VESTNIK CELOVEC PETEK 28. JULIJ 1989 Letnik XLIV. Štev.55(2478) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena:7šil. 3000din. P. b. b. Protesti se množijo Takoj po Haiderje- gospodarski posvet o vem radijskem sporo- položaju na južnem Čilu, da je deželna vlada odločena zapreti Tovarno celuloze Obir na Rebrci, so se delavci in poslovodstvo podjetja zbrali pred kapelskim SchloBpar-kom in izrazili svoj protest proti ukinitvi delovnih mest. Na tem kraju je namreč deželni glavar sklical Koroškem. Rezultat tega pa je bil porazen: o kakih nadomestnih delovnih mestih v dolini Bele ni bilo govora. Zato so delavci med drugim tudi zahtevali, da Obirja ne smejo zapreti preden ne ponudijo ustreznih alternativ. Delavci in poslovodstvo pa so od politikov zahtevali tudi preklic sklepa o zaprtju Obirja. Proti odločitvi deželne vlade pa v skupni izjavi protestirajo tudi obratni svet, župana Železne Kaple in Žitare vasi ter strokovni sindikati, ki zavračajo tudi socialni paket, za katerega pravijo, da ljudem v dolini Bele ne omogoča ustrezne perspektive za bodočnost. Več na 2. strani. Jutri za pokal SAK-WAC Spet smo pred pokalno tekmo: to soboto ob 17.15 uri igra Slovenski atletski klub na ASV-igrišču prvo tekmo za avstrijski nogometni pokal. Njegov nasprotnik je lanskoletni drugo-ligaš WAC, s katerim se bo SAK letos srečeval v prvenstvu koroške lige. SAK hoče kajpada tudi letos napredovati v pokalnem tekmovanju. ZSO: „SMep vlade izraz ignoriranja potreb regije!" „Soglasni sklep deželne vlade, da mora tovarna Obir takoj prenehati z odvajanjem odplak v Belo, hkrati pa tudi zavrnitev, da bi Obir smel porabiti vsaj še les, ki ga ima na zalogi, ni le napad na delovna mesta v tem podjetju, temveč tudi na celotno regijo ob dolini Bele", je v posebni tiskovni izjavi dejal tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Izrazil je solidarnost Zveze slovenskih organizacij z delavci in vodstvom tovarne, ki je vsa leta, odkar jo je prevzel Slovenija papir, delovala pozitivno in bistveno prispevala k socialni in gospodarski moči regije. Tajnik ZSO nadalje ugotavlja, da je tudi gospodarska anketa pokazala, da bi zaprtje Obirja imelo katastrofalne posledice za ves predel južne Koroške, „saj ni nikakršnih stvarnih možnosti za nadomestna delovna mesta z naselitvijo drugih podjetij. Tako bi bili Obirjevi delavci in nameščenci prisiljeni zapustiti svoje domače kraje in se naseliti v drugih industrijskih centrih." Prav v tej zvezi pa je dr. Sturm sklep deželne vlade ocenil tudi „kot napad na dvojezičnost regije. V Obirju je zaposleno mnogo Slovencev, kmetje, ki mu prodajajo les in si s tem zagotavljajo svoje kmečko preživetje, so pretežno dvojezični. Če bi bili prisiljeni, da se odselijo, bi s tem iz kapelš-kih grap in vasi izginjala tudi dvojezičnost." Tajnik ZSO je kritiziral tudi dvojno moralo koroških politikov, ki so po eni strani skušali pridobiti Slovenija papir za poslovnega partnerja v Magdalenu, po drugi strani pa ga zdaj - ko jim to z beljaško tovarno ni uspelo -kot lastnika Obirja nočejo upoštevati. Sturm od deželne vlade zahteva, da se poglobi v predloženi sanacijski in razvojni projekt, ter da se ne izmika odgovornosti: prenašanje odgovornosti na Dunaj je le izraz lastne nesposobnosti ali ignoriranje delavcev in potreb dvojezične regije!" Obsodba Mednarodno učiteljsko združenje F.LA.L je na svojem kongresu v Wurzburgu obsodilo manjšinski šolski zakon na Koroškem. Delegati so prepričani, da segregacija in ločevanje po jezikovnih kriterijih nimata mesta v šolstvu 20. stoletja. Zato v posebni resoluciji od avstrijske zvezne vlade zahtevajo, da reformira manjšinsko šolstvo na Koroškem „v sodelovanju in s pristankom slovenske narodne skupnosti". Ugotavljajo pa tudi, daje trenutna ureditev poslabšala delovne pogoje dvojezično usposobljenih učiteljev. Na s/ik/ so a vfo/j/ /n Izdajate// brošure „Das Jabr c/anacb" ferpredsedn/k Strokovnega združenja pedagošk/h de/avcev Franc Kukov/ca (desno), k/ je vod/7 predstavitveno t/skovno konferenco. Hkraf/ je javnost seznani/ tud/ z reso/uc/jo mednarodnega tvč/fe//skega združenja F./-.A./., k/ Avstr/jo poz/va, naj reform/ra manjš/nsko šo/stvo v sog/asju s s/ovensko narodno skupnostjo. Z /eve prot/ desn/7 dr. l/7ad/m/r IMakoun/g je sode/ova/ kot strokovni Izvedenec, dr. Sepp Brugger kot pravn/k, dr. Teodor Domej je Izdajate//, k/ je zbral tud/ dokumentac/jo /n zakon osvetZ/7 s po//t/čnega v/d/ka, medtem ko je dr. Georg Gombos sode/ova/ kot pedagoški Izvedenec. S//