85 54- A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.R. 126 66001 KOPER sum P nrnofflodnevmk Pošiiiiiia piačana v gotovim *. Abb. postale I gruppo LCD3 400 lir Leto XXXVH. St. 182 (11.004) TRST, nedelja, 2. avgusta 1981 PRIMORSKI DNEVNIK jo začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ŠTEVILNE PRIREDITVE OB PRVI OBLETNICI FAŠISTIČNEGA ATENTATA Pertini se je včeraj poklonil spominu žrtev na železniški postaji v Bologni Zapravljeno leto I ,*9!) 2. avgusta 1980 je na že- ‘riniški postaji v Bologni eksplodiral Peklenski stroj. Zločinski atentat je *"*tevai 86 človeških življenj, med J^tvimi je bilo 8 otrok, nad 200 pa Nlo ranjenih. Vsi so bili nedolžni. Banes se lahko poklonimo njihove-spominu le z molkom, saj krivci jtoslej niso bili odkriti in kaznova-?[•» Kratko sporočilo svojcev žrtev, *' ga bodo danes zjutraj točno ob 0.25 oddajali po zvočnikih na de-°vnih mestih po vsej državi, daje * sv«jo jedrnatostjo zelo točen ob-acun enoletne preiskave o najhuj-terorističnem pokolu v povojni Rodovini Italije. Obračun, ki bi ga a«ko strnili v ugotovitev: Pravici n' bilo zadoščeno. Kolikokrat smo jo ponovili od ti-PfSa 12. decembra 1969, ko je na *gu Fontana v Milanu fašistični jtoklenski stroj razdejal Kmečko *nko? Desetkrat? Dvajsetkrat? tokrat ... ne vemo, vsekakor pa Prevečkrat, da ne bi izzvenela ža-tostno retorična. In vendar jo mo-®too ponavljati spet in spet, tudi jkrat ob prvi obletnici pokola v “toftni. V tem ponavljanju, ki je Posledica nespodobnosti (milo po-,pdano) pravice, da bi izsledila in »snovala krivce strategije napeto-. 1 >n terorja, se odraža tragedija rioristične vihre, ki že dvanajst ’ okrvavlja državo. Tokrat se ne bo ponovil primer rga Fontana... Vsi državni pre-skovalni organi bodo sodelovali s ®°dnlki iz Bologne v iskanju kriv-,®v Storilci bodo kaznovani... "°«ko obljub, koliko obvez pred e-■m letom, ko je Bologna še izko-Pavala žrtve izpod ruševin postaje. ®I I« ostalo danes od tistih obljub, jih prav tako v teh dvnna.i-jjn letih, slišali prevečkrat? Nič ali kora j. Državno tožilstvo in preisko-*lni urad bolonjskega sodišča sta »sdvojena in sprta: nekateri osum-^nt'i so bili izpuščeni na prostost V*ra
  • n da so imeli storilci dovolj *a> da so zabrisali marsikatero tod za seboj. N* tu mesto, da bi nadrobno obsijali kronologijo enoletnega dela J « skovalcev od tistih prvih dokaj toisiičnih izjav tako po procesu današnjega žalostnega in poraz-8a obračuna, poudariti pa moranj Vsc^ak°r, da pokol ni bil delo taznežev«, ni bil delo neke «pono-le spremenljivko) italijanskega te-rlzma, kot je trdil marsikdo, pač »II i .»*»» delo dobro organiziranih ^ ’n je sodil v okvir širšega pre-MniSkega načrta. Z zelo jasnim : dokazati, da država ni spo-p ®a ščititi življenje državljanov. . naj gre za vidnega politika kot d p -etookrac' je A Ido Moro, ali pa za Pokojni predsednik krščanske Ua«* niuo iTiurii, nu pa P-.'"dne državljane, ki v soparnem •rinem jutru čakajo na vlak, ki ?*» jih odpelje na počitnice. In če Robbe*1 ^ »r<»»» C“i*t°loK Thomas Ul ®s. zaščita življenja eden od „ vzrokov obstoja države, je p "j iasno, da so teroristi zadali bon ""d udarec zaupanju državija-v ujihove voditelje. globoko je še to nezaupanje Čln°aazala že lanska pogrebna sve-šrtev podlega atentata, ko je puj.j^Klava množica izžvižgala vse »k k® z edino izjemo župana Zanje »lJa *" Predsednika Pcrtinija, ko jj, ’lad 70 svojcev žrtev odklonilo gortoi ^Ktcb za svoje drage. Do-bsno- *l* *° s* odtlej sledili, od ne-VeL sne Preiskave o atentatu do no-Vab» ultrardečega terorizma, do „8*Cre prostozidarske lože P-2 lov Pc(rolc1skega in drugih škanda-»„,) "d posega na po potresu prl-dfu*!£,n obn,0*J“ <>a jugu, do vrste ItaJ?" dokazov nemoči in neučln-državnega aparata, so še poglobili nezaupanje tel Predsednik republike je položil venec k marmornati plošči z imeni vseh žrtev Drevi sprevod do železniške postaje BOLOGNA — Pripravljen v zadnjem trenutku, kratek in neformalen, obisk predsednika republike Sandra Pertinija v Boiogni ob prvi obletnici pokola na železniški postaji je bil prav gotovo najbolj simboličen in ganljiv trenutek večdnevnih slovesnosti, ki jih je levičarska občinska uprava priredila v počastitev žrtev fašističnega peklenskega stroja, ki je 2, avgusta 1980 ob 10.26 pognal v zrak desno krilo bolonjske železniške postaje in povzročil smrt 85 oseb, medtem ko jih je bilo preko 200 ranjenih, od katerih nekateri še zmeraj niso povsem o-krevali. Predsednik Pertini, katerega je spremljal župan Zangheri, je položil venec k marmornati plošči z imeni vseh 85 žrtev, ki so jo postavili v obnovljeni čakalnici postaje, katero je povsem uničila eksplozija. Obenem se je sestal tudi z nekaterimi sorodniki žrtev, ki so na povabilo občine prispeli iz vseh krajev Italije. Obisk predsednika republike je prav gotovo vrhunec slovesnosti, ki je ob splošnem uspehu, sprožila tudi nekaj polemik. V prejšnjih dneh je prišlo namreč do občasnih in kratkotrajnih spopadov med udeleženci mitinga in skrajnolevičarskimi avtonomisti, ki niso prebavili enotnega in demokratičnega značaja slovesnosti. Sicer pa je bilo včeraj v mestu vzdušje mirno, skoraj praznično. Razprave, posveti, umetniška in glasbena srečanja so potekala redno ob precejšnjem od- ‘ zivu ljudstva. Skratka ~ kulturni odgovor terorizmu in brezmejnemu fanatizmu je zaenkrat dobro uspel. Vendar pa z organizacijo prireditve občina ni hotela le primerno obeležiti spomina na žrtve fašističnega terorja, temveč predvsem združiti dimveč mladine. Ta namen se je, resnici na ljubo, le delno uresničil. E>o včeraj ni bilo v Bologni več kot štiri - pet tisoč mladih, ki so prišli predvsem z Juga in celo iz tujine, med katerimi je največ Nemcev, Nizozemcev in Francozov. Sinoči je bila udeležba že večja in prireditelji upajo, da bo na današnjem zaključnem »nemem* sprevodu po mestnih ulicah do trga pred železniško postajo najmanj trideset tisoč oseb. V bližini mesta so v ta namen postavili več taborov — dva sta že polna —, v mestu samem pa je poskrbljeno tudi za hrano po politični ceni — tisoč lir—, deluje pa tudi poljska kuhinja. RIM — Z odlokom, ki je bil včeraj objavljen v Uradnem listu, je minister za delo Di Giesi zvišal premično lestvico pokojnin za 19.100 lir mesečno. NAPETO OZRAČJE V DRUGEM DNEVU ZASEDANJA VSEDRŽAVNEGA SVETA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Odstop Donata Cattina iz vodstva močno zrahljal trdnost «prembule» Presenečenje zaradi Fanfanijeve zahteve po premisleku in začasni prekinitvi zasedanja - Zaccagninijeva struja zagovarja normalen potek sveta - Majav Piccolijev položaj %_____«** Pobudnik »preambule* Donat Cattin odhaja iz sejne dvorane (AP) •miitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiniiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinmiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiiiiiiuiiiuniiiiiiiiiiiiitiiia V ZAPORU MAŽE SE NADALJUJE TRAGEDIJA GLADOVNE STAVKE Smrt pripadnika IRA Lyncha razvnela nerede v Belfastu To je že sedma žrtev gladovne stavke pripadnikov irske republikanske armade, ki zahtevajo status političnih jetnikov ■ Poziv irskega premiera Član IRA Kevin Lynch BELFAST - Po 71 dneh gladovne stavke je v severnoirskem zaporu Maže včer:.j ponoči ob enih izdihnil že sedmi pripadnik irske republikanske armade, 25-letni Kevin Lynch. Zaradi sodelovanja v nekem oboroženem spopadu s policijo je bil leta 1976 obstojen na deset let zapora. 23. marca se je priključil skupini zaprtih članov IRA. ki poskuša z gladovno stavko izsiliti od londonske vlade status političnih jetnikov. Ker britanska vlada še ni uslišala njihov zahtev, je doslej že sedem irskih katoličanov do konca zavračalo hrano in do smrti vztrajalo pri svojih zahtevah. Že nekaj ur po Lynchevi smrti so v Belfastu izbruhnili neredi. Ogorčeni demonstranti so v katoliških predelih Belfasta s kame- •iitiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimtiiiiimimHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinaiiiiiiHiiiiMiiiiiiimiiiitiiiiitmiiiiHiiitniiiiin V MADRIDU SE JE KONČAL 10. KONGRES KP ŠPANIJE Španski komunisti nadaljujejo z evrokomnnistično strategijo Na vodstvo partije potrdili Santiaga Carrilla • «Pravda» napada evrokomuniste njem in molotovkami napadli policijo, ki je odgovorila s solzilci in streljanjem gumijastih izstrelkov. Do neredov je prišlo kljub po-2™ »S&N? premiera., Galeta Fitzgeraldi, naj se na to »tragično vest reagira mirne*. Irski ministrski predsednik se to v pozivu, ki ga je radio objavil takoj po Lynchevi smrti, zavzel za premirje v Ulstru, ki naj bi omogočilo nadaljevanje naporov za rešitev najbolj perečih priblemov. Irska republikanska armada pa je izrazila globoko žalost in pravi, da je Lynch «žrtvoval svoje življenje za stvar svojih tovarišev in za tlačen irski narod*. ERA v svojem pozivu ponovno obtožuje britanske oblasti, da so zakrivile smrt sedmih zapornikov, ki so se odločili za gladovno stavko in dodaja, da se tudi Kieran Doherty približuje zadnji uri. Že 72 dni ni ničesar zauiil in včeraj je padel v globoko nezavest. Smrt Lyncha je zasenčila tudi predvčerajšnjo vest o odločitvi matere Paddvja Quinna, ki je dovolila zdravnikom naj pomagajo sinu, ki .je po 47 dneh gladovne stavke padel v nezavest. »j«*: *»lo **^a5anJc, ki ga Bologna, In z »rini .i*11 »,a**Ja> danes, ob prvi obte,*' Pokola postavlja vsein vodili J..,.1' in vladi v prvi vrsti je, ali *rilai i zavreti In delno preusmeriti »tvari i nesat*vne tokove, povedati d, ' J*sno In nedvoumno, pokaza-Vor prs,om na krivce. Jasen odgo-ko|n le doslej preiskava o po-sriJaniik alR na s|Pinah, bi bil v »toeak " razmerah že pomemben h)a |, n# Poti pridobivanja zaupa-Otlstr'U<» »n dokaz jasne volje po so Y'dtri tistih dimnih zaves, ki aean«0Izkušnja, zaščita za tr*i , ®ne in za tiste, ki od zno-»Vi .ritodknpavajo temelje Italijan-a*n>okracijl. VOJMIR TAVČAR MADRID — Včeraj ob zori se je s potrditvijo dosedanjega generalnega tajnika Santiaga Carrilla in z izvolitvijo novega centralnega komiteja končal deseti kongres KP Španije. Carrilla je podprlo 63 odstotkov delegatov, medtem ko je zanj glasoval z izjemo enega člana ves novi centralni komite. Razprava o izvolitvi novega CK KP Španije je bila dolga in ne brez ostrih polemik. Na koncu je prevladala lista, ki jo je predložilo vodstvo partijei v kateri je ducat »evrokomunističnih reformistov* in petnajst pripadnikov «stare garde*. Carrillo je torej zmagal. Španski komunisti niso i-meli navsezadnje druge izbire, saj lahko le stari voditelj jamči, da bo partija ohranila svojo vlogo v španski družbi. Edini resnični poraženec je «pro,sovjetsko krilo* v partiji, saj so španski komunisti poudarili svojo privrženost načelom evrokomunizma. Prav zato ne preseneča včerajšnji izpad moskovske »Pravde*. ki je z običajnimi argumenti napadla Carrilla in španske evrokomuniste. Edini pozitivni rezultat 10. kongresa KPš je za »Pravdo* nizek odstotek glasov, ki jih je prejel generalni tajnik partije. V Španiji pa so ocene pozitivnejše. španski komunisti so kljub kompromisnim rešitvam odločno stopili na pot obnove, poudarili svojo privrženost demokraciji, zavrnili blokovsko konfrontacijo, za glavno nalogo pa so si postavili »krepitev in razvoj demokracije in socialistične preobrazbe Špan ske družbe*. S tega vidika pred stavlja ,10, kongres nedvomen u-speh za obnovo, demokracijo in borbenost španskega komunističnega gibanja, ki se je na tem kongresu izjasnil za nadaljevanje evrokomunistične strategije. Senegal k ni strl gambijskega upora DAKAR — Senegalske čete so prodrle čez most na otok, kjer stoji glavno mesto Gambije Banju! Ni še popolnoma jasna u-seda gambijske radijske postaje, ki je včeraj prenehala oddajati nekaj ur, potem pa se je sP^t oglasila. Senegalski radio je bil že javil, da so senegalske čete zavzele radijsko postajo. Napredovanje senegalskih čet v bojih proti upornikom, ki jih vodi Kukli Samba San.vang in ki so zaprosili za pomoč Sovjetsko zvezo, Gvinejo Bissau in Gvinejo, je P0-časno, ker imajo uporniki v svojih rokah talce med katerimi sta dva ministra in žena gambijskega predsednika Jaware. MONTEVIDEO — Urugvajska vojaška hunta je včeraj imenovala za novega predsednika države generala Gregoria Alvareza. Francosko-iranski odnosi TEHERAN — Po šestintridesetih urah so iranski študentje končali svojo »sedečo stavko* pred francoskim veleposlaništvom v Teheranu. Še prej so ponovili svojo zahtevo, da mora Francija izročiti bivšega predsednika Ba-nisadra iranskim oblastem. Manifestacija se jp torej mirno končala, kar so navsezadnje v Parizu tudi pričakovali. PANAMA — Vojaške oblasti v Panami so sporočile, da pogrešajo vojaško letalo, na katerem se je nahajal glavni poveljnik panamskih oboroženih sil in bivši predsednik države general Omar Torrijos. F.IM — Donat Cattin ter predvsem Fanfani sta bila včeraj protagonista demokristjanskega vsedržavnega sveta, ki je zabeležil, posebno proti koncu jutranjega zasedanja, nenaden zasuk. Kot so že predvidevali, je Donat Cattin, bivši namestnik tajnika stranke ter leader skupine «Forze nuove*. naznanil na koncu svojega zavzetega posega (ta je bil ves posvečen strankini krizi, nujnosti po obnovi katoliških korenin in polemiki proti slabemu vodstvu politične linije «preambole») razpustitev struje ter izstop iz vsedržavnega vodstva. Izjava je močno učinkovala med svetovalci. Skupaj z Donat Cattinom sta odstopila tudi dva druga člana vodstva, ki pripadata skupini Forze nuove, (Fontana in Faraguti), medtem ko se namestnik tajnika Vittorino Colombo še ni dokončno odločil. UčineK tega posega pa je bil še večji zaradi načina, s katerim je predsednik senata Fanfani, ki je eden od zgodovinskih voditeljev KD, nastopil malo pozneje. Fanfani je predlaga! naj bi vsedržavni svet prekinil delo in naj bi vsi trezno razmišljali o novem in težkem položaju, ki se je ustvari! Vsedržavni svet — je pojasnil Fanfani, ko je predlagal resolucijo o spremembi dnevnega reda — se ne more zaključiti brez kakega sklepa. Vsaj nekaj, vsaj kaka struktura se mora spremeniti. Takoj je bilo jasno, da je bil ta predlog sprožen iznenada, saj kot je izgledalo, niti predsednik vsedržavnega sveta Forlani (po svojem zgodovinskem poreklu fanfp-nijanec) ni bil o tem obveščen. Tako se je zgodilo, da je govoril Andreotti, ki je pojasni! da se ne strinja s tako hudo dramatizacijo. ki bi pomenila skoraj nekakšen travmatičen šok za vsedržavni svet. Senator Granelli, ekstremist Zaccagninijeve struje. Pa to izjavil, da se strinja s Fanfanije-vim predlogom. V debato je posegel potem še tajnik stranke Pic-coli, ki je obžaloval odstop Donat Cattina, vztrajal pa je. da bi se debata redno nadaljevala. Kaj se je zgodilo? Vsi so razumeli v bistvu, da je Fanfani izkoristil priložnost, da bi ostro napadel tajnika Piccolijo, dvignil napetost v vsedržavnem svetu ter dal pobudo za novo igro. Po mnenju nekaterih si predsednik senata želi dokopati spet do vodilnega položaja v krščanski demokraciji, ki je v hudi krizi in ne razpolaga sedaj z nekim resničnim vodstvom. Po mnenju drugih pa Fanfani želi vsaj, da bi izvolili popolnoma novo vodstvo, in sicer s tajnim glasovajem. Zdi pa se, da nobeden od zgodovinskih voditeljev ni sprejel Fanfanijevega predloga. Poleg Andreottija imajo tudi vsa notranja levica in dorotej-ci koncem koncev rajši »normalen* potek vsedržavnega sveta. Gotovo pa je. da je Piccolijev položaj tajnika stranke vedno bolj v nevarnosti. Utegne se zgoditi, da bo prišlo do nekakšnega »odbora porokov*, katerega naloga bi bila, da pripravi vsedržavno skupščino v prihodnjem novembru, a ki bi v resniči nadzoroval z vrha šibkega tajnika. Včerajšnje razprave so se udeležili še prej in pozneje med drugimi Andreotti, Rumor in Bisaglia. Bivši predsednik vlade je bil pri svojem posegu zelo previden ter je zanika! da bi bila krščanska demokracija resnično v krizi kot iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinniliHnuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHniiiiiiniimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniii« KLJUB STAVKAM IN GOSPODARSKI KRIZI TUDI LETOS TURISTOV NE MANJKA MNOŽIČNA SELITEV TURISTOV SE ŠE NI POLEGLA RIM — Vrste, zastoji, prometne nesreče. Tudi letošnje množično preseljevanje turistov širom po Italiji se bistveno ne razlikuje od prejšnjih let. »Turistično sušo* beležijo le na Siciliji, drugod pa je turistov, kljub stavkam — le-ialsko so sicer včeraj preklicali - in gospodarski krizi, na pretek. Ljubitelji statistike pravijo, da ;o se počitnice Italijanov sicer skrčile — povprečno le osem dni na osebo — vendar pa so tudi pogostejše, kar pomeni, da predvidenega prihranka ni. Inflacija je pač prepričala državljane, da je denar bolje porabiti, kot hraniti. Ce se večina delavcev te dni poda na dopust, pa imajo policisti polne roke dela. Naš posnetek (telefoto AP) na primer kaže, kako policija nadzoruje promet s pomočjo helikopterja. se govori. Zato je podprl Picco-lijevo tajništvo. Rumor je zaželel, da bi razpustili struje. Zvečer pa je drug važen dorotejski voditelj, bivši minister za industrijo Bisaglia obširno govoril o koreninah sedanje krize v KD ter o potrebi po izgradnji drugačnega odnosa med stranko in družbo s katero je povezana. Prevladuje vtis, da se KD na tem vsedržavnem svetu ukvarja predvsem sama s samo, s svojimi notranjimi spori, s svojo bodočnostjo. Med tem pa je v tedniku «E-spresso* socialdemokratski tajnik Longo zahrbtnp napadel Spadolinl-jevo vlado, trdeč da ta prav gotovo ne bo trajala dolgo in da se je treba pripraviti ha predčasne volitve. Prav Andreotti pa je v svojem govoru pripomni! da morajo biti demokristjani bolj napadalni do laičnih in socialističnih si! ki izkoriščajo svojo sedanjo domnevno moč, da bi spravili na kolena KD ter pri tem grozijo z volitvami. R. G. kavcije, kar se bo verjetno zgodilo že jutri. RIM — Rimsko sodstvo je včeraj sprejelo zahtevo po začasni svobodi za Mario Grazid Gelli, hčer velikega mojstra ffamason-ske lože P2. Gellijevo so aretirali v okviru preiskave p delovanju tajne organizacije, ki jo je vodil njen oče. Izppstili jo bodp šele po plačilu 20 milijonov lir .................................................... Koiwc papeževega virusnega vnetja RIM — Papež Janez Pavel H. je prebolel virusno vnetje, da mu bodo lahko čez teden dni z novo operacijo vzpostavili prvotno stanje prebavnega traku. To so včeraj sporočili zdravniki rimskp poliklinike Gemelli, ki so obenem poudarili, da se papež izvrstno počuti in nemoteno opravlja svoje delo. Zdravniki pa niso hoteli povedati točnega datuma nove o-peracije. Sporočili so le, da bedo v prvih dneh prihodnjega tedna izvedli vse potrebne preiskave in analize, o sami o-peraciji pa bodo poročali, šele ko se bo srečno končala. Ob tem pa v zdravstvenih krogih pripominjajo, da ne predstavlja nova operacija večje težave, z njo pa bo papež ponovno «neodvisen». Glede popolne ozdravitve za posledicami a-tentata so se zdravniki izmikali, pripomnili pa so, da bo do novembra gotovo popolnoma okreva! r Dr. Žarko Simonič J V petek, 3! julija, v popoldanskih urah, je v svojem domu na Opčinah nenadoma umrl zaradi srčne kapi dr. Žarko Simonič, ravnatelj slovenske Tržaške kreditne banke. Žalostna vest se je kmalu razvedela na Opčinah in v mestu, kjer je imel pokojni Žarko veliko prijateljev In znancev, predvsem v vrstah slovenske zamejske skupnosti, pa tudi med italijanskimi poslovnimi krogi. Neverjetno je odmevalo od ust do ust, saj je bil Žarko še istega dne dopoldne na svojem delovnem mestu v slovenskem denarnem zavodu, ki ga je prevzel kot direktor pred dvajsetimi leti In ga z vzorno zavzetostjo In strokovnostjo vodil v korist gospodarskega razvoja naše narodnostne skupnosti na Tržaškem. Z dr. Žarkom Simoničem smo zamejski tržaški Slovenci izgubili še enega tistih ljudi, ko so se z vsem svojim zanosom in prepričanjem zapisali svojemu narodu že od mladeniških let in mu služili z idealizmom, ki je tako značilen za generacijo, ki je šla skozi težke preizkušnje, pred katere jo je postavil čas. Pokojni Žarko se je rodil na Opčinah 6. avgusta 1919 v znani in zavedni slovenski družini, ki je dolga leta še v tem povojnem času vodila znano gostilno in trgovino nasproti postaje openskega tramvaja in v kateri so se v težkih časih fašistične more zbirali naši openski rojaki na pomenke, varni pred nezaželenimi očmi in ušesi fašističnih vohljačev. Zaradi tega je bila vsa Simoničeva družina na »črni listi« in leta 1929 so Žarkovemu očetu celo odvzeli za nekaj časa obrtno dovoljenje. Tako je Žarko že v družinskem krogu vsrkaval narodnostno zavest In odpor proti fašizmu, ki se je v mladem dečku še okrepil, ko je moral lz poslednjih slovenskih šolskih raz- redov po Gentilejevl reformi nadaljevati uk na italijanskih šolah, najprej na Uceju Dante A-lighieri in nato na pravni fakulteti tržaške univerze, kjer je tudi diplomiral leta 1943. Vključen v aktivno narodnostne ln politično življenje v vrstah študentske mladine, je razvijal tudi svojo protifašistično dejavnost v pričakovanju odločilnih časov. Fašistična policija ga je zaradi tega že leta 1940 aretirala. Osem mesecev je prestal najprej v tržaških in nato v koprskih zaporih, iz katerih so ga kot vojaškega obveznika poslali naravnost v (delavske bataljone«, kot pač večino primorskih mladeničev. Zaradi bolezni se je vrnil Iz vojske še pred kapitulacijo Italije ln po opravljeni diplomi dobil mesto a-sistenta za rimsko pravo na tržaški pravni fakulteti. Kmaln po vrnitvi iz vojske se je vključil v Osvobodilno fronto in deloval v njej kot član krajevnega odbora na Opčinah, na spomlad 1944 pa je odšel v partizane. Dodeljen je bil Kosovelovi brigadi na Krasu, kasneje pa je opravljal dolžnosti kot pravnik v organih narodnoosvobodilne oblast! Po osvoboditvi se je Žarko vrnil v Trst in delal sprva v pravnem oddelku Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in nato do leta 1947 na poverjeništvu v Ajdovščini. Ko sc je dokončno vrnil v Trst se je posvetil trgovski stroki in je vodil več trgovskih predstavništev vse do novembra 1961, ko je bil imenovan za ravnatelja Tržaške kreditne banke. Žarko S monič je bil človek velike srčne kniture in dobrote, prijazen, prijeten sogovornik in vesel družabnik, na delu pa odločen, vesten, preudaren in strokovno razgledan. Tržaška kreditna banka si je tudi po njegovi zaslugi pridobila spoštovanje ln u-gled ne le med slovenskim prebivalstvom, temveč tudi v italijanskih poslovnih krogih. Bil je zavzet za vse probleme in težave naše narodnostne skupnosti, kateri je pripadal s srcem in razumom v zavesti, da je dolžnost slehernega prispevati svoj delež za skupno korist. Živel je sredi našega vsakdana, bil je zvest a-bonent Slovenskega stalnega gledališča in Glasbene matice, kot j« bil v mladih letih sam aktiven prosvetni delavec ln Igralec amaterskega odra na Opčinah. Hndo bomo občutili njegovq tako nenadno izgubo, zlasti še, ko se bomo v soočenju z resnico začeli zavedati vrzeli, ki je nastala za njim v gospodarskem življenju naše skupnosti. Hudo ga bo pogrešala njegova družina, žena, sinova, mama in brat, težko bo vsem, ki so ga poznali, imeli radi In spoštovali kot dragega, dobrega človeka. Naj mu bo lahka domača prsti JOŽE KOREN TRŽAŠKI DNEVNIK 2. avgusta 1981 PRIČEL SE JE PRAVI AVGUSTOVSKI NAVAL TURISTOV Včeraj so na obmejnih prehodih zabeležili tudi večkilometrske kolone avtomobilov Večina turistov /e šla v smeri proti Jugoslaviji Avtomobilska kolona od mitnice nad ricmanjskim ključem do mejnega prehoda na Pesku PO SOGLASNEM PREDLOGU DEŽELNEGA SVETA Dežela izdala akte razprave o vprašanjih manjšin v F-JK V teh dneh je izšla publikacija, ki vsebuje akte razprave o vprašanjih narodnih manjšin in jezikovnih skupin iz Furlanije - Julijske krajine, o katerih je deželni svet razpravljal meseca junija na petih zaporednih sejah. Publikacija, ki jo je na soglasni predlog skupščine sklenilo izdati predsedstvo deželnega sveta, vsebuje integralne posege svetovalcev, zakonske predloge, resolucije, interpelacije in druge podobne dokumente. Namen izdaje publikacije je v tem, da bi čim širši krogi spoznali vsebino razčlenjene poglobljene in zavzete razprave o enem najvažnejših vprašanj za našo deželo s posebnim statutom, kot je vprašanje etničnih in jezikovnih manjšin. Kot piše v uvodu predsednik skupščine Colli, so problemi, ki so prišli na dan na petih sejah, odprti. O njih je v teku širša razprava in soočanje med raznimi političnimi silami; zaželeno je, da bi ta širša razprava in soočanje v kratkem privedli do važnega in odločilnega izhoda na najbolj primernem sedežu, to je v državnem parlamentu. ZAHTEVA KPI Dopolnilna blagajna za podjetje LIG Komunistična parlamentarca senatorka Jelka Gerbec in poslanec Tudi na naših cestah so bile včeraj opazne posledice dopustniške mrzlice, ki vabi ljudi, da si na vsak način in tudi za visoko ceno poiščejo oddih in razvedrilo tako na prepolnih plažah kot v hribih. Tudi zaradi letošnjega sovpadanja 1. avgusta, običajnega mejnika počitniškega koledarja, s sobotnim dnem je bil na mednarodnih prehodih naše pokrajine promet zelo živahen, celo preveč, vsaj po mnenju turistov, ki so včeraj zjutraj, večinoma po neprespani noči potrpežljivo čakali nekaj ur pod vročim poletnim soncem, da bi stopili na jugoslovanska tla. Največja gneča je bila na Pesku, kjer se je v jutranjih urah kolona vila do križišča na Ključu. Kljub prizadevnosti obmejne policije je bilo za prehod potrebno vsaj peturno čakanje. Tudi na obmejnih prehodih v Lazaretu, na Fernetičih in na škofijah je bilo veliko prometa, vendar so se zaradi večje zmogljivosti prehodov povprečno trikilometrske kolone pomikale hitreje. V kolonah so bili pretežno avtomobili z registrskimi tablicami severnoitalijanskih mest. Mnogo je bilo tudi Nemcev, Švedov, Angležev, Francozov in Nizozemcev. Po podatkih mejne policije .je bilo med prišleci tudi mnogo Jugoslovanov zaposlenih na tujem, ki so se-:vrmli domov na letni dopust. V zvezi z navalom avtomobilov, je treba še omeniti, da so organi javne varnosti poostrili svoje nadzorstvo, da bi v čimvečji meri preprečili prometne nesreče v času množičnega »eksodusa*. Kot običajno bodo posebno pažnjo posvetili nedovoljeni hitrosti in neupoštevanju prednosti, ki bosta kaznovani s 150.000 lir globe. Upajmi, da bo ta ukrep v svarilo nediscipliniranim voznikom tako, da bo, žal običajni, krvavi davek letos manjši kot v prejšnjih sezonah. »IIIIIIHIIIIllimilllllllllMllllllllllllHlllllltllllHllllllinHlllllllllllllllltllllltlllllll»IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIimilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIllllllllllllllllltllllllllllllllll TUDI DANES V OKOLIŠKIH VASEH Številne poletne prireditve vabijo s kulturnimi in zabavnimi programi Kljub številnosti šager beležijo prireditelji lep obisk Po naših vaseh se vrstijo iz ted ' daljevala še jutri. Danes sta na na v teden številne šagre, ki v to- sporedu kulturni program in na plih poletnih dneh privabijo na od nagrajevanje prte prostore veliko število obiskovalcev. Prireditelji se pogostokrat trudijo, da bi kioskom in plesu dodali še kulturni program, ki daje šagri svoj pečat. Nadaljujejo se tudi razni prazniki, ki iih prirejajo stranke, predvsem številni so prazniki komunističnega tiska. Morda slikarskega ex tem pore, ki se je vršil včeraj. Zvečer bo ples z ansamblom «Puff». Jutri bodo igrali »Veseli godci*. O festivalu komunističnega tiska pri Briščikih poroča naš dopisnik: Na prostranem travniku pri Briščikih bo danes zadnji dan festivala komunističnega tiska, ki ga se kdo ob tolikšnem številu šagre i prireja sekcija KPI Just Pegan iz in praznikov sprašuje, če ni v eni zgoniške občine. Včeraj se je na sami nedelji preveč prireditev. o- čitno pa pomislek ne drži. saj je iz leta v .leto poletnih zabavno- kulturnib prireditev vedno več, riru štva. ki jih prirejajo, p* lahko iz turnirju v briškoli 64 dvojic pote ■govalo za' bogate nagrade, kot so dva televizorja z malim ekranom, dva tranzistorja in dve električni ,žagi. Zvečer, pa je bila plesna za bo ples ob spremljavi ansambla «Taims»; praznik se je pričel že včeraj in sicer na vrtu bazoviške zadruge. Vaško šagro v Križu prireja ŠD Vesna, prireditev se ie pričela že včeraj, danes pa sta na sporedu koncert vaške godbe in ples z ansamblom «L. Furlan*. Tudi KD Jože Rapotec iz Prebenega prireja tradicionalno šagro, ki se je pričela že včeraj in se bo na USTANOVA JE KONČNO PRIŠLA DO UDOBNEGA SEDEŽA Včeraj odprli nove prostore Kmetijske zadruge v Miljah Prva trgovina v Miljah z dvojezičnim napisom njih črpajo del sredstev za svoje ‘ bava. Na prireditvenem prostoru ie delovanje. Itudi razstava knjig in srečolov. kot Danes prireja ŠZ Sloga poletni! poslastico pa so pripravili odojka praznik v Bazovici, delovali bodo j na žaru. Danes zjutraj sta na spo dobro založeni kioski, zvečer pa j redu otroški slikarski ex tempore nih tečajev za mladino in 123 za odrasle za usposabljanje v industrijskem, obrtniškem in trgovinskem sektorju, 44 posebnih tečajev, 6 tečajev za handikaoirane. 87 tečajev za odrasle in mladino za usposabljanje v kmetijskem sektorju in 7 tečajev v slovenskem jeziku. Predvideno je, da bo tečaje obiskovalo preko deset tisoč udeležencev. Antonino Cuffaro sta odposlala telegram vodstvu CIPI, s katerim zahtevala dopolnilno blagajno za podjetje LIG iz Trsta. V telegramu nadalje ugotavljata, da .je to tržaško podjetje v zelo težkem sta nju, zaradi česar bi bilo potrebno, da bi vodstvo CIPI sprejelo sklep o dopolnilni blagajni že na svoji prihodnji seji. Na tak način bi podjetje lahko preosnovali. istočas no pa bi bila zagotovljena ohranitev delovnih mest. Kolnski zbor na Gradu sv. Justa V torek zvečer se bo na Gradu sv. Justa predstavil tržaškemu občinstvu s kompozicijo cPasijon po sv. Janezu» Johanna Sebastiana Bacha kolnski zbor «Kartauserkan-torei Kolnt, ki pa vodi dirigent Peter Neumann. Poleg zborovskega nastopa bodo kot solisti, nastopili Barbara Schlick (sopran), Hilke Hellina (alt), Karl1 Markuš (tenor), Berthold Posseme-1 Za vedno je odšel naš predragi ŽARKO SIMONIČ Žalujoči: mama Tonči, žena Ivica, sinova Ivo in Igor z ženo Cathy, brat Stanko, teta Iva In drugo sorodstvo Pogreb bo jutri, 3. avgusta, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v župno cerkev na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 2. avgusta 1981 > ' ;b težki izgubi dragega V Ul. Tonello v Miljah so včeraj popoldne slovesno odprli prostore nove prodajalne Kmetijske zadruge; ustanova si je tako končno zagotovila udobne prostore, ki so primerni za njeno dejavnost; povemo naj le, da je bilo tokrat že petič, ko je Kmetijska zadruga menjala svoj sedež v Miljah Trak je prerezal eden najstarejših članov zadruge Francesco Sche-riani, ki je tudi že od vsega za četka njen poslovodja: spregovoril je tudi nekaj priložnostnih besed. Predsednik zadruge Dušan Kodrič pa je v svojem nagovoru med drugim poudaril važnost nove pobude in podčrtal kako zadruga skrbi za razvoj zadružništva in kmetijstva. Slovesnega odprtja novih prostorov se je udeležil tudi miljski župan VViller Bordon, ki je prinesel pozdrave občinske uprave in se ob priložnosti zavzel, da bo morala občina v prihodnje posvetiti večjo skrb kmetijskim dejavnostim. V slovenščini je spregovoril tudi Kiljan Ferluga, slavnost pa je s svojimi pesmimi popestril pevski zbor Jadran. Poleg važnosti pobude kot take, pa je treba podčrtati še eno dejstvo: nova prodajalna Kmetijske zadruge je prva trgovina v Miljah z dvojezičnim napisom. Požar na krovu brazilske ladje Na brazilski ladji Goncalo — last družbe Paulista iz Ria De Janeira —, ki ji poveljuje kapitan Jorge Decosta Freitag in je prispela pred kratkim v našo luko s tovorom kave, je včeraj zjutraj izbruhnil požar. Gasilci (21 mož z dvema avto-cistemama), ki so dobili poziv nekaj minut po 9. uri in so si zaradi gostega dima morali nadeti maske, so v precej kratkem času pogasili ogenj. Plameni so vsekakor docela uničili eno kabino in dokai poškodovali tudi dve sosednji, del hodnika in so končno načeli elek- trično napeljavo. Kljub vsemu pa niso zabeležili škode na celotni strukturi ladie, za kar se gre zahvaliti tudi odločnemu posegu same posadke. Vzroke požara morajo še ugotoviti. Z vespo v avto Na Korzu, pri križišču z Ul. Dante, sta se ponesrečila z vespo 200 37 letni Orazio Gianossi in njegova 37-letna žena Liliana. Trčila sta v fiat 850. ki ga ie upravljal 60-letni Bruno Tamaro. Avto ie, po pričevanju vespista, nenadoma zvrl na levo in tako prekrižal pot motornemu vozilu. Zakonca sta utrpela nekaj lažjih poškodb, zaradi kate rih se bosta zdravila 10 dni. Zavozil je s ceste S petnajstdnevno prognozo okrevanja so spre,jeli na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice 38-letnega Gabriele.ja Baldassi.ia iz Gropade 64, ki ie z motociklom ciao 50 zavozil s ceste v bližini trebenskega pokopališča Baldassi je utrpel udarec v glavo in rano na zatilniku. Kot je povedal se ie ponesrečil, ko se ie hotel izogniti avtomobilu, ki je privozil po levem delu cestišča. in tekmovanje v skrlah, ob 20. uri pa bo osrednja prireditvena točka, ko bo nastopila romunska folklorna skupina »Perinita* Pred tem bo politični shod na katerem bosta spregovorila Boris Iskra in Ugo Poli. Sledila bo plesna zabava z ansamblom »Pomlad*. Pojasnilo k poročilu o senatni razpravi o dveh šolskih zakonih V zvezi z našim včerajšnjim poročilom o senatni razpravi o zakonskem osnutku št. 1112, ki se nanaša na revizijo nameščanja šolskega osebja in na ureditev zača- ; snih namestitev, smo zaradi jasno- i sti dolžni naslednje pojasnilo: Iz uvodnega dela našega poročila si lahko bralec ustvari napačen j vtis, da gre za dopolnitev našega poročila z dne 23. julija, ki je! bilo objavljeno na prvi strani. V j resnici se je takratno poročilo na- I našalo na popravek, ki ga je se- i nalorka KPI Jelka Gerbec, skupno s še nekaterimi drugimi komunističnimi senatorji, predložila k za konu št. 1506 in ki se je nanašal na odločbo o podaljševanju roka za poučevanje na slovenskih šolah. Včerajšnje poročilo pr se je nanašalo na senatno razpravo o zakonu št. 1112 oziroma o resoluciji, ki jo jr predložila kot prva podpisnica senatorka Jelka Gerbec in z njo še nekateri drugi poslanci raznih strank, in ki je poleg drugih vsebovala tudi zahtevo, da se natečajev za učna mesta n: šolah s slovenskim učnim jezikom, zaradi pomanjkanja kvalificiranega osebja lahko udeležijo tudi tisti kandidati, ki so dosegli študijsko specializacijo v inozemstvu z obiskovanjem tečajev v slovenskem jeziku in ki jih ministrstvo lahko prizna ža ena kovredne. To in druge zahteve v korist slovenske šole, je senat sprejel v besedilu čl. 59 zakona 1112. Telegram Gerbčeve (KPI) zunanjemu ministru zrtifiro rešitev vprašanja ribolova Komunistična senatorka Jelka Gerbec ie odposlala telegram ministru za zunanje zadeve Cclcmbu v zvezi z vprašanjem ribolova v zgornjem Jadranu. V telegramu ie urgirala takojšnji nastop ministra za hitro rešitev vprašanja ribolova v zgornjem Jadranu v dogovoru z jugoslovansko republiko: v pričakovanju na ta dogovor — je še re ceno v telegramu — ie treba nujno podaljšati dovoljenje za ribolov v četverokotniku Tržaškega zaliva, da bi zainteresirani opeiaterji ne utrpeli še nadaljnjih ekonomskih izgub. yer (bariton) in Werner Maxin (bas), končno pa tudi glasbeniki j nemškega «Kolner Bach Collegium», i ki bodo izvajali originalno parti-turo. umvn— V počastitev spomina svojega podpredsednika in ravnatelja daruje Tržaška kreditna banka 500.000 Ur za Dijaško matico, 500.000 Ur za Glasbeno matico in 500.000 za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Žarka Simoniča daruje družina Darka Švaba 50.000 Ur za Dijaško matico in 50.000 za SPD Tabor Opčine. Namesto cvetja na grob Žarka Simoniča daruje Vojko Ferluga 25.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev. Družina Borisa Raceta daruje v počastitev spomina prijatelja Žarka Simoniča 50.000 Ur za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. Tatjana in Jože Koren darujeta v počastitev spomina prijatelja Žarka Simoniča 30.000 Ur za opensko prosvetno društvo »Tabor*. V počastitev spomina dr. Žarka Simoniča darujeta Alenka in Mitja Race 50.000 lir za ŠZ Bor. ŽARKA žalujejo: nona Peplna, Sonja, Dušan, Sandra, Silvo, Milojka in Peter Slovenska kulturno - gospodarska zveza izreka družini pokojnega dr. ŽARKA SIMONIČA svoje iskreno sožalje. Upravni svet in nadzorni odbor Tržaške kreditne banke sporočata žalostno novico, da je nenadoma umrl njen podpredsednik in ravnatelj dr. ŽARKO SIMONIČ Dvajset let je uspešno in požrtvovalno vodil slovenski denarni zavod v Trstu in mnogo prispeval k njegovemu razvoju in uveljavitvi. Ohranili ga bomo v spoštljivem in hvaležnem spominu. Trst, 2. avgusta 1981 Tatjana Šmuc izreka skupno z možem Jožetom Korenom ob smrti dragega prijatelja Žarka Simoniča iskreno sožalje družini iti drugim svojcem. Ob izgubi svojega člana Bogomila Kralja izreka ŠD Primorje družini iskreno sožalje. Žalovanju ob nenadni smrti dr. Žarka Simoniča se pridružujejo LIBERO IN ZORA POLOJAC JOSIP IN TATJANA PANJEK MILAN IN SAVICA ČEBULEC MARKO IN KI VIR A TPMCF Dne 18. julija je v daljni Argentini umrl Pepi Škerlj Z ljubeznijo se ga spominja sestra Ivanke s Padrič ANDREJ IN LAURA RENAR MIRAN IN MARUŠKA KURET SILVAN IN ANICA MESESNEL VITO IN DAŠA SVETINA ALEŠ IN LAURA LOKAR Ob piciani smrti dr. ŽARKA SIMONIČA izraža najgloblje sožalje svojemu uslužbencu inž. Igorju in ostalim članom družine podjetje IRET. Ob težki izgubi d . ŽARKA SIMO- :Mi:X>IDO * Otti IO rti' - Za vedno nas je zapustil naš ravnatelj Jop dr. ŽARKA SIMONIČA izreka ta združenji staršev osnovne šole , »France Bevk* in srednje šole »Srečko Kosovel* z Opčin težko prizadeti ženi Ivici, sinovoma ter drugim sorodnikom najiskrenejše sožalje. Ob nenadni izgubi VZPI - ANPI Opčine izreka glo boko sožalje svojcem Simonič ob izgubi moža, očeta, sina in brata dr. ŽARKA SIMONIČA. dr. ŽARKA SIMONIČA izrekajo družini iskreno sožalje Predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja izreka občuteno sožalje hudo prizadeti družini oh nenadni izgubi dr. ŽARKA SIMONIČA. upravni in nadzorni odbor ter ravnatelj in osebje Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice iz Nabrežine Ob bridki izgubi moža in očeta dr. ŽARKA SIMONIČA z gospo Ivico in sinovoma Igorjem in Ivom sočustvujeta Robi in Drago Gantar. 1. 8. 1978 1. 8. 1981 Ob 3. obletnici smr'' nepozabnega moža VIKTORJA ČUKA se ga z ljubeznijo spominja žalujoča žena Francka Trebče, 2. avgusta 1981 Ob smrti ŽARKA SIMONIČA Izreka prizadeti družini in svojcem iskreno sožalje SKD Tabor - Opčine. Ob težki izgubi dr. ŽAROMIRA SIMONIČA izreka prizadeti družini globoko sožalje podjetji. Agroforest Ob težki izgubi di. ŽARKA SIMONIČA izrekata iskreno sožalje žen), sinovoma in drugim sorodnikom družini Kralj in Foraus. Družina Darka Švaba sočustvuje z družino Simonič oh težki izgubi dragega prijatelja ŽARKA. Delovni kolektiv podjetja PARCO izreka iskreno sožalje prizadeti družini ob izgubi dr. ŽARKA SI MONICA. Nenadoma nas je zapustil naš dragi BOGOMIL KRALJ Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 3. t.m., ob 17. uri iz cerkve na Proseku. Zahvaljujemo se dr. Russolu in dr. Starcu, drugim zdravnikom in osebju klinike za otorinolaringologijo. Žalujoči: žena Ana, nečakinja Sonja s možem Žarkom in z otrokoma, svak Dušan z ženo Klaro in drugo sorodstvo Trat, S. avgusta 1961 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) OB SKORAJŠNJEM NATEČAJU ZA POŠTNE USLUŽBENSE Poštnim uradom po okoliških vaseh je treba dodeliti slovenske uradnike Razgovor z ravnateljico postnega urada na Opčinah ■ Trenutno je v naši pokrajini kakih petdeset slovenskih ure likov, kar pa ne zadošča Zamejski Slovenci se že dalj časa potegujemo, da bi javni usluž-^nci, ki so nameščeni v slovenskih krajih, vsaj delno poznali slovenski jezik, da bi bila tako o-Jhogočena uporaba našega jezika tudi v javnih uradih. Med ustanovami, kjer je najbolj občuteno Pomanjkanje slovenskega osebja spada gotovo pošta, saj je to javni Prad, ki ga dnevno potrebujemo. Trenutno je kakih petdeset slo-yenskih poštnih uslužbencev, kar se zdaleč ne zadošča našim potrebam, tudi z ozirom na dejstvo, da so to večinoma pismonoše in je zah> uporaba slovenščine v uradih t' glavnem še nerešen problem. Med uradi, ki so iz tega vidika na boljšem, je poštni urad na Opčinah. Ravnateljica poštnega ura-ča, gospa Jana Vecchiet, je Slovenka in izrablja vse možnosti, ki jih zakon daje na razpolago pri uveljavljanju slovenskega jezika. Med črugim lahko pri vstopu v urad o-Pazimo delovni urnik v slovenščini- Gospa Vecchiet je pred časum Zaprosila pokrajinsko poštno upra-v°. da bi poskrbela za dvojezične °pise storitev na posameznih oken-n*h in upa, da bo v kratkem to dosegla. Iz razgovora z gospo Vecchiet in Poštnim uslužbencem Mirom Krasno^ izhaja, da poštna uprava ni načelno nasprotna Slovencem in do n.eke mere upošteva znanje sloven-scine pri določanju delovnega mesta uslužbencev. Tako so gospe Vecchiet poverili ravnateljsko mesto na Opčinah tudi glede na to, na je Slovenka. Uporaba slovenščine pa naleti večinoma na naspro tovanje s strani italijanskih uslužbencev, ki so večinoma južnjaki in ne kažejo velikega razumevanja do slovenskih problemov. Vsekakor pa je treba poudariti npjo, da se čimveč slovenske mladce z višješolsko izobrazbo udeleži natečaja za nove poštne uslužbence. ki bo po vsej verjetnosti ok-“bra, tako da bi bila v poštnih Uradih omogočena uporaba slovenskega jezika, saj je nesmiselna zahteva po slovenščini v uradih, ko n> na razpolago slovenskega osema, da bi lahko naše zahteve prak-“cno uresničilo. Res je, da ima jnladina nezaupanje do javnih natečajev, saj meni, da je težko u-speti brez pomoči kakega «strica». Verjetno je to res, a vseeno bi mo-£nli poskusiti, saj je ta natečaj izcedno važen za našo zamejsko bi slovenske kulturne in gospodarske organizacije ter politične stranke dosegle od poštne uprave, da bi del razpoložljivih mest bil namenjen kandidatom, ki obvladajo slovenščino. DANES NA RADIU TRST A Ponovitev oddaje o pevcu A. Hrovatinu Na tržaškem slovenskem radiu bodo danes ob 14.30 ponovili govorjeno in glasbeno oddajo o pevcu Angelu Hrovatinu, ki je leta 1965 umrl v Mar del Plati v Argentini, kamor se je leta 1929 izselil iz rodnih Briščikov. V svoji blesteči pevski karieri je postal solist-baritonist v znamenitem opernem gledališču Colon v Buenos Airesu, s posebno ljubeznijo pa je gojil tudi slovensko narodno in umetno pesem Njegovi prijatelji, v Argentini živeči kraški rojaki, so prinesli v Trst magnetofonski trak in dve plošči s posnetki njegovih spevov. Anton Merkuža pa je v razgovoru s prof. Harejem obudil spomin na tega znamenitega, a pri nas žal premalo poznanega rojaka. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan RUDI ZIDARIČ. Iskreno mu čestitajo in kličejo še na mnoga leta prijatelji Lojze, Pepi in Rudi. Ob 70-letnici življenja MIMI DOV-ŠAK ji iskreno čestitajo sestra Gi-zela ter nečaki z družinami. V PRIREDBI ZGONISKE SSK Tudi letos v Koludrovci tradicionalni «Naš praznik» Obetajo bogat kulturni spored in obilo razvedrila - Praznik bo 8. t.m. Poletne prireditve na prostem so v polnem teku in se vrstijo druga za drugo. Konec tedna bo vse živo v Koludrovci pri Zgoniku, kjer bo zgoniška sekcija Slovenske skupnosti že drugič zaporedoma organizirala «Naš praznik*. Tovrstnih prireditev ni bilo v tej priljubljeni kraški vasici že več kot trideset let. Lansko leto pa je padla odločitev, da bi spet tam priredili praznik in obudili stare navade. Ta hvalevredna odločitev se je požrtvovalnim domačinom takoj obrestovala, saj je lansko leto doživela lep uspeh. Pri vsem tem najbolj izstopa prireditveni prostor, ki ga bogatijo številni krasni hrasti, ki nudijo, še posebno v tej pasji vročini, obiskovalcu zaslužen oddih. Pred letom dni so bili prisotni navdušeni nad tem prostorom in so se polnoštevilno u-deležili praznika. Prepričani smo, da bo tudi letos tako in že naprej organizatorji vabijo tiste, ki bi se radi ohladili v ■iiiiiiiiiiiiiiiiiitniuiiiiiiiiitiiitliiiliiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiu POMEMBNA PRIREDITEV V BOLJUNCU Na dvorišču kulturnega doma «Prešeren» večdnevni praznik z bogatim sporedom Praznik prireja vaška ZZB, izkupiček pa bo namenjen izgradnji Doma partizanov Glavna proslava bo v nedeljo, 9. t.m., ko se bodo spomnili 40-letnice ustanovitve OF Čeprav toplo sonce marsikoga vabi k morju ali v hribe, da si odpočije, se nekateri boljunčani v vasi temeljito pripravljajo in delajo za letošnji 9-dnevni poletni praznik, ki bo potekal na dvorišču pred gledališčem «F. Prešeren*. Malokdaj slišimo, da bi nek vaški praznik trajal kar devet dni in se zato marsikdo sprašuje, kaj bo to za nek praznik. Boljunčani pa imajo za ta večdnevni praznik tehtne vzroke. Pred nedavnim je Zveza borcev iz Boljunca kupila staro poslopje z namenom, da bi le-to postalo nek dom, ki bi služil vsem vaškim organizacijam. Ker pa je poslopje staro in sploh potrebno popravil o-ziroma nove gradnje, je ZZB z vseh strani in s trudom začela nabirati denar. Zato je tudi sklicala sestanek in skupno z «Veselimi godci» so prišli do tega, da so se odločili, da bodo organizirali večdnevni praznik, katerega izkupiček - ___________________ ________^_____ bi pripomogel k izgradnji «Doma *tvarnost. Umestno pa bi bilo, da | partizanov*. Zato so se Boljunčani uiiitiimiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiimiitniiiiimiimiiiHniitiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiniiiiiHitiitiii V spomin padlim borcem rojstni grudi. Zato mi bivši borci in aktivisti ne smemo pozabiti teh naših soborcev in prijateljev. L. T. ^red tremi leti so se v Lonjerju Polovili svojci in sovaščani od pogine Antonije Gombač (31.7.1978). °v. Tončka je odšla tiho kot mno-partizanske matere, ki so v czkih časih narodnoosvobodilne nesebično pomagale kot so hale in mogle. Čeprav je bil Lo-Jer v neposredni bližini Trsta, so imeli okupatorji in razne h*aboracionistične drhali zelo mo-Jje Postojanke, je tov. Tončka sto-st i. sv°i° dolžnost tako kot vsi o-pošteni Lonjel /. letu, ko praznujemo 40. oblet-i c° NOB, je dolžnost preživelih ft,.rcev in aktivistov, da se spom-k> vseh tistih tovarišev in tova-kjTv ki so nam bili ob strani v tj-. *h časih, so nam nudili zaveli® in vsestransko pomagali v ^.rbi protj nacifašističnim okupa-rjem, za človeško medsebojne od-p se, demokracijo in še posebno za ka?V*Ce na'^e nar°dne skupnosti, za . .?e se mora še vedno boriti za *»5čito ' našega obstoja na svoji 31. 8. je PRIMORSKI ONEVNIK v prodaji v Istri v Medečih prodajalnah in kioskih Opatija Poreč prodavaona Vjesnika Trg Bratstva i Je-dinstva prodavaona Borbe Trg Slobode kiosk Vjesnika kod o-krugle Kule na obali prodavaona Borbe Ljubljanska prodavaona Vjesnika Ul. Maršala Tita prodavaona Vjesnika Korzo Narodne Revolucije prodavaona Borbe Trg Maršala Tita recepcija avtokampa Polari kiosk Vjesnika v av-tokampu Savudrija ^•clgrad - kiosk Vjesnika na Trgu Slobode Rovinj Om • V prihodnjih dneh bodo namenili telesno prizadetim posebna parkirišča v naslednjih ulicah: Ul. Baz-zoni (pred hišo št. 11/C), Miramar-skem drevoredu (v višini hiše št. 5/B), na Trgu V. Venete (št. 4), Ul. Carducci (6 E), v Ul. Mercadante (dva prostora pred hišama št. 1/A in 1/B), Ul. Battisti (2 prostora pred št. 10), Ul. Giulia (št. 2), Ul. Del Ronco (št. 11), Ul. Cologna (št. 41/B), Ul. Nordio (št. 15). v Drevoredu XX, septembra (2 prostora, eden pred vhodom v gledališče Ros-setti in eden nasproti stavbe s hišno številko 1). Prosveta SKD Tabor. Prijave za razstavo narodnih noš (v izdelavi), ki bo na Taboru 81 sprejema odbornica Lu-cia Hrovatin. Telefonirati na št. 040 - 211161 vsak dan v večernih urah do 5. avgusta. z vnemo in polni dobre volje začeli pripravljati na praznik. Otvoritev praznika, ki bo trajal do 16. avgusta, bo v soboto, 8. avgusta. Od tega dne dalje bodo kioski začeli vsak dan delovati že ob 10. uri zjutraj. Nedvomno bodo dobro založeni in to vsak dan z novimi specialitetami. Seveda, pri tem ne bo manjkala kapljica pristnega domačega vina. Tudi zabave ne bo manjkalo na prazniku. Vsak večer se boste lahko zavrteli ob zvokih res vesele godbe beljunških «Veselih godcev*. To pa ni še vse: ljubitelji «briškole* in «škopona» ter godci na stare harmonike — tudi na vas čaka poletni praznik. Zato naj se interesenti hitro prijavijo na tekmovanja v kvartanju, da tako izkažejo svojo sposobnost. Čakajo pa tudi tekmovanja v tomboli in loterija. Zabave torej na prazniku ne bo manjkalo. Omeniti pa moramo tudi,-da bo vsak dan posvečen neki skupini. Tako si bodo sledili dnevi upokojencev, 50-letni-kov, aktivistov; pristaniščnikov in dalje dan mladine in tabornikov. Najvažnejši dan pa bo v nedeljo, 9. avgusta, ko bo v okviru praznika proslava 40-letnice OF. Proslava se bo pričela ob 16. uri z zbirališčem na Gorici. Nato bo sprevod krenil do spomenika padlim v NOB, kjer bo polaganje vencev. Od tod pa se bo sprevod nadaljeval do gledališča, kjer bo otvoritev razstave OF. Zatem pa bo sledil kulturni program. Praznik bo torej zelo obširen. Poleg tega pa ni niti navaden celotni potek praznika, o katerem bomo poročali vsak dan sproti. Boljunčani upajo, da se bodo ljudje množično udeležili praznika in s tem dokazali, da se zavedajo njegovega pomena. Prav zato pa se Boljunčani trudijo, da bi praznik čimbolje organizirali, da ne bi manjkalo razvedrila, pa tudi nekaj resnega kulturnega programa in seveda dobre kapljice in jedi. Torej od sobote, 8. avgusta pa do 16. avgusta, vsi množično v Bo-ljunec na poletni praznik. MIRIAM Prosto mesto na pokrajini Tržaška pokrajina je razpisala natečaj za mesto ravnatelja knjigo- vodskega oddelka. Prošnje na kolko-vanem papirju morajo biti naslovljene na predsednika tržaške pokrajine. Rok za vložitev prošenj zapade 21. 9. 1981. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki niso presegli 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so doktorirali na italijanski univerzi iz ekonomskih in komercialnih ved. Za nteresirani se lahko za potrebne informacije obrnejo na urad za osebje tržaške pokrajine, Ul. Geppa 21. Rajonski sveti Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal jutri, 3. avgusta, ob 12. uri na sedežu v Ul. S. Ermacora 3. Med drugim bo razpravljal o pravilniku občinskih pokopališč. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO prijetni senci, da v čim večjem številu pridejo v Koludrovco, saj se bodo v prijetni družbi prijetno počutili. Praznik se bo začel v soboto, 8. t.m., ob 15. uri, ko bodo prišli na račun kvartopirci, ki bodo preverili svoje moči v briškoli, za katero bodo dodelili bogate nagrade. V večernih urah bodo imeli prisotni možnost zaplesati ob zvokih ansambla Lojzete Furlana. V nedeljo zjutraj bo tekmovanje v škrlah. Po bogatem kulturnem programu bo sledil ples z ansamblom Igo Radovič. Praznik se bo zaključil v ponedeljek, ko bo spet na vrsti ansambel Lojzete Furlana. Poskrbljeno bo seveda za raznovrstni prigrizek. Prisotnim pa bo na voljo pristna domača kapljica. Z. S. Komisija za vključevanje handikapiranih v delo V prejšnjih dneh se je prvič sestala novoustanovljena paritetna komisija tržaške občine in pokrajine za obravnavanje problemov handikapiranih pri njihovem vključevanju v družbo. Na seji so začeli pripravljati načrt, ki ga bodo predočili družbenemu skladu Evropske gospodarske skupnosti, da bi dobili finančne prispevke potrebne za vključitev handikapiranih, ostarelih in mladoletnih v delovno okolje. Nadjo in Hermana Antoniča je razveselilo rojstvo drugoro-jenca MARKA Svojemu pevovodji, ženi in malemu Igorju iskreno čestita Dekliški zbor Devin Danes praznuje 70-letnico življenja MIMI DOVŠAK Še mnogo zdravja in zadovoljstva ji želijo sin Klavdij, Dušanlca, Aleks in Erik. Včeraj sta se poročila DANILA ŠČUKA in SERGIJ SLAVEC . Mnogo sreče na skupni poti jima želi fotokrožek Trst 80 Pismo uredništvu Gospodinje se pritožujejo Spoštovano uredništvo! Ga ni vprašanja, ki bi bolj razburjalo žene pri vsakdanjem nakupovanju po trgovinah, — poleg porasta cen živilom — kot je poslovanje podjetja ACEGA. Prejšnji mesec smo prejeli od ACEGA račun za dobavo vode, e-lektrike in plina, komaj za oziroma do meseca novembra leta 1980. Potrebno bi bilo, da bi kdo izmed tistih gospodov, ki sede po uradih ACEGA, poslušal posebno tiste dni pogovore in zbadljivke razjarjenih žena o tem občinskem podjetju. Žene so se spominjale na dobo pred tridesetimi in več leti, ko so uslužbenci tega podjetja hodili od hiše do hiše, delili račune in prejemali plačilo in to vsak mesec. Potem se je ta stik z uslužbenci vedno bolj krčil. Na pregled števca so prihajali vsaka dva meseca, račune pa smo prejemali po pošti in jih plačevali v uradu ACEGA. Sedaj pa na pregled števca prihajajo vsake kvatre enkrat in z zamudo dobivamo račune. Tiste domačnosti, ki je bila nekoč, med potrošniki in dobro plačanimi občinskimi u-službenci, ki so svojo službo vršili vestno, ravno zaradi tega, ker so znali ceniti svoj izjemen položaj, ni več. Nered v plačevanju računov, ki se zavlačuje v razdaljo tolikih mesecev, pa moti posebno gospodinje, ki ne morejo redno ugotavljati družinskih stroškov in se po njih ravnati. Pa tudi podjetju ne more koristiti. Saj gre tu za ogromne ne-izterjene vsote, ki verjetno gredo v milijarde. Pa pravijo, da je ACE GA deficitarno podjetje! Vse to pa se dogaja v tej dobi napredka, ko so uradnikom na razpolago stroji, ki jim prihranjajo nekdanje garanje! Mar bomo morali čakati, da znanstveniki iznajdejo robot, ki bo sposoben opravljati delo nekdanjih vestnih občinskih uslužbencev za redno poravnavo računov? Gospodinja PEPA Danes, NEDELJA, 2. avgusta BOJAN Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 — Dolžina dneva 14.44 — Luna vzide ob 8.09 in zatone ob 22.05. Jutri, PONEDELJEK, 3. avgusta LIDIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja 20,3 stopinje, ob 18. uri 27 stopinj, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODnJ SO SE: Andrea Rizzitel-li, Antonella Campagnaro, Andrea Pecchiari. UMRLI SO: 45-letni Ruggero Bu-rolo, 88 letna Gabriella Benvenu-ti vd. Pisani, 69-letna Frida Pa-van por. Monteverde, 68-letni Mar-cello Vouk, 54-letni Albino Guštin, 66-letni Ugo Miazzi, 25-letni Mi-chele Bertetti, 69-letna Livia Bia-gi vd. Bekerman, 89-letna Silvia Satti. OKLICI: delavec Rino Valerio in gospodinja Rosa Crespo, finančni stražnik Mario Parrella in študentka Patrizia Iaccarino, finančnik Pasquale Nuzzo in bolničarka Fi-lomena Vinciguerra, zdravnik Ful-vio Goruppi in farmacevtka Maria Chiara Trevisan, tiskar Franco Si-rol in prodajalka Filomena Barile, knjigovodja Dario Gergolet in študentka Neda Čok, uradnik Sergio Magnani in delavka Sandra Ricci, podjetnik Massimo Ciatti in študentka Flavia Verginella, podčastnik Agatino Di Natale in gospodinja Giuseppina Cassata, tehnik Paolo Salich in študentka Gloria La- Včeraj-danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) UL Roma 15, Ul. Ginnastica 44. cota, uradnik Claudio Babos in u-radnica Patrizia Siccheri, gostinec Giorgio Polli in prodajalka Lilia-na Jugovac, uradnik Andrea Rudes in uradnica Elisabeth Milač, pek Romano Papagna in učiteljica Flavia Zuccolo, uradnik Sergio Granich in gospodinja Grazia Temporale, knjigovodja Jordan Cosmina in tajnica Wally Zuccoli, uradnik Paolo Pissone in prodajalka Lorella Vaz-zi, univerzitetni študent Silvio Ma-gnaghi in uradnica Maurizia Zatta-ra, vratar Gianni Ielovcich in študentka Nadia Menghina, bankir Fa-bio Tedisco in trgovka Sandra Pic-cin, elektrikar Bruno Millenoi in uradnica Valeria Rizzon, uradnik Sergio Perisutti in uradnica Eleo-nora Luin, uradnik Walter Radovič in bolničarka Emanuela Rossi, šofer Antonio Montrone in gospodinja Giuliana Spadaro, tehnični uradnik Rino Gulich in delavka Anna Pet-taroso, železničar Carmine Russo in gospodinja Fiorenza Cardone, u-radnik Angelo Natale Callonego in uradnica Paola Pessotto, uradnik Franco Zamagni in uradnica Ma-riamanuela Giorgi, biolog Andrea Vitussi in biologinja Patrizia Peri, radiotehnik Roberto Doller in uradnica Gabriella Pgtrigna, uradnik Guido Ghergorina in uradnica Ade-lina De Franza, zdravnik Alfredo Pece in uradnica Giuliana Marži, delavec Raffaele Lanza in prodajalka Gabriella Bolsi, merilec Mario Coslovich in študentka Laura Caproni,. uradnik Silverio Greco in uradnica Alessandra Martin, agent javne varnosti Antonio Lo Conte in učiteljica Antonella Covacich, u-radnik Edi Penco in uradnica Di-letta Saule, uradnik Paolo Paoletti in študentka Rossana Furlan, pomorščak Stelio Vecchiet in gospodinja Renata Peharc, geometer Bruno Giona in uradnica Nadia Fprlatti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul, Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: teL 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: teL 213137; Milje: teL 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 3. «> 20 ure, teL 68-441. LOTERIJA BARI 83 32 69 71 23 CAGLIARI 88 10 37 68 76 FIRENCE 3 81 34 79 51 GENOVA 67 4 34 25 12 MILAN 12 18 45 27 73 NEAPELJ 27 3 21 16 13 PALERMO 44 34 53 32 57 RIM 85 19 51 80 62 TURIN 38 88 4 11 32 BENETKE 61 59 6 23 53 EN ALOTTO 22 1 2 11 X 2 X 2 2 1 KVOTE: 12 - 27.099.000 Ur; 11 641.800 Ur; 10 - 49.800 lir. Gledališča VERDI Danes ob 18. uri zadnja predstava Kalmanove operete «Grofica Marica*. Orkester gledališča Verdi bo vodil Oskar Danon, zbor Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi, scenograf U-berto Bertacca, kostumi Sebastiano Soldati, koreografija Gino Landi. Med pevci igre gre zlasti omeniti naslednje: Elena Zilio, Gaetano Sca-no, Aurora Banfi, Gino Pernice, Riccardo Peroni, Orazio Bobbio, Gianna Jenco in Giorgio Valletta. Med debitanti na operetnem torišču pa velja navesti Liano Rotter, Um-berta Raha in Franc" Jesuruma. Kino Ariston 21.30 (na prostem) «Toro scatenato*. Režija Martin Scorse-se. Robert De Niro, Cathy Mo-riary. Eden 16.30 «Jericho Mile (Evasio-ne)*, P. G. Nolona, Peter Strauss. Grattacielo 17.00—22.15 «Spiaggia di sangue*. D. Hoffman, M. Hill, J. Saxon. Aurora 16.30 «L’aereo piu pazzo del mondo*. Capitol 17.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «11 furore della Cina colpisce ancora*. Bruce Lee. Jutri: «Io sto con gli ippopotami*. T. Hill, B. Spencer. Mignon 16.00 «Shaion's baby». Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «Pussy talk — Sesso parlante*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00—22.00 «L'altro vizio della porno bocca*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Erotic family». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venet« 15.30 «La paura nel-la citta dei morti viventi*. Chri-stoper George, Katherine McCo'1. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «A-genzia Riccardo Finzi, pratica-mente detective*. Valmaura (poletni kino) 21.15 «L'im-pero colpisce ancora*. POKRAJINSKO ZDRUŽENJE REJCEV obvešča svoje člane, da bodo urad! združenja zaprti od jutri 3., do 16. avgusta 1981 Skupnost vrtnarjev, cvetličarjev in vinogradnikov Sv. Ivan -Vrdela - Podlonjer in slovenski kulturni društvi «S. Škamperle» in «Union» čestitajo novopečenemu agronomu VIT JANU SANCINU ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu na ljubljanski univerzi. Obenem mu želijo mnogo uspehov v poklicu in da bi lahko še naprej tako marljivo sodeloval z našimi .ljudmi.. Ulr,... Na univerzi v Ljubljani je iz agronomije diplomiral VITJAN SANCIN Iskreno mu čestita KD Valentin Vodnik. ŠD Polet čestita svojemu trenerju WALTERJU SOSIČU ob uspešno opravljeni maturi na tehničnem zavodu «A. Volta*. Na tehničnem zavodu «A. Volta* je maturiral WALTER SOSIČ Čestitajo mu odbor in igralci ŠZ Jadran Dr. MARKO JEVNKAR je 28. julija z odliko dokončal specializacijo iz hematologije. Iskreno mu čestitajo svojci Ob uspešno opravljeni maturi čestita svojim pevcem DAMJANI KRALJ, NADJI TRETJAK in VLADIMIRU KOSMAČU cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa Na tržaški medicinski fakulteti je uspešno diplomiral IGOR KOŠUTA Čestitajo mu nono Tilče, Vera, Rado in Jandranka. Na tehničnem zavodu G. De-ledda je maturirala DARINKA DANEU lz srca ji čestitajo sorodniki KD JOŽE RAPOTEC PREBENEG priredi 2. in 3. avgusta 1981 TRADICIONALNO ŠAGRO PROGRAM: DANES, 2. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program, nagrajevanje ex tempore, ob 21. uri ples. Igra ansambel «PUFF». JUTRI, 3. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples. Igrajo «Veseli godci*. Kioski bodo dobro založeni z jedačo in pijačo. Vabljeni ŠZ SLOGA priredi danes, 2. avgusta 1981 POLETNI PRAZNIK V BAZOVICI na vrtu bazoviške zadruge Delovali bodo dobro založeni kioski. Zvečer vas bo zabaval ansambel «TAIMS* Vabljeni SEKCIJA KPI «JUST PEGAN* - OBČINA ZGONIK prireja v BR1ŠČIKIH FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA Program: DANES, 2. avgusta, ob 10. uri - mladinski slikarski ex tempore — tekmovanje v «skrlah»; ob 19.30 — govor; ob 20. uri — nastop FOLKLORNE SKUPINE »PERLMTA* IZ ROMUNIJE ob 21.30 — ples z ansamblom «Pomlad* ŠD VESNA priredi v Križu, danes, 2. avgusta 1981 VAŠKO ŠAGRO PROGRAM: Ob 10. uri odprtje kioskov, ob 19. uri koncert vaške godbe, ob 21. uri ples z ansamblom «L. FURLAN* Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Razstave Na gradu Sv. Justa se nadaljuje razstava «Perujsko zlato*. Obiskovalci si lahko ogledajo dragocene umetnine, last muzeja iz Lime, v podzemeljskih prostorih Bastiona Lalio, medtem ko je v Bastionu Fiorito dokumentarni pregled starih civilizacij Peruja. Obisk razstave je možen vsak dan od 10. do 19. ure. Izleti Združenje Union - Podlonjer priredi enodnevni izlet 15. avguste v Dolomite in sicer v Caserazzo - dolina Pesarina, kjer bo praznik prijateljev v naravi. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak torek in petek od 17. do 19. ure. Telefonirati na št. (040) 64459 ali v večernih urah na št (040) 732858. ORVISI Vse Igrače za Igre na prostem (na vrtu — na plaži), bogata Izbira koles, triciklov, motociklov (ročnih in električnih) Itd. TRST — Ul. PONCHIELLI 3 Razna obvestila Obveščamo pevce moškega pevskega zbora Tabor - Opčine, naj se zglasijo čimprej na telefonski številki: 21-19-36 ali 'T-22-04. KD Vesna sporoča, da je knjižnica v domu Albert Sirk odprte tudi v poletnih mesecih, in sicer s sledečim urnikom: ob ponedeljkih od 18. do 19. ure in ob petkih od 19.30 do 20.30. Godbeno društvo Prosek se zahvaljuje vsem, ki so prispevali ob nabiralni akciji dne 26. junija 1981. Pisarna TPPZ «Pinko Tomažič* bo v avgustu zaprta. Zveza vojnih invalidov NOV obvešča svoje člane, da bo urad zaprt do 17. avguste 1981. NŠK obvešča, da bo knjižnica zaprta do 2. septembra 1981. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika foto« kino kontaktne leče Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 i TRGOVINA «for lady» Lastnik Pečar TRST — Ul. Kandler 3 tel. 589-638 sporoča, da je odprl novo trgovino damske konfekcije v Ul. Marconi 2 — TRST — tel. 725-300 in se priporoča za obisk ZE SOLSKE KNJIGE? SEVEDA! Izognite se gneči in mrzlici zadnjih dni ne tvegajte, da kak učbenik zmanjka. Naročite že sedaj šolske knjige za osnovne srednje in višje šole I Bolj brez skrbi boste do zadnjega dne na počitnicah tiiaMia knjigama Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 732 487) ŠD ZARJA priredi 14., 15. in 16. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK GORIŠKI DNEVNIK PRIČELO SE JE PRESELJEVANJE NARODOV Ves mesec avgust poostreno nadzorstvo nad prometom na cestah Kratka čakalna doba pri Rdeči hiši - Kršitelje prometnih predpisov bodo imeli na muhi budna očesa in elektronski aparati • Nevarnost globe v znesku 150.000 lir Pričel se .je avgust, od vseh poletnih mesecev najbolj počitniško obarvan. Počitniško zato, ker si privoščimo oddih, ker smo na dopustu, ker smo na potovanju. Počitnice — potovanje, dve besedi, ki «gresta» skupaj. Toda kadar rečemo potovanje, mislimo takrat tudi na varno potovanje m na srečen povratek. Toda kadar jih je dosti takšnih, ki so te dni na poti, in kadar .je med njimi tudi veliko takšnih, ki bi radi v svojih počitnicah čimveč obredli m čimveč videli, takrat postaja na cestah nevarno. Ni dovolj samodisciplina, potrebni so tudi kazenski posegi, da se spametujejo tisti, ki pamet izgubijo, kadar sedejo za volan. V teh dneh, pa vse do konca meseca bodo skrbele za varnost na cestah vse za to pristojne službe, prometna policija, karabinjerji, financerji, redarji v uniformi in v civilu, na avtomobilih, motociklih in helikopterjih. Goriška pokrajina je namreč zaradi svoje lege prehodno ozemlje za velike prometne tokove in se ves ta mesec, še zlasti pa ob sobotah in nedeljah, pretaka skozi naše magistralne ceste reka vozil. Inozemski turisti se poslužujejo predvsem avtoceste, kjer čakalni čas na vstopnih in izstopnih postajah traja do pol ali celo ene ure. Zato priporočajo alternativne državne in pokrajinske ceste Nikar pa naj se vam na teh cestah ne mudi. Na prehitre voznike prežijo budna očesa in elektronika. Kdor prekorači dovoljeno brzino, lahko v 90 dneh dobi na dom račun za globo v višini 150 tisoč lir, ki se podvoji, če je ne plača v 15 dneh. Omejitve brzine so v veljavi na vseh cestah. Na avtocesti vozila do 599 kub. cm lahko vozijo največ 90 km na uro, vozila do 1.300 kub. cm 130, nad 1 300 kub cm pa 140 km na uro Na ostalih cestah pa veljajo za iste kategorije vozil brzine 80 90. 100 in 110 km na uro. Na edinem mednarodnem mejnem prehodu v goriški pokrajini, Rdeči hiši. je bila včeraj dopoldne kolona vozil dolga do začetka široke obvoznice, se pravi, da je v njej čakalo kakšnih 50 vozil, povečini italijanske in jugoslovanske registracije, med njimi pa je bil tudi kakšen francoski in nemški avtomobil čakalna doba ni bila daljša od četrt ure, tudi zaradi tega ne, ker so na italijanskem in na jugoslovanskem mejnem prehodu hitro' opravljali formalnosti. Prvo polovico avgusta so na Goriškem zaprli vse industrijske obrate, kar pomeni, da ie na počitni- cah ekoli 10.000 delavcev. Zaprtih je tudi veliko trgovin, gradbišč, uradi so se izpraznili. Toda. ali bodo vsi zares odšli na počitnice, koliko časa. ah pa bodo ostali tudi doma? Predvsem je potrebno povedati, da so se v primerjavi z lanskim letom počitnice letos spet nekoliko skrajšale. Predrage so postale. Marsikdo, celo zelo veliko jih bo ostalo doma in se bodo vozili na plažo ah v hribe. Zakaj tud' ostati doma in si privoščiti to. kar si čez leto ni mogoče, je tisto različno, po čemer hrepenimo. Izjava župana Scarana za Radio Ljubljana Po nedavni proračunski razpravi v občinskem svetu je župan Gorice dr. Antonio Scarano Radiu Ljubljana dal izjavo o težnjah in mednarodni funkciji tega mesta ob meji. Izjava, ki je bila objavljena v zelo razširjeni in popularni oddaji Val 202 in tudi na Radiu Nova Gorica, se glasi: »Goriška pokrajina je zmeraj i-mela tesne stike s Soško in Vipavsko dolino. Zgodovina tega mesta je zato odražala in izražala to funkcijo. Če bi sedanjo politično mejo med državama določili na primer pred sto ali dvesto leti, ki bi Gorico ločila od zaledja, bi namesto mesta sedaj tukaj imeli samo majhno naselje. To sem dejal tudi na seji občinskega sveta. Zaradi teh dejstev se občinski upravitelji in politične sile zavedajo in poudarjajo pomen odnosov z Jugoslavijo. Gorica namreč lahko živi ali pa umre, odvisno od odprtosti ali pa zaprtosti meje. Mi predstavljamo stičišče, ne samo kar zadeva trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, marveč tudi kulturno območje, kjer se prepletata dva naroda. Tukaj v Gorici skupaj žive Italijani in Slovenci, ki so pomembni protagonisti evropske zgodovine. V zgodovini obeh narodov so bili tudi težavni trenutki, so bila obdobja nesporazumov in napetosti, vendar tudi časi, ko smo skupaj težili k istim ciljem. Mi, v Gorici ne poglabljamo sodelovanja samo z Novo Gorico, ki napreduje pred našimi očmi in s katero skupaj rešujemo številne urbanistične in druge probleme. Obe mesti morata skupaj napredovati, pri čemer je potrebno tvorno sodelovanje bodisi Gorice kot Nove Gorice. Toda naši cilji so u~ smerjeni tudi k ostali Sloveniji in Jugoslaviji. Jasno je, da mora Go- SUM AUTORICAMBI di Mari Ercole & C. Tržič - Ul. I Maggio 72 - Tel. (0481) 40153 Červinjan - Ul. Trieste 94 - Tel. (0481) 2955 REZERVNI DELI IN POTREBŠČINE ZA VSE AVTOMOBILE POHIŠTVO »erijsko in po meri Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA, Ul Foecolo 24 — Tel. 31087 Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — ohoške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne gorniture — kuhinie — opreme zo kopalnice — pohištvo zo urade — vrtne garniture UGODNE CENE rica, ki je na meji Italije in Evropske gospodarske skupnosti izvajati tudi takšno poslanstvo, ki bo v interesu sosednega naroda in države. Prepričan sem, da v miru ter s poglabljanjem gospodarskih stikov in izmenjav ne izvajamo samo funkcije v korist Evrope, kar je zelo pomembno, temveč delamo tudi v korist naših narodov in naših ljudi. Gorica bo na vsak način tudi v prihodnje opravljala svojo funkcijo pri poglabljanju bratstva in prijateljstva s sosednjo Slovenijo in sosednjo državo.* Tržiška zasebna radijska postaja Nuova Impronta se bo danes ob 10. uri povezala z Bologno, odkoder bo oddajala neposredni prenos spominskih svečanosti ob prvi obletnici pokola na železniški postaji. Radijska postaja oddaja na naslednjih valovnih dolžinah (FM): 92,700 - 93,300 -99,100. DANES NA LOKVAH Osrednje srečanje upokojencev iz Slovenije in zamejstva Sredi Trnovskega gozda se bo zbralo okrog 8.000 upokojencev iz vse Slovenije - Slavnostni govornik Vinko Hafner Na Lokvah, sredi Trnovskega gozda, se bo danes zbralo na tradicionalnem vsakoletnem srečanju okrog 8 tisoč upokojencev iz vse Slovenije in iz zamejstva. Deveto srečanje upokojencev bo letos potekalo v znamenju proslavljanja dveh pomembnih obletnic, 40-let-nice začetka oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter 35-letnice ustanovitve Društva upokojencev Slovenije. Slavnostni govornik na srečanju bo predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, kulturni spored pa bodo izvajali Tržaški partizanski pevski zbor, godba na pihala iz Nove Gorice ter recitatorji. 9. srečanje upokojencev se bo pričelo ob 10.30 po jugoslovanskem času. Organizatorji pa so, tako zagotavljajo, odlično poskrbeli za ugodno počutje in postrežbo tolikšnega števila gostov iz vseh krajev Slovenije ter iz Trsta in Gorice. Udeležencem pa priporočajo previdno vožnjo na cestah proti Lokvam, saj pričakujejo nad sedemdeset avtobusov ter veliko število osebnih vozil. Previdnost in potrpežljivost sta torej skrajno potrebni. Za upokojence iz Gorice, ai nimajo lastnih prevoznih sredstev, naj zapišemo, da se lahko poslu-žijo avtobusa, ki bo odpeljal z avtobusne postaje v Novi Gorici ob 7. uri ter ob 9.45 (po jugoslovanskem času). Podžupan sprejel goste z Bavarskega Goriški podžupan Mario Del Ben je včeraj sprejel skupino gostov iz bavarskega mesteca Eilsbrunn, ki so v našem mestu kot gostje rajonske skupnosti iz Podturna. Del Ben je v svojem pozdravu omenil tradicionalno odprtost Gorice, kjer so se že od nekdaj spajale slovenska, italijanska in nemška kultura in kjer so prisotni, kot na primer prav v Podturnu, številni prebivalci, ki govorijo furlansko. ■ llllllll1lllllllll8ia>llll8lllllBt88llllllll8>l881ia88BII8IBBI888l««ll8lt«ailll8Illltltiailiai8iaU|||||«ll8IIM8*ll>ll>>IIIIIM8l8«l88>*8im8l>Vlirilin8lllllllll8ltl8aiailll8lllll888VIIBlini«l«llllf NAPOVEDI O LETOŠNJI TRGATVI NA GORIŠKEM Obeta se po kakovosti zelo dobra po količini bolj skromna letina Precej škode je napravila pozeba - Kakšne bodo cene za odkup grozdja - Predlog za avtofinansiranje zadružne kleti SERVIS — PRAVA KAKOVOST KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Obeta se razmeroma zgodnja trgatev. Če bodo vremenske razmere ugodne bo glavnina pridelka v kleteh že proti sredini septembra. Tako menijo vinogradniki na Goriškem. Sicer pa so bile vremenske razmere, če seveda odštejemo pomladansko pozebo, ki je prizadela predvsem vinograde v nižjih legah, zelo ugodne in bolezni v vinogradih skorajda ni. Škropili so zaradi tega manj kakor lani, oziroma prejšnja leta, zato bo tudi strošek za pridelovanje, vsaj malenkost nižji. Pričakovati je treba, ka se kakovosti tiče, zelo dobro letino, precej drugače pa bo kar zadeva količino, saj bo pridelek znatno nižji od lanskega. Prvič zaradi pozebe, ki je prizadela predvsem nekatere žlahtne sorte, TJrugič Tcer je bila tako lani, kakor predlanskim nadpoprečna letina. kar se zelo redko ponovi trikrat zaporedoma. V -krminski zadružni kleti menijo, da bodo letos odkupili od 30 do 40 odstotkov manj belega pinota, zelenca (verduca) in refoška, saj je prav te sorte najbolj prizadela pozeba. Precej nižji pa bo po dosedanjih ocenah tudi pridelek drugih sort. Lani so od članov - zadružnikov v krminski kleti odkupili okrog 26 tisoč stotov grozdja, letos se bo ta količina predvidoma znižala na o-krog 20 tisoč. Z bližajočo se trgatvijo pa naraščajo tudi skrbi vinogradnikov, kako bo z odkupnimi cenami, zlasti še po neugodnih izkušnjah lani, ko so bili prisiljeni grozdje prodati po cenah, ki so bile za 10 do 15 odstotkov nižje od tistih v letu 1979. To velja predvsem za manjše pridelovalce, ki grozdje oddajajo raznim trgovcem in manjšim kletem. Nič čudnega torej, če v krminski zadružni kleti v zadnjem času prejemajo vse več prošenj za pristop novih članov, saj je zadruga, kljub začetnim težavam, zmeraj delala predvsem v korist članov (trenutno jih je 220). Če so se odkupne cene grozdja v lanskem letu pod izgovorom krize, ki naj bi zajela vinsko tržišče, drastično znižale, pa je treba po drugi strani ugotoviti, da so se prodajne cene kvalitetnih briških vin letos povišale za nadaljnjih deset do petnajst odstotkov. To po preprostem izračunu pomeni razliko 20 do 30 odstotkov, ki je šla skoraj v celoti v breme vinogradnikov. Zato je vprašanje, kolikšne bodo odkupne cene ob letošnji trgatvi, toliko bolj aktualno. Stroški pridelovanja so se tudi letos namreč zvišali, čeprav po drugi strani ni mogoče zanikati določene stagnacije na tržišču; ne toliko kot odraz krize zaradi prevelike proizvodnje, ampak kot odraz splošne gospodarske krize in zmanjšanja kupne moči. V tej zvezi bo dovolj zgovoren podatek o zmanjšani prodaji v poletnih turističnih središčih, kjer ima kr-minska zadružna klet veliko dobrih odjemalcev. Zaradi manjšega števila gostov je obseg naročil na področju Gradeža letos približno za polovico manjši od lanskega. Sicer podatek še ni tako zaskrbljujoč, ker si klet dokaj uspešno odpira mednarodna tržišča, posebno še po priznanjih, ki jih je bila deležna na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. O tem kako premostiti težave bodo v prihodnjih dneh razpravljali na skupščini zadružnikov. Kot najbolj sprejemljiva in hitro uresničljiva (izvajati bi jo pričeli že ob letošnji trgatvi) se zdi oblika avto-finansiranja zadružnikov. Vsakdo naj bi zadrugi odstopil določeno količino grozdja, za katero bi prejel plačilo šele čez nekaj let. V vodstvu zadruge računajo, da bodo člani pravilno razumeli pomen take oblike avtofinansiranja (lahko bi tudi zapisali varčevanja), saj je pobuda prišla prav iz vrst zadružnikov samih. Precejšnje finančno breme v poslovanju te gospodarske ustanove namreč predstavljajo posojila, oziroma visoke obresti za posojila. Znano je namreč, da poteče od odkupa grozdja do prodaje viha običajno precej mesecev, včasih celo kakšno leto in prav to ustvarja finančne težave, zaradi česar- je potrebno najemati posojila. S tako obliko avtofinansiranja bi se finančna bremena prav gotovo znižala. Filmski večeri na goriškem gradu S filmoma Maciste allinfemo iz leta 1926 in Roma citta aperta iz leta 1945 se je včeraj na goriškem gradu pričel letos umrlemu italijanskemu scenaristu Sergiu Amideiu posvečen filmski festival. Prireditev, ki se je pričela ob 21.15, sta odprla župan Scarano in odbornik za kulturo Drufuca Poudarila sta značaj in cilje te kulturne manifestacije, ki bo ves teden pritegovala pozornost domačega občinstva in širše italijanske, za film zavzete javnosti. Od danes dalje so na sporedu po trije filmi, prvi ob 16.30 (popol danske predstave bodo v dvorani deželnih stanov), druga dva pa ob 21.15; predvajali ju bodo na grajskem dvorišču in edinole v primeru slabega vremena v dvorani deželnih stanov. Danes popoldne je na sporedu Ladri di biciclette, ki ga je Vittorio De Sica režiral 1948. leta, zvečer pa Luigija Zampe II Medico della mutua (1968) in Gelisia (1943). V ponedeljek bodo popoldne predvajali Paisa, ki ga je 1946. leta režiral Roberto Rosselini, zvečer pa Sciu-scia (1946) Vjttoria de Sice in II Generale della Rovere (1959) Roberta Rossellinija. V torek so na sporedu naslednji filmi, za katere je scenarij napisal Sergio Amidei: II Cappello da prete (1944), Rac-conti romana (1955) in Era notte a Roma (1960). Vsak večer vozi na grad mestni avtobus, vozovnico prodajajo po normalni ceni. Avtobus odpelje iz remize na Korzu Italija ob 20.40 in ob 21. uri. Ustavljal se bo na vseh postajah na korzih in v Ul. Crispi, zadnja postaja pa bo na Travniku. Tako vsak dan do vključno 9. avgusta. Jutri se sestane goriški občinski svet Za jutri zvečer je napovedana seja občinskega sveta v Gorici. Po vsej verjetnosti bo to zadnja seja pred krajšimi poletnimi počitnicami. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo pričelo ob 18.30 je ratifikacija kar sedemnajstih sklepov ožjega odbora ter razprava in odobritev izvršilnih načrtov za ne katera dela na področju mejnega prehoda pri Štandrežu. POGOVOR S KARLOM FERLETIČEM IZ DOBERDOBA Družbenopolitično udejstvo vanje dopolnjuje s fotografiranjem Razveseljuje ga dejstvo, da je mladinski odsek osvežil prosvetno delovanje - Doslej priredil štiri samostojne fotografske razstave Karel Ferletič je ver jetno eden tistih zamejskih družbenopolitičnih delavcev, ki .je zaradi svoje stalne prisotnosti med našimi ljudmi vsem tako znan. da bi ga skoraj ne bilo treba predstaviti. Celih deset let je že namreč predsednik PD »Jezero*, bil .je med ustanovitelji ŠZ «Mla dost», na zadnjem kongresu sekcije KPI «Jože Srebrnič* iz Doberdoba je postal tajnik celice, je član predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev na Goriškem. Prav zaradi te njegove vsesplošne angažiranosti pa .je pogovor z njim toliko bolj zanimiv in popoln. Z njim smo se srečali na sedežu PD »Jezero*, kjer je pravzaprav začel svojo pot prosvetnega delavca in borca za pravice in uveljavitev slovenske narodne manjšine v Italiji. — Najprej bi te prosili, da nam predstaviš delovanje PD »Jezero*, saj si nedvomno temu društvu posvetil največ pozornosti in vnesel največ truda pa tudi upanj in želj, smo ga vprašali. »Moram z veseljem povedati — je odgovoril — da je po nekaj letih "zatišja” društvo doživelo razmah, ki ga res nisem pričakoval. Za to nosi levji delež zaslug pred nedavno ustanovljeni Mladinski odsek, ki je vnesel v delovanje dru-, štva tisto svežino in zagnanost, ki j smo ju nujno potrebovali. Razve- i seljivo je tudi dejstvo, da je začel delovati v okviru našega društva tudi Ženski odsek. S tem imamo zagotovljene kadre za neovirano delovanje društva v naslednjih letih.* — Doberdob je tako rekoč zadnja slovenska postojanka na Krasu. Kakšne odnose ima prosvetno društvo ali. širše, občinska uprava s Slovenci, ki živijo v Laškem? »Tudi na tem področju smo kot slovenska narodnostna skupnost dosegli res zavidljive uspehe V Ro-mjanu že dve leti uspešno deluje slovenski otroški vrtec, v Ronkah pa .je z odprtjem prvega razreda osnovne šole zopet zaživela slovenska beseda tudi na osnovnošolskem področju. Seveda pa se moramo za te uspehe zahvaliti tudi naprednim občinskim upravam v Ronkah in Tržiču, ki nam vedno rade priskočijo na pomoč.* — Čeprav število vpisanih v do-berdobsko sekcijo KPI »Jože Srebrnič* stalno raste (100 članov, od katerih je 15 žensk), pa na drugi strani interes mladine za tovrstno delovanje nenehno pada. Ali je to odraz splošnega nezanimanja za politiko na državnem nivoju ali pa vidiš v tem kak drug razlog? «Prepričan sem v to, da glavno krivdo za nedelovanje mladine v strankinih okvirih nosimo prav mi. Nismo znali namreč dati take pobude, da bi pritegnili njihovo pozornost in jim nismo prisodili avtonomije, ki .jo mladi nujno potrebujejo.* — Za konec pa še to; kako preživljaš tvoj prosti čas? »Imam ga sicer zelo malo, najraje pa se ukvarjam s fotografijo. Priredil sem že štiri samostojne fotografske razstave. Prvo ob priliki 10-letnice ŠZ Mladost, zadnje tri pa na tematiko: Naša zgodovina in kultura. Tu sem razstavljal reprodukcije starih slik in posnetke ostankov kraške arhitekture v doberdobski občini. Zadnje razstave so žele veliko odobravanja, to pa mi daje novih moči in osebno zadovoljstvo* IBII M!ll|l MII1IMII HIBI II IBItlllMMIIMMBIII IIIBIBIIBBIIBIIBIIIIBIIIVIMBIIIBIIIII Bill IIIIB8BBBIBII IBBIBIBBIIlIBBIBIBlIBBlIBBBBtfp^ Umrl je Franc Bizajl iz Ruta v Baški grapi vega senika precejšnjo količino orožja in streliva, ki je potem prav prišlo partizanom. Fašistične obla-sti so ga po Kosovi aretaciji nekaj časa vneto iskale. Franc bi lahko pobegnil čez mejo a je s tem od; lasal, ker so pri hiši pričakovali novorojenčka. Decembra istega 1®" ta so Bizajla pri delu v gozdu nepričakovano prijeli ter odpeljali v zapor v Trst. Pred posebnim sodiščem je bil decembra leta 1941 obsojen na 30 let ječe. Med zasliševanjem v zaporu so ga zverinsko mučili, pri čemer sta se še posebej izkazala neki Gennaro Perla in Fortunato Locastro. Po kapitulaciji Italije se je Franc vrnil domov s težkimi posledicami mučenja in ječe, a se takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje-Najprej je opravljal razne dolžnosti na terenu, poleti leta 1944 pa je bil dodeljen okrožnemu načelstvu za narodno zaščito Vojsko - Črni vrh. Po osvoboditvi je bil predsed- V 73. letu je 23. julija umrl Franc Bizajl iz Ruta v Baški grapi, eden zadnjih članov borbene skupine proti fašizmu v tem kraju, ob vznožju Bohinjskih gora. On in sodelavci, Simon Ko^, Nikola j Loncner, Jože in Zvone Koder, Dominik Leban, Miha Beguš, Tone Štendler, ki so umrli pod fašističnim svincem, padli v boju ali umrli za posledicami mučenja v taboriščih, zaslužijo vse naše priznanje in spoštovanje. Več kakor 11 let je Franc Bizajl s sodelavci prinašal iz Bohinja čez močno zastraženo mejo orožje in literaturo, ki so jo potem sodelavci iz drugih krajev Baške grape širili po Idrijski in Soški dolini do Gorice in Trsta. Po istih kanalih so spravili v Trst tudi kompleten radijski oddajnik. Po aretaciji Simona Kosa v začetku oktobra leta 1940 je Franc uspel pravočasno odnesti s Koso- Cenjene bralce Primorskega dnevnika iz Nove Gorice obveščamo, da naš časopis lahko kupijo ob nedeljah na avtobusni postaji v središču mesta. llllllllllllllllllllf|||||||l•llllllM*l•■l>>*|||lllB■lllllllll•l•■•l••lllllMll■llllll■llllMlllllllll•lll•■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll•llllllllllll■lllll■llllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllUl(llllllllllllllllHllllllllllla DRUGA HLEDET0VA PLOŠČA Ansambel domače glasbe Lojze Hlede iz števerjana je posnel svojo drugo veliko ploščo z naslovom Leta mladosti. Na njej je 12 pesmi, ki jih je ansambel posnel v letošnjem letu. Iste pesmi so na kaseti, ki je izšla že pred meseci, plošča pa je v prodaji od prejšnjega tedna dalje. Avtorji tekstov so iz zamejstva in iz Slovenije, uglasbil pa jih je Lojze Hlede sam. Melodije so vesele in poskočne, izvaja pa jih inštrumentalni kvintet in vokalni sekstet. Ansambel vsako leto organizira že tradicionalni festival domače glasbe. Kakor nam je povedal Lojze Hlede, je bil letošnji, enajsti festival po udeležbi in po kvaliteti najboljši, saj se je na njem pred Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici sporoča, da bodo od 24. 8. dalje sprejemali prijave gojencev za šolsko leto 1981 - 82. Prijave bodo sprejemali do oddaje razpoložljivih mest. Gojenci, ki so že bivali v domu lani in prejšnja leta, naj potrdijo vpis. •Javilo preko dvajset ansamblov, po večini iz matične domovine, kjer je takšna zvrst glasbe zelo priljubljena, pa tudi iz zamejstva. Kakšnih deset skupin domače glasbe deluje na zamejskem območju, največ na Tržaškem, pa tudi na Goriškem in kar dve v Beneški Sloveniji. Njihova vrednost je v tem, nam je dejal Lojze Hlede, da ohranjajo slovensko besedo, priljubljene ljudske viže in da tudi zabavajo. Huda nesreča v Ronkah Včeraj dopoldne so okrog 10. ure sprejeli v tržiško bolnišnico 59-let-no Mario Roso Fabbretto vd. Bres-san, stanujočo v Ronkah. Ul. Brigata Valtellina 46. Njeno stanje je precej resno, saj so si zdravniki pridržali prognozo. Ženska se je malo prej ponesrečila v Ronkah, v Drevoredu Serenissima. Nameravala je čez cesto in je nenadoma stopila na cestišče, prav v trenutku, ko je iz nasprotne Strani privozil avtomobil znamke alfasud, ki ga je upravljal 19-letni Alfio Dose iz Škocjana ob Soči. Avto je Fabbrettije-vo silovito sunil na tla, tako da je z glavo močno udarila ob cestni tlak TR2IC UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557 KMEČKA BANKA USTANOVLJENA UTA 1909 GORICA - K0RZ0 VERDI 51 TELEFON: 84206 - 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI VINSKI SEJEM V LJUBLJANI IMENA VINOGRADNIKOV IN NAZIVI V OCENO PREDLOŽENIH VZORCEV Pripadajo briškemu in posožkemu konzorciju zaščitenih vin Goriški vinogradniki, 21 po številu, so se z vinskega sejma v Ljubljani vrnili s 15 zlatimi in 13 srebrnimi medaljami, med temi pa je tudi šampion, eden izmed šestih prvakov, ki so jih letos proglasili na tej, za Parizom in Brusl jem na jbolj znani vinski razstavi na sve tu. Šamnion je kabernet 1979 kr-minske kleti. Mednarodni ocenjevalni komisiji so letos poslali vzorce, skupno 31, naslednji vinogradniki: krminska klet, Gradnik. Josip Keber, Stanislav Keber, Evgen Kurtin. Ferdinand P J'. , • "J : j 2 ■'.........-- ®°nja Lamut (Jug.) Jedkanica ohranila od svojega izumitelja pa vse do danes vso »sočnost* in da velja še danes za najpristnejšo in najžlahtnejšo od vseh razmnoževalnih tehnik, ki so ob njej nastale. V ostalem se zdi, da je današnja jedkanica v evropskem prostoru vse bolj enovit corpus, kot bi bilo pričakovati: na razstavi bi namreč težko ločili govorico npr. bolgarskega avtorja od holandskega, se pravi pripadnika vzhodne likovne kulture od zapadne. Mlajša generacija odklanja doslej prevladujočo abstraktno težnjo in racionalnost. Vrača se k figurativ-nosti, seveda s popolnoma drugačnim namenom, kot bi si od fi-gurativnosti v klasičnem pomenu besede pričakovali. V ospredje stopa današnji človek s svojo fizično — seveda spačeno in «razdejano» — prisotnostjo. Pogostorna se sploh ne zaveda, kaj počenja in kaj ima početi, začudeno buli v prostor, po katerem tava, včasih je zamrežen v boschevske situacije, vidno je, da se ne more z nikomer več pogovarjati, s presenečenjem od- kriva in otipava predmete okrog sebe in strmi v naravo, rad bi poslušal pravljico... skratka povsod vtis brezizhodnosti. Kot rečeno, zelo redki so avtorji zaverovani v abstraktno govorico, zato pa izstopajo, v splošnem vzdušju, kot svojevrstni zamaknjenci. Od jugoslovanskih avtorjev so štirje Slovenca, Janez Bernik, A-drijana Maraž, Sonja Lamut in Branko Suhy (katerih dela, iz-vzemši Suhega, a vštevši Dada Djuriča in Vladimira Veličkoviča, smo pred kratkim videli v gori-ški galeriji »Spazio 2»), Bogat katalog s po eno reprodukcijo posameznih avtorjev ima pa to značilnost, da se v besedilih omejuje le na smoter manifestacije in na njeno utemeljitev. Videti je, da bo razstava žela precejšen uspeh in imela tudi širši odmev (tudi s tem, da bo potovala, kot pravijo organizatorji, po drugih evropskih mestih), zato je pričakovati, da bo čez tri leta v drugi izdaji še bolj izpopolnjena. MILKO RENER ............... . . Ake Johansson (Švedska) Li----te"'5* -.- .. Cirkusbild (acquaforte-acquatinta) KOPRSKO KULTURNO PISMO Zanimanje za piranske glasbene večere živahno in kvalitetno tudi v Grožnjanu Harfistka Ruda Ravnik-Kosi in oboist Božo Rogelja ter pianistka Tadeja Perkavec - Imeniten mladinski mešani zbor iz Danske in komorni orkester Glasbene mladine iz Novega Sada Piranski glasbeni večeri se vrstijo redno vsak petek po predvidenem programu. Tudi obisk je kar zadovoljiv, zlasti zadnja dva sta vzbudila veliko zanimanje tako pri domačinih kakor pri turistih. 0-čitno je, da pridobivajo vse večjo odzivnost zaradi izbranih programov in zaradi dobrih izvajalcev. Saj nas je kar presenetil dober o-bisk petega večera kljub temu, da je bil izrazito komornega značaja. Nastopila sta namreč harfistka Ruda Ravnik-Kosijeva in oboist Božo Rogelja, ki sta imela na sporedu Sonato v A-duru za harfo in oboo F. W. Rusta, Sonato v g-molu "•liiiitiitiuiRnfiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiuimiifiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiinmMiiiifuiiiiiuiNiiiiHiuimiiiiiifimHHiiimmiiiitiniN l PRIREDBI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V GRADU GORIČANE Razkošje mehiške ljudske umetnosti Razstavljenih je več kot 3000 predmetov, izdelkov raznih indijanskih plemen in kreolskega ter mesticijskega izvora Na predvečer vstaje slovenske-JjjV ljudstva so v gradu Goričane {tej Medvodah odprli razstavo Mejaka ljudska umetnost, ki sta jo *kupaj pripravila Slovenski etno-®rafski muzej in prijateljska, ne-jjjtejičena Mehika, da bi tako na r?Prezentančen način predstavila slovenski javnosti tja do 10. okto-jte* z več kakor 3000 razstavljeni-?• Predmeti čim bolj popolno poltemo posameznih kultur in ljudske UIJtetno«ti Mehike. 'e sam grad Goričane nudi u-•teezen ambient za takšno razsta-J?' saj so pod kolonadami na dvojčkovim postavili stojnice in u-[s«u razstavljavci domiselno in u-tvarili vzdušje tipičnega mehiške-f.a vaškega sejma z najrazličnejšo blagom ljudskih umetnikov in ItTi k°v meiiiških kmetov. In še-a k0 Se obiskovalec tako rekoč 'Pjehodi skozi « mehiški sejem » Jkopi v razstavne dvorane, kjer 5? .sprejmejo nešteti predmeti n«niške ljudske upietnosti. j^teer pa mehiške ljudske umet-Jtesli še vedno ne moremo povsem svilno in natančno opredeliti. V r» I sla se namreč ustalili dve, w°^n° opredeljeni izročili iz {j Oteklosti. Na eni strani tako lah-ite vidimo v njej umetnost indi-jPskih plemen, oziroma umetniji* izdelke posameznih etničnih j uP>n, ki imajo svojstven izvor Posebnosti, predvsem kar zade-Porabo samih izvajalcev izdel-„iY> na primer, to so maske ya-tiii! .ih Indijancev, oblačila, tka-tJte in okraski Indijancev kot so {^tedjneti plemen Huicholes. Tzotzi-Huaxtecos in drugih: dalje ce-fTVtenjalni predmeti, ki jih upo-^‘».io izdelovalci sami. Zato jih pj^^odajajo, razen v posebnih Na drugi strani pa vidimo na jStavi izdelke, ki jih lahko ime-|tJ®tl'o pravo ljudsko umetnost ra {p ga in mesticijskega izvo-v,/ predmete izdelu.jejo pred-hn^1. zato, da jih prodajajo in jih 1q, , la.io po vsej deželi, daleč od kjer so bili izdelani. Ta pro-vs*h " 'a ^ namen.jena porabi v i« n družbenih plasteh, posebno *» prednjem sloju. Keramiko Vsakdanjo porabo, izdelano v Vi Bar' L Stebla Barrio de la Luz in v držali r^tebla ali pološčeno ma.joliko ^-*ace je mogoče dobiti v go-JJ/IJlJbih najbolj oddaljenih krati Tonike predvsem zato, ker so »terf^meti Pnneni. Drugačne vr-°kr» So izde,ki kot, na primer, han.*na °Krinjala iz pokrajine Te-ali svilena ogrinjala iz «( -Maria ali izredno lepi pon-Uj , "a: v ieb krajih so ved-tedelorvali razkošne predmete Festivalska maska z razstave mehiške ljudske umetnosti v Goričanah za premožnejši srednji sloj. Izročilo o tej kreolski ljudski umetnosti ima svoj izvor v umetnosti in obrteh, ki so prišle iz Evrope in Azije, posebno iz Španije in Kitajske. Številni so umetniški vzorci in stili, ki so vzeti s kitajskih vaz ali iz okrasnih kitajskih motivov; taki primeri so tako imenovane «Talavera» iz Puebla, lakirani okrasni pladnji iz Michoa-cana in srebrni predmeti iz 18. stoletja. Znano je namreč dejstvo, da je bila intenzivna trgovina med Kitajsko, Filipini in Mehiko, ki je pustila močne sledove v mehiški ljudski umetnosti. To nam tudi pojasnjuje, zakaj ima mehiška umetnost več kitajskih posebnosti kakor španskih iz časov kolonializma. Mnogo kitajskih izdelkov je prišlo v Mehiko, toda ni še zanesljivo, če je prispelo sploh kaj izdelkov ljudske umetnosti iz Španije. Resnične estetske vrednote ljudske umetnosti so se začele opažati po mehiški revoluciji, ko so le te odkrili sodobni mehiški umetniki iz časa Encisa Atla, Best Maugar-da, Rivere in '-ug"\ ki so v skromnih umetniških izdelkih ljudstva videli ideologijo politične in estetske obnove in ta jih je tudi vzpodbujala v lastni ustvarjalnosti. Ljudska umetnost je pokazala okus. ali bolje rečeno »dober okus* ljudstva, ki je preprosto, samohot-no in neposredno ter še nepokvarjeno s ceneno trgovino pisanih predmetov in imitacij »umetniških del*, ki so prihajala h tujine. Ka: kovost mehiške ljudske umetnosti tudi označu,je instinktivno razumevanje in razumno uporabljanje materiala in barv. Obrtniki iz Me-tepeca izdelujejo i* gline slabše kakovosti z anilinsko barvo umetniške predmete, ki so zelo čustveno razgibani in lepi kot malokateri tovrstni izdelki; ali pa uporabljajo šope zrele koruznice, neuporabni časnikarski papir slikajo z lepilom in izdelujejo resnično velikanske figure (judas), ki bi jim lahko zavidal sam Picasso. V mehiški ljudski umetnosti sta dve osnovni zamisli, kar zadeva estetske vrednote; ena izmed njih je okraševanje, obdelava materiala, splošno pa slikanje in oblikovanje rastlinskih in živalskih motivov; pravimo tudi, da je to senzualni pristop k samemu materialu, ne da bi kakorkoli okraševali, pač pa je ponovljena tekstura in oblika. To vidimo, na primer, pri bakrenih predmetih iz Santa Clare v Michoacanu, na lesenih koritih iz Ixtapana de la Sal ali iz Huaxteca, prav tako pa tudi na velikih glinastih posodah in črnih vrčih iz Coyotepeca v Oaxaci ali na rdeče lakiranih slikarijah iz Tlaxcale. Barvo uporabljajo mehiški oblikovalci z veliko rafinira-nostjo na posebnih primerih ali z barbarsko drznostjo in skrivnostjo, ki je ni mogoče primerjati. Tako so zelo lepi keramični predmeti, pobarvani v sivih tonih ali v barvi terakote na svetlosivkasti podlagi iz krajev Tonala in Jali-sco. Dalje vidimo nežne barve na ženskih ogrinjalih, ki so pravo nasprotje živim barvam na igračkah iz kraja Metepee, te so limonine barve, zelene, kričeče rdeče, vijoličaste z zlato in srebrno poslikavo. Barve so lahko močne ali šibkejše, vedno pa obstaja izviren in pogumen smisel za ravnotežje barv Nedvomno je, da ima mehiško ljudstvo poseben smisel in okus za močno barvo, za nieno popolno in vsestransko uporabo. Vs:' 'o, ki obiskuje slikarske delavnice zaradi nakupov okrasnega papirja za izdelovanje resic in zastavic, uporabi ienih ob priložnostnih slovesnostih, izbira določene barve in jih uravnava tako, da mu zbuiajo veselje in vznemirjenje, ki ga lahko doživi le v Mehiki. Tako torej skuša razstava v Goričanah zajeti mehiška dela ljudske umetnosti vseh vrst in iz vseh časov in vsekakor je dosegla svoj namen, ko nam je tako razkošno, pestro in obilno pokazala splošni pregled te pomembne dejavnosti mehiškega Išidstva. Vredno sl je torej ogledati to razstavo, s katere bomo odhaiali bogatejši ob sno-znanju bogate lkidake ustvarjalnosti mehiškega ljud«tv* in neuvrščene, prijateljske Mehike D. Ž. za oboo in harfo C. Ph. E. Bacha, 6 metamorfoz op. 49 za oboo solo in Suito za harfo op. 83, obe skladbi Benjamina Brittna in Chorus za o-boo in harfo Pavla Mihelčiča, ki sta jo umetnika izvedla prvič. Vsekakor zanimivo delo, ki pa zaradi svoje umirjenosti ni sodilo na zaključek koncerta. Kar zadeva izvedbo, se je ob dovršeni uigranosti obeh interpreta-torjev razvijala v enomiselno zasnovanem oblikovanju, v katerem se je nazorno odražala dojetost slogovnih značilnosti posameznih del. Pristna muzikalna občutenost je odsevala tudi v iztanjšanem grajenju obeh Brittnovih del; šest metamorfoz op. 49 je v izenačenem tonu-s posebnim muzikalnim navdihom in notranjo napetostjo izvedel Božo Rogelja, ki sodi gotovo med današnje pomembne poustvarjalce kot solist, kot sodelo-valec v komornih sestavih, a nič manj kot član oziroma kot solist v orkestru. 0 pomembnosti delovanja v našem glasbenem življenju bi lahko isto rekli o Rudi Ravnik-Kosijevi: njena dovršena igra in muzikalna kultura sta mnogo doprinesli h kvaliteti glasbene reprodukcije v orkestrskem udejstvovanju kakor v njenih samostojnih nastopih in tudi v sodelovanju v okviru komornih sestavov. Te svoje odlike je potrdila tudi na tem večeru. C a izvajalca sta nas s svojo izpovedno izrazitostjo popeljala v svet intimno doživljajoče tonske lepote. Na šestem večeru je nastopila mlada pianistka Tadeja Perkavec. Zaradi izredno slabega vremena, ki se je nagibalo h grozeči nevihti, smo pričakovali skromen o-bisk, vendar je bilo nasprotno. V križnem hodniku so se zbrali številni poslušalci; privabilo jih je dvoje: mlada pianistka, ki zaradi svoje nadarjenosti že nekaj let vzbuja veliko zanimanje doma in v tujini, poleg tega pa jih je pritegnil še spored. Sej je bil večer posvečen delom Friderika Chopina. Pianistka je pričela svoj recital ob pravem nalivu. Poslušalcev pa to ni posebno motilo, ker so se razmestili pod oboke hodnikov in pozorno sledili izvajanjem. Poleg prijetno vzbujajočega občutka in dobre akustičnosti ima ta ambient torej še to prednost, da poslušalci brez bojazni pred padavinami lahko na prostem, na svežem zraku. nemoteno Doslušaio koncert. Na sporedu je imela Nocturne št. 1 v b-molu op. 9, št. 2 v Es-duru op. 9, št. 2 v Fis-duru op. 15, Fantaisie impromptu v cis-molu op. 66. Valse št. 2 v cis-molu op. 64, št. 2 v a-molu op. 34 in št. 3 v F-duru op. 34, Balado št. 1 v g-molu op. 23, Scherzo št. 2 v b-molu op. 31, Etude št. 12 v c-molu in št. 3 v E-duru op. 10 ter št. 11 v a-molu op. 25 in Polonaise v As-duru op. 53. Za mladega pianista torej zahteven programski večer z več vidikov: nadarjenost, znanje in spretnostna igra, določena zrelost muzikalnega občutja, pa tudi vprašanje napetostno interpretacijske in fizične vzdržljivosti se vzbudi ob dolžini sporeda, ki je odmerjen na dela edinega ustvarjalca. No, moramo priznati, da je mlada izvajalka pokazala dokaj tehnično dovršeno igro in smiselno zasnovano oblikovanje. V tem se je odražala dobra šola pa tudi prizadevnost izvajalke za čim večjo popolnost na eni, na drugi strani pa njena kreativna iskrivost, ki krepi poustvarjalno moč. Ta pa že daje slutiti osebnostno doživljanje in oblikovalno hotenje ter težnjo k svojskemu grajenju. Kar zadeva problem napetosti, ki vzdržuje in povezuje vse prvine poustvarjalnega procesa, nas je kljub njeni mla dosti presenetila, čeprav je ob zadnjem delu, pri drugače toliko izvajani in popularni Polonezi v As-duru, napetost popustila zaradi očitne fizične utrujenosti. Jasno, da bo ob nadaljnjem umetniškem dozorevanju, ob svoji nadarjenosti, v bližnji prihodnosti interpretacije okrepila z novimi domislicami v smislu odkrivanja in spoznavanja bogastva vrednot izvajanih del. To domnevo potrjuje napredek, ki smo ga spoznali na tem večeru. Saj so izvedbe poleg precizne igre pokazale že dokaj zaznavno oblikovalno dognanost, ki je morda najbolj prišla do izraza v Baladi in v Scherzu. V Grožnjanu, kulturnem središču Mednarodne federacije Glasbene mladine, pa je vse živo že od konca meseca junija: od vsepovsod glasba, iz raznih hiš, iz vseh kotičkov starinskega mesteca, v katerem na žalost še zdaj zevajo praznine nekaterih dotrajanih hiš, ki se vedno bolj rušijo, prihajajo zvoki violine, raznih pihal, klavirja pa pevske melodije, orgle iz cerkve, v dvorani prve hiše na samem vhodu v mestece, tako imenovane »Kaštel*, ima vaje ali orkester ali pevski zbor ... Prav v zadnjih dneh smo bili priča intenzivnemu delu z mednarodnim komornim ali bolje godalnim orkestrom, ki ga je vodil zagrebški dirigent Igor Djadrov. Sestavljen je bil iz slušateljev z raznih jugoslovanskih visokih glasbenih šol ter udeležencev iz Anglije, Švedske in Portugalske. Mojstrski tečaj za orgle je uspešno zaključil dunajski organist Martin Hasel-bock, tečaj violončela za nadarjene otroke je vodil zagrebški poznani violončelist Valter Dešpalj. Mojstrski tečaj za violončelo kot pripravo za mednarodno tekmovanje »Čajkovski 82», ki bo prihodnjega leta v Moskvi, pravkar zaključuje violončelist svetovnega slovesa, Danil šafran iz Sovjetske zveze, ki je že drugič v tem svoj-stvu v Grožnjanu. Prof. Milan Na-gy iz Zagreba je vodil tečaj za interpretacijo komorne glasbe in je pripravil dva godalna kvarteta; v prvem so bili mladinci, v drugem dekleta, potem dva klavirska tria, ki so ju sestavljale dekleta. To je bila druga izmena. V prvi pa sta beograjska profesorja Mihajlovič in Erič imela tečaj za orkester Orffovih instrumentov. Tu sta vežbala in pokazala lepe uspel j Mladinski zbor Glasbene mladine Danske in komorni orkester Glasbene mladine iz Novega Sada. V istem času je pripravil nekaj pesmi tudi mladinski zbor, ki je bjl v glavnem sestavljen s pevci mladinskega zbora osnovne šole. Pri tem moramo omeniti nekaj pomembnejših dosežkov. Prijetno je iznenadil danski mladinski mešani zbor, ki ga vodi mladi dirigent Ole Kongsted. Pripravil je tehtno izbran spored pesmi iz njihove domače in literature iz drugih zakladnic. Avtorji pesmi so John Hilton, John Farmer, Maurice Durufle, Anton Bruckner, Svend S. Schultz, Per Norgard in Jester Hairiston. Zbor razpolaga s svežimi, lepo obarvanimi glasovi, ki pojo zlito v vseh skupinah in v celoti. Fraza je iz razita, smiselno zastavljeno grajenje se razvija v sproščeno interpretiranje, ki izvira iz pobud pristnega doživljanja in zdravega poustvarjalnega hotenja. Zbor je tako po svojem zvoku kakor po svojih interpretacijskih vrednotah spominjal na dobre mešane zbore, ki smo jih slišali v Arezzu ali v Gorici. S svojimi dosežki nas je obdaroval tudi komorni orkester Glasbene mladine iz Novega Sada, ki ga vodi Hija Vrsajkov. čeprav so v njem amaterji in nekaj študentov tamkajšnje glasbene akademije, je vendar pokazal dokaj visoko znanje. Enotnost delovanja, preciznost, intonacija in intenzivnost izvajanja oziroma kreativni polet in zanesenost, ki so jo izzvali na nekaterih mestih, je bila vredna dosežkov marsikaterega orkestra ali ansambla, sestavljenega iz profesionalnih glasbenikov. Na sporedu je bila Vivaldijeva Simfonija v G-duru, Mozartov Diverti-mento v F-duru, Koncert za violo in godala, v katerem je s čisto i-gro, lepim tonom in z muzikalnim navdihom nastopila Nataša Bali-novič, in Vivaldijev Allegro iz Koncerta za dve violini in godala v a-molu, v katerem sta kot solista uspešno sodelovala Djordje Pintov in Vladimir Koh. V drugi izmeni je bil najbolj" zanimiv rezultat dela mednarodnega komornega orkestra pod vodstvom Igorja Djadrova. Kakor lanskega leta, tako je tudi letos z vso resnostjo umetnika in zagnanega delavca pristopil k formiranju orkestra, v katerega so se mladi glasbeniki zgrnili iz raznih predelov Jugoslavije in iz inozemstva. Med drugim je izvrstno pripravil tudi I. suito v a-molu G. Ph. Te-lemanna in njegov Koncert za o-boo in godala v f-molu, v katerem je kot solist sodeloval oboist toplo obarvanega tona, precizne igre in muzikalno sočne interpretacije, Branko Mihanovič, dalje Gotovčevo Pesem in ples z Balkana ter Andante iz Koncerta za saksofon in godala Pavla Dešpa-lja, v katerem smo kot solista poslušali izvrstnega saksofonista Dragana Sremca. Med udeleženci tečaja za interpretacijo orgelske glasbe se je z uspehom predstavila Jesenka Tje-šič iz Zagreba. Poleg koncertov v samem Grožnjanu so orkester, ansambli in solisti priredili koncerte tudi po okoliških mestecih, kakor, v Vrsarju, Pazinu, Poreču ' i Rovinju. IVAN SILIČ Novost na knjižni polici MARIJAN ROŽANC s Metulj Medtem ko je pisatelj Marjan Rožanc v svojem zadnjem romanu Ljubezen, zanimivem in nedvomno uspelem pripovednem tekstu, prikazal predvojno in medvojno mladino ljubljanskega predmestja, je v svojem romanu Metulj prikazal tematiko povojnega obdobja Ljubljane. Zgodba sama je preprosta. Študent Tomaž, novinar in pisatelj, se je vrnil s petletnega prestajanja zaporne kazni v Ljubljano in se zdaj poskuša uveljaviti v novem času in novem okolju. Sprva kot priložnostni prevajalec, potem kot pisatelj, predvsem dramatik. In istočasno ko doživlja novi čas doživlja tudi ljubezenska srečanja. Toda ta pripoved o poskusih uveljavljanja mladega pisatelja, na področju literature in ljubezni, ti opisi srečanj z vrstniki, pogovorov, krokarij, spopadov, so bolj ali manj le zunanji okvir za tisto bistveno, kar je pisatelj s tem, deloma avtobiografsko pobarvanim tekstom, hotel doseči: prikaz razmer v letih 1950-1960 v Ljubljani, zlasti v literarnem svetu, prikaz vloge umetnosti, zlasti literature v tedanjem življenju, vpliv literature na družbo in družbe na literaturo. In tako ob tem, ko pisatelj prikazuje pisateljske družbe, debate v nekdanjih gostilnah, ki jih več ni, popivanja, prepire in neskončne diskusije o vlogi umetnosti v svetu, ko slika vrsto novinarjev, urednikov, pesnikov, pisateljev, slikarjev in prikazuje njihove življenjske zgodbe in usode, ko prikazuje ljubezenska srečanja in vsakdanja doživetja z ženskami, ko s prijetnim pisanjem oživlja podobe kulturniške Ljubljane izpred dvajsetih in več let, vse to uporablja predvsem kot okvir za osrednjo temo svojega teksta: to pa je vloga umetnosti in predvsem literature v sodobnem svetu. S posebnim pogledom na slovenski povojni čas, ko sta umetnost in v njej literatura imeli še nek poseben položaj in ljudje, ki so se ukvarjali z umetnostjo, če ne priviligiran, pa poseben status. Ob tem, da skuša glavni junak, novinar in pisatelj Tomaž, najti svoj avtentični položaj v umetnosti in v svetu, je treba sicer omeniti tudi to komponento Rožančevega romana. Pa da se ta junak kot metulj spušča v ljubezni od rože do rože in išče svoj smisel, tudi ni mogoče prezreti. Toda prikaz o-srednje teme, o vlogi literature, z mislijo na nekdanji čas, pa morda rahlo nostalgijo za lepimi, čeprav hkrati bolj ostrimi razmerami kot so današnje, je osrednja tematika tega teksta. Pri tem ni odveč o-meniti, da je Rožančeva pripoved lahkotno igriva, zanimiva, da se ne obotavlja zapisati kritične misli na račun nekaterih takratnih razmer in ukrepov oblast', in da vse to bežno prikazovanje drobnih dogodkov da.ie bralcu imnre-sivno podobo, stvarno in kritično glede na čas in razmere minulih dni in nekaterih problemov literarnega ustvarianta v njih. Rožančev Metulj je torei tekst, ki ga je vredno breH. po»eb"o za tistega, ki skuša doumeti minuli čas in nekatere probleme in ki rad prebira dela s sodobno domačo tematiko. BRANKO HOFMAN: Noč do jutra Pustimo ob strani Hofmanove dosedanje literarne stvaritve in njegovo zadnjo l .pelo knjigo-pred-stavitev sodobnih slovenskih kulturnih delavcev, in si oglejmo njegov najnovejši tekst, roman NOČ DO JUTRA, ki ga je nedavno izdala Slovenska matica v Ljubljani. Govorimo o najnovejšem tekstu, gre pa za roman, ki je bil napisan že v letih 1968-1974 in je torej že kakih deset let star. O-čitno je, da je čas za objavo tega romana šele dozorel in da najbrž ni več pomislekov, da pisatelj v umetniškem delu spregovori o ča- su okrog kominforma in o ljudeh, ki jih je zagrabil in zmlel takratni čas. Zato pa je Hofman čutil potrebo, da v spremni besedi, sicer neobičajni za pripovedni tekst, napiše, »da tragika njegovih junakov prav nič ne postavlja pod vprašaj upravičenosti in etičnosti zgodovinskih odločitev jugoslovanskega vodstva ob spopadu s Stalinom. Celo nasprotno. Moralna načela razvidna iz teksta, se ujemajo s tistimi, zaradi katerih je prišlo do upora stalinističnemu diktatu, kajti šlo je za brutalni politični in gospodarski pritisk na deželo, ki si je z velikimi žrtvami komaj priborila svobodo in neodvisnost*. Sicer pa pisatelju ni šlo za obujanje dogodkov, saj je njegovo pisanje izrazito introvertirano in usmerjeno v vprašanje človečnosti in moralnosti ravnanja junakov, zapletenih v usodni konflikt. In prav na to Hofman tudi opozarja: gre za osvetlitev problema usode dveh ljudi v zgodovinskem trenutku, dv.h ljudi, od katerih eden sam pri sebi opravičuje svoje ravnanje kot nujno, kot nekaj, k čemur ga je prisilil tok zgodovinskega dogajanja. Drugi, žrtev prvega, pa sedaj le še meditira ob dogodkih pred tridesetimi leti in razen trenutne spozabe (konflikt se sprevrže v nepomemben fizični spopad) ne čuti potrebe po maščevalnosti, niti kakem drugem ravnanju. Morda tudi zato, ker je prvi še vedno preiskovalni sodnik, drugi pa je, čeprav nekdanji revolucionar in borec, o-drinjen upokojenec, ki živi pri bratu v njegovi gostilni. In tako gre v romanu Noč do jutra za prikaz moralnega konflikta, ki se sproži ob srečanju, dveh nekdanjih nasprotnikov, ob tem pa tudi za pogumen pisateljev prikaz trpljenja v zaporu in taborišču. Vse to pa ob zgodbi iz današnjih dni. Ta pa je sama po sebi preprosta, morda tudi malce konstruirana, sicer pa omejena na nočni čas osmih ur. V odmaknjenem kraju so namreč našli obešeno dekle. Preiskovalni sodnik se s svojim aparatom znajde na kraju samem in se sreča z dekletovimi svojci in najbližjimi sosedi. Med njimi je nekdanji ko-minformovec, katerega je zasliševal, obravnaval in maltretiral sedanji preiskovalni sodni' . Oba nekdanja nasprotnika se srečata, se izogibata spopadu, ki pa se proti jutru, po opravljenih preiskovalnih dejanjih, le izcimi v bolj ali manj nedolžen fizični spopad. Toda ob dogajanjih v tej noči se pri enem kot drugem misel in spomin vračata v čas pred tridesetimi leti in kasnejše dni, ko je bil prvi preiskovalec, drugi pa zapornik. Kombinacija nepomembnega dogodka današnjega časa z usodnimi dogajanji ob času kominforma, prepletanje današnjosti in preteklosti, realnosti in spominov, to ustvarja zanimiv tekst, katerega poudarek, je n» č'ovečnosti in moralnosti. ki pa se ob zanimivi zgodbi tudi izjemno prijetno bere. Branko Hofman je s svojim občutljivim tekstom nedvomno uspel. Ne samo, da je posegel po občutljivi tematiki in • z pogumno lotil prikazovanja dogodkov, ki jih tudi realistično obnavlja, uspelo mu je tudi zaostriti bistvo romana na moralni problem dveh junakov. In ob vsem tem napisati zanimiv roman S tem. da je moral tekst deset let čakati na obiavo, ni prav nič izmibil, morda ji še toliko bolj zanimiv. Sl. Rn. V vili Manin balet iz Bukarešte Z nastopom plesalcev plesalne a-kademije iz Bukarešte se je te dni v vili Manin zaključilo letošnje «Furlansko glasbeno poletje*, ki so gd priredili v sodelovanju z deželnim ravnateljstvom za turizem. Skupina «Balet črnega morja» je precej znana tudi drugod po Evropi, zato je bil njen nastop doživetje za vse ljubitelje baleta. Plesalci so izvedli balet Bizentove tCarmen» in dve koreografiji s folklornim prizvokom. Novosti zadnjih dni vam priporoča ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ESEJ O LEPOTI Estetska misel Josipa Vidmarja o pojavih v tvornem svetu, Življenju in umetnosti SEN MORJA S «staroversko» preciznimi pejsaži naSih krajev se vam predstavlja pozabljeni tržaški pesnik Janko Samec REVOLUCIONAR MIRO, ŽIVLJENJSKA ZGODBA ANTONA UKMARJA Osebnost, delo, boj proseškega rojaka v mednarodnem delavskem gibanju je opisal Rastko Bradaškja (slov. in ital. izdaja) REZIJA - JEZIK ZEMLJE, JEZIK KRUHA Popis družbenih, kulturnih In gospodarskih dobrin, problemov ter načrtov je prispeval Renato Ouaglia, eden od pobudnikov zadruge Ta ro-žina dolyna. PRAVCE MOJGA TAT AN MOJE MAME Zbirka narečnih pravljic iz Nadiških dolin, kot jih |e poslušala in zapisala Ada Tomasetig •— da boste na počitnicah, ko imate Čas, razgibavali tudi svojega duha •— in da vam ne bo tal, če bo kak dan slabo vreme ODPRAVA, KI JO JE VODIL TRŽAŠKI ROJAK PROF. G. PILLERI Proučevanje sladkovodnega delfina ki živi v tokovih porečja Amazonke Več oseb na «bongu» iz enega samega drevesnega debla - Bogat plen lova - Nova vrsta ribe - Velika dokumentacija - Mnogo dela čaka znanstvenike šele sedaj Prof. Giorgio Pilleri, tržaški rojak-zmnstvenik, ki deluje v Švici, dobitnik znane tržaške novinarske nagrade .-■ . _..w . \**A> V HIŠI CVETJA NA DEDINJU V BEOGRADU NATO PA ŠE V NOVEM SADU IN SMEDEREVU V stari trdnjavi na Kalemegdanu muzej vojnih trofej, zvečer pa ples Nekako pobožna tihota v parku okoli zadnjega počivališča maršala Tita n. Prvi, večerni stik z Beogradom je bil torej obetaven. Naslednje jutro smo si z vodičem v avtobusu ogledali mesto. Obiskali smo staro trdnjavo Kalemegdan, ki od davna predstavlja posebno zanimivost Beograda. Trdnjava je nastala konec 16. stoletja na strateško zelo primernem položaju, kjer se Sava izliva v Donavo. Tu so že stari Rimljani imeli svoj Singidunum. Trdnjava, ki je danes ena mestnih zgodovinskih zanimivosti, nam priča o raznih zgodovinskih obdobjih mesta. V njem je tako imenovani rimski vodnjak, ki je tako globok, da črpa vodo iz Donave ali pa turški vodnjak in stolp. Trdnjavsko področje je sedaj eden najbolj priljubljenih parkov .Jeograda. Z njega je prelep pogled na sotočje Save in Donave, na rečno pristanišče ter na stolp-n;ce Novega Beograda. Del trdnjave je spremenjen v muzej JNA, kjer so shranjene številne vojaške trofeje. V parku je tudi spomenik, ki ga je ustvaril Ivan Meštro-vič v zahvalo Francozom, ki so med prvo vojno nudili Srbom veliko pomoč. Pod trdnjavo se je razširilo mesto, sedanji stari del mesta z ožjimi ulicami, prijetnimi kavarnami in gostilnicami. Po obisku trdnjave smo si bežno ogledali drugi del mesta, spomenik Mi-hajlu Obrenoviču, palačo Zvezne skupščine, cerkev Sv Marka in novi del Beograda. Hiteli smo, ker smo si želeli obiskati Hišo cvetja na Dedinju, nato pa nas je avtobus odpeljal še na Avalo. Pred Hišo cvetja nam ni bilo treba dolgo čakati. Vrsta ni bila dolga, kot po navadi. Skoraj pobožna tišina je vladala ne le v notranjosti stavbe, kjer je pokopan predsednik Tito, pač pa je tudi sam park dajal vtis zbranosti. V dolgi vrsti smo stopili po notranjosti Hiše cvetja in opazovali preprost in sončen Titov mavzolej. Ne težkih, mrkih in monumentalnih spomenikov, pred nami je bil preprost nagrobni kamen in veliko veliko cvetja. Skoraj skromen spomenik nas je spomnil na [Titovo osebnost, ki si niti v smrti ni želela monumentalnosti, kljub temu, da je bil Tito že zgodovinsko svetovnega pomena. Po parku smo se spet v tišini sprehodili do avtobusa, ki nas je odpeljal na Avalo. Tu smo si ogledali spomenik neznanemu vojaku iz prve svetovne vojne. Tudi ta spomenik je Meštrovičeva stvaritev. Pravijo, da je to eden izmed najlepših, če ne najlepši spomenik neznanemu vojaku na svetu. In res je vhod po stopnicah navzgor prav monumentalen, hkrati pa so ženski liki, kariatide, ki nosijo celotno zgradbo zelo preproste, kljub svojim ogromnim dimenzijam. Šest ženskih figur predstavlja vsaka v tipični narodni noši enega izmed jugoslovanskih narodov. • Po ogledu spomenika na Avali nas je čakalo kosilo, nakar smo se vrnili v Beograd, kjer smo imeli prosto, brez programa. Zvečer pa smo se zbrali, da bi se sprehodili po mestu. In tako smo se napotili proti skadarlijskemu trgu, da bi doživeli posebno živahno vzdušje očarljivih bohemskih noči ob notah violine in ob tipičnih starih pesmih. Radi bi bili kje sedli vsi skupaj, da bi ob kapljici dobrega vina oživili kavarniško tradicijo, pa ni bilo nikjer najti prostora za vse. Sicer pa so vse kavarne in gostilnice razmeroma majhne. Zato smo se odločili za drugo rešitev in odšli plesat na Kalemegdan. Trdnjava je bila ponoči še bolj očarljiva in torej skrivnostna kot čez dan. Ob vrnitvi v hotel pa je deževalo in pralo beograjske ulice, ki jih je mestna služba za čistočo še prej oprala. V nedeljo zjutraj smo odpotovali v Novi Sad, glavno mesto Vojvodine. Novi Sad je šesto največje mesto v Jugoslaviji, šteje 280 tisoč prebivalcev. Vojvodini pravijo žitnica Jugoslavije, vendar imajo tod tudi nafte, plina in veliko kemijske industrije. Vojvodina je obširna ravnina, katere najvišja gora je Fruška gora z 239 metri višine. Fruška gora je nacionalni park. Tu je več samostanov in mogočen spomenik NOB. V tej pokrajini govorijo več .jezikov: srbohrvaščino, madžarščino, slova-ščino, romunščino, ruščino. Novi Sad je nastal okrog Petrovaradin-ske trdnjave ob Donavi, ki je bila zgrajena ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja. Stari del mesta je v starem avstro-ogrskem slogu, moderni pa se razprostira na drugem bregu Donave. Najprej smo si ogledali petrovaradin-sko trdnjavo. Načrt zanjo je pripravil francoski arhitekt Vauban, ki je napravil načrte tudi za novejši del Kalemegdanske trdnja- j Trdnjavo so tu postavili Avstrijci, da bi preprečili Turkom pot proti Dunaju. Turki so bili do tedaj že dvakrat pred Dunajem, zato je nastala ta trdnjava, ki pa ni nikoli služila svojemu namenu, saj ni doživela nobene vojne. Sistem tunelov v trdnjavi, ki je dolg 17 km, je v treh nivojih, ki pa so med seboj povezani. Trdnjava prekriva 112 ha površine in del zgradbe služi sedaj za hotel, gostilno in likovno galerijo. Po obisku trdnjave smo se sprehodili po središču starega Novega Sada, ki so ga pred kratkim restavrirali in mu vrnili nekdanji videz. Po kosilu smo obiskali samostan Novo Hopovo na Fruški goli iz 1576. Freske v njem so iz 17. stoletja, ikonostas pa iz druge polovice 18. stoletja. Ustvaril pa ga je največji srbski slikar te dobe. Med drugo vojno je bil samostan poškodovan, a ga skuša pokrajinski odbor za zaščito spomenikov restavrirati. Iz gozdnate Fruške gore smo se vrnili v Beograd, kjer smo večer prebili v gostilni -ladji na Savi. V ponedeljek se je nadaljeval ogled Beograda, saj smo v soboto utegnili videti le droben delček tega, kar se da obiskati v tem prelepem mestu. Tokrat smo se odpravili v sodobni (jel mesta, kjer smo najprej obiskali Muzej modeme umetnosti, ki je bil ustanovljen 1958. leta in ki zbira najboljše umetniške stvaritve jugoslovanskih slikarjev, kiparjev in grafikov 20. stoletja. Tu smo pobliže spoznali umetnike, o katerih smo večkrat le brali. Ko smo prišli iz galerije, ki je ena najlepših arhitekturnih objektov v Beogradu, smo obiskali najprej Park prijateljstva, nato pa sloviti Sava center. Park prijateljstva je nastal ob prvi konferenci neuvrščenih, ki je bila prav v Beogradu. Tedaj je bilo za vsakega državnika, ki je bil navzoč na konferenci, vsajeno eno drevo. In od tedaj se je ohranila tradicija, da vsak državnik, ki pride na uraden obisk v Beograd, zasadi eno drevo. Pod vsakim drevescem je ime državnika, za katerega je bilo drevo vsajeno. Iz parka smo šli v Sava center, najnovejše kongresno središče, plod moderne arhitekture s prostornimi halami za kongrese z vsemi potrebnimi drugimi objekti. Center je povezan z najrazkošnejšim hotelom v Beogradu. Po obisku Sava centra smo se vrnili v hotel in na kosilo in ker je bil marsikdo že utrujen, je legel. in šele pozno popoldne smo izkoristili zadnjo priložnost, da smo v okolici hotela kupili kak spominček. Po večerji pa smo šli ponovno na potep po mestu in nazadnje našli majhen park, kjer smo dali duška svojemu mladostnemu razpoloženju: prepevali smo ob spremljavi kitare pozno v noč. Naslednjega dne smo bili dokaj zaspani, ker smo se veselili pozno v noč in precej napora je od nas zahteval ogled Muzeja 25. maja, ki je v neposredni bližini Hiše cvetja. Njegova naloga je, zbrati v enem objektu vse darove, ki jih je predsednik Tito prejel doma in po svetu. Zbirka predstavlja posredno prikaz dejavnosti maršala Tita v procesu ustvarjanja nove jugoslovanske stvarnosti. Zbirka je bogata in vsebuje umetniška dela, narodne noše, glasbene inštrumente, staro orožje, makete industrijskih objektov, ročna dela, dokumente, ki jamčijo častno državljanstvo, diplome, ki jih je Tito dobil kot doktor honoris cau-sa itd. Ogled muzeja je izredno zanimiv, ker na svoj način prikazuje del Titovega življenja. Po obisku muzeja smo odpotovali v Smederevo, kjer je še ena trdnjava ob Donavi. Mesto je nastalo na ostankih starorimskega naselja. Ko so Madžari 1427. leta zasedli Beograd, je bilo Smederevo nekaj let glavno mesto Srbije. Leta 1430 je despot Juraj Brankovič zgradil trdnjavo ob Donavi, ki se je dobro ohranila do druge svetovne vojne. Strahotna eksplozija v poletju 1941 pa je porušila dober del trdnjave, ki jo skušajo zdaj restavrirati. Restavriranje bo trajalo kakih pet let. V Smederevu je tudi muzej, ki prikazuje zgodovino mesteca od rimske naselitve pa vse do druge svetovne vojne. • V popoldanskih urah smo iz Smedereva odšli kar na beograjsko letališče. Naš izlet se je bližal h koncu. Bili smo že utrujeni in na neki način zadovoljni, da se vračamo v Trst. Hkrati pa nam je bilo težko ločiti se od novih prijateljev, izletniškega vzdušja in res lepih krajev. Ob 18.30 je letalo vzletelo proti Brniku. Polet je bil skoraj prekratek, tako prijetna se nam je zdela vožnja. Zato pa nas je čakala kar dolga vožnja z avtobusom najprej do Gorice, kjer so izstopili Goričani, nato pa skozi Štivan in nekatere kraške vasi do Trsta. V mesto, v Trst, nas je prispelo samo dvanajst, vse ostale smo posejali po njihovih domovih po Krasu. BARBARA GRUDEN Nedelja, 2. avgusta 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Jazz koncert 13.30 DNEVNIK 17.00 Dogodivščine: Čar tveganja, čar novega 17.50 Braccio di ferro — risanke 18.00 Poletje, zima — zadnji del TV nadalj. 19.00 Policaji v cilindru: Tekmeci Sherlocka Holmesa, TV film Napoved vremena 20.00 DNEVNIK 20.40 Dogodivščine Caleba Wil-liamsa — 5. del TV nadalj. 21.45 Hit-Parade — glasbena oddaja 22.15 športna nedelja 22.50 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Iz Bologne: Manifestacija ob obletnici atentata na železniški postaji v Bologni 11.30 Simfonični koncert, ki ga dirigira Jury Ahronovitch 12.30 Dogodivščine Balanela — risanke 12.45 Pregled programov za prihodnji teden 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Mork in Mindy — TV film Atentat na Morka 14.50 DNEVNIK 2 — Neposredni športni prenosi Zahodne Nemčija: Hockenheim: Avtomobilske dirke za veliko nagrado formule 1 Turin: Plavanje Lahka atletika 18.55 Kodeks 07: Varšava — TV film Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 20.00 DNEVNIK 2 -Nedelja sprint 20.40 Renzo Arbore in Luciano De Crescenzo: Tagli ritagli & frattaglie — 2. del zabavne oddaje 21.45 Srce in utrip srca — TV film Jonathanu z ljubeznijo 22.35 Za objektivom — dok. odd. Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 15.00 DNEVNIK 3 — Neposredni športni prenosi Serramazzoni: Tenis Piacenza: Avtomobilizem 17.50 Peppino Girella — 4. del TV nadalj. TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00, Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Praznična matineja: Poslušali boste. Sporedi narodnozabavne glasbe; 11.00 Mladinski oder: «Poslednji Mohikanec*, 5. del; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Klasično, a ne preresno; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah: 14.10 Nedeljski radijski zbornik: 14.10 Glasbeni sporedi, Izbori iz tedenskih oddaj in iz arhiva. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, i4.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Podrobnosti; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 11.32 Kim, svet mladih: 12.10 Glasba po željah: 13.40 Pike na I; 15.15 Stisk roke; 15.30 Naša diskoteka: 16.00 Free shovv: 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke tedna; 17.30 Crash; 18.00 II Guar-diano del Faro; 18.15 Vrtiljak jug. motivov; 18.45 Končertino. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8.37 Kinospored; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Spored zabavne glasbe; 14.00 Najava sporeda; 14.05 Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Vladimir Samec; 16.30 Programi ted- 18.45 Pregled programov za prihodnji teden 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Koncert 20.40 Ludwig van Beethoven: Simfonični koncert ob obletnici tragedije v Bologni 21.55 DNEVNIK 3 22.20 DNEVNIK 3 — Športne vesti 22.50 Karavana poleti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.10 Poročila 10.15 Sezamova ulica, ameriška otroška serija 11.15 G. Mihič: šoferja, TV nadalj. 12.10 TV kažipot 12.30 Narodna glasba: Srečanje slovenskih tambu-raških skupin 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Poročila 16.45 Življenje z očetom, ameriški film 18.40 Poročila, 18.45 Split: Jugoslovansko prvenstvo v plavanju 19.45 Graditelji, dok. oddaja 20.15 Risanke 20.22 TV in radio nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 M. Vučetič: Bilo je, pa je minilo, nanizanka M. Vučetič: Naše zgodbe, nanizanka 22.05 Portret družine Ravallico, dok. oddaja 22.35 V znamenju 22.50 Nogomet: Crvena zvezda — Dinamo 23.20 športni pregled Koper 17.15 Ponovitev filma 18.45 Plavanje 19.45 Otroški kotiček 20.15 Programi tedna 20.30 Najlepša žena — film, ki ga je režiral Damiano Damiani 22.10 TV film iz serije Velika dolina 23.00 Glasba Jadrana: Dubrovnik Zagreb 15.30 Mož od nikoder, angleški film 17.00 Nedeljsko popoldne 18.20 Zbogom, ljubezen moja, ameriški film 20.00 Animirani film 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Naša kra evna skupnost, humoristična serija ŠVICA 16.40 TV film iz serije James 20.35 Dokumentarna oddaja na; 16.40 Zabavna glasba; 17.00 Pesem Primorske; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Poje Fadil To-skič; 18.00 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba in besede za praznični dan; 10.15 Misleče kokoši; 11.00 S tabo na plaži; 11.45 To je special!; 12.25 D salotto di Elsa Maxwell; 13.15 Med ljudmi; 14.30 Glasba in ljubezen; 15.10 Tisti, ki ostanejo; 13.35 Vuoto spinto; 15.43 Gospe in gospodje, zabava se je končala; 16.25 Bulli, pupe in jukebox; 18.30 Tototarga -nagradno tekmovanje; 19.20 Musiča break; 19.50 Jazz koncert; 21.10 Simfonični koncert. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11,30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Jutro ima zlato v ustih; 8.45 Kaj je ta humor; 9.35 11 baraccone - poletna oddaja; 11.00 Koncert; 12.00 Tisoč pesmi; 12.45 Hih Parade 2; 13.41 Glasba in kino; 14.00 Nedelja z nami - poletje; 19.50 Ribič na bisere; 20.50 Prova; 21.40 Stopimo za korak nazaj; 22.40 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00. 16.00. 18.00, 20.00 Poročila; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 10.05 še pomnite, tovariši.. .; 11.05 Nedeljska matineja; 12.00 Naši poslušalci čestitajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma: 16.30 Nedeljska reportaža: 16.55 Listi iz notesa: 17.20 Gremo v kino; 18.05 Operne melodije; 18.50 Radijska igra; 19.30 Na zgornji polici; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Mozaik melodij. Ponedeljek, 3. avgusta 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton: Veliki pripovedni baleti 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Sveže, sveže — poletni program glasbe, predstav in aktualnosti 17.05 Izgubljeni otoki — 19. epiz. 18.00 La frontiera del drago — 25. epizoda 19.00 Dick Barton — Posebni agent — TV film 19.15 La frontiera del drago — 26. epizoda 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «Quando muore una stella» — film, ki ga je režiral Robert Aldrich. Igrajo: Kim Novak, Peter Finch, Milton Selzer, Rossella Falk in drugi 22.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi Kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Posebna oddaja Mixerja 17.00 Posebni agent — TV film 17.50 Trideset minut za mlade — 18.20 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Večerne športne vesti 18.40 Diciassette momenti di pri-mavera — 1. del sovjetske TV nadalj. Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Čas oper in baletov: »The rake’s progress* — opera v treh dejanjih 23.10 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 23.25 Vir življenja Tretji Kanat 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Koncert R. Coccianteja 20.20 Šolska vzgoja: Arheologija danes 20.40 Italija v neposrednem prenosu • 21.35 DNEVNIK 3 22.00 šolska vzgoja: Kinoteka — Zgodovina 22.30 Hollywood a bocca d’Arno JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Vrtec na obisku: ' Naša galerija V oddaji, ki naj prikaže odpiranje likovnega sveta otroku, so cicibane peljali v Grožnjam Za likovno komunika- TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o.. .. Literarni vložek, Glasbene spremljave, Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Kulturne aktualnosti doma in v svetu. Reportaže iz naših krajev; 13.20 Poštni predal: Letošnja revija «Pri-morska poje*; 14.10 Popoldanski program: Ray Charles v živo; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih; V. J. Križanovska: «Nemeza» - 9. del; 16.00 Z besedo in glasbo po Islandiji; 17.10 Razširjeni obzornik: Za ljubitelje o-perne glasbe; 18.00 Odnos današnjega sveta do naravnega okolja; 18.15 Priljubljeni motivi. KOPEP (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Tromba Ron-nyja Kinga; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 15.36 Prijetno skupaj; 17.00 Štadioni in telovadnice; 17.10 Dalmacija in njene pesmi; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz ...; 18.00 Glasbena fantazija. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov in najava sporeda; 14.05 Stoji, stoji lipica; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. cijo potrebuje otrok prime: ne pobude in usmerjanje tc ustrezna merila za njen vrednotenje. Gost oddaje je akademski sl kar Štefan Pianine, sodeic .vali pa so otroci iz WO KL nični center. 18.55 Mozaik kratkega filma: Pesem vesla, ameriški film 19.35 Obzornik 19.45 Jugo rock:- Šarlo akrobata 20.10 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 M. Kmecl: Friderik z Veroniko Slovenski dramatik Matja; Kmecl je v zadnjih letih vse bolj ploden avtor dramski! novitet, ki tematsko posega jo v različna obdobja: v zgo dovino, v sedanjost, v čas NOB. Veronika s svojo zgodbo v okviru celjskih grofov je * den najbolj obdelanih motivov slovenske književnosti m zgodovine. Poleg Lepe Vide, Mlade Brede in drugih vznemirljivih nesrečnic je ena tistih priviligiranih žalostni! slovenskih žensk, ki so naj bolj mamile raziskovalce slovenske duše. Ta motiv s0 obravnavali različni pisatelji in dramatiki na različne načine ter ga v zgodovinsko-leposlovnem smislu praktično izčrpali. 22.30 35 mm, oddaja o filmu 23.30 V znamenju Koper' 17.30 Ponovitev filma 19.00 Narodna glasba: Štirje kovači 19.30 Aktualna tema 20.15 TV D — Stičišče in Dve minuti 20.30 Vojska v senci — film 22.10 TV D - Danes 22.20 Čudovita dežela Avstralija — film Zagret) 19.15 Zlatarjevo zlato, lutkovna serija 19.30 Pripovedi o vstaji, otroška oddaja 19.45 Jugo rock 20.30 TV DNEVNIK 21.00 M. Krleža: V agoniji, drama ŠVICA 18.35 Poletni programi za mladino 20.40 Zgodovina mornarice — dok. film 21.35 II quinto sigillo — film RADIO 1 --7.D0, 8:00. 10.00, „12.00, 13-00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbe; na kombinacija; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Ljubezen pomeni; 13.15 Master; 14.28 Domneva; 15.00 Popoldanska srečanja; 15.10 Rally; 16.30 Če mora biti Jug, naj bo vsaj globok: 17.03 Patchvvork; 18.05 Cab-musi-cal; 18.35 Šolska vzgoja; 19-15 Zgodovina jazza; 19.40 Odprti zastor; 20.10 Danes zvečer z . • • RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 13.30, 19 30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.C5 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Zvok in misel; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.37 Poletni program; 19.00 - 22.40 Stopimo za korak nazaj; 21.00 Čas proze in glasbe. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9.08 2 glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.40 Pesmice na potepu - Marijan Lipovšek: Medved Brum-ček; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični,napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 14.50 Priporo; čajo vam . ..; 15.05 V gosteh pr* zborih jug. radijskih postaj; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in P°' zdravi ;ajo 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16-50 Radio danes, radio jutri!; 17.05 « Vrtiljak*; 18.00 Studio; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci ; 20.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 21.00 Iz naše diskoteke; 22.05 Poletni divertimento; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Za ljubitelje jazza- TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE Torek, 4. avgusta LJUBLJANA 19.00 Poročila; 19.05 Beli delfin; 19.20 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu; 19.35 Obzornik; 19.45 Mostovi-Hidak; 20.00 Knjiga; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Odprto za ustvarjalnost; 21.50 Colette, Claudine, TV nad.; 23.10 V znamenju; 23.35 Za lahko noč z radijskim pihalnim kvintetom. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Mornar na kopnem, film; 21.50 TV D -Danes ; 22.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije - dok. oddaja; 23.00 Baletni večer. Sreda, 5. avgusta LJUBLJANA 18.45 Poročila; 18.50 Rdeča zora; 19.20 Okrogli svet; 19.30 Obzronik; 19.45 Naši predstavniki; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Marjana moje mladosti, film; 22.40 Miniature; 23.05 V znamenju. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Rock koncert: «Joan Armatrading* - 1. del; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Moderato can-tabile, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Tajne Jadrana, dok. oddaja; 22.40 TV nadalj. Osma ofenziva. Četrtek, 6. avgusta LJUBLJANA 18.50 Poročila; 18.55 Divja leta; 19.35 Obzornik; 19.45 Na sedmi stezi; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Studio 2; 22.25 V znamenju; 22.40 Nasilje v družini: Billy, TV nadalj. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Slovenski pop; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Primer Deffreger, film; 21.55 TV D - Danes; 22.05 Zasebne lekcije, film. Petek, 7. avgusta LJUBLJANA 18.25 Poročila; 18.30 Srečanje oktetov; 19.00 Obzornik; 19.10 Marx in Engels - postaje njunega življenja, dok. oddaja; 20.00 Ne prezrite; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj ; 20.26 Zrno do zrna ; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Vitez v modrem, TV nadalj.; 22.15 Štiridesetletniki, humoristična oddaja; 23.00 Nočni kino: Vojna otrok, film. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 27. kanal - programi tedna; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.00 Odštevanje - film; 22.10 TV D - Danes; 22.20 Velike zarote. TV nadalj.; 23.10 Baletni večer. Sobota, 8. avgusta LJUBLJANA 16.55 Poročila; 17.00 Neustrašni D’Artagnan, film; 18.10 Naš kraj; 18.25 Nogomet; Velež - Crvena zvezda; 20.10 Zlata ptica; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Apaš, a; meriški film; 22.30 Dubrovniški nokturno; 23.05 TV kažipot; 23.45 Poročila. KOPER 17.15 Ponovitev filma; 18.25 Nogomet : Velež - Crvena zvezda ; 19.00 Odprta meja; 19.30 Nogomet: Velež - Crvena zvezda (drugi polčas); 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Film: Kartagina v plamenih ; 22.20 TV D - Danes ; 22.30 Film: Partner. AVTOMOBILIZEM ŠPORT ŠPORT ŠPORT VELIKA NAGRADA ZRN Prost in Amoux n a renaultu danes na startu v prvi vrsti Podvig Carlosa Reutemanna - Pironi na ferrariju s petim časom HOCKENHEIM — Včeraj je bil ®a dirkališču v Hockenheimu na P°redu drugi dan poskusnih avtomobilskih voženj za VN Nemčije ormule ena. Tudi včeraj je prišla * dan premoč vozil turbo, ki so ?e v prvem dnevu na hitrem dir-Mbscu v Hockenheimu najboljše bezala. Najboljši čas je namreč včeraj osegel Alain Prost (renault - tur-o°l. ki je bil po prvem dnevu drugi, a drugo mesto pa je zdrknil nje-ekipni tovariš Rene Arnoux, ki J® Pe v petek bil najboljši. Premoč turbo sta potrdila tudi ferrari-Didier Pironi in Giles Ville-^ sta dosegla 5. oziroma 8. “Jboljši čas. Presenetljivo dobro je J°Jo uvrstitev izboljšal Carlos Reu-biann, ki vodi na lestvici za sve-Jjjl' Pokal in ki se je s svojim "■‘uamsom povzpel z 10. na 3. me-svi ^>ru®' Pilot Wilbamsa, lanski veto\>ni prvak Alan Jones pa je »četrti, tako da se za danes obeta redno zanimiv start z renaultoma Prvi, williamsoma pa v drugi. včerajšnji NAJBOLJŠI ČASI , Prost (renault turbo) 1’47''50 f Arnoux (renault turbo) 1’47"96 f Reutemann (williams) 1’48”46 : Jones (williams) 1'48”49 *• Pironi (ferrari) r49”00 5' Piquet (brabham) 1'49”03 ‘ Laffite (talbot) 1'49’’28 “ Villeneuve (ferrari) 1’49”44 lri ^atson (cmlaren) 1'49"52 u- De Cesaris (mclaren) 1’49’'58 Odslej tudi «turbo» INDIANAPOLIS - Vodstvo avtomobilskega kluba ZDA .je izjavilo, o® bodo z letom 1982 lahko nasto-P®}1 na dirki v Indianapolisu tudi vtomobili «turbo*. ki jim ie bila Ppeložba doslej prepovedana. kolesarstvo DIRKA PO TOSKANI G.B. Baronchelli presenetljivo prvi v končnem sprintu ftEGELLO (Firence) — Včeraj je “*la v kraju Reggello pri Firencah kolesarska dirka po Toskani za Profesionalce, ki je s>užila kot prva Preizkušnja za sestavo italijanske kolesarske reprezentance za svetovno prvenstvo v Pragi. Na pre- cej selektivni progi je po navdušujoči dirki zmagal italijanski kolesar G. B. Baronchelli, ki je v končnem sprintu presenetljivo prehitel Gavazzi.ia in Moserja. VRSTNI R 1. G. B. Baronchelli, ki je prevozil 220 km dolgo progo v 5.49’25 s poprečno hitrostjo 38,12 kilometrov na uro 2. Pierino Gavazzi 3. Francesco Moser 4. Vladimiro Panizza 5. Alessandro Pozzi NOGOMET prijateljskem nogometnem srečanju premagal amatersko reprezentanco Furlanije - Julijske krajine z 2:0 (1:0). Zadetka sta dosegla Causio v 16. min. in Trombetta v 75. min. N| še sporeda FIRENCE — Italijanska nogometna ligaška zveza je sporočila da niso še sestavili skupin nogometnih prvenstev C-l in C-2. Mednarodne igre paraplegikov LONDON — V zadnjem kolu mednarodnih iger za paraplegike so Italijani osvojili kar sedem kolajn. Atletika, ženske met diska: 2. Piedade, 3. Boreggio; 200 m: 1. Boreggio. Atletika moški: 400 m: 3. Loa, 800 m: 2. Loa; štafeta 4X100 m: 2. Italija, Namizni tenis: (moške dvojice): 3. Licciardi in D'Agostini. KOŠARKA V PRIJATELJSKEM SREČANJU Američani visoko zmagali Jadrano rci so zelo dobro igrali v začetku tekme, nato pa so predvsem telesno popustili ■ Odlični Ram Leavitt in VVickman V PRIJATELJSKI TEKMI Prenovljeni Udines« starta! z zmago V včerajšnjem prvem letošnjem nastopu je prenovljeni Udinese v Jadran — News Release 68:107 (35:57) JADRAN: Kraus 4, Vitez 16, Ivo Starc 2, Žerjal 6, Ban 28, Adrijan Sosič 6, Klavdij Starc 4, Udovič, Kneipp, Valter Sosič 2. NEWS RELEASE: Matto 16, Costa 14, Colling 2, Wiginton 10. So-rensen, Shelton 13, Glass 2, Wick-man 32, Shaw 3, Leavitt 16. SODNIKA: Allegretto in M. Gil-leri (oba iz Trsta). PM: Jadran 10:21; News Release 20:27. ON: Jadran 20, News Release 14. PON: Ban (39), Vitez (39). V sinočnjem prijateljskem košarkarskem srečanju v ljubki, toda pretesni športni dvorani Družine pristaniških delavcev na Proseku je odlična ameriška vrsta News Release visoko premagala jadra-novce. Tekma je bila enakovredna le v uvodnih minutah, ko so netrenirani jadranovci telesno še vzdržali visokemu tempu, ki so ga vsilili ameriški košarkarji. Ko pa je na- PLAVANJE NA ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Rampazzo včeraj odličen 100 m metuljček je preplaval v času novega državnega rekorda (55" 72) TURIN Zvezdnik včerajšnjega tretjega dne italijanskega državnega plavalnega prvenstva v Turinu je bil 18-letni Fabrizio Rampazzo iz Padove, ki je postavil (na 100 m metuljček s časom 55”72) že peti državni rekord tega prvenstva. Za njim se je uvrstil dosedanji državni rekorder Tornatore (katerega rekord je znašal 55”90). Med ostalimi nastopi naj omenimo še start Cinzie Savi, ki je na 100 m metuljček osvojila že svojo šesto zmago. Na tej progi se je dobro odrezala tudi Tržačanka Locci, ki je bila v finalu šesta. Rezultati posameznih disciplin: 200 m hrbtno ženske 1. Manuela Carosi 2’20”52 2. Foralosso 2’20”68 3. Ferrini 2’21”50 200 m hrbtno moški 1. Giovanni Franceschi 2'07”23 2. Falchini 2'08,,06 3. Colombo 2’09”64 "'"iitiUMiniiiiiiimmiitHiiiiiMitiMiiiiiiHiiiiiimiiiMuaiuiiiiiiiHiiiiiiiiiMimtiiiHMiiMiiiMititiiiniiiiiiMi ATLETIKA Kvaiitikacle za Zagreb V Pescari se obeta dokaj izenačen boj Med favoritinjami tudi «aizurre» s Simeonijevo na čelu PESCARA — Danes bo v Pešca-I* dokaj pester atletski spored. V kraju se bodo namreč med se Pomerile atletinje iz šestih dr-r*V' ki se niso še kvalificirale za v finale evropskega pokala. ‘ oo v Zagrebu, 15 in 16. av-tttsta. j.-Kvalifikacij v Pescari se bodo L°®*ežile ženske reprezentance Če-slovajke. Finske, Nizozemske, oi.lske, Romunije in Italije. Zrna-1 v®lke te skupine bodo odpotova j,, y Zagreb, vse druge pa bodo u.0c'ene. Favoritinje za zmago v jJ sbupini so Italijanke, Poliaki-111 Romunke, vsekakor b: se na B v° mesto lahko uvrstita tudi re-®zentanca ostalih treh držav. Post Z^ITe* '30c*° nast°Pbe v tej in 200 m: Marisa Masuilo; ta. T Nevia Bistrino' 800 in .a00 (labriella DoriJ, 3000 m: Sil 100 m ovire: Pa Lombardo: 400 m zapreke: <■ Useppina Ceruili: skok v višino: ^®n® Cruciata Lo >pir sim No*. Kn'Ucci: met diska: Maristella Van0' met kopja: Fausta Quinta s* mi Sg h«' pej® Norello: met krogle (j r® Simeoni; skok v daljino: Bar i*® Moru! 1 n ■ m I.t grncrle' Cinzia C? *®j štafeta 4x100 m: Antoneba L Or'otti, Carla Mercurio. Palri/.ia ta (?°ardo. Marisa Masuilo- štafe txl(K) m: Cosetta Campana Ne-u Pistrino. Giuseppina Ceruili in Ss®na Uimbardo ^ finalu B evropskega pokala Francija v vodstvu po prv(im dnevu U^lENE — Po prvem dnevu final-t]t, , dela B skupine evropskega a Oriilk?3 P°kala (zmagovalec si bo sltiU1 . Pravico cki nastopa v A v ,Pmi, kjer bo finale 15. in 16. t.m. Krebu), je Francija z 39 točka in aV Vodstvu pred Madžarsko (34) -rškoslovaško (32). v oino večje presenečenje, vendar sv , kaj-lvnem smislu, je pripravil M»a°-Vni rekorder v metu kopja, dzar Ferenc Paragy. ki je do-gov 'e m. medtem ko nje- t(lesi|aSvetovna znamka znaša 96,72 40,1 ZMAGOVALCI hn,.1” rapreke: Alonso (Šp.) 51 "68 lto m: Daine (Fin.) 3 44'77 K Panzo (Fr.) 10"30 Dnin : Sinersaari (Fin.) 81,56 m Z'«na: Leitner ČSSR) 7,81 m Lomicky (ČSSR) 47"88 10 Tuokko (Fin.) 19.26 m ,W0 m: Vaino (Fin.) 28 48 07 4X100 m: Francija 39”21 Višina: Bonnet (Fr.) 2,21 m Torino klonil po enajstmetrovkah LIEGE — Na mednarodnem nogometnem turnirju v Liegeu je Torino zgubil proti belgijski enajsterici Standard s 5:4 (po streljanju e-najstmetrovk). V regularnem delu srečanja je bil izid 0:0. Srečanje, kateremu je prisostvovalo 25.000 gledalcev, je bilo precej ostro, tako da je moral sodnik opomniti Cuttoneja, Van De Korputa in Dos-seno od Torina ter Poela in Plas-sersa od Liegeja 100 m metuljček ženske 1. Cinzia Savi Scarponi l’Q2”76 2. Persi 1’04”80 3. Montalberti 1’05"12 100 m metuljček moški 1. Fabrizio Rampazzo 55”72 2. Tornatore 56”28 3. Bernardi 57”18 400 m prosto ženske 1. Roberta Felotti 4’23”45 2. Pandini 4’24”00 3. Bocchini 4’26”87 400 m prosto moški 1. Paolo Revelli 3’59”90 2. Calabria 4'00”88 3. Quadri 4'02”39 4x100 m prosto ženske 1. AS Roma nuoto (Persi, Lem- me, Banci, Savi S. 4'01”75 2. Sisport Fiat 4'02”07 3. Lazio nuoto 4’06” 30 4x100 m prosto moški 1. Fiamme Oro A (Armani, Giglietti, Colombo, Quadri) 3'29”94 2. Nuotatori milanesi 3’32”29 3. De Gregorič 3’35”84 Na jugoslovanskem prvenstvo Šeparovičeva izredna Na jugoslovanskem državnem plavalnem prvenstvu v Splitu so včeraj dosegli 4 nove državne in dva klubska rekorda. Od štirih državnih rekordov je kar tri postavila članica beograjskega Partizana Vesna Šeparovič in sicer na teh progah: 200 m prosto (2’09"74), 200 m hrbtno (2'23”08), 200 m mešano (2’25”60), četrti državni rekord pa je postavil Partizanov plavalec Milivoj Popšaj, ki je prvo predajo štafete 4X100 m prosto preplaval v 53”48. V štafeti je zmagal Partizan (3'38”26), kar je nov klubski rekord, enak rekord pa .je postavila tudi ženska štafeta 4X100 m prosto s časom 4’13”54. Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot TATJANA CROSELLI in ALEKSANDER CORVA Obilo sreče jima želita ŠD Dom ter ZSŠDI. Včeraj so bile na sporedu še te discipline: 200 m prosto moški (D. Petrič - 1'56”41). 200 m hrbtno moški (Kos - 2’10”03), 100 m delfin moški (Aleksič - 58"22), 100 m delfin ženske (Pendič - 107”98), 200 m mešano moški (Novak - 2'14”79). Od desetih naslovov državnega prvaka je včeraj štiri osvojil beograjski Partizan. Svetovno prvenstvo neolimpijskih športov SANTO CLARA (CALIFORNIA) — Italijanska kotalkarica Paola Cri-stofori je osvojila zlato kolajno v hitrostnem kotalkanju na 10 km. Na drugo mesto se je uvrstila Američanka Kessinger, na tretje pa Belgijka Lambrechts. V moški konku-fenci .je na isti razdalji zmagal Američan Peterson. Na drugo oz. tretje mesto sta se uvrstila Italijana Fossi in Bagnolini. Šim košarkarjem pošla sapa (to pa je tudi povsem logično, saj so o-pravili pred tem srečanjem le en trening), so naspro niki brez težav polnili Jadranov koš in pri tem postregli velikemu številu gledalcev tudi z vrsto duhovitih potez. Peter Brumen, ki si je tekmo o-gledal s tribun, je dokaj umestno dejal, da je bila to »privlačna počitniška tekma*. In gledalci so se nedvomno zabavali. Od jadranovcev ni bilo mogoče zahtevati kaj več, saj so stopili na igrišče netrenirani. Priprave za prvenstvo bodo pričeli okoli 15. avgusta. Manjkala pa sta tudi Robert Daneu in Robert Klobas, ki bi bila pod košema proti visokim Američanom še kako koristna. Po drugi strani pa so košarkarji News Releaseja igrali večji del srečanja na vso moč in obenem pokazali tudi dokajšnje tehnično znanje. Po našem mnenju, so na tem srečanju še posebno trije igralci izstopali. Visoki center Coby Leavitt (št. 15) je bil v obrambi izreden in tudi v napadu je pokazal veliko tehnično znanje. Mark Wick-man (št. 13) je tipičen ameriški košarkar: veliko tehnično znanje, velik borec, poleg tega tudi izredno nevaren v napadu. Od jadranovcev je bil gotovo daleč najboljši Marko Ban, ki je tudi v tem srečanju pokazal, da je glavni steber Jadranovega moštva. »Srečanje je bilo tehnično zadovoljivo le v uvodnih minutah, ko so bili jadranovci še sveži, nato pa so popustili in za nas je bilo lahko doseči visoko zmago. Zadnje minute pa so bile izredno slabe. Od jadranovcev je bil najboljši Ban.*, nam je po tekmi dejal ameriški trener Garry Edmonds. Sicer pa je še dodal, da je v vrstah Jadrana nekaj zelo dobrih košarkarjev. B. Lakovič V prometni nesreči pri Dubrovniku Življenje izgubil trener jugoslovanske vaterpolske reprezentance V avtomobilski nesreči pri Dubrovniku je včeraj izgubil življenje dolgoletni trener in zvezni kapetan jugoslovanske državne vaterpolske reprezentance, 47-letni Tri-fun Cirkovič. V nesreči se je tudi hudo poškodoval njegov sin Dušan. Cirkovič je jugoslovansko reprezentanco vodil vse od leta 1967, pod njegovim vodstvom pa je dosegla nekaj zavidljivih uspehov: leta 1977 je na evropskem prvenstvu na Švedskem zasedla drugo mesto, na svetovnem prvenstvu v Berlinu pa je bila leto kasneje tretja, predlanskim je osvojila naslov mediteranskega prvaka, na olimpijskih igrah lani pa je bila druga. Zaključek zasedanja nacionalnih olimpijskih odborov v Milanu V Milanu se je včeraj zaključilo zasedanje nacionalnih olimpijskih odborov. V zadnjem dnevu je predsednik tega športnega organizma Vasquez Rana potegnil črto pod zasedanjem in ga ocenil pozitivno. Dotaknil se je še nekaterih drugih pojavov v športu (ingerenca politike, vprašanje denarja, olimpijskega gi-gantizma itd.). Na koncu so določili, da bo naslednje zasedanje leta 1983 v Lizboni. V SREDO, 5. AVGUSTA, NA PROSEKU ŠD Primorje sklicuje izredni občni zbor Društvo je zašlo v težave zaradi odstopa večine odbornikov Poziv članom k polnoštevilni udeležbi na občnem zboru Športno društvo Primorje sklicuje v sredo, 5. avgusta, na društvenem sedežu na Proseku izredni občni zbor. Po 16. rednem občnem zboru, ki je bil 28. junija, se je situacija glede delovanja izvršnega odbora popolnoma spremenila. Večina odbornikov je zaradi raznih problemov odstopila in zato je društvo zašlo v trenutno krizo. Za normalno delovanje torej pro-seški klub nujno potrebuje novih odbornikov, tudi ker je nova no- Športno društvo Primorje sklicuje v sredo, 5. avgusta 1981, na sedežu društva na Proseku ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju izredni občni zbor. Dnevni red: 1. izvolitev novega odbora 2. diskusija za bodoče delovanje društva gometna sezona, v kateri bi moralo društvo nastopiti s člansko e-kipo v 2. amaterski ligi, z ekipo naraščajnikov v deželnem prvenstvu. z ostalima ekipama pa v pokrajinskem prvenstvu, zelo naporna. Odbor se torej sklicuje na zavest vseh članov, da se polnoštevilno udeležijo izrednega občnega zbora in skupno poiščejo rešitve za prihodnjo sezono. V nasprotnem primeru bo sedanji maloštevilni odbor za letošnjo sezono primoran znatno skrčiti svojo aktivnost. Prijavnice za SP MADRID — Organizacijski odbor svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1982 v Španiji, je začel pošiljko prijavnic za akreditacijo novinarjev. Pošiljka je doslej omejena na Španijo (organizator) in Argentino (zadnji zmagovalec). NA SEDMEM REDNEM OBČNEM ZBORU SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN Pozitiven obračun preteklega delovanja V razpravi zlasti poudarjena potreba po sestavi združene zamejske smučarske ekipe • Občni zbor prvič v novem sedežu V prijetno urejenem novem sede-1 nje in delovanje planinskega ndse-žu v Praprotu .ie bil predsinočnjim 1 ka. V poročilu se je predsednik redni občni zbor smučarskega kluba „ Devin, sedmi po vrsti. Že ta številka sama pove. da gre za mlado društvo, ki pa je v sorazmerno kratkem času svojega obstoja doseglo vrsto pomembnih rezultatov, utrdilo in razširilo svoje delovanje, prizadevnost in vnema njegovih članov pa sta dobro poroštvo, da bodo ha trdnih in zdravih temeljih še bolj zavzeto delali tudi naprej. Občni zbor se je začel s pozdravi gostom, med katerimi so bili tudi Miran Dolhar v zastopstvu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ter Rudež. Margon in Fachin v imenu Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Sledilo je predsedniško poročilo Bruna Škerka, ki ie podal sintetičen pregled osrednjih panog, s katerimi se društvo ukvarja: rolke, smuča- Škerk morda nekoliko preveč omejil na golo naštevanje nastopov na stavo združene zamejske smučarske ekipe in pa s stiki s Planinsko zvezo Slovenije. Predsednik Škerk je pojasnil, da glede zdru- raznih tekmovanjih, tako da smo j žene smučarske ekipe priprave ie pogrešali nekoliko širšo in Polj poglobljeno analizo pogojev, v katerih društvo deluje, problemov, s katerimi se srečuje, odnosov z drugimi društvi. Kljub temu pa ie Iz poročila jasno izhajalo, da ie bilo društveno delovanje izredno pestro, bogato in uspešno, kar je gotovo terjalo veliko napora in prizadevnosti, ki pa ju ,pri SK Devin gotovo ne manjka. Sledilo je blagajniško poročilo Lucijana Sosiča, ki je pokazalo, da Glavni odbor Renato Rebula Bruno Škerk Dorina Terčon Pavel Antonič Mirko Škabar Leonida Gruden Sergio Paulina Lucijan Sosič Alojz Semolič NADZORNI ODBOR Mirko Antonini Stanko Gruden Lidia Roveri Posnetek ■ petkovega rednega občnega zbora SK Devin so res skrbno gospodarili z razpoložljivimi sredstvi, za bolj nemoteno delovanje pa so izvedli tudi nekaj uspešnih pobud, s katerimi so pridobili prepotrebna denarna sredstva. V imenu nadzornega odbora ie nato Stanko Gruden dal razrešnico staremu odboru, nakar je sledila razprava, v katero je prvi posegel prav Stanko Gruden, ki je govoril predvsem o društvenem prazniku v Mavhiniah, na katerem ie bilo po njegovem mnenju nekaj pomanj-! ldjivosti, ki jih bo v bodoče tre-: ba odpraviti. i Bivši predsednik Janko Gruden je s svoje strani poudaril, da je nedopustno, da .je na občnem zboru odpadlo tajniško poročilo: če je tajnik odsoten, je dejal, mora no oblastiti nekoga drugega, da vsaj j prebere n.jegovo poročilo. Zatem je I vprašal, kako .je s pobudo za se- KOŠARKA OD 20. DO 27. 8. NA KONTOVELU Tabor za igralce in trenerje Pobudo zanj je dala košarkarska komisija pri ZSŠDI - Tabor bo vodil Jadranov trener Jože Splichal Naši mlajši košarkarji bodo le tos prvič imeli priložnost, da se udeležijo košarkarskega tabora, na katerem bodo lahko trenirali ko šarkarske elemente pod vodstvom izkušenih trenerjev. Glavni pobudnik in prireditelj tabora je košarkarska komisija pri ZSŠDI. ki skuša priti do prave poti za izboljšanje zamejske košarke v sodclova nju z vsemi slovenskimi klubi, ki gojijo košarko. Tečaj bo na Kontovelu od 20. do 27. avgusta. Košarkarskega tabora se lahko udeležijo košarkarji, ki so rojeni v obdobju od leta 1971 do leta 1968. Predvsem pa bi or ganizator želel, da se tečaja ude ležijo začetniki, ki se bodo na tem taboru tako prvič spoprijeli s to panogo. Tečajniki bodo trenirali v jutranjih urah, predvajali 'im bo do tudi več košarkarskih filmov, ki jih bodo komentirali trenerji. Vodia košarkarskega tabora bo trener Jadrana Jože Splichal, ki je že večkrat vodil podobne tečaje v matični domovini. Prijavnice za tečaj so na razpolago pri matičnih društvih, ki bodo tudi poskrbela za njihovo porazdelitev. Prijavnice je mogoče dobiti tudi v tajništvu Združenja slovenskih športnih društev v Ita- liji — Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767 304) v Trstu. Cena tečaja znaša 10.000 lir. Treninge bodo vodili trenerji, ki bodo v popoldanskih urah sledili trenerskemu tečaju, posamezne va.je pa bodo prikazali igralci Jadrana. Seminar za trenerje bo vsako popoldne in bo trajal dve uri. v jutranjih urah pa bodo trenerji uvajali snov tečaja na treningih. Te čaj za trenerje .je brezpmčen. poleg tega je zanje poskrbljeno tudi kosilo. Jutranje in popoldansko delo bo, kot smo že omenili, nadzoroval Jadranov trener Jože Splichal Igor Lukša TENIS SAN DIEGO — V četrtfinalu ženskega mednarodnega teniškega turnirja v San Diegu so dosegli naslednje izide: Austin (ZDA) - Rey-nolds (ZDA) 6:1, 6:0: Jordan (ZDA) Piatek (ZDA) 6:1. 7:6; Shriver (ZDA) - Vermaak (J. Afr.) 6:4. 6:3; Latham (ZDA) - Bunge (ZRN) 6:2, 7:5. Higueras presenetil NORTH CONWAY (New Hampshl-re) — Na mednarodnem teniškem turnirju v North Conwayu je Spanec Jose Higueras premagal Američana Connorsa s 6:4 in 6:1. BOKS La Rocca zmagal VELLETRI — Italijanski boksar Nino La Rocca .je v petek s tehničnim KO v osmem krogu premagal Američana Taylorja. V začetku .je za La Rocco slabo kazalo, saj ga je Taylor kar dvakrat spravil na tla, v prvem in tretjem krogu. Potem pa si je La Rocca opomogel, nadoknadil zamujeno in tudi zmagal. TENIS NA EP ZA MLADINCE Jugoslovanski par na tretjem mestu SERRAMAZZONT - V predzadnjem dnevu evropskega mladinskega teniškega prvenstva v Serramaz-zoniju so podelili včeraj štiri naslove: med posamezniki pod 16 leti je zmagal zahodn: Nemec Mi-chel Westphal; v enaki ženski kategoriji je bila prva Madžarka An-drea Temesvati: najboljša ženska dvojica «under 18» sta bili (sestri) Julija in Ala Salnikova (SZ). V kategoriji moških parov pod 18 leti sta prvo mesto osvojila Šveda Nystroem in Wilander (Jugoslovana Horvat in Živojinovič na sta premagala Italijana Botiazzi.ja in Cancelottija ter osvojila tretje mesto). NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI WELLINGTON - Južnoafriško rugbijsko moštvo Springboks je pre-magaloreprezentanco' Nove Zelan dije z 31:19. NOVA TRGOVINA, KI NUDI VSE ZA NAVTIKO IN PROSTI ČAS TEL (040) 208700 SESLJAN 59/1 Beograd presenetil z zmago nad Veiežem V drugi včerajšnji anticipiram tekmi je Zagreb remiziral proti Rijeki (1:1) Včeraj sta bili na sporedu anti-cipirani srečanji drugega kola ju goslovanskega prvoligaškega prvenstva med Zagrebom in Rijeko ter Beogradom in Veiežem. Tekma med Zagrebom in Rijeko se je končala neodločeno z 1:1. Presenečenje pa predstavlja končni izid srečanja med Beogradom in Veiežem. Domačini so namreč visoko premagali Mostarce s 3:1, čeprav' sta se v vrste Veleža vrnila bivša reprezentanta Bajevič in Vladič. Kot kaže, je odsotnost Sliškoviča in Halihodžiča hud ban dikap za mostarski Velež. Danes bodo odigrali ostala srečanja prvoligaškega prvenstva. Zanimivo bo še zlasti v Beogradu, kjer bo Crvena zvezda pred domačim občinstvom igrala proti zagrebškemu Dinamu in v Splitu, kjer bodo nogometaši sarajevskega Železničarja skušali osvojiti obe točki proti splitskemu Hajduku, ki je skupno s Crveno zvezdo glavni favorit za končno zmago. Ljubljanska Olimpija bo gostovala v Teto-vem proti novincu prve lige, makedonskemu Teteksu. V drugem kolu jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva bodo na sporedu še naslednja srečanja: le-teks - Olimpija, Crvena zvezda - tečejo in so imeli sestanke s SPDT, SPDG in Mladino, glede odnosov s Planinsko zvezo Slovenije pa j* dejal, da je to v pristojnosti Združenja. Sicer so zaprosili, da bi imeli iste pogoje kot n.pr. SPDT, vendar doslej niso še prejeli odgovora. V imenu ZSŠDI je nato občni zbor pozdravil Miran Dolhar, ki je med drugim poudaril stalno skrb Združenja za delovanje SK Devin in obljubil pomoč zlasti kar se tiče delovanja rolkarskega odseka. Za SPDT .je pozdrave prinesel Pino Rudež, ki .je poudaril uspehe tega mladega društva, omenil skupno delovanje in zadrugo Mangart, ki bi morala v kratkem steči. Občni, zbor se je zaključil z volitvami novega glavnega in nadzornega odbora, rezultate volitev pa objavljamo posebej. JADRANJE Na icgati v Sesljanu v taziedu FJ Državni naslov ostal v Trstu SESLJAN (Trst) — V zadnjem dnevu mednarodne regate v razredu FJ, ki je bila veljavna za italijansko prvenstvo sta se na prvo mesto uvrstila Zucchella in Baschie-ri iz Benetk, ki sta osvojila tudi drugo mesto na skupni lestvici. Letošnja italijanska prvaka sta Tržačana Romolo Gessi in Alessandro Bisso, ki sta bila v teku celega tekmovanja vseskozi na prvih mestih. Vrstni red včerajšnje regate: 1. Zucchella - Baschieri (Compagnia della Vela Venezia) 2. Gessi - Bisso (Societš Trieslina della Vela) 3. Lacqua - Malorgio (Circolo Velico Ventimigliese) 4. Fiasehi - Fiaschi (CN Marina di Carrara) 5. Ostorero - Battistel (Yachting Club Spotorno) 6. Mantel - Mantel (Nizozemska) 7. Peeters - Mantje (Nizozemska) 8. Sussa - Angioletti (Societa Triestina della Vela) 9. Holvoet - Holvoet (Belgija) 10. Anglesio - Conte (Circolo Velico Ventimigliese) KONČNA LESTVICA: 1. Romolo Gessi - Alessandro Bisso (Societa Triestina della Vela), 2. Martino Zucchella Piero Baschieri (Compagnia della Vela Venezia), 3. Clsp-dio in Antonella Sabatini (Circolo Nautico Quercianelle - Livorno). DOMASO (Como) — Izraelska posadka Ezra - Ezra se ie uvrstila na prvo mesto v peti poizkusno mladinskega evropskega prvenstva v jadranju (razred 420). CAGLIARI — Paolo Pinto, odvet- Dinamo, Hajduk - že!jezničar, Slo ££»*$*'* boda - Vardar. Sarajevo - Osijek. Vojvodina - Partizan, Radnički - bu dučnost (5. 8.). Cene za tekme Triestlne Vodstvo mestnega tretjeligaša Tri-estine je sporočilo cene vstopnic in 2-1 morskih milj iz Bonifacia (Korzika) do Cc~te S^erai'" (^ard’’pi;a). S Granles v po!flna'u SOUTH ORANGE - Španec Ma-abonmajev za ogled letošnjih prven- i ”ue* Nantes se ie ".vrstil v pol-stvenih srečanj i finale mednarodnega teniškega tur- stvenih srečanj. ... Najdražje vstopnice znašajo 18.000 mr-,a v South Orangeu. Orantes je lir (abonmaji 260.000 lir), najcenej- Pomagal Američana G. Maverja še pa 3.500 lir (abonmaji 53.000 lir) s 6:3 in 6:3' sPanec se bo v pol-Naj omenimo še, da je Triestina fmalu srečal z Izrae*fvm G1'ckstei-odstopila Monfaleoneju Lucchetto nora' V druKem Polfinalnem sreča in Gregola. n-iu s’ bosta nasproti Američana ________ JStockton in Saviano. Barga — Florentina 0:14 BARGA (Lucca) — V prvem u-radnem prijateljskem srečanju v novi sezoni je Fiorentina včeraj visoko (14:0) premagala enajsterico Barge, ki nastopa med amaterji. Šest zadetkov je dosegel Graziani, tri Pecci, dva Massaro. po enega pa Monelli, Moz in Argentinec Bertom. NOGOMET , CASALE MONFERRATO - V tem kraju bo od 4. do 12. septembra mednarodni mladinski nogometni turnir, ki se ga bodo udeležili: Ztlrich, Juventus, Ascoli in Casale (1. Skupina) ter Udinese, Ferenc-varos, Sampdoria in Palermo (druga skupina). Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlle) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeliah 6,00 din, 20 2asebnlke mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 Strdil 8 PRIMORSKI DNEVNIK 2. avgusta 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADITi DZS 61000 L!ubl|onO Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 6t„ vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožalja 400 lir ra mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julljsk® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. član Italijanskefcjfjtl Zveze časopisnih IM 3« - -- Kjjr Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska j E založnikov FIEG11 Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Namesto cvetja na grob Pepkota Košute (Kimkov) darujejo: družina Cigija Škabarja (415) 10.000, družina Ukmar (31) 10.000, družina Albina Magajne (245) 10.000, družina Rudija Košute (44) 20.000 in družina Gigija Bruzija (403) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Danice Košuta - Bovo in Čili Bitežnik daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA Namesto cvetja na grob Romane Dreconia daruje Ljuba Zahar (Za-brežec 18) 5.000 lir. V počastitev spomina pok. g. Romane Dreconia daruje Marta Auer 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Vera Kral 20.000, Jordan Kral 20.000, Ervina in Ludvik 20.000, Dario Braini 20.000, Silvana Coren 3.000, Josip Zobec 20.000, Piero Coccic 10.000, Sergio Marsetic 5.000, Danilo Zerial 20.000. Sonja Pobega 2.000, Silvano Pobega 10.000 in E mflija Šturman 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina pok. Franca Ukmarja daruje Danica Rebula 10.000 lir. Ob 2. obletnici smrti Antona Ška barja se ga spominjata družini Škabar (Repen 78) in Škrk ter darujeta 50.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Franca Puntarja daruje Danica Regent 10.000 za ŠD Primorje, 10.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Franca Puntarja darujejo Danica. Dejan in Nada 20.000 za Godbeno društvo Prosek, 20.000 za pevski zbor Vasilij Mirk, 20.000 za ŠD Primorje. 20.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 20.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob A vreli je Jančar daruje Marjan Jančar 20.000 lir za Kulturni dom - Sv. Jakob. Ob obletnici smrti Alojza Kalca darujeta Lidija in Miloš Kalc 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na dragega Adrijana Rodello darujeta brata Dušan in Severino 100.000 lir za KD F. Ven tu rini. V spomin na Meri Abram darujeta Magda in Zoran Sosič 10.000 lir za KD S. Škamperle. V spomin na Franca Puntarja darujejo Anita, Suzana in Karmela 30.000 lir za Kulturni dom Prosek. V spomin na Pepija Škerlja daruje sestra Ivanka s Padrič 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Francka Puntarja daruje družina Obad (Salež 64) 1(/.000 lir za ŠK Kras. Ob 50. obletnici smrti drage ma me Marije Tul se je z ljubeznijo spominjata hčeri Ema in Zofija ter darujeta 10.000 za TPPZ Pinko Tomažič in 10.000 lir za Združenje bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Ob 9. obletnici smrti očeta Ljuba Križmančiča darujejo žena Angela in hčeri 10.000 lir za o.š. Primož Trubar v Bazovici. Ob obletnici smrti nepozabne Dragice Tence daruje sestra Marta Malalan 10.000 za KD Vesna, 10.000 za dom Albert Sirk in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. Za ŠD Primorje darujejo: gostilničarji Društvene gostilne Prosek 50.000, Luciano Cernecca 10.000, Adriano Puntar 10.000 in Dario Tence 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Puntarja daruje Edi Kapun 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Franca Puntarja darujejo za Godbeno društvo Prosek: Miranda in Zofka Kapun 10.000 ter Marica Rebula (De-vinščina) 10.000 lir. JONATHAN LIVINGSTON Ob 20. obletnici smrti drage mame in ob priliki izleta v Dobovo daruje Vinko Furlan 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob priliki izleta v Dobovo darujeta za Godbeno društvo Prosek: družina Alfreda Daneva 5.000 in družina Cingerlg 15.000 lir. V spomin na drago Danico Bovo daruje Vera Sedmak 10.000 lir za vzdrževanje doma Albert Sirk. V spomin na moža Viktorja daruje žena Francka 10.000 za KD Primorec, 10.000 za ŠD Primorec in 10.000 za godbo «Parma» iz Trebč. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega prijatelja Viktorja Čuka daruje Angel Furlan 10.000 za KD Primorec, ŠD Primorec in 10.000 lir za godbo «Parma» iz Trebč. V spomin na pok. Franca Ukmarja darujeta Ida in Peter Gregorič 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na sina Marijana Štoko daruje mama Marija 20.000 lir za ZKMI cMarijan Štoka« Prosek -Kontovel. Ob priliki šagre darujeta za KD Primorsko - Mačkolje Mirko Tul 10.000 in Josip Slavec 30.000 lir. Ob 1. obletnici atentata na železniško postajo v Bologni daruje Wil-ma 10.000 lir za ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja. V spomin na Franca Puntarja darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Vinko Sandal daruje 100.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Franca Puntarja darujeta Marija in Ivan Ban 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel: namesto cvetja na grob Franca Puntarja darujejo Angel Škrk 10.000, Milan Trobec z družino 15.000 ter Marija in Ivan Ban 10.000 lir. V spomin na pok. Franca Puntarja darujejo družina Kalc 5.000, Vanda in otroci 10.000, družini Zu-žič in Štoka 10.000, Anica in Poldo Vatovac 10.000, Marija in Milan Ukmar s «Placa» 10.000 ter Miro Ukmar in družina 15.000 lir. Ob obletnici smrti Alojza Kalca daruje družina Kalc 10.000 lir. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Toči belo in črno vino. PRODAM čoln Elan a motorjem 10 ks. po ugodni ceni. Telefonirati na 0481 - 882209. PRODAJAM pitke jajčarice čiste pasme. Tomšič • Sovodnje, Ulica Brenner št. 7. Telefon 0481 - 882064. DNE 22. julija se je v okolici Bo-ljunca izgubila psička z belo dolgo dlako, ki sliši na ime Riki. Kdo bi kaj vedel o njej, naj telefonira na št. 040/228338 po 20. uri. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petrcnio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. ESTETSKI salon «Ružica» v Bo-ljuncu obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt od 15. avgusta do 1. septembra zaradi letnega dopusta. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE V- DEVIN 81/a (ob križišču za Ribiško naselje) Tel. 208 339 V veliki izbiri: . raznovrstne školjke iz vseh morij — tropski akvariji — nagačene živali — minerali — izdelki umetniške obrti — artikli za na plažo BIFE BAR Ak JllltLIiMkllT* ■CMrkllMII JllMtk' ŠPORTNA KONFEKCIJA EKSKLUZIVNI MODELI ZA MOŠKE IN ŽENSKE TRST — UL. S. CATERINA 5 — TEL. 65651 OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST ULICA ROMA 17 — TEL. 64890 džuioChi jport VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESUAN (Center) AUTOFORNITURE A. VECCHIET ii: originalni nadomestni deli FIAT bicikli in motocikli NABREŽINA 166 . TELEF. 200313 PER LA ČASA ZAVESE HARMONIČNA VRATA Sincovich Giordano Drevored D’ ANNUNZI0 26 - TRST - Tel. 741 566 TRGOVINA OBUTVE um> Vi A maiao/1 DQ®S NAJBOLJ MODERNI ČEVLJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633 PRINCIPE S.R.L. OBUTVE, Korzo Italia 19 Telefon 68-586 POLETNA PRODAJA POPUSTI OD 10 DO 50% PRINCIPE S.R.L OBUTVE, Largo Barriera vecchia 8 Telefon 790-179 Občinsko dovoljenje od 18. 6.81 do 24.6.81 LESNA INDUSTRIJA IDRIJA TRADICIJA JE BIL OBLIČ, PRIHODNOST PRIPADA STROJEM IN ZNANJU Tehnična baza v Cerknem |e partizanom služila za nu|na opravila, Iz n|e pa se |e razvila sodobna lesna industrija, ki bo letos Izvozila že tri četrtine Svo|e proizvodnje. Ob 35-letnem jubileju so bogatejši — dobili so nove — ob že obsto|ečlh — proizvodne prostore. Kvaliteta dela jim |e zagotovilo, da bodo prodali vse. Proizvodne programe prevzemajo od njih nekatere druge delovne organizacije. Cerkljanski mizarji imajo tradicijo, neprecenljiva je bila njihova pomoč, ko so tam organizirali tehnično bazo za potrebe noše osvobodilne armade, prav takšna pa je bila tudi v prvih povojnih letih, ko so ljudje in družba nasploh povpraševali predvsem po stavbnem pohištvu. Orodja ni bilo, pa so ga delavci prinesli kar od doma, prve stroje pa je daroval domačin Franc Močnik, kateremu jih je uspelo ohraniti skozi vse vojne čase. Po vojni je ustanovil — kot naslednika tehnične baze — obnovitveno zadrugo, kt je delovala vse do 1950. leta, ko so se ustanovile tri delovne organizacije: prevozniška, gradbena In mizarska. Približno tri leta kasneje se ja mizarstvo priključilo nekdanjemu Krnu iz Klavž, ki je v Cerkno preselil del svoje proizvodnje, žal pa ni bilo dovolj poskrbljeno za rast in razvoj tega dela kolektiva, zato je zašel v težave, ki so grozile celo z ukinitvijo podjetja, vendar so se delavci temu uprli in navezali stika z lesno industrijo v Spodnji Idriji. Odločitev ni bila preuranjena in nikakor ne napačna. Od takrat se je mizarstvo v Cerknem povzpelo, se utrdilo in s pomočjo delovne organizacije v Spodnji Idriji prodrlo celo preko naših meja. Proizvodnjo so specializirali, uvedli nove proizvode in tehnološke postopke, temu dodali še zrelejšo samoupravo — uspeh je zagotovljen. Tega so se veselili tudi pred nedavnim, ko so v Cerknem predali namenu nove proizvodne prostore in z njimi dopolnili verigo v proizvodnji. Povsem naključno je otvoritev novih prostorov v letu, ko praznuje kolektiv 35 let dela. povsem naključno pravimo, ker so zaposleni odločili, da naj bo slovesnost skromna in hkrati pomembna za njihovo prihodnost. Veličastna slavja z negotovo prihodnostjo — tega sl najmanj žele. Zaključena rekonstrukcija in deloma novogradnja pomenita velik razvojni dosežek tega 75-članskega kolektiva. Slavju pa so se pridružili vsi člani Lesne industrije Spodnja Idrija, ki povezuje tudi cerkljanski kolektiv v veliko Slovenijalesovo družino. Pridružili tudi zd(/pt|o tega, ker pomeni pridobitev v Cerknem tudi njihov uspeh, uspeh njihovega skupnega dela. Naložbd je sodila v okvir posegov ob ukinitvi rudnika živega srebra In so jo omogočili širša družbena skupnost, delovna organizacija Slovenijales Trgovina Iz Ljubljane, tozd finalnih izdelkov, kar nedvomno potrjuje uspešno povezovanje in sodelovanje trgovine s proizvodnjo. Njihovo skupno delo se najbolje odraža v skupnem podjetju Eurofurniture, ki so jo postavili v Avstriji in zelo uspešno prodaja njihove in tudi druge izdelke naše industrije no peti celini. Pri naložbi sta sodelovali tudi domača Eta in tamkajšnja krajevna skupnost, saj so skupaj načrtovali in zgradili energetske objekte, ki bodo v dobro tudi drugim objektom v Cerknem. Vsega so za naložbo dali 32 milijonov dinarjev, zajema pa skladišča, energetske objekte, pomožne prostore in drugo, kar omogoča tehnološko zaokroženo proizvodno celoto. Spoznajmo še proizvodni program, ki potuje na domači in predvsem tuji trg iz cerkljanske temeljne organizacije Lesne industrije iz Spodnje Idrije. Izdelujejo predvsem masivno pohištvo, kredence, regale in mize, za kar uporabljajo izključno domače surovine — smreko in bukev. Celotni prihodek bo letos dosegel že sto milijonov dinarjev, od tega nameravajo prodati v tujini kar tri četrtine svojih i^deL kov, Računali so s polovico, vendar še je pokazalo, da so zahteve kupcev v tujini večje. To je obenem zanje tudi pohvala, za njihovo kvaliteto, oblikovanje, točnost dobave in pač pohvala za vse, kar sodi v sodobni poslovni svet. Ne bo odveč povedati, da je v okviru sestavljene organizacije Slovenijales le pet takih, ki večino izvozijo. V Slovenijalesu pa je kar 58 temeljnih In enovitih delovnih organizacij! In kaj menijo o preteklosti, zlasti pa o prihodnosti v spodnjeidrijskem Slovenijalesu oziroma tamkajšnji Lesni industriji, kot se imenuje po novem. Značilnost preteklosti je uspešen razvoj tehnologije in proizvodnih programov, kar je omogočilo uspešno prodajo doma in na tujem. Pridobili so nove kupce, pričakujejo še vedno nove. Naložbe v preteklosti so temelj nadaljnjega razvoja. Preko 200 mili|onov dinarjev so vložili za posodobitev proizvodnje, Letos bodo v tozd Kolonialno pohištvo v Cerknem naredili: 1500 jedilnih garnitur, ki jih sestavljajo kredenca, kotna klop in miza; 1400 komadov dveh osnovnih tipov regalov; 15.000 komadov miz šestih osnovnih tipov. Del proizvodnje bodo namenili izdelovanju pohištvenih elementov, ki sodijo v kooperacijska dela. Proizvodna usmeritev tozd Kolonialno pohištvo: razvoj proizvodnih programov. ki potrebujejo pretežno masiven les - smrekov ali bukov; izdelovanje miz, kjer bodo uporabljali več masivnih plošč in ploščic z debelejšimi masivnimi nalepki, hkrati pa bodo pozornost namenili izdelovanju večjih in težjih miz. Že letos naj bi izvozili tri četrtine svoje proizvodnje. za nove stroje, za usposabljanje zaposlenih. Nikakor zavržen denar! še zlasti je pomembna celotna rekonstrukcija primarne predelave lesa na novi lokaciji v Godoviču, pomembno |e njihovo uspešno sodelovanje z dobavitelji surovin in s pro- opr DARWIL KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO f)wicaM PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1 široko izbiro najboljše kave 2 najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami «n široko izbiro pohištva. BI EDI MIMI TDCT Ul- Baiamontl 3 I Kol Ul. Oi Vittorio 12 telefon: 820766 telefon. 813301 Zastopnik sedežne garniture BUSNELLI dajnimi organizacijami, kar se je najbolje pokazalo pri uspešnih skupnih naložbah in sovlaganjih. Roko na srce — denar navadno posojamo le dobrim in zanesljivim prijateljem! Pred leti so izvozili ravno toliko, da so se vpisali med tiste, ki «zares» izvažajo. Lani so iztržili s prodajo na tuje že tri milijone dolarjev, letos jih bodo 4,5, verjetno pa bodo številke ob koncu še večje, čeprav je tudi na svetovnem trgu zaškripalo. Predvsem po naši krivdi, ker z nerazumljivimi ukrepi dušimo proizvodnjo, namenjeno za tujino, in sicer pod nekakšno pretvezo, da varujemo dinar in devize. če ' uvozili repromaterial za 300 tisoč do :v, bi v Spodnjo Idrijo priteklo najmanj se enkrat toliko. Sicer pa o tem govorimo že dolgo. Osrednje naloge, ki jih nameravajo uresničiti do konca sedanjega srednjeročnega obdobja, so predvsem namenjene nadaljnjemu povezovanju s kupci, dobavitelji in kooperanti, izgrajevanje dohodkovnih odnosov, združevanje sredstev za skupne narožbe v lastni delovni organizaciji in izven nje, seveda po načelu skupnega dohodka in rizika, posebno skrb bodo namenili zagotavljanju surovin in hkrati izpolnjevati obveznosti, ki jih imajo kot izdelovalci polizdelkov do drugih delovnih organizacij. Če bo vsakdo naredil svoje, menijo, da ne bo bojazni, da bi si kopičili stroške in skrbi, da bi zaman skušali prodati čimveč ob polnih skladiščih neugotovljenih izdelkov. Se nekaj je treba dodati k temu: na področju oblikovanja nameravajo narediti korak naprej, prav tako na področju kakovosti izdelkov. Dosedanje ocene in izkušnje so pokazale, da si kupci žele predvsem funkcionalno pohištvo, ki naj bo zelo uporabno in hkrati lepo. Seveda tudi poceni. Žal, tudi v kolektivu nimajo kakšnih rezultatov analiz, ker jih pač niso naredili, namreč zakaj so kupci tako neučakano sprejeli program oziroma splanico Sonja, čeprav (pravijo v Lesni industriji v Spodnji Idriji) ne pomeni revolucionarnih novosti in sprememb. Resnica bo verjetno v Stari ljudski modrosti, da je treba vsako stvar prilagoditi sebi. Ob vsem pa je nenehni spremLtovalec cerkljanskih in idrijskih mizarjev/ pereč problem oskrbe z reprodukcijskimi materiali, povečanje cen, ki jim žrejo dohodek in podobno. Hlodovine jim primanjkuje, iverice so dragocene kot najbolj iskano zdravilo, čeprav so recimo v Avstriji polovico cenejše, vsi dobavitelji bi radi so- vlaganje. Težav je še in še in zares je treba krepko pljuniti v roke, da jih premagaš. Letos naj bi kot sovlagatelji zagotovili 6,5 milijona dinarjev za gozdove, 6 milijonov za Iverne plošče, pet milijonov za PPC Ljubljana in tako naprej, hkrati pa jim primanjkuje sredstev, s katerimi bi lahko pomagali kupcu, da bi si pri njih nakupil pohištva s posojilom. Da bi jim vsaj malo pomagali, so od svo|ih sredstev izločili 25 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so za toliko poslabšali svojo likvidnost. Delo teče naprej, v Cerknu in Spodn|l Idriji in v Godoviču strcSji brni|o, tovornjaki čaka|o pred proizvodnimi dvoranami, kupci v trgovinah — ves čas pa ee v tej delovni organizaciji plete nekaj novega, nekaj bol|šega. kar bo mogoče jutri ali pojutrišnjem videti v salonih pohištva. Morda celo samo na tujih tržiščih. Oprema stanovanj‘a je stvar okusa.