Mu. 285
v Ljubljani,«Četrtek, dne 13. decembra 1906.
leto XXXIV.
Velja po pošti: ti celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 131—
za ietrt leta n en mesec „
650 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- — 10 — 5-170
za pol leta
za ietrt leta „ n en mesec „
li poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?«z
- dvorišie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. (JrcdnlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — i	Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije, li p r a v n IS k e g a telefona Stev. 188.
Svobodna misel psuje.
Izobraževalno tlelo, ki smo ga mi med ljudstvom započeli, je že pognalo trdne korenine. Naša misel se goji v neštetih društvih in se razvija brez hrupa. Ljudstvo je jelo stre-n i i ti po pravem napredku, ki ne vodi do kulturnih idealov po tenki pajčevini liberalnih teorij, ampak na podlagi krščanskega nazi-ranja. Ha bi vsi bili eno, to je ta vseobsežni kulturni program, porok za dosego socialne enakosti, najvišje umske izobrazbi., tolerance in svobode. Medtem pa nekje za vogalom prezebava psiček, rep med nogama, in milo toži. Okoli vratu ima lično marko z napisom: »Slovenska sekcija svobodne misli.«
Ta sekcija jc 7. t. m. v »Slov. Narodu« objavila neko — kakor sama pravi —— »re-komandirano« neumnost. Sekcija toži Aleksandra Borgijo in nemške kneze, ki so na kostniški koncil privlekli s seboj ničvredne babnice. To gre vse seveda na rovaš cerkve, ki je prva začela najhujši boj proti rimskim lupanarjem, ga v srednjem veku nadaljevala »conciliariter« in s tem, da je vplivala na zakonodajo proti prostituciji ter ga sedaj vodi s prosvetnim in karitativnim delom. Stvari, ki so vsakomur znane, le ne našemu dičnemu Antonu Aškercu, literarnemu ozadju magistra-tovemu. Toda, vso to zagovedno nevednost v zgodovinskih stvareh odpuščamo slovenski sekciji svobodomiselstva, kakor tudi pokrijemo Aškerčevo inkvizicijsko muzo s plaščem usmiljene pozabnosti. Nam se hoče iz teh mučilnic krivoverskega coprništva, spominov na Lukrecijo Borgijo in orgij heretiških poli-gamistov v svetli, sveži zrak. Lc nekaj pri-bijemo. Slovenska sekcija svobodne misli je 7. t. m. v »Narodu« med ravnokar navedenimi srednjeveškimi premišljevanji zapisala tudi tale stavek:
»Kako si razlagate dejstvo, da slovensko »dobro, verno ljudstvo« vzgajate tako uspešno že čez 1000 let, da je v Zagrebu, na Reki, v Trstu itd. beseda Kranjica in vlačuga sinonim.«
To je zapisala in podpisala »slovenska sekcija svobodne misli«, ki ima v svoji sredi ljubljenca »narodnih dam«, Antona Aškerca. To izjavo je sprejelo slovensko glasilo, »Narod«.
Tu imaš, pošteno slovensko ljudstvo, slo-
vensko ženstvo! Glasilo liberalne stranke, ki je zagovarjala salon niadamc Lowyjeve in ki vsak dan pita svoje bravce s svinjskimi podlistki, kakor ravno v istem »Narodu« od 7. t. m., zmerja poštena slovenska dekleta v tujini z vlačuganii! Ne zgolj tistih, ki se po velikih mestih izgube in so redka izjema, ne, vse, ki si tam služite kruh in ste kot pridne delavke in poštene gospodinje pri tujcih obče spoštovane!
In kedo vas zmerja? »Slovenska sekcija svobodne misli«, društvo, ki skriva imena svojih pristašev, da bi tem lažje izza plota pljuvala na poštene ljudi, strahopetni kujoni, ki svoja lopovstva skrivajo za tajnostnjin naslovom in mistificirajo javnost. Toda to pso-vanje pritepene svobodne misli pravzaprav ni čudno.
Naše ljudstvo je noče spoznati. Ta sekcija ni postulat našega časa, ampak je skrajno nazadnjaško društvo, porojeno v srednjem veku. Kumovali so ji Htis, Hijeronim Praški iu Žižka iz Trocnova. Pozneje se je to dete posebno krepko razvilo za časa luteranstva in doseglo svojo najlepšo dobo v prismojenih anabaptistih peku Mattysu, krojaču Janezu Bokelsonu iz Lcydena in KripperdoIIingu, ki so svoje krivoverstvo kronali z mnogožen-stvom. Obnovili so svoj program svobodo-nesmisla v osemnajstem in devetnajstem veku v društvih iluminatov in laških karbonarjev. Kakor prej je tudi slej njihovo svetovno na-ziranje bilo omejeno na evangelij materia-iizma. Suženjstvo nižjih delavskih slojev in suženjstvo žena se jc vzporedno razvijalo v okviru te svobodne misli, iz katere je liberalizem srkal svojo moč.
Kaj je storila cerkev proti temu zlu, stoji zapisano v najbolj siromašnem kompendiju zgodovine za srednje šole. Ni ga koncila, ki bi ne bil povdarjal poleg pravih umskih načel tudi moralna ter ožigosal nravno brez-vladje sekt. In čc jc kdaj zavladalo, je temu bil kriv protikrščanski duh sekt, ki so zastrupljale vse javno življenje. To je bil vzrok, da ie propadel za časa Lutrovega del meništva, duh renesance pa je v Italiji pokvaril celo nekaj tistih, ki bi bili morali biti vzgled vzvišenega nravnega življenja. Nauki božje ustanove, cerkve, pa so ostali neskaljeni in so tudi premagali notranje in zunanje sovražnike krščanske etike. Časi Cezarja Borgijc so bili
v cerkvi vedno le prehodna doba, za katero je nastopila svetlejša.
Nasprotno je pri svobodomislecih. Nravna propalost je pri njih sankcijonirana tudi v načelih. Malthusov zistem je otrok tega svobodomiselstva, dvojna morala njen koran, na katerega prisegajo od časa Albingencev pa do Nietzscheja. Kdo uči razporoko, »novo stoletje otroka«, od nravnosti etnancipirano ženo, »bujno razkošno življenje«, nepoznava-joče nobenih zakonov in meja, kdo je nasprotoval abolitionizmu? In ni li ravno v zadnjem času tak apostol svobodne misli, Forel, zagovarjal protinaravne pohote ter označeval tozadevne postave proti tem nenravnim dejanjem za barbarske? Also sprach Zara-thustra.
Takšna je torej vlačugarska morala svobodne misli. 7. t. m. pa se vzdigne ta svobodna misel v svojem moralnem ogorčenju ter psuje pošteno slovensko ženstvo z vlačuganu! Psuje v listu, ki v svojih podlistkih piše pohvale različnim umazanim koristkam in izgubljenim Anicam. Kmet jim je zarobljenec, slovenska dekleta pa potepenke. Neumen bi bil, kdor bi se zaraditega preveč vznemirjal. Ti madamini prijatelji se bodo sami v svojih odpadkih zadušili. Ljudstvo si pri tem poslu nc bo umazalo svojih rok.
Zo svobodo cerkve.
Francoska vlada je siccr v ministrskem svetu sklenila represalije, ki sestojijo v glavnem v tem, da izgube duhovniki pokojnine, župniki farovže, škofje svoje palače, semeni-ščniki pa bodo morali v vojake. Ni dvoma, da zbornica pritrdi vladi. V osrčju vlade pa po-Ijejo nasprotna mnenja. Clcmcnccau in Koni-bovci sc mislijo zagnati z vso silo v boj, Briand pa. katerega podpira socialistiški prvak Jaures, jc za previdno mačjo politiko. Dejstvo je, da prvi nasilni korak vlade, izgon zastopnika papeževega nuncija Lorenzellija, monsignora Montagnini di Mirabello, Vatikanu prav nič nc imponira. V Rimu so bili na to pripravljeni iu Montagnini je bil v tem smislu papeževemu tajniku žc pisal. Pij X. jc vest o izgonu svojega zastopnika sprejel /. vso mirnostjo, tajnik Mcrry del Val pa je dejal, da je izgon čin največje nasilnosti in diplomatiško nezakonit, da pa kuriia pričakuje šc dosti hujših stvari. Kardinal državni tajnik jc dejal: Karkoli pride non possumus! Ne odnehamo. — Kako jc laž prvo orodje sedanje francoske vlade, dokazuje vest, ki so jo včeraj trobili liberalni listi po svetu. Montagnini da
je prosil italijansk. poslanika v Parizu, grofa Tornielli-Brusatija za intervencijo, grof pa da ie to odklonil. Ta vest jc bila tako neutemeljena, da ji poznavalci razmer žc včeraj niso hoteli verjeti. Danes seveda je stvar razjasnjena. h'ini, izobraženi diplomat, plemiški Montagnini di Mirabello ni prosil italijanskega poslanika pomoči zoper izgonsko naredbo francoske vlade, ampak se jc hotel lc pritožiti pri italijanskemu poslaniku, ki je prvak inozemskega diploniatiškcga zbora v Parizu, da preiskuje francoska vlada v nuncijcvi palači diplomatiški arhiv, ki stoji pod varstvom celega diploniatiškcga zbora. Clemenceau je nato tudi izjavil v zbornici, da sc bo arhiv ščitil. Slične sumljive vesti so raztrosili včeraj. Zato imamo danes dvoje nasprotujočih si vesti, ki naj jih čitatelji primerjajo med seboj. lina pravi:
Pariz. 12. decembra. Kardinal Richard je dovolil, da katoliška časnikarja Robin iu Martinet namesto župnikov izročita pariškemu prefektu Scpinnu od združevalnega zakona iz leta 1881 zahtevano javljenjc bogosluž-nih dejanj po vseli pariških cerkvah za leto 1907 in policijski prefekt potrjuje vest, da sta imenovana lajika to javljenjc res izvršila.
Druga vest. tudi v liberalnih glasilih, se pa glasi:
Pariz, 12. decembra. Martinet, ki je objavil bogoslužje po 71 pariških cerkvah, je anarhist. Vlada nc sprejme objave, ker je to anarhistiški manever. Ravno tako je izjavila nadškofijska pisarna, da ne sprejme javljenja bogoslužnih dejanj pri oblasti potoni tretje osebe.
Je tudi skoro izključeno, da bi ccrkcv to priznala. Papež takega javljenja zato ne more priznati, ker tudi to javljenjc, dasiravno ne vloženo od župnikov, krši pravice cerkve. Noben lajik ni upravičen javiti bogoslužna dejanja, ker je izvršitelj teh dejanj, posredo-vatelj med verniki in Bogom, edino le duhovnik. K večjem bi laiki mogli javiti oblasti svoja privatna bogoslužna dejanja, kier ni duhovnika, molitve in češčenje po cerkvah, dasi bi tudi to bil nesmisel, čisto vreden fratnazon-skih možganov in pojmov, ki jih imata o cerkvenih funkcijah Cleincuceau in hriand.Urad-i1o glasilo Vatikanovo, »Osservatorc« jc sicer žc 'A t. ni jasno povedal, da papež ne sprejme nc samo zakona iz 1. 1881, ampak sploh nobenega ne, ki bi pod lo ali ono pretvezo skušal uvesti od papeža z njegovo zadnjo cncikliko zavrženi zakon o ločitvi cerkve od države. In javljenjc po laikih jc tudi taka pretveza. Neki kardinal v Rimu ie izjavil: Papež nc dovoli nobenih koncesij iu nobene svojih na-redb ne prekliče. Sedaj jc na vladi, da se izjavi. Z grožnjami Vatikana ne spravijo v zadrego. Skrbna judovska klepetulja na Dunaju, »N. Fr. Prcs.sc« je poslala svojega sotrudnika k papeževemu nunciju, knezu Belmonte na
LI5CCK.
Slutnja smrti.
Zadnje Gregorčičevo pismo.
Dne 14. novembra jc S i m o n Greg o r-č i č pisal premil. knezonadškofu goriškemu sledeče pismo:
»Vsojam se izročiti Vam Jeremijeve solze. Izvolite pregledati v koliko so skaljene.
Kklczijastika menda ne preložim: pre-težak se mi zdi; pa tudi, ko bi sc ga lotil, — bi mc gotovo prehitela smrt.
Sč spoštljivim poklonom Vaši Presvetlosti
prevdani Job - Jeremija.
Dne 12. novembra t. I. je bil namreč rajni pesnik zadnjikrat pri knezonadškofu dr. Sc-deju. Pesnik je vladiki povedal, da misli, čc mu Bog da zdravje, posloveniti v verzih svetopisemske pregovore. Nadškof um jc svetoval, naj sc loti raje slične svetopisemske knjige, lepše, bogatejše in bolj podučljive, namreč Fklezijastika. Nato je premilostljivi dobil
v dveh dneh ravnokar objavljeno pismo pesnikovo.
i* * *
Pesnik sc jc na njem podpisal z imenom: Job-Jcremija. To dokazuje, kako tesno spojeni so bili ti svetopisemski motivi z njegovo dušo in da je Job najlepši simbol vsega pesnikovega življenja in mišljenja že od mladega in ne -— delo bolnika, kakor domnevata magi-stratni uradnik Anton Aškerc in neka Marica Bartol Nadlišek.	Notus.
0 dilademii z vkovanimi berili.
(Dalje.)
Med tem je bilo žc vse v hiši na nogah, kajti v jezi sem govoril z močnim glasom. Prva mi je pritekla nasproti Mary. Pri prvem pogledu na nakit iu na Arturja ie uganila vse, z glasnim krikom padla na tla ter se onesvestila. Služkinjo sem poslal po policijo, da bi ta koj storila svoj posel. Ko je prišel nadzornik s stražnikom, prašal mc jc Artur, ki je ves čas s prekrižanimi rokami srepo gledal okolu sebe, ga li res dolžini tatinstva. Rekel sem mu, da ccla stvar sedaj ni več privatna, temveč, da jc to javen zločin, ker moramo smatrati poškodovano dragotino kot narodno last-
nino. Jaz pa. da sem sc odločil, popolnoma nič se ne ogibati postav.
»Vsaj tega nc boš dopustil, da bi me ukle-nili,« rekel jc sedaj. »Bilo bi zame in zate bolje, ko bi smel zapustiti hišo vsaj za nekaj minut.«
»Da bi zbežal, ali pa znabiti to, kar si u ropal, kje skril,« 'odgovoril sem mu jaz. Začel sem mu popisovati strašno stanje, v katerem se, kot mora vedeti sam, nahajam; prosil sem ga, naj vendar premisli, da tu nc gre samo za mojo čast, temveč tudi za čast neke veliko večje osebe in da jc storil škandal, ki lahko razburi cel narod. Vse to pa more on preprečiti, če hoče povedati, kje jc skril tri kamenčke, ki manjkajo.
»Zasačil sem tc pri hudodelstvu,« nadaljeval sem, »popravi stvar vsaj toliko, kolikor moreš; povej mi, kje da so kamenčki, in vse ti bom odpustil in pozabil.«
»Le odpuščaj tistim, ki te zato prosijo,« odgovoril je in mi zavidljivo obrnil hrbet. Videl sem, da je tako trmast, da bi bila vsaka beseda zaman. Ničesar več mi ni bilo treba dvomiti. Poklical sem nadzornika k sebi iu dal Arturja aretirati. Koj smo vse preiskali, ne samo na njem, temveč tudi v njegovi sobi in povsodi v celi hiši, kjer bi bil mogel skriti dragocene kamene. Toda o njih ni bilo nc sluha ne duha, iz tega maloprida pa nismo spravili nobene besedice, ne s prošnjo, nc z groženjem.
»Danes dopoldne so ga vtaknili v ječo in ko sem na policiji vse odredil, prišel sem sem vas prosit, da pomorete z vso vašo bistroumnostjo, da se čimpreje reši ta zagonetka. Na policiji so me kar s tem potolažili, da mi za enkrat ne morejo pomagati. Kar se stroškov tiče pri tej stvari, kar nič ne štedite. Razglasil sem itak že tisoč funtov nagrade tistemu, ki mi more pomagati. Moj Bog, kaj naj storim? V eni noči sem izgubil dragocenost in še sina zraven! O, kaj mi je storiti!«
Tiščal si jc z obema rokama senci, zibal se sem ter tja in zraven stokal kot kak otrok, ki že ne ve več, kako bi svojo žalost pokazal.
Holmes jc sedel nekai minut nepremično z nagubanim čelom in molče upiral svoje poglede v ogenj v peči.
»Itnatc velikokrat obiske?« vprašal je na to.
»Nihče drugi ne prihaja k meni, kot moj sodrug s svojo družino in včasih tudi dotični prijatelj Arturjcv. Sir George Burmvell je bil v zadnjem času večkrat pri nas. Sicer pa ni bil, kot mislim, nihče.«
»Zahajate Ii dosti v družbo?«
»Da, Artur; jaz iu Mary pa ostajava do-i ma. Midva navadno nc iščeva dosti družbe.«
Dunaju, da ga intervijeva. Nuncijcva izjava je dokaz, kako si je cerkev svesta svoje moči in pravice. Nuncij je zmerno govoril in »Presse« prijazno podučil. Izvajal je med drugim, da celo šah Muzaffer-Kddin, o katerem nikdo ne more reči, da je svobodomiseln, priznava papeža v cerkvenih zadevah za suverena, kar francoska vlada neče. Z ozirom na to, da misli vlada vtakniti semeniščnike v vojaško suknjo, je nuncij z njemu lastno nobleso in krasno ironijo dejal: »Zakaj pa ne? Ti klerik: bodo najboljši francoski vojaki«. Na koncu je dejal: »Jaz vem, da bosta francoska cerkev in sveta stolica trpeli največjo gmotno škodo, toda pri tako sveti stvari ie to tako malenkostno, da o tem niti govoriti ne kaže.«
Tudi najhujše orodje vlade, določba, da bodo vsakega škofa, ki se bo ustavil državni postavi od I. 1881 in se podvrgel naredbi papeževi, k; je »tuj državljan«, izgnali iz Francije, tudi to bojno kopic se bo zlomilo. Škofje so namreč izjavili, da so tudi na to pripravljeni. Vladna junaštva so se med tem že pričela. 12. t. m. jc zapustil nadškof pariški kardinal Richard svojo palačo in se preselil v privatno stanovanje poslanca Denis Cochina, ki je svojo hišo slovesno pripravil za vsprejem 871etnega starčka. Daje nameravajo pariški katoličani prirediti pri ti priliki velike demonstracije. Tudi bordoški, mendčski in St. Bri-euski škofje so zapustili svoje palače. Ko je škof nantski zapustil svojo palačo, jc prišlo do nemirov. Ker je škof večkrat položil svojo roko na ramena nekega žandarja, so o tem napravili zapisnik.
Jasno ie. da vlada nc more tako dalje. Cisto hladno govorjeno: ona mora začeti katoličane preganjati z najbrutalnejšo silo ali pa docela odnehati. Kakšna vlada je to, ki se boji kulturnega boja in že sedaj po vseh časnikih tc ži, da je hotela spravo z Vatikanom! Vlada, ki že sedaj ni edina! Na eni strani lisiak Briand in deklamator Jaures — na drugi blazi-rani bojevitež Clemenceau. In že sedaj tožijo framasonski pariški listi, da bo klerikalizem dvignil svojo strašno glavo, ako jame Briand cerkev preganjati. Cerkev ima dobre zaveznike: lažniivost, omahovanje in dolgo semter-tja-manevriranje vlade. Ce pa vlada misli igrati Nerona, se bo šc prej zaračunala. Vsa rafiniranost prosvetljene vlade ne bo zmogla preprostega patriarha beneškega, ki je sedaj namestnik Kristusov.
(iOSPOSKA ZBORNICA PROTI ENAKOSTI.
D u n a j, 12. decembra. Boj gosposko-zbornične komisije proti enakosti za pluralno volivno pravico je pravzaprav boj proti volivni refomi sploh. Baron Beck zasedaj ne odpotuje v Budimpešto poročat cesarju, ker je položaj še čisto nejasen.
Dunaj, 12. decembra. Vlada upa, da plenum gosposke zbornice ne pritrdi sklepom komisije, da bode mnogo članov izostalo od glasovanja, glasovali pa vsi, ki so za neiz-premenjeno volivno reformo.
Dunaj, 12. decembra. Konzervativni krogi zatrjujejo, da se tudi plenum ne bo udal. Posebno slabo znamenje za prijatelje enake volivne reforme je to, da sta za pluralnost glasovala tudi Poljaka Pininski in Bilinski, dasi jc cesar še nedavno v tej zadevi konferiral z gališkim namestnikom in deželnim maršalom.
Dunaj, 12. decembra. Konzervativci raznašajo vest, da tudi krščanski socialci sedaj ne vztrajajo več za vsako ceno na zahtevi enakosti. Poljaki, veleposestniki, vsenemci in katoliški centrum bo pritrdil gosposki zbornici, dosedanji omahljivci v poslanski zbornici pa se bodo udali in glasovali za pluralnost, da ne omogočijo cele volivne reforme.
Dunaj. 12. decembra. Ker se nove volitve na podlagi neenake volivne pravice ali pa celo po dosedanjem zistemu ne bodo mirno mogle vršiti in bi ministrstvo, priznavajoče pluralnost, nc imelo v tem slučaju zaupanja poslanske zbornice ter ljudstva in bi zato volitev ne moglo voditi, so jeli nekateri člani
gosposke zbornice premišljevati o zlih posledicah svojega postopanja.
Budimpešta, 12. decembra. Avstrijski delegati, člani poslanske zbornice soglasno izjavljajo, da bodo trdno vztrajali na svojem stališču in ne bodo za las odnehali. Med obema zbornicama mora priti do boja, ki ga poslanska sprejme.
Dunaj, 12. decembra. Splošno sodijo, da pridejo k glasovanju v plenumu zbornice glasovat tudi nadvojvode.
Dunaj, 12. decembra. V plenumu zbornice bodo važen činitelj škofje in višji dostojanstveniki, ki se doslej še niso izjavili.
Dunaj, 12. decembra. Predsednik gosposke zbornice, knez VVindischgratz, ie izjavil nasproti Becku, da odloži predsedstvo, ako vlada imenuje nove člane za gosposko zbornico.
Dunaj, 12. decembra. Gosposkozbor-nična komisija je ostalo volivno reformo pustila ncizpremenjeno, »Numerus clausus« — najmanjše število članov bodi 150, največje 170 je sprejet v volivno postavo in ne kot dodatek. Stilistične izpremembe v predlogi napravi poročevalec, dvorni svetnik Lam-maseh.
PRORAČUNSKI ODSEK AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Poročevalec Clam-Martinic poroča o razpravah pododseka za vojaške nabave. Na podlagi Dobcrnigove resolucije je poročevalec naznanil sklepno resolucijo, ki zahteva, naj vojni minister pogodbo z ogrsko vlado glede na nabave za vojno upravo izpremeni in izpopolni tako. da bodo avstrijske koristi varovane. Odsek je po specijalni debati sprejel vse resolucije pododsekove. Nato je govoril vojni minister Schonaich. Izjavil jc, da pogodbe ni mogoče izpremeniti, ker sta ministrska sveta obeh vlad pogodbo potrdila, nakar ie odsek svojo resolucijo moral izpremeniti v tem smislu, da naj vojna uprava vsaj stremi za tem, da pogodbo popravi. Nato je Dulemba predlagal, naj se prepreči, da se gališki novinci vmestijo v tuje polke, naj sc predloži reforma vojaškega kazenskega zakonika in gališka mala obrt pri nabavah za vojaštvo boli vpošteva. Sprejeto. Nato razpravlja odsek o vojaškem ordinariju. Poročevalec Clam-Martinic povdarja, da mu jc topot poročevanje težko. Proračun za vojaške redne izdatke pravi poročevalec — bom lc tedaj priporočal za vsprejem, ako vojni minister odgovori, je li vojna uprava Mažaroni kaj koncedirala na škodo enotnosti armade. O tem so govorili še Hruby, Do-bernig, Ryba, Kozlovski, Sylvester in Tollin-ger. Nato govori vojni minister. Ogrski se ni nič koncediralo razun tega, kar se ji je priznalo žc 1. 1904. Z ozirom na prapore, grba. uradnega jezika pri vojaških sodiščih in vojaškega kazenskega reda se Ogrski ni nič koncediralo. Odgovarjajoč Hrubyu, pravi minister, da se češkim častnikom niti najmanj ne brani, govoriti v češkem jeziku. O socializmu pa pravi minister, da noče govoriti. Samo to ve. da sc socialistom pri vojakih dobro godi. Nato se vojaški ordinarij sprejme.
DEŽELNI ZBORI.
Nižjeavstrijski, zgornieavstrijski, solno-graški, štajerski, koroški, šlezijski in tržaški deželni zbori bodo sklicani v zasedanje dnč 27. decembra, češki in moravski pa 28. decembra. Glede na istrski in tirolski deželni zbor se še pogajajo.
PROTI SVOBODNI ŠOLI.
Dunaj. 12. dec. Krščanski socialci so razbili shod »Svobodne šole« v IX. okraju.
OBČINSKE VOLITVE V BRNU.
V Brnu so pri občinskih volitvah za tretjo skupino zmagale združene nemške meščanske stranke z 2288 glasovi proti 316 češkim.
EKSKOMUNICIRANI DUHOVNIK.
Olomuc, 12. dec. Nadškof Bauer je izobčil duhovnika odpadnika Strocila, sedaj
urednika, ker ni preklical svojih heretiških izjav in živi v konkubinatu.
500 LJUDI OSOJEN1H NA SMRT.
L v o v, 12. decembra. Na ruskem Poljskem so vojaška sodišča v zadnjih šestih tednih »obsodila 500 ljudi na smrt.
SVETA VOJSKA PROTI TUJCEM V MAROKU.
Po vseh tangerskih mošejah in v okolici oznanjajo mohamedanski svečeniki sveto vojsko proti tujcem.
Javen shod in občni zbor
»Katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj« na Bohinjski Beli.
Ob mnogobrojni udeležbi mož iz blejskega kota in Bohinja zborovalo je v nedeljo, dne 9. t. m., ob 3. uri popoldne »Katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj« na Bohinjski Beli. Posebno nas je veselilo, da smo videli med zborovalci toliko gg. županov in občinskih odbornikov. Na shodu je bilo veliko mladeničev, novih volivcev pri bodočih dr-žavnozborskih volitvah, dokaz, da se isti zavedajo svoje moči, katero jim podeli splošna in enaka volivna pravica za Slovensko Ljudsko Stranko pa najboljše znamenje, da bode v mladini imela čvrst naraščaj. Sploh se je celo zborovanje vršilo pod vtisom nove volivne pravice in navdušenja, s katerim naše ljudstvo isto pozdravlja.
Pred shodom je deputacija občinskega odbora Bohinjske Bistrice, na čelu jej gg. župan Fr. Arh in župnik Janez Piber, izročila gospodu poslancu Pogačniku umetniško izdelano diplomo častnega občanstva. Gospod poslanec je može zagotovil, da bo kot dosedaj tudi v bodoče neutrujeno deloval za Bohinjce.
Shod je otvoril društveni predsednik gospod Janez Vurnik, ki je v svojem nagovoru povdarjal, da društvo v dobi dvanajstletnega obstanka še nikdar ni stalo pred tako znamenitim dogodkom, kot bodo prihodnje državnozborske volitve. Društvo, kateremu načelu je .dvanajst let, je vedno stalo za pravice slovenskega ljudstva, za iste bode delalo tudi v bodoče. Društva naj se oklenejo vsi zavedni možje in mladeniči našega okraja, da bode z vso silo poseglo v bodoči volivni boj in pomoglo k zmagi pravega ljudskega zastopnika.
Državni poslanec gospod Josip Pogačnik je govoril nad eno uro. Zborovalci so z največjim zanimanjem sledili poročilu. Deset let je preteklo, kar smo ga poslali na Dunaj. Letos stopa najlagljc pred svoje volivce. Moj-stersko je razkrinkal laži in obrekovanja, katera so se v preteklem boju za splošno in enako volivno pravico kopičila po liberalnih listih zoper poslance Slovenske Ljudske Stranke sploh in zoper njih vodjo dr. Susteršiča posebej. Nc za lastno stranko so delali poslanci, pač pa za ves slovenski narod. Da niso dosegli več, kriva je dosedanja nemška zbornična večina, katera jc imela kot taka usodo volivne reforme v oblasti. V prihodnji zbornici Nemci ne bodo imeli več večine. To dejstvo jc za Slovane sploh in za Slovence posebej neizmerno večjega pomena, kot par poslancev, radi katerih bi bili onemogočili vso volivno preosnovo. Volivna reforma bo strla moč našega birokratizma. Kaj nam pomagajo najboljši ministri, ako sc uradnik na zadnji številki plačilne lestvice sam napihuje za ministra iu meni, da se mora ljudstvo globoko klanjati pred njegovo vso državo ohranjujočo modrostjo. Splošna volivna pravica bode dvignila narodno zavest in ponos našega ljudstva. Njegovi bodoči poslanci bodo naučili birokrate, kakšne dolžnosti imajo do ljudstva, in naš kmet sc nc bo tresel pred mlečnozobim davčnim praktikantom, kadar bode plačeval svoj davek. To čuti žc naprej birokratizem med Slovenci, v kolikor isti še slovensko čuti, in zato vidimo naše uradništvo v taboru »Slovenskega Naroda«, zato isto verno stopa za Ferjančičem zoper slovensko ljudstvo in se ž njim vred upira splošni volivni pravici. —
»To je nekaj čudnega pri tako mladi deklici.«
»Ona jc mirno in ponižno bitje. Sicer pa že ni več tako mlada. Stara je štiriindvajset let.«
»Dogodek, ki ste mi ga ravno opisali, je gotovo tudi njo zelo užalostil.«
»Grozno, skoro bolj jc še potrta, kakor jaz.«
»In vidva oba ne dvomita popolnoma nič, da bi bil Artur kriv?«
»Kako bi bilo to mogoče, ko sem vendar z lastnimi očmi videl, da jc imel dijadem v rokah!«
».laz ne mislim, da bi bil to zadosten dokaz. Ali je bil ostali del sploh kaj poškodovan ?«
»Da, bil je zvit.«
»Nc morete si-li misliti, da ie vaš sin poizkušal istega zopet poravnati?«
»Bog vam povrni! Vidim, da hočete njemu in meni dobro; toda tega ne morete storiti. Kaj pa je imel sploh on tam opraviti? Ako ni bil njegov namen kaznjiv, zakaj pa tega ui povedal?«
»Zc res! Toda, zakaj pa ni lagal, če je bil kriv? Meni sc dozdeva, da se da njegov molk na oba načina razlagati. Celi slučaj ima nekaj zelo kočljivih točk. Kako si je razlagala policija ropot, k: vas je vzbudil?«
»Mislila je, da je najbrže nastal, ko so se vrata Arturjeve spalne sobe zaprla.«
»Seveda, to je jako verjetno! Kaj ne, do tični, ki ima namen izvršiti kak zločin, bo zaloputnil z vrati za seboj tako, da se bo zbudila cela hiša. In kako jc mislila, da so izginili kameni?«
»Šc vedno preiskujejo tla in hišno opravo in upajo, da jih bodo našli.«
»Jim je prišlo tudi kaj na um, da bi pogledali malo okolu hišer«
»Gotovo! Sploh dela policija vse z veliko vnemo in pozornostjo. Ves vrt skoro so žc tako natančno preiskali, da ga natančneje niti nc morejo.«
»No. vidite, ljubi moj gospod,« rekel je Holmes, »da cela stvar ni tako jasna, kakor sle vi ali pa policija mislili od začetka. Vam se je zdelo vse popolnoma enostavno, meni se pa zdi zelo zamotano. Pretehtajte natančno, kaj se da vse iz vašega naziranja sklepati. Vi mislite, da je prišel vaš sin iz svoje sobe doli, dospel z veliko nevarnostjo v vašo prednjo sobo, odprl vašo pisalno mizo, vzel nakit vun, s silo en zobec odlomil, sc potem podal na neko tretje mesto in tam od devet-intrideset skril tri kamene tako dobro, da jih nc more nikdo najti. Z ostalimi šestintridesetimi kameni pa se je poda! zopet v vašo sobo, kjer je bila zanj velika nevarnost, da ga kdo
zaloti. In sedaj vas vprašam, smatrate li to mnenje za verjetno?«
»Kako naj si pa drugače razlagam?« za klical jc bankir z obupanim obrazom. »Zakaj pa ne govori, ako ni imel slabih namenov?«
»To poizvedeti jc naša stvar in dolžnost,« rekel- jc Holmes. »Ce vam jc prav, gospod Holder, peljiva se sedaj skupaj v Streatham in tam se hočem ponuiditi kako uro, da si cel položaj natančneje ogledam.«
Moj prijatelj jc želel, naj ga tudi jaz spremljam in rad sem ugodil tej želji, kajti prigodba, ki sem jo ravnokar slišal, je vzbudila v meni zanimanje in radovednost. Priznati moram, da nisem ravnotako nič dvomil o krivdi mladeniča, kot njegov nesrečni oče vendar pa sem imel toliko zaupanja v Ho! mesovo sodbo, da sem bil prepričan, da še n vse izgubljeno, dokler on ne pripozna policijskega tolmačenja. Holmes celo pot ni go voril besedice, temveč sedel je z na prsi naslonjeno brado in čez oči potegnjenim klobukom nepremično in zamišljeno. Bankirja ie tr neznaten žarek upanja popolnoma oživil, tako, da ie pričel z mano celo popolnoma nc važne pogovore o svojih kupčijskih zadevali Po kratki vožnji z železnico in še krajšem potu, ki smo ga prehodili peš, dospeli smo d( ne preveč razkošnega bivališča bogategf moža.	(Dalje prihodnjič.)
Boj je sedaj slavno izvojevan. Pred gosposko zbornico nimamo najmanjšega strahu. Naš cesar zapiše danes lahko na majhen papirček 20 do 30 novih članov gosposke zbornice, kateri bodo skrbeli za to, da se izpolni cesarjeva beseda, da se v Avstriji po starem volivnem edu ne bo več volilo. — K sklepu je prešel gospod poslanec na razna pereča gospodarska vprašanja domačega okraja ter zlasti zagotovil, da se v doglcdnem času med verskim zakladom iu posestniki izvrši pravična regu-acija pašnih pravic po planinah in sc isti obvarujejo neznosnih kazni, katere morajo plačevati radi tega, ker gorenjske krave še niso tako študirane, da bi znale razločevati »za-kljinčan« svet.
Gospod svetnik Janez A ž m a n zagotavlja, da s takim zanimanjem še na nobenem shodu ni poslušal gospoda poslanca, kot danes. Njegova načela nam pričajo, da smo pravo zadeli, ker smo ga izbrali za svojega zastopnika. Izraža mu v imenu društva popolno zaupanje in je prepričan, da pri bodočih volitvah ne bomo iskali druzega kandidata. Program Slovenske Ljudske Stranke jc program našega društva. Slava našemu vodji dr. Šusteršiču in slovenski delegaciji v državnem zboru!
Iz letnega poročila tajnika in blagajnika gospoda Matije Mrak: V preteklem letu je društvo priredilo štiri shode, dva na Jesenicah, v Ovsišah in Gorjah. Govorili so: Dr. Susteršič, Pogačnik, dr. Krek, dr. Lampe, Až-liian, Zabukovec, Mrak.
Članov je štelo društvo 898, kateri se po župnijah tako-lc porazdele: Srednja vas 143, Gorje 125, Boh. Bistrica 100, Grad 95, Jesenice 57, Radovljica 50, Mošnje 45, Bohinjska Bela 4.3, Breznica 40, Koroška Bela 33, Dobrava pri Kropi 28, Ribno 27, Ovsiše 27, Zasip 25, Koprivnik 24, Lcše 17, Ljubno 13, Kamnagorica 5, Rateče 1.
Ta pregled nam daje dolžnost, da pričnemo z agitacijo tudi po župnijah, katere dosedaj niso zastopane v našem društvu, da dvignemo število, kjer imamo premalo članov in tako do bodočih volitev tudi politično spopolnimo svojo organizacijo.
Letni račun izkazuje dohodkov 2411 K 96 h, stroškov 2355 K 49 h, torej gotovine 156 K 47 h.
V posojilnici za blejski kot je naloženih 565 K, tedaj skupnega premoženja 621 K 47 h. Društvo je poslalo donesek vodstvu Slovenske Ljudske Stranke, dar pogorelcem v Ratečah in podporo nekemu visokošolcu.
O d b o r se je za bodoče leto izvolil takole: Janez Vurnik, predsednik; Janez Novak, Janez Ažman, predsednika namestnika; Matija Mrak, tajnik in blagajnik; odborniki: Jakob Zumer, Janez Berlic, Fr. Arh. Josip Pogačnik. Janez Burja, Janez Pristavec. — Namestnika: Klemen Dolžan, Luka Hafner.
Liberalci so ravno v našem okraju začeli snovati kmetijske zveze. Zopet so sc začeli liliniti kmetu, katerega so skozi šest let dosledno sramotili. To spoznavajo, da brez kmeta v našem okraju so velika ničla. Na delo tedaj, da nam Kani ljulike ne zaseje.
SlouensRo gledališče.
Štirideset let se poje opera genijalnega češkega skladatelja B. Smetane — »Prodana nevesta« po širnem svetu in vedno ter iznova se naslajajo poslušalci ne le slovanskih narodov nad temi glasovi, ki so istinito pristen odmev narodove duše. Pri nas poznamo »Prodano nevesto« že preko 13 let, a kadar se poje, vedno napolni gledališče. Zbog svoje meiodijoznosti in pa vsled tega, ker so nam ti glasi bratskega naroda znani, ki jih docela pojmimo in radi poslušamo te lepe zbore, zlasti pa dvospeve, polne miline in čuta, nam jc ta opera priljubljena kot malokatera. Kdo ne čuje rad s pravo slastjo prelepega šestero-speva v tretjem dejanju?
Z uprizoritvijo smo bili včeraj docela zadovoljni. Ouvertura, ki je že sama zase lep umetniški stvor opere, je bila povod posebnemu aplavzu. Opazili smo v nižjih glasbenih instrumentih sicer neko nejasnost, pa — bodisi! Vrhunec zaniminja in pozornosti vzbujal je interpset basovske partije v vlogi nicše-tarja Kccala. Videli smo v tej vlogi že boljše iu slabše pevce. To se pravi: gospod Bete t to, ki je pel to vlogo s'pravo bravuro, sme bili povsem ponosen, kajti ni bil med slabimi! Nasprotno! Pokazal je tako odličen talent, da mu smemo le čestitati. Početkom ob nastopu nekoliko reservirano, pel je nadalje, pa tudi igral, s temperamentno agilnostjo in v vsakem oziru obvladal to nc lahko vlogo, z katero se ponašajo prvi basisti, n. pr. tudi na dunajski dvorni operi (Heš). Nc motimo se, če pravimo, da bode ob gotovi dobi gospod Bctctto dosegel v tej vlogi še mnogotere uspehe. Tudi Slovenci smo na glasbenem polju na precejšnji stopnji in baš naši pevci so nositelji lepe pesmi v — inozemstvu. Morda bo med njimi tudi — predvčerajšnji Kecal? Za nas bi bila to prava škoda in ponos obenem. — Gospod pl. Rezu nov, ki je vlogo Janka nanovo študiral ter jo pel v lepi slovenščini, odlikoval sc je zlasti v duetu z Marinko (gospa Skalova) v prvem dejanju. »Mati mila, to ic sreča« in pa v onem lepem »Ljubav zvesto sva sklenila«. Povdarjamo pravilno fraziranje in mehkobo, ki jo ume gospod Režimov prav dobro pogoditi.
Gospa Skalova je najboljša Marinka, kar smo jih čuli pri nas. V vlogi Vaška smo videli tudi že več pevcev na našem odru. Dobr, so bili vsi,prvi boljši od drugega.Na višku je bil svoje dni g. Pavšek. Predvčerajšnjem jc to vlogo prav dobro in simpatično pel gospod pl. Z a c h . v igri bi pa želeli več doslednosti. V ostalih nebistvenih vlogah so čast-
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
Stev. telefona 210,
2469 '50—17
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno	—
piv« v tMMlrih in Ptcklei»ir»h
Zahvala.
Vsem, kateri so izrazili sožalje in nas tolažili ob bolezhi in smiti iskreno ljubljenega, dobrega oieta, oziroma sina, strica in svaka, gospoda
Frana Orešeka
zasebnika
kakor tudi za časteče mnogobrojno soremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekava tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom najiskrenejšo zahvalo. Os.>bito pa se zahvaljujeva vsem darovalcem krasnih vencev.
V Ljubljani, 12. di.c. 1906.
Franja in Ivana Orešek.
Trgovina z oblačilnim blagom I '•S
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice Stev. 35 nasproti „Tiftlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—5
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne"
Večjo množino lepih, izbranih namiznih
jabolk
ima po nizki ceni naprodaj 2809 2-1 I. Krašovic, trgovina, Ž a I e e.
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek

domačega izdelka, dalje obuval, arajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni. 762 39—34
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani
(Sudeti.) Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega i r. leta.' Prav dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 1H0 cm dolga, 116 cm £i roka K 1«'—. K 12 —. K 15 — in K 18 —; 2 metra dolga. 140 cm široka K 14 —,
____K 16 —. K 18 —. K 21—. Zglavnik 80 cm
uolg, 58 c m tfirok K 3'—, K .V 50 in K 4 —, 90 cm dolg, 70 cm. dirok K 4 50 in K 5 —. Izdelujem tudi po kakrflnikoli drogi meri. Sdelni modroci iz žime za 1 posteij • K 27 —, boljči K 83*—. Pobija se poštnine prosto po povzetja d K 10' — naprej. Zamenja ali najaj se vzame proti povrnitvi postnih strosko?.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Češkem. 2499 6-5
FILIP FAJDIGA,
zalocja pohištva 962 62-26
Ljubljena,
St. Petra cesu
priporoči svojci velik« zalogo raznovrstne^,-
pohištva
o nMMMuaaak ^
po aajnižjih cenah.
F
Maxua ji 11

našega
Usojamo se naznaniti, da smo poverili zastopstvo in edini iztoč
Št. Pavelskega piva
za Ljubljano in okolico trajno gospodu
Raimundu Graniggu, ravnatelju
CJrood hotela „tlnico" u Ljubljani.
To pivo se toči v vseh večjih restavracijah monarhije in inozemlja le dvakrat v letu, in sicer o Božiču in Veliki noči in se torej dobiva le v navedenem hotelu in nikjer drugod v Ljubljani. ajei 2-1
Nastavi se 23. decembra 1906 in toči, dokler je
kaj zaloge.
I
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
- ▼ sodčkih ln steklenicah.	.
Najstarejša aveftaraka tvrdka, — Uitas. pred 100 lati
Fr.5
opeue
priporoči velečastitl duhovičln Mer slavnemu občinstvu
rajamčeno pristne čebeino- voščene sveč«
ia cerkev, pogrebe In procealje,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanec
ko jI 1, dobiva v ateklenlcab. škatljah Id ikaflh v pol|ubnl veli koali ter poceni
Kupuje >e ludl vsak čns med v panjtb, sodčkih, kakor ludl voa.k In suho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni Za oblla naročila sc toplo priporoča In zagotavlja točni« I. pošteno postreči.
15.10 52 9 LJUBLJANA,
«	Najvišje od ikovanje na mednarodni raz-
♦	stavi v Milanu 1906 (a^tr. r.i/sodišče).
:	Alma baron. Yeczay
♦	v Gradcu pravi:
i	izredno uspešen in izbornega
♦	okusa je
:	železnato vino
♦	lekarja PICCOLhja v Ljubljani.
J	Polliterska steklenica K 2- ,4 polliterske
♦	steklenice za 'I.jubljaho K 7 20, po po*ti z
♦	2745 zavojnino vred K 7 80. II b «.	Zunanja naročila izvršuje najtočneie lekar
♦	Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta.
■Vpftrrnnve (Slonovel ulic« 7.
Perlenova h<4«
Izkaze o premoženju, fasije, cerkvene in interkalarne račune, inventare itd. sestavlja po vseh predpisih naglo in ceno	2791 2—1
Rudolf Hribar
Maribor, Gosposke ulice 32.
= Najkoristnejša
božična darila
dobite v trgovinah s tem kazalom.
—-- 280 i 1
smserCo. akc. dr.zaSiual. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
Razprodaje
nimam
ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi prošle sezije za
polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg šteu. 5.
2<28 14—1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
-Ovorni trg štev. 3,
£pod ..Narodno kataroo"
O.
Elektr.čnn razsvetljava.
Osi S.do v$teuSll5. dec. 1906:
Posorje veliki Praded
„AndropogoncS^
(lzujditelj P. Herrmann, zg. PoljsUu.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče aredatvo za raat las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki aa-brani Izpadanje laa In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi ta če« 4 do 6 tednov opazi močna rast laa, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenic« 3 krone. Dobi se v vsoh mestih in večjih krajih deiele.
Glavia zalogi ii razpošiljate? r Ljnbljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
V aalogl lai|a tadl ||. b. pl. Trnkociy In Anton Kane v Ljubi).nI, M. Raat * Kran|n, In lekarna ,.Prl
N N N N K K
Podružnica v SPLJETU.
• p rt | t m a vložne knjižica in / ■a tekoči račun po
v Ljubljani! Špitalske ulice št 2
DalniSka glavnica JU: »,4»4»0.<»0<9» —
d I. n o_v e nt b r a tekočega leta vlage na
Oi ter jih obrestuje od dne vloge de 2 10 dne vzdig« |
Rturral uklad
Podružnica v CELOVCU, soo.ooo*-.
knjižic« od sedanj* 4% m
obenem zvl§n)e obrestne mero startti vk>p / I; Oj začenši s I. novembrom t. I. * 1 10	— Rentni davek plača banka sama. _
mi
I
I
Podružnice:
Prana z men|alnlcaml: Oraben J5, Mala stran, Moat allca 17, Žlikov. Brno, Radon, Crika Lip*. Ceika Kamnlca, Horarakl Zumber«, MSdllng, Nori Jlčl«, Plr.en, SrlUra In Llb«ren.
Menjalnice na Dunaln:
I. W«llrelle 10, II. Taborslraaae 4, III Unfrarfasst «9 (vogal Rennircga), III. LS-vengasse 27, IV Wletner Hanplslrasse 13, V Schflnbrunnerstrasse a, VII Marlahifcratrasst 76 VIII Lerchenlelderslrasae 132 IX Ms",tra.se 12. X Pavnrltenslraase •,<). XVIII WlhrlnKtrelrasst 92, XIX. DSbllnger Hauplslr 33, XXI Hatiptslraase 22.
Menlalnična delniška družba " i »o-i29
„MERCUR"
Dunaj. I., Wollzeiie 10
Ako. kapital K 6 oon OOO R«ser zaklad K 7 oon.ooo
^aikulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papir)ev, akci), prioritet, »astavnlc. arečk deviz, valut in denaria
/i>iin«'rij»% a mi ikNlioiii|itiranM'
i. >ri*t<»n,Ji ».»"tm-nic ln <ihlti>aci| Hre<*k in kuponov
>
o
	BMH ■
	O
	JSC
j	KA
IRM	0
>u	e
IM ■ ir ^	m
	si
	0
	"ii
M	O 1 (X
>fc# ^ rt g
G N Oh
ma O
ft} ^ D >N
— i-C D b
NI
tc—■
c« >
d
'c?
i>
N >
.. ^ V
• ^ o .H O - >
C u rt
^ U '0£
JS ^ o a5 c .. u
.. a -v
J-C
C/3 V-
O L
(0
a
E
a
S -s
S <
00 ■
>
0)
HO
"5
o o
cn
L
O
CL ■
>
»▼» m a. ATI ATA
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana - - - Stari trs Stev. 10
'TM'1V*'/,	x	________________
■ i l;V-< t;«y<.> 0v > w/. vv «T/.<T/.<-ta^T/. V
. v ■ ✓. v. ' .v..„\ /• .v. A/A. . ,
.. ve \ . 11. i. ,*> r 1 \
104- 84
______________________V-».\ AV.-7i>
iT/
.K
Av. 'T/-
•A'
XVx<
J fe
Priporoča svojo
trgovino s Klobuki in čevlji
•/-.siv.	/iJ^ii-js.v.,
,< >.v ,< v.v ,< >.\; ,< >.\; f v >.v ,< v.v (. I
Zahtevajte „S'ovenca" v vseh jo-stiinah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
< A' \V/, < / \* < A* < / v'
V-i\ A/> y--.\ V—'/'.v '/-*i\ A./S- 7-> 7^-v V-.\
r .. L" r.«

m«
F.1

Na letošnji poljedelski razstavi ^ v Zagrebu s prvim danigm ■
odlikovane
slamoreznice, mlatllnice m| = vrntila =
največje češke tova neJos.Suchy Peček ima na Kranjskem v
zalogi samo	2770 3-3
Fr. Sfupica
v LJUBLJANI,
_ Marije Terezije cesta št. I v,
■J in Valvazopjev trg štev. 6. V
----
3
Izrednoznižanecene
pri
Veliki tovarni
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — Sv Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine za gospode.	2021 20-12
A. LUKI C, poslovodkinja.
»'Vi
Mesnica
v dobrem prometnem kraju blizu tovarn na Gorenjskem, se takoj odda na račun. Prednost imajo oženjeni brez otrok.	2 22 t—7
Naslov pove upravništvo ..Slovenca".
lii&iMli^
ear
O i
o
pod navadno ceno prodajamo blago, pripravno tudi za božična darila, kakor: zastore, zagrinjala, preproge, namizne prte, stenske slike, dekoracije itd.
= čudovito ceno =
otomane, divane, garniture, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago.
Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapetniške izdelke in dekoracije. - Postrežba točna, blago solidno.
2769 8-3
Puc & drug
v Ljubljani, Sodnijske ulice.
r
Mm
najbolje za gospode, gospe^ in Otroke priporoča trgovina
Iv. podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10, ^
fJ^
Kolodvorska restavracija.
Danes kakor vsaki petek
morske ribe
in ribja brodeta a' la Italiana,
znano dobra dolenjska vina s Trške gore (iz vinograda novomeške proštijei, štajerska in avstrijska
vina. — K obilnemu obisku vabi 2698(3-3) z odličnim spoštovanjem
Jos. Schrey, mtavroter.
Učenca
ki je dovršil vsaj dva gimnazijska razreda sprejme
tvrdka Rooss
Kranj 2806 3-1
špecerija in deželni pridelki.
Službo išče dobro izvežban, neoženjerr.
organist in cerkovnik
Zmožen je tudi voditi večje cerkvene zbore. Nastop taltoj ali do Božiča.	28 7 1 -1
Naslov pove upravništvo „Slov."
tla prodaj Je || I S B
s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in sadnim vrtom na Dobravi pri Črnučah, mlin na štiri kamne in stope na Bledu. Pojasnila daje
lastnik
2800 3—1
Franc Cvek v Kamniku.
8T5T
p©$©jila
Zastopnik nekega dunajskega kreditnega zavoda, koji je začasno v Ljubljani, da posojila v vsaki visokosti brez pred-troškovpočin pol letnih obresti trgovcem, tovarnarjem in obrtnikom vsake vrste. Stroga diskrecija zajamčena. Ponudbe pod ,,Mirni denar" na „anončni bird", Ljubljana.
27V8 3 1
Kdor želi prodati
kolo (bi c i ke lj)
ki še ni dosti rabljeno, naj pošlje svoj naslov in ceno na upravništvo »Slovenca«. 2 9'2-1
Gostilniška •mm.
koncesija
se da takoj v najem. Vprašanja na zalogo Gneškega piva, Sp. Šiška. 2796 1-1
r ^
Primerna darila za Božič in Novo leto!
Trgovina in zaloga umetnin
Josip Kaplan
Duga ulica 12 - Zagreb - Telefon 245
je poznana kot najsolidneji in najcenejši vir za nabavo slik v najmodernejšem siogu v okusnih okvirih kakor tudi največja in najcenejša
zaloga okvirov. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. 2795 10- 1


285. iiev. 9VSlovenca" dn6 13. decembra 1906.
no rušili svojo nalogo: g. O u f e d 11 i k , gdč. Reissova; g. Bukšck in gdč. Koče-varjeva ter vodja glinnačev g. Rane k. Prav lujbka je bila kot Estneralda gdč. P ro-e h a z k o v a , katere prijetni, dasi tnalo šibki niezzosopran jako blagodejno zveni. Indijanec kot tak je svojo dolžnost končno tudi izvršil.
Zbor je bil dober, orkester mestoma nejasen in »hripav«. Manjka »kolofonije«? Oni lepi duet v drugem dejanju (tenor in bas: »Vem za mladenko, ta je bogata«) motil jc ensemble v ozadju s tem, da jc preveč natančno predstavljal improviziran pretep. Ker se pri nas včasih črtajo lepši prizori pa naj sc črta še ta, saj ui nikjer pisano, da mora biti ob vsakem »žegnanju« obligatni pretep vsaj med Slovenci ne!
Dnevne
+ Dve predstavi na en večer. Včeraj je naznanjala intendanca slovenskega gledališča, da se vprizori v četrtek ob pol. 8. zvečer Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«, obenem pa naznani včerajšnji »Slov. Narod« sledeče:
»Kakor smo že poročali, ima »Slovensko društvo« jutri, v četrtek ob osmih zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« svoj občni zbor. Opozarjamo v novič gg. dru-štvenike na to zborovanje in vabimo somišljenike narodno-napredne stranke, da pridejo v čim največjem številu na shod. Razmere so sedaj take, da je sedaj bolj kakor kdaj preje potreba, da se vsi narodno-napredni elementi združijo v krepko politično organizacijo, ki bo močna dovolj, da sc bo lahko z uspehom stavljala v bran reakcionarnim navalom, ki bodo baš sedaj, ko sc je z volivno reformo izročila Kranjska docela klerikalni nadvladi, ljutejši, kakor so morda bili kdaj preje. Somišljeniki! Narodna in strankarska dolžnost vas kliče na pozorišče!«
Obenem pa vas kliče na pozorišče Cankar ! Najodločneje protestiramo, da si delata dve taki narodni podjetji, kot je gledišče in liberalno »Slovensko društvo«, na en večer tako konkurenco! Dve komediji na en večer, to ne gre. To je tembolj nedopustno, ker gledališka intendanca s Cankarjevim »Narodnim blagrom« liberalcem nudi isti poduk in šc večjo zabavo, kot »Slovensko društvo« in siccr tudi samo za dve kroni, če se gre na parter. Tu v gledališču bodo videli Cankarjevega dr. Grozda, o katerem trdijo netaktni ljudje, da je T a v č a r j u do pičice podoben. Kak liberalni urednik si bo lahko vzel za zgled spokornega Š č u k o. ki pusti stranko in jame delovati za 1'udstvo, gospodu Aškerc u se bo pa brezdvomno dopadel literat S i r a t k a. Glejte, tu boste imeli celo »Slovensko društvo« in zraven boste tudi poslušali dolge rodoljubne govore Cankarjevega dr. G r 11 d 11 a, ki so gotovo boljši kot Hribarjevi. Za dve kroni — ugoden sedež in ccl pogreb narodno napredne stranke boljše, kot ga misli napraviti »Slovensko društvo« v pustem »Narodnem Domu«. Intendanca slovenskega gledališča naj se pa v prihodnje domeni z organizacijskim odsekom narodno-napredne stranke, da ne bo občinstvo v dvomih, h kateri predstavi naj gre.
+ Ljubljansko barje. — Dne 10. t. 111. vršila se je pri deželni vladi obravnava za dogovor, katerega imajo skleniti po določilih zakona za osuševanje barja država, dežela, ljubljansko mesto in interesentje, to je bar-jani, katere zastopa glavni močvirski odbor. Obravnave so se udeležili od c. kr. kmetijskega ministrstva dvorni svetnik Marcus in sek-cijski svetnik dr. Deutsch, od deželne vlade cijski svetnik dr. Deutsch, od dcžQlne vlade: deželni predsednik Schvvarz, ki je predsedoval tej seji in vladni svetnik Laschan, od deželnega odbora: deželni glavar pl. Dctela in deželnozborski referent za deželno-kulturne zadeve Povše, ter kot zvedenca deželni stavbeni svet. Klinar in dež. rač. revident Lindt-ner. Glavno mesto ljubljansko bilo je zastopano po gosp. županu Hribarju in nadkomi-sarju Tomcu; glavni močvirski odbor zastopala sta predsednik Sbrizai iu podpredsednik Lenarčič. Po večurni razpravi dognal se je dogovor, ki ima sledeče načelne določbe: Kot stavbna doba sc določi pet let počenši z letom 1908. Proračunana e potrebščina za vse to osuševalno delo na 4,184.000 K. Zvršitev dela se izroči mešani komisiji obstoječi iz delegatov in sicer dveh od c. kr. deželne vlade, enega tehniškega delegata kmetijskega ministrstva, treh od deželnega odbora kranjskega, dveh od glavnega močvirskega odbora, enega zastopnika glavnega mesta ljubljanskega. Tej komisiji predseduje c. kr. deželni predsednik. Delokrog t c.1 komisiji določi se sledeči: a) Presoja načrtov in proračunov in morebitnih pre-minjevalnih načrtov; b) oddaja dela, nadzorovanje izvršbe, kolavdiranje izvršenih del ter vseh stavbenih računov, c) Predlaganje stavbenega ravnatelja ter vseh potrebnih tehniških moči.. Zastopnikoma ministrstva iu deželnega odbora pridržana je pravica ugovora (veto) proti sklepom tc komisije, ako bi isti nasprotovali načelom zastopanih teh dveh liblastnij. Stavbenega ravnatelja imenuje deželni odbor dogovorno s kmetijskim ministrstvom, ta pa dobi poseben tehniški nadzoro-valcu komite, sestavljen iz tehnikov kmetij, ministrstva, deželne vlade, dež. odbora, moč-
virskega odbora in mest« ljubljanskega. Ta tehniški komite, kateregsi vodi delegat kmetijskega ministrstva, nadzoruje vsa dela v izvršbi, ima nadzorovati gradlvno blago ali ma-terijai ter solidnost vseh naprav. Deželnemu odboru pa pristoja pravica vsikdar zahtevati najpodrobnejša pojasnila v vsej delovršbi. — Komisija sprejela je v dogovor tudi dopustnost izvršbe dela, oziroma posameznih naprav v lastni režiji, v kolikor bi sc po tehniških izjavah iste dale v lastni režiji ceneje izvršiti. — V prvih dveh stavbenih letih 1908 in 1909 se imajo dela v mestu po Ljubljanici izvršiti. V posebnem paragrafu so se določile dobe, v katerih imajo razni zastopi vplačati svoje prispevke v stavbni fond in siccr ima plačati mesto ljubljansko 418.400 K; kmetijsko ministrstvo 1,882.800 K; dežela kranjska 502.080 K; dežela kranjska založi za barjane-interesente 1,380.720 K, katere pa morajo interesentje v dobi 50 let vrniti in sicer prvih deset let mora dežela trpeti vse obresti, katere iinajo interesenti po preteku prvih deset let, torej, ko bo vse osuševalno delo ne le že povsem dovršeno, ampak ko bo tudi vsak gospodar barjanskega sveta žc užival uspehe tega kulturnega izboljšcvalnega dela, sc prične z ednaj-stim letom s 4% obrestmi in letnimi odplačilnimi roki v nadalj iih 40. letih. Dežela bo pri tem, da bo imela založiti za barjane to svoto, skozi 10 let in potem, ker bo le 4% obresti dobivala, ko jo bo obrestna mera za dotično posojilo višje stala, nosila poleg svojega vplačanega prispevka 502.080 K, breme približno 400.000 K. — Stavbni fond bo upravljal deželni odbor, ki bo proti po tehniškem komiteju odobrenim nakazilom stavbenega ravnateljstva izplačila nakazoval v izplačilo pri deželni blagajnici, vse račune pa bo deželno knjigovodstvo vodilo. Ker so bili sklepi soglasni, ni dvoma, da bodo kmetijsko in finančno ministrstvo kakor tudi dež. odbor ta dogovor formalno podpisali; na podlagi tako odobrenega dogovora se bo sestavila komisija, ki bo takoj razpisala mesto stavbnega ravnatelja ter tehniškega osobja, katero bo vse potrebno pripravilo, da se to veliko kulturno delo razpiše in najkasneje z I. 1908 prične to za naše barje velepontembno delo ter tako vstvari predpogoj za boljšo bodočnost oratarja barjana, pa tudi s tem kulturnim delom izboljšajo gospodarske razmere v stolnem mestu in njega okolici.
+ Simon (iregorčič in Srhi. Smrt pesnika Gregorčiča so omenili z velikim sožaljem vsi jugoslovanski in slovanski listi sploh. Srbski listi so pisali o njem vsi brez izjeme, a zlasti na široko so ga omenjale »Bclgradske No-vinc« in »Slovanski Jug«. Klub »Slovanski jug« v Belgradu priredi v njegov spomin slavnosten »Gregorčičev večer«.
' Siidmarka jc zborovala 8. in 9. t. 111. v Pulju. Navzoči so bili zastopniki kranjskih iu primorskih podružnic. Zborovanje sta vodila profesor Aigncr in ljubljanski profesor dr. B i 11 d e r.
Slovenski umetniki v tujini. Koncertni mojster gospod Leon P u n t e k je dne 11.1.111. v filharmoničneni društvu v Helsingforsu igral Dvorakov violinski koncert. O tem piše časopis »Kufvudstadsbladct«: »V včerajšnjem popularnem koncertu se je, kolikor se vemo spominjati, prvič proizvajal Dvorakov violinski koncert. Gospodu Leonu Funtku gre vse priznanje in odlikovanje, da si stavlja naloge, kakoršne si je že prej s Sibelijevim in Brahni-sovini koncertom, ki jih ni prištevati splošnemu, že dosti znanemu repertoarju violinskih virtuozov. To priča o resnosti in o stremljenju mladega umetnika. Igra gospoda Funtka je bila na višini njegove naloge. Nezmotno tehniško gotovost tako leve roke kakor v tehniki loka in čistost je spajal z ritmično energijo ter se popolnoma zatopil v skladbo, tako da ie docela uveljavil toploto in temperament, ki ju zahteva skladba. Gospoda Funtka igra je včeraj dobila tenivečjo mičnost, ker jc igral ua dragocene Guadagninijeve gosli, ki so lastnina tukajšnjega zasebnika. Lepota teh gosli se je pokazala še bolj v Cajkovskega «Ele-gi ski serenadi«, ki jo je gospod Funtek kot dodatno točno izvajal z izborno finostjo in z odličnim niansiranjem. Kakor gospod Funtek s svojo simpatično mirnostjo že po zunanjosti spominja V. Burmestra, tako ni imel naš orkester izza Burmestra še nikoli solista tako izrednih umetniških vrlin.«
Hrvaški farmacevti ustanavljajo v Zagrebu »Organizacijo hrvaških farmacevtov.«
Veselica, izobraževalnega društva v Planini pri Rakeku. Dne 25. novembra priredilo jc slovensko katoliško izobraževalno društvo v Planini pri Rakeku veselico s predstavo »Pravica se je izkazala« ter s petjem moškega zbora. Udeležba je bila polnošte-vilna. Igralci so dobro rešili svoje vloge, tudi pevci so bili možje na svojem mestu. Pri tej priliki sta presvitla kneginja Kristina Win-dischgratz, kakor tudi g. kneginja Matilda VVindischgratz darovali znatno svoto v društvene namene, za kar se jima tem potom izreka najtoplejša zahvala.
— Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Oni podjetniki, ki niso še prejeli glasovnic za volitve v predsto.iništvo (Vorstand), odnosno v razsodišče delavske zavarovalnice, dasi plačujejo prispevke za to zavarovalnico, naj jih takoj zahtevajo pismenim potom pri volivni komisiji delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu (Via Mer-cato vccchio št. 3). Rok za reklamacije poteče dne 15. decembra.
»Kopniški stotnik« v Št.Vidu nad Ljubljano. V ponedeljek zvečer ie prišel v zavod sv. Stanislava neki tujec, ki se je predstavil vratarju kot profesor ter z vso odločnostjo zahteval, da ga spremi do gg. profesorjev. Vratarju se je sicer sumljiv zdel njegov ogu-
ljeni frak in šc marsikaj druzega, vendar se toliki odločnosti ni mogel upirati in 11111 jc ugodil. Kljub temu pa se tujcu ui izpolnila želja z gg. profesorji meriti svojo »visokošolsko« učenost, ker so isti takoi spoznali, da je mož navaden potepuh.
Stavka mizarjev v Št. Vidu nad Ljubljano v delavnici g. F. Š u s t c r š i č a še traja. Mizarji zahtevajo deseturni delavni čas in pa .;0-odstotno zboljšanje plače. Vrše se pogajanja.
—	Ustavljen je konkurz nad fotografič-niin podjetjem »Helena« v Litiji.
—	Društvo slovensk h trgovskih potnikov. Pred kratkim se jc sprožila v ljubljanskem dnevniku ideja o ustanovitvi slovenskega društva trgovskih potnikov. Vsled tega so se sešli v soboto, dne 8, t. 111., nekateri v Ljubljani se nahajajoči tovariši potniki v »Narodnem domu« ter presojevali to izproženo idejo. Po daljšem ter temeljitem razgovarjanju so prišli do zaključka, da bi bilo tako društvo v korist slovenskih trgovskih potnikov zelo velike važnosti. Med vsestransko temeljito debato sc jc med drugim tudi uvaževal nasvet, naj pristopajo slovenski trgovski potniki dunajskim stanovskim društvom. Ta nasvet pa se je a priori zavrgel iz enostavnega vzroka, ker nam ni edina naloga, le socialno si urediti svoje razmere, ampak tudi povzdigniti in gojiti narodno zavest tako med potniki samimi, kakor med trgovci sploh. Naš cilj bodi. vzbuditi v trgovcu zavest skupnosti, to je pripraviti ga do tega, da bode kupoval le od slovenskih, oziroma slovanskih potnikov. S tem sc hodov prisilile drugorodne tvrdke, angažirati le slovenske trgovske potnike; s tem pa se pripomore mnogim Slovencem do boljšega kruha. Poleg tega bi bil namen društva, gojiti stanovsko zavest in povspeševati stanovske interese. Nadalje breplačno posredovati službe. pravno zastopstvo mi nasvete, izposlovanje prometnih i. dr. ugodnosti, začas. podpora potrebnim članom, njih vdovam iu sirotam, brezplačna izdaja vsakoletne ročne knjižice ter posredovanje pri zavarovanju. Da nam bo ložje izvesti svoj program, bi kazalo privabiti v to društvo tudi druge jugoslovanske trgovske potnike, vsled česar so sc tudi tozadevni informativni koraki že storili. To bi bil v glavnih potezah naš program. Da pa ta program temeljito premislimo in da slišimo uvaževanja vredne nasvete tudi drugih cenjenih tovarišev ter se posvetujemo o nadaljnih korakih, nujno prosimo, da se sigurno udeležite inte-resovani tovariši sestanka v nedeljo, dne 16. t. mes., ob 10 uri dopoldne v restavrac ji »Narodnega doma« v Ljubljani. Kolegijalni pozdrav. — Tovariši potniki.
Prepoved prodajanja. Ministrstvo za notranje stvari jc z razpisom z dne 12 novembra 1906, št. 46.100, brezpogojno prepovedalo proda ati in naznanjali farmacevtične izdelke »Biagovonjavi rastlinski cvetni Fluid« (W ohlriechcndes Pflanzenessenzfluid) iu »Odvajajoči rabarbarski svalki« (Ableitcnde Rha-barberpilen) z varnostno znamko »Elsa«, ki jih izdeluje lekarnik F. V. Fellcr v Stubici Dolnji (H rvaško). — To sc daje ua občno znanje. V Ljubljani, dne 3. decembra 1906.
—	Jubilej cigare. Letos je 75 let, odkar so prvikrat prišle v prodajo cigare. Pred 1. 1831 so bile v navadi Ic pipe.
—	Razglednice v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima Vam Slovencem na tisoče pripravljenih razglednic za božične praznike in za novo 1907mo leto. Natisnjene so v zlati Pragi ter imajo umetniško vrednost.— Kupujte ob božičnih iu novoletnih voščilih to slovensko blago iu ne podpiratje z nakupovanjem drugih tistih svojih nasprotnikov, ki Vam žele ubogo tnalo dobrega, bodisi za Božič, bodisi za Nova leta. Svoji k svojim!
61100 analfabetov v (iorici. V Gorici ie 6000 oseb, ki ne znajo nc brati ne pisati. Pa med temi niso morda priseljenci, iu tudi niso Slovenci, ampak kakor zatrjujejo Lahi sami, laških Goričanov ic 6000 analfabetov. Gorica ima 25.000 prebivalcev z vojaštvom vred. Ce odštejemo vojaštvo in Slovence, dobimo okolu 14.000 Lahov, iu med temi 6.000 analfabetov! To, to je žalostno poglavje o laški kulturi.
Žrtev militarizma. — V Doberdobu je umrl dne 6. t. 111. nadebudni 24-lctni mladenič Andrej Ferletič po kratki in mučni bolezni. Pokojnik je prišel 27. novembra 1906 od orožnih vaj, na kar je po par dnevih zbolel in čez teden dni že ležal na parah. Žrtev militarizma.
Mažari kupujejo Slavonijo. Mažari nameravajo kupiti vlastelinstvo Virovitico in vlastelinstvo Ruma ter bi tako Ie.p del Slavonije prešel v mažarske roke.
— Zanimiva razstava. Mednarodno razstavo strokovnih listov, časopisov, grafičnih del in reklamne umetnosti prirede v Kodanju meseca maja I. 1907.
Svojega moža ie v prepiru ubila v sarajevski deželni bolnici nastavljena babica Gjurašcvič.
Slikarji na porcelan so sklenili podražiti svoje izdelke.
mes. Seveda elektrika še ne uboga, a vendar je upati, da bo v kratkem vse urejeno. S tem bo naš trg nekoliko bližje modernim kopališčem.
š Imenovanje. Komisar c. kr. okrajnega rudarskega urada v Celju gospod Vinko Str-gar je imenovan višjim rudarskim komisarjem na istem mestu.
š Kalserjev konkurz vleče za seboj še druge v konkurz. Veliko Kaiserjevih somišljenikov. ki so za tega poštenjakoviča jamčili, je tako prizadetih, da zanje ni druge rešitve kakor konkurz. Doslej jc Kaiser potegnil za seboj že štiri velike firme v Ptuju in Mariboru, da so morale napovedati konkurz, ozir. da se iim bode vse poprodalo. Sedaj je napovedala konkurz še Ljudmila NVegschaider, hišna posestnica v Ptuju. Konkurzni oskrbnik je znani dr. Plachki, ki bo na razvalinah ptujskih Nemcev žel lahko najkrasnejšo pšenico.
š Samoumor poneverjalca. V Mariboru sc je ustrelil včeraj 58-letni Gustav P r e 1 o g. Bil jc dolgo vrsto let blagajnik užitninskega odkupnega društva in jc kot tak po lastnih na-povedbah poneveril okolu 2700 K- Ker jc imela priti njegova nepoštenost na svetlo, si je končal življenje. V zapuščenih pismih priznava Prelog svoje poneverjenje. — Zapušča soprogo in enega nepreskrbljenega otroka.
š Slovenski napisi. Kar so Mariboržani in Celjani odredili radi napisov, se je žc predlani nekje na Pohorju zgodilo! Šivilja si je dala napraviti samo slovenski napis, pa ga je morala takoj odstraniti na povelje gospodarja, a dvojezičnega so ji pa pustili.
Mariborski slovenski trgovci naj bi vsaj v okna obesili slovenske napise, da se vsaj razločijo od drugih trgovcev. Nemški ali neni-čurski trgovci so uvideli, da so njihove trgovine bolj prazne, a take s slovenskimi napisi bolj polne, zato so tako odredili, misleč, da ljudstvo ne bode zantoglo razločevati med slovensko in nemško trgovino. Slovenski trgovci naj pridno v slovenskih časnikih naznanjajo svoje trgovine, a ljudstvo mora biti toliko zavedno, da jih tembolj podpira, ko jih Nemci preganjajo.
š Vranski okrajni zastop. Dne 11. decembra se je sestavil novi odbor. Načelnik jc soglasno zopet gospod župnik Franc Zdolšck, podnačclnik zopet gospod notar Mihael Je-zovšek; odborniki pa gg.: Fr. Schauz, Flo-rijan Rak, Fr. Cukala, Mihael Jezovšek in Josip Pauer.
Koroške nouice.
k Nemški kandidati za bodoče državno-zborske volitve so za pliberški okraj g. V. Šumi, potovalni učitelj v Velikovcu, za velikovški okraj Jožef Nagele p. d. Šternbirt v Vnlikovcu, za celovški okraj Štefan Kulterer p. d. Vivnik v Jadovcah.
k Vlak konja povozil. 9. t. 111. zvečer je povozil vlak med postajami Sv. Jurij in Etten-dorf nekega ubeglega konja. Ker je imel konj samo uzdo sc je sodilo, da je iz kakega hleva ušel. Vlak se je moral radi te zapreke ustaviti, nakar so železničarji s pomočjo nekaterih potnikov mrhovino z železniškega tira spravili.
Izpred sodišča.
Štajerske nouice.
š Slovenjehistrišk: okrajni zastop jc imel dne 4. decembra sejo. Stroški za leto 1907 so proračunjeni na 25.365 kron; okrajne doklade bodo znašale kakor dosedaj 35 odstotkov. Okrajnim ubožcem se podeli 2900 kron. Deželnemu društvu za konjerejo daje okraj 100 kron. Ko bo dogotovljena cesta čez Laporje do Pekla, se opusti ona čez Vajdeš.
š Električno razsvetljavo so dobili v Laškem trgu. Prve poizkuse so imeli 7. in 8. tega
V Ameriko sta jo popihala brez oblastnega dovoljenja France Potočnik, delavec iz Mlake in France Caserman, posestnikov sin iz Cirknice. Prvi je zamudil 3 nabore, drugi pa dva. Caserman se zagovarja, da se je zato toliko časa zadržal v Ameriki, ker si ic hotel nekaj denarja prislužiti za stara leta. Potočnik bo sedel 5 dni in plačal 20 kron denarne globe, Caserman pa 8 dni v zaporu 111 bo plačal 10 K globe.
Polkno ga je ubilo. Josip Deu, posestnik v Kovom, je lastnik hiše št. 95 v Tržiču. Dne 26. avgusta t. I. dopoldne sta šla Lovrenc Za-plotnik in Andrej Sova pred občinsko pisarno, ki je nastanjena v prej imenovani Dcuvovi hiši. Naenkrat se odtrga na podstrešju težko železno polkno in zadeneLovrencaZaplotnika s tako silo na glavo, da se je ta zgrudil na tla in drugi dan umrl. Sodišče je zaradi malomarnosti. ker jc polkno viselo že dalje časa le na enem tečaju, klicalo gospodarja Deua na odgovornost, a ta se je izgovarjal, da je 011 naročil popravo iu ne zadene njega krivda, če sc to ni zgodilo. Zatožen je bil pa tudi njegov gostač, ki je v tej podstrešni sobi stanoval. Ta pa pravi, da ko jc 011 v dotični sobi stanoval, je polkno snel, a ga je njegov naslednik zopet nazaj nataknil.Ko se je pa zopet preselil nazaj v to stanovanje, ni opazil, če je zadevno polkno nataknjeno na obeli tečajih. Sodišče ic oba zatoženca oprostilo.
Očeta tepel. Janez Kastelic, delavec, je dne 2ii. oktobra t. I. razsajal v hiši svojega brata Antona v Dobrepolju, se ž njim iu tega ženo prepiral in rogovihl. Slednjič sc je pa še lastnega očeta lotil, ga stisnil za prsa, vrgel na tla in opetovano udaril z ročajem sekire. Pokoril se bo za to štirinajst dni v ječi.
Bivši prisiljenec pred sodiščem. Rihard Grajncr je sedaj kuhar na Dunaju. Leta 1903 jc bil še prisiljenec ter delal z več drugimi tovariši pri kranjski industrijski družbi na Ja-vorniku. Dne 14. decembra 1903 je pobegnil s prisiljcnccm Francetom Fckniajerjein od dela ter se potem okoli potikal. Drugi dan ponoči vtihotapila sta sc v zaprto hišo Ermcne-gilde Pizzania poleg Reke, vlomila dva kov-čega ter iz njih pobrala potrebno obleko, da sta sc preoblekla. Eckmajcrja so že leta 1904 vjeli iu je bil takrat na dve leti težke ječe obsojen; Grcinerja je pa bilo moč šele sedaj zaslediti. Dobil jc za kazen dva meseca težke ječe.
Ljubljanske nouice.
lj Predavanje »Leonove družbe«. — Opozarjamo ua predavanje dr. Jos. Demšarja o š p i r i t i z m u, ki bo danes zvečer ob polu 8. uri zvečer v mali dvorani »Uniona«.
lj V oknu našega upravništva je danes razstavljeno zadnje pismo Simona Gregorčiča na preinil. knezoškofa goriškega (glej naš podlistek). Pismo je od, 14. novembra t. 1. in v njem izraža rajni naš pesnik slutnjo svoje smrti. Podpisan je — Gregorčič-Job.
li Kranjska hranilnica. Jutri se vrši volitev predsedništva tukajšnje kranjske hranilnice. Posvetovanja o tem so se vršila pri dr. Egerju in pri mladem Samassi, ki je došlc pogostil večkrat z dobro večerjo. Sklenilo se jc pri tem vreči g. Bamberga, mesto njega pa so postavili kot kandidata prof. dr. I3in-derja in dr. A m b r o ž i č a. Staro ime »Krai-nisehe Sparkasse« bode moralo napraviti prostor »Volkische Sparkasse — Sudmark«.
Ij Imenoval je justični minister kancelij-skega asistenta g. Henrika Abrama v Ljubljani za pisarniškega predstojnika v Rudolfovein.
lj Ljubljanski Nemci so si zgradili drsališče na travniku v bližini tira južne železnice pod novim streliščem.
lj »Narodove« obrtniške kapacitete. »Narod« se je s svojim napadom na »Obrambno zvezo obrtnikov« korenito blamiral.' Obrtnike psuje, obenem pa fehtari njegova stranka pri obrtnikih in kot zastopnike pošilja obrtnikom »boljše obrtnike« Zadnika, Kadunca in Galina. Stranka, ki ima na čelu svojih organizacij take obrtnike, nima prav nič pravice pisariti o »obrtnikih, ki kaj nase drže«. Zadnik, Kadunc, Galin — to so »Narodove« obrtniške zvezde in jasno pričajo, kaka jc »Narodova« zaslom-ba in ugled pri obrtnikih.
lj Stavka v Hribarjevi tiskarni. Včeraj popoludne so pričeli stavkati stavci v Hribarjevi tiskarni. Stavka je bila danes popoludne končana.
lj »Glasbeni Matici« je včeraj sodišče odklonilo njene zahteve do Lozarjeve konkurzne mase.
Ij Dva samoumora v 24 urah. Danes zjutraj je prišel domov okrajni sluga, 331etni Jožef O k o r n, ki je bil nekoliko vinjen in zahteval od svoje žene 10 K denarja, češ, da je vse zapil in da mu drugega ne kaže, kakor da se obesi. Zena je Okorna pomirila in ga slekla. Ker ga pa ni mogla spraviti v posteljo, jc šla klicat sosede na pomoč. Ta trenotek ie pa Okorn porabil, stopil na štedilnik, privezal vrv na neki železni drog in se obesil. Ko je prišla žena nazaj, ga je našla žc mrtvega. Okorn je nekaj časa služil kot sluga tudi pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. Okorn zapušča tri nepreskrbljene otročiče. Danes dopoldne so našli obešenega v Pižetoveni kozolcu na Cesti na Loko dvajsetletnega posestnikovega sina Petra Š v i g I ja, stanu-jočega v Kolezijskih ulicah št. 28. Vzrok sa-moumoru je neznan. Trupli so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
li Prijet vojaški begun. Danes ponoči jc mestna policija prijela na Dunajski cesti pro-staka Rupcrta Sitza, 27. pcšpolka, ki je dne 1. t. m. pobegnil od svojega polka.
lj Sentpaveljsko pivo. Libcrška pivovarna iti sladarnica v Matiersdorfu (na Severnem Češkem) stopa letos vdrugič na domači trg s svojim na nov način varjenim specialnim pivom, imenovanim »Sentpaveljsko pivo«. Prijatelji piva gotovo še izza drugih let pomnijo velik uspeh tega izbornega piva, letos pa bodo, kakor smo izvedeli, po »Šentpaveljskem pivu« povpraševali docela nepričakovano. V Ljubljani bo točil to pivo gospod Rajko G r a -n i g g . ravnatelj hotela » U n i o n « od dne 23 decembra naprej, dokler bo kaj zaloge.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj sc uprizori prvič na slovenskem odru Cankarjeva štiridejanjska komedija »Za narodov blagor«. Gornika igra g. Tabor-s k y, Grozda g. D r a g u t i n o v i č, Grudna g. Verovšek, Ščuko g. Bo 1 e š k a, Krem-žarja g. D a n i I o. V soboto se komedija ponovi. — Prva repriza »Prodane n c v e -s t e« bode v torek.
li Odlikovanje. Načelnika tukajšnje postaje, nadinšpektorja gosp. Guttmanna jc generalno ravnateljstvo izvanturno v znak izrednih zaslug odlikovalo. Uradništvo in drugo osobje sc mu je danes ob tej priliki poklonilo in mu čestitalo v znak spoštovanja in hvaležnosti, ki jo vživa odlikovanec.
lj Umrli so: Gabrijela Rus na Karlovski cesti št. 14; Otilija Antosieuič, brzojav. instalaterja hči, 5 let, liilšerjevc ulice 12; Draga Wider, učiteljeva hči, 7 in pol leta. Nove ulice št. 7; Robert VVotruba, stotnikov sin, 8 mes., Hlizabetina cesta št. 4.
li Zadruga krojačev, krojačic, klobučarjev, rokavičarjev in krznarjev v Ljubljani vabi na izredni z a d r u ž ni s h o d, ki bo v nedeljo, dne 16. dccembra 1906 ob poludesetih dopoldne v vrtnem salonu hotela »Ilirija«v Kolodvorskih ulicah. Dnevni red: 1. Poročilo na-čelstva. II. Strokovna organizacija krojaških mojstrov in mojstric. III. Učna pogodba pri sprejemanju vajencev in vajenk. IV. Raznoterosti.
lj Premeščen jc deželnovladni konccptni praktikant g. Henrik Stcska iz Radovljice k deželni vladi v Ljubljani.
Ij Sleparski agent. Rudolf O rešili k iz Jastrebice na Štajerskem doma, je bil angažo-van kot provizijski agent za nabiranje inse-ratov v listih »Mladoslovenec« in »Naš List« proti temu, da dobiva 10% provizijo za svoj trud. Orešnik je pa navedenima listoma predlagal ponarejene naročilne liste in na ta način opeharil konsorcij pri »Mladoslovenca« za 274 K in Antona Slatnarja \ Kamniku za 30 K. Obdolženec je svoje dejmie odkrito priznal. Za kazen je dobil pol leta icCc.
lj Odbor za napravo obleke ubogim šolskim otrokom mestnih ljudskih šol v Ljubljani sc vsem p. n. dobrotnikom za podpore naj-topleje zahvaljuje in vabi najuljudneje k razdelitvi obleke, čevljev in peciva, katero se bo vršilo v nedeljo, dne 16. decembra 1906 v telovadnici I. mestne deške šole v Kotnenskega ulicah ob 11. uri dopoldne.
Iz slovanskega sveta.
sl Mednarodno razstavo v Sofiji namerava prirediti bolgarska vlada v proslavo 25-letnice vladanja kneza Ferdinanda. Ta razstava se bo otvorila leta 1912.
sl 183.000 stradajočlh otrok. Po zadnjih poročilih ruskega »Rdečega križa« nahaja sc v kazanski guberniji 183.000 stradajočih otrok. »Rdeči križ« more s hrano oskrbeti samo 32 tisoč otrok. Na ta način ostane šc brez hrane 151.000 otrok; ako se računi za vsakega otroka šest rubljev za hrano do nove letine, potrebuje se blizu 900.000 rubljev.
sl »Liga propovednikov.« Pod predsedni-štvom Ki rila, škofa gdovskega v Pcterburgu ustanovila se jc nedavno »liea propovednikov« v to svrho, da prireja propovedi jetnikom v mestnih ječah. Jetniki pa niso hoteli pridig poslušati. Zato bo imela liga v kratkem shod, na katerem se bode posvetovala, kako bi se dali jetniki pridobiti za propovedi.
sl Stoletnica bolgarske knjige. Bolgari so 9. grudna obhajali stoletnico bolgarske knjige. Bolgarsko književno društvo je priredilo v »Slovanski Besedi« slovesno zborovanje, h kateremu je povabilo vsa sofijska društva. Sveti sinod jezapovedal, da naj se ta dan v celi Bolgariji opravi slovesna božja služba za t Sopranija Vratčanskega, ustanovitelja bolgarske književnosti. Naučilo ministrstvo je pa izdalo odlok, po katerem so se 8. decembra v vseh učnih zavodih priredila predavanja o Soproniju Vratčanskcinu.
sl Češki profesor v Sof ji. V zadnjem času je bival v Sofiji radi znanstvenih študij profesor slovanskega prava na praški univerzi, g. dr. Karol Kadlec. Ostal je tam tudi čez zadnje dni. da se udeleži jubileja bolgarske univerze in bolgarske knjige.
sl Bolgarsko naučno mnistrstvo zoper nemoralne dopisnice. Nekateri bolgarski knji-gotržci iu trgovci so razširjali po posredovanju učencev celo najnižjih razredov nemoralne ilustrovane dopisnice. Zavoljo tega jc naučno ministrstvo sedaj izdalo okrožno pismo vsem šolskim nadzornikom iu ravnateljem, da naj rabijo najstrožja sredstva zoper to nesramno trgovino in naj se celo strogo kaz-njujejo učenci, pr; katerih bi se našle enake dopisnice.
sl »Hakedein« (Vzhod). Začetkom 1907. leta bode v Pcterburgu izhajal pod tem naslovom list, ki ga bodeta uredovala J. J. Markon in dr. A. Zarzavski. List bode posvečen prejšnjemu Vzhodu, seinitovskim jezikom, judovski zgodovini iu zgodovini judovske književnosti. Pri listu bodo sodelovali odlični orienta-listi Evrope in Amerike.
Razne stvari.
Papež je imenoval profesorja Marchia Fa\ve za svojega posvetovalnega in dr. Put-tacca za svojega osebnega zdravnika.
Strah južne Rusije. Strah prebivalstva vse južne Rusije je morilec in ropar Vazilij Kolokov, ki ga imenuje ljudstvo »Demon«. Oblasti v Odesi so izdale v zadnjem času oglas, kjer stoji, da jc izvršil Kolokov .50 umorov in trikrat toliko vlomov in ropov. Zc pred 18 leti so ga obsodili vsled dvojnega v Pultavi izvršenega umora na 12-letno prisilno delo v Sibiriji, a »Demon« jc srečno všel in se priklatil nazaj v južno Rusijo ropat in morit. Njegovo ime je strah vsega tamošnjega prebivalstva, a do zdaj se še ni posrečilo napraviti konec njegovim grozodejstvom. Kolokova so žc štiriindvajsetkrat vjeli, a vselej jim ie srečno všel, še predno jc stopil pred preiskovalnega sodnika. Pred par tedni so ga vjeli v Kursku, kjer je izvršil s svojo navadno hladnokrvnostjo zopet dvojni umor. Nato jc prišla iz Odese, v katere obližju je najbolj moril in ropal, brzojavka, naj ga odpošljejo takoj tja. Oblasti v Kursku so to takoj storile, a spotoma je Kolokov zopet všel. Brzojavka, na kurskega policijskega šefa od odeškili oblasti poslana, se je izkazala kot ponarejena. Poslal jo je gotovo kak zaveznik Kolokova.
Zdravljenje jetike. V Stuttgartu je imel prof. B c h r i n g predavanje o tuberkulozi ter je priporočal cepljenje dojencev z takozvanim »tubselaptinom«, katerega je on izumil.
Ladja potopila sc jc pri Bilbau na Španskem. Pogrešajo 16 oseb, 6 mrtvih so že potegnili iz reke.
Železniška nesreča. Pri postaji Koros-Szt-Peter, kjer grade novo progo, sta zadela dva vlaka. Ranjenih ie 18 delavcev in sicer 8 smrtnonevarno.
Mestni glavar defravdant. V Abu na Finskem je poneveril milijona rubljev mestni glavar, ki je nato pobegnil.
Petrolej eksplodiral je v Kangiui, Rumu-nija, v skladišču petrolejske tvrdke »Dclla Romania«. Uničenih ie 500 vagonov petroleja. Škode jc več milijonov frankov.
Grozna lakota v Rusiji. Knez Lvov pri-občujc grozne podatke o stradajočem prebivalstvu v srednji Rusiji. V okrožju 1200 km sc preživlja prebivalstvo s skorjami dreves in s slamo. Knez trdi, da jc ministrski predsednik Stolypin vzrok bede.
Pobegnila sta baje v Avstralijo budim-peštanska veletrgovca Maks in Martin Ballog. Njuna tvrdka izkazuje 400.000 kron dolga, premoženje pa znaša 300.000 kron.
Učitelj defravdant. V Hodmczo-Vasar-hclyju ie poneveril učitelj, predsednik ljudske banke 100.000 kron. Razburjena množica ga
jc nameravala linčati, a jc to preprečila policija.
Zvezino sodišče v New Yorku jc obsodilo železniški družbi Amcrica-Sugar-Rcfining-Company in Broklyner-B6ttcherjevo družbo na 80, oziroma 70 tisoč dolarjev denarne kazni, ker sta sprejemali družbi vozno blago za znižane cene._
GRŠKA IN BOLGARSKA.
»Messager d' Athcncs« javlja, da so postale grško-bolgarske razmere tako napete, da se vsak dan pričakuje pretrganjc diplo-matične zveze.
Telefonska ln brzojavna poročila
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Budimpešta. 13. decembra Avstrijska delegacija je končala debato o proračunskem provlzoriju in je pričela debato o proračunu zunanjega ministrstva. Prej je bilo vloženih več interpelacij.
DEMONSTRACIJA ZA FRANCIJO V PULJU.
Pulj, 13. dec. Tu je včeraj zvečer nekaj laške druhali hotelo demonstrirati za Francosko, toda močen orožniški oddelek jc fantallne ki so nameravali pred katedralo rjoveti, raz-podil, na kar so se demonstrantje v divjem begu poskrili po različnih ogl ii iu ulicah. Orožništvo se je postav lo tudi pred gledišče in ni pust lo nobenega ne vun ne notri. Mnogo oseb je aretiranih.
SMRTNA NEZGODA.
Trst, 13. decembra. Tu je kurjač Ivan Tesarič ua Lloydovi ladji »Daphne« padel po stopnjicah, ki vodijo v strojni oddelek, tako nesrečno, tla se je na licu mesta ubil.
ZA SVOBODO CERKVE.
Pariz, 13. decembra. Vest, da hočejo anarhisti s tem, da vladi javijo bogoslužna dejanja, polastiti se cerkva, se potrjuje. Vlada teh objav ni sprejela, pač pa druge laiške. Zato je izključeno, da bi cerkev ta javljenja priznala.
Pariz, 13. decembra. Škofje bodo bogoslužje uredili po privatnih hišah, kjer bo služba božja zasebna in bodo imeli vstop vdeleženci s povabili.
Pariz, 13. decembra. Včeraj je bila v cerkvi sv. Aguština slovesna služba božja. Cerkev je bila natlačeno polna. Župnik je ua prižnici protestiral proti novi postavi.
EDINOST VSEH ŠKOFOV SVETA S FRANCOSKIMI.
Pariz, 13. decembra. Vlada je pri preiskavi korespondence papeževega zastopnika Montagninija našla izjave solidarnosti s sto-lico od vseh španskih škofov, kardinala in škofov milanske province, holandskih in portugalskih škofov, škotske duhovščine, sicilskih škofov, vestminstrskega nadškofa, vseh angleških škofov, turinskega kardinala, osemnajst Dijemontskih škofov iu škofov iz Južne Amerike.
URADNA IZJAVA VATIKANOVA.
R i m, 13. decembra. »Osservatore Romano« od 12. t. m. konča daljši članek takole: »Vlada se moti, ako misli ustrahovati irau-cosko duhovščino in jo ločiti od Rima. Sveta stolica bo boj nadaljevala mirno in ncvklo-iijeno za življenjske interese cerkve.«
PAPEŽ KARDINALU PARIŠKEMU.
R i m, 13. decembra. Papež je dal pariškemu nadškofu Richardu na razpolago svojo iiimcijaturo v Parizu.
PARIŠKI LISTI PROTI VLADI.
Pariz, 13. decembra. »Republique Fran-caise« piše: »Naši državniki so znoreli. Mi danes nc dvomimo, da jc treba zavzeti se za one, ki zahtevajo svobode. Ce republika ni organizacija svobode, potem republika ni nič!« »Eclair« piše: »Clemenceaujeve besede ne kažejo ne dostojanstva, ne odkritosrčnosti, ne razuma, ampak so izraz prevare, jeze in maščevanja — slabi svetovalci.« »Autorite« piše: »Clemenceau, ki ne more udariti suve-rennega papeža, se kakor pritiklavi Nogaret maščuje nad ubogim tajnikom, katerega ne ščitijo žandarji.« »Figaro« piše: »Velika večina zbornice želi kompromisa. Kakoršue so sedaj stvari, so zelo nevarne.«
KDO VODI BOJ PROTI CERKVI?
R i m, 13. decembra. Italijanska fraina-sonska loža »Grande Oriente« je poslala francoski loži »Grand Orient« ob priliki preganjanja cerkve svoje čestitke. Podpisan je veliki mojster italijanske lože Ettore Ferrari.
R i in, 13. decembra. Vlada je prepovedala demonstrativni obhod, ki so ga mislili socialisti prirediti prihodnjo nedeljo, da manifestirajo za Francosko.
R i m. 13. decembra. Po vseh cerkvah so duhovniki nabirali milodarov za francosko duhovščino.
VELIK KONKURZ.
Zagreb, 13. dec. Trgovec Jura/, v Stub ci je napravil konkurz v obsegu pol m -lijona kron in pobegnil.
DEMENTIRANJE.
R i iii, 13. decembra. Vest o zaroki srbske princezinje Helene se demontira.
ZOPET VELIK ROP.
Odesa. 13. dec. V urad ruske koinerc-jelue banke je udrlo 12 z revolverji oboroženih roparjev, ki so tako hitro /vršili napad, da uradniki niso mogl izrabiti naprave za s -gnalizranic polic je. Roparji so odnesli 29.000 rubljev in 90.000 rubljev v paprjih. Po storjenem ropu so roparji bežali na vse strani, zasledovani od občnstva. Roparji so na begu stMial:. En ropar se je skril v neko hišo n je ustrelil policista. Ko ie ropar videl, da kljub temu nc ho pobegnil, je ustrel I tudi samega
sebe. Ostalim roparjem se je posrečilo pobegniti.
Dunaj, 13. dec. Na neko tukajšnjo banko naslovljeno p smo z 5.000 rublji je banki sicer došlo, v pismu je pa bil le ničvreden navaden papir.
NAJDENE BOMBE.
Peterburg, 13. decembra. V občini Santarin so našli v neki kleti 49 napolnjenih bomb.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem H06'2m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Čsb opa« zovanja
9. zveč.
7. zjutr-2. pop.
Stanjo barometra v mm
83'6
730'6 30'7
Srednja včera.
Temperatura
po CeUija
2 6
0'2 1-6
Vetro»i
sr. jvzh.
sl. svzh. sl. jug.
Nebo
ool
sneg obl.
«•1	„
= i	B
- °	0
-f	^
i
6-0
šnja temp. d'8", norm. 1'3°.

_ Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. 8. Nolli-jav naslednik 62-30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
B«
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Odlikovan z alato kola {bo « Parizu 1904.
Odlikovan t zlato kolajno in kriioam v Londonu 1905.
rsssatr mmm obleke
Iz trpežnega li telldnega blaga pa nizkih oeiab.
^."Sor izgotovljene obleke.
posebno na bavalak« v največji liberl po najniljlb • cenah.
Dobulti*] uniform uitrljsk jgi araitra iilemlaklli ortdalkM,
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 24	F. H I T I
Pred škofijo st. 20.
ff" Zunanja narodi« se točno l7v<-*..i.-'fr
Pri nakupovanja
suknenega -
in manufakturnega
= hlagfl-
te opozarja na tvrdko
HDGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52—25
Velika zaloga •
suknenih ostankov.