Št. 51. V Gorki v solioto dm 27. junija 1903. Letnik V. l/.li;ij;i vs;i I'l'k in sohoto ul> 11. Ill i |il rtl|i(i|ilin' /,;i ini'sto I it oi, .'!. ij r i I i |i. /,;i di'/.i'lu. Ako |i;iilt' n;i l;i ilnrva pra/.mk izidc d.ui |>ri'j <>\> ti /.vi'tVr. Slain- po pošli prejeiii.tn all v («onci n;i ilom poäilj:ui (•«•loicliii) S \, pollrl.no ¦{ Kin (I'l'litlt'lnn 2 K. I'roilaj.i Nf v (jiorici v to- liakarnan S c li w ;i r/. v Šolskili iilnali. Jcllcrsit/ v Nmukili ulicali in I.«'- b;ui n;i Vcnliji'vcin Irkališčii po K vin. GORICA (/Jut rant«* izriaiijc) I rt-ilni?*t\t) in upr»vuistvo sc iiahajata v «.\aro h vin. Ako 8»- večkrat tiskajo, rai*w- nijo »»• po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni uredriik Josip Marušie. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSic). Javni shod pol. društva „Sloga" v Dornbergu. (Dalj.'.) Na vralo prido druga toi-ka dnov- nega reda, nnmred uroditov reke Vipave iti njenih pristokov K ti tod'ki govoril je deželni poslanor in župnik G r č a pri- bližno tako-le : Zo nad 'Ml let poznam in opazujom reko Vipavo. I.imio so jo prelakala, leno ho Se vedno pretaka po lepi na$i dolini. Njen tok dela tuintarn voliko ovinke. Kot kača so vije okoli sočnih senoJ.et in ro- ilovitnih njiv, posebno turn v „Paradizu'4 in doli pod Prvačino. 'I'iha roka, ki glo- boko dere. Ali ob nalivih, ko njone hderko pritoki — jezno pridero v njeno na- ročje »ern izpod Nanosa, izpod Cavna in izpod Krasa, takrat so napne lona roka Vipava, izbruhne svojo kalno vodo, blato in gruSč tor zalivn njive in senoAeti. l)rugod pa so loti dragocenih zemljisc. Hpodkopava in odnaAa zemljo. Ni mi troba obSirno popiaovati Akode, katoro ; provzroča reka Vipava a avojimi pritoki. sami jo vidite, sami občutite. I Sein iz kranjske Vipave prihaja pri- | tok Hraniea. Ob nalivih preplavlja bra- j nisko in rihembersko dolino, Hpodkopava in odnasa rodovitno zernljo, deloma pa jo zasipa z < rusčem. — Doli od Ajdov- sčine se peni in dere v Vipavo llubelj LokavSček in Grajäöek. Veliko akodo provz-oča Vrtovi^čck. Večje Atevilo hu- dournikov rodi (lavn ter jih poSilja v I ijak in 1 njim v Vipavo. F'o vsej poti pa ti hinlourniki tr^ajo breKOve, odna- ^ajo zt'mljo, zasipajo rodovitno polje. Tukaj i;..amo /.opet Va^ dornberäki potok. Vho to vodovje na}>aja Vipavo. Ni čuda, da jo K'ane, da /acne bruhati čez svoje j l>ro^ovp. /'.elja in klici po nreditvi teh vod:\ niso novi. Naši soaedjo na Kranjskem in ljubljanski deželni zbor so že rnno- Kokrat klicali vlado na pomoč, na delo. Načrt jo bil zo napravljen ; a zdaj, pra- i vijo, jo zastaran. Pri nas na Goriakorn ' so potfoflto oglašajo doticne posamezne obcine. Naš dežolni zbor se je mno^o počal H torn vpraäanjem. Vh.6 vsako leto ! ae je več ali manj ^ovorilo o tern. Dne 2. juiija 1901. je deželni zbor vsprejel rosolueijo, da so visoka vlada pozivlja, naj naloži svojim tebničnim orgnnon, 1—- r ______________________________________________ da prirodo in predložo ko hitro mo^očo nacrt o rc^ulaciji Vipave, tor skrbi, da so natfrti siatornaticno izvršo. Vlada naširn narnoram tudi ni nas- protna. Napačno jo lo to, da do sodaj ho so m a $i I e I o I u k n j c, in so ni uro- ditov vodovja vr.^ila sistornatic-no . . . Zad- nji can pa jo vlada stopila na staliAco, da trcba .siatornaticno pric'eti dclo. Ob- ljul>ila j(- zdatno pornoč. I'panjo jo. da n** ostanorno lo pri obljubi. Nam mora bili na tern, da ureditov Vipave in pri - tokov prido krnalu na vrsto. Za to imamo inionitno in pornonljivo razloge , . . Da k tprmi pripomore tndi danaAnji sbod, pr«*(Jla^arn sledečo resolacijo : Javni shod ? Dornberga dno 21. junija prosi visoko c. kr. poljedHsko mi- niHterstvn, naj po svojih tehnifnih or^a- nib prirodi kar rno^očo hitro načrt re- K'ularijp roko Vipava in nj'.iih pritokov, tor naj skrbi, >la se ti načrti izvräe. I'redsfdnik vprasa. ali b\ So kdo rad kaj povotJal k ti točki O^lasise nad- učitolj K r i ž m a n. On pravi, da jo s prirojanjom natrtov glode uroditve Vipave pravi križ in da priderno kasno do njih, ako bi jih morali napraviti vladni inžo- norji. On sum z županom bila sta pri ˇ ladnein inženerju v Gorici tor %& pro- si!a. da l.i napravil nekak načrt za aro- ditov Vipavo na nokih mestih bliza Dorn- berj?a. N'ladni inžonor jirnajeto tudi ob- ljubil in cpIo določil čaa, do katerega bi bil imel izgotoviti naerto. Ob dolocenem C-asu o^lasili so se zopet pri vladnem in- ženerja, ali zastonj. ksjti izgovarjal se je, da je z delom tako preobložon, da niu ni bilo nikakor nio^oce naörtov iz- vrsiti. (iovornik jo prepričan, da bi se zadova proved1 zavlekla, ako bi se pri- čakovala iz^'otovitov načrtov po vladnih inženorjih. Govornik bi bil torej mnenja, da bi to nalo^'O prevzel deželni stavbin- ski iirad. Predsednik shoda odgovarja govor- niku in pravi, da bi tudi z doželnim stavbinskim uradom no slo to delo tako hitro izpod rok kor je tudi ta jako pre- obložen z delom. LIreditev rek in poto- kov jo v prvi vrsti vladina stvar. Ni se pa treba obračati do inženerjev, marveč najbolje je, da se obrnemo do vlade, bodisi do namostništva ali pa tudi do miniaterstva, ki imata pravico naložiti stavbinskim uradom izvrSitev takih del. Po njo^overn mnenj'i je torej najbolje, da ho vyprojrii« rosolucija, katoro predla^a dozolni poslanoc in župnik Grča. K ti tod-ki Kovorila .sta äe žapnik J u v a n č i (¦ in posestnik B u d i n. Prvi so jo izrekol, da bi so morala v tern po- ^lpdu z^anili vsa zupannUn na Vipav- sk»Tj] tor so obrniti do vlade ^ tozadev- ninii proSnjami. Dru^'i pa jo bil rnnenjn, da ni potroba nikakih reaolacij v tern potflodu, marvec po.spo.^iti da bi bilo trpba noko proAnjo. ki «?• je odpoalala na poljčdHsko rninisterstvo že pred d?a- najstinii leti. katoro je izdelal pokojni i'orozzi. Župan ti e r c e opazi, da take proS- nj»1 poljedelsko ministerstvo ni nikdar doliilo, kor se iata sploh ie ni napravila in Ip/.p dotidni podatki, ki so so v ta na- rnen nabirali. v dornbprAki obd'inski pi- sarni Temu je prilrjeval tudi predsednik shoda. kateremu se je zdela ta zadeva popolnoma znana in se je tudi on pečal ž njo prod dvanajstirni leti. Pokojnemu Pe- rozziju je bilo to delo v resnici poverjeno. nabiral je tudi zanje potrebne podatke, ali kolikor jo njomu znano. do prožoje sploh ni pri^lo in ni torej ludi verjetno. da bi se ta prošnja nahajala pri mini- sterstvu Sicer pa je ROvornik mnenja. da je danasnja resolucija popolnore i na rne.'tu. tmii ko bl ?e kaka taka proänja nahajala pri minisierstvu. kajti izkušnja uči, da se le takrat kaj doseže, ako se vedno in pogosto trka na vladina vrata. (iovornik omonja potem novega soškega mosta pri Harki. Tudi za ta most so ob- čine in tudi mesto goriško že pred dav- nim d-asom prosile. Ali zastonj bi bile vse takratne prošnje, da ne bi bil pre- govoril grot Altred Ctronini, katerega delovanje so znali nekateri naši ljudje premalo ceniti, bivsega ministerskega predsednika prola Badenija. da obišče Gorisko, pri kateri priliki je mesto Go- rica zopet ponovilo svojo prošnjo za most, katero prosnjo je grot Badeni pri is ti priliki nsli^al tako, da je most d*ez Sočo pri Harki Janes že dovrženo delo. Z burnim pritrjevanjem vsprejeli so potem S0{,'lasno na shodu zbrani zgoraj omenjeno resolucijo. Na vrsto pride tretja točka dnev- nega reda: Brezobrestna posojila rino- gradnikorn. Tudi k ti todki je govoril doi. poslanec in župnik G r Č a. Govornik je ; slikal žalostno stanje nažih posestnikov v vipavski dolini. katero so provzrocila razne bolezni, ki so v zadnjih desetih letih napadale trto ter tako pokond-ovale glavni pridelek vipavskega posostnika. NajreOjo žkodo pa je prizadejala vino- gradnikom trtna u^, ki je v kratkern času unidila nmogo najlepäih vinogradov in ki jih 5e vedno uniduje tarn, kjer rastejo se stare domače trie. Ako se ne pride ? tern pogleda našim vinogradnikom zdatno na pomoč, prisiljeni bodo kmalu. da tudi oni zapuste domačo deželo ter da si po- iačejo kruha v novi deželi onstran morja, v Ameriki. Sicer ne letijo tadi v Ame- riki pečeni golobi ljudem v asta. ali mnogo je njih. ki si s pridnimi rokami zaslužijo tarn toliko. da se zamorejo pre- živeti. Sicer pa ne svefuje govornik no- benemu, naj bi ostavil svojo domovino, ker se tadi doma priden in delaven elo- vek lahko še preživi. Razne trtne bolezni in posebno trtna as so pa provzročile med naSimi vinogradniki toliko reve in bede, da si sami brez kake pomoči ni- kakor ne morejo pomagati iz onemog- losti. To so pa spoznali razni činitelji in zato sta začeli deželna in državna aprava deliti vinograduikom brezobretna posojila. s katerimi naj bi si napravili tarn, kjer jim je u* uničila trte, neve ^nasade z ameriškimi trtami. Taka ürezobrestha posojila so se že tudi v resnici dovolila. Ne glede pa na to, da so bili krediti za taka posojila nezadostni, vraila se je tadi dovolitev istih dosedaj prepočasno in objednem na način. ki ne odgovarja 9vojemu namenu. Brezobrestna posojila dovoljevala so se dosedaj le večjim po- sestnikom in pa onim, ki so si napravili razsežnejše nove nastade z araeriško trto. To pa, kakor rečeno, nikakor ne odgovarja potrebam nažega ljudstva. Zato pa je pri- Čakovati prvič. da se z dovolitvijo brez- obrestnih posojil ne odlaša. dragič pa da je dovolitev istih 9p!ošnejša, t. j. da postanejo istih deležni tudi manjši in revnejäi posestniki. Govornik stavi tern zahtevam pr:merno resolucijo. Oglasi se k besedi župnik J a v a n- č i Č ter povdarja, da je neobhodno po- trebno, ako se hoče naäemu ljudstva po- magati, da se pri podeljevanju brezo- L1STKK. Pred maiuro. be krepko močno sem pozvonil. Cin, cin, se je odinevalo po veži in kmalu so zažkripala vrata. Ona mi je prišla odpirat, ona sama, Danica nainreč, kojo sem ljubil bolj kakor vse lcgaritme, bolj kakor jednačbe s tremi ali tudi več neznankami. Kajti lepsa je bila kakor vsaka jednačba, bodisi še tako zavita in zakrivljena. „0, gospod Janko", spregovorila je, ko sem jo pozdravil in zarudela je tja do plavih las, ki so se ji tako elip- tično ovijali okoli glavice. Iliperbole in parabole so se igrale na njenem tilnilku, a vse lepäe, kakor pravi Močnik na strani 267. v izdaji za viäje gimnazije iz leta 1894. „Ali je gospod prolesor doma, gospod papa namreč?" Kornaj d-utno aem vprašal in t'rakovi škrici so se stresli od groze in strahu. „Da, prosim vstopite". In odprla mi je vrata v sobo gospoda profesorja. Ta je sedel za mizo, pripognjem nad debelo knjigo. Gotovo Studira za jutri, za jutri, ko me telebi iz matematike. Oh groza! Ozrl sem se po sobi. Logaritmi ! üo sedeli na starih stolih in se mi osabno režali nasproti, pitagorjev stavek je za- 1 Ijabljeno šepetal z mlado piramido in ' trije drugi koreni so kozolce premetovali j po divanu. Ob oknu sta sedela dva sinusa . in igrala karte, kakor sta videla v Soli med podukom. Tangens in cotangens sta I čitala francoske romane in cosinus x si je ravno zvil lino cigareto. „Gospod profesor" — glas mi je zastal v grlu. Ozrl se je name; videl sem tiste njegove oči, oborožene z zlatim ščipal- nikom in tiste dolge lase, ki so ma vihrali tako po zraku, kakor pero na klobuku srednjevežkega viteza. „Gospod prolesor — jaz — — — — — jaz bi Vas — saj veste, jaz bi Vas prosil-----------veste------" „Kedö ste Vi?" „Maturant — — Janko —" „Iz katere gimnazije?" Za Boga, kaj me ne pozna ? mislil sem si in mraz me je pretrese!. ,Jaz sem Janko tisti, ki sedi blizu okna". ,Jaz \raa ne poznam". Zazeblo me je do konca neplačanih eevljev. ,,Gospod profesor, saj veste —- — — matemaiika, jaz maturiram — in če ne, saj veste---------ir.oje razmerje do — — — — do— — — Vaše — hčere — •—" „Ste mi neznani, nisem še imel časti Vaf poznati", nemogoče — Sinus x cosinus 3 — — in zopet se je zaglobil v svoje opravilo----------- — Ne pozna me, noče morda------- in jaz ne smem in nočem brez mature k njej, k svoji ljubici — — On me ne pozna in ne ve, da je vsa moja prihod- nost, moja sreča v njegovih rokah. Za Boga------kakor vragovi so se stegovali logaritmi proti raeni------— „Gospod profesor!" Nič. Odäel sem počasi. Sinus 3 mi je odprJ vrata in se zanič(jivo priklonil — Zunaj sem jo äe enkrat videl, njo, ki sem jo bolj ljubil nego decimalne ulomke. Objokane oči je imela, gotovo je slišaia najin razgovor. Koliko je mogla trpeti, revica! Matura in sinusi so me davili kot stekli volkovi. Oh Močnik, Močnik, nemir tvoji duši in večna tema naj te obdaja! Drugi dan. „Janko Filipoviö Serjunov!u Brrr — — — vrag te namalaj! Profesor je stal pri raizi, drugih oči so bile vprte name, kakor bi me hoteli hipnotizovati, Lasje so mu divje obkroiali glavo, naočniki so inu stall kakor tristo Öpar- tancev pri Termopilah. „Povejte"------in s svojim močnim glasom mi je diktiral pogin in sramoto, uramoto pred vsem kultiviranim svetom. Odgovoril nisem nič. Niti zapeljivost okroglih, niti elegantna vikost kotaatih teles me ni mogla vzbuditi iz neod- govarjanja. „Kaj je to sinus x?u Drugiö niö. vodil zadeve. mornaričnega rninisterstva minister Morin. Vni drugi dosedanji mi- nistri ho OHtali na svojem mostu. Domače in razne novice. IM'omocijn. — Vc-oraj jo bil ;«a graakom vseučilisču prornoviran doklorjem prava g. Vladko I'orlot, sin znanega tržaškega zdravniku in rodoljuba dr. Si- mona Porto ta. InicnoYimjc. — Sodni kanoolint g. Anton B o i c ü pri okrajnom sodiScu v (lervinjanu, imonovan jo za pisarniSkega olicijala islolam. Smrtna kosa. V" nedeljo po noci jo umrl v tukajänji noriäniri nad- učitelj Josip Lippizzer. Mil je do avoje nesreene bolezni voditelj Ijudsko mestne Sole pod Kostanjovico. I/, okr. solNkt'fcH svHa za fio- rišlii okr»' — 'iM-linilivna irneiiovHn.ia : I. nadučiu-iji K- K i mar Kudoll za ŠI. Martin, Hrbaiuie Josip za Ozeljan in Hu dull" Vižintin za Kont'e; 1. uOitoljema: Knn h Josip za L^cnik, Mormolja .Josip za Dobravljo; 3. učileljico : gdč. Bajc Marija za lionče, Lovreiu-.ic" Klomenlina za Halujo in Kajgolj Cocilija za Šempas. V prvo placilno vrxlo sta bila pomaknjena g. Kuntil. Josip in gilc. Jug Josipina; v drugo /jln'raj Avgusl in Sircar Krane, gdi\ Gulin Alojzija in Krajnik Kranja. Priznala ho je VI. pellelnina g. Ciopi Jo- sipu, IV. Zorn Ivanu in Hustja Anlonu, II. JelSek Ama'iji in Strgar Krancu. Nft^rolmi spoincnlk nariiinteljii Aiitonu Hajru v Hcnrali so slovosno odkrili dne 18. t. in. Hc/cliia (lr|Mitacija na Diuiajii. — V zmlevi nekih prav nujnih doAHnih potreb so jo podala to dni na Dunaj do- >,olna deputacija, obstoječa iz deželnih odbornikov gg. dr. Gre^o röi č a, prof. B o r b u č a, dr. M a r a n i j a in dožol- nega računarja K a v e i č a. Sklep *olskt't;a U'la. Danes ^ta koncali solsko loto tukajsnja gimnazija in lukajAnja roalka. Dru^'i toden prično na obeli zavodih zrelostni apiti. — Pri gimnazijuki sklopni masi, ki so je dnro- vala v corkvi sv. Ign^cija, so peli dijani iz malega semeniSča prav res izborno. Pevovodja v malem somoniscn jo gosp. Moreina. Izprnl porotno^n nodls^a. — V torok pricolo so jo novo porotno za- sedanje v Gorici. Ta dan je sedol na za- tožni klopi Alojzij Bollotti, rojen dno 21. t'ebruvarja 1S7s>. v Kornovo Taro, a nta- nujoo v Manjanu, v videmski provinciji. Tožon je bil v smislu paragrafa 109. kaz. zak. radi razpočavanja ponarejonih ban- kovcov. Dno 2H. oktobra lanskoga iota ho- dila sta namroč po Kobaridu dva ölovoka. kjcr sta nakupovalu razno blago. katoro Hta plačevala z avstrijskimi bankovci po 10 K. Jedon izmej omonjonih dvob bil jo Aloj/Jj Bollotti, drugi bil jo pa Ivan Bel- lina. I'redila pa sta vso stvar tako le : Najpoproj podal so jo Belletti v razno goslilne in prodajalniee in jo tain mo- njaval srebrni avstrijski drobiž ter do- bival zanj pravo avstrijsko bankovco po 10 K. Nato pa jo prišol v prodajal- nico Bellina, ki jo nakupljeno razno- vrstno bla^o plačeval s ponarejenimi ban- kovci po 10 K. Belletti je imel torej nalogo nabaviti si pravih bankovcov, dočim je bila Bollinova naloga razpu- čavanje ponarejonib bankoveev. Prvi, ki je spoznal ponarojone bankovce, bil jo KOisp. Mlekuš, ki prodaja v Kobaridu tobak na debolo. Prijel jo namreO tak bankovec od g. Volariča, kateroga pa jo dobil g. Volarič od jednega zgoraj nave- denih tujcev. Naznanili so to takoj orož- nikom, in kmalu bila atu zločinceina za petami gosp. Volarie in pa orožniški stražmester Malnarčič. Laha podala sta He namreč iz Kobarida proti Idrskemu in hodila sta kakih 200 korakov drug za drugim. Ko sta torej gosp. Volarič in orožniški strazmošter Malnarčič dohitela Bellettija, ki je korakal za Bellinijem, po- srecilo se je Belliniju zbežati na ita- lijanska tla. Ro so Bellettija preiskali, nadli so pri njem 167 ponarejenih avstrijskih bankoveev po 10 K. V Kobaridu so bile opeharjene te le osebe in sicer: Miklavič Rozalija, Volarič Apolonija, Urbančič Ana, Miklavec Marija, Ivančič Ana, Koren Uržula. Dalje posrečilo se je Lahoma opehariti tudi Fona Andreja, Kona An- tona, Fabli Franceta, Manlredo Jožefo in Marijo Gruntar s Trnovega. Oddani pa so bili ponarejeni bankovci tudi v Sr- penici ter v tržiškem in gradišeanskem okraju. Ponarejeni bankovci nosijo let- nico 1900. in avstro-ogrska banka na Dunaju spoznala jih je za ponarojene. Iz začetka hotel je Belletti tajiti vse ter je zvračal vso krivdo na Bellino. Ko je bilo pa dokazano, da so tudi v Italiji za- sačili mnogo ponarejalcev bankoveev in da je bil Belletti ž njimi v zvezi, pri- poznal je počasi vse. Zasliäanih je bilo tudi več prič, ki so pravilo, kako sta menjavala bankovco po Kobarižkom Bel lolti in Bollina. Bolletti bil jo od po- rotnikov spoznan za krivega in obsojen jo bil na f> lelno jeeo. ¦K + * V «redo in cotrtok ho je vršila po- rotna obravnava proti (Jrnigoju Leo- poldu, Jožosu, Albortu in Avgustu, Iva- novim sinovom tor proti Jojziju Vid- marjuKrancotovornu in Francetu Vidmarju Jožolovomu, ki so vai doma iz Kovka na Kranjskom v občini Slurjo. F'rvi jo bil tožen zar»'li uboja v smislu i; 110. kaz zak., a onlalih \w[ zaradi sokrivdo na uboju v smislu § Hif>. kaz. zak. Iz ob- tožnico sino posnoli, da se jo dogodek, katerega žrtov je bil 4Fj-letni Janez Kra pož z Otliee, oženjon in oče osnierih otrok, približno tako-lo vr.sil : V nodeljo 22. marca popoludne so bili v krčmi na 1'ristavi, nahaJHJoči so nu Otlici, Črnigoj Leopold, njogov brat Jožos, polorr .',,ojzij Vidmar, Anton Vidmar in France Vid- rnar. V isti krerni pa jo bilo tudi več: OtliOanov. Pili so sieor vsak za-so, Kov čani in Otličani, a pili so mirno in bilo ni mod njimi nobonoga prcpira. Okolo 7. urT drugib mož. Ti slednji so Loo|)oldu svetovali. naj op-i^ti rvojo uanioro in naj ere rajs domov. ['a Leo- pold ni hotel o torn nič sliSati. marvoč pro«krbH se je ceio s kolom. Podali so so torej zopet v krčmo na Pristavi in tu se jo vnel hud prepir in nazadnie tudi pretep mod Kovc'ani in mod Otličani. I'ri pretopu bila sta lahko ranjena tudi Alojzij Vidmar in Leopold Crnigoj Bila je približno žo 9 ura zvočer.^ko je Sun- der ponehal. Le v Lenpoldu Onigoju in v njegovih bratih vskipela je jeza do vrhunca. In skienili ho, » mu je za- dal tak udaroe na glavi, da so je Smudin koj nezavosten zgrudil na tla, nakar je Leopold Črnigoj zbežal. Prihiteli so ljudje na lice mesta in odnesli Janoza Krppož« v krčmo, kjer je že drugi dan zjutraj iz- dahnil svojo duäo. Tako približno govori obtožnica in zaradi tega je tožilo dr- žavno pravdništvo Leopolda Črnignja za- radi uboja, ostalih pot pa zaradi so- krivde na uboju. Obtožbojezastopal državnogapravd- nika namestni Jeglič, zagovorniki pa so bili in sicer: za Leopolda Črnigoja dr. Tavčar iz Ljubljane, za Leopoldove brate Jožeta, Alberta in Avgusta dr. Flego iz Gorice, za Alojzija Vidmarja in Franceta Vidmarja pa dr. Pavletič iz Gorice. Po- rotna klop bila je čisto slovenska. Prič pa je bilo vse polno. Glavna priča, na katero se je oslanjal državni pravdnik, bil je Jernej Krapež, stanujoč blizu krčmo, ki je šel že pred pretepom spat, a sta ga krik in vikzvabila iz postelje, ki so je oblekel tor se skril za noki zid ob potu, odkoder je opazoval vse, kar se je godilo. Sicer pa ni Jornej Krapež vedno jednako odgovarjal, ko je bil ponovno preslišan in si je semtortje eelo nokoliko ugovarjal. Sploh je bilo posnesti iz izpovedanj prič in 8amih obtožencev, da je Janezu Kra- pežu, po domačeSmodinu,zadalsmrtonosni udtirec jedino le Leopold Črnigoj, kar je sam odločno trdil. 0 Francetu Vidmarju je bilo dok»zano, da se je skril za neki školj, o Alojziju Vidmarju pa, da je takrat, ko je pobil Leopold Črnigoj Smudina na tla, iskal hvoj klobukpod nekimi čroSnjarni blizu kreme in pa v krčmi. Oržavno prHvdni.^lvo jo tožilo ostalih pet obto- ženeov zaradi sokrivdo, čes, da so se vsi oborožili s poleni in kamenjem, kar pa ni bilo po pnV:ah dokazano in je bilo to dokazano le v nokaterih. Tožilo jih je zaradi sokrivde tudi, čeS, da so s tem pomagali Leopoldu Ornigoju pri uboju. ker so mu naznanili, da so oboroženi in da hočejo stati trdni ž njim. Gledo. Leop. (Irnigoja, ki je sam pripoznal uboj, imel je njogov zagovornik težko staliače. Tradil se jo sieor, da jo nokaj povodal, ali zaman. Gledc ostalih treh Leopoldovih bratov je njih zagovornik zanikal sokrivdo, ler rokel, da ni imel pretep pred kremo ni<* opraviti z ubojom Janoza Krapoža, kor so ni Janoz Krapož mloležil nili prepira in niti prolopa. (ilcdc Alojzija \'idmarja in Franccta Vidmarja. katera jo dr. Pav- lolie izvrstno zngovarjal, veljalo jo skoro isto, kakor glode ostalih troh sokriveev. Poleg toga je, bil pa Alojzij Vidmar, kakor jc trdilo voe prič ic v krčmi, ko jo ubiti Jancz Krapež odhajal iz kr''mo in so jp podal iz krčmo le do bližnjih črr.šonj iskat klobuk, odkoder pa se je, kakor jo neka priča izpnvodala. naravno^t vrnil zopet v kre'mo. Franco Vidmar pa jo bil oddaljen od mosta, na katorern so je i6vršil uboj in baje cHo skrit za nekim školjem. Po dnknneanih roplikah držav- noga privdnika in zagovornikov ter po konečni sumarni razložbi celo obravnave po prfMisedniku. od^li so porotniki v po- svolovhlno sobo, kjer so imeli odgovoriti na I5o«»t glavnih in dve podrojeni vpra- sanji. Prvo glnvnn vpra^anji dotikalo se je L^opolda Oniu'^JH. katero^a je tožilo državno ;>ravni(Utvo zaradi uboja. Ostalih pot vprnsanj pa sp je tikalo drugih pet obtožoncev, katere je tožilo državno prav'lnistvo zaradi sokrivde na ubnju. Po doluem posvetovanju so se vrnili po- rotniki v dvorano in njih predäednik je naznanil :^dnemu dvoru, da so soglasno potrdili glavno vpražanje gledö oboja doprinesenpfra po Leopolda Črnigoju; dalje. da so istotako soglasno potrdili vpraSanift eleif sokrivde na qdoiu tičoča se Jožefa. Alberta in Av^uäta Crnigoja. Glede Alojzija Vidmarja pa so porotniki na vpraSanje, ali je tudi on sokriv uboja, odgovorili z devet ne. proti trem da, doč-im so na tako vprašanje glede Fran- ceta Vidinaria od^ovorili z 12 glasovi ne. Na podlagi tei;a pra^oreka porotnikov je sodni 'Ivor obsodil in sieer: Črnigoja Leopolda na a let ječe z jednirn postom in s tnlim ležiacem vsaki drugi rnesec, Črnigoja Jožefa na 2 loti joče z jednim postom in s trdim ležiščem vsaki drugi mosec, Črnigoja A!borta na IS mesečno jočo z jodnim postom in s trdim ležižčem vsaki driiu'i mesec in Crniu'oja Avgusta na tri lota ječo z jodnim postom in trd- nim le^.i^čem vsaki dru^i mosec. Poleg tega obsojoni so zgoraj imenovani tudi na povrnitev sodnih stroškov v znesku :»CK» K in na plačanje 2400 K kot od- skodnino za otroke pokojnega Janoza Krape/a, Smudina. Alojzij Vidmar in Franco Vidmar bila ata pa oprosčena. * Včeraj se jo vrsila porotna obrav- nava proti Antoniji Butar z Brega blizo Cedada, ki jo bila tožena zaradi dotomora. Zagovarjal jo jo dr Gruntar. Obsojena je bila na i lota jeco. poostrene z jed- nim postom in s trdim ložiščem vsak drugi mosoc. vräiti danes proti tukajänjemu kleparju Fanluzziju, kateroga je tozil odvotnik dr. Graziadio Luzzatto radi ialjenjn potom tiska, je odneäena. FJridejo pa že v tem zaaedanju pred poroto Kerkoč, Zorjal, Louvier in Brauhn, katerih toži državno pravdnistvo zaradi goljutije. I)( la na bolnujski /oloznlri. — Pod Kostanjevico v Gorici so že zaceli kopati predor in dolajo se priprave tudi za druga dela. Po našem mestu kar rnr- goli italijanskih delavcev. Tvrdka Lonassi in tovari^i so je zavezala jt-rnati v dolo v prvi vrsti domacine. Zdi se pa, «In se ne bo posebno ozirala na to obvezo. Sicer smo pa Se le pri začetka dela. Zaprli ho Terezijo Je.nk iz Lognlca, kor ni imela s eim placati kavo, katoro jo popila v neki kavarni. l>ila jo žo jo- denkrat izgnana iz Gorice. l/vo/.iii trp. — One 24. t. in. so prodali na tukajsnjom izvoznem trgu 1^0 kvintaiuv črešenj po 36 K kvintal, ;">U kg. jagod po 78 vinarjev kg., 18H(X) kvin- talov krompirja po 7 K kvintal, 1:H) kvintalov hruAk po 22 K kvintal, 4 kvin- tale breskov po 52 K kvintal, '6 kvintale sliv po 32 K kvintal, If) kvinlalov grozdja »v. Ivana iribesa1 po 32 K kvintai, lo to^njoga fižola 150 kvintalov po 30 K kvintal. Kazpisnna slu/.ba plsarja. — Pri ajdovskom sodi.^ču je razpisana slažba pisarja z dnino 2 K 40 v. XajdtMio kolo. ~ V nedeljo so narili na Placuti skoro novo kolo z znamko: Bock Holländer. Kolo s^ nahaja ziiaj na policiji. Odprtl h'karni. — Jutri v nedeljo bodeta odprti lekarni Pontoni in Gironcoli. Dobava usnja za nioruarico. — Pri tukaj5nji trgovski zbornici se nahaja razspis za dobavo usnja, katerega je do- poslal mornariäki oskrbovalni urad v Pulju. Kogar ta razpis zanima, ogleda si ga lahko natanjčnejše pri trgovinski zbornici. Most fez Sočo pri Barkl. — Po dokončanem kolavdiranju, je ta most od torke naprej izročen javnemu prometu. Vabilo k veselici, katero priredi „Kat. slov. izobraževalno društvo v Dorn- bergu*4 dne .">. julija na praznik sv. Ci- rila in Metoda*4 točno ob 31 2 popoludne. Spored : 1. Pozdrav; 2. Ciril-Metodova himna, poje moški zbor izobraževalnega društva ; 3. Sv. Ciril in Metod — pa da- nažnji čas. govor; 4. Simon Gregorčič: Jeftejeva prisega, deklamacija: 5. Vilhar: Bojna pjesma, poje moSki zbor izobraž. druätva; t], Prolog; 7. Dr. Weissenhofer: Lurška pastirica, igra v 5. dejanjih. Vštop- nina s I. sedežem aO kr.. z 11. sedežem 10 kr., brez sedeža 20 kr., za otroke 5 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. „Hranilniea iu posojilnioa" v Mlrnu bo imela izredni občni zbor dne 12. julija t. 1. ob 4. uri popoludne v svojem prostoru h. štv. 91 s sledečim dnevnim rodom: I. Volitev načelstva : 2. Volitev racunskega predledovalca in nje- govega namestnika ; 3. Sprememba pravil. Fran Wilhelm odvajajot-i raj od Fran;i Wilhflin, lt'kaniarja. o. in kr. livonn'ga /alagatolja v NYunkirohtMi (Spodnj»> avstrijsko). so dnbivu v vsch lekaniali v zavitku po K 2. — avstr. velj. KjtT ni /.alogf. pošilja sc direktno poštni zavoj s 15 zavitki La K 2-tOO franko na vse avstrij. ogorskc poštnt1 postajt1. V /.nak pristuosti jo o«i- * * ' tisnjen na vsaki'in zavitku grb trga Ntnmkirchen Porotna obravnava, ki se je imela {neun Kirchen). Zah vala. Podpisani se tem potoin prisrčno zahvaljujemo vsem oniin. ki so nain kakorkoli lajsali na^o liol za časa bolezni in smrli predrage^a nam brati' oziroma strica gospoda /mi M» wit>mar ¦» Iwi ^^f^Ssr MjtSIu^E^ «v/JL w vikarja v Vedrijanu. Pred vsem bodi zahvala veleč. g. župniku iz Biljane, ki je bolnika večkrat previdel s sv. zakramenti, prihitel k njemu kadar je le mogel ter blagoduäno vodil cerkveno opravilo na dan pogrcba : istotako izrekamo iskreno zahvalo vsej častiti duhovSčini, ki ga je v bolezni obiskovala in to- lažila in ki je danes v tako velikem številu prihitela od blizu in od daleč, da spremi svojega dubovnega sobrala na zadnji poti. IIvala tudi gg. pevcem pod vodstvom g. učitelja za 1 opi žaloslinki pred hišo in na grobišču, livala konečno vsem, ki so ye pogreba v lako ogromnem številu udeležili. V Vedrijann, 24. jun. igoj. Žalujoči ONtali. Vs Vs brestnih poaojil jemlje poaebni obzir na revnejäe vinogradnike, kakor tudi, da se ni prestrogo pri preaojevanju, ali bo mo- gel dotičnik v določonem času povrniti poaojilo ali ne. Dei. odbornik prof Berbuč priz- nava, da se je dovolitev brezobrestnih posojil za I. 1901. in 1902. preveč za- vlekla. Opaža pa, da ni bila to krivda deželnega odbora, kateri je prošnjo, ka- tere mu je predložilo namestniStvo, že v treh tednih roAil tor stavil svoje toza- devne predloge. Krivda zadeva torej drugo oblaslnijo in ne deželni odbor. Kar se pa liče zfldnjih proäenj za brezobrestna posojila, pravi govornik. da se nahajajo iste v resniiM äe pri deželnem odboru. Kakor je namreč znano, je naš deželni zbor naroeil deielnemu odboru, da iz~ poslujo pri vladi, da bi ista za brezo- brestna posojila dovolila večji kredit, nego ga je dovolil deželni zbor. Po prej ob- stoječih določbah so je namreč vlada obvezala dovoliii iz državnih sredstev za brezobrestna posojila v svrho obnovitve po trtni uši uničenih vinogradov ravno tako visoko svoto. kakoršno dovoljuje dotični deželni zbor. Ker pa ne dopu^- čajo v raznih deželah deželne finance, da bi deželni zbori dovoljevali večje svote v ta namen, bilo je o tern govora v državnem zboru in je vladni zastop- nik v vinarskem državnozborskem odseku izjavil, da nima vlada nič proti resolu- ciji, s katero se je vlada pozivala, da bi v svrho obnovitve po trtni uši uničenih vinogradov, dovoljevala kot brezobrestna posojila vecje kredite, nego jih dovolju- jejo z ozirom na njih finance posamezni deželni zbori. Z ozirom na to izjavo vlfidp ?a poročevalca v vinarskem dr- žavnozborskem odseku in z ozirom na np^očilo deželnega zbora, obrnil se je goriški deželni odbor že pouovno do vis. vlade, da bi za Goriško že za I. 1903. dovolila za brezobrestna posojila večji kredit nego ga je dovolil deželni zbor, Deželni zbor dovolil je namreč za brez- obrestnja posojila 20.000 K in ravno to- liko jih, po dosedanji navadi, v ta na- men da država. Vsega skopaj je torej 40.000 K, dočiin je pa proženj za 77.000 K, prošenj namreč, ki so skoro vse opra- vičene. Potemtakem razvidi lahko vsakdo, da ima deželni odbor pri stavljenju svo- jih predlogov jako težavno stališče. In ravno zato, da bi si to stališče olajšal, obrnil se je do visoke vlade, katera naj bi potrebnim vinogradnikom priskočila na pomoč z večjo svoto. Govornik pravi nadalje, da ni izgubljeno apanje, da bi se vlada že v najbližjem času ne ozrla na te razmere ter ustregla prošnjam de- želnega odbora. Ako se to zgodi, pravi Rovornik, ustregel bo deželni odbor skoro vsem prosilcem, inače razdeiiti bo moral pa le 40.000 K, koja svota mu je na razpolaganje. — S tern je hotel govornik, kot deželni odbornik, opravičiti deželni odbor, ki ni še dosedaj rešil prošenj za — rŠe eno vpraSanje. Kaj je geo- metrična progresija?" 0, seveda tudi sedaj nič. — „Vi ste nemarnež, ki bi lahko kaj storili, a brigate se za vse drugo bolj, kakor za šolo,u zagrmel je še name in drugi so mu pritrjevali in laaje nje- govi so prikimali na visokem čelu. Sinus x cosinus 3!! Rakor peklenske poäasti so začeli lesti okoli mene, pihali so proti meni Bvojo matematiöno sapo in se režali kakor norešena jednačba — Stopal sem nazaj, nazaj..... — Proč od mene, pošasti, proč! Zamahnil sem z rokami, zadaj pa sem telebil na tla, spotakniväi se ob ra- Btočo progresijo — — „Kedö, kedö se premetuje tu po cestnih jarkih," zadonel mi je znan glas na ušesa in kmalu je stal pri meni mož, ki črez luno gleda, toraj vse vidi, četudi je ravno mlaj. Malo se mi je začelo evitati in polagoma sem se zavedel----------------- Drugi dan smo maturirali in popa- dali vsi, seveda zopet le v ,,........ brezobrestna posojila za 1. 1903. ter ni še stavil namestniätvu tozadevnih svojih predlogov. Ko je shod vzel ta pojasnila na- znanje, postavil je predaednik tozadevno resolucijo na glasovanje in je bila so- glasno in z odobravanjem vsprejeta. (TJalje pride.) Dogodki na Srbskem. Ob določeni uri pripeljal se je s svojim spremstvom srbski kra.j Peter 1. na Uunaj v torek okolo 1. ure poooludne. Na kolodvoru zapadne železnice priča- kovali so kralja srbski in hrvatski vse- ačiliščniki, vse k «/n.o drugih Srbov, sta- nujočih na Dunaju, posebno mnogo gosp;\ in drugega občinstva. Pozdravili so kralja župan boli^rajski ter par vseučiliščnikov. Posebno so povdarjali v svojih govorili udanost in zvestobo do novega kralja, ter opominjali k slogi vseh Slovanov. Kralj je na to ogovore odgovarjal sicer kratko, a prisrcno Po kratkem odmoru se je kralj odpeljal z Dunaja. Ostali srbski in hrvasKi dijaki so se pa potein zbrali v neki kolodvorski dvorani. Govorila sta tu jeden srbski in jeden hrvatski vse- učiliščnik. V svojih govorih sta proslav- ljala v imenu svojih »tovarišev srbsko vojsko ter posebno zadnji njen patrijo- tični čin. Objednem pa sta protestirala proti vsakemu vmešavanju v notranje srbske zadeve od strani drugih držav..... V sredo predpoludne dospel je kralj ob določnem času v Beligrad. Pričakovala ga je na kolodvoru velikanska mnoiica naroda iz mesta in z dežele. Navzoči so bili vsi cerkveni, civilni in vojaški do- stojanstveniki. Od zastopnikov drugiW držav ude!e?.ila sta se vsprejema le ruski in avstrijski zastopnik, Vsi drugi zastop- niki inozemskih držav ostali so doma, dočim je angleäki zastopnik celö zapustil Beligrad. Ko so se odprla vratca želez- niäkega voza, v katerem se je pripeljal kralj, zaigrala je godba himno Karadjor- djevičev, himno, katere ni bilo čuti v Srbiji ze pol stoletja. Velikanska mnoiica pozdravila je nato kralja z urnebesnimi živio-klici in z mahanjem robcev in klo- bukov. Potem je kralj izstopil iz voza ter se podal nasproti zbranim dostojanstve- nikom ter jim podal roko. Na^ovoril ga je prvi v kratkem, a jedernaten in v navdušenem govoru ministerski pred- sednik Avakumoviu. Kralj zahvalil se je na torn pozdravu ter izpregovoril sledeče besede: „Gospodje ministri! Prepričan sem, da Vam je popolnoma umevno, da je ta trenotek, ko zamorem čez 45 let zopet stopiti na tla svoje preljubljene domovine, za me prevesel trenotek. Ko pa napolnjujejo od jedne strani moje srce ti veseii občutki, napolnjujeta ga od druge strani čut hvaležnosti do Boga in pa čut dolžnosti do svojega naroda, ka- tero mi nalaga moja kraljeva cast. Dolž- nost me tudi veže, da izrekam Vam, go- spod min. pred., kakor tudi Vaäim tova- rišenn svoje pripoznanje. Gospodje mini- stri! VrŠili ste svojo dolžnost nasproti naši domovini, kakor so to zahtevale njene koristi. Storili ste pa s tern tudi meni uslugo in veseii me jako, da so Vam zamorem na tem pri ti priliki za- hvaliti'1. Na to je pozdravil kralja beli- grajski župan in mu ponudil po stari slovanski navadi kruha in soli. Odgovar- jajoč na iupanov pozdrav je rekel kralj, da ne bo opustil ničesar, in da bode vedno delal nato, da postane Beligrad vredno središče Srbstva. Končal pa je svoj govor z besedami: „Bog mi pomagaj pri vsem tern". Nato je pozdravil kralj ruskega in avstrijskega zastopnika. Ne- kateri trdijo, da je bil pozdrav nasproti ruskemu zastopniku prisrčnejš«, nego je bil oni nasproti avstrijskemu. Ko je kralj stopil na voz, zaorili so zopet gromoviti živio-klici in topovi so začeli grmeti. Množici, katera je videla te dni na raznih krajih izpostavljeno kraljevo sliko, katera pa predstavlja kralja deset let mlajšega nego je danes, zdelo se je nekoliko čudno, ko ga je zagledala danes ssivo brado, a vendarle z odločnim pogledom, Kralj je odzdravljal pozdravom naroda, prisrčno smehljaje se mu na vojaški način in je napravil na narod jako ugoden vtis. Kraij se je peljal najprej v katedralno cerkev mimo konaka. Pred cerkvijo so čakali kralja oni, ki so se udeležili vojske leta 1876. Katedralna cerkev prenapolnila se je kmalu tako, da nUo v nji niti povab- Ijenci naäli meBtP. Po zahvalni pesmi, odpeljal se je kralj v konak, kamor je do8pel točuo ob 11. uri. Pov- sodi, koder se je vozil, se je množica trla, da bi od blizo videla novega kralja ter ga pozdravila. Ko se je kralj nekoliko odpočil, začeli so vsprejemi, ki so trajali jedno uro. Med tem časom se je zbrala okolo konaka neštevilna množica Ijudntva, »-I :« ~«^»Äa»o„r» wlir>Rla kraliu: Živio na$ kralj Peter 1., živila Srbija! Kakor smo /.e omenjali, bilo je mesto jako lopo okraäeno, a dež, ki je zadnje dni v Bo- ligradu neprestano lil, napravil je jako mnogo žkode in je bil kriv, da je imela tudi vsprejomnaslavnost nekak melanho- ničen izraz. Ko je namreč dospel kralj v Beligrad, ni sicer lilo in je tftkrat celo solnce poškililo skozi temne oblake, kakor da bi iz radovednosti tudi ono hotelo videti kralja Petra I., ko »topi nn srbska tin, ali tomni oblaki so se vedno kopicili in grozili in bilu jo poleg tegn tudi tem- peratura jako hlatlna. Popoludne ob 41 .t uri peljal se jo kralj po mestu v odprli kočiji v spremslvu svojega adjutanta, a brez vojaškega sprem- stva. TtMjal se je po glavnih mestnih ulicah, koder ga je narod «poštljivo poz- dravljal. Na večer bile so vse hiAe raz- svolljono. Po vseh ulicHh bilo je jako živahno. Okolo \V ure priredilo jo kralju dijaStvo velikansko bakijado, katere so so v svojih narodnih nožah udole/.ili tudi kmetje z d^1. ,o. ao soje ustavil sprevod pred kraljevim dvoreeui, prikazal so jo kralj z nekimi ministri na balkonu. Ko je množica ugledala kralja na balkonu, za- orila je: Zivio kralj Petor 1! Bakljade se je udeležilo tudi več pevakih društov, ki so zapola pod balkonom nekatere patrijo- tične pesmi. Neki dijak govoril je kralek k'ovor. Kralj je na trt govor odgovoril ter rekel mod drugim, da hosie ostati vedno zvest tradicijam svojih pradedov in oprt na trde izkušnje, katere je moral prestati v 4o letih svojega prognanstvo, posvetil bode vse svoje mocii koristim in napredku svojega naroda. Ko so pevci zapoli Se nekaj zborov, se je kralj umaknil z bal- kona. Množica so je potem razšla. I'ol- kovnik NasiO, ki je spremljal v kočiji kralja po mestu, bil je adjutant kraljn Aleksandra. Jako ugoden utis je napravilo na narod dejstvo, da se je kralj vozil \«5ince ter znižal kazen onim, ki so bili obsojoni zaradi navadnih zločinov. 0 zarotnikih prihajajo med svet razne vesti. Navadno so take vesti le gole izmiäljotine časnikarskih poročeval- cev, od katerih hoče vaak več vedeti. Tako poročajo nekateri listi, da 86 mnogo zurotnikov sramuje svojega dejanja in da je moogo njih začela vest h.udo nadle- govati. Raznesla so je celö govorica, da jo petorica zarotnikov žo znorela. Tudi se govori, da se jo podalo te dui več za- rotnikov v kapelo, v katori so nahajati rakvi umorjenega kralja in kraljico, ter da so tarn bridko jokali. Politiöni pregled. Državni zbur. Danes jo dunajski uradni list naj- bržo objavil cesarski patent, ^ katorim so državnozborsko zasodanje odgodi. V torok, ko je imel priti na dnovni red v poslanski zbornici proračunski provizorij, začoli so O.ehi obstruirati. Stavljenih jo bila namree cela vrst« interpelacij, ki so so morale vso prečitali. Polou» bi priSli na vrsto nujni pfedlogi. Zato pa jo bila ZH srodo popoludue sklicana so jodna soja, v katori so so izvrSilo volitvo v dolo- gacijo. Ko so jo to zgodilo, naznanil jo predsednik, da dobe poslanci vabila k pri- hodnji soji nn dom. Dniics pa jo, ^akor smo že zgoraj omenil*, državnoi.jorsko zasodanjo odgodjono, do kodaj so sicor So no ve, a najbrze do josoni. Mod ion. t'Msom pa bode pol par. I i Nomci sc v svoji hinavšcini hudo jezo nad ('.obi, coä, da so C'-ehi vsega tega krivi, doc'im so j popolnoma propričani, da so bili C'.ohi I vodno pripravljeni opusliti obstrukcijo, »ko bi Nomci pokazali le količkaj voljo, da hočojo pustiti iivoti polog sebo tudi drugo. Kor pa niso hoteli tega storiti in so Cehi mnenja, da imajo tudi oni pra- vico do življonja in sicer prav tako, kakor Nerm-i, zgodilo so je to, kar so jo zmnlilo. Sicor so pa dogodki na Ogrskem pokazali, da zadobo stranke Ao ie tnkral v naii državi pravico, ko se prav nic no brigajo za državne ^otrobo, inarveO lako potrebe odločno in orezobzirno zanikajo. Gosposka zbornioa. V sredo jo ^osponka zborn;ca vsprejela v vseh troli branjih zakonska na^rta glede odpravo uraduinkih kavcij in pa glede lokalnih žoleznic. Potem se j jo vr$ila volitev v dolegacijo. Mlnistrska krlza na Qgrakem Min. kriza na O^rsken» se bliža svo- i jemn koncu. Cesar jo namrec naročil grot'u Khuenu Hodervaryju, da sostavi novo ministrstvo in Khuon lledervary j predloži najbržo žo danes cosarju listo novih Riiaistrov. S tem bila bi torej ogrska ministrska kriza končana. Pa ! kako?! Vlada jo namreč popolnoma kapi- j tulirala pred o^rsko oDstrukcijo in pred . Koäutovci. Gros Khuen Uedervary po- J kloniti so je moral KoSutovcem in jim obljubiti, da se novi vojaAki zakonski naOrt odpravi z dnevnoga roda. Vočjega poraza vlade pred ogrsko parlamonlarno opozicijo si pač ne moremo misliti. Stari smo, stari in starost je slabost. Dogodki na Hrvatskem. Hrvalski sabor jo v svoji četrlkovi s"ji dovolil žostmesečni proračunski pro- vizorji. V isti soji je .sabor vsprojel tudi l iročilo pravnega odseka o predlogu, da se odpravi zakon, pa katorom so so ob- rnvnavalo tiskovno pravdo prod porotniki. Sabor je tudi sprejel prodlog, s katorim so pozivlje vlada, da odpravi IV. in XIV. paragraf dosodanjoga tiskovnoga zakona, da so na ta način onemogoči izdajanjo opozicijskih časnikov. V Pregradu nastali so v srodo hudi nemiri. Na tisočo naroda se je pobunilo. Odslo je tje vojaštvo. V četrtek je bila končana kazenska obravnava, ki so je vršila proti raznim osebam, kisose udeležile znanih izgrodov v Zaprešiču. Šest osob je bilo oproščenih, ostale bile so obsojene na ječo od dveh pa do dvanajstih mesecev. Toženi so bili zaradi žuganja in zaradi upora. Iz Zagreba poročajo, da je v noči med 23. in 24. t. m. udrlo v Ludbreg H000 oboroženih kinotov, katori so na- skočili občinski urad in tain vse uničili. Veliki župan Bubido Zichy je pretil, da odstopi, ako se tudi v tem okraju ne pro- glasi nagla sodba. Iz Zagreba sta odšla v Ludbreg dva eskadrona konjenikov in en batalijon pešcev. Korespondenčni urad brzojavlja iz, Zagreba, da je tudi v Pregradi navstal upor, katerega se udeležuje na tisoče kmotov. Trii v Pregrado je odposlano vojaštvo. Ozje volitve na Nemškem. Tudi pri ožih volitvah na Nemäkem pridobili so socijalci več mandatov. Doöim je sedelo v nemškem državnem zboru dosedaj 58 socijalcev, sedelo jih bo od- slej 83. Italljanska mlnlsteraka kriza. Ualijanska ministerska kriza je reäena s tem, da sta izstopila iz ministerstva minister za notranje zadeve Giolitti in pa mornarični minister Bettolo. Zadeve notranjega ministerstva vodil bo mini- sterski predsednik Zanardelli, doöim bo Ivan Schindler, Dunaj lll.|i.. Erdbergstrasse 12. IMiniljn ZA* veliko let dobro ziiaiH» stroje VHiikr vrate zu itoljedelstvo. MÜne zu shiljc in grodzjc, stiskahiuv zu sadje in k'rü/uije, skropilnioe, poij^ka orotlja. stiskalniee za sonc, mlatiinio«, vitle, tnjerje, cistilnico za žito, lu- ščilnire zh koruzo, slamoro^niet», stroj za rezanjt» ropt\ inline za golanje, kotle za kuhanje klajo, sp- salke za vodnjako in gnojnkv, vodovode, žel. oevi itil. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih Cenah! Kuvno tako vso pripravo za kletarstvo: medene pipe, sosalke za vino, gumijeve in konop- Ijone cevi. gumijevo plotV, stroj za tocenje piva, i skrinje za led, atroje za sladoled, pripravo za iztle- I lovanje aodi>vko in penečih vin, mline za disavo, i kavo itd. ; stroje za izdolovanje klobas, tehtniee za živino, tehtnico na drog, steberske tehtnioo, namiz- ne tehnice, dtvimalm» tehtnice; želežno pohistvo, žolezne Ma^H.jne, Sivalne stroje vseh sostav, orodja in slroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovate, klo- parje. sedlarje pleskarje itd. l'se z vecletttim jamstvom ! \ ' Po najnpiliiejšili plačilnii ppjih, tndi na obroke! 4'eniU i z vei' kot 100 sllUami brc/planio. i Prekupcem in agentom posebne prednosti! Dopisuje se tudi v slovenskcm jc^iku. ; Piše naj se naravnost: | Dunaj III i Erdbergstrasse štev. 12. 4 \ Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častili dtihovsčini in slavnemn | obrinstvu v meslu in na deželi svojo trcovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java. Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lut-ca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Siadkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4. 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in dm ire vrste, namreč po 7» kila in od 1 sunta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valent-ič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranjn in z Jochmann-ovega v Ajdovscini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih UHJnnHnje po 5 Kg. na vse kraje. Leop. Reja, gostilnicar .Pri Golobu na voglu ulice Morelli Priporoča pristna briska be- la in örna vina. — Izborna kuhiuja postreže o vsakem času z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Eastopstvo za prodajo pra- vcga Ijubljarcskega kislcga zelja v zabojih od25 do 50 kg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroča slav. občinstvu v mestu in na deželi. Cdrtno pod[>isani nan ttanja [>. n. občinstvn, da je prevzel staro, vsem do bro stiano gosfi/uo „Pritrehkronah" 7» Gorici, Gosposka ulica št. 12, katvro je po iiajtio vejsih zahtevalt popolno- ma premwil. , Toei raxnovrstna do- inača in ptnja vina ter Pilsensko in Dreher-jevo pivo. 1 zsborna kuhinja, toe- ( na postrezba po zmernih cenah. Za mnogobrojno obi- skovanje priporoča se z •vsein sßoStovanjem F. Baumgarten, gostilničar. Nova zaloga pristnih vin. Andrej Abuja, v Gorici. Križne ulice (Via della Croce) štev. 4, priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. — Postrezba poštena in točna. V o jlikoranei sotocrafskeiu atelije-u Anton Jerkic. v Gorici, Gosposka ulica Št. 7 iliu^o liadstropjc i..delujpjn se vsa v Ibtograf- ' sko stroke spadajoča dela v najmodernpjSem štilu in ne- ' prekosljivo natancnostjo po ' jako zmernih cenah ; pripo- roia so tudi v izdelovanje ' krajvvnih in drugih raa- < gletitiic, ki so prisiiaui' kot najlcph:. \ Z odličnini spošlovanjom < so priporoča : Ant. Jerkič, fott»j;rjif. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (JOUKW Via Giardino 8 pnstna bela in črna vina ,JanilSu vzajemna zavarovalnica za življenje ia rente na Dunaju. I*udriixnira: Agt'iitura: • Trst, Corsia Stadion 16. Gorica, Semeniške ulice 3. Posnetek: Stanje znvarovanj s 1. jan. 1902 39.949 polic K 102,275.554-8() «laviiice Dohudki hrulto (kosmati) . . . 9.709 „ „ 19,001 -082-<>7 ,, netlo (čisti).....8.603 „ „ 15,98(5.625-32 Stanje večje z;i I. 1902. . . . 48.IM2 „ „ 118,2«2.180-f8 Izdatki.........(5.039 „ ., 14,007.05«-37 Konočno slanje 31. dec. 1902. 42.573 ,, „ 101,255.123-81 „Krojaška#% ###zadruga" Gorica, j (Josposk.i ulica št. 7. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sezono, kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis, Pique bele in barvane. — Moška sukna po ysaki ceni in veliki izberi. — Naria- lie ima bogato zalogo platna, Chif- iona in prtenine, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikovlin raznih drobnin. j*repi'OK<% zagniijaia in po- grJnjala i/ volne in bomba- Ževine. - - Tudi se še naznjanja slavnemu občinstvu, da se raz- proda vne od prejšiijih Hexon /aoMfalo bla^o pod IuhIiio ceno. flmr Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. ~w Koiiečno we liaKiiaiija Hlaviieiim obČinstvu, da ho cene tudi vweiini no- veum blag;« tako nizke, da se ni bati nikake konkurence! Cene so stalne! Zdaj se nudi rojakom v rnestu in na dežeh prilika za pošteno in solidno postrežbo! Št. 51. V (Joricj, v soiioto dno 27. junija 190.3. Letnik V. Izliaja vs.t rck in soltolo oh II. in i |iiril|iol(lin' /;i iin'slo Icr ol, ."{. iiri I i|i. v.:\ ili'/.clo. Ako |»;nlil n;i t:i (lni\;i pia/.nik i/.itlt« dan prt'i ul> li. /.viver. Slain* jiu pošli |iit'jciii;ui all v (Joriri n;i S vin. GORICA I rrrinihtvo in i»i>ravništvi> »f naliHjata v « N a r o d n i l i g k a r n i», ulica Vctlurini h. ¦it. 9. liopihf j«' naitluviti na un-dniAtro, "(/lass in naročiniKi pa na upravmitvo • fioric«*«. Offlasi s»' račiiniju po pclii- vrslali in sicer ako sc tiskajo 1-krat pn 12 viii , 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako at- večkrat tiskajo, raču- IlijO Hi' p(» pOgodbl. Izdajjitelj in odgovorni urodnik Josip Maiušič. Tiska „Narodna tiskarna" i.odgov. J. MaruAiOi. Javni shod pol. društva „Sloga" v Dornbergu. (I'aljc.) Na vrsto prido druga toeka dnev- noga reda, namreč uredilev reke Vipave in njenih priatokov. K ti točki govori! je deželni poslanoc in župnik G r č a pri- bližno fako-le : Že nad 3.'i let poznam in opazujem rcko Vipavo. Leno se je pretakala, leno se šo vedno pretaka po lepi naši dolini. Njen tok dela tuintam volike ovinko. Kol kača se vije okoli sočnih senožet in ro- dovitnih njiv, posebno tain v „Paradižu" in doli pod Prvačino. Tiha reka, ki glo- boko dere. A'; ob nalivih, ko njene hčerke — pritoki — J9zno pridero v njeno na- ročje sem izpod Nanosa, izpod Čavnu in izpoo Krasa, takrat se napne lena reka Vipava, izbruhne svojo kalno vodo, blato in grušč ter zaliva njive in senožeti. Drugod pa se loti dragocenih zemljišč, spodkopava in odnaša zemljo. Ni mi treba > 'lirno popisovati škode, katero provzroča reka Vipava s svojimi pritoki, sami jo vidite, sami občutite. Sem iz kranjske Vipave prihaja pri- tok Branica. Ob nalivih preplavlja bra- niško in rihemberško dolino, spodkopava in odnaša rodovitno zemljo, deloma pa jo zasipa z gruščem. — Doli od Ajdov- ščine se peni in dere v Vipavo Hubelj, Lokavšček in Grajšček. Veliko škodo provzroča Vrtovišček. Večje število hu- doarnikov rodi Čavn ter jih pošilja v Lijak in ž njim v Vipavo. Po vsej poti pa ti hudourniki trgajo bregove, odna- šajo zemljo, zasipajo rodovitno polje. Tukaj imamo zopet Vaš dornberški potok. Vse to vodovje napaja Vipavo. Ni čuda, da jo gane, da začne bruhati čez svoje bregove. Želja in klici po ureditvi teh voda niso novi. Naši sosedje na Kranjskem in ljubljanski deželni zbor so že mno- gokrat klicali vlado na pomoč, na delo. Načrt je bil že napravljen; a zdaj, pra- vijo, je zastaran. Pri nas na Goriškem se pogoßto oglašajo dotične posamezne občine. Naš deželni zbor se je mnogo pečal s tem vprašanjem. Pač vsako leto se je več ali manj govnrilo o tem. Dne 2. julija 1901. je deželni zbor vsprejel resolucijo, da ae visoka vlada pozivlja, naj naloži svojim tehničnirn organom, da prirode in predlože ko hitro mogočo načrt o regulaciji Vipave, ter skrbi, da se načrti .sistematieno izvršo. Vlada naäim nameram tudi ni nas- j protna. Napačno je le to, da do sedaj I so se m a ä i 1 e I e 1 u k n j e, in sc ni ure- ditev vodovja vršila sistemaučno . . . Zad- nji čas pa je vlada stopila na stališče, I da treba sistematično pričeti delo. Ob- j ljubila je zdatno pomoe. Upanje je, da ne ostanemo le pri obljubi. Nam mora biti na tem, da ureditev Vipave in pri- tokov pride kmalu na vrsto. Za to imamo imenitne in pomenljive razloge . . . Da k temu pripomore tudi današnji shod, predlagam sledečo resolucijo : Javni shod v Dornbergu dnc 21. junija prosi visoko c. kr. poljedelsko mi- nisterstvo, naj po svojih tehničnih orga- nih priredi kar mogoče hitro načrt re- gulacije reke Vipava in njenih pritokov, ter naj skrbi, da se ti načrti izvrše. Predsednik vpraša, ali bi še kdo rad kaj povedal k ti točki. Oglasi se nad- učitelj K r i ž m a n. On pravi, da je s prirejanjem načrtovgledeureditve Vipave pravi križ in da pridemo kasno do njih, ako bi jih morali napraviti vladni inže- nerji. On sam z župancm bila sta pri vladnem inženerju v Gorici ter ga pro- sila, da bi napravil nekak načrt za ure- ditev Vipave na nekih mestih bliza Dorn- berga. Vladni inžener jimajeto tudi ob- ljubil in celo določil čas, do katerega bi bil imel izgotoviti načrte. Ob določenem času oglasili so se zopet pri vladnem in- ženerja, ali zastonj, kajti izgovarjal se je, da je z delom tako preobložen, da j mu ni bilo nikakor mogoče načrtov iz- j vršiti. Govornik je prepričan, da bi se zadeva prevec zavlekla, ako bi se pri- čakovala izgotovif°v načrtov po vladnih inženerjih. Govornik bi bil torej mnenja, da bi to nalogo prevzel deželni stavbin- ski urad. Predsednik shoda odgovarja govor- niku in pravi, da bi tudi z deželnim stavbinskim uradom ne älo to delo tako hitro izpod rok ker je tudi ta jako pre- obložen z delom. Ureditev rek in poto- kov je v prvi vrsti vladina stvar. Ni se pa treba obračati do inženerjev, rnarveč ' najbolje je, da se obrnemo do vlade, bodisi do namestnišlva ali pa tudi do ministerstva, ki imata pravico naložiti i stavbiriHkim uradom izvršitev tmkill del. j I'o njegovem mnenja je torej najbjlje, da Hii vsprojme resolucija, katero predlaga j deželni poslanec in župnik Grča. K ti točki govorila sta 5e župnik Juvančič in posestnik B u d i n. Prvi se je izrokol, da bi se morala v tem po- gledu zganiti vsa županstva na Vipav- skum ter sc obrniti do vlade s tozadev- nimi prošnjami. Drugi pa je bil mnenja, da ni potroba nikakih resolucij v tem pogledu, marveč pospošiti da bi bilo Ireba neko prošnjo, ki se je odposlala na poljet'elsko ministerstvo že pred dva- najstimi leti, katero je izdelal pokojni Perozzi, Župan B e r c e opazi, da take proä- nje poljedelsko ministerstvo ni nikdar dobilo, ker se ista sploh ie ni napravila in k že aotieni podatki, ki so se v ta na- men nabirali. v dornberäki občinski pi- sarni. Temu je pritrjeval tudi predsednik shoda, kaleremu se je zdela ta zadeva popolnoma znana in se je tudi on pečal ž njo pred dvanajstimi leti. Pokojnemu Pe- rozziju je bilo to delo v resnici poverjeno, nabiral je tudi zanje potrebne podatke, ali koükor je njemu znano, do prošnje sploh ni prišlo in ni torej tudi verjetno, da bi se ta prošnja nahajala pri mini- sterstvu. Sicer pa je govornik mnenja, da je današnja resolucija popolnoma na mestu, tudi ko bi se kaka taka proSnja nahajala pri ministerstvu, kajti izkušnja uči, da se le takrat kaj doseže, ako se vedno in pogosto trka na vladina vrata. I Govornik omenja potem novega soškega mosta pri Barki. Tudi za ta most so ob- čine in tudi mesto goriško že pred dav- nim časom prosile. Ali zastonj bi bile vse takratne prošnje, da ne bi bil pre- govoril grot Alfred Ctronini, katerega delovanje so znali nekateri naši ljudje premalo ceniti, bivšega ministerskega predsednika grola Badenija, da obišče Gorisko, pri kateri priliki je mesto Go- rica zopet ponovilo svojo prošnjo za most, katero prožnjo je grol Badeni pri isti priliki uslišal tako, da je most čez Sočo pri Barki danes že dovršeno delo. Z burnim pritrjevanjem vsprejeli so potem soglasno na shodu zbrani zgoraj omenjeno resolucijo. Na vrsto pride tretja točka dnev- nega reda: Brezobrestna posojila vino- gradflikom. Tudi k ti točki je govoril dež. poslanec in župnik G r č a. Govornik je slikal žalostno stanje naSih posestnikov v vipavski dolini, katero so provzročile razne bolezni, ki so v zadnjih desetih letih napadale trto ter tako pokončevale glavni pridelek vipavskega posestnika. Najrečjo äkodo pa je prizadejala vino- gradnikom trtna uš, ki jp v kratkem času uničila inncgo najlepših vino^'radov in ki jih äe vedno uničuje tarn, kjer ra^tejo še stare domače trte. Ako se ne pride v tem pogledu našim vinogradnikom zdatno na pomoč, prisiljeni bodo kmalu. da tudi oni zapuste domačo deželo ter da si po- iščejo kruha v novi deželi onstran morja. v Ameriki. Sicer ne letijo tadi v Ame- riki pečeni golobi ljudem v usta. ali mnogo je njih, ki si s pridnimi rokami zaslužijo tarn toliko, da se zamorejo pre- živeti. Sicer pa ne svetuje govornik no- benemu, naj bi ostavil svojo domovino, ker se tudi doma priden in delaven Clo- vek lahko še preživi. Razne trtne bolezni in posebno trtna uš so pa provzročile med našimi vinogradniki toliko reve in bede, da si sami brez kake pomoči ni- kakor ne morejo pomagati iz onemog- losti. To so pa spoznali razni Činitelji in zato sta začeli deželna in državna uprava deliti vinograduikom brezobretna poaojila, s katerimi naj bi si napravili tarn, kjsr jim je uš uničila trte, nove nasade z ameriškimi trtami. Taka brezobrestna posojila so se že tudi v resnici dovolila. Ne glede pa na to, da so bili krediti za taka posojila nezadostni, vršila se jö tudi dovolitev istih dosedaj prepočasno in objednem na nacin. ki ne odgovarja svojemu namenu. Brezobrestna posojila dovoljevala so se dosedaj le večjim no- sestnikom in pa onim, ki so si napravili razsežnejše nove nasade z ameriško trto. To pa, kakor rečeno, nikakor ne odgovarja potrebam našega ljudstva. Zato pa je pri- čakovati prvič, da se z dovolitvijo brez- obrestnih posojil ne odlaša. drugic" pa da je dovolitev istih splošnejša, t. j. da postanejo istih deležni tudi rnanjsi in revnejši posestniki. Govornik stavi tem zahtavam primerno resolucijo. Oglasi se k besedi župnik Jnvan- č i č ter povdarja, da je neobhodno po- trebno, ako se hoče na^eniu ljudstva po- magati, da se pri podeljevanju brezo- LISTEK. Pred maturo. be krepko močno sern pozvonil. Cin, cin, se je odmevalo po veži in kmalu so zaškripala vrata. Ona mi je prišla odpirat, ona sama, Danica namreč ! kojo sem ljubil bolj kakor vse logaritme, i bolj kakor jednačbe s tremi ali tudi več j neznankami. Kajti lepša je bila kakor ' vsaka jednačba, bodisi še tako zavita in j zakrivljena. j „0, gospod Janko", spregovorila je, ko sem jo pozdravil in zarudela je tja do plavih las, ki so se ji tako elip- tično ovijali okoli glavice. Uiperbole in parabole so se igrale na njenem tilnilku, a vse lepše, kakor pravi Močnik na strani 267. v izdaji za višje gimnazije iz leta 1894. „Ali je gospod prof'esor doma, gospod papa namreč?" Koinaj čutno sem vpraäal in srakovi škrici so se stresli od groze in strahu. „Da, prosim vstopite". Ta je sedel za mizo, pripognjem nad debelo knjigo. Gotovo študira za jutri, za jutri, ko me telebi iz matematike. Oh groza! Ozrl sem se po sobi. Logaritmi so sedeli na starih stolih in se mi oäabno režali nasproti, pitagorjev stavek je za- Ijubljeno šepetal z mlado piramido in trije drugi koreni so kozolce premetovali po divanu. Ob oknu sta sedela dva sinusa in igrala karte, kakor sta videla v soli med podukom. Tangens in cotangens sta čitala 1'rancoske romane in cosinus x si je ravno zvil tino cigareto. „Gospod p.'ol'esor" — glas mi je zastal v grlu. Ozrl se je name; videl sem tiste njegove oči, oborožene z zlatim ščipal- nikom in tiste dolge lase, ki so mu vihrali tako po zraku, kakor pero na klobuku srednjeveškega viteza. „Gospod prol'esor — jaz — — — — — jaz bi Vas — saj veste, jaz bi Vas prosil-----------veste-------" „Kedö ste Vi?" Za Boga, kaj me ne pozna ? mislil sem si in mraz me je pretresel. ,,Jaz sem Janko •— tisti, ki sedi blizu okna". ,.Jaz Vas ne poznam". Zazeblo me je do konca neplačanih čevljev. „Gospod profesor, saj veste — — — matematika, jaz maturiram — in če ne, saj veste------— nr.oje razmerje do — — — — do — — — Vaše — hčere--------" „Ste mi neznani, nisem se imel časti Vas poznati", nemogoče — Sinus x cosinus 3 — — in zopet se je zaglobil v svoje opravilo — — — — Ne pozna me, noče morda------- in jaz ne smern in nočem brez mature k njej, k svoji ljubici — — On me ne pozna in ne ve, da je vsa moja prihod- nost, moja sreča v njegovih rokah. Za Boga-------kakor vragovi so se stegovali logaritmi proti meni — — — „Gospod profesor!" Niö. Zunaj sem jo še enkrat videl, njo, ki sem jo bolj ljubil nego decimalne ulomke. Objokane oči je imela, gotovo je sliäala najin razgovor. Koliko je raogla trpeti, revica! Matura in sinusi so me davili kot stekli volkovi. Oh Močnik, Močnik, netnir tvoji duäi in večna tema naj te obdaja! Drugi dan. ,.Janko Filipovič Serjunov!** Brrr — — — vrag te namalaj! Profesor je stal pri raizi, drugih oči so bile vprte name, kakor bi me boteli hipnotizovati. Lasje so mu divje obkrožali glavo, naočniki so mu stali kakor tristo Špar- tancev pri Termopilah. „Povejte"-------in s svojim močnim glasom mi je diktiral pogin in sramoto, sramoto pred vsern kultiviranim svetom. Odgovoril nisem nič. Niti zapeljivost okroglih, niti elegantna vikost kotastih teles me ni mogla vzbuditi iz neod- govarjanja. brestnih poaojil jemlje poaebni obzir na revnejäe vinogradnike, kakor tudi, da se ni prestrogo pri presojevanju, ali bo mo- gel dotičnik v določenem Času povrniti poaojüo ali no Dež. od born ik prof. Berbuc priz- nava, da se je dovolilev brezobrestnih posojil za I. 1901. in 1902. preveč za- vlekla. Opaža pa, da ni bila to krivda dežolnega odbora, kateri je prožnje, ka- tere mu je predloiilo nainestniätvo, že v treh tednih rešil ter stavil svoje toza- devne predloge. Kri?da zadeva torej drugo oblastnijo in ne deželni odbor. Kar se pa tice zadnjih prošenj za brezobreutna poaojil«. pravi govornik. da se nahajajo iate v resnioi äe pri dežoinem odboru. Kakor je namreč znano, je naš dezelni zbor naročil deielnema odboru, da iz- posluje pri viadi, da bi ista za brezo- brestna posojila dovolila vecji kredit, nego ga je dovolil deželni zbor. Po prej ob- atoječih določbah se je namreč vlada obvezala dovoliti iz državnih sredstev za brezobrestna posojila v avrho obnovitve po trtni uži uničenih vinogradov ravno tako visoko a?oto, kakoržno dovoljuje dotični deželni zbor. Ker pa no dopus- čajo v raznih deželah deželne finance, da bi deielni zbori dovoljevali veOje svote v ta namen, bilo je o tern govora v državnem zbora in je vladni zastop- nik Y vinarskem državnozborskem odseku izja?il, da ninia vlada nič proti resolu- riji, a katero se je vlada pozivala, da bi v svrho obnovitve po trtni uäi uničenih vinogradov, dovoljevala kot brezobrestna posojila veeje kredite, nego jih dovolju- jejo z ozirom na njih finance posamezni deželni zbori. Z ozirom na to izjavo vladnega poročevalca v vinarskem dr- žavnr borakem odseku in z ozirom na naročilo deželnega zbora, obrnil se je gonški deželni odbor že ponovno do vis. vlade, da bi za Goriško že za 1. 1903. dovolila za brezobrestna posojila večji kredit nego ga je dovolil deželni zbor. Deželni zbor dovolil je namreč za brez- obrestna posojila 20.000 K in ravno to- liko jih, po dosedanji navadi, v ta na- men da država. Vsega skupaj je torej 40.000 K, dočim je pa prošenj za77OOO K, proäenj namreč, ki so akoro vse opra- vičene. Potemtakem razvidi lahko vsakdo, da ima deželni odbor pri stavljenju svo- jih predlogov jako težavno stališče. In ravno zato, da bi si to staliäce olajšal, obrnil se je do visoke vlade, katera naj bi potrebnim vinogradnikom priskočila na pomoč z večjo svoto. Govornik pravi nadalje, da ni izgubljeno upanje, da bi se vlada že v najbližjem času ne ozrla na te razmore ter ustregla prošnjam de- želnega odbora. Ako se to zgodi, pravi govornik, ustregel bo deželni odbor skoro vsem prosilcem, inače razdeliti bo moral pa le 40.000 K, koja svota ma je na razpolaganje. — S tern je hotel govornik, kot deželni odbornik, opravičiti deželni odbor, ki ni še doaedaj reäil proäenj za — rŠe euo vprsižanje. Kaj je geo- metrična progresija ?M 0, 3eveda tudi sedaj nič. — „Vi ste nemarnež, ki bi lahko kaj storili, a brigate se za vse drugo bolj, kakor za Solo," zagrmel je äe name in drugi so mu pritrjevali in lasje nje- govi so prikimali na visokem čelu. Sinus x Cosinus 3Ü Kakor peklenske poäasti so začeli lesti okoli mene, pihali so proti meni svojo matematično aapo in se režali kakor nerežena jednačba — Stopal sem nazaj, nazaj..... — Proč od mene, pošasti, proc"! Zamahnil sem z rokami, zadaj pa sem telebil na tla, apotakniväi se ob ra- 8točo progre3ijo — — „Kedö, kedö ae premetuje tu po cestnih jarkih," zadonel mi je znan glas na ušesa in kmalu je stal pri meni mož, ki črez luno gleda, toraj vse vidi, četudi je ravno mlaj. M»lo se mi je začelo svitali in polagoma seru se zavedel----------------- Drugi dan smo maturirali in popa- dali vsi, seveda zopet le v.......... brezobrestna posojila za 1. 1903. tor ni še stavil namestništvu tozadovnih svojih predlogov. Ko je shod vzel la pojasnila na- znanje, postavil je predsednik tozadovno resolucijo na glasovanje in je bila so- glasno in z odobravanjem vsprejeta. (I)alje pride.) Dogodki na Srbskem. Ob določeni uri pripeljal se je s svojim spremstvom srbski kralj Peter I. na Dunaj v torek okolo 1. ure popoludne. Na kolodvoru zapadne železnice priča- kovali so kralja srbski in hrvtujki vse- nčiliščniki, vse polno drugih Srbov, sta- nujočih na Dun°in posebno mnogo gosp;\ in drugega občinstva. Pozdravili so kralja žnpan beligrajski ter par vseučiliščnikov. Posebno so povdarjali v svojih govorih udanost in zvestobo do novega kralja, ter opominjali k slogi vseh Slovanov. Kralj je na le ogovore odgovarjal sicer kratko, a prisrčno. Po kratkem odmoru se je kraij odpeljal z Dunaja. Ostali srbski in hrvaski dijaki so se pa potem zbrali v neki kolodvorski dvorani. Govorila. sta tu jeden srbski in jeden hrvatski vse- ueili^nik. V7 svojih govorih sta proslav- ljala v imenu svojih tovarišev srbsko vojsko ter posebno zadnji njen patrijo- tični C'in. Objednem pa sta protestirala proti vsakemu vmežavanju v notranje srbske zadeve od strani drugih držav..... V sredo predpoludne dospel je kralj ob določnem času v Beligrad. Pričakovala ga je na kolodvoru velikanska množica naroda iz mesta in z dežele. Navzoči so bili vsi cerkveni, civilni in vojaški do- stojanstveniki. Od zastopnikov drugih držav udeležila sta se vsprejema le ruaki in avstrijski zastopnik. Vsi drugi zastop- niki inozemskih držav ostali so doma, dočim je angleški zastopnik celö zapustil Beligrad. Ko so se odprla vratca želez- niskega voza, v katerem se je pripeljal kralj, zaigrala je godba himno Karadjor- djevieev, himno, katere ni bilo čuti v Srbiji te pol stoletja. Vrelikanska množica pozdravila je nato kralja z urnebesnimi živio-klici in z mahanjem robcev in klo- bukov. Potem je kralj izstopil iz voza ter se podal nasproti zbranim dostojanstve- nikom ter jim podal roko. Nagovoril ga je prvi v kratkem, a jedernaten in v navduženem govoru ministerski pred- sednik Avakumovič. Kralj zahvalil se je na tern pozdrava ter izpregovoril sledeče besede: „Gospodje ministri! Prepričan sem, da Vam je popolnoma umevno, da je ta trenotek, ko zamorem čez 45 let zopet stopiti na tla svoje preljubljene domovine, za me prevesel trenotek. Ko pa napolnjujejo od jedne strani moje 9rce ti veseli občutki, napolnjujeta ga od druge strani čnt hvaležnosti do Boga in pa Cut dolžnosti do svojega naroda, ka- tero mi nalaga moja kraljeva cast. Dolž- nost me tudi veže, da izrekam Vam, go- spod min. pred., kakor tudi Vašim tova- rišem svoje pripoznanje. Gospodje mini- stri! Vršili ste svojo dolžnost nasproti naši domovini, kakor so to zahtevale njene koristi. Storili ste pa s tern tudi meni uslugo in veseli me jako, da so Vam zamorem na tern pri ti priliki za- hvaliti''. Na to je pozdravil kralja beli- grajski župan in mu ponudil po stari slovanski navadi kruha in soli. Odgovar- jajoč na žapanov pozdrav je rekel kralj, da ne bo opustil ničesar, in da bode vedno delal nato, da postane Beligrad vredno središče Srbstva. Končal pa je svoj govor z besedami: „Bog mi pomagaj pri vsem torn". Nato je pozdravil kralj ruskega in avstrijskega zastopnika. Ne- kateri trdijo, da je bil pozdrav nasproti ruskemu zastopniku prisrčnejši, nego je bil oni nasproti avstrijskemu. Ko je kralj stopil na voz. zaorili so zopet gromoviti živio-klici in topovi so začeli grmeti. Množici, katera je videla te dni na raznih krajih izpostavljeno kraljevo sliko, katera pa predstavlja kralja deset let mlajšega nego je danes, zdelo se je nekoliko čndno, ko ga je zagledala danes s sivo brado, a vendarle z odločnim pogledom. Kralj je odzdravljal pozdravom naroda, prisrčno smehljaje se ran na vojaški način in je napravil na narod jako ugoden vtis. Kralj se je peljal najprej v katedralno cerkev mimo konaka. Pred cerkvijo so čakali kralja oni, ki bj se udeležili vojske leta 1876. Katedralna cerkev prenapolnila se je kmalu tako, da niso v nji niti povab- Ijenci našli mesta. Po zahvalni pesmi, odpoljal se je kralj v konak, karnor je doapel točno ob 11. uri. Pov- sodi, koder se je vozil. se je množica trla, da bi od blizo videla novega kralja ter ga pozdravila. Ko se je kralj nekoliko odpočil, začeli so vsprejeini, ki so trajali jedno uro. Med tern časom se je zbrala okolo knnaka nftStftvilns mnriftinn linrlatuM nn^ kralj Peter l., živila Srbija! Kakor smo /o omenjali, bilo je rnesto jako li>po okraäeno, a dož, ki je zadnj«» dni v lio- ligradu neprestuno HI, napravil jo jnko mnogo žkode in jo bil kriv, da jo imola tudi vsprejemna slavnost nekak melanho- ničen izraz. Ko je namreč dospel kralj v Beligrad, ni sicer lilo in je takrat celo solnoe požkililo skozi temno oblake, kakor da bi iz radovednosti tudi ono hotelo videti kralja Petra 1, ko »topi na srbska tla, ali temni oblaki so se vedno kopičili in grozili in bila je poleg tega tudi tem- pera tura jako hladna. Popoludne ob -I1 ^ uri peljal se je kralj po mestu v odprti, kočiji v spremstvu svojega adjutant«., a brez vojaškega sprem- stva. Peljal so jo po glavnih mestniu ulicah, kodor ga je narod fpoštljivo poz- dravljal. Na vecer bilo so vse hiše raz- svetljer>e. Po vseh ulicah bilo je jako živahno. Okolo 9. ure priredilo jo kralju dijaStvo velikansko bakljado, katere so se v svojih narodnih nošah udeležili tudi kmetje z dežele. Ko seje ustavil sprevod pred kraljevi'- Lorcem, prikazal seje kralj z nekimi ministri na balkonu. Ko je rnnožica ugledala kralja na balkonu, za- orila je: Živio kralj Petor I! Bakljade se je udeležilo tudi več pevskih društev, ki so zapela pod balkonom nekatere patrijo- tične pesmi. Neki dijak »ovoril je kratek govor. Kralj je na ta govor odgovoril ter rekel med drugim, dn hoče ostati vedno zvest tradicijam svojih pradedov in oprt na trde izkuänje, katere je moral prestati v 45 letih svojega prognanstvo, posvetil bode vse svoje moči koristim in napredku svojega naroda. Ko so pevci zapeli še nekaj zborov, se je kralj umaknil z bal- kona. Množica se je potem razšla. Pol- kovnik Nasici, ki je spremljal v kočiji kralja po mestu, bil je adjutant kralja Aleksandra. Jako ugoden utis je napravilo na narod dejstvo, da se je kralj vozil |>o mestu brez vojaäkega spremstva. Kralj je prisegel v četrtek, Besedilo njegove prisego je to-le: „Jaz, Peter Ka- radjordjevie prisegam o priliki, ko stopam na prestol srbskega kraljestva ter pro- vzemam kraljevo oblast, Bogu Vsemogo- čemu ter na vsr, kar mi je na svetu najljubšega in najsvetejšega, da hočem varovati neodvisnost Srbije in skupnost državne uprave. Prisegam dalje, da se ne dotaknem državne '^tave, da bodem vladal ustavno in na poaiagi zakonov. Prisegam tudi, da bode obrnjeno vse moje dejanje in nehanje jedino le v blagor naroda. Ko tako slovesno prisegam pred Bogorn in pred svojim narodom, kličem za pričo Boga, pred katerega sod- nim prestolom bodem moral obračuniti. Tako mi Bog pomagaj. Amen". Prisega so je vršila v skupščini ob 9. uri in pol predpoludne. Bili so navzoči vsi poslanci. Galerije pa so bile pr^napolnjene. Kralj je bil oblečen v generaiski unilormi. Prod prisego odmo- lil je arhimandrit neko molitvico, potem pa je Čital kralju prisego, katero je kralj ponavljal besedo za besedo. Držal je med tern časom roki na sv. pismu. Po pri8egi odpeljal se je kralj k pregledu vojaštva. Množica pozdravljalaga je nav- dušeno. Pri pregledovanju vojaštva bila sta navzooa tudi ruski in avstrijski za- stopnik. Kralj je jezdil na belem konju in pravijo, da je izvrsten jahač. Vojaška parada obnesla se je izvrstno. Popoludne bila je- Ijudska veselica v Topčideru. Kralj pripeljal se je tudi tje brez vojaškega spron.dtv«. Bilo je tarn zbranega na tisoce in tičoče naroda. Bili so tarn tudi kmetje iz Stare Srbije in iz Macedonije. Narod je kralja navduäeno pozdravljal. Bila je to prava pravcata narodna veselica, pri kateri ni smel se- veda izostati narodni pies „Kolo". Kralj je stopil iz kočije ter se podal med Ijud- stvo in se tarn ž njim pogovarjal. Pri- dobil si je hkratu vsa srca naroda. Kmetje rekali so: Hvala Bogu, da smo vdobili zopet jedenkrat pravega srbskega kralja. — Na večer bila je slavnostna gleda- liäka pr'edstava, katere se je udeležil tudi kralj v spremBtvu ministrov. Bila sta nav- zoča tudi ruski in avstrijski zastopnik. Provizorično ministerstvo podalo je kralju svojo ostavko, katero je kralj tudi sprejel. Poveril pa je dosedanjega mini- sterskega preds. Avakumoviča, da sestavi novo ministerstvo. Avakumovič je pred- lagal kralja vse dosedanje ministre, če- mur je kralj pritrdil. Kralj je izdal na narod posebeu manifest. - Pomilostil je vse politične zločince ter znižal kazen onim, ki so bili obsojeni zaradi navadnih zločinov. 0 zarotnikih prihajajo med s^ot razne vesti. Navadno so take vesti le gole izmiäljotinö čannikarsž.il» poročeval- cev, od katorih hoče vaak več vedeti. Tako poročajo nekateri iisti, da ae mnogo govati. Haznesla se je celö govorica, da jo petorica zarotnikov žo znorela. Tudi se govori, da ho jo podalo te dni več za- rotnikov v Kapelo, v katori se nahajati rakvi umorjenega kralja in kraljice, ter da so tain bridko jokali. Politični pregled. Državnl zbor. Danes je dunajski urndni list naj- bržft objavil cesarski patent, h katorim se dižavnozborsko zasodanje odgodi. V torek, ko je imel priti na 'Jne«iii rod v poslanski zbornici proračunski provizorij, začeli so Oehi obstruirati. Slavljenih jo bila namreč cela vrstn inlerpelacij, ki so se morale vso prečitati. Potem bi pri^li mi vrsto nujni predlogi. Zato pa je bila za sredo popoludne sklicana že jedna seJH, v kateri so se izvräiin volitve v dele- gacijo. Ko se jo to zgodilo, naznanil je predsednik, da dobe poslanci vabila k pri- hodnji seji na dorn. Danes pa je, kakor smo že zgoraj omiuiili, državnozborsko zasedanJB odgodjeno, do kedaj :_ sicer še ne ve, a najbrže do jeseni. Med tern (hsorn pa bode pel par. 14 Neinci so v Hvoji hinavščini hudo jez-e nad Clehi, cež, da so Cehi vsega tega krivi, dočim so popolnoma prepričani, da so bili Clehi vedno pripravljeni opustiti obstrukcijo, nko bi Nemci pokazali le količkaj volje, da ho»5ejo pustiti živeti poleg sebe tudi druge. Ker pa niso hoteli tega storiti in so Čehi mnenja, da imajo tudi oni pra- vico do življenja in sicer prav tako, kakor Nemci, zgodilo se je to, kar se je zgodilo. Sicer so pa dogodki na Ogrskem po«uznli, da zadobe stranke še le takrat v naäi državi pravico, ko se prav nič ne brigajo za državne potrebe, marveč take potrebe odločno in brezobzirno zanikajo. Gosposka zbornica. V sredo je gosposka zborn;ca vsprejela v vseh treh branjih zakonska nafrta glede odpravo uradniških kavcij in pa gled^ lokalriih železnic. Potem se je vržila volitev v delegacije. Mlnistrska kriza na Qgrskem. Min. kriza na Ogrskem se bliža svo- jemu koncu. Cesar je namreč naročil grofu Khuenu Hedervaryju, da sestavi novo ministrstvo in Khuon Hedervary predloži najbrže šo danes cosarju listo novih nriinistrov. S tern bila bi torej | ogrska minislrska kriza končana. Pa ! kako?! Vlada je namreč popolnoma kapi- | tulirala pred ogrsko obstrukcijo in pred Košutovci. Gros Khuen Hedervary po- kloniti se je moral Košutovcem in jim obljubiti, da se novi vojaški zakonski načrt odpravi z dnevnega reda. Večjega poraza vlado pred ogrsko parlamentarno opozicijo si pač ne moromo misliti. Stari smo, stari in starost je siabost. Dogodki na Hrvatskem. Hrvatski sabor je v svoji četrlkovi s'iji dovolil šestmesečni proračunski pro- vizorji. V isti seji je sabor vsprejel tudi p »ročilo pravnega odseka o predlogu, da se odpravi zakon, pa katerem so se ob- ravnavale tiskovne pravde pred porotniki. Sabor je tudi sprejel predlog, s katerim se pozivlje vlada, da odpravi IV. in XIV. paragraf dosedanjega tiskovnega zakona, da se na ta način onemogoči izdajanje opozicijskih časnikov. V Pregradu nastali so v sredo hudi nemiri. Na tisoce naroda se je pobunilo. OdsMo je tje vojaštvo. V četrtek je bila končana kazenska obravnava, ki se je vršila proti raznirn osebam, ki so se udeležiie znanih izgredov v Zaprešiču. Šest oseb je bilo oproččenih, ostale bile so obsojene na ječo od dveh pa do dvanajstih mesecev. Toženi so bili zaradi žuganja in zaradi upora. Iz Zagreba poročajo, da je v noči med 23. in 24. t. m. udrlo v Ludbreg 3000 oboroženih kinetov, kateri so na- skočili občinski urad in tarn vse uničili. Veliki župan Rubido Zichy je pretil, da odstopi, ako se tudi v tern okraju ne pro- glasi nagla sodba. la Zagreba sta odšla v Ludbreg dva eskadrona konjenikov in en batalijon pešcev. Korespondenčni urad brzojavlja iz Zagreba, da je tudi v Pregradi navstal upor, katerega se udeležuje na tisoče kmetov. Tudi v Pregrado je odposlano vojaštvo. Ožje volitve na Nemskem. Tudi pri ožih volitvah na Nemäkem pridobili so socijalci več mandatov. Dočim je sedelo v nemškem državnem zboru dosedaj 58 socijalcev, sedelo jih bo od- slej 83. Italijanska mlnlaterska kriza. Italijanska ministerska kriza je re.^ena s tern, da sta izstopila iz ministerstva minister za notranje zadeve Giolitti in pa moruariöni minister Bettolo. Zadeve vodil zadeve mornaričnega ministerstva minister Morin. Vsi drugi doH(i(Janji mi- nistri ho OHtali na svojem meslu. Bomače in razne novice. Promonjn. — Vi'cruj jo hil n»t graSkcm vHcuOiliisOu promoviran doktorjem prava g. Vladko I» e r I n t, sin znanega tržaSkega zdravnika in rodoljuba dr. Si- mona F'ortota. Imciiovnnjc. -- Sodni kancRlist g. Anton K o i c o pri okrajnem sodiscu v (lervinjanu, imenovan jo za pisarniskega olicijala istotam. Smrtiia KoHa. V nedeljo po noči je umrl v tukajänji noriänici nad- nčitelj Josip Lippizzer. Mil je do svoje nesrecne bolezni vodilelj Ijud.sko ineslne sole pod Kostanjovico. Iz okr. šolt*ktEopajfeJäggX.JfelstlF0^cSXiJl» liidi vet* prir, ki so pravile, btko .sta monjavala bankovce po KobariSkem Bel- letti in McllinH. Bellolti bil ')(> od po- rotnikov spoznan za krivega in obsojen jc bil na f> letno ječo. + * V Bredo in č,(«trtek se jo vrsila po- rotna obravnava proti Crnigoju Leo poldu, JoKcf'a, Alhorlu in Avgu.stu, Iva- novim sinovom tor proti Alojzija Vid- marjuFrancetovnniu in Krt»""^tu Vidmarju Jožclovcmu, ki so vsi doma iz Kovka na Kranjskiun v občini Šlurje. Prvi je bil tožen zaradi uboja v smislu Jj 110. kaz zak, a ostalih pet zaradi sokrivde na uboju v smislu 4} 105. kaz. zak. Iz ob- tožnice srno posneli, da se je dogodek, kuterega žrtov je bil 45-letni Janez Kru- pož z Otlice, oženjen in oče osmerih otrok, približno tako-le vrAil: V nedeljo 22. marca popoludne so bili v krčmi na Pristavi, nahajajoci se na Otlici, Črnigoj Leopold, njegov brat Jožef, po tern Alojzij Vidmar, Anton Vidmar in Franc» Vid- mar. V isli krčmi pa je bilo tudi več Otličanov. Pili so sicer v^ak za-sc, Kov- čani in Olličani, a pili so mirno in bilo ni med njimi nobenega prcpira. Okolo 7. ure in pol zvečer zapiistili so skoro vsi hkratu krčino, Kovčani in Olličani. Ko so se pa nahajali Kovčani že neko- liko sto korakov na poti proti Kovku. napadli so jib Otličani s kamenjem. To pa je Kovčane tako razburilo, posebno pa Leopolda Črnig^ja, da je sklenil vr- n'ti se v kr^mo na Pristavo ter se maš- čevati nad Otličani. Spodbujal je k temu tudi svoje tovariže in jili tudi spodbudil. Ko so čez nekaj časa srcčali äe druge Kovčane, ki so äli s Kovka na Otlico. obvestili so jih o napadu. Med temi bila sta pa tudi Leopoldova brata Albert in Avgust in 3e par drugih mož. Ti slednji so Leopoldu svetovali, naj opasti svojo uamero in naj gre raje domov. Pa Leo- pold ni hotel o tern nič slišati, marvoč preskrbel se je celo s kolom. Podali so SH torej zopet v krčmo na Pristavi in tu se je vnel hud prepir in nazadnje tudi pretep med Kovčani in med Otličani. Pri pretepu bila sta lahko ranjena tudi Alojzij Vidrnar in Leopold Ornigoj. Bila je približno že 9. ura zvečer, ko je Sun- der ponehal. Le v Leopoldu Črnigoju in v njegovih bratih vskipela je jeza do vrhunca. In sklenili so, da se hočejo zne- sti nad vsakomur, ki bijim prišel v pesti. V takem rnzpoloženju stali so naravnini pod krčmo ter se oborožili s krinenjem in s poleni. V tern času pa je zapustil v družbi par drugih Otličanov krc'mo Ja- nez Krapež, po domače Smudin. ki ni imel pri prepiru prav nič opraviti. Pri- šed^i iz krčme. podal se je v bližnjo reher, da bi tarn opravil svojo potrebo. Leopold Črnigoj, ki se je takrat nahajal na ravnini pod rebrijo. bil je baje ob- veäcen, da je nek Otličan zapustil krčmo. Začel je forej tega Otličana klicati. naj pride k njemu. Smudin, nič hudega slu- teč, rdgovoril jo baje, da pride kmalu, samo da opravi svojo potrebo. In v res- nici podal se je proti mestu, na katerem je stal Leopold Črnigoj. Neka Marija Ökvarc je baje od daleč Leopolda Crni- goja opozorila, da je človek, ki se mu bliža, Smudin, ki ni imel pri prepiru ni- česar opraviti in naj inu zaradi tega ne stori nič žalega. Za ta opomin pa se ni Leopold Črnigoj nič zmenil, marvel za- mabnil je koj, ko se mu je približal Smu- din, s kolom po nesrečnežu. [Jdaril gaje prvikrat po roki, drugikrat pa mu je za- dal tak udarec na glavi, da so je Smudin koj nezavesten zgrudil na tla, nakar je Leopold Onigoj zbežal. Prihiteli so ljudje na lice mesta in odnesli Janeza Krapeža v krčmo, kjer je že drugi dan zjutraj iz- dahnil svojo dušo. Tako približno govori obtožnica in zaradi tega je tožilo dr- žavno pravdništvo Leopolda Črnignja za- radi uboja, ostalih pet pa zaradi so- krivde na uboju. Obtožbojezastopal državnegapravd- nika namestni Jeglič, zagovoj-niki pa so bili in sicer: za Leopolda Črnigoja dr. Tavčar iz Ljubljane, za Leopoldove brate Jožeta, Alberta in Avgusta dr. Flego iz Gorice, za Alojzija Vidmarja in Franceta Vidmarja pa dr. Pavletič iz Gorice. Po- rolna klop bila je čisto slovenska. Prič pa je bilo vse polno. Glavna priča, na katero se je oslanjal državni pravdnik, bi! je Jernej Krapež, stanujoč blizu krčme, ki je šel že pred pretepom spat, a staga krik in vikzvabila iz postelje, ki se je oblekel ter se skril za neki zid ob potu, odkoder je opazoval vse, kar se je godilo. Sicer pa ni Jernej Krapež vedno jednako odgovarjal, ko je bil ponovno preslii5an in si je semtertje celo nekoliko ugovarjal. Sploh je bilo posnosti iz izpovedanj prič in samih obtožencev, da je Janezu Kra- pežu, po domačeSmodinu.zadalsmrtonosni udarec jedino le Leopold Črnigoj, kar je *W «Titeätolu Viilmarju"pa,-da je1 takrat', ' ko je pitbil Leopold (irnigoj Smudina na tla, iskal hvoj klobuk pod nekimi črfsnjarni blizii krcrno in pa v krčmi. l)ržavno prHvdniiUvo je tožilo ostalih pet obto žencev zaradi sokrivde, češ, da ho se vsi oborožili a poleni in kamenjem, kar pa ni bilo po pričah dokazano in je bilo to dokazano le v nekaterih. Tožilo jih je zaradi sokrivde tudi, čeA, da so s tern nornagali Leopoldu Črnigoju pri uboju, ker so mu naznanili, da so oboroženi in da hočejo stati trdni ž njim. Glede Leop. Onigoja, ki je sam pripoznal uboj, imel je njogov zagovornik težko stali.^e. Tradil se je sicer, da je nekaj povedal, ali zaman. Gledc ostalih treh Leopoldovih bratov je njih zagovornik zanikal sokrivdo, ter rekel, da ni imel pretep pred krc'mo nič opraviti z ubojf»m Janeza Krapeža. ker ho ni Janez Krapež udeležil niti prepira in niti pretcpa. Glf»d«' Alojzija Vidmarja in Franceta Vidmarja, kalera je dr. Pav- letič izvrstno zagovarjal, veljalo je skoro isto, kakor gledč ostalih treh sokrivcev. Pol eg tega je bil pa Alojzij Vidraar, kakor je tnlilo več prič" äe v krčrni, ko je ubiti Janez Krapež odhajal iz krčme in se je podal h krčrne le do bližnjih črcženj iskat klobuk, odkoder pa se je, kakor je neka prica izpovedala, naravnost vrnil zopet v krčmo. France Vidrnar pa j> bil oddaljen od mesta. na katererr. se je uvrši! uboj in baje celo skrit za nekim školjem. Po dokončanih replifeah držav- nega pravdnika in zagovornikov ter po konečni sumarni razložbi cele obravnave po predsednitcu. od.^li so porotniki v po- svetovalno sobo, kjer so imeli odgovoriti na .^est glavnih in dye podrejeni vpra- sanji. Prvo glnvno vpra.^anji dotikalo se je Leopoldn Crnigoja. katere^a je tožilo dr/.avno pravnidštvo zaradi uboja. Ostalih pet vprasanj pn se je tikaio drugih pet obtožencev, katere je tožilo državno pravilniAtvo zaradi sokrivde na uboju. Po liolgern posvetovanju so se vrnili po- rotniki v dvorano in njih predsednik je naznanil sodnpmu dvoru. da so soglasno potrdili glavno vpra.šanje gledr uboja doprinešenpga po Leopoldu Črnigoju: dalje. da so istotako soglasno potrdili vprasaiija glede sokrivde na uboiu tičoča se Jožefa. Alberta in Avgusta Crnigoja. Glede Alojzija Vidmarja pa so porotniki na vpra^anjc, ali je tudi on sokriv uboja, odgovorili z devet ne. proti trem da. dočim so na tako vpražanje glede Fran- ceta Vidmarja odgovorili z 12 glasovi ne. Na podlagi tega pravoreka porotnikov je sodni dvor obaodil in sicer: Crnigoja Leopolda na b let ječe z jednim postom in a trdirn ležilcem vsaki drugi mesec, Crnigoja Jožefa na 2 leti ječe z jednim postom m s trdirn ležisčem vsaki drugi mesec, Crnigoja Alberta na IS meaecno ječo z jednim postom in^s trdim ležižčem vsaki drugi mesec in Crnigoja Avgusta na tri leta ječe z jednim postom in trd- nim ležiščem vsaki dru,ri mesec. Poleg tega obsojeni so zgoraj imenovani tudi na povrnitev sodnih stroškov v znesku 50U K in na plačanje 2400 K kot od- äkodnino za otroke pokojnega Janeza Krapeza. Smudina. Alojzij Vidmar in France Vidmar bila sta pa oproščena. Včeraj se je vršila porotna obrav- nava proti Antoniji Hutar z Brega blizo Ceiiada, ki je bila tožena zaradi detomora. Zagovarjal jo je dr Gruntar. Obsojena je bila na i leta ječe, poostrene z jed- nim postom in s trdim ležišcem vsak drugi mesec. * Porotna obravnava. ki se je imela vrAiti danes proti tukajAnjemu kleparju Fnntuzziju, katerega je tožil odvetnik dr. Graziadio Luzzatto radi žaljenja potonrt tiska, je odneäena. Pridejo pa äe v tern zasedanju pred poroto Kerkoč, Žerjal, Louvier in Braulin. katerih toii državno pravdniStvo zaradi goljufije. Dela na boliinjskt Joleznici. — Pod Kostanjevico v Gorici so že zaceli kopati predor in delajo se priprave tudi ZH druga deia. Po naSem mestu kar mr- goli italijanakih delavcev. Tvrdka Lena«»si in tovariSi se je zavezula jemati v delo v prvi vrsti domačine. Zdi se pa, da se ne bo posebno ozirala na to obvezo. Sicer smo pa in le pri začetku dela Zaprii so Terezijo Jenk iz Logatca, kei' ni imela s čim plačati kave, katero je popila v neki kavarni. Bila je ta je- denkrat izgnana iz Gorice. Izvozni trjj;. — One 24. t. m. so prodali na tukaj^njem izvoznem trgu 120 kvintalov čreSenj po H6 K kvintal, 50 kg. jagod po 78 vinarjev kg., 180 kvin- talov graha po 8 K kvintal, 5 kvintalov äpargljev po 58 K kvintal. tiHOO kvin- talov krompirja po 7 K kvintal. L'iO kvintalov hrušk po 22 K kvintai, 4 kvin- tale brenkev po 52 K kvintal, H kvintale sliv po 32 K kvintal, 15 kvintalov gro^dja sv. Ivana (ribesai po 32 K kvintal. le- to^njega fižola 150 kvintalov po HO K kvintal. Razpis&na nlu/ba pi>arj». -- Pri ajdovskern sodišču je razpisana služba pisarja z dni no 2 K 40 v. Xajdenc» kolo. - V nedeljo so našli na Placati skoro novo kolo z znamko: Bock Holländer. Kolo s" nahaja zdaj na policiji. DrŽHvnozborski inaiidat je od- ložil te dni iz zasebnih ozirov kranjski državni posl. g. Vencajz. Dobava nsnja za mornarieo. — Pri tukajSnji trgovgki zbornici se nahaja razspis za dobavo usnja. katerega je do- poslal mornariäki oskrbovalni urad v Pulju. Kogar ta razpis zanima. ogleda si ga lahko natanjčnejše pri trgovinski zbornici. Most ^ez So^o pri Barki. — Po dokončanem kolavdiranju. je ta most od torke naprej izročen javnemu prometu. Vabilo k veselici, katero priredi ^Kat. slov. izobraževalno družtvo v Dorn- berguu dne 5. julija na praznik sv. Ci- rila in Metoda** točno ob 3! ._, popoludne. Spored : 1. Pozdrav; 2. Ciril-Metodova himna. poje moški zbor izobraževalnega društva : 3. Sv. Ciril in Metod — pa da- naSnji čas. govor: 4. Simon Gregorčič: Jeftejeva prisega, deklamacija: 5. Vilhar: Bojna pjesma. poje moški zbor izobraž. dru^tva ; »i. Prolog; 7. Dr. Weissenhofer: Luržka pastirica, igra v 5. dejanjih. Vstop- nina s I. sedezem 50 kr., z II. sedežem 40 kr., brez sedeža 20 kr., ^a otroke 5 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. „HraniliiicA i» po8(jilnica" v lllrnu bo imela izredni ob< ni zbor dne 12. julija t. 1. ob 4. uri popoladne v svojem prostoru h. §tv. 94 s sledecim dnevnjm redom: 1. Volitev načelstva: 2. Volitev računskega predledovnlca in nje- govega namestnika; 3. Sprememba pravil. Fran Wilhelm odvajajoi'i in] od Fr:»ii;i Wilhelm, lekarnarja. c. in kr. «Jvoriioiia zalagatHja v Xeimkirfh'1!! (Spodiijf avstrijskt)\ so liobiva v vst'h li'karnali v zavitku po K 2. — avstr. vclj. Kjer ni zalogt1. poäilja se direktno postiü zavoj s 15 zavitki za K 2400 franko na vst1 avstrij. ogorskt1 poštnt1 postaje. V znak pristuosti jo od- tisnjon na vsakom zavitku grb trga Neunkirchon (noun Kirchen). Zahvala. Podpisani se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsom oiiini, ki so nani knkorkoli laj^ali na^o hol za casa holozni in smrli predragega nam l>rata oziroma strica gospoda 15) m> vikarja v Vedrijanu. Pred vseni bodi zahvala veleč. g. župniku iz Biljane, ki je bolnika večkrat previdel s sv. zakramenti, prihitel k njcniu kadar je le mogel ter blagodušno vodil cerkveno opravilo na dan pogreba: istotako izrekamo iskreno zahvalo VMej časlili duhovščini, ki ga je v bolezni obiskovala in to- lažila in ki jo danes v tako velikem številu prihitela od blizu in od dalec\ da spremi svojega duhovnega yobrnta na zadnji poti. Hvala tudi gg. pevcem pod vodstvom g. učitelja za lepi žalostinki pred hišo in na grobiäcu, hvala konečno vseni, ki so se pogreba v tako ogromnem ätevilu udele^ili. V Vedrijanu, 24. jun. /QOf. Žaliijoči ostali. _ Ivan Schindler. Dunai lll.i. Erdberqstrasse 12. ponilju X4k veliko lei dobro zuaiio sti'ojt* VMiike vrnle /a poljedflMflvo. Mhnf» za sHiljc in groiizj(\ stiska'nict1 za smlje in grozilje, Akropilnice, polj^ka orodja, stiskalnico za sono, inlutilnioo, vitle, trijerje, ristilnico zu žito, ln- ščilniee za koruzo, slamoro/.nieH», stroj za rezanje rope, inline za golanje, kntle za kuhanje klnje. se- salke /a vodnjakt* in gnojnk'f, vodovodo, žol. cevi itd. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih - Cenah! Kavno tako vst> priprave za kletarstvo: medene pipe, sosalke za vino, gumijeve in konop- Ijeno cevi, pumijeve ploee, stroj za toeenje piva, I skrinje za led. stroje za sladoled. priprave za izde- » lovanje sodovke in penečih vin, inline za dišavo, i kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drojj. steberske tehtnice. namiz- ne tehnice, decimalne tehtnice; želežno pohištvo, železno blapijne, šivalue stroje vseH sestav, orodja : in strojo vsake vrste- za kljnčavničarje, kovače, kle- parje. sedlarje pleskarje itd. J'se z vecletuim jamstvom ! ! ' Po lajioinejšil plaiU popjih, tili n oliroke! (Yniki /, vet' kot 100 slikaini bro/.plsuno. s Prekupcem in agentom posebne prednosti! Dopisuje se tudi v slcvcnskcm jesiku. Pise naj se naravnost: i Ivan S®fcimil#iFf Dunaj III ! Erdbergstrasse štev. ij. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoca častiti dnhovžčini in slavnemu obcinstvu v meslu in na deželi svojo trgovino jdlilnega blaga n. pr. kavo: Santos. Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve io druue vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valcnčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe «r Cirihi in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovscini. Vse blago prve vrste. j Po pošti se razpošilja v zabojčkih ! ujijmanje po b Kg. na vse kraje. j j Leop. Reja, I gostilničar .Pri Golobu1 I na voglu ulice Morelli ( Priporocapristnabriskabe- j la in črna vina. — Izborna , kuhinja postreže o vsakem : času z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Zastopstvo 2a prodajo pra- vega Ijubljanskega kislega zclja v zabojih od25 do 50 kg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroca slav. občinstvu v mestu in na deželi. i Kaznanilo. \ ^ Vila no pod pi san i tiaz \ k tianja p. it. obi'instvn, da \ je prevzel staro, vsem do ^ hro z n a no (fossil no \ „Pri treh kronah" j ^ ?» Gorici, Qosposka ulica I J 5/. uf katero je po najno- \ ^ vejŠih zahtevah popolno \ 1 ma prenoinl. 1 [ Toči raznovrstna do- \ ^ mac a in ptuja vina ter \ • Pilsensko in Dreher jevo i pivo. Izborna kuhinja, toc- ' na postresba po zmernih ' cenah. i i Za mnogobrojno obi- 1 f skozuinje priporoca se z ' <¦ vse/n spoštoz%anjem \ | F. Baumgarten, ; f jostilničar. i I ; Nova zaloga pristnih vin. Andrej Abuja, v Gorici, Križne ulice (Via delta Croce) štev. 4, priporoca zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. -¦- Postrežba poštena in točna. I V oölikovanem sotoerasskein I atelije-u 5 Anton Jerkic. i h v Gorici, | Gosposka ulica Št. 7 (V Z odličnim spoštovanjem ¦ so priporoca I Ant. Jerkic, 4 loto^ras. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (.()IU( A Via Giardino 8 priporoca in črna vina / iz «ipavskih, furlanskih. urismii, gal* matinskih in isterskih w i nnnnnrinw. I Doslavlja n« J u in razposiilja po žclcz- ici na vse krajr avstro-t'ßt'rske nioiiarhije ˇ smiiti od 66 litrov naproj. Na zalitevo poäilja tudi uzorce. j Cene zmerne. Postraiba poštena. \ se odda pod zdo ugodnimi pogoji cuouadstropna hi^a z vrtom oh §em- petcrski cesti v St, P^tru pri (Jorici. JVTataučncjc sc poizvc pri la mošnjcm župaiistvu. jaKOD 1U1KIUS, tru'ovec z lesoiti \<\ opcko, zalo^a vsak vrslnejja trd <2L> iZfo 791 il ill la Sl «wftPHjjK # uul UUQ u Gorica, Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sezono, kakor: Volno, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis. Pique bele in barvano. — Moška sukna po ysaki ceni in veliki izberi. — Nada- lie ima bogato zalogo platna, Chif- rona in pr ^nine, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut, nnl-.nnw nurafnil/nu nar>t*onii/nu'in ra^nih Prepro^, zsigrinjala in po- i i;rinjala iz volne in boinba- j /OYflie. — Tudi se še naznjanja j slavnemu občinstvu, da se raz- prodn vne od prejšnjili Hexon xaoAtalo blago pod I as In o ceno. iwr Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine ! KoiieČno ne naxiianja Hluviienm občinstvu, da I ho ceue tudi vsenm no- veniu blag,ii tako nisr.ke, da «e m bati nikake konkurence! Cene so stalne! Zdi