Xatisov 15.000, le. dim Ca: plesal e pnzi jovtrol arih •abile. ;li. odla že mnog sredst« .Stajerc" izhaja vsaki peleh, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-Slrijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko i K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost pošt-line. Naročnino je pla-naprej. Posamezne i. seprodajajopočv. Jrednišlvo in uprav-nislvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanili uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 6-1, za ';> strani K 32, za '/, strani K 16, za '/, slrani K 8, za '/>• strani K 4, za '/«» strani K 2, za »/*« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. so h poSiljalm 15. ška briteil s- naje itoji: >PJ<\ 3 min . Vpra a |)0 rab odje tev 3alsaiif ■d «-1 oj rasli ni z brada jamsii ed poni noma a repki. na. Hvtj am. HI pa rabi y Vesl alno I f0t~ Današnja številka ima zopet 4 strane priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Popravek. Prvaške posojilnice hočejo svoje brezvestno gospodarstvo zopet s famoznimi ..popravki" po § 19 t. z. prikriti. Takim popravkom se seveda vsakdo smeji. Tako nam piše ptujska stara prvaška posojilnica to-le: ..Slavno uredništvo „Štajerc" v Ptuju. Sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona z dne 17./12. 1862 št. 6 drž. zak. iz I. 1863 prosimo, da objavite k članku: ..Prvaški polom na vseh krajih", natis-jenem v Vašem c. listu z dne 5. marca 1911 št. 10, na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek v zakonitem roku: Ni res, da je svoje na tisoče in tisoče znašajoče vloge zgubila slovenska posojilnica v Ptuju, res pa je, da podpisana posojilnica ni zgubila pri ..Glavni posojilnici v Ljubljani" prav nikake vloge. Z odlič-iim spoštovanjem dr. Jurtela, Toplak. — K temu mesnemu „popravku" pravimo le sledeče: cela vrsta listov je isto vest prinesla. Bodočnost kode dokazala, kdo ima prav I Frvaško gospodarstvo v Ormožu. (Izvirni dopis). Ormož, marca 1911. 0 naših dveh prvaških posojilnicah je treba resno besedo izpregovoriti. V lista .Straža" z dne 6. t. m. smo namreč sjedeče čitali: lOrmoi. Merodajne kroge v Ormožu opozarjamo na to, naj nehajo z napadi na ormožko po-soj'lnico. Dolg obeh Geršakov je intabuliran na vseh posestvih obeh Geršakov in se ni bati, ker se bo tudi še drugod nekaj dobilo, ne vinarja zgube. Da je dolg manjši, kakor laže dopisnik v >Slov. narodu«, se v.-.ikdo lahko prepriča v zemljiški knjigi. Pri ormoiki posojilnici se je v času od oktobra do sedaj vse uredilo. Če znani dopisnik še ne bo miroval, pa bomo priobčili »animivosti o skupnem hujskanju naših liberalcev in nemškutarjev, kojega uspeh je dviganje 'log v okrajni posojilnici in nalaganje /nemški šparkasi. To je narodno delo, gospodje dr. A. Žižek in drugi, kaj ne? Ne igrajte se t ognjem, sicer bomo govorili bolj odkrito!t Ta članek v .Straži" daje jasni pogled, na eni strani v korumpirano upravo eno, na drugi v denarno z a gospodarje nje droge imenovanih dveh prvaških posojilnic v 0 r m o ž u. Sicer so že vsakemu le količkaj zmožnemu človeku že davno žalostne razmere teh dveh prvaških denarnih zavodov znane. Zadnji škandali pri .Glavni posojilnici" v Ljubljani so tndi eno teh dveh posojilnic hudo prizadeli. Za nas bi torej ta značilni članek .Straže" uiti potreben ne bil. Ali zanimiv je ta članek tudi za širšo javnost, ker kaže, na kakšni način prvaki v Ormožu drug drugemu umazane glave perejo. Zaradi tega hočemo se danes malo obširneje s tem člankom popečati. Povedati hočemo tisto, kar prvaki sicer še zamolčijo, s čemnr pa vendar že drng dragemu grozijo. Ka-ker ae vidi, gre se pravzaprav edino za vprašanje: pri kateri prvaški posojilnici vOrmožuje gospodarstvo bolj zanemarjeno, pri .ormožki" ali pri .okrajni"? Naše mnenje je, da sta obe posojilnici zanemarjeni I Oglejmo si najprvo enkrat .Ormožko posojilnico". Kakšni bode njen konec, se danes še ne more reči. Eno pa je znano : da se nahaja ta posojilnica danes v tihi likvidaciji. V kratkem se bode pokazalo, je li je likvidacija mogoča ali pa je pot konkurza potrebna. Dolgo časa že je znano, da nima ta posojilnica nobenega kredita več. Da torej svojim dolžnostim napram upnikom vsaj deloma ugodi, mora posojila odpov edati. Vložniki, ki hočejo svoj denar nazaj imeti, n e dobijo nič ali pa se jih .tolaži". . . Kako to, da je ta posojilnica tako daleč prišla ? Svoj čas, ko se je še upala, objavljati računske zaključke in bilance, imela je ta posojilnica „60.000 K rezervnega sklada" vsaj — na papirju! Kjeje ta denar zdaj? Nekaj bi moralo za sto vragov čez 35 let vendar tu biti! Ali tudi tukaj seje "g O s p o ti a r i 1 o po znanem ljubljanskem muštru. Gospod n ač e 1-n ik _i u._ »j e g o v s i n s t a si vV.eln. iz blagajne toliko denarja, kolikor sta ga za svoje špekulacije potrebovala! Naj se nam ne zameri, da omenimo tudi mrtve; ali tu je potrebno. Načelnik notar dr. Geršak, kateremu v spomin je zadnjič velika zastava raz posojilnice visela, dal je kot načelnik posojilnice svojemu sinu Cirilu (ki je bil baje inženir, v resnici pa zidarski nčerjec!) kredita na menice za 62.500 kron, to pa brez vsacega druzega jamstva. Vsakdo je naprej vedel, da se bode ta mladi mož z nakupi zemljišč in stavbenimi podjetji zašpekuliral. Ko je Ciril umrl, vršila se je v posojilnici revizija ; njen edini uspeh je bil, da se je omenjenih 62.500 K na njegovo posest vknjižilo. Lahkomiselnost gospodarstva je že iz tega razvidno, da se je izvršilo to vknjižbo šele ob Cirilovi smrti. Po smrti mladega Geršaka se je njegove realitete tako visoko cenilo, da Be je vse smejalo. Tako se je n. pr. novo negotovo hišo z vrtom na 55.000 K cenilo. Pri dveh licitacijah pa se je zanjo največ 30.000 K ponudilo ; več se tudi nikdar dobilo ne bode. Torej je tukaj izgube za 25.000 kron. Nadalje se je neko njivo cenilo na 10.000 K. Največ pa se je zanjo 6.000 K ponudilo ; i z-guba torej zopet 4.000 kron. Iz vse zapuščine mladega Geršaka se bode k večjem 45.000 K dobilo. Torej bode posojilnica najma-nje 18.000 kron izgubila. Na ta način je torej načelnik posojilnice s kmetskimi denarji gospodaril ! Da si je tudi s a m iz posojilnice denarje izposojal, to je pravo znamenje prvaškega poso-jilničarja ! .Straža" priznava sicer sama, da se je zdaj šele .red" napravil, da se je moralo torej leta sem brezvestno gospodariti . . . Kar se pa .Okrajne posojilnice" tiče, se je že pred 2 letoma njene napake z vlogami v listih (tudi v .Š t a j er cu") popisalo. Na podlagi računskih zaključkov tega zavoda se je dokazalo, da je njeno gospodarstvo brezvestno in slabo. Brez vsacega vzroka, edino zaradi narodnjaške gonje, je nakupila ta posojilnica posestva za več kot 100 000 kron. In vsa ta posestva ji nosijo komaj V!t'l»! Ker pa ta posojilnica za vloge 43/*% obresti plačuje, prinašajo ji ta posestva na izgubi obre-stev 37»"/„; to je na leto 3500 kron izgube. Ali to še ni vse! Od tega časa sem je kupila ta posojilnica še Windischovo hišo z vrtom v Ormožu (staro razbito poslopje) z a 10.000 K. To hišo je lani .inženir" Ciril Geršak za 12.000 K (!) prezidal, ja govori se celo, da za 16.000 K (!!). Ta hiša ne obsega druzega nego 2 sobi v pritličju in 1 podstrešno sobo; dali so to hišo v najem .Čitalnici" in .Ciril-Metodovi družbi" za 600 kron na leto. Za hišno-cinžni davek se plačuje v Ormožu Vi mitnine; ostane torej 400 K. K temu pridejo še letni vzdrževalni troški v znesku najmanje 100 K. Tako dobiva posojilnica od hiše na leto komaj 300 kron. Inventirani kapital se torej obrestuje z 1'/.%!! Tukaj izgubi torej posojilnica na obrestih zopet vsako leto 830 kron. Edino pri svojih posestvih ima torej ta posojilnica vsako leto najmanje 4400 kron izgube. Vsakdo si lahko misli, kam bode tako gospodarstvo dovedlo! Posledice se tudi že danes kažejo. Mnogo pametnih članov, med njimi tudi člani predstojništva (!!) so iz posojilnice izstopili, so svoj denar pravočasno nazaj potegnili in ga v popolnoma varni nemški šparkasi naložili. Tako bode kmalu prišlo vse na svitlo! In ako zdaj .Straža" grozi, da bode še bolj .odkrito" govorila, — potem smo lahko prepričanja, da so tudi pri .Okrajni posojilnici" v Ormožu razmere nevdržljive, žalostne postale . . . To vse je resnica ! Za danes dovolj! Kmetje, Vam pa svetujemo le eno: Držite oči odprte in žepe zaprte . . . Politični pregled. Cesar je potrdil od koroškega deželnega zbora sklenjeno postavo glede spremembe stav-binskega reda za Koroško. — Nadalje je potrdil cesar izvolitev g. A. Gtinther v Slov. Gradcu za okrajnega načelnika in g. J. Pernath za njegovega namestnika. III. avstrijski zbor rokodelcev se bode od 13. do 15. avgusta v Celovcu vršil. Za razvitek obrtništva imel bode gotovo večji pomen. Društvena postava. Državna zbornica sprejela je novo društveno postavo. Glavne spremembe so: Društveni znaki se smejo nositi. Tudi ženske in vsi čez 21 let stari Avstrijci smejo biti člani političnih društev. Doslej ženske in manj kot 24 letni te pravice niso imeli. Nadalje smejo pol. društva zdaj v Avstriji po-družuice ustanovljati itd. Dopisi. Ptuj. Dne 13. t. m. ob '/.8. uri umrl je v Ptuju nagloma na srčni kapi posestnik J o š k o Horvat iz Turniš v 67. letu svoje starosti. Pokojnik služil je skozi 45 let kot šafer pri družini Leskoschegg in je bil vedno pravi vzor pridnosti ter zvestobe. Pred 5 leti dobil je zaradi tega tudi medajlo za 40 letno zvesto službo- vanje. Pokojni Jožko udeležil se je leta 1866 vojske na Češkem in je bil z vojno medajlo odlikovan Bil je tudi član veteranskih društev v Mariboru in Ptuju. Pogreb se je vršil 15. t. m. ob 2. uri na mestno pokopališče. Lahka mu bodi žemljica po trudapolnem zvestem življenja! Šentjanž na Dr. polj. Dragi mi „Štajerca ! Od zadnjega misijona, ki se je vršil pretečeni teden pri nas, te še bolj čislam kakor dosedaj, ker sem videl, da si ti stokrat boljši kot tukaj bivši misijonarji. Ti ne poznaš sovraštva in buj-skarije kakor ti gospodeki. Ali se godijo čudeži, ali pa je zaslepljenost teh farjev že tako velika, da ne vejo več ali so duševni pastirji ali pa obrekovalci in častikralci. Ubogo ljudstvo, ki moraš tako duševno hrano prebaviti, katero se ti je tukaj ponujalo. Ta hrana je bila pravcato napeljevanje punta proti omiki in postavi. Mi „Štajercijanci" že vemo kaj imamo od obiskov takih gospodov držati. To ni bil misijon ali pri-vedenje zgubljenih ovčic k Bogu, to je bilo metanje peska ljudem v oči, to je bil glas iz fa-rovža. Ali res mislijo ti gospodje v črni halji, da smo mi na Ptujskem polju sami butlni, da so gospodje na Ptuju gg. Ornig, Straschill in Leposcha, katere ste vi v spovednici po imenu šnopsarje in sebičneže imenovali, tudi tako duševno spačeni ljudje, kakor oni? ,,štajercijanee" ste imenovali hinavce, ki le navidezno hodijo k spovedi in sv. mašam. No, če nas vi smatrate v javnosti za take, to nas ne boli, mi že vemo kaj imamo storiti, z našim gospodom Bogom se bodemo že brez takih brezvestnih hujskačev spravili. Hvala Bogu nahajajo se še dobri dušni pastirji, katere pa vi črtite kakor pes mačko. Vi javkate in trdite da vera peša, da se duhovščina zaničuje. Ja za šmenta, kdo je temu kriv? Ne vi sami? Oznanujte božjo besedo, razlagajte ev. evangelij, a ne uganjajte na prižnici in v spovednici politike, ter ne kradite poštenim ljudem ugled. Ta teden, ki ste vi tukaj bili, ni bil teden sv. misijona, teden pobožnosti, teden sprave grešnikov z Bogom, teden miru in krščanske ljubezni, to je bil teden farške hujskarije, teden izzivanja ljudstva, teden politike, teden častikraje, teden klerikalcev, To vam tonzurani gospodje na vaš odhod. Ako se zopet znajde kak norec, ki meče denar proč in vasv vabi zopet semkaj, potem pa le zopet čez ,,Štajerca"; a našli bodete pa tudi, da smo postali še boljši „Štajercijanci" kakor smo bili do sedaj in da smo si pridobili z vašo pripomočjo še več somišljenikov, da smo postali trdni in da se ne bodemo grenili ali dobimo vašo odvezo ali ne. Duša krščanska zdaj se potrudi Prišli k nam trije sveti so ljudi. Pridigali bojo in spovedovali Grešnikom sveto odvezo dali. Lepo krščansko vabilo to blo A pa po želji ljudstva ni šlo Kar so na kancelnu pridigovali Vsikdar prej v farovžu skup so skovali. Šentjanž na Dr. polju. Dragi „Štajerc"! Zadnjo soboto, ko je dospela naža pošta, sem držal sapo nazaj in nemirno pričakoval, aH zagledam znano tvoje obličje ali ne. Moj nemir je bil zastonj. Z veseljem sem te zagledal, kako si šegavo lukal na me izmed drugih listin. Vprašal ne bodeš kaj pa to pomeni? Le počakaj, hitro Ti povem. Tukaj smo imeli zadnji teden misijon. V nedeljo, pondeljek, torek, sredo itd. so misijonarji tako po tebi udrihali, se čez tebe od jeze tako penili, da sem mislil da bo soden dan. Ljubček moj, nisi te dni nič imel „šnakrl"? Pri moj duha, močne kosti p?t imaš, kajti drugače bi moral biti — hin. Slušaj pa tudi kako lepe priimke so Ti dajali ti kapunski britofi. Ti si šnopsar, emrduh, krivoverec, umazana cunja. brezverec, glas hndega dnha, zapeljivec, pohoj-šlivec, etc. etc. Kaj ne, lepe besede iz ust omikanega, maziljenega misijonarja. Misijonar Krivec je rekel, da ga je sram, da je na Ptuju, oziroma v bližini Ptuja, kjer „Štajerc" izhaja, rojen. Stoj! Jaz pa rečem da naj bo Ptujčane sram, da je ta misijonarček njih rojak. Če mu ni zdajšen rojstni kraj svet in po volji, zakaj se pa ni v hudi ljukni rodil. Taj itak spada. Napadlo pa se je tudi osebno g. Ornig, Straschill Maks in prebivalce Ptuja, ki ne trobijo v klerikalni rog. To so lepe lastnosti katoliškega duhovnika. Fej takim označajem svete vere. Šentjanž na Dr. polju. V pondeljek 13. marca 1911 smo pokopali 106 let staro ledično M. Škofič. Rajna je bila do zadnjega časa zdrava na duhu in telesu. Bodi ji žemljica lahka! Iz Polenšaka. Dne 26. decembra p. L, ko, je zagledal. Podplatnik par žensk v zakristiji je zakričal: babe marš ta vun! So šle in še do danes nobena v cerkev ne gre! Kaj pa je z sedežem v cerkvi, za katerega je dala ena žena 40 K pokojnemu župniku; ker pa je ta že bil pozabljiv, je tega ni vknjižil; sedaj še bi morala dati 40 K. Ali Podplatnik, Cvetko in Šamprl sicer trdijo, da je bilo cerkvenega denarja več, kakor je račun znašal; ali Cvetko in Podplatnik sta sklenila sedež prodati. Zakaj vera peša??? Kaj pa, vas je, g. Podplatnik, zmešalo, da ste dvakrat' vzeli moštranco namesto keliha? mogoče politika, ker ste ravno tisti dan udrihali po slabih časnikih! Kaj pa je z farov-žom? V cerkveni odbor so izvoljeni sami neis-kušeni; sedaj je Podplatnik napravil načrt za novi farovž in gospodarsko poslopje za 60.000 K. Šole še nismo plačali in sedaj tako breme; kaj le mislite vi neiskušeni, kateri prodate celo faro za glaž vina, 8 katerim vam Podplatnik postreže ; če bodete stavili bote sami plačali; mi „faloti", „]umpi", »šnopsarji" itd. ne damo nič! Za takega duhovnika je farovž dober, kajti prejšni vzorni in vzgledni duhovniki so bili za-zadovoljni. Za danes toliko! Oh da bi mi verjeli, ko smo v ,, Štajercu" brali: fara Polenšak 1 kaznovana; preveč resnice je na tem... Hrastnik-Dol. 0 škampa via! kakšne kisle Jeruzalem v snegu. Začudeno so gledali letos romarji v sveto mesto Jeruzalem. Strehe in kupule, ki jih po navadi le zlato solnce krije, bile so te dni s snegom in ledom pokrite. Domačini so večidel prvič v svojem življenju sneg in led opazovali. Kajti krasna klima Jeruzalema ne pozna naše krepke zime. Seveda je trajal tudi ta sneg le par dni in vroče solnce je zopet pokrajino obsijalo. Naša slika kaže Jeruzalem v snegu. Ein selrenes Winrerbiid. Jerusalem i m Schnee. obraze so imeli tukajšni liberalci, ko so 1 „Štajerca", kateri jih je nedavno tako lepo i tačil. Lasje so se jim jezili kakor ježu, kril je šla v glavo kakor puranom, kader vidijo] rudečega; posebno g. Gnusu in pa Cuzal Jakatu se je tako dopdalo, da sta obljubila 2^ tistemu, kateri je to pisal. Dacar je pa kakor malo dete: kaj bodo ljudje rekli ? 1 saj je bilo res hudo, kajti coli cvet je iz purine „frise pokal". Ker so se sedaj en malo oddah^amazi jim pa zopet lahko damo en malo „ Retik bi8a^e D bum", da bodo imeli bolj mirno kri in da*aJ ,nl bodo pisali take zmešane laži v »Neroden lsBro up kakor zadnjič, da je Gnus ustanovil nPosstrPež'J! nico" na Dolu. Naj te pea potiple, ta jecev m hosa! Tukaj je v obče znano, da imajo g. jženci. Šebat še zdaj zlato uro. katero so jim ka S g. A. Fischer na Dunaju, in zadaj na kr™v0J ure je pisano: „V spomin ustanovitve BPoLoyrer jilnice" na Dolu;" ravno tisti gospod so t<*e" P ustanovili pošto, za kar so bili potem izvol/Jin. Je za častnega občana. Potem so ostani Pr|zria „Bralno društvo", katerega so pa sedaj s['ni8'1J': vili liberalci čisto na beraško palico. „Karaaa P" list" piše, da so trije klerikalni sinčki nesraiPretel govorili; pa čudno bi bilo, ako bi ne, ker (jkroka, nesramne knjige dajete iz „Bral. društva!' iin na mnjte se, da s takimi knjigami pohujšujete unos v mladino! In ko je učiteljev Pepčotov sinček bode kuril pod nekim kozolcem, so ravno tisti t skim klerikalni sinčki pogasili ogenj; toda samo Naj p liko, da kozolec ni gorel; a Pepčetove trgoiceJ°-niso mogli pogasiti; zato je čisto do tal po'ega rela. Če prideš, dragi bralec, na Dol, Se :aa " vidiš zaprta vrata črne barve v znak žalova P0Da> Prašamo g. Gnusa, kako da takrat niste naj lajajo nili Pepčeta na sodnijo? Nadalje pravi v J skuta rodnem listu" dopisun, koliko dobrega je s'. Pa f g. Gnus in dacar za Dol. Pa ne boš Jakah;601' sta storila, sta le vse za prav „kosmato" p!i J6" Potem smo brali: g. Gnus je eden najbolj v "" rodnih, kar jih je na Štajerskem; tega mi aa 8 vemo, naj drugi presodijo; a da je pa naja sv. I to s njen ear vam vak sti. leti je • je naj .---------, —j —0- r__—v~, _ — j„ r— —,.. gospod na Dolu, kakor se je že večkrat šare P0*11 rekel, tu se je pa zelo vrezal. Po naši "»" je gospod tisti, kateri plačuje; in tiati plačilo jemlje je služabnik. Torej kmetje i jejo davke, so gospodje; tisti, ki jemljejo ] so služabniki! G. Gnus, kadar srečate ki kmeta, pa lepo klobuček v roke in ga lep._ zdravite, ker on je gospod! Ali se spomin;! c,no kak revež ste bili, ko ste prišli iz Brežic vi rujavi suknji, kakor ena „mala južna" ? čel si pa na Dolu opomogli, pa bodite hvaležni I lancem za to, pa ni treba po časnikih It; F"?r čez Dolance, da se kar kadi. Dolanci bili "] vedno zavedni in mirni, do Vašega prihoda! Dol. Resnica pa je, da so enkrat naredili vi naP „greh" in Bog si ga vedi kaj jim je takrat pif na um, da so Vas v občino spustili; s tem so kmetje nekaj posestva brezplačno daro: Js in pa Vam dali vajete v roke; boljše bi j| da bi se bili takrat na jezik ugriznili. K-i smo slišali iz zanesljivih virih iz Dola, da ji] Dolske liberalce najlepše, da čisto mirujejo,! ne pridete v kratkem zaradi Vaših nelepih 1 janj pred sodnijo: Na primer kako so Šipe I bijali, streljali, mazali hiše, podirali cel ograje itd. H koncu pisanja, kakor je nan n8J da eni pozdravljaljo itd. mi Vam pa voS™ dober tek vsem tistim, kateri so kdaj jedli sove kokoši, kakor pravi da so vse lepo ker na pokopališču imajo dosti hrane! Selnica ob Dravi. Dragi „Štajerc"! Čl imate veliko naročnikov v našem kraju, p dar še niste dobili od nas kaj za natisni1 je še vladal stari in ljubi mir pri nas; a naenkrat se je predrugačilo, ni nam mogi izdržati, ampak se moramo pritožit, ki nam zdaj godi. — Že veliko let smo živ kaj na nemški meji popolnoma mirno in smo se tudi dobro razumeli v jeziku in d a zdaj so privandrali k nam od uel kranjskih in hrvaških mej nekteri zagri: teri mislijo naenkrat vse obrniti, in se jeziku posmehojejo, ker ne umejo tega, sem zrasel tukaj na nemški meji, nemo: jezik govoriti, katerega oni, ki je kranjski ali hrvaški meji. . . Ti privandra: nas stare in mirne Selničane začeli celo kem časopisu mazati. Tako nam opona mi od čitalniških udov živimo in bi ne nedolžno pesem mimo slovenske hiše peti, J Pe brali ok(J i jioj ) atom] 20 K vekal o pa njih] hnili; bum-a ne list >sojil-je pa Ant iupili krova tudi olj eni novili spra! trodni ■amno Stal j naio sk z* triji no to- sovine pogo ■ zdaj vanja. nazni ■ pastorji it plačo. lj nami na ajv sam i smo dobre volje. Ker čitalnica šele kratek čas obstoji, in mi pa smo že stari postali, zatorej je velika laž, da bi mi od članov čitalnice živeli. Pesmice pa smo že preje peli in jih bodemo še peli; kdor jih noče poslušati, pa naj odrine in izgine. Ti privandrači nas v svoji T namazani cunji svarijo, da naj smo mirni, drugače bodo naša imena odkrili. Sirote premlade, kaj mislite a tem? Z našimi imeni se mi vsako uro upamo na dan, in ako bi mi mirni in potrpežljivi ne bili, bi te 37* potrebnih zagrižen-cev že davno umazali.. . Zatorej mir, zagri-ženci. drugače se začnemo boriti! Sv. Lovrenc slov. gor. Dragi »Štajerc"! Tvoj zadnji članek o razmerah v našem sv. Lovrencu napravil je mnogo razburjenja. Prizadeti prvaški poštenjaki so se kar skrivali, ker jih je bilo sram. Mi kmetje pa vemo in javno priznamo, da si govoril resnico! Ti prvaki pač mislijo, da smo mi kmetje edino zato na svetu, da plačujemo zanje, naši otroci pa zato, da jih pretepavajo ljudje, ki cele noči pri kvartah prekrokajo. Tega pa ne! Mi kmetje smo gospodarji in nas ne bode Horvatova „poštena" družba za nos vodilu. Tako. kakor se je svoj čas, se ne bod» pri nas nikdar več gospodarilo. Učiteljskim pretepačem pa bode že oblast ušesa navila. Naj potem v ljubljanski cunji kričijo, kakor hočejo... Mi kmetje imamo polno zaupanje do vrlega našega g. Rebernaka! Zato tudi mislimo, da skoraj ni vredno, da bi on odgovarjal na pobalinske napade v „Slogi". Kakor stekli psi lajajo nad g. Rebernaka in ga psujejo za »nem-škutarja". V lažnivem »Slovenskem gospodarju" pa ga neki dopisan psuje za »privandranca". Vedi, ti dopisun, da je bil g. Rebernak rojen iz boljše hiše v Konjicah, da so imeli v hlevu tiste hiše 16—18 glav goveje živine, da se je g. Rebernak pred 20 leti pripeljal v sv. Lovrenc kot delovodja, ker je bil s pismom ican, da je potem kupil posestvo in nsnjar- plačo, sa po po-] linjate, v eni ft ni Do-1 lagati bili 80 >da ni i velik prišlo em da larovali i i bilo Kakor a je ejo, lih de-pe pocestne navadi DŠčimoJ ili Gmi' rejene, Jeravno pa ven-liti, ker a Z' oče veil :ako 88 veli to-i veselo, dejanju; kod od inci, ka-našemi da, akt :em asel ni anci • po ne-iajo, da e s iti, Pri hladllciŠOIDU Yrem6llll se PriP°roea Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. pameti s'iC °^- Trdino svojim žnljavim rokam se mora katei Jorej zahvaliti, da je zdaj razširil posestvo. Vse plač* ** MV6ua tistega dopisuna nič ne briga, ker njemu g. Rebernak gotovo ni in ne bode ničesar dolžan. Pač pa je pri sv. Lovrencu več »pri-vandrancov" in priliznjenih hinavcev, ki so večinoma klerikalci, ki se ljudem hlinijo in jim pesek v oči trosijo. Ti se delajo kakor farizeji pobožne, Ako bi pa videli zlato tele, padli bi pred njim na kolena in mu molili. Tukaj ne more biti edinosti, eden druzega pika in zahrbtno šiufa, v obraz pa se hlini prijatelja. Prvaški gonji pa bodemo pošteni možje že konec napravili. Mi se borimo za pravico in resnico! Kmetje. Kozje. Dolgo je trajalo, da je na naši tu-kajšni pošti čisto slovenski napis izginil in da se ga je z nemškim nadomestilo. Tukajšni prvaki delajo sploh glede napisov mnogo neumnosti. Trgovec Pleterski, ki je bil še pred tremi leti član nemškega »Turnvereiua" v Brežicah in je vsak dan v „Deutsches Heim" sedel, postal je zdaj hudo zagrizen prvak in ima le slovenski napis. Istotako njegov konkurent Druškovič. Ali največ na tem polju si je dovolil tukajšni nad-nfitelj Krajnig. Odstranil je namreč dvojezični Grof Pallavicini. Naš minister za zunanje zadeve grof Ahrenthal nastopil bode daljši dopust, da si zboljša svoje zdravje. JohannMarhgrafRsUavicini . Medlem ga bode v njegovem poslu zastopal Johan grof Pallavicini, katerega sliko danes prinašamo. Grof Palla-vicini je avstrijski zastopnik pri turški vladi napis na tukajšni šoli in ga nadomestil s čisto slovenskim. Vprašamo torej slavni deželni šolski svet prav uljudno, ali se je to morda po njegovem naročilu zgodilo ? Ako ne, potem naj se tega zagrizenega nadučitelja prisili, da vpešteva postave in da pusti zopet dvojezični napis napraviti. Vse to izvira le znani prvaški politični gonji. Sicer pa bodemo še o razmerah v Kozjem obširneje govorili. Kmetje. Rogaška Slatina in sv. Barbara v Halozah. Mnogo smo že čitali po časopisju o slavnemu kaplanu V e r k u, ki je zdaj pri sv. Barbari v Halozah nastavljen. Njegovi škandali presegajo že vse meje! Ni čuda, da ga knezoškof od ene v drugo faro pošilja. Po našem mnenju dela Verkovo postopanje vsej duhovščini sramoto. Evo slučaj : Začasa, ko je ta kaplanček novo mašo bral, je pri ljudeh fehtaril in za denarje ciganil. Tudi drugi darovi so šli v njegovo torbo. Pa ne samo premožne, marveč tadi reveže je ociganil. Tukaj v Rogaški Slatini n. pr. živita mož in žena, ki sta skrajno vboga, stanujeta v tuji hiši in imata njivico v najem, na kateri toliko pridelata, da se zamoreta čez zimo preživeti. Tadi ta dva jo ociganil maziljenec.; posodila sta mu namreč 48 kron. katere sta imela prišparane za čase bolezni ali nesreče. Preteklo pa je že šesto leto in kaplan Verk se še ni spomnil, revnima zakonskoma denar vrnit, čakala sta, dokler sta mogla. Ko pa je huda bolezen obiskala vbogo ženo, pisal je mož Verko, da mu naj tistih 48 K vrne. Ali odgovora od tega čednega kaplana ni dobil. Mož je pozneje enkrat tudi kaplanovo mati tirjal. A tudi zdaj je bilo vso čakanje zastonj. Kaplanova mati je potem enkrat rekla, da je kaplan za tisti denar par »očenašov" zmolil! Nesrečni mož je pisal škofa v Mariboru, da mu je kaplan že toliko časa denarja dolžan, da je njegova žena že 28 mesecev hndo bolana v postelji, da nima skoraj kaj jesti itd. Doslej tudi to pismo ni pomagalo. Javnost naj sodi, ali je to lepo in duhovniki naj se svojega kolego Verka —' sramujejo. Kmetovalcem in živinorejcem! Kuga na gobcih in parkljih je po mnogih krajih povzročila živinozdravske odredbe, s katerimi se je promet z živino izredno otežkočil, posebe pa so se marsikje morali prepovedati celo živinski sejmi. Tako ni samo živinorejcem otežkočena prodaja živine, večkrat tudi celo onemogočena, ampak tudi živinorejci in oni, ki se pečajo s pitanjem živine, imajo vsled tega velike težave. Posebno nakup živine za hlev (za pitanje ali molžo) je tako zelo težaven, da se je treba bati, da v mnogih obratih, ki bi radi kupili Živino, ne bo mogoče dobiti dovolj in pravočasno živine za hlev. Zato je potrebno, da se poskrbi za to, da zvedo vsi udeleženci o pravem času, kdo ima živino za hlev na prodajo ali kdo želi kupiti. Centrala za voovče-vanje živine (Viehverwertungs-Zentrale), poklicana in ustanovljena za to, da skrbi za koristi kmetijstva pri vnovčevanja živine, je prevzela nalogo s priobčevanjem ponudb in zahtev posredovati v tem težavnem času med prodajalci in kupci živine. Zato so vsi kmetovalci in pitavci živine, ki hočejo prodati ali kupiti živino za v hlev, vabljeni, naj kolikor mogoče hitro naznanijo na naslov : Centrala za vnovčevanje živine (Viehverwertungs-Zentrale), Dunaj VIII., Lammgasse 4 ali pa na uredništvo »Štajerca" v pismu ali na dopisnici sledeče: 1. Ime in naslov, 2. ali hočejo kupiti ali prodati, 3. število glav ponujane oziroma zaželjene živine, 4. nje starost in pasmo. Prijave lahko pošljejo vsaki posamezno, ali pa jih lahko pošljejo kmetijska društva, zadruge ali zveze za več skupaj naenkrat. Prijave se zberejo in po možnosti hitro priobčijo, navadno v posebnih listah, ki se pošljejo deželnim, okrajnim in krajevnim kmetijskim društvom in zadrugam ter vsem c, k. okrajnim glavarstvom, kjer bo razpoložijo na vpogled. Pri okrajnih glavarstvih dobe te liste pred vsem živinozdravski organi. Po možnosti se bodo priobčile tudi v listih, namenjenih kmetijstvu in razširjenih med kmetovalci. Na zahtevo se bodo te liste poslale tudi posameznim zanimancem. Kmetovalci so proŠeni, naj svoje prijave in želje nemudoma naznanijo. Glede nasvetov ali posredovanja se naj v teh stvareh kupci in prodajalci obrnejo naravnost na Centralo za vnovčevanje živine (Vieh-verwertungs Zentrale) na Dunaju VIII., Lammgasse 4. ^.^^— Novic©. Polom za polomom. Resnično, — primanjkuje nam že skoraj prostora, da bi popisavali izrodke, pojave in posledice prvaških polomov. Kajti komaj se človek oddahne in misli, da je stvar končana, že zopet prihajajo poročila o novih polomih. Treba je, razumeti, da se tukaj ne gre več za polome posameznih zavodov, marveč da je to nekak splošni, vseprvaške gospodarske organizacije se tikoči polom. Posojilnice, sploh denarni zavodi, konzumne zadruge, mlekarne, kmetijske zadruge, tiskarne, knjigarne, akcijske družbe, vse to, kar so slovenski prvaki z umetno naglico iz tal zbili, vse poka in se podira, vse je na pesku zidano, vse grč rakovo pot . . . Konkurzi , Agro-Merkurja" in »Glavne posojilnice" še niso rešeni, načelniki in slavni »revizorji" še niso svojo brezvestnost pred sodnijo zagovarjali, ko se že čuje o novih polomih. V Ljubljani, v Novem mesta, na Štajerskem, povsod! „Zveze" gospodarskih organizacij slovenskih prvakov so v vsej javnosti svojo nezmožnost, svojo moralno propalost dokazale. »Revizorji" teh zvez so razkričani kot plačani priganjači političenih stroj, ki niso hoteli svoje dolžnosti storiti ali bi so delali naravnost proti svojemu prepričanju in proti svoji vesti. Tudi s prvaškimi podjetji je stvar ednaka. Celjska »Zvezna tiskarna" in »Zvezina trgovina" nimate pravice obstoja in ao zapravljale tuji denar za nerodno »narodno" politiko. Istotako je stvar baje tudi pri »Učiteljski tiskarni" v Ljubljani, v kateri dolguje samo prvaški srbofilski list »Jutro" baje čez 20.000 K. In govori se, da so v tej tiskarni naloženi denarji, namenjeni učiteljskim vdovam in sirotam. Tudi v klerikalni gospodarski organizaciji smrdi hudo. Zato so klerikalci iz žepov kranjskih davkoplačevalcev vzeli mnogo denarja in ga porabili za svoje razbite zavode. Večmilijonsko garancijo prevzeti je morala tudi dežela kranjska za — klerikalne zadruge. Na Dunaj se vozijo dr. Brejc, monsig-nore Podgorc in ednaki tički, da bi od vlade dobili pomoči za svoje razbite organizacije. Davkoplačevalce hočejo za krvavi denar oropati. Mi vsi naj bi plačevali za pr vaške in klerikalne zločine. . . Pa Se nekaj je zanimivega v teh prvaških polomih: nedoslednost inbrezznačajnost slovenskih prvakov! Septembra meseca 1908 n. pr. je bil med glavnimi razgrajači proti nemštvu v Ljubljani dr. Oražen. Kmalu potem pa je ta » krvava manšeta" prodal svojo pivovarno Nemcem in sprejel lepi dobiček od Nemcev. Taki so ti junaki! »Učiteljska tiskarna", ki tiska srbski listič »Jutro", ima baje denarno posojilo od nemške hranilnice. Prvaški profesor Reisner psuje po shodih nemštvo, lastno njegovo mati pa mora nemška šparkasa živeti. In tako bi našteli lahko celo vrsto ednakih slučajev . . . Nedoslednost je posledica propalosti ali pa slabotnega prepričanja! In nedoslednost koplje prvaštvu grob . . . Zanimivo pa je, da se prvaki zdaj toliko čez »Štajerca" togotijo, češ da ta te prvaške polome popisuje. Ja, gospodje, kaj pa ste vi 1. 1908 delali ? Popolnoma po nedolžnem na sleparski način ste širili bojkot proti naprednim zavodom. Vašega bojkota se seveda nikdo vstrašil ni. Ali m i b i z daj t ud i la h ko bojkot pričeli in imel bi gotovo večji uspeh. Pa nočemo ! Enega pa si ne pustimo vzeti: da poročamo javnosti resnico! Ali naj bi raje molčali, kadar vabite vi nezavedne in lahkoverne kmete v svoja sleparska podjetja ? Ne, prvaki, molčali ne bodemo, temveč povedali bodemo ljudstvu i zanaprej, kako stoji stvar! Jezika si iie damo od nikogar zavezati. Ako čita ljudstvo naša resnična poročila in potem v opravičeni skrbi prvakom svojega denarja več ne zaupu, — tega gotovo mi nismo krivi! Krivi so tisti, kateri so s svojim počeajanjem, s svojim zagospodarjenjem ljudstvu to zaupanje ugrabili! Ali nas razumete ? * * . * Oblast, kje 8i ? Naši prvaki so res smešni in otročji v vsej svoji zlobnosti. Velikanski njih gospodarski polom pa jim je vzel zadnje ostanke pameti. Zdaj — kličejo oblast na p o-mo5 io zahtevajo v ljubljanskih svojih listih pomoči pred — »S t a j e r c e m"! Radi bi imeli, da bi se našemu listu nagobčnik obesil. Pa ae hudo motijo. Sicer pa gledamo mi hladnokrvno na togotno kričanje histeričnih prvakov. In nekaj jim povemo na uho : Kar je „Štajerc" 0 fiolomu prvaških posojilnic pisal, vsaka besedica B bila preje že v slovenskih listih natiskana. Kar ni bilo konfiscirano v „Slovencu", „Slov. narodu", „Jutru", »Straži", „Slov. gospodarju" itd. itd., — tega ne pustimo v »Štajercu" kon-fiscirati! Prvaki naj se torej v prvi vrsti za lastni nos primejo! In oblast naj bi takrat na pomoč klicali, ko so voditelji slovenskih posojilnic milijone ljudskega denarja zapravljali! Lepa prvaška zavarovalnica! Že zadnjič smo poročali o nesramnem postopanju »V z a-jerane zavarovalne družbe proti požarni škodi in poškodovanju zvonov" v Ljubljani. Ta prvaška zavarovalnica se dela tako pobožno, da zlorablja celo Božje ime v reklamne namene. Pri vsemu temu pa sta ji krščanska Štefan Milow. Te dni je praznoval pisatelj in pesnik Štefan pl. Millenkowicz svoj 75 letni rojstni dan. Jubilar piše pod Dl£*irerSl" fVilovv. imenom Štelan Milow in spada med boljše današnje pisatelje. ljubezen in tudi navadna reelnost solidnih zavodov neznana stvar. Zgolj iz pr vaško-političnih zagrizenih vzrokov dela ta zavarovalnica kmetom nepotrebne troške. In v neverjetni predrznosti hujska ter ščuva proti poštenim nemškim šparkasa m. Ze zadnjič smo povedali, da hujska n. p. proti vrli in skozinskoz solidni nemški šparkasi v Brežicah ob Savi. Ali zdaj se nam piše še od druge strani sledeče: „Zakonska Lovrenc in Veronika Perger, posestnika v Pečki imela bi dobiti od okrajne šparkaae v Slov. Bistrici hi potekamo posojilo v znesku 800 kron. Pustila sta posojilo zemljiško-knjižuo za-siguriti. Treba bi bilo še, da se vinkulira na poslopju obstoječe zavarovanje omenjene prvaške zavarovalnice iz Ljubljane. Ko sta zakonska Perger od te vzajemne zavarovalnice zahtevala certifikat vinkuliranja, dobila sta iz Ljubljane nesramni odgovor, da se certifikata ne v p o š 1 j e, češ da šparkasa to prvaško zavarovalnico bojkotira; obenem se ju je vabilo, da naj si pustita posojilo od zavarovalnice same (potom kakšne prvaške polomljene posojilnice) priskrbeti . . . To je pač nedosežena predrznost! Naj prve se slovenske kmete z vsemi mogočimi agenti lovi, da si pustijo poslopja pri tej prvaški zavarovalnici zavarovati, potem pa se jim prepreči vinkulacije, se jim dela troške, se jim krade čas in se jih hujska v nevarne, pobite in zanemarjene prvaške posojilnice! Cujemo, da se je to predrzno kranjsko zavarovalnico tožilo in smo radovedni, kaj bode sodnija k temu rekla. Na vsak način pa opozarjamo javnost že danes na postopanje te prvaške zavarovalnice, katere bojkotne želje bodemo že omejili. Radovedni smo, ali bodejo morali kmetje res svoj denar prvaškim banke-roterjem nositi, ki potem tako z njim gospodarijo, kakor se je pri ,glavni posojilnici" gospodarilo ! Opozarjamo pa tudi oblast na to stvar! Iz Spodnje-Stajerakega. Ptujski „narodnjaki", na čelu jim politično penzijonirani dr. J u r te 1 a in novo privandrani advokat dr. Fermevc se grozno v „Slov. narodu" togotijo, da smo tudi ptujsko prvaško posojilnico narahlo pobožali. Ta vznemirjenost je prav značilna in ta občutljivost podučna. Sicer pa vemo, da lazijo ti „narodnjaki" okoli vseh mogočih oblasti in hujskajo biriče na „Sta-jerca". Posrečilo se jim ne bode! Ali mislijo prvaki, da smejo samo oni napadati? Vsak dan pridiguje ta jezuvitovska gospoda po svojih revolverskih cunjah bojkot; potem pa obrača svoje oči proti nebu in zahteva, da oblast objavljanje resnice „Štajercu" prepove! V politiki velja geslo: k 1 i n s k 1 i n o m! In mi ne bodemo batine držali, temveč —- nazaj udarili. Prestrašili nas ne bodejo! V najhujših časih smo slovenski bojkot izdr-žali; in tudi zdaj ga bodemo i z-držali, zdaj v času splošnega zločinskega poloma slovenskih zavodov . . . Slovenska posojilnica v Ptuju mora imeti presneto slabo vest, da nas zdaj z smešnimi, neumnimi in zlaganimi „popravki" po § 19 tisk. post. bombardira. Danes ve že vsak le količkaj izobraženi človek, da taki „popravki" večinoma nimajo nobene veljave in nobenega pomena. Kajti v takem »popravku" se lahko največjo laž trdi in kot »sveto resnico" razglaša. Pravi eokaz takega popravkarskega zavijanja je sledeča čečkarija te posojilnice. Omenimo, da le iz prirojene ljubeznjivosti in prijaznosti to čečkarijo objavljamo, čeprav po našem mnenju ni postavno sestavljena. Ljudje naj vedo, kaj si upajo prvaški zavodi »popravljati". Posojilnica nam torej piše : »Slavno uredništvo »Štajerc" v Ptuju. — Sklicujoč se na § 19 tisk. zak. z dne 17. decembra 1862 št. 6 drž. zak. iz 1. 1863 prosimo, da objavite k članku »Slovenska posojilnica v Ptuju čuti tudi že posledice splošnega poloma", natisnjenem v Vašem c. listu z dne 5. marca 1911 št. 10 na istem mestu in z istimi črkami v zakonitem roku sledeči popravek: 1) Ni res, da je imel ta denarni zavod sploh vedno prav čudni način gospodarstva, res pa je, da se vodi gospodarstvo vedno strogo po postavi in zadružnih pravilih. 2) Ni res, da je izdajal tekom let prav velike svote v politične namene, res pa je, da se ni ničesar izdajalo v politične, ampio sodila v dobrodelne namene. 3) Ni res, da so biLa j a j o č i govi voditelji vedno jako previdni. 4)Svinkih. da je Ptujska slovenska posojilnica pred posojilnic, k velikansko svoto čez stotisoč kron izgabilaod takimi pa je, da take svote ni nikdar zgntila. iStraža", 1 res, da smo tudi udeleženi pri sedanjemu $ Zdaj n! nem polomu »Glavne posojilnice" v Ljufcferikalci z res pa je, da Ptujska posojilnica pri poisrlom, ki | »Glavne posojilnice" v Ljubljani ni prauje" zakot udeležena. 6) Ni res, da se gre za preoi bila ta „ svote, katere bodejo bržkone zopet vložniki favo znam čali, res pa je, da se ne gre za nobeno aii v zadnji ker nima Ptujska posojilnica pri »Glavni »ožgane Ki jilnici" nikake vloge, in res je, da vložnitlterih neu bodo ničesar plačali. 7) Ni res, da se posojip našem v Ptuju slabo godi, res pa je, da se ji nepirznila, k slabo. Ni res, da odpovedaje že posojila, ier ga ni ker se ji godi slabo, res pa je da posojii' na naših odpoveduje. Z odličnim spoštovanjem Dr. abelimi so' tela. Toplak." — Omenimo, da smo zdaj podrosti e ljeni, na talažnjivi »popravek" n a t a n c najav) j a Kt z dokazi ter številkami odgovoritiinhartu ii danes bodi le sledeče omenjeno: Posojtemških č pravi, da njeno gospodarstvo ni bilo ,čud(« bode g Hmhm! Pravzaprav res ni bilo »čudno', litira Linh vsi prvaški denarni zavodi gospodarijo stStraža", ■ ednako. Pravi, da so bili njeni voditelji vsvareh, ka »jako previdni". Čudna »previdnost" je to;ikdar raz činoma' so prvaki pri svojih denarnih zawojega mn za svoj žep previdni. Nesramno pa je, diikdar vlo nikdar večje svote izgubila. Ako treba, ji cd in kar jemo čisto natanko, koliko tisočakeveda je tujega denarja je vrgla n ara pa da nost skozi okno. Radovedni smo » podlag kakšni dobiček dela s svojimi posestvi! () vs*) naj bls temu pa še govorimo, gospodje »popravkaiaoes na Posojilnica trdi nadalje, da ni udeležena priivu* in » lomu »Glavne posojilnice" v Ljubljani. Izdajstvu" brega srca ji hočemo to verjeti, čeprav so nrugače, listi isto vest beležili. Tudi pravi p080jilnica.iisljo.jejo še ue odpoveduje posojil. Pa je le res! Sp Znač pa, gospodje dr. Jurtela in tovariši, zadnjajjih pri seda v tej zadevi še ni izpregovorjena! — na svidenje! „Slogaši", to je tista politična godlja,,| ne krop ne mrzla voda in ki edino po smrdi, — ti »slogaši" se v svojem ljubljansi lističu zopet grozno v nas zaganjajo. pljujejo in kažejo jezike, varni v naročju ljuta skih porotnikov. Pobalini so to, ki mečejo lf>d uresi menje izza varnega plota! Jezijo se »slogaiični sti največ zaradi tega, kčr mi ne zamolči*, ima resnice v prvaškem posojilništtmetijskc Iz zato skačejo zdaj in vpijejo na žnpumeti; O r n i g a, kakor mali psički na vaški caemško Zagotovimo tej brinjevi druhali, da g. 0n» žlici nima časa in volje, citati »Slogo". Zato ji t*nsko. nikdar ne bode odgovarjal, čeprav bi vedel gljami slo pravih povzročiteljev te gonje par značilnih emško občutnih odgovorov. Istotako povemo, da njicer pa g. Ornig z našim bojem proti sleparijam vpudi vrl vaških posojilnicah prav nič opraviti. Zlo^ani dr laž je, da bi on izdajal kakšne okrožnice piple! Si< posojilnicam itd. Vemo, da se je ta zlobna i nemšč skuhala v dr. Fermevčevi kanci i j i iredka : odgovorili bodemo temu prvaškemu °^-'aW enkrat prav jasno. V ostalem pa naj se »slogs! z brinjevim hofratom vred na glavo postali — mi se no bodemo ozirali nan bene prošnje več (capito ?) in bofl resnico i nadalje zagovarjali! Kar »Sloga" pl za to se pa niti podgane v »narodnem donfl ne zmenijo. Prvič zato ne, kčr »Sloga" spi nobenih naročnikov nima; drugič zato ne, I »Sloga" sploh same prvaške sleparije zagon« tretjič zato ne, kčr temu listu itak nikdo nil sar ne veruje; četrtič pa zato, kčr bi niti« svetniki skupaj ne mogli očistiti« oblažiti sleparije v prvaških« s o j i 1 n i c a h ! Finis ! Članicam ..Zadružne zveze" v Celju I znanje. »Prisiljeni smo, poročati o celjski ifl marsikaj, kar njeni faktorji javnosti prikfl vajo. Iz celjske zveze sta izstopili pel jilnica v Trbovljah ter hranilnica in posojila v sv. Tomažu. Več starejših posojil nic bo v kratkem sledilo. Izstopila« zadnji dve posojilnici. Izstopilajefc| posojilnica v Pilštajnu. Cela vrsta (imena na razpolago) hoče pristopiti k zvezi V Gradcu. Celjska zveza je 25 tisoč posojil: ; nemil )0Č k:: npak le posodila v denarnih stiskah se n a- Dili nje- hajajoči tiskarni v Celju, seveda p o Ni res. ovinkih. Ljudstvo be klicalo voditelje onih par leti posojilnic, ki se pri celjski zvezi, na odgovor. lila, r« Jod takimi razmerami trpe vsi Slovenci! o) Ni {.Straža", 15. marca 1911). m groz- Zdaj nas pa imajo! Kdo? No, slovenski ubljani, klerikalci z najvišjim svojim modrijanom Kem- polomi perloro, ki po milosti političnih kaplanov „ure- rav nii daje" zakotni, plitvi listič „Straža" . . . Sicer recejšnj je oila ta .Straža" vedno grozovito nenmna in iki pla- praro znamenje dnševne impotence klerikalcev. > svoto, Ali v zadnjem času so od alkohola razgrete li poso- možgane Kemperla porodile celo vrsto člankov, niki n( katerih neumnost presega naravnost vse meje. sojilnici fo našem mnenju je Kemperlu takrat pamet ne godi zmrznila, ko je ležal pijan ponoči v snegu, do- a, zato ller ga ni policaj postavil na noge. Ali pa se 3ojil m je na naših shodih tako prestrašil, da mu je z )r. Jnr- Debelimi solzami tudi zadnji ostanek študentovske j pria- nodrosti skozi nos stekel . . . Cele uvodnike :'• n o in objavlja Kemperle zdaj proti našemu uredniku riti. Zi Linhartu in proti „Štajerčevi" stranki. Po vseh iojilnica nemških časopisih vtikava nos, da bi izvedel, čudno', kje bode g. Linhart govoril. Ln celo v nemščini , kajti ptira Linhartove govore . . . Ali misli klavrna skoraj [,Str8ža", da bodemo z njo polemizirali o takih vedno jtvareh, katere duševni revčki v klerikalni stranki to; v«-! nikdar razumeli ne bodejo ? Urednik Linhart ni zavodik svojega mnenja nikdar skrival in ni igral da ni bikdar vlogo klerikalnih farizejev. Kar je govo- i naštfr ril in kar govori, za tem g. Linhart tudi stoji. : a k o t Seveda je treba, da se te govore tudi sliši, arav- ne pa da se sodi o govoru, ki je trajal 2 uri, o tudi, na podlagi 10 vrstic poročila v kakšnem listu. vsemu |o naj blagovoli pobožna koleginja „Straža" za vkarji", dares na znarije vzeti. Na psovke o „nemčur- pri po- Rtu* in .slovenskem pokoljenju" ter „političnem Iz do- iidaJBtva" bodemo enkrat odgovorili, pa vse o razni Hrngače, nego si to klerikalni „gimperli" do- lica, da mišljojejo . . . Sploh f Značajnost in doslednost sta dve lastnosti, nja be- ki jih pri prvakih ni najdeti. Evo dokaz: S kako ! Torej memo so se svoj čas prvaški voditelji potegovali za uresničenje deželne kmetijske šolo v sv. a, ki ni Jarjn. Ta šola je koštala davkoplačevalce pol i brinju milijona kron, nima pa Bkoraj nobenega pomena anskem indi prvaki sami zdaj nakrat niso več posebno Psujejo, navdušeni za to šolo. Svoj čas sta se sicer jubljan- poškar in Hobič pridušala, da se mora ta s-a-ejo ka- vod uresničiti. Ali zdaj — se zanj ne brigata! slogaši* Dični strelec in poslanec Janez R o š k a r n. lčimo pr. ima sina. Tega sina pa ne pošilja v ištvn. kmetijsko šolo v sv. Jurju, marveč v nemško župana Kmetijsko šolo v Grottenhofu! Na i cesti, nemško šolo, katero hoče dični Roškar drugače Ornig na žlici vode epiti, se bolj zanaša nego na sloji tudi vensko. Drugim priporoča z navdušenimi bese el glede dami slovenske šole, sam pa svojega otroka v ilnih in a nima n v pr-Zlobna ;e proti bna laž i j i in ivokatn slogaši" ■stavijo, a n o-boderooj *" piše,j domu'i le, ker »ovarja; o niče-niti vsi t i in h poii siju na i zvi ik i poso-iojilnica JO j sila jet isojilnic nemški č kron nemško šolo pošilja! Ali ni to „doslednost"? Sicer pa je znano, da Roškar pri temu ni sam. Tudi vrhovni vodja slovenskih klerikalcev, ožlin-drani dr. šnšteršič, pošilja svoje otroke v nemške Sole! Sicer pa so tudi vsi slovenski voditelji le i nemščino kaj postali. Kmetom pa tacega napredka ne privoščijo... — 5 — Občina Kokarje spada med najbolj prvaško-zagrižene kraje. Leta sem uganja se tam že naravnost neverjetno in bedasto politično gonjo, v katere središču je stal neki učitelj, ki pred porotniki ni ravno posebno častno obstal. Posebno se jezi prvaško vodstvo občine Kokarje, da mu pošilja deželni odbor nemške dopise. To je preveč za kokarske modrijane. In pritožujejo se, da teče črnilo kar v potokih. Zdaj je občinski zastop „sklenil", da bode odslej v pismenem prometu edino slovenščino rabil in da ne bode nobenih nemških dopisov sprejemal. Mi ne vemo, kako bode ta bedasta borba kokar-skih modrijanov končala. Ali to vemo, da koštajo take borbe denar in da ti modrijani ne dajo ta denar sami, marveč da ga jemljejo od davkoplačevalcev ! Hajdinski župan Grahar je bil pri sodniji na 90 K globe obsojen. Bog žegnaj! Škandal v Mariboru. Znano je, da prvaški hujskači ravno na kolodvorih nemških mest prav radi izzivajo in škandale delajo. Železničarji imajo gotovo težko službo in so v splošnem zelo postrežljivi. Ako pride nenahujskani kmetic in zahteva svojo „karto" v domačem jezika, mu tega gotovo nikdo ne zameri. Prvaških hujskačev pa, ki znajo prav dobro nemško in le izzivajo, se bode železnica menda le ubranila. Te dni enkrat so imeli v mariborskem „ narodnem domu" neko zabavo. Posledica je bila, da so pijani prvaki celo noč besneli in divjali po štaciji ter škandale delali. Posebno odlikoval se je c. k. sodnik Žemljic iz Ormoža. Ta možic bi moral ceste pometati, ako bi nemškega ne znal. In vendar se ne sramuje kot c. k. sodnik v pijani družbi škandale delati, katerih bi se celo šoštarski „lerpobi" sramovali! Radovedni smo, kaj poreče višja oblast k temu. Prav divjal je tudi notarski kandidat Emil D e t i č e k iz Celja. Ta mokronosi prvak je menda mislil, da pijanost vsako surovost oprosti. Zato je tudi blagajnika opsoval z besedo „svinja". Potem je tekel v voz. Ali železničarji so ga prijeli prijazno za ušesa in policija je vpisala njegov naslov. Zagovarjati se bode imel pred kazenskim sodiščem. .. In zdaj vprašamo r <-ali ne delajo taki prenapeti prvaški rogovileži celemu slovenskemu ljudstvu sramoto? Obsojeni prvak. Znano je, da so prvaki pri volitvah v celjski okolici hudo sleparili. Nekatere je tudi roka pravice dosegla. Tako je tajnik zadruge „Lastni dom", Janez Bo v h a, na sleparski način agitiral. Zato je bil ta prvaški pre-napetež na 5 dni zapora obsojen. Pritožil se je pa naprej in stvar je prišla pred najvišjo sodišče. Ali tudi to je sodbo potrdilo. Bovha bode torej sedel. Dober tek! Okrajni zastop v zgornji Radgoni je sklical za 18. februarja 1911 zopetno plenarno zborovanje, pri katerem je prišel proračun iz novega do posvetovanja. To se pač le v tem prvaškem zastopu zamore zgoditi, da se že sklenjene sklepe zopet razveljavi ! . . . Od klerikalno-slovenske stranke prišlo je vseh 16 članov. Razveljavili so decembra meseca sprejeti sklep in glasovali za novo sestavljeni proračun. V novem proračunu se je več točk, n. pr. pri cestah, sanitetnih izdatkih itd. znižalo. Nadalje se je doklade za mesec december v znesku 2700 kron kot dohodek vpisalo. Na ta način so zamogli doklade za 5% znižati. Torej se leta 1911 ne bode plačalo okrajnih doklad 40%, temveč samo 35% i. s. 28% edino za okrajne potrebščine, obresti in plačilo dolgov, 7% pa za troške šolskega sklada. Zadnje se je pa v javnosti ,zamolčilo! Kakor znano, so pa prejšna leta pod naprednim gospodarstvom vse doklade s 7% šolskimi troški vred le 27% znašale. Zdaj pa pod prvaškim ,, vzornim" gospodarstvom 35% ! ! ! To je pač tudi ^napredek". Kmetje v okraju pač vedno bolj nezadovoljno z glavo kimajo . . . Svinjski sejmi v Ptuju so torej, kakor smo že v zadnji številki poročali, zopet dovoljeni in se bodejo vsako sredo vršili. Kakor znano, imajo ti sejmi za celi okraj veliko gospodarskega pomena. Da jih je oblast zopet dovolila, se imamo v prvi vrsti zopet pridnemu delu našega vrlega župana in poslanca O r n i g a zahvaliti. Vkljub temu, da prvaški listi dan za dnevom na neverjetni način blatijo tega moža, skrbi vendar prav očetovsko za gospodarski blagor celega okraja . . . Velika nevarnost je naši ži- vinoreji pretila, ko se je na Štajerskem pojavila kuga na gobcih in parkljih živine. Vsak strokovnjak ve, da je ta bolezen ena najnevarnejših za vso živino s parklji. Skoraj nobena druga bolezen se ne da tako težko omejiti in iz hlevov spraviti, kakor ravno ta kuga. Zato so največja natančnost, takojšno naznanilo in najstrožje odredbe potrebne. No, hvala Bogu, v ptujskem okraju se je vsled natančnih in hitrih odločb oblasti in zlasti vsled truda okrajnega zastopa z načelnikom Ornigom, posrečilo, da se bolezen ne pojavi. Ptujski okraj je ostal čist od te kuge. Seveda so se morali vsi sejmi vstaviti. Ali proti tej odredbi ni bilo mogoče ničesar storiti. Zdaj pa, ko smo videli, da je ostal ptujski okraj čist, obrnil se je načelnik Ornig na c. kr. namest-ništvo, da zopet sejme dovoli. Posrečilo se mu je vsaj v toliko, da se je zopet svinjske sejme dovolilo. G. Ornigu gre vsled tega vsa hvala! Prvaška ljubezen do kmetov je, kakor znano, velikanska. To dokazuje tudi sledeči slučaj: V Partinu pri sv. Lenartu slov. gor. dobivajo vbožni občani semtertja podporo, ki obstoji iz žaklja moke. Pred kratkem prosil je tudi neki vbogi viničar za to podporo, pa ne za-se, marveč za svojega starega očeta. In zdaj se je pokazala prava prvaška ljubezen v svitli luči! Občinsko predstojništvo je namreč vini-čarju reklo, da ne dobi nobene podpore, ker pošilja svoje otroke v nemško šolo. Ali ni to naravnost sramota in brezsrčnost? Ali plačujejo občinske doklade samo prvaški hujskači ? Ali sme biti občinsko predstojništvo strankarsko ? Prvaki se pa grozovito motijo, ako mislijo, da bodejo s takim nečloveškim postopanjem velepotrebni nemški šoli škodovali! Ko je omenjeni viničar to surovost svoji družini pravil, rekel je njegov sinček: „Raje ne jem več kruha, kakor da ne bi v nemško šolo hodil". Otroci sami čntijo že v svoji nedolžni duši, da je nemška šola prava dobrotnica... V Partinu s© bodejo pa tudi duhovi zbistrili in prišel bode čas, ko bodejo volilci pomedli s takimi trdo-srčnimi občinskimi predstojniki! Roparski napad. Trgovec Franc Simonitsch peljal se je te dni enkrat ponoči iz Ljutomerja proti domu. Pri sv. Nikolaju napadla ga je večja tolpa roparjev. Ti so voz vstavili. Ali Simonitsch je v silobranu potegnil revolver in dvakrat ustrelil. Eden roparjev je takoj mrtev obležal; drugi ropar pa je bil težko ranjen, medtem ko so ostali zbežali. Ranjen je baje Madžar in je pri sodniji imena vseh roparjev naznanil. Iz ljubosumnosti sta se stepla v Sevnici Janez Kolman in Janez Kralj. Prvi je bil težko ranjen. Čebelnjake kradel je v Slov. Gradcu neznani tat. Zaprli so v Trbovljah rudarja Alojza Skut-nik, ker je tovariša Kepo z nožem smrtnone-varno ranil. Pred poroto v Mariboru bil je Janes Klobasa, ki je posestnika Danko v Jarenini umoril, na 18 let teške ječe obsojen. Tiskovne tožbe. Pred mariborsko poroto bi se imele ta teden tri tiskovne tožbe vršiti. V prvi je tožil dr. Ambroschitsch v Celju tiskarja Rabitscha in učitelja Aistricha zaradi žaljenja časti. Tožba se je preložila, ker je Aistrich baje zbolel. Potem je bil tožen bivši naš urednik in Bedanji škofijski prefekt Anton Zavadil od Janeza Roškarja v Kokolajnšaku. Tudi ta tožba je bila zaradi bolezni preložena. Končno bi se imela zagovarjati Franc Rakovic od „Fihposa" in Letenja od »Straže". Pa so se s tožniki „zglihali". Grozni samomor. V bližini Maribora vzel je hlapec Andrej Litar iz Pristove dinamitno pa-trono v usta in jo je zažgal. Glavo mu je popolnoma razmesarilo. Vzrok samomora ni znan. Pretepi. Žnidar Ačko v Konjicah pretepel je svojega brata. Tudi očeta je na tla vrgel. — V Ostrožni je sunil fant Drobež svojega tovariša Gaberšeka z nožem v rebra. — V pretepa v Konjicah bil je fant Pilih težko ranjen. Udaril ga je Johan Čatar. — V Straži sta brata Cir-kovnik v gostilni vse razbila. — Lepe razmere! Namesto politike uganjati naj bi slovenski duhovniki in prvaški učitelji raje podivjanost omejili! Bedasta igrača. V Mariboru se je Johan Lorbek igral s pištolo; pri temu je 15 letnega učenca Jožeta Pleinšek obstrelil. SVOJO mati pretepel je v celjski okolici fant Kopriva. Orožniki so ga sodniji oddali. Nož in pištola. V Presični pri Brežicah so se fantje stepli. Fant Arlič je bil lahko z nožem ranjen. Zato pa je iz pištole ustrelil in tovariža Gračnerja težko ranil. Divjak. Kočar Zavrič v Selah pri Brežicah je v pijanosti svojo ženo hudo pretepel in težko ranil. Nesrečnica je v drugem stanu; gotovo bi jo bil divjak umoril, ako bi ne vstopila hčerka vmes. Težko osumljeni župan. Župan v sv. Emi pri Pristovi je na sumu, da je svojo uradno moč zlorabljal in da je tihotapcem s ponarejenimi nfihposi" v slepariji pomagal. Sodnijska preiskava bode dognala, kaj je na tej stvari. Upamo, da župan ne uide zasluženi kazni, ako je res kriv. Naravnost nesramno pa je, da piše „Slov. narod" v Ljubljani, da je ta župan „šta-jercijan". To je podlost! Ta pošteni župan je bil vedno zvesti pristaš prvaškega mišljenja in je naše prijatelje celo sovražil in zasledoval. Pravi, pristni slovenski prvak je bil! To vedo vsi, ki ga poznajo. Prvaški listi naj se torej nikar ne trudijo, da bi si tega moža otresli. Ostane jim le, pa če Še tako grdo lažejo. Sicer je pa znano, da so ravno najbolj sleparski župani na spodnjem Štajerskem — prvaški zagri-ženci. Ali jih naj naštejemo? Samomor. V Pragerhofu se je ustrelil poštni oficijant g. Gnmsej. Osleparil je pošto za več eto kron. Ko so ga hoteli orožniki aretirati, si je pognal krogljo v glavo. Vrofca kri. Skregala sta se pri Konjicah fanta Kramar in Kline. Zadnji je Kramarja pretepel in ga hotel potem tudi z nožem raniti. A Kline je pobegnil. Vročekrvnež imel se bode pred soduijo zagovarjati. Oj te babe! V celjski okolici sta napadla dva vojaka hlapca Marka Verhovšek in ga hudo ranila. Vzela sta mu potem njegovo ljubico in odšla z njo. Zaprli so v Selah pri Sevnici kovača Janeza Preskar zaradi tatvine, in grdega, trpinčenja živali. En dan dva samomora v Mariboru sta se vršila 11. t. m. Ustrelil se je namreč 18 letni komi W. Vollgruber. Obesil pa se je hlapec Jakob Kranjc. Pri prvemu ni vzrok znan; drugemu pa se je baje mešalo. Iz Koroškega- Iz Globasnice se nam poroča : Dne 30. decembra 1910 sta se globasniški župan Juri Gregorič in občinski tajnik Franc Čebul pri letnemu obračunu zaradi raznih diferenc stepla. Župan je potem javno v gostilniški sobi tajniku očital razne zločine, m. dr. tatvino, ponarejanje dokumentov, sleparijo z imeni itd. Obadva spravilo je zdaj državno pravdništvo zaradi zločina po § 101 v preiskavo. Krivca zadela bode občutim kazen . . . Kaj pa pravi deželni odbor k temn ? Deželni odbor naj vendar vpogleda v kazenske akte! Ali smejo take osebe še. nadalje v občini gospodariti ? Ali se Bme v občinah, ki imajo prvaško-klerikalni za-stop, vsaka lumparija vršiti? Vprašamo oblast! 1! Svetna vas. (Občinske volitve.) Vo-litva je pri koocu in prvaški hujskači so srečno Sredstvo za so praktične + -JEVE kocke 5 391 h M V« lltr« najfinejše goveje juhe, Ime Maggl garantira skrbno pripravo in Izborno kakovost. — 6 — poštenjake in miroljubne volilce „potancali". Ž strašno silo in raznimi obljubami so pritiskali na volilce, da rešijo občino — visokim plačilom in kranjskim rogoviležem. Veliko figarnež se je pokazalo, precej jih je besedo snedlo, naj jim v želodcu obleži za prvo kazen izdajalcem! Radovedni smo, ali bodo podsinski agitatorji, z lepimi škornjami, volilcem in občini na noge pomagali. Mislimo, da se bojo posebno neki Svetinčani še čudno prebudili, samo da bo prepozno. Naj jim zdaj Gazda in Hašpi servitut pripomagata in še druge reči. Znanemu šmirfinku „Šmira" in „Ko-rošelna" se bo z pomočjo celovških oderuhov in počasnih hvačanov gvišno vse posrečilo . . . Svetna vas. (Smrtna kosa) Piše se nam: Letos pomrje čndno veliko ljudi. V nedeljo smo pokopali daleč po deželi znanega starege Lojovca. Rajni Jožef Qaantschnig je bil star furman in je vozil še v prejšnih časih, ko ni bilo železnic, po koroški, štajerski deželi in celo na Laško. Bil je vedno naprednega mišljenja in prepričan, da je treba z sosedi Nemci v miru in prijateljstvu živeti. Dosegel je starost TJ let. Spremilo ga je na poslednjem potu veliko po-grebcev. N. v m. p.! Borovlje. (Slovenski „konzu in"). Tise se nam : Od starega „konzuma", ki so ga odtrgali pred kratkem ustanoviteljem Nemcem prvaki in sociji, se slišijo čudne stvari. Prvaški načelnik Mišic, brat očeta „Korošelna" profesorja dr. Mišica v Kranju, je bil nagloma „pen-zioniran". 0 ti berdija ti, to pa strašno smrdi! Pa ravno ta Mišic na Dobrivi, kteri pri vsaki „fersomlingi" druge črni in obrekuje! Zdaj bo vohal Turkov »landtag" s rdečim kavkelnom, da bo mu še nos premajhen. Deželna rokodelska razstava za I. 1911. Poroča se, da je vlada za to iz obrtniškega stališča velevažno razstavo (Landes-Handwerker-Ausstellung) 10.000 kron podpore dovolila. čez skalo padel je pri Celovcu tesar Jože Skok. Poškodoval se je tako težko, da je par ur pozneje umrl. Vjeti tat. V Beljaku je opazil neki natakar, da mu nekdo: iz kovčeka denar krade. Zaznamoval je denar in res so našli ta ukradeni denar pri hlapcu Karlu Winkler, katerega so dali v luknjo. Obesil se je v Guttagringu hlapec Johan Bretzmann. Vzrok je, da so ga obdolžili požiga. Zaprli so v Spodnjem Drauburgu Armina Stiller, ki je od vojakov dezertiral. Istotako so zaprli Johana Koller zaradi tatvine. Samomor. Obesil se je v Beljaku mestni ubožec Alojz Reišchl. Zblaznel je fotograf Stiegler v sv. Mohorju. Nesrečneža so oddali bolnišnici. Ogenj. V Miessu na Dravi je pogorela žaga tovarnarja g. Goli. Požar je vse uničil in mnogo škode napravil. Surovež. Iz Rabla se poroča, da je Matija Jakelj svojo ženo tako hudo pretepel, da je revica smrtnonevarno ranjena. Vlomili so v mesarijo Friers v Beljaku ter ukradli 30 K. Zbežal je neki Johan Angeringer v Kbern-dorfu ; prejo je namreč izvršil zločin posilstva. Porotno sodišče v Celovcu obsodilo je Martina Saše zaradi vedne tatvine na G let ječe. Potem se ga bode prisilni delavnici oddalo. — Istotako je bil Nace Paul iz spodnjih Borovelj, ki je že 6 krat predkaznovan, zaradi tatvine na 5 let težke ječe obsojen. — S koso je Primuž Amla-cher iz Wolflinga udaril E. Kollmahna. Ranil ga je smrtnonevarno. Kollmann sicer ni umrl, ali govoriti ne more več. Amlacher pa je bil obsojen na 4 leta težke ječe. — Ludvik Prettner bil je zaradi tatvine na 6 let težke ječe obsojen. — Mitterberger je dobil zaradi posilstva in uboja istotako 6 let težke ječe. Veliki požar (t el egram). V Trefflingu pri Seebodnn na jezeru je nastal veliki požar, ki je vpepelil sedem poslopij. Škoda je ogromna. Zažgal je neki 3 letni otrok, ki seje z užigalicami igral. Iz Kranjskega. Prvaški značaj. Kakor znano, proški hujskači v Ljubljani kar norijo, ako čujejo ime ^Kranjske hranilnice". Med najzagrizenejše prvaške agitatorje in hujskače spada srbo-filski profesor R e i s n e r. Na shodih udriha tudi proti .Kranjski hranilnici". Le eno»t*ne iz < povedati; da namreč ravno ta „Kranjsi»a panje s nilnica" lastno Reisnerjevo mati živi in hieloži čebe To so značaji, ti narodnjaki! riporoča s> Obsojeni kaplan. V Mokronogu je bi>belnjaka jen politikujoči kaplan Komljanec na 50 Kipolnijo n ali 5 dni zapora, ker je nekega posestnik© pridejo noval »brezverca". Tudi v.*o troške morajjo potopit So pač čudni postali, ti slovenski dol^Z krščanske ljubezni ... \ jfcjilC Žrtev „Glavne posojilnice". Pri je umrl g. G. Strucelj. V smrt ga; obupanje, ker je pri ,,Glavni posojilnici* kron izgubil. Zopet polom v Ljubljani. Velefiri P r i v š e k v Ljubljani postala je i n za t na. Pasive znašajo 375.000 kron in noma intabulirani dolgovi. Firma ponuja upnikom 20%no pogodbo. Tako pokam prvaškega gospodarstva! Policijskega psa imajo v Ljubljani. so hoteli z njim nekega tatu vjeti. N"es je namreč v šentpetersko cerkev vloma je pustil kos špeha, katerega so dali hati, da bi na ta način tata zasledil. bil pametnejši kakor ljubljanska policij«! špeh — požrl. net. gnoji' Velikanska Svinja. V Polici na Gor^mejo Z* prodal je posestnik Bučar 385 kil težke*11'11.6,njl jasca za 420 K. gnojil v nimam se i .j za si« lina Del hotel to Tzeti bi t naj : Poski ličnih r: en 15' fata in hektar. dni pr< ijo po tjina ot :ji del • vsigdai esi, tei Pri ii skozi ijenje: solitr !a lahk Naše čebelarenje. Pretečeni zimski dnevi so bi!i za j vanje čebel res ugodni. Mraz je čebele koč prisilil, da so mirno čepele v kupih niso zletale po nepotrebnem iz panjev. tega so prihranile mnogo strdi, so se odpočile in ostale pri življenju. Bliža se Čas čebelnega življenja, to v katerem začnejo čebele zletati iz pa donašati obnožnino in medeno slaščico.' je po naših južnih in preksolčnih brego^ durmi. Oni čebelarji, ki imajo v bližnji mnogo vresja, se bodo lahko veselili nad čečimi čebelami, ko se bodo vračale teži ložene v panje. Posebno naglo ' se raze dobro medi vresje, kakor sploh vsaka rastlina, po toplem dežju, kajti rastline krat močno napolnijo s sokom, vsled čei Čujejo tudi mnogo nektarja ali si Čebelarji, ki imajo čebelnjak v bližini nh, če se bodo kmalu rešeni mučne skrbi, tičoče J zimljenja čebel. Kajti če ho le par ugod nov, opomorejo si čebele takoj in nai ono, kar jim je vskratila neugodna jesei Vse drugače pa se bo godilo oniut larjem, ki nimajo vresja v bližini. ll;w?tnju. Čebelar ima v bližini le nekoliko leskovj^skosch tero pa nudi čebelam, kakor je sploh *»J,tarJ* suh cvetni prah. Cvetni prah, ki slnži čdLJ^ |< za izrejo čebelne zalege, koristi jim le L. raclgc če imajo v panju tudi dovolj strdi. KerS primanjkovalo letos večini panjev strdi treba krmiti čebele v takih krajih, da si ii zalego, z raztopljenim sladkorjem. Prvo cvetje, od kojega imajo čebel koristi, se začenja proti koncu februarja, času je treba prenesti panje iz zaprtih rov v čebelnjak, ozroma panje, katerih! bila čez zimo zakrita z deskami in kriti, da posije solnce na nje. Meseca februarja nastavijo čebele ž«»daj tak noma zalego, seveda le oni panji, ki imiM memo množino čebel in dovolj strdi. (ST pa v času tudi na panjevi bradi mlado I pokvarjeno zalego, ki so jo izvlekle panja in na bradi pustile. Ako spoznamo] zalegi, da je zalega trotov, potem smol gotovi, da se nahaja v panju matica, ki pal le nepovoljno ali trotovo zalego t. j. tak«5 trotovka. Pri takem p.injn je treba takoj $|,j „ H,-vmes oziroma trotovkov spravit; iz panja, pletarsl hitrejše se iznebimo trotovke, ako zdi© panj, ki ima trotovko, s kakim dragimpaP" '" kateri ima dobro — rodovitno matico. 1 ^ Kakor hitro združimo čebele, ki iuia;[.«Uper tovko, s čebelami, ki imajo pravo matic«, v prvi jaznijo se pridružene čebele prvega panjjfc-5e kak z matico drugega panja in pomagajo ^H ničvredno trotovko. Na ta način združen °*\*d , belna družina si opomore v kratkem tat: skusov (Nadaljevanje na strani 11). Tomaž — 11 — pozal :a rani. 1 ob :a pla hovq lombl i 40] na Iv« •.o i a ' St Xadn I« m . Ysl dodoh je *| njer Ta r>v ■vete a droj se war j! ;a s( vrel SO pi gooji'a; zadostujeta pa potem približno dve tretjini prej Inih tt ?n. m čeH irsikati >vja, k :nano le tedfl r je | postane iz obeh takorekoč najboljši panj. Kdor [ima panje s preraanjkljivim satovjem, naj kar [ preloži čebele trotovca v eden ali več panjev. se obenem, da se postavijo v obližja ebebjaka napajalna korita. Ta korita naj se »polnijo najpoprej z mahom in potem z vodo. pridejo čebele pit. se v tem koritu ne mo- » potopiti, ker zabrani to mah. „Prim. Gosp". [S katerimi umetnimi gnojili naj gnojimo v spomladi? stiih izkušnjah zapisal Vičanski Škcrlec pri Veliki Nedelji. Po gosto je slišati med kmeti na spomlad, da jim [imatjkuje hlevskega gnoja, s katerim bi gnojili ovsu, :lji in jaremn ječmenu Kup ti umetoa gnojila je iti ris težko pri tolikih plačilih ki se dandanes kmetu gajo; to ču itn tudi jas kot kmetovalec. Znam pa i kakor drugi kmeti, da brez potrebne hrane ne re ne žival ia nobena poljska rastlina dobrih in poji h uspehov prinesti. Ker se pa veliko govori in pi-o učinka umetnih gnojil, si dovolim tudi jaz, da im cenj. tovarišem kmetovalcem, da se dobro jo stroški pri kupovanju umetn'h gnojil tudi pri lUdanskih rastlinah in to pravim iz lastnih večletnih leoj. Da me bodete razumeli: umetna gnojila pripo-i le onim, katerim primanjkuje hlevski gnoj. Če se torej hoče v spomladi ovsu ali ječmenu z 1 gnojili z dobrim uspehom gnojiti, tedaj se naj |namcjo gnojila, ki se v zemlji Ivtro raztope, da lahko 'line njih redilne snovi takoj užijejo in ki imajo vse redilne snovi v sebi; te so: kalij, fosfor in dušik. Ako gnojil v spomladi s takšnimi gnojili, ki počasi delu-mamo pravih uspehov. Redilne snovi doličnega se v zemlji sicer ne zgubijo, ampak ostanejo j ia sledeče kulture in tako dobi potem vsaka ta oekaj, nobena pa zadostne popotne hrane. Ako tel to tukaj natanko povedati koliko gnojil bo pač »zeti za to in ono in za vsako kulturo posebej, i bi bil članek zelo dolg in ker primanjkuje pro-tiaj zadostuje kratko povedano sledeče: Poskusi, ki sem jih napravljal skozi več let pri ■Mlin rastlinah, so pokazali, da potrebuje oves in jari ■en 150-200 kg kalijevi soli, 400—500 kg super-;ata in 150—200 kg čilskega solitra priračunjeno na hektar. Najboljše kaže, ako se kal. sol in superfosfat (bi pred setvijo plitvo podorjeta. ali pa H dni pred ijo po vrh zavlačita. Čilski soliter se pa poseje ena ob času setve, druga pa za tri tedne pozneje in |i del 6U. sol. se potrosi zopet za kake tri tedne, to ir ko so rastline suhe, kajti na mokrih soliter «si, wr jih lahko osmodi. Pri poskusil z umet. gnojili, ki sem jih napravljal i skozi več let pri detelji se je na najboljše obneslo gnojenje: 150 kg kal. soli, 500 kg superfosfata in 150 kg čils. solitra gnojeno na 1 hektar. Umetna gnojila se seveda lahko rabijo tudi tedaj pri zgoraj omenjenih kulturah, Je se je dotična zemlja že z živinskem gnojem po- navedenih množin Gospodarske. 2ato 1907 obiskalo je trimesečni tečaj, ki je trajal 5 i izgoii °^ '" decembri pa do konca februarja, skupaj 24 učencev v starosti od 16 let naprej. Učenci iz vseh delov dežele so Mi zastopani in so nastale troške za učence večinoma okrajni zastopi nosili. Za manjše število učen bele i prosi i žrelaj igim, j že vej majo pij Opazi ■ ozirom čebele mo v no lal .i pokla :akozva riOJ p08( ti j a. S združil n panje majo ut .ico. nja k ms) i umor ižena tako, Deželna iola za pletenje na Brega pri Ptuju. Dež. odbor, je 1. 1907 na posestvu gospe Leskoschegg na spodnjem Bregu pri Ptuju nasadil IV, hektarja zemlje z najboljšimi vrstami vrbe za pletenje. S Um je zvezana tudi šola za pletenje korb. Kot neposredni vodja je nastavljen g. Franc Horvati], pristojen iz |rg. radgonskega okraja, katerega je deželni odbor pustil »braziti na c. k. šoli za pletenje na Dunaju. Od 1. sako leto a. 0 it -cev nosil je troške deželni odbor. Znašali so ti ttoški 30 K za Bčenca in na mesec. V tem letu obiskalo je 7 učencev tečaj. Učilo se je med Časom tečaja pletenje tttseh go-podarskih korb, nadalje korb za grozdje, sadje, poiiljatve, transporte, potovanja, papir, perilo, pohištvo zavrt, korbice za namizni kmč itd. Vsak učenec zamoie zdaj take korbe delati. Dne 28. februarja izvršil je g. del sadjarski in vinogradniški ravnatelj Anton Stiegler, ki ima vrhovno nadzorstvo, zaključek letošnjega tečaja in je z lepim nagovorom učence odslovil ter se je po tem spričevala razdelilo. Te slavno>ti se je udeležil tudi deželni poslanec g. Jos. Ornig. Zelo želeti bi bilo, ako bi posamezni okrajni zastopi dežele poslali na svoje treske večje število učencev k prihodnjemu tečaju, ki se prične s 1 decembrom 1911. Na ta način bi se vele-konstno pletarsko delo po celi deželi razširilo. Mnogo denarja, ki se danes za pletarske izdelke izdaja, ostalo želi. Končno bodi še omenjeno, da podučuje g. plttarski mojster Horvath tudi viničarske šolarje v ■Škalicu pri Konjicah, v zgornji Radgoni in v Silberbergu pri Leibntzu v mesecih avgust, september in oktober v pletenju korb. V čem fe razlikuje Tomaževa žlindra od tiperlosfata, ? Tomaževa žlindra je, kakor superfosfat, v prvi vrsti fosfornato gnojilo, dasiravno se nahaja v nji še kakih 50 odst. porabnega apna. Fosforova kislina Tomaževe žlindre se pa ne topi v vodi, kakor super-ferfatova fosforova kislina, zato je marsikateri mislil, da 1 vsled tega ni mnogo vredna. Potom mnogoštevilnih poskusov pa se je končno dognalo, da je fino semleta Tomaževa žlindra vendar izborno umetno iosforovo gno- jilo, ker se topi v njej nahajajoča fosfoiova kislina v prav šibkih kislinah in pa kislih šokih, ki jih izločujejo rastlinske korenine. Seveda pa ni vsaka žlindra enaka, a najboljša je takšna, ki vsebuje vsaj 80 odst. v citro-novi kislini raztopne fosforove kisline. Naši prvi kmetijski kemiki pravijo, da je fosforova kislina prejnavedene Tomažove žlindre tako izdatna in toliko vredna, kakor superfosfatova v vodi raztopna fosforova kislina. Zajamčeno čista Tomaževa žlindra se prodaja izključno v plombiranih vrečah. Kakšna umetna gnojila in koliko teh naj se vzame na površino 1 ha na naslednje poljske pridelke: Oves. Dasiravno raste oves tudi na slabši zemlji, vendar se priporoča, pognojiti mu z umetnimi gnojili, kajti oves troške bagato povrne. Ovsu koristi posebno poleg drugih gnojil še kakšno dušečoato gnojilo, kakor na pr. žvepleno-kisli amonijak. Za gnojenje naj se vzame kakih 400—500 kg superfosfjta ali pa Tomaževe žlindre, 150 kg žvepl.-kisl. amnoaijaka ali pa solitra. Na peščenih zemljah pa obenem še 150 do 200 kg 40 odst. kalijeve soli. Krompir zahteva dobro pognojeno zemljo, posebno pa kalija, zato se mu mora močno pognojiti. Navadno se gnoji krompirju s hlevskim gnojem, ali vendar je dobro, če se pomaga še z umet- nimi gnojili, posebno pa še zato, ker se to jako dobro izplača. Krompir potrebuje lahko raztopne in hitro delujoče hrane Če se namerava gnojiti za krompir s hlevskim gnojem, se priporoča vzeti še kakih 150—200 kg superfosfata, 150—200 kg 40 odst. kalijeve soli in 80—100 kg žvepleno-kislega amonjaka ali pa čilskega solitra. Ako se hoče rabiti samo umetna gnojila, se priporoča vzeti 300 kg superfosfata ali pa žlindre, 250 kg 40 odst. kalijeve soli in 100—200 kg žvepleno-kislega amonijaka ali pa solitra. Za lahke zemlje naj vzame do 300 kg kalijeve soli, za težke pa superfosfata do 350 kg. Za deteljo, če se ni pognojila njiva že v jeseni s Tomaž, žlindro in kajnitom, naj se pognoji o setvi s 300—500 kg superfosfata ali žlindre in 150—200 kg 40 od£t. kalijeve soli. Črna gniloba na eadjn. Gotovo visi pri marsikaterem sadjerejcu še danes nekaj gnilih jabolk ali hrušk na sadnem drevju, ki pa niso rujave, ampak črne. To bolezen provzroča neka posebna glivica, katera pre-zimi in se, ko sadje cvete, raztrese potom trosov po celem drevesu. Da se spravi to bolezen z drevja naj se mladika na kateri visi tako bolno sadje, odreže s takim sadjem vred kakih 10 cm pod plodom, čimprej mogoče in nato sežge. 153 ima zanimanje za vsacega izobraženega človeka in i Vi morate vedeti, ako držite kaj na higijeno trupla, da je v Vaši h ši zanesljivo desinfekcijsko sredstvo neobhodno potrebno. Bolezni (kakor šarlah, tifus, kolera, koze, ošpice itd), rane, nalezjene bolezni, opekline, se najdejo dostikrat. Za desinfckcijo na bolnikovi postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, bul, za irigatijo dam in za preprečenje nalezljivo-sti, za stalno rabo pri vsaki vrsti desinfekcije, 2a odstranjenjc duha, je najbolj primerni znanstveno ope-tovano preizkušeni in po celem svetu znani, ko: najboljše desiniekcijsko sredstvo sedanjosti priznani Ker vpliva hitro in gotovo, ker se zamore brez škode od vsakogar rabiti, ker diši prijetno aromatično, ker ne škoduje koži kakor druga desinfekcijska sredstva, ker je pa tudi jako ceno, priporočajo to sredstvo večidel zdravniki in se rabi radevoljno v vsaki hiši. V originalnih steklenicah (zeleno steklo). Z navodilom za rabo se dobi za 80 vinarjev ena steklenica k 100 gramov v vseh apotekah in droSerijah monarhije. Napravite poiskus I Zapomnite, da >Lysoform< slabi duh in znoj takoj in gotovo odstrani I Novo! W v steklenicah a K K Izvrstno desintekeijsko iredstvo za vsako ti n tirno in tii dišeči rabo z» usta ia mbe je »roman- „PFEFFERMINZ-LYSOFORM" ,'60. Konzervira zobe, daje ustam prijetni okus in odstrani hitro ter zanesljivo slabi duh izust. Podučno. od znamenitega zdravnika spisano knjižico o „zdravju in desinfekciji'1 dobite po kemiku Hubmana, Dunaj XX. Fetrasohgasse 4, znanstvenem referentu Lysoform-tovaien, takoj zastonj in franko, ako ponjo pišete. Gospodom zdravnikom vzorce in literaturo vsak čas zastonj in franko ? Loterijske številke. Sradec, dne 4. marca ftet, dne 11. marca: 4, 34, 37, 61, 10. 18, 84, 33, 8, 47. Zdravje in dezinfekcija, to je naslov od znamenitega zdravnika sestavljene zanimive knjižice, ki jo na zahtevo zastonj in franko takoj pošljem. Pišite mi! A. C. Hubmann, Dunaj XX., Pet-raschgasse 4. Nižje cene krmilnih sredstev potom primernih tarifnih ukrepov je stara zahteva kmetijstva, kateri je železniško ministerstvo zdaj vsaj deloma ugodilo. Odredbeni list za železnice in parebrod-stvo obsega t svoji številki od 26. svečana 1911 razglas znižajna tarifov v prometu za razna krmilna sredstva. Od teh imenovati je v prvi vrsti krvno krmilo »Lucullus« za svinje, katerim se bode pri oddaji celih vagonov po določbah tarifnega razreda G ravnalo. Ta prenaredba pomeni znižanje voznine do 30 in 35°/0 pri večji oddaljenosti. Gotovo se bode vsled tega to krmilno sredstvo še mnogo sploSneje rabilo. V interesu naše domače svinjereje je to le pozdraviti; kajti to krvno krmilo je jako vplivno in racionelno krmilno sredstvo. Pozor! Mojim cenjenim kupcem v mestu in na dežoli bodi naznanjeno, da se vrši v kratkem oblastveno nadzorovanje glede pravilnosti in ajhanja tehtnic ter gribtov. Priporočam se tedaj za prevzetje popravk tehnic in gvihtov po najnižjih cenah. Sprejme se S močna mM kovača or0^ein kovaškega učenca. Fant je vsega prost. Priskrbim jaz za vse 3 leta. Naslov: P. Pri8tavnik, Oplotniea pri Poli- čanah. 257 Zeleno cepljenje podlagi portalis mosler i ajhanja vseh Anton KossSr stavbeni in umetni ključar, izdelovanje tehnic (Bruckenwagen) in dratovih mrež, 1. konc. vodovodni instalater, obl. zapris. izvedenec, Celje Grazeratrasse 47. 267 Alois Heu Maribor, Burggasse 4, trgovina s kolesi in orodjem. Najcenejši nakupni vir za vse dele koles. „Uberdecken" od 5 K naprej. „Luftšlanhi" od 350 K naprej. Zvonci, svetilke, orodje, potrebščine za reparatnro itd. Vse vrste orožja najceneje. 6 cevni revolverji od 6 K naprej. 254 ■ Zahtevajte cenik zastonj! : muškatelec, gutedel, kupuje v vsaki množi Poscb, Maribtr, Kar strassc 20. ilVB 265 Cepljene trte in sicer: burgunder, mi laški rizling, mali rizling, vanec, ruhlander, kralj grozd, portugizec, tram muškatelec, se dobiva pri Srebre. Maribor. P. 256 za hišno opravo, tako tudi enega = u č e n c a = za mizarsko obrt, sprejme takoj Georg Kobsle. mizarski mojster v Slov. Bistrici. 26i Lepo posestvo, obstoječe: stanovalna hiša, ripodarsko poslopje, hlev za kravi in več svinj, šupa, vse z opeko krito, njive travniki, sadno drevje, trte, lepa lega, 09e '" SIBJt Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehka __ v,-. pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo Specialno trgovino. J\.01*OSW En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. | I *jL,M/:iiip« i-vvy imu/ui & wii i @ (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarj 282, Dantif„ikl Predza v Celo brezvestneg ■Sodnijska Zahvala. Za ljubeznjive dokaze srčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Anton-a Lasbacher, trgovca v Seliščih pri Sv. Jurju ob Ščavnici, dalje za lepe darovane vence in časteče spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem pogrebcem, zlasti pa častitim gosp. duhovnikom, slavnemu učiteljstvu, domačemu veteranskemu društvu, kojega ustanovnik in načelnik je bil blagi pokojnik, — nadalje sosednim veteranskim društvam, c. kr. orožnikom, domačim pevcem za ginljivo nad-grobnico itd. svojo najiskienejšo zahvalo. Selišči, dne 8. sušca 1911. Žalujoča žena in otroci. tPjTjrjTjrjCjrjrJKi^ zločinskega Dtančno se £fc-frg£H-fi* farško gosi ^M.M.mMM. špekulacije ki ga izdate za neobhod«fcarmiti koi potrebni, trajne in nežnosti i'1 " škodljivi farštvo pi Diabolo-separatotP znslnžite tudi pri 3 — 4 ktJ vah, že v par mesecih! D.i bolo ne sme v Vašem g« podarstvu manjkati. —V« koumo delo 120 litni Cena K 125.—Prošp št. 27 z garancijskimi goji se razpošiljajo zastonj in franku PH. MAYFARTH & Co.] 216 Dunaj II., Taborstr. 71. Išče se zastopnike. Svetovna mojsterstve v industriji ur vendar pridobljena! »m Prevzetje edine razprodaje me spravi v polotaj, i» le K +-90 oferirati elegantno, ekfltra ploSče amerik. 14 kar. zlaM-dnkle Švic. žepno aro. 1st* ima dobro idoče 06 umo Anker-kolesje premirane znamke „Speciosa" in je na električni poti h pravila zliton prevlečeia Garancija »a preciznost *leta. 1 k. K 4 00 11 g i le V«aW"nri doda ie fino pozlačeno veriiico rastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Posije po povzetju E. H0LZER, Krafcova, Stradam 18125. Kravji majerski ljudje z letnimi spričevali, oženjeni, 3 osebe, sprejmejo se takoj v letno službo; biti morajo dobri za molžo, žena za svinje krmiti; prosto stanovanje, kurjava razsvetljava, 600 kg krompirja, 2 svinji, hlev za kokoši, prosta krma za en kos govede, K 600'— in vsako leto 100 K službene premie. Pridni ljudje naj pišejo nemško na graščine Steinhof pri Radgoni. «68 ios 5000 kron zaslužka plačam tistemu, hi dokaže, da moja čudežna kolekcija! ===== 600 kose« za le B kron d ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava svic. zist. Boskw žppaa ara gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fafa rancijo, 1 amerik. zlatu-dublu paucer-verftioa, 2 amer. il prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, stoji iz gumb za mansete, ovratnik in prša, 1 amerik. 2e| 5 delov, 1 eleg. zid. kravata, barva in muster na željo, i facon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantom, I nei za damo, zadnja novost, t kor. garnitura za toaleto nap 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. balonov biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za sa umet. in razgledi sveta, 1 krasni kolje is vrat ali za ia.p thimi orientalskimi biseri, 5 indijskih vragov-prorokcvalcev, vsako drukbo in Se 550 raznih predmetov, ki so v vsaki ristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. i kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, kostaj 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme znamke) A Guin ra/posiljalna hiša Krakova St. 430 NI). ročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. brilw] najf. platnenih žepmh robcev. Za kar se ne dopada, zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. I ji a s i t n < (e je z^to o r i k i Velep zato ir podlag jlikor m V če iprava jnore ikola ire Wei [Oba obto v dvoran^ nemarjen stil dolge in (skupaj) v mestu Maribor, se z inventarjem 1 2a 5000 K odda. — Tudi se proda tudi d idoča „flašenšank" z grajzlerijo in iztočom im vse skupaj z zalogo za 1000 K. — Malo 1 ae proda za 14000 K. —Pri Mariboru se m malo posestvo s 6 orali zemlje v lepi legi,! ure od mesta. — V mestu Mariboru se ■ tudi gostilno za 34000 K. — Tudi gostilna! deželi je za 14000 K za prodati. B.ro resi T. Stamzar, Maribor,] Schulgasse 5. kayser i Dul Feldk resnici oječe št. 4 20.000 vsled pi nih ose sec, pol sec. Ka Kupil j 32.760 je poza temu z Za primeri Kayser kirehng potrebi leg teg pol. 39