KOPER — 7. FEBRUARJA 1958	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	LETO VIL — ŠTEV. 5
Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26. tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 ani. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vcstnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V KOPRU
wm
V petek se je zbralo v Kopru 152 delegatov druge občinske konference ZKS. Ti delegati so zastopali več kol 2.000 članov, vključenih v 94 osnovnih organizacijah ZK. Konferenci je prisostvoval tudi član CKZKS, okrajni sekretar ZKS Koper Albert Ja-kopič-Kajtimir. Politično poročilo in poročilo o delu občinskega komiteja ZKS Koper sta podala Karel Štrukelj in Slavko Prijon.
delovne sile iz odločno pobijati delo v kmetij -Oosnovne orga-komunistov na
Malokatero mesto v Sloveniji ima sorazmerno toliko članov Zveze komunistov, kot jih ima Koper. Komunisti delajo na vseh pomembnejših mestih v gospodarstvu, prosveti, šolstvu, zdravstvu in upravnem poslovanju. Dokaj aktivno je njihovo delo tudi v organih družbenega in delavskega upravljanja, v odborih drugih političnih in družbenih organizacij in na terenu. Organizacija Zveze komunistov šteje v koprski občini 2.107 članov. V obdobju med obema konferencama je število članov narastlo za )«xooTOiocxx30ococoooc<xKiooooooooocooooco30oocc< četrtma članov pa
r dilno mesto, kar
ZA LETOŠNJI SLOVENSKI

k H'
Ni slučajno, da smo Slovenci proglasili za svoj kulturni praznik da-.i. k.n je pred sto devetimi leti legel v prerani grob naš največji pesnik Prešeren. Odveč bi bilo govoriti o znanih vzrokih. Obnovimo le besede našega drugega kulturnega velikana Župančiča:
»Prešerna ljubiti se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubili slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.«
Danes Slovenci v Jugoslaviji skušamo biti taki ljudje. Združujemo svoje napore za izgradnjo boljšega življenja sebi in bodočim rodovom. Z izgradnjo nove družbe pa ne opravljamo samo svojo dolžnost do padlih za to boljše življenje, do drugih živih graditeljev in vse Jugoslavije, marveč tudi do vsega človeštva.
Kulturni praznik nas spominja, naj svoje napore za gospodarski dvig naše dežele strnemo z napori za kulturno izobrazbo, nas opominja, da se vsako leto ozremo na prehojeno pot in ugotovimo, koliko in kako smo v enem letu napredovali. Kulturni praznik je torej predvsem praznik naših Svobod in prosvetnih društev, je praznik vseh kulturnih in prosvetnih delavcev in bi moral b iti praznik slehernega izmed nas kol člana nove družbe, v kateri je kultura postala že zdavnaj vprašanje našega standarda. Zato letos v koprskem okraju prav na slovenski kulturni praznik dobijo priznanje s Kosovelovimi nagradami predvsem državljani, ki imajo zasluge pri organizaciji širjenja kulturno-pro-svetne dejavnosti med našimi delovnimi ljudmi v mestu in na vasi.
Bolj izobraženi in. bolj razgledani bomo tudi bolj pripravljeni za izpolnjevanje vseh nalog do socialistične domovine in vsega človeštva — to imamo Slovenci na Koprskem v mislih ob letošnjem kulturnem prazniku. rb
dobro tretjino, kar je treba prisoditi v glavnem priselitvi članov ZK v koprsko občino. Na novo je bilo v tem času sprejetih 190 članov, večinoma mlajših ljudi in delavcev. Tako je danes skoraj vsak deseti zaposleni delavec član Zveze komunistov. Navzlic vidnim političnim uspehom, ki jih komunisti kot vodilna politična sila dosegajo v občini, pa je konferenca ugotovila, da je dobra polovica komunistov politično premalo delavna. Več kot 1000 članov nima nobenega vodilnega mesta v družbenih organizacijah, samo eno vo-caže, da no^i glavno težo vsega političnega dela le približno četrtina članov. Udeleženci konference so bili zato mnenja, da bo treba v prihodnje v največji meri poskrbeti za večjo aktivnost vsakega komunista na političnem in družbenem področju.
V življenjski problematiki koprske občine je prišla do izraza predvsem težnja po pravilnem sorazmerju delovne sile v industriji in v nekaterih drugih gospodarskih panogah ter v kmetijstvu. Ker ima koprska občina izredno dobre pogoje za napredek kmetijstva in za njegovo večjo proizvodnost, je treba zajeziti
premočan odtok vasi v mesta ter miselnost, da je stvu manjvredno, nizacije Zvezo vasi morajo zatorej postati aktivnejše prav v tej smeri in naj upoštevajo, da je treba v tem smislu vzgajati že šolsko mladino.
V zadnjih dveh letih je občinski komite Zveze komunistov organiziral vrsto seminarjev in predavanj ter s tem ustvaril dober sistem ideološke in politične vzgojo svojih članov. Teh seminarjev se je udeležilo več kot tri četrtine vseh članov. Dobre uspehe so zabeležili v udeležbi raznih marksi-(Nadal.jevanje na 2. strani)
fMi"	M;
	
81 s®	fel t, v -v.
	Ü

m.
fr¿
mmmmm:: mmmmmš:


mm

m
üi

i

Sekretar občinskega komi poročilo na konferenci
ieja Z K v Kopru Karel Štrukelj bere minuli petek v koprskem gledališču
RUDNIK ČRNEGA PREMOGA V SEČOVLJAH JE PREGNAL IN UKROTIL VODO V ROVIH — V KRATKEM ZAČETEK NOVEGA OBRATOVANJA V RUDNIKU — ŽE LETOS PRVE TONE ODLIČNEGA ČRNEGA PREMOGA
Minulo ccbcto so v Rudnika črnega premoga v Sečovljah slavili pomembno delovno zmago: dne 29. januarja letos so dokončno ukrotili in obvladali vodo, ki je lani tako nenadoma poplavila rudnik in ga vrgla iz proizvodnje. Devet mesecev je trajala bitka za ponovno vzpostavitev delazmožnih pogojev v rudniku, dokler je niso požrtvovalni rudarji prejšnji teden zaključili s popolnim uspehom. Na sobotni
proslavi so bili vsi rudarji, ki so sodelovali pri reševanju rudnika, povabili pa so tudi predstavnike oblasti in družbenih organizacij koprskega okraja in piranske občine, in pa seveda zastopnike elektrogospodarstva Slovenije in Elektro Kopra, ki so sodelovali z dajanjem ogromnih količin električnega toka za izčrpavanje vode.
V imenu koprskega okraja je požrtvovalnim rudarjem čestital k doseženemu uspehu sekretar
TUDI KANDIDACIJSKE KONFERENCE SO MIMO'
Delegati kandidacijskih konferenc koprskega okraja so predlagali drugim zborom volivcev naslednje kandidate za volitve v republiško ljudsko skupščino:
za volilni okraj Piran predsednika piranskega ObLO Davorina Ferligoja, za volilni okraj Izola
Stane Kavčič — novi predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov
Na zadnji plenarni seji Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo je bil iz-
voljen za novega predsednika tovariš Stane Kavčič. Tovariš Janko Rudolf, dosedanji predsednik, je odšel na mesto sekretarja Socialistične zveze delovnih ljudi Slo-'"M Tovariš Stane Kavčič je takoj prevzel novo dolžnost.
direktorja Mehanotehnike Nerina Gobba-Gina, za področje hrpelj-ske in divaške občine okrajnega sekretarja ZK Alberta Jakopiča-Kajtimira, v Sežani predsednika sežanske občine Alfonza Grmeka, v Postojni člana CK ZKS Ivana Regenta, v Pivki podpredsednika pivške občine Albina ' Kurela, v Ilirski Bistrici sekretarja Glavnega odbora SZDL Slovenije Janka Rudolfa, v koprski občini, kjer sta dva volilna okoliša pa na-mešeenko Okrajne zadružne zveze Poldo Aljančičevo in člana CK ZKS Branka Babiča.
Kandidacijske konference so tudi predlagale, naj bi v republiški zbor proizvajalcev-industrij-slce skupine kandidirali za področje izolske in piranske občine delavka tovarne IRIS v Izoli Tončka Banovec, v koprski občini vodja servisne službe tovarne TOMOS Viktor Grča, v volilnem okraju občin Hrpelje in Divača Stane Browinsky, odbornik okrajnega zbora proizvajalcev, in na področju postojnske, pivške in ilirsko-bistriške občine namestnik direktorja Gozdnega gospodarstva v Postojni inž. Jože Drnovšek.
Za kmetijsko skupino republiškega zbora proizvajalcev, v kateri bo zastopal koprski okraj en poslanec, so delegati kandidacijskih konferenc predlagali dva kandidata: predsednika in podpredsednika Okrajne zadružne zveze Franca Kralja in Ivana Kneza.
Posebno živahne so bile razprave na konferencah za predlaganje kandidatov v zvezni zbor
in v zvezni zbor proizvajalcev. Delegati kandidacijskih konferenc so soglasno sklonili predlagati volivcem, naj bi na obalnem področju koprskega okraja kandidirali v zvezni zbor državnega sekretarja za blagovni promet FLR.J dr. Marijana Breclja, v zgornjem elelu koprskega okraja pa predsednika OLO Koper Albina Dujca Za kandidata v zvezni zbor proizvajalcev so volilni delegati soglasno predlagali pomočnika direktorja SPLOŠNE PLOVBE v Piranu Toneta Šturma.
OK ZKS Koper tovariš Kajtimir. Poudaril je dejstvo, da se bo rudnik spet uvrstil med gospodarske organizacije, ki jim v zveznem merilu pripada v petletnem' perspektivnem razvoju gospodarstva pomembno mesto. Sečoveljslti rudarji si bodo spet rezali pošten kos kruha, ki ga tudi zaslužijo, saj so prav v času reševanja rudnika precl elementarno nesrečo pokazali, kakšen naj bo lik našega delovnega človeka.
Direktor rudnika Jakob Drak-sler v svojem nagovoru ui dajal pohval posameznikom, ker po njegovem mnenju celoten rudniški kolektiv zasluži vso pohvalo. Kako so delali, pove dejstvo, da so doprinašali herojske požrtvovalnosti in poguma pri delu za ponovno usposobitev rudnika. Z rudarji pa je zaradi lanske nesreče sočustvovala vsa naša skupnost in jim tudi pomagala po svojih močeh. Zlasti je treba pri tem dati vse priznanje sosednim rudnikom v Raši, Trbovljah, Zagorju in MSžici, ki so pomagali Sečovljam s črpalkami in drugo potrebno opremo za reševanje. Zdaj se rudarji v vsej naši domovini vese-lijo doseženega uspeha v Sečovljah.
Takoj po lanski nesreči so strokovnjaki izdelali načrte za reševanje, nakar so rudarji začeli z delom. Obveljala je varianta zgraditve 1500 m novih rovov z (Nadaljevanje na 2. strani)
¥ Koip a* 53 w ned/eij©
Mladinci preizkušajo svoje znanje
Kot smo že poročali, prireja RTL na pobudo CK LMS ob volitvah v zvezno in republiško Ljudsko skupščino veliko tekmovanje, združeno z javno mladinsko oddajo.
Pred osrednjim tekmovanjem, ki bo 23. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bodo pomerile v okrajnih centrih ekipe občinskih komite'. -v in ekipe osnovnih organizacij LMS. Tekmovalna vprašanja obsegajo področja političnega, družbenega, kulturno-umetnostnega, tehničnega in športnega dogajanja.
Javno okrajno mladinsko tekmovanje v Kopru bo 9, februarja v dvorani zavoda Primorske prireditve. Tekmovanje bo prenašal Radio Koper. Sodeč po dosedanjih pripravah na terenu, kaže, da se
bo tukaj pomerilo ob pisanem zabavno glasbenem programu najmanj 12 ekip. Do sedaj so se prijavili za nastop mladinski aktivi iz Kopra, Sežane, Postojne, II. Bistrico. Pivke, Izole, Pirana in mladinci iz Sečovelj.
Ker organizator ne bi zmogel vseh denarnih izdatkov, zaslužijo vse priznanje nekatera podjetja, ki so prevzela pokroviteljstvo nad mladinskimi ekipami svojih obči.". Med njimi so »PLETENINA« Sežana. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Postojnil, »JAVOR« Pivka, »LESONIT« Ilirska Bistrica, SPLOŠNA PLOVBA Piran in RUDNIK v Sečovljah. Povsod upravičeno pričakujejo, da jih bodo mladinci dobro zastopali in si v Kopru priborili pravico do nastopa med najboljšimi ekipami Slovenije.

Zmaga
Fronte narodne enotnosti
Po neuradnih poročilih se je udeležilo volitev v ljudsko odbore na Poljskem ponekod tudi od 95 do 97 % volivcev. Poročila kažejo, da so volitve potekle v znamenju popolnega zmagoslavja Fronte narodne enotnosti. Udeležba volivcev je bila velika tudi v zahodnih pokrajinah, ki so bile dolgo pod tujo oblastjo in ki so z udeležbo na volitvah izpričale svojo trdno povezanost z matično domovino.
Kako je z zločincem Artukovičem?
Poročali smo že, da je ameriško vrhovno sodišče sprejelo jugoslovansko pritožbo in odločilo, da je treba ponovno soditi zločincu An-driji Artukovieu. Vendar se zadeva le počasi premika naprej in Amerikancem se prav malo mudi, da bi nam izročili tega ubijalca. V ameriških časopisih so se celo pojavili zagovorniki Artukoviča, češ da je nastopal med vojno kot bogaboječ človek, v tako imenovani NDH pa se je ukvarjal le z administracijo. O nesmiselnosti takih trditev ni treba posebej govoriti, saj razpolagamo z neštetimi dokumenti o Artukovičevih zločinih. Ukazoval jo moriti celo otroke. Vprašanje je, kdaj bodo napredni ljudje v Ameriki stopili na prste raznim pisunom, ki
WASHINGTON — V ZDA so izpopolnili raketni motor z jedrskim gorivom.
BERLIN — Sovjetska zveza je na osnovi resolucije Vrhovnega sovjeta SZ odpoklicala te dni iz Vzhodne Nemčije več kot 41.000 sovjetskih vojakov.
NEW YORK — Predsednik Generalne skupščine Leslie Munro je te dni predlagal, naj bi v dveh ali treh mesecih sklicali konferenco Združenih narodov, na kateri bi razpravljali o problemu suverenosti nad vsemirskim prostorom. Predsednik Munro je mnenja, da je njegov predlog utemeljen z nujnostjo ukrepanja v zvezi s tem vprašanjem, kajti razen Združenih narodov nihče ne ve, kateri forum lahko prouči tako obsežno in pomembno vprašanje.
PEKING — V Pekingu zaseda vsekitajski nacionalni kongres in razpravlja o državnem proračunu in o načrtu gospodarskega razvoja dežele za leto 1958. Kongres razpravlja tudi o reformi kitajske pisave.
ATENE — Grčija je proti predlogu o sklicanju tripartitne konference o Cipru, na kateri naj bi sodelovali turški, angleški in grški predstavniki. Po mišljenju grške vlade bi bila takšna konferenca nepomembna.
Konferenca ZK v Kopru
(Nadaljevanje s 1. strani)
stičnih krožkov ter mesečnih osrednjih predavanj. Ker se je dosedanji način ideološke in politične vzgoje članov ter tudi drugih občanov izkazal zelo uspešen, je občinski komite tudi za prihodnje obdobje izdelal podroben načrt prirejanja seminarjev in predavanj.
V živahni razpravi so govorili o vrsti problemov političnega in gospodarskega značaja, ki jih naj obravnavajo komunisti v svojili osnovnih organizacijah oziroma v drugih družbeno-političnih organih. Okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir je v svoji diskusiji naglasil predvsem potrebo po intenzivnejšem izoblikovanju lika komunista, ki naj bo dosleden v konstruktivni kritiki in v izvajanju nalog. Naglasil je vrednost ideološke vzgoje članov, njihovo vsesplošno aktivnost za povečanje delovne storilnosti in kakovost opravljenega dc-la. Nanizal je vrsto nalog, pred katerimi stojijo komunisti ne samo koprske občine, pač pa komunisti vsega našega okraja. Ob zaključku konference so delegati izvolili nov občinski komite in sklenili, da bodo v prihodnjo politično bolj aktivni v graditvi socialističnih odnosov.
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovora' urednik Rastko Bradaškja — Za tlsli odgovarja Frane Zdešar
pišejo članke o nedolžnosti Artukoviča brez dvoma po naročilu najbolj nazadnjaških ameriških krogov.
Bitka za saharsko nafto se zaostruje
Čeprav so Francozi pojačali vojaške garnizije ob progi, po kateri prevažajo nafto iz Sahare do Sredozemlja, se ni aktivnost alžirskih nacionalistov prav nič zmanjšala. V preteklih dneh so nacionalisti celo povečali aktivnost. Najhujše izgube so prizadejali Francozom v bližini Costan-tina, ko so pognali v zrak francoski vlak, ki je prevažal petrolej iz Sahare, Eksplozija je uničila lokomotivo, vagoni pa so bili močno poškodovani. V preteklem tednu so nacionalisti obstreljeval, z minometi osem mest, kjer so razmeščene večje posadke
LONDON — Britanski znanstveniki proučujejo načrt naprave za razbijanje atomov z obsegom 3 km. Ta naprava bi omogočila bombardiranje atomov z elementarnimi celicami, ki bi v njem dosegle hitrost svetlobe. Menijo, da bi te celice, ki bi jih dobili z bombardiranjem, omogočile odkritja o atomski energiji.
Zdaj je končno tudi amerikancem uspelo pognati v vesolje umetni satelit. Dohiteli so torej Sovjetsko zvezo in tako vsaj glede sputnikov dosegli tako »nujno potrebno« ravnotežje. Zdaj je torej odpadel strah, ki so ga pravzaprav vcepili sami ameriški politiki svojemu ljudstvu, da je zaradi sputnikov ogrožen »svobodoljubni svet« in da kot »neenakopraven partner« ne gre začenjati razgovorov s Sovjetsko zvezo.
Okrog zemlje krožita zdaj sovjetski in ameriški satelit in mnogi politični opazovalci sodijo, da je zdaj zelo primeren trenutek za začetek razgovorov na najvišji ravni. Predsednik sovjetske vlade je prav ob izpustitvi satelita na-
slovil na ameriškega predsednika pomirljivo pismo, naj bi čimprej začeli razgovore na najvišji ravni, Pozdravil je Eisenhowerjeve besede, da so stiki med državniki koristni, zavrnil pa je predlog o predhodnem sestanku zunanjih ministrov. Praksa je namreč pokazala, da se na takih sestankih pojavi preveč ovir in da se končno stvar tako zaplete, da odbeži glavni cilj — sestanek vodilnih državnikov.
Čeprav so ameriški vodilni politiki tudi najnovejšo Bulganino-vo mirovno ponudbo zavrnili, ne
V Kairu so pred dnevi slovesno podpisali dokument o združitvi Sirije in Egipta ter razglasili ustanovitev enotne države z ime-nem Združena arabska republika. Na ta dogodek so se pripravljali že več let, zlasti pa lani in predlanskim, ko se je pritisk na ti dve arabski državi še bolj povečal. Združitev Sirije in Egipta
(Nadaljevanje s 1. strani) vpadniki, zavarovanja obstoječega šahta in zajezitve vode, ki je vdrla v rudnik. Naj navedemo samo nekaj skopih podatkov o delu, ki so ga opravili v dobrih šestih mesecih.
Rudarji — semkaj prištevamo vse od direktorja pa do zadnjega kopača in voznika — so v tem času izkopali 497 m rova za proge, pripravili so prostore za vodne črpalke, izkopali 107 m vpadnega rova, zabetonirali so pet betonskih jezov in ena vodna vrata ter 340 m vodnega kanala. Pri tem so porabili 105 tisoč kg cementa. Napravili so pregled črpalk in montirali 10 novih črpalnih agregatov.
Ko so začeli črpati vodo iz poplavljenega rudnika, so vse črpalke izmetale 31 kubikov vode na minuto. Dotok vode jo bil sicer nekoliko manjši, vendar pa je voda že v primeru enominutne prekinitve električnega toka takoj spet občutno narasla. Zato je bila ves čas črpanja tako važna nemotena dobava elektrike v rudnik, kar je odlično opravilo Elektro Koper. Poraba toka je bila v času črpanja izredno velika: od 50 do 70 tisoč kWh dnevno. V jami so rudarji postavili 2 transformatorja, položili in montirali 2.320 m raznih cevi za odvod vode debeline od 9 do 35 cm, razen tega pa še 1230 m ventilacijskih
naj bi bila — kakor je rečeno v skupni deklaraciji — prvi korak na poti k splošni arabski združitvi. Zdaj so se morali tudi najbolj nejeverni Tomaži prepričati, da arabski nacionalizem ni več prazna fraza, ampak da je danes najpomembnejši činitelj na področju Srednjega vzhoda. V novo arabsko državo so odprta vrata vsem arabskim državam — je rečeno v deklaraciji — ki se žele v njo vključiti za okrepitev arabske suverenosti in ohranitev njihovega obstanka. Že v kratkem se bo verjetno priključil Siriji in Egiptu Jemen.
Začasni predsednik nove države je predsednik Naser, dokončno pa se bodo Egipčani in Sirci odločili na plebiscitu 21. februarja. Na volitvah bo edini kandidat Naser.
Obsedno stanje v Peruju
Tradicija vojaških uporov in sprememb opolet na ramah južnoameriških generalov se nadaljuje. Za Venezuelo je prišel zdaj na vrsto Peru. V začetku tedna je vlada proglasila obsedno stanje, ker je začela stavkati policija v Arequipi. Stavko je vlada označilo kot »upor« in poslala v mesto vojaštvo, da bi napravilo red. Stavkajoče policiste je podprlo prebivalstvo, ki je začelo demonstrirati po ulicah. Čeprav je vojaštvo s streljanjem v množico vzpostavilo red, je položaj še zmeraj napet.
lOOCOOO-A^JOCr^KOOOOCCivDOOO^	>»03CODOCCCCCCOOCCCO;CCOCCOOOCOOCX»OOOOOC>
Društvi inženirjev in tehnikov ter ekonomistov v Kopru Vas
vabita na
cevi. Opravili so še veliko drugega potrebnega dela — največ vse sami v svojih rudniških delavnicah.
Pravo črpanje se je začelo 26. decembra lanskega leta in je trajalo vse do 29. januarja letos, ko je bila voda ukročena. Le v nekaterih stranskih rovih je je še nekaj ostalo, izčrpana pa bo vzporedno z nadaljnjim delom za osposobi-tcv rudnika.
Rudarji v Sečovljah torej lahko po pravici praznujejo. Seveda niso pozabili teh, ki so jim pomagali v nesreči in se jim za vse najiskreneje zahvaljujejo. Z rudarji pa se veselijo piranski občani in vsi prebivalci koprskega okraja, pa tudi drugod po Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Naš de-lo\ 'ni človek je dokazal, da ga nobena nesreča ne more ukloniti in odvrniti od njegovega plemenitega stremljenja za delom v korist vse naše skupnosti.
7.
TRADICIONALNI PLES
V soboto, dne 8. februarja 195S ob 20 uri v vseh prostorih hotela Palače v Portorožu. Obleka promenadna. Vabila in rezervacije pri Putniku Koper in v hotelu Palače Portorož. Igrajo tri godbe.
Cene izvensezonske. Pridite!
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUC.OPRESA
Dolgo pripravljena pobuda Atlantskega pakta in od njega odvisnih organizacij za zaščito čezmorskih, kolonialnih interesov posameznih zahodnih držav se je začela uresničevali. O tem jasno pričajo nove poteze nekaterih zahodnih držav v zvezi s spopadom v Alžiru in najnovejši dogodki na Srednjem vzhodu.
Z odkrivanjem bogatih nahajališč petroleja v Sahari se je. kot kaže. v osnovi spremenilo stališče posameznih zahodnih držav do vojne v Alžiru. Sprememba je posebno očitna v zadržanju ZDA in (istih držav Zahodne Evrone. ki so s Francijo na poti K politični in ekonomski integraciji.
Odgovorni krogi v IVashingtonu. po vsem sodeč, odstopajo od svojih dosedanjih naporov, ki so nagibali k temu, da bi Francija našla za obe strani sprejemljivo rešitev za spopad v Alžiru. Namesto da bi se,' kot do sedaj, na ta ali drugačen način ogradili od kolonialistične politike Pariza v Severni Afriki in bili dosledni svojemu, čeprav vzdržljivemu stališču v alžirskem spopadu, je prišla sedaj do izraza solidarnost Ameriknncev s francoskim stališčem. Ponujena finančna pomoč Franciji, ki je praktično namenjena nadaljnjemu vzdrževanju vojne v Alžiru. je prvi korak v tej smeri.
Prav tako kaže, da zavezniki Francije v zahodnoevropskih političnih In ekonomskih organizacijah popuščajo pred dokazi Pariza, da tvori Severna Afrika integralni del Evrope in da Jo Franciji treba pomagati, da izide !•/ zapleta, v katerem je vmešana v Alžiru, kot zmagovalec. Tako spremembe mišljenja v zve/i ■/ alžirskim sporom niso v teh dneh samo platonsko izrazili predstiv-niki posameznih zahodnoevropskih držav v Evropskem svetu ali v Skupnem evropskem tržišču, temveč so v duhu tako nove politike storjeni konkretni ukrepi, kot ie primer dajanja pomoči Franciji s strani Evropske plačilne z.veze — zopet s končnim namenom podpirania vojne v Al/irti. Saharski petrolej, važen činitelj ekonomskega in slrateskega pomena za Zahod, Je — kot kaže — strnil vse članice Atlantskega pakta okrog Francije in njenih interesov v Severni Afriki in posebej v Alžiru
Tudi najnovejša aktivnost Velike llrilAnije in ZDA kot članic Bagdadskega in Atlantskega pakta na Sred-
njem vzhodu naj bi služila za iskanje novejše osnove za zaščito njihovih kolonialnih in drugih interesov v tem prostoru, llagdadsko zasedanje članic Zveze Bagdadskega pakta je imelo, sodeč po tem, za osnovno nalogo, da vzame v zaščito tako imenovane »atlantske interese.. Praktično to pomeni s podporo azijskih članic izpodbijanje pravice Grčiji do Cipra, a Ciprčane sili na sprejemanje britanskih pogojev za reševanje tamkajšnjega kolonialnega spora, z ene strani, — a z druge, da se poglobi politični prepad med arabskim oziroma muslimanskim .vetom Srednjega vzhoda. Osnovni cilj takih gledišč. ki jim kot vedno, botrujejo posamezne zahodne države, je, tla se Egipt iu Sirija kot. izvori »nevarnih« nacionalnih in socialnih idej v arabskem svetu kolikor mogoče izolirajo. To .ie, po vsem sodeč, smisel povezave Atlantskega pakta z Ragdadskim ¡11 SEATO-paklom, katerega uresničenje ni i bi bil v Ankari pospešil s svojo prisotnostjo ameriški minister za zunanje zadeve Dulles,
Solidarnost Atlantskega pakta in organizacij pod njegovim vodstvom s francoskimi težnjami v Severni Alrikl. oziroma v Alžiru, kot britanske in ameriške težnje v Severni Afriki, je seveda izzvalo ustrezno reakc<jo na arabski strani. Alžirska fronta narodne osvoboditve je že opozorila, da bo podpiranje staromodne kolonialistične politike Pariza »izzvalo nove in resne politične posledice v Severni Afriki« za zahodne države. V take posledice je treba že sedaj všteti vedno v_ečjo podporo, ki jo v vsej Severni Afriki in na splošno v arabskem svetu nudijo vse bolj intenzivnemu boju Alžircev za svobodo.
Temu je podoben tudi odgovor na »atlantska« prizadevanja na Srednjem vzhodu, Ciprčani so ukinili zatišje, ki je trajalo kratek čas na njihovem otoku, in s tem pokazali nov odpor proti vsem načrtom za rešitev tamkajšnjega spora, ki ne bi bili v njihovem popolnem soglasju. Na atlantsko politiko Velike Britanije in v I> V na Srednjem v/.hodu sla Sirija in Egipt odgovorila s praktično odločitvijo o svojem /druženju, ki bo služilo kot najboljša osnova za nadaljnjo graditev arabske solidarnosti, Tudi ti dogodki na Srednjem v/.liodu bodo imeli kot opozarja pariški »Motiti«, ■•znatne posledice — spet na račun interesov in ugleda velikih zahodnih sit
gre metati puške v koruzo, Zavrnitev namreč ni bila v ostrem tonu in vrata so še zmeraj odprta. Zlasti vzpodbudno pa je dejstvo, da se mnogi politiki v ZDA in' Veliki Britaniji zmeraj bolj zavzemajo za neposredne stike vodilnih državnikov Vzhoda in Zahoda. Ameriški senator Humrey je na primer izjavil, da so ZDA dolžne izrabiti vsako priložnost za obnovitev stikov s Sovjetsko zvezo bodisi v okviru konference na najvišji ravni ali pa v OZN, Pomembne so tudi besede ameriškega generala Gavina, naj bi Združeni narodi spustili v vsemirje »satelit miru«. Da je to izjavil ameriški general in da je pri tem pristavil, da bi bil satelit »glavni sistem svetovnega nadzorstva«, je zelo pomembno.
Razen izjav politikov in generalov ter obširne publicistike, ki jo razvijajo znanstveniki po vsem svetu, pa je treba omeniti še en, morda najpomembnejši činitelj, Gre za stališče britanskega predsednika Macmillana. Stalno se namreč širijo glasovi, da se bo Macmillan po vrnitvi iz Avstralije ustavil v Washingtonu in skušal vplivati na ameriško vlado. naj privoli v začetek razgovorov, Macmillanovo stališče je jasen dokaz, kaj lahko napravi javno mnenje skoraj v celoti na strani takojšnjega začetka razgovorov.
Naš gospodarski komentar
Letos nove naloge
Lansko leto smo dosegli izredne uspehe v zunanji trgovini glede izvoza. Vrednost izvoza za lansko leto cenimo namreč na 120 milijard. Tako smo obenem dosegli rekordno povečanje v enem letu, kar nam odpira možnosti za nadaljnji razvoj v tej smeri.
Na drugi strani pa smo šli naprej tudi v uvozu, kar v celoti in v zvezi z zunanjotrgovinsko bilanco gledano, zmanjšuje vrednost uspeha doseženega z izvo-zom. Uvoz se je namreč povečal na vrednost 19S milijard tako, da izkazuje naša plačilna bilanca povečano pasivo v primerjavi s prejšnjimi leti, ki znaša 7 S milijard. Poleg tega se je poslabšalo stanje v zunanji trgovini tudi glede usmeritve našega izvoza s tem. da smo izvažali več na področja, katerih devize ne predstavljajo take vrednosti., kot nam bi bilo to potrebno.
Kot vemo, veljajo tudi v zunanji trgovini načela prostega trgovanja in podjetja lahko sama iščejo trg kamor naj bi prodala svoje proizvode. Razen tega tudi sama kopuje tam, kjer smatrajo, da dosegajo najboljše pogoje. V tem pogledu seveda, ni moči ničesar oporekati in tudi ni predvideno. da bi se kaj spremenilo. Nasprotno bo potrebno tudi v letošnjem in prihodnjih letih iti po isti poti porasta izvoza, bolj pa skrbeti za zniževanje uvoza in s tem nižati pasivno razliko v našo škodo. Zato bo potrebno ukreniti v zunanji trgovini tudi marsikaj, ne da bi pri tem škodili, postavljenim načelom proste trgovine. Potrebno bo namreč usmerjanje izvoza, da bi imeli zagotovljene tiste devize, ki so nam potrebne za plačevanje uvoza in. drugih obveznosti, ki jih imamo napram različnim državam. Predvsem bo potrebno ustaliti sedanje trgovske zveze in ustvarjati solidne nove. Pri tem pa skrbet i, da bomo prišli do čim več trdnih valut.
Usmcrjevanje izvoza predstavlja torej danes važno vprašanje v zunanji trgovini, ki je nujno potrebno rešitve potem, ko smo dosegli v tej panogi velike uspehe in ki jih lahko še povečamo. Pri tem gre za usmerjanje tako po državah kot po proizvodih, ki jih izvažamo. Kot vemo, je v tem pogledu, v pripravi, načrt, ki naj bi ga izvajali in ki bo našim izvoznikom postavljal nove naloge, obenem pa jim dajal smer njihovega dela v korist skupnosti. To pa je tudi, kar smo hoteli poudariti, kar često pozabljajo (Nadaljevanje na 3. strani)
Leta 1955 je znašal obseg industrijske proizvodnje v koprskem okraju samo 6 milijard 400 milijonov, dočim je za leto 1958 predviden že v višini 13 milijard in 700 milijonov dinarjev. To se pravi, da se bo industrijska proizvodnja v treh letih več kot podvojila.
V letu 1955 nismo imeli nobenega miljarderja v okraju — to se pravi podjetja, ki bi izdelalo za milijardo dinarjev proizvodov v teku enega leta. Danes imamo že štiri taka podjetja, ki bodo v letu 1958 izdelala za okrog 6 milijard 700 milijonov dinarjev raznih proizvodov, kar je 49"/o celotnega fizičnega obsega industrijske proizvodnje v okraju. Najmočnejša je tovarna ARGO v Izoli, ki bo proizvedla za nad dve milijardi din vrednosti v raznih konservah povrtnin in sadja, ribjih konservah ter koncentratih za juhe.
Največji porast odpade na preteklo leto, ko je bila proizvodnja za 92"/n večja kakor pa v letu 1955. Lansko leto so se vključile v proizvodnjo nekatere nove kapacitete. kakor LAMA, nov oddelek v MEHANOTEI-INIKI, v ZADRUŽNIKU, v tovarni ARGO, zaključene so bile rekonstrukcije v tovarni JAVOR, v RUDI in še druge rekonstrukcije manjšega obsega, TOMOS je opravljal montažno proizvodnjo že v novi industrijski hali in je lansko leto montiral že .9664 motornih koles. Pa tudi v ostalih industrijskih podjetjih so se kapacitete bolje izkoriščale, povečala se je storilnost dela in s tem je proizvodnja stalno naraščala.
Znaten vpliv na povečanje proizvodnje pa je imela nova uredba o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, ki je zagotovila dosti
NAŠ
GOSPODARSKI KOMENTAR LETOS NOVE NALOGE
v zunanji
(Nadaljevanje z 2. strani) ravno v zunanji trgovski stroki in s čimer smo imeli precej slabih skušenj. Seveda pri sestavi programa oz. sistema v smislu pravilnega usmerjanja sodelujejo vse prizadete gospodarske organizacije, zlasti pa njihova združenja.
Temeljno pri reševanju vprašanja pravilnega usmerjanja zunanje trgovine in zlasti izvoza, je v tem, s kakšnimi sredstvi naj bi dosegli načrtne uspehe. Pri tem obstaja seveda mnogo možnosti od tečajev, faktorjev in premij do kreditov in podobno. Vendar pa se smatra, kot najmočnejši, či-nitelj zavesi tistih, ki odločajo v naših izvoznih podjetjih. Tudi ne bo moči doseči uspeha naenkrat, temveč postopno.
Naj omenimo še eno vprašanje, ki je najtesneje povezano z zunanjo trgovino. Gre za ureditev deviznega režima, pri nas, ki je zelo zapleten in često tudi pokaže negospodarske rezultate. Letos so bili že sprejeti ukrepi, da bi se zboljšalo stanje tudi v tem pogledu in kot prvi ukrep je bilo znižano število disparitetnih tečajev. V zvezi s tem naj bi dosegli, da bi ne dajali več toliko sredstev za pokrivanje razlik v cenah med. našim in zunanjimi trgi. Razen tega. pa. naj bi tudi z deviznim režimom dosegli, da bi se zniževala pasiva, v naši plačilni bilanci. To je tem bolj važno, ker bomo morali z zniževanjem zunanje pomoči sami skrbeti za reševanje mnogih problemov, ki se bodo porajali.
Končno naj se dotaknemo še zaščite naše industrij? hi našega trga sploh. Kot vemo, je v pripravi carinski zakon. Z njim bi v prvi vrsti, zaščitili domačo proizvodnjo in urejali vprašanja notranje potrošnje. Razen tega pa se že sedaj poslužujemo v mnogih primerih zaradi zaščite domačega, trga prepovedi izvoza, raznih proizvodov omejevanja izvoza na določene količine. Tako smo začeli bolj korenito reševati tudi ta ■»prašanjo, kajti glede na. petletni gospodarski načrt. predstavi fa ureditev zunanje trgovine važno postavko ¡udi za. dosego drugih postavljenih nalog tega načrta.
-dt-
večjo stimulacijo za večjo proizvodnost dela in boljše gospodarjenje v podjetju. Marsikateri delavski svet bo pri razpravah o zaključnem računu za lansko leto lahko ugotavljal, koliko milijonov mu je prinesla ta uredba v sklad za svobodno razpolaganje, Kjer pa teh milijonov ne bo in tudi ne tisočakov, naj pa delavski svet postavi na razpravo vprašanje, kateri vzroki so povzročili, da podjetje v preteklem letu ni napravilo nobenega napredka.
Navzlic tako velikemu porastu fizičnega obsega proizvodnje v letu 1957 se predvideva v letošnjem letu še nadaljnji porast za 14"/o. Tak porast omogočajo še nadaljnje rekonstrukcije v industriji in dopolnitev kapacitet, ki so bile izvedene ali.so v teku, kot v tovarni LESONIT v Ilirski Bistrici, PARTIZANKI v Kopru, PLAMI v Podgradu, IRIS v Izoli in še nekaterih drugih.
Na karakteristično stroko industrije koprskega okraja, to je lesno-predelovalno in živilsko-predelovalno stroko, bo odpadlo 52 °/o celotne industrijske proizvodnje. Zivilsko-predclovalna stroka industrije bo po vrednosti proizvodnje še vedno na prvem mestu. Podjetja kovinske stroke bodo udeležena z 21% v industrijski proizvodnji.
Usmerjenost industrijskega porasta proizvodnje je popolnoma v skladu z načeli zveznega perspektivnega plana, kar nam dokazuje tudi struktura tega porasta. Predvideva se porast proizvodnje reprodukcijskega materiala za 3°/o, gradbenega materiala za 34°/o in proizvodov, namenjenih pretežno za široko potrošnjo, za 37%.
Tovarna motornih koles TOMOS v letošnjem letu ne bo bistveno povečala pi-oizvodnje. Predvideva se, da bo dala na trg 10.000 motornih koles. Večina od teh bodo lahki motorji tipa Co-libri, ki so namenjeni predvsem za široko potrošnjo. Ta motorna kolesa bodo že v celoti začeli doma izdelovati in ne več iz uvoženih delov.
Posebno značilno je povečanje proizvodnje v nekaterih artiklih. Tako se bo proizvodnja lesonitnih plošč povečala za okrog 500 tisoč m2, opeke za dva milijona komadov, marmornatih blokov za 125 ma, raznih igrač za 65 ton, radijskih sprejemnikov za nad 4000 komadov, izdelkov iz plastičnih mas za nad 200 ton, pohištva za okrog 1000 raznih garnitur, ribjih konserv in. konserv povrtnin za 400 ton in še nekaterih ostalih proizvodov. Tovarna ARGO bo v letošnjem letu pričela s proizvodnjo kock za juho in povečala bo proizvodnjo ostalih jušnih koncentratov na tako koli-
KOMUNALNO BANKO V KOPRU
Pred nedavnim je bil imenovan nov upravni odbor KB v Kopru. Pred člane novega odbora je postavljena naloga o dokončni reorganizaciji v zvezi s priključitvami podružnic. Kot zadnji sta se priključili še podružnici iz Sežane in Postojne. - Upravni odbor je na svoji prvi seji obravnaval kreditni sistem in v zvezi s tem delitev kreditov. Posebej je bilo govora o podeljenem kreditu >ERML< v Šmarjah, ki bo sicer v dogledncm času odplačan, vendar bo morala banka zaradi nekaterih okolnosti temeljito spremljati nadaljnji razvoj tega podjetja. V nadaljnji razpravi so predlagali, naj bi gostinska zbornica posvetila več pozornosti preskrbi r;vojih podjetij, da ne bi posamezni 'gostinski obrati kupovali vina pri pridelovalcu in dvigali na ta račun cen. Kake. bo z izvedbo nakupovanja manjših zalog vina, je seveda drugo vprašanje, ker banka ne sme dajati sredstev v ta na nen. Izhod bodo morali iskati v boljši povezavi -med vinskimi podjetji in go.-.tinskimi obrati.
Na koncu je upravni odbor obravnaval zaključni račun banke, nato pa so še diskutirali o notranjih problemih nove organizacije.	Milan Cirk
čino, da bi povprečno vsak prebivalec v naši državi lahko dobil en zavojček.
Zmanjšanje proizvodnje predvidevamo samo v stroki rudarstva, Rudnik Sečovlje je po lanski elementarni nesreči začel odpirati novo polje premoga, ker je staro zalila voda. V letošnjem letu bo delovni kolektiv zopet osvobodil del rudnika od vode in bo pričel ponovno odkopavati premog, Prišel bo pa do premoga tudi že v novem polju.
Število zaposlenih ljudi v industriji se bo v letu 1958 povečalo za 14%. to se pravi: v istem razmerju kot obseg proizvodnje. S tem pa še ni rečeno, da se ne bo povečala tudi proizvodnost dela, ker se bo nad polovico novih delavcev in uslužbencev zaposlilo v tovarni TOMOS, Ce primerjamo družbeni proizvod, ki je rezultat vloženega dela, iz lanskega leta in iz plana letošnjega leta, potem vidimo, da se bo po enem. zaposlenem povečal za okrog 7%, kar je jasen dokaz povečanja proizvodnosti dela.
Do večje proizvodnosti dela bo prišlo predvsem zaradi boljšega izkoriščanja strojev in strojne opreme, zaradi raznih rekon-
		1957 i	j
1956			
1955			
p			
INDEX			
j 100 j	134%	192° 0	215° 0
1 mm — 200 milijonov dinarjev
Obseg industrijske proizvodnje koprskega okraja v letih od 1955 do 1958
strukcij in manjših dopolnitev strojne opreme, zaradi česar se predvideva, da se bo celotno koriščenje kapacitet povečalo za
8 %.
Predvideni porast industrijske proizvodnje v letošnjem letu ni
pretiran in v kolikor bodo vsi delovni kolektivi tudi v letošnjem letu nadaljevali s proizvodnim elanom iz lanskega leta, bodo tudi letor. predvidene količine raznih industrijskih artiklov prekoračene.	P. A.
Z OBČINSKE KCNFE RENČE ZK V IZOLI
V kino dvorani v Izoli je bila v soboto II. občinska konferenca ZKS, ki se je je udeležilo nad sto delegatov osnovnih organizacij. Konference, ki jo je vodil v imenu delovnega predsedstva Tone BOŽIČ, se je med drugimi gosti udeležil tudi okrajni sekretar ZKS Albert JAKOPIČ. V obširnem poročilu je sekretar občinskega komiteja Avgust BREZAV-SČEK analiziral politično delo osnovnih organizacij in komunistov v minulih dveh letih. Njegovo poročilo so posamezni delegati dopolnili v razprava, v katero je s kritičnimi pripombami in vzpodbudnimi napotili za nadaljnje delo posegel tudi okrajni sekretar ZKS Albert JAKOPIČ.
V	izrazitem industrijskem značaju izo lanske komune je pogojeno tudi politično delo komunistov. V minulih dveh letih, med pivo in drugo občinsko konferenco, so bile osnovne organizacije ZK, posebno organizacije v gospodarskih podjetjih, politično najbolj aktivne na gospodarskem področju. To delo so komunisti opravljali s tolikšno vnemo, da so v nekaterih osnovnih organizacijah celo zanemarili ostalo partijsko politično delo, zlasti pa ideološko in politično vzgojo članov. Terenske organizacije ZK pa so se politično posebno močno uveljavile v utrjevanju družbenega upravljanja ter v politični izvedbi jesenskih volitev v občinske in okrajni ljudski odbor. Čeprav ni bilo politično delo brez pomanjkljivosti, mu kljub temu gre vse priznanje, saj so z njim komunisti kot vodilna politična sila v komuni dokazali, da so sposobni in pripravljeni dvigniti gospodarstvo komune na takšno raven, ki je solidna osnova za trden življenjski standard v komuni.
V	obdobju med obema konferencama so sprejeli v ZK 51 novih članov, večinoma mlajših ljudi. Vendar pa sodi konferenca, da kaže sprejemanje novih članov premajhno prizadevnost za ■ pomlajevanje organizacije ZK. V gospodarskih podjetjih je zaposle-
nih poldrugi tisoč mladih ljudi, večinoma ženske mladine. V vseh kolektivih so odločno premalo skrbeli za sprejem mlajših članov v ZK, čeprav je obč. komite stalno na to opozarjal osnovne organizacije. Na mlade ljudi negativno vpliva, ker niso oskrbljeni z vsem, kar je mlademu človeku potrebno. Stanovanjska stiska in pa previsoka cena prehrane spravljata mlade ljudi, ki so v svojem delu največkrat začetniki, v težak gmotni položaj. Te okolnosti prinašajo posameznikom negativne pojave. Gospodarske organizacije kažejo premalo razumevanja zn mlade ljudi. Posledica je med drugim nadpovprečna obolelost, nizka delovna storilnost in nerazpoloženje do
dela. Mladinske in sindikalne organizacije, ki so že neštetokrat opozorile na te okolnosti, so v glavnem naletele na gluha ušesa, Če bi gospodarstveniki stvar globlje presojali, bi takoj ugotovili, da je rentabilneje vlagati sredstva za izboljšanje delavčeve življenjske ravni, kakor pa plačevati visoke dodatne prispevke za socialno zavarovanje, sedemdnevne boleznine itd.
Čeprav so komunisti opravili zadovoljivo svoje politične naloge v razvoju socialističnih odnosov v občini, pa ugotavlja konferenca, da bi bilo vse politično delo še močneje in izdatneje opravljeno, če bi bili vsi člani ZK politično aktivni. Kakor v mnogih komunah, tako sloni tudi v Izoli glavno politično delo na ramah manjšega števila komunistov. Skoraj polovica komunistov nima nobene funkcije, medtem ko jih imajo posamezniki do deset in še več. Za svoje prihodnje delo je konferenca postavila med drugim tudi zahtevo, bo bodi vsak komunist politično aktiven v družbenem upravljanju ali pa v kateri koli množični organizaciji.
Krajevna organizacija ZB v Divači ni v preteklem letu dosegla takšnih uspehov dela kakor bi jih lahko. To je ugotovil tako predsednik krajevne organizacije Albin Zerjal kakor tudi disku-tanti na občnem zboru. Zato bo treba, da bo bodoči krajevni odbor bolj poprijel za delo, podvzel vso za vključitev v organizacijo tistih, ki imajo vse pogoje, da so člani Zveze borcev, da bo dejav-

I ;

is
1
1&V.
S«»
i|g p!
m
„v • >
ÍK
V
■K
vi1.:


.s
L.':-*.-' '.'■:

¡Ivvani kina v Izoli med razpravo o poročilu sekretar j? Rrezavščka na sobotni konferenci ZK
nost te organizacije dobila širši razmah in da bi bila disciplina članov, predvsem glede plačevanja članarine, boljša.
V preteklem letu se je krajevna organizacija ZB ukvarjala le z reševanjem formalnih dolžnosti. Sklicali so sicer pet sej, vendar pa so le na treh uspeli podrobneje razpravljati o delu organizacije, vendar pa obetov polni sklepi niso bili popolnoma ostvar-jeni. Na sejah je bilo govora tudi o pomoči otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja, o sodelovanju pri organiziranju Dneva mladosti v Matavuni ter o obnovi in negi partizanskih grobov. Ti sklepi pa so bili več ali manj dosledno opravljeni, kar je svetla postavka v delu tamkajšnje organizacije ZB.
Novi 7 - članski upravni odbor čakajo velike naloge. Potrebno bo poglobiti delo organizacije, poskrbeti. da bo eden izmed članov prevzel tajniško posle, ki so trenutno popolnoma zastali, razen tega pa razviti široko akcijo za zbiranje zgodovinskih podatkov iz NOB in sestaviti plan bodočega dela ter predračun izdatkov in dohodkov za letošnje leto. Povečanje števila članov in njihova mobilizacija za delo pa bo osnova za to, da bomo prihodnio leto zabeležili uspešno in spodbudno delo članov tamkajšnje krajevne organizacije ZB. ICraševec
DE V ASK K OBČINE
III
1
H

V nedeljo je bila v Divači druga občinska konferenca ZKS. ki se je je udeležilo S4 delegatov in večje število gostov, med njimi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, zastopnik JLA ter zastopniki občinskih komitejev ZKS iz Pivke in Sežane.
Potem, ko je analiziral najvažnejše dogodke v svetu in vztrajno borbo naših narodov za neodvisnost, za mir in sodelovanje

- HZ5y ■ - JSaçpr-
[•;•( ^ .'.i r; v -vN
Vsak kraj tudi praktično no more imeli svojega poslanca, razen leg:> pa tudi iz drugih razlogov to ne more biti odločujoče merilo pri izbiri kandidatov. Pri izbiranju ljudi za poslanske kandidate prav gotovo ne more biti najvažnejše to, od kod je kandidat doma, marveč pozitiven odnos posameznika do naše družbene stvarnosti, njegova družbena razgledanost in sposobnost za konstruktivno sodelovanje pri vsestranskem razvijanju naše družbe. Samo tak poslanec bo v skupščinskih klopeh lahko koristil celotni jugoslovanski skupnosti in s tem tudi svojemu ožjemu kraju. Zato pa so težnje po tem. da bi izbrali kandidate le iz »našega kraja« ne samo praktično neuresnič-Ijive, marveč so tudi škodljive, de-magoške. Naša domovina ni samo vas ali občina, niti ne samo Gorenjska ali Slovenija, marveč celotna Jugoslavija. Od razvoja do celote pa je odvisen tudi razvoj posameznega kraja, ki sam zase ne bi mogel priti nikamor naprej.
Pravijo, da sta nas dve stvari senzacionalno pretresli v preteklem letu: sovjetska sputnlka in »atomsk-« toplice pri Podčetrtku. Deloma bi mogli skoraj temu pritrditi. Saj ni časopisa pri nas, ki se ne bi razpisal o »čudežni mlaki . Bilo pa se je tudi o čem razpisati. Nepojmljiva ozdra-ljenja, žalranske cene, škandalozna svinjarija, skoraj mistična lahkovernost, uspehi in neuspehi, velika romanja. Sa.i je samo v Podčetrtku bilo okrog 30.000 nočnin in je Rogaška Slatina ostala v senci. Naslovi v našem lisku so bili polni nasprotij. Mnogo hrupa za nič! Velika radioaktivnost! Ali bo dobilo Obsotelje zdravilišče? Namesto večbarvnega prospekta »čudežna ozdravljenja -. Pet milijonov inkasa v toplicah, ki jih še nikjer ni. — Prava zmešnjava. Tudi preroki so se pojavljali, ki so obetali veliko prihodnost in drugi, ki so črnogledo napovedovali vzpon in zaton hkrati. In kaj je sedaj? Videti je. da bo sezona spet podobna lanski, saj že sedaj prihajajo pisma za rezervacijo sob" in Turistično društvo v Podčetrtku si že beli glavo, kako bi preprečilo anarhijo, kot je bila lani.
Odbor za trgovino z živino pri Okrajni trgovinski zbornici v Murski Soboti je na eni zadnjih sej razpravljal o prikladah k mesu. Clanl odbora so bili mnenja, da je bil odstotek priklad, ki ga predlaga Trgovinska zbornica I.RS, nekoliko previsok. Za območje našega okraja so predlagali naslednje odstotke pri posameznih vrstah mesa. Za goveje meso, stegno in pleča do 30 odstotkov kosti, za bočnilc in vrat do 25 odstotkov. za bržolo in šimba 15 odstotkov. Priklada odpade na prsni koš in na rebra, ker so tu kosti že vraščene v dovoljni meri. Pri telečjem mesu znaša priklada na stc:no in zrezke do 35 odstotkov, do 30 odstotkov pri vsem ostalem telečjem mesu, kjer so že ko<ti izločene. Na ledvično pečenko naj bi znašala priklada do 30 od-;kov, pri vsem ostalem telečjem mesu naj ne bi bilo nobene priklade. Pri svinjskem mesu naj bi znašala priklada za stegna In za zrezke do 20 odstotkov in 15 odstotkov za meso brez vraščenih kosti.
Na zboru volivcev obrata Trbovlje rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je bil v ponedeljek, 27, januarja, so volivci razpravljali o bližnjih volitvah v zvezno in republiško skupščino. Soglasno so vsi prisotni izrazili željo v imenu vseh trboveljskih rudarjev, da tovariš Miha Marinko, predsednik ljudske skupščine LRS, še nadalje ostane poslanec v Trbovljah,
med narodi na enakopravni osnovi, se je dosedanji sekretar občinskega komiteja ZKS Stane Lav-renčič v obširnem in vsebinsko bogatem poročilu dotaknil mnogih problemov iz dela članov ZK.
Priznati je treba, da so komunisti mnogo pripomogli k utrjevanju komunalnega sistema. V dveh letih uveljavljanja tega sistema so vplivali na krepitev organov družbenega upravljanja, ki vključujejo v svojo dejavnost širok krog državljanov. Zato je razumljivo, da so uspehi dela in naporov organizacij ZK in posameznih njihovih članov omembe vredni. To se kaže tudi v uspešnem gospodarskem poslovanju občinskega ljudskega odbora in v delu drugih množičnih organizacij.
Pri nekaterih podjetjih pa se je pokazala težnja po prikrivanju dejanskega dohodka z namenom, da bi bil del prostega dobička čim večji. Podoben pojav je bil zabeležen tudi pri nekaterih sindikalnih podružnicah, Ivi za naročnino časopisov in druge literature niso imele dovolj sredstev, našle pa so jih za druge namene.
Težave so tudi pri delitvi sredstev, ki so še skromna. Znano je namreč, da ima sleherna vas v občini vrsto večjih ali manjših potreb. Povsod bi radi krajevne probleme takoj rešili. Treba pa je pri tem upoštevati, da mora komuna obravnavati najprej tista vprašanja, ki so najbolj pereča in katerih rešitev omogoča splošen napredek. Sredstva je namreč potrebno vlagati tam, kjer so va-ščani sami pripravljeni prispevati svoj delež. To bo občina upoštevala tudi pri reševanju vprašanja stanovanj. Divaška občina ne bo gradila novih stanovanj, ker bi morala angažirati znatne vsote za plačilo anuitet na račun fi-nansiranja drugih nujnih potreb. Zato bi bilo prav, da bi skrb za
gradnjo stanovanj prevzela, v kolikor je pač možno, posamezna podjetja.
Poročilo in razprava sta obravnavala subjektivne slabosti delavcev, ki sc ponekod kažejo v tem, da so marsikdaj pod prevelikim vplivom delodajalca. Zato se večkrat pojavlja neodločnost pri razpravljanju o življenjsko važnih vprašanjih podjetja. Potrebno je temeljito in dosledno pojasnjevati. kako važne so naloge delavskih svetov, upravnih odborov in delovnih kolektivov pri gospodarjenju v podjetju. Na drugi (Nadaljevanje na 11. strani)

■VMS"

¿¿M

.--.P
•H
m
-.■■.v;
Sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir je minulo nedeljo govoril delegatom občinske konference ZK v Divači
OBČINSKE KONFERENCE
HRPELJAH
Največje prizadevanje jc veljalo gospodarskemu razvoju komune — Pereča problematika mlade generacije — Vsak komunist mora biti politično aktiven, da ne bo vse breme političnega dela slonelo samo na nekaterih članih ZK
Druge redne občinske konferen-Zveze komunistov v Hrpeljah je udeležilo t>7 delegatov, ki

■ --■Xi*'-;
; A V' >'.;.".
Sekretar občinskega komiteja ZK v Hrpeljah Ciril Rapotec bere delegatom svoje poročilo na nedeljski konferenci
so z zanimanjem sledili obširnemu poročilu sekretarja občinskega komiteja ZKS Cirila Rapotca. Potem, ko jc tov. Rapotec omenil gospodarske uspehe hrpeljske občine v zadnjih dveh letih in nanizal vrsto nalog, ki jih morajo rešiti komunisti v zvezi z izvajanjem bodočega gospodarskega razvoja občine in okraja, je omenil, da je na področju hrpeljske občine vključenih v Zvezo komunistov 350 državljanov, od tega 99 žensk. Kritično je obravnaval dosedanje delo komunistov tako v okviru same organizacije, kakor na področju gospodarstva, družbenega življenja in uveljavljanja delavskega upravljanja.
V razpravi je delegat Bruno Čcimelj govoril o nujnosti poglobitve ideološke vzgoje in splošnega izobraževanja delovnih kolektivov, član občinskega zbora dr. Franc Juriševič pa je v zvezi s perspektivnim planom kmetijstva utemeljil potrebe po kooperaciji v vseh strokah kmetijstva.
Organizacijski sekretar okraj-
S€andHiia&ij&tf<B k ®wfeir@FS(s® ¡pire eSBagajo
Alfonz Grmek predlagan
za republiškega poslanca
Kandidacijska konferenca, katere se je udeležilo 33 delegatov s področja sežanskega volilnega okraja, je soglasno sprejela sklep, da bo volivcem predlagala kot kandidata za volitve v republiški zlior Alfonza Grmeka. dosedanjega republiškega poslanca in predsednika Občinskega ljudskega odbora Sežana.
Albin Ivuret naj bi kandidiral na Pivškem
V sredo, 29. januarja, se je v Pivki sestala kandidacijska konferenca in predlagala Albina Ku-reta za kandidata v republiški zbor.
Albin Kurel se je rodil leta 1925 v Knežaku. Ko mu je bilo 17 let so ga fašistične oblasti s skupino
Albin Ivuret
drugih mladincev dodelile v kazensko moto (posebni bataljon), kjer je ostal do kapitulacije Italije. Nato se je pridružil partizanskim enotam ter se požrtvovalno boril za osvoboditev naše domovine. Leta 1952, ko je dosegel čin kapetana I. klase, je bil na lastno željo demobiliziran in je dve lc-ti služboval kot sekretar podjetja LESONIT v Ilirski Bistrici. Leta 1954 se je vpisal v srednjo ekonomsko šolo, ko pa jo je dokončal, se je vrnil v Pivko. Sedaj je podpredsednik občinskega ljudskega odbora v Pivki in sekretar tamkajšnjega občinskega komiteja ZKS. Tovariš Kuret je nosilec številnih odlikovanj, ki jih je prejel za svoje zasluge v NOB.
IV.
Janko Rudolf predlagan za kandidata v Republiški zbor
Delegati kandidacijske konference v Ilirski Bistrici so v petek predlagali volivcem ilirsko-bi-striške občine, da bi kandidirali za republiškega poslanca sekretarja Glavnega odbora SZDL Slovenije Janka Rudolfa. Ob tej priložnosti so izrazili željo, da bi tovariš Janko Rudolf prej ko mogočo prišel med volivce te volilne enote. Med razpravo jc bilo tudi govora o pomenu državno-zborskih volitev in sklenili so, da bodo napeli vse sile za čim boljše volilne rezultate.	S. V.
Delegati kandidacijske konference, ki je te rini bila v Postojni, so sklenili predlagati zborom volivcev na področju postojnske, pivške in ilir-sko-bistrlške občine, naj bi kandidirali v republiški zbor proizvajalcev inž. Jožeta Drnovška, pomočnika direktorja Gozdnega gospodarstva v Postojni.
Inž. gozdarstva Jože Drnovšek se je rodil leta 1925 v Zagorju ob Savi kot sin rudarja. Ker sc je leta tPil udeležil v Ljubljani stavke, ki jo le organizirala Osvobodilna fronta, je bil izključen iz gimnazije. Naslednje leto so ga italijanske okupacijske oblasti internirale v Gonars, od koder se je vrnil s poškodovano nogo.
Takoj po osvoboditvi je nastopil službo pri tedanjem Ministrjtvu 'za gozdarstvo LRS, leta 1952 pa je diplomiral v Zagrebu na gozdarskem odseku Agronomsko-gozdarske .fakultete. Po diplomi je inž. Drnovšek naj-



«St -
pc ^'^ë'^ ................. ...
Inž. Jože Drnovšek lz Postojne
prej služboval v Bovcu, sedaj pa je pomočnik direktorja Gozdnega gospodarstva v Postojni.
Njegova dosedanja prizadevnost v graditvi socialistične domovine kaže, da bo inž. Jožo Drnovšek sposoben hi voljan dobro opraviti naloge na mestu, kamor gn Jc predlagala kandidacijska konferenca.	št i na
nega komiteja Zveze komunistov •Julij Titi je pohvalil delo komunistov hrpeljske občine, omenil pa je. da bo potrebno še dopolniti in izboljšati sistem dela. Delegate jc pozval, naj se temeljiteje pripravljajo na delo na terenu in naj skrbijo za pomladitev članstva.
Tovarišica Slavka Skvarča, delavka podjetja TOS, se je zavzela za to, da bi predavateljski aktiv obiskal njihovo podjetje in delovnemu kolektivu posredoval seznanjanje z delavskim upravljanjem in z delavsko zakonodajo. Delegat Milan Kogoj je poudaril nujnost tesnejše povezave med Zvezo komunistov in Zvezo borcev ter komuniste zainteresiral za zbiranje zgodovinskega materiala iz narodnoosvobodilne vojne. Marko Enci je predlagal, naj bi ustanovili odbor Ljudske tehnike, ki bi razen obstoječega avto-moto društva vključeval še modelarsko in fotosekcijo. Aktivnost tega odbora bi lahko odtegnila mladino od brezdelja v prostem času in jo uvajala v praktično delo. Potem, ko je predsednik občine Anton Ovčarič seznanil delegate o občinskih gospodarskih problemih in omenil, da so na področju hrpeljske občine v zadnjih dveh letih s prostovoljnim delom ostvarili vrednost 22 milijonov dinarjev, je delegat D. Dekleva priporočil tesnejšo povezavo članov.Zveze komunistov s sindikalnimi organizacijami po podjetjih.
Ob zaključku konference so delegati izvolili 21-članski sekretariat občinskega komiteja ZKS in sprejeli na osnovi poročila in razprave vrsto sklepov za nadaljnje delo.	J. 2.
Petrini e
Republiška komisija za revizijo gradbenih načrtov je na svojem zasedanju 31. I. 1958 razpravljala o spremembi načrta za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana— Koper. Omenjene spremembe načrta se nanašajo v glavnem na sektor Kozina—Petrinje—Kaste-lec. Po daljši razpravi, katere se je udeležil tudi predsednik občine Hrpelje, je komisija odredila, da se v Petrinjah zgradi izpod cestne trase podvoz, da bo omogočen varen pregon živine in prevoz z živinsko vprego. Prav tako bodo na ustreženem mestu položili pod traso vodovodno cev za napeljavo vode z onstran nove ceste v vas. Urejen bo tudi priključek s ceste do vasi in proti Podgorju. Prvotno predvideni nadvoz pa bo zgrajen šele v drugi fazi gradnje ceste, ker za sedaj ni finančnih sredstev. S tem je to pereče vprašanje vaških komunikacij vsaj v glavnem rešeno.
-va-
Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo Koper sklicuje za območje občine Koper informativni sestanek gradbenih interesentov za gradnjo lastnega doma v ponedeljek, dne 10. II. 58. ob 12. uri v prostorih Zavoda, Verdijeva .17. Vabimo vse interesente da se sestanka udeleže.
o KULTU RA PKOSVETA o KULTURA POSVETA ° ÊCULTOKA PKOSVETA « &CUITUÍM TOOSVETA ® KULTURA PROSVETA o KULTURA
Obletnica Prešernove smrti, S. februar je postal že tradicionalni slovenski kulturni praznik. Ne samo kot spomin na velikega moža, ki je umrl pred 109 leti v Kranju in si je iiostavil enkratni in večni spomenik z drobno knjižico poezij, ampak je to tudi praznik vseh naših sedanjih kulturnih prizadevanj. Vsako leto na ta dan častimo obletnico velikega pesnika in genija slovenskega naroda doktorja Franceta Prešerna z vrsto kulturnih prireditev po gledališčih,, šolah, ustanovah, organizacijah. V Kopru bo v počastitev Prešernovega spomina slavnostni koncert moškega pevskega zbora DPD Svob )da, ki obenem slavi 10. obletnico svojega delovanja, Naš okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev pa bo zaslužnim delavcem za uspešno delovanje na kulturnoprosvetnem področju podelil nagrade iz sklada Srečka Kosovela
pred koncertom moškega pevskega zbora dpd svoboda v kopru
Pevski zbor ko-prske Svobode je pravzaprav že lani praznoval desetletnico svojega obstoja. Toda ker takrat ni uspelo, da bi imeli svoj reprezentativni koncert, ki bi v polni meri pokazal sadove tega dolgoletnega udejstvovanja in vso dognanost zbora, ki po pravici velja za najboljšega na Primorskem, in še posebno ker je tradicija koprskih pevcev ozko povezana s Prešernovimi proslavami, bo tak slavnostni koncert ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, obletnici Prešernove smrti. Za zbor pa bo pomenil obračun o dosedanjem delu in odskočno desko k nadaljnjim uspehom. Koncert bo v petek, 7. t. m, v gledališki dvorani v Kopru.
Od tistih prvih začetkov, ko se je v Kopru po več desetletni prekinitvi znova oglasila slovenska pesem, je preteklo že dvanajst let, kajti takrat smo pisali leto 194G. To ozemlje takrat še ni bilo priključeno k domovini Jugoslaviji, ampak se je imenovalo SVobodno tržaško ozemlje, cona B. V Rižani je bila meja proti Jugoslaviji, resnična in stroga državna meja, proti Trstu, coni A, pa je bilo bolj svobodno, človek je hodil kar z osebno izkaznico kadarkoli in kolikor-krat je hotel. In če so šli Koprčani v Ljubljano, so vedno rekli, da gredo v Jugoslavijo. Bil je to čas, ko v Kopru še ni bilo Triglava in stanovanjskega bloka ob njem, ne naselja v Semedeli ali Škocjanu, ne blokov na Belvederu. Največja in najvišja stavba so bili še vedno nekdaj tako znani koprski zapori, najnovejše hiše pa tako imenovane »čase nuove« v ulici Maria Pobege in zidali so jih precl prvo svetovno vojno, Slovenci pa so bili takrat med seboj kot. ena sama velika družina.
Takrat so se našli štirje pcvci, Va-
EANS FALLADA:
zgodbe o zmešljavaii
Kakor se mi ne zadovoljujemo več pri kulturnoprosvetnem življenju samo s starimi oblikami, ampak iščemo novih oblik, ki bi zadovoljevalo sodobnega človeka in današnji tempo tehničnega razvoja, tako se tudi naši otroci ne navdušujejo več nad zatohlo navlako kraljev, princev in kraljičin ter nerazumljivih pošastnih bitij, temveč iščejo v pravljicah odsev polpretekle dobe, o kateri slišijo pripovedovati, iščejo reprodukcijo lastnih problemov in hotenj.
V lo zvrst sicer ne sodijo popolnoma pravljice Hansa Fallade. kakor na primer čudovite zgodbe naše mladinske pisateljice Ele Peroci, lahko pa jili prištevamo med tiste prikupne realistične pripovedke, ki se za poživitev otroške domišljije in za čustveno vzvalovanje še delno poslužujejo izsledkov starega izročila.
Ilans Fallada je nemški pisatelj s pravim imenom Rudolf Ditzen. doma iz revne kmečke družine v Greifs-\valdu, kjer se je rodil leta 1S93. Nemirna življenjska žilica ga je gnala v najrazličnejše šole in poklice, bil je hlapec, uradnik, trgovski pomočnik, nabiralec časopisnih oglasov, branjevec in polir, ljubezen do kracC-kega življenja in čudovite pokrajine pa ga je končno pripeljala v rojstni kraj, ko je že lahko živel od pisateljevanja. Umrl je leta 1017 in ta letnica nam pove. da je Fallada preživel črna lota strahovlade Hitlerjevih rjavosrajčnikov in gestapovskili agentov. Iz te hude dobe je napisal pisatelj svoje najboljše delo. roman »Vsakdo umira sam«. Kmalu po izidu te knjige pa je umrl, razočaran nad novim časom, v katerega jc- trdno verjel in o katerem je mislil, da bo svet počlovečil, Prvi roman, s katerim je Fallada zaslovel, pa je bil »Kmetje, bonci in bombe« leta 1932, kjer opisuje upor izrabljenih in revnih kmetov proti državnim voditeljem. dostojanstvenikom in uradniški birokraciji, Sc istega leta jc izšel njegov roman »Kaj pa zdaj, siromak«, ki ga poznajo slovenski bralci iz uod-listka Ljudske pravice (Kaj pa zdaj, fanti.
Pripovedke ,ie začel pisati Fallada v letih preganjanja, pripovedoval jih je svojima otrokoma na samotnem domu. Kljub temu so polne vedre razgibanosti, prisrčnosti, potegavščin in humorja, predvsem pa plemenitosti in srčne dobrote. Njegovo široko In modro srce je znalo dovolj ljubiti ljudi iii razumeti otroku, da jc ustvaril tako knjigo, ki veliko pove odraslim ili otrokom in jim nosi pisateljevo gorečo željo, »da jim nikoli ne bi ugasnila luč, ki se ji pravi: srce«.
Zaslugo, da smo to lepo knjigo dobili tudi v slovenščini, imata založba Mladinska knjiga v Ljubljani in prevajalec Lojze Kovačič. Ilustracije iti so toplo občutene, kot pisni e\lev tekst, je prispevala Ruža Piščanec.
ste ljubitelji radijskih slusnih iger?
¥ predpustnem času-okrogla igodba
Honore de Balzac — Max Gimdermann: GBPUSTLJIVI GREH
V naših časopisih lahko precej berete o predstavah poklicnih gledališč ali amaterskih družin. Le redko pa zasledite beležke o radijski slušni igri. In vendar imamo v Sloveniji 175.000 prijavljenih radijskih sprejemnikov in lahko trdimo, da posluša vsako radijsko igro najmanj 100.000 poslušalcev. To pa je več kot število obiskovalcev v kateremkoli slovenskem gledališču v eni sezoni. Da ustrežemo našim bralcem, bomo uvedli v Slovenskem Jadranu rubriko, ki vas bo seznanjala s slušnimi igrami Radia Ljubljane, kar prenaša tudi naša koprska relejna postaja. Naj vam omenimo še to, da so radijske slušne igre ob torkih zvečer in ob nedeljah popoldne.
Naša radijska postaja ima kakor vsako gledališe tudi svoj reper-toarni načrt, sezona pa traja od oktobra do junija. Na sporedu so" domače in tuje izvirne radijske igre, pa tudi priredbe proznih in dramskih del. Interpreti teh iger so člani ljubljanskih gledališč in radijske igralske skupine, režirajo pa jih stalni radijski režiserji in kot gostje tudi drugi gledališki in filmski režiserji.
» SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja!
Okrogle zgodbe so stare kakor človeštvo samo. Najdemo jih v ljudskem blagu vseli narodov, v antični komediji, v renesančni literaturi — spomnimo se le Boccacciovega »Dekame-rona« — pa vse do današnjih dni. Te zgodbe so izraz človekovega veselja nad življenjem, njegovega zdravja in optimizma. Čeprav jih puritanci vseh barv preganjajo, jih ni mogoče uničiti, kakor ni mogoče uničiti človekove volje do življenja.
Kot. mojster okroglih zgodb z literarno vrednostjo ve'ja Honoré de Balzac. Njegove »Contes IirôlaUques« pa ne osvajajo samo zaradi tuzemske sočnosti, marveč prav tako zaradi satiričnih osti, s katerimi ni prizane-sel ne posvetni ne duhovni gosposki. Ena lakih zgodb, zgodba o »Odpust-Ijivcm grehu«, je zamikala znanega avtorja radijskih iger Maxa Gunder-manna, da jo je oblikoval za izvajanje v radiu. Ustvaril je pravi biser prešernega besednega humorja. Zgodbo o osemdesetietnem vitezu gospodu do Bruynu, ki si je vzel mlado ženo, in vse posledice tega neenakega za-
NAŠA SODOBNOST, štev. 2
Iz vsebine:
Ljubo rsavcon: Delavsko upravljanje in moiicrna družba, PESMI — Matej Bor in Janez Menart, PROZA — Marjan Rožanc: Mrtvi in vsi ostali II.
C LOSE IN KOMENTARJI — Matej Bcr: Odprto pismo Miodragu Proti-ču, POLEMIKA — Boris Ziherl: Se enkrat o nesporazumih in navskrižjih I: K Pirjevčevt 'oceni Zgodovine slovenske socialne clcnickracije II.
ZAPISKI — Požidar Borko: Spominu Vladimira Levstika, MED KNJIGAMI — Mitja Mejak: Kole Arih — Zato, Milko r.iatičetcv: Mdderndnrfer-ieve koroške pripovedke, Niko Košir: Nekaj pomislekov ob prevodu Prato-linijeve Kronike revnih ljubimcev, Kok Arih: Razmišljanje o knjigi ■•Duhovno življenje Koroške« L. GLEDALIŠČE — Vladimir Kralj: Dve uprizoritvi ljubljanske Drame.
kona pripoveduje zbor petih možakov v rabelaisovskem jeziku — duhovito, pikro, sočno in kljub kočljivi snovi nikoli niso banalni. »Odpustljivi greh«, ki je za prevajalca trd oreh, je mojstrsko prevedel dr. Karel Do-bida.
Premiera bo v torek, II. februarja, ob 21. uri, torej pol ure kasneje kot navadno, ker je igra namenjena le odraslim. Zrežiral jo jc Fran Žižek, zasedba vlog pa je naslednja: gospod de Bruyn — Stane Sever, Blanche, njegova žena — Mira Bedenkova, stoletni naglušni opat — Bojan Peček, Eene, paž — Milan Kalan. Pripovedovalci so: Jurij Součck, Boris Kralj, Janez Rohaček, Nace Simončič in Jože Zupan.
ti
silij Resinovič, Angel Segolin, Karlo Sušclj in Roman Suban so to bili. Vse predolgo so že pogrešali lepo slovensko pesem, kar manjkalo jim je nekaj v tem prebujajočem sc življenju in razvoju po osvoboditvi. Ustanovili so kvartet in prvič nastopili na Prešernovi proslavi 8. februarja 191G v dvorani nad koprsko Ložo, kajti gledališče takrat še ni bilo obnovljeno. Toda niso ostali dolgo sami, kmalu so se oglasili tudi drugi ljubitelji petja in že decembra istega leta so imeli v Kopru oktet, takoj v začetku leta 19-17 pa moški zbor, SKUD »Oton Zupančič«. Njihov prvi nastop je bil na Prešernovi proslavi leta 1917. Takrat ni bilo v Kopru proslave, akademije ali kakršnegakoli praznovanja, da ne bi nastopili tudi pevci. Kot solistka je nastopala z njimi so-pranistka Danica Pelanova. Pevovod-ja je bil učitelj Avgust Cernika, ki je zdaj v Celju in pozneje dr. Stanko Vuga iz Trsta. Med najprizadevnej-šimi člani lahko imenujemo razen prve četvorice še Janeza Hribarja, Cirila Maska, Staneta Tršarja, Danila .Milica, Srečka Lazarja, dr. Božidarja Zego, dr. Poldeta Hladnlka, pokojnega dr. Danila Kuštrina, Jožeta Kosmino in Franca Zadnika.
SKUD »Oton Zupančič« je imel razen moškega tudi mešani zbor. V glavnem iz tega glasbenega telesa se je potem aprila leta 1951 formiral komorni zbor Radia jugoslovanske cone Trsta, to se pravi Kopra. Ustanovil in vodil ga je Vladimir Lovec, ki je prišel takrat iz Ljubljane in ki je še danes z manjšimi presledki dirigent moškega zbora koprske Svobode (dobro leto dni ga je vodil Ivan Sček). Radijski komorni zbor je bil takrat mešani, moški pa so še vedno obdržali svoj SKUD »Oton Zupančič«, ki je pozneje, decembra leta 1952, postal jedro moškega zbora novoustanovljene Svobode.
Ta letnica pomeni v razvoju moške-
šteno zaslužil, kajti vsi so govorili, da v Kopru Svoboda spi, ne spanje pravičnega pač pa neaktivnega.
Uspehe zbora pa naj vam še bolj ilustrativno povedo statistični podatki (v oklepaju: zbor je imel vedno svoj odbor, ima urejeno kroniko z vsemi številkami, ki lahko zanimajo poklicno radovednega novinarja!): v obdobju od leta 1953, ko je zbor začel nastopati, pa vključno do leta 1957 je imel zbor 35 samostojnih, celovečernih koncertov, 4 snemanja na radijski postaji, nastopil je na 32 proslavah in akademijah, prisostvoval 30 civilnim pogrebom. Pri tem moramo upoštevati, da je bilo za to potrebno okrog 100 pevskih vaj na loto. Povprečno število pevcev v vseh teh letih je 40, imajo pa repertoar okrog 100 pesmi. Kraji, ki so jih obiskali na svojih krajših in daljših turnejah, so bili razen Kopra še: Izola, Strunjan, Portorož, Piran, Škofije, Plavje, Pobegi-Čežarji, Osp, Bertoki, Lopar, Šmarje, Ankaran, Valdoltra, Dekani, Sečovlje, I-Irpelje, Postojna, Kozjane, Sežana, Soeerb, Dutovlje, Tomaj, Idrija, Vipava, Ozeljan, Miren, Prvačina, Kobarid, Bovec, Okrog-lica. Skoraj v vseh teh krajih so imeli celovečerni koncert in morda ni omenjeno, če so kdaj kje zapeli le nekaj pesmi. Lepo je bilo na teh turnejah, uspehov pa
g§l§yv; IS® iSIlf ' P ■" / ■: •;:!

To so bili člani nekdanjega pevskega kvarteta v Kopru — (od leve proti desni) Vasilij Resinovič, Angel Segolin, Karlo Sušelj in Roman Suban. Nastopili so v Kopru prvič za Prešernovo proslavo leta 1946. Bili so pozneje tudi člani oktete., moškega in mešanega pevskega zbora SKUD »Oton Župančič« in še danes pojejo pri moškem zboru DPD Svoboda. Njihova zasluga je, da so na osvobojenem koprskem ozemlju oživeli slovensko pesem.
ga zbora začetek sistematičnega in načrtnega študija in tudi naglega vzpona. Lahko rečemo, da od takrat v Kopru skoraj ni bilo akademije ali podobne prireditve, kjer ne bi nastopil zbor Svobode. Razen tega pa so imeli titcli veliko samostojnih koncertov, ne samo doma in v bližnjih krajih, ampak po vsej Primorski. In mirno laliko rečemo, da je koprska Svoboda samo zaradi pevskega zbora lahko rekla, da sploh obstaja, kajti vse do letos ni bilo čutiti kake druge aktivnosti. Prav zato pa pevski zb'or ni nikoli dobil tistega občega uradnega priznanja, ki ga je tako po-
is NASE kulturnoprosvetne DEJAVNOSTI
Zabavna zgodba o jezičnem dohtarju
Dramska skupina sindikalne podružnice Časopisno-založniške-ga podjetja »Primorski tisk« v Kopru nam je pripravila prijetno presenečenje: uprizorili so staro-francosko farso iz petnajstega stoletja 7. naslovom »Maistre Pierre Pathelin« ali »Zgodba o jezičnem dohtarju«. Uprizoritev je spretno in z velikim smislom za strnjeno dogajanje pripravil Ev g en Frelih. Prav gotovo je bila tudi njegova praktična rešitev treh istočasnih prizorišč na odru, kar je omogočilo tekočo predstavo brez odmora. Pri tem mu je s svetlobnimi efekti, ki so označevali kraj dogajanja, pomagal D. Zmagoslavec in seveda predvsem s samo zasnovo scene Zor ko Borne, Uspela igralska lika sta bila jezični dohtar, ki ga je igral Jože Cerkvenih in prebrisani ovčar
Aleksija Bevka. Obema, prav tako kot Evgenu Frelihu, ki je razen režije prevzel tudi vlogo sodnika, se pozna, da so na odru že doma in celo verzi jim ne delajo preglavic. V vlogi dohtarjeve žene je nastopila nadarjena začetnica Kristina Morganova, naivnega in opeharjenega suknarja pa je igral Danilo Morgan. Za glasbene vložke in spremljavo je skrbel kitarist Anion Mask.
Premiera te zabavne zgodbe je bila v nedeljo, 2. t, m. v Zadružnem domu v Pridvoru, v ponedeljek je bila predstava za bolnike v Ankaranu, v torek pa za bolnike v Valdoltri,- Gledalci so se pri vseh predstavah prijetno zabavali in s ploskanjem izrazili priznanje prizadevni dramski skupini. Igralci bodo obiskali še Šmarje, Korte in Portorož.
tudi šale in smeha ni manjkalo in nihče ni bil užaljen, če je bil tarča duhovitih puščic posrečenih šaljivcev. Tudi zbližali so taki izleti ljudi, postali so nerazdružni prijatelji. Zal pa skopo odmerjena finančna sredstva zadji dve leti niso dopuščala podobnih podvigov.
Res, malo je amaterskih zborov, ki bi se lahko pohvalili s tako prizadevnim delovanjem, takimi uspehi in tako kvaliteto, ter ne na zadnje s tolikimi veterani. Ne samo tisti, ki smo jih imenovali kot pobudnike današnjega zbora in prve člane, ampak precej več: v koprskem pevskem zboru je dvanajst članov, ki imajo za seboj nad 25 let aktivnega društvenega dela v tej panogi kuiturnoprosvetne dejavnosti. Zato bo, njihov nocojšnji koncert zares jubilejni. Želimo jim veliko uspeha!	Z. L
JADRO, štev. 2
Iz vsebine:
Filibert Benedičlč: Tistih 100 lir, Luis Abram: Njegova matura, Branko Siimen: Pesmi, Humbert Kale: Svet ob berglji (drama, I. dejanje), Filibert Benedetič: Na Silvestrovo (pesem), Vislava: Ljudje (pesem), Alojz Milic: Italijanski neorealizem; Rod Modrega vala, Taborništvo — šola bratstva med narodi, Miroslav Košuta: V ranah človeka se črv zarecli (o pesniški zbirki Cirila Zlobca), Samo Pahor: Krojaški vajenec pred 000 leti; O kitajskem filmu. Slika absolventov klasičnih in realnih gimnazij v Italiji, Drobne vesti.
NOVO na knjižni POLICI * NOVO NA knjižni polici * novo NA knjižni POLICI i
NilCHOLAS MONSAKKAT G O
Esther je res odgovarjala
Čim sta se vrnili domov, je šla Esther takoj v posteljo. Po takih nastopih je bila vedno izčrpana zaradi napetosti, ki je trajala tako dolgo, in ker se je zavedala, da strmi vanjo množica ljudi; skrb Mrs. Bannisterjeve na odru ni bila zgolj igra ... Mrs. Banni-sterjeva je opazovala bledi, izčrpani obrazek na blazini, se sklonila in jo poljubila na čelo.
»Lahko noč, ljubica moja,« je rekla naglas in stisnila Estherino roko na poseben način, s katerim s!a si druga drugi izražali svojo ljubezen. Zelo dobro si se izkazala nocoj.«
Esther se je nasmehnila in segla roki Mrs, Bannisterjeve,
ZALOZBE LIPA
Tik pred i zidom, to sc pravi, da bodo še la mesec lahko na naših knjižnih policah, so številne knjige naše založbe. Gotovo vas zanima, s katerimi novitetami si boste lahko krajšali dolge in mrzle zimske večere. Povedali vam bomo:
Izšel bo izbor novel našega znanega in priljubljenega pisatelja Bogomira Ma-gajne NA BREGOVIH SRCA. To bo prerez avtorjevega novelističnega snovanja od začetka njegove pisateljske poti do danes. O Monsarratovem romanu ESTHER COSTELLO lahko berete obširneje posebnem sestavku, objavljamo pa tudi odlomek. Že v naši 2. letošnji številki ste lahko prebrali odlomek iz napete kriminalke Agathe Christie KARTE NA MIZO in gotovo vas je zamikalo, da bi spoznali vso napeto zgodbo. Prav tako smo vam žc v lanskem letu obljubili vesele dogodivščine velikega popotnika in šaljivca HODŽE NASREDINA. Izdaja se je nekoliko zavlekla. toda neposrednost šal in pestrost orientalskega življenja vas bo za to od-škodovala. P" to še ni vse: založba še obljublja, da bo izšel avtobiografski roman vašeaa priljubljenega primorskega pisatelia Francete Bevka MRAK Z 4 REŠETKAMI in povest n nrvih naseljencih v Ameri-ki, pisateljice Laure Ingalls Wilder HIŠICA V VELIKI H OST I.
S svoie strani pa še bomo potrudili, da vas z odlomki iz teh del seznanimo podrobneje ~ avtor'i in romani. Seveda pa boste resnično uživali šele. ko bost? prebrali vso knjigo!
jo prav tako stisnila in s tem pokazala svojo ljubezen. Nato ji je glava omahnila na blazino in se obrnila na stran. Mrs. Bannister-jeva je vedela, da bo kmalu trdno zaspala. Dekle je bila. hvala bogu, močna in zdrava; bolna ni bila niti en dan, niti med najbolj napornim potovanjem. V tem oziru ni bilo nikoli skrbi. Jutri bo spet spočita kot le kaj in pripravljena na vse napore.
Mrs. Bannisterjeva je ugasnila luč v spalnici in odšla v svojo sprejemnico. Črnska služkinja je že pripravila velik srebrni pla-denj s steklenicami, preden je odšla spat, in Mrs. Bannisterjeva si je pripravila močan whisky in si ga nesla k naslonjaču ob kaminu. Naslonjač in whisky in topla, prijazna soba so ji dobro deli. To ji Je bil vedno najlepši trenutek dneva, ko so vsi napori minili in se je vse dobro izteklo ter jo je zapustila tudi utrujenost. Napor teh nastopov se zanjo ne bo nikoli zmanjšal, pa naj bodo
še tako uspešni — toliko stvari je bito, ki bi se lahko ponesrečile, da ne upoštevamo spretnosti, ki jc potrebna, če se hoče z Esthero dobro sporazumevati. Toda sedaj je vse io za njo, danes in jutri tudi. Njen svet se je zožil, skrčil na to malo udobja, in hvaležna se je tudi sama izgubila v njem.
Res je, si je mislila, ko je v udobnem položaju premlevala niinini dan — res je, da se je Esther ta večer dobro obnašala. Ploskanje ob koncu je bilo merilo, če ne šteje tega, kar so prinesli darovi... Precej tega, kar sxa pokazali na nastopu, je bila seveda samo vaja; Mrs. Bannisterjeva je vedela, kaj želi občinstvo videti, in vprašanja, ki so jih postavljali — -Ali si srečna? Koliko si stara? Ali sc spominjaš Irske?- — so bila zmerom skoraj enaka. Za take prilike si je izmislila posebno vrsto prenašanja in Esther je sedaj odlično sodelovala. Med drugim so znaki obsegali določene stiske in dotike, ki so povedali Estheri, kaj naj vsakokrat stori.
Imeli sta znak za »zravnaj sc drugi za -nasmehni se., tretji »smej se«, četrti »odkimaj« in objemi rac ... To je obema zelo poenostavilo njuno delo.
Seveda, je premišljevala Mrs. Bannisterjeva, je to nekako nepošteno če tako vzameš, ker so bili Estherini odzivi vedno videti, kakor da nastajajo iz njenega lastnega nagiba in so gledalce brezmejno navdušili. Z druge strani je bilo to celo nenaravno, ker je pomenilo, da ravna z Esthero kakor s cirkuško živaljo, ki zdresirana kaže svoje umetnije in ob strmenju gledalcev skače skozi obroč. Tu pa tam je Mrs. Bannisterjeva tudi sama olepše-vala stvari tako, da je popravljala Estherino odgovore ali prevajala« njeno opazke tako, da so se skladale z določenim stanjem čustev ali da so se skladale z določenim poslušalstvom. Mnogokrat je bil to edini način, da je mogla pravilno voditi nastop. Ljudje se kmalu začno dolgočasiti, če zavlačuješ s stvarmi ali če ostanejo vprašanja v zraku.
Seveda ta .tolmačenja' niso mnogo pomenila. V resnici niso sploh nič pomenila, ker je bilo vso dejansko nepotvor.ieno. Z Esthero je res govorila in Esther je res odgovarjala; vse
Dogodki okrog naglega vzpona in še hitrejšega propada celjskih grofov, ki so . e i/, preprostih in revnih ple-mičev na Zovneku strmo povzpeli med najuglednejše kneze, kar jih je v ir>. stoletju premoglo tedanje nem-ško-rimsko cesarstvo, so zaradi dramatičnosti zamikali marsikaterega slovenskega literarnega oblikovalca, da jih je skušal umetniško prikazati. Tako imamo štiri drame, ki s to ali ono osnovno mislijo obravnavajo mogočnega Hermana Celjskega, emocionalno razgibanega sina Friderika tc-r nedolžno žrtev Veroniko Descni-ško (Jurčič. Zupančič. Novačan in Kreft). Razen teh dram imamo tudi skromen poskus v prozi: Josipina Turnograjska je 1(151 napisala beležko • Nedolžnost in pravica. Motiv iz celjske crofovske zgodovine pa je porabil tudi Aškerc v pesmi -Celjska romanca .
Pa ne le Slovenci, tudi Avstrijci imajo pisateljico, ki je posegla v fevdalno celjsko obdobje in oživila v svojem romanu -Danes celjski grofje — nikdar več- vrsto zgodovinskih oseb, ki so oblikovale ali pa sa-mo gledale dramo celjske vrofovske rodovine. Zdaj je ta roman izšel v prevodu pri Založbi Obzorja v Mariboru.
Pisateljica tega romana — kronike, Ana Wambrcchtsamer je polsloven ice krvi, kol pisateljica pa se je uveljavila v avstrijskem pripovedništvu v začetku tega stoletja (umrla 1WJ). Rojena na Slovenskem, v Planini (vzhodno od Celja), živela pa Je največ v Gradcu in si pridobila priznanje zaradi povesti in romanov za ljudstvo. Seveda je pisala v nemščini, ima pa tudi nekaj del v slovenščini. Lotila se je tudi dramatsko razgibane celjske zgodovine v 15. stoletju. Za zbiranje snovi je imela na razpolago obsežno zgodovinsko gradivo v graškem arhivu, predvsem pa številne zgodovinske ostanke i/. Celja in okolice, kakor so se ohranili
ostalo jo bilo le drugačno tolmačenje njunih skupnih sposobnosti. Dajalo je občinstvu to, kar je pričakovalo, kar se s svojo naklonjenostjo in pomočjo zaslužilo.
Na vsak način je končni uspeh vse to opravičeval, ker je pomenil denar, denar za sirote brez pomoči... Če o tem kaj več premisliš. ni treba, da bi ti to malo nepravilno ravnanje vznemirjalo vest. Res, če Esther ni mogla pri priči najti, dobrega odgovora, je bila njena sveta dolžnost, da si ga sama izmisli namesto nje in tako reši položaj. Mar je bil kdo s tem prizadet? Vse je bilo samo v imenu dobre stvari. Vse je bilo za sirote.
Današnji večer sc je vsekakor odlično iztekel. Dohodki so bili zelo dobri — dvorana polna, zbirka donosna, kup obetov za pri-
V filmu, ki so ga posneli po ■ Monsarratovem romanu ESTHER COSTELLO, nastopajo v glavnih vlogah Heathcr Sears, Joan Craw-ford in Rossano Brazzi. Na sliki prizor iz tega filma in obe glavni ženski igralki
hodnost. Upala je, da se bo možakar, ki je obljubil pet sto dolarjev, prikazal jutri z njimi. Včasih niso držali svojih obljub, kar je bil preccj umazan trik, nič boljši, kakor če bi okradel slepca.
Odlomek, ki ga objavljamo i» iz romana ESTIIF.R COSTELLO ki bo te dni prišel na knjižni i™ in v katerem ameriški pisatelj \'i cholas Monsarrat (poznamo Ka nn pretresljivem vojnem romanu ¡■Kruto mor.iiv) pripoveduje n uso d I slepe In gluhoneme Irske ilo klice ln njene zaščitnice Mrs Ban nisterjeve. To je zgodba o' veli" kanski goljufiji s človekoljubjem postavljena v dobro orisano ameriško okolje, z napetim dogaja" njem. nežno ljubezensko zgodbo in odlično duieslovno študijo rn še več kot to: to Je tudi obso'dba družbenega reda. ki prepušča nrc več »Iniciativnosti« sumljivim n0, sameznikom in še bolj obsodi« sodobnega človeka, ki je že pre živci eno svetovno katastrofo, na ga ni izučilo in žc pripravlja pri. hodil jo. Čeprav pisatelj v preti! govoru zatrjuje, da je njegovo de", lo do kraja izmišljeno, je vendar očilo, da je pisal roman pod vti-som velikega osebnega pretresa in doživetja.
Mon-.arr.nl o v roman F.STHtR COSTELI.O .ie do zdaj prepotoval skoraj vos svet, doživel ncStoto prevodov. Izdaj In pohvalnih kritik. Po njem so tudi posneli zelo uspel film. v katerem je baje dala slavna Igralk i Joan Craivford eno svojih najboljših filmskih kreacij (igrala je >lr,. Eannisterjevo). Slovensko izdajo tega znamenitega in pretresljivega dela je oskrbela založba Lipa v Kopru, prevedel pa ga je Drago Rchberger.
,T. K. A. MUSAEUS
JOSEF MÜLLER
Nekega toplega jesenskega dne je Repo.štev hodil naokrog po gorah, da bi srečal ljudi in sc z njimi pošalil; zakaj v njegovem podzemeljskem kraljestvu" mu je bilo že dolgčas in zahrepene! je po spremembi. Toda zaman je doslej hodil naokrog; nobenega popotnika ni srečal, da bi mu
ponagajal. Zato jc sklenil, da se bo spremenil v topel sončni žarek, potem pa mirno čakal na nedolžnega človeka. S svojo čarobno palico se je dotaknil golih, kamnitih tal in kmalu
do danes. Na osnovi prizadevnega proučevanja arhivalij in "pisateljskega talenta je po svojem realističnem načinu ustvarjanja v obliki kronike o/1 vela iz skopih in suhih zgodovinskih podatkov polnokrvne, razgibane renesančne ljudi iz fevdalnega Celja.
v že omenjenih dramah, ki so jih napisali sloveli- ki literarni ustvarjalci. stopa iz zgodovine v ospredje največkrat samo žalostna zgodba Veronike DeseniSke. ki je morala po nedolžnem propasti, ker jc bila v na-potje mogočnim vladarskim načrtom starega grofa Hermana, manj pozornosti pa jc posvečene stremljenju celjskih grofov in njihovemu propadu, predvsem pa je v njih malo -ledu iz življenja preprostih ljudi meščanov in tlačanov. Oboje to zadnje imamo na široko napisano v romanu, ki ga je napisala A, Wambrechtsa-mer.
Tej snovi sc jc približala avtorica kar so da objektivno in jo podala tako. kakor jo .le pojmoval renesančni človek. Zato jc izbrala roman v obliki kronike in položila vse pripovedovanje v usta celjskemu kroni ;tu Apreharju; res si je ta lik sama omislila. druge osebe pa so vse zgodovinske.
Roman jc zasnovan zgodovinsko točno in umetniško prepričevalno, tako da je bralec z obeh strani prisiljen, da sledi osrednji niti pripovedi od kraja do konca. Poseben mik dajeta romanu dve stvari: kmečko-tla-čansko-meščansko-obrtniSko okolje In znaki renesančnega mdivlduallzma in naprednih nazorov, ki ju pisateljica vpleta. Vraževerno preprosto ljudstvo. ki vidi v vsakem nenavadnem pojavu napoved nesreče za celjske grofe, predvsem pa prepričanje, da je celjski grofovskl rod propadel zato, ker je prehudo izkoriščal podložnike, lo dvoje je poteza, ki vse pripovedovan je Se bolj približa času 15. stoletja. Na vsak način je ta roman najboljše umetniško delo, kar je napisanih o celjskih grofih. ' j. n.
je zrastel mah, mehak kakor žamet. Legel je nanj In zadovoljno vdihaval prijetni, sveži in dišeči zrak.
Ko se je malo odpočil, je videl po poti od Smideberga prihajati majhnega. suhega moža, ki mu je čez ramo visela pločevinasta pušica in ki se Je večkrat pripognil, kakor da nekaj išče. Ko se je približal Repoštcvu, ga je ta pozdravil in vprašal, ali naj ga morda nekoliko spremi, češ da bi mu rad nosil pušieo in sveženj zelišč, ki ga je clržal v roki. Mož, ki se je silno nategoval, da bi bil videti večji, kakor je bil, je prijazno ponudbo sprejel in jc takoj pripovedoval, da je svetovno znani doktor Sklcpetač. i;! je z vsakovrstnim čudežnim zdravljenjem osrečil trpeče človeštvo.
»Cesarji in kralji so bili moji pacienti.« je zatrjeval baliač; »cesarja Tamcrlana v Indiji, ki je bil duševno bolan, sem operiral: odprl sem mu lobanjo, naše! kamen v možganih, debel kakor laški oreh. ga s kleščami vzel ven pa spet zaprl In zacelil lobanjo; nato sem mu golo lobanjo namazal s svojim balzamom in čez dvakrat štiriindvajset ur je bila vsa glava pokrita z najlepšimi črnimi kodri. Tesar Tamcrlan je bil tako milostjiv, da me je vesel objel in poljubil in mi iz hvaležnosti podaril svetel diamant, tako velik kakor kurje jajce.«
Tako je bahač lagal Repo.števu, ki ga .ie imel za drvarja, in mu pripovedoval kar naprej same Izmišljotine, dokler mu Rc-poštcv ni govoričenja zajezil z vprašanjem, rekoč:
»Iver ste tako učen mož in dobro znate pripravljali zdravila, potem gotovo poznate tudi čudovito zelišče, ki se imenuje mišji zob: raste le redko kje. a kdor ga najde, ima zanesljivo zdravilo zoper vse bolezni. Ce ga se ne poznate, vam ga bom jaz poiskal.«
Učeni doktor je bil nemalo zlovo-ljcn. da ga je hotel neumen drvar poučevati: sicer zelišča »mišji zob« se ni poznal in bi ga strašno rad imel, vendar pa svoje nevednosti nikakor ni hotel priznati.
»nra«i prijatelj,« se je pomilovalno smehljal in si pri tem nasaial na nos naočnike, (la bi bil videti bolj učen, »ne govorile o rečeh, ki jih ne razumete! Vaš mišji zob« lil se pr.iv tako lahko imenoval »podganji rep ., 1; -r ie gotovo pač samo bajka, vi in vam podobni ljudje vedno kaj tako praznega čvekajo; ampak meni, slavnemu doktorju Šklepetaču. ne smete t vesti takih laži. Jaz sem štiri let i študiral na univerzi v Pragi in sem že takrat presenečal svoje proiosoi-ie s svojo učenostjo, zdaj pa pride navaden drvar in hoče moje znanje obogatiti /. .mišjim /obom!.; Ce hočete komu kaj natvesli. si morate liaitl koga, Ui je bolj neumen od mene, ker pa ste j>ri svojem drvarienju in gauju postali tako moder mi./, mi im povejte, kaj jc bilo proj: želod r, hrast?«
»F.li,< se nnt je zasmejal dr--t »hrast pač. na katerem ie umi:-: .,..' lod šele zrasli.«
»Poglejte, kakšna prismoda --ie « se .10 ponorfeval doktor.« I/ č-osa •„.',,,„ gol hrast zrasli, če no I,- želod--«'
»Priznavam svojo nevednost,« j- od-
vrnil drvar, »a na tako težka vprašanja more odgovarjati tudi le tako učen gospod, kot ste vi. Gotovo ml lahko daste tudi dober svet, za katerega vam bom hvaležen vse življenje. Z c dolgo let trpim zaradi krčev in mrzlice in. ker sem reven, se ne morem obrniti na slavnega zdravnika. (la bi ga vprašal glede svoje bolezni; zaradi tega je moja bolezen čedalje hujša In me bo slednjič- še vrgla v grob.«
Komaj je izgovoril te besede, že se je zgrudil na tla, začel trzati, pačiti obraz in zavijati oči: mrzlica ga je tresla, da Jc glasno šklepetal z zobmi. učeni zdravnik je učenjaško opazoval nenavadni primer bolezni, vzel iz svoje pušice dvanajst zdravilnih kroglic, jih bolniku nasut v usta, da
jih je moral pogoltnili, nato mu je vlil v grlo pol steklenice temno zelenega, kakor žolč grenkega soka in rekel, da je zdaj rešen iu da sc ima
za ozdravljenje zahvaliti samo njemu. In res ni trajalo dolgo, pa jc drvar vstal in doktorju zagotovil, da je popolnoma zdrav in se čuti kakor prerojen. In potem je Sel z njim naprej
v negostoljubne gore.
Nenadoma je obstal in vprašal zdravnika:
»Kaj mislite? Čigavo je to gorovje? Ali je češkega kralja ali gorskega duha?«
».Mislim, da je to gorovje češkega kralja,« je oni odvrnil.« Pojdite, pojdite s svojim gorskim duliom. bedastim Repoštevo.u: Ta živi samo v možganih trapastih ljudi, samo kot bav-bav za otroke!«
Komaj je doktor izgovoril te besedo. že se je zemlja stresla in pred njim je namesto mirnega drvarja stal strašen velikan, ki so se mu oči svetile kakor ogenj in mu je bil obraz divji in besen.
»Redni črv!« je pošast zarolinela na trepetajočega možička, ki je klec-nil in prt • oče dvignil roke,« zdaj ti bom pokazal, kdo je gospodar teh gora; za kazen, da si se mi rogal, boš sam žrl svoje lopke zdravilne kroglice in svoj zoprni zvarek.«
S lomi besedami je gorski duh ubogemu zdravniku razklenil usta in mu neusmiljeno vsul vanje ostanek zdravil. Potem mu jih je spet zatis-nil in jih tako dolgo tiščal skupaj, dokler ni doktor vsega pogoltnil.
Mazač se jc zvijal kakor črv, po vsem telesu ga je peklo, ko da je na ražnju nad /arečini ogljem; zilIHova! in tarn 'li Je tako. (la bi se ga šc kamen usmilil. Repo.štev je io nekaj časa -lecl:!l, potem pa se jc zasmejal:
"'Z.'' 'i veš, bedni Sušmar. kako je pri srcu tvojim bolnikom, če morajo požirati tvoje gnusne zvarke? ne dr/ni se, da bi še kdaj mučil ljudi z njimi!«
Pri teh besedah ga Je brcnil in slavni doktor šklepelač sc je kakor % klopci o zvit jež zakolalil l>o liribu ni/dol. Minila je ura, preden sc Jo otl neprostovoljnega kotaljenja toliko oddahnil, da je po vseh .štirih plazeč so lahko zavil proti domu. V raztrgani Oblolci. / odrtim obrazom in raz-pruslianimi rokami je bil bolj podoben pretepenemu paglavcu kakor slavnemu doktorju.
Leposlov je v ljudski pripovedki dobri -hov gospodar in vladar. Na .-miti je nic-ov, samo na najvišje krkonoške vrhov.- -.-.,',Vn-, m neomejeni prostori, k! se ;ain n,:u- ,'u, ■ '„, zemljo Skrbi Repo.štev za toploto, z veščo 'i-, z dragocenimi rudami, tako cia nastajajo p< ga lesa m poginulih živali nastajata poj nog m na,<a. Kadar pa e RopoSicv n vc
s po da r je tiad 'vremenom ve t rov/' i n'' v 1 h'ari i
MusVik h 10°žkTv m'u m0d 'h^tvom "-."rzl Johann Kari Avgust pravljice, k? lih L i^daT''" v 'i1' s10,0,1	v -birkl »Ljudske
zbrano Mudsko" /ro^-linn V,PTtlh ZVl"v-h- lei zbirki je pozneje d a 1 a zalo -bi mi ari i n Ji - u'"" JoseJ M ; r in njegovo prirklbo jc iz-ilustracijami Gv da ni? u"1'^, v WTom • ':'vodu <»'■ Frana Bradača in Povest -i i, ,kV in° potI naslovom REPOSTEV.
zbirki kiiobodo ^n,'™^ Je ,ona L:i"ocl Številnih pripovedi v tej " K1 J0 bodo " zanimanjem brali mladi in odrasli
i ■ !:i duh Krkonošev, njl-■ kraljestvo sicer omejeno .-'< :o pod zemljo ogromni Ijsko-a središča. Tam pod ■ meša nevarno kamenje li.ziiUe kovine; Iz mrive-i.-.,ovim nadzorstvom pre-teli težkih skrbi, odide j..n pa tudi pomaga. Go-Na.ilepša poteza v njego-kri-
Brez žerjavov, brez mešalcev malte in drugih podobnih strojev si danes komajda še zamišljamo gradbišče. Zato je kaj nenavaden pogled na hitro rastoče stanovanjsko naselje vrstnih hišic v Škocjanu, kjer vseh teh naprav ni videti. Kljub temu pa je pisano naselje, ki vzbuja veliko pozor-
mi je zaupala, da je dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami v novih hišicah zares udobno in praktično in da je življenje izven mestnega hrupa zelo prijetno.
Najbolj točen odgovor na vsa vprašanja brez dvoma lahko posreduje našim bralcem direktor Zavoda za stanovanjsko izgrad-
Cez noč je zraslo v Škocjanu ljubko naselje
nost prebivalstva, zraslo tako rekoč čez noč,
Na prvi pogled mnogi ugibajo, če so morda pri projektiranju te zvrsti hišic iskali izhod za silo ali pa je to že novi preizkušeni koncept, ki omogoča z manjšimi investicijami hitrejšo gradnjo stanovanj —? seveda ne na rovaš udobnosti.
Mnenja o vrstnih hišicah v Škocjanu so zelo različna in polna nasprotij, posebno v vrstah »dobro poučenih« kritikov, zato smo si gradbišče ogledali in v naslednjih vrsticah posredujemo bralcem nekaj naših ugotovitev, Novo naselje leži v neposredni bližini tovarne pohištva STIL ob cesti v Vanganel in Marezige, nekako dva kilometra iz središča Kopra. To sicer ni veilko, vendar pa se že danes sprašujejo številni novi stanovalci v tem naselju, kdaj bo uvedlo naše avtobusno podjetje krožno progo Koper—Semedela— Skocjan—Koper. To pa povsem upravičeno, saj jih večina pešači na delo v Koper. V najslabšem položaju pa so gospodinje, ki morajo po zadnjo betvo hrane v Koper. Zato se nič ne čudim gospodinji, ki mi je za ceno enega samega odgovora postavila kopico vprašanj. Šele ko sem obljubil, da odgovora ne bom ostal dolžan,
njo v Konru Marko Rajner. Kar poslušajmo ga:
»Glavni investitor novega stanovanjskega naselja v Škocjanu je koprski občinski ljudski odbor.
v pivki so uredili strelišče
Da bi si v teh hladnih dneh preganjali dolgčas in se koristno zabavali, je zopet oživelo strelsko društvo, ki je v sezoni lova domala zamrlo. Da bi lahko popravili strelišče in si nabavili potrebne rekvizite, so zaprosili za pomoč na občini, ki je pobudo strelskega društva podprla z velikim razumevanjem. Z odobrenimi tri sto tisočaki so si sedaj uredili v ogrevanem prostoru Doma JLA lepo strelišče, kjer so pred kratkim organizirali brezplačno streljanje.
Med prebivalstvom Pivke je za novo strelišče veliko zanimanje, najbolj pa se navdušuje za ta šport mladina. Društvo šteje 150 članov in vsak dan se prijavljajo novi. Kaže, da bomo morali v najkrajšem času urediti še eno strelišče v središču mesta, da bomo lahko vključili v ta koristni šport prav vse, ki to želijo.
Ljubiš a Ristič
Prvotni koncept, da bi namesto stanovanjskih hišic gradili kar barake, so ovrgli. Račun je namreč pokazal, da bi s tem bili približno enaki stroški, zato so se toliko laže odločili za vrstne hišice. S postavitvijo teh hišic so omogočili nemoteno nadaljevanje gradnje stanovanjskih blokov na Belvederu, kar je bil sprva glavni namen investitorja. Od tam je bilo namreč treba preseliti določeno število stanovalcev iz starih zgradb, ki jih je treba podreti, da bodo na njihovem mestu zrasle nove palače.
Zanimanje za vrstne hišice je veliko. Dokaz za to je veliko število novih hišic, ki so jih že odkupila podjetja za svoje delavce in nameščence. Odkupljenih je že "23 stanovanj, medtem ko nadaljnjih 16 prosilcev čaka še na dograditev novih.
Čeprav je to prvi poskus gradnje minimalnih stanovanj, imajo ta vso potrebno udobnost: dve sobi, kuhinjo, sanitarije s pršno kopeljo, shrambo in. drvarnico. Vsakemu stanovanju pripada kos vrta za zelenjavo. Skozi naselje bodo speljane asfaltirane ulice z glavne ceste. Povsod bo fluorescentna ulična razsvetljava in bo naselje seveda kot del Kopra povezano z njegovim središčem z redno avtobusno progo. Hišice pa so tudi grajene in obarvane tako, da ima novo naselje videz tipičnega primorskega kraja.
Ker je v Kopru veliko pomanjkanje stanovanj — trenutno je vloženih nad 1500 prošenj za dodelitev družinskega stanovanja — pripravlja Zavod za stanovanjsko izgradnjo tudi gradnjo enonad-stropnih (dvoetažnih) stanovanj- ■ skih vrstnih hišic v podaljšku že zgrajenega naselja v Škocjanu. • Ko bo vse to dograjeno, se bo , tudi v tem novem velikem stano- j vanjskem naselju kmalu uvelja- ! vilo družbeno upravljanje hiš in zaživela bo nova stanovanjska skupnost.«
Kot torej kaže, je zamisel o gradnji vrstnih hišic dobra. V prvi vrsti pa dokazuje skrb ljudske oblasti za zvišanje življenjske ravni naših delovnih ljudi. Z geslom: dostojna stanovanja delavcem! se ti načrti postopoma, toda s prepričljivo gotovostjo, uresničujejo. V Škocjanu raste novo naselje, ki bo po končanih delih in ' ureditvi za prebivalce veliko bolj mikavno kot katerokoli stanovanje v središču Kopra.
Bb
NA KOZINI IN v HRPELJAH bodo vedeli..,
MALI -	^ ^
ROMANI
Seclern let sta »govorila«, kakor pravijo zaljubljenci. On je tiščal in lju-bosumil za njo, ona pa se je počasi tajala kakor led na Himalaji. Obletavali so jo namreč tudi drugi častilci in ji dopovedovali, da je podobna Soliji Loren. Končno je ta laskanja zavrgla in se odločila za jjrvega kandidata, Poroka, poročno potovanje in no petih mesecih je prijokal potom-ček na svet.
Se jjred poreko je imel »on« službo tam nekje ob morju. Stanoval je pri znancih. Dokler ne dobi družinskega stanovanja, bo morala čakati ona pač pri svojih. In šc danes čaka. Z otrokom. Družinsko stanovanje danes nikjer ne visi na kljuki. Tako je.
On pa je tako zelo pogrešal zakonsko življenje, da se ni mogel upirati lepi priložnosti, ki mu jo je ponudila brhka in mlada ločenka, ki jo je srečal'v nekem nočnem lokalu. Povabila ga je, naj si ogleda njeno stanovanje. Soba, kuhinja, kopalnica, slirambica. V prvem nadstropju, s pogledom na morje. Prav nekaj takega si je želel. Preselil se je k srečni lastnici tega toplega gnezda, in mislil, da je doma, Iluzionist, Najprej vsak teden, ob sobotah, zdaj komaj enkrat na mesec, odhaja k ženi in ji dopoveduje, da najmanj še dve leti ni upati na družinsko stanovanje . , .
II
Pred štirimi leti je šlo nekega večera prekleto zares. Med vrati njenega stanovanja je potegnil pištolo in uprl bridko cev v prestrašeno punco.
»Ce te vidim z drugim, bo krogla spregovorila. Moja si, ne pozabi tega'.« Vse kaže, da ona ni pozabila! Pač pa bo res, da je on pozabil. Premeščen je bil v drug, precej oddaljen kraj. Včasih ga. je šla obiskat, bolj poredkoma on njo. Da bi mu dokazala, da je njegova, mu je dala priložnost. In sanjala je o poroki. Sanjala o sreči, ki se je nekega dne zganila pod srcem. Pisala mu jo, kako je z njo. Naj pospeši s poroko.
Nimam »soldov«, ji jo prvikrat odgovoril. Da bo že kako, saj tudi ona dela in zasluži, mu je v pismu odgovarjala, »Počakajva, da bo otrok rojen. Ce bo krvna analiza dognala, da je moj, potem bova govorila o poroki naprej,« jo je kakor udarec v obraz zadelo njegovo kratko pismo.
Otrok je rojen. Nadenj se z ljubeznijo in bolečino sklanja bledi obraz mlade matere. In to nedolžno, nežno bitje naj s svojo krvjo dokazuje pravico do očeta? Ne', Njene solze, ki kapljajo v tihih nočeh na mali obrazek sadu njene ljubezni, pišejo v ta obrazek ime tistega, ki je nekoč s pištolo v roki terjal od nje zvestobo.
III
Ni bil iz teh krajev. Zaposlen je bil v podjetju, kjer je delala tudi ona. In sta se nekako zagledala drug v drugega. Bil je čeden, mlad, s podjetnimi brčicami pod nosom. Izpod temnih obrvi sta pobllskovala dva žarometa. Prav takega si je želela, ker je bil podoben onemu, s katerim se je pred dobrim mesecem razšla, ker ga je zalotila z drugo. Po-
gledi, božajoči, vroči, obetajoči, nato besede, domenek, sestanek na samem, pod roko na ples, jeziki, zavist, napovedovanje skorajšnje poroke in končno — katastrofa. Po večerji jo je povabil, naj gre z njim v stanovanje, da mu bo zakrpala nogavice. Tako je naneslo, da sta krpala nogavice za zaklenjenimi vrati. Naneslo je tudi, da je avtobus ravno listo uro od nekod pripeljal mlado ženo s petletno punčko. Ker je bilo okno razsvetljeno, je končno le moral popustili na energično trkanje in odpreti vrata. Da sta žena in hčerka tega prešuštnika, jo s prepričljivo gesto povedal nenapovedani obisk le za silo oblečeni devici, ki. jo naslednji dan razkazovala nekakšne sumljive praske po obrazu, oni trije pa so s prvim avtobusom odfrčali proti severu.
,JASA ŽVAN
Pri Upravi pomorske oblasti Srednjega Jadrana v Splitu so položili izpit za poročnika trgovske mornarice Kokalj Franjo, Groznik Donijel, Lovšin Marko, Macuh Andrej ter Rupert Benedikt. Pri isti pomorski Upravi je položil izpit za radiotelegrafista ¡ II. razreda Mirtič Tomislav, za pomorskega strojnika III. razreda pa Smrke Leo in Volk Aleksander. Slovenskim pomorščakom k uspelo položenim izpitom čestitamo in jim želimo, da bi dolgo in uspešno delovali v jugoslovanskem pomorstvu.
Zgornja slika pa prikazuje civilno poroko v Ricmanjih za časa cerkvenega spora. Spredaj na sliki sta mladoporočenca Mihael Kuret in Ivanka Bonano iz Ricmanj, ki ju poroča tedanji riemanjski župan Ivan Berdon (stoji zadaj z razširjenimi rokami). Za mizo pa sedi tedanji občinski tajnik v Ricmanjih Franc Bonano, ki še živi v Trstu in se teh dogodkov še prav dobro spominja.
iz zgodovine naših ljudi na tržaškem
Desetletni spor s cerkvijo so zmagovito zaključili — Že pred 50 leti so imeli smisel za turizem — Civilne pogrebe in poroke so popularizirali na razglednicah
Pred dobrim polstoletjem je bila na višku borba Ricmanj cev s civilno in cerkveno oblastjo. Trajala je skoraj deset let in se je končala z njihovo popolno zmago leta 1909. Borili so se proti mogočnemu avstrijskemu cesarju in se uprli samemu papežu. In to pred dobrimi 50 leti! Spor je grozil, da se razširi iz lokalnega spora v širše ljudsko gibanje. Borba Ricmanjcev je imela velik odmev in je postala vsenarodna slovenska zadeva. Tržaški dnevnik »Edinost« je objavljal z velikim poudarkom vse vesti o riemanjskem sporu, ki jih je še istega dne v popoldanski izdaji nato objavil ljubljanski »Slovenski narod« na uvodnem mestu.
Povedali bomo le na kratko, za kaj je šlo.
Ricmanje so imele božjo pot, ki se je bila začela leta 1749 in je prinašala cerkvi in tudi domačinom lepe dobičke. Ricmanje so dobile samostojno župnijo in vsi dohodki so ostali domači cerkvi, Dolinski župnik je zavidal ric-manjskemu. Namignil je škofu Glavini, pa sta odpravila riemanj-sko župnijo .in odslej je vse šlo v
ti
Dolino, Ricmanjci so morali tedaj sami skrbeti za svojo cerkev in vzdrževati kaplana. Tega niso mogli prenašati. Pa je počilo, ko je prišel v vas razgledan kaplan dr. Požar. Na svoje pravice so opozorili državne in cerkvene oblasti, Nič ni pomagalo. Tako je šla zadeva naprej, da so izstopili iz rimske cerkve in pristopili k pravoslavni. Dr. Požarja je škof suspendiral in dal zapreti cerkev. Nič zato. Riemanjski župan je tedaj sam pokopaval in poročava!. Posegla je vmes civilna oblast, sam cersarsko - kraljevi namestnik princ Hohenlolie je poklical na razgovor skupino uglednih domačinov in jim sporočil, da pristane na vse zahteve Ricmanjcev, le če ne pristopijo k pravoslavni cerkvi.
Tako so Ricmanjci spet zmagali. Takšnega romanja kot nekdaj ni več — na Jožefovo pa pride še vedno vsako leto »na roma-nie«, ali na pršut in dobro kapljico veliko število okoličanov — zlasti Tržačanov.
Priznati je treba: že stari Ricmanjci so imeli smisel za tujski promet.	A, B.

v

St
Sil
iS

m «I


p'?
sa®


sfliii

1%
-v ;,>..'
M
-N" \ v W ■ -•■..V■:■*•.
' s « -V ... X

Si


ff iS"-
-V.
.H*.


iiSÜIS ! i

m
■Ml;:
ISf

M

'VU^W--Í|fl
v-iV ..
I m	i I
¡
Ji
Take razglednice s slovenskim podpisom so Ricmanjci izdali p-j letu 1900. Prikazujejo civilni pogreb v Ricmanjih. Kaže, da je b>l iobred kar -ie da slovesen, manjkalo pa seveda ni cesarsko-kraljev . a policaja, ker se je tedanja gosposka bala neredov ob takih priložnostih. S popularizacijo svojega spora s cerkvijo so Ricmanjci. iskali podporo
in pomoč v svojem boju tudi pri drugih Slovencih, hkrati p ponosni na svoje vztrajanje v tem boju. Uspeli pa so šele ledi^ zagrozili, da bodo prestopili v pravoslavje.

žena IN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA * ŽENA IN DOM ZDRAVSTVO IN VZGOJA i? ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO sn vzgoj
S SEJE OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV
Več sredstev za stanovanja, servise, menze
: • ? p
Okusno, preprosto in moderno — ■vrečasta obleka s kratkimi rokavi. Če ste količkaj spretni, si jo lahko naredite sami. Blago je pe-pita, rutka pa pisana.
GOSPODINJSKI TEČAJ ZA UČITELJICE OSNOVNIH ŠOL
Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru je v sporazumu s Svetom za šolstvo organiziral gospodinjski tečaj za učiteljice osnovnih šol. Te učiteljice bodo potem poučevale predmet »domače gospodarstvo • po osemletkah in večernih kmetijskih šolah. To je bil prvi del tečaja, nadaljevalni tečaji .za izpopolnjevanje pa bodo v letnih počitnicah. Tečaja se je udeležilo 11 učiteljic iz Šmarij, Marezig, Izole, Pirana, Pridvora, Mislič, Štanjela, Tomaja, Ospa in Ilirske Bistrice. Tečaj je trajal sedem dni, vodili sta ga tovarišici Fani Jereb, gospodinjska učiteljica zavoda, in Jolanda Štokelj z Ekonomske šole. Obravnavali so predmete iz gospodinjstva, kar bodo učiteljice potrebovale pri praktičnem pouku.
V	petek, 30. januarja je bila v Kopru razširjena seja okrajnega odbora Zveze ženskih društev. Poleg članic okrajnega odbora, so so udeležile seje tudi predsednice in tajnice društev, sekretar OK ZKS tovariš Albert Jakopič-Kajtimir, direktor Zavoda za plan pri OLO inž. Peter Aljančič, in gostinji iz Ljubljane, Dolfka Boštjančič, članica GO ZŽD Slovenije in Meta Košir, urednica »Naše žene«.
V	prvi točki dnevnega reda je inž. Peter Aljančič obrazložil družbeni plan našega okraja za leto 1958 in odgovarjal na vprašanja, ki so jih postavljale tova-rišice v zvezi z gradnjo stanovanj, s stabilizacijo con, o komunalnih napravah, o vlaganju sredstev v kmetijstvo itd.
V	razpravi je tovariš Kajtimir omenil vrsto problemov v zvezi z dosedanjim delom in perspektivnim razvojem, Povedal je, da smo v letu 1957 pri nas povečali proizvodnjo za 46 "/o, kar pa bomo lahko letos še dvignili z večjo storilnostjo pri delu. Posamezniki v podjetjih, organizacijah in državni upravi se morajo čutiti odgovorne pri reševanju in odstranjevanju napak, pri 6cenje-vanju pa ne smemo s pretirano kritiko napak zmanjševati naših velikih uspehov. V bodoče bo nujno, da usmerijo občine več sredstev v komunalno dejavnost, za gradnjo stanovanj, za organizacijo servisov za pomoč družini in prostorov za čuvanje otrok, o ustanavljanju delavskih menz, o izpopolnjevanju trgovin itd. V zvezi z novimi predpisi, po katerih bodo tovarne razpolagale z večjimi sredstvi kot doslej, ne smejo vodstva tovarne težiti samo za novimi investicijami, temveč morajo predvsem skrbeti za življenjski standard delovnega človeka, zanimati se morajo, kje in kako živi. V teh skupnih naporih bodo žene lahko veliko pomagalo, če se postavijo na pravo stališče in se dosledno borijo za tako rešitev problemov, da bo v korist družbi in družini.
Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo tajnice OO ZZD o
posvetovanju v Ljubljani, kjer so med drugim govorili o vlogi žena v današnjem družbenem razvoju, o sistemu dela ženskih društev, o pripravah na volitve in praznovanju 8. marca, o delu zavodov za pospeševanje gospodinjstva itd.
Razpravo je dopolnila tovari-šica Dolfka Boštjančič iz Ljubljane. Pohvalila je žene koprskega okraja, da so se izkazale pri zadnjih volitvah in želela, da bi se prav tako angažirale v sedanjih pripravah na volitve za republiške in zvezne zbore. Posebno zborov volivcev naj se udeležuje čim več žena. Žene pa, ki so izvoljene v organe družbenega upravljanja, naj se zavzemajo za razvoj komunalnega sistema. Društva na terenu naj bodo s temi tovariši-eami v stalni povezavi in naj jih seznanjajo s problemi, ki bi jih morali reševati organi, v katere so bile te žene izvoljene. Prav posebno pa naj se žene angažirajo za uspešen razvoj tistih dejavnosti, ki bodo našle svoje mesto v stanovanjskih skupnostih.
Ob koncu seje so tovarišice še razpravljale o predlaganih kandidatkah za republiško skupščino in sklenile, da bodo podprle njihove kandidature in se potrudile za čimvečjo udeležbo na volitvah.	D. K.
Prav tako večerna temna, bluza. Moderni šal ovratnik je spet s svetlim okraskom
O nekdanjem življenju, o preteklosti, ki pa je prav vsem še v živem spominu, pripoveduje Ja-ponka Yoko takole: »Praznovanje sedmega rojstnega dneva je bil kaj žalosten dogodek, kajti to je pomenilo konec otroštva, konec svobode. Hiša mojih staršev je postala zdaj zame ječa, ki jo bom ob poroki zamenjala za drugo ječo — hišo svojega moža. Do takrat pa se bom morala učiti in trpeti ter se pripravljati na svoj bodoči poklic dobre gospodinje in matere.«
Z 12 leti je mala Yoko znala že na pamet, kaj je njena življenjska dolžnost: »Ubogljiva služabnica moram biti. Nikoli ne smem oporekati, govoriti pa le, če me kdo kaj vpraša. Kadar oče prihaja ali odhaja, moram v pozdrav poklekniti in se s čelom dotakniti tal. Seveda ne smem nikoli pokazati, če mi je kdo všeč ali če mi je zoprn, ne smem se smejati, še manj pa biti jezna. Nežna in potrpežljiva moram bili, vdana v voljo svojega očeta. Iz skromne in pridne hčerke moram potem postati prav taka žena svojega soproga, ki mi ga bo izbral oče. Cilj mojega življenia je. da bom rodila sina, kajti le takrat ne bom irnela samo dolžnosti, ampak tudi nekaj pravic. Te pravice pa segajo samo do vrat naše hiše, kajti t^oj mož je gospodar mojega življenja in lahko naredi doma ali zunaj, kar hoče. Velika milost je, če pri tem upošteva tudi mene. Če greva skupaj ven, ne smem hoditi vštric njega, ampak za njim in mu dati vedno prednost. Nikakor pa se ne smem niti s po-
gledom pritoževati, če gre mož ven sam, če obišče svoje prijatelje ali hišo gejš. Ah, da, gejše, ki nosijo lepe obleke in ki se znajo tako čudovito lepotičiti in so tudi izobražene, da lahko sedijo z mojim možem za isto mizo. lahko precl njim pojejo in plešejo. Tudi če se to godi v moji hiši, moram vse razumeti brez besede. Kajti največji vseh grehov se
imenuje ljubosumnost. Tudi če me še tako boli srce, ker hodi moj mož h gejšam ali jih vodi domov, ne srnem tega nikoli pokazati in to ni nikomur nič mar,«
To je bila zgodba male Yoko in njena usoda je bila usoda vseh japonskih deklet iz boljših hiš, takrat v »dobrih, starih časih«. In danes?
*
»Če tudi pri nas dekleta študirajo? Oh, seveda, imajo celo svojo posebno, žensko univerzo, kjer je na stotine študentk!«
»In ph lahko vidim in z njimi govonm? Jih fotografiram?-•
... „,
iillif
nr \ N *
"lilii
Temna bluza za slavnostne priložnosti. Kot blago lahko uporabimo svilo, žamet ali pa tudi volno. Z ustreznim krilom bomo tako vedno čedno oblečene
Houe* tarife |
MLADI SVET, štev. 1
Iz vsebine:
Ob začetku novega letnika, Ivan Minatti: Bele niti so svet zapredj<r Franc Strmčnik: Gre za srečo naših otrok, Vladimir Cvetko: V razredu so tako različni otroci, Gustav Silili; Razgovor o roditeljskih sestankih' Vida Rudolf: Mali znanstvenik, Janc2 Bitenc: Štiriletna Marjanca poje »Mamo Juanito«: Ob petnajstletnici piol ilirske organizacije, Drago Humor-Mnenja podeželanov o reviji »Mladi svet«, Vitko Musek: Ljudje v filmu »V soboto zvečer«; Zaradi korenčka ali zaradi marmelade? — Pomenek s starši, Milica Eartenjev: Kod si pa spet hodila?, Ludvik ASkenazy: otroške etude: Pomenek s starši,' Midva Nove knjige, Televizija za otroke iri mladino. Moda.
NAŠA ŽENA, štev. 1
Iz vsebine:
Stane Kavčič: Odgovori na nekatera vprašanja — o življenjskem standardu . in aktivnosti žensk, G. G.: Marca bodo volitve v naša najvišja predstavniška telesa, Mira Svetina: O velikih in malih stvareh, S. V.: Mednarodni politični pregled. Dr. ai', Bedenič: Moj otrok ne je, Guy de Maupassant: v pristanišču, Jeiisava Čopič: Slikar Moša Pijade, N. G. Cer-niševski: Kaj delati (nadaljevanje); Iz organizacije, Zene po svetu, Avguste Danilove ni več. Med knjigami in revijami, S filmskega platna. Zaupni pomenki, Kozmetika, Zanimivosti, Iz posvetovalnice za noseče, Zdravniški odgovori, Gospodinjstvo, Ročna dela Moda.
Japonke-včeraj in danes
C B
Objavljamo izvleček iz reportaže nekega ameriškega novinarja, ki je obiskal Japonsko. Seveda Amerikanci danes ne govore več v Hirošimi in Nagasakiju, če pišejo o Japonski, ampak o pozitivnih posledicah, ki jih je prinesla Japoncem ameriška okupacija, to jc o ženski emancipaciji, čeprav najdemo začetke tega gibanja že v času med obema vojnama. Osvoboditev in osamosvojitev japonske žene pa pomeni prelom s tisočletno tradicijo, zato ni čuda, da je postala to dežela velikih kontrastov. V svoji reportaži nam je hotel ameriški novinar pokazati obe skrajnosti, rito je pričel pri sedemletni Yoko in končal pri študentkah ženske univerze v Kijotu. Beseda »ženska univerza- pa nam pove še i~eč, kot je napisal ameriški novinar: Japcnzi le radi vidijo, da dekleta ne študirajo skupaj s fanti, torej težko verjamemo, da ima pozneje tudi žena odprla vrata v vse poklice in javno udejstvovanje.
Včerajšnja Japonska se še vedno manifestira z bogatim nakitom, dragocenimi oblekami in globokimi prikloni, s katerimi gejše pozdravljajo goste. Včasih so s takimi prikloni morale sprejemati t udi hčerke svoje očete in žene svoje može
»Zakaj ne, seveda! Pridite jutri zgodaj zjutraj, peljal vas bom k direktorici!«
In to je bil konec razgovora, ki sem ga imel z nekim japonskim študentom v avli hotela Rakuyo v Kyoti, starem cesarskem mestu srednje Japonske, piše ameriški novinar.
Naslednje jutro sva se sešla na Doshisha-univerzi. Na dolgih hodnikih sva srečavala črnolasa in vitka dekleta. Nosile so tesno se prilegajoče puloverje, kratke jopice, flanelaste hlače ali škotska krila, široke, moderne plašče, baskovske čepice. Bila so vesela in razposajena dekleta, prav tako kot njihove kolegice kjerkoli na svetu. Tudi ravnateljica je bila zelo prijazna, smehljala se je s pravo vzhodnjaško vljudnostjo. Dovolil a je Amerikancu, da si je ogledal vso univerzo, kjer je za dekleta tudi internat, govoril z njimi, iih spraševal, kar je hotel. Odgovarjale so mu brez zadrege, brez povešanja oči in sramežljivosti. Zelo se razlikujejo od svojih mater.
»Morali bi jih enkrat videti pri debatnih urah,« je rekla ravnateljica,
■Amerikanec je pograbil, saj je vedel, da je to edinstvena priložnost. Povedala so mu, da je to pot na vrsti razgovor o zakonskih problemih, o odnosu dekleta do zakona.
Vprašanje se je glasilo: »Kaj pričakujete od svojega zakona, ljubezen ali gmotno preskrbi je-nost? • Prva je odgovorila temperamentna Kazue: »Ljubezen, ljubezen hi zopet ljubezen!« Pa kratki pavzi pa jc še dodala: »Seveda ne škodi tudi malo denarja, moj izvoljencc naj bi imel vsaj skromne dohodke, drugo bom že sama zaslužila. Skoraj vse so bile mnenja, da je ljubezen važnejša od denarja.
• »Otroci? No več kot dva — saj ne bom vse življenje samo v/so-j i tel j i ca!.


• iSf
i ,
, n;
M
Mîî I

V današnji Japonski sc žene in dekleta po svoji postavi, barvi kože ali. načinu oblačenja skoraj nič ne razlikujejo od Evropejk ali Američank. Na sliki vidite študentke ženske univerze Doshish a v Kiiotu, ki jo je obiskal ameriški novinar
»Diplomat mora biti. Reprezentativen poklic je to, kjer se bom ob možu uveljavila. Nočem vse življenje živeti v sonci domačo hiše, kot je moja mati, ven, v inozemstvo bi rada šla, v deželo, kjer ni gejš ,..«
Zamišljen je ameriški novinar zapustil prekipevajoče odgovore, dekleta so pozabile, da jih sploh kdo posluša. Novinar pa je ugotovil, da bi bile marsikje v svetu potrebne učne ure, pri katerih bi spoznavali mnenje 'o najglobljih odnosih, ki uravnavajo človeško srečo.
, '¿.rz1
H"
pBpii
Utripajoče življenje pri gradnji Severne obale: človek in stroj v boju za naglo izvedbo postavljenih nalog
Kal
Znano je, da smo stali konec leta 1956 v Kopru pred vprašanjem, ali naj popravimo lukobran starega pristanišča in ga usposobimo za pristajanje tudi nekoliko 1 večjih ladij, ali pa naj zgradimo i novo operativno obalo za tovorni promet na Severni obali. Tedaj smo se odločili za gradnjo Severne obale, kjer že nastaja pristanišče za pristajanje čezoceanskih ladij.
Žal pa je bil lukobran starega pristanišča tako slab, da ga je vihar lansko leto 14. avgusta močno poškodoval in onesposobil za uporabo v pomorskem prometu.
POMORSTVO štev. 12/1957
Kot vsaka je tudi zadnja številka letnika 1957 izšla na 48 straneh velike osmerke vsebinsko pestra tako po raznovrstnosti člankov in vesti iz pomorskega življenja kakor tudi slikovno. Dodan ji je večstranski Bilten pomorstva, ob zaključku pa še poročilo o gibanju tujih ladij skozi naša pristanišča. Seveda tudi ta številka ni brez francoskega in angleškega povzetka važnejših člankov.
Slovenskemu Primorju in njegovim problemom, predvsem pomorskim, je tudi tokrat odmerjen primeren prostor. Rudo Goljalc razglablja o geografskih problemih v Koprskem zalivu, Viktor Pirnat poroča o jesenskem kongresu geografov v Portorožu, o bodoči oceanografski postaji v Piranu in o drugih pomorskih zadevah ob slovenski morski obali, -r priporoča »Več in boljše propagande za naše Primorje«, Ludovika Kalan opeva »Morje«, Leopold Stanek »Dal-matinko, ženo trpinko«, sodobni tram-per opisuje'Venceslav Beree, -bv-novo angleško 45.000-tDnsko oceansko ladjo, ing. B. F. pa je prispeval članek »¿eljeznička veza Hrpelje—Koper-; v srbohrvaščini, da bi bil čimbolj dostopen najširši jugoslovanski javnosti.
Celotni letnik zajema 5G0 strani velike osmerke. Slovenskih člankov in poročil vsebuje 72, Uredništvo slovenskega dela je v Ljubljani. -nm-
PRESKRBA OTOKOV S PITNO VODO
To skrb poznajo poleg nas še mnoge pomorske države, med njimi tudi Zahodna Nemčja. Daleč gori v Severnem morju ima niz Frizijskih otokov, ki v pogledu pitne vode niso nič na boljšem kot naše jadransko otočje. Da bi preskrbo otočanov z zdravo pitno vodo poenostavili in pocenili, so za poskušnjo napeljali s celine na otok PelKvorm poseben cevovod v dolžini S km. Cevovod je iz polivinila, ne rjavi, morska voda ga ne načenja, izdelava ni draga. Postopoma pridejo na vrsto vsi otoki.
Morda bi kaj podobnega kazalo tudi nam: Predvsem za otoke, ki niso daleč od celine.	V, P.
ZA RIBE
Za italijansko ribiško izvozno podjetje »Spes« v Palermu so spustili v morje ladjo-hladilnik za oceanski ribolov. Podjetje je prvo te vrste za oceanski ribolov v Sredozemlju, njegova nova ladja pa predstavlja najnaprednejši razvoj italijanskega morskega ribištva.

P/l »BIHAČ«. je 29. januarja od-
. plula iz Gibraltarja v Rotter-dam, kamor prispe 8. februarja.
P/l »DUBROVNIK« je 28. januarja priplula v Rotterdam, kjer je po razložitvi- tovora ostala na popravilu v suhem doku ladjedelnice.
M/l »GORENJSKA« je 6. februarja priplula iz Malte v Lattaqijo.
P/l »GORICA«'je danes, 7. februarja priplula v Split.
P/l »LJUBLJANA« je v klasifikacijskem urejevanju v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu.
M/l ;>MARTIN KRPAN« je 2. februarja odplula iz Port Saida in prispe dne 9. februarja v Piran.
P/l »NERETVA« je 27. januarja odplula iz Billinghama za Ca-sablanco.
P/l »POI-IOR.TE« je 5. februarja odplula iz Splita s tovorom za Port Said.
P/l »ROG« je 2. februarja odplula iz Reke za Hamburff, Bremen in Rotterdam.
P/l »ZELENGORA« je 23. januar-, ja priplula v Dakar na poti za Leitli.
Treba ga je bilo popolnoma obnoviti, za kar se je odločila pomorska uprava na Reki. Dela so bila poverjena specializiranemu gradbenemu podjetju »Pomgrad« z Reke, ki je začelo obnavljati


Podvodno betoniranje Severne o,bale se nadaljuje kljub zoprnemu mrazu
lukobran konec lanskega leta. Čeprav je sprva kazalo, da se bodo dela zavlekla najmanj v sredino letošnjega leta, pa zdaj gradnja zelo uspešno napreduje in vse kaže, da bo podjetje končalo z obnovo lukobrana že v mesecu aprilu letos.
Zaradi slabe kakovosti podmorskega zidu bodo napravili ob dosedanjem novega v debelini 1,20 do 1,50 metra, za kolikor bo obnovljeni lukobran tudi širši od starega. Tudi višji bo, saj se je stari na glavi pogreznil v morje kar za 60 cm v zadnjih 50 letih. Graditelji zdaj zabijajo lesene pilote 8 m globoko v morsko dno, na njih pa beton.irajo podvodni del obalnega zidu. Nadmorski del bo obložen z belim kamnom, ki so ga delno že pripeljali v Koper. Tudi pločnik na lukobranu ne bo kot doslej več iz peščenjaka, marveč ga bodo nadomestili z apnenčastimi klesanci bele barve.
Dopolnjena bo tudi oprema lukobrana. Namesto dosedanjih-stebrov za privezovanje ladij tipa »Bitev« bodo nadomestili iste tipa »Poler«. Ti so vzidani na robu ploščadi, ki se zaradi tega občut-
Videl sem torej Innsbruck z njegovim velesejmom, videl Kitzbuhen in Badgastein; moje turistično romanje po Avstriji je šlo h koncu. Se ena postaja me je čakala, še eno turistično središče sem hotel obiskati — Vrbsko jezero. »Koroško morje« mu pravijo; deloma zaradi izredno tople vode in toplih poletnih dni ob njegovih bregovih, deloma pa zaradi številnih letovišč ter močnega ladijskega prometa, ki povezuje med seboj vse koščke tega iS km dolgega jezera. Saj je tudi Koroška v vseh avstrijskih prospektih označena kot. Osterreichs Sonncnland« — sončna dežela Avstrije — in velja kot taka za eno najmočnejših konkurentlc Italiji pri nabiranju gostov v severnejših predelih Evrope. Center Koroške je Vrbsko jezero, glavni turistični središči ob njem pa Vrba in Poreč — Velden in Portschach. Dejansko je vsa obala Vrbskega jezera, posebno njen severni del od Veldena na zahodu do Celovca na vzhodu, eno samo nepretrgano letovišče. Stotine in stotine ličnih vil in hotelčkov sredi parkov in z lastnimi kopališči in pomoli se vrsti drug ob drugem. Naravne lepote slikovite obale ter vse okolice privabljajo na deset in stotl-soče gostov. Turizem je skoraj izključna gospodarska dejavnost tega področja. Zato so vsa prizadevanja tudi usmerjena v razvoj turizma — v povečanje kapacitet, v izboljšanje uslug in v iskanje vedno novih objektov pa tudi načinov in sredstev, da bi privabili na to področje čnn več tujcev in da bi čim dalj podaljšali sezono.
V Velden me je povabil direktor tamkajšnje uprave letovišč dr. I.oli-berger. Reči moram, da se imam gostoljubnosti ljudi, katere sem srečal v Veldenu, zahvaliti, da sem si lahko
no poveča za manipulacijo pri iz-krcavanju blaga, za vožnjo kamionov in voz. Na lukobranu bo tudi hidrant za napajanje ladij z vodo in hidrant za tekoče gorivo. Zadnjega bo oskrbelo podjetje Islra-Benz iz Kopra, ki menda pripravlja tudi zgraditev črpalne postaje za oskrbo ladij obalne plovbe z .nafto in mazutom.
Morsko dno ob 81 m dolgi obnovljeni obali lukobrana bo poglobljeno. Morje bo tam globoko nad 5 m, kar bo omogočalo pristajanje vseh jugoslovanskih potniških ladij.
Na koncu še nekaj besed o graditeljih lukobrana. Čeprav je to le majhna grupa strokovnih delavcev, zelo hitro opravlja svoje delo. Pozna se, da so ga vajeni. Če bo potrebni gradberji material pravočasno prihajal, se zato ni bati, da obnova koprskega lukobrana ne bi bila končana že aprila letos.
KAJ PA SEVERNA OBALA?
Gradnja Severne obale v Ko-pru je seveda mnogo večje in važnejše delo. Tudi tukaj so v lanskem decembru nastopile začetne težave, kar pa ni nič čudnega, če pomislimo, da Slovenci prvič v zgodovini sami gradimo tako velik pomorski objekt te vrste. V januarju pa je delo steklo in.zdaj napreduje po določenem načrtu. To daje upanje, da bodo dela na izgradnji prve etape novega tovornega pristanišča končana v določenem roku — to je nekako do konca tega leta. Kljub
podrobno, čeprav seveda samo precej bežno, ogledal turistične objekte ob severni strani Vrbskega jezera. Badgastein mi je bil pobral skoraj vse šilinge; zdaj pa so mi prijazno ponudili zastonj . na razpolago hrano, prenočišče in še osebni avtomobil. V dveh dneh sem videl marsikaj, kar bi bilo koristno upoštevati tudi v naših letoviščih.
Dr. Loliberger mi je razlagal, da še tako lepa okolica in še tako dobra postrežba ne zadovoljita gosta, ki se začne dolgočasiti. Letovanje naj no pomeni gostu samo oddih, temveč prijetno doživetje. V tem cilju si prizadevajo uprave letovišč organizirati na svojem podrjočju vrsto čim privlačnejših prireditev. V sezoni 1957 so se na primer v Veldenu začele take prireditve 10. maja in so trajale do (i. oktobra. V tem času se je razvrstilo nad 150 prireditev, za katere je bil določen datum že pred začetkom sezone. Vmes so bile prirejene še nekatere dodatne, priložnostne prireditve. Nekakšen višek vsake koroške sezone so mednarodni plesni turnirji, ki jih prirejajo v najelitnejših (seveda tudi najdražjih) hotelih »Mosslacher« v Veldenu in v »Strandkasino Werzer« v Portschachu.
Med prireditve velikega stila spadajo tudi »cvetlični korzo« v Veldenu — miniaturna imitacija praznikov cvetja v letoviščih franccske in italijanske riviere — in »Piratenfest«, praznik morskih razbojnikov — izpopolnjena in razširjena imitacija piranskega »krsta pomorščakov«. Ob vseh večjih prireditvah prirejajo letoviške uprave ali pa posamezni hoteli veličastne ognjemete. Vse to tudi precej stane, toda avstrijski hotelirji in drugI gostinski in turistični delavci so dobri trgovci: dobro vedo,
temu, da je nastopila za naše kraje razmeroma ostra zima, saj je zamrznil ves Štanjonski zaliv, pa so graditelji na Severni obali be-tonirali novi zid ne samo pod morjem, marveč tudi montažne nosilce, ki bodo tvorili bodočo operativno obalo.
Glavna ovira nemotenemu napredovanju del pri gradnji Severne obale je pomanjkanje prostora. Zato bo nujno, da v najkrajšem času podrejo poslopje Sode, konjušnico in stavbo Kote-ksa, ki so določene za odstrani-
lilij jg, 1
Štanjonski zaliv je zamrznil. Gladka bela ploskev ledu je privabila mnogo otrok, pa tudi mar-sikak odrasel si je privoščil in se je na drsalkah popeljal čez prostrano planjavo. Zima je sicer res hladna, toda druga leta pri tej
da jim bodo vsi izdatki bogato poplačani, ker se bodo zadovoljni gostje vedno znova vračali in pripeljali s seboj prihodnjič še svoje znance. Prireditelji naše »Portoroške noči« bi si morali ogledati kakšno podobno prireditev ob Vrbskem jezeru.
Sicer pa bi se ob Vrbskem jezeru lahko naučili marsičesa koristnega tudi vsi, ki se ukvarjajo s parki in kopališči in pomorskim prometom ob obalah našega Jadrana, Res je. da jezerska voda ni tako privlačna kot morska, ker je motna. Morda si v koroških kopališčih zaradi tega tako zelo prizadevajo, da nudijo gostom čim več udobja in čim več možnosti za najrazličnejše vodne in obalne športe in zabave. Slikoviti pomoli, tobogani, vodni vrtiljaki, gugalnice, čolni in jadrnice vseh vrst, splavi, vodni bicikli, smučanje in skakanje na vodi in končno brezmotorni vodni helikopterji — to je vrsta rekvizitov, katerih uporaba (in plačilo!) se zdi gostu prijetna dolžnost, naravnost potreba. Osebno tega vrveža ob sedanjem potovanju sicer nisem več videl, ker je že bilo v začetku oktobra in ker se je povrh nekaj kisalo vreme. Toda imel sem vpogled tudi v statistična poročila in blagajniške knjige, kjer sem lahko videl, da je imel Velden s svojimi približno 5.000 ležišči sicer »samo« nekaj nad 80.000 gostov, ki pa so skupno imeli v lanski sezoni skoraj 300.000 nočnin. Hotelske iilaže so skoraj donosnejše, kakor hotelske restavracije. Zato jih poskušajo hoteli razširiti na vse mogoče načine; med drugim na ta način. da ustanavljajo lastne plaže Se na južni obali jezera, kamor prepe-ljlijejo goste iz matičnega kopališča z lastnimi modernimi čolni.
(Prihodnjič! Oddajanje sob — lep
zaslužek).
tev po odobrenem načrtu že v prvi podetapi izgradnje Severne obale. Vsako odlašanje graditeljem samo škoduje, ker jih ovira pri nadaljnjem delu. Če so odstranitvi omenjenih objektov na poti še kakšne zapreke, jih bo treba čimprej odstraniti, ker se bo sicer gradnja zavlekla; s tem pa bi nastala lahko za celotno naše gospodarstvo nepopravljiva škoda: gospodarska pa tudi moralna, saj bi zaradi teh ovir planirana dela ne mogla biti pravočasno izvedena.	M. G.
temperaturi Štanjonski zaliv ni zamrznil. Zakaj letos? Temu je vzrok zapora, ki je zaliv odrezala od morja. V zaliv se izteka reka Badaševica in ta je dobršni del zaliva napolnila s sladko vodo, ki zmrzne pri višjih temperaturah kot slana. Razen tega je sladka voda lažja od slane in so torej zgornje plasti vode v zalivu iz sladke vode in zato tudi zmrznile. Pod njimi pa je še vedno slana voda. Štanjonski zaliv predstavlja letos zanimiv naraven pojav: v zgornjih plasteh je sladkovodno jezero, v spodnjih plasteh, kjer je še vedno slana voda, pa je še vedno morje."
POMORSKI PROMET V KOPRU V JANUARJU 1958
V	mesecu januarju letos je v Koper prispelo 171 ladij s 13.887 NRT. Ravno toliko ladij je iz Kopra tudi odpotovalo. Te ladje so pripeljale in odpeljale 8909 ■potnikov ter 2028 ton blaga. Če primerjamo te podatke s prometom v januarju leta 1957, vidimo, da je bilo lansko leto več potnikov, letos pa je za okrog 100 ton več tovora.
TRČENJE LADIJ PRED REŠKO LUKO
V	nedeljo zvečer sta pred vhodom v reško luko nepričakovano in iz doslej še neznanih vzrokov trčili potniška ladja »Vuk Kara-džie« in lesena tovorna jadrnica »Darinka«. Jadrnica se je takoj po trčenju potopila.
»Vuk Karadžič« je plul na redni progi RAB—Reka, jadrnica »Darinka« pa je bila natovorjena s sodi vina in je bila namenjena na Reko. S potopljeno jadrnico je šlo pod morje okrog 17 ton tovora. Na srečo trčenje ni zahtevalo človeških žrtev.
»ATOMSKE PODMORNICE«
Brošuro s tem naslovom sta nedavno izdala sovjetski znanstvenik Nikolaj Gudzov in prof. Grigorlj Po-krovski, V njej dokazujeta vsestransko uporabnost atomskih podmornic v miroljubne namene. Bile bi lahko oporišča za znanstvene oceanografske raziskovalne odprave, pod " ledno skorjo bi z njimi lahko prodrli v srce Arktike in Antarktike, skozi vse leto bi lahko neprekinjeno opravljale severni pomorski promet, osebni in tovorni, uspešno bi lahko služile ribolovu, morda celo lovu na kite, uporabne bi bile za polaganje podvodnih kablov, v reševalni službi in še marsikje. Brošura je zbudila veliko zanimanja med pomorskimi strokov-njaki.
Edinstveno ribarjenje
Nekje v Kanadi imajo ribiči lahek posel kakor menda nikjer drugod na svetu. Mreže razpno kar na kopnem po obali in čakajo, da morje naraste, Plima je tam Izredno visoka, doseže včasih do 25 m. Ob oseki stopijo k mrežam in pobero plen, ki jim tako rekoč kar sam pade v roko.

V veliko veselje otrok je vodno gladino v Štanjolskem zalivu prekrila debela ledena skorja
KAKO ZGANJAJO TURIZEM V AVSTRIJI
telesna vzgoja * spori * šah * telesna vzgoja * šport * s a h * telesna v z
NAMIZNI TENIS
Najboljši primorski namiznote-niški ekipi Koper in Nova Gorica sta se v nedeljo udeležili pol-finalnega moštvenega prvenstva
V počastitev VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije je Občinski komite ljudske mladine v Kopru razpisal tekmovanje v šahu in streljanju za prehodni pokal. V šahu je tekmovalo pet ekip, ki so se takole zvrstile: 1, Tomos — 10 in pol točke;
2,	Lama — 9; 3. Slavnik — 8; 4, Vodna skupnost — 7 in pol in 5. Kajuh (mladi koprski gostinci) — pet točk. V streljanju pa je tekmovalo sedem ekip, ki so dosegle razmeroma zelo dobre rezultate. Prvo mesto je osvojil spet Tomos, ki je zbral 211 točk, drugo mesto je osvojila Lama s 190 točkami in tretje Kajuh s 189 točkami. Najboljši individualni uspeh je dosegel član Kajuha Severin Oblak, ki je zadel 8G krogov. V skupni oceni je osvojil prvo mesto in prehodni pokal Tomos. za njim pa so se ekipe zvrstile po naslednjem redu: 2. Lama,
3.	Slavnik, 4. Kajuh, 5. Vodna skupnost, 6. Pošta in 7, Narodna banka.
V Logu pod Mangartom so dogradili 40-metrsko smučarsko skakalnico, ki je največji tovrstni zimskošportni objekt na Primorskem. V prihodnjih tednih bo na skakalnici več tekmovanj, na katera so povabili tudi športnike iz obmejnih krajev Italije.
Na rednem letnem občnem zboru goriške okrajne šahovske zveze so ugotovili napredek predvsem glede povečanja članstva. Najbolj aktivni sta bili društvi v Idriji in v Cerknem.
Da bi si zagotovili kader tekmovalcev v prihodnjih letih, so začeli v Idriji prirejati smučarske tečaje za pionirje. Organizatorja sta Primorska smučarska podzveza in Okrajna zveza TVD Partizan v Novi Gorici. Do zdaj so bili tečaji že v Idriji, Vrsni-ku, Ledini in Godoviču.
CIKLUS FILMOV
»TO JE JUGOSLAVIJA«
Naš znani filmski režiser Fedor Hanželcovič bo posnel za podjetje »Jadran-film« v Zagrebu pet dokumentarnih filmoV pod skupnim naslovom »To je Jugoslavija«. Filmi bodo govorili o naši državi, njeni preteklosti in sedanjosti. Posneti bodo v barvah in cinema-scopski tehniki ter bodo kot ciklus predstavljali celovečerni program.
Slovenije v Skofji Loki. V močni konkurenci se jo zlasti izkazal Koper, ki .ie zasedel tretje mesto v prvi skupini. Koprčani so premagali Kemičarja s 5:4, Vrhniko s 5:0 in kranjsko Mladost s 5:0, medtem ko so izgubili z Ilirijo z 1:5 in z Mariborom z 0:5. V koprskem moštvu sta se najbolj odlikovala Vesel, in Skabar. medtem ko sta Stadina in Venturini zatajila.
Moštvo Nove Gorice se je plasiralo na šesto mesto v drugi skupini. Kljub požrtvovalni igri jim v močni konkurenci ni uspelo resno poseči -v boj za prva mesta. Na polfinalnem tekmovanju v škof j i Loki je nastopilo 12 ekip.
NOGOMET
Člana ljubljansko-primorske nogometne lige Izola in Nova Gorica se skrbno pripravljata za začetek spomladanskega dela tekmovanja v Ijubljansko-primorski
MEDCONSKI ŠAHOVSKI TURNIR
V hotelu Palače v Portorožu že razpravljajo načrt postrežbe in razporeditev gostov za mednarodni šahovski turnir, ki bo od 5. avgusta do 15. septembra 1958. Medtem bo tudi svetovni kongres problematikov šaha, za zaključek pa šahovski festival Jugoslavije. Na turnirju v Portorožu bodo sodelovali šahisti iz ZSSR, Anglije, Columbije, Madžarske, ČSR, Francije, Bolgarije in iz Jugoslavije.
Vsa srečanja bodo v dvorani Svobode. V ta namen bodo nekoliko preuredili prostor zaradi boljše osvetlitve. Šahisti bodo igrali trikrat tedensko od 17, do 22. ure, ves preostali čas pa jim bo na razpolago za kopanje in izlete.
Zimski metiv iz Brkinov. V ozadju znana vasica Pregarje
deljo odigrala prijateljsko srečanje z Adrio iz Mirna. Da ni imela preveč težkega dela, kaže že rezultat 9:1 (7:1) v njeno korist. Nova Gorica se bo do začetka sezone pomerila še s sežanskim Taborom, Ljubljano in s trboveljskim Rudarjem.
nogometni ligi. Obe moštvi imata namreč lepe izglede, da se uvrstita na eno od prvih petih mest ter si tako zagotovita vključitev v enotno slovensko nogometno ligo.
Izolani so povabili v nedeljo na svoje igrišče Oricnt iz Reke in tekmo izgubili z 1:3 (1:1). Rezultat sam ne predstavlja neuspeha za domačine, saj je Orient zasedel jeseni deveto mesto v prvi conski ligi. V nedeljo bodo imeli Izolani spet priložnost pokazati pred svojim občinstvom, kako so se pozimi pripravljali. V goste so namreč povabili prvaka mariborsko varaždinske lige, trboveljskega Rudarja.
Nova Gorica pa je preteklo ne-
SMUČANJE
Primorski tekmovalci se uveijavjajo
Letošnja smučarska tekmovanja so pokazala, da je Primorska v zadnjih letih precej napredovala v tej šporlni panogi in da njeni tekmovalci ne bodo več prihajali na prireditve samo zaradi števila. Uspehom, ki so jih dosegli na republiškem prvenstvu v tekih in skokih Logar, Podobnik, Rijavec in Ferjančič, se je zdaj pridružil še uspeh Petra Logarja, ki je na republiškem mladinskem prvenstvu v slalomu zasedel deseto mesto.
Organizacijo letošnjega mladinskega prvenstva Slovenije v alpskem smučanju so zaupali Pri. morski smučarski podzvezi. Ob precejšnjem zanimanju gledalcev se je v nedeljo zbralo na pobočjih idrijskih hribov 73 tekmovalcev iz 15 društev. Kakor je bilo pričakovati, so večino prvih mest pobrali člani in članice gorenjskih klubov. Idrijčan Logar Peter, ki je zasedel v slalomu deseto mesto, je dosegel čas 1:59,8, zmagovalec v tej disciplini Jeseničan Ciril Čop pa čas 1:32,1. Proga za slalom je bila dolga 490 metrov s 120 metri višinske razlike in 36 vratci,
Preteklo nedeljo se je zbralo na občnem zboru postojnske občine 110 šoferjev in avtomehani-kov, da bi v okviru svoje podružnice pregledali dosedanje in napravili načrt za bodoče delo. Razen nekaterih predstavnikov domačih podjetij in ustanov so zboru prisostvovali tudi funkcionarji ZŠA iz Ljubljane ter zastopnik TNZ iz Kopra.
Člani upravnega odbora so v svojih poročilih navedli, da je bila podružnica v preteklem letu zelo aktivna in da je poskrbela za strokovno izpopolnjevanje svojih članov. Dosegli so zavidljiv uspeh, vendar pa je še nekaj članov, ki podcenjujejo potrebo po strokovnem izpopolnjevanju. Pohvalo pa zaslužijo listi vozniki motornih vozil, ki že imajo kvalifikacijo, pa so redno obiskovali tečaj in spremljali predavanja.
Zastopnik TNZ Alojz Šlritof je zbranim šoferjem prikazal stanje cestno-prometne varnosti. Povedal je, da je bilo v lanskem letu 33 primerov smrtnih nezgod, kar je za 15 orimerov več kakor leta 1956. Težjih poškodb pa je bilo v preteklem letu na področju okraja Koper 198 ali celo 94 več kot leto poprej. Medtem ko je bilo 1956. leta 127 lažjih poškodb, je bila v preteklem letu kar 201. Materialna škoda pa je bila za celih 63 odstotkov večja kake:- v predhodnem letu ter znaša po ocenitvi skoraj 38 milijonov din. Čc bi vračunali še škodo, ki je nastala na raznih objektih in na živini, se zviša omenjena številka na več kot 57 milijonov dinarjev. Med 509 storilci prometnih :•?-zgod so bili v 310 primerih krivi vozniki motornih vozil. Tovariš Štritof je poudaril, da je mnogim
nesrečam botroval alkohol. Proti takim kršiteljem so seveda postopali ostreje. Splošno mnenje pa je, naj bi takim nediscipliniranim šoferjem v bodoče odvzemali vozniška dovoljenja.
Zborujoči so ob koncu uvrstili med bodoče naloge nadaljnje organiziranje strokovnih tečajev, da bi omogočili vsem svojim članom pridobitev strokovne kvalifikacije. Tudi letos bodo lepo praznovali Dan šoferjev
V svečanem vzdušju so za dolgoletno prizadevno delo podelili diplome nekaterim vestnim šoferjem: Ziberni Francu, Pahorju Viktorju st. in IClemencu Jožetu. Centralni odbor ZŠA pa je podelil diplomo tajniku podružnice v Postojni Stanetu Bratužu, Slina
Idrijski Partizan je priredil v nedeljo meddruštvene sankaške tekme, ki so se jih udeležili razen domačinov tudi Jeseničani in Bo-hinjčani. Med člani je zasedel 1. mesto Dani Klement z Jesenic, med članicami pa Jeseničanka Marica Pšenica. Idrijčan Danilo Bončina je zasedel šesto mesto, kar je vsekakor uspeh, saj so s sankanjem v Idriji komaj dobro začeli.
V tekmah z navadnimi sanmi je zasedel med člani prvo mesto Pavel Franko iz Idrije, v moških dvojicah sta zmagala Iiladnik in Leoni, v ženskih dvojicah pa Lazar in Pelis iz Idrije. Tudi v mla-
DIVAČA
Na razširjeni seji občinskega komiteja LMS v Divači je delegat VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, ki je bila pred kratkim v Beogradu, Franček Ivančič govoril o delu kongresa in tolmačil zbranim mladincem in mladinkam sklepe kongresa, govor predsednika republike tovariša Tita ter predočil naloge, ki jih imajo mladinske organizacije v zvezi z volitvami v republiško ljudsko skupščino.	-er


V
■ 7-yy.
-•s ¡-vi;^;*.-»

: ; - . .. -...:. - ; - — ^ „
v**' '
Jrkzšzh*
' v
, ., . ...... ■— ■
JADRANJE
Člani koprskega jadralnega kluba Jadro so se že začeli skrbno pripravljati za spomladansko sezono. Iz prejšnjih let imajo namreč izkušnje, da ne gre odlašati s pripravami, če se hoče doseči večje uspehe. Člani so dali pred kratkim pobudo za sklicanje sestanka, na katerem so sestavili podroben načrt dela. Tako so sklenili, da bodo ob ponedeljkih in četrtkih redni sestanki, na katerih bodo razpravljali o uprav-
¥
dinskih tekmovanjih z navadnimi sanmi so odnesli vsa prva mesta Idrijčani, Med mladinci ja zmagal Bruno Kopač, med mladinskimi dvojicami Tušar in Strnad, med mladinkami Silva Kanduč in med dvojicami mladink Kobal in Kos. Sankaška proga je bila dolga 2800 metrov s 13% padcem.
nih zadevah kluba, poslušali teoretična predavanja o jadranju ter urejevali čolnarno in popravljali plovne objekte. Odborniki so program dela odobrili.
Zlasti zanimivi so sestanki ob ponedeljkih. Polagoma se ustvarja prisrčno vzdušje velike družine, kjer ima vsak član določeno odgovornost. Večino aktivnih članov kluba Jadro tvorijo nižješolei koprske gimnazije, medtem ko so višješolci in drugi v manjšini. Vendar nižješolei kar enakopravno sodelujejo v razpravah, pišejo zapisnike, predlagajo razne tehnične izpopolnitve pa tudi kritizirajo in 'sprejemajo kritiko o raznih pomanjkljivostih. Pred kratkim so z velikim zanimanjem sledili predavanju o vetrovih v Sredozemlju in izrazili željo, da
bi bila podobna strokovna davanja večkrat na sporedu.
A.
pre-
ODBOJKA
Primorski se obeta vrsto dobrih priredite?
Odbojkarska zveza Slovenije je sestavila predlog za tekmovanja v letošnjem letu. Vsi klubi bodo razdeljeni v prvo in drugo republiško ligo. V prvi republiški ligi bo tekmoval tudi prvak Primorske Ilirska Bistrica, razen nje pa še Ljubljana, Olimpia. Jesenice, Fužinar, Hoče, Poštar in Kropa.
Druga republiška liga bo razdeljena na ljubljanski, mariborski in primorski del. Udeležence iz. Primorske besta določili koprska in goriška odbojkarska podzveza na osnovi uspehov, ki so jih moštva dosegla lani. Prvaki vseh treh skupin bodo igrali jeseni kvalifikacije za vstop v prvo republiško ligo.
O tem predlogu sklepala skupščina zveze Slovenije, ki Ljubljani.
bo dokončno Odbojkarske bo 23. II. v
OBČNI ZBOR PGD V HRUSEVJU
Prostovoljno gasilsko društvo Hruševju
/V
Bori v koprskem parku v snežnem
jutru
v
je na svoje.n občnem zDoru pregledalo dosedanje delo. I/, poročila poveljnika je bilo razvidno, da je doseglo društvo v preteklem letu dobre uspehe. Najbolj so se izkazali ob priliki občinskega gasilskega tekmovanja. C.\ sil.ci so mnenja, da ima največ zaslug za uspehe društva pov nik Egon de Pavlis.
Med sprejete sklepe za bodočo o lo spada tudi vključevanje mladino v društvo in bodo v ta namen priredili vrsto predavani in
l-
praktičnih vaj. Posebno skrb pa bodo v bodoče posvečali preventivni službi in so v ta namen že izvolili posebno komisijo, da bo nadzorovala delo na tem področju.
V upravni odbor društva so izvolili mladinko Natašo Knafelc in ji zaupali tajniške posle. Zaželeno bi bilo, da bi še več mladink sledilo temu zgledu in se vključilo v gasilsko organizacijo.
Ština
ŠEMBIJE
Tudi v Šembijah so imeli zbor volivcev, ki je bil zelo dobro obiskan. 'Na njem so izvolili Franca Kruha in Ivana Samso za delegata kandidacijske konference za izbiro kandidatov v republiško m zvezno ljudsko skupščino.
Začeto delo pri ureditvi studenca so morali zaradi mraza prekinili. Korito za napajanje živine jo že gotovo, zajetje vode pa ie obnovljeno. Spomladi bodo začeli s čiščenjem lokve in namestili črpalko, Denarna sredstva so že preskrbljena, zato lahko pričakujemo, da bodo vaščani ta pereč krajevni problem uspešno rešili že v prihodnjih mesecih.
Krajevna organizacija RK bo fe dni razdelila pomoči najbolj pclrebnim živilske potrebščine in nekaj obleke.
Naši malčki so bili snega zelo veseli. Sedaj imajo zimske počitnice in zato dovolj priložnosti za smučanje in sankanje. D. K.
(Nadaljevanje s 4. strani)
strani pa člani delovnih kolektivov in proizvajalci ne bi smeli pozabiti na težnje potrošnikov. Člani ZK se morajo zavedati, da je neupravičeno povišanje cen
¥
V ponedeljek popoldne so v Pre-garjah pokopali Franca Tomažiča, bivšega partizanskega borca in nazadnje uslužbenca Tajništva za notranje zadeve.
Tomažie je bil doma iz brkinske vasi Huje. Ze leta 1942 je pričel sodelovati v odporniškem gibanju zoper okupatorja, leta 1943 pa je stopil v partizanske odrede, s katerimi je prehodil vso Slovenijo in del Hrvatske, Za svoje junaško držanje v borbah je bil štirikrat odlikovan. Bil je član Zveze komunistov In drugih političnih organizacij. Med svojimi tovariši iz narodnoosvobodilne borbe, kakor tudi v širokem krogu prijateljev je užival velik ugled in simpatijo kot vseskozi zaveden delavec in požrtvovalen član družbe. Komaj štiriintrideset let star je podlegel za-vratni bolezni. Vaščani so mu priredili lep pogreb, ki se ga je udeležilo okrog 350 ljudi, med njimi predstavniki občinskega komiteja Zveze komunistov, Zveze borcev in SZDL iz Hrpelj. Pogrebne žalostinke je igrala godba na pihala iz Oeizle, ob grobu pa sta mu spregovorila v imenu krajevne ZB iz Pregarij Jože Butinar, v imenu občinskih političnih organizacij pa Milan Kogoj. V imenu TNZ se je pogreba udeležil podpolkovnik LM Drago Cihak iz Kopra. Pokojnikovi prijatelji so obsuli njegov grob s številnimi venci, vod JLA pa je izstrelil častno salvo. Pokojni Tomažič zapušča ženo učiteljico in dva nepreskrbljena otroka.
To je bil prvi civilni pogreb v brkinskih Pregarjah.	J. Z.
proizvodov ail storitev osnova za splošno dviganje cen.
Mnogo močnejši bi bil lahko vpliv komunistov tudi v drugih organih družbenega upravljanja, v raznih svetih, krajevnih in šolskih odborih, v društvih in organizacijah ter na zborih volivcev. Zato bo treba mobilizirati vse sile in uveljaviti tak način dela, da bo vsak član ZK opravljal tudi kakšno javno funkcijo. Treba bo tudi poglobiti politično ideološko in strokovno izobrazbo članov ZK ter vplivati, da bi SZDL, sindikati ter druge družbene organizacije aktivneje delale na prosvetljeva-nju delovnega človeka s pomočjo tečajev, predavanj, seminarjev in tako dalje.
Prav posebno skrb mora Zveza komunistov posvetiti mladini. Odločneje bo treba razširiti možnosti sprejemanja mladih državljanov v vrste ZK, saj je dosedanje delo marsikaterega mladinca ali
SODOBNA POTA, štev. 1
Iz vsebine:
Vinko Trinkaus: Pogovori (Beno Zupančič), France Bevk: Srce v stiski; Ivan Minatti: Pesmi, Branislav Nušič: Zemljepisje, -vim-: Vskladiti moramo vsebino in obliko. Jelisava Čopič: Nekaj misli o tem, kar ni umetnost; Ciril Zlobec: Poglejmo tudi k njim, Tilka Blaha: Pošolsko izobraževanje, Tone Pavček: Zapis o več ko zanimivi deželi, d. t.: Gledališki amaterji v Belgiji, Jože Pengov: Lutka v vzgoji, terapiji in umetnosti, Vladimir Ilibarič: Razvoj astronavtike in njene perspektive, Janez Stanek: Dos Passosov »Manhattan Transfer«, Radovan Gobec: Na barikade, Likovni prispevki: Božidar Jakac, France Mi-helič in Riko Debeujak.
OBVESTILO
Obveščam vse svoje stranke, ki imajo pri meni v popravilu predmete več kot leto dni, da le-te dvignejo po preteku enega meseca. V nasprotnem primeru bom predmete prodal za kritje stroškov.
Mirko Jež, urar — Koper
OBVESTILO
Dne 10. februarja 1958 otvarja Avtoturistično podjetje »Slavnik-Adria« Koper dnevno avtobusno progo Koper—-Divača po naslednjem voznem redu:
17.30 odh. KOPER prh. 5.30' 18.30 prh. DIVAČA odh. 4-.30
Po prihodu v Koper ob 5.30 ima avtobus ob delavnikih zvezo z Izolo, ob 6.00 vsak dan s Trstom in Piranom, ob 6.35 ob delavnikih z Umagom.
Z 10. februarjem 1958 ukinja redno obratovanje na zgoraj omenjeni relaciji podjetje za PTT promet Koper.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega predragega moža
ZVONKA DELDUMA
se iskreno zahvaljujemo vsem tovarišem, ki so ga obiskali v anlcaranski bolnišnici, tov. Faustu Vižintinu, Jerneju Verginelu, občinskemu komiteju ZKS in občinskemu odboru ZB NOV v Piranu, krajevnemu odboru ZB v Portorožu, občinskemu odboru SZDL v Piranu, krajevnemu odboru ZB v Šmarjah pri Kopru, društvu UROJ v Piranu, celotnemu kolektivu podjetja »Začimbe« Portorož, sosedom in prijateljem ter vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali in spremili pokojnika na njegovi zadnji poli.
Piran, 31. januarja 1958.
Užaloščena žena Ada, hči Neva in sin Boris
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
VAJENCE — VAJENKE
NATAKARJE SPREJME HOTEL »PALAČE« PORTOROŽ
Hrana in stanovanje zagotovljena.
Pogoj: nižja gimnazija ali osemletna šola.
pa mladinke upravičilo njegovo vključitev v Zvezo komunistov.
Ob zaključku konference so delegati sklenili, da bodo poskrbeli za čim boljšo izvedbo volitev v republiško in v zvezno ljudsko skupščino ter da bodo mobilizirali vse sile za dosledno izvajanje petletnega perspektivnega plana razvoja gospodarstva občine in s tem gospodarstva države, kar je edino izhodišče za izboljšanje življenjske ravni.	-er
KOPER — 7., a. in 9. februarja ameriški barvni film rhiard levje-srčni; 10. in 11. februarja italijanski film fant za vse; 12. in 13. januarja češki barvni film nekoč je živel kralj.
IZOLA — 7, februarja sovjetski film v DOLINI BOBROV; 8. in 9. februarja sovjetski barvni film BELA PUDLICA; 10. in 11. februarja češki barvni film NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ; 12. in 13. februarja bolgarski film ZGODILO SE JE NA ULICI.
PORTOROŽ — 8. februarja francoski barvni film rdeče in črno — ii. del; 11. in 12. februarja ameriški barvni film robin i-iood avstralije; 13. februarja češki birvni film kod in kam.
PIRAN — 7. in 8. februarja ameriški barvni film VRNI SE STRIC VILI; 9. in 10. februarja francoski barvni film RDEČE IN ČRNO (I. del) — 11. in 12. februarja francoski barvni film RDEČE IN ČRNO —
11.	del; 13. in 14. februarja ameriški barvni film robin hood avstralije.
SEČOVLJE — 8. februarja češki barvni film nekoč je živel kralj; 9. februarja ameriški barvni film skrivnostno močvirje; 13, februarja ameriški barvni film rii-tard levje-srcni.
Šmarje — 8. februarja ameriški barvni film skrivnostno močvirje; 9. februarja češki barvni film nekoč je živel kralj;
12.	februarja ameriški barvni film rhiard levjesrcni.
ŠKOFIJE — 8. februarja bolgarski film ZGODILO SE JE NA ULICI: 9. februarja francosko-avstrijski barvni film BEL AMI: 12. februarja sovjetski film NESMRTNA GARNIZIJA.
DEKANI — 8. februarja francosko-avstrijski barvni film BEL AMI; 9. februarja bolgarski film ZGODILO SE JE NA ULICI.
POSTOJNA — 7., 8, in 9. februarja italijanski barvni film giuseppe verdi; 11, in 12. februarja ameriški film obzirni kapetan,
SEŽANA — 8, in 9. februarja ameriški film ljubim melvina; 11. in 12. februarja jugoslovanski film tuja zemlja; 13. in 14. februarja mehiški film ne tajim svoje preteklosti.
SOBOTA, 8. februarja:
7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Radijska kmetijska univerza: Obrezovanje vinske trte — 13,50 popevke in ritmi od tu in tam
—	14.30 Kulturni obzornik: Ali je Primorski potrebna posebna kulturna revija? — 14.45 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Razni solisti in ansambli izvajajo narodne pesmi.
NEDELJA, 9. februarja
8.00 Kmetijska oddaja: Mehanizacija kmetijstva v koprskem okraju — Iz-obražujmo našo kmečko mladino — 8.30 Igra kvintet Jožeta Krežeta — 10,30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Pogovor s poslušalci — 14,05 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Lahka glasba — 15.30 Naša nedeljska reportaža: Cerkljanska laufarija — 15.10 Ivan Zaje: Granlčarji — uvertura.
PONEDELJEK, 10. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti
—	13.40 Kmetijski nasveti: Pomen strojne molže na naših posestvih — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14,30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Ljuba si pomlad zelena ... in druge narodne pesmi.
TOREK, 11. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti
—	13.40 Radijska kmetijska univerza: Rez breskev — 13.50 Torkov operni oder — 14.30 — Okno v svet: Saharska nafta — 14,40 Filmske melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Slavonske narodne pesmi.
SREDA, 12. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti
—	13.40 Kmetijski nasveti: Katere sorte krompirja bomo sadili v Brkinih — 13.45 Od melodije do melodije
—	14.30 Sola in življenje: V tovarni igrač (reportaža) — Razgovor o filmih — 14.50 10 minut glasbe na saksofon — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Okrogle in vesele.
ČETRTEK, 13. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro juti"0, ob 7.45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti
—	13.40 Radijska kmetijska univerza: Varujmo gozdove pred požari — 13,50 J. Rrahms: Štirje madžarski plesi (št. 5, 8, 9 in 20) — 14.00 Glasba po željah (I. del) — 14.30 Pogovor z volivci: Govori predsednik OLO Nova Gorica ing. Karmelo Budihna — 14.40 Glasba po željah (II, del) — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi izvajajo: Fantle na vasi — Zlata Gašper-šič, Božo in Miško, Avgust Stanko in Vaški kvintet.
PETEK, 14. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti
—	13.40 Kmetijski nasveti: Še o škropljenju breskev — 13.45 popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: Letošnji gospodarski načrti obal-neffa pasu (Pogovor s predsedniki občin Koper. Izola in Piran) — 14.40 Solistična, zborovska in orkestralna glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame —• 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: Pojeta Darlo in Darko iz Dolino pri Trstu.
SOBOTA, 15. februarja
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, ob 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti
—	13.40 Radijska kmetijska univerza: Pripravimo vabo za zatiranje škodljivcev — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik: Je potrebna Primorski posebna kulturna revija? — 14.45 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna Elasba. vmes reklame — 15.25 Belokranjske popevke.
»ELEKTEO-KOPE K« — KOPER
sprejme takoj v službo:
—	dva inkasanta za rajon Izola in Piran
pogoji: nižja srednja šola ali izobrazba nižjega strokovnega uslužbenca
—	elektromonterje za rajone in skupine , — pomožne delavce za terenska dela
Pismene prijave z opisom dosedanjega dela dostavite tajništvu podjetja najkasneje do 15, februarja 1958
Pokazal sem bil nekaterim prijateljem in smo se tako od srca nasmejali novoletnemu voščilu, ki mi ga je poslal dober znanec in prijatelj Slovenskega Jadrana iz Begunj pri Cerknici, da sem ga bil zadnjič pozabil objaviti. Zato vam ga bom, dragi bralci, posredoval v naslednjem, ker želim, da se nasmejete tudi vi. Takole se me je spomnil prijatelj:
»Voščilo za Novo leto 1958: Želim Vam sreče, zdravja polno torbo Pa še repe in zelja, mesenih klobas, da dobra bo melja tudi za Vas! Uredništvu pa vina napolnjeni hram, naj z njim trgovina poboljša se nam. Gospem in gospicam vse mode v nakup in samcem, samicam zgubljeni že up!«
Kajne, kako prisrčno! Seveda sem prijatelju za prisrčne želje močno hvaležen in kajpak privoščim tudi njemu vse to in še vsem drugim, čeprav je čas za izrekanje teh želja že primerno iztekel za letos, v kolikor tega ne prenesemo s kakšnim posebnim dekretom na bližnji pust.
Iz pisem se ta teden skoraj ne vidim. Z nekaterimi prijatelji se moram zaradi objave prispevkov seveda poprej pogovoriti. Tako bi naprosil, naj mi pisec iz Ilirske Bistrice konkretneje navede svoje pritožbe zoper trgovsko poslovalnico KZ v Bitnji. Samo reči, da je to drugi Tanger in da se je gospod Lado pravkar oženil in vse drugo okrog tega — to je pač premalo, da bi jaz šel po kostanj v žerjavico. Zelo rad pa, če se bom o vsem sam nekako prepričal — o tem ste lahko prepričani.
Prav tako se mi je pritožil nekdo iz Zazida, da gostilničar nekako nerad daje od, sebe cigarete, da mu vozijo v Manjut vino iz Istre v istih kanglah, v katerih dostavljajo mleko v mlekarno Roc in da je dobro, če se mleka še bolj ne prime duh po vinu ali
OBVEŠČAMO VSA PODJETJA IN USTANOVE občine Koper, Izola in Piran, da nabavijo legitimacije K-15 (za letni dopust) pri
PUTNIKU KOPER.
Vse informacije dobite pri P u t n i k u Koper, Hotel »Triglav«.
DPD »SVOBODA« KOPER r>as vabi na svoj prvi PUSTNI KARNEVAL
v soboto, 15. februarja v vseh prostorih zavoda »Primorske prireditve«
Nagradno tekmovanje najlepših mask — Bogat srečolov — Pester spored — Maske zaželene — Igrata 16-članski orkester »Svobode« Kočevje ter sekšt-et Akademskega kluba iz Celja s pevci. Rezervacija vstopnic po din 200,— od ponedeljka v gledališki blagajni
narobe. Tudi temu obljubljam., da bom že prišel pogledat tja, saj me konec koncev še posebej zanimajo ti kraji, kjer še nisem nikoli bil.
Tamkaj v bližini je KŽ Brezovica, ki ima zaradi nekakšnega birokrata v Kopru velike težave s telefonsko zvezo; ta gre namreč preko Oprtlja v sosednji republiki. Naročnik je ustanova v Kopru, zadruga pa samo sbko-ristnik. Ker pa naročnik ne plačuje redno naročnine obračunskemu mestu Umagu, ta prekine telefo-n in zadruga ostane tako brez edine povezave z ostalim svetom. Kako je to, bi šele poskusili, če bi vedeli, kako na samem in od vseh ostalih krajev je zadruga odrezana. Zato so me prav lepo prosili, naj malo podrezam uradnico, ki ima na koprski občini s tem opravka, naj v prihodnje vsaj iz usmiljenja do teh ljudi v zadrugi redno in vestno opravlja svoje delo. ■
No, in če se še malo pomudim na onem koncu naše dežele, naj vam zaupam, kako so dekleta v prijazni vasici Zanigrad pripravile imeniten ples v svoji vasi. Zamalo se jim je zdelo, da tega fantje ne zmorejo. Prireditev je tudi res uspela in je imela vse elemente velemestne zabave: dve ločeni sobi za ples — za mlade in čisto mlade — poseben kotiček za najbolj zaljubljene (manj zaljubljeni). Tam je bilo še več posebnosti: imeniten godec s-harmoniko, imenitna luknja v podu, ki so se je plesalci morali izogibati, in pa še podstrešje, ki je bilo pri vsej zabavi najbolj imenitno. Vendar pa so vaški fantje sklenili, da bodo prihodnjič že rajši sami spet organizirali ples.
Ko takole rajžam po mili domovini, sem. seveda močno radoveden, vendar pa večkrat kakšno stvar tudi pozabim, ki bi jo bilo vredno malo »požgačkati«. Zapomnil pa sem si še dve zadevi: ondan je v Piranu neki turist (pa ne iz Italije) na Trgu 1. maja spraševal, kaj pomeni precejšen napis na neki steni: »W il 1922 — W il 1923«. Po pravici povem, da mu tudi jaz nisem znal tega pojasniti in sem ga zato napotil na mestno komunalo, ki ima v rokah mestno zidovje. Seveda ne vem, če so mu lahko ustregli ali ne, sam pa bom že še pogledal, če so to .razvozlali.
In še za nameček: kosilo v Zmagi v Ilirski Bistrici |iminuli teden. Lepa, nekoliko pegasta rdečelaska, mi kot iz rokava bubne račun: 150 dinarjev. Spet me bo Juca zmerjala, da zapravljam po dragih lokalih, sem si mislil, deklici pa dejal: »Ne bi midva nekoliko razčlenila teh 150 din?« Ko sva to storila, pa je račun znesel — čudite se z menoj —• samo, reci in piši — 107 dinarjev in sem jih gladko prihranil 43, da Juca še vedela ne bo zanje. Ja, saj pravim: kdor jezika špara, kruha strada — so rekli že stari Slovani.
Naj končam., da bo še za drugič kaj ostalo in vas vse skupaj do tedaj prisrčno pozdravljam!
Brez zamere
■vaš Vane

Ob koncu leta 1958 botlo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino, 320 din naslednjih pet knjig:
1.	KOLEDAR ZA LETO 1959
2.	Ivan Ribic: SIN, povest
3.	Honore de Balzac: EL VERDUGO in druge zgodbe
4.	Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTAVA, mladinska povest
5.	Poljudnoznanstveno delo: KRUH
Za doplačilo 150 din prejme lahko vsak član še:
6.	knjigo LEPO VEDENJE ali
7.	knjigo inž. Milana Ogrina: MOJ VRT
Kdor naroči o,be dodatni knjigi, doplača za obe knjigi samo 230 dinarjev
7 KNJIG ZA 550 DINARJEV prejme torej vsak, kdor se vpiše najkasneje do 5. aprila 1958 v članstvo Prešernove družbe in plača najkasneje do 5. julija 195S vse obroke Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne in podružnica Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice ter uprava v Ljubljani, Erjavčeva cesta 14 a
.•»i'-^ffe : "'i
ÜSar^.i^ 4
Novica o tem. da patruljirajo po nebu zahodnoevropskih držav ameriški bombniki z atomskimi bombami, je predvsem zelo razburila Angleže. Bile so hude debate v parlamentu, angleške žene pa so s svoje strani .z demonstracijami podprle prizadevanja za prekinitev atomskih poskusov vobče
V "i
V-
Vj"
•	t . Ji 'V -
♦	.» t • >„ ...

9S p-»,® v- .-C,
Tokrat gre za atomsko eksplozijo. Sovjetski znanstven so z namenom, da bi proučevali delovanje podzemeljskih eksplozij zakopali 40 metrov globoko 1000 ton eksploziva. Ob eksploziji je nastal lijak s premerom 200 metrov in nad 50 metrov globok. Eksplozijo so opazovali s 150 raznimi opazovalnimi in merilnimi napravami ter filmali s IG kamerami
53 REVOLUCIJ
Pred dnevi smo brali v ča. o-pisih. da je izbruhnila v Venezueli nova revolucija. Ker so revolucije in državni udari v Južni in Srednji Ameriki nekaj povrem vsakdanje -a, se ni nihče preveč vznemirjal ob tej novici. Zdaj Je revolucija že končana in oblast ie prevzela do prihodnjo revolucije vojaška junta. V zgodovini Venezuele je ta revolucija že tri:n-petdeseta. Tudi .vojcvrs.cn rekord.
Oddelek za starine egiptovske vlade je sporočil, da so pred nekaj dnevi odkrili v bližini starega svetega mesta Hcliopolis veliko grobišče i/ rimske dobe in pa vodnjak, v katerem so našli več mumift-ciranth nojev. Grobišče in votl-
PRVA 15ANKA NA KOLESIH
Kmečka banka v mestu Otlense na danskem otoku Fvn jc ustanovila prvo okoleseno podružnico. Je to navaden om-nibus, preurejen v bančno pisarno. Po določenem voznem redu obiskuje po vrsti vsa naselja na otoku, kar prebivalstvu zelo olajšuje denarno poslovanje, saj prihrani ljudem pot v Odensc. Cim se potujoča banka nekje ustavi, zapusti šofer volan in prevzame blagajno. Ostalo vrši predstojnik banke na kolesih. Za vsak primer sla oba oborožena. Iloslej jima orožja še nI bilo treba uporabljati.
99
UR V VODI
Ameriški mornar Charles llurton je padel s svoje ladje v morje 11 km daleč ocl zahodne afriške obale. Ko je videl, da je kakršnokoli upanje na pomoč zaman, je začel v/trajno plavati proti oddaljeni zemlji. Boril sc jc z valovi 22 ur, tedaj pa Jc ves Izčrpan začutil pod nogami trdna tla. Illl Je rešen.
SUROVOST MKl> ZAKONCI
Po ugotovitvah ameriških ženskih društev .ie v Evropi mod tisoč možmi -!i sitrovežcv, ki pretepajo svoje žene, nasprotno pa moti tisoč ženami le dve, ki pestita svoja »močnejši zakonsk t polovični '' i.
ATOMSKI MANEVRI
Vojno ministrstvo Z1)A je objavilo novico o velikih atomskih manevrih, ki jih nameravajo prirediti konec tega meseca nekje na Južni Koreji. Ob tej priložnosti nameravajo preizkusiti več vrst tako imenovanega taktičnega atomskega orožja.
PRVA POROKA PO TELEIONU
Točno pred petdesetimi leti sc je v Združenih državah Sov. Amerike izvršila prva poroka po telefonu. Na eni strani žice, v mestu Buffalo, Minn.. Je odločilno besedo spregovoril ženin, okrog sto kilometrov daleč v neki oddaljeni vasi pa nevesta. Svečani dogodek sta oba kraja lotos proslavila.
¥
njak so slučajno odkrili delavci, ki so kopali temelje za novo šolo.
__...i»
Vedro v steklenici. Za takšno delo so potrebni poleg spretnosti še dobri živci, pa tudi višek potrpežljivosti. Vedro je leseno. Sestavljeno je iz nekaj desetin dog, zložljivega dna in obročev. Vse lo je bilo treba spraviti skozi ozko grlo v steklenico, nato pa še sestaviti. Več takšnih steklenic jc doslej izdelal upokojenec !■'■' foo-ur u';o i: Dnjepropet rovska.
••p-- -...'"'•i*'
.'. "i?' «k S*** M
Pet milijonov stopinj Celzija. Sodijo, da so dos 'gli v pogledu nadzorovanja ter-monuklearnega procesa največji napredek Angleži. Ti se ie pripravljajo za gradnjo energetskih naprav, kjer se bo ob združevanju vodikovih atomov osvobajala velika količina energije Na sliki vidim" takšno termonuklearno napravo, s katero bodo. kot predvidevajo, dosegli naravnost strahovito temperaturo — 5 milijonov stopinj
NAJDALJŠI STAVEK
Najdaljši stavek, ki ga je kdaj napisal kak književni!., je neki stavek v Hur.ojovem romanu Nesrečniki' . Stavek ima 1132 besed, ločen je s 93 vejicami in 51 podpičji.
ODLIKOVANJE
ZA ZVESTE MOZE
Edinstveno odlikovanje je uvedel etiopski cesar Haile Sclasie: Red zveslobe. Pravico na to odlikovanje dobi vsak
moški, ki jo bil z......! svoji
ženi najmanj 25 let.
Obče je znano, da debeli ljudje po navadi ne dočakajo visoke starosti. Zato tudi angleške zavarovalnice delajo razliko pri debelih In suhih zavarovancih. Tako morajo vsi tisti, ki sc hočejo zavarovati, a presegajo normalno težo za 5—14 'It, plačati 22 odstotkov
JEZERA
HLADILNIKI
V visokih švicarskih gorah je več jezer, ki so skozi vse ieto pokrita z ledom. Švicarji, kot praktični ljudje, jih nameravajo uporabljati za hladilnike. Prvi poskusi so se kar dobro obnesli. V hermetično zaprtih posodah iz plastične mase so sc v tem naravnem hladilniku živila zelo dobro ohranila.

višji prispevek, če je njihova leža večja za 18—25 •/•, sc prispevek poveča za 44 %, za težo nad 25 "/» nad normalo pa kar za 7-1 "/». Ti odstotki povečanja so Izračunani na podlagi umrljivosti -debeluhov, in pokazu-jejo tudi približno razmerje med njimi in normalnimi ljudmi,
najstarejši Časopis
V Evropi pripada častno mesto najstarejšega med vsemi časopisi angleškemu dnevniku The English Mercury. Ta je namreč začel izhajati leta ]5aa; torej bo kmalu slavil 400-let-nlco. To pa še daleč nI najstarejši časopis na svetu. Tega najdemo na Kitajskem. Imenuje se King-Ku in je prvič izšel pred 2850 leti. Zanimivo jc, da Izhaja še danes.

i»¿i
.... «. '■ '" ' J ... , '
\
-•V .-• ■ ' .... '.
.v	1 ,
V
f V'-..-■:■■" . «SEi	• •
, .•'Sr-'- •
V

S}..v

-.• *
M
Krivoroška tovarna gradbenega materiala v Sovjetski zvezi je izdelala nekakšen umetni kamen, ki ga lahko s pridom uporabljajo pri najrazličnejših gradnjah. Izdelan je iz mešanice različnih snovi, je luknjičast, a vendar ne propušča vlage. Najboljša njegova lastnost pa je izredno maj h na teza. Na sliki vidimo mladega vajenca, ki z lahkoto nese dva takšna kamna. Ce bi bili. to navadni kamni, bi močan moški imel enega kar dovolj
KROKODILJA FARMA
Neki posestnik v Belgijskem Kongu je prišel na originalno zamisel: začel je rediti krokodile. Kaže, da mu ne bo žal.
• Krokodili se namrte tudi v ujetništvu zelo hitro množijo V '*- ' ■	,	in rastejo, tako da mu bo nje-
. ' >4f-	Kova farma- prinašala lepe
dobičke. Koža teh živali je zdaj v modi in ima temu ustrezno ceno na trgu.

Ledene gore. ki plovejo ob meji večnega ledu na severu in na jugu zemeljske oble, imajo včasih naravnost fantastične oblike. Pogostoma pa takšne gore zaidejo tudi v toplejša morja in ogrožajo plovbo. Posebno nevarne so tokrat, ko sc ie delno stopijo, tako da jih jc I del videti iz vode
majhen
Brez besed
a E N E S T HEMINGWAY
»Bil je prvi kraj, ki ini je prišel na misel,« .je reki >. »Ni slab kraj. Lahko si poiščeva primeren kraj zso.vaj v hribih.«
»Si zaspana?«
»Vsak hip bom zaspala.«
»Zdaj sc bova lepo naspala. Uboga Catherine, preživela si dolgo, grdo noč.«
»Prav lepo mi je bilo,« je rekla Catherine. »Posebno tedaj, ko si jadral z dežnikom.«
»Si lahko predstavljaš, da sva v Švici?«
»Nt, bojim se, da se bom zbudila in zavedla, da ni res.«
»Jaz prav tako.«
»Saj je res, kajne, dragi? Menda sc ne peljem proti postaji v Milanu, da bi te spremila na vlak.«
»Upam, da ne.«
»Nikar ne govori tako. To me straši. Morda greva prav tja.«
»Tako sem zmeden, dri nc vem prav ničesar« sem rekel.
»Pokaži mi svoje roke.«
Pomolil sem ji jih. Obe sta bili odrgnjeni in v mehurčkih.
»Nobene luknje nimam,« sem rekel.
»Nikar ne govori bogokletnih besed.«
Čutil sem se zelo utrujenega in v glavi se mi jc vrtelo. Navdušenje je zginilo. Kočija sc je premikala po ulici.
»Uboge roke,« je rekla Catherine.
»Nikar sc jih ne dotikaj,« sem rekel. -7,a be.žio voljo, ne vem. kje smo. Kočijaž, kam pa gremo?«
Kočija/, je ustavi! konja.
»V hotel Metropolo. Kaj nislc namenjeni tja?«
»Da,« sem odvrnil. »Vse je v redu, Cat.«
»Vse jc v redu. dragi. Nikar se ne vznemirjaj. Lepo se bova naspala in jutri ne boš več utrujen.«
»Kar vrti ■ - mi,« sem rekel. »Danes je vse kot v nekakšni komični operi. Morda sem lačen.«
»Samo utrujen si, dragi. Se boš že spe! dobro počutil.« Kočija se Je ustavila pred hotelom. Nekdo je prišel ven in vzel najina kovčka.
»Kar dobro sc počutim,« sem rekel.
Bila sva na pločniku in sva vstopala v hotel.
»Vem, da se boš spet dobre, počutil. Samo utrujen si. Dolgo si bil buden «
»Zdaj sva pa In.«
»Da, zdaj sva zares tu.«
Šla sva za boyem, ki je nesel kovčka v hotel.
P c t a k n j i g a XXXVIII
To jesen je sneg pozno zapadel. Stanovala sva v sivi leseni hiši v borovem gozdičku na obronku hriba. Ponoči jc zmrzo.valo. tako tla je zjutraj bila na votli v dveh vrčih na umivalniku tenka ledena skorja.
Gospa Outtingen je zgodaj zjutraj prišla v sobo, zaprla okna in zakurila visoko porcelansko peč. Borov les je prasketal in metal iskre, potem pa je ogenj zabučal v peči. Gospa Guttingen je spet prišla v sobo ter prinesla velika polena za o,gonj in vrč tople vode. Ko sc je soba ogrela, je prinesla zajtrk.
Ko sva sedela na postelji in zajtrkovala, sva gledala jezero in gore nad jezerom na francoski strani. Na vrhovih gorä je bil sneg, jezero pa je bilo sivomodro kakor jeklo.
Zunaj, pred lcsenoi hišo, se je vzpenjala cesta v hrib. Kolesnice in njihovi robovi so bili od zmrzali trdi kot
železo. Poi sc • neneh-o vzpenjala sko.zi gozd in okoli hriba proti pašnikom, kjer so staje in kolibe na robu gozda glcdai." v dolino. Dolina je bila globoka in na dnu .i-, bil potok, ki se jc izlival v jezero. Kadar je veter pihal po dolini, je bilo slišati, kako voda udarja ob sk:>.' .\
Včasih sva zavila s ceste in šla po stezi skozi borov gozd. Gozdna tla so bila mehka; mraz jih ni bil siidil kakor cesto. Toda trda cesta nama ni bila mar, kajti podplate in pete čevljev sva imela podkovane z žeblji, ki so, se zabadali v zmrznjene brazde. V tako podkov...'h čevljih se je bilo prijetno sprehajati po cesti in to naju je krepilo. Bilo se jc krasno sprehajati po gozdu.
Pred hišo, v kateri sva prebivala, se je hrib strmo spuščal proti mali dolini vzdolž jezera. Cesto sva v : , ::'tt sedela na verandi hiše ter gledala zavoje ceste po iio.bof-ju hriba in terasaste vinograde na pobočju drugega, nižjega hriba. Trta je bila zdaj, pozimi, že ovela, polja so bila ograjena s kamnitimi zidovi, pod vinogradi pa so bile \ ozki dolini vzdolž brega jezera mestne hiše. Na jezeru je bil oto.k z dvema drevesoma, ki sta bili podobni dvojnemu jadru ribiškega čolna. Ilribi na drugi strani jezera so bili oslri in strmi, spodaj, na koncu jezera, pa je bila ravnica Rhonskc doline, razgrnjena med dvema gorskima verigama. Na koncu doline, kjer so bili hribi odsekani, je bi! De nt du Midi. visoka, zasnežena gora, ki je vladala nad dolino, a je bila tako daleč, da ni metala sence nanjo. Ob sončnih dneh sva obedovala na verandi, druge-krati pa sva jedla zgoraj, v mali sobi z gladkimi lesenimi stenami in z veliko pečjo v kotu. V mestu sva si nakupila knjig in revij ter en izvod »IIoyle« ter sc naučila mnogih iger na karte v dvoje. Mala soba s pečjo je bila najina dnevna soba. V njej sta bila dva udobna naslonjača, miza za knjige in revije, karte sva pa igrala na jedilni mizi, kadar je ta bila pospravljena. Gospod in gospa Guttingen sta stanovala v pritličju in včasih sva ju zvečer shsala. kako se pogovarjata. Tudi onadva sta bila zelo srečna. On je bil plačilni natakar, ona na je delala kot sobarica v istem hotelu. Prihranila sta si denar, da sta lahko kupila to hišo. Imela sta sina, ki se je učil za plačilnega natakarja. Bil je v nekem he.telu v Zurichu.