SD- Ifil. P©ižn§8ia paniatirawa. EüPlijA MfjiJIiü, IflO 10. dBCBÜlbPB 19Z0.	¡1. ¡ßfg.
Morska Straža
Glasilo obmejnih Slovencev.
»Uredništvo in upravništve v Gornji Radgoni^T Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino ! Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za 3 mm visok in 45 mm širok) K 150. Pri večkratni Rokopisi se ne vračajo.  j četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vin. j	objavi primeren popust.
Izkušnje.
Ravnokar minule volitve so nam v marsičem pokazale, da je bila vsa naša dosedanja politika in vse polično delo kakor hiša na pesku. Narodno predstavništvo je bilo bolj podobno sejmu, kakor pa državnemu zboru. Mešetarili so za usodo naroda in zlorabljali njegovo potrpežljivost: kaj pa narod v resnici hoče, tega ga ni vprašal skoraj nikdo. Ob volitvah so nastopile popolnoma nove stranke in potegnile velike množice za seboj, ne radi programa, ker jasnega programa Za ustavotvorno skupščino sploh skoraj niso imele, ampak narod je šel z njimi, da pokaže, kako zoprna mu je vsa dosedanja korupcija. Kaj bodo nam dale te stranke, bomo šele videli, toda po dosedanjih iskušnjah sodeč lahko trdimo, da tudi te stranke ne bodo prinesle tega, kar ljudstvo zahteva in pričakuje.
Slovenci se radi postavljamo s svojo izobrazbo in svojo kulturo. Toda te volitve so pokazale ravno nasprotno. Način kako se je agitiralo pri nas, ti brezštevilni osebni napadi, laži in obrekovanja, s katerimi so skušali nekateri pridobiti volilce, pričajo o vsem drugem, le o izobrazbi in kulturi najmanj. Pri teh volitvah se je pokazala vsa zloba in propalost gotovih ljudi, ob enem pa tudi nezavednost in lahkovernost našega ljudstva. Kadar bo naša kultura taka, da bo agitacija te vrste nemogoča in da bo ljudstvo šlo v volilno borbo le za resničen program te ali one stranke, ne pa za ljudi, ki kriče in agitirajo za lastno osebo, nadevajoč si strankine nazore, kakor pustni veseljak masko, takrat lahko trdimo, daje naše ljudstvo res izobraženo in kulturno.
Ali bomo po volitvah nadaljevali dosedanje napačno delo? Proč s surovostjo in neznačaj-nostjo! Marsikaj so v tem oziru storila slovenska
Inžener Ferdo Lupša.
SPOMINI NA SIAM.
Scenerije ob reki Menam Chao Phraya.
Naše ladje, ki je plula takrat vsaki dan bodisi v eno ali drugo smer, se je posluževalo ljudstvo okoliških pokrajin, kakor se n. pr. poslužujejo naši rojaki železnic. Tudi ta dan, ko sem se jaz vkrcal, je bila ladja napolnjena z ljudmi. V svojih ličnih svilnih ali bombaževih raznobarvnih nošah so sedele po vzhodnoazijski navadi na krovu- ladje siamske „pujing“, kmetske krasotice, nekatere okrašene s težkimi zlatimi verižicami, uhani in drugimi dragocenostmi. V bližini tega ali onega lepega lica je sedel s prekrižanimi nogami kak mladi „puchai“, to je mladenič ali mož. Marsikateri je opazoval s svojimi zaljubljenimi očmi „luksao“, mladenko, in ob enem zavijal cigareto z bananinim listom namesto papirja. Tu in tam se je pogovarjal Kitajec s tovarišem v svojem glasnem jeziku, drugi je zopet, ne skrbeč se za okolico, sladko sanjal o lepih dneh svojega srečnega življenja v tej deželi svobode, kjer je eksekutor nepoznan, in kjer se čuti vsak tem bolj srečnega, čim manj stopi v dotiko s takozvano baje odrešilno nadcivilizacijo, s katero se hočejo osrečiti Evropejci.
Resno in mirno je sedel kapitan na svojem stol c u na krovu v sprednjem delu ladje ter jo vodil spretno po ovinkih reke. Pušil je cigareto, katero mu je zvila „rnia“, (žena) iz rdečega cvetnega lista lotos cvetlice. Za prirodno lepoto se ni zmenil, saj je že sto in stokrat imel pred očmi vse te prikazni, ki dajejo novincem in prijateljem narave nepo-pisljive utise.
izobraževalna, telovadna in druga društva, toda kakor smo videli, še mnogo premalo. Zdi se, da se i^aša društva ne morejo otresti naziranja, da dosežejo višek svojega delovanja z veselicami, tombolami, plesi in popivanjem. O predavanjih in tečajih po društvih se malo sliši. Ko bi na tri veselice prišlo po eno poučno predavanje, bi naša kultura s časom izgledala drugače. Do sedaj pa je naša inteligenca videla svojo posebno nalogo v tem, da se pelje v nedeljo v bližnjo vas popivat in se vrača pozno v noč v najiepših rožicah nazaj v mesto. Od kmeta in delavca zahtevate dostojnosti Ali se je naj uči iz vašega popivanja? Ali ni dolžnost našega izobraženstva, da potom predavanj in poučevanja vrne ljudstvu ono izobrazbo, ki jo je s pomočjo ljudstva sprejelo?
Pa tudi gospodarske povzdige treba našemu ljudstvu. Mnogo so že storile v tem oziru razne zadruge, posojilnice, kmetijske podružnice. Toda tudi tukaj se še stori veliko premalo. Pri večini naših hranilnic in posojilnic manjka zavest, da je glavni njihov namen navajati ljudstvo k varčevanju in mu v sili pomagati. Podoben namen imajo tu,di zadružne organizacije, toda ljudstvo se tega še ne zaveda in prerado verjame hujskačem kapitalistom, ki jim zadruge delajo konkurenco. Pri kmetijskih podružnicah pa je tudi že čas, da se bolj skrbijo za povzdigo kmetijstva, kot pa za nečedne boje posameznih strank.
Vse te gospodarske organizacije pa popolnoma zanemarjajo pouk in vzgojo ljudstva. Ni dovolj, da se na občnem zboru v par besedah povejo zasluge tega ali onega odbornika, ampak potrebno je, da se ljudstvo stalno poučuje, da si vedno vzgojujemo mlade ljudi in tako skrbimo za vsestransko povzdigo ljudstvo.
Manj hujskanja, manj politiziranja in veseljačanja, zato pa več pouka, izobraževanja in gospodarske povzdige našemu ljudstvu.
Ne daleč od kapitana sem si poiskal pravočasno ugoden prostor in se -vsedel po orijentalskem načinu. Opazoval sem z veliko pozornostjo okolico, ki se je spreminjala od trenutka do trenutka z hitrostjo plovečega parnika. Posebni čuti so se pojavljali v mojem srcu. Čutil sem se srečnega sredi čarobnih prikazni tropične narave, in zakaj ne? Želja, videti proučevati in spoznavati svet, ki sem jo gojil že v otroških letih doma v Slovenskih goricah, in katera me je potem leto za letom zasledovala liki čudna senca, se mi je izpolnila.
Visoko in modro višnjevo nebo je obdajalo tropično naravo s svojim nebeškim plaščem. Po njem je plavalo solnce kot boginja „Phra attit“, ki je pošiljalo pušicam podobno srebrne in zlate žarke. Na kalni, a vendar svetli, lahnošumljajoči površini reke je čarobno odsevalo milijon vsakovrstnih odsevov. Tu pa tam se ji pokazal čolnič, katerega je veslala spretna roka Siamke. Tu in tam je veslala ali jadrala po reki navzdol kitajska riževa ladja, napolnjena do roba z rižem kot najvažnejšim pridelkom poljedelcev, da izroči v Banykoku svoje blago kakemu mlinu za nadaljni evropski promet. Na obrežju v senci ličnih palm vsake vrste, ali v hladni goščari velikih bambusovih narodov so se kazale hiše na kolih. To me je spominjalo nekako na stavbe iz predhistoričnih časov. V teh originalnih in naravnim razmeram prikladnih stavbah žive leto za letom, desetletje za desetletjem siamski agrarci v krogu svojih družin mirno in zadovoljno življenje kakor nikjer drugod.
Na obrežju so tu in tam blestele iznad zelene drevesne goščave bele konične pagode ali „Phra chedi“. To je pomenilo, da se tam nahajajo budhiški
Narodno predstavništvo in konsiituanta.
Ko pišemo te vrstice, še vedno ni objavljeno uradno poročilo o končnem izidu volitev. To nedeljo (5. decembra) so se vršile volitve v nekaterih občinah Bosne, Vojvodine in Srbije, kjer se 28. nov. iz tega ali onega vzroka niso mogle izvršiti. Poročila o končnem izidu volitev še niso zanesljiva in si posamezni podatki nasprotujejo. Da pa si ustvarimo vsaj približno sliko, kako bo izgledala ustavodajna skupščina, ki se sestane 12. t. m., podajamo našim čitateljem pregled vseh klubov in poslancev v bivšem Tlarodnem predstavništvu in v bodoči kon-stituanti, pri čemur je treba pripomniti, da niti en niti drugi pregled ni povsem točen, ker se je razmerje večkrat izpremenilo, oziroma, ker še ni znan definitiven izid volitev.
Stiuplna. V Narod, predstav. y konsitiitianti
Radikalna stranka	77	95
Demokratska zajednica	108	94
fugoslov. klub	19	25
Hrvatska zajednica	28	4
Ribarčeva skupina	6	1
Socialni demokrati	12	11
Republikanci	5	4
Medakovičeva skupina	5	—
Črnogorci	10	—
Banjevci	5	—
Srbska seljačka stranka	1	12
Izven strank	8	2
Komunisti	—	57
Radičeva selj. stranka	—	49
Bosanski muslimani	—	25
Macedonski muslimani	—	3
Savez zemljoradnika	—	14
Samost, kmet. stranka	—	8
Narodno-social. stranka	—	2
Frankovci	—	2
Hrvojeva stranka	—	1
Težaška stranka v Dalmaciji	—	3
Hrv. težaška stranka	—	7
Že površen pogled na to sliko nas opozarja, da se je izvršila znatna izprememba. V narod, predstavništvu je sodelovalo v glavnem 12 strankarskih skupin, v ustavodajno skupščino jih stopa kar 20
templji s svetišči „Boat“ in „Vihan“. Vsak tak tempe 1 je kras narodne arhitekture in metropola v okolici živečega naroda. Izvanredno visoko in čislano „maj jang drevje“ (Diptero carpus turbitanus), kojega debela in kakor sveča ravna debla, noseča široke krone, so se dvigala visoko v zrak iznad bambusove goščave; med temi velikani rastlinstva so se videle tu in tam „ton-tan“, „ton-lan“ ali tudi kokospalme v večjih ali manjših skupinah. To vse je služilo kot varno zavetišče za vsakovrstne ptice, kajti nobeden lovec, ki je spoznal narodni značaj in njego nravno-versko čustvovanje, se ni drznil v okrožju templja kaliti sveti mir s puško v roki. Velikansko in bud-histom sveto „ton po drevje“ (Ficus religiosa) me je spominjalo na indijsko mitologijo glede ustanovitve budhiške vere, ki se je pričela v Indiji razširjati že v šestem stoletju pred Kristusom. Ustanovitelj budhisma je princ Siddhartha iz Shakya plemena. Shakya pleme je dalo kralje mali deželi pod Himalajskim gorovjem, severo-zahodno od Benares z glavnim mestom Kapilavesta. Oče princa Siddharta je bil Shuddhodana in njegova mati Maya-devi. Budhizem, ki šteje danes nad 510 milijonov vernih, je dospel v siamsko ozemlje že dve sto let pred Kristusom, ohra-nivši svojo izvirno obliko do današnjega dne.
Iz tega mirnega občudovanja in premišljevanja me je prebudilo iz templa sem donečo bobnanje. Čudno je donelo in odmevalo. ^ — To je bilo znamenje okoličanom, da- je budhiška peta ura — po našem časovnem štetju enajsta ura predpoldne — in da je nastopil čas kosila za duhovnike, ki jim je dovoljeno le enkrat na dan.
Čim dalje je plul naš parnik proti severu, tem različnejše so bile na vidiku slike naravnih panoram.
Nekatere so silno šibke, imajo komaj 1—4 poslance; razmerje med glavnima strankama, t. j. med demokrati in radikalci pa se ni bistveno izpremenilo in se bo hočeš-nočeš morala ponoviti stara igra iz Nar. predstavništva: radikalci in demokrati bodo skušali pritegniti v svoje kolo kar največ manjših skupin in priti na ta način do premoči, To bo seve imelo važne posledice za manjše stranke, ki bodo morale svojim volilcem priznati, da ne morejo izvršiti niti ene od onih velikih obljub, ki so v volilni borbi najbolj „vlekle“. Pri obeh glavnih strankah pa bo ozir na pridružene skupine delal zapreke za izrazito strankarsko politiko. Zgodilo se bo, da bodo^ mnogi nezadovoljneži plavali sem in tja, kakor bo že kazal trenutni položaj. Najbolj idealna rešitev bi bila, ako bi st za ustavno zakonodajo združili radikalci in demokrati in bi tej skupini pristopil tudj jugoslov. klub, mohamedanci in agrarne stranke. Ce bi imeli vodilni politiki teh strank dovolj uvidevnosti in državniškega značaja, bi se morda^ posrečilo, s primernim popuščanjem vsake pridružene stranke doseči sporazum glede take ustave, ki bi bila najprimernejša za našo kmetsko državo. Toda vprašanje je, če je podobna rešitev v naših razmerah sploh izvedljiva. Najbrž se bo boj med radikalci in demokrati vršil tudi in zlasti še pri ustavotvornem delu. Odločilnega pomena bo, kam se bodo obračale nove stranke, posebno Radičevci. Radič je v zadnjem času. podal več zelo brihtnih in diplomatskih izjav ali verjetno ni, da ga bodo pridobili za delo na demokratski strani. Sicer pa lahko prerokujemo, da nas bodo v prihodnjem letu „osrečile“ pogoste vladne krize, ki bodo ljudstvu tako malo koristile, kot vinogradniku pogosti nalivi v času cvetja.
V boljše razumevanje zgornjega pregleda bodi omenjeno, da so Narod, predstavništvo sestavljale stranke, ki so obstojale v srbijanski skupščini ozir. v bivšem avstrijskem državnem in deželnem zboru, Ker pa je bila dve leti po osvobojenju zaporedoma zelo ugodna letina za strankarsko politiko in so posamezni politiki spravili v svoje shrambe bogato žetev, nas je politična Modrost obdarila s celo vrsto novih strank in strančic, povrh tega pa so volitve spravile v ospredje več starih strank, češ, nasitite se tudi ve. Medakovičeva skupina se je izgubila v drugih strankah, Črnogorci so poskriti med radikalci, demokrati in komunisti, Bunjevci istotako; kolikor pa jih je ostalo pri bunjevačkem programu, se bodo zatekli v zavetje Jugoslov. kluba. Kako bo ta pisana družba ustvarila mladi državi trdno in pametno ustavo, o kateri se je v borbi za poslance ustavodajne skupščine najmanj razmišljalo, to bomo šele videli. Kadar se fant ženi, tedaj navadno ne razmišlja o skrbeh in odgovornosti, ki ga čakajo in obljublja svoji nevesti paradiž na zemlji. Teh obljub političnih ženinov smo tekom zadnjih mesecev dobili lep koš; radovedni smo, kako bo takrat, kadar bodo govorile številke in neizprosna dejstva!
Pripomnimo še, da je bilo v Nar. predstavništvu 287 ooslancev, dočim jih bo štela skupščina 419.
Tedenske n«iee,
Izid volitev v Sloveniji. Končen izid volitev je sledeči: Slov. ljudska stranka 15, Samost, kmet. stranka 8, Jugoslov. soc. demokr. 6, Komunistična stranka Jugoslavije 6, Jugoslov. demokratska stranka 3, Narodno socialna stranka 2. Mariborsko okrožje bodo zastopali sledeči poslanci: za Kmetsko zvezo Ivan Roškar, Franc Pišek, Josip Klelcl, Martin Kranjc, Vladimir Pušenjak, Josip Skaberne, dr. Korošec in dr. Hohnjec; za Samostojno kmetijsko stranko Ivan
Vrek, Josip Drofenik, Ivan Mermolja in dr. Bog. Vošnjak; za Jugoslov. demokr. stranko dr. Vekoslav Kukovec; za Jugoslov. socialno demokr. stranko Ivah Krušič, Filip Kišovar, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun; za narodne socialiste Blaž Zupanc; za komuniste Mihael Koren in Ivan Favai. Prekmurje zastopa poslanec SLS, vpokojeni župnik Josip Klekl. (Vest o izvolitvi Kiiharja ni resnična). Poslanci Roškar, Pišek, Pušenjak, dr. Korošec, dr. Hohnjec, Mermolja, Koren in Favai so iz Maribora ozir. mariborskega okraja; Kranjc, Skaberne, Urek, Drofenik, dr. Vošnjak, dr. Kukovec, Krušič, Kišovar, Zupanc iz celjskega okraja; Golouh in dr. Korun pa iz Ljubljane. Po poklicu so: kmetje (posestniki): Roškar, Pišek, Kranjc, Skaberne, Urek, Drofenik, Mermolja; delavci: Krušič, Kišovar, Koren; obrtniki Zupanc; duhovniki: dr. Korošec, dr. Hohnjec, Klekl; odvetniki: dr. Kukovec in dr. Korun; profesorji: dr. Vošnjak in Favai; uradniki: Pušenjak; novinarji: Golouh. Dva izmed izvoljenih sta v sedanji vladi ministra . (dr. Korošec, dr. Kukovec).
Vprašanje Apačke kotline. Dozdeva se, da si nemška in naša poročila glede' rešitve vrhovnega sveta o mejnih rekah nasprotujejo. Dunajski in graški listi poročajo, da se bo o Apački kotlini opetovano razpravljalo pred razmejitveno komisijo in da bo na ta način mogoče doseči sporazum in remeduro da-.našnje meje. Naši listi so poročali, da je Mura definitivna meja, ki se ne more v nobenem slučaju iz-premeniti brez . izrečnega privoljenja Jugoslaviji. Zahtevamo, da naš delegat pri razmejitveni kom siji objavi vsebino dotičnega pariškega odloka. V interesu obmejne prebivalstva je, da se nam v teh zadevah toči čisto vino. Uverjeni smo, da Jugoslavija v vprašanju Apačke kotline ne more niti za korak popustiti, ker ne gre toliko za par vasi in njiv, kolikor za gospodarsko-politične, strategične in prometne interese naše države na Muri kot državni meji. Z enako odločnostjo zavračamo poročilo graških listov, da bo razmejitvena komisija korigirala staro štajersko-ogrsko mejo, o kateri določa člen 29. senžermenske mirovne pogodbe, govoreč o pooblastilih razmejitvene komisije, določiti mejno črto tam, kjer ni v mirovni pogodbi že označena, odnosno izvesti krajevno popravo že določenih upravnih mej „sans pour les frontières internationales existant en août 1914, ou le rôle des Commissions se bornera au récolement des poteaux o des bornes“, t. j. „izvzemši med vodno mejo, kakor je obstojala avgusta 1. 1914, kjer se mora komisija omejiti zgolj na preiskušanje mejnikov.“ Na tem ne izpremeni nič,/ • da se onstran 1. 1914. obstoječe štajersko-ogrske «meje nahaja sedaj jugoslovanski teritorij, ker ta spada v trianonsko mirovno pogodbo in je v smislu gornjega določila pri razmejitvi z Avstrijo nedotakljiv. Nedvomno bi imeli tudi mi Jugoslovani zahteve, ki posegajo v sedanje avstrijsko ozemlje in ki jih lahko utemeljimo s tehtnimi dokazi, tako n. pr. zahtevo glede Radgone kot vezi med Slov. goricami' in Prekmurjem, toda naša delegacija si ne drzne tako daleč izpostavljati mirovne pogodbe, ki je že zaključena in ratificirana ter obvezna za obe državi.
Razmejitvena komisija je šla vsied zime na počitnice in bo nadaljevala svoje delo šele spomladi. Da zaradi prepočasnega poslovanja te komisije trpita obe državi, zlasti pa še obmejno prebivalstvo, kaj je to gospodi mar!
Eno- clve- in desetkronske bankovce vzame finančna uprava s 1. januarjem 1921 iz prometa. Medtem bo na Dunaju izgotovljen kovani drobiž in smemo upati, da se bodo enkrat po novem letu obračale v naših žepih prve jugoslov. pare.
Vlada ne bo odstopila pred sestankom konsti-tuante. Doznava se, da bo s sestavo nove vlade poverjen znani politik Nikola Pašič, ako ta odkloni, pa dr. Vesnič. Vprašanje pokrajinskih vlad bo rešila šele nova vlada.
Radičeva stranka je priredila v sredo 8. t. m. veliko skupščino v Zagrebu. Vlada se je bala, da bi utegnilo priti do protidržavnih izgredov. Natančnejših vesti o poteku skupščine še nimamo.
Državljanstvo Jugoslavije. Regent je 30. nov. podpisal naredbo, ki določa, kako se pridobi in izgubi državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Državljan Jugoslavije je vsak bivši avstrijski državljan, ki je imel dne 1. januarja t. 1. desetletno pravico pristojnosti na onih bivših avstr, ozemljih, ki so pripadla nam in ki je to pravico ohranil do
16.	julija t. 1. (dan, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Avstrijo.) Kdor si je pridobil pristojnost po° 16. juliju t. L, si pridobi državljanstvo samo potom prošnje na deželno vlado^. Osebe na ozemljih, ki so pripadla Italiji, Rurnuniji, Cehoslov. ali Poljski, morejo optirati za našo državo le tedaj, če imajo pristojnost na našem ozemlju. Kddr je pristojen v drugo državo, more postati naš državljan, ako do 16. januarja 1921 izjavi, da to želi biti. Za ozemlje, ki je pripadlo Italiji, velja rok od šestih mesecev od dne ratifikacije rapallske pogodbe dalje. Za prijave je poklicano notranje ministrstvo. Osebe, ki se nahajajo na našem ozemlju, pa imajo pravico pristojnosti v kaki drugi državi, morejo do 16. julija 1921 optirati za naše državljanstvo. Te osebe imajo pravico, da pri morebitni preselitvi vzamejo s seboj vso svojo premičnino.
Koroška korupcija. Kakor znano, je pri odhodu iz Koroške naš zastopnik Jovanovič javno izjavil, da so gotovi ljudje iztihotapiii čez demarkacijsko črto v Celovec in dalje v Avstrijo velike množine živil, namenjenih za slovensko propagando v coni A. Ta huda obdolžitev ni ravno vzburila naše javnosti, ki je žal že preveč navajena na korupcijske in verižniške škandale toda osrednja vlada je zadevo zasledovala in sestavila v to svrho posebno komisijo. Ta komisija je začela nepristransko in strogo preiskovati ter je zadnje dni naznanila izid preiskave: Ugotovila je, ua so jugoslov. živila, določena od vlade za agitacijo na Slov. Koroškem, izvestni ljudje res spravljali čez mejo in s tem pomagali Nemcem, da so lažje delovali proti nam ter z našim kruhom nasitili naše odpadnike in omahljivce. Na ta način je bilo iztihotapljenih okoli 600 vagonov živil, seve brez carine in brez zasiguranja valute. Ta sramotna korupcija vpije v nebo. Človek se mora nehote zgrabiti za glavo in vprašati: Ali je kaj takega mogoče? Toda krivda je brezdvomno ugotovljena. Ali bodo merodajni krogi imeli pogum, da javno označijo osebe, ki so si dovolile to nesramnost? Zastonj je vpiti o redu in delu, o državnem ugledu itd., ako državne oblasti ne upajo s vso brezobzirnostjo nastopiti proti korumpiranim življem, ki izpodjedajo mlade in rahle korenine naše države. Javnost bi morala iz teh in podobnih razkritij napraviti velikanski dogodek, ki bi našel odmev v naj-širjih plasteh našega ljudstva. S previdnimi poročili se javni morali bolj škoduje kot koristi. Le na dan z gnilobo, da jo vemo odstraniti! Zaradi tega zahtevamo, naj se koroška korupcija pojasni vsej javnosti in neizprosno kaznujejo osebe, ki nosijo krivdo!
Nemška Avstrija in Madžarska. Znana je basen o psu in mački. Mačka je ukradla klobaso, toda pes je bil prenagel in jo je spodil na drevo, odkoder se mu je mačka s klobaso muzala, rekši: Pridi si ponjo, bratec! V podobnem razmerju so danes Nemci in Madžari. Dunaj je vedno podpiraj
pristavil kolikor [mogoče natančen opis že omenjene bajte in marsikaj podobnega. Povdarim takoj odločno, da ti opisi ne spadajo v moderne povesti, in kar se tiče bajte, razodenem skrivnost: bajta ni njegova, temveč je last vinogradnega posestnika Koničnika. Tega novega junaka moje povesti bi bilo treba še posebej predstaviti, toda stvar bi se na ta način preveč zavlekla in to bi mi bilo slabo v korist, ker list ne plačuje nobenih nagrad svojim sotrudnikom. Kolikor lahko brezplačno razgalim značaj gospoda Koničnika, razodenem čitatelju, da je mož spodoben in pravičen, kakor so vsi veljaki na deželi; razume se v politiko, kakor vsi, ki rožljajo z denarjem in si ubija glavo z razmišljanjem o rečeh, ki jih ne more ne videti ne čuti ne opipati. Posebno hud strah mu delajo bolševiki, ki slove tudi po imenu komunisti.
Kakor je čitatelj takoj opazil, sem se povzpel na mQderna tla. Najmodernejše pa sledi in to je v ozki zvezi z Habjanovim Jožetom, gospodom Koničnikom in koncem moje povesti. Jože je namreč jugoslovanski državljan, Slovenec, neoporečen, stalnega bivališča. V tem se natančno -strinja z gospodom Koničnikom. Razumljivo je, da je oba moja junaka zadela častna dolžnost, da se udeležita dične borbe za jugoslov. ustavo, za našo konstituanto.
Tukaj se usoda obeh zopet razhaja. Kar se tiče Jožeta, mu ni delala jugoslov. ustava nika,kih skrbi, pač zaradi tega ne, ker je vedel o ustavi toliko, kolikor o tistem ptiču, ki je pel v paradižu ono jutro, ko je Eva zapeljala Adama. Naša politična vprašanja mu niso delala skušnjav in kar je slišal od g. Koničnika ali pa med delavci, je ostalo samo za trenutek v njegovi glavi; bolj ga je zanimala vest, da bo po volitvah obleka cenejša.	(Konec prih.)
V spominu mi je ostala posebno naselbina Bang Sai, ki se nahaja ob istoku reke Menam Sikuk v Menam Krung Kao, to sta lokalni imeni glavne reke same. Naš parnik jo je zavil v zadnjo, ki je na vzhodni strani od prve. Kmalu potem smo dospeli v Bang Pain, kjer se je videla na levem obrežju ležeča čarobno in idilično urejena palača kralja Chulalong Karna, v kateri je doživel ta orijentalni vladar marsikatero romantične! uro v krogu svojih mnogih in ljubkih krasotic.
Tako je zavinek za zavinkom reke ostajal v ozadju. Pred vsakim zavinkom se je oglasila parnikova brizgalnica, koje odmev je preplašil čestokrat trumo papagajev in drugih ptic, ki so nezadovoljno kričeč poletavale nad parnikom preko reke ali pa izginjale v nasprotno stran nad daljno planjavo.
„Le hen Krung Kao leo“, to je: vidi se že mesto Krung Kao (Ayndohya), sem zaslišal iz ust neke v bližini se'nahajajoče lepe Siamke. in v resnici sem zapazil pred sabo več pagod, ki so molele iznad naravne goščave na sprednjem horizontu. Kakor zagrinjalo je tu narava skrivala mesto. Toda večje število čolničev, živahnejše gibanje na obrežjih, tu in tam plavajoča hiša, privezana ob močne kole na obrežju ter množeče se kitajske in druge prodajalne, so očividno pomenile, da se dotična Siamka ni motila.
Vse ti pojavi niso bili, kakor sem jih slikal v mislih v mladostnih letih doma, ko sem čital o prek-morskih deželah, to šo bile resnične podobe vročega podnebja v tropih; — čarobna slikovitost in pestrost prirode, katere popisati ni mogoče in katero razume le oni, — ki je videl in se vživel tam zunaj — na daljnem jugovzhodu.
Ypsilon.
Mo je lija« Me pesti! ififeil.
Moderna in resnična povest.
Habjanov Jože je bil mož stare korenine. To se pravi: bil je pošten, pravičen, delaven, ubogljiv ter pokoren posvetni in cerkveni gosposki. Še nekoliko dobrih lastnosti bi mu lahko navrgel, a sem zares v strahu, da mi kateri izmed čitateljev zaluči v obraz razžaljiv očitek: Lažeš, ko praviš, da je tvoja povest moderna in resničnš! Takšnih popolnih ljudi, kakor je ta izmišljeni Habjanov Jože, ni več med živimi. Priznavam, da je ta očitek dovolj tehten in zaradi ljube resnice in še priljubljenejše mode ne bom slikal nadaljnih kreposti in vrlin Habjanovega Jožeta, marveč povem kar odkrito: Mož je že star, in kar se tiče strahu pred „višjimi“, se je do dobrega izšolal v štiridesetletni šoli svoje krepostne žene. Glede pravičnosti mu očitajo nagnenje k goljufiji; več o tem ve povedati njegova žena in pa vaški krčmar Jaka. Ostalih slabosti se ne bom dotikal, ker hočem tudi malce pokljubovati čitatelju, kakor je on trenutek poprej meni. Povem samo še skrušeno, nahajajoč se v zadregi za drug izhod v tej moderni in resnični povesti: Joža ima to slabost, da si ne ubija glave z nepotrebnimi misli o tistem, česar ne more videti, čuti ali opipati, ne zahaja rad daleč od svoje bajte in če ga nesreča spravi med neznane ljudi, se hudo zmede in postane neroden kakor mlad ministrant pred oltarjem.
Pravičen pripovedovalec bi pristavil še katero o njegovi ženi, ki je postala prav mikaven predmet za čitatelja, odkar je izvedel, da ima preizkušano šolo in pa zavezništvo s krčmarjem Jakom; dalje bi
in še zdaj podpira protislovansko madžarsko politiko. Po mirovni pogodbi z Madžarsko bi morala Avstrija dobiti Zapadno Ogrsko, kjer so naseljeni večjidel Nemci. Toda madžarska mačka je danes s svojo klobaso tam, kamor so jo spravili Nemci s svojim zavezništvom. Ko bi morala izročiti klobaso, se pa lepo na varnem muza in pravi: Pridite si po njo! Avstrija tega ne more, ker nima armade. Rumuni, Čehi in Jugoslovani se niso dali spraviti na limanice in so si pravico sami poiskali, avstrijski zvezni kancelar dr. Mayr pa je te dni izjavil pred narodno skupščino, da bo Avstrija skušala mirnim potom priti do svoje pravice. Kako bi se to zgodilo, menda sam ne ve. Madžari izjavljajo vedno krepkeje, da Zapadne Ogrske ne dajo. Baje tudi tamošnje nemško prebivalstvo noče pod Dunaj. Mi bi graškim Nemcem priporočali, naj se bolj brigajo za na papirju - osvobojene rojake na Ogrskem, kakor pa da cede sline po jugoslov. zemlji.-
Avstrija je bila sprejeta v Zvezo narodov. Proti sprejemu Bolgarije in Madžarske se je pojavil odpor in se bo o tem iznova razpravljalo.
Trgovsko pogodbo hoče Francija skleniti z Jugoslavijo in se bodo v kratkem pričela pogajanja.
Nove volitve? Ker se vedno bolj pojavlja dvom, da bi mogla sedaj izvoljena ustavodajna skupščina sprejeti ustavo, domnevajo nekateri politiki, da bi utegnilo priti do novih volitev. Vprašanje je, ali bi te volitve izpremenile bistveno sedanji neugodni položaj.
Na ljubljanski pošti so prišli na sled velikim poneverbam. Poštni uslužbenci so odpirali pisma iz Amerike, kjer so stranke pošiljali svojcem v domovini dolarske zneske. V zadevo je zapletenih več poštnih uradnikov. Proti tatom se nadaljuje stroga preiskava. Ali mi to nov sad znanega nasveta bivšega ministr. predsednika Davidoviča, naj si uradniki tudi „po strani kaj zaslužijo“? Sicer pa so ta razkritja značilen dokaz, kako pokvarjena je mladina, odrastla v vojnih razmerah. Brez dvorna zadene krivce stroga kazen.
Italija se je opogumila in nastopila nekoliko odločneje proti znanemu reškemu poglavarju d’Annunzio. Ukazala je regularnim četam, da ne smejo izvrševati d’ Annunzievih ukazov, njemu pa je naročila, da., naj spoštuje rapallski sporazum. Proglasila je tudi blokado Reke. Upajo, da bo kmalu konec reškim pomatijam in d’Annunzio se baie tudi že pripravlja na odhod.
Rusi in Poljaki se še vedno pogajajo v Rigi. Upajo, da bo mogoče 24. decembra podpisati mirovno pogodbo.
P?oti povratku kralja Karla na madžarski prestol se je izrekla budimpeštanska vlada. Habsburžanov nikjer več ne marajo.
Slovenske obrtnlke-mojstre opozarja invalidski oddeiek poverjeništva za socialno skrbstvo na sledeča dejstva: Velika večina slovenskih invalidov je zelo dela — in rodoljubna, izjeme so čedalje redkejše. Slovenski invalid je uvidel, da si le z lastnini sodelovanjem more izboljšati sedanje bedno stanje in zagotoviti si lepšo bodočnost. Mnogo slovenskih invalidov je tako pohabljenih, da ne morejo več opravljati svojih prejšnjih poklicov; zato se žele izučiti novih poklicov in invalidska uprava jih v tem pogledu podpira. Ustanovila je takozvano invalidsko šolo v Ljubljani kjer dobivajo stanovanje, hrano in drugo oskrbo invalidi, ki se hodijo učit v šole in k obrtnim mojstrom. Obrtniki-mojstri, ki imajo invalide-vajence priznavajo soglasno, da imajo v teh invalidih prvovrstne redne in uporabne vajence, ter so ž njimi povsem zadovoljni. Invalidska uprava želi, da bi se krog obrtnikov-mojstrov za sprejemanje invalidov-vajencev kolikor mogoče razširil v Ljubljani in po drugih krajih Slovenije. Invalidska uprava jamči za vsakega invalida, ki ga pošlje kakemu mojstru v učenje: zato želi da bi se mojstri, ki bi lahko sprejeli invalide za vajence, priglasili v našem uradu (Invalidski oddelek, Št. Peterska vojašnica v Ljubljani). Tekom prihodnjega leta napravi invalidska uprava enak in morda še večji invalidski zavod v Celju. Za sedaj bi tudi invalidska uprava rada namestila invalide-vajence po drugih krajih in je pripravljena prispevati mojstrom samim za vzdrževanje invalidov ter pričakuje od strani mojstrov ponudb in prigiasov.
Člane Gospodarske zadruge in sploh vse naše čitatelje opozarjamo na današnji dopis Zadružništvo. Kakor drugod, tako tudi pri nas hujska proti' zadrugi največ umazana trgovska konkurenca. Upamo, da ne bo veliko ljudi, ki bi takim hujskarijam verjeli in se dali voditi od milijonov lačnih trgovcev za nos.
Pozor, naročniki S Tistim, ki še niso poravnali naročnine ali doplačali povišanja, smo priložili položnice in jih prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost, sicer smo prisiljeni dopošiljanje lista ustaviti. — Upravništvo.
Hemi@ vasft?.
Ljutomer. Umrla je dne 2. t. m. gospa Ana Robič, soproga velezaslužnega šolskega ravnatelja. Rajna je bila vzor prave krepostne žene in matere. Preostalim naše sožalje. Bodi ji zemljica lahka.
Apače. Prvikrat se je dne 1. decembra slavil v ponemčenih Apačah jugoslov. državni praznik. Pokazalo se je, kako neurejene so razmere v Apački kotlini. Tukajšnji župan Furst je' ta dan z nekaterimi drugimi veljaki odpotoval v Gradec. Šolska mladina se ni udeležila službe božje, ker se otroci še vedno
vzgojujejo za „Deutschosterreich“. Trgovine so sicer bile zaprte (razen Hodlove), ampak zastava je visela samo na vojaški pisarni. Ko so svojčas Avstrijci zasedli Srbijo, so srbski duhovniki morali služiti maše za avstrijskega cesarja, ki so se jih morali udeležiti zastopniki občin, šolska deca itd. Kdor bi pokazal upor, bi ga^ obesili na drevo. Apače niso zasedene samo začasno, temveč so stalno pripadle Jugoslaviji. Toda z nemčurji postopami mi Jugosloveni drugače, kakor so oni nekoč postopali z našimi soplemenjaki v Srbiji: pustimo, da„ lahko vsakdo, kdor hoče, javno ignorira naš narodni praznik. Značilno je, da so tukajšnji nemčurski rovarji ostali na svojih mestih in so še vedno. v neposrednih zvezah z Gradcem. Ali dobimo že kmalu jugoslov. učiteljstvo?
Križevci. Vsakemu se je gotovo studila umazana agitacija med volitvami. Želeli smo si lista, ki bi nam poročal resnične nestrankarske vesti in zastopal pred vsem naše gospodarske in narodne koristi. Toda takega lista nismo mogli dobiti. Ali bi ne bilo mogoče, gospod urednik, da bi postala naša „Murska Straža“ zopet zastopnik naših gospodarskih in narodnih koristi in bi pustila vso strankarijo, ki se nam je gotovo vsem tako pristudila? Želimo si resnega lista in ne, da bi nas razni politiki imeli za norca.
Križevski naročniki.
Gornja Radgona. Miklavžev večer je bil za naš trg nekaj novega, zato je bila udeležba tako velika, da precejšnja množica ljudi sploh ni mogla priti v prenapolnjeno posojilnično dvorano. Za prihodnje leto bi priporočali,' naj se Miklavžev večer priredi predvsem za šolsko mladino, radi česar morajo odpasti nastopi odraslih pevcev in igralcev. Miklavžev večer za občinstvo se lahko priredi posebej, da se pokrijejo stroški za darila ubožnim otrokom. Nedeljska prireditev v tem oziru ni bila posrečena, dasiravno je nudila odraslim dovolj zabave in razvedrila, otrokom pa kljub neznosni vročini in natlačenosti v dvorani obilo veselja in novih dojrnov. Nastopi šolske dece na odru so tako ginljivi, da bi kazalo večkrat prirediti podobne zimske popoldneve, kakor je to posebno razširjeno na Češkem. Na ta način bi dobila dom in šola več stikov, šolska mladež več vzpodpude in stariši več spoštovanja do slovenske šole, kar je pri nas na meji tem večjega pomena. Plemeniti trud, ki bi ga imelo učiteljstvo z otroškimi prireditvami, bi bil poplačan z moralnim uspehom in z lepimi zneski, ki bi šli v korist revne dece. Take prireditve bi se lahko združile s kratkimi predavanji o šolstvu in vzgoji, kar bi bilo za' stariše neprecenljive vrednosti. Upamo, da že kmalu vidimo šentpeterske malčke zopet na odru!
Radgona. Naš list je že opetovano poročal o tihotapskih družbah to in onstran sedanje države meje. Danes lahko čitatelje seznanimo s posebnim strokovnim odsekom tihotapske organizacije: t. j. z bankirstvom. Minule^ dni so namreč zaprli slovitega tihotapca Žitka iz Zenkovec pri Radgoni in ga spravili v graške zapore. Žitek je bil vodja tihotapcev-bankirjev. Verižil je z valuto, vtihotapljal iz Avstrije v Jugoslavijo velikanske množine eno in dvekronskih falzifikatov ter jih najbrž tudi žigosal v lastni režiji. V zadnjih mesecih je vodil zenkovsko ekspozituro nedavno razkrite družbe ponarejevalcev denarja v Gradcu pri kateri je sodeloval bivši mariborski tiskar Rabič in ki je proizvajala na veliko^ 80-kronske jugoslov. bankovce. Zenkovski Žitek jih je baje prejemal cele zavoje in oddajal svojim zaupnikom v Prekmurju. Šele razkritje graških ponarajevalcev je napravilo konec tihotapskemu bankirstvu.
Gornja Radgona. Na splošno željo se v nedeljo dne 12. decembra po znižanih cenah ponovita igri: „Ptičji kralji“. (Igrajo otroci šentpeterske šole.) „Začarano pismo“. (Igra „Bralno društvo“.) Nastopijo še otroški pevski zbor, pevski zbor „Bralnega društva“ in tamburaški zbor. Začetek ob 4. uri popoldne v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni. Vstopnina: Sedeži I. vrste 10 K, ¡1. vrste 8 K, III. vrste 5 K. Stojišče 3 K. Čisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem. Pridite vsi prijatelji poštene zabave!
Gornja Radgona. (Zahvala.) Šolsko vodstvo ’pri Sv. Petru tik Radgone se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da je Miklavžev večer, kojega čisti dobiček je bil namenjen tukajšnji ubožni šolski mladini, tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru uspel tako sijajno. Predvsem izreka najlepšo zahvalo tukajšnji Posojilnici za brezplačno odstopitev dvorane, Bralnemu društvu in drugim sodelovalcemi zlasti pa vsem tistim, ki so z res bogatimi, darili pokazali, da sočustvujejo z ubogimi otroci in vedo ceniti važnost in korist šole.
Posojilnica v Gornji Radgoni uraduje doslej vsak delavnik od 8. do 12. ure.
dospodarsfim.
Zadružništvo. Noben pravi prijatelj ljudstva ne more tajiti, kolikega pomena je bilo zadružništvo za naše ljudstvo, posebno revnejše sloje in je še danes. Opozarjamo predsvem na naše posojilnice in raif-eisenovke po deželi, ki so navajale naše ljudi na varčevanje in pomagale potrebnim v stiski. Starejšim našim čitateljem bo gotovo znano, kako so se svoj čas trudili razni oderuhi, uničiti naše posojilnice, ker so ji™ ravno posojilnice s svojimi nizkimi obrestmi preprečile odirati ljudi z velikanskimi obrestmi in niso zahtevale nobenih posebnih daril in nagrad, katere je sicer moral kmet plačevati ne le bogatemu oderuhu, ampak tudi vsem njegovim hlapcem in kuharicam. Toda posojilnice niso propadle, ampak ravno nasprotno, redka je fara, ki bi ne imela svoje domače hranilnice. Sedaj pa je stopilo naše ljudstvo korak dalje. Ko se je otreslo denarnega oderuštva, skuša potem gospodarskih in kmetijskih zadrug tudi drugače izboljšati svoje gospodarstvo in se otresti oderuštva pri nakupovanju blaga. In kakor svoj čas denarni oderuhi, tako so planili sedaj nekateri oderuški trgovci po zadrugah. Razumljivo, ker gre se jim za profit. Ali nebi bilo za take trgovce mnogo bolje, ko bi ne bilo zadrug in poštenih trgovcev? Vsi bi morali kupovati pri njem po cenah, kakor bi jih sam določil in marsikaki krajcar, ki ga sedaj nesejo člani v zadrugo, bi se lepo na večno shranil v njegovi kaši. Sedaj pa mu ni nobeno sredstvo prenizko in nobena laž pregrda, samo da se lahko škodnje zadrugam in da bi se dalje odirali ljudje. Tudi pri volitvah smo to opazili. Ni menda zadruge, ki bi je ne napadali ob volitvah z najgršimi lažmi, ne radi volitev ali stranke, ampak predvsem radi „kšefta“. Toda na eno opozarjamo naše čitatelje: Pri vsakem narodu so njegovi najboljši možje pospeševali zadruge in njegovi najslabši ljudje zadrugam nasprotovali. Če si član zadruge, lahko kupuješ pri zadrugi in pri trgovcu, ako pa nisi član zadruge, moraš kupiti pri trgovcu po ceni, kakor ti jo on določa. Nismo proti poštenim trgovcem, ker tudi trgovec mora živeti. Pač pa smo in moramo biti proti oderuštvu in zato moramo gledati vsi, da se naše zadružništvo čim najlepše razvija. O zadrugah prihodnjič kaj več.
Prasneta.
F. S. Finžgarjeva igra „Divji lovec“ je izšla letos v novem (drugem) natisu. Brez dvoma je to ena najbolj priljubenih narodnih iger s petjem v štirih dejanjih in so jo vprizarjali vsi odri veliki in mali vedno z najboljšimi uspehi. Igra, katero je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, velja 12 K za izvod. Ker se pričenja zimski čas, ki je za predstave in druge spodobne zabave najprimernejši, naznanjamo, da se dobe v zalogi Jugoslanske knjigarne tudi še sledeče igre z mešanimi vlogami: dr. Češnik, Pogodba. Burka 7*20 K; dr. Krek, Ob vojski 7-20 K; dr. Krek, Turški križ. Tri sestre 9’60K; Rihar, Andrej Hofer 3-60 K, Meško, Mati 18 K, Jurčič — Cesnik, Domen 9‘60 K, Anzengrucer, Krivoprisežnik 9-60 K, Finžgar, Veriga 18 K (samo še v par izvodih).
Val. Orožnovi spisi, zbral in priredil Mih. Lendovšek. Iz zapuščine župnika Lendovška je kupila Jugoslovanske knjigarna še nekaj izvodov te knjige s pisateljevo sliko. Knjiga obsega na prvem mestu dokaj bogato zbirko Orožnovih pesmi, dalje igrokaz Mlada pevka v petih dejanjih in konečno Orožnove različne spise. Cena 14-49 K.
Emil Hochreiter, „Immaculata“ 12 Marijinih pesmi za mešani zbor deloma z orgijami ali tudi brez orgelj. Partitura z doklado 21‘60 K, sopran-alt (skupaj) S K, tenor bas (posebej) a 3-60 K. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Srbska početnica. Sestavil I. T. Pokazala se je potreba izdati Srbsko početnico za Slovence, ker so razni srbski buk-varji, ki so se dosedaj v šolah uporabljali pošli. Brezdvoma bo z novo knjigo, katero je sestavil vešč pedagog, vsestransko ustreženo, služila bo šolskemu pouku prav tako dobro, kakor samouku. Razdeljena je v 4 poglavja A. Uvod. B. Izreka. Naglas. Narečja. C. Cirilica. Tiskana in pisana cirilica s početnimi vajami in potrebno razlago, opazkami in slovarčkom. Temu sledi zadnje poglavje obstoječe iz 22 najlepših srbskih sestavkov (beril) in pesmi z opombami, razlago besed itd. Tisk knjige je krasen, rabile so se zanjo posebej naročene nove črke. Na slovenskem književnem trgu ni nobene bolj primerne početnice za pouk srbohrvaškega jezika. Cena 12 K je jako nizka. Izšla je v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
Družba sv. Mohorja v Prevaljah je izdala za 1. 1921 sledeče knjige: Koledar za 1. 1921, dr. Vedenik: „Kako si ohranimo ljubo zdravje,“ dr. Jeglič: V boj za krščanske resnice in čednosti, 2. knjiga. Koledar prinaša med drugim Ks. Meškov spis „Na begu,“ kjer znani pisatelj ginljivo opisuje trpljenje in begunstvo svoje in koroških Slovencev, P. Perkovo črtico „Sinaha,“ spomine na Stanislava Škrabca in razne krajše sestavke ter ilustrirane opise pomembnih dogodkov v domovini. Za ljudsko higijeno pri Slovencih si je pridobil velikih zaslug zdravnik dr. Vedenik, ki v svojih knjigah „Kako si ohranimo ljubo zdravje“ na poljuden in zanimiv način seznanja naše ljudstvo o raznih zdravstvenih problemih. 3. zvezek, ki je letos izšel, prinaša med drugim razprave o negovanju človeških udov, z kužnihsin spolnimi boleznimi, o vzrokih in preprečevanju raznih notranjih bolezni in bolezenskih skupin. Takšna knjiga je bila ljudstvu že dolgo potrebna. Žal da ni opremljena s slikami, kar bi mnogo pripomoglo k boljšemu umevanju razprav. Tretja knjiga, ki jo je spisal ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, je nabožne vsebine. Družba sv. Mohorja je imela letos 43.608 udov. Družba tedaj zelo nazadnje. Letnina znaša 10 kron. Prihodnje leto bo izdala tri ali štiri knjige, med njimi Meškovo „Mladim srcem“, 111. zvezek. Cena knjigam je brez-primerno nizka, zakaj danes velja že 10 pol navadnega papirja okrog 10 K. Pristopajte!
Jugoslovanski skladni koledar za leto 1921. z velikimi številkami za pisarne, gostilne in druge javne lokale. Vsako leto je občinsto po tem koledarju najbolj spraševalo, saj je potreben v vsakem javnem lokalu, pristoja pa tudi v zasebno stanovanje; ker pa zahteva natisk tega koledarja največ tehničnega dela in zdatno porabo tiskarskega materijala, je moral lansko leto kljub splošnemu povpraševanju izostati. Za leto 1921 je pa, četudi so dobavni stroški ogromni, že zopet na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v mnogih drugih trgovinah. Prodajna cena, ki znaša 30 K je razmeroma skrajno nizka. Po novem letu bo veljal skladni koledar K 36. Trgovci in zasebniki, sezite po nejm.
Žepni koledarček za leto 1921. Kakor lansko leto je izšel ta koledarček v isti zelo prikupljivi in priročni, mali, žepni obliki in okusni vezavi tudi za leto 1921. Prodajna cena znaša v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani do novega leta 12 K Po novem letu se prišteje doklada.
Razne vesti.
Novi ameriški prezident Harding je sin ubogih starišev. Harding se je nekaj časa učil črkostavske okrti, na to pa je obiskoval šole. Ko se je vrnil domov, ni dobil nobene službe. V sili je prevzel raznašanje lista, ki se je tiskal v domači tiskarni. Rad bi postal časnikar, pa ga niso sprejeli. Sele čez delj časa je mogel stopiti v uredništvo tistega lista, ki ga je poprej kolportiral po ulicah. Njegova časnikarska nadarjenost ga je v kratkem času povzdignila za glavnega urednika dotičnega lista. Polagoma se je začel uveljavljati v političnem življenju svoje ožje domovine. Kakor je postal iz raznašalca listov urednik, tako je postal iz urednika državni senator. Kot takega ga je zdaj republikanska stranka določila za predsedniškega kandidata in izid volitev ga je posadil na mesto profesorja Wilsona. Tudi francoski prezident je po poklicu novinar. Trideset let je bil član uredništva Clemenceanove „Pravde“. Živimo tedaj v dobi, ko vladajo novinarji. Pri nas novinarji ne sanjajo o tronih, temveč o dostojnih plačah in preskrbljeni starosti.
Pijančevanje v Rusiji. Rusija je porabila leta 1909 po urad. podatkih 84 mil. veder vodke. Tako je prišlo na enega prebivalca pol vedra vodke. Ta vodka je dala državi na leto 70 milijonov rubljev. Zastrupilo se je z alkoholom na to leto 3000 oseb, utonilo jih je v pijanosti 9000, ponesrečilo 17.000, obesilo se 1359, sploh je poginilo vsled alkohola
35.000	oseb. 80% izmed teh je pripadalo proletariatu.
Žrtve španske gripe. Španska gripa ali influenca je pri nas dovolj znana. V zadnjih dveh letih je pomorila toliko ljudi, da jo lahko nazivljemo svetovna kuga. V letih 1918 in 1919 je pomorila samo v Evropi okoli 2 in pol milijona ljudi, a na celem svetu okrog 15 milijonov. Evropi je ta bolezen najbolj divjala na Špansken in v Angliji. V Španiji je pomorila 140.000 oseb, v Angliji 150.000. V Združenih država je umrla vsled gripe skoraj pol milijona,
v Britanski Indiji 6 milijonov, na Japonskem 250.000. Najhuje je, besnela v francoskih kolonijah. V maju 1. 1918. se je pojavila na otoku Tahiti, pozneje v Senegalu in Guineji. Proti jeseni se 'je že preselila v carstvo zamorcev, a odtod je šla dalje. V Kamerunu se je širila z hitrostjo 35 do 40 kilometrov dnevno. Na Madagaskarju je umrlo 113.000 ljudi. Na Tahiti je od 15.000 prebivalcev umrlo 2500. To leto se je pojavila v večjem obsegu na Švicarskem. V zadnjem času je pričela razsajiti v južni Afriki, kamor je bila prenesena' iz Anglije, kjer je okužila oba otoka. V Londonu je umrlo samo v enem tednu 2100 oseb na gripi. Odtod se širi na francosko obrežje.
Tudi beračija nosi. V Parizu je umrl berač Antoine Girande. Med starimi cunjami, ki jih je zapustil, so našli v denarju in vrednostnih papirjih — 850.000 frankov (v našem denarju nekaj čez 7 J/2 milijona K.) Girande je bil pred 20 leti delavec in ker je vsled neke nesreče ohromel, se je posvetil beračenju. Bil je pa zelo štedljiv. Denar so razdelili med mestne reveže.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Feller-jevih Elza-kroglic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elzatrg št. 326, Hrvatska.	C.
Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil. Geist“ Versandstelle Epl. 326. Wien I.; Nibelungeng. 2.
Razširjajte „Mursko Stražo“!
OOSPODfüSHB ZBDRHBB
9 GOD HOM
Z9 PHEBMUME, M POLJE [H SLOVENSKE BOHICE R.Z.Z9.Z.
ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhenie, vseh vrst platno, špecerijo kakor kavo, riž, čaj, sladkor, papriko, milo, sodo itd. — Vseh vrst moko, zdrob, otrobe.

Kupuje pšenico in vse poljske pridelke po najvišjih cenah. Posreduje pri nakupu večjih strojev in obrtniških potrebščin. Velika zaloga poljedeljskih strojev in vinskih sodov vseh velikosti.	Zaloga tesanega lesa in desk vseh vrst. ::::::::::::::::::::
Zadruga posluje samo s slani.
Glavna trgovina in pisarna v lastni hiši v Gornji Radgoni. Podružnice: Križevci pri Ljutomeru, Murska Sobota, Dolnja Dosedanji promet: 34otooo.o@o k.	Rezerva: 500.000 k.	Lendava, Cankova.................
I
i
I
I

Licitadla I
V nedeljo dne 19. decembra 1920 se bo na prostovoljni javni dražbi prodajalo hišno in gospodarsko poslopje na posestvu kneza Trauttmanns-dorf v Zbigovcih (Gleichenberško) in sicer v 3 delih. 1 Zgornja klet, 6 m dolga, 4 m široka in 3 m visoka, z streho, izklicna cena 800K; 2) Hišno poslopje z kuhinjo in vežo, 10 m dolgo, 6 m široko, 3 m visoko, z streho vred, izklicna cena 1.200 K; 3) Škedenj, 5V2 m dolg, 5 m širok, 3 V2 m visok, z streho vred, izklicna cena 1.250 K. Cela stavba je lesena ter so vse stene povprečno 16 cm debelo. Vsak zdražitelj mora kupnino v celem znesku takoj položiti, kupljeni del stavbe pa najdalje v 4 tednih podreti in odsraniti. Začetek dražbe točno ob 2. uri popoldne.
S privoljenjem lastnika:
Al. Ñeudauer, tč. sekvester.
©
©
Zahvala
Gospod okrajni zdravnik dr. V. Do st al v Slatini Radinci je podpisanega se svojo znanostjo in spretnostjo, po troje združenih smrtnonevarnih bolezni, rešil gotove smrti, za kar mu tem potom izrekam najprisrčnejšo zahvalo in ga vsakemu bolniku najtopleje priporočam.
TURJANCI, dne 4. decembra 1920.
Jakob Bratkovič
veleposestnik v Turjancih.
.©
e
©
9
©
Obmejni Slovenci, širite svoje glasilo „MURSKO STRAŽO“!
Uši, podgane, stenice, šMi
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10-—, za podgane in miši K 10-—, za ščurke K 29"—, posebna močna tinktura za stenice K 12-—, uničevalec moljev K 10'— prašek za uši v obleki in perilu K 10'—, in K 20'—, proti mravljam K 10-—, proti uši pri perutnini K 10'—, prašek proti mrčesom K lO— in K 20 —, mazilo proti ušem pri ljudeh K5’— in K 10’—, mazilo za uši pri živini K 6-— in K 10’—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcevrastlin)KlO-—, mazilo proti garjam K 12-—. Pošilja po povzetju zavod za eksport. fc«. lUnker, Zagreb, 45, PeErinJska ulica 3.
MASTI m
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju, Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga iahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkozy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 50'— s poštnino.
GARJE
srbešico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 15'— v lekarni TUNKOZV v Ljubljani.
| POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
I I 8
I
sprejme in jih obrestuje po najvišji W!w|§jiiP obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne. da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v.
Posolila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. v.\v.v.v.v.v. v. v. v. v. v
9
I
I
§
Uradne me
so vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Ob uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradi posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
V
Uradni prostori so v lastni hiši, Slavna cesta štev. 14, zraven kol«
S
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.