i'oštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA £& 193S- 9*0$. JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 71. kos V LJUBLJANI, dne 4. septembra 1935. Letni! c VL <179. Uredba o višjem državnem strokovnem izpitu raeunsko-blagajniških uradnikov v resortu ministrstva za finance. 480. Uredba o izpremembi uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov. 481. Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za 1. 193G./37. VSEBINA: 182. Dopolnitev pravilnika o poslovanju zasebnih laboratorijev. 483. Dopolnitev pravilnika o bolničnih pristojbinah. 484. Ponudba izvozniškib deviz Narodni banki. 485. Kazne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 479. Na osnovi pooblastitve iz § 51. zakona o uradnikih v zvezi s členom ‘2. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in § 1. zakona o organizaciji finančne uprave predpisujem za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resortu ministrstva za finance naslednjo uredbo/ Člen 1. Za napredovanje v VI. položajno skupino morajo ra-čunsko-blagajniški uradniki, katerih zvatija se razporejajo od IX. do vštete V. položajne skupine, predhodno napraviti višji državni strokovni izpit po predpisih te uredbe. Člen ‘2. Višji državni strokovni izpit smejo opravljati samo računsko-blagajniški uradniki VII. položajne skupine, ki imajo najmanj 13 let dejanske državne službe. Člen 3. Izpit se opravlja dvakrat na leto, in sicer meseca marca in meseca septembra. — Kandidati, ki žele opravljati izpit, morajo predložiti svoje prijave po pristojni poti izpitni komisiji najkesneje do dne 15. februarja, odnosno do dne 15. avgusta. Odobritev za opravljanje izpita daje predsednik ko-niisije, ki odredi hkratu tudi dan izpita. Člen 4. Izpit se sme ponavljati samo dvakrat, in to v presledkih po 6 mesecev. Člen 5. Izpiti, redni in ponovni, se smejo vršiti samo ob določenih rokih. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. avgusta 1935, št. 187/XLIII/439. Člen 6. Kandidati nimajo pravice do potnih stroškov niti do dnevnic za čas, ko opravljajo izpit. Člen 7. Višji državni strokovni izpit opravljajo računsKO-blagajniški uradniki pri oddelku za državno računovodstvo ministrstva za finance. Člen 8. Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in 4 člani. Predsedniku in vsakemu članu komisije se postavi po en namestnik. Komisija ima tudi poslovodjo, ki ga imenuje predsednik komisije. Člen 9. Predsednika in člane komisije ter njih namestnike imenuje minister za finance v začetku vsakega leta. Za predsednika in člane izpitne komisije ter njih namestnike se postavljajo uradniki od IV. položajne skupine navzgor. Člen 10. Izpit je pismen in usten. Člen 11. Pri pismenem izpitu morajo izdelati kandidati po dve praktični nalogi: eno iz knjigovodstva, drugo iz ra-čunovodstveno-blagajniškega poslovanja. Naloge določi predsednik komisije sporazumno s člani komisije. Pismeni izpit traja nepretrgoma 4 ure. Kandidati smejo uporabljati vse potrebne zakone, uredbe, pravilnike in ostale občne predpise (navodila, pojasnila in naredbe). Pismeni izpit nadzira en član komisije, kt ga določi predsednik. Člen 12. Po izdelanih pismenih nalogah odloči komisija o oceni. OdJoče se z večino glasov. Odločba komisije se mora glasiti: kandidat je opravil pismeni izpit z »odličnim«, »prav dobrim : ali »dobrim« uspehom, odnosno pismenega izpita »ni napravil«. Člen 13. Če kandidat pismenega izpita ne napravi, se ne pripusti k opravljanju ustnega izpita. Člen 14. Predmeti ustnega izpita so tile: 1. Enojno in dvojno knjigovodstvo z vsemi predpisi za voditev vseh knjig v državnem knjigovodstvu ter vsi predpisi za računovodstveno-blagajniško poslovanje; 2. zakon o državnem računovodstvu; 3. zakon o državnem pravobranilstvu; 4. zakon o organizaciji finančne uprave; 5. zakon o uradnikih; 6. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih z zakonom o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih, z vsemi izpremembami; 7. zakon o glavni kontroli s pravilnikom o poslovanju krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede; 8. ustava kraljevine, zakon o vrhovni državni upravi in zakon o banski upravi; 9. zakon o poštnohranilnem, čekovnem in virement-skem prometu s pravilnikom o poslovnem obsegu in ustroju Poštne hranilnice in čekovnih zavodov ter navodilom za poslovanje s Poštno hranilnico; 10. zakon o ureditvi Državne hipotekarne banke (prej Uprave fondov), z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami; 11. najvažnejše določbe zakonov o neposrednih davkih, taksah, državni trošarini, državnih monopolih in finančni kontroli; 12. zakon o uničevanju državnih vrednostnih papirjev, nakupu in prodaji na obroke obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečk srbskega Rdečega križa; 13. zakon o sodnem nepravdnem postopku (sedmi del, sodna razveljavitev listin); 14. splošni pojem o državnih konsolidiranih dolgovih: zakoni in pogodbe o posojilih kraljevine Jugoslavije, način emisije in opravljanje njih obrestne in amortizacijske službe; 15. grajanski zakonik — določbe o povračilu škode, o zastaranju in o pogodbah; 16. zakon o sodnem postopku v grajanskih pravdah — določbe o pristojnosti sodišč, o dokazilih, o tožbi, o rokih, o pritožbi in o zavarovalnih sredstvih; 17. kazenski zakonik — določbe o utaji, o uporabi denarja in poverjenih stvari ter o napravi in uporabi lažnih listin — z zakonom o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti; 18. zakonik o kazenskem sodnem postopku — določbe o preiskavi (poizvedbah) in dokazilih. Iz predmetov v točkah 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. morajo imeti kandidati najpotrebnejše znanje. Člen 15. Pri ustnem izpitu mora dobiti kandidat vprašanja iz vseh predjnetov, navedenih v predhodnem členu. Člen 16. Po ustnih odgovorih odloči izpitna komisija o ocenah. Ocene ustnih odgovorov in odločbe komisije o splošnem uspehu se sklepajo z večino glasov. Odločba komisije o splošnem uspehu se mora glasiti: kandidat je opravil izpit z »odličnim«, »prav dobrim« ali »dobrim« uspehom, odnosno izpita »ni napravil«. Člen 17. Uspeh izpita se priobči kandidatu takoj. Če je kandidat izpit napravil, se mu izda o tem izpričevalo, ki ga podpišejo predsednik, člani in poslovodja komisije. Uspeh izpita se sporoči tudi uradu, odnosno starešini dotičnega kandidata. Podatki o napravljenem višjem državnem strokovnem izpitu se vpišejo tudi v uslužbenski list. Člen 18. Če se izpit ponavlja, se mora opravljati v celoti. Člen 19. Pri pismenem in ustnem izpitu vodi poslovodja za pisnik; vanj se vpisujejo: kraj in dan izpita, priimek, ime in zvanje predsednika, članov in poslovodje komisije ter kandidatov; dalje vsebina pismenih nalog, odločba o tem, kateri kandidati niso napravili pismenega izpita in nimajo pravice, opravljati ustni izpit. Glede kandidatov, ki so napravili pismeni izpit, vpisuje poslovodja v zapisnik vprašanja, zastavljena vsakemu kandidatu posebej. Naposled se vpiše v zapisnik tudi uspeh izpita kandidatov, ki so opravljali ustni izpit, in sicer za vsakega kandidata posebej. Zapisnik podpišejo predsednik, člani in poslovodja komisije. Zapisnik s pismenimi nalogami vred se hrani po obavljenem izpitu v arhivu oddelka za državno računovodstvo. Člen 20. Predsedniku, članom in poslovodji ne gre nagrada ne iz državne blagajne ne od kandidatov. Člen 21. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 8. avgusta 1935; št. 117.100/11. Minister za finance Letica s. r. — .... 480. Na osnovi § 63. finančnega zakona za 1. 1934./1935. in § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935./1936. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo in ministra pravde tole uredbo o izpremembi uredbe K. M. št. 34 z dne 2. februarja 1935 o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934* Člen 1. Plačilni rok za obresti, odrejen s členom 1. uredbe K. M. št. 34 z dne 2. februarja 1935,** se odlaga od dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. avgusta 1935, št. 200/XLVII/477. ** »Službeni Ust« št. 94/13 jz L 1935. 1. septembra 1935 na dan 1. oktobra 1935, kolikor obresti niso že plačane. Clen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Služ-Denih novinah«. V Beogradu, dne 26. avgusta 1935; št. 55.110. Minister za trgovino Minister za kmetijstvo in industrijo Sv. Stankovič s. r. dr. Vrbanič s. r. Minister pravde dr. Miškulin s. r. Ministrski svet je odobril prednji predlog v seji z dne 26. avgusta 1935 M. S. št. 665. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) (Ta uredba je bila prvič razglašena v »Službenih novinah z dne 29. avgusta 1935, št. 199, in je tega dne stopila v veljavo.) ^ ^ — 481. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije proračunski oddelek V Beogradu, dne 29. julija 1935; št. 7058. Z določbo § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1934./ 1935. je predpisana tehnična sčstava tako državnega proračuna kakor proračuna mestnih občin. Bistvena razlika med dosedanjo tehnično sestavo in sestavo po navedeni zakonski določbi je v tem, da proračun ni več deljen na proračun administracije in na proračun gospodarskih podjetij in ustanov, marveč da sta oba ena celota. Po tej zakonski določbi so vsi razhodki po mestnem proračunu, tako občni razhodki mestne administracije kakor mestnih gospodarskih podjetij in ustanov, ena nedeljiva celota in se tako tudi v proračunu izkazujejo. Razhodki gospodarskih podjetij in ustanov se izkazujejo skupaj z razhodki pri tistem oddelku administracije, kamor spadajo, kot posebna poglavja. Isto načelo velja tudi za dohodke. Vsi dohodki, tako administracije kakor gospodarskih podjetij in ustanov, so tudi ena nedeljiva celota in se tako tudi v proračunu izkazujejo. Lastni dohodki gospodarskih podjetij in ustanov se izkazujejo v posebnih poglavjih, poleg katerih je treba označiti naziv dotičnega gospodarskega podjetja ali ustanove. Tako sestavljeni razhodki in dohodki so mestni proračun. Ta zakonska določba nalaga ministru za finance, da izda vsako leto navodilo za sestavo predloga proračuna razhodkov in dohodkov z uredbo za izvrševanje mestnega proračuna vred. Radi enotnosti pri sestavi mestnih proračunov predpisujem na osnovi § 88. spredaj omenjenega zakona in § 124. zakona o mestnih občinah i dno 22. ipiji« 1934 naslednja navodila za sestavo proračuna mestnih občin za leto 1936./1937 * I. Poglavitna načela. Občinski proračun je v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsezatf za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo določiti. Najsi je proračun v bistvu neko določanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, odnosno mora biti razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom kar moči majhna. Sposobnost za bu-džetiranje je poglavitno v tem, da se ta razlika kar moči zmanjša. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun nerealnejši. Če je ta razlika večja od 10%, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, odnosno razhodki morajo biti kriti z dohodki, kakor določa tudi § 116. zakona o mestnih občinah. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu kar najbolj pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki. Poleg teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvesti načelo proračunske enotnosti. To je finančno-teh-nični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki so nedeljiva celota. Kot takšni se stekajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnavati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljiva celot?.. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s lem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da zahteva pravilno budže-tiranje, da so vnesene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem kosmatem (brutto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske, da bi se zato ali pa prav zbog tega, ker so postranski ali majhni, ne postavili v proračun. Takšen način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadošča pa samo vnesti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba vnašati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, proračun mora biti obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo, izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po »proračunskih poglavjih« v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, upokojitve itd., tolikokrat, kolikor proračunskih poglavij je dotični proračun imel. Nedvomno pa vpliva * »Službene uovine kraljevine Jugoslavije« z dne u, julija mk iu nmnm, tak sistem slabo na pravilno in preudarno vknjiževanje in izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje. II. Proračunsko in računsko leto. Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero je odobren občinski proračun, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Po § 116. zakona o mestnih občinah se začne proračunsko leto dne 1. aprila, konča pa se dne 31. marca naslednjega leta. Po isti zakonski določbi se začne računsko leto hkratu s proračunskim in se konča dne 31. avgusta naslednjega leta. Če izkazuje zaključni račun dejanski prebitek dohodkov nad izplačanimi razhodki, je treba uporabiti ta prebitek dohodkov predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, kakor to določa § 122. zakona, če je kaj takih obveznosti. Ostanek prebitka po poravnavi obveznosti iz prejšnjih let, ki ni potreben za obratno glavnico, se sme po navedeni zakonski določbi s sklepom mestnega sveta vnesti v proračun in porabiti za pokritje razhodkov. III. Tehnična sestava proračuna. Na osnovi zgoraj navedene določbe § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1934./1935. je treba proračune mestnih občin tehnično izdelali tako, da se izkazujejo osebni razhodki vsakega podjetja in ustanove med osebnimi razhodki kot posebna pozicija na koncu prve partije osebnih razhodkov; materialni razhodki pa se morajo za vsako gospodarsko podjetje ali ustanovo izkazovati s posebno partijo izza »Občinskega gospodarstva«, pri čemer se označa številka partije z a, b, c, č, itd., s potrebnim številom pozicij v tej partiji. Potemtakem morajo biti celotni razhodki proračuna mestnih občin celota tako, da je označiti partije z neprekinjenimi zaporednimi številkami od začetka do konca. Kar zadeva dohodke gospodarskih podjetij in ustanov, jih je treba izkazovati pod nazivom »Dohodki mestnih gospodarskih podjetij in ustanov« tako, da so z ostalimi dohodki celota, pri čemer je označati partije z neprekinjenimi zaporednimi številkami od začetka do konca. To vrsto dohodkov je izkazati pred partijo »Razni nepredvideni dohodki«. Potemtakem odpadajo dotacije, odn. prebitki dohodkov sami po sebi, ker je tako razhodke kakor dohodke izkazati v kosmatih zneskih, in jih posebej niti ni izkazovati. Pri vnosu osebnih in materialnih razhodkov mestnih gospodarskih podjetij in ustanov med ostale osebne in materialne razhodke se mora napraviti vzporeditev tako, da se vnese znesek dosedanjih osebnih razhodkov v stolpec »Odobreno« k dotični poziciji med osebnimi razhodki z označbo številke dosedanje partije, odnosno pozicije za te razhodke v stolpcu »Pripomba«. Prav tako je treba napraviti vzporeditev tudi za materialne raz- hodke, le da je v stolpcu »Pripomba« označiti številko dosedanje partije. Proračune mestnih občin je treba sestaviti po § 117. zakona o mestnih občinah najkesneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 1. januarja 1936. Tako sestavljeni proračun je razgrniti 5 dni na vpogled občinstvu. Po tem roku se predloži proračun s podanimi pripombami vred mestnemu svetu. Proračun se pošlje z vsemi sklepi sveta in pripombami vred po § 118. zakona nadzornemu oblastvu, ki ga mora poslati po pregledu ministru za finance poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 15. februarja 1936. Če mestni svet pripomb nadzornega oblast-va ne usvoji, pošlje nadzorno oblastvo proračun ministrstvu za finance najkesneje do dne 1. marca 1936. A. Razhodki. Po § 116. zakona o mestnih občinah se vnesejo v proračun pregledno vsi razhodki po panogah: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade itd.) in stvarni, materialni (potrebščine uradov, davek od občinskih nepremičnin in podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.). Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so listi, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi periodično. Dele se na osebne in stvarne, materialne. Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. V te razhodke spada tudi odškodnina predsednika in podpredsednika za opravljanje dolžnosti v obliki letne ali mesečne plače po § 83. zakona o mestnih občinah. Prav tako je treba postaviti med te razhodke tudi odškodnino svetnikom po § 78. tega zakona. Pri izračunu osebnih razhodkov je upoštevati uredbo o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v administrativni službi ali pri podjetjih in ustanovah, štev. 18.904/1 z dne 10. maja 1934.* Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno delovanje občine kot urada, zavoda, ustanove, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno. Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, neglčde na strokovno panogo, v katero spadajo, vendar pa tako, da se da jasno razvideti celotni znesek osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštuo-telegraf-sko-telefonske stroške št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« štev. 117/LIII/366 z dne 25. maja 1932.** Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni, morajo biti razdeljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije (postavke), te pa na podpozicije, in se navedejo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih razhodkih, na primer takole: * »Službeni list« št. 323/41 iz 1. 1934. *+ »Službeni list« št. 440/47. k L 1932. Predlog proračuna razhodkov in dohodkov mestne občine sreza za leto 1936./1937. Šte- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odo- breno Razlika se ■ olgi » %■ ■g u o2«£ g gj-,0 e»"t .© © —> *ŠS Razhodki Znesek pozicij Znesek partij za leto 1935./ 1936. predlaga za leto 1936./ 1937. Dejansko p ijeno In zt (angažirani 1935./1936. predložitvi ga predlog računa mir fin. v odo Pri- pomba a a O O. dinarjev 1 1 A. RAZHODKI. Redni razhodki. A. 0 s e lin i raz h o d k i. Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti) 24.000'— Podpredsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti) 18.000'— Beležnik (tajnik, sekretar itd.) .... 18.000'— Podbeležnik 14.400'— Blagajnik 12.000'— 2 pisarja (po 9.600’—) 19.200 — Arhivar 9.600'— 2 služitelja (po 6.000'—) 12.000'— 4 čuvaji (po 7.200'—) 28.800'— 10 stražnikov (po 7.200'—) 72.000'— *) 228.000 2 Osebna in iniovinska varnost Predsednik policije 24.000'— 13 redarjev (po 12.000'—) 180.000 — 204.000 3 Narodna prosveta Direktor občinske gimnazije 30.000'— 4 profesorji (po 24.000'—) 90.000'— 2 učitelja (po 18.000'—) 36.000'— Suplent 14.400'— Služitelj 6.000'— 182.400 4 Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12.000'—) . . . 24.000'— 5 cestarjev (po 7.200'—) 36.000'— 60.000 6 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje 24.000'— Učitelj kmetijske šole 18.000'— Veterinar 24.000'— 4 čuvaji gozdov, parka (po 12.000'—) . 48.000’— 2 logarja (po 9.000'—) 19.200'— 133.200 6 Narodno zdravje Zdravnik 30.000'— Babica 12.000'— Bolničar 12.000'— 54.000 7 Socialno skrbstvo Upravnik hiralnice . 24.000'— Pisar-računovodja 12.000'— 2 služitelja (po 7.200'—) 14.400'— 50.400 8 Trgovina, industrija, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev (po 18.000'—) 54.000;- Učiteljica gospodinjske šole . . . , . 18.000'— 84.000 / y Občinsko gospodarstvo Upravnik občinske nepremične imovine 30.000'— Knjigovodja 24.000'— Nadzornik lovišča in ribolova 18.000'— Služitelj 6.000'— 108.000 1,104.000 1,200.000 - 96.000 2 Pokojnine: a) Uradnikov ■ • 60.000'— b) Služiteljev 20.000'— c) čuvajev, stražnikov itd 30.000'— 110.000 150.000 - 40.000 Za prenoB » , • 1,350,000 -136.000 1 4 <*» Vsote so vnesene le za primei\ %e stolpce & treba popolnih po pojloi^tb^ 676 > ------ Šte- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odo- breno za leto 1935./ 1936. Razlika se Dejansko porab- ; ljeno in zavzeto | (angažirano) v letu 1935./1936. do dne : predložitve nove- • ga predloga proračuna min. za fin. v odobritev ® tu? m 'S '3 Razhodki Znesek pozicij Znesek partij predlaga za leto 1936./ 1937. Pri pombi. a- G. dinarjev Preneseno , , , 1,214.000 1,350.000 -136.000 3 1 2 3 Stanarina: Občno upravno oblastvo Narodna prosveta . 30.000 40.000 70.000 + 70.000 4 Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun, marveč se je ravnati v tem primeru po § 263. zakona o uradnikih. j i 5 1 Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik 24.000'— Dnevničar 12.000'— 36.000 2 Narodno zdravje Pogodbeni zdravnik * . 24.000'— Dnevničar-bolničar 12.000'— 36.000 72.000 81.000 - 9.000 6 Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po strokah in pozicijah, če jih je kaj, in na kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade, odnosno doklade in odškodnina mestnih svetnikov po § 78. zakona o mestnih občinah. Osebni razhodki skupaj . . . 1,356.000 1,431.000 - 75.000 B. Materialni razhodki. 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Občno upravno oblastvo: Razhodki za vse stroke službe: Potni in prevozni stroški Pisarniški material , Kurjava pisarn Razsvetljava pisarn Službene novine Poštne, telegrafske in telefonske takse Vzdrževanje pokopališča Stroški nabora Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic Čiščenje pisarn 20.000 6.000 14.000 5.000 500 6.000 2.000 1.000 2.0«) 1.500 68.000 70.000 — 12.000 ■ 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Osebna in imovinska varnost: Najemnine za policijske naprave in njih vzdrževanje Porotniške dnevnice Razsvetljava ulic Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva Vzdrževanje gasilskih čet Prispevki gasilskim društvom . . Pokončevanje steklih in divjih živali ...... Itd. ........a...*...... 18.000 2.000 12.500 6.500 10.000 2.000 1.000 i 51.000 99.000 - 48.000 9 1 2 3 Narodna prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole _..... Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po Itd* 20.000 16.000 85.000 180.000 -145.000 10 Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki ....... Tu je izkazati odplačila in obresti — anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih. Razen tega se mora v besedilu te partije označiti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen je bil prvotni dolg; koliko je doslej poplačanega, koliko še ostaja in v katerem času je treba dolg popolnoma poplačati. 80.000 80.000 -r * Za prenos ■ • , J 224.0« | 489.000 - 206.0« )| 1 Šte- vilka • Predlog za leto 1936./1937. Odo-brono za leto 1935./ 1936. Razlika se Asljšil « V O u ■ u ,'c> Razhodki Znesek pozicij Znesek partij predlaga za leto 1936./ 1937. lSfšj!*S'g Pri- pomba a c- P< dinarjev 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Preneseno . . . Po § 115. zakona o mestnih občinah se smejo najemati posojila samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po občinskem proračunu. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati radi pokritja primanjkljaja po proračunu in za tiste ra zhod k e, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila inora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem se naj opravlja anuitetna služba, odnosno odplačevanje. Ko se eventualno prosi odobritev posojila, mora predložiti mestno poglavarstvo razen sklepa mestnega sveta pristojnemu oblastvu tudi še tole: razpored posojila, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne vrnjenih posojil, ostvarjene dohodke v tekočem letu do dne, ko se prosi posojilo, pregled nezaloženih občinskih dolgov, če jih je kaj, in naposled, če gre za podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostni račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblastvih ne vzamejo v delo. Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest Vzdrževanje in poprava občinskih mostov .... Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb .... Vzdrževanje občinskih parkov Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav Poprava ulic Poprava trgov in tržnic Poprava in uvedba vodovoda Čiščenje rek, potokov, vodnjakov itd 30 000 15.000 20.000 10.0«) 10.000 10.000 5.000 10.000 6.000 224.000 116.000 429.000 120.000 - 205.000 - 4.000 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev Kmetijske in živinske razstave, ekskurzije in tečaji Pospeševanje kmetijstva Pospeševanje živinoreje Pospeševanje sadjarstva Pospeševanje vinogradništva Pogozdovanje goličav Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni .... Pokončevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . 20.000 20.000 20.000 10.000 5.000 5.000 5.000 5.000 2.000 92.000 95.000 - 3.000 13 1 2 3 4 6 e 7 8 9 10 11 Narodno zdravje: Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulanc .... Nabava zdravil in obvezilnega materiala Dopolnitev zdravniških instrumentov Bolnični stroški (v drugih bolnicah) Zatiranje kužnih bolezni Stroški propagande za narodno higieno Asanacija vasi Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov Stroški za pošiljanje v Pasteurjev zavod Podpora Rdečemu križu 40.000 10.000 8.000 7.000 10.000 10.000 16.000 5.000 10.000 2.000 117.000 135.000 - 18.000 14 1 2 3 4 5 Socialno skrbstvo: Vzdrževanje hiralnic Podpora invalidom . Podpora siromakom in nezaposlenim Podpora človekoljubnim društvom in napravam . • 30.000 10.000 10.000 10.000 38.000 60.000 - 22.000 15 1 Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev • ■ 40.000 Za prenos , ■ • 40.000 587.000 839.000 - 252.000 Šte- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odo- breno Razlika' se > o!jjg Že -gS“-°£S-k c »5 ® IZ? t- o !s *N Razhodki in dohodki Znesek pozicij Znesek partij za leto 1935./ 1936. predlaga za loto 1936./ 1937. Dejansko p ljeno in za (angažirane 1935. 1956. predložitve ga predlogi čuna min. v odobrite Pri- pomba a CU C. dinarjev Preneseno . . . 40.000 587.000 839.000 — 252.0001 2 3 4 6 C Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in vajenskim šolam in tečajem Najemnine za šolska poslopja Nabava šolskih potrebščin , . Pospeševanje turizma 10.000 12.000 8.000 2.000 72.000 95.000 — 23.000 16 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . » » Vzdrževanje občinskih gozdov Vzdrževanje in okoriščanje kamenolomov .... Vzdrževanje lovišča Vzdrževanje ribolova Davek na občinska posestva Takse 10.000 10.000 6.000 5.000 4.000 1.500 500 37.000 76.000 - 38.000 17 Štipendije in subvencije: 92.000 92.000 98.000 - 6.000 18 1 2 Nepričakovani razhodki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne raz- hodke po vseh strokali proračuna Kredit za nepričakovane materialne razhodke po vseh strokah 30.000 20.000 50.000 50.000 Iz te partije se ne morejo vršiti osebni razhodki. razen novih pokojnin po § 120. zakona o mestnih občinah. Materialni razhodki skupaj . . . 838.000 1.157.000 — 819.000 Razhodki skupaj 2,194.000 2,588.000 - 349.000 B. DOHODKI. Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov po § 116. zakona o mestnih občinah, je treba uporabljati največjo pozornost in obzirnost. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč meščanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v 1. 1935./1936. in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Uvesti nove davščine ne bo odobreno; nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in Uslug, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Računili je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se dh izterjati. Občinske davščine se odobrujejo samo ob proračunu. S prav nobenim izgovorom se ne smejo odobravati davščine ne pred odobritvijo no po odobritvi proračuna. i 1 Redni doliodkh Doklada (primanjkljaj dohodkov proti raz-hodkom, ki se mora pokriti iz naslova občinske doklade) . . > . Sem spada vsota občinske doklade, predpisane na osnovi državnega neposrednega davka za mi- 1,200.000 1,658.000 — 458.000 J Za prenjjs . , . • 1,200.000 1*658.000 - 458-000 Šte- vilka rt C- Dohodki Predlog za leto 11)36./1937. Znesek pozicij Znesek partij Odobreno za leto 1935./ 1936. Razlika se predlaga za leto 1936./ 1937. £ U ‘ « ^ •g fr-o o S- ^ N I O S O, ® BsSSSIfS Ui >N — O 2 O fšfiliSTg dinarjev Pri- pomba i 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Preneseno . . . nulo lelo, t. j. zn proračunsko leto 1935./36. se vzame za osnovo državni neposredni davek, predpisan za leto 1935. Ta osnova ne velja za nove člane občane, ki se med letom 1936./1937. priselijo in sprejmo v članstvo občine. Tem je predpisati občinsko doklado po ugotovljeni osnovi in izvršenem predpisu državnega neposrednega davka za leto 1936. Zato mora biti dokladna stopnja enotna za vse oblfae neposrednega davka in za vse davčne zavezance iste občine. Takse: Tržnina................................................... Od živinskih polnili listov............................... Tehtarina................................................. Zavzemanje hodnikov....................................... Manipulacijska taksa...................................... Na pse.................................................... Na lovske karte........................................... Na ribolovske karte....................................... Na prevozna sredstva ..................................... Dimnikarska taksa........................................ Od bobna ................................................. Od tramvajskih in avtobusnih kart......................... Od mesarskega zakupa...................................... Od tobačnega zakupa....................................... Po zakonu o taksah........................................ Itd....................................................... Trošarina: Na alkohol (vino, žganje, špirit, rum, liker in druge alkoholne pijače)....................................... Na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr.) . . . Tlakarina................................................. Trošarina na vse ostalo blago — predmete . . . . Odkupnina za osebno delo: . . . Dohodek od imovine: Od zemljišč............................................... Od lovišča .............................................. Od ribolova............................................... Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva Od zakupa pravic in posestev.............................. Itd....................................................... Razni nepričakovani dohodki: Subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane občinske imovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah. Dolgovani dohodki: Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let............................................... Presežek dohodkov nad razhodki pri občinskih gospodarskih podjetjih ....... Sem se vpišejo prebitki dohodkov nad razhodki tistih občinskih gospodarskih podjetij, ki imajo svoj posebni proračun. _____________ Dohodki skupaj . , . REKAPITULACIJA: A'. Razhodki skupaj dinarjev , , , B. Dohodki skupaj dinarjev , , , 60. 15. 30. 95, 20, 10. 7. 3. 20. 5. 2. 8. 15. 10. 10. ,000 ,000 000 .009 .000 ,000 000 ,000 ,000 01 H) ,000 000 000 000 000 100.000 20.000 10.000 70.000 180.000 20.000 5.0(X) 15.000 10.000 1,200.000| 1,658.000 - 458.000 310.000 200.000 90*000 230.000 144.009 20.000 2,194.000 2.194.000 2.194.000 270.000 230.000 100.000 250.000 80.000 2,588.000 2.588.000 2.588.000 I- 40.000 30.000 - 10.000 20.000 +, 60.000 -f 20.000 - 394.000 - 394.000 394.000 Po tem obrazcu morajo postaviti občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke, odnosno dohodke, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu. Vse materialne razhodke je za najmanj 20% zneska po proračunu za 1. 1935./1936. zmanjšati. Uredba o izvrševanju proračuna je sestavni del proračuna in obseza samo določbe, ki so v tesni zvezi s proračunom. Mimo drugega mora uredba določiti tudi znesek odškodnine mestnim svetnikom po § 78. zakona o mestnih občinah. IV. Sklep.. Vsakemu občinskemu proračunu se morajo pridejati naslednje priloge: a) Zapisnik in sklep mestnega sveta o predlogu proračuna ob označbi skupne vsote razhodkov, dohodkov in predpisane občinske doklade s točno stopnjo. b) En izvod odobrenega proračuna iz minulega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva; glede proračunov, ki jih je odobrilo ministrstvo za finance, je treba navesti samo številko in datum odobritve, ni pa poslati odobrenega proračuna. c) Nadrobni pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta. č) Pregled opravljenih razhodkov in ostvarjenih dohodkov za tekoče leto, napravljen po partijah in pozicijah. d) Imenski spisek vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto. e) Uredba o občinskih uslužbencih. f) Poslednji odobreni zaključni račun. g) Pravilniki o davščinah, ki jih je ubirati v naslednjem letu, z natančno primerjavo iz minulega leta vred. h) Ekspozč: pojasnilo proračuna. Nadrobnejša obrazložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej. i) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka. j) Aneksi-priloge k občinskemu proračunu, kakor: sklada odkupnine za osebno delo (kuluk); sklada za javna dela; sklada za izredno ukoriščanje cest in drugih skladov, če jih je kaj pri poedinih občinah. Zneski teh skladov se ne zaračunavajo ne med razhodki ne med dohodki občinskih proračunov. Predloge proračuna mestnih občin morajo poslati ministrstvu za finance samo kraljevske banske uprave v odobritev, in to če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se ravnale mestne občine povsem po § 118. zakona o mestnih občinah in po teh navodilih. Če predlogi proračuna niso prav sestavljeni in niso v skladu s predpisi teh navodil, jih je dotičnim občinam vrniti, da jih spravijo v sklad z zakonskimi predpisi in določbami teh navodil. Pripominja se, da je, razen že spredaj razloženega, namen teh navodil, da se pri doslej različnem načinu budžetiranja ustvarita enakost in ena vrsta enotnega občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi, da se s sistematičnim razporedom razhodkov in dohodkov obsežejo vsi tisti primeri, ki so doslej obstajali, a ni bilo zanje nikakršnih predpisov. Ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse panoge občinske uprave. Občne finančne razmere nalagajo neizogibno, da se to stremljenje pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvede. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo v vseh vrstah javnih, 'državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in se tako ostvari težnja kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin, do skrajne možne meje. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, nego je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi občinskih proračunov za leto 193G./1937. Potemtakem je treba vsako potrebo najskrbneje oceniti in ni v proračun vnesti ničesar, kar ne bi bilo neobhodno, odnosno možno. Posebno pozornost je treba obračati na osebne razhodke. V predlog proračuna se ne smejo vnesti nikakršna nova mesta ali nepopolnjena prazna mesta po sedanjem proračunu. Če se pa med izvrševanjem proračuna kakšno mesto, ki je neobhodno potrebno, izprazni, se mora za popolnitev tega mesta pred nastavitvijo zaprositi odobritev pristojnih oblastev. To je treba določiti v finančnih pooblastilih, odnosno v uredbi za izvrševanje proračuna za leto 1936./1937. Razen tega je treba skrbeti, da se vse nepotrebne in odvisne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti, in tako osebje in osebne razhodke za najmanj 10% zneska osebnih razhodkov po današnjem proračunu zmanjšati. Dokler se ne izda statut po § 100. zakona o mestnih občinah, ne sme biti nikakršnih povišb osebja. Pri sestavi proračuna je treba paziti na to, da plače in položajne doklade osebja, obdrž.anega v občinski službi, po § 100. zakona o mestnih občinah nikakor ne smejo biti večje od plač in položajnih doklad državnih uslužbencev istega čina in iste kvalifikacije.. Tudi ob tej priliki opozarjam na svoj razpis, ki sem ga poslal pod št. 7546/VII z dne 15. julija 1933 vsem banovinam in jih zaprosil, naj se osebni prejemki občinskih uslužbencev zmanjšajo. Po § 120. zakona o mestnih občinah se no smejo opravljati nikakšna virmiranja kreditov brez predhodne odobritve ministra za finance. Tudi naknadne in izredne kredite po sklepu mestnega sveta odobruje minister za finance, toda samo za tekoče leto. Predlog o njih mora biti sestavljen v tehničnem pogledu tako kakor proračun in tako izkazano tudi pokritje. Gotovina v denarju ali vrednostnih papirjih, ki je obstajala ob sklepu računskega leta, se ne sme vnesti v proračun dohodkov. Kolikor ta gotovina ni zavzeta (angažirana) in je občinska imovina, mora služiti predvsem za pomračilo nepravilno ubranih dohodkov, za razne odpise, za izredne razhodke in za izplačila obveznosti iz prejšnjih let po § 122. zakona o mestnih občinah. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1936./37., morajo skrbeti, da ne bo odstopkov od teh navodil. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih. Ta navodila se naj natisnejo v »Službenih novinah«, bani pa se naj zaprosijo, da opozore v svojem območju mestna poglavarstva, ki so omenjena v § 2. zakona o mestnih občinah, da se morajo strogo ravnati po teh navodilih. Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba. Minister za finance Letica s. r. 482. Dopolnitev pravilnika o poslovanju zasebnih laboratorijev.1 Z odločbo gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje S. št. 20.803 z dne 31. julija 1935 je bil prvi odstavek člena 17. pravilnika o poslovanju zasebnih laboratorijev za medicinske, bakteriološke, serološke, kemijske, histopatološke in anatomskopatološke preglede2 izpremenjen in se glasi: »Laboratorije za mikroskopske in medicinsko-ke-mijske preglede po členu 1., točki 3., smejo imeti doktorji medicine, sainč za medicinsko-kemijske preglede po členu 1., točki 4., pa tudi diplomirani kemiki in magistri farmacije. Vsi ti morajo razen tega imeti kvalifikacijo po tretjem odstavku člena 8. tega pravilnika.« Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. — ♦ — ■ - — 483. Dopolnitev pravilnika o bolničnih pristojbinah.3 Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje S. št. 15.999 z dne 3. julija 1935 je bila predpisana tale dopolnitev pravilnika o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih bolnicah S. št. 22.000/324 v zvezi z dopolnitvami in izpremembami istega pravilnika S. št. 3972/33,* in sicer tako-le: »Zdravniki člani zdravniških zbornic z ožjimi svojimi rodbinskimi člani (ženo in otroki) se smejo zdraviti za polovično ceno v vseh državnih bolnicah v II. razredu.« Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu. 484. Ponudba izvozniških deviz Narodni banki.6 Izvozniki blaga v neklirinške države morajo ponuditi Narodni banki po pooblaščenih denarnih zavodih v odkup 50% izvozniških deviz (namesto, kakor doslej, 60%); z ostankom 50% pa morajo ravnati po določbi § 7. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. S tem je ukinjena odločba št. 11-48.170 z dne 12. aprila 1934 glede ponudbe deviz po izvozu v Anglijo; tudi na to državo je uporabljati določbe prvega odstavka te odločbe. Iz oddelka za državno računovodstvo v Beogradu, dne 7. avgusta 1935; št. 115.653-11. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. avgusta 1935, št. 182/XLI/431. 2 »Službeni list« št. 441/65 iz 1.1935. 8 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 81. julija 1935, št. 175/XL/418. 4 »Službeni list« št. 117/16 iz 1.1933. * »Službeni list« št. 264/41 iz 1.1933. 8 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. avgusta 1835* št. 186. 485. Razne objave iz »Službenih novin“. številka 83 z dne 8. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. februarja 1935 so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje dr. Brežnik Pavel, profesor 3. realne gimnazije v Ljubljani, Kalan Vinko, profesor učiteljske šole v Ljubljani, Alič Franc, profesor realne gimnazije v Ptuju, in Cotič Viktor, profesor 3. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradniki IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje Voštar Ignacij, profesor klasične gimnazije v Mariboru, dosedaj uradnik V. položajne skupine; v VII. polož. skupino J i r a k Karel, profesor realne gimnazije v Mariboru, in Ta v želj Stanko, učitelj veščine na realni gimnaziji v Celju, dosedanja uradnika VIII. položajne skupine. Številka 84 z dne 9. aprila 1935. Z odlokom ministra za šume in rudnike z dne 28. marca 1935, št. 8537, je bil p r e m e š č e n po službeni potrebi Meršol Vinko, podšumar VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom pri izpostavi Škofja Loka, za podšumarja šumske uprave v Bohinjski Bistrici, v dosedanji položajni skupini in z dosedanjim periodskim poviškom. » številka 85 z dne 10. aprila 1935. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 27. marca 1935, I. štev. 11.141/0, je bil postavljen Košak Vinko, uradniški pripravnik državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za profesorja VIII. položajne skupine iste šole. številka 86 z dne 11. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1935 sta napredovala v VII. položajno skupino Radin Mira, učiteljica v Zidanem mostu, in Tavčar Josip, učitelj v Brežicah, dosedaj uradnika VIII. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. februarja 1935 so bili premeščeni po službeni potrebi: Jenko Ljudmila, učiteljica državne narodne šole in uradnik VII. položajne skupine v Selu pri Hiuju, srez novomeški, na državno narodno šolo v Tržišču; A n t a-uer Evgen, učitelj državne narodne šole v Tišini in uradnik VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom, na državno narodno šolo v Trebnjem; Bako Karol, učitelj državne narodine šole v Strukovcih in uradnik VIL položajne skupine z 2. periodskim poviškom, na državno narodno šolo v Loki pri Žusmu; Flis Blaž, učitelj državne narodne šole v Markovcih in uradnik VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, na državno narodno šolo pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. februarja 1935 je bila upokojena s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih, Maslač Vlasta, učiteljica v Mariboru in uradnik VIL položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. februarja 1935 je bil spremenjen v zvezd z razsodbo državnega sveta z dne 21. januarja 1935, št. 1272, ukaz z dno 11. julija 1934, s katerim je bil razveljavljen ukaz z dne 26. junija 1932, v tem smislu, da se premesti po službeni potrebi S a r š n F. r i 4 e r i k a. nastavnica uči- teljske gole v Ljubljani, na dekliško meščansko šolo v Ljubljani. Novinarsko razsodišče v Ljubljani. Minister pravde je postavil z odlokom z dne 1. aprila 1935, št. 35811, na osnovi čl. 94. zakona o tisku in § 13. uredbe z zakonsko močjo glede' ureditve odnošajev med novinarji in lastniki listov za predsednika novinarskega razsodišča v Ljubljani Avseca Antona, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani, in za njegovega namestnika Jermana Jakoba, starešino sreskega sodišča v Ljubljani. Carinski posrednik v Mariboru. Z odlokom načelnika oddelka za carine ministrstva za finance z dne 5. aprila 1935, št. 8132/1 V, je bil postavljen za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Mariboru Š k r a b a r Ernest, izprašan carinski posredniški pomočnik iz Maribora. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati: z odlokom z dne 1. aprila 1935, l. št. 14531, list »Bethlehemi H i r a d o «, ki izhaja v Be-thlehemu v Ameriki, z odlokom z dne 1. aprila 1935, I. št. 14532, list » A r Jo e i t e r Z e i t u n g « , ki izhaja v Ba-selu, in z odlokom z dne 1. aprila 1935, I. št. 14533, list »H r v a t s k a R i j e č«, ki izhaja v Pittsburgu. številka 87 z dne 12. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1935 sta bila upokojena Merč u n Maks o, višji davčni kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Mariboru-srez in D on a j Franc, višji davčni kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Mariboru-mesto. številka 88 z dne 13. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. marca 1935 je bil na prošnjo premeščen k dravski finančni direkciji v Ljubljani za računskega inšpektorja VI. položajne skupine Pečnik Franc, računski inšpektor iste položajne skupine beograjske finančne direkcije. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. marca 1935, III. št. 10055, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Svetek Rajko, banski svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Številka 89 z dne 15. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. aprila 1935 je bil odlikovan na predlog ministra za notranje posle Gabršček Andrej, novinar in publicist v Ljubljani, z redom Sv. Save III. stopnje. Številka 90 z dne 16. aprila 1935. Z odlokom ministra za promet z dne 23. marca 1935, r. t. št. 19186, je bila upokojena Praznik M a r i-j a, p. t. uradnik IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ptuj. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 27. marca 1935, I. št. 11142/0, je bil postavljen P r e m r u Vladi m i r, uradniški pripravnik državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za profesorja VIII. položajne skupine iste šole. Številka 91 z dne 17. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. aprila 1935 so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Bohinec Jože, ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, in dr. Levični k Alfonz, profesor v pokoju iz Ljubljane;* z redom Jugoslovanske krone V. stopnje dr. Savič V asa, šef državnega zdravilišča v Topolšici; z redom Sv. Save IV. stopnje d r. N e u b a u e r Robert, šef-zdravnik banovinskega zdravilišča na Golniku; z redom Sv. Save V. stopnje dr. Petrič Karl, ravnatelj higienskega zavoda v Ljubljani, in Jeršič Miro, pravni referent okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. aprila 1935 so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje za človekoljubno in socialno delovanje v odboru Rdečega križa: z redom Sv. Save V. stopnje K ra v c Ivan, prokurist tovarne orožja v Slovenjgradcu ju tajnik odbora Rdečega križa, ter J uh Avgust, višji oficial pri sreskem sodišču v Ljubljani, s srebrno kolajno za državljanske zasluge pa Košir Uršul a, babica i/. Kamnika. Z odlokom ministra pravde z dne 1. aprila 1935, št. 35794, je bila upokojena s pravico do pokojnine, ki ji pripada po zakonu, Eržen Pavla, kanclist IX. položajne skupine pri sreskem sodišču v Ljubljani. Z odlokom ministra pravde z dne 1. aprila 1935, št. 35795, je bil upokojen Kržišnik Valentin, strojnik IX. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Novem mestu, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu. Z odlokom ministra pravde z dne 1. aprila 1935, št. 35793, je bila upokojena Poljanec Reza, kanclist X. pol ožajne skupine pri apelaoijskem sodišču v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki ji pripada po zakonu. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati: z odlokom z dne 29. marca 1935, I. št. 13847, koledar f) e u t s c h - u n g a r i s c h e r F amil i« e n-K a le n de r 1 935% izdan v Cikagu, z odlokom dne 8. aprila 1935; I. št. 15541, list r Argentina a novi n o . ki izhaja v Buenos-Airesu, z odlokom z dne 8. aprila 1935, I. št. 15542, knjigi Pri vat e Zirkel-V e r p {i n t e K u n s t in Dos W e i bes R e i z c , ki ju je izdal v Leipzigu Buchner Egerhart. Dovolitev uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je dovolilo z odlokom z dne 8. aprila 1935, 1. št. 15543. uvažati v našo državo in razširjati v njej list La Vol o n t čk, ki izhaja v francoskem jeziku v Solunu. OdobriteV prakse. Minister za gradbe je dovolil z odlokom z dne 9. aprila 1935, št. 10566, na osnovi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih ing. Mušiču Marijanu iz Ljubljane izvrševanje javne prakse na ozemlju kraljevine iz arhitektonske stroke. Številka 92 z dne 18. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. novembra 1934, št. 115872, je bil postavljen dr. Cukala Fran c, kanonik VIL položajne skupine stolnega ka-pitla v Mariboru, za kanonika VI. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. marca 1935, št. 34605, je bil na prošnjo premeščen k sre-skenui sodišču v Slov. Konjicah za sodnika VII. položajne skupine Svetel Viktor, sodnik iste položajne skupine sreskega sodišča v Surdulici. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani] njen predstavnik: ptinar Mikalek v Ljubljani. Stcv. 7). SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 71. kosu VI. letnika z dne 4. septembra 1935. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1100/31. 2377 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. avgusta do 21. avgusta 1035. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez O _ Og 45/35—2. Og 46/35—2. 2416 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. 1. Cepec Ivan, roj. 23. oktobra 1888 v Lučanah, splavar v Vurmatu. 2. Rozman Anton, rojen 3. junija 1895 pri sv. Ožbaltu, splavar v Vurmatu, sta, in sicer prvi 18. oktobra in drugi 22. septembra 1934 padla v Dravo in utonila. Ker je verjetno, da sta umrla, se izdaje poziv, poročati do 31. decembra 1.1. temu sodišču ali skrbniku Korošaku Francu, viš. sodnemu oficialu v Mariboru, o pogrešancu. Po preteku tega roka se bo odločilo o dokazu smrti. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 31. avgusta 1935. & V I 780/35—9 ^ 2419 Dražbeni oklic. Dne 4. oktobra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiše v Rožni dolini c. 1X/9 z gospodarskimi poslopji, skladiščem, mizarsko delavnico, ograjo, vrtom in mizarskimi stroji): zemljiška knjiga Vič, vi. št. 527. Cenilna vrednost: Din 269.126'35. Vrednost pritikline: Din 46.500'—, ki je upoštevana v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 140.494-—. Varščina: Din 26.913-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ljubljani, dne 22. avgusta 1935. I 230/35. 2369 Dražbeni oklic. Dne 5. oktobra 1935 ob devetih bo na mestu samem v Zaklancu št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zaklane, vi. št. 22. Cenilna vrednost: Din 57.276'—. Vrednost pritikline: Din 1700-—. Najmanjši ponudek: Din 38.210'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče na Vrhniki, dne 22. avgusta 1935. Jj; I 253/35-10. 2348 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lakenc, vi. št. 1215. Cenilna vrednost: Din 1420'—. Najmanjši ponudek: Din 947'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravna! v dobri ver,. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Mokronogu, dne 23. avgusta 1935. H* I 652/34-14. 2367 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1935 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pribišje, vi. št. 32 in št. 200. Srednje kmetsko posestvo v Vrčicah št. 3. Cenilna vrednost: Din 44.220-—, Vrednost pritikline: Din 980'—. Najmanjši ponudek: Din 29.480'—. Vadij: Din 4422'— v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Metliki, dne 20. avgusta 1935. Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1935 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stu-dor, vi. št. 331, Studor vi. št. 494, Boli. Srednja vas, vi. št. 338. Cenilna vrednost: Din 179.780. Vrednost pritikline: Din 3.300.—. Najmanjši ponudek: Din 119.854.—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem »e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Radovljici, dne 3. avgusta 1935. * I 163/35—7 2254 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 ob 9. uri bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin (hiše št. 19 z mlinom ter zemljiških parcel): zemljiška knjiga Do-bračeva, vi. št. 16 in 309. Cenilna vrednost: vložna štev. 16 Din 75.932.50; vi. Št. 309 Din 6.126.65. Vrednost pritikline: Din 5.090.—. Najmanjši ponudek: vi. št. 16 — Din 50.650'—, vi. št. 309 — Din 4.084'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Logatcu, dne 8. avgustu 1935. * V a 1 968/33—41 2353 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 ob desetih lio pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša v Ljubljani, Rimska cesta 4, stavbna parcela, gospodarsko poslopje, dvorišče): zemljiška knjiga k. o. Gradiško predm., vi. št. 32. Cenilna vrednost: Din 560.600-—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 280.300'—. Vadij: Din 56.060'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ljubljani, dne 20. julija 1935. V pisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 800. Sedež: Celje. l)an vpisa: 27. avgusta 1935. Besedilo: »Jugopol« izvozna in uvozna trgovska družba. Obratni predmet: Trgovina na debelo z mešanim in kolonialnim blagom ter (zemeljskimi) deželnimi pridelki vsake vrste, izvoz in uvoz takega blaga, tako osobito v poslovni zvez; s Poljsko, agentura in komisijski posli v trgovskem prometu takega blaga; udeležba na podjetjih take ali enake vrste, kakor ustanavljanje tozadevnih podružnic ali obratovalnic. Družbena pogodba z dne 20. 8. 1935. Visokost osnovne glavnice: 100.000-— Din. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 25.000—. Poslovodja: Dr. Engelbert Nikola, zasebnik v Celju. Za namestovanje upravičen: poslovodja dr. Engelbert Nikola. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja sam. Če bosta nastavljena dva poslovodja, zastopata in podpisujeta tvrdko oba kolektivno, če bo več poslovodij, zastopata in podpisujeta tvrdko le po dva poslovodja kolektivno. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 1., dne 27. avgusta 1935. lig C II 94/2. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri u a s to p n ib firmah: 801. Sedež: Celje. Dan vpisa: 20. avgusta 1935. Besedilo: Ravnikar Ivan. Izbriše se zbog smrti dosedanji lastnik Ravnikar Ivan in vpiše novi lastnik Ravnikar Božidar, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta 21. Izbriše se Ravnikarju Božidarju podeljena p roku ra. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 20. avgusta 1935. I Rg A 57/9 802. Sedež: Laško. Dan vpisa: 20. avgusta 1935. Besedilo: Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna »Lava«. Obratni predmet: izdelava in prodaja tekstilnih izdelkov na tovarniški način. Zaradi vstopa javnih družabnikov je nastala javna trgovska družba izza dne 1. junija 1935 odslej: Sedež: Laško. Besedilo: Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna »Lava«. Obratni predmet: izdelava in prodaja tekstilnih izdelkov na tovarniški način. Družabniki: 1. Gerkman Ludvik, posestnik in tovarnar v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3; 2. Gerkman Franjo, posestnik in tovarnar v Laškem, ter 3. Brečka Hinko, industrialec v Laškem. Za zastopstvo so upravičeni vsi družabniki. Podpis firme: Družbino firmo podpisujeta kolektivno po dva družabnika, in sicer: vedno družabnik Brečko Hinko skupno z enim izmed ostalih dveh družabnikov, tako da pristavita lastnoročno svoja podpisa pod besedilom firme, ki je lahko pisano ali s štampiljko odtisnjeno. Zadolžnice, menice itd. za posojilo, najeto na podstavi soglasnega sklepa vseh družabnikov, podpisujeta skupno le družabnika Gerkman Ludvik in Brečko Hinko. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 20. avgusta 1935. Rg A 111 162/7' * 803. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Gustav Puc, splošno kleparstvo in vodovodna instalacija, družba z o. z. Z notarskim zapisom od 16. avg. 1935 se je izpremenila družbena pogodba v točkah Prvič« in »Tretjič«. Besedilo firme odslej: Splošna trgovska družba z o. z. Obratni predmet odslej: razpoŠiljalni-ca in prodaja vseh predmetov, v kolikor njih prodaja ni koncesionirana, zlasti tehničnih predmetov, koles, šivalnih strojev in elektromateriala na lasten in tuj račun. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., d ne 21. avgusta 1935. Rg C IV 219/2 ❖ 801. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Tehnični biro »Tehna« družba z o. z. Na občnem zboru dne 22. julija 1935 se je izpremenila družbena pogodba v točki »Prvič«. Besedilo firme odslej: »Tehna« družba z o. z. Izbriše se poslovodja ing. Umek Anton. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 21. avgusta 1935. Rg C III 129/9 * 805. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Triglav prometna d. h. Izbrišeta se člana upravnega sveta Sire F ranjo in Geschvvind Leon, vpišejo pa se Člani upravnega sveta: Ilorak Boguslav, industrialec v Kočevju, Skušek Franjo, lastnik tvornice perila v Mariboru, Uhler Karol, trgovski zastopnik v •Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 1935. Rg B I 141/7. Vpisi v zadružni rearster. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 806. Sedež: Virmaše. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Kmetijsko društvo za občino Stara Loka s sedežem v Virmašah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Jenko Josip, vpiše pa se član načelstva Klobovs Pavel, posestnik v Starem dvoru št. 7. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 1935. Zadr. VI 83/28. * 807. Sedež: Vrhnika. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Gospodarsko društvo na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Šušteršič Jože, vpiše, pa se član načelstva Voljč Janez, posestnik in mizarski mojster na V ritniki. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 1935. Zadr. V 295/49 Konkurzni razglasi 808. S 24/32—45. 2410 Odprava konkurza. Prezadolženem Lekič Božo, Maribor, Dravska ulica 8. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom oprav. štev. S 24/32—1 o imoviriii pi ezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zakona. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. avgusta 1935. $ 809. Por 7/35—4 2400 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Stingl Franca, trgovca v Dobrovniku v Prekmurju. Poravnalni sodnik: dr. Fabiani Friderik, starešina sreskega sodišča v Dolnji Lendavi. Poravnalni upravnik: dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi. Narok za sklepanje poravnave pri sreskent sodišču v Dolnji Lendavi dne 5. oktobra 1935 ob 11. uri. Rok za oglasitev do 30. septembra 1935 pri istem sodišču. Poravnalna kvota: 40 odstotkov. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. [II., dne 29. avgusta 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 5834/1. 2411 Objava. S sodbo sreskega sodišča v Višnji gori z dne 9. julija 1935, Kps 148/35—41, potrjeno s prizivno sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 13. avgusta 1935, Kps 148/35—7, je bilo prepovedano Kastelicu Jožefu, posestniku iz Artiže vasi št. 14, obč. Št. Vid pri Stični, zahajanje v gostilne od vštetega 26. avgusta 1935 do vštetega 26. avgusta 1937. Sresko načelstvo v Litiji, dne 30. avgusta 1935. •j« O. No. 3512. 2412 Razpis. Občina Novo mesto, srez novomeški, razpisuje pragmatično mesto blagajnika-pripravnika. Šolska izobrazba: Najmanj popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina 10.000 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa pri tej občini. Uprava občine Novo mesto, dne 29. avgusta 1935. ❖ 2334-3-3 Razglas o licitaciji. Občina Kranj razpisuje s tem na osnovi čl. 82. do 105. zakona o drž. računovodstvu v skrajšanem roku pismeno ofertno licitacijo za oddajo gradbenik del novega letnega kopališča v Kranju. Pismene, pravilno kolkovane in opremljene ponudbe s potrdilom, da je ponudnik upravičen vršiti take gradnje in da ni v zaostanku s plačilom davkov, je vložiti v skrajšanem roku do 17. septembra 1935 do 11. ure pri občini Kranj. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in da v celoti pristaja nanje. Zdražitelj — naš državljan — bo moral položiti 10 odstotkov skupne vrednosti zdražene vsote v pupilarno varnih vrednostnih papirjih ali v gotovini. Vložne knjižice denarnih zavodov se kot kavcija sprejemajo samo, ako jim je priložena izjava dotičnega zavoda, da je kavcija stalno na razpolago za izplačilo. Eno uro pred dražbo mora ponudnik predložiti komisiji potrdilo >Mestne hranilnice« v Kranju, da je vplačal predpisano kavcijo. Ponudnik mora predložiti tudi potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dražiteljski sposobnosti. Načrti, proračun in dražbeni pogoji so na vpogled pri občini, kjer je dobiti ofertne pripomočke v prepisu za Din 180'—. Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela tudi ponudniku, čeprav njegova ponudba ne bi bila najnižja. Občina Kranj, dne 23. avgusta 1935. Predsednik: C. Pirc s. r. ' Štev. 8506/11. 2403 Objava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 18. septembra 1935 nabavo 1700 kg tračnikov. Pogoji se dobijo pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 30. avgusta 1935. Razne objave 2420 Kraljevina Jugoslavija Ministarstvo trgovine i industrije trgovinsko odeljenje II. Br. 12.329/K/34. 15. augusta 1935 god., Beograd. Na molbu Zadružne gospodarske banke u Ljubljani od 10. aprila 1934 II. Br. 12.329/K, a po saglasnosti Mini-starskog Saveta na sednici svojoj od 9. augusta 1935 god. i na osnovu čl. 3 Uredbe o zaštiti novčanlh zavoda i njihovih Verovnika od 23. XI. 1934 god. r e š a v a m : da se Zadružnoj gospodarskoj banei u Ljubljani u smislu pomenute Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihovih Verovnika odobri: 1. odlaganje plačanja na 6 godina; 2. sanacija time: a) da se akcijski kapital zavoda ot-piše od Din 12,000.000'— na Din 1,200.000-—; b) da se 40,J/o svih potraživanja ulagača i Verovnika, kako su po-stojala na dan 10. aprila 1934, a u koliko nisu u smislu Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihovih verovnika od pretva-ranja izuzeta, t. j. oko Din 90 milj. pretvori u specijalni rezervni fond, koji se ima u aktivi pokriti sa izlučenim dubioza-ma nakon izvršenih definitivnih otpisa sa procenom u istom iznosu, koji če imati specijalni rezervni Fond; c) da se na teret starog potraživanja svojevoljnim upisom Zadružne zveze r. z. s o. j. u Ljubljani izvrši emisija prioritetne glavnice u iznosu od Din 18 milj. 800.000'— uz prveijstvenu 4% dividendu; 3. provedena valorizacija po stručnim veštacima sastavljenim i po komisiji za pregled odobrenim spiskovima nekret-nine za bančinu upotrebu u Ljubljani, Mariboru i Šibeniku od knjižne vrednosti od Din 4,808.860’— na Din 9 milj. 637.184'40; 4. kamatnjak na stare uloge na šted-nju i po tekučim računima od 2