Lefo LTHTC roštnln« ptačans v gotovini t/ Ljubljani, v petek, dne 4. novembra 1936 Stev. 279 a C«08 150 Din ftiročnin« mesečno 25 Din, /.a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi uLb/UI Cek. račun: Ljub« Ijana št 10650 ia 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarje va b. telefon 299? Telefoni arednlštva: dnevna alužba 2050 — aočua 2996, 2994 ia 2070 w Izhaja vcak daa ijilrtj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku us^jjm .VT&f* ittm^mmmmJk^**^ Zmaga zdrave pameti Celega pol leta najbrezumnejšega medsebojnega klanja na pirenejskem polotoku je bilo treba, preden se je v imenu kulturne Evrope spomnil gospod Delbos, da bi besnenju sadistične španske nacije bilo treba napraviti konec. Upamo, da ta poseg evropskih velesil, če se bodo k njemu mojjle in hotele odločiti, nc bo prišel prepozno. Zakaj 'fanatizem obeh španskih strank ni samo porušil vsega, kar je ta dežela po več ko tristoletnem nevzdržnem propadanju še rešila gospodarskih in kulturnih vrednot, ampak grozi španski narod sploh iztrebiti, državo pu izpremeniti v puščavo. Največja sramota za sodobno Evropo je, du ni samo mirno gleclalu, kuko se zaradi dveh svetovnih nazorov ljudje iste krvi medseboj pobijajo, kakor se niti prašumska plemena ne, ampak da je celo obema taboroma pomagala, du bi se Španija čim prej in temeljiteje uničila. Zunanjemu ministru Francije, ki mu je levičarski teror prav tako zopern kakor desničarski, mora biti ves svet hvaležen, da se je po tolikih mesecih kolebanja, dvoumnega obnašanja in koristolovskega igranja 7. najvišjimi interesi miru in kulture od struni evropske diplomacije odločil za korak, ki bi ga bila morala F v ropu že davno storiti, (•;• je sploh še vredna imena najprosvetlencjše celine na zemlji. Ne dvomimo, da je Delbosova pobuda, za katero sloji z vso odločnostjo predsednik francoske vlade sam, porojena iz nujidealnejših nagibov demokratične miselnosti in prepričanja, značilno za evropsko diplomacijo pa je, da so se ti plemeniti nagibi zbudili in 6o premagali manjvredne strankarske politične iu koristoljubne nagone posameznih evropskih velesil šele, ko na španski obali izkrcani nemški vojaki i/ potsdumske ga mizi je — kakor trdijo — v velikem pruskem koraku mar.širajo v smeri na Madrid. Nemčijo napadajo in bodo še hujše n.ipuduli, da se je na lak način predr/.niln kršiti načelo od vseh velesil proglukne nevtralitete v španskih zadevah, in temu protestu se ves omikani svet načeloma pridružuje. Toda v Parizu in Londonu, od koder ta protest najmočeje odmeva v svet. se morajo obenem zavedati in se najbrže tudi že, da sta vprav vlada ljudske fronte v Franciji na eni in senžemski kabinet na drugi strani predolgo brez vsakega resnega protikoraka pa tudi brez vsakemu protesta trpela, du je sovjetska vlada ne suino od samega početka najizdatneje podpirala rdečo špansko vl.ido z vojnim orožjem in častniki ter vojaki, temveč je še te dni Stalin sa-m na kongresu vseh sovjetov v Moskvi špansko zadevo oficielno proglasil za svojo in boj proti fašizmu nn zapadli ter zmago rdeče diktature v Španiji označil za najvažnejšo nalogo ruskega sovjetskega režima. Če naj protest zoper Hitlerjev korak, ki najresneje ogroža evropski mir, dobi vso moralno zasloni ho kulturnega sveta in če naj res zaleže, bosta morala francoski in angleški k.ibinct obenem storiti vse, da se tako z morja kakor s kopna zapre pot v Španijo ludi ruski pomoči, zakaj enostranska akcija, ki bi bila naperjena samo zoper enega krivca, dočim bi drugemu omogočala, da še nadalje ruši mir v Fv-ropi tako z dejansko oborožitvijo rdečil sil v S)iiiiiji, kakor z revolucionarno propagando po ^seli evropskih državah sploh, bi dosegla samo nasprotno, nego je nameravano. Odkrit in odločen ter neprisfransk poseg v španski škandal, ki pomeni udarec v obraz demokraciji, ki moru mirno gledati, da se boj za versko ali brc/versko prepričanje in za socialni red nli na podlagi rdeče nli nn načelih fašistične diktature od fa-»utičnih poživili jenih tepcev rešuje s strupenimi piini. /rečnimi torpedi in plamenometi, pa l:o imel za seboj vse kulturne in poštene elemente sveta, tako da bodo komunisti in fašisti ostali nu cedilu in rla bodo moralne in materialne posledice klanja, ki so ga v Španiji zanetili, morali nositi oni, oziroma tisti, ki so jih nahuj-skali. Krščanska Evropa ne sme trpeti, da bi se vračale liunsko. obrovske in tatarske metode, po katerih so se duhovna in socialna vprašali ia odločevala z mečem in ognjem nn razvalinah. pod katerimi so razni diktatorji pokopali na slo tisoče nedolžnih žriev! Zgovorna znamenja kažejo, da so se po sili dejstev, ki korakajo naglo z železno doslednostjo. katera prevrže še tako tenke diplomatske račune, začeli i/.treznjevati tudi tisti, ki so mi špansko zadevo gledali, kakor na zanimiv dvoboj, ki ga španei bojujejo za druge, da se leti z. njegovim rezultatom okoristijo bodisi v i i lra a jih borbah med levico in desnico, bodisi v mednarodni politiki. Zdaj so se pa črez noč /;iušli pred brezdnom, ki je zuz.ijulo, da potopijo v sebi v plamenu nove svetovne vojne za sli proti Marksovcmu evangeliju ves svet in n!egovo kulturo sploh. Veseliti se je treba, da si i/pregledali najprej tisti možje v I'rane) ji, ki so vsikdar bili resnično za demokracijo, pa s i z ozkosrčnih strankarskih razlogov preveč ljubimkali z nekulturo svetovnona/ornegn fanatizma, ki pomeni konce demokratične svobode, naj nastopa pod peterokrako rdečo zvezdo ali pod znamenjem kljukastega križa, v imenu internacionalnega ntei/.ma ali pod zastavo plemenskega nacionalizma. Boj, ki ga bije danes gospo! Blum 7. untidemokratičnim valom v Franciji. naj bi je z desne nli z leve, jc zelo značilen, in pobuda gospoda Delbosa, da naj se španska tragedija, v kateri nam dober, talentiran, a zelo nesrečno razpoložen narod nazorno kuže, k a in bi prišel omikan svet, če bi ga posnemal, odločno prekine, ima svoje korenine v britkili notranjepolitičnih izkušnjah, ki jih ima sedanji francoski kabinet. Ta izkušnja sc glasi: Ne ponudi vragu prsta, da ne zagrabi cele roke! Demokracijo more ohraniti in okrepiti samo demokracija. ne pa zveza z njenimi načelnimi nasprotniki. laka demokracija pa bo tudi edino mogla rediti Španijo. Pravilna je misel francoskega notrnniega ministra, dn je treba iz borbe jav* nera življenja izključiti skrajneže obeh taborov. ki kakor muslimani prisegajo vsuk na svoj koran, pa jim ni mar, če /uradi tega propade ves svet 7. vsemi njegovimi dobrinami in vrednotami. Socialno vprašanje špui "e ni tako, dn bi se ne moglo pravilno rešiti drugače kakor Angleški kralj hoče poročiš i gospo Simpsouovo London, 3. dec. Vsi londonski listi obširno poročajo o namenu angleškega kralja, da se poroči z go. Bessie Wallis-Warlield. Angleški kralj je to svojo namero sporočil, kakor to zahteva angleška ustava, kronskemu svetu, to je vladi in predstojništvu anglikanske cerkve, ki ji kralj pripada. Govor bradfordskega škofa V zvezi s tem je angleško časopisje posvetilo obširno pozornost temu vprašanju, ki ga osvetljuje z vseh strani, Največjo pozornost pa je vzbudil v tej zvezi govor anglikanskega škofa v Bradfordu, ki ga po londonski »Times« dobesedno prevajamo: Uvodoma je anglikanski škof govoril o kraljevih ženitbenih načrtih in prešel nato na vprašanje slovesnega kronanja, ki je civilno in versko. »Cerkev se po predpisih udeležuje cerkvenega obreda samo, če so osebe »čistega srca«, to se pravi, da so v redu z zakoni cerkve. Ker je bila razporoka med go. Simpson in njenim možem izrečena šele v začetku oktobra po krivdi moža, mora preteči šest polnih mesecev, da poslane ločena žena »čistega srca« in vredna cerkvenega obreda.« Potem je škof razmotrivalvprašanje, če se v teh okoliščinah Cerkev sme udeležili cerkvenega obreda in je izjavil dobesedno: »V imenu ljudstva posvečuje kralja pri obredih kronanja Cerkev v osebi nadškoia Canler"ouryskega. Posvečuje ga, da služi Bogu in vodi državo. Pomen slavnosti kronanja pa je odvisen od vere, od samozatajevanja kralja in od postave. Na tem mestu ne morem reči nič drugega, kakor da ga priporočam božji milosti. Tudi vas presim, da isto storite. Upamo, da se *. ' ■ ' .n ...... 'a . '. I . . 1, h . jllijo .(b i I LtUfc.tl >, j i.i .., . tO, t'- .. , .. . . i . . . » Škof je Ra koncu odklonil kompromis, ki bi obstojal v tem, da se ločita cerkveni in civilni obred kronanja. Komentarji listov Škofov govor so že i ti vcičrr na dolgo in na široko komentirali konocrva.ivni lisli v seveini Angliji. Najbolj ias«n je bil komentar v »Y o r k s h i r c Pos t«, ki je glasilo yorškega nadškofa in glavno gia.silo konservativne stranke te provincije. List dobesedno piše sledeče: »čeravno je z ozirom na kraljevo osebnost lre'erfel sedaj vrhunec, En vzrok med številnimi, zakaj je to vprašanje ravno danes večje važnosti kakor v prošlosli, je dcis'vo, da ie državna ustava v zadnjih letih naložila angleški kroni te5ko odgovornost in da se danes dominijoni nnšega imperija obračajo neposredno na krono, ki jo smalrnto za edini simbol svoie zveze z materno zemljo. Drugi vzrok pa ie, da jc razvoi sveta i*ven mejn nngleškega imperija danes naložil angleški monarhiji dolžnost, rla kot skala trdno stoji v sredi viharja, komunizma in diktatur. Takšen je bil položaj pred enim letom in takšen bo, upamo, ostal tudi še nadalje, ko s krvjo, nasiljem in diktaturo. S to komunistično in fašistično herezijo je treba nehati. Brcz-božje muksističnih svol>odomiseleev prav tako kukor plemensku »vera« socialnih reukeionnrjev ne bosta sveto prerodilu. ampak na Ic še pomagala razkrojiti, španski zgled nuj spametuje »vet in gn. kakor tnlno upamo, ludi bo, če j;a že ni. Prav jc, du je pobuda zu lo prišla prav i r Francije, ki jr pred stoletjem in pol prva vzdignila zastavo svobode in demokracije. Odmev v angleškem tisku Stališče cerkve in parlamenta V drugem članku, ki ga » T i m c s c posveča temu vprašanju in ki je vzbudil veliko pozornost v javnosti, piše v zvezi s potovanjem kraljevega brala Vorškega kneza na Škotsko, dobesedno naslednje vrste: »Morda bo eden od potomcev iz škotskega zakona Vorškega kneza kot pripadnik škotskega plemena enkrat zasedel angleški prestol.« London, 3. decembra. AA. (Havas). Zasebno življenje kralja Edvarda in njegovo razmerje do vladarskih dolžnosti in obveznosti tvorita glavni predmet pisanja britanskih listov. Tako pravi »Times«, da so nekateri ameriški listi šli že tako daleč, da trde, da je kraljica Mary pris.ala na sklenitev enakopravnega zakona med kraljem in mrs. Stim-psonovo. Takšne trditve, pravi list, se nam zde ne samo nepričakovane, temveč ludi razburljive. Dejstvo, da se je britanski tisk doslej vzdrževal komentarjev o tem, ne jvjmeni, da možje, ki /a njim stoje, ne bi bili v skrbeh zaradi te stvari. Ni bilo nobene pobude od vlade, da naj o tem ne pišemo, temveč so se zastopniki britanskih listov proeto-volno zedinili, da ne bodo o tem pisali, v upanju, da bo kakšna uradna izjava razčistila to vprašanje. »Daily T e 1 e g r a p h« pa pravi: Hočemo tipati, da nosilec krone ne bo ničesar storil, kar bi moglo usodno škodovati njegovemu vzvišenemu dostojanstvu. Prepričani smo, da bo kralj pri izberi svoje žene storil svojo vladarsko dolžnost. »M o r n i n g p o s t« zahteva od vlade, da z odločnim uradnim demantijem preseka glasove in govorice, ki se širijo v tujini in tudi pri nas. Z grozo mislimo na možnost, pravi list, da bi v teh glasovih moglo biti kaj resnice. Če bi bila v niih resnica, je neizogibno, da bi vse to prizadejalo mnogo škode ugledu britanskega naroda in vsega britanskega imperija. »Duilv Exprcss« trdi. da je predsednik vlade Bakhvin po včerajšnji seji m in istrskega sveta svetoval kralju Edvardu, da se ne oženi z Američanko mrs. Siiujitioiiovo, loda vladar je ta nasvet odkloniL »News Chronicle« upa, da bo kralj E Ivard sjirejel nasvete svojih ministrov vsaj v toliko, da bo pristal na sklenitev morganatskega zakona z mrs. Simjisonovo. Trde, da g. Baldwin že konsul-tira voditelje strank, o njihovem zadržanju, če bi njegova vlada zaradi tega vprašanja odstopila. Tri pota, ki so kralju odprta »Enening Standard« objavlja dolg uvodni ni članek, v katerem pravi, da ima kralj tri možnosti. Prvič se je lahko poroči proti volji vlade, opirajoč se pri tem na narod, o katerem upa, da bo njegovo postopanje odobril. Drugič, da opusti vse .svoje žeiiitbene načrte. Tretjič, dn prostovoljno odsto|)i. Na konru pa list vendarle jiri-znava, da ima tudi kralj pravico, da se po svoji volji poroči in da nobeden poklican, da kralju v tem oziru daje kakšne nasvete. Vojvoda Yorški je odpovedal obisk, ki ga je imel storiti danes pojmldne. Vojvodinja Yorška je jirav tako odpovedala obisk, ki ga ju imela storiti danes i>oj>oldne v okolici Londona. Kdo je gospa Simpson Ga. Simpsonova izhaja |>o očetu in po liialfri iz boljše angleške nižje plemenitaške družine. \VarfieIdi izhajajo iz družine, ki je svoje dni Viljema osvajalca |>red tisočletji spremljala v Anglijo. Po svoji materi pa izhaja iz družine inan-cliestrskih knezov, del katere sc je svoje dni |ire-selil v Ameriko. Prvič je bila poročena z ameriškim linijskim poročnikom Stencerjem. od katerega se je po 9 letih zakona ločila leta 1928. Tri leta pozneje se je poročila z angleškim trgovcem Sinijisonoin, ki je lastnik paroplovnega podjetja v Londonu in od katerega se je ločila v oktobru. Angleška Vt®d® m parlament h kraljevim načrtom I.ftndon, 3. dec. c. »Dailv Dispafchc objavlja v svoji popoldanski izdaji potek današnjih pogajanj za razplet nastalih težav, ki so v zvezi z ženitvenimi načrti na angleškem dvoru. Ministrski predsednik Bald\vin je bil ves dan v palači juud-sedstva vlade, kjer je sprejemal posamezne člane vlade. Vladne seje ni bilo, pač pa so ministri posamič hodili k predsedniku vlade. Prvi je prišel k Baldvvinu pomočnik zunanjega ministra lord Halifax. ki je ostal pri Baldwinu nad pol ure. Takoj nato je prišel v predsedstvo vlade vodja liberalne opozicije sir Archibald Sinclair. Ta je bil še pri predsedniku vlade, ko je podrobni referat elotnem problemu prinesel v predsedstvo vliii lotranji minister sir John Simon, ki je nalo dve uri in pol razlagal ustavne posledice napovedanih dogodkov. Ob 14.30 je Baldvviii zapustil predsedstvo vlade in odšel v spodnjo zbornico. 0 seji parlamenta pa prinaša »D a i I y Ex-press« naslednje podrobnosti: >■ Poslanci sploh niso stavili nobenega vprašanja Baldwiuu glede ustavnih težav, ki sc napovedujejo vse dotlej, dokler predsednik parlamenta ni napovedal, da je dnevni red sejo prišel do točke, ko se običajno stavijo vprašanja na predsednika vlade. Tedaj je prvi vstal voditelj delavske Opozicije major AI - Kraljeva zahvala Belgrad, 3. decembra. AA. O priliki praznika zedinjenja 1. decembra so bile poslane Nj. Vel. kralju brzojavne čestitke. V teh brzojavkah se izraža vdanost in rodoljubne želje. Po najvišjem nalogu ima kraljeva pisarna čast izraziti zalivala vsem osebam in ustanovam, ki so poslale čestitke in vsem, ki so se vpisali v dvorne knjige. — Iz pisarne Nj. V. kralja. Pristojbine za vajenska in zdravniška spričevala in za ukinitev stečajev Belgrad, 3. dec. AA. Na vprašanje, ali je treba za vajeniška spričevala, ki jili izdajajo na podlagi tj 280 obrtnega zakona plačali pristojbine po taksnem zakonu, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal tole pojasnilo: Po predpisih točke 2 § 436 obrtnega zakona so spričevala, ki jih Izdajajo na podlagi tj 249 obrtnega zakona pomožnemu osebju, oproščena pristojbine, |io taksnem zakonu. Ker spadajo po določbah § 200 obrtnega žiikona učenci med pomožno osebje, so zaradi tega tudi vajeniška sjiri-Čevala, ki jih izdajajo v smislu določbe § 280 obrtnega zakona, jirosla pristojbine po taksnem zakonu. Na vprašanje, ali veljajo takse iz tarifne št. 3 in 4 taksne tarife za zdravniška spričevala, s katerimi opravičujejo državni u.služ.-benri odsolnosl iz službe zaradi bolezni, kakor ludi zdruvniška spričevala, s katerimi zahtevajo lcey, ki jc vprašal BaliHvina. če lahko trenotno kaj pove o znani zadevi. I(aldwin pa jc lukoj vstal in rekel, da nima sedaj prav nič reči. pač pa bo takoj |irekiuil dnevni red prihodnje seje iu podal Ija, da bo Baldwin podal izjavo čez 30 ur. »Takoj izjavo, kn bo prišel čas /.a to.« List dostavna to se je dvignil znani konservativni poslanec Winslon Churchill, ki je predlagal, da naj so sklene, da sn v vsej zadevi ne sme nič zgoditi brez p a r I a m e u I a. Zadn jo besedo o vsej zadevi mora imeti parlament. Nalo je znani delavski poslanec VV c d g e w o od predlagal resolucijo, ki pravi, ila se ne sme prekiniti vez med kralje m in I j u d s t v o m. Kralj jo zelo priljubljen pri narodu in zato se moril preprečiti, da bi se razpisale kakšne splošne volitve. ki bi bile v zvezi s trenutnimi težavami. Ves problem se mora razrešili (ako. kakor ga je angleški narod razrešil za času kralja lt i h a r d a II.« »l)aily Mail [ta jiise. da je po včerajšnji vladni ' seji ministrski predsednik Liililuin odšel h kralju in imel z njim /.elo dolg razgovor, ki jia ni privedel do nobenega kompromisa v »sej zadevi. List ne izključuje možnosti, da bo kralj Kilu-ard VIII. odstopil.« državni uslužbenci bolezenski dopust, zaradi bolezni, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Iz same stilizacije določbe |irve opombe k tarifni številki 3 in 4 taksne tarife, je jasno razvidno, da so te takse |>rosta: 1. zdravniška spričevala, s katerimi državni uslužbenci dokazujejo telesno nesposobnost, da bi iirišli v služIm in 2. zdravniška spričevala, s katerimi zahtevajo državni uslužbenci bolezenski dopust n. pr. za odhod v kopališče'. Zaradi tega so vsa prejšnja pojasnila, ki so .v nasprotju s tem, netočna in s-:e razveljavijo. Na vprašanje nekega sodišča kako naj se izterjava pristojbina za ukinitev stečaja, je davčni oddelek finančnega ministrstva na |iod-lagi čl. 43 zakona o sodnih pristojbinah dalo tole pojasnilo: Kadar se stečaj ukine, z imetja dolžnikov v smislu odstavka 1, čl. 178 stečajnega zakona, lo je, kadar se v teku stečajnega postopka pokaže, da jiri njem sodeluje samo eden stečajni upnik, se izterja pavšalna pristojbina v smislu tar. št. 16 zakona o sodnih pristojbinah v višini \% od prometne vrednosti stečajne mase. Kadar se pu stečaj ukine v smislu odstavka 2, čl. 1H7, lo je kadar se v teku stečaja pokaže, da stečajno imetje no zadošča za kritje stroškov stečajnega postopka, se ne izterja niti pavšalna niti kakšna druga pristojbina, ker ta primer ukinitve stečaja ni naveden v zakonu o sodnih pristojbinah Zenninskii vremenska napoved. Po vsej kraljevini se bo zopet poblačilu. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno. Kri še teče okrog Madrida Zmage rdeče in bete fronte se menjajo Madrid, 3. decembra, b. Po včerajšnjem trikratnem bombardiranju Madrida po nacionalističnih letalih in po strašni bitki, ki se je razvnela, sodijo, da so to brez dvoma znaki, da je obup generala Franca dosegel vrhunec. Najio-sled so pričele nacionalne čete uporabljati plinske bombe in granate, ki povzročajo pri eksploziji zelen strupen plin. Te bombe mečejo nacionalisti iz najmodernejših nemških in italijanskih topov. — Kjer pade takšna granata, je uničeno vse življenje. Na človeški koži ta zelena tvarina jx>vzroči strahotne bolečine. V teku včerajšnjega dne so ugotovili 20 takšnih zastrupljeni v Madridu. Dva člana britanske parlamentarne delegacije sta imela priliko prisostvovati letalskemu napadu nacionalističnih bombnikov ter videti dejstvo eksplozije in strupenih plinov. Zaradi tega sta nujno poslala brzojavko britanskemu polkovniku Jamesu, v kateri zahtevata plinske maske za madridsko prebivalstvo. Daljnometni topovi so hudo bombardirali samo središče Madrida. General Franco jo prelomil sedaj še svojo obljubo, da ne bo bombardiral vzhodnega dela mesta, kajti včeraj so granate obsule tudi ta del mesta in povzročile med prebivalstvom, ki se je tamkaj smatralo vsaj deloma varno, ogromne žrtve. — Nacionalisti so ogorčeni iz obupa, ker so se vsi njihovi napadi izjalovili, in so sklenili, da bodo obsuli Madrid t. nekaj tonami najbolj nevarnega razstreljiva. Med izmučenim prebivalstvom Madrida je zavladala še večja panika, saj je Madrid danes pravi pekel. Samo v mestnem delu Tetuan je padlo nad 70 težkih torpednih izstrelkov, ki so eksplodirali drug za drugim ter napravili iz tega mestnega dela kup razvalin. Števila žrtev ni mogoče ugotoviti, vendar pa cenijo, da je bilo nad 100 mrtvih in nekaj sto ranjenih. Vso noč so bolničarji bili na nogah in reševali ranjence. Na severozapadu med vasema P o -zuelo in Homero so bile čete generala Mo-lea večkrat odbite od mednarodnih oddelkov. — Ravno stalni porazi čet generala Molea so krivi sinočnjega bombardiranja španske prestolice, kar je povzročilo med prebivalstvom strah in grozo. Na jugu in jugozapadu so republikanske čete zavzele nekaj manjših vasi ter zasedle važne stra-tegične postojajike pred AranjueAim in Huesca-soin. V samein Madridu pa je splošno stanje zelo težko. Odbor za obrambo mesta dela noč in dan v sporazumu z vlado v Valenciji, da razpoložljivo prehrano pravično razdeli. Kljub temu pa madridsko prebivalstvo vsak dan bolj strada. Minister Cvethovič o Hrvatih Salamanca, 8. decembra. AA Havas: Vrhovno poveljstvo je objavilo o polnoči, da so madridske čete na|md!e pri Teruelu, kjer pa so bile odbite. Tudi pri Santanderju je bil nagad nasprotnikov odbit. Nasprotnik je pustil na bojišču en tank in 30 jetnikov. Ubitih je hilo na njegovi strani 600 vojakov. Tudi pri A lavi je nasprotnik napadel. Napad je bil odbit. Na severni Ironti ie prišlo do močnega streljanja pri Alto Deleon. Na madridski fronti so bili odbiti vsi napadi. Naše lovsko letalo je nad Madridom sestrelilo tri nasprotna letala. Tudi na odseku Talaveri smo sestrelili tri letala. Pri Cadixu pa smo zažgali dva bombnika. Naše letalstvo je z uspehom bombardiralo okoli Madrida in Santanderja. Ukrajinski „dobrovo!jci" v Španiji Berlin. 23. decembra, b. Semkaj so prispele iz Moskve informacije, da je v Ukrajini formirana divizija dobrovoljcev. ki šteje 20.000 mož. To divizijo namerava sovjetska vlada poslati v Španijo, da se bori proti nacionalnim silam, ki jim poveljuje general Franco. Poveljnik vojnega zbora v Ukrajini je to divizijo pregledal in je pred njim dcfilirala. Divizija je sedaj koncentrirana v Odesi, kjer ho odposlana s prvimi ladjami v petek. Divizija je v popolnem sestavn, opremljena s najmodernejšim bojnim materijalom, slasti s modernimi topovi in tanki ter velikim številom strojni«. Sovjetski polkovniki na poti v Španijo Pariz, 3. decembra, b. Jutranja »Action fran-caise« poroča, da so te dni prispeli v Pariz trije polkovniki sovjetskega generalnega štaba, ki so včeraj odpotovali naprej v Španijo. Nadaljnih 200 ruskih specialistov za gradnjo utrdb, pa je odšlo v Španijo deloma po morju deloma po kopnem. Generalštabni polkovniki imajo predvsem nalogo, da utrdijo meje Katalonije ter onemogočijo vsak nadaljnji prodor naeionalnih čet, če bi se tem posrečilo, da osvojijo preostali del Španije, ki pa jo zaenkrat še čvrsto v rokah vlade v Valenciji. Razen tega poroča list, da je sinoči odšlo iz neke pariške postaje 130 francoskih dobrovoljcev v Španijo. Pri odhodu so peli internacionalo ter pozdravljali s stisnjenimi pestmi. Naše čsI, lige med krvnimi brati Praga, 3. decembra. AA. ČTK: Delegacija če-škoslovaško-jugoslovanskih lig je včeraj dopoldne obiskala vujni zgodovinski muzej. Delegacijo je pred muzejem sprejel general Medek, ki je posebno opozoril na spomine iz skupnih borb jugoslovanskih in češkoslovaških borcev. Za pojasnila se je zahvaljeval polkovnik Milan Ristič. Primator dr. !Baxa je opoldne priredil kosilo na čast jugoslovanske delegacije. Kosila se je udeležil opolnomočeni minister Vilner in mnogo odličnih predstavnilujv češkoslovaškega javnega življenja. V zdravici Nj. V. kralju Petru II. je prmator poveličeval vezi prijateljstva med obema državama. Vodja delegacije Momčilo Ivoševič je nazdravil predsedniku Osvoboditelju Masaryku in češkoslovaškemu narodu in njegovi prestolnici. Dr. Stare je v svojem govoru poudaril, da jugoslovanski in češkoslovaški rodoljubi ne bodo poslušali laskanj tistih, ki hočejo motiti solidarnost med obema narodoma. Praga, 3. decembra. AA. ČTK: Včeraj ie jugoslovanski poslanik dr. Protič v spremstvu naših in češkoslovaških častnikov pregledal 48. polk v Jaromiru, ki nosi ime jugoslovanskega polka. Ob tej priliki se je razvila lepa manifestacija med obema narodoma. Mestni župan je pozdravil poslanika z dobrodošlico, polkovnik polka pa je imel lep govor o lastnostih jugoslovanskega naroda. Poslanik dr. Protič je poveličeval zasluge Male zveze. Moč Francije v zraku Pariz, 3. dec. b. Snoči je imel parlamentarni odbor za letalstvo sejo, na kateri je podal letalski minister Cot poročilo o zračnem brodovju Francije in napovedal, da bo Francija 1. 1937. zgradila 1500 novih letal raznih tipov. Dalje je sporočil, da je v programu ustanovitev stalne letalske zveze čez Atlantski ocean. Na vprašanje nekega člana odbora, kaj je znano francoski vladi o njenih bojnih letalih, ki so se uporabljala po španskih rdečih četah in so se pokazala kot nevredna, je minister Cot odgovoril: »Španska vlada zares razpolaga z nekaj starimi francoskimi aparati, ki so jih pred ustanovitvijo londonskega nevtralnega odbora kupile v Franciji razne tuje tvrdke ter jih nato prodale madridski vladi. Gre za stare tipe Bregueta in Poteza, katerih niso vodili francoski, marveč tuji piloti, ter se iz tega ne da ničesar izvajati.« Amerika obrača Evropi hrbet Newyork, 3. dec. m. Iz tukajšnjih vladnih krogov se sliši, da so mnogo prezgodnje nade nekaterih evropskih držav, predvsem Francije, v zvezi z govorom, ki ga je imel predsednik Roosevelt v Buenos Airesu. Roosevelt je jasno povedal, da Združene države ne nameravajo postati član Zveze narodov. Enako pa so tudi prezgodnji upi, da bi moglo priti do ožjega sodelovanja med zapadno demokrarijo in Združenimi državami. USA hodo predvsem posvetile pozornost sodelovanju ameriških držav in šele potem bi so moglo govoriti o sodelovanju z Evropo. Trgovinska poga'anfa s Francijo, An&i.o in Mad arsko Belgrad, 3. decembra, m. Semkaj je prispela madjarska trgovska delegacija ki bo nndnljn-vala prekinjena pogajanja med našo državo in Madjnrsko za novo trgovinsko pogodbo med obema državama. Našo dclegacijo vodi dr. Sava Ohra-dovif. načelnik v trgorinskem ministrstvu. V trgovinskem ministrstvu so se danes nadaljevala pogajanja med francosko in našo delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. — Oprav sn v nekaterih točkah delegaciji še nista sporazumeli, vendar upajo, da bo pogodba v naj- krajšem času uspešno zaključena. Naša delegacija zastopa stališče, da se mora za naše pridelke zagotoviti stalen trg v Franciji, in sicer pod pogojem, da mi teh vrednosti ne bomo prenesli v našo državo, marveč naj gredo na račun naših dolgov v Franciji. Zaradi teh pognjanj prispe dne 8. t. m. t Belgrad francoski trgovinski minister Bastid. Dne 7. t m. bo prispel semkaj bivši angleški minister William Wecdgcwood-Benn. Imel ho predavanje o angleškem parlamentarizma. Minister je v angleški politični javnosti znana osebnost ter je v veliki meri kot minister za Indijo prijio^ mogel, da so. se zholjšali odnošaji med angleškimi dominioni in Anglijo. Minister bo pojasnil tudi nekaj vprašanj o zvezi s trgovinskimi pogajanji med Anglijo in Jugoslavijo. Rdeče pomorske vaje na Baltika Oslo, 3. decembra, b. »Identegen« objavlja vest svojega dopisnika v. Tronheima, v katerem trdi, da ima sovjetsko vojno brodovje vojaške vaje v norveških teritorialnih vodah. Ribiči pripo-vedujejo, da so večkrat videli nad 20 sovjetskih podmornic na enem mestu, ki so sodelovale s sovjetskimi rušilci in križarkami. Pri teb vajah sodelujejo tudi sovjetska letala. Po vesteh iz sovjetskega vira pa gre tu le za navadno pripovedovanje ribičev, na katerega ni mnogo dati. Ko je bila norveška vlada obveščena o teh vajah, je dobila od sovjetske vlade pojasnilo, da vršijo sovjetski strokovnjaki oceanografska opažanja, ker hočejo odkriti razcepke morskega toka, ki se tu sreča s severnim tokom. Seveda norveška vlada ne verjame v to izjavo sovjetskih pomorskih oblasti in bo brez dvoma storila korake, da se v bodoče v njenih teritorialnih vodah ne bodo več vršile sovjetske mornariške vaje. Breztrošarinski stad^or Belgrad, 3. decembra. AA. Na osnovi pooblastil čl. 5 uredbe o podeljevanju sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta, je finančni minister izdal tele pogoje: Dovoljenja za izdajanje sladkorja brez plačila trošarine za vinski mošt iz dižavnih tovarn sladkorja ali pa posebnih skladišč teh tovarn, ustanovljenih v ta namen, bodo izdajala finančna ravnateljstva pod temi pogoji: 11. Biti mora izdan pristojen ustrezajoč odlok in dovoljenje banske uprave za ojačenje vinskega mošta v tistem kraju s sladkorjem. 2. Vložiti je treba po predpisih taksirano prošnjo prizadetega vinogradnika. Tej prošnji je brezpogojno priložiti: a) potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih in b) izjavo, koliko in od katere državne sladkorne tovarne odnosno skladišča si želi nabaviti sladkor. Te prclnje lahko vlože tudi vinogradniške zadruge za svoje člane obenem, odnosno vinogradniške občinfc kolektivno s plačilom pristojbine za vsakega prosilca 25 Din. Toda prošnji je treba priložiti seznam zadružnikov, odnosno vinogradnikov, z navedbo količine, pridelka in količine sladkorja, ki si gn vsak zadružnik odnosno vinogradnik želi nabavili. Sklepe o dovoljenju rabe brez trošarinskega sladkorja zn ojačenja vinskega mošta bodo izdajala finančna ravnateljstva zainteresiranim vino-gardnikom ali zadrugi ali občini, državni tovarni in skladišču, od koder se sladkor nabavi in oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadzorstvo nnd vinogradniki odnosno nnd zadrugo, ki vrši slajenje vinskega moSta. Slajenje se bo vršilo v navzočnosti organov finančne kontrole. Ti bodo ustrezajoče nnbavlieno količino sladkorja pri vsakem lastniku rnztopili in lako dennturiran sladkor dali lastniku mošta na Razpolago, da sam to zmes sladkorja z moštom doda moštu v ostalih sodih. Sladkor za slajenje se bo odpremljal iz tovarne nli za to določenih skladišč po določbah vel'avnih za odpremo trošarinskega blaga, ki se zanj ne plača trošarina: označil se bo kot blago brez plačane trošarine. V ta namen dovoljene količine sladkorja se ne smejo rabiti za slajenje vina. ne za nobeno drugo rnbo, kakor za slajenje vinskega tnoš-ta. V nasprotnem Gornji Milanovac, 3. decembra. AA. Snoči je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovlč prispel v Gornji Milanovac, kjer je bil napovedan velik shod Jugoslovanske radikalne zajednice. Minister Cvetkovič je viharno pozdravljen po vseh prisotnih imel dalji-i govor o političnem položaju in je med drugim dejal: S prihodom dr. Stojadinoviča na oblast je nastal preobrat v našem političnem življenju, nova politična smer in nov čas. Jasno se vidi velika razlika med onim časom, ki jo bil prej, in današ-njim. Mi, ki smo zastopniki druge politične smeri, ki mislimo, da se narod samo lahko v svot>odi razvija in gospodarsko lahko napreduje samo tedaj, če je politično svoboden, mi se moramo združiti, da onemogočimo še tiste poslednje ostanke, ki ovirajo pravo in resnično demokracijo, da bi prišla do svojega popolnega izraza. Kraljevska vlada z dr. M. Stojadinovičem si kar moči prizadeva, da se razmere v državi urede, da pride do veljave normalno življenje, da dosežemo popolne državljanske pravice in popolne državljanske svoboščine. Nam zamerijo na raznih straneh, da pri izvajanju te nove politične smeri pri uvajanju demokracije stopamo v preveč počasnem tempu in da še nismo dali tistega, kar narod od nas pričakuje. Sami veste, v kakšnih razmerah Je bila država, ko smo prišli na oblast. In glejte, bratje, v tem poldrugem letu od prihoda dr. Stojadinoviča na vlado so se razmere spremenilo in celo tisti, ki nas še tako ostro kritiziralo, morajo eno priznati: da smo v poldrugem letu uspeli in uredili naše notranjepolitične razmere v taki meri, da lahko rečemo, da iti več nevarnosti za osnovne koristi države, da se osnovna vprašanja našega edinstvu postavljajo več in da naše razmerje z brati Hrvati postaja od dne do dne boljše in iskrenejše. Tudi stranka dr. Mačka sodeluje pri volitvah svojih zastopnikov v občinah in pri vseh drugih manifestacijah državnega življenja. Stranka dr. Marka ima "jasno in določeno stališče o narodnem edinstvu in Celoti države kot take, in mi se danes ločimo samo glede načina uotranje državne uprave, glede osnovnih nazorov o državni celoti ln narodneiri edinstvu smo pa danes popolnoma na ist! črti. Kraljevska vlada dr. Stojadinoviča je omogočila, d* moremo na eni in na drugi strani miriio se razgovarjati. Izginila je tista nervoznost, ki je v tem vprašanju vladala v naši državi. Prepričan sem. da bodo politiki našli možnost, da se tudi ta problem nekoč črta z dnevnega reda naše notranje politiko in da obrne naš narod vse svoje konstruktivne in ustvarjalne silo v smer ustvarjanja boljših Življenjskih razmer in uspešnejšega gospodarskega razvoja. Samotni odmevi občinskih volitev Nenormalne razmere, ki jih je pri nas uvedla JNS in jih proglašala za obvezne in samo po sebi razumljive, so se globlje zajedle v naše javno mnenje kakor pa smo mislili. Najtežji ostanek te dobe je pač v tem, da se bo še nekaj let vsak, ki bi pri kakem ljudskem glasovanju propadel, skliceval na preganjanje; in da se bo vsakemu, ki pri kakem ljudskem glasovanju prodre, z nasprotne strani očitalo, da je zmagal z nasiljem. Pod JNŠ je bilo nasilje in goljufija za pristaše porok gotove zmage, pa če jih je bilo še manj, za nasprotnike pa grozeče znamenje gotovega poraza, pa če jih je bilo še več. JNS je morala zmagati — to je bila edina normalnost njene dobe I Nasilje in goljufijo je JNS sprejela v vrsto političnih Činileljev in kakor zadnji dogodki kažejo, se od tega svojega glavnega sredstva ne mara posloviti. Nasilno se je (>oiustila oblasti v državi, nasilno je zmagala pri občinskih volitvah 1. 1933., njeni ljudje so se zopet pojavili ob volitvah I. 1935 in se nasilno prikobacali nekateri celo na poslanske sedeže. Vedno pa se je JNS službeno in neslužbeno sklicevala nn — svobodo, češ, da so vse množice za njo!... V tem oziru so nekateri jns-arji ostali kar dosledni: ue priznajo, da se ljudstvo še zna svobodno odločevati. Ker je ljudstvo, ki je pač v nRjvečji večini, 1. 1933 in 1935 vpilo, da samo zato ne more priti do besede, ker mu JNS ne dovoli oziroma vsak poizkus najstrožje kaznuje, so se sedaj odlični jns-arji poslužili istega sredstva. Pri občinskih volitvah so propadli, kakor jim je prerokoval vsak količkaj demokratično čuteč Evropejec. pa so sedaj — zadnja manjšina — segli v obrambo po tistem sredstvu, ki so se ga posluževali v napadu: sklicujejo se na nasilje, da so propadli samo zato, ker so bili — preganjani... Stranka, o kateri senator Angjelinovič pred vso državo priznava, da je v manjšini, čeprav Je to pametnejša ln trezne jsa manjšina — pristavlja v tolažbo sebi in svojim, ki jih imenuje »zadnji Mohikancic, — stranka, o kateri je senator Pucelj v ponedeljek pred sodiščem priznal — čeprav ga o tem ni nihče izpraševal —, da je »v težkih časih živeča stranka« (za stranko je takrat hudo, kadar izgublja pristaše) in da njeni voditelji »sedaj počivajo in čakajo boljših časov«, to stranko sedaj nekateri skušajo proglasiti za — politično mu-čenico! V nedeljo bodo občinske volitve v 80 občinah in za te zadnje občine se je razvil tak boj, kakor še nikdar tekom leta. V to agitacijo je stopila tudi »trpinčena« JNS po svojih zadnjih Moliikan-cih« in ker še iz prejšnje dobe dobro vedo. da je bila večina ljudstva na strani preganjanih, bi si radi pridobili to večino s tem, da se sami proglašajo za preganjane. Najbolj glasen v tem namišljenem mučeništvu je vsekakor ljubljanski poslanec in bivši privilegirani prevoznik za vse potrebščine ljubljanskega mesta — g. Rajko Turk. On ve toliko povedati o preganjanjih :>v nacionalističnih vrstah«, da se moraš kar Čuditi, kje se je vse to godilo, da je ostalo tako neopaženo. Mučenci so vedno močno agitačij«ko sredstvo, ker pa se v sedanjem |)olitičnein ozračju ne rode, jih skuša g. Rajko Turk »v težkih časih živeči stranki« in »počiva-jočim politikom« pridelati. Vsakega uradnika, ki je bil v tem poldrugem letu prestavljen, proglasi najprej za vnetega pristaša »nacionalnega tabora«, nato pa takoj za preganjanca, češ, da Je bil prestavljen samo zato, da ne bi oddal tislega svojega glasu za kakega predstavnika »zadnjih Mohikancev«. Pri tej gostobesednosti in prevračanju dejstev se mu seveda rado zgodi, da mahne mimo. Tako n. pr. pravi o učiteljstvu, da je na njem »slonel dobršen del nacionalnih organizacij« — potem ni čudno, če je učiteljstvo tako priljubljeno kakor tiste organizacije, ki se proglašajo za nacionalne. Vsekakor bi bilo za učiteljstvo lepše izpričevalo, ako bi moral g. Rajko Turk priznali, da na njem sloni dobršen del ljudske prosvete. Toda g. Rajko Turk hoče biti resnicoljuben, čemu bi olepsaval! Ali n. pr., »da je štiri petine urad-ništva v Dravski banovini v nacionalnem taboru«, ki bi se moral potem takem točneje imenovati »uradniški tabore, ker če je v tej »treznejši manjšini« samo uradnikov 4 peline, pa je še vedno manjšina, potem drugih "državljanov gotovo ni veliko! Velik je ta tabor — g. Rajko Turk je resnicoljuben! V hrepenenju, da bi mu »narodov blagor« posadil na glavo mučeniško krono dnevne politike, je g. Rajko Turk toliko podjeten, da se ob navajanju nekaterih redkih zločinov zoper zakone iz dobe JNS in zoper zniageželjno JNS poslužuje tudi imen, da hodo prizadeti lahko branili svojo čast. To je morda ludi vzrok, da se imen krajev in ljudi zelo previdno izogiblje in svoj »perpetuum mohile« raje zaključuje s splošnimi obdolžilvami, kakor: »Takih ln podobnih primerov bi lahko navedli šo mnogo«, ali: »Predaleč bi nas zavedlo, ako bi hoteli tu navajati še druge«, ali: »Imamo mnogo tozadevnih dokazov, vendar moramo čuvati (sic!) imena, ker nočemo izpostavljati naših ljudi še večjim preganjanjem«, nli: »Tudi drugi državni funkcionarji so bili na delu«, ali: »K tem »junaškim« podvigom je poprime™ «e imn nastopiti po Čl. 83 in 34 zakona o držnvni trošarini. Zastran dobave sladkorja, cene, plačila itd. naj se zainteresirani obrnejo do državnih sladkornih tovnrn v Belju ali Cukaricl. nekod prav posebno priganjala duhovščina«, dasi dravska banovina ni tako velika, da bi sicer tako resnicoljubni g. Rajko Turk. ne mogel natančneje opredeliti ta »ponekod« in lo »duhovščino«; ali se tudi tu hoji, da ne bj »naših ljudi« ponekod izpostavil kazenskemu zasledovanju, če soT res kaj zagrešili? ' Ob takem izmikanju resnici na lepem naredi iz 70.820 kar 54.580 in pravi: »uradni podatki«. Da ne pozna nobene druge opozicije razen JNS, je razumljivo samo po; sebi- Vsi. ki so volili z JRZ, so pristaši Živkoviča, Jeftiča^ Krameria in seveda nekoliko ludi g. Rajkota Turka. Ne pozna nobenega mačkovst.va, nohen'0'zdru?ehe opozicije, vsi, ki so volili kamorkoli, drugam in vsi, ki so ostali doma. vse to je JNS jn, teh je 54%. Kako bo g. Angjelinovič potolažen, ko. bo izvedel za ta veliki odstotek, on pa se je že vdal in' goVoril o »manjšini«. G. Rajkp Turk ti dobi večino, kakor 1. 1933 in 1. 1935, tako 1. *1936! Opozicijske in kompromisne liste so mu enako ljube, ker mu pa tudi teh ni dovolj, si izposodi katero tudi iz tabora JRZ. Tako odbor v občini. Zminec proglaša za predstavnika »opozicijske in kompromisnem liste, čeprav je izrazito naš«, kakor pravimo. Prav tako odbor v Fari (Kočevje) devlje pod »opozicijsko in kom|>romisno listo«, čeprav je župan takoj po volitvah v imenu celega odbora brzojavno sporočil tajništvu JRZ ( n e JNS!) zni:t"o in veselje. Ista metoda, kakor se je je poslužilo današnje »Jutro«, ki čisto listo JRZ v Radečah proglaša za kompromisno listo L G. Rajko Turk se seveda zaVzema tudi za tajno glasovanje, Ali nič ne pomni, da je bil pred poldrugim letom izvojjen z javnim, glasovanjem in da .je takrat vedel i:^a tolike preifnosti jfv^jfca . i r l r\ CA«r in t P a rvn , 'V/tXn . ! 1 ! ... tacije, brej. reklame, nenadoma kakor »urnima« v kasarni in če bo še enkrat jzvoljen, mu bomo verjeli, da je narodni j>oslanec, dokler pa se to ne zgodi, bomo vedno zraven pristavili »z dne 5. maja 1935«. Tak je ta duh JNS! Zmagovati ni mogel svobodno, sedaj pa umreti ne mara svobodno. In ?e ga nihče ne jireganja, si preganjanje ustvari, kakor je ustvaril preganjanje pred leti. ko ga svobodno nihče ni maral potrditi. Nasilje mu je v krvi, posluževal se ga je v napadu, poslužuje se ga v obrambi! Edina sreča pri vsem tem pa je, da volijci 8ami najbolje vedp, kako je bilo pred volilno komisijo 1. 1933., 1935. in 1936. Ti tudi najbolje vedo. kakšen je bil volilni boj v leh letih, ko je JNS »zmagovala« ln propadalo, enkrat svobodo uničila, drugič svobodo tajila. Nai prejme zaslužen delež tudi v nedeljoll Podoore Zadružnim zvezam Belgrad, 3. decembra. AA. Kmfetijski minister je dovolil zadružnim zvezam tele podpore za revizije: ""''■ "■*'■ •" " . * s> . . Zvezi kmečkih zadrug v Sarajevu 25.000 Din, Osrednji zvezi hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu 24.000 Din, Glavni zvezi srbskih kmetskih zadrug v Belgradu 20i000 Din, Glavni kmetsko-živinorejski zadrugi v Belgrad« 15.000 Din, Glnv-ni zadružni zvezi kraljevine Jugoslavije 60.000 Din, Zadružni zvezi v Ljubljani 50.000 Din, Zadružni zvezi v Splitu 20.000 Din, Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani 15.000 Din, Zadružni Matici v Splitu 15.000 Din, Zvezi zdravstvenih zadrug r Belgradu 20.000 Din, Zvezi hrvatskih kmetskih zadrug v Sarajevu 15.000 Din, Hrvatskemu gospodarskemu društvu v Zagrebu 13.000 Din, Kmetijski družbi v Ljubljani 15.000 Din. Zvezam agrarnih zajednic 26.000 Din in Zadružni zvezi v Zagrebu 8000 Din. Nadškof dr. Ujčic v Beigrndu Belgrad, 3. dec. m. Z jutranjim brzovlakcun je pris,pel v Belgrad novo imenovani bdgrajski nadškof in apostolski administrator Banata, gosp. dr. Ujčič. Z zelezniške postaje se je nadškof takoj odpeljal na nunciaturo io je obiskal apostolskega nuncija Pellegrincttija. Dr. U<čič je v nunciaturi danes popoldne sprejemal konzultorje belgrajske nadškofije. V Belgradu bo nadškof ostal nekoliko dni in je javil svoj obisk nekaterim ministrom, ki so v Belgradu. Posestniki novih hiš za davčne ola:šave Belgrad, 3. decembra m. Tu 6« še vedno mudi dcputacija Društva posestnikov novih hiš iz Ljubljane. Danes dopoldne je deptitcija obiskala tudi poslanski klub JRZ. V klubu je pustila resolucijo, v kateri prosi za znižanje državnega davka, obrestne mere na hipoteke in da bi se za nove stavbe B>daljšala doba osvoboditve davščin od 10 na 20 let. eputacija je bila nato sprejeta pri načelniku finančnega m.nistrstva Vladovlčn. kateremu je tudi izročila omenjdno resolucijo. Pojasnila mu je težak položaj, v katerem se nahajajo pi*=estniki novih hiš. Popoldne je sprejel dcputacijo notranji minrter dr. . Korošec ter je obljubil, da bo vse njihove želje podpiral na merodajnih mestih. Dunajska vremenska napoved: sneg bo prešel v dež, toplejše vreme z zahoda, ponekod se bo razjasnilo. Delegacija Jgsl.-čsl. lig v Pragi Praga, 1. dccembra. Ljubljanska 6kupina delegatov JC-lig, obsegajo < 13 članov, med katerimi zastopa ljubljansko mestno občino župan gosp dr. J. Adlešič z gospo, je odšla pod vodstvom gosp. ravnatelja K r o 11 e v soboto ob 12.50 na Dunaj, kamor je prispela še tistega dne zvečer. Ves Dunaj je bil v zastavah, tako, da bi bili res lahko ponosni, če bi zastave — veljale nam! Ko smo zvečer kramljali z veselimi Dunajčani v slavni kleti, kjer je bila prvikrat zapeta slavna dunajska himna: »O du me in lieber Augustin ... alles »t hin!« smo zvedeli, da je za nedeljo 29. L m. napovedan prihod ogrskega upravnika države gosp. H o r t h y j a in gospe, ko se vračata iz Italije. To bi sicer lahko že uganili po zastavah, kajti poleg avstrijskih so visele italijanske in ogrske. In res: ko je naša delegacija šla v nedeljo dopoldne nasproti hrvatski delegaciji, ko je pod vodstvom gosp. Bogunoviča prišla z jutranjim vlakom in smo se vsi skupaj natrpali v lep, ogromen avtobus za Bratislavo, 6mo že vozili po dunajskih ulicah pred Siidbahnholom skozi špatir mlade avstrijske vojske, ki je v čeladah in tornistrih pričakovala madjarekega »vladarja«. Da, mlada je avstrijska vojska, sestoječa iz samih fantičkov izpod 20 let, tako, da se nam je zdelo, da nam delajo parado sami »Jungschtitzi*. Lep sprejem v Bratislavi Češkoslovaška Liga je poslala nasproti 6voje zastopnike podpredsednika Cihaka in tajnika Berin-gerja ter gosp. Pavlička prav do meje, kjer pa niso našli naše delegacije — ki je potovala z avtom —, le srbsko skupino, ki jo je preko Ogrske vodil predsednik Lig gc»p. M o m č i I o Miloševi č. Sestanek se je vršil šele na postaji v Bratislavi, v i .m starodavnem mestu, kjer 60 še pred dobrim stoletjem kronali ogrske kralje io kamor so zastopniki hrvatskega sabora hodili na ogrske državne zbore, srbski akademiki pa na univerzo, najstarejšo na tedanjem Madjarekem. Ko smo gledali razvaline velikega gradu, smo se spomnili dne, ko je prav v tej Bratislavi (ali takratnem Požunu) leta 1805 Napoleon ustanovil »Iirijo«, predhodnico našega zedi-njenja. In kot v simbol tega združenja smo se strnile vse tri deegacije v eno ter s* po kratkem pozdravu, ki 60 nam ga priredili bratislavski prijatelji, odpeljali proti Brnu, kjer je nas čakalo milo presenečenje. Prireditve v Brnu V zgodovini češkoslovaških-jugoslovanskih zvez igra moravska prestolnica važno vlogo: saj je prav ona v najtesnejšem stiku s 6k>vanskimi ligami, kar se lepo kaže v skupnnem kulturnem delu. Saj naša opera dobiva češke stvari preko Brna (dir. B a -I a t k a) in jugoslovanske gredo v Češkoslovaško isto pot Brno je je prejšnji dan svečano proslavilo jugoslovanski državni praznik s premijero Oo-tovčeve opere »Eros z drugega sveta«, ki se je vršila pred polnim gledališčem v prisotnosti skladatelja samega, ki je bil deležen vel.kih ovacij. V nedeljo dopoldne pa je še večje navdušenje zbudilo slavnostno zborovanje Lige v veliki dvorani Stadiona, kjer je govoril slavnostni govor kot gost predsednik ljubljanske Lige gosp. d r. E. S t a r e, ki je že prejšnji dan prispel z gospo in gdč. hčerko v Brno. Kakor so mi pripove- ' dovali Brnčani, je govor vzbudil nepopisne vtise navdušenja za jug>06l.-češkoslovaško vzajemnost na vseh poljih, ter so ljudje s solzami v očeh preklinjali govornika, ga objemali in mu aplavdirali, kar je govornik smatral kot izraz ljubezni do naroda, katerega je predstavljal. Po tako uspelem zborovanju je razumljivo, da je bil sprejem naše delegacije ob 13 nadvse prisrčen in slovesen. Godba in vse oblasti so nas pričakovale na peronu ter masa ljudstva, ki nas je pospremila v čakalnico za dostojanstvenike, ko je bilo posebno lepo pripravljeno za naš obisk: na 6teni v sredini podoba našega kralja, ob straneh pa predsednik Osvoboditelj Ma-saryk ter predsednik dr. Beneš. Delegacijo je pozdravil v imenu predsednika moravskošlcskc pokrajine podpredsednik dr. B6hm ter župan mesta Brna dr. Spazier. Odgovoril jim je v imenu vseh dr Stare, na kar je gosp. Miloševič predal oiomuški delegaciji z lepimi besedami lep>o marmorno žaro (delo prof. Plečnika) s prstjo iz Oplen-ca, ki naj bo kot svetel simbol položeno v grobnico jugoslovanskih vojakov v Chudobinu. Žaro je sprejel gosp. dr. Vybiral, znani prevajalec slovenske književnosti, ter se z lepimi besedami zahvalil. Po sprejemu smo se z avti peljali v hotel »Passage«, kjer je nam brnska Liga priredila svečan banket, ki so se ga udeležili tudi vsi brnski dostojanstveniki (že imennova»-: gospodje poleg generalov Cervinke in Han&ka, S. Balatka z gospo, dr. A. Habfina ter drugega izbranega občinstva), kjer so se vrstile napitnice in pozdravi (senator Votroubka, konzul univ. prof. ing. Fikulka, dr. Dolar, prof. Nikšič i. dr.)). Po odhodu iz prijaznega Brna sa nam priredili pozdrave na postajah še v Pardubicah. kamor je nam prišel nasproti prijatelj Slovencev gosp. urednik dr. Strakety, ter zlasti v K o 1 i n u, kjer so nas z vso ljubeznijo in intimnostjo pozdravili vojska, gasilci, sokoli in velike množice občinstva. Zvečer ob 10 6tno prišli z malo zamudo v Prago kjer so nas na Wilsonovi postaji sprejeli župan mesta Prage gosp. dr. Baxa ter predsednik Lige dr. Zenkel v lepem srbohrvatskem govoru. Po odzdravu gosp. Miloševiča se je delegacija odpeljala v hotela »šroubek« in »Zlata h u 6 e«, kjer jim je mestna občina preskrbela bivanje. Slovenska kolonija je polnoštev.lno sprejela naSo delegacijo. Vsi prestolnični listi ji posvečajo mnogo pozornosti, zlasti še, kjer se za 1. december pripravlja velika manifestacija češkoslovaškega m jugoslovanskega prijateljstva. Na praškem magistrata V ponedeljek je delegacija JC-Lig, ki je prišla v Prago, začela s programom. Najprej je bil v prostorih JC-Lige v Prag. prijateljski sestanek obeh »posestriti« z namenom, da se spoznajo delavci za isti cilj obeh držav. Dobrodošlico je želel podpredsednik Zveze g. J. Cihftk, kateremu je odgovoril v imennu vseh dr. Vigele ter dr. Egon Stare, ko e Ligi primesel iz Ljubljane lepo vezan album slik, razstave češkoslovaške knjige v Ljubljani. Obenem se je zahvalil za povabilo ter za vse delo, ko so ga prevzeli na se ob našem prihodu. Po tem obisku Ligi, so se vsi delegati podali na staroslavni mestni magistrat, da se poklonijo mestnemu županu gosp. dr. Baxi, ki že vsa leta po vojni vodi mestno politiko ter je njegova zasluga, da bo Praga postala vsak čas m.lijonsko mesta Prisotni so se podali v krasne, zgodovinske predsobe, ki napravijo na obiskovalce vtis stare češke slave, ko se obnavlja zopet po vojni, ter stopili v veliko dvorano, sprejeti z lepo pesmijo, ki so jo z galerije zapeli pevci »Hlahola«. Dvorana je bila lepo okrašena ter je pred govorniškim odrom v sredini bila postavljena bronasta plaketa kralja Petra, ki jo je prinesla v dar JC-Liga. V imenu mesta Prage je pozdravil v I prisrčnih besedah jugoslovansko delegacijo gosp. župan »velikega glavnega mesta« d r. B a * a , poudarjajoč, da se je prav v tej dvorani, kjer so nastopali že slavni možje prav vseh slovanskih narodov, pred 15 leti pod predsedstvom sedanjega ministrskega predsednika dr. Hodže, takratnega prvega jugoslovanskega poslanika senatorja Hribar-j a izvršia ustanovitev IC-Lige, kar je danes rodilo že tako veličastne sadove Glavna m sel župana Baxe je bila: skupaj smo rušili staro Avstrijo, zdaj moramo pa skupaj graditi svojo lastno bodočnost. Odgovorili so mu predsednik Miloševič in podpredsednik dr. Stare, katerega govor je bil večkrat prekinjen z aplavzi«. Pevski zbor je zaključil proslavo, ko smo zapuščali slavno dvorano, so nas še spremljale velike stenske slike Brožikove: obsodba Husa v Kostanci ter izvolitev Jurija P o d č -bradskega za češkega kralja. Delegati so 6e nato jx»dali v staro mestno kapelico, kjer spi zdaj češki Neznani vojak, izkopan na zborovskem bojižču in predstavlja 6 6vojo, v češko narodno zastavo zavito krsto, vse tiste, ki so se za češkoslovaško svobodo borili na vseh bojiščih sveta. V parminutnem molčanju in tihi molitvi smo položili venec na grob v 6pomin njihove velike žrtve ter se z zavestjo da je današnja češkoslovaška znala braniti do zadnjega vse, kar je s takimi žrtvami dosegla. Sprefem pri predsednika dr. Benešu Iz magistrata se je delegacija v dvajsetih luksuznih avtomobilih, ki so našim delegatom ves čas bivanja v Pragi na razpolago, podala na Hrad-čane, na obisk k predsedniku češkoslovaške republike dr. E. Benešu. Skozi rokokojevske velike dvorane »dvora«, obdane z dragocenimi gobeliski, zrcali in slikami,, vse v lustrlh, svečnikih in zlati 6tukaturi smo prišli v predsednikovo sprejemno sobo, kier ste na mali mizici dve mali fotografiji dveh velikih mož: Masaryka-Osvoboditelja in generala Štelanika. Ko ie 6topil v sobo predsednik dr. Beneš, ga je delegacija pozdravila z navdu-šennjem, da vidi njega, ko je bil najožji sodelavec Predsednika-Osvoboditelja in njegov naslednik, redsednik CJ-Lige gosp. dr. Jenkel ie predstavil vodje naše delegacije, na kar je predsednika dr. Be-neša nagovoril gosp. M Miloševič, ki mu je prinesel pozdrave vsega jugoslovanskega naroda, zavedajočega se, kako močnega zavezninka ima v osebi gosp. predsednika, ki je eden največjih borcev za ohranitev svetovnega miru, ter kako 6e čutimo dolžnega, da se poklonimo »prvemu češkoslovaškemu meščanu«, prijatelju naših kraljev, ob katerih vzajemnem delu verujemo v lepšo bodočnost. Gosp. predsednik dr. Beneš se je zahvalil z lepim govorom, kjer je rekel: »Zahvaljujem 6e Vami prisrčno za pozdrave, ki jih prinašate v imenu bratskega jugoslovanskega naroda prav na preddan njegovega državnega praznika. Prisrčno pozdravljam vaš obisk, kajti med narodi, ki so si tako blizu kakor naša, je dobro, da si ne mislimo, da narodno in jezikovno sorodstvo že zadostuje ter da iz nje že samoposebi izvira sjx>razum in zveza. Bilo je rečeno, da je napaka, če kdo misli, da že samo prijateljstvo med dvema človekoma daje pravico do brezbrižnosti ter človeka odvezuje od stalne vzajemne pozornosti. Ce to velja že za posamezne ljudi, tembolj je važno to za razmerje med dvema tako kompliciranima enotama, kakor 60 narodi ter za rešitev vjwašanj praktičnih stikov vsakdanjega življenja. Poleg tega se moramo zavedati stalne izmenjave raznih generac.j v narodu. Vedno znova si mora vsaka generacija odkrivati odgovarjajočo generacijo v drugem narodu: mladi Cehoslovaki morajo vedno znova spoznavati mlade Jugoslovane in njihovo sodobno Jugoslavijo in narobe. Tradicija krasnega gesla: zvestoba za zvestobo je trden temelj varnost čuvstvenega odnosa za krasno gibanje, toda ponavljati, ne smemo na tem obviseti temveč moramo stike vedno znova održavati. In tu so poleg oficielnih organov prav CJ-Lige potrebne, in so tudi že dokazale svoj uspeh. Omenili ste preasednika-Osvobodi-t e 1 j a, ki je s tolikimi drugimi ljudmi, našega javnega življenja sodeloval z vašim narodom pred vojno in po vojni; omenili ste moje obiske pri vas in moje stike z vašimi voditelji ko smo 6e skupaj pred vojno in po vojni bojevali za svobodo in lepšo bodočnost. Želel bi si zdaj tukaj z vami proslaviti spomine kralja Aleksandra Zedinitelja, katerega prijateljstvo mi je bilo zelo dragoceno, in s katerim sem dolga leta prijateljstsko sodeloval, gradil prijateljstvo obeh naših držav in Malo antanto, tei nikdar ne imel z njimi v bistvenih mednarodnih stvareh nobenega spora v nazorih. Mislim tudi na odgovorno in težko delo princa - regenta Pavla, ki resno in požrtvovalno služi svoji državi, ko je sprejel njeno pot v usodno težkem trenutku. Naš narod mu želi, da bo stopal od uspeha k uspiehu, da bi se Jugoslavija stalno jačila in rastla ter da bo dozorevajoči kralj Peter II., ko pride njegov čas, mogel vladati državo mirno in srečno. Vidim isti cilj kakor vi: z delom za lastni narod kazati svetu, da so se prerojene slovanske države znale dostojno včleniti v družino držav, da imajo voljo in ambicijo, tekmovati z njimi plemenito na vseh poljih človeške dejavnosti, da s svojimi političnimi koncepcijami ter svojo zvesto pripadnostjo k Mali antanti delujejo za mir, za evroj»-sko družbo, za ideale Zveze narodov. V tem širnem okviru bo obema našima narodoma v pomoč zavest, da se moreta drug v drugega računati tako v dobrem kakor slabem. Vaša krasna naloga je, da bi 6 svojim lepim delom prispevali kakor doslej tudi zanaprej k vzdr-žavanju in okrepitvi tega razmerja ter vam želim mnogo uspeha. Bodite zdaj med nami kakor med svojiim ter bodite tolmač ostalim Jugoslovanom neomejne, trajne, naravnost bratske ljubezni. Verujte vsi v našo neomejno, trajno in trdno zvestobo Jugoslaviji Tako je gosp. predsednk dr. Beneš govoril ter vsakemu posebej prijateljsko stisnil roko ter ostal z njimi celo uro v prijateljskem razgovoru. Akademiki JC-Lige so mu izročili lepo vezan izvod »Slovanskega Sveta«. Med tem časom so služabniki gostili svoie goste. Ko se je poslavljal, so ga z viharnim navdušenjem pozdravljali vsi prisotni, ko so videli v Benešu menda najbolj demokratičnega suverena v Evropi. Vsem bodo razgovori z njim (»tali v najlepšem spominu. Svečan obed Po obisku pri Benešu je delegatom priredila svečan obed v županovi dvorani Občinskega doma. na kar 60 se podal, v avtih na obisk k prezidentu-Osvoboditelju dr. T. G. Masaryku na njegovo bivališče v L a n e. 50 km od Prage, kjer mu je narod poklonil lep gradič. Dolga vrsta avtov je brzela čez valovita polja, preko Bele gore. ki je zdaj že Vključena v Veliko Prago, ter prišla v skoraj deževnem popoldnevu — od ponedeljka še leži sneg po poljanah — pred gradič, kjer častna legionanska straža v francoskih uniformah še bolj pa po čudovito izsekanem obelisku iz enega samega vitkega kamna — delo Plečnikovo — spoznamo, da smo v bližini Velikega revolucionarja in graditelja češkoslovaške države. Zastava na gradiču pravi, da je predsednik-Osvoboditelj doma Dej>utacija predstavnikov ga je obiskala v sobi in mu izročila darilo (med njimi letnik »Slovanskega sveta«), kajti zdravnik prepoveduje večje obiske, ('redsednik Ma-saryk namreč radi starosti Ic s težavo govori ter pride pred večjim občinstvom v zadrego. Radi tega so se ob.skovalci razvrstili v drevoredu v špalir, skozi katerega se je peljal v avtu na vsakodnevni sprehod in med navdušenimi »Zivijo-klici« odzdrav-ljal jugoslovanskim čestilcem. Po pozdravu Masa ryka smo se vsi podali na katoliško pokopališče, kjer leži v 6krcmmem s cvetjem pokritem grebu živ-Ijenska družica in sodelavka velikega borca. Brez razkošnega spomenika, kakor bi kdo pričakoval, je njen grob: le večno goreča svetiljka gori ob vzglav-iu in v njej napis. Na njeni plašči pa so majhne bronaste žare, v katerih je zemlja z njenega rojstnega kraja v Ameriki dar ameriških legionarjev, ter še nekaj spominskih legionarskih plaket. Toda cvetje priča o neizmerni ljubezni, ki je tembolj živa, čimbolj je na zunaj skromna. Položili smo venec na njen grob ter se vrnil, v čudovito intimen gradič, kjer jc presednikova hči gospa dr. A lice Masarykova, velika karitativna delavka, priredila obiskovalcem čajanko. V vseh sobah tega prijetnega doma sredi drevoredov in lesov, se je v prijetni luči, odbijajoči se samo od stropa, med umetniškimi slikami in dragocenimi japonskimi vazami razvili živahni pogovori z gostiteljico, ki je v imennu velikega očeta kraljevsko gostila jugoslovanske obiskovalce, ki so se prišli iz zavezniške domovine poklonit velikemu učitelju, državniku, vzorniku in človeku, predsedniku - Osvoboditelju T. G Ma s a r y k u. V Narodnem gledališču Na večer pa je minister prosvete dr. Franke v čast Jugoslovanom govoril v Narodnem gledališču, kjer so predstavljali Smetanovo nesmrtno, najboljšo češko opero »Prodano nevesto«, v čisto novi režiji, ki bo zaslužila posebne obdelave, pod taktirko velikega češkega di-rigennta Vaclava T al i c h a , velikega prijatelja Slovencev. Med odmorom je gosp. minister sprejel deputacijo v svoji loži, kjer je za vsakega posameznika našel toplo besedo za pozdrav. Kapele - predgrobnice v Ljubljani Ljubljana, 3. decembra. j Gosp. župan dr. Adlešič je na zadnji občinski seji obljubil skorajšnjo postavitev mrliške veže. j Obilica vprašanj in želja, naj o tem kaj več joro- i čamo, dokazuje, kako zelo je mrliška veža v j Ljubljani potrebna in zaželjena. Gotovo se za no- ; beno javno delo ni toliko jioskušalo in obljubljalo, i kot za mrliško vežo. In vendar vse prejšnje ob- j činske uprave v letih konjunkture, rekli bi v letih , blagostanja mestnih financ, niso znale in mogle ! tega prepotrebnega vprašanja rešiti. Nešteti načrti, obilo debat in obljub je bilo vse, kar smo i Ljubljančani dočakali, seveda, če izvzamemo šte- ! vilna potovanja za proučevanje inozemskih mrli- j ških vež. Sedanja občinska uprava, ki ima v tej kratki j dobi že toliko koristnega pokazati pri ureditvi ! skrajno razdrapanih upravnih razmer na našem ; magistratu, se je odločno lotila tudi tega vpra- ■ šanja. Brez anket, posvetovanj, potovanj in jo- j dobnega se je lotila rešitve tega, za vso Ljubljano ! tako važnega problema. Malo besedičenja in obljub, pa veliko vestnega in vztrajnega dela! Postavitev mrliške veče zdaj v teh časih, ki je bila za vse prejšnje občinske uprave trd in nezmagljiv , oreh, šele v pravi luči jjokaže to pridobitev. Vse priprave so zdaj končane, temeljito pro- i učene in rešene, da se bo — če to zimski čas | dopuščal — lahko takoj že začelo z delom. Tako ni daleč več čas, ko bodo naši pokojni dobili do- i stojen in spodoben prostor, kjer naj se zadnjikrat jKislovimo od njih. Mrliška veža bo v neposredni bližini pokopališča, da bodo tako odpadli malome&tni sprevodi, ki ovirajo promet, a so za svojce gotovo naj- 1 ►težja pot. Z bojaznijo sino pričakovali, če bo mrliška veža zgolj kopija enakih stavb po drugih velikih mestih, ki predstavljajo le ogromne hale, deljene v oddelke za mrliče. V našem listu smo , že i razili to bojazen, saj so bili vsi dosedanji načrti izvršeni tako. Ni nam še znan podroben načrt, zagotovljeno pa nam jo, da je to težko vprašanje povsem drugače, povsem svojski, res idealno lepo rešeno. Gosp. župan dr. Adlešič je naprosil za idejne načrte našega mojstra arh. Plečnika. Vajeni smo njegovih res mojstrskih izhodov pri najtežjih problemih, toda, da bo tu uspel s tako vzvišeno, lejo rešitvijo, zaradi težkih okolnosti re« nismo pričakovali. Po teh načrtih bo Ljubljana imela tako svojsko lepo rešitev, da bo gotovo prednjačila vsemu bahaškemu in za površno ojonašanje nevarnemu inozemstvu in postavila način reševanja mrliških vež v popolnoma drngo, novo smer. To namreč ne bo mrliška veža v dosedanjem in dobesednem smislu, temveč bo lep vrt, cel park, »vrt vseh svetnikov« ga mojster Plečnik imenuje. Obdan bo z visokim, bogatini obzidjem, I>oln drevja, cvetličnega grmičevja in zelenih oaz, vmes pa speljana glavna pot, ki se bo cepila v najrazličnejše oblike in vijuge k malim kapelicam — predgrobnicam, kakor jih je lepo nazval g. arh. Plečnik. Te predgrobnice, zgrajene v najrazličnejših oblikah, vsaka za sebe posajena, med seboj v primerni oddaljenosti, stoječe v skupini dreves (cipres, vrb žalujk i. si.) bodo medsebojno jjopolnoma ločene, k vsaki pelje posebna pot, ki se odcepi od glavne ceste. Tu, v tem je težiSčo vse lepote te rešitve, ko svojci v globoki žalosti in prijatelji pokojnika ne lodo moteni od neposredno neskladne okolice, ker mrliči ne bodo ležali na odrih v dolgi vrsti, kakor na razstavi, pred njimi pa družina poleg družine, kakor jokajoča falanga, kar se ravno pri dosedanjih skupnih mrliških vežah redno dogaja. Vse te predgrobnice se bodo lahko tudi jostojKnna dograjevale, kakor bo potreba zahtevala. Prostora bo za okrog 17 lakih kapelic, saj bo celoten park okrog 6000 kv. metrov velik. Pri vhodu bo malo upravno jx*>lopje za paznika in shramba za opremo odrišč ter še čakalnica za preobleko duhovščine. Tako bo to tako pereče vprašanje za Ljubljano vendar enkrat rešeno. Sicer je znana skrajna delavnost in vztrajnost našega g. župana ter njegovih ožjih sodelavcev in nismo dvomili, da bodo kos tudi tej težavni nalogi, vendar nismo pričakovali tako hitre, a hkrati tako edinstveno lepe rešitve. To pridobitev bo vsa Ljubljana pozdravila z največjim veseljem, sedanja občinska uprava pa lo dokazala, da se da z vestnim delom tudi v najtežjih časih marsikaj storiti. Sfeof dr. Rozman med svojimi delavci v Nazarjih V nedeljo, 29. novembra so bili delavci škofijskih {»osestev v Nazarjih v Savinjski dolini deležni velike in izredne sreče: med nje je prišel njih visoki delodajalec prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. Ob 3 popoldne se je prevzvišeni pripeljal z avtomobilom v Nazarje. Najprej se je oglasil v upravi 6vojih posestev, nato je prišel v frančiškanski samostan. Ob 4 popoldne se je začela sklepna pobožnost sv. misijona. Ljudstva je bilo za dve cerkvi: okoli tri do štiri tisoč glav. V svojem blestečem ornatu pride prevzvišeni v spremstvu duhovščine pred oltar Marije nazarske in izpred oltarja je imel prekrasen sklepni govor ev. misijona. Farani in delavci so kar pili balzam besede božje iz ust prevzvišenega. Po pridigi je prevzvišeni g. škof nepregledni množici podelil papežev blagoslov. Nato se je razvila procesija s presvetim Rešniim Telesom, ki ga je nosil prevzvišeni. Procesije se je udeležilo nad 3000 ljudi. Vsi so imeli goreče bakle v rokah. Procesija se je mogočno kot goreča kača vila po hribu navzdol in daleč po dolini in zopet nazaj. Uprava škofijskih posestev je ves nazanski hrib in še posebej cerkev razsvetlila z žarometi. Po procesiji je množica ostala zunaj cerkve, kjer je bila ponovitev krstne obljube, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je podelil prevzvišeni g. škof. Po blagoslovu jem nožica zapela: »Lepa si roža Marija«, da je omevalo na široko po dolini in visoko v gore. Sklepna pobožnost je trajala dve uri in pol, pa je bila še prekratka. Prevzvišeni je prenočil v samostanu ter je opravil v ponedeljek zjutraj sv. mašo. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. Po sv. maši si je prevzvišeni v spremstvu g. upravitelja inž. Zumra in obeh misijonarjev p. Krizostoma in p. Odila ogledal vse obrate velike škofijske žage in elektrane. Delavstvo je prevzvišenega nadpa-stirja navdušeno pozdravljalo. Sklepna misijonska slovesnost bo ostala vsem Nazarčanom in okoliča-nam še dolgo v najlepšem spominu. Gluhonemi bodo igrali Ljubljana, 3. decembra. Zmerom, kadar peljem svoje gluhoneme gojence po mestu, slišim mimoidoče, ki si pripovedujejo: »To so pa mutaati, ki ne morejo govoriti.« Navadno ee ljudje ustavijo, gledajo za to liho procesijo s primernim sočutjem, nekateri pa tudi kar tako, potem pa gredo spet svojo pot in v naslednjem trenotku že pozabijo na to majhno »senzacijo«. Ne vem koliko člankov sem že napisal po naših časopisih o tei veliki zmoti, da gluhonemi ne morejo govoriti. Vabil sem neverne Tomaže, naj pridejo kdaj pogledat v gluhonemnico, da se na lastna ušesa prepričajo o svoji zmoti. Čuii bi, da ičimo te otroke živega govora, ne pa »miganja«, kakor p>o navadi imenujemo kretanje, in ki se ga gluhonemci med sabo tako radi poslužujejo, ker je lo, rekel bi, njihov materni jezik. Toda ljudje ne pridejo hli»u. Morda so celo prepričani, da je vsa ta pisarija gola j>otegavščina. V drugih državah je to drugače. Tam imajo odrasli šolani gluhonemci večkrat javne nastope v tej ali oni obliki, ki privabijo občinstvo, da si jih pride ogledat. Naši gluhonemci so se zganili šele zdaj. Poleti so imeli v Ljubljani prvi kongres, na katerem so nastopili s par uspelimi igrami. Toda takrat so bili skoro sami med sabo. Imeli »o le majhno peščico pravih poslušalcev. Saj bi jih več tudi imeti ne mogli, ker so si izbrali premajhno dvorano. To nedeljo popoldne pa jih boste lahko čuli vsi na odru v Mestnem domu, kjer bodo ponovili svoj kongresni program. Zaigrali nam bodo prav mično šaloigro »Zamorec«, mimo tega pa prikazali še zelo nazorno sliko o poklicih, v katerih si naši gluhonemci služijo svoj vsakdanji kruh. Vse to v živem govoru. Spoznali boste, da so med temi našimi sobrati nekateri kar pravi igralski talenti. Marsikdo, ki jc doslej morda mislil, da so gluhonemci duševno manj vredna bitja, če že nc napol bebci, bo imel zdaj priliko soditi čisto drugače. Videl bo, da 6ta jih šola in življenje napravila za polnovredne člane človeške družbe in da je vsako zapostavljanje teh zelo porabnih delovnih sil težka in kruta krivica. Bolj ko kdaj prej nam bo postal zdaj razumljiv klic po toliko potrebnem razširjenju naše edine gluhonemnice, da bo mogla odpreti vrata V6em, ki so potrebni njene pomoči. Komaj vsak tretji ali četrti otrok pride zdaj pod njeno streho, ker ni pa ni prostora. Kaj in kam z onimi, ki ostanejo zunaj? V doživljenjsko breme so svojcem, občinam in državi. Ali ni to neodpust-ljiv greh v našem narodnem gospodarstvu? Pa pustimo zdaj vse to ob strani. Moj namen je vendar, da Vas opozorim samo na to zanimivo predstavo, ki Vam bo gotovo ostala v neizbrisnem spominu. Bog zna, kdaj boste imeli spet priliko gledati in poslušati gluhoneme igralce, zalo v nedeljo popoldne vsi v Mestni dom! — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Joseiovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Kogr. po min. »oc. pol. tn nnr. zomoč, ker so bili vsi trije pod vozom, ftelo Lajiova žena. ki se ji je po dolgem trudu posrečilo rešiti se izpod voza, jo doklicala pomoč, ki pn je biln za deklo Rozalijo že prepozna Dobili so jo pod vozom mrtvo — zadušeno. Gospodarja so precej (^oškodovanega rešili še živega i n jc upanje, da ostane pri življenju. Drobne novice K občinskim volitvam v nedeljo 6. decembra bodo zopet padle odločitve v številnih občinah, ko bodo volivci svobodno izvolili v občinske odbore može, ki jim zaupajo. Skupaj bo volilo v nedeljo 76 občin v 21 okrajih Slovenije. Volitev pa ne bo v dravograjskem, logaškem, murskosoboškem in mariborskem okraju za desni breg. Vseh kandidatnih list je bilo vloženih in potrjenih 129. JKZ je vložila 78 list, 6 pa je JRZ kompromisnih list. Skupna opozicija je vložila 44 kandidatnih list, JNS sama na eno. Samo lista JRZ je vložena v 26 občinah. Že samo ta pregled dokazuje, da vsi združeni nasprotniki JRZ tudi v tem volivnem boju ne bodo uspeli in da bodo nedeljske volitve še bolj potrdile zmago JRZ, ki si jo je priborila že 25. oktobra. Most čez Savo pri Javorniku Te dni je g. ban dr. Marko Natlačen potrdil načrte za novi železobetonski most čez Savo pri Javorniku. Hkrati je določil, naj se gradbena dela za zgraditev opornikov takoj razpišejo. Licitacija za ta gradbena dela bo razpisana najkasneje prihodnji teden, tako da bo po izvršenih formalnostih še v zimi mogoče začeti z gradbenimi deli. Most čez Savo pri Javorniku je vzela povo-denj že pred 10 leti in od takrat manjka ta tako važna zveza obeh bregov. Umljlvo je, da pozdravlja bližnja in daljna okolica zgradbo novega mostu, za katerega odločitev o načinu izvršitve ni bila lahka. Za novi most je bilo predloženih 5 različnih načrtov, dva načrta sta predpisovala železobetonske zgradbe, trije pa so upoštevali za most železne konstrukcije. Železna konstrukcija za most čez Savo pri Javorniku je prišla zlasti zaradi tega vpoštev, ker je tovarna KID na Jesenicah ponudila za ta most železo po izredno nizkih cenah ter hkrati stavila ugodne pogoje za montažo mostu. V tem primeru bi namreč tovarna imela precej*dela, kar bi deloma prišlo v prid tudi delavstvu. Vsi trije načrti železnih mostov pa so bili kljub temu skoraj za pol milijona dražji kakor pa železobetonski. Nadaljnja neugodnost železnih mostov pa je še v tem, da je treba železne mostove z velikimi stroški vzdrževati, kar pri železobetonskih odpade. Približno na pet let je treba vse železne dele mosta temeljito pre-pleskati, kar mnogo stane. Samo s pleskanjem je namreč mogoče zavarovati železno drogovje pred rjo, ki bi sicer most v nekaj desetletjih popolnoma uničila. Novi železobetonski most bo imel tri tročlenske železobetonske loke in bo dolg približno 140 m. Skupni stroški za ta most bodo znašali okrog 2,300.000 Din. u^ podobne glivicam povzročajo — kot so do'nala -biološka raziskavanja — srbež, prhliaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoi praktično uporabo pri Trilysinu, ker gre Trilysin vedno vzporedno z vedo. Trilsynu se sedai dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin ie zato še boli učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravita prhljai in preprečuje izpadanje las. Koledar Petek, 4. decembra: Barbara, devica mučeni-ca; Peter Hrizolog. Novi grobovi ■j" Na Jcscnicah je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Rekar, roj. Zupane. Pogreb bo v soboto ob J44 popoldne na mestno pokopališče na Jesenicah. -J- V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl in odšel med nebeške krilatce triletni Janezek iz vzgledne rodbine Mihclčičeve v Lukovici. Pogreb bo danes ob U dopoldne na pokopališče k Sv. Križu. -f- V Celju je umrl g. Franjo Česen, trgovski poslovodja. Njegovo truplo prepeljejo iz Celja v Ljubljano, kjer bo |)ogreb v soboto ob J43 popoldne izpred mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. -f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Enia Orchck, soproga posojilniškega ravnatelja v p. Pokojna je bila blaga žena in skrbna mati, ki so jo spoštovali vsi, ki so jo poznali. Pokopali jo bodo v soboto popoldne ob 3. — V splošni bolnišnici je umrl g. Franc Malenšck, železniški uradnik v p. Pogreb bo v soboto ob %4 pop. Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne vesli — Diplomirani so bili na pravni fakulteti gg. Tone Stih iz Slare Cerkve pri Kočevju, Anton Marijan Ogrizek iz Kranja in Ivan Tornago iz Ljubljane. Čestitamo! = Poročila sta se v šišenski cerkvi sv. Frančiška g. Malenšek Ivan, žel uradnik, in gdč. G r a š i č Angela, uradnica. Novoporočencema obilo božjega blagoslova. — Pri zaprtju motnjah v prebavi vze mite zjuira.i ua muzen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef irrenčicec tuberkulozi«, ki izhaja 4—6 krat na leto in znaša celoletna naročnina samo 10 Din, celo osebe, ki bi že po svojem poklicu in udejstvovanju morale kazati več zanimanja za protituberkulozni pokret. Nemalo pa se bo z — čotudi skromno — naročnino podprl namen Zveze. — Zato naj vsak dosedanji naročnik ostane glasilu zvest in naj ga ne vrača, nasprotno naj pridobiva še nadaljne naročnike. * — 300 velikih knjig o II. Evharistfčncm kongresu v Ljubljani 1935. Dne 20. decembra se vrši srečkanje velikega srečolova s 300 dobitki, L j. 3C0 velikih knjig o II. Evharističnem kongresu v Ljubljani. (Vrednost vsake knjige 160 Din.) Srečke so dobijo po deželi na župnih uradih, v Ljubljani pri Prosvetni zvezi, na samostanskih portah in v nekaterih trgovinah. Ena srečka stane 2 Din. Po pošti se naročajo v Misijonski tiskarni, Grob-Ije, p. Domžale. Prodaja in nakup srečk naj bo zadnje zunanje sodelovanje pri veliki evharistični prireditvi! — Prepovedan tisk. Službene novine št. 279 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prejx>vedalo prodajati in razširjati letak pod naslovom »Bračo Srbi seljaci«, ki je bil tiskan v tiskarni »Grafika« v Zagrebu. — »Straža v viharju«, 10. številka je Izšla. V uvodu prinaša pozdrav belgrajskemu nadškofu. Za praznik Brezmadežne: »Slovenska mladina Brezmadežni.« Članki: Zmaga kat. akademikov«, »Francija na razpotju«, »tfogoskrunski madež je opran«, »Občni zbor Akademske akcije«, »Fronta Moskve«, »Ostudie Slov. Kat. Študentstva«, »Trep-ča Mineš Limited«, »SSSR in španska državljanska vojna«, »Iveri«, nadaljujeta se »Naša Koroška« in »S študentovsko palico |>o Beli krajini«. Slede dopisi s sred. šol in z zagrebške univerze, »Slovenski klub« in poročila o občnih zborih ter vmes kratke notice. Naroča se: Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Letna naročnina 30 Din. — Vremensko poročilo. Evropa: Depresije z več središči vlada nad evropskim kontintenlom in vzdržuje oblačno vreme v severozahodni Evropi. Sneg v srednji Evropi. Nad severno Italijo se je napravila nova sekundarna depresija. Zato dežuje in sneži v območju Alp. Visok pritisk nad južnozahodno Evropo. Zjasnilo se je nad Balkanskim polotokom. - Jugoslavija: oblačno in megleno v zahodni polovici. Na vzhodu se je zjasnilo. V sredini države in na jugu je hladno. Najnižja temperatura je zabeležena v Sarajevu (—8) najvišja v Mostarju (+ 12). Napoved za danes: v vsej kraljevini se bo zoblačilo, v Primorju dež. v ostalih krajih dež in sneg. Nastane močnejši veter, temperatura bo padla na severozahodnem delu države, v ostalih krajih se bo zvišala. — Zimska pomoč se zdaj povsod organizira ter se prebivalstvo pozivom karitativnih organizacij razveseljivo odziva. Le malokateri stoji ob strani! Za svojo dolžnost smatramo, da opozorimo predstavnike občin, humanitarnih organizacij itd., da se pri podelitvi [x>dj)or v denarju in blagu ozirajo v prvi vrsti na jetične bolnike! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Takse. Zakon o taksah s pristojbinskim pravilnikom, o dednih in darilnih pristojbinah ter komentarjem — ter Zakon o sodnih taksah s pravilnikom in komentarjem je priredil znani strokovnjak v davčnih vprašanjih Sušeč Štefan, načelnik fin. oddelka banske uprave v p. (Pisatelj je do sedaj spisal tudi knjigi: Naše finančno pravo 1U0 Din ter Nej>osredni davki 160 Din.) Knjiga obsega 896 strani in stane vezana 260 Din. Dolgo pričakovana knjiga, ki jo bodo prav toplo pozdravili vsi zlasti naša pridobitna podjetja, razne družbe, industrijske, trgovske in obrtniške pisarne in podjetja, denarni zavodi — splošno vsi, ki imajo opravka s kakokoli vlogami na državne ali samoupravne oblasti itd. — Sodniki, odvetniki in notarji pa bodo dobili v Zakonu o sodnih taksah s pravilnikom in komentarjem vse potrebne podatke in jx>jasnila. Ta knjiga nudi ves material, ki je bil do sedaj raztresen po raznih listih, brošurah (Službenih novinah) — zbran v enotni knjigi s pravilniki in komentarji dragocen donos k naši pravni literaturi. Koliko časa in dela jim bo s tem prihranjenega ve le oni, ki ima opravka s taksi-ranimi vlogami. Zlasti pa opozarjamo na knjigo vse one, ki so že dolgo pogrešali Taksni zakon (izdaja iz lela 1932 je bila že davno razprodana). Vsi pa bodo dobili iz knjige zanesljive podatke in nasvete. Zato ne sme manjkati v nobeni knjižnici naših gospodarstvenikov in pisaren. Knjigo ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Književni dar za božične praznike zbira Prosvetna zveza za naše izseljence. Iz dopisov, ki prilajajo od izseljencev samih, čilnnto želje in prošnje o knjigah. Tako nam piše n. pr. 30. novembra t. 1. izseljeniški duhovnik: Ne j>ozabite pri tej akciji Slovencev v Belgiji in Holandiji, naši ljudje še vedno radi berejo in bolniki, katerih je vedno nekaj v bolnišnicah, me pogoslonia prosijo slovenskega branja. V mnogih slučajih jim ne morem ustreči. Spomnile se tudi nas, zelo Vam bomo hvaležni. Ne preslišimo klica, ki prihaja iz Belgije in Holandije, ki je tako skromen, da želi samo slovenske knjige in slovenskih listov. Vsak književni dar naj se odda v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7. Na željo pošljemo po knjige tudi na dom. — Zakaj tako neraiiimevinjo? Protituberkulozna zveza v Ljubljani nam sporoma, da vračajo njeno 'ako loliro »ejevano glasilo »Delo proti Ljubljana 1 Bliža so zlata nedelja, t. j. 20. t. m. Ljubljanski trgovci pripravljajo za to nedeljo, ko bodo trgovine ves dan odprte, izredne ugodnosti pri nakupu blaga. Kupujoče občinstvo že sedaj opozarjamo, zlasti podeželsko, da ne zamudite prilike in pohitite na zlato nedeljo v Ljubljano. I Zakaj pobira mestna občina mostnino? Kdor kaj plača, ima pravico vedeti, kako se njegov denar porabi. Tako imajo pravico zahtevati oni, ki plačujejo prostovoljno mostnino, obračun o darovanem denarju. Njim sporoča mestna občina, da je dne 2 .decembra pričela izvrševati težko pričakovano in važno kanalizacijo jarka, ki teče ob šišenskem hribu. Zaradi zamakanja so zare-dili v mlakah že malarijski komarji, vlaga je kvarila hiše in okoliški svet. Vsemu temu bo storjen konec, ko bo kanalizacija gotova. Denar, ki so ga Ljubljančani plačali za prostovoljno socialno davščino od sobe in uslužbencev in na mostovih bo omogočil dovršitev tega važnega in obče koristnega dela. S prispevki na mostovih bodo občani pomagali zaposliti brezposelne in jih rešiti najhujše bede ter bodo omogočili marsikatero koristno javno delo. To pa le, ako bodo radi in mnogo dajali v nabiralnike. 1 X. prosvetni večor, ki bo drevi ob 8 v verandni dvorani Uniona, bo zdravstveni večer, na katerem nam bo priznani predavatelj g. dr. Anton Brccelj podal temelje spolne vzgoje. Širšemu krogu poslušalcem se nudi prilika, da slišijo iz ust zdravnika strokovnjaka navodila pri spolni vzgoji, katero morajo zlasti matere podajati odraščajoči mladini. I'red|>rodaja vstopnic: Prosvetna zveza. Miklošičeva c. 7, sedeži 3, stojišča 2, za dijake pa 1 Din. 1 Jakčeva slikarska razstava. V nedeljo, 6. decembra ob 11 dopoldne bo v Jakopičevem paviljonu odjirta razstava, ki jo priredi akad. slikar Božidar J a k a c. Umetnik bo razstavil slike iz Norveške in Slovenije ter portrete. 1 Sv. Miklnvi pride v »Ljudski dom« v Mostah v soboto zvečer ob pol osmih in bo obdaroval pridne otroke. Naročila se sprejemajo v domu v so-1 boto popoldne od 2 dalje. Vstopnina 4 in 2 Din. Dobra predava Je pol zdravfai Lahko normalno izpraznjeni pri zapeki, lenivosti črevesja vam cmogočajo ARTIN-DRAŽEjE dr. Wandera . Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12dražej Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50. Ogl rec. p- d S. hr. 12258.T2 1 Miklavž v Rokodelskem domn. Jutri zvečer in v nedeljo zvečer, obakrat ob sedmih, pride v Rokodelski dom Miklavž, obdan od sijajnega spremstva. Jutri bo delil darove otrokom, v nedeljo pa tudi odraslim. Vsi, ki se zanimajo za Miklavža, naj si oskrbe vstopnice v predprodaji, ki bo danes pojioldne od 3—6, jutri in v nedeljo pa ves dan v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Ob navedenem času se v Rokodelskem domu sprejemajo tudi darovi, ki morajo biti dobro zaviti in imeti točen naslov. Proti mrazu le Lutzpeč 1 Ko nakupujete svojim otrokom darila za sv. Miklavža, mislite tudi na gladujočo in prezebajoč deco, katero podpira Podmladek Rdečega križa. Prispevajte za PRK! — GosjHMvetska cesta 2/II. Naša telefonska številka je 82-18, številka položnice pa 14.429. 1 Kino Kodoljcvo igra danes in jutri dvojni spored: »Jesenski manevri« (Leo Slezak) in »Bo-senska rapsodija« (Willy Eichborger). 1 Fantovski odsek Prosvetnega druitva e Trnovem ima drevi ob 8 svoj redni »ostanek t Promvotiiem domu, Karunova ulica M. 1 Ljubljanska strelska druHna v robi avoje filam-»tvo ln vse prijatelje atrelakoB« šikm-Ul, da ae polno. StmlLno udeleže otvoritve »oblintra trtrljamja v potok, dn« 4. decembra ob 'JO v hotelu iStmkelj« v Kolodvorski idici. V bodoče se vrfli sobno atreljaiinje vsak potok ob Istem času istotam. ) Dimnikarske pomočnike v Ljubljani po-^va orga-nlzacija dimnikarskih j>omo,'niikov u« irarnlno važon sestanek, ki se tiče ureditve odnosov do nuAih mojstrov In dogovora za pridobi tov naMh pravic. S OH tanek bo v nedeljo, dne fi. decembra v hoteJu «Meiropoi]« (lovska »oba) ob 10.30. Gre ui našo dobrobit — torej v«i polno-Stovilno in to no. 1 Kino Kodeljevo, igra danes tn Jntirt dvojni spored: »Jesenski manevri« (Leo SUmaik) to .Bosonskn raipsodija' (WHly Etchboritpr). 1 Nočno sluibr, imajo lekarne: dr. Kmot. TjrSeva costa 41; mr. Trnkoc/.y ded., Mestni Ug -1 in mr. Uslar, Solon Iiurgova ulica 7. Dublictnsko otedaUUi DRAMA - Začetek ob 20 Petek, 4. decembra: Zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Uboga Ančka. A 'a ledeni plošči.) Sobota, 5. decembra ob 15: llboga Ančka. Nastop sve tega Miklavža. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, «. decembra ob 15: Uboga Ančka. Nastop sve. toifa Miklavža. Izvem. Cane od 20 Mm navzdol. — Ob 20: Korajia velja! Premicrski abonma. Ponedeljek, 7. decombra: Zai>rto. OPERA - Začetek »b 2(1 Petek, 4. decombra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 5. decembra: Cavalleria, Glumači. Premierski abonma Nedelja, B. decembra ob 15: Apropos, kaj dela Andulat I/.v on. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: La Boheme. I«ven. Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. Maribor m Zlat jubilej v tretjem redn. Tretjeredniška družina pri oo. frančiškanih v Mariboru ima v svojih vrslah lepo število veteranov, ki so letos dočakali 50 letnico svojega članstva. Tovariši bodo počastili te jubilante na praznik Brezmadežne, 8. decembra. Zjutraj ob pol 8. ho v frančiškanski baziliki sv. maša, pojioldne pa jjogostitev in obdarovanje ubožnih članov. m Gregorčičev večer bo v Ljudski univerzi dne 7. decembra in ne, kot je bilo pomotoma objavljeno, 4. decembra. m MIKLAVŽ KUPUJE V CIRILOV1H KNJIGARNAH. m Žetev smrti. V Turnerjevi ulici 13 je v starosti 76 let umrl Franc Glavič. — V visoki starosti 81 let je umrla v Kacijanerjevi ulici 12 Marija Machalka. — Naj počivata v miru! m Nov tednik »Neodvisnost« je zagledal 1. decembra v Mariboru luč sveta. Kot odgovorni urednik in predstavnik konzorcija je podpisan g. Stanko Hiti, časnikar v Mariboru. Kakor smo do-znali, je v konzorciju kot glavni financijer lista grafolog g. Karmah iz Žalca, poleg njega je v konzorciju tudi g. Tumpej. Splošni del lista urejuje g. Hiti, politični in kulturni g. Radivoj Rehar, gospodarski pa g. ing. Teržan iz Ruš. m V pisarni mariborske garnizijske uprave se bodo dne 9. decembra oddali v zakup nekateri prostori v Dravski vojašnici. Pogoji so na vpogled vsak delavni dan v garnizijski pisarni. m Zvočni kino na prostem dobimo. Maribor se ponaša s tako zvanim »kinom za brezfioselne«: na Grajskem trgu predvaja vsak večer podjeten mož reklamne napise in slike s projekcijo na platno, vmes pa vrti za zabavo gledalcev razne šaljive filme. Uspeh je velik, saj ima vsak večer vse črno gledalcev. Sedaj je vložil prošnjo, da se mu dovoli predvajanje zvočnih filmov. Nabavil si je že kompletno zvočno aparaturo, obenem pa tudi napravo za proizvajanje zvočnih reklamnih plošč, s pomočjo katerih se da sinhronizirati tudi zvočni film na našo govorico. Tako bi dobili v primeru ugodne rešitve njegove prošnje v Mariboru prvi zvočni kino, ki bi predvajal zvočne filme v slovenščini. m »Muteo Osojski« na Ljudskem odru. V nedeljo popoldne uprizori mariborski Ljudski oder v dvorani na Aleksandrovi 6 izvirno slovensko narodno igro »Osojski mutec«. — Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se dobe v knjigarni Ciri-love tiskarne na Aleksandrovi cesti. m Razprava proti mlademu roparskemu morilcu Govediču, ki je usmrtil 16 letnega vajenca Pušaverja, bo v kratkem razpisana, ker je državni pravdnik že sestavil obtožnico. m Smučarji pozorl Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mallnitz in Kan-zelhOhe priredi za Božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Cene za vožnjo in vso oskrbo v prvovrstnih hotelih so izredno nizke. Prijave se sprejemajo do 15. decembra pri Mestnem avtobusnem prometu v Plinarniški ulici (telf 24-71) ali pa v Prometni pisarni na Glavnem trgu (tel. 22-75). m Izgubljeno. Na policiji Je prijavila magi-stratna uradnica Berta Petrovič izgubo 800 Din vredno zlate zapestnice na cesti od Pobrežja do kaznilnico. — Posestnik Josip Bračko od Sv. Petra je izgubil v mestu denarnico z 285 Din. Matibotiko afedaliiic Potek, 4. decembra: Zaprlo. Sobota, .'i. decembra ob 20: Baron Trenk. Red B. Nnlcljn, 6. decembra ob 15: Ciganski prlnial. Znifa:ic cene. — Oh 20: Pohujšanje v dolini ient/loi ijan ski. Znižane conc. Zadiraiikrnl. Zakaj Je bil razrešen župan v Kon icah V dneh od 10. do 14. novembra 1936 je izvršil uradni revizor kr. banske uprave revizijo okrajnega kmetijskega odbora v Slovenskih Konjicah. Takoj ob začetku revizije je ■ revizor ugotovil, da niso v blagajniškem dnevniku vknjiženi naslednji dohodki: 1. Saldo iz leta 1933 Din 2707.74, 2. prispevek kralj, banske uprave z dne 31. III. 1936 Din 20.000.—, skupno Din 22.707.74. Na poziv uradnega revizorja, naj predsednik kmetijskega odbora Križnič Alojzij pokrije ugotovljeni primanjkljaj Din 22.707.74 z gotovino, le-ta tega ni mogel storiti, temveč je kot garancijo ponudil uradnemu revizorju dve svoji privatni hranilni knjižici, prvo z oznažbo »Kmet« v znasku Din 5000.—, drugo z označbo »Gospodarstvo« v znesku Din 15.000.—. Ko je uradni revizor to ponudbo odklonil, je Križnič Alojzij izjavil, da bo za ugotovljeni primanjkljaj položil gotovino naslednji dan, kar je tudi dejansko storil. Ko se je po nalogu uradnega revizorja izvršila vknjižba dotlej še nevknjiženih dohodkov, je izkazala blagaj. knjiga dohodkov Din 75.557.14, izdatkov pa Din 53.190.25, torej preostanek Din 22.366.89. Gornji potek in rezultat reviztle je dal kralj, banski upravi zadostne razloge, da je razrešila župana g. KrižniČa. Železniškim upokojencem in vdovam Za podaljšanje rumenih legitimacij za leto 1937, ki se morajo predložiti le potom železniških postaj, kjer upokojenci (vdove) stanujejo, je potrebno z legitimacijo priložiti: L Zadnji čekovni odrezek o prejemanju pokojnine. 2. Dekret o odmeri pokojnine. glede štetja let za pokojnino. 3. Železniško markico za 2 Din za vsako legitimacijo. Markice so naprodaj samo pri osebnih blagajnah na postajah. 4. Znesek 2 Din v gotovini za vložek vsake legitimacije. 5. Lastnoročno podpisano izjavo, da nliti on niti žena ne izvršuje obrt, potrdilo, da obrt ni protokolirana pri upravni oblasti (okrajno na-čelstvo, mestni magistrai) niti pri trgovskem sodišču. 6. Za otroke nad 18 let starosti: Potrdila šole, če obiskujejo šolo (sinovi do 26. leta starosti). Učne pogodbe v vpogled za one. ki se uče obrti, brez ozira na star06t otrok Za hčerke, ki imajo lastni zaslužek do 500 Din mesečno, potrdilo delodajalca z navedbo mesečne plače, bolniške blagajne in da žive v skupnem gospodinjstvu. Za hčerke, ki so pr starših brez lastnega zaslužka ne oziraje se na starost, potrdilo občine. Vsa potrdila so kolka prosta, če je na potrdilu klavzula »Kolka prosto v smislu čl o taksnega zakona v zvezi 6 § 102. in 105. zakona o državnem prometnem osebju«. Staroupjokojenci južne železnice, ki bivajo v naši državi, pokojnino pa jim nakazuje druga država v smislu rimskega sporazuma, morajo obnoviti svoje lastnoročno podpisane tozadevne izjave. Upokojenci in rentniki Direkcije državnih železnic Zagreb, predlože istotako legitimacije potom svojih železniških postaj v času od 15. do 31. decembra s potrebnimi potrdili. Vsi upokojenci in vdove se v lastnem interesu naprošajo, da pravočasno predlože legitimacije le potom svojih postaj, kar je potrebno zaradi evidence. Upokojenci, ki ne rabijo legitimacije takoj ob Novem letu, se naprošajo, da iste predlože po Novem letu, da ne nastane zastoj preko božičnih praznikov, ker je nemogoče vse legitimacije naenkrat podajšati. V Ljubljani stanujoči upokojenci in vdove se obvešča;'o, da bodo postaje Ljubljana glavni kolodvor, gorenjski kolodvor in dolenjski kolodvor sprejemale legitimacije v podaljšanje le do 10. decembra. Pozneje došlih legitimacij ne bo mogoče pred prazniki pravočasno podaljšati. Celje c Za rezervne oficirje. Vsi oni rezervni oficirji, ki žele, da se jim izdajo legitimacije za polovično voznino na zeleznicah, morajo najkasneje do 12. decembra pri voj. oddelku mestnega poglavarstva oddati 20 Din in novo fotografijo 6X9cm. Kdor do tega roka ne bo ugodil nalogu, ne bo dobil za prihodnje leto legitimacije. c Danes gostovanje ljubljanske drame. Oh 3 popoldne bo predstava »Uboga Ančka« za mladino. Cene vstopnicam za mladinsko predstavo so znižane od 10 do 4 Din. — Ob 8 zvečer vprizori ljubljanska drama komedijo v treh dejanjih »Na ledeni plošči«. Mladinska predstava je Izven, večerna za abonma. c Število brezposelnih zopet nižje. Po zadnjem izkazu se je število brezposelnih kkjub nastopajoči zimi znižalo od 581 na 563, med temi io 208 ženskih brezposelnih moči. c Tujski promet mescca novembra. Meseca novembra je obiskalo Celje 1042 tujcev, od tega je bilo Jugoslovanov 888. c Železniške legitimacije. Upokojeni prevedeni in neprevedeni železničarji v okolišu železniške postaje Celje, naj čimprej predložijo v postajni blagajni svoje legitimacije v svrho podaljšanja veljavnosti. Obenem naj oddajo zadnji poštni odrezek in potrebna potrdila šolske, policijske ali občinske oblasti za preko 18 let stare otroke ter za vsako oddano legitimacijo 2 Din za markico in 2 Din za vsak vložek s 24 kuponi, c Siromašni vojaški obvezniki, ki lz kateregakoli vzroka nimajo vojaške izjirave in stanujejo v občini Celje, naj se čimprej javijo na mestnem poglavarstvu, soba štev. 7, zaradi izposlovanja knjižice. c Kino Metropol. Danes oh 18.15, 20.30 »Grad Iluhertuse. Ob 16 matineja »Bedni« (Les Mise-rables) I. del, po znanem Viktor Hugojevem romanu. Ptuj Miklnvi knpnje v Cirilov!. Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju ie sklicala za nedeljo 29. novembra 1936 izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bila sprememba pravil glede obrestovanja deležev v tem smislu, da se deleži zadružnikov ne sinejo več obrestovati. Predlog načelstva je bil soglasno sprejet. Nadalje je bil sprejet predlog, dn ae v l>odoče zadružnikom ne bodo pošiljala več vabila k občnim zborom, temveč bo tozadevni razglas objavljen v zadružni pisarni. Donos davkov pri nas in drugod Ugotovitve iz podatkov o plačilu neposrednih davkov in taks Le redkokdaj čitamo podatke o razdelitvi posameznih vrst davkov v naši državi po banovinah. Zato javnost lem bolj z zanimanjem čita one podatke, ki ae redkokdaj pojavijo v našem tisku. Veliko pozornost so vzbudili podatki, ki |ih je prinesel Jugoslovanski kurir meseca avgusta letos in katere smo tudi mi objavili. Ti podatki so ee nanašali na neposredne davke ter so izkazovali, da je država dobila v koledarskem letu 1935 na neposrednih davkih 1861.1 milij. dinariev. Ta statistika seveda ni bila popolna, ker ni upoštevala davka na poslovni promet in luksuznega davka, ki se pobirata pri carinarnicah pri uvozu. Poleg tega je bila objavljena tudi statistika donosa po banovinah, iz katere je bilo razvidno, da Slovenija plača 14 odstotkov vseh neposrednih davkov v državi in da znaša povprečna obremenitev prebivalstva po davkih pri nas 233 dinarjev, dočim znaša v donavski banovini 200 dinarjev, v savski pa 166 dinarjev. Z ozirom na razmere, ki vladajo glede objavljanj podatkov o državnih dohodkih po pokrajinah, ko smo navezani le na zasebne vire, smo bili presenečeni, ko smo v članku dr. Bogdana Priče »Hrvaško vprašanje in številke«, ki je bil objavljen v helgrajskem tedniku »Javnost«, v št. 42, 45 in 46, čitali prav zanimive in za nas važne podatke o donosu neposrednih davkov, taks in trošarin v državi. Avtor, ki te številke navaja, izrecno pripominja, da so to v tisku neobjavljeni podatki finančnega ministrstva. Ker so te številke pomembne in koristne za vso našo javnost, zato jih v naslednjih izvajanjih navajamo: neposredni davki (v tis. Din) donos na 1 prefe. povpreč. banovine 1934 1935 v dinarjih dravska 242.399 260.593 180 drinska 122.476 110.155 71 donavska 565.704 460.1% 192 Belgrad 269.108 301.275 1032 donavska in Belgrad 844.812 761.471 288 moravška 103.809 88 495 61 primorska 55.686 46.699 52 savska 575.704 437.912 106 vardarska 89.778 76.389 48 vrbaska 48.336 37.662 36 zetska 60.503 46.006 49 vsa država 1,997.573 1,67.387 133 Tabela je zanimiva in kaže, da je Slovenija lani plačala 13.954 odstotkov vseh neposrednih davkov v državi, čeprav šteje samo 8.21% vsega prebivalstva v državi po zadnji statistiki od 31. marca 1931. Poleg tega se vidi, da lanska zmnnša-nja pri neposrednih davkih, ki so prišla v korist predvsem žitorodnim pokrajinam v državi, niso imela vpliva v Sloveniji in na področju uprave mesta Belgrada, kjer je donos neposrednih davkov narastel od leta 1934 na 1935. Prvi dve koloni v tabeli predstavljata absolutne številke, ki se le malo razlikujejo od podatkov, ki sroo jih navedli v začetku članka. Druga stvar pa je z izračunanimi Številkami na enega prebivalca. To najbrže niso uradni podatki, ampak jih je sestavil avtor na podlagi druge kolone v tabeli (donos neposrednih davkov v 1. 1935). Pri tem se je posluževal rezultatov ljudskega štet-ia. iz leta 1931, kar dokazuje večina njegovih *te-,-,vSk. Vendar pa se nam je zdela obremenitev v naši banovini premajhna in smo šli še enkrat preračunat te številke ter smo pri tem prišli nf zanimiv uspeh. Kljub suhoparnosti številk moramo našim čitateljem še enkrat sestaviti še eno tabelo o donosu neposrednih davkov. Tabela navaja v prvi koloni vsote, ki jih je izračunal dr. Bogdan Priča, v drugi koloni so pa naše številke, katere smo izračunali po podatkih iz statističnega letopisa za 1933: na 1 prebival, na 1 prebival, banovine Din Din dravska 180 227.7 drinska 71 71.8 donavska 192 193.1 Belgrad 1 083 1.042.6 donavska m Beig. 288 284.5 moravška 61 61.5 primorska 52 51.8 savska 106 161.9 vardarska 48 48.5 vardarska 36 36.3 zetska 49 49.7 vsa država 133 134.0 Te številke kažejo, da so pdvprečia za vse banovine razen savske in dravske pravilno Izračunana (razlike je pripisovati načelom, katerih se je možno posluževati pri zaokroževanju). Toda za na- šo banovino je številka dr. Priče odločno prenizka m zaostaja za stvarno številko za nad 47 dinarjev, za savsko banovino pa je številka tudi prenizka, in sicer za skoro 56 dinarjev. Prvotno smo mislili, da gre za tiskovno pomoto, toda izvajanja dr. Priča k tabeli potrjujejo, da ne gre za tiskovno pomoto, kajti pisec dr- Priča pravi, da se je plačalo v savski banovini manj kot v povprečju za vso državo. Ta trditev pa seveda po naših ugotovitvah ne drži. Druga važna tabeja, ki jo objavlja dr. Priča se nanaša na donos taks in trošarin v letu 1935 (škoda je, da nimamo takih podatkov tudi za prejšnja leta za vso državo). Predno navedemo te številke, opozarjamo, da so to nepopolni podatki, kajti 232.2 milij. taks ni popoln donos, kajti v teh številkah po našem mnenju ni upoštevana niti vozarinska taksa niti taksni materija!, ki se prodaja. Zato seveda la statistika ne more nuditi popolne slike, je pa za svoje razmere tudi značilna. Izračunali smo, da je znašal donos taks v vsej državi (vse vrste) lani 807 milij. dinarjev (po mesečnih pregledih državnih dohodkov ln izdatkov, ki jih izdaja finančno ministrstvo in objavlja tudi v Službenih no-vinah). Donos vseh trošarin pa je znašal po naši sestavi 894.5 milij. Din, dočim jih dr. Priča navaja s 745.26 milij. Din in znaša razlika okoli 150 milij. dinarjev. To so najbrže one trošarine, ki se ne knjižijo pri finančnih ravnateljstvih, ampak samo pri osrednjih mestih (trošarine, plačane pri uvozu, ki so znašale po carinski statistiki finančnega ministrstva v letu 1935 64.8 milij. Din itd.). Poleg tega je treba upoštevati pri trošarinah še drugo izredno važno- dejstvo: Največji donos da trošarina na sladkor, katera •e plačuje direktno v tovarnah in se torej zaračunava samo pri onih banovinah, kjer so sladkorne tvornice. Takih tvornic pri nas ni, pač pa so na področju drugih banovin. Tako se nahaja na področju dunavske banovine in Belgrada pet sladkornih tovarn, ena na področju moravske, ena na področju savske banovine in ena na področju vrbaske banovine. Zato je seveda v nekaterih banovinah donos trošarin velik, tako n. pr. v vrbaski znaša 36.7, v moravski pa 43.6 milij. dinarjev, pa da bi Slovenija plačala manj (samo 21.67 milij. Din) je nemogoče si misliti. Po teh naših izvajanjih borno seveda objavljene številke lahko balj kritično presodili, saj plača trošarino na sladkor vendar konzument, torej tudi v naši banovini. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, navaj?mo tabelo o donosu taks in trošarin po banovinah (v tisočih dinarjev): takse trošarine dravska drinska donavska Belgrad don. in Belgr. moravška primorska savska vardarska vrbaska zetska vsa država 39.292 12.555 60.236 35.511 95.747 6.603 6.891 54.050 6.950 4.62-i 5.528 232.242 21.668 5.901 321.053 127 685 448.738 43.601 3.814 135.013 2.418 36.721 2.563 745.256 Ker podatkov o trošarini ne moremo primerjati, nam ostajajo tako Ie takse. Slovenija, ki šteje 8.21% vsega prebivalstva, je bila udeležena pri donosu taks skoro a 17%, kar odgovarja našemu deležu pri donosu neposrednih davkov. Vsi ti statistični podatki, ki jih je avtor objavil, hoteč prikazati v drugi luči razmerja med posameznimi banovinami v naši državi, so se izkazali za take, da baš nasprotujejo njegovim tezam. Zlasti pa je treba podčrtati še dejstvo, da so se mu pripetile napake baš v onih točkah, kjer je hotel dokazati, kako malo plačata davkov savska in dravska banovina. Tu se mu je dokaz posebno v korist naše banovine sijajno posrečil in smo veseli, če bo take številke objavljal še naprej. D. P. Ljubljanski velesejmi v prihodnjem letu bodo: spomladanski od 5. do 14. junija, jesenski pa od 1. do 12. septembra. Spomladanskemu velesejmu bo priključena jubilejna razstava slovenskega novinarstva, za jesen pa so predvidene državna lovska razstava, razstava lovskih psov in pa športno-ribarska razstava. »Trgovski lisU. Na praznik 1. decembra je bila v Trgovskem domu seja konzorcija »Trgovskega listat, na kateri je bilo sklenjeno konzorcij preosnovati v zadrugo, ki bo Izdajala »Trgovski liste kot doslej trikrat tedensko. Znižanje diskonta v HolandijL Holandska banka je znižaja diskotno obrestno mero od 2.5 na 2%. • >'WWHBWHIIiimill. iMB at' t '■MBB—w» Kulturni obzornik Jeronimske knjige Knjige, navedene v tem članku, je hrvatsko književno društvo sv. Jeronima izdalo deloma med rednimi knjigami za 1. 1937, deloma kot izredne izdaje. Primerjajoč jih s knjigami za leto 1936, je trebia omeniti, da se vidi pri hrvatski Mohorjevi družbi iz leta v leto večji napredek ne morda toliko v kvaniteti, kolikor v kvaliteti izdanih knjig. Če smo lansko leto v oceni teh knjig poudarili, da pogrešamo leposlovne in znanstvene proze, moramo letos z zadovoljstvom ugotoviti, da se je kvalitativno v tem pogledu hrvatska mohorjanska knjiga zelo dvignila. Letošnje knjige nosijo izrazit narodno hrvatski značaj, kar pričajo zlasti »Ko-lede«, »Bunjevčicec in zgodovinska povest »Poslednji svoga rodac. Nič manj izrazit pa ni boj. ki ga ta družba vodi proti marksističnemu mate-rializmu, ki se širi vse bolj in bolj med hrvatsko katoliško ljudstvo. Zdi se nam, da se vprav v teh dveh vprašanjih pri nas Se mnogo premalo stori, in zato stavljamo hrvatske mohorjevke vsem našim tovrstnim družbam za zgled. Kolede, obdelani hrvatski, letni običaji. Besedilo priredil Velimir Deželič ml., glasbo B. S i r o 1 a , ilustrirala Zdenkn S e r t i č. Skoraj istočasno, ko se je pri nas na Slovenskem začelo zanimanje za ljudske igro, je začela zagrebška radio postaja stavljati v svoj program hrvatske narodne običaje, ki jih je sedaj hrvatsko književno druStvo sv. Jeronima 17 zbralo in objavilo v posebni knjigi. Priredileljl so zbrali narodne običaje iz vseh krajev hrvatske zemlje: iz Medjimurja, iz Hrvatskega Zagorja in zagrebške okolice, iz Slavonije in Hrvatskega Primorja. Nabrali so jih z namenom, da nudijo našim prosvetnim In verskim društvom besedilo in pesmi za igre, ki naj bi jih ta društva prirejala namesto plehkih tujih burk In nepomembnih dram, podobno kakor pri nas LJud-ski oder želi, dn hi v naših prosvetnih društvih zavladala občestvena stanovska, zlasti delavska igra. Ti hrvatski narodni običaji so bili podobno kakor slovenski prave pravcate narodne igre. ki pa so se v teku stoletij porazgubile, bodisi da so popolnoma izginile ali pa so se izmaličile v današnjem modernem času. Zato je vse hvale vredna izdaja teh »Kolednic«, ki dokazujejo, kako krščansko ljudstvo vseh narodov in časov srka lepoto dramatske umetnosti predvsem iz bogoslužja in iz svojega verskega življenja. Hrvatska prosvetna društva so dobila s to knjigo prekrasne igre, ki jih lahko uprizarjajo za advent in hožič, za svete Marijine praznike. Ko nadvse pohvalno omenjamo hrvatsko izdajo narodnih običajev, želimo samo, da bi tudi nam Slovencem kmalu kdo priredil podobno zbirko kolednic, ki so razširjene zlasti po Beli Krajini, na Koroškem, v Selški dolini, na Krasil in drugod. Tudi pri nas moramo dvigniti te narodne običaje iz pozabljenosti, jih postaviti v primerni obliki na naše prosvetne odre in tako na novo poživiti vero slovenskega človeka v lepoto našega narodnega blaga. Milntin Maver, Posljednji svoga roda. Povest iz hrvatske zgodovine. - Med rednimi izdajami družbe sv. Jeronima je izšlo to delo znamenitega hrvatskega pisca Mayerja, ki je napisal doslej v zadnjih 30 letih celo vrsto zgodovinskih povesti iz hrvatske zgodovine, iz Kristusovega življenja in iz prvih dob krščanstva. Pričujoča povest je nadaljevanje povesti »Krvavi sabor križevaČkit, ki je izšla pred dvema letoma in ki v njej opisuje pisec pokoli hrvatskega plemstvn, ki ga je izvršil ogrski kralj Sigismund. V tem delu nadaljuje s hrvatsko zgodovino ob prelomu 14. in 15. stoletja. Povest je vorna zgodovinska slika takratnih bojev hrvatskih in bosanskih plemičev, ki so se hoteli rešiti Sigismundove nndvlade. Duša vseh teh bojev je bil odstavljeni nadškdf Pavel Horvat, a glavni junak in poveljnik bosanski vojvoda Hrvoje Vukčič Pisec verno sledi zgodovinskim dogodkom na Ogrskem in Hrvatskem od 1399 do 1416. Le tu in tam je malo pomešal časovni razpored dogodkov in vpletel nekaj podrobnosti, ki zanje v zgodovini ni dokumentov. Vso povest preveva misel o svobodni Hrvatski, ki nai bi si priključila tudi Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Iz vse knjigo veje velika borba za lo svol>o% (pri tem je 100% vrednost prostega izplačila v Berlinu), 20.75% vezane kreditne marke, izseljenske marke 20.50% in efektne vezane marke 16.85%. Borza Dne 3. decembra 1936. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt na ljubljanski borzi popustil na 241 denar, v Zagrehu na 239.20—240 80, v Belgradu na 240.45- 242 05. Avstrijski šiling je danes v Ljubljani izredno popustil na 4.42—8.52, na zagrebški borzi pa celo na 8.25—8.30, na belgrajski pa na 8.30-8.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40 - 32.10, v Belgradu 31.75 blago. Italijanske lire so bile v zasebnem kliringu zaključene v Zagrebu j>o 2.45, v Belgradu po 2.50. Nemški čeki so v Ljubi|ani popustili na 18.90 do 14. 10, v Zagrebu na 13.80—14, za konec decembra na 13.6750—13.8750, za sredo januarja 13.65—13.85, za konec januarja 13.5750—13.7750. V Belgradu so beležili 13.7123—13.9123. Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2358.66 -2373.2« Berlin 100 mark............1743.03-1756.91 Bruselj 100 belg......733.45- 738.51 Curih 100 frankov............996.4S-1003.52 London 1 funt.......212.41— 214.46 Newyork 100 dolarjev .... 4308.51 —4339.83 Pariz 100 frankov..........202.24- 203.68 .....BJfts Praga 100 kron............153.25- 154.34 Trst 100 lir................227.70 - 230.78 mmmmmmammmmmmmmm^ammmmmtammmm Sigismundovo (1408), čeprav je bila njegova zmaga pri Doboju 1415 s pomočjo Turkov maščevana. V teh bojih za svobodo je padel zadnji svojega rodu, mladi Nikola Horvat, sin velikega bana istega imena. Sicer bi po naslovu sodeč moral biti Nikola Horvat glavna oseba v vsej povesti, pa so mimo njega stopile v ospredje jiolitične razmere v takratni dobi, ko je kralj Sigismund leto za letom krčil moč plemiške ojigarhije na Hrvatskem, poslužujoč se pri tem celo križarskih vojn proti svojim protivnikom. Povest nam kaže tragični konec rodu Horvatov, ko Nikola pade v boju, a stari nadškof Pavel odide na tuje, odkoder se nikoli več ni vrnil. Njegov genialni duh je prišel po teh porazih do legale zaključka: »Vedno sem iskal pomoči v prvi vrsti pri tujcih. Premalo smo verovali v laslno moč in nismo Iskali glavne opore sami v sobi in v svojem lastnem narodu. V naši državni gospodi smo gledali edine predstavnike hrvatskega kraljestva, a tisti živi narod, ki v njem prav za prav leži vsa naša moč, tega smo vedno zapostavljali. Zato ni nikako čudo, da nas je ta široki narodni krog zapustil in se nam odtujil. Res, samo v složnem in skupnem delu vseh naših slojev je rešitev Hrvatske. Jaz verujem v boljše in srečnejše dni svoje domovine. Verujem v njeno svobodo, ki bo nekoč prišla!...« Blaško Kajič, Bunjevčice. Med rednimi knjigami književnega društva sv. Jeronima je izšlo poleg drugih tudi leposlovno delo Blaška RajiČa, ki je napisal zbirko črtic in pripovedk iz življenja Bunjevcev in šokcev, ki prebivajo po nižinaii na severni slrani Save in Donavo. Pisec je znan kot izrazit kulturni delavec pri Hrvatih in Srbih v Vojvodini in v te msmislu deluje v Subotici že dolgih 30 let. 7.c doslej je v svojih feljtonih in povestih dokazal, kako dobro razume misli in čustva svojih Bunjevcev, tembolj moremo spoznati vse to Iz pričujoče zbirke črlic iz življenja njegovih rojakov, ki jih sani naziva »bunjevški Hrvatu. Večino črtic je napisni iz svojega lastnega življenja in delovanja, zlasti pa so številne črtice iz njegovega mladostnega življenja, med katerimi so najlepše: »Moje fobanovanje«, »Prva kradja«, vNov SeSIr/ in Se nekatere dnine. V vseh črticah nam slika izvrstne originale Bunjevcev in Šokcev, katerih dogodivščine zna zabeliti s prav prijetnim Promet na zagrebški borz.i je znašal broz kom« jienzacij 744.208 Din. Promet na belgrajski borzi je znašal brez kompenzacij 3,143.000 Din Curih. Belgrad II), Pariz 20.29, London 21.32, Newyork 435.125, Bruselj 73.60, Milan 22.925, Amsterdam 236.50, Berlin 174.05. Dunaj 76.80 (81.4), Stockholin 109.95, Oslo 107.10, Kopenhagen 95.20, Praga 15.38, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.4o, Bukarešta 3.25, Helsing-for» 9.42, Buenos-Aires 1.25. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 84.50—85.50. agrarji 50—51, vojna škoda promptna 375—377, begluške obveznice «9—70, 8% Bler. pos. 86-87. 7% Bler. pos. 76.50—77, 7% pos. DHB 87.50-88.50. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 85 den., agrarji 50—51 (50), vojna škoda promptna 376— 379 (376), begi. obvez. 70 bi., dalm. agrarji 06.50 blago, 8% Bler. |ios. 86.50 den., 7% Bler. pos. 77.5 blago, 7% pos. DHB 91 bi., 7% stab. pos. 83.50 <1. — Delnice: Narodna banka 7000 den., Priv. agr. banka 192—194, Trboveljska 230 bl„ Gutmann 52.50—55 (53), Danica 42 den., Osj. liv. 153 den., Osj. sladk. tov. 159 bl„ Slank. tov. Vel. Bečkerek C00 bi., Dubrovačka 260 den., Jadr. plovidba 350 denar. Belgrad. državni papirji: aerarji 41—50, voj. škoda promptna 377—377.50 (376.50, 376), begluške obveznice «9.50—69.60 (69.75), 67.25—67.50, 8% Blerovo posojilo 86.25—87, 7% Blerovo posojilo 70.25—77.25, 7% posojilo DHB 88.50 den., 7% stab. posojilo 84.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7000—7030, Priv. agrarna banka 196 do 196.50 (197, 196.50). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč., srem.. slav.156—157, ostalo pšenica neizpr. Koruza: bč., srem. nova gar. kval. 74—75, han. ne notira, srem. nova sušena Indjija 85— 86. Vse ostalo neizpr. Tendenca vzdrž. Promet srednji. Razpis službe Mestna občina Rudoiljira razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Prosilec mora imeti vsaj jiopolno srednjo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom. Istočasno razpisuje pogodbeno mesto pomožnega stražnika. Oba imata izpolniti pogoje, navedene v čl. 8. o obč. uslužbencih z dne 12. marca 193«. Prošnje je vložiti do vključno 31. der. 19:t6. Radovljica, dne 2. decembra 193«. Predsednik. Radio Programi Radio Ljublianai Točen progrum domačih iu tujih postaj vam nudi revijo »RADIO LJUBLJANA« Petek, 4. decembra: 11.00 Šolska ura: O iivljr-njn in smrti Uliihi>Jft Uartola, jnna«%« - rcHltnlJa Ib Driure (g. Idiidevt Mr7.el) 12.00 Po dotnaAUi »Iraicab (jilo3<'o) — 12.45 V ramo, |«»rorila — 18.00 C as, spored, obvestila - 1.1.li Na rimkih poljanah (Radijski očke. »tor) — 1-4.00 Vreme, boj-/.a — IS.00 Pomoč otroku liri Jrai'kovnnn. pouku ((ra. Dora Pegannva) — 18.20 Pod. oknico (pjoAre) - 18.40 FranooftMua (g. dr. Staanko bftlll 19.1*1 Cim, VTome. |mronnaJ«ki ve.'«r. - Trot—MIlan: 1S.10 Violina. — 20.45 Orkestralni konerrt. — 22 Komorna ghisbn. — tlim—Bari: 211.15 Oininii plesi. — 22.JO Plctma glasba. — Prapa: 19.30 Orkestralni koncert. - 20.30 Igra. — 22.15 Soiiutnil koncert. — 1 'ariava: 20 Violonfoln. — 20.30 Igra. — 22.45 Pl«wna glasim. - Hamburg: 20.10 Žabami koncert. — KSln- lApnka: 20.10 Vojnftkl v«'er. — Frank/Hrt: 20.10 (lodalni kvartol — Stratabaurp: 21.30 Gledalidkl vefter V boj za naše časopisje! Zahtevajte povsod naš list! MMBMMMiMBBMHMI BMMWI1W »■ humorjem. V marsikateri povestici čutimo njegovo tendenco, da bi vzgajal in poučeval. Vendar pa ta vzgojna tendenca pri večini črtic ne sili preveč v ospredje, razen v črticah >Blato in »Hvaljen lsus<, ki v njih ostro nastopa proti časopisom, ki kvarijo in zastrupljajo ljudske duše, in proti materialističnemu marksizmu, ki zastruplja na deželi vero preprostega ljudstva. Iz vse zbirk« veje pravljični in romantični idealizem, ki ga postavlja Rajič proti naturalizmu v lepi knjigi današnjih dni. Hrvatje so pisatelju »Bunjevčičc hvaležni, ker jim je s to zbirko pokazal življenje njihovih bratov onstran Donave in ker s svojiin peresom noče iti za danaSnjo modo naturalizma, ampak črpa snov za svoja dela iz čistega vrelca narodnega življenja in narodne poezije. Istina o Spanjolskoj. Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu izdaja vsak mesec zvezke »Jeroniinskog svijetla«, v katorih poučuje hrvatsko preprosto ljudstvo o aktualnih sodobnih vprašanjih. Pred kratkim je v tej zbirki izSla 40 strani obsegajoča brošurica, ki prikazuje čitateljem resnico o današnji državljanski vojni v Španiji. Namen ji jo predvsem ta, dn popravi napačne vesti o bojih v Španiji, ki jih nekateri naši listi v Belgradu in Zagrebu namenoma širijo med nami. Pisec te brošiirire, Ivo Bogdan, poseže v svoji razpravici daleč nazaj v zgodovino Pirenejskega polotoka, pri čemer zlasti obravnava jiolitična, socialna, gospodarska, narodnostna, verska in splošno kulturna vprašanja. Nezanimanje za ta vprašanja ali pa njihova površna rešitev jo dovedla prav v zadnjih letih do velikih prekucij na španskem polotoku, pri katerih je zlasti veliko trpeln cerkev. Spretno zavrača sumničenja framn-zonskih listov, češ da je tudi zadnje vstaje in njej sledeče državljanske vojne kriva katoliška stranka, ki v letu 1984 ni rešila vseh zgoraj omenjenih perečih vprašanj. Stranko so z vlade vrgli marksisti, ki so začeli s terorjem po vsej državi. Temu pa se je uprla večina nacionalnih politikov in rodoljubnih častnikov, ki so poverili generalu Francu nalogo, da iztrebi iz Španije komunizem. Ob koncu želi Ivo Bogdan, da bi se Francu po zlomu komunizma posrečilo v š|inniji organizirali korporacljsko državo. Knjižico priporočamo. France Jescnovec. Kristalna palača v Londonu zgorela Osmo čudo sveta uničeno Vponedeljek poz.no zvečer je začela goreti sloveča london-bila zgrajena za razstavo. Ogenj ska kristalna palača, katera je je povzročil kratki stik, nakar se je silno naglo razširil po vsem poslopju. Gasit je prihitelo 65 požarnih hramb, katert pa niso mogle zatreti ognja, ki je nazadnje uničil večji del slavne palače, da je nazadnje ostal le še en stolp. Pri tem požaru je bila uničena tudi novourejena daljnovidna postaja, ki so jo pred kratkim napravili v tej palači. Takoj, ko je ob devetih zvečer silni požarni sij naznanil velik požar, so v Londonu ustavili ves poulični promet, da so na pomoč hiteče požarne čete imele na cestah prostora dovolj za največjo naglico svojih avtomobilov. Kmalu je vedelo vse mesto, da gori kristalna palača, tisto ogromno poslopje ob Temzi, katero je bilo prvič postavljeno leta 1851 kot razstavišče v londonskem parku Hyde, katero so pa pozneje prenesli in na novo postavili v južnem delu Londona, kjer je služilo zabavi in umetniškim razstavam. Velikanski plameni, ki so več metrov visoko švigali, so kmalu uničili večino vsega poslopja. Najprvo se je sesedel severni stolp. Grom tega padca so slišali kilometre daleč. V palači je prav takrat igral orkester kristalne palače. Komaj se je v zadnjem hipu mogel rešiti iz goreče vrtne dvorane, katera se je udrla kmalu nato, ko je zadnji godec zapustil goreče poslopje. Velika množica ljudi se je zbrala blizu pogorišča, čeprav je policija vse storila, da bi ljudje ne bili preblizu, ker je bilo nevarno zaradi padajočih delov palače. Ob 10. zvečer so morali zaradi prevelike nevarnosti izprazniti več hotelov, ki so stali blizu palače. Kako silen je bil ogenj, se najbolj vidi iz tega, da je v eni sami uri bila razdejana vsa pa- lača, ki je narejena iz stekla in železa. Gasilci, ki niso mogli ognja omejiti, so morali nazadnje samo skrbeti, kako bi zavarovali bližnja poslopja pred padajočimi deli goreče palače. Pri tem delovanju je bilo ranjenih več gasilcev. Vpresledkih po 5 minut so nato začele pokati eksplozije', pri katerih so leteli v zrak drobci stekla in železja. Kakor okostnjaki so moleli v zrak deli železne konstrukcije, ki so vsi žareli od vročine. Malo pred polnočjo se je pripeljal na pogorišče vojvoda Kentski. Še v torek ves dan so gasilci gasili ogenj. Generalni ravnatelj kristalne palače sir Hen-ry Buckland je izjavil, da je škoda tako velika, da niti približno ni krita z zavarovalnino. Ko bi danes hoteli zgraditi novo kristalno palačo, bi to veljalo 4—5 milijonov funtov šterlingov. Ravnatelj misli, da je ogenj nastal zaradi eksplozije plina. Popolnoma uničeno je gledališče, koncertna dvorana, pisarniški prostori in pa orjaške orgije kristalne palače. Docela podrta je tako zvana križna ladja na južni strani in v sredini kristalne palačo. Od severnega dela križne ladje pa stoji samo še fasada. Izmed stolpov je nazadnje ostal samo južni stolp. Osmo čudo Kristalna palača je spadala tned svetovno sloveče zgradbe ter je slovela kot nekako osmo čudo sveta. Zgradili so jo 1851. leta, ko je bila v Londonu svetovna razstava. Ves čas je bila kulturno središče Londona. Med vojsko so bili v njej nastanjeni uradi britanskega pomorskega poveljstva. Zaradi finančnih težkoč so morali po vojaki palačo odpreti tudi širšemu občinstvu ter jo deloma spremeniti v zabavišče. Da pa je kristalna palača kljub temu še vedno ostala zvesta svojemu prvotnemu kulturnemu namenu, dokazuje dejstvo, da je tisti večer v vrtni dvorani igral sloveči orkester kristalne palače, ki si je komaj rešil življenje. Kako velikanska je bila ta palača, dokazujejo številke. Njena fronta je bila 490 m dolga ter se je delila v tri ladje in dva stranska dela. Tako zvana steklena galerija je bila 220 m dolga. Skozi njo je prišel obiskovalec v južno prečno ladjo, katera je bila 95 m dolga, 22 m široka in 33 m visoka. Še večja je bila srednja nrečna ladja, ki je bila 117 m dolga in 36 m široka ter 53 m visoka. Palačo 6ta zaključevala dva vodna stolpa, izmed katerih je bil vsak 86 m visok. Ko so palačo pred 80 leti gradili, je takrat veljala 1.500.000 funtov šterlingov. V južni prečni ladji so bili razstavni prostori. V srednji prečni ladji pa je bil prostor za orkester, ki je vanj lahko šlo 4000 ljudi. V koncertni dvorani, ki je bila ogromna in ki je tudi zgorela, so bile orjaške orgije s 4000 piščali, največje koncertne orgije, katere je morala goniti hidravlična mašinerija. V gledališču je bilo prostora za 2000 ljudi, v parkih pa so bili prostori za razne igre na prostem. Ta orjaška palača, ki je danes samo še kup razvalin, je torej upravičeno nosila naslov: osmo čudo sveta. Letalec ustanavlja novo mesto Redni zračni promet med Evropo in Ameriko — V 14 dneh čez Ocean Pred kratkim smo poročali, da se je na Irskem mudil sloveči ameriški letalec polkovnik Lindbergh, kateri pa je potem s svojim letalom izginil, tako da so se bali, da se je ponesrečil. (Zadeva pa se je kmalu pojasnila. Vseeno pa se '.ji pri tej priliki izkazalo, čemu je polkovnik Lindbergh prav za prav prišel na Irsko. Angleški list »Sunday Expressr je razkril to skrivnost: Anglija in Amerika nista hoteli zaostati za Nemčijo, ki je skušala vpeljati stalni zračni promet čez Atlantski ocean. Velike letalsko-prometne družbe Amerike in Anglije so se združile, da to vprašanje urede in izvedejo. Kot strokovni zastopnik in svetovalec ameriškega dela letalskih družb je nastopil polkovnik Lindbergh, ki se je pred časom preselil na Angleško, najbrž ne toliko iz strahu pred ameriškimi razbojniki, kakor so listi svojčas v svoji nevednosti poročali, ampak zaradi tega, da je na licu mesta pripravljal vse potrebno za uresničenje velikega letalskega načrta. Ta dogovarjanja in pogajanja za čezoceanski letalski promet so se najbrž že ugodno končala in je Lindbergh zadnji korak v tej zadevi opravil s svojim obiskom na Irskem. Irska je namreč za uresničenje tega načrta zelo važno izhodišče. Ko se je Lindbergh dogovoril s predsednikom svobodne irske države de Valero, je • šel iskat kraj, kjer naj bi se zgradilo novo letalsko oporišče. Ta kraj je našel na zahodni obali irskega otoka blizu vasi Kilconry v grofiji Clare. Morska obala je tu pusta in zapuščena. Ob njej stanuje le nekaj ribičev in samotnih kmetovalcev. Ozemlje pa je za namene take letalske prometne črte zelo primerno. Brez posebnih stroškov in težav bo mogoče tukaj zgraditi veliko luko za vodna letala ter primerno letališče za suhozemska letala. Potniki, ki bi hoteli na angleškem ali ameriškem letalu leteti v Severno Ameriko, se bodo pripeljali semkaj v suhozemskih letalih, nakar bodo tu prestopili v veliki leteči čoln. Seveda bo treba zgraditi tukaj hotele za potnike, stanovanja za uslužbence ter razna upravna poslopja. Tukaj bo zraslo sicer majhno, toda tehnično po načrtu dovršeno mesto, pravo mesto pri-hodnjosti. Kako bodo to mesto imenovali, tega danes še nihče ne ve. Verjetno pa je, da bo nosilo sloveče ime polkovnika Lindbergha. Novo mesto bodo zidali pet let. Kakor poroča ta angleški list, bodo že v najkrajšem času začeli za poekušnjo letati čez Atlantski ocean ter bo v ta namen prvo letelo ameriško letalo, katero pa ne bo jemalo na krov popotnikov in pošte, ampak se bodo v njem vozili le strokovnjaki s svojimi laboratoriji. Na teh poskusnih poletih bodo sestavili letalsko karto, na kateri bodo zaznamovana poglavitna središča viharjev, megle in mraza nad Atlantskim oceanom. Ko bo vse to skrbno pripravljeno delo končano, takrat šele se bo pričel redni promet. Do I tedaj pa bo seveda minilo še mnogo mesecev. 1 Kakor računajo, bodo prva poštna letala čez Atlantski ocean letela šele jeseni prihodnjega leta. Potnike pa bodo začeli prevažati z letali šele 1. 1938, ker hočejo dotlej zbrati dovolj skušenj, da bi ne bilo nesreč. Povprečno letalo bo potrebovalo za svoj polet čez Atlantski ocean iz Evrope v Ameriko ali nazaj 14—18 ur. Poleg ameriških letečih čolnov bodo letala tudi angleška letala, ki so zgrajena za dolge proge. Ta letala imajo celo hitrejše stroje kakor pa ameriška. Medtem pa bo Amerika nadaljevala svoje poskuse z letali, katera naj bi letela 10.000 m visoko. Upajo, da bo ta let v nižji stratosferi že v kratkem omogočen. S tem bi bila dana možnost, da bi letala še hitreje letela in da bi se vožnja med Ameriko in Evrojjo še za precej ur skrajšala. Maščevanje. Žena rimskega cesarja je prejela od zlatarja ponarejene bisere, namesto pristnih. Zalo je zahtevala, da se zlatar strogo kaznuje. Cesar pa je bil dobrega srca, a srca svoje žene ni mogel omehčati. Obsodil je torej zločinca na boj z divjimi zvermi. V spremstvu mnogih dvorjanic je šla cesarica v areno, da bi prisostvovala boju. Zlatar je, tresoč se po vsem telesu, pričakoval svojo kruto usodo. Kletka divjih zveri se je odprla — in prišlo je — jagnje, ki je skočilo k zlatarju ter mu lizalo roke. Cesarica se ni mogla več obvladati od jeze ter se je obrnila na svojega soproga. Ta pa mirno odgovori: »To je čisto pravično. Zlatar je tebe prevaral, jaz sem pa njega.« Pogled iu sloveči madridski trg Puerta del Sol. ki je ves v razvalinah. Najvišje gore v Pirenejih Na vprašanje, kateri so najvišji pirenejski vrhovi, ti bo kaik nc-Francoz komaj znal odgovoriti. Kakor so alpski vrhovi znani po vsem svetu, tako malo so znane Pireneje, ki so dTugo najvišje evropsko pogorje. Seveda Pireneje nimajo Montbtanca, vendar so višje ko 3000 metrov in najvišji vrh, ki spada k Španiji »Pic d'Anelo« ali »Nčtou«, ki kraljuje v skupini Monts Maudils, (Preklete gore}, se dviga z vrhuncem 3404 m iz snega. Avgusta meseca je najbolj dostopen in v dveh dneh prideš nanj. A za plezalce je pirenejski »Matterhorn« $e zanimivejši; to je Balaitus. Čeprav jc visok »samo« 3146 m, je potrebno da si jako po alpsko preizkušen, če hočeš splezali nanj. — Isto velja v sosednjem Vignemalu (3298 m), ki je najvišji vrh na francoski strani. Pol nanj te vodi mimo tri kilometre dolgega ledenika Ossone. Vrh Vigne-mala štrli kot črna piramida iz večnega snega in razgled ti jx>kaže širno, divjo gorsko pokrajino. Pireneje imajo dva Pica du Midija, (dva vrhova juga). Pot na Pic du Midi d'Ossau v eni izmed najzenimivejših pirenejskih pokrajin ni primerna omotičnim oseban. Nasprotno pa moraš priti na Pic du Midi de Bigorre (2877 m) lagodno peš ali na oslu. Nova avtomobilska cesta drži s Col de Sencoursa (2375 m) do gostišča Haguet v višini 2640 m. Od lu dospeš na viti po stezah v po-1 uri. Za la majhen trud jc človek obilo poplačan s prekrasnim razgledom. Pic stoji osamljeno, jastrebi krožijo krog njega in črni metulji frfotajo jx> njegovih prisojnih slemenih Observatorij Pica si morejo tudi turisti ogledati. Panorama Pirenej, ki jih vidiš s tega vrha, so stoti del zemlje. Nekdo ic pravilno dejal, da je Pic: »centimeter zemlje.« V vzhodnih Pirenejih, torej ob onem delu Sredozemskega morja, kjer uspevajo na obali sladka vina (banvul), štrli skoraj osamljen 2785 m visoki Canigou. Pot s Bernet-les-Bainsa spada Ik klasičnim izletom v Pirenejah. Greš jx> lepi cesti skozi gozd do hotela Cerlalet (2000 m); potem imaš šc 2 uri po stezah, odkoder ie prekrasno razgled po globinah Z vrha vidiš s prostim očesom doline Vzhodnih Pirenej, španske Pireneje in obalo Sredozemskega morja. Izplača se prebiti noč na vrhu, zakaj pogled na sončni vzhod nad Sredozemskim morjem skoraj nima para da svetu. H. L. French, drugi tajnik angleškega kmetijskega ministrstva, je postal voditelj na novo ustanovljenega prehranjevalnega oddelka v angleškem obrambnem načrtu. Kakor se vidi, se Angleži že temeljito pripravljajo, da bi v primeru kake vojske Anglija bila neodvisna v prehrani svojega prebivalstva. Rešitev Nagradne križanke z dne 29. novembra 193G. Vodoravno: 1. podobar, 7. granata, 13. omaka, 14. kolo, 16. kalup, 17. lama, 18. inikado, 20. Jaro, 21. era. 22. Jepa, 23. seme, 25. Nil, 26. na, 27. karat, 29 ujeda, 31. no, 32. Onega, 34. paba, 35. tiran, 37. Nipon, 39. prod, 41. anali, 43. ar, 45. Adela, 46. domek, 47. mn., 48. vol, 50. Avar, 52. Unec, 53. kad, 54. Apih, 56. ataman, 57. mati, 58. Darej, 60. omot, 61. radij, 62. Arabija. 63. Rja-vina. Navpično: 1. poleno, 2. omara, 3. dama, 4. Oka, 5. Ba, 6. roka, 7. glas, 8. ak. 9. naj, 10. Alan, 11. Turin, 12. Apolon, 14. kipar. 15. odeja, 18. mera, 19. omet, 22. jagoda, 24. edinec, 27. Kepa, 28. Tara, 29. ubod, 30. arak, 33. ni, 36. al, 37. navada, 38. Neva, 39. Plato, 40. Donat, 41. amen, 42. Indija, 44. ropar, 47. Matin, 49. lira, 51. rama, 52. umor, 53. kadi, 55. Heb, 57. Mav, 59. ji, 61. Ra. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek 3. decembra ob 3. pop. naslednji izžrebanci: 1. Ostaszewsky Bronislava, Radovljica št. 33. 2. Ciglar Alojz, Beltinci. 3. Lipovšek Franjo, Tržišče št. 14, p. Rog. St. 4. Premeri Ivanka, Ljttblj., Pred škofijo 12-1. 5. Zaje Vladimir, brivski mojster, Ljubljana, Poljanska cesta 1. 6. Trojar Ivica, Ljudska kuhinja, Jesenice, Gorenjsko. 7. Justin Janko, Gunclje 36, p. Št. Vid n/Lj. 8. Makovec Rajko, čuvajnica 645, p. Vič. 9. Hlebec Ladislav, Zg. Šiška 294, p. Ljubljana VIL 10. Šolar M., Smetanova ul. 38 a/I., Maribor. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca«. REŠITEV ŠTEVILNICE: Brest, konj, mah. — Majhen otrok — majhna skrb. A„u "t" REŠITEV ZEMLJEPISNE ZLOGOVNICE: ."K Mozirje, Preserje, Zidani most, Triglav, Šenčur, Vojnik, Žlebič, Kandija, Huje, Blegoš. — Zedinjenje. ski. »Sedem let sem preživel v tujini kot ujetnik.« »Nemogoče, 6aj vojska ni toliko časa trajala!« »Seveda ne, toda mene 6o ujeli šele po voj» V Londonu živi tale čevljar, ki sc piše Hyram Barnett Zaharov, ki pravi, na je sin pred kratkim umrlega bogataša sira Zaharova. Čevljarjev sin Louis hoče sedaj biti deležen velike dediščine kralja kanonov. Ne bi bilo napaki Trbovlje Shod ministra dr. Kreka r Društvenem domu. Danes, v petek popoldne ob štirih bo v Društvenem domu velik volilni shod. Na shod ie prijavljen tudi naš priljubljeni minister g. dr. Krek. Vsi volilci ste vabljeni 1 Zasluge in obljube. »Združena opozicija kakor jo označuje »Jutro", ko agilira zn Klenovško-vo listo socialistov in JNS-arjev, je že do sedaj dosegla, kakor razglaša po letakih, omiljenje stanovanjske krize, ko je en tedeu pred volitvami sklenila zgraditi eno zasilno stanovanjsko hišico. Njen uspeh bi naj bil, da je banovina izvršila toliko javnih del, jih še nadaljuje — kakor do sedaj še nobeno leto — a to je ban dr. Natlačen delal na komando socialistov in JNS, saj je zato tu, da dela po povelju nasprotnikov — ne pa po željah prijateljev. Menda je tudi minister dr. Korošec občinske meje, t j., da se je vrnila okolica Sv. Katarine in Sv. Marka nazaj k trboveljski občini — seveda po želji sedanje in bodoče opozicije, ne pa na vlogo zastopnikov ljudstva, ki ga predstavlja JKZ. ln obljube za bodoče — če opozicija zmaga v Trbovljah — pride okraj iz Laškega k nam, ker tam v Laškem so volili JRZ. Minister dr. Korošec, dr. Krek in ban dr. Natlačen, oprti na zaupanje ogromne večine slovenskega naroda, ki voli v občinah njih prijatelje JRZ — so samo zalo tu, da bodo lahko delali za nasprotnike, pa bodisi za premestitev okraja, za večje dobave premoga državi, za javna dela, za ceste in pota in regulacijo potokov, za šolsko kuhinjo in brezposelne podpore, otroško zavetišče, za zboljšanje soc. zakonov, za oddajo služb, koncesij, posredovanj itd. Prijatelji in zavezniki bodo delali za nasprotnike! — to menda sanja opozicija socialistov in JNS-arjev, mi pa povemo, da bo drugače I Zato je edino pametno tn potrebno za obstoj Trbovelj in njega prebi-valstva, da voli v nedeljo delavsko listo: Krlinika Filipa. Volitve so svobodne. Nekateri »e kar ne morejo vživeti, da ne bi pritiskali na podrejene in odvisne. — Tako nam javljajo slučaje, ko nekateri železniški uradniki pritiskajo na nižje uslužbence, naj raje volijo opozicionalno listo. Neki kandidat s Klenovškove liste je že obiskal najemnike po svojih hišah in Jim grozil z odpovedjo stanovanja. Na obratu Neža pa eden od paznikov skuša posamič vplivati na delavce za opozicionalno listo — kar ni v korist ne TPD ne državi. Prizadeti so se obrnili na nas za zaščito, Izjavljamo^ da bomo v polni meri poskrbeli, da se ne zgodi nikomur ničesar, če bo volil po svoji vesti in pameti. Miklavi se tudi letos oglasi v Društvenem domu in sicer v soboto zvečer ob 4 popoldne za otroke, za ostale pa ob pol 7. Naročila se sprejemajo v prodajalni konzumnega društva v Društvenem domu. Mohorjeve knjige so došle in se dobijo v ka-planijl. Poštnina znaša 2 Din. Sprejema se že naročnina za prihodnje leto! Sodražica Tako krasno uspelega javnega volivnega shoda JRZ kakor smo ga imeli preteklo nedeljo po prvi maši pred župno cerkvijo, pri nas še ni bilo. Pristaši brezimne nasprotne liste, katere nosilec je razrešeni župan Ivane, so si veliko prizadejali, da bi shod razbili, a so se morali zadovoljiti sprva z medklici, katere si je tudi končno navdušena velika množica prepovedala. Dr. Voršič je v sijajnem govoru pokazal na delo JRZ, ki je v resnici vsedržavna stranka, ki je in bo rešila državo neznosnih in pogubnih razmer, v katere jo je zavedla JNS. Za njim je pa burno pozdravljen nastopil župnik S k u 1 j., S sebi lastno šega-vostjo in razboritostjo nam je naslikal čase brez-pravja in pokvarjenosti pod nasiljem JNS-arjev. Naša stranka pa dela za svobodo in kruh ter resnični napredek našega naroda. Zato bomo na Miklavževo nedeljo navdušeno šli na volišče za zmago naše liste JRZ, katere nosilec je posestnik Peter Prijatelj, mož lepega značaja in ne-omadeževane preteklosti, ki je bil desna roka od JNS-arjev tako preganjanega, nepozabnega župnika Travna. Kdor bi dal glas za liberalno listo, bi odobraval njih nasilje in krivice ter hotel svojim rojakom škodovati in jih pred vnanjim svetom osramotiti. Nato je množica, pesmi pojoča, se razšla s sklepom, da vsi volimo listo JRZ. Gora pri Sodražici Prvo adventno nedeljo po deseti sv. maši smo tudi pri nas imeli javni volivni shod JRZ. Prepričala sta nas govornik g. dr. Voršič iz Ljubljane in g. župnik Škulj, da je naše mesto samo v JRZ, katere listo bomo volili. Samo neki za-grizenec je tako izzival, da so ga ženske pograbile in odstranile. Kot odgovor na to so ženske med seboj nabrale 460 Din za potne stroške onim rešetarjem, ki bodo prišli domov volit listo JRZ. Jesenice Moderna eesta skoti radovljiški okraj. V na- j Sem kraju se je pričela akcija za zgraditev mo-| derne ceste »kozi letoviški radovljiški okraj. Zad-I nji list »Na mejah' prinaša obširno poročilo o tej | akciji, ki jo bodo vodili novi župani radovljiškega okraja. Kolektivna pogodba odpovedana. Kranjska in-i dustrijska družba je od|>ovedala kolektivno po-I godbo z delavstvom Odpoved |e bila tiho že pri-i čakovana, ker so se v zadnji dobi obrati v Kil) veliko izpremenili in izpo|>olnili in dajejo vse drugačne delovne pogoje. Upali je, da bo nova pogodba temeljila na naprednih delovnih principih in da bo predstavljala tako za delavstvo kot za podjetje najmodernejšo delovno ureditev naše industrije. »Hasvalina Mvljenja«. Finžgarieva drama je dosegla na našem odru vprizoritev, ki je redka na diletantskib odrih. Naštudlrala jo je izbrana igralska skupina pod vodstvom režiserja g. Riko Po-ženela, ki stremi za uveljavljanjem dram-3. Vse IKJsainezne vloge so bile naštudirane do detajlov. ( Jeršlč je imel v vlogi Urha gotovo svojo najboljšo vlogo. Gdč. Zvezdova je podala pravo sliko ne-srečno (>oročene mlade žene in je s svojo Igro naj-, bolj pomagala, da je igra postala prava slika, ki j jo je zamislil pisatelj. G. Požonel, ki je igro tudi vodil, predstavlja močnega igralca in bo našemu odru pognal novo kri po žilah. Dobro je igral tudi PiSek, ki se je umiril, gdč. Torkarjeva je tudi lo-pot zadovoljila, vloga ji je pristojala v vse-n temperamentu. Ahac — kot sosed pa se je le preveč majal, četudi predstavlja dobrega novega igravra. Igravska skupina, ki jo imenujejo »prvo garnituro I teaterske opozicije«, je z igro lahko zadovoljna, 1 samo večjega obiska bi pri takem študiju zaslužila, vendar velja tudi pri nas: gostilne poln", kultura zadnja. ' Skolia Loka Zopet velika korist tujskemu prometa. Železniška direkcija je ugodila prošnji, da se bodo od sedaj naprej ustavljali na postaji škotja Loka vsi brzovlaki. Izvzet je samo brzovlak štev. 5, ki gre skozi fikofjo Loko okrog pol 8 zvečer. Imel pa bo zvezo nanj večerni potniški vlak. Merodajne flnitelje vprašujemo: Zakaj se ne dostavlja »Slovenski dom« s popoldansko pošto, dočim se »Slovenski narod« dostavlja redno? Miklavi pride v Društveni dom, da obišče in obdaruje svojo pridno mladino v soboto, 5. t. m. ob 4 popoldne. Za uvod igrica: Miklavža čakamo. ] Zvečer ob 8 pride za odrasle. Nova trgovina. V bivši mehanični delavnici g. Luznarja je odprla trgovino z mlečnimi izdelki gdč. Julijana Dagarin. Hinje pri Žužemberku Pred dobrim mesecem nam je zlobna in brezbožna roka podrla evharistični križ. Žalostni smo bili tega, Bogu sovražnega in satanskega dejanja. Pa smo precej začeli misliti na maščevanje in sicer na tako, da bomo zopet postavili svojemu I Kralju Jezusu nov evharistični križ. To smo tudi izvršili in znova postavili evharistični križ, še lepSi in večji kot je bil prvi. Novi križ je več kot 3 m višji od prejšnjega in je pravo znamenje naše vdanosti in zvestobe do Kristusa Kralja. — Veliko se nas je zbralo v nedeljo 22. novembra po 10. maši okrog novega evharistlčnega križa, ko je bil blagoslovljen in smo tako očitno pokazali, da še gori v naših srcih ljubezen do Kristusa Kralja. Poizvedovanja V m jate rokavice j« nekdo puatM v knjiiniftnl dvorani JugoHlovannke tiialiarne, oziroma to mu bile pomotoma zauionjame od guepoda, IU Jt mM i l. da njuinu pripadajo. Lastnik naj s« z«la»i v urodinfitvu -Slo vuuoa> pri gooP- Temsefcjavu poitoldnc ob 5. Ženski trni deinik mi Je pomotoma vzda S. de-oamhra neka oseba v stolni cerkvi. Prosi »e, da ga odd« v »aJirioUiji iatoiam. Izgubil se ie papagajiek, zedrna«*« modro barve, I 7. rumeno glavico ln modrimi pikami ob strani. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi Zaloška centa št. 3, 14 ubijam a. Črna suknja je r aredo zjutraj loginiils v kavarni Stritar, r zameno pa jc ontala v kavarni inauj vredna stara iu ponušona Miiknja. Pogrešana sofcnj* nosi na notranji strani zaietmice M. M. v notranjem šopu pa so bbse |w>leg tega še UNiiJene rokavice. Kdor M o miknji ItaJ vedo), naj se proti nagradi oglasi na: Mihajio Milanovi č. Knaflje-v« ulica LVlll. ali n« telefon »-70. Za obisk zasebnikov iščemo ■ mlajšega upokojenega 1 železničarja m s fiksumom, dnevnicami in provizijo. Velika možnost zaslužka, stalno mesto. Ponudbe upravi .Slovenca" pod št. 17.910. Speti Spori na narodni praznih v drugih krajih TEK .OSVOBOJENJA« V MARIBORU Četrta zmaga Grmovška. Danes dopoldne je agilni ISSK Maribor že devetič izvede! tek »Osvobojenja* za prehodni pokal padlega narodnega borca Toneta Vahtarja. Vreme je bilo nenaklonjeno prireditvi, ceste so bile prevlečene z ledom in mrzel veter je nosil dež v obraz tekmovalcem. Zaradi težke proge so tudi časi napram prejšnjim letom slabi. Od prijavljenih 23 tekmovalcev jih i« nastopilo le 10, ki pa so v»i prešli cilj, burno pozdravbjeni od nekaj stotin gledalcev. Poleg elite domačih tekmovalcev »o se udeležili teka tudi lanskoletni zmagovalec Flas Viktor, član SK Marathona iz Zagreba, s svojim klubskim tovarišem Hormkom. Oba sta imela neprimerno obutev teu- zaradi tega navzlic trudu nista mogla doseči boljšega uspeha. Slavija iz Varaždina je poslala znanega jugosl. rekorderja Markuilča in Raka. Glavni boj je bil med starima rivaloma ter večkratnima zmagovalcema Grmov-škom (SSK Maraton. Maribor) in Podpečanom (SK Železničar, Maribor). Izvrstni Maratonec si je z malim naskokom pridobil zmago in s tem že četrtič osvojil lepo Lrpfejo. Rabi torej le še eno zmago, da preide pokal za stalno v njegovo posest. Podrobni rezultati so bili: 1. Grmoviek (Maraton, Maribor) r času 6 min. 1 sok. 2. Podpečan Sel., Marih.) 6,01 ena pelina. 3. Strucl (Maraton, ar.) 608 dve petini. 4. Rak Slavija, Varaždin) 6.14. 5. Herič (Žel., Mar.) 6,15. 6. Cigler (Maraton. Mar.) 6.17. 7. Flas (Maraton, Zagreb) 6.19 ena pet. 8. Hornik (Maraton, Zagreb) 6.32 dve pet. 9. Mar-kušič (Slavija, Var.) 648 štiri peline. 10. Pečnik (Maraton, Maribor) 6.54 jtiri petine. Tekmovanje, katerega organizacija je bila. kot običajno, brezhibna, je poteklo brez nezgode. Po končanem teku je na Trgu Svobode vodja prireditve g. Bergant razglasil rezultate, zastopnik pokrovitelja g. komandanta mesta generala M. Mi-lenkoviča, g. podpolkovnik V. Maslač, pa je izročil zmagovalcu Grmovšku z lepim nagovorom pokal, ostalim petim plasiranim tekmovalcem pa krasne diplome. Prireditev je lepo povzdignila svečanosti narodnega praznika t. decembra. ISSK MARIBOR : SK RAPID 1 : 5. V korist blagajne LNP in po naredbi istega sta danes popoldne na igrišču Rapida odigrala gornja protivnika prijateljsko tekmo. Prireditev pa je 6labo izpadla moralno, še slabše pa materialno. Na igrišče so prišli namreč le obe moštvi, službujoči odbornik in par najzvestejših kibicev obeh klubov. Maribor je nastopil v močno kombiniran postavi in je tudi igral brez volje. Rapid, ki je bil skoro kompleten, pa je imel dober dan. Tudi se ie igralcem šlo za rezultat, ne pa za demonstracijo lepega nogometa. Slične »pr siljene« tekme bi brez škode v bodoče lahko odpadle. Upamo, da bo znala mariborska nogometna podzveza. ki se nam obeta, boljše jn uspešnejše o.ganizirati tekme v korist svoje blagajne. * r m L7.SP fStulbeno). Danes r petrt 4. t. m. «t> » v (Jamski aobi kavarne Kinona sej« upr&vo.^A odbora. — VaAno — vsa sigurno in točno. Spoti v Celja Na narodni praznik se ie vršila popoldne na (ilaziji nogometna tekma med 1. moštvom SK Celja in reprezentanco ostaih celjskih nogometnih klubov, v katerih je nasiopio 5 igralcev Olimpa. 4 igralci Ailctikov in 2 igralca Jugoslavije. Tekma se je končala t rezultatom 3:2 (1:1) za SK Celje. Igralo se jc precej živahno, mestoma tudi ostro in zagrizeno. Po nogometnem znanju sta si bili obe moštvi enakovredni. Morda za spoznanje homogenei-še je bilo moštvo SK Celja. Po situacijah pred obema goloma bi prvo kot drugo n>oštvo lahko izdatno zmagalo. Sreča se je v zadnji minuti nasmehnila SK Celju, ki je dalo tik ob prečki /magonosni gol. Sodil je korektno g. Veble oto udeležbi 30(1 gledalcev. Mladini smuči l Cas najlepšegi zimskega športa se bliža. Koliko revne a nadebudne mladine bo z žalostjo v srcu gledalo premožnejše tovar ne, ki bodo veselih lic dobro opremljeni hiteli s svojimi 6inučmi v prelepo zimsko naravo Ali ie smučanje samo u gotove sloje? Ravno socialno šibkejši so bol) potrebni gibanja v prosti naravi, ker jim slaba stanovanja kvarijo zdravje. Ako hočemo, da postane smučanje naš ljudski šport, preskrbimo mladino s smučmi Smučarski klub Ljubljana se zaveda te naše najvažnejše naloge n bo prirejal vsakoletne bo-žičnice, da omogoči "udi revni mladini do tega zdravega športa. Prva božičnica se vrši letos že 18 decembra. Razdelili bodo 60 parov smuči in mnogo druge snmčarske oprane Da nam bo delo pri razdelitvi olajšano in da pridejo do opreme naj|»trcbnejši, naj naši mladi prijatelji vlože pismene vloge s sledečimi podatki: starost, višina, katero šolo obiskuje in s kakšu m uspehom in poklic 6taršev. Javijo se lahko vsi v okolišu Ljubljane stanujoči deoki v starosti od 10 do 15 let, ki še niso smučali. Lastnoročne napisane prošnje morajo biti potrjene od staršev ter jih je vložiti do 10. decembra t. I. na naslov: Smučarski klub Ljubljana, v roke tajnika gosp. di Koplive. Ljubljana, Trboveljska premogokopna družba. Aleksandrova cesla. Na zapoznele prijave se ne borno ozirali. Vse tiste, ki letos ne bi prišli na vrsto, bomo upoštevali prihodnje leto prvenstveno. ★ Kolesarska podzveza. I/.rwlnn >.<\ln TO w vrši t nedeljo li. t. m. Uw.no ob pol 11 v imi-.lori.li gostiln« Amerikanec . ltadi \ ažnosti sc naprosijo delegati, da h© s(\ie sigurno udeleže Ln prineso klubove ŠUi.m;»ilje. STK • \IOSTE* l>rovi obvev.nn Hi»tuuuk v«»h nogometašev. Sprojemajo se tudi novi blatni. Športni klub Tržit rav.pi-suje za nedeljo, dne 6. do-combra t. I. ob II) /. medklubski gozdni trk nn circ« 5 km. s startom in otljoiu na Polakovi Pristavi. Prijave sprejema gosp. Hudi Stranskr v športni trgovini. Prl-javninn ni nobene. Zbirališče, žrebanje in nihava rer/.ul. tntov v hotelu Pošta . rdW1o 0«rnclnje društvo SPIl tnr iim« Se nn zalogi neknj izvodov. Album Jn nnji»rljnoni«jše darilo 7,a Miklavža im 7« Hotič. Oblega S2 prvovrutnili *Hk i nnflih planin Naroča »e v piitaro! SPD, Lfubljaiia. Aloksandrov« cmta 4/1. Oglašujte v »Slovencu«! lj V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena sojiroga. mama, stara mama, teta in tašča, gospa EMA OREHEK soproga posojilniškoga ravnatelja v pokoju. Pogreb drage pokojnice ho v soboto, dne 5. decembra ob 3 popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. decembra 1036. Globoko žalujoči: Orehek Frane, soprog. Franci, sin. E m i c a n Iviea, hčerki. — Dr. ing. Kavčič Janko, ing. Žnljpvif Pero, zeta. Marija, K o n č i in P e t r č e k , vnučki. ZLATO Roman. — Spisat Blaise Cendrars. Po bujnih travnikih so sc pasle neštete Srede izbrane živine Sadna drevesa so kar pove-šala veje, tako polna so bila. Po poljih so rastla evropska zelišča skupaj s tropskimi. Vsepovsod si videl vodnjake in jarke, kanaške vasi so se odlikovale po snagi. Delo je šlo urno izpod rok in v najlepšem redu. Polja vse do farme so pre-prezaii dolgi drevoredi magnolij, palm, banan, kafrnili l'a\orik, oranž, limonoveev in poprov-eev. Obzidje haciende se je skrivalo za cvetočimi prrmi. za rožami pla/ilkami in mesnatimi geram jami. Vhod v gospodarjev stan jc zakrival zastor iz jasmina. Miza je bila bogato obložena: Hors d'oeuvres. postrvi, lososi, škotska gn.jat, golobi, srnjad, medvedje šape. prakajen jezik, nadevun prašiček v tapioka moko zavit, zelenjava, oh rov t jz palm. gombo-solata, sirovo in vkuliano sadje, in cele gore peciva: renska in stara francoska vina. ki so pirromala vi* svet, ne tla bi izgubili! svoj cvet; Pri mizi so stregla otoška dekleta, mladi indijanski mešanci pa so nosili na mizo jedila, pregrnjeno s snežno belimi prtiči. Neverjetno resno so opravljali svojo službo. Neki havajski orkester pa je sviral barbarske pesmi, bernsko koračnico i močnim brenka.iijem kitar in niarseljezo z bučnimi zvoki trobent. Namizno posodje je bilo iz težkega staresa knstiljskegn srebra z vtisnjenim kraljevskim grbom. Suter je načeloval. na obeli straneh so sedeli njegovi sodelavci.i Med gosti je ml tudi guverner Alvurado, • . Suter je bil akreditiran pri najvažnejših bunkali Zediujenih Iržuv iu Velike Biitauije. Nakupil je ogromne zaloge miiterijaln, orodja, orožja, streliva, semenskega žita in sadik. Transporti so prevozili tisoče in tisoče mil j |M) vodi in po kopnem, ko so /c imeli /a srboj Rogov rt. (Prt in dvajset let pozneje so pripo\rdovali po vseli ranclih o vozu, ki ie bilo vanj vpreženih šestdeset parov belih volov, in ki je v spremstvu j močno ol>orožene posadke prepotoval ameriško celino v vsej širini. Čez prerije in stepe, preko rok in pregazov, čez strme gore in skozi pustinje z ogromnimi kaktejami se jc zibal voz s svojim tovorom — parnim kotlom in posameznimi sestavinami stroja za mlin na paro, preden ! jc dospel na svoj eilj. To je bil tudi prvi mlin } na paro, ki so ga postavili v Zedin jenih državah. I Kakor bomo videli pozneje, bi bilo za Ja- • neza Avgusta Suterja, ki je takrat dosegel | vrhunec svojih uspehov, bogastva in mogočnosti, | mnogo bolje, če bi sc ta voz potr»pil v kateri- ' koli reki ali če bi sc za vedno pojrreznil v moč- ! virju, ali strmoglavil v prepad, ali pa če bi mnogoglava volovska vprega podlegla živinski kugi.) Medtem pa so se politični dogodki kar prehitevali. Suter jc bil sicer mož veljak, ki jja je vsakdo rad vprašal za nasvet, toda tudi njemu i niso nrprilike prizanašale. Revolucija je slodila za revolucijo. Strankarski boji so divjali kot še nikdar prej, vsakdo pa ga jc hotel pridobiti zase. bodisi zaradi nje; govega socialnega položaja, pa še več zaradi njegovega močnega vpliva. V resnici pa jc vsaka stranka merila na majhno armado Nove Hrl-vetie. _ . i Suter sc ni nikoli flal zavesti v te notranje spore, čeprav so bila njegova posestva voč kn enkrat zasedena, njegova polju požgana, njegove črede razgnane, njegova skladišča in žit-nice oropane po tuleči sodrgi. ki je hotela daleč naokrog vse razdejati. sovražeča tako urejeno gospodarstvo, vendur je znal njegov duh tudi to preboleti, kajti pregloboko je bil pogledal v skrivnost človeškega srca. ko je še stradal v Nevv Voiku. da mu ne bi v skrajni sili priskočil na pomoč njegov oster in okreten razum. S pogledom je segel do dnn, zato ni zagrešil nobene nerodnosti. Spretno se je jt-guljil sem in tja. obljubil vse. kar si zahteval, |w»lkiipljnl poglavarje, če je bilo treba, skratka bit jr do i kraju brez vesti in sj je znal pridobiti ljudi z lepimi besedami in s pijačo, šele v skrajni sili je segel po orožju. Toda ni bilo do tega, da bi vojaško zmagal (saj jc itak imel vso oblast v rokah), pač pa, da bi ohranil plodove svojega dela in da nc bi bil priča razpadu vsega, kar jc ustvaril s takim naporom. In vendar marsikdaj ni dosli manjkulo. pa bi prišel v enem dnevu ob vse. Bil jc v živahnih Mikih z Zedinjenimi državami. ali prav od tam. od vvashingtonske vlade so mu grozile največje nevarnosti Ze lela IN4I je upal stotnik Graliam da se bo na čelu 46 nnp-leš-kih in ameriških pustolovcev z drznim napailom polastil oblasti in proglnsil neodvisno Kalifornijo. Toda Alvarado je nevarnost zavoliul in prehitel zarotnike, ki jih je deloma pobil, deloma pa vrgel v ječo London >n \Vnshington pa sta takoj posegla vmes in zahtevala odškodnino za svoje umorjene državljane. London je. zahteval 20.000 piastrov, Zedinjene države pa 129.000 piastrov za petnajst riflenienov. Pred Vera Cruz se je usidrala angleška križarka. Nfrhika je morala plačati Spomladi leta IH42 je bil upor dominikanskega meniha Gabriela v kali zatrl. Oktobra IM-T p. prikorakalo nad sto Američanov iz Santa fe. in Mvnrndo. ki se je zaradi svojega despotizina zasovražil in se /.bal novih nemirov je zaprosil Mehiko zn pomoč. Predsednik in diktator Suntu A n n tj mu jc poslal |)o morju tri *lo kaznjencev, ki jim jc obljubil zemljo orodje, živino in vrnitev častnih državljanskih pravic, če se jim posreči nog na ti Američane z bregovih I bac ramen tu pa tudi riž in indigo. Naposled pa se mu je izpolnila tudi davna srčna želja: zasodil je vinsko trio Z velikimi stroški si je dal poslati trte z Rena in llnrgcn-landa. Na severu nn bregu Pernate reke si je zgradil poletni dvorec kamor sc jc umaknil pre<| svetom, da bi živel v samoti. Njegovo hišo re senčilo visoko grmovje Vseokrog sn sc razprostirali vrtovi in polja nagljev in heliotronov. I " je uspevalo na jlepše sadje; češnje marelice, breskve in kuinr. Po travni.knih sc jc poslu najlepša plemenska živina Vsak dan jc šel na sprehod v svoj vinograd. V senci italijanske ' trle ic božal svojega ljubljenčka — psu in sa-| njttl o svoji družini, ki bi jo rad privedel iz Kvrope. Sanjal je o svojih upnikih, ki bi jih rad |ki knežje poplačal. Sanjal je n tem, kako bi spel opral čast svojemu itnenu in kako bi najbolje pomagal svoji daljni majceni domovini ... O. opojen sen! Poklical bom svoje tri sinove, dal jim bom delo in jih napravil mogočne in veljavne. ; Kakšna ic neki /daj moja hči? Naročil bom /anjo velik klavir pri Plevelu v Parizu. Prišla j bo »cinka j po isti poti kirknr jn/ nekoč, iu v o i bo treba jo bodo možje nosili... * K I N O * 22-21 UNION Zabavni ln Izredno napeti fllm RENATE MtJLLER ln OEORO ALEKSANDER Eskapada TEI, 27-30 SLOGA Danes poslednjičl Sloviti detektiv v kltaj-skib opijskih brlogln Charlie Chan v Šanghaju TEI. 21-24 MATICA Prekrasni fllm o veliki tragedt|l blvSe habsburške dinastije CHARLES BOYER tn DAN1ELLE DARRIEUX g\eaUtaA>e. oč ie.,19.'1^ 21.15-uAi Maverling ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA M iklavž kupuje darila: MALI OGLASI V malih oglaalh velja »taka beseda Din 1'—t ienltovanjtkl ogleal Din 2'—. Najmanjši znesek ze mali oglas Din 10*—. Mat) oglati M plačujejo takoj prt naročilu. — Prt oglasih reklamnega enačaja m računa enokolonska S mm petltna vršilca po Din 2*50. Za plamene odgovore glede malih oglato* treba prtloZtM znamko. Tinček in Tonček spet v Afriki Prireditve Miklavžev večer v hotelu »Novak« na Je-1 senlcah bo v soboto zvečer. Darila se sprejemajo prt blagajni v točilnici | do 8 zvečer. (h) ilužbodobe ___ i Stroja vezilja) spretna, se takoj sprejme. Istotam tudi spretna tamburirarica Pismene ponudbe upravi I »Slovenca« pod »Vezilja« | P 17779. Platno, Sifone, naturel, barvasto blago za perilo, blago za rjuhe in prevleke, prte, servete, namizne garniture, etamine v vseh širinah, najnovejše čipkasto blago za zavese, gradi za žimnice nudi najceneje nova Speciialna trgovina s perilom F. I. GORIČARl Ljubljana, St. Petra cesta it. 30 Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor I kupi nad 25 Din, primerno reklamno darilce ! Uradnika z bančno prakso sprejme v službo denarni I zavod v Ljubljani. Samo prosilci do 30 let starosti naj takoj vložijo lastno- i ročno pisane prošnje z originalnimi ali poverjenimi prepisi šolskih spri- | čeval dosedanjih službo-dajalcev na upravo »SI.« pod »Denarni zavod« £t. 17932. Denar Hranilne knjižice podeželskih hranilnic, ki so članice Zadružne zve-zo, kupimo takoj ln plačamo najboljše. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Tovarna«, (d) II Objavo albume, spominske knjige, nalivna peresa, tintnike, aktovke, kipe, križe, jaslice, za deco lepe svinčnike, peres-nike, slikanice, barvice itd v trgovini H. Ničman, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 zato, ker mu nudijo najceneje. Preklic Previdena s tolažili svete vere se je danes preselila v boljše življenje naša predobra mama, stara mama, tašča itd., gospa MARIJA REKAR ROJ. ZUPANC Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 5. decembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Cankarjeva cesta 11, na mestno pokopališče na Jesenicah. Jesenice na Gor., dne 3. decembra 1936. FRANICA, JERICA in MARIJA, hčere. MIHAEL ŠOLAR, MILOŠ REGOVC in VALENTIN MARKEŽ, zetje. — Vnuki in vnukinje. Zahvala Ob težki izgubi naše predrage, nepozabne mame Marije Celestina se najtopleje zahvaljujemo vsm, ki so jo spremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala veleč, duhovščini, gosp. dr. Mariniču kot hišnemu zdravniku in tolažniku, g. primariju dr. Cerniču, čč. sestram sv. Vincencija in bolniškim sestram, ki so ji stregle v njeni težki bolezni. Dalje iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so se je spomnili v molitvah. Maribor, dne 2. decembra 1936. Žalujoči ostali. Knjižice Ljudske alt Mestne hranilnice ljubljanske - kupim. Ponudbo upr. »SI.« pod »60.000« 17764. (d) Razno člani »Jednote« I gosp. zadruge v Zagrebu dobijo važno Informacije. Prosim poslati točen naslov na: škrobar, Tržaška 4 a, Vič pri Ljublja-1 ni. (r) Hilda Kacin nt več upravičena zame kaslratl. — Kobalč Anton, poslovodja tt. Janež, LJubljana, [ Šolski drevored. (o) mam Suha rezana jabolka (Apfelspalten - Dorrobst), I kupim. Ponudbe z navedbo točne množine in cene na: Dr. Ivo Bura-tovič, Zagreb, Kraljice Marije ul. 27, tel. 58-37. insssH! Biljardet I vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Biljardet« F17919. (m) G2E30I Namočeno polenovko dobite prt I. Buzzolint, Lingarjeva ulica. (1) Za Miklavža Najlepše darilo je »Kre-ko« perilo — samo pri »Kreko«, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izbert vseh vrBtah — za strojni pletenje tn ročna dela pu I znižanih conah pri (vrdki | Kari Prelog. LJubljana — Židovska ul. In Stari trg Tulipane • gomolje dobite zopet pri Sever & Comp.. LJubljana. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon *»ev. 2951 i: Vse šolshe potrebščine kupite najceneje v trgovini H. NlCMAN LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 2 V neizmerni boli javljamo, da smo izgubili našega nadvse srčno ljubljenega sinčka JANEZKA v 3. letu starosti. - Pogreb bo v petek, dne 4. decembra ob 11 dop. iz mrtvašnice Splošne bolnišnice k Sv. Križu. Lukovica - Moravče, 3. decembra 1936. Rodbina Mihelčičeva. 224. Tinček se loti kočljive naloge. tfA*, IL&e. V iš* jžL Boljše zimske suknje ln Hubertuse - vam nudi I poceni Presker, Sv. Petra | cesta 14. Orehe čUčene (Jedrca), ln cele, prodaja na veliko naj-.I ugodneje Josip Simtčtč. Nova Gradiška. (1) Ključavničarsko orodje naprodaj; delavnica na | razpolago. Naslov v upr. Slov.« pod «t. 17888. (1) Dolrpel je po kratki, mučni bolezni naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod Franc Malenšek železniški uradnik v pok. Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v soboto, 5. decembra 1936 ob pol štirih popoldne iz mrtvaftke veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. decembra 1936. Žalujoči: Neža, soproga. Marija por. Kobilica, hči. Franc, sin, in ostalo sorodstvo. »Kraljico je treba rešiti iz rok krvoločnih pritlikavcev, to je jasno ko beli danlc je rekel Tinček, ko je mornar Koki končal s svojim pripovedovanjem. >Ne smemo izgubljati časa. Vsak trenutek je dragocen.« Na te besede je Tinček zgrabil boben, ki je ležal pred vhodom v kočo in stekel z njim nekam v goščo. t »Kadar zaslišite klic mojega bobna, pritecite za menojlt je še zaklical, potem pa je izginil. Kuža Muki tudi pri tej pustolovščini ni hotel manjkati, zato jo je ucvrl za svojim prijateljem s takšno naglico in vnemo, kakor da gre za stavo ali pa za mastno klobaso. . »Ta je pa podjeten k je zadovoljno zabrundal kapitan Mrhar v košato brado. Mislil je kakopak Tinčka, ne Mukija... Tinček se je nekaj časa previdno plazil skozi goščo, potem pa je splezal na staro drevo. Zaslišal je nekje pred seboj sumljive glasove. Napel je oči in zagledal komaj dobrih dvesto korakov od drevesa trumo Pigmejcev in sredi njih — ugrabljeno kraljico. »No, le počakajte, takšno vam bom zagodel, da me boste pomnili!« je jezno zarenčal Tinček in požugal s pestjo. m S strtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš predobri sin, bratec, stric in svak, gospod Franjo Česen trgovski poslovodja Njegovo truplo bo prepeljano iz Celja v Ljubljano. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 5. decembra t. L, ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Ardnoldstein, Hamburg, dne 3. decembra 1936. Žalujoče rodbine: Česen, Tsehikol, Jerman, Letnar. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi, katera nas je doletela s smrtjo naše nepozabne zlate mamice, predobre žene, sestre, svakinje, nečakinje in tete, gospe MARICE REMIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nas tolažili. Zahvaljujemo se čč. duhovščini, mil. g. priorju Učaku, g. prof. Janko Mlakarju, g. v. sv. p. t. dr. JanžekoviS Francu, g. Pevc Ivanu, upravniku pošte 1, ter vsem njenim stanovskim kolegom in kolegicam, dalje društvu trgov, potnikov in zastopnikov ter vsem . drugim, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njen zadnji dom, in jo pokrili s prekrasnim cvetjem in venci. — Ker nam na mnogobrojne pismene izraze sožalja ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, se zahvaljujemo tem potom vsem in vsakemu z iskrenim Bog plačaj 1 Žalujoči ostali. Zahvala Za vse izraze sočustvovanja ob nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, očeta, tasta, strica in svaka, gospoda Petra Kavčiča šolskega upravitelja v pokoja se vsem iskreno zahvaljujemo. Nadalje se zahvaljujemo čč. duhovščini, posebej še g. vikarju V. Mundi za vso umrlemu izkazano prijaznost in za njegov poslovilni govor ob odprtem grobu, gg. dr. Mariniču in dr. Stoparju, vodstvu mestnega pogrebnega zavoda, onim, ki so blagemu pokojniku prinesli cvetja za njegovo poslednjo pot ter vsem njegovim gg. tovarišem in znancem, ki so ga spremili k grobu, zlasti še onim, ki so se prišli poslovit od nekdanjega svojega učitelja iz daljnjih haloškhi hribov. Maribor, dne 3. decembra 1936. Žalujoči ostali. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeS. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Viktor Cenfit