19.55 Supersonic; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 11.00, 12.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 6.00 Jutra nja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 10.45 Turistični napotki; 12.10 Predstavljamo vam .. ; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba:
14.10	Iz glasbenih šol; 14.40 Med šolo, družino; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.45 Jezikovni pogovori: 17.20 Zvezde velikega gledališča:
18.05	Naš gost; 19.40 Ansambel Jožeta Privška; 21.00 Literarni večer; 22.20 Slovenska poezija; 23.05 Literarni nokturno.
NOGOMET
V EVROPSKEM POKALU PRVAKOV
KOŠARKA
V POLFINALU POKALA R. KORAČ
Hajduk premagal Eindhoven z dvema goloma prednosti
Strelca za Spillane sta bila Mijač in Surjak - Presenečenje v Dirsseldorfu
Hajduk — PSV Eindhoven
2:0 (2:0)
HAJDUK: Meškovič, Boljat, Rožič, Buljan, Peruzovič, Mijač, žungul, Mužinič, Djordjevič, Jerkovič, žurjak.
PSV EINDHOVEN: Beveren, Poort-vliet, Krijgh, Kraaij, Deijkers, W. Kerkof, Qars, Kuylen, R. Kerkof, Lubse in Edstrom.
SODNIK:	Ibanes	Sanchez (Špa-
nija).
GLEDALCEV: 25 tisoč.
STRELCA: v 9. min. Mijač, v 29. min. šurjak.
SpEtski Hajduk je pred nabitim stadionom premagal nizozemskega zastopnika Eindhoven z 2:0 in je tako tudi izpolnil zaželen cilj. V splitskem taboru so bili namreč prepričani, da bi jim zmaga z 2:0 zadostovala za vstop v polfinale. Trdno prepričani v svoje možnosti so splitski nogometaši takoj navalili na nasprotna vrata in že v 9. minuti dosegli prvi gol z Mijačem. Zaslugo za ta gol nosi odlični srednji napadalec Djordjevič, ki je preigral svojega neposrednega branilca in nato točno predložil v kazenski prostor, kjer je Mijač z glavo poslal žogo v mrežo.
Po nekaterih nevarnih napadih gostov so domačini zopet prevzeli pobudo in izpeljali več lepih napadov in tako je Šurjak v 29. minuti dosegel drugi gol.
V drugem polčasu sta obe ekipi igrali napadalno. Gostje so seveda skušali zmanjšati razliko v golih, Spličani pa so se v glavnem zadovoljili z dvema goloma prednosti in so skušali s protinapadi ukaniti tokrat nezanesljivo nizozemsko obrambo.
Kljub vsemu prizadevanju obeh napadov, pa je ostal izid nespremenjen pri 2:0 za Hajduk, ki ima tako realne možnosti, da se uvrsti v polfinale.
# # *
BORUSSIA - REAL MADRID 2:2
Veliko presenečenje v Dusseldor-fu. Potem ko so domačini že vodili z goloma Jensena in Wittkampa, je kazalo, da bo Borussia zanesljivo odpravila Špance. Ti pa so z Mar-tinezom ob končnem žvižgu p.p. znižali razliko na 1:2, v 16. min. d.p. Pa je kapetan Pirri stanje izenačil. * * *
DINAMO KIJEV - ST. ETIENNE 2:0
Dinamo je po predvidevanju premagal francosko ekipo St. Etienne. Gola za Sovjete sta dala Konkov in najboljši evropski nogometaš Blo-hin.
Pokal pokalnih prvakov ,
Četrtfinalni izidi
Anderlecht (Bel.) — Wrex- ' ham (Wales)	1:0 (1:0)
Den Haag (Nizozemska) —
West Ham United (VB) 4:2 (4:0) Cel tic Glasgow (Škotska) — Sachsering Zwickau (VN) 1:1 (1:0) Sturm Gradec (Av.) — Ein-tracht Frankfurt (VN) 0:2 (0:1) Pokal UEFA Četrtfinalni izidi Bniges (Belgija) — Milan (Italija)	2:0 (1:0)
Barcelona - Levski (Sofija) 4:0 ("2:0)
ODBOJKA
V 3. MOŠKI DIVIZIJI
Prvi letošnji poraz Doma
B — GSP Mossa 1:3 (15:7, 8:15, 11:15, 13:15)
DOM (Gorica): Petejan, Sošol (k), rlesničar, Butkovič, Peric, Pavšič, '^Sanel, Gergolet, Jarc.
-, GSP MOSSA:	Gabas, Federici,
amea, M., Pelizzon, Famea C., 'vrv'’ ^ranco in Persoglia.
SODNIK: Totaro Michele; zapis-ar: Calligaro Domenico (oba iz -'orice).
Dom B je prejšnji torek doživel
J'0! prvi poraz v letošnjem prven-^ 3 moške divizije. Gotovo je bi-, tekma najlepša od vseh, ki jih a' ru®a domovska šesterka do se-1 opravila. Z malo več športne no a 'n Prisebnosti v odločilnih tre-kih bi lahko naši fantje to tekmo
reciniSVOj'li, sai sta si ekipi enako~
^orn B je dobro pričel. V prvem
setu je namreč nadigral nasprotnika, ki se na igrišču še ni znašel.
V	drugem setu pa so naši fantje popustili. Ekipa iz Musa je to takoj izkoristila.
V	tretjem in četrtem setu sta si bili ekipi na igriču enakovredni. I-gra je bila vseskozi izenačena in borbena. Le v odločilnih trenutkih je uspelo gostom prekositi «belo-rdeče».
Po tem porazu in štirih odigranih kolih zaseda Dom B tretje mesto na lestvici (s štirimi točkami). Prihodnjo tekmo bo Dom B odigral v Gorici v torek, 9. marca, proti prvo-uvrščeni in še neporaženi ekipi Azzurre. Ta tekma bo zaključila prvi del tega prvenstva.
I.	K.
KOŠARKA
MIN1BASKET
PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Sokol	94:51
BOR: Vassallo 35, Bradassi 22, B. Jankovič, M. Jankovič, Gruden, Zupančič 13, A. Furlan 6, L. Furlan 8, Pertot 4, Cej 4.
SOKOL: Gruden 12, Ušaj 31, Devetak 8, Sedmak, N. Pertot, Rebula, Klanjšček, Žbogar, Niko Pertot, Bogateč.
PM: Bor 4:10, Sokol 5:8.
V prijateljski tekmi sta se spo-
prijeli ekipi minibasketa Sokola in Bora. Nabrežinci (ki so nastopili izključno z igralci letnika 1966) so se boljše izkazali kot domačini, ki nikakor niso znali izkoristiti svoje telesne premoči. Med borovci sta bila najboljša Vassallo in Bradassi, pri Sokolu pa Ušaj in Gruden. ’ Marko
PROPAGANDA
PRIJATELJSKA TEKMA Ferroviario — Bor 85:36
BOR: Škerl (k) 2, Cej 7, Švara 8, Kosovel, Gerdol 2, Devetak 1, Curri 6, Lokar 10.
V nedeljo zjutraj sta se spoprijeli ekipi Bora in Ferroviaria, ki se pripravljata na prvenstvo «propagande». To prvenstvo bi se morala vsak čas pričeti in kaže, da bo sodelovalo mnogo ekip. Borovci so še razmeroma neizkušeni, saj razpolagajo s šestimi «začetniki». To se jč tudi o-pazilo proti Ferroviariju, ki je z običajnimi protinapadi «polagal» žoge v koš. Vsekakor «plavi» so zelo resna ekipa in če bodo vedno z vnemo trenirali, kot so doslej, rezultati v bodočnosti ne bodo izostali. Treba je tudi omeniti, da so še kar visoki, čeprav so centri že brez velikih izkušenj na področju košarke. Končno lahko rečemo, da bo Bor startal na prvenstvu z namenom, da fantje pridobijo nekaj spretnosti.
fP
Kljub odsotnosti Rata Tvrdica Spličani odpravili Bolonjčane
Jugoplastika se bo v finalu pomerila s turinskim Chinamartimjem
V polfinalu košarkarskega tekmovanja za pokal R. Korač se je zgodilo to, kar si nihče ni pričakoval. Jugoplastika je namreč zmagala v Bologni, potem ko je izgubila proti Sinudyneju kar sredi Splita; turin-ski Chinamartini pa je proti Juven-tudu iz Badalone nadoknadil kar 25 točk in tako postal s Spličani finalist tega prestižnega pokala. Sinudyne - Jugoplastika 79:92
(36:44)
SINUDYNE BOLOGNA: Caglieris 6, Valenti 4, Antonelli 17, Briscoli 13, Serafini 5, Bertolotti 24, Bona-mico 10, Sacco, Martini in Tom-masini.
JUGOPLASTIKA SPLIT: Tudor 6, Jerkov 37, Macura 12, Dukan 4, Krstulovič 10, Grgin 11, Stamenko-vič 2, Skansi, Skarič.
SodnRa: Arabadjan (Bolgarija) in Bestgen (ZRN). Prosti meti: Sinudyne 9:14, Jugoplastika 8:12. PON: Krstulovič v 24. min. in Grgin v 30. min. Gledalcev: 7.000.
Skupni izid: Jugoplastika - Sinudyne 166:162.
Spličani so že v uvodnih minutah pokazali, Ja resno merijo na zmago, kljub temu da so igrali brez kapetana Tvrdiča, ki ga je bolonjska publika ob vstopu v dvorano navdušeno pozdravila.
Gostje so začeli tekmo izredno motivirano, zbrano. Pri lovljenju od-
bitih žog so bili Jerkov, Grgin, Macura in Krstulovič daleč boljši od domačinov. Tudor pa je odlično vodil igro svojih. Naj omenimo še, da
SODNIKA: Licinio in Pizzi iz Gorice.
V soboto sta se v okviru košar-: karskega prvenstva kadetov srečali
je Jerkov enostavno osmešil Arne- ! ekipi Doma in Patriarce. Patriarca
HiiitiifiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiimiiiiimmiiiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiniHi"iiiiiiiii
TENIS
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
ZA POKAL NARODOV
Jugoslavija v Beogradu proti nevarnim Špancem
Teniško tekmovanje za pokal narodov in za pokal kralja Gustava postaja tako na vrhu kot na dnu lestvice vse bolj zanimivo.
Velika Britanija, je namreč s či-st'm 3:0 odpravila Madžarsko in trenutno ima le dve točki manj od Madžarov, ki pa bi morali danes pospraviti nov par točk na račun Francije.
Na dnu pa se odvija ogorčen boj med Jugoslavijo, Italijo in Španijo. Jugoslovani bodo danes v Beogradu igrali proti neposrednemu nasprotniku za izpad, proti Španiji. Franulovič in tovariši imajo trenutno štiri točke prednosti pred Španci, ki . pa ,imajo.;!,šp teoretične možnosti,., da. .dohitijo ,,Jugoslovane. V slabih vodah so tudi Italijani, ki ( ko ; fctìhi TFatftijSrìjyiìRB é S : 3 in so tako na predzadnjem mestu.
Danes bodo Italijani gostovali na Švedskem, kjer pa nimajo možnosti za zmago.
IZIDI 12. KOLA
Jugoslavija - švedska 3:0; Španija - Italija 2:1; Francija - ZRN 3:0; Velika Britanija - Madžarska 3:0.
LESTVICA
Trebenski Primorec še vedno v vodstvu
Med ekipami, ki so spet razočarale, je zlasti Union
Madžarska	12 10 2 22:14	20
V. Britanija	12 9 3 23:12	18
ZRN	12 7 5 20:16	14
Francija	12 7 5 19:17	14
Švedska	12 6 6 17:18	12
Jugoslavija	12 4 8 18:18	8
Italija	12 3 9 13:23	6
Španija	12 2 10 11:25	4
DANAŠNJE	KOLO (4. 3.)	
V Beogradu:	Jugoslavija - špa-	
nija; v Gyorju:	Madžarska - Fran-	
cija; v Malmoju: švedska - Italija; v Sunderlandu: Velika Britanija - ZRN.
Tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo, 7. marca. Tedaj bo med drugim na sporedu v Cantuju sre-čanie med Italijo in Jugoslavijo.
NAMIZNI TENIS
TEKMA ITALIJA — GRČIJA
Spet brez Sonje Miličeve
PARMA, 3. - Jutri bo v Parmi mednarodno namiznoteniško kvalifikacijsko srečanje evropske lige med Italijo in Grčijo. V italijanski reprezentanci tokrat ne bo naše igralke Sonje Miličeve. Italijanska ekipa bo namreč sestavljena takole: Giontel-la, Marbert, Costantini, Senigallia, Cardinali, Bacigalupo.
V	okviru nogometnega prvenstva
3.	amaterske lige so na Tržaškem v nedeljo odigrali zaostale tekme tretjega povratnega kola. katere so odložili zaradi snega in poledice.
V	skupini P kjer nastopajo naše enajsterice, ni prišlo do presenetljivih izidov in zato je lestvica ostala nespremenjena.
Vodstvo je ohranil trebenski Primorec, ki je v nezanimivem derbiju na domačih ,t)eb>{>remagal požrtvovalno ekipo ' Kr^ša. V prvem delu igre so Kraševci držali v šahu domačine, kLso se nato v nadaljevanju razigrali in s tem odnesli obe točki.
Z gladko zmago proti Sampvitu so Brežani potrdili dobro formo in obenem ohranili častno drugo mesto na lestvici.
Dobro se je odrezala tudi Gaja, čeprav s prikazano igro ni povsem zadovoljila. Gajevci so namreč le s pičlim golom odpravili poprečni Don Bosco, vendar je bilo to «zele-no-rumenim» dovolj, da so prehiteli ekipo GMT, ki je podlegla Domiu.
Dobesedno pa je še enkrat razočaral Union, ki je proti Ginnastici doživel pravo katastrofo (5:0). To jasno potrjuje, da so Podlonjerci v hudi krizi, katero bodo težko prebili, saj niso do sedaj v 14 odigranih tekmah slavili niti ene zmage in tavajo zato na repu lestvice.
IZIDI (zaostalih tekem)
Domio — GMT	1:0
Ginnastica — Union	5:0
Primorec — Kras	3:1
Sampvito — Breg	0:3
Don Bosco — Gaja	0:1
LESTVICA
Primorec 25, Breg 23, Domio 19, S. Andrea 18, Gaja 17, GMT 16, Sampvito 10, Ginnastica 9, Kras in Don Bosco 7, Union 5.
PRIHODNJE KOLO (7. 3.) (zaostale tekme)
Gaja — Domio GMT — Sampvito
SKUPINA «O»
IZIDI
0:0 1:0 (odg.) 2:0
Virtus — Liter SS	1:1
S. Marco - CGS	4:2
Cave — Baxter	0:2
Acconciatori — Duino	2:4
Barcola — Opicina	1:2
LESTVICA
Baxter in Duino 21, S. Marco 20, Opicina ■ 19, Campi Elisi 17, CGS, Barcola in Inter SS 13, Virtus 11, Cave 4, Acconciatori 3.
SKUPINA «Q»
IZIDI
Op. Supercaffè — CMM B 1:1 S. Sergio — S. Vito Zaule — Roianese Donatori — Mediano Esperia SL — Rozzol .-.UT> LESTVICA Op. Supercaffè 22, Giarizzole in Zaule 19, CMM„B 18. Esperia SL 16, Roianese 15, S. Vito 11, Rozzol 9, Donatori 7. Modiano 4, S. Sergio 2.
B. R.
UMETNOSTNO DRSANJE
GOTEBORG, 3. — Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju na Švedskem je lestvica moških posameznikov po kratkem programu taka:
1.	Vladimir Kovalev (SZ)
2.	John Curry (VB)
3.	Jan Hoffmann (NDR)
4.	David Santee (ZDA)
5.	Toller Cranston (Kan.)
6.	Terry Kubicka (ZDA)
V plesnih parih pa je lestvica po dveh obveznih likih taka:
1. Ljudmila Pahomova - Saša
ričana Driscolla ih reprezentanta Serafinija, potem pa je jasno, da so tekmo odločili centri, in v tem so bili boljši Spličani.
Jerkov je dal kar 37 točk in je bil po mnenju vseh najboljši košarkar tekme.
Skansi prepričan o zmagi
V splitskem taboru je bilo navdušenje izredno. Trener Jugoplastike Skansi nam je po tekmi dejal: «Čeprav so mi vsi v Splitu pravili, da sem nor, pa sem vseeno vztrajal, da bomo v Bologni zmagali. Moraš vedeti, da je naša ekipa izredno mlada, a zelo visoka in perspektivna. Danes pa so vsi igrali izredno dobro, še posebno pa Jerkov in Tudor.»
Trener Sinudyneja Peterson: «I-grali smo izredno slabo. Fantje niso bili zbrani. Tekma se je odločila proti koncu prvega polčasa, ko bi lahko znižali razliko v koših, a smo zagrešili preveč napak. Najboljši na igrišču je b:l Jerkov.»
Aca Nikolič: «Spličani so igrali sijajno. Nadigrali so domačine v vseh elementih igre. Jerkov in Tudor sta odločila, prvi v režiji, drugi pa v obrambi in napadu.» Chinamartini - Juventud 79:54 (49:23)
CHINAMARTINI TURIN:	Belli
Carri 4, Merlati 6, Mitton 6, Čebrih 10, Marietta 16, Laing 12, Riva 10, Paleari 15, Cima in Carutti.
JUVENTUD BADALONA: Santillana 6, Estrada, Margall 4, Fibal 8, Bosch 8, Costello 16, Escoriai 4, Fernandez 8, Delgado in Mula.
Sodnika: Chiraleu (Romunija) in Turner (VB).
Skupni izid: Chinamartini - Juventud 162:161.
Finalni tekmi med Jugoplastiko in Chinamartinijem bosta 16. marca v Splitu, 23. marca pa v Turinu.
Branko Lakovič
je res odigrala svojo vlogo favorita vendar domovce, kljub visokemu porazu, lahko pohvalimo. Omeniti moramo, da so naši fantje stopili na igrišče v okrnjeni postavi, saj so manjkali kar trije igralci. Poleg tega pa so bili domovci brez trenerja Hvaliča.
V drugem polčasu so domovci bolje igrali, toda zaradi velikega števila nabranih napak v prvem polčasu in pomanjkanja rezervnih igralcev so samo štirje domovci ostali na igrišču. Od tega trenutka dalje tekma ni bila več zanimiva. Končni
ODBOJKA
NA GORIŠKEM
Še tri naše šesterke v medšolskem prvenstvu
Danes bodo začeli igrati mladinci, jutri pa naraščajniki
Včeraj so pričele svoje nastope v okviru šolskega pokrajinskega odbojkarskega turnirja dekleta slovenskih višjih šol, ki so «včlanjene», to se pravi tista dekleta, ki že nastopajo z raznimi društvi na odbojkarskih turnirjih, ki jih organizira odbojkarska državna federacija.
Gotovo bo to tekmovanje, vsaj v ženski konkurenci, najzanimivejše, Saj bo gotovo tehnična raven pri teh dekletih vsaj na ravni 1. ženske divizije, to se pravi, da bomo lahko prisostvovali lepim in zanimivim spopadom.
Možnosti naših slovenskih deklet, da bi se v tem tekmovanju dobro u-vrstile, so precejšnje, saj nekatera dekleta naše ekipe imajo že precejšnjo izkušnjo z odbojko, kar nam je
sodnikov žvižg je potrdil visok poraz lahko jamstvo, da ne bodo tu igra-
domovcev, ki tako nimajo več nobe ne možnosti, da bi se uvrstili v deželni del prvenstva kadetov.
Prihodnjo tekmo bodo domovci o-digrali v soboto, in sicer proti ekipi Arte B, ki je trenutno predzadnja na lestvici. Tekma bo na pokritem igrišču na Rojcah. Če bodo naši fantje lepo zaigrali, jim zmaga ne bo mogla uiti.
Naši najboljši strelci:	Vladimir
Kont 109, Livio Semolič 100, Marko Čubej 71, Flavij Terčič 46, Mauro Dornik 44, Arturo Bresciani 8.
M. Č.
le podrejene vloge.
Poleg ekipe slovenskih višjih šol bodo v tem tekmovanju nastopale še naslednje ekipe: tehnični zavod «E. Fermi» A in B, strokovni zavod A in B, učiteljišče in realna gimnazija «Abruzzi».
Koledar prvenstva «včlanjenih», ki zadeva nastope ekipe slovenskih šol je naslednji:
1.	KOLO
Sreda, 3. marca, ob 16.30:
Učiteljišče - Slovenske šole
2.	KOLO
, Sreda, 10. marca, ob 15.30:
Pokal pokalnih prvakov
V povratnem polfinalnem srečanju za košarkarski pokal pokalnih prvakov Rabotničkemu iz Skopja ni uspelo nadoknaditi 23 točk razlike in tako se je v finale uvrstil milanski Cinzano.
Sinočnji izid: Rabotnički - Cinzano 104:89 (56:54). Skupni izid: Cinzano. r Rabotničjci 179:17).	,	,
annsi
I c»»rorfr»
86,44
85,08
84,52
83,56
81,76
80,12
103,30
99,40
99,80
Gorškov (SZ)
2.	Irina Moisejeva - Andrej Minenkov (SZ)
3.	Colleen O’Connor - Jim Lins (ZDA)
4.	Natalija Liničuk - Genna-
dij Karponosov (SZ)	98,00
5.	Christina Regoczy - Andras
Sallay (Madž.)	96,80
14.	Stefania Bertele - Walter
Cecconi (It.)	80,80
15.	Isabella Rizzi - Luigi Fre-
rnni (It.)	78,70
ODBOJKA
TURIN, 3. — Eno izmed polfinalnih skupin odbojkarskega tekmovanja za evropski pokal pokalov bodo odigrali v Turinu. V ponedeljek, torek in sredo bodo namreč tam igrali Klippan CUS Turin, Rude hvezda Bratislava, Partizan Beograd in Volerò Ziirich.
VČERAJ V TRSTU
Naši zapustili dober vtis
Včeraj je bila v Trstu selekcija košarkarjev rojenih do leta 1960. Približno 50 najbolj perspektivnih košarkarjev iz Gorice in Trsta se je predstavilo zveznemu trenerju Cerio-niju. Med temi izbranci je bilo tudi sedem naših košarkarjev, in sicer: Bruno Furlan ■ Kneipp, Rado Race in Andrej Udovič (Bor), Marko Ban, Mauro Čuk, Ivo in Klavdij Starc (Kontovel).
Vsi naši košarkarji so v glavnem zadovoljili zveznega trenerja Cerioni-ja in ni izključeno, da bo tudi eden od naših fantov odpotoval na naknadno izbiro, ki bo v prihodnjih mesecih.
V PRVENSTVU KADETOV
Visok poraz Doma
Dom — Tatriarca 49:103 (21:45)
DOM: F. Fait, A. Bresciani 4, M. Čubej (k) 9, F. Terčič 13, L. Semolič 21, V. Kont, M. Dornik 2.
PATRIARCA: L. Gruden (k) 30, M. Golob 4, C. Lazzari 11, M. Cec-cotti 4, M. Locardi 9, R. Maviglia 9, L. Angorin, F. Demergazzi 4, M. Turco 6, A. Ziani 14.
PET OSEB. NAPAK: v 13. min. p.p. Vladimir Kont, v 11. min. d.p. Mauro Dornik, v 16. min. d.p. Mario Locardi, v 18. min. d.p. Arturo Bresciani.
SKUPNE OSEB. NAPAKE: Dom 23, Patriarca 25.

Iz planinskega sveta
Tretji trnovski maraton
V	nedeljo je bil tretji trnovski maraton, ki je izredno uspel, saj je tekmovalo rekordno število športnikov, kar 1336 iz vse Slovenije, pa tudi iz Italije, Avstrije in zamejstva. Tekmovanje se je odvijalo po gozdovih okoli Črnega vrha in je bilo razdeljeno na veliki in mali maraton. Velikega se je udeležilo o-koli 350 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj kar 305, ostali pa so sodelovali na malem.
Od zamejcev se je na velikem maratonu najboljše uvrstil Pavel Križmančič s. 149. mestom, s časom 3.14’14”. Prav gotovo bi se boljše uvrstil, če mw ne bi v drugem delu proge popustila maža. Vreme je bilo namreč še prelepo za tako tekmovanje, tako da je bila proga v prvem krogu še trtkCj-hf HVugettlf jo je sonce delno stalilo.
Naslednji sjpuqorsfci teki sp tile:
19. marca bo ■ v- '.Ovčji ; vasi deželno prvenstvo za meščane, katerega se lahko udeležijo le tisti, ki stalno bivajo v mestu. Proga bo dolga 15 kilometrov.
V	nedeljo, 21. marca, pa bo v Trbižu «marciacorta», dolga 30 kilometrov. Obeh tekmovanj se bo udeležil tudi Pavel Križmančič.
10. ZŠI
Kot je že znano, bodo letošnje 10. zimske športne igre na Nevejskem sedlu, v nedeljo 14. marca, s pričetkom ob 9.30. Tekmovanje bo samo v veleslalomu in sicer v kategorijah baby sprint (letniki 1969-68-67), miške (66-65), medvedki (64), cicibani (63-62), pionirji (61-60), mladinci (59-58), člani-članice (1957 do 1941), veterani in dame (1940 in starejši).
Vpisovanje je možno vsak dan v tajništvu ZSŠDI od 10.00 do 12.00.
Zadnji dan vpisovanja je v ponedeljek, 8. marca v Ulici Ceppa 9, od 19.30 do 21.00 (bar). Po zaključku vpisovanj bo žrebanje startnih številk. Vpisnina za posameznika znaša 1.000 lir.
Trofeja Tommasini
To nedeljo so bila na Piancavallu prva tekmovanja tržaškega smučarskega prvenstva (Trofeja Tommasini). Tekmovali so v vseh kategorijah smučarskih tekov.
V	ženski konkurenci je tekmovala tudi članica SPDT Zdenka Trampuž, ki se je uvrstila na deveto mesto, s časom 13’6”. Nepričakovano pa je zmagala mlada Luisa Me-stroni s časom 9’4”, pred dolgoletno italijansko prvakinjo lldegardo di Ragogna. SPDT je na društveni ' mesto.
lestvici na četrtem mestu, z dvema točkama.
V nedeljo, 7. marca bodo na Piancavallu ostale discipline, katerih se bodo udeležili tudi nekateri člani SPDT.
Pustni ponedeljek SPDT
Pustni ponedeljek, katerega je organiziralo SPD iz Trsta, je povsem uspel. Glasbe, veselja in šal ni manjkalo. Bogato tombolo je dobila gospa Škerl, ki je tako odnesla domov kar televizor. Srečni dobitnici čestitamo!
Pianinska vertikala
Ker lepo vreme že dalj časa vztraja nad našim področjem, bo v nedeljo, 7. marca spet izlet po planinski vertikali. Tokrat se bo skupina članov, ki se redno udeležuje teh izletov, lotila poti. od, Vižovelj preko Grmade v,Cerovlje, Mavhinje, Šem polaj, nato vzpon na Sv. Lenart, s povratkom v Samatorco,. Tu bodo izletniki stopili na-avtobus za Prosek ali Opčine. Hoda bo okoli štiri ure in pol. Izlet je posebno primeren za starše z otroki.
Zbirališče bo na železniški postaji ob 9.45. Odhod vlaka do Vižovelj je ob 10.08.
Predavanje SPDT
Spet je zaživela tudi naša predavateljska sezona. V četrtek, 11. marca bo ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje znanega slovenskega planinca Sandija Blaži-ne o lanskoletni jugoslovanski odpravi na Cordillero Blanco v Peruju v Južni Ameriki. Predavanje o zelo zanimivi odpravi, o kateri se je že dosti pisalo, bodo dopolnjevali barvni diapozitivi.
Dušan Jelinčič
SMUČANJE
NA TEKME ZA SP
Križaj odpotoval v ZDA
LJUBLJANA, 3. - Najboljši jugoslovanski smučar Bojan Križaj in njegov trener Tone Vogrinec sta z letalom odpotovala v ZDA, kjer bo Križaj nastopil na zadnjih letošnjih tekmovanjih za SP. Prvi nastop bo imel 5. marca v Heavenleyu.
Križaj se bo vrnil v domovino v zadnjih dneh marca.
Na pr enstvu časnikarjev
TRENTO, 3. — Na italijanskem državnem časnikarskem smučarskem prvenstvu je zasedel Tržačan Dante Di Ragogna v teku na 7,5 km 9.
Strokovni zavod A - Slovenske šole
3 KOLO
Sreda, 17. marca, ob 15.30:
Slovenske šole - Strokovni zavod B
4.	KOLO
Sreda, 24. marca, ob 14.30: Slovenske šole - Teh. šola «Fermi» B
5.	KOLO
Sreda, 31. marca, ob 14.30:
Teh. šola «Fermi» B - Slovenske šole
6.	KOLO
Sreda, 7. aprila, ob 14.30:
Realna «Abruzzi» - Slovenske šolg
7.	KOLO
Sreda, 14. aprila:
Ekipa slovenskih šol počiva.
Vse tekme tega tekmovanja «včlanjenih» se bodo odvijale v telovadnici AGI (Largo Culiat 2, Gorica).
V tem tekmovanju bo ekipa slovenskih šol nastopala s sledečimi i-gralkami: Gergolet Luisa, Jarc Marija, Jarc Susana, Perše Silvana (vse učiteljišče «S. Gregorčič») ; Jarc Franka, Kosič Tatjana, Primožič Manuela, Uršič Lučka, Kosič Mirjam (vse klasični licej «P. Trubar»); Devetak Dorjana, Cijan Vida, Petejan Adrijana in Srebrnič Jolanda (vse trgovska šola).
* # *
Danes bo pričetek tudi moških tekmovanj, in sicer mladincev, jutri pa naraščajnikov.
Slovenske šole nastopajo na obeh tekmovanjih in imajo tako v eni kot v drugi kategoriji lepe možnosti za dobro uvrstitev.
Poglejmo danes le prvenstvo mladincev.
Poleg ekip Slovenskih šol iz Gorice nastopajo v tem tekmovanju še naslednje šesterke: ITI «Galilei», Klasični licej «Dante», Realna gimnazija «Abruzzi» in Tehnična šola «Fermi».
Spored
1.	KOLO: četrtek, 4. marca, ob 16.30: Slovenske šole - ITI «Galilei».
2.	KOLO: četrtek, 11. marca, ob 15.30: «Fermi» - Slovenske šole.
3.	KOLO: četrtek, 18. marca, ob 15.30: «Abruzzi» - Slovenske šole.
4.	KOLO: četrtek, 25. marca, ob 15.30: «Dante» - Slovenske šole.
5.	KOLO: četrtek, 1. aprila: Slovenske šole počivajo.
Vse tekme tega tekmovanja bodo v goriški telovadnici ITI «G. Galilei» (Ul. Puccini).
Ekipo Slovenskih šol sestavljajo sledeči igralci; Mavricij Černič, Štefan Cotič, Tomaž Devetak, Aleksander Uršič, Marko Cotič, Marko Jarc, Rafko Butkovič, Marko Zuanič (vsi učiteljišče «S; Gregorčič»); Karel Mikluš, Marjan Bevčar, Loris Nanut in Žarko Grilj (trgovska šola); Ivan Sirk, Karel Devetak, Albert Devetak (ki.' licej «P. Trubar»),
Omeniti moramo še, da tekma turnirja naraščajnikov Slovenske šole -ITI «Galilei»^! bi jo morali odigrati v petek, 5. marca, je bila antici-pirana na danes, četrtek, 4. marca s pričetkom ob 15. uri v telovadnici m.
I. K.
NOGOMET
V NARAŠČAJNIŠKI LIGI
Breg vedno slabše
Breg — Esperia Pio XII 0:2
(0:0)
BREG: Mauri, Klabjan, Mangino, Marjan Grizonič, Ražem, Divis, Sa-ražin, Kalin, Pavel Grizonič, Lovrečič, Sancin.
Bregovi naraščajniki igrajo od nedelje do nedelje slabše. Upoštevajoč dejstvo, da v vrstah Brega nastopa kar šest igralcev, ki so se doslej merili v mladinskih vrstah, si te globoke krize «plavega» moštva ne moremo razložiti. Esperia je tokrat prikazala lepo igro in dobesedno nadrigrala Brežane. Tržačani so prišli v vodstvo šele v drugem polčasu in s hitrim tempom praktično onemogočili Brežanom remi.
ZAČETNIKI
Najmlajše Bregova moštvo se ni predstavilo v zadostnem številu za tekmo z Rosandro, zato bo nogometna zveza upravičeno podelila zmago Rosandri, Bregu pa odbila točko na lestvici.	Jolo

Sk
I
§
I
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
"o POT
K SVETLOBI

MOSKVA, sreda, 19. septembra 1973
Iz
azm,
hotela sem se peš podal na bližnji, za moskovske ‘ere seveda, Kalininski prospekt, hodil pa sem dobre a, Ure, da bi tam v modernih, specializiranih trgovinah Pekt nekai knjig, plošč in razglednic. Kalininski pro-tavh res ^elnje mogočno in moderno s svojimi visokimi timi ' in nebotičniki iz arniiranega betona in prepro-iodPVraV-nimi> a učinkovitimi linijami. To je zagotovo naj-udi nejši del Moskve in zato ni nič čudnega, če je tod .največ modernih, velikanskih specializiranih trgovin, e 0p,aJ Prej sem skušal tu kupiti nekaj razglednic, da bi rkjer • znancem in prijateljem v domovini. Vendar, žal, erri nisem mogel dobiti nikakršnih razglednic. Kjerkoli ro	Pra§al za njih, so mi 'skomignili z rameni in predli	0c^vrnih: nimamo. In potem se sploh niso več zme-
Pet n e,‘ Na vprašanje, kje bi jih lahko kupil, pa so mi y a kratko odvrnili : ne vemo.
:°niai naivečji moskovski knjigarni, domu knjige, sem J našel nekaj dokaj neuglednih in črnobelih razgled-
nic Moskve, ki sem jih seveda z veseljem kupil, saj drugega mi ni preostalo. S seboj sem imel seznam nekaterih knjig, ki bi jih rad kupil. Toda kako sem bil naiven. Prodajalci so mi zatrjevali, da so omenjene knjige že zdavnaj razprodane, da so jih prodali v nekaj dneh in celo nekaj urah in spet sem ostal praznih rok, kljub ogromnemu številu knjig na policah v knjigarni.
Veliko več sreče sem imel v specializirani trgovini z gramofonskimi ploščami «Melodija». To je že kar pravi nebotičnik. Ko vstopiš v trgovino, ki je razporejena v več nadstropjih, dobiš takoj vtis, da si vstopil v hram umetnosti. Vse je bilo okusno aranžirano, prodajalke so bile lepo oblečene in kar je, žal, danes še precej redko za sovjetske prodajalce, izredno so bile prijazne in ustrežljive.
Za razmeroma majhen denar sem kupil kompletno Verdijevo Traviato (niti sto novih dinarjev me ni stala) v odlični izvedbi solistov in orkestra Bolšoj teatra in še nekaj drugih plošč, tako Šaljapina, nekaj del Čajkovskega in podobno, kar so mi izredno okusno zavili v lep papir, paket prevezali s trakom in mi nanj pripeli še rožico. Prodajalka mi je smehljaje izročila paketek, se mi nasmehnila in mi celo dejala, naj jih še kaj obiščem. Bil sem zares izredno presenečen in hvaležen za tako kulturno, pa tudi zares strokovno svetovalsko strežbo.
Potem sem zaustavil taksi in se odpravil na ogled Tretjakovke. Državna Tretjakovska galerija je vsekakor največja in naj dragocenejša zakladnica ruske in sovjetske umetnosti.
Galerijo sta ustanovila brata S. M. in P. M. Tret jakova. Pavel Mihailovič Tretjakov, trgovec in mecen, je začel 1856. leta kupovati slike in se drugovati s slikarjem I. N. Kramskim ter skupino slikarjev «uporniške trinajsterice», ki je bila nasprotnik akademizmu v slikarstvu. Končno
je začel zbirati dela ruskih realistov in «peredvižnikov». Peredvižniki so skupina ruskih slikarjev v drugi polovici minulega stoletja, ki so se združili v «Združenje za prireditev potujočih umetniških razstav (Tovariščestvo pe-redvižnih hudoženstvenih vistavok), po katerem so dobili tudi ime.
Začetki tega združenja so v že prej omenjenem odporu trinajsterice študentov petrograjske likovne akademije proti predpisani mitološki temi v natečaju za zlato medaljo.
Iz zakladnice Tretjakovske galerije: «Trojka», slikarja Serova
Disidenti so ustanovili 1863. leta skupino, iz katere se je potem 1871. leta razvilo združenje peredvižnikov S propa-giranjem realizma so peredvižniki začeli brezkompromisen boj proti reakcionarnim idejam in metodam akademizma, kasneje pa so zavzeli podobno stališče proti pojavom lar-purlartizma. V samem imenu združenja je zgoščen tudi njegov program: organizirajo razstave v Petrogradu in Moskvi, ki jih potem prenašajo v številna pokrajinska mesta. V združenja, katerega ustanovitelj in eden izmed organizatorjev je slikar I. N. Kramskoj, postopno vstopajo ruski slikarji pejsažev, figur, portretov in žanrskih prizorov kot Arhipov, Vasnjecov, Ge, Ivanov, Kasatkin, Le-vitan, Makovski, Maksimov, Mjasojedov, Nesterov, Nevje-rov, Perov, Poljanov, Prjanišnjikov, Rjepin, Savicki, Sa-vrasov, Sjerov, Surikov, šiškin in drugi, torej sama zveneča in pomembna imena ruske, danes že klasične likovne umetnosti. Pod vplivom materialističnih estetskih idej Dobroljubova in černiševskega zastopajo peredvižniki v svojem likovnem izrazu realizem in nacionalizem. Ko izpostavljajo svoji neusmiljeni kritiki tedanjo družbeno ureditev v Rusiji, obdelujejo teme o brezpravnosti in bedi ljudstva, kasneje pa tudi tematiko iz življenja delavskega razreda. Ob koncu minulega in v začetku našega stoletja peredvižniki preživljajo krizo, ker so liberalistične tendence usmerile nekatere člane v malomeščansko idiliko in modne žanre. V petdesetih letih je združenje priredilo oseminštirideset razstav, ki so popularizirale rusko napredno umetnost in odigrale pomembno vlogo v razvoju revolucionarne misli.
Tretjakov je torej začel zbirati slike omenjenih slikarjev z zelo jasnim ciljem in namenom: ustanoviti je hotel popularno galerijo ruske nacionalne umetnosti.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
Podružnica
79 46 38 79 58 23 76 14 70 Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Sfo’an 6
PRIMO
Za SFRJ
Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
DZS - 61000 Ljubljana,
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-lavnikin 13.000, ob praznikih 15.000.
Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih . pokrajin Italije pri SPI.
4. marca 1976
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Z IT - Trst
/M MEDNARODNI KONFERENCI DEŽEL V RAZVOJU V LJUBLJANI
Danes sprejmejo statut centra za upravljanje javnih podjetij
Ustanova bo učinkovito podprla družbeno gospodarski razvoj neuvrščenih in drugih dežel v razvoju ■ Financirala se bo s prispevki posameznih članic
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 3. — Predstavniki dežel v razvoju, ki sodelujejo na konferenci v Ljubljani, so danes v okviru posebnega delovnega odbora razpravljali o osnutku statuta Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini v deželah v razvoju. Kako oo deloval ta center, ki je bil doslej jugoslovanska ustanova, v prihodnje? Ž jutrišnjim sprejetjem statuta bo postal skupni center dežel v razvoju in potemtakem konkretna oblika sodelovanja med njimi in spodbujevalec izmenjave izkušenj na področju upravljanja javnih podjetij in sploh v zvezi z javnim gospodarskim sektorjem. Rezultati dejavnosti bodo pomagali vladam pri razvijanju narodnih gospodarstev ir. spodbujali družbeni in gospodarski napredek dežel v razvoju v celoti. Center se bo ukvarjal predvsem s proučevanjem, raziskovanjem in izmenjavo izkušenj pri vseh vidikih dejavnosti in razvoja javnih podjetij ter v zvezi-z vlogo javnega sektorja v narodnem gospodarstvu. V skladu s podporo, ki jo neuvrščene in druge države v razvoju dajejo Združenim narodom, bo center sodeloval z organi in organizacijami iz sistema Združenih narodov, sodeloval pa bo tudi lahko z državami, ki ne bodo njegove članice.
Najvišji organ centra bo skupščina, ki jo bodo sestavljali delegati držav — članic, in sicer iz vsake po eden. Skupščina bo kot najvišje politično telo sprejemala program centra in druffe sklepe, pomembne za njegovo delovanje.
Center se bo financiral s orispev-ki posameznih članic. Skupščina bo na podlagi finančnega načrta, ki ga bo sprejela, določila višino prispevka posameznih članic. Pri tem bodo uporabljali merila, ki so ve-liavna za prispevne držav v proračun združenih narodov, najmanj razvite države pa bodo imele še posebne ugodnosti. Jugoslavija je ali pa bo zagotovila zemljišče poslopja in potrebno opremo za delovanje centra, skrbela pa no tud. za njegovo nemoteno dejavnost in Uresničevanje zastavlienih programov, dokler ne bo uveljavljen nov sistem financiranja.
Kot kaže, bodo lahko kmalu po sprejetju statuta, id ga bodo parafirali jutri, sklicali prvo redno sejo skupščine centra ir tako tudi s te plati omogočili njegovo široko mednarodno delovanje v korist dežel v razvoju.
VLADO BARABAŠ
skl obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda. Med obiskom je imel izčrpne pogovore z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem, sprejeli pa so ga tudi vidni jugoslovanski funkcionarji dr. Vladimir Bakarič, Džemal Bijedič in general armade Nikola Ljubičič. Kot poudarja danes objavljeno skupno sporočilo. sta zunanja ministra Minič in Banda obravnavala številna pomembna vprašanja iz mednarodnih in dvostranskih odnosov. Posebno pozornost sta namenila pripravam na vrhunski sestanek neuvrščenih v Colombu, razmeram v Afriki in Evropi ter nadaljnjemu izboljšanju stikov med Jugoslavijo in Zambijo.
Sovjetska zveza imenovala veleposlanika v LR Angoli
MOSKVA, 3. — Sovjetska zveza je imenovala 53-letnega Borisa Vo-robyova za svojega prvega veleposlanika v Luandi, glavnem mestu Ljudske republike Angole. Kakor sporoča agencija TASS, je bil Vo-
robyov do 1. 1974 veposlanik v Nigeriji, pred tem pa svetnik v Gani.
Melo Antunes na obisku v Iranu
TEHERAN, 3. — Portugalski zunanji minister major Ernesto Melo Antunes je dopotoval na tridnevni uradni obisk v Iran. kamor ga je povabil tamkajšnji minister za zunanje zadeve Abbas Khalatbari.
Razgovarjala se bosta o vprašanjih, ki zadevajo poglobitev dvostranskega sodelovanja na gospodarskem, tehniškem in kulturnem področju.
Jutri bo portugalskega predstavnika sprejel perzijski šah, pojutrišnjem pa obišče Antunes starodavno mesto Širaz v južnem Iranu. V soboto se vrne v Lizbono.
Kolaboracionist Hesse obsojen na štiri mesece zapora
LONDON, 3. — Britanska policija je odkrila v južnem londonskem: predmestju Clapham tovarno bomb : in raznega eksploziva. Večjih nadrobnosti o zadevi ni razširila.
Ida Samec por. Ciacchi je ganj eno pripovedovala, kako so aretirali sestro Angelo ter jo mučili z eie ktričnim tokom na sedežu SD in V gnezdu Collodijeve tolpe v Ul. Bellosguardo.
Zambijski zunanji minister odpotoval iz Jugoslavije
BEOGRAD, 3. — Zambijski zunanji minister Rupiah Banda je danes končal tridnevni uradni in prijatelj-
............................
Iz poročila tajnika De Martina na kongresu socialistične stranke
(Nadaljevanje s 1. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
okviru je potrebna moralizacija javnega življenja (De Martino je govoril tudi o nekaterih pojavih v PSI) ter takojšen pristop k nekaterim pomembnim reformam, ki jih levi center ni bil sposoben uresničiti.
De Martino seveda ni mogel mimo vprašanja zakonske ureditve splava. Najprej je dejal, da socialisti niso mnenja, da je splav «načelna rešitev», prav nasprotno. Toda pojav splava predstavlja veliko družbeno vprašanje, ift v lem okviru ga je treba obravnavati. PSI se ne strinja z nekaterimi ženskimi bolj radikalnimi skupinicami, ki govorijo o «svobodnem razpolaganju z lastnim telesom», čeprav nočejo, da bi se ob obveznem mnenju zdravnikov razrasel stranski pojav podkupovanja in špekulacije. Ženska naj bo torej svobodna v svojih odločitvah in to predvsem iz praktičnih razlogov. Socialisti skušajo na to stališče združiti sile levice (predvsem KPI) in laične stranke. Upati je, je poudaril De Martino, da bo parlament zakon odobril, čeprav to ni gotovo zaradi nejasnega zadržanja KD.
Na koncu je De Martino opredelil odnos? socialistične stranke do drugih skupini Milo se je izrazil- o socialnih demokratih, češ da so večje razlike med socialisti in republikan-
ci, kot pa do socialdemokratov, vsaj kar se gospodarske politike tiče. Zavrnil je predlog radikalcev o «federaciji» med PSI in PR, pač pa je slovesno povabil skupino bivših socialdemokratov, ki se — predvsem v Lombardiji — združujejo v MUIS, naj vstopijo v stranko, kjer je zanje dovolj prostora.
RIM, 3. — Ponoči je 120 družin brez strehe zasedlo ravno toliko stanovanj v poslopju družbe «Sabotino» v mestni četrti Trastevere. Pripeljale so se s 30 vozili in sta-fibvanjške pfoštbre koj napolnile s pohištvom in drugo opremo. Ko je prihitela policija, so bila stanovanja že popolnoma zasedena.
Vojaške vaje NATO
HALIFAX, 3. — V torek, 9. t.m. se pričnejo pred severnoameriško atlantsko obalo vojaške vaje. ki c« jih udeleži 1.700 mož, 35 ladij in 12 letalskih eskadrilij iz ZR Nemčije, Združenih držav Amerike, Nizozemske, Velike Britanije in Kanade. Vaje pod nazivom «Safepass» bodo trajale 10 dni ter naj bi omogočile preveritev! učinkovitosti aparata za zaščito ladijskih strateških sil A-tlantskega pakta pred morebitnim
napadom s strani letal, podmornic ali kopenskih čet.
CANBERRA, 3. — Jordanski kralj Hussein je dopotoval danes v Avstralijo, kjer se bo mudil na osemdnevnem uradnem obisku.
Zrelostni izpiti sc pričnejo 1. julija
Ministrstvo za šolstvo je izdalo o-krožnico, s katero je določilo datume za objavo zaključnih ocen in za izpite v letošnjem šolskem letu.
Na vseh višjih srednjih šolah bodo morali zaključne ocene objaviti do 14. junija. Izpiti se bedo v poletnem reku pričeli 16. junija, v jesenskem pa 2. septembra. Ustrezne prijavnice je treba oddati do 31. maja oziroma do 21. avgusta.
Zrelostni izpiti se bodo pričeli 1. julija. Rok za priglasitev pa zapade 15. aprila in to tako za redne dijake kot za privatista. Ti morajo i-meti diplomo nižje srednje šole ter morajo do 30. junija letos izpolniti 18 let. V poštev pridejo tudi tisti, ki so zaključili nižjo srednjo šolo pred tolikimi leti, kolikor traja višja srednja šola oziroma tisti, ki so že izpolnili 23 let.
...................................................n...............................................................nun.....
POLITIČNI POLOŽAJ NA KITAJSKEM ŠE VEDNO NAPET,
Teng Hsiaoping v središču polemik med radikalci in zmernimi silami
PEKING, 3. — Po vesteh, ki so jih razširili zahodni diplomatski krogi, je podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiaoping odstopil. To naj bi bila neizbežna posledica silovite kampanje, ki so jo preti njemu sprožili pripadniki radikalne struje, tiste, ki je najbolj zvesta Maocetungo-vim revolucionarnim načelom in navodilom. Glasnik informacijskega u-rada na zunanjem ministrstvu ni vesti potrdil, pa tudi ne zanikal, kar utrjuje v polibčnih opazovalcih prepričanje, da je resnična. Z odstopom Tenga naj bi se v napetem notranjepolitičnem žiVjenju Kitajske začelo novo poglavje.
Pekinško «Ljudsko glasilo» je danes objavilo članek, ki je po mnenju političnih izvedencev dokaj zanimiv, kolikor bežno nakazuje nadaljnji razvoj pol e m: k med radikalci in zmernimi silami. G;asilo napada Tenga še ostreje, kakor v preteklih dneh. Ne imenuje gn sicer izrecno, ampak govori o «njem» ali «tistem človeku».- Poudarja «eobhodno potrebo po kritiki m zg edni obsodbi krivca, ki pa mu z druge strani dopušča tudi možnost prstene samokritike v ideološko - po"i'Y.nem pogledu.
List poroča o «veliki revolucionarni razpravi» na pekinški politehniki Tsing-hua in citira izjave, ki so jih dali člani delavske propagandne organizacije na univerzi. Obsodbo tega človeka, ki je ub’-al kapitalistično pot, ne zahtevajo le študentje, šolniki, uredništvo in d -iavstvo, temveč vse kitajsko ljudstvo. Kdor se vdaja revizionizmu, mora biti obsojen ne glede na starost in položaj, ki ga ima v družbi. Drogati takega človeka pomeni avtomatično vzoo-staviti kapitalizem, a tega — piše «Ljudsko glasilo» — ne borne nikdar dovolili; dovolj revouic onarnega poguma imamo, da pojdemo tudi proti toku, ako treba.
Pekinški časopis navaja zatem Maocetungova navodila, po katerih se morajo revoluconarji učiti na storjenih napakah, da jih zopet ne ponovijo in «zdraviti p avočasno bolezen, kajti le tako je mogoče bolni-
ka rešiti». Temu človeku (beri: Ten-gu Hsiaopingu) — nadaljuje pekinško glasilo — moramo torej postreči s takim zdravniškim receptom, ki ustreza njegovi bolezni ter ga še nialo podrezati (kamr med kulturno revolucijo), nato pa počakati rezultate. Po sodbi iieki erih se te besede slišijo kot vabilo Tengu k samokritiki.
Med kulturno revolucijo je bil Teng (tedaj glavni tajnik partije) o-značen kot «št. 2» med vodilnimi o-sebnostmi, ki «so ubrale kapitalistično pot», 1. 1973 pa so ga rehabilitirali v upanju, da zopet stopi na pravo pot, vendar vse zaman, piše «Ljudsko glasilo» m pristavlja, da se je Teng, brž ko je dobil v roke oblast, znova spečal z revizionisti.
Vsekakor velja oin miti, da se med Maocetungovimi privrženci opaža težnja k preudarni omejitvi pretiranih napadov na tako imenovane revizioniste, kajti prenuda kampanja proti njim bi utegnda imeti prav nasprotne učinke, da se namreč napadeni organizirajo v močan blok in tako še bolj zavrejo levolueijo
Ameriškim misionarjem prepovedani stiki z vohunsko službo CIA
ATLANTA, 3. — Proti rovarjenju ameriške vohunske službe CIA v tujini je dvignil glas tudi ameriški svet Cerkva. Njegov izvršni odbor je izdal resolucijo, v kateri je re čeno, da morajo ameriški misijonarji in drugi cerkveni oblastniki na tujem prenehati s posredovanjem poli tičnih in drugi informacij agenciji CIA. Podpredsednik omenjenega sveta Robert Thomas je izrecno dejal, da ne smejo imeti cerkveni krogi nobenega stika več s to organizacijo, ki naj bi v preteklosti, kakor izhaja iz nekega javnega poročila," navezala tesne stike z nekaterimi misijonarji v inozemstvu.
NOV POSLOVNI USPEH JUGOSLOVANSKEGA LADJEDELNIŠTVA
Na Reki bodo zgradili še 6 tankerjev za SE
Pogodba je bila podpisana včeraj - Tankerji bodo imeli po 40.000 ton nosilnosti, poganjali pa jih bodo stroji s 17.400 KS
REKA, 3.1 — Reški ladjedelnici «3. maj» je bilo zaupano pomembno naročilo za zgraditev šestih petrolejskih ladij po 40 tisoč ton nosilnosti za sovjetsko trgovsko floto. Pogodbo so danes popoldne podpisali predsednik družbe «Soduimport» iz Moskve Viktor Ivanovič Očeretin, predsednik reškega ladjedelniškega konzorcija Milovan Tuhtan in direktor ladjedelnice Aldo Zefran.
Tankerji bodo opremljeni z motorji po 17.400 KS, ki jih bo zgradila tovarna strojev na Reki. Štiri tankerje bodo izročili v letu 1978, preostala dva pa naslednje leto.
Ladjedelnica «3. maj» je doslej izročila sovjetski floti že 20 ladij, pravkar pa dokončuje naročilo petih petrolejskih ladij po 40 tisoč ton istega tipa, ki jih predvideva danes podpisano naročilo. Od teh že plujeta dve ladji, naslednje tri pa jima bodo sledile v sredini tega leta. Tako bo celotna tonaža na Reki zgrajenih ladij za moskovsko ladjedelniško družbo že sedaj presegla 513 tisoč ton nosilnosti. S tem se sovjetski naročniki uvrščajo na prvo mesto med tujimi klienti reške ladjedelniške industrije. S predajo ladij, ki jih vključuje novo naročilo, bo skupna to-naža dosegla 753 tisoč ton.
E. Klarich
Ford naj bi se hotel iznebiti Kissingerja
WASHINGTON, 3. - Ameriška vlada je zanikala vest, po kateri utegne biti bivši obrambni tajnik Melvin Laird imenovan za državnega tajnika. Vest je priobčil list
«Madison Capital Times» ki je tudi zapisal, da sè,Hoče predsednik Ford čimprej iznebiti Henryja Kissin-gerja, češ da ovira njegovo volilno kampanjo pred bližnjimi predsedniškimi volitvami."
Melvin Laird j'e neuradno Fordov svetovalec za notranjo in zunanjo politiko.- V vladnih. krogih pravijo, da mu utegnejo ponuditi brezplačno sodelovanje, neposredno z Belo hišo.
soočenje med Hessejem in Carlom ! Grinijem. Ko sta priči sedli pred j sodni zbor, ju je dr. Maltese spora-’ nil na njuno prisego, da bosta povedala resnico in se nato obrnil h Griniju: «Poznate moškega, ki sedi pred vami?»
Grini: «Nikoli ga nisem poznal.»
Odv. Canestrini: «Opišite nam tolmača, ki je prisostvoval Zasliševanju jetnikov na dvorišču v Rižarni.»
Grini: «Okno sobe, v kateri sem bil zaprt, je bilo oddaljeno kakih 50 metrov od kraja, kjer je Allers zasliševal jetnike. Zato osebe, ki sem jo imel za tolmača nisem mogel videti dobro v obraz. Morda bo bolj tečen Francesco Macaiuso, ki je bil le nekaj metrov daleč.»
Predsednik: «Opišite nam domnevnega tolmača.»
Grini: «Bil je mlad, vendar pa ne bi vedel povedati, koliko mu je bilo let in tudi ne opisati njegovih potez.»
Predsednik: «Kakšen je bil njegov čin »
Grini: «Prepričan sem, da ni bil častnik.»
Odv. Longo: «Preberimo zapisnik njegovega prejšnjega pričevanja. Rad bi vedel, zakaj je izrecno i-menoval Hesseja.»
Grini: «Odvetnik Kostoris mi je tedaj pokazal sliko na tedniku «Meridiano» in me vprašal, če poznam tistega moškega. Njegovo ime sem prebral v didaskaliji.»
Longo: «če se ne motim, ste prej povedali ime in šele nato so vam pokazali sliko. Zakaj ste izustili ime Hesse?»
Predsednik: «Gospod odvetnik, saj je že pojasnil. Vsekakor pa Grini, odgovorite.»
Grini: «Ponavljam, da sem ime razbral v didaskaliji omenjenega tednika.»
Canestrini: «Kdaj in kako ste spoznali Hesseja?»
Grini: «Nisem ga nikoli srečal in tudi nisem vedel za njegove težave s pravico. Tedaj sem živel v Milanu.»
Canestrini: «Nezaslišano je, da človek, ki je živčl v Rižarni, misli da bo vso zadevo likvidiral z izgovorom, da se je preselil v Milan. Italijanski časniki so o zadevi veliko pisali. Zato zahtevam, naj sodni zbor odredi aretacijo Grinija in ga obtoži prikrivanja resnice in lažnega pričevanja, saj bo le tako morda doumel, da je resen sodni postopek in ne samo bedna farsa.»
Javni tožilec: «Mislim, da taka strogost ni potrebna, pozivam pa vas gospod predsednik, da pričo formalno opomnite,»
Grožnja, s kazenskim pregonom je očitno zalegla, saj je bil odtlej Gri-nijev spomin veliko boljši. Ko mu
I je predsednik pokazal sliko mlade-I ga Hesseja, se je spomnil, da je možakarja že videl. Dodal je, da je najbrž bil s skupino esesovcev, ki so maja 1944 vdrli v trgovino njegovega očeta v Ul. San.Nicolò in ga prisilili, da jim je krojil uniforme.
Ddv. Kostoris: «Hesse je bil v uniformi?»
Grini: «Da, bili so vsi v uniformi.»
Predsednik: «Kaj pravite vi k temu, Hesse?»
Hesse: «Nikoli nisem vdrl v nobeno trgovino, nikoli nisem bil v esesovski uniformi, ker sem bil kot tolmač v civilu. Gospoda Grinija vidim danes prvič.»
Odv. Trauner: «Pravite, da ste bili kot tolmač civilist, pred tem pa ste nam znova potrdili, da ste se udeležili napada na Gran Sasso. V kakšnem rodu vojske ste bili tedaj?»
Hesse: «Imel sem uniformo nemškega padalca.»
Canestrini: «Gospod Grini, ko so esesovci vdrli v vašo trgovino, je bil med njimi tolmač?»
Grini: «Prvič je bila z njimi Augusta Reiss, vendar pa tolmač ni bil potreben, ker je moj oče odlično poznal nemščino in nam je sproti prevajal.»
Canestrini: «Hesseja se torej spominjate. Ste kdaj govorili z njim?»
Grini: «Spominjam se ga, čeprav nisem stoodstotno gotov, vendar pa ponavljam, nisem imel z njim nobenega neposrednega stika, ker mi je bil za tolmača oče.»
Predsednik: «Kdo je govoril v i-menu esesovcev?»
Grini: «Bil je neki podčastnik, Riedinger po priimku. Dobro se ga spominjam, ker mi je priselil zaušnico.»
Kostoris: «Gospod Hesse, ste poznali Riedingerja?»
Hesse: «Ne.»
Longo: «Gospod Grini, ste kdaj videli Hesseja v Rižarni?»
Grini: «Nikoli ga nisem videl v uničevalnem taborišču.»
S tem je bilo soočenje zaključeno in odvetniški kolegij se je nato dobesedno vrgel na Hesseja, da v luči dosedanjih izsledkov obravnave znova zasliši kolaboracionista, ki je prvi dan kar stresal iz rokava same «Ne vem» in «Ne spominjam se.»
Prvi je vžgal po kolaboracionistu odvetnik Flora: «Povejte nam, kdo so bili rablji na sedežu SD na Oberdankovem trgu in kako so mučili obtožence!»
pred nekaj dnevi točno opisal mučilnico in poudaril, da so bile stene naravnost «prepleskane» s krvjo. Takim zasliševanjem je po navadi prisostvoval tudi tolmač?
Hesse: «Ne.»
Predsednik: «Gospodje odvetniki, opozarjam vas, da ni nihče dolžan pričati proti samemu sebi. Pazite, da ne prestopite že začrtanih meja.»
Longo: «Kaj veste, če je bil sedež SD povezan s Coroneom z dolgim hodnikom? Veste, če so jetnike, ki so jih zasliševali na sedežu SD pošiljali v Coroneo in od tod v Rižarno in obratno?»
Hesse: «Vem, da so zaslišane odgnali v Coroneo, ponavljam pa, da sploh nisem vedel za obstoj Rižarne.»
Javni tožilec, ki je končno prišel do besede (drugače pa je bil skorajda izrinjen iz obravnave in je bil skorajda odsoten, čeprav je fizično sedel v sodni dvorani), je zahteval soočenje Hesseja z Maca-lusom. Dr. Coassinu se je pridružil še odvetnik Trauner, ki je zahteval dodatna soočenja, med drugim s prof. Doninijem, kateremu je Hesse zabrusil, da mu bodo obesili sina, ker je sodeloval pri atentatu v Ul. D'Azzeglio. Ti posegi so za pričo pomenili nekajminutni oddih, a kaj kmalu se je nanj usul plaz vprašanj, na katera pa je vselej odgovarjal mirno in skoraj prezirljivo. Očitno je bilo službovanje na SD zanj dobra šola in je bil vajen kaj drugačnih zasliševanj.
Odv. Berdon: «Kot tolmač ste šli kdaj tudi na racije? Gospa Legiša iz Cerovelj me je telefonsko obvestila, da vas je videla na sedežu esesovcev v Devinu in da je bila sedemnajstkrat zaslišana v vaši prisotnosti.»
Hesse: «Nisem se nikoli premaknil z Oberdankovega trga in nisem nikoli bil v Devinu.»
cijah.»
Canestrini: «So esesovci odgnali vaščane?»
Hesse: «Vem, da so odgnali nekaj vaščanov, ne bi vedel pa kam in kakšna je bila njihova usoda. Bil sem samo za tolmača. Nekatere so menda zaprli v Coroneo.»
Sanzin: «Kakšni oddelki so sodelovali pri racijah?»
Hesse:	«Esesovci, enote wehr-
machta in pripadniki fašistične milizie.»
Berdon: «Ste bili med akcijo o-boroženi, saj je bilo splošno znano, da so Senožeče nevarno področje.»
Hesse: «Nisem imel orožja.»
Sanzin: «Kdo vam je poveljeval?»
Hesse: Major Schiffner. Bil sem mu za tolmača v njegovih stikih s poveljnikom fašistične milizie.»
Odv. Škerlj : «Ste se udeležili številnih akcij? Ste bili tudi v Čičariji?»
Hesse: «Ne, tam nisem bil. Spominjam se le racije v Tržiču. Pravzaprav ni bilo to niti racija, pač pa le hišna preiskava na domu nekoga, ki pa je pobegnil pred našim prihodom.»
Berce: «Ste poznali Allersa? Ste vedeli, kakšne so bile njegove pristojnosti, saj je vendar poveljeval specializiranemu oddelku SS?»
Hesse: «Nikoli nisem srečal Allersa in tudi nisem vedel za Einsatz-kommando.»
Traneur: «Ste poznali Wirtha?»
Hesse: «Tudi ne.»
Berce: «Ste bili v uniformi, ko ste šli na racije?»
Hesse: «Dali so mi vojaški suknjič, vendar brez vsakršnih oznak.»
Sodni zbor se je nato za kratek čas umaknil na posvetovanje, da bi odločal o dodatnih soočenjih, ki so jih zahtevali zastopniki prizadetih strank. Ob koncu je sklenilo, da sooči Hesseja samo s Francescom Macalusom, republikinskim vojakom
WIESENTHAL 0 PROCESU
DUNAJ, 3. — Simon Wiesen-thal, «lovec na naciste», kakor ga imenujejo nekateri, bi moral pričati na procesu o Rižarni, \ endar ga za sedaj še ne bo k nam. Pravi, da nima časa, v Trst pride šele konec marca ali v začetku aprila. V resnici se odpravlja v Združene države Amerike, kjer bo imel vrsto konferenc, kakor je povedal v nekem intervjuju.
Sklep tržaškega porotnega sodišča, da se obravnava ne omeji le na postopek proti «navadnim zločincem», je po Wiesenthalo-vem mnenju izrednega pomena in v čast tukajšnjemu sodstvu.
Na vprašanje, ali je morda pripravljen premestiti svoj dokumentacijski center o nacističnih zločinih z Dunaja v Trst, je intervjuvanec odvrnil predstavniku tržaškega tednika «Meridiano di Trieste», da Avstrije ne more in noče zapustiti; pač pa bo navdušeno sodeloval pri morebitni ustanovitvi knjižnice ali študijskega centra za politične in zgodovinske raziskave o nacizmu v našem mestu.
Marija Velušček, sestra narodnega heroja Antona Veluščka, ki je umri
v Rižarni.
Hesse: «Kot sem že poudaril zadnjič, niso v moji prisotnosti mučili nikogar.»
Flora: «In niste nikoli slišali za mučenje?»
Hesse: «Za to sem prvič slišal v tej sodni dvorani.»
Odv. Sanzin; «Ste videli kdaj podzemske celice na Oberdankovem trgu?»
Hesse: «Kot sem že povedal, o mučilnicah ne vem nič.»
Longo: «Odvetnik Tončič nam je
Na pcìuiiio množico je včerajšnja, obravnava, napi aviia gtuouk vtis.
Odv. Pincherle: «Kdo je bil za tolmača med mučenjem zaslišanih?»
Hesse: «Imeli so tudi druge tolmače, ki so bili avstrijske narodnosti.»
Pincherle: «Vi ste bili torej za tolmača le na zasliševanjih, na katerih niso obtožencu skrivili niti lasu?»
Hesse: «Da.»
Na izrecna vprašanja odvetnika Canestrinija je kolaboracionist nato opisal, kako se je udeležil napada na Gran Sasso in pojasnil zakaj je bil nato premeščen v Trst. Dejal je, da je bil nekaj dni po osvoboditvi Mussolinija ranjen pri Terracini, vendar pa ne v bitki, pač po golern naključju, ker naj bi neki podčastnik po nerodnosti sprožil vanj svoj samokres. Dodal je tudi, da v nasprotju s svojim običajem, mu Nemčija ni priznala niti pokojnine kot vojnemu ranjencu.
Longo: «Priča Montanari je poudaril, da vas je večkrat videl v uniformi in da ste se tudi udeležili vojaških operacij. Kaj pravite na to?»
Hesse: «Včasih sem res šel na teren vendar vselej kot tolmač. Včasih sem spremljal svoje nadrejene k poveljstvu fašistične milicije in k poveljniku tržaškega vojaškega prezidija.»
Longo: «Torej priznavate?»
Hesse: «Včasih sem moral tudi na Kras. ker sem bil za tolmača italijanskemu in nemškemu poveljniku.»
Berdon: «Povejte nam kraje, kjer ste bili, saj vendar ni šlo za idilične sprehode v naravo.»
Hesse: «Bil sem v Senožečah.»
Odv. Berce: «Vi ste bili tako privilegirani, da ste prisostvovali samo «nedolžnim» zasliševanjem. Bili ste ranjeni v nenavadnih okoliščinah in ste nato pridrveli v Trst, glej naključje, na sedež SD. Poleg tega pa ste se udeleževali racij. Povejte nam, kakšen je bil vaš položaj in kdo vas je plačeval.»
Hesse: «Ko sem okreval, sem bil na razpolago vojaškemu okrožju, ki me je najprej dodelilo kot tolmača organizaciji Todt, nato k železniški službi, potem k mornarici in končno k SD.»
Sanzin: «Doslej smo o racijah
ki je po čudnem naključju končal v Rižarni. Le-ta naj bi po pričevanju Grinija bil med tistimi, ki jim je Allers sodil na dvorišču Rižarne. Macaiuso, ki je zaprt v Coroneu zaradi tatvine in goljufije, pa je zanikal, čeprav ne preveč prepričljivo, to okolščino in zato je soočenje odpadlo. Hesseja pa so odvetniki znova naskočili in ob koncu dobre pol ure zasliševanja je odv. Canestrini zahteval, naj mu sodijo zaradi prikrivanja resnice in lažnega pričevanja.
Pred procesom proti Hesseju pa je sodni zbor zaslišal še dve priči in sicer Ido Samec por. C acchi m sestro narodnega heioja Antona Veluščka Mario. Medtem ko je bilo zasliševanje slednje kratko, ker sodni zbor ni imel za potrebno, da poglobi okoliščine smrti herojskega partizana (odvetnik Canestrini j® vsekakor izročil predsedniku Gueli-jevo poročilo o aretaciji Veluščka), je bilo pričevanje Ide Samez zelo presunljivo in marsikomu so se ob njenih besedah orosile oči. Ženska je povedala, da se je prijavila kot prizadeta stranka, ker je bila njena sestra Angela ubita v Rižarni-Esesovci so jo aretirali, ker je bu njen mož partizan. Odgnali so j° najprej na sedež SD in nato v Co; roneo, od koder so jo nato odvedli v Rižarno, kjer je umrla. Ida j® povedala, kako se je javila v zl°' glasnem poslopju na Oberdanovem trgu, da bi se pozanimala za usodo sestre («Imela je tri nedorasle ?-troke, dveh, treh in štirih let») kako jo je neka uradnica preprt' čevala, naj takoj odide, ker je b-l° nevarno postopati tamkaj. Nadvse presunljiv pa je bil opis srečanj* s sestro v Coroneu. Ko je silil* vanjo, naj ji vendarle pove, kaj s® z njo dogaja, si je Angela razgald* prsi in ji pokazala opekline, P®" sledico mučenja z električnim t0~ kom. Po tem srečanju se je po n®' kaj dneh vrnila v kaznilnico, a s®' stre ni bilo več. Povedali so ji, °r so jo odgnali v Rižarno in da J® zaradi hudih muk zblaznela.
Proces se bo nadaljeval danes * pomembnim pričevanjem štirih zgjf dovinarjev Collottija, Ferenca, garja in Pacorja, katerih naloga z znanstvenega vidika uokviriti unl
v okoliških vaseh slišali le priče- čevalno taborišče v Rižarni in ra.^ vanja žrtev. Rad bi, da bi nam po-1 galiti odgovornosti fašističnega ^ vedali tudi vi kaj več o teh ak- kolaboracionističnega Trsta.