OSNUTEK 26. 9. 1985
STATUT 
OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
VSEBINA
Prvi del
I.  Splošne   določbe...................      3
II.  Družbeno   planiranje..................      4
III.  Zadovoljevanje splošnih družbenih  potreb..........      5
IV.  Zadovoljevanje  skupnih   potreb..............      5
V.  Kadrovska politika...................      6
VI.  Varstvo  borcev NOV..................      7
VII.   Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja........      7
VIII. Uresničevanje samoupravljanja v občini...........      7
XI. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita.......      8
Drugi del                                                                                               ¦
I. Skupščinski  sistem  ter organiziranje  In  delovanje  občinske  skup-
ščine      .......................    10
II.   Izvršni svet občinske skupščine..............    13
III.  Občinski upravni organi.................    15
IV.  Družbeni   sveti....................    17
V. Občinski  predpisi  in  splošni  aktl.............    17
VI.  Varstvo samoupravnih  pravic, družbene lastnine in zakonitosti .   .    18
VII.  Javnost dela, obveščanje in družbeni sistem informiranja ....    18
VIII.  Odgovornost   nosilcev   samoupravnih,   javnih   in   drugih   družbenih
_    funkcij.......................    19
IX. Sodeiovanje  občine  z  družbenopolitičnimi  skupnostml  ter drugimi
skupnostmi in organizacijami...............    19
X. Spremembe   statuta   občine...............    20
XI. Prehodne in končne določbe...............    20
OSNUTEK 26.9.1985
Skupščina občine Ljubljana-šiška je na podlagi 185. čle-na ustave Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-nosti in družbenopolitičnega zbora dne ... po poprejšnji javni razpravi v socialistični zvezi delovnega Ijudstva spre-jela
STATUT
OBČINE
LJUBLJANA-ŠIŠKA
PRVI DEL i.
Splošne določbe
I.člen
Družbena uredltev v občini temelji na uresničevanju ustavnega položaja delavcev, delovnih Ijudi in občanov kot nosilcev oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ter na razvoju In varstvu samoupravljanja, pri čemer je zlasti pomembno:
—  zagotoviti  možnosti  za  uresničevanje pravic dela z družbenimi sredstvi ter drugih samoupravnih pravic delav-cev, delovnih Ijudi in občanov;
—  razvoj  enakopravnih, demokratičnih in  humanih od-nosov med Ijudmi ter uveljavljanje vzajemnosti in solidar-nosti;
—  neposredna udeležba delavcev, delovnih Ijudi in ob-čanov pri odločanju ter njihov vpliv na odločanje v samo-upravnih   organizacijah   in   skupnostih,  v  družbenopolitič-nih organizacijah ter v organih občine in mesta, vključno z uresničevanjem njihove pravice dajanja pobud in pred-logov;
—  razvijanje in krepitev delegatskega sistema;
—  vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje de-lavcev, delovnih Ijudi in občanov o vseh pomembnih vpra-šanjih družbenega življenja in dela v občini in mestu;
—  uresničevanje javnosti dela, uveljavljanje odgovorno-sti, demokratičnih načel kandidiranja in volitev, uresniče-vanje javnega družbenega nadzorstva ter ocenjevanje de-la nosilcev družbenih funkcij;
—  razvijanje  kolektivnega dela,  odločanja in odgovor-nosti v vseh kolektivnih organih;
— uveljavljanje in varstvo človekovih pravlc !n svoboščin, zagotavljanje izpolnjevanja dolžnosti in obveznostl ter var-stvo ustavnosti in zakonitosti;
—  krepitev zakonitosti in učinkovitosti dela državnih or-ganov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri izvajanju pooblastil.
2. člen
Občina Ljubljana-Šiška (v nadaljnjem besedilu: občina) Je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega raz-reda in vseh delovnih Ijudi. V njej delavci, delovni Ijudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje žlv-Ijenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo ter usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti ter opravljajo druge družbene zadeve.                                                                  .   .
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic m dolz-nosti v občini odločajo delavci, delovni Ijudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega
dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupno-sti, druge samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazu-mevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih sa-moupravljanja
3. 5len
Delavci, delovni Ijudje in občani opravljajo funkcijo ob-lasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen ti-stih, ki jih uresničujejo v mestu Ljubljana in širših družbe-nopolitičnih skupnostih.
V občini delavci, delovni Ijudje in občani zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo go-spodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in ures-ničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zago-tavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pome-na in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposred-no izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresniče-vanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti de-lavcev, delovnih Ijudi in občanov; zagotavljajo uresniče-vanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo za-konitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mlr, varstvo Ijudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in ures-ničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo splošno Ijudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni Ijudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—  skrbijo za urejanje naselij In drugega prostora, var-stvo človeškega okolja ter za smotrno izkoriščanje zem-Ijišč in stvari v splošni rabi;
—  z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih orga-nizacij in služb ter z gradnjo komunalnih naprav zagotav-Ijajo  uresničevanje življenjskih  potreb delavcev, delovnih Ijudi in občanov na področju komunalnega gospodarstva;
—  zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, varstvo vo-jaških, delovnih in drugih invalldov ter borcev in žrtev fa-šističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter so-cialno varnost delavcev in delovnih Ijudi;
—  načrtujejo ter po načelih vzajemnosti In solidarnosti zagotavljajo  razvoj  stanovanjske graditve ter smotrno iz-koriščanje  stavbnega zemljišča  in  povezujejo vse dejav-nike,  ki sodelujejo  pri graditvi stanovanj,  posvečajo po-sebno skrb stanovanjskim problemom občanov In družin, ki so deležne posebne družbene pomoči;
—  razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine In izobraževanje  odraslih,   skrbljo  za   ustanavljanje,   delova-nje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev ter za varstvo naravne in kulturne dediščine;
—  oblikujejo   kadrovsko   politiko   in   zagotavljajo  njeno uresničevanje, usklajujejo politlko zaposlovanja in poklic-nega usmerjanja mladine;
—  uresničujejo sodelovanje z drugiml občlnaml in druž-benopolitičnimi skupnostmi ter tujiml In mednarodnimi or-gani in organizacijami ter lokalnim! skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike v Soctelistični federa-tivni republlki Jugoslaviji In mednarodnih pogodb.
4. člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnostl In odgovornost! zagotavljati pogoje za uresničevanje Interesov delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlastl pa v delegatskem sistemu ter za uresničevanje pravlc, ob-veznosti in odgovornosti delavcev, delovnih Ijud! In obča-nov v organizacijah združenega dela, druglh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet skupščine občine   Ljubljana-Šiška   (v   nadaljnjem   besedilu:   izvršni
svet), v kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom drugače določeno. Sedež občine je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1.
6. člen Območje občine je določeno z zakonom.
7. člen
Občan občine je vsak državljan Socialistične federativ-ne republike Jugoslavije, ki ima stalno prebivališče v ob-čini.
8. člen
Praznik občine je 22. junij, ko je bilo leta 1941 na nje-netn območju ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Krajevne skupnosti lahko v svojih statutih določijo kra-jevne praznike.
Varianta: drugi odstavek se črta.
9. člen
Za posebne uspehe na raznih področjih družbenega življenja in dela se delavcem, delovnim Ijudem in obča-nom, temeljnim samoupravnim organizacijam in skupno-stim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam, dru-štvom ter državnim organom podeljujejo občinska prizna-nja.
10. člen
Občina se v skladu z zakonom združuje z drugimi obči-nami na območju Ljubljane v mesto Ljubljana (v nadalj-njem besedilu: mesto) kot samoupravno mestno skupnost občin in posebno družbenopolitično skupnost.
V  mestu uresničujejo delavci, delovni Ijudje in občani tiste skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolž-nosti, ki so jih mestu poverile občine in so določene v statutu mesta.
Družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva
11.člen
Delavci, delovni Ijudje in občani občine se svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organi-zacije in društva kot sestavni del socialističnega samo-upravnega sistema.
12. člen
Družbenopolitične organizacije občine so na čelu z Zve-zo komunistov kot glavnim pobudnikom in nosilcem poli-tične dejavnosti za varstvo in razvoj socialistične revolu-cije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, ob-lika svobodnega, političnega organiziranja delovnih Ijudi in občanov na razrednih soctalističnih temeljih.
13. člen
V  Socialistični zvezi delovnega Ijudstva uresničujejo de-lavci, delovni Ijudje in občani v občini, Zveza komunistov, Zveza sindikatov, Zveza združenj borcev NOV, Zveza so-cialistične mladine, druge družbene organizacije, društva in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost pri  usmerjanju  družbenega  razvoja  na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh de-lovnih Ijudi.
V  sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci zavzemajo za svoj ustavni družbenoekonomski položaj   in   vlogo   za   uresničevanje   socialističnih   samo-upravnih  odnosov, za uresničevanje  interesov ter samo-upravnih in drugih pravic delavcev in za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavske-skega razreda.
V  Zvezi socialistične mladine se mladi Ijudje dogovar-jajo o dejavnem vključevanju in o usmerjanju tega vklju-čevanja v družbenopolitično in samoupravno življenje ob-čine,  o sodelovanju  pri  sprejemanju  družbenih  odločitev ter o urejanju tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo go-spodarski, socialni in samoupravni položaj mladine.
V  Zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojske se njeni  udeleženci ter delavci, delovni Ijudje in občani na podlagi svojih revolucionarnih in osvobodilnih izkušenj do-govarjajo o vključevanju v sprejemanje družbenih odloči-tev, ohranjevanju in  razvoju revolucionarnih pridobitev in tradicij ter o reševanju gospodarskih, socialnih in zdravst-venih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne borbe in invalidov.
14. člen
Delavci, delovni ijudje in občani se zaradi uresničevanja svojih interesov in potreb združujejo v družbenih organi-zacijah in društvih v skladu z njihovimi statuti in programi ter sodelujejo pri oblikovanju, sprejemanju in uresničeva-nju programa socialistične zveze ter njenih usmeritev, sta-lišč in dogovorov.
II.
Družbeno planiranje
15. člen
Namen družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in razmer pri temeljnih nosilcih planiranja.
16. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini z družbenim planiranjem zagotavljajo zlasti:
—  skupno družbenoekonomsko politiko, s katero se za-gotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklaje-vanje z razvojem mesta, Ijubljanske regije in širših druž-benopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti;
—  usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in druž-be ter družbeno kontrolo nad celotno družbeno reproduk-cijo;
—  najugodnejše   pogoje  za   razvoj   proizvajalnih  sil   in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in dru-gih  življenjskih  pogojev ter vsestranski  razvoj  osebnosti človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca.
17. člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajev-nih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organi občinske skupščine in upravni organi morajo pravočasno organizi-rati in usmerjati pripravljanje planskih aktov, ki jih določa zakon.
18. člen
Z družbenim planom občine se usklajuje in usmerja družbenoekonomski razvoj občine in usklajujejo material-ni, družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonom-skih, socialnih, prostorskih in drugih potreb delavcev, de-lovnih Ijudi in občanov, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih in-teresnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
19. člen
Dolgoročni plan občine s prostorskimi sestavinami je strateški planski akt, ki določa dolgoročne usmeritve in podlaga za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih družbenih planih in je sestavni del skup-nega dolgoročnega plana občin in mesta.
S srednjeročnim planom občine se na podlagi dolgo-ročnega plana konkretneje opredeljuje družbeni razvoj za obdobje petih let in temelji na medsebojno usklajenih planskih aktih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
20. člen
Osnutek družbenega plana pripravi izvršni svet in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejete-ga družbenega plana in občinski skupščini najmanj en-krat letno poročati o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju.
Na podlagi analize o uresničevanju srednjeročnega pla-na občine predlaga izvršni svet izhodišča in potrebne ukrepe za njegovo uresničevanje v posameznem letu.
21.člen
Upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni sodelovati pri pripravljanju, sprejemanju in uresni-čevanju družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojega delovnega področja spremljati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
22. člen
Za družbeno planiranje pristojni upravni organ v občinl usklajuje in usmerja delo na področju družbenega plani-ranja ter opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje si-stema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike v letnih planskih aktih in na njihovo izvr-ševanje ter na sodelovanje občine z drugimi družbenopoli-tičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike.
Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem lah-ko za potrebe občine opravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje.
IH.
Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb
23. člen
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini prispevajo delavci, delovni Ijudje in občanl s pla-čevanjem davkov, taks in drugih davščin.
24. člen
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Raz-porejanje sredstev, ki se zagotavljajo za financiranje de-lovanja občinskih upravnih organov ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb, mora biti usklajeno s predvidenimi potrebami in predvideniml prihodkl občine.
25. člen
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo pred-vsem za:
—  delovanje delegatskega sistema v občini;
—  dejavnost  občinske  skupščine,   izvršnega  sveta ter njuhih organov;
—  dejavnost v krajevnih skupnostih;
—  delo državnih  organov in  dohodek delavcev delov-nih skupnosti teh organov;
—  dejavnost   družbenopolitičnih   organizacij,   družbenih organizacij in društev v občini;
—  zagotavljanje   priznavalnin   borcem   NOV   In   drugih vojn;
—  financiranje splošne Ijudske obrambe In skupnlh na-log družbene samozaščite;
—  financiranje    osnovne    urbanlstične    dokumentaclje, urejanje in vzdrževanje pokopališč in grobov borcev NOV In žrtev fašističnega nasilja;
—  izvedbo drugih, z zakonom, tem statutom ter drugiml aktl določenih nalog.
26. člen
Proračun in zaključni račun proračuna občine sprejema občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
27. člen
Organi, organizacije in skupnosti, kl Jlm sredslva za delo zagotavlja občina iz proračuna, morajo občinskl skupščlnl predložiti obrazložen program dela ter poročilo o načlnu uporabe teh sredstev.
28. člen
Delavci, delovni Ijudje in občanl občine združujejo sred-stva z delavci, delovnimi Ijudmi in občani drugih občin na območju mesta za izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so jih poverili mestu.
Sredstva splošne porabe občin in mesta se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev po me-rilih, ki terheljijo na enotnih kazalcih družbenoekonom-skega položaja občin.
29. člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojllo. Javno posojilo raz-piše z odlokom, ki določa namen posojila, njegovo višlno in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko delavci, delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne ii> teresne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
!V. Zadovoljevanje skupnih potreb
30. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljujejo svoie osebne in skupne potrebe v samoupravnih interesnih skuj-nostih in krajevnih skupnostih.
1. Samoupravne interesne skupnosti
31.člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in Interesov ustanavljajo delavci, delovni Ijudje in občani ne-posredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skup-nosti samoupravne interesne skupnosti za območje obči-ne, mesta ali širše območje.
Delavci v združenem delu, ki opravljajo dejavnostl za področje posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, Imajo na podlagi svobodne menjave dela enak družbeno-ekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah zdru-ženega dela.
32. člen
Na področju družbenih dejavnosti uresničujejo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti delavci, delovni Ijudje in občani pravice iz vzgojnoizobraževalnega sistema, skr-bijo za razvoj raziskovalne in kulturnih dejavnosti, uresni-čujejo pravice iz zdravstvenega varstva in do socialno-varstvenih pomoči, zagotavljajo družbeno varstvo otrok ter skrbijo za razvoj telesnokulturnih dejavnosti in za zaposlo-vanje.
33. člen
Na področju materialne proizvodnje skrbijo delavci, de-lovni Ijudje in občani v okviru samoupravnih Interesnih skupnosti za organizacijo in razvoj komunalnih dejavnosti, energetike, stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez ter drugih dejavnosti. *? •
34. člen
Pravlce, obveznosti !n odgovornosti v okviru samouprav-nih interesnih skupnosti urejajo samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti, statuti skupnosti in drugl samo-upravni splošni akti.
35. člen
Nosilec kmetijsko-zemljiške politike v občlnl Je Kmetlj-sko zemljiška skupnost, ki zagotavlja smotrno Izkorišča-nje kmetijskih zemljišč v družbeni in zasebni lasti, omo-goča uveljavljanje sodobnih metod kmetovanja, sprejema ustrezne ukrepe za razvoj kmetijskih gospodarstev ter skrbi za preprečevanje sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč.
2. Krajevne skupnostl
36. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani, ki živijo ali delajo v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih, imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje določenih skup-nih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost.
S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se delavci, delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevnl skupnosti, povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skup-nostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolž-ne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delavci, delovni Ijudje in občani, združeni v družbeno-političnih in družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese. - Delavcl, delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in
odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu in širših družbenopoiitičnih skupnostih.
37. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, se lahko združijo z drugo krajevno skupnostjo, se odločijo za razdružitev večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali se odločijo o izdvo-jitvi dela krajevne skupnosti in priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, če so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
38. člen
Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev in priključitev dela krajevne skupno-sti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—  zbor delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti ali njenem delu;
—  skupščina krajevne skupnosti ali njen svet;
—  krajevna  organizacija  socialistične zveze  delovnega Ijudstva ali druga družbenopolitična organizacija v krajev-ni skupnosti;
—  zbor delavcev organizacije združenega dela,  ki de-luje v krajevni skupnosti.
39. člen
O pobudi za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti ter izdvojitev dela krajevne skupnosti in priklju-čitev dela krajevne skupnosti k drugi, krajevna organiza-cija socialistične zveze delovnega Ijudstva na prizadetih območjih organizira javno razpravo, ki traja najmanj dva meseca.
V javni razpravi se mora zlasti ugotoviti, ali so podane možnosti za predlagane statusne spremembe glede na na-slednja merila:
—  obstoj skupnih potreb oziroma interesov na ekonom-skem, komunalnem, socialnem, kulturnem ter drugih pod-ročjih;
—  obstoj možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov;
—  obstoj zaokrožene urbane in socialne enote (npr. vas, soseska, več med seboj povezanih manjših naselij) s skup-nim središčem;
—  obstoj družbenopolitičnih, materialnih, prostorskih in drugih možnosti za samoupravljanje.
O ustanovitvi, združitvi dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delavci, delovni Ijudje in ob-čani z območja vsake krajevne skupnosti, kjer se name-ravajo opraviti statusne spremembe, z referendumom.
40. člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen sta-tut, ki ga sprejme po opravljeni javni obravnavi, ki jo or-ganizira socialistična zveza delovnega Ijudstva, najvišji sa-moupravni organ krajevne skupnosti.
41.člen
2a zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delavci, delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statu-tom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sred-stva, ki jih prispevajo s samoprispevkom, delom ali pri-dobijo na drug način:
—  z delom dohodka,  ki  ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih or-ganizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela,  katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—  s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacije  združenega  dela  določijo  za  uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komu-nalnih, socialnih in drugih potreb delavcev, delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti;
—  z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajev-
ni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s pla-ni in programi razvoja krajevne skupnosti, občine, mesta;
—  z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
—  s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti;
—  z drugimi sredstvi.
42. člen
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skup-nosti na dohodku iz proračuna občine se določi s poseb-nim sporazumom, sklenjenim med krajevnimi skupnostmi in izvršnim svetom občinske skupščine.
43. člen
Organi občine ter organi upravljanja organizacij zdru-ženega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupno-sti morajo s svojim delovanjem krepiti razvoj krajevnih skupnosti.
V. Kadrovska politika
44. člen
Temeljni nosilci in subjekti kadrovske politike v občini so delavci, delovni Ijudje in občani v organizacijah zdru-ženega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interes-nih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah in skupnostih.
45. člen
Kadrovska politika se uresničuje predvsem na načelih:
—  enotnosti ciljev in celovitosti meril kadrovske politike ter demokratičnosti in doslednosti pri njihovem uresniče-vanju;
—  samoupravne zasnovanosti in usmerjenosti kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delavcev, delovnih Ijudi in občanov;
—  vzgoje,  razvoja  in  uveljavitve človeka kot svobodne socialistične  osebnosti,   ki  v  združenem  delu  skladno  z družbenimi  potrebami  in  s svojimi  sposobnostmi ter pri-dobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju in de-litvi   dohodka,   nenehnem   izboljševanju   modernizacije   in organizacije dela ter uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela;
—  izvajanju dolgoročno načrtovanih potreb razvoja izo-braževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja ka-drov v okviru planskih aktov temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti;
—  organiziranja  in  sistematičnega  spremljanja  razvoja kadrov;
—  programiranja in organiziranja vzgojnoizobraževalnih programov ter kadrovanjem, razporejanjem in napredova-njem kadrov glede na rezultate dela;
—  razvijanja kolektivnega dela, odločanja in uveljavlja-nja individualne  in  kolektivne odgovornosti v organih  in telesih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij;
—  uveljavljanja odlikovanj in družbenih priznanj kot ob-like družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj vzpod-bujajo delavce,  delovne Ijudi, občane,  organizacije zdru-ženega dela in druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe;
—  zagotavljanja   demokratičnosti   vseh   kadrovskih   po-stopkov.
46. člen
Občina se z družbenim dogovarjanjem povezuje z dru-gimi občinami, s katerimi določa temeljne naloge pri obli-kovanju in izvajanju kadrovske politike. Z družbenim do-govorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike do-loča temeljne naloge na področju kadrovske politike, ob-veznosti pri izdelavi razvida del in nalog, načrtovanju ka-drov, vzgoji in izobraževanju, poklicnem usmerjanju, za-poslovanju in razporejanju kadrov, kadrovanju za oprav-Ijanje najodgovornejših nalog in funkcij, kadrovanju na področju mednarodnih odnosov in na področju družbenih priznanj ler odgovornosti za uresničevanje družbenega do-govora.
VI. 1                 Varstvo borcev NOV
47. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini posvečajo po-sebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918, žrtvam fašistič-nega nasilja, civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala.
Družbena skrb v prvem odstavku navedenim osebam se zagotavlja s priznavalninami in drugimi oblikami družbene pomoči ter prek dejavnosti samoupravnih interesnih skup-nosti.
VII.
Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja
48. člen
V skladu z dogovorjeno politiko v planskih aktih na ob-močju mesta in v občini delavci, delovni Ijudje in občani skrbijo za smotrno in gospodarno izrabo prostora.
49. člen
Pravica in dolžnost delavcev, delovnlh ludi in občanov, občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih ogranizacij in skupnosti, družbenih organi-zacij ter društev je zagotavljati pogoje za ohranitev in iz-boljšanje naravnih !n z delom prldobljenih vrednot člove-kovega okolja, preprečevatl zdravju in okolju škodljive po-jave, ki nastajajo v proizvodnjl, porabi in prometu ter s tem zagotavljati osnovne možnosti za življenje in delo.
50. člen
Občinska skupščina, izvršni svet in upravnl organi skr-bijo za ohranitev in Izboljšanje človekovega okolja s tem, da posvečajo posebno skrb:
—  odpravljanju prekomerne onesnaženosti zraka, vode ter preprečevanju onesnaženosti okolja z odpadki;
—  varstvu in Izkoriščanju rodovitnih kmetijskih zemljišč, gozdov in rezervatov pitne vode;
—  smotrnejšemu  izkoriščanju   naravnih,  surovinskih   in energetskih virov;
—  uporabljanju   zemljlšč,   gozdov,   voda,   vodotokov   in drugih  naravnih  bogastev, dobrln v splošni  rabi,  nepre-mičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodo-vinskega pomena pod pogoji in na način, kot to določa zakon.
Občinska skupščina si prizadeva, da se zavarujejo rast-linske in živaiske vrste, značilne za območje občine ter krajinski park in naravni hortikulturni spomenikl, ki lmajo poseben nacionalni pomen.
VIII. Uresničevanje samoupravljanja v občini
51.člen
Delavci, delovni Ijudje in občani se samoupravno orga-nizirajo v organizacije združenega dela, krajevne skupno-sti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samo-upravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skup-ne interese, pravice in dolžnosti uresničujejo v njih.
52. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zbo-rih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega !zva-janja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupno-stih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih, prek delegatov v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in druž-benim dogovarjanjem, prek delegacij in delegatov v občin-
ski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.
1. Zbori delavcev, zbori delovnih Ijudi in občanov, reie-rendum in druge oblike osebnega izjavljanja
Zbori delavcev ter zbori delovnih Ijudi in občanov
53. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani na svojih zborih v orga-nizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samo-upravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih:
—  obravnavajo zadeve, ki se pomembne za organizacije in skupnosti, kakor tudi zadeve širšega družbenega pome-na ter dajejo pobude, predloge in mnenja za njihovo re-ševanje;
—  obravnavajo poročila in predloge svojih organov sa-moupravljanja;
¦— obravnavajo porooila in predloge delegacij in dele-gatov v občinski skupščini, skupščinah širših družbeno-političnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interes-nih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo predloge in mnenja ter zavzemajo stališča;
—  predlacajo   občinski   skupščini   ter   njenim   organom ukrepe za reševanje zadev iz njihove pristojnosti;
—  samostojno odločajo o zadevah, ki jih določajo sta-tuti organizacij združenega dela, drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti ali krajevnih skupnosti.
54. člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih sarmo-upravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skup-nosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev, zborov delovnih Ijudi in občanov.
Zbori delavcev ter zbori delovnih Ijudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih in posameznih območjih.
Varianta: Ta člen se črta.
Referendum
55. člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbe-nopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, te-meljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, zbo-ri delavcev ter zbori delovnih Ijudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skup-ščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum raz-piše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
56. člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da de-lavci, delovni Ijudje in občani neposredno odločajo o po-sameznem vprašanju, da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejeti odlok ali drug akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za spre-jem odločitve o uvedbi samoprispevka, javnega posojila in v drugih primerih, določenih v zakonom.
Varianta k drugemu odstavku:
Odstavek se dopolni z besedilom, ki glasi: »in večjlh investicijskih posegih v prostor, ki bistveno vplivajo na življenje in delo občanov«.
Podpisovanje in posebne pismene Izjave
57. člen
Če se na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma oziroma statuta ustrezne organizacije odloča o posamez-nem vprašanju s podpisovanjem oziroma s pismenimi iz-javami, je odločitev sprejeta, če se je s svojimi podpisi oziroma pismenimi izjavami zanjo izrekla večina delavcev oziroma večina delovnih Ijudi in občanov, ki imajo pra-vico odločati v temeljni organizaciji združenega dela ozi-roma v drugi organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti ali v samoupravni interesni skupnosti po določ-bah, ki veljajo za odločanje na referendumu.
58. člen
S podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjava-mi lahko cielavci v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter de-lovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih izražajo svo-ja stališča, pobude in predloge pristojnim organom za re-ševanje posameznih vprašanj, ki imajo zanje skupen po-men.
2. Javna razprava
59. člen
Z javno razpravo o najvažnejših zadevah, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljajo delavci v združenem delu ter delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti z neposredno in aktivno udeležbo uresničevanje svojega odločujočega vpliva pri pripravah in sprejemanju odločitev o zadevah skupnega in splošnega pomena.
60. člen
V javni razpravi sodelujejo delavci, delovni Ijudje in ob-čani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih inte-resnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter občinska skupščina, njeni organi, upravni or-gani, druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delavci, delovni Ijudje in občani kot posa-mezniki.
61.eien
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—  statuta občine ter njegovih vsebinskih sprememb in dopolnitev;
—  dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov;
—  razpisa   javnega   posojila   in   občinskega   samopri-spevka;
—  predpisov, kt nalagajo delavcem, delovnim Ijudem in občanom nove materialne obveznosti;
—  drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
62. člen
Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter na zborih delovnih Ijudi in obča-nov v krajevnih skupnostih.
Javno razpravo v organizacijah združenega dela organi-zira in vodi osnovna organizacija sindikata, v krajevnih skupnostih pa organizacije socialistične zveze delovnega Ijudstva.
63. čen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o zadevi, dani v javno razpravo, je dolžan:
—  javno objaviti osnutek akta in zagotoviti, da se delov-ni Ijudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—  obrazložiti predlog in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—  določiti primeren rok za javno razpravo;
—  zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave;
—  zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in pred-logov;
—  ob  sprejemanju  akta  obravnavati  predloge,  stališča in mnenja iz javne razprave in se do njih opredeliti;
—  obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
3. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
64. člen
Z družbenim dogovarjanjem delavci, delovni Ijudje in občani zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora a!i splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklepajo občinska skupščina ali njen izvršni svet, zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne
interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samouprav-ne organizacije in skupnosti, sindikati, druge družbeno-politične organizacije in družbene organizacije.
65. člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter inte-resi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresniče-vanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih Ijudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lah-ko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združu-jejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakoprav-nosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugi-mi samoupravnimi organizacijami  in skupnostmi.
66. člen
Z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, merila in družbena odgovornost udeležencev ter način in pogoji za njuno spremembo.
Postopek družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja je dvofazen.
67. člen
Občinska skupščina sklepa družbene dogovore in samo-upravne sporazume, kadar z njimi prevzema materialne obveznosti, izvršni svet pa takrat, kadar gre za izvajanje v družbenem planu, odlokih ali na drug način dogovorje-ne politike in za katere ga občinska skupščina posebej pooblasti.
68. člen
Občinska skupščina krepi in razvija družbeno dogovar-janje in samoupravno sporazumevanje ter spremlja izva-janje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih do-govorov.
Izvršni svet in pristojni organi so dolžni spremljati izvr-ševanje ter zagotoviti evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je skupšči-na oziroma njen izvršni svet in o tem poročati skupščini.
IX.
Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita
69. člen
Občina organizira splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito in zagotavlja, da se obrambni in samozaščit-ni interesi družbe uveljavljajo na vseh področjih gospo-darskih in družbenih dejavnosti in v vseh oblikah samo-upravnega organiziranja delavcev, delovnih Ijudi in obča-nov, v primeru agresije pa vodi splošni Ijudski odpor na svojem območju.
Občina sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev teritorialne obram-be, narodne zaščite in civilne zaščite ter za pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih Ijudi in občanov, or-ganizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samo-upravnih in interesnih skupnosti, drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih or-ganizacij in društev, za vodenje oboroženega boja in dru-gih oblik odpora, za preprečevanje in odpravljanje izred-nih razmer, za zaščito in reševanje Ijudi in materialnih do-brin ter za delo v vojni in izrednih razmerah.
70. člen
Občina se organizira in pripravlja za obrambo pred agre-sijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih nevarnosti za državo, za reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta namen organizira terito-rialno obrambo, narodno zaščito in civilno zaščito, usmer-ja obrambne priprave in družbeno samozaščitno delova-nje vseh delavcev, delovnih Ijudi in občanov, samouprav-nih organizacij in skupnosti in državnih organov na svo-jem območju in določa svoje obrambne in varnostne na-črte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za drža-vo sprejema občina ukrepe za njihovo odpravljanje, ob naravnih  in  drugih  hudih  nesrečah  sprejema ukrepe za
zaščito in reševanje Ijudi in matarialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni Ijudski odpor.
71.člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, razen pravic in dolž-nosii, ki jih izvršujejo mesto in njeni organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—  občinska skupščina;
—  svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito;
—  komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno sa-mozaščito;
—  izvršni svet;
—  upravni organ za Ijudsko obrambo in drugi upravni organi;
—  občinski štab za teritorialno obrambo;
—  občinski štab za civilno zaščito;
—  med vojno pa tudi predsedstvo supščine. Varianta: Dodajo se členi od 72 do 80, ki glasijo:
72. člen
Občinska skupščina določa poiitiko in obravnava vpra-šanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev sploš-ne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini ter usmerja obrambne priprave in aktivnosti družbene samo-zaščite na območju občine.
73. člen
Pri uresničevanju nalog na področju splošne Ijudske ob-rambe in druzbene samozaščite sodeluje občinska skup-ščina s skupščinami drugih občin in skupščino mesta, s katerimi usklajuje svoje delo. Občinska skupščina in skup-ščina mesta po potrebi in dogovoru ustanavljata skupne organe in službe.
Med vojno občinska skupščina lahko prenese na kra-jevne skupnosti izvrševanje določenih upravnih pooblastil, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva.
74. člen
Predsedstvo občinske skupščine imenuje skupščina. Število članov predsedstva določi skupščina hkrati z nji-hovim imenovanjem.
Predsednik predsedstva skupščine je predsednik skup-ščine; člani predsedstva pa so po svojem položaju pred-sedniki zborov, predsednik izvršnega sveta in predsednik občinske konference socialistične zveze delovnega Ijud-stva.
Če se skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, predsedstvo skupščine po potrebi samo spreminja svojo organizacijsko in kadrovsko sestavo. Akte o teh spremem-bah predloži predsedstvo skupščine v potrditev takoj, ko se ta lahko sestane.
75. člen
Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti pred-sedstvo občinske skupščine v skladu z zakonom,
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete sploš-ne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
V primeru, da se tudi predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejme ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva občinske skupščine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsed-stvu takoj, ko se to lahko sestane.
76. člen
Za opravljanje in obravnavanje zadev, dajanje pobud in predlogov s področja splošne Ijudske obrambe in družbe-ne samozaščite občinska skupščina imenuje svet za sploš-no Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki obrav-nava ocene in poročila o politično varnostnih razmerah v občini, obravnava organizacijo in stanje obrambnih pri-prav v občini in usklajuje delo občinskih upravnih organov in drugih organov, spremlja in usklajuje aktivnosti pri usmerjanju varnostnih in samozaščitnih ukrepov, določa predlog načrta organizacije in razvoja ter načrt opremlja-nja teritorialne obrambe v občini, spremlja in usmerja de-lovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter aktivnosti
delavcev, delovnih Ijudi in občanov pri izvajanju in orga-niziranju osebne in vzajemne pomoči, spremlja delo na-rodne zaščite v občini ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom o splošni Ijudski obrambi in družbeni samo-zaščiti in v skladu z usmeritvami občinske skupščine.
Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito imenuje in razrešuje občinska skupščina. Predsed-nik sveta je predsednik občinske skupščine, člani pa se imenujejo izmed delegatov občinske skupščine, strokovnih delavcev s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite in drugih izkušenih delavcev s tega področja. Število članov določi občinska skupščina hkrati z njego-vim imenovanjem.
77. člen
Za ugotavljanje enotnosti, povezanosti in učinkovitosti delovanja celotnega obrambno samozaščitnega delovanja, za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog sploš-ne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, usmerianje obrambnih priprav in družbene samozaščite ter usposab-Ijanje za opravljanje nalog splošne Ijudske obrambe in družbene sarnozaščite delavcev, deiovnih Ijudi in obča-nov, miadine, teiitorialne obrambe, milice, civilne zaščite, narodne zaščite in drugih deiavniKov, spremljanje in oce-njevanje varnostnih in vojnopolitičnih razmer, imenuje ob-Oinsr.a skupšoina na prediog predsedsfva občinskega ko-mi;eja zveze komunistov komite za splošno Ijudsko obram-bo in družbeno samozaščito in njegovega predsednika.
Predsednik občinskega komiteja za splošno Ijudsko ob-rambo in družbeno samozaščito je predsednik občinskega komiteja zveze komunistov ali sekretar predsedstva občin-skega komiteja zveze komunistov.
78. člen
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za drža-vo, sprejema občinski komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje. V ta namen odloča o uporabi na-rodne zaščite, organov za notranje zadeve in drugih služb, ob pogojih, ki jih določa zakon o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Cb neposredni vojni nevarnosti občinski komite za sploš-no Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito usmerja iz-vajanje ukrepov pripravljenosti, v vojni pa vodi splošni Ijudski odpor in v ta namen odloča o uporabi sil in sred-stev na svojem območju, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti vseh družbenih subjektov in vseh delavcev, delovnih Ijudi in občanov v boju ter odporu zoper agre-sijo.
79. člen
Za organiziranje, pripravljanje in vodenje oboroženega boja in drugih oblik splošnega Ijudskega odpora, za oprav-Ijanje določenih nalog družbene samozaščite in delovanje ob drugih nevarnostih se v skladu z obrambnim načrtom organizira v občini teritorialna obramba. Za vodenje enot in zavodov teritorialne obrambe občine in izvajanje dru-gih nalog, določenih z zakoni in drugimi predpisi, ustano-vi občinska skupščina občinski štab za teritorialno ob-rambo.
Za vodenje in bojno pripravljenost teritorialne obrambe ter svoje delo je komandant občinskega štaba za teritorial-no obrambo odgovoren občinski skupščini in njenemu svetu za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito, komiteju za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršnemu svetu v skladu z njihovimi pri-stojnostmi, za vojno pripravljenost ter uporabo enot in zavodov teritorialne obrambe pa komandantu teritorialne obrambe mesta.
80. člen
Civilna zaščita se organizira v vseh bivalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delavcev, delovnih Ijudi in občanov za zaščito in reševanje prebi-valstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob narav-nih in drugih hudih nesrečah in za izvajanje nalog druž-bene samozaščite v izrednih razmerah.
Za izvajanje priprav, vodenje enot civilne zaščite na ob-močju občine, organiziranje in izvajanje ukrepov za za-ščito in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v vojni, za usmerjanje in usklajevanje delovanja štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah
združenega dela in za opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom in resornimi navodili, imenuje izvršni svet ob-činski štab za civilno zaščito. Število članov se določi z imenovanjem.
Za svoje delo je občinski štab za civilno zaščito odpo-voren izvršnemu svetu.
DRUGI DEL
i.
Skupščinski sistem ter organiziranje in delovanje občinske skupščine
1. Delegacije in delegati
81. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v temeljnih samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih or-ganizacijah oblikujejo delegacije zaradi uresničevanja svo-jih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane ude-ležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
82. člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organiza-cij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi inte-resi v združenem delu, v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, se združuje v konferenco delegacij za-radi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, zaradi obravnavanja vprašanj iz pri-stojnosti občinske skupščine, zaradi določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skup-ščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine.
83. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat, delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti pa od dneva, ko je določen za delegata, do dneva, ko je namesto njega določen drugi delegat.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je delegiran.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v ka-terega je delegiran ali izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski po-stopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisa-na kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora držav-ni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti pred-sedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se na-njo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
če zbor ni zbran, določi komisija za verifikacijo poob-lastil in imunitetna vprašanja prejšnjega zasedanja proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem pro-stostr oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti ena-kopravno soodloča z občinsko skupščino, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
84. člen
Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v občinski skup-ščini določene funkcije, se ureja s poslovnikom o delu občinske skupščine.
2. PoložaJ In pristojnost občinske skupščine
85. člen
Občinska skupščina je v okviru pravic in dolžnosti ob-čine organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
86. člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnostl zlasti:
—  določa politiko družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, razvijanja in poglabljanja socialistič-nih samoupravnih odnosov ter krepitve obrambne sposob-nosti in družbene samozaščite;
—  odloča   o   temeljnih   vprašanjih   na   vseh   področjih družbenega   življenja   in   sprejema   ustrezne   predpise   in druge splošne akte ter daje njihovo obvezno razlago;
—  skrbi za izvajanje določene politike ter sprejetih od-ločitev, predpisov ter drugih splošnih aktov;
—  določa politiko izvrševanja predpisov in drugih sploš-nih   aktov ter  obveznosti  organizacij   in  organov v zvezi z njihovim  izvrševanjem,  obravnava stanje in  uresničeva-nje   ustavnosti   in   zakonitosti   v  občini   ter  organizira   in opravlja družbeno nadzorstvo;
—  ureja temeljna vprašanja družbenih odnosov ter tista materialna razmerja, ki so splošnega pomena za delavce, delovne Ijudi in občane v občini;
—  daje pobudo za sklepanje in sodeluje pri sprejema-nju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—  zagotavlja možnosti za izvajanje splošnega Ijudskega odpora in svojega delovanja v vojni;
—  določa  organizacijo  in   pristojnosti   organov  občine ter izvršuje politično nadzorstvo nad njihovim delom;
—  sodeluje   z   drugimi   družbenopolitičnimi   skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi.
3. Sestava občinske skupščine
87. člen Občinsko skupščino sestavljajo:
—  zbor združenega dela kot zbor delegatov delavcev in delovnih Ijudi v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih;
—  zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju obči-ne in
—  družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delavcev, delovnih Ijudi in občanov, organiziranih v družbenopolitič-nih organizacijah v občini.
88. člen
Zbor združenega dela šteje 61  (varianta: 41) delegatov.
Število delegatov, ki jih delegirajo v zbor združenega dela delegacije in konference delegacij z gospodarskega, prosvetno-kulturnega, socialno-zdravstvenega področja ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, določi gle-de na število delavcev v teh organizacijah in skupnostih in enakopravno zastopanost občinska skupščina.
89. člen
Zbor krajevnih skupnosti ima toliko delegatov, kolikor je krajevnih skupnosti v občini, tako, da ima vsaka krajevna skupnost 1 delegata.
90. člen
Družbenopolitični zbor šteje 25 delegatov, ki jih na pod-lagi liste kandidatov, ki jo določi kandidacijska konferen-ca socialistične zveze delovnega Ijudstva, izvolijo delavci, delovni Ijudje in občani z neposrednim in tajnim glasova-njem.
4. Pristojnosti in delo zborov občinske skupščine
91.člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega aela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor.
ZDor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri od-ločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge deiovne Ijudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odlocanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vpraša-njih uresnicevanja, razvoja in varstva z ustavo določene-ga socialističnega samoupravnega sistema.
92. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in druž-benopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma sku-paj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno obravnavajo in o njih odločajo v skladu z ustavo, zakonom, tem statutom in statutom samoupravnih interesnih skupnosti pristojni zbori občinske skupščine s pristojno skupščino samoupravne interesne skupnosti.
93. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in druž-benopolitični zbor enakopravno:
a)  spremijajo in usmerjajo:
—  izvajanje politike družbenega, ekonomskega in soci-alnega razvoja;
—  razvijanje in uresničevanje političnega sistema socia-lističnega samoupravljanja in družbenih odnosov;
—  krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samo-/zaščite;
b)  odločajo o:
—  uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—  razpisu referenduma;
—  uvedbi občinskega samoprispevka in javnega poso-jila;
—  predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta.
Varianta: četrta alinea se črta.
c)  sprejemajo:
—  statut občine;
—  poslovnik občinske skupščine;
—  planske akte občine.
d)  sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se na-našajo na:
—  temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonom-skega in prostorskega razvoja ter o tekoči ekonomski po-litiki;
—  skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne;
—  splošno  Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—  kadrovsko in socialno politiko;
—  delo izvršnega sveta;
—  ustanavljanje in organizacijo občinskih in medobčin-skih organov in služb ter upravnih organov občine;
—  organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine;
—  ustanavljanje komisij in drugih delovnih teles občin-ske skupščine;
e)  volijo in razrešujejo:
—  predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—  predsednika,    podpredsednika    in    člane    izvršnega sveta;
—  predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih te-les;
—  predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—  predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
f)  imenujejo in razrešujejo:
—  javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in  nje-gove namestnike;
—  družbenega pravobranilca samoupravljanja in njego-ve namestnike;
—  sekretarja občinske skupščine;
—  komandirja in namestnika komandirja postaje milice;
—  funkcionarje občinskih  upravnih organov in  njihove namestnike;
—  občinsko volilno komisijo;
—  predsednika, podpredsednika in člane sveta za sploš-no Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—  predsednika,   podpredsednika  in   člane   komiteja  za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito;
g) določajo delegate oziroma delegirajo delegate v sku-pine delegatov za:
—  zbor občin skupščine Socialistične republike Slove-nije;
—¦ skupščino skupnosti slovenskih občin;
—  skupščino skupnosti občin Ijubljanske regije;
—  zbor občin skupščine mesta.
94. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ena-kopravno: a) sprejemata:
—  odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in  dolžnosti delavcev, delovnih  Ijudi  in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—  odloke   in  druge  splošne  akte,   ki   se  nanašajo  na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih Ijudi in občanov tef družbene lastnine;
—  začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega druž-benega pomena;
—• proračun   in   zaključni   račun   proračuna  občine  ter opravijata nadzor nad izvrševanjem proračuna;
—  odloke   in  druge  splošne  akte,   ki   se  nanašajo  na vprašanja informiranja v občini ter splošne pogoje obve-ščanja;
—  odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
—  predpise o uresničevanju posebnega družbenega in-teresa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
—  b) odločata:
—  o vprašanjih s področja urejanja prostora, stanovanj-skega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega okolja in na drugih področjih;
—  o začasni  ureditvi  posameznih vprašanj, od  katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupno-sti, če organi te skupnosti ne odločijo sami;
—  o ustanovitvi organizacij združenega dela, ki oprav-Ijajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—  o vprašanjih  opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—  o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v pristojnosti zbora združenega dela;
—  o prevzemu jamstva in drugih premoženjsko-pravnih razmerjih v občini;
—  o   uvedbi   postopka   redne   likvidacije   organizacije združenega dela;
c)  opravljata in uresničujeta:
—  družbeno nadzorsvo na območju občine ter nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—  družbeno  varstvo  samoupravnih   pravic  delavcev  in družbene   lastnine   ter   obravnavata   mnenja,   pobude   in predloge  organov,   ki  v  občini   izvršujejo  varstvo  samo-upravnih pravic in družbene lastnine;
—  druge zadeve  iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih  po  tem  statutu  ne opravljajo vsi zbori  enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor;
d)  odpravljata in razveljavljata:
—  predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom;
e)  dajeta soglasje:
—  k programu  razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo  dejavnost  posebnega družbenega  pomena,  če tako določa zakon;
—  k aktom o ustanovitvi in delovanju samoupravnih in-teresnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon;
f)  imenujeta:
—  člane organov samoupravnih organizacij in skupno-sti, ki jih po zakonu in drugih predpislh Imenuje občinska skupščina.
95. člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in ki se nanašajo:
—  na zadeve uresničevanja razvoja in varstva z ustavo in tem statutom določenega samoupravnega sistema;
—  na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;
—  na družbeno varstvo samoupravnih  pravic delavcev, delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine;
—  na medsebojna razmerja v združenem delu;
—  na medobčinsko povezovanje in sodelovanje z dru-gimi družbenopolitičnimi skupnostmi v domovini in tujini;
—  na  združevanje   občanov  in   pravni   položaj   verskih skupnosti;
—  na splošna vprašanja informiranja in na pogoje jav-nega obveščanja.
Oe pristojni zbori ali skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti sprejme besedilo akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se izvede usklaje-vanje v skladu s tem statutom.
96. člen
Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitic-ne zbore skupščine mesta in skupščine Socialistične re-publike Slovenije.
97. člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—  stanje  in  razvoj  posameznih gospodarskih  dejavno-sti;
—  medsebojna razmerja v združenem delu, delovna raz-merja in varstvo pri delu;
—  samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka  v  temeljnih   organizacijah   združenega   dela  ter druga  vprašanja,   ki   imajo  splošen   pomen  za  družbeno-ekonomski razvoj občine;
—  samoupravno sporazumevanje ter usklajevanje posa-meznih in skupnih interesov delavcev in delovnih Ijudi na vseh področjih združenega dela;
—  odločitev o tem, da se zadrži izvršitev samoupravne-ga  splošnega  akta  oziroma sklepa delavskega sveta  ali drugega samoupravnega organa  organizacije združenega dela in  da se začne ustrezni  postopek za oceno  ustav-nosti   oziroma  zakonitosti  ali  skladnosti  z drugim  samo-upravnim splošnim aktom;
—  na začasne ukrepe družbenega varstva v skladu z za-konom;
—  druge   zadeve   s   področja   samoupravnih   pravic   in dolžnosti delavcev in delovnih Ijudi.
Zbor združenega dela z odlokom uredi združevanje de-legacij v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine.
98. člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor zdru-ženega dela.
99. člen
Zbor krajevnih skupnosti v skladu s svojo pristojnostjo samostojno:
—  sprejema  odloke  in  druge  splošne  akte,  ki  urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—  obravnava delovanje samoupravnih organov in ures-ničevanje samoupravnih družbenih odnosov ter sprejema smernice in priporočila za razvoj krajevne samouprave;
—  obravnava  in   usklajuje  programe   razvoja  krajevnih skupnosti ter spremlja, usmerja in spodbuja delo krajev-nih skupnosti;
—  določa merila za delitev sredstev za delo krajevnih skupnosti ter daje drugima zboroma in skupščinam samo-upravnih  interesnih  skupnosti  stališča  in   predloge  glede problematike delovanja in zagotavljanja materialnih osnov, ki so določene s programi  razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—  obravnava in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na gradnjo   in   urejanje   naselij,   gospodarjenje   s   stavbnimi zemljišči,  javnega  prometa,  uporabe  mestnega zemljišča ter poimenovanje cest,  ulic, trgov, parkov in vzdrževanje lokalnih cest;
—  obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupno-sti in se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skup-nostmi, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi ter usklajuje delo krajevnih skupnosti;
—  zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa sa-moupravljanja v krajevni skupnosti in sproži postopek za
oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z dru-gim samoupravnim splošnim aktom.
100. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in druž-benopolitični zbor na skupni seji:
—  volijo predsednika in člane predsedstva Socialistične republike Slovenije;
—  volijo delegate v zvezni zbor skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije;
—  odločajo o vključitvi občine v skupnost občin;
—  odločajo o podelitvi priznanj občine ter o pobratenju oziroma prijateljstvu in sodelovanju z drugimi občinami in mesti;
—  opravljajo druge zadeve,  določene z zakonom, tem statutom in poslovnikom skupščine.
101. člen
Vsak zbor občinske skupščine veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloke, splošne akte in druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
102. člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju od-loka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok ozi-roma akt obravnavali na skupnem zasedanju.
103. člen
Če so na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva usta-novljene samoupravne interesne skupnosti za območje ob-čine, v skladu s programom dela občinske skupščine sku-paj obravnavajo in enakopravno sprejemajo s pristojnimi zbori občinske skupščine srednjeročni in dolgoročni plan občine, odloke in druge akte občinske skupščine z njiho-vega delovnega področja. V programu dela občinske skup-ščine se podrobneje določijo zadeve, ki jih skupščine sa-moupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine.
5. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov
104. člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih za dve leti izmed delegatov izvo-lijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in druž-benopolitični zbor.
Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postop-ku občinska organizacija socialistične zveze delovnega Ijudstva. Predsednik in podpredsedniki občinske skupšči-ne so lahko izvoljeni za isto funkcijo največ dvakrat zapo-redoma.
Zbori občinske skupščine izvolijo izmed delegatov zbo-ra predsednika in namestnika predsednika zbora za dve leti. Kandidate za predsednike zborov in njihove namest-nike predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska organizacija socialistične zveze delovnega Ijud-stva. Predsedniki in namestniki predsednikov so lahko na isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
105. člen
Kandidat za predsednika ali podpredsednika skupščine je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v vsakem zboru. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov vseh delegatov v vsakem zboru, vendar ne manj kot tretjino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Če noben izmed delegatov za predsednika ali podpred-sednika ni dobil tretjine glasov delegatov v vsakem zboru, ali če sta dva ali več kandidatov dobili enako največje šte-vilo glasov, se glasovanje ponovi tako, da se glasuje samo o kandidatu, ki je dobil največ glasov oziroma kandidatih, ki so dobili enako največje število glasov.
Če po ponovnem glasovanju nobeden izmed več kandi-datov ni dobil največ, vendar ne manj kot tretjine glasov delegatov v vsakem zboru, ali če preostali posamezni kan-didat ni dobil večine glasov vseh delegatov v vsakem zbo-ru, se kandidacijski postopek ponovi. Kandidacijski posto-pek se ponovi tudi v primeru, ko kandidira samo en kan-didat, pa ne dobi večine glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Kandidat za predsednika in namestnika predsednika zbora je izvoljen, če je zanj glasovala večina delegatov zbora. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kan-didatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v zboru.
Volitve predsednika in podpredsednika občinske skup-ščine, predsednikov zborov ter njihovih namestnikov so praviloma tajne, razen, če se delegati vseh zborov oziroma posameznega zbora odločijo za javno glasovanje.
106. člen Predsednik občinske skupščine:
—  predstavlja skupščino;
—  sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine;
—  skrbi  za javnost dela skupščine  in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini;
—  podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skup-ščina, razen tistih, ki jih sprejema posamezni zbor;
—  opravlja druge zadeve, ki su mu dane s poslovnikom o delu občinske skupščine.
107. člen
Če je predsednik občinske skupščine zadržan ali iz dru-gih razlogov ne more opravljati svoje funkcije, ga nado-mešča podpredsednik. Če oba ne moreta opravljati svoje funkcije, ju nadomešča eden od predsednikov zborov po dogovoru.
108. člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje odloke, sklepe, stališča in priporočila zbora, ki jih samo-stojno sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so dolo-čene s poslovnikom o delu občinske skupščine.
109. člen
Predsednik občinske skupščine, podpredsedniki občin-ske skupščine in predsedniki zborov, predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odlo-čajo z zbori, obravnavajo vprašanja usklajevanja in pro-gramiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini ter sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skup-nosti, skrbijo za sodelovanje občinske skupščine s skup-ščino mesta in izvajanje poslovnika o delu občinske skup-ščine, odločajo o vprašanjih glede pristojnosti zborov in delovnih teles skupščine ter sprejemajo stališča o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
Pri uresničevanju nalog iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo tudi predsednik izvršnega sveta občinske skup-ščine, predsedniki delovnih teles občinske skupščine, se-kretar občinske skupščine, sekretarji zborov in predstav-niki občinskih upravnih organov.
110. člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, irna pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata. Delegat, izvoljen za eno od navedenih funkcij v takšnem primeru nima pravice glasovanja.
6. Organi in delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
m.člen
Za dosledno uresničevanje ciljev in nalog ter usklaje-vanje in usmerjanje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini imenuje občinska skupščina svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
112. člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo ko-misije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov odlokov in drugih aktov ter dru-gih vprašanj s svojega delovnega področja in za sprem-Ijanje izvajanja odlokov in drugih aktov skupščine.
113. člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—  komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve;
—  komisijo za vloge in pritožbe;
—  statutarno-pravno komisijo;
—  komisijo za odlikovanja in priznanja;
—  komisijo za zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne; —¦ komisijo za odnose z verskimi skupnostmi;
—  komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združe-nem delu;
—  komisijo za družbeno nadzorstvo.
114. člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles občinska skupščina podrobneje uredi s poslovnikom o delu in odlokom.
7.  Sekretariat občinske skupščins
115. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, organizacij-sko-tehničnih in drugih opravil v zvezi z delovanjem skup-ščine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov in družbenih svetov ter za sodelovanje z delegacijami in kon-ferencami  delegacij  ima skupščina sekretariat skupščine.
116. člen
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga ime-nuje skupščina za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan še za eno mandatno dobo.
Sekretar skupščine je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini.
117. člen
Občinska skupščina ustanovi sekretariat skupščine kot svojo strokovno službo z odlokom, s katerim določi nje-govo organizacijo in delovno področje.
8.  Poslovnik o delu občinske skupščine
118. člen
Občinska skupščina ima poslovnik, s katerim podrobne-je ureja način svojega dela, faze postopka za sprejemanje odlokov in drugih aktov ter drugih odločitev, način uskla-jevanja stališč in preverjanja stopnje soglasja, podrobneje določa delovna področja zborov, soodločanja skupščin sa-moupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge, za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
II.
Izvrsni svet občinske skupščine
1. Položaj in pristojnosti izvršnega sveta
119. člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih funkcij: ske skupščine, ki je v okviru pravic in dolžnosti občine od-govoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skup-ščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
120. člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih funkcij: — skrbi za izvajanje politike,  planskih aktov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—  izdaja odredbe, navodila in druge akte za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—  predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—  daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo poobla-ščeni predlagatelji;
—  predlaga družbeni plan ter druge planske akte obči-ne, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi prora-čuna;
¦— izvršuje proračune občine;
—  predlaga ustanovitev in odpravo občinskih  upravnih organov ter ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa splošna  načela za  notranjo  organizacijo  in  sistemizacijo del in nalog v upravnih organih, način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, razporeditev de-lovnega časa, odloča v sporih o pristojnosti med  uprav-nimi  organi  in  daje  mnenja  k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov ter spremlja njihovo delo;
—  usklajuje in usmerja delo upravnih organov pri izvr-ševanju zakonov in drugih predpisov, izvajanju politike in izvrševanju   odlokov   in   drugih   splošnih   aktov   občinske skupščine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela;
—¦ imenuje in razrešuje vodilne delavce upravnih orga-nov;
—  skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo ter za izdelavo načrta pripravljenosti in mobilizacijskega načrta, skrbi za mobilizacijo in upora-bo vseh sil in virov za oborožene sile, za izvajanje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, določa predlog obrambnega in varnostnega načrta občine, opravlja druge naloge s področja splošne Ijudske obrambe v skladu z za-konom;
—  sprejema in skrbi za izvajanje  ukrepov za odpravo nevarnosti,   reševanje   in   preprečevanje  širjenja   posledic naravnih  in drugih  nesreč ter drugih  izrednih  razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—• opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni, tem statutom in drugimi predpisi.
2. Sestava izvršnega sveta ter pravlce in dolžnosti predsednika in članov izvršnega sveta
121.člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani.
Število članov izvršnega sveta določi občinska skupšči-na, pri čemer mora sestava izvršnega sveta odražati druž-bene in ekonomske razmere v občini.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske organizacije socialistične zveze delov-nega Ijudstva po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za pred-sednika izvršnega sveta in poprej opravljenem postopku v občinski organizaciji socialistične zveze delovnega Ijud-stva.
Izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed njegovih čianov.
Podpredsednik nadomešča predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžno-stih.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta pravilo-ma med člani izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo uprav-ne organe.
122. člen
Predsednika in člane izvršnega sveta volijo vsi triie zbori občinske skupščine za štiri leta.
Volitve predsednika izvršnega sveta so praviloma tajne, razen če se zbori odločijo za javno glasovanje, volitve članov izvršnega sveta pa so javne.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma iz-voljeni oziroma imenovani na isto funkcijo.
123. člen
Predsednik in član izvršnega sveta, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu zborov občinske skupščine, njenih komi-sij, odborov in drugih delovnih teies ali pri delu družbenih svetov in drugih organov in teles, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.
124. člen
Predsednik in člani izvršnega sveta so osebno odgo-vorni za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolž-nostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
125. člen
Predsednik in člani izvršnega sveta uživajo enako imu-niteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti odloča izvršni svet, ki je o odločitvi dolžan obvestiti občinsko skupščino.
126. člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati ob-činski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali od-stop večine članov izvršnega sveta ima za posledico od-stop celotnega izvršnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je izglaso-vana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve no-vega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma člani izvršnega sveta imajo pravico, da svoj odstop obrazložijo.
127. člen
Predsednik in člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere poseben zakon določa, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samo-upravni organizaciji in skupnosti ali družbenopolitični or-ganizaciji, nezdružljiva s funkcijo predsednika ali člana iz-vršnega sveta.
128. člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvr-ševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko pooblasti podpredsednika ali člana izvršnega soeta.
3. Način dela izvršnega sveta
129. člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svojih pristoj-nosti na sejah. Izvršni svet odlooa z večino glasov vseh članov.
130. člen
Za uspešno uresničevanje svoje funkcije izvršni svet lah-ko ustanavlja stalna ali občasna delovna telesa za pred-hodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti.
Sestavo in delovno področje stalnih ali začasnih delov-nih teles določi izvršni svet s sklepom.
Delovna telesa izvršnega sveta vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
131.člen
Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta sprejme poslovnik ali drug akt, s katerim uredi svojo notranjo or-ganizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga, za njegovo delo pomembna vprašanja.
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje na pred-log predsednika izvršnega sveta.
Varianta: Ta člen se črta.
4. Razmerja izvršnega sveta do občinske skupščine
133. člen
Po poteku dveh let od izvolitve in pred iztekom mandata poda izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti zbo-rom občinske skupščine poročilo o svojem delu.
134. člen
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznih področjih.
Na zahtevo občinske skupščine ali njenega zbora je iz-vršni svet dolžan takoj proučiti pojave in gibanja na posa-meznih področjih družbenega življenja v občini in o tem
poročati občinski skupščini ali njenemu zboru ter predla-gati ustrezne ukrepe.
Oe izvršni svet na ukrepa pravočasno ali ne predlaga ustreznih ukrepov, začne občinska skupščina postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so po-vzročili nezadovoljivo stanje.
135. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvaja-nja dogovorjene politike, izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela občinska skupščina, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje za-upnice lahko postavi tudi, če občinska skupščina ne sprej-me odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga iz-vršni svet.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice iz-vršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu obravnavajo vsi trije zbori občinske skupščine.
Ce občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu neza-upnico, je ta dolžan odstopiti.
136. člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
137. člen
Delegati v občinski skupščini, njenih zborih in njenih de-lovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina odločala.
Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s poslovnikom o delu skupščine, odgovoriti na vprašanja delegatov o iz-vrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nana-šajo na njegovo delo, na delo občinskih upravnih organov in uresničevanje odgovornosti do občinske skupščine.
5.  Razmerja izvršnega sveta do izvršnega sveta mestne skupščine
138. člen
Izvršni svet v okviru uresničevanja svojih pravic in dolž-nosti razvija sodelovanje z izvršnim svetom mestne skup-ščine pri izvajanju svojih nalog v zadevah, ki so skupnega pomena za občino in mesto.
Sodelovanje izvršnega sveta z izvršnim svetom mestne skupščine pri opravljanju zadev in nalog skupnega pome-na za občino in mesto se uresničuje z udeležbo predstav-nikov izvršnega sveta in upravnih organov občine v komi-sijah, delovnih skupinah, koordinacijah in drugih skupnih telesih.
6.  Razmerje izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij
139. člen
Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacija-mi v občini o vprašanjih, ki imajo pomen za te organiza-cije in za uresničevanje njihove vloge.
Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam v ob-čini na njihovo zahtevo poročila, podatke, pojasnila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njegovega dela, obravnava pobude, predloge, pripombe in druga stališča družbenopolitičnih organizacij ter jih obve-šča o svojih stališčih, storjenih ukrepih ter rezultatih teh ukrepov.
7.  Razmerja izvršnega sveta do družbenih svetov
140. člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati sta-lišča, mnenja in predloge družbenih svetov občine.
Če izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga druž-benega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov občinski skupščini in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
8.  Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti
141. člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja de-lo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim po-sreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela občinska skupščina.
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da za-časno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po pred-hodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
142. člen
Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skup-ščin samoupravnih interesnih skupnosti kot do občinske skupščine in njenih zborov v primerih, kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
9.  Razmerje izvršnega sveta do organizacij združenega dela
¦¦"¦       ''   i
143. člen
Izvršni svet sodeluje z organlzacijami združenega dela v vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomemb-na za delo teh organizacij.
Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih ter jih obvestiti o svojih stališčih in po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih te-les.
10.  Razmerja izvršnega sveta do občinskih upravnih organov
144. člen
Izvršni svet skrbi, da delajo upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva ter da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
III.
Občinski upravni organi
1. Funkcija občinskih upravnih organov
145. člen
Občinski upravni organi opravljajo upravne naloge iz ob-činske pristojnosti na področju, za katerega so ustanov-Ijeni in v mejah svojih pravic in dolžnosti:
—  izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti in izvršu-jejo zakone, predpise in druge splošne akte občinske skup-ščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopoli-tičnih skupnosti;
—  izvajajo smernice občinske skupščine in načelna sta-lišča in smernice izvršnega sveta;
—  spremljajo in odgovarjajo za stanje in razvoj na pod-ročjih,  za  katera  so   ustanovljeni,   opozarjajo  na  pojave, ki jih ugotavljajo in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij občinski skupščini in izvršnemu svetu;
—  pripravljajo predpise in druge splošne akte in oprav-Ijajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta ter drugih or-ganov in teles občinske skupščine;
—  odločajo v upravnih zadevah, opravljajo upravno nad-zorstvo   in   druge   upravne   zadeve   ter   izdajajo   izvršilne predpise v okviru svojih pristojnosti;
—  opravljajo  naloge  na  področju  splošne  Ijudske ob-rambe v skladu  s  posebnimi  predpisi  ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite;
—  opravljajo druge zadeve,  ki jih določajo ustava, za-koni  in drugi  predpisi,  razen tistih,  ki jih občina poveri mestu.
146. člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, za-konih in drugih predpisih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Občinski upravni organi morajo v mejah svojih pravic in dolžnosti z vsem svojim delovanjem zagotavljati popolno, smotrno in učinkovito izvrševanje funkcije državne uprave, spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter ustvarjalno pri-spevati h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in političnega sistema.
2. Organizacija občinskih upravnih organov
147. člen
Upravne organe ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi njihovo organizacijo in delovno področje.
Občinska skupščina lahko skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupne upravne organe oziroma uprav-ne organizacije za opravljanje določenih upravnih na/og iz občinske pristojnosti.
148. člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi, ali kot kolegijski upravni organi. Individu-alno vodeni upravni organi so sekretariati in uprave, kole-gijsko vodeni pa komiteji.
Na predlog izvršnega sveta določi občinska skupščina s svojim aktom občinske upravne organe, samoupravne in-teresne skupnosti, organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. Določeno število članov komiteja imenuje v skladu z aktom občinske skupščine njen izvršni svet.
149. člen
Posamezne upravne organe vodijo funkcionarji. Sekre-tariat vodi in predstavlja sekretar, komite predsednik, upravo pa direktor.
Funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, nadome-šča, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi namestnik, drug funkcionar ali vodilni de-lavec, ki ga določi izvršni svet.
150. člen
Funkcionarje, ki vodijo upravne organe in namestnike funkcionarjev imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta občinska skupščina za štiri leta in so lahko imeno-vani na to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
151. člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi delo upravnega organa, skrbi za uspešno izvrševanje upravnih in drugih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela.
Funkcionar je dolžan poročati občinski skupščini, nje-nim zborom in izvršnemu svetu o stanju na področju, za katerega je ustanovljen upravni organ in o delu upravnega organa. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, iz-vršnega sveta in njihovih teles mora dajati obvestila in po-jasnila o vseh vprašanjih s svojega delovnega področja, ter odgovore na delegatska vprašanja.
Funkcionar je osebno odgovoren za opravljanje dela, ki mu je poverjeno, kot tudi za delo unravnega organn W ga vodi ter za stanje na področju, za katercga ie nstsnov-Ijen upravni organ.
3. Razmerje občinskih upravnih organov do občinske skupščine
152. dlen
Občinski upravni organi so odgovorni občinski skupšči-ni za zakonito, popolno in pravočasno opravljanje nalog in zadev s svojega delovnega področja.
Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost dati zborom občinske skupščine v obravnavo posamezna vpra-šanja s svojega delovnega področja, dajati pobude ter predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrše-vanjem  zakonov  in  drugih   predpisov,  odlokov  in  drugih
splošnih aktov občinske skupščine ter v zvezi z uresniče-vanjem odgovornosti za stanje na svojem področju.
Občinski upravni organi so dolžni obveščati občinsko skupščino in ji na njeno zahtevo poročati o svojem delu in o vseh pomembnih vprašanjih s svojega delovnega področja.
153. člen
Občinski upravni organi dajejo podatke, obveščajo de-legacije in delegate v zborih občinske skupščine ter od-govarjajo na njihova vprašanja s svojega delovnega pod-ročja.
Občinski upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč skupinam delegatov za delegiranje delegatov v skupščino mesta Ljubljane in skupščino Socialistične re-publike Slovenije.
4.  Razmerja občinskih upravnih organov do izvršnega sveta
154. člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati izvršni svet o stanju ter o problemih na področju, za katerega so usta-novljeni. Na zahtevo izvršnega sveta so mu dolžni dajati podatke, poročila, pojasnila v zadevah s svojega delovne-ga področja.
155. člen
Občinski upravni organi imajo pravico zahtevati od iz-vršnega sveta, da oblikuje načelno stališče o posamez-nem vprašanju izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov občin-ske skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvrš-nega sveta.
5.  Razmerje med občinskimi in mestnimi upravnimi organi
156. člen
V  upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, ki jih je ob-čina s statutom poverila mestu, so občinski upravni organi dolžni sodelovati z ustreznimi  mestnimi upravnimi organl ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz njihove pristojnostl sproti  obveščati,  obravnavati  njihove  pobude,  mnenja in predloge,   usklajevati  programe  dela ter z  drugimi  obli-kami  sodelovanja   in   dogovarjanja  zagotavljati   dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.
6.  Razmerje med občinskimi upravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami občine
157. člen
V  okviru svojih pravic in dolžnosti občinski upravni or-gani   obveščajo  družbenopolitične  organizacije  občine  o stanju,  pojavih  in  problemih v občini, oziroma na posa-meznih  področjih družbenega življenja,  ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
7.  Razmerje občinskih upravnih organov do samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev ter občanov
158. člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organi samouprav-nih interesnih skupnosti rer z njihovimi strokovnimi služ-bami pri pripravljanju poročil, informacij, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter drugih gradiv za občinsko skupščino in njen izvršni svet o vprašanjih, o katerih skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enako-pravno z ustreznimi zbori občinske skupščine, kot tudi o drugih vprašanjih skupnega pomena za te skupnosti in ob-činske upravne organe.
159. člen
Zaradi smotrnega opravljanja strokovnega dela na po-sameznem področju lahko upravni organ in samoupravna interesna skupnost s sporazumom doiočita strokovne na-loge, ki jih bo opravljal upravni organ za samoupravno in-
teresno skupnost oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za upravni organ.
160. člen
Občinska skupščina lahko z odlokom, izdanim na pod-tagi zakona, poveri organizacijam združenega dela in dru-gim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbe-nim organizacijam in društvom opravljanje upravnih in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnega organa, kadar je to družbeno smotrno in če se na ta način zagotavlja bolj učinkovito in neposredno uresničevanje določenih pravic, pravnih interesov in izvrševanje obveznosti delav-cev, delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega de-la in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
161.člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela v vprašanjih s svojega delovnega področ-ja, ki so pomembna za delo teh organizacij. V ta namen pridobivajo občinski upravni organi od njih mnenja, obli-kujejo v dogovoru z njimi komisije in druga delovna tele-sa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih sploš-nih aktov, ki jih izdajajo ali njihovo izdajo predlagajo ob-činski skupščini.
Občinski upravni organi so dolžni obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih, jih obvestiti o svojih stališčih ter po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje.
162. člen
Občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pra-vic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev zdru-ževanja in za delo ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih Ijudi in občanov v teh organizacijah in društvih, kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jim poverjene.
163. člen
Občinski upravni organi, ki neposredno poslujejo z ob-čani, morajo organizirati opravljanje dela tako, da je ob-čanom omogočeno v čimkrajšem postopku uveljaviti nji-hove pravice in izvrševati obveznosti. Občinski upravni or-gani so dolžni proučiti pobude in predloge, ki jih dajejo občani in nanje odgovoriti.
8. Razmerje občinskih upravnih organov do družbenih svetov
164. člen
Občinski upravni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov občine,
Če občinski upravni organ ne sprejme mnenja ali pred-loga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov izvršnemu svetu in drugim udeležen-cem pri delu družbenega sveta.
IV. Družbeni sveti
165. člen
Družbeni sveti občine se ustanovijo glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonom-skih odnosov za posamezna ali več sorodnih področij družbenega dela in življenja.
Družbeni sveti se ustanovijo kot družbeni sveti občine in kot družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe v okviru pravic in dolžno-sti občine.
166. člen
Družbeni sveti občine oziroma družbeni sveti za posa-mezna upravna področja, ali za posamezne upravne orga-ne se ustanovijo z odlokom na podlagi poprejšnjega do-govora udeležencev pri delu ustreznega sveta.
Sredstva za delo družbenih svetov v občini se zagotav-/ja/o v proračunu občine.
V. Občinski predpisi in splošni akti
167. člen
Občinska skupščina sprejema planske akte občine, po-slovnik o delu občinske skupščine, odloke, občinski pro-račun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, priporočila, sklepe, stališča in druge akte ter obvezne razlage teh ak-tov in sklepa družbene dogovore in samoupravne spora-zume.
Izvršni svet izdaja sklepe, odredbe, odločbe, navodila in druge akte.
Upravni organi izdajajo odločbe, sklepe, navodila in dru-ge akte.
168. člen
Sprejem odloka ali drugega akta občinske skupščine lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, upravni organi, skupščine samoupravnih inte-resnih skupnosti, delovna telesa občinske skupščine ozi-roma zbora.
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organi-zacije in skupnosti, družbene organizacije in društva ter občani.
169. člen
Kadar izvršni svet ni predlagatelj odloka ali drugega ak-ta, mora k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
170. člen
Planske akte, poslovnik o delu občinske skupščine, od-loke, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi pro-računa, družbene dogovore in samoupravne sporazume sprejme občinska skupščina v dvofaznem postopku.
Sklepe, stališča, priporočila in obvezne razlage svojih aktov sprejme občinska skupščina v enofaznem postopku.
Občinska skupščina lahko sprejme odlok o enofaznem postopku samo takrat, kadar je to nujno zaradi prepreče-vanja večjih motenj v gospodarstvu občine, kadar to zah-tevajo interesi Ijudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in kadar je treba v skladu z zakoni sprejeti manj-še vsebinske spremembe in dopolnitve.
171.člen
Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enako-pravno sodelujejo vsi zbori občinske skupščine, ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dol-žan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejemajo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopo-litičnega zbora.
Kadar se zbori ali zbori in skupščina samoupravne in-teresne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spor-nega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga pred-pisa ali drugega akta, ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bi! sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, ime-nujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skup-ščina samoupravne interesne skupnosti enako število čla-nov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spor-nih vprašanj.
Kadar se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog od-loži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samo-upravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
172. člen
Če ostane usklajevalni postopek iz prejšnjega člena brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, na-stala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogro-
ženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so po-sebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne in-teresne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne inte-resne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji na-vzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
173. člen
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na teme-Iju proračuna iz prejšnjega leta.
174. člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni, pre-den začnejo veljati.
Odloki in drugi splošni akti se objavijo v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
Odlok in drug splošni akt začne veljati osmi dan po ob-javi, če ni v samem odloku ali drugem splošnem aktu dru-gače določeno.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Odloki in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
176. člen
Podrobnejše določbe o aktih občinske skupščine, zlasti o postopku za sprejem aktov, določa pravilnik o delu ob-činske skupščine.
VI.
Varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti
177. člen
Uresničevanje z ustavo, zakoni in drugimi predpisi do-ločenih družbenoekonomskih in političnih odnosov, var-stvo svoboščin in pravic človeka in občana, samouprav-Ijanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo v občini:
—  občinska skupščina in njej odgovorni organi;
—  temeljno sodišče;
—  samoupravna sodišča;
—  temeljno javno tožilstvo;
—  družbeni pravobranilec samoupravljanja;
—  javno pravobranilstvo;
—  postaja milice;
—  sodnik za prekrške;
—  služba pravne pomoči ter
—  drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbe-nih funkcij.
—  Pravica in dolžnost delavcev, delovnih Ijudi in obča-nov je, da dajejo pobude za varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti.
178. 6len
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov, glede razpolaganja z družbenimi sred-stvi, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolž-nosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v so-delovanju z organi upravljanja in organi samoupravne de-lavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih
samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih načel pri samo-upravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sred-stvi.
179. člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbe-nega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združene-ga dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija zdru-ženega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obvez-nosti.
180. člen
Občinska skupščina lahko zadrži v skladu z zakonom izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj organizacij zdru-ženega dela, s katerimi bi bile kršene samoupravne pra-vice delavcev in prizadeta družbena lastnina.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
181.člen
Občina zagotavlja kadrovske, materialne in druge pogo-je za uspešno delovanje organov iz 173. člena tega sta-tuta.
Organi iz prejšnjega odstavka so najmanj enkrat letno dolžni obveščati občinsko skupščino o problemih in poja-vih, ki jih ugotavljajo pri svojem delu.
VII.
Javnost dela, obveščanje in družbeni sistem informiranja
182. člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, upravnih or-ganov, organov upravljanja, organizacij združenega de!a in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, samo-upravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbe-nopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev je javno.
Načelo javnosti se lahko omeji le, če je tu nujno zaradi interesov varnosti in obrambe države ter drugih družbenih interesov, ki jih določa zakon in je dopustna le v takšnem obsegu in na tak način, oziroma za toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za varovanje teh družbenih interesov.
183. člen
Vsi organi, organizacije in skupnosti iz prejšnjega člena so dolžni objektivno, popolno in pravočasno obveščati de-lavce, delovne Ijudi in občane o vprašanjih, ki so po-membna za uresničevanje samoupravnih pravic, obvezno-sti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje.
Obveščanje se uresničuje prek zborov delavcev, zborov delovnih Ijudi in občanov, s posebnimi publikacijami, in-ternimi glasili, glasilom socialistične zveze delovnega Ijudstva občine Ljubljana-Šiška in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
184. člen
Za obveščanje javnosti o delu občinske skupščine skr-bijo predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta, o delu posameznih upravnih organov pa funkcionarji, ki jih vo-dijo.
185. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani neposredno in zdru-ženi v temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, ob-čino, družbenopolitične organizacije, družbene organizaci-je in društva v skladu z zakonom samostojno planirajo, organizirajo in usmerjajo razvoj družbenega sistema in-formiranja v občini, ga upravljajo in zagotavljajo njegovo delovanje v skladu s svojimi, skupnimi in splošnimi druž-benimi potrebami in interesi.
VIII.
Odgovornost nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij
186. člen
Vsi organi in organizacije ter nosilci samoupravnih, jav-nih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod druž-benim nadzorstvom.
187. člen
Vsak nosilec funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je v okviru svojih pravic in dolžnosti osebno odgovoren skup-ščini za svoje delo.
Občinski skupščini so kolektivno odgovorni njeni organi.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
188. člen
Organizacija dela, krajevne skupnosti, samoupravne in-teresne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev poli-tične odgovornosti delegatov, funkcionarjev občinske skupščine in imenovanih delavcev upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina lahko svojega funkcionarja v okviru politične odgovornosti in na podlagi ocene njegovega dela odpokliče ali razreši.
IX.
Sodelovanje občine
z družbenopolitičnimi skupnostmi
ter drugimi skupnostmi in organizacijami
189. člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne po-moči sodeluje občina z mestom, drugimi občinami, s So-cialistično republiko Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogo-vori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organi-zacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
1. Vključevanje občinske skupščine v delo mestne skupščine
190. člen
Občinska skupščina se vključuje v delo mestne skupšči-ne po svojih delegatih v zboru občin in zboru združenega dela mestne skupščine.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferen-co delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega deta mestne skupščine.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela mestne skupščine, na-čin njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi ob-činske skupščine ter delegacijami samoupravnih organi-zacij in skupnosti.
191.člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvr-ševanju pravic in dolžnosti občine z mestno skupščino in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—  izmenjujejo  mnenja, predloge in stališča pri  obrav-navanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter ta-ko zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini;
—  predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti me-sta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
—  sodelujejo   pri   oblikovanju   programov  dela  mestne skupščine in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, orga-nizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posa-meznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.  Vključevanje občinske skupščine v delo skupščine Socialistične republike Slovenije
192. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skup-ščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za obči-no in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava repub-liška skupščina.
Občinska skupščina se vključuje v delo skupščine So-cialistične republike Slovenije tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združe-nega dela skupščine Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupšoina predstavlja stalno konferenco dele-gacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor zdru-ženega dela skupščine Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine Socialistič-ne republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbo-ri in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih  samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine Sociali-stične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vpra-šanje iz prejšnjega odstavka uredi z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
3.  Medobčinsko sodelovanje
193. člen
Občina sodeluje z drugimi občinami in njihovimi organi po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen z njimi združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, or-ganizacije in službe za opravljanje zadev skupnega po-mena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medob-činski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svo-ja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovo-rom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega orgaha samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po razpravi med de-lavci, delovnimi Ijudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
194. člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in na-rodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične re-volucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gosopdarskem, kulturnem in dru-gih področjih družbenega življenja se lahko občina po-brati oziroma sklene prijateljstvo z drugimi občinami v So-cialistični federativni republiki Jugoslaviji. O pobratenju oziroma prijateljstvu odloča občinska skupščina.
4. Mednarodno sodelovanje
195. člen
V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične fede-rativne republike Jugoslavije sodeluje občina neposredno ali prek mesta z mesti, organi in organizacijami ter terito-rialnimi enotami v tujini.
X.
Sprememba statuta občine
196. člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko dajo orga-nizacije združenega dela in druge samoupravne organiza-cije in skupnosti, njihova združenja, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva ter zbori delovnih Ijudi in občanov.
O pobudi razpravlja in odloča občinska skupščina. V pri-meru, da jo sprejme, določi organ, ki izdela predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine.
Občinska skupščina obvesti pobudnika o odločitvi za spremembo statuta občine.
197. člen
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta ob-čine lahko da vsak zbor občinske skupščine, izvršni svet in skupina namanj desetih delegatov v zboru občinske skupščine.
Predlog za uvedbo postopka za spremetnbo statuta ob-čine mora biti obrazložen.
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta ob-čine je sprejet, ko tako odločijo vsi zbori občinske skup-ščine.
Občinska skupščina ob sprejetju predloga za spremem-bo statuta občine imenuje komisijo za izdelavo besedila sprememb.
198. člen
O spremembi statuta občine odločajo po javni razpravi vsi zbori občinske skupščine. Sprememba statuta ]e spre-jeta, če z njo soglaša dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
199. člen
Ce pri odločanju o spremembi statuta ne pride do so-glasja med zbori občinske skupščine, postavijo skupno ko-misijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko da ponovno na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zbo-rov pa lahko že prej.
XI.
Končne določbe
200. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljatl statut občine Ljubljana-šiška (Uradni list Socialistlčne republlke Slovenije, št. 2/78, 31/81 in 8/82).
2O1.č!en
Ta statut začne veljati osmi dan po objavl v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
V drugem mandatnem obdobju 1978—82 smo v LJublja-ni izvedli prvo fazo sprememb in dopolnitev statuta mesta in Ijubljanskih občin. Tedaj je bilo dogovorjeno, dfe bomo
v drugi fazi temeljiteje razčistili vsa tista vprašanja, za ka-tera v prvi fazi še ni bilo mogoče sprejeti ustreznih re-šitev.
Občinska skupščina je v mesecu februarju 1984 spreje-la sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta in v ta namen imenovala posebno komisijo. Njena naloga je bila, da prouči ustreznost ureditve pravic in dolžnosti, ki jih delovni Ijudje in občani uresničujejo v občini, upoštevajoč pri tem novo zakonodajo (s področja splošne Ijudske ob-rambe in družbene samozaščite, družbenega sistema in-formiranja, urejanja prostora, varstva okolja, varstva na-ravne in kulturne dediščine itd.) ter organiziranost in pri-stojnost SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvod-nje.
Komisija je po temeljiti proučitvi celotne materije prišla do enakega zaključka kot komisija v mestu, da je nujno potrebno pristopiti k pripravi novega statuta. Takšen pri-stop utemeljujejo predvsem naslednji razlogi:
—  obsežnejše vsebinske spremembe in dopolnitve;
—  celovita pravno-tehnična obdelava veljavnega statu-ta;
—  nova razmejitev pristojnosti med občino in mestom " na posameznih področjih in s tem v zvezi opredelitev pri-stojnosti organov mesta in občine;
—  opustitev povzemanja ustavnih in zakonskih norm v statutu, kar je bila značilnost veljavnega statuta. Statut naj se omeji na tisto materijo, ki jo predpisuje ustava in izvir-no uredi tista vprašanja, ki zakonodajno niso v celoti ure-jena. V tem okviru je potrebno posebno pozornost name-niti delovanju krajevnih skupnosti, pristojnostim posamez-nih zborov, vključevanju skupščin SIS kot četrtega zbora ter medsebojnim razmerjem med skupščino, izvršnim sve-tom in upravnimi organi ter krepitvi fcelotnega delegatske-ga sistema.
Na podlagi delovnega gradiva komisije za pripravo spre-memb in dopolnitev statuta je skupščina na seji dne 26. septembra 1985 določila besedilo osnutka statuta, ki bo sočasno s statutom mesta v javni razpravi do konca me-seca novembra 1985. Na podlagi pripomb iz javne razpra-ve bo komisija pripravila predlog statuta, ki naj bi ga de-legatska skupščina sprejela najkasneje v mesecu febru-arju 1986.
PRVI DEL
Splošne določbe
Glede na izhodišče, da ne povzemamo ustavnih določb, so v osnutku statuta opuščena temeljna načela in hkrati dan večji poudarek splošnim določbam. V tem poglavju so popolneje kot v veljavnem statutu opredeljena načela, na katerih temelji družbena ureditev občine ter opredeljen položaj in vloga občine, kot temeljne družbenopolitične skupnosti. Določene so pravice in tisti skupni interesi, ki jih delovni Ijudje in občani uresničujejo v občinl, razen tistih, ki jih uresničujejo v mestu kot samoupravni in po-sebni družbenopolitični skupnosti. Potrebno je opozoriti, da so Ijubljanske občine že doslej prenesle uresničevanje določenega obsega pravic in dolžnosti na mesto. V osnut-ku novega statuta mesta so predlagane širitve nekaterih dosedanjih in prevzem novih pristojnosti. Tako je na pod-ročju urejanja prostora prisotna težnja po oblikovanju enotne politike in izvajanja v mestu. Enako velja za pod-ročje varsva in izboljšanja človekovega okolja. V celoti naj bi bilo prenešeno energetsko in komunalno gospodarstvo, kot tisti infrastruktumi dejavnosti, s katerima je tesno po-vezan razvoj celotnega mesta. Na stanovanjskem področ-ju naj bi na ravni mesta sprejemali vse predpise, ki so v pristojnosti občin ter usklajevali programe prenove stano-vanj. Pomembna novost je predvidena tudi na področju davčne politike in splošne porabe, ki teži k enotnejšemu oblikovanju davčne politike ter postopnemu formiranju skupnih tehnično-administrativnih in inšpekcijskih služb. Pri pravosodnih organih je v osnovni rešitvi predvideno, da v mestu delovni Ijudje in občani usklajujejo pogoje za delo teh organov, po variantni rešitvi pa naj bi na mesto prenesli vse pravice in dotžnosti občin na tem področju. V mestu naj bi tudi usklajevali in usmerjali delovanje in-formacijskega sistema ter organizirali ustrezne službe. Vprašanju razmejitve pristojnosti med občino in mestom, kot enemu temeljnih, bo potrebno v javni razpravi name-niti vso pozornost, da bi lahko pravočasno oblikovali sta-
lišča, jih uskladili in na tej osnovi opredelili rešitve v sta-tutih občin in mesta.
Nadalje so v tem poglavju opredeljene osnove uresni-čevanja dolžnosti in odgovornosti vseh organov oblasti in nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Prvič je opredeljen status občana, po katerem naj bi bil vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini.
Nove so določbe, ki v odnosu na veljavni statut zgošče-no opredeljujejo bistveno vlogo in cilje delovanja družbe-nopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, kot dela sistema socialističnega samoupravljanja. Pri tem je dan poseben poudarek socialistični zvezi, kot enotni fronti organiziranih samoupravnih socialističnih sil. K pred-laganim opredelitvam bo potrebno pridobiti stališča, še zlasti družbenopolitičnih organizacij, da bi to področje v statutu kar najbolj ustrezno uredili.
Družbeno planiranje
Poglavje o družbenem planiranju je bistveno zoženo gle-de na veljavni statut. Odpadle so vse določbe o vrstah planskih aktov, nosilcih planiranja in postopkih sprejema-nja, ki bodo ustrezno urejena v sistemskih zakonih, ki so šele v pripravi. V osnutku statuta so zato opredeljeni le namen in cilji družbenega planiranja ter temeljna vsebina dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Pri tem je dolgoročni plan opredeljen kot skupni dogovor Ijubljanskih občin in mesta, kar je v skladu z opredelitvijo v osnutku statuta mesta. Nadalje je to področje usklajeno z zakonom o urejanju prostora, po katerem so posegi v prostor se-stavni del dolgoročnega in srednjeročnega plana. In konč-no je posebej poudarjena vloga izvršnega sveta in uprav-nih organov pri pripravi družbenega plana in njihova ob-veznost pri spremljanju uresničevanja dogovorjenih ciljev in nalog.
Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb
V tem poglavju je obravnavana proračunska poraba. Sredstva za te namene zagotavljajo delavci, delovni Ijudje in občani s plačevanjem davkov, taks in drugih davščin ter jih razporeja občinska skupščina s proračunom. Kot novost je poudarjeho načelo, da mora biti razporejanje sredstev usklajeno s potrebami in predvidenimi dohodki občine. Popolneje je opredeljena namenska uporaba sred-stev proračuna, tako da je določeno, da se ta uporabljajo predvsem za dejavnost občinske skupščine, izvršnega sve-ta in upravnih organov, delo pravosodnih in drugih držav-nih organov, financiranje splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite, delovanje delegatskega sistema občine in krajevnih skupnosti ter druge namene.
Zadovoljevanje skupnih potreb
Sedaj veljavni statut podrobneje ureja SIS družbenih de-javnosti in materialne proizvodnje. Novi koncept ne sledi temu pristopu. Področje družbenih in drugih dejavnosti je bistveno ožje opredeljeno kot doslej. V celoti je opuščeno naštevanje posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, opredeljevanje njihovih pristojnosti ter organizacijskih ob-lik. Vgrajena so le temeljna načela in princip, da se de-lavci, delovni Ijudje in občani združujejo v SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje zaradi zadovoljevanja svojih osebnih, skupnih potreb in interesov. S takšnim pri-stopom naj bi, upoštevajoč dosedanje izkušnje pri uve-Ijavljanju delegatskega sistema in uresničevanju svobodne menjave dela odprli možnost prožnejšega prilaganja de-lovanja in organiziranosti, bodisi na občinski ali mestni ravni v skladu z družbenoekonomskimi razmerami ter po-trebami na določenem področju.
Delegatska skupščina je v letu 1984 ugotovila, da se vloga krajevne skupnostl prepočasi uresničuje in da novi družbenoekonomski odnosi niso povsem zaživeli. Zato ji je v novem statutu dan poseben poudarek. Podrobneje je opredeljen postopek ustanavljanja krajevne skupnosti, na novo so predvidena merila in kriteriji za oblikovanje ter predpisan referendum, kot najbolj demokratična oblika iz-javljanja o statusnih spremembah. Predlagamo naslednje kriterije za oblikovanje krajevnih skupnosti:
— skupne potrebe in interesi na ekonomskem, komu-nalnem, socialnem, kulturnem in drugih področjih;
—  obstoj  možnosti za zadovoljevanje potreb in intere-sov;
—  zaokrožena, urbana in socialna enota s skupnim sre-diščem;
—  družbenopolitične,  materialne in druge možnosti za samoupravljanje.
V zaostrenih družbenoekonomskih razmerah je uresni-čevanje potreb v krajevnih skupnostih in delovanje dele-gatskega sistema vse bolj pogojeno z obsegom zagotov-Ijenih sredstev. Zato je v novem statutu jasneje oprede-Ijeno, da sredstva za potrebe krajevnih skupnosti zago-tavljajo delavci, delovni Ijudje in občani s samoprispev-kom, iz dela dohodka TOZD, ali iz sredstev SIS. Proračun-ska sredstva naj bi bila v bodoče le dopolnilni vir, pred-vsem za zagotovitev prostorskih in kadrovskih ter drugih pogojev za delovanje delegatskega sistema v KS.
Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja
Področje je opredeljeno ožje, kot v veljavnem statutu in delno že vključeno v poglavje o družbenem planiranju. V tem delu je poudarjeno le načelo, da so delovni Ijudje in občani dolžni smotrno in gospodarno izrabljati prostor ter storiti vse za zaščito zdravega in naravnega človekovega okolja. Naloga občinske skupščine, izvršnega sveta in pri-stojnih upravnih organov pa je, da v bodoče še bolj skr-bijo za varstvo in izkoriščanje rodovitnih kmetijskih zem-Ijišč in gozdov, smotrnejše izkoriščanje naravnih, surovin-skih in energetskih virov ter preprečevanja onesnaženja okolja. Pri tem pristopu smo upoštevali, da obstaja nova obširna sistemska zakonska ureditev iz leta 1984 in kre-pitev vloge mesta.
Uresničevanje samoupravljanja v občini
Za zadovoljevanje svojih pravic in interesov se delovni Ijudje in občani samoupravno povezujejo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, SIS in drugih obli-kah združevanja ter v njih z različnimi oblikami odločanja, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarja-njem uresničujejo oblast delavskega razreda ter opravljajo druge družbene zadeve. V tem poglavju so tako podrob-neje urejene vse oblike osebnega izjavljanja, javna obrav-nava in družbeno dogovarjanje ter samoupravno sporazu-mevanje. Bistvena značilnost predlagane ureditve je v kre-pitvi samoupravljanja in zagotavljanju odločujočega vpliva občanov pri sprejemanju odločitev.
Za zbore delavcev ter zbore delovnih Ijudi in občanov ni predvidenih posebnih vsebinskih novosti. Pomembnejša novost pa je predlagana pri referendumu, kot najbolj de-mokratični obliki osebnega izjavljanja. 2e doslej je bilo določeno, da občinska skupščina mora razpisati referen-dum za uvedbo samoprispevka in javnega posojila. Va-riantno pa je na novo predlagan obvezen referendum tudi v primerih večjih investicijskih posegov v prostor, ki bist-veno vplivajo na življenje in delo delovnih Ijudi in obča-nov. Gre zlasti za primere eventualne izgradnje jedrskih objektov in drugih industrijskih objektov s škodljivimi in nevarnimi odpadki, ki imajo lahko škodljive posledice na zdravstveno stanje in delovno zmožnost občanov ter šir-šega okolja.
Posebej smo izpostavili in popolneje uredili javno raz-pravo, kot najširšo obliko, v kateri sodelujejo vsi delavci, delovni Ijudje in občani za razliko od navadne delegatske razprave. Ta naj bi bila organizirana ob sprejemanju vseh najpomembnejših skupščinskih dokumentov, za razpis jav-nega posojila ter predpisov, ki nalagajo občanom nove materijalne obveznosti.
Določbe o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju so bistveno zožene glede na veljavno ure-ditev. Oba instituta, ki se med seboj razlikujeta po udele-žencih ter pomenu in obsegu interesa, ki je predmet do-govarjanja oz. sporazumevanja, sta le načelno opredelje-na. Poudarjena je krepitev družbenega dogovarjanja in sa-moupravnega sporazumevanja na račun oblastvenih aktov ter dolžnost izvršnega sveta in pristojnih upravnih orga-nov, da zagotavljajo oz. spremljajo njihovo uresničevanje. Predvidena je jasna razmejitev pristojnosti občinske skup-ščine in izvršnega sveta pri sklepanju družbenih dogovo-rov oz. samoupravnih sporazumov. Skupščina naj bi bila udeleženec tedaj, kadar gre za sprejemanje novih mate-rialnih obveznosti, izvršni svet pa tistih dogovorov oz. spo-razumov, s katerimi je le konkretneje opredeljeno izvaja-
nje družbenega plana, odlokov ali  na drug način dogo-vorjene politike.
Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita
To področje je v celoti usklajeno s predpisi, zlasti z za-konom o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti. Ker so skoraj vsa določila novopredlaganega statuta po-vzeta po navedenem zakonu, predlagamo, da se oprede-lijo le temeljne naloge občine, ki jih na tem področju uresničujejo občinska skupščina, svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet in upravni organi. Vse ostale določbe, ki ne pomenijo konkretizacije zakonskih norm, pa je mogoče v celoti opustiti. Na tak-šen način bi zagotovili tudi enoten pristop pri pripravi sta-tuta.
DRUGIDEL
Skupščinski sistem ier delovanje in organiziranje občinske skupščine
V izogib nepotrebnemu ponavljanju so položaj in pri-stojnosti občinske skupščine opredeljene le na splošno, konkretizirane pa pristojnosti njenih zborov. Popolneje in jasneje so opredeljene pristojnosti vseh treh zborov, ena-kopravne pristojnosti zbora združenega dela in zbora kra-jevnih skupnosti ter samostojne pristojnosti zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti. Bistvena novost predlaganih rešitev je v tem, da predstavlja krepitev sa-mostojnega odločanja zbora združenega dela in zbora kra-jevnih skupnosti.
Enakopravno pa naj bi vsi trije zbori odločali le o vpra-šanjih in zadevah, ki pomenijo po vsebini temelj družbe-noekonomskega in političnega sistema ter družbenega razvoja občine.
Konkretneje je opredeljeno vključevanje skupščin SIS kot četrtega zbora. Te naj bi enakopravno z zbori občin-ske skupščine sprejemale dolgoročni in srednjeročni plan občine ter odloke in druge akte, ki zadevajo njihovo de-lovno področje v skladu s programi dela občinske skup-ščine.
Spremembe so predvidene tudi pri sestavi občinske skupščine. V zboru združenega dela variantno predlagamo zmanjšanje števila delegatov s sedanjih 61 na 45 delegat-skih mest. V praksi se je namreč pokazala potreba po re-organizaciji konferenc delegacij, pri čemer je prisotno mnenje, da bi bilo zmanjšanje števila delegatskih mest smotrno tudi z vidika racionalizacije, ne da bi bila pri tem prizadeta ustrezna zastopanost vseh sredin.
Za zbor krajevnih skupnosti je predvideno enako število delegatskih mest kot doslej tako, da ima vsaka Ks enega delegata.
Na novo so urejene volitve predsednika in podpredsed-nika občinske skupščine. V praksi se namreč kažejo po-trebe po demokratizaciji volitev z možnostjo kandidiranja večih kandidatov. Odpiranje takšne možnosti pa terja tudi spremembo in ustrezno prilagoditev potrebnega števila glasov za izvolitev. Opuščen je dosedanji princip dvo-tretjinskega štetja glasov vsakega zbora, ki se je ob zad-njih volitvah izkazal za neprimernega. Po novi ureditvi naj bi v primeru, ko obstaja le en kandidat, ta bil izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru. Če je na kandidatni listi več kandidatov, naj bi bil izvoNen tisti. ki dobi največ glasov, vendar ne manj kot tretiino glacov vseh delegatov v vsakem zboru.
Nove so tudi določbe, ki se nanašajo na delo predsed-nika, podpredsednika skupščine, predsednike zborov in predsednike skupščin SIS, ter funkcionarje drugih orga-nov, ki jih pritegne predsednik skupščine občine; Z name-nom uveljavljanja in krepitve kolektivnega dela in odgo-vornosti je določeno, da navedeni subjekti obravnavajo zlasti vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov, skrbijo za sodelovanje občinske skupščine s skupščinami SIS in skupščino mesta, izvajanje poslovnika o delu ob-činske skupščine ter nekatera druga vprašanja. Pri tem je potrebno posebej opozoriti, da predlagana rešitev ne po-meni oblikovarra novega organa, temveč le metodo dela in določitev tistih vprašanj, ki naj jih obravnavajo in uskla-jujejo  odgovomi   predstavniki  delegatske  skupščine  tako
kot to opredeljujejo tudi statuti drugih Ijubljanskih občin in mesta.
Zožene in na novo opredeljene so določbe o oblikova-nju delovnih teles občinske skupščine in njenih zborov. Dosedanjih petnajst stalnih delovnih teles je zmanjšano na osem tako, da bi v bodoče kot stalna telesa imeli ko-misijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, komi-sijo za vloge in pritožbe, statutarno-pravno komisijo, ko-misijo za odlikovanja in priznanja, komisijo za zadeve bor-cev NOV, komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, ko-misijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ter komisijo za družbeno nadzorstvo. Osnutek daje mož-nosti, da ustanovi skupščina še druga delovna telesa, predvsem pa to možnost daje posameznim zborom za po-samezna področja.
Tako kot druge Ijubljanske občine in mesto Ljubljana ter upoštevajoč izkušnje skupne strokovne službe v tem mandatnem obdobju, predlagamo ponovno oblikovanje sekretariata skupščine. Ta naj bi opravljal strokovno admi-nistrativna opravila za delegatsko skupščino, njegove kon-kretnejše naloge in notranjo organizacijo pa bo potrebno podrobneje urediti z odlokom občinske skupščine. Sekre-tariat skupščine naj bi vodil sekretar, za katerega je pred-videna omejitev mandata na dvakrat po štiri leta, njegovo nadomeščanje pa bo urejeno z odlokom skupščine.
Izvršni svet občinske skupščine
Predlagane so pomembnejše spremembe in dopolnitve tega področja, ki naj prispevajo k uveljavljanju in krepitvi temeljne vloge izvršnega sveta kot politično-izvršilnega or-gana občinske skupščine. S tem namenom so jasneje opredeljene položaj in pristojnosti, predlagane spremem-be v njegovi sestavi in na novo vgrajena razmerja izvrš-nega sveta do vseh tistih subjektov, s katerimi sodeluje pri izvrševanju svojih funkcij.
Poudarjene so tri ključne funkcije IS, in sicer: odgovor-nost za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, dolžnost izvajanja politike, odlokov in drugih pred-pisov občinske skupščine ter usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. Podrobneje in popolneje so razde-lane tudi pristojnosti izvršnega sveta.
Na novo vgrajena razmerja izvršnega sveta natančneje opredeljujejo odnose do občinske skupščine, družbenopo-litičnih organizacij, družbenih svetov, samoupravnih inte-resnih skupnosti, izvršnega sveta skupščine mesta ter do občinskih upravnih organov. Z namenom krepitve vloge delegatske skupščine in delegatskega sistema nasploh je posebe] poudarjena dolžnost izvršnega sveta, da na zahte-vo občinske skupščine prouči poiave na določenih področ-jih, jo o ugotovitvah obvesi in predlaga ustrezne ukrepe. Prav tako je dolžan odgovoriti na vsa vprašanja delega-tov, ki se nanašajo na izvrševanje njegovih pravic in dolž-nosti in uresničevanje odgovornosti do delegatske skup-ščine.
V  novem statutu je bilo potrebno ustrezneje urediti se-stavo izvršnega sveta. Prisotna je bila dilema, ali naj šte-vilo članov in njegovo sestavo v celoti ureja statut, ali v njem opredelimo le ustrezne smernice za njegovo obliko-vanje. Prevladala je slednja rešitev tako, da število članov izvršnega sveta ob vsakokratnih volitvah določi občinska skupščina,  pri  čemer mora  upoštevati  družbene  in  eko-nomske razmere v občini. To pomeni, da mora biti članov izvršnega sveta toliko, da so zastopana in ustrezno stro-kovno pokrita vsa področja družbenega življenja.
Predlagane so tajne volitve predsednika IS in kot no-vost ponovno vgrajena možnost izvolitve dveh ali več pod-predsednikov. Podpredsednik naj bi bil izvoljen izmed čla-nov IS, kar pomeni, da bo njegov mandat lahko trajal dva-krat štiri leta, za razliko od sedanje ureditve, ko po prete-ku enega mandata ni mogel biti več izvoljen na isto funk-cijo. Namen je zagotoviti večjo kontinuiteto v delu IS.
Občinski upravnl organi
V  skladu z zakonom o sistemu državne uprave in izvrš-nem svetu skupščine SR Slovenije so v statutu opredelje-ni  le temelji organizacije občinskih upravnih organov ter njihove pravice, dolžnosti ter odgovornosti. Predvideno je, da so ti organizirani kot sekretariati ali komiteji in v skla-du  s  tem vodeni   individualno  ali   kolegijsko.  Odpadlo je naštevanje oz. opredelievanje področij, na katerih je po-trebno ustanoviti upravne organe. Takšen pristop je potre-
ben in smotern, saj daje možnosti fleksibilnejšega prilaga-janja in reorganizacije upravnih organov glede na dejan-ske potrebe in možnosti ter večje racionalizacije dela.
Kot pri izvršnem svetu so tudi tu podrobno razdelana razmerja upravnih organov do subjektov, s katerimi ti so-delujejo pri izvrševanju svojih pristojnosti. V odnosu do občinske skupščine je poudarjena krepitev njihovega sa-mostojnega nastopanja o vprašanjih s svojega delovnega področja ter na novo opredaljena dolžnost nudenja pomoči delegacijam in delegatom za skupščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije.
Družbeni sveti
Nova ureditev ne prinaša vsebinskih novosti, zožuje pa obseg na potrebne norme. V osnutek statuta je tako vgra-jena le splošna opredelitev, da se družbeni sveti občine lah!;o ustanavljajo glede na potrebe in značifnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov za po-samezna področja in za posamezne upravne organe. Vsa druga vprašanja so dovolj podrobno urejena z zakoni ter prepuščena konkretizaciji v od!okih občinske skupščine.
Občinski predpisi in splošni akti
Predlagane so manjše vsebinske novosti ter opravljene sistematične in pravnotehnične korekture veljavne uredit-ve. Tako so po predlagani ureditvi navedeni vsi predpisi, ki jih sprejema občinska skupščina in v poglavje vključeni tudi tisti akti, ki jih sprejema izvršni svet in upravni orga-ni. Opredeljeni so temelji postopka, po katerih sprejema občinska skupščina svoje akte praviloma v dvofaznem po-stopku. V enofaznem postopku pa naj bi odloke in druge splošne akte sprejemala le tedaj, kadar je to nujno zaradi preprečevanja motenj v gospodarstvu, če to zahtevajo in-teresi državne varnosti, naravne nesreče, ali kadar je po-trebno v skladu z zakoni sprejeti le manjše vseblnske spremembe in dopolnitve.
Ker se v praksi često pojavljajo protiustavne težnje, da bi posamezni odloki veljali za nazaj, je v osnutek statuta vgrajena jasna opredelitev, da akti občinske skupščine ne morejo imeti retroaktivnega učinka.
Varstvo samoupravnih pravic, družbene fastnine in zakonitosti
To področje je usklajeno z zakoni, ki določajo pravice in dolžnosti družbenopolitične skupnosti na področju družbenega nadzora, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Posebej je poudarjena vloga občinske skupščine pri nadzorstvu nad zakonitostjo ter predvideno, da ta nastopa z začasnimi ukrepi,  ko nasta-
nejo v organizacijah združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni in-teresi.
Poleg občinske skupščine, kot najvišjega organa obla-sti, uresničujejo v občini varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti pravosodni organi, druž-beni pravobranilec samoupravljanja, postaja milice in dru-gi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funk-cij. Nosilci varstva so v novem statutu le našteti, opušče-no pa je opredeljevanje njihovih organizacijskih oblik in pristojnosti, kar vse je zakonsko že rešeno. Posebej je predvideno le, da je občina dolžna zagotavljati kadrovske, materialne in druge pogoje za njihovo uspešno in učin-kovito delovanje. Predlagano ureditev bo potrebno še te-meljito proučiti in uskladiti s predvidenimi rešitvami v sta-tutu mesta, po katerih naj bi to prevzelo vse pravice in dolžnosti občine na tem področju.
Javnost dela, obveščanje in družbeni sistemi informiranja
Delo občinske skupščine, nenih organov, upravnih orga-nov, organov upravljanja OZD, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organi-zacij in drugih je javno. Javnost dela je mogoče omejiti le izjemoma v primerih, ko je to nujno potrebno zaradi varovanja širših družbenih interesov.
V  skladu z novim zakonom o družbenem sistemu infor-miranja je v osnutku opredeljeno načelo, da so delovni Ijudje in občani, organizirani v vseh oblikah združevanja, nosilci planiranja, organiziranja, usmerjanja, upravljanja in zagotavljanja pogojev za delovanje informacijskega siste-ma. Te pravice in dolžnosti naj bi glede na opredelitve v osnutku statuta mesta uresničevali usklajeno in enotno na ravni mesta  in v ta namen organizirali tudi  ustrezne in-formacijske službe.
Spremembe statuta občine
V  tem poglavju so natančneje opredeljeni pobudniki in predlagatelji sprememb statuta ter postopek odločanja o sprejemu sprememb statuta občine. Pobudo za spremem-bo lahko da najširši krog subjektov, kot so: organizacije združenega   dela,   krajevne   skupnosti,   družbenopolitične organizacije, družbene organizacije ter društva in občani. Predlog za isvedbo postopka pa lahko poda vsak zbor ob-činske skupščine, izvršni svet in skupina najmanj 10 dele-gatov. Statutarne spremembe so sprejete, če za njih gla-suje dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skup-ščine.
Ljubljana, 26.9. 1985