Podtalna plačana T {dtovloL
Leto XVmM št« 123
LJubljana, nedelja 30. maja 1937
Cena 2 Din
UpravmSCVOt LiJuDijana, Knafljeva ulica 6 — Telefon št 8122, 8123, 3124, 3125, 3126.
Loseratni oddelek.: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: K oceno va tU. St & Telefon St. 190.
Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedei$ca. NtroMbn znaša mesečno Din 25.—
Za inozemstvo E)in 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva oh ca S, telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon flt 65.
Rokopisi ae ne vračajo.
Pred dvajsetimi leti
Danes pred 20 leti je bil v dunajskem parlamentu velik dan. Prvič v času svetovne vojne so se odprla vrata državnega zbora. Viharji in potresi svetovne vojne so bili medtem do temelja razrahljali avstro-ogrsko monarhijo. Na bojiščih so bile izkrvavele cele generacije in avstrijski narodi so v mukah in trpljenju spoznali, da je napočila usodepolna ura, ki bo odločala o njihovem življenju in njihovi smrti. Med Ju-gosloveni so nepopisno žrtvovanje Srbije v borbi za zedinjenje, žrtve in kri naših dobrovoljcev, trpljenje naroda pod krvniško roko avstrijske soldateske prebudili proročanstva narodnih budi-teljev v stvarnost narodne volje. Napočil je trenutek, ko se je jugoslovensko edinstvo moglo ustvariti, ko je svoboda mogla zasijati vsemu narodu ter združiti celo njegovo ozemlje v veliko nacionalno neodvisno državo Bilo je samo vprašanje, ali bodo možje, ki so nosili takrat formalne odgovornosti, imeli odločnosti in poguma dovolj, da pride narodna volja do polnega izraza in da odločujoče podpro žrtve onih, ki so se borili za narodno stvar na bojnih frontah.
Položaj ni bil lahek. Jugosloveni, razbeljeni po raznih državnih področjih, po svojih kulturnih in socialnih tradicijah zelo različni, smo kaj lahko mogli izgubiti notranjo medsebojno zvezo in z razno taktiko in politiko upropastiti našo skupno stvar. Ko se je sestajal dunajski parlament, je biio vsem narodnim ljudem jasno, da so postavljeni formalni nosilci narodne volje, slovenski, hrvatski in srbski poslanci pred težko odgovornost. Ako sedaj ne rečejo odločne besede, grozi vsemu narodu nepopravljiva škoda. Nacionalno časopisje v vseh jugoslovenskih krajih tedanje dvojne monarhije je složno opozarjalo na zgodovinski trenutek. »Vse, kar so naši dedje sanjali, kar so naši očetje videli v daljni bodočnosti, kar je naša generacija želela in zahtevala, vsi načrti in ideali o bodočnosti našega naroda so sedaj aktualni. Sedaj je čas, da v resnih, preudarjenih predlogih izbijejo na dan pred forumom vse države in pred vsem svetom. Združenje vseh narodnih sil je kategoričen imperativ! Prvo besedo imajo naši poslanci. Gre za celoten problem, ki kot jugoslovensko vprašanje ni le z našega narodnega, ne le z državnega stališča največje važnosti, temveč je tudi svetovno političnega značaja. Ne bo zadostovalo, da si ustvarijo program le zastopniki našega naroda v avstrijskem parlamentu. Treba bo, da se pritegnejo k delu za bodočnost tudi narodni voditelji iz ostalih jugoslovenskih dežel monarhije.« Tako je pisalo glasilo takratne narodno-napredne stranke 12. maja 1937. Navzlic ostri vojni cenzuri je uspelo povedati, da spada naše slovensko vprašanje v sklop jugosloven-skega problema, ki presega obstoječa državna območja in ima mednarodno-političen značaj.
Jugoslovenski poslanci v dunajskem parlamentu so se obči narodni želji možato odzvali. Strnili so se v enotni Jugoslovenski klub in na dan otvoritve parlamenta so izdali deklaracijo, ki je postala izhodišče narodnega buditeljskega dela v vseh krajih bivše Avstrije, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi. O pomenu same deklaracije smo pretekle dni ponovno razpravljali. Kar je bilo na njej minljivega, je brzo odpadalo, kar je bilo dragocenega, trajnega, ideja narodnega edinstva, zahteva po svobodi, to je zmagovito prodiralo in je ostalo v vseh peripetijah narodne politike neizpremenjeno in neizpremen-Fjivo. Sila ideje je bila tako ogromna, da se ji kmalu ni upal nihče upirati. Na Slovenskem je bila mala skupina ljudi, ki je uvidela, da se »okvir« ne more držati, potisnjena ob zid, v Bosni je nadškof Stadler dvignil protest proti načelu narodnega edinstva — toda ostal je skoraj sam in niti duhovščina ni hotela z njim. Val narodnega navdušenja je stri vsak odpor, odnesel je s seboj tudi one, ki so verovali v »okvir« in j:im vzel možnost, da se pozneje, v odločilnem trenutku, še zoperstavijo čisti narodni revolucionarni misli.
Najkrepkejši pokret je majniška deklaracija izzvala na Slovenskem, kjer smo napeli vse organizatorične sposobnosti za propagando njene osnovne ideje. Ali za njen nacionalni program so se kmalu zavzele tudi v drugih jugoslovenskih krajih ne le skupine, ki so Že po svojem programu stale na stališču narodnega edinstva. Že 5. junija je Starčevičeva stranka prva poudarila narodno edinstvo Hrvatov, Slovencev in Srbov ter pozivala na složno narodno delo. Opozicionalni hrvatski in srbski poslanci hrvatskega sabora so se pridružili zahtevi, da dobi enotni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev polno svobodo državnega, kulturnega in gospodarskega življenja in napredka. Istrski deželni poslanci so se v posebni resoluciji postavili za narodne in prirodne zahteve Jugoslovanskega kluba in so z ozirom na razne intrige najostrejše obsodili vse poskuse proti uedinjenju Ju-goslovenov. Narodni zbor x Zadrti je
VATIKAN IN NEMČIJA
Borba med hitlerjevskim režimom in Vatikanom postaja vsak dan ostrejša — Bela knjiga o protikatoliški kampanji v Nemčiji
Berlin, 29. maja. o. Po Informacijah »United Pressa« je z vso gotovostjo pričakovati, da bo ze v najbližnjih dneh prišlo do ostrega konflikta med Nemčijo in Vatikanom in se bo sedanja napetost še bolj povečala. Vse, kar se je doslej dogodilo v odnošajih med nemškim režimom in katoliško cerkvijo* se lahko smatra samo za pripravo za odločilno borbo. Iz Rima prihajajo vesti, da so v Vatikanu sklenili sprejeti borbo z Nemčijo. V najkrajšem času nameravajo izdati že davno pripravljeno »Belo knjigov kateri bodo navedli dogodke, ki so vplivali na najnovejši razvoj odnošajev med Vatikanom in Nemčijo. Podrobno bodo v knjigi navedli, kako se je sklenil konkordat in kako je potem prišlo do spora. Nadalje bo knjiga obravnavala vzgojo mladine v Nemčiji, razvoj katoliških organizacij, procese proti katoliškim duhovnikom, kakor tudi najnovejši pojav poganstva v Nemčiji. Gradivo je že zbrano in ga sedaj z vso naglico urejujejo vatikanski strokovnjaki.
Katoliška cerkev
sprejema borbo
Na borbo se pripravlja tudi katoliška cerkev v Nemčiji sami. Kakor se je zvedelo iz zanesljivih virov, je bila te dni pod vodstvom papeževega nuncija v Berlinu konferenca višjih katoliških cerkvenih dostojanstvenikov iz vse države, na kateri so sklenili, da se bo pričela katoliška cerkev braniti proti napadom narodnih socialistov. V to svrho se bodo porabile pred-
vsem prižnice, čeprav je nemška vlada Izrecno prepovedala sleherni izpad s prižnic proti sedanjemu režimu. Vsi katoliški listi in časopisi so prepovedani. Pravkar je bila tudi zaprta poslednja katoliška tiskarna.
Snoči je imel minister za propagando Gobbels oster govor, ki je bil naperjen predvsem proti katoliški cerkvi. Spričo teh Gobbelsovih izpadov proti nemškim katoličanom se je položaj odnošajev med nemško vlado in Vatikanom seveda le še bolj poslabšal. Iz Rima so danes prispele informacije, da so v Vatikanu odbili vse pritožbe nemškega poslanika Bergena v zadevi kardinala Mundeleina. Razen tega je vatikansko državno tajništvo poslalo v Berlin noto, v kateri ugotavlja, da kažejo Nemci na eni strani silno občutljivost, na
drugi srtrani pa niti najmanj ne popuste v preganjanju nemških katoličanov.
Kakor vse kaže, prihajajo zadnje čase v Nemčiji čim dalje bolj do veljave radikalni narodno-socialistični elementi. Zunanje ministrstvo je izgubilo malone ves svoj vphv na notranjepolitične dogodke. Spričo tega ni pričakovati, da bi se spot še v zadnjem trenutku po diplomatski poti poravnal. Diplomatski krogi zatrjujejo, da tudi v Vatikanu nočejo popustiti niti za ped in da so pripravljeni sprejeti borbo do krgja. Glavna zahteva Vatikana je, da se takoj opuste vsi nadaljnji procesi proti katoliški duhovščini v Nemčiji, od česaT pa narodno-socialistični režim ne bo mogel odstopiti, ker so nekateri večji procesi že . napovedani in razpravlja o njih vsa poli-I tična javnost
Goebbels odgovarja Mundeleinu
Berlin, 29. maja. b. Spričo vedno večje napetosti, ki označuje sedanje odnošaje med tretjim rajhom in Vatikanom, je^ zbudil še posebno pozornost govor nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa v nemški dvorani v Berlinu, ker je bil ves posvečen samo razmerju med državo in cerkvijo v Nemčiji s posebnim ozirom na znane izpade čikaškeca kardinala Mundeleina proti vladi tretjega rajha. Posebno ostro je dr. Gobbels reagiral na kritiko procesov proti katoliškim duhovnikom, ki 60 odolženi raznih seksualnih ekscesov. Dejal je med drugim:
V vseh teh primerih ne gre, kakor
zatrjujejo katoliški krogi, za obžalovanja vredne posamezne primere, temveč za splošen moralen propad, kakor se v taki obliki v vsej kulturni zgodovini človeštva prav gotovo nj še pojavil. Katoliška duhovščina ograža telesno in duševno zdravje nemške mladine kar najbolj resno. To seksualno kugo je treba iztrebiti do dna. Ako je cerkev sama za to preslabotna, bo pač prav zato država sama poskrbela. Dr. Gobbels je v tej zvezi označil nemške katoliške menihe in redovnike za > pozival jem e<t in brezvestne pokvarjevalce mladine«, j Katoliška cerkev napada že leta narodni I socializem s pastirskimi pismi ter meri s
centimetrsko natančnostjo dolžino kopalnih hlačk in telovadne obdefce tekrvadečih dečkov in deklic, da bi do centimetra natančno pokazala nravstveni propad. Toda kako malopomembno in neiskreno je to v primeri z razmerami, ki vladajo v katofiskih samostanih. Ne dvomin, da je bil govor kardinala Mundeleina inepiriran iz Nemčije, m to od oseb, kj jih bo kmalu zadelo sodno postopanje. Zato prevzemam sam obrambo nemškega sodstva proti prav tako sramotnem kakor lažnivem poskusu čika-škega kardinala, da bi očistil seksualne pregrešnike.
Ako se bodo napadi, kakršen je napad kardinala Mundeleina. ponovili, bo vlada prisiljena poseči po še ostrejših sredstvih obrambe. V tem primeru bo na posebno visoke cerkvene kneze naslovila kopico javnih vprašanj in jim dala priliko, da pod prisego pri razpravah proti duhovnikom nanje odgovore. Vlada se ne bo pod nobenim pogojem dala preplašiti.
Samostanska centrala za ponarejanje uradnik listin
Berlin, 29. maja. br. Listj poročajo, da je proces proti skupini redovnikov v Bonnu odkril, da je obstojala v nekem jezuitskem samostanu posebna centrala za ponarejanje uradnih listin. Tam so oskrbovali redovnike, ki so pobegnili v inozemstvo, s ponarejenimi polnimi lista. Izstavljali so tudi lažna nravstvena spričevala in faleifioi-rali druge dokumente.
Aretacije evangeljskih pastorjev
Berlin, 29. maja. o. Te dni je imel pastor Niemoler v cerkvi sv. Pavla govor, ki je izzval silno vznemirjenje v narodno- soci-alističnih krogih. Posledice niso izostale. Včeraj in danes so v Berlinu in drugod aretirali veČino članov centralne uprave nemške evangeljske cerkve. Aretiran je bil tudi sam pastor Niemoiler.
Bilbao v stiski
Civilno prebivalstvo zahteva predajo mesta, vojaštvo
pa je odločno proti temu
Pariz, 29. maja. br. Agencija Radio poroča po vesteh iz nacionalističnega vira, da so izbruhnili v Bilbau krvavi izgredi. Ko so včeraj pripeljali s fronte ranjence, ki so bili ranjeni v krvavi bitki pri Orduni, so nastale velike demonstracije. Nerazpo-loženje prebivalstva narašča zaradi pomanjkanja živil z vsakim dnem. Včeraj so demonstrirale ženske, ki so zahtevale, naj se ustavijo sovražnosti in mesto preda generalu Francu, da ne bodo vsi pomrli od lakote. Vladna milica je nastopila z orožjem in demonstrante razgnala. V teku noči so izkoristili priliko anarhisti in so priredili krvave demonstracije, hujskajoč prebivalstvo, naj se upre vladi. Prišlo je do krvavih uličnih borb, v katerih je bilo mnogo ranjenih in mrtvih, šele vois.štvu se je proti jutru posrečilo vzpostaviti mir. Po današnjih vesteh iz francovskega tabora razmišlja tudi že baskovska vlada, ali ne bi bilo pametneje izročiti mesto generalu Francu, kakor pa dopustiti, da ga frankovci z bombardiranjem iz zraka in z obstreljevanjem s topovi izpremene v razvaline. Na današnji seji vlade so razprav-
ljali tudi o tem, da bi se vlada preselila iz Bilbaa v Santander. Vojaški krogi so odločno proti temu, da bi se mesto prepustilo generalu Francu in zahtevajo obrambo do kraja. Preselitev vlade v Santander se mora po njihovem mnenju preprečiti, ker bi to zelo demoraliziriuo vojaštvo in civilno prebivalstvo.
Bombardiranj e Barcelone
Barcelona, 29. maja. br. Uporniška letala so davi dopoldne bombardirala mesto. Vrgla so okrog 60 bomb. 50 ljudi je bilo ubitih ,nad 100 An jenih, več hiš je popolnoma porušenih.
Delavski sindikati
za Negrinovo vlado
Valenclja, 29. maja, AA. Splošna delavska zveča je med vladno krizo objavila, da ne bo podpirala nobene vlade, če ne bo predsednik in vojni minister Largo Car-ballero. Včeraj je bila seja glavnih delavskih organizacij, na kateri so s 24 glasovi preti 14 obsodili izjavo in izrekli vdanost sedanji vladi.
Povratek Nj. Vis.
kneza namestnika
Kranj, 29. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je prispel v spremstvu dvornega ministra Milana Antiča in prvega pribočnika Nj. Vel. kralja generala Hristica s svojega potovanja v London in Pariz davi ob 8.30 v Kranj.
Sestanek Titulesca z Litvinovom
Pariz. 29. maja. br. Bivši mmunski zn-nanji minister Titule6cu,_ kj se je mudil več mesecev v južnj Franciji na oddihu, razvija zadnje čase živahno politično delavnost. V zadnjih tednih se je že ponovno sestal
s francoskimi in angleškimi državniki, sedaj pa je namenjen v Lndon, kjer bo stopil v stike z vodilnimi angleškimi politiki. Na poti v London se je včeraj ustavil v Talloiresu pri Annecvju. kjer se je sestal s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom. Litvinov je nalašč v ta namen prišel iz Ženeve. Titulescu in Litvjnov sta včeraj vse popoldne razpravljala o mednarodnem političnem položaju in o aktualnih problemih mednarodne politike. Zvečer se je L;tvinov vrnil v Ženevo, Titulescu pa je odpotoval preko Pariza v London. V diplomatskih krogih zbujajo Titulescovi sestanki jn razgovori živahne komentarje.
Antonescu v Parizu
Pariz, 29. maja. AA. Dopoldne je prispel v Pariz mmunski zunanji minister Antonescu, dia slovesno otvori mmunski paviljon na svetovni razstavi.
dvignil svoj glas za državno samostal-nost Jugoslovanov. Povsod je po 30. maju 1917. pričel živahen narodni pokret za jugoslovensko idejo, katerega značilno obeležje je v tem, da se skoraj v vseh izjavah in resolucijah izgublja deklaracijski okvir in ostaja samo jedro majske izjave: zahteva po svobodi enotnega jugoslovenskega naroda. V januarju 1918. zahteva povodom mirovnih pogajanj v Brest Litovsku Jugoslovanski klub na podlagi narodnega edinstva in samodločbe priznanje in polno osiguranje volje naroda, ali hoče svobodno državo in v kateri obliki jo hoče. Skoraj istočasno se štajerska narodna stranka v posebni resoluciji izreka za uedinjenje vseh delov enotnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni neodvisni, vsake tuje nadvlade prosti državi, v kateri bo mogel narod po pravu samoodločbe po demokratskih načelih sam določati način in obliko vlade. V tej resoluciji se stranka nič več ne izjavlja za majniško deklaracijo kot tako, temveč le pozdravlja in odobrava boj Jugoslovanskega kluba za uedinjenje jugoslovenskega naroda ter mu izreka svoje zaupanje. In nekaj dni pozneje sprejema narodno-napredna stranka v Ljubljani slično resolucijo. Programatično pa pada okvir majniške deklaracije na zagrebškem sestanku hrvatskih, srbskih in slovenskih politi«
kov, kjer Jugosloveni ne samo iz Avstrije, temveč tudi iz Hrvatske, Madžarske, Bosne in Hercegovine, torej iz teritorija cele tedanje monarhije zahtevajo kot zastopniki enotnega naroda svojo narodno, neodvisno, na demokratskih temeljih urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zagrebška resolucija je vse, kar je v majniški deklaraciji bilo minljivega, odpravila in odstranila. Ostala je čista ideja narodnega edinstva in čista zahteva po samostojni, svobodni in neodvisni jugoslovenski državi.
Majniška deklaracija je opravila veliko delo. In ker je v njej izrečena večna resnica, da tvorimo Srbi, Hrvati in Slovenci en in isti narod, zato je mogla ona pomagati, da smo ob uri velike odločitve dosegli narodno svobodo. In da smo se zvesto držali ideje, ki je v onih usodepolnih letih bila prekvasila ves naš narod, kjerkoli on prebiva, bi proslavljali današnjo dvajsetletnico v ponosni zavesti, da je jugoslovenska ideja dala narodu vse, kar je od nje pričakoval. Na žalost se je na račun narodnega in državnega edinstva v teh dvajsetih letih mnogo grešilo. Toda to so človeške hibe in pogreške, ki ne morejo spraviti s sveta velike resnice, da Slovenci, Hrvati in Srbi samo v edin-stvu lahko zgradimo sebi in zanamcem srečno življenje.
Španija pred ženevo
Zanimiva razprava o ne vmes a vanj u v špansko ljansko vojno pred svetom DN
ženeva, 29. maja. b. Včeraj popoldne se je začela pred svetom Društva narodov velika debata o Španiji, ki sta jo izzvala poziv valencijske vlade in objava španske »Bele knjige« proti italijanskemu vmešavanju v državljansko vojno.
Del Vayev poziv DN
Debata se je začela z ekspozejem bivšega španskega zunanjega ministra del Vaya, ki je v svojem govoru predvsem poudarjal, da je le zaradi italijanske in nemške intervencije prišlo v zadnjem času do dveh večjih bitk, pri Guadalajari in v deželi Baskov. Samo ta intervencija je zakrivila tudi razdejanje svetega mesta Baskov Guernice. Samo politika nevmeša va-nja je mogla Italijo podžgati, da se je v toliki meri začela vmešavati v špansko državljansko vojno. To, kar se danes zaradi italijanskega vmešavanja dogaja v Španiji, se lahko brez pomislekov označi za pravo italijansko zasedbo španskega ozemlja. Nihče ne more zanikati, da je pri napadih nemških in italijanskih letal šlo za zavestno uničevanje civilnega prebivalstva.
Del Vayo je nato prešel na analizo pomanjkljive kontrole, uvedene po londonskem nadzornem odboru, svoj govor pa je zaključil s pozivom, naj bi se čimprej na španskih tleh vzpostavile razmere, kakršne so bile po volitvah v februarju lanskega leta. Ako se svet DN ne bo odločil za nagle korake, Id morajo biti seveda zelo energični, bo storil usodno napako. Bridko je, da se ženevska ustanova mnogo bolj briga za svoje sovražnike kakor za svoje prijatelje. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi bili navzoči člani DN žrtvovani nenavzočim.
Delbos za odpoklic
vseh prostovoljcev
Za govorom španskega delegata, ki je napravil v krogih DN močen vtis, je spregovoril francoski zunanji minister Delbos, ki je najprej poudaril, da je španska državljanska vojna zavzela že čisto mednarodni značaj in so zato nevarnosti, ki nastajajo zaradi vmešavanja tujih velesil, neizogibne. Francija se je od vsega po-četka zavzela za politiko nevmešavanja v španske zadeve. Upanje je, da se bo mednarodna kontrola, ki je sedaj prvič v tako velikem obsegu uvedena, sčasoma vedno bolj in bolj izpopolnila in izboljšala. Toda svet DN je sedaj predvsem < poklican, da z vso odločnostjo opozori na načela človečanskega vojskovanja. Zato se mora najprej z vso vnemo zavzeti za varstvo nedolžnih in nezavarovanih žrtev španskega klanja, obenem pa zahtevati odpoklic vseh tujih prostovoljcev, Id se bore na španskih tleh.
Za Delbosom je govoril Litvinov, ki je mnenja, da je Sele politika tako zvanega nevmeša vanja v španske zadeve dejansko povzročila sedanje podaljšanje španske državljanske vojne. Litvinov je zlasti ostro nastopil proti mnenju, da bi se z valencij-sko vlado postopalo z istimi merili kakor z uporniki.
Eden: Španija mora
ostati neokrnjena
Končno se je oglasil k besedi tudi angleški zunanji minister Eden, ki se je posebno zavzel za humanizacijo državljanske vojne in za evakuacijo vsega civilnega prebivalstva, zlasti otrok, žensk in starčkov. Glede politične plati španskega problema je mnenja, da se je položaj od decembra meseca lanskega leta znatno iz-premenil. Nihče ne more zanikati velikih uspehov politike nevmešavanja. Kakor Francija, je bila tudi Anglija od vsega po-četka proti vmešavanju, posebno močno pa se je zavzemala na odpoklic vseh tujih prostovoljcev. n Je agoaogil x ki
zi tudi na najnovejši angleški načrt za izvedbo tega odpoklica in je razložil dosedanji uspeh zadevnih razgovorov s prizadetimi vladami. Bližnje namene Anglije glede Španije je Eden označil z naslednjimi besedami: Predvsem se bomo trudili, da preprečimo raztegnitev španskega konflikta na ostalo Evropo. Drago — te to je glavno — pa ne bomo nikdar dopustili. da bi brez ozira na končni izid sedanje vojne kakorkoli trpela integralnost sedanje Španije. Španija mora ostati v vsem popolnoma neokrnjena, pa naj zmaga kdor hoče.
Besolucija sveta DN
Svet DN se je končno na posebni, tajni seji zedinil glede teksta resolucije, ki je bila predložena v odobritev. Resulocija se v podrobnostih glasi:
Svet DN jemlje predvsem na znanje nadzorni sistem za preprečenje tujih intervencij, kakor ga je uvedel in ga izvaja londonski nadzorni odbor. Svet smatra nadalje sodelovanje mnogih oseb nešpansldh državljanov za nevarnost za mir. Zato soglaša s pobudo, naj bi se vse te osebe odpeljale iz Španije. Z zadovoljstvom sprejema na znanje akcijo londonskega nadzornega odbora za njih odpoklic te upa, da bo njen uspeh dovedel do konca španske državljanske vojne ter tako nndil španskemu ljudstvu možnost, da samo odloča o svoji usodi. Svet DN izreka svoje simpatije žrtvam različnih obstreljevanj. Priznava napore mnogih vlad za humanizacijo državljanske vojne. Obžaluje končno zlasti bombardiranje nezavarovanih mest in izraža upanje, da se bo španska državljanska vojna kmalu končala,
S tem je najbolj kočljivo vprašanje sedanjega zasedanja sveta DN za silo rešeno z resolucijo, ki ji za položaj v Španiji ni pripisati prevelikega pomena. Na programu je še vprašanje Aleksandrete, o katerem krožijo danes vesti, da sta se francoska in turška delegacija "sporazumeli že v vseh podrobnostih. Eden in Delbos, kakor tudi večina zunanjih ministrov, bodo danes že zapustili Ženevo. V ponedeljek bo zasedal tu samo še urad razorro-žitvene konference.
Po sprejetju te resolucije Je bila oeja. končana in zasedanje zaključeno.
Večina delegatov je že danes odpotovala domov. Med drugimi sta zapustila 2enovo tudi rurmunski zunanji minister iAm-tanescu in češkoslovaški zunanji minister dr. Krefta.
mi LJUBIMKI FELESEJEV
40. razstavna prireditev 5.-14. junija 193%
železniška izkaznica za polovično vozntoo se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2.—. Velesejmske legitimacije ae razstavljalcev iz 14 držav.
Sejmišče obsega 40.000 m*. Preko 680 razstavljalcev iz 14. držav.
Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali.
Modna revija z varietejem. — Veliko zabavišče.
Koristno In prijetno.
»JUTRO« št 123
2
KefteTJa. 3G, t, 1937,

Samuel Hoare
bodoči premier ?
Imenovanje sira Hoarea za notranjega ministra smatrajo v Londonu za največji dogodek
■ London, 29. maja .b. Za največji in najpomembnejši dogodek rekonstrukcije angleškega kabineta, izvedene zaradi odstopa dosedanjega premiera Baldwina, smatrajo v tukajšnjih političnih krogih imenovanje dosedanjega mornariškega in bivšega zunanjega ministra sira Samuela Hoarea za notranjega ministra. To deloma nepričakovano izpremembo tolmačijo v merodajnih krogih konservativne stranke na sledeči način: Zelo verjetno je, da sedanji Baldwinov naslednik, Neville Cham-berlain, ki je le dobri dve leti mlajši od odstopivšega Baldwina, ne bo dolgo ostal na čelu nove angleške vlade. V splošnem prevladuje mnenje, da je njegova misija samo prehodnega značaja. Kot favorit za bodočega ministrskega predsednika se v konservativnih krogih že sedaj označuje sedanji notranji minister sir Samuel Foare. Tradicija je sicer doslej ta, da je bodoči premier vskočil na čelo vlade iz finančnega resora, toda v sedanjih razmerah je prevzem finančnega ministrstva kaj nehvaležna naloga za vsakega državnika, ker ni nikjer tako izpostavljen ostri kritiki kakor prav na tem mestu. Ako bi bil Hoare prevzel pri sedanji rekonstrukciji kabineta finančno ministrstvo, bi lahko usodno zaigral vse izglede za bodočega premiera. Tako pa mu ostaja ta pot po mnenju konservativnih krogov odprta.
Nasprotno pa je zelo primeren za to nehvaležno vlogo v finančnem ministrstvu dosedanji notranji minister sir John Simon, katerega politična kariera se lahko smatra že zaključena. Hoareovo imenovanje za notranjega ministra predstavlja nasprotno veliko odlikovanje, ker je funkcija notranjega ministra v Angliji tretja najvažnejša funkcija. V informiranih krogih sodijo, da je s Hoareom prešlo notranje ministrstvo v zelo močne roke, kar ni
brez pomena, ako se upošteva podtalna propaganda, ki jo že nekaj časa vodijo v Angliji ekstremni elementi na levici in desnici. Nobena tajnost ni več, da s politiko sira Johna Simona v konservativnih krogih niso bili zadovoljni.
Glede naslednika dosedanjega vojnega
ministra Duffa Cooperja, ki ga zamenja dosedanji prometni minister Hore Belisha, prevladuje mnenje, da je izbira zelo posrečena. Pač pa obžalujejo v admiralskih krogih odhod sira Samuela Hoarea, ki mu vsi pripisujejo izredne organizatorične sposobnosti, dočim je bil dosedanji vojni minister, ki je sedaj prevzel njegov resor, izpostavljen ostri kritiki. Organizatorične sposobnosti, ki jih je novi vojni minister Hore Belischa pokazal kot prometni minister v avtomobilski stavki, bodo po mnenju merodajnih poznavalcev prišle nedvomno do izraza tudi v njegovi novi funkciji vojnega ministra. To se utegne v kratkem izkazati pri izyedbi rekrutira-nja po novih prepisih, Ako bi Horeu Be-lishi rekrutiranje ne uspelo v celoti, potem je po mnenju poučenih strokovnjakov zelo verjetno, da bosta Hoare in Hore skupno silila na uvedbo obvezne vojaške dolžnosti, ki jo bosta prav gotovo tudi dejansko izvedla. Prav s tega vidika pripisujejo najnovejšim izpremembam v teh resorih zelo velik pomen, ki presega notranjepolitične meje.
čisto Baldvvinovo linijo bo v novem kabinetu zastopal predvsem lord Halifax. število ministrstev se je za enega zmanjšalo, ker ne pripada več dosedanjemu delavskemu komisarju čin ministra. Z izjemo te številčne izpremembe je ostalo proporcionalno razmerje treh vladnih skupin v sedanjem vladnem bloku neizpreme-njeno.
Za kaj prav za prav gre
Naša ocena majniške deklaracije preteklo nedeljo je izzvala v Kopitarjevi ulici velike zadrege. Tam so sukali spomin na velepomemben dan naše narodne zgodovine v povsem drugem pravcu. Vse sile so bile na poslu, da falzificirajo bistvo izjave od 30. maja 1917. in s tem tudi bistvo celokupnega narodnega pokreta, ki se je razvil na osnovi deklaracije. Pričakovali smo Ie še, da gospodje napišejo, da je maj-niška deklaracija isto, kar so punktacije iz 1. 1933. Nismo se varali. V včerajšni opoldanski izdaji »Slovenca« čitamo: »L. 1933. smo v slovenski deklaraciji (mišljene so tkzv. punktacije) vse svoje zahteve, kolikor nam jih ni svoboda izpolnila, ponovili«! Korajžna gospoda pa teh »svojih zahtev« odn. svoje »deklaracije« iz 1. 1933. nikdar ni upala objaviti! Opozorili smo tudi na brošurice o majmiški deklaraciji, v katerih ni sledu več o pravem duhu tega zgodovinskega dokumenta. Pripravila se je proslava, ki ima namen, dati izjavi Jugoslovanskega kluba značaj strankarske resolucije bivše SLS in zaslugo za osvoboditev Slovencev izpod avstrijskega jarma pripisati ali poedinim osebam, ali pa bivši klerikalni stranki!
Nasproti temu smo mi objektivno ugotovili zgodovinsko resnico. Poudarili s<mo, kaj majniška deklaracija v borbi za narodno osvobojenje in zedinjenje v resnici po-menja in kaj ne, odnosno, kaj je bilo na njej trajnega, če hočete večnega, in kaj je bilo na njej prehodnega, minljivega, politično taktičnega.
Po 20 letih mislimo, da se sme v Kara-djordjevičevi Jugoslaviji reči, da habsburški okvir m trialistiona formula deklaracije nista odgovarjala pravim narodnim težnjam. In kdor pozna količkaj diplomatsko zgodovino svetovne vojne, ne bo za trenutek sumil, da je pogrešno misliti, da je majniška deklaracija bila odločilnega pomena za osvoboditev Slovencev. Morale so ji slediti poleg vsega ostalega povsem druge izjave. Pač pa smo v svojih člankih krepko podčrtali ono, kar je neminljiva zasluga izjave slovenskih, hrvatskih in srbskih poslancev v dunajskem parlamentu, proglasitev načela noradnega edinstva. To načelo je Slovence nerazdružno spojilo z usodo srbskega in hrvatskega dela našega naroda in preprečilo, da naš rod in naša zemlja nista postala plen tujih aspi-
racij. V jugoslovanski ideologiji majnigke deklaracije je njen revolucionarni pomen, ln ko smo končno opozorili še na njeno funkcijo kot osnovo buditeljskega dela in ugotovili, da je prinesla našemu narodu notranji duševni mir in ga usposobila za misel na lastno bodočnost, smo historični značaj 30. maja 1917 po našem prepričanju dostojnejše opisali in ocenili, nego mi-zerni poskusi dati majniški deklaraciji, separatistični značaj in punktaški pomen.
Proti našim argumentom seveda »Slovenec« ničesar ne more. Zato poskuša speljati diskusijo na drugi teren, češ, da obtožujemo majniško deklaracijo in njene podpisnike avstrijakantstva in da pljujemo tako na enega izmed najlepših podvigov slovenskega ljudstva. »Slovenec« dobro ve, da rnu danes ne moremo odgovarjati, kakor bi služil. Zato je. tako predrzen. Mi seveda z ugotovitvijo fakta, da formulacija majniške deklaracije predvideva črnožolto trialistično ureditev jugoslovenskega vprašanja in da je marsikdo, ki jo je podpisal, vse do zadnjega verjel v ta okvir, nismo niti deklaracijo proglasili za avstrija-kantstvo, niti one, ki so na njeni osnovi vršili buditeljsko delo za avstrijakante. Kadar bodo za novinarstvo nastale druge prilike, se bo tudi ta stvar na podlagi dokumentov mogla do kraja razčistiti,
»Slovenec« s svojimi opletanji ne bo spravil s sveta resnice, ki ga tako v oči bode, in o kateri ne upa z nami otvorjeno razpravljati. In ta resnica je: majniška deklaracija znači v svojem bistvu slovesno proglasitev revolucionarnega načela narodnega edinstva. Slovenci v njej izjavljamo, da se smatramo s Srbi in Hrvati za en narod. Izjavo so podpisali ravnotako hrvatski in srbski, kakor slovenski poslanci. Prečital jo je načelnik Jugoslovanskega kluba — Slovenec v srbohrvatskem jeziku, kakor bi jo najbrž načelnik Srb ali Hrvat prečital v slovenskem jeziku, da tako tudi po zunanji formi manifestira narodno edin-stvo. Sporočil jo je isti načelnik — Slovenec »jugoslovanskemu narodu,« »j-ugoslo-venskim možem, ženam, fantom in dekletom,« da jo poneso »tja do zadnje jugoslovenske koče«.
To vse so sama historična fakta. Potvar-jati jih more le tisti, ki obžaluje, da so se dogodila.
Slovensko ženstvo ob dvajseti obletnici majniške deklaracije
Ljubljana. 29. maja.
Pred črnim pultom, kjer je stalo razpoloženih sedem zgodovinskih knjig z blizu 200.000 podpisi slovenskega ženstva, se je danes pod večer v dvorani Delavske- zbornice zbralo pod okriljem dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze častno število naprednega ljubljanskega ženstva k spominski proslavitv,- dvajsete obletnice majske deklaracije. Deklaracijsk; pokret je bil važna preizkušnja narodne prebu.jenostj in politične zrelosti slovenske žene. Slovenska žena je svojo preizkušnjo prestala in neizpodbitno dokazala, da .ie bila dvzorela svojf dobj in njenim zahtevam. Pred spomenikom svoje narodne zavednost.] in politične zrelosti, ki jih predstavljajo sedmere v narodno trobojnico zavite knjige, v katerih so s podpisi potrdile svojo odločno voljo za edjnstvo naroda in njegovo svobodo. so danes slovenske žene. v imenu katerih je govorila predsednica. J2Z -ga. Mjn-ka Govekarjeva, obudile v Delavski zbornici spomin na težka vojna leta.
Zal se povabilu na skromno svečanost nista odzvali obe ženi, ki sta stali na čelu akcije za pobiranje podpisov za majniško deklaracijv. Ena je odsotna, druga se je — iz strankarske discipline odpovedala sodelovanju. Kot zastopnica tiste ženske generacije. ki je ono veliko dobo sodoživ-Ijala. je v daljšem govoru izpovedala pred-zgodovino in zirodovjno majniške deklaracije ga. Minka Govekarjeva.
Druga govornica gdč. Ida Janežičeva je spregovorila kot zastopnica ženske mladine, ki je dala duška razočaranju, da veliko delo naše žene ni bilo nagrajeno s tem, da bi jo bili poklicali v vrste enakopravnih državljanov,
Svečanost je bila zaključena s sklepom, da bodo zavedne slovenske žene trdno stale na braniku narodne misli in narodne svobode.
Nekaj kričanja po Ljubljani
Sinoči okrog 10. je majhna grupa mladih ljudi, ki so nosili veliko slovensko zastavo in se na ves glas drli, demonstrirala po ljubljanskih ulicah. Za njimi so se kmalu zbrale krepke skupine nacionalistov, ki so spremljale kričanje demonstrantov z veselimi požvižgi. Publika je radovedno motrila kričeče demonstrante, ki so menda na svoj način izražali svoje »deklaracijsko« navdušenje.
Posebno veselo je bik) v Knafljevi ulici, kjer so mladiči izkazali naši redakciji svojo reverenco. Opsovali so nas prav krepko z izdajalci.
Na Aleksandrovi cesti je pričelo ljrtdeim kričanje presedati in čuti je bilo prav krepke pozive, naj dajo mladeniči mir. To so tudi kmalu storili. Policija se ni vmešavala.
Nov rekord
letala
Berlin, 29. maja. br. Nemško jadralno letalo, ki se je dvignilo včeraj v Hannovru, je ostalo v zraku do danes opoldne in je s tem doseglo nov svetovni rekord. V zraku se je držalo polnih 41 ur. Dosedanji rekord, kj 6o ga imeli Angleži, je znašal 36 ur._
Postani in ostani član Vodnikove dr n t b el
Beležke
Sreska skupščina JNS v Cel)«
V petek je imela organizacija JNS za celjski srez svojo redno skupščino v Celjskem domu ob lepi udeležbi delegatov iz vseh Občin sreza. Predsednik g. dr. Er-nest Kalan je pozdravil navzočnega podpredsednika banovinskega odbora JNS g. dr. Pirkmajerja ter narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. Po predsednikovem poročilu o delu organizacije v preteklih dveh letih, ki je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem, je govoril g. dr. Pirkmajer o delu ta ciljih Jugoslovenske nacionalne stranke. Za svoja stvarna izvajanja je žel vsesplošno pritrjevanje. Za njim je podal poročilo narodni poslanee g. Ivan Prekor-šek, katerega izvajanja je skupščina delegatov ponovno prekinjala z burnim odobravanjem. Ob prehodu na izvolitev novega predsedstva in odbora se je dosedanji dolgoletni in zaslužni predsednik g. dr. Ernest Kalan zahvalil za nadaljnjo izvolitev za predsednika z izjavo, da je pripravljen iskreno tudi še nadalje sodelovati v organizaciji kot član odbora. K tej odločitvi ga navaja zavest potrebe delitve dela in odgovornosti, ki mu jo nalagajo kot predsedniku velike mestne organizacije JNS v Celju posli te organizacije, ki so po združitvi občin močno narasli. Skupščina je njegovo odločitev vzela na znanje s toplo zahvalo za požrtvovalno delo, ki ga je opravljal kot predsednik dolgo dobo šestih let. Istotako je skupščina soglasno odobrila njegov predlog, da se izvoli za predsednika sreske organizacije JNS poslanec g. Prekoršek. Sledila je nato volitev predsedstva in odbora sreske organizacije ter so bili izvoljeni kot podpredsedniki gg. dr. Ernest Kalan, Rudolf Lorber, župan v Žalcu, ter Jože Čretnik, dolgoletni župan , v št. Juriju ob juž. žel. Sreska skupščina je po svoji udeležbi in živahnosti izpričala, da so postojanke jugoslovenske nacionalne misli krepke in da nas vsa prizadevanja nasprotnikov ne morejo streti.
Flores Majales
Kadar »Slovencu« prikipi srditi žolč do vrhunca, tedaj se v listu pojavijo debelo tiskana gesla, ki z votlodonečim lakon-kim stilom in ponarejenim patosom zakrivajo občutljiva, šibka in bolna mesta njegove kampanje. Včeraj se je zopet lotil te lakonske manire, kar je znamenje, da hoče nekaj pomašiti. Novo geslo se glasi: »Kar nam je majska deklaracija dala, bomo branili, česar nam ni, za to se bomo borili«. Rekli smo, da je ta patos votel in ponarejen, deklaracija nam je namreč dala prvo slovesno izjavo o jugoslovenskem narodnem edinstvu, ki ga »Slovenec« še nikoli ni branil, marveč le smešil, napadal in zanikal.
Iz korespondence podeželskega župnika
Cenjeni!
Potreba ih dolžnost župnikova je, da ima vse časopisje v župniji kolikor toliko v evidenci, naše in nasprotne. Da ste naročeni na »Domoljuba«, vem. 2e lani pa sem zvedel, da prejema v naši sicer tako katoliški fari par oseb tudi »Domovino« in »Kmetski list« — mogoče tudi zastonj — ne vem — med katerimi ste tudi Vi. G. Mravlje, menda urednik »Kmetskega lista«, ki je zagrizen nasprotnik našega voditelja, klerikalcev in sedanjega režima, od katerega prejemate Vi mesečno podporo, je zadnjič pri nas nekatere malo politično zmešal. Prosim Vas, sporočite mi samo to, če še prejemate omenjena lista, ali pa, če ste jih že opustili.
Bog živi!
B. . . « » . župnik v K. . * • • •
Za kaj bomo molili v teku junija ?
»Bogoljub« objavlja koledar apostolstva molitve za junij 1937. Glavni namen vseh molitev v juniju je blagoslovljen od samega svetega očeta in sicer, »da se v Rusiji uvede češčenje Srca Jezusovega« in pa da bi politični prijatelji slovenskega dela JRZ »mohamedanci spoznali katoliško vero«. Med mesecem pa bomo molili med drugim tudi »za izpeljavo našega konkordata, za uničenje brezboštva, za zmago sv. Cerkve, za dijake in visokošolce, za zakonsko in deviško čistost, za našo Katoliško akcijo in pa, kakor sleherni mesec, da bi bila škofa Baraga in Slomšek čim preje spoznana za blažena«.
Nezadovoljni glasovi iz Bosne
Bosanski zemljoradnik dr. Branko Cu-brilovič nima posebne sreče s svojimi političnimi akcijami, o katerih listi pišejo sicer več kakor bi bilo pričakovati po njihovem pomenu. Dr. čubrilovič se je prvič predstavil naši javnosti z napovedjo, da bo preko noči sklenil sporazum med Zagrebom in Beogradom. On je avtor fraze, da je treba prenesti pogajanja iz osebnega vlaka v brzi vlak. Toda brzi vlak s sporazumom je zastal na nekem slepem tiru nekje med šidom in Striživojno. Nato se je posvetil dr. Čubrilovič z isto gorečnostjo drugi nalogi. Predlagal je namreč, naj se prekrsti zemljoradniška stranka v Srbsko zemljoradniško stranko, da bi imela tako več uspeha in močnejšo legitimacijo za pogajanja z dr. Mačkom kot predsednikom Hrvatske seljačke stranke. Kljub zagrebškim simpatijam za ta predlog so ga predstavniki beograjske združene opozicije ostro odbili. Odločno ga je zavrnil tudi drugi predsednik Kmetsko demokratske koalicije in predsednik bivše SDS g. Adam Pribičevič.
Na Telovo so se sestali v Bjelini delegati v združeni opoziciji delujočih političnih skupin, da se porazgovore o političnem položaju in o predlogu dr. Branka Cubrilovi-ča za preimenovanje zemljoradniške stranke. Sprejeta je bila resolucija, v kateri ugotavljajo zbrani delegati v imenu 6000 volilcev, ki so 5. maja volili listo dr. Mačka, da vodstvo združene opozicije ni držalo obljub, ki jih je dajalo narodu pred volitvami v narodno skupščino. Namesto, da bi zbiralo vse demokratske sile, se je pričelo prepirati med seboj in dovolilo posameznim voditeljem, da so pričeli z akcijami na svojo roko. Resolucija poziva vodstvo združene opozicije, naj se loti zbiranja demokratskih sil in pristopi že k resnemu reševanju hrvatskega vprašanja, ,
Francosko-nemski trgovinski sporazum
PBcfac, 29, matfa. AA. Zdi m, da je po-meti Sel m<. htovega uspeha v Parizu mnogo večji, kakor so v začetku mlsMi. Nova, togovtaska pogodba bo po Schachtovi ta Stanovi intervenciji sprejeta v treh tednih. Posebno bodo važne določbe, ki urejajo nemške nakupe o francoskih kolonijah. Schacbt in AurioJ sta se sporazumela in verjetno je, da bo Nemčiji znižana obrestna mera za. Y<*mgov<o posojilo. Dosedanji kliring med Nemčijo in Francijo bo ukinjen in zamenjan s proporcem. Ta sistem je že uveden za trgovino med Belgijo ta Nemčijo. Dr. Schacht bo zopet prišel v Pariz, ko bo treba podpisati novo pogodbo.
Pri revmatizmu
\\
ishiasu ta obolenjih radi prehlada pomagajo — TOG AL TABLETE — Pazite na zaščitno ime:
TOG AL
Din 21.— V vseh lekarnah. Dr. Stcvinovk! i Pyk
Registrirano S. br. 28088-36
čehoslovaki vodijo
Prvi dan tahkoatletskega dvoboja med ČSR In Jugoslavijo je prinesel dva
jugoslovenska rekorda
Zagreb, 29. maja Danes so se pričela v Zagrebu lahkoatlet-6ka tekmovanja med češkoslovaško in jugoslovensko reprezentanca Pri otvoritvi tekmovanj je zastopal bana dr. Ružjča načelnik Aranicki, za mestnega župana je bil navzoč bivši predsednik JLAS g. Ugri-nič, dalje podžupan Kaufmann, Sokoisko župo je zastopal dr. Gavrančič, češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu dr. Ressl pa je bil prisoten kot zastopnik češkoslovaške države. Prj prihodu obeh ekip na igrišče je češkoslovaški rekorder v metu kladiva Knotek nosil češkoslovaško zastavo, naš znanj aflet inž. Stepišnik, ki je dobil dopust v vojaški službi, pa našo zastava Tehnični referent našega saveza Muhvič je v imenu naše reprezentance izročil Če-hoslovakom zastavica vodja češkoslovaške ekipe dr. Bleha pa je dal v dar jugosloven-skim atletom krasno kristalno vazo iz češkega stekla. Takoj nato se je pričelo tekmovanje. ki je obsegalo osem točk rn ki je dalo naslednje rezultate:
110 m z zaprekami: 1) Komanek (Č)
16.4,	2) Erljch (J) 16.9, 3) Hanžekovič (J) 16.9 za prša, 4) Rošički (C) 17.7.
Stanje točk 5:5
Tek 100 m: Pri prvem startu je Jugoslo-ven Katalinič ušel. Šele drugi start je bil v redu. 1) Hanč (C) 11.1. 2) Katalinič (J) 11.2, 3) Ki ing (J) 112, 4) Jahoda (C) 11.4. Doseženi rezultati so srednji. Stanje točk 10:10.
Skok v višino: 1) Galanda (C> 1.75. Ga-landa ie češkoslovaški rekorder, ki je da segel v Atenah 1.90. Danes ni bil dobro razpoložen, poleg tega pa je bilo tudi doskočišče slabo. 2) Žgur (J), 3) Kratky (C) 1.75. Po novih pravilih je Galanda zasedel prvo mesto, ker je imel najmanj pogrešk 4) Mohr (J) 1.70. Stanje točk 16 in pol: 13 in pol. Tek 400 m: 1) Kratkv (Č) 50.8. Kra-tky je imel notranjo progo. 2) Rošicki (C) 51.4,
3)	Pleteršek (J), ki je imel zadnjo progo,
52.5,	4) Gaberšek (J) 52.7. Stanje točk 23 in pol: 16 in pol za ČSR. Met krogle: 1) Douda (Č). bivši svetovni
rekorder 15.09. Za njega slab rezultat. 2) Knotek (Č) 14.11, 3) Kovačevič (J) 14.04,
4)	Dr. Narančič (J) 13.53. Kovačevič je blesiran na roki in na nogi m je zaradi tega dosegel slab rezultat.
Stanje točk 30 in pol : 19 in poL Tek 1500 m: Ta točka nam je prinesla prvo zmago, obenem pa nov jugoslovenski rekord. 1) Gorsek (J) 4:04.4, (dosedanji jugoslovenski rekord 4:07). 2) Hošek (C) 4:11.4 3) Šalle (C) 4:13.2. 4) Kotnik (J) 4:16.1.	, __
Stanje točk: 35 in pol : 24 in pol za ČSR. Štafeta 4 X 100 m: Ta točka nam je prinesla drugo zmago in zopet nov jugoslovenski rekord. Jugoslovenska štafeta v postavi Katalinič, Hegolj, Dremil, Kling, je zmagala v času 43.8. Dosedanji rekord je imela štafeta Haška s 44 sekundami Drugi so bili Čehoslovaki v postavi: Hanč, dr. Fischer, Jahoda, Kratky v času 43.9. Stanje točk: 39 in pol : 32 in pol.
V	naši štafeti sta bila najboljša Hegolj m Dremil, ki sta imela tudi najboljše predaje.
Met kladiva: 1) Eliaš (Č) 47, 2) Knotek
Odločno odbija predlog dr. Cubriloviča, naj se zemljoradniška stranka prekrsti v Srbsko zemljoradniško stranko, ker bi to pomenilo velik korak nazaj k strankarskemu opredeljevanju naroda po plemenski pripadnosti	, _ ,
Po vsem tem ni čudno, če zagrebški »Obzor«, ki se je posebno toplo zavzemal za predlog dr. Cubriloviča, resignirano ugotavlja, da so se izrekle proti njemu vse stranke, razven HSS. Z žalostjo ugotavlja, da je mogel tako zmagati njemu nerazumljivi instinkt, da je treba za vsako ceno preprečiti nadaljno zbiranje Srbov, Hrvatov ta Slovencev na plemenski osnovi. S tem pa je po njegovem mišljenju izgubljena lepa prilika za razpravljanje vseh spornih vprašanj med Srbi in Hrvati na osnovi stvarne razdelitve moči v dveh plemenskih strankah.
Glavni odbor bivše demokratske stranke
Po dolgih posvetovanjih z ožjimi prijatelji se je g. Ljuba Davidovič odločil sklicati glavni odbor bivše demokratske stranke. V zvezi s tem so bila v petek razposlana vabila na sejo v nedeljo 13. junija v Beogradu. Glavni referat bo imel g. Davidovič, ki bo poročal o odnošajih v beograjski združeni opoziciji, ustvarjanju demokratske fronte ter o izgledih za sporazum s Hrvati.
Za novo nemško gimnazijo v Novem Vrbasu
V	Novem Vrbasu so pričeli tamoSnji Nemci, organizirani v krajevni organizaciji JRZ, kakor poroča novosadski »Dan«, živahno akcijo za ustanovitev osemrazred-ne državne nemške gimnazije. V ta namen naj bi se ukinila nižja gimnazija v Novem Vrbasu, ki ima poleg srbskih razredov tudi nemške paralelke ter ustanovila nemška popolna gimnazija. Za ta načrt se posebno trudita senator Grassl in narodni poslanec dr. Kraft, ki sta oba odlična člana JRZ. Prihodnje dni odpotuje v Beograd posebna delegacije vojvodinskih Nemcev, da obišče ministra prosvete Stošoviča ta dobi od njega pristanek za ustanovitev popolne nemške gimnazije.
V	nacionalnih krogih zasledujejo akcijo Nemcev z veliko pozornostjo. V Novem Vrbasu je že sedaj popolno nemško učiteljišče z internatom. Prevladuje prepričanje, da bodo Nemci s svojo zahtevo u»peU,
(Č) 46.73, 3) Gojič (J) 43.46, 4) inž. Sto-pišnik (J) 41.75.
Stanje točk po prvem dnevu 46 in pol ; 35 in pol za ČSR. Pri lanskem dvoboju je bilo stanje po prvem dnevu 50 : 34 za ČSR.
Kolesarji v Maribora
Maribor, 29. maja.
Za etapno kolesarsko dirko okrog Hrvatske jn Slovenije je vladalo tndi v Mariboru veliko zanimanje. Na cilju pred stadionom Železničarja se je zbrala že okrog 17. precejšnja množica gledalcev, ki eo navdušeno sprejeli prve dirkače.
Prvi je prispel Prosenjk in hkratu z njim Gartner. Grgac jn Davidovič. V&j trije so progo Celje — Maribor prevozil,- v času 1:50:52. Naslednji je bil Rozman b časom 1:52;20. nato Pokupec v istem časn. za nj m Ormuž s časom 1:59:25, Kačič. Fjket in Miga lič b časo-m 2;10;l7.
Amaterji so na prog; Ljubljana—Maribo«* dosegli naslednje čase: 1. Prosenik 4:33:56, 2. Gartner 4:33:56. 3. Davidovič 4:33:56. 4. Rozman 4:35:44 5. Pokupec 4:35.44, 6. Of-muž 4:42:49, 7. Pavlečjč 4:44:30. 8. Kači« 4:55:22, 9. Migajič 4:55-22: profesionalci pa 1. Grgac 4:33-56, 2. Fiket. 4:53:41.
Končni plasman pa je bj] naslednji: amaterji: 1. Prosenjk 11:10:49. 2. Gartner 11:10:49.8. 3. Ormuž 11:33-17 4. Rozman 11:37:21 5. Pavljčjč 11:43:46. R. Davidovič 11:47:02.4. 7. Pokupec 11:48:30, 8. Migali« 12:14:20, 9. Kačič 12:31:06: med profesionalci pa 1. Grgac 11:10-49.2. 2. Fiket 12:12:37.
Zvečer ob 8. so v restavraciji Mariborskega dvora razdelil; darila, kj so jih poklonile razne mariborske ustanove. Član SK 2elezn:čarja Štefan Rozman si je koS najboljši dirkač mariborske pod zveze prf-boril pokal mariborske mastne občine. Prosenik pa je kot najboljši djrkač na drugi etapi Ljubljana — Maribor prejel lepi pokal Mariborskega otoka, k; mu ga je izročil prav tako zastopnik mestne občane. Dirkači in funkcionarji bodo prpnočili v Mariborskem dvom. Start za tretjo etapo bo jutri ziutrai oh 8. pred stadionom Železničarja na Mariborski cesti. Prv; prihodnfi cilj bo Varaždjn. (Glej športno rubriko.)
Veličasten pogreb
dr. Kramafa
Praga, 29. maja. br. Današnji pog-reb je naj,bolj pokazal, koliko spoštovanja je užival pokojni veliki češkoslovaški politik in državnik dr. Karel Kramaf. Že včeraj, ko so krsto prenesli iz stanovanja v Pan-teon v Narodnem muzeju, mu je desetti-sočglava mnežica izkazala čast. Pri tej priliki so se posebej poslovili od pokojnika legaonarji in praški mestni svet s pri-matorjem dr. Zanklom na čelu. Od davi so od blizu in daleč prihajale nepregledne mnočice ter prinašale svežega cvetja- Z vseh i tram države so prišle razne deputa-cije. Pogreba so se udeležili predsednik vlade dr. Hodža kot zastopnik prezidenta republike, vsi člani vlade, diplomatski zbor, senatorji in poslanci, generalitetai ter zastopniki vseh nacionalnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Posebno številno je bilo zastopano sokotstvo in legi-anarji. Po ulicah, kjer je šel sprevod, j a tvorilo vojaštvo vseh vrst orožja časteoa špalir. Cerkvene obrede je opravil praški škof ob veliki asistenci duhovščine. V imenu prezidenta republike in v Imenu vlade se je prvi poslovil od pokojnika min. predsednik dr. Hodža, ki je izrazil pokojniku zahvalo vsega naroda za njegovo požrtvovalno delo za osvobojenje in zedinjenje češkoslovaškega naroda. Nato so govorili še zastopniki strank, parlamenta, legionarjev in drugih korporacij, ki so prištevale pokojnika k svojim odličnim jpobomikom tn podpornikom. Med stoti-sočglavo množico, ki je tvorila gost špalir, je krenil nato dolg sprevod na pc kopališče.
Jagoda umorjen?
London. 29. maja. br. »Dailv Mail« poroča iz Moskve, da je bil znan; voditelj GPU Jagoda, ki je prišel v nemilost in so ga nedavno zaprli, v zaporu umorjen. Jagodi so že prej večkrat nudil: priliko, da bi izvršil samomor, te »ugodnosti« pa se ni hotel poelužiti, marveč je zahteval, naj ga postavijo pred sodišče, da se bo pred javnostjo dokazalo, koliko je resnice na stvareh, ki mu jih očitajo, in kdo je glavni krivec zločinov, katerih ga dolže. Sovjetskim mogotcem tak proces seveda ne gre v račun, ker se boje. da bi Jagoda povedal kaj več, kakor pa b: jim bilo všeč. Zato so ga spravili s pot; in ga v zaporu enostavno umo« rjli.
Naval na pariško
svetovno razstavo
Pariz. 29. maja. AA. Včeraj s; je pari Sla* svetovno razstavo ogledalo 75.000 ljudi.
Odlikovanje
Beograd, 29. maja. p. Z redom Jugoslcu, venske krone 4. stopnje je odlikovan Loj-> ze Drenovac. član Narodnega gledališča v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo jasno vre* me, v vzhodni polovici nekoliko večja oblačnost. Krajevne nevihte niso izključene. Temperatura bo padla.
Dunajska: Jasno, le ponekod malo oblaft> bo, še bolj topio,
asa t &=s
Kakor dr. Stankov
je bil Nj. Vel. kralj Peter II. oblečen v visoke goste z vrhovnim poveljnikom mladim Slavskim obredom je slediia učinkovita vojaška ^Ustanovljena je bila pred 99 leti in je takrat šte	_
prisostvuje na tribuni v spremstvu kraljevih
Bogoskrtmstv® 64 letnega siromaka
Tatvina starega železja in razbit križ s pokopališča
Ljubljana, 29. maja.
Čez deželo gre val nekega čisto svojevrstnega kriminala: na Javoru zverinski lumor župnikove kuharice, skorai vsak dan >iom v cerkev ali župnišče, atentati na evharistične križe, bogoskrunski napadi na Kristusa ob poti. Mnogotera znamenja kažejo, da se je v enem delu po gospodarski krizi izkoreninjenih najnižjih plasti na globoko in široko razrasla neudržana mrž-nja proti cerkvi in proti vsemu, kar je z rjo v zvezi. Da so vsi ti pojavi globokih socialnih in časovnih korenin, nam priča tudi primer 64-letnega brezposelnega delavca, ki ga je te dni aretirala policija zavoljo dveh nedovoljenih dejanj: zavoljo kraje starega železja in bogoskrunstva nad Kristusovim kipom.
Stražnik je srečal na cesti suhljatega, t>sive!ega starčka, globoko sključenega pod vrečo težkega bremena.
—	Kaj pa imate, oče, v žaklju? ga je Vprašal predstavnik oblasti.
—	Nič, samo nekaj krompirja sem naprosil. pa ga nesem domov, je dejal.
Toda stražniki doživljajo podobna srečanja vsak dan in dobro vedo, da zlasti takšnimle bednim, starim ljudem ne kaže kar na prvo besedo verjeti, kadar tovorijo po svetu kaj blaga. Potipal je možakovo breme in takoj je bilo jasno, da ni krompir. Stopila sta h kraju in sumljivec je odprl vrečo. V nji je bilo staro železje in mož ni mogel več tajiti.
—	Na starem pokopališču pri sv. Kri-Stofu sem nabral Saj ni nič vredno in saj bi sicer propadlo samo od sebe, jaz pa bom dobil par dinarekov in bom lahko kupil kruha za družin.o.
Toda paragraf je paragraf, treba je bilo na stražnico, siromak je moral razgaliti vso svojo črno dušo in vse je prišlo na zapisnik. Tatvina nekaj kosov starega železja še ni tako huda reč, zlasti če jo človek zagreši v največji stiski. In kdo bi starčku ne verjel, da mu je v resnici trda predla. Saj je že tri leta brez posla, izmed •treh otrok je dal enega izučiti za frizerja, pa prav tako brez dela sloni doma, hčerka pa je šla nedavno nekam na Gorenjsko, služit baje. a doslej ni dala od sebe nobenega glasu. Obrnil se je na me-> rai socialni urad za podporo. V Ljubljano je pristojen, po ljubljanskih tovarnah je delal dolgo vrsto let. nazadnje je ostal na cesti. Toda občina nima denarja, da bi mogla slehernemu betežnemu starčku naslanjati preužitek, in vse njegove prošnje so ostale zaman. Dobro, če je res lačen in brez vsega in če nima poguma, da bi šel beračit, naj po malem krade. Toda, ali je bilo treba, da si razen tatvine nakoplje na glavo še ta največji greh, ki preži dandanes na vseh vogalih na pocestnega sumljiv-ca?
Zadeva je kratka in preprosta. Na pokopališču je bil po razpadajočih grobeh nabral nekaj železja, ostanke starih, porušenih ograj, kose križev in kar je še takšnega inventarja v zapuščenem domovanju mrtvih. Toda možu tega še ni bilo dovolj. Nekje je našel podobo Križanega iz litega .železa. Toda Križani je bil prevelik, ni
ga bilo mogoče stlačiti v vrečo, treba mu je bilo oddrobiti roke in noge. Za vsak slučaj je imel mož sekiro s seboj, udaril je nekajkrat po sveti podobi in kose naložil med šaro. Na stražnici so dejali na zapisnik:
—	To slednje dejanje je izvršil sicer le iz koristoljubja, vendar predstavlja v verskem oziru grobo oskrunstvo Zveličarja, tembolj ker je dejanje izvedel z aktu priloženo sekiro.
Tako smo doživeli, da se nagib iz koristoljubja v uradnem spisu preiskovalnih oblastev kvalificira kot olajševalna okoliščina. Nameni, ki so starčka vodili pri njegovem dejanju, so baje še vse strahot-nejšega pomena.
Ko je aretiranec stal pred uradnikom na kriminalnem oddelku, podoben izgubljenemu, obupanemu hlapcu Jerneju, je na vss očitke samo resignirano odgovarjal:
—	Res je vse skupaj precej težavna reč. Narobe je bilo, kar sem storil, in kazen bo morala priti. Toda kam naj se človek obrne in kaj naj začne? Za pošteno delo nisem več, odkar sem se prevzdignil, ko sem bil v Unionu za hlapca. Stokrat sem bil na magistratu, pa nič. Hodil sem po
smetiščih okrog mesta in sem iskal starega železja. Pa verjamete, da dandanes tudi še od odpadkov ni mogoče več živeti, tako skopo so začeli gospodariti ljudje. Prvič sem takrat šel na pokopališče. Pri Sv. Krištofu je vse razkopano in razmetano, ljudje raznašajo križe in kamne na vse strani. Nisem si mislil, da bo tako velik greh, če vzamem nekaj tega zavrženega železja in kupim kruha zanj. Ampak Kristusu res nisem hotel napraviti nič ža-lega. Vedel sem, da ga bodo v tovarni pretopili, pa je vseeno, če ga razkosam že sam. No da, sedeti bom pač moral, a ko pridem ven, pojdem naravnost na magistrat. Takole se pa ne da živeti.
Ko ga je uradnik vprašal, ali ima že kakšno kazen za sabo, je mož s povešeno glavo skesano priznal:
— 25 din globe so mi nekoč odmerili tukajle pri vas, ko sem še v Unionu sJu-žil, in sem nekoč v temi peljal pivo, pa nisem imel na vozu luči.
Zdaj se bo njegov kazenski list izpopolnil za dvoje novih velikih grehov: tatvina starega železja. bogoskrunstvo nad Zveličanem, in 64-letni starček, ki je pač pred vsem svetom zaslužil, da bi mirno sedel v kot in užival plodove življenjskega truda, bo šel skozi svoje žalostne poslednje dni kot eden najbolj klavrnih, vse graje in sramote vrednih zaznamovancev.
Pod sumom umora lastnega moža
Aretirana Katarina Šinkovčeva odločno zanika krivdo
škofja Loka, 29. maja.
Umor uglednega posestnika Janez Šinkovca v čabračah je silno razburil prebivalstvo vse okolice. Kakor hitro so ljudje zaznali za umor, so začeli sumiti pokojnikovo ženo Katarino. Ali je sum tudi upravičen, bo pokazala preiskava, ki se vrši z vso vestnostjo. Sum je nastal zaradi dejstva, da sta zakonca že dalje časa živela v hudih sporih.
Pokojni Janez Šinkovec je štel takrat, ko se je oženil s Katarino, gostilničarjevo hčerjo z Malenskega vrha, znano kot lepim dekletom, šele 20 let. Zakon je bil spočetka srečen in živahna mlada gospodinja je bila priljubljena. Pozneje pa se je družinska sreča začela rušiti. Najbrž je enoličnost v šinkovčevem, po domače Logarjevem, domu začela presedati mladi gospodinji. Zato si je zaželela izpremembe in bilo ji je všeč, da so na šinkovčev dom prihajali različni ljudje. Želja po veselem življenju je privedla naposled tako daleč, da je začela Katarina prirejati nekake domače veselice, kar je moža dobričino zelo žalostilo. Primerilo se je tudi, da je Katarina enostavno kam odpotovala in se potem po več dneh s to ali ono prijateljico vrnila domov. Zadnja leta je bila mnogo v družbi graničarja Skomnekoviča Jova-na, ki službuje zdaj nekje na jugu in ga že precej časa ni bilo pri Šinkovcu.
V katerem času je bil umor izvršen, se ne ve. Sumijo, da je moral morilec opre-zati pri lini, kdaj bo prišel gospodar v mlin. Ko je bil Šinkovec v mlinu, zaradi ropotanja mlinskih koles ni mogel slišati, da se je morilec priplazil za njegov hrbet. V nasprotju s tem, kar smo poročali včeraj, je možno, da je dobil Šinkovec prvi
udarec z lopato na tilnik. Orožniki sprva niso mogli najti orodja, s katerim je bil Šinkovec umorjen, potem pa so le staknili ročaj, ki je molel iz potočka Suše.
Katarina je pri orožniškem zasliševanju trdila, da ji je lopata čisto neznana, hlapec in sin Janko, ki se je šele pred kratkim vrnil od vojakov, pa sta povedala, da sta prav to lopato že v ponedeljek zaman iskala. Morilec se je torej premišljeno pripravljal na zločin, kajti gotovo je lopato že takrat skril in si jo pripravil za napad.
Katarina je morala nesti lopato sama v Poljane na orožniško postajo, na Telovo pa nastopiti pot v zapore škofljeloškega sodišča. Orožniki so nadalje izsledili, da je imela šinkovčeva okrvavljeno nogavico. Mnogo je torej znakov, iz katerih bi se dalo sklepati, da bi mogla aretiranka podati oblastvom tehtne podatke, ki bi lahko dovedli do razkrinkanja morilca, pa če tudi sum, ki je padel na njena ramena, ne bi bil upravičen. Ljudstvo je bilo ogorčeno na osumljenko in se je le orožniškemu spremstvu zahvaliti, da razjarjeni Poljan-ci niso planili vanjo, ko je kot aretiranka stopila v avto, da se odpelje v škofjo Loko. Katarina je na dan umora doma mnogo jokala in vedno znova planila v plač, če so ji pokazali kak predmet, ki je v zvezi z umorom njenega moža. Kljub vztrajnemu zasliševanju osumljenka vsako soudeležbo ali krivdo odločno zanika in ne prizna ničesar.
Pokojnika, očeta dveh sinov, 18-letnega Mirka in 23-letnega Janka, je na zadnji poti spremljala velika množica dolincev, a mati je med tem nastopila pot v ječo. želeti bi le bilo, da bi tako strašni sum ne imel osnove.
F renče F eržou:
Centimetrski romani
Geslo: »Kilometerske lahko piše vsaka šema«.
Oštarijski argument
Socialni roman
Pri Jožnekovih so slabo živeli. Majhen laz, v sredi njivica, kjer je vsako leto zraslo dvanajst košev krompirja, trije peharji fižola in dva peharja boba. Imeli so še kozo in pet kokoši pa tri otroke: Janeza, Mico in Matevža,
n.
Revščina je bila resnična, prava in domača; podedovana od roda do roda. Stara dva sta delala pri sosedih, otroci pa so čakali do večera, kaj jim bosta prinesla jesti; Zato otroci niso bili za nobeno rabo. Rasli pa so vseeno, čeprav bolj lačni ko siti, dorasli so in se pričeli starati. Niti las ne pade z glave brez božje volje, kako bi todpadla tolika revščina!
m.
Stara dva sta umrla, eden za Veliko noč, drugi za BinkoštL
IV.
—	Kaj bo pa zdaj? —
Tako so se izpraševali in se začudeno gledali.
—	E, do jeseni bo že kako, potem pa, kar bog da! —
Tako je odločil Janez, po letih najstarejši, po pameti najzrelejši.
V.
Jesen je prišla. In sq dejali; _
•— Huda zima bo! —
Janez je napravil razpored; po bratov-sko, kakor so stare šege in navade.
—	Jaz, ki sem Janez in najstarejši, jaz pojdem v Bukovec k žlahti. Naša stara teta so bili tam omoženi. Bo že kako! Dve kravi imajo in za Božič včasih zakoljejo prašiča. Ti, Mica, pojdi v Kališče, tudi tam je stara žlahta, saj te bodo menda še poznali. Ko so včasih še v cerkev hodili, so pri nas spravljali marele. To jim lahko poveš, če bi te ne hoteli poznati! —
Matevž je pohlevno čakal:
—	Kam pa jaz? Kaj si odločil, o Janez, po letih in pameti prvi med nami. —
—	Kaj vem, druge žlahte ni, vse je od lakote pomrlo. Najbolje bo, da greš beračit. Saj zima ni večnost!
VI.
Kakor sklenjeno, tako storjeno. Janez in Mica sta povezala culo, Matevž pa je iz stare vreče napravil bisago, jo vrgel čez ramo in vzel v roke suho leskovko; spomin na rajnega očeta.
S konopcem od lipovega lubja je Janez zavezal hišna vrata, kajti on je bil gospodar.
Spomladi so se vrnili. Odvezali so vrata in sedli za mizo. Gledali so radovedno.
—	I. kako je bilo, kako? —
Mica prva:
—	Veste, žlahta je raztrgana plahta! Zdaj — so rekli, prideš, ko ni nobenega dela! Manjka se nam žlahte za jed in le-žanje! Poleti pa ni nikogar, garaj in delaj sam! In tudi če bi imeli kaj srca in usmiljenja, ko pa sami me nimajo. Saj vesta.
Ludvik Plavsak f
St. Jurij ob Taboru, 29. maja.
V	četrtek affl^ečer je umrl v št. Juriju ob Taboru po daljšem trpljenju v starosti 64 let ugledni veleposestnik in odlični gospodarski in politični delavec g. Ludvik Plavšak. Pokojnik se je rodil v Trbovljah. Izhajal je iz ugledne Korenove hiše. Leta 1906. se je poročil in se naselil v št. Juriju ob Taboru. Njegova zgledna soproga ga. Julija izhaja iz znane Južnove hiše v št. Juriju ob Taboru. Njegov brat Robert je šolski upravitelj v Trbovljah. Rajnki je kot skrben in moderen gospodar z izredno marljivostjo dvignil svoje veliko posestvo na zavidljivo višino. Slovel je tudi kot vzoren hmeljar. Več let je bil član višjega šolskega sveta in odbornik Kmetijske družbe irr Hmeljarskega društva za dravsko banovino. Kot politik se je z vso vnemo udejstvtrval v naprednem taboru in je tudi predsedoval domači krajevni organizaciji JNS.
V	širokem krogu svojih prijateljev je bil čislan kot prijeten družabnik, navdušen pevec in lovec. Gostoljubnost njegove hiše in odlično vodstvo njegove gostilne slovita daleč naokrog. Med vojno je bil 1. 1916. njegov gost tudi pravkar preminili dr. Ivan Prijatelj, ki je letoval v idiličnem št. Juriju ob Taboru. Plavšakov dom je bil zbirališče in središče naprednega živ-lja v tem predelu Savinjske doline. Pokojni Plavšak je prejel v priznanje zaslug v javnem življenju več odlikovanj z najvišjega mesta.
Z njim lega v grob iskren, blag in kre-menit značaj. Bodi mu časten spomin njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje!
kaj poje pesem: »Kališče še vandrovec ne obišče!«
—	Z žlahto je tako, — se je počasi od-kašljeval Janez, — čim več imajo, slabši so. še jedli so skrivaj! Samo ostanki so bili zame! In še to z godrnjanjem! Ne, k žlahti ne grem nikoli več! —
Končala sta prva dva in z velikim upanjem gledala Matevža, češ, čeprav je najmlajši, je najboljše odrezal od vseh treh.
Matevž pa je bil jako slabe volje po vsem tem, kar je slišai:
—	Tako vama povem po pravici in resnici in nič ne bom zamolčal: naj hudič vzame še beračijo! —
Zgodovinski roman
i.
Na Koroško se je priklatil v starodavnih časih volk, vreden svojega imena. Kradel je ovce in koze, pse in mačke, in žrl, žrl vse dni in vse noči. Ni delal razlike ne med dlako ne med mesom, ne med krvjo ne med kostmi, ne med črevi ne med onim. kar se je po njih pretakalo. Tak je volk. če je mož na mestu in fant od fare!
n.
Ko je Skoda vpila po maščevanju do neba, so ga Korošci vjeli. Pa ga niso ubili. Med posvetovanjem sodnikov se je Culo:
—	O, nismo mi Kranjci, pa da te ubi-jemo pa mirno vrbaska in drinska banovina! O ne in trikrat ne! Ce smo že našli in vlili zmaja, ki takoj zatuli in zamiga z repom, ko stopi devica na trg, bomo tudi za tebe izmislili primerno kazen.
m.
Ko je tistega leta nehalo pomladno deževje, ki je trajalo do Jeseni, so bili sodniki s sodbo gotovL Brez olajševalnih okolnosti in brez kakršnihkoli nad in upov v mUost deželnega kneza za pomiloščenje;
Najdba rimskega zlatnika v Ptuju
Lani so v Ptuju odkrili kar več rimskih zlatnikov cesarja Valentiniana I. (364,—375. po Kr.) in njegovega sina Graciana (367.— 383. po Kr.). Prejšnji teden pa je neki delavec našel v drevesnici grofa Herber-stejna na Panorami razmerno dobro ohranjen zlatnik rimskega cesarja Magna Mak-sima z napisom na averzu: D. N. MAG. MAXIMVS P. F. AVG-D (ominus) Nn (oster) Mag (nusO Maximus p (ius) f eljx Aug (ustus). Na Teverzu čitamo VICTORJA AVGVSTORVM. Boginia Viktorija koraka protj 'evi in drži v desnici venec, v levici pa palmo. Pod njo so še črke SMTR-S (aera) m (oneta) Tr (evirorum). Toraj novec je bil kovan v Treveri, današnjemu Trierju na Nemškem.
Popolnoma enak zlatnik ima tudi numizmatična zbirka mestnega Ferkovega muzeja v Ptuju. Ker je bila usoda tega vladarja tesno zvezana z zgodovino srtare-ga Poetovija. ni odveč, če se pomudimo nekoliko pri njem.
Magnus Maximus je bil po rodu iz Španije. Ko se je Teodozij povzpel na cesarski prestol, ie služil kot general pod Gra-cianom v rimski vojskj v Britaniji. Znal je dobro izkoriščati nezadovoljstvo vojske in jo naščuval proti Gracianu, da bi se sam dokopal do cesarske časti (1. 383 po Kr.). Kratkomalo je vpadel v Galijo in navalil na Graciana. Ta je sicer zbežal in hitel proti Italiji, a Maksim ga je dohitel in umoril v Lyonu. Ko se je iako polastil
— Oženili ga bomo! —
V tistih časih so bili koroški sodniki kruti in neizprosni.
IV.
In so starega požrešnega volka oženili. Da ste ga videli! To je res kazen. Kradel je s podvojeno močjo, ali ni žrl, vse to so storili drugi. Najpoprej žena, potem žlahta, pozneje otroci, pa hišni prijatelji, pa poslovne zveze, pa politična znanja, pa posvetna in cerkvena gosposka, pa občina, pa domača srenja. In ko je prišel do konca, pa preden je prišel na vrsto, se je že začelo od kraja
V.
Vse noči je bil na nogah, vse hleve je obtekel, vsa dvorišča obvohal. Znašal domov, pa zopet na lov. Vse je bilo premalo in ni nič izdalo. Začel je poleg tega s špekulacijo. Najprej s tujimi valutami. Po malem s saharinom in kokainom. Pripravljal se je na konkurz, kupoval srečke in trdno računal z glavnim dobitkom. Udal se je vrhutega še korupciji: skratka vse je poskusil, kakor drugi solidni sodobniki.
Hujšal je od dne do dne. Ne, ljudje božji, taka kazen ni za volka! Ko je tistega leta prvikrat posijalo sonce, je umrl!
Naturalistični roman
Park. Parček. Par izletov.
I.
n.
*
m. IV.
Pankrt
V.
VI.
Parte. (Poroka le * slučaju kodih pUkacUJ*
Anica dobi balo
Ko bi bilo perilo tudi ♦ako trpežno, kakor je lepo I
Galije, Španije in Britanije, je poslal svojega sina FJavija Viktorja k Teodoziiu, aa bi se mu poklonil in ponudil svoje zavezništvo. Hočeš ali nočeš, mu je moral »Teodozij dati cesarski naslov, a s pogojem, da bo prepustil ta del države miaišemu Va-lentinianu. Gladko je Maksim odbil to ponudbo, zavzel vso Italijo in celo ujel Valentiniana z njegovo materjo Justino. To ;e bilo Teodoziiu že preveč. Sklenil je. da bo Valentinianu vrnil Italijo. Prišlo je do vojne. Maksimovi vojščaki so bili najprej poraženi ob Savi pri Sisku, nato še odločilno pri Poetoviju. V divjem begu se je vsa njegova vojska raztepla na vse strani, Maksim se je komaj rešil v Oglej, kjer se je končno predal Teodoziiu. Upal je na pomiloščenje in cesar bi ga skoraj pomilo-stil, a razjarjeni Teodozijevj legionarji so ga vlekli na morišče in ubili (388. -po Kr.) Istega leta še je padel tudi njegov sin Flavij Viktor od morilčeve roke.
Kupujte domače blago S
( A > BAYER
gn Ako vzamete Aspirin
Vam more pomagati pri prehlajenju," gripi, reumatizntu
toda pazite na Bayer-/ev kril! [M h rrtfutf. pod S. tt. 1M3 Zl Il IMfc
Gospodarstvo
Aktualna gospodarska vprašanja
Predavanje gen. tajnika Zbornice za TOI g. Ivana MAeriča
LJubljana, 29. maja. vrba tega pa «mo uvažali za 100—200 mi-
V petek zvečer je pod okriljem Društva trgovefkfh akademikov predaval v dvorani Trgovske akademije bivši minister g. Ivan Mohorič o sodobnih gospodarskih vprašanjih. Občinstvo, med katerimi je bilo opaziti odlične zastopnike gospodarskih or. gamizacij in društev, je dvorano zasedlo do zadnjega sedeža. Predavatelj je v svojih uvodnih izvajanjih pokazal prerez skozi današnje gospodarsko stanje, kakršno se narm kaže dane? v primeri z razvojem po svetovni vojni. Naglasil je. da se je začela problematika današnjega gospodar, stva po svetovni vojni, ko so se Američani umaknili sodelovanju z Evropo. Kakor je Amerika, delala med vojno ogromne dobičke z dobavami vojnega materiala Evropi, tako se je po vojni spet umaknila in je hotela živeti od milijonskih zaslužkov pod zaščito visoke carinske tarife.
Preobrat je prišel šele leta 1926, ko je Evropa začela ponovno misliti na povrnitev usodnega leta 1914. Nevarnosti nove vojne so prisilile evropske države na sa-moobrabtne akcije za gospodasko neodvisnost. Od leta 1927 dalje vidimo ,kako se čedalje bolj vrste svetovne konference za carinsko premirje, med tem ko je v ozadju že divjala ekonomika vojna.
Zanimiva je z ozirom na to študija, ki jo je izdelalo finančno ministrstvo v začetku dobe blagostanja leta 1926. o nacionalnem dohodku vseh slojev v naši državi. Iz študije je razvidno, da je leta 1926. dosegel naš narodni dohodek 70 mi-liard, s plačami vred pa celo 80 milijard dinarjev, pri tem pa je glede na število prebivalcev hudo zaostajal za drugimi državami. Zlom svetovnega gospodarstva je povzročil, da je ta naš narodni dohodek padel od 80 milijard v letu 1926. na 25 milijard v predlanskem letu, lani pa se je spet dvignil na 35 milijard. Ce pomnimo, da znašajo državni dolgovi 50 milijard, potem lahko presodimo, za kolilco se je zmanjšal naš letni dohodek. Bil je pravcati gospodarski potres, č:gaT po ledice po bile najbolj občutne v gospodarsko bolj razvitih delih naše drža/ve.
Državni proračun, ki je zmašal pri 13 in pol milijarde, so sicer znžali na 10 milijard, vendar pa prav kriza zahtevala nove izdatke. Treba je bilo najti kritje kjer. koli. Država, ki bi morala dajati poleta privatni inicijativi, si je pomagala z odla-
lijonov rama strojev in prometofli sredstev.
Da se je lami nacionalni dohodek povečal za 10 milijard, je pripomogla največ bogata letina 1936. pa tudi slabe letine v drugih državah. Pot v nekdanjo prosperi-teto je možna samo počasi in progresivno s sretematičnAmi napori.
V teku krize smo mislili ,da nam ni treba Obrambnih ukrepov in da moramo vztrajati na liberalističnem načelu, medtem ko so se druge države na najrazličnejše načine zavarovale s svojo carinsko in gospodarsko politiko pred izgubami. Posledice te naše politike so bile prav usodne. Ko se je pričel zopet dvigati naš izvoz, nam je zmrznilo v inozemstvu okrog 700 milijonov dinarjev terjatev.
Velika škoda je, da nimamo pravega foruma za obravnavanje gospodarskih problemov. Tudi nimamo v našem gospodarstvu enotnih smernic in ni prave administrativne kontrole, da bi se kapital pravilno investiral. Pravijo, da je Slovenija nasičena z industrijo in razni propagator-ji nastopajo z zahtevo po demontiranju industrije po Sloveniji. Mnogo škode je v tem c.ziru povzročila brošura Milivoja Savica, ki je mnenja, da se mora vsa važna industrija namestiti na varnem ozemlju, takozvanem varnostnem trikotu. Po tem načrtu bi morale jeseniške železarne na jug in naša industrija bi se morala razdeliti po vsej državi. Take tendence po unifikaciji v gospodarstvu so mnogo bolj kvarne kakor slične tendence v politiki.
Važno pa je tudi vprašanje, kam z naraščajočim številom prebivalcev. Medtem ko se je prej izselilo iz naših krajev v Ameriko okrog 30.000 ljudi na leto, je -ce-daj izseljevanje zelo omejeno. Presežek prebivalstva pa mora najti svojo ekstiten-co. Po podatkih SUZORja zapusti na leto v naši državi okrog četrt milijona ljudi svoje domove na kmet'h in išče dela. Notranja kolonizacija se je slabo obnesla. V borbi za eksistenco se je rs izvilo šušmar-stvo in danes prihaja približno na dva obrtnika po en šušmar. Nepovoljno je bilo rešeno tudi vprašanje kmečkih dolgov. Trgovci, ki so dali kmetu blago na kredit, morajo sedaj čakati 12 let na odpla. čilo. Za naš gospodarski razvoj je tudi važna pravilna rešitev vprašanja pasivnih krajev, saj je samo ena petima naše diža-
ganjem plač, s posojili pri Narodni banki s ve v agrarnem pogledu aktivna.
In z nabavami na kredrt,. Pri tem pa je ostal v veljavi davčni sistem iz leta 1927-, ki ni videl ob času depresije gospodarskih sprememb. Mnogi trgovski obrati so se zmanjšali na eno tretjino. Samo v dravski banovini je bilo likvidiranih 5000 trgovinskih obratov, ker smo prišli v to depresijo nepripravljeni brez rezerv. V petih leth blagostanja smo v obliki hranilnih vlog prištedili do 1. 1932 vsega 13 milijard. V Beogradu so investirali v nove zgradbe na leto po 200 do 300 milijonov dinarjev,
Predavatelj je v zaključnem delu svojega predavanja namzal še vrsto aktualnih problemov, ki nam jih stavlja na dnevni red današnja doba, zlasti se je pečal z vp~ajanj»m oskrbe našega gospodarstva s surovinami, z vprašanjem mehanične in kemične predelave lesa, z vprašanjem zadružništva, ki je danes na tleh in p socialnim dumpingom. Za izčrpna in zanimiva izvajanja mu je v imen« Društva tngovskih akademikov izrekel s vej o zalvalo predsednik g. Zalar.
Država in gospodarstvo
Vprašanje starostne preskrbe trgovskih nameščencev
Pretekli torek je imelo Trgovsko društvo »Merkur« zvečer v Trgovskem domu svoj 37. občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. Fran Windischer. Iz zanimivega poročila, ki ga je podal predsednik na tem občnem zboru, posnemamo naslednje podrobnosti:
Trgovsko društvo »Merkur« deluje sedaj že 37. leto in smemo brez domišljavosti trditi, da so bila ta leta polna dragocene vsebine in uspešnega dela. Ko se je društvo ustanovilo, je bilo prvo nacionalno društvo med Slovenci in delo ni bilo hvaležno. Razvoj je šel potem svojo naravno pot in po naši vzpodbudi so povsod nastali gremiji kot obvezne organizacije trgovcev. Danes je po določilih obrtnega zakona po vsej banovini izvedena organizacija po trgovskih združenjih, ki so stopila na mesto nekdanjih gremijev in zadrug. Poleg teh prisilnih organizacij je prav posebno težavno delo v prostovoljnih organizacijah, kakor je društvo »Merkur«. Kakor prejšnja leta, je imelo društvo tudi lani svoje izobraževalne tečaje za italijanski in nemški jezik ter za stenografijo. Misliti pa bo treba tudi na tečaj v srbohrvaškem jeziku. Društveni »Trgovski koledar« je letos izšel že 23. leto pod spretnim vodstvom Franca Zelenika, društveno glasilo »Trgovski tovariš« pa izhaja že 14. leto in ga odlično urejuje g. Josip J. Kavčič. Društvo nadalje vzdržuje za službe in mesta posredovalnico, ki se trudi vestno ustrezati gospodarjem in uslužbencem.
Gospodarski položaj je zadnja leta postal ugodnejšL Zboljšale so se žitne cene, proti koncu leta pa je oživel tudi lesni trg. Položaj pa bi bil dokaj zadovoljivej-ši, da ne bi bilo raznih določil, ki jemljejo svobodo, osobito glede kupnine. Dandanes je le še malo razpoloženja za dale-kosežne omejitve individualnega dela. Zastopali smo vedno mnenje, da je v blagovnem mednarodnem prometu najvažnejši faktor trgovska iznajdljivost, pravočasna sprožljivost in tvegavost. Svet je dosegel največji napredek ob času, ko je vladala svoboda za blago, za človeka in za denar. Naši kraji niso nikdar dobro opravili in ne bodo, kadar bo gospodovalo birokrati-čno centralno vodeno gospodarstvo, ma-kar načrtno. Podporne akcije so pač potrebne, kadar se podirajo temelji in poje zvon sile, morajo pa biti le prehodne in začasne. Obnesejo pa se taki ukrepi samo tam. kjer je vodilni aparat dovršen in je kos svoji nalogi, tako strokovno kakor tudi moralno. Poseganje državne oblasti v gospodarstvo vodi neogibno do naraščanja birokratizma z vsemi bridkimi posledicami. Prav rada se razvije birokratska go-spodovalnost, ki lahko postane smrtna ovira gospodarskemu razvoju. Med obedom prihaja tek in tako vidimo, da skušajo dobiti birokratje v roke celo take stroke, kjer more centralno vodstvo prinesti le nezadovoljstvo. Vzemimo tiskarsko stroko, šolske knjige, učila, prodajo žita, sadja in živine. Te vrste poskusi so posebno nevarni, če vlada v posameznih delih države tako glede jezika kakor načina življenja velika pisanost. So panoge, pri katerih je v izrednem času potrebna močna in zavestna kontrola državne roke.
V splošnem pa nam izkušnje po svetu kažejo, da birokratlčno vodstvo gospodar-
stvu ne prinaša resničnega blagostanja. To so le pripomočki v sili.
Izvozna trgovina je bila navadno predmet skrDne nege. Po vsen t ržavah so se vedno trudili, oa z žrtvami te aii one vrste pospešujejo prodajo v tuje kraje, pri nas pa je ooratno. Izvoznik, ki mora tvegati na tujih tržiščih, ne dobi prave kupnine, ampak tisto, ki mu jo preapisejo. Drugod vidimo premije na najrazličnejše načine, pri nas pa doživljamo eksportne globe. Kdcr pozna praktično gospodarsko življenje in njega tegobe, se včasih v resnici čudi, da pri nas še ni ubita podjetnost in tvegavost. V resnici moramo biti nena-vaono močni, da prenašamo toliko kvarnih ukrepov in gospodarskih grehov.
Predseonik dr. Vvmdischer je svoja nadaljnja izvajanja posvetil predvsem vprašanju starostne preskrbe trgovskih nameščencev kakor tudi trgovskih in obrtniških gospodarjev. Danes mora znaten del trgovskih sotrudnikov računati s tem, da je treba misliti na opešana leta in se truditi za starostno zavarovanje, žal se večkrat kar trdo pokaže, kako žalostne so posledice dejstva, da trgovski sotrudniki niso bili prevzeti v pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev. Trgovsko društvo »Merkur« je že zgodaj začelo opozarjati, kako potrebna je skromna starostna preskrba uslužbenca tudi v interesu dobrega gospodarja. Mnogi gospodarji so bili dovolj dalekovidni, da so svoje uslužbence prostovoljno zavarovali pri Pokojninskem zavodu. Tudi Pokojninski zavod sam je imel umevanje in se je zavzemal za priključitev trgovskega pomožnega osobja v svoje območje. Danes je tudi med konservativnimi gospodarji dozorelo prepričanje, da je potrebno in koristno misliti na čas, ko delovna sila uslužbenca odpove. Navzlic napredovanju pokojninskega zavarovanja pa še nismo uspeli, da bi dosegli starostno zavarovanje tudi za trgovsko pomožno osobje, predvsem za prodajalce in prodajalke. Sedaj bo razširjeno delavsko zavarovanje za starost, onemoglost in smrt, ki bo obsegalo tudi trgovsko pomožno osobje. Mislimo pa, da bi bilo bolj pravilno in racionalno, da bi se trgovsko pomožno osobje zavarovalo pri Pokojninskem zavodu.
Tudi med srednjimi in malimi trgovskimi m obrtnimi gospodarji je danes vrsta takih, ki težko žive v normalnih razmerah. Ce pa pride bolezen ali nesreča v hišo gospodarja, nastane prav nevšečen položaj. Preudarni gospodarji, zlasti v ljubljanskem Združenju trgovcev, so že mislili na to, da je treba poskrbeti za pomoč in podporo v sili in nesreči. Toda te prostovoljne naprave ne morejo prav naprej. Cas bi bil, da začnemo misliti na zgraditev zavetišča za obubožane trgovske in obrtne gospodarje. Pri dobri volji bi lahko v kratki dobi prišli do fonda, ki bi omogočil uresničenje te živopotrebne socialne naprave.
Po tajniškem poročilu, ki ga je podal g. Anton Agnola in blagajniškem poročilu g. Kreka je bil pri volitvah ponovno izvoljen za predsednika dr. Fran iWndischer, za podpredsednika pa sta bila izvoljena gg. Smerkolj in škrajnar.
Kupujte domače blago!
mezd v dravski banovin!
Poročati smo ie o načrta naredbe o minimalnih mezdah v dravski banovini, ki ga je dostavila banska uprava gospodarskim korporacijam v izjavo. V smislu uredbe o določanju minimalnih mezd določi ban minimalne mezde po zaslišanju predstavnikov delavskih m delodajaJskih. organizacij in se mora zasliševanj« vršiti ustno in istočasno. Za včeraj je banska uprava sklicala to ustno razpravo, ki »o ji prisostvovali zastopniki prisilnih organizacij delodajalcev in zastopniki delavskih organizacij. Delodajalce so zastopali gg. dr. Golia. dr. Koče, Stane Vidmar, Josip Kavčič, Albin Smerkolj in Ciril Majcen. Delavsko zbornico je zastopal tajnik g. Filip Uratnik, navzoči pa so bili tudi drugi predstavniki delojemalcev. Razpravo je vodil inšpektor inž. Baraga. Sklenjeno je bilo, da bodo predstavniki delodajalcev in delojemalcev najprej sami skušali doseči sporazum odnosno kompromisno rešitev in da bodo sporazumno izdelali načrt uredbe, ki bo jo potem ban odobril. Če pa ne bi prišlo do sporazuma, bo ban sam predpisal naredbo. Prihodnja razprava se bo vršila 26. junija.
Privatni nameščenci in minimalne mezde v dravski banovini. O ba novem o-nutku naredbe glede določ;tve minimalnih mezd v dravski banovini sta bili te dni dve anketi ,prva 28. t. m. v Delavski zbornici, druga pa včeraj 29. t. m. na banovini. Banov osnutek predvideva minimalne mezde le za. nekvalificirane delavce, dečim napoveduje, da bodo kasneje določene minimalne mezde tudi za kvallf ci-r&ne delavce, torej tudi za privatne nameščence. V čl. 2. tega osnutka pa je predvideno, da ne smejo kvalificirani delavci (tudi nameščenci) prejemati nižjih mezd, kakor so minimalne mezde nekvalificiranih delavcev. To določilo, ki je sicer le prov zorično do samostojne določit, ve minimalnih mezd za kvalificirane delavce (nameščence), pa pome.ni za ta čas dejansko izenačenje minimaln h mezd za delavce vseh vrst in za nameščence v dravski banovini. V tej zvezi je predložna Zveza društev privit, nameščencev v Ljubljani na prvi anketi po svojem delegatu dr. Janku Kostlu spomenico, v kateri utemeljuje potrebo določitve minimalnih mezd za kvalificirano delavstvo in nameščen tvo v dravski banovini na višji meji od one za nekvalificirano delavstvo. Danes je v naši banovini nad 3000 Cena četrtina) priv. nameščencev ,ki prejemajo manj kakor 3.5 Din urne mezde. Zlasti sc> prizadeti trgovski nameščenci in nižje pisarniško osobje. Njihovo delo po svojem mačaiju jn odgovornosti zahteva, da se določi višja minimalna mezda, ki je utemeljena tudi s potrebami všjega socialnega in kulturnega standarda nameščen-skega stanu. Zato je imenovana zveza predlagala, naj se čim prej izda stanu primerna minimalna mezda za kvalificirane delavce in nameščence, dotlej pa morajo prejemati nameščenci in kvalif. delavci najmanj tako mezdo, ki je za 50°./» večja od minimatoih mezd, določenih z banovo naredbo za nekvalificirano delavstvo v dotični stroki.
Nov dotok zlata In deviz
Poslednji izkaz Narodne banke od 22. maja zaznamuje nov dotok zlata in deviz. Ze v drugi četrtini maja smo zabeležili dotok v višin, 32.4 milijona Din, v tretji četrtini pa je znašal dotok 22.2 milijona Din. Zlate rezerve 60 se povečale za 1.1 na I667.I milijona Din (lani 1532.8) devize izven podlage pa 60 se povečale za 21.1 na 766.I milj Din (lani 295.9). Povečanje opažtimo tudi pri posojilih. Menična posojila so narr-sla za 13.5 na 1451.6 m lijona Din (lanj 1358). lombird-na pa za 0.2 na 249.8 milijona Din (lanj 250.7).
Obtok bankovcev se je v tretji četrtini maja skrčil za 76.6 na 5284.1 milijona Din in je bil pr,- tem za 592 milijonov večji nego lani in za 1215 milijonov večji nego leta 1934., ko smo imeli najnižji obtok. Vzporedno s zmanjšanjem obtoka pa so narasle obveznosti na poka z za 118.2 na 2292.0 m ilijona Din (lanj I767.9); zlasti so narasle privatne žirovne naložhe, jn sicer za 141 na 1279 milijonov. To jzredno visoko stanje privatnih žirovnih naložb nam kaže veliko likvidnost našega denarnega trga.
Vrednost zlatih rezerv je 22. t. m. znašala skupaj z ofiicdelno premijo 2202 milijonov Din, kar predstavlja 28.27 odstotno kritje obtoka bankovcev in obveznosti na poka z (prejšnji teden 28.41°/o).
Ponudbe za gradnjo železnice Črnomelj—Vrbovsko
Nedavno smo poudarili, da bi morala priti po uredbi o trasiranju in gradnji novih železnic med progami, ki se bodo gradile, najprej na vrsto železnica Črnomelj— Vrbovako. ki je v čl. 4 navedena pod 1. točko. Prometno ministrstvo je nedavno izdalo odlok, da se pričneta graditi železnici Metikovič—Plode in Kraljevo—čačak, ki sta navedeni na 9. in 4. mestu. Sedaj poro- j čajo iz Beograda, da bo še lotos prišla na i vrsto tudi železnica Črnomelj—Vrbovsko. Beograjski »Jugoslovenski kurir« ima namreč informacije iz merodajnih krogov, ki pravijo, da je vlada prejela več ponudb inozemskih podjetij in finančnih skupin za gradnjo te proge in za finansiranje gradnje. O teh ponudbah pa vlada še ni razpravljala.
Gospodarske vesti
= Pred sestankom italijansko-jugosloven-skega stalnega gospodarskega odbora. Poročali smo že, da bosta pred sestankom italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora, ki naj izvede nedavno sklenjeni gospodarski sporazum z Italijo, prispela v Beograd dva visoka italijanska uradnika, da informirata naše merodajne kroge o možnostih, ki so dane za razširjenje naše trgovine z Italijo. Sedaj poročajo iz Beograda, da bosta 11. junija prispela v Beograd direktor oddelka za zunanjo trgovino v ministrstvu za zunanje zadeve g. Gia-ninni in direktor nacionalnega fašističnega instituta za plačilni promet z inozemstvom g. Massi.
= Novi upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovjne. Z ukazom kraljevskega namesfcništva je na predlog frgovjnskega ministra postavljen za upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Sava Obradovjč dosedanji višjj sekretar trgovinskega ministrstva. Dosedanji vršilec dolžnosti upravnika dr. M. Petrovič je bil. kakor smo že poročalj, fmenovan za šefa odseka za kontrolo izvoza Živine.
| = Ponovno povečanje BkvfdaHi___
E[ Državni hipotekami banki. Bilančni rx-z Državne hipotekarne banke za 30. aprfl t L zaznamuje novo znatno povečanje likvidnih sredstev (gotovine in blagajniških zapisov Narodne banke) na 783 milijonov Din nasproti 550 milijonom pred enim letom. Od marca do aprila t. 1. so se blagajniška sredstva povečala za 113 milijonov Din. Hipotekama posojila so v aprilu ponovno nekoliko nazadovala na 9039 milijonov (lani 2102). medtem ko so komunalna posojila narasla na 1040 milijonov (lani 780). Dolg finančnega ministrstva se je skrčil v teku aprila za 50 na 482 milijonov (lani 553). Na 6tranj pasiv zaznamuje mesečni izkaz povečanje hranilnih vlog na knjižice za 24 na 1286 milijonov Din (lani 1168) in kontokorenfnih vlog za, 32 na 558 milijonov Din (lani 319). Tud; simostojni fondi ter ostal,- fondi in kapital j javnih ustanov so narasli za 22 na 2196 milijonov Din (lani 1814).
= Gradbena dela. Banska oprava je razpisala licitacijo za oddajo regulacije
Savinje od km 21.480 do km 22.299 (proračun 2,308.000 Din). Nadalje je bant?ka uprava razpisala licitacije za gradnjo na. slednjih mostov: železobetonskega mostu preko Selške Sere v Praprotnem na bano-vinrki cesti 1/5 (proračun 577.000 Din), železobetonskega mostu prako Poljanske Sore na banov:nski cesti II/122 (proračun 511.000 Din) in železobetonskega mostu preko Mirne pri železnški postaji Jelo-vec na progi št. Janž—Sevnica (proračun 650.000 Din).
= Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini tvrdke Mami faktura Kmečki ma-gazin d. z o. z. v Ljubljani. Krekov trg 10. (poravnalni upravnik Tone Javcrnik, revizor v Ljubljani; poravnalni narok 12. ju-i nija ob 8.30, prijavni rok do 5. junija) in o imovini Jos pa Korena in Marije Korene ve, peka, gostilničarja in posestnikov v Vitanju (poravnalni upravnik dr. Sbrizaj Teodor, odv. Slov. Konjicah; poravnalni narok pri sreskem sod. v Slov. Konjicah 25. junija ob 9.. prijavni rok do 20. juni-ja).
— Licitacije. Dne 2. jun ja bo pr; ministrstvu za promet ofertna licitacija za dobavo raznjh čopičev. 12. junija za dobavo eletrjčnega izolacijskega materiala. 14. junija za dobavo postaje za preizkuse vanje električne razsvetljave v vagonih. 15. junija za dobavo r>am b turbogeneratorjev in 16. junija za dobavo regulatorjev. razvod-nih tablio in drugega materiala.
= Likvidacija Centralne komisije za kontrolo izvoza sadja. Po uredbi o reorganizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se pri tem zavodu ustanovi odsek za sadje in povrtnino, ki bo imel svoj strokovni odbor. S tem pa preneha funkcionirati Centralna komisija za kontrolo izvoza sadja. Te dni se je vršila seja Centralne komisije, ki so ji prisostvovali predstavniki Udruženja izvoznikov, Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug rn Zemaljskega saveza sadiarskih zadrug. Na konfcrenci so razpravljali o vprašanju organizacije novega odseka, o sestavi nove>-ga strokovnega odbora in o likvidaciji centralne komisije.
Borze
Na ljubljanski borz' je znašal pretekli teden devizni promet 5.41 milijona Din nasproti 6.32 in 10.39 v zadnjih dveh tednih. V privatnem klirjngu so se proti koncu tedna podražile nemške klirinške marke na 12.45 — 12.55, medtem ko so prejšnji teden notirale 12.15 — 12.20. Na svobodnem de-vrnem trgu stanejo angleški funti 238.50, dolarjj 48.50. švicarski frankj 11.05 in francoski franki 2.17 Din.
Devize
Curih. Beograd 10. Pariz 19.55, London 21.6550 Newvork 43H.875 Bruselj 74. Milan 23.05, Amsterdam 241.25 Berlin 176.20, Dunaj 81.40. Stockholm 11165. Oslo 108.80. Kobenhavn 96.7o. Praga 15.28, Varšava 83, Budimpešta. 86, Atene 3.90. Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 29. maia. Začetni tečaji: pšenica: za julij 115.75 za sept. 113.75; koruza: za julij 125.375, za sept. 112.25.
4- Winnipeg, 20 maia. Začetni tečaji: pšenica: za maj 127, za okt. 115.
BOMBA«
+ Liverpool, 28. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 7.14 (prejšnji dan 7.15), za dec. 7.05 (7.03).
ŽIVINA
+ Na petkov svinjski sejem v Mariboru
je bilo pripeljanih 239 rilcev. Cene so bile naslednje: 6—8 tednov s1ari prasci 65— 95 Din, 7—9 tednov stari 100—125, 3—4 mesece star; 140 do 180, 5—7 mesecev <»ta-ri 200—320, 8—10 mesecev stari 365— 460. 1 leto f*ari 690—900 Din. Svinje m> se prodajale za kg. žive teže po 5—7 Din, in za kg mrtve teže po 9—11 Din.
Tujski promet in Selška ripfifjji
Prejelj smo: Po prizadevanju časopisja, posameznikov in oblastev ie Selška dolina dosegla izboljšanje v avtobusnem prometu. Avtomobilska podjetnika sta namreč spoznala potrebe doline in zdaj nudita potujočemu občinstvu znatne ugodnosti. Tudi vozna cena je precej znižana. S tem bo lepa Selška dolina brezdvomno mnogo pridobila tudj na tujskem prometu, ki se doslej žal ni mogel razvijati, kakor bi bilo želeti. — V propagandne svrhe si bo Tuj-skoprometno društvo oskrbelo ličnih reklamnih prospektov v zadostni nakladi, ki bodo seznanjali turipta, izletnika in leUr viščarja z lepotami doline in vsem potrebnim. Opaziti je nadalje živahno razgibano^ tuiskoprometnih interesov, iz česar je sklepati, da bo dolina izkušala temeljito popraviti tujskopromefcne nedostatke. Tudi 06rednie SPD je s spremembo oskrbni šiva v Krekovi koči na Ratjdoveu doprineslo svoj delež k izboljšanju turistovekega prometa. širša javnost se na ta dejstva prijazno opozarja. Pričakovati je števihni po-set, ki ga lepa dolina in Rsiitovee kot naibliižja alpska tura tudi v polni meri zaslužita
SODOBNO.
Porenta išče stanovanje. HiSni lastnik ga nezaupno gleda.
»Upam, da nimate psa, ki bi lajal.«
»Ne gospod.«
»Ali pa otrok, ki bi kričali?«
»Ne gospod.«
»Kaj pa ženo, ki poje?«
»Tudi ne, gospod.«
»Ne radia ne klavirja, sploh ničesar, kar povzroča ropot?«
Porenta pomisli.
»Pač, par čevljev Imam, ki Akripljejo.«
Turoben pogreb
prof« Vere Novak-Dostalove
Ljubljana. 29. maja.
Danes, ko je ravno minilo 11 mesecev, odkar je s svojim izvoljencem stopila pred oltar, je morala ga. prof. Vera Novakova nastopiti svojo zadnjo pot k Sv. Križu. Tragika njenega žrtvovanja na oltar materinstva je zibudila globoko sočustvovanje v vsej javnosti Ganljivo se je to očito-vak> v teku današnjega dneva, ko je ležala na mrtvaškem odru v mrtvašnici na Vidovdanski cesti, in še posebno, ko je nastopila ura njenega poslednjega slovesa. Vse do ure pogreba, ko je počivala med svečami in obilnim cvetjem, so jo prihajali kropjt profesorji, prijatelji, ftevifrij njeni dobri znanoj. Saj je bila res povsod priljubljena; njen smehljaj, ki je razodeval toliko zdravja jn blagosrčnostj, bo ostal v spominu vsem, ki so jo poznali. Se prav posebno je bjlo ganjeno naše ženstvo. ki je dostojno izkazalo čast mladi pokojni žrtvi.
Iz Maribora se je pripeljalo na pogreb lepo število dijakinj, s katerimi sta prišia kot zastopnika m riborskjh profesorjev prof. Stanko Bunc in prof. Bogov;č. Iz Ljubljane pa so se k pogrebu zgrnili mnogi znanej Dostalove driužine. Ko je točno ob 17. prispel voz s stolnim župnikom Vin-dišerjem jn bratrancem pokojne Vere. patrom Benjaminom, in ko sta duhovna opravila žalni obred, je pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Juvanca zapel žaJostinko »Ueliši nas.« /Nato so uslužbenoi pogrebnega zavoda dvignilj belo krsto ob ihtenju svojoev. Oči so se oro*;jle vsem prisotnim. Po Vidovdanski eesti se je rarvjl dolg žalni sprevod. Bridko prizadetemu soprogu g. prof. Vilku Novaku, ki je stopal s svojo materjo, sta sledila oče m matj pokojne Vere. oba brata in ostalo sorodstvo. Seveda so z udeležbo prj posrre-bu izkazale priljubljeni profesorici zadnjo čast tudi dijakinje ljubljanskih gimnazij. kor.porat.ivna je bjla udeležba s poljanske gimnazije, kjer je pokojna gospa začela mnogo obetajočo kariero. V imenu univerze sta sledila fc-stj prorektor dr. Matija Slavjč in dekan filozofske fakultete prof. dr. France Kjdrič. Profesorsko društvo je zastopal predsednik prof. Gralenauer. prosvetni oddelek banske uprave prof. Frian, nadalje je bil v sprevodu ravnatelj in bivšj predstojnik pokojne. ravnatelj Remec, dalje urednik »Kronike«, ki jo je štela med svoje zveste sotrudnike, dr. Rudolf Mole. m nekateri drug; uredniki naših vodilnih revij, v zasto-pstvu Slavističnega društva prof. dr. Mirko Rupel, potem pa dolga vrsta tovarišev, znancev in zlastj ljubljanskega žen-stva. Ob lepem, toplem popoldnevu se je ves žalni sprevod razvil na poti čez Ljubljansko polje. Pred znamenjem so se Matičarji ?e poelednjič poslovili z večno lepo žalostinko »Blagor mu ...« Ob grobu, kjer je prevzela vse iskrena tuga. se je v imenu zavoda, na katerem je prof. Vera sodelovala, v imenu tovarišev profesorjev, slavistov in učenk toplo poslovil prof. Stanko Bunc. Udarci grude so votlo odmevali, ko so padal; na krsto, a številni šopki in venej so prjčal; o iskrenem sočustvovanju najširšega kroga znancev in prijateljev Do-6talove družine. Zlasti lep venec je polo-tžjlo na grob Profesorsko društvo, izmed revij pa »Ženski svet«, a pristopila so h grobu tudi drobna dekletca in poklonila prerano umrli materi najlepše, kar nam daje prjroda jn pomlad: cvetje z našj.h trat in vrtov.
Iz Gornjega grada
g— Sestanek koroških borcev priredi krajevna organizacija Legije koroških borcev Gornji grad v nedeljo 30. t. m. ob pol 15. v Petkovi gostilni na Ljubnem. Poročal bo tov. predsednik dr. Mejak Er-vin. Koroški borci, pridite polnoštevilno na ta sestanek, ker je v Vašem interesu! Cim več nas bo, tem lažje bodemo kaj dosegli, zato pridite tudi oni tovariši, ki se še niste prijavili-
g— Na avtobusu Ljubljana—Gornji grad —Logarska dolina se je uvedel s 23. t- m. nov vozni red, ki sliči lanskemu. Obenem je podjetje nekoliko podražilo voznino. Za časa ljubljanskega velesejma naj poskrbi podjetje, da bo vozil avtobus ob nedeljah in praznikih v obeh smereh.
g— Poročila se je v Celju gdč. Križma-nič Milka, ki je bila več let uradnica v odvetniški pisarni dr. Mejaka, z g. Kovači-čem Karlem, stavcem Zvezne tiskarne v Celju. Simpatičnemu sokolskemu paru želimo mnogo sreče!
Iz Gornje Radgone
gr— Zamude vlakov. Odkar je stopil v veljavo novi vozni red, se vrstijo zamude dopoldanskega vlaka, ki bi imel priti v Gornjo Radgono ob 9.33, a prihaja domala vedno po 10. uri. To spravlja potnike v nevoljo, posebno one, ki potujejo v Gornjo Radgono zaradi opravka pri raznih uradih, kjer vlada navadno taka točnost, da zadenejo marsikaterega zavoljo zamude neljube posledice, zvezane celo s precejšnjimi stroški. Nujno potreben je red na naši progi-
gr— Krava je po vrgla medveda. . . Posestnik Gokl v Zbigovcih pri Gornji Radgoni je nedavno kupil brejo kravo, ki je te dni povrgla dokaj čudno tele. Prednji del teleta je bil obraščen z gosto terrmo dlako ter je popolnoma sličil medvedu, le zadnji del je bil nekoliko podoben teletu. Kravji medvešček je poginil, kravo pa so morali zaklati.
gr— Urbanov sejmi je bil v torek izredno slabo obiskan, kakor doslej še nobeno leto. To je dokaz, da je kriza na višku. Kupna moč peša od leta do leta. Tokrat tudi kramarjev ni bilo mnogo, živine pa tako malo, da tako slabega sejma sploh ne pomnimo.
USPEŠNA.
ZDRAVIUS
Dolenjske Toplice
železniška postaja Straža-Toplice pr! Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma, sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15. junija: 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava.
NOVA UPRAVA,
Matineja Z. K. D.
r—
n Rojncti II v velel
k
j DANES OB 10.30 V KINU MATICI
Roinauucna zgodba iz življenja dveh poetov v veiefiimu
■TIRAM**
ROBERTA BROWNINGA ln ELISABETHE BARRETT
NORMA SHEARER FREDRIC MARCH CHARLES LANGHTON
Cena din 3.50 in 5.50
Domače vesti
*	Zadnja čast generalu Aleksi Stojšjču.
V petek popoldne je v Beogradu odšel_ k večnemu počitku veliki junak iz borb našega naroda za svobodo, upokojeni divizij-skj general Aleksa Stojšič, predsednik združenja nosilcev Karadjordjeve zvezde z meči. Pogrebu so poleg starih bojevnikov in junakov prisostvovali: zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Durbešič, odposlanec pa" trijarha mitropolit Božič in minister Djura Jankovjč. šest častnikov je neslo številna odlikovanja, vojaki pa vence. Iz kapele na novem pokopališču so krsto nesli pokojnikovi tovariši iz vojne akademije, po opelu v cerkvi sv. Nikolaja pa odlikovanci s Ka-radjordjevo zvezdo. Z govori so se poslovil; diviziiski general Grgur Ristič, odliko-vanee odvetnik Pavle Jovovič, Inšpektor finančnega ministrstva Radovan Draškovič, starosta Sokola Beograd VI. br. Jevtič in pokojnikov rojak dr. Marko Krstffi. 0!b častni salvj je krsta zdrsnila v grob.
*	Mednarodne folkloristične svečanosti so tudi letos bjle v Nicj in je pri njih nastopila tudi jugoslovenska skupina. Iz fran coskih pokrajin, iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske. Finske, Poljske in od drugod so gostje spremljali svoje značilne skupine, opravljene v pestre narodne noše, a najbolj je bila pestra naša, kj so jo tvorile noše iz vseh naših pokrajin od Triglava do Vardarja. Prav ta raznolikost je napravila našo skupino posebno živahno, da se je močno razlikovala od drugih. Zato pa je tndi žela veliko pozornost in pohvalo, fotografi so povsod prežali nanjo in listi jo največ poročali o njej. Posebne pohvale je bila naša skupina deležna pri izvajanju jugoslovanskih narodnih plesov jn je poleg skupine Baskov dosegla največji uspeh.
*	Društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev bo imelo 6. junija ob 10. redni obč- ' ni zbor v dvorani ljubljanskega magistrata. Vabljeno je vse članstvo kakor tudi vsi oni občinski uslužbenci, ki se doslej še niso včlanili.
Po vsej	kraljevini.
*	Danes bodo avtomobilisti lovili jadralno letalo. Poročali smo že o prireditvi, ki jo priredi Avtoklub s sodelovanjem Aerokluba danes popoldne. Ob 15. uri se pojavi nad Kranjem jadralno letalo v višini 1500 do 2000 m, ki bo na to krožilo v prostoru med Kranjem, Kamnikom in Ljubljano. Oni avtomobilist in motociklist, ki bo prvi zasledil jadralno letalo po njegovem pristanku, (kraj, kjer bo pristalo je seveda tajen), in sicer najkasneje v 15 minutah po pristanku, postane zmagovalec. Start zasledujočih avtomobilistov in motocikli-stov bo ob 15. uri pri mostu čez Kokro v Kranju na cesti proti Primskovem. Po tekmovanju pa se zbero tekmovalci in ostali člani kluba v Skaručni (gostilna Vode). Prireditev se lahko vrši le ob ugodnem vremenu. V dvomu povprašajte do 14. ure tajništvo Avtokluba, Kongresni trg l/I., tel. 21—93.
Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, na-kupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Ogl. reg S. br. 16. 485/35
^^^VMMnH^KMOiHHmHnMMMHMHMU
*	Posebne razstave na pomladnem ve-lesejmu v Ljubljani od 5. do 14. junija. Po. -eg splošnega dela, kjer bo prikazan napredek naše domače industrije in obrti v preteklem letu, bodo na sejmišču posebno mesto zavzemale: 1. Lovska razstava, ki bo zbrala vse, ka.T premoremo na tem polju. Tu bo posebno razscd:šče od vsega izbralo najboljše in to bo poslano na svetovno ra<zstavo v Berlin. Zato bo ta razstava zelo zanimiva izbirna razstava. 2. Glavna v letošnji prireditvi naših gospodinj bo vel ka modna revija. Prireditev bo prikazala dobro blago in okusna oblačila domače proizvodnje. Dolžnost naših mater in gospodinj je, da oskrbe svoje družine le z obleko, ki so jo izdelale naše domače tvor-nice in obrti in ki po kakovosti nikakor ne zaostaja za inozemskmi izdelki, po rizki ceni pa jih zelo da.leko prekaša. Modna revija bo prepletena z varietejni-
zai vložki — prvovrstne točke priznanih artistov in artisk. 3. P»hištvena razstava bo vsebovala izdelke nsš;h domačih mizarskih podjetij: spalnice, kuhinje, salone, delovne kabinete, otroške sebe itd. S fino izdelavo, praktičnostjo in arhitektonsko dovršenostjo bodo v okras vsakemu stanovanju. Za vsak dom, preprost in bogat, ogromna izbira! 4. Avtomobilska razstava bo združila v dveh paviljonih najnovejše modele skoro vseh svetovnih znamk. Ne bo se težko odločiti: elegamtne limuzine in športni vozovi ter praktični tipi za poslovno uporabo bodo v lepoti, solidnosti in ceni konkurirali za vašo izbiro. 5. Razstava »živalce« bo namenjena predvsem ljubiteljem živali in ptic, imela pa bo še poseben pomen za- rejce malih živali. Kajti poleg vseh vrst perutnine, kuncev, golobov, ptic pevk in nakičenih eksotičnih lahkokrilcev bo nudila obiskovalcem praktičen pregled najnovejših dognanj in izkustev v reji malih živali.
* Telefonski promet med Jugoslavijo in Italijo je zdaj uveden še v teh relacijah po pristojbinskj enoti 2.5 zl. franka: Dolenji Logatec—Ajdovščina, Ljubljana, Cerknica— Reka, Pokljuka — Tr^t. Rogaševjca — Trst, Slatina Radenci — Trst. po 3 zl. franke Bohinjska Bistrica - Padcva, po 3.60 zl.fr. Bled — Bologna, Jesenice na Gorenjskem — Bolzano. Ljubljana — Modena, Ljubljana — Vimercate; po 4.25 zl. fr. Maribor — Pnlermo. Razgovori 6e lahko začno že s 1. junijem.
♦ Za petindvajsetletni«) smrti Antona Aškerca izide v ponedeljek posebna Aškercu posvečena številka tedenske revije »Življenje in svet« e prispevki prof. Marje Boršnikove. insp. Jos. Westra in prof. dr. Antona Debeljaka. številka vsebuje zanimive prjnose k spoznavanju pesnika kot človeka in je primerno ilustrirana. Uredništvo »Življenja in sveta« je do sedaj priredilo naslednje posebne številke; Masarykovo, Geografsko, Levstikovo. Glasbeno. Goethejevo, Wagner,jevo. Vegovo, Vukovo. Jurčičevo, Mickiewjczevo in Puškinovo. katerim se zdaj pridružuje Aškerčeva »Življenje in svet« izhaja sedaj kot priloga ponedeljske-ga Jutra in stane mesečno samo 4 din. Naroča se pri upravi; Ljubljana. Knafljeva 5.
A Najboljši čistilni pra-▼ £«n£timt šek za čiščenje kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek!
*	Vozne olajšave za ljubljanski velese-jem od 5. do 14. junija nudi potnikom že-lezmiška uprava, Aeroput in brodarska društva. Z rumeno izkaznico, ki jo za din 2.— dobite pri postajni blagajni, kupite celo vozno karto do Ljubljane, kjer vam velesejemska uprava potrdi v to izkaznico obisk, nakar ee morete brezplačno vrniti domov. Za potovanje v Ljubljano velja ta olajšava od 31. maja do 14. junij^ za povratek od 5. do 19. junija vključntfc Aeroput je dovolil 10% popust na vseh svojih progah na podlagi velesejemske legitimacije. Prevoz prtljage do 15 kg je brezplačen. Parobrodna društva so dovolila popust, ki sestoji v tem, da se lahko s karto HI. razreda vozite v II. razredu, s karto n. razreda pa v I. Ta popust velja že od 20. maja do 14. junija, a za povratek od 5. do 20. junija
*	Tudi našim malčkom bo posvečen pomladni ljubljanski velesejem od 5. do 14 junija. V pravljična kraljevstva jih bodo popeljale zaloge najrazmovrstnejših igračk. Pupce za deklice, miniaturna, tehnika za dečke itd. Za oko in srce, za um tn za voljo! Med razstavljenim blagom boste našli za igro in za vzgojo vaših najmlajših. Na veseličnem prostoru pa bo za zabavo dece skrbelo lutkovno gledališče, vrtiljaiki. itd.
*	Počitniška kolonija mladih planincev bo letovala od. 3. do 26. julija t 1. v Malnarjevi koči pod Črno prstjo. Interesentje se moralo prijaviti najkasneje do 3. junija 1937. Ker je treba pravočasno vse pripraviti, je priporočljivo, da čimprej prijavite udeležbo v pjsarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
*	Avtomobilski priročnik za dravsko banovino in obmejne pokrajine. Pod tem naslovom izide prihodnje dnj že dolgo časa pričakovano delo, ki bo najboljši svetovalec in spremljevalec vseh naših avtomobilistov motociklibtov ter vseh podjetij, ki imajo z njimi zveze, kakor tudi vseh obratov, zlasti gostinskih, kj imajo posla s tujskim prometom. Kniiga, ki bo v začetku junija že dovezana, bo obsegala okrog 300 strani in bodo v njej obdelana med drugim ta važnejša poglavja: Avtomobilska in motocikli-stjčna združenja v Jugoslaviji, Seznam potniških birojev v kr. Jugoslaviji, Registriranje motornega vozila z raznimi podnaslovi, Takse jn dajatve. Evidenčne tablice. Šoferski izpit, Predpisi za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, Potovanje z motornim vozilom v inozemstvo z vsemi potrebnim; podatki. Mednarodni znak za razlikovanje, Vozne smeri, Važnejši turistični podatki za vsako evropsko državo posebej, Poiavi moteni na motornih vozilih (opis in 9 preglednih tabel), Šematična uvrstitev naših cest. Barvana pola z avtomobilskimi znaki prerezri mest, izletniškimi progami, Krajevni imenik e podatki, ki so avtomobilskemu turistu potrebni. Knjiga bo imela dve prilogi: prilogo za dnevnik vožnje, obratnih stroškov, z osebnimi podatki, podatki o vozilu in zavarovanju, in nazadnje za dnevnik mazanja, oljenja in negovanja vozila ter za le-tni pregled: druga prjloga bo avtomobilska karta. V platno vezana kniiga velja 120 Din, lahko se naroči tudi v usnje ve^an izvod, kateremu se zviša ce?na po kvaliteti usnja. Naročila naj se pošiljajo na naslov Upravi Avtomobilskega priVočnika (vodiča), Ljubljana, Vegova ulica 2.
Ofruško letovanje
Skrbno nadzorstvo, posebna plaža, tečna hrana, 3 tedne din 550.— nudi Krilo pri Splitu. — Informacije Podmilščakova 7.
♦	Ekskurzije ZKD v Par|z. Junijska ekskurzija je gotova in zaključena in so prijavljena te dni prejeli okrožnico s podrobnimi navodili. Zanjo je prostih samo še nekaj mesit, k; pa ee jih bo moglo zagotoviti samo do vštetega 4. junija t. 1. Tedaj bomo s prijavami za to ekskurzijo •povsem zaključili. Vse informacije in prospekte za naše ekskurzije, ki bodo še v juliju, avgustu in septembru, zahtevajte pri tajništvu Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazino II. nadstropje, telefon 21—23, osebne informacije od 11. do 12. ure dnevno-
♦	Za izlet planincev v Grčijo je zadnji čas prijave do 3. junija. Odhod izletnikov bo dne 30 junija. SPD mora še preskrbeti vizume tei mora radi tega do navedenega dneva vedeti za točno število udeležencev. Prijave sprejema in informacije daje pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
♦	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec nairavne Franc Jožef črve grenčice.
Z Jesenic—
ABANO TERME Grand hotel Royal Orologio
„	I. vrsten. Kure v hiši. Pavšal 15 dni L. 900
9 km od Padove. — 45 km od Benetk.
blatne kopeli	Hotel Savoia Todeschini
kopeli
INHAIiACIJE
Rodbinska hiša. — Kure v hiši. Pavšal 15 dni L. 750
| * Izlet Jadranske straže na Jadran. Na
l splošno željo članov in onih. ki se zant-i majo za izlet Jadranske straže v juniju, je sklenil krajevni odbor JS objaviti progTaan izleta. Izlet bo od 27- do 30. junija. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo 27. junija ob 6.30 zjutraj z avtobusom na Sušak. Na Sušaku kosilo, po kosjlu izlet na Trsat. Ob 16. odhod iz Sušaka proti Splitu »-,brzim parni-kom Jadranske plovjdbe. Ni parnjku večerja in prenočišče. Prihod v Split 28. junija ob 7.30 zjutraj. V Splitu zajtrk, po zajtrku odhod proti Makarski, ob 8.30. Prihod v Makarsko ob 11.15. V Makarski kosilo, večerja, prenočišče, kopanje in prosta zJ.bava. Odhod rz Makaiške 29. junija ob 6.45 zjutraj. Prihod v Split ob 13. Po kosilu ogled mesta, izlet v okolico, kopanje, kosilo in večerja. Odhod iz Splita z bržim vlakom ob 19.50. prihod v Ljubljano dne 30. junija ob 9.34 uri dopoldne. Vsaka sprememba pri odhodu iz Ljubljane bo pravočasno objavljena. Cena za potovanje z Avtobusom, par-nikom, prehrana, prenočišča in izleti 650 din za osebo. Izletniška cena se plača polovica takoj pri prijavi, druga polovica najkasneje do 20. junija. Prijave 7-a i^et se sprejemajo najkasneje do 15. junija. Izletni odbor prosi vse interesente, naj se prijavijo pravočasno, da bo lahko preskrbel prenočišča na parniku kakor v hotelih.
*	Ne odlašajte s prijavo za krasen izlet na svetovno razstavo v Parizu, ki ga prireja »PUTNTK« Maribor od 13. do 27. junija z »luksuz-ekspresom«. Preko divnih pokrajin, krasnih mest z ogledom vseh znamenitosti na potovanju! Cena vključno popolno obskrbo le 3.900 din. Prospekti, informacije in prijave: »PUTNIK«, Maribor—Celje.
*	Telefonski promet z Rmnunijo. S 1. junijem se otvori telefonski promet med Ljubljano jn Rumunijo. Pristojbina za navadni triminutni razgovor znaša 6.90 do 10.80 zl. fr.
*	Slavnostni tedni na Dunaja! Obisk Dunaja Vam najlažje omogočajo »PUTNT-KOvi« izleti z modernimi avtokari: od 6. do 9. junija 4 dni 250 din, od 13. do 15. junija 3 dni 240 din. Prijavite se takoj pri »PUTNIKU«, Maribor—Celje.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87
Remek delo genijalnega režiserja ..EKSTAZE" — Mahatyja
Nocturno
HANS STt)WE v glavni vlogi. V dopolnilo barvana šaloigra. Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. uri
Dopoldne ob 11. uri matineja
O L I O VIII.
Oliver & Stanley. Vstopnina Din 3.50 Pride:
C L O — C L O
MARTHA EGGERTH
*	Postojna, Trst, Benetke, Padova vabijo! Izlet z modernim avtokarom »PUTNIKA« od 27. do 28,, junija: vožnja, vizum in popolna obskrba le 780 din. Redko ugodna prilika! Prijave in informacije pri »PUTNIKU« Maribor—Celje.
*	Krajevni leksikon dravske banovine je izšel. Zaradi visokih poštnih pristojbin se bo knjiga dostavljala osebno po krajih jn to v mesecu juniju in juliju. — Uprava.
*	Nov vozni ied na avtobusni progi Ljubljana-Sušak. Na avtobusni progi Ljubljana-Sušak velja sedaj nov vozni red, po katerem odhajajo avtobusi tvrdke Automontaža d. d. vsako jutro ob 6.00 od hotela Union, ob 6.05 od hotela Metropol, ter prihajajo na Sušak ob 12. 20. Odhod s Sušaka vsakega dne ob 14.00, prihod v Ljubljano e£> '20-25. Avtobusna proga Ljubljana-Sušak vodi redaj preko Žužemberka skoz izredno lepe dolenjske kraje, ter jo zato priporočamo izletnikom na Dolenjsko, kočevsko Švico in prekrasno dolino Kolpe (Brod na Kolpi).
*	Avtobusno podjetje Magister uvede L junija dalje kcpalne vozovnice na progi Ljubljana-Ježica in obratno. Kopalna vozovnica stane 4 din tja in nazaj. Za progo Ljubljana-Urbanj5ek in obnatno se uvedejo za jutranji čas do 8. ure povratne vozovnice po 3 din, za progo Ljubljana— Stadion (in obratno) pa bloki s 100 listki za 90 din.
*	Gospodinje! Zdaj se bliža čas vkuhava-nja jagod, češenj in drugega sadja. Udobno in lahko vkuhavanje z Opekto v 10 minutah. Zahtevajte od svojega trgovca izrecno Opekto. proizvod dr. Oetkerja, in recepte.
*	Dobre varjetejne točke bodo vložene v program velike modne revije na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Cela ta prireditev bo svojevrsten užitek tudi za najbolj razvajene obiskovalce. Izbran- spored bo zelo zanimiv jn bogat. Posetnike velesejma opozarjamo, naj sj na vsak način ogledajo to odlično prireditev.
*	V gospodinjski razstavi Zveze gospodinj v paviljonu »K« bo letos prikazano vzorno stanovanje z vsemi pridobitvami današnjega časa. Vzorna tla in ekonomična izraba kuriva v kuhinji, praktična razdelitev sob in pritiklin. lepi in enostavna oprema z vsem potrebnim, bodo vzor snujočim se domovom, a tudi drugim bo dala razstava pobudo za praktično preureditev stanovanj. V velik; dvoran; tega paviljona bo vsako popoldne in zvečer revija domače oblačilne obrti z vedrimi točkami varietejne umetnosti.
PRIJETEN ODDIH
si lahko privoščite brez večjih stroškov, če se odločite za prijazno letovišče Polževo nad Višnjo goro. Tam najdete v modernem planinskem domu vse ugodnosti, v bližini doma se pa razprostirajo krasni bukovi in smrekovi gozdovi, da je zrak vedno svež in čist. Vse informacije dobite v domu pismeno ali telefonično (Medkrajevni telefon Višnja gora 1). Dobra postrežba, nizke cene in blizu Ljubljane — te prednosti ima samo Polževo.
*	Ali se more zdravje knpjti? Ne, moramo si ga ohraniti. Zato negujte svoje zobe redno z zobno kremo Sargov Kalodont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulfori-cin oleat drja Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi novi. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1.
Ali so zobje zares vedno
19
Poglejte si enkrat tuch notranjo stran Vaših zob, kajti to se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi Vaše zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha, neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu.
SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Iz Ljubljane I odprt« pismo
•	'	i (m*, r.. rtirpkt/ir
n— »Cyrano de Bergerae«, jubilejna predstava g. Ivana Levarja, kj bo v torek 1. junija v operi, se v režiji g. G. Debevca pripravlja z vso intenzivnostjo. Ves gledališki aparat je na delu, da bo ta proslava čim slovesnejša. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se vstopnice že dobe pri operni blagajni v operi. Sedeži vseh vrst in cen so še na razpolago. Najvljudneje sporočamo abonentom premierskega abonmaja.da je premiera na novo naštudirane igre »Cy-rano de Bergerae«. v kateri proslavi g. L Levar jubilej svojega dela na odru, izven abonmaja Prosimo, da p. n. abonenti vpo-števajo izjemnost jubilejnih predstav. Združenje gledaliških igralcev.
n— Za Levarjev jubilej, ki bo v torek 1. junija v opernem gledališču, izide v ponedeljek obsežna številka gledališkega lista, posvečena jubilantu. Vstopnice so v prodaji v naprej pri opern; blagajni in prosimo občinstvo, da si jih nabavi.
Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju
FKANJO KUNOVAR,
pokopališče Sv. Križ — Ljnbljana
u— I^nes Se otvori razstava Fotoklu-ba Ljubljane, prva, na kateri so naši ama-terji zavestno delali na to, da prikažejo fotografijo tudi kot praikt:čruo uporabno umetnost. Raz tava obsega namreč poleg obrežnega oddelka zgolj umetniških slik, ki so v zadnjih letih razširile sloves slovenske fotografije po svetu, tudi posebne oddelke domoznrfcskh, tujsko-prometnih, planinskih in ljubljanskih fotografij. Obisk razstave, ki se otvori ob 9. dop. in bo trajala vJak dan do 19., vsem toplo priporočamo.
Po vsej
kraljevini.
u— Pokojnine za junij bo dostavljala pošta Ljubljana I. dne 1. junija.
u— Prelovčev pev«ki kvintet bo Hmel prvj koncert umetnih in narodnih pesmi v petek, 4. junija ob 20. v frančiškanski dvorani. Mladi. izvežbani pevci zapojo v kvintetu naslednje umetne pesmi: Foerster: Gorenjci. Juvanec: Slovenska zemlja, Hai; drih: Luna sije. Prelovec: Sedem si rož in Nageljček na oknu. Iz narodnega zaklada pa zaporo v obdelavi Prelovca: Fantje zgodaj vstajajte. Bom Šuštarja vzela, v obdelavi Deva: Spet ptičke pojo in Sem 6e rajtav ženiti: v obdelavi Marolta: Pisemce in Kaj bi iaz tedj dal; ob sklepu pa Bučarjev venček narodnih pesmi. Dalje zapo-jejo trije člani kvinteta, ki uživajo solistični pouk pri ravnatelju Betettu, tenorist Gostiša Pavčičevo Pred durmi in Lajov čevo Serenado, basist Lupša Prejovčevo Mrzeča je zunaj trda noč in Ti si urce zamudila. barilrnist Rakovec pa dve Ha-ceievi. Na klavirju bo spremljal vse tri soliste Zupanič Darko. Prodaja vstopnic od 15 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice.
I
SLAMNIKI IN KLOBUKI I SPORT-KMET, ALEKSANDROVA 7
I
u— Občni zbor »Slavca«. V sredo zvečer je imel »Slavec«, eno naših najstarejših pevskih društev, svoj občnj zbor. Po prisrčni počastitvi spomina med letom umrlega^ častnega predsednika Dražila rn častnih članov Mateja Hubada in Emila Adamiča so funkcionarji podali poročila, iz katerih razberemo, da bi »Slavec« kot eden našjh najstarejših, pa tud; najboljših pevskih zborov zaslužil pač nekaj več pozornosti v javnosti in nekaj izdatnejše podpore od strani oblasti. Prj volitvah je b:l za predsednika vnovjč izvoljen Boris Roš. za njegovega namestni- ; ka. komponist Srečko K opore, v odbor pa ; Mirko Berginc, Ludvik Logar. Ivan Božič, i Tone Skriniar. Milan Zertuš, .Tosin Šega, Mi- , lan Perles. Edvard Turk. Franc Zaje. Jožko Baša in Julij Zarkovič, v nadzorstvo France Dovč in Jakob Katej. v ženski odbor pa Milči Bizjanova, Štefka Zrimčeva ia Slavka i Otrinova.	1
VeJespoštovani gospod direktor »Jutra«!
že za časa mojega bolezenskega dopusta so trosili znani kavalirji po Ljubljani in drugod vest, da me je sprejelo Vaše cenjeno uredništvo v službo, vse to pa z gentlemensko namero, da me s tem ponovno »priporoče« na pravih mestih. Kakor druge bajke, se je tudi ta sčasoma tako napihnila, da sem danes pri Vas že na vodilnem mestu, da sem izpodrinil sposobnejšega konkurenta in kaj vem, kaj še.
Ves čas, ko so me kristalno čisti ljudje blatili in obrekovali, sem dosledno molčal in bi tudi sedaj najrajši. Ker pa vendar ne maram, da bi me prijatelji neprestano spraševali, ali imam res pri »Jutru toliko in toliko dohodkov, bilo bi mi pa še bolj neljubo, če bi kdo morda celo pomislil, da se s tem sam ponašam, mi pa dovolite, da po tem potu javnosti sporočim, da je tudi ta vest, kakor toliko drugih, brez vesti in brez duše izmišljena.
Iskreno se Vam zahvaljujem za ljubeznivost.
Z narodnim pozdravom vdani Dr. Janko Tavzes.
HAVAJEC
ima rad in se hrani z ananasom.
>E imamo radi in jemo
Bilo kod
BONBONE
povsod!
n— Prva sklepna produkcija šole Glasbene Matjce ljubljanske bo v torek L junija ob '/4 na 7. v veliki filharmonični dvorani. Iz klavirskega oddelka nastopijo Kunst L:lijan, Pavlic Saša, Cotjčeva Marija, Jur-čeva Sonja, Bučarjeva Neda, Krečeva Marica, Kreč Ladko, Jaklič Daša, Trontljeva Mjlena, Vrhovnikova Majda, Gorjanc Franc, Lavrenčič Irena in Tatjana, Danilovičeva Emilija, Jermanova Majda, iz violinskega oddelka pa Pelan Borut, Puhar Andrej, Kunčičeva Milojka, Jerič Smiljan in Kocjan Jože. Podrobni spored se dobi v Matični knjigarni za 3 Din in bo veljal hkraitu za vstopnico v dvorano. Naslednja produkcija bo v ponedeljek 7. junija.
a— Društvo slovenskih likovnih umetnikov ima v soboto 12. junija t. L ob 18. uri v restavraciji pri Slonu izredni občni zbor. K zanesljivi udeležbi so vabljeni vsi člani.
o— Idrijski krožek. V nedeljo 6. Junija bo izlet v Horjul. Posebnih vabil ne bo. Vabljeni vsi rojaki jo prijatelji 1
n— Veliko zborovanje natakarjev ter
vseh nameščencev gostiteljskih strok, sklicuje Savez u gostiteljskih nameščencev Jugoslavije, sekcija Ljubljana, dne 1. junija, to je v noči od ponedeljka na torek ob 2. uri zjutraj v veliki dvorani Delavske zbornice. Dnevni red: Nova uredba o pomožnem osebju ugostjteljske 6troke ter uredba o minimalnih mezdah — in naše stališče. Vabimo vse ugostiteljske nameščence v Ljub ljani, da 6e tega zborovanja brezpogojno udeleže.
n— Zveza gospodinj je ostala zvesta svojim načelom, da vedno in povsod podpira domačo delavnost. V ta namen pripravlja v paviljonu »K« za časa velesejma razstavo »Vzorno stanovanje«, v dvorani tega paviljona pa popoldansko in večerno modno revijo, poživljeno z vložki varietej-nega značaja.
HOTEL AUGUSZT
Abbazia (Opatija)
Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori
KAJ JE
LEICAGRAFIJA ?
To je fotografiranje z Leico, malim svetov noznanim fotoaparatom, ki si je tudi v naši državi pridobil splošno priljubljenost, ki ne napravlja samo fotoamaterjem vedno nove radosti, temveč je tudi mnogim poklicnim fotografom nenadomestljivo pomoŽDo sredstvo. Mnogi lastniki Leica-aparatov v našem mestu in oni, ki hočejo to postati, bodo z veseljem sprejeli vest, da se bo 'vršila dne 30. in 31. maja od 9. — 18. ure Leica-razstava s 100 odličnimi slikami in bo 31. maja ob 20.30 uri tudi Leica-predavanje v prostorih frančiškanskega konvikta, Frančiškanska ulica — pasaža. Več o tej prireditvi na nabitih lepakih in pri fototrgov-cih, kjer dobite tiskana povabila brezplačno.
u— Članice Zveze gospodinj vabimo na skupni ogled razstave »Ženske knjige«. V ponedeljek 31. t. m. ob 15. pred Trgovskim domom.
».......».».»..M....................................
Kukanje na električnih ploščah
se vrši
▼sako sredo ob pol 17, Gradišče 14/L Gospodinje vabljene!
u— Opernj basist Franc Schiffrer priredi samostojen solistični koncert 11. junija v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu bo imel dela domače literature, dalje /samospeve tujih literatur in operne ari«e. Basist Schiffrer je poklicni operni basist, trenutno angažiran v Rostoku v Nemčiji, idoma pa je v Ljubljani.
FOTO AMATER JI!
99% . To morate vedeti	99%
da tudi ako Vi slabo fotografirate, mi Vam 99% rešimo z razvijanjem Vaš film in napravimo vedno lepe čiste ostre slike v prvovrstni izdelavi.
Cadet Bos
> vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99."
Ee priporoča specijalna fototrgovina
Foto Tourist Lojze &muc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Skupščina oblastnega odbora JS v Ljubljani l>o 6. junija v Trgovskem domu.
u— Društvo sSoča« matjca v Ljubljani naznanja, da bo odkritje spomenika Simonu Gregorčiču zaradi tehniških ovir šele 5. septembra in ne na Vidov dan. kakor je bilo prvotno določeno Torej na večer prej rojstnim dnevom Nj. Vel. kralja Petra II. počasti naš narod z vso slovesnostjo svojega pesnika narodnega buditelja. Vse prijave in prispevke pošiljajte na naslov: Društvo »Soča« matka v Ljubljani, Trg kralja Petra št. 8.
TS0HAMBA Pil Vam naredi vnete, rudečo kože rajavo ln prožne. - Sregerija ©regorič, dr.a o.a. Ljubljana, Prešernova nlica 5
n— Nadaljevanje sadjarskega in vrtnarskega tečaja, ki ga je priredila podružnica Sadjarskesa in vrtnarskega' društva bo v ponedeljek 31. t. m. ob 16. na vrtu g. Josipa Olupa v Vojvode Mišica ul. št. 21. Predmet: 1. praktične vaje v zatiranju bolezni in škodljivcev, in priprava primernih sredstev; 2. nekaj o vzgoji trte. Za tečajnike je udeležba obvezna. Tudi vsem drugim je vstop prost.
f}cttden~(paity
ne, ne, to ni film in ni roman, ampak živo Življenje, ki se bo razvilo v veselem poletnem razpoloženju
v sredo 2. junija
na lepem kazinskem vrtu ob zvokih vojaške godbe v korist srednješolskemu domu ljubljanskega pododbora društva »Kneginja Zorka«.
Brez vabil in brez vstopnine boste lahko šetali po lepo okrašenem vrtu, plesali kolo in moderne plese in boste za samo Din 15.— postrežem z najfinejšimi ocvrtimi piščanci, ki se za Vas že pitajo z mlekom in tudi prvovrstna pijača bo na razpolago.
Ne, ne, Garden Party ni film in ne roman, lahko pa postane živ film veselega razpoloženja, v katerem boste Vi edini sodelovali.
u— Hlapec je ubil gopodarja. Na Orljeni, k; je znana izletna točka nad Rudnikom prj Ljubljani, je prišlo na Telovo do obžalovanja vrednega poboja, katerega žrtev ie postal oO-letni poseatnik Ignac Pajk z Rudnika. Paik se je na praznik popoldne srečal na Orljeni s svojim hlapcem, 27ietnim Janezom Roicem, ki je po rodu iz Stične. Sedela sta nekaj časa skupaj v krčmi, nazadnje pa je prišlo med njima do besedo-Minja zavoljo za olika. V nrepiru je gosj*o-čar nekaikrat vrgel hlapca po tleh, nakar m Roje pobegni! iz gostilne. Gospodar pa je pohitel za njim in na cesti sta se vnovič spoprijela Najprej je Pajk vrgel težko poleno za njim. nato pa se je Roje obrnil in frtop-il protj gospodarju. Pajk je med teui t- skladovnice ob cc*ti [>otegnil drugo poleno in zamahnil proti hlapcu, ta pa mu ga je izvij iz rok in Pajka z vso silo udaril po glavi Udarec je bil tako močan, da je po*eM»tnik tK) nekaj minutah izdihnil, čeprav so mu sosedje takoi prihiteli na pomoč Jfjesovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na rudniškem pokopališču, kjer se je i /.vršila £odna obdukcija. Pogreba nesrečno preminulega posestnika se je udeležila ve* l;ka množica občinstva. Hlapec pa se je sam javi j orožnikom, ki so ga prepeljali v so,ivie 7ajwre v Ljubljano.
Oglejte si na velesejmu svetovnoznana
Pijte domačo
„Kofltrivniško"
povsem naravno namizno in zdravilno
MINERALNO VODO.
Uprava „Kostrivniške Slatine" pošta Podplat via Grobelno
Mariborski obrazi
Iz Celja
Ing. G. Tdnnies, Ljubljana,
Tyrševa c. 33,
e— Koncert v spomin Emila Adamiča
bo priredilo Celjsko pev?ko društvo v petek 4. junija ob 20.30 v Narodnem domu. Na sporedu so samo Adamičeve skladbe in to ženski, moški in mešani zbori ter samospevi, ki jih bosta pela ob fpremlje-vanju naše odlične pianistke ge. Mirce Sancičiove priznana mezzoicpranirtika ga. Helena Rajhova in mladi, mnogo obetajoči baritonist g. Andro štrukelj. Spominski govor bo govoril skladatelj g. Zor-ko Prelovec. Vstopnice se dobe v knjigarni K. Goričstrja vdove,
e— Prispevek k propagandi tujskega prometa. Lepa propaganda za naše najpomembnejše tujskeprometme zanimivosti, za naše gore in naše morje, sta dva reliefa, ki ju je Olepševalno in tujskopro-metno društvo v Celju zelo okusno namestilo na peronu celjskega kolodvora. Prvi relief predstavlja severovzhodni del Slovenije, ki mu je Celje izhodišče, drugi relief pa našo obalo od Rečine do Bojane. Oba reliefa je odlično izdelal g. Fr. Jen-drašič. Reliefa bosta vzbujala zanimanje tujcev in tudi domačinov. Društvo, ki je s tem pokazalo, da pravilno pojmuje svojo nalogo, izrabljajoč vsa propagandna sredstva (važnost reliefa za propagando turizma pri nas v primeri z inozemstvom še vse premalo cenimo!) za razvoj tujskega prometa, čestitamo z željo, da bi postavilo na primernem mestu kmalu tudi relief z najbližjo okolico, s čimer bo zlasti tujcem zelo ustreženo.
©— Društvo hišnih posestnikov v Celju,, ki je imelo v torek občni zbor, šteje 319 članov. Opravlja razne intervencije in daje navodila v vseh zadevah hišne posesti. Blagajniško poročilo izkazuje 14.085 d.in dohodkov in 6.049 din izdatkov, torej 8.036 din prebitka. Proračun za 1. 1937. predvideva 8.300 din prejemkov in iz jat. kov. članarina o:ta.ue neizpremenjena. Odbor je prejel razrešnico. Izvoljen je bil večinoma dosedanji odbor s predsednikom g. Fazarincem. Po daljši debati je b;la odobrena sprememba društvenih pravil, ki jo je predlagal odbor. Važno je zlasti, da bodo v bodoče volitve za dobo dveh let in ne več samo za eno leto ter da se društveni delokrog razširi tudi na ves celjski srez. pri slučajnostih je predsednik Pokrajinske zveze g. FreLih pcročal o delovanju zveze ter razpravljal o položaju hišnih posestnikov in o visokih javnih da>-jatvah.
e— Napredovanje v poštni službi. Upravnica pošte v Žalcu ga. Franja l>rakui,jčeva je napredovala v 5. polcžajno skupino in bila imenovana za inšpektorico.
e— Nadaljevanje gradnje ceste Vcjnlk— Šmartno. Po dolgem presledku se je te dni končno zopet začelo z dolom na gradnji ceste Vojnik — Šmartno. Leta 1933. se je resnično mnogo storilo, saj je bjla cesta v letu 1934. izpeljana že do Brezove pri šmartnem. VeLjk del ceste od Vojnjka do Šmartnega je bil dokončno izgrajen in posut z gramozom, le v zadnjem delu so bila izvršena samo zemeljska dela. Ta odsek cesto jo vsled tega silno trpel, ker so ga z vožnjami po tej edin,- cesti močno poškodovali. Zadnje čase pa je delo na izgradnji te prepotrebne ceste popolnoma zastalo. Sedaj se je z dolom pričelo od ismartne-ga proti Brezovi. Na teh cestnih doljh so močno zainteresiran; brezposelni ljudje revnega okoliša v Šmartnem, od koder pa prihajajo ,T>ritož;bo. da se na delo ne sprejemajo najrevnejši in najpotrebnejši domačini.
e— šolski koncert gimnazije in meščanskih šol se bo pričel danes točno ob 10.30 dopoldne v Me;?.fcnem gledališču. Okrog 400 dijakinj in dijakov bo pelo izbrane pesmi, iscdeloval pa bo tudi dijaški orkester Glasbene Matice. Starši ter prijatelji mladine in glasbe, obiščite to lepo prireditev v čim večjem številu!
e— Celjskj izložbeni aranžerjj na delu. Tudi Celje zaz.namuje na področju modernega aranžeretva uspeh. Opaža se. da aranžirajo izložbe ljudje, ki so si pridobili zadevne spretnosti. Zasiuge za ta napredek imajo aranžerji sami, kj so se združili v društvo za dekoracijo in reklamo. To društvo prireja tečaje pod vodstvom strokovnjakov, k; vršijo svojo nalogo zgolj iz idealizma. V sredo 26. t .m. je bil zaključen v Celju tečaj, k; se je pričel lansko jesen. Tečajniki so napravili po eno izložbo v svoji stroki, nakar jih je za to določena komisija ocenila in na tej podlag; izstavila spričevala.
e— Izpit? v oračev motornih vozil bodo
v petek 2. julija ofo 9. na are?kem načel-stvu v Celju. Kandidati naj vložijo predpisane prošnje pri sreakem načelstvu.
e— Polovična voznina za obiskovalce obrtne razstavo v Celju. Generalna direkcija drž. železnic je dovolila polovično voz-njno na železnicah vsem obiskovalcem obrtne razstave v Celju, kj bo od 1. do 15. avgusta.
e— Dve žrtvi divjaških napadalcev. V
četrtek so trije sinovi posestnikov iz okolice Šmarja pri Jelšah napadli 27-letnega brezposelnega pekovskega pomočnika Alojza Gorjupa s Polžanske goree pri Šmarju s koli in mu preklali lobanjo. Te dni je Ignac Podhraški z Brezne gore pri Humu ob Sotli napadel 36-letnega kamnoseka Štefana Novaka iz Malega Tabora pri Humu in mu zasadil nož tik poleg srca. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. matineja: »Pastir Kostja«. Danes in jutri ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »č!arovnica iz Salema« s Claudette Colbertovo in tednik.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ZASTAVA V NEVARNOSTI«. Ob 10. in 14. uri matineja: »ROCKY OSVETNtK«. Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ZASTAVA V NEVARNOSTI«.
Kakor doma se počutite, ko se hranite v NOVI KUHINJI, Aleksandrova cesta 5. Ste že poskusili teran na dvorišču gostilne ?
(^□coxoDnixoDCxnxoxoDon[xi
rrm.r?.
Napisali pred leti so mu penzijon. Saj veste: Ni prijetno to. A mož kot on dekretu v brk, za jus je zlezel na planine, da spet razreši to in ono. A skomine lotevale se ga in sam zase je štel: Stanovsko društvo... Naša krila...
[Matica glasbena ... in profesura tu in tam ... se vlekla štrena, ki ost ji bil. A zdaj roke bi križem del? Ne! V zbore hodi, na koncerte; dolge seje, sestanke vse, kulturne krožke zapisuje. Kjer treba, tudi sočno, tehtno pomodruje in vmes iz samoniklosti humor mu veje. Mož s polno malho uma, blagega srca ponuja dobro voijo za junaka dva. Napako dobri Bog mu vendar to je dai: Če pol življenja je v planine naše zlil in z Vestnikom planincev se venomer
f pajdaši — kako Tominšek? Ne! Planinšek naj bi bil! In tak kot je, še to-le cesto zonegavi: Naj bi! je na Triglavu aV obhodil Boč, domov vrnivši se zasuče veletoč, da ga zavidajo še prvi Sokolaši. Li dvomite, če vam izdam, da še študira, lingvist, slavist z vesoljstvom nima mira. A kaj trdi še homo sapiens nikdat ugnan? Da delež ni njegov dovolj še razoran!...
Iz Maribora
a— žrtve materinstva. Maribor je že nekaj dni sem pod vtisom štirih zaporedno ovenelih mladih materinskih življenj. V porodniško ginekološkem oddelku mariborske splošne bolnišnice v Vinarski ulici 13. je dne 23. t. m. umrla vrla Sokolica učiteljica Danila Deklevova, vzorna soproga znanega sokolskega delavca g. Janka De-kleve, blagajnika Posojilnice v Narodnem domu. Naslednjega dne, 24. maja, je umrla istotam 28 letna viničarka Antonija žižek iz Ribniškega sela 39. Dne 25. maja je podlegla kot žrtev materinstva Terezija Kovač, stara 24 let, soproga g. Štefana Kovača, uradnika Mestnih podjetij, stanujoča v Meteljkovi ulici 51. Na Telovo dne 27. t. m. je preminula kot žrtev materinstva v tuk. porodnišnici profesorica na realni gimnaziji gospa Vera Novak-Dostalova. Toplo sočutje vsega Maribora s temi žrtvami materinstva in bolnišni-ških razmer ter njihovimi svojci se je pokazalo zlasti ob veličastnem pogrebu prve žrtve gospe Danile Deklevove in ob slovesu od priljubljene mlade profesorice Vere Novakove, katere truplo so v petek popoldne prepeljali v Ljubljano. Pred mrtvašnico splošne bolnišnice se je zbrala k slovesu množica dijaštva realne gimnazije, kjer je pokojnica poučevala, nadalje klasične gimnazije in učiteljske šole s profesorji in ravnatelji navedenih zavodov. Ni bilo govorov in tudi ne petja, na izrecno željo rajnkinih svojcev, toda tem težja in tu-robnejša je bila nema tuga ob njenem slovesu.
a— V spomin na dam, ko So naSe baterije prvikrat prispele na GosposvetSko polje, bo imel tukajšnji topničarski polk 5. junija tradicionalno slavo.
a— Ljudska univerza ®dk!juftije svojo letošnjo Sezono z jutrišnjim občnim zborom ob 20, v svoji dvorani.
a— D revi bo v gledališč« premiera »Treh vaških svetnikov« v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev.
a— Uradniški izpat sta napravila pri
banski upravi magistratura. uslužbenca Mila Starčeva in Dragan Kraanar,
a— Na Pohorja je gorelo. V Janževefcera
vrhu pri Ribnici na Pohorja je zgorela žaga posestnika Keiserja. ki trpi škodo preko 25.000 dinarjev. Požar je nastal zaradi tega, ker je veter zanesel na streho žage goreče trske.
a— Pridite fa wHvajt» vlšin«ki rmk na krasni strešni terasi hotela »Orel«, kjer se vam ob znižanih cenah postreže z iz-bomo kuhinjo in izbranim ljutomerčanam. Toči se tudi budjevišlko in Tscheligijevo pivo. Ob sobotah, nedeljafa in praznikih koncert.
a— Harfo bomo SBšafi na vokatno-or-kestralnem koncertu »Drave« 2. junija v unionski dvorani,
a— Kopališka nlica zaprta. Jutri v ponedeljek 31. t. m. bo Kopališka ulica med Aleksandrovo cesto in Marijino ulico zaradi preurevanjai vodovodne napeljave za promet ves dan zaprta.
a— Kaj je dognala obdukcija. V petek popoldne je bila obdukcija ponesrečenega Hermana Hostnikarja v selniški mrtvašnici. Sodna komisiji, je ugotovila, da ima Hoebniflcar na levi strani strto kVbanjo, razen tega pa strta vsa rebra na levi strani telesa. Dalje je pokojnik dobil pri kararo-bolu vrsto drugih poškodb, ki so same po sebi smrtne. Obdukcijska komisija je izrekla domnevo, da je avto grafa Zabea zadel Hostnikarja z leve strani.
a— Splav»rjeva »mit v Dravi. 33-letni Konrad Savnšnik je bil v Bezeni pri Rušah zaposlen s spuščanjem hlodov po Dra. vi, ki jih je provizorično zvezane vozU kakih 100 m navzdol, pri tem pa je stoječ na zvezanih hlodih izgubil ravnotežje in izginil v dravskem valovju, iz katerega ga ni bilo več na površino. Njegovo truplo še niso našli.
P. in njegova žena, čevljarska mojster M. a Pobrežja in njegova žena In čevljarsfei moj.=ter R. so bili v zvezi z odkritjem po. naTejalnice denarja pri Slovenski Btoteiot
izročeni scdišflu.
a— Vlomile« v mM, Ae neteslederf tat ee j« splazil v cerkev pri Sv. Petru niže Maribora in odnesel dva keHfaa. Tudi je raBtoil nekaj kipov, hsr Je očitno me-nfl^ da bo našel kakšne dragocenosti.
(
Iz Zagorja
r.— Birma bo v nedeljo v Zagorfo. Kakor
se čnje, bo ob tej pr,«Hkj tudi raagovor o rmtanovi tvj nove dekan i je s sedežem v Zagorju. Pod dekanijo bi spadale v»e blfžne okoliške župnije na obeh »traneb Save. Rirmanoev bo okrog 900. Za radarske ot.ro-ke-birmanoe je TPD nakazala 5000 Nic. K« bo teh 250 bo dobil vsak po 20 l>in. Tudi župnik bo obdaroval več siromašnih otrok s čevlji.
z— Koruzni zdrob In moko je občina prvič razdelila med brezposelne in nekatere druge ubožne družine. Pričakovan« zaposlitve pri javnih delih še n,j. Preteklo leto je bjlo zaposleno na oestah okolj 900 delavcev, a zdaj jih je samo okrog 50. Pravjjo, da se bo občinski upravi morda posrečilo zaposliti drugod večje Število brezposelnih, kj težko čakajo na zaslužek.
z— čez noč zaposlena mladina. Imamo
zakonske predpis« glede nočnega dela mladine. kj pa ostajajo le na papirja. V hrast-njški steklarni se je povečalo obratovanje in dobilo je delo tudi več Zagorjanov. Glede ranlireka je to razveseljivo, a is zdravstvenih Ofcirov j* nočno delo za mladino pogubno. V steklarni je dobilo laposljtev
1 * K I N t	rn
««4 MATICA 1	
Velika francoski šlager po istomenem gledališkem komadu Henryja Bern-eteina TIHOS Bover — poznan is »Mayerling« Gaby Barlajr
i m 22-21	UNION	ir^i
Velezanimivo filmsko delo — problem napredka medicine VEČNA MASKA Mathlas Wleman Olga		
tli. I 2730 "i	SLOGA 1	
»Man sprich Gber Jacquelinec ŽENA BREZ SRAMU Albrecht Schoenhals Sabine Peten
NajnovejSi žurnali — katastrofa
»Hindenburga« i.t.<L, ilt-d.
Predstave danes ob 15-, 17, 19. in TL
tmdi precej komaj 14tetnih fanti če v. Njfhrrr dnevn; zaslužek je do 15 Din. Delajo en teden podnevi in en teden ponoči. Vo-zfjo se tjakaj z vlakom. Nočna služba še odrasle premiagnje. kaj šele mladino. Ali Nj ne moglo podjetje take otroke, ki Se niso dopolnili 16 let, za<posIfli samo podnevi? čudno je, da se doelej ni Se r.ihče zavzel za to mladino.
Idila iz Konjic
Ni Se dolgo, odkar to obatof&H med današnjimi sovražniki * Konjicah prisrčni
prijateljski od noša ji. Nesrečne občinske volitve so šele pokazale, da ao ti preklicani napredni in narodni ljudje že od pamtivo-ka zaičitniki nemStva v tem krm/a. Ko Jo
Mfo pometa prf&ufuča sSka —fe n? fefa dolgo te&i — današnji bor&efji za sfvo Konftc ie ntso vedeli, kakšno imu nost predstavljajo gg. IFagner, Tatscher ta njihove gospe. Bili so idilični časi — bc& ve, morda ae pa Se kdaj povrnejo***
Od leve na desno, spodnja vrsta: arfaidljabon Tovornik, gospa VVagner, nevesta, ženin g. A. Kak, gospa Tatseher, kaplan dr. Knk. V dragi vrsti: za gospo Wagner g. Tatseher, za gospo Tatseher g. Wagner, levo od njega dr. Macarol
Iz Hrastnika
h— Na naslov poštne direkcije v Lgab-
Ijanj. Več hrastniških radijskih naročat-' kov nas je prosilo da priobčimo tole. V zadnjem času je zaradi hudih motemj od raznih motorjev radijski sprejem čisto nemogoč. Zato hoče več tukajšnjih naročnikov odpovedati radio, ker nima smisla plačevati radijsko pristojbino za neposlu-šanje. Po drugi strani p$ na tozadevne pritožbe naročniki niti odgovora ne dobijo. Da ne bi prišlo do nepotrebnega trenja med naročniki, katerih je v Hrastniku nad 100, jn poštno direkcijo, ponovno prosijo radiiskj naročniki ugledno direkcijo, da ta nedoritatek v Hrastniku uredi. Poštna direkcija naj morda pošlje kontrolo v Hrastnik nenapovedano.
h— Zaposlitev brezposelnih v zadnjem času dalje napreduje. Stavbenik g. Božič, ki gradi novo stanovanjsko hieo za upokojene rudarje na Logu, je zaposlil okrog 20 brezposelnih. V prvi polovici junija se bo začel regulirati potok Boben. Tudi pri tem delu bo dobilo okrog 10 brezposelnih delavcev skromen košček kruha Naposled upamo, da bodo prišli naši delavoljni brezposelni pri javnih delih v poštev. Kakor se čuje, bo banska uprava dala polovico letošnjega bed ost nega sklada za popravilo občinskih cest na razpolago. Tudi v naši občini imamo precej popravila potrebnih ce««t, in se nadejamo znatnega zneska
h— Poročil se je naš kolporter g. Jože rtlolešek z gospodično Ano Prašiokovo ei-viljo iz Kozjega. Obilo sreče!
h— Intrnnacija in blagoslovitev aev« oltarne slike v glavnem oltarju naše nove cerkve bo danes ob pol 10. Sliko, kj predstavlja prihod Kristusa kralja v hrastniško dolino, je slikala Piščančeva iz Ljubljane.
KINO IDEAL
Paul Horbiger, Heinz Kuhmann ▼ veseli komediji
Ltunpaci
Vagabundus
Danes ob 15-, 17., 19. in 21.15 ari
Iz Novega mesta
B— Lahkoatletski mgttng. Preteklo nedeljo se je vnšil v našem mestu lahkoatletski dvoboj med dijaki L državne realne gimnazija iz Ljubljane jn tukajšnjimi srednješolci. Ljubljančani eo nastopili v svoji najmočnejši postavi, poleg tega pa so jim pomagali še Kosec, Bratouž in Pollak iz III. realne gimnazije. Kljub slabemu vremenu in terenu so bjlj doseženi odljčni rezultat. Skok v vjšino: 1) Bratouž 169 om: 2.) Pollak 164 cm: 3.) Zornada 159 cm (v?j jz Ljubljane). Skok v daljjno: L) Koeec «04 cm: 2.) Ribičič 572 cm: 3.) Zornada 5fi8 cm ("vsi iz Ljubljane'!. Tok na 100 m: 1.1 Čeme 12.0. 2.) Vukšjnič 12.1: 3.) Hočevar 12.4 ("vsi jz Novega meeta.1 Tek na 1.500 m: 1.) Vovk CNTnO 4:28.9: 2.) Poljšak (Lj.) 4:52.4: 33 Ost-erc (Sm.) 4;55.8. Met diska- 1.) Kosec (Lj.) 40jl m: 2.) Kisel rNm.) 36.84 m; 3.) Vukšinič (Nm.) 35.36 m. Met krosrle: 1.) Kosec fLj.) 13.39 m: 2.) Kisel (Nm.) 12.99 m: 3.) Košir (Nm.) 12.71 m. Met kopja: 1.) Kosec (I.j.) 46.66 m; 2.) Čer-
Perzijske preproge, knsne
stare in nove prodajam po zelo nizkih cenah. — Resni interesenti se vabijo. ORIENT-KARPET, v palači Dunav — Beethovnova ul. 14/n, vrata 2, Ljubljana
ne (Nm.) 4S.42 nt; 5.) Msoser (Hm.) 4177 Po točkah eo zmagali Ljubljančani % rezultatom 36.27. Splošna želja je, da bi se podobna tekmovanja prirejala tn d? v bodoče.
n— Na avtobusni progi Novo mesto—Krško se je spremenil vozn; red toliko, da poleg vsakdanje redne vožnje vozi avtobus
vsako soboto jn nedeljo iz Krškega_ Vjd-
ma ob 15.57 s prihodom v Novo mesto ob 17.24. vrača pa se drugi dan, to je v nedeljo jn ponedeljek, z odhodom jz Novega mesta ob 4.50 in prihodom v Krško ob 6.10. Isto velja za dneve pred prazniki, na praznike in prve dneve po pra-znikih. Ta avtobus bo vozil samo za časa sezone.
n— Kino »Dom« v Sokolskem dentn bo predvaja] danes ob 10.30, 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefiLm »Carski sel« (Mihaflo Stresov). V glavni vlogi: Adolf Wohrbrjck. Predigr®: zvočni tednik m kulturni film.
CRIKVENICA
Vodilno kopališče z izredno plažo in komfortnimi hoteli. Kompletni pension od 60.— do 120— Din. Prospekte daje kopališč na oprava.
HOTELI: Therapla s 100 ttv., Mira mar« z 62 ttv., Crikvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl z 62 tv„ Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv., Wien z 21 tv., Crnkovič z 20 tv., Slavija z 20 tv., Danica z 20 ttv, Esplanade z 10 tv, Julijana s 16 tv, Ivančič s 15 tv.
PENSIONI: Vila Ružica s 34 ttv, Adria
s 23 tv.. Vila Luisi s 16 ttv. RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 18, Europa z 8, Gjurašin s 7 tv. Restavracija VinodoL GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava z 7, Pejchl s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski pod rum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat b 3. Košer kuhinje: »Kraus« i »Engel«. S — soba, tv. — tekoča voda, ttv. — tekoča topla in mrzla voda
V zasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah.
SUTIVAN - BRAČ
HOTEL MVESNA44
NOVO RENOVIRAN — NOVA UPRAVA — ELEK. RAZSVETLJAVA — LASTNA PLAŽA — PARK — PROMENADE — POL URE S
PARABRODOM OD SPLITA _
POPOLNI PENSION DIN 60.-—. —
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
»JUTRO« 5L 123
jfeatg*. m mu
""v"
Zadnji deklaracijski tabor
Vršil se je na Bizeljskem 12. maja 1918
... Še je mogel pritisk avstrijskih oblasti siliti naše občine in naše liste, da so objavili neke formalne proteste proti Krfski deklaraciji, toda vedno bolj globoko se je ona zapisovala v srce in duha, v misli in dejanja našega naroda in nasproti njej je polagoma zginevala v megleni daljini Dunajska majniška izjava, kakor izginja izpred oči kažipot na cesti, po kateri gre narod v boljšo bodočnost.
Ob tem sklepnem starvfcu nedeljskega j »Jutrovega« uvodnika mi je živo stopil pred oči nepozabni 12. maj 1918. Zdelo se mi je, da moramo cteti pozabi j en ju spomin na ta dan, ko smo poslednjač javno zborovali za Dunajsko deklaracijo, M pa je po svojem oficijelnem zaključku sam po sebi izvenel v manifestacijo brezkompromisnega stremljenja po ujedinjenju in skupini svobodi.
Tabor v Žalcu nam je dal priliko, da smo naprosili dT. Korošca in ostale poslance, da prirede enako zborovanje na Bizeljskem. Sklep je bil storjen, priprave so bile brzo v teku: agitacija med domačini, zbirka za Ciril-Metodovo šolo v Mariboru, razpošiljanje vabil na r " zne strani in končno priprave za sprejem gostov. Tudi izbira primernega zborovaližča je bila važna. Predpisi so zahtevali streho nad zborovala in zaprt prostor. Našli smo srečno rešitev... Lepo Juvančičevo posertvo v Zgornji Su-šici na lahkem vzponu ob levi strani ceste. Plot, ki je obdajal razsežno trato, nas je zagotovil, da nas bo »ločil od zunanjega sveta«, ličen kozolec na gričku pa je hudomušno ponudil svojo slamnato streho, da z njo gostoljubno pokrije govorniški oder. Hvaležno so ga zato naši fantje Sokoli okinčali z zelenjem in trobojnica-vhodu na zborovališče ao postavili
slavolok z napisom: »Dam nov si zgradimo«. To delo je vodil g. A. Pečnik, mlad učitelj dr. Fivkov učenec.
Dan je bil izredno lep. Od povsod so prihajali »verniki«: iz Brežic, od Sv. Petra, iz bratskega, Klanjca, Kraljevca, Vr-bovca in Zagreba. Z nekaterimi kraji onstran Sotle smo se domenili, da poroma jo v jutro na Svete gore ter »priromajo« po-poldne k nam. Brežicami in Sempetrani so prinesli zbirke za šolo v Mariboru, meščani Klainjca pa zbirko za pisarno Jugoslovanskega odbora na Dunaju, Iz Zagreba je prišlo blizu 50 Hrvatov in Srbov. Ustavili so se v Stari Vasi, kS jih je pozdravila v kinču hrvatskih in slovenskih trobojnic. Po primernem okrepčilu smo sneli raz streho veliko hrvatsko zastavo ter korakali za njo proti Sušici. Ko se je pripeljal mimo povoirke g. zastopnik oikraj-nega glavarja, je veter dvignil zastavo preko ceste ter improviziral — slavolok v bodočih barvah Jugoslavije ...
Kot govorniki so se odzvali našemu vabilu: predsednik Jugosl. kluba dr. Korošec, domačina poslanca dr, Jankovič in dr. Benkovič, dr. Ravnihar je bil zadržan. Prišel pa jle tudi — o zlati časi — g. p. Kerubin šegvič, in sicer z dalmatinsko legitimacijo, kajti Hrvatom m Srbom, podanikom »krone Sv. Štefana«, je bilo na
Ob dvajsetletnici
majske deklaracije
W	Kar koli Je treba očistiti — Vlm
C7-' ^H*0^	.. .. _____ ._!«_	_____J__:r_ I
cisti vse: boljše In navadnejšeI Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno delujejo in ras-krajajo. T.e omehčajo nečistočo, tako da se jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi se pred-met poškodoval. Vim je zelo varčen v uporabi in zares w vreden svoje cene.	Im|
cisti vse
Ze izza leta 1908. ponavljajoče se prega- t njanje najnacionalnejših jugoslovenskih I elementov je doseglo po sarajevskem dogodku in po pričetku svetovne vojne vprav I neverjeten obseg. Od Zilje pa do Drine se I je nabralo tisoče in tisoče žrtev, ki so preživljali svoje dneve za trdnjavskimi zidovi, v ječah in internacijskih taborih in kot talci, pa ogromno število tistih, ki so umrli mučeniške smrti v okovih, na vislicah ali s svinčenko. Cesarska soldateska je prenesla to divjanje preko Drine in Save, le da še okrutneje in suroveje. žalostno je, da so izpočetka in potem dolgo časa temu početju nudile svojo pomoč tudi reakcionarne stranke, ki so se trdno oklepale tzv. »habsbuške rešitve« jugoslovenskega problema. Znano je, da je bila na početku Vojne v tajništvu SLS organizirana poseb-
Dr. Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu za časa majske deklaracije
na denunciantska pisarna, ki je sistematično ovajala napredne ljudi kot »srbofile«. AE to je v teku let minilo. Persekucije so izganjale iz src in glav tradicionalni habsburški patriotizem in njihova razširjenost preko vsega jugoslovenskega ozemlja je glasno pričala o narodnem edinstvu in vzbujala narodne politične težnje.
Prva leta vojas
Jasno je, da je bilo v tako težkem položaju v prvih letih vojne mogoče politično delati samo na dvojni način: bodisi za mizo. bodisi tajno. Prvega načina so se oprijeli možje, ki so najprej iz Rima, potem pa iz Londona, kjer so ustanovili jugoslovenski odbor, vršili delo za osvoboditev vseh Jugoslovenov izpod habsburškega go-spodstva. Njih delo je bilo težko. Na robu njenega propada se je zdela avstroogrska monarhija mnogim evropskim diplomatom saj v okrnjeni obliki potrebna za vzdrževanje evropskega političnega ravnotežja. Z druge strani se je bilo treba boriti zoper londonski pakt, ki je obljubil Italiji našo vzhodno obalo Jadranskega morja. Med člani Jugosl. odbora je bilo od početka premalo mož, ki bi bili tudi formalni zastopniki naroda. Spomladi leta 1915. tik pred izbruhom voine z Italijo, je bil v Trstu tajni sestanek nekaterih naprednih slovenskih in hrvatskih politikov in novinarjev. Na tem sestanku sta pristala dr. Gregorin in dr. Trinajstič, da se podasta v inozemstvo ter se pridružita Jugosl. odboru. Kako globoko je bilo tedaj še nezaupanje med posameznimi strujami, zlasti na Slovenskem, o tem priča sklep, da naj se sestanek drži v tajnosti tudi napram edinemu politiku iz vrst SLS, ki je že takrat veljal za jugoslovansko orientiranega, dr. Kreku. . .
Prvi znaki preobrata
V drugi polovici leta 1916. se je v Avstriji pričel pripravljati preobrat. Oktobra je dr. Friderik Adler ustrelil ministrskega predsednika Stiirgkha in mesec dni pozneje je po smrti Franca Jožefa I. nastopil vlado cesar Karol. V teku tega leta so si-eer vojske centralnih držav žele nove uspehe, kljub temu pa so se zavezniške fronte vidno konsolidirale in upanja na odločilni uspeh »centralnih držav« ni bilo
več. Zdaj pa je aprila 1917. stopila v vojno tudi Amerika in iz pogajanj pred napovedjo vojne, se je razvedelo, da zahtevajo zavezniki osvoboditev vseh narodov v Av-stro-Ogrski. To je bilo že po izbruhu ruske revolucije, ki je vrgla carski režim in proglašala načelo samoodločitve narodov in miru brez aneksi j.
Vse to je vplivalo na šibkega avstrijskega cesarja. S posredovanjem svojega svaka Siksta Bourbonskega je pričel tajna pogajanja za separatni mir. Prav tedaj je po sili okoliščin v notranjosti države jel popuščati silni vojni pritisk, politiki so si zopet upali iz svojih zatočišč in ker je njihovo mnenje imelo velik pomen v poteku mirovnih pogajanj, zato so dunajski politiki in vojaški krogi, ki so se zbirali v društvu »Oesterreichische Poli-tisehe Gesellschaft »ter okrog« Danzer's Armee-Zeitung«, skušali dobiti politično izjavo Slovencev in Hrvatov, ki bi dunajski vladi dala legitimacijo, da ona poskusi po svoje rešiti jugoslovensko vprašanje. Sklicali so na Dunaj sestanek, na katerega so prišli hrvatski frankovci in iz Ljubljane dr. Krek. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva uedinjenje Hrvatov in Slovencev pod habsburškim žezlom. Toda to so bile že zamujene prilike.
Med tem so doma dozorevale radikalnejše zahteve. Mlajša napredna inteligenca je že od početka vojne vzdrževala sicer skromne, a sicer stalne stike s Čehi. Njen odposlanec je imel že leta 1914. s prof. Masarykom pred njegovim odhodom v inozemstvo sestanek v Pragi in ko se je potem na češkem organizirala slovita »ma-fia«, tajna družba, katere namen je bil vzdrževati stalne stike z emigracijo, dajati inozemstvu informacije in doma radi-kalizirati politiko, se je kmalu pod vodstvom drja Žerjava ustanovila slična tajna organizacija tudi pri nas, ki je pozneje s pomočjo narodnih oficirjev dobila vpogled celo v miznico vojnega ministra...
Zasedanje dunajskega parlamenta
Medtem se je bližalo zasedanje avstrijskega državnega zbora, ki je bil sklican za 30. maj 1917. Avstrijski Nemci so bili sredi priprav za proglasitev Avstrije kot nemške države, z nemškim uradnim jezikom in novo degradacijo slovanskih narodov, ko je zagrmel v Pragi glas čeških pisateljev. V sijajnem manifestu so češki kulturni delavci opozorili češke poslance, da hoče narod svobodo in samostojnost ter so jih pozvali, naj moško govorijo v parlamentu resnico. Med češkimi parlamentarci so pričela posvetovanja za ustanovitev enotnega kluba, ki bi takoj na prvi seji podal v parlamentu nacionalno deklaracijo. A tudi pri nas so se pričele priprave. Med drjem Krekom in mlajšo napredno inteligenco so bili navezani ožji stiki: Prvi koraki za enotni nastop vsega naroda, so bili storjeni. Prvi javni glas je dvignila narodna napredna stranka, ki je v drugi polovici maja s posebno resolucijo pozvala vse jugoslovenske poslance, naj se združijo v enoten klub, ker zahtevajo narodno uedinjenje. Slično se je glasil sklep ožjega sveta SLS.
Majniška deklaracija
Dan pred pričetkom zasedanja (29. maja), so jugoslovenski poslanci dunajskega državnega zbora (17 Slovencev, 11 Hrvatov in 2 Srba), strnili svoje vrste in osnovali skupni »Jugoslovenski klub«. Na isti seji so izvolili poseben redakcijski odbor, ki je izdelal posebno izjavo, da jo ob otvoritvi parlamenta podajo, prav tako kakor Čehi. Izjava je bila v popoldanski plenarni seji sprejeta in dragega dne (30. maja) jo je predsednik kluba dr. Korošec prečital po kratkem srbohrvatskem ta slovenskem uvodu, najprej v srbohrvaščini ta nato v nemškem prevodu. Izjava se glasi: »Podpisani poslanci, Id so združeni v Jugoslovenskem kluba, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zdrnžijo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ld bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in osnovano na
tem zborovanju prepovedano govoriti. To prepoved smo spretno nekoliko obšli tudi s tem, da je pred zborovanjem ob slavoloku predsednika in člane Jugoslovanskega kluba pozdravil g. Milan Kašantn, danes kustos muzeja princa Pavla, tedaij dijak zagrebške univerze. Pozdravil jih je z vsem žarom mlade srbske duše. Nato pa je še govorila mlada Hrvatica v narodni noši iz Vrbovc^. Zapeli so pevski zbori in končno je otvoril župan g. Jane-žič zborovanje.
Prvi je nastopil dr. Korošec. Začel je: »Bratje Hrvati in Srbi! Avstrija je prepovedala, da bi smeh na tem Zborovanju govoriti. Avstrija pozablja, da je prepovedana ljubezen najbolj nevarna«. In dalje »Mi liberalci in klerikalci smo se zbrali ... « Besede ao užigale, netiva je bilo dovolj. Ko so govorniki sBfcaS naše poetične prilike, jih je vedno prekinjal star hrvaški kmet s stavkam: »Baš tafeo rade s nama Madžari«. Navdušenje je bflo brezmejno, zlasti so naši bratje z onstran Sotle <Jali naši marrifestaiclft temperaanem-
I ten poudarek. Ob sklepu smo teočSH vee zbirke dr. Korošcu, na kar so se govorniki po navdušenem pozdravljanju odpeljali preti Sv. Petru.
Z gosti iz Zagreba smo se -mini v Staro Vas. Le s 4 osebami iz ZagTeba smo bili stari znanci. Z dragimi smo se tisti dan prvič srečali Tu<Ii sami med sabo se mnogi niso poznali. Pa teh par kratkih ur je zadostovalo, da smo bih povezani kot ena sama družina. Lepo in srečno razpoloženje se je stopnjevalo. Vrstile so se pesmi in govori, ker to, kar nas je globoko prevzelo, je nepremagljivo sililo na dan. Nepozabni so trenutki, ko je s smelim zanosom še enkrat spregovoril Milan Kašamin. Ponovim naj besede, ki so mi ostale dobro v spominu:... »Naša brača tamso preko fronte se bore za nas i našu svobodu. NS.je nam dano, da se burimo snfanai ratme o ramenu. AH se borimo ovdje za iste ciljeve. Danas smo na eflcupu manifestirati za Bečku deklaracij«, jer drago nestmemo. Ali naša srca se ne slaSu snjoane, naša srca teže za oživotvo-
Odhod gostov fec Stere vasi sNa svidenje s Beograda!«
Pa saj je bila tako prav. Tisočletna po-koiSčana nam nj bila več nevarna. Večina je že obračunala z njo. Mirno smo lahko čatteadi na uresničenje tega, kar je moralo priti fn kar je bilo na pohodu. Naša dobra jugoslovanska zvezda, ki nas vodi počasi a sigurno, nas je združila tisti dan kot nekoč borce za Staro pravdo ob obmejni Sotli. Krnet in inteligent od tu in od preko sta si segla v roke in rekla: »Pravdo je treba dobojevati. Naša usoda je skupna«. In ti, ki so bili zbrani, so vedeli, da stoji za njimi večina, ki misli prarv tako.
Nekaj posnetkov in pisem čuvam kot drag spomin nai ta dan, ki se ga ob vsaki , obletnici z veseljem spomnim.	H,
šušteršičeva opozicija
Pojavila se je proti majniški deklaraciji tudi opozicija in sicer v samem vodstvu tedaj odločilne slovenske klerikalne stranke. Dr. šušteršič je (19. novembra 1917) izstopil iz jugoslovenskega kluba, češ da je izgubil do posameznih članov in zlasti do predsednika politično in osebno zaupanje. Izvrševalni odbor Slovenske ljudske stranke (za Kranjsko) se je solidariziral z njim in je stranko razpustil, šušteršič si je osnoval sedaj dve novi strankarski organizaciji za kmete slovensko kmečko stranko, za meščane pa slovensko ljudsko stranko za mesta, trge in industrijske kraje. S svojimi prijatelji je začel izdajati tednik »Resnico« in dnevnik »Novice«. Ali nasprotniki-deklaraši niso mirovali, ustanovili so zopet Slovensko ljudsko stranko (za Kranjsko); zmaga je bila na strani deklarašev (Krekovcev), zlasti radi tega, ker se je odločil za njihovo stran ljubljanski škof in ker so njihove težnje našle velikega odziva v narodu.
Okvir popušča
Medtem ko se je doma vedno silneje širil deklaracijski pokret, ki je prodrl do zadnje gorske vasi, se je na Dunaju polagoma, a vendar sistematično vršila evolucija k maksimalnemu programu. Odločilnega pomena je bilo, da je prevzel tajništvo Jugoslovanskega kluba dr. Gregor žerjav, katerega vpliv, — akoravno ni bil poslanec —, je v naši parlamentarni delegaciji od dne do dne naraščal. Politične in taktične izjave Jugoslovanskega kluba so postajale vedno bolj radikalne — habsburški okvir se je navzlic odporu nekaterih poslancev izgubljal, dokler ni udarila čista resnica na dan. Dne 31. januarja 1918 je poslal Jugoslovanski klub po dr. Žerjavu sestavljeno obsežno spomenico avstrijski, nemški, ukrajinski in ruski mirovni delegaciji v Brest-Litovsk, v kateri se nahaja »okvir« le še v historičnem uvodu. Spomenica izjavlja, da jugoslovenski narod ne zahteva za jugoslovensko državo ničesar, kar pripada drugim. Hoče samo tisto ozemlje ki je kompaktno in nepretrgano naseljeno po Srbih, Hrvatih ta Slovencih, nadalje zahteva, da se h pogajanjem za mir pritegnejo tudi Jugosloveni.
Zagrebška resolucija
In ko so se 3. marca 1918 zbrali v Zagrebu hrvatski, srbski ta slovenski politiki ta sklenili »zagrebško resolucijo«, o narodu i samoodločbi ta nezavisnosti, tedaj so zlasti Hrvatje občutili, da stoje ob smrtni postelji dinastije Habsburgovcev. V Zagrebu je bil ustanovljen »Glas Slovena-ea, Srba ta Hrvata«, ki je pogumno zagovarjal brezkompromisno rešitev. Za meščanskimi strankami Socialno — demokratska ni zaostajala. Nje zagrebSki organ »Sloboda« je že septembra 1917. pisal, da je »vseeno, če član našega naroda stanuje na bregovih Vardarja, Timoka, Drine, Morave, Tise, Save, Donave, Mure, Kolpe ali Soče — s tem ničesar ne izgubi na svojem narodnem pravu ta bistvu: Oan je edinstvenega naroda.« Oklic hrvatskih socialistov za dne 1. maja 1918 pravi, da so »Srbi, Hrvati, ta Slovenci enoten narod, da imajo neodtujljivo pravo na svobodno, samostojno in nezavisno državo«.
Zaslepljenost tiranov
Na Dunaju in v Budimpešti so ta jugoslovenski narodni val videli, ali v polni meri niso znali določiti njegove dalekosež-nosti. Leta 1917. so mislili, da ga bodo ustavili s tem, da pošljejo v ministrstvo uradnika Slovenca dr. žolgerja. NI So. Nato je bila izdana tajna okrožnica Seid-ler — Toggenburgove vlade, ki ukazuje
deželnim vladam na jugu, da morajo ustaviti vsako akcijo za ustvaritev države Srbov, Hrvatov in Slovencev; poostruje tudi cenzuro in daje navodila o poboljša-nju plač učiteljstva, uradništva in duhov-ništva. Dne 9. julija so bili prepovedani shodi v Ljubljani in v mešanih nemško-slovenskih krajih. Ministrstvo je zborovanja do nadaljnjega sploh prepovedalo, češ da povzročajo rastoče narodno razburjenje. Na Hrvatskem pa je ban Mihajlovič celo odkril pred saborom denuncijacijske čine frankovcev in si s tem seveda poslabšal položaj napram Budimpešti. Le visoki vojaški krogi so dobro videli to notranjo nevarnost za monarhijo. Dne 6. julija predlaga najvišje armadno poveljstvo kabinetni pisarni, naj se začne preganjati jugoslovenski tisk, razpuste naj se narodna društva in vrši pritisk na uradništvo in duhovništvo.
britvice
^TlETTE
Z DOLGIM
PREREZOM so Trajnejše so ostrejse so močnejše so trše.
Na pragu nove dobe
AH do obnove preganjanj m prišlo več. Habsburško carstvo je umiralo. Cesarski manifest z dne 16. oktobra, ki je obljubljal pretvoritev Avstrije v zvezno državo, že ni vžgal več ne pri nas, ne pri Čehih. Dva dni pozneje (18. oktobra) je Wilson na av-stroogrsko prošnjo za premirje odgovoril, da hočejo nezavisnost čehoslovakov ta Jugoslovenov. Sledečega dne (19. oktobra) je Narodno Veče v Zagrebu prevzelo v svoje roke vodstvo narodne politike in se je izjavilo za združitev vsega naroda Srbov, Hrvatov ta Slovencev v eni državi, dočim je Narodni svet v Ljubljani že izza avgusta vodil pripravljalno delo za ustanovitev jugoslovenske države. Deset dni po ameriškem odgovoru (28. oktobra) je sledila kapitulacija Avstro-Ogrske in Narodno Veče je 29. oktobra postalo vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Dan L decembra 1918. je izvedel »družitev s Srbija Ideja, ki je bila izrečena v majniški deklaraciji V n osvobodili obEM, je zmagala. Triumflrak) je narodno edinstvo, ld nam je dalo jugoslovensko državo tn je v Jugoslavijo pripeljalo todl nas Slovence.
Dunajski parlament na Ringn, kjer so vihrale nešteto borbe narodov stare monarhije.
resi jem Krfeke deklaracije. Zanju treba da se borno, ffivto TramfoSč, živela Krf-ska deklaracija«. Navdušenje je prispelo do vrba. Resnica je prSkipela na dan ln srečni smo videli, da si vsi edžni. V prevzetnem veselju Je Kašanan zapel-
»Ide švaba do Beatrpoana, a3i taano ebo
sloma.
Ide švaba do Amtensa, aHi fem ga E2n-
glez lema
Ide dvaba do Verdona* od Verduna do
Zemuraa —
in ves aibor ma je odgovarjal v prešernem smefoti: »Ah kako to, joj zašto to?«
Ko smo se zvečer poslavljali, smo al segali v roke z enim samim veselim sn srečnim: »Na svidenje v Beogradu.«
O tej manifestaciji, ki je bila res pod streho in v »zagrnjenem prostoru«, politična oblast ni nikoli nič zvedela. Najbr-že pa je že zadostovalo poročilo g. komisarja dr. šorna o zborovanju v Sušici, da se je brezzoba monarhija še enkrat opogumila napram Jugoslovanom ter prepovedala nadaljnje shode.
Dr. Gregor Žerjav, tajnik Jugoslovanskega kluba
demokratični podlagi. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse moči. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarnega dela«.
Ta izjava je znamenita »majniška deklaracija«.
Majniška deklaracija je kompromisna formula. Konservativni krogi so jo sprejeli kot maksimalni program, radikalni del naroda jo je od početka smatral za minimalni program. »Okvir« in hrvatsko državno pravo sta koncesiji dejanskim prilikam in razpoloženju večine takratnih poslancev. Oboje je pozneje padlo. Ostalo pa je dragoceno jedro: Slovenci, Hrvati in Srbi so v njej slovesno proglasili načelo narodnega edinstva in zahtevo po državni samostojnosti edinstvenega naroda Jugoslovenov.
Deklaracijski pokret
Kmalu so se med narodom vseh treh imen začeli vrstiti tabori, na katerih so govorniki vseh strank razvnemali narod za narodno svobodo in državno samostojnost. Val navdušenja je šel preko naših pokrajin. Zbirati so je jele izjave za maj-niško deklaracijo. Dajali so jih moški in ženske posamezno in na taborih, posvet-njaki in duhovniki pa tudi društva, vaške in mestne občine ter politične organizacije. Sredi rastočega nacionalnega zanosa je umrl dr. Krek (oktobra 1917): njegov pogreb je bil prava manifestacija za jugoslovensko državno idejo.
Pristala je na majniško deklaracijo tudi jugoslovenska socialno-demokratska stranka na svojem X. rednem zboru v Ljubljani. (decembra 1917).
Tudi po ostalih jugoslovenskih zemljah monarhije je našla majniška deklaracija soglasje in odobravanje. Mnogi so pristali na v njej izraženo uedinjenje enotnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, dasi so bili doslej zagrizeni v svoje hrvatsko historično pravo. Tako se je na seji hrvatskega sabora (5. Junija 1917) Starčeviče-va stranka prava svečano izjavila za njo.
»JUTRO« H. 123
8
=7Te3eIk. 50. 1937.'
Junaštva za našo svobodo
Kaj nam pripoveduje spominska knjiga vojnih dobrovoljcev
Dobrovoljski prapor, izdelan po načrtih Inž. arh. Serajnika, je bil razvit lani
na Vidov dan v Ljubljani
Na spominsko knjigo jugosloven-skih vojnih dobrovoljcev iz Slovenije je nedavno opozoril javnost s predavanjem v nacionalni radio-uri novinar Tone Gmajner. Ob izidu knjige priredijo vojni dobrovoljci 7. junija zvečer akademiji v ljubljanski operi in v mariborskem gledališču.
V zgodovini naših naporov in borb za irsvobojenje predstavlja pokret Jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev najsvetlejše in najsvetejše poglavje. Cehi niso samo gmotno dobro oskrbeli svojih požrtvovalnih borcev za svobodo, temveč so osvobodilne borbe potomcem ohranili tudi v številnih muzejih in arhivih. V češkoslovaški republiki ni kulturnega področja brez vpliva vojnih dobrovoljcev. Ne samo v likovni umetnosti, epiki in dramatiki, celo v glas-Di se kažejo vplivi dobrovoljcev. V naši literaturi pa je le malo o pokretu vojnih dobrovoljcev in v javnem življenju so vojni dobrovoljci, kolikor jih je še, potisnjeni v ozadje. Vojnim dobrovoljcem smo dolžni priznanje in hvaležnost, ne samo zaradi krvavih žrtev za svobodo in srečno bodočnost jugoslovenske domovine, temveč tudi zaradi tega, ker nam mrtvi in živi člani nekdanjih dobrovoljskih odredov kažejo one lepe vzore, ki so baš danes tako zelo potrebni.
Ideje jugoslovenskega bratstva in svobode so se dobrovoljci oklenili čistega srca, nesebično in požrtvovalno. Nikdar niso vpraševali, kaj drugi sodijo o tej ideji, temveč so prezirajoč grozote in nevarnosti zadiviK ves svet s svojim idealizmom in junaštvom. Podali so vsemu svetu najpre-pričevalnejši dokaz, da so Jugosloveni vredni svobode, za katero se bori cvet naroda s tolikim junaštvom in požrtvovanjem. Moralna sila dobrovoljcev je vlivala svežo kri — v vsihaioče žile t.rpečeea naroda. Vzgled enega samega dobrovoljca, je stotere pridobil za nacionalno revolucionarne ideje.
Vojni dobrovoljci niso nikdar računali s kakimi nagradami. Ko so se posvetili nacionalno revoluc. ideji, so brez pomisleka pustili v nemar vse, kar so imeli. V ujet-niških taboriščih je bilo življenje varno, kdor pa je šel med dobrovoljce, je moral računati ne le s trpljenjem in nevarnostmi bojnih metežev, marveč tudi s tem, da ga bo dobil v roke rabelj, ako ga vjamejo sovražniki. Eili so med dobrovoljci tudi taki, ki so v tujem svetu zapustili dobre službe in ugledne položaje. Z enim pa so vojni dobrovoljci vendarle računali. Prepričani so bili, da ideja, kateri so se posvetili, ne bo nikdar umrla in da imajo njihovi zgledi požrtvovanja trajno vrednost. Danes po 20 letih pa je videti, da so se v tej upravičeni nadi deloma varali. Naša javnost se ne zaveda vrednosti njihovega požrtvovanja in njihovih svetlih vzorov. To se je videlo že ob prevratnih dneh. Takrat smo brez odpora in brez studa prenesli nešteto ciničnih in lažnivih izgovorov, čez noč so se avstrijski patrioti prelevili v jugoslovenske patriote. Niso tajili, da so do zadnjega na vso moč poveličevali Avstrijo in da so svojo servilnost tudi drugim ubijali v glavo. Kratkomalo so izjavili: Tako smo delali, takšni smo bili, da se ohranimo za Jugoslavijo. V javnosti se je uko-reninilo čudno in škodljivo načelo: Kdor je zvesto služil Avstriji, bo zvesto služil tudi Jugoslaviji. Vojni dobrovoljci so se čudili, tudi zgražali, a v svojem idealizmu so mislili, da kaj takega pač ne more obveljati. Obveljalo pa je vendarle v mnogih kričečih primerih, če ne bi bili vojni dobrovoljci združeni v čvrsti organizaciji, ki zna z vsem poudarkom manifestirati svoje ideje, bi javnost že davno pozabila na ves dobro-
voljski pokret. Ali ni zelo žalostno, da n. pr. Čehi več vedo o delovanju velikega zarotnika proti Avstriji pokojnega dr. Lju-devita Pivka, kakor pa mi, njegovi rojaki. Svoje delo »Proti Avstriji« je mogel dr. Pivko spraviti v svet le s pomočjo Sokola v Mariboru, dočim bi se bili drugod kar trgali za tako dragocene vojne spomine. Predavanja dr. Pivka na češkoslovaškem so bila vsakokrat mnogoštevilno obiskana, še mnogo podobnih žalostnih primerov bi se dalo navesti v dokaz velike razlike med nami in Čehi. Čehi so kot narod preživeli celo vojno v enem samem nestrpnem pričakovanju in v polni zavesti, da je bodočnost mogoča samo na ruševinah Avstrije. Pri nas pa so do konca vojne bodočnost tlačili v »okvir« habsburške monarhije. Na Češkem so zarotniki proti Avstriji tvorili množice, pri nas pa so se morali zarotniki proti Avstriji mnogokrat skrivati pred lastnimi ljudmi.
Ne zaradi sebe, temveč zaradi ideje, kateri so se posvetili in za katero so prelivali svojo kri, se morajo vojni dobrovoljci uveljaviti v naši javnosti. To je zelo potrebno. Našemu javnemu živlienju manjka danes požrtvovalnosti, nesebičnosti in duševne vedrine vojnih dobrovoljcev. Zaradi tega imamo tudi toliko problemov, ki pa so jih vojni dobrovoljci Slovenci, Hrvati in Srbi mirno in gladko rešili že pri prvem spopadu s sovražnikom. V naši javnosti so se tudi na vso moč razbohotili ljudje majhnih kakovosti in velikih ambicij. In za ves narod bi bila ogromna škoda, če bi trušč takih ljudi prevpil glasove najčistejšega idealizma.
Jugoslovenski voini dobrovoljci iz Slovenije so lani priredili v Ljubljani za Vidov dan veličastno manifestacijo, letos pa pripravljajo za ožje slovenske rojake in za vse jugoslovenske brate svojo veliko spominsko knjigo, ki bo prvo sistematično delo o jugoslovenski nacionalni revoluciji in o dobrovoljskem pokretu v slovenskem slovstvu. Ta knjiga je že v tisku in izšla bo v prvih dneh prihodnjega meseca. Vojni dobrovoljec-invalid prof. dr. Ernest T u r k je napisal obširen zgodovinski oris pokreta jugoslovenskih dobrovoljcev v svetovni vojni. Poglavje o dobrovoljski tradiciji je takole načel:
Naša javnost malo ve o gibanju jugo slovenskih dobrovoljcev v svetovni vojni ter o njihovem delu za narodno osvoboje nje in uedinjenje. Dočim so drugi narodi, kot na primer čehoslovaki, takoj po osvo-bojenju posvetili vso skrb dobrovoljskemu vprašanju, se je pri nas malo slišalo o do-brovoljcih, mogoče le tu pa tam in takrat, če je kdo izmed njih umrl v bedi in siromaštvu, čeprav so dobrovoljci v epohalnem zgodovinskem trenutku storili samo to, kar je od njih zahtevala iskrena ljubezen do neosvobojenega naroda in bodoče jugoslovenske države. 20 let je že minilo, odkar so se pojavili jugoslovenski dobrovoljci na bojiščih v Dobrudži in ne z besedo, marveč z dejanji in orožjem v roki. pokazali vsemu svetu, da so odločeni boriti se do zadnjega diha proti avstro-ogrski monarhiji, ki je bila za Jugoslovene domovina samo po imenu, dejansko pa črno-žolta ječa vseh nenemških in nemadžarskih narodov. Danes po 20 letih mnogi naši sodržavljani težko razumejo, kaj vse je žrtvoval Slovenec, Srb. Hrvat, avstrijski vojni ujetnik v Rusiji ali pa kje drugod, ko je vrgel od sebe vse rodbinske in gmotne ozire in se kot nacionalni revolucionar prijavil za dobrovoljca v takratno srbsko vojsko in bil v duhu že zaveden vojak še neustvarjene Jugoslavije .
Dobro je orisal tudi Preporodovce. ki so se po Župančičevi pesmi imenovali tudi kovači ali kladivarji ter se v polni meri zavedali svojega važnega poslanstva. Program mlade generacije je zahteval popoln preporod človeka v dobi, ko so bili skoro vsi nai^ečji glasniki Slovencev še vedno avstrijsko usmerjeni. Da bi bila rešitev za Slovence izven Avstrije mogoča, se je zdelo drugim utopija, toda Preporodovci so verovali v to utopijo in v tem so se razlikovali od vseh prejšnjih slovenskih akademskih in srednješolskih organizacij. Oznanjali so, da se mora ves narod popolnoma preroditi, če hočemo biti rešeni. Namesto na zapad morajo Slovenci gledati na vzhod, namesto tuje Evrope morajo spoznati Balkan, namesto nemških črk morajo spoznati cirilico, predvsem pa ne smejo verjeti več, da je njihova rešitev v Avstriji, marveč izven nje. Razpad Avstrije je prvi pogoj slovenske svobode, torej treba je delati na tem, da Avstrija propade. Brez žrtev ni bila odkupljena še nobena svoboda. Jasen smoter, trdna vera m odločna volja so bile glavne poteze mladih revolucionarjev, ki so še pravočasno spoznali, da se jugoslovensko vprašanje z Avstrijo ali v Avstriji nikakor ne da rešiti.
Spominska knjiga bo počastila spomin prvih dobrovoljcev iz Slovenije. Nastopili so že v času bosansko-hercegovskega upora leta 1875. V Bosanski krajini se je v četi Petra Mrkonjiča boril Aleksander Toman, doma iz Kamne gorice, po poklicu novinar. Po svetovni vojni je umrl v ljubljanski sirotišnici. Njegov vojni tovariš je bil neki Kovačič, o katerem je leta 1875 pisal »Slovenski Narod«, da je bil izobražen mladenič, ki ga je gnalo pravo in čisto navdušenje v boj proti Turkom. Kovačič je bil hudo ranjen v bitki pri Pasti-rovem m je komaj prilezel v Kostanjico. Tu je služboval kot geometer slovenski rojak Pogačnik, ki je tudi četoval in padel v bitki pri Gradiški. Tam se je boril tudi Valentin česen iz Ljubljane. Turki so ga ujeli, a je pobegnil, skočil v reko Uno in jo srečno preplaval. Hraber četnik je bil

£ i&boriša* i ji^oslose^sfce 4otewoljske dfefcjje 1, 1916. g Dobrudži
Janez Mejač iz Ljubljane, ki je bil nekdaj tipograf v Blasnikovi tiskarni. Pri Bihaču je padel ranjen Turkom v roke in je pozneje v turški ječi v Sarajevu zblaznel. Več sreče je imel Viktor Merlak, ki se je odlikoval v bojih ob Drini in se pozneje zdrav vrnil v Ljubljano. Med dobrovoljci, ki so se borili proti Turkom, je bil najbolj znan Ljubljančan, Miroslav Hubmajer, ali »črni Miroslav«, kakor so ga imenovali tovariSu vstaši. 24 let je bil star, ko se je vstašem pridružil, prej pa je bil tipograf. O njegovih hrabrih činih so se širile med narodom legende in tudi evropsko časopisje je pisalo o njem. V Hercegovini sta četovala proti Turkom tudi tipograf Karol Simon-čič iz Ljubljane in Janko Stibil, ki si je pozneje prevzel ime Vukasovič. Kot polkovnik je postal Vukasovič 1. 1919 pomočnik komandanta dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Umrl je v starosti 72 let leta 1923 v Ljubljani, njegovo truplo pa počiva v domači vasi na Goriškem.
Velika spominska knjiga jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev iz Slovenije bo obsegala od 66 vojnih dobrovoljcev 79 spominskih člankov in razprav ter 11 nekrologov. Iz pestre vsebine samo nekaj primerov: O komitskem odredu vojvode Vuka je pisal prof. Josip Jeras, policijski predstojnik dr. Alojzij Trstenjak je prispeval članka: »Naši dobrovoljci v Koreliji«, »Iz Samare na Murman«. Učitelj Edvard Prinčič je opisal svoje vojne spomine, spominski članek pa je posvetil svojemu pokojnemu tovarišu Matiji Kolencu. »Kako sem zoreT v dobrovoljca«, razlaga primarij dr. Mirko černič. »Ječa smrti« je prispevek inženjerja Fe-dorja šlajmerja, ki opisuje, kai so morali pretrpeti vojni dobrovoljci med rusko revolucijo. Zdravnik dr. Mavricij Rus piše o slovenskih zdravnikih pri Bolgarih med balkansko vojno ter časti spomin pokojnega dr. Ivana Oražna. Sreski načelnik Ciril Poklukar je opisal začetke jugoslovenske anabaze. O kavkaški odiseadi piše učitelj Viktor Engelbergcr. Veletrgovec Rado Lenart iz Maribora je dal prispevek »Sokoli kot dobrovoljci«, Iz tega prispevka je razvidno, kako so vojni dobrovoljci ponos-
jala v nacionalno-revolucionarnem duhu. 1 čuje o strmi poti navzgor, kakor je sploh Ravnatelj ljubljanske drame, pesnik Golia I vse ženslko kulturno udejstovanje v nepre-
Pavel je prispeval tri pesmi: »Iz črnomor-ske sunate«, »Na grobišču«, »Gorijo zvezde«. Inšpektor notranjega ministrstva Tone Batagelj pa ima naslednje pesmi: »Zimski gost«, »Sanje«, »V napadu«, »Apokaliptični jezdeci«, »V jeseni«, »Na grobu prijatelja«. Bančni uradnik Rajko Paulin ima prispevke: »Pot v Jugoslavijo brez Rusije«, »Bosanec Vinko«, »Pokojni Avgust Jenko, kladivar besede in dejanja«. Jožefa Batičeva, mati pokojnega dobrovoljca Antona Batiča, je napisala spominski članek »Padel mi je sin junak«. »Pesem in puška v službi vojnega dobrovoljca«, je prispevek čevljarja Ignaca Bukovca. »Od ruskega postiljona do vojnega dobrovoljca« so spomini Julija Dreščeka, invalida in pastirja. Ljubljanski mestni arhivar in novinar Vladislav Fabjančič piše o cerski bitki ob 20 letnici, črtico »Parlamentar« ter ne-krolog tovarišu Lovru Klemenčiču. »Preizkušeno tovarištvo« je naslov spominskega članka prof. Milana Fabjančiča. Major v pokoju Vekoslav Fon je pisal o propagandi za dobrovoljsko idejo med našimi izseljenci v Ameriki. Višji carinski kontrolor Miha čop ima prispevek »V črnogorski vojski med balkansko vojno«. »Spomini vojaškega zdravnika-dobrovoljca« so od zdravnika dr. Valentina Meršola. Prof. France Grafenauer ima prispevek »Od Gorice do Soluna«, bivši minister dr. Niko županič pa opisuje prvi dan svetovne vojne v Beogradu. Posestnik Josip Kolarič prikazuje svojo dobrovoljsko pot. »Skozi tri fronte in štiri ujetništva« je naslov burnih doživljajev Toneta Habeta, ki je zdaj sluga na ljubljanski univerzi. Gozdar Ivan Skvar-ča je opisal svojo pot iz Odese do Gospe svete. Tovarniški uslužbenec France Konič je opisal svoje srečanje z regentom Aleksandrom v rovu. »čez tri kontinente v Jugoslavijo« je prispevek gozdarja Maksa Pavlina. O proboju solunske fronte in o maršu - na Skadar piše unokoieni železniški uradnik Joco Žagar. O bojih ob oneškem jezeru in o zavzetju Dianove gore pa piše dr. Ernest Gorišek vršilec dolžnosti direktorja OUZD v Beogradu.
Že iz teh primerov se vidi, kako pestra bo vsebina. Spominska knjiga vojnih dobrovoljcev bo dosegla svoj namen, če bo pripomogla do tega, da se bo svobodna domovina zavedala, kolik zaklad je za njo dobrovoljski idealizem. Naj spominska knjiga opozori našo javnost na ta zaklad ter ji živo predoči, koliko dolguje najide
stani rasti kvišku. Na razstavi Belo-modre
knjižnice vidimo rezultate ženske osamosvojitve tudi v založništvu, vendar nam kaže seznam ncizdanih del, koliko spisov še čaka založnika.
Razstavo izpopolnjujejo poleg potnetov markantnih pisateljic slike Iv. Kobilce, M. fcantlove, Anice Zupančičeve, Mare Kraljeve in drugih slikaric. Nekoliko cvetja, avb, vezenin in trakov — to že spada na žensko razstavo in dviga njeno vabljivo zunanjost.
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Nedelja, 30.: Zaprto. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. junija: Zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri
Nedelja 30.: Veseli studenček. Izven. I»-redno znižane cene od 24. Bin navzdol. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. junija: Cvrano de Bergerac. Izven. Proslava 251etnice umetniškega dekt gosp. Ivana Levarja. V Rostandovi heroični komediji »(Vrano de Bergerac« proslavi g. Ivan Levar 25-letnico svojega umetniškega dela. Premiera na no%To naštudirane umetnine bo 1. junija v operi. Naša publika bo brez dvoma izpolnila ob tej priliki svojo kulturno dolžnost napram našemu najbolj zaslužnemu članu drame, ter mu bo z obilnim obiskom njegove jubilejne predstave pokazala svojo hvaležnost za umetniške kreacije, s katerimi je v teku let pripomogel^ k napredku jn razvoju našega gledališča. Tako v drami kakor v operi. Vstopnice se dobe pri operni blagajni.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®
Nedelja. 30.: ob 15. Sverti Anton, vseh mr ljubljenih patron. Gostovanje Pavlo Udovičeve. Znižane cene. Ob 20. Trije vaški svetniki. Premiera. Za penzijski sklad gledaliških igralcev.
ni na sokolsko idejo, ker jih je ona vzga- ! alncjšim borcem za svobodo.
Dnevnik v Essenu piše o Slovencih
Lep sloves naše kolonije med Nemci
Jugoslovenska kolonija v Nemčiji si je posebno v zadnjih letih pridobila nenavadno lep ugled. Med svoje zveste prijatelje šteje celo vrsto uglednih javnih delavcev v Porurju. Najdete jih med gospodarstveniki in funkcionarji v hierarhiji države ali stranke, zlasti pa jc naši koloniji naklonjeno močno razširjeno časopisje, kjer ima naš živelj nekatere iskrene zagovornike. Med njimi je publicist Gerhart Kili, ki prebiva v Buerju, je v stalnem stiku z našimi ljudmi in ob vsaki ugodni priliki izprego-vori v kakšnem večjem nemškem listu o naših ljudeh in o naši državi. Jugoslavijo je že sam prepotoval in se dobro seznanil z njenimi lepotami, v Porurju pa je prisoten pri vsaki pomembnejši manifestaciji naših ljudi. S sodelovanjem pri celi vrsti uglednih porurških dnevnikov je storil naši koloniji v Nemčiji že lepe usluge, ki so tem pomembnejše zlasti v zadnjih letih, odkar se delo v ornem revirju vsestransko poživlja in ko !»e mnoge brezposelne roke spet privajajo k delu in k vsakdanjemu zaslužku.
Pred nami je »Essener Anzeiger«, eden najuglednejših in dobro urejevanih dnevnikov Porurja. V številki od 5. maja je cela stran posvečena naši koloniji. Naslov članka, ki ga je napisal Gerhard Kili, je: »Jugosloveni v Porurju — s 45.000 pripadniki najmočnejša inozemska kolonija.« Članek je opremljen s sliko generalnega konzula Dušana Pantiča iz Diisseldorfa, kjer uživa neomejen ugled in ga štejejo med enega naših najpopularnejših predstavnikov v inozemstvu. Nadalje je tu'slika predsednika Zveze narodnih in delavskih društev Pavla Bolhe, slika mladinskega zbora pri jugoslovenskcm narodnem slavju v Mar-lu, slika moškega društva iz Gladbecka in ženskega iz Bottropa. Članek opisuje zgodovino naše kolonije vse tam od pričetkov priseljevanja v 80. letih in je pisan tako
informativno, da mora prav gotovo zanimati nemško čitateljstvo. Lepo je poudarjena narodna zavednost naših ljudi, organiziranih v nacionalnih društvih. Naši koloniji šteje v nemalo zaslugo, da je po nastopu sedanjega režima kot prva inozemska kolonija v Nemčiji odločno zavrnila pretirane vesti o nasiljih. Zdaj se lahko naša kolonija svobodo izživlja in ji je samo v čast, ko zvesto varuje svoje narodno bistvo. Članek pravi o tem na zaključku:
»Prav ▼ letih po prevzemu oblasti od strani nacionalnih socialistov se je razveseljivo povečalo sodelovanje jugoslovenske kolonije pri meddržavnih prijateljskih odnošajih Nemčije in Jugoslavije. Po pozornosti generalnega konzula D. Pantiča in delavnosti predsednika Pavla Bolhe, ki ju podpira znatno število sodelavcev, se krepko drži jugoslovenska nacionalna linija v koloniji in se poglablja delo za medsebojne odnošajc. V koloniji živijo stare domače šege dalje. Narodne in domače slovesnosti se opravljajo tu prav tako kakor doma. V raznih jugoslovenskih pevskih odsekih živi zaklad domače narodne pesmi dalje. Da, po prvih priseljencih se danes prepevajo v jugoslovenski koloniji v Porurju marsikatere pesmi, ki so v domovini žc izzvenele. Različne običaje iz domovine so si naši Jugosloveni ohranili skozi desetletja med šahti in gričevjem jalovice v Porurju, zlasti pa so ohranili svojo materinščino, ki se deduje od roda do roda. Kajti zdaj sc otroci lahko učijo poleg nemščine, katero jim nudi nemška šola, doma ali pri slovenskem učitelju jezik svoje domovine. Vsako poletje se popeljejo porurski Jugosloveni za nekaj tednov v svojo staro domovino. Pa kakorkoli je neznansko veliko veselje ob svidenju v stari domovini s sorodniki in prijatelji, se vestfalski Slo-vcnci vendar spet radi vračajo nazaj med rudnike.«
Razstava slovenske ženske knjige
Vredna je obiska, ker je poučna in zanimiva
Ljubljana. 28. maja. ! pisateljic, ki generacijsko in po značaju
V veliki dvorani Trgovskega doma, kjer je bila lani razstava sodobne češfkoslova* ske knjige, imamo zopet knjižno razstavo: Tokrat je zavzela te prostore slovenska ženska knjiga, ki naj tako pokaže svojo rast in višino, svoje uspehe in obete. Neumorne delavke za povzdigo in razširjenje ženskega sodelovanja v naši kulturi, predvsem ga. M. Govčkarjeva in njene ožje sodelavke, so s to razstavo storile lepo uslugo kulturnemu prestižu našega ženstva. Čeprav se ne moremo ponašati s tako obilno in tehtno udeležbo žensk v literaturi in v javnem življenju, kakor jo opažamo na pr. pri Čehih in Poljakih, je vendar naše ženstvo sorazmerno svojemu številu in nevšečnim gospodarskim razmeram prispevalo žc vsega uvaževanja vreden delež v zakladnici narodne kulture. S te strani je razstava v Trgovskem domu nenavadno poučna in bi priporočali ogled ne samo ženskemu svetu in mladini, marveč tudi moškim.
Razstava se začenja s spomini na Josi-pino Turnograjsko. Ni razstavljen samo njen skromni opus, marveč tudi drugi spomini na njo, tako poročna obleka, ročna dela, albumi in druge podobne reči izza zadnjih let slovenskega bidermaverja. Slede dela Luize Pesjakove, posebno obilo je zastopana Pavlina Pajkova, med drugim z rokopisom romana »Ločeni srci«, nakar se vrste pisateljice in pesnice predvojne generacije, med njim:' Marica Bar-tolova, Lea Faturjeva, Ljudmila Poljanče-va, Marica Strnad-Cizerlova, Vida Jera-jeva, Zofka Kvedrova, Minka Govekarje-va, Lj. Prunkova-Utva, Marija Kmetova in druge, ki že prehajajo v povojno dobo. Tu opažamo spise M. Željeznove-Kokalj, I. Vaštetove, Komanove, Labutove, Jezerni-kove, Prennerjeve, Dore Grudnove itd. —
svojih del še hodijo po stopinjah Moderne ali pa celo občih starejših realistov. Posebno zanimiva je v tem oddelku razstava spisov največje in najnadarjenejše naše pisateljice Zofke Kvedrove, čije zbrane spise v devetih knjigah je pravkar napovedala Belo-modra knjižnica v redakciji prof. Marjc Boršnikove. Poleg knjig so pri posameznih pisateljicah razstavljene fotografije, rokopisi, pisma — majhni pogledi v njihovo zasebno življenje, ki bi glede njih želeli samo to, da bi bili obilnejši in pogostejši.
Drugi del razstave obsega slovenski ženski tisk: liste in revije, ki so jih izdajale ali urejale žene. dalje izvestja ženskih šol, publikacije ženskih društev. Gospodinjsko, karitativno in versko literaturo, izdaje Prešerna in Jurčiča za slopce itd. Zastopana je tudi že literatura slovenskih znanstvenic (Almc Sodnikove. Pivec-Stele-tove, M. Boršnikove, Silve Trdinove i. dr.), ne manjkajo dela naših prevajalk in tudi prevodi žena iz slovenščine v tuje jezike (Jerasova, Nowy).
Diagrami in grafikoni nam nazorno prikazujejo pomen in vrednost razstavljenega gradiva: kronološfco-strokovni pregled slovenske ženske knjige in publikacije od 1865 do 1936 kaže s številkami gibanje ženskega književnega dela in izkazuje 686 publikacij; primerjava po strokah nas prepričuje, da so žene največ ustvarile v pripovedni literaturi, komaj malo manj v gospodinjstvu, dokaj še v mladinskem slovstvu, v vzgoji in šolstvu, najmanj pa v drami. Primerjava prevodov kaže: najmanj iz srbohrvaščine, največ iz nemščine: najmanj iz pesništva, največ iz leposlovja in verskega spisja; spisi naših ženskih pisateljic pa so največ prevedeni v češčino. Krivulja, ki kaže razvoj ženskih glasil, pri-
Radio
Nedelja, 30. maja Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (prof. M. Do-bovšek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Citraški koncert ge. Elvire Zadravec.
—	10: Verski govor (g. J. Jagodic) — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 10.45: Plošče. — 11: Prenos iz Uniona: proslava majske deklaracije. — 12.30: Trboveljski pevski >Jazz-kvartet«. — 13: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Trboveljski >Jazz kvartet«, vmes igra Radio orkester.
—	16: Plošče po želiah. — 17: Kmet. ura: Gospodarski pomenki. — 17.30: Prenos akademije iz Zidanega lesta. — 19: čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 1930: Nac. ura: Etnografski muzej. — 19.50: Preno6 iz trnovske cerkve v Ljublj. — 20.20: Slov. božjapota: Legenda o Črni gori pri Ptuju. — 20.50: Zabaven koncert Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos z nebotičnika.
Ponedeljek. 31. maja.,
Ljubljana 12: Valčki in polke (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored. obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14: Vreme, borza.
—	19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Lov v Jugoslaviji — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče), (plošče). — 20.10: Socialno medicinsko razmoirivanje o vajeniškem vprašanju II. del (dr. Albert Trtnik). — 20.30: Orkestralen koncert — Slovemski skladatelji (radijski orkester). — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Narodne pesmi (Fantje na vasi).
Beograd 17.30: Lahka glasba s plošč. — 17.40: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Zagreb: 17.15: Pevska ura. — 19.30: Večernice. — 20.30: Koncert nat>ožne glasbe. — 21.30: Petemove skladbe. — 22: Klavirski koncert Varšava: 20: Koncert orkestra in solistov. _ 21: Plesna muzika. — 22: Orkestralen koncert. — Dunaj 12.20: Koncert orkestra. — 16.05: Zvočni film in ples (plošče). — 17,20: Pevska ura. — 17.40: Klavirski koncert. — 19.35: Odlomki iz nemških oper. — 20.40: Mesečni horoskop. — 21.35: Beethoven: Kreutzerjeva sonata. — 22.20: Dunajski plesnj orkesster. — 23.00: Nadaljevanje plesa. — Berlin 18: Zabaven program s plošč. — 19.20: Klavirske skladbe. — 19.35: Koncert moškega pevskega zbora. — 20.10: Koncert vojaške godbe.— 21: Mali orkester igra majhne komade. — 20.30: Muzika za zabavo in ples. — Mijn-chen: 18.15: Note in anekdote. — 19.15: Lahka glasba s plošč. — 20.10: Poskočni kmečki ples. — 22.20: Stari čarovnik amor
—	23: Lahka godba orkestra. Torek, 1. junija.
Ljubljana 12: Operni odlomki (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Harmonika (plošče). — 20.10: Sanacija bratskih skladnic, (g. Rudolf Smersu). — 2030: IV. ura francoske moderne klavirske glasbe — predava jn na klavirju izvaja g. L M. škerianc. — 21.30: Koncert mandolin (plošče). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba radijskega or kestra.
Beograd 17.20: Narodni napevi. — 17.45 Violinske skladbe. — 18.15: Pesmi. — 18.45 Plošče. — 1930: Narodne pesmi. — 20.20: Lahka godba. — 20.55: Odlomki iz oper.
22.20: Plesna muzika s plošč, — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Praga 1&.35: Or-kefitralen in violinski koncert. — 20.25: Veseloigra. — 22.20: Lahka glasba s plošč.
—	22.30: Komorni koncert. — Varšava 19.15: Pesmi. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.05: Sram.li igrajo. — 22.00: Plošče. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Otroški pevski zbor. — 16.05: Plošče. — 17.30: Sonate za violino in klavir.
—	19.40: Z orkestrom in solisti po svetu.
—	20.20: Zvočna igra o sreči dveh ljudi. 21.40: O ljudeh in zvezdah. — 22.20: koncert dunajske glasbe. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Ura pestre glasbe.
—	19.35: Plošče. — 20.10: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 18: Plošče. — 18.30: Pevska ura. — 19.10: Štiriročne klavirske skladbe — 19.30: Narodne pesmi in bala de. — 20.10: Mešan program s prijetnimi iznenadenji. — 22-30: Koncert orkestra.— 23.30: Lahka in plesna muzika. »
»JUTRO« u. ns -
11
-?«3eH*. 30L Jt 1937.
Kraljestvo mode
In zopet imprime!
Po vseh izložbah ga vidite, po vseh modnih časopisih — kamorkoli se obrnete, povsod je imprime. Saj imate že obleko iz imprime ja?
Ali pa je morda vendarle še nimate? Tako je bilo: predlanskim se vam je zdela predraga, saj se je takrat imprime plačeval še po cenah, ki so bile malo komu dosegljive — lani pa ste si dejali: saj bo prihodnje leto prišel iz mode, kaj bi to kupovala! No, pa jo boste kupili letos. Kajti imprime ne samo, da ni prišel iz mode, temveč se je tako uveljavil, da si poletne ženske garderobe kar ne moremo več misliti brez obleke iz imprimeja, prav kakor ne bi mogle poleti pogrešati kopalne obleke ali širokokrajnega slamnika. Imprime je torej postal nekakšno standardno poletno tvorivo. Ni je žene, ki ga ne bi hotela nositi in skorajda tudi ni žene, ki si ga ne bi mogla privoščiti, tolikanj se je pocenil. Seveda mislimo tu le na imprime iz umetne svile, kajti oni drugi, iz čiste svile in
MODNI SALON ROZMAN
DVORNI TRG 3 (poleg univerze) izdeluje
DAMSKE KROJE PO MERI
iz najnovejših žurnalov. — Poučujemo krojno risanje.
Lahke kakor dih
■ M7
ra •
"^fel^N „ /
m - -v j
so nore poletne bluze iz organdija, čipkastega tvoriva ali žoržeta. Vse te prozorne bluze so ljubko okrašene z volančki, čipkastimi vložki ali drobnimi, prešitimi robovi ali pa so bogato izvezene, kakor praznične bluze predvojne dobe. Danes vam prinašamo tri takšne bluze iz organdija. Prva in druga sta iz organdija z motnim vzorccm enake barve, okrašeni pa sta s čipkami. Le spodnja bluza je iz gladkega, pastelno barvnega organdija in ima spredaj in pa na ovratniku vdelano, kockasto izrezano progo iz belega organdija.
s poslednjim pariškim vzorcem, je še vedno drag, da vzbuja pri zakonskih možeh zgolj antipatijo ...
Vzorci novih imprimejev so poglavje zase. Sprva smo si pod imprimejem predstav-
NAJNOVEJSE
MODNE
TKANINE
$
MANUFAKTURA
OliVtVfV
ljali rožasto svilo — nekakšen odsev cvetoče poletne narave na svili. Seveda so tudi letos cvetlični vzorci še vedno moderni, toda koliko je šc drugih! Tu so na temni podlagi acroplančki, psički ali miške v tako drobnem, nežnem vzorcu, da bi jih bilo skoraj treba pogledati skozi povečevalno steklo. Ali pa se s temnega ozadja graciozno odražajo obrisi gazel, ptičev z razpetimi perutmi, raztresenih kitajskih hišic, samotnih palm ... Tam pa preganja miniaturni lovec majceno srno, ki se skriva za drobnim grmičkom. Vse barve pa se tako prelivajo druga v drugo, da učinkuje vzorec na prvi pogled, kakor stkan iz fantastičnega cvetja. In po svili posejane drobcene krone — odsev kronanskih svečanosti v Londonu — in čudesa pariške razstave, razvrščena na svetlih progah, ki se filmsko odražajo od temne svile... Vse razkošje perzijskih in turgkih vzorcev in vse cvetje, od pohlevne marjetice pa do prečudne orhideje. Skoraj vsi ti vzorci pa so vtisnjeni na temni podlagi.
Obleka iz imprimeja je lahko dokaj enostavna, ker je že tvorivo samo dovolj učin-

je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
kovito Majhen ovratnik, mali rokavčki in dva stranska, plisirana dela, ki šinta krilo, ustvarjajo sliko preproste, mladostne elegance. Pas zavežemo postrani v obliki kratke, široke šerpe (1. skica).
Svetla, enobarvna garnitura pod vratom prijetno pomiri razgibanost barvastega vzorca na temni podlagi. Učinkovito se odraža od takšne, sicer preproste obleke vložek, pošit z navpičnimi, plisiranimi volančki. Enako so obrobljeni tudi kratki rokavci (2. skica).
Med prav posrečene novosti spada okrasje, ki ga izrežemo iz vzorca obleke. Seveda pride tukaj v poštev le imprimč s cvetličnim vzorcem. Tako izrezane, fino obšite cvetlice prišijemo ob vratni izrez in na spodnji rob krila. Život našega modela je vrhu tega še prišit na zobčasto sedlo in ima z zobčaštim šivom okrašene balOnaste rokavčke (3. skica).
Poletno lahkoten je kostum iz imprime-
H. Willumsen:
95 Med nama je končano44
»Erna, kaj res misliš, da ... da ...«
-Da, res mislim. Tu imaš prstan.« '
:Hm, jaz te n« razumem.«
»Meni pa se zdi vse jasno .. «
»Torej praviš, da je med nama končano?«
> Dolgo si čakal, da si prišel do tega »poznanja!«
»To se pravi, da te ne bom več videl. Ah, moje življenje je uničeno!«
»Le povej pošteno, ali sodiva midva skupaj!«
»Kaj misliš to resno? ... Ah moje vse!«
»Tako... Le malo premisli vso stvar!«
»Jaz mislim samo nate, ljubim te bolj nego vse na svetu ...«
»Bolj nego vse... Ali je to res?«
»Res je!«
»Torej me ljubiš bolj nego denar?«
»Kako pa zopet misliš to?«
»Dovoli, da ti povem naravnost! Zdaj sva že približno pol leta zaročena. Ali si mi v tem času kdaj kupil kakšno reč? Ali si me kam peljal?«
»Nu...«
»Da, kar je res, je res. Na tvoj rojstni dan sva bila v živalskem vrtu... S termov-ko. Upam, da ta obisk ni napravil prevelike luknje v tvoj bančni konto ...«
»Saj sva bila nedavno tudi v Helsing-goru...«
»Da, ampak s kolesi. Se še spominjaš? Pri kiosku si mi ponudil čašo limonade
za dvajset orov... Hvala za prijaznost! Tukaj imaš denar!«
»Vrag vzemi ta denar!«
»Ne, ne, dragi moj! Zdaj je prepozno. Velikodušnost je zamujena! Saj veš, da ne zahtevam od tebe, da bi razmetaval denar s polnim prgiščem. Ne želim si kožuhov, niti demantnih prstanov. Tvoj denar v banki ostane zaradi mene lahko popolnoma nedotaknjen!«
»Toda, draga moja, saj veš, v kakšnih časih živimo! Treba je misliti na bodočnost. Človek ne sme vsega zapraviti, če si je kaj prihranil!«
»Vse to je res, dragi moj. In vidiš, prav to je tisto kar me straši v bodočnosti s teboj! Vse tvoje obnašanje kaže, da je tebi mnogo več do tvojega konta v banki kakor do trohice veselja, ki bi ga lahko privoščil meni. Vidiš, časih lahko izkažeš človeku, ki ti je drag, uslugo s prav majhnim izdatkom!«
»Erna, prosim te, vzemi prstan nazaj! Od danes naprej hočem spremeniti obnašanje napram tebi.«
»Ne, je že prepozno!«
»Toda jaz ne morem živeti brez tebe. Moje življenje bi bilo uničeno!«
»Ne, ne, dragi! Prosim te, ne sklanjaj se tako čez mizo, da ne zmečkaš tvoje smotke, ki si jo privoščiš samo ob nedeljah! Skoda je osemnajst 6rov!c
»To mi je vseeno!«
ja, ki ima namesto Jopice majhen bolero. Robove krila in bolera izrežemo v koničastih zobcih, enako kakor sprednji del eno barvne bluze (4. skica).
Zanimivo, belo garnituro ima tudi naslednja obleka, ki je ukrojena v posebno široki, zvončasti obliki. Ovratnik je iz belega žoržeta in obšit s finimi čipkami, beli pas pa je gladek in le na štrleči konici obrobljen s čipkami (5. skica).
Kakor smo na tem mestu že večkrat ome-nili, so proge letos izredno modeme. Tudi mnogi novi imprimčji so tako natisnjeni, da progasto učinkujejo. Tako je n. pr. cvetlični vzorec kostuma na naši skici nanizan na svetlih progah, ki se v učinkovitem kontrastu odražajo od enako širokih, črnih prog. Kostum je »klasično« krojen — z gladkim krilom in moško učinkujočo jo-pijo (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnica
Učitelj 1929. Zelo dvomim, da bi bile bolečine v vašem slučaju živčnega izvora. Spolna bolezen ne pride v poštev, ker za nikate, da bi bili kdaj spolno bolni. Ravno tako ne pride v poštev posledica kake poškodbe, "kar tudi zanikate, da bi jo bili kdaj pretrpeli. Pač pa bi bilo treba misliti na sledeče možnosti. Možno je namreč, da imate tuberkulozno vnetje obmodka, na kar bi posebno mislil, ako ste imeli v prejšnjem času kak proces na pljučih. Vendar se mi ta možnost ne zdi toliko verjetna, kot naslednja, da imate namreč začetek tkzv. žilne kile. kar ni drugega kot razširjenje žile dovodnice, slično kot krčne žile na nogi. Zdi se mi, da je na to mislil tudi vaš zdravnik, ki vam je priporočil, da nosite suspenzorij. Temu mnenju bi se pridružil tudi jaz, kajti trenutno ne pride drugo zdravljenje v poštev. Kasneje, ako bi imeli večje težave, odnosno ako bi imeli zelo nabrekle žile, bi prišla v poštev operacija. Vaša nervoznost, o kateri mi tožite, je bolezen zase, nima z vašimi težavami nič skupnega in jo morate zdraviti posebej, t. j. 9 pomirjevalnimi sredstvi.
Tanja: Zdi se, da gre v vašem slučaju za povsem navadne posledice ozebline, ki je nastala zaradi premočnega zadrgnjenja čevljev. Priporočam vam izmenične tople in mrzle kopelji in masažo.
Ista: To je navaden pojav, proti kateremu se žal ne da dosti ukreniti. Ako je vzrok prhljaj, bi vam priporočal 2% salicil-ni alkohol ali pa odccdek iz korenin koprive. Dobro je tudi obsevanje s kremenčevo lučjo. Poleg tega imate še nebroj drugih sredstev na razpolago, o katerih dnevno lahko čitate v časopisju. Eventuelno vprašajte kakega specialista za kožne bolezni za nasvet.
S. V. Lj.: Vaša dieta naj izgleda takole: Zajtrk: Mleko, ali pa žitna kava, star kruh, odnosno prepečenec. — Kosilo: Umetna juha, zakuhana juha (ne preveč slano, odnosno papricirano) 2—3-tedenško meso in prikuhe, n. pr. krompir, grah, špinača, cvc-tača, solata( ki ne sme biti preveč okisa-na), razni kompoti. — Večerja: mehko kuhana jajca, močnata jedila. Poleg tega lahko uživate surovo maslo, med in razne sadne sokove, paradižnike in slično. Slej ko prej pa bi vam odsvetoval, da pijete alkoholne pijače in da kadite. Z eno besedo, vaša hrana naj bo pretežno rastlinska, brez ostrih začimb, n. pr. popra, paprike itd.
Čaj: Čaj, za katerega vprašujete, se danes predpisuje zelo redko. Omenjeni čaj, posebno pa šc v zvezi z drugimi sredstvi, se je v prejšnjih časih uporabljal kot sredstvo zoper sifilis, kar pa danes ne pride več v poštev.
'tnfBer&JSa& rov d
Vsakemu ni mogoče iti v kopališče
vendar
more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO
z rdečimi srci!
»Mislil sem, da pridobivanje denarja in moč, ki jo dobi človek v roke, lahko popolnoma izpolni naše življenje. Danes.ko lahko rečem, da sem imel srečo in uspeh v vsem, kar sem podvzel, moram izjaviti, da ne prinaša nobena še tako velika zmaga trajnega zadovoljstva. Človek doseže mejo. kjer nc more naprej — in potem se čuti silno praznega, nekoristnega in nesrečnega.«
John D. Rockefeller.
S AH
Na šahovskem turnirju ob Baltiškem morja
J ura ta, 24. maja.
Na poti k turnirju v J ura to se ustavim najprej za nekaj ur na Dunaju. V slavni stari šahovski kavarni »Central« je ravno v teku majhen tema - turnir na neko D varianto dunajskega mojstra Do-ryja. Seveda ne zamudim prilike, da pogledam k turnirju. Veliko število gledalcev obkroža mizi z obema turnirskima partijama. Atrakcija turnirja je mladi Ke-res, ki je zadnja dva meseca s svojimi sijajnimi uspehi vzbudil toliko pozornosti. Vsakdo si hoče ogledati samo novega zvezdnika. Posebno vestno pa ga stalno obkroža gruča estonskih študentov. Brez vsakega napora vodi Keres svojo partijo in kmalu mora njegov nasprotnik, dunajski prvak prof. Becker, položiti orožje v brezupni končnici. Očividno bo Dunaj prinesel Keresu nov uspeh. — Pogovor z navzočimi mojstri in avstrijskimi šahovskimi funkcionarji pa nanese seveda predvsem na veleturnir na Semmeringu. Priprave za turnir so v polnem teku. 14 velemojstrov se je že prijavilo, med njimi tudi dr. Euwe, ki je sporočil, da bo zaradi turnirja poskusil preložiti začetek mateha z dr. Aljehmom za mesec dni. Izgleda torej, da bo res uspelo dati turnirju na Semmeringu prav poseben pomen.
2e pred polnočjo me popelje brzovlak dalje proti Varšavi. Ob enajstih zvečer sem končno v Gdynji. K sreči se je mogoče še ves naslednji dan odpočiti do začetka turnirja. — Zjutraj gre vožnja v starinskih vagonih dalje proti severu. Pri mestecu Puck zavije vlak na polotok Helo. Svojčas je bil ta ozki, peščeni košček zemlje z nekaj ribiškimi vasicami malo pomemben. Sedaj pa mu posvečajo Poljaki posebno pažnjo. Saj tvori 35 km dolgi polotok Hela, ki je večinoma širok samo 250—500 m. z obema svojima obalama nad polovico vse poljske morske obale. Iz malih ribiških mestec se razvijajo letovišča; hoteli in vile kar rastejo iz tal. Cisto nova tvorba pa je Jurata v bližini Jasztar-nie. Pred nekaj leti šele so nastale tu prve zgradbe in še sedaj je poleg večjega števila privatnih vil v obratu samo veliki moderni hotel »Lido«, v katerem smo nastanjeni ter igramo turnir.
V hotelu se nahaja še tudi poštni urad, ki daje za časa turnirja celo poseben žig. — Nekaj novih hotelov ter kopališče s toplo morsko vodo je šele v gradnji. Do se-sezone, ki začne tu šele nekako z julijem, bo vse to že gotovo, šahisti smo prišli sem že v nekoliko hladnem maju, da s turnirjem. o katerem bodo skozi 14 dni pisali vsi poljski časopisi, napravimo učinkovito reklamo za Jurato. Seveda ima Jurata res pogoje, da postane svojevrstno letovišče, daleč od vsakega prometa, leži v idiličnem miru. Borovi gozdovi ter morje povzročajo, da je zrak posebno čist. Za kopališke naprave sta na razpolago kar dve obali, ki sta tu oddaljeni med seboj približno 1 km. V gdanskem zalivu na jugu voda ni tako lepa, na severu pa tvori modro-zeleni Baltik izredno slikovit kontrast borovim drevesom in belemu pesku na obali. Sploh so na polotoku Heli menda prav vsa tla pokrita s finim, drobnim peskom ki daje vsej pokrajini poseben značaj. Da veter ne raznaša »živega peska«, so povsod nasadili borove gozdove. Na južni strani polotoka je vegetacija že precej prijela, na severni onemogoča veter z odprtega morja trajnejšo rast. Tu tvori pesek tudi 10 do 15 metrov visoke vzpetine. Poti in ceste po peščeni pokrajini so napravljene iz velikih kamenitih plošč, provizorično tudi iz desk. Cez noč jih pesek vedno znova zasuje.
Med turnirjem šahisti ne bomo imeli ravno mnogo prilike za občudovanje lepe narave. Mesto prvotno javljenih 20 igralcev, ima turnir kar 22 udeležencev! Najboljši poljski mojster P. Frydman je sicer težje obolel ter ne igra v turnirju, mesto njega pa sta prišla dva Poljaka in še danski prvak Andersen. Tako bomo morali igrati vsak drugi dan po dve partiji, ostale dni pa poleg kola še prekinjene partije, torej skozi 15 dni dnevno po 8 ur igre! Vsekakor pa bo to za vse udeležence, zlasti pa Poljake, izvrsten trening za olimpiado ter bližnje turnirje.
Protektorat nad turnirjem ima inšpektor poljske vojske, gen. Sosnkovvski, ki je določil kot nagrado za najlepšo partijo furnirja 200 zlotov, medtem ko znaša prva nagrada v turnirju 400 zlotov. Tako bodo vsi igralci polagali važnost tudi na to, da igrajo čim lepše partije. — Vodji turnirja sta mojster Przepičrka ter polkovnik dr. Steifer. Pri včerajšnjem žrebanju smo dobili sledeče številke: 1. A. Steiner (Madžarska), 2. Regedzinski, (Lodz), 3. Ap-šeneck (Letska), 4. Appel, (Lodz), 5. Naj-dorf, 6. Jagielski (oba Varšava), 7. Szpiro (Lodz), 8. Pilty (Varšava), 9. prof. Zavodski (Sosnovjec), 10. Wojciechowski (Poznan), 11. A. Frydman (Lodz), 12. Stahlberg (švedska), 13. dr. Tartakovver (Pariz), 14. Schachter (Lvov), 15. Kremer (Varšava), 16. Foltys (CSR), 17. Pire (Ju-
»Tedaj: Zbogom!«
»Erna, kam greš.' Vrni se k meni, ostani tu!«
»Ne. jaz grem. Pozdravljen!«
»Poslušaj, pojdi z menoj v kavarno ... še nobeno nedeljo mi nisi odrekla te želje!«
»Ne, hvala. Zbogom, prijatelj!«
»Torej greš zares? če se nočeš vrniti pa pojdi! Prosil bi te samo še za eno uslugo.«
»To ti rada storim!«
»Res? Ker bo zadnja, kaj ne? Nu. ali
boš?«
Bom. Samo povej, kaj želiš.« »Erna, prosim te, oglasi se mimogrede pri peku. pa stopi noter in povej, da bo od danes naprej zame dovolj ena sama žemlja. Naj mi nikar ne pošilja dveh, kakor doslej!«
H. J. Ravjn:
Zasledovanje
Fjlovič je d rjal kakor nor po cestah. Ljudje so se ustavljali in zijali za njfm. Fi-lovič pa je tekel ne da bi op ustavil, urno in lahko, ker n; imel škornjev ne suknje, ampak je stiskal pod pazduho samo majhno torbico iz črnega usnia.
»Za božjo voljo, avtomobil!...« so nenadoma šepnile njegove ustnice.
Taksi je zavil okrog vogala. Bil je prazen.
»Tovariš, zapelji me v Leningrad, ampak brzo!« je krjknil Fjlovič. Vozač se mu je nasmehnil ob teh besedah. Potem je ponovil:
»Iz Moskve v Leningrad — — to je sedemsto kilometrov!«
»Ne, ne.« je zdaj pristavil Frlovjč. »ne v Leningrad, hotel sem reči v Pekrov«.
In se je pognal na stopnico, se nenadoma vzravnal ter zaloputnil vrata za sabo. Roke so se mu tresle od razburjenja. Tež-
ko je sopel. zdelo se mu je, da še vedno dirja po moskovskih ulicah. In medtem ko se je skušal malo umiriti, ee je kakor instinktivno ozrl na vse strani. Mimo šip so brzele hiše. pročelja celih ulic... Al je šofer vozil pravilno? Ali pa se je njemu zmedlo v jrlavj. Zazdelo se mu je namreč, da sa pelje naravnost v Kremelj. kjer ima svoje pisarne Čeka ...
šofer je srcer vozjl pravilno. Ko pa se je Filovjč, zato. da bi se pomiril, ozrl nazaj, skoz okence avtomobila, je videl v daljavj kasnih petdeset metrov kakor v meglici hladilnik avtomobila, ki je sledjl vozilu, v katerem je sedel sam. Oči so trni zastrme-le...
Avto je zavjl na levo. potem zopet na desno stran ceste. Hladilnik zasledovalnega avtomobila se je ravnal točno po njem. Naenkrat je cesta postala slabSa. toda brana vožnje je ostala ista. Za trenutek je videl
goelavija), 18. H. Friedman, 1». LowcfcL (oba Varšava), 20. Widermanski (Poznan), 21. Andersen (Danska), 22. Gerstenfeld (Varšava).
V	prvem kolu so imeli favoriti mestoma že težko delo z »outsiderji«. Dr. Tartako-wer je le s težavo porazil Wojciechowske-
ga, ki je imel nekaj časa menda celo dobljeno pozicijo. Stahlberg je prekinil z A. Frydmanom v poziciji v kateri ima v najugodnejšem slučaju remis. Tudi jaz sem imei kot črni v otvoritvi, ki sem jo igral malo svojevrstno že težave q Jagielskim. Končno sem le dobil partijo. Foltys je imel razmeroma najlažje delo s Szpirom ter Je sigurno zmagal. Važno točko je zabeležil Najdorf s H. Friedmanom, ki je v Nimco-vičevi obrambi v otvoritvi izgubil kmeta. Najdorfa smatrajo Poljaki za svojega favorita; nedavno je osvojil prvenstvo Varšave. Slabo se je godilo ostalim trem ino-zemcem: Andersen Je gladko izgubil z Regedzinskim, A. Steiner tudi ne bo mogel držati partije z Gerstenfeldom, Ap-šeneck pa je samo remiziral z Widerman-skim.
V	današnjem drugem kolu so bili rezultati važnejših partij sledeči: Foltys Je v dobri pozicijski partiji porazil ing. Piltza, Stahlberg Gerstenfelda, Najdorf Lowcke-ga. Remizirala sta Apšeneck in Andersen. Jaz imam prekinjeno partijo s Szpirom. Z dvema kmetoma več v končnici stojim na zmago. Dr. Tartakower ima izglede na snago z A. Frydmanom, H. Friedman pa z Jagielskim.
Z drugega kola turnirja v Jurati Je naslednja lepa partija.
Nimoovičeva indijska obramba.
Beli: Schachter.
1)	d2—d4
2)	c2—c4
3)	Sbl—c3
4)	Ddl—c2
Črni: WojciechowskL
Sg8—f6 e7—e6 Lf8—b4 Sb8—c6
Tako zvana švicarska varianta, ki jo poljski mojstri posebno dobro poznajo. Vsak dan je v Juraii po več partiji otvor-jenih s to varianto.
5)	Sgl—f3	0—0
6)	Lcl—g5
Ta poteza ni posebno v rabi. Bolje je
menda e2—e4.
6) ..........Tf8—e8
Preriskantno se zdi črnemu h6 in na T>
Lh4, g5, 8) Lg3, g4 ter nato Sd4:.
7)	a2—a3
Še vedno je prihajalo e4 v poštev.
7) ..........Lb4 : c3 +
8)	Dc2 : c3	Dd8—e7
9)	Lg5—h4 ?
Zelo slabo, saj izgublja po nepotrebnem cel tempo. Res ni šlo 9) e4, radi Se4:, dobro pa je bilo 9) d5! ter na ed5:, najprej Lf6:.
1	..........d7—d6
10)	g2—g4 ?
To naj bi bil napad. Eksperiment pa se belemu hitro maščuje.
10) ..........e6—e5
11)	d4—d5	e5—e4!
12)	Sf3—d2
V poštev je prihajalo vsaj 12) Sd4. Ne gre potem Sd4:, 13) Dd4:, Lg4: radi Tgl ter Lf«:. Slabo pa Je bilo vsekakor 12) dc6:, ef3:, 13) Df3: bc6:. Črni pride na odprtih linijah gotovo hitro do napada.
12) ..........Sc6 e5
13 h2—h3
Tudi 13) Lf6:, Df«:, 14) Se4:, Df4 je ugodno za črnega. Sedaj pa črni aelo elegantno odloči partijo.
13)	... .	SfS : <J5!
14)	Lh4 : e7
AH 14) Dg3, g«, sopet s prednostjo sa črnega.
14) ..........Sd5 : eS
15)	Le7 : d6
Na videz je torej beli rešil kmeta. Crrn pa ima na razpolago lepo kombinacijo: ^ 15) ________Se5 d3-|-!
16)	e2 : d3	e4 : d3+
17)	Sd2—e4	d3—d2+! beli se vda. Saj ima po 18) Kd2:, Se4-f ter Sd6: celo figuro manj.
Vasja Pire.
Ženska vohunska centrala v Moskvi
Kakor poročajo londonski listj so v Moskvi odkrili špionažno centralo, k,- je delovala za neko tujo silo. Z vohunstvom so se tu bavile samo ženske, ki so jih aretirali. Tri i«med njih so bile žene častnikov špio-nažne službe sovjetskega generalnega štaba. Živele so razkošno življenje jo so prejemale iz i nos trans t va neprestano pošiljk« draeocenih oblačil in drugih stvari, kar yt končno zbudilo pozornost oblasti.
Umetni slap
V bližini gore Chersee v ameriškem Skalnem gorovju so začeli graditi — slap.
Slap naj bj se zlival preko osem sto metrov visoke skoraj navpične stene. V ta namen bodo uravnali preko nje močan^ izvirek kj prihaja na dan pod vrhom. .Nov} slap lv> rabil seveda za električno centralo, k; bo oskrtvovala okolico s tokom. Toda tudi tako bo ta edinstveni slap gotovo velika vaba za izletnike.	__
Filovič samo belo cesto, čeprav je gledal nazaj. Ta cesta je b,;Ia mirna. Potem pa se je zopet pojavil tuji avtomobil.
Polagoma je Filovič okrenil glavo naprej. Zdaj ni več dvomil, da ga zasledujejo. Tatvino so gotovo takoj odkrili. Čeka mu je sledila za petami, da bi dobila dokumente nazaj. Njegove misij so s<? jele nenadoma ustavljat.,-. Ali se je dalo še kaj storiti v tem položaju? Saj ni vendar nobenega dvoma, da bo ustreljen. In pri tem se bo še pokazalo. da je odnesel z dokumenti vred tudi šop bankovcev. Brez preiskave ga bodo ustrelili. Kakor čisto navadnega tatu! Postavil- ga bodo ob steno in nihče ne bo nikdar več izvedel česa o njem. Kaj pa. če bi vrgel torbico z dokumenti iz vozila?
Filovič je tipal z roko okoli sebe. Torbice ni otipal takoj. Potem se je apatično naslonil na mehko hjaz-no. Razdalja med voziloma se je bila med tem časom zopet skrčila. »Stoj!« je za vpil nekdo. Filovič je dal vozaču znamenje, naj ustavi. Avtomobila sta obstala vštric in Filovič je še videl, kako se je vozač zasledovalnega avtomobila dvignil s sedeža in odprl vrata. Slišal je tudi Se besede:
»Gospod, izgubil; ste torbico, jaz pa sem jo pobral in mi je prišlo na misel, da vam som gotovo zelo vetregel, 5e vam jo vrnem ...«
Zasmejal se je jn vrgel torbico skozi okno na sedež poleg Fjlovjča.
Toda F lovič ni dal nobenega odgovora. Bil ie negiben, naslonjen na levo stran m sedel na mebkf blazini.
Bil je mrtev, ker se uetreffl v strahu pred Meiedovaloj,
Neznana zemlja
Neraziskana področja, neznana atmosfera — Notranjščina nase pre-
mičnice
V dobi radia in letala bi človek mislil, da je zemeljska površina že prilično raziskana. So pa še vedno velika ozemlja, na katera še ni stopila nobena človeška noga, vsaj ne noga belokožca.
Pri velikih poletih zadnjih let v arktične kraje so odkrili v sibirskem severovzhodu gorovja, tako velika kakor Pireneji, ki niso bila zarisana
v nobenem zemljevidu.
Prav tako neznane so širne gorske pokrajine v notranjosti Azije. Tudi v notranjosti Afrike in tropske Južne Amerike je tako, pa se pojavljajo zato vedno znova domneve, da se skrivajo v teh neraziskanih predelih zemlje zadnji ostanki živalskih vrst iz prejšnjih zemeljskih dob. Nekako na severa Beringove morske ceste so predeli, ki jih ni preletelo
Se nobeno letalo.
Tam domnevajo morje, lahko pa da bi nagli namesto morja velika otočja. V Antark-tldi so ozemlja, večja od Evrope, ki so nam popolnoma neznana. Navzlic velikim poletom, ki sta jih izvršila tam Byrd in Ell-sworth, še danes ne vemo, da-li je antarktična celina v resnici presekana po morskem prelivu, kakor bi bilo sklepati iz Oblike njene obale ob Weddellovem in Ros-sovem morju.
400 let že poznamo
Hudsortov zaliv, ki je prfbližno tako velik kakor zapadno Sredomesko morje in M plo vejo po njem ob poletnem času premnoge ribiške ladje v vse smeri. A šele 1. 1915. nam je ta zaliv od grmi svojo zadnjo skrivnost, šele tedaj so na njegovem severu odkrili dotlej neznano otočje, Beltscherjeve otoke.
.Celo stara kulturna ozemlja moramo Sele na novo odkrivati.
Sredozemsko morje se je od rimske dobe sem dvignilo nekako za pet metrov in je preplavilo velike pristaniške naprave in poslopja ob starih bregovih. A še dosti
globlje, celo v globini 500 do 1000 m so odkrili ostanke prastare kulture, ki izvirajo bržkone še iz dobe, ko je sestojalo to morje iz dveh manjših celinskih morij in sta bili Evropa in Afrika zvezana še
s kopnimi prehodi
pri Gibraltarju in Malti. Sedaj se trudijo, da bi te stare kulture preiskali, še pred nekoliko leti so se lahko spuščali v globino kvečjemu sto metrov, danes gradijo že raziskovalne krogle, ki prenašajo celo siloviti vodni tlak v globini 1000 m. Tako bo moralo morje polagoma razodeti vsaj majhen del svojih skrivnosti. Majhen del, kajti morje je globoko
tudi 10.000 m in več.
To Je malo v primeri z globino zemlje, a vendar silno dosti v primeru s človekom in njegovimi pripravami. Lahko bi rekli, da vseh morskih skrivnosti niti nikoli ne bomo odgrnili. Zato bi bilo nesmiselno oporekati, da v tem morju ne bi mogle biti pošasti, o kakršnih pogostoma poročajo tudi verodostojne priče, a ki jih Se nikoli niso mogli uloviti.
Toda morje smo kolikor toliko raziskali vsaj z grezili. Kako pa je g kopno zemljo?
Najgloblji rov
na evropski celini, pri Czuchowu v Gornji šlezki, sega v globino 2240 m. še za kakšnih 1000 m sta globlja dva ameriška rova in sicer prvi v Mehiki pri Alamu (Vera-cruz) z globino 3326 m, drugi v Kaliforniji z globino 3450 m. A kaj pomenijo te umetne luknje 3 5 km v zemeljsko telo, ki ima premer 12.743 km?
Niti stara trditev, da temperatura zemeljske notranjosti z vsakimi 40 m globine narase za 1 stopnjo, se ni izkazala za pravilno. Po tej trditvi bi morali imeti v zemeljski sredini
temperature sto tisočev stopinj
med tem ko jih moderna fizika ceni na 8000 do 10.000 stopinj. A niti o stanju gmo te v globini 100 km ne moremo povedati
ničesar določnega, med tem ko lahko določamo fizikalne lastnosti zvezd, ki so milijone svetlobnih let oddaljene od nas. Kvečjemu to lahko rečemo, da prihaja magma ognjenikov iz največje globine 50 km. Za globino 1000 km, kjer vlada že itak skoraj 1000 atmosfer, veljajo za stanje materije bržkone
povsem drugačni zakoni
nego ob zemeljski površini pri normalnih pritiskih. Morda, da prehajajo snovi tam v plastično, pol tekočo obliko, ki velja mor da tudi za pline, saj morajo biti ti pri silovitih pritiskih globlje zemeljske notranjosti, Id znašajo do 3 milijone atmosfer, gotovo pol tekoči. Za gotovo pa tega ne moremo trditi, kajti takšnih pritiskov niso dosegli Se nikoli v nobenem znanstvenem laboratoriju.
Da smo pri razlskavanjn zemeljske notranjosti dospeli komaj v globino 3 in pol kilometra, se lahko opravičimo z
nedostatki naSih priprav
ln nas samih. A tudi o ozračja nad višino kakšnih 20 km ne vemo Se skoraj ničesar, čeprav so registrirni baloni dospeli tudi že v višino kakšnih 40 km. In celo višina kakšnih 15 km, ki jo lahko danes brez posebnih težav dosežemo z baloni in letali, ima za nas svoje velike skrivnosti. V tej višini se ustvarja vreme, tu nastajajo
dež, sneg, toča in viharji,
to je skoraj vse, kar vemo. Nemogoče nam je kaj določnega povedati o tem, kako ti pojavi prav za prav nastajajo in da-li imajo tu kozmični vplivi res kakšno ulogo, kakor trdi n. pr. Horbigerjeva teorija o svetovnem ledovju.
Znanost se je v moderni dobi sDno razvila, nešteta so njena dognanja. Kako velika pa bo šele
čez sto, čez tisoč let,
ko moramo navzlic vsema njenemu dosedanjemu razvoju ugotoviti, da vemo celo o premičnici, na kateri živimo, tako malo gotovega.
Pragozd na ploščah
Glttha tišina nočnega pragozda — bajka brez podlage
V Zedmjenfh državah ee je združilo nekoliko naravoslovcev in eo spravil; na trg edinstveno delo; pragozd na ploščah. Bili eo več let na potovanju, posebno skozi jnžs noameriško divjino in so napravili mnogo tisoč gramofonskih plošč, na katere so zbra 1} vse šume pragozda. Lahko sd mislimo, da to ni bi]o zvezano z navadnimi napori. Že sama odprava v divjino Amaconke je nekaj močnega in napornega treba pa je pomisliti, da je ta odprava vlekla s seboj celo vrsto važnih fn občutljivih priprav jn veliko število voščenih plošč, ki jih je bilo treba še posebno skrbno čuvati.
Lahko bi si pomagali nazadnje tako,, da bi večino posnetkov napravili v živalskem vrta. A baš tega eo se hotelj raziskovalci izogniti. Trdijo namreč, da so življenjski izrazi živali v svobodi dirugačni nego v ujetništvu, in to velja samo ob sebi umevno tudi za glasove n- pr. kakšnega ptiča ali opice. Tn je šlo za svobodno žival v njen? na« ravni okolici. Plošče, ki so jih izdelali, so bfle namenjene znanstvenemu raziskovan nju in ne morda kakšnim zabavnim namenom. V bodoče se bodo člani raznih ekspe-djcii lahko ob teh ploščah učili razlikovati giiHSove raznih živali, preden odidejo na pot. Ko bodo znali razlikovati nekoliko sto živali po njihovih glasovih, tedaj bo pra« gozd izgubil zanje mnogo srvojih skrivnosti.
Da je pa seveda težavno razlikovati glasom« več sto vrat živali, to lahko verjamemo brez nadaljnjega Kdor je prvič poslušal pioščo s pravim »koncertom« divjih papig, bo gotovo najprvo ugotovil, da je lepota glasu nekaj drugega. Toda znanstvenikom
ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLA8C I Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka
DRAGO S CH W A B
LJUBLJANA, Aleksandrova e. št. 7 ▼ zalogi tudi izgotovljena oblačila a& pa se na željo Izgotove tudi po meti.
seveda ne gre za to, aK je glas kakšne pHr ce za nase občutje lep ali ffd. Narava ima vedno prav, tudi tedaj, kadar gre po našem mnenju za grde 6tvari.
Posebno pozornost je zbudilo nekoliko plošč, ki so ohranile glasove nočnega pragozda. Naše predstave o gluhi tišini nočnega pragozda te plošče temeljito zavračajo. Tu fe slišati čudne zvoke in šume, žvižge, praskanje, krike, mahoma tudi divje vreščanje opic, kj polagoma spet utihne, potem smrtni kriki kake živali, ki je postala žrtev nočnega roparja, brenčanje žuželk, šu» menje trav. klokotanje bližnje mlake, skratka glasovna podoba milijonkratnega življenja, ki ne pozna nočnega počitka.
Točno plačui »Jutru« naročnino Varni svojcem zavarovalnino
Lev ranil krotilea
Krotilec Franco is Decendre je postal te dni žrtev svojega poklica. Lev, poslušna zver, ki se je vselej podvrgla krotllčevi volji, ga je med predstavo napadel ln ga tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo
eSellerjeve ljubezni
Melinda Miller, Esna Saunders In Laura Celestija
SpeSman
Ko so pokojnemu velebogatašu nekoč dejali, da ne zasluži dovolj, da bi se lahko poročil in da njegova bodočnost še ni zagotovljena, je bil seveda še mlad fante in velik revež. Zaljubil se je v Melindo Millerjevo, hčer preprostih staršev, ki so živeli v Stronvilleu, ne daleč od hiše Ro-ckefellerjev.
Melinda je bila zdravo in krepko, veselo dekle in John je uporabil vsako prosto minuto, da je lahko šetal z njo. To njegovi materi ni ostalo neprikrito, gotovo si je mislila, da bosta mlada človeka nekoč lahko lep par in to jo je pripravilo bržkone do tega, da je vzela mladenko s seboj, ko so se Rockefellerjevi preselili v
Z mednarodne razstave umetnosti In tehnike
Plače de la Concorde z obeliskom iz Luksorja. Ta obelisk, Id je krasil Pariz že ob razstavi L 1883, tvori letos uom privlačnost a svojo nanovo urejeno okolico
bližino Clevelanda. Pomagala naj bi ji pri gospodinjskih delih. Njeni starši, ki so bili reveži, niso imeli nič proti temu in so bili zelo zadovoljni, ko so zvedeli, da ravnajo z Melindo v Rockfellerjevi družini kakor z lastno hčerko, ne pa kakor s služkinjo. Razmerje med Johnom in dekletom je postajalo od dne do dne toplejše — a nekega dne se je nenadno pretrgalo. Prišla je Melindina mati, ki je bila zvedela, kako je z mladima človekoma. Prišla je, da jo spravi domov. Dejala je, da je slišala, kaj se plete med Johnom ta Melindo ta tega kot dekletova mati ne more trpetL Pristavila je dobesedno: »John je lahko dober, ljubezniv mladenič, a nima dovolj bodočnosti, da bi se poročil z mojo Melindo.« Tako se je končala Rockefeller-jeva prva ljubezen.
S svojim drugim srčnim romanom ni imel nič večje sreče. Srečal je v cerkvi neko Emo Saundersovo in se je takoj zaljubil vanjo. Veselemu dekletu je začel dvoriti po vseh pravilih. Toda dekle je kmalu ugotovilo, da ne sodita skupaj: Rockefeller je ob tistem času že kazal lastnosti, ki so ga pozneje napravile za uspešnega poslovnega človeka: bil je pretrezen. Menila je, da bo svojim poslom posvečal bržkone več časa nego njej. Zato ga je odslovila, še preden ji je predlagal, naj postane njegova žena.
Tretje dekle, s katerim se je Rockefeller spoprijateljil, je bila njegova poznejša žena, Laura Celestija Spemanova, ki je znala ceniti njegovo treznost, ker je izvirala sama iz enake puritanske okolice. Sovražila je alkohol kakor on, bila je šted-Ijiva in je bila dobrodelna že v času, ko Rockefeller še ni imel milijonov. Pravijo, da je ona pripravila svojega moža do tega, da je poklanjal tako ogromne vsote za dobrodelne in znanstvene namene.
Tistega dne, ko sta se poročila in stopala srečna iz hiše duhovna, ki je bil opravil ceremonijo, se je John baje nagnil do Laure in ji dejal z nasmehom: »Danes popoldne bi, draga, rad šel s teboj v cirkus. Potem pa moram spet v pisarno, ker moram opraviti še mnogo dela.«
Takšen je ostal John ves čas svojega zakona, a Laura mu ni nikoli ugovarjala. Bila je idealna žena za tega stvarnega delovnega človeka.
Eiffelov stolp z bazeni, ki mlčejo gledalce lz vsega sveta na sedanji mednarodni
razstavi v Pariza
Kaj čitafo mlada defekta?
Zavračanje nepristne romantike — Nepriljubljene
pisateljice
Ne3d framooskl list piše, da navdušenje za šport mladim dekletom nI vzelo veselja do Štfiva. Ta list je priredil anketo, da bi pozvedel, kaj čitajo moderna dekleta tn mora ugotavljati, da je njih štivo v mnogih primerih na zelo visoki stopnji.
V pariškem Racineovem lice ju kažejo 13 in 141etne učenke stremljenje, da bi navajale čim bolj zveneča imena kot imena svojih najbolj priljubljenih avtorjev, »Navdušujem se za Romaina Rollanda, toda za Jules Vernea se ne morem ogrevati,« piše ena izmed njih. Neka njena tovariši-ca navaja pestro zmešnjavo slovitih imen: »dtam najrajši Flauberta, Homerja, Ja-cka Londona Racinea in George Sandovo«. Človek mora nehote misliti, da se hoče mlada dama s temi imeni samo malo postavljati. Neka 141etnica pravi: »Ne ljubim nebeško modrih in rožasto rdečih romanov. Dajem prednost opisom stvarnosti.« Bolj nego pri 13 in 14 letni h se kaže literarni okus seveda pri šestnajstletnih. »Dajem prednost Giradoiccu, Duhamelu, Goonoju, Panaitu Lstratiju«, pravi ena izmed njih. lin druga je zapisala: »Za svoje najmočnejše umetniške vtise s& moram zahvaliti Moiičreu, Victorju Hugoju, Ana-fcoJu Franceu, Arthurju Schnitzlerju in Theodoreu Dreislerju.« Tretja priznava: »Sovražim vso nepristno romantiko, či-tam Uptana Stndalra tn pred vsem Emila Zolaja, ki postaja čedalje bolj pisatelj našega pokolenja in ni bdi od svoje smrti dalje Se nikoli tako živ kakor danes.«
Tudi visokošolkam je list poslal svoja vprašanja. »Rada imam Francisa de Mio-nsandre. Tudi John Galswoirthy mi mnogo pomeni,« izjavlja mlada filozofka. Neka njena tovarišnea pa pravi: »Romane berem malo in ee zanimam pred vsem za socialno psihologijo in družbeno kritiko. V tem pogledu se mi vidi Louis Guilloux po-
sebno važ?en pisatelj naše dobe«. Dvajsetletna vdsokošolka poroča: »Henii Bor-deaux, Paul Claudel in Mounier so mi posebno dragi. Ti pisatelji dajejo religioznim idejam dovršeno umetniško oblika« Neka medicin ka pa meni: »Včasih sem sprejemljiva samo za tisto lahko zabavno štivo, kakršnemu dajemo prednost na kakšni vožnji z železnico. Za razvedrilo je po mo-jem mnenju najbolj primeren kakšen detektivski roman in eksotično pobarvaai pustolovski roman. Ce so pa moji živci dovolj pripravljeni za višje štivo, čitam najrajši Balzaca, Liona Feuchtwangerja in Bernarda Shawa. Tudi Dostojevski in Ib-sen, pred vsem pa tudi Cervantes mi pomenijo neskončno mnogo.« Zanimivo Je, da večina mladih deklet ne navaja ženskih' pisateljic v seznamih svojih najljubših avtorjev.
Svetlobna Staniča zasleduje zvezdo
Manipuliranje s teleskopom, ki pri večur-nih posnetkih zasleduje kakšno zveado. zahteva navzlic vsej natančnost.; in avtoroa^ tiČnosti kolesja, ki opravlja to delo. napete pozornosti pri opazovalcu, ki mora vedno znova popravljaj majhne ra-zljke. Svetlobna stanica je sedaj odvzela človeku tudj to utrudljivo delo.
Zvezdni žarek se s silno ostro klin o noža, ki se zrcali, razdeli v dva dela Ta dva žarka h enega se izmenoma usmerjata na svetlobno stanjoo. Če daljnogled n; popolnoma natančno naravnan na zvezdo, tedaj meče del razcepljenega žarka več svetlobe na stanieo nego drugi del. stanjca pošlje električni sunek preko ojačevalca v neki regulator in ta oskrbi naravnavo daljnogleda.
Higiena na
Nevarnost za prebavila — Važnost prehrane na železnici
Potovanje nam ne širi samo duševnega obzorja, temveč nam lahko postane tudi zdravje pospešujoč pripomoček. Iz vsakdanjosti in poklicnega življenja z njegovimi škodljivostmi, prihajamo na potovanju na deželo, v gore, k morju, in tam si lahko pridobimo novega zdravja, zaloge za zimo in zopetno delo.
Seveda pa nam more potovanje tudi Škodovati, če ga izvajamo nespametno in ne-higienično. Koliko ljudi si baš na potovanju pokvari želodec in črevesje in si naprti txr lezni, ki jih je baš v tujimi čutiti najbolj, ker nam tam ni na razpolago domači zdrav njk in nam nedostaje tudi skrbljivih svoj-
cev.
Pred vsem moramo paziti že med vožnjo po železnici na pravo dieto. Kaj ej vse nato-vorijo nekateri ljudje za vožnjo, ki traja ko maj nekoliko ur. Vino, žganje, kavo, čaj, trdo kuhana jajca, vse mogoče mesne jedi, grozdje hruške in drugo sadie, vsakovrstno pecivo in sladščice. A vse to bi še ne bilo tako hudo, če bi želodca ne obremenje vali s tem v pestri zmešnjavi. Večina ljudi pa takšne zmešnjave v jedi in pijači ne prenese in prebavne motnje so naravna posledica.
Kdor ee vozi kakor koti na potovanje, naj ne dela tega nikoli s polnim želodcem. Predvsem nai se varuje preobilnega pitja alkoholnih pijač. Ne jej neposredno pred vožnjo, temveč najmanj uro prej in sicer lepo počasi jn povsem običajen obed. Med vožnjo se mak> omeji, ob urah, ko običajno ješ, zavžij samo kakšne lahko prebavljive jedi, n. pr. malo mrzle pečenke, obložen kruh. nekoliko kosov prepečenca ali zemljo. Tu in tam kos čokolade ali sladkorja ne bo škodil. Zoper žejo pomaga običajno nekoliko posušenih sliv ali požirek lahkega vina. Vode, ki dostikrat ni prosta bakterij, in netemperirana, se na potovanju čuvaj. Seveda pa čista in sveža voda. če je ne po-piješ preveč in preveč nezmerno, ne škodu-j.e Najbolje je še. če vzameš steklenico mineralne vode s seboj. Ce ima« suha usta, ti bo pogonoma pomagalo to, če počasi žvečiš kos kruha.
Kdor vožnje ne prenese, ne da bi &e ga polaščala slabost z bljuvanjem, naj se vozi kolikor mogoče ob odprtem oknu in z obra zom naprej. Zgornjeca telesa ne naslanjaj nikoli skozj okno. Prah, pepel in drobci premoga ?o škodovali že marsikateremu- po-tovalcu.
Ko vožnjo končaš, ne jei takoj, temveč kvečjemu po rolurnem porivanju. Med naporno turo peš, ne iej ničesar, temveč samo med počitkom. Pameten pešec se izogne vseh gostiln ob poti. Je namreč izbir čen in ve. da je oskrba v podeželskih gostilnah pogostoma zelo pomanjkljiva in ma lovredna.
Na potovanju se čuvaj vseh jedi. ki povzročajo žeio in ki so močno začinjene: ragujev, gulažev, mas+nih klobas, mastnega mesa sploh, konservjranih rib. nepreku-hanega mleka, preveč sadja, kumarčne sa-late itd.
Zmernos* v jedi ;n piiači je glavno pravilo za vsakega turista. Toda to ne pomeni, da bd moral potovati s praznim želodcem, kar bd ti lahko povzročalo slabosti.
Pri prenočevanju v gostilnah, kjer sj lahko škoduješ z vlažnimi jn pomanjkljivo snažnimi posteljami, uporabljaj po možnosti svoo lastno spalno vrečo. Potovalen naj imajo s seboj tudi vedno svoj lastni kozarec za pitje, ker ne veš nikoli, kakšne zlorabe se dogajajo s kozarci, ki so na razpolago v tujskih sobah po hotelih.
Po potovanju je priporočljiva topla kopel
liii&eztus miio}
domače, oiovenofio m viol
ANEKDOTA
Gerhart Hauptman se je nekoč v večji družbi pogovarjal z nekim zdravnikom. Pravkar so bili uprizorili »Ubogega Henrika« in zdravnik si ni mogel kaj, da bi pripomnil:
»Predvsem me je dirnila popolnoma napačna podoba o bolezni vašega junaka. Mož je dosti premiren, moral bi stokati in tožiti«.
»Morda«, se je nasmehnil Hauptmann. »Toda ne smete pozabiti, da se zgodba odigrava v 16. stoletju. Takrat še ni bilo tako visokih zdravniških računov kakor danes«.
VSAK DAN ENA
»Natakar!«
»Samo trenutek prosim, pridem takofi«
(ofiie e* Baoc)

»jutro« m
PORT
Zadnje kolo v ligi
Na sporedu so štiri tekme — Dve sta brezpomembni, dve odločilni - Finale tudi v podsavezu
Dekle Je zabodel in skočil v ribnik
Usodna zabloda 17 letnega fanta
s
Danes bomo zavrteli še poslednje kolo V ligi. Spored je nekoliko okrnjen, ker sta Concordia in Jugoslavija s svojo tekmo že za binkošti vzeli predujem. Od ostalih štirih tekem sta dve kolikor toliko manj pomembni in se igrata, pač ker sta na sporedu. Zato "pa sta dve tem težji, saj gre trojici klubov za obstanek v ligi. Da vidimo!
BASK—BSK. Igra se na terenu Jugoslavije. Jeseni je BSK zmagal s 4:0 in bo po vsej priliki tudi tokrat nesel obe piki. Sicer... BASK ima za seboj svež rezultat 5:0 proti Jugoslaviji. Z njim se je režal nevarne cone — pravijo da zasluženo!
Gradjanski—Hajduk. Hajduku gre za tretje mesto, če bi zgubil BSK celo za drugo. Seveda pod pogojem, da premaga novega prvaka. Ta pa nastopi tokrat zopet kompleten. Srečanje bo vsaj zanimivo. y Splitu je bilo 1:0 za Gradjanski.
Slavija O.—HAŠK. Osiječani so jeseni z 2:2 odnesli Hašku eno piko iz Zagreba. Tokrat jim gre za življenje. Trenotno se nahajajo prav na poslednjem mestu tablice in morajo dobiti obe točki, če se hočejo povzpeti nad Concordio, ali pa vsaj 5:5 neodločeno. Hašk si je sicer z nedeljsko neodločeno tekmo proti Hajduku opomo-jrel preko nevarne meje, toda iz lokalnega patriotizma mora iti v žerjavico po ko-rtanj za Concordio. Osiječani igrajo za «voj račun, zato bodo temu primerno zaigrali. Pripisujemo jim nekoliko več izgledov kot Hašku.
Etapna kolesarska dirka
Udeleženci tridnevne kolesarske etapne ifirke po Hrvatski in Sloveniji »o se včeraj dopoldne podal j na drugo etapo, kj jih bo vodila do Maribora, s prisilnim odmorom r Celju, kjer je obenem cilj druge poletape. Ze mnogo pred napovedano uro 6e j« zbralo na Aleksandrov; cesti pred Narodnim domom številno občinstvo in pričakovalo prihod dirkačev, ki so po prvi etapi prenočili v Ljubljani. Kmalu je bjlo vse pripravljeno r.a odhod. Na startu so se javili vs,- razen profesijonalca Ljubjča. k, je na včerajšnji prvj etapi zaradi padcev dobil boleče praske po vsem telesu in je zaradi tega moral odstopiti od nadaljnje vožnje. Mnogi dirkači »o ee pojavili z obvezami, med njimi tudi favorit Prosenik. k; si je včeraj pri padcu prebil koleno, a je danes kljub hudim bolečinam vztrajal prj dirkj. Funkcionarji, ki opremljajo dirkače v treh avtomobilih, so zavzelj svoja mesta in ob 9.50 je dal predsednik kolesarske zveze g. Rosenberg znak Za odhod. Pisana povorka 11 kolesarjev je odbrzela po Bleiweieovi cesti proti sv. Krištofu. kjer jc bil start, pred njimi pa je od-hitcl avto s starterjem. Ko so udeleženci prispeli do sv. Krištofa, kjer se je tudj nabralo precej gledalcev, se je spustila rdeča zastavica |n dirkači so brez postanka v letečem startu z izredno brzino kmalu izginili ra ovinkom proti Ježic.j. Skupi.no so vodili Prosenik. Grgac. Gartner in Rozman, ki je SLe v petek zatrjeval, da »jim bo na svoji domač; progi že pokazal«. Morda mu bo nspelo, imel pa bo spričo sprinterakih kvalitet d o zdaj vodeče trojice Prosenika, Grg-ca in Gartn-erja težko stališče
Drugo kolo teniškega prvenstva
Na praznik se je vršil na igriščih Ilirije teniški dvoboj za drugo kolo državnega klubskega prvenstva med TK Majšperkom in Ilirijo. Zmagala je Ilirija premočno z rezultatom pri gospodih 5:0 in pri damah 4:1. TK Majšperk, ki je gostoval v Ljubljani prvič od svojega obstoja, je nudil za kratek čas svojega teniškega udejstvova-nja prav lepo igro. Ekipo je zlasti odlikovala velika borbenost, ki pa napram mnogo bolj rutiniranemu nasprotniku ni zadostovala. Gostje so imeli svojo najboljšo moč v Neratu, ki je pokazal v igri proti dr. Blehveisu veliko agresivnost. Tudi njih tretji igrač Grill je prav dobro obvladal tehnične finese, posebno servis, vendar njegova igra ni mogla priti proti Banjaju do izraza. Dame TK Majšperka so pred-vedle tipično družabno igro, ki se v tek-movanjih slabo obnese.
Ilirija, ki bo morala že v nedeljo odigrati tretje kolo, je nastopila pri gospodih v svoji drugi postavi, ki je prav tako dobro izvršila svojo nalogo. Dr. Bleivveis je igral v singlu in doublu zelo sigurno in o motnji njegove poškodbe ni več sledu. Banjai je tokrat igral zelo ofenzivno, ing. Murko in Dacar pa sta bila običajna, slednji v doublu nekoliko nesiguren. Prj Uirijankah je to pot prvikrat nastopila ing. Serneče-ra. Pokazala je visoko stopnjo svoje igre. ki jo odlikujejo predvsem preglednost in premišljenost, siguren servis, močan fo-rehand in odlično plasiranje žog. Nasprotnici ji zdaleka nista bili kos, radi tega niti ni imela prilike, pokazati vsega svojega znanja. Vse kaže, da je Mariborčanka Lirzerjeva po dolgem času dobila v njej vsaj enakovredno nasprotnico. Dvoboj za banovinsko prvenstvo med njima obeta biti ena najzanimivejših točk mariborskega turnirja. Miihleisenova je dobro opravila svoj posel. Rezultati so bili:
Ilirija: Majšperk gospodje: dr. Blei-weis—Nerat (M) 6:2, 6:3; ing. Murko— Wigele (M) 6:1, 6:3; Banjai—Grill (M) 6:3, 6:3; Dacar—ing. Schuster (M) 6:3, 6:0; double: Bleiweis-Dacar—Nerat-Wi-gele 6:0, 6:0. Dame: Miihleisen—Kubricht (M) 6:1, 6:0; Sernec—Klobučar (M) 6:0, 6:0; Sernec—Kubricht 6:1, 6:0; Miihlei-iien—Klobučar 6:2, 6:2; double je Ilirija predala gostom.
Tretje kolo
V tretjem kolu državnega prvenstva se ereča danes Ilirija z dvema izredno zanimivima nasprotnikoma. Gospodje, ki so do sedaj imeli razmeroma zelo lahke nasprotnike, bodo v varaždinski Slaviji prvič naleteli na močnejšo oviro. Dvoboj, v katerem so Ilirijani favoriti, nam bo poka-zal, koliko smemo polagati nad na pred-atoječe odločilnejše nastope, predvsem z mariborskim Rapidom. Tudi v damskehi tekmovanju gre Ilirija z boljšimi izgledi v boj, dasi ima Zlatar najmočnejšo damsko
Ljubljana—Slavija S. To je druga današnja tekma z odločilno primesjo važnosti. Sarajevčani so svojčas odnesli doma obe točki s 8:1. Danes sedijo nepremakljivo na petem mestu: niti morejo naprej, niti jih more kdo več odtod spedriniti. Ljubljani pa je potrebna vsaj ena pika za vsak primer. Moštvo je zadnjo nedeljo zaigralo zopet v starem slogu, poletno in s priličnim znanjem. Zato je odpravilo Concordio zanesljivo. Pričakujemo Isto danes. Po vsej priliki bo za to odločilno tekmo precej obiska, zato naj se publika po možnosti razvrsti že tekom dveh pred-tekem na igrišču. Od teh bo zlasti druga — prvenstvena Slovan—Ljubljana pornla-dek — zelo zanimiva, ker nastopi najboljši nogometni naraščaj našega mesta. Glavno tekmo sodi g. Dattilo iz Rima, prične se pa tekma ob 17. točno.
Ce damo nade na uspeh BSK, Slaviji O., Gradjanskemu in Ljubljani, kar je povsem realno, bo BSK dokončno na drugem mestu, Ljubljana na šestem, Concordia pa na koncu.
V	podsavezu se igrata dve tekmi za tekoče prvenstvo. Železničar je sicer brez konkurence prvi, mora pa odigrati še preostalo tekmo z Amaterjem. V Celju pa bosta domača kluba razračunala med seboj vprašanje drugega mesta.
V	kvalifikacijskih tekmah za prestop v prvi razred se srečata para: v Trbovljah Trbovlje—Bratstvo, v Litiji Litija—Mengeš.
ekipo v hrvaški provinci. Turnir se bo pričel ob 9. in se bo brez presledka nadaljeval do 12., popoldne pa od 15. dalje. Izven konkurence bo nastopil tudi v ekshibicij-skih partijah znani zagrebški tenisač prof. Drago Friedrich, član HAŠKa. Ves program je zelo pestro sestavljen in bodo prijatelji tenisa brez dvoma prišli na svoj račun.
V nekaj vrstah
Zagreb je imel na Telovo veliko nogometno tekmo. Protj državnemu prvaku Gradjanskemu je nastopil slovjtj prvorazredni londonski klub Chelsca. ki jc sicer imel na svoji dosedanji evropski turneji — na Dunaju, Gradcu in v Beogradu — veliko smolo, ker je bil povsod poražen, vendar je bilo zanimanje za njegov nastop zelo veliko. 7000 gledalcev je prisostvovalo tekmi, na kateri je londonsko moštvo odneslo svojo prvo zmago. Premagalo je Gradjanskega z 1;0 (1:0). Ed.jni gol je padel že v 2. minuti prvega polčasa. Angleži so pokazali zelo lepo igro, dočim ee jc od Gradjanskega pričakovalo več.
Na dirkališču v Jelenovcu pri Zagrebu je Motoklub Zagreb .priredil 27. t. m. moto-ciklistične dirke, ki so privabile okoli 8000 gledalcev. Na 6tartu je bilo 30 dirkačev, med njimi dva Slovenca, člana ŽSK Hermesa iz" Ljubljane, ki sta se na tej dirki krasno plasirala, saj <?ta v svojih kategorijah pobrala vsa prva mesta, a Drago Kova-čič je na »Nortonu« dosegel tudi najboljši čas dneva. 1
Pri skupni oceni je dosegel Motoklub Zagreb 22, Hermes Ljubljana 11, I. hrvatski motoklub pa 3 točke. Naša dva diirkača sta zasedla pet prvih mest., kar je za njun etart v Zagrebu izredno lep uspeh, obenem pa dokaz sistematičnega dela jn treninga Her-mesove motociklistične sekcije.
Na Dunaju sc je na praznik vršila finalna pokalna tekma med Vienno in Sportklubom. Zmagala je Vienna z 2;0 (0:0). Avstrijo bodo torej v tekmovanju za srednjeevropski pokal zastopale Admira. Austria in Vienna.
Italijanski sodniki so s,- prj nas že ustvarili lep renome. Sedaj si pa Italijani želijo videti tudi naše sodnike na delu. 9. junija bo v Italiji nogometna tekma med amaterskima reprezentancama Italije in Madžarske. Italijani so zahtevali, naj sodi to tekmo Jugosloven. Madžari pa so predlagali švicarskega sodnika. Odločitve še ni.
Jesenice so imele na praznik v četrtek kar dve tekmi. R-moštvo Ljubljane je porazilo Bratstvo s 7:1. ljubljanska Svoboda pa je nadvladala Kovinarja s 3;1.
Včerajšnjo vest »Slovenskega. naToda« o glavni skupščini Jugoslovenskega zjmsko-sportnega saveza treba popraviti v toliko, da se skupščina ne bo vršila danes, temveč prihodnjo nedeljo, to je 6. junija.
Današnji športni spored r Cejju. Danes
ob 9. dopoldne se bo pričel na celjski Glaziji propagandni lahkoatletski miting SK Celja, ki bo gotovo prav zanimiv. Ob 9.30 bo na igrišču pri »Skalni kletj< prvenstvena tekma med mladinama Celia in Atletikov. Ob 17. sc bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaherju zaključna finalna "tekma med Olimpom in Celjem. Ker se oba kluba borila za drugo meslo na tabeli in je tekma tudi stvar renomeja, bo ta celfeki >derbyt gotovo zelo živahen in zanimiv. Pričakujemo r>a- da bo tekma tudi fair in da se bo občinstvo vedlo športno in dostojno. Tekmo. za katero vlada živahno zanimanje, bo sodil zagrebžki sodnik. Ob 15.30 se bo pri-čela predtekma med Žalcem in mladino Olimpa.
Izidi murskopoljskih konjskih dirk
Ljutomer, 29. maja
Ob številni udeležbi občinstva so bile ni Telbvo na Cvenu pri Ljutomeru pomladne dirke Kola jahačev in vozačev. Vožnje so bile vseskozi napete in lepe. Izidi kažejo, da so murskopoljski konjerejci vzgojili dober dirkaškj naraščaj, ki ga upoštevajo •tudi v inozemstvu. Lani prodana kobila Pika je na Dunaju zmagala že v dveh dir-kali. Lasta v Budimpešti pa na eni. Govori se, da je tudi žrebee Pelikan prodan na Dunaj, in sicer za 23.000 Din. Tako dokazujejo rejej ameriškega kasača, da ta reja nj tako brezpomembna, kakor jo hočejo nekaterj prikazati, saj prinaša rejcem lep denar.
V dirki triletnih je zmagaj Perun Sla-viča Josipa iz Bunčanov v času 3,12 (km 1.50) pred Nervusom vitae Slaviča Alojza iz Banovcev (3,14; 1.46), Leonom Vavpo-tiča Matije iz Lukavcev (3,16; 1,52), Princeso Slaviča Ludvika iz Grab (3,17; 1,52,7) in Egonom Skuhale Franca iz Križevcev (3,35; t.56,5).
Dirka 4 do 12 let starih se je končala takole: 1. Pelikan Slaviča Josipa iz Buflča*
13-
nov 8,14 (iMJS), 1 Pe»ar Mat Sbtvffia
Ludvika t Grab 3,23 (1,26). a Lo*u Pani-ča Franca iz Lukavcev 3,37 <1*47,5), 4. Oriksa Razlaga Vekoslava iz Radoslavcev 3,46 (1.30,5), 5. Krka Bežana Antona iz Šalincev 3,47 (1,47).
V bandicapu 3 do 12 let starih je zmagal spet Nervus vitae Slaviča Alojza 3,37 (1.40). Sledili so: 2. Nebor Slaviča Marka iz Ključa rovcev 3.38 (1.49), 3. Peter Pilot Slaviča Ludvika iz Grab 3,42 (1-28,5,), 4. Nikita Galundra Franca iz Veržeja 3,44 (1,54.5), 5. Leon Vavpotiča Matije iz Lukavcev 3-50 (1,52).
Zadnja je bila dvovprezna dirka z nastopnim rezultatom: 1. Pelikan-Perun 3,25 (1.58), 2. Oriksa-Lošin 3.37 (1.59), 3. Peter Pilct-Princefa 4.06 (1~9) <n 4. Pli^tra-Krka 4.12 (2.04).
Najboljši čas dneva je dosegel Peter Pilot (1.26), med triletnimi pa Nervus vitae (1,40).
Razburljiv dogodek
Ljubljana. 29. maja.
Včerajšnji »Slovenski dom« je objavil pod naslovom »Razburljiv dogodek s tihotapci na mitnici« članek, ki jc vsestransko netočen in ki ga hočem zato javnosti objektivno pojasniti. Edino, kar odgovarja resnici, je to, da sem peljal z Ložarjem omenjenega večera tri steklenice žganja v Ljubljano. Steklcnice sva imela v žepih vidno nameščene in naju tedaj, ko sva se počasi s kolesi vozila mimo mitnice, ni ustavil ali pregledal noben mitničar Šele nato. ko sem prevozil že kakih 200 korakov po cesti proti mestu in sem sam ustavil kolo, ker sem moral popraviti luč, sta pridiriala za menoj dva mitničarja in me nahrulila, kaj da nosim. Odvrnil sem jima, da ju to nič ne briga, ker naj bi se za to zanimala že prej, ko sem vozil počasi mimo njiju pred mitnico. Vprašal sem ju še, če me poznata in čc vesta, da sem ljubljanski meščan. Ko sta mi to potrdila, sem jima povedal, da nosim tri steklenice žganja svoji sestrični v mesto in da je trošarina na to žganje že plačana. Brez nadaljnjega pa mc jc eden izmed njiju napadel, mi nameril svoj službeni samokres na prsi in zahteval, naj sc takoj izkažem z boleto o plačani mestni trošarini. Ta mitničarjev nastop me jc razumljivo silno razburil, zlasti še, ker so sc slioni nastopi^ mitničarjev nasproti meni dogajali tudi žc prej. Zato sem odločno pojasnil mitničar.iu. da sc mi kot obrtniku, ljubljanskemu občanu in davkoplačevalcu s tem dogaja krivica, ker se od mene zahteva le izpolnjevanje dolžnosti, pravice sc mi pa kratijo. Izrazil sem prepričanje, da veljajo za mene isti zakoni in predpisi, kakor za vse ostale Ijtibljanske obrtnike. Menda za mene ni izdana glede postopanja na mitnicah kaka posebna odredba.
Zato bi bilo zanimivo izvedeti s pristojnega mesta, ali mora res vsak ljubljanski gostilničar, če odda kak liter žganja, neprestano nositi s seboj boleto? Če je ta predpis v veljavi, se mu rad pokorim, če pa ne, naj se organi trošarinskega urada zadostno pouče, kaj je prav in kaj je napačno, oziroma, kako se morajo dostojno v okviru svojih službenih dolžnosti obnašati nasproti občinstvu in davkoplačevalcem. Če pa morda slučajno taka izjemna odredba velja izrecno le za mene, prosim pristojne gospode, da mc obenem odvežejo izpolnjevanja vsakih gmotnih dajatev in obveznosti nasproti ljubljanski mestni občini. Če se bo to zgodilo, potem naibržc nc bo nikdar več prišlo do tako razburljivih dogodkov. Očitkov in naslova »Tihotapec Semrajc« si absolutno nc dovolim od nikogar. ker mi nima nihče ničesar takega dokazati; z.ato bom dal priložnost /.a eventualno tako dokazovanje na pristojnem mestu. Nekorektnost mitničarjev v predsinoč-njem konfliktu bom pa lahko dokazal z vsemi pričami, ki so takrat bile na pozo-rišču in ki bodo lahko vse — v svoji nc-prizadetosti — potrdile moje navedbe. Vse natolcevanje, češ da sem grozil z revolverjem, da sem udaril mitničarja s steklenico v glavo, da sem natakal in pasantom ponujal žganje, je absolutno neresnično in iz trte izvito, da ne rečem celo: smešno.
Janko Scmrajc. gostilničar pri Sv. Križu.
Vprašanje za »Metlarje«
Knjižni molji so čudne živine, pa naj bodo že pravi, resnični molji, ali pa tisti ljudje, ki se jih je to ime prijelo. Z obojimi so težave.
Danes vam bomo dali uganko o takem molju. Pravem namreč.
Na knjižni polici sta stala dva debela zvezka leksikona. Tako, kakor pač navadno stoje knjige na polici. Od leve proti desni najprej prvi zvezek, zraven njega pa drugi. In v ta leksikon je prilezel knjižni molj, kakor bi bil imel namen, da se ga nauči na pamet. Lotil se ga je pri prvem listu prvega dela in je prilezel, do zadnjega lista drugega dela. Vsak del leksikona je imel po 1000 strani. Koliko listov je pregrizel knjižni molj? Uganite to in pošljite rešitev do petka na »Jutrovo« uredništvo, ob strani pa napišite »Uganka kluba Metle«. Stric Matic bo dal pridnim reševalcem spet nekaj knjižnih nagrad.
Kako Je koza dobila travo
Ta uganka je pa prizadela vnetim Met-larjem obilo težav, čeprav je bila vse prej kakor težavna. Seveda, premisliti bi bilo treba vse natanko in vzeti svinčnik v roke, pa bi bilo morda šlo.
Zadeva je bila tale: Koza je bila privezana. na tri metre dolgi vrvi. deček s travo pa se je postavil pet metrov od nje, — in vendar je koza prišla do trave. Kako? Deček se je pač postavil tako, da je bil kol, na katerem je bila vrv privezana, med njim in kozo. Tako bi bila koza. ki je šla naokoli, lahko prišla do trave tudi v primeru, če bi bil deček prvotno šest in ne samo pet metrov od nje. ker se je psč lahko gibala v krogu s premerom šestih metrov.
Zdaj — upamo — to zapleteno reč razumete. Tisti, kj so jo razumeli dovolj zgodaj in ki so ob pravem času poslali pravilne rešitve, bodo pa tudi to pot deležni priznanja strica Matica, uglednega posrednika med »Jutrom« in učenim klubom »Metlo«. Po žrebu je namreč nagradil naslednje reševalce:
Olga Perhavec, Zg. Šiška 289. (pri Jenko) dobi knjigo »Tigrovi zobjec.
Marta Palior, Ljubljana VII. Vila Hela dobi roman »Pater Kajetan«.
Rado Smolinsky. Ljubljana. Kosovo polje 148. dobi eno knjigo »življenja in aveta«.
Ptuj, 29. maja.
V okolici Ptuja je priilo do tmgedije, ki se je odigrala med dvema mladima človekoma. Pri čevljarskem mojstru Vidovi-ču v Ptuju se je učil 17-letni Simon Murko, sin posestnika iz Placerja. Pretekli četrtek bi bil moral biti oproščen. Do tega pa ni prišlo, ker je fant že 24. t. m. izginil. Vedno pridnega fanta je pogrešal mojster, pogrešali pa so ga tudi starši.
Dognalo se je, da je fant prejšnji teden
izgubil stotak in je iz strahu pred namišljenimi posledicami izostal od dela. Potikal se je okrog. Sinoči je pričaka' svojo 14-letno i/voljenko Anico R., ki sc je učila v Ptuju za šiviljo in je zvečer hodila domov v okolico. Spremljal jo je do Švabo-vega ribnika. Dekle je fantu prigovarjalo, naj sc vrne k staršem ali k mojstru, ker so vsi zelo v skrbeh zanj. Fant pa se je močno razburil in v prepiru naenkrat po-
Plesni umetnik Kiirbos se oglaša * • •
Po daljšem odmoru se je spet oglasil mladi slovenski baletni umetnik Maks Kiirbos, ki je lani šel v tujino, da izpopolni svoie znanje. Vendar ga je nadarjenost kmalu potegnila iz šole v javno delovanje in po komaj polletni odsotnosti se že lahko veselimo njegovega nenavadno hi*rega napredka.
Prijatelju našega lista je 6poroči.l novice. ki jih na tem mestu objavljamo:
Umetnik Maks Kiirbos nastopa v baletni skupini, ki jo vodi g Rene Blum. brat ministrskega predsednika francoske vlade. Skupina šteje 62 članov in je zmes v6eh mogočih narodnosti, prevladujeO pa Rusi, in zato ima skupina tudi naslov Ballets Russe de Monte Carlo Poleg teh je najvač Angležev jn Francozov. V celem ie v Blu-movi skupini 18 narodnoai. Vsekakor pestra slika. Jugoslavijo zastopa le e. Maks Kiirbos ln prehiteva drugega za drugim v neverjetno hitrem tempu. Prav zdaj piše, da je po poldrugem mesecu, odkar je v skupini, dobil že štiri glavne vloge. Kritike mojstrov o njegovi umetnosti so vseskozi odlične
Od 28. t. m. nastopa spet v Londonu, m sicer v slovitem teatru Coloseumu. Udeležil se je tudi slovesnosti kronanja angleškega kralja. Najbrž v septembru odpotuje v Hollywood, kjer ostane mesec dni in bo tam njihova skupina nastopala v filmu.
Pravkar ie podpisal tudi koratrakt, po katerem ostane član opere v Monte Carlu štiri leta. Seveda le v sezoni ki traja vsako leto od lanuarja do maja. V prostih mesecih pa bo obiskal Severno in Južno Ameriko, kakor je že sam poročal našemu listu.
Ob koncu junija, torej čez mesec dni, se vrne za kratek čas iz Londona v Pariz, kjer je sprejel kaj laskavo vabilo za sodelovanje na jugoslovenskem festivalu skup no s partnerico, tudi Jugoslovensko. katere imena pa noče izdati in ee opravičuje, da ona tega ne pusti. Pristavlja, da imajo ženske pač svoje muhe...
Sedaj je teden dnj gostoval v Parizu, in sicer v Theatre des Champs Elysčes, kjer je nastopal vsak večer. Piše, da je utrujen od skušenj in nastopov. Toda njegova volja in idealizem sta nezlomljiva!
To je le bežen pogled na delovanje in načrte našega rojaka umetnika Maksa Kur* bosa, ki si tako velikim uspehom zastopa jugoslovensko Dlesno umetnost v mednarodnem svetu. Želimo, da se povzpne na umetniški lestvici do najvišje Mopnje, ki jo je v baletu mogoče doseči.	M.—
Občni zbor bežigrajskega pevskega društva
Ljubljana, 28. maja
Bežigrajsko pevsko društvo, je imelo v torek 25. t. m. svoj VI. redni občni zbor v restavraciji g. Rebca. Občni zbor je bil pokazal sadove marljivega dela tega mladega društva. Počastil ga je s svojim obiskom tudi predsednik Hubadove župe dr. Švigelj. V uvodnih besedah je predsednik Camernik opisal delo društva in njegovo cilje, počastil spomin E. Adamiča in M. Hnbada in se zahvalil vsem podpornim članom in simpatizerjem društva.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da je društvo, ki ima 32 pevcev, v preteklem letu priredilo dva samostojna koncerta. Dvakrat je pelo tudi po radiu, sodelovalo na proslavi 70 letnice pok. Mateja Hubada in drugod. Tudi blagajniško poročilo je ugodno, čeprav je društvo navezano samo nase in na svoje prijatelje. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in z odobravanjem.
Pri volitvah so bili izvoljeni kot predsednik Camernik Anton, podpredsednik Klemenčič B., tajnik Šinkovec Slavko, blaga inik Jurkas Viktor, kot odborniki pa žužek. Vran, Kremžar, Janovsky, Klopčič in žorga.
V imenu Hubadove župe je pozdravil občni zbor dr. švigelj, ki jc izrazil veliko veselje nad tako harmonijo, ljubeznijo in bratstvom, ki vlada v društvu. Čestital je predsedniku in pevovodji Godcu Janezu k uspehom in želel društvu še zmagovitejšo bodočnost. Pevovodja ln kritik Venturini je izjavil, da se v svojih ugodnih kritikah ni vara! in je zagotavljal zboru še lepo prihodnost.
Zaradi domačih prepirov v smrt
Ljutomer, 29. maja
Ko je v petek zjutraj oskrbnik Gferer-jevih vinogradov v Preaiki v tako imenova nem Lipnjaku nad Stročjo vaeo iskal gobe. je naletel v gozdu na obešene«, v katerem je spoznal kočarja Ivana Ščavničar-ja iz Nunske grabe. Mož se je obesil na precej debelo vrv in je bil že nekaj časa mrtev. Vzrok prostovoljne smrti bo najbrž v domačih prepirih. Šcavničar ie imel posest vece treh oralov skupno s svojo sestro. V zadnjem času so bili med njima pogoftli prepiri zaradi posestva in koče. ▼ kateri je stanovala tudi Sčavniearjeva iena z enim otrokom. Najbri se je Ščavničar naveličal teh prepirov, ker ni videl izhoda, kako bi se vprašanje skupne posesti rešilo. Samomorilee j« bil stric onega samomorilca v Ljutomeru, ki Je lani v tem Času storil konec svojemu življenju s tem. da je sprožil proti svojim preom nabit možnar.
teknil itri. podrl detel« na tla in jo štirikrat zabodel. Navzlic temu, da je močno krvavela, je dekle še vlekel proti ribniku, vendar pa je opustil strašno namero, da bi jo spravil v vodo. Obupan je potem zabodel se sebe in »kočil v ribnik. Dekle je še culo njegove vzklike na pomoč, potem je vse utihnilo, dekle pa se je onesvestilo.
Ko se je spet prebudila, se je Anic* s poslednjimi močmi privlekla do prvega posestnika Jesiha, kjer so ji nudili pomoč in poklicali njene starše, obenem pa so o dogodku obvestili tudi fantove roditelje. Dekle so ob 23. uri prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je bila takoj izvršena operacij«. Dekle ima prav nevarne poškodbe nad trebuhom, na prsih m po rokah. Fanta so iskali ponoči a tudi danes^ vendar ga še niso naSli, ker je ribnik na nekaterih mestih preccj globok. Tragični dogodek je vzbudil mnogo sočutja s starši obeh mladoletnih zaljubljencev.
~Sok«l
Zlati jubilej novomeškega Sokola
Novo mesto. 29. maja.
Sokol v Novem mestu, eno izmed najstarejših sokolskjk društev na slovanskem jugu. bo slavil letos zlati jubilej. Petdeset let mineva, odkar so neustrašeni borci nesmrtne Tyrševe ideje postavili osnove Dolenjskemu Sokolu v Novem mestu.
Na pragu zlatega jubileja se žjvo zavedamo, kako velikega pomena je bilo delo naših rodoljubov, ki so osnovali naše društvo. Zato moramo proslav-ti jubilej čim ve-ličastneje. Sokolske legije, pripravite se n« veliki dolenjsk; sokolski praznik, da bodo krepko odmevali et-rumn 6okolskj koraki po ulicah in trgih dolenjske metropole ob tem velikem slavju! Sokolstvo naj spet pokaže svojo moč in svojo vero v jugoeloven-stvo in slovanstvo.
Razpored župnega zleta in razvitje prapora novomeške sokolske župe ob priliki proslave 50-letnjce 5. jn 6. junija v 6oboto 5. junija ob 16. tekme članstva in naraščaja. ob 20. baklada. ob 21. svečana akademija; v nedeljo 6. junija: ob 5. budnica, ob 6. nadaljevanje tekem, ob 8. sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. sprevod, ob 9.30 razvitje župnega prapora, ki ga je podaril in mu bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter II., ob 11. poekušnje prostih vaj, ob 15. javna telovadba.
Javni nastop Sokolskega društva Rajhen-burg, določen za 6. junija je zaradi ne predvidenih zaprek preložen na poznejši datum o čemer bodo br. edinice pravočasno obveščene. Zdravo!
Iz življenja na deželi
Z Jesenic
a— Zvočni kino Radio bo predvaja! ve-lefihn »Kraljica ljubezni« z A. Zilliani-jem v glavni vlogi. Med dodatki tudi glasbeni film in zvočni tedmik. Sledi »Dekle iz Schwarzwalda«.
•
BREŽICE. Danes obhaja 50-letnico *po-Štovana gospa Ana Warletzčeva. Želimo, da bi S bilo naklonjenih še mnogo zdravih let!
ČRNOMELJ. V Lendavo je premeščen sreskj desinfeklor g. G usti Kramar, ki je užival v Črnomlju splošne simpatije. Kot zaveden nacionalist in Sokol je bil vedno med prvimi na delu. Pričel je. kakor sam pravi, s »šajtrgo*, ki jo je težko naloženo pridno prevažal, ko smo gradili naš ponosni Sokolski dom, v katerem je brat G usti vse do zadnjega z vso vestnostjo in ljubeznijo vršiti funkcijo gospodarja. Sokol je priredil odhajajočemu bratu Gustlnu od-hodnico. na kateri so se od njega poslovili vsi prijatelji jn sokolski sodelavci. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva in uspehov.
POLJCANE. Na zadnji občinski seji so bil; izvoljeni volilci za kmetijsko zbornico. in sicer Kitek Simon za Hrastovec, Potisk Janez za Kočno, Hauptman Ivan za Poljčane in Trunkl Ivan za Stanovsko. Da se prepreči prehitra vožnja z motornimi vozili, se postavijo v Poljčanah in v Peklu po dve etvarilni tabli. d<a je predpisana brzina 15 km. Prestopki se bodo kaznovali. Za občinskega cestarja za čiščenje jarko* na Stanovskem in Sp. Brežnici se je določil Bauer Ivan. — Po novem voznem redu odliaia avtobus proge Ptuj—Ptujska gora —Makolo—Poljčane iz Pol.ičan ob 6.9. 16.32 in ob 18.56. pripelje pa se na poljčanski kolodvor ob 5.16, 14.47 in 18 35. Po 15. juniju bo vozil po potrebi ob nedeljah in praznikih tudi v Rogaško Slatino.
RADEČE. Dne 2. maja je imej naš Šahovski klub Radeče v gosteh Šahovski klub Trbovlje. Dramatična borba je bjla na 10. deskah. Po 3urnem boju je odneslo naše moštvo zmago z rezultatom 5 in pol; 4 in pol. Preteklo nedeljo je bil revanšnj mateh v Trbovljah. Vkljub oslabljeni postavj moštva (manjkali so kar 4 najboljši Iladečanj) so zmagali zopet Radečanj. to pot celo z rezultatom 5 in pol : 2 in pol. ker se je igralo le na 8 deskah. S tem beležijo na*} šahisti že 4. zmago v letošnjem letu. Opozarjamo vse šahisjte, da so odslej šahovekj veferi v ponedeljek in četrtek. Ob četrtkih pa še posebej po pol ure teorije. Sah-mat!
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal za zaključek svoje redne sesene veseli film »žene vladajo«. Za dodatek nor Paramountov zvočni tednik.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske anlveraa
29. maja
Ljubljana 7. 76R.0, 164. 83. NEl, 8. —. Maribor 7. 767.6, 17.0. 90, O. 10, —, —; Zagreb 7. 767.7, 18.0, 80, NNW2, 10, de*.
0.5;
Beograd 7. 765.5. 200. 80. 0, 4, —, —; Sarajevo 71 767.5. 14.0, 90, O, 3, —, —: Skopi je 7. 764.9, 18.0, 80, O, 2, —, K um bor 7. 762 8. 22.0, 50, N4, 0, —, —; Split 7. 764.1. 25.0, 40, El, 5. —, —; Rab 7. 766.3. 18.0, 60. 0, 6, —. —.
Temperature: Liubl;.ana 26.0, 15.0; Maribor 25.0, 15 0; Zagreb 29.0, 18.0; Beograd 29.0. 16.0; Sarajevo 26.0. 10.0; Skopi je 26.0, 13.0; Kumbor 21.0; Split 300, 210; Rab —, 15.0, 0.
Postani ln ostani Član Vodnikove dru2be!
»JUIRCk št 123 =
14
-Nedelja. 30. V. 1937-
A £ Z M OGLA
SOM
cene:
60 par aa besedo, Dta a^— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Dta aa Šifro aH dajanja naslovov plačajo oni, M Hčejo stoSfa. NajmanjBl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi la Aenltve se san£onaJo po Dtn za vsako besedo, Din S.— davka
aa vsak oglas la enkratno pristojbino Dta 5._aa Šifro ali dajanja
naslovov. Najmanj« snesefe aa enkratno objavo oglasa Din 20*—* Vsi ostali oglasi se sanAmajo po Dtn L— sa besedo, Din S.— davka oglas ta enkratno pristojbino Dia 5.— aa Šifro aH dajanje
Dta
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«
odgovor, priložita
3*" ▼ znamkah
pristojbino za male oglasa je plačati pri predaji naročfla, odrom* $h je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po *Wožnid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ~ k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malili oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra44, Ljubljana.
£232EBSI
Beaeda 1 iJta, davek S Din. •a Šifra lil dajanje naslova B Dm. Najmaniši tneeek O Dto.
Medijske toplice
Mealao letov« če ia ter-malno kopakšče pri Za-
Kja ob Savi. Krasni spre-i, odprti bazeni, dobra ta solidna postrežba, nitke cen«! Prospekti in informacije pri opravi kopališča in Putniku. _ a 1-38
Gostilna in pension
»Prodnik« Stahovica — nudi čtet planinski zrak krasna gorska lzpreha Jallšča, naravno kopali šče avtopoefcajallšče ln izborno kuhinjo. Pension od 30 Din.
12009-38
Proda se jezero
■ laetnim ribokrvom b&*> in vrtom ter opravo, čoinom In ribarekim orodjem v neposredni bližini Ljubljane. Vprašati pri Anker, Kralja Petra trg 8fl. 13261-38
Dekliški
počitniški dom
DO jezeru Solnograško Bahrkam m ergut Unteracb Km Attersee. lasten dom B ekonomijo, vsake vrste šport, počitniški je Ki kovni tečaji, — poset Balztourger Festspieie. — Dam najbolj priporoča nega dunajskega pensijo na ta C. v. Kastaly Wien VUJL. Langegasse 65, telefon A—27—4—22. Vsi šol Al tipL
13169-38
2	opremljeni sobi
m kuhinjo
y vigtnskem kraju med goedovi ob železnici ali avtobusni liniji iščem za mesec julij in avgust. Ponudbe s točnim popisom na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav kraj«.
13171-38
V Splitu
sprejme slovenska obitelj tujce v lepe sobe s kopalnico, t vso oskrbo ali brez,
3	minute od Račvie. Ponudbe na og. odd. Jutra pod •»Split 15«.	1203&-38
Kam pa,kam 1
Beseda 1 Din. davek S Dtn. ca Kfra ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek B Din.
Gostilna pri
»PANJU«
Vegova td. 10 Vas danes vabi na veselo domačo zabavo. Točijo se i-z borna vina, lep senčnat vrt, balinišče, vsak večer igranje na klavir, petje itd. — Vas vljudno vabi in se priporoča TONE HUC.
KM63-16
Službo dobi
dseeda t Dia. davek S Dta. ta litre U) dajanje naslova 1 Dia. NajmanjS eneeefc O Dtn.
šteparieo
dobre moč, z« stalno, potrebujem takoj. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
13188-1
Trgovskega
nastavljenca
isačenega zolezrrinarja, — sprejmem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Stalao me-sto železninarja«.
lesee-i
Krojaškega
pomočnika
dobro Izurjenega, samo za velika, boljša dete, sprejme za stalno, Medvedek Anton, Trbovlje I 13010-1
Leso-strugarji
izvežbaoe moči, dobe trajno zaposlenje pri lesoi industriji Mirko Gorišek, — Bistrica, pošta Limbuš, pr Maribora.	13017-1
Tapetniškega
pomočnika
nriajšo moč takoj sprej memJBernhaid, tapeto, v Kranju.
13221
Brivskega
pomočnika
prvovrstne moč, hitrega
ter pomožno moč za ob sobotah takoj sprejmem Stjepan Kralj, Tyrševa cesta 55, Ljubljana.
13249
Natakarico
mlajšo, pridno, po mož nostl vsaj nekoliko zrno žno hrvaščine in nemščine iščem za dobro gostilno na Gorenjskem Mesto Je stalno. Ponud be na ogl. odd. jutra pod »Zelo poštena«.
13239 -1
Maserko
išče kopališče. Ponudbe pod: Kopališče. — Novo mesto 12. Poštno ležeče.	13014-1
Dobro damsko
frizerko
za stalno v Mariboru, iščem. Salon Tautz, — Maribor.
13143-1
Gospodično
za oskrbovanje samskega stanovanja — spalnica, pisarna, kopalnica urejanje obleke in perila, brez pranja, tudi uporabno za pisarniška dela, zmožno nemškega jezika, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.
13296-1
Tapetniški
pomočnik
dobi stalno službo.. Vajen mora bttl vseh tapetniških <tel. Nastopi lahko takoj. Franc Vav_ potlč, tapetnik na Jesenicah, Gorenjsko.
13233-1
Krepkega fanta
14 do 15 let starega, brthtnega, sprejmemo kot trgovskega slugo-za-čefcnlka, s koncem šol skega leta. Hrana in stan v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ptuj pri Mariboru«.
13265-1
Deklica
šole prosta dobi takoj lahko ln stalno delo pri M. Ježefe, Frančiškanska ul. 8.
13266-1
Gospodično
z veliko maturo, po možnosti s trgovsko ska demljo, staro 20 do 25 let, simpatično, sprej -njem takoj v službo. Imeti mora dar opazovanja ta pripovedovanja (event. smisel za žur-nalistlko) prav dobro ob Vladati elovenSčino in vsaj pravopisno dva tuja jezika. Biti mora iniciativna ln vestna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ambiciozna začetnica«.
13263-1
Pošteno dekle
Iščem za pomoč v trgovini od 14 do 16 let staro. Lullč, Beethovnova 14 mezanln.
13272-1
i *ekovski pomoč.
ali vajenca
ki ima že nekaj učne dobe. dobita mesto. Du-hanič, Kodeljevo, Klu-nova ulica št. 11.
13251-1
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
8
Gospod, ki stoji ob nekem kolu, zažvižga — to je znamenje, in mi zletimo! Nihče ne bi verjel, kako hitro to gre! Fant, ki dirka tik zraven mene, je pa zelo surov. Kar naprej se mi približuje in približuje, tako da skoraj nimam več kod opletati z nogami. Pa ne da bi imel slabe namene?
S Sirojedom vred — tako je fantu Ime — sva Šilonoska m jaz kmalu daleč pred ostalimi. Ko pa nepridiprav vidi, da se zmaga nagiblje k meni, me faoče pahniti nazaj. Ne, tako pa ne! Saj pismo včerajšnji!
Služkinja
zdrava, zanesljiva, srednje starosti, vešča samostojnega dobrega kuhanja ter vseh hišnih del, Ima veselje do vrta, dobi stalno službo pri tričlanski uradniški družini v mestu. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in varčna«.
13218-1
Gospodično
s trgovsko naobrazbo, vsaj enoletno pisarniško prakso, perfektno v slovenski in nemški korespondenci, iščem na deželo. Vsa oskrba v hiši. Nastop z 1. avgustom. Oziralo se bo le na one z dežele, prednost onim, ki so v slabem gmotnem položaju Navesti je zadnje službovanje ln zahtevo plače. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pisarniška moč 777«.
13163-1
Nujno potrebujemo
mnogo mladih poštenih oseb za vsa hišna dela. ki dobro kuhajo, per-fektiie kuharice za privatne hiše, hotele in re staavracije (mesta so stalna ln sezonska), sobarice, mnogo mladih natakaric, po možnosti z znanjem nemškega jezika. Za odgovor priložiti Din 3. v znamkah »Humanitarna institucl-cija udovica i samostal-nlh gospodja«, Zagreb, Ilica 29 L, tel. 73 — 71.
13114-1
Natakarica I Nesrečna gospa
si«dinje starosti, čedna I radi družinskih razmer, poštena, prikupna, žeU obubožana sprejme vsa-spremeniti službo, refle- ko zaposlenje. Ponudbe ktira na boljša promet- na ogl. odd. Jutra pod na mesta. Z večjo kav- I »zmožna dela« cijo. Eventuelno bi se tudi poročila z boljšim gostilničarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša mesta«.
13257 2
13340-2
Dober ?evljar
prevzame delo na dom ima tudi obrtni list. Perko. Podbrezje na Gorenjskem.
Dekle
vajeoo vseh hišnih del hi tube, ield premamiti »hržho, najrajši na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod aOeiovna«.
MBK>e
Natakarica
13228-2 11 manjem nemškega jezffca, poštema, Seli dobiti stalno i rr*wrto v boljšem podjetja uospoaicna I Zmožna kavcije. Ponudbe veSča vseh p»earn5ških del, I na ogl. odd. Jetra pod šifro sedem letna T>rakea v lesni I »Vertna m prijazna«, trgovini išče mesta, Ponud- ]	18373-3
be na ogl. oddel. J-utra pod
»Sigurna v delu«.	,	poslovodja
13301-e
Za tkalskega
nadmojstra I v Liwl>!iai" »k večjem me-
i večletno prakso v galanterijski in modni stroki — i£6e mesto v večji trgovini
Boljšo služkinjo
iščem k dvema osebama, ki bi opravljala vsa gospodinjska dela, nastop takoj, plača po dogovoru. Predpogoj poštenost ln čistost. Predstaviti se pri: Cerar, — Volčji potok, p. Radomlje prt Kamniku.
12987-1
Sprejmem frizerko
znanjem železne, vodne ln trajne ondulacije ter manikiranja. Pismene ponudbe po mogočnosti s fotografijo na Malvlna Nadašdi, Ca-kovec.
13356-1
Praktikantko
za pisarno in pomožno prodajalko za trgovino, iščemo. Prednost one z znanjem nemščine. Ponudbe poslati osebno na Elektroton, Frančiškanska ulica 10.
13407-1
Vodovodnega
monterja
samostojnega in pridne-
all otoratovodjo takoj I
spremenim službo. Pon. KSd^rfJ&i. ™ na podr. Jutra v Mart- ^
boru pod šifro: »Bom- •	isa^l
baž«.
13211-2 I
Dekle
Din 1000 dobi |pri<h» m polteno, trgov-
m	___ I sko naobrazeno. Seli shjž-
tistl, ki Presta« poro- ^ i^oi; Najrafii na de.
čenemu, vojaščine prtv 'ponudbe 4 ogl odd.
sssjrsssnižsr assj?Jtfro ipfidna in
stalno službo v kaki to- ' varni ali slično. Naslov
»443-2
vseh poslov. Jutra. * »	,
13208 2 oofer s koncesijo
iiče službe. Ponudbe posla-
281etna ločenka I ,na pod,nižri'c? »Jutra« v
13455-2
_ .	.	. Celju pod značko »Tovor-
čedne zunanjosti, sunpa- | nj prevozi« tična vsestransko pridna in poštena, izvežbana v gostilni in trafiki, želi mesto i p • « » . , . natakarice ali slično. Ob- I »"VSKO-triZerSkl vladam tudi nekoliko nemščino m šivanje. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod I	aczvcc lSCe
>ZnneSljrva moč«.	stalno nameščenje v Slove-
!	fraino, vodno in
1 zelezno ondulacijo. Ostalo n,	. , , .po dogovoru. Ponudbe na
Plačilni natakar Franjo Djurič, Maribor, z zaajijem več jecikov re- I KoroSčeva 2/II, Fiillckruss.
pomočnik
prozen ta ti w,n servozen in soliden išče nameščen je. Cenjene ponudbe je slati na
13436-2
,	t . . e. Mlado dekle
ogL odde.. Jutra pod « L^ po6^no ^
J	la?n, službo prt boljši rodbl-
- ' ni. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod: Rada delam.
13468-2
Kakršnokoli službo
išče 231eten fant, vojaščine prost, obvlada slovenski, nemški in češki jezik, izučen žeiezostru
________ _	Zastopstvo
ga iščemo. Ponudbe na | gar, vajien tudi efektri- I raslim otrokom, vajena I praktičnih predmetov za
Mesto hišnice
išče poročena, z že od-
Prvi mednarodni vzorčni
11« — 21.
septembra 1937
sejem v Beo
iiiiiiiii
Pozivajo se vsi interesenti-razstavljalci, da se za vsa pojasnila obrnejo na
ujiravo Beograjskega sejma
BEOGRAD — PRESTOLONASLEDNIKOV TRG 45 Telefon 28-526	Poštni pretinac 538
Zastopstvo
m. dobro idočt art&eJ, j sprejmem aa Slovenijo. | Potujem z lastnim avtom ln svojim artiklom I žr 16 let. Ponudbe na Aloma Company d. z o. Z-, Ljubljana pod »Do- j bro vpeljan«.
13108-5
Potnika - mženjerja
z znanjem hrvatskega m nemškega Jezika, ki bi bil pripravljen sprejeti trajno mesto pri dalje časa obstoječi spe clalni firmi, ki bi za njega pomenilo življen
SOLJENO SLANINO
Ssto svinjsko mast, speci j al no rafinirano, krušno slanino, kakor tudi vse ostale mesne izdelke najboljše kakovosti po najnižjih dnevnih cenah dobavlja
PREDOVIČ a. d.	„
ZAHTEVAJTE PONUDBE !
'I' f
Frizerji pozor!
Prodam 8 grelcev NAM.
sko" eksistenco. iščem. I Beeeda 1 Din, davek 8 Din. -	rabl'enlh P° Din
Ponudbe z curiculum vi-1 «a Šifro ali dajanje naslova I ^ m lesen? tae na ogl. odd. Jutra I S Dm. Najmanj« tneeek | bo) T^ueenj'L<v'od^e pod »Prodaje vešč ln I	SI Din.
z znanjem stroju« stro-1 ke«.	13158-5 Nov električni
za 150 Din. Rožič Ce lovška cesta 81.
13361-6
Čoln
^ 24	^^Je «pres ka- v br^bibn^ stanju. ^ mlad prav dobro vpeljan, ve. prodanl. informacije dam za Din 400. 0-led v
LTSi^^tS9	uU- I Florjanski 12. °
lastopstvo. Ponndbe na ogl ^	5_n ^^ 228. i-^r,^
odd. Jutra pod »Artikel I	I i<*»j.-o
špeoerTje«. 13350^1	13094^
Potnik	^In"iarmenik ,
_ _ . .	_ I ao cm širine, naj no vej-
KSesn me^to potnika v p- fe tipe, naprodaj. Tsto-
^»tl • ^	tako todl vsa 'oprema
^ ^ iuJT0^,6®«^ ^	Naslov v vseh
orf odd. Jutra pod^o po^ovaL Jutra.
Dve otroški
posteljici
lepi, prodam. Ambrožev trg levo,
arat
od 12. do 2. ure.
13373^6
»Oalanterija«.
130-35-5
12929-6
ogl. odd. Jutra pod »Vesten monter«.
13406-:
Fotografski
Pomočnik
dober Lelcist ln kopisrt za amaterska dela dobi takoj službo. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13229-1
Pekovski
pomočnik
mlad, lahko začetnik, čedne zunanjosti, zdrav m snažen, dobi stalno službo s 15. Junijesm. Za odgovor znamko! — Pekarna Basaneze J. na Bledu I.
13227-1
Iščem gospodično
ki ima veselje do fotografiranja, trgovsko na-obražena ima prednost. Cemj. ponudbe s sliko na ogL odd. Jutra pod »Imam veselje«.
13220-1
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, dobi takoj službo. Rožič Celovška c. 81 Ljubljana VIL
33362-1
Vzgojiteljico
sprejmem k d-vema deklicama, s perfektoim znanjem nemšSine in po možnosti francoščine, za popoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1G376-1
Perfektno pletiljo
za rokavice, iščem takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3B36S-J
Gospodično
potrebno zaposlenja, — sprejmem kot pomoč v pisarni, gospodinjstvu to šivanju. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
13250-1
Knjigovodja
mlajša moč, z znanjem strojepisja, srbohrvaščine jn nemškega jezika, priden in zaupanja vreden, dobi stal no službo takoj. Zečetna plača Din 3000. Ponudbe življenjskim opisom na ogl odd. Jutra pod šifro »Beograd«.	13301-1
Resno gospodinjo
za vilo e vrtom ižčem. Ponudbe s sliko na podruižni eo Jutra v Mariboru pod »Gospodinja«.
E330EM
Ženska
pisarniška moč
popcAnoma vešča knjl go vodstva, po možnosti s prakso v lesni stroki to znanjem jezikov dobi stalno namestitev. Po nudbe pod šifro »Les« na ogL odd. Jutra.
13191-1
Pekovskega
poslovodjo
z mojstrskim Izpitom, iščem. Nastop 15. junija. Ponudbe na Ivam Intihar, Nova vas prt Rakeku.
13197-1
Mlajšo prodajalko
za dobro vpeljano mlekarno na morju Iščemo. Kavcija potrebna 2000 Din v gotovini, lstota-ko znanje nemščine. Sa^ mo res pridne in okretne naj pošljejo ponudbe s sliko in zahtevano plačo pri popolni oskrbi pod »Riviera« na ogl. odd. Jutra.
13200-1
Dekle
mlada simpatična dobi službo takoj. Ocepek Ka-rol. gostilničar, Hruši-ca' pri Jesenicah.
13231 1
Samostojne
kuharice
dekleta za hišna in kmečka dela, dobe službe v posredovalnici Wolfova 10. Zgla-siti se osebno. Potujoče žene dobe prenočišče.
18364-1
Dekle
sprejmem k otrokom. — Naslov v vseh posloval. Jutra.
13360-1
Dve pletilji
tn učenko sprejmem Zaloška cesta 16.
13418-1
Natakarico
pridno, pošteno, srednjih let, sprejmem v stalno službo. — Gostilna Petrov hram, Miklošičeva c. 18 poleg sodišča.
13433-1
Knjigovodja -
bilancist
blagajnik m skladiščnik se sprejmejo takoj v tekstilni tvornici. Položiti se mora primerna kavcija. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »K. P.«.
13439-1
Postrežkinjo
pošteno, pridno in snažno, srednjih let, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13448-1
Izurjeno pletiljo
in likarico
sprejme trgovina »Mila« na Mestnem trgu 17.
13426-1
2 mizarska
pomočnika
mlajša, zmožna finih šperanih del, sprejme takoj Weisbacher Ivan, Hrastnik.
13422-1
?aaka beaeda 5(1 par, da-rek 9 Din. sa Šifre il 4a-tnnjs naslova 5 Din: naj-tnaniSl cn<wnl> 15 Din
Kakršnokoli službo
išče 23 let star fant, vojaščine proet, obvlada sloven-izučen železostrugar, vajen tudii el-ktrične inštalacije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«.
12998-2
Šivilja
boljša moč, se priporoča za delo oblek, kostime, za dečke in deklice. Izdelujem tudi perilo. Pridem tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13291-2
čne inštalacije. Ponud- vsakega dela, hišnega ln be na ogl. odd. Jutra	za 1. avgust. —
pod »Točen«.	Cenjene pon. na oglas.
12958-2 | odd- Jutra pod »Vsestransko uporabna«.
13453-2
Motorni čoln
Košnjo prodam
Drenlkov vrt 1.
13397-6
cSereoa i Oia lavek B Din, u Šifra tli dajanje naslova \ Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Iščemo osebe
ki bi hotele Imeti
Samostojna šivilja
gre na dom. Za fine kostime to plašče po 20 Din dnevno. Ponudbe i na ogl. odd. Jutra pod »Št. 663«.
12989-2
Tehnik
z dolgoletno prakso ▼
Industriji in v teh. pl-	__
sarni išče službo kot I svojem bivališču z več-obratovodja, konštrufc- okolico oddajallšče ter, stroj, risar ali sli- (podružnico). Bivališče čno. Ponudbe na oglas, poklic egalna. Dotlčnl po odd. Jutra pod »Takoj slujejo pod vodstvom 666«.	direkcije! Poglavitno Je
13054-2 | blagovni depot! Nlkakih potovanj. Nikake pro-Primorec	I dajalnel Za mesto to
e pesrlettnlm znanjem	lahko reelno ftalSISrdcX^ S^fJf/ Brez rtzlka!
ščine in francoščine, -	„lahk° išče primerno službo, °bdižite!
kjerkoli. Vljudne po ™Jon.	dohod.*
nudbe na ogL odd. Ju- I ^o 5.000	Din to več.
tra pod »Primorec«.
13122-2
3—4000 Din dam
onemu, ki mi preskrbi v Ljubljani ali okolici stalno službo delavca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13168-2
Obširna pojasnila daje HUPO, Celovec (Klagen
12518-3
prodajo na ^e?^ to 8 <	^ PaS	-
sejmiščih sprejme Lin-	J^ ^^^ Registrirno
,f^roeJl?£ I športnega kluba na .	, ,
dlč. Ljubljana. Dalmati- LJublJanlcl.	blagajno
nova ulica 5. 13fm^51	12935-« | prodam. Poizve se v Pu-
Otroški vozički
harjevl uhcl št. 12 pritličje.	13416-6
VaienciChe)
. spomladanski modeli došli. . TT1
Najnovejši vsi m krogiič- j Hladilna naprava
mih ležiščih.	fabrikat Frigidaire, 1.5 HP,
M^^ai^nL^I S. Rebolj & drug, h 2 hladilnima sistemoma, fclra ali dajanje nartova | „	J . „ ^ gotova za montažo, popol
I notna kompletna, v brezhibnem stanju, stara 1 le-
Gosposvetska 13.
13433-6
Beseda 1 Dm. davek 8 Dim. za
i Din. Najmanjši 17 Din.
Učenca	Elektrolmc	i^^HrAak?aPmehtaniČM
ia riikarsko 5. pleskarsko I	V,l»jnn,'l-<. delavnica, Caiovec
obrt, s vso oskrbo, ^»rej-1	aiaaiinise |
mem takoj. Naslov v veeh na električni, plinska ki
poslovalnicaJi Juha.	I petoolejaki pogon, po ngod- .
i3eoo-441 pijčiini pogojih pro- Posamezna okna,
damo. TEHNA DRUŽBA,	___. -- „ .. j
Ljubljana, Mestni trg 25.	Vrata, Sipe, itd.
telefon 2580.	I steklo, porcelan in lončena
vaienca I	isees-o peč ter stroj za smetano,
._,	,__ '	I - I mletje ledu m kave na e-
krepkega in zdravega ^nrej- Velika izbira lektrični pogon ugodno na-mt	m^šamm	»eilKa IZDira	£ 6 b Ljub
gom. Norbert Zamer & sin, najnovejših motorjev, f-	mi?*
Sv. Pavrf pri Preboldu. dvokoles, otroških vozič ' 1,ana'
iet>35-441 kov na oljnatih leži-, _	...
ščih. lgračnih vozičkov, Gg. fnzerji!
šivalnih strojev to de- I Recept za preparat za trajno
lov po najnižji ceni. — | ondulacijo Din 50, fiksa-
tiv za vodno ondulacijo
tiesoda 1 Dtn, :a.vek t Dtn, ta šifro ali lajanje oaeio*i i Din. Najmanjši sneaek 17 Din.
»Ženske in menihi«
Katoikov roman vea H. 50 Din. dokler traja zaloga. Naroča se4 PezxHr, Ljubljana, Poštni predal 335.
13256-fi
Pohištvo
Moderne spalnice
od 1.8D Din dalje, pro^ia Josip Gol jar. Flor ja-naks. uL 1.	13435--38
Be»eOa 1 Din, Oavefc B Din, za šifre ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dm.
Kupim pianino
dobro ohranj en_ Sušter-šlč, Ljubljana. Moste. Predo-rtčeva ul. 24-1.
13235-26
Trgovskega
Polir
s prakso za visoke zgrad be išče zaposlenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen polir«.	13172-2
Absolvent
dvoraz. trg. šole, vešč stro-jepisja, in stenografije, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Absolvent«.
18553-2
Natakarica
izredno simpatična, prikup-ljiva in solidna, stara let. s kavcijo, išče bo-ljšo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priljnb-Ijene*.	13MS-2
Kuharica
samostojna, mlada Stajer-ka, vajena boljše in italijanske kuhe, želi mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli*.
33385-2
Trgovski pomočnik
dober prodajalec, išče namestitve kot prodajalec n« veleeejmu. Isti pa sprejme tudi stalno mesto v špece-riji. manufakturi ali galanteriji. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zanesljiv trgovski pomočnik«.	16888-2
Gospod
popolnim znanjem italijanščine, nemščine, srbohrvaščine in slovenščine, vešč knjigovodstva in korespondence, iz-vrsten bilancist ta račun ar, z večletno prakso. zlasti v lesni stroki, išče zaposlitve, kakršnekoli in kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Eksistenčni minimum.
13336-2
Vajenca
za soboslikarsko ta ple- I Ceniki fianko! »TRI-
f„r»-, AmtHio „ tm skarsko obrt sprejmem B U N A«, P. Batjel, —	Din 30, tekoči šampon 30.
Ua *	tako^- Vinko Otorepec, Ljubljana, Karlovška c.	Vsestransko strokovno pre-
JezIliu-	Domobranska ossta 1. štev. 4.	izkušeno. Nemški prepara-
13248-44 |	12220-6	ti, ki vas bodo zadivili. —
- I	Razpošilja proti gotovini
Pekovskega	| VrfnA	| ^^JŠ^^l
Tisoč dinarjev
ta več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevza mem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahte vajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Mihajlo Henlg. Panče-vo.Br. Jovanovlča 20.
13391-3
Industrije, trgovci!
sprejmem jesenske artikle za Dalmacijo. Potujem z avtom. Ponudbe pod »Nujno« na ogl. odd. Jutra.
13380-3
Potniki
Beeeda 1 Din. lavek 8 Dta. za Šifro aH dajanje aaslova 3 Din. NajmanjS tneeek 17 Dta.
Potnika
vpeljanega v splrltuo-znl stroki ta prt špecerijskih prodajalnah, sprejmemo. Pismene ponudbe pod 46331 na Pu-blicltas, Zagreb.
12819-5
Vrtne stole
Učenca I zložljSve proda Tribuč, Glin | Icksandrova 7. ?tar do fl let sprejmem. [ c«, Tržaška 6, Telefon 36^6. Dorič Franc, pekarna Črna. I	18306-6
33346-4,41-| Pirotski čilim
13437-6
Krepkega
vajenca
za pfflaprfco obrt, sprejmem takoj. Figar, Vošnjakova 6, Ljubljana.
Zaboji	| zelo dobro ohranj-en, prt
rabljeni, raznih veKfcoeffi se I sten. zelo poceni Pro poceni prodajo, Komeirske- dam. Parfumerija Iris, ga 7.	Židovska ulica.
33311-6 |	13465 6
^Stroji
Beeeda l Dai, davek S I>.l, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din.
Lokomobilo
43 do 60 ks, 10 a±m, moderna, kakor nova, polnojarmenlk 65 cm, stroji za parkete ln la-dijskega poda (Schlffbo den) kompletno veneci-janko. clrkularjl, naprodaj. Tovarna Odrga pri Trebnjem.
12905-2S
Stroji naprodaj
1 lokomobila 30 Ks linz, 5 lokomotiv 45 Ke šiime 60 cm, 60 žaleznio gipov in razno orodje, 1 komiplotna. naprava za Bremsberg i 2iX> m d-olgo jekleno vrvjo. —. Ponudbe na JugoVs, lesna industrija, Črnomelj.
12304-39
18378-44 | Prenosljivi
Učno mesto
za frizersko vajenko — Iščem. Vprašati Rozman Tržaška cesta 38.
paviljon
lep ta nov. 1.52x2.04 m. I _ ,	.
za velesejem prodamo	1	® P™
ali posodimo. Ogledati | » ^	^
n Dta.
velesejem gostilna Roz-13341^ I man. Tosta, Stari trg štv 6-L
13264-6
Potnika
agilnega, galanterijske stroke, ki potuje z lastnim avtom, ki bi prevzel zastopstvo za vso državo, — išče dobaviš zmožna lzdelov. spominskih predmetov. Pon. na podr. Jutra na Jesenicah pod »Lepa kolekcija«.	13233-5
rgovski pomočnik
mlad, sedaj prišel od vojakov. mešane stroke, pošten, poliden. želi mesto v solidni trgovini, ffre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra god »Delaven in agi-len«.	13318-2
Zastopnika
za prodajo poljedelskih strojev to plugov za okraje Ptuj. Ormož to Konjice iščemo, proti proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa provizija«.
13225-5
Službo potnika
ali poslovodje, iščem. Sem trgovsko naobra-ž?n. govorim perfektno slovenski, nemški, srbohrvaški in češki jezik. Trezen, pošten in soliden, poznan po vsej Sloveniji. Sem tudi avto- ta motorni vozač. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. l.c
13161-5
Košnja sena
in otave
..... 1 1	I rwra ko-!ak_?nlna Ie travnikov Oražnove dija
Beseda 1 Dta. davek 9 Dta.	** JT^?' ®	ustanove pod Dolenj-
za lifro ali dajanje oaalova enosedežna, zložljiva, do-	jajodvorom in nad
9 Dta. Najmanj« ueeofc bTO ohranjena, prodam vZ^lenim hribom« se odda 17 Dta.	Poizve se pr GasparL Pogoji so na vpogled pri
•ar	,	poljanska 15-Vin.-III. hišiita O.D D v VVolfovi
Nemščino, angle- _Mj « l. iš in na DoSS
ščino, francoščino Z T , ... Itestl 28 i32ss^3 italijanščino ta klavir I Pozor avtomobilisti!
poučtije dlpL učiteljica. 2 gumi 15 x 45, novi Crešnie. marelice Kolodvorska uL 11, prt- ugodno prodam ali za	J ' " ^
tllčje.	menjam za blago. Stan-	^ bf^-e za
13192-4 ko Mer lak trg., Brežice	^P™- ~
kolodvor.	Dobavitelji naj javijo
13164-6 | sv°Je naslove. »ETA«, tovarna gorčice to kon-,	.... . i zerv, Kamnik.
Izredna prilika! |	1301133
Oblastveno Ironcesijonirana
ŠOFERSKA ŠOLA L Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. Slomškova nI. 6 — Telefon štev. 28-26.
13370-1
Umetno sušeni parketni odpadki, poceni pri P. Vertačnlku, Masary-kova cesta 23.
Nova čebula
egiptovska Din 2.60 kg, — 12671-6 I SPans';e italijanske po
maranče, smokve. male .	1 vence, nove paradižnike,
Rolo omaro	Ugodno prodaja: Zaloga juž-
Inn *____________i ln pisalno mizo. zelo np?a sadja, Ljubljana, Tyr-
^S) ^e^tSaif cd	P"*3*™' Naslov	cesta iS'
. večerni tečaji oa	. „dn.
Strojepisni pouk
6. do pol 8. to od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike to izvežbance. Tečaji se vrše 1 do 3 mesece. Na razpolago so
v vseh poslov. Jutra.
13176-6
19366-33
Ceno prodam
ni^e. a razpolago so 1 f ftedilnik, pohištvo. di-|!lr™?a. stroji raznih sistemov. ' preproge itd. Grada-
Vpisovanje dnevno od ška8/i.	1.3364^ 1----
6. do pol 8. ure zvečer. 1
Prima seno
t vagone, prešano v Kilah proda tovarna Odrga. p.
10)66-33
Pričetek pouka 4. Junl Ja. Najnižja šolnina: učna ura 2 Din. Chri-stofov učni zavod. Do mobranska cesta 15.
13396-4
Konverzacijo
francosko. italijansko, nemško, angleško na lz-prehodlh po 5 Din na uro. nudi diplomirana učiteljica Kovač, Blei-welsova 5.
13420-4
Lutzovo peč
rkoraj wvo, veliko, prodam. Prelog, Marijin trg.
13352-6
Ploščice za
štedilnike
in oblogo sten. prvovrstne in najcenejše, dobite pri: Zastopnik Sornag Wand-platten Werke« v LjuMjani Tyršcva c. S3.
Seno
prešano prodam Graščina jelšingrad, Šmarje pri Jel-šah.	13434-33
I Med mestom In deželo
posreduje Patrov« mali oglasnik
Stružnico za železo
dobro ohranjeno kupim, Ponudbe s popisom a merah ta konstrukciji na ogi. odd. Jutra pod »Stružnica«.
12917-29 Šivalni stroji
skoraj novi, Singer. Pfsflf in drugi po neverjt>tno vr.%j kib cenah naprodaj edin(, pri »tPEOKET« (nasproti k rižanske cerkve).
S3383-29 Pisalni stroj
»IDEAL«, nocejši model 2a.jamčeno brezhiben, poceni prodam Naslov v vseh posloval. Jutra.
13464-29
Živali
Besed« 1 Din. davek S Dta, » šifre al! dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek H Dm.
Miniatur
Kaninchen Dakl
2 psa, sedaj 2 tedna stara,
prvovrstnim rodovnikom (lovci), po zelo ugodni ceni naprodaj. Teža odrašenih živali 2 ix> pol do 3 ta pol kg. Pojasnila: Obrst Lyons, Radovljica, vila Zaplotnik.	33196-27
Nemškega ovčarja
prima čuvaja poceni od-prima čuvaj. poc?ni od dam samo v dobre roke. Naslov v vseh posl. Jutra.
13106-27
Dva snežnobela
psička
čistokrvna, stara 10 tednov, (samca), »špica«, naprodaj. Bergant Benjamin. Ljubljana, Or-
loya ul. 7.
13206-27
Ljubitelji psov
lepo vb m oPtrižem psa, proti vnočini, pridem tudi na dom. Cesta 29. okt-obra 17. Dvorišče.
$9011-27
F LITa" Prdv/ sovražnik mrčesa
\Avto, moto
fcaectla i Um. iavnK s I>LH m Jifro ali lajanj« aadlova 6 Dim. Najmanjši taesek 17 Din.
6-sedežni avto
pol tovorni, 45 Ks. v zelo d . brem stanju z vsemi rezervnimi deli m rezervno teažino radi selitve prodam z.1 cca Din 10.000. Prevozil 30.000 km. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
13109-10
Denar ali knjižice
sprejmem za kupnino a-rtollmuzine na 6 cilindrov, 5 sedežev. Iz boren voz trudi za ture. Pon. na ogl. odd.. Jutra pod sAdler«.
1329H0
Avto-limuzino
Steyer XX
v dobrem stanju, poce nI na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redkost«.
13297-10
»Diamant«
motorno kolo s 98 c.m Sachs m 'fcorjem aa pe<ia-Ie malo rabljeno poceni na prodaj. Pojasni!« pri vratarju tobačne tovarne v Ljubljani.
13310-1«
Ziindapp 350 ccm
reotor popolnoma nov. rr;r>dfil 1937. prodam ta k^J zelo ugodno. Krek Joško Bata pnevmatike Ljubljana. Miklošičeva c fetev. 40.
13270-10
Tovorni avto
dobro ohranjen, kupim. Nosilnost 1000 do 1500 kg. poraba bencina do 12 litrov na 100 km. Ponudbe s oeno na ogl. oJd. Jutra pod »Tovorni avto«.
13244-10
Motor
SfiO do 500 ccm, dobro ohranjen, z električno razsvetljavo BSA ali pa Ariel, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«.
13226-10
Motorno kolo
znamke »Ralelch« sko n 1 nov. ugodno napro dal. Bernard, tapetnih Kranj.
13321-10
Manjši avto
rabljen. 4 a?dežen. zaprt ali cabriolet kupim za gotovino. V pcčtev pride samo voz v brez pogojno dobrem stanju. Ponudbe z navedbo ce
iv	ln porabe bencina n.i Publlcltas Zagreb, llica 9. pod >46384-.
13157 10
6-tonski avto
v	dobrem stanju. Die-sci aH bencin, kupim. Ceno, opis stanja, kon strukclje na Preseka 4. Dravsko Središče.
13156-10
Motorno kolo 350
iMotosacoche« v Izvrstnem stanju zamenjani za motor 500 do 750 ccm prikladen za prt kitico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13167 10
Denar prihranite
Prvovrstno znamko osebnega in tovornega avtomo bili. malo rabljen, šted-ljv, pocemi kupite pri — K-iipp zastopstvu 0. Žužek, 1. ina, Tavčarjeva 11.
13302-10
FN 500 OHV
kompleten z razsvetljavi v brezhibnem stanju prodam za 5000 Din. — Naslov Prebil Peter. Vrbo vce št?v. 36.
13355-10
Mali avto
poraba bencina 7.5 J na 100 km, najnovejše tipe Ford-Babv. odlično ohranjena limuzina, naprodaj. Poizve M5 Mefon 3TV-46. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
133S2-10
Avto
znamke »Fiat« prodam. Komhauser Drago. Lju b:.jana, Tavčar j sva ull ts. št. 3. telefon 32-77.
13415-10
Bicikli
najboljših inamk, skoraj novi, ženski in moški ter več j« iibira starih, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve.
13384-11
KOLESA
po 200dinarsklh mesečnih obrokih. Verige od 15 Din, sesal j ke od 22 Din, zračnice od 16 Din plašče od 42 Din. zvonec 8 Din itd. le pri: »TEHNIK«, Banjai, Mi klošlčeva c. 20.
13409-11
fcSaseOa l to lave* S Din &a 5ifr» «1! lajanje naslova
5	Din Najmanjši cowek
17 Din
Gumbi - plise
entel, atur, predtisk, mono-jrame. hitro izvrši Matek
6	Mikeš. Ljubljana, poleg hotela štrukelj.
85-30
Novost za dame!
Trajno onduiacljo lzvr šujemo na najnovejšem in najlažjem aparatu, ?:ar jih je do danes na redila modema tehnika!
Za vsake lase nspeh garantiran! Prepričajte se ln presenečeni boste! Frizerski salon RAKAR. Prešernova ul. 9 dvori =-6e nasproti slaščičarne -Košak«.	188-30
■Mupim'
deeeda i Din lave* t Du» M šifre ti." lajanje naslova i Din. Najmanjš' tneaek 17 Din
Suhe gobe
plačujem najvišjo ceno. Nudite povzorčeno. Ar-tur Nachbar. Radeče.
12995-7
Aluminium, baker
in medenino, kupujem. Grudnlk, Ljubljana Dravije.	120 7
Parni kotel
ali lokomobilo
z 25 do 30 kv. m ogrsv-ne površine ln za minimalno 8 atm. pritiska, kupimo. Pismene ponud be pod 46331 na Publi-cita^, Zagreb.
12820-7
Hranilne knjSBee
kupite aa prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne naj boljše RUDOLF ZORE, Ljubljana. Gledališka 12, Telefon 38-10.
12913-16
Za vložne knjižice
Kmetake posojilnic« ln Mestne hranilnice, pn> (jft.m donosno hišo v oentru Ljubljane. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Slučajna prilika«.
13043-16
TVBDKA A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - Javlja 0a
jeimlje do preklica V račun sope*
HRANILNE KNJIZ1CB Mestne hranilnice tn ljudska posojilnica.
»-16
Ureditev dolgov
potom sodnih tn zven
sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh ia devah in veeh drugih tr govsko obrtnh poelh. Strokovne knjigovodske revlz Je ■»stava ln aprobaoija
oianc. . Preskrbe kreditov nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. V» posl- Kmečka caAčite. Edina Konceslontraaa ko mercJonatna pisarna LOJZE L A J C Ljubljana. Gledališka 4. Telefon 38 18
32-16
Slaba sredstva ne bodo obvarovala družino
pred mesarskimi muhami!
DENARNE POSLE
Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pri de narnlh zavodih — Naložbe kapitala. Poravnave Uprava nepremičnin. — Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve, revizije, bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva in vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede
»Svetovalec«
koncesionirana TRGOVSKO GOSPODAR SKA POSLOVALNICA LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) štev. 7.
13293-16
Kompletno
galvanizacijo
kupimo. Ponudbe z popisom in o;no na ogl. odd. Jutra pod »Galva nizacija«.	13196 7
Stare moške obleke
kratke tims-ke površnike, čevlje, perilo kupujem. Pišite: Dr«me Alojziji. Ljubljana. Gallusovo nabrežje •29.	13080-7
Cestni škropilni voz
nov ali rabljen ali samo primeren sod, kupi mestno gospodarstvo — Krško.
13155-7
Avto Ford
a prt prodam ali zameniam za motor s prknlico. Dam tnJ> na hranilne knjižice. Celovška c. 80.
13442-10
Avto Ansaldo
8-!.edežna limuzina v dobrem spanju. ugodno na-prndai na obroke Stražar lovro, Moste, Ljubljana.
13447-10
Limuzino
prevoženo 28 000. dobro ohranjeno, motorje BSA 350 tn 500 ccm. prodam za vsako c=no radi ro-mi.nlkanla eotovlne. ~— K anjšček. Poljčane.
13421-10
Be*nda 1 Din lavok 3 Din ta šifro ali iajanje naslova S Din. Vajmanjš; znesek 17 Din.
Kolesa
moška ln damska, raznih znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina ~ " c. 36.
Mizice za
pisalni stroj
posamezne ali več skupaj kupim. Prelo-g. Marijin trg:.
isaei-7
Obrabljene pile
store, kupujemo po najvišji dn-frni ceni Pilarna Fi-gar, Vošnjakova 6, Ljubljana,
13979-7 Gornji modroc
otnmano in kuhinjsko kredenco. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro *I>obro ohranjeno«.
13316-7
Kotel
od 60 do 100 kvdr. m. v dobrem stanju, po možnosti tipe »Corn-wells« kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Kotel SO«.
13414-7
Rpf^d* ! !>ti -lavo!: S Dti m Šifro ti' lajanje naslova =1 Din fčaiitianiS' rn«ek •7 Din
Lipove deske
»uhe. kuT^m t-ikoj. Ponudbe pod »Suhe« na osi. odd. Jutra.	K545M5
Seseda ! Dn lareli K Dri u, ijfro »I1 lnjanie oaalor« * Din Najmanjš' tm»sek 17 Din
Vsakovrstno zlato
icupnj* oaj"i#jih wosi
CERNE . juvelir
Ljubljana VVolfova ulica i
12»
TjTŠeva c.
12950-1.
KOLESA
JX)BRA
CENE UGODNE IZBIRA VELIKA
S. Rebolj & drug,
Gosposvetska 13
145-11
Žensko kolo
skoraj novo Puch, elek tridna Dinamo svetiijka dvolna zavora prodam. Uubljana, Prečna ul. 8.
13394-11
S<»eds 1 Dn iavek 8 Kb. 'j» iitrc al-, lajanje aasior« « Din ^ajinanjšt uiar^k 17 Din.
Hranilne vloge
raznih denamiii zavodov leinice in vr&mostne oapirje
nakup in prodajo
;zposluje najboljše proti go tovini Ukoj koncesijonirana tvrdka AL. PL> NiNŠEK Ljubljani. Beethovnova <u 14/L Telefon Sft-10.
99-15
Posojila
ioOtj državni in samouprav ni uslužbenk » Ljubljani »
gotovini in blagovnih bonih - »HERMES«. Informacije
Tavčarjeva 2.
87-16
Za knjižice
Mestne hranilnice, Kmet-ske posojilnice. 0brtn<- banke, prvovrstne m zarske ii delke Dopise na ogl. odd. J Jutra pod »NajsoBdnejša I postrežba«.	|
42065-16J
Vložno knjižico
Ljubljanske kreditne ban ke, 50 ali 100.000 Din. kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Banka«.
13207-16
Posojilo
na vknjižbo, poroke, trgovcem na menice, držav, in mestnim uradnikom na plačo, kmetom za odpla čevanje d'olgov preskrbimo takoj. Informacije daj« s prednakazilom Din 10.— v znamkah Jugotok, Zagreb, llica 31.
13322-16
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova ul. 40. Vam izvrši prodajo ali nakup
hranilnih knjižic
vs-eh denarnih zavodov najboljše in najvestnejše. Samo pišite na naš nnslov in mi Vam pošljemo gotovino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 3.— znamk.
181-16
Družabnika
v oentru mesta Ljubljane, z gotovino 100 — 150.0C0 Din takoj sprejmem v staro, dobro vpeljano trgovino. Soudeležba na dobičku, zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama«.	13183-16
Za knjižice
Mestne hranilnice in Kmetske posojilnice. • — različno pohištvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Znano podjetje*.
13174-16
Hranilno knjižico
od 30.000 do 40.000 Din kupim proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno jamstvo«.
1333016
Brezkonkurenčno!
Tvornica gramofonskih plošč navadnih in električnih radio-gramofonov
ter razmih predmetov iz bakelita jšče flnanserja ali družabnika za raz širjenje obrata. Potreb no 100 do 300.000 Din. Ponudbe na ELTON, — Poštni predal 341.
13408-16
Družabnika
iš6em takojšen pristop za senaacionelen izum. nove, svetu še neznane pogonske site! Uspeh j 3 | zajamčen. Pon. na ogl. i odd. Jutra pod »Tride- I
set«. 13419-16 | ---- |
Posojilo v knjižicah
din 20.000.— iščem proti vknjižbi z dobrimi obrestmi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13430-16
Dobiček
Iščem Interesenta kot kompanjona. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Avtomati«.
13469 16
PUT Je vodeči proizvod v 99 drtavali. — najboljši snak moči in u bojnega delovanja — ker vsebuje strop, ki (a drugod nL FLITOVA para ne puiia madežev in je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod Imenom Flit. Pravi FLIT je samo v plombirani ročki. Pazi na garancijo:
rmeno barvo. — črn rob In FLIT vojaka.
Vedno ubija f
Lokali
tl«*e4a I Dia.	H Din.
4a tifr® a£ dajanj«	oa«to»»
5 Din Najmanjši	ineaek 17 Din
Petsobno pisarno
ali stanovanje, oddam novembra ali preje. Miklošičeva 14/1X1.
Gostilno
dobro idočo na piometnem kraju na deželi dam na račun z dnem 1. julija 1937. Dobra kuhinja predpogoj. Reflektanti naj se javijo pismeno na ogl. odd. Jutra pod značko »Gostilna«.
13113-19
Trgovski lokal
za trgovino z mešanim blagom s stanovanjem, oddam tfadl preselitve. Na prometni točki, v oKollci Ptuja s 1. julijem 1937 v najem. Reflektanti naj bodo samci ali poročeni brez otrok. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra.
12924-19
Lokal
oddam. Drogerija Hermeg Mikk*šk\eva c. S"'.
10307-10
Mala trgovina
dobroidoča, radi bolezni poceni na prodaj. Nasl. v vseh poslov. Jutra.
13212-19
Restavracijo
na najpromertn>'Jši točki Maribora z bogatim inventarjem prodam po ugodnih pogojih strokovnjaku. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13210-19
Brivnico
dobro vpeljano radi preselitve takoj prodam. Naslov v vsf-h poslovalnicah Jutra.
13381 -Ifl
Gostilno
z vsom inventarjem in lepim gostilniškim vrtom oddam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stad.inn«.
Lokal
v sredini me^ta takoj oddam. Natlov v vseh poslovalnicah Jutra.
1AJ86-!9
Nad sto let
stara manuiaikturna trgovina v Ptuju, v naj-prometnejši ulici, z velikimi izložbami ln velikim krogom strank. — zaradi družinskih razmer takoj naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Zlata Jama«.
13025-19
Večji lokal
za mehanično delavnico, po možnosti združen s pisarno, iščem za tokoj. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Lokal«.
!o3S2-2J9
Lepe poslovne
prostore
v pritličju na dvorišču v Wolfovi ulici 12 oddam. Pojasnila v trgovini Erjavec.
13358-1.9
Vpeljano trgovino
prodam, ali pa sprejmem družabnika. Trgovina j-e v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«.
13331-19
Pekarno
dobroido&o, sredi me Ha Ljubljane, takoj oddam proti mali odkupnini. Ponudi e pod »Prometna« na ogl. odd. Jutra.
134157-19
Skladišče in pisarno
z uporabo telefona, takoj oddam. Vprašati v trgovini, Krekov trg 11.
13450-19
Trgovina
s knjigami, papirjem ln pisarniškimi potrebščinami v centru, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center«.
13454-19
Mesarijo
podružnico, dobro vpe ljano, na prometnsm kraju, se radi prezapo si en osti odda v najem, event. proda z lepo. no vo enonadstropno hišo. 3stanovanjsko z vsem komfortom. ledenico, de lavnico Itd. vrtom. Poizve se Vinko Dolenc. Zaloška c. 9, Moste.
13427-19
Beseda 1 Din iavek 8 Din. u Šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši toe»ek 17 Din
Parcele
v sredini mesta, južna lega, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12954-20
Žaga naprodaj
V Črnomlju takoj naprodaj kompletna zag-a z lokomobilo, 2 jnrmeaikoma, 2 stanovanjskima hišama s svetom cca 1,1.000 m. Ponudbe na Jugoles. Črnomelj.
12975-20
Parcela v Kranju
krasna, na najlepši le gl. cca 3.000 kvad. m prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13042-20
Rentabilna hiša
v popolnoma dobrem stBuiju. v Ljubljani z vodno močjo ln hlpote ko Din 300.000. takoj naprodaj. Naslov v vs?h poslovalnicah Jutra.
13041-20
Hišo z gostilno
staro, renomirano. dobro idočo. z vrtom in posebno založno kletjo, z vseni Inventarjem in zaloso. v Ljubljani, na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1308020
Hišo v Mariboru
na Glavnem trgu. v kateri je trgovina restavracija gostilna. sob '-a tujce, 7. inventarjem proda Plane. Maribor. Posredovalci ix-kl;ufeni.
13140--30
Hišo
ozir. parcele, prodaste «li kupite najugodneje potom posredovalne tvsarne F. PR1STAVEC, Ljubljana. -Erjavčeva a. -la. Telefon 33-31.	304-30
) Oin iav«fc 9 Oin •a lifro ali lajanj« aaaiova i Dia Najmanjif aneaek 11 Din
Gostilno s koncesijo
vzamem v najem. Ta koj ali pozneje. P. Dolenc. Krivi brd. p. Poljane. škofja Loka.
12552-17
Gostilno
trgovino, trafiko z inventarjem na prometni točki v predmestju Maribora oddam v najem saano sposobnim reflek-tantom in kavcije zmožen. Ponudbe na Po-tučnlk, Koroščeva 54 v Mariboru.
13214-17
V centru Jesenic
oddam gostilno na račun. Promet in zaslužek sta dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra podružnica Jesenice pod »1/0.000«
13377-:S
Trgovino
mešanega blaga, dobro vpeljano, na naj-prometnejši točki periferije v Ljublja ni, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca 909«.
13338*10 Trgovski lokal
najprometnejša ulica Ljubljane, pripraven za damsko friierski salon ali karkoli, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13339-10
Gostilno
oddam v Ljubljani pro ti odkupnini Inventarja Koncesija nI potrebna. Samo resne ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Dobra gostilna«.
13395-19
Mesnico na prometni točki oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
\3410-19
Žaga na turbino
m mlinsko poslopje s stanovanjsko hišo, vrtom in rr.alo njivo bliru Slov. Konjic, naprodaj Poiasnila pri Posojilnici v Konjicah.	12822-20
Hiša v Ljubljani
na Mestn-em trgu in trgovina z manufa.ktuiro, na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13174-20
Parcelo
ob glavni cesti v Šiški, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13312-20
Pod Ljubljano
poleg železniške postaje je naprodaj lepa rila z vrtom po zelo ugodni eeni. Ponudbe na	oddel. Jutra pod &ifro »Ob Savi«.
18300-30
V Studencih
pri Mariboru
je naprodaj enonadstrop na hiša 9x9 m. Potrebno je 120.000 Din gotovine. Ponudba pod »Hipoteka 30.000« na podr. Jutra v Mariboru.
13213-20
Posestva — hiše
gostilne
od 20.000 Din naprej Mline — gozdove
prodaj« Posredovalnica Maribor.
Aleksandrova cesta 33.
13254-20
Hiša z gostilniško
koncesijo
naprodaj. Hiša stoji pri romarski cerkvi v neposredni bližini mesta, — rudnika ln toplic na Sp. štajerskem. Hiša Je sidana, z opeko krita, 24 m dolga ln ima spodaj dve veliki kleti, — zgoraj tri sobe za goste, kuhinjo. p ostreč Je ln ves gostilniški inventar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Romarska cerkev«.
13240 20
Hišo
z vrtom ugodno proda ob glavni cesti. Brežice-kolodvor. Ivan Kostanj-
šek.
13236-20
Hišo
ln malo zemljišča, kupim v okolici Kranja aH LJubljane. Ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod »25.000«.
13230-20
Pozor Ljubljančani
3. Junija ob 8. uri bo hiša št. 34 Podzaprloe ob Ljubljanski cesti na prodaj pri sodišču v Kamniku. Krasen razgled na Alpe.
13268-20
Vila
nova m«idt.-rna, enonad-stropna naprodaj. Ponudb« na ogl. oddel Jutra pod •>Vila za gotovino«.
13382-20
Kmečko posestvo
novo zidano v LJubljani, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13178-20
Donosno
vinogradno posestvo
v Ranči — Pesnici 54, približno 20 oroiov ln sicer: 3 in pol orala vinograda. sadonosnlki. -gozd. travnik, senik, go sposka hiša. kletni ln pi'?šni inventar, poceni napro<Saj. Vprašati: — Pfeifer Maribor, Ve-trtnjska 18-1.
13003-20
Posestvo v Gruškovi
približno 32 oralov, pol ure od banovlnske ceste ugedno naprodaj. Iivform&clJe: — Svt?nšek Mihael. Gruškovi št. 155 pošta Podlehnik v Halozah.
13026-20
Novo hišo
dvostanovanjsko v Sto-žlcah št. 144 a prodam ali ziune-njain.. Več po-vs lastnik tptotam.
13121-20
Krasno poslopje
najmodernejše stanovanje s balkoni in kopalnico. parketi. plin. elek trika, centralna kurjava, vielikl prostori za industrijo. 8.000 kv. m vrta bazenom za plavanje. 7 x 4 m. zaradi preselitve naprodaj za Din 850.000,— v Mariboru. 15 minut od središča mesta. Pripravno za moderno gostilno, =ana torij ali kaj sllčne-ga. Ponudb? pod »Izredna prilika« na podruž. Jutra v Mariboru.
13016-20
INTERESENTI!
Vsi, ki želite prodati oziroma kupiti, ali dati oziroma vzet' v najem, posestva, hfe, vile, pensione, stavbene parcele, žage, gostilne itd., obrača i te se na izkušeno
Posredovalnico »TRIGLAV«
13440-20
V Št. Vidu
nad Ljubljano
naprodaj stavbifče ob cesti aH dvostanovanjska hiš«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13M9-90
Tristanovanjska
novozldana. 500 kvd. m vrta naprodaj za Din HOOOO. Posredovalnica: ADAMIČ. LJubljana na Gospoervetskl c. 8.-IT.
13344-20
Posestvo
t dobro vpeljano gostilno v okolici LJubljane, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra pod Šifro »Ljubljana okolica«.
13359 20
Dvonadstropna hiša
novozldana. sedemstano-vanjska. donos 65.000.— lrtno naprodaj z» Din 720.000— posredovalnica ADAMDC. Gospooveteka cesta St. 8-tr.
13345-20
Na pobočju Črnuč
blizu kolodvora, cca 300o kv. m ograjene stavbne parcel« s krasnim razgledom na Ljub ljano ln okolico, prodam. Na paroli Je 150 raznovrstnih sadnih dre ves ln 300 trtnlh tn drugih sadik. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13180-20
Stavbne parcele
tik kolodvora in državne certe, prndem. St. Vid !6. nad Ljubljano.
13386-30
5.000 m' zemljišča
proda ▼ Sp. Šiški na Ge lovSki cesti Mičkec Mirko, brusnlnica stekla 'n ogledal. Ljubljana VIT. Medve-dova 35, telefon 35-75.
10318-90
»posesr
Realitetna pisarna
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4/U.
proda:
VILO, dvodružlnsko, tik centra, komfortno, za 380.000 Din. VLoO, enoanižlnsko, 0 sob, 1.700 kvdr. m vrta, Podrožnikom »i 350.000 Din, hipoteka 230.000 Din. VILO, enodružinsko, moderno. 740 kv. m vrta, pri Stadionu. 150.000 Din.
VILO, dvodružlnsko, z vsem komfortom. 500 kv. m vrta, za tobačno tovarno, za 260.000 Din.
HI SO, tristanovanjsko, z 736 kv. m vrta, Kode ljevo. 210.000 Din. hipoteka 80.000 Din. H ISO, tristanovanjsko, 600 kvdr. m vrta. Sp. Šiška. 190.000 Din. hi poteka 100.000 Din. HI&O, tristanovanjsko, 448 kvdr. m vrta. v Siškl, 150.000 Din. hipoteka 45.000 Din. HISO. štirtstanovanjsko, 400 kvdr. m vrta. na Gllncah. 160.000 Din. hipoteka 72.000 Din. HISO. dvodružlnsko, 500 kv. m vrta. Bežigrad, 140.000 Dtn. hipoteka 40.000 Din. DVE HIŠI- 12 stanovanj 4200 cvdr. m zemlji Sča, mesto. 300.000 Dtn HISO. 12 stanovanj, go spodarska stavba 1660 kvdr. m zemljišču, v &16kl. za 450.000 Din. hipoteka Kmetske Din 330.000. PAT?ČELE NA VICTJ 620 ln 750 kv. m. po 40 in 50 Din, 15.000 kvd*. m po 18 Din. PA P/TRLA Podrožnikom. 897 kvdr. m po 70 Din za 1 kvdr. m.
Prodam stavbne
parcele
Strnjen sistem večnadstropnih hi«: V cenUu mesu vogalna hiša 800 kv. m a Din ,V90, — vogalna hiša 616 kv. m a Din 750 — vmesna parcela ca 500 kv. m a Din !VO. _ vmesna parcela 400 a Din 835, — Ob Linhartovi ccsti ea 600 kv. m a Din
_ V odprtem stavbnem
sistemu: Pri Sv. Krištofu 900 kv. m a Din 160. — za artilerijsko kasarno 500 kv. ■o a Din 75, — ob Linhartovi cesti ca 700 kv. m a Din 85, — blizu gor kolodvora 650 kv. m a Din 330, - ob Celovški ceeti 612 kv. m a Din 110, — blizu Vrtače 900 kv. m a Din 330, — v Rožna lolini 4H0 kv. m a Din 60, — na Vita 7TO kv. m a Din 35, — v Kolezijš 700 kv. m » D«n 60, — v Trnovem 670 kv. m a Din 66, — v St. Vidu l£»l kv. m a Din 38. Neparcelirani svet: Svetokri-ški okraj 8.000 kv. m a Din 32, — v St. Vidu več- kompleksov od Din 8 naprej, v Trnovem 10X00 kv. m a Din 31, — ob eesti v Črno vas 10.000 kv. m a Din 3.50, Gozd v Dev. Mar v Polju 11.000 kv. m a Din 10, — v Ste panji va6i 4.000 kv. m a Din 21, — aa Vič« 4.400 kv. m a Din 35. Realitetna pisarna KUNAVER LUDVIK Cesta 30. oktobra St. 6, tei. 37-3B, Ljubljana.
m-an
Hišico
z vrtom, na periferiji, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni
»7«.	13424-20
Mlin in žago
s posestvom, prodam r lepem prometnem kraj« aa Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
13330-30
Vila center Bleda
3sobna, velik vit, veranda. elektrik*, vodovod eventualno pohištvo, na' prodaj. Vselitev mogoča takoj. Vprašati: LJubljana, telefon 23-26.
13393-20
Za vlogo Kmečke
hranilni«« ter deioma gotovino naprodaj kompleks 30.000 kv. m travnika v severnem delu Ljubljane. Po-jaaorila daj« poaredoveln-ica AUAMJC, Gospoevetska 8, II. aadstropj«.
Interesentje pozor!
Več j« zemljiiče, sedaj travnik, prav na lepem prostoru. zelo poceni naprodaj. Proda se skupno ali pa v manjših delih. Vzamem tudi knjižice. Ker ie cena zelo nizka, je tudi najbolje naložen denar. — Vprašati: Ljubljana cesta 2SL oktobra 9/11, vrata 16.
13445-20
Stavbena parcela
v Laškem pred kolodvorom
naprodaj. — Poizve se pri Kramer, Gosposka 3. Celje.	13432-20
Krasna nova vila
z lepim vrtom naprodaj. Za gotovino 115.000 Din v Ljubljani. Kodeljevo. Klunova 11 Duhanlč.
13401-20
Hiše v Beogradu
Za 1,000.000 boste povečali svojo glavnico s nakupom nove palače davke proste, v najstroijem centru s lokali in gosposkimi stanovanj«, etažno kurjavo, osebn m ln tovornim littom s stopnjncamj iz marmorja itd. Donaža Din 324.000. Zaradi neodložn« prodaje cena znižana na 1,200.000 in relativno majhno hipoteko.
Nova palača
n« daleS od Terazij, sodobna moderna stanovanja po 3 m 8 »obe ie 3 lokali, Donaša Do 150.000 za 1.030-000 is malo hipoteko
V prodaji imamo
vse objekte, ki s« v pr« stoln'o! reeno prodajajo. Poverjena nam js ie več let oprava velikega Stebla hiš in palač, za katero poelovanje posedujemo organizacijo in potrebne izkušnje.
»IMOB ILI J A«
Knez Mihaelova 17 m ez.z. telef. 36—1C7 in 28—360 71-1.
Razno
Milostljiva!
VaS krueo" ptaM tm po-,etj« »ajskrfcoeje konzervira obenem zvrš potrebna popravil* ca polovičn« oetKs
ivatero ptai-aU	je* ..I
ob prevzemu tvrdka ROT. kruarstvo Mestni trg o
180-37
SVEZOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko »e traj prebudimo z dobro odpočitrmi udi! Samo nekoliko kapljic kolmske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočim je dvojno parfumirana * Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Pariš« Bourjois.
BOURJOIS
* Soif de Pariš *
Zahtevajte
film
ki garantira 100%-ni uspeh
od znamke
Mnogo ceneje in boljSe si nabavite vse vrste oblek tal perila pri
Preskerju,
Sv. Petra e. 14.
E?
O*-
Znani SALVAT-ČAJ
proti žoičmim kamnom in boteenlm Soičmega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, — Zagreb. Kaptol štev. 17.
saLvarčaj
Zastonj pošiljamo prospekte o zdravljenju g. S. br. 27870
Naprodaj Je:
1)	stanovanjska hiša s trgovskim in pekovskim lokalom v centru Šmartna pri Litiji;
2)	stanovanjska hiša v centru Šmartna nasproti glavne pošte;
3)	stanovanjska hiša na Kosovni;
4)	stavbne parcele na Ustju;
5)	vrt, sadni vrt, njive in travniki na Kusovni;
6)	posestvo in stavbne parcele na Loki;
7)	2 gozdni parceli v Cerkovniku;
8)	2 gozdni parceli v Poljanah.
Eventuelno s« v plačilo vzamejo knjižice slovenskih bank ali posojilnic. Posredovalci izključeni Vsa pojasnila daje dr. Grašič Ivan, javni notar v Litiji.
rA. POLTZER:
4®
cKaminski napušč
Prigode Patricije Hotmove
Št /3
Tekač je bil zdavnaj izginil, ko si je Violet od-mašila uhlje.
»Stric, ta blagajniški zvonec bi pa res že lahko odpravili,« je menila z glasom občutljive vojvo-dinje.
Njene besede so bile zaželena iskra v smodnikov sod. Stričev upadiii obraz je zaripnil.
»Kakopak, tebi, je vse eno, pa da bi me ves svet okradel! Ali moodg/tudi želiš, naj puščam v bodoče denar kar na raizi?«
»Oh, stric, vsekako ti ne bi bilo treba imeti pri blagajni t^ega cerkvenega zvona!»
Violetma trditev ni bila pretirana. N šamani kupci, ki jdlh je slučaj zanesel v »Zakladnico Indijo«, so pri plačevanju mislili, da so v \vestmin-stei^ki stolnici. Pa je bil le zvonec Meagerjeve ročne blagajne.
Penelop Meager je hlastnil po zraku, nato pa tresoč se od jeze zaklical:
»Zvonec je bil tu, ko tebe še Tii bilo na svetu, in ostane tu, dokler bom jaz gospodar!«
Toli avtoritarnemu izrazu volje se je bilo zaman
upirati. Violet je to vedeJa in molčala. Njen moli: pa nikakor ni bil molk poraza, ampak nemo razkazovanje tihega dostojanstva m upravičene ošab-nosti višjega bitja. Violet se je dobro spominjala svoje vzornice iz filma... naslov ji je bil na jeziku ... v katerem pravi Sidneyeva — alli Haye-sova? — svojemu okrutnemu očetu: »Moj molk vpije do neba... « Tako nekako je zabrusila Sid-neyeva ali Hayesova nevrednemu roditelju.
Violetina izrazna sredstva vsekako niso bila kriva, da Penelop Meager ni uganil njenih čuvstev. In morda je bilo tako bolje, drugače bi se bil stric še bolj razhudil.
Bodimo pravični in povejmo, da lastnik »Indijske zakladnice« mi bil bolesten raizsajač, ampak je imel za svojo jezo tehten razlog — bolje bi rekli, tehtne razloge. Začelo se je bilo že zjutraj, s tem, da miss Helen, prodajalka, ni bila prišla. Namesto nje je prišel klic po telefonu, in to je bila prva nesreča. Bazar Penelopa Meagerja namreč ni imel telefonskega aparata; če te je kdo poklical ali si hotel komu telefonirati, si maral skočiti v sosednjo pek arijo.
Violet je pravkar stregla nekemu kupcu, ko je prišel klic na telefon, in tako je moral šef sam k aparatu. Ponoči je bila zmrzal, in pločnik je bil car od sile gladek. Gospod Penelop Meager še ni bil trikrat prestopil, ko je spodrsnil in padel. Padel je na tisti del telesa, ki je pri takih nezgodah najbolj v nevarnosti, in ker gospod Meager ni imel nepotrebnih tolščnih blazinic, je bil padec dokaj
boleč. Da bi bffla mera polna, 80 videfi ta smešni prieor — gospodu Meager ju se je zdel seveda tragičen — tudi drugi ljudje.
Gospa Davisova. vdova in lastnica peJcarije, je hitro prihitela sosedu na pomoč.
»Oh gospod Meager, upam, da ae vam ni nič
Zgodilo!« je zaklicala z iskrenim sočutjem.
Vdovine besede so bile Penelopu tolažilen balzam, po drugi strani ga je pa spet neznansko grizlo, da ga je morala prav gospa Davisova, ki jo je na tihem imenoval »edino pametno žensko v Londonu«. videti v tem, za zrelega moža hudo nepri-kladnem položaju.
Zato se je že naprej ježil zoper neznanega kli-carja, na katerega je seveda valil krivdo za svojo nezgodo. Odšepal je v petkarijo in v tem, ko je skrbna M rs. Daviš nežno udrihala po njem — to je: oprhavala z obleke gospoda Meagerja sledove padca — je Penelop, ki ga je neki konec njegove telesnosti še vedno skelel, maščevalno prijel za slušalo.
Komaj je začufl uslužbenki® glas, je Penelop Meager grme dal svoji togoti dušika. Vdova iz pe-karrje je s svetim strahom opazovala ta izbruh moške moči. Av tem se je gospod Meager že spomnil, da v navzočnosti ženske ne gre skakati iz kože, in ker je bil sicer nagel, drugače pa me slab človek, je z dokaj krotkejšim glasom vprašal po vzroku telefonskega klica.
Miss Helen mu je povedala, da na žalost ne mo-
re priti v trgovino. To je bilo spet kakor smola v ogenj, vendar se je Penelop Meager še krotil.
»Ste mar bolni?« je vprašal.
»Ne, gospod Meager, aH — «
»Stara mati vam je umrla!« je porogljivo buhnil šef.
»Da...« je dihnila prodajalka na onem koncu žice.
Gospa Davisova ni slišala tega pritrdila, videla je le, da je gospod Penelop Meageif zaripnil kakor kuhan rak in nekajkrat odprl usta, ne da bi se mu bilo posrečilo spraviti glas iz sebe. Gospa Davisova je z ženskim nagonom prijela gopoda Meagerja za roko in jo obdiržaia v desnici. Penelop je čutil stisk, ki ga je razločno opominjal, da se ni vredno razburjati, da je konec koncev mož in vsem zoprnostim življenja kos... S herojskim ssmoprema-govanjem je gospod Meager položil slušalo v rogo-vilo.
Oddahniti se je pa vendarle moral, in tako je povedal pazljivo poslušajoči vdovi ves nazarfišani dogodek. Dasi je gospa Davisova razumela njegovo ogorčenje, se je vendar upala oporeči:
»Morda je pa babica gospodične Helene res umrla?«
Ta domneva je iznova razvnela jezo Penelopa Meagerja.
»Ali, prosim vas, gospa Davisova, pol leta še ni, kar je ostalo dekle dva dni doma — in se je takisto opravičilo z babično smrtjo!«
Dražbe
. Du» mt» B 1*0 •• Šifra «ii lajanj« naslova B Dia. Najmanjši tneeek 17 Din.
Avtomatični
buffet »Rio«
▼ Ljubljani, Šelenburgova se odda za 2 leti v prisilni zakup na javni dražbi, ki se bo vršila v petek, 4. junija ob 9. uri pri Sreskem sodišču v Ljubljani, soba 16. Najmanjši ponu-dek Din 7.200.—, kavcija Din 6.480,—
13449-32
Stanovanje
Beoedn i Dia, ftatek 8 Din. S» Šifro ali lajanj« naslova 8 Din. Najmanjši znesek 17 Dra
Petsobno stanovanje
II. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
18135-31
Enosob. stanovanje
podpritlično z pritikli nami oddam v Prešer novi ulici 30. Zelena ja. ma.	13199-21
Dvosob. stanovanje
takoj oddam, Rožna do Ima, Cesta II. &tev 27.
13274-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam na Glincah c. VI. štev. 11.
13247-21
Dvosob. stanovanje
6 pritiklinami, takoj od dam. — Informacije pri hišniku, Glinška ul. 7 I. nadstropje.
13055 21
Stanovanje treh sob
kopalnice in pritikline blizu Sv. Krištofa od dam za mesec avgust. Istotam oddam za me tec november 1 sobno stanovanje s pritiklinami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13093-21
Enosob. stanovanje
mansardno oddam na Bleiweisovi cesti št. 9 Informacije II. nadstropje levo.
13292-21
Dve stanovanji
trisobni, komfortni, s kopalnicama, oddam — eno takoj, drugo za 1. avgust. Pojasnila v Menjalnici na Tjrševi c. štev. 31.
13293-21
Dve stanovanji
dvo in trosobno, oc«iam 5 minut od nove mešč. šole. Cena 450 do 550 Din. Naslov v vs3h posloval. Jutra.
13309 21
Trosob. stanovanje
krasno, parketlrano, s precejšnjim kosom vrta, v bližini mesta oddam za 600 Din. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13273-21
Enosob. stanovanje
veliko, sufco m zračno, tudi meblirano oddam tafcoj aii pozneje. Rožna dolina V. 04.
13314-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. junijem na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje«.
13253-21
Trosob. stanovanje
moderno, solnčno v novi vili z balkonom ali brez, ter s souporabo vrta. oddam v novi vili v bližini nove cerkve v Šiški za 780 Din. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 222«.
13239-21
Dvosob. stanovanje
s kabinet.m in pritiklinami poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33284-21
Dvosob. stanovanje
z balkonom, elektriko, vodovodom, vse pod enim ključem, oddam mirni stranki v Mostah. Poljska pot it. 39.	18460-21
Enosob. stanovanje
lepo in solnčno, parke tirano takoj oddam. Jar nikova ulica št. 6.
13347-21
Dvosob. stanovanje
oddam takoj za Din 350, trosobno sredina julija Din 500. Pojasnila železnina Koutny, Medvedova 28. Ogled samo ob delavnikih.
13451-21
Dvosob. stanovanje
prizemno, soljčno, oddam za avgust v Tu-baen-i ulici št. 14. Ogleda se lahko od 10.—>15. ure.
MM-21
2-sobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in balkonom na glavno cesto, takoj oddam. Bežigrad štev. 1.
13467-21
Stanovanje
komfortno pet sw>b v sredini mesta oddam takoj. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra.
18387-31 Stanovanje
komfortno na periferiji oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13283-21
2- in 3-sohno
stanovanje
se ugodno odda. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »avgust«.
1X385-21
Štirisob. stanovanje
krasno, s kopalnico oddam za 1.300.— Din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra po<l »Bežigrad«.
10289-21
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami od. dam v Vrhovčevl ul. št. 9. Informacije pri hišniku Samarju, II. nadstropje.
13179-21
Stanovanje 2 sob
podnajemnikom v 3 sobi takoj oddam v Kolodvorski ulici 11.
13423-21
2-sobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in verando oddam takoj ali z avgustom blizu banske uprave. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13471-21
Siianopp&jd
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinami išče stranka bre.i otrok za 1. junij Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro -Za takoj junij«.
13299-31a
Enosob. stanovanje
išče družina treh čla nov. v bližini tramvaj slos postaje mesec julij ali avgust. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna stran ka«.	11327(5-213
Sobo
oddam boljšemu solidn emu gospodu. V poetov pridejo le državni uradniki. Tavčarjeva 3/n.
18150-33
Opremljeno sobo
oddam starejšemu gospodu ali Upokojencu z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mimo«.
13295-23
Opremljeno sobo
z souporabo kopalnice, pri sodniji, takoj oddam. Cigaletova ul. 11-1 nadstr. levo.
13257-23
Opremljeno sobo
i souporabo kopalnice takoj oddam za 200 Din. Herbersteinova 22.
13234-23
Veliko prazno sobo
ali opremljeno s strogo separiranim vhodom oddam samo mirni stranki. Novi trg 5-n. levo. Ogled od ponedeljka dalje.	13260-23
Opremljeno sobo
takoj oddam. Domobranska ce-sta št. 17/11. nad.
18317-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, oddam. Levfceva 11.
18:128-28 Opremljeno sobo
veliko s kopalnico, oddam gospodičnam z vso dobro oskrbo. Stross majerjeva ulica 4-1. de-snoo. Nasproti gimnazije na Poljanah.
13402-23
Sobo
lepo opremljeno oddam gospodu, po Ežzki ceni. Cankarjevo nabrežje 23 III. nadstropje, levo.
13405-23
Stanovanje
2 in teobno z vsemi pri-tiklinami in posjiskimi sobami ter plitjom. oddam v Streliški ul. 24.
13403-21
Stanovanje
trisobno event. dvosobno s kopalnico, zaprto verando in pritiklinami oddam za avgust. Sarajevska 5, Ljubljana VII 13346-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, pritlično, čedno ln solnčno, oesm prostorov, oddam z av gustom. Trnovski pristan 40, zraven zaporni oe.	13255-21
Enodružinsko vilo
v Ljubljani z vsem kom fortom in vrtom oddam poa?ni v najem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13201-21
Dvosob. stanovanje
lepo, parketlrano z vsemi prtiklinami v prvem nadstropju, oddam z avgustom. Ogleda se ob delavnikih od pol 4. do po! 5. ure. Cesta v Rožno dolino 7.
13271-21
Enosob. stanovanje
oddam na Zaloški cesti St. 77. najraje dvema upokojencema.
13275-21
Stanovanje
lepo in svetlo,, takoj oddam. Soba. kuhinja ln pritikline v podpritličju, Stanlčeva 1.
13258 21
Stanovanje
2 sob. kopalnice, z vrtom oddam z avgustom za 700 Din. Trstenjako-va ul 7. Bežigrad.
13267-21
Dvosob. stanovanje
komfortno oddam z 1. avgustom v Sp. Siškl. Mltelnakega ul. 57.
13245-21
Dvosob. stanovanje
kramo ln solnAno, suho z balonom oddam za julij za Din 550. Jaral-kova ulica 3 pri Stadionu.	13246-21
Trisobno stanovanje
komfortno, solnčno v novi hiši, oddam s 1. avgustom. Celovška cesta 28., hišnik.
13431-21
Dvosob. stanovanje
komfortno oddam za 1. julij na Mirju. Volari-čeva 16 (Ob Marmon-tovi ulici).
13383-21
Enosobno in
trisobno
stanovanje, obe 9 kabinetom, kopalnico in pritiklinami, v bližini šentjakobskega trga, oddam 1. julija ozir 1. avgusta. Na-f!ov v vseh poslovalnicah Jutra.	18867-21
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam nasproti tenis igrišča Ilirije, ob Celovški cesti. Informacije: telefon -35-46.
ltJ327-31
Stanovanje 2 sob
kuhinjo in pritiklin, oddam za takoj aii pozneje v Grab-lovičevi ul. 16, pod Sinar-tinsko cesto.	133-12-21
Dvosob. stanovanje
solnčno in parketlrano, lepo in poceni v I. nadstropju oddam. Oddam tudi enosobno stanovanje na Cesti 29. okt. (Rimski cesti) št. 23.
13400-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico takoj oddam. Istotako enosobno stanovanje s kabinetom z avgustom. Informacije daje šturm, Stari trg
2aru.
13399-21
3-sobno stanovanje
komfortno, v drugem nadstropju. solnčna lega, plin, elektrika, centralna kurjava ali brez Din 1.300 mesečno, oddam takoj ali kasneje v Ilirski ulici 15, po možnosti tudi * lokali z* trgovino ali boljšo obrt.
18473-31
Na Jesenicah
išče novoporočsnl par dvceobno stanovanje s pritiklinami; po m<}žno sti tudi kopalnica. Cenjene dopise na pa druž. Jutra v Jesenicah pod »Julij«.
13012-21a
Enosob. stanovanje
nekletno, za julij, v f-;-žini nove cerkve v Šiški išče zakonski par brez otrok. Naslov: Po-d Umska ulica 21. pritličje.	13335-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom iti pritiklinami, solnčno. iščeta julij ali avgust upokojena zakonca. Pionudbe na cgl. odd. Jutra pod »Red-en plačnik«.
1©336-31a
Solnčno stanovanje
tri in štirisobno, komfortno iščem sredi Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »September«.
13411-21a
Iščem
dvosobno stanovanje s kuhinjo "a 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro -^Navedba cene".
MP-213
Dijaike M obe
Nižješolce
sprejme boljša učiteljska rodbina na hrano, sta novanje. Strogo nadzorstvo. instrukcije. klavir nemška konverzacija. — Prijave do 10. junija. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Vila«.
13001-22
Sobo
lepo in solnčno. s souporabo kopalnice oddam s 15 junijem. Gru-barjevo nabrežje 14 I. nadstropje.
13242 23
Dve sobi
lahko eno prazno oddam takoj. Wolfova ul. 6/1. nadstroplje. Ogled od 8-12 in od 2-4 pop.
18313-33
Veliko svetlo sobo
za josarnio oddnm. Dro-serija Hermes, Miklošičeva č. 30.
13308-23
V veliko zrač. sobo
sprejmem enega ali dva gospoda takoj. Breg 14/n. hodnik desno.
13358-23
Opremljeno sobo
oddnm gospodu (najrajši starejšemu) ali g*osp..dičm z vso oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13i278-23
Sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam. Streliška 22.
13181 23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama ali prazno z posebnim vhodom, parketlrano oddam solidnim osebam. Streliška ul. 22.
13404-23
Stalnega gospoda
sprejmem v solnčno sobico v celo oskrbo. Poseben vhod, kopalnica. Hrana izvrstna. klavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
134:9-:3 Prazno sobo
s Štedilnikom, oddam po-strežnici. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Snaga in red«.
ia*s: -23
Bmeda l Dta lave* I D»m ea šifra al! lajanj« oaalora ' Din Sajmanj» tnesek 17 Din
Švicarska sirarna Sombor
IZDELKI: ementalski, eidamski, trapistovski tilsitski, ementalski v zavitkih po 6 porcij, desertni siri, romado-urski, chesterski, desertni v blokih, surovo maslo. — Zahtevajte cenik! — Napravite poskusno naročilo tudi v manjših količinah!
tmmmmr Eu.mmmmm
2 951
Sobo
prazno, šolnino, lepo, strogo separirano v centru. oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13165-23
Sostanovalca
sprejmem. Tyrševa 47, Koka.1 j.
13054-23
Zračno sobo
oddam z vso oskrbo za Din 300. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13389-20 Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam enemu ali dvema gospodama. — Zg. Šiška, Perkova št. 365.	18037-28
r
1 Din 1av«k * Din. ta Šifro %!' lajanj* naslova » Din NajmanjS) tnee«k 17 DH)
Opremljeno sobo
lepo, z br.lkonom, pri Tivoli, oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13306-23
K svoji hčerki
odličnakinji II. gimnazije vzamem deklico iz dobre hiše na vso oskrbo. Prvovrstna hrana, solnčaia soba, kopalnica vrt t>sr nemška konverzacija. Lastna vila. Cenjene Ponudbe n" <v»l. odd. Jutra pod »Blizu Tivolija«.
13304-23
1—2 gospodični
vzamem v lepo opremljeno sobo po zelo nizki ceni. Zadružna ulica 12, I. nadstr.
13357-23
Prazno sobo
veliko in lepo. oddam takoj. Poizve še od 11. naprej. Devinska št. 9. Kolezija.
13337-23
Sobo
s strogo separiranim vhodom, solnčno. zračno, oddam 1 ali 2 osebama tudi zakonskemu paru. Karlovska c 2HI.
13334-23
Opremljeno sobico
v Beethovnovi ul. 9-1. oddam.
13333-23
Opremljeno sobo
solnčno, z dvema posteljama. oddam takoj dvema gospodičnama ali zakoncema brez otrok. Z souporabo kuhinjo. Florjajnska ul. 19-1.
13332-23
Sobo
lepo opremljeno, strogo se-pariraroo, v centru, oddam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
18375-28
Sobo
z vso oskrbo oddam takoj. Poizve se Perne Ivan, Go-sposvetska cesta 10, dvorišče 1.
13428.-23
Veliko sobo
zračno s tremi posteljami, oddam za časa počitnic. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.
13446-23
Boljšemu gospodu
oddam sobo v centru. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13466-23
Lepo solnčno sobo
se odda za 150 Din mesečno. Na razpolago vrt Ozleda se na Glincah, Cesta IX, št. 24.
13472-23
Prazno sobo
s štedilnikom oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13463-23
VRTNO
POHIŠTVO
Ležalni stol Din 60.—
ležalni stol « 90__
Vrtni fotelj
zložljiv « 60.— verandnl fotelj
zložljiv « 160.— poletna postelja
tapecirana « 200.— Vse z dobrim Strapac-nim platnom prevlečeno.
Tvrdka
WEKA
MARIBOR Pri odjemu od Din 400 franko vsaka železniška postaja.
Breip/ačen pouX v igranju<
»Only gentleman«
7. junija zvečer ob pol 10 kavarna Union. Sporočite ali Vam konve-nlra.
13037 24
Dopisovati
želim z gospodično učiteljico ali fcapelnico. — Cenj. ponudbe na po druž. Jutra v Mariboru pod »Ideal«.
13144-24
Osamljeno damo
tudi starejšo, išče akademik. Dopisi pod »Sočustvovanj«« na oglasni odd. Jutra.
12667-24
Resnega znanja
žele trt gospodične s starejitml gospodi. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Plavola<5ka. blondlnka ln črnolaska«.
13412-24
Neodvisno
gospodično
ali go»po »a izlete, lahko tudi kolesarko, išče »Trubadur«.	13329-34
Prijateljico
ki želi kolesariti, išče si-tuTan gospod, dam kolo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
13441-24
Vaaka Deoola 1 Din; is vek 8 Dir m lajanje naalora 6 Dm: najmanjši •oeaek V Din
Ljutomersko dekle
kresna, simpatična, prijetna blondinka z doto od Din 400.001 bi se rada omoži-la. Informacije daje z pred nakazilom Din 10.— v znam kah Jugotok, Zagreb Ilica 31.	H3223-35
Zdravnik
išče za brata, mornariškega častnika, zdravo, za domačnost vzgojeno nevesto s kavcijo ali posestvom. Takojšnje resne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Drugo ust-meno«.
13425-25
Obrtnik
star 25 let z nekaj gotovine želi znanja po možnosti s šiviljo, ki ima nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilji«.	13444-25
Celjsko dekle
visoka, lepa brineta, 3?!et stara z doto od Din irti.nnrt bi se rada omožila. Informacija daje z prednakazi-lom Din — v znamkah Jugotok, Zagreb, Ilica 31.
13331-35
■ Sobe išče
ci-v.^1« Uit!	g D>c
ca iifra ali lajinj«	o^siots
t Din Najmanj*)	ueaek 17 Din
Opremljen kabinet
ali faalo sobico išče za staino soliden gospod Ponudbe na ogias. odd. Jutra pod »100«.
13303-23P.
Postrežnica
išče majhno, skromno sobico do 15. junija. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromno sobico«.
13166-23a
Sobico
priprnsto. snažno, s posebnim vhodom išče ves dan odsotna uradn:ca. Gre rv. kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S 1. junijem«.
lS33S-i33a
Gospod
Išče poceni sobo s posebnim vhodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod -Prosto«.
13413-23a
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hl&o in govori dnevno desetttsočem Stateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, Id prinese korist trgovcu in kupca.
flEiriEij
HEROLD'
MARIBOR s?
Cunje
krojaške odrezke stari papir tekstline odpadke ovčjo volno govejo d'a ko (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor. Diavska ul 15
POHIŠTVO
Solidna in renomirana tvrdka išče kompl. blago za prodajo od solidnih obrtnikov. Pismene ponudbe poslati pod »46391« na PUBLICITAS d. d„ Zagreb,	Ilica 9.
JJJL
Vuka o:t«da i Dia; lavek ( D.n, m dajanj« naslova 6 Din; najmanj* zne»eb 90 Din
Neoporečna
—	dvignite pl&mo.
13189-24
Vigred 37
—	Imate pismo!
13190-24
Trgovec
kt večkrat potuj« po Jugoslaviji, želi poznan stva z gospodično staro od 16 do 22 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vroča ljubezen«.
12991-24
Industrijalec
in posestnik
stir 26 let, želi poznto-stvo 2 boljšo gospodično najraje iz trgovske hiše. — Ženitev ni izključeni. Priložiti sliko. Dopise m podruž. Jutra, Maribor.
134J8-24
Iz življenja na deželi
Tz Ptfiia
j— Razburljiva splavarska negreča. V
petek dopoldne te priplul po Dravi velik splav, na katerem je bilo eest spla-varjev. Pa je po nesreči zadel splav v opornik mostu, tako da se je prelepil na dva kosa. Pet 6plavarjev je poekakalo na leseno ograjo mosta, šesti splavar, 28 letnj Dugoinik Viktor, pa ie o^tal na raztnja nem delu splava. Dusrojnik, ki ni znal plavati, je klical na ves grlas na pomoč. K sreči so se v bližini neki fantje kopali v mestnem kooališču. Znanj športnik Pod-breznjk Ludvik in Preac Ivan eta se takoj s čolnom napotila na pomoč in splavaria potegnila s splava v čoln. Pomoč ie prišla še ob pravem času. kajti kmalu nato ie dal splava, na katerem ie bil PO" nesTečenec, zadel v betonski steber in siloviti 6imek bi splavarja gotovo vrgel v valove. Škoda zaradi razbjiega splava znaša okoli 15000 Din.
i— Brivski frizerski salon Julins Giura-sek se je preselil na Miklošičevo cesio v
hiso Kmečke hranilnice.
*
NOTRANJE GORICE. Pred meseci nas je zapustil šolski upravitelj g. Lovše Anton, ki mu gre vsa hvala za povzdigo vrtnarstva in kmetijstva v našem kraju. Zapuščeno ozemlje, ki ga je bilo precej veliko okoli šole, je uredil v krasen vrt. ki dobiš v njem, kar ti srce poželi. Brigal se je tudi za napredek vasi in pomagal v vseh naprednih društvih, vendar se v politiko ni vmešaval. Sedanji upravitelj Srečko Kristan je šele nekaj mesecev pri nas, pa smo že sprti z njim. Pred kratkim je dal preklicati pot pred šolo. Se šole ni bilo tam, ko so že hodili naši predniki po tisti poti. Ko je g. upravitelj videl, kako se ljudstvo razburja, se je začel izgovarjati, da za va-šsane pot ne bo zaprta, temveč le za tujce. Mi pa menimo, da je pot lahko zaprta za vse aH za nikogar. — V »Domoljubu« 7. t. m. je bilo pisano o naši vasi, da ne poznamo kri ze, da vsa dekleta nosijo klobučke in baretke. G. pisec naj kar stopi v trgovino in vpraša, koliko stane baretka in •Koliko ruta. Za baretko bo dal 15 do 20, •za ruto pa 70 Din in več. Pa tudi enostavnejše je nositi baretke. Prav v tem listu je bilo tudi pisano, da 6e v naši vasi skrivajo neki komunisti. Se nikdar nismo slišali o naši napredni vasi, da bi imela komuniste. G. pisec naj nam jih kar pokaže. Pristašem JRZ je pač vsak komunist, kdor ni z njimi. Ker želimo vaščani. da bi v vasi vladala sloga, prosimo g. upravitelja, da prosi za 6lužbo drugje.	A. R.
Rog. br. 2007/32
razirna krema omehča najtršo brado, zato je britje z njo užitek! Generalno zastopstvo: CHEMOTECHNA, Ljubljana, Mestni trg 10
KUPIMO
naslednjo pogonsko opremo, rabljeno, todafc. v brezhibnem stanju;
lokomobilo na vročo paro s stopnjičasto rešetko in kuriščem, 200 ks normalno zmogljivosti, 12 atm. pritiska; lokomobilo 3/3 »sklopljcnoc za kurjenje » drvmi, 30 ks zmogljivosti, 600 m/ni i kolesa;
stružnico 1 — 1.5 m stružne dolžine; tračno žago 800 — 1000 mm premera; elektromotor istosmerne struje, 110 voltov,
40 amper, 1200 — 1400 obratov; mostno tehtnico za vagone, širina koloseka 760 mm, dolžina 8 — 10 m, 30 ton nosilnosti;
jekleno blagajno, varno ognja in vloma^ cca 100 cm visoko, cca 70 cm široko ia 65 cm globoko.
Pismene ponudbe pod br. »46399« na PUBLICITAS d. d. Zagreb, Ilica 9.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, gospoda
"FRANCA SUŠNIKA
na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči gosp. dr. Jenšterlu za njegovo požrtvovalno zdravniško oskrbo, čč. duhovščini, sokolskemu društvu v Trbovljah, sokolski godbi, nadalje gasilskim četam, tovarišem lovcem za častno stražo in za ginljiv poslovilni govor ob odprtem grobu, vsem Številnim darovalcem krasnih vencev in Šopkov, ter vsem onim, ki so ob tej težki izgubi z nami sočustvovali.
TRBOVLJE, dne 28. maja 1937.
Žalujoči ostali.
»JUTRO« št. 123
17
Sedeli«. 30. Y. mL
nltnrni pregled
S poti po Italiji
Sprejem pri Mussoliniju. Duce vteleša v očeh mnogih milijonov Italijanov ne le geni-
a fašizma, njegovo najvišjo avtoriteto in osebno merilo, marveč tudi najčistejšo >Ita lianiia«. Nekdanja žurnali6t si je z napoleonsko energijo ustvaril položaj vladarja, zakaj resnični kralj v Italiji samo kraljuje. Mussolini je Napoleon fašistične dobe, in njegov kult sodi med najznačilnejše znake nove Italije. Nešteti spomeniki, kipi in slike ga kažejo kot dovršenega predstavitelia tistega človeškega tipa, ki se zdi fašistični Italiji biološki in vzgojni ideal, čeprav sicer ne poudarjajo rase: tipa močnega, vojaško nastrojenega Italijana. Kajpak tipi le vrste se ne ustvarjajo samo z željami in -posnemanjem; zlastj v južni Italiji vidiš na vsakem koraku, da narava, ki določa ljudem mero in moč, se vedno ni priznala fašistične ere. Sploh je preobrazba človeške narave neizmerno zapleten problem. Tembolj torej časti italijanski narod v duceju svoj fizični in moralni vzor. Upodabljajo ga z glavo, kj spominja na starorimske imperatorje; ves obraz je napet od volje, od moške energije, ki sili k dejanju. Pogled kaže, kakor da duče vedno poveljuje svojim četam. Da je to idealizacija, se razume ob sebi. Tak kip ali sliko vidiš v vseh javnih prostorih na najvidnejšem mestu; dučejeve besede so napisane na vseh križiščih, in če nič drugega, je na hišah lakoničen napis z daleč vidnimi črkami: Duce (v južnii Italiji tudi dux).
Videti Mussolini:a — to je za popotnike, kj obiskujejo Italijo, ena najmanj gotovih, naključju, sreči prepuščenih točk; vendar pa Hasard v tem primeru ni kdo ve kaj neizprosen, kajti duče ie človek, kj prana psihologijo ljudi in rad spreminja balkon Beneške palače v pozornico svojega triumfa.
Ko smo tistega dne prišli na Piazza Ve* nezia, je bil prostrani trg, ki ga imenujejo srce Rima, dokaj pokrit z množico ljudi, teeneeih se proti vratom Beneške palače te krasne stavbe papeža Pavla II. morda najlepše izmed palač, ki jih je Rimu zapustilo 15. stoletje. Pred glavnim vhodom straži t a dva kolonialna vojaka na kamelah; poudarek imperija ali slikovita dekoracija, ka-li? Ameriški žurnalistj pripovedujejo vprav fantastične zgodbe o ovirah, ki branijo pristop k vodji fašistične Italije; nam so se vsa vrata voljno odpirala, če ;e le potrkal nanje naš ljubeznivi rimski pokrovitelj in vodnik, prejšnji praški poslanik Rocco. Tako smo se torej kmalu znašli v krasnih dvoranah Beneške palače, polnih umetnin, ki bi bile dostojne največjih pinakotek. Še malo in krenemo skozi dvorano, kjer zaseda vlada ali veliki fašistični svet, v Mussolinijevo delovno sobo, dvorano Mappamondi. Prvi pogled v veliko, široko in skoraj prazno sobo mi je obudil spomin na Ludvvigove >Gesprache mit Mussolini«, ki so potekali prav v tej dvorani; drugi je obtičal na dučeju, ki je vstal izza pisalne mize. To srečanje ie bilo za slehernega izmed nas dogodek, ki pa je kmalu izgubil razumljivo napetost. Idol nove Italije, ki je stal pred nami. je nedvomno eden najudarnejših kovačev v delavnici jutrišnje zgodovine; mož, ki ga obožujejo al; sovražijo in ki ne trpi ravno* dušnosti. Zopet se mi je obudil privid Napoleona. Tudi pri Mussoliniju se moraš spoprijeti najprej s telesnimi proporcijami njegove človeške pojave: Mar_ si ga nisi hip poprej zamišljal mnogo večjega in krepkej-šesa? Oblečen ie bil v fašistično uniformo; osiveli lasje in nekoliko utrujen, nemara celo malce bolehav obraz so brž reducirali cezarsko glavo na nekatere osnovne, bolj človeške poteze, lik, ki smo ga bili prinesli s trgov in dvoran, se je moral popravit:: ob živem modelu.
Predstavljanje, govori, oficielni del av-J ace. Ko je Mussolini poslušal govor, so
is oči energično merile in se igrale z lašimj pogledi. Zavzel je držo igralca, ki bo zdaj zdaj izpregovoril svoj učinkoviti monolog. Duče rad impresionira ljudi. Zdi se, da jih nenelioma proučuje. Lahko mu vzamete marsikaj, toda nihče mu ne more odreči virtuoznosti v praktični psihologiji. Ta psihologija ni bila naučena samo iz knjig, marveč vzeta tudi iz življenja; njene osnovne spoznave so pri Danteju, Mac-(hiavelliju, Ignaciju Lovoli, morda še pri Stendhalu in Nietzscheju.
Ko je duče odgovoril na pozdrav, mu je francoska beseda 'tekla neprisiljeno lahkotno in vendar z energičnim poudarkom. Govor je zgradil logično, prvič, drugič... tako...; nobenega dvoma o jasnosti, prosim; tako mora biti. Med govorom so mu oči švigale po naših obrazih in morda iskale sledov učinka; obraz se mu je spreminjal, kakor da sj "nadeva maske. Zdi se, da je pri njem sleherna mišica podrejena volji in vsa duša obrnjena nazven. Nekaj mesecev poprej sem stal v enako tesni bližini pred prezidentom demokratične republike; kakšna razlika! Pri demokratičnem leaderju ni nič več dostojanstva, nego ga nujno zahteva položaj: nič igre, nič sugestivnosti; kar govori, je namenjeno razumu. Duče pa ti s svojim nastopom napada čuvstva, polašča se te s sugestijo jiogledov, z igro mišic v obrazu-Tipa v tebi, kakor da bi hotel seči k sa-
čapkova „Bela bolezen" v mariborskem gledališču
Mariborska drama zaključuje letošnji re-pertoarni program. Ce izvzammeo »Tri vaške svetnike«, ki se itak upr-zorijo v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev, je bila Capkova slov-ita »Bela bolezen« dostojna sklepna dramska novost sezone 1937-88. Za to Capkovo najnovejše odrsko delo v treh dejanjih ter 14 slikah je bilo v vrstah mariborske publike intenzivno zanimanje. saj je znamenit; češki pisatelj v času. ko je mnogokje misel pacjfizma, huma-nitete. demokracije, človečanstva izpostavljena omalovaževanju in celo zasmehu, puhnil v evropskj svet svojo »Belo bolezen«, ki zvenj kakor himna človečanske miroljubnosti ter humanitetne Ijudskosti. Plasiral je to svojo dramo v k^kaljšče utopistične fan-taatičnosti ter kruto pereče realnosti, v kon-fliktno torišče idealov demokracije, ter idealov diktature. Nadaljujoč razpredanje iste osnovno idejne niti. ki jo je bil stkal v uto-pistično robotnj dram; R. U. R.. je Capek v »Beli bolezni« kakor iz toplega zavetja Masarykove humanitete. husovske neustrašen ost; jn svobodoljubnostj napadenega »majhnega naroda« zalučal te fiktivne ter v mistiko simbolične otipljivost; odete bacile »bele bolezni« naravnost v fronto nietz-soheansko nabrekle, nadčloveško in nad-li ar od no pregrete domišljije, rasističnih utvar in diktatorskih samovšečnosti. Zma-
mim gonom, in vendar se ti skuša oddaljiti kakor polubog ali nadčlovek; ko vrže
glavo nazaj, misliš na leva.
Toda ta psihična igra je trajala le malo časa: ko so minile oficietaosti, je postal toplejši; namah nam je s svojo željo izboljšal popotni program, in njegova želja je bila ukaz. Skozi rahlo priprta vrata na balkon so med tem prihajali vzkliki z Beneškega trga: množica je klicala v tatitu, dolgo in neumorno du ce, du-ce .. Njegov obraz je postal še mehkejši, dobrodušne^; veliki igralec v njem se je raznežil in dobil človeško prikupne poteze.
Po avdijenci smo v dvorani ministrskega sveta zasedli okna in gledali na Piazza Venezia. Dva, tri metre od nas je bil balkon, in na njem se je pojavil Mussolini. Množica spodaj je vzvalovala, glasovi so zahrumeli; rimsko ljudstvo je pozdravljalo svojega Cezarja. Matere so dvigale z rokami otroke, ki so takisto jecljali: Du-ce. Med množico so stali številni turisti in okorno dvigali roke v riniskj pozdrav; naključje je torej le izpolnilo najbolj negotovo točko rimskega programa: videli so dučeja. V takih trenutkih živo občutiš, da 6i je fašizem izposodil pri katolicizmu nekoliko njegove verske psihologije in razumeš, čemu se bori zoper racionalizem. In ovedeš se, da bi bila brezplodna diskusija o nekaterih njegovih naukih: vse je v tem, ali veruješ ali ne. Samo z vero prenese narod izgubo svobode in osebnosti; samo politična religija ga vodi k fanatizmu. Ma-saryk je nekoč dejal o demokraciji, da je diskusija. Fašizem je vera brez diskusije;
v	tem ie globoka, bistveno nezdružljiva razlika. In zaradi nje je Jezus zopet postal podložnik Cezarja.
Še obiski pri mogofnikih in srečanje s cesarjem Markom Avrelijem. Dva prejšnja sprejema: pri ministru tiska in propagande Alfieri ju in pri zunanjem ministru grofu
Cianu sta vzbudila novo impresijo o fašizmu, k; so'jo poznejši stiki samo potrdili: koliko mladih ali vsaj mladostnih ljudi se udejstvuje na vodilnih mestih tega gibanja! To, kar opaža Gide v sovjetski Rusiji, velja v znatni merj za fašistično Italijo: novo gibanje je izpremešalo vladajoče plasti in zaneslo na površje nove, večidel mlade ljudi. V starih demokratičkih deželah srečuješ po ministns>tvih in drugod po večini starejše, osivele može, ki so_6e povzpeli na ta mesta po klinih, uradniške hierarhije ali zaradi izrednih strokovnih sposobnosti. Tu se izbirajo ožji sodelavci po drugih merilih; nemalo odloča strankarska aktivnost in osebni vzgon poedin-ca. V službi zunanjega ministrstva preseneča znatno število aristokratov; toda to niso potomci mož, kj so vladali pred risor-gimentom lin ne potomci polMijkov liberalne Italije, marveč sama nova imena, večidel iz vrst obubožanega plemstva. Družabna hierarhija ie ostala in celo pridobila vrsto novih dostojanstev, kj jih je uvedla vladajoča fašistična plast; tujec se izprva težko znajde v tej obsežni skali naslovov, toda mladostna razpoloženost in družabna svežost teh »novih mož« mu. olajšuje stike.	i. -,." v; >	.
Mussolinijev zet grof Galeazzo Ciano je sam tipičen predstavitelj tega k nižam ja med 6tarim plemstvom itn fašistično demokracijo. Zares demokracijo? Vzlic vsemu za* nikavanju je ostalo tudi v fašizmu dokaj demokratičnih elementov, ki so pa drugače vezani in dajejo enako kot kemične prvine v različnih spojinah docela drugačen rezultat.
Grof Ciano, mlad. vrnanje reprezentativen mož, nas je sprejel v razkošnih dvoranah palače Chigi, kjer se pleto usodne niti italijanske in evropske politike.
Na Kapitolu smo bili sprejeti v Cezarje
vi	dvorani, kjer zaseda rimski senat. Na pročelju dvorane je pomembni napis: Tu regere imperio, populos romani memen« to! — spominjaj se, rimsko ljudstvo, da ti vladaš cesarstvo. Ni .li to samo zgodovinski spomin? Kajti fažizem, ki danes obvladuje Italijo, je moral Rim šele osvojiti, in rimske tradicije so danes še dalje od stvarnosti kakor so bile v dobi zadnjih cesarjev. — Z oken te slavne dvorane nam je Lubezmivi podguvemer Rima. jmarkiiz Dentice d'Aceanda, razkazoval čudoviti razgled na Rim. Spodaj na trgu 6edi na bronastem konju bronasti cesar Mark Au-relij, stoik-filozof, čigar misli nas prepričujejo, kako malo se je spremenil notranji, resnični človek v teh 1800 letih od njegovega časa. In vendar se dandanes ponujajo vseh strani ljudje, ki hočejo preobraziti starega človeka in ustvariti >novega človeka«. Ob pogledu nate, velikii cesar in še večji človek, sem se z oken rimske mestne hiše na starodavnem Kapitolu za hip zasanjal v -tek stoletij, kj so šla mimo tvoje bronaste figure; zdelo se je, da sva se tedaj oba nasmehnila iluzijam, ki so gnale strašni, vrt i no a stri tok zgodovine. Oprosti, Mark Aurelij, popotniku iz daljne Panonije, da se ii je hotel tako človeško pokloniti. Kaj so vsa ta stoletja drugega kakor dim, kakor oblaki, kj pravkar plovejo nad rimskimi palačami; kaj so v primeri z Vsenaravo, z modrostjo in s smrtjo, ki nam govore iz tvoje tolažijive knjige!
—o.
ga nj pridržana niti dr. Galenu. klicarju demokratične miroljubnosti, niti maršalu predstavniku diktatorske samosilno6ti. Oba pogineta. Množica v svojih usmeritvah ter preusmeritvah čudovito prevrtljiva in ne-preračunana ostane zmagovalka. Kdo jo bo vladal: Galenov duh alj maršalov?
V kompleksu motivov ter nasprotstev. ki se v zaključnih sodbah razhajajo v konflikt dobrega in zla. se med drugim vidno odraža nasprotje, utelešeno v obeh vodilnih zdravnikih: dr. Galen je nosilec ideje pacjfizma. načelne odločnosti in brezobzirnega nasprotovanja zlu — demokracija se torej v korist zmage dobrega lahko poslužj tudi. nedemokracijskih sredstev! —, dr. Sigelius pa »dvornosvetniško« usmerjen, navzgor neizrečeno oportunističen in servjlen. navzdol dlakoceparsko oster jn 6amobahav. Galen, k j je v posesti čudežnega, zdravilnega sredstva proti belj bolezni, jma v svojih rokah usodo vseh mogočnežev tja do maršalovega vrha. pa zdravi izključno siromake. Sigelf-us pa je nasproti tem »belim lisam« brez mooj.
Vprašanje, kj se je spričo te uprizoritve usiljevalo samo po seb;. Je bilo: al; bo v okvjru mariborskih možnosti lahko vtisniti uprizoritvi pečat glavnih konfliktov, kj jih vsebuje Capkova »Bela bolezen«? Režijo je prevzel g. Peter Malec ln je v svrho potrebnih'pred študijev za krajši čas odpotoval v inozemstvo. Ob njegovj režiji je izluščiti vrsto pozitivnih jn vrsto negativnih
Zda}
prihaja čas, da iz
in drugega sadja pripravite okusne marmelade in džeme (jams) z
Ope/cta
v 10 minutah kuhanja. Opekta in recepti pri Vašem trgovcu.
Za vkuhavanje sadja
dr. Oetkerjevo
pomožno sredstvo za vkuhavanje.
strani, kj jih pač zasledimo pri vsakj reči. Dobra volja, vidna prizadevnost, okusna opremnost. posrečen izbor sodelujočih, izdatna poudarjenost nasprotstev; vsj ti in še drugi momenti ustvarjajo pozitivne Stranj njegove režije. Negativni momenti pa so; nedovoljna pripravljenost (prevelika naglica). nedodelanost gotovih detajlov, ki je povzročila, da so bile slike do prvega odmora mnogo učinkovitejše od poznejših, ne-dostatna razkošnost (zaključni sliki!), kar pa že nj več njegova zadeva, ampak stvar dobre volje ali finančne dopustnost,- oziroma možnosti. Končno še pomanjkljiva priredba zaključne slike. Z dalj časa trajajočimi pripravam, bi predstava lahko dosegla nedvomno višjo stopnjo uprizarjalne oblikovanosti in dognanost.;.
Osrednj; liki drame, na katerih sloni 80% teže. so dr. Galen, maršal jn dr. Sigelius. Nakrst je prikazoval dr. Galena pretežno v stilu poduhovljene igre. ki tej odrski podobi najbolj odgovarja. Galenov lik je dal Nakrstu novo .možnost vzpona, tako da je v tej vlogi dosezal formate višine in globine. Gromov »Maršal« je v zunanjih elementih nastopa govora, mimike ter marcialične pojavnosti povsem ustrezal notranji del po-dajavne zgrajenosti pa ni bil v ravnovesju z zunanjimi elementi. Tretji član vodilnega trja "je bil P. Kovičev dr. Sigelius. kj so bile vanj usekane vse značilne konture ser-vilne uslužnostj, rodoljubarske retorike jn drugih sljčnih odlik z izhojenjh gredic »dvornega svetništva.«
V krog nadaljnjih svojstvenostj drame spadata vojni jndustrijec baron Krug k; sicer brez skrupulov izvaja maršalov oboroževalno .pokončevalni načrt, ki se pa krušj v strahu pred »belo boleznijo« in sj rajši sam požene smrtonosno kroglo v sence, ka-kor pa da bi v heroičn; potrpežljivosti dočakal razpad svoje telesnosti v živem stanju, ter »Oče«, ki združuje s paničnim strahom pred ba-ojli »hele bolezni« tudi mrzlično bojazen za svojo kariero, na katere ro-vaš rjskjra zdravje lastne žene. Gorjnškove-mu baronu Kriigu. svojsko izvirnemu odrskemu liku, se je ta strah bral s sleherne poteze na obrazu in se ie razločeval ob slehernem zvoku besede. Stremuško karierstvo in meščansko dobropočutje sta bili odlično podčrtan; linijj na Kosičevem »Očetu«, ki mu ob pičlejšem deležu vloge stojijo ob strani srloboko dožjvljena »Mati« E. Kraljeve, »HČi« B. Rasbergerjeve in »Sin« F. Du-jeca, kj je ob drugi vlogi strumno galantnega maršalovega pobočnika izkazal upoštevanja vreden odrski talent ustvari v5j iz sicer epizodnejše podobe viden ljk.
V množjcj ostalih kreacij zasledimo Se prikupno maršalovo hčerko Anetto E. Starčeve. prepričevalno podanega mladega barona Krtiga E. Verdonika, J. Košutovega prvega asistenta in propagandnega ministra Blaževega drugega asistenta, Crnoboriievega prvega. Štandekerjevega drugega in Verdo-nikovega tretjega časnikarja, Malčevega profesorja. Harastovjčevejja ministra za narodno zdravje, štandekerjevega prvega, Blaževega drugega in Malčevega tretjega gobavca, nadalje sestro S. Gorinškove, generala D. Šauperla in detektjva B. Brunčka.
Dramo je dobro prevedel prof. J. šedivv.
—ec
Mereikovski v naši drami
Merežkovskega dramatizacijo zgodovinskega romana »Peter in Aleksej« je Narodno gledališče dejalo na repertoar očitno predvsem jz dveh oktualnih razlogov: da pou<ia; ri pomen prvaka naše drame Janeza Les varja, ki bo v kratkem praznoval svoj veliki umetniški jubilej, v ustvarjanju našega igralskega kolektiva, hkratu pa da stavi občinstvu v doživetje in razmislek problematiko in snov, ki zlast; še po najnovejšem razvoju Rusije morda nikakor ne bj utegnila bjti brez sleherne časovne in občečkfc veške vrednosti. Merežkovskega drama obravnava razmerje med carjem Petrom, velikim reformatorjem m prosvitljenim samodržcem stare Rusije, in njegovim si» nom, prestolonaslednikom Aleksejem, v katerem se je privid ruske nacionalne in nadzemske tragike razrasel do poslednje bolestne onemoglosti. Toda stvarna in osebnostna vprašanja, kakor jih zastavlja Merežkovski, a kaj žele odgovori, ki se mu oglašajo nanje, ne morejo z nobeno konkretno pobudo v naš čas. Konflikti in katastrofe, ki rasejo iz pisateljevih relacij, pa tudj vse takozvane odrešitve napravljaio na sodobnega človeka samo vtis slepe ulice, v katero je morala po Petrovj volji in Alek sejevi nevolji ruska narodna skupnost nujs no zaiti.
V Debevčevi režiji smo igro doživeli kot lepo. zgodovinsko zanimivo reminiscenco. Carja Petra je Levar oblikoval kot samemu sebi prepuščenega, pa zagrizeno jasnega, delavnega, odločnega in v svoji odločnosti vse žrtvujočega mogotca, Jan kot Aleksej pa njemu živo nasprotje: lirično mehek, fantastično zasanjan iskalec človeka, boga jn samega sebe, kj mu je v resnici predaleč, da bj odločal o usodi sveta. Izmed ženskih Vlog sta verno lepa lika Marije Vere in Mjleve Boltarjeve, carjeve ljubice in izda-jalke. a iz ostale pestre množice ostanejo človeku v toplem spominu 6e Skrbinšek, Debevec, Daneš jn Potokar.
Na Ren vas kliče največja razstava Nemčije!
ff
a
USTVARJAJOČE LJUDSTVO"
„Schaffendes Volk*
DUSSELDORF
NEMČIJA
Od maja do oktobra 1937
Nove nemške umetne snovi / Industrija Gradnja mest / Vrtna kultura / Umetnost
78 ha velika / 42 dvoran / 30 paviljonov Velik zabaviščni park / Vodne igre /
Terase na Renu Pol milijona posetnikov v prvih dneh!
4
II

■22M
4nk
3.1
60 % popust na nemških državnih železnicah
Pojasnila NEMAČK1 SAOBRAČAJNI BIRO BEOGRAD, Knežev spomenik 5
Nemška kopališča
prinašajo zdravje!
60% Popust na nemških železnicah Potne nemške marke po ugodnih cenah
PROSPEKTE IN POJASNILA DAJE
NEMAČKI SAOBRAČAJNI BIRO
BEOGRAD, KNE2EV SPOMENIK 5
GOSTILNA
Novo urejena
JEGLIČEVA 5
toči prvovrstna štajerska in znana dalma-tinska-biševačka vina:
Črno in belo čez ulico Dtn 8.— Vugava, stara trta . . Din 10.— Plavac (opolo) , , « . Din 10.— Dingač	Din 10.—
Rizling ■■•■•. Din 9.— šipon .1,1;.. Din 10.— Tropinovec pristen 45% Din 24.— Slivovka stara 46% . . Din 28.—
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
Lepe grudi...
40 letne izkušnje znamenitih specialitet Schroder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe.
Razvijanje gradi — Okrepljen je gnkH — Intimna higijena žene — Zaščitna
sredstva — Stezniki ln pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NASE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parfumerija in kozmetika »OMNIAc
oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat
- TELEFON 97-67 ——1
ZAHVALA
Vsem, ki ste nado
DANILO
spremili na zadnji poti in jI ob prezgodnjem slovesu z venci ln rožami izkazali svojo ljubezen ter nam ustmeno ali pismeno Izrazili svoje sožalje: hvala!
MARIBOR, dne 30. maja 1937.
Rodbini DEKLE VA in CERNIGOJ.
OPOZORILO!
Samo mi smo upravičeni v Jugoslaviji izdelovati visoko kvalitetne Original GOODYEAR čevlje, ker le mi posedujemo v državi originalne amerikanske Goodyear stroje.
Pristne Goodyear čevlje od Din 200.— dalje dobite samo v naših prodajalnah in pri naših engros odjemalcih arom naše države.
Ne nasedajte neresnični reklami konkurence,
ki Original Goodyear strojev nima ter torej sploh ne more in ne sme izdelovati Original Goodyear šivanih čevljev.
JospM "t y napo/Jepi, Vzorci
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Cauche
— fotelje— in vse drugo priznano solidno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
DAMSKO KONFEKCIJO za poletje posebno cenejše vrste ima največjo izbiro na zalogi
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
damske perilne cefir obleke od din 48.— naprej damske perilne športne bluze od din 28.— naprej športna krila v vseh velikostih od din 38.— naprej pisarniške in jutranje halje od din 65.— naprej otroške perilne oblekce	od din 24.— naprej
kakor tudi vse vrste boljše obleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri! Kroji kot izdelava prvovrstna!
Nabava ovsa
Fo sklepu E. P. št. 1646 od 3. februarja 1937. leta na podlagi člena 86-98. zakona o državnem računovodstvu se razpisujejo
prve ustmene javne licitacije
za nabavo ovsa za vojskine potrebe.
Licitacije bodo v intendanturah: Savske divizijske oblasti v Zagrebu na dan 10., 17. in 24. julija 1937 leta; Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na dan 12., 19. in 26. julija 1937. leta in osješke divizijske oblasti na dan 14. in 22. julija 1937 leta ob 11. uri.
Količina in ostali pogoji se lahko izvedo v omenjenih intendanturah. Kavcija 5% nabavne vrednosti se položi pri blagajnah podružnic drž. hipotekarne banka v Zagrebu ali Ljubljani in pri blagajni štaba osješke divizijske oblasti v Osjeku najdalje do 10. ure na dan licitacije.
Iz kancelarije štaba IV. armijske oblasti,
E. br. 6500 od 14. maja 1937. leta.
Krasno letovišče.
V Preddvoru, 480 m nad morjem, ob vznožju Karavank se oddajo v lepem krasno ležečem gradiču in vili čiste sobe z izvrsto hrano. Vodovod, elektrika, kopalnica, kopališče na prostem. Poleg gradu in vile so krasni gozdni parki. Zelo zdravo podnebje in mir. Nalezljivo bolnih se ne sprejme. — Informacije daje penzijon SLANC, Preddvor nad Kranjem.
ČATEŠKE
pošta Brežice, želez, postaja Brežice tn Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni TApi ¥C¥T vrelec v dravski banovini. Sezona od •	i. maja do 30. septembra — v pred in
posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte!
Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni Ltd.
Letovišče Dobrava
nad Dravinjo, niže Ptujske gore v Halozah se odpre z junijem t. 1. Kopeli v Dravinji, obširni izprehodi po brezprašnih dolinah, senčnatih gozdovih in med vinogradi. Penzija din 25.— do 35.— dnevno. Pojasnila daje Posojilnica v Ptuju.
Hotel »VILA LUCIJA«
A I. E K S A N D B O VO, otok Krk.
Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana, vključno takse, od Din 50.— do Din 59.— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri PUTNIKU in pri direkciji hotela.
KAŠTEL STARI
„KO-OP" HOTEL „PALACE"
Sodobni komfort, lastna plaža, subtropski park od 24.000 m2. Biser kaštelanske rivijere. Telefon, radio, garaža. Zvečer koncert in dancing. železniška postaja: KAŠTEL STARI. Z avtom, avtobusem ali parobrodom 30 minut od Splita. Kompleten pension.
OtroMH TOBieki
najnovejših modelov
OvoKoleoa. motorji, trlclkijl
Šivalni »troji DogrezljtTl
Po zelo nizki ceni! Ceniki f ran ko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KariovSka oesta L Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26.
Zahvala
Za vse tolažilne izraze iskrenega sožalja in sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
dr. Ivana Prijatelja
vseucili&kega profesorja
se vsem prijateljem, tovarišem, znancem in številnim znanstvenim, kulturnim in narodnim ustanovam globoko zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo g. ministru prosvete D. Stosoviču, gospodu banu dravske banovine dr. M. Natlačenu, gg. rektorju, prorektorju in dekanom univerze kralja Aleksandra I., vsem gg. vseučiliškim profesorjem, gg. ministroma Ivanu Hribarju in dr. P. Novaku, g. predsedniku mestne občine dr. J. Adlešiču, Slovanskemu institutu, Znanstvenemu društvu, Matici Slovenski, Slavističnemu društvu, Tiskovni zadrugi, Akademski založbi, društvu Dom in Mir, univerzitetnemu urad-ništvu, akademski mladini in vsem, ki so počastili spomin pokojnika, se poklonili pred njegovo krsto z zadnjimi pozdravi in lepimi venci in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Globoko se zahvaljujemo gospodom govornikom, ki so za slovo izrekli pokojniku toplo narodovo zahvalo za njegovo delo in Akademskemu pevskemu zboru, ki je s presunljivimi žalostinkami izrazil hvaležen spomin nani Prav vsem naša globoka zahvala.
V LJUBLJANI, dne 30. maja 1937.
AMALIJA PRIJATELJ in MAHA GOLOB-PRIJATELJ.
SS »PRESTOLONASLEDNIK PRT AR«
JADRANSKA PLOVIDRA D. D. — SUŠAK
Dnevni brzoparoplovna si užba s Sušak* t Dalmariio ln obratno. Odhod s Sušaka ob 16. nrl Dnevna večkratna zveza s kopališči ln letovišči Jugoslovenske obale.
Prijetna turietovska potovanja s Sušaka v Dalmacijo ln na Grško po nizkih pavšalnih cenah. Ekspresne turlstovske proge lz Benetk v Dalmacijo, Prvovrstni parobrodl — lz borna kuhinja
Prospekte ln navodila daje Direkcija na Sušaku, vse njene agencije tn vsi uradi »PutottJK ln družbo »Wagan-Llts/Cook«.
Spomladi.*.
ai	novo garnituro
t3hampum~
3 cuon«o ^
svecic
Glavno zastopstvo in zaloga Robert Weinbergear, Zagreb, Gunduličeva ulica 16.
SVILA
Tyrševa cesta 50
ima v zalogi vedno najmodernejše in najfinejše vzorce čiste svile // Izbira zelo velika // Od vsakega vzorca je samo za eno obleko blaga // Cene ugodne // Garantirano čista svila iz Coma in Lyona
Drogerija s koncesijo
dobro vpeljana, v centru Slovenije, se proda zelo ugodno. Potrebna gotovina Din 150.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod „Prometna ulica".	4026
DRAŽBA
realitet občine T R O GIR v Dalmaciji
se bo vršila 16. junija 1937. ob 9% uri predpoldne pri sreskem sodišču v Trogiru, soba št. 48.
Prodajala se bodo zemljišča in lepe stavbene parcele ter palača, ki leži na najlepšem mestu v Trogiru in je pripravna za hotelski ln kavarniški obrat.
Palača je sodno cenjena na Din 4,635.418 in znaša najnižja ponudba Din 2,318.209.—.
Informacije daje Banovinska hranilnica v LjubljanL
tet NftJPOPOLN&JŠB ineenejk
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ VUUVSČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA"
fe SCHNEIDER
tlZDEUWMU6 &LASBIL m GLASBENIH PRITEKUN
ZfiGREB.TilkoliievaiiLlO/c
Volinek-odDin^Tra^gcpl Havqjje kJiare.
NtenckRne-^98.-' m\ L saksofonisti Harmonike —75.- • f oajcen^*.
ZBHHVflJFE	CEMK
=M O DAnA=l^
ODPRAVI PRHL1A3.EKCEME JATI IH MBANI LASirCE TAkOJ USTAVI IZPADAH3E LA! LASJE PORASTEJO TUDI HA PLEŠASTO!" MESTU.-'
STAkLElilCA PO POVZETJU DIH 40.-PO$Tf1IHA DIM 7.-MODERHA 1/OZMETIkA-SPLIT

Javljam, da SEM PRESELIL
trgovino KURIVA
na Cesto 29. Okt. (Rimska) št 2L
Priporočam se
Resman Lojze, teL 33-53
HIŠO vili podobno
s krasnim parkom in zelenjadtatm vrtom, skoro v sredini mesta, a krasnim razgledom v daljino prodam zaradi smrtnega slučaja.
Vprašati v biroju >Rapid< Maribor,
Gosposka ulica.
»ERIKA"
TOVARNA MELA SUBOHCA,
išče zastopnika
za Dravsko banovino. — Samo ponudbe pridejo v poštev, ki so opremljene z dobrimi referencami. Prednost imajo oni, ki bo že poslovali v tej stroki in so vpeljani ▼ drogerijah in parfumerijah
IJrejnje Devcris F«Sjen{ » Izd^a ta. konzorcij »Jutra« Adolf Rfbnlkar, — Za Narodno tiskamo <L d. kot H«iwnaria Fran Jenuu m Za tauserstni del je odggngga rASoje Nora* w]U( tjjnMjaal, T