PRIMORSKI DNEVNIK h začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tl-•kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*1. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
M.	dnevnil
Ti
Tl
r--2
O
ro	z
— o•	t_
Tj
~	ui
Z	Ul
C_	-is
!—i
N-:	i>
lTZ^r^rm: Ceno 500 lir - Leto XL. št. 56 (11.779)
Trst, sredo, 7. marca 1984
Za ohranitev javnih podjetij v F-JK
Delegacija naše dežele na pogovorih s Prodijem
Predsednik IRI zagotovil zanimanje ustanove za velike potencialnosti Furlanije-Julijske krajine
Umrl goriški slikar Rudolf Saksida
RIM — Na osrednjem sedežu IRI so se včeraj začeli pogovori med de-»lo Furlanijo - Julijsko krajino, sindikalnimi organizacijami in omenjeno ustanovo IRI o vlogi in perspektivah r°djetij z državno udeležbo v Trstu "Vna Goričkem. Ob koncu prvega za-«tehja. lei je trajalo 3 ure so skleni-*; ua bodo prihodnji teden začeli pogubljeno analizo o specifičnih temah, r ,?.a^evajo položaj javnih podjetij v uhjski krajini in še zlasti položaj po-a[d°znih produktivnih enot. n^uiU so se tudi, da bodo, po Predhodnem dogovoru z zainteresira-
nimi stranmi začeli že prihodnji teden s proučevanjem specifičnih problemov posameznih sektorjev.
Iz včerajšnjega sestanka je izšla volja IRI, kot je dejal predsednik Prodi, da ustanova ohrani svojo prisotnost na območju Furlanije - Juijske krajine in da ne sprejme nobenega e-nostranskega sklepa pred koncem: pogajanj. Pozitiven element je tudi pripravljenost IRI, da podrobno prouči položaj vseh produktivnih področij, ki obstajajo v tržaški in goriški pokrajini ter da proučijo možnost in perspektive novih industrijskih pobud. To
Cariniki spet stavkajo
h*IM — Položaj v zvezi s prevozi blaga preko italijanskih mejnih pre STat -se sBft zaP,eta- Avtonomna sindikata carinskih uslužbencev DIR "AT in CISAL sta namreč spet napovedala stavko «in tako so se na j^ehodih proti Franciji že začele zbirati kolone težkih tovornjakov TIR, A,ne morejo nadaljevati svoje poti. Cariniki so se namreč odločili za oelo stavko«, ker so izvedeli, da skuša vlada ovreči mnoge njihove zahteve. 1 ako sta oba sindikata sklenila, da bodo cariniki na mejnih prehodih de-le °d 8. do 14. ure, ne bodo pa opravljali nobenih nadur, niti posebnih wstopkov za odpremo blaga, 10. marca pa bodo oklicali 24 urno stavko.
prvo srečanje je v skladu s pogajanji med vlado in družbenimi silami glede cene delovne sile in borbe proti in-f aciji.
V začetku včerajšnjega pogovora je predsednik deželnega odbora Gemelli orisal vsebino dokumenta, ki so ga izdelale dežela in krajevne ustanove in ki izhaja iz gospodarskega stanja območja FJK ter iz smernic, ki se jih je držala dežela pri proučevanju posamičnih sektorjev, od železarstva do ladjedelništva, pomorskega prevoza, informatike, mehani ke in elektromehanikc ter drugih področij, ki so prisotna v krajevnem gospodarstvu. Podoben dokument, vendar bolj podroben kar zadeva proizvodnjo in zaposlitev v posarne znih javnih podjetjih so delegaciji IRI izročili tudi sindikalni predstavniki.
Predsednik IRI Prodi je pokazal dokajšnje zanimanje za možnost razvoja tržaške in goriške pokrajine še zlasti v zvezi s pomembno mednarodno vlogo, ki jo ima Furlanija -Julijska krajina in njeni pristanišči v Trstu in Tržiču, ki zagotavljajo povezavo med srednjo Evropo in Sredozemljem.
Irak prešel v protinapad na južni fronti Potrjene vesti o rabi kemičnega orožja
Bagdad, Teheran - Irak je vče-
jsprežil silovit protinapad m južen!/ P^ku fronte, da bi Irancem s. zel otoke Majnun, ki jih je iran-f a vojska zasedla v svoji zadnji o-fer-o1' 1° Je včeraj na tiskovni kon-. oci sporočil iraški obrambni mi obeei; general Adrian Kaira ah, ki je d "em namestnik vrhovnega koman-,lraških oboroženih sil. Po nje-
na l r : w osvooooitev ten otokov, ležišča"**1 50 *zro<lno bogata naftna
jo i- Vn.em drugačne trditve pa prihaja-ofen- Ieher?na. kjer priznavajo iraško vili Z1v°' k* naJ bi jo uspešno zausta-skrai Vesb z. bojišča so kot vedno Lhk ■ Protislovne, kljub vsemu pa ‘luščimo, da se spopad iz pozi-
SDr(,P,- l.n statične vojne postopoma ofonvnja" Po vsem sodeč je Irak z Jyo na otoke Majnun skušal vsaj
neko iko razbremeniti osrednje bojišče, kjer so baje Iranci nagrmadili nove sile, da bi uresničili cilj ofenzive »Zarja 6«, ki so jo Iračani kljub delnim izgubam ozemlja zaustavili. Še več, iranska vojska je prodrla na skrajno neugodno močvirnato ozemlje ob reki Tigris, kjer igra malenkostno vogo njena številčna premoč.
Medtem pa so tako na Dunaju kot v Stockholmu zdravniki potrdili, da so opekline ranjenih iranskih vojakov posledica kemičnega orožja. Včeraj je tudi ameriško obrambno ministrstvo navedlo možnost, da bi lahko Irak rabil kemično orožje. Seveda da so v Bagdadu take vesti najodločneje zanikali.
Prav tako je britansko zunanje mi nistrstvo zavrnilo iranske obtožbe, da je Velika Britanija prodaa Iraku kemično orožje. Kljub takim trditvam londonske vlade pa obstaja upravičen sum, da niso obtožbe povsem neosno-
vane. Laburistični poslanec Tony panks je namreč seznanil javnost, da je U>ndon prodal arabskim državam zaščitne kombinezone, plinske maske in injekcije proti živčnim plinom, kar je navsezadnje obvezna oprema za vsakogar, ki se poslužuje kemičnega
orožja.
»Pozab'jena vojna« postaja torej skrajno resna. Zahod pa se malo meni za tisoče mrtvih, boji se le samo, da bi zaradi kakega nepremišljenega vojaškega dejanja Iran uresničil svojo grožnjo o zapori Hormuške ožine.
Razprava o ceni delovne sile
RIM V senatni komisiji za proračun niso še nič dokončnega sklenili v zvezi s komunistično zahtevo, da zaslišijo predstavnike sindikalnih organizacij glede odloka, ki praktično razpolavlja premično lestvico ter določa u-pravljane cene ter cene javnih storitev. KPI je po da jši razpravi sprejela demokristjanski predlog ter za sedaj umaknila svojo zahtevo o zaslišanju sindikalnih predstavnikov. Komunisti bodo vsekakor lahko v vsakem trenutku spet postavili svojo zahtevo.
KPI bo v nadaljevanju razprave predložila popravke glede vseh 6'enov odloka o premični lestvici, glede člena 3, ki določa, da bo v letu 1984 dozorelo samo 9 točk draginjske dok'ade, pa bodo predstavili le en popravek, ki v bistvu razveljavlja omenjeni člen.
MILKO RENER
Po daljšem bolehanju je včeraj v 71. letu starosti ugasnil goriški slikar Rudolf Saksida. Njegov nebo-spev je bila samostojna razstava v Kulturnem diomu v Trstu ob prazniku slovenske kulture, razstava, ki se je iztekla prav pred par dnevi. Na razstavi je bilo nekaj še prav svežih olj, ki jih je naslikala tresoča se desnica ob podpori levice. Tako se je Saksida poslovil. S Saksido smo izgubili izrazito slikarsko o-sebnost, kj je vidno obogatila zakladnico slovenskega slikarstva.
Saksida je bil samorastnik, opiral se je spočetka pretežno na italijanske sodobne slikarske smeri, od poznega futurizma v goriškem obdobju se je kmalu približal novečentizmu, ki mu je očividno bolj ustrezal. To potrjujejo dela iz njegovega istrskega obdobja. Vedute prepojene z vedrino in s čistim toplim rožnatim ozračjem. V poznejšem tržaškem obdobju se spletajo v njegovem ustvarjanju že drugi nagibi in problemi, ki so tedaj pretresali najpomembnejše evropske umetnike s Picassom na čelu. Istrska vedrina se je v Trstu zasenčila in naposled izračunala v trpkost spoznanja, da je v našem zmehaniziranem svetu človek že povsem otopel in je hkrati nebogljen in krut, nadut in navsezadnje smešen.
To spoznanje je Saksida izpovedoval v svojskih prispodobah in skrbno pretehtanih ter edinstveno prepoznavnih barvnih kompozicijah. Saksida je ustvarjal počasi, vendar neprekinjeno in se je vsako leto oglasil najmanj z eno samostojno razstavo. Najbolj zajeten pregled njegovega opusa je bila retrospektivna razstava v goriškem Avditoriju leta 1978. Italijanska kritika, ki je poleg slovenske zelo prijazno in pozorno spremljala Saksidovo ustvarjanje, je slikarja posrečeno označila kot slikarja pravljičarja in kot takega bomo Saksido bržkone tudi mi vključili v zgodovino slovenskega slikarstva.
Polemika o prispevku trgovinske zbornice organizaciji veleposestnikov
NA 4! STRANI OBJAVLJAMO PISMI LUCIJANA VOLKA IN GIORGIA TOMBESUA
P® preklicu sporazuma z Izraelom Libanon čaka na konferenco
je	— Libanonski predsednik Amin Džemajel
o d- P11®®! Odpošiljati vabila za novo rundo konference den vOI?a n' spravi, ki bi morala biti že prihodnji te-je tore' i?USannU' Razveljavitev sporazuma z Izraelom skupinJ "?n^no premostila najhujšo oviro. Vodja šiitske °Pozic'°	Bori je včeraj napovedal, da se bo
skim !ia, Predstavila v Lausannu s skupnim program-Po dokumentom.
razum.VSeni s°deč odkrito nasprotujejo razveljavitvi spo-
L1 Uci S3TTif\ 'NllRonnnrlm ni 1 z-v M iminnUn 1F 1 r» TVtntvin
DZem* • .	— hlinil, ivijuu na J Linai n uc uui trna pvu>jvic
ttia i„ J ,u- Vsekakor pa je zanj razveljavitev sporazu-r, »kapitulacija pred Sirijo«.
Užurnhj0* bo!j neiasno je stališče voditelja druzov ®°dkov3ta’ k* ni kot kaže zadovoljen z razvojem do-y ' a si ne upa izničiti sirskih mirovnih naporov.
heza pejI!ui- Pa potuje posebni odposlanec papeža Ja-skaj t ay*a R. msgr. Mario Buni, ki bo kasneje obi-Voj j Ql Damask in skušal pozitivno vplivati na raz-stvovai	k0v'	v prihodnjih urah bi moral priso-
CerkVe* zasedanju škofov in duhovščine maronitske
Ustanovljena komisija za človečanske pravice
RIM — Včeraj je bila v Rimu imenovana komisija za človečanske pravice, ki jo bo vodil prof. Paolo Ungari, v njej pa bodo še: predstavnica PSI Margherita Boniver, duhovnik Gianni Baget Bozzo, profesorji Antonio Casese, Sergio Cotta, Sergio Fois, Antonio Malin toppi, Alberto Monticene in novinar Arrigo Levi. Njena naloga je, da zbere čimbolj popolne podatke o dogodkih _ po celem svetu, ki kršijo listino OZN o osnovnih človečanskih pravicah.
Ob tej priliki je ministrski predsednik Craxi izjavil, da italijanska vlada skrbno spremlja .vse dogodke, ki ogrožajo osnovne človečanske pravice, da daje popolno podporo vsem silam, ki sc borijo za svobodo in nasprotuje vsaki obliki pritiska, barbarstva ali izkoriščanja moči. Dejal je še, da vlada daje novoustanovljeni komisiji vso podporo in ji izraža popolno zaupanje, da bo zmogla opraviti vse pomembne naloge, ki jih ta komisija ima, da pa si vlada pridržuje pravico, opozoriti komisijo na tiste primere in področja v svetu, ki zaslužijo posebno pozornost.
Krčenje vpisov na slovenske višje srednje šole
Podatki o pred vpisovanjih na slovenske višje srednje šole na Tržaškem — končala so se konec prejšnjega meseca — potrjujejo težnjo, ki ji o-čitno botruje gospodarska kriza, da se dijaki že po nižji srednji šoli odločijo za zaposlitev ali kvečjemu za poklicni tečaj. Za nadaljevanje študija se je po dosedanjih podatkih odločilo le 69 odstotkov dijakov, medtem ko se jih je lani 85 odst., predlanskim 89, v šolskem letu 1981/82 pa kar 93 odstotkov. Sicer imajo zamudniki še nekaj časa, tako da bi se odstotek utegnil malenkost povečati, gotovo pa o-staja dejstvo, da se vpisovanje v slovenske višje srednje šole krči.
Prav zato je toliko bolj zaskrbljujoče, da se nekateri slovenski dijaki odločijo za italijanske višje srednje šole, tudi take (n.pr. klasični licej), s katerimi razpolagamo tudi Slovenci.
NA 5. STRANI
V SLALOMU V VAILU
Bojanu Križaju spodletelo
VAIL (ZDA) — Po skromni uvrstitvi v veleslalomu v Aspnu je kazalo, da se bo Križaj v slalomu v Vailu, veljavnem za svetovni pokal, pošteno oddolžil : v prvem spustu je namreč dosegel najboljši čas. V drugi vožnji pa je žal imel smolo, saj je že v zgornjem delu šel s proge. Nič bolje se ni godilo Kuraltu, ki so ga diskvalificirali. Ponovno je razočaral tudi Stenmark. Po prvi vožnji je bil tretji, v drugi vožnji pa je naredil vrsto napak in pristal šele na 10. mestu.
Končna zmaga je tako šla Avstrijcu Zollerju, ki je za 45 stotink sekunde prehitel Bolgara Popangelova. Tretje mesto si z zaostankom 62 stotink sekunde delita Šved Halvarsson in pa zmagovalec slaloma na olimpijskih igrah v Sarajevu, Američan Phil Ma-hre.
Nadaljuje se nazadovanje ameriške valute
Prvič po šestih mesecih dolar pod 1600 lirami
Protest policistov
Boljše perspektive zaposlovanja v SFRJ
BEOGRAD — »Če bodo uresničeni cilji resolucije o gospodarskem razvoju države — v to pa verjamemo — bi moralo letošnje leto označiti boljši trend na področju zaposlovanja. Realno namreč računamo z zaustavit vijo nadaljnjega naraščanja števila tistih, ki iščejo delo, le teh pa je v Jugoslaviji zdaj okrog 910.000. Problem nezaposlenosti je problem celotne družbe, čeprav je odgovornost za njegovo reševanje predvsem v rokah podjetij«, je ocenil član ZIS in predsednik zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo dr. Djordje Jakovljevič v intervjuju Tanjugu.
Po njegovih besedah naj bi letos v skladu z resolucijo zaposlili približno 310.000 delavcev. Glede na to, da je bilo lani zaposlenih približno 240.000 novih delavcev in da se je v tem času za 50.000 povečalo število oseb, ki so iskale delo glede na leto prej, je realno pričakovati, da bo povečanje nezaposlenosti tudi letos u-počasnjeno in celo zaustavljeno, (dd)
Energetska kriza pesti Kosovo
PRIŠTINA — Na Kosovu so včeraj uvedli tretjo stopnjo omejitev električne energije. Do redukcije je priš’o zato, ker trenutno obratuje le eden od šestih agregatov kosovskih termoe lektrarn. Elektrarne v Obiliču stojijo predvsem zaradi pomanjkanju premoga oziroma težav, ki jih imajo rudarji na dnevnih kopih zaradi snega in nasploh slabega vremena. Težak elektroenergetski položaj rešujejo s sposojanjem elektrike iz drugih sistemov v državi, vendar, poudarjajo na elektrogospodarstvu Kosova, brez strogega varčevanja ne bo šlo. (dd)
□ ANKARA — V turškem vojaškem zaporu v Diarbakiru je umrlo 11 od 43 kurdskih ujetnikov, ki so že nekaj časa izvajali gladovno stavko. O i-stovetnosti zapornikov ni znano nič, svojci nekaterih jetnikov pa trdijo, da grozi smrt še deseterici zapornikov, ki so v zaskrbljujočem zdravstvenem stanju. Kurdi so proglasili gladovno stavko, da bi protestirali proti mučenju
Q H AR ARE — Nekaterim zimbabvejskim ministrom so včeraj pokazali okostja približno 4 tisoč gverilcev, ki so jih rodezijske varnostne sile najbrž pobile za časa 15-letnega boja za osvoboditev. Prav te dni so namreč odkrili nekaj skupnih grobnic, ki so jih odprli v prisotnosti vladnih predstavnikov.
O BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je na včerajšnji seji sprejela poročilo o poteku in izidih pogovorov z misijo Mednarodnega denarnega sklada o novem finančnem aranžmaju. To poročilo bodo proučile tudi skupščine republik in pokrajin ter zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije. O podrobnostih omenjenega besedila Tanjug ne poroča.
RIM — Na evropskem valutnem trgu se je ta teden začel s krepkim padcem vrednosti dolarja, cena lire, jena, zahodnonemške marke in švicarskega franka pa je začela naraščati. Zanimivo je, da je lira začela pridobivati na vrednosti tudi v odnosu do nekaterih drugih zahodnih valut.
Včeraj je znašala cena dolarja v I-taliji od 1593,50 do 1594 lir, kar pomeni, da je dolar izgubil nadaljnjih devet lir. To je najnižja cena dolarja v zadnjih šestih mesecih, saj so jo zadnjič zabeležili ilani 10. avgusta. Padec vrednosti ameriške valute nam postane še očitnejši, če se spomnimo, da je bila cena dolarja na italijanskem valutnem trgu letos 12. januarja, ko je dosegla višek, kar 1721,25 lire. Tedaj je začela krivu ja njegove vrednosti padati in je trenutno 7,8 odst. nižja od najvišje. Še ob koncu januarja je znašala krepko čez 1700 lir, toda februarja je začela strmo padati.
Glavni vzrok tega nazadovanja naj
bi bila ranljivost dolarja rea tujih valutnih tigih, v tesni povezavi z zaskrbljenostjo zaradi hudega deficita v ameriškem državnem proračunu. Svoje pa naj bi k temu doprinesle tudi zadnje izjave predsednika gospodarskega sveta v Be’i hiši Martina Feldsteina, ki je dejal, da bo dolar letno verjetno izgubljal od 3 do 4 odst. svoje vrednosti (toda nekateri ne izključujejo niti možnosti 20 odstotkov).
Negativen vpliv pa je imela tudi izjava zahodnonemškega ministra za gospodarstvo Lambsdorffa v zvezi z izenačenjem evropskega denarnega sistema.
□ BEOGRAD — Na povabi'o predsedstva CK ZKJ bo danes prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo prvi sekretar centralnega komiteja madžarske delavske partije Janoš Kadar.
RIM — Več sto policistov včlanjenih v enoti sindikat policije SIULP je včeraj na Trgu Navona nedaleč od senata izrazilo svoje nezadovoljstvo aaradi zamud pri odobritvi zakonskega odloka, ki naj zagotovi finančno kritje nove delovne pogodbe, sprejete 15. decembra lani. Senatna komisija za ustavne zadeve pa je v njihovo zadovoljstvo precej hitro odobrila zakonski odlok, o katerem bo sedaj raz-
pravljala pristojna komisija poslanske zbornice.
Pred veliko nočjo bodo tako pripadniki policijskih sil, karabinjerjev, finančnih stražnikov, jetniških paznikov in gozdne straže (približno 250 tisoč oseb) prejeli predvidene poviške, poravnali pa jim bodo tudi zaostale zneske.
Novi izdatki bodo dodatno bremenili državo za 155 milijard lir v letu 1983 in 940 milijard lir za leto 1984.
Kancler Kohl iz Amerike napoveduje
V'
skorajšnje srečanje Reagan-Cernjenko
BONN — V Bonnu zelo pozorno spremljajo obisk zveznega kanclerja Helmuta Kohla v Wa-shingtonu, njegove pogovore s predsednikom Reaganom in drugimi ameriškimi voditelji in pisanje tiska in odmev v javnosti. Prevladuje mnenje, da nastopa Kohl v ZDA samozavestno, kot zna samozavestno nastopati tudi doma in v drugih državah, toda za njegov trden nastop v Washing tonu, pravijo v Bonnu, obstaja poseben razlog.
Helmut Kohl je prišel v Washington kot voditelj najmočnejše ameriške zaveznice v Evropi in kot politik, ki je kljub hudemu nnsproto^oniu in ugovorom uresničil drugi del dvojnega sklepa NATO: nameščanje ameriških raket v ZdN. Zato je lahko prišel »terjat« od predsednika Reagana, naj bodo ZDA prožnejše v svoji politiki do So vjetske zveze, zlasti zdaj, ko je prišlo do menjave straže v Kremlju in so začeli od Černjenka prihajati ugodni signali.
Zato je Kohl, ki nikoli ne pozabi na domačo javnost tudi takrat, kadar je v tujini, poslal ugo den signal tudi v Bonn. Dejal je, da obstajajo precejšnje možnosti, da bi avgusta ali septembra prišlo do srečanja med Reaganom in Černjen kom, to je še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo letos C. novembra.
Kohl je že pred tem v pogovoru z ameriškimi novinarji na televiziji dejal, da Černjenko gotovo ni »pustolovec«. Učakal je starost, »v kateri se človek ne spušča v nikakršne pustolovščine.« Stalinski časi so dokončno minili in Moskva se mora ozirati na zaveznike.
Uradni predstavnik bonske vlade Juergen Sud hofj je poudaril, da obstaja med Reaganom in Kohlom veliko in stvarno soglasje, a tudi osebno razumevanje. Zlasti pa je opozoril na »veliko
zavzetost«, s katero je Kohl prepričeval Reagana, naj obnovi dialog med Vzhodom in Za ho dom. Pravočasne priprave in pobude Zahoda bi lahko sprožile ugoden odgovor Moskve, četudi sedanje sovjetsko vodstvo še razmišlja o novi politiki.
V Bonnu zelo poudarjajo soglasje med Kohlom in Reaganom in pravijo, da velja zlasti pri skupnih posvetovanjih. Ko je Kohl pozval ameriškega m predsednika, naj bi zelo tesna posvetovanja — kot se je to dogajalo pri raketah srednjega tdo sega — ne samo nadaljevali in poglobili, ampak jih še razširili na druga razorožitvena področja, je Reagan odgovoril: »Na to vprašanje gledam natanko tako kot vi.«
Toda kljub temu da se Kohl in Reagan »sporazumevata na isti valovni dolžini«, so gospodarska nasprotja med ZDA in Evropo tako velika, da jih še tako močno osebno soglasje ne more odpraviti ali zmanjšati. Zato tudi predsednik in kancler nista mogla teh nasprotij razrešiti. Zaradi velikanskega proračunskega primanjkljaja v ZDA in visokih obrestnih mer, ki zavirajo gospodarsko obnovo po svetu, je čutiti v Ameriki čedalje močnejši protekcionizem. Zunanji minister Shultz je opozoril Kohla, da so pred evropskimi državami zelo težavna pogajanja, pri katerih bo pogoje postavljal ameriški kongres.
Toda pri vsej samozavesti je kancler Kohl razburjeno in ostro odgovoril na vprašanje Michaela Getlerja, novinarja »Washington Posta«. Getter ga je vprašal, kaj je z dobavami zahodnonemškega orožja Saudski Arabiji. Nekaj ur poprej je skupina znanih osebnosti objavila v »New vork Timesu« oglas, v katerem so se umetniki, gralci in pisatelji opredelili proti pošiljkam oro-
žja Riadu. Med podpisniki oglasa so bili Soul Bellow, Arthur Miller, Lionel Hampton, Norman Mailer, Jane Fonda,'Beverly Siliš in drugi. V velikih oglasih se je oglasila tudi židovska organizacija B’nai B’rith z vprašanji, kot je tole: »Ah bo pobijanje Židov spet postal nemški 'business’?« Kralj Fahd, je pisalo v oglasu, je jasno povedal, da je vojna proti Izraelu »sveta vojna«, skratka, proti Židom. Če bi Nemčija prodala Saudijcem tehnološko visoko razvita orožja tanke, bojne helikopterje, protiletalske rakete — bodo Saudijci znali uporabiti ta orožja proti Izraelu. Poleg tega Saudska Arabija daje na milijarde dolarjev Siriji, Jordaniji in PLO za nakup orožja. Četudi se Saudijci ne udeležujejo vojne, je pisalo v oglasu, jo krepko financirajo. Te ve likanske oglase je dobil Kohl pod nos takoj ob prihodu v Washington. Zato je bil njegov odgovor na vprašanje novinarja Getlerja oster.
Veliko lažnega, namerno lažnega, se govori o tej stvari, je poudaril Kohl. On sam se sleherni trenutek zaveda odgovornosti do Izraela. »Hoče mo, da Izrael živi v varnih mejah.« Takoj nato je pripomnil: »Meni ni treba premagovati nobene osebne zgodovine.« Po njegovem mnenju bo na Bližnjem vzhodu prišlo do pomiritve samo takrat, kadar se bodo sporazumeli Izrael in »zmerne« arabske države. Kakšna pa bi bila alternativa za saudsko kraljevsko hišo, je vprašal Kohl. Bonn ne bo pošiljal Saudijcem tanka leopard - 2. Toda Bonn se bo pogovarjal s Saudijci, kadar bo šlo za njihovo obrambo. Saudijci ne bodo napadli Izraela. Sicer pa ZRN še zdaleč ni glavna dobaviteljica orožja za Saudijce. Glavne dobaviteljice orožja so Francija, V. Britanija in ZDA, l dejal kancler Kohl.
BOŽIDAR PAHOR
Varšavski pakt predlaga manjše vojaške proračune
MOSKVA, BUKAREŠTA — Države varšavskega pakta so predlagale članicam pakta Nato, da začnejo s pogajanji v zvezi z obojestranskim zmanjševanjem stroškov za oboroževanje. Tekst predoga je romunski zunanji minister včeraj izročil ambasadorjem držav članic Nato pakta v Bukarešti.
Pobudo za začetek pogajanj o zmanjševanju stroškov za oboroževanje so Sovjetska zveza in njene zaveznice podale že v januarju in juniju preteklega leta, vendar ta na Zahodu ni imela nobenega odmeva. Sedanji predlog je bolj konkreten in predvideva, da naj vsaka država članica o-beh blokov najprej simbolično zmanjša vojaški proračun in nato za tri leta višino proračuna zamrzne, dokler se oba bloka ne bi dogovorila o maksimalni višini vojaških proračunov vseh držav članic obeh blokov.
V zahodnih diplomatskih krogih v sovjetski prestolnici novemu sovjetskemu predlogu, ki ga je včeraj objavila Pravda, ne posvečajo posebne pozornosti in ga smatrajo predvsem kot propagandno gesto, ki dokazuje, da se sovjetska mirovna politika z novim vodstvom ni spremenila. Zahodni diplomati se predvsem spotikajo ob uradnih podatkih varšavskega pakta o višini sredstev za oboroževanje. Dvomijo v resničnost podatka, da ima Sovjetska zveza že nekaj let vojaški proračun v višini 17 milijard rubljev (35 tisoč milijard lir), kar
predstavlja le desetino ameriškega vojaškega proračuna in smatrajo, da ti podatki za Nato niso sprejemljivi in bo zato tudi ta najnovejši predlog varšavskega pakta obsojen na neuspeh.
Z druge strani pa Sovjetska zveza in njene zaveznice pričakujejo, da bo Nato predlogu posvetil največjo možno pozornost, da bi lahko v čimkraj-šem možnem času prišli najprej do dogovora o zamrznitvi potem pa o zmanjšanju vojaških proračunov v obeh blokih.
V Afganistanu prisilni nabor za mladoletne
NOVI DELHI — Afganske oblasti so začele s prisilnim naborom 15 in 16-letnih fantov, da bi obnovile nekatere vojaške in policijske ' oddelke, ki so bili zdesetkani zaradi neprestanih dezertacij. Oblasti so očitno menile, da je nabor, ki so ga v preteklih tednih izvedle v zaporih s tem, da so zagotovile zapornikom pomilostitve v zameno za daljšo naborno dobo, bil nezadosten, zato so vojaki začeli ustavljati po ulicah 15 in 16-letne mia deniče, ki so jih zatem pospremili v vojaška oporišča. Samo v nekaterih primerih je svojcem uspelo doseči iz pustitev kakšnega 14-letnika.
V ospredju napori za obnovitev procesa popuščanja napetosti
BRUSELJ — Pričakovati je mogoče, da bo eno od težišč razgovorov belgijskega zunanjega ministra Lea Tindemansa, ki odhaja na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo, kako premakniti mirovne procese z mrtve točke. Belgijsko - jugoslovanski razgovori bi iz tega zornega kota utegnili soditi v sklop prizadevanj dveh zemljepisno majhnih držav različnih družbenih ureditev, ki jima je skupen globok interes za uspešen razplet stockholmske konference o varnosti v Evropi in da bi se končala ledena doba v političnih odnosih med blokoma.
»V Belgiji menimo, da ima Jugoslavija odlično diplomacijo in visoko cenimo jugoslovansko vlogo v mednarodnih odnosih,« je pred odhodom v Beograd v razgovoru za Delo in Tanjug izjavil Leo Tindemans. Osnovno vodilo belgijske diplomacije je strnil nekako takole: »Belgija je, podobno kot Jugoslavija, privrženka načela, da lahko napetost v mednarodnih političnih odnosih zmanjšata le razumevanje in vzajemno spoštovanje med državami.«
Ta skupna presoja seveda ne pomeni, da v koordinatah politik obeh strani ni številnih navzkrižij. Belgija je članica NATO in s tem tudi privrženka teze o odločilni vlogi ravnovesja jedrskega strahu, ki naj bi bil najzanesljivejše jamstvo svetovnega miru. Belgija je, dalje, ena najbolj industrijsko razvitih držav, ki si drugače razlagajo, kje so vzroki in kje posledice krize v mednarodnih gospodarskih odnosih ih kakšne naj bi bile dimenzije nove mednarodne ekonomske ureditve.
Poleg tega nihče ne trdi, da so bilateralni odnosi brez hipotek preteklosti. Protijugoslovanski incidenti, napadi na jugoslovanska predstavništva in atentati na diplomate so leta 1981 dobili razsežnosti »najbolj brutalnega terorizma na ozemlju prijateljske Belgije«, je to breme v odnosih lani v Bruslju opisala predsednica ZIS Milka Planinc.
A ti odnosi poznajo tudi drugačne trenutke. Član ZIS in bivši veleposlanik v Bruslju Rikard Štajner je
ondan v članku, ki ga je natisnil bruseljski dnevni »Le Soir«, zapisal, »da Jugoslovani še zdaleč ni pozabili, da so bili belgijski socialisti med prvimi, so jim ponudili prijateljsko pomoč v najtežjih časih V" lotu 1984^	•
Toda številna so tudi stičišča interesov. Belgija 3^ najprej, podobno kot Jugoslavija, prisiljena SVOJO,?i0-grafsko majhnost nenehno presegati z živahno dtp matsko dejavnostjo. V obeh primerih temelji taK^ usmeritev na treznem spoznanju, da je položaj držav odvisen od kvalitete in dinamike odnosov z gimi državami.	. „ .eija
Prvi razlog so oprijemljivi, gmotni razlogi- ?er se je odločila svoje gospodarstvo obrniti navzven, s ne zaradi prisile devizne likvidnosti kot je bu° i Jugoslaviji, temveč zaradi temeljne strateške oprede^. Država, katere ozemlje ni večje od površine	^
Slovenije*, je svoj razvoj v celoti oprla na gospod	__
sodelovanje z drugimi državami. Delež zu‘\anjeftosega vine v njenem bruto nacionalnem proizvodu ° okrog 50 odstotkov, kar je še enkrat več od P°yP	pa
v EGS in skoraj desetkrat več kot v ZDA. Pri ~	rav
belgijski izvoz predstavlja desetino izvoza EGS, "F ti_ ima država manj kot 4 odst. prebivalstva ,v... u£,oraV Drug razlog temelji v širši politični viziji- erj je članica vojaškega bloka, je Belgija, v najvpdJ. -uv prav po zaslugi Lea Tindemansa, svoj nemajnn v Atlantski zvezi zastavila v smeri spodbujanja med Zahodom in Vzhodom.	■ je
Najpomembnejše stičišče interesov obeh str vsekakor v prepričanju, da lahko led v sedanju sih med blokoma razbije le postopno obnavljanje ne nja v odnosih med Vzhodom in Zahodom, »leg rj^g bo mogoče doseči brez trajnega dokazovanja zaU{)a-volje za dialog in nenehnega ustvarjanja	si
nja,« pravi Tindemans. To pa je cilj, za kate na vsej črti prizadeva tudi Jugoslavija.	SNOJ
Kot gostje medobčinskega sveta zveze komunistov SRS
Tržaški komunisti v Kopru
Včeraj je bila na obisku v Kopru, kot gost, medobčinskega sveta ZK, delegacija tržaške pokrajinske federacije KPI, ki jo je vodil njen tajnik Ugo Poli (v delegaciji so bili še Mario Colli, Nico Costa, Germano Švara in Ravel Kodrič). Najprej so se pogovarjali s sekretarjem medobčinskega sveta ZK iz Kopra Jožetom Utenkar-jem in s sekretarjem koprskega občinskega komiteja ZK Jurijem Šusterjem. Goste iz Trsta so zanimala predvsem vprašanja obmejnega gospodarskega sodelovanja (spraševali so o napovedanem ukrepu, s katerim naj bi Jugoslavija obmejno menjavo z Italijo omejila na 15 odstotkov celotnega obsega izvoza v to državo).
Ogledali so si koprsko Luko, dekansko Lamo, popoldne pa so se pogovarjali s predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZK obalnih občin in Sežane. V o-spredju so bila predvsem vprašanja političnega in gospodarskega sodelovanja ob meji.
Naj tu objavimo del intervjuja, ki ga je tajnik tržaške federacije KPI dal za Primorske novice, in ki se nanaša na sodelovanje med tržaškimi komunisti in komunisti obalncrkraške regije.
»Nekaj časa je preteklo odkar se nismo uspeli videti,« je dejal na začetku intervjuja Ugo Poli. »Lani so nas močno angažirali dogodki, intenzivno politično dogajanje v Italiji, kot na primer 16. kongres KPI, nato volilni boj spomladi.. .
Te naloge so za majhno organizacijo kot je naša, tržaška, zelo zahtevne, kar se pozna tudi v intenzivnosti izmenjave izkušenj s soden jimi komunističnimi organizacijami,« je še dodal tajnik tržaške pokrajinske federacije KPI. Dosedanje odnose med tržaškimi komunisti in komunisti obalno - kraške regije je označil kot pozitivne. Kot zelo pomembne je označil stike občinskih uprav, ki jih vodi levica v tržaški pokrajini s koprsko občinsko upravo.
»Ti stilu so bili intenzivni predvsem pri vprašanjih miru in ekonomskega sodelovanja . . . Sodelovanje bi lah ko razširili na področju turizma in turistične navtike, lahko bi prispevali k integraciji servisov v navtiki med novimi marinami na Tržaškem in marinami v Istri,« je dejal.
»Mogoče še nikoli v zgodovini človeštva niso bile spremembe v tehniki in družbi tako intenzivne kot v teh letih. Te spremembe predstavljajo izziv za humanistično kulturo delavskega gibanja, za komuniste. To je izziv ustvarjalnosti človeka : kako spraviti v službo razvoja vse dosežke znanosti. To je odprt boj, ki ga moramo dobiti,« je še dejal Ugo Poli.
»V ta boj se morajo vključiti vsi narodi in ljudstva sveta, v ta boj sili tudi tiste, ki delujejo v posebnih razmerah. Kot je naša obmejna stvarnost na eni in na drugi strani meje .. .« (R. Š.)
Landarska jama
Landarska jama - zgodovinsko pribežališče pred Turki in s svojo cerkvico eden od simbolov Beneške Slovenije
Kaj je sistem jugoslovanskih butikov ?
Jugoslovanski turizem je po zadnjih podatkih jani zaslužil nekaj manj kot milijardo dolarjev, čeprav so številke o končnem deviznem učinku turizma nekoliko nejasne, aaj je bilo že nekajkrat objavljeno, da je turizem več prispeval k uravnavanju jugoslovanske zunanjetrgovinske bilance, Pa je zdaj že mogoče govoriti o uspešnosti ali neuspešnosti jugoslovanske turistične žetve.
Niso imeti prav niti pesimisti, niti optimisti, kot kaže, pa tudi ne ekonomski planerji. Jugoslavija si je namreč v bilance zapisala, da bo s turizmom zaslužila prek 1 milijardo prepotrebnih deviz. Tako bi lahko z zaslužkom že napovedala okrevanje ■točctih turističnih tokov zadnjih dveh, treh let. Množice turistov so se začete nekoliko izogibati jugoslovanske obale predvsem zaradi nesolidnih u-siug. že za lani pa so turistične organizacije napovedale hitrejše oživljanje zanimanja za jugoslovansko turistično ponudbo. Četudi turisti še zmeraj niso zagrabili raznovrstne in atraktivne Ponudbe jugoslovanskih turističnih centrov, zlasti na oba'i in zdraviliščih, pa je lanski rezultat vse-ono dober znak za morebitni letošnji turistični boom. Res pa ne gre pozabiti, da postaja Jugoslavija zaradi drsečega tečaja dinarja najcenejša turistična država.
Najbrž pa bo od vseh različnih ugodnosti vendarle najpomembnejša kvaliteta ponudbe. Zlasti
tistega, kar vsak dan bolj zahteva turist, ki ni zadovoljen samo z dobro posteljo in hrano, ampuk terja bolj pisano zunajpenzionsko ponudbo. Napovedujejo, da bo že letos dol jugoslovanske obale, predvsem Poreč in Črnogorsko primorje, turistom ponudilo nekaj nenavadnega — vsaj za jugoslovanske razmere. V Jugoslaviji, zamisel se je rodila v Sloveniji, bodo začeli z ustanavljanjem specializirane maloprodajne mreže z naslovom »Sistem jugoslovanskih butikov«. V večjih turističnih in poslovnih centrih bodo odrpli verigo specializiranih maloprodajnih enot na celotnem jugoslovanskem ozemlju. V njih bodo turistom, zlasti tujcem, prodaja’i najkvalitetnejše in najzanimivejše blago. Gre torej za mrežo ekskluzivnih prodajaln in za prodajo najboljšega, kar zmoreta jugoslovanska industrija in obrt. Že pred letošnjim urad nim začetkom turistične sezone naj bi odprli 13 ekskluzivnih trgovinic, ki bodo imele zaščitni znak SJB (sistem jugoslovanskih butikov). Največ jih bo na Slovenski p'aži v Budvi, po nekaj pa v Poreču in na Svetem Štefanu. Najbolj znani in tudi najbolj atraktivni jugoslovanski proizvajalci, kot so Mura, Zlatorog, Steklarna Rogaška slatina, U-tok, Labod, Rašica, Toper in drugi bodo kupcem predstavili unikate, ekskluzivne zunanjetrgovinske izdelke z najvišjo kvaliteto. Organizator, pobud nik poslovne skupnosti, Razvojni center v Celju,
je prepričan, da lahko sistem jugoslovanskih butikov uspe le, če se bo za tako zamisel izjemno angažirala in ogrela proizvodnja. Motivov za to ima. Ne samo zaradi spoznanja, da so našteti, pa tudi drugi proizvajalci, že danes na tujih trgih uspeli z visoko kvaliteto svojega blaga. Morebiti bolj zato, ker tudi jugoslovanska industrija vse bolj spoznava, da ji iz rok uhuja devizni priliv, ki ga ima skorajda pred nosom.
V ekskluzivnih prodajalnah sistema jugoslovanskih butikov bodo ponujali tekstilno blago in konfekcijo, ga’anterijo, bazarsko blago ter igrače, steklo, starine in umetnine, parfumerijsko in kozmetično blago, ure, obutev, krzno, izdelke domače in umetne obrti in drugo. Kdor bo želel kon kurirati za prodajo v takih butikih, bo moral zadovoljiti nekaterim kriterijem: jugoslovanski izvoz proizvodov, kvaliteta, image proizvajalca, modnost, uporabnost in kurativnost proizvoda. Ali bodo že v tem letu butiki vse to, kar proizvajalec oziroma poslovna skupnost napovedujejo, tudi dali, je ta trenutek težko reči. Vendar pa tudi pobuda o sistemu jugoslovanskih butikov opozarja, da se jugoslovanski turizem, z njo pa tudi proizvodnja, vse bolj zavedata neizkoriščenih možnosti za drugačno, bolj kvalitetno turistično ponudbo.
IVAN MIRT
Z DEKRETOM PERTINIJA
Zaščiteno ime
montažkega sira
VIDEM — V teku letošnjega leta bo predsednik republike verjetno podpisal dekret, s katerim bo znani montažki sir pridobil pravico do zaščitenega imena. Postopek za pridobitev te pravice je namreč že v teku in pozitivno mnenje o tem je že objavil uradni list.
Montažki sir bodo lahko proizvajali le na določenem področju in sicer v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini, v bellunski in treviški pokrajini, v beneški pokrajini pa na levem bregu reke Sile.
Izvedenci ugotavljajo, da montažki sir, ki že sodi med priznane karakteristične sire, izhaja predvsem iz značilnega okolja, v katerem nastaja in pa izdelovalskih navad na področju, za katero so zahtevali, naj bo omejeno tako, kot smo prej navedli.
Deželno odborništvo za kmetijstvo F J K bo zdaj ustanovilo za zaščito imena tega sira poseben konzorcij.
Motiv iz Savudrije
W”"'
čeprav je do »morske turistične sezone« še daleč, pa je Savudrija tudi v teh Z|m&kih dneh za oko prav privlačna	(foto Magajna)
Delfini imajo
PIRAN — Strokovnjaki z morske biološke postaje v Portorožu te dni pripravljajo odgovor na delegatsko vprašanje, ki so ga postavili konec januarja na seji piranske občinske skupščine v zvezi z ulovom oziroma odsotnostjo cipljev. Piranske in portoroške delegate je namreč že tedaj zanimalo, kako to, da tudi letos še ne bo nič z ulovom cipljev. Ali ne bi kazalo tega pojava podrobneje proučiti, saj to pomeni prekinitev več desetletij, če že ne stoletij dolge tradicije enkratnega množičnega ulova na tem območju okusnih cipljev.
Nekaj se je moralo spremeniti, da nenadoma teh belih rib ni bilo več v velikanski jati. Še pred dvema letoma je bil ulov rekorden, nekaj manj kot 100 ton cipljev so tedaj ribiči zajeli v nekaj dneh. Kaj pa sedaj ovira združevanje cipljev je težko povedati. Če bi hoteli odgovoriti na zastavljeno vprašanje, bi morali najprej ugotoviti, zakaj se te in tudi druge ribe sploh združujejo. Večina zmotno misli, da zaradi drstenja. Tudi večji evropski morski biološki inštituti doslej niso našli strokovno argumentiranega odgovora na ta vprašanja. Morda pa bi bil prav portoroški primer dober trenutek za iskanje tega odgovora in je lahko neke vrste izziv ne le domačim, ampak tudi tujim morskim biologom. Toliko
»ribje« gostije
bolj zato, ker sedaj ni dvoma več, da je cipljev v portoroškem zalivu kar nekaj.
Z morske biološke postaje v Portorožu so nam na primer povedali, da so lahko minule dni opazovali nenavaden pojav. Kakih 25 do 30 delfinov se je nekaj dni zaporedoma v tem zalivu do dobra napaslo. V portoroški zaliv je sicer kdaj pa kdaj zašlo po nekaj delfinov. Le redko pa v takem številu. Po besedah Andreja Avčina z morske biološke postaje je jata delfinov načrtno gnala ribe, po vsej verjetnosti ciplje, ker so sardele bolj zunaj zaliva proti obali. To je bilo mogoče razbrati iz del■ finijh skokov in njihove razporeditve v morju. Delfini so nekaj časa izredno energično skakali iz morja, zatem pa so 2 do 3 minute izginili pod gladino, verjetno na pojedino in čez čas so ves postopek ponovili.
Skratka, ciplji, ki so pred leti ob tem času množično cvrčali v marsikateri ponovi, ne le v krajih ob morju ampak tudi v notranjosti in sosednji Italiji, se letos, kot kaže, bolj mastijo delfini. Včasih pa so ob tem času ribiči s puško preganjali vsakega delfina, ki si je drznil približati rezervatu in lovišču.
BORIS ŠULIGOJ
V organizaciji planinskega društva iz Ilirske Bistrice
Pred desetim zimskim vzponom na Snežnik
Letošnji, že deseti zimski vzpon na .nežnik bo v soboto in nedeljo, 10. i . - marca. Organizatorji se bodo udi letos potrudili, da bo tudi tokrat-1 zimski pohod na Snežnik enkratno ozivetje za vse udeležence. Lani se J ^ vzpona udeležilo skoraj 4000 udele-„^ey, letos pa pričakujejo še večjo uležbo, saj se krog prijateljev Snežit nenehno širi.
I^d.šče vzpona na Snežnik so Svi-Pnak‘ (1-242 m), od koder bo urejen y °smerni promet iz Ilirske Bistrice.
sem udeležencem organizatorji — lansko društvo Snežnik iz Ilirske strice svetujejo, da se pridružijo a?ùnarn in pridejo do Sviščakov z nam	oset>ne avtomobile je tu
^ premalo prostora. Za udele-z ra’ ^ b°d° v Ilirsko Bistrico prišli -JWni javnimi prevoznimi sred-L bodo na Sviščake peljali poseb-Dr j?vJ°busi, v soboto in nedeljo iz-stri • ^met'jskc zadruge v Ilirski Bi-Cl °d 7. do 8.30. Zadnji avtobus
bo počakal še zamudnike, ki se pripeljejo v Ilirsko Bistrico z ljubljanskim vlakom ob 9.15. Vsem, ki bodo prispeli z avtobusi svetujejo, da se ustavijo pred Kmetijsko zadrugo, kjer bodo dobili potrebna pojasnila glede prevoznosti ceste proti Snežniku. Oba dneva dopoldne bo odprta tudi trgovina Kmetijske zadruge.
Pot od Planinskega doma na Svišča-kih do Snežnika bo označena z modrimi zastavicami, nevarnejša mesta pa z rdečimi. Tako kot prejšnja leta, bo tudi tokrat gaz proti Snežniku speljana po stari snežniški poti preko Loma, da bi snežniška cesta ostala prosta za smučarje. Gaz v sneg bodo pripravili že dan pred vzponom pripad-
niki JLA in TO. Kolono udeležencev pohoda bodo ves čas »nadzorovali« z radijsko zvezo. Udeleženci naj ne zahajajo z označene poti.
Vrh Velikega Snežnika, cilj vsakoletnega vzpona, bodo udeleženci dosegli v dobrih dveh urah zmerne hoje. Predvidoma na pol poti, pri »Kapetanovi bajti«, bo dežurala stalna ekipa domačih tabornikov z radijsko zvezo
Vse udeležence čaka v koči na Snežniku topel napitek, spominki, značke idr.
Oba dneva bo na vrhu Snežnika ob
11.30	krajša spominska slovesnost. Z nedeljske slovesnosti bo skupina smučarjev domačega smučarskega kluba ponesla venec cvetja na Sviščake k spomeniku padlim pod Snežnikom. Povratek v dolino bo potekal po isti poti. V nedeljo bo koča na Snežniku odprta do 16. ure. Vsem, ki bi pozneje prišli na vrh, organizatorji ne morejo zagotoviti enakih uslug kot ostalim.
Organizatorji pričakujejo, da bo letos uveljavilo pravico do bronaste značke (za svoj tretji vzpon na Snežnik) že kar tisoč pohodnikov, kandidatov za srebrno značko (peti vzpon) je 156, za zlato značko (sedmi zaporedni vzpon) pa 54 kandidatov. 21 kandidatov pa naj bi letos ob desetem jubilejnem vzponu prejelo posebno veliko značko za udeležbo na vseh dosedanjih vzponih na Snežnik. Prvo značko desetega vzpona na Snežnik so organizatorji namenili pokojnemu Milanu Ciglerju, velikemu ljubitelju slovenskih gora, posebno Snežnika. Izročili jo bodo njegovim svojcem.
Značke vzpona bodo prejeli le tisti udeleženci, ki se bodo z izkaznico vzpona izkazali, da imajo pravico do ene od značk. Udeleženci naj ne puščajo izkaznic vzpona doma, saj tako ustvarjajo dodatno skrb iri delo vsem, ki bodo zadolženi za tekoče evidentiranje udeležencev.
JOŽE ŽNIDARŠIČ
Evidenca udeležencev vzpona je sedaj že dobro utečena. Na startu vzpona, pred vstopom na snežniško gaz ob spomeniku padlim na Sviščakih prejmejo vsi udeleženci dvodelni kartonček, ki ga med potjo izpolnijo z osebnimi podatki (imenom in priimkom, letom rojstva, krajem bivanja, številko izkaznice vzpona — če jo že imajo) in zaporedno številko svojega vzpona. Na cilju vzpoiui dobijo posebno nalepko, s katero je vzpon potrjen. Ob povratku na Sviščake se javijo na ustreznih vpisnih mestih, oddajo spodnji del evidenčnega kartončka, v izkaznico vzpona pa dobijo odtis žiga vzpona. Vsi, ki se vzpona na Snežnik udeležujejo prvič, dobijo na vpisnem mestu izkaznico vzpona. Vpisna mesta bodo, tokrat ločeno, in sicer po naslednjem razporedu : za L, 2. in 3. vzpon skupaj, za 4., 6., 8. in 9. vzpon skupaj ter skupaj še za 5., 7. in 10. vzpon.
Pust: pred odhodom vreča veselja
Danes ga bomo pokopali, včeraj pa je razgrajal, se veselil, se smejal, se najedel specialitet, popil veliko sodov vina, da ne bi legel k pokoju lačen^ in žejen. Mislimo seveda na pusta, ki' je vbrizgnil krepko dozo veselja v mlade in stare.
Težko bi zapisali, kje je bilo bolj veselo. Od Milj do Trsta in po vsem Krasu so se vrstili sprevodi mask, plesi, skupine so vandrale po osmicah, otroci (a ne samo oni) so pobirali po
hišah kaj za pod zob in za v žep. Po mestnih ulicah se je promet večkrat zaustavil, saj so pustne šeme zavzele tudi cestišče. Razposajenost je vrela v Skednju, v Miljah, v raznih mestnih predelih in po vaseh.
Posebej naj tu omenimo pustovanje pri Sv. Jakobu. Na veselje smo gle dali kar z oken naše redakcije. V jutranjih urah so namreč po ulicah pustovali otroci osnovniSi in srednjih šol. Pustovanja so se udeležili tudi
učenci slovenskih šol »Josip Ribičič« in »Ivan Cankar«. Slednji so bili oblečeni v blumarje. Bil je to res velik sprevod, ki se je razigrano vil po svet-jakobskih ulicah v spremstvu godbe na pihala in klovnov. Popoldan je bil prav tako pri Sv. Jakobu sprevod, na katerem je sodelovala tudi godba na pihala iz Trebč »V. Parma«.
Naš fotograf je potem posnel maske, ki so pobirale jajca in klobase v Boljuncu. Zvečer so pri Jami ocvrli mogočno frtaljo...
Največ razposajenosti je bilo 'seve-
Na kontovelski Mlaki bodo danes sežgali pusta
Pustni odhod je tudi letos u-žalostil Prosek in Kontovel, ki se bosta danes z običajnim pustnim pogrebom poslovila od pokojnika, Nandota XV. Potapljača. Užaloščena vdova, pogrebci in pustni veseljaki ga bodo ob 14. uri pospremili od hiše žalosti na Kontovelu do Žabje mlake, kjer ga bodo ob glasbeni spremljavi proseške godbe na pihala svečano sežgali.
da v večernih in nočnih urah. Zjutraj in popoldan so prišli na račun najmlajši, večer in noč pa sta bila za tiste, ki lahko gremo iz hiše brez maminega ali očetovega spremstva. Plesov je bilo precej, tako da izbire ni manjkalo. Plesišča so bila nabito polna. Gnetli smo se tudi po številnih kraških osmicah, kjer sta namesto ansamblov in plošč vladala harmonika in petje. Veliko je bilo seveda mask, tako da smo večkrat z ve-
liko težavo prepoznali soseda ali prijatelja. Tudi v tem je čar pusta, da se ne prepoznamo, čeprav se vsak dan vidimo...
Pa še o današnjem pogrebu: od pusta se bomo poslovili s solzami polnimi smeha, ker se pač tako spodobi; potem pa resnost in treznost...
Na sliki levo: sprevod otrok pri Sv. Jakobu; na sliki zgoraj : pobiranje jajc in klobas v Boljuncu.
Pismi uredništvu o prispevku Trgovinske zbornice vinski razstavi
Razlogi za prispevek organizaciji veleposestnikov neutemeljeni
Včeraj smo prejeli dve pismi o vinski razstavi in prispevku tržaške trgovinske zbornice. Predsednik združenja kmetovalcev posl. Giorgio Tombe si se sklicuje na zakon o tisku in na naše poročilo izpred tedna dni, član izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice Lucijan Volk pa podrobno in poglobljeno oriše dogodke in ozadje. Ne oziraje se na dvomljivo utemeljenost sklicevanja na zakon objavljamo obe pismi v celoti, saj gre za problem, ki od blizu zanima vso slovensko javnost, ki bo tako točno in izčrpno obveščena.
Odgovorni urednik
Spoštovano uredništvo
Primorski dnevnik je v članku z dne 1. marca pravilno zabeležil, da predstavlja sklep izvršnega odbora tržaške Trgovinske zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo z dne 27. H. 84 diskriminacijo v škodo domačih kmetov in vprid organizacije, ki je v naši pokrajini vedno predstavljala zelo malo, z leti pa čedalje manj, kmetijskega gospodarstva.
Za razliko od drugih pokrajin v Italiji (ali pa recimo v predvojni Istri na Tržaškem veleposestev, morda z izjemo Bukaloviča pri Domju,
Spoštovani direktor,
oslanjam se na člen 8 zakona štev. 47 z dne 8.2.48 in Vam pišem v zvezi s člankom, priobčenim v Vašem časopisu dne 1. marca t.l., pod naslovom »Podelitev finančnega prispevka dvomljivi pobudi Diskriminacijski sklep Trgovinske zbornice«, v katerem so obrekovalne izjave v škodo združenja Associazione fra Agricoltori, ki mu sam predsedujem.
Menim, da je treba vsebino članka pripisati napačni informaciji, zato Vam pojasnjujem, da je namen omenjene pobude pod vzdevkom »Vina tržaške pokrajine« ovrednotiti naša vina, in to tudi v zvezi z bližnjo izdajo pravilnika DOC, in da pobuda sestoji prvenstveno iz zasedanja, ki se ga udeežijo tako strokovnjaki kakor politični, kmetijski in turistični delavci.
Kot je običaj, bodo ob zasedanju razne manifestacije, ki bodo tematsko povezane z zasedanjem, sicer razstava o vinogradništvu v naši pokrajini, pokušnja vin, o katerih je govor, in nazadnje še družabna večerja ustanove Accademia della Cucina, prestižne vsedržavne gastronomske organizacije, ki bo sestanek namenila zasedanju in vprašanju prilagajanja krajevnih vin jedilom.
Za to priložnost bo akademija do-voila udeležbo na večerji tudi udeležencem zasedanja v skladu z omejenim številom razpoložljivih mest in v njihovo lastno breme.
To pobudo so sprožili združenje Associazione fra Agricoltori, ki mu i-mam čast osebno predsedovati, Federazione dei Coltivatori Diretti in Consorzio Agrario, ki so vsi trije pokrajinske emanacije najprestižnejših in najvažnejših vsedržavnih organizmov, ki delujejo na področju kmetijstva.
Vpričo razpoložljivosti fondov pri Trgovinski zbornici za tovrstne manifestacije smo omenjeno ustanovo za-
nikoli ni bilo. Vso kmetijsko površino so obdelovali skoraj izključno domači kmetje - lastniki. Veleposestnikov je bilo bore malo, niti ne nekaj desetin, z leti in z razvojem so jih pa koloni in spolovinarji razumljivo zapustili.
Organizacija veleposestnikov, ki ji od nedavnega predseduje bivši poslanec Tombesi, pomeni torej — po mojem skromnem mnenju — malo več kot nič, kot je mogoče sklepati tudi iz njene popolne odsotnosti ob vseh priložnostih, ko se je v zadnjih desetletjih razpravljalo o vprašanjih krajevnega kmetijstva.
prosili za prispevek, v kolikor menimo, i«a je naša pobuda glede na njeno vsebino, na ustanove, ki jo sprožajo in na to, kdo se je bo udeležil, specifičnega interesa za kmetijstvo in gospodarstvo tega območja. Trgovinska zbornica, ki je, kot se zdi, načelno sprejela našo prošnjo, je torej ukrepala korektno.
Torej, spoštovani direktor, tu ne gre za nobene osebne zadeve, kakor podtikuje Vaš časopis, ampak kvečjemu za implicitno potrditev dejstva, da kmetijstvo v tržaški pokrajini ni
Na Opčinah, pri Banih in Fer-lugih so v teku priprave za samoupravni referendum za mir, ki bo na nekaterih voliščih že v petek, 9. t.m., drugače pa v soboto, 10. t.m., in v nedeljo, 11. t.m., in sicer: na openski železniški postaji — 9., 10. in 11. t.m., na sedežu rajonskega sveta za Vzhod ni Kras — 10. in 11. t.m., na Skupnosti družina Opčine — 10. in 11. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah — 10. in 11. t.m., ter pri Banih in Fer-lugih.
Od srede dalje bodo člani odbora za mir razdeljevali po domovih letake z navodili za referendum. Odbor zd mir vasi Opčine, Bani in Ferlugi sestavljajo: sekcije KPI, PSI, SSk, VZPI ANPI, UDI ZŽl, ACL1, rajonski svet za Vzhodni Kras, Delavski svet openskih železničarjev, Delavski svet Laboranti, Skupnost družina Opčine, SKD Tabor, ŠD Polet, Združenje staršev in učiteljstvo osnovne šole Fran ce Bevk, Združenje staršev srednje šole Srečko Kosovel, župnijski pasto-
Toda ne gre samo za to. Kolikor mi je bilo dano izvedeti, kot članu izvršnega odbora zbornice, v katerem po predlogu Kmečke zveze zastopam domače napredne obdelovalce zemlje, je omenjeno Združenje veleposestnikov (Associazione agricoltori) predalo tajništvu zbornice svojo zahtevo po prispevku 5 milijonov lir za prireditev neke okrogle mize in pokušnje domačih vin in hrane, 17. februarja. Zahteva je bila takoj, po četrt uri, predana v diskusijo Delegacije za finance, pomožnega organa izvršnega odbora zbornice, ki ga sicer ne predvideva noben zakon ali notranji pravilnik, in v bistvu vrši nalogo, da predhodno pregleduje tekoča plačila ustanove, da se ni treba izvršnemu odboru ukvarjati s ta ' kimi podrobnostmi.
Ob prisotnosti samo 2 članov delegacije, izmed katerih je eden (?) tajnik Zveze veleposestnikov in baje voditelj tudi neke zagonetne Akademije za kuhinjo, ki naj bi sodelovala prj prireditvi, izrekla načelno soglasje z zahtevo, zgolj z vidika
monopol a i politično lovišče slovenske manjšine, sicer pa za gospodarsko pobudo, ki zanima vse tiste, ki so pri njej soudeleženi in v njej delujejo s tvornimi nameni in dobro voljo in ki bodo od nje imeli korist.
Prosim Vas, da objavite to pismo s poudarkom, kakršnega ste dali vesti, ki nas obrekuje.
S spoštovanjem
GIORGIO TOMBESI Predsednik Associazione fra Agricoltori di Trieste
ralni svet Sv. Jerneja, cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja, MPZ Vesela pomlad, Združenje upravičenih posestnikov, Združenje za zaščito Opčin.
Izlet
v Sovjetsko zvezo
Sekcija KPI občine Dolina organizira od 24. maja do 1. junija 1984 9-dnevni izlet v Sovjetsko zvezo s sledečim programom: 24.5. odhod z avtobusom iz Doline do ljuhjanskega letališča ter polet preko Beograda v Kijev. V naslednjih dneh obisk Volgograda, Leningrada in Moskve. Vpisovanje bo od 5. do 30. marca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljaven potni list in 3 slike. Po dogovoru s Tržaško kreditno banko daje sekcija v vednost, da nudi TKB posojilo za plačilo izleta po znižani obrestni meri. Podrobnejše informa
proračunskih razpoložljivosti zbornice, odločitev pa sta prepustila (ker seveda nista mogla drugače, spričo nepristojnosti) izvršnemu odboru.
Kot zastopnik kmetov v njem je bila moja dolžnost, da opozorim ostale javne upravitelje, ki ga sestavljajo, na naslednje ugovore :
1.	S formalnega vidika:
a) sprejemljivost in upravno zakoni tost predloga sicer nepristojnega organa, kot je Delegacija za finance, ki zadeva izdatek v prid ustanove, katere je eden izmed članov osebno zainteresiran.
2.	Z vsebinskega vidika:
a)	upravičenost in korist izdatka več kot tretjine razpoložljivih zborničnih sredstev za kmetijstvo (5 mil. na okrog 14) za dvomljivo pobudo, o kateri nismo člani izvršnega odbora vedeli nič, niti predračuna stroškov, ki naj bi opravičevali tako velik prispevek;
b)	zatrjevani namen, da naj bi pobuda služila pospeševanju priznanja zaščitnega porekla (DOC) krajevnim vinom, se mi zdi neveljaven, ker gre predvideni postopek svojo pot, in bi takemu namenu bolje služilo neposredno posredovanje tržaške zbornice (brez stroškov!) pri pristojnem ministrstvu v Rimu;
c)	dodelitev 5 milijonov tej dvomljivi pobudi bi zmanjšala že itak skromne proračunske naložbe od 14 na komaj 9 milijonov lir, zaradi česar bi morala zbornica odpovedati prispevek drugim pobudam, ki so že vključene v načelni program delovanja v tem letu, ki je bil predložen prav na isti seji izvršnega odbora ;
č) med zmedeno razpravo, ki se je odprla med izvršnim odborom zbornice, sem mogel izvedeti le (od o-menjenega voditelja prirediteljskih organizacij, ki je hkrati član omenjene »neformalne« Delegacije za
cije ter točen program dobite na sedežu sekcije v Da ini v zgoraj o-menjenih dneh in urah. Zaradi omejenega števila mest ter iz organizacijskih problemov se vpisovanje zaključi nepreklicno 30. marca.
•	Tržaška Krajevna zdravstvena e-nota obvešča, da so na razpolago začasne zaposlitve za štiri asistente v kardiologiji. Interesenti lahko dobijo vse podatke v uradih oddelka za osebje pri KZE v Ul. Fameto 3 vsak dan od 9.30 do 12. ure, razen ob sobotah, vse do 12. ure dne 13. marca-
•	Tržaško občinsko gledališče Verdi
razpisuje državni natečaj za člane orkestra in zbora. Predvsem so zaželene violine, viole in druga glasbila, pri zboru pa prevsem tenori. Interesenti lahko dobijo vse informacije v uradih Oddelka za osebje pri Verdiju v Ul. Einaudi 1 (tel. 629331). Izpiti bodo v drugi polovici aprila.
Pobuda koristna za kmetijstvo
Samoupravni referendum za mir
finance in zastopa v izvršnem odboru zbornice veleposestnike), da bo manifestacija potekala 16. t.m. v neki nalašč najeti tržaški restavraciji, da bo skupaj stala 40 milijonov lir, da bo zaprta javnosti, da bodo pa prisotne ugledne osebnosti, kot deželni odbornik za kmetijstvo in predsednik Deželne ustanove za razvoj kmetijstva; d) zato sem predlagal, naj izvršni odbor zbornice vsaj predloži zadevo v zborničnem pravilniku predvideni Sekciji za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer so zastopani tudi strokovni uradi deželne uprave (kmetijsko in gozdarsko nadzomištvo), da podrobno prouči program manifestacije, seznam nastopajočih pri okrogli mizi in razstavljavcev vin, da izreče svoje mnenje in izdela poročilo, iz katerega bi mogli člani izvršnega odbora črpati zadostne podatke za premišljen sklep.
Kljub mojemu vztrajnemu utemeljevanju (ki ga je podprl tudi zastopnik delavskih sindikatov), so ostali člani izvršnega odbora glasovali proti predlogu o predaji zadeve pristojni sekciji in vztrajali pri dodelitvi podpore Zdru ženju veleposestnikov z argumenti, ki s koristmi domačega kmetijstva nimajo nobene zveze (kot je mogoče dokazati z magnetofonskim posnetkom seje). Zaradi tega sem bil prisiljen kot zastopnik kmetov in kot javni u-pravitelj, zapustiti iz protesta sejo pred glasovanjem o dodelitvi omenjene podpore iz »javnega« denarja pobudi, ki po mojem z javnim interesom nima nobene zveze, tudi da ne bi nosil za tak sklep moralne in pravne odgovornosti.
Glede moje nadaljnje prisotnosti v izvršnem odboru Trgovinske zbornice prepuščam odločitev Kmečki zvezi, ki me je bila določila.
LUCIJAN VOLK
Obvestilo SSŠ
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirano
učno osebje, da je na sedežu sindikata na og’ed ministrska okrožnica st. 46 z dne 8. 2. 1984, ki obravnava Prc' mestitve učnega osebja šol vseh vrs in stopenj za šolsko leto 1984/85.
Rok za vlaganje prošenj zapade otroške vrtce 15. marca, za osnovn šole 29. marca, za nižje srednje so 15. marca in za višje srednje šole 1 aprila.
Zainteresirano učno osebje Ink dobi obrazce prošenj (za otroške vr ce in osnovne šole) na sedežu sin i kata v Ulici F. Fi zi 8, vsak toren
petek od 16. do 18. ure.
• Prihodnja seja rajonskega sveta * Škedenj in Čarbolo bo v petek, 9. t ob 20. uri na sedežu v Ul. Ronche 77. Na dnevnem redu sta med druS* vprašanje povračila stroškov P™ We zi CEM ter obravnava predloga zclra stvene komisije o ustanovitvi pokraj ske komisije za ekološka vprašanja-
Jutri začetek proslav 8. marca v organizaciji društev in ZZI
Letos jo je pust zagodel vsem tistim organizacijam, društvom in u-stanovam, ki skrbijo za že tradicionalne proslave 8. marca, mednarodnega dneva žena. Danes se je na primer komaj zaključilo pustno obdobje, ljudje so utrujeni od številnih pustnih prireditev, ki so bile letos še posebno številne in bogate — toda jutri je 8. marec, praznik vseh naprednih in demokratičnih žensk, ki terja resno besedo, premislek, predvsem pa zbranost vseh tistih, ki so jim problemi, predvsem pa tisti, ki zadevajo žensko, njeno enakopravno vključevanje v celotno dogajanje v svetu, še posebno pri srcu.
No, ženske niso vrgle puške v koruzo. Organizirale so vrsto proslav, od katerih bodo nekatere pre-nfcsene za nekaj dni, druge pa bodo na programu, kot je to že navada, prav na jutrišnji dan, to je 8. marec.
Vseh proslav, ki bodo v teku v teh dneh, ne bomo uspeli tokrat zabeležiti prav zaradi že zgoraj navedenih ovir. Bomo pa sledili njihovemu poteku in o tem tudi poročali.
Nekaj prireditev pa bomo vendarle omenili. Med temi na primer javno skupščino, ki bo jutri, 8. marca, ob 16. uri v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Organizirajo jo predstavnice KPI, Zžl in PSI. Na prireditev so organizatorke povabile vse izvoljene zastopnice v občinskih in rajonskih svetih ter seveda tudi vse ostale. Tema zasedanja bo »Ženska m nasilje v Trstu«.
Jutri bodo številne proslave 8. mar-?a tudi po številnih društvih. Tako 9° v gledališču »France Prešeren« jutri ob 20. uri proslava 8. marca, {d jo prireja Zveza žensk Italija. l r;iv tako jutri zvečer bodo imele svojo proslavo ženske s Kolonkovca iu iz Rovt. Organizira jo domače društvo »Rovte - Kolonkovec« in sicer z okroglo mizo na temo »Vloga ženske ooju za mir v svetu«. Proslava 8. marca bo jutri tudi v Križu in si-pei". v Ljudskem domu. Vabi ZŽI, kot tudi v Lonjerju, ki jo prireja KD LonJer - Katinara.
Največ proslav pa bo prav gotovo v soboto in nedeljo. Med temi naj omenimo proslavo, ki jo za soboto °b 18. uri skupno organizirajo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, fveza vojnih invalidov NOV in Dru-stvo slovenskih upokojencev. Gostje mga večera bodo članice pevskega zbora Prosek - Kontovel, ki jih vodi 5?°L Janko Ban in pa igralci dramme skupine »Jaka Štoka«.
Tudi SPDT prireja letos za svoje tanice _ praznovanje mednarodnega teva žena, ki bo v soboto in ne-cah V >>T)omu Mangart« v Žabni-in	b°	še posebno zanimivo
n Pomembno praznovanje ženskega Praznika.
soboto so med drugim že na-vedane proslave in prireditve ob • marcu v Ricmanjih, Prebenegu, n, mtu in pri Dom ju, v nedeljo pa bo osr«Ji • mi v telovadnici v Dolini li’f^mja proslava za vse ženske do-mtske občine.
t jVoJe proslave pripravljajo ženske ni5v-V poviti, na Opčinah, v zgo-devmsko - nabrežinski in re-tabrski občini. Ponekod bodo to
samo srečanja žensk z družabnim večerom, drugod pa povezana tudi s kulturnim programom, ki bo te prireditve še obogatil.
Prav gotovo bodo tudi vse letošnje proslave 8. marca odgovarjale pomenu in namenu tega praznika, ki je predvsem osveščati žensko v njeni borbi za lastne pravice, predvsem pa poudariti njen prispevek v borbi za mir v svetu,. tu pri nas pa za kulturo sožitja, prijateljstva, sporazumevanja ter za dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo in seveda za uresničitev naše glavne zahteve, to je sprejetje zakona, ki bo globalno zaščitil vse naše pravice.
Ocena KPI o delu deželne skupščine
Na sedežu deželnega sveta bo danes ob 11. uri tiskovna konferenca Giorgia Rossettija in Renza Pascolata. Obrazložila bosta, kako KPI ocenjuje delo deželne skupščine glede na resnost gospodarskih in političnih razmer v Furlaniji - Julijski krajini.
Občni zbor konzorcija Congafi za trgovce
Na ponedeljkovem občnem zboru konzorcija Congafi, ki jamči posojila malim trgovcem in turističnim delav-
cem, je predsednik Giuseppe Dei Rossi povedal, da je konzorcij v lanskem letu (desetem po ustanovitvi) opravil več sto finančnih operacij za skupnih 11 milijard lir in da se je število članov povečalo za 35 odstotkov. Pripomnil je, da so interesenti bili lani takšne pomoči še posebno potrebni zaradi osipa v vrstah jugoslovanskih kupcev. Poudaril je tudi, da je bilo mogoče članom konzorcija znižati o-bresti na posojila na 18 odstotkov, za kar se je seveda treba zahvaliti denarnim zavodom, s katerimi ima konzorcij Congafi poseben sporazum.
Dr. Giovanni Bego novi predsednik nadzornega odbora
Za novega predsednika tržaškega pokrajinskega nadzornega odbora je včeraj bil imenovan dr. Giovanni Bego. Odlok o imenovanju je bil registriran pri deželni delegaciji računskega dvora. Dr. Bego, ki je načelnik tukajšnjega urada za neposredne davke, ostane na tem položaju do konca leta 1988. Pred njim je pokrajinskemu kontrolnemu organizmu predsedoval Fulvio Del Tutto.
• Tajništvo Združenja Italija - ZSSR
obvešča, da bodo v tem mesecu uradi združenja odprti ob delavnikih od 17. do 19.30 ter ob sobotah od 10. do 12. ure.
■v
Šentjakobska društva za sožitje
Pred kratkim so se na pobudo krožka AGLI od Sv. Jakoba sestali predstavniki kulturnega društva Ivan Cankar, šentjakobskega kulturnega društva in šentjakobskega AGLI ter se pogovorili o vprašanjih, ki so vezana na odobritev zakonske zaščite slovenske narodne skupnosti in o poskusih ustvarjanja vzdušja nasprotovanj in sovraštva do slovenske manjšine s strani določenih političnih sil.
Udeleženci sestanka so zato sklenili, da bodo izpeljali v okviru rajonskega oz. mestnega območja skupne pobude za obveščanje prebivalstva o pravicah Slovencev v Italiji. Slovenski in italijanski skupnosti je treba namreč nuditi možnost združevanja in soočanja, da se lahko pospeši medsebojno spoznanje in uveljavijo načela in vrednote kulturnega sožitja.
Prispevki malim in srednjim podjetjem za tehnološko obnovitev strojne opreme
Konec lanskega leta je bil izdan državni zakon, ki predvideva zajetne prispevke malim in srednjim podjetjem za nakup strojev na visoki tehnološki ravni. Takšen prispevek znaša 25 odstotkov nabavnega stroška (brez davka IVA), sicer pa v gotovini največ 340 milijonov lir za vsako podjetje. Prispevek velja v vsakem posameznem primeru za nakup največ dveh strojev.
Prispevek lahko podjetnik dobi samo, če bo nabavno pogodbo sklenil do 31. maja letos in naročeno blago prejel najpozneje do 30. junija 1985. Prošnjo za prispevek lahko predloži ministrstvu za industrijo do 30. junija tega leta, in to v dveh kopijah.
Agencija za poddobave pripravlja razstavi deželnih podjetij v Hannovru in v Ženevi
Deželna agencija za poddobave (Agenzia subforniture) pripravlja podjetnikom iz vse Furlanije - Julijske krajine udeležbo na dveh velikih mednarodnih razstavah v tujini. V Hannovru bo od 4. do 11. aprila splošni mednarodni velesejem, na katerem bo poseben razstavni odsek (Zuliefer-zentrum) namenjen industrijskim obdelavam in predelavam s posebnim ozirom na področji mehanike in elektromehanike ; v tem sklopu bo razstavljajo lepo število tvrdk s Tržaškega in drugih območij naše dežele.
Enako velja za razstavo SITEV, ki bo od 25. do 28. maja v Ženevi in velja za najpomembnejšo evropsko razstavo opreme za avtomobilsko industrijo in za industrijska vozila.
Zainteresirani podjetniki prejmejo nadaljnja pojasnila pri tržaški trgovinski zbornici.
Ob koncu februarskih predvpisovanj
Manj vpisov na višje srednje šole
Konec preteklega meseca so se končala predvpisovanja v prve razrede višjih srednjih šol. Italijansko ministrstvo za šolstvo se je odločilo za predčasen pregled vpisov za prihodnje šolsko leto, da bi s tem pravočasno ukrepalo in »omililo« nevšečnosti ob samem začetku šolskega leta.
Prvi podatek, ki izstopa iz pregleda vpisov, je brez dvoma relativno nizek odstotek vpisov glede na število dijakov, ki bodo junija končali naše nižje srednje šole. Tretje razrede teh šol obiskuje letos skupno 291 dijakov. Od teh sta se doslej le 202 odločila za nadaljevanje šolanja,
kar znaša komaj 69 odstotkov.
V zadnjih treh letih je sicer ta odstotek stalno upadal (leta 1981/82 je znašal 93 odstotkov, leto kasneje 89 odstotkov, v letošnjem šolskem letu pa 85 odstotkov), vendar vseeno ni bil nikoli tako nizek kot sedaj.
Pri vsem tem gre seveda opozoriti, da bodo morali dijaki do 7. julija potrditi pred vpis, kar pomeni, da se bodo lahko »zamudniki« še tedaj vpisali. Po drugi strani pa so mnogi od nižješolcev izrazili mnenje, da se bodo po obvezni šoli vpisali v kak poklicni tečaj, s čimer naj bi prišli češče do zaposlitve. Kar precej
Najmlajši na smučarskem tečaju na Jančah
V	ponedeljek je 19 naših najmlajših, ki obiskujejo Športno šolo Trst v vrtcih Trsta in Milj, odpotovalo na enotedenski smučarski tečaj na Janče nad Ljubljano. Ob slovesu so vsekakor potočile več solzic mamice kot otroci, ki so se že takoj v začetku odlično znašli v družbi s 24 vrstniki ljubljan skega otroškega vrtca »O. Župančič«, ki so tudi skupaj z njimi na tečaju.
V	telefonskem pogovoru z Jančami smo izvedeli, da se vsi otroci odlično počutijo, debela snežna odeja pa je zanje pravo doživetje. K odličnemu počutju prispeva tudi prekrasno vreme, pa tudi pustno razpoloženje, kateremu se prepuščajo v domu, ko se vrnejo s smučarskega tečaja, ki poteka pod vodstvom smučarskih učiteljev.
Uprava tečaja nam je povedala, da so naši otroci zelo pridni, disciplinirani, sami pospravljajo srvojo (tudi smučarsko) opremo in tako je bil strah mamic in očkov pred prvim »samostojnim« korakom njihovih malčkov v svet povsem odveč.
Naši otroci se bodo vrnili domov ob koncu tedna.
je tudi usmerjenih takoj v iskanje dela.
Od dijakov, ki so izbrali nadaljevanje šolanja na višjih srednjih šolah, se jih je dobra četrtina odločila za znanstveni licej Prešeren, še več (63) pa jih bo obiskovalo trgovski tehnični zavod Zois. Na poklicni zavod za industrijo in obrt Stefan se jih je vpisalo 39. Od teh jih bo velika večina na oddelku monterjev RTV, manj pa na oddelku orodnih mehanikov in kemijskih operaterjev.
Na učiteljišče Slomšek se je vpisalo 19 dijakov, na vzgojiteljsko šolo pa 12. Oddelek za geometre, ki bo imel v prihodnjem šolskem letu polno sestavo vseh petih razredov, je izbralo 9 dijakov, klasični licej Prešeren pa šest.
Ob vsem tem gre še povedati, da so se dijaki nekaterih naših nižjih srednjih šol (Cankar, Ciril in Metod, Gruden) odločili za nadaljevanje študija na italijanskih višjih srednjih šolah. Če je to vsaj nekoliko razumljivo za tiste, kj so se odločili za šolanje na šolah, s katerimi Slovenci v Italiji ne razpolagamo (na primer navtično šolo, zavod za likovno umetnost), pa je povsem nesprejemljivo, da se naši dijaki vpišejo na šole kot sta klasična liceja Dante in Petrarca ter poklicni zavod Galvani. Takih izbir ne odobravamo. Tudi zato ne, ker naše šole ne zaostajajo za italijanskimi.
Rajonski sveti
Prihodnja seja rajonskega sveta za Zahodni Kras bo v ponedeljek, 12. t.m., ob 18.30 na sedežu rua Proseku štev. 220. Na dnevnem redu sta med drugim imenovanje člana občinskega davčnega sveta ter obrazložitev regulacijskega načrta za Prosek. Načelniki svetovalskih skupin so naprošeni, da se udeležijo seje, ki bo istega dne ob 18. uri.
Po kratki bolezni nas je zapustil predragi
Egidij Sosič
Mehaniku usoden padec
V STOPNIŠČNI JAŠEK
Ur, |"erai se je v zgodnjih popoldanskih ,,,(u|.iv hiši v Ul. Pondares štev. 4 no »rt nesreča, ki je zahtevala smrt-han‘u n" se ie namreč 43-letni me-m, 'k Ruggiero Vattovani vračal do-goto V v*njenem stanju, se je sicer ne-ja y° fe Povzpel do petega nadstrop-nje tavae’ v kateri je imel stanovanj) ’ Ve,»dar se je nato preveč naslo-ravn « igrajo ob stopnicah, izgubil jaSp.0teiÌe ter zgrmel v stopnišč ni še', eelih pet nadstropij. V rokah je ne k l. *avttega v slanini kos še mlač-čj	s katero si je hotel postre-
ma .“"silo. Na kraj je takoj prihi-c0 ®s“ec Rdečega križa, v bolnišni-str,,„ 8a sprejeli v globoki komi in s ku ,° Pridržano prognozo. V oddelimo oživlianje pa je le kakih 15 * Po sprejemu izdihnil.
Policiji je uspelo Prijeti tatove
prl^J^.eddelek policije je te dni pri-°bto>iL ^u6®sl°vanske državljane pod Gre	v obteženih okoliščinah.
viča letnega Ramzedina Osmano-’ a 29-letnega Esada Ismailovi-
ča ter za 30-letnega Semsedina Ismai-loviča, ki so obtoženi, da so preteklo soboto okradli okrog 20. ure neko zlatarno v Ul. Roma 17. Lastnica zlatarne, 55-letna Ital'a Melis, je seveda nemudoma naznanila tatvino policiji. To je omogočilo policijskim agentom, da so že dobri dve uri pozneje ustavili na mejnem prehodu pri Fernetičih o-menjene tri jugoslovanske državljane, ki so odgovarjali opisu. Poleg tega so agenti pri njih našli tudi večje vsote denarja in nekaj zlatnine, ki jo je Melisova prepoznala za svojo.
•	V okviru popoldnevov, ki jih za gospe prireja v Novinarskem krožku na Korzu Italia 12 Fulvia Costantini-des, bo danes ob 16.30 predaval nevrokirurg Vittorio Giammusso na terho: »Bdlečine v hrbtu : nekaj iz praktične medicine«.
•	Sekcija KPI »P, Tomažič« bo jutri, 8. marca ob mednarodnem dnevu žena priredja od 16. do 21. ure praznik na svojem sedežu v Ul. Capitolina 3. Na njem bo med drugim igral ansambel »Barbanera«.
Mladi Milančanki so bila usodna pomirjevalna sredstva
Včeraj dopoldne je zdravnik sodne medicine prof. Renato Nicolini izvedel obdukcijo trupla 27-letne Milan-čanke Nicoline Capellano, ki so ga našli preteklo soboto v bližini kriškega portiča. Obdukcija je potrdila domnevo, da si je dekle vzela življenje, suj so na osnovi ostankov benzoazetena ugotovili, da je zaužila večjo količino pomirjevalnih sredstev, ki je bila zanjo usodna.
Medtem so preiskovalci dokončno potrdili, da je dekle prispela v Križ v petek zvečer z avtobusom družbe »Saita«, ki je odpeljal z glavne avtobusne postaje v Trstu ob 19.25. Poleg nekega potnika je to zdaj potrdil na-brežinskim orožnikom, ki vodijo preiskave, še šofer avtobusa.
Zaenkrat pa še ni povsem jasno, kako in čemu je Nicolina Capellano prispela v Trst. Po pričevanju njenih staršev, ki so te \dni prišli iz Mi’a-na, je dekle zadnje čase imela živčni zlom, baje za posledicami stroge shujševalne diete. Povedali so tudi, da se je njihova hči v preteklosti že večkrat nenapovedano oddaljila od doma tudi za daljši čas, a da se jim je vedno po dveh, treh dneh javljala po telefonu.
Dopust za zdravljenje s termalno vodo
Najnovejši zakonski predpisi, ki u-rejujejo odnose med delodajalcem in uslužbencem, vsebujejo tudi poglavje o tem, kdaj in kako ima nameščenec pravico do plačanega dopusta za zdravljenje s termalnimi kopelmi Seveda gre za dopust mimo redne^r letnega dopusta in podobnih ugodnosti, ki pa je ravno zato strogo nadzorovan.
Tako odreja zakon, da smeš na termalno zdravljenje v rednem delovnem obdobju samo, če ti zdravnik - specialist KZE to predpiše zaradi nujne terapevtske ali pa rehabilitacijske potrebe. Za takšno zdravljenje ti delodajalec dovoli največ 15 dni plačanega dopusta, kar velja tudi za vojne in delovne invalide, slepe, gluhoneme in civilne invalide, a med tovrstnim dopustom in rednim letnim dopustom mora prav tako poteči najmanj 15 dni, tako da pač ne moreš združevati drugega z drugim.
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalujoča žena Vilma Opčine, 7. marca 1984
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in stric
Cvetko
Grgič
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 8. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalujoči: žena Valerija, sestri, nečaki, nečakinje in vsi sorodniki.
Bazovica, 7. marca 1984
Društvo zamejskih likovnikov izraža najgloblje sožalje družini Rudolfa Sakside.
Odbor za kulturo SKGZ izreka svojcem ob smrti slikarja Rudolfa Sakside iskreno sožalje.
Tragičen dogodek ki ne sme v pozabo
7. marca pred štiridesetimi leti so na Opčinah obesili Rozalijo Kocjan, doma iz Senožeč, poročeno v Vrhov-ljah in mater dveh partizanov. Podatki o dogodku so zelo skopi, nepopolni in nekateri morda tudi netočni, vendar pa nam že slika, pa tudi še živeči očividci lahko potrdijo resničnost dogodka, ki ne more in ne sme iti v pozabo. Nemci so Rozalijo Kocjan, ki je bila hrabra aktivistka in kurirka, aretirali na openski tramvajski postaji. Obesili so jo na prvo drevo, tako rekoč nasproti openski po staji in tu je visela dva dni »v opo min vsem«, kot je bilo napisano med
drugim v nemščini in italijanščini na tabù, ki so ji jo obesili okrog vratu.
Res je, da vemo danes pravzaprav zelo malo o tem dogodku. Res pa je, da ne smemo nanj pozabiti, da ne smemo predvsem pozabiti na številne padle, ubite in zažgane, ki so darò vali svoje življenje v boju proti našemu največjemu sovražniku - nacifa-šizmu. Predvsem se jih morajo spomniti naši mladi, ti pa bodo zanje vedeli le, če jih bomo mi na to opo zarjali in jih učili, kaj je bila naša preteklost in kaj nam ta še danes pomeni.
I	e	I
Pismo uredništvu	!
I.	I
K miljskemu pustu tudi nekaj pripomb
Kot vsako leto je bilo tudi letos v Miljah pustno rajanje za vse osnov nošolske otroke iz miljske občine. To rajanje so otroci z velikim navdušenjem pričakovali in res smo se ga tudi udeležili. Veselje otrok je bilo nepopisno, učitelji pa smo bili ponovno razočarani.
Tudi letos so namreč organizatorji »pozabili« na našo slovensko šolo in čeprav smo bili vabljeni vabljeni smo bili kot privesek. Godba, ki je spremljala otroke, se je ustavila sa-
mo na italijanski šoli, ki je od naše oddaljena samo kakih 200 m, občinska uprava pa nam je glede tega sporočila, da godba ni mogla na našo šolo zaradi »tehničnih razlogov«.
Mi pa se sprašujemo, kako je mogoče, da se ti »tehnični razlogi« ponavljajo iz leta v leto, skratka od takrat, odkar obstaja slovenski šolski center v Miljah, že večkrat smo opo zorili na to občinsko upravo, a za man. Pa še nekaj. Po rajanju je bila na italijanski osnovni šoli »De Ami-cis« nekakšna zakuska, kjer so slovenskim otrokom seveda delili »drugačno« hrano od tiste, ki so je bili deležni njihovi italijanski vrstniki...
Učitelji
IS
V TRSTU
KULTURNI DOM Dušan Kovačevič
RADOVAN TRETJI
Danes, 7. marca, ob 19. uri.
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 7. t.m., ob 20.30, red prost, bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z delom »Provaci an cora Sam« W. Allena, režija A. Salines. V abonmaju odrezek št. 7.
VERDI
Jutri, 8. marca, ob 20. uri peta predstava opere M. Musorgskega: »Ho-vanščina«. Dirigent B, Podic, režiser M. Sablic; red E/A.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Od 1. do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica.
Velika dvorana
Danes, 7. marca, ob 20. uri: Večer z New Swing Quartetom.
Okrogla dvorana
Danes, 7. marca, ob 20.30: R. Queneau »Vaje v slogu».
Velika sprejemna dvorana
14.,	15. in 17. marca: Modni bazar.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 8. marca, ob 20. uri: T. Bernhard »Po vseh višavah je mir«. Premiera, abonma S - četrtek in izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Razstave
V	soboto, 10. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius otvorili razstavo slikarja Eura Sponde.
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1983-84
7. abonmajski koncert
v petek, 9. marca, v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER RTV - LJUBLJANA
Dirigent:	ANTON NANUT
Solist: Silvio Pibrovec, klarinet (Glinka, Merku, Mihelčič, Rimski - Korsakov)
Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
Ariston 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Ham-met - Indagine a China to wn«. Režija W. Wenders.
Eden 17.30, 19.00, 20.20, 22.15 »Un ragazzo, una ragazza«. J. Calà in M. Suma.
Fenice 17.30, 19.45, 22.15 »II giorno dopo - The day after«.	,
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Estate viziosa a Ibiza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Furyo«.
D.	Bowie.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Crociera erotica del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Essere o non essere«. Režija M. Brooks.
Mignon 16.00 — 22.15 »Una poltrona per due«. Režija J. Landis. D. Aykroyd,
E.	Murphy.
Capitol Danes zaprto.
Aurora 16.30 — 22.00 »Acqua e sapone«. C. Verdone.
Moderno 17.30 — 22.00 »Segni particolari: bellissimo«. A. Celentano Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Spaghetti house«. N. Manfredi.
Lumiere 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 »II bacio della pantera«. N. Kinsky.
Radio 15.30 — 22.00 »II triangolo erotico«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Frankestein junior«.
Opozorilo članom ukinjenih ustanov
Med javne ustanove, ki so bile z odlokom predsednika republike štev. 616 iz leta 1977 odpravljene ali privatizirane, sodijo tudi združenje delovnih invalidov in pohabljenih ANMIL, zavod za velike delovne invalide INAIL, ustanova za gluhoneme ENS, ustanova za pomorščake EN AG M in združenje družin padlih in pogrešanih v vojni ANFCDG. Za socialno in zdravstveno oskrbo članov teh ustanov bo tudi letos še naprej skrbel urad za ukinjene ustanove za Furlanijo - Julijsko krajino, ki opozarja zainteresirane, da se lahko okoriščajo tudi uslug Doma priletnih gluhonemih na Padričah (tel. 226-260) in Doma pomorščakov v Trstu (tel. 772-300).
Za nadaljnja pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na omenjeni deželni urad in njegove oddeljene enote (tel. 750-510, 255 667, 204-072, 25-333 , 64-897 in 65 998).
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 7. marca PEPELNICA, TOMAŽ
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 — Dolžina dneva 11.28 — Luna vzide ob
8.40	in zatone ob 22.49.
Jutri, ČETRTEK, 8. marca JANEZ
Vreme včeraj: temperatura zraka 7,4 stopinje, zračni tlak 1024,7 mb ustaljen, veter 12 km na uro za hodnik, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorena Gandolfo, Daniele Sattin, Damiana Prinčič, Deborah Kraus, Roberta Biasutto, Alex Campiut-ti, Immacolata Trimboli, Roberta Paule-tich, Gioia Giraldi.
UMRLI SO: 80-letni Silvio Travaglino, 78-letni Guglielmo Tortul, 63-letni Claudio Sinceri, 81-lttna Italia Stem vd. Škerjanc, 72-letna Vesna Belamaric por. De Vita, 96 letna Marija Zahar vd. Petaros, 65-letni Marino Velicogna, 73-letna Maria Gabassi vd. Lizicr, 75-letna Paolina Žiberna vd. Antonelli, 68-letna Albina Cola rich vd. Stefani, 87-letna Maria Kri-sche vd. Peruzzi, 77-letna Fosca Bosaz-zi vd. De Cesco, 76-letna Maria Scri-gnar vd. Gorelli, 15-letni Maurizio Pe-schiutta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Pro-
sek ZflVljG
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Razna obvestila
1'oto krožek Trst 80 sklicuje redno sejo v petek, 9. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
Rajonski svet za zahodni Kras sporoča, da bo v petek, 9. t.m., ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku javni sestanek o podrobnem regulacijskem načrtu. Vabljeni vsi vaščani.
Sekcija ZŽI Trebče vabi jutri, 8. t.m., ob 20. uri v Ljudski dom v Trebčah na DRUŽABNO SREČANJE OB DNE VU ŽENA. Sodelujejo otroci iz vrtca in osnovne šole P. Tomažič, mladinski zbor KD Lipa - Primorec - Slovan in godba na pihala V. Parma.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, odbor Zveze Vojnih invalidov NOV in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo R). marca ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio št- 4, KULTURNI VEČER OB DNEVU ZENA.
Krožek za družbene in politične vede Tomažič« v Trstu priredi v sredo, 14. t.m., ob 18. uri v Ul. Capitolina 3 predavanje dr. Stefana Bianchinija, profesorja na milanski univerzi in sodelavca ‘J1,5,1'1,111!! Gramsci v Rimu, O DA-
m£LN™^U0LITIČNEM in DRUŽBENEM TRENUTKU V JUGOSLAVIJI.
ZŽI Križ vabi jutri, 8. t.m., ob 20. uri v dvorano Ljudskega doma na praznovanje mednarodnega dneva žena. Vljudno vabljene!
Do 11. marca 1984
TRADICIONAINI KNJIŽNI DNEVI S POPUSTI OD 10 DO 50%
na vseh knjigah, razen šolskih, na ploščah in kasetah.
POSEBNA PONUDBA ZTT: TROJE PAKETOV KNJIG. Vabi vas Tržaška knjigarna.
TRST - Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 732487
Obv. občini 15. 2. 84
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA................... 75.500	lir
POLLETNA ................... 54.500	lir
MESEČNA .................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kol-<o velia za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znadala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo če naprej nudili brezplačno MALE OGLASE
f Čestitke [
v nedeljo je praznoval 10. rojstni dan JANKO ŠVARA iz Boljunca. Vse najboljše mu želijo mama, oče, brat Alan ter nona in nono.
Danes praznuje 60 let NINO BOGATEČ. Vse najboljše mu voščijo prijatelji iz Križa.
Rosandi in Robiju Gantarju se je rodila hčerka
IVANA
Srečnima staršema in novoro-jenki iskreno čestitajo odborniki in igralci
ŠD Polet
Prispevki
V	spomin na Marijo Ukmar por. Ban darujeta Ariana in Peter Starc 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 2. obletnici smrti Viljema Maverja daruje žena Vera 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Ob 1. obletnici smrti dragega Žilkota Tula darujeta žena Marčela in sin Dui lio z družino 50.000 lir za KD Primor sko - Mačkolje.
Nosilci krste Maksa Doljaka darujejo
30.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Tatjanine ma me darujejo učenci in učiteljice osnovne šole v Borštu 31.000 lir za šolo Boršt.
V	spomin na Justino Pangerc daruje družina Sigulin 10.000 lir za KD L Grbec.
V	spomin na Cenetovo mamo g. Zoro Bašo daruje družina Melite Pregare
20.000	lir za popravilo repen tabrske cerkve.
V	spomin na Marijo Košuta - Sedmak in Avgusta Rukino daruje Milka Švab -Košuta 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Alberta Sulčiča. Marija Sirka in Josipa Batiča darujeta Milka in Berto Švab 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Gigija Šemca, Pepija Ci bica in Giordana Perisuttija darujeta Milka in Berto Švab 20.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
Ob 3. obletnici smrti Luciana Guštin Čiča se ga spominja družina Bizjak in daruje 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o zemlju.
V	počastitev spomina Alojzije Mijot in Marije Škabar vd. Bizjak darujejo: Francka Peršič 10.000 lir, Stanka Hrovatin 30.000 lir in N.N. 20.000 lir za MPZ in OPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob mami učiteljice Milke Jercog darujejo starši otrok L razreda in združenje staršev šole
F.	Bevk 47.000 lir za otroško folklorno skupino SKD Tabor in 47.000 lir za OPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Milkine mame darujejo kolegi iz osnovne šole F. Bevk z Opčin 30.000 lir za šolo F. Bevk in
30.000	lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Marijo Košuta vd. Sedmak daruje Alojz Sedmak (Gabrovec)
10.000	lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Klementino Barnafi daruje družina Brajkovič 20.000 lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na Slavico Bidovec darujeta Iči in Avgusta 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Klementine Barnafi darujeta Iči in Franc 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Klementino Barnafi da rujeta Melita Pregare in Sonja Colja
20.000	lir za Dom J. Ukmar.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD I. Cankar vabi v petek, 9. t.m., ob 20.30 na DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA. Z nami bodo novinarka Vlasta Bernard, harmonikašica Cergolova in Tone Gogala. Vabljeni!
SKD I. Gruden - Nabrežina vabi v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v društveni dvorani na ogled lepljenke ljudskih a-nekdot. vraž in pripovedk iz občine Devin - Nabrežina: Ognjišče je zaživelo in spregovorilo... Ponovitev istega dne ob 20. uri.
KD Rovte - Kolonkovec organizira ob mednarodnem dnevu žena okroglo mizo na temo ŽENSKA VLOGA ZA MIR V SVETU, ki bo 8. marca ob 17.30 v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio 27 (ex Campanelle). Predavala bo Neva Lukeš, sledila bo družabnost. Vabljene!
V društvenih prostorih KD Lonjcr - Ka-tinara v lzmjerju se bodo jutri, 8. t.m., ob 20. uri zbrale ženske iz Lo-njerja in s Ratinare, da proslavijo mednarodni dan žena.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Mali oglasi
tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure
PRODAM FORD FIESTO 1100, letnik 1978, 56.000 km, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 826 084.
PRODAM medvedjo kožo. Telefonirati na št. 911-824 od 12. do 14. ure.
IŠČEM delo pri slovenskem gospodarju za dobo 6 mesecev. Sem iz okolice Sežane, izobražen, vendar navajen vsakršnega dela. Telefonirati popoldne na št. 003867/72034.
38-LETNI FANT, Italijan, želi spoznati gospo ali gospodično za prijateljstvo m eventualno poroko. Telefonirati na št. 040/566-249 ob urah kosila.
ČISTILNICA TATJANA, Nabrežina, Kamnolom 78/D ima odslej odprto sprejemnico tudi v Križu št. 204 (zraven pekarne). Urnik: v Nabrežini vsak dan od 8. do	13.	ure,	ob	sobotah tudi od
16.30	do	19.	ure;	v	Križu vsak dan
od 9. do	12.	ure,	ob	sobotah tudi od
17. do 19. ure. Tel. 291-191.
V SOBOTO na plesu v Domu J. Ukmar v Skednju so mi pomotoma odnesli temno modro puhovko. Prosim najditelja. da telefonira na št. 231-865.
IŠČEM DELO kot kamionist z vozniškim dovoljenjem D c.a.p. ali kot inštalater. Telefonirati na št. 793-295.
PRODAM FIAT 128, letnik 1974. Telefonirati na št. 040/226-275 v večernih urah.
RESTAVRACIJA
»LA POSTA«
BAZOVICA
ENOtiASTRONOMSKI
DUNAJSKI TEDEN
od 6. do 11. 3.
Glasba — igre prenesečenja — običajne cene.
INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPO
no odprta, z običajnim urnikom, telefonska govorilnica v Ulici Cassa di Risparmio št. 6.
Avtomobil in človek
Prestižni renault 25 ima velike ambicije
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Namen operacije je zelo jasen: gre sa poskus, da bi se francoski renault vrinil med najbolj prestižne evropske limuzino in konkuriral z mercedesom, audijem in BMW. Tako je nastal renault 25, ki bo nadomestil kar dve še obstoječi seriji, se pravi dvajseti-Cc in tridesetice. Zunanja oblika je po ■^ašem mnenju posrečena, označuje pa jo zelo velika zadnja šipa, stilistični motiv, ki ga najdemo že v fuegu in potem v renaultu 11.
Od vseh šestmetrskih kajutnih ja-urnic, ki sem jih kdaj videl med plov “o daleč od obale, se mi je najbolj utrdila v spominu mala francoska jadrnica »dufour T 6«. Srečeval sem jo oelo na srednjedalmatinskih otokih, kJer se v osrednjih urah dneva ne smemo šaliti z maestralom, če je naso plovilo manjših razsežnosti. Sevč-ua so ti mali dufourji pluli pod najrazličnejšimi zastavami, samo pod ita-ujansko ne, kar je ponoven dokaz o Povsem drugačnem konceptu navtičnega turizma med našimi sodržavljani. . *e po tem uvodu je lahko vsakomur Jasno, da je »dufour T 6« predvsem Jadrnica, s katero bomo varno pluli udi y slabših vremenskih pogojih, ne a bi bilo pri tem prehudo prizadeto Udobje. Francoske jadrnice so navse-
Na voljo je cela vrsta motorjev od prestižnega šestvaljnika, ki zmore 144 KM do bolj umirjenega dvolitrskega štirivaljnika, ki je namenjen »revnejšim«, seveda zelo relativno, različicam. Poleg tega so tu še štiri verzije z dizlom. V vseh različicah pa ostaja renault 25 avto najvišjnega razreda kar zadeva zmogljivosti, udobnost in ne nazadnje tudi ceno, saj bo tudi najpreprostejša verzija veljala kupca 20 milijonov lir.
zadnje nekakšen kompromis med italijanskim in britanskim konceptom gradnje. Od prvega so vzeli predvsem plovne sposobnosti in zunanje oblike, od drugega pa delno notranje udobje. Seveda ne bo nihče med plovbo ostal v podkrovju, v ta namen ima »dufour T 6« prostoren in udoben kokpit, iz katerega je upravljanje z jadri skrajno preprosto. Načrtovalec je celo pomislil na pomožni krmni motor, ki ga namestimo brez dodatnih podstavkov, saj se krma ob desnem boku zniža.
Notranjost seveda ni razkošna kot pri italijanskih jadrnicah, a je skrajno racionalno razporejena. Kuhinjski resor je točno pod vhodom v kajuto, da so nam para ne zadržuje v podkrovju. Seveda bomo ribe cvrli ali pekli na obali, saj si tega v podkrovju ne moremo privoščiti niti pri večjih jadrnicah. Med kuhinjskim resorjem in jamborjem je škatla premične kobilice, na katero namestimo manjšo mizico. Ves premcev del je spremenjen v pograd, vzdolž obeh bokov pa se pogradi nadaljujejo pod kokpit. Dva odrasla z dvema otrokoma bosta kar udobno preživela dopust, saj je pod pogradi še dovolj prostora za vso prt ljago in opremo, ki se nabere med križarjenjem.
Po vsem tem kar preidimo k tehničnim podatkom, ki nam bodo potrdili izredno kakovost te jadrnice. Dolga je 6,15 metra, medtem ko ima vodna črta le 5,20 metra. Že ta razkorak nam pove, da je načrtovalec pomislil na varnost. Če k temu dodamo, da tehta kar 800 kilogramov, od katerih od pade na balast 300 kilogramov, nam je popolnoma jasno, da to ni regatna jadrnica, na kateri so skoparili s težo in materiali. Široka je 2,40 metra, maksimalni ugrez pa je 1,30 metra. Z dvemi jadri, brez motorja in davka IVA stane nekaj manj kot 12 milijonov lir. Z dodatnimi tremi mi lijoni bomo to malo jadrnim opremili tudi za daljša križarjenja.
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Pronto... Raffaella? - zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark
15.00	Mazinga »Z«, risani film
15.30	Šolska oddaja : znanost
16.00	Cartoni magici: Sandybell, risanke
16.50 Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top, vodi Corinne Cléry
18.00	DNEVNIK 1 - Kronike : Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	Test, vodi Emilio Fede
22.00	DNEVNIK 22.10 Filmske novosti
22.15 Športna sreda: evropski nogometni pokali
DNEVNIK 1 Zadnje vesti Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.00	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	DNEVNIK 2 Ob 13. uri
13.30	I re della collina - TV film 14.20 Tandem... in partenza: vesti in
radovednosti
Ljubljana
8.50	TV v šoli: TV koledar, Mami, Pot pšeničnega zrna, Odmor Miško Dragišič, Bolečina, Po ročila
10.35	TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka, V zdravem telesu, Zad nje minute
18.00	Poročila
18.10	Ciciban, dober dan: Cvetlični trg
18.25	Obalno kraški obzornik
18.40	Sava, reka, ki življenje daje, izobraž. serija
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Odraščanje, ameriški film
21.35	Dnevnik
21.50	Omizje
Zagreb
15.40	Videostrani
15.50	Poročila
15.55	TV koledar
16.05	Kronika občine Varaždin
16.25	Beli kamen, otroška serija
16.55	Nogomet: Sparta - Hajduk
18.45	Prijatelji glasbe
19.30	Dnevnik
CANALE 5
10.00	Rak na prsih - aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40	Help, glasbena igra
12.15	Bis, nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV priredba
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV priredba
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L'albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn, glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag, kviz
20.25	H cardinale, film
23.40	Canale 5 News
RETEQUATTRO
10.00	Chico TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	II giorno di Brian - TV film
12.30	M'ama non m’ama - ponovitev
13.20	Maria, Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	Provaci ancora mamma, film
17.00	Risani filmi
17.20	Goldie Gold, risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje
20.25	II maratoneta, film
23.00	Dynasty TV film
24.00	Slalom
ITALIA 1
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim Bum Barn
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Harry O' - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Vita da strega TV film
18.40	L'uomo da sei milioni di dollari
19.40	Italia 1 - Kratke vesti
19.50	I Puffi, risanke
14.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti, igre, go stje
Paroliamo, nagradno tek. Scooby Doo, risanke
16.30	šolska odaja: človekovo telo
17.00	Vediamoci sul due: neposredno iz studia 3
17.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
18.15	Spaziolibero, programi pristopanja
18.30	DNEVNIK 2 - Šport
18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila
20.25	Nogometna tekma za evropski pokal
22.15	DNEVNIK 2 - Večerne vesti
22.25	Primo piano: problemi in oseb nosti
23.15	Posvečeno baletu
24.00	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
10.00	Televideo
16.00	Šolska oddaja: ton sožitja
16.30	II conte di Montecristo, 6. nad
17.35	šolska oddaja: Portreti filozofov 20. stoletja
18.05	Sto italijanskih mest: Benetke
18.25	L’orecchiocchio, glasbena odd.
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Znanstvenikovo življenje
20.05	Šolska oddaja: tradicije
20.30	Toma a casa Lassie - film
22.05	Video: Thriller
22.20 Delta serie: Človeški možgani 23.10 DNEVNIK 3
20.00	športna sreda
22.00	Dnevnik
Koper
14.00	Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji ODPRTA ME JA tudi naslednji prispevki :
TRST — Vpisovanje v višje srednje šo!e
PROSEK - KONTO VEL — KD Prosek-Kontovel, dobitnik nagrade ZKO TRST — Razstava Božidarja Jakca TRST — Razstava Arrigonija TRST — Pustni sprevod pri Sv. Jakobu
16.30	Odprta meja - Videoteleks
17.00	TVD novice
17.05	TV šola
17.30	Film: Rop stoletja, igrajo : Tony Curtis, Julie Adams. Režija Joseph Peveny
19.00	Risanke
19.30	TVD vse danes
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Kulturna panorama
20.30	Nogomet: Praga : Sparla - Hajduk
22.00	Turistični vodič - V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija
22.10	TVD nocoj
22.20	Glasbena oddaja
20.25	O.K. il prezzo è giusto, vodi Gigi Sabani
22.20	Quando le donne avevano la coda, film
00.30 Una squillo per quattro svitati, film
TELEPADOVA
11.00	Toma - TV film
12.00	Movin’ on - TV film
13.00	Tigerman, risanke
13.30	Lupin HI., risanke
14.00	Peyton Place - TV film
15.00	Capitani e re - TV priredba
16.00	TV film
17.00	Risanke
17.30	Sampey, risanke
18.30	Tigerman, risanke
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Lupin HI., risanke
20.20	Falcon Crest - TV film
22.30	Agente Popper - TV film
23.30	Barbary Coast - TV film
TRIVENETA
12.45	Ispettore Bluey - TV film
14.00	The Flintstones, risanke
14.30	Una ragazza a rimorchio, film
16.30	The Bold Ones - TV film
17.30	Voghi, risanke
18.00	Birdman & Galaxy Trio.
18.30	šport
19.00	Govorimo o ribolovu--
20.30	Colpo grosso, grossissimo... anzi, probabile - film
22 00 II soffio del diavolo - TV film
TELEFRIULI
13.30	Risani filmi
14.00	Anche i ricchi piangono - TV film
15.00	Subterfuge, film
17.00	Space games
18.00	Risani filmi
18.30	L'ora di Hitchock - TV film
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.30	Film
22.15	Detective anni '30 - TV film
23.30	Al di là di ogni ragionevole dubbio, film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah: Od Milj do Devina (ponovitev) ;	8.40 Glasbena matineja ;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 - 11.15 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Iz noči življenje se poraja: Pripravlja Milan Pahor - Glasbeni potpuri; 13.20 -
17.00	Radijsko popoldne: Prvo srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih;
13.40	Glasbene raznolikosti ; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivo Vojnovič: »Ekvinokcij«; 14.35 Country-Club; 15.00 Diskorama. Pripravlja Barbara Gruden; 16.00 »Majhna sem bila .. .« (integracija prizadetih otrok v normalni šoli) ponovitev; 16.30 Tja in nazaj;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Okostnjak v omari. Pripravljata Pavle Merku ter Ivan Verč; 18.30 Glasbene podobe: Jam Session.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30. 13.30, 14.30, 17.30 Poročila: 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro -Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda ; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper -Glasba, napoved oddaj, reportaže, koledar dogodkov; 13.35 Objave, kinospo-red, EP; 13.45 Koncert glasbene mladine; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objava; 14.40 Zanimivosti, reportaže;
15.00	Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP;
17.00	Pogovor o... ; 17.33 Iz zborovske zakladnice; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Itolllanskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček, popevka tedna; 7.00 Dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 La girandola ; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani ;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Popoldanski spored: glasba, popevka tedna;
14.00	Glasba in besede; 14.32 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Brez meja;
16.00	Jezikovna pravila; 16.15 Edig Galletti ; 16.32 Time music; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Agenda ; 6.05 Glasbena kombinacija ;
6.15	Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Io Claudio, 3. nadalj.;
11.30	Top story; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master;
13.56	Informacije za turiste; 15.00 Nogometno srečanje: Dinamo - Vzhodni Berlin; 17.03 Italijanske popevke; 17.30 Radio 1 - Etlington '84; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba;
19.15	Verska oddaja; 19.20 Audiobox Urbs; 20.00 Radijski oder: Emani, V. Huga; 20.47 A ritmo di moog; 21.03 11 corricolo; 21.25 Deset minut z . . .;
21.35	Nočna glasba ; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.45 Autoradio flash ;
22.50	Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.35	Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov: 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za... ;
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Obvestila in zabavna glasba;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Štirje Kovači ; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Dana Ročnikova;
20.35	Nov posnetek Kvinteta v Es-duru - Igra pianist Aci Bertoncelj in člani Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana; 21.05 Peter Iljič Čajkovski: Odlomki iz opere Jevgenij Onjcgin; 21.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 00.054.30 Nočni program - glasba.
Ti in morje Francoski koncept križarjenja
Varnost in udobje na »dufouru T6«
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Razprava o proračunih v občinskem svetu
Vodo nam bodo obračunavali kot doslej ne pa po nakazanem novem sistemu
V politiki ne kaže delati prognoz. Predvidoma še tako lahko razprava se lahko spremeni v živahno in po-letično. V goriškem občinskem svetu je dokaz za to ponedeljkova razprava o proračunih mestne lekarne in mestnega podjetja. Očitno se vidi, da se volitve spomladi 1985 bližajo, zato stranke že brusijo svoje polemične nože.
Precej razprave je bilo okrog proračuna občinske lekarne v Štandre-žu. Kot vedno, že deset let sem, jo liberalec S. Fomasir napadel občinsko ustanovo, češ da bi se morali samo zasebniki ukvarjati z lekarniškim poslom. Pozabil pa je, na to so ga spomnili Chiarion (KPI), Waltritsch (PSI), Obit (KD), Bianconi (PSDI), Bratuž (SSk), da je takratni odbornik za zdravstvo, socialist Tomassich, hotel občinsko lekarno v Štandrežu, ker ni hotel noben zasebnik v tak periferični kraj. Priš o je tudi do širše debate o potrebah naselja Sv. Ane. Tu živi danes .6.000 ljudi; ena sedmina prebivalstva goriške občine. Tu nujno potrebujejo lekarno. Če se noben lekarnar - zasebnik noče preseliti iz mestnega središča v Sv. Ano, potem pa naj občina zahteva od deželne uprave, da bi lahko tam od-
prla svojo drugo lekarno. Združenje farmacevtov temu nasprotuje. Svetovalci pa so bili mnenja, da bi bila morala občinska uprava vztrajati.
Bolj živahna je bila razorava o proračunu mestnega podjetja za metan, vodo, luč in avtobuse. Primanjkljaj imajo le avtobusi. Krila ga bo občinska uprava, upajo pa, da bi prišlo do podražitve vozovnic, tako bi bilo breme za občino manjše. Število potnikov v avtobusih pa nenehno pada.
Največ govora je bilo o nameri mestnega podjetja, da bi lastnike hiš prisilili, da bi oni podjetju pia čevali vso vodo porabljeno v stavbi, potem bi oni morali najemniku določati koliko vode je porabil. Proti temu sklepu, ki ga je upi ivni odbor podjetja sprejel že poleti 1982 in potem občinski odbor potrdil, ne da bi se zavedal vsebine sklepa, so se izrazili svetovalci V. dtritscli (PSI), Fornasir (KD), 'ornasir (PLI), Ardit (KPI), Chiarion (KPI), Pascoli (MSI). Sam župan Scarano je bil proti takemu načinu obračunavanja vodarine, kajti nima pomena, da uslužbenec podjetja pregleda v vsakem stanovanju števce za elektriko in metan, opusti pa tiste z vodo. Stvar bodo torej pregle-
dali ponovno, vodo bomo najbrž plačevali po starem.
Upravitelji podjetja so tudi povedali, da dolgujejo javne uprave (občina, vojašnice, ustanove, bolnišnice) podjetju velike vsote. Plačujejo namreč tudi s šestmesečnimi zamudami, medtem ko zasebni uporabniki plačujejo zelo hitro. Od srede letošnjega leta pa bodo vsi zamudniki plačevali globo za zamudno plačilo.
V politični oceni proračuna podjetja pa je komunist Chiarion napadel občinsko upravo, ker da ni v svojem proračunu in triletnem raz vojnem načrtu sploh upoštevala za htev mestnega podjetja. Podjetje za hteva denar za nakup novih avtobu sov, za popravilo metanskega in vo dovodnega omrežja. V načrtih obči ne in njenih proračunih vsega tega ni. Milijarde bi lahko prihranili, če bi se lotili obnove dotrajanih cevi metana in vode, ne le zaradi izgub, marveč tudi, ker je nevarnost nesreč s plinom. Chiarion je odbor in sedanjo večino obtožil, da sploh ne upošteva zahtev podjetja, katerega upravni odbor je odraz večine v občinski upravi.
Prihodnja seja, kjer se bo pričela razprava o proračunu bo sredi prihodnjega tedna. (mw)
Rudolf Saksida
Vedeli smo, da je hudo bolan, nihče pa ni pričakoval, da bo smrt pretrgala njegovo ustvarjalno in življenjsko pot tako kmalu. Danes bodo v Gorici pokopali Rudolfa Saksido, slikarja svojstvene smeri, umetnika, ki si je ustvaril vidno mesto ne samo v naši zamejski stvarnosti, ampak tudi v širšem slovenskem in italijanskem prostoru.
Mojster iskanja se je rodil v Gorici, na Kornu, 28. januarja 1913. leta v trgovski družini. Očetova rodbina je izhajala iz Saksidov nad Renčami, mati je bila Kraševka. Oče in potem mati sta dolgo let vodila znano trgovino jestvin na Komu. Najbrž pa je prav ta dejavnost pogojevala Rudolfov vpis na trgovsko akademijo, na šolo, ki resda ni najbolj primerna za vzgajanje in zorenje umetniških talentov.
Prvo resno uveljavitev na področju slikarstva pomeni vabilo za sodelovanje na beneškem bienalu in to v drugem letu svetovr/j vojne. Uveljavitev in obenem v spodbudo za nadaljevanje svoje umetniške poti, za iskanje novih, osebnih načinov izražanja.
Čeprav se je Saksida rodil v Gorici in tu preživel mlada leta in ga štejemo za goriškega slikarja, pa je ves povojni čas v glavnem živel izven domačega mesta. Prva povojna leta je poučeval na slovenski gimnaziji v Kopru, od leta 1955 pa vse do upokojitve na slovenskih šolah v Trstu, stenografijo in risanje. Vmes pa je veš čas, z večjo ali manjšo intenziv-
Varčnejše poslovanje pri Trgovinski zbornici
Prispevki samo za ekonomske pobude
Varčnejše poslovanje napovedujejo v prihodnje tudi pri goriški Trgovinski zbornici, zlasti kar zadeva odobritev razlik in denarnih prispevkov. V poštev bodo vzeli le tiste prošnje, ki se nanašajo na stvarne gospodarske pobude širšega pomena. Sklep, ki so ga sprejeli na zadnji seji upravnega odbora Trgovinske zbornice, ko nec februarja, je posledica krčenja razpoložljivih finančnih sredstev, kakor izhaja iz daljšega tiskovnega sporočila. Ni znano, če bo enaka usmeritev vefjala tudi glede porazdeljevanja sredstev goriškega sklada.
Sicer pa so na zadnjih dveh sejah upravnega odbora v februarju obravnavali še vrsto vprašanj z različnih področjih. Tako So odobrili pravilnik, ki ureja delovna razmerja in oddajanje v najem nepremičnin na območju tržiškega pristanišča, odobrili varjan-to k načrtu ureditve kmetijskega centra v Ločniku in poverili pripravo razstavnega prostora na sejmu v Baz-lu. Upravni odbor je nadalje vzel na znanje spremembe statutov goriškega in krminskega konzorcija za industrijsko cono ter spremembo statuta zavoda ISIG.
Danes zadnji dan za dvig
bencinskih bonov
Kdor je pozabil dvigniti nakaznice za gorivo proste cone, oziroma kdor ni utegnil pravočasno predložiti u-
strezne dokumentacije, ima danes še čas, da dvigne bone. Od danes dalje se namreč neha razdeljevanje bonov za prvi letošnji kontingent bencina in nafte. Bone za drugi kontingent bodo pričeli deliti v mesecu maju.
Pokrajinski svet
Seja goriškega pokrajinskega sveta je napovedana za petek, 9. t.m., ob 17. uri. Predvidoma naj bi razpravljali o imenovanju predstavnikov pokrajine v razne ustanove in organe ter poverili izdelavo izvršilnega načrta za preureditev zgradbe, ki jo pokrajina ima v Lužnici v Kanalski dolini. Če bo kaj razprave, potem se bo slednja razvila prav okrog tega vprašanja. Okvirni načrt so namreč izdelali v pokrajinskem tehničnem u-radu, zdaj pa je treba poskrbeti še za izvršilni načrt, ki naj bi ga zaupali zunanjemu strokovnjaku in prav tu se obetajo polemike.
Po sklicu izredne seje pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o slovenski in manjšinski problematiki nasploh, žal zaenkrat ni slišati, da bi bil določen že datum. Morda bo kaj določnejšega povedal predsednik Cumpeta, ki se je včeraj mudil v Rimu, na srečanju z ministrom Cario in z drugimi funkcionarji.
• Goriško filatelistično in numizmatično društvo obvešča, da imajo na sedežu (Borgo Castello 20) spominske kovance o Garibaldiju in Galileiu.
V sobolo ob 14. uri v Križni ulici
Srečanje med društvi in ZSKD o skupnem kulturnem snovanju
Večkrat poudarjamo pomen, ki ga imajo kulturna društva pri utrjevanju in razvijanju naše narodnostne skupnosti. Večkrat se govori, da so ta društva, skupaj s športnimi, stebri, na katerih sloni naš narodnostni vsakdan. Kako pa je realno stanje v naših društvih, kje so težave, kateri so odnosi do drugih sorodnih organizacij in kateri do krovne, Zveze slovenskih kulturnih društev? Vse to in še marsikaj drugega pa bo predmet širšega posveta, ki ga ZSKD pripravlja za svoje goriške članice in ki se bo odvijal v predavalnici Križne ulice v soboto popoldne od 14. ure dalje.
Srečanje je bilo potrebno, saj so društva večkrat poudarjala potrebo po tesnejšem sodelovanju s krovno organizacijo in to tudi spričo določenih težav, ki so skupne vsem našim kulturnim skupinam.
V zadnjem obdobju namreč opazujemo, da je kulturno-prosvetno delo na splošno upadlo, čutiti je določeno litru jenost in to predvsem v iskanju novih oprijemov, s katerimi bi se zainteresiralo čimveč ljudi in ki bi prispevali k boljšemu spoznanju naše stvarnosti na tem področju. K tem splošnim težavam pa sz v nekaterih krajih pridružuje vprašanje pomanjkanja sedežev, oziroma nelogična u-poraba prostorov tam, kjer so.
Posebno vprašanje pa predstavlja mesto Gorica, kjer je odprtje Kulturnega doma pomenilo odprtje novega poglavja v kulturnem snovanju gori ških Slovencev. Kulturni hram pa zahteva od vseh večjo angažiranost, oziroma treba je zanj poiskati odgova-
"V
Oporoka »Sjora Anzoleta« v Tržiču
Lovretov pogreb
Medtem ko so pustne prireditve v raznih krajih dosegle višek že včeraj, se v Doberdobu šele danes pripravljajo na po-gleb strica Lovreta, ki se bo odvijal, po ustaljenem ceremonialu, v popoldanskem času, nekako od 13. ure dalje. Pogrebni sprevod in vse kar sodi zraven bo tudi letos (menda zares zadnjič) vodil Bonsignor Košič. Od Lovreta se bodo poslovili okrog 17. ure, na trgu pred gostilno, kjer se bodo zbrali pogrebci, tam bodo podelili visoka priznanja in odlikovanja sorodnim društvom, starim pustom in tudi občinski upravi in kjer bo Bonsignor, v imenu Lovreta, izrekel tudi nekaj pikrih na račun občinske uprave in drugih dogodkov, ki so se pripetili v Doberdobu v lanskem letu. Lovre bo končal, tako veleva ceremonial, na grmadi.
Trg republike je bil včeraj opol-': Injake. ki jih je v Tržiču vedno več,
dne nabito poln, kot malokdaj. Na nobeno politično, kulturno ali sindikalno manifestacijo ne pride toliko ljudi. Ljudje so hoteli poslušati branje oporoke šjora Anzoleta, poštirja, ki ga je, točno, ko je odzvonilo poldne, pričel brati mož, ki se s tem ubada že dolgo vrsto let.
Šj or Anzoleto ni tudi tokrat pozabil na lepa in veliko bolj slaba dogajanja v Tržiču v preteklem letu. Na županstvu imamo sedaj 40 namesto prejšnjih 30 svetovalcev; ti imajo 1280 zob in so oglodali palačo županstva, da nima ta več ometa. Glodajo tudi ceste, ki so polne lukenj. Za župana so na zadnjih volitvah dobili »Furlana doc« je dejal bralec oporoke.
Seveda ni mogel šj or Anzoleto mimo krize, ki je zajela ladjedelnico in druge tovarne. »Ko so naši ladjedelnici dali izdelovati podmornice, sem takoj razumel, da se bo ladjedelnica pričela potapljati,« je dejal govornik ter ugotovil, da bodo odslej v tržiških tovarnah izdelovali cveke in bobne namesto ladij. Precej hud je bil tudi na juž-
Bizjakov pa ni več skoro nikjer.
Po branju njegove oporoke je domača godba zaigrala cantado, trži-ško pustno pesem. Potem se je pričel sprevod ševilnih pustnih voz in skupin mask. V sprevodu je sodelovala tudi godba na pihala iz Lovra-na pri Opatiji.
V KRMENU
Obnavljali bodo Palačo Locateli!
Zavod za spomeniško varstvo je dal soglasje za prenovitvena dela Palače Locatelli v Krminu. Lastnik bo moral v poslopju ohraniti podove in štukature na stropih. Lastnik palače je krminska občina, ki bo že v kratkem razpisala natečaj za oddajo del. Celotna rekonstrukcija palače predvideva strošek v višini nekaj milijard lir. Zaenkrat bodo opra vili le nekaj najnujnejših del v vrednosti okrog 350 milijonov lir.
rjajočo vsebino. Treba je tudi poiskati vse možne poti skupnega sodelovanja s sorodnimi organizacijami onstran meje.
O tem bo v soboto popoldne tekla beseda na posvetu, katerega, zaradi posebne važnosti, ki ga ima, zveza vabi predstavnike društev, naj se ga udeležijo polnoštevilno.
Kmalu osamosvojitev sekcije zavoda Galilei v Tržiču
Pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Spazzapan je te dni obiskal tržiško sekcijo tehničnega industrijskega zavoda »G. Galilei« ter se seznanil s številnimi, zlasti prostorskimi težavami, s katerimi se srečujejo na tej šoli, ki je pričela delovati pred dvajsetimi leti. Danes obiskuje zavod, ki je še zmeraj sekcija matične šole v Gorici, nad 300 dijakov, ki imajo pouk v dveh, ločenih stavbah. Reševanje prostorske stiske bo verjetno dolgotrajno, je v pogovoru z ravnateljem, občinskim odbornikom za šolstvo v Tržiču De Marchi jem in predstavnikom šolskega okraja Nogherot-tom, dejal odbornik Spazzapan. Razlog za to gre iskati predvsem v neraz-položljivosti finančnih sredstev.
Po drugi strani pa naj bi že s prihodnjim letom uspešno rešili vprašanje avtonomije šole.
Priznanja CONI
goriškim
športnikom
Ob prisotnosti oblasti in predstavnikov športnih organizacij so* v pokrajinski sejni dvorani izročili priznanja goriškega olimpijskega komiteja zaslužnim društvom in posameznikom.
Zlato plaketo je dobila kotalkarska sekcija tržiškega Italcantierija, srebrno Black Panters iz Ronk, bronasto pa društvo Ausonia iz Gradeža.
Bronaste zvezde so dobile športnice Ausonie iz Gradeža Simonetta Benve-gnu, Elena Hakimi, Susanna Kakimi in Francesca Rupp, tržiški boksar Willy Mauchigna, goriški predsednik sekcije bezbola Mario Borghes ter Gino Spessot predsednik društva balinarjev iz Gradišča. Srebrno odličje pa so podelili društvu Itala-San Marco iz Gradišča, mednarodnemu košarkarskemu sodniku Eliu Lugliniju ter Liviu Spangheru, bivšemu olimpijskemu jadralcu.
Prireditve
nostjo, ustvarjal. Tudi po upokojitvi ni odložil čopiča. Zadnjo sliko je izdelal septembra lani, kljub temu da je bil zaradi bolezni že zelo šibak.
Tako kakor je samostojna njegova slikarska pot, je bil posebnež tudi kot človek. Nikoli ni silil v ospredje, ži vel je bolj zase, odmaknjeno. Pogreb bo danes, ob 12.30 iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno goriško pokopališče.
»Post Hamlet« v Verdiju
V Verdijevem gledališču v Gorici bodo drevi ob 20.30 predstavili novost v italijanskem gledališkem u-stvarjanju. Skupina »Gli incamminati bo predstavila delo Giovannija Te-storija »Post Hamlet«, ki je lani, na reviji sodobnega italijanskega gledališča naletelo na dober sprejem, tako publike, kakor kritikov.
Nocojšnja predstava je izven a-bonmaja.
Filmski večer jutri v Verdiju
Prireditelja filmskega ciklusa »Skok v kino«, Kinoatelje in Piccolo cinefo-rum, sta nas obvestila, da zaradi da našnje gledališke predstave v Verdijevem gledališču, se predvajanje za danes najavljenega filma prenese na jutri. Jutri bodo torej v goriški kinodvorani Verdi predvajali film »Dans la ville bianche« (V belem mestu), ki ga je lani posnel francoski režiser Alain Tanner.
Razna obvestila
Občinska uprava obvešča, da za danes napovedani koncert Dina Asciol-la in Carla Zecchija odpade. Prihodnje glasbeno srečanje bo 14. marca.
KD Naš Prapor priredi v soboto, 10. marca, ob 20. uri družabnost v počastitev mednarodnega praznika žena. Prijave sprejemata Berta Pintar na Oslavju in Zora Gabrijelčič v Pevmi.
Danes ob 20.30 bo na sedežu rajonskega sveta za svetogorski okraj in Placuto (Ul. Orzoni 56) informativni sestanek glede sestavljanja prošenj za odškodnino v smislu deželnega zakona št. 68/1983. Pojasnila bodo nudili občinski uradniki in odbornik Baresi.
Kino
Gorica
VERDI 20.30 »Post - Hamlet«. Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Sesso perverso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Week-end di terrore«. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Incontri molto particolari«.
PRINCIPE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Bombarder«.
SVOBODA 18.00 »V vrtincu«.
DESKLE 19.30 »Prepovedana ljubezen«.
Kulturno in družabno prireditev v
počastitev §. marca, mednarodnega dneva žena, priredijo v soboto, 10. t.m., ob 20. uri v Sovodnjah. Prireditev bodo, tako pravijo pobudnice, izpeljali na nov, svojstven način, s plesnimi točkami, recitacijami, glasbo itd.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83349.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Giorgi na Contento De Palo iz bolnišnice J.a' neza od Boga, ob 9.30 Giuseppe F}r' rincielli iz bolnišnice Janeza od B* ga, ob 11. uri Nello Cristiani iz spl*' ne bolnišnice, ob 12.30 Rudolf Saksida iz bolnišnice Janeza od Bož®’ ob 13.50 Liliana Medeot Mian iz spl* ne bolnišnice, ob 14. uri Antonia «i 'on vd. Belletta iz splošne bolnišnic
Prispevki
Namesto cvetja na grob Leopo . Grilja darujejo Kraški krti 30. lir za gradnjo kulturno - športn b centra na Vrhu.
■jh	Umrl je naš mož, °če 1
1 stari oče
Rudolf Saksida
Pogreb bo danes ob 12.30 iz niče Janeza od Boga na goriško v kopališče.
žena, hči in sin ter drugi sorodni
Gorica, 7. 3. 1984
Pogovor s slikarjem Božidarjem Jakcem
Vesel sem, da razstavljam v Trstu
Odprtje razstave priznanega slovenskega umetnika Božidarja Jakca v Galeriji Tržaške knjigarne je bil, kot smo že zapisali, pomemben kulturni dogodek za vse tržaške Slovence, kar je pokazala tudi velika udeležba ljudi na sami prireditvi, kot tudi vsakodnevno zanimanje obiskovalcev Tržaške knjigarne za tam razstavljene umetnikove slike.
Prišla sem v knjigarno uro pred °dprtjem razstave v dvomu, če je umetnik sploh prišel v Trst, saj je mio vreme prav tiste dni precej sla-uo. No, pa sem ga našla že tam, do-ro. razpoloženega, obkroženega od Prijateljev ter sorodnikov, ki so se že-61 z njim pogovoriti, mu čestitati in
mu izraziti zahvalo za vse, icar je ustvaril. Prekinila sem to idilično atmosfero in ga zaprosila za kratek intervju. Mislila sem, da se bo branil, da je utrujen, da ne more, pa je bil takoj pripravljen na pogovor.
»Tako prijetno mi je pri duši, da so se me Tržačani spomnili, da s; ne morete misliti. Veste, saj sem v Trstu že večkrat razstavljal, toda se daj me že dolgo ni bilo, pa mi je prijetno, da me niso pozabili. Le malo časa je bilo za pripravo te razstave, ki je bolj fragmentarna. Tu je komaj delček tega, kar sem ustvarjal in kar bi hotel in želel pokazati. Tu imam tako razstavljene samo neka tere jedkanice, ki sem jih imel pri roki, nekaj je tudi primerkov iz voj nega obdobja, ko sem delal jedkanice še na bazi 20 v Rogu. Tudi nekaj lesorezov je iz tistega časa.«
Vpr.: Tisti časi so se vam utisnili v spomin in vi ste jih vtisnili v svoje slike?
Odg.: »Seveda, seveda. Spominjam se še, kako nas je maršal Tito leta 1946 poslal kakih 50 »malarjev« iz cele Jugoslavije s kamioni tja dol v Bosno, za cel mesec dni, da smo delali na terenu in skušali prikazati veličastnost najtežjih ofenziv v času vojne, ki so pravzaprav odločale tudi o nadaljni usodi Jugoslavije. Za te jedkanice sem, veste, prejel tudi prvo Prešernovo nagrado, ki je bila sploh komu podarjena. To je že tako dolgo tega, da je morebiti kdo na to že pozabil. Meni pa je drag spomin.«
Vpr.: Kaj pa bi nam povedali o mapi grafik, ki jo prvič predstavlja te v Trstu (gre za mapo, ki vsebuje šest originalnih grafik in nosi naslov »AVNOJ 1943 — tja in nazaj«)?
Odg.: »Ja, tu pa nimam jaz kakšnih posebnih zaslug, razen tega, da sem dal na razpolago svoje grafike. Tu gre velik delež italijansKemu spe cialistu iz Veneta, ki je prenesel le grafike v litografijo. Da je mapa ta ko uspela je v glavnem njegovo delo «
Vpr.: Vemo, da ste po očetu Istran. Se čutite torej tudi kaj Primorca?
Odg.: »Pa še kako. Moj oče je bil doma iz vasi Jakci v Istri. Tam imam še veliko sorodnikov, nekateri pa živijo tudi tukaj v Trstu. Tako se ne počutim samo Istrana, temveč Primorca sploh. Ljubim to zemljo in rad jo v svojih slikah tudi odkrivam. Vesel sem zato, sem zopet v Trstu, ki ga imam rad, kot imam rad vse Slovence, ki na tem področju živijo.«
Potem se je s svojo besedo oglasil tudi ob otvoritvi razstave same. Tudi tu se je zahvalil tržaškim Slovencem, da so ga povabili, da so ga, je dejal s svojim obiskom počastili. »Pa borite se za mir,« je med drugim dejal »ker je mir največja dobrina na svetu.«
Kdor si razstave njegovih slik še ni ogledal, naj ne zamudi priložnosti. Videl bo dela slikarja, ki zajema v svojih delih sedanjost, pa tudi našo preteklost, na katero smo vsi tako ponosni.
NEVA LUKEŠ
Ljubo Humek prejel Plečnikovo nagrado
LJUBLJANA — Na slovesnosti v Narodni galeriji so podelili vsakoletna Plečnikova priznanja, ki jih Skupščina sklada arh. Plečnika podeljuje za do sežke na področju arhitekture, urbanizma ter publicističnega in strokovnega delovanja na tem področju. Nagrado za življenjsko delo, posebno pri ohranjanju, razvijanju in uresničevanju mestnih ureditev je za leto 1983 prejel arhitekt Ljubo Humek. Poleg Plečnikove nagrade so podelili še dve Plečnikovi medalji: skupini muzejskih delavcev in arhitektov za kompleksno ureditev Pokrajinskega muzeja v Celju ter fotografu Janezu Kališniku za pionirsko delo na področju arhitekturne fotografije.
Arhitekt Ljubo Humek se je rodil v Krškem leta 1913, študiral pa je v Pragi, kjer je diplomiral leta 1938. Svoj opus je pričel v Mariboru že v drugi polovici tridesetih let in pridal dotlej najmočneje izraženim arhitekturnim vplivom ljubljanske Plečnikove in Vurnikove arhitekturne šole, dunajske in miinchenske šole še praško. Prva njegova dela so nastala pod vplivom češke avantgarde, prekinila pa jih je vojna.
Povojna obnova porušenega Maribora je bila za Humeka življenjska pri ložnost, ki se je je lotil z vso predanostjo in ki sta ji pomagali veliko komu nalno tehnično znanje s praške šole in njegov čut za pravo vrednotenje pro štora. Leta 1949 je napravil vodilni regulacijski načrt mesta, ki je predstavljal osnovo za vso nadaljnjo gradbeno dejavnost. Humek je v njem opredelil strateško najpomembnejša prometna vozlišča in poti, v svojih rešitvah in izvedbah prenove spretno združil staro z novim, z mislijo na kasnejše dograjevanje in adaptacije.
Arhitekt Ljubo Humek se je v času med 1945 in 1960 izkazal kot velik strateg dolgoročnega urbanističnega snovanja prometnih smeri in mestnega razvoja ter istočasno kot discipliniran, a vendar čuteč oblikovalec mestnega prostora. Njegovo nadaljnje delo je usmerjeno v širšo regijo, na področje Pohorja, kar je pri nas eden prvih poskusov vključevanja velikih rekreacijskih področij v mestni prostor in prizadevanj za celovitim bivanjskim okoljem mestnega človeka z njegovimi potrebami po rekreaciji. Urbanistična študija Pohorja je bila osnova za izgradnjo vseh športno turističnih objektov, počitniških domov in hotelov.
Plečnikovo medaljo je prejela skupina strokovnih sodelavcev-kustosev Pokrajinskega muzeja Celje (Milena Moškon, Lojze Bolta, Vera Kolšek, Vlado Šlibar) in arhitektov (Marjan Mušič, Tone Bitenc, Jure Sadar, Janez Anderluh, Marjan Ocvirk) za kompleksno ureditev Pokrajinskega muzeja Celje.
Drugo enakovredno Plečnikovo medaljo pa je prejel fotograf Janez Kališnik za pionirsko delo na področju arhitekturne fotografije.	M. Z.
Kljub težavam bogat program »Mladinske knjige«
Z glavnim urednikom ene največjih Slovenskih založb, Mladinske knjige, usorutom Ingoličem smo se pogovarjalaJ)** za^etku leta o problemih m nati \ n^h°ve založbe v letošnjem le-U- Na prvo vprašanje, kakšnega vidi t? hip, založniški trenutek, nam je orut Ingolič odgovoril:
»Ocenjevanje trenutka je vedno Prasljivo, še posebno pa v založni-lyu, saj pomeni le to kuntinuiran stvarjalni proces in izdajanje knjig Je le del enovite kulturne celote. Tako i .drugod v svetu, je tudi v Jugo-siavjji in Sloveniji, izdajanje knjig zredno občutljivo na kakršna koli gospodarska nihanja. Izdajanje knjig in jp ali vzpon založniške dejavnosti ^ v pravi soodvisnosti od sprememb stroških tiska in rasti cen reproma-p rialov od papirja do tiskarskih barv.
avedano enostavneje, založništvo se st c. Prilagaja hitri rasti proizvodnih ■ roskov knjige, kot katera koli druga spodarska panoga ali dejavnost. V ^upjih mesecih minulega leta in tu-v sedanjem času, pa smo priče D ay lemu. Zato je pogled v knjižno azvodnjQ letošnjega leta nekoliko Za 0J Stncl kot minula leta in bojazen Ve..razv°j slovenske pisane 'resede Zn, Toda prepričan sem, da bomo d 1 ohraniti knjigi tisto mesto, ki Harnri°ra imeti kot zrcalo majhnega s a' .Ohranili pa ga seveda bomo knj-Puimi napori tistih, ki izdajajo no !?° to je založb in naše širše skup • pa(j ’■ Ge bo temu tako bo morebitni w. °r knjižne proizvodnje v letošnjem tih 'n murila v nekaj prihodnjih le-na manj boleč, pa tudi ne tak, da Post ne .hi Pomenil nadaljevanje in ^Pnejši razvoj v smislu tistega dosi vKa kar je že bilo opravljeno
Vprašanje: Kakšno je bilo minulo leto v Mladinski knjigi tako z vidika knjižne proizvodnje kot tudi prodaje?
Odg.: »Moram povedati, da smo načrt za leto 1983 v celoti izpolnili. V minulem letu je izšlo pri naši založbi 272 knjig v skupni nakladi 2.139.982 izvodov. Izpolnili tudi zato, saj imamo tudi tista knjižna dela, ki še niso izšla, pa bi morala iziti v letu 1983, že v tiskarnah in bodo izšla v prvih treh mesecih letošnjega leta. Razmeroma obsežna knjižna proizvodnja je zahtevala veliko ustvarjalnih naporov in dokajšnjo mero elastičnosti. Saj je treba vedeti, da smo izdali 104 knjige, ki so namenjene našim najmlajšim v skupni nakladi nekaj več kot milijon izvodov, da je izšlo 69 knjižnih del v skupni nakladi 395.411 izvodov, ki so namenjena odraščajoči mladini, ter da smo opravili v celoti načrt izdajanja učbenikov in tudi izpolnili načrt izdajanja leposlovja za odrasle kakor tudi poljudnoznanstvenih knjig in priročnikov. Premalo je prostora za naštevanje vseh izišlih knjižnih del, še posebej pa njihovega vsebinskega ovrednotenja. Zato naj morda izvzamem le nekatera, kar pa ne pomeni, da je zapostavljen izid drugih.
Pri izdajah za najmlajše je izšlo v minulem letu 42 knjig iz zbirke Velika slikanica, od tega 22 knjig v hrvaškem in srbskem jeziku. V zbirki Levi Devžej je izšel ponovno Levstikov Martin Krpan, toda tokrat s celotnim opusom Kraljevih ilustracij. V zbirki Cicibanova knjižnica pa novo delo Smiljana Rozmana Mezinček in Mezinčka, knjiga Vide Brestove Majhen človek na veliki poti, prevod G razdane Olujič Biserovinasta roža, ponatis dela Potovanje v tisočera mesta in še bi lahko našteval.
Pri knjigah za odraščajočo mladino naj omenim le nadaljevanje zbirke Izbrana mladinska beseda z izbori del Milčinskega in Finžgarja, pa poljudno delo Berte Golob Srce ustvarja, roka piše, opravljen je bil tudi celoten načrt izidov Zlate knjige in zbirke Moja knjižnica.
Pri branju za odrasle naj omenim le nekaj del, to je, ponovna izdaja Gorskega venca P.P. Njegoša, izid izbranega dela Mirana Jarca, izide novih knjig Božiča, Partljiča, Dularja in Zupana. Skupaj s Pomursko založ bo smo ponatisnili Kranjčevo delo Strici so mi povedali, izdali smo obsežno monografijo o V. Valvazorju, ki jo je napisal B. Reisp, naj omenim še knjigo S tramovi podprto mesto avtorja Janeza Kajzerja, prevod treh knjig Predraga Vranickega Zgodovina Marksizma in v isti zbirki delo M. Butine Elementi likovne prakse. V minulem letu je po krajšem premoru zopet steklo izdajanje zbirke Lirika s tremi knjigami B retona, Nerude in Wolkerja. S področja poljudne znanosti pa smo opravili obsežno delo na izdaji Velike ilustrirane enei klopedije, izdali še vrsto izvirnih in prevodnih del, nazadnje je treba opozoriti še na izid druge knjige Etimološkega slovarja od K O avtorja Bezlaja in njegovih sodelavcev.
Če za konec tega kratkega pregleda povem še, da je tudi prodajno izpolnjen finančni načrt, potem smo lahko vsaj po tej plati z minulim letom kar zadovoljni.«
Vprašanje: Najpomembnejše izdaje letošnjega leta pa so?
»Pravzaprav nerad izvzemam posamezna dela. Kot založnik ali kot založniškemu delavcu mi je vsako novo
knjižno delo pa tudi vsaka ponatisnjena knjiga ljuba in draga. Vsaka po svoje namreč prinaša delček nas samih in našega naroda in pomeni naše nenehno potrjevanje, pa naj bo to knjižnica za najmlajše ali znanstveno delo, pa naj bo to prevodna knjiga iz znanih kultur in velikih jezikovnih področij ali pa nam manj znanih svetov književne ustvarjalnosti. Knjižni program letošnjega leta je po svojem obsegu nekoliko manjši od leta 1983. Pri njegovi realizaciji bo več težav in sitnosti, toda njegova celotna vsebinska naravnanost vendarle ostaja v okviru naše programske usmerjenosti. To pomeni, da bomo izdali razmeroma veliko število knjig namenjenih najmlajšim in mladim bralcem.
V »slikaniški besedi« bodo izšle knjižice Koviča, Suhodolčana, Jurce, Pregla, Strniše, Kamila Volčanšek pa bo ilustrirala Prešernovo Turjaško Rozamundo. V letošnjem letu bo izšla pesniška zbirka za najmlajše Miroslava Košute z naslovom Ptička Smejalka, pa nekateri še neobjavljeni Vandotovi teksti v knjigi Roža iz Mučne gore, novo delo Toneta Pavčka ter izbor pesmi Jožeta Snoja v Knjigi Ptičica Pa Pa. V zbirki Zlata ptica bodo izšle Kitajske pravljice v treh knjigah, prav tako bomo izdali v treh knjigah izbrano delo Franceta Bevka, nadaljevali s ponatiskovanjem Zlate knjige in pripravili nov izbor za zoir-ko Moja knjižnica. Pri branju za odrasle bo vsekakor zanimiva knjiga v zbirki Kondor izbrane novele Iva Andriča pa delo Slikarji o slikarstvu s spremno besedo Tomaža Brejca. Letos bo izšlo tudi nekaj novih knjig slovenskih ustvarjalcev tako dve dra mi Rudija Šelige, izbor novel Draga Jančarja, poezija Borisa A. Novaka,
pa dve pesniški zbirki Ivana Minattija in Severina Šalija. V zbirki Kultura pripravljamo zanimivo delo Dr. France Prešeren v spominih sodobnikov, izbor je pripravil Matjaž Kmecl. Prevodno delo v dveh knjigah Bojevniki miru več avtorjev ter vrsta drugih prevodov tako nekaj iz literatur jugoslovanskih narodov (Jutri pride go spodar Petra Šariča, Večerni akt Pa-vao Pavličiča) in seveda prevodov iz svetovne književnosti pa bo zaokroževalo knjižni program branja za odrasle. V letošnjem letu začenja svoje »življenje« obsežna zbirka Hram. To je zbirka, v kateri nameravamo izdati 70 slovenskih romanov in knjig novel.
Izšle bodo pesniške zbirke Baude-laira, Mandelštama in Elitisa v zbirki Lirika, pripravljamo faksimilirano izdajo Revije Tank, do danes pa je že izšel faksimile Dalmatinovega Ta celi chatecismus in pejsmi. V tem kratkem pregledu naj še na koncu omenim dve zanimivi deli in sicer knjigo dr. Ivana Sedeja Ljudska u-metnost na Slovenskem in delo več avtorjev Ljubljana na razglednicah.
Čisto, čisto na kancu pa je treba k vsemu temu povedati še tole. Založništvo ali izdajanje knjig ni muha enodnevnica. Proces programiranja predstavlja daljše obdobje in knjižni programi leta niso pravo merilo te ali one ustvarjalne moči. Prav zato jih moramo gledati in ocenjevati za razdobje nekaj let in le tako ocenjevanje nam daje pravo sliko. Zato naj nas ne begajo nekatera nihanja pri obsegu in številu letnih izdaj. Skrbeti moramo le, da ta nihanja niso prevelika in razkoraki preobčutni.«
DUŠAN ŽELJEZNOV
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
------83. ______
je r ° naPadu nemške armade na Sovjetsko zvezo in§D°?anaa dobil iz Rima odlok, da je imenovan za klica t0r^a varn°stne policije. Kmalu zatem je bil po-
v»	H Tl A. O"! o xr»"t r\	r/~»l ioliT/A Tom in nrninl rin/ioino
Poobj* n.a glavno poveljstvo. Tam je prejel dodatna °d ♦ *** Za posebne naloge. Vse to ga je vzdignilo ve
je sedel ob radijskem aparatu in poslušal
od tal ,
Nenehn -Ves ie Plaval v napadalnem razpoloženju.
je	Marši so bobneli z vseh postaj, kamorkoli
^ukal gumb.
poternaseclt>a pokrajin, ki so nekoč pripadale Rimu, stva pa 80 se tam naselila barbarska, pastirska ljud-
'‘t Vj y	' 1)Ml1 J *-y Y VZJ11W, IVI 1UU J O vz**lv-,6VZV>lltV> vv
Prepr- .Prel°mnem času, ko se bo lahko na lastne oči Za L ‘Cal- koliko je vreden on sam in koliko narod, Katerega cilje
Ca' člo
S	cilje se bori.
n, et i6 zaživel njegov pravi jaz politik^, in igralska, ki se namenoma spogleduje z usodo in
jo hoče izzvati na njeni najbolj občutljivi točki. Pogosto je hodil v kino in z užitkom gledal nemške tednike. Zavidal je Nemcem njihovo voljo in moč, ki sta se izražali v dejanjih, ne le v besedah. Zasačil se je ob misli, da si želi drveti v njihovih tankih prek ruskih poljan, mendrati in drobiti v prah slovanski mrčes, kot se je izražal Hitler v svoji knjigi Mein Kampi'. Želel je osvajati prostor in čas, ustvarjati zgodovino...
Njegova ljubica Lora, ki jo je vlačil s seboj v kino, je drhtela ob vojnih prizorih in mu krčevito stiskala roko.
Doma mu je nekoč pri kavi dejala:
»Enrico, ti se naslajaš ob vojnih prizorih! Ti, ljubiš vojno! Jaz jo sovražim! Vse to je odvratno in nevredno človeka dvajsetega stoletja.«
» Lora, ne bodi sentimentalna humanistka brez zveze z življenjem. Ti ni všeč, da prodiramo na vse konce sveta? Z močjo armade, ne pa z dvatisočletno rimsko kulturo bomo iztrgali grabežljivcem, ki se bore za gospostvo nad svetom, primeren kos zemlje!«
»Ni mi všeč grobost, s katero vstopamo v svetovno zgodovino! Večini ljudi se to upira! Italijani so vendar dobri delavci, ljubimci, pesniki, umetniki, pevci, ljudje čustev... ne pa brezsrčni vojaki!«
» Motiš se! Italijani imamo najstarejšo vojno tradicijo. Pomisli na naše prednike Rimljane. Vojna pa človeštvu godi! Še vedno smo na stopnji razvoja duha, ko si želimo drame in tragedije, pa tudi komedije. Ne le na odrskih deskah, temveč v resničnosti. Od-
pirajo se bojne arene planeta! V zraku, na morju, na kopnem! Duce nam bo povrnil nekdanjo vojaško slavo...«
»Mene to dolgočasi. Polni časopisi vojnih grozot nas ubijajoče utrujajo...!«
Losanna se je prizanesljivo nasmehnil.
»Samo pomisli, moja draga, o čem bi pisali naši vrli novinarji, če ne bi bilo vojn, pučev, političnih spletk, umorov, goljufij, špekulacij, škandalov, posilstev in podobnih norosti!... Časopisi bi bili prazni. Novinarji brezposelni. Politiki, ki v časopisih iščejo svoje obraze, užaloščeni, bralci pa zdolgočaseni, razočarani in besni, ker se ni nič dogajalo po njihovih željah!«
»Priznaj, da je dopusten tudi drugačen pogled na življenje, z drugačno lestvico vrednot!«
»Lahko ugovarjaš! Toda v glavnem smo takšni! Radostimo se nad težavami drugih in nad njihovimi bolečinami; vse, kar je hudega drugim, prenašamo laže, kot če bi se to dogajalo nam! Zdaj je svet pač takšen! Če bo drugačen, bo tudi moje gledanje drugačno!«
Lora je moria kloniti — kot ponavadi — moči njegovega prepričevanja, ne glede na resnico. Če je šla v ugovarjanju predaleč, jo je običajno zavrnil:
»To niso tvoji nazori! Podrejaš se liberalističnih! načelom svojega le na videz demokratičnega očeta! «
Kadar je omenil očeta, jo je zabolelo bolj, kot če bi žalil njo. Skušala mu je vračati. Zato si je mnogo dovolila in tokrat mu je rekla:
stran
PRIMORSKI DNEVNIK — 7. marca lOftt
10 □ šport
V četrtfinalnih srečanjih evropskih nogometnih pokalov
Dobre možnosti za Homo, Juventus in Hajduk
Italijanski ekipi in jugoslovansko moštvo nimajo nepremagljivih nasprotnikov
Po zimskem počitku se bodo danes zopet nadaljevali boji v evropskih nogometnih pokalnih tekmovanjih. Na sporedu so prva četrtfinalna srečanja v vseh treh pokalih. Po treh kolih je v konkurenci ostalo skupno 24 ekip, ki bržkone predstavljajo smetano evropskega klubskega nogometa. Najboljše so zastopani Angleži, ki imajo še štiri ekipe, po tri ekipe štejeta še Avstrija in Sovjetska zveza, po dve Škotska, Italija in Portugalska, po eno pa Vzhodna Nemčija, Romunija, Španija, Belgija, Češkoslovaška, Finska, Madžarska in Jugoslavija. Brez svojega predstavnika je Zahodna Nemčija, kar je prav gotovo letošnje največje presenečenje, z nikomer pa se ne more ponašati niti Francija, gostiteljica bližnjega evropskega prvenstva.
Za Italijo sta se do četrtfinala dokopali Roma in Juventus. V pokalu prvakov se bodo Rimljani pomerili z vzhodnoberlinskim Dinamom, ki je v osmini finala povsem nezasluženo iz-
ločil beograjski Partizan. Italijanski tisk in tudi samo Romino vodstvo v teh dneh precenjujejo moč nasprotni ka. Res je, da v četrtfinalu ni več šibkih ekip,' vendar je Roma nesporni favorit. Rimljani pa bodo seveda morali poleg zmage izbojevati tudi
Pokal prvakov
•	Ra pid (Avstrija) - Dundee United (Škotska)
•	ROMA (It.) - Dinamo Berlin (NDR)
•	Dinamo Minsk (SZ) - Dinamo (Rom.)
•	Liverpool (Angl.) - Benfica (Fort.)
Pokal pokalnih prvakov
•	Barcelona (Šp.) - Manchester U-nited (Angl.)
•	Porto (Fort.) - Shakter Donetsk (SZ)
•	Haka Valkeakoski (Fin.) - JUVENTUS (It.)
čim boljšo razliko v zadetkih, da bi čez dva tedna mirneje odpotovali v Berlin, na povratno srečanje. Najzanimivejši dvoboj pokala prvakov pa je nedvomno Liverpool - Benfica.
V pokalu pokalnih prvakov je turin-ski Juventus imel zelo ugoden žreb.
•	Ujpest Dosza (Madž.) - Aberdeen (Škotska)
Pokal UEFA
•	Tottenham Hotspur (Angl.) - Austria (Av.)
•	Sparta Praga (ČSSR) - HAJDUK (Jug.)
•	Anderlecht (Bel.) - Spariak Moskva (SZ)
•	Nottingham Forest (Angl.) - Sturm Graz (Av.)
Povratna srečanja bodo odigrali v
sredo, 21. marca.
Finska enajsterica Haka Valkaekoski je z uvrstitvijo med osmerico najboljših presenetila, vendar je najbrž to tudi največ, kar je bilo od nje pričakovati. Turinčani (igrali bodo na nevtralnem igrišču v Franciji, ker na Finskem v tem letnem času ni mogoče) ne bodo tvegali, ni pa izključeno, da utegnejo že po prvem srečanju zamašiti usta vsem tistim (teh je resnici na ljubo malo), ki napovedujejo presenečenje. V tem pokalu, ki je po kvaliteti na ravni bolj prestižnega pokala prvakov, so ostali četrtfinalni pari zelo izenačeni.
V pokalu UEFA ni italijanskih ekip, pač pa bo igral edini jugoslovanski predstavnik in sicer splitski Hajduk. Sparta Praga je dokaj nevaren nasprotnik, vendar so Spličani z žrebom lahko vseeno zadovoljni, predvsem zato, ker bodo povratno tekmo odigrali pred domačimi gledalci. V tem pokalu je na sporedu tudi dvojni dvoboj med Anglijo in Avstrijo. Tekmo med Anderlechtom in moskovsko Sparto bo sodil Italijan D’Elia.
I KRATKE VESTI }
•	TAKO AMSTERDAM KOT ROTTERDAM sta pri nizozemskem olimpijskem odboru predstavila svojo kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger leta 1992. Tudi Pariz in Barcelona sta že sporočila, da se zavzemata za prireditev iger 1992.
•	V SOBOTO, 14. T.M., BODO IZVEDLI paralelni veleslalom na Marmeladi, tako imenovani «gigantissimo», saj je to najdaljša proga na svetu: meri namreč 6800 m z višinsko razliko 1200 m. Letos so število prijav omejili na 1500.
•	V PRVEM KOLU MEDNARODNEGA TENIŠKEGA turnirja v Bruslju so med drugim dosegli naslednje izide: Kriek (ZDA) - Gottfried (ZDA) 6:3, 3:6, 6:4, Pfister (ZDA) - Teacher (ZDA) 6:2, 7:5, Jarryd (Šve.) - Fi-bak (Pol.) 0:6, 6:4, 6:0.
•	PRI CINZANO INTERNATIONAL
so sporočili, da bodo uradni sponsor največjih nogometnih prireditev v prihodnjih treh letih. Glavne prireditve so finale pokala prvakov, pokala pokalnih prvakov in svetovno prvenstvo leta 1986 v Mehiki. Za sponsori-zacijo bodo pri Cinzanu potrosili o-krog 5 milijard lir.
TAKO DANES V EVROPSKIH POKALIH
Po veleslalomu v Aspnu
V nedeljo v novem smučarskem središču Črni vrh
Zurbriggen vse bliže končni zmagi na SP
Pred Stenmarkom ima sedaj kar 30 točk
Partizanske smučine Cerkno »45«
ASPEN — Švicar Pirman Zurbriggen je na veleslalomu v Aspnu znova dokaza', da je najresnejši kandidat za osvojitev letošnjega svetovnega poka la, saj si je z novimi točkami še bolj utrdil prvo mesto na začasni skupni lestvici, na kateri ima sedaj celih 30 točk več od drugouvrščenega Stenmarka.
V prvi vožnji tekmovanja v Aspnu je bil Zurbriggen zelo zanesljiv in si je nabral tako prednost, ki je niti Luksemburžan GirardeVi z izrednim drugim spustom, s katerim se je prebil na drugo mesto, ni mogel ogroziti. Na tretje mesto se je uvrstil olimpijski zmagovalec slaloma na sarajevskih igrah, Američan Phil Mahre.
Jugoslovanom ni šlo od rok. Že po prvem spustu so imoi precejšnje zaostanke, tako da na boljše uvrstitve niso mogli upati. "Franko, ki je bolan, pa sploh ni sta rial. Najboljši je bil na koncu Bojan Križaj, ki je zasedel 12. mesto. Strel je bil 16., Benedik pa 26. Na drugi progi je bil KuraZt prisiljen k odstopu.
Solidni pa so bili Italijani. Po prvi vožnji je Erlacher zasedel odlično tretje mesto, na koncu pa je pristal na peto. Komisija ga je sicer najprej izključila, a po ponovnem preg’edu televizijskega posnetka je ugotovila, da ni naredil nobene napake in je izključitev preklicala. V prvi deseterici najdemo še dva Italijana, in sicer Giorgi ja (6.) ter Pramottona (10). Komisija se je tudi odločila, da Marcu GirardeTJiju prizna tri točke kombinacije iz Val d’Isera, s katerimi je na skupni lestvici prehitel Wenzla in je sedaj tretji za Stenmarkom, ki je bil v Aspnu po prvem spustu šele 19. s tremi sekundami zaostanka, druge vožnje pa ni izpeljal do kraja.
VRSTNI RED
1. Zurbriggen (Švi.) 2’32”40; 2. Gi-rardelli (Luks.) 2’33"28;	3. Phil
Mahre (ZDA) 2'33”33; 4. Hangl (Švi.)
2’34”00; 5. Erlacher (It.) 2’34”18; 6. Buergler (Švi.) 2'34”19; 7. Giorgi (It.) 2’34”87; 8. Gruber (Av.) 2'35’’06: 9. Miader (Av.) 2’35”73; 10. Pramotton (It.) 2’36”33... 12. Križaj (Jug.)...16. Strel (Jug.)... 26. Benedik (Jug.)... 34. Sbardellotto (It.)... 37. Cornaz (It.).
LESTVICA VELESLALOMA ZA SP 1. Zurbriggen (Švi.) 110; 2. Stenmark (Šve.) 95; 3. Girardelli (Luks.) 84; 4. Enn 74; 5. Franko (Jug.) 62.
SKUPNA LESTVICA ZA SP
1. Zurbriggen (Švi.) 231; 2. Stenmark (Šve.) 201; 3. Girardelli (Luks.) 184; 4. Wenzel (Liecht.) 182; 5. Steiner (Av.) 145.
Jutri bo v Ravasclebtu veliko^ smučarsko tekmovanje zamejske šolske mladine, saj bodo na sporedu 3. tradicionalne šolske igre na snegu. Letos jih prireja trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« iz Trsta, z oddelkom v Gorici, ki je zbral rekordno število 200 tekmovalcev in tekmovalk.
Ti bodo zastopali skupno 32 šol, od teh 12 osnovnih, 7 nižjih srednjih, 9 višjih srednjih in pa 4 primorske šole iz Slovenije, ki bodo tekmovale v okviru DOSP za zimski pokal teh šol.
Osnovnošolci bodo nastopali _ na krajši progi, nižješolci in višješolci
CERKNO — Tu so se sestali člani organizacijskega odbora »Partizanske smučine Cerkno 45« in se dogovorili za program letošnjega že desetega tradicionalnega spominskega smučarskega tekmovanja, ki bo v nedeljo v novem smučarskem središču Črni vrh nad Cerknim.
Partizanske smučine organizirajo v spomin na partizansko smučarsko tekmovanje 20. in 21. januarja 1945, ko so se v Cerknem, takratni primorski prestolnici sredi težkih borb za osvoboditev domovine zbrali slovenski partizani, zamenjali puške za smučarsko opremo in s športnim tekmovanjem v veleslalomu, smučarskih skokih in patruljnem teku dokazali veliko moralno politično zavest. Prvo partizansko smučarsko tekmovanje v osvobojenem Cerknem je imelo velik odmev ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej takrat okupirani Evropi.
Na programu 10. jubilejnega smučarskega tekmovanja so smučarski tek
pa na enotni, daljši progi, oboji v veleslalomu.
Organizatorji so razdelili tekmovanje na več kategorij. Ločene lestvice bodo sestavili • za osnovnošolke, osnovnošolce, nižješolke, nižješolce, višješolce, višješolke, za posameznike in moštva (trije najboljši rezultati vsake ekipe), posebej pa bodo nagradili šolo, ne glede na kategorijo, z najboljšo absolutno uvrstitvijo, kot tudi najboljšo ekipo DOSP.
Tekmovanje so s pokali in drugimi darili in prispevki podprla številna podjetja in ustanove, o poteku prireditve pa bomo še poročali, (boj)
na 7 km dolgi progi in veleslalom za nekdanje borce NOV in starešine jugoslovanske ljudske armade ter tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke šolskih športnih društev iz občine Idrija in Škofja loka.
Tradicionalna prireditev v Cerknem bo letos posebno slovesna, saj bo združena s 40. obletnico ustanovitve igralske skupine IX. korpusa. Člani igralske skupine IX. korpusa bodo skupaj z borci, mladino in krajani vedno gostoljubnega Cerkna pripravili v hotelu ETA Cerkno tovariško srečanje s kulturnim programom in razglasitvijo rezultatov. »Partizanske smučine Cerkno 45«, športno politična manifestacija, so tako postale lep prispevek k negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB.
(Silvo Kovač)
V soboto GBC — Gefidi
RIM — Italijanska košarkarska zveza je določila urnike polfinalnih sre-
Kdor je že mislil, da je Kras odpisan v borbi za obstanek, se je bridko zmotil. Na gostovanju v Tržiču so krasovci dokazali, da niso slabši od drugih tekmecev in kolo pred koncem tretjeligaškega prvenstva je rešitev še dosegljiva. Proti Italcantieriju so igrali zelo odločno in samozavestno, tako da so povsem zasluženo zmagali.
Itafcantieri — Kras	4:5
POSAMEZNA SREČANJA: Fomasa-ro - Milič 2:0 (20, 17); Crasso - Bole 1:2 (16,-19, —10); Donda - Colja 2:0 (12, 13); Fornasaro - Bole 0:2 (—15, —14); Donda - Milič 2:0 (11, 21); Crasso - Colja 1:2 (18, —15, —19); Donda - Bole 2:0 (11, 8); Fornasaro -Colja 0:2 (—16, -21); Crasso - Milič 0:2 (—15, —11).
čanj ženskega košarkarskega prvenstva A-l lige, ki so naslednji : 10. t.m.: GBC Milan - Gefidi Trst (20.45); litim.:	Zolu Vicenza - Bata Ri111
(18.30)	; 15. tim.: Gefidi - GBC Milan
(20.30)	, Bata - Zolu (17-30).
Danes pričetek dirke Pariz - Nica
PARIZ — Irec Sean Kelly je glavni favorit kolesarske dirke Pariz - Nica, ki se prične danes in se bo zaključila 14. t.m. Dirke se bo udeležilo lil kolesarjev, med katerimi pa ne bo niti enega Italijana.
» AMERIŠKA UNIVERZITETNA e kipa »Texas Christian«, v kateri so bili Maness, Richard, Bumett in Cartoon je postavila nov svetovni dvoranski rekord v štafeti 4x400 m s časom 3’04”82. Prejšnja znamka je pripadala univerzitetnim študentom »Texas A-M« s časom 3’05”7.
ŽENSKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Lega nazionale - Kras »2« 2:5
POSAMEZNA SREČANJA: Fischer -Guštin 0:2 (—22, —14); Marcozzr Ukmar 0:2 (—12, —8), Fomasier -Marušič 1:2 (19, -13), -18); Fischer -Ukmar 0:2 (-11, -9); Fomasier -Guštin 2:0 (10, 9); Marcozzi - Mam šič 0:2 (—9, —15); Fomasier -mar 0:2 (-17, —19).
c-j
Azzurra - Kras »3«	'
(B. S.)
# DANES ZJUTRAJ SE PRIČNE
tomobilski rally po Portugalski, K rega se bo udeležilo 86 posadk m ^ vejal kot druga preizkušnja za tovno prvenstvo.
Jutri v Ravasclettu	V namiznoteniški moški C ligi
Tretje tradicionalne Krasovci znova presenetili
šolske igre na snegu
Poraz šele po petih setih
Borova moška odbojkarska ekipa, ki s spremenljivo srečo nastopa v 1. diviziji, je konec tedna klonila Ferroviaria z Opčin s 3:2
Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
1. ŽENSKA DIVIZIJA Libertas Krmin - Dom Agorest
0:3 (9:15, 13:15, 11:15)“
DOM AGOREST: Orel, Zavadlav, Roner, E. in S. Humar, Primožič, Kocjančič, Kojanec, Plet, Mulič.
Domovke so v zadnji prvenstveni tekmi prepričljivo zmagale proti e-kipi iz Krmina in pokazale vse, kar zmorejo. Tokrat so mlade slovenske odbojkarice igrale zavestno, brez treme, ki jim jo je doslej zagodla v marsikaterem srečanju. Kljub odsotnosti trenerja so igralke pokazale u-činkovito igro, tako da domačinke niso uspele organizirati igre in kljubovati razigranim domovkam.
K zmagi je prispevala tudi večja skupina goriških navijačev, ki je sledila igralkam v Krmin. S tem uspehom si je Dom Agorest zagotovil 3. mesto na razpredelnici.
UNDER 15 — ženske Inter A — Sloga B 2:0 (15=4,
15:9)
SLOGA: Kosmina, Hrovatin, D. in L. Grgič, Benčina, Bensi, D. in B. Renčelj, Černe, Vidal, Lakatos.
Slogašice so tekmo proti prvi postavi Interja izgubile a pokazale so že lep napredek. Seveda jim primanjkuje na vseh koncih in krajih predvsem igralnih izkušenj, saj so to zanje prve tekme v odbojkarski »karieri«.
Inter B — Sloga A 0:2 (2:15, 4:15)
SLOGA: Sosič, Susič, Lupine, Cipollino, Guštin, Vidali, Ccrgol, Drnov-šček, Mi jot, Križmančič, Filipovič in Milkovič.
Slogašice v nasprotniku niso našle enakovrednega tekmeca. Predstavnice druge postave Interja so
namreč začetnice in razlika v' . a. ničnem znanju med obema 866 ,boj-ma je bila prevelika. Prave jy karske igre tako ni bilo in ni
Inka)
- Bor 2:0 (15=0«g
IG: L. in E. Žerjal, mvall, Tavčar, Zobec, Velikonja, Komar. ^-rčič, .: Knez, S. in C. Pern^pe->ancin, Železnik, Stopar. Legiša.	... gretji
; je brez težav oSVOJ\„ tek" dni par točk. čeprav w more biti merilo o Pr (r(j^no, ik, lahko z gotovostjo ekJpa Breg daleč najmočneje konkurenci na Tržaške • jeti ivke, ki so večinoma rCdale ■ od Brežank, so se P dvCh 30Ja, čeprav so v Utopih d°'
vitih prvenstvenih na-sme
Ob robu nedeljske kolesarske 8. trofeje ZSŠDI
F. Hvasti: »Bistvo uspeha jugoslovanskih amaterskih kolesarjev je v timskem delu«
Potem ko je krmilo jugoslovanske kolesarske reprezentance prevzel Kranjčan Franc Hvasti — kot zvezni selektor in prvi trener — se je jugoslovanski kolesarski šport povzpel iz povprečja v zgornji razred amaterskega kolesarstva. Nedeljsko mednarodno kolesarsko dirko za »8. trofejo ZSŠDI« smo izkoristili za razgovor s Hvastijem, ki se je kljub zavzetemu delu s svojimi varovanci pred samim startom z veseljem odvzal našemu vabilu in prijazno odgovoril na zastavljena vprašanja.
»Kako se je začela vaša kolesarska kariera?«
»Če se ne motim je bilo leta 1952, ko je dirka po Jugoslaviji peljala tudi mimo moje rojste vasi, Brega pri Kranju. K arovana je bila pisana in ob lepem sončnem dnevu so se kolesa svetlikala, da me je kot mladega fanta dobesedno prevzelo. Ko mi Je potem mama še kupila kolo sem knialu postal član KK Mladost (predhodnika današnje Save) in tako se je Pričela moja kolesarska kariera, ki je bila na koncu kronana s sedemletnim nastopanjem za reprezentanco.«
»Ste bili kot aktiven kolesar zadovoljen z doseženimi rezultati in uspehi?«
»Nisem bil, ker so bile takrat razbere neurejene, saj ni bilo trenerjev *n tudi materialne možnosti so bile dokaj skromne za dober napredek, k°t jih imamo danes.«
»Cesto se zgodi, da športniki po končani karieri postanejo trenerji. Pri vas je bil morda kakšen drugačen viotiv, da ste se posvetil trenerskemu Poklicu?«
»Moja velika želja je bila doseči kot trener to,, kar mi ni uspelo kot tekmovalec. To je bil izziv. To je bil njoj glavni motiv, pa tudi izredno ve-!. o. veselje do kolesarskega športa, 1 Je del mojega življenja.«
»Skoraj vedno so imeli jugoslovan-l zvezni selektorji in trenerji veliko ezav. Ali se isto dogaja tudi z vami.« »Prvi dve leti sem imel tudi jaz Precej težav, zato ker vsi tisti, ki so b‘b v stiku s kolesarskim športom, so hoteli še naprej uveljavljati svoje . znanje” in niso hoteli doumeti, da Je potrebno staro prakso korenito spremeniti. Sedaj ni več prav nobenih ezav in o sami stroki se dogovarja-
mo izključno med strokovnjaki.«
»Potem ko ste leta 1980 postal zvezni kapetan in trener ob pomoči Zvoneta Zanoškarja se pot jugoslovanskega kolesarstva strmo vzpenja navzgor. V čem je bistvo vašega uspeha?«
»Bistvo vsega je timski pristop. To je tako pri planiranju kot tudi izvajanju programa priprav. Pri samem treniranju pa smo spremenili tako obseg kot tudi intenzivnost treninga. Vsak je odgovoren za svoje delo, od kondicijskega trenerja, psihologa, zdravnika, fizioterapevta, dietetika (specialista za prehrano vrhunskih športnikov, ki je pri kolesarju izredno važno) in mehanika. Vse skupaj vodim in koordiniram in moram poudariti, da izredno dobro sodelujemo in se dopolnjujemo.«
»Po prvih uspehih Jugoslavije v e-kipni vožnji na kronometer na 100 km dolgi progi je bilo v svetu nekaj dvomov in namigovanj.'«
»Na balkanskem prvenstvu leta 1980 v Kranju smo zmagali s fantastično povprečno hitrostjo 50 km na uro. Potem smo bili v Moskvi na 01 osmi, kar je bila samo potrditev domačega uspeha. Toda z dobrimi uspehi na balkanskih prvenstvih in svetovnih prvenstvih v Pragi, Angliji ter nazadnje s 6. mestom v Švici (kar je naš doslej največji uspeh), so fantje potrdili svojo kakovost in ni bilo več prav nobenih dvomov o naši ekipi.«
»Kako potekajo priprave olimpijskih
kandidatov za nastop v Los Angelesu?«
»S pripravami za 01 v Los Angelesu smo pričeli 16. novembra in to na podlagi dosedanjih izredno uspešnih. štiriletnih izkušenj. Shemo treninga smo obdržali, a povečali smo intenzivnost glede na cilj, ki smo si ga zadali za nastop na letošnjem najbolj važnem tekmovanju, olimpijskih igrah.«
»Tako kot pri vseh športih tudi pri kolesarstvu trenerski poklic ni lahek...«
»Trenerski poklic pri kolesarstvu vsebuje tri osnovne težave. Najprej bi poudaril pedagoške težave, potem čas, ko si od doma in družine ter izredno zahtevno delo na dirki, ko si najprej šofer, potem mehanik, pa maser, včasih v nujni potrebi tudi zdravnik in povrhu še trener. To je izredna obremenjenost in vrhu tega tudi javnost zahteva vedno večji, nenehni napredek.«
»Dobri uspehi reprezentance so prav gotovo najboljši katalizator za popu larizacijo kolesarstva v Jugoslaviji in še posebej Sloveniji, ki ima izredno pestro tradicijo...«
»Z uspehi reprezentance so nam marsikatera vrata odprta. Dobili smo svoje mesto v širši družbi in nas sedaj cenijo in upoštevajo. S tem pa število kolesarjev tudi narašča, tako, da so obeti dobri in spodbudni za še večji razvoj in razmah kolesarstva v Jugoslaviji in posebej Sloveniji.
»Kako gledate na vrhunski šport kot oče?«
»Imam dva otroka in obema omogočam, da se s športom ukvarjata, ker je za mladega človeka izredno koristno in to tudi od njiju zahtevam. Ven dar pa mislim, do je potrebno dora-ščajočega otroka vzgajati, tako doma kot tudi v šoli. Brez dobre vzgoje in izobrazbe nihče ne more postati vr hunski športnik!«
»Vaš nekdanji reprezentančni varovanec Vinko Polončič je kot prvi Jugoslovan postal poklicni kolesar. Ali je dobil takšno ponudbo oziroma va bilo še kdo iz vaše vrste.«
»Po 01 bo odšel v Italijo še Bojan Ropret. Prestopil bo k ekipi Benetton iz Padove, ki nam je poklonila tudi 5 koles in rezervne dele za 01. Podobne želje ima tudi Primož Čerin.«
Razgovor zapisal: G. FURLANIČ
Naši nogometaši v mladinskih ligah
Minuli konec tedna je bil v mladinskih kategorijah namenjen izključno zaostalim tekmam. Nekaterih, zlasti med cicibani in mlajšimi cicibani, niso odigrali zaradi slabega vremena.
NARAŠČAJNIKI
Breg — S. Andrea 0:2 (0:0)
BREG:	Berteli, Biaggi, Senica,
Žgur, Cassati, Valter Olenik, Vcsna-ver (Argenti), Silvano Olenik, Jerman, Barut in Sancin.
Če bi Brežani v nedeljo nastopili v popolni postavi, gotovo ne bi imeli težav proti ekipi S. Andrea. Brežanom je manjkalo kar 5 ključnih igralcev in to je razlog za poraz, ki so ga doživeli »plavi«. Po dokaj enakovrednem prvem polčasu, ko so Brežani imeli tudi dobre priložnosti za gol, so »plavi« klonili napadom Tržačanov.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
Breg - S. Andrea 0:2, Giarizzolc -S. Vito 1:0, Muggesana - CGS 1:1.
LESTVICA
Costalunga 28, S. Vito 26, S. Sergio 22, Giarizzolc 21, Olimpia 20, S. Andrea 19, Campanelle, Zarja in Montebello 17, Breg 16, For You in CGS 14, Fortitudo 13, Muggesana 11, Roia-ncse 8, Zaule 1.
NA GORIŠKEM
Sovodnje — Fossalon 2:0 (0:0)
SOVODNJE: Zatier, Černič, Lakovič, Vižintin, Jarc, Fajt, Lavrenčič, Sessi, Germano, Fajt, Tomšič, Fran-dolič.
Sovodenjci so v zadnjem srečanju izbojevali pomembno zmago. Marsono-vi varovanci so že od vsega začetka potrdili premoč na igrišču in večkrat ogrožali nasprotnega vratarja. Sreča pa jim ni bila naklonjena, saj so, med drugim, trikrat zabeli vratnico.
Bolj uspešni pa so bili v drugem polčasu, ko sta Zanier in Vižintin realizirala enajstmetrovki.
Ob koncu naj povemo, da so slovenski fantje zaigrali v delno spremenjeni postavi in med novinci se je Germano zares dobro izkazal. (A.F.)
__________NAJMLAJŠI_____________
SKUPINA A
Breg — Olimpia 0:1 (0:1 )
BREG: Turco, Ota, Ražem, Steržaj, Bevk, Hervat, Bandi, Mauri, Boncta, Prašelj, Švara. (A. Zeriali, Lukeš, Parovel).
Zanimivo je, da Brežani igrajo bolje proti močnejšim ekipam kot pa
Naše košarkarske ekipe v mladinskih ligah
S	:j:j
proti njim enakovrednim. To se je pripetilo, žal, tudi na tem srečanju, v katerem so sicer naši nogometaši imeli nekaj ugodnih priložnosti.
Gostje pa so svoj edini zadetek dosegli ob enem izmed redkih protina-dov in tako tudi odnesli obe točki tomov. IM. Š.)
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM
Domio - S. Vito 0:1, Breg - Olimpia 0:1.
LESTVICA
Muggesana 28, For You A in Olimpia 20, Domio 18, Ponziana 16, S. Vito 15, Campanelle 10, Chiaritola in Fortitudo 8, Breg 7.
SKUPINA B
Opicina — Kras 1:1 (1:1)
STRELEC ZA KRAS: v 17. min.
KRAS: Purič, Lucijan Škabar, U-mek. Žagar, Marko Škabar, Zubčič, Grgič (Mozetič), Šuc, Alan Škabar, Škrk, Grmek.
Mladi krasovci so povsem zasluženo odnesli točko z Opčin. Po 4-me-sečti »suši« so tokrat končno dosegli svoj tretji gol v prvenstvenih tekmah. Krasovci so bili v prvem polčasu precej boljši od domačinov, toda terenske premoči niso najbolje izkoristili. Alanu Škabarju sta se ponudili dve priložnosti, toda se ti najbolje znašel. Šele v 17. minuti je branilec odbil strel Grmeka, ko je bila žoga že čez golčrto. Medtem ko so se krasovci veselili toliko pričakovanega zadetka pa so domačini eno minuto kasneje izvedli izredno močan strel. Sicer zanesljivi vratar Purič je žogo le kratko odbil do prostega openskega napadalca, ki je tako lahko stanje izenačil. V nadaljevanju so imeli domačini bur-jo v hrbet in številne priložnosti za zadetek, toda »rdeče-beli« so se krčevito bratili in so iz protinapadov večkrat resno ogrozili openskega vratarja. V zadnjih minutah je sodink spregledal prekršek nad Alanom Škabarjem v kazenskem prostoru. (R.B.)
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM S. Andrea - Montebello 2:0, Don Bosco - For You odložena, Opicina -Kras 1:1.
LESTVICA
S. Andrea 27, Vesna 19, CGS 18, Don Bosco 17, Opicina 16, Montebello 15, Far You B 14, Roianesc 12, Primo-ree 7, Kras 5.
NA GORIŠKEM Mossa — Sovodnje	1:0
SOVODNJE: Cdntin, Juren, Pahor, Hmeljak, Berlot, Cotič, Grillo (Fajt), Prinčič, Kovic, Černigoj, Gulin.
Sovodenjci so nerodno izgubili v Mo-ši, kjer so v prvem polčasu igrali boljše od domačinov in ustvarili nekaj dobrih priložnosti za gol.
Tekma se je odločila v uvodnih minutah drugega polčasa, ko so igralci Mosse realizirali 11-metrovko. (A.C.)
ZAČETNIKI
MLADINCI
'nter 19°4 _ Bor 110:72 (59:33)
Barbiere 6 (0:3), Krapež 2, 2?	® (0:3), Jogan 12, Korošec
F„ii *8). Pregare 18 (4:6), Vascotto, urlan 12.
U(ti proti ekipi In ter 1904 je bila
B°R: Barbiere 6 (0:3), Krapež 2, 22	0 (0:3). .Tosati 12 Korošnr*
Purian n
b U(ti Proti empi m ter um je mia rova ekipa brez moči in tokrat je s .Vls°k Poraz neizbežen. Domačini 'laiiiH- Pritisnili in s hitrimi proti-r T™1 ter agresivno obrambo viso-c. Predli ter veča’i prednost do kon-Ša -°nčna razlika bi lahko bila manj-v,' Ce bi borovci bolje igrali predaste a °brambi. Tudi tokrat je Bor dar ■ v- neP°P°lti postavi, venera vi v° vs! pralci precej dobro o-garp ■ sv°j° nalogo, posebno pa Preje s ? It?r°šec v napadu. Nada'ju-eki^f , rej vrsta porazov mladinske Prve ’ »k*- kot zgleda, bo zaključila ie ,.ns. brez osvojene zmage, kar svojevrsten rekord. (Vanja)
A| IZIDA 10. KOLA I9ni «da " Don Bosco 86:87; Inter M04 ' Bor 110:72.
s.. lestvica
19(U o ^zzurra, Don Bosco in Inter Ferm ■ Alabarda 12, Scoglietto 10, B \!ario 3, Sokol 4, Stella Azzurra ,n Bor 0.
KADETI
. EIDI 13. KOLA
cola» .ario * Don Bosco 96:77; Bar-Po|,,(a, A - Kontovel 96:61; Santos -85:jj2 ®3:82; Libertas B - Libertas A
Sam LESTVICA iti i j/08 20, Ferroviario, Inter Milje sc» i ti“-s A 18, SGT, Bor, Don Bo-Polet t.B^C0'ana A 12, Kontovel 8, 2, Breg ^ bertas B 4, Barcolana B
NARAŠČAJNIKI
bit ^“^oglieuVllhei; Li-
Saba 62'.74antos 66:741 lnter 1904 -
LESTVICA
Servolana 24, Don Bosco 20, Ferroviario in Santos 16, Saba 14, Bor in Scoglietto 10, Kontovel 8, Inter 1904 6, Libertas 4, Inter Milje 2.
____________DEČKI_____________
Kontovel — Servolana 48:105 (25:55)
KONTOVEL: Kompare 4, Pertot, Sedmak, Gruden 5 (3:6), Rupel 10 (2:7), Stanisa 6 (2:6), Cingerla 6, Dolhar 11 (1:6), Sossi 6 (2:6).
V tretjem kolu pov.Mtnega dela prvenstva je Kontovelova peterka doživela na domačem igrišču poraz, ki je bil vsekakor predviden, saj je gostila solidno Sorvolano. Če k temu dodamo še, da so Kontovelci igrali brez Sternija, ki je eden od ključnih igralcev ekipe ter, da je moral Dolhar že v 15. min. igre zapustiti i-grišče zaradi petih osebnih napak, potem je razumljivo, zakaj je bila razlika v koših tako visoka. Gostje so namreč že v prvem delu povedli s 30 točkami razlike, tudi zaradi tega, ker je bila Kontovelova peterka pomanjkljiva v obrambi in v napadu. Ker
se stanje v nadaljevanju ti bistveno spremenilo so gostje prednost še povečali. (B. R.)
IZIDI 12. KOLA
Ricreatori - Don Bosco 87:113; Kontovel - Servolana 48:103; Santos - Inter Milje 127:36; Stella Azzurra - Polet 52:80.
LESTVICA
SGT in Don Bosco 20, Santos 18, Servolana 16, Ricreatori in Inter Milje 10, Polet in Kontovel 6, Bor 4, Stella Azzurra 0.
PROPAGANDA
SKUPINA B
Ricreatori — Jadran 52:35
(32:16)
JADRAN : D. Sosič, Šuligoj 6, D. Legiša 1, M. Sosič, R. Stanissa 14, Bogateč, Lesizza, Paulina 14.
Jadranovci tiso letos še nikoli i-giuli tako slabo kot v nedeljo proti tržaški ekipi Ricreatori. Slabo so i-grali iz različnih raztegov. Prvič: brezbrižnost in neresnost nekaterih igralcev, ki so raje pustovali, kot da bi prišli na tekmo (Zaradi tega so jadranovci morali nastopiti v osmih v
drugi četrtini pa so mora’i igrati v štirih). Drugič: nekateri so bili odsotni zaradi gripe. Nekateri od ti stih, ki so igrali pa so samo v zadnji četrtini pokazali nekaj volje do zmage in zmanjšali razliko. Preveč je bilo zgrešenih podaj, lahkih metov, slaba je bila obramba, premato je bilo zagrizenosti pod košem, tako da so si nasprotniki priborili vse preveč odbitih žog. V Inkih pogojih je nemogoče zmagati, tudi če je nasprotnik slabši.
Po petih tekmah jadranovci nimajo še nobene točke, medtem ko bi lahko že dvakrat zmagali, če bi nekateri resneje trenirali in igrali. (Andrej Pangos)
IZIDI 5. KOLA
Don Bosco -- Ricreatori B 83:31; SGT - Alabarda 66:54; Don Bosco A - Alabarda 78:41; Ricreatori - Jadran 52:35; Inter 1904 - SGT 24:89, LESTVICA
Don Bosco A 10, SGT in Alabarda 6, Inter 1904 2, Ricreatori B 2, Jadran 0.
OBVESTILI
.. I.S • .«SSSv.
TPK Sirena
sklicuje v soboto, 10. marca, ob 20.30 (drugo sklicanje) v prostorih KD Bar-kovlje, Ul. Cerreto 12, svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. otvoritev, izvolitev delovnega predsednika, pozdravi gostov; 2. poročila glavnega odbora; 3. razprava o načrtovanem in opravljenem delu; 4. izročitev priznanj Sireninim jadralcem, ki so tekmovali v pretekli sezoni; 5. nastop barkovljanskega pevskega zbora; 6. zaključek.
ŠD Mladina -smučarski odsek organizira 11. marca avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki društvene tekme v veleslalomu. Informacije in vpisovanje v Domu A. Sirk vsak dan do 9. t.m.
SKUPINA X
Breg — Domio	0:1 (0:1)
BREG: (tettar, Sancin, Zupin, Kozina, Cah, Vodopivec, Raffaele, Slavec, Pelicon, Kraševec, Glavina. (Alberti).
Naši tiso najbolje nadaljevali tega prvenstva. Videlo se je namreč, da so med premorom premalo trenirali in zato so tudi tokrat izgubili.
Pomembno pa je sedaj, da se lotijo dela s polno paro, kajti le z rednimi in temeljitimi treningi tudi rezultati ne bodo izostali. (M. Š.)
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
S. Luigi - Soncini B 1:3, Muggesana - CGS B 1:0, Breg - Domio 0:1, Zaule - S. Vito 3:0.
LESTVICA
Soncini B 23, Muggesana 18, Fortitudo 14, Domio 13, For You 10, Costalunga 9, Breg 7, Zaule 4, CGS 2.
CICIBANI
CGS — Breg	2:0 b.b.
Tekme niso odigrali, ker se Brežani niso predstavili v zadostnem številu na igrišče. Breg bo tako izgubil to srečanje brez borbe, društvo pa bo moralo plačati še globo, poleg tega pa je še izgubilo na ugledu. Zato gre svarilo vsem staršem, da pripeljejo svoje fante na tekmo ne glede, če je »pustovanje« ali slabo vreme. (M.Š.)
MLADINSKE IGRE
Gregorčič — Campi Elisi 0:2 (0:1)
GREGORČIČ: Bandi, Sancin, M. Ša-vron, Kozina, Cah, Mauri, Glavina, Mačitič, B. Kraljič, Ražem, Mo. Ša-vron. (Alberti, E. Kraljič, Zupin, E. Vodopivec).
Čeprav je moštvo dolinske šole S. Gregorčič nastopilo v okrnjeni postavi, pa je vseeno nudilo nasprotnikom močan odipor. Naši dijaki so bili v prvem polčasu celo v premoči.
Pri našem moštvu se je še zlasti izkazal vratar Bandi. (M. Š.)
Naročnino: Mesečno 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1800 00 din. za organizacij in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00
Poštni tekoči ročun za ltoll|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Liubljna Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	fèìrfl! ^Ien i,ellien$ke
in tiska	Trst	IMIiR 'veze časopisnih
založnikov FIEG
7. marca 1984
Ob 30. obletnici delovanja državne družbe Autostrade
»Avtoceste, italijanska izkušnja«
Žrtve nepazljivosti
RIM — »Avtoceste, italijanska izkušnja« je naslov knjige, ki so jo izdali ob 30-letnici ustanovitve družbe Autostrade, ki deluje v sklopu družbe IRI. Publikacija vsebuje vrsto zanimivih podatkov o tem, kako se je v Italiji razvijalo avtocestno omrežje.
Prva številka, ki pade v oči, je, da je družba Autostrade doslej zgradila v Italiji več kot 2.600 km avtocestnega omrežja. Drugo, kar je treba takoj pripomniti je, da so večino tega omrežja finansirali uporabniki in da je le desetina celotnih sredstev prišla iz državnih blagajn. Kako velika investicija je to pa najbolje priča podatek, da bi tako omrežje po današnjih cenah stalo najmanj 20.000 milijard lir.
Pri družbi Autostrade predvsem ugotavljajo daleko-vidnost tedanjih voditeljev, ki so že pred tridesetimi leti ugotovili, da je cestni promet edina velika perspektiva in so se torej lotili tako ambicioznega načrta, kot je sc danje italijansko avtocestno omrežje. Seveda gradnja tega omrežja ni šla mimo politične volje, saj je o vseh pomembnih avtocestnih povezavah odločal parlament,
družba Autostrade pa je le poskrbela za gradnjo in sedaj skrbi za upravljanje tega omrežja. Ko bo zapadla koncesija pa bo celotno omrežje postalo državno.
Avtocestni promet je v zadnjih letih, kljub podražitvam petrolejskih proizvodov, postal ponovno konkurenčen. Tu mislimo predvsem na tovorni promet, ki je iz leta v leto gostejši tudi glede na to, da cestnine naraščajo mnogo počasneje kot stopnja inflacije. Če vzamemo na primer indeks 100 za leto 1962 ugotovimo, da je znašala cestnina na italijanskih avtocestah v letu 1981, to je dvajset let kasneje, samo 55,3 za osebni promet in 48,3 za tovorni promet, kar pomeni, da so avtoceste danes še bolj konkurenčne.
Seveda avtocestnega omrežja v Italiji še niso dogradili; prav pred dvema letoma je parlament odobril nov načrt avtocestnih povezav, ki naj bi jih dogradili v tem desetletju in tudi tu ima družba »Autostrade« levji delež. Med avtocestami, ki jih ta družba gradi, je tudi povezava Karnija - Trbiž, ki bo predvidoma dograjena čez dve leti. (bbr)
V hudi prometni nesreči nedaleč od Budimpešte so izgubile življenje štiri osebe, 53 pa so jih prepeljali v bolnišnico. Vsega je bil kriv šofer avtobusa, ki je na poledenelem cestišču prehitevaj, tako da ga je vrglo s ceste in se je voetio prevrnilo	(Telefoto AP)
Angleški navijači divjajo po evropskih stadionih
LONDON — Po najnovejših izgredih 'angfeških nogometnih navijačev se Angleži bojijo, da bi njihova reprezentanca in tudi angleški klubi postali nezaželen gost isa evropskem kontinentu. Ta strah je javno izrazil sekretar angleške nogometne zveze Ted Croker po velikih neredih, ki so jih izzvati na vijači ob prijateljski tekmi s Francijo v Parizu.
Ocenjujejo, da je okoli tisoč angleških navijačev povzročilo na poti za Pariz, na stadionu in v samem Parizu za približno 700.000 funtov škode. Pri tem je francoska policija aretirala 40 Angležev, bilo je tudi precej ranjenih. Francoski komentatorji so obnašanje angleških navijačev opisali kot »živalsko« in v svojih komentarjih omenjali, da bi morala Velika Britaniju plačati Franciji odškodnino za povzročeno škodo.
Ker se podobni incidenti pojavljajo že leta, je britanska javnost zahtevala, da se uvedejo taki ukrepi, ki bodo preprečili manjšini izgrednikov blatenje domovine po svetu.
Zadeva je prišla tudi na dnevni red britanskega parlamenta, kjer je predsednica vlade Margaret Thatcher ostro obsodba divjanje navijačev, ki da so s svojim početjem osramotili ime Velike Britanije v tujini. V debati je bilo omenjeno, da je bil med izgredniki tudi velik del pripadnikov britanskega pnofašističnega gibanja. Britanski minister za šport Neil Macfairlane je izjavil, da bodo te trditve preverili in objubil široko preiskavo in ukrepe, da bi končno izkoreninili divjaške navade dela angleških navijačev. Tudi on je izra zil bojazen, du bo Evropa bojkotirala angleški nogomet in apeliral na policijo in sodišča drugih držav, da izgrednike najostreje kaznujejo.
V Riu pust, kri in samba za brazilske »pustne brate«
RIO DE JANEIRO — Karneval v Riu je verjetno eden najbolj slikovitih pustnih običajev na svetu. Zato ne privablja le številnih turistov z vsega sveta, ampak tudi izredne množiče domačinov. Težko je ločiti, kdaj so gledalci in kdaj akterji tega praznovanja najbolj norega dneva v letu. Dejstvo pa je, da je v Riu ob pustu tak direndaj, da med tamkajšnjimi šemami ni vedno varno hoditi. •
Tako je inštitut za sodno medicino iz tega mesta sporočil, da je bilo zaradi pustnega veseljačenja v Riu že doslej 225 mrtvih zaradi napadov, incidentov, pijanosti itd., več kot 4000 oseb pa je bilo ranjenih ter poškodovanih in zdravniki le z največjo prizadevnostjo uspevajo nuditi pomoč vsem, ki so je potrebni.
Med najbolj slikovite točke karnevala v Riu sodi vsekakor mimohod sambe na velikem »sambodromu«, ki ga vidimo tudi na naši sliki.
Slabo vreme povzroča smrti
CHICAGO — Slabo vreme, ki že več kot 48 ur pesti nekatere države ZDA, je vzrok številnim nesrečam, ki so povzročile vsaj 35 mrtvih. Zaradi goste megle sta v ponedeljek na primer strmoglavili dve turistični letali, v' katerih je vseh devet potnikov izgubilo življenje. V Georgiji pa je strmoglavilo majhno letalo, polno marijuane in treščilo na avtomobil. Tudi tu je bilo nekaj mrtvih.
V prometnih nesrečah pa je umrlo vsaj 25 oseb. Vozni pogoji so bili zaradi viharjev s točo nemogoči.
Šejk prestrašil NATO
BRUSELJ — Glasni lj NATO je o-stal hudo v zadregi, ko so ga časnikarji vprašali, če je sedež te organizacije v resnici last saudskega šejka Mohammeda Hetlina. To »skrivnost« je namreč razkril švicarski pravnik Raymond Foex.
Vodstvo NATO, je, seveda takoj pregledalo vse papirje, ki govore o lastnikih poslopja, in je z olajšanjem ugotovilo, da stoji upravna stavba na vojaškem zemljišču, sezidana pa je bila z denarjem NATO.
Ne izključujejo pa možnosti, da ni bogati šejk lastnik nekaterih bru scljskih palač, kjer so pomožni u-radi NATO.
Zaklad na dvorišču
LIZBONA — Portugalske oblasti so pred leti sklenile obnoviti staro kraljevsko palačo Ajuda. Podjetje, ki je prevzelo obnovitvena dela, je naletelo na težak zaboj in ker je bil delavcem v napoto so ga odnesli na dvorišče.
Zaboj je tam pet let sameval, napol zasut z odpadki, kajti gradbeno podjetje je šlo v stečaj in na zaboj so vsi pozabili. Pred dnevi pa se je zazdel sumljiv nekemu foto repòrter ju in po njegovem opozorilu so ga oblasti odprle, v njem pa so našli — kronski zaklad portugalske dinastije Braganza. Zaboja zdaj, kajpak ni več na dvorišču.
nudimi!Herceg Desperado Joaquin Muriella <“•>
»Pomembna in nujna« pota pakistanske birokracije
ISLAMABAD — Kar leto in pol dni je bilo potrebnih, da so neki vladni odlok v Islamabadu odposlali organom krajevnih uprav v pokrajinskih središčih. Ta podatek na prvi pogled, ne bi smel pritegniti posebne pozornosti. Niti v Pakistanu, ne glede na dejstvo, da je poa ednjih šest let tam na oblasti vojaški režim, kar bi lahko kazalo na večji red in učinkovitost, ni birokracija prikrajšana za svoje izpričane »sposobnosti«. Vsa stvar pa postane zanimiva zato, ker je omenjeni odlok nosil oznako »zelo važno in nujno«.
Todia očividno je to »važno in nujno« tudi za pakistanski uradniški aparat prava poslastica. Ustaljenih birokratskih tokov ni moglo zmotiti niti dejstvo, da je direktiva nosila podpis šefa vojaškega režima, genera’a Zia Ul Haka.
Najprej je dokument vzel v roke oddelek za splošne upravne posle. P°; trebno je bilo le nekaj več kot pol leta, da je »nujni« material prišel skozi vse pomembne in pristojne roke, dobil neizbežne žige in podpise. Potem j° prišel na vrsto zvezni oddelek za krajevne uprave, ki je potreboval manj kot leto dni, da je »pomembno in nujno« direktivo dostavil tistim, katerim je bil® namenjena.
Vse kaže, da je tu po sredi značilna zgodba o učinkovitosti birokraciji; Njen razplet (in poanta), kot piše tukajšnji tisk, pa presega nrav tudi najbolj okorelega birokrata. Direktiva, s podpisom vodje države, se je namreč nanašam na odločno opozorilo o »potrebi učinkovitega izvajanja vladnih odlokov, da ima tak material »najvišjo prednost« in mu je treba nakloniti »največj0 pozornost«.	*
Kako šele postopajo z dopisi, ki niso pomembni in nujni, in ki nimaj0 podpisa šefa države?
Uveljavljeno je obče pravilo, da potuje pismo od ene do druge uradne osebe v isti stavbi (in pogosto celo v istem nadstropju) dva do tri tedne. &e pa zahteva, prošnja ali kaj tretjega terja soglasje druge ustanove, poten1 je treba uporabiti drugačne, večje časovne enote. V bak postopek je pred kratkim padla skupina domačih strokovnjakov, katero so povabili, da prisostvuje nekemu mednarodnemu seminarju v inozemstvu. Ko so se končno le oskrbel1 z vsemi potrebnimi dokumenti, so nesojeni potniki za inozemstvo izvedeli, da je seminar že zdavnaj končan in da bo prihodnji na vrsti šele čez dve let1’ »Morc’u še vedno ni prepozno za naslednjega« se sarkastično zaključujejo k°' mentarji v pakistanskem tisku.
Klasični »pridite jutri« ima v pakistanski verziji nešteto variant. P0'®*’ ostalih obik zavlačevanja so tu še znani napisi »odmor za zajtrk«, pote111 »odmor za kosilo« in končno neizbežni »odmor za čaj«.
Zakaj je upravni aparat tako neučinkovit? Tisti, ki žele vsaj kolik°r toliko odgovoriti na to vprašanje, menijo, da ob nedisciplini, pomanjkanj odgovornosti, ki izvira iz občutka relativne varnosti zaradi stalnih meseča111 dohodkov, z razliko od armade brezposelnih, so krivi tudi nešteti uradni, P11,' uradni in ostali prazniki. Dejstvo je, da je vsaka nova vlada, od dosege neod. visnosti leta 1947 dalje, uvajala nove državne praznike, ki so običajno vezan1 na datum, ko je prišla na oblast. Pri tem pa ni odpravila prejšnjih, kar J razumljivo, saj bi to bilo nepriljubljeno. Tako danes, če računamo še razne verske praznike, praznujejo kak praznik vsak četrti dan.
V morju šal na lastni račun pripovedujejo zlasti to: kapetan letala d&j? potnikom na mednarodni liniji pred poletom v Islamabad naslednje navodil”’ »Prosimo vas, privežite si pasove, ugasite cigarete — in navijte svoje ure ^ petdeset let nazaj.«