ČETRTEK, 10. JUNIJ 2010 / ŠTEVILKA 863, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR PRODAJA. MONTAŽA TOSHIBA Panasonic DAIKIN GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sij Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 0$ s'mobil lko Pr\\/cii nolrai lonona Računovodstva ASEK Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) asekOsiol.net Nesramna lahnost težkih besed Srečko Jaz sem v resnici Srečko, ker pred sabo vozim to-le vrečko v obliki velikega sesalca, uličnega pometalca. Očistil bom prav vse po vrsti, zato ker sem res spreten s prsti, ker kdor harmoniko igra ta pometalni stroj peljati zna. Je dober, da se nanj nasloniš, te pelje, če se ti ne da, harmonika pa ni te vrste po cel večer se name vesi in mi na koncu zmeša prste. V dneh pred nedeljskim referendumom so besede izgubile svojo običajno vrednost. Postale so nekakšni baloni, ki jih vsak po svoje potiska kamor se mu zahoče. Nekateri so tudi počili. (Mef) Priznati moram, da sem mu povedali, da nas naslednjič ne bil nekajkrat presenečen. Najbolj bo več. In nas ni bilo. seveda takrat, ko me je nekdanji Potem sem izvedel, da sem kriv za profesor ozmerjal s kolaborantom, razcepljenost slovenskega naroda, česar, v mojem primeru, ni storil To sem izvedel iz ust tistih, ki ves nihče niti takrat, ko sem moral kot čas prisegajo na demokracijo in rezervist na vojaške vaje, čeprav je jim je razcepljenost politike nekaj v deželi že dišalo po osamosvojitvi, najbolj samoumevnega, vladanje z In celo oficir "okupatorske vojske” enim poslancem večine pa jih tudi nas ni imel za kolaboranta, ko smo ni motilo nikoli. Tudi razumnosti si ne lastim, čeprav si ga takoimenovani zmagovalci radi prilaščajo. Razumnost sem vedno razumel kot skupek znanja in sposobnosti treznega razmišljanja in zato tudi avtorji spletne strani Razum za sporazum moje izjave raje niso uvrstili med svoj propagandni material. Pač, ni bila na ravni EPP-ja. Izjava najbolj medijsko izpostavljenega slovenskega (ne tržaškega) pisatelja, Borisa Pahorja, pa me ni prav nič presenetila. Mati, ki je bila interniranka Ravensbrucka nam je že v šestdesetih letih glasno prebirala njegov roman Moj tržaški naslov. Kasneje nam je o njem govoril starosta slovenskega novinarstva, s prof. Fran Vatovec. M 30 let kasneje je Boris Pahor postal ,1 svetinja vseh Slovencev. 30 let in l kakšen dan kasneje pa je spet le to, g kar je že bil. Morda je prav tako. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 SPREMENJEN URNIK ponedeljek - petek: od 8.00 do 13. in od 15.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00 zaželjeno naročanje Jlti R BANKA KOPER komunala izda - isola P0NEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik Za referendum je ropotalo Najprej je ropotalo v soboto S. junija, ko so se na Manziolijev trg pripeljali lastniki takoimenovanih Gold Wing motorjev. Prvi motorji te vrste so se začeli v Sloveniji pojavljati po letu 1975, vendar so bili izjemno redki, tako da so društvo ustanovili šele leta 1999. Danes je to krovni nacionalni klub, ki vključuje lastnike GW motorjev iz cele Slovenije. Gre pravzaprav za motorje, ki so veliko širši kot običajni motorji, kar nekakšne motoristične križarke in seveda so bili deležni velike pozornosti ljubiteljkev motorjev. Hkrati so se že sedmič na Bel-vederju srečali lastniki zračno hlajenih VW vozil, v prvi vrsti hroščev, prišli pa so iz vseh koncev Slovenije, iz sosednjih dežel in tudi iz Nemčije, Poljske in celo Srbije. Vsega skupaj se je zbralo nekaj več kot 100 zanimivo predelanih ali pa zgolj odlično vzdrževanih vozil. Središče dogajanja je bil autocamp Belvedere, kjer so se hroščarji čez dan posvečali svojim pisanim ljubljencem, ob večerih pa zabavali ob živi glasbi. Za zaključek so v nedeljo izvedli še standardno paradno vožnjo po Obali. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) KAKO OSTATI SVOJ Priznati moram, da sem se, ne le solidariziral, ampak na nedavnem referendumu tudi glasoval za ta arbitražni sporazum, za katerega še zmeraj mislim, da je bil odvečen strošek. Vse bi se lahko končalo v parlamentu z aktom ratifikacije, s porabljenim denarjem pa bi rešili kakšno tovarno, ali življenje kakšnega Slovenca, Makedonca ali Bosanca, ki so ga delodajalci suženjsko zaposlili in gnali kot živino, ko pa je doživel infarkt, ga doktorji še pogledati niso hoteli, kaj šele, da bi mu pomagali. Ker, menda, že en cel dan ni bil zdravstveno zavarovan. Pa sploh nisem nameraval pisati ne o arbitraži, ne o sužnjih, ne o sužnjela-stnikih. Hotel sem napisati nekaj dobrega o dobrih ljudeh, a za kaj takega nisem našel nobenega pravega razloga, zato pa sem med listanjem ene od knjig iz domače knjižnice prebral naslednji odstavek: »Orožje jemljemo v roke zato, da bi po določitvi naših zemeljskih meja določili tudi meje na morju. Zlomiti hočemo teritorialne in vojaške spone, ki nas dušijo v našem morju, kajti narod....ni resnično svoboden, dokler nima prostega dostopa do oceana. Ta velikanski boj je ... boj revnih narodov, ki imajo veliko rok, proti izkoriščevalcem, ki zagrizeno branijo svoj monopol nad bogastvom in zlatom sveta, to je boj pbdnih in mladih narodov proti sterilnim in zahajajočim narodom, to je boj med dvema stoletjema in dvema mislenostma.« Kako znano mi je zvenel ta odstavek. Potem pa je avtor končal tako-le: »Proletarska in fašistična Italija je že tretjič na nogah, močna, ponosna in strnjena kot še nikoli doslej. Italijanski narod: K orožju!«. Te znane besede, ki smo jih v blažjih ali enakih variacijah slišali (in se še slišijo] v naši pred in post referendumski kampanji, je izrekel Benito Mussolini v Rimu, 10. junija 1940, točno pred sedemdesetimi leti. Vsi, ki ga niso ubogali so bili izdajalci, kolaboranti. In tudi to smo slišali zadnje dni. Morda ne veste, da obstaja nagrada, podobna Nobelovi, le da jo imenujejo Darwinova nagrada in se, tako je zapisano v pravilniku »dodeljuje ljudem, ki so naredili uslugo Človeštvu in so na izjemno sublimno idiotski način sami sebe umaknili iz genetske baze za nove rodove.« Več o tej nagradi boste našli na spletni strani darwinawards.com. Med dobitniki je človek, ki je igral rusko ruleto s polavtomatsko pištolo, nekdo drugi je dobil nagrado, ker je v cisterni prižgal vžigalico, da preveri ali je prazna, med nagrajenci je tudi tip, ki se je nažrl nitroglicerina pa ga je hotel aktivirati tako, da se je zaletaval ob steno (in mu je uspelo] in tudi nek Hrvat je dobil nagrado, ker je vadil žongliranje z aktivirano ročno bombo. Nisem zasledil, čeprav bi bilo zanimivo vedeti, če to nagrado dodeljujejo politikom, ali državam, ki so na »izjemno sublimno idiotski način naredili uslugo Človeštvu...« Zdi se mi, da bi bilo tudi pri nas kar nekaj potencialnih kandidatov, takšnih, ki žive od ustvarjanja konfliktov. Znanost o konfliktih pa je zapisana v debelih bukvah, v vseh pa je zapisano, da iz konflikta vodita samo dva izhoda: kooperativen, sodelujoč, ali konflikten, ki ga je lepo opisal zgoraj citirani govornik, za njim pa ponavljali Miloševič, Tudjman in...dodajte kar sami tiste, ki so pošiljal specijalce na mejo in pozival k orožju. Če res hočemo (p]ostati humani, pošteni, zdravi, razumni, potem ne smemo biti takšni. Samo tako lahko ostanemo svoji. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Referendum o ratifikaciji sporazuma Izola je odločno podprla sporazum Čeprav je bila volilna udeležba povprečna so izolski volivci z več kot 70-timi odstotki glasovali za ratifikacijo sporazuma in tako nedvoumno potrdili odločitev vladne večine v državnem zboru. Rezultat glasovanja v Izoli je zagotovo slaba napoved strankam, ki so nasprotovale ratifikaciji, za jesenske volitve. Čeprav je šlo za referendum o ratifikaciji sporazuma s Hrvaško so izidi referenduma za politične analitike tudi prikaz razmerja moči političnih opcij in posameznih strank na državni in tudi na lokalni ravni. Glede na visoko stopnjo podpore sporazumu na obali, kljub predre-ferendumski kampanji, ki je bila s strani nasprotnikov sporazuma bistveno agresivnejša in verjetno tudi dražja, je rezultat, ki so ga dosegle stranke opozicije, zelo slab. V centralah obeh strank zagotovo ne bodo mirni pred lokalnimi volitvami, saj vse kaže na to, da bo obala spet “rdeča”, karkoli že to pomeni. Dejstvo je namreč, da so, od vseh volišč v izolskem volilnem okraju, samo v Cetorah večinsko glasovali proti sporazumu, višji odstotek nasprotovanju sporazuma pa so nasprotniki sporazuma zabeležili le na volišču KS Jagodje - Dobrava in ostalih podželskih voliščih ter na volišču v Manzio-lijevi palači. Lokalni analitiki bodo seveda hitro ugotovili zakaj so volivci tako glasovali na posameznih voliščih, ostaja pa dejstvo, da je Izola v celoti zabeležila kar 70,34 odstotno podporo arbitražnemu sporazumu, kar je največ v Sloveniji in da so ji, kljub brezkompromisni an-tipropagandi, sledili volivci obeh obalnih občin, kjer so tudi krepko presegli slovensko povprečje. In zakaj je podpora sporazumu na podeželju nižja kot v mestih? Zato, ker je šlo za mejo! Nekaj izolskih primerjav Naj višjo udeležbo na referendumu so zabeležili na Maliji, kjer je glasovala več kot polovica volivcev, najmanjšo pa, kot je že nekaj časa v navadi, v KS Jagodje - Dobrava. Najvišjo podporo je sporazum dobil na volišču Društva upokojencev, kjer v glavnem volijo ljudje z vzhodnega konca Izole, najnižjo pa v Cetorah, vendar je v Plenčičevi za sporazum glasovalo 248 volivcev, v Cetorah pa proti sporazumu vsega 21 oziroma trije več kot za sporazum. Nedvomno so za uspeh vsakih volitev pomembne Livade, kjer na dveh voliščih glasuje kar 3.834 volivcev, kar je več kot dvakrat več kot na celotnem podeželju. Vse je potekalo BP Tudi tokratni referendum je minil brez pomembnejših pripomb na način dela volilnih odborov in komisij, tudi v predreferen-dumski kampanji ni bilo pomembnejših očitkov, z izjemo namigov enega od medijev, da je soprog izolske poslanke novačil ribiče naj glasujejo za sporazum, kar se je kasneje pokazalo kot vest brez pokritja. Nekoliko je zmotila predreferendumska aktivnost predsednika izolske SLS, ki se je razglasil za predstavnika ribičev, ni pa povedal, da je tudi strankarski funkcionar. Zanimivo je, da tudi pretiranega zanimanja za imenovanje tako-imenovanih “opazovalcev” na volitvah ni bilo, ena od strank, ki so najbolj nasprotovale sporazumu pa je celo zamudila s prijavo svojih “nadzornikov”. Volišče OMNIA za volivce iz drugega kraja Ker je mnogo volivcev na dan glasovanja iz različnih razlogov zunaj kraja stalnega prebivališča, je vsaka okrajna volilna komisija določila tudi posebno volišče, imenovano OMNIA, na katerem so glasovali volivci, ki so iz drugega kraja. Tudi ti volivci morajo svojo namero okrajni komisiji, kjer imajo stalno prebivališče, sporočiti v določenem roku pred volitvami ali referendumom. Volivec, ki se je pravočasno prijavil pri svoji okrajni volilni komisiji, je v nedeljo lahko glasoval na posebnem volišču v kraju, ki si ga je izbral. Kar nekaj občanov iz drugih občin, predvsem iz notranjosti, ki so lep konec tedna preživeli v Izoli, je izkoristilo to možnost in tako je v naši občini glasovalo 49 volivcev, njihovi glasovi pa so se prišteli glasovom ostalih volivcev izolske občine. Volišče je bilo urejeno v prostorih Upravne enote Izola in odprto tako kot ostala volišča v občini. (ur) VOLIŠČE VOLIVCEV GLASOVALO % ZA % PROTI % Dvorana Rdečega križa 1.369 553 40,39% 382 69,96% 164 30,04% Palača Manzioli 1.393 474 34,03% 305 65,73% 159 34,27% Društvo upokojencev 833 332 39,86% 248 74,92% 83 25.08% Kulturni dom 1.455 645 44,33% 461 71,81% 181 28,19% KS Livade 1.994 833 41,78% 601 72,94% 223 27,06% Osnovna šola Livade 1.838 671 36,51% 493 74,47%' 169 25,53% Hoteli Simonov zaliv 1.455 762 52,73% 545 72,19% 210 27,81% KS Jagodje Dobrava 486 146 30,04% 94 64,38% 52 35,62% Bare di 104 39 37,50% 24 61,54% 15 38,46% Šared < 466 204 43,78% 136 67,00% 67 33,00% Cetore 113 39 34,51% 18 46,15% 21 53,85% Malija 446 228 51.12% 143 63,84% 81 36,16% Korte 621 280 45,09% 183 65,59% 96 34,41% Predčasno volišče 255 171 67,32% 83 32,68% Omnia-glasovanje v drugem kraju 49 30 63,83% 17 36,17% Skupaj volilui okraj IZOLA 12.882 5.461 42,39% 3.804 70,34% 1.604 29,66% Pogajanja in dogovarjanja Namesto parkirišča kazen V obdobju sedanje občinske oblasti smo nekajkrat slišali pripombo, da se sogovornika ali poslovni partnerji v Izoli nimajo s kom dogovarjati. Včasih teh problemov ni bilo, saj seje vedelo, da seje treba o vsem dogovoriti z nekdanjo županjo, zdaj pa je odločanje bolj decentralizirano a ga v resnici velikokrat ni. Tak primer je urejanje odnosov z A banko oziroma podjetjem Argo-lina d.o.o., ki ima v lasti nekdanjo tovarno Argo oziroma zemljišče na katerem je bila nekoč ta tovarna in vse spomeniško zaščitene dele te tovarne - dimnik s kurilnico, vhod in zid ob Dantejevi ulici. Že kar nekaj let so stare pobude za ureditev vsaj začasnega parkirišča na tem območju. Dejstvo je, da se Izoli tudi letos obeta nemogoča parkirna gneča, novih parkirnih površin ni, sredi mesta pa imamo prazno zemljišče, ki bi lahko zelo pomembno pomagalo pri reševanju teh težav. Na pripravljenost za dogovarjanje o takšni začasni rešitvi je,, ob pogovoru glede prevzema zaščitenih delov Arga, naletel tudi izolski podjetnik Jožef Lorbek in o tem obvestil odgovorne v izolski občini. Ti so zagotovili, da se bodo skušali z lastniki tega območja dogovoriti o možnosti ureditve začasnega parkirišča, toda potem je vse utihnilo, zato smo Občino Izolo in A banko zaprosili za informacijo ali bo moč že letos pridobiti dodatna parkirna mesta na območju Arga. Z Občine Izola so nam odgovorili, da bodo o tem govorili na posebni tiskovni konferenci, poslovni svetovalec A banke, Uroš Šuber, pa pravi. Argolina je bila dlje časa pred in po sprejemu občinskega odloka (Odlok o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola op.a.) v dogovarjanju z županom, g. Tomislavom Klokočovnikom, in občino Izola. Na postavljeno zahtevo s strani župana oziroma občine Izola za rušenje tistega dela zidu, ki na tem območju ni pod spomeniškim varstvom, si je Argolina prizadevala poiskati optimalno rešitev. Zaradi ocene, da rušenje omenjenega dela zidu, ne bi prispevalo k večji urejenosti v skladu z občinskim odlokom, so na naše razočaranje pogovori zastali. Takoj za tem pa je Argolina prejela zahtevo po plačilu globe. In za kakšno globo gre? Občinski svet je maja meseca sprejel čistopis Odloka o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola v katerem je določil tudi kazni za lastnike objektov in zemljišč, ki kazijo videz mesta ali podeželja. Za manjše objekte in manjša zemljišča so kazni nižje, za lastnike večjih objektov in zemljišč pa, na pobudo župana, zelo konkretne. V primeru območja Arga mora A banka občini Izola plačati 50 tisoč Eurov kazni in, če ne bo poskrbela za urejenost tega dela mesta, ji sledi nova kazen in tako vse dokler ne bo območje urejeno, kot bodo odločili v občinski inšpekciji. Za dogovarjanje sta potrebna dva Neodgovorno bi bilo vso krivdo za neuspelo dogovarjanje naložiti občinski oblasti. Konec koncev sta za dogovor vedno potrebna dva in dejstvo je, da vsak poslovni subjekt skuša v dogovarjanju doseči svoje cilje, ki so včasih realni, drugič pa tudi ne. V tem primeru je čisto mogoče, da je A banka za ureditev za-j3 časnega parkirišča v Argu zahtevala I previsoko odškodnino, oziroma kar | odpis plačila nadomestila za upo-| rabo (neuporabo) stavbnega zemlj-g išča, vendar tega ne moremo vedeti. ° Vemo pa, da se na pomanjkanje dialoga z občinskim vodstvom nenehno pritožujejo predstavniki Ma-rinvesta. Tudi v tem primeru je zelo mogoče, da so njihove želje večje od tistega, kar lahko sprejme občina. In nekaj podobnega se dogaja tudi z ureditvijo izvoza s hitre ceste, kjer predstavniki Stavbenika vztrajno trdijo, da se ne morejo dogovoriti z občino in obratno. Tudi v primeru gradnje Univerzitetnega kampusa je slišati podobne pripombe in še bi se jih kaj našlo. Skratka, druga stran pravi, da sogovornika ni, na občini pa pravijo, da ne morejo pristajati na prevelike zahteve nekaterih sogovornikov. Resnica je, najverjetneje, nekje vmes. (D.M) Odkrijte svojo novo Multi priložnost! Zakaj investirati v investicijski paket NLB Vita Azija v okviru nove NLB Naložbe Vita Multi? Zato, ker je Azija dežela priložnosti in dinamike, kamor se seli težišče gospodarskih aktivnosti. Brez prisotnosti na azijskih trgih si danes ni več mogoče zamisliti dobre razpršitve premoženja. Kakšen donos lahko pričakujete? Najmanj 25 % donosa v primeru, da je donos podsklada NLB Skladi - Azija delniški na dan dospetja paketa pozitiven. Ob uspešnem poslovanju podsklada lahko vaše premoženje postane občutno večje. Potencialne donose prikazuje spodnji primer. Informativni primer izplačila ob dospetju investicijskega paketa: -100 % 100 % 100,0 % -50 % 100 % 12,5 % 112,5 % 0 % 100 % 25,0 % 125,0 % 50 % 100 % 37,5 % 137,5 % 100 % 100 % 50,0 % 150,0 % 150 % 100 % 62,5 % 162,5 % Kaj še nudi NLB Naložba Vita Multi? • Življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije, • 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa, • za plačilo do 16. 7. 2010 tudi dodatni popust na neto vplačano premijo. Katere so osnovne značilnosti paketa NLB Vita Azija? Minimalna premija je 1.000 EUR, enkratna vplačila so možna od 1. 6. do 16. 7. 2010, naložba pa traja 10 let in 7 mesecev Postanite Multi in si zagotovite zaščito v paket vloženih sredstev in varnost vaših najbližjih z življenjskim zavarovanjem ter izkoristite potencial dinamičnih azijskih ekonomij. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali v Banki Celje, pokličite na telefonsko številko 080 87 98 ali poiščite informacije na www.nlbvita.si. Na vsa vaša dodatna vprašanja vam bodo radi odgovorili v NLB Poslovalnicah v Kopru, Pristaniška 45 (05) 610 30 50, v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 in v Luciji, Obala 114 (05) 617 51 02. Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banka Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačilo glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema zavarovalec. www.nlbvita.si NLB® Vita Življenjska zavarovalnica Evropa šteje pol, pred dvema letoma pa so bili že pripravljeni s celotno projektno dokumentacijo. Čakali so samo še na razpis ministrstva in ob koncu lanskega leta so bili že uspešni pri pripravi prijave na razpis, kar pa še ni uspelo sosednjima Občinama, zato so na svoje delo še toliko bolj ponosni.Gre sicer za prvo fazo dela. Projekt zajema še drugo fazo, v kateri je govora predvsem o podvodnih sanacijah pomolov, kot tudi mandrača in Sončnega nabrežja, za kar so ravno tako že pripravili dokumentacijo, bo pa potrebno počakati na naslednji razpis. Vrednost pogodbenih del je, pravi Zorko, 2.729.463 evrov, rok izgradnje je 120 dni, pričetek le te pa v torek, 15. junija ob predpostavki, da pridobijo vsa potreba soglasja. Gradili bodo tudi sredi sezone V torek, 15. junija se bodo začela dela na izolskem pomolu, nato še v mandraču in drugih delih obale. Gre za evropski projekt urejanja izolske ribiške infrastrukture, ki je, vsaj po višini vloženih sredstev, največji v tem mandatu, vendar še zdaleč ni deležen pozornosti kot nekateri bistveno manjši. Zaradi kratkih rokov bo treba graditi tudi med turistično sezono? V sredo je občinska uprava sklicala tiskovno konferenco, na kateri so bili prisotni, ob županu Tomislavu Klokočovniku in odgovornemu za stike z javnostjo na Občini Blažu Maljevcu, tudi direktor Komunale Alojz Zorko, direktor Stavbenika Peter Fabiani in direktor podjetja Adriaing Jože Andrejašič. Namen tiskovke je bila predstavitev razvoja projekta Ribiška infrastruktura, za izvedbo katerega so si pri Občini pridobili 2,2 mi-liona evrov nepovratnih sredstev preko razpisa Evropskega sklada za ribištvo ter seveda tudi slavnostni podpis pogodbe z izbranima izvajalcema investicije, Stavbenikom in Adriaing. Z izvedbo tega projekta bodo na Občini poskušali ustvariti ustrezne pogoje za ohranitev ribištva in ribiške tradicije v Izoli. V prvi fazi sanacije razvoja ribiške infrastrukture v Izoli, je predvidena rekonstrukcija ribiškega pomola, zunanja ureditev pristanišča in ribiške infrastrukture, prestavitev točilnih mest za gorivo in vzpostavitev mesta za prvo prodajo rib. Zunanja ureditev pristanišča in ribiške infrastrukture zavzema postavitev oskrbe z vodo in elektriko, postavitev zabojnikov za skladiščenje ribiške opreme, ureditev privezov, ureditev mesta prve prodaje rib, ureditev ekološkega otoka, namestitev hladilnice, ledomata in tekočega traku za raztovarjanje in natovarjanje, nabava opreme za manipulacijo s tovorom in tako naprej. Kot je povedal župan, bodo z uresničitvijo tega projekta izolski ribiči lahko delovali povsem po Evropskih standardih. Sicer so specifični cilji investicije izboljšanje pogojev za iztovarjanje, skladiščenje in prodajanje ribiških proizvodov, izboljšanje varnosti ribičev in posodobitev mest pretovarjanja, primerna ureditev oskrbe ribiških plovil z ledom, vodo in energijo, posodobitev pristana in pomola za večjo varnost pri natovarjanju in raztovarjanju rib, vzpostavitev boljših pogojev za prodajo ribiških proizvodov in boljša zadostitev higienskim zahtevam za ribe ter ureditev ekološkega otoka za ustrezno ločeno zbiranje odpadkov. Župan Klokočovnik je povedal, da z izvedbo tega projekta ne bo urejena samo ribiška infrastruktura, temveč se bo uredilo samo središče mesta, torej mandrač, kjer ribiči tudi delujejo. Alojz Zorko, ki je projekt kot direktor Komunale tudi vodil, je povedal da sta z Igorjem Skokom prevzela projekt pred tremi leti in Dela se bodo torej izvajala kar med turistično sezono, kar zaradi odloka v naši občini na turističnih lokacijah ni dovoljeno, a župan pravi, da se bodo ta dela izvajala pretežno na delu, ki ni tako turistično prepoznaven, poleg tega, pa jih je potrebno dokončati do konca leta, sicer bi bila sredstva izgubljena. In pozabiti ne smemo, da bodo jeseni že nove volitve, kar lahko tudi igra določeno vlogo pri tem poletnem vrtanju. Zanimivo bo tudi videti, kako bo izvajalec rešil problem izkopanega materiala, saj na mestu, kjer so nazadnje ta material pustili, je danes parkiranih kakšnih sto avtomobilov. Dela bodo vsekakor naporna, tako za izvajalce, kot tudi za uporabnike pristanov v Mandraču, ki bodo za nekaj časa izgubili privez, za katerega nekateri niti nimajo ustreznih dovoljenj. In kako gledajo na vso zgodbo ribiči? Župan Klokočovnik pravi, da so nad projektom navdušeni, Zorko pa je dodal, da so nekateri tudi nezadovoljni, ker pač nekatere ideje, ki realno niso izvedljive, ne bodo ugledale luči dneva. Nam pa pravijo, da jih zadeva pretirano ne zanima. Pa ravno njim naj bi bila namenjena. Aljoša Imamo prave in virtualne kmetije V mesecu juniju in juliju 2010 se bo na območju celotne Slovenije za potrebe Statističnega urada RS izvajal popis kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji imamo približno 100.000 kmetijskih gospodarstev, kijih bo popisalo približno 800 popisovalcev. V Izoli smo imeli ob popisu leta 2000 kar 363 družinskih kmetij, ki so se skoraj vse ukvarjale s trajnimi nasadi. Popis kmetijskih gospodarstev sodi med osnovna statistična raziskovanja na področju kmetijstva, s katerim države zberejo osnovne podatke o stanju in razvojnih trendih na področju kmetijstva. V raziskovanje so vključena vsa t.i. evropsko primerljiva kmetijska gospodarstva. Popis se v skladu z zakonodajo EU izvede na vsakih 10 let. V letu 2000 je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijskih gospodarstev. V letošnjem letu bo od 1.6. do 15.7. potekal popis kmetijskih gospodarstev v vseh državah članicah EU, s čimer bodo pridobljeni zelo pomembni podatki za celotno Evropo, ki bodo medsebojno primerljivi. Po popisu iz leta 2000 je bilo v Izoli kar 336 družinskih kmetij, od tega se jih je 272 ukvarjalo s trajnimi nasadi, vsega 5 z vrtnarstvom, z vzrejo živine 4, nobena pa se ni ukvarjala s poljedeljstvom. Podatki kažejo, da nam na področju kmetijstva manjka raznovrstnosti, v prvi vrsti je zapostavljeno poljedelj-stvo ob njem pa tudi vrtnarstvo, ki naj bi tukaj imelo izjemne pogoje za dober donos. O tem, koliko družinskih kmetij bodo popisovalci našteli letos pa je Igor Skok iz izolske občine ugibal, da jih bo verjetno nekaj manj kot pred desetletjem. Kriteriji za dodelitev statusa kmeta so enostavno preveč ohlapni in tako so kmetje postali tudi vsi tisti, ki so imeli morda le manjši vinograd ali par oljčnih dreves. Pridobivanje statusa kmeta je bilo pomembno tudi zaradi pokojninskega zavarovanja ali zato, da so kandidirali za zakup površin Sklada kmetijskih zemljišč. S popisom so nezadovoljni v sindikatu kmetov Slovenije, kjer trdijo, da so vprašalniki projekta, ki bo davkoplačevalce stal dva milijona evrov, neustrezni, zato zahteva, da se popis prekine. Kot pravi predsednik sindikata Roman Žveglič, pogrešajo vprašanja glede zbiranja podatkov o letu izgradnje ali nakupa opreme, trajnih nasadov in zgradb. To bi namreč podalo realno sliko o stanju, opremljenosti in razmerah v slovenskem kmetijstvu. Popis bo trajal do 15. julija. V tem času namerava 600 popisovalcev obiskati približno 95.000 kmetij. Namen popisa je v uradno evidenco kmetij dodati tudi manjše in srednje kmetije, rezultati pa bodo osnova za boljše načrtovanje razvoja kmetijstva pri nas MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefančič s.p. mob. 040/ 624 - 225 MOB : 041/703 -927 Lokalne volitve 2010 Predvolilne znanke in neznanke Do lokalnih volitev je še slabega pol leta, število županskih kandidatov pa se kar povečuje. Nekatere izolske politične stranke so pohitele s predstavitvami svojih kandidatov, druge pa ostajajo skrivnostne in ne hitijo s kandidati. Najbolj so pohitele tiste politične stranke, ki niso zastopane v občinskem svetu in tako niso vključene v redno parlamentarno odločanje na lokalni ravni. Prvi so bili v SDS, kjer so dejansko ostali brez predstavnika v OS, saj so pred dobrim letom iz stranke izključili dotedanjega predsednika in edinega občinskega svetnika iz njihovih vrst, Bojana Zadela. Ta je sicer ostal občinski svetnik, pred kratkim pa prestopil v SLS in postal njen lokalni podpredsednik. Novi predsednik 00 SDS je postal Nevio Frank, kandidat za župana na letošnjih volitvh pa Radivoj Nardin, ki je tudi podpredsednik Nadzornega odbora občine Izola, ki ga sicer vodi poslanka Breda Pečan. Sledili so jim v LDS, ki prav tako nima zastopstva v občinskem svetu. Predsednik stranke je Darko Filiput, ki je pred tem sicer že bil član drugih političnih strank, njihov županski kandidat pa je Davorin Adler, ki je trenutno direktor Merkurjeve trgovine v Italiji, pred časom pa je že bil predsednik izolskega izvršnega sveta in direktor koprskega ACK-ja. Seveda je predstavitev županskih kandidatov vzpodbudila tudi druge stranke, ki so pohitele z informacijami, vendar zaenkrat neuradnimi, gled svojih, predvsem županskih kandidatov. Tudi trenutno vladajoča Izola je naša uradno še ni predstavila svojega kandidata, čeprav je župan Tomislav Klokočovnik že nekajkrat izjavil, da bo seveda kandidiral za še en mandat. Očitno so imeli in še vedno imajo kar nekaj težav z županskim kandidatom v drugi najmočnejši izolski stranki, SD. Kot vse kaže Valdi Morato ni sprejel kandidature, tudi poslanka Breda Pečan ne namerava kandidirati, tako da so “iz rokava” potegnili nekdanjega direktorja podjetja Tomos Altan, Igorja Kolenca, ki pa za soglasje h kandidaturi menda želi imeti širšo podporo izolskih strank in list. To pa bo težko dobiti, saj so morebitni podporniki medtem že uradno in neuradno predstavili svoje kandidate. Tako je tudi izolska Zares neuradno predstavila kandidaturo dveh svojih članov in sicer Srečka Gombača in Flavia Bonina. Že pred tem pa so se v stranki zgodili kadrovski premiki, saj je predsednica in občinska svetnica, Doris Gomezelj odstopila kot predsednica stranke, ki jo že več kot mesec dni vodi Breda Medved. V stranki upokojencev, Desus-u, so najprej iskali podporo za svojega kandidata in hkrati predsednika, Branka Simonoviča, ki se je pred dnevi menda le odločil, da bo nastopil na volitvah. Vendar uradnega obvestila o tem še nimamo. Medtem se je na novo organizirala izolska SLS, ki je za predsednika izvolila dolgoletnega člana, Leona Čebulja, ki je nekoč že bil občinski svetnik, eden od dveh podpredsednikov pa je postal tudi podžupan Bojan Zadel, kdo bo njihov županski kandidat, če ga bodo imeli, pa uradno še ni znano, čeprav se omenja prav kandidatura predsednika Čebulja. Vrtnarstvo Cedra .sTNAP5K£ STORITVE IN TRGOVINA POSEZONSKA RAZPRODAJA VSEH RASTLIN V LONCIH 20 - 50% POPUST Od 14.6. do 26.6. 2010 Vrtnarstvo Cedra d.o.o. Cankarjev drevored 29, Izola tel.: 6418 227 / gsmOSI 345 569 Prav nič se ne mudi Listi Izolanov, ki je tretja najmočnejša v izolskem občinskem svetu. Drago Mislej Mef pravi, da jih zanima upravljanje občine in ne vladanje, zato se pripravljajo predvsem na volitve občinskih svetnikov. Verjetnega županskega kandidata bodo predstavili po končanem svetovnem nogometnem prvenstvu. Tudi iz stranke Slovenija je naša ne prihaja veliko informacij, razen namiga svetnika Aleksa Kreblja, da verjetno ne bo med kandidati. Od povsem izolskih strank in list ostaja še lista Izola zbudi se, ki jo v občinskem svetu zastopa Marko Trskavica. Verjetno bodo sodelovali tudi na teh volitvah in zelo verjetno tudi tokrat ne bodo predlagali lastnega županskega kandidata. Tudi obalno organizirana Oljka še ni predstavila svojih kandidatov, slišati pa je, da v vodstvu stranke niso najbolj zadovoljni z delom njihovega občinskega svetnika Bogdana Cerka, ki po kongresu ni več podpredsednik stranke, sekretar za izolsko območje pa je Vlado Krulčič. Seveda je zelo mogoče, da bodo svoje županske kandidate predstavile tudi druge politične stranke, ki v Izoli trenutno niso aktivne, se pa pojavijo ob vsakih volitvah. To posebej velja za ZZP oziroma Zvezo za Primorsko, ki menda že sestavlja listo kandidatov in za SNS in Novo Slovenijo. Prav tako je zelo mogoče, da bodo pred volitvami nastale nove lokalne liste, ki bodo iskale podporo za svoje kandidate, morda pa se bo zgodil tudi kakšen samostojni neodvisni kandidat. A.M. Krvodajalcev in darovane krvi je vse več Izolsko območno združenje Rdečega križa je prejšnji petek, v okviru dneva slovenskega krvodajalstva, v sodelovanjuu z izolsko občino, organiziralo že tradicionalno srečanje izolskih krvodajalcev. Zbrani so po kratkem kulturnem programu Kvarteta 7 plus ter violinista Roka Ivančiča Kleve spremljali podelitev tradicionalnih jubilejnih priznanj krvodajalcem. Na podelitvi sta sodelovala predsednik OZRK Izola Vlado Ostrouška in župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik. Na fotografiji so letošnji glavni nagrajenci (od leve proti desni): Borko Mlinar, ki je daroval kri 80-krat, Danilo Japelj, ki je daroval kri 110-krat, Rajko Ubiparipovič, ki je kri daroval kar 120-krat in Boris Bolčič, ki je kri daroval 100-krat. Seveda sta na fotografiji tudi izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik in predsednik OZRK Izola, Vlado Ostrouška. Žal se Majda Ceglar, ki je kri darovala 90-krat, zaradi osebni zadržkov srečanja ni udeležila. V Izoli je sicer 2051 aktivnih krvodajalcev, med njimi je nekaj pravih rekorderjev in klub 100-tkarjev se vse bolj širi. Prostovoljno krvodajalstvo v organizaciji Rdečega križa Slovenije sicer zagotavlja vse potrebe po krvi in krvnih derivatih v naši državi. Prvo štirimesečno obdobje letošnjega leta na področju krvodajalstva lahko ocenjujemo kot zelo uspešno, saj so rezultati bolšji kot v preteklih letih. Na podlagi zbira podatkov, ki jih vodijo na RKS, so v prvih štirih mesecih 2010 zabeležili 36.846 krvodajalcev kar je skoraj enako kot lani v enakem obdobju (0.09% ali 32 krvodajalcev manj) V januarju so zabeležili 8.165 krvodajalcev oziroma 4.73 % več kot januarja 2009; v februarju 8.628 krvodajalcev oziroma 1.9 % manj kot februarja 2009; v marcu 10.254 krvodajalcev oziroma 3.5 % manj kot marca 2009; v mesecu aprilu 9.799 krvodajalcev oziroma 1.4 % več kot aprila 2009. Zaradi optimalne preskrbe s krvjo v mesecu marcu ter aprilu so na Rdečem križu celo preusmerjali krvodajalske akcije, saj so bile zaloge krvi zadostne! Sicer pa, poglejmo, kolikjo krvi so darovalci iz slovenske Istre darovali v prvih štirih mesecih v zadnjih šestih letih. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 TO IZOLA 1.656 1.643 1.711 1.751 1.775 1.973 Četrtek, 10. junij 2010, št. 863 ------------------------------------------------- Nič kaj serena izolska Serenissima Izola je imela čisto svoj upor V petek bo v Manziolijevi palači predstavitev knjige “Gli ultimi giorni della Serenissima in Istria ■ L’insurrezione popolare di Isola nel 1797” (Zadnji dnevi Beneške republike v Istri • Ljudski upor v Izoli leta 1797). Zgodovinarsko delo je izdala založba il Mandracchio in predstavlja še eno v vrsti zgodovinarskib raziskav, s katerimi nam Samoupravna italijanska skupnost pomaga razumeti zgodovino mesta, v katerem živimo, Samoupravna italijanska skupnost je v zadnjih letih izdala že kar nekaj knjig zgodovinskega značaja, ki na takšen ali drugačen način predstavljajo Izolo. Tako smo dobili knjigo o izolskem pristanišču, pa zgodovino Izole v slikah, zbirko slik in strokovnih opisov raznoraznih izolskih duri, slovarček izolskega narečja in še in še. Kot najnovejša, pa je izšla knjiga, ki govori o dogodkih okoli umora zadnjega beneškega podestaja v Izoli, Niccolo-ja Pizzamana. Knjiga, ki se v izvirniku imenuje “Gli ultimi giorni della Serenissima in Istria - L’insurrezione popolare di Isola nel 1797” (Zadnji dnevi Beneške republike v Istri - Ljudski upor v Izoli leta 1797), predstavlja edinstveno zbirko arhivskih dokumentov in zgodovinske študije zgodovine v Izoli s poudarkom na sedemstotih letih vladavine Beneške republike v našem mestu in predvsem o njenih zadnjih dneh. Silvano Sau, predsednik Samoupravne italijanske skupnosti in nekakšen logistični vodja projekta je povedal, da so najprej pričakovali, da bodo izdali 200 strani dolgo knjigo, ki pa se je nato povečala na kar 560 strani “težko” zgodovinarsko delo. Prvo poglavje o Napoleonu in njegovih bitkah v Italiji sta prispevali Corinne Brenko in Alessandra Rigotti, Kristjan Knez je predstavil zgodovinarsko študijo o Beneški republiki v naši regiji, Franco Degrassi je opravil mu-holovsko arhivsko pridobivanje dokumentov o samem ljudskem uporu in uboju podestaja, beneška zgodovinarka in potomka podestajeve družine Paola Piz-zamano je prispevala raziskavo o družini Pizzamano in posebej o Nicoloju Pizzamanu, Silvano Sau pa je ob koncu dela objavil še nekaj zanimivih dokumentv o zgodovini Izole. Silvano Sau je ob izdaji povedal, da je zgodba o uboju zadnjega podestaja v Izoli sila zanimiva, ter da obstajata uradna različica, tista, po kateri naj bi mu Izolani zamerili prodajo mesta Avstrijcem, in tista manj uradna, a vsekakor bolj “naša”, po kateri naj bi za vso zgodbo bil kriv pode-stajev renome lomilca ženskih src. Po uboju je v Trstu sledilo sojenje storilcema, ki pa ju niso nikoli ulovili, a so zato postavili na Manziolijev trg dvoje vislic z imeni obsojenih Izolanov napisanimi z velikimi črkami. Sau je ob tem tudi povedal, da je uboj podestaja sovpadal z prehodom Izole pod Avstrijsko zastavo, nova oblast pa si za uboj beneškega podestaja ni ravno pretirano belila las. Govora je bilo vendarle o sovražniku. Sicer pa so bili tisti dnevi v Izoli sila razburljivi, mejilo pa je bolj na nekakšno kolektivno norost, kot pa na premišljeni puč, ali na kakšen upor. Kaj več pa boste la- vi w iHi vr 7 hko tisti, ki vas zgodovina mesta, v katerem živite zanima, izvedeli iz knjige, ki je zelo podrobno napisana, tržaški arhiv pa je na temo zelo dobro založen. Sau je povedal, da so se izgubila edino pričevanja prisotnih. Vseeno pa je nekako jasno, kaj se je na tisti dan dogajalo, neznan je v resnici samo pravi motiv, kar pa ni nič novega. Predstavitev knjige bo v Manziolijevi palači v petek ob 19. uri, na predstavitvi pa bodo vsi avtorji, za glasbeno kuliso pa bo poskrbela zasedba Lumen Har-monicum, ki igra glasbo iz tistega obdobja. In kot je v navadi pri tovrstnih prireditvah v Manziolijevi palači, bodo tudi tokrat vsi obiskovalci dobili v dar en izvod knjige. am Kaj se je pravzaprav zgodilo tistega zloglasnega 5. junija 1797? Na to in mnoga druga vprašanja dobimo odgovor v knjigi “Gli ultimi giorni della Serenissima in Istria - L’insurrezione popolare di Isola nel 1797”. Siedi prevod kratkega, a zanimivega odlomka o začetku ljudske vstaje v Izoli: ...Na jutro, 5. junija 1797, se je množica domačinov zbrala na mestnem trgu. V mestu se je razširila vest, da naj bi bila v Izoli izobešena zastava cesarstva, in da naj bi se nekateri pomembnejši predstavniki krajanov zavzemali za to, da bi Izola prišla pod avstrijsko oblast. Tega hudega zločina so obtožili Pietra Besenga, Giuseppeja Morattija, Domenica Costanza, Nicoloja Driolija in zdravnika doktorja Pareja, vodil pa naj bi jih beneški podesta Niccolo’ Pizzamano. Skupina ljudi, ki se je zbirala pod okni občinske stavbe, se je večala in na koncu se je zbral dobršen del prebivalstva, tako da se je sprevrgla v pravcati ljudski upor. Množico so sestavljali skoraj izključno nižji sloji: poljedelci, ribiči, obrtniki, a med njimi se je našlo tudi nekaj pomembnejših članov družbe, ter tudi nekaj žensk in otrok. Po vsej verjetnosti so od oblasti zahtevali kakšno informacijo o novi politični strukturi mesta. Vsi so ugovarjali, mnogi so kričali in nekateri, ki so bili bolj podivjani od drugih, so spodbujali množico na ves glas, z vzklikanjem parol in predlogi za akcijo. Med temi so bili najbolj opazni Bastian Perentin, poznan kot Balsemin in nek Zuanne d’Udine, poznan kot Salmestrin, ki so bili videti najbolj navdušeni in ob njih se je še nekaj drugih obnašalo kot vodje ljudstva in so s svojimi besedami in vzkliki prepričali še ostale, da jim sledijo. Med slednjimi moramo omeniti Giuseppeja Cher-bavcicha, poznanega kot Cazza la scota, Niccoloja Vascotta, poznanega kot Tre gambe, Alessandra d’Agostinija, imenovanega Triora, Zorzija Mandicha, Vetto-ra Corteja iz Kopra, Pasqualina Morattija, člana občinskega sveta, Giacoma Bologno, poznanega kot Bavalin in Pietra Spangherja. Podesta, ki se je ustrašil hrupa in vzklikov množice, je dal zabarikadirati vrata in okna svojega stanovanja v občinski palači. Podobno so storili tudi ostali pomembnejši člani družbe, ki so stanovali ob trgu in v njegovi bližini. Nenadoma se je skupina upornikov, ki so jo vodili Cherbaucich, Vascotto in d’Agostini ter še nekaj drugih, odpravila do bližnje vojašnice in rekrutom naročila, da se oblečejo v uniforme in vzamejo orožje ter se pridružijo množici na trgu. Množico so nato potisnili proti stopnišču občinske palače, kjer se je skrival Pizzamano z družino. Mnogi so se povzpeli po stopnicah, vdrli skozi zabarikadirana vrata in vstopili v stanovanje. Začeli so mučiti in žaliti Pizzamana in ostale člane njegove družine, brez vsakršnega spoštovanja do funkcije, ki jo je predstavljal. Tepli so ga, spravili so se tudi na njegovo hčerko, ki je rodila le malo pred tem, poskusili so se spraviti tudi na novorojenčka. Z brcami so se lotili tudi druge hčere, ki je skoraj padla po stopnicah. Uničili so celo stanovanje, karkoli so v njem našli. Na ulico so zmetalii tudi vrata, „škure“, okna, uničili stanovanjsko opremo, prerezali so žimnice, kot tudi oblačila in spodnje perilo in vse, kar jim je prišlo pod roko, ter vse to nato zmetali na cesto. Hišo so dobesedno izpraznili. Med tem so še naprej mučili in tepli nesrečnega Pizzamana, ki je zbežal iz hiše, za njim pa se je vsula množica ljudi in skušal je najti pomoč v Morattijevi hiši. A zaradi množice, ki ga je obkolila in ga še naprej pretepala tako s pestmi, kot s ..škalopom", se je le stežka premikal. Nato je nanj streljal Zuanne D’Udine, a je zgrešil. Pričel ga je udrihati z nenabitim orožjem in to tako silovito, da se je to po nekaj udarcih prelomilo. Končno nesrečni Pizzamano nekako pride do Morattijeve hiše in popolnoma izčrpan prime za kljuko. Moleduje d’Udineja, ki ga še kar naprej tolče, naj ga pusti pri življenju, a ta naroči Bastianellu, da ga ubije, kar Bastianello s strelom ..škalopa” tudi naredi. A še ni konec. Ko pade na tla in še zadnjič vdahne, ga z neverjetnim sovraštvom Zorzi Mandich še enkrat prebode z nožem... Prevedel: Aljoša Mlslej Brez perdona - Nogomet derbi je derbi U-12 MNKIZOLA-PRVAKI MNZ KP V sredo, 2.junija so na mestnem stadionu v Izoli odigrali zadnjo prvenstveno tekmo lige U-12 MNZ Koper. Sama tekma ni odločala več o prvaku, saj je bilo že nekaj kol že znano, da so fantje trenerjev Jana in Fabia Lovrečiča osvojili naslov prvakov v ligi U-12 MNZ Koper. Na zadnji tekmi je izolska ekipa v zelo kakovostnem srečanju premagala vrstnike iz Kopra v 4-ih polčasih in tako zaključila prvenstvo s kar 50 točkami naskoka. Povedati je treba, da ja ekipa U-12 že sedaj uvrščena med 9 najboljših ekip v Sloveniji. V zaključnem delu prvenstva za državni naslov, se bo Izola 12. junija najverjetneje pomerila s prvakom MNZ Ljubljana, z ekipo iz Domžal. V četrtfinalni tekmi za naslov državnega prvaka jim vodstvo kluba in navijači želijo obilo sreče in da bi s svojimi igrami in odnosom, kakor do sedaj, dostojno predstavljali barve in ponos MNK Izola. F. Lovrečič: ob tem zelo lepem uspehu bi najprej pohvalil svoje igralce in jim čestital za prvo mesto v ligi MNZ Koper. S tem naslovom prvaka so fantje dokazali, da samo s trdim delom in veliko mero samozavesti, lahko športnik doseže visoko zastavljene cilje. Zahvalil bi se tudi vsem ostalim strukturam v klubu, še posebej novoizvoljenemu vodstvu in predsedniku, ki so nam ves čas stali ob strani. Posebna zahvala gre tudi vsem staršem, ki so otroke vs-podbujali in za njih navijali na mnogih tekmah čez celo leto. Prvaki MNZ Koper so postali: Bičič Nick, Zajec David j., Bohinec Marko, Bučar-Vukšič Alan, Čavalič Amir, Kopič Matija, Koščak Jan, Kreslin Timotej, Loshi Endrit, Mijailovič Božidar, Opara Žiga, Padar Matej, Per-kovac Patrik, Požrl Rok, Sever Leon, Vatovec Rok, Zarič Uroš, Donev Hri-stjan, Drinovec Jernej, Grula Petar, Gulič Mark, Paljk Matic, Zyba Adem in trenerja Jan in Fabio Lovrečič. Rokomet Novo vodstvo RD Izola V petek so v Rokometnem društvu Izola izvolili novo upravo, ki jo vodi Boštjan Bedene. Za podpredsednika so izbrali Deana Kočevarja, ostali člani pa so Matjaž Avsec, Vladimir Lukežič, Aljoša Rojc, Silvana Simič in Mara Šo-laja. Program novega vodstva je optimistično in ambiciozno naravnan, zlasti kar zadeva člansko ekipo. Velja še omeniti, da naj bi glavni sponzor podaljšal pokroviteljstvo še za dve leti. Eurofest se bliža V Izoli v organizacijskem odboru letošnjega 18. Eurofesta temperatura vztrajno raste. Nič nenavadnega, saj ostaja do letošnjega mednarodnega rokometnega festivala še nekaj tednov časa. Dela je vse več, saj se je seznam v evidenci ustavil pri rekordni številki 160. Eurofest tako ostaja s svojim uveljavljenim konceptom dovolj močan magnet za številne ekipe iz različnih kontinentov. Organizatorji upajo, da bo termin od 3. do 8. julija 2010 postregel s primernimi temperaturami. Slednji se zdaj intenzivneje ukvarjajo s pridobivanjem namestitvenih kapacitet, saj je nizkocenovnih namestitev, kakršne si želijo udeleženci, v občini premalo. Otvoritev Eurofesta bo začel sprevod ekip z mestnega kopališča »Svetilnik« do osrednjega prireditvenega prostora na Lonki. Vreden ogleda bo tudi rokometni dvoboj ekip »Primorske zvezde« in »Slovenske zvezde«. Prva bo sestavljena iz lokalnih športnikov (rokometaši Cimosa, Matjaž Markič, Andrej Jereb, Erik Tul,..), v drugi pa orga- nizator računa na udeležbo priznanih imen slovenskega športa (člani srebrne rokometne reprezentance, Primož Kozmus, Peter Vilfan, Slavko Kotnik, Dejan Zavec....). Za izvedbo te obsežne in zahtevne prireditve potrebuje organizator večje število prostovoljcev (tehnično in medicinsko osebje, prevajalci, računalničarji...). Vabljeni vsi, ki si želite pridobiti novih izkušenj, sklepati nova poznanstva ter pomagati in doprinesti k čim boljši izvedbi tega festivala, da se kot prostovoljci udeležite 18. EUROFESTA. Več informacij dobite na: www.eurofest.si oz. eurofest.izola@gmail.com.__________ Jadranje Reprezentanti v razredu Optimist Po opravljenih kvalifikacijskih regatah sta znani reprezentanci, ki bosta Slovenijo zastopali na evropskem in svetovnem prvenstvu. Že čez mesec dni od 2. do 10. julija 2010 bo sedemčlanska reprezentanca treh jadralk: Lara Poljšak (JK Pirat), Lin Pletikos (JK Burja), Lara Ros (JK Vihar) in štirih jadralcev: Liam Orel (JK Jadro), Dan Poljšak (JK Pirat), Anže Podlogar (JK Pirat) in Vitjan Bu-žan (JK Jadro) branila barve Slovenije na EP na Poljskem. Ob koncu leta bo v daljni Maleziji, Svetovno prvenstvo na katerem bodo nastopili: Maks Vrščaj (WSC Črnomelj), Marko Radman (JK Izola), Toni Vrščaj (WSC Črnomelj), Peter Janežič (JK M1PC) in Matjaž Puh (JK Pirat). Balinanje 2. državna liga DRAGA ORLEK - KORTE 14:8 Kortežani so v petih kolih drugoligaš-kega prvenstva zabeležili eno zmago in štiri poraze, vendar pravijo, da si nabirajo dragocene izkušnje in tudi igrajo vedno bolje, tako da optimizem za obstanek v ligi ostaja. i|e: Žarko Kovačič Tekmovalni rokomet se za nekaj časa poslavlja. Zatišje je samo navidezno, saj se po klubih že pripravljajo na novo tekmovalno sezono. V ospredju pa ponovno reprezentanca, tokrat moška. Čaka jo pomembno srečanje proti Madžarski in ponovno ima selektor kopico problemov s poškodbami igralcev. Nikakor ne uspe, da bi bili vsi najboljši prisotni. Posledice prvenstvenih tekem, predvsem pa je premalo časa za dobro regeneracijo. Vse se preveč kopiči in zato bi veljalo malo razredčiti vsa tekmovanja. Kot poklicni športniki so pač dolžni oddelati «naročeno«, žal pa so klubi tisti, ki diktirajo vse. Ženska reprezentanca je dobila nasprotnice na evropskem prvenstvu. Žreb res ni bil kaj prida radodaren in kot kaže, bo zelo težko napredovati v skupini. Dekleta bodo morale vsej stvari dodati novo vrednost, predvsem miselno. Norveška, Madžarska in Francija so reprezentance z dobrimi referencami in velikih presenečenj res ne smemo pričakovati. Dekletom in vodstvu ostaja kar nekaj časa in morda se stvari tudi premaknejo na višje. 1. liga OBZ Slovenska Istra Jadranu lokalni derbi 5. krog: 04.06. 2010 JADRAN IzolaUAGODJE Dobrava 16:4 V lokalnem derbiju je bilo zares “vroče”. Začelo se je že pred srečanjem na katerega so igralci Jagodja Dobrave prišli kot prava ekipa v enotnih dresih in pravočasno, igralci Jadrana pa bolj “po domače”. PA vendar se je kasneje izkazalo, da so mlajši igralci Jadrana pač pretrd oreh za bistveno starejšo ekipo Jagodja Dobrave. Toda nekaj dvobojev je vseeno šlo “za las”. MODRI VAL 2:2. OKTOBER Pobegi 11:9 OLJKA Škofije:TRTA Sv. Anton 2 10:11 HRVATINI:4. JULIJ Semedela 14:6 VRSTNI RED PO 5. KROGU: 1. JADRAN Izda 5 3 0 2 0 70:32 13 38 2. HRVATINI 5 3 10 1 59:42 10 17 3. TRTA Sv, Anton 2 5 2 1 1 1 61:41 9 20 UAGODJEto 5 2 2 1 0 57:44 8 13 5.2.0KIOBERPobeji5 2 3 0 0 44:56 6 -12 6. MODRI VAL 2 5 2 3 0 0 #60 6 -20 /.OUKAftofije 5 1 2 0 2 44:58 5 -14 HJllIJMa 5 14 0 0 29:71 3 42 V izolskem rokometu stvari le dobivajo nove obrise. Rokometaši so dobili novo vodstvo, za predsednika pa je bil imenovan Boštjan Benede, Izolan, ki živi v Kopru, obljublja pa vrnitev Izole med stabilne ligaše. Želje po stabilni sezoni bodo okrepili tudi novi igralci, iščejo pa tudi novega trenerja članske ekipe. Novice so sicer skope, na izolsko klop pa naj bi sedel bivši izolski rokometaš Leon Benulič. Seveda se bo moral Leon odločati med Izolo in Koprom, kjer uspešno vodi mlajše selekcije. Dogovori so v teku, veliko časa res ne ostaja, saj bo nova sezona hitro tukaj. Pri dekletih »piha« bonaca in tako je tudi z informacijami. Napovedujejo se spremembe, manjka pa časovni okvir. Tudi dekleta bi želela, da se povrne nekaj tistega starega sijaja in se vsaj približajo zgornjemu delu lestvice. Naša pozornost pa se seli na skrajni jug. Mesec dni nas bo zabaval in razburjal nogomet. Nam bo toliko bolj zanimivo, ker bodo nastopali tudi naši. Standardno vprašanje, kaj lahko dosežemo? Brez velikih pričakovanj. Morda nas lahko reši naša majhnost. Toda, kaj poreči, ko pa nas še po dvajsetih letih zamenjujejo s Slovaško. Najbolje, da osvojimo svetovno prvenstvo in tako končamo z dvomi. Sanjati ni prepovedano, tudi želeti ne. Ob vsem pa le ostanimo razsodni in bodimo zadovoljni tudi z minimalnim uspehom. Že to, da sodelujemo na SP je velik uspeh. AMT TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Kickboxing Da «kitovci» ne počivajo, je dokaz tudi, da so se v zadnjem mesecu udeležili trening kampa na Rogli, državnega prvenstva v kickboxingu, ki je potekalo v Postojni, do odprtega mednarodnega prvenstva Adria cup v Puli ter Svetovnem pokalu v Riminiju. No, pa gremo po vrsti. V organizaciji znanega trenerja in tekmovalca Tomaža Barade, je od 14. do 16.05.2010 potekal na Rogli t.i. trening kamp, na katerega so bili preko Kickboxing zveze Slovenije, povabljeni tudi trije izolski tekmovalci, člani kbv KiT, in sicer Jaka HUDALES^Dušan LAMUT in Raniš SMAJL0V1Č. Na samem kampu, na katerem so sodelovali od večkratnega svetovnega prvaka v kickboxingu Drew Neala do našega boksarskega šampiona Dejana ZAVCA ter hrvaškega MMA šampiona Zelga GALEŠIČA, so izolski tekmovalci pilili tehniko, za predstoječi nastop na Svetovnem pokalu v Riminiju (I). Sledil je nastop na finalnem turnirju državnega prvenstva, v disciplini li-ght contact in kick-light contactu, v Postojni, dne 22.05.2010. Tudi tu so «kitovci» stali na stopničkah. Raniš SMAJLOVIČ je postal državni prvak v low-kick light contactu do 94 kg, stopničko niže pa se je uvrstil Dušan LAMUT, v disciplini light contact, do 63 kg. Slednji je pokazal visok nivo znanja, tako da je bil poleg Smajlovi-ča, izbran v reprezentanco, za nastop na Svetovnem pokalu v Riminiju. Istega dne se je v Puli odvijal tudi mednarodni turnir Adia cup, katerega se je udeležilo 220 tekmovalcev iz 18 klubov, iz 3 držav. Klubsko vodstvo je ravnalo pravilno, odločilo se je, da na to tekmovanje pošlje mlajšo generacijo tekmovalcev. V disciplini semi contact, med starejšimi kadeti do 63 in 69 kg, je ponovno kraljeval Jaka HUDA-LES, saj je v obeh kategorijah osvojil prvi mesti ter s tem samo še potrdil, da je eden najresnejših kandidatov za osvojitev Svetovnega pokala v Riminiju. Da mu mlajši sledijo, je pokazal nastop najmlajšega Sebastjana LAZARJA, ki je med mlajšimi kadeti do 32 kg, osvojil 3. mesto, njegov uspeh je ponovil tudi Rene RIST0VSK1, ki je ravno tako osvojil 3. mesto, le v višji kategoriji, do 37 kg. Znani svetovni pokal v kickboxingu, imenovanem tudi 15. Best Fighter, je potekal od 04. do 06.06.2010 v italijanskem Riminiju in je privabil kar 1890 tekmovalcev iz 28 držav. Tu je bila prisotna tudi Slovenska kickboxing reprezentanca, v kateri so bili tudi trije izdani, in sicer Jaka HUDALES, Dušan LAMUT in Raniš SMAJLOVIČ. Kar je bilo že večkrat zapisano, da Jaka HUDALES sodi med najboljše, sedaj lahko zapišemo, da sodi med najboljše svetovne tekmovalce, v svoji težnostni in starostni kategoriji. Osvojil je 1. mesto med starejšimi kadeti, v semi contactu, v kategoriji do 69 kg, v kategoriji nižje pa je pristal na 3. Mestu. Sodeloval je tudi v mladinski ekipi, ki je nastopila v ekipnem delu tekmovanja in osvojila 3. mesto, s tem, da Hudales ni izgubil niti ene borbe. Vsekakor dobra vzpodbuda, za jesenski nastop na Svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo v Beogradu. Nastop Dušana LAMUTA je pokazal, da je odločitev, da se ga povabi v reprezentanco več kot pravilna. S svojim nastopom je razveseljeval vodstvo reprezentance, nasprotnike pa spravljal v obup. Po štirih borbah je ostal neporažen ter tako osvojil naslov najboljšega v svoji disciplini light contact med člani do 63 kg. Raniš Smajlovič je pričel odlično v semi contactu, v članski kategoriji nad 94 kg. Svojega nasprotnika je premagal kar z 10 točk razlike. Sledil je nastop proti angleškemu tekmovalcu, sicer evropskemu prvaku, kjer pa je klonil, tako da se ni uvrstil v krog tekmovalcev, ki so se v nadaljevanju borili za odličja. To je pustilo tudi sled na njem, saj je v drugem krogu, v light contactu, do 94 kg klonil proti odličnemu ruskemu tekmovalcu ter v obeh nastopih ostal na 5. mestu. Tekmovalna karavana gre naprej, najmlajše že čaka ta vikend nastop na odprtem prvenstvu v Izlakah... Rekreacija Podružnica za srce za slovensko Istro vabi v nedeljo, 13. 06. 2010 na pohod ZA SRCE IN DUŠO. Začetek pohoda je pri športnem igrišču v VANGANELU ob 8:30. Od tu bo pot vodila po markirani POTI ZA SRCE v MAREZIGE (284vm), kjer bo krajši postanek. Sledi vrnitev po krajši poti. Skupaj počasne hoje bo 4ure. Vodja pohoda DARKO TURK (inf 040564800). Svetovno prvenstvo v Arrigoniju Letošnje poletje bo izolska turistična ponudba bogatejša še za kultni letni kino Arrigoni. Lani so sicer KIŠD in MSI tam organizirali nekaj koncertov, letos pa je prostor prišel pod okrilje društva Ribari, ki ga namerava spremeniti v prostor za druženje ob prijetni družbi in dobri glasbi. Ena glavnih atrakcij pa bo vsekakor predvajane tekem nogometnega svetovnega prvenstva na velikem ekranu, saj je vendarle govora o letnem kinu. Po končanem svetovnem prvenstvu Arrigoni postal nekoliko bolj art filmsko usmerjen, vse do 24. julija, ko Ribari že pripravljajo fešto za svojo 20. obletnico, na kateri bodo zagotovo nastopili tudi Let 3. Ribari zato vabijo da se jim pridružite ob gledanju tekem in preživljanju prostega časa. Kot je bila v Arrigoniju od nekdaj navada, Kaj bomo gledali ta teden Pet Jun 11, 2010 16:00 South Africa Mexico Pet Jun 11, 2010 20:30 Uruguay France Sob Jun 12, 2010 16:00 Argentina Nigeria Sob Jun 12, 2010 13:30 Korea Republic Greece Sob Jun 12,2010 20:30 England USA Nedelja Jun 13,2010 13:30 Algeria Slovenia Ned Jun 13,2010 20:30 Germany Australia Ned Jun 13,2010 16:00 Serbia Ghana Pon Jun 14, 2010 13:30 Netherlands Denmark Pon Jun 14,2010 16:00 Japan Cameroon Pon Jun 14, 2010 20:30 Italy Paraguay Tor Jun 15,2010 13:30 New Zealand Slovakia Tor Jun 15, 2010 16:00 Còte d'Ivoire Poriugal Tor Jun 15,2010 20:30 Brazil Korea DPR Sre Jun 16,2010 13:30 Honduras Chile Sre Jun 16,2010 16:00 Spain Switzerland Sre Jun 16,2010 20:30 South Africa Uruguay Cet Jun 17,2010 20:30 France Mexico Čet Jun 17, 2010 16:00 Greece Nigeria Čet Jun 17,2010 13:30 Argentina Korea Republic Pet Jun 18,2010 13:30 Germany Serbia Petek Jun 18,2010 16:00 Slovenia USA Smeti ob mleku ali mleko ob smeteh? Končno smo tudi v Izoli dobili mlekomat, ki se zdi ljudem v večini slovenskih občin že nekaj vsakdanjega, v Izoli pa smo potrebovali približno leto dni, da smo zadovoljili lastne odloke in našli štiri kvadratne metre za postavitev avtomata za sveže mleko. Ampak tudi tokrat nismo bili posebej srečne roke, saj je avtomat postavljen v dokaj neopazen kt ob gostilni Istra, predvsem pa moti, da je postavljen skoraj neposredno ob kontejnerje za različne odpadke, kar seveda ni posebej “apetitlich”. Zanimivi Izolani Predpremierni Kino otok 2010 V izolskem art kinu Odeon so v ponedeljek zavrteli izredno zanimiv dokumentarni film o severnokorejski ženski nogometni reprezentanci. Film je uvod v letošnjo jesensko izvedbo festivala. Med 8. in 12. septembrom se bov Izoli odvijala šesta edicija mednarodno uveljavljenega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema. Poznopoletni termin, ki je bil lani na preizkušnji, prinaša še nekaj prednosti, kot na primer zgodnejše začetke večernih filmov na trgu in dodatne projekcije, predvsem pa ponuja priložnost mnogim prostovoljcem, ki si vsako leto želijo pomagati pri ustvarjanju festivala, da izkoristijo počitniški čas. Skrbno izbran festivalski filmski program, ki namesto s kvantiteto streže s kvaliteto in je doslej potegnil že prenekatero preroško potezo - mladi tajski režiser Apitchatpong Weerasethakul, ki ga je Kino Otok gostil na svoji prvi izdaji skupaj s filmom Blissfully Yours, v letu 2006 pa sta bili na festivalu, v sekciji Silvanova kino šola predstavljeni dve njegovi deli: Ghost of Asia in Wordly desires, je letos v Cannesu s filmom Uncle Boonmee who can Recali his Past Lives prejel zlato palmo za najboljši film. Eden izmed festivalskih številnih partnerjev ostaja mednarodni filmski festival iz avstrijskega Innsbruc- •%f| ka, ki je potekal od 1. do 6. junija, pri katerem so letos sodelovali tudi prostovoljci festivala Kino Otok. Med festivaloma že vrsto let poteka sodelovanje imenovano Kooperativa, ki se je to leto udejanjila tudi tako, da je na dan po zaključku festivala innsbruška ekipa v Izolo pripeljala zmagovalni dokumentarni film letošnjega festivala avstrijskega filma Diagonale - Hana, dui, sed ... Tako je v ponedeljek, 7. junija, v izolskem Art Kinu Odeon, potekal večer Innsbruck Kooperativa Kino Otok, ki je bil hkrati uvertura v Kino Otok 6. Tisti, ki nimate otrok v vrtcu morda še slišali niste za Jesper Juula. Gre za danskega družinskega terapevta, predavatelja, svetovalca in avtorja, ki je zelo na ceni pri novi generaciji staršev in zato ni nič čudnega, da se je, tudi na predavanju v telovadnici Livade, zbralo več poslušalcev kot navijačev na kakšni rokometni tekmi. Manziolijev trg je bil v torek popoldne živahen in zelo mlad. Tam je bila namreč ena od prireditev Zmajčkovega nahrbtnika, ki se seli po slovenskih mestih, na njej pa igralci in animatorji otroke poučijo o odnosu do okolja in narave. Več pa nismo uspeli izvedeti. r ^ * S 7 A >3 Projekciji celovečernega filma Hana, dui, sed ... neverjetni zgodbi o severnokorejski ženski nogometni reprezentanci, je prisostvovala tudi avtorica filma Brigitte Weich in direktor festivala v Innsbrucku Helmut Groschup. Po filmu je stekla zanimiva razprava, ki se je dotaknila življenja v Severni Koreji in vprašanja kršenja človekovih pravic. Vprašanja, s katerimi se je avtorica srečevala že med samim nastankom filma, ki publiki nudi zanimiv pogled na vsakdanja življenja severnokorejskih nogometašic in s tem na severnokorejsko družbo. Biljana p. Stanovalce na naslovih Veliki trg št. 14, št. 15, št. 16, št. 17, št. 18, št. 19 št. 20 in stanovalce Kopališke ulice obveščamo, da bomo med 14. 6. 2010 in 19. 6. 2010 izvajali sanacijska dela asfaltno-betonske površine pri ribarnici na Velikem trgu. Za razumevanje v času del se vam iskre-no zahvaljujemo. Občina Izola Popravki in zahvale Najprej smo dolžni pomembne popravke v zvezi s fotoreportažo o prireditvi ob Dnevu mladosti, ki je bila 25. maja v Ljubljanski ulici. Pod fotografijo je pisalo, da je nastopil Ženski pevski zbor Sinji galeb iz Izole in z njim tudi Marjetka Popovski. V resnici pa so nastopile pevke zbora Dekleta s Škofij, ki jih vodi Marjetka Popovski. Napačno smo tudi zapisali ime moškega zbora, ki je bil na fotografiji. Ni nastopil Mladinski pevski zbor (MPZ) Izola ampak Moški pevski zbor (MoPZ) Izola, ki ga vodi Mirjana Bonin ob spremljavi Franca Plahute. Ob tem se Društvo glasbenih tehnikov Roadie ob pomoči glavnega organizatorja Jadrana Pojeta, zahvaljuje vsem nastopajočim ob že omenjenem praznovanju Dneva mladosti, posebej obema pevskima zboroma in recitatorju ter sponzorjem: Delmar, Mariba, Bonfek, Suzi bar. Žaro, Komunala Izola, Občina Izola in Socialnim demokratom, ki so bili glavni sponzor prireditve. Uredništvo Keramični dimnik v vetrini V petek, 4. junija je vitrina ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola dobila novo preobleko. V mesecu juniju jo bodo krasili izbrani keramični izdelki Snežiče Krajnc. Njen atelje v Koprski ulici slavi 10. obletnico in ob tej priložnosti se je želela predstaviti tudi v izolski mestni knjižnici. 4 > Posebnost tokratne razstave izdelkov Snežiče Kranjc je gotovo dimnik tovarne Argo, ki je izdelan kot verna kopija original in ima tudi povsem uporabno vrednost. S keramiko oziroma z dejavnostjo umetnostne obrti se je Snežiča Krajnc prvič srečala leta 1995. Počasi, a zanesljivo je spoznavala vse skrivnosti tovrstne umetnosti in korak za korakom žela vedno večje uspehe. Leta 2007 je, potem ko so jo opazili predstavniki Colorobije, ki so jo povabili na tečaj stekla, začela oblikovati tudi izdelke iz muranskega stekla. Leta 1998 je prejela certifikat pri Obrtni zbornici Slovenije za številne keramične stvaritve, leta 2007 pa še za nakit, na kar je sama še posebej ponosna. Na svečani otvoritvi razstave je v pogovoru z Marlene Zorjan, profesorico likovne pedagogike, poudarila, da se je za svoje dosežke v keramiki predvsem veliko izobraževala, ter se temeljito poglobila v vse elemente, ki pri tej dejavnosti tvorijo uspeh. Ksenija Orel Kulturniški smerokazi Četrtek, 10. junij 2010 Kino Òdeon Ob 19.00 Predobra zame Režija: Jim Field Smith Ob 21,00 Ne poozabi me Režija: Allen Coulter Petek, 11. junij 2010 Palača Manzioli Izola - ob 19.00 Predstavitev knjige Gli ultimi giorni della Serenissima in Istria L’insurrezione popolare di Isola del 1797 Corinne Brenko - Alessandra Rigotti, Kristjan Knez, Franco Degrassi, Paola Pizzamano in Silvano Sau Založba “Il Mandracchio” Izola Večer bosta popestrila projekcija in glasbena skupina Lumen Harmonicum. Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Vabimo vas na otvoritev razstave MARICE FRANČEŠKIN ki bo v četrtek, 10. junija 2010, ob 20.00 uri v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli. ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek (18.00 - 20.00] do 24. junija. razstava PETER ABRAM M3Èi Prisotnim bo podarjen izvod knjige. Kino Odeon Ob 19.00 Predobra zame Režija: Jim Field Smith Ob 21.00 Ne poozabi me Režija: Allen Coulter Sobota, 12. junij 2010 Staro mestno jedro - od 19.00 dalje PRAZNIK OUK, VINA IN RIB Predstavitev domačih oljkarjev in vinarjev, istrska kulinarika {brodet, ribe,), domača in umetna obrt, siri, suho sadje, bogat kulturni program Manziolijeva palača ob 18.30 Županovo vino 2010 Razglasitev zmagovalca Manziolijevem trgu od 19.00 ure dalje Tekmovanje v briškoli in trešetu prijave zbira Sandi 041 736 511 Kino Odeon Ob 19.00 Predobra zame Režija: Jim Field Smith _______Ob 21.00 Ne poozabi me Režija: Allen Coulter Nedeua, 13. junij 2010 Kino Odeon Ob 18.30 Ne poozabi me Režija: Allen Coulter Ob 21.00 Predobra zame Režija: Jim Field Smith Ponedeljek, 14. junij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Predobra zame Režija: Jim Field Smith Ob 21.00 Ne poozabi me Režija: Allen Coulter Torek, 15. junij 2010 Kino Odeon Ob 18.30 Ne poozabi me Režija: Allen Coulter Ob 21.00 Robin Hood Režija: Ridley Scott Igrajo: Russell Crowe, Mark Strong, Cate Blanchett, Kevin Durand, Max von Sy-dow, Matthew Macfadyen, Danny Huston Režiser zgodovinskih spektaklov Gladiator in Nebeško kraljestvo se je podal po sledeh srednjeveške legende o Robinu Hoodu, zaščitniku revnih in izkoriščanih. Po dolgoletnih bojih v tujini se Robin vrne v domači kraj, ki ga terorizira zlobni nottinghamski šerif. S pomočjo iznajdljivosti in vojaških veščin se Robin s somišljeniki odloči osvoboditi ljudi in osvojiti srce pogumne plemkinje Marian, a naleti na srdit vojaški odpor, ki vodi v mnoge osupljive in krvave bitke. Sreda, IS.junij 2010 Kino Odeon Ob 18.00 Robin Hood Režija: Ridley Scott Ob 20.30 ODMEVNI GLASOVI Z DRAGANOM BULIČEM Dragan Bulič, znameniti glasbeni urednik na Radiu Slovenija, je letos prejel Viktorja za življenjsko delo. Svojevrstni glasbeni novinar in glasbeni urednik je svojo medijsko kariero začel na Radiu Študent ter nadaljeval na Valu 202, kjer že tri desetletja pripravlja oddajo ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. Na Televiziji Slovenija je vodil kultno glasbeno oddajo Sobotna noč, kjer so prostor za koncertiranje našli različni izvajalci domače glasbene scene. Dragan Bulič ni le veliki glasbeni poznavalec, temveč tudi pozoren spremljevalec aktualnih družbenih dogodkov. Bob Dylan: 7 obrazov I m Not There Režija: Todd Haynes Igrajo: Cate Blanchett, Christian Bale, Richard Cere, Ben Whishaw, Heath Ledger Biografski celovečerec Bob Dylan: 7 obrazov je nekonvencionalno popotovanje skozi različna življenjska obdobja legendarnega glasbenika Boba Dylana. Njegovo spreminjajočo se osebnost upodablja sedem igralcev, ki skupaj sestavljajo bogat in raznolik portret te sicer težko opredeljive ameriške ikone. Sedem organov, ki tvorijo pestro in razburljivo življenjsko zgodbo. Vabimo vas naogled razstave PARIDE DI STEFANO “Atlanti” v Palači Gravisi Butorai (ul. 0F10) v Kopru. * fr ' I Galerija Salsaverde IM Satarde ■ Kulturno umetniško društvo Salsaverde razšla Boris Dioikaroski Na razstavi, ki bo na ogled do 26. junija, so razstavljenadela iz različnih ciklov. Galerija Al^a / Kristanov trg 1 LETNA RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA TUBA IZ IZOLE Razstava bo na ogled do 23.06.2010._ Manziolijeva Palača razstava Zmajčov nahrbtnik Mestna knjižnica Izola razstava novih keramičnih izdelkov gospe Snežiče Kranjc. Keramika Snežiče Kranjc bo na ogled v vitrinah ustvarjalnosti od 1. do 30. junija 2010, v času odprtosti knjižnice. • RAZSTAVE V MESECU JUNIJU Na steni ustvarjalnosti v mesecu maju svoja dela razstavljala akademska slikarka Martina Žerjal. V vitrinah ustvarjalnosti na ogled Izbrani keramični izdelki Snežiče Kranjc. Bralna odisejada PRIMORCI BEREMO se tudi letos nadaljuje Mestna knjižnica Izola vabi vse ljubitelje izvirnega slovenskega leposlovja, da se vključijo v skupen projekt primorskih knjižnic imenovan Primorci beremo. Od 9. junija do 20. novembra bo v knjižnici na voljo 54 naslovov leposlovja in 10 naslovov poezije, ki ustvarjajo pisano pomladno-poletno-jesensko literarno mavrico, tako da lahko v njej vsak najde svoj odtenek bralnih užitkov. Vsakdo, ki bo s prebranimi petimi proznimi deli in eno pesniško zbirko projekt zaključil, bo na zaključni prireditvi v mesecu decembru prejel priznanje Primorci beremo in knjižno nagrado. Primorska bralna veriga bo z vašim sodelovanjem še daljša, še močnejša. POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV JUŽNA PRIMORSKA in DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA VABITA NA » 1. REVIJO « UPOKOJENSKIH ZBOROV JUŽNE PRIMORSKE, KI BO V ČETRTEK, 10. JUNIJA 2010, OB 20.00 URI, V HOTELU ZDUS DELFIN IZOLA. NA REVIJI NASTOPAJO NASLEDNJI ZBORI: ŽePS » Dekleta iz Škofij », zborovodkinja Marjetka Popovski • ŽePZ » Pristan » univerze za 3. življenjsko obdobje Koper zborovodja Marko Kocjančič*MoPZ » Ciril Kosmač » Koper, zborovodja Miran Zadnik*ŽePZ » Sinji galeb » DU Izola; zborovodkinja Lidija Kotnik *MePZ » A. Šuligoj » DU11. Bistrica; zborovodja Dimitrij Grlj • MePZ » Maestral » Koper; zborovodja Danijel Puklavec • MoPZ » Lopar » Lopar - Koper; zborovodja Vladislav Korošec • MoPZ » F. Venturini » Domjo - Trst; zborovodja Ivan Tavčar • Združeni zbori: vodi prof. dr. Mirko Slosar. Pogovor s hriba 10 let društva ki je oživelo Cetore Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore letos praznuje 10 letnico delovanja. Veliko, če vemo, kako težko je v nekem kraju združevati ljudi in jih prepričati v iste ali podobne cilje. Ob 10. obletnici društva so pripravili zanimivo prireditev z razstavo o delovanju društva ter razgiban kulturni program, niso pa pozabili niti na pogostitev z domačimi dobrotami. V nedeljo 6. junija je bila najprej slavnostna maša nato so odprli razstavo o delovanju društva med leti 2000 in 2010. Nastopil je Pevski zbor tretje univerze s harmonika-šem in kvartet “Komodin”. Naslednji dogodek je bil v torek, 8. junija, ko so odprli razstavo V spomin Borisu Benčiču. Veseli del praznovanja pa bo ta konec tedna, 11. in 12. junija, ko pripravljajo šagro z bogatim srečolovom. V petek bo igrala skupina Gedore, v soboto pa Ne me jugat. Dolgoletna članica in aktivistka društva, Aleksndra Petaroš, je deset let delovanja društva opisala ta-ko-le: Društvo so ustanovili leta 2000 ob otvoritvi prenovljenega vaškega doma. Otvoritev novega vaškega doma sta opravili naša tedanja najstarejša vaščanka Ana - Karolina Kaligarič in tedanja županja občine Izola ga. Breda Pečan. Prvo vodstvo društva so sestavljali: Dodan Kaligarič kot predsednik, tajnica Aleksandra Petaroš in blagajničarka Lidija Kleva. V naslednjem mandatu je tajnik postal Stanislav Mihaljevič, blagajničarka pa Orja-na Kaligarič. Trenutno pa društvu predseduje Matjaž Kleva, tajnica je Marina Mihaljevič, blagajničarka pa Irena Kaligarič. V teh desetih letih je društvo imelo vseskozi med 60 in 70 članov, ki niso le iz Cetor ampak tudi iz Šareda, Kort, Malije, Seče, Nožeda, Izole, pa tudi domačine, ki so se izselili iz njihove vasi v Trst in druge kraje v Sloveniji in Italiji. Društvo sodeluje na različnih prireditvah v občini Izola, Koper in Piran. V sodelovanju z izolskim TIC-em so sodelovali na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani pa tudi na mednarodnem sejmu turizma v Pragi. Tam so bili tudi na obisku pri veleposlaniku Butu, kjer je bil slovenski večer za katerega so pekli pecivo za predstavitev slovenske Istre. Sodelovali so tudi na prireditvi v Cervignianu v Italiji. V tem obdobju so članice društva izdelale dve istrski noši in sicer svečano ter delavno nošo, ki ju oblečejo vedno, ko se udeležujejo raznih prireditev. Ženska skupina skrbi za dogajanje na področju kulture in prireditev, obujanje starih običajev, pri peki peciva pa tudi pri organizaciji raznih delavnic, mladi pa skrbijo za športno udejstvovanje. Moški del društva in mladina skrbijo za vsakoletno pustovanje po okoliških vaseh in zaključek na pustni torek po Cetorah. Častna obleka cetoranskih pustni-kov je strašilo. V ta namen je bila napisana tudi pesmica, ki predstavlja našo vas. Skupina Tramontana jo je ponesla na prireditev slovenska popevka v Mariboru, kjer je bila tudi nagrajena. V septembru mesecu poskrbimo tudi za vsakoletni skupni izlet vseh članov društva in simpatizerjev. Bili so po Goriški, Gorenjski, Prekmurju, Štajerski, ogledali so si Plitviška jezera, predbožični Dunaj, Verono, Padovo pa Minimundus in zabaviščna parka Gardaland in Aquasplash. V vaškem domu, ki služi potrebam društva se odvijajo razne dejavnosti skozi celo leto in sicer pripravijo od oktobra do maja telovadbo s fizioterapevtko, aerobiko in step aerobiko. Delavnice, ki potekajo skozi vse leto so zelo odmevne med temi je adventna delavnica, ki jo pripravijo v soboto pred prvo adventno nedeljo. Izdelujejo adventne venčke, udeleži pa se je od 40 do 50 žena s cele obale. V velikonočnem času pripravijo velikonočno delavnico, kjer izdelujejo velikonočne okraske. Med letom organizirajo tudi kulturne prireditve v znamenju oživljanja starih običajev, poskrbijo za razna predavanja o zdravi prehrani in dobrem počutju. Organizirali so tudi tri sklope plesnih tečajev, ki se jih je udeležilo 13 parov. Društvo sodeluje z društvi, ki delujejo na izolskem podeželju pa tudi z društvi iz mesta. Naše sodelovanje se je razvilo tudi s PGD Krkavče, članicami PGD Sečovlje in AdriaClassic. V decembru mesecu pripravijo dobrodelno prireditev, kjer zbiramo denar za ljudi v stiski. Do sedaj so pomagali že družinam iz Zavrč, Destrnika, družini iz Železnikov ter Anžetu iz Ljubljane. VSi člani društva delujejo na prostovoljni bazi, a kot pravijo je smeh iz srca pravo zdravilo za probleme in tudi nadaljnje delo društva se bo baziralo na tem. Pomembno da se ljudje srečujejo in se poveselijo in postavijo vsakdanje probleme na drugi tir. ur Drevesa niso telegraf štange bolan! smo vse bolj občutljivi na posege v naš prostor in tako ni nič nenavadnega, če uredništvo navsezgodaj obvestijo, da na svetilniku podirajo drevesa. Seveda smo na teren poslali fotoreporterja, ki je povedal, da so delavci Komunale res podrli eno od dreves, ki naj bi bilo v zelo slabem stanju, ostala pa so menda samo obrezali. Seveda se tudi v uredništvu zavedamo, da je treba slaba drevesa odstraniti, žal pa nikjer ni videti, da bi namesto podrtih dreves rasla nova, čeprav mlada. In ker je naše razmišljanje bolj emocionalne kot strokovne narave, smo za pojasnila prosili Tino Trampuš iz piranskga Zavoda za varstvo narave. Tako-le nam je odgovorila: “Odnos do dreves je v Izoli na splošno precej slab. Čuti se, da ni nobene strategije o tem, kaj skrbniki (Komunala?) želijo doseči. In kaj želi občina? Kolikor vidim, podirajo obstoječe breste - so res izgledali precej klavrno že nekaj let. Po hitri presoji bi rekla, da je to predvsem zaradi slabega vzdrževanja oziroma neprimernega oberezovanja v preteklosti. Vse kar je v Izoli zelenega - dreves, je tisto, kar se je posadilo pred leti in desetletji, novega ni skoraj nič. Očitno se to nikomur ne zdi pomembno. Tudi obrezovanje je izredno neprimerno in ne vem, kdo daje smernice za obrezovanje. Kdo uči tiste delavce, ki obrezujejo, kako bi bilo to treba strokovno narediti. Kot kaže nihče ali pa nekdo, ki zadeve ne obvlada. Tudi izgovori, kot so bili za drevored platan (1. maja), da je treba močno obrezati ker gre za drevesa na cesti, da ni prostora..., so nestrokovni. Obglavljanje dreves je strokovno nesprejemljivo! V Kopru imajo kar nekaj takih drevoredov ali dreves na parkiriščih, pa je očitno njihova komunala usposobljena, da to naredi na ustrezen način. Naj ponovno poudarim, da skrb za zelenje ni pristojnost Zavoda za varstvo narave, (park pri svetilniku je sicer predlagana naravna vrednota, a zaenkrat to še ni). Za to bi morale po mojem mnenju skrbeti od občine pooblaščene službe, dobro pa bi seveda tudi bilo, da bi imela občina (v okviru načrtov urejanja zunanjih površin) tudi načrt ali stratregijo, kaj in kako vzdrževati. Včasih je treba kakšno drevo tudi podreti, še posebej, če do takrat zanj nisi dobro skrbel. Z drevesom je pač treba ravnati kot z živim bitjem in ne kot s telegrafskim drogom, in to ves čas njegovega obstoja. Predvsem pa je treba podrta drevesa takoj nadomestiti z novimi. Zal se v Izoli veliko pozornosti posveča zunanji (neživi) opremi, od količkov do tlakov in lučk, vse živo pa se očitno zanemarja, čeprav je za kvaliteto bivanja v obmorskem mestu enako, če ne še bolj pomembno.” Tina Trampuš, Zavod za varstvo narave, Piran Četrtek, 10. junij 2010, št. 863 ----------------------------------------Skupaj je lažje----------- Veselje in žalost Tartinijeve ulice Prvi topel in sončni vikend, ki gaje podaril v petek, soboto in nedeljo mesec junij, je stanovalce Tartinijeve ulice, ki velja za eno izmed najbolj cvetočih ulic v Izoli in s tradicijo razgibanega uličnega dogajanja med sosedi, zajela žalost in veselje hkrati. Vse v istem dnevu, med istimi sosedi, v isti ulici. Izgubili so prvega moža svoje ulice. Moža z velikim srcem. Moža, ki je živel za veselje in družabnost Tartinijeve ulice. Z njim je ulica živela v pravem ribiškem duhu. Odšel je s petka na soboto in to takrat, ko so obrazi in oči stanovalcev Tartinijeve izžarevali veselje in zadovoljstvo ob skupnem pripravljanju in postavljanju slavoloka za bodoča mladoporočenca v njihovi ulici. Postavili so ga, pričakali in sprejeli svate z vsem veseljem in zaželeli vsem vse najboljše. Nekoliko neobičajen je bil petkov večer na Tartinijevi ulici. Nepoučen mimoidoči bi pomislil, da je tam velika fešta a je bila v rasnici drugačna od običajnih. Po eni strani so želeli stanovalci Tartinijeve praznovati ob poroki njihove mlade Tartnijevke, po drugi strani pa so vsi vedeli, da se njihov dolgoletni animator in motor uličnega dogajanja, Klavdijo, v bolnišnici na hribu bori za življenje. Njegova podoba je kar nekako lebdela nad dogajanjem, kot da bi se slišal njegov zvonek glas, ki bi gotovo zaukazal, da fešta mora biti, kajti poroka je pomemben del življenja, tako kot rojstvo in smrt. In zato so sosedje postavili slavolok in prišli na fešto, ki je spet odmevala od petja, kitare, harmonike in orglic. Tudi dišalo je po žaru in iz skritih uličnih kleti sta na piano prišla malvazija in refošk. in pogovor se je vrtel okrog mladoporočencev in bodoče tašče, okrog sobotnega dogajanja, ko bo bodoči ženin prišel po nevesto in o tem, kaj vse bo moral postoriti, da pride do nje. Ampak, brez zaskrbljenih vprašanj o Klavdiju pa ni šlo. Tisti večer, do pozno v noč, so se misli ljudi iz Tartinijeve velikokrat srečale s tistimi, ki so prihajale iz bolnice na hribu. Dokler naslednjega jutra ni nastala tišina. POROKA TAM iNi.il VI Ulici V 5 b-Zoiò u bosf* pereči'^ KATJA KOTKivEC n TarlinijW 2 .V. PETtK kCNjAl it L* 5tana»u pMAa ^ R.A •PRJM u <• rupml« nfa(. V» UM • (i* ■< nMnv DDV 9k> u »Aha. ajkon sirt-ie sUnr&uko maso Pester izbor mesnin za piknike! Slike so simbolne. Vljudno vabljeni! Delovni čas: ponedeljek - petek: 07.00 -19.00, sobota: 07.00 -12.00 Balinarski derbi pod pinjami Sobota, 12. junij / Sabato, 12 giugno Izola - staro mestno jedro Isola - centro storico della città Sobota, 12. junij od 19.00 do 24.00 Izola - staro mestno jedro Etnološka prireditev v starem mestnem jedru Ljubljanska, Verdijeva, Alietova ulica in Manziolijev trg. Bogato ponudba domačih oljkarjev in vinarjev, degustacija vina in oljčnega olja. Domača kulinarika, ponudba domačega sira, izdelkov iz oljčnega olja in suhega sadja. Obiskovalce bodo zabavali : Banda Žluk, Putrovke, Dej še en litro, Moški pevski zbor Izola, Društvo harmonikašev Izola. ŽUPANOVO VINO 2010 Razglasitev zmagovalca bo ob 18.30 v Manziolijevi palači. Centar jo kiiluo. Sport In prtwJtw ttolo „ OflČINAIZOU s OOMINKDIISOU Balinanje je prijazen šport, takšen za mirne, nekoliko starejše ljudi, ki znajo uživati ob kozarcu špricerja ali bevande in zraven še vreči kroglo ali dve po peščenem balinišču. Tako je bilo včasih, danes pa je balinanje seveda drugačno. Postalo je pravi šport, kjer je treba trdo trenirati in vzdrževati fizično in psihično kondicijo. Seveda to velja za tekmovanja na naj višji ravni, na ravni tekmovanja v območni balinarski ligi Slovenske Istre pa je treba vendarle delati malo manj. Zato lahko na tej ravni tekmujejo tudi izkušeni balincarji, tudi malo bolj v letih, kar pa zmanjšuje njihove zagrizenosti in borbenosti. Znano je že, da so bili spopadi Izolanov in Kortežanov vedno polni emocij, prav nič drugače pa ni bilo prejšnji teden, ko sta se pomerili dve izolski ekipi: Jadran (Arrigoni) in Jagodje - Dobrava. Bilo je napeto in vroče a so na koncu zmago odnesli, sicer slabše organizirani, vendar tekmovalno uspešnejši balinarji Jadrana, ki zdaj tudi vodijo na lestvici.