IZDAJA ZA GORIŠKO IN BKNKČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačama ▼ gotovini A Ob. postale I gruppo
- Cena 30 lir
Leto XVI. - St. 8 (4471)
TRST, sobota 9. januarja 1960
Tiskovna konferenca glavnega tajnika CGIL Agostina Novelle
Uveljavitev zakona o minimalnih mezdah med glavnimi cilji sindikatov leta 1960
CGIL bo delala na to, da se omogoči sindikalna enotnost - Foa poudarja, da premična lestvica ne izraža življenjskih stroškov - Število vpisanih v CGIL je v preteklem letu naraslo za 3 odstotke (na 3.700.000), kar je pa še vedno znatno pod številom iz 1. 1956-57, ko je bilo vpisanih 4.078.000
RIM, 8. — Tajništvo CGIL je danes v nekem mestnem hotelu priredilo vsakoletni sprejem za domače in tuje novinarje. Pri tej priložnosti je glavni tajnik zveze poslanec Agostino Novella podal nekaj obrisov programa za 1. 1960. Boji in izkušnje delavcev, je dejal Novella, ter smernice CGIL so povzročile nove situacije in nove perspektive za razvoj pogodbene moči sindikatov, za politiko sin-
dikalne enotnosti in za u-veljavljenje politike gospodarskega razvoja in polne zaposlenosti. Govoreč o italijanskem gospodarskem položaju, je Novella zatrdil, da so očitna znamenja, da je nazadovanje premagano in da si je gospodarstvo zopet opomoglo. Vendar pa še ostajajo resne omejitve tega izboljšanja državnega gospodarstva, ker ostajajo nerešena in se včasih še bolj zapletajo temeljna protislovja, in sicer neuiavnovesenost med industrijsko in kmetij-sko proizvodnjo, med iseve-rom in Jugom, medtem ko traja še veUuo huda množična brezposelnost.
Monopolistični kapital si je še bolj podvrgel za svoje namene državna in poldrzavna sredstva, i-roces industrijske in finančne koncentracije močno prizadeva manjše proizvodne enote v industriji', kmetijstvu m trgovini ter povzroča na deželi odnoa stotisočev delavcev.
Novella je potem dejal, da pobude, ki jih je najavila ali ze načela vlada na področju gospodarske politike, ne presegajo okvira sedanje kapitalistične gospodarske strukture in manjka jim tista orga-ničnost in demokratičnost, ki edini lahko zajamčita dejanski gospodarski razvoj in polno zaposlenost. Med neposrečenimi vladnimi pobudami je Novella navedel tako imenovani «zelem načrt« in zakon o monopolih.
Potem je Novella govoril o programu splošnega gospodarskega razvoja in . polne zaposlenosti, kot ga želi OGIL, in
ki ima za osnovo spremembo sedanjih zaostalih struktur v naši deželi z okrepitvijo državne industrije, z razvojem majhnih in srednjih industrijskih ter kmetijskih podjetij, in z likvidacijo pogojev nadoblasti monopolističnega kapitala. Za izvajanje takega programa pa je neobhoden pogoj politika razorožitve in miru, je dejal tajnik CGIL. Italija mora razviti prijateljske politične in trgovinske odnose z vsemi državami socialističnega sistema, z vsemi kolonialnimi ter polkolonial-nimi državami. Koristi Italije pa zahtevajo, da se iz vladne politike odstranijo vse negotovosti in vsa oklevanja, ki se ovirajo, da naša država ne stoji v prvi vrsti v politiki miru.
Ko je govori! o programu zahtev CbrIL, je Novella poudaril, da bo boj za izboljšanje plač vseh delavcev ostal odločilen element za resnični gospodarski in socialni razvoj države. CGIL zavrača vsak poskus delodajalcev in vlade, da bi z blokiranjem in zadrževs njem plač, in torej tudi potrošnje, iskali absurdno in nemogočo rešitev hudih problemov v deželi.
Potem je glavni tajnik Splošne zveze dela izjavil, da je ena izmed najbolj važnih nalog, ki se je mora v 1. 1960 lotiti sindikalno gibanje, uvp-ljavitev zakona o minimalnih mezdah.
Realizacija gospodarskih in socialnih načel ustave ter demokratičen razvoj države zahteva aktivno in priznano sodelovanje sindikata pri izdelavi gospodarske in socialne politike. Prisotnost sindikata mora biti zajamčena povsod, kjer je kakor koli prizadet
delavec.
Potem je še Novella dejal, da sta danes dve važni dejstvi, ki bi morali pospeševalno vplivati na sindikalno eno* nost:	mednarodna pomiritev
ter velika moč delodajalcev. Pogoji zaradi katerih je prišlo do _ razcepitve 1. 1948, so se močno spremenili in dane« je mogoče in se mora razpravljati o sindikalni enotnosti z novim duhom. Sindikalna enotnost je mogoča in CGIL si bo odločno prizadevala, da postane ta enotnost dejstvo.
Po govoru Novelle so še drugi člani tajništva odgovarjali na razna vprašanja. Navedeno je bilo tudi, da je bilo leta
1959 za tri odstotke več vpisanih v CGIL kot 1. 1958 in je torej število vpišanih znašalo 3.790.000. To je pa še vedno precej manj kot v 1. 1956-57, ko jih je bilo vpisanih 4 milijone 78.000.
V odgovoru na neko vprašanje je poslanec Foa poudaril, da premična lestvica nepopolne predstavlja življenjske stroške.
ENNA, 8. — Davi se je dogodila v rudniku žvepla blizu Aidone nesreča, pri kateri sta zgubila življenje dva rudarja.
Protestno zborovanje v Rimu proti poživljanju nacifašizma
RIM, 8. — Partizanska in an. tifašistična združenja (ANPI, FIAP-ANPIA) so organizirala nocoj v Rimu skupno z združenjem bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih protestno zborovanje pro. ti nacifasističnemu delovanju v Italiji in drugod. Zborovanja se je udeležilo veliko število ljudi; govorilo je pet govornikov.
Vsi govorniki so poudarili, da so časi Hitlerja za vedno minili. Poudarili so, da italijanska ustava določa svobodo mnenja, vere ter enakopravnost pred zakonom za vse državljane, pa najsi bodo katoličani ali Židje.
Nekateri govorniki so zahtevali, naj se izvajajo vsa načela republikanske ustave. Na zborovanju so izrazili upanje da bo kancler Adenauer ob svojem obisku v Rimu ponovil gesto zahodnonemškega predsednika Heussa ki je počastil spomin padlih v Ardea-tinskih jamah.
Pokrajinsko tajništvo krščan-
Nesreča se je dogodila, ko se i ske demokracije v Milanu je je zrušil plaz skalovja na orne- danes obsodilo protižidovsko njena delavca.	|	dejavnost. Zadevno poročilo
■IIIIIUIIIIHIIIIHI,1,11,lll,l,Illtlllll(|ll||ll||||,|||||,I|||||||||||||||,|,1||,||,f|||1||||||1|1||||I1||||||||||1|1J||
pravi, da je tajništvo posredovalo pri oblasteh, naj odredijo potrebne ukrepe za zadušitev sedanjega vala rasistične dejavnosti.
Tudi občinski odbor v Anconi je na izredni seji izglasoval resoluejo, ki obsoja rasistične izbruhe.
Danes poročajo o risanju kljukastih križev po zidovih iz Neaplja, Terama. Forlija in Cagliarija.
 «» .
Brez postanka iz New Yorka v Rim v 7 urah 48 minutah
RIM, 8. — Neko letalo «Boeing 707 Intercontinental» družbe «TWA» je letelo iz New Yorka do Rima brez postanka v 7 urah in 48 minutah. T9 je prvo potniško le-falo, ki je letelo iz New Yor-ka v Rim brez postanka. Poveljeval je kapetan Kratovil. Včasih je letalo doseglo hitrost 1300 km na uro v višini 12.000 m. Peljalo se je 106 potnikov in 12 članov posadke. <
Tiskovna konferenca Draga Kunca v Beogradu
Odnosi	FLRJ
O nacističnih izbruhih
Protest FLRJ pri argentinski vladi - 0 incidentu na goriškem obmejnem bloku
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci komaj utegnil zadovoljiti zanimanje dopisnikov zahodnih agencij in listov, ki so hoteli vedeti, zakaj sta jugoslovanska vojaška atašeja morala zapustiti Varšavo, in zakaj je poljska vlada sklenila, da ne odpre svojega
informacijskega centra v Beogradu in na ta način posredno dala vedeti, da ne želi ustanovitve jugoslovanskega informativnega centra v Varšavi Kunc je na vprašanje, ki ga je sprožil urednik «Borbe», potrdil, da je «na žalost točna vest, da je pomočnik jugoslovanskega atašeja v Varšavi proglašen za nezaželeno osebo in da je bila vojaškemu atašeju kot predstojniku njegovega
 Hlinil'""""«  ..........................................
Silno presenečenje za vodilne kroge v ZDA sovjetska napoved o poizkusih na Pmifitm
Do sedaj so v Washingtonu imeli Pacifik za svoje vplivno področje - Z novo raketo, ki jo bodo preizkušali, bodo lahko prodrli daleč v vesolje: do Marsa in Venere
jo
MOSKVA, 8. — Načelnik znanstvenega oddelka v moskovskem planetariju Broncein je izjavil tisku, da je namen sovjetskih tehnikov in znanstvenikov v okviru napovedanih poizkusov z novo raketo z večjo potisno silo. ki bodo od 15. januarja do 15. februarja na Tihem oceanu, dvojen:
1. Preizkušati izstrelitev satelitov ali naprav za vesoljsko raziskovanje z večjo koristno težo, kakor so jo imeli, sateliti, ki so jih do sedaj izstrelili v Sovjetski zvezi. 2. Zadati napravam z enako težo, kakršno so imele dosedanje, večjo začetno hitrost, zato da lahko »prodrejo* proti drugim
iimmimmimiimiimmiimMmmmiiiimiMiiiimiiimmiiiiiiimnmiiiiiimimmittiiiitimiiiiiMiiiiiiimmimimiiiiiimiiimmiiimimiiimi
Po govoru kardinala Ottavianija v cerkvi Santa Maria Maggiore v Rimu
Obsodba kardinalovega napada na pomiritev in na Oronchija
Zborovanje rimske Krščansko ■ socialne zveze ■ Že četrti sestanek zaradi «zelenega načrta>
(Od našega dopisnika)
RIM, 8. — Predsedniku republike se tudi danes zdravje ni izboljšalo. Kljub temu se naidaljujejo namigovanja o diplomatski obolelosti tako, da se je Gronchi zaradi tega precej razburil. Pač pa je vse obsodbe vreden napad kardinala Ottavianija na proces pomiritve v svetu. Levičarski tisk še prav posebej poudarja, da je napad naperjen naravnost na poglavarja države. V tem smislu je «Avanti» objavil naslov na svoji današnji prvi strani čez sedem stolpcev. List poudarja, da je kardinal popravil v nazadnjaškem smislu celo papeževo božično poslani, co in da se njegov govor povezuje z nasprotovanjem vatikanskega glasila proti sodelovanju med katoliki in socialisti. Vatikansko glasilo je namreč istočasno objavilo oster članek proti socialistom in glasilo PSI poudarja, da vse to služi konec koncev samo — spričo sedanjega kritičnega po. ložaja, v katerem se nahaja vlada' in KD — poslabšanju in povečanju sedanje zmede z namenom, da se še bolj utrdi klerofašistična politika desničarskih krogov.
Toda kljub temu, da je vsa desnica sprejela z nekim olajšanjem odložitev Gronchijeve-ga obiska, sporočajo nekateri italijanski dopisniki iz Moskve, da bo do obiska prišlo morda že v prvi tretjini februarja. Ti novinarji bodo odpotovali iz Moskve v domovino z letalom, ki je iz Rima prispelo danes v Moskvo in s katerim bi moral potovati Gronchi. Letalo se bo vrnilo v Rim verjetno v nedeljo popoldne.
Danes je bil napovedani sestanek vodstva KD pod predsedstvom političnega tajnika Alda Mora. Vodstvo je razpravljalo med drugim o sklicanju zasedanja glavnega odbora v prvih dneh februarja. Točen datum bosta določila — v smislu statuta — Moro in Zoli, ki je predsednik odbora. Na dnevnem redu zasedanja bo porjčilo AldH Mora o političnem položaju, nadaljnja točka pa bo obravnava usmeritve gospodarske politike «s posebnim ozirom na vprašanja svobodne konkurence, jedrske energije in kmetijstva«.
Ni znano ali je vodstvo razpravljalo o ((zelenem načrtu«, glede katerega se pristojni ministri se vedno niso sporazumeli, čeprav so se danes že četrtič sestali pri Segniju Ru-
mor, Tambroni, Taviani in Pa-store. Zaradi tega tudi še ni določen datum prihodnje seje ministrskega sveta, ki bi moral «zeleni načrt« odobriti. Vse kaže, da so posredi tudi druga vprašanja razen vprašanja načina kašo poiskati pet sto milijard lir za investicije. Zdi se, da se je tudi Bonomi, predsednik neposrednih obdelovalcev zemlje, uprl razpisu notranjega posojila.
Istočasno z današnjo sejo vodstva KD pa je bila v Rimu prva skupščina rimske pokrajinske organizacije Krščan. sko socialne zveze, ki je doživela na Siciliji precejšnji u-speh, saj je njen voditelj predsednik deželne vlade. Glavni govornik je bil poslanec Cor-rao, ki je poudarjal, da obstaja v državi nevarnost nazadovanja demokracije in gospodarstva in zahteval je izvajanje ustave, zlasti določb o avtonomnih deželah. Navedel je Sicilijo kot dober kažipot za Vso državo. Izrazil se je proti odprtju s krščansko demokracijo, ker «vsako tako odprtje pomeni pristanek na dvoumno politiko jn spodbudo, da KD nadaljuje s svojo dvoumnostjo«. Hkrati na je Corrao izjavil, da krščanski socialci nočejo sodelovati pri alternativi, hi jo predstavljajo socialisti in komunisti. Poudaril pa je, da kličejo na enotnost vse iskreno demokratične sile, da bi izolirale krščansko demokracijo in s tem ((omogočile obnovo vseh zdravih produkcija. . i in delovnih energij, predvsem pa okrepitev srednje industrije in kmetijstva, ki ju danes tlačijo monopoli, povezani z demokristjani.« Ko je govoril o prihodnjih volitvah, je dejal, da predstavlja krščansko socialni program nadaljevanje tistega programa KD, ki je veljal v časih odporniškega gibanja in borbe za republiško ustavo.
Tudi socialdemokratsko vodstvo se je danes sestalo in objavilo izjavo, v kateri ponovno predlaga vlado levega centra, ki pa ne bi smela biti ((podrejena pristanku take PSI, ki je še nesposobna, da bi se otresla totalitaristične hipoteke«, vendar pa «se ne bi smela opustiti nobena priložnost za poskus vključitve PSI v demokratično območje«.
V Bonnu je danes zunanje ministrstvo potrdilo, da bo Adenauer odpotoval v Italijo na uradni obisk 19. t. m., in sicer z reakcijskim letalom za-
planetom sončnega sistema, kakor so Mars ali Venera.
Opazovalci menijo, aa Dodo lahko obe stvari istočasno proučevali. Hitrost, ki je potrebna, da raketa prodre v bližino Marsa ali Venere, ni mnogo večja kakor hitrost, ki je omogočila prvemu Lu-niku, da je stopil na sončni tir, potem ko je letel mimo Lune. To hitrost so zmanjšali pri tretjem Luninu, zato da je ta lahko stopil na tir okoli Lune in Zemlje.
Iz sovjetskega poročila je razvidno, da mislijo preizkušati rakete z večjo potisno stlp. To pomeni, da so sovjetski tehniki in znanstveniki že dosegli pri svojih študijah tak razvoj, da bodo lahko v bližnji prihodnosti skušali prodreti daleč v vesolje izven področja Lune, ter bodo te poizkuse lahko delali z mnogo večjo koristno težo. To bo omogočilo, da satelite opremijo z modnimi oddajniki, ki bodo iahko delovali več ko šest mesecev. Polet rakete, ki bi jo izstrelili s hitrostjo 11,5 km na sekundo bi namreč trajal 150 dni, da bi lahko prišla v bližino Venere. Da raketa lahko doseže Mars, pa je potrebna hitrost 11,6’km na sekundo in letenje več ko 2u0 dni. Ker radijski znaki šibijo sproti, kakor se veča razdalja, bo treba koristno težo na satelitu povečati, zato da bo mogoče ujeti in razbrati znake, ki bodo prihajali od večje razdalje kakor pol milijona kilometrov, na katero se lahko sprejemajo z do sedaj uporabljenimi aparati.
skih poletih proti drugim pla-iti Luni, zmanjšuje na nekaj netom sončnega sistema. Pri- kilometrov sleherno napako pomnil je, da napredovanje v | pri ciljanju SZ na tem področju že omogo-
ča obširne vesoljske poizkuse.
Po mnenju opazovalcev bi z znanstvenega stališča sovjetska napoved o novih poizkusih na Tihem oceanu lahko pomenila, da je sovjetsko o-zemlje sedaj postalo »premajhno* za poizkuse z raketami. Vsekakor se zdi, da to potrjuje tudi, da je razdalja, ki jo dosežejo sovjetske rakete, nad 6000 kilometrov.
Sovjetska agencija Tass poroča danes, da,sovjetski izvedenci upajo, cia bodo lahko kontrolirali veljavnost teorije angleškega znanstvenika prof. Bullarda o nastanku zemeljskega magnetizma. Prof. Bul-lard meni, da je edini vzrok zemeljskega magnetizma jedro tekoče kovine v sredini Zemlje, kjer se masa stalno giblje. Angleški znanstvenik je postavil to teorijo v zavodu za fizična vprašanja v Moskvi in je s tem sprožil »ivahno diskusijo.
Sovjetski znanstvenik Bla-gonravov ie danes izjavil, da ne verjame, da b<* mogoče pred desetimi leti ooslati na Luno raketo, ki jo bo vodil človek. Dodal je. da ie še prezgodaj govoriti o času, do bodo izstreljene rakete na Luno, ki jih bo vodil človek.
Japonske oblasti «o opozorile japonske ribiške ladje, naj bodo od 15. januarja do 15. februarja daleč od točke, ki so jo določile sovjetske oblasti za svoje poizkuse z novimi raketami, To področje je 1000 morskih milj južnovzhodno od Havajskih otokov. Profesor Tn-kagi, nameščen v zavodu za tehnološka raziskovanja pri tokijski univerzi je izjavil, da po njegovem mnenju sovjetske rakete ne predstavljajo tako velike nevarnosti za plov-
hodnonemškega letalstva. Ta Adenauerjev obisk v Rimu je že sedmi. V krogih omenjenega zunanjega ministrstva trdijo, da se bo kancler posvetoval o pripravi za sestanek zahodnih predsednikov vlad s Hruščevom v letošnjem maju.
Razpravljala bosta s Segnijem tudi o delu razorožitvene komisije OZN, ki ji v Bonnu pripisujejo precejšnjo važnost.
Pred sestankom štirih zahodnih najvišjih pa namerava 84-letni kancler odleteti še v Wa„ shington na sestanek z Eisen-hovverjem. V Rimu se bo sestal prvič tudi s sedanjim papežem.
A. P.
iiiliiiiiliimiitiiiiiliillmiil  ...............................................
Obtožbe proti ministru Oberlaenderju da je kriv pokola 2000 poljskih Židov
Zaslišala ga bo posebna komisija v Haagu - Londonski list obtožuje Adenauerja, da je ustvaril ugodno ozračje za oživljanje nacizma
Sovjetski znanstvenik, član i bo, kakor se misli. Te rakete akademije znanosti, Anatolij niso namreč napolnjene, in u-Dorodnicin je izjavil, da bo ravnalni sistem, ki so ga so-nova sovjetska raketa imela vjetski znanstveniki pripravili, zelo veliko vlogo pri vesolj-1 ko so poslali avoje rakete pro-
BONN, 8. — Minister za begunce v zahodnonemški vladi Theodor Oberlaender bo jutri odšel v Haag, kjer ga bo zaslišala posebna komisija v zvezi z obtožbami glede njegove nacistične dejavnosti v preteklosti. Gre za mednarodno komisijo, ki jo sestavljajo bivši člani protinacističnega odpora in ki je bila sestavljena na zahtevo Oberlaenderja samega. Združenje žrtev nacizma v Zahodni Nemčiji obtožuje O-berlaenderja, na je leta 1941 sodeloval pri pokolu poljskih Zidov v Leopoli.
Nedavno je Oberlaender odredil zaplembo glasila omenje-ga združenja, v katerem ga ,;e obtoževalo, da je bil politični poveljnik nekega nemškega bataljona na Poljskem, ki je odgovoren za pokol 2000 poljskih Zidov. Omenjeni list te obtoževal Oberlaenderja, da je kriv za umor nekaterih poljskih profesorjev. Ko je vložil ovadbo proti ravnatelju omenjenega lista, je Oberlaender trdil, da so pokol izvršili Rusi, preden so nemške čete prišle v Leopoli. Nedavno je državno pravdmštvo v Bonnu odredilo, da na podlagi razpoložljive dokumentacije ni vzro-
kov, da bi Oberlaender veljal za sokrivca pri omenjenem pokolu.
Včeraj je tajnik socialdemokratske skupine Arndt izjavil, da je navzočnost Oberlaenderja v zvezni vladi nevzdržna, ker je sedanji minister v veliki meri prispeval k razvoju rasističnih teorij nacizma.
Notranji minister deželne vlade za Porenje in Palatinat je prepovedal vsa javna zborovanja v zvezi z jutrišnjim kongresom nemške stranke rajna v Kaiserlauternu. Ta ukrep je bil sprejet zaradi tega, ker so člani omenjene stranke v preteklih dneh sodelovali pri protižidovskih nasiljih. Iz številnih krogov so te dni prihajali protesti proti kongresu omenjene stranke. Današnja prepoved oblasti pa velja samo za zborovanja na prostem in ne za kongres v zaprtih prostorih.
Medtem pa prihajajo še vedno iz raznih krajev Zahodne Nemčije poročila o novih primerih antisemitizma. V zahodnem Berlinu je sodišče obsodilo danes nekega 49-letnega nacista na eno leto in pet mesecev zapora, ker je v nekem javnem lokalu pozdravil z na-
cističnim pozdravom. Obtožen je bil nacističnega delovanja na podlagi zakona zavezniške nadzorstvene komisije iz leta 1945. Ameriške oblasti so dovolile, da se v tem primeru uveljavi omenjeni zakon.
Tudi danes poročajo iz Londona in New Yorka in celo iz Hongkonga o protižidovskih napisih in o risanju kljukastih križev po zidovih. Londonski tednik «New Statesman« piše, da kancler Adenauer, čeprav se ne strinja s Hitlerjevo doktrino, «je znova ustvaril ozračje, v katerem se je ta doktrina razvijala«.
Današnja moskovska ((Pravda« piše v komentarju o protižidovskih izbruhih, da «ta ostudna fašistična izzivanja imajo namen poživljati hladno vojno in postavljati narode drugega proti drugemu«. List dodaja, da ta dejanja zelo prijajo 'reakcionarnim voditeljem Zahodne Nemčije, ki so zaposleni s ponovnim oboroževanjem nemške vojske. Zato ne sme presenečati, če kažejo oblasti popolno brezbrižnost do tega vala fašističnih izbruhov. Omejujejo se na hinavske izraze obsojanja in izjavljajo, da policija »raziskuje«,
Sporočilo agencije Tass, da bo SZ preizkušala na Tihem oceanu novo mnogo močneišo in mnogo težjo raketo, je delovalo v ameriški prestolnici kakor bomba. V uradnih krogih izjavljajo, da državni departma ni o tem no si-daj nic vedel. Nekateri pravni strokovnjaki v državnem departmaju so že začeli proučevati vprašanje s stališča mednarodnega prava. Toda vsekakor ima So. vjetska zveza pravico delati poizkuse v ,mednarodnih vodah. V Washingtonu obžalujejo. ker sovjetske oblasti niso še prej sporočile svojih namenov, češ da so ZDA mnogo prej napovedale svoje jedrske poizkuse na Tihem oceanu.
V ameriški prestolnici je o-menjena vest neprijetno delo. vala tudi zaradi tega, ker so do sedaj tam vedno bili na stališču, da je področje Tihega oceana ameriško vplivno področje. Kar se tiče vzrokov, zaradi katerih bo Sovjetska zveza uporabila Tihi ocean za svoje poizkuse, izrekajo nekateri opazovalci mnenje, da hoče SZ očitno pokazati ne samo ameriški vladi, pač pa tudi Japonski in Kitajski, da je SZ država, ki lahko učinkovito pokaže svojo navzočnost tudi na Pacifiku in da je poleg tega tudi sposobna izstreliti z natančnostjo rakete na dolgo razdaljo.
Posebno pa so presenečeni v ameriških vojaških krogih, ker je področje, kjer bo SZ preizkušala svojo raketo blizu Marshallskih orokov, ki so pod ameriškim skrbništvom, in kjer imaio ZDA važne vojaške naprave. Na tem področju so ZDA delale svoje poizkuse z vodikovo bombo.
V ameriškem državnem departmaju ne komentirajo sovjetskega sporočila. Področje, kjer se računa, da bo padla izstreljena raketa, je približno 5000 kilometrov oddaljeno od najbližjega sovjetskega o-zemlja in približno 8000 kilometrov od krajev, kjer domnevajo, da so sovjetska središča za izstreljevanje raket.
Sovjetska delegacija v OZN je danes razdelila poročilo a-gencije Tass o poizkusih z raketami na Tihem oceanu. Prepis sporočila so izročili tudi a-meriškemn poslaništvu v Moskvi.
V ameriškem državnem departmaju odklanjajo sleherni komentar s tem v zvezi.
01) pravilni analizi bi Coppiju ne bilo treba umreti
RIM, 8. — Nekaj kinina, ki ga je mogoče dobaviti v vsaki tobakarni, bi lahko rešilo življenje Fausta Coppija! Tako začenja svo) članek današnji «Paese Sera«, ki potem natančno opisuje, kako je Coppi zbolel in kako ie bil zdravljen.
Senzacionalna vest o napačnem zdravljenju Coppija pa je prišla iz poročila samega ministrstva za zdravstvo, ki navaja, da je prof. Alfredo Romanzi, ravnatelj mikrobiološkega zavoda univerze v Genovi, našel v Coppijevi krvi malarične parazite (plasmo-dium falciparum). Pri Coppiju je torej šlo le za hujši primei tropske malarije «Campionis-simo« je imel malarijo že v času, ko je bil za časa vojne v Tunisu ujetnik.
Geminiani, ki je bil tudi s Coppijem pred kratkim v Afriki na lovu, se spominja, kako sta se neko noč otepala komarjev. Gotovo je pri tej priliki Coppija pičil kak ano-feles; prvič se je Coppi nekoliko slabo počutil še v Afriki.
Ko mu je postalo doma močno slabo, je njegov osebni zdravnik dr. Allegri poklical na posvet še prof. dr. Astan-dija, docenta na univerzi v Paviji in primarija bolnišnice v Tortoni. Ta Je potem v bolnišnici Coppi.;& še enkrat pregledal skupno s prof. dr. Fie-schijem z univerze v Genovi.
Zdravniki niso ugotovili, da :ma Coppi malarijo, in so v zdravljenju ubrali pot, ki je stanje bolnika le poslabšala In medtem ko je v Franciji Geminiani, ki so ga zdravili na podlagi analize v Pasteurjevem zavodu, sedaj že skoraj zdrav, je moral Coppi umreli.  «»----------------
Vesoljsko letalo v SZ
WASHINGTON, 8. — Revija ((Missiles and Rockets« piše, da se domneva, da Sovjetska zveza preizkuša vesoljsko bombno letalo na raketni pogon, ki naj bi doseglo naj večjo hitrost 22.500 kilometrov na uro. Revija dodaja, da, če je to res, ima SZ sedem ali osem let prednosti glede te vrste vesoljskih vozil.
Po trditvah revije ima letalo znak «T-4 A« in poizkusi so že zelo napredovali Predvideva se,_ da bo letalo imelo tudi človeško posadko in avtonomijo 16.000 kilometrov. Dolgo bo 36,90 metra s premerom 2,22 metra. Z dolžino kril bo njegova širina znašala 19.83 metra.
Letalo bo lahko imelo koristno težo ene tone. Izstreljevali ga bodo z metalnico, ki teče po tračnicah. Letelo bo v višini 198 kilometrov s hitrostjo 17.890 km na uro približno 8.000 kilometrov daleč.  «»----------------
BF.OGRAD, 8. — Danes je umrl dr. Jaša Davičo, glavni urednik najpomembnejšega jugoslovanskega gospodarskega časopisa ((Ekonomska politika«. Bil je star 49 let. Pokosila ga je levkemija.
Objavil je več gospodarskih razprav in bil odlikovan dvakrat z redom dela II, stopnje in z redom za zasluge za narod.
pomočnika odpovedana nadaljnja gostoljubnost, ter da je poljska vlada 18. decembra lani obvestila jugoslovansko vlado, da «v doglednem času ne more odpreti v Beogradu informacijskega središča«, katerega ustanovitev je predvidevala skupna poljsko-jugoslo-venska deklaracija iz leta 1957.
Na številna vprašanja inozemskih novinarjev je Kunc izjavil, da so popolnoma izmišljene vesti, da je neki poljski oficir .oziroma funkcionar zaprosil za zatočišče, oziroma za zatočiščni prehod skozi Jugoslavijo, in da je to vzrok izgona jugoslovanskih oficirjev iz Poljske. Prav tako je netočna vest, da je privatni obisk Svetozarja Vukmanoviča v Sovjetski zvezi v zvezi s poslabšanjem poljsko-jugoslovanskih odnosov.
Pojasnilo, ki ga je dala poljska vlada v zvezi z izgonom jugoslovanskih oficirjev, je za jugoslovansko vlado nezadovoljivo, medtem ko v zvezi z odložitvijo ustanovitve informativnega centra v Beogradu poljska vlada sploh ni dala nobenega konkretnega pojasnila. Kunc je v zvezi z jugoslo-vansko-poljskimi odnosi izjavil, da je želja Jugoslavije, da bi ti odnosi bili čim boljši.
Na vprašanje podpisanega, kako gleda na nacistične demonstracije in na antisemitske izbruhe v Zahodni Nemčiji in drugih zahodnih državah, je zastopnik državnega tajništva izjavil, da jugoslovanska jav nost odločno obsoja te nacistične izbruhe in da »oživija-nje nacističnega duha in me tod kaže, da sile vojne in uničevanja še niso mrtve«, da skušajo dvigniti glavo in se zoperstaviti procesu likvidaci je hladne vojne in vzpostavitvi ozračja zaupanja in sodelovanja med narodi in državami«.
«Ta široko organizirana naci stična aktivnost, je nadaljeval Kunc, se je lahko pojavila samo kot rezultat politike prikrivanja preteklosti, zamolče vonja nacističnih zločinov in odkritega dopuščanja dejavnosti^ nacistov in njihovega za-državanja na pomembnih po-'ožajih. Odgovornost za tako stanje nosijo tiste sile, ki so podpirale takšen kurz in ki so dajale zatočišče in podporo raznim vojnim zločincem in nacističnim pomagačem «
Kunc je poudaril, da jugoslovanska in svetovna javnost Pričakujeta, da bodo odgovorni činitelji v Zahodni Nemčiji ir drugod z ustreznimi odločnimi ukrepi preprečili to nevarno delovanje in zatrli njegove korenine.
Kunc je pozitivno ocenil sporazum velikih sil o prvem sestanku na najvišji stopnji 18. maja in izrazil upanje, da bodo ti razgovori in drugi prispevali k popuščanju napetosti, izboljšanju odnosov med Zahodom in Vzhodom in k reševanju mednarodnih vprašanj
V zvezi s sklepom vlade ZDA glede svobode akcije za bodoče jedrske poizkuse je Kunc izjavil, da je Jugoslavija večkrat poudarila, da je Potrebno čimprej doseči sporazum o splošnem in trajnem prenehanju jedrskih poskusov. Obnovitev teh poskusov v času, ko razgovori v 2enevi o tem vprašanju še niso končani in ko je vidno izboljšanje mednarodnega ozračja, bi pomenilo zelo veliko odgovornost.
ZsSitnnnik-	z___
za zunanje zadeve je potrdil, da se bo Jugoslavija kot opazovalec udeležila zasedanja sveta OEEC v Parizu in da bi želela imeti podoben položaj opazovalca tudi v SEV (organizacija za vzhodnoevropsko gospodarsko sodelovanje), ker ima Jugoslavija razvito trgovinsko izmenjavo tudi z vzhodnoevropskimi državami.
Kunc je nadalje potrdil vest, da je jugoslovanski veleposlanik v Buenos Airesu protestiral pri argentinskem zunanjem ministrstvu zaradi oboroženega napada na jugoslovansko veleposlaništvo in zahteval od argentinske vlade, da izvede preiskavo, in opozoril na delovanje nekaterih vojnih zločincev v Argentini, ki so po vojni pribežali iz Jugoslavije.
Noto, ki jo je albanska vlada 22. decembra-poslala državnemu tajništvu za zunanje zadeve Jugoslavije v zvezi z zatrjevanim kršenjem sporazuma o vodno-gospodarskih vprašanjih s strani Jugoslavije, jugoslovanska vlada proučuje. Toda že sedaj se lahko reče, da so v albanski noti tolmačenja, ki niso v skladu z dejanskim stanjem. Tako se med drugim zamolčuje, da je jugoslovanska vlada predlagala albanski vladi že 1. septembra lina sestanek mešane jugoslo-vansko-albanske komisije, ki naj bi proučila nastala sporna vprašanja.
Na vprašanje, kako gleda na organizirane proslave ob 40-letnici koroškega plebiscita v Avstriji, je Kunc odgovoril: • Upam. da bodo proslave potekale na način, ki ne bo škodoval jugoslovansko-avstri.i-skim odnosom*.
V zvezi z izjavo indonezijskega zunanjega ministra Su-bandrija po razgovoru s kitajskim veleposlanikom v Dja-karti, da se stališče indonezij. ske vlade do Kitajcev, ki žive v Indoneziji, ni spremenilo, je Kunc izjavil, da ima vsaka država v skladu s splošno sprejetimi mednarodnimi načeli pravico, da suvereno odloča o svojih notranjih vprašanjih.
Kunc je nadalje potrdil vest, da bo 15. t. m. prispel na obisk v Jugoslavijo zunanji minister Kube dr. Raul Rao. Odgovoril je še na številna druga vprašanja v zvezi z obiskom jugoslovanske delegacije v Maroku, Tuniziji in Kamerunu ter v zvezi z nedavnim obiskom tuniškega ministra za industrijo v Jugoslaviji ter s trgovinskimi odnosi s Pakistanom in Indijo.
Po -iskovni konferenci je podpisani v zasebnem razgovoru s Kuncem vprašal za u-radno mnenje o trditvah, ki so se pojavile v italijanskem tisku, da bodo jugoslovanske oblasti v Istri ukinile tri občine in s tem oškodovale italijansko narodno manjšino. »Jugoslavija spostuje in bo spoštovala svoje obveznosti iz mednarodnih sporazumov«, je ouvrnil Kunc, in s tem dal vedeti, da ne bodo sprejeti nobeni ukrepi, oziroma ne bo nobenih sprememb, ki bi bile v škodo italijanski narodni manjšini.
V zvezi z incidentom, ki se je pred dnevi pripetil na obmejnem bloku v Rožni dolini pri Gorici, je Kunc dejal, da se take stvari pač lahko dogodijo in da jih ni treba dramatizirati. ((Kolikor je meni znano, je dodal Kunc, je do incidenta, o katerem se sedaj vodi preiskava, prišlo, ker se skupina italijanskih državljanov pri prehodu čez mejo ni hotela podvreči običajnemu carinskemu pregledu.«
B. BOŽIC
IIIIIII M IIIl|
  V* uufjutuiliuoi.
sstopnik državnega tajništva   """"" *             .....................................
Spor med Pinayem in Debrejem zaradi	gospodarske^politike
Pinay bo odstopil, če ga de Gaulle ne bo podprl
PARIZ, 8. — Tako imenovana «kriza Pinay» še vedno traja. Danes popoldne sta imela predsednik vlade Debre in finančni minister Pi-nay dolg razgovor v palači Matignon. Toda ni prišlo do razjasnitve. Neki golistični list piše nocoj, da je Pinay pripravljen odstopiti, če ga bo Debre prisilil; Debre pa je pripravljen sprejeti Pinayev odstop, če se bo ta zanj odločil. Težava je v tem, da finančni minister ne misli odstopiti. «ZeIo sem navezan na politiko vlade, ki je v skladu z mojimi načeli. Pripravljen sem braniti to, kar je bilo storjenega, toda ne morem sprejeti načrtov, ki nasprotujejo dosedanji politiki,« je izjavil Rinay pred razgovorom z Debrejem in po razgovoru. Pinay je dalje izjavil, da ne misli odstopiti, toda če bo prisiljen to storiti, se bo dokončno umaknil iz političnega življenja. V finančnih krogih izjavljajo, da bosta v primeru Pinayevega odstopa podala ostavko tudi minister za kmetijstvo Roche-reau in državni tajnik za zunanjo trgovino Clechet.
Po razgovoru med Debrejem in Pinayem je bilo rečeno, da bo »general de Gaulle obveščen o tem razgovoru, ko se bo v torek vrnil v Pariz«. To pomeni, da bo moral spor rešiti predsednik republike, kakor je to storil že enkrat, ko je bilo treba določiti politiko polnih gospodarskih pooblastil. Tudi tedaj je nastal spor med Pinayem in «dirigisti» golističnega gibanja. Toda tedaj se je de Gaulle odločil za politiko Pi-naya. Nekateri so mnenja, da ie mogoče, da se bo de Gaulle odločil za Pinayevo politiko tudi sedaj. Vendar pa se na borzi opaža veliko upadanje poslov. Sprašujejo se, ali gre za pesimizem ali pa za podporo Pinayevi politiki. Po mnenju opazovalcev presega sedanja polemika okvir »liberalizma dirigizma«, »privatne pobude — načrtovanja« in politike «imobilizma - aktivizma«. Trdijo, da gre bolj kakor ^ za gospodarsko-socialno vprašanje za politično vprašanje, ki zajema vso politiko Debrejeve vlade. Tako n. pr. vsi tisti krogi ki podpirajo Pinayevo finančnoin gospodar-
sko politiko, kritizirajo de Gaullovo politiko do NATO in Debrejevo politiko glede Evrope.
Pinay nasprotuje načrtu ki g® Je Pripravila skupina goli-sticnih ministrov o ustanovitvi državne ustanove za petrolej, ki naj o. vodila konkurenco močnim tujim družbam. Pinayevi nasprotniki se potegujejo za manj togo valutno politiko, ki naj omogoči proizvodnji razmah in polno zaposlitev delavcev tudi za ceno rahle inflacije.
Pravosodni minister Miche-let pa je pripravil načrt zakona, ki uvaja v Franciji e-nake reforme, kakršne so jih uvedli v Zahodni Nemčiji. V upravnih svetih družb bi četrtino mest imeli delegati osebja (Pinav pravi, da bi to pomenilo odpreti vrata komunistom, ki bi sabotirali podjetja), medtem ko bi sodna oblast imenovala nadzornika, ki bi nadzoroval račune; drugega nadzornika pa bi imenovali delničarji (Pinay pravi, da se hoče zadušiti gospodarski liberalizem pod državnim nadzorstvom).
Temperatura včeraj: Najvišja temperatura 8 stopinj ob 14.20, najnižja 3,6 stopinje pod ničlo ob 6. uri. Vlaga 81 odstotkov
Goriško-beneški dnevnik
Danes, SOBOT ' 9, januarja
Julijan
Sonce vzide oo . "J in zatone ob 10.39. Dolžina dneva 8.54. Luna vzide ob 13.40 in zatone ob 3.3u. Jutri, NEDELJA, 1». januarja Gregor
Hude skrbi Sovodenjcev, kadar Soča naraste
Med zadnjim deževjem je narasla reka odplavila okoli pet njiv orne zemlje
Od leta 1943 dalje se je struga premaknila za 400 metrov od Furlanskih skal proti Sovodnjam * V nevarnosti so njive in občinski gozd ■ Potrebno
je čimprej zgraditi skarpe
Vse do Gorice teče Soča tisočletja po strugi, ki jo je vklesala med skale. Brž ko priteče do Gorice se njena sila sprosti in reka si prične izbirati strugo po mili volji. V Gorici še nekako gre, ker teče po globoki strugi, obdani z najrazličnejšimi konglomerati, ki njeno silo brzdajo, da ne bi preveč spodjedala bregov. Toda že pri mostu IX. avgusta ne pozna več nobenih preprek, in vodovje se razliva po prodnati strugi, ki je mestoma široka tudi čez sto metrov. Bolj kot se bliža morju toliko plitvejša je struga in njenega teka skoraj ni več mogoče nadzorovati
Pri Sovodnjah je soški prod širok nekaj stotin metrov in se konča pod Furlanskimi skalami ki jih je lepo videti s sovodenjske strani. Pred leti je Soča tekla pod tistimi skalami. Potem pa je vsako leto znova spodjedala zemljo so-vodenjskih kmetovalcev, tako da je od leta 1943 dalje premaknila svoj tek za kakšnih 400 m na desno stran.
Kolikšna je njena uničevalna moč nam najzgovorneje pove sldka, ki jo objavljamo na tej strani. Kar je zajela kamera in še veliko več — na vsem tem kraju so bile še pred petimi leti njive; na njih je rasla pšenica, koruza, kmetovalci so zemljo vsako leto orali, obdelovali in pobirali pridelek, ki jim je služil za preživljanje. Po približnih računih je reka uničila v tem obdobju okoli 20 njiv. To je zelo velika površina zemlje, ki je prehranila dosti družin.
Samo zaradi zadnjega deževja okoli božiča so sovo-denjski kmetje izgubili na tem področju, ki ga kaže naša slika, okoli pet njiv zemlje. Naraslo vodovje se od Furlanskih skal zaganja naravnost v prodnati sovodenj-ski breg, ki postaja ob takih prilikah lahka žrtev neverjetne uničevalne vodne sile. Obiskovalcu se nudi prav zares žalostna slika na tem kraju: manjka polovico s pšenico zasejane njive; zelenje se naenkrat neha, tri metre niže pa se zaganja v prodnato steno reka, ki bo nadaljevala z uničevanjem, ko se ji bo prvič ponudila ugodna prilika.
Škode pa ne povzroča samo zasebnikom, ampak tudi občinskemu imetju. Pri prvi poplavi bo med drugim na vrsti mlad občinski gozd, ki ga sestavljajo topoli. vrbovje itd.
Kdor si na kraju samem o-gleda uničevanje človekove lastnine, lahko šele do kraja doume skrb, da, celo grozo, s katero pričakujejo nekateri sovodenjski kmetovalci jesenske in spomladanske poplave v teh krajih. (Pripomnimo naj, da voda doseže tudi do 7 metrov višine in da poplavlja niže ležeče predele precej na široko, skoraj do prvih hiš.) Pričakujejo jih z grozo, ker so pred njimi brez moči.
Temu stanju se mora čimprej odpomoči, da ne bo nekega dne Soča pričela teči pod Sovodnjami in da se med Sovodnjami in Farro ne bo raztezala nepregledna prodnata pokrajina, ki ne bo daj a-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI «-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico MI. —
Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lkr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
^_________________________-J
la drugega kot gradbeni material.
Kaj napraviti?
Po našem mnenju ni druge rešitve kot gradnja ene ali dveh škarp. ki bi glavni tok Soče preusmerili. Zgraditi bi jih morali nekaj nad o-groženim delom, da bi speljali vodo proti desni strani, kjer je dovolj prostora in kjer ne bo povzročala nobene škode.
Po prepričanju kmetovalcev sovodenjske občine bi bilo to eno izmed neobhodno važnih javnih del, ki bi ga morali čimprej izvršiti, saj je v nevarnosti obsežen del zemlje, ki bo ob prvi priliki postal žrtev narasle reke. Občinska uprava se tega vprašanja ne more lotiti sama, ker ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi. Na pomoč ji mora priskočiti država in določiti primerno vsoto, da se čimprej prične z deli.
Cim prej bodo pričeli z deli, toliko manjša bo škoda.  «»-----------------
Seja pokrajinskega
upravnega odbora
Steverjanski občini so dovolili nakup umetniške slike
Na seji pokrajinskega upravnega odbora (GPA) od 7. januarja letos so med drugim sprejeli naslednje sklepe; šte-verjanski občini so dovolili nakup neke oljnate slike, Ki jo bodo obesili v občinsko sejno dvorano; pokrajinski u-pravi so dovolili odstopitev zemljišča v Ul. Tominec mestnim podjetjem, da bodo zgradila transformatorsko kabino; tržiški občini so odobrili podaritev, odnosno nakup zemljišč za gradnjo krožne ceste in podaljšanje Ul. Carduc-ci; tržiški občini so poleg tega odobrili gradnjo novega poslopja okrajnega sodišča, gradnjo zaporov, gradnjo poslopja, v katerem bodo shranjevali državni arhiv, ter i-dejni načrt za namestitev o-grevalnih naprav v osnovni šoli S. Nicolo v Arisu.
 «»—-—
Prispevki za sklad zimske pomoči
Prefektura nam je poslala v objavo peti seznam prispevkov za sklad zimske pomoči za leto 1959-1960.
Furlanska električna družba 3.200 lir osebje 3.200; osebje goriške finančne intendan-ce 60.190; osebje goriškega gozdnega nadzorništva 4.000 lir: osebje podjetja Giovanni Beltrame iz Gorice 3.330, podjetje 8.000 lir; podjetje Ferdi-nando Medeot iz Gorice 1.500 lir; profesorji liceja v Tržiču 11.095, dijaki 8.350 lir; osebje didaktičnega ravnateljstva v Tržiču 63.200, iz Gradiške 46 tisoč 300 lir; osebje goriške prokure 5.000 lir; uradniki goriške kvesture 24.750 lir; profesorji industrijske šole 20.000 lir; profesorji didaktične šole iz Pierisa 40.840, dijaki tisoč 550 lir; profesorji strokovne šole iz Ronk 17.800; uslužbenci občine Starancan 6.750 lir; občine Krmin 13.050 lir; osebje ECA iz Gradeža 4.050 lir; uslužbenci davkarije iz Tržiča 14.000, direkcija 14.000; tkalsko podjetje iz Zagraja 3.446, uslužbenci 3.446; uslužbenci občine San Pier dTson-zo 5.390; osebje civilne bolnišnice v Tržiču 46.800 lir; u-službenci 37. korpusa goriških gasilcev 22.560 lir; podjetje SICA-Fiat iz Gorice 12.340 lir, osebje 12.340 lir.
jemki ženske delovne sile za dve točki. Nova delovna pogodba predvideva tudi letno starostno nagrado delavcem za triletno dobo; za prvo dobo 10 delovnih dni, 14 delovnih dni za vsako leto druge dobe, 18 delovnih dni za tretjo dobo in 22 dni za vsako leto četrte dobe. Izboljšali so tudi obračun poviškov v izmenah, periodične poviške za uradnike itd. Dogovorili so se tudi, da ekonomske izboljšave veljajo od 1. januarja t. 1.
Pokrajinski kongres KPI
Včeraj zvečer se je v dvorani Bergamas v Gradiški začel V. pokrajinski kongres komunistične partije Italije. Po pozdravnih govorih je imel tajnik Marini govor o političnih in organizacijski vprašanjih. Kongres se bo nadaljeval še danes in jutri.
Zahvala mestnih stražnikov
Mestni stražniki iz Gorice se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so se jih z darili in voščili spomnili za letošnje praznike in s tem izrazili svoje priznanje za njihovo vsakodnevno delo.
Sklenitev delovne pogodbe tiskarskih delavcev dnevnikov
Osrednje sindikalne organizacije so sinoči sporočile iz Rima, da so se včeraj zaključila pogajanja s predstavniki delodajalcev in da je bil dosežen okvirni sporazum za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe delavcev in nameščencev tiskarskih zavodov in dnevnih časopisov. Sporazumeli so se o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, delovno pogodbo pa bodo izpopolnili in podpisali v prihodnjih dneh. S tem se je zaključil spor, ki je trajal nekaj mesecev in je dosegel tudi ostre oblike, tako da je prišlo v preteklem mesecu do splošne stavke tiskarskih delavcev po vsej državi. Po vsedržavni stavki so sledile tudi krajevne stavke, dokler delodajalci niso pokazali dobre volje in razumevanje za zahteve delavcev.
Nova delovna pogodba določa povišanje osnovnih mezd in plač od 8 do 12 odst., z razliko od pokrajine do pokrajine. Poleg tega so zvišani pre-
Močni potresni sunki v Karniji
Geofizikalni observatorij v Trstu je vsak dan od 6. t.m. dalje zabeležil potresne sunke 5. in 6. stopnje, katerih epicenter je bil 125 km daleč od Trsta, in sicer v Karniji. Iz Karnije pa poročajo, da že nekaj dni občutijo potresne sunke in strašno bobnanje, zaradi česar je prebivalstvo zaskrbljeno. Najbolj je to občutno v vasi Sauris, kjer so biie nekatere stavbe poškodovane zaradi potresa, je odpadel cimet in so razpokale stene v raznih hišah. Prebivalci te vasi so iz strahu zbežali in zapustili svoje hiše
Strokovnjaki tržaškega observatorija so izjavili, da je ta pojav pripisati premiku notranjih plasti. Znano je, da je pri Tolmeču, kakor pri Ilirski Bistrici, potresno področje.
Pravijo pa, da že dolgo niso zabeležili potresnega epicentra v Saurisu.
Splavitev 47.000 tonske ladje v Tržiču
V nedeljo 17. t.m. bodo v Tržiču splavili 47.000-tonsko petrolejsko ladjo «Agip-Bari», ki so jo zgradili za družbo «So-cieta Nazionale Metanodotti* iz Milana, ki spada v okvir skupine ENI. To je največja petrolejska ladja, ki so jo doslej zgradili v ladjedelnicah CRDA.	|
Na sliki vidite ovinek, ki ga napravi Soča pr' Sovodnjah. Kjer danes teče reka. so bile še pred petimi leti njive, ki so jih Sovodenjci obdelovali. Od takrat je voda uničila okoli 20 njiv, in kakor se nam vse vidi, se njeno uničevalno delo ne bo ustavilo, če ne bodo zgradili škarpe, ki bo tok vode preusmerila drugam
IIIIIIIIIIIIIMIIIIUIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUilllllltllilltllllllllllllllllllllllllltllllllllllinilllllllllMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllIllilItllilllliiiiliilliiillllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiii
Obmejni promet na videmskem področju
V decembru 11.000 jugoslovanskih in 2.000 italijanskih državljanov
Z dvolastniškimi izkaznicami pa je šlo čez prehode 8.806 italijanskih in 48 jugoslovanskih državljanov
Tudi za goriško sodišče je konec praznikov
Bolj zaradi je tihotapil
pustolovščine kot za dobiček tobak iz Pancana v Mestre
Sodišče je Fontanello obsodilo na 3,2 milijona globe in 6 mesecev zapora Akcija finance, da je prišla tihotapcem na sled
Po skoraj tri tedne dolgem presledku zaradi praznikov je včeraj naše okrožno sodišče ponovno odprlo vrata in pričelo deliti pravico v novem letu.
Na zatožni klopi jc sedel 27-letni Mario Fontanella iz Me-«ter, Ul. Fiume 47-b. Obtožen je bil, da je tihotapil inozemske cigarete in da ni plačal za 79 kg pretihotapljenega tobaka prometnega davka (IGE) kot predpisuje zakon Poleg tega je prevažal tihotapsko hlago z avtomobilom, ki ni bil niegov.
Finančni organi so bili zaupno obveščeni, da namerava neka neznana skupina tihotapcev iz Benetk pretihotapiti iz Jugoslavije v Italijo večjo količino tobaka. Tihotapci so imeli namen pripeljati blago s kakšno hitro ladjo do obale, ki se rasteza med Tržičem in izlivom Soče. Od tu naj bi « kakšnim primernim avtom« bilom prepeljali tobak do Benetk in tam bi ga potem razprodali predvsem tihotapcem, | li. Takoj je s pomočjo radiote
ki delujejo in razpečavajo bla-1 lefona obvestila še vse ostale go na drobno po srednji Italiji. Ker so bili podatki in obvestila, ki jih je financa imela na razpolago, zelo točna s« seveda takoj razposlali na vse ceste, ki vodijo na orne-njeno obrežje, patrulje oboroženih financarjev z nalogo, da izsledijo tihotapce. Finančr>' stražniki so svoje delo res do bro izvršili. Med patruljiranjem so ugotovili, da se nek' avtomobil črne barve znamke Fiat 1400 z evidenčno tablic«
VE 19276 vse preveč psgosto vozi po cestah, ki gredo od o bale pri Pancanu na državno cesto št. 14. Finančni stražnik' so imeli vtis, kakor da dela o-menjeni avto poizkusne vož-uie. Zasledovali in opazoval' so torej še prav posebno početje tega avtomobila. Vse to opazovanje, ki je trajalo približno dva tedna, ni ostal« brez uspeha. Okrog 22.30 dne 10. oktobra 1959 je neka patrulja zapazila že znani avto mobil, ko je zavozil proti oba
patrulje, ki so stražile po dni gih cestah. Finančni stražniki so pričeli s predpisanimi znaki ustavljali in preiskovali vse avtomobile, ki so se vračal' od obale. Patrulja, ki ie stre žila v kraju Ponte girevole pri Pancanu, je res zapazile okrog 22. ure neki avto, ki se je ustavil s prižganimi lučmi približno 200 metrov pred cestnim blokom. Dva podoficirja sta se takoj napotila proti av. tomobilu. Od daleč se je zdelo, da je avtomobil prazen, ko pa sta se približala avto mobilu, je nenadoma zarou« tal motor in avto je skusai zbežati. Stražnika sta oddala v zrak približno 20 strelov, da hi preplašila avtomobilista Avto se je res ustavil. V avto-’ mobilu sta našla 79 kg cigaret švicarske izdelave -nami: Me ratti’s, Camel, Turmach itd Aretirala sta avtomobilista, ki je tihotapil tobak, in naslednjega dne so ga sprejeli v goriške sodnjiške zapore. Mario
izjavil, da je skušal prepeljat' tobak v Mestre bolj zaradi pustolovščine kot zaradi dobička Izjavil je, da je delal po naročilu nekega moškega, ki ga o sebno ne pozna. Srečala sta se v Trstu, približno v sredini septembra v nekem baru pred ribarnico. Neznanec mu je nudil samo 20.000 lir. «e prepelje tobak iz Pancana do Mester. Rekel pa je, da nima pojma, kako deluje celo tihotapsko omrežje.
Na včerajšnji razpravi je javni tožile« -rrMeval. da Frm-ianella obsodijo na 3 250.000 lir kazni in eno leto in 6 mesecev zapora. Sodišče pa je bilo boli strogo, ker je omenjeni mladenič že imel opravka s pravico zaradi podobnih zadev. .2, at« so ga obsodili na 5.760.000 ti' kazni, na 4 mesece zapora lij na plačilo sodnih stroškov
Sodišču je predsedoval dl jtorto, sodnika dr. Vizzini in ir. Fabiani, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Obramba dr. Solgato iz Benetk
Fontanella je med preiskavo ; in dr. Pascoli iz Gorice.
Meseca decembra so čez obmejne prehode na videmskem sektorju zabeležili naslednje število obmejnih prehodov; 2 tisoč 14 italijanskih državljanov ter 11.089 jugoslovanskih državljanov; z dvolastniškim dovoljenjem je prekoračilo obmejne prehode 886 italijanskih in 46 jugoslovanskih državljanov
Po raznih obmejnih prehodih so zabeležili naslednje število prehodov: Stupica: obmejnega dovoljenja se je poslu-žilo v mesecu decembru 1296 italijanskih in 7.590 jugoslovanskih državljanov; dvolast-niškega dovoljenja 64 italijanskih in 18 jugoslovanskih državljanov. Prehod Učeja: 122 italijanskih in 188 jugoslovanskih državljanov ter 198 italijanskih dvolastnikov; prehod Dreka: 229 italijanskih in 765 jugoslovanskih državljanov ter 96 italijanskih dvolastnikov; prehod Cepletišče; 127 i-talijanskih in 550 jugoslovanskih državljanov. Dvolastni-škega dovoljenja se je poslu-žilo 10 italijanskih in 10 jugoslovanskih državljanov.
 «»-------
Menični protesti v prvi polovici decembra
Po podatkih trgovinske zbornice so v prvi polovici meseca decembra v naši pokrajini zabeležili 708 meničnih protestov ki so tako razdeljeni po raznih občinah;
Gorica 391, Tržič 95. Kapri-va 3, Krmin 20,, Doberdob 5, Dolenje 2, Fara 1. Fogliano 3, Gradiška 61, Gradež 23, Marian 3. Moša 5, Romans 2, Ronke 39, Zagraj 6, Škocjan 19, Steverjan 1, St. Lovrenc 2, Sv. Peter ob Soči 4, Starancan 16 in Turjak 6.
 (O*
Nesreča na prefekturi
N« goriški prefekturi je včeraj ob 13.45 pitdla po
lao iz Ul. Trento št. 6. Z avtomobilom Zelenega križa so jo prepeljali v civilno bolnišnico kjer so jo pridržali za rentgeniziranje ker si je žena verjetno zlomila piščal desne noge.
—«»---
Nezgoda tržiškega delavca v Sesljanu
Danes so pripeljali v trži-ško bolnišnico z avtomobilom Rdečega križa iz Trsta Scoc-chija Ermenegilda starega 49 let, bivajočega v Tržiču. Ponesrečil se je v Sesljanu okoli 10.30, kjer dela pri podjetju Humar. Padel je z lestve verjetno zaradi nenadne slabosti. Zdravniki so mu ugotovili zlom desnega ramena, močan šok in bo ozdravil v 50 dneh, če ne bodo nastale posledice.
Kino v Gorici
CORSO. 16.00:	"Trnuljčica«,
barvna slikanica.
VERDI. 16.30: "Kleopatrine le. gije», L. Cristal, G. Marchal, v barvah.
VITTORIA. 16.45: "Indijanski vodnik«, C. V/alker, J. Rus-sell, v barvah.
CENTRALE. 16.30: "Zavojevalec Mongolov«, B. Andrejev, Miškova, cinemascope v bar. vah.
MODERNO. 17.00:	"Romelov
zaklad«.
Ivino v lrzicu
AZZURRO: "Nasilno poletje«, Eleonora Rossi Drago. NAZIONALE: "Zabavni goljufi in rock and roli«, Stan Laurel, Oliver Hardy. EXCELSIOR:	"Mednarodne
spletke«, Gary Grant. James Mason.
PRINCIPE:	"Veliki kapitan«.
Curd Jurgens.
DEŽURNA LEKAKNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica
stopnicah 36-letna Bruna Tar- , Carducci št. 12, tel. 22-68,
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
bo gostovalo v Gorici v nede.jo 17. januarja 1960
s komedijo v treh dejanjih
«Nicky - zlati de če k»
Spisal Josip Tavčar Predstavi bosta ob 16.30 in ob 20.
HIM»I»»»»HIIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIIII»IIII*MIHIHMII ••••••••WI*M#lll#lH»*»llll***Hl»lll#mMMI*llllll»l*l**lll»*llllllllHI®®l*llll*l*llll*II*I*IIMIIIIf i»»ll*lllH**-**M»l***III*l«l»IHHIHIIIHIIIItt( mm |*>|| tin f| ||ia»»iinii8l*»##(imf ttfff ttlftllil	!f II ,fI, l,|||| 1,1,1, ati ■ IIIII IVU ■■ Iftllll lltll ■•IlltMKR vtf f BI IIIIIICIIII ■ VII • tlllllllllllllVIf tVtmtlllMflf §IRM
IZ TRŽAŠKEGA
Posredovanje notranjega ministrstva v sporu okrog srbske pravoslavne cerkve
Revizija statuta in izvolitev novega odbora - Poluradna preiskava dveh duhovnikov beograjskega patriarhata
Agencija »Giulia« poroča, da so dolgomesečne razprtije v srbsko-pravoslavni občini v Trstu sprožile intervencijo ravnateljstva za verska vprašanja pri notranjem ministrstvu v
pravoslavne cerkve pa je potem naslovil predsedniku vlade Segniju daljšo brzojavko, v kateri se zahvaljuje za intervencijo.
Agencija "Giulia« nadalje
Rimu. Proti sedanjemu vod- pravi, 'da sta k razčiščenju po-
i    ________________________: 1 „ 4ii.«l l Jaio rin.
stvu srbske pravoslavne občine so bile predložene številne pritožbe, ki so jih naslovili vladi nekateri izključeni člani »bratstva« in ki so tudi ustanovili poseben srbsko-pravoslavni odbor. Na osnovi teh pritožb je prišlo do preiskave, ki jo je izvedel tudi nek funkcionar notranjega ministrstva.
Sedaj pa je ministrstvo odredilo, da se mora statut srbske pravoslavne občine spremeniti in da je treba izvoliti novo vodstvo v zameno onega, ki je bilo izvoljeno leta 1957 in ki mu sedaj predseduje Dragoljub Vurdelja. Kot pravi agencija "Giulia«, naj bi šlo za revizijo nekaterih členov statuta (znano je, da je bil statut popravljen pred neldav-nim), toda namen ministrskega ukrepa naj bi bil tudi ta, da se v "bratstvo« ponovno vključijo nekateri člani, ki so bili izključeni po letu 1957.
To vest je izključenim članom srbske pravoslovne cerkve sporočil tržaški župan dr. Franzil, ki je moral to storiti po izrecnem nalogu notranjega ministrstva. Odbor srbske
ložaja prispevala tudi dva duhovnika beograjskega patriarhata srbske pravoslavne cerkve. pod katerega spada srbska pravoslavna občina v Trstu. Poročilo pravi, da sta 24. decembra prispela uradno v Trst tajnik patriarhalnega sodišča v Beogradu Petrovič in protejerej Rajakovič zato, da bi prisostvovala svečanostim v tržaški pravoslavni cerkvi ob prazniku sv. Spiriidijona dne 25. decembra. Poluradno pa naj bi ob tej priložnosti zbrala elemente v zvezi z raznimi dogodki, ki so se zgodili v srbski pravoslavni skupnosti ter izvedla diskretno preiskavo o sedanjem položaju, in sicer na račun beograjskega patriarhata. Agencija "Giulia« zaključuje poročilo, da je protojerej Rajakovič po nekaj dnevnem postanku v Trstu odpotoval v Rim, vendar sta se kasneje oba že vrnila v Beograd.
Na osnovi poročila agencije "Giulia« smo se pozanimali pri nekaterih izključenih članih srbske pravoslavne občine, kakšen je sedanji položaj in
•IIIHIIIHIIIMIHMIIHIIIIIIIIIIimilllllMIIIIIIHIimUlMIIIIMIIMIMIIIllMllllllllIMMMUniimMIMMH*
Štirje Tržačani na Reki zaradi
S pomočjo sedmih jugoslovanskih državljanov so v Jugoslaviji razpredli obširno tihotapsko mrežo
Z Reke poročajo, da so tam kajšnji policijski organi aretirali in prijavili sodnim oblastem zararli tihotapstva 4 italijanske državljane in sicer
24-letnega Claudia Ravasinija,
25-letnega Emilija Martellani-ja, 56-letnega Giuliana Taucer-ja in 49-letnega Marcella An-tunoviča; vsi štirje so iz Trsta
Poleg tega so aretirali in prijavili sodnim oblastem zaradi tihotapstva tudi 7 jugoslovanskih državljanov, ki so
razpredli pravo kupoprodajno mrežo, ki se je iz Trsta razpredla po Jugoslaviji.
Domnevajo, da se je njihova dejavnost začela pred enim letom in da so štirje tržaški obtoženci vtihotapili v svojih avtomobilih in s sodelovanjem skupine v Jugoslaviji na stotine švicarskih ur, na tisoče ny-lon nogavic, rut, nalivnih peres, uhanov in druge bitužeri-je v skupni vrednosti več mi lijonov dinarjev.
tako smo zvedeli, da je bil n. pr. inž. Gregorovič poklican na vladni generalni komisariat, kjer je imel daljši razgovor z dr. Ravallijem. Zvedelo se je, da se sprememba nekaterih členov statuta nanaša preldvsem na to, «da je lahko član "bratstva« samo oni, ki je Srb in pravoslavne vere«. Clan srbske pravoslavne občine pa je lahko vsakdo, ki se recimo prepiše v pravoslavno vero, ne glede na narodnost.
Po drugih informacijah bi morali izvesti revizijo statuta in izvoliti nov odbor v mesecu januarju. Če bo to zvedeno, tedaj bodo ponovno vpisali v "bratstvo« devet izključenih članov, medtem ko bi morali izključiti štiri. To*ja zdi se, da bi hoteli nekateri najprej izvesti volitve novega sedemčlanskega vodstva in šele potem sprejeti izključene člane in izključiti nepravilno vpisane. V tem primeru bi seveda ostalo vse po starem, kajti dosedanji predsednik občine bi ohranil večino. Na vsak način pa se pričakuje, da bo skupščina sklicana še v tem mesecu, in takrat bomo pač dobili bolj jasno sliko.
Mladi tatič
7. t. m. okrog poldne je 57-letna Wanda Miklavec por. Morterra iz Videmske ulice s kričanjem privabila k sebi nekega agenta upravne policije, kateremu je povedala, da ji je malo prej neki mladenič strgal torbico iz rok in zbežal. Agent je stekel za fantom in med zasledovanjem se mu je pridružil tudi neki meščan. Po krajšem zasledovanju so fanta, ki so ga identificirali za I9-letnega Alfreda Zotto iz Recoaro Terme, a-retirali in ga izročili policiji.
Fant je priznal, da je prišel iz domačega kraja v Trst in da je dve noči prespal v čakalnici odnosno v železniškem vagonu na glavnem kolodvoru. Ker mu je zmanjkalo denarja, je sklenil izvesti tatvino, kar pa se mu ni posrečilo. Nepoštenega fanta so poslali v zapor, kjer bo ostal J do sodne obravnave.
Sama ne ve povedati, kako je treščila z avtom v drevo
Skupno z nečakom sta končala v bol. nišnici, avto pa je hudo poškodovan
Sredi dopoldneva so morali z rešilnim avtomobilom v Ul. Pindemonte, kjer so bolničarji našli poleg precej poškodovanega fiata «600« dve ranjeni osebi. 31-letnega Lam-berta Luigija Lerija iz Ul. S. Nicolo in njegovo 49-letno teto Romano Levi por. Lenuzza iz Ul. F. Severo so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ju pridržali na II. kirurškem oddelku. Lerija so zaradi ran na obrazu in nad očesom ter odrgnin po desnem kolenu in desni roki sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh. za Lenuzzo, ki je iniela verjetne poškodbe reber in verjetni zlom nosnih kosti, pa so mnenja, da se bo morala zdraviti približno 20 dni.
2enska je ob prihodu v bol-
nišnico pojasnila, da je šofirala fiat «600» po Ul. Pindemonte in je bila namenjena v mestno središče. Poleg nje je sedel njen nečak. Pri hiši s številko 4-5 je iz neznanih razlogov izgubila oblast nad vozilom, ki je treščilo v obcestno drevo.
O Med delom v notranjem dvorišču hiše, ki jo gradijo v Ul. Cumano 12, se je 36-letni Davino Dragan iz Ul. Rovigno spotaknil in nerodno padel, kar ga je prisililo, da se je z rešilnim avtomobilom zatekel v bolnišnico.
Zdravniki so mu razkužili majhne rane na glavi in o-drgnine po obrazu in rokah in so ga nato odslovili s priporočilom teden dni počitka.
Dva spretna vlomilca končno v rokah policije
V prvih dneh tega meseca so policijski agenti opazili v Ul. Sv. Frančiška sumljivega moža. ki je hotel spraviti v tek motor vrste «Triumph». Ko je opazil agente je skušal zbežati, a so ga ustavili in ga odpeljali na poveljstvo. I-dentificirali so ga za 39-let-nega Giulia Chiappija iz Ul. Margherita. V žepu so mu našli škatlico z raznimi zlatimi predmeti. Tako je prišlo na dan da mu je zlatnino izročil 22-letni Giordano Pavani iz Ul. Galleria, da bi jo prodal za 70.000 lir, s katerimi je hotel kupiti njegov motor. Med ogledom Chiappi-jeve delavnice so našli tudi druge predmete, zaradi česar so sklenili zaslišati tudi Pa-vanija.
Fant je kmalu padel v protislovja in je moral priznati celo vrsto tatvin ki jih je izvršil s sodelovanjem 23-let-nega Romana Petrine iz Ulice Farneto.
Novembra sta vlomila v vi-
iiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmi,
V
Razstava prof. A. Černigoja v Vidmu
m
Drevi ob 18. uri bo v galeriji uGirasole« v Vidmu otvoritev umetniške razstave slovenskega tržaškega slikarja prol. Avgusta Černigoja
lo Alojzija Antonaca iz Narodne ulice na Opčinah, iz katere sta odnesla poleg dveh ur, fotografskega aparata in suknjiča tudi 5.000 lir. Med obrazložitvijo kako sta prišla iz vile, se je fant izdal in vse kaže, da je izvršil tatvino tudi v škodo Danila Dobrinje, ravno tako iz Narodne ulice.
Nekaj dni kasneje sta Pavani in Petrina odšla v Cervi-njan. kjer sta si v hiši, ki so jo nadzidavali, napolnila žepe z raznovrstno zlatnino.
Pred dvajsetimi dnevi sta vlomila v vilo v Ul. Peraro-lo, večer pred božičem pa sta obiskala kot nepovabljena gosta stanovanje v Ul. del Bo-sco, kjer sta našla poleg zlatnine tudi 125.000 lir in 40 frankov. Po nekaj tatvinah sta fanta končno le prenehala krasti. Morda sta se hotela odpočiti, a Chiappijevo sumljivo vedenje ju je izdalo. Prijavili s0 ju sodišču pod obtožbo tatvin. Chiappi, ki je moral v zapor, pa se bo moral zagovarjati zaradi zatajevanja ukradenega blaga.
• «»------
Nezgoda na delu
Delavec Emilio Busletta iz Ul. delle Docce 15 je moral včeraj v bolnišnico, ker mu je med delom v skladišču podjetja SAFEM padla na ramo precej težka železna cev.
Moža so sprejeli s prognozo okrevanja v 5 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku.
VSE NAROČNIKE NA NAS LIST V JUGOSLAVIJI vljudno prosimo, da do 31. januarja 1960 nakažejo naročnino za leto 1960. Po možnosti vplačajte vsaj za pol leta vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali* — NAROČNINA MORA BITI PLAČANA VSAJ DVA MESECA VNAPREJ. — LIST BOMO POŠILJALI SAMO RED-■NIM PLAČNIKOM.
Naročnino nakazujte na «ADIT» Drž. zal. Slovenije — Ljubljana — tek. rač. pri Komunalni banki štev. 600-70/3- 375.
Celoletna naročnina znaša din 3.000.—, meseč, na 'in 250.—.
Pred novo premiero SG
Predstavljamo
avtorja
Danita Gorinška
Po uspeli premieri .Kostelke« in raznih ponovitev le-te so se pričele resne priprave za novo premiero, tokrat posvečeno našim najmlajšim.
Preden spregovorimo nekaj besed o avtorju in delu otroške pravljice, naj se le bežno dotaknemo minule premiere.
Kastelka je najveličastnejša predstavnica žena. Kljub delavnosti in trdnosti je Kostelka žrtev tistih smočnejših«, ki jim rojstvo ali smrt posameznika malo pomeni. Koliko je še danes mater, ki so ji vsaj nekoliko podobne? In vse to zaradi tega, ker se ljudje «koljejo kot volkovi«. Ideja anti-militarizma, ki žari iz dela ter svari in opominja človeštvo, je v naših gledalcih našla veličasten sprejem. Od prizora do prizora si lahko opazil, kako vsi prisotni mislijo in čutijo le eno: miru, miru nam je treba, gotovosti, da se zločini vojne ne ponovijo nikoli večl
DANILO GORINŠEK
Sedaj pa nekaj misli pred našo mladinsko premiero.
Ime otroškega pesnika in dramatika Danila Gorinška verjetno ni nikomur novo. O-troci ga, če ne drugače, poznajo iz odrskega dela Rdeča kapica, mi vsi pa iz njegovega plodovitega umetniškega dela.
Danilo Gorinšek se je rodil leta 1905 v Lipnici na Koroškem. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Celju. Ze leta 1922 je zapustil kot osmošolec celjsko gimnazijo zaradi angažmaja v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču, kjer je ostal do konca sezone 1922-23, nato je položil maturitetni izpit v Ptuju. Po maturi je odšel študirat prano na ljubljansko univerzo, po očetovi smrti pa je študij opustil in se posvetil zgolj u-metnosti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji ter pošiljal prispevke v razne takratne literarne liste. Po nasvetu kritikov se je posvetil izključno mladinski literaturi.
Izšlo je tako izpod njegovega peresa kar šest otroških zbirk in sicer leta 1927 zbirka otroških pesmi pod naslovom «Maj«. Leto pozneje je izšla zbirka ePisan svet«. Po izidu druge zbirke je bil Gorinšek angažiran v mariborski Drami kot igralec in pevec, hkrati pa je opravljal tudi posle tajnika gledališča ter baletnega korepetitorja. Kljub delu je Gorinšek le našel čas Za pisanje ter izdal leta 1929 svojo tretjo pesniško zbirko »Naokrog«. Četrta zbirka o-troških pesmi »Majdine pesmi« je izšla leta 1933. Konec vojne je Gorinšek proslavil z novo izdajo otroških pesmi #Zlata tička». Njegova šesta zbirka otroških pesmi «Veseli raj«, ki predstavlja izbor njegovih najboljših verzov, je izšla leta 1956. Leto pozneje pa je izšel izbor pripovedk pod naslovom «Slapa Trapa in skopulja Groblja«
Avtor pripravlja še nouo zbirko otroških pesmi, za katero pa še ne poznamo naslova.
Prvič se je Gorinšek lotil odrske obdelave kakšnega teksta leta 1931. Takrat je namreč napisal svojo prvo mladinsko igro Rdeča kapica«. To je leta 1947 na novo predelal. Leto pozneje je Gorinšek skupno s Franom Rošem napisal mladinsko igro »Deset-nica Alenčica«. Mladinsko i-gro «Silni bič« je avtor začel snovati že leta 1953. Tedaj je bila to še čisto tipična pravljična igra, s pravljičnimi bitji. Med nadaljnjim snovanjem je avtor spremenil prvotno namero ter delo popolnoma na novo nanisal.
V Gorinškovi pravljici nastopajo povečini take osebe, kot jih najdemo v pravljicah m pripovedkah, vendar jim je dal pisatelj živeti popolnoma svoje življenje. »Silni bič« je sicer igra, vendar v svojem jedru kaj resna stvar. To je resnica, zavita v pravljične figure dobrote in zla. Najmlaj-ši bodo v pravljici iskali le zabave, vi pa, ki hodite že v šolo, ki poznate že poštevanko, ki se učite zgodovine, se zamislite nekoliko tudi nad vsebino igre. V delu m nič čudežnih elementov, marveč veliko vsakodnevnih dejstev. Nobena igrica ni brez kake lepe misli, samo poiskati in odkriti jo je treba. V Gorin-škoui igri je veliko teh zlatih misli. Vsako, ki boste v njej odkrili, si dobro zapomnite; koristila vam ne bo samo zdaj, ko ste še mladi, marveč tudi kasneje, ko boste že veliki.
R....3L
Boljše perspektive ob večjih naporih
Medtem ko je leto 1958 bilo izrazito ugodno za razvite dežele Evrope, neugodno pa za ZDA (zaradi recesije), in tako tudi za vse nerazvite dežele sveta (zaradi nizkih cen surovin), je lansko leto v glavnem za vse pomenilo določeno, dasi zmerno izboljšanje. Se prezgodaj je dajati o-cene, toda prav ta določena zmernost	nam omogoča, da
moremo	celotno lanskoletno
razdobje smatrati tudi za določen oddih v stabilizaciji.
ZDA so	že prej prebrodile
recesijo in ponovno dosegle rekordno	raven proizvodnje,
dohodka in potrošnje. Ta podoba pa je vendarle imela tudi nekatere senčne strani. S te strani je pritisk k povečanju mezd pomenil stalno potencialno krepitev dohodka tudi v večji meri kot se je to želelo, in kar je morda ugodno za kontrolo. To vprašanje se je končno na nekem področju (v jeklarski industriji) spremenilo v stavko, ki je v znatni meri zavrla splošni gospodarski razvoj. Kar je v primeru ZDA prišlo bolj do izraza, je veliko povečanje deficita plačilne bilance. Po vojni so ZDA sicer vedno imele deficitno plačilno bilanco (razen leta 1957) — do tedaj skupno celo nekaj nad 14 milijard dolarjev. Ta deficit se je leta 1958 povečal še za 3.2 milijarde, cenijo pa, da bo za preteklo leto znašal okrog 4 milijarde dolarjev. To je že predstavljalo resno zadevo za finančni razvoj ZDA, zlasti če upoštevamo, da so tuja povpraševanja po kreditih v New Yorku dosegla raven sedanjih zlatih rezerv.
Deficit v ZDA
Toda naj bo vprašanje deficita še tako resno za ZDA, je bilo vprav njegovo učinkovanje ugodno za ostali svet. Zlasti za Zapadno Evropo. Za-padna Evropa se je v preteklem letu okoristila z nekaterimi činitelji. Po tej strani je znatno izboljšala svoj finančni položaj z aktivnim plačilnim stanjem, z ustreznim prilivom zlata in dolarjev, po drugi strani pa se je okoristila z izredno ugodnim gibanjem cen na svetovnem tržišču. Vse to je dvignilo evropske rezerve na nad 22 milijard dolarjev, omogočilo prehod na konvertibilnost in v splošnem ustvarilo solidno in stabilno zunanje gospodarsko stanje. Ce pri tem upoštevamo, da se je zaradi ameriške recesije vodila zelo previdna politika surovin in da so tako zmanjševali uvoz, da so v glavnem obdržali vse omejitve, ki so jih svojčas uvedli zaradi deficitnih plačilnih bilanc, tedaj je moč jasno videti, da je Zapadna Evropa le okrepila svoj položaj. To, kar je bilo zanjo, pa tudi za ves ostali svet, slabo — to pa se bo videlo šele kasneje — je to, da se je vodila preveč previdna politika in da zelo stabilizirane dežele Zapadne Evrope niso potegnile vseh zaključkov iz svojega ugodnega položaja in niso omogočile tudi drugim deželam v svetu, da bi izboljšale svoje stanje. V celoti vzeto, se je zapadno-evropsko gospodarstvo dvigalo na ravni polne zaposlenosti, stopnja proizvodne ekspanzije pa se bo približala nekako petodstotnemu obsegu.
Porast v Zapadni in Vzhodni Evropi
Za zapadnoevropski položaj je zanimivo, da je ekspanziv-ni činitelj v nekaterih deželah predstavljal v preteklem letu tudi povečanje notranje potrošnje, v nekaterih deželah pa povečanje izvoza To poslednje je bilo značilno za tiste dežele, ki so pristopile kasneje k stabilizaciji svojih gospodarstev.
V deželah Vzhodne Evrope Se je še nadaije obdržala vztrajna in krepka ekspanzija proizvodnje, vprav zaradi tega pa so se obdržala ali pojavljala ozka grla, ki so na svoj način deistvovala vzvratno na ostalo gospodarstvo. Pomembno je. da je v ten deželah obstajala težnja, da se v večji meri povežejo / drugimi gospodarstvi, predvsem v okviru svojega širšega gospodarskega bloka, prav tako pa tudi z ostalimi gospodarstvi. V vsakem primeru so te dežele prispevale k svetovni gospodarski ekspanziji, dasi morda v bolj zmerni obliki, kakor bi to ustrezalo njihovemu- obsegu. Vse kaže, da se bo v teh deželah ne le nadaljeval močan porast proizvod, nje, ampak da se bodo prav tako v še večji meri povezovale s svetovnim tržiščem.
Nerazvite (ležete
V ostalem svetu (to pa so nezadostno razvite dežele A-zije, Afrike in Latinske Amerike, kjer živi ogromna večina človeštva) preteklo leto ni bilo ugodno, vendarle pa m bilo tako neugodno, kakor prejšnje 1958. leto. Ni moč reči, da je bilo ugodno, ker ni prišlo do rešitve niti enega samega vprašanja, ki tu dejansko pomenilo izbolišanie njihovega položaja. Se vedno ostaja povsem odprto vprašanje, kako naj se v celoti organizira dajan je pot retin1 h sredstev tem deželam, da bi
se mogle razvijati. Spričo dejstva, da bi to pomenilo dvig njihove proizvodnje in dohodkov, bi to hkrati pomenilo rešitev tudi za polno zaposlenost razvitih dežel.
Kar zadeva sedanji položaj teh dežel, je moč govoriti celo o nekem določenem izboljšanju. Cene surovin so se stabilizirale na nekoliko višji ravni od one najnižjih cen. Ker so industrijske dežele povečale svoje nakupe, je prišlo tudi do kvantitativnega povečanja izvoza, s tem pa tudi do krepitve kupne moči teh surovinskih dežel. Pomembno je tudi, da so nerazvite dežele (le-te pa so hkrati skoro brez izjeme tudi v resnem položaju glede plačilne bilance) vendarle vodile mnogo bolj pozitivno zunanjo gospodarsko politiko.
Boljše perspektive,
pa tudi večji napori
v letošnjem letu
Kljub temu, da preteklo leto ni privedlo do zelo močne ekspanzije (z nekaterimi izjemami, med katere je treba prišteti tudi Jugoslavijo), vendar je pomenilo takšno gibanje naprej, s katerim so se v precejšnji meri stabilizirali in utrdili že prej doseženi rezultati, Res pa je, da se v prihodnosti tako gibanje ne bo moglo smatrati več za zadovoljivo. Potrebno je, da se z večjo učinkovitostjo odstranjujejo motnje, ki danes še vedno obstajajo. Tu gre predvsem za organizirano dajanje sredstev nerazvitim deželam, da bi finansnale svoj razvoj; dalje, da se deželam, ki so v težavah, omogoči, da jih premagajo, da bi na ta način stopili z večjo gotovostjo na pot splošnega svetovnega stabilnega gospodarstva. Na tej podlagi bodo vsekakor nujni napori, da bi se svetovno tržišče osvobodilo ovir, pri tem p». morajo nedvomno prednjačiti tiste dežele, ki so v najugodnejšem položaju.
N. P.
Nekaj misli ob dveh člankih o kmetijstvu
Več strokovnega in mladina ne bo
pouka
bežala
Seveda to ni več stvai le posameznika, ampak oblasti
(PISMO PRIMORSKEMU DNEVNIKU)
Predsinočnjim so v obnovljenih prostorih pd Skedenj odprli razstavo del treh domačih likovnikov, slikarjev Godine in Luketiča ter kiparja Černeta. Otvoritve se je udeležilo veliko ljudi. Na sliki del občinstva
Razmišljal sem o vaših dveh zadnjih člankih, od katerih je prvi. obravnaval kmetijske razmere na Tržaškem, drugi pa je naštel u-krepe, ki so potrebni za njih korenito zboljšanje. Primerjal sem te misli s stanjem kmetijstva na spodnjem tržaškem Krasu (repentaborska, zgo niška, devinsko-nabrežinska in del tržaške občine), kjer je de-vinsko-nabrezinsko področje na najslabšem. Nikjer ni, kot lahko vidimo, to gospodarstvo tako v zastoju kot v mnogih njegovih vaseh. Kmetovanje je pretežno zasilno in močno pojema, v mnogih primerih celo v razpadu. Tega dela se še loti-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiinnainiminitiiimaiianimuniminninnnminiiimiiinn^nmumumninnimmmuii
Nenavadno življenje Edwarda «Teda» Sterretta
V hipnotičnem
kraje, ki jih ni nikoli poznal
V tem poslednjem času je hipnoza v Angliji ponovno v modi
Dolgočasno življenje Edwar-da .Teda« Sterretta se je nenadno spremenilo nekega večera, ko je šel na obisk k nekemu hipnotizerju. Pred omenjenim večerom je bil 47-let-ni Ted skozi trideset let skromen izdelovalec torbic, z majhno trgovino usnjenih izdelkov v bližini Piccadillyja in z majhno hišico na periferiji Londona. Po tistem veče-
■■
Redek ali skoraj neznan je primer, da severna medvedka v ujetništvu skoti mladiča. Vendar se Je to zgodilo pred kratkim v Bariju v cirkusu Tog ni. Mladiča, ki ga medvedka drži v gobcu, Je komaj toliko, kakor kake podgane
ru pa je Ted postal čez noč umetnik, slikar. Danes se v njegovi trgovini gnetejo u-metriostni kritiki, slikarji in kiparji, da bi občudovali njegove slike. Umetnostna galerija v St. Jamesu ga je povabila, da bi razstavil svoje slike. Ted je že prodal 19 svojih slik, nekatere celo v A-meriko. Najbolj čudno pri tem pa je, da Ted niti sam ne ve, kako je postal genij. Nihče ga še do sedaj ni videl pri slikanju,
Ted Sterrett je vedno živel v Edgwardu, v Middlesexu. Z 20. letom se je poročil. Po delu je ribaril, opravljal dela na vrtu, od časa do časa pa je risal brezpomembne slike. Pred kakim mesecem je slučajno obiskal prijatelja hipnotizerja. V hipnotičnem stanju je izrazil željo, da bi slikal. Prijatelj je ugodil njegovi želji, in tako je nastala slika, ki jo je obesil v svoji trgovinici.
Nekaj dni nato je neka ženska, ki je prišla v trgovino, da bi si kupila torbico, opazila sliko. «Ali ste bili pred kratkim v Milanu?« ga je vprašala in pokazala na sliko, «Kaj?» je začuden vzkliknil Ted. «Nikoli nisem bil v Milanu«. Minil je teden dni. Neko jutro je ugleden gospod stopil v njegovo trgovino in zahteval, da mu proda razstavljeno sliko. «Stanoval sem prav tam v bližini,# je dejal, «zato jo hočem imeti.« Na Tedovo začudenje je neznanec pojasnil, da je stanoval v Milanu v bližini ulice, ki je bila upodobljena na sliki.
Od tedaj je vsak klient, ki je stopil v Tedovo trgovino,
Hrnli& in teteviziin
Sobota, II. januarju 11)60
Radio Trst A
7.00 Juuanja g.asba in koledar: 7.30 Lahka glasba; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 Johnny Douglas;
13.30 Lanke melodije; 14.45 Orkester B. Adamič; l.i.OO Bach: Suita v g molu; 15.20 Dvajset minut kaliformškega svvin-ga; 15.40 Srbske pesmi in plesi; 16.00 Dante Alighieri — Božanska komedija »Vice«; 1625 Kavarniški koncert; 17.00 Schumann: Velika sonata v d molu:
17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza — Labroca: Kako poslušamo glasbo; 18.25 Juke box; 20.00 Šport; 23.30 Teden v Italiji; 20.40 Zzor vin-ko Vodopivec; 21.00 Sodnikova hči, Josipa Jurčiča za radio priredil Franjo Kumar, nato Melodije .z filmov; 22.00 Skladbe Ravela: 2240 Poieia Majda Sepe Polonca Lesjak.
Trst
12.10 «Treiju suan*. kronika kulturnega in umetniškega življenja na Tržaškem; 20.00 »Sedem dni v Trstu*.
Koper
Poročila v iialijanščint: 7 3«, >2.3», 19.15, 223».
Poročila v slovenščini: 13 3». 15.0».
5.u0—6.15 Prenos HL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00—7.15 Prtnos RL; 7.15 Glasba /a dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Kmetijska umveiza: «Vzgoja in tez vinske trie«; 13.50 Popevke In riimi, 14.30 .Primorski tednik«; 15.20 Vedi. planšar-ji; 15 40—16.00 Prenos RL; 16.00 Dunajske melodije; 16 30 Dogodki In odmevi; ’l6.45 Poieio Renata Teba di, Franco Corel itd.; 17.30 Parada orkestrov; 18.00—19.00 Prenos RL; 1900 Plesna glasba. 22.35 Plesna glasba
Nacionalni program
11.00 Radijska sola za* osnovno šolo; 11.35 Simfonična glasba; Respighi, Raussel; 12.10 Popularne pesmi: pojejo Betty Curtls, Claudio Villa itd.; 16.00 Oddaja za bolnike: 16.45 Program italijanske folklorne glas be, 1740 Jutrišnji šport; 17.55 Knjiga tedna: «Večna filozofija« Aldousa Huxley; 18.25 Literarni tednik: Carlo Bo «Leto francoskega slovstva«; 21.00 Magična flav.a; 21.30 .Prosdoci-mo» Collodija, za radio pripravil Antonio Ruggu, režija Gia-ermo Colli; 22.05 Orkestri Chackfillda m Olivlerija.
//. program
9.00 JUirame vesti; 10.00 «E-legantissimo«, revija Hala Ter-zolia in Bernardina Zapponija; U.Oti—12.00 Glasba za one, ki delalo; 13.45 .Eevernica« — moda. 14.45 Orkester dneva: Per-cy Faith: 16.00 Chopin, izvaja, Nlkita Magaiov:	16.20 Pesmi dneva, pojejo Abramo, Curtis, Torrebruno; 17 30 Revija .konjičkov«, manij in zabav; 18.30 Zaplešite z nrmi; 20.30 «Noč nevrastenika« glasbena veseloigra Riccarda Bacchellija, režija Giacorno Colli in opera v enem deianju .11 Tabarro« Gia-coma Puccinija; 22 20 Orkester m klavir stanley Black.
III. program
7.00 Mozart sol slični koncert; 18.00 Seneka v zgodovini kulture; 18.30 Opere Henryja Pur-cclla v priredbi Reginalda Sfhimtha; 20 00 Vsakovečerni koneert:	Corelli, Beethoven,
Dvorak; 21.30 Kc-ncert, kj ga vodi Armando Parodi:	Gou-
nod, Rave\ h Strauss.
Slovenija
8.05 Majhen uuanji koncert: 8.35 Od popevk,- do popevke:
9.00 Radijska šola; 9.30 Partizanske; 9.45 V koračnem ritmu; 10.10 Ansambelski operni prizori; 11.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 11.30 Piorntrki tednik; 11.50 Trio Avsenik; 12,00 Kodaly:	Plesi iz Marosszeka: 12.15 Kmetijski nasveti: Obolenja parkljev govedi; 12.25 Domači napevi; 12.45 Spomini na poletne dni; 13.30 Pesmi tujih narodov; 13.55 Solista Juriča Muraj in Igor Ozim; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — Ukmar; 1630 Izbrali smo 17.10 Glasbena križanka št. 17; 18 00 Jezikovni pogovori; 18.15 Koncert Slovenskega okteta; 18.45 Okno v svet; 20.00 Orkester VVill Glahe; 20.15 «V svetu opernih melodij«; 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu.
Ital. televizija
13.30 TV šola; 16.05 Kronika s 30. mednarodne tekme v Lau-benhornu; 17 15—18.15 TV za mladino; 18.30 Dnevnik; 18.50 «Beležnica purode«. pripravil Pino Bava; 19.10 .Človek In knjiga«, pripravil Luigi Silori; 19 45 Korak, dva med notami; 19 55 Teden v svetu; 20.08 Neposredne priče: dokumenti in kronike, pripravila Bisiach in Di Giacorno. 20.30 Dnevnik;
21.00 Garinei in Giovanninl vodita «11 Musichiere«, sodelujeta Mario Riva ir. Nuccia Bongio-vannl; 2205 «D;stieyl»ndit .11 ravnilo del VVest«; 23.00 Dnevnik.
Jug. televizija
LjubLana 18.00 Z novo pesmijo v novo leto — javna TV mladinska oddaja pripravil Janez Bitenc; 18 45 TV pošta; Beograd 20.00 TV Dnevnik; 20.00 Kulturna oddaja: Srbska grafika; Zagreb 20.50 TV reklame:
21.00 Glasbena revija;
odkril v njegovih slikah njemu znan kraj, pa naj bi to bilo v Afriki, med indijanskimi plemeni, v Južni Afriki a-li v Skandinaviji. Vsi ti kraji, ki jih je Ted poznal le iz pripovedovanja, so bili naslikani v hipnotičnem stanju, ne da bi jih kakorkoli poznal.
Podobnih primerov ni malo v Angliji, kjer je hipnoza spet zelo v modi. Strast kajenja, boječnost, kleptomanijo, astmo, napadalne instinkte in razne druge stvari zdravijo s hipnozo. Dokazano je celo, da hipnoza ozdravi ne le ljudi, ampak tudi živali — kakor se je zgodilo z Butchem, štiriletnim psom pasme bo xer, ki bi moral končati v plinski celici zaradi tega, ker je postal nevaren. Po šestih tednih hipnotičnega zdravljenja je postal najbolj krotka žival na svetu.
Hipnotizerje v Angliji delijo v tri kategorije; v šarlatane, na pol poklicne in poklicne hipnotizerje. Med prvimi imamo celo hipnotizerja Mo-hammeda Mirzo, ki zatrjuje, da more kontrolirati težo novorojenčkov, da bi se matere mogle ogniti bolečim operacijam ob porodu. Njegovi «o-troci po meri« ne presegajo 3 kg 200 g teže. .Hipnotizer Harry« (njegovo pravo ime je Kevin Sheehan) vliva s hipnozo tatovom in roparjem potreben pogum za izvršitev tatvine ali ropa. Tarifa: neka. ko 9000 lir, zraven pa še 10 odst. plena.
V drugo kategorijo spadajo osebe, ki kljub temu, da niso zdravniki, obiskujejo nekaj tečajev hipnoterapije in so včlanjeni v združenjih. Da bi mogli postati člani .British Hip-notherapy Association« je potrebno obiskovati dvoletni tečaj in ob z.aključku predložiti tezo, ki obsega najmanj pet tisoč besed. Ce kandidat prestane izpit, dobi diplomo. Po tem more odpreti svojo ordinacijo in zdraviti paciente. V Angliji obstaja kak ducat podobnih združenj, ki vključuje okrog 5000 članov
Tretjo kategorijo pa sestavljajo zdravniki in specialisti, ki so redno vpisani v .British Medical Assaciation«, in ki u-porabljajo hipnozo samo v primerih, ko pacient sam to zahteva, da bi ublažili bolečino ali pa odstranili strah pri bolj boječih pacientih. Eden od najbolj znanih predstavnikov na tem področju je prof. Piero Pavesi, italijanski den-tist, ki ima ordinacijo v Har-ley Streetu in ki že tri leta poučuje zdravniško in psiho-somatično hipnozo na vseučilišču v Paviji. «Imeti mirnega in sproščenega pacienta, o-lajša vsaj za 50 odst. naše delo« — zatrjuje prof. Pavesi, In tisti, ki se k njemu zatečejo, zahtevajo, da jih postavi v hipnotično stanje, preden odprejo usta.
Toda postaviti paciente v hipnotično stanje ni vedno lahko delo; včasih zadošča le nekaj minut, večkrat pa je to dolgotrajnejši proces. Da bi olajšali te začetne priprave, so sedaj v Ameriki zgradili posebno napravo, «Brain Wa-ve S.vnchroniser« ali sinkroni-zator možganskih valov, ki i-ma velikost prenosnega radia in tehta nekaj več kot 200 g. Idejni načrt za to napravo in za njeno izpopolnitev ie napravil ameriški ginekolog William S. Kroger, izdelal pa jo je inž. Sidney Schneider. Prof. Pavesi, ki je že napisal knjigo o .Hipnozi v orionto-iatriji« in neko drugo, ki je sed8j v tisku, o «Hipnozi v moderni medicini«, računa, da bo mogel postaviti to napravo na kliniki prof, Falazzija
v Pavii Tako bi bila to prva klinika v Evropi, ki bi imela to napravo.
Res je, da med hipnozo kot sredstvom zdravljenja in hipnozo, ki se prakticira v diletantske namene, obstaja velik prepad; ta poslednja more biti celo škodljiva ali privesti do oblik pravcate nevroze. Tak je tudi primer Teda Ster-reta: dokler je bil le skromen obrtnik, je bil srečen in družaben človek; sedaj, ko slika
jo le oziroma skoro izključno starejši, dočim je mladina, kot je bilo že večkrat omenjeno, za to nedostopna, čeprav so tudi tu nekatere redke izjeme. Je zato povsem naravno, če se gospodarji sprašujejo, kaj bo z njihovim premoženjem, ko bodo oni — spregli. Vsi pa priznavajo, da se na sedanji način ne da več gospodariti. So pa v zadregi, ker ni ta zadeva tako enostavna in lahko izvedljiva. Vsakdo jo melje le zase in po svoje. Mogoče bi se ta klobčič laže odmotal, če hi to vršili skupno in s sodelovanjem strokovnjakov in drugih, ki jim je ta zadeva bolj jasna, in če bi v to posegla tudi mladina, oziroma predvsem ona.
A mladina je za to brezbrižna. To je običajna tožba staršev in drugih priletnih oboževalcev .lepe« preteklosti. Ce je to sicer na eni strani res ni ta resnica nikoli takšna, kot jo na splošno vidimo, se pravi, da ni naša mladina v primeri z mladino drugih dežel in zlasti mest tako pokvarjena, da bi bila za utripe narave, oziroma v občutju do svoje zemlje topa. Zakaj svoje povezanosti s svojo zemljo ne izraža na konkreten način, je «Primorski dnevnik« že večkrat pisal.
Na nekaj večernih kmetijskih tečajih, ki smo jih doslej imeli po vaseh devin-sko-nabrežinske občine (in tudi drugod) je bila precej zastopana tudi mladina. Mislimo, da je niso mikale samo škarje, cepilni noži in podobno, ampak da so jo tja gnale zdrava radovednost, rekli bi nagonska težnja za tvornostjo na svoji zemlji. To veiia vsaj za določen odstotek mladine. S teh tečajev ni mladina mnogo odnesla, ker se v praktična napotila brez po-
pod hipnozo, ga njegovi nekdanji prijatelji gledajo « sum- j trebnih predhodnih izkušenj ničenjem in postopno se ga jie more vživeti. Od tega do polašča globoka bipohondrija. | pravilnega razumevanja na-
iiiiiitiiititfiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiniiiiiMitiiiiimiiimitiiiiiiiiiittiitiiiiiiiHiiiiiHiiHi
Ce se nekoga drzi smola...
Bo sto milijonov zares izgubljenih
Sicer še ne vemo, kako »e šiti iz siromaštva, bo stvar razvila do tedaj, ko j živi.
v katerem
bo naš dnevnik prišel med svoje bralce, toda še ''čeraj zjutraj je nesrečni Alberto Guareschi iz Parm“ upravičeno preklinjal svojo usodo 19. oktobra lani je Lina Grandi, uradnica na pošti it. 2 v Ul. Trento v Parmi prodala stavni listek št. 76.671 — serie 1 za novoletno loterijo nekemu moškemu, ki je bil tegd dne prišel po svojo pokojnino. Bil je to Alberto Guareschi, ki ie zaradi bolezni moral prezgodaj — star je 50 iet — v pokoj, pa čeprav mora vzdrževati kar šest otrok. Ena njegovih hčera je pozneje v zvezi s programom «Canzonissi-ma», poslala na radijsko u-pravo dopisnico, na kateri je zabeležila ime najpopularnejše pesmi — Modugnove «Pio-ve».
Vsi pogoji so bili torej tu, da bi Alberto Guareschi sedaj dobil 100 milijonov lir, kolikor znaša prvi dobitek pri tej že tradicionalni novoletni prireditvi italijanskega radia in televizije. Toda nesrečni Alberto Guareschi danes ne naj. de svojega stavnega listka, ki bi mu mogel prinesti tolikšno vsoto. Ko je bil tedaj prišel domov, je stavni listek izročil svojim ženskam, kot se ie izrazil, in te naj bi bile dale stavni listek v neko posodo. Od tedaj do danes pa je skoraj tri mesece in ženske so svoje skromno stanovanje večkrat pospravile. Pri nekem temeljitejšem čiščenju stanovanja pa naj bi bile vrgle stran tudi stavni listek. In tako
Guareschi in njegovih šest otrok se preživlja s 16 000 lirami na mesec. Stanuje na periferiji mesta in kljub temu, da je bil zaradi močnega ishiasa predčasno upokojen, si je te dni našel začasno zaposlitev zidarja Ko je predvčerajšnjim v nekem lokalu slišal o stavnem listku, ki je zadel veliko vsoto, in posebno o tem, da ga je bil omenjenega dne kupil na pošti neki u-pokojenec, je takoj razumel, da je njegov stavni listek tisti, ki je odnesel prvo nagrado. Spominjal se je, da je serija listka bila «1» in da se je število končalo z 71. Stekel je domov, pa mu nič ni pomagalo. Premetali so vse stanovanje, pogledali v vsak kotiček in po velikem razočaranju, toda še vedno z majhnim upanjem, je mož odšel na delo,
V Parmi se govori le c tem in tudi poštna uradnica, ki je stavni listek prodala, je prepričana, da ga je prodala nesrečnemu upokojencu. To pa Guareschiju ne more pomagati. Edina rešitev bi morda bila v tem če bi na upravi radia iztakniti dopisnico, ki jo je njegova hči poslala uoravi, ko je «g!asovala» za Modugno-vo popevko «Piove». Na njej je zabeležila svoj naslov in verjetno tudi številko stavnega listka
Rekli smo, da ne vemo. kako se bo stvar razvijala Nesrečni Guareschi bi pa res i-mel veliko srečo, če bi se ta
Guareschi nima v rokah «do- njegova zadeva srečno konča-kumenta«. ki bi ga mogel re- la.
BREZ
prednega kmetovanja in u-streznih ukrepov, do volje in odločitve za to dejavnost je še daleč in bi bila mladini potrebna posebna vzgojna-učna beseda, daljši pouk. Nekaj pa je le pridobila, sicer bi ne tnogli navesti primera, aa 17-letni mladenič sili svoiega očeta, naj napravi trtni nasad kot je svetoval kmetijski predavatelj na kmetijskem tečaju.
Zelo umesten je vaš predlog za pogozditev manjvrednega sveta. Vsak gospodar lahko izračuna, kaj ima od fakih zemljišč danes in kaj bi ta, če bi bila pogozdena, pomenila čez 30, 40 let. Takih površin jc pri nas mnogo. Vsako leto so bolj ničeva in je naše gospodarstvo za toliko manj vredno To je treba prenrečiti, se pravi te površine, ki niso za drugo prav nič prida, pogozditi. To je toliko laže, ker obstaja ustrezna državna pod pora. Vaš list je že nekajkrat omenil pogozditev teh krajev tudi v zvezi s tujskim prometom. Nam je Jasno, da je pogozditev potrebna tudi s tega vidika. Ni vse v morju in v čudoviti obali — tujcu se hoče tudi zelenih pljuč — gozda, kot ga je vajen doma. Strnjen gozd ima ali bolje bi imel pri nas veliko vlogo in bi pomenil mnogo več kot v severnih krajih, kjer ga je na pretek, saj nam je v vročih mesecih celo senca samotnega drevesa ali ga-fcrovega grma že dragocena.
Še dve stroki bi, razen živinoreje, kot temelja vsakega naprednega kmetovanja in vinogradništva prišli ponekod pr; nas v poštev; vrtnarstvo in perutninarstvo. Za prvo imajo ne katere vasi ne ravnost od-l:čne pogoje Dovolj zemlje, lega (jugozahodna) in voda (Slivno, šempolaj, Praprot, Trnovicu) bi tem krajem ne delale posebnih težav. Kar se p-t tiče perutninarstva na odprtem (od-go.ja s pašo), sr- mnoga po-«stva zelo na dobrem, ker imajo ob hiši oziroma v neposredni bližini površine, x' bi se mogle z majhnimi sl roški urediti‘za to donosno in razmeroma ceneno reio.
Kaže, da bi bila naša mladina za slednji dve panogi se najbolj pripravljena, ker nista v zvezi z večjim trudom in sta nekam bolj — moderni Da, a to si moramo pravilno razlagati tako, da mora biti moderen predvsem proizvajalec, se pravi, da je treba tudi v to kakor v vsako drugo dejavnost, uvesti ustrezna moderna načela. Ta pa se, žal, nt pojavijo sama od sebe. lekli bi, da ro padejo z nebes. ampak so plod pouka, izobrazbe. Tako pa pridemo spet tja, kjer smo se tolikokrat zaustavili — k vprašanju temeljite kmetijske strokovne izobrazbe. Ključ te pomembne zadeve ima v rokah oblast. Kdaj nam bo odprla ta vrata?
KMEČKI SIN
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Upoštevajte svoje sposobnosti in zmožnosti glede finančnega predloga, ki vas hudo mika.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce boste taktni, vam bo uspelo in pridobili si boste nove simpatije. Z zdravjem bodite kar zadovoljni.
‘Dvojčka (od 21. 5. do 22.
6.) Neka nujna zadeva vas bo vsega obvzela. Ne varčujte s silami, ker bo uspeh izreden.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pri poslovnih zadevah ni sentimentalnosti, zato se držite izključno svojih pogledov m izkušenj.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neka vplivna osebnost vam bo pomagala utrditi položaj, kar vam bo pomagalo tudi v bodoče.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Večerne ure posvetite svojcem. Prišli boste do nepričakovanega odkritja, ki vas bo razveselilo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Svoje načrte držite zase, da vas ne bi kdo prehitel.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Želite si sprememb, toda ne zaletite se, da se ne bi kesali. Več miru.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Počutili se boste zelo u-trujeni. Kljub temu ne popuščajte, kajti to terja življenje.
KOZOROG (od 21	12 do
20 1.) Dopoldanske ure vam bodo prinesle nepričakovano zadoščenje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Naj vas neprijeten dogodek ne sprav; v slabo voljo, ker bi to škodovalo
RIBI (od 20 2 do 20. 3.) Drzen je vaš načrt, toda ne popuščajte, ker je uspeh zagotovljen.
Pred obnovitvijo nogometnega prvenstva A in B lige
Postava Triestine za Verono še v zraku
Mnoge enajsterice okrnjene Danes zadnja preizkušnja zaradi epidemije influence;Radiceja in Magistrellija
Juventus v nevarnosti da ga dohitita Milan in Inter. Cenoa pred prvo zmago? Težave vodilnih v B ligi
Prva letošnja mednarodna reprezentativna nastopa italijanskih nogometašev sta za nami in ni naš namen, da bi v tem članku razpravljali o njuni pozitivnosti oz. negativnosti. Povrnili se bomo raje k državnemu prvenstvu, ki se bo po 14-dnevnem premoru jutri nadaljevalo s 14. kolom v A ligi in s 16. kolom v B ligi.
A LIGA	<---------------■
glija z Bulgarellijem. Cervella-t: po zamenjal Renno, na center se bo pomaknil Campana, na njegovo mesto na levo zvezo pa Fascetti.
Napoli je praktično pripravljen. Trener Amadei je včeraj razčistil edino negotovost s tem, da je določil Gasparinija za levo krilo. Negotov je nastop Mistoneja zaradi influence in če bi ta ne mogel igrati, potem bo v krilsko vrsto vključen Morin, fosio pa se bo pomaknil v obrambo.
Ključna tekma A lige bo v Milanu med starima rivaloma in dvema tradicionalno najboljšima italijanskima kluboma Milanom in Juventusom. Ta tekma je še posebno važno zato ker dopušča Milanu možnost, da dohiti juventusa na prvem mestu s čimer bi seveda borba za vodilni položaj spet mnogo pridobila. Važna pa je končno tudi zaradi tega, ker bi se v nasprotnem primeru Juventus z zunanjo zmago iznebil še enega svojih zasledovalcev in dokončno postavil hipoteko na naslov državnega prvaka 1959-60.
Obe enajstonci sta se za to srečanje dobro pripravili. Moštvo Juventusa je že določeno za 10 enajstin. Edino negotovost predstavlja nastop j.molija v krilski vrsti, ki se je poškodoval v Vidmu. Zde-
10 se je že, da se je pozdravil, toda na treningu ga je znova začelo boleti koleno. Zelo verjetno je zato, da ga bo Cesarini nadomestil z mladim Deoncinijem. Tudi Sivo-n, ki je bil še pred tremi cnevi v postelji z	influenco,
j je popolnoma pozdravil ta-.j, da bo napad igral v kom.
-tni sestavi z reprezen-, livnima kriloma Nicolejem ,i Stacchinijem, s Charlesom na centru ter Bomperti-jem in Sivorijem na zvezah.
V enajstorico Milana se bo po vsej verjetnosti povrnil Bchiaffino, ki je na treningu pokazal svojo staro formo, njegova vključitev bo seveda povzročila kakšno	manjšo
: premembo v napadu, sicer ...i bi celotna postava lahko a naslednja:	Uhezzi; Fon-
iuna, Trebbi; Liedholm, Mal-i. .ni, De Angelis;	Danova
aili), Schiallmo,	Altafini,
v milo, Bean.
- oiozaj na vrhu pa bi posul se mnogo bolj zanimiv, is bi v drugi najvažnejši tekmi kola lnter prinesel obe .„oki iz Paiermg,, kar je sicer malo verjetno,,. vendar pa ni-. a..or izključeno, čeprav Pa-,-irao doslej na svojem igri-,-u se ni izgubil nobene tek-. o, medtem ko je Interjeva -slonja biianca uravnovešena. Ce bi namreč Inter zmagal, Milan pa premagal Juventusa, potem bi v vodstvu bile kar tri enajstorice z e-naKim številom točk.
Inter je prispel že včeraj v Balerino s 14 igralci, vendar brez poškodovanega Fir-manija ter brez Gattija in \enturija. Njegova postava je se v zraku, utegnila pa bi bi-
11 naslednja; Matteucci; Fon-garo (Tagliavini), Guarnieri; iiivernizzi (Masiero), Carda-leili, Bolchi (invernizzi); Bi-cicli, Masiero (Rancati), An-gelillo, Lindskog, Corso.
Tudi enajstonca Palerma še ni dokohčna. JNa treningu se je poškodoval Sandri in ni izključeno, da bo trener Vic-palek pozval v moštvo Rovat-tija ali pa Greattija, ki je na zadnjem treningu zelo dobro igral kot levo krilo.
Iva tretje mesto po važnosti bi lahko uvrstili srečanje med Bologno in Napolijem ki bi nam moralo pravzaprav tudi povedati, v kolikšni meri je Bologna v krizi in v kolikšni so se Napoliju odprli ventili po njegovi nepričakovani toda zasluženi zmagi nad Samp-dorio v Genovi. Bologna bo za to tekmo nastopila brez štirih svojih standardnih i-gralcev. Renna je bil diskvalificiran, Capra bo danes operiran na meniskusu, Fogli se še ni pozdravil, Pivatelli pa se čuti posledice incidenta med tekmo z Lanerossijem. Trener Alassio bo Capro zamenjal s Tamburusom in Fo-
Totocalcio št. 19
Alessandria- Padova	X
Atalanta-Udinese	1
Bari-Lazio	1
Bologna-Napoli	1 2
Fiorentina-Sampdoria	1
Genoa-Spal	1 X 2
Milan-Juventus	X 2
Palermo-Inter	1 X 2
Roina-L. R. Vicenza	1
Messina-Torino	X
Novara-Catania	2 X
Pro Vercelli-ProPatria	2
Rimini-Siena	1 X
Marzotto-Venezia	1
Forli-Lucchese	X 1
Od ostalih enajstoric v zgornjem delu lestvice bi Fio-rentina morala na svojem igrišču brez težav odpraviti Sampdorio, čeprav je možno, da zaradi posKodbe v tekmi s Švico ne bi 'nastopil Montuori in čeprav trener Carniglia še ne namerava vključiti v moštvo Segata in Grattona pač pa potrditi Malastrasija in Az-zalija. Sampdoria se bo morala odpovedati Bernasconiju zaradi influence in mogoče tudi Recagnu, pač pa jo bosta po vsej verjetnosti pojačala Bardelli in Vincenzi v obrambi. Namesto Recagna bo po potrebi igral Toschi,
V mnogo težjem položaju je Spal, ki bo moral braniti svoj solidni položaj v Genovi proti zadnjemu z lestvice — Genoi, ki pa še vedno ni obupala in bo prav zaradi tega skušala igrati na zmago. Spal bo nastopil s svojo najboljšo postavo vključno s krilcem Micheli-jem, Genoa pa brez branilca Becattinija, katerega bo zamenjal Beraldo, toda okrepljena s Pistorellom v krilski vrsti.
Zelo negotov je izid tekme med Alessandrio in Padovo. Alessandria je bila močno prizadeta zaradi diskvalifikacije njenega najboljšega igralca Pedronija, Padova, ki prav tako kot Alessandria nikakor ne more brez škode oddajati točk, pa bo nastopila brez kapetana Scagnellata in skoraj gotovo tudi brez Ceha, ki ima poškodovano nogo in katerega bi utegnil zamenjati Pi-son. Na mestu srednjega krilca bo Blason.
Isto velja tudi za srečanje Bari-Lazio. Barijev trener ima velike skrbi pri sestavljanju enajstorice. Cappa mu je zbolel za influenco, Tagnin je še vedno poškodovan in tudi Catalano in Buglioni ne moreta še igrati. Odsotnost teh igralcev utegne imeti usodne posledice, posebno še, ker se Lazio najavlja z najmočnejšo postavo, v kateri bo prodornejši Rozzoni zamenjal v napadu Pozzana.
V preostalih dveh tekmah sta favorita Atalant . proti U-dinese in Roma proti Laneros-siju. Udinese bo odpotovala v Bergamo s postavo zadnjih treh nedelj z dvema izjemama. V vratih bi Santi namesto poškodovanega Bertossija za dve nedelji
ranega Valentija pa bo zamenjal Gon.
B LIGA
Tudi v B iigi se obetajo spremembe na vrhu, Ker bo od vodilnih enajstoric v 15. kolu samo Lecco užival prednost domačega terena, ni izključeno, da be spet sam prevzel vodstvo, toda samo pod pogojem, če je med tednom prebolel krizo, ki je bila med tekmo s Triestino se zelo očitna. Njegov nasprotnik bo Reggiana.
Ostala dva kandidata za prvo mesto bosta igrala na tujem in proti razmeroma nevarnima nasprotnikoma. Tako bo Catania gostovala v Novari in če bodo domačini zaigrali tako dobro kot so minulo nedelje proti Torinu, potem ji bo vsekakor predla trda. Se teže bo Torinu v Messini, saj je znano, da je Messma na svojem igrišču nepremagljiva in da je doslej oddala samo tri točke v treh neodločenih tekmah. Povrhu vsega pa se zdi, da v Torinovih vrstah nekaj škripa. To se je videlo v nedeljski tekmi z Novaro, pa tudi včeraj neposredno pred odhodom enajstorice v Messino, ko je Virgili zagrozil s stavko in so funkcionarji šele v zadnjem trenutku njegovo namero preprečili.
Najbolj zanimivo pa bo vsekakor srečanje med Marzot-tom in Venezio v Valdagnu in ker sta obe enajstorici tik pod vrhom in z znatnimi upi na še boljši plasma, se obeta med njima trda borba, v kateri lahko damo Marzottu določeno prednost že zaradi domačega igrišča.
Za Mantovo je verjetno, da bo v domači tekmi s Taran-tom zadržala svoj položaj, manj pa je gotovo to za Triestino, ki zaradi odsotnosti nekaterih svojih titularcev ni več favorit v Veroni kot bi lahko bila v normalnih pogojih.
Končno niso izključene niti novosti na repu, predvsem zaradi «beraškega derbija« med Parmo in Cagliarijem na igrišču poslednjega. Ce Cagliari zmaga, kar je v ostalem zelo verjetno, potem bi vlogo nosilca signalne lučke utegnila prevzeti Novara.
O MILAN, 8. — Zaostala tekma 15. kola B lige Brescia-Verona bo odigrana v sredo 13. t. m. ob 14,30.
Mednarodna košarka v Trstu
Odobreni pravilniki za tri turnirje
Izvršni odbor za zvezna košarkarska tekmovanja je odobril pravilnik za turnirje, ki jih bo v prihodnji sezoni organiziral ENAL-club Pallaca-nestro v Trstu. Gre za naslednja tekmovanja:
Ženski mednarodni turnir za aPomladanski pokal«, 5. in 6. marca;
II. mednarodni moški turnir «Grad Sv. Justa« od 18. - 20. marca;
II. mednarodni moški turnir za pokal mesta Milje 9. in 10. aprila.
V skrajnem primeru ju bosta zamenjala Degrassi in De! Negro
Postava Triestine za jutriš- i njo tekmo v Veroni je še vedno v zraku. Pred odhodom v Verono, ki bo danes ob 12,53, bo trener Trevisan še enkrat preizkusil na občinskem stadionu dva od štirih igralcev, ki so trenutno na -seznamu bolnih oz. poškodovanih. Ta dva bosta Radiče in Magistrel-li, medtem ko je ostala idva. namreč Varglien in Taccolo, že dokončno izključil iz kombinacij.
Glede na to, da se včeraj stanje Radiceju in Magistrel-liju ni poslabšalo, upa Trevisan, da bo lahko vključil v enajstorico vsaj enega od njiju, pa naj iSi bo Radiceja ali Ma-gistrellija, čeprav bi trenutno verjetno bil bolj dobrodošel Magistrelli, v kolikor lahko Degrassi dovolj uspešno nadomesti titularnega krilca.
Najbolj verjetna postava Triestine bo potemtakem naslednja:
Bandini; Dudine, Brach; Szo-ke, Frigeri, Degrassi; Manto-vani, Puia, Secchi, Del Negro, Fortunato.
MEDNARODNI NOGOMET
iugoslavija-ZAR 1:0
KAIRO, 8. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes v Kairu v ostri tekmi premagala reprezentanco ZAR s tesnim izidom 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dosegel 6’ pred koncem Mihajlovič. Vratar domačih je z izvrstno obrambo prihran-1 svojemu moštvu katastrofalen poraz.
V nedeljo bo jugoslovanska reprezentanca odigrala drugo neuradno tekmo v Aleksandriji.
Po nemško-avstrijski turneji in Grindewaldu
V Wengenu in Le Brassusu «al[>ci». tekači in skakalci
Danes smuk v Wengenu ter skoki za kombinacijo ter tek za seniorje in juniorje v Le Brassusu
iiiiiiiiiiiiMiiimimimiiiiiiiiimiiimiMiiiiiiimiiniiiiiimiiinmiiiiiiiiiiiiiMmiiiiniiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuitiii!
Mednarodno žensko tekmovanje v Grindevvaldu zaključeno
Pia Riva z dr osvojila 1. mesto v smuku
Prvo mesto v kombinaciji si je zagotovila Švicarka Chamot-Berthod
PIA RIVA
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiu
Nemirne vode v profesionalnem boksu
Razpust komisije
za svetovna prvenstva
Komisija Kalifornije obtožuje NBA premajhne borbe proti gangstrslvu v športu
LILLE, 8. — Komisija za svetovna boksarska prvenstva je bila razpuščena. V poročilu, ki je bilo izročeno tisku, je med drugim rečeno: «Osnovni namen komisije je bil zagotoviti kvalificiranim izzivalcem za svetovne naslove možnost, da pokažejo svoje moči in sposobnosti, ne pa, da jih iz raznih razlogov imenujejo prvaki sami, kot se je to doslej večkrat dogajalo.«
((Sedanji člani komisije (Ju-lius Helfand. — predstavnik atletske komisije države New York, Onslow Fane — predstavnik V. Britanije in britanskega imperija, E. Rabret — predstavnik Evropske boksarske zveze). so bili prepričani, da bi komisija prinesla boksu . na splošno velike koristi. Da diskvalifici- bi komisija — nadaljuje poroči-
lo — mogla čim uspešneje delovati, bi bilo potrebno, da bi uživala popolno podporo vseh organizmov, ki nadzorujejo boks v vseh delih sveta. Na žalost pa ni bilo mogoče doseči popolne, koordinacije in delo ter načrti komisije so bili zaradi tega od primera do primera onemogočeni. Zaradi tega — zaključuje poročilo — je komisija polagoma postala popolnoma neučinkovita in z današnjim dnem je bila tudi razpuščena«.
* * #
SACRAMENTO, 8, — Atletska komisija države Kaliforni. ja je izstopila iz ((National Boxing Association«. V demisij-skem pismu obtožuje NBA, da se ni dovolj borila protj vri-njevanju gangsterstva v šport.
GRINDEtVALD, 8. — V zadnji disciplini 22. mednarodnega ženskega smučarskega tekmovanja v Grinde-waldu — v smuku, je premočno zmagala Italijanka Pia Riva, ki se je včeraj v veleslalomu uvrstila šele na 73. mesto. Pia Riva je bila za celo sekundo hitrejša cd drugoplasirane Nemke Heidi Biebl, Švicarka Made-leine Chamot-Berthod pa si je s tretjim mestom zagotovila tudi zmago v kombinaciji.
Tekmovanje v smuku je potekalo v skrajno težkih pogo-
2. Sonja Speri (Nem.) 3,90
3. Erika Netzer (Avst.) 5,03
4. Anne-Marie Waser (Sv.) 6,54
 «»-------
SAH V HASTINGSU
Gligorič že zmagal
HASTINGS, 8. — V 8. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu je Jugoslovan Gligorič premagal Bolgara Bobocova in si s tem praktično že zagotovil prvo mesto. Ostali rezultati 8. kola; Kot-nauer - Pomar 1:0, Uhlman -Burdger 1:0, Averbach - Hem-sot remi, Golombek . Winser prek.
Stanje po predzadnjem kolu: Gligorič 7, Averbach Uhlman 5,5, Bobocov 4,5, itd.
jih zaradi slabe vidljivosti, ki je močno oškodovala vse tekmovalke od startne številke 15 naprej. Proga je bila dolga 2350 m, imela je 605 m višinske razlike in 30 usmerjevalnih vratc. Italijanka Pia Riva,
,ki je startala osma, je na pol proge realizirala najboljši čas 6/10” pred Avstrijo Eriko Netzer, 8/10” pred Nemko Sonjo Speri in 1” pred Švicarko Yvo-ne Ruegg. Ta vrstni red pa se je spremenil v drugem delu proge, ko je bila vidljivost še slabša. Chamot-Berthod je nadoknadila 2” in zmanjšala svoj zaostanek za Pio Rivo na 1”3. Rueggova je nazadovala na 15. mesto z zaostankom 5”1, medtem ko sta Avstrijka Netzer in Nemka Speri v glavnem zadržali svoj položaj.
Najbolj presenetljiv rezultat tekmovanja je nudila mlada Nemka Heidi Biebl, ki je startala 35. v pravcatem snežnem neurju, a je na pol proge zabeležila isti čas kot Pia Riva, do cilja pa je izgubila celo sekundo in se plasirala na častno drugo mesto. Ce bi startala z nižjo startno številko, bi se po vsej verjetnosti u-vrstila na prvo mesto.
Kot že rečeno, si je zmago v kombinaciji zagotovila Švicarka Madeleine Chamot-Berthod, ki je bila v vseh treh disciplinah najbolj regularna.
VRSTNI RED V SMUKU:
1. Pia Riva (It.) 2.33.7
2. Heidi Biebl (Nem.) 2.34 7
3 Madeleine Chamot-Berthod
(Sv.) 2.354
4. Traudl Haecher (Av.) 2.35.7
5. Verika Netzer (Avst.) 2.35.8
6. Sonja Speri (Nem.) 2.37.0
7. Putzi Frandl (Avst.) 2.37.2
8. Marguerite Leduc (Fr.)
2.37.5
9. Therese Leduc (Fr.) 2.37.9 10 Margrit Gertsch (Sv.) 2.38.1 12. Carla Marchelli (It.) 2.38.6 19. Jerta Schir (It.) 2.40.6 24. Jolanda Schir (It.) 2.42.8 29. Tina Poloni (It.) 2 46.1 33. Vera Schenone (It.) 2.46.7 39. Giustina Demetz (lt.) 2.48.7 LONDON, 8. — Predolimpij VRSTNI RED V KOMBI- ska selekcijska tekmovanja an-
NACIJI:	i	gleških plavalcev bodo 9. juli-
1. Madeleine Chamot-Berthod ja v Blackpoolu, 6 tednov pred
(Sv.) 2,09 točk	I	odhodom v Rim. Pomembno
Z veliko nemško-avstrij sko skakalno turnejo ter z ženskimi tekmovanji v Grindevvaldu, kjer bo danes samo še tek štafet 3X10 km, se je zaključil prvi del velikih predolimpijskih preizkušenj, danes in jutri pa bodo velika tradicionalna tekmovanja še v Wengenu, kjer so se zbrali alpski specialisti in v Le Brassusu, kjer bodo pomerili svoje moči tekači in skakalci, ki se bodo nato še enkrat zbrali konec tedna v Cortini D’Ampezzo na tradicionalnih tekmovanjih za pokal Campari in Kongsberg, medtem ko se bodo tekači udeležili še prireditve Kurikhala.
Wengen
30. tekmovanja specialistov v alpskih disciplinah, ki se začenja danes s smukom z Taubernhorna, se bo udeležil ves svetovni cvet z izjemo A-merikancev, ki bodo šele danes odpotovali iz Penverja v Evropo in se nato uaeležili tradicionalnih tekmovanj v Kitzbuehelu in morda še v Megeve v Franciji. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo ob 10,45 s slalomom. Zlasti zanimivo bo tekmovanje v smuku na progi z Lau-berhornschulterja, ki je ena najtežjih na svetu. Dolga je 3850 m z visinsko razliko luOO m. Včeraj so bile na tej progi v skladu z novimi pravili FIS poskusne kontrolirane vožnje.
Lani je v VVengenu zmagal v smuku Schranz pred Mol-tererjem. Zdi se, da so Avstrijci tudi letos favoriti, vendar pa bodo imeli v Švicarjih, Italijanih, Francozih in v Nemcih nevarne in dobro pripravljene nasprotnike. Tudi v slalomu so lani prevladovali Avstrijci. Zmagal je Gbereigner pred Leitnerjem in si zagotovil prvo mesto tudi v kombinaciji.
Med udeleženci letošnjega tekmovanja bodo tudi štirje Jugoslovani Cop, Lakota, Sumi in Klinar, ki se bodo Skušali čimbolje uvrstiti v tej elitni konkurenci, kateri seveda iz povsem objektivnih razlogov ne morejo biti do-rastli.
Tako tekmovanja v smuku kot jutri v slaiomu bo prenašala Evrovizija.
Startni vrstni red prve tri-desetorice v smuku je naslednji:
1. Zimmermann (Avst.); 2. Vuarnet (Fr.); 3. Gramsham-mer (Avst.); 4. Brupbacher (Svi.); 5. Lanig (Z. Nem.); 6. Duvillard (Fr.); 7. ALBERTI (IT.);	8. Staub (Svi.);	9.
Schranz .(Avst.);	10. Bozon
(Fr.); 11. Leitner (Z. Nem.); 12 Forrer (Svi.), 13. Molte-rer (Avst.); 14. Wagnerberger (Z. Nem.); 15. Bonlieu (Fr.);
16. Solunegger (Svi.); 17. PE-DRONCELLI (IT.); 18. Ober-aigner (Avst.); 19. Schneider (Svi.); 20. Pajarola (Svi.); 21. Obermueller (Z. Nem.); 22. Noemeier (Vzh. Nem.); 23. Riedl (Vzh. Nem.); 24. Peril-lat (Fr.);	25. Bogner (Z.
Nem.); 26. MILIANTI (IT.); 27. Hinterseer (Avst.); 28. Ga-
razmere
LOKVE (LAŽNE): 15 cm snega, temperatura 0 stop.
BOVEC: brez snega, temperatura 0 stopinj.
LOG POD MANGARTOM: 25 cm snega, temperatura 4 stopinje pod ničlo.
CRNI VRH: brez snega, temperatura 0 stopinj.
Ob nedeljah vozi avtobus po naslednjem voznem redu:
7.30 Rožna dolina 18.20
7.50 Solkan	18.00
9.00 Lokve	17.00
con (Fr.); 29. Leitner (Avst.); 30. Stiegler (Avst.).
Le Brassus
Le Brassus vasica z okrog 1000 prebivalci na francosko-švicarski meji, je postala svetovno smučarsko središče 1. 1935, ko so Švicarji prvič priredili to tekmovanje. Sedaj ima to tekmovanje v tekih in skokih že oogatc tradicijo in privablja vsako leto najboljše evropske specialiste. Letos bo v Le Brassusu udeleženih 12 držav, katerih atleti se bodo pomerili; danes dopoldne v skokih za kombinacijo, popoldne v teku na 15 km za seniorje in na 8 km za juniorje, v nedeljo dopoldne v štafeti in popoldne v samostojnih skokih na krasni skakalnici «Chirurgienne», katere rekord ima od 1. 1958 sovjetski skakalec Leonid Fedorov s 84 m.
Jugoslavija je za teke prijavila Cveta Pavčiča, Hleba-
							
Q§čP
OLIMPIJSKE VESTI
Brundage o nemški olimpijski zastavi
CHICAGO, 8. — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage je danes izjavil, da je spor med Zahodno in Vzhodno Nemčijo glede zastave za olimpiado stvar, ki zadeva obe državi, ne pa CIO.
Brundage ni hotel komentirati incidenta, do katerega je prišlo v Innsbrucku, kjer so številne vzhodnoevropske države odpovedale sodelovanje v znak solidarnosti z Vzhodno Nemčijo, ker avstrijski organizatorji niso hoteli izobesiti zasiave Demokratične republike Nemčije.
Priprave
angleških plavalcev
preizkušnjo za angleške plavalce pa bo predstavljal tudi dvoboj V. Britanija - SZ, ki bo 29. in 30. aprila v Blackpoolu,
Finski hokejisti ne gredo v Squaiv Valley
HELSINKI, 8. — Finski o-limpijski odbor je sklenil, da ne bo poslal svoje reprezentance v hokeju na ledu na olimpiado v Squaw Valley. Odbor je objavil, da finska reprezentanca ni dovolj r/.cčna za tako težke turnirje.
Kdo bodo finalisti v hokeju na travi
PARIZ, 8. — Jutri in v nedeljo se bo sestal v Parizu urad mednarodne zveze za hokej na travi in določil 16 moštev, ki se bodo udeležila o-limpijskega turnirja v Rimu. Uradno kvalificirane države so: Indija, Pakistan, Nemčija,
V. Britanija ter Italija kot organizatorica. Z ostalih 11 mest je prijavljenih 22 držav: Afganistan, Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Ceylon, Koreja, Danska, Egipt, Španija, Francija, Nizozemska, Japonska, Kenija, Nova Zelan-da, Poljska, Portugalska, Švica, Tanganika, ČSR, Uganda in ZDA.
Skrbi Japoncev za olimpiado 1964
TOKIO, 8, * Predstavniki organizacijskega odbora za o-limpiado 1964 so izjavili, da bo obširni program olimpijskih gradenj občutno skrčen, če bo finančno ministrstvo obdržalo sklep, da v fond za olimpijske gradnje ne prispeva niti enega yena. Japonski odbor za olimpijske gradnje je izdelal proračun za 56.5 milijarde ye-nov in je zaprosil ministrstvo za prispevek 12 milijard 980
njo, Seljaka in Kordeža, ki pa skupno s Spanci ne morejo upati na vidnejša mesta. Rusi letos ne bodo nastopili, Vzh. Nemčija pa je prijavila štiri tekače, specialista za kombinacijo Seppa Schiffner-ja, ki je bil 1. 1957 zmagovalec, ter skakalca Wolfganga Heppleja, ki je te dni postavil v Bischofshovenu rekordni skok. Avstrijo bosta v skokih zastopala Alois Leodolter in Adolf Egger, v tekih pa Herberger, Wascrhelberger, Vetter in Pfetter. Norveška bo nastopila samo s štirimi skakalci Westgaardom, Mol-landom, Nielsenom in Dahl-bergom, zelo močno pa bo zastopana Švedska s prvakoma v nordijski kombinaciji Bengtom Erikssonom in Lar-som Dahlquistom, prvakom v samostojnih skokih Inge Lund-quistom in tekači Eggensom, Matssonom, Stenkvistom in Melkerjem, ki _ so favoriti predvsem v štafeti. Tudi finsko zastopstvo bo močno. V kombinaciji bo nastopal Pen-tii Riikonen, v skokih Tisto Vierula in Pek Kivistone, v tekih pa Pentii Kohonen, Ee-ro Maentyranta, Veini Putto-nen in Matti Peltonen.
Kdo bodo najresnejši konkurenti Severnjakom v tekih? Švicarji prav gotovo ne in prav tako tudi ne Francozi. Presenečenje lahko pripravijo Poljaki, ki so prijavili vseh 10 svojih olimpijskih kandida-tov za teke m 5 skakalcev ter Italijani. V skokih se predvideva ostra borba med Skandinavci na eni ter Avstrijcem Eggerjem ter Italijani Ninom Zandanelom, Luigijem Pen-nachiom in Dinom De Zor-dom na drugi strani.
Skoda da Jugoslavija ne bo zastopana v skokih, ker bi bila to za jugoslovanske skakalce še ena priložnost za afirmacijo.
Svetovno prvenstvo v bobu
Včeraj v Cortini prve selekcije Italijanov
MILAN, 8.	— Svetovnega
prvenstva 1960 v bobu, ki bo 23., 24. ter 30. in 31. januarja v Cortini D’Ampezzo, se bodo z gotovostjo udeležile Avstrija, Belgija, Kanada, Zah. Nemčija V Britanija, Italija, Poljska, Španija, Švica, Švedska in ZDA. Negotova je še udeležba Francije, Norveška, Češkoslovaška, Romunija, Argentina in Lihtenstein pa so že edoovedali udeležbo, čeprav se bodo s svojimi delegati udeležili kongresa mednarodne zveze za bob, ki bo v Cortini 22. jan.
Od 12. t. m. dalje bodo na olimpijski progi imele selekcijska tekmovanja Avstrija z 10 možmi, Nemčija z 20, V. Britanija z 10 in ZDA s 16 možmi.
Na prvenstvo je bil povabljen v svojstvu župana Innsbrucka, kjer bo zimska olim-piada 1964, podpredsednik organizacijskega odbora dr. Lug-ger, katerega bodo spremljali nekateri tehniki in strokovnjaki, ki bodo dodobra proučili tako naprave kot organizacijo prvenstva.
Danes dopoldne sta bili na olimpijski progi prvi dve selekcijski vožnji za določitev posadk, ki bodo zastopale Italijo. Prvo mesto si je zagotovila dvojica Monti-Alvera pred dvojico Zardim S. - Alberti, ki pa je v preizkusni vožnji dosegla	rekordni čas proge
1’19”40	(dosedanji rekord ima
Menardi z 1’19”96).
Vrstni red po obeh selekcijskih vožnjah:
1. Monti . Alvera 2'39”95, 2.
Alberti 2’40”20, 3. Di Mai 2’41”54, 4. Ruffinella - Della Torre 2’ in 44”92.
moštva bodo jutri zadnji dve vožnji,
Zardini
Menardi
Ta štiri izvedla še
milijonov yenov za 1. 1960. Mi- po katerih bosta določeni dve
i ~	 4	..	z	i_:  Z i... L •
nistrstvo nilo.
je to prošnjo zavr-
reprezentativni rezervni.
moštvi in dve
-sik ** -ss- «s- »s- -a*	■?,:£	-sik-	-ase	-sik-	-s;*;-	as	-sfvS-	-3t:s-	-h-k-	-eis-	-a-s-	-sis-	-3is-	-3c;k-	-sc=s-	-stile	-sik-	-asts-	-site-	-s:	:■	&	-sis-	-eis-	-sik-	-ses-	'5-	-sis-	-g;	rs-	-a-s-	-siis-	■»>&	*5e-	4
jOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
©
o
o
o
o
o
o
A. F. P It £ V O S T
ami/i Mehčani
Upanje, da jo bom še tisti večer izmaknil svojemu tekmecu, me je podžigalo. Vendar sem jo vprašal:
«S kom bi bila preživela to noč?»
To vprašanje, ki sem ga zastavil s potrtim glasom, jo je zmedlo. Odgovarjala mi je s prekinjenimi «toda» in «če».
Zbegdla se je, da se mi je kar zasmilila. Prekinil sem jo in odločno zahteval, naj gre pri priči z menoj.
«Ze dobro,« mi je dejala, «torej ti ni po volji moj načrt?«
«Tako! Mar ni dovolj, da odobravam vse, kar si napravila doslej?«
«Toda, ali ne bova nesla s seboj niti teh deset tisoč frankov? Saj mi jih je poklonil, sedaj so moji.«
Svetoval sem ji, naj pusti vse pri miru, naj misli le, kako bi jo najlaže popihala.
Bil sem pri njej res šele pol ure, a vendar sem se bal, da se bo G.M. vsak trenutek vrnil.
Na vse pretege me je prosila, naj je ne gonim s seboj praznih rok; naposled sem si dejal, da ze moram v kaj privoliti, ko sem ze toliko dosegel pri njej.
Medtem ko sva se pripravljala, tla bi odšla, sem slišal, da nekdo trka na hišna vrata.
Ni bilo dvoma, da je G .M. Ves razburjen sem dejal Manon, da ga bom ohladil, če se prikaže. Bil sem še ves iz sebe in ne bi ga mogel mirno gledati pred seboj.
Iz te muke me je rešil Marcel, ki mi je prinesel pismo Sprejel ga je pri vhodu. Pisal je gospod T.
V pismu me je obveščal, da je G.M. šel domov po denar, sam pa si je medtem namenil sporočiti mi zabavno domislico: po njegovem se ne bi mogel huje maščevati nad svojim tekmecem, kakor da mu pojem večerjo in prespim še noč v njegovi postelji, kjer je nameraval spati z mojo ljubico. Stvar da ne bo težavna,	če le morem	dobiti tri	ali štiri može, ki bi
si ga upali prijeti	na cesti in bi ga zanesljivo stražili	do na-
slednjega jutra. On ga bo že zabaval še kakšno urico z novicami, ki jih je že pripravil.
Pokazal sem pismo Manon	in ji še	razložil, po	kakšni
zvijači sem se bil	prikradel do	nje. Moj	domislek in	pa do-
mislek, ki mi ga je sporočal gospod T., sta se ji zdela na vso moč mikavna in nekaj časa sva se oba od srca smejala. Ko sem ji govoril o zadnji obeh zvijač, ki sem jo jemal le za šalo, sem se nemalo začudil, kako navdušeno mi jo je predlagala kot posrečeno zamisel. Zaman sem jo spraševal, kje naj staknem može, ki bi bili pripravljeni prijeti mladega G.M. in ga zvesto čuvati. Vsaj poizkusiti je treba, tako je menila, ker nama je gospod T. obljubljal še uro časa. V odgovor na moje druge pomisleke mi je dejala, da sem nasilen in da nisem prav nič ljubezniv z njo. Kaj naj bi bilo bolj mikavnega zanjo kot ta načrt?
«Sedel boš na njegovem mestu pri večerji,« me je spodbujala, «spal boš na njegovih rjuhah in jutri navsezgodaj mu boš odpeljal ljubico in odnesel denar. Lepo se boš maščeval nad očetom in nad sinom.«
Vdal sem se njenim prošnjam, kljub skrivnostnemu glasu svojega srca, ki mi je naznanjal veliko nesrečo.
šel sem ven, da bi najel nekaj gardistov, s katerimi me je bil seznanil Lescaut; hotel sem jih naprositi, naj primejo mladega G.M.
Našel sem doma samo enega, a ta je bil podjeten. Brž ko je zvedel, za kaj gre, mi je zajamčil uspeh. Zahteval je deset zlatnikov kot nagrado trem gardnim vojakom, ki jih je nameraval kot vodja vzeti s seboj. Prosil sem ga, naj ne trati časa. Še prej kot v četrt ure so se zbrali .čakal sem ga pri njem doma in ko je pripeljal pomagače, sem ga sam povedel v ulico, po kateri se je moral G.M. vračati v hišo moje Manon. Priporočal sem mu, naj nikar grdo ne ravna z njim, a pazi
naj vendar nanj do sedmih zjutraj, da ne pobegne. Dejal je, da ga misli peljati v svojo sobo in ga prisiliti, da se sleče in leže v njegovo posteljo, on pa bo s svojimi tovariši noč prepil in prekvartal.
Zadržal sem se z njimi do trenutka, ko se je pokazal G.M., in tedaj sem se umaknil za nekaj korakov v temen kot. Bil sem priča tistega nenavadnega prizora.
Gardist je mladega G.M. nagovoril s samokresom v roki, mu spoštljivo razložil, da ne gre niti za življenje niti za denar, a da mu bo pognal kroglo v glavo, brž ko bi se obotavljal in bi mu ne maral slediti, ali pa bi dal od sebe najmanjši glas. Videč tri vojake za gardistom in v strahu pred napetim petelinom samokresa, se je G.M. mirno vdal. Odvedli so ga kot ovco.
Brž sem se vrnil k Manon. Da bi razpršil služinčadi vsak sum, sem ji dejal, da gospodarja ni treba čakati z večerjo, ker se je zadržal po nujnih opravkih. Mene da pošilja k nji, naj se ji v njegovem imenu opravičim in naj večerjam z njo, kar je zame seveda velika čast spričo tako lepe gospe. Zelo spretno je podpirala moj načrt.
Sedla sva za mizo in se kar moči dostojanstveno držala, dokler so nama stregli. Potem sva služabnike odslovila in prebila sva najčudovitejši večer najinega življenja.
Naskrivaj sem ukazal Marcelu poiskati kočijo m naročiti, naj bo pri vratih drugo jutro še ored šesto.
Okoli polnoči sem se napravil, kakor da zapuščam Manon. Z Marcelovo pomočjo sem se tiho priplazil nazaj in se nameraval polastiti postelje mladega G.M., kakor sem se bil prej {»lastil njegovega mesta pri večerji.
Medtem se je najin zli duh na vse kriplje trudil, da bi naju spravil v pogubo. Kar prekipevala sva od radosti, a nad najinima glavama je visel meč. Nit, na kateri je visel, se je imela vsak čas pretrgati. Da vam ..olje pojasnim vse okol-nosti najine nesreče, moram osvetliti nje vzrok.
Ko so gardisti prijeli mladega G.M., mu je stedil lakaj Le-ta se je hudo prestrašil in jo v diru odkuril, od koder je prišel. Prvo, kar je napravil v pomoč svojemu gospodarju, je bilo to, da je tekel obveščat starega G.M. o dogodku.
Neprijetna novica je starca seveda močno vznemirila. Imel
je samo tega sina, čigar živahnost je kar presegala njegova leta. Od lakaja je hotel predvsem zvedeti, kaj vse je njegov sin počel tistega popoldneva, ah se je s kom prepiral, ali se Je vtikal v kakšne zapletljaje z drugimi, ali je zašel v kakšno sumljivo hišo. Sluga je mis.il, da je njegov gospodar v skrajni nevarnosti, in je menil, da ne sme ničesar zamolčati, kar bi utegnilo pripomoči le-onemu do rešitve, zato je razkril vse, kar je vedel o njegovi ljubezni do Manon in o stroških, ki jih je napravil zavoljo nje; kako je preživel popoldan v njeni hiši vse tja do devetih, ko je šel ven, in kaj se mu je pripetilo, ko se je vračal.
že samo to je vzbudilo starcu sumnjo, da je sinova nesreča posledica spora zaradi ljubezni
Ura je bila že pol enajstih, pa se je vendar brez obotavljanja odpravil k policijskemu namestniku. Prosil ga je, naj da posebno povelje vsem obhodnim stražam. Potem ga je še prosil, naj mu prideli nekaj vojakov za spremstvo. Nato je kar stekel v ulico, kjer so bili prijeli njegovega sina. Pretaknil je vse mestne okraje, kjer ga je upal zaslediti. Ker ni mogel odkriti nikakršnega sledu, se je odpeljal na dom njegove ljubice, misleč, da se je morda medtem že vrnil.
Ravno sem se spravljal v posteljo, ko je prišel. Ker so bila vrata v sobo zaprta, nisem slišal trkanja na hišne dveri.
Vstopil je, za njim pa dva biriča. Zaman je spraševal, kaj je s sinom. Potem si je vtepel v glavo, da poizkuša izsiliti kakšno pojasnilo iz sinove ljubice.
Z biričem vred je prišel v stanovanje. Odpravljala sva se v posteljo. Ko se vrata odprejo, nama zledeni kri v žilah.
«Za vraga, stari G.M. je,» sem šepnil Manon.
Zgrabil sem za meč. Po nesreči se mi je bil zapletel v pas, Ko sta biriča opazila mojo kretnjo, sta se vrgla name in mi iztrgala orožje. Človek v sami srajci se kar težko brani. Odvzela sta mi vse, s čimer bi se ju otepal.
Starega G.M. je ta prizor sicer nekoliko zmedel, vendar me je prav kmalu spoznal. Se laže se je domislil Manon.
«Ali se mi sanja?« je naju vprašal resno, «kaj nista to vitez Degrieuški in Manon Lescaut?«
(Nadaljevanje sledil