t PoStnina plaiug T gotovlnf. Leto XII., žtev. 114 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. fatseratni oddelek: Ljubljana, Sedet* burgova uL 3. — Tei. 3492 m 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2 — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana it 11.842 Praha čMo 78.180, Wten it. 105.241. Ljubljana, torek, lq. maja I93I Naročnina znaša mesečno 25 — Dn, __* mozemetvo 40.— Din. Uredništvo: Uobtjana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 T* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8. Telet, it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Živahno zanimanje za vpis stabilizacijskega posojila Jngoslovenska transa bo vpisana že v par dneh - Ugodna sodba oglednega pariškega lista SVET DRUŠTVA Beograd, 18. maja. p. Zanimanje za obveznice našega novega stabilizacijskega posojila v zlatu je veliko v najširših slojih prebivalstva, kar se je pokazalo že danes prvega dne podpisovanja posojila. Državna hipotekama banka je naravnost preplavljena z zahtevami po informacijah o pogojih, pod katerimi se more posojilo podpisati. Zanimivo je, da kažejo zanimanje za posojilo ne samo imovitejš.i sloji, temveč tudi mali varčevalci. Že pred otvoritvijo vpisovanja je čakalo dopoldne pred Državno hipotekarno banko veliko število liudi, ki so hoteli med prvimi podpisati posojilo. Pri Državni hipotekami in drugih beograjskih bankah je bilo že danes vpisanega toliko posojila, da bo jugoslovanska tranša gotovo vpisana mnogo prej kakor v določenem roku. V Državni hipotekami banki se Je vršila danes tudi dobro uspela konferenca zastopnikov beograjskih denarnih zavodov, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se podpre njeno delo. Za stabilizacijsko posojilo kažejo živahno zanimanje vse večje banke. Slične konference so se vršile tudi v Zagre- bu, Novem Sadu in v mnogih dragih mestih. Sodijo, da bo vsa jugoslovenska tranša vpisana že v par dneh. Paril, 18. maja. A A. »Temps« prinaša danes članek ob priliki emisije 7% jugosloven skega mednarodnega stabilizacijskega posojila. Med drugim pravi: To je finančna operacija velikega sloga in bodo njene posledice jako važne za politične kakor tudi za gospodarske odnošaje med Francijo in Jugoslavijo. Zato je jugoslovensko posojilo vredno posebne pozornosti, tem bolj, kei so neki dogodki dali povoda, da so se v Franciji pojavile razne sodbe, pogosto netačne, glede finančnih naporov jugoslovenske vlade, da bi sama iz lastnih sredstev premagala težkoče na gospodarskem polju. V nadaljnjem razmotrivanju list naglasa rigoroz-nost finančne uprave v Jugoslaviji in stremljenje vlade po dosegi proračunskega ravnotežja in stabilnosti denarja ter odločni sklep kr. vlade, da spoštuje mednarodne finančne obveze. Novo jugoslovensko posojilo je zato posojilo z velikim finančnim jamstvom. Henderson haaškemu Avstrij grozi nova vladna kriza Velenemci odklanjajo mnoge predloge finančnega stra za sanacijo državnih financ Beograd, Ig. maja. M. Po vesteh z Dunaja grozi avstrijski vladi kriza Z današnj-in dnemi je prišlo vprašanje sanacije avstrijskih financ v odločilno stanje. Na današnji sejč ministrskega sveta je namreč finančni minister dr. Juch predložil točen načrt za sanacijo. Pričakujejo, da bo po seji tfkmiTiš-ni minister stopil t stik z zastopniki večinskih strank. V političnih krogih trdijo, da obstoja glede njegovih načrtov veliko na sprotstvo v naziranjih med vladnimi strankami Zato je verjetno, da bo še v tem tednu nastala kri«a v avstrijski vladi. Vol-stvo velenemške stranke namerava namreč ostro nastoip-itl proti vladnemu načrtu o zntl Sanju plač državnim uradnikom in bo »rea-UieLno odpoklicalo Iz vlade svoje zastopnike. V tem primeru bo kriza celotnega kabineta neizogibna. Finančni minister dr. Jucsh Se vedmo v*-traja t vso odločnostjo na zahtevi, da morajo stranke njegov sanacijski načrt za zagotovitev proračunskega ravnotežja sprejeti r vseh podrobnostih. Tudi zvezni feaa-celar dr. Ende, ki se izjavlja z Juchom solidarnega, zahteva, naj se položaj čimprej razjasni. Znano pa je, da vsebuje sanacij- ski načrt finančnega ministra tudi nkrape, M jih ne odklanja samo opozicija, temveč tudi velenemd. Predvsem gre za odpravo 13. plače državnih uradmikon kakor tudi za obdavčenje plač javnih nameščencem, o katerem Izjavljajo velenemci, da bi moglt glasovati zanj le, ako bi se tozadevni predlog temeljito lapremeniiL Zahtevajo namreč, naj bi bilo obdavčenje malih plač manjše, večjih pa večje kakor zahteva vladni načrt Velenemci so vložili tudi celo vrsto proti-predlogov o »višanju carin na kavo in ftaj. o uvedbi bencinskega monopola, o dokladl na dohodnino itd., kar pa finančni minister odklanja. _ Dunaj, 18. maja g. Današnji ministrski svet se je barvil t uradniškim osnutkom, Iti predvideva zvišanje davika na prejemke kakor tudi znižanje posebnih doklad. Na seji ni bil sprejet noben siklep, ker hbče vlada počakati na jutrišnjo strankino zborovanje valenemcev. Velenemci grozijo z lzstooom te vlade Ln z odpoklicem svojega minist.-a Scfourffa. če bodo svojo grožnjo uveljavili, je računati v sredo z izbruhom vladne krize. Mednarodna sanacija dunajske Kreditanstalt Emfsfjo sarracfjsftfh obveznic bo organizirala reparacijsika banka —■ Mednarodni kontrolni odbor je sanacijo odobril Basel, IS. maja g. V pogajanjih med predsednikom avstrijske narodne banke dr. Rel- eohom, predsednikom ženevskega finančno ga odbora Biamchinijem in vodstvom mednarodne banke za plačilno poravnavo (re-paracijske banke) je bil dosežen načeni STKirazum, da se bo mednarodna banka *» dznlačilno izravnavo udeležila sanacije avstrijske Kreditanstalt Istočasno so btiil te-ločeni pogoji za udeležbo banke pri tej c'ii- Slišno kot pri Toumgovem posojilu bo banka za mednarodna plačila sestavila mednarodni bančni konzorcij za nameravano emisijo zakladnic v i®nosu 150 milijonov fI-lingov. S tem konzorcijem bo mednarodna banka za plačila izvedla emisijo na med-narbdnib trgih. Emisija bo izvede«a v Franciji, Angiliji, šviici, Nizozemski, fcved- Stanje hranilnih vlog Beograd, 18. maja. AA. Po statističnih p 'datkih Narodne banke in na podlagi po« r-Ci!a korporacije denarnih zavodov so znašale dne 1. marca t. 1. v denarnih zavo» fi h naše kraljevine hranilne vloge na vlož« ne knjižice 10 milijard 474 milijonov Din, na tekoči račun pa 3 milijarde 696 milijo« nov Din. Skupno torej 14 milijard 170 mi« lijonov Din. Ker so drie 31. decembra 1930 7;iaša!e skupne hranilne vloge v teh zavo« dih 13.880 milijonov Din, je štecfnja v pr« vi h dveh mesecih tega leta narasla za 290 m lijonov Din. efci, Italiji In češkoslovaški Manjše tranle so določene tudi za Nemčijo in Avstrija Danes se je bav.il z dogovorom g>ie udeležbe banke za mednarodna plačila pri sanaciji avstrijske Krediita/nstalt tudi upravni odbor te banke. Predsednik avstrijske Narodne banke dr. Reisch je dopoldne zopet odpotoval v ženevo, kjer je poročal čHano-n kontrolnega odbora in podlkancelarja dr. Schoberju o dogovorih v Basln. ženeva, 18. maja. s. Kontrolni odbor ta avstrijsko posojilo iz leta 1922 je dane« po poldne izdal pristanek na emisijo novih zakladnic v viišinl 150 milijonov šilingov, ko je vzel na znanje, da je mednarodna bajka za plačila v Basln načeloma pristala na udeležbo pri tej transakciji. Ženeva, 18. maja č. Ob 11. dopoldne Je otvariil nemški zunanji minister dr. Curtius prvo sejo 63. zasedanja sveta Društva narodov. Najprej je bili tajna seja. na kateri so razpravljali o upravnih in proračunskih zadevah. V javni seji je dr. Gurtius k!ot predsednik postavil na dnevni red takoj tretjo točko, razpravo o nemško-avstrijski carinski uniji in o Hendersonovem predlogu. Prvi je govoril zunanji minister Henderson, ki je najprej poudarjal, da nima namena dvomiti nad dobro voljo nemške ln avstrijske vlade, ker se obe državi prizadevata v težkih razmerah, da bi našli izhod iz svoje gospodarske in finančne bede. Toda sedaj ima svet Društva narodov odločiti, kaj naj bo z nadaljnjo usodo tega vpra-sanja zlasti glede na slab odmev, ki ga Je izzval v Evropi dunajski protokol. Biivajoč v Parizu je ugotovil, da so se pojavile velike bojazni v zvezi s tem protokolom ln da se dvomi, ali n; dunajski protokol morda v protislovju z mednarodnimi pogodbami, z ženevskim protokolom in z obveznostmi, ki so v njem poudarjene. Zato se je pokazala potreba, da se prouči cela vrsta pravnih vprašanj, zaradi česar je angleška vlada obvestila generalno tajništvo Društva narodov o potrebi, da prouči Društvo narodov, pod čegar okriljem se Je sklenil protokol iz 1. 1922. pravno vprašanje dunajskega protokola. Pri tem naj se ne obravnavajo gospodarska in politična vprašanja, ker je zadeva, s katero se ima baviti svet Društva narodov povsem pravnega značaja. Zato je treba zadevo izročiti haaškemu mednarodnemu razsodišču. V to svrho predlaga naslednji formalni predlog: Društvo narodov poziva mednarodno razsodišče v Hafcgu na podlagi a. 14. svojih statutov, naj izreče mnenje, ali Je carinska uniia «a podlagi avstrijskega protokola od 19. marca 1931. v skladu s .1. 88 saint-gerntainske pogodbe In s prvim ženevskim protokolom Iz t. 1922. Društvo narodov naproša haaško razsodišče, naj to vprašanje reši s pospešenim postopkom. Generalnemu tajništvu Društva uanodov se naroča, naj bo na razpolago haaškemu sodišču in naj se mistd pri nJem oototopravno zastopati. Henderson je nato izrekel napram avstrijski vladi upanje, da bo pristala na njegov predlog, kakor tudi, da ne bo storila nobenih nadaljnjih korakov v zve« s carinsko unijo, dokler ne bo padla odločitev Društva narodov na podlagi pravnega mnenja haaškega razsodišča. Nato je takoj govoril avstrijski zunanji minister in podkanoelar dr. Schober, k5 je izjavil, da se strinja s Hendersonovim predlogom. Ker pa se dolži Avstrija, da je kršila ženevski protokol mora poudariti pravno stališče avstrijske vlade tem bolj, ker je tudi francoska spomenica obnovila ta očitek. Francoska spomenica pravi, da nameravana carinska unija ne bo prinesla Avstriji koristi, ki lih pričakuje. To je stvar je poudaril dr. Schober. ki se naj prepusti Avstriji sami. Oporekati mora tudi očitku, da sta Avstrija in Nemčija delali tajno. Gre za pravno vprašanje, če se z avstrijsko-nemškim carinskim dogovorom krši protokol iz L 1922 Avstrija se je s tem protokolom obvezala, da ne bo opustila svoje neodvisnosti. Storila je to samo zato. ker je to obveznost prevzela s čl. 88 saint-germainske mirovne pogodbe. Zavračati mora vsako ekstenzivno tolmačenje te klavzule. S cp-'---1-« unijo nikakor ne omi-šča svoje neodvisnosti, kar dokazuje cefla vrsta načel, združenih v smernicah dunajskega protokola. Zlasti je treba poudariti načelo, da ostane tudi v carinski uniji vsaka izmed obeh vlad in vsak izmed obeh parlamentov neodvisen drug od drugega. Vsaka izprememba se more le Izvršiti z odobritvijo obeh parlamentov. Ena najvažnejših manifestacij državne suverenosti je pravica države pogajati se z drugimi dr- 73 VOtMl \J ml« f\ i.l . Z. NARODOV O CARINSKI UNIJI je predlagal, na) se izroči vprašanje carinske unij 3 codič&* — Vse prizadete države so s tem zadovoljne unija ne more biti primerno sredstvo proti zlu, ki se namerava odstraniti. To mnenje je našlo živahen odmev tudi v Avstriji in Nemčiji sami. Kar se tiče pravne stvari, je treba pokazati, kaj je glede na sklenjene pogodbe, protokole in sporazume mogoče storiti in kaj ne. Gre za določene obvez« nosti t teh pogodbah in protokolih, s ka« terimi so ustvarjene gotove pravice, ki jih je treba spoštovati. Razen tega je treba ugotoviti, ali obstoja kršenje mednarodn;h obveznosti ali ne. Italijanska vlada 6pre» jema z zadovoljstvom na znanje izjavo nemške in avstrijske vlade, da ao v tem vprašanju izključeni poiitičsn: nameni. NranJki zunanji minister dr. Cnrtitn Je Izjavil, da pristaja na Hendereonov pred« log, vendar pa mora protestirat5, če se go« vori, da se z dunajskim protokolom krši neodvisnost Avstrije in njena suverenost Primeri iz zgodovine dokazujejo, da carin« ske unije niso kršile neodvisnosti m su« veren osti poedinih držav in zato more biti govora o tem komaj tudi sedaj, če se stvar izroča haaškemu razsodišču, da izr©. če svoje pravno mnenje, potem bi »e ne smelo govoriti o drugih straneh tega vpra« šanja in zlasti ne o tem, ali dunajski pro« tOkol ogroža dobre odnošaje med država« ms. Poudarja ponovno, da je pripravljena Nemčija pogajati se z vsako drugo državo na podlagi enakopravnosti v carinski un;ji. Po govoru dr. Curtiusa je bila seja za« ključena in se bo nadaljevala jutri ob 10. dopoldne. 'eneva, 18. maja. n. Jutri oo bo na seji sveta Društva narodov nadaljevala razprav ▼a o Hendersonovem predlogu avstrijsko« nemške carinske unije. Danes popoldne svet Društva, narodov ni imel seje, ker je evropski odbor nadaljeval razpravo o go« spodarskem vprašanju avstrijsk<*nemške carinske unije. Povratek Brianda v Pariz Pariz, 18. maja. AA. Lfeb»Intranaigflant« poroča, da se vroe Briand ix Ženevo v P* riz v četrtek, ko bo stopila v veljavo nje« gova d emisija. Po Briandovem odhodu bo vodil francosko delegacijo v Ženevi di* žavni tajnic Poncet Politični krogi menijo, da prevzame zunanje ministrstvo do nastopa novega predsednika republike dne 13. junija začasno ministrski predsednik LavaL Laval bo nato najbrže rekonstruiral svoj kabinet in se naslonil na levico. Kot kandidate za novega zunanjega ministra navajajo Do Jouvenela, Tardieuja n Paula Boncourja. Francoska spomenica o carinski oni ji Francoska spomenica, predložena sveta Društva narodov, zahteva ustavitev vsake akcije za izvedbo avstrij-sko-nemškega carinskega dogovora *«»©va, 18. maja d. Spomenica, predložena svetu Društva narodov, ki označuje stališče francoske vlade do avstrijsko -nemškega carinskega dogovora, opozarja predvsem na določbe versailleske in saint-germainske pogodbe kakor tudi protokola iz 1. 1922., po katerem se more opustiti neodvisnost Avstrije le s pritrdilom Društva narodov in s katerim se določajo obveznosti Avstrije napram državam, ki so Jamčile posojilo iz L 1922. Spomenica se bavi z ugovori proti načelom mednarodnega prava, po katerem bi bile druge države upravičene reklamirati za razširjenje svoje trgovine ukrepe, ki jih vsebuje avstrijsko-nemški dogovor, ali pa prednosti klavzule o največjih ugodnostih. Nadalje opozarja, da U izenačenje carin na podlagi nemške carinsko tarife zvišalo stroške za življenske potrebščine v Avstriji, povečalo industrijsko konkurenco Nemčije na zunanjih trgih ter imelo za posledico poostritev brezposelnosti v Avstriji. Ker bi drugim državam, ki uvažajo v Avstrijo in Nemčijo, bili zaprti trgi, bi mogel imeti nastali položaj za posledico odpoved trgovinskih pogdob in razbitje carinskih dogovorov. Metoda gospodarskih regijonalnih pogodb ni bila priporočena od Društva narodov In more voditi, ako bi postala splošna, do osnovanja sovražnih gospodarskih skupin. Spomenica poudarja politične nevarnosti preozke gospodarske unije držav neenake jakosti in opozarja na zgodovinske precedenčne slučaje, med njimi na ugovor Papež o dogodkih v Španiji Rim, 18. maja. A A. Papež je sprejel skupino ljudi iz Španije, ki so se mu prišli poklonit. V svojem govoru se je dotaknil tudi dogodkov na Španskem in poudaril, da je navzlic temu, da o vsaki vesti ni mogoče reči, ali je resnična, vendarle mnogo bolnih stvari, za katere so odgovorni tisti, ki jih delajo, pa tudi tisti, ki puste, da do tega pride. Madrid, 18. maja- AA. Odbor, ki sestav« Ija zakonski načrt o ločitvi cerkve in dr« žave, sklepa sedaj o tem, ali naj ta načrt predloži prihodnji španski ustavotvorni skunščini. Bombni atentat v Lizboni Lizbona. 18. maja s. V noči od včeraj na danes so na več krajih v mestu eksplodirale bombe. Množica Je odšla pred poslopje lista »Republica«. udrla v uredniške prostore in pometala opravo na cesto. Bombni atentati k sreč; niso zahtevali večjega števila žrtev in je brilo le deset oseb lažje poškodovanih. / . Panika na berlinski borzi poKv^^p^Mj?^ I SJMt0 t0,maienie že vzročil na današnji berlinski borzi štev£ ^ - ^ X ^ ,D?me- ne prodaje pri lastnikih domačih in ino* lit t? *? f°^emstv:° P^evelrkoskrb za zemskih efektov. Sem in tfa so bile ponudi ne^™nost Avstrije, k! ne bi vec odgo- be celo prenagljene. Poročila ^ ženevi S, ^tltS "if ^tova-• - - - - ■ nju pogodb. Končno je dr. Schober ponov- no naglašal. da v celoti sprejema Hender-sonov predlog. Nato je francoski zunanji minister Bri and izjavil, da se noče spuščtai v pod rob* na vprašanja, poudariti pa more še enkrat, kalko je v Franciji izzvala veliko razburje* nje zaključi t ev dunajskega protokola in kaj je povzročilo prav za prav to razburjenost. Ta protokol namreč krši m kovne pogodbe in sicer v enaki meri s saintgermainsko ka« kor versaillesko m tudi ženevski protokol z 1. 1922 o avstrijskem posojilu. Razen tega je treba tudi poudariti, da se nikakor ne morejo popolnoma ločiti politična in go« spodarska vprašanja od pravnih. Navedel je nato Mettemichov izrek, da ne more ohraniti svoje neodvisnosti mala država, ki se nasloni na vehko. Obžaluje samo, ker Avstrija in Nemčija nista v svojih ukre* pih obvestili sveta Društva narodov, temveč sta postavili ostale države pred gotovo dej« stvo. Lojalno sprejema na znanje izjavo dr. Schobra, s katero se formalno obvezu« je, da ne bo izpreminjai 6tatusa quo, dok« ler ne bo padla odločitev Društva narodov na podlagi pravnega mnenja haaškega med* narodnega razsodišča. Italijanski zrouanji minister Grandi je v imenu italijanske vlade izjavil, da spre« jema Hendersonov predlog. O podrobnosti objavljenega dunajskega protokola ne na« merava govoriti, čeprav je italijanska vla> da mnenja, da bi gospodarske koristi te unije bile za Avstrijo zelo majhne m da slabo razpoloženje v Newvorku so bistve« no pripomogla, da so današnji tečaji padli, i udi razvoj pogajanj o avstrijskem poso> JHu v zvezi z emisijo zakladnic za sana« eijo avstrijskega Kreditanstalt* je zelo Berlinu dattašn-'em P°Io™i tečajev v Radikalizem v Nemčiji , |lerlin,'.J'8- AA. Pri deželnozbor« ' državi Oldenburg so eks« tremistione stranke zelo napredovale. Pol, uradn, hst »Germania« poudarja, da je ta izid1 volitev sicer neprijeten, vendar pa pra« Z« Pn Jl^6 CTedine enako moč« ne. Po volilnih podatkih so napredovali narodnisocijalisti za 33 odst, komunisti pa za 45 odst. Socijalisti so izgubili 18 odst svojih glaso^ Nemški nacijonalisti, ki so se zvezal, s Hitlerjem, so ostali enako moč, m. Tudi pr, centrumu ni bilo velikih iz« prememb. Druge stranke sredine so izgu« brte napram splošnim volitvam pred 8 me« seci pnbhznoj50 odst. glasov. Narodni so« cijalisti n'60 dosegli veČine. Zato ostane na krmilu se dosedanja vlada. Krst nove nemške križarke BerSn, 18. maja AA. Jutri bo slovesen krst nove nemške križarke. Slavnostni odbor je izdal 65.000 povabil. Krstni boter bo predsednik nemške republike Hinden-brarg. Slavnostni govor bo imed državni fcanetiar fir&rine. Novo vodstvo češkoslovaškega Sokolstva Praga, 18. maja, h. Včeraj 6e je vršila glavna skupščina ČOS. Za starosto ČOS je bil ponovno izvoljen dr. Jo6i'p Scheiner za pod6taroste pa dr. Stanislav Bukovsky, dr. Vladimir Flei6chmann in Josip Truhlar. Dalje so bili izvoljeni kot načelnik Aga« ton Heller, kot načehvca Marija Provaznis kova in kot vzgojitelj Anton Krejči. Izmed prejšnjih članov predsedstvo so bili zopet izvoljeni: František Mašek, Anton For» mamdl, dr. Miroslav Klinger, dr. Rudolf Krovat, František Hudela, Vladimir Miiller, Mečislav Petru, Karel Švarc, doktor Ju« raj Slavik, Božena Stiblova, doktor Av» gustin Šip, Martin Šnvrak, Vaclav Von« draik in dr. Karel \Veigner. Na novo so bili izvoljeni v odbor: František Barton, Vlasta Bouškova, dr Evgen Dosoudil, dr. Jan Keller, Františika Lasovska, dr. Adolf Nem ©ček, dr. Avguštin Bezhlat in Terezija Bezhlatova. (Zaradi telefonskega spreijema vesti ne moremo jamčiti za točnost imen. Op. ur.) Ženski mirovni kongres v Beogradu Beograd, 18. maja. p. Konferenca med* narodne ženske alianse za mir je danes nadaljevala svoje delo. Zborovali so ves dan plenum in posamezni odbori o razoro* žitvenem vprašanju. Zanimanje občinstva za ta kongres je izredno veliko ter je bila univerzitetna dvorana polna predstavnikov raznih korporacij. Plenarna seja se je pri« čela dopoldne ob pol 10. ob prisotnosti mnogoštevilnih delegatinj in občinstva. Konferenco je otvorila gospa Korbet Ažbi s kratkim govorom, v katerem je poudar« jala važnost razorožitvenega vprašanja, ki povzroča skrbi vsem državnikom sveta. Za tem je govoril bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič o razorožitvenem vpraša« nju. za njim pa delegatinia Velike Britani« je. Ni. Veličanstvo kraljica je priredila Anglije tn Prnsije proti frsneosko-beSgfj- skim pogajanjem L 1842., ki so imele za cilj ustvaritev carinske unije. K temu pristavlja, da so tudi r 19. stoletja carinske pogodbe igralo v Nemčiji važno vlogo kot prva stopnja k politični uniji in opozarja na sličnost dogovora iz 1. 1853. o carinski zvezi z dunajskim protokolom. Končno opozarja spomenica na vznemirjenje, ki ga je povzročila zaključltev nemSko-ar-strijskega dogovora po vsem sveta ter opozarja na dolžnost članov Društva narodov, da spoštujejo pogodbe tn da prenehajo z vsako akcijo, preden ne Izreče svoje odločitve svet Društva narodov. | ! m . -tr žcnsra, IS. maja. AA. Eviopflti odbor je nadaljeval razpravo o gospodarski krizi. Litvi nov jo v dolgem Covobi očrta! rusko stališče do Panevrope. Dejal je, da »o kri« v« sedanji krizi nesrečne pogodbe, med« narodna zadolženost velika oboroževanja, repa racij sska bremena in neenakomerna razdelitev zlatih rezerv. Dalje »o je izjavil proti francoskemu načrta, naj se pospeši trustifikacija m dejal, da bi to gospodar« s ko krizo še poslabšalo. Končno je predla« gal, naj se sklene gospodarski pakt o ne« napadanju m dejal, da bo Rusija sodelova« la pri delu ta odpravo mazlike cen med zunanjo in notranjo trgovino. Gdansk, 18. maja. AA. Gdansloa vlada javlja, da ne more sprejeti povabila evrop« ske komisije, da se udeleži njenih sej, ker je šele danes prejela povabilo po pospedo« vanju poljske vlade. Naši kraljeviči v Dalmaciji Split, 18. maja. n. Vsak dan, kadar jo lepo vreme, hodi prestolonaslednik Peter s kraljevičema Tomislavom in Andrejem v spremstvu na daljši izlet v okolico. Tako so se včeraj kraljeviči mudili pri Sv. Mar« tinu v bližini sela Poljice. Ko je prestolo« naslednik Peter govoril s svojim sprem« Rtvom angleško, je čula to seljakinja Mi« kolina Vuleta, ki se je svoječasno v Ame« riki naučila angleškega jezika. Pristopila jo k prestolonasledniku, pričela se z njim razgovarjati v angleškem jeziku ter mu podarila poljskega cvetja. Truplo Viktorja Dyka prepeljano v Prago Praga, 18. maja. h. Danes opoldne je pri« spel v Prago vagon s truplom umrlega se» natorja Viktorja Dyka. Od državne mejo pri Hor. Dvoriš tu do Prage se je na vseh postajah zbralo številno občinstvo in pri« rejalo umrlemu senatorju žalne svečanosti. Posebno turoben je bil sprejem na Wilso* novem kolodvoru v Pragi, odkoder so truplo prepeljali v cerkev sv. Štefana. Od tam bo preneseno v Pantheon narodnega muzeja, kjer bo položeno na mrtvaški oder. Pogreb velikega pokojnika se bo vršil t sredo ob pol 15. w V nedeljo popoldne z zagrebškim biro« vlakom se je peljala skozi Maribor krsta z zemeljskimi ostanki češkoslovaškega se« natorja in pisatelja Viktorja Dyka. Krsto so spremljali pokojnikova soproga ter od« poslanci »Narodnih Listov« in Češkoslovaške narodne demokratske stranke iz Pra« ge. Na mariborskem kolodvoru se je zbralo precejšnje število članov Češkega kluba in JČ*lige. Soprogi in odposlancem iz Prago sto izrekla toplo sožalje predsednik Če« škega kluba g. Franjo' Bureš in podpred* sednik JČ4ige g. Ivan Knop. Oba sta tudi položila na krsto šopke svežega cvetja. popoldne v starem dvoru svečan sprejem I Mestna občina je bila zastopana po go« na čast vsem delegatinjasn. ^ spodu ravnatelju Kochlerjo Minister dr. Mate Drinkovic umrl Včeraj je na Dunaju po daljši bolezni podlegel pljučnici minister brez portfelja dr. Mate Drinkovic Duna), 18. maja. p. Dopoldne ob 10.40 le umrl v sanatoriju Low minister brez portfelja dr. Mate Drinkovič. Kakor je bilo javljeno pred nekaj dnevi, je bil pokojni minister operiran ter se je po operaciji počutil razmeroma dobro. Včeraj pa je nenadoma nastopilo nepričakovano poslabšanje bolezni. Vsa prizadevanja zdravnikov so bila zaman in danes je minister dr. Drinkovič izdihnil. Truplo pokojnega dr. Drink&viča bo prepeljano v Beograd in pokopano na državne stroške. • Pokojni minister dr. Mate Drinkovič je bil rojen 1. 1870. v Jelši na otoku Hvaru kot sin premožne kmečke družine. Po kon* čanih gimnazijskih študijah v Zadru je šel v Gradec, kjer je tudi promoviral za doktorja medicine. V Gradcu je igral vo* dilno vlogo med pravaško omladino ter je zastopal radikalno starčevičansko smer v borbi proti Avstriji. Ko je postal zdravnik je služboval kot občinski fizik v mnogih dalmatinskih mestih in na otokih. V Ši* beniku je bil z dr. Krsteljem organizator pravaške stranke, ki ga je izvolila za po* slanca v deželni zbor v Zadru. Ko je po prihodu kralja Petra na srbski prestol zavladala med hrvatsko mladino nacionalistična struja, se je dr. Drinkovič, ki je bil vedno nasprotnik Avstrije, pričel približevati nacionalistom in je za balkan* ske vojne 1. 1912*13 veljal kot njihov vod* ja. Na Vidovdan 1. 1914., ko je bil izvršen atentat v Sarajevu, se je pravkar vršil na dalmatinskem Kosovu sokolski zlet in dr. Drinkovič je na prvo- vest o atentatu ape* liral na Sokole, kmete in zbrane meščane, na i ne streljajo v primeru vojne na Srbe. Ko je izbruhnila vojna, ie bil zaradi tega takoj aretiran kot vcleizdajalec ter so ga vlačili po šibeniških in graških ječah. Ker ga je graško sodišče oprostilo, je bila od* rejena ponovna razprava in za njo delegi* rano tržaško sodišče, ki je dr. Drinkoviči res obsodilo na pet let težke ječe. Zaradi rekurza ta obsodba ni postala nikdar pra« vomoona, vendar pa dr. Drinkovič ni bil izpuščen na svobodo temveč je bil interni* ran v Gellersdorfu, dokler ni bil ob amne« stiji 1. 1917 izpuščen. Nastanil se je v Za« grebu, kjer pa je bil pod stalnim policij* skim nadzorstvom. Po prevratu je Narodno Vcče v Zagrebu imenovalo dr. Drinkoviča za poverjenika za narodno obrambo; v onih kritičnih dneh si je mnogo prizadeval, da bi organiziral kakršnokoli vojsko ter z njo vzdrževal red. Bil je tudi v delegaciji Narodnega Veča, ki je 1, decembra 1918 proglas;la državno uedinjenje. Kasneje je vstopil v hrvatsko zajednico ter je imel v začasnem narodnem predstav* ništvu svoj »Narodni klub««, k- mu jc bil predsednik Ko se je kasneje formiral hr* vatski blok iz starčevičanov, frankovcev in radičevcev, je b'l njegov podpredsednik, vendar pa ga je zapustil zaradi Radičevega republikanstva. V Protičevi vladi je bil minister za pošto in brzojav in v kasnejši homogeni radikalni vladi Nikole Pašiča minister brez portfelja. V vlada od 6. januarja 1929 je bil dr Mate Drinkovič najprvo minister za socialno politiko in narodno zdravje, kasneje pa minister brez portfelja. V zadnjem času je od Božiča dalje neprestano bolehal, vendar pa zdravniki niso mogla najti vzroka bolezni, dokler niso ugotovili, da ima najbrž tvor v možganih. Dne 11. t. m. so ga v sanatoriju Low na Dunaju operirali. Operacija je dobro izpadla, na ža lost pa je pritisnila pljučnica, ki ji je po kratki borbi podlegel. Bodi mu ohranjen časten snomin! Stoletnica Matice Češke Praga, 17. maja. Te dni praznuje češki narod stoto obletnico ustanovitve Matice češke, institucije, na katero se je dolgo vrsto let opiralo delo za probudo in za pojačenje samozavesti češkega ljudstva. "Ustanova je postala temeljni kamen, brez katerega bi Čehi danes ne bili to, kar so. Današnje češko — :n tudi slovensko — pokolenje si že z veliko težarro predstavlja one žalostne prilike, v katerih se je začelo narodno delo in težko si je misliti, da bi sodobniki imeli več moralne sile, kakor so jo imeli prvi narodni buditelji pred sto leti. Bilo ni še prav ničesar, bilo ni miti prepričanja, da-li je možno iz žalostnih razvalin narodne kulture in jezika sploh stvori t i kaj takega, kar bi nam moglo služiti za osnovo, da postanemo enakovredni bolj izobraženim narodom. Pač pa je obstojala požrtvovalnost peščice ljudi, ki so se lotili dela z isto gorečnostjo, ki jo imajo apostoli in propovedniki velike stvari. Saj je javnost celo dvomila, da-li ne poBieiri probudanje lastnega naroda morda oviranje razvoja evropske omike i.n da-li ne bi bilo bolje, prostovoljno pospešiti germanizacijo. češki jezik bi postal tako samo okrasek in folkloristično sredstvo za razne pokrajinske prireditve. Saj so Nemci še v začetku našega stoletja na-glašali, da imajo »dolžnost ln pravico poti emčiti Slovence in Čehe«. Naše pokolenje pa se niti v desetletju pred svetovno vojno ni upiralo potujčevanju s tako silo, kakor so to delali naši buditelji pred sto leti. Mejnik v češkem narodnem prebujenju Je ustanovitev češkega muzeja, ki je imel namen rekonstruirati zgodovino češkega naroda, da se dokaže enakovrednost z drugimi omikanimi narodi in pokaže poznim rodovom veliko vlogo, ki so jo pokolenja prednikov igrala v zgodovini Evrope. V tedanjih prilikah je bil muzej lahko le dvo-jesičen ob nadvladi Nemcem. Kolikor so imeli Čehi vpliva na to ustanovo, je bilo vse le zasluga Palaekega. Razen zgoJovin-nkega dela je bilo treba obdelati še celo vrsto drugih narodnih vprašanj. Josef Jungmann, organizator narodne probude na znanstveni osnovi, je še iz mlada imel sestavljen načrt ogromnega dela; vse svoje življenje je zbiral sodelavce in jih vzpol-bu.jal k izdaji velike češke enciklopedija Sam je v srvojom >Slovniku« napravil nekako bilanco češkega jezika, v »Literaturi« pa bilanco slovstvene tvornosti. Ti dve deli sta postala za vselej izhodišče nadaljnjega raziskovanja *.n razvoja. Vendar pa delo ne bi bilo šlo naprej, da rti Jungmann sprevidel neobhodno potrebo založbe, ki bi Izdajala knjige čeških piscev in znanstvenikov. Čehi so hoteli, da b! to nalogo prevzel novo osnovani muzej, ali nemški vpliv in dunajska vlada, ki je z nejevoljo gledala početje peščice domoljub nih mož, sta se temu odločno upirala Po prizadevanju PalaokBga pa so bile uresni čene sanje starega Jungmann a in L 1831. je bila v okviru muzejskega društva ustanovljena združba za izdajanje dobrih čeških knjig,« ki je dobila ime Matica češka, po vzgledu Matice Srbske, ki je že štiri leta prej poslovala v Novem Sadu. Prvo delo, ki ga je izdala nova družba je bil ogromni »slovar češkega jezika«, živ-Ljensko delo Josefa Jungmanna, nekoliko let kasneje so pa izšle istotam šafarikovs sSJovanske starožitnosfoi«. Ne samo s formalne strani, — ker so si Čehi izposodili .ime pri Srbih —, marveč predvsem zavoljo odločilnega vpliva, ki ga je delo družbe iraelo osobito na probujo Slovencev, ima stoletnica Matice češke velik pomen tudi za Jugoslovene. Udeležba jugoslovenskega poslanika dr. Kram<*rja na slavnosti dokazuje, da je imela proslava globlji ln širši pomen nego kaka običajna prireditev, ki se tiče izključno le češkega naroda Bila je izraz globoke hvaležnosti obeh narodov do aipostolov političnega in kulturnega preporoda čehosljvakov ln Jugoslovenov. Štirje otroci utonili pri kopanju Novi Sad, 18. maja n. V nekem ribniku pri selu Gospodinjcih so se kopali otroci v starosti od 9 do 12 let. Ko so došli še drugi otroci, so se pričeli igrati v vodi, pri tem pa so utonili štirje, preden so prispeli odrasli, da bi jih rešili . Predavanje učenjaka Meilleta Ljubljana, 18. maja Slavni profesor Meillet, ki biva od včeraj kot gost v Ljubljani, je po malem ogledu Slovenije, kjer ga je pot vodila preko- Bleda in Tržiča, nastopil nocoj ob 18. v zbornični dvorana univerze. Predaval je o najstarejših indoevropskib jezikih. Dvorano je naša inteligenca zelo dobro zasedla, galerija je bil polna dijaštva. Velikega učenjaka je predstavil poslušalcem v lepem pozdravnem nagovoru dekan filozofske fakultete g. dr. Kelemina. Predavatelj je v nvodu pohvalil razvoj naše države, ki jo je že enkrat videl takoj po vojni, ko so se po njej^ še poznali sledovi bojne vdhre. Dosedanji napredek ga je navdal z veseljem in g" prepričal o veliki bodočnosti naše domovine. V predavanju samem je prof. Meillet zastopal novo hipotezo o izvoru indoevrop-skih Jezikov, o čemer tudi piše knjigo, ki bo v najikrajšem času izšla. Do nedavna so bili pisani viri o starem arijskem ieziku prilično zelo kasni, ker izvirajo komaj iz 3. stoletja pr. Kr„ čeprav so po zgodovinskih podatkih Arijci bili v dotiki z Asirci in Babilonci že okoli leta 2000 pr. Kr. Ne ka nemška znanstvena ekspedicija je -ia izkopala v Kapadociji table, s katerih Je slavni praški profesor Hrozny povzel vire nekega, do tedaj še neznanega indoevrop skega jezika. Te tablice morajo izvirati iz 13. stoletja pr. Kr. in vsebujejo jezik He-titov, ki so v tem času imeli v Mali Aziji ze mogočno kraljestvo ter bili veliki osvo-jevalci in organizatorji. Najdba je vse jezikoslovce izredno presenetila, saj sega oelih 1000 let dalje nazaj kakor ostali pisani viri arij ski h narodov. Predavatelj izvaja da mdoevropski jezik ni bil enoten, temveč sr je ze v začetku cepil na mnogo dialektov. Za dokaz je navajal izraze, ki jih najdemo na ekstremitetah ozemlja, katero je zasedlo fndoevropsko pleme, med tem ko so pri narodih po sredi popolnoma izginili. Take besede so n. pr. keltski rix, latinski rež in indijski radj. Najdemo jih samo pri teh narodih, med tem ko v vsem velikem morju ljudstev, ki leže med Kelti in Indijci, ni nobenega sledu o njih. Najdejo pa se š* mnogi taki izrazi. Predavatelj tolmači to da so se narodi, ki so se prvi vzdignili proti zapadu, tudii najprej odcepili od velike indoevropske skupine ter odnesli s seboj izraz in ga ohranili, dočim je pri vseh onih narodih, ki so še ostali v skupini, izginil. Glede slovanskih in baltskih jezikov meni g. profesor, da so krivi nazori, da bi bili ti Jeziki najstarejši v Evropi. Patrt-jarhalični so le toliko, ker so dolgo časa ohranili svojo prvotno obliko ter so se v teku stoletij le počasi razvijali. Predavatelj je žel od poslušalcev hvale žen aplavz, ki se je oipetova.no ponovil. Vodno si bomo šteli v čast, kadar bo Sivolasi učenjak govoril z naše univerzitetne stolice. G. prof. Meillet bo zapustil Ljubljano danes, v torek in se vrne v Francijo. Kateri obrati so trafike Beograd, 18. maja. AA. Na podlagi čl. 6. m 30. zakona o zaščiti delavstva in po za* slišanju delodajalskih in delavskih organi* zacij sta podpisala minister za socijalno politiko in minister za trgovino in industrijo izpremenjeno ur;dbo o odpiranju Jn zapiranju trgovskih in obrtniških lokalov m delovnem času pomožnega osobja z dne aprila 1929. Izprememba se glasi: Cl. 1. Točka 5. čl. 47. se izpremeni in se glasi: Kot samostojne maloprodajalne to* baka se razumejo tiste prodajalne, ki prodajajo tobačne izdelke, tobačni papir, kol* ke, poštne znamke, dopisne karte, razgled* niče in srečke državne razredne loterije, kadilske potrebščine in pisarniški materija i na drobno. Čl. 2. Ta izprememba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Angleška letala v Zagrebu Zagreb, 18. maja n. Na veliki letalski miting v Zagrebu, ki bo 24. t. m., prispe v Zagreb 15 angleških letal, o čemer je bil danes zagrebški letalski klub brzojavno obveščen iz Anglije. Zupan dr. Dinko Poc: Ljubljansko občinsko gospodarstvo (Olej tudi sobotno in nedeljsko »Jutro«). Gospod občinski svetnik Frelih nastopa v svojih govorih z očividno tendenco, da bi prepričal ljubljanske hišne posestnike, kako jim je občinska uprava nasprotna. Konkretnega dejstva seveda v tem pogledu ni mogel nobenega navesti, kajti resnica le baš obratna. Tako je ravno gerentskj svet pod mojim vodstvom 1. 1926. prvikrat zniža! gostaščino, jn sedanja občinska uprava je lansko leto ponovno znižala tako gosta-šeino kot vodarino. V ostalem pa tudi lahko z mirno dušo ugotovimo, da je ravno sedania -občinska uprava ogromno napravila v korist hišnih posestnikov. Predvsem naj poudarim, da smo iz zdravstvenih razlogov favoriziral' zidanje vil jn hiš v odprtem stavbnem sistemu, da smo tako omogočili ustvaritev zdravih jn suhih stavb z vrtovi, ki nudje lastnikom neizčrpen vir utehe in vesela. Ta način zazidavc je seveda za mesto mnogo dražji kakor strnjeni sistem. Treba je mnogo več ccst. električnih in plinovih vodov, vodovodov in kanalizacije. Kaku ogromno delo ie bilo v tem pogledu izvršeno od sedanje občinske uprave, povcio naslednje številke: cest je bilo na novo zgrajenih odnosno urejenih okroglo 40 km; kanalov nad 20 km: vodovodnih cevi je b:1A noloženih 35 km; plinovodnih cevj ca 12 km; elektrovodov pa 136 km! To so ogromne investicije, ki so pri^e v prvi vrsti v korist hipnim posestnikom, « ki se na zunaj skor^ ne vidijo. ^ Poudariti moram dalje, da ie sedanja občinska uprava pred vsem začela sistematično skrbeti za predmestja, za katera prej skoro ni bilo nobene brige. Zadnja tri leta se ie za predmestja mnogo več napravilo kakor pa za centrum mesta. Dasi seveda še zdavnaj niso vsa dela končana, ki so predvidena, se vendar uspehi vidijo že povsod in bodo vidni še vs?k dan boli. Tako plodonosno delo pač ni »razmetavanje denarja tja v en dan«, kakor se le blagovolil izraziti g. Frelih, ki nima za delo občinske uprave sploh nobene priznalne besede. Ker pa ni našel drugega gradiva, zaradi katerega bi mogel obsojati občinsko upravo, in je sam čutil, da s tramvajem ne bo imel sreče, je z najostrejšiml besedami grajal ureditev Tivolskega parka. Tega napada res ne razumem. Opravičiti se da samo s popolno kratkovidnostjo. Ko bi bil g. Frelih grajal način ureditve Tivolija, bi se dalo o tej stvari govoriti, kajti okus; in ljudje so različni in ne moremo zahtevati, da bi se vsem vse do-padlo. Toda g. Frelih ne graja načina, marveč okolnost. da se je občinska uorava sploh odločila do tega dela. V tem pa seveda nima prav. Tivolski drevored je bil nujno potreben ureditve. Kostanji, stari nad 120 let,, so se začeli sušiti in vsak vihar-jih je nekaj polomil. Zemija sama je bila' izčrpana, šetališče preozko, saj si je občinstvo moralo samo utreti pot na obeh straneh drevoreda. Ta drevored je postal sramota v . •n>i',no ne glede na to. da ni bil v nobenem skladu več z ulico, katere podaljšek tvori in katero smo krstili po Nj. Vel. kralju. Obnova je bila tedaj neobhodno potrebna. Zato je bilo sklienieno, da se izvrši. Odlagati pa izvršitev tega sklepa na poznejši čas. bi bilo nesmiselno, kajti ravno sedal se nam je nudila prilika izvršiti obnovitev z najmanjšimi sredstvi in naice-nejše. Najdražjo stvar, ki je bila potrebna za obnovitev, nasipalni materijal, je imela občina sedai zastonj na razpolago: ta materijal je cestna železnica navozila brezplačno pod Tivoli. Šele z ureditvijo Tivolskega Darka, čegar lepota se bo Dokazala šele, čim se razraste zasajeno drevje in grmičevje, postane. Aleksandrova cesta vredna velikega imena. Mislim, da se je tudi s tem izvršilo delo, na katero bodo Ljubljančani še ponosni. G. Frelih je pri svoji kritiki pozabil tudi to. da se pri vsaki priliki in povsod naglasa. da moramo dvigniti tujski promet To stališče je gotovo pravilno. Toda ako hočemo tujca privabiti, mu moramo nekaj nuditi. Samo lepa lega mesta ne zadošča. Treba je tujcu dati udobna in cenena stanovanja, dobro hrano, dati mu je treba čiste ceste. zabavišča, kopališča in šetališča. S škrbavimi drevoredi ne bomo dvignil! tujskega prometa in da se tujec ne bo zadovoljil samo s pogledom na bleda lica iz-žemanih najemnikov, je tudi več ko gotovo. V pogledu najemnin se seveda z g. Fre-lihom ne bomo nikdar zedinili. Kakor rade-volje ugotavljam, da imamo v Liuhjjant zelo veliko število hišnih posestnikov, ki ne izkoriščajo svojiih strank in ki od njih ne zahtevajo pretiranih najemnin, fciko moramo obsoditi akcijo g. FreMha. ki v tem vprašanju ni odkritosrčen. On trdi, da so v Ljubljani naieir»":"° zmerne in da rc presegajo zlate paritete. Se lansko leto pa je v neki okrožnici poudarjal, da so najemnine po nieeovi zaslugi visoko prekoračile zlato pariteto. Ravno tako je rekel, naj se znižajo davščine na hišno posest, pa se bodo znižale tudi najemnine. Pri tem pa je pozabil povedati, da so bile na hišno posest v zadnjih letih znižane občinske in državne davščine, najemnine pa so. kakor to ve vsak, izdatno porasle- Če še omenim, da je pred nekai leti na občnem zboru Društva hišnih posestnikov protestiral eden najintimnejših prijateljev g. Freliha proti zidavi novih hiš in vsaki stanovanjski akciin, češ da bodo potem najemnine padle, bo vsakemu jasno, da na tako pot komunalne politike nikdar ne moremo kreniti. Ločene zbornice in naši obrtniki Pod tem naslovom 6te priobčili v nedelj* ski številki poorčilo o sestanku obrtnikov, na katerem se je razpravljalo o vprašanju ločenih obrtniških zbornic. Poročilo ni do* cela točno in prosim, da ga izvolite izpo* polniti v naslednjih točkah: Predvsem ugotavljam, da na sestanku ni bila zastopana večina načelnikov obrtnih zadrug iz področja bivše ljubljanske obla* sti. Sestanka se je udeležilo samo 34 obrt* nih zadrug in obrtnih društev. Tudi ni bi* 10 na sestanku »okrog« 150 delegatov, am* pak, kakor je predsednik ugotovil, 6amo 105; pa tudi za te ni bilo sporočeno, ali govorijo k v lastnem imenu ali pa je kdo od njih res upravičen govoriti kot delegat tudi v imenu drugih zoper skupne zbornice. Na področju bivše ljubljanske oblasti ima* mo 90 obrtnih zadrug, 11 obrtnih društev in preko 10.000 obrtnikov. Pri tem položa* ju si sklicatelji sestanka na morejo pri6va* jati pravice, di govore v imenu slovenske* ga obrtništva, tudi če bi bil: vsi udeležniki na sestanku z idejo ločenih obrtniških zbor* nic sporazumni. Vendar pa je bilo na se. stanku večje število udeležnikov, ki z ide* jo, ki jo propagira ljubljanska kleparska zadruga, nikakor ni6o bili sporazumu' in ki so izvajanjem živahno ugovarjali. V poročilu moja izjava na sestanku ni točno podana. Izjavil 6em, da morajo Zve* za obrtnih zadrug in njeni funkcijonarji za* govarjati stališče skupnih zbornic, ker 60 vezmi na skl^p z dne 4. aprila 1930; na podlagi tega sklepa so zvezini delegati me* 11 dolžnost tudi v Beogradu nastopati m so na ta sklep vezani še sedaj, ker te dolž* no6ti še niso bili razvezani s kakim dru* gim sklepom. Poročilo tudi ne navaja, da je bilo v de« batj prijavljenih več obrtnikov, ki pa niso dobili besede. Med drugim 6em se prijavil k besedi tudi jaz, da pojasnim nekatere netočnosti, a se mi ni hotelo dati prilike, da razjasnim poioŽ3j. Zborovanja 6o se udeležili tudi nekateri zadružni načelniki, ki načelujejo zadrugam, ki so se na za* družnih zborih soglasno izrekle za skupne zbornice, a se niso ravnali po teh sklenih. ki jih vežejo vsaj tedaj, kadar nastopajo kot načelniki. Končno ugotavljam, da se je vršilo neko glasovanje potem, ko je odšla že skoro polovica udeležnikov. Tako glasovanje in taki sestanki ne predstavljajo volje celo* kupnega obrtništva, ki se povsod, kjer se mu stvar predoči nepristransko in nepo* barvano, izreka slej ko prej za skupne zbornice. Kskor ena lastavica še ni zna« menje pomladi, tako tudi posamezni, bog* ve od kod inspirirani glasovi za ločene zbornice še ne dokazujejo, da je slovensko obrtništvo proti skupnim zbornicam. Kdor drugače govori, potvarja javno mnenje. Še* le, ko bo o tem sklepal zbor načelnikov V6eh obrtnih zadrug v naši banovini, bo podana jasna slika, v katerem taboru je obrtništvo. Niti malo ne dvomim kolikor poznam mišljenje svojih tovarišev, da bo v tem vprašanju zmagala razsodnost, ki nujno veleva, da ne podiramo tega, kar ob« stoji in kar se je izkazalo za dobro. Pri na6 se je v 80 letih izkazalo, da je pravo mesto za obrtništvo, ki ima pred očm: svoj dobrobit, 6amo v skupni zbornici, in nam nikakor ne kaže, da se lovimo za tujimi vzgledi, ki se šele preizkušajo. Ločene obrt* niške zbornice so dejansko samo poizkus, kajti v naši državi poslujejo šele v povoj* ni dobi in do sedaj ne morejo pokazati, da so na svojem področju storile v dobrobit obrtništva samo en del tega, kar je 6to* rila skupna zbornica v Ljubljani. Fran Iglic, krojaški mojster v Ljubljani. • O isti 6tvari smo prejeli še eno poročilo, iz katerega posnemamo: Voditelja pripravljalnega odbora sta g. Lovro Pičman, instalater v Ljubljani in Franc Ravnikar, industrijalec stavbnega mizarstva in tesarski mojster v Ljubljani, ki pa nista od občnih zborov 6vojih za* drug pooblaščena, nastopati v tem vpraša* nju v imenu zadrug, ki jim pripadata Na četrtkovem sestanku v Unionu so bili res tudi nekateri odborniki in celo na* čelniki raznih zadrug po veliki večini pa vsi brez pooblastil občnih zborov ali odbo* ra zadrug. Mnogo govornikov je izjavilo, da sploh ne vedo, za kaj gre, drugi zopet, da je njihova zadruga za skupne zbornice. Več slučajev je tudi bilo, da je zadruga že poslala pismeno izjavo za skupne zbor* niče, poedinj član pa, ki je b;l nasprotnega mišljenja in prišel na zborovanje brez po« vabila, je nastopil proti izjav-; celokupnega odbora zadruge. Zato tudi ni čuda, da na tem zboru ni prišlo do nikakršnega sklepa, ampak se je pri odhodu predlagala le neka resolucija brez konstaitacije. Rudarsko zborovanje v Trbovljah Trbovlje, 18. maja V soboto popoldne je sklicala Narodna strokovna zveza shod pri Forteju, na katerem je predsednik g. Koren poročal o uspehu delegacije NSZ pn banski upravi in centralnem ravnateljstvu TPD. G. ban se zelo zanima za razmere v rudniških revirjih in delavstvo je lahko prepričano, da bo g. ban storil vse, kar je v njegovi moči za ublažitev sedanje krize. Tudi od ravnateljstva TPD so prinesii delegati dobre vesti. Ravnatelj g. Heinrich je izjavil, da se prične junija v vseh revirjih TPD z rednim delom in da se bo delalo 5 do 6 dni tedensko. Ker poteče 28. junija kolektivna pogodba, je pozval govornik zborovalee, naj se vsi oklenejo strokovnih organizacij, da bodo te pri sklepanju nove pogodbe lahko zastopale celotno delavstvo. G. štruc je sporočil, da bo Dukičevo podjetje na intervencijo IL rudarske skupine tudi razdelilo med delavce enkratno podporo po istem ključu kakor TPD. NSZ se v zadnjem času mnogo bavi a prosvetnim delom ustanovila je svoj dramski odsek, pripravlja pa še ustanovitev pevskega zbora. Dramski odsek je nastopil v nedeljo drugič z igro iz rudarskega življenja »Pikov fant«, ki ko je spisal rudar Tone Sajovic. Predstava je bila odlično podana in obiskana. Lepa prireditev v Kranju Kranj, 18. maj«. Včeraj dopoldne se je vršilo v Narodnem domu slavnostno zborovanje društva »Zar» ja«, ki se ga je udeležilo okrog 300 pri* morskih rojakov. Na zborovanju so bili na svečan način imenovani tragično preminuli Bidovec, Valenčič, Marušič, Miloš in Rakec za posmrtne člane društva. Njihovim sorodnikom odnosno ožjim tovarišem so bile izročene ob tej priliki tudi zadevna diplome. Slavnostnega zborovanja so m udeležili tudi zastopniki raznih »orodnih društev. Za napredno društvo je bil na« vzoč prof. Golja, ki je oddržal na navzoče krasen nagovor, v katerem je pozival vse, naj delujejo, v kateremkoli društvu bo včlanjeni, vsi v enakem duhu. Prosvetno društvo »Tabor« v Ljubljani je zastopal Lado Božič, za Klub primorskih akademi« kov je bil na zborovanju Valentin ČSč. za društvo »Zora« v Ljubljani Leban, za »Sočo« pa tajnik Bensa. Po govorih zastop« nikov imenovanih društev je povzel bese* do zastopnik g. Bensa, ki je ponovno ape« liral na skupnost in edinstvo vseh izseljen* cev in stavil za zgled »Sočo«, ki je pomagala že mnogim. Končal je z besedami, da dobi v društvih vsaj toliko žilavosti, ko« likor je nepotrebnega medsebojnega pre» rekanja. Po občnem zboru so se udeleženci od« dolžili spominu padlih junakov na kranj* skem pokopališču, kjer stoji njih pomnik v obliki kamenite piramide. Po mestu se je razvila tja in nazaj impozuntaMi povor* ka z zastavami. Velik gozdni požar v Dramljah Drami je pri Celju, 18. maja Preteklo soboto okoli 11. ure je nastal v gozdu posestnika Josipa Jesemka v Dramljah pri Celju požar, ki je v kratkem času uničil gozdni kompleks okrog 2 ha. Na pogori:'j so prispeli gasilci iz Gaber j a pri Celju, ki se jim je posrečilo pogasiti ogenj. Posebna hvala gre tajniku gasilnega društva v Dramljah, šolskemu upravitelju g. Korbarju,, ki je prci z drameljskimi gasilci in šolsko mladino iz 4. razreda prihitel na pogorišče in se takoj lotil gašenja. S tem se je posrečilo ogenj toliko omejiti, da se ni razširil na sosedne gozdove.. Ogenj je nastal po neprevidnosti delar* cev, ki so bili zaposleni v gozdu fn so zažigali staro vejevje. Skoda znaša preko 20.000 Din. Vremenska nanoved Zagrebška rremenska napoved ca danest Poslabšanje vremena nastopa hitro. _ Situacija včerajšnjega dne: Velika atlantska depresija, ki je v teku prejšnjih dni nola-goma prodrla na kontinent, je objela tudi že področje naše države, tako da je narasla oblačnost ob močnih južnih vetrovih. Temperature so še vedno visoke Dunajska vremenska napoved Ea torek: Oblačno in dež. V dveh ali treh dnevih morda bolj hladno. Iz železniške službe Beograd, 18. maja AA. S sklepom prometnega ministra so premeščeni po potrebi službe: Andra Polak 2/m pri strojnem oddelku v Ljubljani, Maks Urh m/3 v kurilnico v Ljubljani L k računovodski direkciji državnih železnic v Ljubljani; Vasilije štiblovski v n/4 od kurilnice v Mariboru k strojnemu oddelku v Ljubljani; Alojz Sofut v m/3 na postajo Rečica, na prošnjo; S. Močivnik v m/3 na postajo Ponikva in A. MedveSček v m/2 na Bled. žrebanje drž. razr. loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) l>ne 15. maja 1931 so bili izžrebani naslednji manjši dobitki: Din 20.000 št« 9.709, Din 4.000 št. 39.559, Din 2.000 št. 76.647, Din 500 št. 8.017, 8.048, 8.056, 9.717, 13.853, 16.038, 17.935, 17.989, 17.998, 19170 27.720, 27.762, 33.781, 34.156, 35.374, 36.691, 46.641, 46.653, 48.342, 49.431, 49.446, 53 872! 56.051, 56.068, 57.330, 57.332, 57.346, 58.846, 58.898, 59.553, 59.564, 66.412, 67.534 68 748 69.134, 69.153, 75.038, 75.065, 75.115, 75.128, 75.156, 77.245, 77.269, 86.987, 87.213! 96817 96.837, 96.843, 96.852, 98.146, 98.181, 98.957, 98.960, 98.961, 89.183. Dne 16. maja so bili izžrebani naslednji manjši dobitki: Din 500 štev.: 1.869, 9.784, 9.791, 9.794, 16.030, 16.071, 17.906, 17.923, 17.940 17 974. 19.191, 27.705, 29.223, 29.240, 29.253, 34.185, 36.625, 36.629, 38.138, 39.572, 33.762' 46 603 46.678, 46.694, 47.413, 47.455, 47.458, 48.359, 49.482, 53.809, 53.832, 56.054, 56 094' 58 803 58.850, 59.520, 66.402, 66.457, 67.507, 67. 552, 67.572. 68.757, 73.763, 73.771 73 960* 75 036* 75.077, 75.099, 75.188, 75.193, 77.239, 78.040, 78.072, 81.294, 84.151, 86 999 ' 87*212' 87.237, 87.927, 89.192, 96.639, 96.669, 96.804, 96.878, 96.888, 96.811, 98.173. ' * ' Dne 18. maja so bili izžrebani pri drž. razredni loteriji naslednji večji dobitki* 40*000 Din srečka štev.: 89.511, 20.000 Dm srečka štev.: 57.578, 4.000 Din srečke štev.: 21.545, 31.222, 41.437, 2.000 Din srečka štev.: 567, 20.215, 22.638, 25.941, 26.762 28 972 37.410, 14.016, 35.391, 35.885, 4.340, 5.393, 5.430, 45.465 46.556' 47'101 47 640 49.180, 51.003, 52.451, 54.767, 58.700, 59.444, 61.172, 79.405, 72.306, 73117 74.579, 87.404, 85.240, 92.949, 93.649, 58.677, 58.659, 65.362, 69.331, 75.215, 99!326.' DOBITKE ZAČNEMO IZPLAČEVATI 4. JUNIJA T. L. Srečke za tekoče kolo so vse razprodane Srečke za novo kolo bodo prišle v promet 21. t. m. In bomo vae Interesente pravočasno obvestili. Srečke M bodo dobivale v vseh podružnicah »Jutra« ter v Ljubljani v obeh oglasnih oddelkih »Jntra«. Za zunanje naročnike srečk bomo priložili naročilnice In priporočamo, da se pri naročanja srečk poslužite našega domačega zavoda, Id Vam bo v vsakem ozira solidno postregel. Prvo žrebanje novega kola se bo vršilo dne 20. junija. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra c. 19 > JUTRO« St. Ml 3 SEuiffc, tt. T. 18U Mašo kra|fl in ljudje Novo gospodarsko učitelj- | JtlSe^i^eSfsS režimskega društvo bivših članov JAD Tri« glava finančni svetnik g. Volčič. Vzpod* bujal je prisotne, naj ne pozabijo pretek« losti društva in naj po tako globoko v na« rod začrtanih potih hodijo tudi dalje, da bo preteklost, sedanjost in bodočnost en za sko društvo Samopomoč otroke učiteljev (profesorjev) in učiteljic v Ljubljani. __Ljubljana, 18. maja TTCJteljstvo je napravilo v svoji gospodarski organizaciji zopet velik korak naprej. V nedeljo je ustanovilo novo podporno društvo »Samopomoč za otroke učiteljev (profesorjev) in učiteljic«. Društvo je podobno Učiteljski samopomoči. Po tej so povzeta tudi pravila novega društva, ki so od banske upravs tudi že odobrena. Na nedeljskem prvem občnem zboru so bili izvoljeni funkcionarji uprave. Izbrani so vseskozi v takih zadevah izkušeni možje, učitelji in učiteljice, ki so porok, da bo društvo uspevalo in napredovalo. V društvo se lahko vpiše vsak zdrav otrok, ki je izpolnil tri leta starosti in še ne prekoračil 19. leta. Slednje velja le za letos. Nadaljevalo se bo od leta do leta za eno leto navzdol do desetega leta starosti. Tedaj se bodo sprejemali otroki le od tretjega do desetega leta. Vpisnina je 25 Din, letni članski prispevek 10 Din in 10 Din mesečne članarine. Ako kdo priglasi več ko tri otroke, dobi za nadaljnje popust na vpisnini. Za vsakim otrokom se ob smrti dobi posmrtnina, če doživi 21. leto, pa odpravnino. Ta se ravna po številu članov, odnosno po številu vpisanih otrok. Posmrtnina je določena za letos po 500 Din. Odpravnine dve leti ne more biti. Ako bo dovolj priglašencev, se bo posmrtnina tn odpravnina od leta do leta stopnjevala. Lahko doseže vsoto Učiteljske samopomoči, ki znaša danes že skoro 13.000 Din. Dosedaj je priglašenih že nad 200 članov. Kakor hitro se doseže primarni rezervni zaklad, bo vplačevanje kakor pri »Samopomoči«. Ce kje, velja pri uči-teljstvu, da se je samo, s svojo lastno močjo, s svojim medsebojnim podpiranjem osvobodilo nekdanjega ponižanja in skrbi. Pristopanje k novi ustanovi toplo priporočamo. .__j fSTf' Veličasten pogreb ponesrečenega Antona Guerre Slatina Radenci, 18. maja. V wira-rf!35H kapelici je bila krsta z ze» meljsfcinri ostanki tragično preminulega Antona Guerre položena na mrtvaški oder. Množica domačinov in zdraviliških gostov se je v dolgih vnstah poslavljala od pri« ljubljenoga pokojnika. Na krsto je bilo po* toženih mnogo vencev njegovih najbližjih, padale venci ravnateljstva Zdraviliškega doma, Trboveljske premogokopne družbe, prekrasni spleti planinskega cvetja njego« vrh tovarišev Skalašev in mnogo šopkov. Včeraj ob 16. so po cerkvenih Obredih prenesli krsto na četverovpreženi mrtvaški voz, za katerim se je razvila dolga vreta pogrebcev. Med njimi je bilo mnogo od* ličnih osebnosti, zastopniki oblast ev, vo« jaštva in Sokola. Pred krsto je tvorila čast« no stražo vrsta »latinskih gasilcev. Krsta je bila položena v grobnico rod}>1* ne WieItschnigg»H6nn. Po blagoslovitvi se je v globokih besedah poslovil od pokojni* ka sodnik g. Schweiger i i Gornje Radgone. V imenu pokojnikovih planinskih tovarišev ie spregovoril poslovilne besede tajnik TK Skale rr, Ljubljane, čigar zvest član je bil pokojnik. Njegova plezalna tovarišica gdč. Paula Jesihova je vrgla v grobnico plezal« ni klin, ki je s padcem na krsto z gromkim odmevom izrazil zadnji turobni pozdrav mlademu pokojniku in sporočil konec nje« govih podvigov preko strmih sten našega planinskega kraljestva. Triglavanski zbor na Kumu Ljubljana, 17. maja. V soboto in v nedeljo so se sestali aktiv« ni člani obeh triglavanskih edinic, iz Za« greha in iz Ljubljane, s svojimi starešina* da ponovno spričajo iskreno skupnost preizkušenih starejših mož z mladimi sila« mi, iki navdušeno nadaljujejo s starimi tra« dicijami najstarejšega akademskega dru« štva, ki pa je in ostane prav zaradi svoje enotnosti, tako rekoč kot ena sama velika družina, vedno mlado in sveže. Da pokaže« jo in poglobijo to dragoceno svojstvo, sta obe aktivni edinici J. A. D. Triglava pri« redili Triglavansški zbor na Kumu, ki je po« tekel v presrčni družabnosti in medseboj« 17■ maja- | Velike važnosti je tudi nedavno otvorje* Številne organizacije, katerih namen je I na informacijska pisarna sa pospeševanje delovati za zbližanje obeh bratskih naro* I *urizma v Jugosliviji, katero je m»canovila dov, med drugim tudi s propagando za ju* 'n vzdržuje brnska CJ«liga. Pisarno oprav* goslovensko umetnost ali za jugoslovenska J 'ja Iigin tajnik g. Janek. Prva zmaga Vasje Pirca v borbi s Spielmannom Tukajšnja legijonarska društva s sode« lovanjem JCWlige in AD Jugoslavije so priredila žalno svečanost za pokojnrm ge* neralom Hadižičem. Svečanost je otvoril predsednik Društva prijateljev legijonarjev univ. prof. g. M. Urs:ni, nakar jc pevski lip. 7o!/\o letovišča, nikakor ne povzročajo cepljenja delovnih sil, kakor so nekateri izrazili bo« jazen ob nedavni ustlanovith-i Jadranske straže v Brnu. Nasprotno, resnica je, da ravno zaradi njih številnosti nastaja pri« jateljska konkurenca, ki je ravno v prvi . „ ______„ _____ polovid maja prišla do največjega izraza. I zbor AD Jugoslavije zapel žalostinko^Nad Naj naštejem nekaj uspehov, ki so simpa* I grobovi«. Sledilo je predavanje polkovnika tijo Cehoslovakov do Jugoslavije le še po* I g- inž. Balafe, ki je sam sodeloval kot legi« I jonar na ruski fronti in sicer v jugoslo* Na j važnejša prireditev zadnjih dni je I venski legiji pod vodsrvora tedanjega pol* gotovo bil prvi slovanski akademski pevski I fcovnika Hadžica. G. govornik je posebno festival, katerega so se udeležili bolgarski, j poudarjal velike zasluga generala Hadžiča jugoslovenski, poljski m ruski akademski I češke legijonarje. ker je on izposiova! pevski zbori. Češkoslovaško pesem je za« | Pr? ruski armadi, da so tudi čeboslova?ki 6topal najboljši brnski jevski zbor Opus. I "jetniki smeli vstopati v jugoslovanske Pri tej prireditvi, ki jo je oddajala tukaj* I polke. Nikoli še ni češkoslovaška^jugoslo* snja radio postaja, se je vnovič izkazalo, | venska vzajemnost prišla do takega izraza R, naSm. SafevskTm mojstrom Vasjo Pircem hi velemojstrom Rudolfom Spielmannom, ki je bila igrana v Mariboru, je končala po 60. potezi Pircevo zmago. Stanje po 3 kolih: Pire 2, Spicknann \ točko. Nadaljnjih 7 partij bo odigralo v Rogaški Slatini. H J s se Lepi uspehi tekmovalnega streljanja Ljubljana, 18. maja. Rezultat! strelske tekme, ki jo jo prire* dilo društvo ostrostrelcev v nedeljo n« lastnem strelišču pod Rožnikom so bili razglašeni v nedeljo pozno zvečer in so naslednji: Prvo daril-v vrS iz brušenega stekla, ki ga je poklonila mestna občina, je dobil g. Fran Heinrihar. Pri streljanju na lovsko tar.o je ^ ~eeel 240 krogov g. Albin Šifrer in prejel darilo Strelske druži« ne: pepelnik z bronastim kozorogom. Dru« go darilo je z 220 krogi dobil dr. V. Krejči, in sicer pepelnik z bronastim fazanom, ki ga je podaril g. Karel Miklič. Tretje darilo z 210 krogi je dosegel Minko Heinrihar, če* trto tudi z 210 krogi g. Franc Heinrihar, peto z 200 krogi Franjo Hrovatin, šesto enako z 200 krogi g. Gvido Bakarčič ml. Pri streljanju na zlatoroga je dosegel z 230 krogi g. Albin Šifrer nagrado lovsko KULTURNI PREGLED Jugoslovenski koncert v Londonu London, 14. maja. Za sredo, dne 13. t m. je vneta prijateljica Jugoslavije, ga. Julia Chaterton napovedala velik koncert jugoslovenske ljudske glasbe. Med pokrovitelji, ki jih navaja program, so bili poslaniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Egipta, Rumunije in Kitajske in nekatere odlične osebnosti iz londonske visoke družbe. Program je obsegal ll točk; začel se je z nastopom pevcev, ki so kot drugo pesem zapeli slovensko »Gozdič je že zr>len< (The Woods will stili be Green), nadaljeval s solospevi, recitacijami in plesnimi točkami ter zaključil s kolom- Rudolf Steinerjeva dvorana, ki jo je ga. Charterton bila izbrala za koncert, ima samo 400 sedežev, a uživa tukaj dobro ime tn bila namenom prirediteljice zlasti zato prikladna, ker ima odlične svetlobne priprava in dovolj razsežen oder. Napolnilo jo je občinstvo, ki se zanima za Jugoslavijo in nieno glasbo, skoraj do zadnjega sedeža. Ga. Chatterton, ki je ponovno prepotovala našo kraljevino in je po večini sama nabrala pesmi, izvajane snočnji večer, je skušala iz vsake točke napraviti očem prikupno odrsko sliko: zato so vsi 9odelovalei, zbor, solisti in plesalke, kakor tudi ga. Charterton sama, ki je bila pred vsako točko programa obenem eonferencier, nosili narodne noše iz najrazličnejših pokrajin naše države, mnoge pristne iz zbirke gA Chatterton, druge narejene v našem »slogu«. Priznati je treba, da so posamezne skupine bile zelo pestre in žive ter za tukajšnje občinstvo gotovo eksotično romantične. Nekatere pesmi so pevci izvajali v originalnem besedilu (na. pr. »Oj jesenske du-ge noči«), druge seveda v prevodu (kakor našo »Gozdič je že zelen«, ki so jo po veseli poskočnici peli kakor molitev, s sklenjenimi rokami). Občinstvo je besedilo moglo razumeti in je bilo očividno očarano od teksta in muzike; vsem točkam je radodarno ploskalo. »Mavfair Company of EnMajke jugovioa« je v zelo dobrem .prevodu mlade pisateljice Helene Rootham in v pridržano strastnem recitativu Mary Duff pretresljivo delovala na publiko, ki je brez diha sledila mogočnim desetercem, da ob koncu izbruhne v buren aplavz. Ga. Julia Chatterton, M junija zopet obišče naso deželo, je gotovo zaslužila našo hvaležnost za svoje prizadevanje. Doslej je izdala tudi zvezek naših narodnih pesmi in hoče to serijo nadaljevati, izvajala je naše pesmi v londonskem radiju in hoče svoj sedanji zbor dalje trenirati v jugoslovenski muziki, ga kostumsko spopolniti ter potovati z njim in z našo pesmijo po Britaniji in v inozemstvu. sliko barona Gagerna, drugo z 230 krogi g. dr. Erik Eberl, tretje z 210 krogi g. dr. Adolf Kaiser, četrto z 200 krogi g. Fran Heinrihar, peto z 200 krogi g. Bakarčič mL, šesto s 190 krogi g. Jan Nagy. S stre« Ijanja srnjaka: I. 170 krogov g. dr. Adolf Kaiser, ki je dobil bronasto srnjo skupino, II. 170 krogov mag. Bakarčič, IH. 160 kro* gov g. dr. Erik Eberl, IV. s 140 krogi Ba« karcič ml V 120 krogov g. Albin Šifrer, VI tudi 120 krogov g. Fran Heinrihar. Pri streljanju na divjo svinjo je odnesel prvo nagrado, bronastega divjega petelina, s 300 aS?1 g- Anton Schuster, II. z 280 krogi g. AFbin Šifrer III. z 270 krogi g. Jan tfagj. z 2*> krogi g. Fran Heinrihar, V z 240 krogi g I. Kurzthaler, VI. z 230 krogi g. Minko Heinrihar. Pri streljanju na tarfio »Emona« na 230 korakov s specijalnimi puškami ostrostrel* Zagrebško pismo Zagreb, sredi maja. V Umetnostnem paviljona je bila otvorje-na razstava sodobne nemško likovne umetnosti. Naše občinstvo jo obiskuje zelo živahno. Največjih zaslug za razstavo si je pridobil znani umetnostni zgodovinar dr. Kuhn, ki jo je obenem z zanimivimi predavanji populariziral. Razstava predstavlja ogromno materialno vrednost; zavarovana je za 400.000 mark ali pet in pol milijonov dinarjev, kar pa še zdaleč ne doseza dejanske vrednosti slik in kipov. Zastopane so vse umetnostne smeri in vsi najuglednejši umetniki zadnjih 30—40 let, od impresionizma preko ekspresionizma do >nove stvarnosti«. Razen dveh predavanj dr. Kuhna je bila v zvezi s to razstavo prirejena predstava znanstvenega filma >Stvariteljske roke«, v katerem vidimo pri delu Liebermana, Co^ rintha, Kolwitzevo, Grossa in druge. Kakor izvemo, je dr. Kuhn začel pogajanja za prireditev jugoslovenske razstave v Berlinu. Razstava naj bi se vršila prihodnje leto. Hrvatski glasbeni zavod je priredil svoj sedmi družabni koncert. Nastopila je mlada zagrebška pianistka Zdenka Pacherjeva, ki je svoje študije dovršila pri Slovencu Ličarju, študirala pa je tudi pri Steiermannu, Weingartenu in Iserlissu. Na programu so bili poleg Beethovna, Bacha, Chopina i. dr. Taičevič in SlavenskL Imela je zelo lep uspeh. Glasbeno društvo intelektualcev je priredilo pod vodstvom dirigenta R. Matza koncert zborovskih skladb Johannesa Brahm-sa. Izvajali so 15 zborov. To je bil najslabši nastop tega društva v vseh dvanajstih letih njegovega obstoja. Zbor je ves večer pel v slabi intonaciji in nerazumljivi vokaliza- da je pevski zbor AD Jugoslavije najbolj* ši akademski zbor v Brnu. Zbor šteje 26 članov in vodi ga akademik Jurišič. V nedeljo 10. t. m. je operni orkester v svojem majskem koncertu izvajal prvič v Brnu Gotovčevo »Simfonično kolo«, v ka* terem so se tukajšnji kritiki zelo laskavo izrazili. Orkester je dirigiral Ljubljanča* noro znani g. Balatka, sedaj dirgent brn* ske opere. Novo ustanovljena Jadranska straža je imela že svojo drugo propagandno predava* nje. Predaval je predsednik praške Jadran* ske straže g. Urban, ki se je posluževal okoli 250 lepih skioptičnih slik. Čeprav je predavanje nosilo naslov »Od Sušaka do Kotora jo jugosioverski rivijeri«, vendar je g. predavatelj vpletel v svoje predava* nje tudi vsa letovišča in glavno mesto Dravske banovine. Predavanju je priso* stvovalo za Brno rekordno število poslu« šalcev (250), a mnogi so morali oditi, ker je bila dvorana prenapoljnjena. kakor tedaj, ko so junaki obeh slovanskih narodov skupno prelivali kri za sveto stvar. Po predava-riu je zbor AD Jugosla« vije zaključil žalno svečanost s himnama obeh bratskih držav. Oblečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra e. 14 eiji ter je bil vtis v vsakem oariru neugoden. škoda, da se je to, sicer prav prikupno pevsko društvo s tem nastopom tolikanj diskvalificiralo. Naposled 5e nekatere gledališke novosti: Drama pripravlja Lenormandov komad >Mixtures«. Avtor je zagrebškemu občinstvu ze znan po dveh dramah, ki smo jih videli v prejšnjih sezonah. V Mixtures Leuor-mand psihoanalitično razčlenja mater, ki se v mrzličnem boju za obstanek prebija skozi najrazličnejše strahote in umazanošti življenja, da reši dušo in telo svoje hčere. Delo ima 12 slik, a dejanje se odigrava v časovnem presledku 16. let v Parizu. Popularna zagrebška pisateljica Marija Jurič Zagorka bo slavila trideseto obletnico svojega književno-publicističnega delovanja. Ob tej priliki bo gledališče vprizorilo njeno najnovejše odersko delo »Kči Lotršča-ka«. Drama ima zgodovinsko ozadje; odi- Vdova Tomanovega sobojevnika Rosine v pomanjkanju _ . , Laverca, 18. maja. ko je pisec teh vrstic čital v »Jutro« po* ročilo o smrti starega borca za jugosloven* sko svobodo Aleksandra Tomana, se je spo* mnil pri tem njegovega sobojevnika Ju Rja Rosine, ki sicer počiva že 38 let pod rušo, živita pa še njegova vdova in hčerka Obe se komaj preživljata s skromno p4a* čo pokojnikove hčerke. Vdova se je že večkrat obrnila do raznih vplivnih mož, da bi se ji izposlovala majhna podpora ali pokojnina po možu, soborcu Petra Kara« djordjeviča«Mrkonjiča, a čaka zaman in se bo najbrže poprej za vedno rešila skrb« m trpljenja, preden se je bo spomnila do* movina, ki svoje zaslužne može časti šele po smrti. Ko j« Nj. Vel. kralj Aleksander p.vo leto bival na Bledu, je zaprosila hčerka za avdijenco, a je žal prišla preoozno. Morda b; se o priliki smrti borca Tomana vendar kdo spomnil tudi vdove njegovega tovari« Pisec teh vrstic ima v varstvu sabljo pokojnega borca Rosine. Orožje je prine* sel Rosina iz bosanskih vstaških bojev. Utopljen rudar v Savi Sevnica, 18. maja. Delavci, ki pri Dolnjem Brezovem v S a« vi lovijo premog, so danes dopoldne okrog 9. našli truplo mladega utopljenca. Po li« stinah, ki jik je imel nesrečnež pri 6©bi, so ugotovili, da je Henrik Pavlin, rojen 1903, doma iz Aržiša v občini Polšnik pri Litiji. Nadalje so pri njem našli prstan in denar« nico. Pokojnik je bil oblečen v rjavo oble« ko in skoro še nove čevlje. Henrik Pavlin je bil trboveljski radar, a zadmji čas brez zaslužka. Od doma je odšel 3. t. m Truplo pa je ležalo v rodi kvečjemu tri dni in razen manjših ran na glavi in rokah ni poškodovano. Prenesli so ga v mrtvašnico v Sevnici. Oče m sin osuml jena sedmih vlomov v eni noči Rimske Toplice 18. maja. Dodatno k našemu poročilu o drznih vlomih v Rimskih Toplicah smo doznall, grava se v prvi polovici 16. stoletja' na za- I da so orožniki, ki so ves čas, odkar so pri« grebškem Griču in Turopolju. Je prava | šli, vodili strogo preiskavo, prijeli dva himna Zagrebu in njegovi slavni preteklosti.' Premiera junaške komedije »Sestra Ze-ke kapetana«, ki jo je spisal znani beograjski književnik Mita Dimitrijevič bo 20. L m. — Branislav Nušič je izročil našemu gledališču svoje najnovejše delo, dramo »Žena brez srca«. Nušičeva želja je, da ima ta komad krstno predstavo v Zagrebu, zato pride igra še ta mesec na oder. Kot prva operetna premiera se bo dajala najnovejša operetna revija Ive Tijardoviča »Jurek i Štefek«. Opereta je sestavljena po zagrebških motivih m mislijo, da bo zagrebško občinstvo našlo v tem delu svojo domaČo, res zagrebško opereto. Uloge so prevzeli naši najboljši komiki, zato občin- osumljenca. Po daljšem zasliševanju m strogi hišni preiskavi, katero so izvedli na mnogih krajih, so aretirali in odvedli v la* ški zapor nekega upokojenega železničar* ja s Senožeti pri Rimski'! toplicah. Orož« nikom se kljub vestnemu prizadevanju ni posrečilo izslediti ničesar ukradenega. Pri hišni preiskavi, ki so jo izvedli na domu osumljenca, so našli tudi večjo mno> žino saharina. Skupno z njim so aretirali tudi njegovega sina, ki se je že nekaj ča» so poprej vdinjal pri tukajšnji kopališki upravi Ce sta osumljenca res tudi izvršila omenjene vlome, bo šele dognala preiska* va. ^Orožništvo skrbno nadaljuje preiska« * - j- , , . . vo m je upati, da se jim bo sedaj tudi no* sivo premiere tega dela pričakuje z izredno I srečilo razjasniti stare vlome ki so bili iz* velikim zanimanjem. Žiga Hirsehler. * višeni pred meseci (DeHGi teden chlefc ..................................iiiiilliiiliililiiiliillllliiilitlililllilllllllllllllllllllljunldmjlmimjijiijui,,!,,,] Krasne damske obleke, kompleje in plašče iz modernih vzorcev in najmodernejšega kroja bomo ves teden prodajali po izredno znižanih cenah. -Cfficfc — Stritarjeva ii/f Domače vesti Od književnika do rentierja Branislav Nušič, popularni srbski hunio-ristični pisatelj, je prvi izmed jugosloven-skih književnikov prišel po ravni poti literature med — rentierje. Geza Kohn je pravkar kupil njegove zbrane spise pod pogojem, da izplačuje avtorju dosmrtno rento v znesku 4000 Din mesečno. Bravo, g. Nušič! Ker je to prvi primer te vrste v vsej ju-goslovenski književnosti in mnogo obetajoči začetek, ki utegne tudi pri drugih lite ratih vzbuditi skomine po lepi renti, je pisec teh vrstic stopil h g. Kohnu in ga vprašal, kako je z rento g. Nušiča. — Nič vam ne morem povedati, dragi gospod, — ml je rekel g. Kohn, — to je poslovna skrivnost. — Kaj? Nič ne marate povedati? — Kes ne! — Dobro, to ml zadostuje. Vidim, da boste res plačevali g. Nušiču mesečno rento. Mislim, da vas prav kakor mene veseli, da ima g. Nušič šele 67 let; tako boste lahko še dolgo podpirali našega nepre-kosljivega Ben-Akibo... Dobro jo je pogodil Pjer Kiižanič a svojo karikaturo v »Politiki«. V knjigarni g. Kohna se razgovarjata g. Nušič v zadovoljni pozi človeka, ki je »podvalil« svojemu bližnjemu in g. Kohn z nekoliko preplašenim obrazom: Kohn (po podpisu pogodbe): Koliko let pa je žive] vaš oče? Nušič: 96 let, a še dolgo ne bi umrl, če ga ne bi bili vzeli s seboj v Albanijo... D * Odvetniški Izpit le položil pri viš. dež. sodišču v Ljubljani g. dr. Gojmir Tornin-šek. sin predsednika SPD g. dr. Frana To. minška. Čestitamo! * Narodno delavstvo v Lučah je imelo v nedeljo zborovanje, na katerem je obširno poročal strokovni tajnik g. Kravos iz Ljubljane. Delavstvo je z velikim veseljem vzelo na znanje poročilo tajnika, ki se je zahvalil tudi g. banu za vso pomoč, ki jo izkazuje delavstvu, za katero ima široko odprto srce. Soglasno in z navdušenjem Je bilo sklenjeno brzojavno pozdraviti bana z željo mnogih uspehov v njegovem p!o-donosnem delovanju za procvit narodnega pokreta. Zborovanje je zaključil tajnik podružnice NSZ g. Kocijan. ki je pozval delavstvo, da se trdno oklene edinega nacionalnega društva v Lučah. Podružnica se pripravlja za ustanovitev sokolske čete, ki je za Luče nujno potrebna. Lučani zelo pogrešajo sokolskeara vaditelja, vendar bo NSZ tudi za to poskrbela. * Himen. Gospa Katarina roj. Stoiisilje-vič in art. kapetan I. klase za generalštab-ne posle g. France Stropnik, ordonančnl oficir Nj. Vel. kralja sta se poročila 14. t m. v cerkvi Krista Kralja v Beogradu. + »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonialno razstavo. Vse priprave za I. »Jutrovo« družabno pbtovanje v Pariz, ki se bo vršilo v dneh od 22. maja do 1. junija so končana. Včeraj je tajništvo našega uredništva razposlalo vsem prijavljenim udeležencem pismeno zadnja navodila in jim vrnilo potne liste s francoskim in avstrijskim vizumom. Odhod »Jutrove« družbe iz Ljub. liane bo v petek 22. maja ob 20.50 zvečer z gorenjskim brzovlakom. Udeleženci ekskurzije se zberejo med 19.30 do najkasneje 20.30 zvečer v vrtnem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Zunanji udeleženci lahko tam tudS večerjajo. Vsa nadaljnja morebitna še pe-trebna vprašanja za pojasnila glede potovanja naj se naslovijo na tajništvo uredništva »Jutra« v Ljubljani. * Sokol Ribnica-Josipdol uprizori na bin-koštno nedeljo v telovadnici v Josiipdolu šaloigro »Poštna skrivnost'. Začetek ob 16. Vstopnina: sedeži 6 Din* stojišča 3 Din. * Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje in precepljanje šmarnice bo v ponedeljek 1. junija pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. Prijave sprejema uprava do konca meseca maja. Zadostuje dopisnica. ♦ Novi grobovi. V Kostanjevici na Dolenjskem je po daljšem trpljenju umrla ga. Julija Ivaniševičeva. soproga okrožnega zdravnika. Pogreb bo jutri ob 16. V Prevaljah ie umrla v čestiti starosti 80 let ga. Fani T h u m a. vdova po šolskem nadzorniku in ravnatelju. Pokopali jo bodo danes ob 18. — V ljubljanski bolnici je umrla ga. Josipina Šercerjeva iz Senožeč. Pogreb bo danes ob 17. k Sv. Križu. — V mariborski bolnici je umrla zasebna uradnica gdč. Terezija Goričanova. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Darila. Lep zgled so dale učenke IV. c. mestne ženske realne gimnazije v Ljublja« ni, ker so v petek napravie popoldanski izlet na Muljavo in ob tej priliki močile stari materi 130 Din, ki so jih zbrale med 6eboj za Jurčičev dom. Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljan' je nabralo za Materinski dan 8699 Din. Vsem darovalcem presrčna hvala, osobito tvrdki Korsika za podarjeno, obilno krasno cvetje, enako tvrdiki Hvala. Nabrani denar se bo razdelil med revne matere, katerih prošnje so se obravnavale v posebni sebi KJS Učiteljski zbor osnov* ne šole na liceju v Ljubljani je daroval na* mesto venca in v počaščenje spomina bla* goipokojnesja Antona Likozarja pevskemu društvu »Slovenec« 150 D. — Neimenovana daruje namesto cvetja za god znanki 50 Din Društvu slepih. — Namesto cvetja na krsto gospe Murglove darujejo za revne krške otroke v prid Kolu JS K rak o* Videm ga. Stiplovšek, gdč. Marija Štupica ter obi* telj Rendlova po 100 Din. n h iiT ■TiduTi liMiiiitiiiigiTTMHHT^iriiii Pride! Pride! »Ljubezen preko groba" čudovita povest o dveh mladih srcih, katerih ljubezen je bila močnejša od življenja! Elitni kino Matica KINO IDEAL Danes premiera ob 4., pol 8. In 9. uri: Svetnica ali vlačuga V glavni vlogi Marija Korda in H. A. Schlettovv Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturi, 4. relatrvno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine v mm. 18. maja Ljubljana 7, 756.8, 16.8. 84, SWl. 10, —, —; Maribor 7, 755.3, 16.4. 88. S4. 10, —. —? Zagreb 7 756.5 16.2. 86. tiho, 10, —, —; Beograd 7, 757.2. 22.8. 45, SI. 0, —, —; Sarajevo 7, 758.2. .17.7, 46. El 8. —, —j Skoplje 7 761.4 16.3. 80, tiho 0, —. —; Kitmbor 7. 760.5. 18.6. 55, tiho, 5. —, —; Split 7. — —. 49. SE10. 8, —. —; Rab 7, 757.6. 17.2. 48. SE12. 10, —, —; Vis 7, 755.2, 13.3. 85 SSEl. 10, —, —: Mostar 760.4. 18.7 76. SW1. 7. —. —. Naivišja temperatura v Ljubljani 18.6, Mariboru 222, Zagrebu 24.2, Beogradu 30.5 Sarajevu 26.2. Skoplju 23.8. Kumboru 26.0, Splitu 25.8. Rabu 24.7, Visu 24.0, Mostaru 26.9: — najnižja v Ljubljani 15.8 Mariboru 16.0. Zagrebu 132. Beogradu 18.2. Sarajevu 13.4. Skoplju 11.3, Kumboru 15.4, Splitu 13.0, Rafc^i 14.3. Visu 12.2. Mosta-ru 142. * Velika slovenjgraška tatvina pred sodiščem. Razprava o veliki tatvini v trgovini Klobasa & Smolčnik v Slovenjgradcu je bila te dni zaključena pred celjskim so-natom. Obsojeni so bili kot elavna krivca perica Frančiška Legatova na 18 mesecev robi.ie, Cilka Abšnerjeva na 16 mesecev Marija Abšnerjeva na 12 mesecev, posestnik Verhnjak z Rahtela na 6 mesecev in njegova žena na 8 mesecev robije. vsi na 2 letno izgubo državljanskih pravic. Nadalje sta bila kaznovana trgovski pomočnik Oton Potočnik na 6 mesecev in kmetski sin Grobelnik na 4 mesece, oba pogojno na dve leti. * Po dolgih dneh najden samomorilec. Novosadski policiji je bilo že pred več dnevi javljeno, da je neznanokam izginil 59 letni delavec Franc Bathory, kj pa Je tudi že poprej večkrat odšel za več dni od doma, ker je bil kvartalni pijanec. Najprej je stanova! pri svoji družini, potem pa se je z njo spri ter često prenočeval v ba. raki blizu podjetja, kjer je bil zaposlen. Ko so sedaj zopet prijavili njegov nestanek. je policija preiskala tudi barako in tam so našli moža obešenega na neko kljuko. Njegovo telo je že razpadalo, v baraki pa je bilo vse narobe. Nesrečnik si je. preden se je obesil, poskušal prerezati tudi žile, ker so na tleh našli okrvavljen nož. * Otroška tragedija med igranjem. Kakor smo poročali, se je na stavbišču neke banke v Novem Sadu, kjer šo se običajno igrali otroci s peskom, pripetila strašna nesreča, ker se je na otroke podrl sklad opeke. Ko so zasute otroke odkopali, je bil edini sin polkovnika Drakulica že mrtev. njegov tovariš, 7 letni Ivica Rozdrva-novič pa je bil še živ. Otroka so takoj od-premili v bolnišnico, kjer so zdravniki poizkusili vse mogoče, da mu rešijo življenje. Mali Ivica pa je imel tako težke notranje poškodbe, da je tudi on podlegel. *■ Izpraševanje nezvestega moža iz vodnjaka. V vasi Princip ovepi blizu Srbobra-na je prišlo do zelo interesantnega zakonskega spora. Po prepiru je Kata, žena kmeta Tota skočila v vodnjak, ki ni bil baš globok. Ko so prihiteli sosedje, da i o iz-vlečejo ven, ona ni hotela, češ naj pride mož prizna, da jo je varal z neko drugo žensko. Sosedje v strahu za ženino življenje so s silo privedli kraj vodnjaka moža in ta je res priznal, da je imel opravka tudi z drugimi ženskami. Potem pa je žena z grožnjo, da se takoj utopi, če ne dobi točnega odgovora, še zahtevala, naj mož pred pričami pove, od kdaj traja njegova nezvestoba. Mož je tudi to povedal, nato pa je žena zavpila iz vodnjaka, da jo lahko izvleče jo ven. To ie bilo hitro izvršeno, še bolj hitro pa je šla žena k svojim staršem in potem na sodišče, kjer je vložila tožbo za ločitev zakona. * Nesreča s konjem. Zupan iz JurkloŠtra g. Jurko se je v nedeljo popoldne s konjem peljal proti Gračnici. Na strmem klancu se je konj splašil, prevrnil voz in pokopal g. Jurka pod seboj. G. Jurko je obležal s hudimi poškodbami nezavesten. Nahaja se v domači oskrbi; bati pa se ie komplikacij. Njegova sopotnica, ki je tudii padla pod voz, jn neko dekletce, ki je zletelo z voza, sta odnesli lažje poškodbe. * Ponovno 3 veliki uspehi nartavne slsa-ške mineralne vode. Kot nam poročajo, je dosegla sisaška mineralna voda, katere lastnik je Peter Teslič. ponovno tri velike uspehe v naj odličnejših krogih ter ie dosegla na razstavah zavidanja vredne uspehe. Tako je bila na razstavi v Toulusu (Francija) odlikovana z velikim pokalom in zlato svetinjo, torej odlikovanje izredne ^•ste. posebno še radi tega, ker je to edino odlikovanje, ki je bilo na razstavi podeljeno za proizvode iz naše države in kakršnega ni prejel nihče razen g. Tesliča. ki je s svojo naravno mineralno vodo tako lepo zastopal našo državo na inozemski razstavi. — Istočasno je bila sisaška mineralna voda odlikovana z diplomo na razstavah v Rotterdamu in Amsterdamu (prejšnja leta je bila odlikovana z zlato svetinjo), zna čilen uspeh naravne sisaške mineralne vode in njenega lastnika. Čestitamo g Tesli-ču na prejetih odlikovanjih z naše strani kakor tudi s strani aaših čitateljev. * Kaj vse bi radi za binkošti? Najmanj lepo obleko, ker je to že tako v navadi, ker vsak pričakuje, da se vsaj v teh dneh pokaže v novi obleki. Premožnim odraslim in mladim se ta želja ob binkošfih izpolni, kakor se je še vedno. Po težkih gospodarskih razmerah pa smo končno prišli tako daleč, da so te radosti lahko deležni tudi najskromnejši sloji, ker se prav poceni do bi prav dobra Tivar-obleka. * Zanimiva novost na fronti Ovomaltine. Ovomaltine je v zdravniških rokah že nekoliko desetletij preizkušeno okrepilno sredstvo. Po navadi se to okusno, koncentrirano hranilno sredstvo meša s toplim mlekom za zajutnk in južino. Da bi se lahko to hranilno sredstvo vživalo tudi kot osvežujoča pijača ob veliki vročini. Je spravila tovarna dr. A. Wandera v promet zelo okusno posodo iz aluminija pod imenom Ovomix. V tej posodi se Ovomaltine nekoliko sekund pomeša in dobe se odlična pijača, ki zelo krepi. Ovomix posoda se dobi povsod, kjer se prodaja Ovomaltine, in sicer za 15 Din. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva. olisira in lika tovarna Jos. Reich. ITO zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane n— Redna seja občinske oprave ljubljanske bo v sredo 20. t m. ob 17. v mestni dvorani Na dnevnem redu bodo med drugim poročila finančnega, gradbenega, per-sonalno-pravnega in policijsko-zdravstve-nega odseka in popolnitev odsekov. Sledila bo tajna seja. u— Iz gledališča. »XYZ«, Klabundova igra v treh, se ponovi v drami v četrtek za red B. Vlogo X igra gdč. Slavčeva. Ostale vloge v istih rokah kakor pri pre-rnijeri. Predzadnja uprizoritev misterija »Slehernik« v sezoni bo v petek za red E. Na bimkoštno nedeljo r>ne stenske ure tvrdka ne trpi nobene škode. e— Popravek. V nedeljo smo priobčili med celjskimi vestmi vest o poroki g. poročnika Jakoba Blažona z gdč. Pino Ko-pinškovo. Pripetila pa se je neljuba pomota pri stavljenju notice, kar pa so čitatelil gotovo že sami popravili. Pravilno se mora glasiti zadevni del vesti naslednje: » hčerka upokojenega kapetana g. Andreja Kopinška« (in ne pokojneira). Iz Maribora a— Za počitniški dom kraljice Marijo pri Sv. Martinu na Pohorju sprejema prijave za stranke, ki želijo oddati otroke na letovanje v zdrav gorski zrak in dobro oskrbo, društveno tajništvo v Strossma-yerjevi ulici št 26 (Dečji dom), kjer dobijo stranke vse podrobne informacije in tudi prospekt Stranke naj se čim prej in pravočasno oglasijo, da se ve Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine ravnati glede priprav in da izostane nepotrebni pritisk tik pred odhodom, ko so vsa mesta že zasedena. Posebna ugodnost za letošnjo sezono bo, da bo imela počitniška kolonija stalno navzočega zdravnika, zaradi česar bodo stranke bolj brez skrbi za otroke. Prvo skupino, ki bo odšla 13. junija, bo vodil upravitelj Dimnik, zdravniško službo bo opravljal dr. Lukman, nego in postrežbo otrok pa zaščitna sestra Marija Pleničarjeva. i— V proslavo svoje desetletnice priredi SJSU »Napredek« v Mariboru dne 22. t. m. ob 20. v Nar. gledališču akademijo pod po« kroviteljstvom g. ravnatel ja Jakoba Zupan* čiča. Občinstvo, ki zna ceniti resno izven« šolsko delovanje mladine, naj to pokaže z obilnim obiskom! a— Tečaa češkega jezika, ki se vrže pod okriljem Jč. Lige, bodo zaključeni v nede« Ijo 7. junija s popoldanskim izletom k Sv. Urbanu, katerega se udeleži tudi vsa češka kolonija v Mariboru. a— Iz gledališča. Danes bo prva ponovitev »Dogodka v mestu Gogi«, ki le prt krstni predstavi driegel naravnost odličen uspeh. V četrtek se bo isto delo ponovilo. Drama pripravlja dramo režiserja ljubljan, skega gledališča Milana Skrbinška »Labirint«. v operi pa bo poslednja uprizoritev opera »Evangeijnik«. a— Kino predstave. Grajski kino: samo še nekaj dni »Velikomestne luči« — Union kino: Najnovejši in zadnji Tauberiev film te sezone »Velika atrakcija«. a— Himen. V soboto popoldne sta se v župni cerkvi v Limbušu poročila uradnika Mestne hranilnice v Mariboru g. Stanko Povalej in gdč. Silvija Rupnik. čestitamo! a— Preložitev trga za seno in slamo v Klavniško ulico. V smislu sklepa mestnega občinskega sveta se z 20. t m. premesti trg za seno in slamo na prostor ob Klavniski ulici tik mestne šoferske hiše. Seno, slama in poljsko orodje se sme razstavljati in prodajati ob tedenskih tržnih dnevih, t j. ob sredah in sobotah edinole na zgoraj navedenem prostoru. Obiskovalcem trga je na razpolago nova mestna tehtnica pri vhodu v mestno klavnico. a— Odstranjena nevarnost pri mostu na Mariborskem otoku. Včeraj popoldne je bila rešilna postaja poklicana na most, ki spaja Mariborski otok z levim bregom. V območju nižje od Fale se je namreč odtrgal brod in se zagvozdil med lesene mostne nosilce. Ker Drava stalno narašča in se je "bati velikih nalivov, bi se lahko leseni most znatno poškodoval. Gasilci so takoj odšli z dvigalnim aparatom na most in so po dveurnem delu odstranili vsako nevarnost a— Nezgode. V Tattenbachovi ulici so se 65-letnemu vozniku Ivanu Temerlu splašili konji. Pri padcu z voza je dobil voznik več poškodb na glavi. — Posestnik Pavel Gerlič iz čanže se je na cesti v Pesnico tako nesrečno zaletel v itup gramoza, da si je pri padcu nalomil desno nogo v kolenu in dobil poškodbe tudi na glavi. — Na Ptujski go--i si je Magdalena Hvaleč, sejmaika iz Maribora, naloinila pri padcu levo nogo v členku. Vse tri ponesrečence so prepeljali v splošno bolnico. a— Pod prevrnjenim vozom. Na cesti proti Sv. Juriju v Slov. goricah blizu Sv. Andraža se je 54-letni posestnik France Kocmut iz Trnovske vasi peljal s tremi sosedi z enorprežno kočijo. Na strmem klancu je neki sopotnik napačno zavrl zavoro in s tem pospešil tek voza. Kobila se je splašila in se prevrnila z vozom vred v precej globok obcestni jarek. Dočim noben potnik ni bil poškodovan, si je Kocmut nalomil desno nogo v boku, dobil pa je tudi druge poškodbe. Prepeljali so ga v splošno bolnico v Mariboru. a— Z voza je padel v Pesnici med vožnjo 9-letni posestnikov sin France 2gur iz Ranče pri Pesnici. Poškodoval se je na glavi in si nalomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. a— Iz obupa nad pristnostjo mlade ljubezni je hotela v nedeljo zvečer A J., uslužbenka v tvornici Doctor in drug, prostovoljno v smrt Izpila je večjo količino oetove kisline, vendar so še pravočasno opazili njeno dejanje in 30 z reševalnim avtom odpremili v bolnico. Iz škofje Loke Slovesna zaprisega vojaških novim cev škofjeloške garnizije se je izvršila na letnem telovadišču Sokola v Fužinskem predmestju zjutraj v soboto. Kmalu po 8. uri 60 se pričele pomikati čete na obsežno telovadišče. Sprevodu iapred vojašnice je načelovala godba dravske divizije, za njo je vodil vojaštvo podpolkovnik Markulj, ki ma je sledil narednik s polkovmo zastavo in častno četo 6 puškami, nadalje so 6e zvr» stili vojaški novinci. Vaj ki, porazdeljeni v katoličane, pravoslavne in muslimane, so 6e na travniku razmestili vzdolž Selščice. Njim nasproti je bil poetiran oficirski žbor. Slovesnosti se je udeležilo mnogo civilnega občinstva. Videli smo vodjo 6re»ke izpo« stave g. Franja Levičnika, župana g. Josipa Hafnerja, 6 člansko deputacijo Sokola, za» stcipniike Škofjeloških uradov in korporacij. Ob 9. je prispel komandant mesta polkov* nik g. Djordje Bulič, nakar je zaprisegel pravoslavne prota Jankovi č, katoličane, ki jih je bito največ, škofjeloški župnik Jer* neg Podibevšek, a muslimane imam Mehmed Ahmetaševič. Duhovščina je imela na vo« jaštvo lepe nagovore. Po blagoslovitvi vo« jaškoga prapora je povzel besedo koman» dant g. Bulič, ki je imel na tisočglavo mno« žico lep patriotičen nagovor. Z državno himno je bil zaključen oficijelni del. Na tclovadišču se je civilno prebivalstvo po« mešalo med vojaštvo m zaplesalo narodno kolo. Zapele pa so se tudi si jvenske narod« ne pesmi. Zvečer so priredili oficirji 52. p. p. prijateljski družabni večer v Sofkcrl« ekem domu. Iz Kranja r— CSril Metodova podružnica priredi v nedeljo 24. t. m. »dan bonbončkov«. Iz Novega mesta n— Zaprisega novincev. V nedeljo dopol« dne je bila na Trgu kraljeviča Petra iz« vršena svečana zaprisega novincev tukaj šnje garnizrje. Ob 10. je prispel z vlakom iz Ljubljane v spremstvu 6vojega adjutan« ta polkovnik 40. pehotnega polka, Jovan Cvijič s polkovno zastavo, častnim voJom in oddelkom godbe dravske divizije. Na trgu, kjer je bilo postavljeno vojaštvo, so izvršili verske obrede zaprisege pravoslav« ni prota Dimitrije Jankovič, muslimanski imam Mehmed Ahmetaševič in katoliški duhovnik pater Ciprijan. Zaprisegi so pri« sostvovali tudi sreski načelnik g. Loger, župan g. dr. Režek, zastopnik okrožnega 6odišča nadsvetnik g. Božidar Romih in ogromna množica občinstva. Svečan' dogo« dek so vojakom obrazložili duhovniki z na« govori, naikar je govoril polkovnik g. Cvi« jič, ki je svoj govor končal z vzklikom Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Pred mestno h:šo je komcertirala po svečanosti vojaška godba, ki je priredila koncert tudi popoldne, ko so vojaki plesali norodno ko« lo ob priostnosti velikega števila meščan« stva. n— Nesreča pri kopanja. V soboto po« poldne se je šel kopat v Krko gimnazijec Karel Bovcon. V kopališču na Loki je hotel iti ma neko stopnišče, kjer pa je padel tako nesrečno na neki oster predmet, da si je prerezal stopalo v kolku. Prepevali so ga f> čolnom preko Krike v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. n-- Aretacija dolgoprstnika. Policija je »rezala brezposelnega postopača 28 letne« Štefana Magdiča, pristojnega v Mursko SoVrto, ki je imel predolge prste. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča. Iz Ptuja j— Mestna godba v 'Ptuju. Ta mesec se vrše redni koncerti v pariku ob nedeljah od 11. do 12.15, pozneje pa bodo dvakrat na teden. Vstopnina za osebo 2 Din Dija« ki in dijakinje, ki se izkažejo z dijaško kniižioo, plačajo 1 Din. Mestno avtomobilsko podjetje v Ptu* ju otvori 6 sredo 20. t. m. naslednje nove avtobusne proge: Ptuj • Poleniak * Sv. To« maž « Ljutomer (odhod rz Ptuja ob 5.30, prihod v Ljutomer ob 6.48; odhod iz L juto« merja ob 7.15. prihod v Ptuj ob 8.33: odhod i7. Ptuja ob 15, prihod v Ljutomer ob 16.18; odhod iz Ljutomera ob 16.45, prihod v Ptuj ob 18.03. Ptuj « Jursinci * Grabšinski vrh (odhod iz Ptuia ob 12. prihod na Grabšin« Celjski železničarji na zelenem polju. V nedeljo popoldne je meščane, kolikor niso pohiteli na izletišča v prosti naravi, prebudila iz prijetnega dremanja po kosilu celjska železničar3ka godba, ki je neprestano igrala poskočne koračnice po glavnih mestnih ulicah. Vabila je namreč športno publiko k prijateljski propagandni tekmi na igrišču v Spodnji Hudinji poleg Westnove tovarne. Tam so poskusili svoje čile moči na zelenem polju igralci SK Olimpa in nogometaši - železničarji. Godba pa je obenem priredila prijeten pro-menadni koncert, ki je privabil na prostorno igrišče precej občinstva. Tekma se je končala z zmago Olimpa v razmerju 4:2. Koncert je občinstvo zadovoljil, ker so bili vsi komadi izvajani res vzorno. Naša edina godba bi zaslužila v javnosti pač večjo moralno in gmotno podporo kakor jo uživa. Športniki pozor! Telesno kulturno dru« štvo Atena otvori prihodnji teden tečaj kuhanja, ker je športnikom potrebna pred« vsem tečna in pravilno pripravljena hrana. Zato naj bi bil V6ak sam toliko spreten, da si jo v kratkem času lahko pripravi; ob» enem pa je 6veže pripravljena hrana tudi cenejša in bolj zdrava, kaikor različne kon« zerve in delikatese, ki danes 6lužijo izlet« nikom za izključno prehrano na izletih in v taborih. Učni načrt je prilagojen prilikam planinca, smučarja, skavta in bo izčrpan v desetih dneh, V tečaj se sprejme moška in ženska mladina. Prijave sprejema in pojas« nila daje vodstvo kuharskih tečajev v pro« štorih Šolske kuhinje kraljice Marije, Preč« na ulica 2, v6ak dan od 9.—12. GOSPODARSTVO Delovanje Zveze slovenskih zadrug Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani letni občni zbor Zveze slovenskih zadrug, ki je bil prvi zbor po lanski združitvi s Celjsko zadružno zvezo- Zborovanja so se udeležili številni delegati včlanjenih zadrug, ki so povsem napokvli obsežno dvorano. Po delegatih je bilo zastopanih 215 zadrug. Iz tiskanega letnega poročila, ki so ga dobili vsi delegati, posnemamo, da je Zveza štela ob koncu preteklega leta 304 zadruge nasproti 162 v letu 1929. Od tega skupnega števila zadrug odpade na kreditne zadruge 147, na nabavne in prodajne 17, na mlekarske 22, na živinorejske 23, na kmetijsko-strojne 15, na elektrarniške 22, na obrtne 10, na stavbinske 15, na vodovodne 8, na tiskovne in založniške 7, na vinarske in sadjarske 4, na živinske zavarovalne 2 in na raznovrstne ostale zadruge 12. Tekom leta je zaradi združitve pristopilo od Celjske zadružne zveze 127 zadrug, na novo je pristopilo 21 zadrug, odpadlo pa je le 6 zadrug, tako da se je skupno število p°ve-čalo za 142 zadrug. Iz bilance je razvidno, da so vloge Slanic . rišek. • rr____•_____ii. _ .1 oo r —: 1::----tii« f rw - lanskega dela. To vprašanje je zveza obravnavala z malimi presledki ves čas po vojni Težke gospodarske razmere zadnjih let so končno preprečile zadružne delavce, da bomo mogli vedno boli potrebno zadružno delo poglobiti in razširiti le, če ga bomo kolikor mogoče osredotočili ;n enotno usmerili. Združitev teh dveh Zvez je pospešiio dalje tudi dejstvo, da sta imeli obe zvezi enak idejni in gospodarski program. Po kratkih pogajanjih obeh uprav, ki so se vršila lansko pomlad, je bil sredi pret leta izvršen prenos poslov celjske Zveze na Zvezo slovenskih zadrug. Prestopilo je 127 zdravih ln delujočih zadrug. Nekatere zadruge pa so že prenehale delovati in bodo likvidirale a celjsko Zvezo vred. Ljubljanska Zveza je prevzela uradnike, inventar in knjižnico. Od ostalih premoženjskih delov pa je urev-zela 6.4 milijonov dinarjev vlog in 5.8 milijonov dinarjev dobro zavarovanih kreditov. Do letošnjega občnega zbora sta zastopala zadruge celjske Zveze v naši upravi predsednik in podpredsednik likvidacijskega od-| bora gosp- dr osip Zdolšak in dr. Milan Ito- — Nadaljnje nazadovanje obrestne mere v Newyorku. Kakor znano ie newyorška Federalna rezervna banka v početku t m. znižala oficijelni diskont od 2 na 1.5%. Ta korak, ki je edinstven v zgodovini denar-stva, je izzval nadaljnje zniževanje privatne obrestne mere. Federalna rezervna banka je sedaj znižala tudi diskont za menice, ki jih kupuje za račun inozemskih kores-pondentov (novčaničnih bank) in sicer na 7/(na leto!). Ta ukrep ima namen čim bolj omejiti dotok inozemskih denarnih sredstev (v obliki nakupov ameriških menic) odn. povzročiti njihov odtok, da popusti sedanja brezprimerna likvidnost denai-ja. Isti razlosri so bili merodajni za new-yorške banke, ki so pravkar znižale obrestno mero za inozemske časovne vloge (60 do 90 dnevne) od 2 na Za se- danjo likvidnost je značilno, da je dobi! ameriški državni zakladni urad za izdajo novih 60 in 90 dnevnih zakladnih bonov od 100 milijonov dolarjev ponudbe od skoro 200 milijonov dolarjev, čeprav znaša povprečna obrestna mera le 1% letno. = Mlekarske stroje in orodje razstavijo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija sledeče tvrdke: >Alfa< se-parator, Švedska - Stockbolm; >Diabolo<-Separator, Berlih; »Baltic« separator, Danska - Kopenhagen; >Teutonia< - Separator, Frankfurt a. Oder 3.141 + 129, 604 + 78, 518 + Tr- ski vrh ob 12.42: odhod iz Grabšinekega vrha ob 12.55, prihod v Ptuj ob 13.37) in Ptui « Nova cerkev * Sv. Vid . Ptuj (odhod iz Ptuja ob 6.45, prihod v Ptuj ob 7.59; odhod iz Ftuja ob 17, prihod v Ptuj ob 18.44). Šport Lahkoatletski miting SK Ilirije V nedeljo se je vršila na igrišču SK Hi« rije prva večja lahkoatletska prireditev le» tošnje sezone, ki je privabila kljub lepe« mu dnevu na prostor precej številne gle» dalce. Tudi udeležba tekmovalcev je bila zelo zadovoljiva. Podrobni rezultati mitinga so bIH na« slednji: 100 m: 1. Kovačič (Primorje), 2. StepiŠ> nik (Ilirija) 12.3, 3. Orel (Ilirija) (6 tekni.). Met krogle: 1. Zupančič Neli 11.98 (I), 2. Jeglič 11.54 (I), 3. Stepišnik Milan 11.36 (D. (6 tekm.) Tek 1500 m: 1. Kumer K. 4:30.6 (Mara« thon), 2 Spora 4:36.8 (I). 3. Ogrin (iP) (7 tekm.) Skok v vis: Juniorji skupina A» 1. Tršar 3.45 P), 2. Pribošek 1.40 (1). Juniorji skupina B: 1. Gerzinič Leo 1.45 (I). 2. Vesenjak 1.45 (I). 3. Sušteršič 135 (I) Seniorji: 1. Kallay L. 1.70 (Marathon), 2. Zupančič Neli 1.65 (I), 3. Finec 1.60 (I), 4. Jeglič 1.60 (I) (11 tekm.) 100 m: Juniorji skupina B: 1. predtek: 1. Vesenjak 12.8 0). 2. Tršar (P), 3. Nagv E. a). — 2. predtek 1. Glavnik L. 13.2 (I) 2. Kosec (P), Gogala (I). Finale skupine B: 1. Kosec 13.2 (P), 2. Vesenjak (I), 3. Tr« šar (P). 100 m: Juniorji skupina C: I. Ribnikar 12.8 (P), 2. černetič, 3. Raič M. Met diska: 1. KaUay 34.16 (M), 2. Zupan« čič N. 33.85 (I), 3. Stepišnik M. 32.06 (I). 400 m: 1. Korče 55.2 (P), 2. Putinja 56.3 (P), 3. Habič (I). Skok ob palici: 1. Zupančič N. 3.10 (I), 2. Oroszy 3 (1), 3. Kallay 290 (Marathon). 1000 m juniorji C: 1. Glavnik L. 3 min., 2. Herič (Železničar), 3. Pogačnik (P) Glavnik M. (I) istočasno. Skok v daljavo: 1. Korče 6.44 (P), 2 Outrata 5.98 (I), 3. Stepišnik 5.805 (I). 5000 m: 1. Krevs 17:8.8 (P1), 2. Podpečan (Železničar), 3. Šporn (I). Met kladiva; 1. Stepišnik M. 34.23 (I), 2 Neli 32.15 (I), 3 Kallav 27.30 (M). 4 X 100 m: 1. SK Ilirija (Neli, Orel, Ha« bič, Stepišnik). 2 ASK Primorje (Ratf, Kosec, Putinja, Kovačič). K mitingu se še povrnemo. Hermee (Ljubljana) : Bratstvo 5:S. V nedeljo popoldne se je vršila na športnem igrišču na Jesenicah nogometna tekma med gornjima kluboma, ki je končala z zmago gostov. Igra je potekla dokaj lepo, gostje so dokazali, da so dobro izvežbani in disciplinirani igrači, a tudi domačini so dokazali, da v bodoče lahko brez velikega rizika sprejmejo boj z močnejšimi klubi. Sodil je prvi polčas g. Reinmiiller, drugi polčas g. Kumer. Občinstva je bilo mnogo in je bilo z igro zadovoljna pn Zvezi narastle od 23.5 milijona Din ob koncu leta 1929. na 28.8 milijona Din ob koncu preteklega leta; krediti članicam pa so se povečali od 19.9 na 23.8 milijona Din Bilanca zaključuje s čistim dobičkom od 45.578 Din. Lastna sredstva Zveze so zaradi vplačil novih deležev pristopivših zadrug narastla od 592.000 na 788.000 Din. Denarni promet pa se je dvignil od 305 na 366 milijonov Din. Poročilo vsebuje tudi podrobno statistiko stanja včlanjenih zadrug za leto 1929 iz katerega posnemamo naslednje podatke (v milijonih Din; prve številke stanje, druge prirstek nasproti 1928): Skupni de-.arni promet Hranilne vloge pri članicah Posojila Obrestna mera je pri večini kreditnih zadrug znašala povprečno v 1. 1929 za hranilne vloge na bivšem Kranjskem 6%, na biv sem Štajerskem 6.5%, v Prekmurju 8%; za posojila pa povprečno na bivšem Kranjskem 8%, na bivšem Štajerskem 85% in v Prekmurju 10%. Izvajanja predsednika inž. Zupančiča Občni zbor je otvoril in vodil predsednik inž- Franc Zupančič, ki je pozdravil zastopnika bana, kmetijskega inšpektorja inž. Zi-danška, nato pa vse delegate. Predlagal j vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke predsedniku vlade ge neralu Zivkoviču, ministru za kmetijstvo in banu dr. Marušiču, ki so jih zborovalci sprejeli z največjim navdušenjem. Nato pa je izvajal v glavnem naslednje: Preteklo leto je naše zadružništvo doz? velo notranje silno ojačanje z združitvijo dveh njenih komponent v čvrsto neokmje no rezultanto. Ta združitev se je izvršila baš v času, ko nam je najbolj potrebno skupno in solidarno delo. Saj preživljamo težko gospodarsko krizo, kakršne se pojavljajo le poredkoma. Naše podeželje se jezi in tarna nad kmetijsko krizo. Pritožuje se kmet, obrtnik in delavec. Pri tem se pač vsak dobro zaveda, da to ni lokalna, nego splošna svetovna gospodarska kriza. Svest si je zadrugar tudi, da nam je štednja v vseh smereh naravnost zaukazana. Nobenih posebnih želja ne smemo imeti in biti moramo povsem skromni. Ljudje so tudi v resnici pričeli štediti in celo še več kakor štedi- Z združitvijo Zvm je odstranjen raseep i* leta 1907. Ustvarjena je pa tudi enotna in močna zadružna organizacija, ki mnogo uspešneje vrši svojo nalogo in avtoritativne-je predstavlja obsežno zadružno organizacijo. Dosedanje skupno delovanje potrjuje, da sta zvezi pravilno postopali, ko sta izvršili združitev. Kronano pa je bila to delo zadnje dni, ko je ban gosp. dr. Marušič nakazal visoko podporo, s katPro bo lahko pokriti večji del gmolnih žrtev, ki sp jih doprinesle zadruge bivše celjske Zveze ob priliki sanacije te zveze. Naj bosta gosp. ban in kr. vlada, ki je podporo odobrila, prepričana, da jima bo tisoče prizadetih slovenskih zadru-garjev dokazalo svojo hvaležnost z intenzivnejšim in požrtvovalnejšim delom za dvig narodnega blagostanja. Nato je ravnatelj g. Trček podal obširno poročilo o delovanju Zveze in zadrug, h kateremu se še povrnemo. Predsednik nadzorstva gospod Muller, župan v Črnomlju je poročal v imenu nad« zonstva, ki je parkrat temeljito pregledalo poslovanje Zveze in našlo vse v popolnem redu, tako kar 6e tiče varovanja poslovnih načel kaikor tudi glede varnosti posameznih premoženjskih delov, zlasti kreditov. Obč» ni zbor je brez debate soglasno in z odo« bravamjem odobril vsa poročila. Volitve uprave Soglasno so bili izvoljeni v načelstvo Zveze za dobo treh let dosedanji člani gg.: inž. Franc Zupančič iz Ljubljane, dr. Janko Kerstniik iz Ljubljane, ban dr. Drago Ma« rušič, Stanko Lenarčič iz Nove vasi. Ivan Pipan iz Št. Vida in Lovro Sušnik iz Škofje Loke. Nanovo pa so bil' izvoljeni kot pred« stavniki bivše celjske Zveze dr. Milan Go« rišek iz Št. Lenarta v Slov. gor., ravnatelj dr Josip Komljanec iz Ptuja in dr. Jo6ip Zdolšek iz Brežic. V nadzorstvo je bil iz« voljen namesto izstopivšega Matije Brezo« varja g. Hinko Suimer iz Šmarja pri Jelšah. Pri slučajnostih so bili stavljen: in spre« jeti nekateri predlogi internega značaja, s katerimi se bo cela organizacija za bodoč« nost še bolj utrdila in usposobila za nadalj« nje trdo delo, ki še čaka naše zadruž« ništvo. Občni zbor celjske Zadružne zveze Takoj za tem se je vršM občni zbor lik vi« dirajoče celjske Zveze, ki je odobril po« dacije ter zlasti z telikim zadovolj« stvom vzel na znanje, da je ban doktor Marušič naklonil izdatno subvencijo za popolno sanacijo izgube, ki jo je utrpela Zveza pri Slavenski banki. Razume se, da je občni zbor izrekel toplo zahvalo g. ba» nu, kraljevefki vladi in upravi Zveze 6lo» venskih zadrug za izposlovano odnosno po« deljeno subvencijo. ti. Saj si ne nabavljajo nič nepotrebnega in j ročilo o dosedanjem ugodnem poteku likvi« celo onega ne, kar nujno potrebujejo. Pri ■ •• ■ 1-l!l-!- —J— vsem tem pa je dostikrat polna kašča, so polni hlevi, polne vinske kleti itd. Ljudstvo pa je v mučnih skrbeh, ker nima komu prodati svojih pridelkov, najmanj pa za pravo vrednost, zato si želi predvsem, da se izravnajo cene onih potrebščin, ki jih mora kupovati. s cenami kmetijskih proizvodov. Najbolj je danes brezdvomno prizadet naš kmet. Nazadovanje cen kmetijskim pridelkom je zavzelo v zadnjem času take dimenzije, da je postalo kmetijstvo na vsej črti pasivno. Poljski pridelki, živina.^ prašiči, vino, les itd-, vse je padlo v smešno nizkfj ceno. Kdor ima prihranke, jih je primoran dvigati, kdor pa je zadolžen, ta se še bolj potaplja. Vse to nas navdaja s težko skrbjo in to še posebno, ker bridko občutimo, da vrhu tega izgubljamo še trg za trgom. Po svojem položaju smo Slovenci v prvem redu navezani na nemški in italijanski trg. Zanemarjali pa smo že od nekdaj francoski trg, ki ga moramo pridobiti. Dartes je posebne važnosti, da posvetimo temu vprašanju več pažnie. Nujna potreba je tudi, da vlada z zakonom regulira obrestno mero vseh denarnih zavodov v državi. Žalostno je dejstvo, da se od pasivnega kmeta danes vzame tudi 12%. Tu imamo novo važno nalogo našega zadružništva, ki mora z dobrim vzgledom naprej za znižanje obrestne mere. S tega vidika moramo iskreno pozdraviti zakon o stabilizaciji dinarja. S tem je podana možnost za močan pritok tujega denarja na naš trg. Ta pritok denarja iz inozemstva bo brez dvoma ugodno vplival na znižanje obrestne mere tudi pri nas. Svoj govor je predsednik zaključil z izrazi veselja ob najetju stabilizacijskega posojila, ki bo gotovo omililo, gospodarsko krizo. Združitev s celjsko Zadružno zvezo Po govoru predsednika, ki so ga zborovalci sprejeli z največjim odobravanjem, je spregovoril zastopnik bana, kmetijski inšpektor g. inž. Zidanšek, ki je prinesel pozdrave zadržanega bana ter zagotovil Zvezi nadaljnjo podporo banske uprave ter ji želel mnogo uspeha. Takoj nato je podal ravnatelj g- Fran Tržček poročilo o izvršeni pridružitvi celjske Zadružne zveze, ki predstavlja najvažnejši dogodek in veEk uspeh = Pred uklnjenjem deviznih omejitev. Zakon o denarju kraljevine Jugoslavije, s katerim Je bila izvedena zakonska stabilizacija dinarja, vsebuje med drugim važno določbo, ki pravi, da je izvoz zlata in deviz prost. Dalekosežnost te zakonske določbe prvotno ni bila pravilno ocenjena, čeprav je tudi z uvedbo dolžnosti zamenjave bankovcev za devize pri Narodni ban si (brez omediitev tudi glede zneska) praktično nakup deviz po 28. juniju, ko stopijo te določbe v veljavo, oproščen vseh omejitev. Nedeljski beograjski »Privrednl pregled« torej pravilno komentira uvodoma omenjeno zakonsko določbo, ki pomeni konec vseh dosedanjih prepovedi In omejitev, ki jih vsebuje sedanji pravilnik za reguliranje trgovine z devizami in valutami. V bodoče banke tudi ne bodo več dolžne plačati letno 1% od vplačane glavnice za pooblastilo za poslovanje z devizami in valutami. Ne bo več potrebno opravičevati potrebo za nakup deviz, kar je uvoznikom povzročilo stroške in težkoče, niti bodo Izvozniki primoran i nuditi Narodni banki na odkup tretjino deviz, sprejetih za prodano blago v inozemstvu. V tem pogledu je naša valutna reforma drv-lekosežnejša kakor v nekaterih drugih državah, kjer so po Izvedbi zakonske stabilizacije šele polagoma Kkvidirall devizno omejitve. = Zagreb najel posojilo od 70 milijonov Din. Na sobotni seji zagrebške občinske uprave je bilo odobreno najetje posojila pri zagrebških denarnih "zavodih v višini 70 milijonov Din. Posojilo je kratkoročno (za eno leto), obresti pa znašajo 4% nad diskontom Narodne banke (torej sedaj 9.5 %). Na tej trnasakciji je udeleženih 9 največjih zagrebških denarnih zavodov, od katerih prevzame vsak zavod enak del (7.77 milijona Din). Borze Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila in se je trgovala za kaso no 422.50. za maj in junij pa po 423) v Beogradu so tečaji ostali na stari višini). To poslabšanje tendence' }e gotovo v zvezi z dejstvom, da ie danes zaradi podpisovanja jugoslovenske tranše stabilizacijskega posojila zanimanje publike usmerjeno na ta novi papir in ni bilo povpraševanja po Vojni škodi. Dolarski papirji so obdržali stare tečaje in je prišlo do zaključka v 8% Blairovetn posojilu po 92.75. in v 7 odst. Seligmanovem po 85.50. Med bančnimi vrednotami se je Union banka po zadnji oslabitvi zopet dvignila na 169 zaključek. Promet je bil tudi v Jugo-banki po 73 in v PoljodelskI po 52. Ma tržišču industrijskih delnic je Trboveljska ponovno nekoliko popustila in je bila zaključena po 275; zaključki pa so Mi še v Slaveksu po 25 in v O-itmannu po 129.50. Devize. Zagreb. Amsterdam 22.78 — 22-84, Dunaj 797.09 — 800.09, Berlin 123.515-13.545, Bruselj 790.32, Budimpešta 989.61—992.61, London 275.89 — 276.69, Milan 296.3 — 298.3. Nework kabel 56.595 — 56.795, Pariz 221.29 do 223.29, Praga 167.91 — 168.71, Curih 1093.5 — 1096.5, Bukarešta 33-& Čarih. Zagreb 9.1335, Pariz 20.2975, London 25.22875, Newyork 518.65, Bruselj 72.175. Milan 27.155, Madrid 53, Amsterdam 208.3, Berlin 123.525, Dunaj 72.925, Sofija 3.76, Praga 15.3675, Varšava 58.15, Budimpešta 90.475, Bukarešta 3.09. Efekti. Ljubljana. 9% Blair 93 bi., 7% Blair 83 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den„ Ruše 220 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 422.5 — 423.5, kasa 422.5 — 423.5, za iunij 422.5 — 423, za december 423, investicijsko 88 — 88.5, 8% Blair 92.5 — 93, 7% Blair 82.625 — 82-75, 7% Drž. hipotek, banka 84 — 85, 6% begluške 66 — 67; bančne vrednote: Praštediona 935 den., Union 160 do 172, Jugo 73 — 74, Ljubljanska kreditna 120 den., Šrpska 187 — 190; industrijske vrednote: Gutmann 129—130, Slavonija 200 do 205, Danica 80 — 82, Šečerana 280—290, Drava 235 — 236, Oceanija 195 bL, Trbovlje 280 — 285. Beograd. Vojna škoda 424.5 — 425.5, investicijsko 88 — 89, agrarne 51.5 — 52, 7% Blair 82-625 — 82.75, 7% Seligman 86 zaklj., ■i FERDO PRIMOŽIČ mizarstvo ln parketarstvo TRNOVSKI PRISTAN 4, LJUBLJANA se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov. Delo solidno! Gene zmerne! 6930 OCARINJEN JE vseh. uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 Blagovna tržišča LOS -f Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca za les mlačna- Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 2 vagona tramov, 1 vagOL bukovih drv in 2 vagona oglja. Eksekutivno je bilo prodanih 67.7 kub. m spec. hrastovega rezanega lesa (paralelnega, ostrorobega, očeljenega, brez črva in razpok; 250 komadov 30 X 150 X 3150 mm; 250 komadov 3o X 180 X 3150; 1300 komadov 39 X 190 X 2750 ; 650 komadov 39 X 190 X 2400; 550 komadov 39 X 190 X 2150; 250 komadov 40 X 180 X 3150 in 250 komadov 40 X 235 X 3150 mm) fc vag. m-ja via Postojna tranzit po 760 Din. 2ITO + Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se (Ico slov. postaja, po mlev-ski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80 kg po 275 — 277-5, srbo-branska, 80 kg po 272.5 — 275 okolica Subotica, 79/80 kg po 270 — 272.5, okolica Sombor, 79 kg po 260 — 262.5, baran-ska, 79 kg po 250 — 252.5; koruza: baška, feše-tana po 155 — 157.5 (pri navadni voznim po 160 — 162.5); oves: baranjski po 207.5 do 210; moka: banatska >0« po 375 — 380, baška >0< po 360 — 365. + Kovosadska blagovna borza (18. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet: 14 vag. pšenice, 29 vag. koruze, 8 vag. moke. Pšenica: baška, Begej šlep, 79/80 kg 202.50— 207.50; okolica Novi Sad, 78/80 kg 200— 205; okolica Sombor, 79/80 kg 190—195; baška, potiska šlep, 79/80 kg 202.50— 207.50; gornjebaška 205—210; gornjebana-ška 205—207.50; sremska, slavonska. 78 kg 185—190; okolica Indjija, 79/80 kg 190 — 195. Ječmen: bašlii in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Oves: baški, sremski In slavonski 150 — 155. Koruza: baška in bremska 102.5 — 105; ladja Dunav, Sava 107.5 — 110. Moka: baška >0g< in >0"g< 280 — 300; »2< 250 — 255; >5<^235 — 250; >6< 210 — 220; >7< 175 — 190; >8< 130 do 135. Otrobi: baški, sremski in banatski 120 do 125. + Budimpeštanska terminska borza (18. t m.) Tendenca za pšenico stalna, sicer slabša; promet omejen. Pšenica: za maj 15.34 — 15.35 (15.30). za junij 15.24—15.25 (15.20); rž: za maj 14.30 — 14.35 (14.30); koruza: za maj 14.04 _ 14.05 (14.20), za julij 14.08 — 14.09 (14.20), Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Torek, 19.: Zaprto. (Gostovanje v Kranjn.) LJUBLJANSKA 0PEHA Začetek ob 20. Torek, 19.: Snegnrčica. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 19.: Dogodek v mestu Gogl- C. Rudarskega inženjerja z najmanj 31etno prakso IŠČEMO za rudnik v SrbijL Ponudbe s točnim opisom prakse in pogojev zaposlen ja pod »Br. 430« poslati na JugosL Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret 409. 6932 Prodam | najbolj uveden 35 mebliranih sob. V centrumu mesta pri Peristiiu. Restavracija, posebna dvorana za zabave s separejem. Moderno urejena kuhinja, pralnica s hladno in toplo vodo, kleti, kompleten inventar. Hotel ima stare zveze z najboljšimi inostranskimi turističnimi biroji. 6922 Resne ponudbe na upravo »Hotel Beograd«, Split — Telefon 435 ali Kavana 1 restavracija u Maksimir-skom perivoju I. Vukušič, Zagreb. Telefon br. 83—58. Najpopolnejši, najboljši električni pralni stroj iz aluminija na svetu je ameriški Naš zastopnik potuje po vsej Sloveniji, da zamore vsakemu interesentu posebej stroj demonstrirati. Predno se odločite za NAKUP Pralne^a stroja, oglejte si prej MATTA6 PraJnl stroj. PERE! 02EMA! VALJA! Velik prihranek na času, materi-jalu in delovni sili. Ne dajte se premotiti od potvorb! 50 komadov ▼ Jugoslaviji ie v funkciji. — Pismena odobravanja od naročnikov na razpolago! — Zahtevajte prospekt! 6913 The MATTAG Co. Newton lova, U. S. A. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Ignatz Ascher, Zagreb, Nikoličeva 12 pralni stroj Iz življenja in is ve ta Krvave volitve v Egipta Po Izvolitvi novega francoskega predsednika Paul Doumer (X) odhaja iz versailleskega gradu. Na njegovi desnici ministrski predsednik Laval, na levici pa podpredsednik senata Rabier. Umetnost in politika Fašisti oklofutafi slavnega dirigenta Toscaninifa, ker ni hotel dirigirati njihove himne Sloviti italijanski dirigent Arturo To-scanini je postal prošli teden žrtev resnega političnega incidenta.. Ob priliki otvoritve novega gledališča v Bologni sta bila napovedana dva konccrta. Udeležbo na teh prireditvah sta napovedala tudi prometni minister in državni podtajnik v notranjem ministrstvu- V zadnjem trenutku pa so zahtevali fašisti iz Bologne, da mo- ' Arturo Toscanini ra Toscanini pred začetkom koncerta in-tonirati fašistično »Giovinezzo« in kraljevo koračnico. Toscanini je to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da njegova umetnost ne prenese vmešavanja v politiko. Dal je razumeti, da ne dovoljuje posegati v svoj delokrog. Nato sta oba fašistična funkcionarja odpovedala svojo udeležbo pri koncertu. Pred začetkom koncerta pa je prišlo do škandala. Fašisti so Toseanlnlja oMofu-tali, ker se je branil igrati »Giovinezzo«. Toscaninijev sin Valter je branil očeta in je zato dobil po glavi. Močan udarec mu je ranil ustnico. Po tem pripetljaju je Toscanini izjavil, da ne bo dirigiral koncerta in se je odpeljal iz koncertne dvorane naravnost v hotel. Pred hotelom pa se je zbrala množica fašistov, ki so dirigenta izžvižgali in klicali: »Smrt Toscaniniju!« Da bo mera polna, se je zglasila pri To-scaninijevi ženi še deputacija in zahtevala, da Toscanini nemudoma zapusti Bo-logno. Dirigent seveda ni čakal, ker je bil sit kavalirskega postopanja. Odpeljal se je s svojci naravnost v Milan. Po tem škandalu so se razširile vesti, da namerava Toscanini za vedno zapustiti Italijo. Poročila so bila prenagljena. Toscanini pravi, da ne misli na to, da bi za vselej ostavil Italijo, ampak hoče ostati v svojem stanovanju v Milanu via Do-rini 20, kakor zahteva od njega njegov počitniški program. Italijo bo zapustil samo tedaj, kadar bo moral v Ameriko ali drugam v inozemstvo, kamor ga bodo klicale umetoostne obveznosti. Glede incidenta v Bologni pripominja Toscanini, da je odklonil sviranje fašistične himne zgolj iz umetnostnih razlogov, že na milanski Scali se je ponovno primerilo, da je iz enakih vzrokov odklonil igranje »Giovinezze«, ki samo moti umetnostni vtis koncertnih in opernih prireditev. S poudarkom naglaša slavni dirigent, da ni noben vojaški kapelnik. Zanimiv pa je v tem primeru komentar fašističnega tiska. Mussolinijev »Popolo d' Italia« pravi, da je Toscanini prejel plačilo, ki ga je zaslužil. Menil je, da žali umetnost, če bi sviral narodno himno, s tem pa je razžalil občutljivost fašistične Italije. Zato je bila reakcija, ki je prišla po Toscaninijevi odklonitvi, zakonita in naravna. Toki velikanske napetosti, ki ne ubijajo Zadel ga je tok 11.000 Pred nedavnim so poročali z Anglije, da Je nekega možakarja zadel tok 11.000 vols tov in ga le ni ubil. Čeprav 6e vidi to čud« no, vendar se včasi dodaja. Človeško telo je vzdržalo celo že huiše toke. Na Kitaj* skem je pred leti zadela nekoga 6truja 22 tisoč voltov in so mu morali zaradi opek* lin amputirati roko in nogo. ostal je pa živ. Neki Američan je ohranil po udarcu 33.000 voltov še celo uro pri polni zavesti, preden je umrl. Povedal je, da ni čutil no> bene bolečine. Kaiko je vse to mogoče? V splošnem sta dva vzroka kriva električne smrti: če zade« ne struija možganske stanice, ki so center za dihalne organe — človek umre od za« dušitve; ali pa če učinkuje na srce, da pre« stane utripati. Prvi vzrok je najčešči, zgo« di se pa, da se združita oba — smrt je tedaj tem sigurnejša. Koža nudi struji zna« ten odpor, posebno če je suha in hladna ter zavarovana s suhim oblačilom. Lahko se zgodi, da ne poškoduje struja niti mož« voltov, pa ga ni ubi! j ganov niti srca in človek uide z mamjSimi poškodbami. V vsakem primera, kjer ne nastopi ta« •kojšnja smrt, je umetno dihanje koristno in je že rešilo marsikaterega ponesrečenca. Večkrat prenehajo živčne stanice pod vpld* vom električnega toka delovati namreč' ea* mo začasno in si 6pet opomorejo, če se izvaja umeto dihanje uro ali dve. V mno* gih primerih koristi tudi ohranitev teles« ne toplote. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Nepremočljive dežne plašče iz slovitih angleških tvornlc, In pelerine za uslužbence finančne kontrole ter dežne plašče za oficirje, velika zaloga pri DBAGO S C H W AB, LJUBLJANA Nemška križarka A — nov tip vojne ladje \ \ sP K\ Spomenik francoski kolonialni ekspanzivnosti Francoska pomorska in kolonialna M ga Je darovala pariškemu mestu nov spomenik, ki simbolično predstavila francosko kolonialno espanzivnost v času tretje re- publike. Sedeča božiča drži francosko zastavo, četvorica eksotičnih žensk pa dviga k njej roke in ji ponuja sadeže in cvet. lice. Spomenik stoji na Daumesnilovi avenij, nasproti kolonialnemu muzeju in so ga odkrili te dni ob navzočnosti številnih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. Med drugimi je govoril twfl kolonialni minister Paul Reynaud, ki je navedel nekoliko zanimivih številk o razvoju fran- Paul Baynand, minister za kolonije coskega svetovnega imperija od 1871 do danes, torej za časa tretje republike. Takrat so bile kolonije po obsegu komaj dvakrat večje od Francije, dane jo presegajo 22-krat; 1871 so štele 5 milijonov prebivalcev, danes 60 milijonov; vnanja trgovina je znašala 600 milijonov frankov, danes pa 10 milijard. drugi strani razvijali premalo moO. D*i-galna moč je bila napačno preračunana, uporaba ofiiikovpjra vodika namestu Č4- že prvi dan parlamentarnih volitev v Egiptu je prišlo do hudih spopadov med pristaši stranke Wafd in policijo. 20 ljudi je bilo ubitih, nad 200 pa težko ranjenih. — Slika kaže zgoraj levo in spodaj desno spopade s policijo. Zgoraj desno: Mahaš paša, vodja stranke Wafd, spodaj levo: ministrski predsednik Sidki paša. Komandantov „dnh" o vzrokih katastrofe juor Cenene spfritistične senzacije, ki poročajo o nfifi resnf angfeŠtf Strašna nesreča, ki Je uničila ▼ noči od 4. na 5. oktobra največji zrakoplov sveta »R 101« ter zahtevala preko pol stotine človeških življenj, še ni pozabljena- Zato bo še vedno vzbujala zanimanje vest, da je prišlo na dnevni red zadnjega sestanka londonskega Društva za psihična raziska-vanja poročilo o neki spiritistični seji 7. oktobra lanskega leta, dva dni po katastrofi. Seja se je vršila v društvenem laboratoriju, prisostvovali so ji društveni predsednik Harry Priče, mister San Co-ster, miss Ethel Beenham, društvena tajnica ln kot medij ga. Eileen Garrettova, ki je v svoji stroki na Angleškem zelo znana. Bilo je ob 3. popoldne v neki dvorani laboratorija, ki je niso zatemnilL Hoteli so priklicati duha nedavno pre; umrlega pisatelja Conana Doylea. Name-stu tega se je javil duh, ki se Je izdajal za komandanta ponesrečenega zrakoplova, poročnika Carmichaela Irwina. Po sili je hotel pojasniti vzroke, ki so zakrivili grozno katastrofo. Miss Beenhamova je beležila Izjave, ki Jih Je dajal skozi usta mediuma. Iz teh Izjav bi bilo razvidno, da je bila glavna povzročiteljica nesreče prevelika teža zrakoplova in njegovih motorjev, ld so po Samostani gore V Madridu in po drugih španskih mestih Je nahujskana množica zažgala več samostanov ln cerkva ter povzročila veliko škodo. — Slika kaže neki madridski samostan y plamenih. Danes (19. maja) bodo spustili v Kielu v morje najnovejšo ladjo nemške vojne mornarice, ki predstavlja popolnoma noy tip bojne ladje. Dramatična rešitev iz gorečega letala Iz Baltimora poročajo: Ndka velika tri« motorna zračna križarka, polna potnilkov, se je vnela v višini 1500 čevljev nad me« ertom. Ko so jeli plameni švigati okolu pot« niške kabine, je izbruhnila med potniki 6trašna panika. 18 potnikov — toliko jih je namreč bilo v letalu — je odprlo o(kno in so hoteli drug za drugim poskakati iz aeroplana, da ne bi zgoreli pri živem te* lesu. Z največjim naporom se je končno posre« čilo krmarju pregovoriti potnike, posebno ženske, da so ta načrt opustile. Pilot, ki je k 6reči ohranil hladno kri, je usmeril letaio na glaivo, napravil poseben obrat in gladko pristal na zemlji. Na pol onesvešče« ne dame in druge potnike so urno poteg« nili iz letala in poseben vojaški oddelek, ki je prihitel letaj una pomoč, je nato po« gasil požar. Med poletom, ko se je spuščaj proti tlom, je metal pilot bombe z duši« kom v plamene. Tako je pilot preprečil veliko katastrofo. Žalostno svidenje ▼ Terhcrvo pri Bratislavi se Je nedavno vrnila skupina Šestdesetih delavcev lz Francije, kjer so se mudili šest let. Za njih sprejem so vaščani pripravili skromno slavnost in poslali otroke po cvetlice, da bi z njimi okrasili poti, po katerih se izseljenci vrnejo. Osemletni sinček francoskega emigranta Maurerja je z drugimi otroki splezal na neko skalo in je padel na cesto. Tvorničar Scheer, ki se je prav takrat peljal mimo mesta, kjer se je zgodila nesreča, je vzel otroka s seboj ta ga odpeljal v bolnišnico, kjer pa je fantek umrl. Bil je edinec svojega očeta. Vojna v etru Zabeležili smo že, da sta si Nemčija m Rusija napovedali boj po radiu. Rusi spuščajo po radiu v svet predavanja o Nemčiji, ki jih Nemci ne odobravajo, Nemci pa so začeli na isti način nagajati Rusom. Zato je zavladalo v Moskvi silno ogorčenje In nemška sekcija Kominterne je sklenila, da bo neki govornik govoril v nemškem jeziku o političnih razmerah v Nemčiji. Poleg tega so Rusi za nameček še sklenili, da bodo motili nemško oddajno postajo v Konigshausenu. iiileen Garret t stega vodika, že že n« helija, atsto na, Isto tako zamenjava gletotnskega krmila in druge važne aparature tik pred odhodom, že večkrat prej Je moral Irwln zaradi slabega dviganja zrakoplova tn še slabšega funkcioniranja motorjev ter ostale aparature naglo pristati, ne da bi dosegel niti višino 1000 m. Takoj ob pričetku usodne vožnje J« kazalo slabo. Vreme Je bOo absolutno neugodno, plašč zračne ladje Je bO ves premočen, tako da se je zaradi prevelike teže nagnila z nosom navzdol ln je ni bilo mogoče spraviti t vodoravno lego, še manj pa jo dvigniti v zadostno viStno. Nad vasico Achy pri Beauvaisu bi bili skoraj zadeli v strehe hiš. Na vso nesrečo J« zašel potem zrakoplov v sDen vihar in eksplozija, ki Je Izvirala Iz napačno delujočih motorjev Je v nekoliko trenutkih dovršila grozotno vožnjo v smrt. To bi bile v glavnem navedbe, ki Jih J« podal »duh« komandanta Irwina na spiritistični seji dva dni po katastrofi. V celoti kakor v podrobnostih, ki jih zaradi prostora ne navajamo, se krijejo s poro-čflom, M ga Je 31. marca t. L podala preiskovalna komisija pod vodstvom sira Johna Simona. A baš to soglasje med tema dvema verzijama o vzrokih katastrofe vzbuja med običajnimi nevernimi Tomaži — sem spadamo tudi ml — razne pomisleke. Ce je bilo vodstvo Društva za raziskovanje psihičnih po;"avov tako rekoč že neposredno po katastrofi tako dobro poučeno o njenih vzrokih, zakaj se oglaša šele sedaj, poldrugi mesec potem, ko so bili uradni akti o tem strašnem dogodku zaključeni? Zato, da ne bi motilo poteka uradne preiskave, kakor pravi predsednik Harry Priče? Mar bi Jo s svojimi odkritji uravnalo takoj v pravo smer! Stvar diši po znanih senzacijah, ki se ustvarjajo napovedovanjem bodočih dogodkov — potem ko so se ti dogodki že izvršili. Gar-niranje davno pojasnjenih dogodkov z »duhovi« in drugimi senzacijami Iz »onostra-nosti« je prav tako poceni, neresna, nekontrolirana tn brezpomembna stvar kakor prepozno napovedovanje dogodkov, predvsem pa diši močno po Spekuliranju ljudsko lahkovernostjo. Vsak dan ena »Ce želiš, slahko slišiš mojega zaročenca, ki govori prav zdaj v radiu?« »Ali v resnici tudi smrči, kadar govori?« t »JUTRO« St 114 Itortfc, B. T. Ml Cett« malim ojioscm« Zenttv, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati S« pristojbino 2.— Din Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 — Telefor Številka 2492. 3492 2 Din 9 mncrmfeah •Vas/cre tnalih oglasov dobite takoj po izida Usta. 9 podružnicah w Jutra* 9 •HoMfccra, v Ce/fn, v iVorem hm«Ih, v tsrbovljah in t»o Jcmttmcah, ki »prejemajo tudi naročila na male oglase in inaerata. Pekov, pomočnika u splo&io delo sprejme s gfi. majem pekarna Josip Vovic, Mirna peč. 18988-1 Kuharico sa mali pension, snažno te poSteno sprejmem za jezijo na Bledu, katera zna dobro kuhati in je dobro vajena močnatih jedi. Ponudbe s plačo na naslov: Pension Plemelj, Bled, Cerkvena al. 127. Salon Navinšek ▼ Ljubljani sprejme va Jemko za damsko frizersko obrt. — Reflektantinje s strokovno predizobrazbo fanaj-o prednost. 19-100-1 Kroj. pomočnika ^jrejmem. takoj za male »ose, veščeg3 konfekcij*, tn naročenega dela. Anton iorn, Kranj. 19362-1 Knjigovodja bilancist p» msofcnoati s prakso električni industriji se išče Ponudbe z navedbo dosedanje p-akse im referenc m oglasni oddelek Jutra pod »KlanoLsu. 193->4-1 Slaščičarskega pomočnika sprejmem takoj. Ponudbe na JoMef Pauko, slaščičar, Al J reka Sobota. 19552-<1 Mlajšo postrežnlco sprejmem za popoldanske ure. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«. 19677-1 pomočnika dobro izurjena v šiva nem te zbitern delu in v prire-mrva-nju gornjih delov Sprejmem. Nastop takoj, brana in stanovanje v bi-(r Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra < pod »Delo »talno«. 19553-1 Šiviljo pprejmem na dom. Ceenar-J«ra 4, dvorišče. 19563-.1 Pekov, pomočnika srednje staros>ti, strokovnjaka, sprejmem za časa velesejma v paviljon in za provizijo prodaje slašč:c. j1 -mene ponudbe na oglas, r : lelek »Jutra« pod -7,a-e »k«. 19547-il Trg. sotrudnika e^ar -jfpga, za trgovino z mešanim blagom, to je iri.nuf.iktaTa, specerija, ie-I^inina, usnje, drobnarije ird., popolno samostojnega, ra vodstvo trgovino sposobnega, sprejmem. Ponudba pod šifro >165« na ogl. oddc.lok »Jutra«. 19551-1 Kravarja samskega ali ocenjenega, Iti bi iena znala dobro rrmteti in knzHii praš:če, sprejmem takoj. Ponrudbe -a oglasi oddelek Jutra d »Kravar«. 19560-1 Brivsk. pomočnika mladega. res dobrega delavca išče za takoj Salon Paidasch, Brežice. 19053-d Več mehaniških vajencev sprejmem. Naslov v ogtas. oddelku »Jutra«. 19597-1 Vrtnar samostojen, perfekten v kulturi lončnic, toplih gTe-dah, rastlinjakih in prosil kulturi se sprejme v trgovsko vrtnarstvo takoj. Ponudbe z navedbo plače in predložitvi opisa dosedanjega službovanja poslati pod »Perfekten vrtnar« na oglasni oddelek Jutra. 19509-1 Višji natakar (Oberkellner), sistemi 10 % in napitnina, dober zaslužek, se išče za restavracijo v hotelu Roval v Zagrebu; nastop 31. V. 1931. Kavcija 10.<*X) 7 gotori-ni. Reflektrra se samo n3 starejše in resne osebe s finimi manirami in znanjem več jezikov. Ponudbe na Direkcijo Hotel Rova-l, Zagreb. 19<110-1 Kroj. pomočnika dobrega, sprejmem. F. Premic, Dunajska 29. 19616-1 Sobarica za hotel v Dalmaciji dot*i službo. Mora imeti kavcijo, ker kasira. Naslov v cd. oddelku »Jutra«. 19619-1 Šivilje dobijo »talno delo tudi na dom. Belihar & Velepič, Ljubljana TU, Medvedoma 38. 19611-1 Oblastveno koncesijoairana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 17790-4 Hlapec vajen konj, zanesljiv, pošten in nekadilec želi služba najraje v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19584-2 Gospodična učšteljšca, Primorka, mlada, i5če nujno katere/koli primemne službe. Ponudbe pod šifro »Nujno« na ogl. oddelek »Jutra«. 19583-2 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrcku in Šlloisoski (Ponatis prepovedan.) 88. >Aj, a j. to sta naša prijateljčka?< je rzklknil neitelj Mišimir, lastnik zavoda. >Nn, dragi gospod, le pustite ju pri nas: ni rlomek. da jo ne hi ugnali v kozji rog!« In r dokaz STojega dobrega namena nama je takoj navil uro. Din 300.— dobi, kateri mi preskrbi stalno službo mehaničarskega pomočnika, začetnika, ne glede na višino plače. Cenj. dopise poslati na oglasui oddelek »Jutra« pod »Mehanik 21«. 19321-2 Šofer mehanik z dolgoletno prakso v vožnji in repara turah, treizen, z najboljšimi izpričevali, kateremu je za-inja služba v dobi o let prenehala zaradi skrčenja obrata, išče primerno službo kod šofer ali mehanik. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten šofer«. 19509-2 Vi ste pa res čudak ! (State in spoznate resnico, pa vendar nič ne ukrenete! Veste, da Nikoprost za odivado kajenja stane 76 Din, Avin.il za odvado pijančevanja pa 235 Din, P^ •»iibi samo ne naročate, niti drugim, ki tega niso še Sita K, ne poveste! Storite vendar takoj, kar Vam veleva dolžnost! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska S. 38-6 Damski frizer perfekten v vodni in navadni ondulacijd itd. ifee primerno nameščanje. Ponudbe nasloviti na Barič, SpLit, Zria»kega l/III. 19559-2 Mesarski pomočnik vesten in pošten išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vojaščine prost«. 19589-2 Služkinja vestna, poštena, vajena kuho in vseh gospod. del, stara 33 lest, išče službo za 1. VI. 1991. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snažna — poštena«. 19576-2 Šivilja pomočnica začetnica išče delo. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«. 19593 2 Dekle Pridno ln pošteno, vajeno vseh hišnih del in nekoliko kuhe, želi službo za takoj ali s 1. junijem. Gre tudi h vdovcu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19601-2 Fotografski pomočnik mlad, iS5e nameščenje. — Ponudbe pod »Slovenski, srbohrv. rn n-emški« na ogl. odd. Jutra. 1960S-2 Trg. pomočnik za Specerijo ali železnino, star 24 let, išče službo v mestu ali na deželi. Spre jel M vsak e pogoje. Cenj. naslov prosim poslati > kol. pest. Ljubljana pod »A. Lapajne«. 19615-2 Natakarica z osebno pravico in letnimi izpričevali želi primernega mesta v prometnem kraju, gre tudi na letovišče kot sobarica. Cenj. ponudbe na po dr. »Jutra« v Celju pod značko »Spretna«. 19622-2 Ure za birmo kupite najbolje pri Mulav-cu, Maribor, Kralja Petra trg. 17907-7 Volno za modroce zelo poceni prodaja šega. Cankarjevo nabr. 5/1 19511-6 Belo stekleno steno za predelitev sobe prodam. Poljanska 12/p. 19571-6 Pozor razstavljale! vele-sejma! Ograja obstoječa iz 10 železnih stojali z verigo vred, posebno priporočljiva za raz-stavljalce veJesejma, ker je praktična in v okras kojd, naprodaj za ceno Din 1200.—, franko Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19564-6 7 oleandrov 5 rudečih. 2 bela poceni prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 19545-6 Puhasto perje čisto, čuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, frsrto, čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb Več različnih vozov imam naprodaj; med temi en popolnoma nov voz z di.ro na vzmetšb, pripraven za sodavičarje, špedi cijo ali sliono, nadalje *no-vprežni voziček na vzmetiti ter en ročni na dveb in eden na štirih kolesih. Cene zelo ugodne- Sprejmem tudi samostojnega ko-larskega mojstra. Anton Petkovšeik, I/>gatee. 19171-6 200 vrtnih stolov ne barvanih, lesenih imam naprodaj. Cena nizka. Naslov pove oglasni odd»l«k »Jutra«. 19595-6 Izložbeno okno in vrata, komplet, prodam. Slavko Omejec, Št. Vid 87, nad Ljubljano. 19604-37 Barako novo, velikost 4X(ti m. primeirno za stanovanje ali skladišče, prodam ugodno. Doipise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova«. 19608« Zaboje vsake velikosti poceni p«i-da Drogerija Gregorč, Ljubljana, Prešernova alica 5. 19621-6 Avto znamke »Opel«, Beeteflin-derski, v zelo dobrem stanju po zelo nizki ceni prodam takoj. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Opel«. 19167-10 Motorno kolo znamke F. N. 850 ecm, aobro ohranjeno, prodaro poceni. Cankarjevo nabrežje 91. 19415-10 Rabljeni avtomobili osebni in poltovorni, ugodno naprodaj. Ogled v av-todelavmici »Adler«, zastopstva R. Ltjckmani), Bohoriče*« 2. 19581-10 Kolesa na IS mesečna odpla£ilal »Tovarna koles«, Ljubljana, poštni predal 307. 16750-11 Moško kolo vredno 800 Din, prodam. Poiive se v oglasnem oddelku »Jutra«. 19607 <11 JCftmim Vrtno garnituro pJeteno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Čedno« na oglasni oddelek »Jutra«. 19&15-7 Kredenco primemo za goitilniSko sobo na deželi, kupim. Ponudbe z navedbo eene pod šifro »Kredenca 184« na oglas, oddelek Jutra. 19380-7 Hišo nov« zidano, x TeCTckm vrtom, prodam. Vrtna iliea 14. Pobrežje, Maribor. 19629-30 Večje posestvo v ravnini, njive, travniki in gozd, zidana in z opeko krita hiša in gospodarska poslopja, prodam. Vprašati p>ri Fran Celofiga, Sp. rO-rica p. Pragersko. 19030-20 Posestvo ležeče 15 minut od Laškega, ie prostovoljno proda. Pojasnila daje lastnik Krajnc Ivan, Radoblje 13. Laško. 17892-20 Parcelo najidealnejše ležečo, soln-čno, poceni prodam. Mestni del Podnožnika. 1295 m5 Informacije: Slaščičarna, Dunajska cesta 7. 19623-20 Parcelo aJi malo posestvo v solnčni lo^i, 5 do 10 km oddaljeno od Ljubljane, kupim. Ponudbe s podrobn:m opisom in ceno pod ■ »Posestnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 194S6-20 Hišo 3—4 sofce z vrtom aH malim posestvom kupim na deželi proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s podrobnim popisom hiše pod »Solnčna stran« na oglasni oddelek »Jutra«. 19485-20 Hotel v malem podeželskem mestu, izven konkurence, moderno opremljen itd., -adi bolezni prodam ali oddam v najem. Dopise pod »Hotel št. 100« na oglasni oddelek »Jutra«. 19320-20 Gostilno in pekarno prodam takoj z vsem inventarjem v sredini mesta na Hrvaitskem. Kje, pove osrlasni oddelek »Jutra«. 19550-20 Domačo hrano dobro in okusno, nudim S do 4 boljžim osebam v najlepšem centru mesta. Na-siov r oglas. odd. »Jutra« 19561-14 Vsakovrstno zlato Kupuje po najviSjib »enah Cerne — Juvelir Liublizna Wotfova al. 3. 88 Plišasto garnituro prodam. Poiave se Sever & Komip., Gosposvetska cesita 5. telefon 2316. 19412-12 Brivnica na prometni točki, zelo dobro idoča, naprodaj. Po-reudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd. »Jutra«. 19566-19 Enonadstropno hišo dvodružimsko, Nizu Stadiona poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 195S5^20 Vodno moc izgrajena, n god no ležeča k železnici, ne pod 200 HO, z poslopji, želim kuriti. Ponudibe pod šifro »Vodna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 19598-20 Hišo «U Btavbieče v okofld n* ve rennize kupim, podrobno ponudbe pod značko »Gotovina« na oglasni oddelek »Jutra«. _19602-20 Graščinsko posestvo 50 ba, krama lega, mila klima, vinoroden kTaJ, blizu mesta in železniške postaje ob banovin ski cesti. Gradič v leipem pari;«, lepa iiletna točka, prikladna za mnogovrstno trgovsko izkoriščanje. Intenzivno go-Eipodarstvo z obojim fun-dusom. Vse v dobrem sta aju. Zamenjam za manjše posestvo blizu večjega mesta ali dobičkanosno mestno hišo, erventuelno prodam. Posredovanja po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« na naslov Roimaaov, G. Radgona. 19612-20 Mlin za sol kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brezhiben«. 19557-7 IZ Malo posestvo hiša s tremi sobami, kuhinjo, gospodarskim poslopjem, škoro novim lepim sa-donoenikom, njivo, travnikom, malim vinogradom, poceni naprodaj 5 minut od zdravilišča Rogaška Slatina. Pojasnila daje Vidgaj, Rogaška Slatina. 19635-20 Družabnika ali družabnico sprejmem s 1. junijem za solidno dobro idočo trgovino z živih v mesta. V tej stroki i z učeni in z veseljem sodelovanja imajo prednost. Ponudbe z referencami in navedbo kapitala pod »Zagotovljena bodočnost« na podružnico Jutra v Maribom. 19628-16 18-mesečnega dečka odddam za svojega. Naslov m nva v podružnici Jutra ▼ Celju. 1962614 Mesarijo na prometnem kraja vzamem in tudi sprejmem družabnico z nekaj goto vine. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Mesarija«. 19493-17 Trgovsko hišo oddam v najem v Kamniku i 1. avgustom. Oddajo se eventualno tudi ločeno trgovski lokali in 3-sotmu stanovanje. Vprašanja na oslasni odd. »Jutra« pod šifro »Trgovska hiša«. 19100-17 Vzidem Malinovec ffnl, pravi, j»ristni, ugodno dobite pri L o vre Se- benik, kuhanje sadnih *o-kov, Ljubljana. 19396-33 fUmovania Mlad zakonski pai brez otrok išče prazno »o-bo s kuhinjo ah pa samo soe, predsoba, kopalnica oddam za avgust. Ponudbe pod »Mir-je« na oglasni oddelek Jutra. 19567-31 ilLSk Prijetna soba parket, elektrika, s posebnim vhodom, oddam s 15. junijem event. 1. junijem stalnemu gospodu po zmerni ceni v bližini tebnike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19318-23 2 prazni sobi v sredini mesta oddam *a-kooeema brez otrok ali za pisarno (poslovne prostore). Ogled samo od 11. do 12. dcp. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19512-23 Opremljeno sobo s pnpobnim vbodom in elektriko oddam s 1. junijem v Rožni dolini cesta VIH/29. 19570-23 Opremljeno sobo veliko, lepo, oddam s 1. junijem, Dunajska c. 15. desne stopnice, D. nadstropje, levo. 19518-23 Opremljeno sobo lepo, sodnčno, z n porabo kopalnice oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19582-33 Sobo s dvema posteljama, lopo opremljeno, s posebnim vhodom io elektriko takoj" oddam v Trnovski ulici 7/1. 19579-^ Dvpiti Vsled osamelosti išče vdovec, samec, pri bodjSi družini aH samostojni dami srednjih let zavetje z vs» oskrbo. « Dopise pod »Dolg čas sam« na ogl. odd. »Jutra«. 19546-C4 Milostiva Val krznen plaSč najbolj« konzervira čez poletje L RoC Mestni trg 9. Ob enem za polovično eeno izvrši vsa potrebna popra vila. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. 182-13 - - * rn d Kratek klavir dobro ohranjen prodam, eventuelno zamenjam za pianino. Naslov: Rimska cesta tov. 21, H. nadstr., levo ( Lazar jev a hiša). 19037-26 Kovčeg - gramofon s ploščami, dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19544-26 Pianino nor, kip giat,- cen« predam. Musica, Sv. Petra e. 40. 19580-36 Gostilniški automat gramofon, dobro ohranjen, feupim. Tudi s ploščami. Ivan Hebnik, Domžale. 19600-36 Opremljeno sobo Podpritlično stanovanje širit«, aofea, kuhinja hi vrt oddam s 1. junijem. Naslov v oglas. odd. Jetra. 19388-21 Hišo nameravam zadali sredi mesta. Kdor mi posod! denar, dobi stanovanje. Ponudbe na <*?I. odd. Jutra pod šifro »5«. 19565-31 Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok s 1. junijem. Narfov v ogl. odd. »Jutra«. 19563-31 Stanovanje 2 ev. 8 sob In pritiklin v sredini mesta išče stranka dveh odraslih oseb za takoj ali mpsec julij ali av gust. Ponudbe z navedbe najemnine na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje«. 19513-21 Sobo In kuhinjo odda.m. Naslov pove oglas, odd-eleik Jutra«. 19574-21 Za selitve in prevoze kakršnegakoli blasfa v Ljubljani ali ra deželi Je najpripravnejSi velik tovorni avto, katerega lahko dobite i Izurjenim os objem po nizki tarifi pri »Brzopromet«, avboprevocmiStJvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 3182. 19409-21 preprosto, Kče učiteljica. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 19586-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko iščem v bližini cerkve sv. Jožefa, Poljanske ceste ali Streliške ulice. Takojšnje ponudbe na oglasni oddeleik Jutra pod Šoba«. 19587-03 Gospodično sprejmem na hrano in rta-novanje. Naslov v oglas. odduLku Jutra«. 19575-23 Opremljeno sobo oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19578-23 2 sostanovalca sprejmem v eotw s posebnim vhodom. Hišnica, Vi-dovdanska cesta št. 3. •19573-83 Opremljeno sobo v bov< viH, separirano, 10 minut »d banske uprave, oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19592-23 Lepo prazno sobo separiran vhod, _ zeiio primerna tudi za pisarno, takoj oddam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 19617-83 Sobo pnsM ali flpreolJfM oddam za 260 Din. Ribniška nI. 15, Miza Kemične tovarne. 19618-03 Gospodično smrajmem aa stanovanje. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 19606-23 Stanovanje 4 aofee in pritikline, komfortno oddam v cerotruroo mesita s 1. avgustom. Po-izvedeti v og3. odd. Jutra. Ogledati stanovanje od 10. do 12. are, Beethovnova 15, pritličje, desno. 100M41 Letoviščarska stanovanja v blMmi Ljubljane oddam. Železniška in avtobusna postaja. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 19605-38 Senitve Vdova arednjft let, brez otrok. 8 k oancu dmins pohištvom in nekaj gotovine želi poročiti drž. nameščenca 4S do 55 let staTega. Ponudbe ra oglasni oddelek Jutra pod »Udobno življenje«. MPTS-26 Zlato zapestnico sem včeraj iagubila na poti Bl«iweieova, Mirje, hp-pi pot, Tržaška cesta. Oddati proti nagradi na policiji. 19568-28 Ključ (Wertheim) ee je raguM od stolnice do univerz s. Najditelj naj ga izroči v oglasnem oddelku »Jutra«. 19588-28 Cfrt+t Sedlarsko la torbarsko delavnic* • stroji na električni pogon, dobro vpeljano, prodam. — Resni reflektanti naj ee obrnejo na naslov: Ivan Kravo«, Maribor. 18628-80 Modroce vrime, Ia afrik. močno blago, po »40 Din, zložljive postelje, posteljne odeje, žimo ln blag« za preobleko pohištva najceneje na di Rudolf Sever, Marijin trg 2. 130-00 Lepo Izbiro slamnikov priporoma po solidni ©eni in sprejema popravila Stem-berger-Reš, Dunajska e. 9. 19336-30 2 pletilna stroja rnamke »Stvria«, velikost 35 in 70 em, prodam za polovično eeoo. Ponudbe na podruimioo »Jutra« v Novem mesta pod Sfre »Styria«. 19319-39 Pletflne stroje vseh številk aa enoinpoi-Ietno odplačevanje! »Pers-son«, Ljubljana, Poštni predal 807. 16749-29 Šivalni stroj Stager ia šestpredafe» omar« za perC« prodam. Naslov ▼ oglas.,am oddelku »Jutra«. 195»!-29 Danes sodna dražba premičnin (t toreik dne 16. maja 19311) ofl> 16. u»i v Ljubljani, Sv. Petra e. št. 38: omare, vaze, stenske slike, bJaz&ne, garnitura, kompletna postelja, stenska preproga, karaiee, za-storji, kipi, stenska in okrogla ara, tehtnica is drugi gospodinjska predmeti. 19536-S3 Citajte Male oglase Ptičarko nemško, kratkodlak*, rodovnikom, dobro dresi-rano, ln enega» mladiča, starega 14 tednov, ngodno prodam. Naslov r oglas, oddelka »Jutra«. 19458-27 2 mladi fisici prodam. Poizve se v trgovini Karlovska oosta 19. 19673-27 Kunce čistokrvne, črne reka fn chinchilla mladič« proda Josip Laurič, Vransko. 19160-27 Več parov golobov pnodam. Slavko Omejec, St. Vdd nad Ljubljano 87. 19614-27 tZVANREDNA TOLSAt železna ilulinstra pateal postelja zložljiva, s ta« peciraflom madracom, ta* lo praktična sa vsake hilo, hotel«, notes shit-b« in potujoč« ' o »ob« stan« samo Din IM.—■ Razpošiljam po poštne* no m povzetja. tako IZGLEDA složen Letam« patsat p6ste!{a. ilofljivs. s Upeclranim madracom. s«le ličn«. stan« lino D 28». Letalka M sasCsnl« — (Liegestohl] najnovij« vr- »tU «t«n« ob« Dfn 1». Madrad ponMI I vitlom stanejo «amo D 75*. U BROZOVIC, ZAGREB ILICA 82. Čebelarji pozor! Prevo« čebel prevzame « poldrugotonskim ali tritoa-skim avtomobilom po ugodni ceni »Brzopromet«, avtoprevozniStvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182. 19408-37 KOJVKURS Komandi Vazduhoplovstva Vojske, za potrebu trgovačkog vazd. saobracaja, potrebna su tri kvalifikovana za samostalan rad na kucanja i prima- nju na sluh za održavanje veze radiote-legrafskim putem sa trgovačkim aero-planima u letu i sa inostranim aerodro-mima i to: 1 za radiostanlcn na aerodromu »Beograd«, 1 za radiostanlcn na aerodrom« »Zagreb« i 1 za radiostanicn na aerodromu »Sfcop- lje«. Kandidati treba da ispnne sem uslova propisanih Zakonom o cinovnicima još ove uslove: 1. Da uz molbu prilože i stručnu di-plomu ili svedodžbu kao i uverenje one ustanove u kojoj su do podnošenja mol-be radili. 2. Da n Komandi Vazduhoplovstva Vojske polože pred odred jenom komisi-jom prijemni ispit iz kucanja, primanja na sluh i poznavanja osnovnih principa aparata sa ko jima rade. Izabrani kandidati postavi6e se, po vla-stitoj želji, za kontraktualnog činovnika sa mesečnom nagradom do 2500 Dinara, ili za državnog službenika gradjanskog reda. Stupanje na dužnost može biti odmah. Molbe sa potrebnim prilozima dostaviti Komandi Vazduhoplovstva Vojske naj-kasnije do 1. jula tekuče godine. Iz kancelarije Odelenja za Civilno Vaz-duhoplovstvo Komande Vazduhoplovstva Vojske V. C. Br. 1500 od 12. maja 1931. godine n Novom Sadu. 6928 Pension Hotel POD STOLOM Žirovnica dobra kuhinja, zračne sobe, mirna planinska lega. — Cene nizke. Se toplo priporoča 6837 Fran Školaris Globoko užaloščeni javljamo, da nas je zapustila danes naša srčnoljubljena, predobra soproga, teta, gospa i • • • v • v mm m. soproga okrožnega zdravnika po dolgem, težkem trpljenju, spravljena z Bogom. Zemeljske ostanke predrage položimo k večnemu počitku na kostanjeviško pokopališče v sredo, dne 20. maja, ob 16. uri. Kostanjevica na KrM, dne 18. maja 1931. Dr. Ivo Ivaniševič, soprog; Frida Kafrizner, nečakinja. Posebni parte se ne Izdaja TELKA FILIPOWSKY roj. TITOMA javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nje preljuba, dobra, zlata mamica, stara mamica, tašča, gospa FANI THUMA ro}. ŠPORN vdova po Šolskem nadzornika In ravnatelja danes 17. maja ob % 19. tiri, v 80. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previ-dena s tolažili svete vere, mirno v Bogu zaspala. Pogreb predrage pokojne se bo vršil v torek popoldne ob 18. uri lz hiše žalosti št. 106 na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica za pokojno ae bo brala v farni cerkvi pri Devici Marij na Jezeru v Prevaljah dne 5. maja ob % 7. uri zjutraj. Prevale — VeEBd Bečkerek, dne 17. maja 1931. fiflVJLlCO« BC. m Dva zakona V tem trenutku semnje zdelo žJv?en?e Horacea Lyona najdragocenejši zaklad na svetu. Planil je v prva voz, ka ga je zagledal, m kricnl fcvoščku Lyooov naslov. Še nikoli semn ri zdela nobena vožnja tako neskončno dolga, č sprav je voznik, kateremu je bil obljuba bogato napitnino, do skrajnosti priganjal svoje živaK. A zaman. Ko je izvošček zavil v nBco, ktfer je stanoval lord Lyoo, je Heanz že od daleč videl gruče razburjenih ljudi, ki so se zbirale pred hiišo. Tedaj je red d, da je prišel prepozno. »firomi Anglež se je ustrelil! In uboge mlade žene ni doma! Le kaj bo rekla!« Ko je hitel Hemz po stopnicah, }e kakor v sanjah slišal take m enake opazke, ki jih je prekinjajo ihtenje sosed. Nato je mahoma stal v sobi lorda Lyooa. V vazah in skledicah so še stale cvetlice, ki jih je bila Maja sno-fci prinesla domov. Okna so bila na stežaj odprta. Valovje svetlobe m Zadkih dišav je lilo v sobo, in kakor poslednji pozdrav življenja se je oglašala zunaj radostna pesem ptic. Pomlad, šumeča, cvetoča, zmagovita pomlad! In tam na postelji, na pol pregrnjen z belo rjuho, je ležal mrtvi z izrazom velikega miru na obrazu, ki je bil videti za čudo blag in lep. .Ves prosmnjou se }e Heinz v /gledal vanj. 24. T&o In rafrio je tekla rdca Dee pod orumenelima vrbami, ki jih je jesensko solnce odevalo v plameoeče zlato. Na zahodu je nebo rdeče žarelo, kakor da bi divjal nekje za obzorjem velkanski požar. Cvetlice so bile odcvele, gozdi so se krasiK v skoraj divjih simfonijah barv m morje je butalo s svojimi stekfasrtozedenimi valovi ob skalni breg. Tudi zdaj se je oglašalo v Čudež kemično-tehničnega izuma je naš vso noč sijoči pes Nikak fosfor aH radijski preparat. Dlka vsake hiše, za ceno 50 Din, kakor tudi SIJOČI KRISTUSI, Din 35 in Din 45. SIJOČE VRATNE TABLICE iz stekla, ki se dado poslikati, že od Din 15 naprej razpošiljamo proti povzetju. — Cene brez vračunane poštnine. >INGE« svetlobni preparati, glavno zastopstvo za Jugoslavijo PTUJ. Provizijske zastopnike za vse kraje sprejmemo. 6834 47 dajf njegovo zamoftdo iuuieuje ki potilo zrak sa ofcot kafcor neprestana tožba. Maja, ki je počasi stopala ob Deejn prefco travrt3cov, jo je drbte poslušala. Tako tesnobna je bila časih, in časih spet tako preteča; metala se je na mirni pokoj travnikov, se širila nad njimi kakor nevidna pošast in se dvigala kvišku do pisanega, neskončnega neba z njegovimi višnjevočrnimi, zlato obrobljenimi oblačnimi gorovji. Njenim razdraženim živcem je bik) to šumenje kakor pošasten glas. Časih se ji je zdelo, da ga ne more več prenašati. Bila je bleda in trudna, noči so ji brez spanja minevale med večnimi očitki, s katerimi se je mučila. Kaj se je prav za prav godilo v njej? Sama ni vedela. Plakala je za Horacem in hrepenela po njem, obenem je pa z neznosnim kopnnenjem čakala vsaj ene sočutne besede od Heinza Thursena. Pri odhodu z Dunaja mu je bila na postaji samo molče podala roko, ko je nastopila z Lyonovim truplom svojo žalostno pot na Angleško. Ali jo je bil pozabi? Ali je bilo v njem vse mrtvo? Na besede ljubezeni ni mislila, za to je bfla njena duša še preveč ranjena; a čakala je besede sočutja, vsaj majhnega, siromašnega znamenja, s katerim bi ji pokazal, da je še nekje na svetu duša, ki z njo čuti in trpi. Tega je pričakovala! A poletje je minilo, jesen je postajala čedalje bo® pisana — m njega ni bilo. V njej se je počasi dramflo nekaj, česar se je plačila in od česar je postajala kar bolna: najprej boječe, lihe misli, nato želje, in nazadnje goreče koprnenje. Zdaj se je Maja vračala te Meadowhoosea, kjer je bila obiskala Mc Hendersona in njegovo ženo. Sestrična je bila kaT ganljivo srečna in njenemu soprogu se je godilo kakor v nebesih, zakaj njegova ženica je imela zanj tisoč oči in tisoč rok. Postregla je bila Maji s čajem in plumpuddimgom, ji razkazala hišo, ki je bila videti sestavljena iz samih ladijskih kabin, in jo jo peljala nazadnje celo h kurnikom, ki so bili njen največji ponos. Vse to je bilo majhna sreča — sreča, ki je slonela, vsaj kolikor je šlo za sestrično, na samih iluzijah. A kaj je to delo? Njej je bilo dobro ob tem. Vedela je, za kaj živi; vendarle je bila nekomu potrebna na svetu! In Maja ji je to na tihem zavidala. V Rosehlllu so bili razen gospodinje vsi z doma, ko se je Maja TIVAR ie pripravil za BINKOšTI in birmo vse kar vas more v pogledu moških in deških oblek radostno Iznenaditi bieikli-mo to cikli ■»J- hir^kmilureuM v Izdelavi, materijala tn trpežnostt, cenejši. hran Sribar, Ljubljana, Gosposvetska 13« Podružnica DOMŽALE. 187-1 Koža na glavi je presuha ^ To povzroča prhljaj; prhljaj pa povzroča Izpada- I nje las. Kdor uporablja »INESc, mu koreninice} poženo zopet zdrave lase, Lonček mazila > INESc 38 Din. Naroča se pri | »INES«, Ljubljana, Merosodna nllca 1/12. 2147 Evo majhno izbiro: Tlvar moška obleka p^enst od Dtn Tivar obleka za dečke p^«1® ^ ^ Tivar kamgarn-moška obi. poč. od Din Tivar deška obl. ** 3—6 let polena od Din Tivar deška obl«2317—10 let p°čenši ^ Tivar mornar, obl.a 6 iet poč. od Din Tivar mornar, obl.2317—10 iet poč. od Dm Tivar-raglani udobni 111 prijetni po& od Din Tsvar-hlače v °gromni izberi počenSi od Din Tivar Hubertus plašči sp«c- p®«- od Din Tivar Hubertus raglan nePremoft- od Din Tivar lovski raglan izred- praktičen Din Zakaj tako poceni in vendar tako dobro ? Ker vse v naši lastni tovarni izdelane tkanine sami kon-fekcijoniramo in jih brez posrednikov po vsej državi prodajamo potom lastnih prodajalcev naravnost občinstvu! Oglejte si naše prodajalne: .leksinae B eograd Bezdan Bjelovar Bos. šamac Brčko Brod n/S Crfje Crvenka Cakoveo jL^aruvar Dubrovnik Clospič JEt aiiovae Kotor Koprivnica JHLraguJevae Kraljevo Kranj KruSevae JLjubljana Maribor SpBt Subotica St. Bečej Sv. Ivan Zelina SuSak Ibenlk Sarajevo Sen ta Slov. Konjic« Solin Si Tuzla Valjev« Varaždin VeL Bečkerek Vel. Zdenci Vlnkovci Zeuuun Zvornik Wlllli Lady Asfierieva je sedete pod cedro vel ki brala. Komaj je zagledala Majo, je že vstala in M s smehljajem na obraz« stopila naproti. »Nu, ali je balo lepo r Meadowhousen?« »Da. Zelo sta srečna.« »To pravite tako, kakor da ste ravnokar jofcalU »Oh — ko me tako veseli!« Sedite k meni, Maja. Komaj sem čakala, da bi se vrnili. Ali veste, zakaj?« »Nu?«. »Novico imam za vas. Drevi bomo hne® gosta...« »Koga neki?« je vljudno vprašala Maja. »Slavnega nemškega učenjaka — profesorja Thursena.« Maja je zdajci planila kvišku. Bleda, brez sape, je zasfcrmela r lady Asherjevo. \ »Nekoliko se zanesem na vas,« je nadaljevala lady Asheijeva. 'Upam namreč, da boste prav prijazni z njim.« »Zakaj ravno jaz? Zakaj naj bi...« je zmedeno zajeetjala Maja in pobesila glavo. »Nu, stvar je namreč ta, da me zadene pri tem poleg mojega zanimanja še neka odgovornost. Profesor Thursen pride na moje vabilo — razumete?« »Ne razumem vas — lady___« Lady Asherjeva je prijela Majo za roko, ki je vsa žarela od notranje vročice, in mehko dejala: »Dajte mi, da govorim popolnoma odkrito, skrivanje nama itak ne pomaga. Lord Lyon me je v svojem zadnjem pismu naprosil, naj vas združim s tem mladim možem, ako ne bd že sama našla poti drug do drugega. Zatrdil mi je, da je to soprog, katerega vam je sam določi Ali naj ga sprejmem, ali naj ga zavrnem?« Maja se je ob tej besed! malone * grozo ndrznfla. Solze so se £ udrle iz oči. Lady Asherjeva jo je z materinsko dobrotuusflo objeia ki potegnila k sebi na klop. »Saj je vse dobro, draga. Nikar ne jokate.' Ali ne slišite voza, ki je pravkar zapdjM na dvorišče?« Voz je obstal Obraz Heinza Thursena se je pokazal mod drevesi. Pod rosehiHskinri cedrovd sta se Heinz Umne® ki Jfcfe vrvi- krat objela. ^^ Konec. Birmanska darila po mižaftik V Oglejte izloibe v Prešernovi uHd 1 VABILO k rednemu občnemu zboru POSOJILNICE V CERKNICI regtetrovane zadruge s neomejeno zavem za 38. upravno leto 1990 ki se Bo vrffl ▼ NEDELJO, DNE SL MAJA 19S1 ob 14. uri v zadružni pisarnL ' < DNEVNIREDi L) Črtanje tn odobritev —p<«n«va 0 zadnjem 2.) Poročilo načelstva. 5. Poročilo računskega pregledovalca. 4. Citanje in odobritev računskega zakljo&a i | litev čistega dobička. 6. Sprememba pravO, 6. Volitev načelstva, 7. Raznoterosti. Opomba: Ako občni zbor ob določeni Uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. — Člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom vsak dan od 8. do 12. ure- 6929 Načelstvo. zbora, leto 1980 ln de- Ljubljanske prodajalne: SV. PETRA CESTA ŠTEV. 23. CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 63 Oglejte si nažo zalogo »a Binkošti! Kurja očesa NsfMJie «ree proti kurjim o8ew>m »CUvta« Je DUt P Razširjati bolezen-to jc naloga muhe. Pogin radi muhe se nesme potcenjevati, ko je dokazano, da »e legar širi, ako raste število muh, Z nastopom hladnega vremena preneha legar, ker zginejo muhe. Muhe prenašajo tudi druge bolezni-ubivaj jih takoj-pripravno — škropi Flit. P1 it ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-n jihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Garantirat, koostrokeljal FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip St 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne Najmodernejša oblika! Dobit« r lek.rmh,