PR....ui?SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., Abb. postale 1 gruppo ( iFlia 51 HI 1JF Leto XXXIX. Št. 6. (11.422) TRST, sobota, 8. januarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je/ začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija® pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. HUDI ODMEVI POULIČNIH NEREDOV, DO KATERIH JE PRIŠLO V VSEJ DRŽAVI Splošni odpor proti varčevalnim ukrepom zaostril polemiko med večino in opozicijo Obnovljena nesoglasja v vrstah sindikalnega gibanja Tajnik Krščanske demokracije De Mita primerjal zadnje manifestacije z dogodki izpred leta 1922 načeto in dokaj nejasno. Dej-slvo da je ministrski svet, kj se je s<»e komunistična partija, ki si jo po zadnjih an-•tetah, ki jih je izvedlo notranje ministrstvo, spet zagotovila politični u-gled v levičarskem javnem mnenju. * takem položaju je očitno, da so Man jše stranke, vključno s socialisti v dokajšnji zadregi, saj zgubljajo na političnem pomenu. V tem polo *aju so se socialisti pustih' prehite d od socialdemokratov, ki so zadnje delavske manifestacije ocenili mno-?° bolj pozitivno kot PSI. Tako je Jasno, da tri manjše vladne stranke te Majo nobenega interesa za predčasne volitve, saj bi iz bipolarizacije Političnega življenja, ki jo napove-dnjeio zadnji dogodki PSI, PSDI in tR-I skoraj gotovo izšli poraženi R. G. PARIZ - Francoski predsednik Mittorrand bo ob 20 letnici franco-sko . nemške pogodbe odpotoval 20. in ni prišlo pri manifestacijah do spopadov. V Palermu so delovni ljudje (okrog 6.000) izrazili tudi vče-j raj svoj protest proti vladnim ukre- liiiiiimiliimiiiliillllliliil.milni.iiiiiiii.. s Spj.gVQ^j ^ ur ^ hromili mestni promet, blokirali glavne cestne povezave in z zased bo nekaterih postaj prekinili železniški promet. Podobne manifestacije s skoraj enakimi učinki so bile tudi drugod po Siciliji, zlasti okrog o-bratov Fiat in drugih večjih podjetij. Okrog 3.000 manifestantov je za nekaj več kot eno uro zasedlo glav» no železniško postajo v Neaplju, podobne manifestacije so se pa vrstile po vsej Kampaniji in Apuliji. V Genovi je več kot 5.000 delavcev krenilo v sprevod po mestnem središču do sedeža RAI, kjer je njihova delegacija zahtevala ustreznejše poročanje o protestih. V Milanu je skoraj 50.000 manifestantov, v veliki večini kovinarjev, glasno protestiralo proti vladnim ukrepom in zahtevalo proglasitev splošne stavke. Delegacije sindikalnih predstavnikov so tolmačile delavske zahteve krajevnim oblastem in prefekturi, okrog 200 manifestantov pa je za krajši čas zasedlo nekaj tirov na glavni železniški postaji. Krajevna zveza CGIL - C1SL - UIL in FLM sta ta ke izpade obsodili, a sta opozorili na «jasno svarilo vladi*, ki ga izražajo manifestacije. V Benetkah so delavci izrazili svoj RIM — Sovjetski satelit, ki po a-meriških trditvah ubira svoja pota po vesolju, bi moral pasti na zemljo 23. t.m., z možnim odlokom dveh, treh dnevov prej ali ka sneje. Tako so izjavili italijanski znanstveniki, ki v zadnjih dneh vneto sledijo muham sovjetskega satelita ter se pri tem naslanjajo predvsem na podatke, ki jih posredujejo Američani, za informacije pa so prosili tudi Sovjetsko zvezo. Točnejše podatke o padcu bodo bo prišlo vesoljsko plovilo v atmosfero. Točnega trenutka danes namreč še ni mogoče izračunati, ker zahodni znanstveniki niti ne poznajo oblike tega satelita, niti a tmosferskih razmer v višini 129 km, kar sta nujna podatka za izračunavanje krožnice. Vsekakor pa so Sovjeti sporočili, da so svoj »cosmos* v vesolju že »razstavili*: dva dela z. instrumenti bosta namreč ob dotiku z atmosfero zgorela in bi morda lahko padel na Zemljo le kak manjši košček, jedrski reaktor pa so baje s posebno raketo pognali še 1.000 km višje, kjer bi moral ostati Kakih sto let - tako pravijo ameriški viri - v tem času pa bi njegova radioaktivnost »ugasnila*. Sicer je pa - po trditvah italijanskih znanstvenikov - možnost, da bi »cosmos* kak svoj delček od ložil na italijanskih tleh komaj 1 proti 1.000. Kl jub temu pa se je nujno sestal italijanski parlament, da bi po hitrem postopku sprejel odlok o povračilu škode, ki bi jo povzročili padli vesoljski predmeti. Vsa čast parlamentarcem, da so se s tako naglico lotili tako nujne zadeve, kot .je vprašanje škode zaradi padanja vesoljskih predmetov izpod neba... Vojaška vstaja v salvadorski pokrajini Cabanas SAN SALVADOR - Proti obrambnemu ministru generalu Garcii, močni osebnosti salvadorskega režima po državnem udaru iz leta 1979, je naperjen vojaški upor, ki ga je v eni od najpomembnejših vojaških garnizij, v pokrajini Caba-nas. izvedel podpolkovnik Sigfrido Ochoa Perez. Neposredni povod za upor .je sprožila odločitev obramb nega ministra o Perezovi premestitvi na mesto vojaškega svetovalca pri salvadorski ambasadi v Urugvaju. Perez, je ob tem zatrdil, da ne gre za državni udar, čeprav u-porniki podpirajo proces demokra tizacije. ki je v teku in ki bi se moral zaključiti s splošnimi volitvami marca 1984. Hkrati .je izrazil pripravljenost svoje garnizije, da se bo proti ministru Garcii borila do zadnjih posledic z enako odločnostjo, kot se bori proti gverilcem in teroristom, ko so jih v tej pokrajini, meječi na Honduras, skoraj popolnoma iztrebili. skemu vojaškemu bioku ponuja sporazum o nenapadanju. Odkar je na oblasti, republikanski režim brez o-' klevanja odklanja najrazličnejše vzhodne predloge za skupne izjave, I deklaracije ati nove sporazume, kot j da bi šlo za prazne besede. Prav od tod izhaja presenečenje, ker .je Reagan praški predlog označil kot vrednega giobjih razmislekov in na-! povedai odgovor nanj potem, ko se j bodo ZDA posvetovale s svojimi za-1 vezniki. | State department je naslednjega ! dne pokazal nekaj manj navduše-! nja. Predstavnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve pravi, da «grenke izkušnje* iz obdobja med obema vojnama učijo, da izjave o dobrih namenili ne zadoščajo. Pravi mesti, kjer se lahko nekaj stvarnega doseže, predstavljajo ženevska ! in dunajska pogajanja o jedrski o-orožitvi in konvencionalnih silah. A-meriška diplomacija tudi opozarja, da so se voditelji atlantske zveze že preteklega leta v Bonnu obvezali, da ne bodo uporabili nobenega o-rožja, če ne bo šlo za golo samoobrambo. O tem, če so ali niso potrebni novi sporazumi o nenapadanju, glasnik ameriške diplomacije pravi: «Konec koncev je prepoved agresije ključno načelo listine Združenih narodov.* Kljub pridržkom, pa je vendarle na dlani vvashingtonsko stališče, da je v tem trenutku neobhodno ublažiti besedišče in znižati polemične tone. Neposreden razlog so negotovosti, ki bodo trajale vse do nemških volitev. Da i^jat.a v tej deželi vlada in opozicija volijto politično potrebo po kar najbolj umirjenem delovanju, se je videlo iz izjav Helmuta Kohla v Bonnu in Hansa Jochena Vogla, novega liderja nemške socialdemokracije, v tVashingtonu po srečanju z ameriškim državnim sekretarjem. Medtem ko sedanji nemški kancler pravi, da praški predlog zasluži »pozorno preučitev*, je vodja SPD, ki bo postal kancler če bo njegova stranka zmagala na marčnih volitvah, v \Vashingtonu dejal: »PredUz gi sporazuma o nenapadanju vodijo v smer, s katero se popolnoma strinjam.* Vse to pa je seveda najtesneje povezano z usodo ženevskih poga-_ janj o evroizstrelkih in z vpraša-MOGADIš — V okviru štiridnev- i njem, če bo moč uresničiti odloči- protest proti vladi na poseben način; uprizorili so baklado po Ca-nal grande z nekaj desetinami čolnov, ki so jih vodile pj-av tako z delavci napolnjene ladje mestnih prevozov. Manifestacije so se ponavljale ves dan v vseh industrijskih centrih, z občasnimi prekinitvami cestnega in železniškega prometa, zaradi česar se je enotno tajništvo zveze CGIL - CISL UIL sestalo na izredno sejo in sklenilo odložili napovedano srečanje z deželnimi kadri na danes, ko bodo na skupnem sestanku odločali o ustreznih pobudah na osnovi včerajšnjih vladnih sklepov. nega obiska v Somaliji se je tajnik PSI Bettino Craxi včeraj sešel s somalskim predsednikom Sia dom Barrejem. tev atlantskega pakta o umestitvi 600 novih ameriških raket v Evropi v primeru, da se sedanja pogajanja ne zaključijo s sporazumom. Potencialno zelo pomemben znal;, da so se v VVashingtonu glede besedišča in tonov premislili je pred nekaj dnevi prišel od Centralne ob v -ščevalne agencije CLA. V svojem najnovejšem poročilu o položaju sovjetskega gospodarstva namreč podaja sliko, ki je v ostrem nasprotju z dosedanjo tezo ameriške administracije, češ, da bi gospodarsko šibkejšo velesilo mogli prisiliti k popuščanju tako, da bi jo pritegnili v srdito oboroževalno tekmo. Glavna ugotovitev ameriških obveščevalcev v študiji, za katero pravijo, da je urvie izdelana po zahodnih merilih, je namreč v dejstvu, da je sovjetsko gospodarstvo raslo po visokih stopnjah in da .je daleč od zloma, o katerem so v tVashingtonu še nedavno prepričano govorili. Od vohunstva ponavadi pričakujemo, da z ugotovitvami potrjuje tisto, česar si delodajalci obetajo: od tod poglavitna politična implikacija študije, ki dokazuj- , ^utemeljenost teze, da nasproti... wl"'esila ne bi mogla vzdržali vsiljene iboroževalne tekme. Z.nemej.šenfi.' 'onu v prid govore tudi ameriške nouanje razmere. V sredo se je Ronald Reagan pritožil nad tiskom, ki da je ustvari) mne nje, da so vojaški izdatki »nepotrebna ekstravaganca*. Analitiki mu odvračajo, da je za tak položaj krir kar sam, saj je tako zelo poudarjal sovjetske grožnje in domnevno a-meriško inferiornost. Spričo primanjkljaja zvezne blagajne, ki dosega bajno vsoto 200 milijard dolarjev v letošnjem in prihodnjih letih, se politični vrh boji, da utegne to ogroziti izglede za ozdravitev ameriškega gospodarstva. Celo raj-bližji osebni in politični prijatelj a-meriškega predsednika javno izjavljajo, da bo moral Reagan nekoliko odstopiti od svojih vojaških ambicij. Kaže. da od tod izhaja glavni razlog za spremembe v ameriškem tonu, saj si Reaganova administracija niti na domačem terenu ne more privoščiti, da bi izpadla preveč obsedena z oboroževalno mrzlico. DRAGIŠA BOŠKOMČ tllUIIIIIIIttlllllMIII iimiiitiiiiimiiniiiiiiiMiiiiimiiiiMiiiia NEMCI GREDO NA PREDČASNE VOLITVE Predsednik Corstens razpustil Bundestag Posledice «poiitivne» nezaupnice kanclerju Kohlu BONN — Predsednik Zvezne republike Nemčije dr. Karl Carslens je sporeči! predsedniku Bundeslaga Richardu Stuecklenu svoj sklep o razpustu zveznega parlamenta in razpisu volitev za 6. marec. Svoj sklep je pojasnil javnosti po radiu in televiziji. Po skonstruirani «pozitivni* nezaupnici zveznemu kanclerju Helmutu Kohlu 17. decembra, ki je bila za nekatere ustavno dvomljiva, so bili politični krogi s širšo javnostjo na sploh prepričani, da bo predsednik republike ugodil želji politikov in 21 dni po nezaupnici razpustil parlament, kot se je zdaj zgodilo. Predsednik Carstens je ta teden še zadnjič vprašal voditelje strank in frakcij v parlamentu, ali vztra ja jo pri stališču, ki so ga imeli pred glasovanjem o nezaupnici v Bundestagu. Takrat je unija CDU -CSU izjavila, da pred predčasnimi volitvami njeni poslanci ne bodo izrekli zaupnice niti tej vladi, niti ka- Z manifestacije genovskih delavcev pred sedežem Interslnda (Telefoto AP) KLJUB POZIVOM K SPRAVI TEČE V LIBANONSKEM MESTU ŠE MNOGO KRVI Že 90 žrtev srditih spopadov v Tripolisu Muslimanski suniti in prosirski alaviti zavrnili premirje - Stališče TASS BEJRUT — Tripolis je že na pragu pravcate vojne. Topništvo je sicer včeraj začasno umolknilo, a spet so se pojavili ostrostrelci, politične rešitve spora med muslimanskimi suniti in prosirskimi alaviti pa ni na obzorju. V enem samem tednu je življenje izgubilo najmanj 90 ljudi, v zadnjih 24 urah pa jih je pod streli padlo 20. Ranjenih je 166, večini pa kirurgi ne morejo pomagati, ker v bolnišnicah primanjkujeta voda in elektrika. V normalnih razmerah živi v Tripolisu 250 tisoč ljudi. Komur ni uspelo pravočasno zapustiti mesta, se je v zasilnih zakloniščih znašel skorajda v brezupnem položaju, brez vode, sveže hrane in goriva. Vsi poskusi, da bi vzpostavili red so se doslej izjalovili. Enoti libanonske vojske sta prejeli ukaz, da prodreta v mesto, a naloge nista mogli izvršiti, ker sta slabše oboroženi od mildcij, ki se v Tripolisu bijejo. Te so poginoma prezrle poziv bivšega premiera Ha-rameja in sirskih oblasti za prekinitev ognja. Zato bo libanonski ministrski predsednik Va-zan odpotoval v Damask, da bi o rešitvi tri-poliške krize razpravljal s Sirci. V Damasku se nahaja tudi vodja PLO Arafat, čigar borci naj bi bili vpleteni v spopade, o čemer pa ni nobenih dokazov. Glede bojev v Tripolisu se je oglasila tudi TASS. Sovjetska tiskovna agencija pripisuje krivdo za izbruh spopadov izraelskim agen- tom, ki želijo destabilizirati Libanon in ohraniti svoje čete v državi. Kar zadeva libanonsko - izraelska pogajanja v Haldeju in Kirjat Smoni pa TASS ni presenečena, ker pogovori niso obrodili konkretnih rezultatov, saj je Tel Aviv »gluh in nem glasu razsodnosti* in »zavrača pravilne in utemeljene zahteve Libanona*. S tem. da podpira izraelska stališča, pran TASS, pa nosi odgovornost za dogajanja na Bližnjem vzhodu tudi Washington, ki vztraja s svojo umazano protiarabsko igro. Vzhodno od Bejruta so se medtem spet razvneli boji med Druži in krščanskimi mili-eijami, v južnem Libanonu pa so palestinski gverilci napadli avtobus z izraelskimi vojaki in jih ranili osemnajst. teri koli drugi vladi. Večina poslancev liberalne stranke (FDP) je izjavila, da želijo svobodni demokrati ostati v koaliciji s CDU - CSU, toda šele poterr ko jih bodo potrdili volivci na novih volitvah. Socialni demokrati pa so takrat izjavili, da imajo sicer pomisleke glede »konstruktivne nezaupnice Kohlu, a so škrati poudarili, da Kohlova vlada tako in tako ne uživa njihovega zaupanja in da bi v vsakem primeru glasovali proti njej. Predsednik Carstens je v svojem TV nagovoru povedal, da se ni zlahka odločil za razpust parlamenta in razpis novih volitev. Položaj je kritično in v zgodovini Zvezne republike edinstven, toda vse stranke so zahtevale nove volitve in zato je ukrep politično u-temeljen. Teda tega sklepa ne bi bil sprejel — je dejal Carstens če bi po njegovem prepričanju z razpustom parlamenta in s predčasnimi volitvami večina v parlamentu dobila kako prednost na škodo manjšine. Sodnik Imposinfalo spet zaslišal Scriceiola RIM — Preiskovalni sodnik Fer-nando Imposimato je spet zaslišal bivšega sindikalista UIL Luigija Scriceiola v zvezi z njegovimi stiki z nekaterimi predstav niki bolgarskih oblasti. Govor je baje nanesel tudi na načrt o uboju Lecha Walese, ki naj bi ga moral izvesti Trnek Ali Agca med obiskom poljskega sindikalista v Rimu decembra 1981. O tem atentatu je sodnikom baje spregovoril sam Agca, ki pa je dejal, da so zamisel kasneje opustili. Sicer pa je sodnik Martella, ki vodi preiskavo o «zadevi Bolgarija*, v pogovoru s časnikarj' poudaril, da Scriccioli ni vpleten v afero o-krog atentata na papeža Janeza Pavla H. Italijansko sodstvo sedaj zanima predvsem Turek Musa Ceder, ki ga bo ZRN kmalu izročila rimskim preiskovalcem. Z njim bo Martella preveril nekatere podatke, ki mu jih je v Muencbnu zaupal Atalai Saral, čigar izjave so bile po mnenju italijanskega sodnika zelo zanimive. Martella je poudaril, da je preiskava zelo zapletena, ker se večina najpomembnejših prič nahaja v tujini, pri čemer je predvsem mislil na uslužbenca bolgarskega veleposlaništva Teodora Ajvazova in Vasilija Koleva. Eksplozija plina pri New Vorku NEW YORK — V ameriškem mestu Nevvark pri Nevv Yorku so včeraj eksplodirali trije hranilniki z milijoni litrov tekočega plina. Eksplozija je bila tako močna, da so v širši okolici na vseh stavbah popokale šipe, slišati pa jo je bilo kar 100 km daleč. V Nevv Yorku so mnogi mislili, da je potres. Plameni, ki so se dvigali celo 100 m visoko, ogrožajo več kot milijon litrov bencina v sosednjih hranilnikih. Doslej so ugotovili, da je pri eksploziji ena oseba izgubila življenje, dvanajst pa je bilo ranjenih. PREDSTAVNIKI LUK PRI MINISTRU Dl GIESIJU Za osip odvečne delovne sile uvedba predčasnih upokojitev Pred predstavitvijo ustreznega zakonskega predloga potreben tudi pristanek ministrov za zaklad in proračun - Likvidnost sklada za plače pristaniščnikov naj bi zagotovili s posebnimi krediti Na ministrstvu za trgovinsko mornarico .je bil včeraj dopoldne napovedani sestanek med ministrom Di Giesijem in predstavniki najvažnejših italijanskih pristanišč Iz Trsta so se sestanka udeležili sin dikalist Marinelli za FILP - CGIL. konzul enotne družbe pristaniščnikov Hikel in načelnik pristaniškega urada za delo Rovelli. Razprava je zajela vsa glavna vprašanja, ki tarejo danes italijanski pristaniški sistem. Glede ne katerih vprašanj, so bili prisotni soglasnega mnenja. Tako ni bilo nobenih razhajanj glede tega. da je treba krepko zmanjšati število pristaniških delavcev, da je treba ovrednotiti vlogo večjih nristanišč (Genove, Trsta, Benetk. Neanlja in Palerma), da .je treba poenotiti pristaniške tarife v vseh lukah in poskrbeti za splošno posodobitev pristaniškega sistema. Iz poročila, ki ga je po sestanku izdal tiskovni urad ministrstva in iz informacij, ki smo jih prejeli neposredno od predstavnikov sindikalnih organizacij, pa izhaja, da so ostala številna načeta vnr.iša-nia nenoglobl.iena in da bodo morali temu sestanku slediti še dru gi. V razpravi je naibolj napredoval problem odvečnega števila delavcev in težakov v italijanskih pristaniščih. Po dogovoru iz lanskega septembra — ministrstvo za trgovinsko mornarico je tedaj vodil minister Mannino — naj bi država poskrbela za osip pristaniških delavcev tako, da bi omogočila odhod odvečne delovne sile s predčasno u-poko.jitvijo nekaj tisoč nameščencev pristaniških uprav in članov pristaniških kompanij. To pa predpo stavl.ja večji izdatek — po mnenju nekaterih opazovalcev menda okrog 300 do 350 milijard — za katerega trenutno ni finančnega kritia. Minister Di Giesi je v tej zvezi dejal, da bo predlagal predsedniku ministrskega sveta Fanfaniju, naj skliče posebno sejo o tem specifičnem problemu, katere naj bi se poleg njiju udeležila tudi zakladni minister za proračun. Upoštevajoč težave vseh glavnih pristanišč med katera sodi tudi tržaško — je še pristavil minister — naj bi bila seja že prihodnji teden. Po tej seji, katere glavni namen je zagotoviti finančno kritje celotne o-peracrje, namerava minister Di Giesi predložiti ministrskemu svetu zakonski predlog, na podlagi katerega naj bi se odprla možnost prostovoljnega odhajanja pristaniških delavcev v predčasen pokoj. Nadaljnje vprašanje, ki so ga vsaj do neke mere poglobili na včerajšnjem sestanku, je vprašanje nelikvidnosti blagajne, iz katere se črpajo sredstva za plače pristaniščnikov. Kakor nam je povedal nred-stavmk sindikata FILP - CGIL, je minister Di Giesi tudi glede tega problema prevzel obveznost, da bo skušal priskočiti na pomoč s tem. da bi blagajni zagotovil ootrebno likvidnost z ustreznimi krediti po znižani obrestni meri. Drugi problem — med temi na primer problem starih dolgov, ki čedalje močneje hromijo delovanje tržaške pristaniške ustanove — so po vsem sodeč ostali še široko od prti in bodo zato nujno predmet razprave na bodočih srečanjih s pristojnim ministrom. Podaljšan rok za placanje avtomobilske takse Termina za plačevanje avtomobilskih taks sta bila podaljšana za dobo 20 dni: zapadla bosta tako 31. januarja, oziroma 28. februa rja. Tako sporoča tiskovno sporočilo ministrstva za finance, v katerem se obenem precizira, da je bil ukrep sprejet za olajšanje p' čevanja te takse (plačati bi jo bilo treba do 10. januarja, oziroma do 10. februarja); preid kratkim so bili, kot znano, v zvezi s to takso sprejeti določeni zakonski ukrepi s strani države in nekaterih dežel. DANES V DVORANI AVTOMOBILSKEGA KLUBA PR0SLA V A DEVETDESETLETNICE ITAL. SOCIALISTIČNE STRANKE Na slovesnosti bodo nastopili A. Pittoni, prof. A. Agnelli in minister L. Fortuna Tržaška federacija PSI bo danes proslavila devetdesetletnico nastanka socialistične stranke. Slovesnost ki bo ob 15.30 v dvorani avtomobilskega kluba v Ul. Cumano 2, se bo začela s priložnostnim govorom pokrajinskega tajnika PSI A. Pit-toni.ja. Nato bo podal historiat stranke, od njene ustanovitve 15. avgusta v Genovi do danes, občinski odbornik in docent političnih ved na filozofski fakulteti tržaške univerze prof. A. Agnelli. Sledilo bo nagrajevanje dolgoletnih članov stranke, slovesnost pa se bo zaključila z nastopom ministra za civilno zaščito L. Fortune, ki bo govoril o sedanjem političnem položaju v državi in na Tržaškem. Božič srbske pravoslavne skupnosti v Trstu Srbska pravoslavna skupnost v Trstu .je včeraj obhajala svoj božič. V cerkvi sv. Spiridiona je bila dopoldne slovesna pobožnost, katere PO IZSLEDKIH STROKOVNJAKOV INŠTITUTA MEDICINE DELA Namestitev premogovnega terminala bi prinesla Trstu novo onesnaženje Kje je obtičala dokumentacija, ki so jo poslali tržaški KZE? - Zakaj so prvotne študije projektantov nezanesljive Namestitev premogovnega terminala v našem pristanišču bi imela dokaj resne posledice za že tako onesnaženo okolje. Trditve projektanta, po katerih bi se dalo z nekaterimi zaščitnimi ukrepi preprečiti, da bi se premogov prah razš;ril do bližnjih stanovanj, ne slonijo na znanstvenih osnovah. To so zaključki, do katerih so prišli strokovnjaki tržaškega inštituta medicine dela v izčrpni, petdeset strani obsegajoči študiji, ki so jo v prejšnjih dneh poslali odgovornemu za zdravniške službe pri tržaški KZE dr. Botte-ghelliju in samemu vodstvu KZE. Toda o zaključkih te študije tržaška javnost ni bila obveščena. Zakaj? Odgovor na to vprašanje ni lahko., Iz inštituta za medicino dela, kot' smo dejali, so poslali dve kopiji študije: eno dr. Bottegfielliju' eho pa krajevni zdravstveni enoti. Sam! minala. Vse kaže, da so imeli v dr. Botteghelli pa je tudi svojo kopijo poslal na KZE. kjer pa pravijo, da o študiji ničesar ne vedo. Ker je včeraj tržaški italijanski dnevnik objavil v izvlečku vsebino študije inštituta medicine dela, je v KZE nastal preplah: kako to, da je tisk prej zvedel za izsledke raziskave o premogovnem terminalu, kot pa mi? Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je upravni odbor uvedel majhno preiskavo, da bi zvedel, kako je tisk prišel do teh informacij, pa tudi, kako to, da ni nobena od obeh kopij dokumenta nikdar dospela na mizo odgovornih dejavnikov v KZE. Ne vemo, do kakšnih rezultatov je ta preiskava prišla, vsekakor na KZE zagotavljajo, 'šftfnrTiihče nameraval prikrivati javnosti' rezultatov študijb o nevarnosti namestitve' premogovnega ter- NA SINOČNJI REDNI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Ustanovljena komisija za določanje prioritet pri uporabi sredstev, ki jih nudi zakon št. 828 Poleg predsednika in odbornika za načrtovanje jo sestavljajo tudi načelniki svetovalskih skupin • Zelo živahna in tudi ostra razprava, po kateri so komunisti zapustili dvorano Deželni svet je pred nedavnim izglasoval zakonski osnutek o načinu načrtovanja in izvajanja izrednih posegov, ki jih predvidevata člena 9 in 10 državnega zakona 828, ki dodeljuje pokrajinskim upravam specifično vlogo pri načrtovanju teh posegov. Kateri pa naj bo tisti pokrajinski organ, ki naj mu bo poverjena ta naloga? To vprašanje je bil osrednji problem sinočnje seje pokrajinskega »veta, ki mu je posvetil dvein-polurno razpravo z dvema prekinitvama, da bi večina in opozicija dosegli sporazum. KD je namreč pred časom prevzela pobudo in predlagala sklep, po katerem naj bi u stanovih posebno komisijo, ki naj {bi jo sestavljali trije svetovalci, ki bi sodelovali s predsednikom in od bornikom za načrtovanje in pomagali prj izdelavi sklenov o prioritetah za tržaško pokrajino v zvezi z uporabo finančnih sredstev zakona štev. 828. Sklicujoč se na po mnenju opozi eije zgrešeno interpretacijo glavne ga tajnika skupščine o vsebini 7. č ena notranjega pravilnika, je bil predsednik Clarici v imenu odbora proti temu, da bi se o tem predlo gu sklepa razpravljalo na sinočnji seji. Vnela se je ostra razprava, med katero je svetovalec Martone (KPI) tudi formalno protestiral proti takemu načinu ukrepanja pokrajinskega organizma (zaradi tega primera in tudi drugih, ki so se pripetili v preteklosti, so komunisti po končani razpravi o tem problemu v znak protesta zapustili dvorano: na dnevnem redu so namreč bili odgovori na vprašanja in interpelacije ter razprava o resolucijah; vse te. kakor tudi vprašanja, ki so jih zastavile svetovalske skupine že pred več meseci, so namreč bile zelo zastarele, nakazani problemi pa na tak ali drugačen način že rešeni) in se strinjal s predlogom KD. Ostra razprava se je nadaljevala, ob koncu pa je predsednik Clarici postavil razpravo o predlogu KD na dnevni red. Po dveh posegih je socialdemokrat predlagal kratko prekinitev, saj je bilo razhajanj med strankami odbora in opozicije očitno. Za ključki te prekinitve so bili, da je odbor kot popravek k predlogu KD predlagal, da bi to posebno komisi jo poleg predsednika in odbornika za načrtovanje sestavljali tudi na čelniki svetovalskih skupin. Sledila je nova prekinitev, da bi stranke proučile novi predlog, ki so ga nato, potem ko so v razpravo ponovno posegli predstavniki skoraj vseh političnih skupin, tudi z večino glasov odobrile; vzdržala sta se le misovca Ta komisija se bo že danes do poldne ob 9. uri srečala na sedežu pokrajine s predstavniki sindikalnih gospodarskih in družbenih sil. Emilia Pollicanija pripeljali v Trst canija, bivšega sodelavca sardinj-skega gradbenika Flavia Carbonija in domnevnega spremljevalca milanskega bančnika Roberta Calvija na njegovi zadnji poti iz Milana preko Trsta, Jugoslavije in Avstrije v London. Pellicanija namerava tržaški namestnik državnega pravd-nika dr. Drigani soočiti s tržaškim tihotapcem Silvanom Vittorjem, ki je o Calvijevem begu dal dokaj drugačno verzijo od Pellicanija. V trenutku, ko poročamo, se zasliševanje Pellicanija še ni začelo, dr. Drigani pa ni izključil možnosti, da bi ga zaslišali šele danes. Prav tako ni znano, kdaj bo na vrsti soočenje z Vittorjem tržaški KZE v zadnjih tednih precej težav z notranjo reorganizacijo in z novo porazdelitvijo osebja, tako da se je verjetno zgodilo, da je dokumentacija inštituta medicine dela obtičala v kakem predalu, še preden bi si jo kdo od odgovornih utegnil ogledati. Kaj pa pravzaprav pravi analiza inštituta medicine dela? V bistvu to, da je bila študija, ki jo je pred dvema letoma opravila SNAM Pro-getti in ki je dokazovala, da bi premogovni terminal ne prinesel novega onesnaževanja, preveč površna, to pa iz dveh razlogov: prvič, ker ni slonela na izsledkih najbolj moderne znanosti o posledicah skla-dišfi''prenwga na okolje, drugič pa, ker^Tii upoštevala konkretnih pogojev. v katerih bi zgradili novi tržaški 'terminal,- Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naj omenimo le nekaj glavnih točk. Najbolj ugledni proučevalci problemov onesnaževanja okolja trdijo, da je treba premogovni terminal namestiti vsaj dva kilometra proč od obljudenih središč, kar pa nj primer tržaškega terminala, ko pa so najbližje hiše oddaljene samo tristo metrov, gosto obljudena področja pa na razdalji od petsto do 1.800 metrov. Še en primer: strokovnjaki SNAM Progetti so izračunali stopnjo onesnaževanja. ki bi ga povzročil premogov prah, ko bi burja pihala s hitrostjo 30 kilometrov na uro. Vsakemu Tržačanu pa je dobro znano, da doseže burja tudi hitrost krepko čez sto kilometrov na uro in da bi bilo torej treba upoštevati tudi to možnost. Lahko bi še in še naštevali, vendar sta omenjena primera že dovolj zgovorna. Zaključek pa je lah ko en sam: optimistična predvide vanja prvotnih študij projektantov niso niti najmanj zanesljiva. Kaj pa sedaj? Krajevni zdravstveni enoti je naloženo, da skrbi za zdravje meščanov in da se izrecno ukvarja tudi s preventivo. Zato bodo nujni učinkoviti posegi KZE, da bj bil Trst obvarovan pred to novo in kot vse kaže zelo hudo nevarnostjo novega osnaževanja. se je udeležilo večje število vernikov. Na predvečer praznika (»badnjak*) so se verniki zbrali, da si izmenjajo voščila in da popijejo tradicionalni čaj z žgan.jem in mlekom, župnik Ivic pa je prebral odstavek iz evangelija, ki govori o Kristusovem rojstvu, ter natresel na tla tradicionalno slamo. Načrti raziskovalnega inštituta CGIL za to leto Včeraj so na sedežu delavske zbornice predstavili okvirni program delovanja deželnega študijskega in raziskovalnega inštituta CGIL za leto 1983. Na sestanku so poudarili V LETU 1982 Trst najdražje mesto v Italiji Osrednji zavod za statistiko ISTAT je objavil podatke o gibanju cen potrošnega blaga v nadrobni prodaji v glavnih mestih italijanskih dežel. Iz pregleda je razvidno, da se je življenje v poprečju podražilo za 16,3%, da pa so največ io podražitev zabeležili Drav v Trstu, kjer je ustrezni pokazatelj poskočil za 18,7%. Na 18% sta se povzpeli še Bologna in Ancona, pokazatelje nad državnim poprečjem 16,3 odst. pa imajo še Potenza, Reg-gio Calabria, Genova, Neapelj, Aosta, Milan in Aquila. V najmanjši meri pa se je življenje lani podražilo v Campo-bassu. kjer .je indeks poskočil »samo* za 12,5%. pomen delovanja inštituta, ki jc danes v fazi reorganizacije, saj se zavedajo, da mora obogatiti svoje delovanje, poglobiti analizo in poskrbeti za boljše posredovanje javnosti gradiva in izsledkov raziskav. Največjo pozornost posveča inštitut urejevanju kartoteke, saj je gradiva ogromno in presega milijon dokumentov. Na sakem koraku pa se srečuje s težkimi finančnimi težavami in dosedanjimi prispevki dežele in pokrajine so bili dokaj skromni. Osrednja letošnja pobuda bo razstava »Industrijska arheologija*, ki bo prikazovala gradivo o' 120. let industrijskih obratov na Tržaškem. V ČETRTEK V LJUDSKEM DOMU Predmeti, ki pričajo o zgodovini Trebč Ob odprtju razstave je nastopil tudi moški oktet iz Kopra NA POBUDO KZ IN KONZORCIJA M V KRIŽU JE BIL SINOČI SESTANEK Z RAZLAŠČENCI Podčrtana važnost podpisanih sporazumov želne uprave glede sporazuma o protivrednostih, ki pristojnega odbornika tudi močno obvezuje. Poudaril je tudi važnost' mešanih komisij, v okviru katerih, ko bodo enkrat ustanovljene, se bodo reševali vsi posamezni problemi. Sestanek je gotovo bil pretežno tehničnega značaja, kar je pokazala tudi razprava. Ob .koncu pa je bila ponovno podčrtana važnost delovanja konzorcija, zaradi česar bi bilo prav, da bi se vanj včlanilo še višje število prizadetih in somišljenikov, da bi tako še z večjo težo stal ob strani prizadetim in celotni skupnosti. V prostorih Kulturnega doma Albert Sirk v Križu je til sinoči sestanek, ki sta ga priredili Kmečka zveza in konzorcij Naša zemlja z razlaščenci, ki imajo svoja zemljišča na območju zgoniške občine; na tem območju se bo namreč s prihodnjim tednom začelo ugotavljanje stanja zemljišč, ki bodo odvzeta lastnikom za izgradnjo nove prometnice. Srečanje je odprl predstavnik u-pravnega odbora konzorcija Tence, ki je med drugim podčrtal važnost izpeljanih akcij, s katerimi so bili doseženi določeni uspehi. Tajnik Kmečke zveze Bukavec pa je v svojem posegu prisotnim obrazložil politično važnost podpisanega dokumenta o protivrednostih ter se zaustavil tudi ob vsebini osnutka o-kvirnega sporazuma o razlastitvenem postopku, ki ga je tudi podrobneje obrazložil. Vsekakor pa je podčrtal, da je pcdgftTVlP dokumentov sšd enotnosti nas vseh', občin in KGS, podčrtal pa je tudi vlogo de- Pierina Marassi Pod močnim spremstvom so včeraj pripeljali v Trst Emilia Pelli- ............................................................. PREJŠNJO NOČ NA TRBIŠKI CESTI PRI OPČINAH DVA MRTVA V STRAHOVITI PROMETNI NESREČI Voznik avtomobila, ki še ni imel vozniškega dovoljenja, ostal živ, a precej poškodovan Paolo Marvini Huda prometna nesreča, ki se je pripetila včeraj ponoči na trbiški cesti v bližini openskega križišča, je zahtevala dve mladi življenji. Mladeniča, o katerih smo včeraj, preden je šel dnevnik v tisk, zapisali, da so ju sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo in da sta bila po ugotovitvah kirurgov, ki so skušali na- rediti vse, kar se je dalo. že klinično mrtva, sta dejansko kmalu po prevozu v bolnišnico umrla. Gre za 17-let.nega Paola Marvinija iz Ul. Ospedale militare 5/1 in 16 letnega Alessandra Cocianija iz Ul. Montecengio 2/1. Nobenega dvoma ni, da je nesreči botrovala prevelika hitrost, čeprav so k tragičnemu naključju verjetno prispevali svoje spolzko cestišče, slaba električna razsvetljava in megla. V tistem predelu ceste, kjer je prišlo do usodnega trčenja, je vsekakor prepovedano vo žiti nad 50 kilometrov na uro, med tem ko je hitri, 3000 kubični BMW vozil veliko hitreje, kot se lahko sklepa iz dvajset metrov dolgih lis, ki so jih avtomobilske gume ob zaviranju zarisale na cestišču. Avtomobil je upravljal 19-letni Massimo Calella iz Ul. Pecenco 12, ki je sicer pred kratkim opravil vozniški izpit, ni pa še imel v rokah vozniškega dovoljenja. In avtomobil ni bil njegov, temveč last 20-letne Aurore Sinico iz Ul. Zugna-no 4. Colella, ki je pri nesreči o-stal živ, a se bo moral zaradi šte vilnih ran, udarcev in zlomov zdra viti kakih štirideset dni v ortoped ski kliniki glavne bolnišnice, je vo zil iz Sesljana proti Trstu. Na rahlo položnem odseku ceste med gasilsko postajo in električno centralo (nekaj sto metrov pred o-penskim semaforjem) je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom. Zaneslo ga je na levo, kjer je najprej o-plazil zid neke vile in nato treščil v drevo ter ga dobesedno prelomil. Avtomobil je nato odbilo nazaj na cestišče, kjer se je nekajkrat zavrtel ter treščil v drugo drevo in .............. TRAGIČEN KONIC PRILITNC TINSKE Zgrudila se je na pečico in zaradi opeklin umrla | če bi morali naštevati pojave, ki opredeljujejo počasno in neizprosno družbenogospodarsko hiranje na-! šega mesta, bi morali med drugim | omeniti tudi tragičen pojav samot-1 nih smrti, ki nam jih skoraj vsak dan ponuja v razmislek mestna črna kronika. Za vsemi temi primeri se j skriva zaskrbljujoče dejstvo naglega staranja tržaškega prebivalstva (dovolj je, da pogledamo koliko se v našem mestu vsak dan rodi in koliko jih umre), kateremu se pridružuje ugotovitev, da družba ni poskrbela za vse tiste družbene strukture, ki bi priletnemu in osamljenemu prebivalstvu omogočile dostoj-nejše življenje in navsezadnje tudi dostojnejšo smrt. Kot se s takšnimi ugotovitvami soočamo vse pogosteje, tako smo se tudi včeraj, ob ponovnem primeru samotne smrti, ki nas vedno znova pretrese in sili k razmišljanju. V malem stanovanju na Trgu sv. A-lojzija 9 je včeraj umrla v nenavad nih okoliščinah in v nemožnosti, da bi ji kdo pomagal, 84-letna Pierina Marassi. Živela je sama in že dalj časa je bila onemogla. Edini stik z zunanjim svetom je bil vsakodnevni obisk Claudia Brainija, ki ji je prinašal hrano. Ko se je včeraj, o-krog 13. ure, kot po navadi zglasil na njenem domu, ni bilo v stanovanju od nikoder znamenja življenja. Ko je pogledal v spalnico, se je zgrozil ob pogledu na prizor, ki se je nudil njegovim očem. Ženska je ležala na tleh mrtva in njeno truplo ter vsa njena oblačila so bila hudo ožgana. Poleg nje je bila prižgana električna pečica, ki je bila verjetno glavni vzrok njene smrti. Ko se je nagnila k pečici, jo je verjetno obšla slabost in se je zgrudila nanjo, ni pa imela dovolj moči, da bi se rešila smrtonosnega objema. Braini je nemudoma poklical reševalno ekipo Rdečega križa in a-gente javne varnosti, vendar je bilo vse, kar so le ti lahko storili, le običajna ureditev formalnosti. Zdravnik je na obrazu in zgornjem delu trupla ugotovil opekline tretje stopnje, ki so bile za nesrečno Marassijevo usodne. ga tudi prelomil. Od tu ga je spet zaneslo na sredo cestišča, kjer je popolnoma skrotovičen obtičal. Neki mimovozeči avtomobilist je takoj poklical Rdeči križ in karabinjerje z nabrežinske postaje, ki jim je poveljeval stotnik Perrone. Vse tri ponesrečence so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer pa za Marvinija in Cocianija ni bilo več nobene pomoči. Ronsko letališče zaradi megle zaprto Zaradi goste megle, ki je prepredla vse nižinske predele naše. dežele, najbolj gosta, pa je bila na območju Červm.iana in Palma- včeraj ves dgn zaprto za oromet. lotalske zveze z Rimom so se odvijale iz Benetk, kamor so potnike prevažali z avtobusi. Razna obvestila Sekcija PCI - KPi občina Dolina vabi na kongres, ki bo danes, 8. januarja, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Bol juncu. Zaključke bo povzel tov. Ezio Martone •Mladinski dom* Boljunec vabi na božičnico in na nagrajevanje božičnega ex-tempore, ki bo v Mladinskem domu danes, 8. januarja, ob 20. uri. Nastopajo mladinski pevski zbor KD »France Prešeren*, mešani pevski zbor iz Skednja ter učenci glasbene šole Mladinskega doma. Krožek komunistične mladine »Marjan Štoka* in zveza bivših partizanov Prosek - Kontovel vabita va ščane na spominsko svečanost ob 39. obletnici usmrtitve Marjana Štoke, ki bo v Štorjah pri Sežani jutri, 9. januarja, ob 10.30. V četrtek so v Ljudskem domu v Trebčah odprli razstavo o stari posteljnini, ki nosi naslov «Lahko noč* in ki jo je priredilo KD Primorec. Predstavitev, katere se je udeležilo lepo število ljudi, se je odvijala v prijetnem vzdušju. V dvorani, o-svetljeni le s svečami in starimi petrolejkami, je namreč nastopil moški oktet iz Kopra, ki je predstavil nekaj znanih podoknic. Razstavljeni predmeti, ki so jih zbirali po vsej vasi, pri čemer je sodelovalo 28' družin, sodijo vsi v spalnico. Gre za stare rjuhe, zavese, pogrinjala, žensko perilo, prte, prtičke, petrolejke in nekaj kosov pohištva, ki so iz začetka tega stoletja. Najbolj zanimiv predmet pa je kip Matere Božje, ki je star približno 150 let. Prvotno so prireditelji razmišljali o razstavi, ki bi pričala o celotni zgodovini Trebč, toda ugotovili so, da je tema preveč široko zastavljena in so se zato omejili. Cilj, ki so si ga zastavljali je bil dosežen, saj so pokazali del zgodovine vasi in hkrati prepričali ljudi, da je treba stare predmete, ne glede na vrednost, hraniti, ker vsekakor predstavljajo del naše ljudske kulture. Razstava bo odprta danes od 16. do 21. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Na sliki: obiskovalci si ogledujejo razstavo. Predkongresni sestanki KPI V okviru priprav na pokrajinski kongres KPI, bodo danes na sporedu naslednji predkongresni sestanki: ob 15. uri v sekciji Kolon ja -Školjet (F. Monfalcon), ob 16. uri v sekcijah za Sv. Sergij (P. Geri) in za Sv. Jakob (G. Canciani), ob 17. uri v sekcijah za Nabrežino (U. Poli), za Dolino (F. Martone in M. Budin) ter za Sv. Alojzij (T. Mor-gutti) in ob 20. uri v sekciji za Križ (C. Tonel). Ob smrti drage ANGELE SAMEC por. JERCOG izreka iskreno sožalje družini Zveza žena Dolina. Ob izgubi drage mame Alojzije izreka Slovenska skupnost Devin -Nabrežina bivšemu občinskemu odborniku in članu sckcijskega vodstva Orlandu Žbogarju ter svojcem iskreno sožalje. BMW po strahovitem trčenja Ogenj je včeraj ponoči delno uničil dvigalo poslopja v Ul. Crispi 5, kjer je v četrtem nadstropju tudi sedež desničarskega sindikata CIS NAL. Vse kaže, da je požar povzročila molotovka, ki jo je nekdo vrgel proti dvigalu. Kako je do tega prišlo, ni jasno, kajti gasilci, ki so jih poklicali na kraj požara, so morali vdreti vhodna vrata. Preiskava je še v teku. Desničarski sindikat je medtem izdal protestno noto. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in sestra ALOJZIJA ŽBOGAR roj. PERNARČIČ Pogreb drage pokojnice bo danes, 8. januarja, hiše žalosti, Devin št. 9/C, v devinsko cerkev. ob 14. uri Žalujoči: sin Orlando z družino in sestri Štefanija ter Tončka Devin, Barkovlje, Tržič, 8. januarja 1983 8. 1. 1982 Pred letom nas je za vedno zapustil naš dragi 8. 1. 1983 VLADIMIR CROCIATI (Ladko) Z ljubeznijo se ga spominjajo mama Antonija, žena Ida, sinova Leo in Darjo ter snaha Rosseila Bazovica, 8. januarja 1983 8. 1. 1979 Ob četrti obletnici smrti dragega 8. 1. 1983 J. KARLA KETTEJA se ga z žalostjo v srcu spominja Trat, 8. januarja 1983 žena Marija PO SLA VNIH IN MNOGOTERIH POTEH BOJA ZA SVOBODO (4) Slovenski primorski borci v grških albanskih in makedonskih partizanih Ob kapitulaciji Italije so se po-| nouli prizori, ki smo jih navedli v v primeru otokov Kefalonija, ‘f. Samos, Lercs itd.: množično s-reijanje italijanskih oficirjev in 'oja.vov. Vojaki so v stiski bežali v albanske gore. Tako je nastal ?aJ12anski bataljon in pozneje bri-S aa »Antonio Gramsci«. Nad ti-Italijanov se je vključilo v P? rt ižanske pomožne enote, nekaj j*: ibi rešilo čez morje v Ita-Glavnino 9. armade pa so odpeljali v koncentracijska ■ Porišča v Nemčijo. Čeprav so enicj preplavili Albanijo, kajti llJe so bila pomembna zlasti albanska pristanišča na Jadranu, se Partizanski boj stopnjeval. Na ,'°bojenem ozemlju so prevzeli p)ast narodnoosvobodilni odbori. '* te,n je albansko ljudstvo bo gato uporabljajo izkušnje iz na-bunoosvcbcdilnega boja jugoslo-,?.k*h narodov. Po kapitulaciji tab.!e so zrasle v Albaniji nove Partizanske brigade, ki pa niso bi-, med seboj dovolj povezane. S , rtiel.jito reorganizacijo NOV Al-anije jeseni 1944 pa so nasta’e lvlzie in korpusi, ki so imeli k’’Paj 70.000 oboroženih borcev, .ukrep!jena NOV Albanije je v _acetku novembra 1944 sprožila Jasno ofezivo proti nemškemu .'Upaterju in domačim izdajalcem Jj rt. novembra 1944 osvobodila 'ran°- V zasledovanju sovražnika a dve albanski diviziji prišli na Jugoslovansko ozemlje in se na NOVj *Uabro borili skupaj z Primorci in Isirani v albanskih partizanih .t^°Pjombni središči partizanstva «a “ili v začetku zlasti Debar j-® , v Jugoslaviji) in mestece ,r.?a- Prvo območje je zasedla pijanska divizija »Firence«. dru-Pa divizija «Arezzo». V obeh t^azijah je bilo tudi nekaj Sloven-jčv s Primorskega in Hrvatov iz tre. Nekateri iz d’vizi e »Arez- vL'aS' ^rnova v bližini Korce, j. banske partizane so preskrbovati °rožjetn. ki so ga skrivaj od-sWaaia je tudi v bojih pri krajih jč,11**1.' in Kučari. Za takšen boj r b’li potrebni precejšnja hrab-p J 1:1 vztrajnost. Vrh tega so se Dirr rc! i*1 Italijani morali kot ,ani v Albaniji prilagoditi rnr!?1Cemii' kar jim je bilo popol-p 1 novo. in T°fnej® so skupino Primorcev Franov vključili v Prvo alban-vrh P0rtizansko brigado. Poveljnik IjH °Vr!ega stava NOV Albanije je j,- j.v .tistem času Spiro Mcisiu. po--ia,ni komisar pa Enver Hodža. ','rat je bil v Albaniji kot od-, Manec CK KPJ tudi Svetozar Vu-femp o.' s< WST ~J“ ?0i 50 se že leta 1941 povezali z kim odporniškim gibanjem krnš • JvPJ tudi Svetozar vu-M.i bvič-Tempo. Ko se je vračal v kedonijo. So se mu pridružili Rw.?--n Jur - Zdravko. Franc jč zJUc, Karlo štekar in Franc n,5Us, drugi štirje (Dominik Bo-rjll.1’ franc Grabelj, Ivan Kuni,,11;. in franc PičuUn) pa so še daalje ostali pri albanskih parti-» Preden so odšli cd njih, je Mwn-' štab Albanije vsakemu po-rn J, 'zro«l potrdijo, da se je bo ni ‘^upaj z albanskimi partiza-■/,y tako je tudi V'alentin Jug -bin ' 0 pi'ejel dokument take v se-«.10: «Prouustnica za potovanje. /a zahtevo 1, brigade NOV se da-' ta dokument. . - Valentinu Ju-•• ki je 25. marca 1943 de-iz 53. artilerijskega polka . b-ije «Arezzo«. Skupaj s tovari-le takoj stopil v vrste NOV Al- banije in pokazal odločnost v boju proti fašizmu. Vsi so sodelovali v borbenih akcijah pri krajih Li-skovik, Permete in Kučari ter so se dobro izkazali. Želijo v svoj rojstni kraj, v Slovenijo, kjer bi lahko več prispevali v boju proti fašizmu. Zato so iz NOV Albanije premeščeni v NOV Jugoslavije (Makedonije). Poveljnik štaba major Spiro Moisiu, politični komisar Enver Hodža.« Dne 13. avgusta 1943 (22), še pred kapitulacijo Italije, je odšla v albanske partizane tudi skupina Primorcev iz divizije »Firenze«, ki je bila nastanjena na območju Debra. To so bili: Peter Galo, Viktor Kos, Mario Vidmar in J. Vipavec. Vključili so se v Pre-spansld partizanski odred, ki se je boril zdaj na jugoslovanskem (makedonskem), zdaj na albanskem ozemlju. Vsi štirje so ob kapitulaciji Italije sodelovali pri razorožitvi italijanske posadke v Debru. Tudi v Makedoniji so partizani ustanovili najprej partizanske odrede in bataljone. Nov zagon partizanstvu pa je dala kapitulacija Italije. Mnogi borci so takrat hoteli na osvobojeno partizansko ozemlje, v Debarco (Slivovo), eno od najmočnejših makedonskih partizanskih postojank, da bi tam u-stanovili še nove partizanske enote. Tjakaj je prihajal tildi Svetozar Vukmanovič-Tempo. V prvi makedonski brigadi Jeseni 1943 sta se v Debarci zadrževala CK KP Makedonije in glavni štab NOV in PO Makedonije. Po kapitulaciji Italije so se tam začeli zbirati Primorci in Istrani, ki so dotlej bili bodisi pri grških ali pri albanskih partizanih. Glavni štab NOV Makedonije je 11. novembra 1943 v vasi Slivovo (De-barca) ustanovil 1. kosovsko -makedonsko brigado. To je bila v Makedoniji 1. brigada NOVJ. Vanjo se je vključila tudi četa Primorcev in Istranov, tj. 37 primorskih Slovencev in 8 istrskih Hrvatov (23). Brigada je imela štiri bataljone in zelo močno spremljevalno četo (težke strojnice in minomete). Primorci in Istrani pa so bili tudi v drugih makedonskih enotah. Tako je npr. Izidor Pegan postal poveljnik bataljona v eni od makedonskih brigad. V Bistrenici v Makedoniji so imeli v stari Jugoslaviji emigranti Primorske in Istre svoje naselje in mnogi so- odšlič v piš* tizane (24). , 5 Prva kcsajčala,. ..-.malttfeiia. brigada je dala mekedonskemu partizanstvu močan zagon. V tej enoti je bil tudi učitelj Bruno Čermelj. Da bi preprečili nadaljnjo krepitev narodnoosvobodilnega gibanja v Makedoniji, so Nemci in domači izdajalci v začetku decembra 1943 od vseh strani napadli Debarco. Glavni štab NOV in PO Makedonije je tedaj sklenil, da se mora l. kosovsko - makedonska brigada prebiti prek albanskega ozemlja v Egejsko Makedonijo. Na tej dolgi in napcrni poti, v snegu in mrazu, je bila brigada večkrat obkoljena, toda vselej se je znala rešiti iz obroča. Južno od Kožufa se je povezala z bataljoni iz Tikveša. Tam je glavni štab ustanovil 2. makedonsko brigado. Obe brigadi sta ves december 1943 in januar 1944 napadali bolgarske vojaške posadke v Tikvešu ter sovražnikove postojanke ob progi Djevdjelija -Negotino. Ker je bilo narodnoosvobodilno gibanje v vzliodni Makedoniji še premalo razvito, je l. kosovsko -makedonska brigada dobila nalogo, naj prodre v smeri Kumanova in Velesa. Ta velika akcija make donskih partizanov je znana ped imenom »februarski pohodi-. Po izredno krvavih bojih pa se je morala vrniti na grško ozemlje. Manjši skupini partizanov se je posrečilo prebiti v okolico Kumanova in mečno razgibati množice. tako da je bila prav tam kmalu zatem ustanovljena še 3. makedonska brigada. Eno od najini iših sovražnikovih ofenziv so makelonski partizani do- živeli maja in junija 1944. Nanje so navalile kar tri bolgarske divizije, deli nemške divizije in močne skupine domačih izdajalcev (t.i. balistov). Ko pa se je ofenziva končala, je 1. kosovsko - makedonska brigada vnovič prodrla v vzhodno Makedonijo in začel se je nov močan priliv v partizanske enote. Nastale so brigade, zatem še divizije in korpusi, in novembra 1944 je bila vsa Makedonija osvobojena. Primorsko - istrska četa 1. kosovsko - makedonske brigade je zaslovela kot ena najbolj borbenih partizanskih enot v Makedoniji. V njej je bil tudi Alojz Zidar. Kot posebno hrabra partizana sta se proslavila Ivan Mejač, ki je s svojim »Šarcem« sejal strah in trepet med sovražniki, in pa Jože Podgornik, eden cd najboljših ju-rišnikov v brigadi. Preživeli borci pripovedujejo, da je Podgornik vpadal v bolgarske strelne jarke, skakal skozi okna okupatorjevih postojank in s sovražnikom obračunaval kar s puškinim kopitom. Četa Primorcev in Istranov je v bojih izgubila 19 mož. Dne, 12. junija 1944 je Jože Podgornik padel na Karaorman planini. Primorci in Istrani so se po vojni vrnili, domov ponosni, da so lahko prispevali dostojen delež k svobodi v vrstah grških, albanskih in makedonskih partizanov (25). Naj še dodamo, da so spomladi 1942 v neposredni bližini Soluna Nemci ustanovili koncentracijsko taborišče, v katerega so zaprli o kreg 500 Jugoslovanov, ki so jih pripeljali iz Srbije. Jugoslovanski taboriščniki so navezali stike z grškimi rodoljubi, ki so jim pomagali. da so posamično ali v skupinah pobegnili iz taborišča in se skrili na gori Olimp. Ko se je skupina precej povečala, so v začetku marca 1944 ustanovili «Ju-goslovanski cdred». Ob koncu septembra 1944 je odred štel 169 borcev. Po ukazu vrhovnega štaba NOV Jugoslavije je bil odred premeščen v Italijo (Gravina). kjer so ga razpustili in borce napotili v prekomorske brigade. ALBERT KLUN Opombe (1) Srečko Likar-Tone A. Gošnik, Potočilo o ustanovitvi in delu slovenske partizanske enole «Primorje» v vrstah ELAS v letih 1944 - 1945 (v nadaljevanju Likar-Gošnik, Potočilo), stran 4. (2) Septembra 1941, tj. v času ! itafij&Viške IftVrteniške okupa-: cijftr le v'Grčiji nastala na- , rodnoosvobodilna fronta, k! so , obliki imeno vali EAM (ETNTKO APELEF-tERJKO METEPO). To gibanje je itnelo svojo narodnoosvobodilno vojsko, ki st. jo na krafko imenovali ELAS (ETNTKOS lAtKOS APELEF-TEROTIKOS STRATOS). (3) RonmaMo Formato. L’eccid'o di CeLolonia, Milano 1968, stran 294. (4) Srečko Likar pripoveduje, da so na Kefaloniji iz njegove čete padli, bili ustrelieni ali umrli za ranami tile Primorci: Venčeslav Čelik. Franc Družina, Humbert Fratar, Kare! Košuta. Anton Krota, Ivan S”-k in Rihard Vidic (Likar-Go"nik, PoroMJo, stran 8). Po pripovedovani!! Karia Mlek"*a so padli v boiu z Nemci, Mi ustreljeni umrli za ranami tile Primorci iz 317. pešpolka: A’o;z Baiec. Pavel. Č°farin, Kdor Hvala. Janko ' "ban in Štefan Teban (Karel Mlekuž, Iz moub soominov. stran 2). (5) TJkar-Gošnik. Poročilo, str. 9. (6) Mlekuž, Iz mojih spominov, str. 1. (7) Lombardi, L’8 settembre, str. 162. (8) Prav tam, str. 162 163. 9) Prav tam. stran 175. 10) Jožef Šinigoj, Moji spomini na beg z otoka Samosa v Turčijo, str. 1-2. (rokonis v PAK). 11) Jože Jerič. Moji spomini na o-tok Samos in beg v Turčijo, str. 2-3 (rokopis v PAK). 12) Virgilio Spigai. Lero Belfor-te. Grafica, Livorno 1969, str. 232. 13) Jože Živec, Moji spomini na boje na otoku Lerosu in nemško ujetništvo, str. 3 (rokopis v PAK) 14) Boleta so odpeljali v atensko kaznilnico Averof. V mestu je bila takrat huda lakota in zaporniki so popolnoma onemogli. Dva Slovenca, vojaka, sta imela priložnost, da sta Boletu pomagala. S hrano ga je oskrboval kuhar Franc Čič iz Brezij pri Hruševju, medtem ko jo je Anton Leban iz Tolmina, ki je začasno delal v zaporih, prinašal. Ob kapitulaciji Italije so vsi trije zbežali in se pretolkli do partizanov (Ludvik Bole, Iz mojih spominov na zapore v Atenah, str. 4). 15) Likar - Gošnik, Poročilo, str. 10. 16) Tone Gošnik. Moj odhod v partizane. Rokopis je v PAK. 17) Likar - Gošnik, Poročilo, str. 14. 18) Prav tam. str. 15. 19. Prav tam, str. 16. 20) Zdravko Jug, Slovenski partizani v Albaniji in Makedoniji, str. 1 (rokopis v Pokrajinskem arhivu Koper). 21) To so bili-: Franc Beguš, Dominik Bogataj, Franc Grahe'j, Zdravko Jug, Franc Križnič. Ivan Kurinčič, Franc Pičulin in Karlo Štekar (Zdravko Jug, Slovenski partizani v Albaniji, str. 1.). 22) Fotokopija dokumenta je v mapi prekomorskih brigad, ki jo ltrani PAK. 23) Četa je bila ustanovljena pred kapitulacijo Italije. Nien komandir je bil Slavko Gabršček, komisar pa Mara Gadov. Pozneje je bila Slovenska četa vključena v Kosovsko • meto-hiiski odred. 11. novembra, ko je bila ustanovljena 1. kosovsko - makedonska udarna brigada, pa je bila vključena v 2. bataljon te brigade. 24) Izidor Pegan, Podatki o udeležbi v NOVJ Primorcev iz vasi Bistrenica. Iz makeden ske vasi Bistrenica so v NO V J sodelovali naslednji Primorci in Istrani: Anton in Dušan Pegan, Peter m Alfonz Pregare. Milan Pregare, Jože iz Štandreža, Vladimir Pegan, Dušan Pregare, Stanko Pipan, Alojz Pipan, Ivan Vižintin, Stanko Kuzmin. Oskar Kutin. Bruno Kutin, Milan Valentičič, Ida Benčič. Gino Nanut, Dušan Baj. Franc Fortunat, Izidor Pegan, Janko Furlan, Podrcb-hfTčddtki so v knjigi Preko-morci v NOV7, str. 728. 26) Padli borci Slovenske čete v Makedoniji. Slavko Gabršček, Karlo Štekar, Bogomir Rup nik, Albert Stanič, Jože Podgornik. Ivan Jurca, Ivan Mahnič. Slavko Polh, Leon Vogrič, Ivan Kurinčič, Marino Cesar, Anton Pavlič. Ivan Tušar. Aleks Bariovič (doma iz Zadra). Ugo VaJentinčič, Ludvik Jankovič, Ivan Draščič, Ivan Meden. Padlo jih je 19, za enega ni bilo meč najti podatkov. I r»'/n kinaatoljv r-«i_;___ti/_______j____ UNA ROMANTICA DONNA IN-GLESE (»The romantic english-vomaiu - Romantična Angležinja, 1975). Režija: Joseph Losey. Igrajo: Glenda Jackson, Michael Caine, Helmut Berger. Canale 3, v torek, 11. jan. ob 21.25. Losey, zmagovalec v Cannesu leta 1970 s filmom «The Go-Bet-ween», je med najboljšimi povojnimi režiserji. S filmi «Eva» (1962), «The Criminab (1960), «The Ser-vant» (1963), v katerih se kaže njegovo pesimistično in dekadentno gledanje na svet, si je pridobil mesto na vrhu svetovne kinematografije. Na lanskem filmskem bienalu v Benetkah je predstavil svoje zadnje delo «Le Truite», ki ga je kritika dobro sprejela. V nocojšnjem filmu prikaže Losey zgodbo dveh zakoncev.' ki gresta najprej narazen, a se nato spet upeljeta. LA BELLA Dl ROMA (»Rimska lepotica«, 1955). Režija: Luigi Co-mencini. lgtaio: Silvana Pampa-nini, Alberto Sordi, Paolo Stoppa, Luisella Beghi in drugi. RAJ 2, v torek, 11. jan. ob 20.30. Nadaljuje se serija Comencini-jevih filmov na italijanskem drugem programu. Doslej smo videli že filme «Incompreso» (1966). »Vol-tati Eugeniov (1980) in «Delitto d’amore» (1974). Na vrsti je sedaj manj znani film »La bella di Roma». Zgodba Nannine, ki ostane sama (zaročenec je v zaporu). Ima mnogo ljubimcev in ji uspe očarati jih. tako da ji eden od njih pokloni celo gostilno, toda ženska se vrne k zaročencu, ki je sedaj na svobodi. Comencinijev pogled na družbo se kaže raje v sentimentalnih in večkrat dramatičnih obrisih kot pa v komičnih. GAZI JA («Gazija», 1981). Režija: Nenad Dizdarevič. Igrajo: Dušan Janičijevič, Pavle Vujisič, Dušica Žegarac, Ante Vičan in drugi. TV Ljubljana, v sredo, 12. jan. ob 20.00. S scenaristom Vukom Krnievi-čem je Dizdarevič uporabil vrsto kratkih zgodb Iva Andriča in sicer: Pot Alije Djerdjeleza, Mu-stafo Madžarja in Smrt v Sina-novi tfckiji in vse to povezal v e-noten scenarij z naslovom Gazija. Dogajanje filma je postavljeno v 18. stoletje, v čas turškega imperija. Gazije (kar v prevodu pomeni vojni zmagovalci) skušajo s svojimi individualnimi junaškimi dejanji «odgnatis> bližajoči se propad imperija. Vendar sta bojevitost in hrabrost yrlini le v vojnem času. v miru pa ne. LA MORTE IN DIRETTA (»La mori en direct« - »Smrt v neposrednem prenosu«, 1979). Režija: Bertrand Tavemier. Igrajo: Romy Schncider, Harvey Kelte), Harry Dean Stauten in drugi. RAI 1, v četrtek, 13. jan. ob 20.30. Televizija išče vedno bolj senzacionalne programe in tako vključi v možgane mladeniča mikroskopsko tetekainero in uporabi njegove oči kot objekti-. Na tak način televizija oddaja neposredno smrt hudo bolne gospe, ki ji je mladenič priča. 'ro fant zve, da so gospo nalašč zastrupili s tabletami. se oslepi in oddaja se kon- OltlllllttlllintimillltllHIIIIHIItMIIIIIIIIIMIIIIMtllllllllinUllllllflMIIIHHIIIttlfltlllMtllllltHimtlHIIIIIIIimlMI Vsi napori so bili zaman V Savannahu v Georgii (ZDA) je že dokaj odrasel mlad kit v svojem naletu nasedel na sipino. Z vojaškega helikopterja so ga opazili in skušali rešiti, pa jim ni uspelo in so bili vsi napori zaman. (Foto AP) ča. Filmski kritik in režiser Tavemier se izkaže kot dober poznavalec ameriške kinematografije (kar se tudi občuti v ostalih njegovih filmih). V mnogih filmih kritično obravnava francosko sodobno in preteklo družbo. LA SERA DELLA PRIMA (»Ope-ning nigbt« - Večer premiere, 1978). Režija: John Cassavetes. Igrajo: Gena Rotvlands, Ben Gazzara, John Cassavetes in drugi. RAI 3, v četrtek, 13. jan. ob 22.00. Cassavetes je med vidnejšimi predstavniki mlade newyorške kinematografije (Shadovvs, 1960). Izredno dramatično slika vsakdanje življenje, predvsem življenje srednjega sloja ameriške družbe («Fa-ces» - 1968. «Husbands» - 1969. «A Woman under Influence« - 1975). »Opening night« prikaže zaton gledališke zvezde. Igralka dobi vlogo v gledališki igri. vendar ji ne uspe vživeti se vanjo. Prepusti se alkoholu in cigateri. a se na večer premiere od pr ari na gledališki oder in improvizira lastno tragedijo. IDENTIFICAZIONE DI UNA DONNA, 1981. Režija: Michelangelo Antoniom. Scenarij: Michelangelo Antoniom, Gerard Brach in Tonino Guerra. Igrajo: Tomas Milian, Daniela Silverio, Christine Boisson. Kino »Ariston« v T-stu, v soboto, 8. jan. Priznani italijanski režiser Michelangelo Antoniom (»The Blow Up« 1966, «Zabriskie Point« 1970,. »Professione: reporter« 1974, »11 mistero di Oberivald« 1980) je avtor, ki venomer raziskuje in preizkuša. Samega sebe je označil za rdelavniskega mojstra«. Kot dokaz temu je film «11 mistero di Oberivald«, ki ga je režiser snemal z video sistemom. Pred kratkim so, v Ferrari (Antoniomjevo rojstno mesto) organizirali okroglo mizo. posvečeno njegovi dolgoletni karieri režiserja. V tem zadnjem filmu »Identificazione di una don-na» je osrednja oseba režiser: išče žensko, ki bi ustrezala vlogi v njegovem filmu. Film si režiser zamisli v sanjah, junakinji ne more najti prave podobe, ker jo ona stalno menjuje na podlagi sva jih različnih življenjskih izkustev. Zgodba prehaja občasno v znanstveno fantastiko, vendar je to samo režiserjeva želja po begu iz realnosti. S tem hoče sporočiti, da ne smemo iskati samo prikazni svoje domišljije in svojih sanj. ampak tudi same sebe. Kaj pa to pomeni? Živeti je treba v harmoniji z lastnimi vzgibi, kar ni tako lahko. Rimi v kinoiivoranah f. ^ ' G 'a? LILI MARLEN (Lili Marlecn, 1980). Režija: Rainer \Verner Fassbinder. Scenarij: Manfred Purzer, Joshua Sinclair, R. W. Fassbinder. Igrajo: Giancarlo Giannini, Hanna Schvgulla, Mel Ferrer, Karl Heinz von Ha«sei. Erik Schumann in drugi. Kino »Soča« Nova Gorica, v torek, 11. jan. ob 18.30 in ob 20.30 ter v sredo, 12. jan. ob 18.30 in ob 20.00. -Film je povzet po romanu Lale Andersonove «Der Himmel hat rie-le Farben« - »Nebo je večbarvno«. Gre za življenje in umetniški vzpon pevke Lale (v filmu Willi), ki je leta 1938 posnela pesem »Lili Marleen«. Pesem so pre našali prvič leta 1941 po Radiu Beograd, kmalu je postala priljub ljena vsem vojakom. Uspeh Willi-nine pesmi je bil tako vel'k, da jo celo Ftihrer hoče spoznati in ji podari luksuzno rilo. Čeprav spada sedaj v elito nacistične Nemčije. dekle ne pozabi na svojo mladostno ljubezen, na Juda Roberta in zato sodeluje z osvobodilno fronto. Gejtapo zve za ljubezenski odnos z Robertom: njega zaprejo, njo oa po neuspelem samomoru prisihio, da zapoje znano pesem pred razhtesneto Dubhko. Po kon čani voini se WiHi vrne k F ober-tu, vendar je on že poročen. Film je melod-ama prepojena z razkošjem; soektakel za sentimentalne mase. ne pa film o raristični Nemčiji, o odnosu umetnikov do režima. Obilo je množičnih s^en. velike in s’iaine so scenografije. Do bro i?ra Hanna Schygulla, odlično pa Mel Ferrer. BRANKO MARUŠK 4. Slovenci na Goriškem Med leti 1900 in 1915 se.PFed državnozborskimi volitvami 1. 1907 je Konjedic '°i0, zadrugo predstavljal kot primer uspešnega obrata in Kmilj dja -velika lastna industrija mora biti naš najvišji go-ri^odsirski cilj, kajti to je mogočna sila, ki daje narodu gospo-t^ko moč, ki je ne podere vsak vihar, in daje tudi poli-,'riio moč v vrsti ostalih narodov,- Toda vihar je kmalu pri-8 • v stečaj je šla trgovina, katere solastnik je bil Konjedic, ' ’eir> se je znašla v težavah mizarska zadruga in tudi Tr-^°vsko obrtna zadruga v Gorici, pri kateri je imel Konjedic eDko kredita enako tudi zaduga solkanskih mizarjev. Ga-, jšfcek, ki je Trgovsko obrtno zadrugo vodil, je moral zaradi 'zajočega se poloma odstopiti; leta 1912 je zadruga šla v bčaj, dve leti pred tem ,pa je neslavno končala svoje delo-an)e tudi zadruga solkanskih mizarjev. Likvidacija je se-fccia zajela celotno imetje Trgovsko obrtne zadruge, med to e s°diJ tudi Trgovski dom, ki je lastnika menjal med obema °inama. Po ugotovitvah Marka VValtritscha ta menjava 0strUštva ni bila posledica izključno fašističnega pritiska na k°vensko imetje pač pa običajnega likvidacijskega postop- Polom liberalne gospodarske politike je bil očiten. Na *°spodarskem področju so bili klerikalci bolj pazljivi in ne- kaj podobnega niso doživeli. Tumov poskus z Goriško delavsko hranilnico ni uspel, ustanova je delovala le dve leti (1910 - 12). V zvezi z akcijami liberalnega tabora bi na tem mestu lahko omenili anekdotično misel goriškega publicista Codermatza: »Škoda, da nimam nobene hiše v Gorici. Prodal bi jo lahko imenitno. Šel bi na municipij pa bi rekel, da mi Slovenci zanjo ponujajo velike vsote. In takoj bi jo prodal z velikim dobičkom.« Osvajanje Gorice, ki je potekalo z večjo ali manjšo srečo, ni ostalo brez odmeva pri gori-ških Italijanih. Očitno pa je, da so imeli dovolj trdne pozicije v mestu. To nam kaže ožja volitev na državnozborskih volitvah leta 1911, ko sta se v mestu merila italijanski liberalec Ussai in Slovenec dr. Franko. Slovenci so se zavedali neuspeha dr. Franka, zato se volitev niso udeležili in tako je mogel goriški italijanski liberalec premočno zmagati. Po tem kratkem pregledu na gospodarske razmere se znova vračamo na polja političnih dogajanj. Ponavljamo tudi ugotovitev, da klerikalni tabor seveda ni enoten, a vendar se ob pomembnih dogodkih krščanskosocialni oklenejo Gregorčičevih. Krščanskosocialni imajo dokajšnje uspehe na podeželju, kjer razpolagajo z mrežo gospodarskih in prosvetnih društev. Prav na podeželju — med revnejšimi sloji prebivalstva — črpa klerikalno gibanje moč za svoje delo. Pod vplivom novih sil, ki prihajajo s Kranjskega (dr. A. Brecelj, F. Kremžar, K. Capuder itd.) se je leta 1907 Gregorčičeva »Sloga* preimenovala v Slovensko ljudsko stranko s povsem krščanskosocialnim programom. Ta dogodek, ki sodi v mirnejša obdobja sožitja Gregorčiča in mladih, pa zopet poruši prvi, ki se nikakor ne more odreči zvezi z italijanskim liberalcem Pajerom. Med obema strujama je ze- val prehud prepad, da bi ga bilo mogoče trajno premostiti. Konec leta 1909 so krščanski socialci pričeli izdajati svoje glasilo »Novi čas* in s tem je bila ločitev dokončna, poslej se Gregorčičevih še trdneje oprime ime «starostru-jarji*. da se tako razlikujejo od «mladostrujarjev». Pri liberalcih — če izvzamemo dr. Tumo — ni bilo spočetka večjih trenj. V deželnem zboru so liberalci hočeš nočeš sodelovali s klerikalnimi italijani, točneje s skupino dr. L. Faiduttija, s predstavniki furlanske ljudske stranke, ki je bila enačica krščanskosocialnega gibanja na furlan skih tleh in bi moralo biti v deželnem zboru logičen sode-lovec slovenskih klerikalcev. Po nekaj letih se tudi v liberalni stranki pojavi notranja opozicija. Zlasti med učitelj stvom na podeželju ter med podeželskimi veljaki se uve ljavlja kmečka stranka dr. Alojzija Franka, ki je bila usta novljena leta 1907 in pričela izdajati svoje glasilo »Naš glas* (kasneje «Kmečki glas*), čeravno je stranka razglašala svojo neodvisnost pa je vedno v odločilnih trenutkih poiskala stike z liberalci. Nesoglasja pri liberalcih so se pojavila tudi kasneje, zlasti ob nastopu političnih delavcev, ki so bili nezadovoljni z Gabrščkovim vodstvom. Skupini mladih je Gabršček prepustil leta 1912 list «Soča», ki ga je urejal in zalagal dotlej že preko dvajset let. Na svoj način zrcali goriške razmere tudi deželni zbor. Po volitvah leta 1901 stoji na slovenski strani 7 klerikalcem nasproti 3 liberalci, leta 1908 se je razmerje obrnilo v prid liberalcev (9:5), naslednje leto pa zopet pridobijo več glasov klerikalci, tako da je razmerje 5 liberalcev pro ti 9 klerikalcem. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Komercialna trednost 11.30 «Alfa« - 1. del 12.30 Oddaja o zdravstvu 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Prizma . Tedenska oddaja o televizijskih sporedih 14.30 športna sobota - Smučanje: za svetovni pokal 16.30 Glasbena oddaja 17.00 TV dnevnik 17.05 Risanka 17.20 Oddaja o turizmu in avtomobilizmu 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Umetniki danes: Umberto Mastroianni 18.50 Glasbena oddaja, vmes TV film iz serije »Fonzie« 19.45 Almanah - Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Zim - zum - zam . glasba in rokohitrstvo 21.40 Rojstvo diktature Nocoj bo na sporedu drugo nadaljevanje ankete o nastanku fašistične diktature v Italiji v letih po prvi svetovni vojni. Doslej sta bili pravzaprav že dve oddaji o fašistični diktaturi, le da so v prvi, uvodni oddaji o tej zgodovinski dobi govorili nekateri sodobniki nastanka fa-šiznja, ki so dali svoje mnenje o nastanku, o fašizmu, pa tudi o tem, kako je fašizem zavzel oblast. Danes pa bo na vrsti drugo nadaljevanje, ki bo konkretno govorilo o tem nastanku, govor bo namreč o volitvah v Italiji leta 1919, o notranjih sporih v socialistični stranki. o spočili, ki sp se nato končali na livornskem kongresu, ko se je stranka razcepila na socialistično in komunistično. Govor bo nadalje o Mussolinijevem nacionalističnem «pohodu», ko je pritegnil na svojo stran razo čarane, bivše bojevnike, ki so se vrnili z bojišč, a niso našli dela, niso našli kruha. Končno bo govor o fašističnem gibanju, ki se je iz protestnega gibanja' spremenilo v stranko, ki .je deželi vladala skoraj četrt stoletja. Seveda spada sem tudi tedanje obnašanje italijanske buržohzije in 'vsega, kar sem spada... 22.40 TV dnevnik 22.50 «Un grosso spuarcio nfel cie-lo» »Široka razpoka na nebu« 23.40 TV programi prihodnjega tedna 23.55 TV dnevnik - Zadnje vesti -Vremenske razmere Drugi kanal ‘ 10.00 Neposredno iz studia - »Bis« 12.00 Opoldanski program 12.30 TV dnevnik . Za ali proti 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 »Scoop« - oddaja o kulturi, aktualnosti in zabava 14.00 šola in vzgoja 14.30 ' Arniči per la pelle« - TV film 16.05 Čarobna kocka 17.30 TV dzevnik - Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Programi prihodnjega tedna 18.00 Izgubljene kraljevine . TV priredba 18.30 TV dnevnik - Šport 18.40 »Blitz« 19.45 TV dnevnik 20.30 »Saranrto famosi« - TV film 21.30 Anteprima 1983 21.45 Hotel Paradiso - TV film 22.35 TV dnevnik 22.45 Hotel Paradiso - 2. del 23.40 «11 capello sulle ventritre« ali »Postrani klobuk - televizijska predstava 00.15 - TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 12.55 - 14.30 Smučanje - Ženski spust za svetovni pokal 17.10 Ljubezen, ki me ruši - TV film 18.45 Programi prihodnjega tedna 19.00 TV dnevnik 19.35 Stari in novi programi na 3. kanalu 20.05 Glasbena oddaja 20.30 Benetke med Vzhodom in Zahodom 21.25 TV dnevnik 22.00 «Jacques Offenbach« 22.55 Košarka, tekma A-l lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Krpica in oblak - risanka 8.25 Ciciban, dober dan 8.40 Arabela - nadaljevanka 9.10 Pisani svet: Črni mrav 9.40 Vesolje: Obala vesoljskega morja, poljudnoznanstvena serija 10.40 Muzeji Makedonije: Muzej mesta Skopje 11.10 Ljudje in zemlja ponovitev 12.10 Poročila 15.15 Poročila 15.20 Dolina Gwangi . ameriški film 16.55 PJ v košarki: Cibona - Zadar, prenos 18.30 Sebastjanova babica: Nogo metna tekma - risanka 18.45 Muppet show 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Vzpon in padec Legsa Dia monda - film 21.40 Večer s skupino Hazard 22.25 Poročila Koper 16.45 Z nami pred kamero 16.50 TVD novice 16.55 Košarka, jugoslovansko pr venstvo: Zagreb - Cibona 18.30 Inšpektor Bluey - serijski film 19.30 TAT) stičišče 20.00 Doktor, rad bi bil lepši Lepotna kirurgija 20.15 Mladi policaji - serijski film 21.15 TAD danes 21.30 Gospa ministrica - TV drama - J. del Zagreb 9.30 Za otroke zdomcev 14.50 Videostrani 15.00 Se&ern TV dni 15.30 Poročila 15.35 TV koledar 15.45 Petrova mladost - TV na daljevanka 16.55 Košarka: Cibona - Zadar 18.30 Srčno vaši, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Ob 03.10 proti Yumi, ame riški film 21.35 TV dnevnik 21.50 Za konec tedna 23.10 Poročila TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbenr matineja, vmes: I-mena naših vasi, 9.00 Sobotni trim; 10.10 S koncertnegr in opernega repertoarja; 11.30 Poldnev-niški razgledi: Beležka; 12.00 »Glas od Rezije«; 13 20 Glasba po željah: 14.10 Rwnan v nadaljevanjih: Franček Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!«; 14.30 Otroški kotiček: «Na:dihojca«; 15.00 Iz studia neposredno; 17.10 Mi in glasba: sopranistka Sonja Hočevar in basist Ladko Korošec; 18.00 Po zabljeni smeh: Jaka Štoka: «La-žizdravnikav. V sklopu dramskega niza «po-iab'jeni smeh« je danes ob 18. uri na sporedu burka Jaka Štoke «La žizdravnika«. Kot je znano, je Štoka pisal burke, ki so jih amater' ski odri širom po Sloveniji mnogo igrali. Bile r j sicer brez slovstvene vrednosti, širile pa so ljubezen do slovenskega igranja in prido bivale občinstvo za slovenski o der. Izvedba: Slovensko stolno gledališče v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. KOPER (Slovenile program) 6.00 Glasba za dobro jutro; G.45 Cestne razmere; 7.09 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni radijski in TV spoted; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper - Glasita objave; 13.15 Ki-nospored; 13.30 Zamejska reportaža: 13.50 Nasvet Radia Koper; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKAV - Beli križ 97,7 MHz UKAV - Koper 89,3 MHz UKAV _ Nanos 101,0 MHz 14.10 Predstavitev oddaj, glasba zanimivosti, informacije, intervju ji; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primor ski dnevnik; 16.30 Mladim poslu šalcem. KOPER (ltali|anski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Jutranji programi; 9.32 Lucianovi dopisi: 10.00 Besede in glasba; 10.32 Glas beni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Pesem; 11.36 Ves svet je ena dežela; 12.00 Na prvi stra ni; 12.05 Glasba po željah; 14.33 »Siamo tutti nel palione«; 15.15 Country glasba; 15.32 Glasbeni weekend; 16.15 Orkester »Casa-dei«; 16.45 Glasbeni premor; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Pozor na one tri; 17.32 Lestvica malih plošč; 18.00 Glasbeni veekend; 18.45 Sli širno se zopet jutri; 19.00 Žaklju ček programov. RADIO 1 6 00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00 13.00, 14.00, 15.00. 17.00. 19 00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutra nji programi; 9.02 AVeek-end 1. del; 10.03 VVeekend 2. del; 10.15 «Black-out»; 10.55 Glasbena odda ja; 11.00, 18.58. 22 58 Zeleni val; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 »Ci-nedtta«; . 12.25 Garibaldi; 13.30 Rock Village: 14.03 »Zerolandia fermo posta«: 15.03 Permette ca vallo? E' festal; 16.25 Stičišče: 17.03 Autoradio; 17.30 Smo tudi mi!; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni kotiček; 18 40 Šport • Odbojka; 19.15 Športna oddaja; 19 30 Jazz glasba 83; 20.00 Black out; 20.40 Na odprtem odru; 21.03 Zdravstvena oddaja; 21.30 Radij ska kriminalka; 22.00 Danes zve čer v Milanu: Pub 'ab; 22.28 Ra dljsko gledališče; 23 10 Te'el'onski pogovori; 23.28 Zaključek pro gramov. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00, 8.CO, 9.00. 10.00, 11 00, 12.00, 13.00. 14.00, 19.00, 22.00. 23.00, 00.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, 0-troci; 7.45 Iz na ih sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 'Glasbena matineja; 9.45 Zapojmo pesem • o zimi; 10.05 Po republika! in po kralinah; 10.25 Panorama laltke glasbe; 11.05 Pogovor s po-lušal ci; 11 35 Srečanja republik in po krajin; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši po slušalci čestitajo: 13.00 Danes do 13 : 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do me lodi.ie; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Ra dio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Škatlica z godbo: 13.30 Mladi mla dim: -19.35 Mladi mostovi: 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer: 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literar ni nokturno. Luko Paliriak: Pe srni: 23.15 Od tod do polnoči. GORIŠKI DNEVNIK KULTURNO ZDRUŽENJE MOST in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na predavanje TARASA KERMAUNERJA GRADNIKOV DVOGOVOR Z BOGOM Predavanje bo v ponedeljek, 10. januarja, ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. S predavanjem, ki je posvečeno 100-letnici rojstva Alojza Gradnika, bo avtor osvetlil pesnikovo razmerje do Boga. Z njim želi tudi nekoliko spremeniti način razpravljanja o Bogu v slovenski kulturi f Čestitke Danes praznuje pri Banih 90. rojstni dan PAVEL MALALAN. Še mnogo trdnega zdravja in veliko srečnih dni mu želijo vsi njegovi. Pri Banih praznuje danes PAVEL MALALAN 90 let. Da bi bil še naprej tako čvrst in zdrav mu želita Miro in Em- m SLOVENSKO GLEDALIŠČE W V TRSTU MATJAŽ KMECL MUTASTI BRATJE poljudna igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev danes, 8. januarja, ob 20.30 ABONMA RED F Gledališča KD PRIMORSKO - MAČKOLJE vabi na ogled mladinskega filma SREČA NA VRVICI danes, 8. januarja, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Gostuje danes, 8. t.m., ob 20. uri v Desklah s predstavo D. Rupla: »Pošljite za naslovnikom*. Jutri, 9. t.m., ob 16. uri v Braniku s predstavo M. Držiča »Skopuh*. ROSSETTI Danes, 8. t.m., ob 20.30 bo na sporedu L. Pirandello: »Henrik IV.» z Giorgiom Albertazzijem. V abonmaju - odrezek št. 4. Rezervacije pri glavni blagajni. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Mala dvorana Danes, 8. t.m.. ob 10.00: Otroška matineja. Ob 17.00 in 20.00: Gib in tišina. »Kino Cappella Underground lo.OO—20.00— 22.00 «Yellow submarine*. Glasbeni film z Beatlesi. Ariston 15.30 »Identificazione di una donna*. Eden 17.30 »Arniči miei II.». Ugo Tognazzi. Nazionale 16.00 «Entitj». Prepovedan mladini pod 14. letom. Rilz 16.00—22.15 »Bingo bongo*. Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar. Fenice 16.00 »Testaocroce*. N. Manfredi in R. Przzetto. Mignon 15.00 »Cenetentola*. Fiiodrammatico 15.00 »La giovane matrigna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Spaghetti house*. N. Manfredi. Capitol 16.30 »La cosa*. Cristallo 16.30 »La ragazza di Trie-ste*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.30 »La poliziotta a New York». Radio 15.30 »Minorenni super sexi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vlttorio Veneto 16.30 »I vicini di časa*. Lnmiere 16.30 «11 bisbetico domato*. A. Celentano. KD KRAŠKI DOM vabi na KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA Prosek - Kontovel ki bo danes. 8. januarja, ob 20. uri v občinski telovadnici v Repnu Razstave GOSPODARSTVO ONKRAJ MEJE V LETU 1983 Na območju severnoprimorske regije prizadevanja za čimvečji izvoz blaga V razvojnih programih občin Nova Gorka in Ajdovščina velik poudarek kmetijstvu V Občinski galeriji v Trstu bosta od 10. do 17. januarja razstavljala Atilij Kralj in Silvio Pečarič. O-tvoritev razstave v ponedeljek ob 18. uri. V galeriji Loža v Kopni je odprta velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne galerije. Gre za razstavo nove evropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakih 70 sodobnih slikarjev iz ZDA, Italije, Nemčije, Avstrije, Švice, Portugalske, Anglije in Francije. Izleti SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT - ZABREŽEC vabi na PROSLAVO ob obletnici 10. 1. 1945 ki bo v prosvetni dvorani dne 10. januarja ob 20. uri. Sodelujejo otroški in mešani pevski zbor PD Slovenec, otroci osnovne šole, recitatorji ter mešani pevski zbor KD Pod skalo iz Črnega kala. SEKCIJA KPI DEVIN - NABREŽINA vabi članstvo na PARTIJSKI KONGRES ki bo danes, 8. januarja, ob 17. uri v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini Koncerti V torek, 20. januarja, bo ob 20. uri v cerkvi sv. Mohorja- in Fortu-nata v Rojanu koncert mladinskega pevskega zbora Glasbene matice. Dirigent Stojan Kuret, orgle Hubert Bergant. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 8. januarja MAKS Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 8.53 — Luna vzide ob 2.15 in zatone ob 12.57. Jutri, NEDELJA, 8. januarja JULIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 8 stopinj, najnižja 7, ob 18. uri 7.2 stopinje, zračni tlak 1028.4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 84-odstot-na. nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Barbara Tuc-cio in Stefano Colonna. UMRLI SO: 78 letna Perica Sala zan por. Svalina. 82 letni Bruno Ca steilani Bencich, 61 letna Sava Tri-pan por. Nobile, 70-letni Mario Cir-coli, 72 letni Paolo Gellini, 69 letna Maria Olencich vd. Pisetli, 63-letni Mario Milaeci. 76 letna Cecilia Eller. 83 letna Antonia Stokovac vd. Jugovac, 69 letni Tullio Gamba, 68-letni Marino Ongaro. 84 letna Ed-mea DelPAgnolo, ’.5-letni Ottavio Vidoli. 75-letni Antonio Ruzzier. 58 letni Aldo Bobini, 76-letni Emilio Morgante, 72 letni Paolo Bezeljak, 62 letni Silvio Reiter. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dn 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36. Nabrežina. Bazovica. Milje (Dre vored Mazzini 1). (od 8 30 do 16.00 In od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored mazzini 1) I.RKARNK V OKOLICI Bul junec: tel 228 124. Bazovica: «1 226 165; Opčine: tel. 211001; Tušek: tel 225 141; Bužje polje gonik: tel 225 596: Nabrežina tel KI 121: Sesljan: tel 209 197: ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba ni 2 do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in prazničn> od 8. do 20. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD F. Prešeren vabi jutri, 9. januarja, ob 17.30 v gledališče F. Prešeren na ponovitev veseloigre v narečju «P’usut je l’pu narljepše je d’ma». Tekst in režija Tatjana Turko. KD F. Prešeren Boljunec obvešča vse, ki so se vpisali v plesni tečaj, da se bo le - ta pričel danes, 8. januarja. ob 20. uri v društvenih prostorih v gledališču. Prosimo za točnost. Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvcV-a ves ansambel, da bo jutri, 9. t.m., ob 9. uri zjutraj seja odbora. Dnevni red: l. občni zbor, ki bo ll. februarja; 2. razno. EIS3S3HHH Ob praznovanju 90. rojstnega dne očeta Pavla Malalana (Bane) daruje sin Pepi 15.000 za ŠD Primorec, 15.000 za TPPZ Pinko Tomažič in j 20.000 lir za Dijaško > atico. Starejši planinci priredijo jutri, 9. januarja, izlet po Krasu in sicer na Medvednjak. Zbirališče ob 9.15 na Trgu Oberdan pri openskem tramvaju. Odhod ob 9.30. Vabljeni. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 DREJA JOVANEŽEV je v Doberdobu na Manderju odprl osmico, kjer toči belo in črno vino lastne proizvodnje. PRODAM fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/220-419. SKORAJ novo avtomobilsko plinsko napravo prodam po ugodni ceni. Telefon 040/824 381. FIAT 125 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/824-381. PO UGODNIH cenah nudimo splošno zidarstvo za hišna in stanovanjska obnovitvena dela — obnove termične izolacije — polaganje keramike — marmor - porfid. Za informacije tel. 040/823636. PRODAM smučarske čevlje št. 44 in hlače št. 50. Telefon 040/824369. PRODAM čebulice narcis (tromboni). Telefon 040/229192 UGODNO prodam fiat 131 - 1300 5 orestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilometrov. PANDO 30 rdeče barve, doba 1982 (september), prevoženih 2000 km, prodam po ugodni ceni. Telefon 040/220-363 Bogateč, Sv. Križ 99. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavbinj. KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog ’2. ali 19. ure. wsm- DANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA SANKA ■ . .v S. P. A. : , ■ TRST - ULICA P. FluZI 10 - G1-AAB 7. 1. 1983 Ameriškj dolar 1540.— Kanadski dolar 1070.- švicarski frank 686.— Danska krona 160.— Norveška krona 190,— Švedska krona 184.— Holandski florint 517.— Francoski frank 201.— Belgijski frank 25.- Funt šterling 2.550.— Irski šterling 1880.— Nemška marka 575.- Avstrijski šiling 81.50 Portugalski escudo 12.- Pezeta 10,- Jen 5,- Avstralski dolar 1280 — Drahma 16,— Debeli dinar 17.40 Srednji dinar 17.- MENJALNICA vseh tujih valut NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA 65.000 lir 49.000 lir 9.000 lir kolek 500 lir kolek 500 lir Celoletno naročnino z o PRIMORSKI DNEVNIK 65 000 + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila Po tem datumu bo celoletna naročnina znašalo 108.000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še noprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. Vsi, kl bodo poravnali naročnino do 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradiconalnem žreban|u. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montecchl 6 — Tel. 794872 Urnik: od 8.30 do 14.30 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik; od 9. do 12. ure Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 NEVEJSK0 SEDLO - STANOVANJA BUCANEVE Dostava božič '83 - Stanovanja od 40 kv m Ogrevanje s števcem - topla voda - kamini Olajšana plačila - posojila - zamrznjene cene IMMOBILIARE GREBLO s. n. c. Telefon 299969 - 68789 Urad v Novejskem sedlu je odprt ob sobotah - nedeljah - praznikih tel. 0433/54090 Tudi občine Nova Gorica Ajdovščina. Tolmin in Idrija, ki sodijo v okvir tako imenovane severnoprimorske regije, so pravočasno sprejele resolucijo o družbenogospodarski politiki in razvoju v letu 1983. Ti dokumenti so bolj konkretr ni in realni kot v prejšnjih ietih, ter odsevajo dejanske možnosti gospodarstva in družbenih dejavnosti v pogojih gospodarskih težev, ki se z njimi sooča cela Jugoslavija. Prav zato bodo občinske resolucije lahko bolj uporabljive kot pa so bile denimo v preteklosti. V vseh 4 občinah bo leta 1983 gospodarska rast počasnejša, ker je sredstev premalo, ponekod primanjkuje surovin in nadomestnih delov, prodaja na domačem tržišču se je zmanjšala, izvoz v tujino pa je tudi težko doseči Tako računajo. da se bo družbeni proizvod na Goriškem povečal za okoli 2% v primerjavi z lanskim letom, izvoz kar za 18%, zaposlenost bi se povečala nad 1% in tudi produktivnost gospodarstva naj bi narasla za 1%. Za dosego teh ciljev bo spričo gospodarske krize v domačih, to je na jugoslovanski in tudi na mednarodni ravni potrebno izrabiti vse sile in vire. Zlasti pa bo potrebno bolje delati, uporabljati če le mogoče domače surovine in druge materiale in povečati osebno odgovornost vseh, ki odločajo in usmerjajo proizvodnjo ter poiitiko Izvoz iz goriške regije naj bi letos znašal okrog 200 milijonov dolarjev. Pri tem največji del odpade na novogoriško občino, ki je gospodarsko tudi najbolj razvita. V tej občini bi moraia vrednost iz voza na tržišče s trdimi ali konvertibilnimi valutami (to je na območju, kjer plačujejo z dolarji) zmanjšati za 118 milijonov dolarjev. Med največjimi izvozniki bodo Industrija cementa in salonita — Anhovo, Tovarna pohištva in notranje opreme Meblo v Kromberku, z obrati drugod v občini in na Tolminskem, pa tovarna specialnih vozil in prikolic »Vozila* v Šempetru. Slednja tovarna bo izvozila kar 70% vseh svojih proizvodov. Med velikimi izvozniki bo tudi klavnica «živinopromet» v Kromberku, ki bo v Trst, Gorico in drugam v Ita ti.jo prodala predvidoma za okrog 15 milijard starih dinarjev mesa. Vtem ko bo industrija poslovala v omejenih okvirih, se bujna rast obeta kmetijstvu. V to panogo, ki .je bila dolgo let zanemar jena, bodo Letos vložili nad 50 milijard štarifir dinarjev. Gre za sredstva, ki jih zbirajo po vsej Sloveniji in so namenjena izvajanju programa za kmetijsko preobrazbo Vipavske doline. Letos bodo predvsem meliorirali in združevali zem ljišča, ki so povečini last zasebnikov. V njihovi lasti bodo seveda ostala tudi potem, ko bodo majhne parcele združene v velike kom plekse. na katerih bo mogoča mo- derna in cenena proizvodnja raznih kultur. Prvih okrog 1.000 hektarov takih zemljišč že urejajo, in sicer največ na območju Brij in Žabelj v Gornji Vipavski dolini. V razvojno politiko na Vipavskem se bo vključil tudi neki italijanski poslovni predstavnik, ki bo vložil denar v razvoj sadjarstva na področju Spodnje Vipavske doline in skrbel za izvoz sadja v Italijo. Med ključnimi vprašanji ob izvajanju gospodarske politike, .je brezposelnost. Mnogi fantje in dekleta, ki pridejo iz šol namreč ne dobe zaposlitve in vrste pričaka-jočih so zmeraj daljše. V Novi Gorici so sklenili, da bo skrb za zmanjševanje brezposelnosti prevzel sindikat. Mlade ljudi naj bi zaposlili predvsem tako, da bi v tovarnah uvedb druge in tretje izmene, ab pa, da bi delali v objektih, ki so zdaj premalo izrabljeni. Na vsak način bodo letos zaposbb precej mladine v vseh štirih obči- nah, hkrati pa bo treba odsloviti še tistih nekaj desetin delavcev, ki imajo vse pogoje za upokojitev, pa delajo honorarno. Dveurna stavka kovinarjev z zborovanjem na Trgu republike Delavci največjih tržiških industrijskih podjetij kovinarske stroke so včeraj dopoldne izvedb dveurno stavko s sprevodom po mestnih uli-cah in z zborovanjem na Trgu republike, kjer je po kratkem uvodnem posegu člana vodstva sindikata FLM govoril tajnik sindikata UIL Assunto Garrozzo. Na zborovanju, ki ga je deloma motil gost dež, so bib predvsem delavci ladjedelnice, tovarne Ansaldo, tovarne Detroit in Tassero ter nekaterih drugih manjših podjetij. DREVI V KULTURNEM DOMU V GORICI Folklorna in pevska prireditev «U celem Trste lučke ni» Predstavlja se tržaška folklorna skupina «Stu ledb 2 novim in pestrim sporedom slovenskih plesov in pesmi ter plesov drugih jugoslovanskih narodov Vrata velike dvorane v Kulturnem domu se bodo v novem letu ponovno odprla drevi, ob 20.30, z vzorno prireditvijo v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev. Drevišnja prireditev je namenjena folklorni in pevski skupini »Stu ledi* iz Trsta, sicer znanemu ansamblu, ki je že večkrat nastopil ob razbčnih priložnostih tudi na Goriškem. Pomembnost večera je v tem, da se bodo tržaški godci in plesalci tokrat predstavili z novim sporedom, ki so ga pred kratkim naštudirali in bo to njihov prvi nastop pri nas po poletnem nekajdnevnem gostovanju na Sardiniji. Spored folklorne skupine, ki bo trajal približno poldrugo uro, obsega najprej splet plesov iz slovenske Istre ter pustne plese Štajerske. v nadaljevanju pa plese iz Slavonije. Naši kraji, .kot smo že večkrat poudarib, so stičišča razbčnih narodov in kultur. Zaradi tega so člani tržaške folklorne skupine «Stu ledi* vključili v svoj program tudi vrsto furlanskih plesov in pe- iitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiminMiniiiiiiiiiitnttiiiiiiimimiiiiiiiMifiimimfmuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii SOJENJE SKUPINI\ OSUMLJENI ROPA V BANKI Nepravilnosti v sodnem postopku: akti se vrnejo javnemu tožilstvu Skupina štirih mladih iz Veneta naj bi 1. septembra lani izropala podružnico Bonča del Friuli v Gradišču ob Soči, peta obtoženka je v zadevo vpletena posredno ■ Med obremenilnim pričami tudi član odprave v Ande, ki je za las uspel ujeti zadnje letalo srni. Nocojšnji spored, ki nosi slov «U celem Trste lučke ni. • ■* bodo sklenib z dekbškimi muslin)# skimi plesi ter plesi in pesmimi Šumadije. Goriškemu občinstvu ' torej obeta prijeten večer z bog* tim folklornim sporedom, ki ga tj popestril tudi nastop pevske skup) ne. ki deluje v sklopu tržaškega # sambla. Pevska skupina se bo pr® stavila z ljudskimi motivi iz Štaj# ske, Bele krajine, Benečije in D® matije. Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj začel in tudi že sklenil prvi kazenski postopek proti skupini obtožencev iz Veneta, ki naj bi 1. septembra lani izropab podružnico Banca del Friub v Gradišču ob Soči ter zagrešili zatem še več drugih kaznivih dejanj, o katerih pa preiskava še ni zaključena. Včerajšnji postopek pred okrožnim sodiščem se je zaključil s sklepom, da se akti vrnejo javnemu tožilstvu, slednje pa bo zadevo prepustilo preiskovalnemu sodniku. Sodišče je torej sprejelo ugovor branilcev, odvetnikov Magnacca in Petronija, ki sta opozorila na vrsto nepravilnosti v vodenju kazenskega postopka s strani javnega -.tožilca, zlasti kar zadeva spoštovanje po zakonu določenih terminov, glede sojenja obtožencev po hitrem postopku in glede zbiranja obremenilnih dokazov. Prav zato naj bi bib sodni pozivi za včerajšnjo razpravo neveljavni. Postopek se mora torej pričeti znova, tokrat s formalno (in seveda daljšo) preiskavo. Po daljšem posvetu je sodišče sprejelo u-govor obrambe in sklenilo akte vr- HlimmiinillllMIIIIIIIIMtlllUlMIIIIIIMIIIIIIIIIlinilMflllllllllMHIIMIIIIIIIIIIIIIItllMIMIIIHIIIflllMimilllltllllll V OKVIRU POSEBNEGA DOGOVORA ŠIROKA AKCIJA IN NAPORI ZA TURISTIČNI RAZVOJ LOKEV V Novi Gorici pripravljajo studijo o turizmu v tem kraju Izvršni svet skupščine občine Nova Gorica je sprejel izhodišča za nadaljnji turistični razvoj Lokev, ki so sicer že desetletja znane kot idealno počitniško in rekreacijsko središče v Trnovskem gozdu. O tem je sprejel tudi poseben dokument o-ziroma družbeni dogovor, v katerem se določajo pravice in obveznosti podjetij in služb, ki bodo sodelovale prj pospeševanju turističnega gospodarstva. Izdelavo urbanistične-ne In druge dokumentacije in druga opravila, ki so potrebna za gradnjo raznih novih gostinsko - turističnih objektov in razvoj infrastruktur (denimo vodovoda), bodo usmerjali Izvršni svet občine Nova Gorica, Krajevna skupnost Lokve, prometna in turistična organizacija »Avto-promet* iz Nove Gorice, projektantsko podjetje »Projekt* iz Nove Gorice, Splošno gradbeno podjetje »Gorica* in Goriški vodovodi. Kot znano imajo sedaj na Lokvah hotel z restavracijo, nadalje restavracijski objekt, ki je po večini zaprt in nekatere naprave za prevoz smučarjev, če dodamo še nekaj sob za turiste pri zasebnikih, gostišče «Pri Vinklerju*, in trgovino, potem smo našteli vse, kar je na voljo turistom na Lokvah. Zelo po membno je, da sedaj gradijo tudi vodovod, zakaj brez vode bi bil nadaljnji turistični napredek Lokev nemogoč. V okviru omenjenega družbenega dogovora bi v tem središču sredi Trnovskega gozda postopno zgradili tako imenovano »Počitniško naselje*. Slednje bi sestavljale počitniške hiše ali drugi objekti, ki bi jih zgradili bodisi zasebniki ali pa razna podjetja in ustanove za svoje delavce. Podrobnosti še niso v celoti znane in objavljene. Toda gotovo je, da bi objekte gradilo podjetje »Gorica* iz Nove Gorice, vzdrževalo pa podjetje »Avto-promet*. ki upravlja tudi z že obstoječimi gostinsko - turističnimi objekti na Lokvah. Objekte bi v času, ko jih njihovi lastniki ne bi uporabljali oddajali v najem raznim interesentom, to je turistom, ki radi prihajajo na Lokve. Projekt za turistično ovrednotenje Lokev je gotovo zanimiv in bo lahko tudi pomemben, čeprav nastaja v obdobju, ko je zaradi gospodar skih težav na voljo tudi manj sred- stev za turizem. Zaradi tega ga bodo lahko uresničili le postopno, prj čemer bodo za graditelje raznih objektov poskušali zagotoviti tudi kredite. Interesenti bodo po hitrem postopku dobili tudi gradbena in druga dovoljenja, ki jih bo zagotovila občinska uprava v Novi Gorici. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da napovedanega smučarskega izleta na Nevejsko sedlo jutri, 9. t.m., ne bo zaradi pomanjkanja snega. Odložili so ga na nedeljo, 16. januarja, seveda če bo do takrat zapadlo dovolj snega. V ponedeljek, 10. januarja, ob 20.30 bo seja rajonskega sveta v Ločniku. Razpravljali bodo o prizadevanjih za obnovo starih hiš v vasi ter o pripravljanju za skupščino prebivalstva. niti javnemu tožilcu za nadaljnje po > da morajo ostreje nadzorovati do-zakonu predvideno ukrepanje. Tako stop potnikov v avtobuse. Sicer pa bodo 23-letna Paola Danielutti in 23-letni Paolo Martin, oba iz Padove, 37-letni Giovanni Melato iz kraja Parnumia in 27-letni Grazia-no Ottavi iz kraja Turbigo v mi lanski pokrajini, presedeli še nekaj mesecev v zaporu. Peta obtoženka, 33-letna Luigina Girotto, doma v kraju Bernumia, ni v priporu. Danielettova, Martin, Melato in Ottavi so osumljeni, da so materialno izvršili rop v banki, ki je navrgel okrog 37 milijonov Ur. Nekaj nad 35 miUjonov je bilo denarja v blagajni banke, 1 mfijon 780 tisoč lir pa so roparji pod grožnjo orožja odnesli dvema klientOTa^Vsa-, kdo od obtožencev na -včerajšnji .o-1 bravnavi pa si je nabral še nekaj dodatnih kaznivih- dejanj: D.amekt-. tijeva, Martin in Melato zaradi posesti mamila, Martin, Melato in Ottavi zaradi groženj z orožjem in nošnje neprijavljenega orožja. Ot tavi zaradi lažnivih izjav, Martin pa zaradi tega, ker je prijavil krajo avtomobila, kar se pa v resnici ni zgodilo. Najlažja obtožnica je bila izrečena na račun Luigine Girotto, ki naj bi vedela za dragocenosti in tuje valute sumljivega izvora, ki jih je hranjal Melato. Na včerajšnjem sodnem postopku naj bi nastopilo kar 19 obremenilnih prič, med temi tudi član goriške alpinistične odprave v Ande, Vitto-rio Agliadoro, sicer pa uslužbenec bančnega zavoda, ki naj bi ga skupina oropala. Drugi člani omenjene odprave so v jutranjih urah že odpotovali proti Argentini, on sam pa je še sredi dopoldneva nestrpno pričakoval odločitev sodišča, ki pa je le še pravočasno prišla. V večernih urah je poletel proti Rimu ter dohitel tovariše. Proti skupini, ki je bila včeraj pred sodiščem, vodijo menda preiskavo tudi v Benetkah. Zdi se, da je skupina vpredena v dva bančna ropa in sicer v Latisani in v San Giorgiu di Nogaro, Za bralce, ki so na septembrski dogodek že pozabiU. naj zapišemo, da so tistega dne približno ob istem času izropali tudi podružnico goriške hranilnice v Romansu. Slavka avtobusov težave v šolah Včeraj so stavkali uslužbenci pokrajinskega avtobusnega podjetja. To v znak protesta proti ravnateljstvu, ki je uslužbencem naročilo, iiiiiiiimniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMiiiiiiiiniiMiiiiKimiiiiimitiMiiMiiiMMiiiiiMimiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiit PRIČELI SO SE VČERAJ SEKCIJSKI KONGRESI PRIPRAVA NA POKRAJINSKE KONGRESE KPI V izdelavi je resolucija o slovenskem narodnem vprašanju Goriški komunisti se pripravljajo na kongresno sezono. V pripravah na 16. vsedržavni kongres, ki bo v mesecu marcu, bodo imeli v gori-tkem deželnem avditoriju dneh 21., 22. in 23. januarja pokrajinski kongres. Za ta kongres bodo delegate izbrali -na sekcijskih kongresih, ki so se pričeli včeraj s kongresom sekcije komunistov v Podgorskem tekstilnem obratu. Danes zvečer bo v Ulici Leoni kongres sekcije Mar-vin. Na njem bo spregovoril senator Silvano Bacicchi. 14. januarja bodo imeli kongres v Stražicah. 15. januarja pa kongres sekci.je Spaz zapan v Gabrijelovi ulici. Na tem kongresu bo poročevalec Oliviero Furlan, sklepne besede pa bo izrekla Gianna Pirella. V tem času bodo tudi kongresi slovenskih sekcij po goriških obči- nah Med obravnavami temami spit snega italijanskega in krajevnega značaja bo tudi vprašanje globalne zakonske zaščite. Stranka bo za pokrajinski kongres pripra vil? resolucijo o tem vprašanju. Prosvetno društvo <ŠTANDREŽi Dramski odsek uprizori Molierovo komedijo NAMIŠLJENI BOLNIK REŽIJA EMIL ABERŠEK Premiera bo jutri, 9. januarja, ob 17. uri v prosvetnem domu »A. Gregorčič* v štandrežu je ta sklep ravnateljstva le zadnji od ukrepov, ki jih je sprejelo ravnateljstvo, tako vsaj pravijo uslužbenci. Nezadovoljstvo je zaradi tega prekipelo. Včeraj je bil prvi dan pouka na vseh šolah po božičnih in novoletnih počitnicah. Ker avtobusi niso vozili, je precej dijakov, ki prihajajo vsak dan v Gorico in Tržič, izostalo od pouka. Nekateri dijaki so manjkali tudi na slovenskih srednjih šolah v Gorici. V več primerih pa so starši poskrbeli za prevoz naših dijakov v šolo, tako da je bila odsotnost v slovenskih šolah sorazmerno manjša kot v italijanskih. >11 -»I l . . - . Gosta megla na Goriškem letališče v Ronkah zaprto Zaradi goste megle, ki je legla včeraj na Goriško, pa še zlasti v tržiškem okoliču, so odpovedali vzlet in pristanek letal na letališču v Ronkah. Potniki so morali v Rim ali v Milan v vlakom. Partizanska svečanost danes v Ločniku V Ločniku bedo danes počaJt® spomin domačina - partizana GiuW Boema, ki je bil odlikovan s srf brno medaljo za hrabrost. Svečan^ bo ob 11. uri v Avditoriju tamkaj! nje srednje šole. Govoril bo p<®j predsednik FIVL senator M#1* Ferrari Aggradi. Višje pristojbine za usluge trgovinske zbornice Goriška trgovinska zbornica obt* šča, da so v smislu zakonskega dj kreta 952 z dne 30. decembra P povišali za 20 odst. pristojbine za dajo različnih potrdil, listin M Pristojbine za izdajo izkazil, ki s* nanašajo na podjetja, ki imajo sed® v drugih pokrajinah, se zvišajo ** 30 odst. Kino Gorivu VERDI 18.00-22.00 «Bingo bongo* A. Celentano. Barvni film. CORSO 18.00—22.00 »E. T L’extfl’ terrestre*. VITTORIA 17.00—22.0! «01trt la p? ta*. E. Giorgi in M. Mastroiann* Prepovedan mladini pod 18. leto®1' Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Delitto 1’autostrada*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Sogni struosamente proibiti*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Ljubica pod Pj steljo*. Ital. film. Ob 22.00 noO" kino «Resnične zgodbe III. del* SVOBODA" Zaprto. DESKLE 19.30 »Bud jezdi na zapS"* Italijanska komedija. DEŽURNA LEKARNA V TRŽlCjL San Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73-3^ DEŽURNA LEKARNA V GORlC* Pontoni, Raštel 52, tel. 83-349 MIR0ŠIČ OBISKAL D0BERD0BSKE UPRAVITEUE Stalna skrb matične države za razvoj Slovencev v zamejstva Jugoslovanskemu diplomatskemu predstavniku je župan Lavrenčič orisal splošni položaj v doberdobski občini Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, ki je sinoči, skupno s konzulom Marianom Bankom, o-biskal županstvo v Doberdobu, je poudaril, da sta se Jugoslavija in Slovenija vedno zanimali za razvoj Slovencev v zamejstvu, in da bo ta razvoj Uidi v naprej prisoten v mislih jugoslovanske vlade ter jugoslovanskih ljudi, in da je vprašanje globalne zaščite vedno prisotno v pogovorih na vseh ravneh med jugoslovanskimi in italijanskimi državniki. Diplomatska predstavnika so sprejeli župan dr. Mario Lavrenčič s člani odbora in zastopniki občinskega sveta. Župan je orisal položaj v doberdobski občini, dobre stike, ki jih ta in društva ki delujejo v tem kraju, imajo z jugoslovanskimi upravami in vsakovrstnimi društvi in ustanovami, tesne vezi na gospodarskem in upravnem področju med Doberdobom in občinami tržiškega okoliša, na kulturnem in šolskem področju pa z Gorico in drugimi slovenskimi kraji. Poudarjeno je bilo, tudi v posegih ostalih upraviteljev, da so slovenska vprašanja našla u-goden odziv pri upraviteljih sosednjih italijanskih občin. Omenili so tudi delovanje slovenskega vrtca in osnovne šole v Ronkah. Tako generalni konzul kot drugi prisotni na sestanku, so se potem zaustavili ob vprašanjih, ki so danes aktualna na naši meji: o gospodarskih težavah, o prijateljskih in družinskih stikih ob meji, o nuji, da se ustvari tako vzdušje, ki bo pripomoglo h gospodarskemu razvo-jy naših krajev in ki bo temeljilo na gospodarskem sodelovanju, ki ne more biti omejeno samo na drobno trgovino. S ceste zaradi spolzkega cestišča Po vsej verjetnosti je bilo spolzko cestišče vzrok prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj okrog 14. ure na Palkišču v Dolu. 31-letni Giorgio Sellini iz Gorice, Ulica Pasubio 5, je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je zletel s cestišča in vožnjo končal v skalnatem robu. Voznjj* je pri tem utrpel le lažje telesi" poškodbe in bo ozdravel že v tedF® dni. Povsem razbit in docela neup®’ raben pa je avtomobil renault 9. • Uprava vodovodnega konzorcij* CAFO obvešča, da so 5. januarJ* zamenjali telefonsko številko. slej odgovarjajo na številko 93-13* in 93 132. Aldo Policardi Klavirji — novi in rabljeni — poso|an|e Glasba — PloSče — HI-FI T R 2 I C — Ul. Roma 47 tel: 72167 SMUČARSKI SKOKI V PLANICI Tekmovalci iz 12 držav na turneji «Treh dežel Preizkušnja velja tudi za evropski pokal Pod Poncami se bo danes pričela 15. skakalna turneja »Treh de-žel», ki je veljavna tudi za evropski pokal in na kateri se bo pomerilo več kot 80 skakalcev ic vsaj dvanajstih držav, in sicer ZDA, Francije, ZRN, NDR, Švedske, Norveške, Švice, Italije, Avstrije, ČSSR, SZ, svoj prihod so najavili tudi bolgarski tekmovalci, verjetno pa pridejo tudi Španci. Uradni treningi bodo že v zgodnjih jutranjih urah, tekmovanje pa bo ob 12.30 in na startu bosta tudi Primož Ulaga in Rajko Lotrič, ki nista imela sreče v Bischofshofnu, medtem ko bodo ostali jugoslovanski tekmovalci odpotovali v ČSSR na tekmovanji za svetovni pokal v Libe-recu in Harrachovu. Kot je znano, so tokrat tekmovanje priredili izjemoma v Planici, ker so se v Mariboru znašli v težavah. Ostali dve tekmovanji pa bosta kot običajno v Trbižu in Beljaku. Navadno na teh tekmovanjih nastopajo večinoma mlajši tekmovalci, tokrat pa pričakujemo, da tudi starejši1' in izkušenejših ne bo manjkalo, zlasti tistih, ki so razočarali na nedavni novoletni turneji in bodo skušali izkoristiti priložnost, da popravijo svojo formo. Zadnjo zmago na tej turneji so Jugoslovani zabeležili leta 1972 z Danilom Pudgarjem, odtlej niso več zmagali ne v posamični ne v ekipni konkurenci. Od leta 1974 naprej so bilj v ospredju Avstrijci, zadnji dve sc-oni pa Norvežani. AVTOMOBILIZEM Na rallj ju Pariz - Alžir - Dakar v središču Rima. Proga, ki naj bi bila dolga 10 kilometrov, bi potekala v zgodovinskem centru. Glede na hitrost, s katero običajno vozijo po tistih poteh rimski vozniki, mislimo, da ni zamisel niti tako originalna, saj so tam dirke na dnevnem redu .. . NOGOMET V četrtek žrebanj‘e za «italijanskl pokal* MILAN — V četrtek, 13. t.m„ se bodo sestali predstavniki društev, ki so se uvrstila v finalni del italijanskega nogometnega pokala (Ascoli, Avellino, Torino, Varese, Bari, Bologna, Cagliari, Catanzaro, Cesena, Inter, Juventus, Milan, Napoti, Piša, Roma. H. Verona). Na sporedu bo žrebanje parov osmine finala, poleg tega bodo določili tudi koledar zaključnega dela. KOŠARKA DREVI V PRVENSTVU C-l LICE Z odločno in preudarno igro do novih prvenstvenih točk Jadranovci bodo v gosteh igrali proti moštvu Portoretanatija Pričetek tekme ob 21.15 - Splichal: «Caka nas težka na!oga» Jadranovci še si niso odpočili od tekme v sredo, ko so doma zanesljivo premagali moštvo Maltin-tija iz Pistoie, ko bodo že drevi igrali v Portorecanatiju proti domači ekipi, ki je sicer poslednja na lestvici (skupno s Sysdato in Ca-stiglionijem), zato pa nič manj ne varna. »Vsaka tekma v gosteh v tem prvenstvu je še kako težka. Tudi srečanje proti Portorecanatiju ne bo lahko. Domači ambient je v tej ligi izredno pomemben,* pravi Jadra-nov trener Jože Splichal. «Stcer pa je tudi zmaga na tem gostovanju nujna, saj je pri vrhu lestvice prava gneča in vsak spodrsljaj pomeni že krepko nazadovanje na razpredelnici. . .» »To je že res, toda tudi res je, da bomo verjetno tudi na tem gostovanju igrali brez obeh standard- HllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIiniMllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIlllMlliiiliium Danes spet pod koši Ickx v vodstvu DRISS (Alžirija) — Na rallyju Pariz - Alžir - Dakar trenutno vo- j dita Jacky Ickx in Claude Brasseur j na avtomobilu znamke mercedes : (Bernard Darniche je odstopil) in sta prvič dosegla boljši čas od motociklov: preizkušnjo od Ghebabe do Hassija Bel Guerbourja (429 km) sta namreč prevozila natančno v štirih urah, osemnajst minut bolje od Vassarda. Med motociklisti je prav Francoz Philippe Vassard (honda XLR) prevzel vodstvo na skupni lestvici, potem ko se je moral Belgijec Gaston Rahier ustaviti. VN tudi v Rimu? RIM — Italijanski avtomobilski mesečnik »Gran prix» je objavil predlog, da bi v prihodnosti tekma vali za VN Italije v formuli ena kar Po daljšem premoru (zadnjo tekmo so odigrali 19. decembra lani) se bo danes z 9. kolom nadaljevalo promocijsko prvenstvo. Poletovci (na sliki med srečanjem s Ferroviariom) se bodo pomerili z enem glavnih favoritov za Končno zrna go, peterko Grandi Motori nih veznih igralcev. Klavdij Starc seveda gotovo ne bo igral, saj še trenirati ni začel po težki poškodbi. Upam, da bo lahko igral Peter Žerjal, ki bi bil v tej tekmi še kako koristen. Mladi Štefan Gulič zelo solidno igra, manjka mu pa še izkušenosti. To pa se še posebno pozna, ko igramo v gosteh, kjer seveda pridejo do izraza bolj izkušeni košarkarji,* je dodal Splichal. Naši košarkarji so nedvomno boljši od drevišnih nasprotnikov, vseeno pa bodo morali dati vse od sebe, da bodo lahko ugnali to ekipo, ki se na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Treba bo igrati odločno in preudarno. Ne nasesti na morebitne provokacije. S požrtvovalno in odločno igro pa smo prepričani, da našim košarkarjem drevi zmaga ne more uiti. (bil V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA GORIŠKEM Domovci proti vodeči Goriziani Po dvotedenski prekinitvi bodo domovci danes zopet stopili na igrišče, Igrali bodo ponovno v gosteh in sicer proti moštvu Goriziane, ki zaseda prvo mesto na lestvici. E-kipo sestavljajo v glavnem starejši igralci in njihova največja vrlina je v tem, da znajo zelo dobro umirjati tempo igre. Prav zato bo najvažnejša naloga naših, da skušajo držati vseh 40 minut visok ritem. To jim je še kar dobro uspelo v zadnjem kolu, ko so prav s hitro igro strli odpor nasprotnikov in tako zbrali drugi par točk. V prejšnji tekmi so domovci igrali precej sproščeno in opaziti je bilo večjo uigranost. Novi igralci so se namreč dobro vključili in tako se je zmanjšalo tudi število zgubljenih žog. V drevišnji tekmi bodo morali naši fantje zaigrati kot znajo in že od vsega začetka bodo morali spraviti nasprotnika v težave z zelo hitro in agresivno igro. Tekma bo v telovadnici na Rojcah s pričetkom ob 18. uri. (SL) Marca v Trstu Italija - Ali Starš RIM — Italijanska košarkarska zveza je spdrhčila. da bodo iz or- ganizacijskih razlogov srečanje med italijansko žensko vrsto in «A11 Starš* priredili 1. marca ob 20.30 v Trstu in ne 2. marca, kot je bilo prvcl.no predvideno. BOKS Mancini - Feeney v Saint Vincentu SAINT VINCENT — Svetovni prvak v lahki kategoriji, Ray Mancini in Anglež George Feeney, ki je pred kratkim s KO premagal Cat-tousea, se bosta pomerila 6. februarja v Saint Vincentu. Dvoboj je predviden v desetih krogih. Istega večera se bo tudi Nino la Rocca, ki nadaljuje svojo pot proti svetovnemu vrhu, v desetih rundah pomeril z Američanom Adolfom Vi-ruetom. NOGOMET V JUTRIŠNJEM ZADNJEM KOLU 1. DELA 2. AL D. VREMEC: V DERBIJU V TREBČAH ZARJA FAVORIT PROTI GAJEVCEM V 3. AL na Goriškem samo Mladost proti skromnemu nasprotniku V amaterskih prvenstvih prve in druge lige bodo v nedeljo sklenili prvi del; v tretji amaterski ligi pa bodo odigrali 13. kolo. Trenerja e-kipe najmlajših Primorca Darija Vremca smo vprašali za mnenje o jutrišnjih tekmah. 1. AMATERSKA LIGA Vesna — Pieris »Težko je govoriti o Vesni, saj glede na možnost (igralski kader in skupna igra) dosega rezultate pod svojimi sposobnostmi. Mogoče ekipa letos plačuje za napake, ki so bile storjene lansko leto, ko so bili v ekipi, kot zgleda, veliki problemi. Vsekakor sem mnenja, da z dobrim strokovnim vodstvom in požrtvovalnim delom bi morala Vesna zlahka doseči mesto na sredini lestvice.* «Glede na jutrišnjo tekmo pa je jasno, da je sedaj vsako srečanje za Križane borba za obstanek. Za- to je moštvo posebno na domačem igrišču prisiljeno igrati napadalno, kar zna biti večkrat nevarno. Težko je napovedati jutrišnji izid, u-pam pa, da bo Vesna iztržila vsaj neodločen izid.* 2. AMATERSKA LIGA Kras — Campanelle »Kras bi moral zmagati brez večjih težav. V začetku je bilo nekaj težav v ekipi, sedaj pa so jih rešili, igrajo zelo učinkovito in imajo še veliko možnosti, da izboljšajo svojo igro. Zato mislim, da se bodo krasovci na koncu uvrstili na zelo visoko mesto na lestvici.* Primorje — Čampi Eiisi «Prosečani so zelo dobro startali in se tako uvrstili med favorite tega prvenstva. V zadnjem času pa se je nekaj zataknilo. Razlogov za ta zastoj je mogoče več. Opazen je nekakšen padec kondicije, ki pa bi bil lahko do neke mere načrtovan, £ ' _ • «' •' 1 lil .............' ......................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................. ........................................................................................ .................................................................................................................................................................................. • Domači šport ... ■..■... DANES Sobota, 8. januarja 1983 KOŠARKA C-l LIGA 21.15 v Portorecanati: Portoreca-nati - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 na stadionu «1. maj*: Bor -CUS; 20.15 v Ul. della Valle: Grandi Motori - Polet; 18.00 na Rojcah: Dom - Goriziana MLADINCI 20.30 na stadionu «1. maj*: Bor -Stella Azzurra KADETI 15.30 na stadionu «1. maj* Bor A - Libertas; 15.30 v Nabrežini: Sokol - Scoglietto DEČKI 17.30 pri Salezijancih: Don Bo-sco - Bor; 17.00 na šoli Caprin: Grandi Motori - Kontovel B MINIBASKET 15.45 pri Salezijancih: Grandi Motori - Kraški zidar; 18.30 na stadionu «1. maj*: Bor - Sokol ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor Intereuropa - Pallavolo Nerve-sa: 20.30 v Fiume Venetu-:; Itas Fiu-me Veneto - Sokol ŽENSKA C-l LIGA 21.15 v Krminu: Libertas Krmin -Sloga MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Trstu, telovadnica Ul. Zan-donai: Rozzol - 01ympia Terpin; 15.30 v Trstu, telovadnica U. Zando-nai: Vecchia Pallavolo Trst - Juven-tina Belca; 19.00 v Dolini, občinska telovadnica: Bor J1K Banka - As-socalzature Maniago ŽENSKA C 2 LIGA 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Kennedy; 20.30 v Gorici, telovadnica Stella matutina: Agi - Breg; 20.30 v Fontanafreddi: Fontanafredda - Bor ŽENSKA D LIGA 18.00 v Tržiču: Italcantieri Go- rjan - 01ympia Bertolini; 20.30 v Pierisu: CP Pieris - Sloga; 18.00 v Ločniku: Lucinico - Sokol. MOŠKA D LIGA 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Jami je - Italcantieri Autolisert JUTRI Nedelja, 9. januarja 1983 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA,-n 14.30 v Križu: Vesna - Pieris taiiHtiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiimmiiniiiiiiiiiiiiMiiHitmiiHiiiitimiiifiimiiiiiiimiiitiiiiHimimiifiiiiiiiiiiimiiiiimiiifiitiiiiitiimimMmtHu KOŠARKA DANES V LJUBLJANI Olimpija proti Bosni v Cibona se bo pomerila s prvouvrščenim Zadrom, Si-benka pa bo gostovala pri beograjski Crveni zvezdi Lendl, Connars in McEnroe. Izidi četrtfinala: Borg (Šve.) - Leconte (Fr.) 6:2, 6:7, 6:1; Connor, (ZDA) -Gerulaitis (ZDA) 6:1, 6:4; McEnroe (ZDA) - Teltscher (ZDA) 7:6, 6:4. Čehos’ovak Lendl si je že prej zagotovil mesto v polfinalu. NOGOMET Danes na Rojcah Gorizia-Montebelluno Po božičnih in novoletnih praznikih se danes, oziroma jutri, nadaljuje nogometno prvenstvo C-2 lige. Gcrizia bo prvo tekmo v tem letu odigrala pred domačim občinstvom. Na Rojcah se bo namreč danes srečala z Montebelluno, ki je z 19 točkami trenutno na 2. mestu lestvice. Srečanje (pričelo se bo ob 14.30) bo za Burlanove varovance zelo zahtevno in verjetno se bodo morali pošteno potruditi, če nočejo doživeti prvega domačega poraza, ki ga niso okusili že več kot 2 leti. V goriškem taboru so vsi dobro razpoloženi in prepričani, da jim bo srečanje prineslo novi točki. ODBOJKA V DREV1ŠNJEM 8. KOLU ZENSKE C-l LIGE V KRMINU Za Slogo odločilno srečanje z neposrednim tekmecem Z zmago bi si zagotovila maslo med prvimi tremi • V ženski B ligi Bor Intereuropa tokrat doma, Sokol v gosteh - Tudi v ostalih ligah pa ne bo manjkalo zanimivih srečanj V današnjem 14. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige bo ljubljanska Olimpija po lepi zmagi v gosteh pri Radničkem igrala na domačem igrišču proti Bosni. Sarajevčani bodo gotovo skušali popraviti nepričakovan spodrsljaj proti beograjskemu Partizanu in zato je pričakovati oster boj. O samem vrhu pa bosta odločali tekmi v Zagrebu med Cibono in Zadrom ter v Beogradu med Crveno zvezdo in Šibenko. Trenutno so namreč v vodstvu z istim številom točk prav Šibenka, Zadar in Crvena zvezda, Cibona, Bosna in Partizan Pa zaostajajo za dve točki. Kot torej vidimo, je položaj precej zapleten in zato lahko spet pričakujemo nove spremembe na vrhu lestvice. DANAŠNJI SPORED Partizan - Budučnost, Crvena zvezda - Šibenka, Borac - Jugoplasti-ka, Cibona - Zadar (tudi po TV), Kvarner - Radnički, Olimpija -Bosna, Vsi najboljši v polfinalu ROSEMONT — V polfinalu med narodnega teniškega turnirja v Ro-semomtu se bodo pomerili Borg, ......................................................................................................................................iHmiiimHiiiiitiiHHiiHiini,1,11,111111,11, Za naših 13 šesterk, ki nastopajo v višjih odbojkarskih ligah, bo dre vi. prvi prvenstveni nastop v letu 1983 po dvajsetdnevnem premoru. Po tradiciji pa naši odbojkarji in odbojkarice po praznikih ne igrajo tako dobro kot pred prvenstvenim premorom. Ne glede na to pa že vnaprej lahko rečemo, da bodo naše ekipe tokrat zbrale več točk kot v soboto in nedeljo, 18. in 19. decembra, ko so odigrale zadnje srečanje v komaj se izteklem letu. To pa še toliko bolj, ker je drevišnji nastop za nekatere naše ekipe odločilen. ŽENSKA B LIGA Zastopnice Bora Intereurope bodo gostile Nerveso, ki je druga na lestvici in je doslej zbrala 10 točk. Obenem velja poudariti, da je Pallavolo Nervesa novinec v tej ligi. Po petih zaporednimi porazih .je dokaj težko pričakovati, da bo prišlo pri borovkah do preporoda in bi tako spravile na kolena nasprotnice, ki so doma prepričljivo zmagale s 3:0. To pa še toliko bolj, ker niti tokrat domačinke ne bodo nastopile v popolni postavi. Pred lažjo nalogo je drevi prav gotovo Sokol, pa čeprav gostuje v Fiume Venetu. Domači Itas je doslej pospravil samo dve točki in je z Nabrežinkami izgubil prvo srečanje samo po treh nizih igre. Pozabiti ne smemo, da ima Sokol še nekaj možnosti za osvojitev enega od prvih treh mest na končni lestvici in zmaga s tem nasprotnikom bi ta upanja še dodatno o krepila. Res je, da imata neposredna tekmeca 3 kola pred koncem kar 4 točke prednosti, a puške ne gre vnaprej metati v koruzo. ŽENSKA C-1 LIGA Odbojkarice Sloge bodo imele na drugi strani mreže v Krminu domači Libertas, ki je neposreden tekmec pri naskoku na 2. ali pa 3. mesto na končni lestvici. Slovenske odbojkarice imajo z Libertasom odprt račun, saj so doma sila nerodno izgubile po petih setih. Prod tem 8. prvenstvenim nastopom- i-mata tako Libertas kot tudi Sloga po 6 točk, domačinke pa so mesto više, ker imajo boljšo razlike v setih. Domačinke bodo v tem sila pomembnem srečanju nastopile z najboljšo postavo, pri Slogi Da je vprašljiv nastop Mire Grgič, ki se je med tednom poškodovala. MMgJtlMMC MMMM vv M f’ ' NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH V .. ,> „ .• -L ..s .s.s a v. o.*< ... < ■’ ' S- i • • .V . . / • tT . » s . • M. Vascotto: Prihodnje leto bomo želi sadove našega dela Jaš pregled mladinskih nogomet i ekip zaključujemo z moštvom 'mlajših Vesne, ki ga trenira Ma-o Vascotto. O dosedanjih rezul-Ih svojega moštva meni takole; »Začeli smo z omejeno skupino igralcev. Omejeno mislim tako, glede na število igralcev, kakor tudi glede na tehnično znanje. Samo redki so kaj malega vedeli o nogometu. Ostali so večinoma igrali tak nogomet, kakršnega so bili vajeni igrati na gmajni. Seveda sem moral začeti z njimi delo od temeljev in jih takorekoč naučiti bistvenih elementov igre. Seveda, glede na težave, s katerimi smo se spoprijeli, bi bilo zelo težko pričakovati rezultate. Vsekakor gledam na bodočnost z dobro mero optimizma. Že v drugem delu prvenstva bi morali doseči dobre rezultate, saj fantom gotovo ne manjka dobre volje, resno vadijo in hitro napredujejo. Velik problem pa je seveda neizkušenost večine igralcev, kar je posebno vidno pri vratarju. Neizkušenost je botrovala mnogim našim porazom. S posebnim optimizmom pa gledam na prihodnje prvenstvo, saj bom lahko razpolagal z istimi igralci, ki bodo seveda bolj izkušeni in se bodo lahko z nasprotniki enakovredno kosali. Zato letos ne iščemo rezultata na vse kriplje. Za nas je bistvene važnosti, da fantje igrajo in se nečesa naučijo, zadoščenja pa bodo gotovo prišla v bodočnosti.* «Kaj pa mislite o krizi mladinskega nogometa?» «Mislim, da je velik problem v tem, da je število mladih, ki se približuje nogometu, vedno manjše. To pa mogoče zaradi nezadovoljivega zanimanja staršev do športne ga udejstvovanja svojih otrok. Poseben problem pa je tudi pomanjka nje primernih struktur in strokovno usposobljenih trenerjev.* Ekipo najmlajših Vesne sestavljajo VRATARJI: Massimo Costanzo, Lorenzo Bogateč; BRANILCI: Fabio Zarotti, Roberto Alessio, Paolo Soavi, Silvano Sedmak: VEZNI IGRALCI: Marco Cusman, David Švab, Denis Švab, Stefano Marincich; NAPADALCI: Cristiano Monde, Paolo Braida, Marco Tenze, Marco Babich, Franco Sulli. DOSEDANJI REZULTATI: Vesna Opicina 2:2; Zarja - Vesna 5:1; Vesna - CGS 1:4; Vesna - Olimpih 0:3; Primorec - Vesna 3:2; Chiar-bola - Vesna 4:1; Vesna - S. An-drea 0:3; Vesna - Roianese 2:2; Supercaffe - Vesna 11:0; Vesna -S. Luigi 1:2; Campanelle • Vesna 5:1. POLOŽAJ NA LESTVICI: V B skupini pokrajinskega prvenstva najmlajših je Sesna zbrala dve točki in je trenutno na predzadnjem mestu lestvice. Igor Pavletič MOŠKA C-2 LIGA Odbojkarjem Bora JIK Banke, ki bodo odigrali tekmo 5. kola v dolinski občinski telovadnici, prihaja v goste še neporaženi Asso Calza-ture iz Maniaga. Nasprotnik je prepustil dva niza samo Metallurgici, vse ostale tekmece je odslovil s 3:0. Ali bo tako tudi drevi? Borovci obljubljajo, da ne bo tako. To pa bo potrebno dokazati in pokazati na samem igrišču Tako 01ympia Terpin kot tudi Ju-ventina Belca danes gostujeta v Trstu. Prvi se bodo spoprijeli z Rozz.olom, ki ne bi smel biti nepremagljiv, saj .je doslej zbral 4 točke. Pred veliko bolj zahtevno nalogo pa bodo prav gotovo štan-drežci, ki se bodo spoprijeli /e v zgodnjih popoldanskih urah s stari mi lisjaki od .Vecchia Pallavolo. V. obeh spopadih se obeta izredno srdit boj, ker .je izkupiček sila dragocen tako za domačine kot tudi goste. ŽENSKA C-2 LIGA Pred najlažjo nalogo je v Detem prvenstvenem nastopu Breg, ne glede na to, da gostuje v Gorici. Domači Agi ne bi smel mešati štren Dolinčankam, ki so po dosedanjih prvenstvenih razpletih najmanj razred boljše nasprotnice. Zastopnice Kontovela Electronic Shopa bodo nastopile pred domačimi gledalci Gostile bodo namreč Kennedy, ki ima 4 točke, dve točki več kot domačinke. Boj za izkupiček bo sila izenačen Pred težko oviro se bodo znašle tudi igralke Bora, ki se bodo morale podati na pot v Fontanafred-do. Obe šesterki sta doslej zbrali po 4 točke, a prednost domačega terena bo več kot dovolj, da točki ostaneta doma. ŽENSKA D LIGA Odbojkarice Sloge se bodo v gosteh spoprijele z vodečim Pierisom. Domačinke so letos izjemno dobro zastavile delo, saj niso v orvih štirih nastopih izgubile niti seta. To je več kot dobra vizitka, da čaka slogašice zahtevna naloga. Na gostovanje se bo morala podati tudi goriška Olvmpia Bertolini, in sicer v Tržič k Italcantieriju Gorian, Srečanje bo izenačeno, ker obe šesterki imata po 6 točk. Gostovala bo še tretja naša šesterka v tej ligi, Sokol, ki odhaja k vo dečemu in še neporaženemu Lu-cinicu. Nabrežinke so torej brez možnosti, da bi pospravile prvi par točk. MOŠKA O LIGA Neposredni obračun med Jara- l.iami in Autolisert v Tržiču bo srečanje dveh neenakovrednih tekmecev. Domačini so na vrhu lestvice in seveda neporaženi, slovenski odbojkarji pa na repu brez točk. Ob taki razliki presenečenja res niso možna. G. F. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor — Soča 3:0 (5, 10,11) NAŠ PRAPOR: Mikluž, Pahor, Dravner, Bevčar, M, in F. šošol, Furlan, Vižintin, Klanjšček, Komel. SOČA: Kovit, Fajt, Tomšič, Ger-golet, M. in R Černič, Pisk. Po kratki in tehnično grdi tekmi si je Naš prapor priboril še drugi par točk v prvenstvu 1. mošk" divizije in je sedaj skupno z ekipo Torriane iz Gradišči', na 1. mestu razpredelnice. O tekmi ni sicer kaj veliko povedati. Proti skromnemu nasprotniku Naš prapor res ni pokazal, kaj zmore. Vsi igralci tako na eni kot na drugi strani se niso dovolj potrudili, da bi tekmo poživili, tako da je bilo lepih akcij zelo malo. Edino, kar velja omeniti, je dobra igra obeh rezervnih igralcev briškega društva. (I.P) 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Campanelle: 14.30 na Proseku: Primorje -Čampi Eiisi; 14.30 V Trebčah: Ga-ja - Z&rjfl 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Ul. Flavia: S. Anna - Breg: 10.30 v Trebčah: Primorec - S. Aji-drea: 14.30 v Štandrežu: Juventina - Poggio; 14.30 np igrišču Straccis: Azzurra - Mladost; 14.30 v Koprivnem: Capriva - Sovodnje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI 10.30 v Vidmu: Real Udine - B^eg POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - 0-limpia NAJMLAJŠI 8.00 v Trebčah: Primorec - 0'im-pia; 12 30 na Opčinah: Opicina -Vesna; 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Andrea ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - S. Luigi KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Ul. dello Scoglio: Scoglietto - Kontovel KADETI 9.30 na stadionu «1. maj*: Bor B - Ferroviario A DEČKI 9.30,v,Skednju: Servolana - Kontovel A. da bi zato prišli sedaj na intenzivnejše delo. V tem obdobju so se morali tudi spoprijeti z izključitvijo nekaterih ključnih igralcev. Ne gre pa podcenjevati tudi možnosti, da so igralci nekoliko popustili. Glede jutrišnje tekme mislim, da je zmaga za Primorje dosegljiv cilj. Mnogo pa je seveda odvisno cd tega, kako so igralci preživeli počitnice.. .» Gaja — Zarja «V tem derbiju bi morala Zarja zmagati. Gajo pestijo številne težave. Nekateri nieni igralci služijo vojaški rok in lahko trenirajo le občasno, drugi so izven forme. Poleg tega je v moštvu preveč mladih, neizkušenih igralcev, ki niso še premostili skoka kategorije. Način igranja v drugi amaterski ligi se precej razlikuje od tistega v tretji, tudi po mentaliteti. V tretji ligi prevladuje telesna plat nogometa, tu pa je igra osnovana bolj razumsko. Zarja pa bo gotovo skušala doseči zmago, ki ji je glede na njen položaj na lestvici nujno potrebna. Zaradi zadnjih porazov se Bazovci ne smejo preveč šaliti, saj bi lahko postal njihov položaj še kar nevaren.* 3. AL NA TRŽAŠKEM S. Anna — Breg »Breg je nekoliko čudaška ekip«. Na njeni igri se precej odraža pogosta zamenjava v tehničnem vodstvu v prejšnjih letih, kar je precej negativno vplivalo na kontinuiteto dela. Letos so zelo pomladili e-kipo in glede na to, da si pred začetkom sezone niso postavili zelo jasnih ciljev, so v ekipi trenutki velikega navdušenja kakor tudi razočaranja. Egipa razpolaga z dobro igro, ki je osnovana predvsem na solidni obrambi in na hitrih protinapadih. Jutri bi moral Breg vsekakor zmagati tudi zato, ker bo gotovo dal Jutri v naši prilogi o 100-letnici Tržaškega Sokola V jutrišnji številki našega dnevnika bo izšla letošnja prva številka športne priloge »Naša telesna kultura*, ki bo tokrat v celoti posvečena 100-letnici ustanovitve Tržaškega Sokola. PLAVANJE Zmagovalki milijon dolarjev SYDNEY — Olimpijska in svetovna zmagovalka na 400 in 800 m prosto, dvajsetletna Avstralka Tra-cey Wickham, je pričela s treningi za serijo srečanj z Američanko Kirn Lineham: tekme se bodo pri-čele kanec julija, tri bodo v Bris-baneju, dve pa v Los Angelesu. Zmagovalka bo za svoj trud prejela milijon dolarjev, poraž-enka pa 400 tisoč. OBVESTILA vse iz sebe, da bi ne izgubil še zadnjih možnosti, da poseže v boj za napredovanje.* Primorec — S. Andrea »Primorec bi moral jutri zmagati in tako nadaljevati svojo zmagovito pot. Že lansko leto je igral precej dobro, letos pa je ekipa povsem sposobna za napredovanje, posebno še, ker razpolaga z res dobrimi in perspektivnimi igralci, med katerimi bi zlasti omenil Finessija.* Igor Pavletič 3. AL NA GORIŠKEM Juventina — Poggio Juventina bo jutri igrala doma proti Poggiu, ki je zabeležil 8 zaporednih pozitivnih rezultatov, tudi proti močnejšim ekipam prvenstva (Capriva, Medea, Mladost, Foglia-no). Naloga Vižintinovih varovancev torej ne bo lahko, saj so se igralci iz Zdravščine s temi rezultati povzpeli visoko na lestvici in na tem položaju mislijo tudi o-stati. Po drugi strani pa Štandrežci ne smejo izgubljati nepotrebnih točk, če želijo obdržati vodstvo lestvice. Obeta se torej zelo zanimivo srečanje. Azzurra — Mladost Kraševci bodo gostovali v Gorici proti skromni Azzurri, ki .je trenutno na predzadnjem mestu lestvice. Naloga Doberdobcev torej ne bi smela biti izredno težka, saj so kakovostno boljši od domačinov in bi morali z goriškega pravokotnika odnesti obe točki. Capriva — Sovodnje Po zadnjem srečanju z vodečo Ju-ventino, obiščejo tokrat Sovodenjci Caprivo, ki .je s Štandrežci v sami konici razpredelnice. Naloga Mar-sonovih varovancev zato ne bo lahka in že točka bi bil dober rezultat. milllflllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIf HlllllllllllllllllllllllflMIllUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllimilllfllllMIIIIIIIIIItllllllMIHfltlllllllllllllllllllimillllllliiliiilimililiiiiiiiia Bodo gajevci zaustavili bazoviško Zarjo? I , _ .......... _ SPDT obvešča smučarje, da je najavljeni smučarski izlet v Ravasclet-to za jutri, 9. januarja, zaradi pomanjkanja snega preložen na naslednjo nedeljo, 16. januarja. « • * SK Devin obvešča smučarje in izletnike, da je zaradi pomanjkanja snega jutri, 9. januarja, odložen izlet in tečaj na Trbižu. V primeru da se stanje izboljša, bodo zainteresirani obveščeni po Radiu Trst A ali pa lahko telefonirajo na številke 200236, 208551 in 212571. • * * ŠK Kras sklicuje svoj 19. redni občni zbor v petek, 28. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole «1. maj 1945* v Zgoniku. • • • TPK Sirena obvešča člane, da bo danes ob 8.30 delovna akcija na društvenem terenu. Vabljeni! Enajsterica Gaje, Id nastopa v prvenstvu 2. amaterske lige, je doslej zbrala štiri skromne točke in je še vedno zadnja na lestvici. V jutrišnjem derbiju proti Zarji pa bi tudi znala pripraviti presenečenje, saj Bazovci ne doživljajo najboljšega trenutka. Na sliki Gaja v derbiju s Primorjem Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TKS1 Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.0CO lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100.00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. januarja 1983 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|ono Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir, 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska I iZTT iTrst Čtan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG OB ZAKLJUČKU URADNEGA OBISKA LAZARJA NI0JS0VA V FRANCIJI Aretirani ugrabitelji ZAPLEMBA RIBIŠKEGA ČOLNA «SAND KIRK» POVOD ZA SPOR KOPENHAGEN - LONDON Poudarili so sorodne ali enake poglede obeh držav na mednarodno problematiko Predsednik Mitterrand bo še letos obiskal Jugoslavijo PARIZ - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je ob koncu svojega uradnega obiska v Franciji dejal, da imata obe državi sorodne ali enake poglede do največjega števila mednarodnih problemov. V tem primeru, je poudaril Mojsov. ne gre za frazo. Jugoslavija in Francija imata že več let tesne stike, ki se nenehno krepijo. To državniško srečanje je bilo prvo srečanje v Parizu v začetku leta 1983, za katero pričakujemo, da bo leto odločitve, ali bomo doživljali nadaljnje zaostrovanje, ali pa bomo poiskali pot vrnitve k večji varnosti v svetu. Francija si prizadeva za rešitev številnih kriznih žarišč in medna rodnih problemov, kar pomeni, da je njeno načelo enako kot jugoslovansko. Francija je posebej, aktivna glede krize na Bližnjem vzhodu in izboljšanja sodelovanja v Evropi. Tudi na tem področju so stališča enaka. Francija poudarja pomen delovanja gibanja neuvrščenih in v tem okviru Jugoslavije. Na podlagi nje i rotilo, da mora državi oovmiti govih izvirnih načel gibanje neu-1 preko 11 milijonov lir. ker ji .je me- vrščenih pomeni pomemben dejavnik v sedanjih težkih mednarodnih razmerah. Lazar Mojsov je dejal, da so v pogovorih podrobno proučili vse neizkoriščene možnosti za krepitev medsebojnih stikov med državama, predvsem na gospodarskem področju. Čeprav je Francija že sedaj ena od vodilnih partnerk Jugoslavije na Zahodu, so še velike možnosti za poglobitev izmenjave in za razvoj sodobnejših oblik gospodarskega sodelovanja. «Tudi sedanji pogoji so potrdili, da Francija z velikim razumevanjem gleda na uresničevanje našega programa gospodarske stabilizacije.* je dejal Mojsov. Francoski predsednik Mitterrand bo še pred koncem leta obiskal Jugoslavijo. (dd) REGGTO EMILLA - Orielli Me nozzi, 77-letni upokojenki iz San Pola pri Reggiu EmiUi je' bržkone kar vzelo sapo, ko je dobila spo- Nenavadno mila zima hanografski urad državne zakladnice zgrešeno zaračunal pokojninske zneske. Protijugoslovanska knjiga Enverja Hoxhe BEOGRAD — Na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga Mladena Gavriloviča, kaj lahko pove o vsebini knjige Enverja Hoxhe «Ti-to — isti», ki se je nedavno pojavila v Tirani, je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič odgovoril: «Vemo, da so objavili to knjigo. Znano nam je tudi. da so knjigo kot propagandni material razpečevali v tujini v tujih jezikih, kar pomeni, da ima njena objava povsem določene politične cilje. Njen avtor Enver Hoxha poskuša obravnavati jugoslovansko - albanske odnose od prvega dne 2. svetovne vojne do danes in to na način, ki sodi v spominsko politično fantastiko. Celo uvod knjige, ki so jo v Albaniji objavili v številnih primerkih, je doka/. o izrazitem protijugoslovanskem stališču, pri čemer avtor uporablja, oziroma potvarja dejstva in zanika resnične zgodovinske dogodke z jasnim ciljem, da bi razvrednotil pridobitve skupnega boja narodov Jugoslavije in Albanije proti fašističnemu okupatorju. Kaže, da je edina vrednota tega dela, ker na napačen način razkriva nečloveško osebnost njenega avtorja, ki je v minulih 40 letih obračunaval s svojimi najožjimi sodelavci, ki ga niso ubogali. To je knjiga. ki govori o resnici osebnosti Enverja Hoxhe in mračnih dogodkih po vojni v Albaniji,* je dejal Vujovič (dd) V Smederevu preiskava o aferi z vinom BEOGRAD — Izvršni organi družbenopolitičnih organizacij železarne ShtedeieVo šo na včerajšnjem sestanku proučili dokumentacijo in uradna poročila pristojnih organov glede ugotavljanja dejstev v zvezi z informacijami, objavljenimi pred no vim letom v sredstvih javnega obveščanja — o kraji vina iz cistenie na železniški postaji v železarni Smederevo. Ugotovili so. da je Go-domin v novembru in začetku decembra poslal večje število cistern z vinom, njihovo količino pa so zmerili na železniški postaji v vasi Ra-dinci. Zadnje cisterne so pregledali 11. decembra. 7. decembra pa so opazili, da iz ventila ene cisterne teče vino, podobno pa se je dogajalo že tudi 1. in 2. decembra, vendar so ventile kmalu zaprli. Teh primerov niso prijavili, s pojasnilom, da ni bilo večje škode. 10 delavcev železarne je pretakalo vino v steklenice. posledice pa si je kaj lahko predstavljati. Sporočili so, da so proti prestopnikom uvedli postopek, (dd) V Parizu že vrsto let ne pomnijo tako mile zime kot je letošnja, tako tla se na Elizejskih poljanah gnete čisto spomladanska množica (AP) AOSTA — 30-letnega smučarja Pascala Martina Champtauroza .je na švicarskem področju Matterhorna zajel plaz, ko je smučal izven o-značenih prog. Martina je plaz u-bil. njegov tovariš, ki je smučal z njim, pa je ostal nepoškodovan. brata in sestre ltau BTELLA — Policija je v Bielli aretirala tri tamkajšnje gradbenike. ki so bili vpleteni v ugrabitev 16-letnega brata in 12-letne sestre Filippa in Simone Bau. otroka znanega komercialista. Otroka so ugrabitel.ji v nedeljo sami izpustili, po 12 dneh ujetništva, ne da bi starši plačali kakršnokoli vsoto denarja. Policija pa je tudi odkrila brlog, kjer sta bila oba ujetnika zaprta in sicer v nekem skladišču gradbenega materiala pri Viveron-skem jezeru. Istočasno so poleg treh gradbenikov, aretirali še sedem drugih oseb. ki so bile vpletene v to ugrabitev. Podrobnih podatkov o tem. kako je prišla policija na sled ugrabiteljem. trenutno še ni, znano pa je. da jim je bila za petami že več časa. Gradbeniki so si z odkupnino hoteli pomagati iz težkega finančnega stanja, v katero so zašli s svojimi podjetji. Od staršev zahtevali za odkupnino baje kot milijardo lir. so več Švicarji izgnali sovjetska diplomata BERN — Švicarske oblasti so izgnale iz države dva sovjetska diplomata. Sovjetski konzul v Ženevi in neki sovjetski funkcionar pri mednarodnih ustanovah v tem kraju sta bila označena zaradi vohunstva za «nezaželjeni osebi*. EGS i zanimanjem in previdnostjo pričakuje sojenje proti danskemu poslancu Kentu Kirku Danski poslanec Kirk ie na krovu ribiške ladje «Sand Kirk* izsilil poseg britanskih oblasti (Telefoto AP) BONSKI VODITEUI ČUTIJO, DA JE NEMCE STRAH JEDRSKEGA OBOROŽEVANJA V Zahodni Nemčiji ne ocenjujejo negativno zadnjih predlogov držav varšavskega pakta Tudi Sovjetski zvezi najmanj naklonjeni mediji priznavajo, da logih, ki prihajajo s praškega vrha, tudi nekaj pozitivnih je v pred-elementov (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Včerajšnji zahodnonem-ški tisk je posvetil veliko pozornost predlogom, ki so jih najvišji voditelji držav članic varšavskega pakta poslali Zahodu. V komentarjih je čutiti pomisleke, a tudi pozitivne odmeve. Slišati je tudi mnenje, da je vzhodna «mirovna kampanja* v veliki meri ubrana na predvolilno obdobje v Zvezni republiki Nemčiji, ki se bo končalo z volitvami 6. marca. Na to sodbo zlasti opozarja Sprin-gerjev Die VVelt, ki pravi, da je ameriška vlada ugotovila, da je sovjetsko vcdstvo po 1. oktobru 1982, ko je Helmut Kohl postal novi zvezni kancler, sklenilo v obdobju od L januarja do 6. marca priti na dan s celo vrsto predlogov za razorožitev in krepitev mednarodne varnosti in tako poseči v notranjepolitično dogajanje v Zvezni republiki. Vsekakor je očitno, da je celotno varnostno vprašanje v Evropi postalo eno izmed osrednjih vprašanj v predvolilnem boju v ZRN. Voditelji političnih strank čedalje močneje čutijo, da je ljudi kratko in malo strah. Tako piše včerajšnji Sueddeutsche Zeitung, da je Schmidtov naslednik Kohl med svojim nastopnim obiskom v VVashingtonu zastopal enostavno formulo, ki se glasi : ali sporazum o ničelni rešitvi ali razmestitev raket srednjega dosega v zahodni Evropi. Toda zdaj prihaja Kohlov zunanji minister MILAN — Vse kaže, da je tokrat sreča izročila polmilijardno nagrado italijanske loterije, povezane s televizijsko oddajo «Fantastico 3*. v prave roke. Dobilo jo je namreč šestnajst finančnih stražnikov, ki službujejo pri avtomobilskem oddel- ku v milanski vojašnici «Cinque giornate* kot šoferji in mehaniki. Finanearji so se 3. januarja dogovorili, da bodo skupno kupili večjo število srečk. Vsak je prispeval po 10.000 Ur in z zbrano vsoto so kupili 160 srečk. V C skupini je ai(| .............h,.,..,......mm...............................m.............mn...........um.....m.,mmu.mmm....„.m„mmm.mm..H Emigracija V slikah POTEM KO SO ZADELI NA ITALIJANSKI LOTERIJI PRVO NAGRADO ČEDAD - Zgodovina izseljevanja, v # # SfHSS Šestnajst finančnih stražnikov znavan u lega pojava ponuja raz slava Izseljenec Nadiških dolin, ki 9 -m 1 • 1 • • 1 1* affflsss si bo razdelilo pol milijarde lir je na ogled več kot 'M slik. so j X J člani folokrožlM KD Rečan obrav■ i ..... •>*« .... .. navali emigracijske tokove od prej■ Kupili SO 160 SIBCk /H CttO IZItlBd toh JB VSOkCtnU priBBSlU pO 31 IMUJOnOV lit šnjega stoletja pa vse do šestdesetih let našega stoletja. V prvem delu prikazujejo žensko emigracijo. S^cdi sezonsko izseliecanje v Rusi jo. Avstrijo, na Madžarsko iz časov avstro-ogrske oblasti, ki je privedlo celo do nastanka beneško slovenske naselbine v Rusiji. Prvi val množičnega izseljevanja se je pojavil v času pred drugo svetovno vojno, ko te je veliko število Benečanom preselilo v prekomorske države, Po vojni, do šestdesetih let, pa je bilo značilno izseljevanje v evropske države, zlasti v Belgijo. Danes se pojavlja nov lik izseljenca. ki začasno dela v državah v razvoju. Izseljevanje danes usiha, njegove posledice pa se nam prikazujejo v vsej tragičnosti, če primerjamo število prebivalcev v Benečiji leta 1921. fco jih je bilo 17.6-10, z zadnjimi podatki ISTAT, ki beležijo le 6.963 Benečanov. Prireditelji raz stave pa nočejo opozarjati le na ne gativne posledice emigracije, zalo so v uvodu v razstavo povdarili. da je emigrant v tujini okrepil možnost sprejemanja novih izkušenj, vzpo stavil stike z najrazličnejšimi skup našimi, kar ne predpostavlja zanikanja lastnih etničnih in jezikovnih značilnosti. S tega vidika je po menljiv prispevek, ki so ga izseljen- lltuis Thoistrup (levo) in Lmry Reikins (desno) sta privozila s svo-ci dali in ga dajejo v boju za sa- jim avtomobilom, ki ga poganja sončna energija pred poslopje syd-moprepoznavanje Benečanov. neyske opere (Telefoto AP) UIIIMMIMIMIIIIIIIIIIIItlHIlUIIHIIIIimiHIIIIHnnMIIIIIIIItlilllilllllltllfllllllllllllllllllllillllllllllinillllllltlOII Poganja ga sonce bila tudi ena, ki je imela številko 531019 in prav ta je dobila prvo mesto. Vest o zmagovitem dobitku finan-carjev je potrdil včeraj tudi poveljnik njihovega oddelka podpolkovnik Serafino Santori, ki je tudi izjavil, da so vsi člani »zmagovite skupine* pošteni in delovni fantje, stari do 30 let in jim bo 31.250.000 lir, kolikor bo dobil vsak, prišlo zelo prav. Nekateri bodo potrebovali ta denar za nakup hiše, drugi za poroko, tretji za izpolnitev raznih želja itd. Vsekakor se zaradi nenadne sreče niso prevzeli in so včeraj vsi prišli v rednem času na svoja službena mesta. Srečko, ki je prinesla milijone v 16 družin, so včeraj že deponiraU v banki, kjer bo ostala dokler je ne bodo vnovčili. Nobenih vesti pa ni doslej o dobitnikih ostalih nagrad prve kategorije, pa tudi ne o večini dobitnikov ostalih dveh kategorij. Kar se tiče srečke, ki je prinesla peto nagrado v višini 300.000 milijonov lir in je vodstvo italijanske loterije sporočilo, da je bila prodana v Vidmu, je znano le to. da so jo v resnici prodali v Trieesimu in sicer v baru Moroso; kdo je pa srečni dobitnik trenutno ni mogoče u-gotoviti. Genscher na dan z nekakšnimi »začasnimi rešitvami*, če ne bi bilo mogoče doseči ničelne rešitve. «To smiselno spremembo v vladi Kohl -Genscher,* sodi časopis, «je treba gotovo pripisati tudi objektivno spremenjenim okoUščinam. Odkar je prišlo do prenosa oblasti v Kremlju, so se začeli premiki na ženevskih pogajanjih, hkrati pa se je okrepil odpor proti oboroževalnim načrtom predsednika Reagana v ameriškem kongresu. Toda slavni razlog bi moral vendarle biti ta, da se je začel predvoUlni boj v zvezni republiki. Zakaj tudi Kohl je začutil, da se večna volivcev CDU - CSU v e-nem smislu komaj razUkuje od volivcev SPD: volivci se kratko in malo bojijo sleherne oblike atomskega oboroževanja. Zato je gotovo v Kohlovem in Voglovem interesu. da se izogneta »raketnemu* predvolilnemu boju.* Frankfurter AUegemeine Zeitung (FAZ) pojasnjuje v komentarju, da Zahod ne more sprejeti sovjetskega predloga o odpovedi prve uporabe jedrskega orožja, dokler ima SZ v klasični oborožitvi tolikšno premoč. Tudi glede predloga, da bi se bloka odrekla uporabi sile proti tretjim državam, je FAZ skeptičen, ko pravi, da Sovjetska zveza ni i-mela nikoli težave s pojasnjevanjem, kadar je šlo za to, da priskoči na pomoč tujim vladam — na njihovo povabilo (misleč pri tem na Afganistan). Toda po mnenju časopisa je treba ta «rog obilja predlogov* tudi pozitivno presojati: «Predlogi razkrivajo prijetno resnico: Sovjetski zvezi gre resnično gospodarsko tako slabo, da bi rada čimbolj poceni varčevala pri oboroževalnih izdatkih. V besedilu poziva so mesta, ki to nedvomno izražajo. Želja po pogajanjih je pristna. vendar se z vsemi silami trudijo, da bi dobili čimveč podarjenega, h čemur naj bi pripomogli slabi živci na Zahodu*. Frankfurter Rundschau meni, da se je nekaj premaknilo v ledeniš kem pogorju oboroževanja, čeprav si človek še ne upa govoriti o odjugi. Ni pa nobenega dvoma, da se je Andropovu od prevzema o-blasti posrečilo vsiliti svoj korak drugi supersili. »Njegovi predlogi in pobude ne držijo v napetosti samo vlade v Washingtonu, ampak tudi vlade drugih zahodnih držav. Namesto rutinske reakcije, da v vseh teh predlogih »ni nič novega*, je zdaj slišati izjave, da »bomo vse to temeljito proučili* . . . Tako v Washingtonu kot v Moskvi je videti, da so vsaj pripravljeni poskusiti skočiti čez senco obojestranskega nezaupanja. Ne glede na to, ali gre pri tem za spoznanje, pomanjkanje denarja, strah pred prihodnostjo — lahko upamo, da si bodo mogočneži drznili tudi skočiti. Morda se bo dalo potem vendarle doseči, da se ne Do vnovič zasukal vijak jedrskega oboroževanja* končuje Frankfurter Lunschau. FIRENCE — Mrzel pot je oblil marsikaterega kupca in prodajalca tržnice v florentinskem predmestju kletko. Čampo di Marte, ko se je med stojnicami pojavil dva metra in pol visok ter štiri stote težak severni medved. Ljudje so se pri priči razbežali. medved pa se .je pri neki stolnici posladkal s sadjem. Nekaj minut kasneje je «malico» prekinil krotitelj, ki je iz cirkusa pcbe- REGGIO EMILLA — Odvetnik Er-manno Pernici, ki v Reggio Emilii upravlja 18 velikih družb s skupnim kapitalom približno 200 milijard lir, je dolžan državi za neplačane davke 4.202.094.920 Ur. glega medveda ponovno spravil v uiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiniimiJiiiiintiiiiiiiiiiii Obiskovalec iz vesolja? Stari starši so potlačili 6-lotnemu Clintu Killamu ta krompir, ki so ga nekoliko predelali, tako da je podoben bitju iz vesolja (Telefoto AP) LONDON — Danskemu evropskemu poslancu Kentu Kirku je »podvig* naposled uspel. Ob pričevanju 13 časnikarjev, ki jih je vzel s sabo. je namreč britanska vojna mornarica zaplenila njegovo ribiško ladjo «Sand Kirk*, ki je prestopila danskim ribičem prepovedano 12 morskih milj široko mejo ob britanski obali. S tem je Kirk kršil nova določila Evropske gospodarske skupnosti v zvezi z ribolovom in zaplenitev je bila neizbežna. Britanci bi sicer lahko prezrb poslančevo provokacijo, a v skladu s svojimi že tradicionalno utrjenimi načeU, tega niso storili, predvsem zato, da ne bi očrnili svoje časti, na katero so še posebej ponosni, kot je falklandska vojna na žalost potrdila. Mimo smeha, ki ga lahko vzbudi način, kako je Kirk zanetil spor in so mu Britanci nasedli, pa je vsa zadeva zelo resna. Če namreč ne bo prišlo do kompromisne rešitve se bo spor bržkone končal pred evropskim mednarodnim sodiščem. Danska vlada trdi, da je dogovor EGS o ribolovu, za katerega se .je zlasti ogrevala prav Velika Britanija, nesprejemljiv. V Kopenhagnu torej menijo, da lahko danski ribiči še naprej ribarijo v ozemeljskih vodah drugih članic skupnosti, tudi zato ker je Danska edina država, ki ni podpisala dogovora EGS. Danski pravni izvedenci so celo prepričani. da je sklep ostalih devetih članic skupnosti protizakonit, s čimer se bo moralo nujno strinjati tudi mednarodno sodišče. Popolnoma nasprotno je. kajpak, stališče Londona. Britanske ladje prežeče čakajo na prihod drugih danskih ribiških čolnov, da bi jih zalotili in odvedli v svoja pristanišča. Po britanski zakonodaji jih čaka zaplemba plena, sredstev za ribolov in visoka globa. Kaj pa EGS? Za sedaj se ostale članice skupnosti postavljajo ob rob Britancev, ni pa rečeno, da bodo odslej previdnejše, še posebej, če bo zadeva postala prevroča. Z zanimanjem in previdnostjo čakajo na izid sodne razprave proti danskemu poslancu Kirku, ki mu lahko Britanci naprtijo tudi do 125 milijonov lir denarne kazni. Zvečer se je izvedelo, da je sodišče v Northshieldsu obsodilo Kirka na 70 milijonov lir globe, ker je ribaril na nedovoljenem območju britanskih ozemeljskih vodah. Po razsodbi je danski poslanec izjavil, da se bo pritožil na britansko prizivno sodišče in, če ga to ne bo oprostilo, še na evropsko sodišče v Luksemburgu. BOŽIDAR PAHOR Po zdravljenju vračke - umrla PEKING — Kot poroča kitajski tisk, pojava vračev na Kitajskem še vedno niso odpravili, zlasti ne na podeželju. Zadnja vest o takem »zdravljenju* .je prišla iz pokrajine Liaoning, kjer je neka ženska po operaciji okrevala v domači o-skrbi. Da bi pa čimprej ozdravela je mož poklical vračko. Id je s pomočjo kačjih in lisičjih »duhov* začela izganjati bolezen iz bolnice. Čeprav je pri tem nesrečnico mučila .je mož (celo partijec!) o-pazoval dogajanje povsem neprizadeto in »zdravljenj* se .je nadaljevalo do take mere, da je nesrečna bolnica - umrla Vračka je skcnča'a v ječi, o možu pa poročilo molči. Njuhanje tobaka je lahko pogoj za visoko starost TEL AVIV — ‘Izraelski pokojninski urad se .je začudil, ko je ugotovil, da že več desetletij nosijo pokojnino isti osebi. Vse je pa postalo jasno, ko so videli, da ima upokojenka Janiian Choukri kar 112 let, v Izrael pa se ;e priselila iz Irana ko ji je bilo 82 let. Ko so jo vprašali za skrivnost njenega dolgega živi'enja je odgovorila: »Njuham tobak.* Starka še dobro vidi, .je zelo prisebna, dobrega zdravja, le nekoliko slabo sliši. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ■ lltlllllllllllllllllllllllllUIIIMIiHiliiiiiiliilillIlMIItliMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiillllltllHMIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllllliillIlIllIlllillllllllMlllimilllllllllitlllllllllllllllllllllMIIllIlMlIllllMlliiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii PRIMORSKE VESTI Začetek seminarja italijanskega jezika in kulture PORTOROŽ — »Vzgoja in izobraževanje sta tisti dejavnosti, ki omogočata, da se na rodnost ohrani in napreduje, da neguje in razvija svoj jezik, svojo kulturo in druge narodnostne posebnosti. Skrb za razvoj na rodnostnih značilnosti, kulture in jezika spada po naši ustavi v neodtujljive demokratične pravice in dolžnosti,* je dejal Janez Sušnik direktor zavoda za šolstvo SRS na današnjem začetku 22. enotedenskega seminarja italijanskega jezika in kulture v portoroškem avdi toriju. Začetka seminarja se je udeležilo več sto učencev in dijakov šol z italijanskim učnim jezikom z obale in Istre, njihovi učitelji in profesorji, predstavniki družbenopolitičnega življenja z obale (predsednik skupščine obalne skupnosti Livij Jakomin in predsednik medobčinskega sveta SZDL Boris Kralj), predstavniki italijanske narodnosti in italijanski generalni konzul v Kopru Ludovico Tassoni Esten-se di Castelveechio. Seminar je tudi letos organizirala koprska enota zavoda za šolstvo SRS v sodelovanju s tržaškim uradom ministrstva za zunanje zadeve. Zaključili ga bodo 14. januarja, namenjen pa je tako učiteljem in dijakom šol z italijanskim učnim jezikom keprščine in bujščine kot tudi učiteljem italijanskega jezika v šolah s slovenskim učnim jezikom. Letošnji program seminarja .je še posebej zanimiv. Današnji častni gost je bil pisatelj Ferdinando Camon, ka je spregovoril o svojem pisateljskem delu in umetniških nazorih. Predvajali pa so tudi film Pupija Avatija »Jazz band*. S programom bodo nadaljevali v ponedeljek v treh sekcijah: v eni bodo učitelji, v drugi dijaki 1. in 2. letnika in tretji dijaki 3. in 4. letnika srednjih šol. Poleg predavanj iz lingvistike, pedagogike, didaktike, psihologije, ekonomije, medicine in drugih znanosti, predavali bodo priznani profesorji padovske in tržaške univerze, bo vse udeležence seminarja v ponedeljek zvečer sprejel italijanski generalni konzul v Kopru. 13. januarja pa bo za udeležence seminarja v portoroškem avditoriju nastopila reška opera Ivan Zajc. BOris ŠULIGOJ