8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.L26 Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovim ^ nrw\ -i. Abb. postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 72 (9984) TRST, nedelja. 26. marca 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanska DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ENAJST DNI NEGOTOVOSTI Prišlo je torej toliko pričakovano drugo sporočilo «rdečih brigad» — po mnenju izvedencev avtentično — po poboju petih policistov in ugrabitvi eminentnega predstavnika Krščanske demokracije Alda Mora. Vsebuje potrditev, da svojega u-jetnika zaslišujejo in da pripravljajo proti njemu proces pred «ljudskim sodiščem*. Bistvene novosti ni v sporočilu nobene razen napada na sindikalno gibanje, ki naj bi bilo po njihovi oceni v službi vladajočega razreda. Prav tako ni v sporočilu nobene zahteve ali kakršnega koli predloga. Pleonastično izrazoslovje samo še potrjuje, da gre za skupino iracionalnih fanatikov, ki nimajo nobenih pomislekov in ki sio pripravljeni na vse. To je po enajstem dnevu od dogodka v Ul. Fani v bistvu edina novost zadnjega trenutka. Ob njej se bodo spet razpletala ugibanja in bolj ali manj utemeljena sklepanja o nadaljnjem razvoju dramatičnega ooložaja, ki je praktično omrtvičil vse normalno upravnopo-litično življenje v državi. Toda kaj se je dogajalo v dosedanjih enajstih dneh? Obračun prizadevanj za izsleditev rdečih bri-gadistov in za osvoboditev demokri-stjanskega prvaka je klavrn, če ne enostavno porazen. Kljub angažiranju vseh rodov varnostnih sil in tajnih služb ter prvič v povojni zgodovini Italije tudi vojske, ni padel v mrežo niti en sam pomemben brigadist, ki bi mu mogli dokazati udeležbo pri ugrabitvi in poboju policistov, niti ne kaže, da bj prišli do kakršne koli indikacije, ki bi mogla zasledovalce privesti na pravo pot do »ljudskega zapora*, v katerem imajo zaprtega Mora. Na eni strani se prepletalo bolj ali manj verjetne, bolj ali manj kontradiktorne in cesto izrazito zaslepljevale novice, po drugi pa so se preiskovalci zaprli v hermetični molk, zaradi česar tudi morebitni pozitivni izsledki dosedanjih preiskav niso znani. Vse to povzroča, da je vzdušje vedno bolj moreče in brigadisti s svojo taktično igro natezanja, kar je v bistvu tudi včerajšnje njihovo drugo sporočilo, k takemu vzdušju načrtno prilivajo olja. Vsa italijanska, in zdaj vedno bolj tudi inozemska javnost, se vsak dan bolj za skrbljeno vprašuje, kaj se pravzaprav dogaja, kaj se skriva za u-radnim molkom na fronti lova za ugrabitelji in avtorji tako hladnokrvno izpeljanega pokola sredi Rima? Gre res za intenzivne napore in je ta molk njihov nujni sestavni del, ali pa gre morda za prekrivanje nemoči in celo nesposobnosti varnostnih sil, da bi se dokopale vsaj do zanesljivih in ne le domnevnih imen iz kroga znanih brigadistov, če se že niso morie do vsaj približne lokalizacije Mo-rovega zaDora? Osem atentatov s smrtnimi žrtvami ali ranjenimi samo v letošnjem letu in 2118 primerov manjših ali večjih terorističnih akcij v preteklem letu, od katerih jih je večina ostala neraziskanih in nekaznovanih, to zaskrbljenost utemeljuje in opravičuje. Vzporedno pa se prav zaradi tega utrjuje v javnosti nevarno prepričanje, da imamo opravka s sicer iz socialnega tkiva velike množice delavskih in naprednih sil Izločeno organizacijo, ki pa ima značaj prave gverilske strukture, katere pripadniki z neverjetnim cinizmom, pomešanim 7 zaslepljenim fanatizmom in demagogijo, z naravnost profesionalno izurjenostjo izvajajo svojo strategijo napetosti in miniranja ustavnega demokratičnega reda. Prav včerajšnje drugo sporočilo daje misliti, da hočejo »rdeči brigadisti* usklajevati in pogojevati svoje ravnanje z Morom s potekom procesa proti tako imenovani turin-ski skupini »rdečih brigad* in da se gredo torej izsiljevalno taktiko, ki naj bi zastraševalno vplivala na turinske sodnike in porotnike, Toda če se zdi to še najbolj verjetno, , ni prav nič čudno, če se ob o-čitni neučinkovitosti protiterorističnih ukrepov pojavljajo, gotovo tudi umetno potencirane, domneve (ali pa morda resnice?), da ne gre le za udarno pest notranje desničarske reakcije, marveč za mednarodno 'organizacijo (o tem namigujejo tudi brigadisti sami v svojem sporočilu), ki naj bi preprečila sedanji kurz dein »kratične konsolidacije v državi, katere avtor je bil na demokristjanski strani v prvo vrsti Moro, v skrajnem primeru pa celo s pomočjo notranjih reakcionarnih sil in velekapitala vzposta- vila diktaturo čilskega tipa? Kdo more trditi, da so takšne domneve povsem brez podlage, ko pa razvoj dogodkov na mnogih nevralgičnih točkah sveta kaže, da živimo sredi velike in nevarne i-gre, v kateri je mesto tudi za politični terorizem, kateremu smo priča? Če so taka in podobna razmišljanja in ugibanja bolj ali manj u-temeljena. pa bi vendarle ne bili dovolj realisti, če. ne bi poudarili na drugi strani dejstva, da se je v teh dol» so se njegovi ugrabitelji, teroristi skupine »rdečih brigad* spet oglasili s »sporočilom številka 2». Zanimivo je, da so tokrat dve gosto tipkani strani svojega sporočila pustili v štirih različnih mestih in hoteli na ta način dokazati predvsem to, da so »rdeče brigade* prisotne v vseh velikih mestih: Turinu, Milanu, Genovi ln Rimu. Poleg idejnih blodenj, ki jih ni- ma smisla navajati, saj dokazujejo le slabo prebavljeno politično analizo italijanske, evropske in svetovne stvarnosti v skupini poklicnih teroristov, ki si zaman skuša ustvariti masko psevdore-volucionarne skupine, vsebuje sporočilo rdečih brigad le malo zanimivih Dodatkov. Predvsem o Aldu Moru, ki je že enajsti dan v njihovih rokah. V letaku je rečeno, da je »ljudski proces proti Aldu Moru v teku*. Iz navedenega je mogoče sklepati, da Moro noče sodelovati s svojimi ječarji in verjetno z dostojanstvenim molkom sledi vsemu, kar se z njim dogaja. Ugrabiteljem očitno ni doslej uspelo zlomiti trdni značaj navidezno fizično šibkega človeka in zato s svojim gostobesedjem skušajo le zakriti prvi neuspeh, da jim po enajstih dneh ni uspelo izvabiti iz Morovih ust niti najmanjše »priznanje* kateregakoli izmed političnih »zločinov*, ki mu jih pripisujejo. Slabo pa «brigadisti» prikrivajo razočaranje, ker njihov «podvig» ni naletel na kakršenkoli izraz simpatije pri javnosti pač pa nasprotno, le splošno ogorčenje in enoten protest. Zato se skušajo najprej braniti pred verjetno' dobro utemeljenim očitkom,'"da so »rdeče brigade* le skupina, ki z njo manevrira kaka mogočna reakcionarna organizacija ali tajna služba. V letaku namreč poudarjajo, s sklicevanjem na Maoce-tunga, da «računajo predvsem na lastne moči*, čenrav v isti sapi teorizirajo nekakšno evropsko povezavo vseh terorističnih skupin. Druga zanimivost letaka »rdečih brigad* ;e, da vsebuje izredno o-ster napad na sindikate. Očitno teroriste moti, da je prav sindikalnemu gibanju uspelo, s splošno mobilizacijo vseh italijanskih delavcev, preprečiti zmerni zasuk, ki so si ®a nadejale s svojim zločinskim početjem. Končno pa še to: v letaku niti z besedo ne omenjajo turinskega atentata na bivšega župana arh. Giovanni.ja P eca. To ie verjetno dokaz, da so letak napisali že pred nekaj dnevi in da tedaj še niso vedeli za turinski napad. Pač pa v »sporočilu št. 2» izražajo solidarnost skrajni levičarski mladini v Milanu zaradi umora dveh mladih izvenparlamentarcev. Ko so v Viminalu izvedeli za letak in njegovo vsebino je notranji minister Cossiga takoj sklical «vrh» preiskovalcev, ki je trajal nekaj ur, vendar o njem ni posebnih informacij. Začela se je podrobnejša analiza čudnega sloga v letaku, kar je prvotno dajalo misliti, da ga je napisal Francoz ali vsekakor tujec, ki ne obvlada v celoti italijanščine. Tudi v drugem letaku je več slovničnih in slogovnih napak, čeprav besedilo dokazuje, da ga je napisal človek z univerzitetno izobrazbo, ki pa uporablja rahlo zastarelo izrazoslovje. Reakcije v političnih krogih so bile soglasne. Letak dokazuje le, da skušajo «rdeče brigade* nadaljevati svojo psihološko vojno proti demokratičnim silam. Bodrato poudarja, da bi verjetno želeli izzvati «ostrejšo reakcijo KD», a jim ne bo uspelo. »Unita* pa komentira, da se iz besedila letaka čuti »osamljenost* teroristov, ki zaman kličejo k solidarnosti vse skrajneže v Italiji. Vztrajno sklicevanje na nekakšne Morove »zločine*, češ da je na čelu »imperialistične strategije multinacionalnih družb* pa daje slutiti, da teroristi pripravljajo nad demokrščanskim prvakom tragično razpravo. Zato glasilo KPI poziva vse, naj «u-stavijo roko tej tolpi norih zločincev*. (st, s.) lilllllMlIlllllllllllllllllllllMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIiiiHiiiilllllllllllllllllllUlllllllltlllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIHIIIIIinillllllllSifllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlilliIlllIlIlIlliiMiMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinnillMlllllllllllllllIllIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIlllIlillillua MIROVNE SILE OZN ZASEDAJO POLOŽAJE V LIBANONU V mSHINGTONU PRED VIDEVAJO SKORAJŠEN BEGINO V ODSTOP Libanonski politični voditelji skušajo doseči razorožitev Palestincev BEJRUT - V Bejrut so prišli še drugi pripadniki mirovnih sil OZN. Gre za skupino 300 francoskih padalcev, ki se pridružujejo oddelku, ki je že v Libanonu. Prav kmalu bodo odpotovali v južni Libanon. Prihod »modrih čelad* je povzročil nemalo negodovanja med palestinskimi gverilci, ki so v Tiru morali zapustiti vojašnico, v katero so se naselili vojaki svetovne organizacije. Medtem je predsednik libanonske poslanske zbornice El Asad stopil v stik s predstavniki raznih parlamentarnih skupin, da bi se Domenil o bodočih libanonsko-pa-lestinskih odnosih. Kaže, da prevladuje mnenje, da Palestinci v Libanonu ne bi smeli biti oboro ženi, imeli pa bi prost dostop na politično področje ter na področje informacij. Tudi predsednik vlade Selim Iios si prizadeva, tako z neposrednimi pogovori z A-rafatom kot s posredovanjem dru- Psihološko izsiljevanje zločincev 1 lil ■ 1 1 / ' - ‘ ? 1! i 1 \ ! : \ i i 1' ; ? ' • : - : . 1 1 \ i • 1 i v * * - S * IB l n r n tu i nit n i to* to* f ► ♦ i 1 } n ♦ ♦» » t > i ,t I*** * * * t » ♦ i * J * *j * nit i* 4 i Jv * f ♦» > 4 ; , * « . •»:«*♦ /x> f .( t >*'. < « | t\ i* * * 4>' < V**»: t >}, i >* l < l f * >1 '( . $ /*,<*'*« »# ,1 v» * t» jp » % >/»•'♦' i/ t . , <. ■ i :/ it' '• t ,4 4 > . M i f »< j« ♦ ♦ * »* t* > »f > f. > •> n i • l »V «x: J t ...» 'f - ► **'>>« * ♦ * n, i < i « «♦» V >"■■»< | t f A i , ■ ft ? «> •:> d* i * >• * 1« * f f • ♦# t <1* SU+t V . * * n f lil 1'1‘IU >4 ; f v' I p * > ‘ ■ ’ •; ******* i ■ ;>**>«,>;» lij t ?+> * ^ > 1 n (t'r f ♦, << •«>♦> iti t ,< >' * f ♦» f t »'♦♦»> 4 ’ » ■ (J f > i; f <* >*.■•/ • V f >>* * »> < * - 4* -I t «♦ < / * i* < > .K . 1*1 ♦ ,| ( f • -n > S r V ♦» >* i » • ( vf.it < t j t *n+ ii /♦ t *.:• ' .«•■ 1 > t .' t i n l H > <* > > t ' ♦ t * ; l 1 * < ' ' * t * '» » * / • > - «•»',•«»> .1 A ' t P i *• * i\ * * * '< 4 f i ' < »'♦ O ►• *' < 1 * p ♦*f*‘ 1 i J« I t 4* « 4 i'4j.'i* { (>4'f4 f' >■>'<■■> i t i 4 n *■>>*'>■ . ntr k t t >♦ .• # >' 4{ p r ' . »*• w < « • *) . 4 , ♦ / 11 , . * - ♦ >* t ' * 1 > / ( t- ' -t t t i ) ( t ASfAftt* f<$t , f t* **>'Pb++-t n t <4 * U*t ■■ i 4 iv t,4 * (t *' * *t»t ‘ f ' ' *■' ** *t > S* ♦ '■« «♦<#»»» >**gž |/ * r ♦ , » * r rt 1 *>* >♦ * * / ; * ' v *« P» * • t f -.4 r *:. ( f 'i *4 . M*# i*t p * itfUi ♦*ry nt< * ' % t 11 1 (>v >nt t t t *♦ to* ti 4'1p*> It rr<. J* itr > m d*t*rp !♦< r ■ *** +'•>■<* f P't* 4 <44 ■■ f f**tt t > t >4 t*>''U4U ( ftl f Hti >:■* i I» »iatiit rt j.*<> {4111 * <4 mir**.K* uhi* 4 4 > A^ttd *t>t #< ♦ f* ,♦ ff 1 % ♦ rt- 0 •«***■% *i f t l>*ti t »tifl t h t*) ^ ^ pf ti | trt***** 4« 4L $&&***! *#t 1 * m iti 4 mvHtmrtod \ irnuuii * ftwtm* mtotmmm turvin/t m «n 41 ttmrttžit t r:» . > rtnru.i mt/v* *ii f u tut t*n. l 'il. »<«•<«.» «.i n/j/{«/» |- ■ : ' ■; ■ ; . ' . ' ., i . ... ......... .......... . .......................... > ■ ..... ......... ........ ...........■■■ v »Glava* t asimetrično peterokrako zvezdo samozvanih »rdečih brigad* in zaključni pozivi v letaku, ki se ]e sočasno pojavil v štirih Italijanskih mestih. Zanimivo je, da tudi tokrat analiza sloga, slovničnih in izrazoslov-nih posebnosti daje misliti, da ga je napisal tulec in vsekakor, kot zatrjujejo preiskovalci, »nekdo, ki je dokončal univerzo pred letom 19(18, ker ne obvlada žargona študentske kontestaeije* (Telefoto ANSA) .1 gih arabskih držav (še zlasti Saudske Arabije in Sirije), da bi prepričal PLO naj sprejme načelo, da morajo njeni člani položiti orožje, češ da bi tudi druge libanonske politične skupine v tem primeru položile orožje, ter tako preprečili državljansko vojno. - Kljub tem stikom in pogovorom je palestinska tiskovna agencija *Wafa» sporočila, da je odporniško gibanje poostrilo gverilske akcije proti izraelskim četam v Južnem Libanonu, kljub prihodu mirovnih sil OZN. Iz poročila je razvidno, da so Palestinci bombardirali tudi naselja na izraelskem ozemlju. Iraško veleposlaništvo v Parizu je objavilo sporočilo, v katerem obtožujejo Sirijo, da je pripomogla k sionističnemu vdoru v Južni Libanon s tem, da je preprečila prehod iraškega oklepnega polka, ki je bil namenjen palestinskemu odporništvu. V VVashingtonu medtem prevladuje mnenje, da bo predsednik i-zraelske vlade Menahem Begin prav kmalu moral odstopiti. Po neuradnih vesteh je med ZDA in Izraelom prišlo v teku pogovorov med Carterjem in Begi nuni do zelo globokih nasprotij, ki naj bi jih premostili ali s spremembo izraelske politike, ali pa z Begino-vim odstopom. Ker je zelo malo verjetno, da bi Begin odstopil od svojega nepopustljivega stališča, bo moral najbrž prepustiti predsedstvo vlade nekomu drugemu. Prevladuje mnenje, da bi to lahko bil sedanji obrambni minister Weizman, ki je že včeraj postavil svojo kandidaturo. Prihodnji mesec bo izraelski zunanji minister Moše Dajan uradno obiskal Romunijo. V Jeruzalemu so sporočili, da je Dajan sprejel uradno vabilo in da bo odpotoval v Bukarešto v prvi polovici aprila, (if) ISI/AMABAD — Bivši predsednik pakistanske vlade Ali Buto je vložil priziv proti smrtni obsodbi, ki jo je izreklo sodišče v Laho-ru 18. marca. Obenem so njegovi branilci vložili prošnjo, da bi nek- danjega predsednika premestili iz celice na smrt obsojenih. Oborožen spopad z ugrabitelji barona Knipaina PARIZ — Francoska policija se je ob ugrabitvi premožnega barona Empaina poslužila nepopustljivih oprijemov boja. Pri izplačilu odkupnine 17 milijonov švicarskih frankov (nad 7 milijard lir) je namreč postavila zasedo, pri kateri je bil eden od »izterjevalcev* ubit, drogi ranjen, trem pa je u-spelo zbežati. Zmenek z ugrabitelji je bil pri neki telefonski govorilnici' na avtocesti Pariz - Orly. Predstavnik družbe »Empain* je z vsoto prispel na določen kraj, kjer sta vstavila v njegov avto dva zakrinkana kriminalca. Po nekaj sto metrih se je avto ustavil ob visokem zidu, ki ločuje avtocesto. Tu je čakala na denar skupinica treh zakrinkanih ugrabiteljev z brzostrelkami. Ko je trojica opazila, da se jim približuje policijski avto, je pričela streljati. Odgovor policistov je bil bliskovit. Ranili so prva dva izterjevalca, trojica pa je uspela zbežati skozi vrata v zidu ob avtocesti, kjer jih je verjetno čakal avto. (XI dveh ranjencev je eden izdihnil po nekaj minutah, drugi pa je v rokah policije, ki skuša sedaj izslediti ostale člane ugrabi-teljske tolpe. Policija • je ugotovila že istovetnost obeh, ki so člani pariškega podzemlja in so že imeli opravka s francoskim sodstvom. DAR ES SALAAM - Predstavniki edinih dveh organizacij, ki vodita oboroženi spopad protj rodezijski beli manjšini, so obsodili nedavni sporazum v Salisburyju med Smithom in tremi črnskimi veljaki. Sklenili so. da bodo nadaljevali z oboroženim bojem, dokler ne bo prevzela oblast v Rodeziji zakonita črnska večina. PRIPRAVE NA 41. KONGRES PSI Turin pričakuje prihod socialističnih delegatov Zadnji sporni podatki o moči struj TURIN — »Kaj si piredvsem o betam« od našega 41. kongresa? Da bi socialistična stranka izšla iz športne palače in kongresnih razprav resnejša, zavestnejša, bolj strnjena in enotna.* S to željo komentira glasilo PSI »Avan-ti» priprave na začetek kongresa stranke, ki se prične v sredo v turinski športni palači. Vittorelli, ki je članek napisal, poudarja tudi, da poraz francoske levice sili socialiste k razmišljanju, saj bodo morali »utrditi* svoje prepričanje v nujnost alternative, ki naj ne bo samo alternativa vla danja, pač pa prava alternativa družbenega modela nasproti neo-kapitalističnim razvojnim she mam. «Italija ni Francija,* dodaja Vittorelli, vendar nam tudi francoski poraz nekaj pravi: u-čvrstiti moramo prodornost socialistične politike. Pri tem glasilo PSI opozarja na dejstvo, da se 41. kongres stranke odvija v trenutku, kakršnega -talija že dolgo ne pomni. Primerjati ga je mogoče le polet ju leta 1960, ko je Tambronijeva vlada s pomočjo fašistov skušala preusmeriti italijansko demokracijo. Toda takrat smo bili priča notranjemu, sedaj pa je pred na mi zunanji pritisk. Tedaj je bila italijanska družba odpornejša, se daj pa jo je kriza znatno zrahljala. V Turinu so vsekakor priprave v polnem teku. Kongres ne bo samo v športni palači, kjer bodo delegati pet dni razpravljali q u-smeritvah stranke, pač pa mu bo sledilo vse mesto, ki je najstarejši center italijanskega proletariata in se lahko pohvali s trdno antifašistično in borbeno tradicijo. Ni torej naključje, če bodo ob otvoritvi kongresa izročili predsedstvu borbeni prapor odbora za narodno osvoboditev (CLN) turinske veletovarne »FIAT - Mirafio-ri». Delegati in tuji gostje pa se bodo prihodnje dni lahko v mestu, v odprtih sekcijah PSI, srečal: s študenti, delavci, mestnimi upra vitel ji. Turin, ki je zadnje mesece živel napete trenutke zaradi izziva- nja1 rdečih brigad in je še dahes pod vtisom napada na bivšega de-mokrščanskega župana Picca, bo socialistične delegate in goste sprejel odprtih rok. Mestna uprava je organizirala posebno prevozno mrežo za delegate in goste, torinska federacija PSI pa je namestila nad 2 tisoč smerokazov k športni palači, ki jo bo pred nezaželenimi izzivači stražilo 800 socialističnih aktivistov CGIL. Poglejmo še zadnje (sporne) podatke o razmerju med strujami, čeprav se zdi, da so zadnji dramatični dogodki vsilili v stranki proces zedinjevanja in bo torej tudi dogovor o razdelitvi mest v osrednjih vodstvenih organih dokaj enastavnejši. Po omenjenih podatkih, ki pa še niso dokončni, razpolaga večinska struja Craxija in Signorileja s 65 odstotki mandatov. Pri tem gre upoštevati, da večinska struja po statutu PSI prejme nekakšno »nagrado* in nekaj več kot je pravo število mandatov. Drugi namreč pravijo, da ima »as Craxi - Signo-rile* le 61 odstotkov. Vsekakor večino. 25 odstotkov mandatov imata De Martino in Manca, ki pa trdita, da podatek ni točen in da razpolagata z 28 odstotki delegatov. Mancinijeva struja naj bi i-mela 7 odstotkov, skrajna levica posl. Achillija pa 3 odstotke. Slednji tudi oporeka tem podatkom in trdi, da ima vsaj 4 in še več odstotkov delegatov za seboj. (st.s.) NEAPELJ — Mestni občinski svet je končno odobril proračun in s. tem odprl možnost za oblikovanje nove večine. Levičarska u-prava, ki je po umiku predstavnika PdUP v opozicijo, razpolagala z 93 glasovi (od skupnih 80), bo verjetno odstopila ih začela pogajanja s KD. Njeni predstavniki pa so pokazali dobro voljo s tem, da so oddali svoj glas za proračun Valenzijevega odbora. Vest o tem, da je bila potencialna kriza neapeljske občinske uprave premoščena pozitivno komentira osrednje vodstvo KPI, pa tudi demokrščansk» vodstvo. ........................................................im,II,„a PO 109 DNEH KONČALI STAVKO V PREMOGOVNIKIH Ameriški rudar ji dosegli pomembno zmago WASHINGTON —; Končala se je najdaljša stavka rudarjev v ameriških premogovnikih. Po 109 dneh boja so delavci z glasovanjem sprejeli osnutek nove delovne pogodbe, delo pa se bo po vsej verjetnosti pričelo že v današnji večerni izmeni. Izid glasovanja še ni dokončen, gotovo pa je, da je dosedanji izid nesporen, saj se je za vrnitev na delo izrazilo 56,7 odstotka delavcev, proti pa 1$ 42,3 odstotka od 87 odstotkov pregledanih glasovnic. .V roku enega tedna bodo že pri- čeli dobavljata prvi premog industrijskim obratom, v začetku aprila pa se ho stanje popolnoma normaliziralo. Končala se je torej dolga redukcija energije, ki je prizadela četrtino ameriškega industrijskega potenciala. Delavci so izvojevali pomembno zrnago, čeprav niso dosegli vsega, kar so zahtevali. Mezde se jim bodo v treh letih zvišale za 31 od sto in bodo dosegle 10,20 dolarja na uro (približno 8.270 lir). Obenem so dosegli postavko, ki bo omogočala povišek teh vsot sorazmerna z višanjem živ- ljenjskih stroškov. Delavci bodo odslej plačevali za socialno skrbstvo 200 dolarjev in ne 700 kot doslej. Prav tako bodo odpravili vse kazni za tako imenovane »divje* stavke. Prav ti zadnji postav ki sta bili odločujoči za sprejem nove delovne pogodbe, saj so mez dne izboljšave predvidevale že prejšnje ponudbe lastnikov premo govnikov, a so jih rudarji zavr nili, ker niso vsebovale odprave kazni za »divje* stavke in zniža nja dajatev za zdravstveno zavarovanje. Pri sprejemu pogodbe pa je med drugim tudi igrala pomembno vlogo dolžina stavke same. Rudarji so že skoraj popolnoma izčrpali finančne zaloge, med njimi je naraščal tudi dvom v pozitivni izid boja. * Opazovalci so mnenja, da je to pomembna zmaga rudarskega sindikata «UMW*. obenem so zaskrbljeni za 14.000 gradbincev vključenih v «UMW» ki se jim bodo mezde povišale te za 1.8 dolarja na uro in se niso še izrazili. Vsekakor je na njihovo odločitev vplival sklep rndarjew\ a to ne izključuje še nadaljnjih bojev, (voc). POLITIČNA DEJAVNOST V NAŠI DEŽELI V prihodnjih dneh srečanje strank o vprašanjih tržaške pokrajine Deželni tajniki KD, PSDI in PRI potrdili dosedanjo večino pri upravljanju dežele Tragični rimski dogodki še vedno v ospredju pozornosti političnih sil Politična dejavnost ni v zadnjem času kljub prazničnemu vzdušju za beležila večjih premorov. Predvsem je treba poudariti, da je v teh zad njih dneh vse politično življenje pod mučnim vtisom tragičnih rimskih dogodkov in v tem okviru so se po litične sile tudi na krajevni ravni vključile v splošna prizadevanja, da bi se našli primerni načini za tre zen in učinkovit odgovor na brezumno zločinsko dejavnost v državi in za ohromitev naraščajočega terorizma in nasilja, ki izpodjedata demokratične vrednote. Po drugi strani je pozornost političnih strank že usmerjena tudi v bližnje upravne Volitve, čeprav se še ne govori v terminih predvolilnega boja. Na deželni ravni se vsa razprava suče okrog vprašanja obnove in preporoda dežele. Kritičnemu odnosu komunistov in socialistov do načina, s katerim sedanja deželna uprava rešuje ta pomemben in zapleten problem, so odgovorili kr ščanski demokrati, socialdemokrati in republikanci s ponovno potrditvijo dosedanjega sestava deželnega odbora in njegove politike. Predvčerajšnjim so se namreč sestali deželni tajniki KD Coloni, PSDI Bianchi in PRI Barnaba z načelniki svetovalskih skupin Biasuttijem, Lonzo in P. Bertolijem ter v bistvu pozitivno ocenili dosedanje delo deželne u-prave obenem pa podčrtali potrebo, da se s pospešenim ritmom nadaljuje z izvajanjem programa, ki si ga je zadala večina. Dokaj živahna se najavlja v prihodnjih dneh tudi razprava o problemih, ki se nanašajo na delovanje tržaške pokrajinske uprave, potem ko so se pokrajinska tajništva strank v tem tednu spoprijemala predvsem z vprašanjem dopolnil k tržaškemu občinskemu proračunu, ki je izzvalo veliko negodovanje med komunisti in socialisti zaradi pomanjkanja Dred hodne obravnave v okviru pristojne komisije. O problemih pokrajine naj bi se tajništva strank ustavnega loka sestala v torek. Tragični dogodki 16. marca v Rimu, ko so neznani zločinci ugrabili predsednika KD', potem ko so postrelili njegovo spremstvo, ostajajo, kot rečeno, v ospredju pozornosti političnih sil in vse demokratične javnosti. Mladinsko gibanje KD v Trstu je v teh dneh izdalo tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da gre za točno preračunan prevratni ški načrt. Ob tem bi po mnenju mladih krščanskih demokratov razni izredni ukrepi za boj proti terorizmu vodili vodo na mlin le tistim silam, ki bi rade ustvarile v naši državi vzdušje državljanske vojne. Povsem ustrezni potrebam sedanje ga dramatičnega trenutka pa so tisti ukrepi, ki jih je proti terorizmu •sprejela vlada v preteklih dneh. Med mladimi v Italiji ni veliko tistih, ki si želijo destabilizacijo političnega položaja ,meni vodstvo mladinskega gibanja KD. kljub temu pa naraščajoče nezadovoljstvo med mladimi lahko požene korenine prevratništva in nasilja. Prav zato te treba čimprej rešiti tiste probleme, ki jih mlad človek v Italiji danes najbolj občuti, med temi probleme mladinske brezposelnosti, šolske reforme itd. Naraščanje nasilja in terorizma je v posebnem poročilu obsodila tudi sin. dikalna zveza gradbincev, ki je obenem pozvala delavstvo k še večji budnosti. Tržaško vodstvo PSI je včeraj prijavilo podišču mladinsko fašistično organizacijo »Fronte della Gioventuj zaradi objave in razdeljevanja letakov, z vsebino, ki 'ni le žaljiva za ugrabljenega predsednika KD Mora, temveč ki ščuva k zločinskim dejanjem. Med drugim obsegajo tudi stavek, ki pravi: «Moro, hotel si komunizem: sedaj ga uživaj in nato pogini*. Po sledovih osvobodilnega boja Gledališča Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, ob 20. uri v Svetoza-revu. v torek, 28. t.m., ob 19.30 v Beogradu: v sredo, 29. t.m., ob 19.30 v Kragujevcu; v četrtek, 30. t.m., ob 19.30 v Nišu in v soboto, 1. aprila, ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Branislava Nušiča »OBLAST*. VERDI V torek, 28. t.m., ob 20. url premiera Bizetove opere »Lovci biserov.* Dirigent Gianfranco Mašini, režija Bep-,pe de Tomasi. \ 27. 3. 1968 — 27. 3. 1978 Ob 10-letnici smrti dragega Alojza Bucika se ga spominjajo sestri in brata 1 družinami. Trst, 26. marca 1978 ■iiiMiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO VČERAJŠNJI SKUPŠČINI PRIZADETIH DELAVCEV Se nobenega izgleda za rešitev krize v tržaškem obratu Easlini Deželni odbornik Stopper ae je obvezal, da bo ?». aprila sklical posvet predstavnikov vseh komponent tržaškega gospodarskega življenja Včeraj so se delavci tovarne Ga- I Na sestanku z odbornikom Stop slini, ki je zasedena že od 1. februarja letos, ko je vodstvo podjetja sklenilo, da dokončno zapre tržaški obrat, zbrali na skupščini, ki je bila ob 16. uri v zasedeni to vami. Pokrajinsko sindikalno federacijo so zastopali Degrassi, Di Turo. Gerli in Rossetti, ki so obrazložili sedanje stanje, tudi glede na nedavno rečanje z deželnim odbornikom Stopper jem po zaključku obiska tržaške delegacije v Braziliji. Do srečanja je prišlo, ker se je pojavila možnost, da bi brazilsko podjetje Kobec prevzelo tržaški o brat; o tej možnosti so bila že-v teku pogajanja z brazilskim podjetjem. Tako je vsaj sporočilo vodstvo Gaslinija, vendar pa se je žal izkr. zalo, da ni šlo za realistično mož nost. ailllllllllllllltimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMinillllMIlllMllflllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIMIIIIIIII Ob velikonočnih praznikih ljudje iz mesta v naravo Topli sončni žarki, mimo morje, za nimivo branje v roki — nekateri tudi na tak način preživljajo velikonočne praznike Letošnji velikonočni prazniki so se nam predstavili v svetli, sončni obleki. Včerajšnji spomladanski dan je bil pravo darilo za vse tiste, ki zapuščajo mesto, da bi se oddahnili v gorskih krajih, kjer je dovolj snega za smuko, ali se odpravljajo na izlete v naravo. Zato je na cestah več prometa kot ponavadi, v zameno pa v mestu ni običajnega hrupa in živžava. Poleg tega neobičajnega navala jugoslovanskih turistov, Tržačani pa si raje samo ogledujejo praznično o-premljene izložbe in dvakrat pomislijo preden stopijo v trgovino nakupovat , ,saj jih cene od tega odvračajo. Čar velikonočnih praznikov pa je tak, da si bodo ljudje kljub vsemu privoščili obilnejše kosilo z jagnjetino in pirhi, pa čeprav le-ti postajajo iz leta v leto samo še potrošniški rekvizit, ki ne privlačuje več niti otrok. Pirhov je danes na razpolago vseh mogočih velikosti, oblik in cen, tistih pravih, ki stopnjujejo človekovo ustvarjalnost in domišljijo pa pogrešamo. Praznik pa je praznik, na to nas spominjajo tudi zaprta vrata šolskih poslopij in dopusti, pa ga bo treba dostojno proslaviti. Zato se bodo ljudje danes praznično oblekli ter voščili znancem, prijateljem in sorodnikom. perjem, ki je bil v petek, 24. t.m., se je slednji obvezal, da bo v ponedeljek, 3. aprila, povabil na razgovor predstavnike zveze industrijcev, lastnikov malih industrij, tržaške pristaniške ustanove, ustanove za tržaško industrijsko cono, občinske in pokrajinske uprave, trgovinske zbornice, deželnega odborništva za delo in enotne sindikalne federacije, Na tem sestanku naj bi preverili vse možnosti rešitve krize v Ga-sliniju. Ob koncu včerajšnje skupščine so delavci potrdili, da nameravajo nadaljevati z bojem za ohranitev pro duktivne dejavnosti v tržaškem o bratu in pooblastili enotno sindikalno federacijo, da posreduje pri vod stvu Gaslinija, da izplača delavcem zaostale plače in izpolni druge obveznosti; v nasprotnem primeru bodo prizadeti delavci prijavili vod stvo Gaslinija sodnim oblastem. Končno «na skupščini skle- nfli, da 3s<' daa&Vvo vrne v tržaški obrat v torek, 4. aprila. vzgojiteljicam, da se udeležijo izpopolnjevalnega seminarja. V četrtek se bo na redni seji sestal občinski svet, ki bo med drugim izglasoval proračun za leto 1978, v petek pa bo srečanje občinskih u-praviteljev in pristojnih šolskih predstavnikov v zvezi s poimenovanjem osnovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču. - bs - Organizacijska konferenca miljskc sekcije KPI Miljska sekcija KPI je pripravila za sredo, 29,, in četrtek, 30. t.m organizacijsko konferenco, ki bo v dvorani kina »Verdi* v Miljah. De la se bodo začela v sredo ob 20. uri, ko bo o delovanju sekcije po ročal njen tajnik Antonio Čerini. Sledila bo razprava. V četrtek se bo razprava nadaljevala ob 19. uri, potem pa bo imel deželni podtajnik KPI Silvano Tarondo zaključni poseg. • Tržaška občina sporoča, da zaradi del na vodovodu vzdolž Ul. Pondares velja prepoved vožnje za motoma vozila do zaključka del, in sicer po Ul. Pondares na odseku med Ul. Apollina-re in Trgom Stare mitnice. Zaradi tega bo Ul. Apollinare enosmerna. Iz zgoniške občine Po nekajletnem birokratskem po Stanku, ki ga je vodil osrednji tehnični urad v zvezi s prispevkom vladnega komisariata za razširitev odseka ceste na zahodnem delu Bri-ščikov, je vendarle napočil trenutek realizacije del. Na javni dražbi je namreč prevzela dela, za katera je razpoložljivih 9.450.000 lir, družba De Paoli. Upajo, da bodo z omenje nim zneskom lahko delno tudi asfal tirali odcep pokrajinske ceste iz Briščikov proti Opčinam, ki je precej «luknjasta». Podobno kot vse šole, bosta tudi občinska otroška vrtca/ v Gabrovcu in Zgoniku zaprta do torka, 28. t.m. Občinska uprava je nadalje odločila, da v vrtcih ne bo pouka od 3. do 7. aprila, da se tako omogoči Z NUŠIUEVIM DELOM «OBLAST» SSG odhaja na enotedensko gostovanje v SR Srbijo Nastopilo ho v Svetozarevu, Kragujevcu, Nišu in Beogradu, na povratku pa še v Ljubljani Stalno slovensko gledališče odhaja danes na enotedensko turnejo v Socialistično republiko Srbijo, na povratku pa bo nastopilo tudi v Ljubljani, z Nušičevo igro 'Oblast* v režiji beograjskega režiserja Miroslava Beloviča. Gostovanja naše gledališke hiše v Jugoslaviji spadajo v okvir rednih programskih izmenjav z jugoslovanskimi gledališči. Skoraj bi lahko rekli, da gre za že ustaljeno rutino, če ne bi šlo še za mnogo več: namreč za medsebojno prenašanje in interpretiranje gledaliških del skozi katera se ne manifestira toliko poklicna bravura, kot predvsem univerzalnost odrskega medija neglede na jezik in miljejsko pogojenost igranih del. Dejstvo, da odhaja SSG v goste k srbski publiki prav s srbskim avtorjem, potrjuje to trditev. Z 'Oblastjo* v Belovičevi režiji se je naš igralski kolektiv v zadnjih letih morda najbolj vživel v svet, ki ni slovenski ir ki je povrhu tudi za srbsko sredino, zaradi svojega beo- grajskega žargona, svojski. Res je, da je treba poleg sposobnosti naših igralcev velik delež zasluge za to pripisati režiserju, ki velja za enega najboljših tolmačev Nušičevega opusa, a ostaja tudi nesporna resnica, da Nušič ni samo oblikovalec srbskih ljudi med dvema vojnama in pred prvo vojno pač pa oblikovalec splošnih človeških značajev, kar ga uvršča med tiste avtorje, po katerih lahko segajo z uspehom gledališča katerega koli naroda. Naše gledališče je bilo v Beogradu vedno drag in dobrodošel gost. Ne dvomimo, da bo tudi tokrat, ko bo razen v Beogradu nastopilo še v Svetozarevu, Kragujevcu in Nišu, torej v pravem srcu Srbije. Turneja bo naporna, saj bodo nastopali vsak dan v drugem mestu, toda že sama zavest, da se podajajo na pot plemenitega poslanstva, bo našim gledališčnikom v spodbudo, da bodo dali od sebe vse, kar premorejo, da si zagotovijo simpatije srbskega občinstva in priznanja strokovne kritike, (jk) Padec s konja Včeraj popoldne je med ježo v bližini Bazovice padel s konja 34-letni Slavko Berce iz Bazovice, Ul. Iga Grudna 57. V večernih urah se je Berce zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi poškodbe desne rame sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 25 dneh. Veliko ljudi rado izkoristi velikonočne počitnice, kot vemo, za krajše ali daljše izlete in potovanja, ki imajo lahko različno vsebino. Med najbolj zanimivimi pa se nam zdi izletniška pobuda skupine iz San Rema, ki že nekaj let izkorišča velikonočne počitnice za obisk znamenitih krajev odpor ništva. Pobudnik teh izletov po sledovih nekdanjih partizanskih borb in trpljenja je krajevno vodstvo ANPI ob sodelovanju občinske uprave. Potem ko so partizani iz San Rema in njihovi svojci obiskali Marzabotto, Ardeatinske jame in druge podobne kraje, so se že drugo leto zaporedoma odločili za naše kraje, kjer so sledovi junaških in pretresljivih časov pred tremi desetletji najbolj vidni in živi, kot je ob včerajšnjem srečanju pri Korošcih dejal predsednik sekcije ANPI iz San Rema Renzo Orvietto. Skupina je v včerajšnjih dopoldanskih urah prispela na Grad sv. Justa, kjer sta jo sprejela in pozdravila podžupan Cesare in predsednik letoviščarske in turistične ustanove posl. Tombesi. V spremstvu tržaških predstavnikov VZPI ANPI so nato gostje iz San Rema, med katerimi je bilo tudi veliko mladih — znamenje, da vlada tudi med mlajšimi rodovi veliko zanimanja za vrednote in spomenike odporništva, — odšli v Rižarno, kjer so počastili spomin šte- vilnih žrtev nacifašizma. Poklonili so se tudi spominu padlih v NOB pred spomeniki v Križu, Dolini in pri Korošcih, kjer je bila v popoldanskih urah tudi kratka slovesnost s ppfložnostaimi pozdravi ter nastopom njihovega pevskega zbora, ki je zapel več italijanskih odporniških pesmi. Navdušen nad toplim tovariškim sprejemom (na sliki gostje pri Korošcih) v naših krajih se je v imenu gostov zahvalil predsednik Orvietto, dobrodošlico z orisom problemov slovenskega življa v miljskih hribih pa je izrazil Peter Viola. Skupina iz San Rema bo danes odpotovala v Ljubljano, kjer bo gost tamkajšnje zveze borcev. Kino ATENTAT NA TRŽAŠKI SEDEŽ POLICIJSKE SOLE \ Molotovki na dvorišče vojašnice pri Sv. Ivanu Nobene škode - Preiskava agentov političnega oddelka kvesture Včeraj ponoči so neznanci zagnali dve zažigalmi steklenici na dvorišče vojašnice policijske šole pri Sv. Ivanu. Neznani atentatorji so zagnali steklenici čez visok zid na gornji strani vojašnice, kjer je dostop sorazmeroma najlažji, saj vodi ob zidu asfaltirana cesta. Steklenici sta se raztreščili na dvorišču, vendar nista povzročili nobene škode; zgorela je samo vnetljiva tekočina (verjetno bencin), ki sta jo vsebovali. To, je že drugi atentat na vojašnico pri Sv. Ivanu, že poleti leta 1973 so namreč neznanci z istega mesta zagnali na dvorišče vojašnice nekaj molotovk. Preiskavo o včerajšnjem atentatu vodijo agenti političnega oddelka tržaške kvesture, ki pa še niso u-gotovili, če gre za «delo» desničarskih ali levičarskih skrajnežev. Neizpodbitno pa je, da gre za ponoven člen v verigi ustvarjanja napetosti, ki se v teh dneh stopnjuje po vsej Italiji. Sedemčlanska družina se je zastrupila s kalamari in sardoni Sedemčlanska tržaška družina se je morala včeraj ponoči zateči v tržaško bolnišnico pri Magdaleni zaradi zastrupitve z ribami, kalamari in sardoni, ki so jih kupili na glavni ribji tržnici. Malo po predsinočnji večerji so nekateri člani družine Za-nutel iz Ul. Piccardi občutili močne želodčne krče, ki so se v nočnih urah še stopnjevale. Okoli 4.30 ko so postale bolečine nevzdržne, so zato poklicali reševalce Rdečega križa, ki so jih prepeljali v glavno bolnišnico, kjer bodo okrevali v desetih dneh. Na oddelek za infekcijske bolezni pri Magdaleni so spre- Istituto autonomo per le čase popolari della Provincia di Trieste Avtonomni zavod za ljudske hiše tržaške pokrajine RAZPISUJE DVA JAVNA NATEČAJA ZA SPREJEM V SLUŽBO 1 inženirja ali arhitekta (VI. funkcijski pas) t inženirja ali diplomiranega tehnika za napeljave (VI. funkcijski pas) Starost do 35 let, razen prekoračenj, ki jih predvideva zakon. Prošnje na kolkovanem papirju morajo biti predstavljene pri LACP v Trstu do 18. ure dne 30. aprila 1978. Za informacije in pojasnila ter za ogled razpisov se lahko zainteresirani obrnejo na Oddelek za osebje pri zavodu na Senenem trgu št. 6 vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 do 11.30 dopoldne. jeli 72-letnega Giuseppa Zanutela, njegovo 68-letno ženo Leonildo Bus-setto, njunega 40-letnega sina Maura, njegovo 39-letno ženo Claudio Pao-letti ter njune otroke, 12-letnega An-dreo, 10-letnega Maria in 4 leta staro Federico. Dve nesreči na istem mestu Včeraj sta se v slabj uri pripetili kar dve prometni nesreči na istem mestu, to je na Trgu Piave. Malo pred 16. uro je prišlo do trčenja med fiatom 850, ki ga je v smeri proti Trgu Ulpiano upravljala 44-let-na Maria Grazia Buda por. Crescia-ni iz Ul. Piccardi 78 in med motornim kolesom honda, ki ga je upravljal 27-letni Branko Čerkevik iz Kopra. Pri trčenju je Crescianijeva zadobila razne telesne poškodbe in se je morala zateči v glavno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Slabo uro kasneje pa sta na istem mestu trčila avtomobila fiat 500 in giulia. Tudi to trčenje je bilo lažje, saj sta bila voznika oba nepoškodovana, pač pa je potnica v malem fiatu, 63-letna Tea Piccino vd. Rossetti iz Ul. Fabio Severo 10 zadobila zlom lopatice; na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice se bo morala zdraviti mesec dni. Ariston 15.30—22.15 «Vecchia America*. Režija Peter Bogdanovich Burt Reinolds, Ryan 0'Neal, Brian Keith, Tatum 0’Neal. Barvni film. Migrnm 15.00 «Perieolo negli abissi*. Nazionale 15.30 «La bella addormen-tata nel bosco*. Walt Disney. Grattaciello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 16.00 »Ritratto di borghesia in nero*. Omella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.00—22.00 »Piedone L’Africa-no». Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Quando cera lui... caro lei*. Paolo Villaggio, Maria Grazia Buccella. Komični film. Izkaznice niso veljavne. Ritz 16.00—22.15 «La mazzetta*. Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Paolo Stoppa. Barvni film. Izkaznice niso veljavne. Cristallo 15.30 «11 trian^blo delle Ber-mude*. John Huston, Marina Vlady, Gloria Gnida. Barvni film. Aurora 15,30 «Io, Beau Geste e la Legione straniera*. M. Feldman. Capitol 15.30 21.30 »Luomo nel mirino* Clint Eastvvood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00—20.00 »Via col vento*. Clark Gable, Vivien I^eigh. Barvni film, Inipero 15.30 «La grande avventura*. Walt Disneyev barvni film. Ideale 15.00 »La pietra che scotta*. Robert Redford. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «La ragazza dal pigiama giallo*. Dalila Di I^izzaro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.00—17.30—21.00 «1 dieci co-mandamenti*. Režija Cecil De Mille. Astra 15.00 «Herbie al rally di Mon-tecarlo*. Walt Disneyev film. Dean Johnes. V ponedeljek ob 15.00 uri «Simbad e 1’occhio della tigre*. Volta (Milje) 15.00 »Ben Hur*. Charl-ton Heston. Barvni film. Izleti Združenje UNION javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Ravascletto - Moso, ki se bo vršil v nedeljo, 2. 4.1978. Informacije in prijave na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih; v soboto od 10.30 do 12. ure. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30. Avtonomna dežela Furlanija • Julijska krajina RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora št. 0253/Pres. z dne 8. marca 1978, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku št. 24 z dne 22. marca 1978, je deželna uprava razpisala natečaj na naslove za 11 mest pomožnega osebja na poskušnjo, s specializacijo za hišnike - čuvaje (commesso in prova, specializzazione commesso custode) v enotnem staležu osebja Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Prošnje za pripustitev k natečaju naslovljene na Predsedstvo deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine — Generalno tajništvo — Ul. Carducci št. 6 — 34100 Trst, napisane na kolkovanem papirju v smislu navodil, ki jih vsebuje že omenjeni Uradni vestnik, morajo dospeti na Predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 21. aprila 1978. Udeleženci natečaja bodo morali imeti spričevalo osnovne šole. Deželni Uradni vestnik se lahko kupi v Trstu v knjigami »I. Svevo* na Korzu Italija 9/1; v Vidmu v papirnici «Benedetti» v Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici «Centrale» v Ul. XXIV Maggio 3/a; v Pordenonu v knjigami «Minerva» na Trgu XX Settembre. , Ustrezne informacije se dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu — Ulica Carducci 6 in na sedežu za javna dela v Trstu — Ulica Cadoma 11; v Vidmu na sedežu odborništva za krajevne ustanove — Ulica Savorgnana 11 in na sedežu odbor-ništva za kmetijstvo v Vidmu — Ulica Percotto 16; na sedežu pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici — Largo Cu-liat 7 ter v Pordenonu — Ulica Cavallotti 10; v Vidmu na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela — Piazzale Osoppo 1; v Gorici — Korzo Italija 205; v Pordehonu — Korzo Garibaldi 66. Dne 24. t.m. nas je zapustil naš dragi BORIS PERT0T Pogreb bo v sredo ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: sestra Tatjana, brat Aleksij, sestrična Ivanka Sancin in drugi sorodniki Trst, 26. marca 1978 (Pdgrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali 'jb izgubi našega dragega očeta, brata in nonota ANTONA KARIŠA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči: hčerka Valči in sin Vladimir z družino Sv. Križ, 26. marca 1978 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame EMILIJE GRILANC vd. 0RZAN Žalujoči: sinova in hči z družinami \ Nabrežina, Trst, 26. marca 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega REMA MARINOTTIJA se zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani. **»**■,. Posebna zahvala naj gre CŠ Donijo. * ~' *T«t, 2rmarea'ftM ' (Pogrebno podjetje Zimolo) Družina ZAHVALA Ob izgubi naše drage matere IVANKE DARIŠ vd. V1ŠNJEVEC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Gročana, Dolina, 26. marca 1978 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega KARLA PETAROSA Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem, župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin ter ga spremili na zadnji poti. - ' Svojci Boršt, 26. marca 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA VESNAVERJA Posebna zahvala župniku, sorodnikom, znancem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Svojci Salež, 26. marca 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none ANGELE GRUDEN vd. MILIČ Posebna zahvala župniku Bogomilu Breclju, godbi na pihala s Proseka, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Zgonik, 26. marca 1978 Slu ledi nejpride nuter OB PETLETNICI TFS «STU LEDI« V KULTURNEM DOMU V TRSTU v soboto, 8. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 9. aprila, ob 17.00 igU« Izvršni odbor T P P Z obvešča ansambel, da bo jutri, v ponedeljek, 27. t.m., ob 14. uri v Bazovici jugoslovanska TV snemala nekaj pesmi. Ker je vest o snemanju prišla pozno, prosimo vse pevce, godbenike in recitatorje, da se snemanja zanesljivo udeležijo. Ni potrebno biti v uniformi. AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL v torek, 28. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Proseku JAKA STOKA TRIJE TIČKI Veseloigra v dveh dejanjih Režija: Stane Raztresen Občina Dolina v soglasju s PD V. Vodnik, vaško sekcijo, združenjem partizanov in Mladinskim krožkom vabi na javni sestanek ki bo v sredo, 29. marca 1978, ob 20.30 v prostorih PD V. Vodnik v Dolini. Združenje slovenskih medicincev v Trstu priredi, v četrtek, 30. marca, ob 20,- uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 PREDAVANJE O NUKLEARNI MEDICINI Govoril bo predsednik sjovenskega zdravniškega društva prof. dr. BOJAN VARN Vabljeni! ' ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 3. aprila, /ob 19.30 v Gregorčičevi dvoram, Ul. sv. Frančiška 20 Dnevni red: — Poročilo predsednika — Poročilo blagajnika — Poročilo nadzornikov — Razno — Izvolitev novega odbora V morebitnem drugem sklicanju, pol ure Po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1978 ob 16. uri kinodvorana 20.30 v Danes, 26. marca, v Novi Gorici — Soča Petek, 31. marca, ob Gorici — Avditorij Nedelja, 2. aprila, ob 17. uri v Trstu — Kulturni dom Sobota, 15. aprila, ob 20. uri v Sežani — telovadnica Nedelja, 16. aprila, ob 16. uri "v Izoli — Kulturni dom Vabljeni! Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v Velikem Repnu v gostilni Križman. Prvo sklicanje bo v sredo, 29. marca, ob 19.30, drugo pa v četrtek, 30. marca, ob isti uri in v istem kraju. Združenje vabi člane, da se glede na važnost dnevnega reda občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Sledila bo zakuska. Obvestilo izletnikom v Budimpešto Izletnike, ki potujejo 21. aprila v Budimpešto, prosimo, da poravnajo zadnji obrok v petek, 31. marca, ali v soboto, 1, aprila, na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, in sicer med 9. in 13. uro. S sabo prinesite tudi svoj potni list, ki ga bomo zadržali zaradi nabave madžarskega vizuma (7 tisoč lir) vsaj deset dni. Potne liste in obroke lahko prinese kdorkoli, lahko tudi za več oseb skupaj. NA POBUDO SPIJ TAB OB V P HO SVETNEM DOMU V Se jutri na Opčinah razstava A. Gerlovič in T. Stegovec Letos še dve razstavi in Bienale umetnikov - amaterjev Dober obisk na razstavah, ki jih pripravlja SPD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah, še posebej pa naraščanje zanimanja zanje, saj se krog obiskovalcev stalno širi, dokazuje, da se s pravilno kultumo-pro-svetno politiko lahko začenja reševati marsikatero vprašanje, ki se nam zdi nerešljivo zaradi objektivnih težkoč. Vzpodbudno je tudi dejstvo, da ljudje zelo radi prihajajo na odprtje razstav, tako imajo možnost spoznati umetnike, ki razstavljajo, seznaniti se z njihovimi pogledi na umetnost, s tehniko njihovega dela, pa še z mnenjem kritika. Obiskovalci se skoraj brez izjeme ponovno vračajo in verjetno si šele tedaj ustvarjajo svoje mnenje o slikah. Tako se dogaja tudi s sedanjo razstavo akad. slikark Alenke Gerlovič in Tince Stegovec, ki bo odprta še danes in jutri od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Podčrtati je treba tudi dejstvo, da si vsako razstavo ogledajo pod strokovnim vodstvom openski šoli. pa še kaka bližnja. Društvo namerava za prihodnjo sezono omogočiti ogled razstav tudi srednjim šolam področja, kar bi nedvomno predstavljalo nove možnosti sodelovanja med PD in šolo, obenem prispevek k estetski vzgoji naše mladine. V letošnji sezoni ima SPD Tabor v načrtu še dve razstavi in 5. bienale umetnikov - amaterjev. V aprilu bo razstavljala Mila Daneu Perko svojo zbirko pisem in dokumentov iz koncentracijskih taborišč pod naslovom «Nikoli več». Za to zbirko, ki jo stalno dopolnjuje, je Perkova dobila že vrsto mednarodnih priznanj. Naj omenimo le nekatera: s srebrno medaljo je bila odlikovana okt. 1977 na 6. razstavi Balkanfila v Beogradu in leta 1976 v Ljubljani ob počastitvi 35. obletnice vstaje slovenskega ljudstva. Ob 30. obletnici Odporništva pa je bila za isto zbirko odlikovana na razstavi v Genovi z diplomo in častno nagrado. To razstavo bo društvo priredilo s sodelovanjem Zveze partizanov — ANP1 in tako potrdilo v tem izredno težkem političnem trenutku navezanost na ideale svobode. V mejah svojega kulturnega dela bo pri-I spevalo k borbi za spoštovanje tistih vrednot, ki morajo biti jedro vsake človeške družbe. V maju bo 1. srečanje primorskih fotografov. Tudi o tej zanimivi razstavi, na kateri bodo sodelovali klubi s Tržaškega, z Goriškega in iz Slovenije, bomo še pisali. Zadnja razstava bo v juniju, in sicer že tradicionalna razstava u-metnikov - amaterjev. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru društva do 31. maja t.l. Društvo bo določilo komisijo, ki bo ccenila dela in jih določila za razstavo. Ne bodo sprejeta nepristna, izumetničena ali neizvirna dela in dela. ki so bila že razstavljena, (vt) Danes praznuje svoj 50. rojstni dan BRUNA RUPEL - ŠKERL Vso srečo, zdravja in veselja ji želijo mož Alojz, hči Erika, sin Igor, papa, Marica ter brata Aldo in Lučano z druži- Ob rojstvu sina MATJAŽA čestitamo Mirjanu Kaplju prijatelji z Opčin KOBISTNA POBUDA MLADIH Prva številka «Billena» mladinskega odbora SKGZ Mladinski odbor pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi je za čel izdajati svoj «Bilten». Pred nami je prva številka, ki prinaša poročila splošnega značaja o delava nju nekaterih mladinskih in tudi ne samo mladhskih organizacij. fPotreba po takem glasilu je prav gotovo v sedanjem obdobju postala občutljiva — pravita .v svo jem uvodnem sestavku predstavnika mladinskega odbora Igor Komel in Milan Pahor — še posebno, ker se je delovanje Mladinskega odbora temeljito preosnovalo. razvejalo in množično okrepilo. Zato mora poslati bilten za mladinske organizacije vezni člen. ki naj po vezuje in vzpodbuja mladino k aktivnosti in k enotnosti.» Gornja trditev je nedvomno utemeljena. Mladinsko aktiviranje se je v zadnjem času res tako razmahnilo, da mu je že skoraj težko sledili. Prav ta razmah, o katerega pozilivnostni ne more biti nobene ga dvoma, pa prinaša* s seboj tudi drugo resnico, da se namreč dejavnost odvija vedno manj povezano in usklajeno, nevarnost pa je tudi. da se prav zaradi premaihne medsebojne povezanosti na osnovi jasnih hotenj, ki naj bi težila k nekim skupnim programskim realizacijam, vse delo ne obrestuje v taki meri. kot bi se lahko Potem je tu še vprašanje idejnosti v delu, ki jo razumemo kot idejnost v smislu širokih smernic v našem tllliMiiimiriiittiiitiMiiiiiiiiiiiiiHitimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiuMtiiiiiiiiiimitHtiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREJŠNJI PETEK V DOLINI Ganljivo in težko slovo od Zdravka Vodopivca pri Pepaju Sancinu in sklenili, da v počastitev njegovega spomina darujejo 257.000 lir za ureditev okolja ob spomenikih padlim v NOB in tabora ob priliki letošnje 100-letnice. Obenem vabijo vaščane, naj prispevajo v ta namen in naj se udeležijo delovne akcije, ki bo v soboto, 1. aprila. Razstave SPD Tabor vabi na ogled razstave akademskih slikark Alenke Gerlovič in Tince Stegovec, ki je vsak dan od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllll POKOPALI SO GA V BORŠTU Prezgodnja smrt Karla Petarosa Razna obvestila Jutri, 27. t.m., ob 15-30 bo v Dolini 3. tekmovanje med pritrkovalci zvonov iz Brega in drugod. Kot gostje bodo sodelovale tudi skupine Pritrkovalcev iz Slovenije. Dolinčani vabijp vse ljubitelje pritrkovanja. V ponedeljek je nenadoma umrl na svojem domu Karlo Petaros iz Boršta. Poleg svojcev so ga v sredo popoldne opremili na zadnji poti številni prijatelji in znanci iz vseh breških vasi ter iz mesta samega. Karlo je bil dobro znan, ker pač je več let delal kot mesar v Dolini, Boljuncu in v domači vasi. Rodil se je 3. julija 1909 v zavedni, številni kmečki družini. Po končani ljudski šoli se je izučil za mesarja. Karlo izhaja iz družine, ki ji pravijo po domače «spod ce-ste», to je hiša, kjer je bil za časa NOB znani barštanski bunker, katerega so 1945. leta nacifašisti od krili. Tedaj so izgubili življenje štirje borci, med katerimi je bil tudi Karlov brat Danilo. Kot ostali trije bratje je bil tudi Karlo v partizanih in sicer v Sloveniji, kjer so ga Nemci ujeli in zaprli v Begunjah. Od tod so ga 1945. leta poslali v Trst v vojašnico domobrancev, od koder je Karlo zbežal domov in se vključil v osvobodilno gibanje. Dobrega srca in veselega značaja je bil rad v družbi, posebno zadnja leta, ko je bil v zasluženem pokoju. Pred leti je skupaj z bratom Mariom prevzel delo raznašalca Primorskega dnevnika v Borštu ter sta oba zvesto opravljala to delo. Naj mu bo lahka domača zemlja! Bratu Mariu in drugim sorodnikom naše sožalje, (m.m.) V petek, 17. marca, smo v Dolini v volikein-^tj^UfiPrermli na zadnji pobi., zuvo^pgga §fivenca in antifašista ter zvestega Dorca NOB Zdravka Vodopivca. Vodopivec se je rodil v Dolini, kjer je tudi obiskoval šolo, nato se je zaposlil v ladjedelnici in tu delal do upokojitve, vmes pa tudi obdeloval zemljo in gojil domačo trto. Že od mladih nog se je zavzemal za napredne ideale in ob začetku druge svetovne vojne so ga odpeljali v posebne kazenske bataljone. Po kapitulaciji Italije se je znašel v taborišču Carbonara pri Bariju, v katerem so nastali prvi zametki 1. in 2. prekomorske brigade. Pri tem je pokojni aktivno sodeloval in si je kot hraber, a previden borec prislužil med tovariši velik ugled. V borbi za Beograd, kjer je bil tudi ranjen, je bil odlikovan za hrabrost in za zasluge za narod. Po vojni se je vrnil v rodno vas in aktivno sodeloval v vseli naprednih vaških organizacijah ter se pri tem zavzemal za pravice naše narodnostne skupnosti. Zaradi svojega vedrega značaja j<_ bil Zdravko vedno dobrodošel v vsaki družbi, kjer se je sprostil in kot velik ljubitelj slovenske pesmi prepeval tako narodne kot partizanske pesmi. Bivši soborci in tovariši so čutili dolžnost, da pokojnega Zdravka ponesejo k zadnjemu počitku. Po pogrebu pa so se zbrali na sestanku ........................................................................................................................................................ Frančiška 1). Largo Osoppo 1, Ul. Danes, NEDELJA, 26. marca VELIKA NOC Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 18.24. — Dolžina dneva 12.27. — Luna vzide ob 20.37 in zatone ob 6.52. Jutri, PONEDELJEK, 27. inurca VELIKONOČNI PONEDELJEK, RUPERT Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10.8 stopinje, najnižja 3,8, ob 13. uri 10.8 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, nebo sko-raj jasno, veter 6 km na uro severozahodnih dežja je padlo 0,2 mm, morje mirno .temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 24. marca se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 6 oseb. Včeraj - danes ^ RODILI SO SE: Elisa Dapretto, Sara Senter, Raffaella Depretoni, Enrico Ferrini, Anna Mancini. So-nia Damonte. UMRLI SO: 78-letna Maria Al banese, 77-letni Mauro Pesaro, 84 letna Anna Grisonich vd. Zettin, 85-letna Angela Štolfa vd. Štolfa, 72-letna Anna Vitucci vd. Larotel-la. 66-letna Carlotta Sancin OKLICI: čevljar Flavio Tocchet-to in gospodinja Carla Bittante, mehanik Viktor Sole in študentka Leda Vatovani, finančni stražnik Roberto Pomella in uradnica Bri-gida Scaringella, delavec Mario Gus in delavka Rosanna Baron, inženir Guido Saule in uni' erz. študentka Elisabetta Marroni, urad nik Fulvio Palcich in uradnica Marina Cali, Giancarlo Veronesi in uradnica Renata Palusa, delavec Ladislao Ciacchi in delavka Sonia Marc. trgovec Marco Marinaz in uradnica Donatella Vascotto. tiskar Valerio Del Pup in študentka Cin zia Fonda, delavec Mario Martino in uradnica Estella Salvaneschi, šofer Domenico Gatalanp in bolničarka Nora Fon, učitelj Silvio Mar zona in uradnica Laura De Lorenzi, univerz, asistent Giovanni Mo setti in uradnica Tania Lampič, delavec Fabrizio Fabricei in otro ška vrtnarica Marina Cavalcante. ribič Roberto Bruni in trgovka Maura Deste. uradnik Renzo Tuz zi in gospodinja Giuseppina Ipa vec, delavec Carlo Panič in urad niča Marina Mengaziol, šofer Wal- ter Žagar in učiteljica Patrizia Chodorowsky, kemik Gian Paolo Bulgarelli in uradnica Caterina Cerrito, trgovec Adriano Silvestri in prodajalka Rosanna Botteri, mehanik Rodolfo Stefani in šivilja Francesca Mihelin, Aurelio B-ilbis in Giovanna Saia, tehnik Bruno Krese vic in učiteljica Claudia Morgan. uradnik Roberto Ra vasmi in uradnica Silvia Botto, uradnik E-milio Bertuzzi in gospodinja Ezia Demarchi. pnstaniščnik Fulvio Gionchetti in trgovka Patrizia Grandi, delavec Lucio Furlan in gospodinja Maria Valdettaro, delavec Edoardo Pahor in uradnica Marinella Dclise. finančni stražnik Antonio Mastrangeli in gospodinja Pierina Cresci, uradnik Fulvio Be sednjak m uradnica Gabriella Frio-lo. urar Antonio Romaho in bolničarka Nives Marchi. mehanik Fa-bio Bernardis in frizerka Daniela Kauzki. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1. P Giotti (Ul. Sv. ZA VAŠO POROKO cfOTOGRAFlA* EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST. Ul. Oriani 2 (Barrlcra) Zorutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3«) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecellio 24 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2 n Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance (NAM. 1NADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočri pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica:, tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 7 57 87 24 41 CAGLIARI 10 1 9 21 89 FIRENCE 90 79 57 42 «e GENOVA 13 57 36 58 69 MILAN 66 22 33 59 7*1 NEAPELJ 46 4 M 30 87 PALERMO 18 15 65 85 42 RIM 1 50 18 41 6 TURIN 16 65 II 33 11 BENETKE 40 12 35 ENALOTTO 1 69 112 1 2 X 1 1 1 X 1 X KVOTE: 12 točk - 21.168.000 lir; 11 točk — 690.200 Ur; 10 točk - 44.600 lir naprednem narodnostnem boju. Seveda ne gre za kakršno koli predpisovanje. gre pa za zavestno spre jemanje in opredeljevanje do sto lišč, ki Vodijo k istemu ciliu za vse: k zagotovitvi našega narod nega obstoja in razvoja v demo kratični in socialno pravični družbi. Zgrešeno bi bilo prikrivati si resnico, da se - tudi med slovensko mladino v našem zamejstvu pojav Ijajo in v določenih ožjih krogih celo utrjujejo težnje, ki so v da nošnji stvarnosti objektivno škodljive našim narodnim in obče na- prednim interesom v državi, v kateri živimo res kot manjšina a tudi kot sestavni del družbe Zgrešeno pa bi tudi bilo varati sami sebe, da za take pojave ni morda vsaj del krivda tudi na nas samih, na premajhni idejni pronicljivosti v delovanju naših mladinskih organizacij, na premajhni pre p ričljivosti in mobilizacijski sposobnosti. Vsa ta vprašanja so nedvomno prisotna v naporih in razmišljanjih Mladinskega odbora pri SKGZ in izid «Biltena» je rezultat spoznanja, da je nek specifično mlodin ski povezovalni medij danes nujno potreben, tudi mimo vseh drugih informativnih in formativnih sredstev. s katerimi razpolagamo kot SKGZ in kot narodnostna skupnost v celoti, neglede na ideološke tokove. V zgodovini, je še vsako mladinsko gibanje, ki je ponavadi tudi nosilec vedno najvrednejših idei. imelo svoja glasila iti boli kot je gibanje slonelo na jasnih hotenjih, bolj so bila ta glasila idejnopoli tičiio živa Mislim, da bi v to smer moral iti tudi «Bilten» in se v tej smeri tudi kvalitetno razvijati. Prva številka je bolj splošnega značaja, ker je bil namen njenih sestavljavcev očitno podati nekak prikaz, pa čeprav ne povsem iz črpen. o trenutnem delovanju mladinskih in drugih organizacij, v katerih je mladina prisotna. Tako nas številka seznanja z nastankom, delom in smernicami Društva Slo vencev miljske občine, z delova njem tržaškega pomorskega kluba «Sirena» in z njegovimi širše kul turno-prosvetno-šnortnimi ambicijami, z delom Mladinskega centra v Gorici hi Mladinskega krožka v Trstu, pa še z mladinskim odsekom PD Oton Župančič - ŠP Ju-ventina v Štandrežu ter s stanjem slovenskega dijaškega gibanja v šolskem letu 1977-78. Nazadnje je objavljena še izjava Mladinskega krožka Gorica na VI, mladinskem seminarju v Bohinju, (jk) SVEŽI GOMILI V ZGONIKU ifiijeta (iruden vd. Milič Anton Vrsnaver Včeraj je velika množica pogrebcev pospremila k zadnjemu počitku Angelo Gruden vd. Milič iz Zgonika, ki je v starosti 69 let zapustila krog svojih dragih. Pokojna Angela se je rodila v kmečki družini v Samatorci in je že od mladih nog bila zelo delavna. Leta 1931 se je omožila z Alojzom Miličem iz Zgonika, kateremu je povila šest otrok. V težkem predvojnem obrobju je bil njen mož v Nemčiji, kjer je služil kruh za številno družino, Angela pa je morala sama vzgajati in skrbeti za otroke. Pred 25 leti pa je izgubila moža. vendar je vse te težave prebredla s svojo materinsko ljubeznijo do družine, marljivostjo in žulji svojih rok. Skoraj do svojih zadnjih dni je od jutra do večera garala na svoji kmetiji, nosila je mleko v Trst in tako skrbela za družinsko gospodarstvo. Bila je dobrega srca, vsakomur je rada priskočila na pomoč. Bila je trdnega zdravja do pred letom dni, ko si je po kratki bolezni opomogla, letos pa ji smrtna kosa ni prizanesla. Naj ji bo lahka domača gruda, prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje, (bs) CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA DOM JO se zahvaljuje vsem. ki so se poslužili stojnice za Jožefovo, katere čisti dobiček je šel za poimenovanje šole pri Do-mju po Mari Samsi. Posebno priznanje staršem u-čencev, ki so to lepo in koristno zamisel izpeljali. Prijateljem iz Boljunta! Prisrčno se zahvaljujem za sodelovanje pri raziskavi o narodnostnih problemih pri nas, vsem tistim »lovensHm delavcem iz Boljunca, ki so mi pomagali s svojimi izkušnjami. Upam, da bo to naše skupno delo koristilo vsem Slovencem. J Alenka Rebula - Tuta Neozdravljiva zahrbtna bolezen je komaj pri 52. letu starosti iztrgala iz družinskega kroga Antona Vesna-verja iz Bajte pri Saležu. Pokojnik je bil po poklicu zidar, ki sj je z vestnim in marljivim delom pri raznih gradbenih podjetjih pridobil u-gled in spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Ob prostem času je tudi obdeloval domr.čo kmetijo, da je u-stvaril družini boljše življenjske po goje. Pred 25 leti sta si obljubila večno zvestob« z Marijo Škrlj, ki mu je povila sina in hčer. Bil je resnega značaja, skrben družinski oče in marljiv delavec, za njim pa ostaja velika praznina. O njegovi priljubljenosti priča tudi veliko število znancev in prijateljev, ki so ga v četrtek pospremili na zadnji poti v prerani grob na zgoniškem pokopališču. Hudo prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje, pokojni Anton pa naj mirno počiva v domači grudi • V torek. 28. t.m.. se bo ob 20 uri na županstvu na Colu sestal repenta-brski občinski svet. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PaDLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob obletnici smrti mame Gabricl-le Zampieri daruje hčerka Marina 3.0C0 lir. Ob 2. obleta.fi smrti Ivana Gustinčiča daruje družina 5.000 lir. Ob obletnici smrti Kristine Mi helj (Branik) darujejo hčerke I vanka. Dragica in Jolanda 3.000 lir. V spamin na svaka Jožeta Sakside iz Branika darujeta Jolanda in Danica 3.000 lir. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB V REPNIČU Namesto cvetja na grob Alojza Bressanija iz Trnovce daruje Peter Milič 10.000 lir. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB V PREČNIKU Ob priliki praznika žena darujejo žene iz šempolaja in Prečnika 34.250 lir. V isti namen darujejo' žene iz Šempolaja in Prečnika1 34.250 lir za popravilo oskrunjenega spomenica v Šempolaju. ZA POSTAVITEV SPOMENKA PADI IM V NOB V SAMATORCI Ob smrti Antona Vesnaverja da rujejo igralke in člani namiznoteniškega odseka ŠK Kras 20.C00 lir. Namesto cvetja na grob Angele Gruden vd. Milič darujejo Berta in Milan Kante 3.000. Silva in Ladi Gabriellj 3.000 ter Milena in Mar čelo Doljak 3.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 6. obletnici smrti sestre Vere darujejo sestra Ida. brata Hadrijan in Ivan Cotič 15.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENKA PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Ob mednarodnem prazniku žena darujejo bazoviške žene 10.000 lir. ZA UREDITEV OKOLoA SPOMENKA PADLIM V NOB V DOLINI darujejo: Angel Veljak 30.000. Dra go Slavec 20.000, Angel Kocijančič 12.000, Angel Kosmač 10.000. Franc Bandi 12.000, Josip Sancin (šarnek) 20.000, Čelo Kocijančič 10.000, Nino šavron 15.000, Josip Sancin (Ježin) 7.000, Lovi ene štrajn 10.000. Marija Marc 5.000, Males Ota 10.000, Marjo Slavec 5.000, Bruno Prašelj 10.000, Bernard Slavec 5.000, Vito Jerco« 5.000, Franc Žerjal 10.000, Stanislav Štrajn 10.000, Ivan (Nino) Slavec 22.000, Just Klun 2.000, Ivan Štrajn (Ix>vretov) 5.000, Anton Marega 12.000. Rafael Kocijančič 5.000 in Viktor Ota 5.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Ob 14. obletnici smrti Josipa Praš-lja daruje hči Marija z družino 10.000 lir. Marija in Kazimir Ma- jevski darujeta 50.000 lir. D. R. daruje 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milke Grilanc daruje Berta ur: c ZA SKUPNOST V spomin na sestro Zoro Grgič vd. Križmančič in brate Karla Grgiča darujeta Lojzka iu Ivan Grgič (Gropada) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milke Križmančič. Zore Marc, Zore Grgič - Križmančič in Pasquette Baitz darujete Zora in Silko Razen 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Grgič - Križmančič daruje Marija Razen (Bazovica) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Romana Ludvika darujejo Lidija, Viktorija in Marija 0.000 lir. V isti namen darujejo Klara in Guštin 3.000 in Stana Kralj 2.000 lir. Karla z Opčin daruje 10.000 lir. V spomin na Ado Možina vd. Co-velli darujejo prijatelji (bar Piccolo z Opčin) 50.000 lir. V spomin na teto Ivanko Dariš -Višnjevec daruje Angelca (Gropa-da) 5.000 lir. V isti namen daruje Marija (Gročana 29) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Križ mančič darujete Marija in Romano Kralj 5.000 lir. V počastitev spomina Karla Petarosa daruj. družina Sedmak (Boršt 15) 5.0C0 lir. Namesto cvetja na grob Karla Petarosa daruje družina Zobec (Boršt 31) 5.000 lir. Ob 14. obletnici smrti predragega Klavdija daruje teta Mila 5.000 lir. V spomin na Viktorja Korena in Zoro Grgič vd. Križmančič darujete Marija ii. Svetko Žagar 10.000 lir. Ob 2. obletnici smrti predrage mame Racman vd. Fonda darujejo hčere 15.000 lir. V spomin na drago botro Rožo Furlan vd. Kuret daruje An; Terbižan 5.(XX) lir. V počastitev spomina dragega pri .iatelja Karla Petarosa daruje družina Petaros (Boršt 125) 40.000 lir. Namesto cvetja na grob Angele Lozej daruje zbor srednje šole Ivan Cankar 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Petarosa daruje Bogdan Družina 5.000 lir. Elite Ospcdaliero Regionale OSPEDALI RIUNITI Dl TRIESTE Deželna bolnišniška ustanova TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE razpisuje javni natečaj za stalno zaposlitev na vpoklic za: 3 MESTA POMOŽNEGA KUHARJA/ICE OBVEZNI POGOJI: diploma o poklicni usposobljenosti ali enakovredno spričevalo ali 3-letna praksa na kuharskem področju. Rok za predložitev prošenj zapade 10. aprila ob 12. uri. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirane osebe obrnejo na personalni oddelek, Ul. Stuparich št 1 - lil nadstropje - soba 40 - vsak dan, razen sobote, od 10. do 12 ure. V počastitev spomina Antona Vesnaverja darujeta Stena in Danica (Bajtaj 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto velikonočnih voščil sorodnikom in znancem daruje družina Grsič (Bazov.ca 13 ) 5.000 lir za PD Lipa. V spomin na Vita Bandija daruje brat Josip z družino 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Pi-ebe-nega, 20.000 za pevski zbor V. Vodnik, 10.0 0 za godbo Breg in 10.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Karla Petarosa darujete družini Černeka (Boršt 14) 2.000 in Petaros (Boršt 99) 3.0C0 lir za PD Slovenec. V spomin na Karla Petarosa daruje družina B ;)e 10.000 lir za TFS «Stu ledi*. Namesto cvetja na grob Karla Petaros? daruje družina Zobec (Boršt 110) 5 000 br za TFS «Stu ledi*. V spomin na pok. Antona Vesnaverja darujete Olga in Zdenka 10 tisoč lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Karla Petarosa daruje Igor Peta.os 10.000 lir za TFS «Stu ledi*. Namesto cvetja na grob Karlu Pe-tair.su darujete Vlaste m Žarko Družina 10.000 lir za PD Slovence. Josip Starc (Opčine) daiuje 2.000 lir za ŠD Kontovei. Podporni član aosip Kocjančič i* Doline daruje 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Antona Vesnaverja darujeta družina Cappel-li 5.000 lir in družina Valentino 5 tisoč lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob pok. Antona Vesnaverja daruje Justina Stubelj 2.0C0 lir za ŠK Kras. Ob 5. obletnici smrti moža Karla daruje žena Justina Stubelj 3.000 lir v isti namen. V spomin na očeta Franca in pok. brate Antona daruje Ivan Kre-sevič 20.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Franca Kreseviča daruje družina Josip Guštin 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. Ob mednarodnem prazniku žena darujejo bazoviške žene 10.000 lir za zadrugo v Bazovici, 10.000 za ŠD Zarja. 10.000 za PD Lipa in 10.000 lir za šolo Primož Trubar. V počastitev spomina dragega brata in strica Karla darujete družini Petaros in Sulli 20.000 lir za PD Slovenec. V počastitev spamina Karla Petarosa daruje družina Sedmak (Boršt 15) 5.000 Ur za TFS *Stu ledi». Namesto cvetja na grob Karla Petarosa daruje družina Hrvatič (Boršt 137) 3.000 lir za TFS «Stu ledi*. Ob 14. obletnici smrti Josipa Pra-šlja daruje hči Marija z družino 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Alojza Bressanija iz Trnovce darujeta Bruna in Josip Milič 10.000 lir za ŠK Kras. , f , -j Namesto cvetja na grob Antona Vesnaverja darujeta Bruna in Josip Miličj5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Antona Vesnaverja darujete Tamara in Zvonko Simo-neta 5.000 lir za ŠK Kras. V isti namen daruje Zmaga Blazina 3.(XX) lir za ŠK Kras. Vojko Bordon daruje 5.000 lir za PD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob strica Antona Kariša daruje Ladko Lozar z družino 10.000 lir za mladinsko godbo v Križu. V počastitev spomina Tončke Fer-luge darujeta Anda in Stanko An-dolšek 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Zoro Marc darujeta sestri Zofija in Marija Križmančič 5.000 lir za PD Lipa in 5.000 lir za ŠD Zarja V počastitev spomina Antona Vesnaverja daruje družina Furlan (Sa-!ež) 5.000 lir za PD Rdeča zvezda in 5.000 lir za ŠK Kras. Ob prvi obletnici smrti malega Marka Pupulina darujejo starši 10 tisoč lir in nona Marija 10.000 lir za Glasbeno matico. V počastite’ spomina Tomislava Pirjevca daruje D. C. 5.000 lir za nogometno društvo Tabor Sežana. V počastitev spomina Karla Petarosa daruje sestrična Anica 10.000 lir za ŠD Breg. V isti namen darujeta Jordan in Jadran z družinama 10.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina Karla Petarosa daruje Ilde Hrvatič 5.000 lir za TFS «Stu ledi*. V isti namen daruje Marta Rapotec 5.000 lir za PD Slovenec. • « * ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V UL. DONADONI PO KARLU ŠIROKU Ob 14. obletnici smrti Stojana Lipan je daruje sestra Majda 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANI PO MARICI GREGORIČ darujejo: Aleksander Biekar 5.000, Savino Švara 5.000, Sandi Renko 5 tisoč. N.N. 5.000. Manuela Starc 1.000, Josipina Furlan 5.000, San-tina Rebec 2.000, Marija Sila 7.000, družina Grahonja 10.000, Marija Kovač 2.000. Pavla Žiberna 1.000. Fio-rella Manzi 500, Luciana Piček 1.000. Pierina Zorn 1.500. Tatjana Ušenič 5.000 in Anite Lorenzi 2.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Ob Prešernovi proslavi daruje PD Fran Venturini 32.500 lir. Starši učencev osnovni, šole od Domja darujejo izkupiček stojnice 300.00«. lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO PARTIZANSKEM lEROJU STANKU GRUDNU Ob priliki praznika žena darujejo žene iz šempolaja in Prečnika 60 tisoč lir. Namesto cvetja na grob vaščana Alojza Bressanija darujejo prebivalci u Trnovce 100.000 lir. ZA POIMENOVNJE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBERNIČU V spomin oa padlega brata na Poraznem daruje Nini 10.000 lir. RAZGOVOR Z BORUTOM INGOLIČEM OB OTVORITVI NJEGOVE KONSTRUKTIVISTIČNE RETROSPEKTIVE V IDRIJI P nmorifcl "dnevnik KULTURA 26. marca 1978 Cas naklonjen knjigi Borut Ingolič je glavni urednik zalozbe Mladinska knjiga v Ljubljani, torej urednik zagotovo naše največje založbe. Poprosili smo ga, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj o problemih slovenske knjige. — Kot glavni urednik največje slovenske založbe. Mladinske knjige, se vsak dan srečujete s knjižno problematiko. Kako bi oecnili trenutni položaj slovenske knjige? — Vedno je nehvaležno ocenjevati trenutke, brez eksaktnih podatkov in meril. Tem bolj nehvaležno pa je ocenjevati kulturno dobrino, kar je v vseh svojih e-lementih knjiga, čas v katerem živimo je po eni strani izrazito naklonjen knjigi, po drugi plati pa so vzporedni učinki potrošništva, hitrega tempa življenja in drugi tisti elementi, ki v določenem trenutku zmanjšujejo odmevnost knjige, zavirajo njen hitrejši razvoj in negativno vplivajo na širjenje bralnosti. Toda ti u-činki so resnično vzporednega značaja. Menim da je čas in družbena ter kulturna klima dokaj naklonjena knjigi, naša dolžnost je le, da jo izkoristimo in jo s svojim delom nenehoma oplajamo. To pomeni, da moramo vgraditi knjigo, kot kulturno in družbeno dobrino, v vse niti življenja, da bo postala potreba, ne nuja. Današnji čas nam to vsekakor omogoča. če ocenjujem torej iz tega zornega * kota današnji trenutek in položaj knuge, je ta vsekakor dober, predvsem zato, saj omogoča v vseh svojih elementih hitrejši in smotrnejši razvoj. — Smo socialistična družba in kot taka vrednotimo tudi knjigo drugače in ne kot izključno tržno blago. Boj za poseben status knjige traja že dolgo. Ali smo, razen deklaracij, dosegli v tem smislu kaj konkretnega? — Deklaracije in akcije zadnjih let ali minulega leta moramo gledati kot del procesa v bitki za povečanje bralnosti, dostopnosti knjige in postopnemu spreminjanju miselnosti, da je knjiga tržno blago pa čeprav posebnega družbenega pomena. V tem procesu so posamezne akcije nujne, saj vzpodbujajo hitrejše odvijanje razvoja, ga kratkoročno usmerjajo in dajejo dodatne impulze, katerih odraz in učinek pa ni viden takoj. V tej luči je treba tudi razumeti posamezne akcije in njihove rezultate. Nesmiselno in nerealno bi bilo pričakovati takojšnje učinke in le po .njihovih enkratnih rezultatih ocenjevati nji-uovo smiselnost in pOtrebhošt. Povečevanje bralnosti, povečevanje knjižne produkcije, povečevanje dostopnosti knjige, predvsem pa vzbujanje želje in potrebe po pisani besedi ni in ne sme biti muha enodnevnica, ampak mora predstavljati strnjeno in neprestano akcijo, ali bolje rečeno načrtno delo. ki predstavlja in je del kulturne politike. To delo mora v svojem jedru postati nosilec procesa, ki s svojimi pozitivnimi vzvodi nenehno spreminja In pospešuje pozitivne tokove, kateri nosijo v sebi končni cilj, da se bo slovenska knjiga dokončno otresla merkantilističnega tržnega vrednotenja. Tako vrednotenje mora zamenjati vrednost njenih kulturnih, družbenih in estetskih vrednot. V minulih letih se je ta pozitiven proces začel odvijati hitreje, njegov učinek se posredno, v nekaterih primerih pa že neposredno, odraža pri zboljševanju položaja kniige in njeni večji odmevnosti. Naša naloga je le, da mu po svojih kreativnih in delovnih močeh sledimo in v njem ustvarjalno delujemo. — Kljub vsemu temu Je treba knjigo le prodati. Ali naši kupci zmorejo cene knjig, po katerih knjigah največ segajo in, ali se založniška uredniška politika ujema z zahtevami in okusom bralcev? — Menim, da mora biti uredniška politika na eni strani tesno povezana z zahtevami, nivojem in potrebami bralcev, na drugi strani pa mora biti z delom programske politike vsaj korak pred njimi. Naloga založb je, da s svojimi celovitimi programi in programsko letno in večletno politiko dvigujejo nivo bralnosti', odkrivajo nove smeri ustvarjalnosti in so tako s svojimi izdajami in programi odraz utripa in dela kulturne moči in ustvarjalnosti. V določenem času morajo postati re-flektivno telo kulturnega in u-slvarjalnega utripa tako ožje kakor širše domovine in posredovalec najžlahtnejših kulturnih vrednot drugih narodov našega vse manjšega sveta. Ta kreativna in družbena vloga založb pa mora biti tesno povezana z nenehnim ustvarjanjem takšnih pogojev, ki bodo vplivali na večjo dostopnost knjige in zmanjševali njeno tržno vrednotenje. Iskanje poti v uveljavljanju svobodne menjave dela od ustvarjalca do bralca, mora postati imperativ našega dela. Povečanje števila znanih uporabnikov knjige, vzbujanje potrebe po branju, iskanje proizvodnih pocenitev, usklajeno vsebinsko načrtovanje, izločitev knjige in knjižnih zalog iz obravnavanja tržnega blaga in še kaj, bo zmanjšalo in zavrlo rast njene proizvodne in prodajne cene ter omogočilo njeno večjo odgovornost. Obenem pa omogočilo večji razmah knjižne u-stvarjalnosti. njeno večjo vsebinsko pestrost, ki bo še v večji meri zmožna in sposobna zadovoljevati potrebe številnih interesov in streči različnim nivojem bralnosti. Povedano enostavno to pomeni, da bomo lahko izdajali dovolj znanstvene in strokovne literature pa pesniških in izvirnih ter prevodnih del, družbene in družbeno politične knjige, filozofskih razprav in romanov ter tudi tako zvanega lažjega branja. — Tudi v Sloveniji smo po zgledih iz tujine ustanovili tako imenovani knjižni klub. Kaj lahko poveste o tej akciji in njenih u-spehili? — Svet knjige, v katerem je danes preko 130.000 članov, je u-smerjen predvsem v oblikovanje in izpopolnitev individualnih knjižnic, katerih vloga je in bo vedno pomembna kot osnovno gibalo bralnosti. Bogatitev individualnih knjižnic, navajanje na redno branje in prisotnost informacije o knjigah je osnovni namen Sveta knjige. Danes je Svet knjige le člen v verigi številnih načinov posredovanja knjige in sam po sebi ne bi mogel obstajati ali pa bi bila njegova vrednost minimalna. Toda v sklopu celote predstavlja danes pomemben faktor posredovanja pisane besede. Struktura članov namreč kaže, da prihaja s pomočjo te oblike prodaje knjiga organizirano v roke tistih bralcev, ki do danes ali še pred kratkim niso redno posegali po knjigi in jim pisana beseda ni predstavljala del njihovega življenja in zadovoljevanja potreb, že za ugotovitev pomeni pozitivno vlogo Sveta knjige in mu daje garancijo za njegov nadaljnji razvoj in obstoj, toda naj ponovim, le v verigi e-novitega posredovanja knjige. — Slovenske založile so se znova samoupravno lotile skupnega izdajanja tako imenovane žepne knjige. Že doslej je bilo nekaj takšnih poskusov pa v nekem smislu niso uspeli. Kako ocenjujete sedanjo akcijo? — Dosedaj izdanih trinajst knjig žepnega formata in manj kot leto ■ dni, ko so te knjige na knjižnem tržišču, je premalo, da lahko zadovoljivo ocenjujemo ali je oživitev žepne knjige v Sloveniji uspela ali ne. Potrebno bo nekajletno načrtno delo, potreben bo še boljši in obsežnejši ter vsebinsko pestrejši program in potrebno bo zmanjšati prodajno ceno tovrstnim izdajam, da bo ta oblika knjige, ki je v svetu dokaj razširjena, zaživela tudi pri nas. Vse te komponente pa so tudi tesno povezane z razširjenjem bralnosti in spreminjanjem nekaterih naših specifičnih zakoreninjenih odnosov do knjige. T£ skujjffc akcija venskih zdloifb ijje spre ostati samljeni, Jtftltoj Jtwj#nb sme biti edina vez med njinti. Mnogo več, kot skupno izdajanje žepnih knjig, bomo storili slovenski založniki, če se bomo trdneje, bolj organizirano in predvsem bolj smotrno povezovali v programskem smislu. Pred nekaj meseci začeta akcija Socialistične zveze nakazuje nekatere osnove programskega povezovanja in dela. Te osnove je treba smiselno vgraditi v naše programsko delo in načrtovanje, združevati sredstva in kreativne moči pri pripravi in izdaji tako zvanih temeljnih del in obsežnejših založniških izdajah ter dogovorjeno in usklajeno pripravljati letne in večletne knjižne programe. Bolj strnjeno in dogovorjeno programsko delo bo samo po sebi prispevalo k širjenju programskega spektra, v katerem bo imela v prihodnjih letih svoje mesto tudi žepna knjiga. — Slovenci še nikdar nismo izdajali toliko knjig letno. Tudi precej založb imamo. Ali je to dobro in kako ocenjujete prihodnost slovenske knjige tako glede izbire in vsebine kot tudi glede prodaje? Nekateri kritiki govore in pišejo, da smo v trenutku ustvarjalne krize, da je knjiga nasploh v krizi in podobno. Menim, da je le majhen del tega res. Veliki roman ali »velika* pesem ne dozori vsako jesen kot hruška medenka. Tudi ob pomanjkanju tako zvanih enkratnih stvaritev pa nastaja veliko dobrega in izhaja veliko knjig, ki ne bodo pozabljene že jutri. Veliko je takih del, ki izstopajo iz povprečja in veliko je novih smeri, ki si iščejo pot in mesto v slovenski literaturi. Nekatere zbirke, ki jih imajo naše založbe, pri nas zbirka Pota Mladih, so ustvarjene zato, da v njih izhajajo avtorski prvenci. V teh zbirkah so pred leti izšla prva dela nekaterih danes mladim in odraslim bralcem znanih pisateljev in pesnikov. Tako delo je porok, da se ustvarjalnost širi in oplaja in menim, da je pri nas vsaj v tej smeri dovolj zamaha. Izdaja se veliko in vsako leto več, pa čeprav nekateri trde, da še vedno premalo. Programi založb so bogatejši in v določenem smislu tudi smelejši, kar vse prispeva k pestrosti programa, njegovi inovativnosti in seveda v končnem efektu tudi odmevnosti. Nekateri pesimistično razpoloženi opazovalci trde, da je razvoj pisane besede in knjige premajhen in prešibak. Toda mislim, da taki in njim podobni ne poznajo celovitosti knjižnih izdaj enega leta, kaj šele dveh ali treh preteklih let. Morali bi primerjati izdaje in izide preteklih treh let, jih kulturno, estetsko, družbeno in znanstveno ovrednotiti ter primerjati s tremi leti desetletja nazaj. Razlika bi bila vidna in napredek tudi. Ta napredek, pa je seveda porok, za nadaljnji razvoj in bodočnost slovenske knjige. Naj ne moti 16 založb, naj bodo le te programsko in delovno bolj usklajene in v določenem smislu specializirane pa jih je lahko, vsaj tak je moj oseben pogled, tudi več. V prihodnjih letih bomo morali knjigo še bolj osvoboditi spon tržne logike in jo še bolj obravnavati kot trajno kulturno, družbeno in vsečlove-ško dobrino. Potem bo pot od rokopisa do bralca hitrejša, lažja, mnogo širša in lepša ter tudi cenejša. Razgovor vodil in pripravil DUŠAN ŽEMEZNOV Černigoj - avantgardist in revolucionar v V A. Bassin: «SeIe v zadnjih letih skušamo odkriti, ovrednotiti Černigojev ustvarjalni poizkus, star več kot petdeset let, zaradi katerega smo mu tudi izročili najvišje slovensko kulturno priznanje leta 1976 - Prešernovo nagrado za življenjsko delo» Avgust Černigoj z gosti na otvoritvi retrospektivne razstave v Galeriji Idrija (Foto Janko Prelovec - Idrija) llllllllllllllllllll|||||||||||||||llltlM|||||M|||if|»||||1|l,l|l,,,,||,,,|1|,11|,|,,I|,|||||1||||,1|I|11M|||1M|||I|||I|||1|||||||||,|11|,||(||||||||1|'|||mll|||I|1||1|1|||(|||||||I(1||||11(|11(||||||(i||||tI|||1|||||11|||(1|(|1|1(11|||(||(|1(||11|llllllltll||111|(|1 S KONCERTOM V KULTURNEM DOMU V ABONMAJU GM Učinkovito sklenjen lok 25-letnega delovanja orkestra Glasbene matice Nepogrešljiv dejavnik v zamejskem kulturnem življenju - Zasluge dirigenta Oskarja Kjudra - Imeniten nastop mladih solistov Šiškoviča in Košute ter nadpopreeno muziciranje z ljubljanskimi gosti okrepljenega orkestra Solista Črtomir šiškovič (levo) in Gorjan Košuta (v sredini) med jubilejnim koncertom ojačanega orkestra Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra Na jubilejnem koncertu preteklo soboto ie orkester Glasbene matice, tokrat v večji zasedbi s sodelovanjem orkestrašev RTV Ljubljana pod vodstvom njihovega stalnega dirigenta Oskarja Kjudra predstavi' Uverturo h Glucko-vi operi Ifigenija na Avlidi, Mozartovo Koncertantno simfonijo v Es duru (KV 364) s solistoma Čr-tomirom šiškovičem (violino) in Gorjanom Košuto (viola), Schubertovo simfonijo v h molu ter osmi Dvorakov Slovanski ples. Ob tej priložnosti se moramo vsaj bežno spomniti poti, ki jo je v petindvajsetih letih prehodil ta naš ansambel. Današnji orkester Glasbene matice je naslednik orkestra, ki je deloval že v prvem obdobju tržaške Glasbene matice, ki je bila ustanovljena 1. 1909 in je bil že tedaj, zlasti v prvih letih po prvi svetovni vojni močan dejavnik koncertnega življenja centralne slovenske glasbene ustanove na DAN, št. 72 Pravkar je izšla že težko pričakovana nova številka mesečnika DAN, ki ima na naslovni strani Župančičevo podobo (žal tokrat v zelo slabem tisku) in ki je tudi sicer s tremi prispevki posvečena velikemu pesniku ob 100-letnici njegovega rojstva. Izpod u-rednikovega peresa je uvodnik, v katerem ugotavlja, da se zamejski Slovenci pesnika še s posebno ljubeznijo spominjamo zaradi boleče občutenega vprašanja, kaj bo z »mejniki štirimi*, zaradi pretresljivih opisov goriških beguncev, zaradi njegovega prisrčnega voščila ob otvoritvi slovenskega gledališča v Trstu. Na notranjih straneh je sestavek Marka Kravosa z naslovom «V svojem jeziku kot v lastni koži», ki obravnava »očiščevalni pohod na naše besedišče* in si pri tem pomaga z Župančiče- vim razmišljanjem, da »tudi jezikovna oblast izhaja od spodaj, iz ljudstva*, nazadnje pa še ponatis ene izmed redkih Župančičevih proz «Iz beležnice Pavla Kuzme* z imenitno Palčičevo ilustracijo. Ostala vsebina je pretežno politično aktualna s posebnim poudarkom na teroristični zločin v Rimu in na ugrabitvi predsednika Krščanske demokracije KD Alda Mora. O tem piše Bogo Samsa. Katju-ša Tretjak objavlja svoj razgovor s sodnikom za mladoletnike dr. Lenzonijem o »mladih prestopnikih*. Dušan Jelinčič podaja »anali-lizo Trsta* skozi opazovanja in mnenja članov centra za prosti čas iz Firenc, ki so nekaj dni gostovali v Trstu. Jože Pirjevec nadaljuje svoje «Dogodke in misli* z redko pronicljivostjo, Josip Tavčar pa spis «Stendhal in Trst*. V številki so še prispevki o športu, ocene in misli ter drugi drobiž. Tržaškem. Kakor glasbeno šolo in druge slovenske kulturne dejavnosti pa je fašizem zatrl tudi delo orkestralnega ansambla. Po osvoboditvi je nekaj let deloval orkester v okviru Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom Ubalda Vrabca in občasno tudi godalni ansambel Glasbene matice, ki ga je vodil Karlo Sancin. Nekaj let kasneje se je začel razvijati v okviru delovanja šole GM šolski orkester in iz tega orkestralnega ansambla je izšel orkester GM, ki se je pod vodstvom Oskarja Kjudra razvil v teku let v pomemben glasbeni dejavnik. Njegovega delovanja ne moremo primerjati s poklicnimi orkestralnimi korpusi, saj so orkestru GM v vseh letih delovanja primanjkovali najrazličnejši pogoji za nemoteno delo, predvsem finančna sredstva. Opravil pa je vendarle pomembno glasbeno delo tako v okviru koncertnega delovanja Glasbene matice in njene glasbene šole, kakor na drugih področjih slovenskega kulturno - prosvetnega življenja. Na koncertnem odru je orkester GM nekajkrat predstavil glasbena dela — tudi domačih avtorjev — na kvalitetni ravni, ki ji ni bilo oporekati. Z njim so sodelovali tudi prvovrstni solisti, poleg gostov tudi domači glasbeni umetniki. Orkester je dostojno predstavil delovanje Glasbene matice pri številnih gostovanjih v drugih kulturnih središčih v Italiji in v Jugoslaviji, tako tudi na koncertih v Ljubljani, v Beogradu, v Dubrovniku, na Reki, v Pulju in drugod. Na področju glasbeno pedagoške dejavnosti je orkester kot spremljevalec solistov glasbene šole o-mogočil izvedbo koncertnih del, kar je bilo zlasti važno za dijake ki so se poklicno usmerili v glasbeni študij. Ne bi se ustavljali ob naštevanju številnih nastopov ob najrazličnejših priložnostih, tudi v okviru drugih ustanov, saj je o njih pogosto poročalo naše časopisje, spomnili pa bi še na eno od nalog, ki si jih je zadal orkester ali bo- lje rečeno njegov agilni dirigent Oskar Kjuder: organiziranje operet. Z izredno energijo je ob sodelovanju članov orkestra, pevcev in članov Slovenskega gledališča predstavil nekaj operetnih del, ki jih je širok krog ljubiteljev glasbe toplo spre,jel in ki so prinesla med naše poljudne glasbene prireditve poživitev ter je le škoda, da se je tovrstna dejavnost opustila. Če povzamemo ta kratka razmišljanja in spomine na opravljeno delo, moramo izreči priznanje delu orkestra. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da so bili dosežki orkestra sicer pomembni, vendar (»gojeni prevečkrat ali bolje rečeno prvenstveno na kratkoročne učinke. Orkester bi bil perspektivnejši, če bi ob doslednem upoštevanju realnih pogojev delovanja, svojo nalogo zasnoval na daljše razdobje, se naslonil v večji meri na instrumentaliste, ki so izšli iz šole Glasbene matice ter pri izbiri programa upošteval dejanske možnosti. Priznati pa je tudi potrebno, da okoliščine niso bile vselej naklonjene uresničevanju teh smernic, ki pa bi gotovo olajšale nalogo dirigentu, katerega delo je bilo dostikrat zares težaško, in tudi Glasbeni matici. Ob kroničnem pomanjkanju materialnih možnosti in ob premajhni občutljivosti naše kulturne javnosti za tako pomčmbno glasbeno poslanstvo, dvomimo, da bi nekdo drug kot Oskar Kjuder bolje izpeljal to delo in zato kljub nekaterim neprazničnim pripombam ob tem orkestrovem prazniku, zasluži priznanje dirigent, kakor zaslužijo priznanje stalni člani orkestra, zlasti starejši — med njimi tudi italijanske narodnosti. Nekateri od njih so lahko s svojim resnično tovariškim odnosom do delovanja orkestra in do Glasbene matice na splošno za vzgled mlajšim rodovom. Osrednjo točko jubilejnega koncerta je predstavljala Koncertant-na simfonija za violino in violo ter orkester v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta iz 1. 1780. Kon- certantne simfonije so v obdobju zgodnje klasike, pa tudi še kasneje, imenovali koncerte za dva ali več solistov ob spremljavi orkestra, kar spominja na predklasič-ni Concerto grosso za godala, v katerem nastopata izmenično orkester in grupa solistov s posebnim poudarkom na dinamičnem kon-trastiranju. Mozartova Koncer-tantna simfonijite&isiaihru je čudovito glasbeno delo v dokaj redki literaturi za dvoje godal. Solista se izredno lepo dopolnjujeta in izmenjavata v vlogah, kar velja še posebno za‘drugi stavek z globoko občuteno molovsko melodijo. Gorjan Košuta in Črtomir šiškovič sta oblikovala svoj part tehnično brezhibno, muzikalno prefinjeno in s posluhom za stilne značilnosti skladbe. V soigri je bilo sicer čutiti nekatere razlike o-snovnega pojmovanja oziroma pristopa k Mozartovi umetnini, vendar to nikakor ni motilo saj se nista nikdar razhajala v skupni liniji. Izredna interpretacija obeh solistov je dvignila koncert kljub mestoma ne vselej zanesljivi spremljavi orkestra, v pravo u-metniško doživetje. Občinstvo je nastop obeh mladih umetnikov, ki sta izven sporeda zaigrala še Mozartov Rondo, zelo toplo sprejelo in ju nagradilo, kakor tudi dirigenta, z iskrenim odobravanjem. S simfonijo v h-molu Franza Schuberta se je orkester oddolžil velikemu mojstru, ki se ga letos spominjamo ob 150-letnlci njegove smrti, Delo je bilo napisano 1. 1822 in je bilo zlasti v preteklosti zelo pogosto izvajano v izvirniku, kakor v vseh mogočih priredbah. Simfonija s svojimi dramatičnimi viški prvega stavka in z nasičeno melodiko pritegne tudi podpovprečnega poslušalca, prav ta nasičenost pa mestoma učinkuje enolično in na trenutke skoraj osladno. Prvenstveno emotiven pristop k izvedbi h mol simfonije, ki jo je dirigent oblikoval z velikim žarom in prizadevnostjo ter izpeljal do učinkovitega razmaha, je bržkone vplival na nekatere neizči-ščenosti, zlasti ob začetkih in zaključkih glasbenih fraz kar pa bi dirigent utegnil odpraviti, če bi i-mel možnost stalnega dela z orkestrom v tej zasedbi. Vsekakor pa je izvedba simfonije rasla muzi-kantsko živo ob zavzetem sodelovanju večine članov orkestra. Prav skladba, ki utegne s svojo čustveno vsebino zavesti tudi dokaj izkušenega vodjo orkestra, zahteva do potankosti izbrušeno tehnično pripravo, kar je seveda težko zahtevati v primeru, ko ansambel ne deluje redno v tej zasedbi. Preprosto a muzikalno visoko vredno vsebino Gluckove uverture, ki se ne zgleduje po praznih učinkovitostih, je Kjuder oblikoval tehnično sigurno in muzikalno prepričljivo ter je z muzikalne plati predstavlja najboljši dosežek orkestra. V izvedbi Dvofakovega Slovanskega plesa št. 8 v g molu (Fu-riant) je dirigent še preveč, razpel svojo muzikalno in gestično izraznost ter to priljubljeno delo češkega skladatelja predstavil pretirano virtuozno. Prav s tem pa je požel pri številnih poslušalcih glasen aplavz ter na svoj način u-činkovito zaključil jubilejni koncertni večer. j_ Ko smo se v sredo popoldan z avtobusom peljali proti Idriji, je bil prof. Avgust Černigoj proti svoji navadi molčeč, nekam vase zagrebljen, kot da bi se pripravljal na neko novo duhovno doživetje, ki zahteva miselne koncentracije in p»govor s samim seboj. Nič čudnega, v skupini kakih 40 članov tržaškega Slovenskega kluba smo se peljali na otvoritev njegove konstruktivistične retrospektive v Idrijo in razumeli smo v možu, ki ga samo na videz nič ne prizadene, razumljivo vznemirjenost. V Sežani so se nam priključili še tamkajšnji kulturni delavci, Lučka Čehovin, Jolka Milič, prav nič bodikava, kot so njeni članki, pa še nekateri drugi. * * * Častitljiva stavba z Idrijsko galerijo v drugem nadstropju, je v času Marije Terezije služila za skladišče žita. Očrnelo tramovje njenih podbojev in nosilnih gred vzbuja spoštovanje. Tokrat ga vzbuja še bolj, kajti obsežen prostor je za nekaj tednov sprejel dela našega likovnega staroste profesorja Černigoja iz časov izpred petdesetih let in kasnejša, ko je njegov nemirni, revolucionarni in avantgardni duh razgibaval tedaj zatohlo in reakcionarno slovensko središče s konstruktivizmom v likovnosti in v publicistiki in z revolucionarnimi gesli oktobrske revolucije. Prostor stare kašče, danes u-metnostne galerije, se je kmalu napolnil. Neverjetno koliko ljudi se je zbralo za ta dogodek. Dvomim, da bi jih spontano spravila skupaj toliko Ljubljana, zanesljivo lahko trdim, da jih naše zamejstvo, vsaj kar se mladine tiče, ne bi. Toda prišle so tudi ugledne osebnosti: podpredsednik Akademije znanosti in umetnosti akademik Bratko Kreft, član izvršnega odbora RK SZDL Mitja Rotovnik, predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani dr. Zvone Kržišnik, prišli so likovni ustvarjalci z obeh strani meje, najpomembnejši slovenski u-metnostni kritiki, kulturno - politični in družbeni predstavniki idrijske občine in drugih sosednih občin, predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Slovenskega kluba iz Trsta. Slavnost je bila v zraku kot ob najpomembnejših dogodkih in ob njej zanesljiva zavest, da gre res zg dogodek velike kulturne razsežnosti, ki daleč presega meje zaslužne Idrije in njenih kulturnih navdušencev in organizatorjev, pa celo meje Slovenije in njenega širšega srednjeevropskega zaledja. Besede govornikov so to zavest jasno po-trdile. • • • »Nocoj se srečujemo ob nekoliko izjemni razstavi, ob nekoliko neobičajnem dogodku, ki se le poredkoma dogajajo v naših razstaviščih* — je začel svoj nagovor Peter Krečič, umetnostni kritik, eden od organizatorjev razstave in zdaj ravnatelj Arhitekturnega muzeja v Ljubljani. «Ponuja se nam razstava, ki je sestavljena iz dveh delov. Prvi del razstave nam skuša z izvirniki, rekonstrukcijami izvirnikov in z dokumentarnim gradivom približati eno najradikalnejših stališč slovenske umetnosti med dvema vojnama — slovenski konstruktivizem, usmeritev, ki jo je k nam zanesel iz velikega sveta tržaški Slovenec, umetnik Avgust Černigoj. Po nekaj opravljenih raziskavah se zdi, da je bil glas kritikov, ogretih bolj za slovenski ekspresionizem, tako prevladujoč, da so usmeritve, kot je bil denimo konstruktivizem, utonile doma- la v p»zabo. Resda je Černigoj živel v zavesti slovenske kritike in publicistike kot začetnik konstruktivizma in je še celo stopil v o-spredje z objavo Kosovelovih Integralov leta 1967, pa vendar nam njegova konstruktivistična podoba, ki jo je oblikoval od leta 1924, ko se je vrnil s študijev v Nemčiji v Ljubljano do leta 1929 v Trstu, ni bila nikoli docela jasna, ker tudi ni bila še nikoli raziskana. Celo dela se nam niso ohranila iz tistih let, saj so bila v skladu z najbolj levimi »proletkultovskimi* stališči (v pozitivnem smislu besede seveda) le sredstvo za revolucionarno prevzgajanje množic in ne «za uživanje*, kot je jasno zapisal Černigoj sam. Po nekaterih ohranjenih fotografijah in p» nekaterih objavah v slovenskem matičnem in zamejskem tisku, smo poskušali rekonstruirati del tega gradiva, ki ga je bilo pač mogoče, medtem ko izvirniki pričajo, da Černigoj ni bil samo konceptno svež, nov, zajemajoč iz evropskih virov, temveč je bil tudi v pogledu «obrtniške» izvedbe nesporen mojster. Mislim, da ni pretirano če rečem, da je razstava po svoji zasnovi takšna in tako izpeljana, da more in mora vzbuditi zanimanje v svetu, da pomeni tisti pogrešani slovenski del v predstavitvi tendenc dvajsetih let na veliki berlinski razstavi, odprti lansko jesen. Z nekaj zamude popravljamo ta dolg tako samemu umetniku, njegovim tovarišem, ki so mu stali ob strani kot delu kritike in nekaterim simpatizerjem v kio-gu levih intelektualcev v Ljubljani in pozneje v Trstu. Moram reči, da ta zamuda ni nastala po krivdi tega ali onega, zaradi finančnih zadreg in podobnega, temveč je posledica umetnostnega razvoja in našega gledanja, šele po pojavu novega konstruktivizma pri nas leta 1967 smo postali pozorni na prispevek pionirjev in potrebovali smo precej časa, da smo vsaj nekoliko odstrli pogled na glavne poteze tega gibanja pri nas, medtem ko poglobljena ocena, povezave s svetom, mesto v evropskih merilih še čakajo na nadaljnje znanstvene obdelave. Prostega govora umetnostnega kritika Aleksandra Bassina in s Krečičem avtorja razstave, si nisem zapisal. Naj si sposodim zato le itfeka jr. iztrganih misli-iz njegovega članka v priložnostnem katalogu razstave z naslovom »Vračanje h konstruktivizmu*: »Življenjski kolaž slikarja in grafika, tržaškega rojaka Avgusta Černigoja, sestavlja praktično o-sem desetletij. In vendar skušamo šele v zadnjih desetih letih odkriti, ovrednotiti Černigojev u-stvarjalni poizkus, star več kot petdeset let, zaradi katerega smo mu tudi izročili najvišje slovensko kulturno priznanje leta 1976, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Pomeni ta razstava danes, ali to priznanje, staro komaj dve leti, revidiranje naših kritičnih stališč, odkrivanje novih razsežnosti, ki smo jih v Černigojevih deklaracijah in delih, nastalih v petdesetih letih, sicer zaznali, nismo pa se mogli nanje sklicevati kot na ustvarjalno trdno zasnovo, kot na kontinuiteto, za katero danes vemo, da sovpada s Černigojevim bivanjem in študijem v vveimarskem Bauhausu leta 1924, in njegovim strastnim zanosom, da še isti trenutek, konkretno že avgusta meseca istega leta, razvname slovenski kulturni prostor z razstavo konstruktivističnih objektov iz papirja v telovadnici srednje tehni-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 5. strani) Avgust Černigoj Konstrukcija Ferdo Delak, 1927/28 KULTURA • • • PEVSKA MANIFESTACIJA PRIMORSKIH SLOVENCEV Deset zborov na drugi reviji «Primorska poje» v Boljuncu Od zamejskih zborov so nastopili mešani zbor Jadran iz Milj, mešani zbor Primorec iz Trebč, mešani zbor Slovenec iz Boršta, moški zbor Fantje izpod Grmade Na drugi reviji «Primorska po je», ki je bila v Boljuncu dne 12. t.m. v nabito polni dvorani gledališča «France Prešeren*, je nastopilo deset pevskih zborov: štirje moški, pet mešanih in en ženski zbor. , Prvi je nastopil moški zbor Društva upokojencev iz Kopra, ki ga vodi Verjanko Babič. Na sporedu so bile Juvančeva Spomin ria zimski večer, Simonitijeva pri redba furlanske Planike in Ivana Rijavca Ob Kolpi. Zadnji dve sta bili izvedeni v sorazmerno dovolj solidnem petju, saj je v zboru precej izkušenih pevcev, ki so peli in nekateri še sedaj sodelujejo v drugih pevskih zborih. Pevce druži živa potreba po pevskem doživljanju in prav v tem je u-pravičenost obstoja in delovanja tega zbora, v katerem se njegovi pevci iskreno predajajo pevski lepoti. Mešani zbor .Jadran iz Milj, ki ga vodi Cveto Marc, se je prvi krat udeležil »Primorske poje*. Zapel je Venturinijevo Zdravico, Kernjakovo Rož, Podjuna, Žila in Boštjančičevo Prišel ljubi je pod okno. O zboru bi lahko rekli, da je na dobrem začetku, polno dobre volje se odraža v pevcih. Potrebno pa bi bilo nuditi pefno-či, kakršne so v prejšnjih letih bili deležni drugi zbori oziroma pevovodje na seminarjih ali v o-blikah pismenih ocen ter nasvetov posameznikov, ki so spremljali njihove nastope in njihovo delo. Taka pomoč za zboljšanje zborovega zvoka, za doseganje čim lepšega zlitja glasov in čim večje prepričljivosti je sicer potrebna ne samo mladim, novim zborom, ampak tudi marsikateremu staremu znancu, ki je taka prizadevanja deloma ali pa sploh preveč zanemaril. Vsekakor pa smo novega zbora veseli. Moški zbor Karol Pahor iz Pirana, ki ga vodi Adolf Krašnja, je po dolgem premoru zopet ob iiovil svoje delo in se predstavil s solidno naštudiranim sporedom: s Hajdrihovo Jadransko morje, Mihelčičevo Jutro na Krasu in Gobčevo Pesem XVI. divizije. Zbor razpolaga z dobrimi glasovi, ki bodo v nadaljnjem de4d 'lah‘: ko še mnogo več prinesli’'k celoti zbora v pogledu skupinske homogenosti, ravnovesja in barve zvoka. Sicer pa je v tem pogledu bilo storjenega in doseženega že nekaj otipljivega, saj je zbor prikazal solidno petje, za katerim je mnogo pevske volje in tudi vloženega dela. Mešani zbor Primorec iz Trebč vodi Cezar Možina. Na sporedu je imel Pirnikovo v Kokoljevi priredbi, Smrt v Brdih, Habbetovo Prva pomlad in Srebotnjakovo Kraška jesen, med katerimi je bila sorazmerno najsprejemljivejša zadnja. Za nadaljnje napredovanje zbora bi priporočil večjega prizadevanja za boljši zvok. Pevci namreč preveč zadržujejo svoj glas, da se ne razvije dovolj sproščeno v prostor. Seveda je to združeno z vprašanjem nadaljnje pevske izobrazbe, za kar bi bila nujno potrebna strokovna pomoč v že zgoraj o-menjenem vidiku. Saj bi s tem pripomogli do večje možnosti napredovanja in s tem tudi večjega zadoščenja za prizadevanja in pevsko voljo pevcev, ki je tudi pri tem zboru očitna in hvale vredna. Mešani zbor Slovenec iz Boršta vodi Drago Petaros, izbral je tale spored: Foersterjevo Večerni ave, ki jo je za mešani zbor prestavil Rado Simoniti, za katero pa moram reči, da zveni vsekakor bolje in pristneje v moškem zboru, dalje Maroltovo Venci bejli in Simonitijevo Kam, o kam si šla, moja mladost. Zbor in dirigent sta naša stara znanca na pevskih revijah in moramo reči, da je zbor letos nekoliko bolj enoten v svojem petju, kar je gotovo plod požrtvovalnega dela pevovodje in pa vneme njegovih pevcev. Moški zbor Fantje izpod Grmade vodi Ivo Kralj. Petje je bilo precizno in še dovolj čisto, vendar je zvok zbora deloval pre-zastrto. Zdi se, da iz bojazni, da se pri dinamičnem stopnjevanju ne bi oslabila zlitost. Res je. da mora pevovodja upoštevati glasovne danosti in zmogljivosti svojih pevcev, vendar mora upoštevati tudi drugo stran petja, to je oblikovanje izražanja pesmi in temu podrediti prvo stran ali pa to bolj izboljšati. Iz tega sledi, da bi bilo potrebno posvetiti več dela glasovni izobrazbi, saj je zbor pri tem imel že določene u-spehe in istočasno so bile tudi njegove interpretacije izrazitejše.. Tudi to velja v splošnem za marsikateri drugi pevski zbor. ki smo ga slišali na revijah. No. zboru Fantje izpod Grmade drugače vse priznanje za zvesto posvečanje pevski lepoti in naj ta nasvet velja za vzpodbudo v nadaljnjem prizadevanju. Ženski pevski zbor iz Postojne, ki ga vodi Ivo Jelerčič, se v zadnjem času dopolnjuje z novimi pevkami, ki postavljajo diri genta pred stare probleme pev-skotehnične narave: oblikova- nja posameznih glasov, obdelovanja pevskih skupin v smislu homogenosti in celotnega glasovnega razmerja in zlitosti. Tako delo, ki zahteva dodatnih naporov dirigenta in potrpežljivosti ostalih izkušenih pevcev, ni prizaneseno nobenemu zboru, ko ga zapusti le nekaj ali včasih celo samo eden dober pevec ali pevka. Mislim pa, da je bilo vendarle v tem pogledu precej storjenega, čeprav ni v prvem sopranu bilo na .trenutke pri tem zboru že znane enotnosti, saj je še vedno na določeni izvajalski višini, le da mu je manjkalo večje kreativne sproščenosti v interpretaciji, kar je, upoštevajoč osredotočenost na težave čisto pevske narave prenovljenega zbora, razumljivo. Poleg tega je morda na spored prišla Monteverdijeva II mio martir nekoliko prezgodaj, ker je težka z vidika tako pevskih zahtevnosti kakor slogovnih posebnosti in s tem povezane muzikalno gradbene nujnosti. Pri tretji pesmi, Bučarjevi Dve let’ in pol, je zbor najubraneje zazvenel in se z dirigentom ujel v doživeto snovanje. Poleg navedenih je bila na sporedu še Vodopivčeva Po slovesu. Zbor ima lepe' glasove in obeta tudi v nadaljnjem pomembnih ostvaritev. Mešani zbor iz Prvačine, ki ga vodi Klavdij Koloini, je v zadnjem času brez dvoma napravil pomemben korak, kar zadeva pe ije samo in pa interpretiranje. Že spored sam, ki obsega Ravniko-vo Poljsko pesem, Tam na vrtni gredi G. Kreka in Vremšakovo Marko skače, potrjuje to. Ravni kova pesem postavlja pevce pred kaj zahtevno nalogo tako pevske uvežbanosti — čiste intonacije, preciznosti in enotnosti v delovanju — kakor prečiščenega tenko čutja pri oblikovanju. To, kar smo slišali, je imelo svojo utemeljenost, svoj obraz, mislim pa, da bi povečana notranja pevska disciplina zbora nudila več možnosti dirigentu - interpretatorju, da bi se lahko bolj osredotočil na sproščeno oblikovanje svoje zasnove, ker bi na ta način ne bil prisiljen toliko misliti na potek in enotnost petja samega, tako bi se gradnja pesmi razvijala spontaneje in odražala ne posredneje v svoji rastoči napetosti. No, kljub tem pripombam, ki naj bodo prav tako vzpodbuda pri nadaljnjem prizadevanju, moramo priznati zboru izreden (rud in uspeh, ki sta ga potrdili izvajanji tudi ostalih dveh pesmi. Moški zboi’ iz Mirna, ki ga vodi Anton Klančič, sodi v vrsto zborov, ki jih spremljamo že vr- sto let in katerega delovanje je prinašalo, v celoti vzeto, mnogo pozitivnega, vendar je bilo — kakor pri skoraj, bi lahko rekli, večini dobrih zborov -- tudi nekaj odklonov. V daljšem času sodimo uspešnost nekega zbora vedno po kriteriju njegovega naj večjega dosežka v določenem ča- -su. če se ravnamo po tem, moramo reči, da smo bili navajeni pri rnjrenskem zboru po ne katerih lepih nastopih, ki so pokazali resnične možnosti in sposobnosti tako zbora samega kakor dirigenta in bi spričo tega lahko pričakovali še lepših podvigov in pomembnejših poustva-ritev. Sodeč s tega vidika ne moremo reči. da je bilo tokrat vse storjeno pod enakimi merili. Na drugi strani pa je zbor dober, njegove zmogljivosti so preizkušene. škoda se nam zdi. da te ni so bile tokrat izkoriščene v tisti meri, ki jih ta glasovno dober zbor zasluži in b: zmogel služiti pevski lepoti v ..višji poustvarjalni meri, kar je že potrdil, še vedno je možen njeeov razvoj. Na sporedu je bila Antifona Čajkovskega, Vremšakova Urea sedem je odbila in Vrabčeva Bratci veseli vsi. Mešani pevski zbor Svoboda iz Izole si je za sedanjo premalo številno sestavo izbral že z glasovnega stališča prezahtevni Lajovčevi Kisa in Pastirčki, zalo je bila sorazmerno najsprejemljivej ša Venturinijeva Pozdravljena domovina. Zbor vodi Zlata Trošto-va, ki je pravzaprav sprejela zelo težko nalogo in ji gre vsa pohvala, da vztraja in skuša nekaj ustvariti iz občutno okrnjenega zbora, ki je po maloštevil-nosti moških glasov v precejšnjem glasovnem nesorazmerju z ženskim delom. Na ta način je skoraj nemogoče doseči uravnoteženost in celotno zlitost pri zahtevnejši zborovski literaturi in se bo zbor moral, vsaj za zdaj, dokler ne pridobi novih pevcev, o-rientirati na lažje pesmi in s časom, ko se bo glasovno dopolnjeval, postopoma prehajati k zahtevnejšim. IVAN SILIČ k' I v v* • Iv Vesele velikonočne praznike voščijo... Na odprtju slikarske razstave sloovenskih umetnic Alenke Gerlovič in Tince Stegovec ie pred številnim občinstvom zapel tudi novoustanovljeni ženski zbor PD Tabor pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča . lili lil I IM lil •IKII •■•■■■■■ IIIKI ml ■■•lil ■■■■■ ||| ■■■Mm 11 lili IM ■ I ■■■■■ >U ■■■ II II >1 l"l> 1 ••• "* Černigoj - avantgardist in revolucionar (Nadaljevanje s 4. strani) ške šole v Ljubljani, hkrati ko pripravlja, poln idej, počitniški likovni tečaj naslednjega leta na u-metniški šoli Probuda v Ljubljani? Revidiranje stališč prav gotovo, če že ne osveščanje nas samih, po dobno kot smo to storili leta l!Ki7 s Srečkom Kosovelom, Černigojevim somišljenikom, z njegovimi Integrali, ki so čakali skoraj štirideset let na izdajo. Skrbni zasebni fotografski arhiv .arhitekta Jva Spinčiča, ki j«- v letih Černigojevega delovnega stika z Ljubljano drugoval z njim kot eden redkih somišljenikov, je sedaj omogočil rekonstrukcijo razstavljenih Černigojevih objektov iz že omenjene ljubljanske razstave in hkrati časovno premostitev za celo polovico stoletja, odkar nam .Černigo-jpvo delo ni bilo več prezentno:*,.. ... «Ko danes odkrivamo revolucionarnost in evropsko širino takratnih Černigojevili rezultatov in izjav in če se nato še spomnimo Černigojevega Mojega pozdrava v reviji Tank leta 1927 (cit. delno: nova umetnost ni individualna, nova umetnost ni luksuzna. Nova umetnost ni tradicionalna. Naša u-metost je stvarstvo duha! Naš tovariš, ki se bojuje v življenjski formi družbe, je junak duha (Podpis:) tovariš prof. Avgust Černigoj, konstruktivist), oziroma po bud za takoimenovano šolo skupine arhitekta Jurija Carmelicha, Avgusta Černigoja in Emilija, Marija Dolfija že leta 1925 * Trstu in manifesta, ki ga je v imenu skupine konstruktivištdv podpisal Černigoj leta 1927 prav tam, kamor se je moral vrniti, čeprav ni nikoli želel dokončno zapustiti Ljubljane, potem moramo revidi rati tudi naslednjo dosedanjo oceno: Razstava (v Jakopičevem paviljonu) seveda ni uspela. Kako naj bi tudi. ko mladi avtor ni mo-gei v nobenem pogledu kol ustvarjalec tekmovati, ne ,v tehniki, ne v zamisli z našimi mojstri impresionisti, kaj šele da bi se bil od daleč približal umetniški popolnosti našega Groharja ali Jakopiča*. * # * In še druge opredelitve Černigoja in njegove umetnosti: Bratko Kreft: Veliki avantgard ni umetnik, eden od viharnikov iz generacije od katere smo š, Černigojem in. Spinčičem ostali le še trije. Černigojeva, umetnost .tedanjega časa je poganjala iz idej oktobrske revolucije in Lenina. Ta razstava je velik dokument za slovensko umetnost in kulturo... Mitja Rotovnik: Ne moremo pre ko pomembne družbene vloge, ki jo je odigral Černigoj kot avantgardist v pravem pomenu besede. Uvrstil sg je med likovne revolucionarje. Nikoli ni bil zadovoljen z doseženim, moral se je v trdem boju soočati z reakcionarnimi pogledi na umetnost v stari Ljubija ni in se je moral pred političnimi pritiski umakniti Bil je likovni pedagog, prenašal jo svoje poglede na mlade generacije. Zato ga lah- ko uvrščamo med sestavihe da našnje kulturne politike, v kateri se borimo za svobodo umetniškega ustvarjanja neglede na slog... # * # Sprehod po razstavnem prostoru ni preprost, saj ne gledaš slik, grafik, predmetov, ki bi ti dovoljevali udobno uživanje neke klasične umetnosti. Vsak eksponat zase zahteva, da se ob njem zaustaviš in se ob gledanju vživiš v izročilo, ki nam ga v njem Černigoj ponuja iz daljavi petdesetih let do v bistvu današnjih dni. Mestni galeriji Idriji in Arhitek turnemu muzeju iz Ljubljane, av torjema razstave Aleksandru Bas sinu in Petru Krečiču ter ostalim tvorcem gre zanjo vse priznanje: Zdenki Delakovi, ki je po možu Ferdu obranila veliko večino Černigojevih izvirnikov ali jih darovala nekaterim slovenskim muzejskim ustanovam 'kjer so si jih organizatorji lahko izposodili: arhitektu Ivu Spinčiču, ki je ohranil izvirnike fotografij, po katerih je bila rekonstruirana večina razstavljenih objektov; prof. Alfonzu Gspanu za napotke, arh. Tonki Grgičevi, ki .je izdelala po fotografijah potrebne načrte za objekte; Bojanu Maražu in Cvetu Mar-siču, ki sta objekte izdelala; Zve-stu Apolloniu. ki je po fotografijah v sitotisku izdelal razstav Ijene grafike, Ranku Novaku za oblikovanje kataloga, plakata in razstavne postavitve. TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR OPČINE NARODNA 42 — TEL 211-026 AGRO - SOSIČ OPČINE — NARODNA 158 Vsem cenjenim odjemalcem želimo vesele velikonočne praznike in se priporočamo UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC Ul. Biancospino 18/1 — OPČINE TEL’. 212-518 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA IVO GRILANC NABREŽINA 108 — tel. 200-231 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABRE2INA (center) — tel. 200-174 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA SESLJAN 41 — tel. .209-14/ GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN SEMPOLAJ 49 — tel. 200-151 KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI VSE BANČNE OPERACIJE TEL. 200-186 BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35 — tel. 200-371: 200-204 POKRAJINSKA CESTA NABRE2INA — SESLJAN ŽELEZNINE ROŽICA TERČON - PERTOT NABRE2INA 124 — tel. 200-122 CVETLIČARNA NADJA PROSEK 131 — tel. 225-450 ELEKTROAVTO DELAVNICA ROJC - ROICI TRST, Ulica Giulia 28 — tel. 568-907 CVETLIČARNA SAVINA TRST, Ul. delTIstria 10 — tel. 755-590 GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIČ domača kuhinja BRISCIKI 10 — tel. 227-330 GOSTILNA OSTROUŠKA TRST, Ulica S. Nicolo 1 — tel. 37-918 J S ! | I | š S | M Š: $ | 5: vi f | | vi | •liji •:.i ;ItI Hranilnica in Posojilnica na Opčinah OPČINE — TRST Bazoviška 2 — Telefon 211 120 - 212 494 Vse bančne usluge Menjalnica Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena blagajna Specializirana posojila po znižani obrestni meri: Obrtniška Kmečka Trgovska Maloindustrijska Ljudske gradnje GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA DANEU ALOJZ OPČINE, Proseška 13 — tel. 211-044 GRADBENI MATERIAL «Celestino Danieli» OPČINE, Narodna 77 — tel. 211-034 .1 vi I ;$ J: *: iv »v. $. Hi: | | vi I I I I I I I I vi FIAT CITROEN NSU RENAULT NADOMESTNI DELI ZA AVTO - MOTOR - KOLO BRUNDULA 34016 OPČINE — Narodna ul. 154 — tel. 211-022 HOTEL - RESTAVRACIJA FURLAN REPENTABOR — tel. 227-125 VELEBLAGOVNICA BRANKO GUŠTIN BRIŠČIKI (novo naselje) — tel. 227-248 VELIKI REPEN 85 — tel. 227-263 HOTEL - RESTAVRACIJA Lanaro-Voinik Vedno na voljo tople in hladne jedi VELIKI REPEN 151 — tel. 227-349 ZALOGA VINA IN LIKERJEV MIRAN KURET TRST, Riva Gulli 1/E — tel. 762-286 pRmonSTSnevmk V TOREK RAZPRAVA V OBČINSKEM SVETU Zmanjšan deficit mestnega podjetja vendar še vedno 435 milijonov /ir Največ izpuhe (335 milijonov) ima avtobusna služba . Tudi letos gradnja novih naprav . Se letos metan v nekaterih predmestjih V torek zvečer se bo sestal soriški občinski svet. Na dnevnem redu sta proračuna mestne lekarne v štandrežu in mestnega podjetja za metan, vodo. elektriko in avtobuse. Razprava in odobritev teh proračunov sta potrebni, ker bosta vnesena v občinski proračun. O tem se bo razprava v občinskem svetu pričela v prvi polovici aprila. Prejšnji teden so o občin skem proračunu razpravljali člani rajonskih konzult, ki so dali tudi nekaj koristnih predlogov občinski upravi. Vsi proračuni krajevnih uprav bodo letos sestavljeni po najnovejših vladnih predpisih. Tudi tiste občine, ki so proračun že odobrile. ga morajo izpopolniti upoštevajoč te predpise. Vlada je odredila, da morajo krajevne u-prave najti vse možne oblike kako iztržiti denar za razne usluge, ta ko da bo primanjkljaj občin in pokrajini kar se da majhen. Poro čali smo že, da je občinski svet v Gorici prejšnji teden odobril podvojitev pristojbin za odnašanje smeti. Samo s tem ukrepom bo letos goriška občina pridobila nad 170 milijonov lir več kot lani. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem času zvišali tudi druge javne u-sluge. Med te spadajo brez dvoma mestni avtobusi, metan, voda in elektrika. Upoštevajoč nekatere po dražitve iz let 1976 in 1977 ter v predvidevanju povečanih porab so letošnji deficit mestnega podjetja zmanjšali od lani predvidenih 645 milijonov na 435 milijonov. Del tega zmanjšanja gre na račun draž jih tarif, del na račun manjšega števila uslužbencev, del pa na ra čun zmanjšanja stroška za obre sti, ker je občinska uprava, lastnik podjetja, dala denar in s tem so zmanjšali dolg pri bankah. Lani, jo bilo v tem podjetju v službi 139 ljudi, ob koncu letošnjega leta pa jih bo le 128. Pred leti jih je bilo več kot 150. Na eni strani so v tem podjetju, ki ga vodijo po strogo ekonomski raču-nici — če ne bi bilo političnih tarif za nekatere usluge — avtomatizirali številne službe in s tem jim je uspelo zmanjšati število zaposlenih, na drugi pa zapira taka po litika vrata mladim, ki iščejo prvo zaposlitev. Plače so v tem po djetju višje kot v drugih panogah javne uprave ali industrije. Več kot polovica uslužbencev goriškega mestnega podjetja ima več kot 400 tisoč lir mesečne plače. Za plače in socialne dajatve bodo v podjetju letos porabili 1.532 milijonov lir, lani pa so jih 1.518 milijonov. Porast je torej malenkosten in to je treba pripisati prav manjšemu številu zaposlenih. Ti ste, ki se bodo upokojili, med temi je precej takih, ki bodo izko- uiliuiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJluiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiniMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii ZMACOSLAVJE ZBOROV SKICA PITJA «Primorska poje» danes v N. Gorici v petek pa v goriškem avditoriju Tudi letošnja revija poteka brez zastojev V kinodvorani Soča v Novi Gorici bo danes ob 16. uri na sporedu peti koncert letošnje revije «Pri mor-k a poješ. Nastopilo bo enajst zborov. Ti so Sovodenjski nonet (zborovodja Zdravko Pfete-jan). mešani zbor Svoboda iz Renč (vodi Anton Klančič), moški zbor ZŠAM iz Idrije (vodi Ivan Rijavec), mešani zbor Podbrdo (vodi Slavica Kovač), moški zbor Vesna iz Križa (voda Frančko Žerjav), lovski zbor Zlatorog iz Vipave (vodi Franc Župančič), mešani zbor Anton Možina iz Brij (vodi Stanko Bemka), moški zbor Golobar iz Bovca (vodi Danilo Durjava), partizanski moški zbor Simon Gregorčič iz Kopra (vodi Matjaž Šček), mešani zbor iz Divače (vodi Edi Race) in moški zbor Franc Zgo nik iz Branika (vodi Gvido Filipčič). Naslednji koncert Primorske poje pa bo v petek, 31. marca, ob 20.30 v avditoriju v Gorici. To bo prvi koncert te revije v tej novi dvorani, ki je bila odprta lani. Nastopili bodo oktet Majnik iz Tolmina (zborovodja Ivanka Kosmač - Hvala), moški zbor Soča iz Nove Gorice (vodi Jožko Harej), moški zbor Svoboda iz Anhovega (vodi M;tja Žnidaršič), moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore (vodi Marjan Ciglič). mešani zbor Studeno (vodi Frančiška Miklavec), moški zbor Fran Venturini iz Dorr.ja (vodi Ivan Tavčar), žensk: zbor Sloga iz Črnega vrha nad Idrijo (vodi Ivan Rijavec), mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža (vodi Stanko Benko), mešani zbor Drago Bajc iz Vipave (zborovodja Darja Žorž), mešani zbor Marij Kogoj iz Trsta (vodi Nada Žerjal - Zaghet), moški zbor Sreč ko Kosovel iz Ajdovščine (vodi Klavdij Koloini). V okviru rubrike »Dogodki In odmevi*, ki je na sporedu na radiu Koper vsako nedeljo ob 11. uri, bo Ennio Opassi intervjuval Gorazda Vesela, ki bo govoril o delih na gradbišču za izgradnjo goriškega kulturnega in športnega centra. Vgrel bo podal tudi zgodovinski oris slovenskih kulturnih ustanov, ki so delovale na Goriškem pred drugo svetovno vojno, nato pa bo podčrtal pomen, ki ga bo imel novi športno - kulturni center v Gorici za kulturno rast Slovencev v tem delu naše dežele. Strahovi preteklosti Zgodovinska resničnost mar siko i bode! To lahko ugotavljamo ob tsti, da bo posebni gorski odbor rihodnje leto izdal knjigo o do idkih v letih 1945 47, ki bo pomična do lani izšle knjige o fa zmu in protifašizmu v deželi Fur ,niji-Juli}ski krajini, ki jo je dal deželni inštitut za preučevale zgodovine odporniškega giba ja v Trstu. V tej knjigi, ki jo je nansirala deželna uprava, so za ti momenti fašističnega in nacio-ilističnega divjanja v naših krajih o drugi svetovni vojni. Med temi idi atentati na Slovence v letih k po vojni, v času ko se je od >čalo o držami pripadnosti naših rajev in tudi \o tem kaj so ne ateri počenjali po 15. septembru 947. ko je prišlo do dokončne raz lejitve med Jugoslavijo in Italijo ■ goriškem področju. Knjiga je vzbudila precej polemik v nacionalističnih in desničarskih krogih in o tem je bil govor tudi v goriškem občinskem svetu. Sedaj pa je skupina takrat nih voditeljev goriških italijanskih organizacij napovedala na tiskoimi konferenci (nas niso povabili'), da ji v teku priprava knjige, ki naj bo odgovor ie omenjeni publtkagi ji deželnega inštituta. V tem odboru so Ferruccio Fantini in Mario Merni. ki zastopata*> partizansko združenje AP1: Frančo Gallarotti', Antonio Bisiach in Giuseppe Agati, ki so bili svoj čas predsedniki AG1 (Associazione giovanile italiana); Luigi Stanta in Silvo Fantinu, ki sta bila poveljnika zloglasne Divi sione Gorizia: Ser gin Fornasir, ki je predsednik Lege Nazionale. Publicistike o takratnih dogodkih je bilo zelo veliko in ckoro vsa je bila napisana v šovinističnem duhu. Ker je zdaj izšla v italijanščini publikacija (ki nosi med drugim večat deželne uprave), v kateri je govor tudi o šikonah, pretepih, požigih, katerih žrtve sms> bili Slovenci, so se nekateri čutili užaljene. Kar nai izhajajo knjige, pa naj jih izda in napiše kdorkoli. Ker pa omenjeni gospodje želijo biti, objektivni in poročati o vsem tem kar se ie takrat dogajalo, upamo da bodo prmki zloglasne Divi.sione Gorizia napisali tudi kako so požigali, pretepali in še kaj drugega počenjali na račun goriških Slovencev ristili zakon 336 o bojevnikih, ne bodo nadomestili, razen v izjemnih primerih. V mestnem podjetju ima vsaka branša svoj proračun. Pri podjetju za razdeljevanje električne e-riergije bodo tudi letos, kot lani. zabeležili 100 milijonov lir deficita. To ker so prodajne tarife o-stale nespremenjene, stroški za nakup nove opreme in za osebje pa se bodo povečali. Predvidevajo, da bodo uporabnikom na področju Gorice (izvzeta so vsa področja občine na desnem bregu Soče, kjer za to skrbi državno podjetje E NEL) prodali v letu dni 45,5 milijona kilovatnih ur: to bo milijon in pol kWh več kot lani. Podjetje za prodajo metana bo imelo proračun brez primanjkljaja. To odkar so pred letom in pol dni zvišali tarife. Z denarjem teh zvišanih tarif so si zagotovili denar za posta rite v metanovodske mreže v Štandrež, v Pod goro, v del Loč-nika in tudi v nekatere mestne predele. Upajo, da bodo s tem povečali že v letošnjem letu prodajo; menijo da bodo prodali 12,5 milijona kubikov metana. Tudi podjetje za vodo, ki je lani beležilo 110.000.000 lir deficita, bo letos imelo proračun brez primanjkljaja. To ker so ob koncu lanskega leta za eno tretjino povišali ceno vodi. Sedaj je najnižja tarifa 60 lir (prej 45), vendarle je treba ugotoviti, da je cena vode v Gorici med najnižjimi v naši deželi, kaj šele v drugih državah. Menijo, da bodo prodali 5,2 milijona kubikov vode. Žalostna proračunska postavka so mestni avtobusi, ki bremenijo letošnji proračun podjetja s 335 milijoni deficita. To je sicer manj kot lani, ko je deficit znašal 435 milijonov lir. Zmanjšanje je odvisno od višjih dohodkov zaradi povišane cene prevoznih listkov, od večje deželne dotacije in od večjih dohodkov od reklame. V letošnjem proračunu .je izda tek 240 milijonov lir za nove naprave. Upravitelji tega podjetja, ki ga v Gorici prebivalci 'zelo cenijo, menijo, da je treba v najkrajšem času racionalizirati službe v pokrajinskem merilu Avtobuse bi moralo prevzeti pokrajinsko podjetje. ki bi opravljalo to službo na vsem ozemlju pokrajine (gori-ški mestni avtobusi,inc smejo n.pr. na ozemlje sosednih občin kot so n.pr. Sovodnje. -Fara, Moš. Števe-rjan). Prav ,tako bi bilo treba poenotiti službo razdeljevanja metana in prodaje vode. Sedaj je več takih podjetij na Goriškem, številno birokratsko osebje pa bremeni proračune teh podjetij. Treba pa je tudi povedati nekaj: lani je primanjkljaj znašal 65-1 milijonov, letos bo sicer manjši, a bo še vedno 435 milijonov lir. Z denarjem, ki ga morajo dati, zato da krijejo primanjkljaj v teh dveh letih, hi bili zgradili in opremili eno kompletno šolsko stavbo za potrebe ene nižjih srednjih šol. Ni pozitivnih izgkdov v tržiški ladjedelnici Vest. da je italijanska vojna mornarica naročila tržiški ladjedelnici nekaj vojnih ladij in sicer dve podmornici tipa »sauro* in večjo ladjo za prevoz helikopterjev, je sicer vzbudila z .nimanje v tržiških sindikalnih vrstah, vendarle v teh krogih ni preveč optimizma. Dejstvo je namreč, da bodo lahko podmornice pričeli graditi v kratkem, potem ko bodo zaključili dela na drugih podobnih ladjah, kj so trenutno v izdelavi. Tako ne bo v tem oddelku zastojev v delu. Dejstvo pa je tudi, da bodo helikopternosilko začeli graditi šele jeseni 1979 in je zato vsako upanje v hitro zaposlitev odvečne delovne sile preuranjeno. Sicer pa je tudi zaposlitvena raven v gradnji vojnih ladij majhna, zanimala bo, ko bodo v gradnji vse predvidene ladje, samo četrtino v ladjedelnici zaposlenega osebja. V tržiški ladjedelnici pa so sindikati in vse delavstvo zaskrbljeni, ker ni nikakih vesti o pogodbi z nekim genovskim ladjarjem, ki je i-mel namen naročiti štiri tovorne ladje. Pogodbe niso še podpisali, baje je med pogajanji prišlo na dan, da tako ladjar kot ravnateljstvo ladjedelnice čakata na državne dotacije ladjedelstvu. Zaradi takih zakasnitev pa trpijo delavci, ki so v dopolnilni blagajni. Od začetka tega meseca jih je v dopolnilni blagajni kar 900. če ne bo novih naročil, se -Kobeta* sredi poletja še dodatno povišanje delavcev v dopolnilni blagajni. * V PRIREDBI KROŽKA CASSA Dl RISPARMIO Jutri spomladanski pohod na poti med Gorico in Gradiščem Sodelovala bosta tudi olimpijca Ortis in Magnani - Tekmovalce in izletnike bo pot vodila skozi Štandrež in Sovodnje • Goriška prefektura sporoča, da se število mest, občinskega tajnika v poskusnem staležu, za katera je bil najavljen natečaj z ministrskim odlokom z dne 31.1.1978 (priobčen v Uradnem vestniku z dne 4.2.1978), lahko poviša od 70 na okrog 400 v smislu člena 1 predsedniškega odloka 749 iz 1. 1972. Pričenja se sezona pohodov in tekov ter množičnih izletov, ki so prišli v modo pred nekaj leti in ki zanimajo vedno širše plasti prebival stva. Prireditelji so že na delu za tretjo izvedbo pohoda prijateljstva med Gorico in Novo Gorico. Prihodnjo nedeljo bo spet na vrsti kolesarski izlet z naslovom «Gorizia pedala*. Jutri,, na velikonočni ponedeljek. pa je na vrsti mali maraton na razdalji 25 kilometrov na progi Gorica - Gradišče - Gorica, ki ga prireja letos prvič rekreacijski krožek uslužbencev goriške hranilnice in posojilnice. Tekmovalci se bodo zbrali ob 8. uri na šolskem stadionu na Rojcah. Na pot bosta šli dve skupini. Prva, ki bo tekmovala na progi dolgi 12 kilometrov, t.j. od Gorice skozi štandrež, Sovodnje, Petovlje in Zdrav-ščino do Gradišča, druga pa, ki bo tekmovala na progi dolgi 25 km od Gorice do Madonnine, Fare, Gradišča in nazaj skozi Sovodnje in štandrež v Gorico. Za udeležence 12-kilometrske proge bo poskrbljeno za povratni prevoz iz Gradišča v Gorico z brezplačnimi avtobusi. Ta prvi spomladanski pohod na Goriškem ni enostaven. Na 25 kilometrov dolgem maratonu bodo sodelovali najboljši italijanski atleti. Ti so Venanzio Ortis, ki je sodeloval na olimpiadi v Montrealu leta 1976, italijanski prvak na 3.000 metrih indoor; Massimo Magnani, ki je sodeloval na olimpiadi v Montrealu: na maratonu v Foukuoki na Japonskem je bil tretji. Znani itali- janski atleti, ki bodo jutri v Gorici so še Bassi, Bina to, Barbaro, Marchesi, Ambrosioni in Sacchi. Predvidevajo, da pridejo na ta pohod tudi jugoslovanski in avstrij ski atleti. Najdeno orožje pri Polaču Na cesti med Polačem in Dober dobom, v neposredni bližini kostnice padlih iz prve svetovne vojne, so karabinjerji včeraj ponoči našli, kar na cesti, sedem lovskih pušk. Gre za orožje, ki so ga neznanci ukradli pred nekaj meseci zbiralcu Battisti Regonaschiju iz Redipuglie. Neznanci so sicer pustili na cesti sedem pušk, zbiralcu pa so jih u-kradli devet. • V prostorih goriške delavske zbornice bo v petek, 31. marca, ob 16. uri pokrajinska skupščina u-metnikov z vsega Goriškega. Udeležil se je bo vsedržavni tajnik sindikata vizuelnih umetnosti Giuseppe Voltolini. Dijaki trgovskega zavoda v Gorici priredijo v soboto. 1. aprila, ob 20.30 PLES pri »Zlatem pajku*. iiiiiiiiiiiriiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiVmiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ANSAMBEL «KRAS» OD SVOJEGA NASTANKA LETA 1911 00 DANES Upravičen ponos Doberdobcev nad domačo godbo na pihala Letos okrepitev z nadaljnjimi petnajstimi godbeniki - Najmlajšemu članu je komaj šest let - Popestritev repertoarja s slovenskimi koračnicami - Premalo denarja Jutri praznuje SO let ANGELA PAULIN Veliko zdravja in zadovoljstva ji želijo še na mnoga leta vsi sorodniki. f s -. 3 . Z 5i z * f' $ Učenci glasbene šole v Doberdobu — godbeniki so prvič nastopili na letošnjem ženskem prazniku. Vodi jih kapelnik Giovanni Tomatis ODLOČEN POZIV S SKUPŠČINE SINDIKALNIH DELEGATOV V GORICI Dežela naj s smotrnim načrtovanjem omogoči izhod iz gospodarske krize Brancati jedrnato ponazoril kopico problemov, ki tarejo prebivalstvo Furlanije-Julijske* krajine - Odpraviti posledice potresov! - Delavstvo noče novih žrtev Pred dnevi je bila v prostorih zavoda Lenassi skupščina sindikalnih delegatov goriškega območja. 0-srednje poročilo je podal v imenu tajništva conskega sveta Brancati. N?vezaje se na splošno stavko, do katere je prišlo na pobudo deželne federacije CGIL - CISL - UIL z množičnim shodom v Trstu, je govornik orisal vrsto pekočih vprašanj, ki izvirajo iz hude gospodarske in družbenopolitične krize sploh v Furlaniji - Julijski krajini ter postavil deželni upravi odločno zalite vo po koreniti spremembi njene dosedanje politike. Pristojni dejavni ki morajo nujno zasnovati širši srednjeročni razvojni načrt za izhod iz zdajšnje stiske, pri tem pa naj nikar ne mislijo, da bodo od delavstva lahko zopet zahtevali nove žrtve: volja po še nadaljujem zasledovanju takšne politike «žrtev v eni in isti smeri* je žal še 1 vedno trdno zakoreninjene v številnih tako družbenih kaker političnih silah. Braricat' je v tej zvezi poudaril, da imajo dokajšnjo mero krivde za se danjo krizo podjetniki, ki da si no čejo naložiti nobene prave odgovornosti, a neugodne razmere skušajo izr abiti v strogo zasebne namene. Poročevalec je zatem nanizal naj bolj žgoča vprašanja, ki trenutno (sicer pa že dolgo) tarejo deželno skupnost in ki jih je moč zaslediti z ene strani v vseh najpomembnej ših industrijskih strukturah ter z druge v učinkih strahovitih potre sov, ki Furlanije nista postavila na kolena samo v gospodarskem, marveč tudi v socialnem pogledu. Deželni odbor naj spričo vsega tega uresniči temeljit program za vsestranski deželni preporod in obenem poskrbi za obnovitev gospodarskega in upravnega aparata Po Brancatijevi sodbi je za -odpravo posledic potresov, sploh pa za rešitev iz kriznega položaja potrebno med drugim čimprej uresničiti pobude v zvezi s kraško prosto cono v smislu osimskega dogovora; podpreti mala in srednja industrijska podjetja ne le z občasnimi pobudami, marveč in še zlasti s programiranimi proizvajalnimi procesi; smotrno izkoriščati vsa naravna in druga bogastva v deželi. Nadalje je treba ustanoviti deželni organizem, ki naj bi skrbel za polno zaposlovanje delovne sile z nadzorovanjem njene «premičnosti», kot tudi njenega najemanja in poklicega u-sposabljanja. Ta organizem bi morji biti nekakšen vezni člen, med posegi za uresničevanje zakona 285, preusmerjanja industrijskih dejavnosti, poiitike finančnega pristopanja in strokovnega izobraževanja delovnih kadrov, kajti le tako bo itumoč res najširši pogled na razvoj politike na delovnem trgu in razvojnih oziroma preustrojitvenih procesov. Kolikor zadeva nekatere posamične probleme, je Brancati posvetil še pra" posebno pozornost kmetijstvu kot osnovi za različen, boljši gospodarski in družbeni razmah na- še dežele. V prvi vrsti treba seveda skušali čimbolj omejiti primanjkljaj na področju zunanje trgovine s kmetijskimi oz. živilskimi artikli, in to s smotrnejšim izkoriščanjem naravnih zmogljivosti, povečanjem zaposlenosti in uporabo zemljišč, ki jih bo mogoče ovrednotiti tudi z uveljavljanjem zakona 285. Na področju stanovanjske gradnje naj dežela izpopolni ustrezno zakonodajo in prizna širšo vlogo zavodu IACP in zadružništvu. V energetskem sektorju je treba čimbolj izkoristiti vodno bogastvo, čimprej zgraditi dopolnilne obrate v tržiški termoelektrični centrali ENEL in preveriti sposobnosti občinskih podjetij za dobavljanje električnega toka. Zatem je potrebno uresničiti deželni načrt o pristaniščih in železniških ter drugih prometnih infrastrukturah, na zdravstvenem področju naj se brez oklevanja zasnuje deželni zdravstveni plan, ki naj u-pošteva tudi medicino dela in slednjič naj se na torišču šolstva res prizna slehernemu prebivalcu v deželi neodtujljiva pravica do študija, sicer pa bo treba razširiti dejavnost otroških vrtcev, jasli in celodnevnega pouka. Brancati se je zadržal še ob problemih turizma, športa in zaščite naravnega okolja. Po številnih posegih političnih zastopnikov ih sindikalnih delegatov je povzel zaključke v imenu federacije CGIL - CISL - UIL Colleoni, ki je poleg drugega omenil zaskrbljujoče razraščanje terorizma. Doberdobska godba na pihala »Kras*, ki je bila ustanovljena leta 1911 in je tedaj štela le maloštevilne, čeprav požrtvovalne, člane, se je letos okrepila s 15 svežimi močmi. Gre za mlade, ki so marljivo obiskovali glasbeni tečaj in se nato s pridobljenim znanjem polagoma pridružili godbi. Krog mladih godbenikov, ki presega število 30 vpisanih, trikrat v tednu vestno zahaja na vaje, enkrat tedensko pa se udeleži skupnih vaj s starejšimi in izkušenimi godbeniki. Doberdobski člani godbe pa tudi starši mladincev pozorno spremljajo razvoj in širjenje godbe in dajejo njenim članom vso moralno podporo. Godbeniki, ki se bavijo z domačo glasbo že toliko let, so s ponosom povedali/ da je njihov najmlajši učenec star komaj šest let; ko se je vpisal za tečaj, še niti črk ni znal razločevati, sedaj pa u-spešno napreduje v glasbenem pouku. Tečaj je brezplačen, glasbila pa Si učenci kar sami priskrbijo. Člani godbe namreč menijo, da je tako bolje za same tečajnike, saj o-troci bolj pazijo na instrumente pa tudi več veselja do glasbe imajo, če razpolagajo z lastnimi glasbili. Dejstvo pa je tudi, da je doberdobska godba «revna* in se skoraj v celoti 'ama finansira, kolikor ji sredstva, ki jih prejema od vsedržavne zveze godb na pihala AN-BIMA, ne zadostujejo; samofinansi-ranje sloni na zaslužku od posameznih nastopov, ki se porabi za nakup oblek in knjižic. Doberdobska godba deluje letos pod vodstvom 18-letnega kapelnika Giovannija Tomatisa, ki tudi vodi glasbeni tečaj, pri čemer mu pomagata mlada člana godbe, domačina Silvan in Franko Ferfolja. Novost je tudi v tem, da je bil repertoar precej obnovljen. Prejšnji program godbe, ki je bil skoraj izključno italijanski, se namreč postopoma bogati z modernejšo glasbo, s simfoničnimi in narodnimi skladbami, valčki in predvsem slovenskimi koračnicami. S spremenjenim repertoarjem so mladi prvič nastopili na prazniku 8. marca v Doberdobu, 40 so učenci glasbene šole »prebili led* s koračnico »Slovenci*. Doberdobci upajo, da se bo dotok mladih v ansambel v prihodnjih letih nadaljeval; le nove, mlade si le dajejo upati, da se društvo šte vilčno okrepi in kakovostno povzpne Poleg tega pa naj bi se vsi člana godbe, zlasti še mladina, zavedali da glasba ne pomeni samo izvaja nja skladb v razvedrilo občinstva ampak tudi stopnjo kulture posamez nika: le tisti, ki je zmožen gojiti kulturo, lahko potem to kulturo posredno ali neposredno prenaša na druge. Klavdija Sulič SLOVENSKO KATOLIŠKO DRUŠTVO «HRAST» IZ DOBERDOBA vabi na tradicionalni PRAZNIK POMLADI ki bo v ponedeljek, 27. marca, v Doberdobu. Ob 10. uri otvoritev praznika, od 15. ure dalje pa kulturni program s sodelovanjem moškega zbora «Fantje izpod Grmade*, mešanega zbora »Prvačina* iz Slovenije ter ansambla «Taims». Sledila bo prosta zabava ob zvokih ansambla «Taims». Deloval bo bodo založen bife z domačim vinom in piščanci na žaru. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. Koncerti Javno zborovanje doberdobskih občanov Občinski odbor v Doberdobu sklicuje v četrtek, 30. marca, ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Doberdobu (Mučeniška ulica - Osnovna šola), javno zborovanje vseh občanov, na katerem se bo razpravljalo o proračunu za leto 1978. želja občinske uprave je, da bi se zborovanja udeležilo čimveč občanov in da bi prišle do izraza pripombe in želje vaške skupnosti preden se osnutek predstavi v odobritev občinskemu svetu. • Pristojni urad notranjega ministrstva obvešča, da bo najetih v službo javne varnosti 5.600 mladincev v državnem oz. deželnem merilu. To velja tudi za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na prefekturo ali najbližji urad javne varnosti. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi 2. aprila družinski izlet v Landarsko jamo in na Staro goro v Benečiji. Vpisovanje vsak dan do 30. marca ali do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu, v uradnih urah na sedežu društva v Ulici Malta 2. V okviru «glasbenih srečanj«, ki jih prireja goriška občinska uprava, bo v soboto, L aprila, ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Roma nastop najboljših pianistov, ki so se v Trstu udeležili tečaja pod vodstvom priznanega klavirskega mojstra Carla Zecchija. Imena nastopajočih bodo znana šele istega večera, ve Pa se, da gre poleg za italijanske še za japonske in ameriške ter pianiste iz nekaterih vzhodnoevropskih držav. Med odmorom bo razdelitev diplom. Koncert pianistke Marie Rite Verardi, ki je bil napovedan za sredo, 29. t.m. pa odpade Včeraj-danes lz goriiškega matičnega urada RODILI SO SE: Frar.cesca Mar-chesan, Demis Vitale, Ilenia Guar-dia, Alessandro Adragna, Marta Schiavon, Michela Mašin in Fuivio Daše. UMRLI STA: 78-letna gospodinja Helena Dunkič vd. Delič in 69-let-na upokojenka Emilija Pahor vd. Soban POROKI: voznik Mario Brajnik in otroška vzgojiteljica Cynthia Lampe ter študent Bruno Roče in gospodinja Angela Bertoni. OKLICI: arhitekt Sandro Vanel-lo in univerzitetna študentka Anna-lisa Gandolfi, geometer Roberto Ci-sotto in gospodinja Maurizia Princi, delavec Flavio Ungaro in trgovska prodajalka Marina Cingerli, bolničar Mario Vecchi in bolničarka Duška —utman, državni uradnik Miche-le Arena in zasebna uradnica Renata Fantuzzi, upokojenec Umberto Zitteri in upokojenka Nerina Malfat-ti, orožnik Gabriele Esposito in gospodinja Speranza Tulino, šolnik Giampietro Rossi in solnica Marina Vidman ter tehnični uradnik E lio Blarasin in bolničarka Hva Geatti. Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. Gorica VERDI 15.30—22.00 »La mazzetta*. N. Manfredi in U. Tognazzi. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «Quando c era lui, caro leib P. Villaggio, Barvni film. MODERNISSIMO 15.20-22.00 »Allegro ma non troppo*. Barvne risanke Bruna Bozzetta ob spremljavi glas. be pod vodstvom H. von Karajana. CENTRALE 15.00-22.00 «Marcellino pane e vino*. P. Calvo. lrzic PRINCIPE 16.30-22.00 »Via col vento*. EXCELS10R 16.30—22.00 «11 generala Mac Arthur*. Nova Gorica in okolica SOČA »Ljubezensko življenje B. Traj-koviča — jugoslovanski film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «To so gadi* — slovenski film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Jezdec na stranpoti* — italijanski film ob 17.00 in 19.30. E&SSSOH Namesto cvetja na grob Jožefa Cotiča iz Sovodenj darujejo Jožef Flore-nin, Albin Florenin in Iva Devetak, vsi s Peči, vsak po 10.000 lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. m POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI G O RI C A Ul. S. Giovanni 9 — Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji) ♦ slikanje - razvijanje - prodaja ♦ za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah JEANS KONFEKCIJE PLETENINE KRAJCE («3 ^LUI e G U K i C A V J Corso Verdi 99 tel. 83288 (= LEI BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLADE U --1 GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ AGROMARKET IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41 —V«, Izklučni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvalitetni v najsodobnejši tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah. Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje. TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA Ul. Garzarolli 105 Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKA1, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, VVINTEC, REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najk^nkurenfi-nejših cenah. Medsebojno spoznavanje, vzpostavljanje prijateljskih vezi In sodelovanje občanov na kulturnem in športnem področju, ki se |e uspešno razvijalo v zadnjih letih, |e vodilo, da sta občina Sovodnje ob Soči na seji občinskega sveta 22. novembra 1977 In Skupščina občine Škofja Loka na skupni sefi vseh zborov 1. februarja 1978, sklenili podpisati LISTINO O POBRATENJU občine Sovodn|e ob Soči (I-talija) in občine Škofja Loka (Slovenija, Jugoslavija). Pobraten|e med občinama izhaja Iz medsebojno povezanih nacionalnih, zgodovinskih, kulturnih In socialnih pogo|ev. Za žlvl|en|e in delo n|unlh občanov v preteklosti In sedanjosti. S pobratenjem se občini zavezu|eta nenehno razvijati medsebo|no spoznavanje in vse oblike pri|atel|skega sodelovanja med svojimi občani, utr|evati stike In povezave med nosilci gospodarskega in socialnega razvo|a v obeh občinah ter tako še nadal|e poglabljati prijateljstva med l|udml in sožitje med sosedn|lma narodoma In državama. Pobratenje |e de|an|e delovnih l|udl, ki želijo živeti v medsebojnem razumevanju, naprednem družbenem razvo-|u, svobodi In miru. Podpisano v škofjf Loki, 18. marca 1978. Župan občine Sovodnje ob Soči JOŽEF ČEŠČUT Predsednik skupščine občine škof|a Loka TONE POLAJNAR S pobratenja med občinama Sovodnje in Škofja Loka Spomini na leta pred 1. svetovno vojno v slovenskem okolju Gorice in Krmina Gledališka igralka in režiserka Nada Gabrijelčičeva se še danes spominja prvega srečanja s teatrom v Trgovskem domu v Gorici - Kako se je kot otrok srečala s Francetom Bevkom BERITE REVIJO [Mi Številni Škofjeločani in SovodenjcI so z zanimanjem spremljali svečanost pobratenja SREČANJE Z NAŠO ROJAKINJO NADO GARRIJELČIČEVO w“'ww" • O naši rojakinji, gledališki i-gralki in režiserki Nadi Gabrijel-čičevi smo zadnjič brali v Primorskem dnevniku — v katerega je tudi sama dopisovala še. kot članica Stalnega slovenskega gledališča v Trstu — ob njenem zadnjem gostovanju po Primorski pred nekaj leti. Takrat smo jo srečali v zanimivi vlogi Bernarde Albe v delu znamenitega španskega avtorja Garcie Lorce. To vlogo je bila pripravila za novogoriško Primorsko gledališče spomladi leta 1973 v režiji Jožeta Babiča. Kljub bližajočim se svojim sedemdesetim letom je takrat nastopila v tej vlogi na o-drih Goriške, v Trstu, v Ljubljani, Mariboru, Kostanjevici in še drugje. Naša rojakinja Nada Gabrijel čič se nikakor ne more ločiti od gledališča, tistega doma, ki mu je bila vse življenje najbolj privržena, vse od takrat, ko je še kot drobno slovensko dekletce iz Krmina prišlo s starši prvič na ogled gledališke prireditve v go riški Trgovski dom. Tu v lepi Fabianijevi palači, zgrajeni s prispevki vseh goriških Slovencev v začetku stoletja, ki nam jo je bil fašizem tako nesramno odvzel, da mimoidočega ob pogledu na današnjo renovirano stavbo kar stisne tesno pri srcu, tu se je Gabrijelčičeva srečala s svojo gledališko usodo. Tu je bil resnično naš kulturni center, tu so naši pradedi in dedi ter očetje pomagali soustvarjati narodno potrebno zavest kot nujnost, da bi lahko zadržali vse tuje kulturne in nacionalne vplive, da bi se ob lastni besedi in pesmi osveščali tako, kot je zahteval čas in sporočilo prednikov, in se tudi obdržali. In razumljivo, da mimo tega srečanja v pogovoru nisva mogli, zato so bile prve misli posvečene kulturnemu delovanju Slovencev pred prvo svetovno vojno predvsem na Goriškem in v Gorici sami, na katero so bili tako navezani tudi krminski Slovenci. »Sicer sem rojena v Gorici*, nam je povedala Nada Gabrijelčič, «toda zgodnja otroška leta sem preživela v Furlaniji, v Forminu — tako smo namreč izgovarjali furlanski naziv mesteca. Spominjam se, da je bilo takrat .v Korminu dosti Slovencev, ker so se moji starši gibali v slovenski družbi. Včasih je tam živel tudi pisatelj Ribičič, ki mi je kasneje zaupal, da me je kot otroka pestoval. V Korminu je bila dvorazredna narodna šola, meni se je kot otroku zdelo čudno, sprejela sem jo kot «nerodno». Bila pa je to kar dobra slovenska šola, v njej sem tudi prvič recitirala in vem, da sem se, v splošno zabavo poslušalcev na koncu obrnila k mami in vprašala: a je zdaj konec? Za darilo sem dobila cel kup razglednic Ciril - Metodovega društva. Sploh je bilo družabno življenje Slovencev v Korminu tedaj zelo živahno. Otroci smo imeli Miklavževe večere in božičnice in tako se mimogrede spomnim na vžigalice, ki smo jih imeli doma z naslikano trobojnico in z napisom: «Mal položi dar domu na oltar*. Moji starši in njihovi prijatelji so bili zelo zavedni Slovenci, naprednjaki in tudi v sorodstvu vsi Sokoli — besede Orel iz tistih časov ne pomnim — in pravzaprav vsi slovansko orientirani. Odtod tudi imena nas otrok: Dušan, Sonja, Nada, Maša... To je bilo takrat pač v znaku navezanosti na Rusijo, ki smo jo otroci gledali kot slovansko mater, Moram pa reči, da sem že takrat občutila preganjanje in zaničevanje moje narodnosti. Ali je to bilo zaradi slabšega socialnega položaja, ali čisto iz šovinistične nestrpnosti! Moj’ so bili izobraženci, oče višji uradnik na železnici, mati u-čiteljica, čeprav takrat ni poučevala. Zaničevali pa so nas v Korminu zavoljo našega slovenskega pokolenja, sicer ne Furlani — le ti so bili zelo ljubeznivi in prijazni — to so počeli priseljeni Italijani z onkraj meje, ki jo je določevala reka Idrijca. Celo služkinjo smo imeli iz italijanskega področja: spominjam se prav lepe Italie, ki pa se ni prav dobro obnesla. »Tako silovito so si naši starši želeli propada Avstrije, da sem zaprepaščena ugotovila, da so se atentata v Sarajevu razveselili in da je mama obesila na hišo črno spodnje krilo v nekakšen posmeh in ko je izbruhnila vojna je oče mene in bratranca naučil rusko pesem »Volga, Volga* in srbske pesmi «Onamo, onamo* in pa tisto bolgarsko «Šumi, šumi Marica okrvavljena*. Ker mi je Nada Gabrijelčičeva povedala, da so njeni starši na vse večje prireditve zahajali v Gorico in Trst, me je posebej zanimalo kako ji je ostal v spominu goriški Trgovski dom. »Najbolj se spominjam lepega parka, v katerem sem se tudi prvič izgubila. Potem pa se spominjam dveh predstav, to sta bili »Sneguljčica* in pa «Domen». O-troku. staremu komaj sedem let, sta odkrili čudežni svet odrskega dogajanja. Zdelo se mi je vse tako čudovito, bil je to pač drugi svet. Tretjo predstavo sem videla v Trstu in sicer Ribičičevo pravljico «V kraljestvu palčkov*. Igrica se mi je nepozabno vtisnila v spomin.* Nekaj časa se je Nada Gabrijelčičeva tudi šolala v Gorici, kamor so jo poslali starši zato, da bi nadaljevala šolo v slovenskem jeziku in to v šolskem domu. V Krminu je bila le dvorazredna slovenska šola. »V Korminu sem bila kot otrok velikokrat tarča psovke «ščava*. hišo smo imeli vedno prepleskano s to psovko,* mi je dejala Nada, ki je tako nadaljevala svoje spomine: «V Gorici sem stanovala pri slovenski družini, ki je i-mela na stanovanju in hrani samo slovenske otroke. Tam je stanoval tudi učiteljiščnik France Bevk, ki mi je bil zelo, zelo všeč. Imel je globok pogled in temine lase in bil je zelo prijazen. Pri isti družini je stanovalo še nekaj učiteljiščnic in malo starejši deček štrekelj, sin znanega primorskega kulturnega delavca. Hudo mi je bilo, da sem morala že kot otrok na zahtevo gospodinje vohuniti za Bevkom po Korzu in javiti, če je bil slučajno v družbi deklet. Iz tistih časov pomnim zase skoraj usoden doživljaj. Bila sem živčno zelo občutljiv o-trok in sem se v snu sprehajala naokrog in tako sem nekoč obležala na tleh razgaljena in gospodinja me je pokazala fantom, starejšim dijakom. Naslednji dan so se mi seveda posmehovali, mene pa je bilo na smrt sram in sem veliko prejokala. «Verjemite ali ne, ko sem igrala v Bevkovem «Kainu» v Mariboru in je prišel avtor pogledat predstavo, sem se tresla, če se bo morda spomnil na ta okrutni dogodek. Sam je to obdobje v Gorici opisal v črtici «V službi de-mona*. ki sem jo mnogo kasneje brala.,In ta demon je bila moja in njegova gospodinja. Verjetno bi vsega tega ne doživela, če bi ostala pri starših v Korminu in lahko obiskovala slovensko šolo, pa je od tretjega razreda dalje pod Avstrijo ni bilo. Sicer pa moram priznati, da je takrat Avstrija dala več svobode Slovencem kot pa potem fašistična Italija, pa tudi danes žal še obe sledita raznarodovalnim težnjam. Mama je za dogodek pri goriški gospodinji izvedela in me dala v uršulinski samostan, kjer je bila moja teta redovnica, učiteljica klavirja, dobra Slovenka. Toda pri uršulinkah me je spet doletelo in prizadelo zaničevanje; gojenke so bile večinoma Italijanke in nune tudi, razen nekaterih Slovenk. če ni bilo v bližini moje tete, so vpile name: «bianco, rosso e blu, la bandiera della schiavitu*. Tako so se težave s šolanjem nadaljevale in slovenski otrok je bil še kar naprej v položaju manjvrednega bitja. Nada Gabrijelčič je tako nadaljevala: »V samostanu sem hodila v nemško šolo, slovenske ni bilo, v italijansko pa me starši niso dali. Medtem sem bila tudi nekaj časa v mirnski šoli, kjer je bil stric Edvard Praprotnik nadučitelj. Pomnim, da so tam vsi govorili slovensko, da smo hodili na izlete v Brda in da je bilo vse okrog mene slovensko. Iz mojega otroštva na Primorskem se spomnim še daljšega bivanja pri drugem stricu dr. Izidorju Reji v Bazovici, kjer sem tudi nekaj časa hodila v šolo. Učiteljica je bila Slava Pahorjeva, pri stricu socialistu, ki je bil tudi Cankarjev o-sebni prijatelj, pa sem imela priliko spoznati še veliko pomembnih imen tistega časa in tudi samega Cankarja. V Bazovico so takrat hodili pesnik Gradnik, 0-ton Župančič, pisatelj Kraigher, slikar Bucik in drugi. Ob neki priložnosti me je Cankar peljal na sprehod in mi povedal lepo, žalostno pravljico, ki sem jo nekoč napisala tudi za Primorski dnevnik.* Ko sem sogovornico pobarala kaj meni o Furlaniji in Furlanih, kjer je preživela večji del otroštva, mi je povedala: «Furlani veljajo za mene kot zelo prijazen in zdrav narod, take sem občutila tudi po vojni. Njihove zborovske pesmi so me vedno navduševale, po večglasnosti so podobne našim, imajo nekaj pristnega, lastnega, to je furlanskega duha.* Do kdaj je ostala pri uršulinkah v Gorici me je nato še zanimalo. «Do takrat, ko smo morali zaradi razširitve vojnega območja iz Kormina, šli smo v Radeče ob Savi.* Kakšno je bilo srečanje s Slovenijo, onkraj Soče in Nadiže? «Pokrajina me je neznanskb navdušila. pač pa so nas nekateri ljudje sprejeli s skrajnim odporom. Spominjam se, da je matna prosila za jabolka, pa je ženska odgovorila: raje dam prašičem, kot beguncem! Begunec je bila takrat psovka, prizadela nas je vse, saj smo morali zaradi vojne zapustiti svoje domove. Od tam smo odšli v Ljubliano, kjer sem nadaljevala s šolanjem irr tam dočakali rojstvo Jugoslavije. Med prvo svetovno vojno sem bila nekai časa pri teti v samostanu blizu Dunaia in v Bresla-vu. kjer nisem doživliala nacionalnega sramotenja. Tako se je končalo moje otroštvo, srečanja z rodnim krajem Gorico, Furlanijo, Forminom in Trstom pa si še vedno želim, žal tega ne bom mogla uresničiti, ker iz zdravstvenih razlogov ne morem potovati sama. Na sploh pa ljudje, ki ima- Zupan Jožef češčut in predsednik Tone Polajnar podpisujeta listino o pobratenju jo avto, nehajo biti prijatelji, znanci, celo sorodniki. Tehnika in civilizacija sta hudo osameli starejše ljudi.* Ob koncu najinega pogovora mi je naročila naj ne pozabim napisati, da morda spomin na njeno otroštvo ne odgovarja povsem resničnemu stanju. Sama sem prepričana, da bi bili moji spomini — čeprav sem za generacijo mlajša — veliko bolj revni in pomanjkljivi. Naši rojakinji Nadi Gabrijelčičevi želim, da bi nam še veliko povedala o svoji dolgoletni igralski in režiserski karieri, obenem pa sem prepričana, da ne bo minilo dolgo od njenega toliko zaželenega ponovnega srečanja z rodno Goriško in Furlanijo, s kraji, kjer je potekalo njeno ne preveč brezskrbno otroštvo, ki mu je, žal, kot še pomnim iz njenega, pa tudi našega rodu, botrovala tolikšna nacionalna nestrpnost in neprizanesljiva vojna vihra obeh strahotnih svetovnih vojn. DORICA MAKUC Nada Gabrijelčičeva (portret slikarke Karle Bukovčeve Mrak iz leta 1927) ZA DIJAKE VIŠJIH SREDNJIH ŠOL IN ZA GORIŠKO ABONMAJSKO SEZONO Tono Polajnar izroča Jožefu Ceščutu leseno skulpturo »Partizanska kolona*, delo domačega umetnika Alojza Igličarja Komorni koncert mladih ljubljanskih orkestrašev Člani Akademije za glasbo so predstavili dela klasičnih in slovenskih skladateljev Gotovo je, da sodi glasba med velike duhovne dobrine in kot taka spremlja človeka v njegovem bivanjskem procesu skozi življenje. Ona lahko izraža človekove težnje in njegova hotenja, tudi če drugače človek tega ne zna izraziti. Tako je leta 1777 Mozart zapisal v nekem pismu očetu: «Ne znam pisati v pesniškem jeziku, nisem pesnik. Ne, znam u-metniško uporabljati izt-azov, ki bi ustvarjali luči in sence, nisem slikar. Ni mi mogoče izraziti svojih čustev in misli z gibi ali z mimiko, nisem plesalec. Vse to pa lahko naredim z notami, ker sem glasbenik.* In res, naše ttfnetniškp udejstvovanje ih zasledovanje umetniške rasti in človeške ustvarjalnosti sploh ima za nas temeljno vsebinsko vlogo, saj nas osvešča in pomaga voditi skozi težave vsakdanjosti. Obenem pa nas plemeniti v vseh prizadevanjih za estetsko in etično dviganje. Glasbena umetnost nudi človeku prav vse to. V tem oziru potrebujemo glasbeno izživljanje in oblikovanje, za kar skrbijo ustanove, šole, koncertni programi. Mislim, da ima tudi goriška glasbena sezona, ki jo prireja Glasbena matica ’• sodelovanju z obema osrednjima prosvetnima centralama, SPZ in ZSKP, ta namen. V tem duhu so potekale vse dosedanje koncertne sezone, ki so žele velik uspeh in odziv našega občinstva. Tako tudi letošnja. Prav zadnji ponedeljek smo imeli v tem ciklu letošnji zadnji koncert — morda nekoliko prezgodaj v času, zato pa nič manj temeljit in vreden zaključek celotnega letošnjega koncertnega programa. Večkrat smo že poudarili, da imajo prav ti glasbeni večeri goriške a-bonma.jske sezone svoj noseben pomen. Če prirejajo tudi posamezna društva razne zborovske in druge koncerte — kar je zelo hvalevredno in potrebno — pa ima le tak skupen organizacijski napor (kot je abonmajska koncertna sezona) možnost, da se loteva večjih umetniških pobud. In v tem je gotovo karakteristika goriškega glasbenega abonmaja od vsega začetka. Prepričani smo, da bo tudi vnaprej obdržal to vlogo! Za zadnji koncert je bil prvotno namenjen ansambel Piecola orche-stra giuliana iz Trsta, ki pa je iz tehničnih ovir odpadel. Zato pa smo imelj v svoji sredi komorni orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki nam je predstavil vrsto del iz klasične in tudi slovenske glasbene literature. Orkester sestavljajo gojenci o-srednjega slovenskega glasbenega zavoda, ki ustreza visoki šoli za muziko. Čeprav je torej orkester po svojem značaju «šolski» in ga seveda ne sestavljajo še poklicni in do kraja izučeni glasbeniki, imamo tu skupino, ki prav zaradi samega svojega značaja lahko študijsko pripravlja programe, kar je vsekakor pokazala tu: di na goriškem gostovanju. Določene tehnične nepopolnosti nikakor niso mogle prekriti že dosežene umetniške stopnje in uigranosti v skupinskem muziciranju. Skupina je predvsem godalna, dopolnjuje pa jo tudi nekaj pihal. Orkester je vadil dirigent prof. Uroš Prevoršek. Ljubljanski orkester je v Gorici nastopil dvakrat. Dopoldne je na vabilo slovenskega učiteljišča S. Gregorčič gostoval za dijake tega zavoda in gimnazije liceja P. Trubar. V zelo primernem okviru kapele malega semenišča je ljubljanski orkester zelo doživeto in ob veliki pozornosti dijaštva, predvajal skoraj cel spored, ki ga je namenil za večerni koncert v avditoriju. Celotna izvedba je zelo zadovoljila dijake in profesorje višjih srednjih šol, ki so s tem pokazali, da znajo ustrezno ceniti visoko umetniške nastope. Zvečer pa je bil koncert v deželnem avditoriju. Tu so mladi ljubljanski izvajalci predvajal; celoten program. Najprej smo poslušali Vivaldijev Concerto grosso v d molu za dve violini, violončelo in godalni orkester. Solisti so bili tu violinista Žarko Hrvatič in Vlado Repše ter čelistka Jelka Grafenauer. Ta koncert beneškega mojstra je muzikalno zelo prijetno delo, ki ga je potem Bach predelal za orgle. Zlasti v vmesni fugi prideta C > izraza vsa tehnična bravura in preciznost izvajalcev. Sledil je Handlov Koncert za za oboo in godalni orkester v g molu, v katerem je kot solist nastopil mladi makedonski oboist Bla-goje Dukuzov. V tem delu se oboa v lepem koncertantnem dialogu dopolnjuje z godalnim ansamblom in s svojim mehkim in obenem rezkim zvokom lepo podčrta celotno muzikalno zasnovo skladbe. Na vrsto je nato prišel Mozartov Koncert za rog in godalni orkester v D-duru, v katerem je kot solist nastopil mednarodno priznani slovenski hornist prof. Jože Fa-lout. Rog je inštrument, ki ga i- mamo priliko pravzaprav le malokrat poslušati v solistični zasedbi. S svojim bučečim, prodornim in obenem božajočim glasom lahko rog nudi enkraten umetniški užitek. In to je gotovo dal tudi rog v rokah mojstra Falouta, ki se je znal z dozirano igro in osebno interpretacijo vedno približati pravemu skladateljevemu muzikalnemu nagibu. Podobno umetniško doživljanje je solist Falout skupno z orkestrom poustvaril tudi v izvajanju-skladbe Čajkovskega Reverie, s pravo romantično izraznostjo in dinamično temu u-strezno zasnovo. V$lik . us[)eh je . imela čelistka Jelka Grafenauer, ki je zaigrala dva, stavka (Preludij, Allemanda) iz Bachove Suite v C-duru za violončelo rolo. Z dobro tehniko in solistično nelahko igro je Iz včasih monotonih Bachovih modulacij pričarala pravo godalno zasedbo. Slovensko glasbeno ustvarjalnost je tu zastopal Slavko Osterc, ki sodi med vrhovne slovenske modernejše zlasti instrumentalne glasbe. Slišali smo njegov Religioso, ki podaja globoko duhovno občutje v. razpletu resnobne glasbene misli. Tu je orkester sam zablestel v svoji igri, polni medidativ-ne sile. Ob koncu so mladi ljubljanski orkestraši pod gotovim in preciznim vodstvom dirigenta Uroša Pre-vorška zaigrali slikovite Bartokove Romunske plese. Priznati ie treba, da je še posebej po izvedbi te točke, ki jo je moral na koncu po burnih aplavzih publike ponoviti, orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane pokazal vse izrazne ter interpretacijske sposobnosti. Barvitost, ritem, živahno se menjajoča dinamika, ki jo skladatelj postavlja v te stilizirane ljudske plese, vse to je tu zadobilo pravo efektnost. 1 Letošnia koncertna sezona je pri kraju, Kaže, da bo tudi prihodnja zelo pestra, saj se obeta vrsta zelo kvalitetnih skupin z zanimivimi programi. Morda bi tu lahko le pripomnili, da bi kazalo tudi poskrbeti, da bi vsaj enkrat za našo publiko v Gorici in v okviru abonmaja nastopila ljubljanska Opera in nam predstavila kako pomembno delo iz slovenskega ali slovanskega repertoarja. Tako bi posredovali vsaj del velike slovanske glasbene zakladnice tako slovenskemu kot italijanskemu občinstvu našega mesta. A. B. »/.ob časa* (poč na Krasu). Zdenko Vogrič, »Skupina 75». /"Objavljamo slike s pobratenja ” med škofjeloško in sovodenj-sko občino, ki je bilo 18. marca t.l. v Škofji Loki. Povratna svečanost bo letos, 18. junija v So-vodnjah. Tako bo pobratenje, kot velevajo mednarodna pravila, dokončno uradno sklenjeno. Listino, katere tekst objavljamo na tej strani, sta podpisala sovodenjski župan Jožef češčut in predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajndr. Podpisala sta dve listini, prvo v slovenskem, drugo pa v italijanskem jeziku. V našem primeru ne gre samo za uradni akt pobratenja dveh občin, ki ležita v dveh različnih državah. Takih pobratenj je veliko v Evropi, velikokrat jim botrujejo višja politična navodila, ki so prevelikokrat naročena iz trenutne oporiunosti. Pri takih svečanostih in pobratenjih pa so soudeleženi samo voditelji občin, prebivalstvo je običajno odsotno. Pride do sestanka med župani in njihovimi najožjimi sodelavci, zraven je še kaka kulturna skupina, pride do izmenjave daril, prebivalstva pa ni. V tem primeru in tudi v tistih, v katerih so bile soudeležene druge zamejske občine, ki so se pobratile z občinami ali krajevnimi skupnostmi v Sloveniji, pa je pobratenje bilo in je zares občuteno. Gre za ljudi, ki pripadajo istemu narodu, slovenskemu narodu, čeprav je med njimi državna meja. Gre za ljudi, ki so skupaj občutili partizansko epopejo, ki so se skupno borili proti fašizmu in nacizmu, ki si po vojni skupno prizadevajo za mir in sožitje ter prijateljstvo v tem delu Evrope in na vsem našem kontinentu. Pobratenje med Sovodnjami in Škofjo Loko ni padlo kar tako z vrha. Med Goriško in Škofjo Loko obstajajo že dolgo let prijateljski sliki. Pobudo zanje so dali prosvetni delavci v Slovenski prosvetni zvezi, ki so navezali stike z raznimi društvi v škofjeloški občini, najprej z onim v Železnikih. Na sporedu je bilo več medsebojnih gostovanj, pred štirimi leti so Goričani priredili v Škofjo Loko in v Železnike množični izlet, ki se ga je udeležilo ■ več kot 700 ljudi. Sledili so stiki med Slovensko prosvetno zvezo in Občinsko skupščino Škofje Loke in predstavniki škofjeloške občine so obiskali tudi županstvo v Sovodnjah in v Doberdobu. Takrat je padla pobuda, da bi prišlo do pobratenja. Med Sovodnjami in Škofjo Loko so se navezali stiki, že dve leti se nizajo kulturna, športna in druga medsebojna gostovanja. Sedaj, ko je bilo prijateljstvo tudi uradno potrjeno, bo teh stikov še več. Vedno ob prisotnosti in aktivnem sodelovanju prebivalstva. MARKO WALTRITSCH iiitiiumiiiiiitiiiiiitiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitNi Predsednik komisije za mednarodne odnose in za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Jože Hartman pozdravlja zborovalce Na prireditvi je zapel mešani Komorni zbor iz pod vodstvom Janka Močnika V dvorani v loškem gradu so nastopili tudi pevci iz vse sovodenj-ske občine, ki jih je vodil Zdravko Klanjšček ULICA ROSSETTI 6 - TEL 795309 MAGAZZINI ULICA GIOTTO 8 - TEL. 795313 mmm naše cene! fjandu/ naše cene! V CENO JE VKLJUČEN DAVEK I.V.A. IN DOSTAVA NA DOM (V MESTU)!ZA IZVOZ CENE BREZ DAVKA I.V.A. SERVISNA POMOČ V JUGOSLAVIJI POMEMBNA SVEČANOST ZA NAŠO NARODNO SKUPNOST NA M1LJSKEM PROSLAVA PRVE OBLETNICE USTANOVITVE SLOVENSKEGA ODDELKA VRTCA V ČAMPORAH Praznovanje je predstavljalo tudi začetek tesnejšega sodelovanja med vrtcem in šolo Slovenski oddelek predšole v Čam-porah je začel delovati lansko jesen. Za slovenske starše, za otroke in za vso našo narodno skupnost na Miljskem, je bila to prva velika pridobitev. Otroci imajo svoj oddelek, kjer gojijo svoj jezik, sprejemajo svojo kulturo, se medseboj spoznavajo in tako gradijo temelje za nadaljnje medsebojno sodelovanje. Naša pred-šola si prizadeva, da bi čimbolj potegnila starše k sodelovanju. Starši tako sledijo življenju vrtca, živijo z nami in si z nami prizadevajo, da bi bili pri vzgojnem delu čimbolj Uspešni. Skratka, našo ustanovo lahko demokratično upravljajo vsi starši, saj bomo le z medsebojnim povezovanjem in stalnim sodelovanjem dosegli dobre rezultate. Vemo tudi, da je naša rast odvisna od sodelovanja z ostalimi ustanovami v naši občini. Zato smo izkoristili ravno praznovanje našega oddelka, da bi navezali stike z učitelji in učenci na slovenski osnovni šoli Žavlje - Korošci. Na praznovanje smo povabili učence prvega razreda, ki so lani obiskovali naš oddelek, skupno z njihovimi učitelji in starši, starše naših otrok, obe italijanski sekciji z njihovimi starši, slovenskega didaktičnega ravnatelja Stanislava Škrinjarja ter odbornico za šolstvo Luiso Balbi. Imeli sva za potrebno, da se z našimi bivšimi gojenci medsebojno spoznajo rtajprej otroci sami, da se z njimi pogovorijo in obudijo spomine na skupno preživelo leto v vrtcu. Tako smo se zbrali učitelji skupno z ravnateljem ter otroki v razredu in si v velikem krogu pripovedovali vsakovrstne izkušnje o igri, delu in raznih vzgojnih dejavnostih vrtca in šole. Lahko rečemo, da so bili vsi otroci in učenci zelo navdušeni; sproščeno so se pogovarjali in spraševali drug drugega o raznih dogodivščinah. Starši so medtem pripravljali prostor v jedilnici, kjer smo se kasneje tudi zbrali in nadaljevali s praznovanjem. Najprej je starše pozdravila odbornica za šolstvo, ki je prinesla pozdrave občinske uprave ter poudarila pomen in važnost slovenskega oddelka otroškega vrtca za vso skupnost. Ni dovolj govoriti o za- ščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti, ampak jih je treba uresničevati, je dejal. Zato bo občinska uprava poskrbela, da bo vsem slovenskim otrokom zagotovljena izobrazba v materinem jeziku, v vrtcu in šoli v miljski občini. Sledil je pozdrav didaktičnega ravnatelja. Vsem gostom sva orisali in podčrtali pomen, ki ga ima za nas vse sodelovanje vrtca s šolo, saj imata oba precej skupnih problemov in značilnosti, da se otroci razvijajo v ambientu z isto kulturo. Izrazili sva željo, da bi postala taka srečanja tradicija, da bi nas bilo vedno več in da bi se učenci pogosto vračali sem, kjer so preživeli svoje otroštvo. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bomo to, kar se je sedaj začelo, razvijali dalje, da bomo sproti odpravljali slabosti in pomanjkljivosti. To skupno delo in sodelovanje s starši, z učitelji in celotno slovensko skupnostjo je te- melj našega obstoja in našega uspešnega dela. Z osnovnošolskimi učitelji bomo v kratkem sestavili okvirni program oziroma osnutek skupnih pobud, ki naj bi jih konkretizirali v prihodnosti, istočasno pa smo sklenili, da se bo nadaljnje načrtovanje razvijalo predvsem na praktični ravni. Prvo obletnico naše šole smo želeli proslaviti na naš kulturni praznik, na dan obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav nam je bil ta datum že precej' odmaknjen, smo se kljub temu spomnili nanj. Omenili sva pomen, ki ga imajo za naš slovenski narod njegove pesnitve. Svoje pesmi je pisal v času, ko sta bila slovenski narod in slivenski jezik prezirana. V pesmih je oznanjal vero v zmago napredka in pravice, neustrašeno je izpovedoval svoje misli, ki so bile slovenskemu narodu vodilo v borbi za svobodo. Učenci 1. razreda osnovne šole so zapeli ob spremljavi harmonike pe-.sem «Otroci pesniku Prešernu* in prikazali dramatizacijo «Letni časi*. Nato smo vsi skupaj zapeli še Malo miško, Hopla-hopla, Če si srečen ter «Staro Gundarco* v slovenskem narečju, ker to obliko govora gojimo in se z otroki v narečju tudi pogovarjamo. Vsi prisotni so o-troke in učence nagradili s prisrčnim ploskanjem. In končno je prišla tudi toliko zaželena torta. Otroci' so bili prav ponosni, ko smo jo prinesli, saj so jo sami spekli in okrasili, kakor tudi raznovrstno oblikovane piškotke. Praznovanje se je tako zaključilo v splošno zadovoljstvo vseh, staršev in otrok in gostov ob zavesti, da tudi ob MUjskih hribih, raste nov slovenski rodi TAMARA cont fontanot VLASTA BERDON niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiuiiMiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiniifiiMiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiiii PRIPRAVLJAJMO NASE VRTOVE Navodila za saditev mečkov-gladiol Kako pripravimo zemljo, kako gnojimo, kako pripravimo čebulice in kako sadimo ter spremljamo rast Ako hočemo imeti pri gojitvi me-čkov zaželeni uspeh, se moramo natančno držati nekaterih osnovnih pravil, brez katerih ne moremo doseči popolnega uspeha. Zemlja, ki jo nameravamo nameniti mečkom, mora imeti naslednje fizikalno - kemijske lastnosti: 1. biti mora globoka in propustna; 2. biti mora rahla; 3. ne sme vsebovati apnenca in če ga še vsebuje, ne sme biti prisoten v velikih količinah. Fina in rahla zemlja je velikega pomena, ker se čebulice v taki zemlji enakomerneje in hitreje debelijo. Pomanjkanje apnenca v zerrdji je zelo važno, ker so vse čebulice cvetnih rastlin njegove velike sovražnice. Mečkom namenjena zemlja mora biti dobro pripravljena, biti mora prekopana najmanj 50 cm globoko in dobro zdrobljena. Težko zemljo moramo popraviti z zelenišem, hlevskim gnojem ali celo peskom, preveč rahlo pa z ilovico ali pa starim, dobro uležanim hlevskim gnojem. ' I.ehe morajo imeti sončno lego in morajo biti zavarovane pred vetrom. Pri gnojenju moramo upoštevati, da je rastna doba mečkov, to je od saditve čebulice pa do cvetenja, zelo kratka. Dobre uspehe dosežemo le, če najdejo čebulice v zemlji takšno hrano, katero lahko takoj asimilirajo. Gnojenje z dobrim hlevskim gnojem mora bitj izvršeno pravočasno, KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO . ________________________PIŠE VET, borS štrekeu PES NI SAMO ČUVAJ... V razvitem delu sveta nataliteta upada in družine štejejo vedno manj članov. Lahko rečemo, da je že redkost, ko imata zakonca več kot dva otroka. Poleg tega vedno hitrejši tempo življenja ne dopušča, da bi se starši ukvarjali z otroki kot nekdaj. V takih razmerah starši ne nudijo otrokom tako potrebne družinske topline in vzgoje. Omenjeno vrzel lahko zapolnijo prav male hišne živali, ki služijo otroku kot nadomestilo potrebni družinski toplini. Predvsem psički lahko nadomestijo bratca, sestro ali prijatelja, ki so otroku potrebni in mu omilijo o-samljenost. Otrok se kmalu naveže na žival in hitro spozna, da mora nuditi psičku ljubezen in pozornost, če želi da ga bo žival vzljubila in mu tudi vračala ljubezen. V takem vzajemnem odnosu damdaš otrok spozna, da ne sme avtomatično zahtevati od staršev ljubezen, ampak se mora potruditi, da vzajemno staršem tudi nekaj nudi. Zaupanje v odrasle ljudi je pri otroku neomajeno in vsako razočaranje otroka lahko hudo prizadene. V primeru, da je otrok lastnik psa, se bo, ko se mu bo kaj takega pripetilo, zatekel k ljubljenčku, ki ga gotovo ne bo razočaral. Na tak način se otrok osamosvoji in iz dneva v dan krepi lastno osebnost. Vsakodnevni kontakt s psičkom omogoči otroku, da se seznani z vsakovrstnimi potrebami živali. Na tak način lahko spozna, da uriniranje in deficiranje ni nekaj «u-mazanega in grdega*, ampak samo fiziološka potreba. Ko opazuje psič- ko ali psa razume, da je spolnost čisto nekaj naravnega in si ne bo ustvarjal brezpotrebnih tabujev. Tudi gravidnost in porod psičke bo otrok spremljal natančno in spoznal potek ter probleme, ki v tem obdobju nastopajo. Opazoval bo tudi materinski čut psičke do mladičev in vsa ta nova spoznanja bodo otroku koristila pri reševanju neštetih problemov. Ko otrok odrašča ima vedno več odgovornosti tako v šoli kot doma. Istočasno tudi skrb do psička z leti narašča. Pridobljeno spoznanje, da je žival odvisna od njega, mu nalaga še večjo odgovornost. V trenutku, ko se pripeti da žival zboli, otrok sočustvuje z njo. Pelje jo k veterinarju in spozna, da psiček pogumno prenaša zdravljenje in tudi i-njekcije, tablete ter predpisana dieta psu samo koristijo. Omenjeno izkustvo pripomore, da tudi sam ob bolezni boljše prenaša zdravljenje, ki mu ga zdravnik predpiše. Zaradi relativno kratke življenjske dobe psa, otroku lahko prvič v življenju umre nekdo, ki ga je imel rad. Za otroka je smrt psička velik šok. Ob tem dogodku začne premišljevati o možni smrti prijateljev, sorodnikov in celo staršev. To trditev potrjujejo pogrebi, ki jih otroci prirejajo živalim. Prav to izkustvo mu pomaga rezumeti, da življenje ni nekaj statičnega, ampak nekaj di-nimičnega in da je smrt naravna posledica življenja. Neizogibno je, da ko se otrok srečuje s takimi težavami in jih rešuje, utrjuje lastno osebnost in življenjski problemi mu ne bodo več nerešljivi. Tudi starši sami imajo koristi od malih hišnih živali. Pri vzgoji otroka in predvsem edinčka, obstaja realna nevarnost, da edinčel postane egoist in celo asocialen tip. Prav skrb in odgovornost, ki mu nalaga sožitje s psom, zahtevata od otroka vedno večji altruizem. Psiček, kot nov član družine, poveže starše in otroka pri soodločanju o novih nastalih problemih. Skupna skrb o zdravju, prehrani itd. psička privede v družini do pogovorov in tudi do večje navezanosti; otroka do staršev in obratno. Razumljivo je, da nobena igrača ne more opraviti tako zahtevne funkcije, kot jo o-pravlja. mala hišna žival. Pri spoznavanju novega sveta - in pridobivanju novih izkušenj, bo o-troku psiček vedno ob strani. Z zavestjo, da ima neprecenljivega prijatelja, bo s časom izgubil strah, ki je otrokom skoraj prirojen in se bo vedno bolj osamosvojil, kar bo nedvomno pozitivno delovalo na njegov razvoj. to je dosti poprej, preden sadimo čebulice, če pa gnojimo tik pred saditvijo, če se hočemo izogniti gnitju čebulic, mora biti hlevski gnoj dobro zrel. Količina hlevskega gnoja ne sme biti manjša od 40 stotov na 1000 kv. m površine. Gnojenje mečkov s hlevskim gnojem pa moramo izpopolniti tudi z umetnimi gnojili. Dodamo 40 - 50 kg amonijevega fosfata in ravno toliko kalijevega sulfata ali klorura na 1003 kv. m površine. Lahko vzamemo tudi kako kompostno sestavljeno umetno gnojilo, kot je na primer 5-8-10 v zrnju in sicer v količini 50 kg na 1000 kv. m površine. Preden mečke posadimo, jih moramo razkužiti tako, da jih namakamo kakih 20 minut v razstopini pripravka BENLATE v vodi; vzamemo namreč 20 gramov tega pripravka na 100 litrov vode. Tudi pripravljeno površino zemlje moramo razkužiti in sicer s pripravkom FITOSOL Iv zrnju, ki vsebuje 6 odst. žrjlslgfonata. Vzamemo ga 300-500 gramov, na 100 kv. m površine, ki ga med prekopavanjem posujemo po .vsej površini. Za raz-kužbo v razgorju porabimo samo 120 do 150 gramov na 100 kv. m površine. Sadimo v vrste, ki so 20 cm narazen, rastline v vrsti pa do 15 cm razdalje. Globina saditve je odvisna od sestave zemlje in od možnosti zalivanja.. V vsaker- primeru bomo sadili 8 do 10 cm globoko. Nekaj dni pred vzklitjem mečkov začnemo z zatiranjem plevelnih rastlin s kemičnimi pripravki. V ta namen vzamemo 300 gramov pripravka GESAGARD 50 PB na 100 litrov vode, količina, ki zadostuje za 1000 kv. m površine. Izvajamo' z na vadno nahrbtno škropilnico. V začetni rašti, to je preden dosežejo listi 5 6 cm dolžine in ko če bulice pogajanjo korenine, ne sme mo preveč zalivati. Čim večji postajajo listi, tem moč neje je dihanje rastlin, tem večje je izhlapevanje — torej rastlina potrebuje več vode. Namakamo zvečer, to pa ne sme biti pregosto, pač pa zadostno — posebno v gorkih podnebjih in sušni dobi. ■A ' 1 Vesele velikonočne praznike voščijo. I MESNICA PANGERC SERGIO DOMJO 33 — tel. 820-346 RESTAVRACIJA VLADI LUXA PROSEK 539 — tel. 225-398 msAZAAtm CVETLIČARNA I 1 l: 1 I- Sc S II || ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA KARLO ČOK LONJER 236 — tel. 910-124 \y\-yy\ m* SAMOPOSTREŽBA UMBERT0 GHEZ TELEFON 54-388 LONJERSKA CESTA 168 GOSTILNA DA FRANZ UL. GAMBINI 7 — tel. 727-294 Specialiteta: italijanska in mednarodna vina % | :::: | I II ji! 1 1 5; ! AGRARIA | ! I ■i i SILVANO MOČILNIK VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO STROJI VSEH VRST TRST - Ul. Udine 18 - Telefon 418 878 AD A PROSEK 551 - tel. 225-496 v: | | I | PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DANICA MARTINUZZI PROSEK 138 - te!. 225-257 POHIŠTVO PUPIS STALNA RAZSTAVA MODERNEGA STILNEGA POHIŠTVA SESLJAN 59/b — tel. 209-269 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ZORA ČOK OPČINE, Ndrodna 57 — tel. 211-046 BAR IN KONFEKCIJE GRGIČ - GREGORETTI FERNETIČI 13 Telet. 211-866 HOTEL - RESTAURANT GOMIZEL ! želi cenjenim gostom srečne velikonočne praznike 58 2 m m i* tft FERNETIČI 3 — tel. 211-797 - 211-460 GI0VANNI MANZIN «L’ ARTIGIANALE* SUNKA SKLADIŠČE NA SUHO MESO - DEBELO - SIR IN JESTVINE Tel. 795-534 Telefon št. 231-782 Tel. (dom) št. 751-060 UL. S. C1L1NO 52 PREBENEG 13 D O L 1 N A 41 ZADRUŽNA GOSTILNA Podnajemnik EZIO IN NERINA FONTANOT DOLINA 230 tel. 228-187 TRGOVINA JESTVIN BORIS ŽERJAL DOLINA 172 — tel. 228-178 RADO ŽERJAL BOLJUNEC 405 — tel. 228-114 KOZMETIČNI SALON RUŽIČA BOLJUNEC 378 — tel 228-313 |- GOSTILNA l l 1 TUL MACKOLJE 106 tel 231-744 I v! | Si ! -i! s; $: I I * I SUPERMARKET DESPAR DOMIO I *: | I | S Guido Jez & C. s.n.c. DOMJO 157 TEL. 826-541 .v ■ jij: | Iv 1 Si I Iv .1:1;* | S; S; ■A >> EMPOR MARKETMETAL LASTNIK Soc. A.M.I, SONJA in MARINO STRANJ DOMJO 89 — tel. 820-191 TRGOVINA JESTVIN LIVIA CEJ RICMANJE 111 — tel 820-591 » v. •1*1 I;I; •M | vi I J 1 Si Iv ■ I lil: "•S S: iS I i •i*i i l S % I. STRAIN Dolina št. 40 tel. 223116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, roj-sUa^ godijo _ Linne in druge 'slavnosti — Možnost prenočitve — Izbrana jedila in pijače Ob petkih zaprto ČASOPISI IN MANUFAKTURE OLGA KOS DOLINA 463 Tel. 228-122 GOSTILNA PRI OBČINI DOLINA 268 Tel. 228-497 Si I “S:" TRGOVINA JESTVIN JERJAN DOLINA 69 Tel. 228-121 i|j| j||| Iv >1* 1 ;X | I X; A Sl I ■|i|:“ 1 S: S: % X: X; v! J. |ij •1*1 vi Is :X | ;!•! i|il X: g vi :S ;||I GOSTILNA FIDEL PESEK 38 - tel. 226-294 TRGOVINA JESTVIN SANCIN POUUNEC 62 - tel. 228-422 TRGOVINA POSODE. ROS IN ELEKTRIČNEGA MATERIALA SLAVKO KRMEC DOLINA 71 - tel 228-197 MESNICA KJU DER RICMANJE 102 TOBAKARNA ŽERJAL RICMANJE U HOTEL RESTAURANT TOURING ALOJZ SABA lastnik PESEK 54 - tel. 226-100 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA OSKAR RACMAN & C. BOLJUNEC 340 — tel. 228-166 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN *i. :X n :-' m 1 lili S! iS •x Si ■Is • KAROSERIJA GOSTILNA B AK $ I SULLI CORRADO BORŠT 89 - tel. 228-327 RESTAURANT SON I A PESEK 2 - tel. 226-120 :iii % II DOMJO 47 Tel. 820-229 I .;:::W:::X:XX¥:X:X::X:x::X:X:X:X:X:X:X:XXXX<:XX:::XXX:X:XXX:X:X:X:XX:XXXX:Xx::X:XXX:!XX:v:':':':::XX-X-XXxX: GOSTILNA 1 LIVIO SANCIN BOLJUNEC 62 — tel 228-117 I i s II I S; MESNICA GRDINA - ŽERJAL BOLJUNEC 371 — tel 228-405 :S .•X 1 S: !S GOSTILNA PETAROS BORŠT 60 — tel. 228-151 «MAMA» BEA TEKIELSKI «Faudrait rallumer la lumiere dans ce foutu eompartiment!» (RCA ISL 6406) Priznati moram, da prvič poslušam z obravnavano ploščo pevko in kitaristko «Mamo» Beo Te-kielski, čeprav sem že večkrat slišal govorili o njej. Toda vse informacije, ki jih imam o njej so bolj glasbenega vidika, zato se bom omejil na te. Lahko samo povem to, da je njeno pravo ime Beatrice Tekielski in da deluje in poje v Franciji, čeprav nam njen priimek najbrž priča o drugačnem izvoru. Vse pesmi, posnete na tem albumu je spisala in uglasbila Beatrice sama. pri snemanju pa so ji priskočili na pomoč nekateri znani francoski glasbeniki. Ob ponovnem poslušanju skladb, posnetih na tem albumu sem se vprašal, zakaj je ta odlična kan-tavtorica tako malo znana izven francoskih meja. Skladbe so namreč odlično glasbeno izoblikovane in njen rezek ter originalen glas jim daje tudi poseben pečat. Škoda le, da ne razumem francoščine in zato mi je argument teh pesmi neznan. Morda je prav ta eden glavnih razlogov tako nizke popularnosti pevke izven Francije. Vsekakor je plošča vredna posebne pozornosti, saj je glasba posneta na njej res nova in sveža Svoj zagon dobi seveda v rocku, vendar se ne u-stavi prt tem, nasprotno. IZVAJA: Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na'naslov: RAI • Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A • Ulica F. Severo, 7 • Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. Ta 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. VAŠA TOP LESTVICA teden ste izbrali popevke: (1) ... E DIRSI CIAO — Matia Bazar (2) GIANNA — Rino Gactauo (3) SINGIN’ IN THE RAIN - Sheila B. Devotion (5) ČAO BAMBINA, ČAO — Tomislav Ivčič (4) 1/2 NOTTE — Daniel Sentacruz Ensemble (6) A MANO A MANO — Rieeardo Cocciante (8) FIGLI DELLE STELLE — Alan Sorrenti 8. (10) THE HOLSE OF THE RISING SUN — Santa Esmeralda 9. (7) LA PLLCE D'ACQUA — Angelo Branduardi 10. (—) U RAZDELJAK TE LJUBIM — Ansambel Žetva Vesele velikonočne praznike &arJ. 43133 TRST, Ul. Rismondo 9 - Tel. 761-884 - 761-819 Ekskluzivna glavna zaloga: ROGAŠKA mineralna voda - vrelec DONAT RADENSKA mineralna voda - TRI SRCA KRAŠKI PRŠUT PIVO: PUNTIGAM in REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA OSVEŽUJOČE PIJAČE APPIA SADNI SOKOVI - FRUCTAL MINERALNA VODA in PIJAČE PLOSE v! j,ji | vo v v • SCI J° • • • BAR - BUFFET BRUNO Čampo S. Giacomo 6 — tel. 762-772 GOSTILNA Z DOMAČO KUHINJO MARIA in LUCIANO RICMANJE 111 — tel. 823-285 GOSTILNA GELMO Str. di Fiume 412 (Katinara) — tel. 910-749 TRGOVINA JESTVIN NINO ROLIČ Ul. Rio Spinoleto 27 — tel 211-487 TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA ŽERJAL DOLINA 348 — tel 228-143 MESNICA PANGERC DOLINA 80 — tel. 228-112 TRISPAN želi svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike NOVA TRGOVINA ZA ŠPORT IN REKREACIJO šport na OPČINAH Narodna ulica 87 vogal z Bazoviško ulico NADIA IN TEA RENAR PRIMO ROVIS CRFMCAFFE praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFF daje vedno vse nujboljse želi vesele velikonočne praznike PRA2ARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 810-351 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 VRT BAR - SOBE PARKIRIŠČE Lovske specialitete Zaprto ob torkih DRAGA S. ELIA — TRST — TELEFON 228-173 Gostilna «PH VOdlljaku» Gustinčič - Guštini Gigi ZAPRTO OB ČETRTKIH JEZERO Telefon 228-211 % Nedelja, 26. marca 1978 Ponedeljek, 27. marca 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Ne-diški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes o-biščemo Vrh sv. Mihaela; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 12.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30,- 20.30, Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Nedeljsko jutro z Gisello Pagano; 9.15 Giasba iz filmov; 9.30 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Plošče; 11.3p Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah ; 12.40 Pičice na i; 14.(X) Avto story: 14.33 Najlepše popevke tedna: 15.00 Podajmo si roke; 15.15 Orkester Lalo Schfrin; 15.30 Folk in tudi ne; 16.00 Armandov kotiček; 16.15 Kitarist Requito Gonzales; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Spored slovenskih ponarodelih pesmi; 19.30 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Male skladbe velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.30, 13.00, 17.00, 19.00, 20.55 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Praznični program; 10.45 Maša; 12.00 Velikonočna poslanica; 12.30 Nedeljski pisan program; 13.45 Perfida Rai; 14.40 Iz nogometnih stadionov; 15.00 Nogometne tekme; 17.10 Stadioquiz; 19.35 Musič Show; 20.00 II tabarro, in Suor Angelica, opera; 23.10 Glasba za lahko noč. RADIO 2 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanja radiu 2; 8.00 Nabožna oddaja; 9.35 Johnny Dorelli prikazuje Gran varieta; 11.00 Ne, ni BBC; 12.00 Šport; 12.45 II Gam-bero - kviz narobe; 14.30 Pesmi serije A; 15.00 športna oddaja; 19.00 Jazz Graffiti; 21.00 Radio 2 -Ventunoeventinove - glasba za mladino; 22.45 Lahko noč Evropa. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega edna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Orkester Tico Marino; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba; 0.05 Nočni program. TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Prijateljsko iz studia 2; 9.30 Kaku so jele naše nuonote; 9.45 Pomladni zvoki; 10.00 Koncert sredi, jutra; 10.30 Biti ženska; 11.05 Mladinski oder; 11.30 Plošča dneva; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Slovenski zbori; 13.20 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam; 15.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.00 «Jevgenij Onjegin», radijska igra; 18.30 Glasbena panorama. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album; 9.20 Poje Edwin Starr; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Glasbeni portret: 12.05 Glasba po željah: 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Popevke; 14.33 Glasbeni program; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Orkester Sid Ramin; 15.40 Plošče; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Roma-gna; 16.20 Flash v glasbi; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.(X) Glasbeni cocktail; 18.35' Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 Jazzovska glasba; 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound; 21.32 Operni oder; 22.45 Pop jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 in 10.05 Radio, anch’io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Glasbeni program; 14.30 in 17.30 Lo spunto; 15.00 Prvi Nip; 18.35 Kmetijska oddaja; 19.35 Popevke stoletja; 21.05 Evropa jutri; 21.40 Koncert. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 18.30. 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 TV v glasbi; 9.32 Hiša za Martina; 11.32 Pesmi za vse; 15.00 Tu Radio 2: 17.55 Da in ne; 19.50 Glasba: 21.29 Radio 2 - Ventunoeventinove. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.10, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj: 12.10 Veliki revijski orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.00 Vremenska napoved in poročila; 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom: 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Avgusta Stanka; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operne aktualnosti; 22.20 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza, Nedelja, 26. marca 1978 Ponedeljek, 27. marca 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 DNEVNIK 1 - OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 - VESTI 14.00 Tekom nedelje Športne vesti 14.30 Glasbeni program 15.15 Viia Moena, glasbeni program 16.45 90. minuta 17.10 Joj, jutri je ponedeljek 18.15 Nogometna tekma B lige 20.00 DNEVNIK 20.40 OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE. 3. nadalj 21.45 Nedelja v športu Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Neverjetna dvojica, risanka Tin Tinove dogodivščine, 2. epizoda 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.30 Neposredni športni prenos: KOŠARKA 17. Ij GOMEMAIv oddaja za tnla- dinft,|i;j.| | | 18.55 Tigrove brigade, TV film, 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 19.50 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 Nedelja sprint 20.40 Nikoli ob sobotah, gospa Li-sistrata Zabavno - glasbena oddaja 21.45 DNEVNIK 2 — DOSSIER 22.40 DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI 22.55 Koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 M. Kerstner; GRUNTOV-ČANI 10.00 Kaj je narobe: OTROCI BREZ OTROŠTVA 10.55 štafeta mladosti 12.30 Kmetijska oddaja 13.35 TV ŽEHTNIK 14.05 KRUTO MORJE, film 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B JUGOSLAVIJA - ŠVICA 18.05 Svet, v katerem živimo 18.43 Nastopa MIREILLE MA- THIEU 19.15 Risanka 20.00 D. Markovič: VRNITEV ODPISANIH, nadaljevanje in konec 21.05 Pomorska impresija 21.25 DNEVNIK 21.40 Jazz na ekranu: Kvartet Rao Kyao 21.55 Nogomet VOJVODINA - HAJDUK 22.30 Športni pregled Koper 16.25 Hokej: JUGOSLAVIJA — ŠVICA 19.30 Otroški kotiček 20.00 27. KANAL 20.15 Stičišče 20.35 IŠČEMO GENERALNEGA DIREKTORJA, celovečerni film 22.00 NOč CIGANOV, I. del zabavno - glasbene oddaje 22.30 Nogomet: VOJVODINA — HAJDUK Zagreb 14.10 NEUSTRAŠNI JOHNY, mladinski film 16.05 Nedeljsko popoldne 19.30 DNEVNIK ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Knjižna rubrika 13.30 DNEVNIK 14.00 CASABLANCA Film s H. Bogartotn, I. Bergman in P. Henreidom 15.40 Srečanje s pevci 16.55 Umetniki danes 17.(K) TEEN. ponedeljkov sestanek 18.30 Yogliijeva vesela druščina, risanka 18.50 Osmi dan film 19.20 DRUŽINA PARTRIDGE, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ZA ZAPRTIMI VRATI, celovečerni film 22.25 BONTA' LORO Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 14.00 PROGRAM ZA OTROKE; Glasbeni program TV film Sezam odpri se 16.45 PREDRZNEŽ, film 18.35 DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI 19.00 Dribbling 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 LA LINEA D OMBRA, TV priredba 22.05 Habitat 22.55 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05, 10.00. 11,10, 15.05, 16.00 TV ŠOLA: Matematika, Jegu lje. Za pesmijo, Materinščina, Zemljepis 17.10 čarobna žoga, risanka 17.25 SVET, V KATEREM ŽIVIMO, film 17.55 Obzornik 18.05 Da bomo laže odločali: KAJ JE SKUPNI PRIHODEK 18.05 čas in računanje 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.(X) SLOVENIJA 1973-1977 21.05 W. A. Mozart: IDOMENEJ Opera v izvedbi Glynden-bourškega gledališča, Londonski filharmonični orkester vodi John Pritchard 22.05 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 ODPRTI PROSTOR 20.30 DNEVNIK 20.45 ČLOVEK BREZ MEJA: O tem pa pesmi ne pojo, dok. 21.25 NEM TRNA LJUBEZEN, 1. del TV nadaljevanke 22.40 Baletni večer: Pika Nogavička, Rudolf Nu rojev Zagreb 20.00 P. Pavličič: IZPIT ZRELO STI, TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura danes 22.05 DNEVNIK 22.20 OBLEGANJE BEOGRADA. dokumentarni film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 28. MARCA DO 1. APRILA 1978 TOREK, 28. marca 10.00, 14.30 ib 16.05 TV šola; 17.30 Glasba pred kamero; 18.00 Obzornik: 18.10 Mali svet; 18.45 Po sledeh napredka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Iz oči v oči: France Popit; 20.55 M. Dabrovvska: Noči in dnevi, nadalj.; 21.55 Iz koncertnih dvoran; 22.30 Dnevnik KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Aktualna tema; 21.30 Zgodbe Thomasa Hardyja, nadalj.; 22.20 San Marino, dokumentarec; 23.35 Narodna glasba. SREDA, 29. marca 10.00 TV šola; 17.30 Kosovirja na leteči žlici; 17.50 Popotovanje v deželo lutk; 18.10 Obzornik; 18.20 Na sedmi stezi; 18.55 Moč zborovskega petja: Nazaj v planinski raj: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Ambasadorji; 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.45 Miniature: Tadeusz Brzozow-ski; 22.00 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.10 Športna sreda; 21.30, Dnevnik; 22.30 Oktober, film. ČETRTEK, 30. marca 9.00, 10.00, 16.00 TV šola; 17.25 Velike reke: Ren; 18.20 Obzornik; 18.35 Zgodbe iz Kalevale; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Televizija za konec tedna; 20.30 Oči kritike; 21.15 Na zvezi; 21.45 Dnevnik; 22.00 Jazz na ekranu. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor: 20.30 Dnevnik; 20.45 Črna smrt, celovečerni film; 22.15 Osebnosti revolucije; Mirko Tomič; 22 45 Jazz na ekranu. PETEK, 31. marca 9.00, 10.00, 15.00 TV šola; 17.30 Gozdne zgodbe in nezgode; 17.45 Deček Dominik; 18.10 Domači ansambli; 18.45 Rodil si bo človek: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Od glave do pete: 21.20 Diagonale; 22.00 Dnevnik; 21.15 Serpico, film. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Nevarna plavolaska, celovečerni film; 22.15 Locandina; 22.30 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 1. aprila 8.05 Zgodbe iz Kalevale; 8.11 Kosovirja na leteči žlici: 8.3( Tehtnica za tehtanje; 9.00 M gl svet; 9.30 Po sledeh napredka; 10.00 študij na univerzi; 10.30 Is src rasto v srca mostovi: 11.3C Paul Gauguin, nadalj.; 15.25 No gomet: Sloboda - Partizan; 17.31 Obzornik; 17.45 Smrt Muhe, mla dinski film; 19.30 Dnevnik; 20.0( Šopek z bodečo žico: 21.05 Lahke noč Trubadurji; 21.25 Borsalino, film; 23.25 Dnevnik; KOPER 15.25 Nogomet Sloboda - Parti zan; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Jennie, nadalj.; 21.40 Francoska ljudska fronta, dok.; 22.25 Ljubezen ene noči, film. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 26. marca 1978 NA TRIDNEVNEM SEMINARJU V IZOLI ZA SLOVENSKE ZAMEJSKE ŠPORTNE DELAVCČ Poudarek narodnoobrambnemu značaju v telesni kulturi Seminar je priredila ZTKOS s sodelovanjem zamejskih krovnih organizacij ZSŠDI in ZŠZ Tridnevni seminar v Izoli za funkcionarje zamejskih slovenskih športnih društev, ki ga vsako leto prireja ZTKOS s sodelovanjem zamejskih krovnih organizacij ZSŠDI in SŠZ, se je včeraj zaključil po plodni in poglobljeni analizi raznovrstnih dejavnikov, ki so sestavni vsebinski del telesnokulturnega udejstvovanja v manjšinskem prostoru. Pozitivna in razveseljiva je ugotovitev, da je bilo veliko število sorazmerno še zelo mladih športnih delavcev (skupno 41 s Tržaškega in Goriškega, 10 pa s Koroške) seznanjeno z globljo problematiko in narodnoobrambno vlogo naših društev. To pa je jamstvo za utrjevanje in krepitev organizacijskega kadra, ki bo te splošne smernice praktično izvajal na terenu. Vojko Kocman: odnosi članic z ZSŠDI Predsednik Združenja je orisal strukturo! vlogo in pomen zamejske krovne organizacije, ki v skupnem interesu nakazuje splošne smernice in 'skrbi za zdravo rast ter razvoj telesnokulturne dejavno sti. Stiki članic do ZSŠDI niso vedno najboljši in pravilno zasnovani, kar., nato hromi učinkovitost vseh skupnih prizadevanj. To je posebno težavno, ko je treba vzeti neke Večje odločitve, kot se je npr. zgodilo z ustanavljanjem združenih ekip pri košarki in odboj ki. Društva morajo vsekakor težiti po čim več ji množičnosti, vendar pa je treba boljšim športnikom omogočiti aktivnost tudi na višji kakovostni ravni, saj bodo tako imele mlajše generacije pred seboj točno določen cilj ir. temu primerne ambicije, z združitvijo najboljših sil pa bi tudi znatno izboljšali tekmovalne dosežke, kar bi imelo za posledico izrazitejšo politično afirmacijo v očeh večinskega naroda. Idealna rešitev bi bila selekcija že na mladinskem \nivoju (tudi v nogometu), do takega skupnega načina dela pa bo lahko prišlo le pod pogojem, če se bo omilil včasih res pretirani kam-panilizem, v prizadevanjih po izboljšanju naših športnih dosežkov in narodnostnih pravic. Feliks VVieser: politični položaj koroških Slovencev Tajnik Zveze slovenskih organi zaeij na Koroškem je v svojem izvajanju nazorno prikazal položa j koroških Slovencev danes in je podal kratek zgodovinski prerez, tako da so si posluša)^,t^sjjf^li • jasno sliko. P.o zgdph ;voinj ,ba ‘osnovi svetlih tradicij NOP prišlo vsled načrtnega zatiranja---do pravega narodnostnega preporoda, ki je botroval vsaj navideznemu pri znanju (s členom 7 državne pogodbe) manjšinskih pravic. V res niči pa obstoječi uradni politični J razred na vsakem koraku diskriminira manjšino, tolerira odstra njevanje dvojezičnih napisov s strani skrajno desničarskih krogov, dejansko podpira ustrahovanje slovenskih staršev, naj ne prijavljajo svojih otrok k učenju slovenskega jezika. Tudi rezultati ljudskega štetja so nerealni in predstavljajo dejansko le podlo spletkarjenje na škodo slovenske narod nostne skupnosti. Vendar pa so ljudje na to ostro reagirali, zaradi večjih pritiskov se je njihova borbenost in odločnost povečala, tako kulturno življenje kot vsestranska zavzetost sta v stalnem vzponu in se krepita. Zahteve manjšine pa bodo imele večjo težo, če bo pridobila na gospodarski moči, zato so trenutno vse sile usmerjene tudi v ta sektor. Tamara Blažina: vključe- vanje žensk v telesno kulturo To predavanje .je bilo zel o tehtno in skrbno pripravljeno, tako da je vzbudilo precejšnje zanimanje Predavateljica je prikazala podrejeni položaj ženske v današnji družbi (od družine do šole, do. de lovnega mesta), ki je posledica napačne miselnosti in odnosov. Na specifično športnem področju je le 9 odstotkov žensk od celotnega športnega prebivalstva, ki deluje v organizacijah, oziroma aktivno goji neko panogo, ženskih panog je vse premalo, preveč poudarka se daje zunanjemu vidiku — ženskosti, češ da intenzivna športna dejavnost okrepi mišice in tako odvzame ženski milino oziroma privlačnost. Pri naših zamejskih društvih je polovica^ odtorov brez ženskega predstavništva, ponekod sploh ne gojijo ženskih disciplin, vsekakor pa je nerazum ljiv radikalen osip športnic, ko dosežejo določeno starost. Delno so za tako stanje krive tudi ženske same, ki sprejemajo miselnost o svojem podrejenem položaju, zato bo treba to vprašanje resno načeti in zainteresirati vse družbene dejavnike. Dr. Peter Ažman: pomen zdravstvenega varstva v telesni kulturi Predavatelj je postavil nekaj temeljev, ki so osnova oziroma predpogoj za sleherno obliko telesno-kultumega udejstvovanja. Prioritetna naloga zdravstvene službe je, da na osnovi preventivnih pregledov ugotovi, kdaj, kaj. kako in kje lahko nekdo goji neko disciplino. Pravilno bi morali aktivni športniki opraviti splošni in specialistični pregled vsake tri mesece, rekreativci pa enkrat letno. Kardiorespiratomi sistem mora biti intakten, saj obstaja v nasprotnem primeru nevarnost infarkta. Vsak športnik in rekreativec mora obvezno periodično preverjati svo- je zdravstveno stanje, da že v kali odstranimo sleherno nevarnost. cija v prizadevanjih, da bi se uveljavili in pridobili tiste pravice, ki nam priti£ejo. — bs — MLADINSKE IGRE OBČINSKI DEL V ODBOJKI Dijakinj« F. levstika v pokrajinskem finalu V torek s« je zaključil občinski del mladinskih iger v ženski odbojki. Tekmovanja se je udeležila, kot smo že poročali, tudi proseška šola Fran Levstik, ki se je proti vsem pričakovanjem uvrstila na drugo mesto* S tem pa so si mlade proseške dijakinje tudi priborile pravico do nastopanja na pokrajinskem finalu tega prvenstva. Kot smo že poročali, so bile i-gralke levstika v svoji prvi tekmi uspešne proti ekipi Caprin. V nadaljevanju so gladko izgubile s premočnimi odbojkaricami šole Čampi Elisi, v ostalih dveh tekmah pa jim je uspelo z veliko mero dobre volje in prizadevnosti osvojiti zmago, Izidi naših dijakinj Čampi Elisi - Levstik 2:0 (15:2, 15:6), Levstik - Corsi 2:0 (15:12,; 15:10), Levstik - de Tommasini 2:1 (15:17, 15:12, 15:5). Lestvica občinskega prvenstva 4 4 0 4 3 1 4 2 2 4 13 4 0 4 8:0 6:4 5:5 4:6 0:8 hranile na- Campi Elisi Levstik Caprin de Tommasini Corsi Levstikove barve so slednje dijakinje: Saša Ban, Valnea Cibic, Klara Čemoli,' Katja Frančeškin,'Andreina, Karmen in Nadja Menegatti, Klavdija Peric, Rosana Raubar, Keti Regent, Alenka in E-rika Starc, Erika in Marina Štoka. Stock — Istra Jutri bo na Proseku s pričetkom ob 15.30 zanimiva prijateljska nogometna tekma med tržaško enajsterico Stock in ekipo Istre iz Poreča. Nogometaši iz Poreča bodo tako Tržačanom vrnili obisk. Naj omenimo, da je Isitra ena najboljših e-najsteric v istrski amaterski ligi. KOŠARKA Medšolsko prvenstvo v Gorici Dober start naše peterke Slovenski dijaki osvojili zmago po dveh podaljških .................mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......................................................................................................m......m..............nuni NAMIZNI TENIS Boris Race: Osimski sporazum in politični položaj Slovencev v Italiji Predsednik SKGZ je uvodoma orisal predpostavke, ki so v teh povojnih letih negativno vplivale na italijansko družbo in so spričo nezadovoljstva zaradi nerešenih vprašanj dejansko privedle do tolikšnega stopnjevanja nasilja. Ob čutna je potreba po radikalnih reformah z doprinosom vseh demo kratičnih komponent. Za našo manjšino je velike važnosti ustanovitev posebne komisije, ki omogoča neposredno soodločanje tudi Slovencev pri priznavanju globalne za ščite. Naše zahteve morajo biti čimbolj enotne, brez razlikovanja po strankarski pripadnosti. S podpisom osimskih sporazumov se tudi za našo manjšino odpirajo nove možnosti za reševanje naše pro blematike na političnem, narodnostnem, gospodarskem in socialnem področju. Marjan Oblak: narodno- obrambni pomen planinstva , Če malo pogledamo v našo zgodovino, ugotovimo, da se' je veliko zaslužnih slovenskih osebnosti ukvarjalo, s planinstvom. To pa ne zgolj zaradi želje po rekreaciji, temveč ker gibanje v gorah vzgaja in izobražuje človeka, da je pripravljen na najzahtevnejše . preizkušnje. Večina planincev je bila vključenih v NOB in po vojni se je Občutno povečalo število nlanin-skih društev in planincev. Prav v gorah človek vzljubi svoj narod, svojo zemljo in ceni svojo pripadnost. Julij Iskra pa je prebral referat Ljuba Urbajsa, iz katerega je bilo razvidno, kakšno pomembno vlogo je imelo in jo še ima planinstvo na Koroškem, saj krepi narodno zavest naših ljudi. Danilo Prušnik in Vojko Kocman: telesna kultura narodne zavesti Predsednika obeh zamejskih krovnih športnih organizacij sta z o-zirom na dejansko stanje slovenske manjšine v Avstriji, oziroma v Italiji, naglasila neprecenljivo vlogo, ki jo imajo slovenska športna društva za obstoj in razvoj manjšine. Društveni odborniki ne smejo stremeti le za tekmovalnimi dosežki, temveč morajo vzgajati mladino v -narodnoobrambnem duhu. Ko slovenska ekipa" Mopi na igrišče, je to''-vedno politična ak- V Gorici se je pričelo medšolsko košarkarsko prvenstvo, ki ga prireja v sklopu Mladinskih iger goriško šolsko skrbništvo. V turnirju mladincev sodeluje tudi enotna peterka treh slovenskih višjih srednjih šol v Gorici in sicer: trgovske šole «Ivan Cankar*. klasičnega liceja in gimnazije »Primož Trubar* in učiteljišča «Simon Gregorčič*. Poleg ekipe slovenskih šol nastopajo na tem turnirju mladincev še naslednje šolske ekipe: Klas. licej »Dante*, Realna «Abruzzi», Tehnična šola «Fermi», ITI »Galilei* in Učiteljišče »Slataper*. Medšolsko košarkarsko prvenstvo se bo zaključilo v ponedeljek, 10. aprila. Pokrajinski finale pa bo v ponedeljek, 17. aprila, v Gorici, na katerem bodo nastopale vse prvo-uvrščene peterke raznih medobčinskih okrajev. V zadnjem odigranem srečanju (2. kolo) je moštvo slovenskih šol po izenačeni in borbeni teknii, saj so odigrali kar dva podaljška, zasluženo premagalo peterko italijanskega učiteljišča «Slataper* s končnim izidom 106 proti 102. NA 11. EP V DUISBURGU Sonja Milit je povsem zadovoljila Odločilen doprinos naše zastopnice, da je Italija dosegla velik uspeh Poglejmo sedaj še koledar naslednjih nastopov košarkarske ekipe slovenskih višjih šol iz Gorice: 3. KOLO: PETEK, 31. 3. ob 14.30 Slovenske šole — Realna «Abruzzi» 4. KOLO: PONED., 3. 4. ob 15.45 Sloverlske šole — Klas. licej «Dante* 5. (zadnje) KOLO: PONEDELJEK, 10. 4. od 15.45 Slovenske šole — ITI »Galilei* Vse tekme bodo v telovadnici zavoda «F. Fdlzd* . (na Rojcah). Ekipa slovenskih šol nastopa na tem košarkarskem turnirju z naslednjo postavo: Mauro Dornik, Igor Kont, Livij Semolič, Diego Devetak, Ugo Dornik, Igor Košuta, David Klanjšček, Franko Fajt, Samo Sancin, Herman Cantelli, Marko čubej in Igor Prinčič. I. K. NOGOMET ZAOSTALA TEKMA 2. AL Danes v Dolini Breg - Campanelle V zaostali tekmi 2. nogometne a-materske lige bo danes Breg s pričetkom ob 15.00 igrali proti ekipi Campanelle. Za Brežane bo to srečanje dokaj važno, saj bi v primeru uspešnega izida krepko izboljšali položaj na lestvici in bi se verjetno dokončno otresli strahu pred izpadom. Pred tednom dni se je v Duisburgu (ZRN) zaključilo 11. evropsko namizno teniško prvenstvo, ki je ob brezhibni organizaciji zabeležilo velik uspeh. V absolutnem merilu se je odvijalo v znamenju popolne premoči madžarske reprezentance. Jugoslavija je bila tokrat poprečna. Italija pa je tako v moški kot ženski konkurenci izboljšala svojo u VTstitev v primerjavi s prejšnjimi izvedbami EP. Zamejske Slovence bo prav gotovo zanimalo, kako se je odrezala članica ŠK Kras Sonja Milič, ki je branila barve italijanske državne reprezentance. Medtem ko je tisk bolj ali manj obširno poročal o dosežkih evropskih namiznoteniških velesil, pa smo o uspehih Italije in konkretno Miličeve slišali bolj malo. Zato smo takoj po povratku obiskali Sonjo, ki nam je z običajno vljudnostjo podala osebni obračun letošnjega EP. <(Sonja. vsi rrffši. zamejski ljubitelji športa 'te dobro poznajo kot 'veteranko', ki.siv državnem dresu • n cr/1 y c* I - že nastopila na tolikih vrhunskih 14. mesta, vendar pa soigralki nista športnih prireditvah v evropskem in svetovnem merilu. Si prej že kdaj nastopila na EP?» «V Duisburgu je bil že moj tretji nastop na evropskem prvenstvu. Pred tem sem že igrala v Novem Sadu in v Pragi.* »Kaj pa letošnji tekmovalni u-spehi?* »Ugotovitve so vsekakor pozitivne, saj smo v ekipni konkurenci zabeležile doslej na j večji uspeh v zgodovini italijanskega ženskega namiznega tenisa z osvojitvijo 22. mesta na 16 nastopajočih (na zadnjem EP je bila Italija 23. na 25). Z o-zirom na razplet dogodkov pa bi naša uvrstitev lahko bila neprimerno boljša, če bd tudi soigralke dale svoj doprinos, Zaradi neresnosti Saporet-tijeve in Cardinalijeve, ki se sploh nista udeležili priprav, je zvezni selektor poleg mene uvrstil v reprezentanco mladi in še neizkušeni Mon-ti (Canottieri Lecco) in Strino (Na-poli). V svoji' Skupini smo imele realne možritŠAi ža uvrstitev okoli MINIBASKET TEDENSKI PREGLED Bor B na 4. mestu lestvice Varovanci trenerja Bradassija so v derbiju premagali Kontovel PRVENSTVO ZINI & ROSENWASSER Finalna skupina Tokrat so naši zastopniki igrali s spremenljivo srečo: Bor B je namreč dvakrat gladko zmagal, Kontovel je bil obakrat poražen, Sokol A pa ni igral. Bor je najprej visoko premagal ekipo Inter 19C4: borovci so se predvsem izkazali v drugem delu tekme, ko so nasprotnikom nasuli preko 50 točk. Istočasno je Kontovel igral v Skednju in gladko izgubil, kar je bilo sicer tudi pričakovati. Naša dva zastopnika sta se nato spoprijela med sabo: kot v prejšnji tekmi so slavili Borovi košarkarji. Trener Bradassi je dal možnost, da se izkažejo tudi tisti igralci, ki ponavadi bolj malo Igrajo. Po teh dveh zmagah si je Bor B verjetno že zagotovil četrto mesto na lestvici, kar nedvomno predstavlja lep uspeh. Kontovelovci pa bodo verjetno obtičali na sedmem mestu. IZIDI 15. KOLA Inter Milje - Sokol A n.o. Libertas - Ferroviario n.o. Don Bosco A - Visintini 45:41 Servolana A - Kontovel 71:45 Bor B - Inter 1904 70:51 Poletovci nisn imeli sreče niti proti tretjeuvrščeni SGT, s prikazano igro pa so zadovoljili. Sokol B je prav tako odigral dve tekmi: medtem ko so Nabrežinci z ekipo CAMB zadovoljili, pa so krepko razočarali z ne preveč močno Servolano B. IZIDI 15. KOLA Breg - Don Bosco B 32:40 Servolana B - Bor A n.o. Polet - SGT 34:48 CAMB - Sokol B 39:13 ZAOSTALI TEKMI Servolana B - Bor B 44:19 Breg - Polet 31:30 LESTVICA (v oklepaju število odigranih tekem) Visintini (15) 26, Servolana A (13) 24, Don Bosco A (14) 22, Bor B (15) 20, Inter 1904 (12) 14, Libertas (12) 11, Kontovel (15) 10, Inter Milje (13) 6, Sokol A (15) in Ferroviario (14) 2. Sokol A ima točko manj zaradi odpovedi tekme. STRELCI NAŠIH EKIP BOR B: Bradassi 383, A. Tavčar 112, Volk 87, Semen 54, Jogan 20, Krapež 15, Paoli 9, Jagodic, Slama in Zaccaria 8, B. Tavčar 6, Lokar 4, Vascotto 2. KONTOVEL: Gulič 463, Sedmak 81, Starc 72, Emili 28, Piras 19, Per-tot 16, Gruden 9, Grilanc 8, Bri-schia in Škabar 5. SOKOL A: Ušaj 265, Dvetak 145, Bandelj 63, Nevenko Pertot 35, Klanjšček 23, Niko Pertot 16, Grilanc 10, Žbogar 8, Della Schiava 6, Ko-janec 4, Bogateč 2, Legiša 1. Tolažilna skupina Tudi to kolo je bilo dokaj neuspeš no za naše peterke. Najbolje je zaigral Breg, ki je kljub lepi igri klonil drugi ekipi Don Bosca. Brežani pa so le osvojil i svojo četrto zmago v derbiju s Poletom, po izredno zanimivi in izenačeni tekmi. LESTVICA (v oklepaju število odigranih tekem) RCT (13) 26, CAMB (14) 24, SGT (12) 16, Don Boseo B (13) 14, Breg (11) in Servolana (11) 10, Polet (11) 8, Bor A (11) in Sokol B (14) 2. Breg ima dve točki manj zaradi odpovedi dveh tekem. STRELCI NAŠIH EKIP BREG: Klabjan 94, Bavčar 83, Korošec 34, R. 'Žerjal 33, M. Štrajn' 29, Pregare 24, M. Slavec in B. Žerjal 8, G. Štrajn, P. Žerjal in Ga-brielli 2. BOR A: Rudež in Betocchi 23, Kovačič 20, Počkaj 13, Smotlak 12, Civardi 10, Vecchiet 9, Germani 8, Barbiero 7, D. Sedevčič 5, Hmeljak 4, Košuta in Pisani 2. POLET: Feri 119, Granier 43, Furlan 39, Košuta 33, Fabi 31, Husu 25, Persi 24, Zajec 9, Ipavec 6, Hrovatin in Komar 3, Bellafonta-na 2. SOKOL B: Terčon 59, Busan 53, F. Pahor 45, I. Legiša 21, Zidarič 13, Braida 12, Bandelj 4, Trampuž 3, Caharija 2. PRVENSTVO SAN SEBASTIANO Tolažilna skupina Breg je dosegel svoj največji uspeh v tem prvenstvu: Brežani so namreč premagali ekipo Libertas na tujem in po tej zmagi lahko računajo celo na osvojitev tretjega mesta v tej skupini. Slovenski fantje so nedvomno zaigrali svojo najboljšo tekmo v tej sezoni, posebno razveseljivo pa je, da so tokrat prikazali lepo skupno igro. Bor je dosegel svojo prvo zmago na račun Kontovela: borovci pa so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih Kontovelovih igralcev. IZIDI 7. KOLA Breg - Kontovel n.o. SGT - Bor 66:13 RCT - Libertas n.o. LESTVICA Libertas in SGT 8, RCT in Breg 6, Bor 2, Kontovel 0. STRELCI NAŠIH EKIP BOR: Košuta 49, Pieri 18, Lokar 16, Žetko 5. Paulina in M. Pertot 4, Antonietli 2. BREG: Korošec 75, Ražem 35, I. Sancin 27, Prašelj 26, D. Kocjan 9, Mitja Ota 6, Vodopivec, S. Kocjan, N. Sancin in Marko Ota 2. KONTOVEL: A. Pertot 17, Piras 5, Bogateč in Compare 3, Starec in Ceinar 2, Sterni 1. Marko DOMAČI. ŠPORT DANES NEDELJA, 26. marca 1978 KOŠARKA MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR V MARIBORU Nastopa tudi Kontovel NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini Breg - Campanelle 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu zaigrali dovolj odločno, tako da smo po nepotrebnem izgubile dve srečanji s tesnim 3:2. V posameznih srečanjih smo izgubile proti Poljski s 3:0, proti Švici s 3:1 (edino jaz sem zmagala), proti Škotski s 3:2 (dve moji zmagi), proti Španiji s 3:0, proti Danski s 3:2 (dve moji zmagi). Italija pa je premagala Grčijo s 3:2 (dve moji zmagi), Wa-les s 3:0 (dve moji zmagi), Turčijo pa s 3:0 brez borbe.* «če so moji računi točni, si izbojevala kar devet zmag, kar je vsekakor odličen dosežek. Kaj pa med posameznicami in v igri dvojic?» «Že v prvem kolu sem naletela na nepremostljivo oviro — št. 2 angleške reprezentance Knight,. ki sodi . v sam vrh evropske elite in sem seveda izgubila s 3:0. V tolažilni skupini pa mi je nato šlo zelo dobro od rok in sem se uvrstila med prvih osem. Zabeležila sem nekaj prestižnih zmag, med katerimi mi je dal naj večjo zadoščenje uspeh nad moč no Poljakinjo Sikoro, katero sem prvič premagala v svoji karieri. V ženskih dvojicah sva skupno s Stri no premagali par Wheatley - Coult-hard (Wales) s 3:0, že v naslednjem kolu pa sva naleteli na pre^ močno Nizozemko Vriesekoop (evropska mladinska prvakinja) in Romunko Ferenczi. V mešanih dvojicah sem igrala z zahodnim Nemcem Lammersom in sva tesno izgubila s 3:2 proti švedskemu paru Danils-son - StrombaU.' Pri'tem naj omenim zanimivost, da mi je trener nemške reprezentance Ištvan Korpa (slavni bivši jugoslovanski reprezentant) med igro dajal tehnične nasvete v slovenščini.* «Kako si se počutila med 10-dnev-nim bivanjem v ZRN?* »Prenočevali smo v pol ure oddaljenem Essnu in smo bili deležni res izvrstne postrežbe. V naši reprezentanci je letos prvič zavladalo res odlično vzdušje med igralkami in igralci, saj so tudi fantje prihajali na naše tekme in navijali za naš, kar se prej ni dogajalo. Tekme na EP so bile privlačne in sem jim sledila tudi s strogo strokovnega vidika, tako da sem se res veliko od drugih naučila.* »Kaj pa fantje?* «Italija je v ekipni konkurenci (postava Bosi, Risi, Giontella, Co-stantini in Manoni) zabeležila izreden uspeh, s tem da se je uvrstila v supergrupo 12 najboljših moštev, dejansko pa je osvojila 14. mesto.* «1 n še zadnje vprašanje: kako se pripravljaš na letošnje državno prvenstvo, ki bo 20. in 21. maja v Trstu?* «Sedaj bom nekaj časa počivala, čez kak teden pa bom ponovno poostrila treninge, da bom ob pravem času prišla v najboljšo formo v u-panju, da bom uspešno naskakovala absolutni državni naslov v kategoriji prvokategornic.* -bs- . JUTRI V DOLINI Črnučam gostje Rosandre Jutri, 27. 3., bo na igrišču v Dolini ob 15.30 prijateljska nogometna tekma med ekipa Črnuč pri Ljubljani in Rosandre. Tekma sodi v okvir medsebojnega sodelovanja, ki ga vodstvi obeh društev želita vzpostaviti. Domenili so se že za povratno tekmo v Črnučah. Poleg tega pa bosta obe ekipi sodelovali na mednarodnem turnirju v Avstriji, ki bo predvidoma v avgustu. Ta turnir naj bi služil predvsem za poglabljanje stikov med športniki treh različnih narodnosti. Vsekakor lepa pobuda, o kateri bomo še poročali. B. V. Posnetek z odbojkarske tekme ženske C lige med Bregom in Don Boscom iz Padove imiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu«tuiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»»i>iiiiiim« ŠAHOVSKA PANORAMA 1 OBVESTILO ŠD Breg obvešča, da se je pričela otroška telovadba v občinski telovadnici v Dolini. Telovadba je vsako sredo z naslednjim urnikom: — ob 15. uri za otroke letnika 1968 in starejše; .; - ob 16. url za otroke letnika 1969 In mlajše. KANDIDATSKI DVOBOJ ZA ZENSKO SP Nekako v senci veleturnirja v Bugojnu je potekalo istočasno drugo šahovsko tekmovanje, s stališča vrhunskega šaha pravzaprav pomembnejše, namreč finalni kandidatski dvoboj za žensko svetovno prvenstvo. Srečali sta se 37-letna nekdanja sovjetska prvakinja in stalna tekmica za svetovno prvenstvo Ala Kušnir, ki živi sedaj kot legalna izseljenka v Izraelu ter sedanja uradna sovjetska prvakinja Maja Čiburdanidze. Posebnost v tem dvoboju je bila izredna mladost Čiburdanidzejeve (komaj 17 let), ki povrh nastopa že več let in dosega neprestane, vedno večje uspehe, tako da v njej že vidijo nekakšnega «ženskega Fischerja*. V dvoboju je zmagala Čiburdanidzejeva ter se bo torej sedaj srečala še s svetovno prvakinjo Gaprindašvilijevo, pri čemer je posebno zanimivo, da sta obe ti dve igralki po narodnosti Gruzinki. Dvoboj je bil na »nevtralnih tleh*, v zahodnonemškem zdravilišču Kis-singenu, ter se je končal brez «ne-šahovskih* zapletov. Zmagovalka je morala doseči večino točk iz 14 partij. Takoj po začetku je povedla Čiburdanidzejeva kar s 3 točkami naskoka. Toda Kušnirjeva je po 10. partiji zmanjšala razliko na samo eno točko, 5,5 : 4,5. Nato je sicer Čiburdanidzejeva dobila 11. partijo, Kušnirjeva pa zopet 12. Tudi v 13. partiji je imela Kušnirjeva prednost, toda čuburdanidzejeva je v težki končnici še rešila remi. Z re-huj?ai'še‘ je'pdtohi kortčhla tudi zad llllllllltlllllllllllllllllll mnunimmiiiiihiiiiiiiMmiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiinmiimiiiiiiimiiiimiiiiiiMiiiiiiiniiiiiMi nja partija, in čiburdanidzejeva je bila zmagovalka s 7.5 : 6,5. Prinašam 4. partijo dvoboja, ki je zelo nenavadna po tem, da ČS-burdanadzejeva žrtvuje damo za dve lahki figuri. To seveda ni normalno niti približno nadomestilo za damo. Toda v izjemnih pozicijah, zlasti pa še ob nepazljivosti nasprotnika, prinese lahko taka žrtev lep uspeh in tako je tudi v partiji. Kraljeva indijska obramba Bela: Kušnir Črna: Čiburdanidze (Dvoboj, Kissingen 1978) l.d4 Sf6 2.c4 g6 3.Sc3 L g? 4.e4 d6 5.Le2 0-0 6.Lg5 c5 7.d5 h6 8.Le3 e6 9.h3 ed5: 10.ed5: Te8 Belaje igrala otvoritev tako skro-, da je črna ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H 50 Cfl H TABORNIŠKEGA SVETA OD DRUGOD Taborniki v krajevni skupnosti Sredi decembra je bilo v taborniškem domu na Palah blizu Sarajeva tridnevno posvetovanje na temo Zveza tabornikov v krajevni skupnosti. Posvetovanja se je udeležilo okrog 200 zastopnikov taborniške organizacije iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, iz Slovenije se ga je udeležilo enajst predstavnikov iz različnih krajev. Nov odred Vedno z veseljem pozdravimo nastanek nove taborniške enote, kar priča o rasti taborniškega delovanja. Tik pred koncem prejšnjega leta je bil v Polju pri Ljubljani ustanovljen odred Zvezda. Iz taborniških glasil Zopet se je oglasilo taborniško glasilo IZVIR - FORRAS ali, kot pravijo v uvodniku lendavski taborniki, ponovno oživljenega glasi la, ki je v letih 1955 - 56 izhajalo pod naslovom Taborniško bratstvo. Bilo je prvo taborniško dvojezično glasilo v Sloveniji in tudi novi Izvir - Forras objavlja sestavke v slovenščini in madžarščini. Izdaja ga taborniški odred Ljudska pravica iz Lendave od decembra 1977. Vseslovenska revija tabornikov Mladost - Libertas Capriva ...... n oni.iiiMMimiimnu.iiimuMiiimi niti iiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiimi .................... V ORGANIZACIJI SK DEVIN IN KD LEPI VRH VELESLALOM IN TEK V OVČJI VASI Tekmovanje, ki bo obsegalo več mladinskih kategorij, bo 2. aprila Zimska sezona gre h koncu. To vzdušje je občutiti tudi pri SK Devin. Ostajata namreč še dve tekmovanji. 'Trofeja Tommasini (27. t.m.) na Nevejskem sedlu, nato pa še zaključno tekmovanje skupno s KD Lepi vrh iz Ukev. 2. aprila bosta namreč SK Devin in KD Lepi vrh priredila mednarodno tekmovanje v veleslalomu in tekih v Ovčji vasi. Organizatorja sta razposlala razpis tekmovanja vsem smučarskim društvom na Tržaškem. Goriškem, v Beneški Sloveniji, na Koroškem in v Sloveniji. Tekmovanji bosta, kot je razvidno iz razpisa, v Ovčji vasi. Veleslalom to ob 9.30, tek pa ob 12.30. Razpis Kraj in datum 2. aprila ob 9.30 v Ovčji vasi veleslalom; ob 12.30 tek. Tekmovalne kategorije Mladinci in mladinke (1960 ’61 in ’62). Starejši pionirji in pionirke (1963, ’64, '65). Mlajši pionirji in pionirke (1966 in mlajši). Dolžina tekaške proge Mladinci 8 km, mladinke 6 km. Star. pionirji 6 km, pionirke 4 km. Ml. pionirji in pionirke 2 km. Ekipa za pokal 1. mladinec in 1. mladinka; 1. st. pionir in 1. st. pionirka; 1. ml. pionir in 1. ml. pionirka. Prijave Prijave z letnico rojstva pošljite na: SK Devin, Devin Duino 77/b, Trst. Startnina 1.000 lir. Pogoji Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost in stroške. Preklic V primeru neugodnih snežnih razmer bo organizator pravočas no obvestil vsa društva za kraj in čas tekmovanja. Organizator si pridržuje pravico, da pravil nik po uvidevnosti spremeni. SK Devin KD Lepi vrh TABOR je že v 23. letniku izhaja nja. Lansko leto pa so podoben časopis začeli izdajati tudi črnogorski taborniki oziroma izvidjači, kot se oni nazivajo. Glasilo izhaja pod naslovom IZV1DJAČKA TR1B1NA. Zanimivo je, da je glasilo tiskano na časopisnem papirju v desettisoč izvodih. Iz naših krajev Ko govorimo o raznih glasilih, ne smemo mimo pomembnega dejstva, da nam je tokrat pomlad prinesla dvoje zanimivih pobud. Najprej bi se dotaknili novosti. Sredi marca 1978 je izšla prva številka Biltena Mladinskega odbora SKGZ. V uvodniku beremo, da je zamisel o Biltenu prišla že večkrat na dan, a ni bila uresničena — sedaj je pa le pred na Iz uvodnih besed je razvidno, da se je Mladinski odbor odločil za izdajanje periodičnega Biltena o delovanju mladih z nalogo povezovanja in obveščanja slovenskih mladincev, mladinskih organizacij, društev in krožkov, ki delujejo na celotnem zamejskem ozemlju. Bilten naj bi torej postal vezni člen, ki naj obvešča in vzpodbuja mladino k aktivnosti in enotnosti. Prva številka Biltena nam prinaša vrsto prispevkov o delovanju mladine na raznih področjih: nakazan je prikaz delovanja Društva Slovencev miljske občine, tržaškega pomorskega kluba Sirene, Mladinskega centra iz Gorice, Mladinskega krožka iz Trsta, Mladinskega odseka iz Štan-dreža, dijaškega slovenskega gibanja v Trstu. Številko Biltena zaključujeta sestanvka, ki govorita o nujnosti udeležbe mladine v vseh oblikah delovanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, oziroma o življenjskem pomenu povezovanja in sodelovanja z matično domovino. Druga razveseljiva novica je izid letošnje prve številke Lista slovenskih dijakov. Že samo dejstvo, da sploh kaj podobnega pri nas izhaja, je izredno pomembno in važno. Kaj več o Listu bomo spregovorili prihodnjič. Milan Pahor A /SPDT \ Im SPDT prireja v soboto, 1. aprila, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma nagrajevanje 12. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER Poleg nagrajevanja bo še na sporedu predvajanje filmov i-ger in smučarskega tečaja v Ravasclettu. mno, da je črna z lahkoto izenačila. U.yi3 Sh5!? Začetek zelo drzne akcije. Mirneje je bilo 11. ... Sbd7 z grožnjo 12. . . . Se5. 12.Sge2 Sd7 13.g4 Logična napadalna poteza. Toda ravno na to je bila črna pripravljena. 13. ... Sh/6 14.Sg3 Se5 15.Le2 a6 16.0-0 h5!? Po tej dvorezni potezi mora črna kmalu nujno žrtvovati material. 17.Lg5! hg4: 18.hg4: Lg4: 19.Sce4 Sedaj črna ne more več normalno braniti figure na f6. Ker Sde7 zaradi Sd6: ni nikdar možno, bi čme figure, predvsem dama, ostale za vedno vezane na obrambo točke f6. 19. ... Lh3 20.Tel Se4:!? To nadvse presenetljivo žrtev je imela črna pripravljeno kot edini izhod. 21. LČ8: Sg3: 22.fg3: Če se umakne Ld8, sledi Se2:+, nakar je točka f3 nevarno slaba. 22. . . . Tad8: 23.Db3? Že tu se začenjajo napake belega. Bolje bi bilo na pr. 23.Kli2. 23____Lc8 24.Tfl Td7 25.Tael Tde7 Sedaj je bila na e liniji naenkrat nevarno vezana. 26. Kg2 Sd7 27.Ddl? Daje po nepotrebnem b-kmeta, ki bi bil pozneje še kako potreben za izvedbo prodora b4. 27. ... Lb2: 28.Lg4 Le5! Črna mora zapirati vse linije in onemogočiti zamenjavo trdnjav. 29.Thl f5! 30.L/3 S/6 31.DČ2 Ld7 32.Th6 Kf7 33.Dg5 Tg8 34.g4? Kmalu se izkaže, da to ne prinese ničesar. V poštev je prihajalo 34.Tehl ali 34.Tbl. 34. ... Tg7 35.T/I Ld4 36.Th8 Sg8 37.Dh4 Lf6! 38.g5 Le5 Črna je dosegla, da se je zaprla še f-linija, in ima sedaj skrb manj. 39.Tel Kf8 40.Te2 Tgj7 41.Dh6+ 42. Te3 Bela torej niti noče ponavljati potez, čeravno z »napadom* na h-liniji ni dosegla ničesar. 42. ... b5 43.Ta3 Bela igra očividno še vedno na zmago. Sicer je prihajalo v poštev 43. Le2. 43. ... bc4: Ta kmet celo dobi partijo. Izkaže se, da je akcija bele na daminem krilu že prepozna. 44. Ta6: c3 45.Ldl Lb5 46 Ta5 K/7! 47.Dh3 Dama je bila napadena, toda ni šlo 47.Tg8: Tg8: 48.TbS: Th8. 47. ... Lc4 48.Df3 Ld4 49.Ta4 Lb5 50.Td4: To je enako predaji. Verjetno pa tako ni bilo več rešitve. 50. ... cd4: 51.DJ4 d3 52.D66: c2 53.U2: dc2: 54.Thl Ld3 55.Tal Th7 56.Dg3 Te2+ 57.Kf3 Thh2 58.a4 Le4 + 59.Kf4 Ld5.\ Bela se vda. Proti mnogim grožnjam mata ali osvojitve dame ni obrambe. VASJA PIRC Oddaja o športu in šoli Predmet razprave jutrišnje oddaje Radia Trst A *Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo gojitev telesne kulture na šolah in odnos med šolskimi dejavniki, mladino in športnimi društvi. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 8. PP 559 — Tel. 793808 794838 795823 781470 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 87 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revl|o tDAN». V SFRJ Številka 3,00 din, ob nedel|ah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije In pod|et|a mesečno 85.00. letno 550.00 din Poitnl tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 12 PRIMORSKI DNEVNIK 26. marca 1978 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 81000 L|ubl|an* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st, viš. 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 8ožal|a 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlani|e-Julijs_ke krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. t.d.i.LJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel inti»k«^ ^ir»r „i0»nikov fieg1 43 trmi) nlce 250, m ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA PRVA ITALIJANSKA LIGA Tesna zmaga Pagnossina Goričani so doma premagali tržaški Hurlingham Pagnossin - Hurlingham 73:72 (44:29) PAGNOSSIN: Savio 21. Garrett 19. Soro 2. Ardessj R, Fortunato, Laing 10. Flebus 2, Antonucci, Bruni 11. Ture.'lo. HURLINGHAM: Forza 6, Patemo 25. Scolini 4, Oeser, Baiguera 6. Meneghel 2. Jacuzzo 8, De Vries 21, Zorzenon, litossa. SODNIKA: Soavi in Rotundo iz Bologne. PON: Baiguera in Meneghel (27), Garrett (39). ON: Pagnossin 20, Hurlingham 27. PM: Pagnossin 21:29. Hurlingham 12:15. Po ogorčenem boiu v zadnjih sekundah tekme je Pagnossin zaslu- IZIDI 4. KOLA Kvalifikacije A SKUPINA Pagnossin - Hurlingham 73:72 Pintimx - Alco 85:76 Scavolini - GIS Neapelj 98:72 Chinamartini - Emerson 95:85 LESTVICA Scavolini 8, Chinamartini 6. Emerson, Alco, Pintinox in Pagnossin 4, GIS Neapelj 2. Hurlingham 0. B SKUPINA Femet Tonic - Brili 77:69, Jol-ly - Eldorado 84:83, Mecap Canon 87:86, Vidal - Mobiam 73:70. LESTVICA Fernet Tonic 8, Mecap 6, Brili, Canon. Jolly in Vidal 4, Mobiam 2, Eldorado 0. Za državni naslov A SKUPINA: Sapori - Sinudyne 84:94, Perugina • Mobilgirgi 60:63. LESTVICA Mobilgirgi 8, Sinudyne 6, Perugina 2, Sapori 0. B SKUPINA: Xerox - Althea 84:94, Gabetti - Cinzano (danes.) LESTVICA Gabetti in Althea 6, Xerox 2, Cinzano 0. ženo osvojil zmago v derbiju s tržaškim Hurlinghamom. Za srečanje j. vladalo tako v Gorici kot v Trstu veliko pričakovanje, saj sta obe peterki v zadnjih tekmah dosegli slabe rezultate, tako da je vsak o-svojem par točk zelo dragocen. Čeprav končni izid kaže, da je bilo srečanje izenačeno moramo povedati, da je bilj tako le v prvih ter v poslednjih minutah tekme. Gostje so namreč bili enakovredni Goričanom le do 8. minute prvega polčasa: ("daj so domačini z Bru nijem in Saviom izpeljali nekaj u-činkovitih protinapadov, s katerimi so dosegli deset točk prednosti. V začetku drugega polčasa se je ponovila slika iz prvega. Pagnossin je igral sproščeno, Patemo in tovariši pa niso mogli ničesar proti so lidni coni domače peterke, ki je v 7. minuti vodila z osemnajstimi toč kami prednosti (56:41). Tedaj sta sodnika nekajkrat zaporedoma o-škodovala Tržačane in s tem sproži la reakcijo v vrstah gostov, ki so dali vse od sebe. da bi dohiteli domačine. V zadnjih minutah sta precej nezanesljiva Soavi in Rotondo skušala (popraviti* prejšnje napa ke. s tem, da sta oškodovala tudi domačo peterko. Hurlingham je tako v zadnji minuti nadoknadil šest točk zaostanka, za kaj več pa ni smogel. M M. 4 etapi kolesarske dirke za amaterje »Settimana Bergamasca* obdržal prvo mesto na skupni lestvici. Včeraj sta bila na sporedu dve poletapi. V prvi je zmagal Švicar Kane), v drugi pa Poljak Lang. Raas p rad Moserjam MERSSENS — Nizozemec Jan Raas je drugič zaporedoma zmagal na kolesarski dirki d., Padova, Pro Vercelli in Mantova imajo po eno tekmo manj NAMIZNI TENIS pa so na tihem upala na kak prestižen dosežek, še posebno v naraščajniki kategoriji. No ravno v na raščajniški konkurenci je Damijana Sedmak naletela na premočno nasprotnico že v prvem kolu in tako so splahnela vsa upanja na visoko uvrstitev. Danes je na sporedu mladiasko tekmovanje, vendar pa sta imeli Krasovi zastopnici Vesna Doljak in Darma PurtČ veliko smolo z žrebom: že v prvem, kolu se bosta po merili z Ekcardijevo. oziroma z Be vi!acquo, ki sta obe že oblekli dres državne reprezentance, zato je vsaj na papirju njuna usoda že vnaprej zapečatena. —bs— LAS VEGAS - Izidi četrtfinala med narodnega teniškega turnirja v tem kraju: Borg (five.) - Roche (Avstral.) 6/4, 8/2 Solomon (ZDA) -Borowiak (ZDA) Gerulaitis (ZDA) -S. Mayer (ZDA) Drysdaie (J. Afr.) Dibhs (ZDA) 6/4, 6/2 6/4, 6/7, 6/3 6/3. 6/2 KONČNA LESTVICA ČSSR 3 1 2 0 3 1 Italija B 3 1 2 0 5 4 Bolgarija 3 0 2 1 2 3 Švica 3 0 2 1 3 5 FINALNI TEKMI (jutri, 27. 3.) 14.00: za 3. mesto: Jugoslavija - Italija B 15.30: za 1. mesto: Italija A - ČSSR Obe tekmi bosta v Vidmu. Rudi Pavšič in Fabio Gergolet 1. jugoslovanska liga V anticipiranih tekmah 22. kola prve jugoslovanske nogometne lige so včeraj dosegli naslednja izida: Radnički - Borac 0:1 Partizan - Rijeka 3:1 Danes bodo odigrali vse ostale tekme. Olimpija bo ob 15. uri igrala v Ljubljani proti Veležu. TURIN — V tem kraju se je včeraj pričel mladinski nogometni turnir. Izidi 1. kola A skupina: Juventus - Crvena zvezda BG 0:0; Bologna - LR Vicen-za 1:0. B skupina: Inter - Barcanova Turin 1:0; Torino - Bayem Miinchen 4:0. ROKOMET Slovanska zastopnika uspešna V nadaljevanju prve moške jugoslovanske rokometne lige sta bila včeraj oba slovenska zastopnika u-spešna. Ekipa Aero Celje je doma premagala Proleter s 27:25. Izredno pomembno zmago pa je v gosteh zbojevalo ljubljansko moštvo Kolinska Slovan proti Duboči-ci z 29:28. Gaja — Črnuče 3:5 Včeraj je bila na Padričah prijateljska nogometna tekma med domačo Gajo in ekipo iz Črnuč pri Ljubljani. Visoko so zmagali gostje, ki so odpravili Gajo kar s 5:3 (2:1). ATLETIKA MEDNARODNI KROS DRŽAV J. Tn*acy presenHil GLASGOW — Irski tekmovalec John Treacy je osvojil prvo mesto na tradicionalnem krosu držav v tem kraju. Slabo vreme je zelo o-viralo tekmovalce, saj so imeli hude težave tudi nekateri favoriti kot Portugalec, Carlos I-opes, ki je celo odstopil. Vrstni red: MOŠKI 1. John Treacy Urška), ki je pre-39’25" po 03 " 07” 26" 27" 38” tekel 12.300 km v, „ 2. Antipov (SZ) 3. Lismont (Bel.) 4. Simmons (VB) 5. Arbogast (ZDA) 8. Fava (It.) ŽENSKE 1. Grete Waitz (Nor.), tekla 4,728 km v 2. Marasescu (Rom.) 3. Puiac (Rom.) 13. Possama (It.) ki je pre-16T9” po 30" 40" 113" MLADINSKO DRŽ. PRVENSTVO D. Sedmak izločena Iz Cecine, kjer se bo jutri zaključilo državno mladiasko in nara ščajniško prvenstvo, ne prihajajo preveč spodbudne novice. Mlada in neizkušena dekleta Krasa so odpotovala na o prvo zahtevnejšo preizkušnjo brez večjih ambicij, vendar aMItIMMHMIIIIIIMIIIHMIIHIMMIItllMIMMIlISmSMtSMSttMfMmiHMIIIIIIMMMIIIHIIHMIIIMHIIMHHMMtHIIIItlltM aSettimana Bergamasca* ALPE DEL VICERE' (COMO) - I-tslijan Alessandro Pozzi je tudi |» V VSEH PRIMORSKIH OBČINAH Priprave na republiški kongres zveze komunistov V središču pozornosti predlog resolucije kongresa DELOVANJE ZSŠDI Uspel seminar za odbornike Včeraj se je v Simonovem zalivu v Izoli zaključil tridnevni seminar za zamejske odbornike slovenskih športnih društev, ki ga je organizirala Zveza tele~nokuitumih organizacij Slovenije v sodelovanju z ZSŠDI in koroško SŠZ. Podrobnejše poročilo o seminarju, ki je odlično uspel, priobčujejo na drugem mestu. Povemo naj. da je svoje predstavnike poslala le polovica v ZSŠDI včlanjenih društev (12), ka kor sledi: Adria. Bor, Breg. Dom. Kras. Lovci. Mladina. Polet. Primorec, Sokol. Sovodnje in SPDT. O-staiih 12 društev pa je neopravtče no izostalo in tj izkoristilo te edinstvene priložnost. da bi si ustva rili, oziroma izboljšali organizacijski kader. Ugotovili smo. da je bilo prisotnih več zelo mladih športnih delavcev (nekateri so še aktivni športniki), kateri pa »i morajo »napraviti kosti*, da bodo čez kako leto prevzeli vodstvene funkcije pri naših osnovnih športnih organizacijah Skupščina goriikih društev V ponedeljek so se v Kulturnem domu v Sovodnjah zbrala na skupščini slovenska športna društva iz goriške pokrajine, ki so včlanjena v ZSŠDI Predmet razprave je bil program za tekoče leto (ki smo ga objavili prejšnjo nedeljo). Delegati so izrazilj željo, da bi bili potrebni pogostejši stiki med krovno organi- zacijo in matičnimi klubi, ker le tako bomo učinkoviteje reševali številne probleme, ki pestijo naša društva. Padel je tudi predlog, da bi letošnji 4. nogometni turnir prijateljstva odigrali na Goriškem. Odbojkarski aPevIval 78» Na rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje »Revival 78» se je letos prijavilo rekordno število 23 ekip. V moškj konkurenci bo sodelovalo 12 ekip (Bor. Breg A. Breg B. Ci-ceronovci, Hranilnica in posojilnica Opčine. Jamaha. Klapa. Kras. Mladina. Nebojsega, Sokol in ZTT), v ženski 9 (Bor, Ekipa 10 A, Ekipa 10 B, Klapa. Kras A. Kras B. Mladina. Trim in ZTT) in pa dve me šani skupini (Adria in Skupina 0). Sestanek športne komisije V torek se bo ob 19. uri sestala komisija za proučitev možnosti ustanovitve odbora za šport pri SKGZ, ki naj bi bil zadolžen za več>e vrednotenje in vsebinsko okrepitev teles-nokulturnega' delovania v sklopu celotne manjšinske problematike. Odbojkarska komisija V sredo se bo ob 18. uri sestala odbojkarska komisija ZSŠDI, da zav zame stališče v zvezi /. nedeljskim občnim zborom vsedržavne odbojkarske zveze in d t se izreče o neka terih vidikih odbojkarskega Revi vala 18. - ’ rbs- Po vseh primorskih občinah se nadaljujejo priprave za osmi kon greš Zveze komunistov Slovenije, ki se bo začel 3. aprila v Ljubljani. Vrstijo se občinske konference in sestanki v osnovnih organizacijah, na katerih člani Zveze komunistov razpravljajo o kongresnem gradivu in vzporejajo ugotovitve s stanjem v siedinah, kjer živijo in delajo. Značilno je. da se teh sestankov u-deležujejo tudi delovni ljudje in ob čani, ki niso člani organizacije. V središču pozornosti je predlog resolucije kongresa in predvidene spremembe v statutu. V zvezi s tem je članstvo posredovalo central nemu komiteju vrsto pripomb, ki zadevajo uveljavljanje delegatskega sistema in uresničevanje zakona o združenem delu skozi novo samo upravno organiziranost in razčiščevanje dohodkovnih odnosov. Mnogo se pogovarjajo tudi o Kardeljevi knjigi »Smeri razvoja političnega sistema in socialističnega samo upravljanja* ter o nalogah v po volilnem razdobju. Delegati z. oba le bodo na kongresu razpravljali tudi o žgočih gospodarskih problemih, predvsem s področja pomorskega gospodarstva m turizma. DOBRE NAPOVEDI ZA TURISTIČNO SEZONO Primorski turistični delavci si za letos obetajo dokaj ugodno turistično sezono. Glede na zanimanje, ki so ga pokazali za Jugoslavijo na berlinski turistični borzi in na sarajevskem nacionalnem turističnem sejmu, pričakujejo, da se bo obisk v primerjavi z lanskim letom pove čal za okrog 10 odstotkov. Tuji tu risti se zanimajo za vsa primorska turistična središča, zlasti pa še za Postojno. Lipico in za celotno slo-veasko obalo. Za največjo obalno turistično hotelsko organizacijo s se dežem v Portorožu pomeni poveča nje zanimanja ustvaritev okrog SIK) tisoč nočitev, od tega nad polovico od gostov iz drugih držav. Predvij devajo, da se bo povečal obisk zla sti Italllsnov In Skandinavcev in de locna tudi Angležev. Močan faktor, ki bo vplival na povečanje obiska, so vsekakor skoraj nespremenjene cene v primerjavi z. lanskim letom. Res pa je tudi, da se bo treba ro truditi glede kvalitete storitev ter glede organiziranja zabavnih in dru gih prireditev. , ZA SMUČANJE KANIN IN SVIŠČAKI Zadnji sneg ni bistveno spreme nll razmer za smučanje v primor skih zimskošportnih središčih. Smu carji imajo le dve možnosti: Kanin in Sviščake. Pri tem bi povedali, da je na Sviščakih zapadlo 20 cm novega snega na 80 cm podlage in da je začela obratovati nova vleč niča z zmogljivostjo 600 oseb na uro. V obeh gostiščiii na Sviščakih je še nekaj prostih mest. PRIZNANJE RADIU KOPER Predstavniki organizacijskega od bora Trnovskega maratona so o-oiskali koprsko radijsko postajo in TV studio ter izročili obema kolektivoma srebrno plaketo kot priznanje za pomoč pri popularizaciji in izvedbi te največje smučarsknte kaške prireditve v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti so tudi izrazili željo, da bi na prihodnjih prireditvah so delovalo večje število slovenskih za mejskih športnih organizacij iz Ita lije in iz Avstrije. POBUDE OBALNEGA LETALSKEGA CENTRA Obalni letalski center v Portoro žm šteje 60 članov, ki se pridno u-dejstvujejo na raznih področjih (mo torno in jadralno letalstvo, padalstvo in modelarstvo). Ker nimajo lastnih letal, se poslužujejo uslug letalskega centra v Ajdovščini. Letos bodo med drugim opravili 125 ur letenja in 50 skokov, članstvo |» je na zadnjem sestanku sprejelo vrsto nov!', pobud, predvsem kar zadeva zbiranje sredstev, s katerimi bi si nabavili vsaj dve letali. Hkrati bodo pomagali pri gradnji letali šča v Sečovliah, ki bo zgrajeno predvidoma letos v septembru. Izzivalni proglas nemškutarskih krogov v Kanalski dolini Četrtku v« udd.ija o stanju Slo veacev v Kanalski dolini, ki Ju le predvajala ljubljanska leleviiija in v kateri Je naša soriška rojakinja Dorica Makuc dokaj nazorno orlkazala boj Slovencev v Kanalski dolini za svoje pravice, je izredno razburila duhove običajnih nacionalistično In protislovensko usmerjenih krogov. Tako je zasebna radijska postaja 'Radio Val (lunale*. neniškutarske u »meritve, izdala lepak, ki so g« nalepili po vsej Kanalski dolini, od Trbiža do Naborjeta. Gre za proglas, v katerem vodstvo zasebne radijske postaje trdi. da • kramarska robatost trditev neke tuje televizijske postaje lahko le moti mimo sožitje različnih etničnih skupnosti* in pravi, «naj bo velika noč najprimernejša priložnost. da se osamijo tisti, ki u-stvarjajo sovraštvo med prebivalstvom, ki že desetletja ŽIVI v popolnem soglasju*. Dogodek ne potrebuje komentarja. Dovulj Je. da pomislimo, kdo Je izdal lepak, kakšne odnose so imeli ti ljudje «v zadnjih deset letjih« do slovenskega prebivalstva v Kanalski dolini In kakšen vik in krik so zagnali, ko se je v likvah začel pošolski pouk slovenščine. HOKEJ NA LEDU SP B SKUPINE V BEOGRADU Tudi v .šestem kolu visok poraz «plavih» BEOGRAD — Tudi v 6. kolu svetovnega prvenstva B skupine v hokeju na ledu so Jugoslovani ostali praznih rok in so tako sami na zadnjem mestu lestvice brez točk. Sinoči je Jugoslovane premagala Romunija. Tudi Italijani so v tem kolu izgubili in bodo morali danes, v zadnjem zavrtljaju premagati Madžarsko, če hočejo ostati v B skupini. Izidi včerajšnjega, 6. kola Švica - Madžarska 12:5 Norveška - Italija 4:3 Poljska - Japonska 2:2 Romunija - Jugoslavija 11:0 LESTVICA Poljska 11, Japonska in Švica 9, Romunija 7, Norveška 5, Madžarska 4, Italija 3, Jugoslavija 0. Današnje, zadnje kolo Italija - Madžarska (10.00), Norveška - Japonska (14.00), Jugoslavija - Švica (16.30 tudi po TV), Poljska - Romunija (19.00). VISOKE TATRE - Avitrijka Regina Sackl je včeraj zmagala v veleslalomu za EP pred Kuzmanovo (ČSSR) in rojakinjo Schlechterjevo. Na skupni lestvici za EP vodi Avstrijka Christine Loike. BARCELONA — V prvem kolu mednarodnega turnirja v vaterpolu v tem kraju so dosegli naslednje izide. Italija - Nizozemska 7:6 ZRN - Francija 12:3 Španija - Jugoslavija 8:6 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Laatna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEV NE SOBE, SEDEŽNE GARN1 TURE, POSTELJICE IN PD HIŠTVO ZA OTROKE, OTRO SKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nas! SEIKO izvrstna, čudovita izbira: — moških in ženskih avtomatičnih ur — servisno vzdrževanje in popravila , — bogata izbira zlatnine K-18 URARNA IN ZLATARNA Laurenti Trst Largo Santorio 4 - tel. 723240 Mali oglasi MLADI par išče stanovanje ali hišo tudi izven mesta. Pisati na oglasni oddelek pod šifro »mladi par*. SLOVENSKO podjetje išče uradnika z opravljeno vojaško službo. Neob-hodno potrebno znanje nemščine. Zaželeno znanje hrvaškosrbskega jezika. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. CARLI VIRGIUO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 88 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled Imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemma 40. 00185 Rim telefon 06/777102. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. »CIT30EN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov UL Rittmayer 4/a. PRODAJAMO dvoje vrat. 1 pletenko in 10 metrov ploščic, vse poceni. Telefonirati 741670 ali 823287. podjetje FURLANI TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200 V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za: .# FERRARI • BENASSI • GOLDONI X IM »•“> • PINZA • LOMBARDINI Idr. VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO danes ob obali K 1 NO KOPER: ob 10.00 ameriški: Ko u-mirajo legende; ob 16.00 in 18.15 ameriški: Dvoboj na Missouriju; ob 20.30 italijanski: Bleferji. IZOLA: ob 10.00 domači: Volk samotar; ob 16.00 in 18.00 ameriški: Maščevanje Toma Hunterja; ob 20.00 italijanski: Svet ponoči. PIRAN: ob 10.00 ameriška risanka: Dogodivščine Pink Panterja: ob 16.00 in 18.00 francoski: Vesela druščina; ob 20.00 italijanski: Alfredo, Alfredu. PORTOROŽ: ob 20.00 nemški: Pavel in Pavla. ŠPORT Dala: ob 10. uri srečanje republiške odbojkarske lige: Izola - Ingrad. LAZZARI NAD POL STOLETJA NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM Vse za opremo stanovanja: zavese, posteljna pregrinjala, rjuhe, odeje, blazine. Tapetniška dela vseh vrst: obnovitev spre|emnic, naslanjačev, žimnic, pernic, itd. PRODAJA NA VELIKO IN NA DROBNO Ul. Cassa di Risparmio 9 Telefon (040) 64895 TRST prišla je pomlad... Nudimo po konkurenčnih cenah na tisoče modelov spomladanske obutve ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE ter usnjeno galanterijo in kratke jopiče iz pravega usnja VSAKO SOBOTO BREZPLAČEN PREVOZ Z AVTOBUSOM: iz TRSTA (Izpred Akvarija) odhod 8.30 prihod v Trst 13.45 iz GORICE (na Travniku) odhod 9.25 prihod v Gorico 12.50 CALZATURE DA PIERO P0ZZU0L0 DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNANO NAJVEČJA PRODAJALNA ČEVLJEV V FURLANIJI