AUERIŠK/t DO KOV I IM/I . 'rJ ":V ,.....■ 5 •; 4MCRICAM IN SPIRIT £OR€IG*i IN L4NGUAG€ ONt¥ NO. 89 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 6, 1965 $LOV€NIAN MORNEKS N€WSPAP€B ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II Senat bo v ponedeljek odločil o loncu debate načria civilnih pravic Debata o zakonskem načrtu o jamstvu votivnih pravic v plenumu Senata traja že drugi teden in vodnika de mokratov in republikancev sta napovedala glasovanje o njenem končanju. WASHINGTON, D.C. — Se-fiat razpravlja o predlogu za jamstvo volivnih pravic črncev že drugi teden, ne da bi se debata premaknila svojemu koncu. čeprav južnjaki niso objavi-li neskončnih govorov, skušajo razpravo o predlogu le zavleči čim dalj z vsemi mogočimi vpi‘ašanji in dodatki. Da bi sprejem zakonskega predloga Pospešila, sta se vodnik demokratske večine Mansfield in vodnik republikanske manjšine kbrksen sporazumela, da bosta v ponedeljek predložila glasovanje o končanju razprave. Za končanje razprave mora glasovati vsaj dve tretjini senatorjev. Ko je sklep o tem sprelet, ima še vedno vsak senator govoriti o predlogu eno uro. Na tak način je bil lani uzakonjen Po dolgi debati zakon o civilnih Pravicah. O zakonskem predlogu razpravlja še vedno Senatov pra-v°sodni odbor, kjer je bil kon-Cem tedna sprejet kompromis, ki naj bi odstranil zadnjo večjo °viro za njegovo odobritev v Senatu. Moskva širi letalske zveze z Afriko Leopoldville, Kongo. — Sovjetska zveza je vzpostavila letalsko zvezo med Moskvo in Srazzavillom v nekdanjem francoskem Kongu, kjer naj bi bil do nedavnega odločilen vpliv rdeče Kitajske. Letala, ki priha-lajo v Brazzaville, so polna ru-skih in alžirskih “svetovalcev”, 0cl tam pa vozijo kongoške študente na študij v Sovjetsko zvezo. v Loleg te ima Sovjetska zveza 2e dve drugi neposredni zvezi z glavnimi mesti afriških držav, Pa se vendar prizadeva, da bi Q°biia pravico pristajanja za ^v°ja potniška letala še v Ugan-1> Keniji in v Tanzaniji. Novi grobovi Josephine Mihelich Umrla je Josephine Mihelich, roj. Stergar, z 940 E. 239 St., žena Franka, mati Mrs. Ella Cson-gedi, Mrs. Rose Florjančič, Mrs. Mary O’Brien in Mrs. Helen Trobentar ter stara mati. Vse potrebno s truplom je uredila pogrebnica Mary A. Svetek. Zorka Gasic Včeraj je nenadno umrla na svojem domu na 1577 E. 47 St. 50 let stara Zorka Gasic, roj. Subotič v Srbiji, od koder je prišla v Cleveland novembra 1961. Zapustila je moža Miloša, sinova Vukašina in Bora (Jugoslavija), dva vnuka, sestro Jano in brata Smiljana in Boška. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Čas in kraj še nista določena. Jutri 281st od konca druge svetovne volne CLEVELAND, O. — Jutri zjutraj ob 2.41 po francoskem krajevnem času bo poteklo 20 let, odkar je gen. D. Einsen-hower v imenu zaveznikov podpisal s predstavniki premagane Hitlerjeve Nemčije v neki stari šoli v Reimsu premirje, ki pomeni dejanski kanec druge svetovne vojne v Evropi. Vojna na Pacifiku in v jugovzhodni Aziji proti Japonski se je nadaljevala še ves maj, junij in julij. Konec sta ji napravili dejansko šele atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki, ki sta Japoncem dokazali, da bi pomenilo nadaljevanje odpora uničenje Japonske in smrt milijonov njenih prebivalcev. Prvotno za drug namen WASHINGTON, D.C. — Letalo YF-12A, ;ki doseže preko 2,000 milj na uro, sta predsednik Johnson in obrambno tajništvo predstavila Kongresu in javnosti kot novo jet lovsko letalo. Tekom zasliševanja pred Domovim odborom za oborožene sile je med tem načelnik glavnega štaba letalstva gen. J. P. McConnell priznal, da je imelo to letalo od začetka “drugo nalogo”. Pravijo, da naj bi nadomestilo po znani nesreči 1. maja 1960 nad Sverdlovskom v Sovjetski zvezi “izvidniško” letalo U-2. Harriman išče podporo nastopu Washingiona po Latinski Ameriki Vladam tamkajšnjih držav razlaga ozadje dominikanske revolucija in jih skuša pridobiti za skupni nastop z ZDA v Santo Domingu. WASHINGTON, D.C. — Pomožni državni tajnik Harriman je šel že preteklo sredo na pot po Latinski Ameriki, da pridobi simpatije posameznih držav za našo politiko v dominikanski revoluciji, in jih pregovori, da bi poslale tudi svoje čete v Santo Domingo. Ustavil se je naj-preje v Kolumbiji pri predsedniku Valenciji, ki mu je rekel, se mora glede čet se sporazumeti z obema vodilnima strankama. Precej podoben odgovor je Harriman dobil od peruan-skega predsednika Terryja, ki mu je rekel, da v tej zadevi ne more postopati sam, ker je navezan na pooblastilo parlamenta, ta pa se bo sestal šele 28. julija. Kaj je opravil v Braziliji, še ni znano. Iz Brazilije je Harriman odletel v Argentino, od tam pa v Čile. Svojo pot bo jutri zakjučil in se vrnil domov. Zanimiva je izjava iz njegove okolice, da nosi poslanik s seboj poročilo o organizaciji raznih frakcij v dominikanski komunistični stranki in njihovem sklepu, da nastopijo solidarno v dominikanski revoluciji. Poročilo pravi, da je v Santo Domingo samo kakih 500 organiziranih komunistov, ki pripadajo največ kubanski, moskovski in kitajski skupini, nekaj med njimi je pa nevtralcev. Če je to res, potem so dominikanski komunisti pametnejši od vseh ostalih politikov in diplomatov, ki imajo opravka z revolucijo. Znašli so se prvi dan revolucije, “svobodna diplomacija” pa še danes niha semter-tja. Velika poraba NEW ORLEANS, La. — V Združenih državah pojemo na leto okoli 140 milijonov funtov rakovice. — Država Idaho je kot prva v Uniji uvedla davek na gaso-lin. Bolgarska se znaša nad Združenimi državami SOFIJA, Bolg. — Bolgarska vlada se vkljub ponesrečeni zaroti ne počuti dobro. Se trudi na vse načine, da bi obrnila pozornost domače javnosti kam drugam, samo ne v domačo politiko. Zato je začela zadnje dni zmeraj bolj udrihati proti Ameriki. Tekom prvomajske proslave so sofijske “delovne množice” tako neolikano nastopale proti Ameriki, da je moral pomožni poslanik ZDA zapustiti proslavo v znak protesta. Takoj drugi dan je nek odgovoren u-radnik bolgarske vlade trdil javno, da življenje ameriških diplomatov ni tako varno, kot bi človek mislil. Namignil je, da dela Amerika krivico njegovi deželi, ker ji noče dati v trgovski pogodbi pravico do klavzule o “največji ugodnosti” v carinskih tarifah. Diplomatje mislijo, da tiči za hujskanjem proti Ameriki tudi nejevolja, da je ameriško časopisje obširno poročalo o ponesrečeni zaroti in jo skušalo prikazati v objektivni luči. Bolgarski komunisti si namreč domi-šljujejo, da bi morala Amerika poznati samo uradno razlago za zaroto in njen potek. Stiki med našim poslaništvom . in bolgarskimi diplomati niso bili že dolgo tako hladni kot so sedaj. SeiL Fa Lazite podpira pcfseg f Sains sianižig® WASHINGTON, D.C. — Sen. Frank J. Lausche, demokrat iz Ohia, je ponovno odločno podprl nastop Združenih držav v Vietnamu in opozarjal na nevarnost, ki preti temu delu sveta od strani komunistične napadalnosti. Podobno jasno stališče je zavzel te dni tudi v vprašanju ameriškega posega v Dominikansko republiko. F. J. Lausche je član zunanjepolitičnega odbora Senata. Po njegovem so dokazi za to, da so se komunisti polastili vodstva resolucije v Dominikanski republiki, “prepričljivi” in “mi ne moremo trpeti nastanka še ene Kube na naših obalah v Karibskem morju”. Napaka, ki smo jo storili s Castrom, se ne sme ponoviti, je dejal senator, nato pa zaključil: “Predsednik ima po moji sodbi popolnoma prav v tem, kar dela!” NOVE AMERIŠKE ČETE NA POT! V JUŽNI VIETNAM Včeraj je priletela v Južni Vietnam 173. padalska brigada ZDA z Okinawe in zavzela položaje okoli Vingtau-a in okoli letalskega oporišča Bien Hoa. Napovedujejo, da bo skoro prišlo v Južni Vietnam še več tisoč ameriških marinov. VUNGTAU, J. Viet. — Padalska brigada pod poveljstvom gen. Williamsona je včeraj ob dveh zjutraj odletela z Okinawe, pa bila pred poldne že trdno na svojih položajih okoli pristanišča, letališča in vežbališč v Vuntgau, kakih 40 milj jugovzhodno od Sajgona. Istočasno je drugi del brigade zasedel obrambne položaje okoli velikega letalskega oporišča Bien Hoa severovzhodno od Sajgona. Poučeni krogi trdijo, da bo v nekaj dneh prišlo v Južni Vietnam še “več tisoč” ameriških marinov. Tako naj bi se skupno število ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu povzpelo od sedanjih 37,000 na preko 40,000._______________ Marini, ki varujejo letalsko oporišče Danang v severnem delu Južnega Vietnama, so imeli včeraj doslej najuspešnejše srečanje z rdečimi gverilci. Na pa-troli sta dve četi marinov zadeli na oddelek gverilcev in udarili po njih. Večini rdečih se je posrečilo umakniti v goščo, 8 pa jih je ostalo na bojišču. Od marinov sta bila dva ranjena. Ameriška in južno vietnamska letala so tudi včeraj napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Uničila so veliko skladišče municije in drugega vojnega materiala. Redovnice sa upirajo zapreti živalsko zavetišče VICTORIA, B.C. — Skupina katoliških redovnic s 76 let staro prednico s. Cecibo Mary je dobila ukaz od svojih cerkvenih predstojnikov, da opusti živalsko zavetišče, v katerem skrbi za 120 psov, mačk, koz in ptičev, ter se vrne v St. Mary’s Priory, dom za ostarele, kjer je s. Cecilia prednica. Sestre s prednico na čelu so ukaz predpostavljenih odklonile češ, da bi bila to “izdaja” nad ubogimi živalmi. Cerkveni predstojniki so seveda drugega mnenja. Po njihovem ne gre za živali, Cerkev nima nič proti skrbi za nje, gre le za prednico in njene redovne tovarišice in njihovo versko ter redovno življenje. Senzacij lačni poročevalci in okoliško prebivalstvo se zanimajo, kako se bo vse skupaj končalo. Pokorščina je ena od glavnih treh obljub vseh katoliških redovnic. —c- ^Hglija hvaležna naši deželi LONDON, Ang. — Le redko Se zgodi, da bi angleška vlada lavn0 y pariamentu izražala Valežnost tujim deželam. Sedaj * SG je angleški zunanji mini-ster Stewart pred parlamentom ^hvalil našim četam v Santo Wiingo, ker so spravile na Varjl0 angleške državljane, ki so . nahajali v začetku domi-Wkanske revolucije. Minister je ^Qdal, da je kug za prebivalce Santo Domingo življenje v evih revolucije res hudo in v eUki nevarnosti. Radovedni ^kšna kako ^jene Poplava denarja v Jugoslaviji prišla do roba smo, ali bo še druga vlada priznala, so ameriške čete reševale rojake. V Temenski prerok pravi: d v.eln° oblačno z verjetnostjo ^ezja zjutraj in popoldne. Naj-' lsJa temperatura 78. CLEVELAND, O. — Beseda inflacija je bila dolgo vrsto let prekleta v Jugoslaviji, kot da bi bila okužena. Vsi so vedeli zanjo, nihče je pa ni upal rabiti, da se ne bi režimu zameril. Treba je bilo, da se obtok bankovcev dvigne od 5 bilijonov v letu 1945 na 360 milijonov v 1. 1963, da je režim klonil pred kruto stvarnostjo in dovolil časopisju, da piše tudi o inflaciji. Ravno tako dolgo je režim skrbel za to, da ni skoraj nihče vedel, kako hitro se dviga poplava denarja. Šele zadnje mesece navajajo tudi dnevni časopisi številke; preje so smeli to delati samo strokovni listi, namenjeni strokow n jakom. Lani je pa začel obtok dinarskih bankovcev neverjetno hitro rasti, v 12 mesecih je narastel za celih 100 bilijonov dinarjev na čeden znesek 460 bilijonov. Dvignil se je torej za celih 28%. Vsak Jugoslovan je torej v začetku letošnjega leta lahko vtaknil v svoj žep nekaj nad 25 tisočakov. To pa še ni vse. V Jugoslaviji poznajo tudi čekovne račune, kot so v navadi tudi pri nas v Ameriki. Tam so podjetja celo obvezana, da izplačujejo samo preko čekovnih računov in da jemljejo za plačilo le čeke. Tako rabi Jugoslavija bankovce v glavnem samo za izplačilo plač in mezd in pa nakupe pri kmetih. Od tam pa denar zopet odteka na čekovne račune pri bankah. Čeki pomenijo torej v Jugoslaviji ravno tako gotovino kot bankovci. Denarja na čekovnih računih je pa tudi v Jugoslaviji veliko. Dobroimetja na čekovnih računih so samo lani narastla od 351 bilijonov na 394 bilijonov. Tako je pred Božičem narastel “denarni obtok” kar na 854 bilijonov, ako namreč seštejemo vrednost bankovcev (460 bilijonov) in vrednost čekovnih računov (394 bilijone). Vsak Jugoslovan je imel torej ob novem letu kar nekaj nad 45,000 dinarjev denarja, nekaj v žepu, nekaj pri bankah. Ni pa nobena tajnost, zakaj je obtok “denarnih sredstev”, kot pravijo komunisti, tako hitro narastel. Glavni vir za nara- ščanje obtoka je bilo brezglavo posojevanje denarja, ki je rabilo posojilo, je šlo ali naravnost ali preko drugih bank k Narodni banki. Narodna banka je pa v svoji znani tovarni za denar na Topčideru v Beogradu natiskala bankovce in jih delila kot posojila. Po tej poti je bilo 1. 1963 razdeljenih 372 bilijonov posojil, lani pa 314 bilijonov, skupaj torej 686 bilijonov. Narodna banka je tiskala denar tudi za potrošniška posojila, ki so sedaj že presegla čeden znesek 400 bilijonov dinarjev. Tako so dosegla vsa posojila Narodne banke že znesek 2,700 bilijonov dinarjev. Kar je pa banka še posodila federaciji, republikam, okrajem, občinam in ne-gfospodarskim organizacijam, je treba še posebej prišteti. Kakor se torej obrnemo, povsod vidimo poplavo posojil in poplavo gotovine v obliki bankovcev in čekovnih računov. Prve žrtve te brezumne denarne politike že zdihujejo. So to ubogi varčevalci. Nad 200 bilijonov dinarjev imajo privarčevanih na hranilnih vlogah, ves ta denar bo utonil v inflaciji. Podjetje, Takoj za njimi pridejo potrošniki. V Sloveniji so se na primer cene za deželne pridelke, kar jih kmetje nosijo na trg, povišale od lanskega marca do letošnjega kar za 43%. Rastejo pa še kar naprej, čeprav je vlada koncem marca prepovedala vsako zviša van j e cen za vse vrste blaga brez vsake izjeme. Kdo bi se čudil, da ljudje zgubljajo vero v dinar. Dalmatinski kmetje že nočejo več prodajati za dinar, zahtevajo tuje valute. Tovarna šivalnih strojev BAGAT iz Zadra je pa v “Delu” oglasila, da prodaja svoje izdelke za polovično ceno, ako jih kupec plača v — dolarjih! Našla bo toliko posnemovalcev, da se bo režimu kar zameglilo pred očmi. Mislimo, da si to napoved lahko dovolimo. Iz tega premišjevanja se rodi tudi praktičen nasvet. Kdor gre v Jugoslavijo, naj ne menja denarja naprej; naj menja sproti, kolikor mu je treba dinarjev, drugače bo tudi njega bolela glava in ne samo titovcev. Zadnje vesti SANTA CRUZ DE TENERIFE, Kan. otoki. — Špansko potniško letalo z 48 osebami na krovu se je ponesrečilo pri pristajanju na letališču Les Rodeos; 31 oseb je bilo po izjavi letalske družbe Iberia mrtvih. Letalo Super-Constellation je bilo na poti iz Madrida. NEW ORLEANS, La. — Zvezno prizivne sodišče je oprostilo guv. Paula Johnsona in njegovega prednika Barnetta iz Mis-sissippija obtožbe, da nista poslušala sodišča v septembru 1962, ko je to odredilo vpis črnca Mereditha na University of Mississippi, ki je bila doslej izključno “bela.” WASHINGTON, D.C. — Organizacija ameriških držav je sklenila poslati v Dominikansko republiko v svojem imenu vojaštvo, sestavljeno iz kontingentov posameznih članic. Ko bodo ti oddelki prišli tja, bodo Združene države umaknile od tam del svojih 20,000 mož, ki so sedaj tam za čuvanje miru in reda. Vojaški oddelki OAD bodo ostali po sklepu njenega vodstva v Dominikanski republiki, dokler ne bo, tam vzpostavljena in ustaljena demokratična vlada in svoboda zavarovana. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj po kratki debati odobril na pred-sednikov predlog novih 700 milijonov za potrebe vojne v Vietnamu s 408: 7 glasovom. Danes razpravlja o predlogu Senat. Napovedujejo, da bo prav tako predlog sprejel z veliko večino. HAYNEVILLE, Ala. — Razprava proti 21 let staremu Leroy-ju Wilkinsu, ki je obtožen, da je ustreli! 25. marca letos Mrs. V. Liuzzo na poti iz Selme v Montgomery po znanem črnskem pohodu, se je včeraj nadaljevala. Tožiteljstvo je skušalo trdno povezati obtoženca z revolverjem, iz katerega naj bi bili usodni streli. Zagovornik obtoženca je glavno pričo, 34 let starega bivšega natakarja Garyja T. Rowe-ja, označil za navadnega plačanca, ki je pripravljen za denar storiti vse. Ta naj bi bil po naročilu FBI stopil v Ku Klux Klan in je bil kot tak soudeležen pri napadu na avtomobil Mrs. V. Liuzzo. Iz Clevelanda in okolice Nova knjiga— Slov. pisarna v Baragovem domu sporoča, da je dobila v prodajo knjige “Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve,” ki jo je spisal p. Fortunat v Lemontu. Stane 75c, po pošti ICc več. Za pojasnila kličite UT 1-1293 ali EN 1-5926. Seja— Zveza učiteljstva in staršev pri Mariji Vnebovzeti ima sejo prihodnji četrtek, 13. maja, in ne danes, kot je bilo včeraj pomotoma objavljeno. Iz bolnišnice— Mrs. Theresa Kodelja z 802 E. 156 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in voščila. Na pečene ribe vabijo— Farani Sv. Lovrenca so vabljeni jutri, v petek, od štirih popoldne do sedmih zvečer v cerkveno dvorano na pečene ribe. Eksplozija v tovarni— V Superior Die Casting Co. na 1001 London Rd. N. E. je prišlo včeraj do eksplozije tanka z ace-telinom. 12 delavcev je bilo ranjenih, od tega trije resno. Med ranjenimi ni nobenega Slovenca. Sheppard utegne iti zopet v ječo Zvezno prizivno sodišče v Cincinnatiju je zavrnilo odločitev zveznega sodnika iz Daytona, ki je lani 16. julija razsodil, da dr. Sam Sheppard ni bil delež nepristranske sodbe ob obtožbi u-mora njegove prve žene Marilyn. Sodišče ni odredilo, da mora Sheppard nazaj v ječo, vendar se to še lahko zgodi. Dr. S. Sheppard je izjavil, da bo prizive gnal, če treba, do Vrhovnega zveznega sodišča. V slučaju zavrnitve vseh pritožb mu ostane še vedno možnost prošnje za pomilostitev, ker je od kazni, na katero je bil obsojen, prestal že 10 let, kolikor je za pomilostitev od dosmrtne ječe potrebno. Prometne nesreče CHICAGO, 111. — Na približno vsakih 35 ranjenih oseb in 150 ipokvarjenih avtomobilov pride v prometnih nesrečah na cesti en mrtev. V glavnem za krmo živine DES MOINES, Iowa. — Okoli 85% vse pridelane koruze gre za krmo živali. Satelit Early Bird otvar-ja nov način mednarodnih debat WASHINGTON, D.C. — CBS televizijska mreža je organizirala zanimivo debato “okoli o-krogle mize”, kjer pa ni bilo nobene mize, kajti udeleženci so bili razkropljeni po vsem svetu. Iz Amerike se je debate udeležil državni tajnik Rusk, ki je lepo sedel v Washingtonu in ogledoval preko satelitske televizije svoje sobesednike. Podobno opravilo sta imela bivši angleški ministrski predsednik Home in sedanji zunanji minister Stewart. Oba sta bila v Londonu. V Parizu pa je sedel francoski poslanec Schumann, predsednik odbora za zunanjo politiko v francoskem parlamentu. Iz New Yorka se je pa debate udeležil bivši predsedniški kandidat Goldwater. Strokovnjaki so bili s tehničnim prenosom sila zadovoljni. Se jim je popolnoma posrečil. Tako v Evropi kot v Ameriki je organizacija oddaj dobro funkcij onirala. — Losos je glavni in naj dragocenejši ulov kanadskih ribičev. mmism mmmiim mm vFS&i&hni- 6117 ŠtTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Cireulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: iia Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zr. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 89 Thursday, May 6, 1965 Bog in človek Nagiba za tak naslov nismo dobili morda pri pridigarjih ali pismarjih, ampak v slavnostnem govoru, ki ga je imel prvi med uradnimi komunističnimi pesniki Matej Bor (hudobneži mu pravijo “pribor”) na akademiji, ki je delila 9. februarja Prešernove nagrade. Bor pa ni bil v slavnostnem razpoloženju. Obravnaval je namreč precej kritično slovenski duhovni obraz in njegovo preteklost pod komunističnim režimom. Duhovni obraz je skušal naslikati po slovenski umetnosti, ki naj se v njej zrcali slovensko duhovno življenje. Očital ji je strahopetnost pred birokratsko mogočnostjo, ki se je pred njo najrajše umaknila na spoštljivo razdaljo in se pri tem kar preveč uslužno nasmehnila- Zato so se ohranile med Slovenci vse stare grehote in slabosti, nadele so si samo nova imena, nove naslove, našle nova pribežališča in gnezda. “Nestrpnosti smo večkrat rekli doslednost, računarstvu predanost, zahrbtnosti budnost, častihlepju prizadevnost, brbljaštvu strokovnjaštvo, norčavosti izvirnost, strahopetnosti uvidevnost, omejenosti modrost”. Bor kar dobro pozna notranjost svoje tovarišije, to se mu mora priznati Bor je našel tudi razlago za tako žalostno stanje duhovne plati slovenskega človeka. “Vizija o novem človeku je še zmeraj vizija in novi človek je še zmeraj v delu, kot pravi ljudska modrost.” Ta izjava je gotovo med najostrejšimi obsodbami uradne titovske komunistične filozofije. Že od 1. 1952 naprej je stalno poudarjala človekovo osebnost, postavila človeka v središče svojega svetovnega nazora, napravila iz njega vsaj v teoriji vzor dosegljive popolnosti. Poveličevanje človekove osebnosti je doseglo svoj vrhunec v zadnjem programu komunistične stranke, pa tudi v zadnji ustavi SFRJ. Jugoslovanska komunistična družba bo prvič v zgodovini osvobodila človeka izkoriščanja po komurkoli; taka svoboda bo pa napravila iz človeka pravega angelja, kajti človek sam po sebi je dober, slabih lastnosti nima. Tekom tisočletij ga je popačilo le izkoriščanje- Če bi izkoriščanja ne bilo, bi bil že davno raj na zemlji. Pa ti sedaj pride Bor in trdi, da je vizija, o novem človeku še zmeraj le vizija! Ako je vizija o novem človeku le še vizija, kaj naj pravi slovenska umetnost in z njo vred slovensko duhovno življenje? Bor trdi, da se je razdelila v dva tabora: prvi obožuje dogmatično vero v človeka, drugi pa dogmatično nevero vanj. Je pa tudi nekaj nevtralcev, ki se lovijo sem-intja. Uradna (komunistična) vera v človeka je takoj po vojni hromila umetnost, sedanja modna nevera vanj jo hromi danes. Umetnost je torej hroma, rešiti bi jo mogli, tako misli Bor, le nevtralci, toda tem manjka poguma. Zakaj ? Bor je dal tudi na to vprašanje značilen odgovor: “Največje zlo pa je morda, da se naš občutek, kaj je zlo in kaj ni zlo. ni izostril, kot bi smeli pričakovati glede na to, da vsaka revolucija uveljavlja tudi novo, zahtevnejšo moralo, temveč včasih celo okrnel in otopel. Na marsikaj, kar moti nravstveno ubranost v naši skupnosti, včasih tudi zelo hudo, smo se navadili, kot se navadi uho na hrup.” “Razumljivo je, da, kadar padajo bogovi, tudi tiste občečloveške čednosti, ki so dobivale svoje veljave od bogov, precej utrpe, dokler jih novi bogovi in nova vera ne potrdijo. V našem primeru starih bogov in starega boga, ki je zapovedoval ljudem, naj se ljubijo med seboj, spoštujejo, ne lažejo, ne kradejo, ne prešestvujejo, ne ubijajo, ni zamenja! noben nov bog. Na njegovo mesto je stopil človek z veliko začetnico. Izkazalo se je pa tudi pri nas, da veljavnost tega Človeka še ni tako velika, da bi bil človek z malo začetnico pripravljen, delati dobro Njemu vprid in zato, ker je v Njegovem imenu tako ukazano.” “Kaj je torej naša dolžnost? Naša dolžnost je, da temu Človeku z veliko začetnico utrdimo ugled, veljavo, pomen. Ne s pravljicami, izmišljotinami, pač pa z resnico o njem. Druge izbire ni.” “V svetu, ki so mu vladali bogovi, vera v človeka ni bila nujna, v svetu brez begov je. Brez nje se socijalni red, temelječ na nji, podre.” Taka je torej življenjska filozofija jugoslovanskega komunizma. Če nič drugega, je Bor vsaj jasno povedal, da se duhovno življenje mora odmakniti od Boga in primakniti Človeku. Tako je načelo titovcev, praksa je pa drugačna. Bor sam prizna, da sta med komunisti dve struji: tista, ki ima “dogmatično vero v Človeka”, in tista, ki ima “dogmatično nevero v Človeka”. Med obema strujama pa nihajo tisti komunisti, ki se ne morejo odločiti ne na eno ne na drugo plat. Ni ravno vesela ta slika o slovenskem obrazu, ki je razcepljen kar v tri smeri: prva še veruje v Boga, druga pa le še v Človeka, pa še tla je razcepljena v tri struje; prva veruje v Človeka, druga ne, tretja pa se lovi semtertja. Še zmeraj pa drži, kar je zapisano, da razpade kraljestvo, ki je samo proti sebi. Vera v Človeka, ki je le vizija in nič drugega, bo razjedala komunistične duhove, dokler se ne bodo spremenili v razvaline duhovnega življenja. Nesreča je samo v tem, da bo pod temi razvalinami pokopan tudi dobršen del slovenskega naroda. Takrat bomo lahko pisali samo še o divjakih, z veliko začetnico ali malo, kakor hočete. Pri tem nam prihajajo v žalosten spomin tisti slovenski katoliški zanešenjaki, ki so na znanem predvojnem Bohinjskem Dednu iskali in našli “slovenskega človeka”, ker jim tisti, ki ga je ustvaril Bog, ni bil dosti dober. Niso še vsi pomrli. Sedaj jim je Bor naslikal tega človeka v vsej svoji duhovni krizi. Morda jih bo to spametovalo. zunaj v naravi, bo večji del življenja Društva Triglav v društvenem domu in njihovem parku. Mladina bo tega še posebno vesela. Kdo bo vedno čepel doma. Tam se pa človek lahko raz-leta in naužije svežega zraka. Člani bodo tudi veliko rajše šli tja, ker gredo tako lahko na izlet. Po dolgi zimski dobi se to prileže. Če je poleg telesnega razvedrila še kaj duhovnega, potem je pa dobro na vse strani. M ilivauški zapiski zadovoljno, tako otroci kakor starejši, ki so se potili, predno so mogli videti uspeh svojega dela. Tukaj smo lahko videli, da kdor se žrtvuje in dela, žanje uspeh. Seveda je križ z otroci. Ne moreš jih pripraviti do miru in resnega dela. Ko- pa pride do tega, da je zadeva resna in da morajo pokazati to, kar od njih pričakujete, se pokažejo, da zmorejo to, kar smo od njih pričakovali in da se zavedajo resnosti trenutka. Vse, kar lahko storimo, je to, da otrokom in prirediteljem iz vsega srca čestita-ma na krasnem programu, ki so nam ga podali. Škoda je bila v tem, da ni bilo večje udeležbe. Bila je to prva lepa nedelja in je potegnila ljudi ven v naravo. Upamo, da se bodo otroci Slovenske šole še naprej tako trudili, da ohranijo in nadaljujejo izročila očetov in mater ter slovenske kulture. Meni je posebno padlo v oči to, da je bila izgovorjava otrok skoraj dovršena: Samo tu in tam se je poznal vpliv ameriškega naglasa. * V naši okolici bodo menda začeli zidati novo knjižnico, in sicer na 15. cesti in Forest Home. O tem že dalj časa razmišljajo, Milwaukee, Wis. — ZAHVALA OČETU IN MATERI (Pismo 23-letnega dekleta svojim staršem za Materinski dan.) Draga oče in mati! Ni posebnega razloga za moje pismo Vama razen tega, da se Vama hočem zahvaliti za vse, kar sta storila zame. Začela sem misliti na vse stvari, ki sta jih storila zame v preteklosti, in sem jih jaz sprejela za samoumevne in se mi zdi, da je že čas, da napišem toliko pomembno besedo: Hvala lepa najboljšim staršem na svetu. Zdi se mi, da so ljudje vse preveč zaposleni, da bi zares lahko rekli drugim, da cenijo vse, kar je bilo za njih narejenega. (Tudi jaz spadam med tiste ljudi.) Vem, da sem razvajena in da dobim stvari, ki jih moji sestri ne dobita. Pa četudi ne pokažem ali naravnost ne rečem hvala lepa, vedite, da to storim v svojem srcu. Od sedaj naprej bom skušala biti bolj pozorna. Na svetu bi bilo veliko boljše (ali vsaj malo bi se popravil), če bi se ljudje naučili ceniti in priznati z besedo: hvala lepa (prisrčna hvala lepa) za stvari, ki se zanje napravijo... Nočem, da bi misli-jt°da zadnji teden, od 25. aprila lafetinska proslava ¥ Ooilmeodii! Cleveland, O. — Po dolgi zimi nam zopet sije toplo sonce. Ves mesec maj je posvečen Mariji — nebeški Materi. S prvim cvetjem krasimo njene oltarje, s prelepimi pesmimi ji hočemo Triglavov koncert Preteklo nedeljo popoldne je imel pevski zbor Triglav svoj 18. letni koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih je za to priložnost izbral in naštudiral zbor njegov pevovodja Anton šubelj. Sporedu je bila priključena za konec komična igra v enem dejanju “Čeber”. Odziv javnosti je bil izredno lep, saj je bila dvorana Sachsen- povedati, kaj čutimo do Nje, z heima na Denison Avenue kljub obiskom šmarnične pobožnosti krasnemu vremenu skoraj do pa se ji zahvalimo za vso do- kraja polna. broto. j V to majsko razpoloženje so vpletli tudi Materinski dan, poklon zemeljski materi. Prav je, da se en dan v letu spomnimo tudi njih, ki so nam dale življenje, nas hranile, bdele nad nami, nas vzgajale, trpele in molile za nas. Otroci Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu se pripravljajo na ta dan. V materinem jeziku hočejo povedati, kaj čutijo do svoje mame. V prvem delu bodo peli, deklamirali, igrali na glasbila, rajali, v drugem pa zaigrali kot spevoigro Rdeča kapica. Začetek prireditve je po šmarnični pobožnosti ob treh popoldne prihodnjo nedeljo, 9. maja. Prosimo tudi za pecivo. Prijatelji Slovenske šole, pridite, vas vabijo tudi Matere ilefensfca pristava li, da hočem postati pridigar, ali da imam načrt spreobrniti svet, ampak zato, ker tako bi lahko in bi morali ljudje postopati v vsakdanjem življenju. Še enkrat iz vsega srca prisrčna hvala za vse, kar sta storila, dala in kupila zame. Pravijo, da so starši prvi o-trokovi učitelji in vidva sta brez dvoma dva najboljša. Vajina ljubeča hčerka Žal mi je, da Vama moram poslati doma narejeno zahvalno karto, nisem mogla nobene dobiti v trgovini, ki bi povedala to, kar sem se jaz namenila povedati vama. Ne pokažite tega pisma mojima sestrama. Nočem, da bi mislile, da se Vama prilizujem, ali da hočem kaj imeti. Vse, kar želim je, naj to pismo pove mojim staršem, da sem iz vsega srca hvaležna za vse, kar sta vidva zame žrtvovala. Nisem prav nič bolna. Tudi moje pameti še nisem izgubila. Točno vem, kaj sem pisala v tem pismu. Vsaka beseda, ki je napisana, je resnična in je tako tudi mišljena. Pismo je dovolj jasno in je prav, da se nekoliko zamislimo ob njem, posebno sedaj, ko obhajamo Materinski dan. • Velikokrat imamo priložnost opazovati, da se mladina vedno dobro izkaže, posebno kadar teče voda v grlo. To smo videli in doživeli pri prireditvi Slovenske šole pri Sv. Janezu v našem mestu. Otroci so nastopili zadnjo nedeljo popoldne s posebnim mladinskim programom v čast materam. Odrasli, (ki so pripravljali mladino na ta nastop, so že zdavnaj hotel vreči ptiško v koruzo, pa jim je župnik dal korajžo in sedaj so vsi nadvse zadovoljni. Spraviti na oder tako igro kot je Pepelka, ni lahka stvar. Igra je izdelana v o-bliki pesnitve, torej v verzih. Če se le malo zatakne, ne gre več. Bi morali videti, kako so se naši mladi postavili. Ob zaključku so do 1. maja, ki se je imenoval Teden knjige, je pa sklep bolj dozorel. Motto za Teden knjige je bil “Da veš, o čem govoriš — beri.” Drugo geslo pa je bilo “Skrbi za svojo bodočnost z branjem”. Človek širi svoje obzorje z branjem. Človek, ki veliko bere, je zelo razgledan in mu veliko pomaga pri reševanju dnevnih vprašanj. Naši fantje so se organizirali v poseben baseballski krožek. Z velikim navdušenjem so se vrgli na delo. Za svoje pastope se vežbajo vsako soboto. Začnejo pa že zjutraj ob šestih. Taka žrtev pomeni ljubezen do stvari. Imeli so že dva uradna nastopa. Sreča pa jim ni bila mila. Vsa-kikrat je bil nasprotnik nekoliko boljši. Pa drugič, fantje. Bo treba še malo več vaj. * Društvo mož pri Sv. Janezu priredi vsako leto majhen program za matere iz fare. Najprej jih povabijo na zajtrk, ki ga imajo po sedmi sv. maši, nato je pa program. Tudi letos imajo to na programu. To je zelo lepa in prisrčna navada. Matere se rade odzovejo povabilu, ker čutijo, da kar je na programu, je tako tudi mišljeno. * V sredo, dne 12. maja, bo v dvorani sv. Janeza razprodaja stare obleke. Društvo mater, ki ima na skrbi to razprodajo, da priložnost ljudem, da se poslu-žijo ugodne razprodaje, obenem pa si pomaga k napredku v blagajni. Tako je dobro združeno s koristnim. Pri tem je pornaga-no tudi gospodinjam. Pri spomladanskem čiščenju velikokrat ne vedo, kam s tako šaro in o-bleko. Tukaj je odgovor: Kar k Sv. Janezu z njo! Tam čakajo na vas in vašo pošiljko. * Slovensko društvo Triglav bo imelo materinsko proslavo v svojem domu v Triglavskem Cleveland, O. — Upravni odbor se zahvaljuje vsem, ki so o-biskali odbornika Slove nske pristave dr. Hinka Lobeta na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dramatskemu društvu “Lilija” ter članom in prijateljem, ki so ob krsti zapeli poslovilno pesem. Pričakujemo, razumevanje in prosimo člane, da nadaljujejo delom za zboljšanje Slovenske pristave, kar bo v dobrobit slovenskim ljudem v Clevelandu in okolici. V prijateljskem, odnosu bomo uresničili vse naše misli — Slovenska pristava pa naj bo nam vsem Slovencem in Slovenkam simbol nerazdružljive-ga prijateljstva. S. Vrhovec, tajnik Spored je začel mešani zbor z J. Pavšičevo “Imam zdrave mišice” močno in brez negotovosti. V narodni “Roža” so se posebno lepo zlivali alti, v narodni “Nocoj pa, oh nocoj” je bil solo Franka Culkarja v začetku malo šibkejši, nato pa se je kar lepo uveljavil ob odlični podpori zbora. Lepo soglasje je bilo opazno pri Venturinijevi “Ptičja svat ba”, čeprav so glasovi prihajali tudi vsak za sebe dosti jasno do izraza. Odlično je bila zapeta Hajdrichova “Jadransko morje poznalo se ji je vendar pomanjkanje močnih moških glasov. Mary Lou in Sharon Culkar sta ob spremljavi harmonike Franka Culkarja zapeli narodno “Oh, ljubca moja”. Ljubka gla- sova sta se lepo ujemala in zlivala s harmoniko. Sledil je moški zbor z narodnima “Pozimi pa rožice ne cve-tO'” in “Jaz pa v gorico pojdem'’-Zbor je številčno šibek, ima pa kar dobre baritone in tenorje. Margaret Peresutti in Ella Sa-manich imata močna glasova, ki se ujemata v barvi, zato je bila Jenkova “Na tujih tleh” posebno prijetno podana. Ženski zbor je zapel Zormanovo “Ob potoku” in Volaričevo “Slovenskim mladenkam”. Soprani so bili dobri in čisti, bili pa bi lahko boljši, vse podajanje za spoznanje malo počasno pri prvi, boljše pri drugi. Ena najboljših točk sporeda je bil nastop Margaret Loucka in Johna Culkar v narodni “Mene pa moj fantič sreča”. Loucka je pela s čistim in jasnim glasom. Spored je zaključil mešani zbor s Kernjakovo “Mamici”, Krekovo “Pogovor z domom” in Grumovim “Venčkom narodnih”. Prva v spomin živim in mrtvim mamicam je bila podana v krasni harmoniji, pri “Pogovor z domom” so izstopali zlasti alti in baritoni. Občinstvo je posebno vnel Venček narodnih, pri katerem se je ves zbor res razživel in sprostil. Pevovodja A. Šubelj je koncert dobro pripravil in spravil iz pevcev in pevk vse, kar je bilo le možno, tudi spremljava Charlesa Loucke je bila prav dobra. Zboru Triglav, njegovim pevkam in pevcem, posebej pa še pevovodji A. Šublju k uspehu iskrene čestitke! Joe A. v Erie, Pa. Domov grede se bo- on, Marjan, je bil vselej — bob italtw© lajs¥a Imm pri laršji ¥nehvi@3i Cleveland, O. — Materinska nedelja, 9. maja, nas bo zopet združila pri skupnem sv. obhajilu pri osmi sv. maši, ko bomo darovali naše obhajilo za vse žive in mrtve matere. Zbirali se bomo ob 7.45 v dvorani pod cerkvijo, odkoder odidemo skupno v cerkev. Po maši bo zajtrk ter kratka seja v šolski dvorani; med sejo- bodo tudi volitve društvenih uradnikov. Možje in fantje, počastimo naše matere in naše žene na Materinski dan, pripeljimo jih v šolsko dvorano, kjer so vljudno vabljene k skupnemu zajtrku, kjer naj bi se počutile počaščene od Društva Naj sv. Imena. Isto nedeljo popoldne po šmarnicah pa pojdimo polnoštevilno k Materinski proslavi, ki jo priredi Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v šolskem avditoriju; med pestrim sporedom se bo predvajala tudi ljubka opereta “Rdeča kapica”, ki jo je priredil odlični član Društva Najsv. Imena g. Rudi Knez. Izkažimo vso čast materam in Slovenski šoli ter napolnimo dvorano z obilnim posetom. Slovenska šola pri Mariji do ustavili tudi na Slovenski pristavi. Ne pozabimo tudi na romanje' našega društva, ki bo v nedeljo, 23. maja, k Žalostni Materi Božji v Frank, Ohio. Vožnja tja in nazaj bo stala $4.25; že danes si rezervirajmo nedeljo, 23. maja, za romanje k Materi Božji, katero bo vodil Father Raymond Hobart. Lepi velikonočni prazniki so za nami. Člani Najsv. Imena so oskrbovali celonočno češčenje pri božjem grobu, ki je bil posebno okrašen ter ozaljšan, v noči do Vel. četrtka na Vel. petek. Celonočnega češčenja se je udeležil tudi župnik č. g. Jager ter dal vsem vernikom dober zgled in spodbudo. Vsa čast č. g. župniku za krasno okinča-nje božjega groba in za velikonočne obrede! V četrtek, 29. aprila, je bila pri Mariji Vnebovzeti sv. birma ob 7.30 zvečer; ob zvonjenju farnih zvonov ter ob bučanju orgel na koru je prišel prevzv. škof Clarence E. Elwell s procesijo v cerkev ter podelil zakrament sv. birme približno 150 birmancem. Po sv. birmi so otroci peli Zahvalno pesem in škof Elwell je skupno pel z njimi odhajajoč v procesiji iz cerkve, kar je naredilo na vse navzoče zelo globok vtis. ničar. Vsako nasilje, še v otroški igri, se mu je upiralo in tako nas je “tolažil” in “obvezoval”, ko smo “padali” tam v Mestnem logu. Ni bilo v njem ne mržnje, ne nestrpnosti, ne sovraštva; če sem v sokolskem kroju prišel iz hiše, se mi je nasmehnil: “Glej, da boš dobro marširal!” Leta 41 mi je povedal, da od' ha j a k frančiškanom v Novo mesto. Tam sem ga obiskal nekajkrat in se čudil resnosti, ki jo je temu razigranemu fantu prinesla meniška kuta. “Si srečen?”, sem ga vprašal; ko sva hodila ob Krki. Nasmehnil se mi je: “Čemu vprašuješ?” Res je bilo vprašanje odveč in skoraj sram me je bilo. Potem so prišli viharji in leta 1943 je po dolgem beganju z nekaterimi sobrati prispel nazaj ^ Ljubljano. Na frančiškanskem vrtu sva se srečavala in tisti mir, ki ga je debelo zidovje čuvalo sredi mestnega vrveža, Je živel tudi v njem. Kaj je s teh srečanj nesel v celico on, ne vem; meni so bili ti obiski sredi tistih dni — doživlja zase. Spomladi leta 1945 sva se videla poslednjič, oba v vojaški suknji. Služil je kot bolničar 1° s trudnim glasom mi je govoril; kako prenašajo ranjence v klet Vse priznanje tudi organistu job vsakem zračnem alarmu iu g. Martinu Rakarju ter celokupnemu zboru Ilirija za krasno navdušeno petje za Veliko noč, ki je poveličevalo svečanost Gospodovega Vstajenja; posebno pa še za Jobstovo slovensko mašo, ki jo pojejo pevci na koru tako ubrano in s takim po- nato spet nazaj v sobo. Maj 1945 .... poslednji vlak ranjencev odhaja iz Ljubljane-Frater Ksaverij hiti po hodnikih vagonov iz oddelka v oddelek. Tolaži, pomaga, vzpodbuja... Nekje pri Brezjah se vlak u- udarkom, da odmeva po cerkvi stavi... konec poti. naravnost veličastno. Ernest Terpin Frs Isavsrif, !F$L (Ob dvajsetletnici smrti) Cleveland, O. Vsi moji mladostni spomini so vezani nanj. Od prvih korakov, ki sva jih skupaj istočasno poskušala na travniku za našo hišo, do poslednjega srečanja, ko sva si zadnjič segla v roko. Ves je živel za tisti dan, ko bi pred oltarjem Gospodovim za- parku v nedeljo, 16. maja, ob j Vnebovzeti bo nadalje priredila pel glorijo. Če smo bili vojaki bili vsi obrazi veseli. Vse je bilo treh popoldne. Sedaj, ko je lepo]v nedeljo, IG. maja, skupni izlet Indijanci, ali “Fantomova četa” Vidim ga, kako stoji ob va-1 gonu in mirno pozdravi “osvoboditelje”: “Gospod z vami!” In s Tvojim duhom, dragi Marjan! Tudi v Tvoj spomin bodo g0> rele bakle 12. junija! P.B- Z ameriško pomočjo grade ceste ANKARA, Tur. — V Turčiji izgrajujejo obsežen modereu cestni sistem največ z amerišk0 pomočjo, z ameriškimi stroji i'11 osobjem, ki te stroje upravlja- UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah “Kaj hočemo,” je rekel nem ^arko, “taki časi so. Vidiš, SaJ smo ga rešili.” “Saj vem, da se moram tebi 2ahvaliti, pa jaz . . .” rekla je 111 se spustila v nov jok. Marko je prijel za roko in rekel: Samo ne jokaj; saj bo kmalu k°nčano.” Ona ga je hvaležno Pogledala. V sobo je stopil Reščak, °borožen in resen, “Pojdimo,” rekel, potem pa resno posedal Marka. '“Fant, kar si 2ačel, nadaljuj,” rekel je, ‘‘ti n® poznaš železne roke. Če ne ZrPagaš, potem . . .” “Potem bo smrt,” rekel je klarko hladno, kot da ne misli na to. “Naprej gremo, ker Moramo. Drugi čakajo še v ječah.” “Vidiš, Ivančiča,” rekel je Koščak hčeri, “ne smem biti kdo ve, kaj pride. Skrival Se bom na Sapu in pozneje Mdeš tudi ti tja. če bo kdo vPrašal, reci, da ne veš, kje sein.’’ Dekle je jokalo . .. “Z Bogom, dekle,” rekel je ^arko in zelo težko stopil ni’ez prag. Zunaj je čakala četa upornikov in ju pozdravila s kri-k°ni in vpitjem, četa se je Začela korakoma pomikati, klarko in Reščak sta sedla na k°rije. Navdušeni uporniki so ZaPeli svojo koračnico: ^rid’ po desetino . . . čudno je v noč odmevala i^sem spremljana z udarci ^žkih korakov. XXVIII. Vitko je jahal počasi po ce-Vi in premišljal, kaj naj stori. ,2vedel je samo nekoliko, kar želel, a nič gotovega. In Ve naj izve, kje. naj izpra-s,1ju. Gradovi se malo brigajo 2a take stvari, in kaj tudi, če vedo, pripovedujejo tako, da ®a boli srce. Mati je bila mati, ePrav je bila kmečka. Bil je V-ožen in jezen na ves svet. sem pravzaprav, vpraše-Vai se je, ko mu je zopet in z°Pet zašumelo po ušesih, kaP . ° zaničljivo je izrekel graj-^ak; saj ste vi tudi kmet. .. Kmet, kmet . . . Tako bi ga povsod za kmeta, če-dokaže, da je čušperk ^Jsgov, ker ga mora dobiti po Cušperčanu. In če dobi grad, Ce vse njegovo in bi moral j^Gdati prezirljive obraze mi-°stne gospode! Zasmejal se sam sebi. V njem se je ogla-glas, ki ga je klical kmetu pomoč. In zopet se je zas-^^al. “Ha, ha, da me za zah-napadajo in mečejo iz jkš- To neumno ljudstvo...” 11 vendar si je nehote ponovil Vse °ne sanje, ki jih je sanjal °maj pred pol letom, kako hievzame pristavo in si tam stanovi tiho, mirno, srečno ^*vljenje. že je vse kazalo, da 0 resnica, a vse se je izpre-n‘enilo. In zopet se je zdel ^aria sebi, da je drug človek ^ lahko več kot drugi, in več k?*" °šabni čušperski oskrbnik, ga tako lahko potem po-'l2a! in uničil. “Kaj pristava,” £°Vori3 si je, “hm, zakaj pa ®lad ne,-ki po vseh pravicah Kpada meni. Premalo si zvit, ušperčan, čeprav si v«°v rog. Hotel zvit kot mi je zave-pristavo, da oči s pristavo, da bi ne ^Uel gradu. Ha, čeprav je bila ^ftica, njen s;n b0 pa graj-da se vam poplača nek-greh...” v.l11 jezdi] je dalje in premi-0,Jab kaj bi storil, kam bi se ^nil. Nazadnje ga je zmo-1 a nova misel: Kog ve, kje je njen grob?” prišlo mu je to vprašanje mo od sebe, in pretreslo ga e‘ Zaželel je biti na materi- grobu. Cela vrsta vprašanj se mu je vrivala, in na nobeno ni vedel odgovora. V obližju je zašumela Sava in ob cesti se je zasvetila luč. Bila je krčma. “Hm, ljudstvo vse ve; lahko izvem,” pomislil je in pogledal skozi okno v krčmo. Nekaj mož je sedelo pri eni mizi in se napajalo z vinom, pri drugi pa sta sedela dva stara Tmiožica s pipami v ustih v resnem pogovoru. Vitko je ustavil konja in zavihal ovratnik ob glavi, da bi vstopil. Nikogar ni bilo iz hiše. črez nekaj časa se prikaže krčmar in zagleda gosta: “Kar privežite konja,” rekel je, “saj je tam kak kavelj.” Stopil je h konju, potapljal ga po vratu in ga privezal, potem pa godrnjal: “Lepo žival ima gospod, jo bo treba odeti.” šel je v vežo in prinesel star raztrgan koc, ter ogrnil konja, potem pa odšel v hišo. Vitko je vstopil v zakajeno nizko sobo in vsi gostje so se radovedno ozrli nanj. Prisedel je mizi, ki sta pri nji sedela dva stara možica, in krčmar mu je prinesel polič vina, češ, gospod itak ne pije manj ko polič, če pa ne izpije, pa plača vseeno in dobiček je dvojen. Možica sta prenehala svoj pogovor, zato pri najboljši volji ne moremo povedati, kaj sta se menila. Samo to bi lahko rekli, da gotovo ne kaj posebno imenitnega, kajti po daljšem molku je rekel eden njiju, kot da hoče zaključiti pogovor: “Da, da, taki so časi.” In zopet sta molčala, ker sta videla poleg sebe gosposkega človeka, pa ni, da bi govoril, kadar taki poslušajo. Možica sta si odkašljevala, pogledovala na uro, ki je visela za vratmi in eden je menil, da bo treba iti. “Kam pojdeš?” rekel je drugi in dal prinesti še eno mero. Ko je videl možic pred seboj novo mero, pa se je ohrabril in si mislil: e, zdaj si v gostilni kot jaz, človek si, čeprav si malo bolje oblečen in ne nosiš prtenih hlač, pa mlajši si tudi, in obrnil se je k Vit-ku. “Kam pa oni, naj ne zamerijo,” vprašal je prijazno. “Domov,” odgovoril je Vitko. “Daleč?” vprašal je potem. “Na Dolenjsko.” “Na Ljubljano?” “Mrm .. .” “Od daleč so prišli, pot je zdaj utrudljiva,” menil je starec, ne da bi pogledal Vitka in je prižgal svojo pipo. “Ne od daleč. Imel sem opravek na Posavju.” “Aha,” rekel je zopet starec, “to je pa druga stvar. Mraz je zunaj.” “Mraz, mraz,” pritrdil je Vitko. “Mhm, na Posavju ga imamo dolgo. Pa kje ste bili, po trgovini?” Videlo se je, da je možicelj zvedav človek, torej najbrže tudi mnogo ve, tako je mislil Vitko. Taka je navada našega človeka, da je takoj domač in prijatelj vsakemu, ki mu da prijazno besedo. “Ne po trgovini,” odgovoril je Vitko. “Poizvedoval sem nekaj, pa nisem nič izvedel.” “Aaa?” začudila sta se moža in tisti, ki se je prvi spustil z Vitkom v pogovor, je obrnil takoj stol tako, da je gledal proti Vitku, ki mu je obenem natočil svojega vina v koza-rec. (Dalje prihodnjič.) V počasi materam Cleveland, O. — Sladka beseda mati! Prva beseda, ki je prišla iz naših nežnih otroških ustec, je bila beseda mama. Kolikokrat smo jo spregovorili v našem življenju in še vedno jo izgovarjamo z velikim spoštovanjem in ljubeznijo. Ko smo pred mnogimi leti zapuščali svoj rodni krov, so nas molitve naših mater spremljale na poti v našo novo domovino. Še vedno mi je v živem spominu, kako sem se dne 27. septembra 1906 poslavljal od domačih. Mati so pripravljali kavo za zajtrk. S tresočo se roko in solznimi očmi so mi jo natočili v skodelico in rekli: “Zadnjikrat boš jedel od mene pripravljeno jed,” in se spustili v glasen jok. Potolažil sem jih, nakar so rekli: “Zapuščaš mene, očeta, brate in sestre. Ne pozabi na Boga in veren ostani. Spominjaj se me, kjerkoli boš hodil, ne bom mogla biti več pri tebi in te čuvati. Zato te izročam v varstvo nebeški Materi Mariji. Ona naj bo sedaj tvoja mati. S Teboj naj gre, v dušo naj ti gleda in naj te enkrat pripelje v večno, srečno življenje!” Odšel sem po svetu in veliko sem mislil na mojo mater. Dokler so bili živi, sem jim vedno kaj poslal za kofetek in kak priboljšek. Letos bo minilo že 37 let, odkar so umrli in odkar njih truplo počiva na pokopališču pri Sv. Križu. Vsak večer se jih spomnim v molitvi. Moja mati niso pozabljeni, spominjam se jih vedno, kot so mi naročili ob najinem slovesu. V nedejo, 9. maja, bo Materinski dan, ko bomo zopet počastili naše matere. Tisti srečni, ki imate matere še žive, molite za nje, podarite jim šopek rož ali pošljite ljubeč pozdrav. Pokojnim materam, katerih trupla v grobu spe in se duše pri Bogu vesele, pa priporočimo sami sebe in svoje družine. Ker bo 9. maja tudi skupno sv. obhajilo Društva Naj svetejšega Imena, darujmo za naše matere sv. obhajilo. Naše drage pokojne matere naj Bog v nebesih razveseli, naše žive pa naj. ohrani še naprej pri dobrem zdravju, sreči in zadovoljstvu. In še nekaj. Slovenske šole in slovenska mladina prirede Materinske proslave. Udeležimo se jih in prisluhnimo neskaljeni ljubezni otrok do svojih mamic, ki je tako čista in sladka, da bo tudi nam toplo pri srcu. zvedeli za nastop šele po izvršenem prenosu. Uprava Bele hiše in tri televizijske mreže iščejo sedaj pot, kako bi vse te nedostatke in pomanjkljivosti zbrisale. Končno je treba vpoštevati tudi to, da vsak polurni program na televiziji pomeni zaslužek $150,000 samo za mrežo kot tako. — Polovico smrtnih nesreč na ameriških cestah se dogodi od 6. zvečer do polnoči. Moški dobijo delo MEN WANTED Molder and laborer wanted for Aluminum foundry. Call 232-4254. (90) Iščem delavca, ki se zanima in razume mizarsko delo, zunaj in znotraj, dobi takojšnjo zaposlitev. Kličite HE 1-1108 po 5. uri pop. (89) Ženske dobijo delo GOSPODINJA Iščemo gospodinjo za starejšega moža, da bi ostala čez noč. Kličite EV 2-6327 ali EV 2-5730. (89) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, enkrat na teden, stalno. Kličite 464-0812. (93) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-4, dve garaži, na E. 161 St. in Waterloo. Po zelo ugodni ceni. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-8153. (93) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša s zidano garažo, po zelo ugodni ceni, v bližini sv. Vida. Se lahko takoj vselite. Kličite EN 1-3622. —(93) V najem 4 sobe oddajo, 2 spodaj, 2 zgoraj, pripravno za dva človeka. 7417 Lockyear Ave. UT 1-6375. —(90) MALI OGLASA V najem Oddamo. 4 sobe, kopalnica in pršna kopel, ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zv. _____________________(91) V najem Oddamo 4 prostorne sobe, nanovo dekorirane, kopalnica, furnez, samo odraslim. Kličite PO 1-6647. —(91) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico odraslim. Kličite od 4. ure naprej EN 1-5270. (91) NAPRODAJ BUNGALOW na 1165 East 60. str. 4 spalnice, gorkota na vročo vodo, odzadaj zidano poslopje -garaža- za tri avtomobile in z 2. nadstropjem, pripravna za majhno delavnico in skladišče. — Najemniki so še v hiši, zato se za vse informacije obrnite na nas zaradi sestanka! V FARI sv. JOŽEFA, hiša 5 sob, polna klet, plinska gorkota. Cena je zelo nizka, samo $8,500. NOV BUNGALOW V COL-LINWOODU. NOV ZIDAN BUNGALOW BLIZU CERKVE sv. KRISTINE. Za potrebne informacije s obrnite na nas! če pa nameravate prodati hišo ali posestvo, imamo SOLIDNE KUPCE! JOHN KNIFIC REALTY 820 East 185. Street IV 1-99S0 V najem Tri sobe oddamo v najem ženski. Kličite '391-6374. — (90) V najem Oddamo 3 neopremljene, lepe sobe s kopalnico, spodaj, na Hecker Ave. Kličite 881-9894. (89) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem Oddamo 5 sob ih kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482. (90) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, preproge v dveh sobah. Kličite EX 1-5767. (90) Naprodaj Enodružinska hiša, 6 sob, 2 garaži, blizu Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067. (91) Pohištvo naprodaj Pohištvo za jedilnico, 2 spalnici, kuhinjo in dnevno sobo, dobro ohranjeno, je ugodno naprodaj na 19784 Rennwood Ave. Kličite IV 6-3319. (90) V najem Oddamo tri lepe na novo dekorirane sobe s kopalnico. Zglasite se na 1028 E. 70 St. — (90) Stanovanje v najem Oddajamo neopremljeno štirih prostornih sob z vsemi udobnostmi na 6223 Glass Avenue. Za ogled in razgovor kličite: EX 1-0564. 3,5,6 maj) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA .SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 Let Flowers speak for you on Mother’s Day Voščimo materam in zahvalimo se jim NA MATERINSKI DAN Z NAJLEPŠIM CVETJEM STflRG FLORAL IK0. 6131 St. Clair Ave. “ Tel.: podnevi 431-6474; ponoči EX 1-5078 Dostavljamo telegrafično po vsem svetu lumMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHHiEHiihiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiumiiiimmiimuimi'i JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET ZAVOD = Tel.; ENdicctt 1-0583 H URAD § Tel.; IVanhoe 1-3118 = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago = Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ^ tiimimimimiiimiiiuiiiiiiiimiiiiusniitimiHfmiiiimijiimuiiiiimiiusiiiiHiiiiii? SEDAJ - V APRILU IN MAJU - nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA TONY KRIST AVNIK PAINTING 1171 E. 61 St. DECORATING HE 1 -0965 Kaj je mati, to ne vemo, dokler ona še živi. Ko pa leže v tiho jamo, se odprejo nam oči. Mati, ta je samo ena, vsako čuti to srce. Nji enaka ni nobena, nase pričajo solze. ■ Bog živi naše slovenske matere! Jalkob Resnik RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH ODPRTO OB PONEDELJKIH IN ČETRTKIH, V MESTU OD 9:30 DOP. DO 9. ZV., V PODRUŽNICAH OD 9:30 DOP. DO 9:30 ZVEČER Johnsonovi nastopi na T¥ molijo redna programe WASHINGTON, D. C. — U~ prava Bele hiše je po naročilu predsednika Johnsona spremenila del poslopja v pravo televizijsko postajo, (ki jo predsednik v tehničnem pogledu lahko rabi vsak trenutek, kajti postaja je v stalni pripravljenosti. Zgodilo se je ipa zadnje dni že parkrat, da je predsednik dal glavnim trem televizijskim mrežam samo pol ure časa, da organizirajo prenos in izvršijo potrebne spremembe v lastnih programih, ki so vsi že davno napovedani. Tako je prišlo parkrat do tega, da je predsednikov nastop na televiziji prenašala samo ena med tremi mrežami. To moti redno deloi na televizijah. So gledalci, ki se jezijo,'ako ne dobijo napovedanega programa, in jim ni za predsednikov nastop. So pa na drugi strani zopet poslušalci, ki se jezijo, da niso videli in slišali predsednika ter Že &?kiai razprodani!... Jih zopet prinašamo! Vse-vremenski modni plašči .90 Regularno od $10.99 do 14.99 Ogromna izbira svežih, modnih, vse-vremenskih plaščev. Med njimi boste našli chesterfielde, bal-macaane, obrnljive rejon-bombažne twille. Novi-tetni kroji: pas samo zadaj, zvončaste gube, novi ovratniki, modni obšivi in gumbi. Pomladanski odtenki modre, beige, črne, zelene, sinje-modre in rumene barve. , L MERE: ^ Polovične: 1414 do 2414 Mladinske: 5 do 15 Damske: 8 do 18 žal pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo. KLETNI ODDELEK DAMSKIH PLAŠČEV V VSEH 5 TRGOVINAH oooooooooo(^^ 1 kam, kraljična,” je odgovorila povem vso zgodbo. je umrl za ranami, H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda oo(>«crr^o<^>oo<:r>o()