Ali je šola za zdravstvene delavce v Celju potrebna? NEUMESTNO VPRAŠANJE OB NJENI DESETLETNICI Na zadnji skupni seji sv^ta za zdravstvo in socialno politiko ter sveta za šolstvo, kulturo in prosveto okrajne skupščine so razpravljali tudi o nekaterih problemih šole za zdrav- stvene delavce v Celju. Nekaj podat- kov je s tem v zvezi posredoval di- rektor zavoda za zdravstveno varstvo dr. Franc Fludernik. Kakor povzemamo na kratko, je bila šola ustanovljena iz potrebe po sred- njem medicinskem kadru, ki ga pri- manjkuje, saj je razmerje med njim in zdravniki precej pod normalo: med- tem ko je idealno razmerje 1 proti 2 (en zdravnik — dve sestri), je seda- nje razmerje približno 1 proti 0,83 ali 6 zdravnikov — 5 sester. Šola za zdravstvene delavce beleži letos desetletnico obstoja, v tem času pa je redno ali izredno šolanje kon- čalo komaj IGO medicinskih sester, kar pomeni 16 na leto. Takšen dotok srednjega medicinskega kadra je se- veda zelo skromen v primeri s per- spektivnim programom, ki predvideva v sedmih letih okrog 800 novih sred- njemedicinskih delavcev! Pri tem je programiranje po vsej priliki upošte- valo razvoj zdravstvene, službe, ki bo terjal vedno več srednjega kadra za nego bolnikov. Kakor je dr. Franc Flu- dernik menil, je v tem pogledu že sedaj čutiti precejšnjo vrzel, ki jo zdravstveni delavci skušajo reševati z različnimi hitrimi tečaji, ki pa ni- kakor ne bodo mogli zagotoviti dovolj strokovne izobrazbe, potrebne za ne- go bolnikov. Zato je rešitev samo v intenzivni vzgoji kadrov v okviru redne šole, ki bi ji bilo predvsem za- gotoviti nadaljnji obstoj, hkrati pa tudi zadosten vsakoletni vpis novih gojenk (kar je spričo vsakoletnega ve- likega sufiscita ženske mladine še najmanj problematično). Ker je šola doslej delala v okviru celjske bolnišnice, bi bilo logično, da bi v tem okviru ostala še naprej. Toda tu, kot kaže, se je stvar zataknila. V sedemletnem razvojnem načrtu bolniš- nice šole za zdravstvene delavce nam- reč ni. V diskusiji so na seji sveta zato udeleženci menili, da se stališča kolektiva bolnišnice pač ne ujemajo s stališčem sveta za zdravstvo. Po njihovem mnenju bi bili zdravstveni kolektivi dolžni prispevati za to inve- sticijo 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkgfv, namenjenega strokovnemu izobraževanju. Razen tega bi morala šola najti svoje mesto edinole v za- zidalnem okolišu celjske bolnišnice Ker so možnosti, da bi del sredstev za novogradnjo prispeval tudi sklad za šole druge stopnje, je bil sprejet sklep, da bi upravnemu odbofu sklada za zdravstvene ustanove priporočali to investicijo, gradbena komisija pri celjski bolnišnici pa naj bi svetu za zdravstvo in socialno politiko okrajne skupščine sporočila odločitev glede lokacije in drugega. , Po vsem tem pravzaprav vprašanje, ali je šola za zdravstvene delavce v Celju potrebna, ni umestno, pač pa je dosti bolj umestno vprašanje — od kod bomo dobili toliko srednjega meT dicinskega kadra, kolikor ga predvi- deva perspektivni program, če bomo opustili možnost, da bi zanj skrbeli tudi sami! Seveda bo pri tem vseka- kor misliti hkrati na predavateljski kader in njegovo strukturo uskladiti z zahtevami verifikacije. dhr ZAKLJUČEK PEVSKE SEZONE Med 19 nastopi, ki jih je imel naš Komorni moški zbor samo v letošnjem prvem polletju, pomenijo zadnji trije koncerti več kot le dostojen zaklju- ček .koncertne sezone 1963/64. Bili so to večer ljudske pesmi v Narodnem domu (17. junija), koncert umetnih in narodnih pesmi v Rogaški Slatini (23. junija) ter nastop v okviru praz- novanja rudarskega dne v Velenju (3. julija). Večer ljudske pesmi je bil koncert, ki ga je naročilo podjetje Avto-Celje za člane svoje delovne skupnosti. To pomeni: ne koncert pri nabito polni dvorani uradne koncertne publike, pač pa nastop pred delovnim kolek- tivom, ki si je enkrat v zameno za podoben radijski večer zaželel živega petja domačih pesmi od Pregljeve Oj le prebudi se do Kernjakovega Moj- ceja. Resnično: posnemanja vreden primer osvajanja kulturnih dobrin. Koncert v Rogaški Slatini je že več let sem običajna točka v programu zdraviliških prireditev med turistično sezono. Zato je bil koncert mikavnej- ši za gosta-tujca kot pa za domačina. In končno: nastop v Velenju. Sle- dil je vabilu kolektiva tovarne »Go- renje«. Le-ta je za dan rudarjev odprl lastno ihoderno obratno poslopje in sklenil svojo delovno zmago prosla- viti na čim kulturnejši način. V izpol- njevanju svojega ljudsko-prosvetnega poslanstva se je zbor vabilu z vese- ljem odzval. Naši pevci so torej zaključili se- zono. Poslovili so se od pevske učil- nice, da bi šli na letni odmor po novo voljo in sile za velike naloge, ki jih čakajo v naslednji sezoni. G. G. LEPI USPEHI DELAVSKE UNIVERZE V KONJICAH V minuli sezoni je DU v Slovenskih Konji- cah pripravila vrsto predavanj iz političnega, strokovnega in poljudno-znanstvenega pod- ročja, ki so trajala nad 1.700 ur. Predavanja je poslušalo nad 3000 občanov. V prihodnjih dneh bo Občinski odbor SZDL sklical posve- tovanje predstavnikov delovnih organizacij, na katerem bodo obravnavali delo in vlogo Delavske univerze pri izobraževanju odraslih, istočasno bodo pa razpravljali tudi o nalogah in programu za prihodnje delovno obdobje. Pisma na smrt obsojenih KNJIGA MAklBORSKEGA IN CELJSKEGA MUZEJA REVOLUCIJE V tem letu bo pri mariborski za- ložbi Obzorja izšla knjiga Poslovilna pisma na smrt obsojenih, ki jo bosta pripravila muzeja revolucije v Mari- boru in Celju. Namen publikacije je, da bi izpolnili vrzel, ki jo je bilč ču- titi vsa leta po osvoboditvi v pogledu dokumentiranega sistematičnega pre- gleda najgnusnejših okupatorjevih zločinov — streljanj talcev. Oba mu- zeja si zato prizadevata, da bi v knjigi ohranila vsa dostopna pisma na smrt obsojenih na okupiranem ozemlju Spodnje Štajerske, ter da bi s temi pretresljivimi dokumenti tistega časa seznanila najširšo javnost, posebej mladino, ki ji naj vzbudijo najplemeni- tejša čustva" domovinske ljubezni. Hkrati želita prikazati tudi vse gro- zote okupacije in nadčloveško trplje- nje naših talcev. Pred leti so že izšla Sajetova'Pisma na smrt obsojenih in Terčakov Celjski stari pisker, toda obe publikaciji sta zajeli le omejeno število takrat doseg- ljivih poslovilnih pisem talcev z oku- pirane Štajerske. V zadnjih letih se je posrečilo mtzejema zbrati nad 110 novih pisem. V knjigi bodo razen tega objavljeni vsi letaki o streljanju tal- cev na Spodnjem Štajerskem, tako da bo pregled okupatorjevih grozodejstev popoln. Na celjskem teritoriju, ki je bil v tem pogledu najbolj prizadet, je gotovo še nekaj neregistriranih pisem, ki jih hranijo svojci ustreljenih tal- cev. Celjski muzej revolucije zato prosi vse tiste, ki takšna pisma še hranijo, da se javijo pri svojih orga- nizacijah združenj borcev ali v mu- zeju. Pisma bodo prefotografirali in jih takoj vrnili. Kaul Fr. K.: Der Fall Eichmann. Berlin 1963. S. 24929. Mladenovič M.: Porodica i porodični od- nosi. Beograd 1963. S. 24945. Domainko D.: O metodah za povečanje pro- izvodnosti dela. Maribor 1960. S. 24953. Raspored poslova u grupe u mčtalskoj ^trti- ci. Beograd 1951. S. 24985. Savremeni medunarodni pokret. Zbornik. Zagreb 1963. S. 24989. Lips J.: Vom Ursprung der Dinge. Leipzig 1961. S. 24984. Maurois A.: Življenje lorda Byrona. Ljublja- na 1963. S. 24983. Kralj V.: Pogledi na dramo. Ljubljatia 1963. S. 24965. r Manojlovič Lj.: Svetozar Markovic. Beo- grad 1963. S. 24976. Brankovič Z., D. Ivančevič: Priručnik za stručne ispite službenika u javnim službama. 2. izm. i dop. izd. Zagreb 1963. S. 24972. Hudolin V.: Psihijatrijsko-psihološki leksi- kon. Zagreb 1963. C 7. Pravni leksikon. Beograd 1964. č 5. Bourde A.—J,: Histoire de la Grande-Bre- tagne. Pariš 1961. S. 24714/282. Harant H.: Medicaments et medications. 2. ed. Pariš 1951. S. 24714/245. Stevčič P.: Unterwasserjagd in Jugoslavvien. Beograd 1962. S. 25014 12. \Villiams G.: Lovci virusa. Zagreb 1963. S. 25006. Marjanovič S.: Moje dete i knjiga. Beograd 1962. S. 25023. Vočarski priručnik. Beograd 1963. S. 25031. Deutschland. Ein apartes Reisebuch. WienJ Munchen, Basel 1954. S. 25030. Vila A.: Priprema rada. Zagreb 1962. S. 25029 4. Buchberger C.: Unutrašnji transport. Za- greb 1962. S. 25029/2. Fanon F.: Upor prekletih. Ljubljana 1963. S. 25028. Huberman L., P. M. Sweezy: Kuba. Anato- mija jedne revolucije. Zagreb 1963. S. 25041. TOTEM Janeza Boljke z zadnje raz- stave v celjskem likovnem salonu TRŽAŠKI TISK 0 GOSTOVANJU SLG SLG Celje je v dneh 6., 7. in 8. ju- nija nastopilo na Tržaškem. To je bilo prvo gostovanje celjskega gledališča izven meja naše- države. Prvi dve predstavi sta bili v ^Avditoriju v sre- dišču mesta, ponedeljkova predstava pa v prosvetnem domu v Opčinah. Gostovanje je zelo lepo sprejelo tr- žaško občinstvo, zelo laskavo pa ga je ocenil tudi tržaški tisk, tako Slo- venski kot italijanski. »Primorski dnevnik« je posvečal go- stovanju celjskega gledališča precej prostora že pred gostovanjem, v kri- tiki, ki je izšla izpod peresa j. k. pa je bilo zapisano: »Ansambel ima v svojih vrstah zelo dobre igravske mo- či z nekaterimi izrazitimi kvalitetami i odlikuje pa ga tudi znatna homoge- nost, ki dopušča^ skladno izvajanje in poseganje po delih, ki zahtevajo tako po številu nastopajočih kot po kvali- teti visoko kreativno raven ... Občin- stvo se je zelo zabavalo in je vse na- stopajoče nagradilo s toplim ploska- njem, ki se je spontano iztrgalo iz avditorija tudi ob nekaterih posreče- nih in odlično izdelanih prizorih ob odprti sceni.« Tržaško »Delo« z dne 12. junija 1964 je svojo kritiko zaključilo takole: »SLG iz Celja, ki je gostovalo prvič v Trstu, nam je dokazalo, da je mo- derno gledališče, z dobrimi igravski- mi elementi, in zato je želja vseh nas, da bi se še kdaj vrnilo v Trst.« »Gospodarstvo« je 12. junija zapi- salo: »Uprizoritev Rivemalovega ,Re- zervista' je bila v skladu s slovenske odrsko tradicijo. Celjani visoko dvi- gajo ta sloves.« Od italijanskih listov so krajša spo- ročila o gostovanju celjskega* gleda- lišča objavili II Piccolo, 11 Messaggero Veneto in II Gazzetino. Vsi ti podčr- tavajo uspešnost uprizoritve in topel sprejem pri občinstvu. O gostovanju sta kratko poročala tudi LUniLa in 11 Popolo. SLG Celje je bilo povabljeno da ponovno nastopi ob slovesni otvo- ritvi tržaškega slovenskega kulturne- ga doma. J. 2 PROBLEMI MLADINSKEGA PRESTOPNIŠTVA Pred dnevi je bila v vzgojno poboljševalnem domu v Radečah seja sveta za notranjo politiko, na kateri so razpravljali o problematiki mladinskega prestop- ništva v celjskem okraju. Statistični podatki namreč dokaaujejo, da število kazni- vih dejanj, pri katerih so udeleženi mladoletni prestopniki; iz leta v leto narašča — od 195 iz leta 1961 (bivši celjski okraj) do 558 v letu 1963. Od tega odpade kar 486 primerov na premoženjske delikte — navadne tatvine, vlomne tatvine itd. in le 72 na ostala kazniva dejanja. Povzročena materialna škoda znaša v 1963. letu 6,974.934 din, samo z 11 požari, ki so jih v večini primerov povzročili predšolski otroci, pa se dvigne na 8,770.000 din. Zanimivo je, da so kot storilci kaznivih dejanj na prvem mestu učenci osnovnih in drugih šol, ki jih je od obravnavanih 406 mladoletnikov kar 286, sledijo pa jim delavci — 104 in vajenci 47 oseb. Pri 302 obravnavanih primerih mladoletnih prestopnikov jih živi 197 pri obeh roditeljih, kar kaže, da socialne razmere niso krive perečemu stanju, ampak da igrajo tu precejšnjo vlogo nevzgojenost, slabi filmi, slabo čtivo, slaba družba itd. Problem zase predstavljajo mladoletni povratniki, ki jih je bilo v letu 1963 kar 116, od tega 23 otrok. Mnogo je bilo tudi pobegov otrok in mladoletnikov od doma — 126, iz vzgojnih zavodov in VPD 43, preko državne meje pa 33 (od tega 6 otrok). Vsi vzgojni zavodi, a tudi VPD Radeče so odprtega tipa, pogosti pobegi pa narekujejo potrebo po ostrejših vzgojnih ukrepih. Poseben problem še pred- stavljajo razne združbe mladoletnih prestopnikov, ki se izživljajo v kršenju jav- nega reda in miru, v postopanju, brezdelju, zbiranju na raznih hišnih zabavah itd. Na področju okraja je okrog 3.450 otrok in mladoletnikov, ki so pod družbenim varstvom in za katere družba daje ogromna sredstva. Samo občina Celje je v nekaj letih dala za nekega, mladoletnika 1,500.000 din. ^ Precej zaskrbljujoče< je tudi stanje v najmanj 200 družinah v okraju, katere grobo zanemarjajo vzgojo svojih otrok. Kljub prizadevnosti skrbstvenih organov pri preprečevanju mladinskega pre- stopništva pa le-to nenehno narašča. Iz tega je lahko zaključiti, da je delo vseh organov, ki jim je zaupana skrb in vzgoja naše mladine, premalo koordinirano in zaradi tega premalo učinkovito, kar bo treba v bodoče nujno spremeniti. * J. Volfand sto let star roman Ze se je bližal avgust in zdelo se mi je, da ni- sem dalje z njo kakor takjat, ko sva se prvikrat srečala. Zdelo se mi je, da še nisem našel, in bal sem se, da nikoli ne najdem pota v njeno srce. Bil je konec avgusta krasen, gorek poletni dan in jaz spet v Bežigradu. Gospoda ni bilo doma, go- spa se je mudila v kuhinji in sprehajala sva se s Pavlino po vrtu. Prideva k senčnici, v katefi je stalai mizica in klopi. Na mizi je ležal neki ilustro- van nemški list. Vstopim in tudi ona vstopi v hlad- no senco, ki jo je delala gosto zaraščena divja trta. Oba se usedeva, jaz zraven Pavline, in začnem gle- dati slike v knjigi. Zdaj govori, zdaj!« šumelo mi je po glavi. Drugod sem v družbi deklet in gospa bil zgovo- ren in šaljiv in nobena me ni spravila v zadrego. In tu pred sedemnajstletnim dekletom pa takšna plahota! Pri gledanju v knjigo sta se najini lici tako zbližali, da sta se skoraj dotikali. In položil sem svojo levo roko lahko okoli njenega pasa, z desno pa s*em prijel njerto mehko belo desnico in jo stis- nil in ona je ni odtegnila. In zdelo se mi je, da je zadrhtela pri mojem stisku. Obrnil sem se naglo do nje in poljubil njeno ko žamet gladko ličece. »Pavlina!« sem vzdihnil. Pa v tem zame tako blaženem in odločilnem trenutku so se približali koraki. Pavlina se je od- maknila in slišal sem gospejin glas: »Idita, juha je že na mizi!« O; ti nesrečna proza! Najpoetičnejši trenutek življenja in — juha. Da bi bila le deset minut po- zneje ta juha prišla na mizo, izgovoril bi bil tudi še tiste tri besede: »Jaz te ljubim!« in vprašal bi bil: »Ali m« tudi ti, Pavlina, ljubiš tako neizmerno kakor jaz tebe?« Pa tako je v življenju, prav kakor ga slika v svojih dramah najgenialnejši pesnik vseh časov in narodov Shakespeare, zraven najsil- nejše tragike najsmešnejša komika. Smeh in žalost pa oba izvabita solze iz oči. Pavlina se ni upala meni več gledati v oči in ko sem se zvečer poslovil, podala mi je sicer roko, a ko sem ji jo hotel poljubiti, jo je hitro odtegnila. Oj, kako vesel sem bil, ko-sem se vračal do- mov. Četudi nisem izrekel tistih treh usodnih be- sed, pa sem čutil, da sem prodrl v njeno nežno srce. Težko sem čakal na malo gošpojnico, ker sem obljubil, da takrat spet pridem. In prišel sem, a našel sem vse izpremenjeno. Gospa me je sicer po- zdravila, pa ne tako prijazno ko prejšnje krati. Ko vprašam po Pavlini, mi reče, da jo glava boli ka- kor večkrat in da je v svoji sobi. Ponujal sem svojo zdravniško pomoč, pa odvrnila je, češ da v takih slučajih ji le pomaga, ako ostane prav sama v zatemneli sobi. Nisem vedel, ali bi takoj odšel ali ostal, ko pride dr. Sajovic in me nagovori, da naj ostanem, popoldne da me spremi v mesto. Sprehajala sva se po vrtu in tudi usedla v senč- nico. Oh, kakšen razloček takrat in zadnjič! Opoldne se je iz Celja pripeljal Sch. s predsed- nikom okrožnega sodišča, ki je slišal na ime Rak. Bil je pust birokrat z gladkim licem in po svojem mišljenju hud naš nasprotnik, sicer pa reakciona- rec prav iz Bachove dobe. Slišal sem že bil o njem. Sch. ni bil prijetno iznenaden, ko me je zagle- dal. Predstavil me je Raku. »Hm! Iz Slovenske Bi- strice?« mrmral je Rak, »sem že slišal.« In ne da bi mi rOko podal, je nadaljeval pogovor s Sch. To je bil pust obed in komaj sem pričakal, da smo vstali, ter se takoj potem poslovil. Niti gospod Sch. niti gospa mi nista rekla, da naj spet pridem. Hitel sem dol po stezi, ki je vodila z brega v ravnino. Še en- krat sem se obrnil nazaj in videl, da so žaluzije na oknih Pavlinine sobe zaprte. Ali je takrat stala pri oknu in gledala za menoj, nisem mogel razločiti. Vedel sem, da je zdaj vsega konec, in hitel sem obupno proti mestu. Ker pa je bilo še dosti časa do vRika, šel sem k svoji teti gospej Kamererjevi, ki je imela v Celju pekarijo, njen mož pa je bil mesar, eden prvih v tem obrtu. Ni imel kake višje omike, pa zdrav razum, delavnost, podjetnost in varčnost. In tako si je pridobil precejšnje imetje. Tam sem bil vselej prijazno sprejet in tudi zdaj je stric takoj šel po vina — imel je v svojih kleteh mnogo sodov prav dobre kapljice — teta pa je skrbela.za prigrizek. Menili smo se o tem in onem. Jaz sem bil kratkobeseden in nič tako živahen in vesel kakor druge krati. Stric Kamerer je to opa- zil in ker je vedel, da hodim na Bežigrad, je tudi lahko uganil, zakaj. Sklepal je torej iz mojega ve- denja, da sem zadel ob ovire,. Ko sem odšel, po- trkal mi je na ramo in dejal dobrosrčno: »Kdo bi se kapriciral na enega dekleta? Saj ima druga mati še tudi kako lepo hčer.«