Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 20. februarja 1924.
Uhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Dia ta celo leto. - Za inozemstvo 60 Din. - Posamezna številka 1 Dia. — V interatnem dela vsaka drobna vrstica ali ni« prostor 10 Din.
Spili in dopisi ta pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniltva Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Katoličani in šola.
Not nauk.
Brezvercem raste greben. Vsak dan bolj glasno trobijo na boj proti katoličan-stvu. Včasih delajo to bolj prikrito, včasih bolj javno, kakor pač bolj kaže. V zadnjem času so postali posebno pogumni v svojih napadih. Njihovi listi pišejo o vseh verskih stvareh, zato seveda, da jih po svojo obračajo. Vpijejo, da so za slovensko mašo proti latinski v istem hipu, ko se norčujejo iz ljudi, ki sploh hodijo v cerkev, kriče, da so za čisto vero, zraven pa hvalijo krivoverce in odpadnike. Posebno se je razkoračilo »Jutrot, ki je 17. t. m. zapisalo: »Ako smo se otresli trinoštva Dunaja, ni vrag, da bi se ne otresli tudi jerobstva tn suženjstva papeškega Rima«.
Ni samoposebi nič novega ta boj. Odkar je Kristusov nauk, jp tudi imel nasprot-aike, saj jo Kristus to sam napovedal, in vsega so delali krivo Cerkev in njene voditelje, o katerih je prerokoval: iz shodnic vas bodo metali. Toda mi si v tem boju vendar ne moremo zakrivati oči pred nevarnostmi, ki nam groze. Podobni bi bili sicer ptiču noju, o katerem pravijo, da v nevarnosti skrije glavo v pesek, pa ga zaradi tega sovražniki vseeno dobe.
Po njih sadovih jih boste spoznali.
S posebnim veseljem so se vrgli svo-»odomiselci na ta boj, ko so v zadnjem času spoznali, da jim gre Belgrad či3to na roko. 0, vedeli so ti tiči —- Žerjav in drugi 2akaj so bili za centralizem in komando Srbov. Tam doli imajo dobre zaveznike v prostozidarskih ložah. In tako mislijo, da bodo mogli s pomočjo Belgrada ljudem tuja versko prepričanje izbiti iz glave. Zadnji Cas so res dosegli, da so reducirani (ustav-
{»jena jim je plača) na Slovenskem katehet-6 m reducirane učiteljice na samostanskih olah. Nobenega krajcarja ne bo s tem dr-*ava profitirala, niti vinarja ne bo naš kmet "Janj davka plačal, storili so to le iz sovra-f r? ,do vere» ki J'e naša. Zakaj učitelji in »«tel|ice, ki naj bi po njih mnenju učili »eronauk, tudi ne bodo živeli od zraka. ®troci ne bodo hodili v samostansko so-Do Pač morala država plačati druge uči-kflJ^iJ0 ,e 8ad sovraštva do vsega, kar ie K«oUško, to je sad - centralizma/
Pravice (lo šole si ne damo vzeti.
Naj ob tej priliki povdarimo spet naše stališče glede šole. Država ima pravico, da zahteva od državljanov neko mero znanja, zakaj čim večja je splošna izobrazba, tem-bolje državi. Ker vemo, da je država nujno potrebna, ji te pravice ne kratimo. Toda precej tu moramo povedati, da nima šola samo namena naučiti abc, ampak da mora otroka tudi napraviti za dobrega človeka, da ga mora vzgojiti. Otrok je tudi vernik katoliške Cerkve. Zato je njena pravica in dolžnost, da ga uči in vzgaja. Vsak pa ve iz lastne skušnje, da nič no pomaga samo znanje katekizma, ampak, da se mora otrok navaditi življenja po veri. To more storiti samo Cerkev s svojimi pHpomočki. Najboljši učitelj je tukaj samonasebi brez moči, če ga Cerkev ne podpira. Toda glavni vzgojitelj otrokov so po naravi starši. Oni imajo prvo pravico in prvo dolžnost, da vzgojo in pouče otroka. To je naravna pravica, ki se ji niti odpovedati ne bi mogli popolnoma. Zato mora biti šola v svoji osnovi taka, kakor jo hočejo starši. Država te pravice družinam ne sme vzeti, ker bi sicer žagala sama vejo, na kateri sedi. Pomislite malol Družina hoče vzgojo na verski podlagi, država na brezverski, otrok bi slišal <!iiiua, naj moli, naj svoje vere nikjer ne skriva, v šoli bi pa Boga niti imenovati no slišal — kakšna vzgoja bo tol In hinavci in brezbožniki doslej še nikoli niso bili dobri državljani. Država brez dobrih državljanov bo pa vedno zanič. Če bo učitelj učil verouk, kakšen bo ta verouk? Ali bo katoliški, ali pravoslavni ali morda muslimanski? Če bo država imela vso besedo, nastavi lahko tudi na naših šolah učitelje, ki niso naše vere. Kaj bodo ti učili? Morda državno vero, ki je ni!?
Včasih nam pravijo, da liujskamo proti državi. Toda iz zgornjega je razvidno, da samo hočemo dobro državo. In dobre ni brez dobrih ljudi. Dobrih ljudi pa ni brez dobre vzgoje.
Katoličani smo bili v tej stvari doslej preveč površni. Počasi, počasi, koa za kosom so jemali pravice staršem in Cerkvi. Ker ni bil ves sunek naenkrat, nismo občutili, kako nam trgajo naravne pravice, daleč, daleč smo prišli s svojim vodstvom. Ali moremo danes v katoliški deželi govoriti še o pravi katoliški šoli? Ali moremo ao-
voriti še o kakih pravicah staršev do šole? Pred nami je brezverska, samodržavna šola. Pa pridejo ljudje in govore, da ni treba v naši politiki povdarjati katoličanstva ia dobe se še ljudje, ki zagovarjajo centralistično politiko, ki nam prinaša celo vero —> ali bolje brezverstvo — iz Belgrada. Njih otroci jih bodo kleli. Mi pa pravimo: Ker imamo prav, dostikrat prav, v našem boju za avtonomijo ne odnehamo, ker se borimo za naše osnovne pravice.
Položai v Belgradu.
Naša poglavitna zahteva.
V	Belgradu se vodi generalna debat« o proračunu. Ob tej priliki govorniki raznih strank iznašajo stališče svojih strank z ozirom na celotno politiko v državi. Te prilik® tudi SLS ni zamudila in je poslala v boj ved svojih poslancev. Najznačilnejši je bil govor poslanca dr. Kulovca, ki je celi zbornici zopet točno začrtal zahteve slovenskega ljudstva: hočemo avtonomijo. To se pravi:
Slovenija mora dobiti svoj pokrajinski zbor, ki bo imel moč delati postave, kakor so za Slovenijo potrebne in primerne.
Slovenija mora dobiti pravico, da sam* pobira davke in jih sama uporablja po svoji uvidevnosti in po svoji potrebi. Slovenski denar mora ostati doma in se uporablja« za slovenske potrebe.
Slovenija naslavlja sama svoje urad-ništvo in slovenski pokrajinski zbor imenuje pokrajinskega namestnika, ki je odgovoren samo kralju in — pokrajinskemu zboru, v nobenem slučaju pa ne belgrajski vladi.	%
V	Belgradu pa naj bosta dva skupna parlamenta za celo državo — eden politiS-ni, drugi gospodarski. Ta dva pa imejta samo o tistih stvareh sklepati, ki morajo biti za celo državo skupne.
Govor velesrbskega kulukarja.
V	isti debati je govoril tudi g. Pucelj, Dočim se je dr. Kulovec najodločneje zavzemal za avtonomijo ter zahteval revizijo ustave, se g. Pucelj proti pričakovanju slovenskih samostojnežev niti f besedico nI dotaknil centralizma. Na dolgo in široko jo covoril o krivicah, ki so sodo Slovencem
1«
(kar je vse res), a niti enkrat se ni upal črhniti o centralizmu, ki Slovenji žre milijarde izpred ust Kakor se vidi, se Puclje-vo izdajstvo nad slovenskim kmetom nadaljuje. Umevno je, zakaj radikali mu plačujejo v Ljubljani »Narodni dnevnik«, zato mora mož molčati, molčati, molčati, pa ma-gari naj slovenskega kmeta, obrtnika in delavca iz kože denejo.
Opozieionalni blok.
Opozicionalni blok le počasi napredu-e. Dr. Korošec je vodil pogajanje z demokrati. Najprvo so le ti povedali svoje pogodi nekaj najpotrebnejših zakonov in nato volitve. Dr. Korošec je bil zadovoljen. Nato pa je dr. Korošec stavil demokratom svoje pogoje: izprememba ustave. Tu pa demokrati niso hoteli reči da. Zakaj Pribičevi-čeva velesrbska centralistična struja v demokratskem klubu, s katero vlečejo tudi slovenski Jutrovci in Domovinarji, nočejo o zrušitvi centralizma nič slišati.
Tako so zaenkrat podajanja obtičala na tej točki, od katere dr.. Korošec v nobenem slučaju ne more odnehati. Brez avtonomije ne gremo v nobeno vlado. Če bi hoteli iti brez avtonomije v vlado, bi že davno lahko sedeli na ministrskih stolčkih, saj radikali — od najvišjega do najnižjega — danzadnevom hodijo okrog naših poslancev in moledujejo: pojdite v vlado, lepo prosimo. Toda dokler ni trdnih jamstev, da bo veliki kamen spotike t. j. centralizem odstranjen, ne pomaga nobena prošnja in nobena obljuba, pa naj bo radikalna ali demokratska. Pogajanja za opozicijski blok se še nadaljujejo.
Pozer!
Preselitev!
Popolnoma varno naložite eroj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
v Ljubljani — r. z. s o. z.
ki se je 1'ktbtLILA iz hiše Uršuhnskega samostana ca Kongrtsnvm trgu polt-g nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI ccsU poleg hotela .UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6%
brci odbitka rcninega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem ručunu se obrestujejo
po 5'/20/o, vez. tudi po 6'/2%
v AR NOSI za hranilne vloge je ZEI.0 DOBRA, ker peseduj« Vzaiett.na posoji'-ica relativno večino delnic stavbne rMniške droihs botela .Union, v Ljubljani. — Vrhutega |« njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hit, stavbiič in zemljišč v tu-in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poMnih položnicah.	5881
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko ciko-H|o, izvrsten pridatek za kavo. '
LAHKO NAGNENJE K PREHLAJENJU T
Prevelika občutljivost? Bolečine olajlajo ln telo naredi odporno masiranje in umivanje i pravim Fellerjevim ELZA-fluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor irancosko žganje. Kot kosmoUkum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavil S pako-vanjem ln poštnino 3 dvojnate ali 1 špecialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzafluid št, 16, Hrvatsko.
2l
UUIC
d Povesi Dekle z Močevja je končana. Podali Brno jo vso, kakor jo je napisala švedska pisateljica Selma Lagerlof. To v odgovor tistim, ki bi radi šli še na Gudmundovo in Helcino svatbo ter bi radi gledali Hildur, kako je prejokala cele noči radi svoje prenagljenosti. Vse to je prepustila pisateljica domišljiji či-tateljev.
d P. n. novim naročnikom! Za brezplačno pošiljatev knjižice »Dekle z Močevja« naj se pri upravi oglase, ako je še niso prejeli, do 29. t. m. samo oni naročniki, ki prejemajo list na novo na svoj naslov. Vsi drugi novi naročniki naj se oglase samo pri jjoverjenikih.
d AH ste že poslali naročnino za »Domoljuba«. Ako ne, storite to takoj sicer ste v nevarnosti, da že prihodnje številke ne dobite več. Kdor res no more plačati za celo leto. plača izjemoma lahko tudi le za pol ali četrt leta. — Lo odlašati ne!
d Na naslov poStne uprave! Naši naročniki s pošte Ribnica na Dolenjskem se upravičeno pritožujejo, da jim poštni urad nc dostavlja na dom časopisov. Tako n, pr. prejme vse izvode >DomoIjuba<, naslovljene na posamezne naročnike vasi Go-ričavas, ondotni gospodarski načelnik. Ali meni p. n. poštni urad, da je >kuluk* upe-ljan tudi že za poštno dostavljanje? Poučite podrejene dostavljalce, kaj je njihova dolžnost!
d Proti nvoztt italijanskega vina. Odposlanstvo Jugoslovanskega kluba se je oglasilo pri dr. Rybaru, ki je član komisije za Bklepanje trgovske pogodbe z Italijo. Odposlanstvo je obvestilo dr. Rybara, kakšna Ško;!a bi bila za naše vinogradništvo, če bi se dovolil uvoz italijanskega vina.
d 2(1 milijard frankov je pri obnovi severne Francije šlšo v žep raznim kori-tarjem, ki so imeli pri vladi dobro zaslom-bo. Belgrajski gospodje z Rade Pašičem na čelu, so hodili vsi v francoske šole.
d Obljubiti in izpolniti. Vlada je razpisala na glave štirih razbojnikov v Macedoniji po 100.000 Din, na glave ostalih pa po 30.000 Din. 13 od teh so orožniki že davno ubili, a nagrade vlada ne izplača.
d 40 Ictnica. Pretekli torek je obhajal g. Gašper Bernik, električni paznik pri g. Kramerju v Skofji Loki, 40 letni jubilej svojega službovanja. Čestitamo!
d Hrvatski oporni duhovniki so prešli vsi v starokatoliško vero, ki je v naši državi priznana. Starokatoliška cerkev je nemška tvorba. Ustanovila se je na pobudo znanega nemškega kanclerja Bismar-ka, ki je hotel v borbi proti katoliški Cerkvi nemške katoličane odtrgati od Rima in jih podrediti tudi v verskem oziru Berlinu. Uspeh je bil zelo klavern. Po 50 letih šteje starokatoliška cerkev enega škofa, B8 duhovnikov in 20.000 vernikov. Glavna razlika od katoličanov je, da staro-katoličani ne pripoznavajo papeža, zame-tujejo sv. spoved in se duhovnviki ženijo-
d Zanimivi odgovori. Sarajeska >Ve-černja pošta« je zastavila na čitatelje vprašanje, kateri plesi so boljši — valček ali moderni plesi. V odgovorih se kaže čudovita plehkost današnjega modernega sveta, ki mu jo uživanje edini bog. Vendar se najdejo tudi med temi odgovori zanimiva zrna. Tako odgovarja neki M. Grgunov: »Moderni plesi so zato boljši kot valček, ker služijo kot telovadba in so mnogo bolj obiskani kot Sokol.« No, mi tudi v Ljubljani vidimo, da Sokoli v splošnem mnogo rajši obiskujejo moderne plese kot telovaJ-bo. To pa oddaleč ne zato, kot bi bili moderni plesi boljši od telovadbe (kar niti malo tu res) — temveč zato, ker moderni plesi strežejo strastem, telovadba pa krepi voljo. Sokolom v splošnem je pa več za prvo kot za drugo. — Prav odgovarja neki Mladenovič, ko pravi... posebno so nekdaj čuvali naše ljudstvo pred razuzdanostjo in pohotnostjo, in so nas s tem ohranili bliže Bogu nego satanu. Toda odkar vidimo na ulici namesto idealne mladenke po par debelih buteljev in namesto častite stare žene kakšno Bogu oddaljeno čudo, nismo več tako blizu Bogu. No, ko si osvojimo še šimi ples in vse drugo, kjer mesto para ljudi vidimo psa in psico v človeški obliki, potem smo izpregli z vsem, kar nas je se delalo za ljudi. — če tem besedam pridenemo še škandal na sarajevski gimnaziji, je slika popolna.
d Velik boj z razbojniki v Južni Srbiji. Dne 10. t. m. zjutraj 60 prejeli orožniki v Vučilmu obvestilo, da se je zbralo v neki kuli v Zagorju večje število razbojnikov. Takoj so izšla potrebna povelja in orožni-štvo iz vse bližnje okolice je obkolilo hišo in otvorilo ogenj. Toda za debelim zidov-jem so bili roparji pred kroglami iz pušk popolnoma varni, nasprotno so pa bili orožniki na odprtem ozemlju razbojniškemu ognju popolnoma izpostavljeni. Orožniki, ki bo se približali kuli z bombami, so to plačali s smrtjo. Padlo je pet orožnikov. Nato je orožništvu prihitelo na pomoč vojaštvo n Prištine in Mitrovice, a ogenj iz pušk tudi sedaj ni bil kuli kos. Nato so pripeljali iz Prištine dva topa, a v tem je bil že nastopil mrak. Začeli so bombardirati hišo in jo v polurnem obstreljevanju domalega porušili. Ko pa so nato preiskali ruševine, niso o razbojnikih našli nobene sledi: Le-ti so biU izkoristili mrak in odmor v streljanju in se izmuznili iz obkolitve. Sodijo, da j« bilo v kuli do 20 razbojnikov pod osebnim vodstvom glasovitega Mehmed Alija.
d Kako je treba po notah lagati. Zadnja »Domovina« prinaša v uvodnem članku sledeče: »Klerikalci, ki bi jejo vedno na veliki zvon, kako so jim P" srcu koristi naroda, so v Ljubljani sklenili, naj se neglede na kakovost vina zviša občinska trošarina na vino od ^ na 4 Din.« Resnica pa je, da klerikalci niso imeli nobene tozadevne seje in da jim kaj takega nikdar niti na misel ni prišlo. Bomo videli, če bo »Domovina«
uncla toliko korajže, da bi to laž pre-
lvl'('n(j<lpiazovi v Solčavi. V Solčavi, na skrajnem koncu Savinjske doline, je zapadel letos izredno visok sneg. Ljudje si morajo delati gaz z živino. Radi južnega vremena je pa to zelo nevarno in tako se je zgodilo posestniku Klemenšeku, ko je delal Ur z dvema kravama, da se jo utrgal plaz iu odnesel kravi ter ju par sto metrov .doboko v dolini pokopal pod snegom. Kmet jo z družino s težavo izkopal kravi izpod 4 m debele snežene odeje: ena je že poginila, druga pa je že živela.
d Angel varuh. V Krčevini pri Mariboru je padel štiriletni sinček železničarja flepevca z balkona v prvem nadstropju na h cementom tlakovano dvorišče. Čudovito jo to, da se otrok pri padcu na trda tla ni prav nič poškodovtd, samo prestrašil so jo.
d Smrtna nesreča v Honačevi tovarni na Kolifievem. V kartonažni tovarni Bonač na Količevem pri Domžalah je 30 letni delavec Anton Kovič iz Doba dne 13. t. m. okoli dveh popoldne prišel v oddelek tovarne, kjer se v nekem hermetieno zaprtem kotlu kuha papir. Kovič jo kljub svarilu strojnika odvil vijake pri kotlu. V tem trenutku je kotel eksplodiral. Koviča jo vrglo << tako silo ob tla, da je obležal nezavesten. Bil jc tudi tako opečen od pare, da so so mu videle kosti. Prepoljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer pa je umrl, ne da bi se zavedel.
d Smrtno je ponesrečil 11. febr, pri vožnji lesa iz Mlince v Karavankah dvajsetletni Jakob Lakota (Turkov) iz Mojstrane. Na saneh naložen debel hlod se je zvrnil nanj in ga ubil. — Domov so pripeljali tnrtvega.
Novice iz Amerike. Iz Clilsholmu Minn. poročajo: Dne 22. januarja je doletela Fr. Čampa velika nesreča. Omenjeni rojak je delal v Slienango rudniku. Dne 22. je imel nočno delo, ko ga je nekoliko pred polnočjo zadela groznu nesreča. Kot jo navada, se pred polnočjo v rudniku strelja. Ko so naboji eksplodirali, je Čampa misleč, da so že vsi, šel nazaj na prostor, a v tem poči še en strel, kateri je Čampata z vso silo udaril v glavo. Strel mu je izbil oba očesu in strgal nos in cel obraz grozno razmesaril. Pogled na ponesrečenca je bil strašen. Nesrečni fant je doma iz Sodra-zice pri Ribnici, v Ameriko je prišel pred nekako 3 leti, star 23 let. Najbrž bo še okreval, toda siromak bo brez oči. — V noči 13. januarja t. I. se je Frank Pucel, 19 let star, napil žganja. Ko je šel domov, P J® žganje zmoglo tako, da jo obležal na nekem kupu peska in zaspal. V ponedeljek zjutraj, 14. januarja, ga je našel neki de-«vec, ko je šel delat okoli 7. ure vsega zmrzlega. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, 1° !"orali zdravniki čevlje izrezati z njegov^ nog, katere so bile vse zmrzle. pl ravniki so po par dneh imeli upanje, da oo se ozdravil, toda upanje je splavalo, ko J° zmrzlo meso začelo trgati od nog. Po ^Koliko dneh so ga prepeljali v drugo »oinisnico v Duluth, kjer mu bodo morali ourezati noge, ako ostane živ, kar pa je c« 4 ,uPania» ker ga je napadla še pljučni-Vozdravi» bo siromak brez nog. — •» nttsburgu Pa. je umrl tamošnji cerkve-Uk JosiP Rabič v starosti 69 let. Šel ie na
stopnice, ki vodijo v klet, kjer je posegel z roko na gumb električne svetilke, da na-žge luč. Pri tem mu je spodletelo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Bil jo takoj mrtev. — V istem kraju je umrla v starosti 59 let Marija Roje, rojena v Trnovem na Notranjskem.
d Koledar slepih. Podporno društvo slepih je založilo svoj koledar, katerega vsem zelo toplo priporočamo. V zalogi ga je ostalo šo okrog 1400 in preti društvu precejšnja izguba. Dobro delo stori, kdor kupi vsaj en izvod, ki stane 20 Din in se dobi v vseh knjigarnah, trgovinah za papir, trafikah vojnih invalidov ter v založništvu v Ljubljani, Wolfova ul. 12.
d Največje cisterne. Nizozemska vlada postavlja na nekem svojem otoku v Atlantskem morju cisterne (posode) za pe-trolejske zaloge. Vseh cistern bo 21 in vsaka bo držala po 130.000 hektolitrov. Ko bi vse te napolnjene cisterne eksplodirale, bi porušišle vse zgradbe v okolici 80 km in steber dima bi se videl do 1000 km daleč. Zato so montirali cisterne na osamljenem otoku.
d Bodoča vojska. Znameniti ameri-kanski iznajditelj Edison je v zadnjem času izjavil, da bodo bodočo vojsko odločili aeroplani n plini, proti katerim dosedaj ni nobeno res uspešno obrambe. Brodovje 50 aeropianov zamore v 3 urah s strupenimi plini zadušiti cel London (6 in pol milijona ljudi). To se pravi, da je vsa tisočletna evropska kultura izročena na milost in nemilost par zbesnelim državnikom, ki jih plačujejo kapitalisti.
d Amerik«!!-kit. Angleški listi poročajo, da jo neki Anglež izumil pripravo, s pomočjo katero bodo mogli slepi z uše3i brati — ta priprava se zovo optofon; potem jo izumil drugo pripravo, ki se zove tono-skop, s pomočjo katerega bo gluhi mogel videti petje. Pripravlja pa ta Anglež že tretji izum — takozvan dalekovid — s katerim bomo videli na tisočo kilometrov daleč, kakor se danes brez žico že pogovarjamo nu tisoče kilometrov daleč. Brez nevarnosti lahko odkrijemo, da je neki Slovenec izumil pripravo, s katero bo mogel tegu kunštnega Angleža iz Ljubljano v London lastnoročno potegniti za nšesa, da bo drugič vedel cel svet tako po aineri-kansko za nos vleči.
VOJAŠKE ZADEVE.
d Vojaški dopustL Vojak ima po preteku šestih mesecev od fine, ko je nastopil vojaško službo pravico do najmanj | 15 dni dopusta. Pristojni poveljnik pa mu smo dovoliti tudi več. Dopust tudi dobi, nko mu kdo v družini umrje. Vsakemu vojaku pristoji za odhod in povra-tek brezplačna vožnja po železnici in ladji samo za en dopust, dokler služi v kadru. Za dopust prosi vojak pri raportu in ni treba, da svojci vlagajo pismene prošnje.
d Naš vojni minister je zelo varčen mož. Dasi gre nad polovico državnih izdatkov za vojaštvo, vendar nima tr'\<Oj da bi plačal železnico za vso rekrute, ki so te dni vpoklicani. Vojaška oblast je namreč odredila, da imajo samo tisti re-kruti pravijo do proste vožnje po želez-(Dalje glel v naslednjem stolpcu spodaj!)
Iiuslja. Važnost Rusije na mednarodnem pozorišču postaja z vsakim dnevom večja. V soboto 16. t. m. je norveška vlada pravno priznala sovjetsko vlado. Istočasno, ko je norveška vlada o tem svojem sklepu obvestila svet, je pa Moskovska sovjetska vlada objavila svojo izjavo, da priznava Norveški suvereni-teto nad f-'} Itzbergenom. — Ni več daleč čas, ko bosta tudi Jugoslavija in Češkoslovaška priznali sovjetsko vlado. Znani ruski sovjetski javni delavec Litvinov je glede tega izjavil, da bo le v škodo Jugoslavije iu Češkoslovaške, čimdalje bosta odlašali stopiti z Rusijo v diplomatsko stike. O Jugoslaviji in Češkoslovaški je dejal, da sta to mali državi, ki sta nastali pozneje kakor sovjetska Rusija, katera jih doslej se ni priznala. Čim bosta Jugoslavija in Češkoslovaška priznali Rusijo, bo tudi Rusija priznala. —< Svoječasni laški poslanik v Belgradu Manzoni, je imenovan za poslanika pri sovjetski vladi v Moskvi. — Angleški poslanik v Moskvi postane najbrž 0'Gra-ry, Irec, ki je odličen katoličan.
Anrlija. Preteklo soboto opoldan je izbruhnil ogromni .štrajk pristaniških Je« lavcev. Ako ne pride med delavci in delodajalci do sporazuma, bo stop'lo v štrajk! nad miljon delavstva. Štrajkujočim 80 bodo nnimec pridružili pristaniški železničarji in transportni delavci. Vsled .št raj kil je angleški izvoz in uvoz domala ukinjen. Vlado čaka težka naloga, da v obojestransko zadovoljnost reši nastali položaj. — V sedanji angleški vladi je tudi on minister katoličan, kar se v moderni zgodovini Anglije še ni zgodilo, in sicer je to minister za zdravstvo Mr. John Weathley, dober prijatelj glasgov-skega nadškofa. Sicer pa so tudi vsi ostali člani Makdonaklove vlade odkritosrčni kristjani, samo eden je jud.
Grčija. V parlamentu se bije trd boj za to, ali naj parlament sam odstavi vladarsko hišo, ali pa naj se ljudstvo samo
(Dnijo crlpj ua naslednji strani spodaj!)
niči, ki so nad 30 km oddaljeni od mesta, v katerem se nahaja komanda vojaškega okrožja, drugi pa, ki so doma bližje Kakor 30 km, se smejo le ob slabem vremenu voziti na državne stroške po železnici. Torej rekruti, ki so doma tam kje za Kamnikom ali nad Kranjem, morajo priti peš v Ljubljano ali pa naj sami plačajo vožnjo, če bo lepo vreme! — Kdo naj sedaj presodi, kdaj je vreme tako slabo, da se bodo rekruti smeli zastonj peljati? Ali bo vselej treba brzojavno vprašati vojnega ministra, kakšno je vreme? Ta naredba ni samo smešna, ampak tudi protizakonita. V členu 54. vojnega zakona je jasno določeno, da vožnjo novincev po železnici plača država. O lepem in slabem vremenu zakon ne govori. Zakona pa ne more nihče drugi razveljavljati ali izpreminjati kakor parlament.
; PDLITlCni • ZAPISKI
_&&
p Sijajna zmaga SLS na Jesenicah.
Pri občinskih volitvah na Jesenicah je dobila SLS izmed 33 odbornikov 19 mandatov —- torej ima nad vsemi strankami absolutno večino.
pStrahovita blamaža velesrbskih ku-lukarjev. Glasilo velesrbskih kulukarjev, »Kmetijski list« 60 je v svoji prehitri navdušenosti za centralizem nesmrtno blamirai. Ker bi rad, da bi tudi SLS uvidela potrebo in korist Pucelj-Žerjavove-ga centralizma, je vzadnji številki že priobčil to svojo željo kot izvršeno dejstvo. Kar lase si je pa pulil, ko je bral v »Slovencu« govor poslanca dr. Kulovca, ki je s kovaškim kladivom tolkel po centralizmu. Tako grdo se pa še »Kmetijski list« ni blamirai, čeprav je blamaž zelo vajen.
p J ugoslo va nsko-i tali janski sporazum pred narodno skupščino. V narodni skupščini je zunanji minister dr. Ninčič predložil v potrditev zloglasni jugoslo-vansko-italijanski sporazum, ki daje Italiji popolno in edino pravico nad Reko, doeim so ostali Slovenci in Hrvati v Italiji brez varstva. Dr. Ninčič je skušal dokazati potrebo in korist sporazuma. Odgovarjal mu je v sijajnem govoru dr. Hohnjec, ki je dokazal, da jo jugoslovanska vlada doživela najsrnmot-nejši poraz in da sta fšinčic in Pašič pokleknila pred Mussolinija, kar pa nju ne boli, temveč ima ogromno škodo slovensko in hrvatsko ljudstvo. Vsa opozicija je govorniku burno pritrjevala.
p Radičevo mnenje o jugoslov.-italijan-skeni sporazumu. Radič se je izjavil napram dopisniku »Politike«-, da se je Pašič na skrivnem sporazumel z Mussolinijein tudi v tem, da se obdrži radikalna vlada še dolgo vreto let. Pravtako obstoja tajen sporazum z Mažarsko, po katerem dobi Mažar-ska kos hrvatske zemlje. Nato primerja Radič Hrvatsko nekdanji Poljski, ki je bila razdeljena na tri države. Tako hočejo Hr-
Ddloči za državno obliko. Kafandaris, ministr. predsednik, se je v parlamentu odločno izjavil proti vladarski roclovini; stoji pa na stališču, da naj ljudstvo odloči. Veznileso je izjavil, da takoj zapusti Grčijo, ee ne pride do plebiscita in če bi se republika proglasila na revolucijonar-ren način. Radikalni republikanci pa zahtevajo, da naj parlament odstavi kraljevsko rodbino.
Denarna ureditev na Ruskem. 15. t. m. je sovjet. vlada popolnoma ustavila tiskanje sovjetskih rubljev. Odslej dalje se bodo nakazovale plače le še v »čer-voncih« (zlatniki) in v takozvanih zakladnicah v vrednosti 5, 3 in 1 rublja. Dokler ne izda vlada bakrenega denarja, ostanejo papirnati sovjetski rublji v veljavi samo še kot drobiž.
Albanska konstituanta je z večino glasov sklenila, da ponudi albanski prestol ital. vojvodu D'A ost a.
4l
vatsko razdeliti med Srbijo, Mažarsko in
Italijo.	.......
p Dobra primera. Pasic se je izjavil napram nekemu dopisniku o jugoslovan-sko-i tal i jamski pogodbi: »Čeprav je la pogodba dobro delo in smo srečni, da je podpisana, vendar se čutimo kakor Japonci po potresu, ko se je prebivalstvo približalo porušenim hišam in uvidelo potrebo hladnokrvnosti.
p Nameravan atentat na Radiča. Na Dunaj sta došla dva od belgrajske vlade podpirana dijaka z namenom, da napadeta Radiča. Dunajska policija je za namero naprej zvedela in je oba dijaka aretirala. Preiskava se vrši.
p Proti kuluku. Odločen boj naših poslancev proti kuluku je prisilil ministra za zgradbe k izjavi, da bo spremenil predpise o kuluku in omejil izvajanje kuluka. Zato je občinam ukazal izdelati potrebne izpiske.
p Spor v. sovjelih. V sovjetski vladi sta dve struje, ki se ljuto bijeta med sabo. Struja, ki jo vodi Trocki, reorganizator ruske armade, je podlegla. Trocki se je moral presliti v neko južijprusko mesto, prepovedano mu je voziti se z vlakom ter ga venomer opazuje tajna policija. Zdi se, da se sovjetska moč bliža veliki krizi.
p BoljševiSko nasilje se Je po Ljeni-novi smrti še povečalo. V zadnjih dneh je bilo v Moskvi čez 4000 oseb aretiranih. Polici a udira kar v gledališča in odvaja gledalce.
p Bolgarski komunisti so pretrgali
vse zveze z boljševiki.
p Francija na razprodaji. Radi padca francoskega franka je cela množica tujih trgovcev preplavila Francijo, kupuje vse, kar vidi ter izvaža.
PEKATETE, najcenejše (esterine. To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskuinjo s tem, da so skuhale obenem te in druge. «Peka-tete« sc vedno zelo nakuhajo.
SI.
Napravili lohoj po vzorca poshus no mladem so zamorca In glelte čudo - ziotorogo -hoj belo je postala noga t
Nadaljevanje sledi.
m^ ^ m
nnznRTisiFi
__M,
DRUŠTVENA NAZNANILA. Za vsako naznanilo srečolova, vcselice aH prireditve, pri kateri se pobira vstopnina, se plnra od vsake besede, ki šteje več kot dve črki, 25 par. Denar naj se pošlje v kuverti v ban-kovcih aH poštnih znamkah. Vsako naznanilo mora biti v pondeljek dopoldan v Ljubljani.
n Okrajna Kmetska zveza v Norem mestu ima zelo važno od borovo sejo v pondeljek, dne 25. t. m. ob 9 dop v tainištvu SLS (tiskarna Kra;ec) v Novem mestu. — Odborniki vabljeni!
n Ustanovni občni zbor novomeškega okrožja Kmetskih zvez se vrši v ponedeljek 3. marca ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Odborniki krajevnih kmetskih zvez v sodnem okraju Metlika, C r n o m e 1 j, 'i' r e b-n j e in Novo mesto, naj se ustanovitve sigurno udeleže.
n Okrajna Obrtna zveza v Žužemberku vabi svoje člane in druge obrtnike k oljčnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 2 marca ob 1. uri popoldne v dvorani Izobraževalnega društva v Žužembe-ku. ! Na občnem zboru poroča zastopnik .i up. I obrtne zveze iz Ljubljane. ; n Črnuče. V nedeljo dne 24. febro-' arja popoldan ob tr-di ste vabljeni moški in ženske k predavanju o živinoreji. Pri-de g. Krištof iz Ljubljane. Skrbimo, da ' bo udeležba obilna. Pouk nam je vsem
nujno potreben.	.....
' n Prve »Bogoljubove« številke bi utegnilo zmanjkati, ako se oglasi še večje slavilo novih naročnikov. Zato bi nnm bilo ustreženo, če jo nam vrnejo oni gg. pover-| jeniki, ki so za leto 1924 naročili nekaj manj izvodov, pa so prejeli prvo številko še po lanski naročbi. Bolje je, da jo raznos-Ijemo med berila željne ljudi, kot pa bi ležala kje neporabl;cna.
n Samo do 29. t. m. velja razpis nnse nagrade za »Domoljubove« stare in nove naročnike. Po tem dnevu plača veak 7 Din za en izvod povesti »Dekle z Močevja<.
n Orlovski odsek pri Sv. Gregorju priredi v nedeljo, dne 24. t. m. v dvorani Jalo-igro »Lumpacij vagabund« s petjem v treh dejanjih. Začetek točno ob 3 popoldne. — Prijatelji smeha in poštene zabaze vabljeni.
d Orliški krožek v Novem mestu priredi 24. februarja v Rokodelskem domu ob 5. popoldne akademijo z zanimivim sporedom. Vljudno vabljeni I
n Žažar pri Vrhniki. Kat slov. izobr. društvo naznanja, da priredi v nedeljo, dne 24. febr. ob pol 3 pop. v prostorih Ivana Pišeka veselico. Spored: 1. Pozdravni govor. 2. Prisiljen stan je zaničvan, igra v treh dejanjih. 3. Dva gluha, burka v enem dejanju. Sodeluje domača godba na pihala. Cene prostorom običajne. K obilni vde-ležbi vabi	odbor.
n Šenčur pri Kranju. Tukajšnje Kat. slov. izobr. društvo priredi prihodnjo ne; deljo 24. t. m. ob 3. popoldne v društveni dvorani zanimivo šaloigro »Danes bomo tiči«. Prijatelji poštene zabave in snioiia
pridite v nedeljo v Šenčur in ne bo Vara žal popoldne, ki ga boste preživeli mod nami! Na svidenje!
n Izobraževalno društvo v 2nbniel piiredi v nedeljo, 24. t. m. ob 3. uri pop. njvbavno veseloigro. Kdor se hoče veselo razvedriti in prijetno nasmejati, naj pride pogledat.
n Ježica pri Ljubljani. V nedeljo, 24. t. m. popoldne oh 3. uri priredi Izobraževalno društvo v društvenem domu predavanje o potresu na Japon-f k e rn. Predavanje bodo pojasnevale skioplične slike. Predava g. dr. Šarabon. Vstop vsem prost. Vsi vljudno vabljeni! Bog živi!
n Škoeijan pri Mokronogu. Tukajšnje
kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 24. t. m. dr. Krekovo igro: >Tri sestre« in za nameček veselega »Jure-kn'. Prijatelji poštenega razvedrila vabljeni!
n Iž Preddvora nad Kranjem. V nedeljo, dne 24. februarja se bo igrala burka »Veleturist«, ki so na pustno nedeljo ponovi. Kd- r pride pogledat, nasmejal se bo pruv ) < "(ono. Uljudno vabimo!
n Prosvetno društvo v Mavčičah priredi v nedeljo, dne 24. februarja ob treh popoldne igro: »Junaki bajnega časa*.
n Slov. kat. izobr. društvo na Vrhpolju pri Moravčah vabi k prireditvi veseloigre »Babilon« s petjem v nedeljo, dne 24. februarja ob treh popoldne v tukajšnji šoli. Cene: stojišče 2 Din, sedež 4 Din.
n Ponovno obveščamo vse gospodinje in slu A i nje, da je začela >Poselska zveza« uvoje redno posredovanje za službe s 1. januarjem 192'. Opozarjamo vse gospodinje in služkinje, da se obračajo le na našo pisarno, Stari trg 2, L nadstr. — Tajnica.
n Redni občni *bor j Organizacije okrožnih zdravnikov ra Slovenijo se je vršil v nedeljo, dne 17. februarja v restavraciji [davnega kolodvora v Ljubljani ob 15. h sledečim sporedom: 1. Porodilo odbora, 2. Volitve novega odbora, 3. Določitev letnega prispevka, 4. Slučajnosti.
v> i Semič. Vinski vzorčni sejem se vrši dne 13. marca v Semiču v veliki dvorani društvenega doma. Vinski trgovci in gostilnieari pozor!
n Trbovlje. Povodom smrti svoje matere, blngopokojne gospe Karoline Herger, je daroval njen sin gospod Mafija Berger, trgovec v Trstu, za občinske reveže znesek 2.">00 Din.
n Našla se je 20. m. m. velika pisana /.onska ruta ogrinialka na cesti od Žu-aemherka proti Dobrn ču. Kdor jo je pulili naj se oglasi pri Nacetu Kotar v 1 PPliah, pošta Dole pri Litiji.
I godna prilika. Kdor hoče poceni ™Piti, naj se oglasi na Žabaku št. 12, '' n®dstr. (tik stopnic). Tam dobi decimal-"o tehtnico z uteži, debelo, dolgo vrv, čeber, «oir>pletno posteljo, več dobro ohranjene n^oske obleke in perila, čevlje in olinato • '!'(0 sv- Ludovik). — Istotam se dobi" tudi J <o dober harmonij amerikanskega siste-Poraben tudi za manšo cerkev. — Og-se^ lahko vsak dan o<ll. do 2. ure pop. n J 'šnja gora. Prepozno došlo. n Zerovuica. Prepozno došlo.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Dne 3. februarja se je vršil redni občni zbor tuk. O. K. Z. ob 3 popoldne v društveni dvorani. Nad 300 udeležencev obojega spola je skoro napolnilo obširno dvorano. Poročal je tajnik I. K. Z. iz Ljubljane o sedanjem položaju, ter o pomenu in važnosti organizacije za kmetsko ljudstvo. Sotrpini pristopite brez odlašanja v našo organizacijo, zakaj kar so dosegli delavci na Angleškem, je mogoče tudi pri nas. Soglasno so bile med drugim sprejete sledeče resolucije: izrekamo zaupnico Jugosl. klubu in S. L. S. Zahtevamo popolno avtonomijo Slovenije. Zahtevamo versko-nravno vzgojo otrok v šoli. Ogorčeno protestiramo proti redukciji strokovnih učiteljev na kmetijskih šolah. Zahtevamo, da vlada v večji meri ščiti živinorejo.
V ŠMARTNEM PRI LITIJI bo v torek, 26. t m. celodnevni zadružno-gospodarski tečaj. Opozarjamo vse, ki jim je napredek našega gospodarstva pri srcu, da se ga polnoštevilno udeleže. Točen razpored bomo objavili prihodnjič. —- Dne 11. t. m. se je poročila zvesta članica naših društev g. Marija Hostnik, hči tukajšnjega župana Leopolda Hostnlka z g. Avguštinom Ogrizekom, uradnikom Gospodarsko Zveze. Novoporočoncema želimo božji blagoslov.
HINJE NA DOLENJSKEM.
Dne 8. decembra 1923 je bil slovesen dan za mladen. Marijino družbo. Vršil se je sprejem novih članov, — 13 po številu — katero jo sprejel domači g. župnik. Družba se je pomnožila za več novih članov in životari ne več kakor preje. — Dne 6. t. m. zvečer je nrstal nenadoma na doslej še nepojasnjen način ogenj na Ratju št. 4, po domače »pri Lovrečih«. Pogorel je kozolec do tal, zavarovanje le malenkostno. — V predpustu ie pri nas letos zelo živahno. Nenavadno visoko število porok bo letos. Dosedaj je bilo že 10 parov na oklicih. Pač se naibrž vsakdo boji onega znanega stavka: »Prišla je pepelnica in ostala sem samica«:.
SV. KRifc PRI MARIBORU.
Kdo bi si mislil — tudi v našem obmejnem kosu Jugoslavije smo naročeni na Domoljuba. Pa veliko dela bo imel še ko-renjaški Domoljub, predno bo iztrebil iz naše okolice ničvreden list, ki si je ukradel sicer lepo ime > Domovina«. Med Domoljubom in Domovino se bije neizprosen boj. Domoljub je prijatelj krščanskega ljudstva in vsakemu zavednemu Slovencu najboljši svetovalec; Domovina pa izvira iz žepov bogatih bankirjev, ki bi si radi popolnoma zasužnjili kmeta. Zato neprenehoma udriha po tistih, ki hočejo kmetu dobro, in nima nič bolj nujnega, kakor da smeši vero in duhovnike. Domovina dobro ve, da je človek za vsak zločin zrel, če nima spoštovanja do sv. Cerkve in vere — zato s satanskim veseljem ruši vsako versko in nravno mišljenje v srcih svojih čitateljev.
Le zaslepljeni, strastni nasprotniki cerkvi ali duhovnika so še naslajajo ob smrdljivi mrhovini, ki jo raznaša Ui list.
SV. GREGOR.
V	četrtek, dne 7. t. m. smo slovesno obhajali 50 letnico smrti edinega tu umrlega duhovnika Matevža Perčiča. Pastiroval je tu od leta 1854. do svoje smrti 5. februarja 1874. V njegovi dobi se je tu ustanovila nova šola, je bil tu učitelj Valentin Krek in se je rodil njegov sin Janez Evangelist, katerega je krstil pokojni g. Perčič. Gorenjskemu rojaku s Trstenika, se je vendar priljubil naš kraj tako, da je ostal tu do smrti. Slišali smo dopis o njegovem delovanju in smrti v Zgodnji Danici od I. 1874. in uvideli veliko ljubezen, ki je vezala njega z njegovimi ovčicami. Še je precej onih, ki se spominjajo gospoda, zato smo z zvonenjem, slovesnim zadušnim opravilom, z okrašenjem in razsvetljavo njegovega groba, hvaležnim srcem obnovili spomin na blagega duhovnega dobrotnika.
LESE.
Naša hranilnica in posojilnica dobro deluje in lepo napreduje. Na Blaževo je vršila svoj XV. redni občni zbor, na katerem smo zvedeli iz poročila načelstva, da je bilo leta 1923. prejemkov Din 158.090.53, izdatkov Din 155.239.17, promet 313.929.70 Din, čistega dobička Din 1367.03, rezervnega zaklada koncem leta 1923. 3059.30 Din, posojil Din 15.250, hranilnih vlog Din 106.544.06. Vsekako velik uspeh za tako malo zadrugo, katere se vsi z zaupanjem oklepajte in pri njej nalagajte svoje prihranke, ki V8m jih obrestuje po 7 odstotkov! — Nabiramo za nove zvonove, ki bodo kmalu zapeli z lešanskega stolpa in pozdravljali novo cesto, ki jo tudi gradimo.
VINICA.
V	Podklancu je umrl v starosti 25 let mlad gospodar, naročnik Domoljuba Franc G 1 a č. Imel je naglo jetiko, ki si jo je nakopal najbrže ko je stregel v enaki bolezni svojemu svaku. Od leta 1919. je Franc že deveti mrlič v Glačevi hiši. — Dragi Domoljub! Moram Ti povedati, da so naročniki zelo zadovoljni s Teboj. Pravijo, da jim toliko lepega poveš in tako po domače, da Te vsi razumejo. Še vedno se kdo na novo naroči.
IZ BUK0VŠICE.
Dne 13. januarja je imel pri uas poslanec Brodar shod. V nad poldrugo uro trajajočem govoru je poročal o delu naših poslancev v zbornici in o njihovem boju proti centralizmu. Težaven je boj za avtonomijo Slovenije, razmere take, da nihče ne more po pameti zahtevati njenega takojšnjega uresničenja. Nikakor pa zato ne smemo odnehati od započetega dela. In da se ne bo odnehalo, je na volilcih. Ti morajo pri kakih morebitnih volitvah ostati zvesti še naprej SLS, ki se edina v Sloveniji bori za lastno zakonodajo. Pozorno so sledili možje in fantje g. govorniku. Izrekla bo je zahvala
g. poslancu za temeljito poročilo in zaupnica Jugoslov. klubu s pozivom snaprej po započeti poti do ciljal« Po shodu so se možje z g. poslancem še posvetovali o uposta-vitvi mostu v ševljah, katerega jo povodenj v dobrem letu dvakrat porušila, ki je pa za našo dolino življenske važnosti. G. poslanec je šel na lice mesta pogledat in je obljubil svoje posredovanje za pomoč k novi zgradbi mostu in pripadajoče ceste. In sedaj, ko se ima započeta stavr izpeljati, graditev mostu omogočiti, pa pride vaški demagog in v »Jutru« pod zaglavjem »iz Bu-kovšice« napada g. poslanca in SLS. (Ali z namenom, da bi sc stvar preprečila?). S shodom ni zadovoljen. S prostorom shoda ni zadovoljen. Kako ta liberalec sklepa? Pravi: »Shod se je vršil v župnišču, dokaz, da služita duhovnik in farovž le politiki.« (Če bi se bil shod v 6lučaju ugodnega vremena vršil na trati pod milim nebom, bi bil
fa zapisal: ^Shod se je vršil na trati —, do-az, da služi trata pod milim nebom le politiki.) Laže, da poslanec ni črhnil o avtonomiji besedice. Goni naprej staro liberalno lajno o davkih in kuluku. »Gorje, da je joj«, pravi, ne pove pa, da se je boril ravno Jugoslov. klub zoper vse to gorje, ki so ga zakrivili liberalci in samostojneži.
D0BREP0LJE.
Naša farna cerkev je dobila tri veliko zvonove. Se ena velika potreba — zvonove smo namreč dobili po vseh naših cerkvah — je v naši fari, namreč zgraditev društvenega doma. Ta potreba je velika z gospodarskega in kulturnega stališča, tako da ni več mogoče odlašati z graditvijo. Zato je dolžnost vseh poklicanih, da takoj začnejo b pripravami, da se spomladi gotovo začne graditi. Vsi farani bomo po svojih močeh pomagal z lesom, vožnjo itd. Zalo brez vsakega odlašanja na delo I Predsedniki društev in zavodov, zgenite se, da začnemo z delom 1 — Pred Božičem se je vršil prav dobro obiskan zadružni gospodarski tečaj. Potrebno bi bilo še več takih tečajev.
Davčni vijak jako hudo pritiska na davkoplačevalce. Eksekutor ima vedno veliko dela. Če bo tako šlo naprei pa ne bo zadosti samo eden, ampak dva ali trije. Pretekli teden je bilo razglašeno, da bo več živine iz sosednih občin na javni dražbi prodanih pri občini Videm. Drugi so, menda že plačali, le =*den ne, zato so prignali njegovega junca na dražbo. Pa nobenega kmeta ni bilo k čražbi. — Veliki fantovski pretepi, ki so se prešnje leto vršili, so črez zimo ponehali. Letos so se pa zopet začeli z malimi praskami. Fantje, pametni bodite, pa nustite gostilne in pretepe, ki so v škodo vam, staršem in celi fari. Dolžnost občinskih orožnikov in oblasti je, da ■*, vso strogostjo nastopa proti gostilničarjem, ki imajo crez policijsko uro gostilne odprte in proti vsem, ki motijo jcvni red in mir, posebno ponoči.
STOPIČE PRI NOVEM MESTU.
Pred kratkim časom smo dobili 8 novih zvonov za naše podružnice. Dolžani, Zajčanje, Orehovljeni in črmošnjičanje so kupili po en zvon; šentjošci pa kar dva. — Predpust je sedaj tudi pri nas. Oklicali so jih že 19 parov. Veliko se jih bo poročilo. Nekaj bi se jih šo lahko (Stopčanje), pa
se nočejo. Nekaj bi se jih pa rado, se pa ne morejo. Je pač križ - Umrlo jih je tudi nekaj v zadnjem času. Zlasti starejši možje so bili na vrsti. O Božiču — na Svet dan — smo pokopali na Dolžu očeta Božiča. Teden pozneje je nehal živeti gospodar Živec iz Pangrčgrma. Sedaj so nas zapustili pa še oče ščinkovec. 82 let so bili zadovoljni med nami. Naj počivajo v miru vsi trije! — Vode še vedno pošiljamo Novomeščanom, ki imajo od nas napeljan vodovod. Sami pa raje pijemo »sladko vince«, ki je letos prav dobro in se človeka kmalu prime. Potem pa ni vse prav. Pa o tem molčimo!
IZ BITNJA.
Društveno in versko življenje se pri nas stalno obnavlja. Ponosni smo na svoje svetišče, oživljeno z električno razsvetljavo in novimi zvonovi, z ubranim pevskim zborom, ki vztrajno in izvrstno dviga cerkveno slovesnosti, na lepo prepevanje mladine izpred oltarja; ponosni smo na društvo, ki s predavanji in prireditvami častno vrši svtjo nalogo. — Hvaležni smo vam iu želimo, da vztrajato na tej poti! — Ker smo se v Stražišču tako malo brigali za »kulturo«. so nam naši »LJturni generulk postavili dom, o katerem pogosto beremo: vanj pridno zahaja mladina k telovadbi, domačini pa vneto k prireditvam, ki niso redke, ne slabe. — Res pa je: Prireditve, ki so pogoste in često zaključene z zabavo in plesom, posečajo v večini nedomačini, izletniki iz Kranja in okoliška »krokarija«:. — Vemo: Dom so zidali kapitalisti, z našimi žulji ga ne boste izdrževali, še manj krili dolgove. Društvo, ki je svobodomiselno, brezversko in protiversko, ki nam poda a kulturo v surovosti in pijančevanju, podivjanosti in izžemanju naših ljudi, nam je tuje in ga odklanjamo. — Z ljudmi, ki se gostijo iz žuljev delavstva in se vračajo pozno v jutro vsi vrtoglavi proti don u in so v nadlego ljudem, ki gredo k službi božji, nam ne grejo skupaj in jih pomilujemo.
KOROŠKA BELA.
Za župana na Koroški Beli je bil izvoljen socialpatriot, pravzaprav knpitalpatri-ot Stenej iz Koroške Bele. O, to je bil težak porod. Cel leden so trpele porodniške težave. Pa vsa čast dobrim zdravnikom radikalom, demokratom in narodnim socialistom, ki so pod spretnim vodstvom naduči-telja Baraga tako dobro dajali pomoč. Dete je rešeno, samo da bi mu bilo odmerjeno dolgo življenje. Za Belo se bližajo sedaj zlati časi, ko se bo kakor nekdaj v obljubljeni dežel' cedili samo mleko in med. Samo če bo le res? Castitamo socialistom, da so s pomočjo kapitalističnih strank dosegli županski stolec. Živel socializem v objemu s kapitalizmom! Zdravo!
SELŠKA DOLINA.
V Jelovici na Mosteh je pretekli teden pogorelo gospodarsko poslopje 8 krmo vred, lastnina g. Eggera. Kako se je ogenj zanetil, po nesreči ali zlobnosti, se ne ve. Kolikim delavcem daje Jelovica zaslužek; v preobilni meri se seka les; samo iz državnega sveta se bo letos 7 tisoč m izvozilo. V Dražgošah je bilo lansko leto troje mrli-čev. 2 otroka po 2 meseca stara in 1 odra-
sen, 82 let star. Zdrav kraj! Pa tudi zdravo dušo hočemo ohraniti, naše krščansko moštvo in zvestoba ni na prodaj, tudi ne po gmotni podpori kakega mognata. —- 17, februarja, v nedeljo sc bo v »Domu« vpri-zorila igra »Na dan sodbe«. — Hvalevredno je prizadevanje nekaterih mož, da se pridobi vodna moč za napravo električne razsvetljave za Dražgoše in Ruchio; z združenimi močmi bi sc zamogle denarne težave premagati.
MEKINJE.
Pogorela sta pri Plevelovi hiši v Mekinjah hlev in šupa dne 14. t. m. Ogenj, ki je nastal zjutraj ob petih, so hitro opazili, tako da je bilo mogoče še rešiti živino. Požarni hrambi iz Kamnika in Smodnišnice sta hitro prihiteli na lice mesta. Njima gre v prvi vrsti zahvala, da ni pogorelo pri bo-sedu p. d. Švebovcu. Bodi izrečena iskrena zahvala vsem ,ki so pomagali gasiti. Orož-ništvo pridno zasleduje požigalca, ker je vso tega mnenja, da je bil ogenj iz hudobije podtaknjen. — To leto prihaja v nnši) župnijo na skupni naslov: 104 Domoljubi. •10 Bogoljubov, 10 Glasnikov in 21 Kato). misijonov.
PODGRAD PRI NOVEM MESTU.
Naša poštna nabiralnica je s 1. sve« nom nehala poslovati. Imela jo zvezo s pošto v Novem mestu trikrat na teden. Dostavljala so se samo navadna pisma, časopisi in poštni nvizi. Denarne in druge po-šiljatve in priporočena pisma smo morali sami oddajati na pošto v Novo mesto, oziroma je moral vsak sam hoditi tja po nje. Bilo jc malo, pa vsaj nekaj pošte. Sedaj je župni urad, šolski urad, orožništvo na Ce-rovcu in vsa podgrajska župnija brez pošte. Imamo naročene časopise, dohajajo in oddajajo se vedno pisma, ker je več nasib ljudi v Ameriki. Hodili bomo moiali sedaj sami po pošto v Novo mesto. Upravitelj poštne nabiralnice je odpovedal nadaljno oskrbovanje radi premajhne plače. Hoditi je moral vsak pondeljek v 10 km oddaljeno Novo mesto. Večkrat v tednu pa na 5 kilometrov oddaljeno Tržko vodo. Mesečno znaša ta pot lbO km, to je tako daleč kakor iz Pograda v Ljubljano in nazaj. In koliko plačuje poštna uprava za to mesečno? Celih 22 Din 50 p. Prosil je za povišanje plače, pa se je odgovorilo, da nima para in da naj se nabiralnica ukine. Obljubilo se je zvišanje, če bo narodna skupščini! npvišala državni proračun za pošto. Narodne poslance prosimo, da posredujejo, da se nam nabiralnico zopet vrne.
SELA PRI KAMNIKU.
Veliko olajšavo napravi občini solp! ako vprizori kako lepo prireditev v kritje ogromnih šolskih stroškov bodisi za šolal'; sko knjižnico ali nabavo potrebnih učil aH za siromašne učence. Kcjpak ima učitelj-stvo precej več dela, na drugi strani pa J1' za mladino velik duševni in tudi gmotni dobiček. Prav iz tega namena, oziroma šolsko knjižnico priredi šolska mladina na Selih pri Kamniku v nedeljo, dne 24. t. n'-popoldne po večernici petje, deklamacijOt telovadbo in lepo igrico. Otroci so z velikim veseljem in požrtvovalnostjo pripra|' ljajo kljub slabemu vremenu in grd'™.P. tom. Pa tudi mi odrasli bomo napravili !>••
t
pustno nedeljo nekaj za smeh in kratek ;.HS. Gospod bodo pa s skioptičniml slikami pojasnjevali lepoto fantovskega življenja aH »Blagor ti, mlada kri«, seveda čo si v pravih mejah.
IZ ŠMARTNA PRI LITIJI
V	naši fari imamo letos že 12 mrllčev. In čudno je to, da jih je 7 iz enega kraja:
6 žensk in 1 moški.
PREDASEL.
(Na naslov poštnega ravnateljstva.)
V	okolico Predasel hodi pismonoša v rednih razmerah vsak dan iz Kranja. Ko je v jeseni zbolel mestni pismonoša, so tebi nič, meni nič naložili našemu pismonošu še službo v mestu. Da so torej imeli gospodje meščani vsak dan dostavljeue poštne pošiljke, smo morali cela dva meseca trpeti okoličani, da smo vsak drug dan prejemali pošto. Ker so se pred kratkim te balkanske razmere zopet ponovile, da okoličani doSivpmo pošto spiDo tri krat na teden spm« zato, da ne prebirajo v mestu morda par ur zastarelih časopisov, prosimo odločujoče kroge, da ta škandal takoj odpravijo. če že ni mogoče dobiti namestnika, naj za slučaj bolezni mestnega pismonoše trpi mesto, ne pa okolica. Pri davkih smo enakovredni; zakaj ne bi bili tudi pri pravicah?!
VAŠE FRI PRESKI.
V	nuših Vašah prav pridno beremo Domoljuba. Bodi dovoljeno, da tudi enkrat nikej poroči to. NaM 0*1 i so v drr-štvenem cJcmu napravili lepo prireditev. Čast ji ml — Win'iio leto smo dobili tretji večji bronasti zvon, zdaj sa zopet razliva lepo ubrano Ironovo donenja po naši prijazni župniji. — V Preski je umrl spoštovani mnogoletni okrajni cestar Gašper Trampuš, star 74. let. Nrj podiva v miiul Kakor se sliši, dobimo v tem letu v oblino električno luč, to bo občanom zelo koristna naprava. — Navdušeni g. nad-'Jcilelj Kržišnik p ustanovil pe.ski moški dušo prav Iep0, pe,ie blaži Brce
FARA OB KOLPI.
Na Svernico popoldne bj je vršil v tukajšnji šoli izredni občni zbor Izobraževalnega društva. Po končanem občnem zboru je predaval tov. Marinič: »0 lepem vedenju«. Podal nam je več smernic, ki so človeku v splošno izobrazbo. Nato je zapel moški zbor več priljubljenih pesmic in s tem seje zaključil občni zbor.
v Možje, gospoufa-jil Poulad že trka nt nasa vrata, a mi še veano spimo in ča-,.a.m°' Ozrimo se malo na svoje vrtove in vdeli bomo, kako je vse drevje polomlje-
od letošnjega snega. Kot kake koceli ? .'jo polomljene veje, a mi se nič ne 0"f!nmo. še manj pa skrbimo za drevesa, epice. Ali ne nameravate letos posaditi »'e sadnih drevesc? In kako ugodno pod-ebje je prj nas ^ sai]je) a mj se za vse
to niti
v , 1 ne zmenimo. Po pravici nam lahko J., c'ovek predbaciva in očita, da smo n®.' gospodarji, ko pa nočemo sami sebi onsiiti. Glede sadnih drevesc sem bil pri viSjemu sadjarskemu nadzor-ZJJ LJ"bljani in lahko rečem, da me je rni okreeal. ko iez vedel, kako malo
se zanimamo za sadjarstvo. Dobil sem pri njem iz prijaznosti več Številk »Sadjar in vrtnar« ter več naslovov, kje bi mogli dobiti drevesca dobre sorte. Cena iznaša za komad 15—20 Din. Upam, da se za\žamete za to in da skupno naročimo večjo število jablan odnosno hrušek, ter tako vsaj malo povzdignemo naš gospodarski položaj, ki se nahaja v zelo kritičnem položaju.
V zadnjem času se govori mnogo o »Društvenem domu«, ki ga nameravamo postaviti na zelo lepem kraju — Vidmu, v Fari.	•
IZ VODIC.
Dne 7. t. m. se je vršil pri nas celodnevni sadjarski in vrtnarski tečaj. Priredila ga je tukajšnja podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva«. Kljub delavnemu dnevu se je zbralo dopoldan v mali društveni dvorani prav lepo število vnetih sadjarjev, ki so z izredno pazljivostjo sledili nad 2 uri trajajočemu predavanju g. And. Skulja, nadzornika šolskih vrtov iz Ljubljane. Popoldne od pol 2. do 4. se je vršilo predavanje v istih prostorih iz vrtnarstva, bolj za žene in dekleta, ki so skoraj popolnoma napolnile dvorano. Poslušalke — in tudi nebroj poslušalcev — so sledile predavanju g. Skulja z vztrajnim zanimanjem. Bila pa je tudi 6rov nadvse zanimiva, za kar se je občinstvo predavatelju na komu prav hvaležno skazalo. Taka poučna predavanja naj bi se prirejala prav pogostokrat, da bi se vzbudilo Čim večje zanimanje med ljudstvom, ker je žal sadno i drevje pri nas precej zanemarjeno, vrtnarstvo, od katerega pa bi se dala marsikatera kronica pridobiti, pa je tudi šele v povoju.
IZ BOHINJA.
Gazil sem sne?; okoli Bohinja in pobiral novice in opazoval. Kaj pravijo naši samostojneži ? — Stari zapeljanci so. Vsega zia in davkov je kriv — klerikalec. Bog jim daj pamet! Ljudje oožji, preneumno je to govoričenje — če pa te pograbim za jezik
—	pa ne dokažeš nič, izgovarjaš se le: »Saj je Pucelj tako povedal.* — O, ubogi g. Pucelj I Tika, taka, somint ja I — Kaj pravijo občani? Pota, občinska namreč, so sedanjo zimo strašna. Najbo v gornji ali spodnji vasi — na Bistrici — enkrat čez hrib, drugo v dolino. Nihče ne odvozi gredi. Živina se muči, da pride na er.i strani s težkim vozom na hrib, na drugo stran pa jo težki tovor si!cw potisne. Hvaležno ooije dela ima tukaj -- občina — Kaj pravijo ljudje?
—	Da je mladina surova. In zakaj? Niti 18 let sta-i otroci dobivajo (n. pr. na Nomenju v gostilri nekaka Muleja) pijačo in to sami, brez nadzorstva ali v spremstvu staršev. Ne vem, čemu so r*otem naredbe o točenju alkonola? Poklicane oblasti poziv-ljemo, da napravijo red. Kam bo prišel naš narod, če se tako izgublja že mladina. Do škodljivosti pijani otroci pridejo iz gostilne in preklinjajo in razgrajajo. Kam pelje to? — Trgovina z drvmi je v zastoju. Skladišča polna, celo lepe robe, a kupcev ni. Denarja manjka povsod. Dinar se dviga, a cene pri naših trgovcih — se višajo. Res čudni časil
SELA PRI ŠUMBERKU.
Od nas prihaja malo novic v svet. To pot imamo sporočati © dveh dogodkih. Dno
30. decembra pr. leta nas ie obiskal g. kmetijski inštruktor Fr. Jereb iz Višnje goro. Prišel nas je učit naprednejšega kmetijstva, za kar smo mu prav hvaležni. — Dn« 30. januarja pa smo dobili nov bronast zvon, težak 799 kg. Sprejeli smo ga z velikim veseljem in lepo slovesnostjo. Dne 3. februarja so ga g. dekan iz Žužemberka slovesno posvetili.
JAVOR POD LJUBLJANO.
Dne 2. februarja je imela tukajšnja krajevna Kmetska zveza svoj redni občni zbor, ki je bil dobro obiskan od Javorcev in Zgornjih Besenčanov. Spodnji Besenčanl pa bolj postrani gledajo našo organizacijo. Zakaj to? Besenčani, ne takol Stan brez organizacije je izgubljen, pa naj bo še tako številen in posamezniki še tako pridni. Zato naj bo vaše geslo: V$i v Kmetsko zvezo I Ni pa dovolj biti v Kmetsko zvezo samo vpisan, ampak imeti je treba tudi zavest kadar je treba tudi za zatirani kmetski stan kaj spregovoriti. Zlasti v gostilnah, kjer se tako rado zoper kmetski stan zabavlja, odločno nastopiti in se ne sramovati. Na obS-nem zboru je poročal naš prijatelj g. župan Trebeljevski, ki je v zelo zanimivem govo-j ru razložil politični in gospodarski položaj. | Na občnem zboru je bil izvoljen zopet sta-| ri odbor. Člani, obračajte so na Kmetsko zvezo za svet in pomoč, Kmetska zveza vam bo drage volje skušala pomagati kakor doslej.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Dne 26. februarja L L se bo vršil v našem društvenem domu celodnevni kmetijski tečaj. Kmetje tukajšnje okolice posebno kmetski mladeniči, se toplo vabijo, da se istega v največjem Številu udeleže. Na tem tečaju se bodo obravnavale stvari, ki so za obstoj kmetskega stanu življen-skega pomena, posebno še za naše razmere.
Katera zapoved f« najlepša? Na to vprala-
oje )e odgovorila dobra žena tvojemu motu takole: 'Najlepša zapoved je, če mi zapovci, da grem
v Skofjo Lf ko na Spodnji trg v trgovino Mihaflo Lapuh, kjer kupim vsakovrstne itole, hlafevino, volneno blago, ceiirje, okslorde, iiione, cvilh itd, po 10—20% znižani ceni t
GDSPDMR
Cepilna smola.
Gotovo ete že videli po sadovnjakih in mejah tista čudna strašila, ki jih na-pravljajo starokopitni cepljači, kadar cepijo divjake ali precepljajo starejše sadno drevje. V mislih imamo tiste, kakor repa debele glave iz mahu ali cunj, povezane navzkriž z vrbovimi šibicami ali srobotom. Iz vsake glave pa molita po dva precej dolga cepiča, kakor dva rožička. Včasih so pa celo trije ali štirje. Tako so cepili pred sto in sto leti in tako dela marsikdo se dandanes; nekateri iz trme, drugi pa iz nevednosti. čudno pa je, da se najde med sadjarji še dandanes kdo, ki bi ne bil slišal ali videl, da se i!a to delo opraviti mnogo lažje, hitreje in neprimerno bolje na drug preprostejši način.
Vsako požlalitnjevanje ali cepljenje je neke vrste operacija. Pri operacijah pa nastanejo rane, ki se morajo čimprej zaceliti. Ako pa naj se rana zaceli, jo je treba zavarovati pred zunanjimi škodljivimi vplivi, zlasti pred zrakom, vlago, raznimi glivicami in bakteriji. Zato rane zamažemo. Naši pradedjte so mazali z ilovico, ker drugega mazila niso poznali. Ilovica pa se na zraku posuši, razpoka in odpade. Zavarovali 60 jo zaradi tega z vlažnim mahom ali cunjami, pa je šlo. Za tiste čase je bilo to dobro. Drevja so pocepili razmeroma prav malo, mudilo se jim ni nikamor. Kaj zato, ako se je cepljač zamudil z vsako >glavo« eno uro ali pa še več! Dandanes je pa druga. Kaj bi začel drevesničar, ki ima pocepiti na leto po stotisoč dreves, ko bi t ako delal. Izurjen cepljač počepi dandanes po tisoč, pa tudi več dreves na dan. Pa tudi /a preprostega cepljača je čas zlato in gotovo ni vseeno, ako se zamudi z enim divjakom pol ure ali pa ako izvrši isto delo mnogo bolje v petih minutah.
Že vidim, kako zmigavate. Noče vam v glavo, da bi ilovica ne bila dobro mazilo in da je mogoče dobiti kaj boljšega. Bodite pametni in otresite se takih zastarelih predsodkov in — ilovice pri cepljenju! Se-žite po c e p i 1 n i smoli, ki si jo za našo potrebo prav lahko in razmeroma poceni pripravite doma. Prepričali se boste, kako lahko in hitro se dela z njo, pa brez mahu, brez cunj, brez vrvbovih šibic in srobotine. Otroci naj vam nabero kolikor mogoče čiste smrekove smole. Navadno pa je med tako smolo precej iglic in smrekovih Bkorij, zato je dobro, da jo najprej prečistimo. V primernem loncu in na žerjavici — ne ob plamenu, smolo raztopimo, da je tekoča. Potem jo zlijemo skozi prav redko vrečevino v podstavljeno posodo, v kateri naj bo nekoliko vode. Tako prečiščeno smolo poberemo iz posode, obsušimo in še enkrat raztopimo v isti posodi kakor prvič. Pri tej priliki pridenemo lahko (neobhodno potrebno pa ni), za oreh ali dva čistega čebelnega voska, ali neslanega loja, ali pa par žlic lanenega olja. Ko je smola raztopljena (ne vrela I), nesema posodo nekom 18»
na piano izpod strehe, jo postavimo na tla, ter prav pomaleno in zelo previdno prili-vamo najčistejšega špirita — na 1 kg smole prilično 1 osminko litra Med prilivanjem špirita smolo neprestano mešamo. Ako se hoče v loncu vzdigovati in prekipevati, prenehamo prilivati toliko časa, da se poleže. Za to delo je treba, da je lonec vsaj za polovico večji nego zavzema smola, ker jako rada prekipi, zlasti če bi bila prevroča. Ko je to malo sitno delo končano, nalijemo smolo v primerne male posodice (pušice), ki se dado dobro zapreti, ali jo pa pustimo kar v loncu. Drugi dan, ko se je smola popolnoma ohladila in strdila, takoj vidimo, če smo zadeli. Smola mora biti taka kakor strjen med ali mast ali mehko surovo maslo, da se da z leseno treščico inazati pravna tanko. Ako bi bila preredka, da teče kakor redek močnik, je v njej -preveč špirita. Treba jo je raztopiti in pridejati še smole. Ako jc pa pretrda, da se težko maže, jo moramo istotako raztopiti in dodati še nekoliko špirita. Navadno se pa dobro spo-nese, ako le jnibližno zadenemo primes špirita.
Takole mazilo je vse drugače zanesljivo zoper rano, nego pa ilovica — pa brez mahu in cunj, ker se je voda ne prime in popolnoma nič ne propušča zraka. V zaprtih pušicah se ohrani več let. Ako se pa sčasoma vendarle malo preveč strdi, jo raztopimo in prilijemo malo špirita.
Cepilno smolo mažemo s ploščatim klinčkom prav na tanko. Kdor zna pravilno mazati, je porabi jako malo. Komaj pol milimetra debela prevlaka drži zrak in vodo več mesecev. Cepilno smolo uporabljamo tudi za mazanje večjih ran, ko snažimo sadno drevje, ali ko zajec ogloda mlada drevesca itd.
Končno naj še omenimo, da je tako pripravljena cepilna smola izvrstno domače zdravilo za vsakovrstne rane. Ako se vre-žeš, vsekaš, ali imaš staro rano, ki se težko celi, pritisni gor platneno krpo, prevlečeno prav na tanko s cepilno smolo, pa boš videl, kako izvrstno učinkuje.
Setev kumne
i
V sedanjih časih se našemu kmetovalcu prav slabo godi. Pridelki postajajo vsak dan bolj poceni, nasprotno pa vse druge potrebščine so pa dan za dnem dražje. Povrh pridejo še davki, takse in druge težave.
Mali posestnik se komaj otrese vsem ! tem nadlogam. Ljudje se dan za dnevom bolj zadolžujejo, in ako hočemo vse to lažje premagovati, se moramo ozirati za tem, kar je med kmetijskimi pridelki najbolj drago. V tem oziru se danes najbolj vpo-števajo trgovske rastline, ki jih v drugih državah močno gojijo.
Med trgovske rastline prištevamo mak, ogrščico, lan, janež in kumno. Lelošnje cene maka na veliko so 15 Din kg, janeža 88 Din ia kumne 50 Dia za kg.
Ker se kumne v našo državo velik« uvaža, bi bilo umestno, ako bi naši mali posetniki posvetili večjo pozornost takim rastlinam, ki jim ob istih stroških kakor pri pridelovanju žita nudijo 10 krat večji časti donos iz 1 ha.
Kumna je dvo do triletna rastlina in jo vsak pozna, ker raste na travnikih med travo, in jo posušeno rabimo v gospodinj, stvu. To je divja ali domača kumna. Najbolj čislana je holandska kumna, ki se odlikuje po močnem duhu in je bolj žlahtna kakor domača. Ako jo misli kdo sejati, napravi najbolje, ako jo seje po pognojeni okopa-vini, ker zahteva čisto in močno zemljo. Seje se zgodaj spomladi v jesenski ječmen na ta način kakor strniščno korenje, vendar je boljša setev s strojem v vrsticc 30 do 35 cm oddaljene. Na 1 hektar so rabi 8 do 10 kg ali na 1000 kvadratnih metrov deseti del. Kumna sejana v vrstice se lažje okoplje in se bolj razraste, kakor če je sejemo na široko. Tudi se jo priporoča sejati med rž ali pa oves, vendar čim prejo spravimo zgornjo rastlino, tem močneje se kumna vkoreniči, in nakopiči do jeseni več redilnili snovi v korenine iz katerih drugo leto zgodaj sj)omladi začno poganjati bilj-ke in cvetje. Na opleto ali okopano njivo je Ireba raztrositi 50 do 100 apnenega dušika in spomladi 200 kg superfosfata na oral, ker s tem povečamo kakovost in pri-nos semena.
Spravlja se, ako začne cela njiva rjaveti, kakor pri zoreči ajdi. Taktrat so vse glavne kobulje (cvetovi) z najdebelejšinr semenom zrele in se ne priporoča čakati, da bi tudi okolišni kobulji dozoreli, ker bi seme glavni kobulj odpadalo. Zrela kumna se požanje, zveze v snopiče s slamo in spravi v kozolec, da se posuši. Posušeno je treba takoj s strojem, ki se močno stisne, ali pa s cepiči omlatiti. Med prekladanjem kumne v kozolec in na pod je treba podložiti plahte, da se seme ne izgubi. Seme se mora na kašči razprostreti in dobro pre-sušili. Med raščo in pri spravljanju je treba paziti na tatove, ki si radi kumno sprav« ljajo za kislo zelje in zimsko pečenko. Gospodarski uspeh setve kumne se razvidi iz sledečega. Kumna obrodi na 1 hektar po gori označenem gnojenju 10—15 jneterskili centov semena. Stroški za seme niso prav nič večji, kakor pri pšenici. 10 kg X BO D ~ 800 Din, pšenice pa 200 kg a 400 Din --- 800 Din in obdelovanje pride dražje, le za plctev ali okopavanje. Srednja trgovska cena kumni je 40 Din kg kar je proti pšenici za 10 krat dražji in vsled tega renta iz iztega zemljišča tudi 10 krat večja, kakor pri pridelovanju žita. Seveda s tem nočem zanikati važnost žita, ki ga rabimo za prehrano ljudi in živine, ampak preudarnemu gospodarju je iz tega razvidno, mora tudi pri kmetijstvu špekulirati. Kdor misli kumno sejali, naj se obrne na-me, da mu pravočasno nabavim kumno originalno seme s Holandskega. — Fr. Mal&sek - Grm,-
Nazadovanje živinoreje.
V eni zadnjih številk smo poročali o znatnem nazadovanju svinj v naši drža" vi. Sedaj pa je objavilo poljedelsko ministrstvo podatke, iz katerih je hizviiin'' stanje živine v posameznih letih, o'1KH
obstoji naša država. Iz podatkov je razvidno, da je bilo povsodi v zadnjih dveh letih nazadovanje, samo število goved se je za malenkost povečalo. Sicer pa
ni prav nič čudnega, če se upošteva, (ln država za napredek kmetijstva ne kaže prav nobenega zmisla, čeprav je kmet-eki stan v vsakem oziru najmogočnejši steber naše države. Kmetski stan pozna vlada le tedaj, kadar zahteva od njega davek v krvi in denarju. Kako postopa vlada s kmečkim stanom, o tem smo govorili v zadnjem »Domoljubu«, ko smo prerešetavali proračun poljedelskega ministrstva. Številke poljedelskega ministrstva naj govore!	.
Kakor smo že omenili, je znatno padlo število svinj. Leta 1919 jih je bilo 2 milijona 42 tisoč 523; leta 1920. 4 milijone 840 tisoč 600; leta 1921 3 milijone 285 tisoč 135; leta 1922 2 milijona 902 tisoč 399; leta 1923 2 milijona 577 tisoč 704. V Sloveniji ie zaznamovati sledeče nazadovanj.-' leta 1921 302 tisoč 581; leta 1922 303 tisoč 396; leta 1923 261 tisoč 566. Število je padlo v vseh pokrajinah, najznat-nejše v Severni in Južni Srbiji tor precej tudi v Sloveniji. Največ se pečajo s svili rejo v Hrvatski, kjer se je naštelo lani 833.973 svinj, potem v Severni Srbiji 627 tisoč 781 in Vojvodini 505 tisoč ." 3. -- število goveje živine se je 1. 1923 z oziroin na 1. 1922 zvišalo le malenkostno in sicer greto zvišanje le na račun Bosne. Goveje živine ji bdo 1. 1923 največ v Bosni in sicer 1 milijon, 106 tisoč 669 glav. Leta 1919. je bilo v oeli državi 3 milijone, 319 tisoč, J48 glav; leta 1920. 5 milijonov, 496 tisoč; leta 1921. 4 milijone, 837 tisoč, .334; lota 1922. 4 milijone, 8 tisoč, 920; leta 1923. 4 milijone, 53 tisoč, 115. V Sloveniji se je zmanjševalo število goveje živino sledeče: leta 1921. je bilo 478 tisoč, 115; leta 1922. 389 tisoč, 28(i; leta 1923. 348 tisoč, 259 glav.
Število konj v naši državi je znašalo: leta 1919. 1 milijon, 8 tisoč, 980; leta J920.1 milijon, 458 tisoč; tela 1922, 1 milijon, 43 tisoč, 448; leta 1923. 1 milijon o4 tisoč, 139 komadov. Največje je bilo število 1. 1920., potem pa je trajno nazadovalo. Največje število konj je bilo v lotu 1923. v Hrvatski in sicer 337 tisoč, Jw7. V Sloveniji je nazadovalo število Konj sledeče: leta 1921. 58 tisoč, 438; leta J922. 58 tisoč, 753; leta 1923. 49 tisoč, 748 komadov. Samo v Hrvatski, Bosni in Hercegovini ni padlo število konj, drugod pa povsodi. Trajno se zvišuje tekom zadnjih treh let število konj v južni Srbiji dočim se v Vojvodini stalno manjša.
Tudi število perutnino je lani padlo v vseli pokrajinah države. V Sloveniji sc Je naštelo: 1. 1921.1 milijon, 55 tisoč, 822; Jeta 1922. 816 tisoč, 406; leta 1923. 805 tisoč, 569.
Gospodarska obvestila.
denar.
g Vrednost denarja 19. t. m. Dinar se je y preteklem tednu nepričakovano visoko *lv|gnil, dosegel je ta ponedeljek v Zilrichu
d i mJ° toCko 7'60- v torek P« je zopet pa-?el* Na denarnem trgu vlada precejšnja nejasnost in vse čaka, kam bo dinar krenil,
še navzgor ali zopet nazaj. 19. t. m. so bile cene sledeče: lira Din 8.30, francoski frank 8.25, švicarski frank Din 13.60, dolar (denar) Din 76.—, dolar (ček) Din 78.—, če-hoslovaška krona Din 2.25, funt šterling Din 335.—, 10.000 avstr. kron Din 10.90. (V zadnjem Domoljubu je bila glede avstrijskih kron pomota, ki jo jc bravec lahko takoj sam opazil.)
g Dviganje dinarja. Naš dinar raste. Vsa domača in tuja javnost opazuje to dviganje z napeto pozornostjo. Na cu-riški borzi pretekli petek je bilo 100 Din žc vrednih 7.20 do 7.40 švic. franka. Finančni minister je pa že tudi poveda!, zakaj 6e dinar tako dviga. Izjavil je, da se je dinarja polastila mednarodna špekulacija, povedal pa ni, kaj je proti temu ukrenil. Vsled dviga dinarja je pa tuj denar padel. Na zagrebški borzi je bila pretekli petek vredna italijanska lira 3.35 do 3.40 Din, angleški funt 335 Din, dolar 76 do 78 Diu, francoski frank 3.45 do 3.50 Din, švicarski frank 13.50 Din.
g Dinarje kupuje Italija v celih množinah. Zato se dinar stalno dviga.
g Cekini, ki se bodo zopet uvedli v promet, bodo izdelani na Češkem.
CENE.
g Padec ceu za mleko in mlečne izdelke. Od božiča sem je Dunaj kar preplavljen z mlekom. To priliko so dunajsko mlekarne takoj porabile in pri producentih zelo občutno pritisnile na cenc. Tekom enega meseca so šle cene za cele K 3 nazaj, pri našem mleku je poleg tega povzročil za preko 2 kroni padca porast dinarja tekom zadnjih 14 dni. Ker 'Slovenija večino svojega mleka pošilja na Dunaj, padec na Dunaju v polni meri zadene naše poljedelce. Za enkrat so so pri nas vsled pritiska Dunaja znižalo cene povprečno za K 2. Ker pa z 2 K še ni izenačen dunajski padec, sledi pri nas še nadaljnji padec cen, če se razmere med tem časom ne izpremenijo.
g Ceno umetnim gnojilom in vinogradniškim potrebščinam. Cene superfosfatu so ponovno popustile. Umetna gnojila stanejo povprečno: 16 odstotni superfosfat 130 do 140 Din postavno postaja naročnika; kalijeva sol 155 do 160 Din; apneni dušik 320 do 330 Din; 12 do 15 odstotni kajnit 65 do 75 Din; 17do 18 odstotna Thomasova žlindra 170 do 180 Din, vse za 100 kg. — Vinogradniške potrebščine: modra galica 10 do 11 Din; žveplo 4 do 5 Din, natrijev triosul-fat 8.50 Din, galun 7.50 Din. Cvrstejše so cone modri galici.
g Cene neprimičninam popuščajo. Posledica zboljšanja dinarja, a še bolj morda denarne krize je, da popuščajo cone neprim čnin, tako zemljišč, poslopij, tovarniških zgradb. To se opaža ne samo v Sloveniji nego tudi v ostalih pokrajinah države. Pomanjkanje denarja povzroča slabše zanimanje s strani kupcev, ki pri sedanjem naraščanju dinarja ne tvegajo nakupov na kredit.
g Trgovina z vinom v Dalmaciji je prenehala. Vsled slabe kupčije ceno vinu v severni Dalmaciji padajo. Na drobno se prodajajo dobra vina po 3 Din liter, ker trgovine na debelo ni. Cene vinu v srednji in iužni Dalmaciji bo Se precej
trdne; sučejo se okoli 3.50 do 4.50 Din za liter po 27.50 do 35 Din alkoholna stopnja.
g Gospodarska zveza notira sledeče cene: Semena: Domača detelja, plombirana po 34 Din; lucerna ali nemška detelja, plombirana po 32 Din; rdeča ali inkarnatka po 25 Din; semenska pesa »Eckendorfer« po 36 Din; semenska pesa »Mamuth« po 32 Din; italiianska ljulika po 26 Din; angleška ljulika po 26 dinarjev; nemška ljulika po 14 Din; mačji rep po 25 Din. — Gnojila: Superfosfat rudninski 16 % po 165 Din; superfosfat kostni 18—20 % po 260 Din; raz-klejena, bela kostna moka po 250 Din; Tomaževa žlindra IS—19 % po 185 Din; kalijeva sol 40—42 % po 150 Din. — Krmila: lanene tropine po 4.50 Din; orehove tropine po 3.50 Din; klajno
apno po 4.50 Din pri manjšem odjemu po 6 Din. k m e t i j s k e p o t r e b š č i n c : Dreves-
Vinogradniške in
nc škropilnice bakreno po 400 dinarje/; modra galica po 11 Din; žveplo, dvojno rafinirano po 4 Din; trierji (žitni čistilniki tt. Heid po 2.900 Din, znamke I A; trierji (žitni čistilniki) tt. Heid po 2.800 dinarjev, znamke IB. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po 6.500 Din. M latinice na ročni in gepeljni pogon po 4.000 Din. Gepeljni na 36 obratov po 4.500 Din, na 24 obratov po 4.000 Din. — Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji: čistilniki (pajtelni), plugi, poljske in travniške brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice i. t. d.
RAZNO.
g Državna obrtna banka. Vlada namerava ustanoviti obrtno banko, katera bi mogla dajati obrtnikom ceneni kredit. Pri tozadevni seji sta poslanca dr. Kulovec in Škulj povdarjala potrebo take banke, toda bosta glasovala zanjo le, če bo vse preskrbljeno, da bodo dobili potrebne kredite tudi slovenski in hrvatski obrtniki, ne pa samo srbski. Zato naj pride v zakon, da so morajo snovati v Sloveniji in na Hrvatskem podružnice in se tudi druga pravila tako izpopolnijo, da bosta slovenski in hrvatski obrtnik dovolj zavarovana. Minister ni hotel pristati na te zahteve — dokaz, da se bo banka ustanovila samo za Srbe —■ zato sta naša poslanca glasovala proti.
g Trgovska pogodba z Italijo. V Belgradu se vrše pogajanja z italijanskimi zastopniki za sklenitev trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo.
g Dobava bencina. Rafinerija v Dravogradu dobavlja bencin kmetijskim društvom v kranjskem okraju, in sicer so oproščena trošarine. Kljub .temu pa rafinerija tako drago računa bencin, da se za isto ceno ali še ceneje dobi pri trgovcu. Poslanec Brodar je odločno protestiral pri delegatu šavniku in zahteval preiskavo. Delegat je obljubil, da bode takoj zadevo uredil.
g Novi kramarski sejmi. Občini Zabu-kovje pri Brežicah so dovoljeni 4 kramarski sejmi in sicer dne 3. aprila, 18. julija, 20. septembra in 6. novembra. Ce je la dan praznik ali nedelja, se vrči sejem prihodnji delavnik.
g Novi seninji v Veliki Loki. Delegacija ministrstva za trgovino in industrijo je dovolila Veliki Loki štiri nove letne semnje za živino, konje, drobnico in kramarsko blago. Novi seninji bodo dne 18. marca, 21. junija, 30. avgusta in 16. decembra. Poleg teh sejmov ostaneta tii-di dva stara semnja, dne 12. maja in 25. julija.
g IV. Ljubljanskega vzorčnega velc-sejma, ki se vrši od 15. do 25. avgusta 1924 se more udeležiti kot razstavljalec vsak industrijalec, obrtnik, trgovec,grosist tu- in inozemstva. Industrija in obrt se bo razdelila po sledečih skupinah: strojna industrija; izdelki iz železa in jekla, puškar-stvo, munlcija; ostali kovinski izdelki; poljedelski stroji, poljedelsko orodje; avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi; elektrotehnika in razsvetljava; kozmetika, far-macevtični in kirurgični izdelki; papirna Industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine; pohištvo in stanovanjska opr-3-ma, ostala 1 ma industrija; usnje in konfekcija usnja; tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti; klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipko; lončena roba, majolika, !ayence, steklo; galanterija, bojiuterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, gra-verji, pasarii; kemična industrija; industrija živil; poljedelstvo; stavbarstvo; godala; razno orodje. Trgovina se namesti v posebnih trgovskih paviljonih.
g Koliko porabi Sloveniji moriopolskih predmetov. Po statistiki porabi Slovenija letno 120.000 škatljic cigaretnega papirja p .ve vrste (vsaka škatljica po 50 knjižic, vsaka knjižica po 50 lističev). Žveplenk sb letno porabi 24 milijonov škatljic (v celi Jugoslaviji 232 milijonov). Letna potreba Beli znaša 12.000 ton (v celi Jugoslaviji 122 500 ton). Konzum petroleja 4000 ton (v celi državi 40.000 ton).
g Produkcija piva v Sloveniji. Produkcija pivovaren v Sloveniji je znašala v letu 1922. 150.000 hI od česar se je konzum i-ralo 100.000 hI v Sloveniji, ostanek 50.000 hektolitrov pa izven. Kapaciteta pivovaren znaša 300.000 hI in jo izrabljajo samo s 50 odstotki.
GQSPOQI(i3n
ZDRAVSTVO V DRŽAVI.
Posebna skrb vsako gospodinje je ta, da varuje svojo družino bolezni, da bolezni omejuje in bolnike v družini s primerno oskrbo kmalu pozdravi. Glavno pri tem je, da skuša že vnaprej odstraniti vzroke raznim boleznim, s primerno nego zmanišati sprejemljivost za bolezni in pojiti odpornost /a tx>lezni v svoji družini. Vzroki za bolezni so vsi tisti raznovrstni škodljivi vplivi, ki nastanejo kot posledica slabega sfanovania, neprimerne obleke, hitre iz-prernembe toplote, nezadostne ali napačno prehrane, nesnage, telesnih ali duševnih naporov i. t. d. Sem spada v prvi vrsti preHajenje, ki vodi k mnogovrstnim boleznim (revmafizem, ka'ari, razna vnetia, bolezni obisti in živcev). Najpogosteje nn-st^i preblaicnje, ako pride raz«rret človek ra prepih, ako nosi premočeno obleko ali obutev, ako razgret pije mrzlo pi>ačo, ako s ' ob vlažni steni, ako leži na vlažni ali zmrzli zemlji, ako nosi prela^no obleko i t. d. So pa tudi bolezni, ki nastanejo zaradi ne?mernosti v jedi in p!!ači. Te se lofio želodca, črev in snloh ob;8ti (kalarl, otekline, rane v želodcu In frev*«^). Zelo razširjen vzrok za zaret"k ra bolezni je premalo gibanja na prostem, preveliki telesni in duševni napori. To povzroča ne-rednosti v prehavi, motenje v obtoku krvi, bolezni ra jetrih in ledvicah in razne živčne bolezni. — Občutiiivosf za bolezni je mogoče zmanjšati s primernim utrjevanjem ali vsaj ne z omohkiižppj^m že takoj pri otroku. Seveda pa je mooo'« utrditi le zdravega otroka, ne pa bolnea. — poleg tega pa je mogoče zahraniti razvoj težkih bolezni tudi s tem, če se malim obolelostim obrne primerna pozornost ter fifi zdravi takoj od začetka. V takem slu.Vu bo gospod:n:a vesela, da je pravočasno pričela z nego in si ne bo delala vesti zaradi kakšne zamude.
RAVNANJE Z MOŠKA OBLEKO.
Zmečkani rokavi tudi niso kaj lepi. Položi rokav tako, da pride rama na ogal mize (krojači imajo blazinice), uravnaj, po-krij z mokro cunjo, pomladi in raztegni. Ovratnik in zavitke gladi od notranje strani. Ovratnik je kaj hitro umazan in ga je treba večkrat oprati. Za pranje je še najboljša mrzla voda, krtačica in milo. Lahko se opere t;,idi s salmijakovo raz|.rostino ali izbriše saino z bencinom. Za črne obleke je prav dober kis, par žlic v mlačni vodi. Za pranje cele suknene temno barvane obleke je prav dobra črna kava, tobačna izku-ha, kostanjeva izkuha, kis z vodo. Obleka se razgrne po mizi. krtači z vodo po niti, oplakne in obesi. Vse se naredi hitro. Ne sme se dolgo močiti, ker se razmoči podlaga in se skremži gornje blago. Lepo se opere vseh barv blago tudi s terpentinom, par zlic na pol litra vode.
Moška obleka ostane dolgo lepa, ako jo zvečer lepo obesiš in zjutraj skrtačiš ter uravnaš in nategneš šive, kakor je treba. Gumbe, ki mislijo nu odhod, prišij, preden '
se gibljejo na zadnji niti, pazi na gumbnho, zašij takoj, ko se je kaj sparalo. Pazi na rokave I Ob robu se začne cefrati. Izprva pomaga par ubodcev, pozneje je treba od-preti podlogo, prerezati privito, prav malo in natančno rokav priviti, da pride raztr. gano noter, potem naštepati od znotraj od« rozano, potem se prišije zopet podloga. To je težko povedati, pri delu se pa že vidi Tako se popravi tudi hlačni rob. Zdaj se dobi trak za obrobljenje hlačnega roba in tako so varuje blago.
Važno je, da ima vsak svilo iste barve, kakor je blago ali take niti za mašenje luknjic. V koraku je treba tudi krpe. To je sitno in nftančno delo. Ovratnik se pokrije lahko z baržunastim, kadar je prejšnji rafr trgan; ' aržun se kupi poševno vrezan in se napne lepo gladko na ovratnik. Scefran rob se obrobi tudi a trakom iste barve— ali to je le za silo, če ni druge pomoči.
ŠIVANJE.
Šivanje je najvažnejše ročno delo iA gospodinjo. Zato naj bi se vsako dekle naučilo vsaj toliko šivanja, da bi kot gospodinja mogla zašiti sobi in svojim obleko fa perilo ter izgotavljati najenostavnejšo obleko svojim otrokom v prvih letih. Kadarkoli pa srofrpodinfa šiva naifi bo novo ali staro, vedno mora biti s pazljivostjo in skrbjo pri delu. Za delo pa mora imeti tudi vse potrebno pripravljeno in v redu. Za šivalne potrebščine naj bi imela gosno-dinfn košarico ali škatljo. ki naj vsebuje sledeče stvari: več vrst šivank (debelih, tankih in še tanjših) v blazinico zataknjenih, da se ne izgube, kakor tudi bucik, ve« vrst sukanca, belega in črnega, debele?« in tankega, pavolo za spenjanje (heft), škarie in nar>rstnik. — 7a šivanje novih in debelih stvari se rabi debelejša šivar-ka in sukanec. Tanke stvari pa je treba vedno šivati » tanko šivanko in nitjo. 7a šivanje starega je vedno rabiti tanko iglo in tanek sukanec, ki naj bo mehak. Nikoli ne šivaj starega z «1 vojno nitjo in debelo šivanko. ker s tem 6taro blago raztrgaš. — Preden začneš šivati, pripravi vse pot^b-no, da ne boš tekala od dela stran iskat zdaj to. zdaj ono. Umij si tudi roke. da dela ne umažeš. — Ko pa nehaš šivati, pospravi vse potrebščine v košarico, da iih im™ drugič zopet pri rokah. Poberi ali pometi ohrezke, večje, še rabne krpe pa zvij sku-pai in poveži, da se ne raz<robe. Šivnnke zabodi v blazinico, nikoli pa ne, kakor imajo nekatere navado, zbadaj v obleko. Kako lahko se zbode otrok, če ga vzame« v naročje, ali ti pade šivanka v jod, .<i>" more imeti zelo hude posledice. Zapomni si tudi to, da za?ita stvar mnogo lepše izgleda, ako jo zlikaš.
KUBINJA.
Dušeni sirovi iličniki (nokerli). 25 dkg zribanega ali dobro stlačenega sira me*«! s tremi rumenjaki, priden! primerno s°» in toliko moke, da je rahlo mehko tesw kot za močnate žličnike. v kožici zavn
IZDBRHZBI
Ali še ne izpoznate!
Prijatelji, veliko hranilnic in posojilnic imate po deželi, toda veliko premalo jih poznate, veliko premalo jih cenite in upoštevate.
Ko sem premišljeval, zakaj ni zbran v hranilnicah ves kmečki denar, zakaj se še vedno najde toliko kmetov, ki držijo denar doma ali pa ga nosijo v banke in mestne hranilnice (za liberalne trgovce), sem prišel do sledečega zaključka: Prvič kmetje ie ne poznajo čemu obstojijo hranilnice in posojilnice in kako so urejene (organizirane). Drugič kmetje le preveč sodijo po zunanjosti in ne verujejo in ne zaupajo v to, česar ne vidijo. Zato o teh dveh stvareh Ie par besedi.
Veste, kaj je namen hranilnice in posojilnice? Namen hranilnice in posojilnice
0 dkg masti, masla ali putra, kateremu si jpridejala 6 žlic vode. V to zavrelico polagaj precej velike žličnike, potem trdo in dobro pokrij, da sopara ne uhaja ven. Ko začne prasketati, prideni 3 žlice kisle smetane ali mleka, naj se prevre. Ko jih daš na mizo, jih potresi s sladkorjem.
Sirovi cmoki. 7. dkg masti, masla ali putra mešaj z dvema celima jajcema, prideni zribanega sira en poln krožnik. 4 žlice pšeničnega zdroba, eno pest drobtin, 3 žlice moke in primerno soli. Naredi cmoke, jih v slani vodi skuhaj, zabeli a putrom in drobtinami.
Star krompir. Spomladi požene krompir poganjke, in s tem se mu okus slabša, « ne samo to, ti poganjki so strupeni in škodljivi za hrano. Zato se mora krompir spomladi debelo lupiti in poganjki se mu morajo globoko izrezati. Mrzla voda, v kateri se mora spomladi krompir pristaviti, naj se takoj osoli, ker slana voda izloči strup iz njega. Priporočljivo je, da se tak krompir olupljen kuha, ker neolupljenemu tudi slana voda ne izloči strupenih kali, solanin imenovanih.
»VIGRKD« se spet lahko naroČi.
Vsled nepričakovano številnega naro-čevanja je »Vigred« že po 2. štev. pošla uprava ni mogla postreči vsem naročnicam. Ker pa naročila šc neprestano prihajajo, se je uprava odločila za ponatis 1. in 2. številke v izvlečku, tako da ho vsaka nova naročnica dobila vse fiPise, ki se nadaljujejo v sledečih številkah, med njimi povest in vzorce za ro<'na dela. Od tretje številke dalje (ma-*'(IC) ho pa naklada toliko zvišana, da se bo lahko vsem postreglo. Za nove naročnice bo stala »Vigred« do konca leta le 20 Din, izvleček iz prvih dveh številk P« dobe za nameček. Od tretje številke oalje bo »Vigred« prinašala mnogo originalnih v nnrodnih motivih izdelanih vzorcev za ročna dela in se bo s tem go-mvo še bolj prikupila, zato le še kupite n«vih dopisnic in pišite na upravništvo »vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom,
je poskrbeti kmetu ceneno posojilo, kredit po nizkih obrestih. Kmetsko gospodarstvo namreč kredita z visokimi obrestmi ne prenese in ga še dolgo ne bo preneslo. Tako dolgo, dokler se bomo morali boriti s tako bedno zemljo kot je naša, dokler bodo posestva tako majhna kot so naši grunti (bolje gruntci) in dokler bodo ti grunti obstojali iz velikega števila semintja raztresenih parcel. Jasen dokaz za to je doba oderuštva, ko je radi visoke obrestne mere padlo v roke obrestnlkov (oderuhov) tisoče in tisoče slovenskih gruntov, ko je bil v nevarnosti ves slovenski kmetski stan samo radi tega, ker ni bilo mogoče najti rešitve vprašanju, odkod naj kmet dobi kredit po nizki obrestni meri. Hranilnice in posojilnice so to vprašanje rešile in rešile s tem kmeta. One so pomagale kmetu do posojila po nizkih obrestih na ta način, da so kmete združile za vzajemno pomoč, da si kmetje pomagajo vzajemno z neomejenim jamstvom (poroštvom) po velikem nauku: »Eden za vse, vsi za enega!«
S tem, da se je petdeset, sto ali več posestnikov združilo in zavezalo, da poroku-jejo s celim premoženjem za vsakega izmed sebe, kadar bi kdo rabil kako posojilo, s tem združenjem je nastala taka gospodarska moč in taka varnost, da vsak brez najmanjšega strahu lahko zaupa taki zadrugi ves denar, ki ga ima: zaslužek, prihranke, dedščino itd. ln denar, ki ga varčni ljudje zadrugi zaupajo ali kot pravimo vlagajo v luanilnico in posojilnico, ta denar lahko hranilnica in posojilnica svojim članom po nizkih obrestih razpoaoja. In ako petdeset, sto, dvesto in tudi več posestev za vloge pri hranilnicah in posojilnicah jamči (poroku-je), potem vlagateljem pač ni treba imeti niti sence strahu, da bi jim ta denar propadel. Saj imajo jamstvo toliko milijonov, kolikor jo gruntov, kolikor ima zadruga članov.
Hranilnice in posojilnice so z neomejeno zavezo in vzajemnostjo članov preskrbele kmetu potrebni kredit po nizkih obrestih, one so začele zbirati kmetske prihranke za kmetska posojila po geslu »Kmetski denar naj služi kmetu!« in one so s tem udarile oderuštvo, da se do danes še ni opomoglo. Ali sedaj razumete, kakšen blagoslov za kmeta so pravzaprav te zadruge s svojim naukom: »Kmetje, pomagajte si sami! V združenju je vaša moč! Kmetski denar naj služi kmetu!«
In če ste spoznali, kako je urejena taka kmečka hranilnica in posojilnica, če veste, komu služi, vendar ji še prav ne zaupate. Preskromna vam je. Nič ne baba, me ne vpije. Pa pravite: »Kdo pa ve, da je tisti privesek »z neomejeno z a v e z o« toliko vreden, da teh par besedic toliko pomeni. Saj beseda ni konj!« — Prijatelj, ne govori tako, teh par besedic ni konj, ampak je še več: teh par besedic pomeni sto, dvesto ali še več gruntov, ki stojijo za hranilnico in posojilnico z vso svojo močjo, ki dajejo varnost vlagateljem,.
Vidiš, to je res skromnoet v vsakem oziru, posebno pa, če hranilnice in posojilnice primerjaš z bahavostjo in bleskom bank. Koliko reklame v časopisih za te banke! Po cele strani in z najbolj debelimi črkami I Koliko razkošnih palač po mestihl Koliko velikanskih tovaren v njihovih rokah! Koliko gospodov upravnih svetnikov, direktorjev, avtomobilov, cela vojska uredništva! In vendar pri vsem sijaju in blesku, bahaštvu in reklami si moramo dobro zapomniti, da ni vse zlato, kar se sveti, in da velja ta nauk danes posebno glede bank. Kolikor je resničnega bleska in sijaja, je ta na bedi in pomanjkanju ljudstva, na njegovih žuljih in njegovi krvi. še večkrat pa ta sijaj zakriva močvirje, zakriva brezno, v katerega banka počasi leze, leze. Razkošne palače, obširne tovarne bank so zidane na slabih temeljih. Številni polomi bank na jugu so dovolj močen dokaz. In novi dokazi še pridejo.
Nasproti pa so hranilnice in posojilnice skromne, nevidne, kakor vijolica v travi, kakor Pepelčica brez palače, brez avtomobila, brez uradništva, brez dobičkarstva! Toda zato se držijo načela: »Eden za vse, vsi za enega!«; izpolnujejo nauk: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Brez sijaja — ali kašna moč in varnost, 6totine milijonov! Brez bahaštva — ali kaka ljubezen, kaka požrtvovalnosti
Kdor ne ve, kje mu je mesto, kdor ne vidi, kje ljudska korist, ta je udarjen z ne-vednostjo in slepoto!	I. B.
S a lavi brazvars1« vzgoje.
V	Sarajevu so osmošolci I. gimnazije izdali knjižico »Revijo«, ki šteje 36 strani in so je razširili med učence vseh šol. V Revijo so napisali ti osmošolci svoje pesmi in kratke črtice in se s polnim imenom podpisali.
V	teh duševnih proizvodih so stvari tako nesramne, grde, bogokletne in proti-naravno perverzne, da bi jih — kakor trdi sarajevski »Vzgojitelj« ne mogel najpropa-lejši, docela izživel človek niti svojemu prijatelju na uho zaupati. Pero ne sme in ne more zapisati najhujšega. Za primer prinašamo dva »dostojnejša« zgleda, da dobe bralci vsaj malo vpogleda v duševno pro-palost brezversko in svobodomiselno vzgojena mladine.
Tako se n. pr. bere v pesmi »San ble> deg askete«: »Majko putene slasti, mi se utičemo tvojoj milosti, mi se predajemo tvojoj visosti.«
V	pesmi »Smrt Boga« beremo: »Pretprošle vesele noči,
kada je pijani orkestar
sviro neku mangupsku pesmu,
kada je jedan hamal
sedeo za mramornim stolom (mizo)
i dremao
uz čašu vina;
kada je napudrana kasirka svojim navučenim osmehom dočekivala goste: utopio sam raskošnog Boga u čašu crnog vina 1 smejao mu se.
On je nekoliko momenata (trenutkov) plivao (plava))
skičeci (cvileČ) kao ranjeni pas (pes) i gledajuči me demonskim (satanskim) po-
gladom pretio, da če se osvetiti (naravno kad opet bude Bog) nekom nadnaravnom moču. Zapenila se vesela čaša i skrila razljučenog toga u svoje slatke dubine (globine). Još me pogledao divljim pogledom, i izčeznuo (izginil).
Taka bogokletstva in grdobije, ki si jih ne upamo zapisati, pišejo mladi osmo-šolci, ki so skozi osem let uživali »vzgojo« srednje šole, ter jih pod polnim imenom dado v javnost in razširjajo po vseh šolah 1 Posvetili pa so to >delo< svojim scučenkaml
Vsa bosenska šolska gospoda se razburja. Toda čisto neopravičeno. Ista gospoda prepoveduje po istih srednjih šolah Marijine družbe in vsa verska udruženja, ista gospoda prepoveduje učencem brati >Glasnik sv. Antona«, ista gospoda prepoveduje sleherno versko vplivanje na učence ter trpi na šolah učitelje, kateri pijani prihajajo v šolo in o katerib učenci natančno vedo, da žive v prešuštvu z drugo poročeno ženo. Ko se je nato Pokrajinska uprava v Bosni opozorila, je mož ostal na mestu, ker je dober — Btrankar.
Tudi pri nas se svobodomiselno uČl-teljstvo prav v zadnjem času s posebno vnemo poganja zato, da bi vse katehete pognali iz ljudskih šol ln bi dajali verski pouk in versko vzgojo — svobodomiselni, brez-verski učitelji. Dalje se pri nas posebno sokol8tvo prizadeva, dB bi se mladina čimbolj stresla verBkih misli. Zato sokolstvo plešo in pije, pije in pleše skozi cele noči, ker sokolstvo se zaveda, da je to najsigur-ne^ša pot v brezverstvo.
Kjer sokolstvo no gre — v duševno rdravih krajih — so zdaj začeli ustanavljati >Društva fantov in deklet«. Pod krinko izobrazbo in prosvete in družabnosti bodo ta društva pripravljala mladino za vstop v brezverso sokolstvo.
Ljudje, ki imate še vest in ljubezen do svoje mladina, pazite nanjo, glejte, kam zahaja ln kaj bere. Zastrupljena mladina pomeni propal narod — propal dušno, gospodarsko in politično.
Iz življenja katoliške Cerkve
Trpljenje v življenja svetnikov, še predno so prišli na pot svetosti. Nekateri so prišli ob premoženje: Sv. Alfonz Rodri-guez je imel nesrečo pri kupčiji, Bveto Elizabeto Turinško so spodili iz rodnega gradu. DrugI so imeli neuspehe pri svojih delih in podjetjih: Sv. Bernard je pridigal «a križarsko vojsko, ki je končala nesrečno, sv. Kalasanc je na željo papeža ustanovil poseben red, katerega pa je že njegov naslednik odpravil. Nekaterim so umrle ljubljene osebe: Svetemu Francu Borgiju žena, svetemu Alfonzu Hodriguezu žena in otrok, svetemu Klemenu Hofbauerju njegov prijatelj in sotrudnik Hibi. Tretjim so na-pravljali zopet sorodniki mnogo težav in sramote: Svetemu Alojziju njegov brat Rudolf, eden izmed polbratov svetega Franca Borgija je bil obsojen na smrt, drugi v pregnanstvo. Zopet je mučila nekatere dolgotrajna in huda bolezen, n. pr. sv. Terezijo,
. sv. Roio Limansko, sv. Lidvino. Drugim je 1 bilo ukradeno dobro ime, n. pr. sv. Frančišku Serafinskemu.
Katolbka Cerkev ima svetnike iz vseh stanov: Španski pridigar p .Vidra navaja v neki pridigi sledeča imena: Sv. Jožef je bil tesar, sv. Jakob češki mizar, sv. Simfo-rijan podobar, sv. Pavel Hellatik strugar, sv. Florus pozlatar, sv. Andronik posreb-rar, sv. Dunstan podkovar, sv. Martin oro-žar, sv. Hilda topilničar, sv. Prokul kamno-' sek, sv. Krišpin črevljar, sv. Homobon krojač, sv. Onolrij tkalec, sv. Gualfund natakar, sv. Janez od Boga knjigotržec, sv. Izidor kmet, sv. Moric vrtnar, sv. Lenart pastir, sv. Arnold brodar, sv. Ventir poganjač oslov, sv. Rihard voznik, sv. Adrijan stro-jar, sv. Viljem mlinar, sv. Geminian krč-ntar, sv. Onirijak kuiiar, sv. Aleksander og-ljar, sv. Henrik mesar.
Rod svetnikov ne izumrje. Imenujmo nekatere samo iz zadnjega stoletja. 15 letni gimnazijec, sin kovača pri Turinu, Dorne-nico Savio; sin preprostega delavca blaženi Nunzio Sulprizio; sodni svetnik Leo l)u-pont, velik dobrotnik bednih vsake vrste; vseučiliški profesor Contardo Ferrini; 17 let bolni Franc Marione iz Milana; njegov sovrstnik Alojzij Avellino; preprosta delavka s v, Ana .Marija Taigi; vdova blažena Elizabeta Canovi Mora; dekle Gemina Cial-gani; neustrašeni škof abesinski Justin de Jacobis; mnogo občudovani župnik blaženi Janez B. Vianney iz Arsa; težko preizkušeni škof Franc Jožef Kuciigier iz Linca; veliki prijatelj ubožcev Jožef B. Cottolen-go, dunajski apostol sv. Klemen liofbauer, veliki ljudski govornik Franc Marija Bi-aneki, svetovnoznani p. Damijan Devenster, veliki prijatelj mladine blaženi don Bosco, holandski redemptorist Peter Donders, >mala cvetka« Terezija od Deteta Jezusa, redovnica blažena mati Frančiška Scher-vier.
Zgradba nove cerkve v Šiški
V današnjih časih nekatera mesta silno hitro rastejo tako, da tu pa tam cerkev v dušnem pastirstvu skoro ne more dohajati tega razvoja. Prigodilo se je na Dunaju, v Trstu in tudi drugod, da so nekatere župnije v nekaj letih imele 60 tisoč in še več ljudi. Cerkve za take množice niso bile zadosti velike, novi deli mesla pa sploh niso imeli ne cerkva, ne potrebne duhovščine; posledica tega je bila, da so se ljudje po takih mestih cerkvi zelo odtujili. Potem, ko so otroci šolo zapustili, o sv. resnicah niso veliko več slišali, domačo duhovščino so lo malo poznali, duhovščina pa ne njih, v cerkev so kot otroci malo hodili, kot odrasli pa še manj, postali so versko brezbrižni, kasneje brezbožni in na zadnje veri sovražni.
Nekaj takega so godi v Šiški, v predmestju Ljubljane. Šiška ima podružnico, ki ima prostora za kakih 300 ljudi in to je zadostovalo za kraj pred 50 leti, ko je bila tukaj ob gotovih časih sv. masa in ko je cela občina imela komaj 700 ljudi. Prišla pa jo gorenjska železnica, Šiška je dobila svoj kolodvor in velike železniške delavnice, Ljubljana se širi na vse strani in v njeni okolici rastejo hiše, kakor gobe po dežju.
Prebivalstvo šiške se je začelo zelo množiti; leta 1890 je bilo še 1925 ljudi, čez do' set let (1900) že 2808 ljudi, čez drugih de-set (1910) pa že 4903 ljudi in zdaj jih j0 ix3 čez 8.000 ljudi v šiški. Koliko je zdaj ljudi v šiški, ni mogoče več natančno po-vedati, ker Šiška ni več samostojna občina, temveč je Ljubljani priklopljcna.
Kakor se je množilo prebivalstvo v šiški, tako so se tam množile tudi ljudsko šole. Pred 50 leti tukaj ni bilo nobene šolo, zdaj pa so v šiški dve ljudski in dve meščanski šoli, ki imajo skupno 1073 učencev. zraven teh šol jo pa še ena v Zgornji šiški.
Za vse to tisoče ljudi v šiški ni cerkvo. 2e pred 20 leti se je bilo poskusilo v šiški zidati cerkev, pa takrat ljudje niso hoteli imeti cerkve, češ mi hodimo v Ljubljano v cerkev. Sčasoma pa so se v šiški verske razmere zboljšale in pred 10 leti je bilo io vse pripi avljeno, da bi se bila začela zidati cerkev, kar je izbruhnila vojska in zidava jo morala počakati.
Med vojsko se je kupil svet za cerkev. Ker je bila potreba velika, se je po vojski v šiški vpeljala redna služba božja v leseni baraki, ki je bila postavljena v vojskino namene. Zc'aj je vsako nedeljo in p:aznilt trikrat služba božja, dvakrat za odrasle, enkrat pa za šolsko mladino in vse trikrat je baraka polna. Postavila se je tudi hiša za duhovščino, ki ima v šiški dušno skrb iu veronauk v šoli.
Zidava nove cerkve v Šiški jo resnično silno potrebna. Več tisoč ljudi nima cerkve. Lesena baraka, kjer se sedaj mašuje, js v nevarnosti, da bi se ne podrla. Če bi se baraka podrla, bo Šiška zopet brez Blužb* božje, od odraslih ljudi bo šlo prav malo U sv. maši v Ljubljano, otrok pa skoro i.ič, ker jim ie v resnici predaleč.
Ljudje v šiški ">n na noben način sami ne morejo pozidati cerkve, ker so po ve-liki večini železni ."a .ii in tovarniški delavci.
Pomoč, da bi se pozidala cerkev v Šiški, je brez dvoma misijonsko delo prve vrste. Če se trudimo, da bi spreobrnili ne-vernike v Aziji in Afriki, kar je res prav dobra stvar, bomo pač poskrbeli, da kristjani sredi Slovenije in dobri otroci katoliških starišev v predmestju LJubljane, ki zdaj pridno hodijo k sv. maši in k sv. zakramentom, ne bodo zgubili sv. vere, ker bi ne imeli cerkve.
Za dobrotnike se že zdaj vsako nedeljo in praznik bere sv. mnša. Vsem dobrotnikom naj ljubi Bog obilno povrne!
Prispevki za novo cerkev v šiški naj se blagovolijo poši'jnti ali na »TJpravništvo Domoljuba — Ljubljana« ali pa na naslov P. Adolf Čadež, frančiškan, Ljubljana.
Književnost.
FANTOVSKI LIST.
Fantovskega lista »Mladost« je izšla _ 2. številka, ki se zlasti odlikuje s svojo pestro vsebino. Najpreje Fr. Ter; seglav v članku »Telo in duša v lij« krščanstva« dokazuje, da je skrb za lepoto telesa ne samo nekaj dovoljenega temveč celo v duhu krščanskih resnic. Dalje opisuje Prudens najbolj fantovsko čednost — pogum. Silno zaniimv0
m poučno za vso domače pismo Orla-vojnka. Dr. Basaj popisuje potrebo dograditve Stadiona, ki bo namenjen vsem velikim manifestacijam slovanskega katoliškega ljudstva, članeič »Čebelica« popisuje prednosti »Čebelice« za varčnost in treznost, p. Bernard Ambrožič popisuje svoje vtise z duhovnih -raj za fante, potem isti pisatelj v šaljivi in prijetni obliki podaja potek orlovskega praznika na Vrhniki. Zdravko popisuje zanimivosti prekmurskega narodnega ženito-vnnja, dr. Pregelj nadaljuje povest »Slovenska legenda«. Zadaj pa ie vse polno zanimivih drobnarij iz mladinskega sveta po drugih državah in par ugank, s katerimi se mladi ljudje radi bavijo. »Mladost« je res pristno fantovski list ter ga vsem fantom nnjtopleje priporočamo. Stane na leto 30 Din in se naroča v Ljubljani, Ljudski dom. Naroči ga kar po dopisnici, na kar dobiš obe izišli stov;'ki in položnico za naročnino.
»OBČINSKA UPRAVA«.
Dne 8. t. m. smo razposlali drugo številko Občinske uprave. To številko smo poslali še vsem občinam in drugim uradom na vpogled kakor prvo številko. Novi naročniki so obenem prejeli tudi prvo številko. Ker vsled skromnih sredstev ne moremo vzdržati dvojne naklade, smo poslali pač tis'e izvode prve številke, ki so nam bile vrnjene. Vsem prvim številkam so priložene položnice. Kdor jc naročnino že plačal, naj položnico prihrani za prihod-i njif. '"retjo številko bomo poslali ia tistim, ki bodo najkasneje do konca t. ai. poslali naročnino. Vse druge pa nujno prosimo, da nam prvi dve številki lista takoj in nepokvarjene (r.epočečkane) vrvnejo, da bomo novim naročnikom lahko postregli tudi s prvimi številkami. Ko naročate list, ali če po položnici pošiljati? naročnino, napišite na'anfen naslov posebnj pošto. — Upravništvo.
KNJIGA, ki se bogato izplača.
Izšla je tretja izdaja knjige: Kmetijsko gospodarstvo. Spisal Viljem Kohrman. Knjiga nudi polno dragocenih navodil za kmet-skega gospodarja. Posebno važno za našega kmeta je, da se nauči natančno računati, koliko mu ta ali ona stroka v kmetijstvu nese. Na podlagi teh računov bo marsikdo spoznal, da se mars:katerikrat s to ali on j stvarjo čisto po nepotrebnem ukvarja, ker se mu ne izplača ali pa celo »gor olača«, kakor pravimo. Danes si mora kmot "biti za vsako kravo na jasnem in za vsakega voli-«> v koliko se mu izplača, v koliko ne, sicer ne bo mogel zmagovati vedno večjih stroškov, ki danzadnem rastejo pri hiši. Zato zopet in zopet ponavljamo: Kmet, izobrazi se, uči se pravilno računati donos vseh 'rok tvojega gospodarjenja: sejanja tega ?.''. °nega žita, sadjerejstva, prešičjereje, lvinoreje, da o vsaki kravi moraš vedeti, h jo v korist ali škodo. Uči se svoje delo izboljšati, da ti bo vsaka stvar kar največ mogoče nesla — kot tovarnar vedno in ved-računa, kako bi mogel ceneje priti do iin večje množine svojih izdelkov. Vsako trii r')J"e in zabavljanje po oštarijah ti je at v škodo: 1. zapraviš denar, ki ga (Dalje glej v naslednjem stolpcu «po<lfljl)
LISTEK
Kaznovani ubo{.
Enrika Handel-Mazzeti.
(Dalje.)
Šest let po smrti svojega Jožeta je doživela Marija Lene prvo veselo uro po toliko žalostnih. Tedaj je povedala Mina, da je gospod pl. Roita bolan.
»Tone mi je povedal, — veš, oni z grada; srečal me je, ko sem nesla v župnišče novo albo. Bolan je menda na umu, milost-ljivi gospod. Eno leto je bil sedaj v sana-toriju, mlada gospa ga je dala noter. In sedaj ga je zopet vzela ven in pripeljali ga bodo sem na grad. Te dni bo prišel. — Moj Bog, ubogi gospodi Tako bogat, pa vse nič ne pomafcak
Marija je vrgla delo proč in je skoraj z očmi požrla Mino, ko je tako pripovedovala.
»Umobolen, praviš? Ti — sedaj verujem, da je Bog.«
»Toda ,Iepo te prosim k je pomirljivo rekla Mina.
?Di, seveda, ti me ne mereš razumeti. Ti nisi imela nikdar meža; ne veš, kako je to, če živita dva tako skupaj kot dva go-lobeka, in nate — stisnila je roke na valo-vajoče prsi — >pride kuna in ugrabi tvojega golobčka. — Bolan je sedaj: hahahaf Privoščim me Umr? na i k
»Marija 1 Marijak je za vpila prestrašeno pobožna Mina. Bilo je prvič, da je trpeča Marija govorila 'alco pred njo. — »Marija, ne smeš govoriti tako! To je greli, smrtni greh k
»Kaj greh — ne morem drugače —«
>Za božjo voljo, bodi pametna! Tu prihaja kočija — joj, gospoda! Bel konj in moder kočija/..^.
Bleda žena je vstala, šla k oknu in gledala preko Mininih ram. Kočija se je pomikala počasi. Lepa dar..a, s peresom na klobuku in baržunastem plasju je sedela zadaj na desni, poleg nja star, upognjen mož, težko trpeč, kakor se je rdelo, obema nasproti, na prednjem dedeihi drugi gospod, očividno zdravnik.
Marija Lene je gledala samo starega moža.
»To je on,« je mrmljala. — »Kakšen je! Kakor smrt! To me veseli f Mina, ko bo umrl, potem bom šla zopet v cerkev.«
»Moj Gospod in Bog, rečem ti, da to ni pravi Tvoj mož nima v večnosti ničesar od tega, če tako grdo govoriš. — Pojdi. Marija, ne glej tako, bojim se ts.«	j
»Da?« Vdova se je histerično zasmeja-la. »Ni se ti treba bati. Tebi ne bom storila
nujno rabiš, 2. se odteguješ prepotrebni Izobrazbi ter ostaneš neumen, kar se pravi denar preč metati, 3. ubijaš svojo pamet in svojo dušo.
Zato proč z oštarijo in knjigo v roke I »Kmetijsko gospodarstvo stane 26 Din in , se dobi v vsaki knjigarni-	i
nič žalega. Toda, ko bi imela sedaj pištolo — ta tukaj« — pokazala je na sključenega moža na zadnjem sedežu kočije, ki se je pomikala v smeri proti gradu — »ta bi se že moral bati — morilec!«
Voz je zapeljal skozi grajski vhod; Manhart, vrtnar in še dva ali trije služabniki so gospodo spoštljivo pozdravili.
»Vse sobe so pripravljene, imeli smo dovolj dela« je rekel vrtnar. »Zelena spalnica za gospodo —«
••Za gospoda Roita,« mu je Begla mi-lostljiva v besedo. »Ne bova stanovala skupaj. Zame pripravite Goethejevo sobo.«
Šla je z doktorjem po stopnjicah navzgor in se ni niti enkrat ozrla po možu, ki sta ga vodila dva služabnika.
Kako se je postaral v teh šestih letlhf Takrat je bil dobro ohranjen, krepak sta-I rejši mož — danes pa je ubog starček. ! Lasje so beli, obraz upal in naguban. Telo popolnoma sključeno. Težko se je naslanjal na vrtna^jevo ramo in pri vsakem koraku je zasopel.
»Pustili bi ga vendar v našem zdravilišču k je pripomnil zdravnik s svojim melodičnim dalmatinskim naglasom proti mi-lostljivi gospe. Peljal jo je v Goethejevo sobo in sedel z njo na moderno zelen divan. »Ali ste si ga morali zopet navezati na vrat?«
»Saj veste, gospod doktor, da je hotel na vsak način ven. Ne ustregla bi mu, če bi mu, če bi se ne vmešal v stvar Morie. Ubogi oče sem in ubogi oče tja; saj ni tako bolan; prav lahko ga imaš doma ... S svo-jj vnemo je ta dobri človek, kakor pač veste, obdelav8l tudi ravnatelja za.uua, tako da se končno ni dalo ničesar drugega storiti, ko popustiti. Stari je hotel na Roth-brunn — dobro torej, storila sem to in se prepeljala z njim na Rothbrunn. Toda nihče ne more od mene zahtevati, da bom sedela tu in se zabavala z možem, dokler ne bom sama znorela. Vzorni sin Moric bo itak prišel danes ali jutri sem, da se pobota z očetom. Ostane naj torej kar tukaj — pri ubogem, za svoje človeške pravice prevaranem mučeniku. Jaz moram radi svojih živcev v Cannes.«
Položila je potni kovček na mahagonijevo omarico, ga odprla in vzela iz njega škatljo cigaret in steklenico z dvema kozarcema.
»Vam li smem ponuditi cigareto, go-spod doktor?« je vprašala. »In maraskinca mogoče tudi?«
»Ne maraskinca,« je rekel. »Vina ljubezni, vina ljubezni!«
»Gospod doktor!« Hlinila je začudenje.
»Vino ljubezni hočem piti z ono, ki jo obožujem. Veste li za ime?«
Zmajala je z glavo .
»No? Tedaj Vam ga povem.«
»Čemu baš meni?« je vprašala Igrajoč dalje svojo naivno vlogo.
»Milostljiva gospa, resno govorim a
Vami. Poslušajte me. Se Čudite moji zaupljivosti? Spomnite se, da ste me izbrali za svojega zaupnika pred dolgim časom. V oni, za vas tako grozni uri, ko se je pojavila pri Vašem možu blaznost. Takrat ste mi povedali zgodbo o deklici, ki so jo prodali staremu možu in ki je v svoji mladosti, mesto da bi uživala, samo trpela. Ne čudite se, da se je v meni zbudilo zanimanje za ubogo deklico, za turobno lepoto nezadovo-Ijene žene —c
»Gospod doktor, prosim da nehate,« je rekla gospa pl. Roita. >Moje takratne izjave bi morali pazljivo sprejeti. Pomislite, v kakšnem stanju sem se nahajala. Prodana — beseda ni dobro izbrana. Mnogo sem trpela, to je res, toda naš zakon v začetku ni bil slabši kakor drugi dandanašnji zakon. In vse bi bilo dobro, ko bi me stari mož za žrtev mladosti, ki sem mu jo doprinesla, vsaj malo hotel odškodovati. Tega pa ni storil — iz skoposti. Če sem jaz, otrok, kot sem bila, izrazila kako željo, je začel računati. In to se mi je upiralo. Poglejte n. pr. to nesrečno zgodbo 1. 94. Zakrivilo jo je zopet zgolj njegovo skopuštvo. Želela sem železen balkon. Ni ga hotel na noben način napraviti. Desetkratni milijonar, pa mu jo bilo žal za par sto goldinarjev! Rajši je pustil, da se je človek ponesrečil. Razumete, gospod doktor, da sem polagoma izgubila sleherno čustvo za tega človeka?«
Govorila je z veliko živahnostjo in končno že vsa v ognju.
»No,« je ponovila. »Ali razumete?«
>Da, razumem; samo tega ne, da ne mislite na srečnejše dopolnilo svojega bitja. Kdaj boste odšli od tu??
»Danes s ponočnim vlakom.c
sDobro, potem imamo v P. zvezo v. jutranjim vlakom.';
Zravnala se je.
»Kdo — mi?c
»Ne smete se voziti sami. Vaši živci .m zelo napeti; bojim se živčnega napada, zato Vas bom spremil.c
Bolni mož je medtem ležal v zeleni sobi na zofi ter jo vedno in vedno povpraševal služabnike, kdaj da končno pride mi-lostljiva gospa; da ji ir.ia nekaj važnega povedati.
Milostljive ves večer ni bilo blizu.
Duh v Kentervilu.
(Angleška pripovedka.)
(Dalie.l
Ob pol enajstih je slišal, da je šla družina k počitku. Nekaj časa ga je še motilo krohotanje dvojčkov, ki sta se z lahkomiselno vedrostjo šolske mladeži očividno iz-borno zabavala, preden sta legla spat; ob četrt na dvanajst pa je bilo že vse tiho; ko je udarilo polnoč, se je napotil. Sova je udarjala s svojimi perutmi ob šipo, na starem hrastu je krakal vran in skozi hišo je tulil veter kot Izgubljena duša; družina Otis pa je spala, nesluteča bližnjo usodo in vkljub dežju in viharju se je slišalo enakomerno smrčanje poslanika Združenih držav.
Tedaj je tiho stopil duh iz svoje sobe, s hudobnim smehljajem okoli groznih, zve-riženih ust, tako, da je še luna skrila svoi 3*
obraz, ko je šel mimo visokega okna, na katerem je bil naslikan njegov in njegove umorjene žene grb v zlatu in sinjini. Tiho kakor hudobna senca se je plazil dalje; videti je bilo, kot bi se celo tema prestrašila, ko je smuknil mimo. Zazdelo se mu je,' kot bi nekdo klical; ustavil se je; lajal je samo pes na bližnji kmetiji in zato se je plazil dalje, mrmral predse čudovite kletve iz šestnajstega stoletja in sentertja zavihtel po zraku z zarjavelim bodalom. Dospel je do ogla hodnika, ki je vodil do sobe nesrečnega Vašingtona. Obstal je za trenutek, veter mu je ovijal dolge sive kodre okoli glave in igral skrivnostno igro z grozo vzbujajočimi gubami rjuhe. Ura je udarila četrt in začutil je, da je prišel čas. Zadovoljno se je smehljal in stopil okoli ogla; toda komaj je naredil korak, je odskočil s strašnim krikom in skril svoj obraz v dolge koščene roke; prav pred njim je stal grozen strah, nepremičen kot kip in strašen kot sanje blaznika! Glava je bila gola in svetlikajoča, obraz okrogel, masten in bel, grozni smeh je izpremenil njegove poteze v trajno režanje. Iz oči je žarela rdeča luč, usta so bila ognjena votlina, pošastna obleka, njegovi podobna, je ovijala s svojo snežno belino velikanovo postavo. Na njegovih prsih je bil pritrjen lepak s čudne pisavo, s starimi, nenavadnimi črkami — gotovo kako poročilo divjih pregreh, sramotilni seznam strahotnih zločinov — v desnici pa je dr/ala pošast bliščeč, jeklen kij.
Ker duh še nikdar v življenju ni videl strahu, je bil seveda silno prestrašen; ko je naglo vrgel še drugi pogled na grozno prikazen, jo zbežal proti svoji sobi, se spotaknil ob dolgi rjuhi in končno je spustil še bodalo v visok poslanikove lovske škornje, kjer ga jo našel drugo jutro služabnik. Ko je dospel v svojo sobo, se jo vrgel na ozko posleljo in skril svoj obraz pod odejo. Čez nek časa pa se je vendar zopet zbudila junaška, stara kentervilska nrav, in duh je sklenil, da bo, kakor hitro se bo začelo cluniti, šel k novemu strahu in ga nagovoril. Komaj se je začelo svitati, je vstal in šel do mesta, kjer so njegove oči prvič zagledalo strahotno prikazen; čutil je, da je končno vendarle prijetneje, če sta dva strahova skupaj kot en sam, i\ da se bo s pomočjo novega tovariša uspešneje bojeval proti dvojčkoma. Ko pa je prišel do mesta, se mu je nudil se strašnejši pogled. Strahu se jo vsekakor primerila nesreča, zakaj v njegovih votlih očeh je ugasnila luč, svetli kij je padel iz njegovih rok in on sam je slonel ob steni v skrajno neudobni legi. Duh je skočil naprej ter ga potegnil za roko. V njegovo grozo pa je glava odpadla, se zakotalila po tleh, truplo se je zrušilo, in v svojih rokah je držal duh belo posteljno pregrinjalo z ročajem od metle in kuhinjsko sekirico, dočim je pri njegovih nogah ležala votla buča. Nezmožen,
ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aromatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki. Ista ne kvari zob in je izvrstnega okusa, zato jo vlivalo z najboljšim uspehom odrastli in otroci. Pol-Utrska steklenica stane 20 Din (80 kron). Razpo-silia se zaradi izkoriščanja poStnine najmanj 3 steklenice. - PliSite na lekarno pri »ANGELU V A-RIHU* na VRHNIKI!	689
da bi doumel to čudno Izpremembo, je divjo vnemo zagraL I lepak in bral v sivi j Vanji svetlobi te £:ozne bessde:
0TIS0V STRAH. EDINI RESNIČNI iN IZVIRNI DUH PRED PONAREDITVIJO SE SVARI VSI DRUGI °0 NEPRISTNI.
Sedaj mu je bilo vse jasno. Potegnili so ga! Njegovo oči so se zabliskale v starem divjem kentervilskem pogledu; stisnil je brezzobe čeljusti, visoko proti neb i je dvig. nil svoje koščene roke in s pestrimi frazami starega sloga je prisegel: če bo petelin dvakrat zapel, bo prišlo do strašnega krvoprelitja in s tihimi koraki se bo plazil jK> hiši umor.
Komaj je končal to grozno prisego, je na strehi neko kmetske hiše zapel petelin, Duh so je zasmejal z doipim, votlim, grenkim smehom in čakal. Minila je ura za uro, a petelin iz neznanega vzroka ni več /apel. Končno je moral ob p-1 osmih radi prihoda služkinje zapustiti svojo nočno stražo, iiel jo v svojo soL>o, g! ;o zamišljen vsled bn uspesne prisego in preprečene namere. Listal je po različnih starih viteških knjigah, kar jo izredno rad <•' 'al, ter našel, da je vsakokrat ob tej prisegi petelin dvakrat zar el. >Vrag naj vzame lenega petelina,c je godrnjal. >l)a bi doživel dan, ko bi mu s svojim kopjem prebodel vrat, in H moi-1 tedaj, četudi umirajoč, zame dvakrs/ zapeti!«
Nato jo legel v dragoceno, bronasto krsto iu ostal v njej do tx»7,nega večera.
__(Dalje.)
Po ugodni ccni prodam NOY VOZ. toiak samec. — Posavc »ter. 1, poŠta 1'odnart. 'Mfl
<tnhl»l£fllf kupujemo. Sever & Komp., Ljub-UEUUICeK jjana, VPollova ulica St. 12. 881
Proviz. potnika srta^^jJE
vijo, r. z. z o. z. v Ljubljani. Ponudbe naj nc naslovijo na to zadrugo, Kongresni trg Stev. 2. -< Oberiem priporočamo svoja VINA gg. gostilni««-jem in zasebnikom ter zagotavljamo najktdant-ncjSo postrežbo. —■ Vinogradniki, ki bi hoteli postati člani zadruge, naj prijavijo svoj naslor pismeno. Delež znaSa 25 Din, pristopnina 5 Uift
Naprodaj JeM ttbS^itt
moko. — Poizve se: Marija KAVČIČ, Ljubljana. Sv. Florijana ulica St. 22, I. nadstr._
Mizarskega vajenca T Si
vanje v hiSi. — IVAN GOLJAR, mizar, Podgori Stev. 3, St. Vid nad Ljubljano.	817
OBRTNA BANKA
v Ljubljani, Kongresni trg 4
daj« kredite v obrtne svrhe, po izrednih	•
pospeSuje in podpira ustanavljanje obrtnih in . * strijskih podjetij, ižvrSuje vse bančne transakcif najkulantneje. — Obrestuje vloge na knjižice P
i tekoči račun po dogovpru od dne vloge do d vig«. — Ima dovoljenje za poslovanje z devi»™ •	in valutami, ...........
VZOREN SLUGA.
Ka Škotskem so imeli nedaleč od gradu starega kralja Macbetha veliko narodno veselico. Vsi dostojanstveniki dotične grofije so bili zbrani, vsi v znani jkotski narodni noši. Nekateri so imeli gehoj tudi svojega služabnika, ki je stal kakor navadno za stolom svojega gospodarja.
Tako je imel svojega služabnika seboj tudi znan vojvoda, doma v škotskih
gorah, ki si je bil pa po svojem talentu pribori i slavno ime daleč preko mej svoji' ožje domovine.
Po obodu je ponudil eden od povabljenih sosedom tobačnico za njuhanje, si aro, zelo lopo in dragoceno dediščino, ki je vzbujala splošno začudenje. Ni pa prišla nazaj, odkoder je bila odšla, med poijo jc 1 !a izginila: in ko je lastnik pri odhodu vprašal, kje .;e, mu nihče ni mogel odgovoriti. Vsi so začeli iskati, vse 60 pregledali in prebrskali, tobačnice ni bilo nikjer. Z največjo vnemo jn iskal tudi omenjeni vojvoda in je izrekel nazadnje lastniku svoje najglobje obžalovanje, da tobačnice niso mogli dobiti.
Minulo jo par incsecov in vsa prejšnja družba je bila pri neki drugi prireditvi zopet polnoštevilno zbrana. Spet je stal služabnik za vojvodo in spet jc bil 1 tu oblekel svojo narodno škotsko obleko. Ko so jo slučajno z roko zadel ob žep iz kožuhovino, jo čutil, da je notri nekaj tnlcga. Segel je noter — in je privlekel v svoje največje začudenje ono tobačnico ven. Prestrašen in osupel se je obr.iil k svojemu služabniku in mu je glasno rekel, tako da so luhko slišali vsi tam sedeči: »To je vendar tista tobačnica, ki smo io zadnjič tako iskali in sicer ravno midva z največjo vnemo. Ja, ali nisi zapazil, da som jo vtaknil v žept« Vojvoda jo je namreč v svoji razmišljenosti res vtaknil v žep, pomotoma seveda, in je tudi takoj na to pozabil.
Služabnik je položil roko na usta in je vojvodi šenetaje odgovoril pa tako, <ia je vsak lahko slišni: »To že, zapazil j-em, da ste jo vtaknili v žep. Vaše Viso-korodje; a mislil sem, da ste jo hoteli obdržati!«
Ali je bil tako naiven in je mifdil, da noee gospodar tobačnico res ukrasti, da
ne sine govoriti, ali pa je bil brez nnjvnosti tako zvest, da ga ni hotel iz-
IZ ŠOLSKE NALOGE NAŠEGA JOŽKA.
i , i šolska soba (kratek popis). Poleg tel je6 V mo tudi obešalo za gospode uči-
TAKO JE.
0»Janez, skrajni čas je, da se jan«8' potem V8aJ ne boš vsak dan pi-
,, Janez: »Ali mislite, gospod župnik, R« bom potem premagali«
Župnik: »Ti se morda res ne boš premagal, a tvoja žena te bo pa zagotovo.«
Pfaff »valM slroTi
so najbolj priporočil vi. - cene solidne. PioUlivo na obroKe. ION. VOK
HUBLJANA A NOVOMESTO. VABILO
na občni »bor Kmetijske nabavne in prodajno zadruge f Smartnem pri l itiji, r. t. z o. z., ki so vrži due 2. marra 1924 ob pol tt. ari dopoldne r prostorih društvenega Doma r Suiartnera 8 sledečim dnevnim redom:
t. Poročilo nnčelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za l. 1923.
3.	Volitev uutizoisOa.
4.	Prememba pravil. 6. Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklopa veljavno no glede na Število navzočih ali zastopanih članov.________________
RRf&l IC — najiinejie laiko — zopet dobite DilinJC. pr| FRAN POGAČNIKU — LJUBLJANA — Dunajska cesta itev. 36.	812
DEKLICA u dobre kri{'hUc od 13—15 let*
ie »prejme v pomoč k gospodinjstvu v župn. t Poljanah, p. Toplice p. Nov. mestu.
VFUKA NOČ se bliža!
Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, se kupi danes najbolje in najceneje
pri Ivanu SAVNSK v Kranju.
J. Stjeoušin, Sisak
priporoča izborne tambu-r ca, žico, partituro in ostale potrebščine za vsa glasbila.
NAPRODAJ JE JC POSESTVO na Dol. Pockstein St. 3, občrna Spodnji log pri Kočevju. H1SA i hlevi, nad 2 ha njiv, 10 ha travnikov, 6 ha paznikov, 2 ha 4137 a gozda z lesom, dobro zaraščen, in sadni vrt. Vse skupaj je 22 ha 1258 a. — Prodaja Fanl Verderber, Dol. Pockstein St. 3. 905
jmr NAPRODAJ*" JE Ta Šahi pri SkoTjS Loki nncoctufl Čt m 1 gospodar, poslopji in |iUOC3lVU 91 OJ zemljiščem, v hiši sc nahaja starodavna gostilna, po domače pri «Stein-bertu«. Gospodarsko poslopje je v najboljšem stanju, zraven hiše je velik sadni vrt, ki ustreza obenem gostilničar*ki obrti. — Več sc izve pri M. KRŽISNIK ▼ Rajhenburgu, sli pa pri Janeza KRA-SOVEC, Školja Loka Iter. 67._
JUGOMETALIJfl" Ljubljana
Izdeluje
vse vrste bakrenih ko>!ov nadalje vseh vrst kleparska, kllučavnižarska ln vodovodno-Inštalacijska dela.
Znižane cene. Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
Sprejmem na večje posestvo blizu Ljubljane Ifllharirn ki ?na kuhati kmečko in boljše, ivuuai luu kruh peči, je pridna, poStena, mirna in zanesljiva, in da je že bila v enaki službi na deželi. Dopise na upravo lista pod ^Kuharica 954««
Veverčne, polhove i- dr. K02E
divjačine kupuje v vsaki množini za inozemstvo skozi celo leto D. ZDRAVJČ — LJUBLJANA — trgovina usnja v Fiorjanski nlici Stev. 9.
PO ZELO NIZKIH CENAH
dobite pohištvo
vseh vrst, n. pr. postelje, omare, predalčnike, stole, mize itd. kakor tudi modroce in vse druge tapetniške izdelke pri tvrdki
»KOLIZEJ« oprema stanovanj, d. z o. z.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.
Ceno češko
perje
1 kg sivega skublj. 65 Din, pol-belega 80 Din, belega 90 Din, boljšega 100 in 120 Din, mehkega kot puh 150 in 180 Din, najboljša vrsta 225 Din. Pošilja prosto car. proti povzetju, od 200 Din višje prosto poštn. Zamena (n vrnitev dovoljena. Vzorci zastonj. - Dopisi le na Benedikt SACHSEL, Lofcez 159 pri Plzno, Češka. Poštni paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
Modroci
Hud. Sbvep. Ljubljana, bououtma c. e.
vseh vrst, led ermodroci K 1700 vrhni alrik K 16C0, mrež« K 700 in vse tozadevne potrebščine. — Blago na izbiro in solidno delo«
KUPUJE SE
ovSes
v deblih ce pod 20 cm na ožji iu ne £cz 45 cm na Uril strani debla. Debla ne mejo biti kriva in morajo biti brez grč. — Ponudbe naj se glase: »franko vagon postaja KRANJc in poSljejo na:
C. POLLAK d. d. - Ljubljana
DOBAVNI ROK in KOLIČINA na| te navede!
Ma F. Fajdiga sin
ninrtln Ii zitefi pckitlva
Priporoča omare z ladelci in tudi visoke iz mehkega hi trdega lesa, postelje, modroce, žimnice, žičnike stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v
t Ljubljani, St. Petra cesta 17
po najnižjih cenah.
Priporočamo
vsem, da st pred nakupom blaga ca obleke, za perilo vsake vrste, ea nevestine bale Itd., ogledajo zalogo
Oblačilnice za Slovenijo
r. as. x o. z.
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna Je v Ljubljani, v hifti „Vzajeinne posojilnice" na Miklošičevi cesti poleg nUniooa", Podružnica pa se nahaja v hiši „Gospodarske zveze" na Dunajski cesti St. 29.
Cm« zelo zmerne 1 Zadružno podjetji I
i
Zadružna gospodarska banka d. d,
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10	e e on SLL_;
----v lastni psiači (vis a vis hotela ,,Union").
=========== Kapital in rcaerve skupno nad K 6o,ooo.ooo'~ ======
Pcdružn ce* Biokovo, Maribor, ^r^evo-Jombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo. ---—---riarsuo "banko d. d. v Novem Sadu.
^ • .	MinmrtiM menice lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize,
srfr e j ema° vk> ge v t ek o č e rn ™ a č u n uln na v.oL knjižice ter prcVrbuje vse ban.neint,orZne transakcije pod sprejema vioge najugodnejjiimi pogoji> Poobln^eni prodajalec srečk DiZavne razredne loterije.
češminjevo lubje
vo olje in vsa zdravilna zelišča, kupim vsako množino. - ED. PIŠLER. Vrhnika.	918
MIH, podgane, stenice in iiurkl
morajo poginiti, alio uporabljat« orna proiskuiiena sredstva: oroti r-ilslm in podennara IJin 7 GO. m šenrko 10 Din. rn »toniru 10 Din ira raolio 6 lin, prot. airSesu S ic 7M> Din. n-.»Bt proti uiem f. Dio. mast proti ušora v ol>!oki 7 60 Din. proti mruvliatr. 7 50 Din, bteier ca (»lironje maiK.Sov 7 Din. Pošilja po poletja. ,Arte»', kam. laboratorij. M. Jfinkar, Žanre t). Petrtnluka ulic« 8.111.
VELIKO ŠKODO
.. sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRUGJE, preden si ogledate NIZKE CENF v trgovini
»DANICA«
MAJZEU & RAJSEU — LJUBLJANA Turjaški trg »lev. 1 (bivSa Preskrbovalnica).
Velika zaloga itoiov, hlačevine, žameta, kontenl-ne, tiskovine, barhenta, Ilanele, odej, plctov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga.
Jstotam ZALOGA USNJA VSEH VRSTI Postrežba vestna in točna.
Ne xamudite
UGODNE PRILIKE
ki sa Vam nudi ravna sedaj. Žensko volneno blago vseh vrst ter llstre (»morete dobiti najceneje pri tortfkl
A. DULAR, Ljubljana, Miklošičeva c. 36
k)ar sa prodaja globoko pod tovarniškimi cenami na drobno tn debelo. Oglejte si.
PREBRISAN KMET.
Kmet pride po svojih opravilih na sodišče. Mlada pisarja sta bo hotela z njim norčevati. Ukazala sta mu sesti, dasi ni bilo v pisarni nobene proste slolioe. Toda prebrisan mož jima je na surovo šalo odgovoril: »Kam neki naj sedem 1 Tukaj pri vas, gospodje, jo prnv I »ko kakor na mojem skednju, kjer ni klopi, ne stola, pač pa dosti — cepcev-
rtbe. ZALOGA
in Izkoristite ugs dno priliko kadar graste v Celja In mkuplta slvvela-trgov.R.Stermecki
SUKNA
In ksrogarna za moSke ier volno za ženska cbioks, platna, csflre, hlafs-v ns In drugo manofakturns
VELIKANSKA. Cene Kudovlto nizke ter si raditega ogromno denarja prihranite. Trcovcl nn groa-cons. Cenik zattonjl
Tvrdka F. in I. Goričar
«PRI IVANKI« : Ljubljana, Sv. Petra c. 29
priporoča ravnokar došlo VELIKO IZBIRO BLAGA ZA POMLADANSKE OBLEKEi fino sukoo za moške, dvojne širok o<4i od Din 60.— naprej, volneno za ženske obleke v najmodernejših barvah dvojne širokosti od Din 50.— naprej, hlačevino kotenino, celir in oxford najbolješ vrste, najnovejše svilene robce in šerpe. — Velikanska izbira moških srajc in kravat.
VSE PO JAKO NIZKIH CENAH I

Najcenejši vir
za nemške knjige:
Paul Stern & Co.
knjigarna in antikvarijat
WIEN, Goldschmiedgasse 7a
Znanstvene ltnjige iz vseh strok, povestne, umetniške, filozofske, naravoslovne itd. — Ceniki na zahtevo zastonjl Nagla odprema naročil. - Ako na razpolago ugodne ri-le-rcnce, olajšave pri plačilu. &71
Prometni zavod za premog d. d. ( v Ljubljani
premog
lz slovenskih premogovnikov,
i-seh kakovosti, v oclih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter pripo-roča posebno prvovrstni češkoslovaški m angL KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog In bnkete. Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta tSB.
Hranilnica in posojilnica v Kranju
Hranilnica sprejema tudi vloge na tekoči račun in daje posojila na vknjižbo in poroštvo pod najugodnejšimi pogoji.
»Ljudski dom"
polea cerkve.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka renln. in invalidn. davka Večje hranilne vloge se obrestujejo Se višje po dogovoru.
Hranilne vloge se izplačujejo brez napovedi.
........................................................................
tedaja koiucoecfl »Dceol)aba% it'
UdUovorni urednik Anton Svtaik r Ltablietoi.
fltoka JatfoetoraMfcft