MarUfOFiM Cena 1 din Leto V. (XIU). Jtev. 154 A/laribor. sobota 11 iulija 1931 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri ; R»čun pri poltntm 6»k. zsv. v Ljubljani It, 11.409 V*l|» m»e»čno, pr«j«'n*n v upr»vl ali po polti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din T^tafonI ! ^redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Ll H |i j Ogla«! po larifu r n. prava 2455 I Oglase sprejem* tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pralamova uliol it, 4 Amerika in svetovni interesi Sedaj, ko je inicijativa predsednika Zedinjenih držav Hoovra dosegla v Pa fizu lep uspeh, se lahkp tudi vprašajo: kakšni so motivi, da se je Amerika, ki se je dolga leta po vojni glede evropskih vprašanj docela desinteresi-|ala, končno vendarle odločila inicija-‘■vno poseči tudi v evropske probleme. Ali ni morda to samo in zgolj vPrašanie materijalnlh interesov USA kot upnice skoro celega sveta? Zanimiv je topogledni članek, ki ga Je v londonskem »The Daily Telegra-phu« objavil njujorški dopisnik tega uglednega angleškega lista in ki narav nost trdi, da se je izvršila velika sprememba v stališču Zedinjenih držav na-P arn splošnim svetovnim interesom, i udi predlog predsednika Hoovra je le , en v verigi teh sprememb. Preneha-: la je domneva, da je Amerika sama sebi dovolj, izginil je duh izolacije, ki je še pred petimi leti bil svojina povprečnega Amerikanca. Pred svetovno vojno je bilo jasno da mora Amerika izročiti prebitek oro Izvodov, okrog \5%, ako hoče zasidrati maksimum blagostanja in vzdržati visoki življenski standard. Medtem je izbruhnila vojna, v katero se je zapletla tudi Amerika, in strmoglavljenih je bilo mnogo prejšnjih načel. ‘zkušnje vojne, reparacije in vojni dol-Sovi — vse to je pokazalo, da je Arneža i politično i finančno v veliko večji meri odvisna tudi od drustih držav neKo je to predpostavljala, ter da je celota^ cra^'^no vzeta ekonomska Kdor je tekom zadnjih 25 let živel V iVi™e• in v stikih z ameriškim mišljenjem in idejami, lahko opazi spre membe. ki se vrše danes in ki so verjetno najvažnejše in najbolj daleko.se-žne v ceh zgodovini Amerike. Amerika p- dežela s prebivalstvom iz vseh delov sveta, že sama po sebi nekako »Društvo narodov« — dobiva svetovno mentaliteto. Kako dolgo bo.trajal ta Proces, je odvisno od gospodarskih Prilik. Ako bo sedanja depresija v nekaj letih ponehala in bodo milijoni danes nezaposlenih zopet prišli do dela. se bo ta proces vlekel v nedogled. Ako Pa se blagostanje ne povrne in bodo bilijoni zdravih in delavnih ljudi Se dalje ostali brez posla, bodo ameriški Volilci preko noči spremenili svoje miš IJenje o republikancih in demokratih in Zahtevali novo konstruktivno politiko za*° 153 zas'uz’ vse priznanje, posebno še zato, ker^ bo izdaja zares v vsakem oziru na višku. Krasna je zunanja oprema, lepo vezana, lin papir in tudi tisk Cirilove tiskarne v Mariboru je vzoren. Urednik dr. Anton Slodnjak je zvezku napisal 35 strani uvoda, v katerem nam razkriva delo Levstika - pripovednika in njegov pomen v slovenskem slovstvu in sploh kulturnem življenju druge polovice devetnajstega stoletja. Zvezek sam pa obsega sledeča dela: Potovanje iz Litije do Čateža, Krpan z Vrha (doslej še neobjavljen), Martin Krpan z Vrha, Svinjar, Prižnar pripoveduje (še neobjavljeno), Deseti brat, Načrt za avtobiografsko povest, Pisma, Brencelj, Pisma o Špeli, Slovenskih novel pisateljem, Tajnosti iz policijskega življenja v Avstriji, Pokljuk, Francoz na kurjih jajcih, Dobrodejno olje, Sveti doktor Bežanec v Tožbanji vasi, Iz minolosti, Spomini o verah in mislih prostega naroda, Lisica in petelin, Zasluženi novec, Kmet in sodnik, Kdor ume, ujema dve, Pravda in krivda, Polunočnici, Slamica, Kamenček in bobek, Dva malopridneža, Hvaležni sin Kako je Liberenec drvaril, Poboljšani zapravljivec, Pripovedka o Mošeji, P. vliha in voznik, Rozka, Kovač skopuh, Sila kola lomi, Kozje oko, Zlato jabolko, Maček in koder, Samolepnik, Lakoma miš, Lisica babica, Lisica preno-čevalka, Lisica, zajec in petelin in še številne druge basni, pravljice, črtice itd. Ob koncu so objavljene še nekatere variante, Slovarček, Opombe, Urednikovo poročilo in Kazalo. Med objavljenim gradivom je 21 del, ki sploh še nikdar niso bila objavljena, 46 pa, ki so bila doslej raztresena po' starih listih, revijah itd. Prav posebne važnosti je »Krpan z Vrha«, ki se je našel šele sedaj v Levstikovi zapuščini, dočim je doslej znani »Martin Krpan« le okrajšava. Modra ptica, 8. V osmi številki revije »Modra ptica«, ki je te dni Izšla, objavlja Mirko Javornik uvodno novelo »Tat«; Jože Kranjc prispeva »Slike iz Beograda«, razdelane na: Brzovlak številka 5, Boj za dinar, Grofica Marica v četrtem nadstropju, Nagi junak, Srečanje s svobodo, Pisan dan, Prijazni hotelir in Večne lučke. V teh slikah je izoblikoval več Zanimivih vtisov ln misli iz naše državne prestolnice. Peter Pajk objavlja v »Zapiskih« sestavke: Charlieja Chaplina novi film (City lights), Spoznavajte dobo--. Risba v knjigi, Osebnost Jezusa Kristusa in Problem neodločnosti. Zanimiv je sestavek Osebnost Jezusa Kristusa, ki vsebuje najnovejše zgodovinske izsledke. V »Poročilih« piše I. G.(rahor) oceno o slovenskem prevodu Marte Ostensove romana' »Klic divjih gosi«; prof. Silva Trdinova pa nadaljuje svoj referat o Mariborskem gledališču v sezoni 1930/31. Zvezek zaključuje Mirko 'Javornik z »Ali veste?« Domači prijatelj, 7/8. Zadnja dvojha Sjtevilka družabne revije »Domači prijatelj« prinaša: A. M. Pazuhln: Dobitek: Mučeništvo v starih časih, Bodoča vojna bo nekaj strašnega, Fotografski triki, Človek in žival pa njiju podobnosti, Fizična kultura žen, t Jelica Vuk-Sadar-jeva, Ljubljanska opera, Reharjevo Učlovečenje in nadaljevanje romana Frede-rica Mauresa »Živa blagajna«. V »Našem obzoru« so sestavki: Kaj pa počitnice?, Na Gorenjskem je fletno, Kaj napravim, preden se odpravim na potovanje, Zabava, ki koristi našemu telesu, Po Savci, po Dravci, Med razvalinami Tanisa, V Vezuvovem' žrelu, Na morskem dnu, Krotilci živali, Iz kraljestva propadlega sveta, dr. I. Lah: Pohodi po vol»-niji, J. Nardin: Streljanje, B. Kristan: Cote d’Opale, J. Kučera: Janko in Vera, L. Cannnna: P^v^čar m kra ^ fas. ZDRAVO OD SOLNCA ZAGORELO KOZO N1VCA CREME s Din 5-. de 22-NIVEA OUEl Din 25- do 35- miadostno svež in zdrav izzled Vam da]e NIVEACREME NIVEA-UL3E kajti oboje vsebuje edino svojevrste sestavino eucerit Oboje zmanjšuje nevarnost solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CREMA učinkuje pri vročini hladilno, NIVEA-UL.1E Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem in s tem pred prehladom, tako da se lahko tudi ob hladnem vremenu kopate v vodi in na zraku. Jugosl. P. BEIERSDORF & Co. d. s. e. J.. Maribor. Po šoli Ob koncu šolskega leta 1930-31. Za nami so trud in muka prešlega šol? skega leta. Radostno se udaja mladina sladkostim zlatih počitnic, nikdo jo ne goni tako rano iz toplega gnezda, nič več je ne vznemirja trpko — hamletsko vpra šanje: znati — ne znati, vse je pozabljeno, vse zakriva srečen smehljaj spomina. Skrbne mamice pa jo zalagajo s posla-ščicami, kar jih premore .dobra hiša očetova, da se kar dan v dan polnijo upala lica. Ali bridko, prebridko je ponavlja-čem, ki jim pekoča vest.ne da miru, ne udobnosti, bolje še skoraj repetentom, ki so po premaganem kujanju ožaloščenih starišev (ali smo še danes stariši?) kar kratkomalo potegnili krepko črto: pa naj bo — repetel Prekrasen je svet mladosti! Ko tako včasih stojim pred 18-in 19-letniki in mi zmuzne sila spomina nazaj za 20 let: takrat mi je hudo, da moram ostati resen, namesto, da bi se prešerno zasmejal kar na ves glas: lepo je življenje, veselimo se gal Da, veselimo se ga resnično iz vsega čistega srca, ki ne pozna hudobije, ne podlosti! Naj prikipe na dan vse tvoje siie in zmožnosti, mladina, preizkusi jih, pretehtaj jih v plemenitem tekmovanju. Vendar pomisli, da vsako slabo dejanje rodi samoposebi in neizprosno zopet le zlo, ki te bo grizlo in izpodjedalo vse živ ljenje. Posebno naj bi se abiturientl že koj v začetku šolskega leta s pravim, pre vdarkom in vso resnostjo oprijeli študija, čigar uspešni zaključek jim bo ostal za vse življenje svetal spomin, ki ga bodo z presrčnostjo obujali od decenija do decenija za dramilo in ogledalo v neizprosni borbi za ljubi kruhek. Naitn pa — zvestim kroničariem bodi dovoljeno, da se z umirjeno razsodnostjo ozremo nazaj in ugotovimo, koliko je- bilo uspeha in koliko upov je ostalo — Ie upov. j Po objavljenih poročilih so bili uspehi dokončanih izpitov prav dobri. Na učiteljiščih so se letos prvič vršili diplomski izpiti petoletnlčarjev, ki prikazujejo tele rezultate: 1. na drž. moš. učit.: 3 odi., 14 pd„ 14 db., 10 pon. izp. 2. na drž. žen učit.: 4 odi., 56 pd., 4 pon; 3. na zaseb. žen. učit: 5 odi., 19 pd. Nič ne pomaga: v pridnosti nas pač ženske posekajo kar vsevprek! Tudi tečajna izpita na drž. klasični gimnaziji sta prav dobro uspela. Pri višjem je bilo 45 dijakov spoznanjh zrelim, 5 jih je bilo reprobiranih. Zaključni izpit na trgovski akademiji izkazuje 1 odi., 4 pd., 10 db., 6 zad., 8 reprobiranih. Trgovsko usmerjena mladina bode pač morala pokazati več vneme, da izboljša svoj uspeh. Kajti baš trgovski posel terja že kar od začetka celega človeka. Tudi na drž. realni gimnaziji je pokazal, nižji tečajni izpit prav dober uspeh Višji tečajni Izpit se pa vrši po preušfro-iitvi zavoda šele prihodnje šolsko leto. V splošnem se more reči, da so celokupni uspehi dokončnih izpitov pravdo bri. Vendar bi moralo število odklonjenih pasti na minimum, kar bi zelo dvignilo ugled slovenskega, severno-jugosllovan-skega Šolstva. V prvi vrsti je tu poklican dom, starši, da Izpolnijo do kraja svoje dolžnosti, da s pametno, a konse-kventno besedo vplivajo na mladino, ki se v tej dobi kaj rada spozablja. Tako bi sebi prihranili marsikatero bridkost, mladini pa razočaranje. Med Šolami pred njači zasebno žensko učiteljišče, sledi mu drž. moško učiteljišče, k? Je letos presenetljivo dobro odrezalo (od 216 učencev je 13 odi., 101 od.. 95 db, in samo 5 po- navljalnih izpitov, padel ni nobeden). Neizprosna strogost, a dobrotljiva skrb in uvidevnost hišnega očeta, direktorja Dr. M. Potočnika, in njenega učiteljskega zbora, je izvojevala popolno zmago. Naše srednje šole pa se zaman borijo z o-bilico nesposobnega, lenega in nezreL0a materijala, Uvesti bi se moral neki smiselni izbor dijaštva, ki bi ne oviral razmaha in napredka zavoda. Tudi ustanovitev posebne ženske srednje šole je postala pereča zadeva. Ženska nrav zahteva vse druge pogoje kakor moška. Ko-edukacija ima gotove prednosti, ki pa vsekakor ne vzdržuje tehtnih vzrokov za deljeno poučevanje dečkov in deklic. Meščanske šole lepo napredujejo. Vendar se tudi te mučijo z dokaj nezrelim, neenotnim dijaštvom, ki je še povrhu večinoma obteženo z neugodnimi socialnimi razmerami. Tudi tu prednjačijo dijakinje. Solidna in poglobljena meščansko-šolska vzgoja je najboljša priprava za vsako obrtno in trgovsko udejstvovanje, torej je že po svojem namenu praktično usmerjena. Ker podaja neko smiselno zaključeno znanje, in je izoblikovala tudi ročne zmožnosti in spretnosti učenca, je kaj dobra pripravnica za one poklice, ki terjajo višje kvalificirane ročnosti (tehnične srednje šole in obrtne šole, kmetijske šole). Deška meščanska šola praznuje letos svojo 40-letnico. Pod sposobnim in neutrudljivim vodstvom svojega ravnatelja D. Humeka se je tudi v novih razmerah izkazala s priznano odličnimi uspehi, ki so plod vzornega sodelovanja vsega u-čiteljskega zbora. Mestne osnovne šole prikazujejo ugodno in razveseljivo sliko napredka. Mag-dalemska deška šola se pa ima boriti z mnogimi neprilikami, ki jo ovirajo v tekmovanju. Beda in zanikernost, ti glavni zajedalki našega delovnega ljudstva, izpodjedata vsako zdravo porast mladine. Vse ustanove bi morale z vsemi sredstvi stremeti, da se taka mladina pravočasno obvaruje grozot življenja v nižini. Vsak Izdatek v ta namen se bogato obrestuje, ker kar presenetljivo zmanjšuje stroške za bolnice, sodišča in kaznilnice. AH moremo upati, da nas že v doglednem času sreča toliko pameti? Kje ostaja vsa papirnata in solzava karitas, ako se ne prelije ob živih vrelih v življenje? Da nas ponosne meščane n! sram, da gledamo vso golo revščino n. pr. v vojašnici v Stritarjevi ulici! Rešimo duše, da ne poginejo v blatu nesreče. Mladina je kvas bodočnosti. Kar smo žrtvovali zanjo — smo sebi darovali. Ko pišemo in pretehtamo uspehe naših o-trok — ali ne bi bilo morda bolj na me stu, da bi si izprašali prav korenito last no vest: ali smo bili vsikdar In povsod ta ki, da nas’je mladina lahko smatrala za svoj vzor? Ali nismo, po opičje zatele-bani in zaverovani v ljubko lice svoje mladeži, z zastrtimi očmi ovirali njen krepak napredek? Pomislimo vse to in sodimo pravično. Cesto podiramo s trudom zgrajeno stavbo prosvete z enim samim, brezmejno neumnim omalovaževanjem Šole in učiteljstva, o katerih bi smeli govoriti le z izrazom spoštovanja in hvaležnosti; kajti vsaka beseda, ki ;o govori tvojemu otroku dobri učitelj, je del njegovega bistva, njegovega srca. In v spoštovanju in upoštevanju Šolstva se kaže resnična kultura naroda. In tukaj, menim, nam je treba še veliko, prav veliko dodjatl. Pa bodi že kakorkoli! Vsak*ir® lzvwd nas pa. kj imamo otroke in jih ljubim-” govorim gotovo iz duše, ko rečem: pre-srčna Vam hvala, učitelji in učiteljice, za vso skrb in za ves trud, Tebi, mladina, pa prav brezskrbne in vse solnčne počitnice! A. K. Rmerišfci zčraunifci za usmr-titeu neozdrauljiuo bolninih Zdravniške organizacije in medicinske fakultete države Illinois v Severni Ameriki so stavile vladi zakonski predlog, po katerem bi se naj vse, ki so neozdravljivo bolni, smelo brez bolečine spraviti s sveta. Znanstveno se imenuje to »evtanazija« (blagodejno usmrtenje). Evtanazija bi se po tem predlogu vršila samo po soglasju sorodnikov In državnega zdravstvenega urada, in sicer s pomočjo sredstva, ki mirno uspava. Predlog zdravnikov dokazuje, da so slučaji, v katerih pomeni podaljševanje življenja za pacijenta nezaslišano trpljenje in za člane njegove rodbine strašno duševno in gospodarsko obremenitev. Zlasti velja to za neozdravljive in nevarne blazne. Evta nazija naj bi ne bila pravilo, pač pa bi naj bila v posameznih slučajih zdravnikom dovoljena. Vlada države Illinois bo sedaj izvedla o tem predlogu ljudsko glasovanje. V poučenih krogih so mnenja-da bo sprejet. O posledicah transfuzije krui V zadnjih časih se je mnogo pisalo, a še več govorilo o transfuziji krvi in njenih posledicah. Mnogi so trdili, da oni, ki dobi kri od drugega, lahko dobi tem potom tudi njegove duševne lastnosti. Drugi še večji nasprotniki transfuzije so govorili, da se lahko prenese še marsikaj drugega, zlasti bolezni. Zadnji čas se je javil nekdo z novo idejo takozvane transfuzivne ljubezni. Ce da na primer moški svojo kri ženi, ali obratno, kmalu po operaciji čutita drug do drugega posebno ljubezen, to pa vsled tega, ker teče v njih obeh ista kri. Vsled tega so se razvile v znanstvenih krogih veilike debate, ki so kaj kmalu dokazale, da je tu igrala veliko vlogo fantazija poedin-cev in da vse te nevarnosti in možnosti sploh ne pridejo v poštev. Edino, kar bi se potom krvi lahko preneslo, so bolezni. Baš radi njih pa vsakogar, ki misili dati svojo kri, temeljito preiščejo in šele tedaj uporabljajo za transfuzijo njegovo kri. Hiralnica za obubožane milijonarje. V San Frančišku so zgradili veliko palačo, v kateri bodo imeli prehrano in stanovanje bivši milijonarji, ki so pozneje obubožali. Doslej je že prijavljenih nad 300 bivših milijonarjev, po večini starejših ljudi, ki ne morejo več pričeti z novim življenjem. Palačo je zgradil multimilijonar Brixton, ki je potrošil za zgraditev zavoda in preskrbo hiralcev že nad pet milijonov dolarjev. Poročite se, ali pa plačajte! Tako so dejali sodniki trdovratnim samcem, ki so se morali zagovarjati v Bresciijj, ker so odklanjali plačevanje samskega davka. Na razpravi je bilo nič manj kot 48 samcev, ki so navajali najrazličnejše tehtne vzroke za svojo sam-stvo. Večina se jih je izgovarjala na slabe izkušnje z ženskami, katere so hoteli pred let« poročiti, pri tem na doživeli, oj so io w«t ko v se poro- čili. Vsa F ie bil obsob-pa Wljr »(obe. Brez motorja skozi vsemlr Otto Lilienthal je pred dvajsetimi leti začel uresničevati novo idejo: letenje brez motorja. Njegova največja želja Je bila, da bi se mnogo mladih ljudi pečilo z njegovim aparatom in letelo. Toda Lilienthal ni doživel današnjega ogromnega razmaha brezmotornega letenja in jadranja v Nemčiji, Franciji, Angliji in Ameriki. Rossitten, Wasserkuppe so imena krajev, kjer se skozi celo leto mnogo mladih ljudi posveča brezmotornemu letanju. Njih geslo je: po zdravju telesa in duši mladine se lahko meri bodočnost naroda. Mladina . .1 našimi mejami živi v dobi letalstva, letalski šport si je izbrala za svoj najljubši šport — v jadranju na brezmotornih letalih si hoče osvojiti celi svet. Program šol za zračno jadranje ima v prvi vrsti namen, upoznati kolikor mogoče mnogo mladih fantov in deklic z osnovnimi pojmi letalstva, najboljše med njimi pa pritegniti k sebi k nadaljnjemu raziskovanju tehničnih in letalskih možnosti ter k dosegi novih uspehov. Seveda so danes cene za šolanje v brezmotornem letenju in jadranju že toliko zmerne, da si jih more že Vsak povprečno situiran mladenič privoščiti. Letanje je umetnost, ki se je lahko vsak nauči. Nemčija, Amerika, Francija ima može kot n. pr. Lilienthal, Zeppelin, Richthofen, Koehl, Junkers, Kronfeld in Groenhoff (znana iz dnevnega časopisja po svojih uspelih brezmotornih poletih), Elly Beinhorn, v Ameriki Wright, Lindbergh, v Franciji vrsta junakov, ki so dvignili današnje letalstvo na isto višino kot v Nemčiji, celo prekašajo jih, Nun-gesser in Coli sta padla za letalstvo, žrtev zračne ladje Dixmude, možje, ki so v svoji domovini z dušo in telesom živeli in umrli za letalstvo. Tudi mi Slovenci imamo moža, ki je žrtvoval letalstvu svoje življenje, ki si je sam v predvojnem času konstruiral letalo, z njim na pravil mnogo poletov, ter končno ponesrečil. Šteje med pionirje svetovne avi-jatike: Ruisjan! Mladina, naša mladina naj ima ta slavna imena v očeh z nekako pobožnostjo, naj jih ima za svoj vzor, naj skuša sama organizirati četo ter začeti z delom za modro-belo-rdeča krila! JKako pa se uče kandidati brezmotorne-ga letenja? Metodika v inozemstvu je prilično povsod enaka. Najprej se uči učenec leteti in potem šele iadrati v zraku. Jadranje v zraku (nem. Segelflug, franc, le vol sans moteur, angl. gliding and soa-ring) je brezmotomo umetno letenje. Tudi učenec z motornim letalom se uči najprej leteti in šele potem umetno letenje (figure). Temu letenju služi v brezmotornem letu takozvano »drsalno« letalo. To je danes že tako standariziran tip letala, da igra vlogo že kot športno orodje, kot na primer bob. Na tem dr-saču dela učenec na ravnem terenu svoje prve skoke 5, 10 in 20 m daleč,10, 30 in 60 m visoke, toliko časa, dokler obvlada krmariti svoje letalo, vsako ne-zaželjeno lego letala izravnati in vsako lego, ovinek ali kaj sličnega znati uresničiti. Ko je dosežena dovoljna varnost v teh skokih, tedaj se preide k večjim skokom in malim poletom v malo padajočem terenu. Tik ob zemlji drsi učenec 50 in 100 m daleč in položi tako prvo izkušnjo — A izpit —, ki zahteva polet, trajajoč 30 sekund v določeni smeri. Znak z galebom diči mladega letalca. To traja približno tri do Štiri tedne, seveda z ozirom na sposobnosti učenca. S tem pa šola ne konča, ampak nadaljuje svoje polete na strmejših pobočjih, kjer se mladi letalec uči izpreminjati med poletom svojo smer. Nato starta k B izpitu; polet, trajajoč najmanj 1 minuto, mora vsebovati ovinek na levo in na desno in pristanek na predpisanem mestu. Po petih takih poletih so pogoji za B izpit izpolnjeni. Učenec dobi znak z dvema galeboma in se šteje kot napredujoč. S tem je zaključen enomesečni tečaj. Učenec, ki se hoče še dalje izučiti, stopi v tečaj, kjer se počasi, neopaženo preide iz brezmotornega letenja k jadranju. Letalec se pusti dvigniti od pihajočega vetra ter termičnih vetrov ter preide v jadranje. Z letom, ki mora trajati najmanj 5 minut nad startno v i § i-tto, dokaže učenec svoje letalske spo- sobnosti in doseže zadnji — C izpit — znak s tremi galebi. Sedaj napravi še celo število poletov, tako, da s petimi poleti jadranja doseže 30 minut preko startne višine, toda nobeden polet ne sme trajati izpod 2 minuti. Učenec dobi uradno potrdilo C izpita, takozvano uradno spričevalo o jadranju v zraku. Toda častihlepnost in lepota športa vodi mladeniča vedno višje. Šole mu nudijo znanstveno izobrazbo, študij vremenskih prilik ter študij novih možnosti modernega jadranja. V vseh zgoraj omenjenih tečajih seveda dobi učenec tudi teoretičen vpogled v svoj šport. Kot najvišje odlikovanje šol za jadralni let je C znak s srebrnim vencem: od starta se mora dvigniti kandidat v višinski let od 1000 m na progi 50 km in trajajoč 5 ur. Kakšna presenečenja pričakujemo še od jadralnega leta? Nobenih za znanstvenike, velika pa za one, ki dvomijo. Nikdar seveda ne bo brezmotornega zračnega prometa kot na primer jadrnice na morju prenašajo tovor, pač pa živo športno gibanje. Danes je možno preko dneva s solncem podvzeti z veliko sigurnostjo jadralne polete, nezavisne od smeri in moči vetra, trajajoče več ur. Termični vetrovi, ki so jih nekoč imenovali »solnčne bur-je«, ter so bili zelo neprijetno občutljivi, postajajo za zračne jadrnice vedno pomembnejši. Če pomislimo, da lahko leti boljše letalo iz drsnega poleta iz 1000 m višine še približno pol ure, tedaj si lahko predstavljamo akcijski radij jadrnice v zraku. Danes se pusti brezmotorno letalo vleči od motornega letala, avtomobila ali motornega čolna ter se potem po svojem lastnem občutku od »vlačilca« odveže. Dnevno časopisje pa nam zadnje čase poroča presenetljive uspehe posameznih nemških letalcev. Še nekoliko besed o razmerju motornega letala do brezmotornega! Jadranje v zraku naj bo izpopolnitev motornega šolanja, naj bo ljudski šport za razširjenje in poglobitev ideje letalstva, zrak je prostor za oba! Končno naj male številke povedo razmah brezmotornega letalstva v inozemstvu. Prvenstvo nosi Nemčija. V Rossitten kaže sledeča statistika zanimiv napredek: V letu 1025 je na šoli za brezmo-. torno letanje bilo 49 učencev, ki so napravili 267 startov ter nobenega izpita. L. 1926 ima že 102 učenca, 3694 startov, 46 A izpitov, 11 B izpitov in 4 C izpite, 1. 1930., t. j. lani pa 261 učencev z 6623 starti, 128 A izpitov, 107 B izpitov, 42 C izpitov. V Angliji so začeli s šolanjem v brezmotornem letu koncem leta 1929. V marcu naslednjega leta je nastalo že 100 klubov, nekaj jih je zopet razpadlo radi pomanjkanja dobrih terenov, danes je 98 društev, od katerih je 46 priključenih British Gliding Association. Prvi A izpit je bil marca lanskega leta. Danes ima 155 C izpitov, 33 B, in 15 C izpitov. To so sadovi enega leta! Današnje število brezmotornih letal v Angliji znaša 75 drsnih letal, 10 letal za vežbe in 5 letal za jadranje. Pet tovarn izdeluje brez-motorna letala v približno 20 tipih. Isto-tako v Franciji. Leto 1930 je leto uvedbe brezmotornega letenja. Danes šteje Fran cija približno 150 brezmotornih letal z 43 A izpiti in tremi B izpiti. Tudi v Avstriji, na Češkoslovaškem, Ogrskem letajo brezmotorno, mladina se organizira v čete, večina akademiki, sami si gradijo brezmiotorna letala lastne konstrukcije, imajo razumevanja in podpore ne samo od vlade, ampak idejo letalstva pojmujejo in z ljubeznijo tudi podpirajo širši sloji, kmet in delavec. Naj bi tudi naša mlada krila stopila v take čete, oni pa, ki so začeli s civilnim letalstvom pri nas, naj nam ostanejo neizbrisno v spominu. Rusjan, ter vsi junaki, ki so padli v boju za letalstvo, ing. Bloudek s svojo znamenito konstrukcijo, o kateri še Angleži pišejo (»Flight«), dr. Rape, ki je začel pri nas z brezmotornim letanjem In konstruiral v Ljubljani prvo drsalno letalo, dr. Še-stan, ki je padel kot žrtev ljubezni do letalstva, Moravec v Mariboru, Aeroklubi in vsi mladi, ki z ljubeznijo gledajo procvit lepe naše domovine v letalstvu. Boris C. I Šport Beseča o naši športni politiki ISSK Maribor je v sobotni in nedeljski tekmi s prekrasno igro izvojeval dva zavidanja vredna rezultata. Sedaj, ko se je zanimanje za naše vrle nogometaše že poleglo, je morda čas, da nekoliko razmislimo o naši športni politiki sploh, zlasti pa še o dejstvu, da nas naši športni klubi nekako brez linije zdaj preseneča-: jo, zdaj zopet razočarajo. Naj nas ne slepi trenutni uspeh, za katerega se in;amo zahvaliti samo izredni požrtvovalnosti in ambiciji naših vrlih fantov; ta uspeh je le trenuten in se lahko zgodi, da ga zasenči že naslednji neuspeh, ko ne bodo dani vsi oni ugodni moralni pogoji, ki so bili pri zadniih tekmah. Nepobitno dejstvo je, da se naš klub vzlic vsemu trudu ne bo in ne bo mogel povzpeti preko diletantizma, ako ga ne bo gmotno m moralno podprla vsa naša javnost, ki se doslej samo emfatič-no navdušuje ali pa še zgovorneje, zabavlja. Naši igralci, ki nimajo niti trenerja niti prilike, da se poskusijo z enako vrednimi klubi, ne morejo uspešno napredovati. Njihove zmage, izvirajoče večjide! iz moralne sile, so plod sistematičnega dela in marljivega treninga naših nogometašev in niso njih uspehi samo slučajni, temveč doseženi na podlagi tehničnega znanja. Klub se seveda trudi, da nudi svojim igralcem čimveč prilike, da se v igri s prvovrstnimi moštvi tehnično izpopolnijo, toda njegova finančna sredstva so skromna in zanimanje našega občinstva za naše moštvo je, kar se je pokazalo ob zadnjih tekmah, aprilsko spremenljivo. Podoba je, da med našim občinstvom še ni pravega smisla za šport. In vendar se tudi med našimi ljudmi govori vse povprek o koristih športa, živahno se tolmačijo izidi kakih daljnih, eksotičnih tekem. Le za domače moštvo se naše občinstvo še rai dovolj ogrelo in se zgodi, da ga je ob nastopu domačega moštva na sportnerfi igrišču le neka} /rst in mora klub sam globoko seči v žep, da krije vsai stroške prireditve. Kje naj iščemo vzroka slabi udeležbi? Nemara v stopnjujoči se pasji vročini, ki je marsikomu zmedla pojme o nalogah športa, da več ne loči, kaj je cirkus in kaj je šport? Kaj pak, pri športnih prireditvah, kjer se utrjujeta volja in telo naših mladcev in se vzgaja naša mladina v onem duhu, ki je za harmonično rast še najmanj 2.000 let veljavna, pač ni iskati one interesantnosti, ki jih nudijo raznim nevrastenikom in sličnim razne predstave profesionalcev, ki so se vršile zadnje tedne v našem mestu. Mi jim žal ne moremo postreči s prekrasnim! atrakcijami, da se tišči nasprotnik nekaj minut z vso silo za vrat in se mu izsiljujejo ob vročičnem drgetu gledalcev najbolj animalni glasovi neugotovljenega izvora. Tudi ni med našimi mladci takih odličnjakov volovske teže, ki bi bili lačnim očem sočna paša, niti ni med njimi interesantnih črnokožcev, še manj pa, in tu vsaj nežnemu spolu vsaj za sedaj ne moremo nikakor ustreči, čmopoltih kavalirjev. Vsega tega mi ne moremo in ne maramo nuditi naši publiki. Toda upamo, da je vsem tem žalostnim pojavom v naši športni javnosti kriva vendarle neznosna vročina in da se bo občinstvo samo vrnilo k onim športnim vzorom, ki skrbijo za skladni telesni in duševni u-žitek, za harmonično rast naše mladine ki je zadeva nas vseh, ker je v njih naša bodočnost. S številnim obiskom naših prireditev bodo gmotno in moralno podprli naš klub, da se bo z lahkoto boril za banovinsko prvenstvo in si v bodoče morda stekel še pomembnejših zmag. To smo napisali v dobri veri in ne brez namena in upanja na zadnj. tekmi. Pristaš nogometnega športa. Šport v nedeljo. Ob 10. na Igrišču SK Rapida: prijateljska nogometna tekma SK Železničar ml.: SK Rapid ml. Ob 16.30 na igrišču ISSK Maribora: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor rezerva: SK Železničar rezerva. Ob 18. na Igrišču ISSK Maribor: prva finalna tekma za prvenstvo Dravske banovine SK Svoboda (Ljubljana): ISSK Maribor. ISSK Maribor:SK Svoboda (Ljubljana). Jutri se vrši na Igrišču ISSK Maribora prva finalna tekma za prvenstvo Dravske banovine in sicer se srečata ljubljanski prvak SK Svoboda in okrožni prvak ISSK Maribor. Domače moštvo, ki nastopi jutri v isti sestavi kakor pro* šlo nedeljo, je favorit, vendar pa ne smi podcenjevati nasprotnika. Svoboda bo nastopila v najmočnejši postavi in ima v moštvu nekaj odličnih igralcev, ki se odlikujejo zlasti z izredno požrtvovalnostjo. To važno tekmo bo sodil g. Ochs iz Celja. Delegiranje omen!enega gospoda z? vodstvo jutrišnje tekme je začudilo vse one, ki so ga videli na poslu pri tekmi ISSK Maribor :SK Ilirija leta 1930. Ne vemo, kakšni motivi so vodili pri teffl odbor za delegiranje sodnikov pri LNP, ko nam je poslal v Maribor g. Ochsa, toda mnenja smo, da ne bi smel poslati sodnika, četudi najboljšega, čigar nepravične in nerazumljive odločitve izzivajo odpor. Kajti postopanja g. Ochsa leta 1930 na igrišču še danes ne smemo in ne moremo pozabiti. Za jutrišnjo tekmo pa povemo le to, da je uradni jezik slovenski!! Davis cup. Včeraj je padla odločitev v evropsS! coni tekmovanja za Davisov pokal, in sicer v double igri. Angleška dvojica Hughes-Perry je porazila Čehoslovalca Menzel-Maušuleka s 6:4, 4:6, 6:4, 6:2. S tem je finale v evropski coni odločen. Anglija vodi s 3:0 in bo nastopila v med conskem finalu proti Ameriki. Članom plng-pong sekcije! ISSK Maribor je postavil te dni 2 mizi v kopališču na otoku za gojitev tega športa. Mize so na razpolago vsem kopalcem, neglede na to, ali so člani kluba ali ne. Članarina znaša za sezono: Za dijake Din 20.—, za ostale Din 30.—' Loparje in žogce naj prinese vsak Načelnik. Srednjeevropski pokal. Jutri se srečalo v tekmovanju za src<3' njeevropski pokal v Turinu Sparta (Praga) in Juventus; v Rimu pa Slavja (Praga) in F. C. Roma. Medklubski odbor: sodniška sekcija. Drevi ob 18. se vrši na igrišču ISSK Maribora zelo interesantna nogometna tekma. Člani tukajšnjega MOLNP absol* virajo s člani sodniške sekcije prijatelj' sko tekmo. V obeh moštvih nastopijo znani mariborski športni delavci in obeta tekma postati lep športni užitek! Kot sodnik bo fungiral g. Šepec. Sokolstvo K sokolskemu dnevu v Poljčanah Poročali smo že, da bo v nedeljo 12. julija v Poljčanah velik sokolski praznik — prva večja manifestacija sokolski, in državne misli v tem kraju. Ker odhaja redni vlak Poljčane - Konjice - Zreče, ki pripelje številne udeležence iz Dravinjskega okrožja prezgodaj, je direkcija državnih železnic ob priliki tega našega prvega telovadnega nastopa dovolila poseben vlak, ki bo odhajal iz Poljčan ob 22. uri. Prijatelji Sokolstva, bratje in sestre od blizu in daleč posetite to našo prvo prireditev v čim večjem številu. Zletni odbor je poskrbel, da bo za vse kar najboljše pripravljeno. Zato: Kdor le količkaj more, kdor ima nogž in pet6, naj ta dan v Poljčane gre! Do svidenja..-Zdravo! vzrok. »Pojdite z meni) v kavarno Astorijo gospod Nemaniči« »Ne utegnem in ne morem. Tam sed! ob tem času gospod Stiskač, s katerirr si nisva baš dobra.« »Ampak, saj ga lahko prezrete!« »Ne bo nič zaleglo. On me bo kljub t«* mu pobaral, kdaj mislim plačati stare dolgove.« Iz kaznilnice. — Vrban, letos vas že tretjič puščam ve zaporov. Upam, da vas četrtič ne bom tu videl. = Za Boga, gospod ravnatelj, pa m«®* da vendar ne greste .v, penzijd?i V M a r IS ST u, cfrie IT. VTT. T93T. V F C, F »y WI IT TaTra mnamm STran S. M. Zeraccem V senci jezuita 154 »Šti-ri so, sir. A najvažnejša je tista, ki daje stražnike parku!« »Oglejmo si jih vset« Pod Šatenjrejevim vodstvom si je ogledal kralj vse stražnice in dal povsod enaka povelja, tako da se je razširila po gradu vest, da preti Fontenbloju sovražen napad — čeprav ši nihče ni mogel razjasniti, kdo naj bi bil sovražnik. S tem pa, da si je ogledal stražnice, kralj še ni bil zadovoljen! Ustavil se je pred slehernim stražni-fcom, bodril ga in mu obljubil cele kupe zlata, ako bo stražil dobro. Ako pa bodo zanemarjali svojo službo, jim je grozil z razčveterenjem in vislicami; naposled se je vrnil v svoje stanovanje, ko se je že de- dan, jedva pomirjen po vseh teh mnogoternih opreznostih. In vse to zato, ker mu je šepnil La Satenjre na uho imeni: »Manfred, Lantne!« XXVII. Kmalu se vrnemo k prijateljema, katerih navzočnost v Fontenbloju je povzročila vso to paniko. Preden pa nadaljujemo njiju usodo, je potrebno, da seznanimo bralca z raznimi dgodki, ki so se bili zgodili v Parizu. Zato povedemo svoje čitatelje v brlog Margentme. Bilo je drugi dan po dnevu, ko je našel Kokar-der Manfreda in je Manfred naglo ostavil Margenti-tk>, da poizkusi rešiti Lantneja. Po Manfredovem. odhodu je popadla Margentmo ; ena tistih ostrih kriz, ki so jo gnale na ulico, da je tekfe razmršena po vseh koncih mesta in klicala svojo izgubljeno hčer. , • Vrnila se je bila v svoje žalostno bivališče okrog Polnoči polumrtva od utrujenosti in spala do belega 6 V trenutku, ko se vrnemo k njej, je ždela v kotu, s pogledom negotovo uprtim v vrata, izkušaje zbrati razkropljene drobtinice svoje pameti in svojega spomina. »Ciganka«, je mrmrala sama pri sebi, »ciganka mi je rekla, da mi Manfred pomore najti mojo hčerko! Toda Manfred je odšel... In spet sem brez otroka... Uboga Margentina, ves svet se je zaklel, zoper tebe!. Ko je mrmrala zamolkle kletvice tja v en dan, je zdajci videla, da so se odprla vrata. Vstopila je ženska v bogati obleki. Margentina je imela, kakor norci redkokdaj, prav dober spomin za obraze, in jo je spoznala takoj. »Lepa gospa!« je zamrmrala. »Lepa gospa,« je bilo pri njej ime vojvodinje Etanpske. Vojvodinja je bila sama. Vstopila je smehljaje, rekoč: »No, draga Margentina, ali se veseliš, da me zopet vidiš?« In ko je Margentina molčala: »Ali me ne poznaš?« »Spoznam vas!« je dejala blaznica, ne da bi se genila iz svoje topoumne poze. »Spoznaš me,« je rekla vojvodinja in prikrila nejevoljno gesto: »torej veš tudi, da te imam rada in da sem se vedno zanimala za tvojo srečo?« »Mene nima nihče rad,« je odvrnila Margentina z mrklim glasom, »in tudi jaz se ne brigam za to. Najljubše mi je, da me puste ljudje premišljevati v moji luknji, kar in koliko mi drago. Srečna sem samo takrat, kadar lahko premišljam.« »O Sem pa premišljaš?« »O marsičem.« »Ali hočeš, da ti povem, o čem premišljaš, uboga ženska, kadar sanjariš sama v svojem kotičku zapuščena od vsega sveta, razen od mene? ... Ti premišljaš o svoji mladosti... o časih, ko si bila še lepša nego dandanašnji... zakaj vedi, da si lepa še vedno... Na mesto misliš, kjer si ljubila, na moža, ki si mu darovala svoje srce večne čase. Mestu se pravi Bloa, a možu je ime Franc...« Margentina je zmajala z glavo. »Vi govorite dobro,« je dejala. »Prav to poveste vedno, česar bi jaz sama ne znala povedati...« »Pa tudi na izgubljenega angeljčka misliš,« je nadaljevala vojvodinja, »na kerubinčka s plavolaso glavico, ki se še sedaj smeješ in plakaš nad njegovo ljubkostjo, kadar se spomniš nanjo...« »Semkaj mi je polagala svoje ročice,« je rekla Margentina vzhičena in pokazala svoj vrat. »Oh, Jezus, če se spomnim nanjo! Saj živim zgolj od tega spomina! In kako se je smejala, kadar me je objemala... Še zdaj vidim jamici v njenih licih, kadar se je smejala tako srčkano, ih njene zobke... kakor biserčki!...« Vojvodina ni motila Margentine v toku njenih besedi. Spravila jo je bila v nameravano razpoloženje. Drug za drugim so se budili spomini blazne reve. Govorila je z monotonim glasom, ki ga je prekinil le tuintam izbruh neizrekljivo žalostnega grohota. In kakor vedno, se je končal tudi ta njen razgovor s krčevitim jokom. »Nič več je ne bom videla... končano je!... Obljubili ste mi bili, obljubila je bila tudi ciganka, toda jaz vem dobro, da je končano in da ne vidim svoje 2i-lete nikoli več...« Vojvodinja je že čakala tega izbruha. »Jaz pa te zagotavljam,« je vzkliknila, »da lahko vidiš svojo hčer, kadarkoli hočeš!« Margentina je nezaupno pogledala lepo damo. »Samo zato pravite to,« je dejala, »da mi povzročate še hujšo muko...« »Čemu bi ti delala muko, nesrečnica? Kaj bi mi koristilo. Ne, ne... predobro veš ti sama, da se zanimam zate... Zasmilila se mi je tvoja materinska žalost ... Iskala sem tvojo hčer, in našla sem jo...« Margentina je planila kvišku. »Oh, samo če bi bilo res!« je vzkliknila in sklenila roke. »Tako je. Pravim ti, da sem našla tvojo hčer. !n prišla sem k tebi, da ti povem, kje jo najdeš.. .* »Oh, gospa... Poslušajte,« je rekla Margentina s potrtim glasom, »nesrečna ženska sem; nekateri pravijo celo, da sem blazna... Nimam vam dati ničesar razen svojega življenja; življenje vam dam z veseljem.. Ako je treba, da umrem za vas, umrem rada; ako si je treba iztrgati srce, da vam prihranim kako žalost, si ga iztrgam ...« Vojvodinje Etanpske ni prešinila niti iskrica sočutja. Njeno srce je ostalo suho in trdo. »Govorite!« je vzkliknila Margeutina. »Kje je Ži-leta?« »Precej daleč odtod...« Blaznica je prijela goreče vojvodinjo za roke. »Če je prav na koncu sveta in bi morala romati k njej z golimi nogami... kaj me briga, šla bom...« »Tvoja hči je v Fontenbloju,« je rekla vojvodinja. »V Fontenbloju?« je vprašala blaznica. »Da to je mesto precej daleč od Pariza, kakor sem tl dejala ...« Margentinino srce je utripalo, kakor da bi hotelo počiti. Ponavljala je: »Fontenblo...« Kakor da si hoče vrezati to ime v globino duše. »Kako se pride tja?« je vprašala vročično. »Povem ti vse, kar moraš vedeti, bodi brez skrbi. Poučim te tako, da se ne moreš zmotiti.« Blaznica je begala po brlogu sem ter tja kakor levinja po svoji kletki. »Fontenblo!« je mrmrala... »Takoj se odpravim... Z Bogom!« 'CNr> Velecenjene 90* po dinie, ali 2e veste, da dobite nalboUSe kvalitetno mleko v stojnici oskrbnlStva Hausampacher □red mestnim magistratom, liter "<> Din 3.—. Vse na&e dolne krave st pod stalnim zdravniškim nad-gorstvoml Po molži mleko telo ohla~ ienol Pri kuhanju se ne kisal 1~ Klinci čiste pasme, visoko frequentični masažni aparat, krožniki, jedilno orodje na prodaj. Koroška ul. 41 I. 2028 Vinotoč Kos, Meljski hrib bom prodajal isto vino od sedaj naprej p0 8 Din liter. 2026 Stanovanje oddaste brez stroškov pri stanovanjski posredovalnici »Marstan«, Koroška cesta 10. Dnevno velika izbira solidnih najem- nikov. 2016 Lepo, zračno sobo oddam s 15. julijem »Ob železnici* 6 II, desno._______________________________2021 Ovčjo volno za madrace, kg 18 Din, otomane 500 Din, kuhinjske kredence 500 Din in različno pohištvo ceneno na prodaj. Vojašniški trg 2. 2020 Le na Vojašniškem trgu 1 dobite pohištvo, otomane, modrace, posteljne vloge od 120 Din, ro*®te i*1 tapetniška popravila najceneje. Blagovolite se prepričati. Tvrdka B. Jagodič. 2019 Orehova jedrca fcdrava, približno 30 kg, zelo poceni na prodaj v tovarni bučnega olja Hoch-mflller, Maribor, Taborska ul. 7. 2022 Mornarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Luna , Maribor, Aleksandrova cesta. 1722 Sedal kupite Creppe de chin Creppe satin Creppe georgette Creppe mongole Creppe fallle Creppe Jeanette Cren rt n Suede Georgette I tn prime Marchlsette Vortthorcr Itd. v pnilepših modernih barvah In desenlh najceneje pri L. ORNIKU. MARIBOR Koroška cesta 9. Plačilne olaliavel Osebni avto štirisedežni znamke Opel 20/4 Ps v zelo dobrem stanju na prodaj. Radio Starkel Maribor, Trg svobode 6. Strojno pletenje posteljnih žičnih vložkov in 'izdelovanje divanov, otoman in madrac. Ta-petnik Novak, Slovenska 24. 3003 Zastopniki, ki se bavijo z zavarovanjem, ali pa oni, ki so preje prodajali srečke, naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na s poštni predal 4, Maribor. 1921 Priporoča se! Na najprometnejšem mestu v Mariboru se nahajajoča pisarna ž velikimi prostori, prevzema vsakovrstne transakcije: organizacijo, razpošiljanie, podružnico itd. Cenjene ponudbe na po-Stni predal 4. Maribor._____________1922 Vinotoč Jerič v Počehovi odprt. Dohod je zelo prijeten tudi skozi grajski 1926 Sobo in črkotilkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska olica 3 za kavarno •Astorja«. X pozor! Homocord zvočne dobite pri Radio Tre svobode 6, Pleskarska in slikarska dela, črkoslikanje Izdeluje prvovrstno in ceneno A. Renner, Krčevina 200. Zadostuje dopisnica in pridem na dom. 1999 Zanesljiv šofer, ne čez 30 let, brezpogojno zanesljivi vozač, vešč popravil, po možnosti izučen strojni ključavničar, dobi mesto. Prosilci, po možnosti odsluženi vojaki, ki obvladajo srbohrvatski ln nemški jezik, naj oddajo ponudbe v upravi pod šifro »Industrija«. 2005 Vinotoč Makovec, Vinski dol 175, otvorjen. Izvrstno vino, dober jabolčnik. Se priporočam za o-bilen obisk. 2007 Eno ali dvosobno parketlrano stanovanje z vsemi pritiklinami in električno razsvetljavo, v lepi solnčnl legi, 8 minut od pošte takoj oddam. Dr. Rosinova ul. 16, pritličje. ____________________2008 Vinotoč Rupena, Košaki toči od danes naprej vina po 8 Din. 1996 Pozor! Pristno klopjansko vino liter po Din 8.— dobite v gostilni Stari Lovec, Meljska c. 58 od danes naprej. Se priporoča gostilničar Hamer. 1989 Kopalne obleke od Din 45.— naprej. Eksportna hiša »Luna«. Mšrihor, Aleksandrova cesta. Vinotoč Vaupotič v Košakih prekinjen in s 3. septembrom zopet > tvorjen. 1969 j>lošče po Din 32.— starkel, Maribor, X)2 Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnica, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove Itd. nudi v t?ajveč;i izbiri in najnižji ceni. Ivan Kravos. Aleksandrova 13. Maribor. 1856 Ve- 2011 Učenca sprejme trgovina Drago Rosina, trinjska ul. 26. Stavblšče blizu parka ob cesti proti Trem ribnikom, krasna lega, na prodaj. Vprašati baron Twi-ckel, Maribor, Krčevima, Tomšičeva cesta 1. 2014 Zastopnike -ce za celo Mariborsko oblast za dobro vpeljano zavarov. »Samopomoč«, ki nudi najugodnejše pogoje, sprejmem. Za odgovor znamka za Din 2.—. Pismene ponudbe pod »Ugodno« na upravo »Večernika«. 2012 Vinotoč Anton Brauchardt, Meljski hrib, prej Klebinder, otvorjen. Interesente brez razlike starosti v tu in inozemstvu sprejema »Vzajemna pomoč«, Maribor, Koroška cesta 41 I. 2013 Kopalne čevlje od Din 20.— naprej. Eksportna hiša »Luna«. Maribor, Aleksandrova cesta. pomnim PAPIRNICA LIUDJUC TISKARNE IIOH/IIOU TRC 6 • C *■' u M i K fnira '^Iran O- Sami se prepričajte, kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere itd. v novo otvorjeni torbarski delavnici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se izdelujejo v lastni delavnici. Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno in po nainižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scherbaumov paviljon. 1798 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbncho-va k 14. 1868 Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da tzgledajo kot novi? Lep, prahu prost vrt. Shajališče vseh krogov. Ob nedeljah jutranji in večerni koncert. Igra godba W e r g 1 e s. Vsak večer radio-predavanja. Sveže in zelo mrzlo pivo v sodčkih. Pristna vina. Meščanska kuhinja. — Za obilen obisk se priporoča 2027 restavrater Andr. HALBVV1DL. je vsako nedeljo in praznik avtobusni promet iz Glavnega trga čez Studence v Pekre do gostln« Tomše, kjer se točijo pristna vini po 12, 14 in 16 Din liter. Vsak čas topla in mrzla jedila. Vsak dan radio-koncert na plošče. Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hiša rLuna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1719 Profesor poučuje srednješolce za popravne izpite iz francoščine, latinščine, slovem-ščine in nemščine. Marijina ulica 25, pritličje.__________________ '__________1932 Kopalne hlače od Din 9.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1721 Sretke imoektorje nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2400.— In proti proviziji. Nadalje pod-učuiemo in zaposlimo v vsakem srezu po eno spretno žensko osebo, radi daljšega poučevanja v strolnem pletenju kot hišno obrt. Če priložite znamko za odgovor Vam pošlie.mo obširna navodila. Zadruga iugosl pletača. Osijek. 1710 Brivskega pomočnika samo prvovrstnega, sprejme salon Mrakič, Cankarjeva ul. 1. 1988 Hiša enodružinska, tri sobe. kuhinja, klet in vrt na prodaj. Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ul. 64. 1984 Velika poletna prodaja Potne košare Ročne kovčeke Ležalne siole Pleteno pohištvo Vrvarske izdelke Motvoz (Spaga) Galanterijo Parfumerijo itd. nudi najugodneje Drago ROSINA Senčniki za vrtove od Din 480.— do Din 700.— v različnih barvah. Vse poletno blago se vsled velikanske zaloge po nizki ceni proaa v Trgovskem domu, Maribor, Aleksandrova c. 25 PaveSič Kamnica V poletni vročini kuhajte s ■ ■ _ __ ' ■ Kuhinja ostane hladna, M ffl p aa 8VR V ne nadlegujejo Vas muhe, ^0 ■ ■ H H ^0 ■ ■ ■ • kuha je prijetna in pocehi Ležalni stoli od Din 120.— do Din 160.—. V nedeljo, dne 12. juliji RACE IN ODOJKI Maribor, Vetrinjska 26 na rainju pečenk V gostilni PSunder. Radvanje * ■ ‘ i * se toči od danes naprej pristno pekrsko vino iz Reiserjevih vinogradov po Din 12.— liter. Krasen izprehod, kjer se boste pod senčnatimi kostanji po okrepčilu jako dobro počutili. S toplimi in mrzlimi jedili Vam lahko vsak čas postrežem. Dnevno sveže Unionsko pivo. Radio-koucert. 2023 Za obilen obisk se priporoča gostilničar I T. SOKLIČ j \z. Maribor g J -V/ N^endro^^ zastopnik) se sprejmejo Zahuala Po nepričakovani smrti mojega moža, gosp. Martina Majcena, nadučitelja v pokoju, sem piejela od podpornega društva »Ljudska samopomoč" v Mariboru pripadajočo podporo tako) izplačano, za katero se lem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to velikopotezno diuštvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član, Maribor, dne 9 julija 1931. - Ela Majean. Sklopni vozički za sedenje Jn ležanje od Din 420.— do Din 1500.—. STOJ IN C1TAJI Iz uslužuosti, — torej popolnoma brezplačno — dalemo Vam, v kolikor Vas to zanima. natančnejše informacije čez sledeče štiri stvari: Kle lahko dobite stalno hišno zaposienje za Dismeno delo. kie se lahko brezplačno naučite dobičkonosno hišne obrt. alf ako se želite bavi-tt Droti odgovarjajočemu mesečnemu pavšalu s on dajo mnogolskanega, predmeta. — Ako eventuelno želite prevzeti v srezih zastopstvo ugledne velike firme, pišite mi in priložite znamko za od govor Oskar Lustlg. ravnatelj. Osilck Krežmina ulica. 1711 Zaprti vozički v vseh barvah Jn cenah. N 3 Bol V nedeljo vsi v LOVSki d O 111 10 minut od Treh ribnikov. Došlo je zopet izborno Vinotoč Paltauf v Krčevini 160 ' II otvorlen po Din 8-— do 12-— liter. Speeijaliteta ocvrte piške s salalo porcija Din 14-—. Se priporočata C. K. Dobijekar. INaihoflišel PPbHmBh > tamburice ■ ($> Far^a®eveSa 'n ‘' *' Z1 P sremskega sistema j izdeluje in razpošilja j z jamstvom stara L tovarna tamburic Im. Cenik tarobutic poaljcm na ' zahtevo brezplačno- UD '. fflKUEKmmBBBm Odlikovan s .i zlatimi Kolajnami. Nalvečja Izbira pletenega pohištva. Sanatorij v Mariboru Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja i primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo Sanatorij Je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solnccm za obsevanje ran, kostnih In sklepnih vnetij; tonlza-torlera za elektriziranje po poškodbah In ohlapelosti čreves: dtajermljo za električno pregrevanje in električno Izžlga-nje; Žarnico »hala« za revmatična ln druga boleča vnetja: »enterocleaner«- ♦ iem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. nanihovaniu In za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba orvi razred Din 120.-. drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-. Lestveni vozovi od Din 60.-do Din 225.-1—. U UII ITI HIIII inseriraite MARIBOR otv. Veterniku" Gosposkaul.3__________________________ , . Kiszavlaganje Soirit^i^vlasanie T.1.25 80 JAKOB PERHAVEC. MARIBOR, Gojpoika ul. 9 reha^so .^aja KonzordJ »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja ln nredntk: FRAN BRO Z*»VIC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU DETELA v Maribor