616. štev.
V Ljubljani, sreda dne 10. septembra 1913.
Posamezna številka 6
vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ir praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom R 150; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
«:	Telefon	številka	118.	:::
NEODVISEN FOLITIČEN DNEVNIK.
Lete	s
Posamezna številka 6 vinarjev.
«	Uredništvo in upravniStvo:	;:I
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. NefraDkirana pšs«ia se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ep!/»s« ■e plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, palača in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem ogtainnju pore	pust. — Za odgovor je priložiti snaailto.	:::
«5	Telolon Številka 118.	n:
& splošnih razmerah v Srbiji.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad 24. 8. (6. 9.) 1913.
Skoraj dnevno se vračajo srbski bojevniki iz bojišč. Od vseli strani prihajajo in se potem zopet poraz-gubljajo po svojih domovjih. Ljudstvo jih radostno vsprejema. naste-ija jim pot s cvetjem, nastaja izpraševanje, pojavljajo se iznova spomini na prestane muke in napore, toda ob misli na bodočnost so ti spomini celo blažilni in tolažljivi.
Polakoma se vse oddaja svojemu rednemu žvljenju in kakor kolesje v uri bo splošnost opravljala svoje posle kot prej.
Najhujši bo seveda konec moratorija, ki se konča 29. oktobra po starem koledarju in tu bodo najob-Čutnejše posledice, toda tudi te bodo kompetentni činitelji skušali kar najbolje omejiti s tem, da se z državnimi sredstvi podpre kredit srbskega trgovstva.
Skoda na poljih bo veliko večja od_ elementarnih nezgod (povodnji, toča, neprestano deževje in slana), kot pa od posledic vojne. Vsekakor pa bo pridelek enak onim iz prejšnjih let.
Uprava novopridobljenih krajev ostaja v vojaških rokah in radi tega je poleg stalne vojne moči, ostal pod orožjem tudi prvi poziv reservistov, po potrebi pa sc bo pozivalo na šest-tedenske orožne vaje tudi ostale pozive.
Bolnišnice se izpraznjujejo in v notranjosti so že vse reservne bolnice prestale delovati, preostalo število ranjencev pa so namestili v stalne civilne in vojne bolnice.
Te dni se pričakuje prihod poslednjih demobiliziranih čet in tako bo ^zvišana bojna moč Srbije zopet znižana na normalno stanje.
Preostaja še določevanje novih državnih meja. katere so deloma že rešene. Ta akcija pa ne bo imela niti za javnost, niti za bodočnost prevelikega splošnega intertsa. ker je že vojska začrtala glavne poteze na zemljevidu balkanskega polotoka in s tem tudi odvzela akutnost in ostrino vprašanju.
Nasel.ievan.ie,
Radi naredbe, katero je izdala srbska vlada po zasedenju novih Kraiev, da je Vsaka kupna pogodba, dokler se ne izvrši aneksija in se ne sklene razveljavljenje ex lex stanja, neveljavna, je sploh prepovedano kupovati in prodajati nepremičnine v zavzetih krajih.
Poleg te^a ie treba rešiti pred vsem vprašanje razlastitve veleposestev in turških državnih nepremičnin, kakor tudi imetja onih. ki so za-
LISTEK
PAVRL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
-Od teli sto frankov mi ostane še vedno dovolj, da ti morem plačati čašico absinta.«
»Oh, absinta pa že ne. sai veš...« »No, pa si izbereš kaj druzega, stari slavec
.«
o.	,e	vrn’I	Florestan z
razcvetelim obrazom, ki je moral biti jako zgovoren, zakaj Oilberta fe prasala takoi:
»Ali imaš papirje? Rojstno listino ... in odlok rodbinskega sveta, ki te imenuje mojega varuha?«
»Vse imam. da.«
»Pokaži.«
Ah. ne! Florestan ni imel prav nobenega namena, pokazati ji rojstno listino, iz katere bi izvedela mnogo reči. za katere je bilo še toliko časa ...
»Ni več mogoče. Poslal sem vse skupaj Barbotu, ki je prevzel formalnosti.«
Ona je bila prepričana, da ne govori resnice. Spet se je začenjala skrivnost... skrivnost, ki je od tistih dob nikoli več ni poizkušala razjasniti ... ki pa se kljub temu ni utneknila iz njenih misli. In že nekoliko nervozno ie dejala:
pustili zavzeto ozemlje ter se niso v določenem roku povrnili na svoja domovja. kakor predpisuje že omenjena kraljeva naredba.
Vsled tega le še prezgodaj misliti za nakup nepremičnin v novo-osvobojenih srbskih pokrajinah.
Vsekakor je pa potrebno, da se stvori tozadevna organizacija v Ljubljani pod okriljem »Slovanskega kluba«, ki ima že seda} lepo število izseljencev.
Ker je sedaj radi kolere nevarno potovati v Macedonijo in v Staro Srbijo (pravilneje Novo Srbijo) in niso še dani vsi pogoji pridobiti si na licu mesta potrebnih informacij, je najbolje počakati še dlo konca zime in si potem ogledati »deželo bodočnosti«.
Moj predlog bi bil namreč ta, nai bi »Slov. klub« odposlal v primernem času na Balkan enega ali dva svoja člana, katera bi si vse to ogledala in se tudi — kot predstavi-telja društva ter zastopnika izseljencev — informirala na merodajnih mestih o vsemi potrebnem. Rezultat tega njunega potovanja naj bi potem objavili vsi slovenski listi ali pa bi se tozadevno poročiilo natisnilo v po^-sebni brošuri, katero bi se prodajalo interesentom.
Vspešno in vsestransko informiranje slovenske javnosti je tudi radi tega potrebno, ker si marsikdo predstavlja novoosvobojene kraje ali preveč v rožnatih bojah ali pa prepesi-mistično.
Gotovo je, da je resnica v sredi in le pridni in sposobni ljudje bodo našli v Srbiji to. kar si žele in kaT pričakujejo.
Tako. kakor povsod, ni niti v Srbiji blagostanja brez truda in znoja.
Veliko zanimanje za Srbijo je zelo razveseljivo dejstvo, -toda naši ljudje nimajo potrpljenja, kar je tudi razumljivo, ako se kdo za kako stvar odloči, ie bolje, da io izvrši takoj.
Želeti je le, da bi »Slov. klub« akcijo naseljevanja vzel za svojo in jo vodil v obče dobro in v korist slovenskih izseljencev. Za vspeh pa jamčijo osebe, ki stoje na čelu »Slov. kluba«.
K«r se pa tiče obrtnikov, moram poudariti, da v Srbiji manjka obrtnikov vseh strok, predvsem pa za — Skoplje in sploh za nove kraje. Prizren n. pr. s 30.000 prebivalci nima nikakega — najmanj pa snažnega — prenočišča. V Belgradu bi potrebovali dobrega kolarja in izdelovalca vozov, tudi krojači, kamnoseki in klobučarji imajo dovolj dela. samo za čevljarje Srbija ni. Tukaj je čevljarjev vse polno, ki znajo delati opanke in tudi drugo obutev, medtem ko naši ne znajo delati opank.
Toda za obrt je potreben kapital in tega naši ljudje nimajo ravno v izobilju. Začetek bo seveda težak, dokler se ne dobi odjemalcev, vendar
»Torej si mu poslal moj rojstni list?«
»Da,« ie odgovoril naglo, »tvoj rojstni list... in priložil sem tudi jerobsko pooblastilo na kolekova-nem papirju.«
»Saipo ti dve listini torej?«
»Bogme. da.«
»Potem moraš imeti še odlok rodbinskega sveta. Sicer pa — saj se razume, da ne zahtevajo tega v Konservatoriju.«
»Ali...«
»I. no, prav to bi rada videla.«
»Kakšna otročarija!«
»Zakaj mi ne maraš pokazati? Povej vsaj. zakaj!«
Premislil je sam pri sebi in zaključil. da je ta listina koncem koncev jako nedolžna, ker stoji v njej L v samo to. kar so bili videli in sli-sali sosedje, ki so mogli pričati o otroški vdanosti Marte Lemetrove do Florestana Roajaneta ...
»No. tu imaš.«
Segla je po odloku... in že ga je Čitala ... ah, ne izpuščale niti ene črke, niti besedice ...
Zdajci pa je prebledela kakor
prt.
»No. kaj pa ie že spet?« ie pra-šal on preplašen.
»Ah! Tukaj...« je zamrmrala
ona.
In Florestan je čital. sledeč njenemu trepetajočemu prstku:
»Vsled tega imenuje svet g. Florestana Roalaneta za varuha otroku zenskega spola, ki je bil predložen
kdor ima pogum, voljo in denar, se ne bo kesal.
Obrtnikom je težko svetovati in Je najbolje, da si svoje novo torišče prej temeljito ogledajo.
Tudi za delavce ie že precej dela. Ti lahko pridejo brez vseh ceremonij sem' in se jim bo gotovo posrečilo dobiti kmalu delo, ako imajo kako priporočilo, drugače je srbski delodajalec precej nezaupen. zlasti proti Avstrijcem, in jim bo težko najti zaslužka. Tesarji in kamnoseški delavci se sploh iščejo.
H koncu prihajam na najobčut-nejšo točko, namreč na pisarniške službe in tovarniške delavce.
Za te pa sploh ni sedaj nobene potrebe in istotako tudi za trgovske pomočnike.
Po Ooriškem bi se izplačalo napraviti med ženskim spolom primerno agitacijo proti izseljevanju deklet v Aleksandrijo, od koder se navadno vračajo moralno in telesno manj vredne in narodnostno indiferentne. Tukaj je za poštena dekleta dovolj služb in plača dobra. Pet poštenih slovenskih deklet bi lahko takoj spravil v dobre službe, ker sem bil v to naprošen od dotičnih družin.
Skratka, na vsak način je potrebno. da se otvori v Ljubljani informacijska pisarna, ker tega ne želi le ena ali dve osebi pač pa na stotine in v gotovem smislu je to krvava vsenarodna potreba in tudi na tem polju najdejo rodoljubni voditelji dovolj hvaležnega dela. Pisarniški stroški naj bi se pokrivali z vplačili interesentov.
Videant consules!	Mars.
Resolucije,
sprejete na slavnostnem zborovanju »Zaveze«.
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, zbrana na zborovanju svoje delegacije dne 6. septembra 1913 v »Mestnem domu« v Ljubljani.
I.
ponavlja staro zahtevo vsega organizovanega avstrijskega učiteljstva, ki meri na popolnitev, oziroma na izpremembo § 55. drž. šol. zakona v tem smislu: Minimalne plače, ki se ne smejo znižati v nobeni deželi, morajo biti tako odmerjene, da učitelji lahko vso svojo moč posvetijo svojemu poklicu in da tudi svoje rodovine lahko vzdržujejo po lokalnih razmerah. Kot take plače imajo veljati dohodki, ki gredo PO vsakočasno veljavnih določbah c. kr. državnim uradnikom:
II.
da bo deželam mogoča izvedba take regulacije učiteljskih pjačt 0Pq. zarja državo na njeno dolžnost, da neodložno izvede sanacijo deželnih financ v svrho regulacije učiteljskih
plač. oziroma določi v ta namen deželam prispevek iz državnih sredstev;
III.
poživlja vse merodajne činitelje
—	to je vse deželne odbore in deželne šolske svete onih kronovin, ki so združne v Zavezi — da se z vsemi sredstvi in z resno voljo poprimejo končno - veljavne rešitve učiteljskega materialnega vprašanja v smislu zahtev št. L;
IV.
posebno pa apeluje na vse deželne in državne poslance, da se z vsemi silami zavzamejo za izpolnitev učiteljskih zahtev, ki so z ozirom na sedanje socialne razmere neodložljive.
Podravje vstaja.
Maribor. 8. septembra.
S slepoto bi bil udarjen, kdor bi se zaklepal spoznanju. Skozi Podravje ie začel veti polahno nek vetrič. ki pa pričenja vedno močneje in vedno odporneje naraščati. Vsa znamenja pa kažejo tudi. da bo iz vsega tega kmalu nastal vihar, boj in žive in mrtve, boj dvoje elementov — narodnih — in končal ne bo prej. preden ne podleže v popolnem uničenju eden ali drugi . . .
Jasno bo vsakomur, kaj da umevamo med tema elementoma: je to boj Slovencev proti mnogo silnej-šem nemštvu, boj proti premoči, ki ima na svoji strani vse sile. ki pridejo pri čem takem v poštev: velikanski, globoko osnovani in silno razsežni nacijonalni agitačni aparat in premočni kapital. Res. da danes manjka Slovencem prvega kot drugega v zadostni meri, * Vendar, kot vse kaže, se bo tudi z manjšimi sredstvi. samo. če se bodo dovoli osre-dotočevali. dalo vse. ali pa vsaj zelo mnogo doseči. Sedaj, ko se že nekako nagiba leto svojemu koncu. Imamo nekak pregled čez vse. kar :fe bilo dosedaj storjenega. Jeli bilo zadosti ali premalo? Pustimo točen odgovor za enkrat na prvo kot na drugo v stran, priznajmo pa vsaj, da ie bilo — mnogo.
Prav posebno marljiva so bila v tem letu sokolska društva, ki so nam priredila celo vrsto lepo. da, krasno uspelih izletov v bližnjo okolico. Naj Jih imenujemo samo nekaj: Sv. Ana na Krembergu, Št. Janž na Dravskem polju, Selnica na Dravi in konečno še pride Ormož, koder je tudi minoJe praznike »Sokol« priredil svojo slavnost, ter 14. t. m. veselica »Sokola« v Ptuju. Že to samo pomeni precej, posebno še. če pomislimo, kolikšen je upliv »Sokola« na naše priprosto ljudstvo, a tudi na našo inteligenco. V večjem pa je bila v prvi vrsti velika C. M.' slavnost rdne 15. junija letos v Mariboru. Kar
dne 19. avgusta 1870 civilnemu uradniku v Bisjeri. z navedbo, da je rojen po gospodični Marti Lemetrovi od neznanega očeta ...«
»Kaj pomeni to?« je vprašala z le dva razločnim glasom.
Sklonil je glavo.
Njej pa so šinile solze iz oči:
»Torej si me nalagal... oh, to ie zlo ... to je zlo...«
Bože! Gledati, kako njegova mala plaka! .. In to zaradi njegove neprevidnosti ... po njegovi krivdi!... Ah. vsi sklepi so ga zapustili v tem trenotku:
»Dragica, rotim te. ne plakaj!«
»Lagal si mi! . • •«
»Eh. ubogo dete! . . . \\\ sem mogel drugače . . . Kje sem se ti upal povedati . . . Ah, zakaj si hotela po vsej sili videti ta Prekleti pa-Pjr . . . in zakaj ga Jaz nisem prečita! pozorneje . . .«
»Zato.« je dejala ona plakaje, »ker je moralo priti enkrat, danes ali iutri. In boljše je. da ie bilo prej...«
Povesila je glavo:
»Tak tisto, kar si mi bil pove: dal . , ,«
»Tisto je bilo res. draga moja • ■ . bilo je skoraj res . . . Samo... kajpak... treba bi bilo dodati: pregrešila se je, tvoja uboga.mati . . . storila je napako, zaradi katere je morala umreti. Oilberta . . .«
»Uboga mamica.« je zaihtela hčerka.
»Da. uboga in nesrečna. Morala bi se bila poročiti s tvojim očetom
... on pa je umrl, preden ie mogel izpolniti svojo obljubo. Ah, ti ne veš, ne moreš si misliti, koliko je pretrpela. Ah, Oilberta moja. ona ima do smrti pravico do tvoje ljubezni in do tvoiega spoštovanja, zakaj od tiste nesreče je živela samo še tebi. Ne zastavi mi vprašanja, ki ti gori na ustnicah, ne vprašuj me po imenu, ki ti ga ne bi povedal. So stvari, ki jih ne izveš nikoli — to sem prisegel tvoji materi . . . Toda to ti lahko prisežem ... da se ie kruto . . . strašno... pokorila za trenotek pozabe . . . Ah. Oilberta. spominjaj se, spominjaj se vedno: tvoja mati je morala umreti zaradi tega . . . Čuval se, dete moje . . . Čuvaj se dobro ...«
Oilberta pa se je vrgla v njegove razprostrte roke:
»Ne, očka . . . nikoli . . . nikoli ne pozabim tega! . . .«
XXII.
V	pevskem razredu.
Učenke razreda profesorja Obena so prišle druga za drugo v dvorano; profesorja še ni bilo.
Neukrotljivo klepetanje ie nastalo med vsemi ienii dekleti od petnajstih do dvajsetih let — nekatere so bile še skoraj otroci, druge pa že elegantne dame ... Ta je nosila še preprosto, ponošeno dekliško obleko, ona le gledala na svojo zunaniost že malo bolj, tretja je kazala vso nečimrnost prezgodaj samostojne
je imelo Podravje čutečega za narodno dobrobit, je ta dan prihitelo v Maribor, Na tako slavnost, kot jej bila ta C. M., prihiti vse: napredna kot klerikalno, dasi poslednje y manjšem številu kot prvo. A tu jfl zlasti ono. ki mu politični fematizentf ni zaslepil docela narodne ljubezni,
Če gremo po vrsti in po veličini zunanje pomembnosti, moramo na drugam mestu pravzaprav imeno-; vati narodno veselico v Frankovcil; pri Ormožu, ki je bila naravnost si-, jajen odgovor nemškemu izzivanju s takozvanim »Gautagom« nemčur< skih požarnih bratnb v Loperšicahj Kljub minimalni agitaciji se ie na oni dan zbralo v Frankovcih čez 200C Slovenčev. Bila ie to ena najsijajnejših manifestacij Podravja, mogočeli dokument, da se narod ob dolenjeni toku Drave v popolni meri zavedaj da je Slovenec gospodar Podravja, Za to slavnostjo pride Št. Janž nai Dravskem polju dne 24. avgusta* Tudi tamkaj raste narodna zavednost vedno boli in upati ie. da bo postal Št. Janž že v doglednem časti ena naših najzanesljivejših narodnih postojank, takorekoč klin v telesc Štajercijanstva. Čim ostanejo ohranjene dosedaj tamkaj delujoče moči, imam« najlepših upanj, da bo postai Št. Janž za vso svojo okolico ognjišče zopet vstajajočega narodnegj ponosa in narodne zavednosti.
Četrta velika manifestacija j« bil zlet mariborskega Sokola v Sel^ nico na Dravi, odnosno velika slavnost selniškega odseka mariborskega Sokola, S selniškim Sokolom postaja Selnica1 za Rušami ena naših glavnili postojank v Dravski dolini. Da bc narodna ideja v Dravski dolini našla vedno dovolj hrane, bo treba prihodnje leto misliti na večje programa-tično pohajanje v Dravsko dolino^ Naše Ruše se vrlo drže. a v Selnid moramo čim najbolj skrbeti za to» da se razširi in utrdi moč in vpliv Slovencev do popolnosti. Za Selnicc imamo enako prireditev v Ptuiuj peto v velikem obsegu v tem leti* v našem Podravju. Vse to pa ie seveda le nekak pregled. Dali smo ga zato. da spoznajo oni. ki že obupavajo. da je to njih ravnanje obsoja-! nja vredno. Dali pa smo tudi ta pregled zato. da vidijo ravno ti. kako velikega pomena so take prireditve in — kako krvavo potrebne da so nam. Letos smo Jih imeli v celerri Podraviu do sedaj petero, a dve še slede tekom tega meseca, imeli iili bomo torej v enem letu nekako se-; dem. Stopnjujmo Jih prihodnje lete vsaj na 20.
Da pa bodo vse te prireditve, ki naj služijo v probudo Podravja; imele tudi res zaželjeni uspeh, se morajo tudi v bodoče tako porazdeliti. da ne bo delala druga drugi na-potja, to se pravi odvajala tuje. daljne posetnike. Umestno bi torej bilo; da se iz vseh teh krajev zbero merodajni faktorji, odnosno, da se pi-
mlade ženske. Izkratka. razred je nudil jako pisano lice.
Razume se, da so obirale odsotne tovarišice. Posebno gorečnost v tem žlahtnem opravilu ie kazala skupina elegantneje oblečenih, ki so; stale nekoliko vstran in se niso menile mnogo za svoje ubožnejše tovarišice.
»Ali veste,« je menila neka črnolaska .»ali že veste, kaj je novega?«
»Ne. Povej!«
»Šarlota noče tekmovati v spevu, ki ji ga je določil gospod Oben.«
»Viš. prav ima ... ako ji pesem1 ni povšeči. počemu?«
»Mar le njej nagrade, ki bi jo bila dobila.«
»šarloti ni treba več tega.«
»Ona ima zdaj svoje rente . . .«
In majhna blondinka ie dejala i globokim prepričanjem:
»Ta ne bo mogla reči. da nf imela sreče! . . .«
»Eh. pa res.« je vzkliknila rdečelaska. ki je med govorjenjem raz-b;Va po klavirju, »nje! pa že nisem1 nevoščljiva.«
»Zakaj' ne? . . .«
»Zato. ker ne gre samo za nienei rente, marveč tudi ... za bančnega! slugo. ki ji nosi denar.«
»No? . . .«
»Njen bančni sluga mi ne bi bij povšeči . . . meni že ne. Tako i?. pa nič drugače.«
(Dalle.)
sni eno — dogovore do možnosti o takih prireditvah, ki imajo namen ljudske probuje.
Da ne mislimo, da je samo s slavnostmi in veselicami storjeno vse. ie pač umljivo. Zapričeti pač Uidi treba povsod s čim najodločnej-šim političnim delom. Narod bo kmalu videl, kje so njegovi buditelji, s tem pa bo zopet storjen en korak dalje . . .	—a.
Šfafersko.
Štajerskim Slovencem! Zadnji ..evi pomenijo za nas štajerske Slovence zopet dneve — zatiranja. »Dan« ie prinesel zapovrstno iz vseh delov krasne naše zelene domovine članek za člankom. Ker si je nadel od prvega dne sem nalogo, braniti naše narodne svetinje v prvi vrsti, je zadel na mestih, ki bi morali biti nepristranski, na naihujšl odpor In — sistematično zatiranje. Zakaj? Ker smatrajo ti. za iavnl mir in red postavljeni gospodje, kot prvo svojo uradno dolžnost, varovati Nemce oziroma nemčurie, zatirati pa dosledno naš glas, klicujoč po državljanski svobodi, enakopravnosti in — Pravičnosti! Zatreti pa hočeio gotovi krogi vsak glas. ki se nam zvije iz izmučene in do skrajnosti tepene duše. S tem, da nas neprestano kon-fisclrajo. nas hočejo s pomočjo nastale škode — ubiti. »Dan« pa se ni nikdar ustrašil, pokazati jasno in odkrito čelo. temveč se vedno potegnil za pravice vsakogar in gotovo že v ogromni meri za Vas. štajerski Slovenci! Vaša dolžnost je torej. da na-nnete v razširitev vse svoje sile. V častno dolžnost našim prijateljem, naročnikom in dopisnikom naj bode, da nam vsakdo pripomore do novih naročnikov. Nihče nai se ne straši dela in truda! Vsak naj vporabl vsako priliko v razširjenje in krepko mu bo stal ob strani ob vsaki priliki »Dan«. Resni časi, časi naporov, časi hudih narodnih bojev se nam bližajo z velikimi, brziml koraki. »Dan« jim bo spremljevalec. »Dan« Vas bo informiraj in »Dan« bo prinašal Vaše zelje... Vi pa, sorojaki, morate skrbeti. da se bo »Dan« razširil v zadnjo gorsko vas, v zadnjo selce, v zadnjo borno domovie priprostega delavca! Zbirajte se krog »Dneva« in združeni z njim poidemo pogumno v boj za naš narodni obstanek. v boj za oodedovano last naših dedov in pradedov in pokazal] bodemo, da nismo rod robov-sužniev, marveč rod: »Ponosen in krepak!«	—a.
Selnica n. Dravi. (Renegatsko delo.) Kot znano Je bila v nedeljo dne
7.	t. m. v Selnici velika sokolska slavnost. Priprave za to slavnost so se vršile že tedne poprej in prireditelji se niso vstrašili trudov in naporov. kakor tudi ne velikih denarnih žrtev. Vse to je seveda silno jezilo naše nemčurčke in začeli so z vsemi silami delovati na to. da slavnost še v zadnjem trenotku preprečijo. Ker jim anonimna vloga na mariborsko okrajno glavarstvo ni obrodila zaželenega sadu. so še v zadnjem hipu naščuvali troje županov — seveda same trde nemške grče - da so šli v Maribor k tamošnjemu okr. glavarin proti slavnosti protestirati. Sprejel jih ie tamkai namestniškj tajnik baron Neugebauer. kateremu so predložili svoj protest. Kako se je gospod začudil, ko so mu začeli razlagati svoje >,nemške« bojazni, ne vemo. Vemo pa. da jim je moral g. baron šele razložiti, da Slovenci odnosno Sokoli niso nikaka zverjad in poslal jih je zopet lepo domu. Za to nemškonacionalno blamažo, se imajo seveda zahvaliti znani nemški kolo-
vodje sami sebi. Priznati pa moramo korektnost namestn. tajnika g. barona Neugebauerja. ki začasno nadomešča okrajnega glavarja g pl
Weissa.
o ,S<rK'ic*a, n* Dravi- (Strah pred Sokoli.) Nemškonacionalno hujskanje 111 podpihovanje, je manjrazsodne prebivalce seveda docela zbegalo, bilkah so Sokole in posetnike Slovence te slavnosti v Selnici kot čisto navadne — razbojnike. Menda zato, ker so merili milieu Sokolov po oneiii. nemške sodrge z dne 31. avgusta v Razvanjih. ki je od Robičevega pogreba se vračajoče »Orle« bi ez povoda napadla. Dosegli pa so ti hujskači vsaj toliko, da so bile
Selnice zasedene od orožnikov _________
seveda popolnoma po nepotrebnem, kar so ljudje potem sami priznavali Čudno je bilo potem gledati, kako se orožniki. Slovenci izletniki in »Sokoli« mirno in v najlepši slogi vračali domu.
Maribor. (Nemška izzivanja) Ko so se minolo nedeljo vračali Sokoli m slovenski izletniki iz Selnice n. Dravi v Maribor, sta jih celo pot spremljala dva nemška izzivača. ki sta po vsej sili hotela privesti do konfliktov. Žela ta seveda samo zasmeh. Nista pa ta dva pobiča mirovala tudi ne v Mariboru, koder sta hotela naščuvati policijo na Sokole odnosno Slovence. Policija pa se je tokrat vedla še dokaj dostojno. Le eno se nam je zdelo čudno. Sokolom se je ukazalo, da morajo posamič domu, mu, trpela pa je mestna policija da se je zbralo pred kolodvorom kakih 8 do 10 fakinčkov, ki so hoteli izzivati mirne Slovence. Dvoje pa se nam tu zdi čudno v obnašanju naših Sokolov: prvič, da niso kar na peronu glavnega kolodvora zahtevali legitimacije onih izzivačev in drugič, da niso zahtevali od policije, da bi nagnala tudi one smrkavce pred kolodvorom in na peronu.
Maribor. (čudno nastopanje naše policije.) Ko so se 7. t m. ob polnoči vračali naši »Sokoli«, je zahtevala naša mestna policija, da so se morali posamezno odpravljati v mesto, dasi je bilo policiji kiobro znano, da čaka pred kolodvorom tolpica podivjane mladeži z namenom, izzivati mirne Slovence. Zakaj tako ravnanje? Zakaj ni razgnala nemško mladež in zapodila jo domu. kar bi bilo edino pravilno?
Maribor. (Odpor proti »Marbur-ger Zeitung«.) Listič mariborskih in ostalih spodnještajerskih renegatov »Marburgerica« je pričela v zadnjih Časih divjati kot kak šmok Tako daleč gre ton tega lističa, da imenuje čisto priproste. tolovajske napade na mirne Slovence (Radvanje) viteško ravnanje in napadalce vrle »Kempen«. Je to dokument res pristnega »Raubritterstva«. ki je pričel v Nemcih, zlasti naših, znova razsajati. 2e pri kravalih ob otvoritvi novega državnega mostu ie hujskanje tega lističa izzvalo med dobro nemško družbo skrajen odpor. Takrat je bilo upati, da bo to rene-gate pri tej cunjici izmodrilo. Pa kaj se je zgodilo? Ton je postal le Še odurnejši, čisto — kot pri steklem psu. ko je potem pričel ta listič še javno odobravati tolovajstvo v Radvanju. pa ie zavladalo proti njemu velikansko ogorčenje. Kot zvemo iz dobro informiranih krogov, je vpeljana proti tej kugi. ki se naziva »Časnik«, protiagitacija. Nemci iz-previdevajo. da jim ie ta listič v največjo in skrajno sramoto. V gotovih krogih se pa pripravlja še vse kaj hujšega ... Za nas bi bilo dobro, da povsod pojasnjujemo liudem. zlasti mani razsodnim, to razpoloženje.
Celje. Nadporočnik Obervveser Je prišel okrog 10. ure zvečer v pon-deljek dne 8. t. m. v tukajšnjo vojašnico 87. pešpolka, ki se nahaja neposredno zraven Narodnega doma in je alarmiral vojaštvo, ki je mo-ralo nasaditi bajonete in razgnati občinstvo, ki se je zunaj nabralo vsled strahovitega vpitja nadporoč-nikovega »Wache. Wache allarmie-mieren« po mestu in vojašnici. Razume se, da so se ljudje zelo prestrašili. ko je prišlo vojaštvo z bajoneti nad nje. pa niso vedeli zakaj. Civi-listi so kmalu uvideli, da le nadpo-ročnik zblaznel in so komaj pregovorili vojaštvo, da ni rabilo sile Slišali so se tudi klici: »v Feldhof ž njim!« Razume se, da nadporočnik v svoji blaznosti ni dal povelja, da se vojaštvo vrne v vojašnico, vsled česar ie občinstvo poklicalo nekega stotnika, ki je potem napravil red. — Kakor se čuje. je ta nadporočnik tudi v času svoje službe v Pulju imel večkrat že podobne napade Čudimo se. da vojaške oblasti ne ukreneio potrebnih korakov, da se tako blazno alarmiranje po človeku o katerem ie že znano, da je podvržen takim napadom, na umesten način ne onemogoči.
Dnevni pregled.
Čast nemške vojne znanosti je »rešena«, udarci, ki so padali na turške grbe. niso boleli samo Turkov. temveč predvsem Nemce, oziroma Pruse, pri katerih so se Turki šolali. Poraz turškega orožja je bil v precejšni meri poraz nemške vojne znanosti, ki bi bila prišla po-pojnoma ob rešpekt, če bi je ne bili lešili — Grki, kateri se morajo za svojo zmago zahvaliti Nemcem, kakor je dejal Viljem ob priliki odlikovanja grškega kralja. Grški oficirji so se šolali v Berlinu — zato grška zmaga — pruska zmaga. Nemci so pa res z malim zadovoljni!
Sedaj bo vendar že konec ahasverovania turške ladje »Hami-dijc«. ki se ie hvala bogu po tolikem času nadlegovanja vrnila tja. kamor spada: v Carigrad. Pa je zopet eno žrelo manj. katerega se ie kitilo s prispevki naših davkoplačevalcev. Se Albanija mora priti tia kamor spada: v srbske roke. potem bo pa mir od strani vseh činiteljev. ki so vznemirjali vse. kar ima živce. Pro-chaska je v Karlovih varih; Palič .ie dobil kapelico. Skodra je bila poškodovana; Hamidiie ie doma; le Albanija še. pa bo.
Sultanove težave. Ko so Bolgari in Srbi osvojili Odr;n je bilo sultanu tako hudo, da ie pfakal in da ni nič jedel. (Kako ie bilo v haremu se ne ve.) Sedaj mu je. pa zopet odleglo. Tako ie pripovedoval odrinskemu muftiiu.
Nedeljska manifestacija Slovencev v Gorici ie v izvengoriških Slovencih vzbudila velikansko pažnio in odobravanje. V pondeljek je bil Dan na severni slovenski meji popolnoma razprodan, tako ie ljudstvo ob meji bilo željno zvedeti kaj podrobnejšega o tem. kako žive njegovi rojaki ob sinji Adriji.
Nemške sline se cede po Kranjskem. Zadnie čase so Nemci naredili tudi načrt za Kranjsko. Na skupščini C. M. Družbe smo slišali, da nameravalo ustanoviti tudi nemško šolo za nemško manjšino v Novem mestu. Posebno računajo na to. da bo z n 6-vo železnico prišlo v Novo mesto zopet mnogo nemških uradnikov, ki bodo seveda rabili Solo za svoje otroke. Enako pravijo Nemci, da bo
MARIJA GORČEVA:
Dvoje življenj.
(Konec.)
Tujec: čemu?! Predvsem moram obračunati z njim in potem bom govoril z varni.
On: Z manoi nimaš ničesar obračunati. Nič mi nisi dal. nič mi ne boš jemal!
Turec (mirno):	Ali	obračunal
boni namesto gdč. Nade. Ona sama ne bi. Ali eden mora za ukradeno srečo kaznovati, ker še ne boš k ral naprej.
Nada: Nekaj te prosim, jaz ne morem in^ nočem poslušati.
OKI Ti’ Jirez njenega pri-volienla.
f’ ’**ka:	Le	vračajte	mu njeno
trplifnie s trpljenjem!
On: Tožnika ni, Nada, mar tožiš?
Nada: Ne morem.
Tu.fec: Tožilo te tvoja dela.
On: A ne pri tebi.
Tujec: Kdor se naredi sodnika, •isti ho sodil.
On: Ali vprašanie je. če se bom Ja! soditi.
Tulec: Gdč. Nada, vi stojite se-iai nad njim in med menoi. Izbirajte!
Narta: Ne morem.
Njutka: Ali ojunači se, Nada!
treba nemško šolo treba zidati v Krškem ali Vidmu, ker je tam tudi par Nemcev (kakor da bomo na Kranj-s, ,.nl fa vsakega Nemca posebe zidali solo.) Iz tega se vidi. kako mislijo Nemci o nas in kaj nameravajo K poročilu o skupščini C. M. Družbe moramo omeniti, da so se nekateri prijatelji Družbe spomnili zborovanja z darovi. Tako je poslala: Zenska podružnica v Trstu 200 K prof. R. Perušek 20 K. svet. Višnikar
4	K. Dva gospoda, ki sta želela biti neimenovana, sta plačala obr. kamen. VeseMca. ki se je vršila, je prinesla »Družbi lep dar v njeno blagajno.
Skupno delo slovanskega učiteljstva. Ob priliki slavnostnega zborovanja »Zaveze iugoslov. učit. društev«. se je vršila tudi seja zastopnikov »Zveze« slov. čiteljstva v Avstriji in zastopnikov srbskega učiteljskega »Udruženja« v Belgradu. Govorilo se ie o izdajanju skupne slovanske pedagoške revije in velike slovanske pedagoške knjižnice v Belgradu. Naredil se ie načrt za leto 1914.
Iz Laškega trga. Komai se je tu-kajsni pek F. Fretze — po božji volji veliki German — usidral v tukajšnjem trgu. že je začela krožiti govorica, da nam hoče zopet hrbet pokazati. Vse ga jezi, družinske razmere, visoka politika, povrh tega so se mu še začeli mlinarji kujati. Kaj bo. kai bo! Siidmarka uvideva, da njen propagator ima prokleto smolo in mu noče več — »borgati«. —
J boga para! Novi, nemški brivec mu preveč pije in kadi. Strank ie malo. a še ti baje slabo plačajo. Fretze ga tolaži, da bodo tudi celjski in drugi Tevtoburgi z rogovi, začeli prihajati v njegovo brivnico — vsaj spočetka. Da ie pa blamaža neizogibna, je že. ne samo F. Fretzu. temveč tudi Reitmaijcrju. Sterztreiberju. Pepeku in Windischu znano. — Uboga Germanija!
Iz Laškega trga. Vsled zelo nizke živinske cene. pri kateri pa naši mesarii — po njih zatrdilu, zmiraj »gor plačajo«, se naši živinorejci po-prašujejo, kam bo to prišlo, ker cena zmiraj pada, a davki pa rastejo. Nekateri so sedai do spoznanja prišli, da so ob času državnozborskih volitvah od g. Benkoviča in nekega Že-bota, kateri ie za njim slinil — bili nafarbani. Obljubljalo se je takrat kmetom, vovčenje živine, o čemur v našem okraiu še do danes nikdo nič slutil ni. Seveda, zamorec, dolžnost si storil, e. Benkoviča volil, sedaj pa znaš odstopiti, živino pa prodajaj komur hočeš in po kaki ceni moreš! Pa tudi v Laškem trgu samem. kamor sem danes C. 9. po opravkih dospel, so razmere kai žalostne. Praviio.se mi je. da Vor-schuBkassa kakor nemški brivec vkljub Siidniarkini podpori — hem-Pata. Soproga bodočega župana F. rretzeta ie baje ušla. Gospod Win-disch predestenirani obč. svetnik se pa po prleško »prdiiša«. da on noče biti pri županu F. Fretzetu za obč. svetnika. Položaj torej obupen: g. Benkovič. Žebot in Siidmarka na krmilo!
Zagorje ob Savi. Poročil se ie v torek dne 9. t. m. gospod Alojzii Ko-lenec. učitelj, z gospico Marto Intihar v trnovski cerkvi v Ljubljani. Bilo srečno!
Iz Žalca. Velika sokolska slavnost. ki se vrši povodom desetletnice »Sokola« v Žalcu dne 14. septembra 1913 bo kar se tiče zabavnega in telovadnega sporeda, ena Pivih narodnih prireditev na Južnem Štajerskem. Opozarjamo že sedaj vse odlične kroge in narodne korpo-
racije. kakor tudi bratska društva nd to slavlje. Priprava in slavnostni prostor z obširnim telovadiščem na vrtu gospoda Frana Robleka govord za to. da bo občinstvo v vsakem oziru zadovoljno. Opozarjamo na ugodno železniško in avtomobilsko zvezo in ker se oteta velikanski udeležba, bo skrbljeno tudi za poseben vlak. ki bode odhajal iz Žalca Po noči. Kakor se sliši, se bo slavnostnega sprevoda po trgu udeležila narodna konjenica iz cele Savinske doline. Veselični odbor si bo posebno prizadeval, da bo postrežba v vsakem oziru solidna. Vzpored se< objavi prihodnjič.
Tel. društvo »Sokol« na Gradišču priredi v nedeljo svoj prvi telovadni nastop v prostorih Fr. Perica na Gradišču t. i. 20 minut od prvaške žel. postaje. Vspored: 1. Proste vaje elanov. 2. Proste vaje Članic. 3. Proste vaje naraščaja. 4. Telovadba na orodni, o. Skupine. Po telovadbi veselica. ples petie. Začetek ob 3. uri Itfra sokolska godba iz Prvačine. Ob eneni cvetlični dan v korist Sokolu.
črv dela škodo. Kakor se poroča iz Kranja, dela črv veliko škodo na poljih občin Predoslje. Naklo in Sv. Križ. kakor tudi po drugi kranjski okolici. Posebno krompirju je napravi! črv znatno škodo.
Nesreča. Dvanajstletni gostilničarjev sin Ignacij Perdacher iz Dobrave pri Radovljici ie imel opravka z acetilinom. Deček je imel pri tem gorečo svečo, s katero ie prišel pre-blizo karbida, ki je eksplodiral. Fant ie zadobil znatne opekline po obrazu.
Vlom »n tatvina. Koncem preteklega meseca se je splazil neznan tat v spalnico blagainičarke Frančiške Frankel iz Želeč in ie ukradel iz zaklenjenega potovalnega koša zlato damsko uro z zlato verižico, zlato, precej debelo zapestnico, nato zele-, no ročno torbico, kjer se je nahajala majhna denarnica s 70 K in popolna brivska garnitura. Skupna škoda znaša 306 K.
Aretacija sumljivega poljskega tatu. Pretekli petek je neki pasant opozoril nekega orožnika na sumljivega moža. ki je imel opravka na njivi z neko deklico v bližini erarič-tiega_ skladišča za smodnik pri Ljubljani. Ko ie mož zagledal orožnika, ie pustil dekleta z ukradenimi stvarmi in jo ie pobrisal proti artiljerijski vojašnici z vrečo ukradene čebule. Tam ie izginil v neko gostilno. Orožnik Pa za njim. Tujec, ki ni imel ni-kakih dokumentov pri sebi. se imenuje Ivan Vidmar iz Šenčurja pri Kranju. Vidmar ie povedal orožniku, da ie zaposlen pri delu v ljubijaničini strugi in da ie čebulo kupil. Ko ga ie orožnik vprašal, kje jo je kupil, se je Vidmar zmedel in ni znal odgovoriti. Orožnik ga ie zato aretiral in izročil okrajnemu sodišču.
Nepravi policijski komisar. Pred kratkim sta prišla dva mlada fanta na pod neke posestnice v Dravljah z ročno električno svetiljko. Na podu so spah romarji. Romarji so bili vsi prestrašeni in so vprašali fanta, kal iščeta, na kar jim je eden izmed njiiu odgovoril: »Jaz sem policijski komisar in moram vedeti, kaki ljudje tu spijo. Lastnici onega poda pa policijski komisar ni prav nič ugajal in je poklicala stražnika. Ko sta fanta zapazila stražnika, je prvi pobegnil urnih krač. dočim ie stražnik »policijskega komisarja« aretiral.
Posestvo pogorelo. Pretekli torek med prvo in drugo uro ponoči je pogorelo posestvo Globelo v leskov-ški fari. ki je bilo nekdaj last grofa Ervina Auersperga. Od tega je kupi' posestvo domačin Ileršič. Zgorela so tudi vsa gospodarska poslopja in
On (se približa k Nadi — mehko): Nada spomni se na nekdanje dni. prežite v sreči in preživem veselju.
Tujec: Ha. prav je zadel.
Njutka: Spomni se na trpljenje po onih dneh. spomni kam te je gnalo.
Nada: Vse stoji pred menoi, kakor da se je zgodilo včeraj. Samo povejte mi. kaj hočete od mene vi
vsi?
On (mehko, toplo): Vrni se k meni, daj m i spet tvoje solnce. tvojo dušo.
Njutka: Nada. nikdar!
Tujec (slovesno): Ne dam vam nič. gospodična; ne ponujam nič. ali jaz sem tukaj!
Nada; Kaj hočem narediti, Njutka?
On: Pobegnila si proč od mene. Povej, zakaj?
Nada: Zaradi ljubezni.
On: Živela si v svetu, v slavi, ponujali so ti ljubezen, srečo, bogastvo. razkošje. Zavrgla si. Zakaj?
Nada: Ljubila sem umetnost.
On: Samo?
Nada (molči).
On: Samo?
Nada (tiho): — Ne —
On: Odklonila si vse. Vrnila si se nazal v sreči, slavi, mar ne radi —
Njutka; Molčite! ni res.
dva
On: Sama naj govori!
Njutka:	Preden	sta	prišla	vi-
Tujec: Pustite Takrat ga
še ni bilo. Morda ie samo prevara.
Nada (čez nekaj časa odločno): Sla sem v svet, ker sem se bojevala proti novi ljubezni, ki s(T je hotela ukrasti v mojo dušo. V svetu sem iskala pozabljenja vsemu temu življenju in hotela sem živeti novo. lepoti. umetnosti. Ali ni se dalo. Privabilo me je nazaj, sladka melodija mc je spomnila sreče mladosti, ljubezni; pozabljenia ni bilo. ni bilo.
Njutka: Je li res preje govorila, da bi se prevarila? Je H res lagala sama sebi?
Nada: Iskala sem tujca, tujega Človeka; ki še nikdar ni bil v mojem življenju. Našla sem ga doma, pa sem morala zbežati, ker sta bila skupaj z onim, ki mi le bil včasih vse. Iskala sem ga v življenju, pa ga ni bilo. Prišla sem domov; na kolodvoru sta bila oba — in zakričala mi je 'duša v divji bolesti, in nisem vedela ne kam. ne kod.
Njutka (začudeno): Oba?
Nada: Oba.
Tujec: Oba ne moreva ostati. Jaz ali ti?
On: Jaz ali ti?
Njutka: Njega ali tujca?
Nada:	Ne	morem se odločiti,
ne morem. Že prvikrat nisem ve-
dela. kaj bi naredila. Želela sem si takrat, da bi me kdo porinil na to ali na ono stran in tam bi ostala. Želela sern si. da bi vmešal kdo roke v moje življenje; prvikrat nisem bila zmožna sama odločevati.
Njutka:	In	potem si zagrabila
krepko in odločno vesla in veslala med obema, neodločno tja v kipenje in valovenje življenja.
Tujec: In zato je še danes med nama.
Njutka; Ali zdaj končaj! Preblizu ste si skupaj, da bi jima mogla uiti zopet. Oči v oči si gledate, povejte si še. in poglejte si še dušo v dušo.
Nada:	Kakor	se	takrat nisem
mogla odločiti, se i danes ne morem. Zdi se mi. da če bi odšla s tujcem, bi mi vedno bil v spominu on. morda ■ »i celo manjka! v mojem življenju.
Njutka: To je trpljenja sTecT. Ne udaj se mu!
Nada: Ali kakor hitro bi zagrabila njega za roko. bi srečavala na vseh potih tujca, gledal bi me. tako globoko, kakor me je vedno, tako, kakor zre naše jezero — kakor jezero so njegove oči.
On: Potem se mora eden odstraniti!
Njutka: Ali kuo?
Nada (proseče, vendar neod ločno): Ostanita oba!
On: Žrebajva!
Tujec: Ne!
On: Dvobojujva se.
Tujec: Ne!
On: Alf kaj hočeš vendar?
Tujec: Ti ste moraš umakniti!
On: S katero pravico zapoveduješ?
Tujec: S kakršno sem te preje tožil.
On: Nesramnost!
Tujec: — Kazen. —
On: Ti me ne boš kaznoval, ti!
Tujec: Ne jaz, življenje.
Nada: Kakor, da me ni s-----------
Tujec: Umri!
Nada: Ne! Ne. Smrt ne izbriše spomina, še hujše ga začrta, še določnejše, še strašnejše. bi ga videla. Bil bi kakor demon, zasledoval bi me kakor demon.
Njutka: A kaj hočeš storiti? V razdvojenosti ne moreš živeti.
Tulec: Jaz sem tu. ali Čez minuto me že lahko ni. Šel bom kakor sem prišel.
Nada: A spomin bo ostal.
On (mehko Nadi): Spomni se nazaj, draga, bodi mtoja. (Objame le okoli pasa. Nada se brez vsake moči nasloni nanj.) Moja sl. Nada. duša — solnce (jo poljubi).
Tujec (pri vratih stoječ): Imel sem moč. Se lo imam. n!i nočem Jo izrabljati. Sama nisi imela nikdar moči — slaba si — ženska!
krma. Živino so še pravočasno rešili. Skoda je velika, vendar je popolnoma krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar, se še ne ve. Nekateri trdijo, da je udarila strela v poslopje in ga zažgala, kar pa ie skoro neverjetno. ker ie ono noč le parkrat zagrmelo in to še veliko prej nego ie začelo goreti. Drugi liudje pa pravijo, da so najbrže zažgali cigani, katerih je sedaj vse polno v tamošnii okolici.
Nezgode pri vojaških vajah na Koroškem. Iz Celovca se poroča, da so bile letošnje vojaške vaje zelo naporne. Kakor pri vsakih večjih vajah se ie tudi to pot pripetilo več nesreč. Dva vojaka bosanskega polka št. 2 pogrešajo od 23. avgusta in sodijo, da sta se v pečinah ponesrečila. Nek enoletni prostovoljec je bil ranjen na desnem očesu. Trčil je v njega nek vojak-kolesar in ga ranil s puško. Ranienec je na graški kliniki. Nekega kmeta, ki je vozil vojaško prtljago, je med potjo nek vojaški konj udaril v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. Nek računski podčastnik, ki ie pri korakanju padel, si je ranil levo nogo. Manevri so se končali 30. avgusta z zadnjimi vajami v okolišu Naborieta.
Roparski napad. Kakor se iz Dunaja poroča je dne 8. t. m. ponoči mesarski pomočnik Dončo Sibev, ki je šele pred kratkim prišel iz Bolgarskega, napadel macedonskega prodajalca slaščic Andiela Fodorjo z revolverjem in ga je hotel oropati. Sibev ie trikrat streljal, pa ni zadel. l'odor mu je ušel v sosednjo sobo, Sibev pa se je izročil policiji.
O	patriarhu Bogdanoviču. Doslej so ostale vse ekspedicije, ki so iskale srbskega patriarha Bogdanoviča. brez uspeha. Splošno je zdaj prepričanje, da je ponesrečil na brvi pri Bocksteiiu. V tistem kraju so našli stanjol. ki se rabi za zavijanje čokoladnih bonbonov, kakršne ie imel tudi v svoji sobi v hotelu. Najbrže je Ponesrečil v torek zvečer ali pa ponoči v sredo. V torek popoldne je bila brv še dobra; v sredo zjutraj pa jo ie videl delavec, ki je našel patriarhov klobuk, porušeno, iz česar sklepajo. da ie Bosrdanovič iz višave padel nanjo. Ljudle. ki poznajo krajevne razmere, mislijo, da ie padel v ga-štanisko Aho. ki je zelo deroča, in če ne n-^rjo trupla kmalu, ga najbrže sploh ne bo več na dan.
Žalosten konec pijanca. Pretekli petek popoldne si ie prerezal z britvijo vrat kmet Lovrenc Trupe iz be-Haške okolice. Trupe je bil hud alkoholik in ie pred časom pretepel svojo ženo tako. da je morala v bolnišnico. 'z strahu pred kaznijo ali pa iz stra-*ju. da pride pod kuratelo. je izvršil Trupe samomor.
Grozodejstva zblaznelega učitelja. Sestnajstkraten morilec Wag-ner o katerega groznem činu ie »Dan« že poročal je vse priznal. Mirno. brez kesanja, je opisal vse podrobnosti. Pravi, da ie hotel umoriti tudi svojega brata in njegovo družino. Zažgati ie hotel vso vas. in da ne bi mogli priti gasilci, je hotel prerezati vse telefonske zveze.
Železniška nesreča. Pri St. Amans-Soult na Francoskem je dne
8._ t. m. vlak. v katerem so se vozili viničarji, trčil v vojaški vlak. Tri osebe so ubite, mnogo pa ie ranjenih.
Film »Benečanske sanje«, pretresajoči socijalni igrokaz iz življe-n* ^ krasnejši o'd drame »Utrok Pariza«, se bode predvajal Od srede 17. t. m. in 6 dni v Kino-Idealu«. Predstave ob 3.. pol 5.. 6., pol 8. in 9. Strogo resna reklama podjetja »Ideal« jamči za sliko izvan-reclne lepote, ki ie primerna tudi za mladino.___________________________
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Ljtibl.aiia.
— Še enkrat: Barve dežele Kranjske. Leta 1836. (Glej »Novice« leta 1880. list 42. z dne 20. oktobra 1880 pod »Zgodovinske stvari« članek: Bandero dežele Kranjske« str. 337.) Kakor je navada, kadar nastopi nov cesar vladarstvo — se je pod cesarjem Ferdinandom I. vršila revizija grba avstrijskega, in pri tej reviziji je bil cesarski avstrijski veliki grb (kais. oesterr. grosser VVappen) heraldično popisan. Ta popis je bil razglašen z dekretom c. kr. dvorne kancelije 31. okt. pod št. 21.911 in 28.581. V tem popisu beremo z ozirom na grb dežele Kranjske to-le: »Hierauf folgt im silbernen Felde ein gekronter blauer Adler, auf der Brust einen in zvvei Reihen in rother und und Silberfarbe zehnmal geschach-teten Mond tragend (Herzogthum Krain).« — To ie po naše rečeno: *Potem sledi na srebrnem polju kronan orel modre barve, na prsih noseč luno v dveh vrstah z rudečo in srebrno barvo v desetero kup razdeljeno. (Vojvodina Kranjska.)« — Potem je jasno kot beli dan i'n avtentično dokazano, da so barve bandera dežele Kranjske: bela (srebrna), modra in rudeča, kajti .tako je bilo določeno o nastopu cesarja Ferdinanda.
—	In leta 1848., ob času resolucije v Avstriji ko v naši Ljubljani tedanja nemčurska peščica mirnim in zvestim Slovencem nasproti drugega učiniti ni mogla, nego to, da je trdila in kričala, da so barve kranjske zastave — panslavistične barve itd., je ministrstvo notranjih zadev samo rešilo prepir s tem, da je meseca septembra leta 1848 objavilo deželno bandero kranjsko z: belo - modro -rudečo barvo. Na Dunaju pa je v c. kr. zalogi šolskih knjig na svitlo prišel tablo, na katerem so v barvah razvidna bandera vseh dežel avstrijskih: ta tablo je pred malo leti c. kr.
i	naučno ministrstvo razposlalo šolam m tudi naše šole ljubljanske so ga prejele. In tu zopet vidimo Kranjsko deželo naslikano z belo - modro - rudečo barvo. Toliko v vednost in znanje ljubljanskim nemškonacionalnim pobalinom in kričačem, pa slovenskim nemškutarjem pri — deželnem odboru kranjskem!	§.
— Miha Moškerc, bivši »Slovenčev odgovorni urednik jo je že pri-mahal spet v Ljubljano. Ce se bo ljubljansko deželno sodišče vestno pobrigalo za tega tiča. in mu za porotno sezijo o pravem času dalo vročiti vabilo k obravnavi, je možic novembra meseca ne bo mogel popihati, tako da bo takrat Kamila Theimer klerikalnim tičem kakor so: dr. Šušteršič, dr. Krek in Moškerc lahko dala pred sodiščem zadoščenje.
— Katoliški sleparji in — napredne službe. Ljudje, ki so pri klerikalcih sleparili in goljufali in bili potem po več mesecev zaprti, se poznajo po tem, da so drzno glasni, dru-gač pa nategujejo ušesa na vse strani kakor lump, ki ima slabo vest. Par takih tičev je pri — napredni stranki kruh! Je sicer sramota za stranko to, ali fakt je! Pa tudi škoda! Tak - le falot bi ne smel biti v naših vrstah, zlasti pa ne v kakem uradu! V§e tajnosti izrabi in vse prenese! Ali v naši napredni javnosti je kratkovidnost in brezbrižnost ena prvjjj čednosti! Kdaj dobi. vprašamo, pošten naprednjak pri klerikalcih kako službo? Tudi za hlapca ne! Dajte službe po-.štenlm ljudem, ki za napredno stvar In stranko res delajo, ki pa prosjačijo m čakajo že mesece in mesece vkljub obljubam nanje zastonj! Poglejte klerikalni deželni odbor, kako skrbi za svoje najvišje kot najnižje; napredni občinski svet, kje si!
— Časten večer. V soboto zvečer je priredilo telovadno društvo »Sokol« v Šiški časten večer odliko-
vanim bratom telovadcem na I. vseslovanskem zletu Sokolstva v Pragi.
V	gostilniških prostorih »pri Anč-niku« je bilo zbrano veliko število članstva, ki je z zadovoljstvom in navdušenjem pričakovalo, da počasti vrle svoje brate kar najprisrčneje. Navzoč je bil tudi častni član društva brat Drenik starejši. Brat Cimerman. podstarosta tel. dr. Sokol v Šiški, je pozdravil navzoče člane in v daljšem nagovoru slavil šišensko vrsto telovadcev, ki si je znala z neumorno požrtvovalnostjo pridobiti tako lepe uspehe. Tisoč in tisoč Sokolov - telovadcev je tekmovalo dne
1.	julija 1912 v zlati Pragi, a med njimi so bili tudi bratje iz Šiške, pet po številu. In če pomislimo, da je bil vsak posamezen izmed petorice odlikovan s častno diplomo, tedaj smo lahko ponosni na to in je to dokaz, da društvo stremi za smotrom: krepiti telo in blažiti dušo. Bratje Čehi poznajo sedaj tudi predmestje Ljubljane — t. j. za Sokolstvo vedno vneto Šiško. Obenem z današnjim slavljeni je spojen tudi poslovilni večer vrlega brata učitelja Kovača. Vsi navzoči veste, je dejal govornik, da je bil brat Kovač navdušen Sokol, in kar je glavno neumorni delavec na polju vzgoje naše mladine. Postal je žrtev razmer, ker ni bil po volji ne-katernikom. Dobil je sedaj boljše mesto, na katerem mu želimo obilo sreče in blagostanja. Žiyel! — Nato je brat podstarosta prečital imena odlikovancev, ki so si stekli zasluge v Pragi, in ki so sledeči bratje: Anton Okoren, Josip Vidic, Albin Vodišek, Venceslav Smolnikar in Maks Vodišek. Navdušeni Na zdar klici so za-orili po sobi in vse je hitelo častitat slavljencu br. Vidicu, ki je bil edini navzoč, medtem, ko so drugi bratje odlikovanci razkropljeni po širnem svetu. Nato se je oglasil k besedi častni član brat Drenik star., ki je v širšem govoru spominjal navzoče na veliko čast, ki so jo dosegli bratje telovadci šišenskega Sokola v zlati Pragi. Za trud. ki so ga imeli, so postali odličnjaki, priznani po merodajnih faktorjih. Brat načelnik Kralj je Mverjen. da je pripomogel odlikovancem do uspeha tedanji vodja telovadbe br. Drenik ml., ki je z neumornim požrtvovanjem poučeval brate telovadce. Zaradi tega je naprosil brat Kralj častnega člana brata Drenik star., — očeta br. Drenika ml. — naj mu leta sporoči najiskrenejšo zalivalo za njegov trud, ki ga je imel x času, ko ie bilo telovadno društvo Sokol v Šiški brez vodje telovadbe. Navdušeno pritrjevanje je sledilo, nakar je govoril brat dr. Režek o pomenu Sokolstva v splošnem. Poudarjal je, da ne bodimo Sokoli samo v kroju, temveč pokažimo se pri vsaki priliki, v ysakl družbi s sokolskim značajem, ki naj bo čist in neoma-deževan. Le to nam bo pridobilo še obilo Članstva in družina Sokolstva bo postala tako velika, da se bo lahko reklo: Kdor Slovan, ta Sokol. Častni član br. Drenik star. je nato razložil prvi razvoj sokolske misli na Slovenskem, pri katerem je tudi sam navdušeno deloval. Epizode, ki jih je navajal, deloma v humorističnem tonu. so zbudile med navzočimi splošno veselost. Končno je zaključil brat podstarosta Cimerman oficielni del slavnostnega večera, in se spominjal učiteljstva, ki slavj 25letnico Zave-zinega obstanka. Učiteljstvo je važen faktor za vzgojo sokolskega duha med mladino in z veseljem jih pozdravljamo. ker kličejo svojim tovarišem: Vsak napreden učitelj bodi Sokol. Omeniti moramo še. da je sl. tamburaški zbor šišenske čitalnice veliko pripomogel k temu, da se je izvršilo slavje tako lep0, da nam ostane še dolgo v spominu. Na zdar!
—	Klerikalna veselica Pri »Kamniti mizi« v Zg. SišKi te v nedeljo precej slabo izpadla. Udeležba pičla, ra-
Nada (zakriči): Ne, ne. ne odidi! S teboj v novo življenje, s teboj!
On: Nada, duša!
Tujec: Kliče te. njegova si!
Nada: Nikdar. Ono mora biti pozabljeno, hočem pozabiti poleg tebe.
,	Poleg mene boš vse po-
nnzabilc?—rei§niem živlieniu ^š vse
Nada (neodločno — proti tujcu1) •
S	teboj, ne z njim?
Tujec (mirno): Njegova si, Tam je tvoja magnetična sila.
Nada; Zakaj ravno tam?
Tujec: Tam je staro življenje, to te vleče, spomini te ne zapuste.
Nada: Pa če bi se hotela osvoboditi starega življenja in živeti HOVo?
Tujec: Ne moreš! Pustil šeni t£ takrat odjadrati v svet. Videti sem hotel, koliko moči imam do tebe; koliko jo ima on. sem vedel. Da bi ne bilo mene. zdavnaj bi bila že njegova. Ali moja duša se je zenačila njegovi in ti si odšla med nama.
Nada: Vrnila sem se.
Tujec: Da. Ali vrnil se je tudi pn. ker se je moral. Srečali smo se, ker smo se morali. Samo nekaj sem
se zmotil. Mislil sem. da boš močna, krepka, da boš uničila vse. kar je bilo. da te ne bo moril spomin. Ali življenje je drugačno. Še si na istem kakor si bila med nama in jaz grem. Staro življenje je razvito premočno v tebi. da bi mogla kdaj zaživeti popolnoma novo.
Nada: Za vedno?
Tujec: Za vedno.
On (ironično tujcu): Srečno pot!
Nada (pobita — nato tiho \pra-možno drugače?
Njutka: .je, je. Ti ljubiš tujca.
:Z , °n te samo spomin, prejšnjega življenja, brez spomina.
Nada: Ali tujec me hoče hrez prešniega življenja, brez spomina.
Tuiiec:	Ne jaz, temveč nova
sreča, novo življenje, zahteva to.
NOVO življenje se bo vodilo le po smrti. V tem pa smo navezani na spomine.
On: Saj sem jaz tudi življenje. Velik del tvojega življenja.
Nada; Ah. da bi ne bil. Zdaj trn’ greniš in onemogočaš bodočnost.
^n: Živel bom s teboj.
Nada; Kakor kes —
Tujec: V večnosti ?c bomo nanovo videli. Tum bo novo življenje
—	tam bo blažena sreča in popolna lepota.
Nada: Njutka! — šele tam. —
Tujec: Tudi tu. ali ne ža nas, ker si nismo znali poiskati sreče.
Nada: Saj sem io hotela, saj jo še hočem!
Tujec: Ne sedaj. —- z Bogom. Vidimo se —
Nada: Počakajta, Dala vama bom fpomin. (Steče n- Vit. utrga dve roži. izgine v ozadje, kakor bi hotela še trgati. Naenkrat kqk -šmnenje vode.)
Njutka: 7a Boga! Kaj je lo? (K jpzeru)
Tifjec (mirno): Novo življenje.
On: To je tvoie ejelo. Zdaj le vrsta na meni. da se maščujem,
Tujec: Ti si že zanjo mrtev, a Če mene »c””-tiš, me s tem le rodiš večno*:.
On (ironično, s posebnim ttsme-vom na obrazu): Živi!
Tujec (zasanjano. Ore na jezero).
On (gre na vrt. trga rože, potem izgine v ozadle proti jezeru).
Tujec (ostane sam. Oleda še vedno kakor prej).
Zastor počasi pada. Nad jezerom se
dviguje zlatordeča zarja.
zen par kutarjev samo kmečko ljudstvo. Ves aranžma je izgledal že, da imajo v rokah taki ljudje, kot smo jiih včeraj omenili. Pa tudi obnašanje društvenih zvezd je odgovarjalo popolnoma pravilom prosvete. Bili so sicer vsled našega dopisa nekoliko pobiti, to se pravi, dokler so bili trezni, se je še izhajalo z njimi, ko so prišli v oblast kralja alkohola, pa smo se čudili, kaj vse znajo te kapacitete. Videto se je, da sitnost g. tajnika preseda že vsem gospodičnam, tudi tistim v narodnih nošah. Vedno Ie sili in sili v žensko, kljub iemu, da nič ne opravi. Državna policija je sicer stražila. a bilo je več slučajev, ko bi lahko posegla vmes. G. gostilničar, častitamo vam, da imate take goste! Končni efekt veselice je bil, da so uničili precej alkohola, kajti vode so prav malo porabili, kljub temu. da je glavni propagator za vodo bil pričujoč in si je med svojimi ljudmi privoščil tudi lahko kapljico boljšega. Babnik, Presto, Puhar, Orehek so menda ljudje, ki mislijo, da jim ne bo prišel nikdo do živega. Počasi boste tudi vi razkrinkani. Našim narodnim naprednim damam in gospodičnam pa kličemo: ne dajte se vleči za nos! Cas plačila pride prej ali slej tudi za Vas.
—Brezobzirna strogost« »Gostilničarski Vestnik« piše: Ljubljanski gostilničarji se sedaj, odkar vlada v Ljubljani slavna državna policija, dan na dan pritožujejo nad nenavadno strogostjo, s katero se proti njim nastopa radi pevanja po gostilnah, spontanih plesov na godbo gramofona. prekoračenja policijske ure itd. Višek pa se je menda dosegel pred kratkim, ko je bil kaznovan neki ljubljanski kavarnar od državne policije z globo 25 K zato, ker so baje njegovi gostje v kavarni po 10. uri zvečer glasno govorili! Povzročitelj te afere ie bil trgovec nasproti kavarne, od katerega ne jemlje kavarnar več kave. Seveda se je kavarnar proti tej drakonični obsodbi pritožil in upamo, da bo druga instanca drugačnih nazorov glede kaljenja nočnega miru. Navajamo pa ta slučaj kot kričečo ilustracijo razmer, v katerih sedaj v Ljubljani živimo. Ako bo šlo tako naprej, se bo v Ljubljani y kratkem splošno prosilo: »Kuge. lakote, vojske in policije, reši nas. o Gospod!«
— Alojzijevišče popravljajo, pa šele sedaj po katoliškem shodu, mesto da bi ga bili popravili še poprej, da bi bilo za časa shoda lepo. Nekateri si to razlagajo s tem. da pred katoliškim shodom ni bilo denarja, na shodu so ga pa od udeležnikov dobili dovolj. Drugi si pa stvar razlagajo drugače, tako namreč, da so popravljanje nalašč odložili, ker so se bali. da bodo udeleženci katoliškega shoda vse pomazali in pokvarili. To poslednje je bolj verjetno, posebno z ozirom na dejstvo, da so se tudi v domobranski vojašnici morale izvršiti po katoliškem shodu razne poprave in snaženja slamnic in drugih reči, o čemur smo že poročali. L.
— Ponesrečen beg. V soboto popoldne si je neki prisilienec, ki je delal nekje na Bleivveisovi cesti, zahrepenel po svobodi in je zbežal v smeri proti nogometnemu igrališču. Tam mu je šinila v glavo pametna misel. Videl je obleke igralcev in je holel vzeti eno. dobro vedoč, da je za ubeglega prisiljenca najpotrebnejša reč obleka, ker v obleki prisiljenca ne bi mogel daleč bežati. Ali to je bila njegova nesreča, ker so igralci spoznali njegov namen, zagnali krik in piisiljenec je moral bežati dalje — v svoji obleki, za njim je pa tekel eden igralcev in ker znajo footbalisti dobro teči, je bil prisiljenec kmalu v rokah footbalista, ki ga je vrgel na tla in držal toliko časa, dokler ni prišla »roka pravice« v osebi paznika, ki je beg zapazil in se podal takoj za njim. »Prokleti nore, ali si neumen, da si hotel zbežati«, je rekel paznik prisi-ljencu in ga odvedel nazaj, v neprijazno prisilno delavnico, kjer mu vpišejo — pa ne v dobro! tudi to junaško dejanje in mož postane pozneje svoboden, kakor bi sicer postal. Človek ne sme slediti vedno glasu srca. temveč še bolj glasu razuma.
N.
— Umrla Je gospa Ana Wider, mati g. načelnika »Učit. Tiskarne« v starosti 85 let. Cenj. rodbini naše iskreno sožalje.
— V deželnem gledališču prirede bivši člani slovenskega gledališča v nedeljo, dne 14. t. m. ob osmih zvečer predstavo. Igrale se bodo tri enodejanke, in sicer tragedija iz ruskega življenja »Nihilistka«, zanimiva in zabavna groteska »Satanova maska« in Etbin Kristanova burka »Kdo je blazen«. Režijo vodi g. Milan Skrbinšek.
Zfl Slovenci
-	in	iroi
Danilo. Dotična društva,, katera so liri niemu izposodila enodejanske [gre: Miška i. dr., da jih dotična društva vrnejo; in zbirko slovenskih kupletov. kateri so last slovenskega gledališča.
.Jerebice ie hotel vtihotapiti. Kdo. pa bodete vprašali? Mogoče
kak lovski tat ali pa kak bolj reven, kmečki človek? Toda nobeden od teh' ne. Ampak bogati gospod baron! Ho-tel si ie prihraniti tistih borih par fickov, kar bi bil mogel od njih vžitnine plačati. Zato jih je vtaknil v žep iri hotel domu nesti. Ko ga potem paznik vljudno vpraša, ako ima mogoče kaj divjačine, ko se vrača z lova domu, je postal gosp. baron razburjen vsled tega. Bistro oko paznika pa takoj zapazi v njegovih žepih dve jerebici. Gospod baron je moral iti na mitnico in tam plačati vžitnimo. Ali je tudi plačal kazen, o tem zgodovina molči.
— Aretacija. Predvčerajšnjim opoldan je stražnik aretiral nekega moža v Gosposki ulici. Mož je bil vinski, ali s početka ie bil miren! Stražnik pa namesto da bi mu bil dal' strogo besedo ter mu ukazal da se naj kam zgubi spat Pa sili le v njega. Ma ga greste z mano! Mož akorav-no vinski, prosi z lepo. da naj ga pusti, ko vendar ni nič hudega naredil. Hotel je sam iti. Toda stražnik ga prime za roko in sili s seboj. Mož zakriči: »Ne stiskajte!« Ljudje se začno zbirati, nastane vpitje, kar traja' skozi Križevniško ulico, do stražnice. Mož bode mogoče kaznovan. Zaradi tega seveda, ker se ie stražniku zoperstavil! Človeku se pri tem tako vidi. kakor da bi stražniki, samo iz dolgega časa ljudi aretirali. Posebno pa take. ki so vinski, ali drugače mirni! Saj so tudi preišnii stražnik! vestno svoio službo opravljali. Ako pa je nekateri izmed njih naletel na pijanca. dal mu ie ostro besedo in do-tični se ie takoj zgubil. Za stražnika Pa menda tudi ni toliko častno, da bi se s vsakim pijancem prepiral. Posebno Pa še ob nedeljah in s takim, ki ne stori nič hudega ter je povsem miren. On ni kriv svojega pokvžaia. Krivi so samo tisti kateri mu dajo preveč pijače.
— Umrli so v Ljubljani: Fani Loos. zasebnica. 63 let. — Ferdinand Krmec, sin delavca v tobačni tovarni. 4 mesece. — Jožef Zajec, posest-nik-hiralec. 51 let. — Julij Kantz, bivši trgovec. 67 let. — Ana Wider, zasebnica. 84 let. — Santo Belo, sin voznega hlapca. 4 leta. — Anton Maček, bajtar. 62 let. — Alojzij Rozina, posestnikov sin. 21 let.
— Kinematograf »Ideal«. Spored od danes do petka 12. t. m. je sledeči: 1. Dubrovnik. (Potovalni film.) 2. Nepremišljena beseda. (Amerikanska humoreska.) 3. Žurnal Path6. 4. Razkrinkan. (Italijanski umetniški film. Drama v 3 dejanjih.) Pri vseh predstavah. 5. Komična novost. 6. Pompadur. (Učinkovita veseloigra v
2	dejanjih. Nordiskfilm. Samo zvečer.) V soboto do torka »Kdo je storilec?« (Senzacijonelni kriminalni roman v 3 dejanih.) Od srede 17. do pondeljka 22. septembra »Benečanske sanje.« (Senzacijska tragedija iz življenja častnikov.)
Trst.
Med znankami. Terezija Vergles. dekla, stanujoča v ulici della Fonde-ria št. 4 in Helena Cajh, stanujoča v ulici Madonnina, sta bili prijateljici. No, od sedaj naprej sta si samo znanki. Cajh si ie želela torbice, a ker ni imela denarja, je vzela torbico svoji prijateljici. Vergles pa je svojo prijateljico ovadila. Torbica je vredna pet kron.
Od veselja, da si je kupil novo obleko. Alojz Golob, težak, stanujoč v Skednju št. 418, si je nakupil v mestu novo črno obleko, čevlje, nogo-vice in klobuk. Za vse to je dal 140 K Golob je bil jako vesel, da bo imel novo obleko, zato si je med potoma večkrat ustavil v kakšni krčmi. E, kdo bi ne privoščil ubogemu delavcu malo vina. A Golob ga ni spil ravno malo. Blizo pokopališča ni mogel nič več naprej. Zlezel je na nek travnik, tam se je vlegel in zaspal. Zbudil se je šele zjutraj. Eh, kaka žalost! Zavoja, y katerem so bile kupljene reči. ni bilo več. Tatvino je naznanil policiji.
Čuden obliž! Jokol Česa, star 26 let, stanujoč v Zgornji Čarboli št. 435, se je prepiral s svojim tovarišem. Njegov tovariš pa je bil bolj vročekrven, zadal mu je z britvijo v roko 4 cm globoko rano. Ker ie Jakobu začela vreti kri iz rane, si je ta takoj pomagal. S konjskimi odpadki si je za silo zamašil rano, potem pa je šel k zdravniku. Tam so mu izčistili in obvezali rano in so mu povedali, da nikar naj ne mjsli, da bi imeli odpadki kako posebno zdravilno moč
»Živi mrtvec«. Na policijski ordinarija! je prišel neki mož star kakih 25 let, v črno obleko oblečen. Povedal je policijskemu uradniku. »Glejte, jaz sem mrtev.« »Kako mrtev?« se je Začudil uradnik: irifsm jč, d« opravka z norcem. rAli niste čilali v listih, da so dobili na Kasarnam trgu mrtvega nekega Egidija Godeasa, starega 36 let, iz Krmim«. No, Egiifij Godeas iz Krmina. star 36 let. sem jaz. —• Najžalostneiše je pa to. da do prej nisem še ničesar vedei.* —
»Morda pa se je pomoti! oni stražar — stvar se mora razjasniti.« — »Ja, ja, bi želel; sedaj se ne vem izdajati ne za živega, ne za mrtvega.« — Mož je pokazal tudi dokumente. Povedal je, da v Knnimi ni nobenega z imenom Cgidij Godeas. Mrliča pa so proglasili za še ne spoznanega.
Koles&rsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo 14. septembra t. 1. dirko za »Primorsko prvenstvo« prosto vsem slovenskim kolesarjem. — Vpisnina 5 K. — Vpisati se je čas do sobote zvečer do 8. ure.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
ANEKSIJA NOVIH DEŽEL.
Belgrad, 9. septembra. Iz srbskega uradnega vira: Po kraljevi proklamaciii datirani s 7. septembrom se proglasi aneksija novih dežel, za katere se določijo na naslednji način:
proti Bolgariji so določene meje na temelju bukareškega mira;
proti Grški so določene ineje med Srbijo in Grško na podlagi srb-sko-grškega sporazuma;
proti Albaniji so določene meje na temelju demarkacijske črte in sklepov londonske konference; te meje obstajajo tako dolgo, dokler mednarodna komisija ne določi končnih meja.
Meje med Črno Goro in Srbijo Ivori demarkacijska linija do končne odločitve.
Proti Bosni in Hercegovini ostanejo meje še kakor so bile.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 9. septembra. (Izvirno brzoi^vno poročilo »Dnevu«.) Drugi črnogorski delegat za določitev meje med Srbijo in Črno goro Natano-vič je danes zjutraj odpotoval na Cetinje. Pred njegovim odhodom so bili Izmenjani zadnji predlogi in proti-predloei glede meje, ali končna odločitev se ie preložjla na čas. ko se vrnejo ministri, posebno Pašič.
BOLGARI ORDO RAVNA 10 S SRBSKIMI V JETNIKI.
Belgrad. 9. septembra. Srbska vlada ie dvakrat protestirala proti temu, da se na Bolgarskem s srbskimi vjetnlkl, grdo postopa. Sili se jih k najtežjm delom in k zidavi cest, med tem, ko se z bolgarskimi vjet-nlki na Srbskem ze/o lepo ravna.
KOT ALBANCI BI TUDI BOLGARI RADI IZZVALI NOVE KONFLIKTE.
Belgrad. 9. septembra. Bolgarske čete neprestano prehajajo čez srbsko melo In ropajo pri srbskih kmetih živež in druge potrebščine. Na meji vsled tega prihaja vedno če-šče do bojev med Bolgari in srbskimi pastirji n mejnimi stražami. Srbska vlada ie vsled tega protestirala pri bolgarski vladi.
SRBIJA NE BO DOLGO POTRPEŽLJIVA.
Belgrad. 9. septembra. Vladin organ »Samouprava« pišoč o teh slučajih pravi: Bolgarija se na vse pretege prizadeva da pokaže svoje neomejeno sovraštvo proti Srbiji. To dejstvo se pa ne more spraviti v soglasje z deklamacijami bolgarske vlade o miroljubni politiki. Na ta način bo prav težko vzpostaviti dobre odnošaie. Toda potrebno je naglašati da Srbija na noben način ne misli trpeti anarhije na svoilh mejah. Kakor druge države, tud? ona hoče miru, hoče pa tudi vse ukreniti, da ?i ga zagotovi za dolgo vrsto let.
BOLGAPSKO-TURŠKA MIROVNA POGAJANJA.
Carigrad. 9 septembra. Včeraj so se začela bolgarsko-turška pogajanja. k! so trajala petčetrt ure. Zadostilo se le formalnostim. Niso se stavili še nikaki predlog. Sedaj se bodo vršile privatne konference.
IN VENDAR SO VDRLI TURKI NA GRŠKO OZEMLJE.
Carigrad, 9. septembra. Uradno se potrjuje, da ie oddelek redne turške kavaleriie in bašibuzukov prekoračil novo grško mejo in vdrl v nove grške krate. Baje se gre le za korake neodgovornih oficirjev.
STVAR MED KITAJSKO IN JAPONSKO POSTAJA RESNA.
Berlin. 9. septembra. Iz Pekinga se poroča, da sta priplule v Nanking 'Jve japonski križarki z enim torpednim čolnom pod poveljstvom admi-•ala; 200 japonskih mornarjev je pristalo. (V Nankingu so bili umorjeni nekateri Japonci, ob priliki, ko je vdrla v mesto vladna armnda. Japonska masa ie hotela takoj zado-
ščenja in je v to svrho izvršila tudi atentat na ministerijalnega ravnatelja za zunanje zadeve.)
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 29. avg. do 5. sept.
1 kg govej. mesa I. vrste 1 .	.	.	II. .
1 .	„	.	NI.,
1 , telečjega mesa . . . 1 . prašič], mesa (sveež.)
1 »	.	(prek)
1 , koštrunovega mesa
1 , masla.....................
1 , masla surovega . . . 1 , masti prašičje . . . 1 , slanine Speha (sveže)
1 , slanine prekajene . .
1 , sala .....................
1 , čajnega masla . . . 1 , margariskega masla .
1 jajce ......................
1 liter mleka.................
1	.	.	posnetega	.
1	, smetane sladke . .
1	.	kisle . .
1 kg medu ....................
1 piščanec....................
1 golob.......................
1 raca........................
1 gos.........................
1 puran.......................
100 kg pšenične moke	št.	0
100	.	.	.	„	1
100	•	■	,	l	2
100 . . 3 100	.	.	.	I	4
ioo	.	.	.	;	5
100 .	.	.6
100 .	.	.	7
100	.	.	„	,	8
100 , koruzne moke . . 100 . ajd. moke I. vrste 100 . .	.	II.	.	.
100 . ržene moke . . .
1	1	fižola.................
1	,,	graha..................
1 „ leče .....................
1	„	kaše...................
1	„	ričeta.................
100 kg pšenice ....
100 „ rži.....................
100 „ ječmena....
100 „ ovsa ...................
100 „ ajde....................
100	„	prosa belega	.	.
100 „	„ navadnega .
100	„	koruze .	.	.	.
100	„	krompirja	.	.	.
100	„	ČInkvantina	.	.	.
100 „ sena ...................
100 „ slame...................
100 „ stelje..................
100 „ detelje .... Cena trdemu lesu za m8 . Cena mehkemu lesu za ma Prašiči na klavnici . . .
Cene v kronah	
od	| do
1-72	1 92
1 52	1 72
1 40	1-48
1-80	2‘—
2-	2-20
2-20	2-40
140	1-50
2-60	3-—
260	2'80
1-80	2-—
1 72	1-92
1 90	2--
rso	1-92
3-20	3.60
—•08	• -
—•20		•	
—•08	
•90		
1-40		•	
1-—	1-30
- 40	60-—
2'20	3-—
3-60	8--
35-40		•	
35 —		•	
34-40		*	
33-60		*	
33 10	—*	
3250		*	
31-80		*	
28 20		*	
16-60		'	
24 —		•	
48 —		*	
44-—		*	
-•36	~ "	
-•30		*	
—•32		*	
-■26	
23-		•	
18-50		*	
17 50		*	
19-50		*	
25-	22’—
18-50	
6 —		•	
22-60		•—
5-—	6 —
4 —	450
8 —	3-50
7-50	8*50
8-—	11*--
7 —	8 —
1-12	1*30
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasili ni nič popusta (n se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Dobro ohranjeno pohištvo se
proda. Vodmat, Valgonijeva hiša 21.
834—3
Trije mladi gospodje
iščejo za nedeljo, dne 14. septembra družbo treh mladih, inteligentnih in simpatičnih dam v svrho celodnevnega zlota.
Resne ponudbe z navedbo natančnega naslova najkasneje do petka pod šifro „Zlet“ na „Prvo anončno pi>arno“.
Prva anončna pisarna = v Ljubljani =
sprejme
takoj dobrega, »ttu*ej&ega
zastopnika.
DPlača, pc dogovoru.
iha dijaka
sprejme na hrano in stanovanje mestni učitelj J. Likar, Ljubljana Nova ulica 3, I. nadstr.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška ln francoska dela se priporoča.
j Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
■
S priporoča slavn. občinstvu svojo S veliko zalogo ledenikov, vrtnih £ ::	miz,	stolov	::
■	7
S in	sploh	vsa v	mi-
■ zarsko obrt spada-:	joča	dela.
S Delo solidno, zmerne
■ ceve, postrežba točna.
S	Ceniki se pošiljajo
S	iranko in zastonj.
■
■
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■
Hotel ,Lloyd‘
z restavracijo in naj lepšim vrtom
priporoča p. n. slav, občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št, 7.
Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se vedno sprejemajo.
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in Jjudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernova ul. 3.
Poslopje »Mestne hranilnice".
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari ti’S? St. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
•s®1* optični
Daljnoglede, toplomere, in zrakomerc vseh vrst. Očala, ščlpal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
FRAN KRAIGHER
Isrojaški mojster
Go^pcska "dlica, štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izfcero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
,. Po ,m,8rpen] naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 8. septembra t. 1. ob tri četrt na 4. no- PH
pojdne nasa ljubljena in nepozabna mati, ozir. stara mati in Ul tasca, gospa
Mišk WID1E
v 85. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala*
Pogreb predrage rajnice bo v sredo, 10. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše smrti, Cesta na Rožnik št. 19 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 9. septembra 1913.
Za žalujoče rodbine:
Ivan Wider, vrtnar, Karel Wider, učitelj, sinova. Ana Huss
roj. Wider, hči.
I. pogrebni zavod v Ljubljani Josip Turk.
. i&giR! f.
»Zdravnik
žel@dca“
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Edna posebnosti likerja je
Odlilcc-vana, tovarna, jeollaa
Trst - Luilgrl Sa,lT7*sid.c:r - Trst
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimiro Donadoni 16, — Telefon štev. 738.
Naslov za pisma: Luipi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejša na Primorskem.
Posebnost: Naravni jesih iz belega in rdečega vina ter naravni jesih iz čistega alkohola
zakonserve.
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreč* svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; n3
zahtevo pošljem vzorce in ccne.
V vaftiieJAih mestih lAlein zastopnike.
Ravnokar so dospeli na jnovejši jesenski in zimski
w pariški modeli -m*
damskih kostumov in paletojev, kateri se ne bodo razstavili v izložbi ter se samo na izrecno zahtevo pokažejo odjemalcem.
Nadalje priporočam največjo izbiro paletojev in kostumov za dame in deklice, oblek in površnikov za gospode in dečke ter šolsko mladino. Dalje pelerin in otročjih oblek
po priznano nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
o . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
%
m
m
VSE
m m
m
m
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih ®
vpeljane	m
šolske knjige
so v predpisani izdaji vedno in v veliki izberi
v knjigarni in trgovini z muzikalijami
Kleinmayer & Bamberg
LJUBLJANA,
:: Kongresni trg štev. 2 za dobiti.
Seznami šolskih knjig se oddajajo zastonj.
• • • •
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad B K 1,000.000.
LfiiMf inska kreditna banka YlifuMlaiil
Stritarjeva uticu štev. S, (lastna liieo)
Podružnic e v Spljetv, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in C elju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
rc	~mm.
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije11.