Št. 594.
V Ljubljani, nedelja dne 22. oktobra 1911.
Leto 11
Posamezaa številka 6 vinarjev :
JUTRO* Huja vsak dan — tudi ob nedeljah la — ek S. zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-■ NrnUn ziaia: v Ljubljani v upravnifitvn ►K HO, i dostavljanje* na dom K 1*50; ■ poit« i KIK-, polletno K 10'—, Četrtletno K S-—, K IH. Za InMunatvo celoletno K SO-—. Telefon številka 303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se jm vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne«' oglašanju popust Za odgovor je priložiti namk«. :	Telefon Številka 303.	i
Italifansko-tnrška vojna.
Napad na Črno Goro?
Turški oficirji zahtevajo od vlade, da vdere 30.000 turških vojakov v Črno Goro, ki naj jo zasedejo, s čemur bi se evropske velike sile primoralo intervenirati, od česar bi imela Turčija samo koristi. Turški oficirji, ki zapuščajo Mladoturke, češ, da so oni dovedli Turčijo na rob propada, izjavljajo, da sami izvedejo ta načrt, ako bi se vlada obotavljala sprejeti ga in izvršiti. Na Turškem je torej zmedenost popolna: z ene strani vlada, z druge strani mladoturški odbor, ki noče poslušati vlade, s tretje strani oficirji, ki nočejo poslušati niti vlade niti mladoturškega odbora in, končno, še turško ljudstvo, ki se zaveda dobro kritičnosti položaja, ne zaupa pa nikomur drugemu — kot samo sebi. Taka Turčija, ki je na zunaj slaba, na znotraj pa popolnoma dezorganizirana, pač ne more pričakovati boljše bodočnosti in zdi se, da so ji res že šteti dnevi, ker vse to, kar se dogaja zadnje čase v Turčiji, so zelo sumljivi znaki, ki kažejo — na bližajoči se konec 1
Marsikaj se še razvije iz italijan-sko-turškega koflikta. Veliki vezir je odkrito izjavil v zbornici,
da se na Balkanu nekaj pripravlja
in je zato tudi zahteval, da se mora rešiti kabinetno vprašanje v dveh dnevih, ker bi sicer moglo biti prepozno. Rekel je, da dž lahko natančne podatke, ali zbornica bi se morala zavezati, da ostane ono, kar se sklene v tajni seji, resnično tajno. Simptomatično je, da Turčija vedno bolj zbira svoje čete ob bolgarski meji in da je
Bolgarska že izvršila mobilizacijo
ob Turški meji, iz česar se da z gotovostjo sklepati, da je vse to v ozki zvezi z onima .dvema dnevoma*, o katerih je govoril turški veliki vezir.
Tudi srbska vlada je intervenirala v Carigradu radi razdeljevanja orožja muslimanskemu prebivalstvu ob srbski meji, posebno v novopazarskem Šan-džaku, ali turška vlada je odgovorila, da se muslimanskemu prebivalstvu ne razdeljuje nobeno orožje, četudi se razdeljuje orožje pri belem dnevu in se to ne more utajiti, iz česar je jasno razvidno, da je turška vlada tako odgovorila samo zato, ker je nekaj morala odgovoriti, resnice pa ni hotela jjovedati.
Kriza je torej na vrhuncu
in samo vprašanje najkrajšega časa, morda samo par dni, je, kdaj nastane na Balkanu konflikt, katerega posledice so nedogledne, ako se bodo razvijale stvari v tej smeri, kakor so se začele razvijati, se kmalu ne bo več vedelo — kdo je komu v sorodstvu, kdo je komu zaveznik in prijatelj in kdo sovražnik.
Žrtvovani!
Revolucija na Kitajskem.
Zavzetje Homsa v Tripolisu
po italijanskih četah se je izvršilo ta-korekoč brez vsakega prelivanja krvi — vsaj Italijani niso trpeli pri tem nobenih izgub. Turška posadka se v začetku ni hotela vdati, ali ko so začele italijanske vojne ladije bombardirati vojašnice, v katerih so se utaborili turški vojaki, se je kmalu pokazala bela zastava in ako se niso italijanske čete takoj izkrcale, je bilo to samo zato, ker je bilo morje preveč razburkano. Vsekakor se more smatrati mesto Homes za premagano, zato se pa vršijo
hudi boji okolu Bengazija,
ki se nikakor noče mirno vdati in ga je italijansko brodovje najprej obstreljevalo, potem se je pa izkrcalo nekaj oddelkov italijanske ekspedicijske armade, ki so jih pa sprejeli turški vojaki in domačini s hudim streljanjem in razvil se je boj, ki je trajal od 9. ure zjutraj do solnčnega zatona. V toku boja, so zavzeli Italijani z naskokom vas Sidi Husaj in nekaj vojašnic, kjer so se čez noč utrdili in utaborili, Bengazija pa vendar še niso zavzeli in se bodo vršile okolu tega mesta gotovo še bode bitke, predno pade mesto v italijanske roke.
V Tripolisu
so pa začele italijanske čete še prodirati proti notranjosti dežele, ali zelo previdno in polagoma, ker jih Turki večkrat napadajo in vržejo nazaj. Italijani bi radi izzvali bitko, da bi Turke prej premagali in razkropili na vse strani, pretrgali med njimi vsako zvezo in tako ložje zasedli deželo. Turki se pa dobro zavedajo nevarnosti vetike bitke in zato se jim izogibajo, pač pa z manjšimi oddelki napadajo in vznemirjajo prodirajočo italijansko armado.
Po malem se razvija v Tripolisu
geriljska vojna,
ki Italijanom nikakor ne bo prijetna, ker jih bo zelo utrudila in tudi izgube bodo morda večje kot bi bile v navadni vojni, da niti ne govorimo o tem, da bo geriljska vojna dalje trpela in potemtakem tudi — več veljala.
*
V naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča.
Avstrija in Nemčija že mešetarita.
Dunaj, 21. oktobra. Položaj med Turčijo in Italijo se je zopet poslabšal. Nemčija in Avstrija sta namreč sedaj vprašali Turčijo, ali bi ne hotela pristopiti k trozvezi Avstrija, Nemčija in Turčija. V tem slučaju bi bila Turčiji zasigurana teritorijalna integriteta in ohranitev miru na Balkanu. Če se to zgodi, mora Italija gledati, da kolikor mogoče hitro reši tripoliško vprašanje. Pogajanja glede trozveze vodi nemški poslanik v Carigradu, Marschall.
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Splitsko »Naše Jedinstvo* se je te dni z začudenjem vprašalo, ako smo Jugoslovani žrtvovani Ogrom; ker ne pokazuje vlada čisto nobenega razumevanja za naše gospodarske potrebe in je pripravljena vedno dajati Ogrom razne koncesije — na škodo Jugoslovanov.
„Naše Jedinstvo" je to pisalo takrat, ko se je zvedelo, da namerava avstrijska vlada zadovoljiti Ogrsko v zahtevi po drugem tiru na oderberški železnici, ne glede na to, ali zgradi tudi ogrska vlada istočasno liško železnico, kakor glasi svoječasno sklenjeni tozadevni dogovor med obema vladama in ker niti danes še ni nič gotovega, ali se liška železnica zgradi ali ne in bo avstrijska vlada skoraj gotovo — ker je že taka navada — tudi v tem vprašanju odnehala in se zadovoljila samo s kako prazno, neobvezno izjavo, toliko da ostane Jugoslovanom vsaj upanje, da »enkrat* vendar-le pride do dalmatinske železnice, bodo Jugoslovani konečno morda vseeno sprevideli, da je vlada vedno mpravljena žrtvovati ne samo poli-ične, nego tudi gospodarske interese užnih Slovanov, samo da bi zadovo-jila nikdar site Ogre, ali pa koga drugega.
Kar je reklo »Naše Jedinstvo* za za Dalmacijo, da bi bila lahko bogata in cvetoča dežela, ako bi imela kake komunikacije, se reče lahko za ves jug monarhije, ki je ubog in zapuščen samo zato, ker nima dovolj železniških zvez, torej premalo pogojev za večjo in uspešnejšo gospodarsko delavnost.
Bela Krajina bi se lahko prištevala najnaprednejšim in najobljude-nejšim delom slovenske zemlje, ako bi bi bila zvezana z železnico s trgi, na katerih bi se lahko prodajali njeni produkti, tako je pa odrezana od sveta, njeni prebivalci si pa v daljnji Ameriki s trdim delom služijo vsakdanji kruh, ker na domu ne morejo izhajati.
Vodja trgov, ministrstva je sicer sedaj izjavil v parlamentu, da se začne graditi belokranjska železnica najdalje prihodnjo spomlad, dalmatinska pa od Knina naprej proti hrvatski meji takoj, ko se začne graditi tudi proga s hr-vatske strani, ali ta izjava vodje trgov, ministrstva južnih Slovanov nikakor ne more zadovoljiti in sicer iz več vzrokov.
Pred vsem ne moremo sploh veliko dati na take obljube, ker smo jih že stokrat slišali, izpolnjene pa niti do danes še niso, ker z obljubami so bile vse vlade vedno zelo radodarne, zato pa tem bolj skope — z dejanji.
In tudi ako se zgradi belokranjska železnica sama, ne bo imela ona posebno velikega pomena, ako bo v Beli Krajini tudi — njen konec, t. j. ako ne bo zvezana z mrežo ogrskih železnic in potom njih z dalmatinskimi železnicami, te pa ne bodo imele niti za Dalmacijo niti južne Slovane sploh skoraj popolnoma nobenega pomena,
l
Z velikim zanimanjem se zasledujejo kitajski nemiri in uspehi Juanšika-jevih odredb proti vstašem na jugu. Kitajske armade, v kateri se nahaja mnogo nemških, angleških in v zadnjem času posebno japonskih inštruktorjev, ki jo modernizirajo, ne moremo smatrati za resnično narodno armado. Kitajska armada šteje v miru približno 106.500 oboroženih vojakov. Naša slika kaže razne tipe kitajskih vojakov, in sicer (od leve na desno): častnika konjenice, infanterista, častnika generalnega štaba, generala, pijonirja in vojaka iz brzostrelnega oddelka.
ako se v Dalmaciji tudi končajo, t. j. ako se ne zvežejo potom ogrskih z avstrijskimi železnicami.
Težišče leži torej v Budimpešti. Gradnja železnice do hrvatske meje s kranjske in dalmatinske strani dobi pravi pomen za nas še le, če zgradi tudi Ogrska liško železnico in progo od Metlike do Karlovca. Ogrski pa te železniške zveze ne ležijo posebno na srcu, ona jih ne bo gradila drugače, kakor če vstraja avstrijska vlada na stališču, da toliko časa ne položi drugega tira na oderberški železnici — kar je za Ogrsko takorekoč življen-skega pomena — dokler Ogrska ne zgradi liške železnice in železniške proge od Karlovca do Metlike. Ako se položi na cfiierberški železnici drugi tir predno bi bila zagotovljena z ogrske strani gradnja zgoraj imenovanih spojnih železniških prog, potem bomo Čakali na gradnjo teh prog najbrže še — sto let.
In avstrijska vlada bi bila zmožna dati Ogrski to koncesijo, ker se čuti napram Ogrski tako slaba, da si ne upa v nobenem vprašanju predolgo in odločno ji oponirati, temveč pred njo rada ali nerada vedno vpogne tilnik.
In bojimo se, da bo odnehala vlada tudi sedaj, da bo Ogrska tudi sedaj zmagala, mi pa ostanemo še vnaprej brez železnic, brez prvih pogojev za naš gospodarski razvoj in napredek, obsojeni samo na vegetiranje, medtem, ko se bo povsod okolu nas razvijalo bujno gospodarsko življenje.
Večkrat smo že bili žrtvovani ko-mursižebodi, na Primorskem nas žrtvujejo že desetletja trozvezi, drugje smo bili žrtvovani Nemcem, Madža-
rom itd. in bojimo se, da bomo žrtvovani, oziroma prodani tudi sedaj, v železniškem vprašanju; in žrtvovali, oziroma prodajali nas bodo vse dotlej, dokler nas še kaj bo, oziroma dotlej, dokler se bomo dali mirno kot živina gnati v klavnico, ali na trg ...
Iz slovenskih krajev.
Iz Mengša. Delovanje našega kaplana je »Jutro* že v dveh številkah opisalo; danes hočemo podati še drage stvari, ki nikakor ne smejo biti pozabljene. V soboto popoldne je šel Kajdiž mesto spovedovat v Topole agitirat za svojo stranko. V nedeljo zvečer je po vasi z orožjem v roki letal za kmečkimi fanti, ki so po vasi peli in niso mimo kaplanije utihnili. Ko je Kristus rekel: To delajte v moj spomin, gotovo ni na to mislil, V torek je v obrtni šoli mesto krščanskega nauka razlagal politiko in udarjal čez naprednjake. Opozarjamo na to dejstvo okrajno glavarsb • v Kamniku, ker mojstri niso več voljni pošiljati svoje vajence h krščanskemu nauku, če se čez nje zabavlja. Kako naj ima vajenec zaupanje ao svojih mojstrov in kako naj potem učitelj doseže kakšen uspeh, ako kap« lan čez nje vse nemogoče stvari pripoveduje in le tega ne, kar bi moral. Radovedni smo tudi, kaj sta delali v sredo oni dve deklici v kaplaniji, ki sta ob 7. uri zvečer zapustili imenovano hišo in se v največjem diru spustili proti domu? Po tem obisku pa je šel kaplan zopet na agitacijo in krog 11. ure je prilezel v dve gostilni in tam od gostilničarjev zahteval neka
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
— Spoznal sem v njem tako strašnega in neukrotljivega človeka, da sem se ga začel bati — jaz, ki drugače ne poznam strahu. In prišlo mi je na um, da aretacija Rolanda Kandiana pravzaprav ni policijska, nego . . . rodbinska zadeva.
— Aha 1
— Nekakšen dvoboj, če vam ugaja ta izraz. Mislil sem, da so v Benetkah ljudje, ki bi jih zelo zanimalo vedeti, da bo Roland Kandiano nocoj sam v svoji hiši.
Ob teh besedah je stresel Altierija drhtljaj, ki ga je bil Džennaro v teku tega razgovora že večkrat opazil.
Toda generalni kapitan se je premagal in vprašal z zamolklim glasom:
— O kakšnih ljudeh govorite?
— O vas naprimer, je dejal Džennaro z nekakšno naivnostjo, ki pa je bila v resnici čudovit napor njegove zvijače. O vas, Altieri ... Saj sem vam rekel, da hočem biti odkritosrčen. In to bom do konca, tudi če bi se vam zdela moja odkritosrčnost žaljiva ... Ali mi ni znano, da sta imela obadva, vi in Roland, isti ideal? ... Ali mi ni znano, da je življenje tega človeka zapreka vaše sreče? Meni je pravzaprav vseeno, ali je Roland Kandiano aretiran ali ne! ... S tem, da mu zabranim, škodovati republiki, je v polni meri zadoščeno moji dolžnosti ... Z vami pa je drugače. Prepuščam ga vam in sem prepričan, da vam storim resnično uslugo, s tem, da vam prepustim tega človeka . . . Oh, nič se ne čudite. Odrivali ste me proč od sebe, ker ste me smatrali za slepo vdanega interesom nekoga drugega. Toda jaz sem zasledoval vaša prizadevanja ... s simpatijo. Žal mi je bilo, da vas nisem videl v položaju, kakršen bi vam pristojal • • , Pomiloval sem vas vzlasti zaradi vaših skrbi in žalosti.
Nastopilo je dolgo molčanje.
— Koga izdaja, se je vprašal Altieri.
Toda kmalu se mu je zazdelo očividno, da govori Džennaro reS od srca. Če pozna zaroto in je vdan Foskariju — kdo mu brani, aretirati ga v doževski palači, kamor zahaja zdaj skoraj vsak dan?
Pogledal je policijskega načelnika, ki je kazal popolno mirnodušnost.
In Džennaro je čital v tem pogledu, da je njegova stvar dobljena.
Policijski načelnik je vstal.
— Zdi se mi, je dejal, da sem opravil s tem posetom svojo moralno dolžnost. Ostavljam vas . . . Naj se zgodi karkoli, ne pozabite, da sem ravnal kot vaš pravi prijatelj.
Altieri je pomolčal; nato je vstal ter spremil Džennara do vrat svojega kabineta.
Preden je policijski načelnik prestopil prag, mu je generalni kapitan naglo pomolil roko.
Džennaro je segel vanjo z diskretno spoštljivostjo.
— Pravite torej, je vprašal Altieri tiho in z nekoliko drh-težim glasom, da bo Roland Kandiano nocoj v svoji hiši?
— Na Olivolskem otoku.
— Sam?
. — Da, sam ... s svojim starim očetom.
S temi besedami je Džennaro odšel in se vrnil naglo domov.
Pogledal se je v zrcalo in vskliknil: t
— O veliki možl Kako malo tehtajo vsi ti ljudje v tvoji roki! Doži, kapitani, zarotniki, načelniki strank in voditelji band, poklonite se svojemu gospodu in častite v meni najmočnejšo in najveličastnejšo napravo omikanega sveta: policijo]
To rekši se je Džennaro zagrohotal, pomel si roke, in poklical. Komorni sluga je vstopil.
— Ali poznaš Olivolski otok ? je vprašal policijski načelnik.
Sluga se je nasmehnil.
— Ali veš, kdo zdaj prebiva tam ?
— Tisti gospod, ki je posetil vašo ekscelenco po ra-portu.
— Ahal Torej si ga spoznal!
Sluga se je zopet nasmehnil.
— Torej, skrij se drevi tam kje na v,rtu in ostani na straži vso noč. Ne mešaj se v nobeno reč, karkoli se zgodi. Samo glej* da vidiš in slišiš vse; jutri zjutraj mi poročaj, kar boš videl in slišal. Deset Srebrnjakov, ako opraviš dobro. Deset palic, alfe zalotijo tudi le konce tvojih uhljev.
Sluga se je globoko naklonil ter izginil.
XXV.
Spopad (nadaljevanje).
Altieri je obstal v svojem kabinetu ; strašni sklep v njegovem srcu se je boril s poslednjim obotavljanjem. Naposled M je odločil, poklical slugo in mu dejal kratko:
— Pošljite Kastručija k meni!
Par minut kasneje je vstopil mož kakih tridesetih let, v obleki arkebuzirskega oficirja.
Vsa zunanjost tega oficirja je razodevala nenavadno fizično moč, in njegov miroljubni, rožnati in brezbradi obraz, njegove naivne oči so še povečale ta vtis silne, robustne nature.
Altieri ga je pogledal z mračnim občudovanjem.
— Kastručio, mu je dejal, ali hočeš biti nocoj moj spremljevalec na neki nevarni poti?
— Saj veste, da sem zmerom pripravljen tvegati za vas življenje.
— Dobro. Pridi torej ob desetih s svojima prijateljema Romanijem in Gibertom semkaj.
— Bomo točno na mestu. Ali bo treba . . .?
Kastručio je zamahnil z roko, kakor da bi sunil z bodalom.
— Da, je rekel Altieri.
— Bravo t . . . Koga? . . .
— Boš že videl.
— Kje?
— Tudi to boš videl.
— Va bene. Torej, drevi ob desetih, tukaj, z dobrimi
bodali.
Tako jel
(Dalje.)
pooblastila, katerih pa seveda ni dobil. Pred nekaj dnevi je bil zopet v drugi gostilni in se ponoči zapletel v prepir radi volitev in pričel prav po katoliški oliki zbijati ob mizo. Mož pa še pravi, da če bi imel on v občini vrhovno oblast bi bile jjvse go-stilne-beznice v treh dneh zaprte. Mož je strahovito domišljav! Gospod Kaj-diž! Če pride dandanes kak tujec v Mengčš, že komaj dobi hrane ali prenočišče. In ta človek bi rad še to odpravil kar je. Gostilničarji! zapomnite si, kaj pravi ta človek, in povrnite mu, kadar pride k vam po bero. Pred krctkim je kaplan ustanovil v Mengšu abstinentsko društvo; sedaj pred volitvami pa je v Topolah kupoval glasove za »frakelj geruža“, Namen posvečuje sredstvo, kaj ne Kajdižl Ali Vas ni bilo prav nič sram, kar ste slišali na dan volitev od navadtiih kmetov? Res, debelo kožo imate, da kaj takega prenesete. In ali je lepo od vas, da pazite na vsako besedo in da takoj grozite z ovadbo? Lep božji namestnik ste, človek bi vam najrajše rekel vragov namestnik, ker delate zdražbo med občani. Do sedaj so bili različni ljudje v občinskem odboru in tudi z župnikom so se pri sejah dobro razumeli. Vi pa hočete, da bodo v odboru mesto treznih ljudi sami hujskači. Povemo pa vam sedaj na glas, da odslej so v Mengšu naprednjaki in še veliko jih je in k življenju ste jih poklicali vi gosp. Kajdiž. Mengeš ni več klerikalen in ne bo več; pri volitvi vas bo edino okolica rešila. Do sedaj je znan izid volitev samo v prvem razredu. S štirimi glasovi je zmagalo 5 klerikalcev in 1 mož, ki sta ga volili obe stranki. V drugem razredu ne upamo na zmago, pa se ne ve. Proti volitvam bo vložen rekurz, ker nepravilnosti so se v obili meri godile in takrat gospod Kajdidiž na svidenje.
Iz Domžal. V sredo, dne 25. t m. se vrše v Domžalah občinske volitve. Zategadelj je sklical pretečeno nedeljo hinavsko priliznjeni petelin iz fa-rovža shod. Na shodu je udrihal po naprednjakih, češ, da so brezverci in da se takih mož ne sme voliti v občinski zastop, ampak le može, katere nam bode predlagala klerikalna stranka. In rekel je tudi seveda, da moramo Tirolce tudi voliti; on dobro ve zakaj, vzlic temu, da ne hodijo Ladstatter, Obervvalder, Kurzthaler j. dr. v cerkev ob nedeljah, so vendar pri njem vsi: dobri kristjani. Za agitacijo je porabil vsa sredstva, celo svojo * virftčarco* Manco iz zafuranega »Društvenega doma* je poslal v svet med ljudi. Da se je zavzemal ta prebrihtni Francelj iz farovža za to, da pridejo v odbor Tirolci, Ladstatter, Oberwalder in pa Kurzthalerjev .Hans* je čisto enostavno, Lepega dne bode predlagal, da naj občina prevzame od fajmoštra Bernika zafurani »Društveni dom* v davkoplačevanje. Tirolci bodo pa za odškodnino zato zahtevali, da jim bomo nemškojj šolo vzdrževali; ubogi kmet in rokodelec v Domžalah bota a plačevala tako visoke davke, da osta črno gledala. Zato pa možje volilci, volite može po svoji previdnosti, kateri bodo gledali na korist občine in na zmanjšanje davkov in ne dajte se komandirati od farja še manj pa od privandranih Tirolcev. Far sliši v cerkev, Tirolci pa naj po-bero svoje gnojne koše, pa naj gredo nazaj na Tirolsko, ako nočejo tukaj jnirno živeti.
DNEVNE VESTI
Znamenje časa. Praška »Union* javlja: Večina poslancev je dobila od curiške zavarovalne družbe »Ztlrich* oferte s pozivom, naj se z ozirom na zadnje dogodke v parlamentu (predvsem so mišljeni tu pretepi med poslanci povodom deputacije čeških otrok v parlamentu in streli proti ministru Hochenburgerju) puste pri nji zavarovati proti nezgodam. — Nam se to nazadnje še ne zdi tako zelo hudo, ampak zgoditi se zna, da zavarovalnice naših poslancev proti nezgodam sploh ne bodo hotele več zavarovati, kakor nečejo zavarovati nekaterih tovaren proti požaru — zaradi prevelike nevarnosti ognja. Ampak iz tega zanimivega slučaja je jasno, da ima naša slavna zbornica že tudi v tujini glas pretepaške zbornice, in to po zaslugi znanih nemških pretepaških in kričaških poslancev.
O čudnih razmerah v poreški škofiji piše spet v ogorčenem tonu včerajšnji »Slovenec*. Pravi, da doslej žalibog merodajni faktorji njegovih pomislekov niso nikoli vpoštevali, četudi zanje vedo. Mi »Slovencu* prav iskreno kondoliramo, ker ga zdaj že niti katoliški cerkveni krogi nič ne vpoštevajo (ali so ga sploh kdaj?) in se ne ozirajo na njegove želje. Prav zanimivo pa je že samo na sebi, da se £e »Slovenec* zgraža zaradi razmer v poreški škofiji. Morejo biti res čedne 1 Ampak motil bi se, kdor bi mislil, da se zgraža zaradi razmer samih na sebi — ampak zaradi po-
sledic teh razmer: ljudje se odtujujejo cerkvi. Seveda ob takih razmerah se ljudem morajo odpreti oči. In takle Flapp napravi pravzaprav več dobrega nego deset svobodomiselnih agitatorjev. O, ko bi tega ne bilo, bi »Slovenec* — molčal kot grob, kakor je molčal vedno, kadar so cerkveni krogi teptali z nogami narodne interese Slovencev ali Hrvatov — če iz tega ni med nezadovoljnim ljudstvom grozila kaka nevarnost cerkvi sami. Zato je »Slovenčevo* zavzemanje za pravice Hrvatov v poreški škofiji sama gola hinavščina in prav čisto nič drugega.
Zborovanje avstrijskih mest na Dunaju. V petek se je začelo na Dunaju osmo zborovanje avstrijskih stat-naričnih mest. Naznanjeni so med dr. zastopniki sledečih mest: Gradca, Bozna, Gorice, Inomosta, Celovca, Maribora, Ptuja in Trsta. Opravičila so odsotnost mesta Ljubljana, Praga in Celje.
Koroški deželni predsednik Heln je podal svojo demisijo.
Prestolonaslednik pojde v Bosno. Te dni je sprejel prestolonaslednik Franc Ferdinand bosenskega deželnega šefa Potioreka in mu je pri avdijenci obljubil, da pride prihodnje leto v Bosno.
Slovenska avljatlka. Piše nam prijatelj našega lista: Bil sem te dni na razstavi Kjuder-Renčljevega aero-plana in sem si ga z velikim zanimanjem ogledal. Čudim se pa in z velikim obžalovanjem konštatiram, da se slovensko občinstvo tako malo zanima za to velezanimivo razstavo. Kako in kje naj pa dobi slovenski izumitelj poguma in veselja za nadaljnje svoje delo, če vidi, da ga ne podpira v njegovem stremljenju niti slovensko občinstvo, ki bi mu to moralo biti moralna dolžnost? Kaj naj pa počne? Ali naj s svojim delom preneha? Ali naj se obrne s pozivom za podporo k tujcu? Seveda, kadar obrne tujina svojo pozornost na takega slovenskega izumitelja in kadar on žanje pohvalo tujine in v tujini doseza slavo, takrat pa pride slavno slovensko občinstvo in vpije: Naše gore list! On je naš! Slovenec je! Itd. itd. Dasi nima na teh uspehih niti najmanjše zasluge in bi moral dotični „naše gore list* žalostno poginiti, če bi bilo odvisno samo od slavnega slovenskega občinstva! Mu smo že dovolj svojih ljudi pognali v tujino, odkoder se nam niso več vrnili nazaj — temu mora biti konec! Če domovina za svoje ljudi nima niti moralne podpore, da o materijalni, ki je prav tako potrebna, niti ne govorim, jih ni vredna, in naj si pozneje ob triumfih teh svojih sinov v tujini — tudi prihrani svoje zapoznele in frazaste slavospeve! — Aviatika je danes polje, za katero se zanimajo vsi veliki narodi. Namesto da bi bili veseli, da imamo tudi mi ljudi, ki se z uspehom pečajo z avijatiko, jih pa naravnost podimo od nas! Če je slovensko občinstvo toliko apatično, da ne mora pokazati zanimanja za slovenske avijatike, potem res ni vredno, da jih ima. Razstava aeroplana Kjuder-Renčelj naj pokaže, ali zaslužimo mesto med kulturnimi narodi — ali ne. Neizbrisna sramota za ves slovenski narod bi bila, če bi slovenska avija-iika Kjuder in Renčelj svojega nameravanega poleta s svojim aeroplanom ne mogla uresničiti v Ljubljani — samo zaradi nečuvene indolence slovenskega občinstva, ampak bi se morala iti producirat v tujino, na Dunaj, v Draždane ali v Berlin!
Dr. Josip Vošnjak — težko bolan. Iz Slovenje Bistrice smo dobili telegrafično obvestilo, da je dr. Josip Vošnjak, slovenski buditelj, težko obolel in da že leži v agoniji. Na ozdravljenje ni upati, in ko pišemo te vrstice ga morda že ni več med živimi.
Umrl je podjetni g. Anton Zrimšek, gostilničar, mesar, sodo-vičar in posestnik v Kosezah štev. 15. pri Ljubljani po dolgi, mučni bolezni; pogreb se vrši danes, dne 22. oktobra 1911., ob 4. uri popoldne na pokopališče v Dravljah. N. v m. p.l
Noblove nagrade so dobili letos sledeče osebe: za kemijo izumitelj t. zv. »Nernstove svetilke* prof. dr. Nernst, mirovno švedska pisateljica Ellen Key, literarno — kakor smo že omenili — belgijski pisatelj Maurice Maeterlinck (predlagana sta bila tudi danska pisatelja Troelsund in Pontop-pidan), za medicino vseučiliški profesor v Upsali Glillstrand (za svoje delo »Optika očesa"), Za kemiško ccno je bil predlagan tudi znani iznajditelj Edison.
Malo več prijaznosti. Prejeli smo: Predvčerajšnjem opoldne sem stal s svojimi tovariši na vogalu pred Magdičevo prodajalno. Čez nekaj časa stopi pred nas stiažnik rekoč: »Vsak se mora ogniti. Stopite nekoliko na stran.* »To pa že*, mu odgovorim prijazno in se umaknem. Tedaj pa stopi stražnik ves ogorčen pred mene in me nahruli kakor kakega potepuha: »Delajte se iz svoje matere norca, pa
ne iz mene. Tak mlad poba.* Res jako olikano. Za enkrat naj bo. Pri tej priliki omenimo še, da bi bilo posebno dobro, ako bi se stražnik malo pobrigal zvečer tudi za oficirje pred pošto, ki navadno zapro vso cesto.
Odlikovanje. Na letošnji mednarodni razstavi v Rimu je bila tukajšna eksportna tvrdka žive in zaklane živine Janko Popovič odlikovana z Grand Prix, zlato kolajno in ofici-elno doplomo.
Na potu proti domu. Delavca Lovrenc Kržič in Franc Šmit stanujeta v Domžalah skupaj. Ko sta se pred kratkim vračala domov, sta se nenadoma skregala radi sobnega ključa. Nastal je kmalu pretep. Šmit je ko-nečno zbežal, nakar mu je Kržič sledil z odprtim nožem. Na begu se je Šmit spodtaknil ob neki kamen in padel. To priliko je porabil njegov nasprotnik in mu prizadejal z nožem veliko rano na hrbtu.
Iz šale postane resnica. Delavec Fran Koželj, zaposlen pri Majdičevem mlinu v Kranju se je te dni šalil s svojim sodelavcem Fraucom Oslom in mu v šali priložil tudi malo zaušnico. Toda Osel je bil radi tega razburjen, da je vrgel Koželja na tla. Koželj je na to zgrabil za nož in ga zasadil Oslu v hrbet. Osel je moral delo takoj zapustiti in se podati domov.
Čudna najdba. Neki pekovski po močnik je v petek zjutraj našel na bregu Ljubljanice blizu prisilne delavnice Prešernove poezije in v njih listek z napisom: »Tu je končala svoje 18 letno življeoje A. P.“ Čudno najdbo je pekovski pomočnik izročil policiji, ki zdaj išče sledov za domnevano samomorilko.
Cigani so napadli zadnjo sredo okoli 8. ure zvečer posestnika Franceta Vidica iz Sostrega na državni cesti med Logom iz Brezovico. Ko je Vidic spoznal nevarno situacijo, je pognal konja, in na ta način se mu je posrečilo uiti ciganski bandi, ki je štela več mož. Še tisto noč je naznanil stvar orožništvu, ki je takoj drugo jutro v Brezovici aretiralo cigansko bando, obstoječo iz štirih mož. Orož-ništvo jih je izročilo deželnemu sodišču. Isti dan je orožništvo aretiralo, neko cigansko bando tudi v Borovnici.
Svarilo pred zakotnimi razstavami. Kakor se je stalni avstrijski razstavni komisiji na Dunaju vnovič naznanilo, skušajo razstavni agenti na Dunaju pridobivati tvrdke, da razstavijo na dvomljivih razstavah v inozemstvu. Komisija porablja to priliko, da ponovno opozarja na to, da je v interesu razstavljencev, udeležiti se razstavnih podjetij le tedaj, ako so se pri svojih pristojnih industrijskih ali trgovskih korporacijah prepričali o solidnosti dotičnih podjetij.
Pol stoletja telefona. Dne 26. oktobra t. 1. bo petdesetletnica tele-fano. Pred 50. leti je namreč Filip Reis prvikrat pokazal zbranemu strokovnjaškemu občinstvu svojo novo epohalno iznajdbo. Sprejemna telefonska postaja je bila v frankfurtskem fizikalnem institutu, govorilnica pa v kakih sto korakov oddaljeni sobi meščanske bolnišnice. Tako je Filip Reis, moč brez akademičnih strasti, rešil problem, ki so ga leta in leta razreševali največji učenjaki.
Na podlagi lastnih Izkušenj je prišla vsaka slovenska gospodinja do zaključka, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes. Kajti ona združuje v sebi vse tiste dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od dobrega kavnega pridatka, v najpopolnejši meri. Dober kavni pridatek mora dati kavi izboren okus, lepo barvo in prijeten vonj — vse te naloge izvršuje Kolinska kavna primes kar najbolje. In poleg tega je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste in že tudi zato zasluži prav posebno vpoštevanje s strani vseh slovenskih gospodinj.
Dvorni svetnik profesor Oser, ravnatelj bolnice dunajske izraelit. kult. občine, piše: V vseh slučajih, kjer so na mestu odvajalne vode, sem z naravno Franc Jožef ovo genčico, že v malih količinah, dosegel zadovoljive uspehe.
Volilni shod priredi danes popoldne ob 3. uri v gostilni pri Rasto-harju na Karlovški cesti »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj*. Na shodu govorita gg. dež. poslanec Relsner in deželnozborski kandidat Ribnikar.
Socialno-demokratična stranka ima jutri zvečer ob 8. uri shod, na katerem postavi kandidata za deželno-zborsko dopolnilno volitev.
Kranjski avtomobilni klub. Vsled intervencije Kranjskega avtomobilnega kluba pri c. kr. avtomobilnem klubu na Dunaju, posrečilo so je pridobiti ondotne športne kroge, da se je že določena dirkalna proga za avtomo-bilno dirko 1912 spremenila in bode pri tej dirki, ki se vrši v mesecu juniju 1912 naše mesto eno glavnih postaj. Vsi tekmovalci pridejo v Ljubljano kjer bodo tudi prenočevali. Ker za prihodnje leto »princ Henrik vožnja* izostane, je pričakovati, -da se
oglasi mnogo angleških in nemških avtomobilistov k tej dirki, katera bode najzanimivejša avtomobilna prireditev leta 1912 v Evropi. Stard in cilj dirke je zopet Dunaj, tekma traja celih 6 dni in pasira četrti dan naše glavno mes>to, kjer bode nočna postaja. Kranjski avtomobilni klub bode osnoval posebni pripravljalni odbor, ki bode skrbel, da se postavijo za približno 150 avtomobilov garaže, šupe in da se preskrbi prenočevanje v hotelih za približno 400 avtomobilistov. Kranjski avtomobilni klub bode poklonil tekmi krasno darilo.
»Ideal*. Pri današnjem popoldanskem sporedu je vsaka slika privlačnost sama zase. Omenjamo predvsem: »Kanali in reke v Siamu*, krasna slika po naravi. Dalje varietetni film »Ma-giška umetnost". Dalje dve senzacij-ski drami »Zavarovanje* in »Nic Wintra ; doživljaj v Celebric-hotelu*, detektivska drama prve vrste, in še več humorističnih slik. — Pri večernem sporedu največja senzacija te sezone, detektivska drama »Zigomer* po znamenitem pariškem romanu od Leona Sazie. — Pripravlja se »Mladostni greh*. — V par dneh se odpre v čakalnici električna fotografija po čudovito nizkih cenah. Za 12 slik se bo plačalo dosti manj kot ena krona, vkljub temu, da bodo slike strokovnjaško natančno delo.
Vabilo k veselici, katera se vrši danes v gostilni pri Miškotu na Selu. Igra šramelj kvartet. Vstopnina 20 vin. za osebo. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi gostilnilničar Miško.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, 10 K iz poravnave neke ka zenske zadeve. V Limbušu je nabral g- načelnik C. M.' podružnice Ant. Godec 2 K 50 v na trgatvi v vinogradu g. Fel. Ribiča. Mesto venca na krsto pokojnemu g. not. kand. Milanu Detičeku darovala je ga. Marija Roblekova v Žalcu C. M. družbi 10 K. Ob gostovanju ge. Anice Švigl-Simon-čičeve na Vidmu se je nabralo 7 K 07 v, katere je poslal C. M. družbi g. učitelj Rudolf Arnšek. Hvala!
Slovenski strelski krožek »Cen-trum* naznanja, da se vrši prvo letošnje streljanje v torek 24. oktobra ob 8. uri zvečer. Obenem bo volitev enega odbornika.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. oktobra. Anglija, Rusija in Francija najodločnejše nasprotujejo načrtu, da postane Turčija zaveznica Avstrije in Nemčije. Na ta način se namreč mednarodni politični položaj lahko še bolj poslabša in nastanejo nove politične komplikacije. Anglija, Rusija in Francija izjavljajo, da bodo >v tem slučaju izvajale najskrajnejše konsekvence.
Italijani v Egejskem morju.
Carigrad, 21. oktobra. V turških političnih krogih vlada velikansko razburjenje radi novih sovražnosti Italije proti Turčiji. Ministrski svet je sklenil poslati na vse velevlasti noto, v kateri bo [najenergičnejše protestiral proti provociranju italijanskega brodovja v Egejskem morju. V pristanišča Smirna, Solun in Beyrut dovažajo Turki neprestano municije in vojaštvo. Tudi turška torpedna flotila je na potu, da varuje turška pomorska mesta. Na nevarnih krajih so poklicani pod orožje vsi rezervisti. Toda kljub vsem novim pretnjam od strani Italije zahtevajo mladoturški krogi, da se vodi boj proti Italiji do skrajnosti.
Boj pred Džebel el Gharto.
Carigrad, 21. oktobra. »Jeni Ga-zeta* poroča, da je včeraj 300 Italijanov prodiralo proti mestu Džebel el Gharba. Na poti so jih Turki napadli in pognali v beg. Italijani so pustili 50 mrtvecev na bojišču. Turkov je padlo 15. Italijansko brodovje je bombardiralo zajedno pristanišče Zaletin, toda izkrcanje vojaštva se je popolnoma posrečilo.
Revolucija na Kitajskem.
Berlin, 21. oktobra. Iz Londona prihajajo poročila, da so kitajski vojaki včeraj sami potopili eno vladno bojno ladijo in nato pristopili k vsta-šem. Kakor je posneti po konzularnih depešah, se čete upornikov vedno bolj množe. Vstaši so oboroženi z najmodernejšim orožjem. Kitajske vladne čete so zlasti radi tega nejevoljne, ker niso redno plačane, oziroma ne dobe sploh nobenega plačila.
Avstrijski ministrski svet.
Dunaj, 21. oktobra. Ob 10. uri dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Gautscha. Na dnevnem redu je bilo situacijsko vprašanje in vprašanje glede rekonstrukcije kabineta. Ministrski svet je sklenil,
da Gautsch nadaljuje pogajanja in šele potem ukrene vse potrebno.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 21. oktobra. Na današnji seji gosposke zbornice se je razpravljalo draginjsko vprašanje.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 21. oktobra. Kralj je sklical sobranje na 28. t. m. k izvanred-nemu zasedanju.
Potovanje kralja Petra.
Belgrad, 21. oktobra. Vest, da je kralj Peter radi kritičnega mednarodnega političnega položaja odgo* dil svoje potovanje v Pariz, se tukaj najodločneje dementira. Kralj Peter odide v Pariz meseca februarja. Spremljali ga bodo zunanji minister dr. Milovanovič, general Salarovič in šef tiskovnega urada.
Razne vesti.
* Prva češka avijatičarka, gdč. Božena Liglerova, je zadnjič nameravala napraviti s svojim aeroplanom polet na Kladnu, ki se pa zaradi hudega vetra ni posrečil, Gospodična namerava poizkus ponoviti danes. Gospodična je dobila povabilo iz Lip-skega, da bi tam napravila polet, pa je odklonila, dasi je bila ponudba naravnost sijajna. Na Češkem je seveda taka odklonitev lahko razumljiva, kajti Čehi se za svoje avijatike vse drugače zanimajo nego — mi Slovenci. Seveda če bi kak slovenski avijatik odklonil tako sijajno ponudbo, bi mu mi z vso pravico rekli »osel*, dočim bi ga morda naši rodoljubje krstili — če bi ponudbo sprejel — s še lepšim imenom »izdajalec1*, to pa zato, ker se mu ne zdi v domovini — poginiti.
* Nenavaden svatbeni dar. Častnik nekega angleškega polka v Auby Fletonu, Gerard Chapell; se je te dni oženil z miss Chiiton, Kot svatbeni dar sta novoporočenca poklonila drug drugemu — revolver.
* Najstarejši list v Evropi. »Ga-zette de France*, list, ki je bil ustanovljen 1. 1633. za dobe kardinala Richelieua, je najstarejši francoski in obenem najstarejši evropski list. Od začetka se je pečal samo z modo, pozneje pa se je obrnil tudi na politiko.
* Kako je sultan potoval na Francosko. Znano je, da papež ne sme zapustiti Vatikana in stopiti na italijanska tla. Italijanska vlada mu tega niti najmanj ne braniv toda vse zaman: od«ar je Italija zedinjena, in je »papeževa država* samo še Vatikan in cerkev sv. Petra, se je papež razglasil za sužnja in noče več prekoračiti praga vatikanskega, dokler katoličani ne prisilijo Italije, da se mu vrne njegova »država*. Seveda bo čakal še dolgo — kakor Židje na Mesijo. — Manj znano pa je, da eksistira še en verski poglavar, ki ima sicer za enkrat še veliko cesarstvo, ne sme pa prestopiti mej svoje države. To je turški sultan. Vrhovni poglavar vseh mohamedancev ne sme iti v tujino drugače nego z mečem v roki, da osvoji tuje pokrajine. Radi tega turški sultani ne potujejo in j ne, morejo posnemati perzijskih šahov, ki si znajo poiskati zabavo v velikih mestih Evrope. Vendar pa sultani niso vedno tako trmoglavi kakor papeži: zgodilo se je že, da je sultan tako kakor kak drug človeK odpotoval v svet s prtljago, ne pa z mečem. Tako se je zgodilo 1. 1867. Prerokov naslednik se je hotel pozabati v Parizu in obiskati tamkajšnjo, razstavo kot gost Napoleona III. Toda kako? Prelomiti ukaz korana? To se ni smelo. Ko so sklenili, da gre sultan na Francosko, so carigrajski časniki prinesli vest. da je Napoleon podaril sultanu Francosko in da bo sultan lahko šel v Pariz, ker bo na turški zemlji. Francoski poslanik je bil zadovoljen s to »goljufijo*, ko pa je sultan spet odhajal iz Francije, da se vrne v Carigrad, je velikodušno povrnil Francijo njenemu zakonitemu vladarju.
* Vino za kokoši. Francoski pr9‘ fesor Joubert v Fontainebleau je Pri‘ šel na idejo, da postanejo kokoši, katere se pita z vinom, bolj rodovitne in izležejo več jajc. Meseca oktobra preteklega leta je Joubert kupil 12 lepih mladih kokoši in jih razdelil v dve skupini, kateri je enako hranil. Šestim kokošim je dal vsak dan vrh tega se kozarec vina. Rezultat je bil naravnost presenetljiv: one kokoši, ki niso dobivale vina, so zlegle meseca oktobra po 4, novembra 1, decembra 0 m ja-nuarija po 22 jajc. One pa, ki so dobivale vsak dan vino so zlegle v imenovanih mesecih 148 jajc več. Tako namreč poroča g. Joubert. Sedaj bomo torej pitali kokoši z vinom.
* Najlepša žena v Bosni odpeljana. Iz Sarajeva se poroča: Deželnozborski klub mohamedanskih poslancev je dobil dne 18. t. m. telegrafično obvestilo, da je sodnijski pisar Mujo Mustovič iz Zenice odpeljal soprogo veleposestnika Hasan bega EminagiČa z otroci vred. Pisar Mustovič je imel
že dalje časa razmerje z gospo Emin-agič, ki je poznana kot najlepša žena v Bosni in je čakal samo ugodnega trenotka, kedaj jo odpelje. Mohamedanski poslanci so se radi tega pritožili na vladi in zahtevali povrnitev odpeljane gospe in otrok. Toda dosedaj je še popolnoma neznano, kam je zaljubljeni parček ubežal.
S 64 leti postala mati. V Bie-litzu je te dni 64 letna soproga 76 let starega Ivana Prajde porodila popolnoma zdravega in krepkega dečka. Ta izredni slučaj je v zdravniških krogih vzbudil občo pozornost. Mati in otrok se počutita prav dobro.
* Radi megle. Radi strašne megle, ki je visela te dni nad Benetkami so zašli trije parniki na sipine. Dva parnika sta avstrijska, eden laški.
* V kateri starosti se sme krasti. Pred nekim sodiščem na Bavarskem je stal te dni že star tat. Ko je bila obravnava že skoro končana, sodnik vstane in zakriči nad tatom: „Ali vas ni sram, da kradete v tej starosti*. Tat je mislil, da zahteva sodnik na to odgovor in je radi tega ves objokan izjavil: „Ko sem bil že kot petnajstletni deček radi tatvine pred sodiščem, je sodnik rekel: .Ali vas ni sram, da kradete v tej starosti". Enako se mi je pripetilo ko sem bil 50 in 65 let star. Prosim vas gospod sodnik, v kateri starosti se pa potem sme krasti? Sedaj sem star že 75 let in ne vem, če bom doživel ono starost."
* Novi San Francisco. Šele pet let je preteklo, odkar je strahovit po-ties popolnoma razdejal cvetoče ameriško mesto San Francisco. Po neki statistiki je bilo takrat uničenih 28.188 poslopij. Kakor poroča pariški „Matin“ so se spravili Amerikanci takoj s čudovito eneržijo na delo, da povzdignejo zopet podrto mesto. Tekom petih let so zgradili nič manj kakor 31 000 novih hiš, nastala so nova predmestja. Mesto je postalo veliko lepše kakor je bilo prej. Posebno prvi dve leti se je zelo pridno delalo, tako da je bilo postavljenih dnevno okoli 12 hiš. Neki inženir je izjavil: „V eni minuti smo izdali j04 dolarje." Oskrbovati je bilo treba £0000 učencev in ustanoviti 35 šol. Rotovž še dosedaj ni dogotovljen. Stal bo 25 milijonov kron. In kljub velikanskim stroškom spada San Francisco med ona ameriška mesta, ki itnajo najmanj dolga. Prebivalci sedaj
ne mislijo, da bi se potres zopet kedaj ponovil,
Kako kaznujejo pljuvanje na Mnlh krajih. V Liverpoolu obstoji *W*rslca odredba, po kateri globijo vsakogar za 40 K, ki pljuje na javnem kraju; v Bostonu zapade kazni 400 K vsak potnik, ki bi se pregrešil proti prepovedi pljuvanja, v New Yorku kaznujejo z globo 2000 K ali z zaporom enega dne do šest mesecev.
* Grof Zeppelin — državnozborski kandidat. Iz Stuttgarta na ''irtemberškem se poroča, da nameravajo konservativne meščanske stranke prvega virtemberskega volilnega °kraja kandidirati v državni zbor znanega nemškega avijatika grola Zeppelina.
* Smrt v vinski kleti, iz Lan-genloisa se poroča: Te dni je šel posestnik Ftirstinger iz Haindoifa v svojo vinsko klet. Ko mu je pozneje sledilo več mož, so ga našli v kleti mrtvega. Fttrstinger se je zadušil vsled plinov, katere je povzročilo vnetje mošta.
v. * Mačka ga je usmrtila. V nemškem časopisu „Wild und Hund“ pO' r°ca neki sotrudnik o sledečem skoro neverjetnem dogodku: Dne 2. septembra t. I. odšel sem s svojim psom lov na divje kokoši. Pri tej priliki je pes naletel na pol podivjano mačko in skočil takoj zanjo. Ko je tekel *e približno 150 m zanjo, se je mačka stisnila v neko grmovje, katerega je hotel pes preskočiti. V tem trenotku sem zapazil, kako je mačka skočila )su za vrat, Nato je pes ves zbegan »rihitel k meni nazaj in silno stokal, dogodek me je zelo iznenadil, kajti pes je bil navajen na tak lov. Ko sem psa natančno pregledal, se je opotekel in grudil na tla. Pet minut pozneje je poginil. Mačka mu je namreč prizadejala 4 cm globoko rano n* vratu in mu pregriznila tudi glavno ^lo. Omenim še da je bil pes zelo niočen, 15 let star in jako hraber.
* Nesrečna smrt. Iz Pariza se Poroča: 22 letni sin francoskega gene-rala Ryckebuscha v Parizu, Georges, se je nahajal za časa odsotnosti svojega očeta sam z materjo doma. Ge-°»fees je hotel na vsak način dobiti v roke samokres svojega očeta. Zato je niati stopila na podnožnik, vzela samokres s police in ga izročila sinn. Toda v tem trenotku se je samokres nenadoma sprožil in generalovo soprogo smrtnonevarno ranil. Gospa *tyckebuscch je umrli za bolečinami £e čez tri dni. Vsaka pomoč je bila brezuspešna.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milam Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napredovati, da so nepazljivi in utrujeni, je prav pogosto vzrok nežna telesna konsti-tucija. Pospeševanje večkrat to™n*mkoV(riS-izgubljenega veselja do jedi JSHLSRe in boljša prehrana sta tukaj procedure vsekakor na mestu. Nič ni za to pri-pravneje nego že desetletja preizkušena
Scottova emulzija
Dalje časa zapored redno uživana jači deklice in dečke tako razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja iii šole.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottov o emulzijo. Znamka .Scott*, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	10
Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Beseda & »in. Najmanj« znesek 50 Tl«. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko SO tIb. — Pri malih oglasih ni nit popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob «. ar) *T«fc«r.
Damski nakičeni klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—8
Sprejme se več gospodov na dobro hrano. Kje, pove „Prva anončna pisarna".	6—3
Šivalni stroj (Ringschiff) popolnoma nov se proda. Ilirska ulica št. 21, vrata 1. 621/3—2
Kdor želi nabaviti pokojnim nagrobni spomenik, naj ogleda zalogo pri novem pokopališču Sv. Križu v Ljubljani. Tam vam bo naj-solidnejše in po zadovoljnosti postreženo. Preskrbi vam tudi slike po jako ugodnih cenah-Fr. Kunovar, kamnosek. 404/15—1
Osmošolec i««e i»štrukelj«. Ponudbe ood .Osmošolec" na Prvo anončno plsaruo. y 620/2-1
Iš6em gostilno v najem v mestu ali bližini. Ponudbe na „Prvo anončno pisarno".
619/3-1
HiSe, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovica kupnine ostane lahko vknjižena proti malim obrestim Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26.
Prodajalutška oprava za specerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.
547/x—1
Išče se izurjeno šiviljo v trajno delo pod ugodnimi pogoji. Sprejme se le prva moč. Michaliček-Rihar, Šelenburgova ul. 4.
Korespondenca.
Srb pravoslavne vere 36 let star, pošten in prijazen, se želi seznaniti z lepo, zdravo in pošteno Kranjico. Blondinke imajo prednost. Ponudbe pod .Belgrad* na .Prvo anončno pisarno'1.
Ml CERKE
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In Izdelovatelj kavčukovih štampllij.
Ljubljana, stari trg št 20. Ceniki franko.
Specialna trgovina
finih ročnih del
V Ljubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Velikanska izbera
oblek, površnikov, ulstrov itd.
za gospode in dečke v najboljši izvršitvi in :: krasnih vzorcih.
• • • •
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Strogo solidna postrežba.
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se vsled zadržka odda s 1. novembrom. Cena 30 K mesečno. Natančneje v .Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ul. 8.
Pozor! !! Pozor!
Danes gremo pa vsi skupaj k
„Fortuni“
Vodovodna cesta št. 26 na
plesno veselico,
katera se vrši vsako nedeljo v novo zgrajenem
velikem salonu.
Za obilen poset uljudno vabita
F. in I. Vodišek
Pozor! !! Pozor!
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje!!
Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2‘40 K; prima polbelega 2-80 K; belega i K; belega puhastega 5 10 K; kg velefinega sne-žnobelega, puljenega, 6-40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puh. perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17'80 K, 21 K, zglavnlca, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neuga-jajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
• S. Beniseh, Dešenice Stev. 821, Češko. -
Benisch
j i m »f 'tmmmm
03<
Mnemnfi
s cenim a slabim blagom.
Osvedočite se o izvrstni kakovosti naših izdelkov in mi Vas zagotovimo, da ne bodete nikdar obžalovali, ako pišete po našo kolekcijo vzorcev, ki Vam jo pošljemo gratis in franko. V tej kolekciji najdete vse, kar potrebujete v hiši, platno, rjuhe, namizne prte, brisače, Sifone itd.
Novosti v finih francoskih bar-: ; hantih in fianelah : ;
vse v najnovejši izberi in naboljši kvaliteti. Reklamna prodaja: 6 kosov platnenih rjuh, primissima 150/200 cm velike K 15-—, 30 m raznih finih ostankov K 18—. Vzorci najboljšega platna in volnenega blaga kakor tudi moderni barhanti in flanele gratis in franko. — Pišite po vzorce 1
Tkalnica za platneno in bombažno blago
Branje Krej car,
Dobruška 305. Čvšfco.
Pr?a kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
I^ubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
priporoča vsak dan sveže morske ribe, brodetto in risotto, pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Izvrstno vino Brioni in štajerska vina. Zmerne cene, postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča	Marija	Petrlgoj.
Prihranite
mnogo
denarja
če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gratis na vpogled Ičejo se solidni zastopniki.  -
Na zelo ugodne plačilne pogoje
brez poviška cen dobite
juvele, zlatnino, srebrnino itd.
Na zahtevo pridem osebno z bogato kolekcijo na dom. Na zunaj pošiljam cenike. — Brez vsake kupne obveze.
Dopisi se prosijo pod „BOŽIČ” na »Prvo anončno pisarno” v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odje»alce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem
fvt »f nf tfl " \f ftt l\T Lf ftf	(.f	Ijtjj	*	9
URADNIKA
z dobro šolsko izobrazbo, veščega nemškega in slovenskega jezika, sprejme velika zavarovalnica Vstop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval /. na poštni predal štev. 111 v Ljubljani.
Zimsko perilo
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v [največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte
Modna in konfekcijska trgovina
M. KRISTOF1Č-BUČAR
se je preselila, v lastno hišo na
—■■■ ■ S ari trg štev. 9. =====
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, tudi po meri, po znano najnižji ceni. Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, razne jopiče, krila, domače halje.
Bluze in otročje oblekce.
Velika izbira perila in hlgijeničnih potrebščin za novorojenčke. Pošilja na Izbero tudi po pošti.
Stanje hranilnih?
milijonov kron
m			
? - _ Brz#»vnl		naslov: BAJEC, Ljubljana.	i
ANT. BAJEC
cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo St 2.
Mkazalogasulvencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster,
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
se priporoča ob Vseh svetih za pleskanje in prenovljenje nagrobnega omrežja, križev, napisov itd. Postrežba točna in solidna.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 41 priporoča prave fine
francoske parfume, bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti.
Vnanja naročila točno in solidno.
Sprejema zavarovanja človeikega llv-ljenja po najfaanovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Vos čisti dobiiok m razdalj^« zavare-vancem; dosedaj sa ga Jo lapMalo K %4MT19--.	»SLAVI JA“ 	 vzajemno zavarovalna banka v Pragi «a=s=a Reaerve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 108,856.860‘M. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica aaie driave z vseskozi slovansko - naroda« opravo.	Zavaruje poslopja in premičnine pfott požarnim ikodam po najnižjlb MMh. Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogledal In ohonaklh plolč. škodo cenjuje tsfcoj In »ajkukataaje. Uživa aajboljii kodar postaja. Dovoljuj« h dobKka Mata« podporo v mnim la občnokoristne namene.
	Generalno zastopstvo ▼ Ljubljani v Gosposki ulici It 12.	
		
K 8,000.000. L|abl|aiiska kreditna banka v Ljubljani. K 800.000.
Stritarjeva, ulica štev. Si, (laMtna hiša)
priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra 11. Glavni dobitek K 300.000'—. Gena K 18’—.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V|„
Telegrami: Prometna banka 14«UJat-
C. 3xx. $ ;priv_
T.UR ■>*
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Stritarjeva ulica 6»
0«xxtx*l» XX«. PvraajTa. TTartaai.ovlJeaa.o 186-1. 39 počLruAaAe. Selaa^Ud Dcapltaa Jba xezerv« 63,000.000 3cxom_
Oskrbovsnje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II NaJkulantnejSa izvršitev borznih naročil na vseh ta- In Inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In , ,	ko“t°;>“iilicam	in	v	konto-korentu	z	dnevnim	Vedno	ugodnim	obrestovanjem.	I	nostnih	papirjev.	Kupovanje	in	prodajanje	devis,	valut	in	tujega	denarja.
Denar se dvigne lahka vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih II Izposojevanje železnih biagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draeuliev i
" pirjev.	II	lastnem zapiranju strank. Brezpf-’  -----------------------------------  —----------------■	-	-6	•
kvzntti notic Spravljanje in oskrbovanje'(depote) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. "	II	'lastnem	zapiranju	strank.	BrezpUčna^reviziJa^žrebanih'^vre^^i^papirfeT^omese k vsem žrebanjem.
Ustmena ln plamena pojasnila ln »veti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak (as brezplačno. —
vlit. »fetalnih straftfcovna
x> im-MP z mojim pat
notajen z močnim pritiskom ln za snrovo
olje od 16 PH naprej;
4 do 5 vin. pri mojih pctrolinskih motorjih in pttrollnskih lokomotivi dalje 2—10 HP tudi štafete motorje
Tvoraka autorjev
I Vartlalttsii
Du«4 Bit Paalnsg. 1.
vttitSTfc
VOLNO
za športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg št 7. Največja zaloga ženskih ročnih del.
JULIJA ŠTOR  Ljubljana
VI' Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za iawn-tennis in pristnih
golssersklh gorskih čevljev.
Elegantna ln jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Kuč
za slabokrvne la prebolele
Je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kut najboljie sredstvo. 6 kg flranko K 4*50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
Isatera, ima ±e začetkom sezaje
nad 30.000 komadov svežega blaga po najnižjih cenah =====
in to
nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode	nad 2000|kom. posamez. hlač in telovnikov
„ 2000	„	najfinejših površnikov, šport-	„””3000 $ „	oblek za dečke , in otroke
nih in zimskih sukenj	„ 15000 „	najmodernejše konfekcije
. 3000	„	pelerin	za dame in deklice.
Solidna postrežba.
Priznano nizke cene.
ALFONZ $ BREZNIK
c. kr. izvedenec In učitelj Olasbene Matice.
Največja ln najstarejša trgovina ln Izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun ln muzlkallj.
JmbuTšt U4.M3 Ljubljana, Kongresni trg 15
Klavir-BrezniAjablJana.
(aoauapiotl sa.vua.s3ee cex3eva.)
Klavirje dvome tvrdke Btt-sendorfer, Czapka, HOlzI A Heltzmann, Stelzhammer in Manborg (amer. harm.) imam I le Jaz Izključno edini zastop-Inik sa Kranjsko v velikanski 'zalogi in isfaiiri. Ne dajte se varati po navidesno cenem, I vsiljivem *pofelnu", osobito.l ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni I ali na čudovito majhne obroke ......... .,	1	nrez	vsakega	zadatja	nabavi
prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji v zameno, lzposojevalnina najnižja. Popravila in oglaševanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto I
Rezervni zaklad
nad pol mijjona
kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
registrov aaa sadruga s neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 1K
obrestuje hranilne vloge po čistih
m
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča pon^brz“(|rp^c*ovonInaamorti'
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena s leta 1882. =
Denarni promet v leta 1910 K 100,000.000 —
Eskomptn;'
trgovske menice.
na o *»
35 =£
S'g
»s.
3 sr “fcpdi
“c- K I
i!§
Ustanovljena = leta 1882. —
Upravno premoženje ▼ letu 1910 K 20.500.c00'—