L6I0 XLiV. = Velja po pošti: = Za celo leto napre] . . S 26'— sa en meseo „ • • » 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo ,, . ■ ,, 2'— V upravi projeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: — za oelo leto......K 7*— za Nem61j ° oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. G 111. Rokopisi se ne vračajo; nelranktrana pisma ee ne = gprejomajo. — Uredniškega eieioua itov. 74. = Inseratl: Eaoslolpna potiivrsta (Ti mm airosa in 3 n:m visoka ali n]« prostor) za enkrat . . . , po 31t za dva- in večkrat . . 25 „ pri vočjih naročilih primeren popust po docovoru. :— — Poslano: -1 Enostolpna petltvrsta po BO vin. Izhaja vsak dan izv emši ne« delja in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo je v liopltarjevi uiloi št. 6. — Račun I oštne uraniln os avstrijske št. 24.797. ogrske 26.511, bosu.-tiorc. št. 7553. — Opravniškega teleiona št. 188. MiW v avstrijski iiiterraclo-li. Točno deset let je poteklo, odkar je na Dunaju zboroval zadnji socialistični kongres, katerega so se složno udeležile vse avstrijske socialistične frakcije. Poleg nemških socialnih demokratov je bilo najti močno češko zastopstvo, Poljaki so poslali svoje zastopnike in prišli so tudi Ukrajinci in Italijani. Bil je to veliki kongres za volilno pravico, ki je uvedel tedanje obsežne demonstracije, ki so se imele začeti s pohodom mimo Dvora. Tajnik Jaubler je tedaj povedal časnikarjem: -Danes zvečer pojdemo na obisk k cesarju!« Na tem kongresu tedaj je bila celokupna avstrijska socialna demokracija še složna. Toda kmalu potem, ko jc po splošni in enaki volilni pravici prišlo v parlament 96 socialističnih poslancev, se je začel razpad. V strokovni organizaciji se je začelo. Čehi so si ustanovili lastna strokovna društva in s tem uničili enotnost socialistične strokovne organizacije. Nadalj-no trenje je dovedlo do ustanovitve lastnega češkega kluba v poslanski zbornici; tako je bila razbita tudi enotnost socialističnega parlamentarnega kluba, Tako so ostale stvari do svetovne vojne. Tedaj so se jele dogajati stvari, katerih nihče pričakoval ne bi bil. Socialistični poslanci iz Galicije so se ločili od socialističnega kluba in pristopili Poljskemu klubu. Zgled Daszynskega je našel posnemanje med Čehi in češka social. frakcija, ki obsega najradikalnejše strankarje je odstopila enotnemu Češkemu klubu. Edini posl. Cingr je napravil izjemo in se vrnil med svoje stare nemške prijatelje, ki so ga z odprtimi rokami sprejeli. O usodi ostalih socialističnih klubov ni nič natančnejšega znanega. Posl. Battisti je našel sramotno smrt v Tridentu; kje tičita posl. Hortis in Oliva ni znano. Nemška socialna demokracija jc sicer zelo udinjana nemškemu nacionalizmu, vendar doslej še ni formelno pristobila v enotni nemški klub. Edinosti pa tudi v njej ni in se bo najbrže o prvem neizogibnem povodu tudi ona razbila na dvoje. Tako tudi socialistična internacionala v Avstriji ni prestala preizkušnje v svetovni vojni. Vprašanje \m\mmk Dunajski korespondent »Az Esta« je imel razgovor s predsednikom dr. Sylve-strom, ki se je izrazil o sklicanju parlamen- ta v sledečem smislu: Izpraznenje prostorov parlamenta je izvršeno, poslopje bo tekom dveh tednov v redu. Ne vem še gotovo, ali bo vlada vpoklicala zbornico k dvadnevnem ali dvatedenskem zasedanju. Ministrski predsednik ni predložil cesarju glede delavne dobe parlamenta še nobenih pogojev. Če pride do zasedanja, potem bo predsedoval zbornici starostni predsednik. Te dni sem bil pri cesarju. Cesar je izrazil unanje, da bo kmalu določena delavna doba, ki bo zagotovila uspešno zborovanje parlamenta. Parlamentarna korespondenca poroča, da je sedaj gotovo, da novo zasedanje državnega zbora ne bo otvorjeno decembra meseca. Skoro gotovo bo sklican še-le sredi januarja 1917. OsrsKi državni ziior. Budimpešta, 5. decembra. (Kor. ur.) Podpredsednik Simontsits otvori ob 10, uri 40 minut zasedanje. Spominja predvsem na strašno železniško nesrečo, nri kateri je postal žrtev civilni guverner Srbije, tajni svetnik Ludvik pl. Thalloczy. »Globoka je naša žalost,« izjavi predsednik, »za vse žrtve katastrofe.« G njeni smo pa in hvaležni, da je Njegovo Veličanstvo, naš mladi kralj bil med prvimi, ki je izrazil svoje sočustvovanje naši bolesti. Ta vladarska -dvojica in ta kraljeva duša, ki se že v prvih dneh svoie vlac-e z nami združenega čuti, bo milostiv in dober oče in vodnik svojemu zvestemu ogrskemu ljudstvu. Zbornica izrazi protokoiarično svoje sožaije. Predsednik naznani, da je število v vojaško službo poklican h poslancev na-rastlo na 122. Finančni minister Teleszky predloži proračunski provizorij za debo do konca junija 1917. Predlog se izroči finančnemu odseku. Trgovinski minister Harkanyi predloži načrt postave glede zunanje trgovine in zunanjih prometnih sredstev. Nato izjavi ministrski predsednik Tisza, cla se želi kralj v prihodnjih dneh kronati. In sicer je želja kralja, da bi se kronanje izvršilo še ta mcsec z ozirom na zakonske načrte, ki morajo biti sankcionirani še v tem letu. (Živahni Eljen-klici v celi zbornici.) Zato јз potrebno, da prične ! zbornica s sestavo inavguralne diplome. Zato prosi zbornico, naj izvoli v ta namen regnikolarno deputacijo. In sicer, naj se voli v to deputacijo 24 članov in sc obvesti magnatska zborn;ca; da tudi ena odpošlje v to deputacijo 12 članov. Predlog ministrskega predsednika sc sprejme. Prihodnja seja jutri ob 10. uri pred-poldne. Dnevni red: volitev 24 članov v regnikolarno deputacijo, sestava inavguralne diplome, interpelacije. Interpelacije v današnji seji. Budimpešta, 6. decembra. Danes bo razpravljala zbornica tudi o raznih interpelacija. Predvsem glede železniške nesreče in glede varnostnih odredb, da se v bodoče take nesreče preprečijo. Geza Po-lonyi pa bo interpeliral vlado glede podpore Szekelcem, za škodo povzročeno po vojni z Rumunijo. EomisKe гтш in reio ve ne posojilo. Peto vojno posojilo podpisujemo v znamenju zmagovite kampanje v Rumuniji. Zavezniške čete hite na vzhodnem bojišču od zmage do zmage, vsak dan nam prinaša nova vesela poročila, naše orožje spremlja vojna sreča zvestejše nego kdaj prej. V dveh ozirih je napredujoča okupacija Rumunije naravnost odločilnega pomena: predvsem je v tem nov nepobiten dokaz naše vojaške premoči nad sovražniki, drugič pa imamo tu bogat vir dragocenega plena. Pač jc sovražnik v svojem obupnem besu marsikaj uničil, kljub temu pa pušča za seboj še obile zaloge dragocenega blaga. Meč in top nam tu pridobivata kruh in meso in mnogo drugega, česar smo bili res potrebni. Vojna z Rumunijo se je izpreme-nila v pravo aprovizacijsko vojno in že doslej smo dobili doli toliko živil, da se nam lakote ni bati. Zato tem raclovol;ne;3e hitimo podpisovati peto vojno posojilo, da s tem izkažemo svojo hvaležnost našim hrabrim četam, Vse — imenitna gospoda in priprosto ljudstvo z veseljem prinaša svoj pridevek na oltar domovine. Lep zgled nam eaje v tem oziru cesarski dvor ii) visoko plemstvo; za nj'mi se vrste vsi sloji prebivalstva, ki tekmujejo med seboj, kdo bo več podpisal, kdo več dal domovini. Tudi finančna bitka v ozadju nam mora in nam bo prinesla zmago! Шшт države in m\m\ m;r. Bern, 5. decembra. Iz Newyorka se poroča: »New-York World« osla,'a na pjd-lagi zadnjih izjav senatorja Stone pri tem, da bo državni departement še pred božičem uvcacl korake, da se doseže mir. Položaj za to je ugoden, olajšujejo ga še dogodki v Rumuniji. »Reichspost« pripominja: Kakor znano, težkoče niso na strani osrednjih sil, Nzih zastopniki so soglasno in mirno izrazili pripravljenost za mir, kar se pri nasprotnikih še nikdar ni zgodilo. Če gre samo za osrednje sile, bi Wilson prav lahko dosegel velik uspeh za ugled in politič-116 moč Unije in splošno zaslugo za človeštvo. ' Italijani žele vedno bolj miru. Lugano, 5. decembra. Mirovno vprašanje socialistov in ustavnih strank, ki sc ga vložili v zbornici, je že 70 poslancev podpisalo, O miru se v Rus ji ne sme razpravljati. Stockholm, 5. dec. Ruski ministrski predsednik Trepov jc zapovedal, da rusko časopisje o miru nc sme razpravljati. Dve m ešKi Kr zi. Rotterdam, 5. decembra. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča o angleški krizi: Vzrok krize je veliko protislovje med zahodno in vzhodno šolo o strategiji. Vzhodna šola žel', naj se pošlje velika armada 500.000 do enega milijona mož v Solun. Zahodna šola pa pravi, da je ta misel blazna, ker bi z ladjami transporta ne zmagali in ker bi bile ladje izpostavljene napadom podmorskih čolnov. »Manchester Guardian« pravi, da obstojati na Angleškem dejansko dve krizi: vojna in kabinetna kriza. Vojno krizo povzroča splosna sodba, da se vojska po sedanjem načinu nc more več voditi. Iz seje angleške zbornice, ko je Asquitb naznanil, da odstopi, Rotterdam, 5. decembra. (K. u.) »Dail> News« poroča iz včerajšnje seje angleške spodnje zbornice: Liberalci so glasno pozdravili Asquitha, ko je prišel v dvorano, Tudi Carsonu so pritrjevali, ko je vstal, cla jc nekaj vprašal. Bonar Law je bii mirno sprejet. Lloyd George, kakor znano, ni bil pri seji navzoč. Dillon jc opozoril Asquitha, da se je že minuli teden obljubilo, da se bo naznanilo ime prehranjevalnega diktatorja. Vprašal jc, zakaj sc to še ni zgodilo, Asquith je odgovoril z vprašanjem, kako more poslanec govoriti o prehranjevalnem diktatorju? Take osebe ni in jc ni bilo. Nasprotuje besedi diktator. Te besede so izvedle viharno odobravanje. Asquith je nato izjavil, c!a se bo ministrstvo izpremenilo. Manchestet Guardian piše: Kaže, (la se nameravajo, ko bo vlada preosnovana, zopet pečati z rešitvijo vprašanja o homerule in z vpeljavo službene do'žnosti na Irskem. V narodnih krogih parlamenta pa sodijo, da ni misliti, da bi bil tak dogovor mogoč. List dalje pravi, da bi vladi unionistov liberalci bolj .zaupali kakor koaliciji, v kateri bi LISTEK V povestnici borb poljskega naroda za osvobojenje drage jim domače dežele so zapisana z zlatimi črkami i imena nekaterih poljskih deklet in žen, ki so vzele v roke orožje, da bi žrtvovale kri in življenje za oproščenje očetnjave izpocl ruske oblasti ter so s svojim junaštvom zaslužile v polni meri, da se jih nazivlja »poljske junakinje«. Leta 1914. so proslavljali na Poljskem stoletnico rojstva Antonije Tomaszov/ske, ki je, komaj 15 let stara, stopila v vrsto vstašev. Udeležila se jc bila več nego sto bojev in borb ter je bila tako odločna in hrabra, da je slovila kakor strah Rusov. Od preprostega vojaka se je povsoela do častnika in je zmerom znala varovati svojo žensko čast. Ker pa ni vstaja uspela, jc pohitela na Prusko, kjer se je perečih 7. nekim poljskim častnikom. Slavna vitezovka iz vstaje 1. 1830, jc bila tudi Emilija iz rodu grofov Platem. Ruskemu generalu, ki jo je picsil za njeno roko, je ponovno odgovorila: »Jaz sem Poljakinja.« — Ko jc pn smrti svoje ti~".iz- c prejela poročilo, da je vstala vstaja, jc ostavila sijajno in udobno življenje v rojstnih gradovih in nabravši oddelek prostovoljcev jim je stopila na čelo ter se je z občudovanja vredno srčnostjo bojevala proti Rusom. S svojo strategično znanostjo ter vojaškim talentom je nacikriljevalr najbolj j.r.kušene častnike. Za sijajre uspe; c in izredno junaštvo je bila povzdignjena za ritmojstra. V bitki nri Savlu jc bila ranje; a, pa je kmalu okrevala; ali glas, da je n-:ka armada zavzela Varšavo, jo je petri t:ko, da je zl'olela in nič več vstala iz postelje. Z z!.- tirni črkami je zapisano v poljski povestnici ob čaru vcls'e 1. ISTO. ime grofice Klavdine Potočke, li je stregla bolnikom in ranjencem, podpirala vs?'"cge, ki je bil pomoči potreben, dočim jc bil nje mož med vet^ši. Ko je vstaja izpodlete-a, je odšla v Draždrnc in c!c! pcrcc. o. c;a . mnogi vstaši trpe pomanjkanje, jc pre;1, j Ircr ri ime'a več gotovine, s, rje " ise.s -a 1 40.000 goldinarjev, s ka.lerimt je hl'nla in slajSala bedno življenje svejih >."r:\ ro- ! jakov. Tudi v pcsledr.j: pol; V vr'rj' V -263. ' sc je bojevalo nekaj zelo hrabrih Polja- ! kinj v vrstah vsta'cv proti Rusom. Poleg drugih moramo o - er'ti Ano I\ :-rn cjiovc, poreč.vika jjc-c.roh ' ar''evi"-" evo bil ruski general, mr ktnja. ro posebn« /nli'. v m!ata.'i r !r udeleževala narodnega gibanja in protiru-skih demonstracij. Za kazen je imela biti internirana v moskovskem ženskem pravoslavnem samostanu. Na prošnjo vplivnih oseb sicer ni prišlo do tega, aH uradi so dobili ukaz, da -pridno nadzorujejo njeno življenje.« Toliko da je počila vstaja 1. 1863., je že izginila iz Žitomira, kjer je bivala, ter se ja pojavila med puntarji diktatorja generala Langiewicza, čigar adjutant je postala, Voljno |e orenašala vse vojne i:apo-rc — mraz, glad in muke vojnih pohodov. Ko jc nekoč izgrbila konja, jc hodila peš 1C milj dolgo pot. Kar se tiče njenega razmerja do generrla Langieivicza, se najodločneje zagotavlja, da ni bilo ničesar, kar bi bilo količkaj v sramoto njeni ženski časti. V vejari em tabori' ču so naziva li Ano Pustovcjtr.vo »gospod Karel«. General Langiewicz jc bil 1. 1863. prisiljen v neki ta in' zadevi oditi v Gal;e:jo, kamof je 'a ž n" n i Ana. V Tarnovu ju jc. si'jcla ch'r.ct ter poslala v Krakov, Diktator La- • ; v:cz je Ivi pozneje pos'an v Tiš-rtov na i "cr?vs' " r>, Ana je r'cfcila za kratko dobo dcvoljcrlc, cla ga obišče. Dogovorila sta sc, da pobegne aH mkana je 1 i 1 a izdana. — Čez ne' tj ta*a sc je p rese. i! >. v Ffriz: kjer s? je živila izprva z izdelovanjem umetnih cvetlic, a pozneje s bcučeva-rre.ii goeloe. Pofcncje sc je po:« otls s polj« sldm emigrantom. — Umna ie v Parizu dne m 2. maja 1881. 1. na jetiki in jc bila pokopana v Montmorency. ШШ sienopiija. Pod tem naslovom je prinesel >Slovc« nec« štev. 262, 15. nov. t. 1. oceno .željno pričakovane Novakove učne knjige Slovenska stenografija-/, in sicer oceno iz peresa g. prof. Robide, i o pa vendar ni dopustno, da bi sc slovenska stenografija kar istovetila z Slovensko stenografijo«, in bi sc v prilog in na račun nove učne knjige popolnoma potlačilo delo prof. Ant. Bczenšcka t. j. njegova prireditev Gabclsbergerjevega si-Ltcr.-.a za jugoslovanske jezike; kakor to dela отеП/Сла ocena. Bczenšcka kar kratko odslovi, da je /.mašil svoj prenos brez prevdarka. Grozno očitanje! Zmašil (?)! Brez prevdarka?! hi da bi se s I o agitacijo vsaj počakalo še malo let, ko nas kmalo več ne bo, ki smo bili že leta 1878 dobr' slovenski stenegrafi! — Prof. Bezen-šek je mrtev in nc more več braniti svojega življenslcega dela; pa branili ga bo-cemo mi drugi, l'r' tem pa nikdo noče kralji velikih zaslug, ki jih ima prof. Novak : л slovenr.ko stenografijo, zlasti še za iz-najo pcirebn;h dobrih učnih knjig i. dr. Pa pusti '.c iu:1; Bezcr.fcku. kar je njegovega. morali liberalci predstavljati podrejeno vlogo. Kralj sprejel ostavko Asquitha, London," 5. decembra. (K. u.) Kralj je sprejel Asquithovo prošnjo za odstop. Krrlj se posvetoval z Bonar Lawotn. Amsterdam, 5. decembra. Iz Londona: Ministrski predsednik Asquith je predložil kralju prošnjo, da odstopi. Kralj je pozval k-sebi Bonar Lawa. Kaj je povzročilo nesoglasje med Asqui-thom in L!oydom Georgejem. London, 5, decembra. (K. u.) »West- minster Gazette« pravi: Asquith namerava ustanoviti vojni svet, ki bi mu ne pripadal sam. Podpirali so ga Grey in večina uglednejših članov Asquithove vlade. Lloud Gcorge je pa zahteval, naj se ustanovi manjši vojni svet z dejansko neomejeno močjo. Ministrski predsednik naj bi bil iz tega vojnega sveta izločen, a imel naj bi pravico, da sklene lahko razveljavo. Asquith je sicer ustanovitvi manjšega vojnega sveta pritrdil, a sicer jc sodil, naj bi mu predsedoval ministrski predsednik. Izjavil je, da rajši odstopi, kakor da se uda drugačni obliki. Asquithov sklep je nepreklicljiv. Zakaj je Lloyd George odstopil? Rotterdam, 5. decembra. Vzrok angleške krize tiči v tem, ker smatra Lloyd George, da je došel trenutek, da se združi vodstvo državnih poslov v triumviratu, v katerem bi bil on kot najbolj popularna osebnost najmerodajnejši. Ta načrt hoče izvesti z unionistiško pomočjo. Amsterdam, 5. decembra. (K. u.) Iz Londona se brzojavlja: Večerni listi poročajo, da je Lloyd George odstopil ter ga jc Asouith obvestil, da ne more slediti svetu Lloyda Georgeja glede na izločitev ministrskega predsednika iz preosnoval-nega vojnega sveta. Rini, 4. dec. (K. u.) V konzistoriju, katerega se udeležuje 28 kardinalov, med njimi Fruhwirth, je papež imenoval znanih 10 kardinalov. Dalje je papež preglasil imenovanje državnega tajnika kardinala Gasparija za kamerlenga rimske cerkve in je izjavil, da si pridrži nova imenovanja. R'm, 5. dec. (K. u.] »Osservatore Romanom poroča, da je monsignor Aversa imenovan za nuncija v Monakovem in msgr. Scapardini za nuncija v Braziliji. Zo Mareši. Operacije okoli Bukarešta uspešno napredujejo. Šest divizij močna rumunska skupina, ki je izpadla iz Bukarešta, je bila vnovič napadena in vržena nazaj do reke Argesul; levo krilo donavske armade pa je zahodno od Bukarešta prekoračilo Argesul in se ustalio na vzhodnem bregu. Na skrajnem desnem krilu donavske armade med Donavo in spodnjim Argesulom so bili tudi v ponaeljek cdbiii močni ruski in rumunski napadi. Južna skupina Falkenhavnove armade se je zahodno od Bukarešta ustalila na levem bregu Argesuia in je s svojim levim krilom dosegla železnico vzhodno cd Titu. Severni del te armade je prekoračil železniško progo Titu—Tirgovist—Petrosita v smeri proti dolini Prahova, za katero leži važno križišče Ploesli. V tem odseku je pričakovati težkih bojev. Vsled kritičnega položaja Rumunije je rusko vojno vodstvo poslalo na pomoč nadaljnje močne čete. Te bodo pač težko pravočasno prišle v bližino Bukarešta; pač pa moramo računati z nastopom tistih ruskih divizij, ki so se že nekaj časa zbirale ob srednji Jalomniti, severovzhodno in vzhodno od Bukarešta; dele teh divizij so zadnje dni že poslali na bojišče ob Ar-gesulu. Na vzhodni fronti Sedmograške in v Karpatih so naše čete, ko se je dognalo, da sovražnik pošilja iz te fronte čete v Vlaško in Moldavo, prešle k protinapadom, ki so se uspešno končali. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Bojna črta maršala pl. Mackensena. Izpopolnili smo uspehe, ki smo jih priborili zadnje dni. Desno krilo donavske armade je odbilo ruske napade in je prodrlo jugozahodno Bukarešta čez Argesu. Tiste avstrijske in nemške sile, ki napredujejo severnozahodno glavnega mesta Rumunije, so prodrle čez železnico Bukarešt-Tirgovist. Sovražne zadnje oddelke smo vrgli, kjer so se ustavili. Dne 3. decembra so privedli naši nad 12.000 ujetnikov. Ob spodnjem Argesu smo na primeroma tesnem bojišču ujeli vojake 28. polkov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Avstrijske in nemške čete generala pl, Arza so v mejnem ozemlju zahodno in severnozahodno Okne s protisunkom iztrgale Rusom vse krajne uspehe, ki so jih priborili zadnje dni. Prav tako so vrgli bataljoni generalnega polkovnika pl. Kovessa sovražnika z besnim bojem iz jarkov, ki so jih bili izgubili prej na Vevech Debry, Pri teh podjetjih so ujeli naši 550 mož in zaplenili 13 strojnih pušk in 4 metalce min. Odbili smo ruske napade severnozahodno Soos Mczo, jugovzhodno ToIgyes in pri Dorui Watri; sovražne izgube so bile velike. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. V vzhodni Galiciji smo hitro odbili ruski sunek pri Avgustovski, sicer tam nič posebnega, Dunaj, 6. decembra zvečer. Uradno: V Rumuniji dozorevajo uspehi. V erdeljskih mejnih gorah se bore dalje. V gozdnih Karpatih osamljeni ruski napadi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. decembra. Veliki glavni Ne bom se zdaj spuščal v podrobnosti, v katerih te loči »Novakova šola« od Be-zenšekove prireditve, ker gre za osebo, za začetnika sedanje slov. stenografije, in katero osebo hoče določiti g. Adolf Robida; ampak tu ima prvo besedo g. prof. Fr. Novak sam. Prosim ga torej, naj odgovori dobri stvari in sveti resnici na ljubo na sledeča moja vprašanja: 1. 5ma::ra-li g. prof. Novak svoje delo za samostojni »prenos Gabelsbergerjeve stenografije v slovenščino (Adolf Robida)? — 2. Oziroma ali nikdar ni rabil 2. izdaje »Slovenske ste-nogral^.o. po Gabelsbergerjevem sestavu, priobčil prof. A. Bezenšek. Izdala Slovenska Matica, V Ljubljani 1893«? — 3. Ali mu je znr.n »Stammbuch des Gabelsber-£erschen Systems: Ijbertragung auf die siidslavir.chen Sprachen von Prof. Anton Bezenšek. Herausgegeben vom Internationa len 4 er.ographenbunde Gabclsberger. WolfenbuHel, 1907, — ki v glavnih potezah avicriv.ira Bezenšeka vsem Jugoslovanom skupno za vse bodeče čase. — 4. Ali slednjič g. prof. Novak pripoznava sklepe slovenskega stenografskega shoda- z dne '.3. avg. 1399 v Žalcu? Gospod urednik! Blagovolite sprejeti te vrsticc v list z zagotovilom, do. podpisanemu gre ie za resnico, Z najodličnejšim spoštov-vrem. F. 8. šegula. stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Južno železnice Tarnopo! — Krasno so ruski oddelki zaman prodrli proti nedavno iztrganem jim jarku. Bojna črta generalnega pol. k o v n i k a nadvojvoda Jožefa. Medtem ko novi rrki napadi pri Capulu severncvzliodno Вс.тпе Watr®, v dolinah Putna, Troiosu! in Uz niso uspeli, so nemške in avstrijske čete zopet pridobile z naskokom za nas važne višinske postojanke. V teh bojih, ki so bili deloma zelo besni, smo ujeli na Vrhu Debri (južno Tarfarskega prelaza) cad 1030 mož in zaplenili 5 strojnih pušk, na Monte Nemira (severno Ojtoz doline) smo pa ujeli 350 mež in zaplenili 8 strojnih pušk. Vojna skupina maršala p I, Mackensena. Med zasledovanjem je IX, armada, ki je zrušila odpor sovražnih zadnjih oddelkov, prekoračila na vzbodu železnico Bukarešt — Targoviste — Pieirosiia. Donavska armada sledi po svojih zmagah c.b spodnjem Argesu, ki jih je priborila proti močni sovražni premoči, sovražniku, kateri se umika, do odseka in čez v bojih z levim krilom. V bojih pri Argesu se je slavno odlikovala 217. peV.otna divizija. Na donavski nižini ie krvavo odbilo vzhodno krilo rusko-rumunske napade. Včeraj poročano število ujetnikov z dne 3. deccmbra se je povišalo na 12.500; pri IX. armadi je došlo še 2000, pri donavski armadi pa 2500 mož, ki pripadajo 22 polkom pe'-ote in 6 topniškim politem. V Dobiudži ni bilo večjih bojev. Berlin 5. decembra zvečer. Veliki glavni stan: V Rumuniji napredujemo proti Bukareštu in Ploestiju. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija. 5. dec. Uradno: Zvezne čete so ob Argesu na Vlaškem premsgale rumunske čete. Ob Donavi in nri Tuirakat:u ogenj pehote in strojnih pušk. Pri črnivodi topov5k: ogenj. V Dobrudži topovski ogenj z odmori in boji patrulj. Sovražnik se utrjuje in nastavlja žične ovire. Turško uradno poročilo. Carigrad, 5. deccmbra. Uradno: Naše čete, ki so se udeležile velike bitke ob Argesuln severno Donave so ujele 60 častn kov in 3600 mož, zaplenile so pa 3 gorske baterije. V včerajšnjem poročilu omenjeni topovi niso v navedenem številu všteti. Rusko uradno poročilo. 3. decembra. Zahodno bojišče. V gozdnih Karpatih je sovražnik dvakrat besno napadel višino, ki smo jo bili šest vrst jugozahodno Vorohte zasedli. Prisilili smo ga, da se je moral z velikimi izgubami umakniti. » Rumunsko bojišče. V Argesulski dolini se nadaljujejo sovražni napadi. Boji tam dobivajo značaj velike bitke. Pod sovražnim pritiskom se rumunske čete, ki jih je na jugu obšla konjenica, umikajo proti vzhodu. Rumunske operacije zahodno in južno Bukarešta vsled došlc pomoči ruskih čet ugodno napredujejo. Bolgarske in nemške čete se morajo umikati. Privedli smo 4 (?) ujetnike in trofeje, ki jih šc nismo prešteli. Do zdaj smo prešteli 25 zaplenjenih topov, Rumunsko uradno poročilo. 3, decembra. Zahodno bojišče. Sovražnik je na desnem krilu ljuto napadel naše postojanke in je naše čete prisilil, da se morajo umikati proti Titu. Naše čete so ob Glavasciosu in ob Nealjov odbile eno turško divizijo; pri Chimpati Mihalesti pa glavno nemško-bolgarsko silo, katero smo vrgli proti jugu. Ujeli smo več mož in zaplenili vojni material. Francozi pričakujejo, da bo Bukarešt padel. Amsterdam, 5. decembra. Francoski general Теггаих izjavlja v listu »Petit Pa-risien«, da se mora računati, da bodo kmalu čete osrednjih velesil zasedle Bukarešt. General Aleksejev je poslal baje na rumunsko bojišče močna ruska ojačenja, a ker so železniške zveze zelo slabe, bodo Rusi potrebovali dolgo časa, predno pridejo na določena jim mesta. To je tudi vzrok, zakaj niso uvedli nameravane ruske razbremenilne ofenzive. Položaj Bukarešta je zato tako nevaren, da bo morebiti prej padel, kakor pričakujejo osrednje velesile. Bern, 5. decembra. »Echo de Pariš« javlja: Poslaništva in banke so že pred dnevi zapustili Bukarešt, a vrhovni poveljnik rumunske armade general Avere-scu z zveznimi generalnimi štabi se še nahaja v rumunski prestolici, »Temps« piše, da je Bukarešt izgubljen, a zavezniki bodo le nadaljevali vojsko, dokler se ne bo Nemčija izčrpala. Bukarešt odprto mesto. Geni, 5. dec. Veliko delo specialista Brialmonta, ki je utrdil trdnjave Liittich, Namur, Antvverpen in Bukarešt, je uničila sedanja vo;ska«, tako piše namreč »Inde-oendance Roumaine«, ko utemeljuje noto rumunskega poslaništva, ki razglaša po »Agence Havas«, da je Bukarešt odprto mesto. Zastopniki bukareškega meščanstva bi morali zdaj samo razpravljati še o usodi mesta, katerega posadka najbrže po ponesrečenem izpadu proti jugozahodu ne namerava nič resnega podvzeti proti obkolit-vi. V tem smislu pišejo tudi izpopolnilna za^na poročila francoskega časopisja. Do črte Galac-Foscani. »Nov .'oje Vremja« pripravljajo javnost na možnost, da se bodo umaknili zavezniki do črte Galac—Foscani. Ruske vojaške prprave v Bukovini in na Kavkazu. •--.Dziennik Poznanski« poroča po »Ruskem Slovu«, da so Rusi svoje postojanke pri Čmovicah znova cjačili, ker se boje, da bodo zavezniki po zmagovitih bojih na Rumunskem udarili na ruske postojanke v Bukovini. »Moskovske Vedomosu« pa poročajo iz Odese, da smatrajo odločilni ruski krogi vojne operacije na Kavkazu za končane in se bodo ondi omejevali Rusi zgolj na defenzivo, ker so, kakor pravijo, svoje tamošnje cilje že dosegli. Ruski vpoklici pod orožje. Curih, 5. decembra. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda, da je ruska vlada pozvala 39 rezervnih letnikov pod orožie. Poljski denarji v ruskih rokah. »Кигуег« Poznanski« poroča, da je sedaj degnano, da znaša vsota poljskih zakladov, ki so jih Rusi ob svojem umikanju odnesli s seboj, 36.893.000 rubljev. Med temi zakladi so cerkveni in sirotinski denarji, zakladi zavarovalnic itd. Kaj je povzročilo eksplozijo v Arhangelsku. Neuyork, 5. decembra. (Kor. ur.) Trgovinski ataše ruskega veleposlaništva v Washingtonu jc glavnemu policijskemu uradu naznanil, da so povzročile eksplozijo v Arhangelsku bombe, ki so bile skrite opd tovori ladje, predno je zapustila Ameriko. V Brocklynu so prijeli nekega Samuela Gatterja, ki je obdolžen, da je zapleten v zadevo. Leifllslif noji m Krasu, Dunaj, 5. deccmbra. Uradno: Linijski ladjin poročnik Banfield sc je zapletel dne 3, decembra popoldne na Kraški planoti v zračen boj z italijanskimi Caproni letali; eno ie sestrelil. Letalce. štiri so bili, so ujeli; eden med njimi je težko, dva sta pa lahko ranjena. Poveljstvo mornarice. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. decembra. Uradno: Kljub dežju in megli je bil topovski ogenj na Krasu enako močan. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. Italijansko uradno poročilo. 4. decembra. Južno reke Cameras (Adiža) so sovražne skupine zopet napadale vas Sano; a smo jih odbili in so zbežale. Na ostali tridentinski bojni črti običajni topovski boji, ki so bili posebno živahni na visoki planoti pri Asiago in v Su-ganski dolini. Na bojni črti Julijskih alp je sovražno topništvo tudi včeraj zelo živahno obstreljevalo našo najprednejšo črto in zveze za bojno črto. Naše topništvo se je s sovražnim odločno borilo. Med malimi spopadi patrulj pri Kostanjevici smo ujeli nekaj mož, med njimi enega častnika. Skupina naših letal je metala včeraj bombe na kolodvor Dutovlje—Skopo na Krasu. Kljub neugodnemu vremenu in besnemu topovskemu ognju so se letalci včeraj spuščali globoko proti napadenim točkam, na katere so vrgli z najboljšim učinkom poldrugo tono razstrelil. Eno naše letalo se ni vrnilo. Zvečer, ko so metala sovražna povodna letala bombe na Doberdob, kjer niso povzročila ne žrtev in ne škode na blagu, je neko naše letalo hitro prodrlo do postaje pomorskih letal (pomol Trsta), na katero je s prav dobrim učinkom vrgle pet bomb. Italijani pričakujejo nemške ofenzive. Berlin, Nemški listi poročajo iz Haagat »Daily Telegraph« poroča iz Milana: Tu se zelo veliko govori, da je pričakovati nemške ofenzive proti italijanski fronti. Razmere na italijanski strani pa so sedaj čisto drugačne kot maja meseca. Cela obrambna črta je mnogo močnejša. Odrejene so pa priprave iz katerih se lahko sklepa, da namerava nemško vrhovno poveljstvo ofenzivo v velikem obsegu. Italijani so med tem na tem prostoru zasedli močne postojanke na Col Ericon in Monte Cauriol. Avstrijske čete nadaljujejo svoja premikanja in ugotovil se je dohod dveh divizij. Težave Italije. Kolin, 5. dec. Italijanske oblasti ustavljajo na švicarski meji poštne pošiljatve in časopise. V Romagni in Padovi so bile demonstracije. — V Padovi je vojaška oblast dala ustreliti 60 vojakov. — V južni Italiji skozi tri dni niso imeli moke in kruha. Italijani in Francozi brez premoga in zdravil. Lugano, 5. decembra. (K. u.) Več francoskih in italijanskih srednjevelikih mest je brez premoga in brez gotovih zdravil, ki so, kjer jih je še kaj, tako draga, da jih ni mogoče kupiti. Težave zdravniške službe v kraškem gorovju, C. kr. bataljonski zdravnik dr. Gold-mann opisuje v listu »Aerztliche Fortbil-dung« svoje doživljaje na italijanski fronti* Avstrijske čete so prišle večkrat vsled goratega ozemlja in večurnega gazenja po globokem snegu močno zdelane na bojišče. Zdravnik je imel temvečje skrbi, ker je po ozkih bojnih stezah mogoče vzeti s seboj le majhne množine sanitetnih' potrebščin. Težave so bile s sterilizacijo, ker je manjkalo špirita in suhih drv ter se je bilo tudi bati, da bi dim izdal postojanko sovražniku. Za prenašanje ranjencev je imela vsaka stotnija sanitetne pa-trole po osem mož s štirimi nosilnicamt, potrebnimi obvezami in deščicami za zdrobljene ude. — Nadaljne težave je povzročala razsvetljava; sveče je piš na gorskih grebenih vedno ugašal. Proti oslabelosti srca radi prehudega napora na strmih potih so vedno uspešno uporabljali koffein. Težja je naloga zdravnika v boju; skalna globel, večkrat le velika skala ali stena služi za obvezovališče, kjer so varni vsaj pred sovražnim pehotnim ognjem. Velike težave povzroča v kraškem gorovju preskrba vode za izpiranje ran, rok, instrumentov in za pijačo ranjencem. Rane, ki so jih povzročale italijanske pehotne krogle, so kazale to posebnost, da so bile na mestu, kjer je krogla zapustila telo, neprimerno večje r.ego na mestu, kjer je krogla prodrla v telo. To si je razložiti tako, da krogla ob udaru na kost eksplodira in povzroči enake posledice kakor dum-dum krogla. V gorovju cesto nastopajo nevihte z gromem in treskom. Strela je ubila nekaj vojakov. Zanimivo pa je, da na teh postojankah ni bilo opažati slučajev prehlada, dasi so vremena naravnost strahovita; tekom treh mesecev ni bilo niti enega slučaja akutnega revmatizma v členkih, in :iko jc imel kak vojak revmatične težave, potem vzrok ni bil prehlad, marveč kaki drugi predpogoji, n. pr. bolne korcn'ne zob. i!sji oa zali. NEMŠKO URADNO POBO&ILu. Berlin, 5. decembra. Veliki glavni stani Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. V jutranji megli so prodrli po kratkem, močnem streljanju s topovi angleški oddelki vzhodno ceste Albert — War-lencourt. Odbiii smo jih z ognjem. Popoldne se je boljše videlo; topovski boj je postal na celi bojni črti ob Somme močnejši; tudi ponoči je bil živahnejši kot zadnje čase. , .. ... . Berlin, 5. decembra zvečer. Veliki glavni stan: Na zahodu nič posebnega. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Boji v МбсеШ BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofiia, 5. dec. Uradno: . Pri Bitolju boji med patruliami. V ovinku Črne je m rno. Vzhodno Črne živahen topovski ogenj. V dolini Moglemce slabe,si sovraži napadi pri Bahovu in Monte, ki so se izjalovili. Na obeh straneh Vardaga slab topovski ogenj. V vznožju Belasice Plan ne je mirno. Ob Strumi boji med patruljami, slabo je streljalo tudi topništvo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. decembra. Veliki glavni Sta" Vzhodno Črne so se razvili novi boji. Izjalovili so se sunki Srbov pri Bahovu in Monte na bojni črti Moglemce. Berlin, 5. decembra zvečer. Veliki glaVNaSmacedonskem bojišču boj s topovi. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Francosko balkansko poročilo. 5. decembra. Vzhodno Črne so Srbi Izkoristili svoj 3. t. m. dosežni uspeh. Vsi sovražni protinapadi so bili odbiti s krvavimi izgubami zanj. Srbi so 3. in 4. decembra zaplenili tri topove in pet havbic. Severno Paralova so Francozi in Srbi tudi napredovali. Poraz sporazuma v ШШ. Haag, 5. decembra. »Morningpost« poroča iz Aten: Boji minulega petka so prinesli velike izgube na moštvu in na ugledu kajti Francozi in Italijani so izgubili nad 300 mrtvih in ranjenih. Čemu osvajati prazne arzenale, ker je vendar znano, da je skoro ves vojni materijal grške armade bil prepeljan v notranjost dežele? Poleg tega je dognano, da imajo Atene razun rednih čet še 40.000 rezervistov, proti katerim so izkrcane čete nezadostne. Če se že sklenejo resne operacije, jih je treba z zadostnimi sredstvi izvesti. Tako je pa sedaj sporazum doživel le politični in vojaški poraz. Grška armada mobilizirana? Haag, 5. decembra. Londonski listi poročajo iz Aten: Grška vlada je mobilizirala vso armado. Oblegovalno stanje. Curih, 5. decembra. Iz Soluna se poroča: Atenska vlada je razglasila oblegovalno stanje za celo Grško. Podaniki entente beže v pristanišča. Konzuli nujno prosijo ladij iz Soluna, V Atenah je mirno. Amsterdam, 5. dec. »Times« poročajo iz Aten: Vsi ujeti francoski vojaki so izpuščeni. Po konferenci admirala Fourneta z angleškim in francoskim poslanikom so se ententine čete zopet vkrcale. 4 ententini poslaniki so obiskali grškega zunanjega ministra. Nato objavljeni komunike je pomiril prebivalstvo. Polkovnik Zimbrakikis, bivši načelnik atenske policije, je zaprt. Milan, 5. decembra. (K. u.) »Secolo« poroča iz Aten: Mir traja dalje. Cestne železnice so zopet pričele voziti. Venizeli-etiški atenski župan Benakis je izpuščen iz zapora. Število rezervistov, ki so se prostovoljno oglasili za vojaško službo, presega 70,000. Položaj v Atenah. London, 6. decembra. (K. u.) Daily Telegraph« poroča v soboto s Pireja: Atene so nudile včeraj prizor najdiv-fejše anarhije. Vojaki brez častnikov in oboroženi meščani so v vseh mestnih delih »treljali na hiše Venizelistov. Vsakega Ve-nizelista, ki sc e drznil na testo, so preganjali kakor psa, ga pretepali, ranili in vrgli v ječo. Od petka dalje je brzojavni urad zopet pod grškim nadzorstvom. Francoze so vrgli iz urada. Dopisnik Daily Telegrapha pristavlja: Ne olepšujmo položaja, da so bili zavezniki popolnoma poraženi. V soboto zvečer se jc poročalo Daily Teiegraphu« s Pireja: Kralj tiho mobilizira. Gcncrai Dusmanis jc pričel dane« feot načelnik generalnega itaba pošlo- vati. Imenovan je bil žc pred tremi tedni, a imenovanje so do danes prikrivali. Ljudstvo in njegov kralj. Berlin, 5. decembra. Iz Aten se poroča: Kralj, obdan od generala Dusmanisa, polkovnika Metaxasa in izkušenega župana Markurisa, je sprejel mnogo tisoč rezervistov. Ljudstvo in armada sta ga navdušeno pozdravila. Čuli so se klici: Proč z izdajalci in njihovimi zaščitniki! Mila v voisKi. Turško uradno poročilo. Carigrad. 5. decembra. Uradno: Naš ogenj je sestrelil na sirski obab pri Remle neko angleško dvokrilno letalo. Voznika in opazovalca smo ujeli. Preprečili smo sovražne napore, da se izkrca v Akabi in njegov poizkus, da bi razvil francoski prapor na obali zaliva Akaba. Prapor so naši zaolenili, proti Jenbu (Hedža) prodiramo dalje. Nemški podmorski čolni na de'u. Nemški podmorski čolni napadli portugalsko mesto Funchal na otoku Madeira. L'zbona, 4. dec. (K. u.) »Agence Ha-vas«: Nemški podmorski čolni so vdrli včeraj zjutraj v pristanišče Funchal. Napadli so en francoski parnik z vojnim blagom in eno angleško trgovsko ladjo. Eno francosko topničarko so potopili. Baterije na obrežju so pričele streljati, nakar so podmorski čolni ušli. Frankobrod ob Meni. 5. dec. »Frankfurter Ztg,« poroča iz Bazlja: O napadu nemških podmorskih čolnov pri Funcbalu poroča neko poznejše portugalsko poročilo: Mornariško ministrstvo obvešča, da so bile v pristanišču Funchal sledeče ladie potopljene: francoska ladja »Kanguro«, ki je spremliala podmorske čolne, angleški parnik »Da cia« in francoska topničarka »Surpris ««. Po torpediranju so podmorski čolni dve uri obstreljevali mesto. Od mesta so bili dve milji oddaljeni. Obrežne baterije so odgovarjale na ogenj in so podmorske čolne prisilile, da so se morali umakniti. Škode na blagu ni veliko. Ubit ni bil nihčo. Sodi se, da je izgubilo 34 mož posadke francoske topn'čarke življenje, med njimi tudi poveljnik. Mrtvih je tudi nekaj Portugalcev na potopljenih ladjah. Vlada je ukrenila, kar zahteva varnost. * * * Funchal je glavno mesto portugalskega otoka Madeira, ki leži v Atlantskem oceanu zahodno severne Afrike. Dosedanje izgone sporama. Kodanj, 5. dec. (K. u.) Po kodanjskih stat!stičnih podatkih je izgubil sporazum dozdaj: Rusija 7.558.000, Franciia 3 336.000, Anglija 1,183.750, Srbiia 450.000, Belgija 220.000 in Rumunija 218.680 mož. Pos ш železniške nesreče pr; Herczeo- Budimpešta, 5. dec. Radi znane strašne železniške nesreče bo najbrže trgovinski minister pl. Harkanyi odstopil. Ogrska opozicija namerava v zbornici zahtevati, naj se njegovo mesto toliko časa ne namesti, dokler ne bo sodna preiskava pokazala, da je popolnoma nedolžen. Če se to izkaže, bi ne nasprotovali, če zopet vstopi v vlado. Trdi se, da Tisza ni voljan ugoditi tej želji opozicije. Budimpešta, 5. dec. Pri ravnateljstvu ogrskih državnih železnic bo radi železniške nesreče pri Herczeghalomu več presenetljivih izpremeb. Prvi bo najbrže odstopil dvorni svetnik Žiga Kotanyi, ki je kot ravnatelj državne železnice načelnik prometnega oddelka. Svoje mesto bo moral zapustiti tudi železniški ravnatelj levih železniških prog Ofner, ki je takoj po nesreči v nekem razgovoru izjavil, da je edini krivec nesreče strojevodja Vida, ki so ga po natančni sodni preiskavi izpustili iz preiskovalnega zapora. Ofnerju bo sledil ravnatelj državnih železnic Kun. Pozornost vzbujajo poročila, da se je približno dva tedna pred nesrečo pri Herczeghalomu razpravljalo v seji ravnateljstva državnih železnic, kako naj se v megli bolj skrbi za varnost prometa. Vsled nastopa ravnatelja Ofnerja in še posebno na željo dvornega svetnika Kotanyia so pa to vprašanje odstavili, češ, da ni potrebno. Postajena-čelnika v Herczeghalomu so zaprli. Izpuščeni strojevodja I. Vida se je žc vrnil k svoji rodbini. Nekemu časnikarju je rekel, da je popolnoma nedolžen; če bi ne bil, bi se bil že usmrtil. Razna poročila. Kronanje na Ogrskem. Budimpešta, Kralj in kraljica prideta 27. t. m. v Budimpešto, da bosta 28. t. m. kronana in da sprejmeta poklonitev državnega rW?.. PcslaniSka zbornic? bo zborovala na dan kronanja ob 6. zjutraj; iz državnega zbora se bodo vsi poslanci podali v trdnjavo h kronanju. V Matijcvi cerkvi bodo postavili poslancem poseben oder. Na kronanje se je v Budimpešti priglasilo že toliko ljudi, da se v nobenem hotelu ne dobi več soba. Za eno samo okno neke male hiše se je plačalo 3000 K. Diete državnih poslancev se ne zvišajo. Dunaj, 5. dec. V zadnjem času se pojavljajo glasovi, da se zvišajo dnevnine poslancem, Z dobro poučene strani se pa sedaj poroča, da se sploh nc misli na zv> -1 :et poslancem. Izgube norveške mornarice. Kristijanija, 5. dccembra. (Kor. ur.) Od začetka vojske do konca novembra ie bilo vsled vojnih dogodkov uničenih 242 norveških ladij (skunpo 325.515 ton). Velike poplave na Španskem. Pariz, 5. decembra. (K. u.) »Humani-te« poroča o velikih povodnjih pri Valen-ciji. Do 200 štirijaških kilometrov je poplavljenih. Škoda se ceni na več milijonov. Alcira je bila več dni brez zveze z ostalim svetom in brez luči. Ljudje so že stradali. Cesar Karel v glavnem slani. Dunaj, 4. decembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Cesar je bil danes v stanu vrhovnega armadnega poveljstva. Ministrski predsednik dr. pl. Korber, ki je prišel z drugim podpredsednikom prehra-nilnega urada baronom pl, Friesom v glavni stan pred vsem zaradi prehranilnih zadev, je bil dopoldne dve, popoldne pa eno uro pri cesarju. V obeh avdijencah so razpravljali pred vsem o prehrani prebivalstva, Cesar je zaslišal tudi gališkega namestnika generalnega majorja barona pl, Dillerja, gališkega deželnega maršala dr. viteza pl, Niezabitowskega in ministrskega svetnika barona pl. Eichhof. Visoki vojaški dostojanstveniki so mu tudi poročali. Dunaj, 5. dccembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel dane? zjutraj generalnega topniškega nadzornika Njegovo c. in kr. Visokost generalnega polkovnika nadvojvodo Leopolda Salvatorja, dalje ministrskega svetnika barona pl. Eichhoffa v avdijenci; poročal mu je nato načelnik generalnega štaba maršal pl. Conrad; Njegovo Veličanstvo cesar se je odpeljal nato v stan nemškega vrhovnega vojnega vodstva, kjer se je v navzočnosti maršala barona pl. Conrada vršil razgovor z Njegovim Veličanstvom nemškim cesarjem; navzoč je bil tudi maršal pl. Hinden-burg. Med vožnjo v veliki glavni stan so Negovo Veličanstvo v vseh krajih radostno pozdravljali. Po povretku v stan rrmadne-ga višjega poveljstva je bil sprejet v dališi avdienci avstrijski ministrski predsednik dr. pl. Korber. Dsievne novice. -f Močni smo. Ko je morala Francija po vojni 1, 1870/71, plačati Nemčiji 5 milijard vojne odškodnine in je to tudi točno storila, tedaj je svet strmel in si mislil, da je čemu takemu kos edinole bogata Francija, V sedanji vojni pa avstrijski državljani niso spravili skupaj samo rednih dajatev državi, marveč so ji vrhu tega v štirih vojnih posojilih dali na razpolago — ne samo pet milijard, marveč 13.534 milijonov kron! Vse stroške sedanje vojne nosi naša država — kakor tudi nemška — sama, dočim morajo naši sovražniki prosjačiti drug pri drugem in po celem svetu ter plačevati v tuje žepe oderuške obresti od svojih posojil. Da pa more naša država iz lastne moči zmagovati ogromno vojno breme, se imamo pa zahvaliti naravnost našim nasprotnikom. Ti so nas hoteli izstradati in nam odrezati vsak izvoz in uvoz, S tern so nas prisilili, da smo si uredili svoje gospodarstvo tako, da se z vsem potrebnim preskrbujemo doma, kakor vemo in znamo. Ni šlo brez težav in žrtev, toda šlo jc in v plačilo nam je to, da naš denar ostaja doma, da služimo pri vojnih dobavah sami, dočim naše sovražnike razni tuji dobavitelji neusmiljeno skubijo. Tako nam je tudi mogoče, vedno znova napolniti državne blagajne in dati domovini sredstva za na-daljno krepko obrambo na bojiščih. Sedaj podpisujemo V. avstrijsko vojno posojilo. Podpisujemo z mirno in samozavestno roko, dobro vedoč, da podpisujemo s tem zmago in mir in svoje lastno blagostanje. Da, tudi topot bo vsak izmed nas dal domovini od svojega, kolikor le more, tudi topot bodo ostali naši sovražniki razočarani. Na bojiščih smo silni, nczmagljivi, nič drugače doma, v gospodarstvu. Močni smo, to bomo s petim vojnim posojilom znova dokazali. -f Vstop v grobnico raj. cesarja Franca Jožefa I. pri kapucinih je od pogreba naprej dovoljen. Tisoče oseb je rajnega cc-sarja že obiskalo. Dne 4. t. m, je šlo mimo krste rajnega cesarja Franca Jožefa 1 15.000 oseb. — Črnogorski princ Mirko na grobnici cesarja Franca Jožefa L Dunaj, 5. decembra. Črnogorski princ Mirko je prišel danes v grobnico pri kapucinih in je molil pri krsti rajnega cesarja Franca Jožefa I. f- Katoliški hrvatsko-slovenski dijaki pri naših šikoiih. Dne 1. decembra so se hrvatski in slovenski akademiki, bivajoči sedaj na Dunaju, oglasili pri naših škofih, ki so se mudili pri škofovskih konferencah, aa jim izrazijo svojo sinovsko udanost in zvestobo. Sprejeli so jih nadškof dr. Sedej in škofje clr. Jeglič, dr. Karlin in dr. Mah-nič ter jih v ganljivih besedah navduševali za katoliško-narodne ideale. Akademiki so oili očarani od očetovske ljubeznivosti naših cerkvenih knezov ter polni hvale za bodrilne in globoke nauke. -f Českoslovanski agrarni klub si je izvolil v petek novo predsedstvo. Soglasno so bili izvoljeni: predsednik: Fr. S t a n б k, podpredsednika: bivši minister Prašek in U d r ž a 1. V parlamentarno komisijo so izvoljeni: Bukvaj, Donat, Okleštck, Pa-douš, Scdlak, dr, Viškovsky, dr. Zahrad-nik, Ždarsky, V parlamentarno komisijo »Č e s k c h o s v a z u« so poslani: Bukvaj, Sedlak, Okleštck in dr. Viškovsky. -f Staro sovraštvo Wolsa proti dr. K.aerbeiju, Nemški radikalci so pričeli groziti Koerberju. Wolf je pričel iti po svojih prejšnjih znanih potih. Zanimivo je, da se glasilo čeških Nemcev, nedeljski »Prager Tagblatt«, norčuje iz Wolfa in njegovih zvestih vsenemških tovarišev, ki nočejo parlamenta, ampak hrepene po najhujšem absolutizmu. Kot vzrok besnega nastopa \Voifovega proti Koerberju pa navaja ^Prager Tagblatt« staro sovraštvo proti dr. Koerberju, ki datira že iz leta 1904. Takrat je rekel Koerbcr Wolfu: »Da se mi ne prikažete nikoli več v mojo bližino.« Zanimivo je, da je odgovoril dr. Koerber na znane nemške zahteve po oktroiranju uvedbe nemškega državnega jezika, spremembe poslovnika v nemškem smislu itd., da bo o tem govoril parlament. Ta pa polaga važnost predvsem na rešitev vprašanja glede prehrane. — Tako »Prager Tag-biatt«. ф + Dr. Kramar prosil za pomilostitev. Z Dunaja se poroča: Na smrt obsojeni državni poslanec dr. Karel Kramaf je vložil na cesarja prošnjo za pomilostitev. + Pri 7. pp. je padel 23. nov. t. 1. pešec Viljem Tertič, pristojen v Draga-tuš, okr. Črnomelj, roj. 1897; odlikovan pa je bil za hrabro obnašanje pred sovražnikom in zvesto službovanje častn. sluga vojnega kurata J. Hafner: Silvester Klanšek iz Radeč na Dol. -f Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil general-štabni zdravnik dr. Franc Radej, pri garn. bolnišnici št. 10. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dckoracijo je dobil vojaški registraturni oficijal Karel Legat, pri nekem zbornem poveljstvu. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadzdravnik 4. trd. top. bal. dr. Franc Virant, nadporočnik 97. pp. Anton Petrini, poročnik 47. pp. Viljem Marat, major Viktor Jenko, pri etap. mest. poveljstvu na Reki in nadporočnik 5. dom. pp. Franc Dermola. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil asist. zdravnik dr. Rudolf Sadnik, pri voj. bolnišnici št. 3, 15. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 27. dom. pp. Maks Košir, pri nekem zbornem poveljstvu; stražmojster Josip Korošec; stražmojster 7. dež. orož. pov. Ivan Rutar. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: čast. namestnik Bojane Ervin, patruljni vodja Kordiš Rudolf, dra-gonci Pejovnik Alojzij, Wcber Josip, To-Polnik Peter, Battig Alojzij, Uhanek Rudolf, Zumbar Josip in Vidmar Josip, vsi pri 5. drag. polku. — Duhovniški zaslužni križec II. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat 4. dom. pp. Viljem Wester, pri 2. dom, pp. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje jc dobil nadporočnik 27. črnovoj, pp, dr. jur. Anton Gosak. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila patruljni vodja Ploj Jakob in dež. strelec Agreš Jakob in dež. strelec Agreš Josip, oba pri 26. dom. pp. _ Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil pešec 26. dom. pp. Vrbančič Avgust, prideljen 73. pp. _ Bronasto častno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo je dobil četovodja Karel Pečnik. Odlikovani 27.ti. V 9. kraški bitki so ii zaslužili oihkovanje naslednji fantje našega domačega domobranskega pešpolka št. 27: Narednik J. Mihclič, Sodražica sedaj v drugo odlikovan s hrabrostno kolajno I. razreda; četovodja Joško Boskovič, Krško, v drugo odlikovan, prvič veliko srebrno, sedaj malo srebrno; desetnik Matevž Žagar, Iška vas, v drugič odlikovan, prvič s srebrno, sedaj z bronasto; desetnik Franc Ložar, Bizovik, s srebrno II. razreda; eno-letnik-četovodja Stanko Lenarčič, Nova-vas, s srebrno II. razreda; poddesetnik Jer-nej Kočevar, Lož, s srebrno II. razreda} poddesetnik Ivan Seljak. Pcdlipa, s srebrno II. razreda; pešec Franc Čampclj, št. Jernej, v drugo odlikovan, prvič s srebrno, sedai z bronasto: pešec Truden, Podcer- kov (Lož.) s srebrno II. razreda, pri 10. stot- niji. — Za vojnega karata je imenovan duhovih tri.a ko-koprske škoiije Josip Ha -bat, pri dom. čopolnihism okrajnem poveljstvu Ljubijana. GaJišM Nemci. Kaj bo z gališkimi in bukevinskimi Nemci, če se Ga'icija loči od ostale Avstrije. Takoj za znanim manifestom ranjkega cesarja se jc oglasila »Rcichsposl« in zahtevala varstvo in narodno samoupravo zanje. V ostalem nemškem tr.boru niso vsi enih misli. Nekateri so za to, da se vse tamošnje Nemce vzame nazaj v nemško narodno ozemlje. Naselili bi jih na Ruskem ali v novem zasedenem ozemlju. Mislijo tudi na vojaške granice proti Srbiji in Italiji. V »Ostdeutsche Rundschau« pa pravi nekdo, da bi bilo žalostno, če bi ne bilo za Ncmcc več prostora v Galiciji, kjer so Nemci toiiko kulturno delali, ki jc pognojena s tolikimi potoki nemške krvi in katera je zopet pridobljena samo z nemškimi silami. Dati sc jim nora tako stališče, kakor ga imajo sedmograški Nemci. Za nemški narod da ni vseeno, da mu vsaj v avstrijski monarhiji ostanejo etape, ki ležijo na veliki cesti od Vzhodnega do Črnega morja. Zadnji čas da je, ca se vlada krepko zavzame za gališke Nemce. — Zadružna zveza v Ljubljani (oddelek za Štajersko v Mariboru) priredi v torek 12. t. m. skupščino vseh svojih članic. Občni zbor bo v Mariboru v uradnih prostorih, Koroška cesta štev. 5. Začetek ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu so važne točke, osobito predavanje o novih davkih in pristojbinah. — Župnik - infanterist časi, g. Janko Maierholcr je v kratkem času prejel dve odlikovanji za svojo hrabrost — naprvo bronasto svetinjo in ravnokar zopet srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste. Junaku iskreno čestitamo! — Duhovniške vesti s Koroškega. Župnija Hodiše, patronat vetrinjska gospoda, je razpisana do 5. januarja 1917. — Za pro-vizorja v Hodišah je imenovan vlč g. Fr. Kovač. — Vlč. g. kaplan Dobernik jc bil ie dni ozdravljen izpuščen iz dežeinc bolnišnice v Celovcu. — Poroka. Dne 2. t. m. se jc poročil v Kostrivnici na Štajerskem starešina in bivši predsednik slov. kat. akad. društva > Zarje« dr. Alojzij Remec z gdč. Anico Ratej. Našemu prijatelju, ki ie sedaj rezervni nadlovec, prav prisrčno čestitamo in mu želimo obilo sreče. — Celovškemu županu Fr. baronu pl. Wetzlar-?lankenstern je bil povodom vpo-kojitve kot kontrolor finančne deželne blagajne podeljen naslov ravnatelja finančne deželne blagajne. — Profesor Čelakovsky izvršil samoumor. V Pragi je profesor botanike na češkem vseučilišču dr. Ladislav Čelakovsky na Palackega mostu odložil zimsko suknjo in klobuk ter skočil v Vltavo. V njegovi zimski suknji so dobiii pismo, v katerem pravi, da izvrši samoumor, ker je neozdravljivo bolan. — Delitev občine. V četrtek dne 30. novembra se je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah izvršila uradna delitev občine Sv. Jakob v Slov. goricah v občini Gornji in Spodnji Jakobski dol. Padli častniki. Kadetni aspirant Franc Lešnik, 17. pp,, Celovec; enol. prost. tit. narednik Nikolaj Marčelja, 97. pp., Reka; kadetni aspirant dr. Franc Megušar, 17. pp., Radovljica; nadporočnik 17. pp. Josip Pirker, prideljen 4. dom. pp., Celovcc; Kadet Karel Zorman, 97. pp., Nabrežina; nadporočnik Viljem Minkuš. 6. pp., Vipava. — Izmenjani invalidi. Dne 20. novembra sta prišla v Litomefice iz ruskega ujet-mv'.va invalida: polkovnik Henrik Pischely, ■/7. pp., in pešec Iv. Dakič, 97. pp, — Dne 3. decembra sta se vrnila iz ruskega ujetništva invalida strelec Anton Prem, 1. p. tir. dež. strelcev, in desetnik Josip Stefe. — Nesreča aH zločin? Iz Boh. Bele se nam poroča, da sc je v nedeljo, dne 3. decembra popoldne vršila sodnijska obduk-cija Terezije Pretnar iz Zagoric, katero je zadnji torek njen lastni mož na vezu pripeljal v tukajšnjo mrtvašnico, češ, da je ponesrečila v gozdu nad vasjo Kupljenik. O tej nesreči je poročal : Slovenec« zadnji petek. Pogreb jc bi! nad vse pretresljiv. Pogreba se je udeležilo veliko občanov; nobeno cko ni ostalo suho ob pogledu na uboge male otroke, ki so na tako žalosten način izgubili svojo mater. Pokojna žena je bila doma i/. Nomenja, je stara 39 let in zapušča sedem otrok, najmlajši je star tri leta. Smrt je nad vse žalostna, ker je njen lastni mož, ki se je zadnji čas mudil doma na vojaškem dopustu, osumljen umora. Mož je pod vojaško oblastjo in je v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Vsled mnogih tožba v prejšnjih letih je njegovo ime pri raznih sodiščih dobro znano. — Dalmatinskega vina so letos pridelali okoli 700.000 hektolitrov v skupni vrednosti 150 milijonov kron. Dve tretjini vin?, so že prodali ogrskim in avstrijskim irgov-ccm. — Goljufije pri mestni aprovizaciji v Sarajevu. »Az Est« poroča, da so v Sarajevu are'irali voditelja mestnega aprovi- začnega edseka občinskega svetnika Bradača, mestnega uradnika Svitkoviča in mestnega knjigovodjo Krejzerja. Predpre-iskava je dognala, da so izvršili mnogo goljufij ter znaša škoda do pol milijona kron. Zaprli so tudi generalnega ravnatelja sarajevske kreditne banke Vojnoviča. Odgovornost pada tudi na višjega uradnika deželne vlade, ki mu jc bilo izročeno nadzorstvo nad mestno aprovizacijo, in na župana, ki je zagovarjal krivce in zavlačeval preiskavo. Dobrna, 28. novembra 1916. Danes je občinski odbor po slovesni mrtvaški maši za rajnega cesarja Franca Jožefa I. imel sejo, v kateri je odbornik župnik Friderik Kukovič se spominjal v ganljivih besedah vrlin rajnega presvetlega cesarja in je občinski odbor sklenil c. kr. okrajnemu glavarstvu izreči žalost in potrtost ce!e občine nad smrtjo cesarja, obenem pa tudi neomajno ljubezen in zvestobo novemu cesarju Nj. Vel. Karlu. — Ob pol 11. uri je tukajšnji kurat, ki se zdravi v častniškem zdravilišču, imel slovesno vojno sv. mašo, nato pa krasen nagovor, zadevajoč prisego, katero so vojaki po sv. maši storili novemu cesarju. Omeniti moramo posebno pohvalno, da so se častniki žalne sv. maše mnogoštevilno udeležili in da je častniški orkester sviral, akoravno bodo častniki šele v petek ali soboto imeli žalno pobož-nost za rajnim cesarjem. Učiteljske izpremembe. Na lastno prošnjo je radi bolezni začasno vpokojena učiteljica Ivana Smole v Planini pri Logatcu: namesto nadučitelja Friderika Pehnnija, ki je radi bolezni na dopustu, bo suplirala na šoli v Trebnjem preizkusna kandidati-nja Avgusta Spetzler; namesto učiteljice Ivane Nagu-Zalokar, ki ima dopust radi bolezni, jc nastavlier a za suplentinjo r,a šo-'i v Orehovici abs. učiteljska kandidatinja Justina Hiti; namesto obolele učiteljice Vi-Ijcmine Vidic bo suplirala na Soli v Poljanah abs. učit. kand. Jožefina \X'cber. — Brezplačna šoiska praksa na II rnes'ni ilo-verski deški Ijudsk. šoli v Ljubljani je dovoljena izprašani učiteljici Ljudmili Sla-novec. — Požar, Dne 29. novembra ob 9. uri dopoldne je izbruhnil v hiši Ane Ajdnik oa Vinjem vrhu, občina Belacerkev, iz do zdaj nedognanih vzrokov ogenj, kateri je hišo popolnoma vpepelil. Škoda znaša tCOO kron, zavarovalnina 400 kron. — Ustavljen promet za pošiljatve vojnim ujetnikom in interniraccem. V času od 10. clo 25. decembra pošta nc bo sprejemala pošiljk z darovi in poštnih zavitkov za vojne ujetnike in intcrnirance. — Živnostenska banka, centrala v Pragi, jc podpisala za lasten račun 15 milijonov kron zase in svoje podružnico za V. avstr. vojno posojilo. — Ženske izpodrivajo moške. Na južni železnici jc nabavljenih več ženskih sprevodnikov, ki svojo službo zelo točno opravljajo. Naclzorovalni nnsiav-ljenci pravijo, cla so ženski sprevodniki mnogo bolj strogi kot. moški. Nova metla navadno dobro pometa. Poroča sc nam, da je od 1. novembra naprej na progi Dunaj—Trst nastavljenih 120 ženskih sprevodnikov. — Krava ubila otroka. V Mobersdorfu pri Gradcu je krava z nogo sunila triletno Elizo Maver tako nesrečno v glavo, da je bil otrok na mestu mrtev. — Slovenski vojaki na Dunaju. Slovenci vojaki na Dunaju se zbirajo na sestanek v nedeljah in praznikih popoldne v gostilni št. 101, VI. okraj, Gumpendorfer-strasse. — Utonil je pri Gornji Sv. Kungoti v potoku posestnik Jakob Jarc, p. d. Foltan, doma iz občine Pesnica. Legar na Reki. Od 1. oktobra do 3. decembra t. 1, je bilo v Reki 81 slučajev legarja, med temi 5 s smrtnim izidom. — Razpisani c. kr. poštni uradi. Razpisano je poštarsko mesto v Begunjah pri Lescah (11/2) ter mesto poštnega ekspedi-enta v Lindaru (III/5), pavšal znaša 756 K. Prošnje jc vložiti v teku treh oziroma v dveh tednih. Ogrski škoi Szatmar jc daroval ob svoji škofovski desetletn;ci 315.000 K v dobrodelne vojne namene. Znaaa filmska igralka Doait Weixler je umrla v nekem sanatoriju v Nemčiji. Obolela je na živcih. — Tvrdka Julij Mcml je doslej podpisala skupno 6,300.000 K avstrijskega in ogrskega vojnega posojila. — Vo'kovi so se v veliki množini pojavili po mnogih krajih Bosne in Hercegovine. Prihajajo prav do človeških bivališč in prizadevajo posebno veliko škode med ovcami. Odpravljene tržne pristojbine. Mestna občina v Opavi je za dobo vojne odpravila tržne pristojbine. 1;1ГшјпШб tiBV'CS. lj Cerkveno. V petek, 8. decembru, na "'■л-nik Brezmadežne, in v nedeljo. 10, de- cembra, ko se bo god sv. Nikolaja v stolnici cerkveno praznoval, bo pridigoval (ob pol desetih) in opravil pontifikalno sveto mašo škof ljubljanski, — Tudi v soboto bo za novega cesarja Karola pontifikalno sv. mašo opravil škof, da se novemu vladarju izprosi pomoč sv. Duha za uspešno vladanje v naših pretežkih časih. lj Občni zbor »Društva slovenskih ka-tehetov« danes ob šestih. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bode imelo v petek, dne 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja skupno sv. mašo in sv. obhajilo v Križanski cerkvi. Pričetek pobož-nosti je ob 7, uri. Sv. maša se bode darovala za člane, ki so na bojnem polju ali v vojni službi. Med sv. mašo bode pel društveni pevski zbor. lj Umrli so v Ljubljani; Janez Basaj, delavec, 77 let. — Vekoslava Kregar, hči dninarice, 5 tednov, — Adolf Žigon, trafikantov sin, hiralec, 21 let. — Adam Mol-dovan, pešec. — Fran Klančar, sin natakarice, 2 meseca. — Fran Korinšek, sin že-lezn. uslužbenca, 3 mcsece, — Olga Vo-grič, hči sprevodnika, 3 mcsece. — Bruno Beguš, sin železniškega zavirača., 7 tednov. — Ivana Perko, rejenka, 12 dni. — Janez Bizjak, posestnik, hiralec, 36 let. — Pietro Mogarevo, laški pešec 146. pešpolka, vojni ujetnik. — Fran Schaden, črnovojniški delavec, li Namesto venca na grob pokojnima nadzornikoma Levcu in Hubadu je podaril kanonik Kržič 50 K za Marijanišče. lj Pri c. kr. Splošni prometni banki, podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver, so na V. avstr. vojno posojilo med drugimi podpisali: Gospod Julius Elbert, veletrgo-vec, Ljubljana K 10.000; Gospa Ernestina Racič, soproga c. kr. dvor. svet., Ljubljana K 5000; Gospod dr. Emil Bock, višji medicin, svetnik itd., Ljubljana, K 500; Tvrdka M. Rosner & Co., Ljubljana, K 30.000, skupno s prejšnjimi posojili K 100.000; Gospa Marija Eger, soproga tovarnarja. Železniki, K 20.000; Prečastiti gospod dr. Sebastijan Elbert, Novomesto, K 10.000; Gospa Ludovika \Vibbe, Ljubljana, K 2000; Gospod Heinrch Wibbe, Ljubljana, K 4000: Gospodr Feliks Urbane, veletrgovec, Ljubljana, K 15.000: Tvrdka Franc Ksav. Souvan, Ljubljana, K 10.000. lj Oddaja krompirja za III. okraj. V četrtek, dne 7. decembra t. 1., se bo nadaljevala oddaja krompirja za IU. okraj. Na vrsto pridejo: Od 8. do 9. ure številke 721 do 880, od 9. do 10. ure dopoldne št. 8S1 do 1040, ocl 10. do 11. ure št. 1041 do 1200, od 2. do 3. ure popoldne št. 1201 do 1280, od 3. do 4. ure popoldne št. 1281 do 1360, od 4. do 5, ure popoldne št. 1361 do 1440. V četrtek dopoldne se lahko oglasijo tudi one stranke iz III. okraja, ki zadnjič niso mogli priti na vrsto pri oddaji krompirja. — Krompir se oddaja iz skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti št. 36. lj Oddaja krompirja za VI. okraj. V soboto, dne 9. t. m. se bo oddajal krompir iz skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti 36 za VI. okraj. Na vrsto pridejo: Od 8. do 9. dopoldne številke 1 do 160, od 9. do 10. dopoldne številke 161 do 320, cd 10, do 11. ure dopoldne številke 321 do 480, od 2. do 3. popoldne številke 481 do 560, od 3. do 4. popoldne številke 561 do 640, od 4. do 5. popoldne številke 641 do 720. — Druge številke tega okraja in drugi okraji pridejo na vrsto prihodnji teden. Da ne bo pritožb, se stranke opozarjajo, da sc bo krompir ocldaial točno po sporedu, vsled česar naj nc hodijo drugi ponj kakor povabljeni. lj Maksimalne cene imamo skoraj žc pri V3eh vsakdanjih potrebščinah in še brezvestni ljudje navijajo cene, kjer lc morejo. K vsakdanijm potrebščinam gotovo spada tudi obuvalo in obleka. Pa ravno to nima maksimalnih cen, kar je provzro-Čilo tako draginjo, da si navadni zemljan v ti hudi stiski sploh nc more niti najnujnejšega preskrbeti, saj ima skoraj svila enako ceno, kakor navadni »cajg«. In kdo naj to zmaguje?! Tukaj bi bilo vsekako potreba remedure! lj »Glasbena Matica«. Prisostvovati koncertu Češkega kvarteta spada med najvišje užitke, ki jih je na svetu v glasbi doseči mogoče. Kaj višjega in popolnejšega v komorni glasbi se še ni na nobenem kontinentu sveta doseglo. Nebroj occn mest vseh držav in vseh narodov, kjer jc doslej Češki kvartet nastopil, to priznava. Opozarjamo na sobotni koncert v Ljubljani, naj sc ga vsakdo, komur je mogoče, vdeleži. Vstopnicc sc dobivajo v Prešernovi ulici. lj Blagoslov v družini. Dne 30. m. m, je povila žena nmarskega pomočnika in delavka v tobačni tovarni Antonija Brvar-jeva tri deklice, ki so vse, kakor tudi mati, dosedaj še zdrave. lj V VIII. činovni razred sla pomaknjena s 1. decembrom profesor Ivan Kav-š e k na II. drž. gimnaziji v Ljubljani in prof. Edmund Kclbe na kočevski državni gimnaziji. lj Našla se je večja vsota denarja. Dobi se pri Marinšku, gostilna »Amerika« na GlincaL Ргпшке novice. — Italijansko realko v Pazinu so oblasti zaprle, kakor smo že poročali. Italijani pa so nato otvorili privatno realko, kateri je pa napravila konec vojaška oblast s tem, da je prepovedala v njej pouk. Na Krasu je padel v deveti laški ofenzivi koroški Slovenec četovodja Ferdinand Kulterer. Padli junak je bil re-krutni inštruktor župnika-prostaka Ivana M a i e r h o f e r a. Deželni odbor goriški je sklenil v svoji seji z dne 21. nov., da sprejme na breme deželnega zaklada plačilo vojne doklade k rentnemu davku, ki je bilo uvedeno s cesarsko naredbo z dne 28. avgusta t. 1., št. 280, drž, zakonika, in ki so ji podvržene obresti obveznic deželnega posojila iz leta 1902. Te obresti se bodo torej izplačevale tudi nadalje brez vsacega utržka. Razglas. Da se zamore sestaviti natančen seznam vseh Goričanov sedaj biva-jočih v različnih krajih države, se poživljajo tristi, da naj blagovole nemudoma naznaniti svoje dosedanje bivališče (natančni naslov) ter navesti tudi ime in priiimek vsakega posameznega rodbinskega člana in naslov zadnjega bivališča v Gorici. Vsaka poznejša sprememba bivališča naj se istotako naznani kakor bitro mogoče temu magistratu. — Mestni magistrat goriški, sedaj v Trstu. — C. kr. vladni komisar. Zaklad za ustanovitev kmetijskih naselbin za istrske vojno inVal/de, Istrska deželna upravna komisija ic sklenila ustanoviti zaklad za osnutje kmetijskih naselbin za istrske vojne invalide in njihove družine. V ta zaklad bo vsako leto prispevala dežela, poleg prostovoljnih prispevkov, ki se bodo nabirali. V posebni okrož-n;ci pa sedaj komisija naroča občina naj osnuieio krajevne odbore, katerih naloga bo, delovati na korist zakladu, 'zbirati prostovoljne prispevke, dajati pojasnila in izvrševati naloge in nasvete, ki jih bodo dobili v ta namen. Ako se v občini, nahaja kako posestvo, ki bi bilo primerno za naselbino, naj občina javi deželni upravni komisiji. Županstvo občina Benče želi izve deti kje se nahajajo sedaj sledeče družine iz Renč: družina Popek h. št. 348; Arčon-a Oskarja 98; Arčon-a Roka (Rika) 112; Kristančič-a Antona 303. Ker županstvo nima dosedaj seznama vseh občinarjev, se opetovano naprošajo, da pošljejo svojo naslove, cla se jim zamorejo dostaviti pisma svojcev in drugi uradni spisi. Občinski urad Smrtna kesa. Umrla je Frančiška Gleščič, trgovka iz Oseka št. G0 dne 9. novembra v Šmarjah in Mihael Bacla-lič iz Oseka št. 92 dne 27. novembra v Mirnipcčl na Dolenjskem. >'aj v miru počivata! Na kočevsko gimnazijo jc na lastno prošnjo začasno prestavljen Ivan Siegel, doslej na državni realki v Trstu. Štiridesetletno službovanje. G. Robert Massanti, prokurist tvrdke M. Truden, je v Trstu praznoval 1. decembra štirideset-letnico svojega službovanja pri imenovani tvrdki. iz ruskega vojnega ujels^tva so se oglasili oziroma poslali pozdrave naslednji goriški Slovenci; Peter Bstcžnik, doma iz Slatne h. št. 148, pošta Grgar pri Gorici; France Batistič, doma iz Solkana h. št. 24 ob Soči, Leopold Pavlin, doma iz Ajševice pri Gorici, Ljudcvit Koglot, doma iz Bilj, h. št. 216, pri Gorici; J. Švara, doma iz Preserja h. st. 23, pri Komnu; J. Pipan, doma iz Svetega pri Koranu; France Ste-pančič, doma i.r, Temnice h. št. 10 pri Komnu; Jožef Za.vadi o v, doma. iz Dolenje Vrtojbe h. št. 27, pošta Šent Peter pri Gorici; Rudolf Miv omec. doma iz Gorice (via Campo santo 21. — Iz ruŽkega ujetništva se je oglasil Ivan Uršič Mlinskega št. 10 pri Kobaridu, Primorsko. — Iz ruskega ujetništva se jc oglasi' Jakob Mrak iz Pečin. Služil je pri 97. pešpolkn. V kavarni okrajen, Franc Dugulin, mesar i^ Komna, je te dni v neki kavarni v Trstu zadremal. Ko se jc prebudil, jc videl, da mu je nekdo med spanjem ukradel listnico s 760 kronami. Obvestil jc policijo, ki je aretirala tatu V osebi 35leinega Petra Cvetnih, ki pa denarja že ni več imel. Rekvizicsja olja v Istri. Istrska deželna upravna komisija je ;poslsla občinam naslednjo okrožnico: Z ozirom no namest-r.ištveno naredbo z dne 12. novembra 1916 L. Z. Z. in N. 47, s katero je bi'a odrejena rckvizicija olja letine 1916 v Istri, odre-juje deželna upravna komisija temeljem navedene naredbe naslednje: Za vsako oljno prešo naj občina postavi pooblaščenca zaradi nadzorstva v obče in zaradi izvedbe rekvizicije posebej. Vsak pridelovalec olja ima pravico, da za lastno potrebo domačega gospodinjstva obdrži od lastnega oljnega pridelka po osem litrov za vsakega nad 7 let starega člana družine in po 4 litre za vsakega člena družine pod sedmimi leti. Ostanek se mora v smislu namestništvene naredbe odstopiti deželni upravni komisiji in takoj izročiti občini. Občina je dolžna prevzeto olje na najprimernejši način shraniti. Ob prevzetju naj občina izroči lastniku potrdilo o množini prevzetega olja. Deželna upravna komisija bo prevzeto olje plačala, kadar bodo z namestništveno naredbo določene najvišje cene. Glede načina izplačila dobe občine ob svojem času primerne napotke. Prevzeto olje bo deželna upravna komisija razdelila potem, ko se dožene končni uspeh letošnjega pridelka. V to svrho naj občine pošljejo tej komisiji do 31. decembra izkaze , o zalogah olja, ki ga imajo v shrambi ter o številu oseb v občini, ki niso pridelale nič olja in katere je treba pri razdelitvi olja vzeti v poštev. Po stari navadi se plača lastnika oljne preše za delo v naravi, in sicer je dobival doslej po 10 odstotkov izprešanega olja. Z ozirom na sedanje visoke cene olja bi to bilo oderu-štvo. Občine naj pozovejo lastnike oljnih preš, da morajo sprejeti plačilo v denarju. Ako bi pa pridelovalec olja sam hotel plačati v naravi, plačilo ne sme presegati 6 odstotkov izprešanega olja, kar je ob danih prilikah še vedno primerno plačilo za delo. V tej meji (do 6 odstotkov) naj občine same določijo plačilo, ozirajoč se na krajevne razmere. Olje lastnika preše je podvrženo ravno tistim predpisom glede razvidnosti, prijave in izročitve olja kakor olje vsakega drugega lastnika. — Predsednik Lasciac. Žrtev vojske je postal enoletni prostovoljec četovodja Franc Komel, učitelj-vo-ditelj potovalne šole Temljine—Loje, star še ne 23 let. Ob izbruhu vojske z Italijo je kot begunec prišel na Kranjsko. Njegov stari oče pa je ostal na posestvu v Kredu. Komel je bil kmalu, že meseca junija 1915 vpoklican k vojakom. Meseca januarja t. 1. je odšel na italijansko bojišče. Meseca junija je bil premeščen na sever, kjer je bil dne 3. julija težko ranjen v levo nogo. V bolnišnico je došel 5. julija in še isti večer so mu odrezali nogo prav pod kolkom. Nato je bil pripeljan na Dunaj. Tam je po daljšem bolehanju umrl. Jožei Gerbec, ki je oddal štiri sode vina na postaji Štanjel-Kobdil, naj takoj naznani »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, svoj sedanji naslov, da dobi svoje vino nazaj. V nasprotnem slučaju se bo vino prodalo. — »Posredovalnica za goriške begunce«. Gospodarstvo. — Pojasnilo glede prometa s prašiči. Ker se razširjajo različne napačne govorice, da se bodo prašičerejcem pobrali vsi prašiči ter se jim jih bo pustilo samo toliko, da bo vsak prašičerejec imel 6 kg mesta za vsakega člana svoje družine, pojasnuje se na podlagi informacije od merodajne strani, da se kaj takega ne namerava, kakor sploh ne zasilna rekvizicija, dokler se dobi zadosti prašičev potom prostovoljnega nakupa. Vsled tega lahko vsak prašičerejec kolje svoje prašiče za lastno uporabo. Preveč prašičev klati za lastno uporabo, pa bi itak ne bilo na mestu, in sicer glede na občno korist, kakor tudi glede na lastno korist prašičerejca, ker se prašiči zelo lahko drago prodajo ter mora prašičerejec vendar tudi imeti nekaj denarja za svoje druge potrebščine, Prašičerejci naj gledajo v svojo in ljudsko korist, da prašiče kolikor mogoče dobro zrede, da bo res kaj masti na razpolago. 7. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 1. razreda se vrši že 12. in 14. decembra t. 1. Srečke prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot posiovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružn;ce v Splitu, Trstu, Celovcu, Gorici (sedaj v Ljubljani) in Celju. Cena srečk: 'Л K 40.—, J/o K 20.—, 14 K 10.—, Ve K 5.—. Z ozirom na obstoječe draginjske razmere, je sklenilo društvo zdravnikov na Kranjskem, da zviša zdravniške honorarje — po vzgledu stanovskih organizacij v drugih kronovinah — za tretjino dosedanjega tarifa. Ob enem prosi, (la slavno občinstvo račune sproti poravnava. — Društvo zdravnikov na Кгапјбкст v Ljubljani. Ш za ljudi, ki imajo sorodn'kev AitifliikiS Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dohiti kake denarne podpore, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinsko zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapise naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtnkne v drug zavitek, na katerega nai poleg svojega natančnega naslova razločno /nptfe talo naslov: Непгу C. Zaro, Bankier per Atlresse Drcsdner Bank, Berlin W. 56. Neiran-kovana ali premalo irankovana pisma se ne sprejemajo. 24i0 Kupi se dober ш и» m Ponudbe 25©IeRlska 10. pari. Kupim že rabljeno toda še popolnoma v dobrem stanju sc nahajajoče) trakasto v. ____ (Bandsiige) srednje velikosti, ki ima kroglična ležišča, jo ____na samotežni pogon, ter tudi v slučaju lahko vporabna za gonilno silo. — Cenj. ponudbe z nataučnim opisom stroju, in navedbo cene naj se blagovolijo poslati na I. ŠIBAL, JESENICE, GORENJSKO. 2S77 poštena kmečka mala drn-\Sl žina. ki bi sprejela »let- ___ ________5теав®£ии«га nega dečka 11a hrano in popolno oskrbo za stalno, kakor za svojega proti lepi mesečni plači. Fantek ima tudi lepo doto. Resne ponuiie za takojšnji vspreiem se prosi na upravništvo pod »Skrbna mati« 2374 ffiji I . 5t m Q1 t? r M rfc $ 3 I m. i » ti <л-s a ' 'fmrzova ulica št. ii Zalo p: a iZ80Wviwmn o Шек za gospode in dečke 2135 :.arri u\л -лш nau • тлагиis« лг.тду*т.чхјг мг. .-I % m J! v v,.I p; ».•v? fl :•': Г, ч&.-.-д&гШЈП лг trfjovšni PilSiai a ■m ц.4 jf «.tripet»'.v.7Kv t-TS MufeisajE®, nudi se p rile t e" m t se rs©va uh 5 9 i i i brlsaBk \ prtov > prtočen? 3L brisa« R. 13057./V. u. ■;t za dobri in ceni nakup: oc2@]nBfo T- rjash ехш blazin ратл SAT Иим!:о gss"ii<9 za »зјб?:з. . ltr* t'v .v*Л* чицишдЛг^Јi'»C ' Prodajajo se Џ drobno sekana z vsake vrste postrežbo. Lovro Eveder, Poljanska cesta št. 19. 2834 s liafsrlfji S2 oalalSssealtsnl o^us^an^ s zrf.-mtim. Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907, dr2.zak.se morajo vsi vojaško taksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksni obveznosti vsako leto mo.--cca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali o;l službene nadomcstilne takso, ki ga je zaradi svojega 1(300 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov priča1 ovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitve. Zglasitev so sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da sc pošljeta na občino dva, po vsel; rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma, in resnično popolnjena zglaševalna for-mularja. Zglaševalni formularji se dobivajo pri c. k. okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brezplačno. Pošiljatve zglasitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so pošt. prosto. Zglaševalni formularji so urejeni tako, da sc zganejo in adresirajo ter brez pismenega zavoja oddajo nr po. reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani pHiaVG SIS! po cbjavSjenitt pogojih, (ako da stane nominalnih K 100 Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo, ШШ Zehvala, ra Za obile dokaze tolažilne^a sočutja, ki so mi došli ob smrti dobrega, ljubljenega soproga, gospoda ss sprejme takoj Pri tvrdki MARTIN PLUT, Črnomelj, Belokranjsko. Podpisovanja 5. avstr. vojnega posojila naj se vsakdo udeleži. Nihče naj se ne izključil Vsak naj pomaga po močeh! Vojno posojilo pripomore, da bo naša domovina dosegla naglo in konečno, sijajno zmago, in oblaži položaj našim hrabrim boriteljem na bojišču. Kdor hoče oboje, mora podpisati vojno posojilo! V vojnem posojilu je denar vsaj toliko varen in nosi vrhutega mnogo višje obresti, kot v kakih drugih papirjih ali v kaki banki ali hranilnici. Kdor ne porabi te prilike in svojim sredstvom primerno ne podpiše vojnega posojila, zanemarja svoje dolžnosti nasproti svoji domovini in nasproti našim hrabrim vojakom v boju, škoduje pa tudi samemu sebi, sovražnik je svojega lastnega denarja. C. kr. avst. voj. pomož. zaklad za vdove in sirote se stavlja po podpisanem deželnem mestu, po okrajnih zastopstvih, njih voditeljih ter krajevnih zastopnikih svojega vojno-zavarovalnega oddelka na razpolago vsem onim osebam, ki bi rade podpisale vojno posojilo, in oskrbuje brezplačno vse korake ki so v zvezi s tem podpisovanjem. Naslovi okrajnih zastopov: Ljubljana, Postojna, Krško, Kočevje, Novomesto, Kranj, Črnomelj, Litija, Kamnik, Radoljica, Logatec. izrekam tem potom svojo najiskre-nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem g. dr. Ivanu Oražnu, ki je tekom dolge iti mučno bolezni požrtvovalno lajšal rainiku trpljenje, — preč g. župniku Ivanu Vrhovniku za nadvse človekoljubno in dobro-tljivo duhovniško |>omoč v zadnjih urah, — p. č. jrg. pevcem, posebei še g. p vovodji Zorko Prelovcu za pretresljive, prelepe žalostinke, — darovalcem vencev, mod njimi slavni gostilničarski zadrugi za krasno cvetlično slovo, — iu preblagorodni gospej Josipini Igličevi, ki mi je ob bolezni in smrti stala dobrotno in preljubeznivo na strani, — ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili rajniku na zadnji poti. Najislcrenejša, udana hvala vsem! Ljubljana. 5. decembra 1916. Pavla Filip. mešane stroke želi premen ti službo Naslov pove uprava lista pod št. 2839. S cberl Josip, organist, Klbnica. V zalogi so še sledeče skladbe; 1. 6 rnašnih za mešan /bor, partitura K 120, glasovi & 20 vin. 2. Božične pesmi, partitura 1 K 20 vin, glasovi ž. 30 vin 3 Postne in misijonske, partitura 2 K 30 vin., glasovi a 40 vin 4. 25 Marijinih, partitura 2 K, srlasovi Ji 30 vin. o Lavreianske liianije (Semeniške), parlit. 30 v. 6. Litanije sv. Jožeta, partitura 20 vin. 7. Trije moški zbori, partitura 30 vin. Naroča se po dopisnici pri skladatelju, ki pošilja po povzetju poštnine prost >. 2732 Oddelek: Vojno zavarovanje' Deželno mssio za Kranjsko v Ljubljani, Francevo nabrežje 1 Proda se pod ugodn. pogoji v Ljubljani s prodaja!n;škim lokalom ln več stanovanji, ba raje se zamenja z man.šo hiso in večjim vrtom. Pojasnila v Novem Vodmaiu Vodmatska ииса št. 75 od 2 do '/44 nr0 popoldne. Ljnbliana, Staritrg 28 (prej v Gorici) vlj. prip. svojo novo zalogo dvoboles, siv.sirojev, arar.-oionov, žepuih elesttr. svetilk; vedno svežih baterij itd. Pismena naročila se iz-vrše takoj. 2s35 Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: Speciialsii oidelefe za pletenine, trikotaž® in perilo Жш dame? Za gospode S Ia dseke in dshlfcs? Športne jopice za deklice. Solterji za dečke v vseh kakovostih in velikostih. Športne Cepiče v različnih oblikah in barvah. Gamaše v vseh velik09tib. Ilogjauice od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora. Biserni triko In normalno perilo kakor: hlače, jopice kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. Tetra perilo za dojenčke, higijenično priznano kot najboljše. Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina. ЈЏШШГЈЈ-ИЧ^Ч ..................... H—— Srajce likane iz šifona in cefirja v najboljših kakovostih. Sraice za šport v vseh modernih oblikah, iz cefirja in niako. По£не srajce V različnih oblikah, normalno perilo kakor: srajce, jopice, hlače iz volne in bombaža. Te'ra perilo, zdravniško priporočeno, nsgaoice volnene mako in bombažaste v različnih modnih barvah. Ooratniki in manSete, najboljši izdelek. Kraoate, naramnice itd. v veliki izbiri. Rokaoice glacš, pletene in triko. Žepni robci v vseh kakovostih. Dokolenice, gamaše, rokaoice in druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste. Игћие pletene šapice in dnšogre'ci z rokavi kakor tudi brez rokavov. Športne Čepice iz volne in svile. Spodnja krila, pletena iz volne, crepe de sante, sviie, listra, klota, bati-sta itd. Hmn^lnaie, sraice, {opice in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in šifona. Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih. Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših. flogaošce črne in v modnih barvah, volnene, sv.lene, flor itd. Gantaše iz sukna, pletene in triko. ^Đ^actce glacć, pletene in triko. Zspni robci iz platna, šifona in batista. kot tudi suho mleko,^rockenmilch" ima v zalogi Ivan Urek, Ljubljana, Mestni trg 13. za vcžnlo — sta naprodaj na Sv. Petra cesta 45. Proda se pod ugodnimi pogoji 2S33S58 $! ® m" v Kož it dolini Pojasnila daje Emetska posojilnica ljbljanske okolice v Ljubljani. Na debelo in drobno! Na debelo in drobno! prazna se odda za shranitev pohištva ali kaj sličnega proti mali odškodnini. — Naslov pove uprava tega lista pod št. 2842. РШ6ЖКП• I■ II11 Mllllllll ll'l......... I. 40 letno 5%% amortizacijsko državno po- sojilo, za K 100 nominale 92 kron. II. 5'/t% dne 1. junija 1922 povračljivi državnozii- kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale 96 kron. V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila. ■мвпввкжзг: pa originalnih pogojih Odrfnvnmi urednik: .Tožei Gostinčar. državni poslanec, Izdaja konzorcij »Slovenca« Tisk: »Katolike Tiskarne«