Raročntna mesečno 85 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarje«! «L6/IH VENEC Telefoni nredniitva: dnevna služba 205» — nočna 299«, 2994 In 2091 Izhaja vsak dan zjntraj. razen ponedeljka la dneva po praznika ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.349 sa inseratei Sarajevo Itv. 7561, Zagreb it v. 39.011« Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Rehsizem Na politični pozorniei Belgije se je pojavilo novo politično gibanje, ki je prekucnilo tradi-cionelni okvir njenega dosedanjega političnega izživljanja. Na čelu novega pokreta stoji še čisto mlad mož, star komaj 30 let, Leon Degrelle, o katerem se danes z zanimanjem sprašuje ne le Belgija, ampak tudi Evropa: ali je morda v resnici luč nove zvezde ali pa samo umetni ogenj kakšne navadne rakete. Najprej je treba priznati, da je Degrelle že dosedaj pokazal mnogo drzne vneme in politične okretnosti. Bilo je pred šestimi leti, ko se je prvič imenovalo njegovo ime v javnosti. Takrat je bilo preganjanje mehiških katoličanov v dobi Plutarha Callesa na svojem neronskem višku. Leon Degrelle je hotel imeti jasnost in medtem, ko se je bil lajični tisk Evrope zagovoril, da bo o preganjanju katoličanov v novem svetu molčal, se je nekega dne vkrcal v Mehiko, zapuščajoč lo-vansko univerzo, na kateri se je učil, da se sam prepriča o tem, kaj se dejansko godi v Mehiki. Ce danes zopet preberemo rezultate njegove preiskave, moramo priznati, da je ta mladi fant pokazal, da ima toliko ostroumnost izsledovalca, neverjeten pogum in krepak žurnalističui jezik, kakor malokdo. Štiriindvajsetletni mladenič ki je obesil na klin svoje študije ter se podui v neznano deželo, v kateri je bilo zločin verovati v Boga in ljubiti Cerkev ter papeža, je s tem podal avtentičen dokaz vere, ki jo je doživljal z vsem pogumom. Razumljivo je torej, da je reksizem, s katerim se je predstavil svetu novi belgijski politični pokret, z upravičenjem ta svoj naziv izvajal iz gesla Christus-Rex (Kralj). Degrelle, ki je bil med najvidnejšimi borci Katoliške mladinske zveze (Assoeiation Catholique de la Jeu-nesse Belge), se je najprej lotil organiziranja tiska tega društva. Svojo nalogo je izpolnil z izrednim uspehom. Pričel je izdajati tednik »Rex<, ki izhaja v 150.000 izvodih, danes pa je gibanje lastnik tudi več dnevnikov, revij in knjižnih založb. Degrelle se je lotil tudi katoliškega belgijskega radija ter obrnil nase pozornost s shodi, na katerih je pobijal protiversko propagando nekega odpadlega duhovnika, ki se je bil lotil delavskih slojev. Tz verskega in literarnega območja je Rex kmalu prišel na socialno in politično. Pri tem je Degrelle spremenil tudi svoje metode. Vrgel se je v najbojevitejšo politiko in potegnil za seboj živahne voditelje belgijske katoliške mladine. Nasprotniki mu oponašajo, da je fašist, kar pa Degrelle in njegovi odločno odklanjajo. Res je, da izdaja skrajno radikalna gesla za ozdravlje- nje javnega življenja, ki se je zamočvirjalo v oa časa premaganih oblikah preteklosti. Predmet posebno neizprosnih napadov so tisti, ki so politiko in denarne kupčije spravili v vse preveč tesno medsebojno odvisnost. Pri tem se tudi ni ustavil pred možmi iz katoliškega tabora. Skozi več kot leto dni so se ponavljali napadi na katoliške poslance in senatorje radi njihovega paktiranja s socialisti in pasivnega zadržanja ob nerednostih, ki so se pokazale v poslovanju Boerenbond banke in posebej še pri socialistični Delavski banki. Starim strankam je prav tako očital nedelavnost v parlamentu in zavlačevanje z brezplodnimi debatami nujnih socialnih zakonov. Zato se reksisti obračajo tudi proti sedanjemu načinu parlamentarnega ustroja in dela. Kaj je njihov pozitivni program? Politično gibanje reksistov je staro komaj dobro leto in se zato more le reči, da kake trdno izdelane politične ideologije še niti nimajo. Odločno odklanjajo trditev, da hočejo posnemati Hitlerja in Mussolinija. da bi torej bili fašisti. Njihov pokret v resnici ne pomen ja odmika od demokracije, pač pa od političnega liberalizma. Fašistično državno obliko odklanjajo, kakor tudi diktaturo ene osebe ali stranke. Tudi ni mogoče reči. da so sovražniki sedanjega gospodarskega reda, odločno pa se bore proti izrastkom liberalnokapi-talističnega sistema. Kratko povzeto, je njihovo politično geslo sledeče: Močno avtoritarno vodstvo države v rokah oseb, ki se morejo izkazati s svobodnim zaupanjem ljudstva (podobno, kot predsednik Združenih držav); brezobzirna zakonodaja proti korupciji v javni upravi: narodni sporazum med Valonci in Flamci na podlagi popolne enakopravnosti; jezikovni mir; verski mir; francoska in flamska kultura naj se svobodno razvijata v svobodni in ponosni Belgiji; kulturno in gospodarsko varstvo družine: zmRn.j5an.je števila poslancev; uvedba gospodar, korporaci.j. Kako zelo je reksizem vžgal med ljudskimi množicami, so pokazale volitve v državni zbor in v pokrajinske svete. Pri volitvah v državni zbor 24. maja so si ob svojem prvem nastopu osvojili reksisti 21 poslancev, v pokrajinske svete 7. junija pa so dobili 78 odbornikov. Toda moč mladega gibanja je mnogo bolj razvidna iz števila glasov, ki so jih zbrali na svoji listi. Dobili so nad 280.000 glasov, po nekaterih volilnih okrajih nad štirideset odstotkov vseh oddanih glasov. In to v prvem naskoku 1 Res je, da so največ volilcev odzveli stari katoliški stranki, zdi se pa, da so zelo učinkovito zavrli tudi komunistično gibanje, ki se je ob volitvah v Belgiji pripravljalo z enakimi upi na zmago, kakor v sosednji Franciji. Nekaj malega so komunisti že narasli, toda glavni dedič starih strank ni kominterna, ampak reksizem. Od cerkvene strani je reksizem bil dosedaj r»dklonjen, češ, da njegov nastop in način propagande proti stari katoliški stranki zanaša zmedo v vrste katoličanov in razvnema bratov-ski boj v katoliškem taboru. Res je, da mora stranka, ki se ponaša s svojim katoliškim imenom in ki se bori za katoliške ideale, nastopati tudi s krščanskimi metodami. Degrelle se je namreč proti nekaterim vodjem katoliške stranke pognal z veliko silo in jih dolžil, da so strankino stvar združili s svojimi finančnimi interesi. Vrgel jim jc v obraz korupcijo, besedo, ki jc na pravem mestu, ako je namreč res tako. kakor trdi Degrelle. Za nekatere teh 06cb očitki Degrellcn veljajo brez dvoma, toda vse trditve o teh stvareh niso brez vsake sence. Način polemike Leona negrellen ie krivdn tesa nli nne-ga politika vladajoče katoliške stranke tako na- Pred takomnimi očmi Japonske Državljanska vojna v Kitaju Kanton napadel Čangkajšeka, ker ni napovedal vojne Japoncem Kitaj se zopet nahaja sredi najhujših homatij, ki pomenijo začetek prave državljanske vojne. Pobudo za to je dala južnokitajska vlada v Kantonu, ki se čuti tudi že neposredno ogroženo od japonske ekspanzije. Japonska je namreč na otoku Formozi, ki je njena last, ustanovila močno propagandno centralo, ki je navezala stike z južnokitajsko provinco Fukijen, ki se nahaja ravno nasproti Formozi. Provinca F u k i j e n je proglasila popolno avtonomijo, oziroma se je s tem ločila od kantonske vlade, ki iz neznanih razlogov ni mogla nastopiti proti temu dejstvu. Pač pa sta južnokitajski provinci Kvan-tung, v kateri leži Kanton (in južno od njega angleška kolonija Hongkong), in Kvansi zapadno od nje začeli akcijo, katere cilj je združitev vsega Kitaj a v vojski zoper iaponsko ofenzivo na kttaiski celini. Kantonska vlada hoče prisiliti šefa centralne kitajske vlade v Nankingu Čankajšeka, da bi nastopil proti Japonski, ki ima taktično zasedenih vseh pet _ severnokitajskkih provinc s Pekingom vred in ki je nedavno zrevolucionirala tudi južno od Pekinga ležečo veliko provinco Šansi. da je proglasila tudi ona avtonomijo z vlado v kateri sedijd japonski upravni uradniki in vojašk: svetovalci. Čankajšek pa, ki ve, da Kitaj še ni pripravljen za učinkovit odpor proti Japonski, se tega brani, ampak skuša nadaljevati svoje velikopotezno zamišljene finančne, upTayne in prometne reforme kakor tudi izgraditev moderne armade, a katero bi se lahko ob pravem času postavil v bran japonski invaziji, ki jo že zdaj otežuje mo- I gočni kitajski nacionalizem v severnih provincah, ki zadržuje popolno japonsko okupacijo. Čankajšek se tudi ne more vezati 6 sovjetsko Rusijo, ki mu pomoč proti Japonski ponuja, obenem pa ro-vari v centralnih kitajskih provincah, da b' spravila na noge kitajsko sovjetsko republiko. Čankajšek je zato na poziv kantonske vlade, naj bi se Japonski napovedala vojna, odgovoril s tem, da je kot predsednik centralnega izvršilnega odbora kitajske nacionalne stranke (Kuomintang) sklical skupščino stranke na dan 10. julija. Kan-tonci pa nočejo počakati in so poslali generala čenčičanga z južnokitajsko armada 40.000 mož proti severu, da skozi provinco Honan, ki leži nekako v sredini med Kantonom in Pekingom, odkoraka v Šansi, kjer bi stopila nasproti japonski armadi v severnem Kitaju. Armada generala Čen-či&anga koraka proti Hengčovu, zaradi česar je bil Čankajšek prisiljen, da pošlje Kantoncem nasproti močno armado, ki je prišla do mesta Čangia. Ako hi prišlo do bilke in bi zmagale južnokitajske sile, bi lete imele odprto pot v Šanghaj na ustju Jang-cekjanga in v Nanlting sam. Je pa zelo dvomljivo, če bodo mogli Kantonci odoleti Čankajšekovim četam, ki so izvrstno oborožene, ako seveda ne bodo prestopile h Kantoncem, kojih geslo skupnega odpora proti Japoncem ima veliko privlačno moč na ves Kitaj. Japonska se seveda zaenkrat drži rezervirano, ker bi seveda državljanska vojska med Nankingom in jugom zelo pomagala njihovemu načrtu, da spravijo vseb pet severnokitajskib provinc popol- noma v svojo oblast. Ugotovljeno ie, da Japonska pošilja v provinco Šansi ogromno vojaškega materijala in da je kitajska avtonomistična vlada v Šansiju postala voljno orodje v rokah japonske vlade, oziroma njene armade v severnem Kitajo. Položaj je tembolj zapleten, ker tudi med Kantonci ne vlada popolna edinost in se močna stroja Kantoncev zavzema za to, da bi priilo med kan-tonsko in nankinško vlado do sporazuma. Tudi Čankajšek upa še vedno na sporazum, ker je finančni položaj Kantona skrajno kritičen. Dobro poučeni krogi so prepričani, da eo te homatije delo japonske diplomacije, ki smatra sedanji trenutek kot posebno ugoden za popolno podjarmljenje, oziroma ločitev severnega Kitaja od kitajskega državnega kolosa. Anglija ana še vedno opraviti v Sredozemskem morju, v severni Ameriki pa se je začela volivna borba, zaradi tesar bi bil predsednika Rooseveltu zunanjepolitični konflikt z Japonsko zelo neljnb, ko mora vse svoje sile napeti, da brani svoj »novi gospodarski načrt«, ki ga njegovi nasprotni vprav sedaj ljuto napadajo. Nadaljnji razvoj dogodkov seveda evropska diplomacija spremlja z največjo napetostjo. Včeraj sta dobili italijanski topniški ladji »Cicala« in »Ta-rantola« povelje, da se podasta v Kanton, da branita v dogovoru z Anglijo tamošnje briitske podanike, ker so angleške ladje iz Honkonga odpluje v Šanghaj, ki je od državljanske vojne najbolj ogrožen, z njim vred pa predvsem angleiki trgovski interesi. Tesno vprašanje v Franciji Kdo ho plačal Blumove reforme Pariz, 13. mnija, TO. Podjetništvo v Franciji ie zelo zaskrbljeno Dlumova vlada ie dala izglasovati nove zakone, na podlagi katerih so bili delovni dnevi skrajšani, plače pa postopno dvignjene, tako da znaša zvišanje pridelovalnih stroškov v železni industriji na primer od 10 do 20 odstotkov. Zastopnik velekapitalističnega jeklenega trusta se ie o tem razgovarjal s predstavniki tiska ter iim povedal, da si podjetništvo ne dela nikakih iluzij o Blu-movih rclormah Odkod naj podjetniki vzameio odvisni denar? Prevaliti bodo morali nove narasle stroške seveda na kupca. To se pravi, da bo odslej francosko industrijsko blago naraslo v cenah za celih 20 odstotkov. To pa se pravi nadalje, da bo francosko blago, ki je dosedaj veljalo za ceneno, na domačem in na tujem trgu, postalo drago, dražje celo od inozemskega in da bo francoska industrija izgubila vsako možnost, da z inozemskimi industrijami konkurira. Iz tega pa sledi, da bo morala francoska vlada, če bo hotela preprečiti propast bitnih industrij, izvoz njihovih izdelkov v inozemstvo denarno podpirati. Nadalje bo nujna posledica podražitve industrijskih izdelkov tudi podražitev živežnih pridelkov, kar bo nujno zahtevalo tudi zvišanje uradniških plač in tako dalje. Vprašamo sedaj novo vlado, je zaključil ta industrijalec, naj nam pove, kje misli vzeti denar za vse te nove iz- datke, ki so iz socialnega stališča hvalevredni, a ki jih bo treba v prid socialne skupnosti plačali s trdim denarjem Če se vladi ne posreči, da z obširno vsedržavno akcijo ne dvigne nakupovalne moči širokih plasti naroda, potem ni nobenega dvoma, da bodo nieni eksperimenti dovcdli do katastrofe, kakor povsod, kjer so umetno hoteli narodu pomagati s tem, da so mu iz enega žepa vzeli, kar so mu v manjši vsoti v drugi žep stlačili v obliki darila. Pariz. 13. junija, b. Ponoči je bil dosežen že sporazum med kovinsko industrijo in delavci so pričeli zapuščati ponoči tovarne ki so jih zasedli. Davi so se nekateri že vrnili na delo, veSina ostalih delavcev pa bo pričela z delom v ponedeljek. Tudi v industriji papirja in v tiskarski industriji je prišlo do sporazuma, nespremenjen pa je položaj v velikih trgovskih hišah in pa v zavarovalnih družbah, kjer nameščenci še stavkajo. Danes so pričeli stavkati še delavci v industriji parfuma, ki hočejo zboljšati svoje delovne pogoje. Promet v Parizu je normalen in bo življenje v najkrajšem času pričelo teči staro pot. Pariz, 13 .jun. c. V ponedeljek se vrnejo na delo kovinski, mesarski in stavbinski delavci. — Stavka je tudi popolnoma ponehala v hotelski industriji. — Danes so v Parizu pričeli stavkati brivski nastavljenci. Toda stavka je bila v nekaj urah končana. (Slika predstavlja komunističnega poslanca Prachaya, enega glavnih vodij Blumove ljudske fronte.) Za Davisov pokal Jugoslavija : Avstrija 2 :0 Dunaj, 13. jun. b. Danes ob 3 popoldne se je pričelo na igrišču Park-kluba oh rekordnem številu gledalcev tekmovanje za Davisov pokal mod Avstrijo in Jugoslavijo. Prva tekma sc jo pričela točno ob 3 popoldne in je trajala vsega eno uro in osem minut. Punčec j« sigurno in v krasni igri v treh setih premagal svojega nasprotnika Metaxa z rezultatom 6:4, 6:3 in 6:1. Palada in Bavarovski sta odigrala 5 setov, v katerih pa je Bavarovski podlegel. Rezultati so: 3 : 6, 6 : 4, 6 : 3, 3 : 6. 7 : 5. Jugoslavija : Češkoslovaška Praga, 13. junija. Danes ob 16. 30 je bil lahkoatletski dvomateh med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Jugoslovanski atleti, ki so odpotovali v četrtek v Prago, so odšli močno okrnjeni. V Prago niso mogli iti Bakov, Goršek in Ivankovič in je bila naša reprezentanca zaradi odsotnosti teh treh odličnih lahkoatlelov močno oslabljena To se je pokazalo tudi v rezultatih, ki so naslednji: Tek z zaprekami na 110 m: Jaromil 16.1 sek., Hanžekovič mu je sledil v razdalji ene roke. pihnil, da je vrgla senco nezaupan ja in celo in-famije nu celo množico najpoštenejših mož in nesebičnih služabnikov javnega blagra. Take metode seveda niso mogle najti splošnega odo bravanja. Cerkvene oblasti politični reksizem odklanjajo tudi radi njogovega ne [K)v«em jasnega stališča glede razmerja med vsro in politiko. Degrelle označuje sebe kot vod jo pokre*a. ki hoče ločiti med zgolj versko in zgolj politično delavnostjo. Prav' Tudi katoliška akcija to hoče. Toda — da navajamo drug zgled — tudi Hitler pravi isto. Znano pa je, da se rezultati ene in iste formule med seboj razliku jejo do skrajnosti, ker je pač treba geslo, da se mora verq ločiti od politike, razumeti pravilno. Kakor je sila važno, da se vera odtegne čisto strankuiim poslom, tako jc za vso politiko treba priznati važnost in nenadomestljivost verskih nravstvenih načel. Kljub temu pa je izreden uspeh reksistov za stare katoliške stranke glasen opomin, dn je absolutna čistost vodilnih oseb in brezkompromisna zvestoba do načel njihova edina moč in opravičilo politične eksistence, kakor tudi edino poroštvo za vedno presnovijajoč dotok idealne in dela željne mladine. Morsikako napako, ki se očita reksistom. je pripisati n jihovi mladostni neizkušenosti. Toda mladost je tudi njihova moč in sposobnost, da storjene napake popra vi.jo. Zaenkrat je Leon Degrelle zbral okoli sebe zelo močne mlnde sile, ki opr«vien jejn k nn-dam n« še sijajnejši dvig v bodočnosti. drin. TUDI KJER SO KOMARJI LAHKO MIRNO SPITE FLIT JIH UNIČI .FLIT Izdala* po znamenitih r«e*ptlh — unlčnje sanealjlvo. ZSA H T E V A J T E IZRECNO FLIT « PLOMBIRAN,'}!. ORiC.iWAt.NlK- ROČK Ah' Tek na 100 m: Bauer 11.2 sek., Henkel 11.3. Met krogle: Douia 15.49, Kovačevič 15 (nov jugoslovanski rekord). Tek na 400 m: Knenicki 49.8, Lorenc 51.4, Gaberšek 51.5. Tek na 1500 m: Hošek 4.06.5, Krevs 4.07.9 (nov jugoslovanski rekord). Skok v daljavo: Hofman 7.26, Vosolsobe 7.24 (nova češkoslovaška rekorda), Buratovič 6.72. Met kopja: Klein 62,22, Markušič 57.73, Miloš 54.38. Štafeta 4X100 m: 1. Češkoslovaška 42.9, 2. Jugoslavija 8 metrov zadaj. Katoliški telovadci na Dunaju Dunaj, 13. jun. c. Danes in jutri se vrši na Dunaju mednarodna telovadna prireditev katoliških telovadcev. Prišle so delegacije telovadcev iz Francije, Švice, Nizozemske, iz Češkoslovaške pa je prišla močna skupina telovadcev Orlov. Pri današnjem tekmovanju so bili doseženi naslednji izidi: Skoki: 1. Buron (Francija) 6.68, 2. in 3. sta bila Švicarja. 400 m tek: 1. Meyer (Švica) 52.9. 400 m zapreke: 1. član Orla (CSR) 61.5. Troskok: 1. Član Orla (CSR) 12.64 m. Tek 800 m: 1. Francija 1:57.5, 2. Nizozemska, 3. CSR. Doveteroboj: 1. Francija 1190, 5 točk, 2. Švica, 3. Avstrija, 4. CSR. Orodna telovadba: 1. Francija 113, 2. Švica 102, 3. Avstrija. Tek 200 m: 1. Francija 23.5. Kopje: 1. Avstrija 62.82 m. Najboljši telovadec je povsem sodeč Francoz Buron. Polovična voznina za banovinske uradnike Beograd, 13. junija. AA Z odlokom prometnega ministra ie dovoljen 50 odst. popust na železnicah in parnikih v državni eksploataciji vsem banovinskim uradnikom v neomejenem številu potovanj, upokojenim banovinskim uradnikom in članom rodbin aktivnih in upokojenih banovin-skih uradnikov pa trikrat letno. Dunajska vremenska napoved: Sončno in toplo vreme, ponekod kraievne nevihte. Dr. Schacht t 99 Občudujem vaš napredek" Belgrad, 13. jun. m. Na čast guvernerju nemške Reiriishanke dr Schachtu je guverner naše Narodne banke Radosavljevič priredil snoči banket v prostorih hotela «Srpski kralj>. Na banketu je Radosavljevič izrekel prisrčno zdravico ter je med drugim dejal: Zaradi dejstva, da nemško gospodarstvo ni samo sposobno, marveč tudi pripravljeno, da znatne previške naših agrarnih pridelkov prevzame in da nemško-jugoslovanski trgovinski spprazum gre za tem, da rentabilnost proizvodnje v naši državi poveča tudi kupno moč države v interesu inozemstva, polagam največjo važnost na razvoj ol>ojestranskih trgovinskih zvez in želim, da izmenjava blaga zavzame po možnosti čim večji obseg. Narodna banka kraljevine Jugoslavije je bila v prejšnjem času prisiljena, da v sistemu jugoslovansko-nemškega plačilnega prometa podvzaine gotove spremembe, ki so, kakor smo mogli ugotoviti, pri nas naletele na najboljše razumevanje. Zahvaliti se moramo tem spremembam, ker je z njimi omogočena ne saino naša trgovinska izmenjava dobrin, temveč tudi znatno povečanje naše zunanje trgovine z Nemčijo. Naše narodno gospodarstvo, ki ima precej agrarno obeležje ter nemško narodno gospodarstvo, ki ima industrijski značaj, se med seboj spopolnjujeta ter sta navezana drug na drugega. Ta gospodarska povezanost je obstojala že v prejšnjih časih ter se razvija v obojestransko zadovoljstvo v vse večji meri. Nazadnje je Radosavljevič tudi izjavil, da je srečen, da je v dr. Schachtu lahko pozdravil Velikega gospodarskega mojstra nemške države in vrhovnega voditelja nemškega narodnega gospodarstva, ki je sedaj z našim tako tesno povezano. Radosavljevič je naposled napil voditelju nem- škoga naroda Adolfu Hitlerju. Za pozdrav se je takoj zahvalil dr. Schachl z daljšim govorom, v kaierem je med drugim dejal, da se mora promel denerja in kapitala ravnati po potrebah narodnega gospodarstva in ne narobe. To je čislo nova gospodarska politika, ki jo v Nemčiji nazivajo narodno-socialisličao gospodarsko poiltiko, politiko, ki izhaja iz tega, da morajo dajati smer te po!;t:ke želje in potrebe naroda na gospodarskem oodročiu. To spoznanje ne samo da priznava lastne, marveč spoštuje tudi življenjske potrebe drugih narodov ter se na podlagi tega gradi nova gospodarska in finančna politika. Mednarodni kapitalizem starega stila ie končan. Mladostna razpoloženja naroda se zaradi tega z vso silo bore za nove oblike tudi na polju gospodarskega življenja Dr. Schacht je izrazil ludi svoje veselje nad tem, da je obiskal prestolno mesto tako močno napredujoče države, kakor je naša. »Kdor kakor jaz« — tako je nadaljeval dr. Schachl — »ni bil v Belgradu že dvajset let, mora biti iskreno presenečen, ko vidi velike spremembe v sami prestolnici, pa tudi spremembe vsepovsod v državi«. V iej državi živi pošten in marljiv narod s svojim delom. Ne samo politične naloge, ki jih je Jugoslavija iasno opredelila, ne bodo dopustile, da bi se delale napake, da bi se bodočnost države gradila na monokuliu-ri. Naposled je dr. Schacht napil Nj. Vel. kralju Petru H., knezu namestniku Pavlu, ostalima dvema namestnikoma in na zdravje jugoslovanskega nereda. Dr. Schacht je davi s svojim letalom odpotoval z zemunskega letališča v Atene. Na letališču mu je bdlo prirejeno prisrčno slovo. odmevi Če visoki gospodje tihotapijo .. . Poslanih Bodi — največji tihotapec s preprogami na Balkanu Belgrad, 18. junija. Današnji «Politika» in «Vreme> sta čez celi dve strani objavili podrobno poročilo o tihotapskem škandalu, ki ga je policija razgalila in ki je zahteval že dvoje «žrtev» v najvišjih belgrajskih krogih, namreč opolnomoče-nega ministra dr. Aleksandra Bodija in šefa protokola zunanjega ministrstva llijo Novakoviča. V škandal pa je vpletenih baje še mnogo drugih osebnosti, ki jih bo policija v pravem času predala javnosti. Zaenkrat sta imenovana dva gospoda upokojena, dr. Aleksander Bodi je celo že pobegnil v inozemstvo, od koder pošilja grozilna pisma v Belgrad, nadalje je policija aretirala Bo-dijevo soprogo Lidijo, rojeno Homotin, rusko emi-grantinjo, njenega «brata> ruskega emigranta Ne-čajeva, ki je znan kot trgovec s perzijskimi preprogami (in je do lanskega leta razstavljal tudi v Ljubljani na velesejmu — op. uredn.), nadalje Pajo Glucka, trgovca s starinami v Belgradu, Sigmunda Steinerja in Schvveinhalsa, ki sta pro-kurista pri prevozniškem podjetju «Interkontinen-tal> v Belgradu. Po najnovejših izsledkih belgrajske policije izgleda stvar na kratko takole: Poslanik minister Bodi je svoj visoki položaj v zunanjem ministrstvu v zvezi s šefom protokola istega ministrstva Ilije Novakoviča izkoriščal v ta namen, da je dobavljal iz inozemstva, največ z Dunaja, cele tovore dragocenega starinskega pohištva, starinske srebrnine in perzijske preproge, ki jih je potem s pomočjo Nečajeva, ki se je imenoval «brat» njegove ruske žene Lidije, razpečaval po Belgradu z velikanskimi dobički. Posluževal se je pri tem dveh načinov. V vladi Bogoljuba Jevtiča je tekel za Bodija med. Postal je v zunanjem ministrstvu vsemogočen in se je vse trudilo, da bi si pridobili njegovo nagnjenje. Kot šef personalnega oddelka je imel on nalogo, da je premeščeval uradnike ministrstva na razne diplomatične položaje v inozemstvu ali jih vračal nazaj v domovino. V tej funkciji mu je pripadala tudi naloga, da je prosil za izdanje dovoljenja, da se sme blago premeščenih gospodov brez carine uvažati ali izvažati — kot je za diplomatsko osebje normalno — in to proti potrdilu šefa protokola. Tako so se premestitve vrstile, vagoni so prihajali in odhajali, dovažali in izvažali. Ugotovilo se je, da so bile premestitve le na papirju, torej izmišljene, in da je bila za Bodija glavna stvar, da je dobil brezcarinski vagon, ki ga je natovoril z raznimi dragocenostmi na Dunaju ter prepeljal v Belgrad, kjer ga je raz-tovoril in uvožene stvari razprodal. Drugo blago je na isti način izvažal zopet iz Jugoslavije v tujino, kamor so se glasile njegove «premesti!ve». Včasih je potoval še sam na ^študijsko potovanje» v inozemstvo, si vračunal visoke dnevnice ter vedno pripeljal s seboj vagon kakšnega nezacari-njenega blaga, v prvi vrsti starine in perzijske preproge. Ko je Jevtič utonil v svoji nezmožnosti, je izgubil tla pod seboj tudi poslanik Bodi. Zapodili so ga v neko sobo v podstrešju ministrstva. Nehal je biti šef personalnega odseka. A iznašel je nov način tihotapljenja, ki se je istotako sijajno obnesel. Posrečilo se mu je dobiti za prijatelja odličnega predstavnika Španije, španskega poslanika grofa de Torribosa, ki je Bodijevi ženi na ljubo pristal, da je on na svoje ime dobavljal vagone «pohištva» iz inozemstva in seveda izhajal brez carinskih dajatev. Kadarkoli je imel poslanik Bodi na Dunaju ali kjerkoli kakšen nov tovor starin ali preprog in je želel pripeljati jih v Jugoslavijo brez carine, se je vedno po svoji ženi obrnil na postrežljivega španskega poslanika, ki je zaprosil za brezcarinsko dovoljenje in ga je zaradi uslužnosti šefa protokola Ilije Novakoviča tudi redno dobil. Tovor so pripeljali v Belgrad, ga raztovorili pri Bodijevih in ga potem oddali raznim trgovinam v razprodajo ali raznim zasebnim «naročnikom» iz najvišjih krogov. Policija je temu tihotapljenju prišla na sled pri zadnji «pošiljatvi pohištva* na naslov španskega aristokratičnega poslanika Torrihosa. Na Slivi je ležal tovor. Čakali so več dni, a nikogar ni bilo ponj. Nesreča je namreč hotela, da španskega poslanika ni bilo v Belgradu, da bi bil tovorni list podpisal, kakor to zahtevajo predpisi za uvoz diplomatične prtljage. Iskali so ga po vseh vojvodinskih mestih, po Sremu gor do Zagreba in ga slednjič odkrili v nekem lokalu v Budimpešti. Prišel je takoj v Belgrad. podpisal tovorni list, šef protokola je potrdil, da je res vse v redu in tovor so začeli razkladati. Toda policija je nekaj zavohala in je tovor zasledovala ter na nemalo začudenje ugotovila, da ni šel v hišo španskega poslanika, marveč v veliko Bodijevo palačo v Pe-čaričevi ulici. Domneva je bila resnična. Policija je udrla v Bodijevo jialačo, odgnala Bodija v policijske zapore, zabeležila vse zaklade, ki so se f razkošnem Bodijevem stanovanju nahajali in jih zapečatila. Rodi je na policiji priznal, izdal takoj vse svoje sotrudnike, a je bi! spuščen na svobodo, ki jo je takoj izkoristil, da se je še isti večer od- peljal na Sušak, od koder je šel čez mejo v Reko. Iz Reke je drugi dan že telefoniral v Belgrad svoji ženi in poslal grozilno pismo, da bo «po-močil> še druge visoke osebnosti, ako ga ne puste na miru. Medtem je policija napravila natančno preiskavo in začela aretacije. Ugotovila je, da je Bodi ne samo tihotapil, marveč je ponarejal tudi uradne listine, ko je na carinskem dovoljenju številko 000 kg spremenil v 6900 kg, da je na ta način spravil brez carine v državo zadnji usodni pošiljki 54 perzijskih preprog (carina je 2000 Din na vsak kg), nadalje tri starinske salonske garniture, srebrni pribor za 24 oseb, namenjen za bivšega našega diplomata in sedanjena narodnega poslanca Miloša Rašoviča ter še nekaj starinskih dragocenosti. Ugotovila je, da je na prejšnjih tihotapskih pohodih Bodi s svojimi jiomočniki uspel prenesti v Jugoslavijo še nadaljnjih 7000 kg perzijskih preprog, potem še enkrat po 2000 kg istih preprog in še tretjič po 3000 kg. Uvozil je perzijskih preprog brez carine več, kot jih potrebuje ves Balkan. V njegovem stanovanju so našli še cele kupe srebrnine, stare dragocene lestence itd. Koliko pa policija ni mogla več dognati, ni znano. Preiskave pri starinarju Glticku bodo dognale, če je GUick sploh kaj drugega prodajal, kot robo, ki Jo je utihotapil poslanik Bodi. Bodi ima. kot rečeno, v Belgradu velikansko petnadstropno palačo, ki ima fronto na dve ulici, šef protokola Ilija Novakovič ima najbolj razkošno vilo v japonskem Stilu na Topčiderskem brdu. «brat» Bodijeve žene pa v Osijeku veliko palačo, medtem ko ima Bodijeva žena eno najbolj razkošnih stanovanj v Belgradu in je bila znana po svojih obilnih darovih ljudem, ki so se ji comilili«. Tihotapski škandal, ki ga hočejo oblasti brez usmilj enja razgaliti, čedalje bolj razburja vso bel-grajsko javnost in vpije po sankcijah. Škode ima država okrog 7 milijonov dinarjev. Nova spomlad — nova obleka! Gotovo na i lepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri DRAGO-SCHWil» Ljubllana, Aleksandrova c. Za stalnost sodnikov Belgrad, 13. junija, m. Včeraj. 12. junija, so predstavniki Združenja sodnikov, na čelu s predsednikom tega Združenja Rtisomirjem lankovičein, obiskali zastopnika zravosodnega ministra Dragišo, Cvetkoviča v njegovem kabinetu. Ob tej priliki so predstavniki Združenja sodnikov sporočili ministru Cvetkoviču želje svojih članov v zvezi z donošenjem zakona o sodnikih in ustavno odredbo od 3. septembra lanskega leta, ki predvideva stalnost sodnikov. Dragiša Cvetkovič je v daljšem razgovoru z njimi med drugim izjavil, da se v pravosodnem ministrstvu že intenzivno dela na končni redakciji osnutka zakona o sodnikih, v katerem bodo obsežena in rešena ludi vsa vprašanja, ki zadevajo sodniški stan. S tem zakonskim osnutkom se bo izboljšala in zadovoljila materialna stran sodnikov tako, da bo tedaj, ko bo nastopila stalnost, sodniški stan v materialnem oziru zavarovan pred vsemi težko-čami in skrbmi v vsakdanji borbi za ohranitev eksistence. Na ta način se bodo odstranile tudi vse škodljive posledice, ki bi kvarno vplivale na pravil no in pravično tunkcioniranje tega tako delikatnega poklica. Kar se tiče premestitev, ki so neizbežne pred stopanjem v veljavo ustavne odredbe o stalnosti, je minister Cvetkovič izjavil, da ga bodo pri teh premestitvah vodili samo nagibi dobrega pravosodja, in da se bo do skrajnosti zavzel za to, da se vsi osebni momeniti pri tem odstranijo. Radi tega tudi ni upravičena bojazen, ki se glede tega vprašanja od gotovih strani pojavlja in ki seje samo nemir v sodniške vrste. Minister Cvetkovič je nadalje izjavil: Vsakdo od poklicanih bo lahko svobodno sodeloval pri tem poslu, katerega namen in cilj je dviganje sodniškega stanu in pravosodja na čim zavidnejšo višino. Radi tega bom zelo rad sprejel sodelovanje predstavnikov Zdrnženja sodnikov, samo, da bi sc to delikatno in tako važno delo končalo v splošni interes našega pravosodja, ki bo z uvedbo ustavne odredbe o stalnosti sodnikov dobilo svoj poln pomen in bo šele tedaj odgovarjalo svoji važni nalogi in preko tega tudi interesom države in naroda. Predstavniki Združenja sodnikov so se zahvalili ministru Cvetkoviču, ki je pokaral popolno razumevanje tega, tako važnega vprašanja. Belgrad, 13. junija, m. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič jr dopoldne sprejel grškega poslanika na našem dvoru g. Sakelaropulosa. Prisrčno godovanje nadškofa dr. Jegliča V tihem zatišju 800-letne Stične, sredi gostoljubnih belih menihov preživlja večer svojega bogatega in zaslužnega življenja sivolasi vladika in voditelj slovenskega naroda prevzv. g. nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Umakiiil se. j« vrvenju sveta ter posvetil svojo dušo mblitvi in žrtvi za svoj ljubljeni narod in škofijo. Le redko in samo za hip se prikaže v javnosti, še redkeje pride kaka vest v javnost iz njegovega, biyališča, skritega v sredini valovite Dolenjske. Taka prilika se je nudila ivčeraj, ko je prevzv. vladika v prisrčni domačnosti obhajal svoj 86. go-dovni dan. — Prijetno ga je iznenadil v petek popoldne nenavaden obisk: v dolgih belih haljah so vstopili stiški očetje kotporativno z mil. g. opatom na čelu in mu izjavili vdanostne čestitke k prvemu njegovemu prazniku v njihovi sred;ni. V srečo si štejejo, da imajo pod svojo streho tako častitljivega gosta in moža močne vere in molitve. Drugo presenečenje pa so prevzvišenemu go-dovnjaku napravili oni, ki jih je g. nadškof vedno z največjo ljubeznijo objemal: fanitje. Napravili so visokemu gostu lepo podoknico. Kljub poskuša-nemu deževanju so zakurili velik kres, pokali z možnarji in celo poskušali prirediti razsvetljavo. Godba fantovskega odseka, ki se je pod vodstvom mladega organi®ta Franja Ovca začela zlasti letos zelo lepo razvijati in udejstvovati in je vzbujala pri zadnjih gasilskih slovesnostih mnogo priznanja, je tudi pri tej podoknici močno povzdignila slovesnost. Tudi številni pevski , moški zbor je zapel slavljencu troje ubranih pesmi. Nad vse vesel j« bil prevzvišeni včeraj zjutraj, "ko je opravil slovesno sv. mašo v cerkvi in je iz njegovih rok prejela sv. obhajilo zanj vsa samostanska bratovska družina pa tudi izredno mnogo faranov, zlasti otrok. Posebej so mu prišli voščit otroci z šol. upraviteljem Lazarjem in dr. učitelji na čelu. Popoldne je prevzvišeni doživel novo iznena-denje, samostan pa lep obisk; prišli so se visokemu godovnjaku poklonit zastopniki društva »Jeglič«, organizacije bivših gojencev zavoda sv. Stanislava. Nad 20 letnikov je bilo zastopanih, med njimi tudi profesorji in prefekti na veliki nadškofovi ustanovi. Njihov predsednik g. J. Langus, je s čestitkami izročil prevzvišenemu pravila nove podporne zadruge »Jeglič«, ki bo pomagala bivšim zavodskim dijakom dovršiti akademske študije. Očividno globoko ganjen je sprejel prevzvišeni »svoie fante«, ki je nanje po pravici ponosen, potem pa ostal par ut z njim v domačem razgovoru. Jegličevc' 60 se večkrat oglasili pod vodstvom g. Puša z mladostno pesmijo, med govori in pozdravi je prehitro zatoni! ta lepi dan, ki je znova izpričal, kako je prevzvišeni osvojil slovenska srca. Bratovshe shladnice Belgrad, 13. junija, m. Kakor je »Slovenec« že poročal, je na snočnji seji ministrski svet sprejel uredbo o spremembi obstoječe uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih hratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon v kraljevini Jugoslaviji. Omenjeno uredbo sta predložila ministrskemu svetu v odobritev minister za gozdove in rudtifke ter minister za socialno politiko in narodno zdravje in zastopnik pravosodnega ministra na temelju § 63 finančnega zakona za 1. 1904-35 in § 7 fin. zakona za proračunske dvanajstine avgust-september 1906 in januar-marc 1936. Čl. 1. te uredbe določa: 61. 4. uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic z dne 7. maja 1935 se menja in glasi: Sredstva fonda obstojajo iz: 1. prispevkov, ki jih bo plačevala vsaka bratovska skladnica v višini 10% skupnih vplačil članov in podjetij (v pokojninski sklad); 2. od rudarskih socialnih prispevkov, ki se bodo plačevala pri prometu antracita, kamenega premoga, koksa, in sicer za premog in antracit: pri velikosti zrna od 10—30 mm 2 Din za tono, pri velikosti zrna nad 30 mm 25 Din za tono; za koks za industrijske in metalurgične namene 2 Din za tono, za koks za ostale namene 40 Din z.a tono. Prispevke za fond za uvoženi antracit, premog in koks bodo pobirale carinarnice ob priliki carinjenja, doma pa bodo jx)birale te prispevke bratovske skladnice od samih producentov. Plačevanja prispevkov po točki 2 tega člena so oproščena naročila antracita, premoga in koksa za j>otrebe plinarn in drugih ustanov. V dvomljivih primerih glede vrste premoga bo razsodil minister za gozdove in rudnike. Cl. 2. te uredbe pa predvideva: 61. 5. omenjene uredbe se menja in se glasi: glavne bratovske skladnice bodo nakazovale na njih odpadajoče zneske upravi fonda ob koncu vsakega meseca. Pri vplačanih vlogah v določenem roku bodo glavne bratovske skladnice vplačevale v centralni fond odpadajoči odstotek izterjanih obresti. Čl. 9. te uredbe pa določa, da poslane le ta veljavna z dnem objave v Službenih novinah. Poštarjem bo ugodeno Belgrad. 13. jun. m. širši odbor Združenja PTT zvaničnikov in služiteljev je imel tu svojo sejo dne 11., 12. in 13. t. m. Odbor je včeraj zaprosil za sprejem tudi pri poštnem ministru dr. Kaludžerčiču, ki je delegacijo tega združenja tudi sprejel. Poštnemu ministru sta predstavnika dravske in savske sekcije in to predsednik dravske sekcije Penko in savske Graber, naglašala, da je na teh poštnih ravnateljstvih jako malo zvaničnikov in služiteljev ler da sedanje poštno nižje osebje, ki ga je tudi premalo, opravlja svoj posel zelo težko. Zaradi tega je deputacija poštnih zvaničnikov in služiteljev prosila resornega ministra, da bi se število nižjega poštnega osebja povečalo. Poštni minister je želje in prošnje te deputacije vzel na znanje ter dejal, da bo poklonil temu Hog Je poklical sebi gospodično TONI SABEDER kt nam Je Muftlla skoraj BO let najzve-stejfle In najpoistrtvovalnejse. Dobro pripravljena se Je preselila lz tepa življenja, ki kr Je poklonila le Bogu ln delu. — Položili bomo blago-pokojno k večnemu počitku v ponedeljek, dne 16. junija popoldne na frančiškanskem pokopališču. Maribor, (lne 14. junija 1936. Rodbine: DR. 8CHNEIDER, JORDAN, SKRAJNIK, vprašanju svojo polno pozornost ter da se b« v najkrajšem iasu spopolnilo osebje v dravski, savski in primorski banovini na vseh onih mestih, kjer je uslužhenstva premalo. Kar se tiče napredovanja, je poštni minister izjavil, da je to vprašanje že rešeno ter da je podpisal napredovanje nekaj 100 uslužbencev. Pri napredovanju so imeli prednost oni, ki so bili v zadnjih letih zelo dobro ocenjeni. Poštni minister je deputaciji tudi izjavil, da je rešil tudi vprašanje službene obleke in da bo vse uslužbenstvo za to leto dobilo obleko pravočasno. Za prihodnje leto se bo postopalo v smislu predložene resolucije, ki je bila sprejeta na četrtem kongresu nižjih poštnih uslužbencev v Splitu. To vprašanje se bo v celoti rešilo, samo 6e bodo za to na razpolago dovoljni krediti. Patrijarh Varnava o pravo sla v ju in politiki nr„vLei dn' zT?a T Sremskih Karlovcih srbsko-pravoslavni arhijerejski svet. Zasedanje je pričel u?imirh ^"lava ki je v uvodnem govoru tekofe utemeljeval važnost in naloge srbske pravoslavne cerkve: »Srbsko-pravoslavna cerkev v Srbiji, črni gori^ Vojvod.ni, feosm in Hercegovini, Južni Srbiji n J! ^ ■1>r,ed vo'no ni Povečala tolike pokornosti inancijelni strani, kolikor verski, moralni n nacijonalm strani našega naroda. Ko so drugi intenzivno delali v finančnem oziru, smo mi X neTZ* ^d°to2ili "a <*vobojenje in zedinjenje ™ , ! ° ^bsko-pravoslavnega naroda, ampak tndi ostalih_ naših bratov po krvi in jeziku. Naš^rkev z zasuznjemm narodom je bila tista, na katero so se naši poedini činitelji v Srbiji in Orni gori obr£ čali preko naše srbsko-pravoslavne cerkve so k£ L;LZ-Vr'1,,.Ter .sv,°Je propagande. Danes neki državniki, kakor tndi na žalost naša javnost, posab-Ijajo, da je naša srbsko-pravoslavna cerkev duša našega naroda, da je to narodna cerkev, da je to svetosavska cerkev in da je ona igrala tudi poj" tično vlogo. Ako bi ne bilo naše srbsk^pravoslavl "e. Cel^V0K„-ie vPrašanie' ali bi naša d&ava bila tako osvobojena in zedinjena. Če pa je temu tako, tllmem° P? m sliSali 1 nekih strani, da na£ srbsko-pravoslavna cerkev ni imela politične vloge pri ustanavljanju naše države in da je tudi danes ™ 7° mišllenie j® zmotno. Treba Z m si,t, bolj modro in bolj globoko, kaj bo če« 200 let ker države so minljive, ni pa minljiv narod, njegova vera, njegova cerkev. To je največji kapi! tal katerega moramo varovati. Ako pogledamo no svetu, bomo videli, da se Nemci ozir^ na Hitlerja, drugi narodi na druge itd. Edino srbski narod ni nikdar na tujem iskal opore, razen v Rusiji, toda zaradi stanja, ki danes tam vlada, se tudi na njo ne opira več. Srbski narod se opira na svojo verae sinove, ki so na vplivnih mestih. Alf m nasi verni sinovi vedno pojmujejo svojo odgovornost pred Bogom in pred ljudmi za to, kar delajo z našo srbsko-pravoslavno cerkvijo. V teh 18 letih smo bili zal v takem položaju, da zahtevamo to, kar je naš narod ze zaslužil, namre6 pridobljene pravice. Mi večkrat izostanemo, ako je vprašanje o državnem interesu, ako ee rešuje vprašanje državotvornosti, ker pravimo: Saj smo mi itak naši. listi, ki pravijo, da so, pa niso naši, pa gredo med našim takim obnašanjem naprej. Tn so vsi, fflVafc je, Slovenci, Mohamedanci, koga vse ni I Videti ja. da samo Srbov ni. Srčika te dršave in njena hrbtenica je srbsko-pravoslavni narod. Ta na najde svojo varstvo v srbsko-pravoslavni eerkvi? Srbski patrijarh! niso nikdar čepeli za zapečkom, oni so se vedno pečali s politiko, ki se je tikala srbskega naroda.« ^ Plače pravoslavne duhovščine Sremski Karlovci, 13. junija. AA. Na dnevnem redu današnje seje patrijarhijskega sveta, ki se je začela ze ob osmih in ki ji predseduje Nj. sv. patrijarh Varnava, je bilo sprejetje uredbe o parohijski duhovščini srbske pravoslavne cerkve in njenih prejemkih, kar je bilo treba urediti še ▼ podrobnostih. V teku včerajšnjega dne in na današnji seji so sprejeli z majhnimi iizpremembami l>oeamezne odstavke te uredbe, ki govore o splošnih določbah, o pravicah in dolžnostih in o kaznih parohijske duhovščine in o prejemkih Po tej uredbi bi morala duhovščina srbske pravoslavne cerkve imeti te-le plače: duhovniški pripravniki z absolvirano srednjo šok) in bogoslovjem v prvem draginjskem razredu 1175 Din, v drugem razredu 930 Din, v tretjem 835 Din Duhovniški pripravniki, ki so absolvirali bogo-.fakulteto, v prvem draginjskem razredu ld76 Din, v drugem 1125 in v tretjem 1025 Din. K pla6i gre še draginjska doklada. Po treh letih pripravniške duhovniške službe in po skušnji se duhovniki razvrste. Razvrstitev se začne od 9. skupine 3. stopnje. Parohijski duhovnik napreduje avtomatsko glede prejemkov po posebni tabeli od stopnje do stopnje, od skupine do skupine, pri čemer ostane v vsaki stopnji tri leta in v vsaki skupini 6 let — rarvzemši sedmo skupino, kjer ostane 9 let, dokler ne pride po 3S letih službovanja v 5. skupino 1. stopnje. Če je parohijski duhovnik absolviral vso srednjo šolo z maturo v bogoslovju ali bogoslovno fakulteto, dobi ob sicer enakih pogojin prejemke osme skupine 10. stopnje in napreduje na isti način, dokler ne pride po 33 letih službovanja v 4. skupino 1. stopnje. Glede stanarine so zaradi nasprotujočih si stališč odkazali to vprašanje ponovno v proučevanje. V proučevanju se nahaja tudi vprašanje pokojnin. Debata o njih še traja. Spremembe občin Belgrad, 13. junija. m. V današnjih Službenih novinah so objavljene sledeče uredbe; ustanovitvi občine Skale, občine St. Janž na Vrmsiki gori, o razdružitvi občine Ložnica pri Velenju, o razdružitvi občine Slovenja vas, o ustanovitvi občine Ja-renina, o spremembi imena občine Maikovci v oi>-čino Sv. Marko nOje Ptuja, o sipremembi imena oVčine Ivankovci v Svetinje, o pregrupaciji občine Kovačice in Velike Nedelj«, o pregrupaciji občine Gornji Logatec, Dolnji Logatec in Planine v logaškem okraju in o združitvi občine Gornja Radgona m Gornja Radgona-okolica. Z današnjim dnem 60 vse te uredbe dobile obvezno mo£. Uredba o tehniki Belgrad, 13. junija, m. Prosvetni minister je na temelju § 41 zakona o vseučiliščih predpisal spremembe uredbe tehničnih fakultet zagrebške, belgrajske in ljubljanske univerze. Te spremembe določajo, da se v prvem odstavku čl. 79 »v šolskem letu 1935-36 spremeni in glasi: V šolskem letu 1936-37«. Ta sprememba v uredlbi tehničnih fakultet zagrebške, belgrajske in ljubljanske univerze je objavljena v današnjih Službenih Novinah. Belgrad, 13. junija, m. Prestavljeno je Leopol-uinci Kiier, učiieijica v Studencih pri Mariboru v Maribor. Ob 86 letnici dr. Jegliča Tudi tu pomaga Sargov KALODONT! Prevzvišeni gospod nadškof dr. Ant. Bon. Jeglič na obisku v Radovljici, dne 8. junija, kjer so ga Radovljičani sprejeli s slovesnim pritrkavanjem zvonov, z po vseh hišah razobešenimi zastavami in zborovim petjem v cerkvi in s tem počastili njegovo 86. godovno leto Udejstvovanje naših rojakov v političnem življenju Amerike Da se mnogi naši rojaki v Ameriki zadnja leta energično udejstvujejo na gospodarskem in političnem polju Amerike, je že znano. Zlasti v večjih kompaktnih naselbinah, kjer je večje število slovenskih volivcev, se tako udejstvovanje naših rojakov vedno bolj in bolj opaža. Obe vodilni stTanki, tako republikanska kakor demokratska, se zanimata za naše ljudi in jim dajeta v svojih vrstah tudi prav odlične pozicije. Tako imajo v več naselbinah naši rojaki svoje mestne občinske zastopnike (aldermane), po nekaterih krajih celo svoje župane. Letos smo opazili, da je demokratska stranka kandidirala v Chicagu, v državi Illinois, za svojega senatorialnega odbornika uglednega našega rojaka, urednika dnevnika »Ameriški Slovenec«, gospoda Ivana jeriča, kateri ie bil tudi z visokim številom glasov izvoljen v urad stranke. Senatorialni odborniki zavzemajo važna mesta v stranki, ker pripravljajo resolucije in predloge ter odločujejo pri izbiranju strankinih kandidatov za razine javne urade. Z izvolitvijo gospoda Jeriča v tako važen urad je naš živelj v Chicagu pridobil vsekakor lep kos priznanja in demokratska stranka ie s tem pokazala, da naše ljudi ,YPOšteva, zato iim je tudi dala odlično zastopstvo v svojih vrstah. Gospod Ivam Jerič je med ameriškimi Slovenci kakor tudi v stari domovini znana osebnost. Je rodom z Dolenjske, iz Regerče vasi pri Novem mestu, odkoder je odšel v Ameriko leta 1911. Med svetovno vojno je služil v ameriški armadi in se je boril na francoski fronti proti Nemccm leta 1918 več mesecev v signalskem koru kot operater brezžičnega brzojava. Kmalu po častnem vojaškem odpustu se ie začel udcistvovati na časnikarskem polju in sicer pri bivši »Edinosti« v Chicagu. Leta 1923 je poslal glavni urednik lista »Edinost« in leto pozneje lista »Amerikanski Slovenec«, katerega še danes uspešno urejuje. Kot časnikar ima lepe zasluge /a zelo uspešen preobrat v prid katolištva med našimi rojaki v Ameriki. Za idejo katolištva nastopa neustrašeno in je že marsikatero polemiko uspešno izvojeval s protiverskimi nasprotniki. Dasi je že nad četrt-stoletja v tujini, ie še vedno vnet rodoljub in zaveden Slovenec in Jugoslovan. Ko so domovini vladali »naši veliki nacionalci« in ko je imel vsak katoliški list pri nas kontumacijski nagobčnik po zaslugi naših liberalnih gospodov, je bil ravno »Ameriški Slovenec«, ki ga vodi in izdaja g. Ivan Jerič, ki je odločno obsojal tisto grdo početje naših liberalnih gospodov proti slovenskemu katoliškemu ljudstvu. >iH Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo ;na v uporabi, razkuiuje in ugodno osvežuje. SARGOV domu v Ljubljani in o oddajanju otrok v rejo na deželi. Poroča tudi o generalnem varuštvu za otroke, ki ga je vpeljal s tolikšnim uspehom nepozabni Albert Levičniik in ki ga sedaj opravlja nadsvetnik Vidic. Generalni varuh je zastopal lani 393 varuštev s 629 varovanci, v evidenci pa je imel radi alimentov 164 nezakonskih očetov, od katerih je plačevala le polovica redno svoje obveznosti, pToti drugim pa je moral varuh vložiti tožbe in uvesti izvršbe. Dalje isti avtor poroča o banovinskem dečjem domu v Mariboru, o pomožnih šolah za zaostale otroke ter o otroški bolnišnici v Ljubljani. Navaja, da je bilo v to bolnišnico sprejetih lani 1620 otrok (801 dečkov in 819 deklic), oskrbnih dni je bilo 24.900. Povprečno je bil vsak bolnik v bolnišnici 15 in pol dneva Umrljivost je bila minimalna, čeprav je bilo ugotovljenih 148 različnih bolezni. Umrljivost je od 1. 1933 padla od 10'/3% na 4.44%, čeprav je število bolnikov narastlo v istem času od 1278 na 1620. Avtor se zavzema, naj se združijo v enem zavodu vsi otroci, ki bolehajo za katerokoli otroško boleznijo. Prosvetni tabori Dekleta v narodnih nošah pozdravljajo ministra dr. Kožula in dr. Kreka ter jima izroče lepe šopke nageljnov in rožmarina. Prva in glavna bodi teorema: vzemi vedno izvrstni film MIMOSA-EXTREMA Zanimiva razprava na mariborskem sodišč« 600.000 Din za shazen obraz Dobi le 25.000 Din in še od lega tretjino odvetnik Maribor, 13. junija. Pred sodnikom poedincem vss. dr. Tombakom je bila na okrožnem sodišču zanimiva razprava na subsidiamo tožbo, ki jo je vložil odvetnik dr. Kari Kieser kot zastopnik posestnika Simona Vertnika iz Frajštajna pri Sp. Polskavi. Obtožen je bil dr. inž. Emil Bregar iz Maribora, ki je lastnik tvornice apreture in barvarne v Zbelovem pri Poljčanah. S to razpravo ae je zaključil dolgotrajen proces, ki je imel svoj začetek v tragični nesreči dne 3. avgusta 1. 1934 na državni cesti med llo-Čanii in Slivnico. Omenjenega dne je zavozil obtoženi dr. Bregar s svojim osebnim avtomobilom v Simona Vertnika, ki se je v isti smeri peljal s kolesom. Avto je podrl kolesarja na tla, ga vlekel s kolesom vred nekaj časa po cesti ter mu zadal smrtnonevarne poškodbe. Vertniku so sicer v bolnišnici rešili življenje, ima pa za trajno skažen obraz ter je ostal pohabljen. Desni uhelj mu je popolnoma odtrgalo, zdrobljeno ima desno ličnico, naknadno so mu pa v bolnišnici še amputirali levo nogo. Državno pravdništvo je svoje-časno postopanje proti dr. Bregarju ustavilo, nakar je vložil zastopnik poškodovanega Vertnika subsidiamo tožbo. Vertnik je zahteval za poškodbe 600.000 Din odškodnine. Pri razpravi pa je prišlo do poravnave. Dr. Bregar 11111 izplača namesto zahtevanih 600.000 Din le 25.000. Iz tega zneska pa mora tožitelj še kriti odvetniške stroške. Svojemu zastopniku bo moral plačati 700U Din. Poravnava jf bila zelo razburljiva, ker se je Vertnik žalosten pritoževal, da ne bo za svoje izgtihljeno uho, odrezano nogo ter za prestane hude bolečine dobil skoraj ničesar. V Smartnem pri Kranju Prosvetno društvo v Šmartnem pri Kranju izvrši slovesno blagoslovitev društvenega prapora s celodnevno prireditvijo na dan 21. junija v farni cerkvi in prostorih Šmartinskega doma. Na predvečer 20 .junija ob 9 zvečer bo podoknica kumici gospe Šifrerjevi, na dan 21. junija ob 8 zjutraj pa pred Šmartinskim domom zbirališče gostov, narodnih noš, članov društva in ostalega občinstva. Ob pol 9 odhod izpred Šmartinskega doma v cerkev, nato sv. maša s slavnostnim govorom g. dr. Franca Ks. Lukmana, predsednika Prosvetne zveze. Po sv. maši v cerkvi blagoslovitev in razvitje društvenega prapora. Po blagoslovitvi se razvije sprevod po Stražišču. Po sprevodu na vrtu Šmartinskega doma slavnostni govor g. dr. Albina Šmajda in zabijanje spominskih žeb-ljev. Popoldan ob 2 popoldanska služba božja v cerkvi. Ob 3 na vrtu Šmartinskega doma prosta zabava in sicer: petje, simbolične vaje, šaljiva pošta itd. Ob 9 v dvorani dramatični prizor, zgodovinska igra v 5 dejanjih »Upor Bohinjcev«. Vsa sosedna bratska prosvetna društva se vjudno vabijo k sodelovanju pri tej slavnosti s svojimi zastavami in po možnosti v narodnih no- šah, da tako dostojno proslavimo to slavnost, ki je prva po na novo oživeli Prosveti. Slavnost bo ob vsakem vremenu. — odbor. V Ši. Juriju pri Grosupljem Prvo društvo na Dolenjskem — St. Jurij pri Grosupljem — si je omislilo zastavo, katero bo na slovesen način blagoslovilo v nedeljo, dne 21. t. m. Vabijo se zlasti društva šmarske dekanije, da po hite ta dan k tej slovesnosti. Tudi zastava Prosvetne zveze bo ta dan navzoča. Ob pol 9. sprejem gostov, ki pridejo z vlakom iz Grosuplja v St. Jurij. Ob 9. pozdrav gospoda bana dr. Natlačena, ki je bil tako ljubezniv, da je prevzel mesto kuma pri slovesnosti. Ob pol 10. sv. maša z ljudskim petjem, katero daruje pisatelj in župnik Franc Finžgar, nato govor in blagoslovitev zastave. Gospod župnik Finžgar je bil tisti, ki je dal prvi pobudo, da se je Prosvetno društvo ustanovilo. Po cerkvenem opravilu bo prosvetni tabor na prostem, na katerem bo govoril tudi zastopnik Prosvetne zveze. Koncem zborovanja se uredi sprevod z zastavami na čelu. Popoldan ob pol 3 litanije z blago: slovom nato akademija. Oni. kateri še niso obiskali Županove jame na taboru, bodo imeli ta dan priliko, da si ogledajo ta skriti podzemeljski svet in obenem obiskati še ohranjeni turški tabor, ki se dviga poleg jame. Zastopnik delavstva pozdravlja ministra dr. Kreka in dr. Kožula. ■ Drobne novice Koledar Nedelja, 14. junija: (2. pobinkoštna nedelja). ftazilij, cerkveni učenik; Elizej, prerok. Ponedeljek, 15. junija: Vid in tovariši, mu- ^enci; Germana, devica. Novi grobovi + V Rajhenburgu je v soboto, dne 13. junija v 90 letu starosti umrla v župnišču ga. Frančiška Tratnik, mali konz. svetnika in župnika Jožefa, akademskega slikarja Franca Tratnika in še petih sinov in hčera Zemeljske ostanke blage po-kojnice prepeljejo v ponedeliek, 15. 1. m. na Rečico v Gornji Savinjski dolini, kjer bo ob 10 sv. maša in pogreb Nai dobri Rog dušo nad vse plemenite slovenske žene sprejme v naročje svoje milosti! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Kranju je smrt iztrgala ugledni Savni ko v i rodbini hčerko Vido, ki se že veseli nied angeli pri Bogu. Zemske ostanke bodo pokopali v ponedljek, 15. junija, ob 5 popoldne. Žalujoči materi, bratcu in ostalim sorodnikom naše iskreno sožal je I -f- V Ljubljani je včeraj v 83. letu starosti za-tisnil svoje oči g Ivan \C'eber, finančni nadpre-glednik v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje 1 Osebne vesli = Napredoval je dr. Drnovšek Janko, šef oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru iz IV. položajne skupine II. stopnje v IV. polož. skupino I. stopnje. — Za uradnico X. položajne skupine pri higijenskem zavodu v Ljubljani je postavljena Lav-rič Marija, doslej uradniška pripravnica istotam. © Svila sou VAN HLAD !N LAHKOTNOST MOD A eLEGflNCfl — Praznik sv. Ahacija in izlel na Turjak. G Anion Pritekelj, ki leto za letom vodi ljubljanske izletnike k Sv. Ahaciju nad Turjakom, nam je poslal dopis, iz katerega posnemamo naslednje zanimivosti: V nedeljo, dne 28 junija se zbero izletniki pri Sv. Ahaciju da lam proslave cerkveno žegnanje in obenem spomin na slavno bilko, ki so jo slovenski fantje in možje pod vodstvom Andreja Turjaškega izbojevali 1 1593 nad Turki pri Sisku ter s tem preprečili, da bi Kranjska, oziroma vse slovenske dežele poslale »turška drajna«, kakor poje to narodna pesem. V spomin na to slavno zmago, ki je bila izvojevana dne 22. junija, na god sv. Ahacija, so Turjačani zgradili na gori nad Turjakom cerkvico, posvečeno sv. Ahaciju, kamor od tedaj dalje romajo na vsako žegnanjsko nedeljo številni romarji Stari ljudje so pravili, da so se ljudje ob vsakem poznejšem turškem napadu umaknili k tej cerkvici, kjer Hh Turki niso mogli najti Nekoč pa jih je izsledil turški konjenik, katerega konju pa se ie na cerkvenem pragu vdrlo kopito v kamen Se danes kažejo sled konjskega kopita. Cerkvica ima razne zanimivosti, tako turški grb, plošče z latinskimi napisi, ki jih je prevedel pesnik Anton Medved, ki je župnikoval v teh krajih. Pri Sv. Ahaciju sta pokopana tudi dva lurjaška viteza, ki sta umrla 1. 1608 na Turjaku. Zgodovinsko slavno bandero nam kaže sliko boja in zmage nad Turki pri Sisku 1. 1593. Pri Sv. Ahaciju ima vsaka votlina, vsak kamen svojo zgodovino Na žegnanjsko nedeljo je redno bral mašnik sv. mašo v krasnem plašču, narejenem iz pestrega plašča, ki ga ie nosil poveljnik turških čel pri Sisku Hasan-paša. Še pred leti ie pomenjalo žegnanje pri Sv. Ahaciju pravo ljudsko slavje s streljanjem iz možnarjev, godci so godli, ljudstvo pa se je radostilo. Tega sedaj ni več. Sedaj nudi Sv. Ahacij le prijetno izleino točko s krasnim razgledom ir spomine na slavrvo zgodovino naših prednikov. Ko sj izletniki ogledajo Sv. Ahacij, se bodo mogli na Turjaku odpočiti, obenem pa si bodo mogli ogledati grad, no katerem so se rodili slavni kranjski plemiči Turjačani. Pri Ifndeh višje starosti, ki trpe na nerednem čl-ščenju, nudi pogosto naravna Franz-Josefova grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josel-ovo vodo. 0«fl. reg. 8. br. 30474/88. — Zibika — birmanje. Radi Slomškovih svečanosti v Mariboru bo sv. birma v Zibikl že v petek, dne 19. t. m . — Knjiga o II. evh. kongresa za Jugoslavijo 1935 se bo subskribentom pričela razpošiljati, kakor hitro bo dodelana v knjigoveznici. Na številna vprašanja sporočamo, da bo knjiga vezana le v enem delu, ker bi se sicer zaradi dvojne vezave cena znatno povišala. — Misijonska tiskarna. — Drugi izkaz o darovih za Marijino kapelo v Planici. Uprava dravske banovine 2500 din; g. vladni svetnik dr. Peter Vavpotič v Mariboru 50 din; g. kanonik Alojzij Stroj 100 din; g. kanonik Jožef Vole 100 din; ga. Frančiška Kavalar v Ratečah 100 din; g. duh. svetnik Fr. Peearič na Dovjem 100 din; g. župnik Fr. Krašna pri Sv. Križu nad Jesenicami 100 din; g. župnik Fr. Go-vekar na Homcu 50 din; g. Jože in Nežika Doli-nar v Ratečah 200 din; g. Stanko Jeglič v Ljubljani 30 din: g. načelnik žel. postaje v Ratečah Jožef Oman 50 din; Hranilnica dravske banovine v Ljubljani 500 din; skupaj 3880 din. Ako prištejemo vsoto prvega izkaza v znesku 2543 din. smo dobili do zdaj 6423 din podpore. Vsem plemenitim dobrotnikom povrni Bog s časnimi in večnimi darovi ! Nikar ne pozabite novega Marijinega svetišča ob izviru Save v Planici. Blagoslovljeni vsi, ki bodo v ta namen kaj podarili! Župni urad Ra-teče-Planica. 12. junija 1938. — V Služb, listu kr. banske uprave dravske banovino od 13. t. in. je objavljena »Uredba o ustanovitvi občin Ajdovec, Orehoviea. Primskovo, Razbor in Stari trg«, dalje »Uredba o pregrupn-ciji občin Juršinci, Dornava, Osluševci in Mar-kovci, o ustanovitvi neve občine Polenšak in o spremembi imena občine Juršinci«, »Uredba o spremembi področja občin Markovci in Križevci«, »Uredba o razdružitvi občine Smarjeta-Bela Cerkev«, »Uredba o spremembi področja občine Trbovlje in občine Hrastnik-Dol«, »Ratifikacija mednarodne konvencije o pobijanju ponarejenega denarja s protokolom po kraljevini Italiji«, »Ratifikacija konvencije o postopanju x vojnimi ujetniki, s prilogo h konvenciji po Avstriji«, »Ratifikacija konvencije, s katero se določa najmanjša starost za pripustitev otrok za industrijska dela, po Avstriji« in »Ratifikacija mednarodne konvencije o telekomunikacijah po kraljevini Albaniji«. JHONET-MUNDUS" Jugotlov. tvornica pohiitva in upognjenega leta d. d. VARAŽDIN Nudi za predstoiečo poletno sezono VRTINE STOLE zelo trpežne konštruk-cije in zmernih cen. Model ie zakonito zaščiten. Zahtevajte ponudbe! 5 — Polovična vožnja: Zveza za tujski promei v Sloveniji nam sporoča, da je prometno ministrstvo dovolilo 50% popusl na železnicah udeležencem otvoritve »Štadiona viicškega kralja Aleksandra 1 Zedinitelja« v Murski Soboti, ki bo 28. junija. Ugodnost velja od 24. iwnija do 3. iu-lija. — Tudi udeležencem evharističnega kongresa v Doboju (21 junija) je dovoljena polovična vožnja po naših železnicah od 17 do 25. junija 1936. Nesreča otroka. V petek je neznan kolesar 'vozil v Kočevju 9-letno cestar j evo hčer Emo akhčevn iz Cvižlarjev pri Kočevju. Deklica je dobila poškodbe po vsem telesu ter je morala v ljubljansko bolnišnico. — Mladi harmonikarji iz Ljubljane priredijo v nedeljo, dne 14. junija kot zaključek turneje po slovenski zemlji koncert narodnih in umetnih pesmi. Prvi koncert bo v Kamniku ob pol 16 popoldne, drugi pa v Mengšu istega dne ob pol 18 zvečer — Na drž. realni gimnaziji v Kočevju bodo snrejemni izpiti za I. razred dne 26. in 27. t. m., obakrat ob 9 dopoldne. Prošnje, kolekovane z Din 5 s priloženim rojstnim listom in šolskim izkazom o dovršenem 4. razredu osnovne šole, naj se vlo?e do 25. t. m. pri ravnateljstvu. Sprejemne izpite morejo polagati učenci(nke), rojeni v letih 1923, 1924. 1925. 1926. — Ravnateljstvo. — Elektroinstalacija, koc. električno podjetje v Mariboru, Vetrinjska 22. telef. 27-14, na dvorišču, izvršuje instalacije, popravila. Prodaja elektroma-teriala, žarnic, motorjev itd. Po brezkonkurenčnih cenah. — Vkuhavanje (konserviranie) sadja in zele-niave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov pomnožen in izpopolnjen natis knjižice »Sadje v gospodinjstvu«, ki ga je priredil M. Humek, daje vsaki gospodinji in kuharici obilo važnih nasvetov in navodil, kako ji ic ravnati s sadjem in zelenjavo pred vkuhavanjem. kako pripravi sadie in zelenjavo za konzerviranje, kako ji je ravnati s posodo za vkuhavanje, s steklenicami itd. V knjigi dobi navodila, kako pridelujemo razne sadne mezge, marmelade, ,«adni sir, sadne sokove, brezalkoholne pijače. Drugi del govori o konzerviranju zelenjave v kisu aH slanici, o konserviraniu s sterilizacijo in neprodušntm zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zelenjadi in •sadja. Knjiga obsega 100 strani besedila ima nad 90 slik in več barvazlih prilog ter stane nevezana din 24. vezana din 32. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem gospodinjam, gdč. pomočnicam in kuharicam. — Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokov-njaško zmasiramo v naši pediknri. Obiščite nas. prepričajte se! Nega nog 10 Din! Ljubljana, Šelenburgova 7. — Bivšim šmihelskim učenkam in gojenkam! Za »Dom kraljice Marije« so v zadnjih dneh darovali: Tvrdka J. C. Mayer, Ljubljana 200 din, gg. Fani in Pepi Lobe, Ljubljana 100 din, občina Metlika 100 din, Helena Trdan, Cetinje 100 din, Fina Romih, Novo mesto 50 din. neimenovan, Ljubljana 10 din. Iskrena hvala! Včeraj nas je presenetila šmihelska samostanska šola z. razstavo ročnih del narodne, meščanske in gospodinjske šole. Včeraj so ves dan romale velike množice ljudstva iz Novega mesta in okolice v Smihel, da ei ogledajo zares krasne izdelke pridnih zavodovih gojenk in učenk. Menda v pričakovanju visokega obiska, ki je najavljen Šmihelu, so pridne gojenke in učenke tekmovale vse leto, da bodo imele čim več in čim lepše izdelke. Ogledate si razstavi lahko še v nedeljo, 14. t. m. Priglašajte se že sedaj za duhovne vaje, ki bodo v zavodu de Notre Dame v Šmihelu v drugi polovici meseca julija, za vse bivše šml-helske gojenke in učenke, pa tudi za ostale gospodične. Z duhovno obnovo pojdimo naproti lepim jubilejnim dnem naših učiteljic. - Udružene šmihelske učenke za zgradbo sirotišnice. — F. S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov) z odličnimi romani in povestmi kakor »Pod svobodnim soncem«, »Dekla Ančka«, »Sama«, »Roji«, »Strici«, m mnogimi krajšimi spisi, spadajo med najboljše, kar ima naše slovstvo. Finžgarjeva misel je zdrava, njegov jezik živ in krepak, da ga nima nobeden naših pripovednikov. — F S. Finžgarjeve spise izdaja »Nova založba« v Ljubljani. — Absolventi državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani iz leta 1926. naj javijo svoje naslove Slepišniku. Mestna hranilnica, Ljubljana — do 20. junija. — Knnvikf Notre Dame sprejema v oskrbo dijakinje, ki obiskujejo ljubljanske Sole. Pojasnila daje: Konvikt Notre Dame, Ljubljana, Marmon- tova ulica 24. Tramvajska proga proti Viču, Lan-gusova ulica. — 27. do 29. junija avtoizlet Plitvice—Senj— Crikvenica. - Informacije izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana. — Pod Gorjance z avtoin 21. junija za 95 din. Spotoma ogled samostana v Stični, v Novem mestu bolnišnice usmiljenih bratov, kmetijske šole itd., v Pleterjah pri Št. Jerneju kartuzije in v Kostanjevici gradu »Klošterc. Podrobna pojasnila daje pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpetrska vojašnica. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjulraj na prazen želodec kozarec naravne »Frnnz losef flrenčice« — Romanje na Sveto goro pri Gorici bo letos samo enkrat, in sicer 4 tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek, kdor se zanima za to lepo romanje, dobi brezplačna pojasnila, če se javi najpozneje do 1. julija po dopisnici na naslov: »Po božjem' svetu«. Ljubljana, Sentpetrska vojašnica — Izlet v Postojnsko jamo z avtom v nedeljo, 21. junija. Prijave sprejemamo do 15. junija, pojasnila pošljemo zastonj. Pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpetrska vojašnica. — Dobava mednarodnih prometnih in tranzitnih značk. _ Interesenti se opozarjajo na razpis mestnega poglavarstva v Ljubljani v »Službenem listu« dravske banovine z dne 10. junija t. L, ti-čoč se dobave mednarodnih prometnih in tranzitnih značk iz jeklene emajlirane pločevine. — Najcenejši nakup manulakturnega blaga Jos Petkosig Ljubljana, Stari trg 4 — Interesautno potovanje v Južno Srbijo z avtom od 6. do 18. julija: čez Dolenjsko do Karlovca in na Plitvice, čez Bosno in Hercegovino v Dubrovnik; s parnikom v Kotor; kdo bi ne videl rad čudovite Boke?; čez ponosni Lovčen v Cetinje; po Črni gori v Prizren in Peč; Macedonija; Skop-lje. Ohrid. Bitolj; ogled vseh znamenitih krajev. Podrobni si>ored pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Kani pa letos na počitnice? V Gorenjo vas nad Škofjo Loko. kjer so lepi izprehodi, izleti, topla Sora, snažne sobe in nizke cene. V6a pojasnila daje brezplčano Tujsko-prometno društvo v Gorenji vasi. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radeuska vam ohrani zdravje in mladostnO svežost. Lfablšana 0 Procesija z Najsvetejšim na Kodeljevem bo danes ob 6 zvečer. Ob 6 bo na stadionu Salezijan-skega mladinskega doma pridiga, ki jo bo imel g. Štefan Temlin, nato procesija, ki pojde po sledečih ulicah: Ob Ljubljanici, Zadružni, Povšetovi in Klunovi nazaj na stadion Mladinskega doma. Tam bodo pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. 0 K Slomškovi proslavi v Maribor se bo peljala ljubljanska obrtna mladina, pomočniki in vajenci, z avtom, ki bo šel iz Ljubljane v nedeljo 28. junija ob U dopoldne in se vrnil v ponedeljek ob 9 zvečer. Cena za osebo bo 22 Din. Prijave udeležencev se sprejemajo v Rokodelskem domu jutri, v torek in v sredo, vsakikrat ob 8 zvečer. 0 Možje in fantje v Maribor! Pri vseh verskih in drugih manifestacijah je številna udeležba mož in fantov tisto, kar da prireditvi veljavo in pomen. Čez 14 dni bodo v Mariboru veliki Slomškovi prazniki, ki niso pomembni samo za lavan-tinsko škofijo, marveč za vso Slovenijo. Saj je Slomšek last vsega slovenskega naroda in njegova beatifikacija zadeva vseh Slovencev. Pri teh slav-nostih ee moramo zlasti možje in fantje pokazati! Tudi slovenska prestolnica mora poslati v obmejni Maribor častno število mož in fantov. Hitite s prijavami, da verno poskrbeti hrano in prenočišča! Priglasitve sprejema Prosvetna zveza in oba sale-zijanska zavoda. KINO SIMzb Premiera! Ob 15. 17 , 19, in 21. uri Veliki flladelfllskl simionlčnl orkester tzvata skladbe Cajkovskega ln Bacha! MATINEJA ob 10 30 dopoldne po Din 4'50 Misizi>lf*»i;č*n>i m«»b 9 se je pripetila na cesti Logatec— Ljubljana huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V tem času se je vozil na svojem motornem kolesu proti Ljubljani Albert Rus, posestnikov sin in mesar, poleg njega pa je sedel na motorju neki Kmetič, lesni manipulant iz Hote Jeršice, da bi obiskal svojo ženo v sanatoriiju »Slajmerjev dom«. Na svojem potu je Rus opazil, da vozi pred njim po cesti velik avtobus in sicer ne s prav posebno brzino. Zato ga je hotel prehiteti. Večkrat je poskušal, da bi ga pustil zadaj, vendar se mu to sprva ni hotelo posrečiti. Na ovinkih je ponovno poskušal, da bi ga prehitel. Šele pri petem ali šestem ovinku se mu je vendar posrečilo, da ie privozil tiik do avtobusa. V istem trenutku pa je tudi avtobus hotel presekati ovinek ter je krenil preveč na levo stran. V tem se je Rus že zaletel s svojim motornim kolesom vanjj, zaradi česar mu ie na kolesu spodrsnilo. Rus sam je dobil samo dve poškodbi na desni nogi, veliki za kako otroško dlan, Kmetič pa je obležal na mestu mrtev. Verjetno je, da je udaril z glavo v avtobus. Šofer avtobusa nesreče niti ni opazil in je vozil še kakšnih 200 metrov naprej. Šele potniki so ga opozorili, da je ustavil, nakar so potniki s šoferjem izstopili iz avtobusa ter hiteli k ponesrečencema. Medtem je že privozil poštni avtomobil iz Logatca, ki je vzel ranjenega Rusa s seboj v Ljubljano in ga pripeljal v splošno bolnišnico, kjer sta mu sekundarna zdravnika dr. Hafner in dr. Kajzelj nudila prvo pomoč. Rusove poškodbe niso nevarne. — Nesreča se je pripetila v bližini Polja. Rajhenbarg - Senovo Kandidatne liste JRZ za občinske volitve v Rajhenburgu in na Senovem so od sodišča že potrjene. S tem so glavne priprave za volitve končane. Na teh listah kandidirajo možje, ki jim ljudstvo zaupa, ki jih pozna kot odločne in zna-čaine, kaien niso klonili v najtemnejših časih žalostne preteklosti, možje, ki so trdno verovali v zmago pravice in svobode. Poskusi nasprotnikov, da bi sestavili listo, so ostali dosedaj brezuspešni, čeprav napenjajo vse svoje moči v ta namen. Iz tega se vidi, kako na trhlih stebrih je bila zgraiena stavba jNS, ki se je ob prvi rahli sapici svobode zrušila. Je pa to za voditelje |NS zelo poučno, da vidijo, koliko ljudi je za nje, kadar se ljudje opredelijo svobodno, po lastnem prepričanju. Zato bodo te volitve manifestacijo moči in sloge tukajšnjega prebivalstva ter slovesen pokop JNS. Zo predsednika volilne komisije sta imenovana: za Rajhenburg g. dr. Rok Jesen-ko, odvetnik Sevnica, zn Senovo pa dr. Dobro-šek predstojnik okr. sodišča v Sevnici. Imenovanje lakih oseb zn predsednika volivnih komi-si| nam daje dovolj jamstva, da se bodo volitve vršile strogo po zakonu in ne tako, kakor je bilo leta 1933. Pridobivajte novih naročnikovi Divjanje strele Na Veternici pri Veliki planini strela ubila očeta šestčlanske družine. — Strela udarila v cerkev, Iti je zgorela 10 razvila dolga procesija od župne cerkve po poti proti sosednji vasi Ljubgoini. Preden pa se je procesija po drugi strani vrnila nazaj do kapelice, kjer ie bil zadnn evancelii KiU Kamnik, 18. junija. Ze iz Kamnika se je opazilo, da se v planinah zbirajo težki oblaki, ki bodo v gorah povzročili hudo nevihto. Bliskovito se je danes popoldne v Kamniku raznesla vest, da je včeraj popoldne okoli 17 strela ubila Janeza Romšaka iz Studencev, očeta 6 članske rodbine. S svojim 12 letnim sinom se je podal nabirat- planinski mah in druga zelišča. Nenadoma se je močno stemnilo, vlila se je ploha in začelo je treskati. Hoteč se umakniti najhujšemu, je rekel oče sinu, naj mu pomaga zadeti koš na ramena, kar je sin tudi storil. Ko pa je dvignil koš, se je nenadoma močno za-bliskalo in strela je na mestu ubila očeta, dočim je sina vrglo nekaj metrov v stran, kjer je nezavesten obležal. Zaradi hude plohe in viharja se je sin kmalu zavedel in ves omamljen in preplašen iskal svojega očeta, katerega je našel štiri korake od sebe, seveda vsega ožganega, ležečega na trebuhu in mrtvega. Le nogavice so še ostale cele. Zgorel je tudi koš, ki je ležal poleg njega. Sin, misleč kreniti proti domu, da obvesti svoje domače o nesreči, je v zmedenosti krenil po napačni poti in prišel na Dol, kjer je po naključju prišel skupaj z nekim turistom, kateremu je ves preplašen pripovedoval o nesreči. S turistom sta skupaj krenila nazaj na planino, kjer sta našla žrtev strele in odredila vse potrebno, da spravijo očeta domov. Ob zaključku poročila smo bili tudi obveščeni, da je istega popoldneva strela zažgala cerkev Stangrob, ki je gornjegrajska podružnica. Ta cerkev je bila zanimiva in bogata po svoji starinski notranjosti. V velijem oltarju je stal sv. Peter, v enem od stranskih oltarjev Marija Snežnica, v drugem pa sv. Martin. Cerkev je z vsemi zgodovinskimi dragocenostmi zgorela do tal. Dobili smo tudi poročilo, da je na Gozdu pri Kamniku ubila strela posestniku Lovrencu Suš-niku eno najlepših krav na njegovem pašniku. Strela udarita v zvonik Horjul, IZ junija. Vroče sonce je pripekalo na vernike, ko se je včeraj na praznik sv. Reš. Telesa, dopoldne okrog Popoldne okrog 2 pa je nebo še bolj potemnelo in v daljavi se je slišal zamolkel grom. Naenkrat udari strela, tako močno, da je streslo vso okolico, in nato se vlije huda ploha. Na hribu Samotorici, kake tri četrt ure oddaljenem od Horjula, se je pričel valiti proti nebu gost dim in se je pomešal med oblake. »Na Samotorici gori! Treščilo jel« se je čulo okrog. In kmalu pride vest, da je treščilo v zvonik sv. Mihaela — to je podružnica horjulske župnije na Samotorici — in da je strela istočasno užgala tudi bližnji kozolec posestnika Pavla Bradeško, Sa-motorica, št. 11, ki je pogorel do tal. Na zvoniku je strela udarila v strelovod, a je pri tem upalila nekaj starih deščic na strehi prav na vrhu zvonika. Gašenje ni bilo mogoče, ker brizgalne ni bilo pri rokah. Hitro pa je bila poslana pošta horjulskim gasilcem, ki so bili takoj na nogah — in so z vso naglico upregli konje v manjšo staro brizgalno in pognali po cesti na hrib. In ker se na zvoniku ogenj ni hitro širil, so še prišli pravočasno, da so ogenj pogasili v sredini zvonika. Strela zažgala gospodarsko poslopje Dne 12. t. m. je ob 3 popoldne udarila strela v gospodarsko poslopje Jožefa Šetinca, Bukošek 37, občina Zakot, okraj Brežice, ter mu uničila 22 m dolgo gospod ' i. Živi: orodjem, živino samo za mali v nesreči je bila, da so, beže pred bližajočo se nevihto proti domu, dospeli prekasno, ker bi bili drugače žrtev strele, katera je samo gospodinjo za nekaj trenofkov omamila, ker je bila prva prišla v bližino zgradbe. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutrat na prazen želodec kozareo naravne FRANZ IOSEF grenflce. Registrirano od Min. »oo- pol. in nar. /dr. B. br. 15.485 od M. V. 19S5. Na Velehrad! . . Ker nismo hoteli motiti letošnje glavne narodne proslave — proslave našega velikega Slomška — nistno priredili nobene večje proslave jubileja smrti sv. Metoda. Vendar ta jubilej ne sme '^JUioitl vsaj brez neke proslave, in ta je — božja ' pot na Velehrad na grob sv. Metoda. Češki škofje so izdali lansko jesen skupno vabilo na vse slovanske narode, v katerem jih vabijo, da pridejo letos na Velehrad proslavit Metodov jubilej. Že od februarja letos prihajajo skoro tedensko ogromne množice Čehov in Slovakov iz države in tujine na Velehrad. Cel narod se zbira na grobu duhovnega očeta Slovanov, svetega Metoda, da se obnovi v novem navdušenju za velike ideale, katere sta prinesla Slovanom sv. Ciril in Metod. Tudi mi Slovenci potrebujemo novega ognja, pa tudi novih moči za nove boje, kateri nas čakajo, da bo tudi med nami Ciril-Metodijska misel zmagala. Zato, Slovenci, pojdimo letos v Velehrad! Dvignimo se, kdor le more! Žrtvujmo in pohitimo na grob svojega očeta tudi mi! V nedeljo, dne 19. julija, bo na Velehradu slovesen zaključek velikega mednarodnega kongresa Aj>ostolstva sv. Cirila in Metoda. Zbrani bodo odlični možje in mnogi škofje raznih narodov. Slovesnega zaključka kongresa se bodo udeležile množice moravskega ljudstva iz Velehradske okolice v pestrih narodnih nošah, da povzdignejo sijaj zaključnih slovesnosti. Teh slavnosti se hočemo udeležiti tudi mi Slovenci in tako sodelovati pri vzvišenem poslanstvu slovanskih narodov. Potni stroški ne bodo preveliki. Ako se nas zbere vsaj 100, bodo znatno znižane cene. Niti 1000 dinarjev ne bo za vso pot. Natančne cene bomo objavili, kakor hitro bomo videli, na 'kakšno udeležbo moremo računati. Obiskali bomo tudi Prago In morda Bratislavo. Vsi, ki se udeleže tega romanja, naj se priglasijo do 1. julija na naslov Župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Slovenci! Sv. Ciril in Metod nas kličeta k sebi! Dvignimo se in žrtvujmo in pojdimo počastit grob prvega slovenskega nadškofa svetega Metoda in spomin sv. Cirila. ApoBtolstvo sv. Cirila in Metoda in lupni urad sv. Cirila in Metoda. Bohinjski drobiž Prebivalci vasi ob Bohinjskem jezeru, razcepljeni na 2 občino, že dodgo čutijo jjotrebo po občinski samostojnosti. In res je ta misel zdrava in za tujski promet velike važnosti. Zakai doslej sta obe občini le pobirali od tujcev, daali pa le malo oziroma ničesar. Samostojna občina bi se pa z vso vnemo zavzela za turizem, ker bi bil za njo življenjskega pomena. Avto cesta na Uskovnico! Komu, ki pozna to zaželj eno p od triglavsko planino, ne zaigra srce, ko 6uje o temi Prihodnji torek bo komisijski ogled, na kar ee bo, kakor zatrjujejo, takoj pričelo graditi. Za letos je v načrtu prvi odsek do »Kresa« nad cerkvijo v dolžini 1800 m. Markež Franc, Porabnikarjev iz Srednje vasi, je šel 2. junija sekat palice, pa se je preveč sklonil na rob prepada, pod katerim drvi hudournik Ribnica. Spodrsnilo miu je in odletel je v globino 100 metrov. Skoda je mladega fanta, bil je tih, delaven, poleg tega še edini sin. V nedeljo so imeli fantje prosvetnega društva »Savica« v občinskem doniu sestanek, katerega so se udeležili tudi 3 odposlanci z Jesenic. Gre za ustanovitev fantovskega odseka. Istočasno je zborovalo Kmetijsko društvo v Srednji vasi v zadrugi. Za letošnji občni zbor je vladalo veliko zanimanje Od vseh strani so prihajali člani, med njim taki, ki se doslej za ubčmi zbor niso nikdar brigali. Pomenljivo so si pomiž-kovali. Celo par ur od&ljene Goriuše ao bile častno zastopane. Tudi nečlani so silili v dvorajio. Moralo je iti za važno stvar. In res so krožile grožnje, kako bodo vsi frčali iz zadruge! Toda naš načelnik se jih ni ustrašil. Okoli njega so bili zvesti zadru-garji, ki se redno udeležoijeo občnih zborov in ki vedo, kakšnega pomena je za zadrugo dobro vodstvo. Vse je pazljvo poslušalo govornika, ki je celo uro pojasnjeval delovanje zadruge. Kakor bomba je učinkovalo na nasprotnike, ko je omenil, da je zadruga v letu 1935 vrnila 37.500 din izpo-sojil, kar je bilo mogoče le vsled vsestranskega varčevanja in vsled skromnih režijskih stroškov. In zgodilo se je: tisti, ki so prišli prekliniat, so končno molče blagoslavljali in vsemu pritrdili In zgodilo se je še nekaj: stari odbor je bil v znak priznanja za dobro gospodarstvo soglasno, torej tudi z glasovi nasprotnikov na novo izvoljen za dobo 3 let. Pa recite, da ni v Bohinju fletno! Plaz povzroča po vodeni Nepričakovano se je v nedeljo. 24. maja udri v gozdovih Rudnika in železarne nad Štorami hrib, ki je odnesel s seboj tudi debela drevesa. Masa zemlje, pomešana z vodo, se je zlila po jarku v dolino pod cesto v jarek, ki se odteka v Voglajno in ga zadelala. Nihče takrat še ni slutil, da bodo nastale zaradi tega plazovja posledice v taki meri, kakor so sedaj vidne. Ker skoro vsak dan dežuje, se trgajo tudi vsak dan nove plasti zemlje, ki jih voda odnaša v spodnji jarek, s tem pa onemogoča odtok vode s Soškega posestva Žalosten je' jk>-gled na njive in travnike, ki so z vsemi letošnjimi nasadi pod vodo in izgleda vse kol samo jezero. Voda na polju pa z vsakim dnem narašča. V nevarnosti je tudi gospodarsko poslopje gostilničarja Koželja, kateremu je že s hriba se valeča masa tekla pred hlevom in mimo gostilne na cesto. — Ogrožen pa je tudi cestni promet, ker je neizogibno, da bo ob prvem večjem nalivu plaz zasipal cesto. Pred dnevi si je plazovje ogledal tudi okr. načelnik g. dr. Zobec, ki je obljubil pomoč. Kamnik Prvo slovensko pevsko društvo Lira v Kamniku priredi v frančiškanski cerkvi v soboto, dne 20. junija t. 1., ob 8 zvečer cerkveni koncert. Dobiček je namenjen za poslikanje samostanske cerkve. in na namakanje Ženska hvala ni«jvo zares briljiral. Ga. Poiarjera je biLa • stilom Uszta in Chopina toliko navzkriž, da jima j« vdahnila Griegove konture, igrala pa je s pravo rervo. večera je bil nastop godalnega kvarteta (Zalokar - I., Zumer - II. gosli, K. Sancin - vijola, Ferlič - čelo), ki je tokrat po prvem i»pelem koncertu (7. V.) nastopa drugič v Celju v koncertni priredbi. Ponovil je Borodinov Notturno in Dvo-fakov Lento iz F-dura op. 96. Tako Barodin kakor Dvofak sta bila odlično naAtudirana, zlasti Lento, ki je že prvič najbolje ugajal, je pokazal, kako močno skupno igro je kvartet dosegel. Kako je prevzemal drug za drugim melodijo in jo dal spet dalje! Toni se zlivajo, melodije se prepletajo, th v celoti pa poje in prepeva v najširji svobodi: to so Dvofakove melodične prorobke o najlepšem, kar še pride, polne pričakovanja norih dni. _ Glasbena Mabica je zaključila z najboljšimi uspehi preteklo leto in gledamo upravičeno v nova pričakovanja, veseli nad doseženim, z novo voljo p» v naslednjo leto. p, Rajhenburg Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos pri nas slovesno obhajala obletnica posvetitve naše bazilike Lurške Marije v dneh od 30. junija do 2. julija. Spored pobožnost,i je sledeči: 30. junija zjutraj ob 6 peta sveta maša in pridiga, ob 10 zopet peta sv. maša in pridiga, zvečer rožni venec. 1. julija dopoldne kakor 30. junija zvečer pridiga in pele litanije M. B., ob lepem vremenu, potem rimska procesija z lučkami okoli bazilike. 2. julija ob 6 peta sv. maša in pridiga, ob pol 10 pa procesija z Najsvetejšim okoli bazilike, pridiga in slovesno sv. maša, nato zahvalna pesem kot zaključek pobožnosti. Kakor vsa ta leta, bodo tudi letos v teh dneh poromale v Slovenski l.urd množice Marijinih častilcev, da se priporoče Njej, ki je »pomoč kristjanov« in »pribežališče grešnikov«. Poromajte k Njej ki je »Zdravje bolnikov« tudi vi, mnogi na duši in telesu bolni, da si izrosite od Nje zdravja in potrebnih milosli. Pridite k Njej vi vsa, ki ste obteženi s križi zemskega življenja in zaupajte se Mariji. Pohitite v Slovenski Lurd, vi očetje in matere, pridite vi častitljivi starčki in v goreči molitvi rozkrijte I.urški Devici vse svoje trpljenje, skrbi in žalosti. Posebno pa si vabljena ta dan k Brezmadežni ti mladina, saj le pod Njenim varstvom bo mimo ti plaval čolnič življenja po raz-burkanem morju današnjih dni. Pridite vsi, da bomo vroče prosili Ltirško Morijo jx>moči v vseh težavah, trpljenju in bedi sedanjega časal Gledališče in koncerti Reprodukcija gojencev Glasbene matice v Celju V sredo 10. junija je bila z nastopom gojencev srednje in višje stopnje zaključena vrsta letošnjih koncertnih reprodukcij matične glasbene šole. Nastopi so bili prikladno razdeljeni na štiri večere in so znova dokazali, da odgovarja muzikalno pedagoško delovanje matičnega zavoda in njegovega vodstva docela našim potrebam in da je slednje delavni roki ravnatelja K. Suoina pravilno umelo pritegniti in vzgojiti muzikalni naraščaj našega ljudstva. Kljub številnim neprilikam ni pri nas zanimanje za muzikalno naobrazbo v ničemur popustilo in le tako je lahko vodstvo poverjeno mu nalogo in zaupanje z najboljšimi uspehi vršilo in vsestransko bogato poplačalo. Le enkrat na leto imamo priliko, da čujemo preizkušnje tihega, na zunaj neopaznega, a vendarle neprekinjeno stremečega napora; in ta edini in dolgo pričakovani nastop pomeni dogodek, ki ga vsikdar beležimo zavodu v čast, staršem v veselje in mladim umetnikom v ponos in slavje. S pravim zadoščenjem pa pozdravljamo in sprejmemo to, kar preko običajne recenzentske benevolence ali naklonjenosti dosega suiperlalivno priznanje in kar v resnici presega poprečnost šolskega okvirja. V tem pogledu je gojenčeva stopnja in razred relativnega pomena, saj gre v tem primeru za očividen talent na poti razvoja. Šele na najvišji stojjnji pritegne kriterij naše presoje dvoje poslednjih in za estotsko oceno merodajnih zre-lišč: to sta razvita individualnost, ki se izraža v umetniškem podajanju, in tehnična dovršenost v formalnem oblikovanju. Kakorkoli gre tudi tu za šolski nastop, vendar se v primerih naših najod-ličnejših solistov zadnjega večera že javlja življenjska polnost in umetniška neposrednost v taki meri, da smo doživeli koncertne užitke v pravem pomenu besede. Vsikdar bo celjska publika želela, da jih čim bolj pogosto čujemo na naših koncertnih prireditvah, in je tej želji takrat dala tudi navdušenega priznanja. Mladinski orkester, ki je otvoril večer in dapila s tipičnim Debus-s^jem ga Watzke. Docela v skladu z impresionističnim stilom je podčrtovala barvitost, kolorit kompozicij in je tako izredno harmonično učinkovala. Prijetno nas je presenetil vijolinist Zalokar, poln finega občutja in vživetja, pa naj je bil otožni in subtilmi Čajkovski ali pa temperamentni Španec Sarasate. Obakrat je Zalokar izvrstno zadel t živo, saj očividno polaga že danes vso pažnjo na poglobljeno in duhovno izrazito igro. Tako bomo dobili iz šole K. Sanoina znamenitega umetnika. Ada Žumerova je pokazala v etudi Szimanovskega izredno interpretacijsko moč, njena dinamika je smotrno poraizdeljena, smiselno povezana v kom-pozično enoto. Njen Liszt (»Tarantella«) je teh- DRAMA: Začetek ob 20. Nedelj«, 14. JnnitJa: Direktor Campa. Izven. Cene od K Din navmlol. Ponedeljek, 16. Ju.ntJ.fi: Tiran. Bed A. OPERA i Začetek ob 20. Nedelja, 14. JnnlJ«: Veter bolgartkih pletov iN pesmi. Irvajajn akademiki is Sofije. Izven. Ceno od 30 Din n&vzdoj. Ponedeljek, lfi. Jim-tJa: II. produkcija operne loic Dri. konservatorija. Cene od 15 Din navzdol. Tarok. 18. junija: Kavalir i raio. Iled C. Zelena zvezda stopa v življenje Kongres espenantistov Jugoslavije, veličastna manifestacija borcev miru, ie za nami. — Vtisi ka tere so binkoštni gostje Ljubljane odnesli s seboj, tako v inozemstvo kakor v razne pokrajine države, bodo ostali nepozabni njim, prav tako bodo oslali nejx)zabni nam, ljubljanskim esperantistom svečani trenutki pri raznih točkah kongresnega progTama, katerega so prireditelji vestno naštudirali in sijajno izvedli. Tik pred kongresom samim je v Ljubljani stopilo v javno življenje Esperantsko društvo »Zelena zvezda«. — Neljube okoliščine, v katerih je drušlvo pred meseci zaživelo svoje notranje življenje, so bile krive, da društvo ni moglo priti na pomoč prirediteljem kongresa, pri njihovem ogromnih žrtev zahtevajočemu delu. — Brez dvoma bi bil »Klub esnerantistov« precej razbremenjen, da se je to zgodilo. Zato pa gre prav njemu v tem t>ogledu vse priznanje. Kongres esperantistov Jugoslavije je sam dovolj jasno pokazal razmah esperantske ideje v naši državi. Pokazal je, da Jugoslavija ni na zadnjem mestu v tem pogledu in da je število borcev za mednarodni jezik v naši državi dovolj visoko m da leto za letom raste. Mar io dejstvo ne opravičuje ustanovitve nevtralnega esperantskega društva, katerega delokrog je v dravski banovini neomejen? Tako se je uresničila v januarju tekočela leta sprožena misel o preimenovanju »Delavskega esperantskega društva« v nevtralno društvo, brez drugih pridevkov. — Ta misel je bila nujna posledica razmer, katere »o nastale v bivšem Delavskem esperantskem drušlvu in katere so grozile spraviti društvo na nivo, na kakršnem društvu z idejami in cilji, kot so esperantski, ni obstoja. Danes društvo »Zelena zvezda« živi. Z navdušenjem se bo spominjalo letošnjih praznikov espe-ranta, trenutno obžalujoč samo dejstvo, da ni moglo sodelovati pri pripravah za kongres, zato pa se bo z vsem elanom vrglo na delo za razširjenje esperantske ideje v dravski banovini. Podpiralo bo vsak pokret v tej smeri, pomagalo bo fio možnosti osnovanju tečajev esperantskega jezika v svojem širšem delokrogu, skrbelo za tečaje v svojem ožjem delokrogu ter izobraževalo in ipopolnjevalo v esj*-rantu absolvente začetniških tečajev. Do bo uspeh vidnejši in večji, je potrebno, da se f>osamezne grujie v j>osameznih krajih* pri gl a le k društvu. Posamezniki j« naj se za osnovanje tečajev v svojem kraju prav tako obrnejo na društveno vodstvo, katero bo skušalo z nasveti, oziroma navodili po možnosti tudi materijelno podpirati njihova stremljenja. Prihodnji esjierantski kongres bo leta 1937 v Zagrebu. Tam se Slovenci ne bomo pokazali v majhnem številu. Imamo vse predpogoje in od nas je odvisno, če naj število naših zastrcmikov nad-krili ono iz drugih banovin. Pokazali bomo, da imamo prav Slovenci dovolj razumevanja za mednarodno gibanje miru in sporazuma. Društveno vodstvo daje radevolje pismena pojasnila in nasvete vsakomur, ki se obrne pismeno na društvo. Ustmena navodila in pojasnila se pa dob« vsak petek zvečer od 8 naprej v društvenem lokalu botej »Metropol« v Ljubljani. Radi preureditve trgovine od I. VI. do I. VIL 1936 W 10 — 15% popusta Klavir salon M. Bduerie, Maribor, Gosposka ul. 56/1 • Mariborske vesli □ Cerkvene in prosvetne organizacije frančiškanske župnije priredijo 4. in 5. julija romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Zaradi pregleda udeležencev naj se vsak javi pri frančiškanskem vratarju. Vožnja je polovična in se lahko romanja udeleži vsakdo. □ Obletnice maturantov. Maturanti klasične gimnazije iz leta 1921 proslavijo 15 letnico mature v nedeljo 21. t. m. v restavraciji Mariborski dvor. Sestanek ob 20. Udeleženci naj sporočijo udeležbo do 18. t. m. na naslov F Avsenak, Maribor, Strossmajerjeva 28. — Maturanti klas. gimnazije iz leta 192(5 se sestanejo k proslavi 10 letnice mature 27. junija. Dopise na prof. F. Degen, Maribor, Drž. trg. akademija. □ Internat na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru nudi učenkam srednjih in meščanskih šol udoben dom, skrbno nadzorstvo in vestno pomoč pri učenju. Cena zmerna. Pojasnila daje vodstvo zavoda. Istotam se dobijo tudi prospekti za sprejem v gospodinjsko in žensko obrtno šolo zavoda. □ Danes Maribor : Ljubljana. Prvič se danes srečajo najboljši šahisti Maribora in Ljubljane v medsebojni borbi. Državni klubski prvak Šahovski klub Ljubljana pride v Maribor v svoji najmočnejši postavi ter bodo med drugimi igrali Milan in Ciril Vidmar, Furlani in Preinfalk. Mariborski šahovski klub jim postavi v svojem moštvu najbolj-§e: prof. Stupana, dr. Lipaja, Koniča, Lešnika, Ostanka in Kukovca. Borba se vrši na 10 deskah v kavarni Grajskega kina ter se prične ob 13. — Zaključek bo predvidoma ob 19. □ Igralci Slomškove družine itnajo vajo za igro »Naša apostola« danes ob pol 3 popoldne na igrišču, če bo lepo. V primeru dežja v dvorani. Udeležba mora biti popolna: solisti, zbori, konjeniki, godba in fanfare. Vaje čez teden bodo; v ponedeljek ob 20 zbori in solisti; v torek ob 20 zbori, solisti, godba, konjeniki; v četrtek ob 20 zbori, solisti, godba, fanfare, konjeniki; v petek ob 20 solisti; v soboto ob 20 vsi solisti, zbori, konjeniki in godba za generalno vajo. V primeru slabega vremena so vaje ob isti uri brez konjenikov v dvorani. □ Krožek mariborskega upokojenega učitelj- stva ima junijski sestanek 18. t. m. v Rušah. Odhod iz Maribora z vlakom ob pol 3. □ Mariborski teden je dobil novo telefonsko številko, in sicer št. 21-29. □ Društvo za rejo malih živali priredi danes v posebni sobi gostilne Ljutomer razstavo volne in volnenih izdelkov angorskih kuncev ter razstavo kanarčkov. □ Gradbene takse se hodo plačale takoj. Gradbene takse, ki se morajo plačati pri novih zgradbah, je dosedaj določal gradbeni odbor, iz-terjavala pa davkarija. Po novi uredbi, ki je bila te dni objavljena v »Službenih novinah«, pa bo te Celje 0 Uredite razmere v gasilnem društvu na Babnem. Pred časom smo že apelirali na politično oblast in na nadrejeno gasilsko organizacijo, naj ee že končno vendar urede razmere v prostovoljni gasilski četi na Babnem pri Celju. Kakor bo znano pristojni politični oblasti in nadrejeni gasilski organizaciji, je bil pod prejšnjim režimom v začetku leta 1934 brez vsakega pravega vzroka postavljen gaslski četi na Babnem komisar, to pa zaradi tega, ker večina članstva ni pihala tako, kakor so zahtevali takratni politični mogotci. Od takrat so se razmere bistveno izpremenile, le v gasilnem društvu na Babnem vlada še vedno nevzdržno stanje. Bivši člani prostovoljnega gasilnega društva na Babnem pri Celju, ki so bili zaradi takratnih političnih razmer prisiljeni zapustiti gasilsko organi-zacjo, ponovno apelirajo na pristojno politično oblast in nadrejeno gasilsko organizacijo, da se jim končno popravi krivica in spravi prostovoljna gasilska četa zopet v stanje pred komisarijatom v letu 1934. & Katoliško prosvetno društvo v Prekorju pri Celju bo imelo danes ob 4 popoldne v sušilnici g. Okprna v Šmarjeti svojo prvo javno prireditev, Člani bodo vprizorili Detelovo trodejanko »Begunka«. & Vsi rekruti-dijaki, pristojni v Celje, ki žele nastopiti vojaško službo v letu 1936 in so dovršili vsaj popolno srednjo šolo, naj vložijo zadevne prošnje najkasneje do 18. junija t. 1. pri mestnem poglavarstvu, ker sicer ne bi mogli biti pozvani letos v kader. j©" Brez športnega programa. Danes je vendar enkrat nedelja, ko ni na programu nobene športne prireditve. -©• Mestno poglavarstvo vabi hišne posestnike, k. p. sc sklicuje na dan 26. t. m. ob R zvečer v Balonu restavracije • Mrak«, Rimska cesta, klubov iuredni občini abor. Občni »bor je sklepčen, če je prisotnih vsaj tretjina do glasovanja upravičenih članom — na kar se f>|K>7,arJa i »osebno aiktlv.no in rodno 61a,n«tvo. V »lučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, 7. istim dnevnim redom, ki je pravomočon, ne glede na število do glasovanja upravičenih članov 20. k. p.) Nota:nemila % i ————» Liubljana 1 Nočno sluibo imajo lekarne: danes: mr. Bakar-čii, Sv .(akoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva C. 20 in mr. Gartus, Moste; jutri: mr. Sušni k, Marijin t.rg 5; mr. Kuralt, Gosi>o«ivotska c. 10 im mr. Bohiinec ded., Rimska c. 3. 1 Spored produkcije operne šole, kii bo jutni v .ponedeljek. dne 16. t. m. ob 20 v operi je naslednji: Naj-prvu zapleše zbor gojenik: Zelenik, Itrašovec, MJejniik, Bamkart in Ročni k Borodiuove Poiovske plese, nato se iojvaja scena lz Mozartove opore Figarova svatba. Nastopijo: Dolenčeva, Igličeva, Pavlov ičeva, Žagar in Po-lak. Na vrsto pride Gregorčev Slovenski ples, ki ga ievajajo: Raukart, Mloj.mk in Šimenc. Konservato-riistka Fratnikova in HvaMija izvajata odlomek iz Verdijeve Traviate Španski ples od Iiizeta plešejo Bau-kart, Avguštin, Korunovuč, M.llič, Mlejni, Šimenc, Roč-niik. PolaJnaT, Hrašovec, Jug, PavJovič in Zelenik. Sledi scena iz opere Manon, ki jo Izvajajo: Igličeva in Polajnerjeva ter Žagar, Bri&nik, 1/u.pša to Hvastija. Sodeluje tudi mešani zbor konserva-tonistov. K sklep« se ponovijo Schubertevi plesi s apremjlevanjein komornega zbora. Glasbeno vodstvo ima dr. Svara, režijo režiser Debevec, plese jo naštudiral ing. Golovin. sipromlja jih na klavirju Kumar Vladimir. Komorni ;fl>or je vadil ravnatelj Rot.etto. Posamezni sedeži se dol>o od 15 Din navzdol v prediprodaji pri dnevni blagajni v »peri. 1 «Ljubljana«. V iKmedeljek ob 8 zv-eder nastop v radio-študijn. 1 Kino Kodeljevo igra danes ob 3. to i>ol 9. in jutri ob pol 9. -Ti si moje sonce« z Rlhardom Tamber-jem. Ob 3. cene znižane. 1 Fantovski Icrolek na Kodeljevem bo imel jutri ob pol 9. v Sr.lezijanskem mladinskem domn redni sestanek, na katerem bo predaval g. Stelan Temlioi. Cerkveni vestnih Konffrepncija sa gdč. učiteljice in za gospodične pri »D. Jožefu v Ljubljani. V tem šolskem letu je: v ponedeljek i5. t. m. zadnji slovesen shod, v nedeljo 21. t. m., na praaniik sa-. Alojzija, z-adnja »v. maša s »kupnim sv. obhajilom. Obakrat darovanje v kongre-giacijske nemene. Poizvedovanja Najdena je bila žepna ura. Dobi se: A. Perkans, Tržaška c. 9. Zvezek «Biologija«, z imenom Slokan Herman, s« jo Jtašel v soboto 13. t. m. ua Gradil. Dobi se v upravi rSlovenoa«. Lipovo cvetje, suhe sobe kupuje tvnlka ANTON MERHAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 22. TupoHMgaTMVSlNf Lase reši prhljaja, prepreči izpadanje las ter sploh ugodno upliva na rast las. Ptuj Smrtna nesreča na Dravi. Smrtno se je ponesrečil 60 letni občinski delavec Andrej Sinček. V pozni noči je hodil v mestnem parku ob levem bregu Drave in se mu je najbrž sjiodrsnilo, da je padel v deročo reko. Ljudje, ki so slučajno videli ta prizor, so nemudoma poklicali v bližini se nahajajoče policijske stražnike, ki so se jx>dali na kraj nesreče. Bilo pa je prejrozno, ker so mogočni valovi visoko narasle reke truplo odnesli s seboj. Vse iskanje je bilo brezplodno in trupla še niso našli. Pokojnik je bil nad 30 let občinski delavec, rodom pa je bil iz Vinice na Hrvatskem. Zapušča ženo in enega otroka. Pšenic a zori Rasti oj rasti nam zlata pšenica, boža naj solnce te, umiva rosica, da boš šla v klasje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila. Moko, ki zmeli jo bodo na mline, bomo predelali v sladke „Js\jnine" Kdor ne pozna še izbornih „Jajnin", ta še ne ve, kaj je višek dobrin. I JI IIHUHIPMU!1 JAGOD A«! Vsa družina se vedno veseli marmelade iz jagod. Toda gospodinja ima s pripravljanjem te marmelade velike skrbi. Ne samo, da je priprava mučna in zahteva mnogokrat več ur kuhanja, le od sreče je odvisno, če bo postala marmelada sploh trda in bo pravilno želirala. Kajti ravno jagode se težko želirajo ter se zgostijo šele po dolgem kuhanju, zaradi česar izgine lepa barva in dober aroma, najvažnejše redilne snovi pa izhlapijo. Vse to se da premagati s sredstvom »O p e k t a«. Z »Opekla« je gospodinjam na razpolago plod dolgoletnih znanstvenih razisko- vanj na najrazličnejših vrstah sadja. »Opekta« je naravno sredstvo za želi-ranje, pridobljeno iz zlatorumenih jabolk, s katerim jagode in razumljivo tudi vse druge vrste sadja brez nadaljnje pomoči brezhibno želirajo že v 10 minutah. Nič se ne more ponesrečiti! Iz iste množine sadja dobimo stvarno večjo množino marmelade kakor doslej, sveža in naravna barva sadja, blag aroma in najvažnejše redilne snovi ostanejo docela ohranjene. Z »Opekta« je prava zabava kuhati marmelado iz jagod. Narava pomaga sedaj zopet naravi. OPEKTA »OPEKTA« z navodilom za uporabo za 4 Din pri Vašem trgovcu. Pojasnila daje tvrdka DR. A. OETKER, Maribor Slovenski javnosti! Znana je revščina slovenskega študenta. Prejšnje generacije slovenskih študentov so stradale po tujih univerzah. Sedaj imamo v svoji državi svojo univerzo, vendar so se gmotne razmere tako poslabšale, da velika večina naših najboljših kmečkih študentov, ki so najrevnejši, prezeba vso zimo v nezakurjenih podstrešnih mansardah, ali pa v vlažnih kletnih prostorih, kjer telesno z dneva v dan hira, izgublja veselje za delo in življenje ter z grenkim nezaupanjem gleia na vso družbo, ki ji ne nudi možnosti dostojnega življenja. Slovenski študentje ne morejo več trpeti in gledati te bede, ki ne upropašča samo nas, ampak ogroža s svojimi posledicami ves slovenski narod, zato smo začeli akcijo za postavitev novega, velikega akademskega doma, v katerem bi dobilo zatočišče 150—300 študentov. Stal bi v neposredni bližini univerze in bodoče univerzitetne knjižnice. Dom bo nosil ime velikega Slovenca, nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je vse svoje življenje posvetil 1 delu za svoj narod, kateremu je sezidal tudi prvo slovensko gimnazijo. Prevzvišeni gospod nadškof je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad akcijo za postavitev novega akademskega doma. Dom bo nudil študentom cenena, preprosta in zdrava stanovanja in jion bo tako v veliki meri ublažil socialno bedo. Neprecenljivo vrednost bo dom imel tudi v verskem in vzgojnem oziru. Dobro se zavedamo, kako težko je danes dobiti sredstev za tako veliko delo, vendar pa bomo vztrajali, ker nam daje poguma zavest, da je slovensko ljudstvo vedno imelo razumevanje za potrebe svojega študenta. Obračamo se zato na vse Slovence, da nas moralno m materialno podpro. Apeliramo na javno oblast, da mm pomaga. Obračamo se predvsem na tiste, ki eo imoviti in na tiste, ki jih je današnja socialna stiska v manjši meri prizadela. Vedite, da ima lastnima socalne dolžnosti. Obračamo se pa tudi na ona blaga slovenska srca, ki so pripravljena pritrgati si nekaj od svojih potreb in nam nakloniti skromno darilce. Z veliko hvaležnostjo jih bomo aprejelL Zavedajmo se, da smo že dovolj mladih študentov prekmalu pokopali, ker niso imeli v svojih najtežjih dneh možnosti za eksistenco. Mnogo naših tovarišev še danes hira, ker so si v mrzlih io vlažnih stanovanjih nakopali kal bolezni. Zadnji čas je, da damo svoji visokošolski mladini, v katere rokah je naša narodna bodočnost, možnosti življenja v razmerah, iz katerih bo zrasla v zdrave delavne slovenske ljudi, ki bodo seme in moč našega naroda. Župnik Anton Mrkun 60 letnik Dobrepolje, na sv. Antona dan 1936. Dobrepoljski župnik Anton Mrkun, je 4. junija 1936 prestopil prag 60 letne starosti, danes pa praznuje svoj 60. godovni dan. Snoči mu je priredila obširna dobre-poljaka lara prisrčno domačo podoknico z enodušnim voščilom v srcu: Naj bi odličnemu dušnemu pastirju, propagatorju, pisatelju, organizatorju, prosvetnemu, treznostnemu, zadružnemu, soc.ijalnemu ln karitativnemu delavcu usodil 5e mnogo vrsto let vse v višjo čast božjo ter bližnjemu v korist. Preobširni bi bili, ako bi hoteli našteti tudi samo v obrisih vse, kar je Jubilar do danes koristnega storil za bližnjega. Vsaj na kratko pa bomo poizkusili orisati potek njegovega življenja. Anton Mrkun se je rodil dne 4. junija 1876. na Igu-Studencu pri Ljubljani. Ljudsko šolo je začel na Igu, a končal v Ljubljani. V letih 1889 do 1897 je dovršil gimnazijske študije v Ljubljani, od 1897 do 1901 pa ljubljansko semenišče. Po svoji novi maši 1900 Je bil eno leto kaplan na Kopriv-nlku, tri leta kaplan v Velikih Laščah, 1905-6 ekspozit na Razdrtem, nato tri leta kaplan v Mengšu, od 1909 pa do 1929, torej 20 let župnik na Homcu, od tedaj naprej pa župnikuje veliki in kritični dobrepoljski fari. Kamor je prišel, je zaoral globoko: ustanovil prosvetno društvo, zadrugo za zadrugo, gradil domove, prenavljal cerkve, poglobil dušno-pastirsko službo in se vsega dal za splošno«t. Kdo bi naštel vse, kar je spisal in napisal? Naj govore le nekatera dejstva: Pisal Je v Zgodnjo Danico, Olasnik najsvetejših src, Ss. Eucharistia, Svečeničko zajednico, Jadran, Hrvatsko stražo, Katolički list, Vzajemnost, Novi izeeljenik, Zlato dobo, Slovenec, Domoljub Itd., itd. Mod spisi so najbolj znani: Voditelj v srečno večnost, Slovanski svetniki. Odgovori in ugovori proti sv. veri (iz francoščine), Mali proti-alkoholni katekizem, Alkoholno vprašanje, Zgodovina protialkoholnega vprašanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji, Dinamit in antidinamit, Poganski mtsijon, Ob enajsti uri (brošura, ki jo je avstrijska oblast zaplenila) Itd. Anton Mrkun je ustanovitelj vsepolno obče-koristnih ustanov: Le glejmo samo površno, kaj vse je že ustanovil: 1916 v Ljubljani društvo »Dobrodelnost«, 1932 društvo za pohabljeno mladino in dobrodelno društvo »Varstvo«; leta 1932. je obnovil za izseljence »Rafaelovo družbo«; ko je takoj nato odšel na zdravljenje v Argentino, je tam ustanovil za Slovence list »Izseljenec« (El emigrante), za Hrvate pa »Glas izseljenika« (La voz de el emigrante), 1916 je ustanovil Misijonsko mašno družbo, je soustanovitelj Misijonske zveze, kupil Groblje pri Domžalah in jih prepustil laza-rislom. Njegovo delo so dalje: Prosvetno društvo v Velikih Laščah, prosvetno društvo na Homcu in prenovljeno prosvetno društvo v Mengšu, list in društvo »Vzajemnost«, Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah in na Homcu, Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj, Strojna zadruga v Mengšu, Električno-strojna zadruga v Šmarci, Slamnikarska zadruga v Mengšu, Sadjarsko društvo za kamniški okraj, podružnica sadjarskega in vrtnarskega dru&tva v Dobrepoljah, krasni društveni dom na Homcu itd., itd. Pri nas, kjer pasti ruje šele 7. leto, si je postavil vekovit s|K)inenik s stavbo doma sv. Tere-zike v Ponikvah in z »Zdravstvenim domom« isto-tam. Ta slednji je ljudstvu že danes v veliko korist, in ni slučaj, da ga Je g. dr. Anton Brecelj tako pohvalno omenil na letošnjem zasedanju ba-novinslega sveta, ko je podajal ekapoze o stanju slovenskih bolnišnic, določen v to po g. banu dr. Natlačenu. Kdor misli, da je Jubilar na koncu svojih načrtov, se moti. V Zg. Šiški pri Ljubljani ima (dom, namenjen alkoholikom, ki pa bo v kratkem Akademski zvezi Povedali ste mi, da nameravate sezidati nov, precej obsežen akademski dom. To je prav m namen mora vsakdo ne le odobravati, ampak naravnost občudovati Vaš pogum in Vašo skrb za akademike, posebno za mlajše, da bi se v akademskem domu obvarovali raznih groznih nevarnosti, ki jim od vseh strani prete. Kolika korist za ves narod, ako mladi izobraženci ostanejo zvesti svojemu katoliškemu prepričanju in svojemu čednostnemu življenju! In kolika bridkcet za ves*narod, ako bi se ti mladeniči izgubili. Zato Vaš preimenitni namen pozdravljam, popolnoma odobravam želeč blagoslova iz neba za srečno njegovo izpolnitev. Nadikoi JegLč. Za „Akademski dom44 Da je za naše akademike, ki po veliki večini ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za študij, nujno potreben Dom, v katerem bi ne imeli samo kotička za postelj, ampak možnost za harmonično rast in razvoj zdravega telesa in vseh duševnih sil v zvezi z zdravim našim narodom, o tem ne more dvomiti nihče, ki pozna razmere, v katerih živi naša akdemska mladina. Dom sv. Cirila v Streliški ulici ne zadostuje, ker ima le omejene prostore. Radi tega pozdravljam inicijativnost katoliških akademikov, ki začenjajo akcijo za postavitev Doma aikademiikov in želim, da bi njihova akcija povsod zadela na umevanje in vsestransko podporo. Gregorij Rozman, škof. „JegUčev dom4' za akademike Akcija za novi akademski dom, ki bo nosil ime »Jegličev« in ki so jo započeli katoliški akademiki na ljubljanski univerzi, se toplo priporoča vsej slovenski javnosti, zlasti pa vsem župnijskim odsekom Katoliške akcije v moralno, posebej še v gmotno podporo. Z zgradbo novega doma bo rešen eden izmed glavnih socialnih problemov sodobnega slovenskega študenta, ki ga tlačijo težke skrbi za gmotni obstanek, da se bo tako lažje posvetil temeljitemu strokovnemu študiju, poleg tega bo pa tudi obvarovan marsikatere nevarnosti moralnega propadanja. Potrebna nam je zdrava katoliška inteligenca. Škofijski odbor lavantinske Katoliške akcije. Priporočilu se pridružujem, t Ivan Jožef, 1. r. Skof m apostolski administrator. izročen še drugim višjim ciljem. Tudi v Dobrepoljah misli še na marsikaj. Tu je prenovil farno cerkev, božjepotno podružnico sv. Antona, sedaj pa namerava zgraditi v Ponikvah novo podružno cerkev. Čudovito je to, da ga vsa ta občekoristna delavnost prav nič ne ovira v dušnem pastirstvu: Je sijajen vodja Marijinih družb. Dobrepoljska kongregacija za ženske, ki jo je on poklical v življenje, šteje nad 400 članic in je največja v školiji. Dekliško Marijino družbo vodi vzorno. Kako pogosto počiva „njegov" pogled na Vas! Ali je Vasa polt tako lepa kakor si jo želite? Čista, enakomerno medla in brez poškodb . . . Uporabljajte za nego Vaše polti Elida kremo IDEAL, suho dnevno kremo, tedaj ste lahko vedno brez skrbi. Ker vsebuje hamamelis, odpravi majhne poškodbe n« polti in nečistoto. Ako redno uporabljate to kremo, Vas bo „on" vedno občudoval. ELIDA KREMA IDEAL Apostolstvo mož in fantov je vzgledno in je človeku kar toplo pri srcu, ko vidi, kako pristopajo prve nedelje k mizi Gospodovi. Naš župnik Anton Mrkun je priden kot čebelica, neumoren in nesebičen. Je dober gospodar in zna pridobiti, a nima ničesar, ker vse razda v dobre in občekoristne namene. Toda kaj, najimenitnejše je še to, da on pri vsem tem nima nobene odlike, nobenega naslova, ker ne dela za čast, ampak samo za Boga in bližnjega. Naj se mu zgodi, kot je pisano v knjigi večne postave: Bog sam bo njegovo obilno plačilo. Krasen razvoj hrvatskega dobrodelnega društva »Napredak« je danes najbolj znano in najuglednejše hrvatsko narodno-kulturno društvo. Za hrvatsko javnost kakor tudi za večji del naše starejše generacije bi bilo odveč obširneje pisati o tem društvu, tembolj, ker so prej ko slej številni naši rojaki sodelovali v tej organizaciji in sodelujejo še danes. Toda novi, mlajši generaciji se nam zdi potrebno pokazati to društvo kot vzor požrtvovalnosti in nesebičnosti, katero je z neobičajnim zanosom za kulturo in napredeii svojega naroda zgradilo temelje, brez katerih bi bilo delo novih j;e-neracij na tem polju skoroda nemogoče. Težko bi našli človeka, ki bi znal dostojno popisati, ne toliko materialnih, danes vidnih in otipljivih del, ampak ravno tisti duh dela, nesebičnosti in idealizma, ki je mogel v 30 letih storiti iz »Napredka« to, kar je danes. »Napredak« spada brez dvoma med ona društva, ki so z zlatimi črkami napisali celo stran v zgodovini kulturnega in narodnega preporoda. »Napredkova palača« (Zaklodni dom) v Sarajeva Današnje hrvatsko narodno-kulturno društvo »Napredak« je nastalo iz dveh društev. L. 190&. je bilo ustanovljeno v Mostarju »Hrvatsko podporno društvo za potrebne dijake srednjih in višjih šol iz Bosne in Hercegovine« s prvim predsednikom Fra R. Glavašem in istočasno »Hrvatsko društvo za nameščanje naraščaja v obrt in trgovino« v Sarajevu, s prvim predsednikom dr. T. Alaupo-vičem, poznejšim ministrom in predsednikom državnega sveta. Obe društvi sta imeli namen, da bi no razrvanlh okupacijskih razmerah v Bosni in Hercegovini skrbeli za vzgojo mladine v šolah, obrtih in trgovinah v katoliškem in narodnem duhu. Ker sta imeli obe društvi iste cilje, se samo po sebi razume, da 6ta se že pet let po ustanovitvi združili v eno organizacijo in danes lahko rečemo, da je to že splošna naša narodna ustanova. Prva dobrotnika tega društva sta postala nadškof Stadler in kanonik Hadrovič. Od tistih dob kaže statistika tega društva neprestano do danes izredno živahno napredovanje, izvzemši zadnjih dveh vojnih let, ko je bil celo njegov obstoj ogrožen. Kako visoko so cenili to društvo tudi drugi, je razvidno iz tega, da so si ga postavili za vzor nesebičnega in požrtvovalnega dela celo drugo-somišljeniki in tako je nastala po tem vzoru jk>-dobna organizacija pri Srbih »Prosveta« in pri Muslimanih »Gajret«. Da so znali ludi najodlič-nejši krogi ceniti to društvo, pa dokazuje dejstvo, da imamo v njegovih vrstah aktivno sodelujoče odlične hrvatske rodoljube, od katerih velikega števila naštejemo samo nekatere: Nadškof Bauer, nadškof dr. Sarič, škof Garič, škof Mišič, prof. Vučak, dr. čabrajič, Fehim Spaho, brata predsednik državnega sveta Tugomir in kanonik Ante Alaupo-vič, od Slovencev megr. Cankar, g. Krejči itd. »Napredak« je vedno stal izven političnih interesov in gibanj in dela brez razlike za ene kot za druge, zaradi česar ga tudi vsi enako čislajo in leži prav za prav ravno v tem njegova veličina, velika ljubezen naroda do njega in neomajno zaupanje. — Da vsaj nekoliko prikažemo kulturno in socialno delo »Napredka«, navajamo samo nekatere statistične podatke. »Napredak« je do danes pomagal okrog 8000 srednje- in vieokošolcem, okro(j 2500 vajencem, od tega celo nekaterim, ki so odšli v nadaljno vra-brazbo na Dunaj, v Monakovo in Draždane. Ker je delo preobilno, so v zadnjih letih prepustili vajence »Rašidi«, razven tistih, ki jih pošilja v tujino na dalnjo izobrazbo. Zaradi dopolnila navajamo iz »Napredkove« skupščine v Zagrebu poročilo od 9. t. m., ki pravi, da je letos dobila centrala v Sarajevu nič manj kot (500 prošenj za štipendije, od katerih jih je več kakor polovico ugodno rešila in to 68 visokošolskih, 100 srednješolskih, 138 mest pa je podelila v konviktu »Kralj Tomislavi, 24 v konviktu »Petar Svačič«, 20 v konviktu v Banjalukl, po 17 v konviktih za ženske »Katarina Zrinjska« in »Zora Zrinjska«. Tukaj pa Se niso vštete vse podpore, katere je porazdelilo med dijaštvo 247 podružnic, ki obstojajo po vsej državi. Pripominjamo, dn je samo zagrebška podružnica »Napredka« podelila letos gori ne-vStetih 7 Štipendij za visokošolce, b pa za srednješolce. Izven tega pa Se slučajnostnih podpor v znesku Din 38.260.—. Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« pn vzdržuje povrh še 7 konviktov, kjer so večinoma brezplačno nastanjeni siromašni dijaki pod strogim nadzorstvom učiteljev in katehetov. Največji konvikt je brez dvoma »Kralj Tomlslav« v Sarajevu. »Napredak« je žrtvoval do dane« v svoje plemenite namene že nad 16 milijonov dinarjev I Poleg teh številnih štipendij, vzdrževanje dijakov v konviktih Itd., ima »Napredak« lepo število pevskih zborov in godb ter je do leta 1927, ko Je bila 25 letnica obstoja, izdalo razna zgodovinska dela in knjige v 58 tisoč izvodih, od katerih je nad polovico bilo razdeljenih brezplačno med narod. »Napredak« ima svoj posebni list, ki ga mesečno v desettisočih izvodov pošilja svojim članom brezplačno. V svojem kulturnem progra- mu je organiziralo društvo Številne analfabetake tečaje, gospodinjske šole, periodična popularna predavanja, ustanovilo centralno knjižnico ▼ Sarajevu s posebnimi 26 potovalnimi knjlžateamL Društvo ima svojo zgodovinsko-kulturno zbirko. - Čeprav eo vse funkcije v tem idealnem drn-štvu samo častna mesta brez honorarja tn vodijo oba ženska konvikta redovnice, je bil »Napredak« seveda prisiljen iskati izven članarine Se druga vire dohodkov. To so uredili v obliki raznih zabav, koledarja itd. ter v obliki najemnin v lastnih zgradbah, v lastnem kinu, restavraciji, kavarni Itd. Ker je kulturno društvo »Napredak« Ideološko mM M CiHllii 1 »Napredkov« konvikt »Kralj Pctar Svači<« T Mostarju nam Slovencem tako blizu, se je tudi Slovenski klub v Sarajevu nastanil ravno v palači »Napredka«, kjer pod istim krovom zasledujejo sorodne cilje. — Da si popolnoma zagotovi svoje dohodke, ki jih porabi v kulturnem delu, in stremeč tudi v drugih panogah pomagati svojemu narodu, je hrvatsko kulturno društvo »Napredak« ustanovilo »Napredkovo zadrugo«, katera se mora po obstoječih trgovskih zakonih ločiti od kulturnega društva. Pred 12 leti se je ustanovila »Napredkova zadruga«, pri kateri so tudi vse funkcije častno (razen stalnega uradništva) in kjer se ne izplačujejo nikake dividende in tantijeme, z borimt 26,100 Din kapitala. — Kako ogromno zaupanje uživa to nesebično in požrtvovalno delo zadruge, ketere pretežni dobiček gre v korist kulturnega društva »Napredak«. kažejo kratki podatki iz letne bilance 1935 leta ( v dinarjih); Zadružni deleži Rezervni zaklad Vloge Premije Izplačane Škode Poslovni prihranki Jamčevine Zavarovana glavnica 26.100.— 1,597.800,- 37.718.25 8,062.808.82 1.681.21 14,126.400.31 55.910.80 4,132.213.35 — 1,230.138.53 2.542.70 183.502.35 89.948.25 11.291.840.82 1,586.900.— 446,084.275.85 »Napredkova zadruga« ima poleg svojega namena, da podpira kulturno društvo »Napredak«, tudi namen pospeševati zadružništvo v splošnem in združiti v solidnem podjetju ves narodni kapital. Zato se ukvarja r. vsemi vrstami zavarovanja in ostalimi bančnimi posli. Gornje Številke in dejstvo, da ima »Napredkova zadruga« že v vseh večjih mestih 6voja po-verjeniStva ali podružnice, dokazujejo, kako visoko stoji v vsakem [»ogledu in s kašnim zaupa njem gleda ves narod v kulturno društvo »Napredak« In »Napredkovo zadrugo«. Prav sedaj, ko se je vršila letna skupščina te odlične ustanove in vseh njenih organizacij, ko so polni zlasti hrvatski časopisi poročil o delu in uspehu »Napredka«, smo v kratkih potezah [H) učili naše čitatelje o tej posnemanja vredni orga nizarlii, ki jasno knžr knlilfo »e da doseči tz sc lo skromnega začetka t nesebičnim in požrtvoval-d!p sodolovanj(ynI ZA NEGO UST IN ZOB uoorabiiaue „ JIS T O M " PASTO IN VODO, ker t tem boste varovali In ohranili svoje zobe. To pasto In vodo priporolajo kot najboljše sredstvo sedanjosti PORABLJAJTE: Odrasli: Antiseptično SISTOM pasto. zdravniki specijaiisti za bolezni ust In zob. Otroci: Baby SISTOM pasto. Slomškovi prazniki v Mariboru o? Podrobni spored za 21. junija Zbirališča. 1. Mariborski Šolarji in dijaki se zberejo do 8 30 v svojih šolah in odidejo na Glavni trg čez Slomškov trg in Stolno ulico, oni z desnega brega Drave pa po južni strani Glavnega trga ter se oboji postavijo na severnem delu Glavnega trga na prostoru med vhodom na rotovž in Lekarniško ulico. 2. Šolarji, ki pridejo peš z levega brega Drave se zberejo do 8.30 v Razlagovi ulici, odidejo po Krekovi in Gosposki na Glavni trg, kjer zavzamejo prostore na Glavnem trgu med magistratom in Gosposko ulico. 3. Šolarji, ki pridejo peš z desnega brega Drave se zberejo ob 8.30 v ulici Ob železnici, odidejo po Frankopanovi čez most na Glavni trg ter zavzamejo prostor na južnem delu Glavnega trga. 4. Šolarje, ki se pripeljejo t vlaki, bodo na postaji pričakali reditelji, ter jih peljali na določena zbirališča. Ta zbirališča so določena za razne smeri, iz katerih prihajajo vlaki in prosimo, da se tega vsi držijo. 5. Skupin« v krojih, narodnih nošah se zberejo do 9 na Slomškovem trgu pri parku. Na Glavni trg odidejo po navodilih rediteljev. Na zbirališčih bodo voditelji mladine dobili vsa potrebna navodila, nakaznice za kosilo, vstopnice za igro itd. — 6. Pohod na Glavni trg je veselega značaja in mladina lahko brez skrbi prepeva. Ka Glavnem trga. L Glavni trg je ta dan v celoti okrašen. Ves prostor se ob 8 zapre za ostalo publiko. Mariborsko občinstvo sme zasesti samo skrajne robove novega Glavnega trga, drug prostor je rezerviran sa mladino. 2. Prihod vladike prevzv. škofa g. dr. Ivana Tomažiča: Ko je mladina na Glavnem trgu zbrana, prihaja sprevod narodnih noš in ostalih skupin s Slomškovega trga preko Gosposke ulice na Glavni trg. Zastopniki oblasti in šol eo zbrani že pri oltarju — prihod z Rotovškega trga. Ko pride vladika na Glavni trg, ga mladina pozdravlja z mahanjem z belimi robčki. 8. Po nagovora prevzvišenoga je ev. maša, pri kateri naj vsa mladina poje. Po končani sv. maži je skupna glasna molitev za beatifikacijo Slomška. 4. Sprevod mladine gre z Glavnega trga po Koroški cesti, Sitrossniajerjevi ulici mimo groba v Krekovo ulico in po Trubarjevi na Slomškov trg. Pri grobu se vsak udeleženec prekriža in pokloni. Na pokopališču se naj moli za beatifikacijo, sicer p« je sprevod svobodnega značaja. V sprevodu je la mladina. Občinstvo naj tvori le špalir. Po Trubarjevi ulici špalirja ne sme biti ker ga bo tu tvorila mladina sama. Sprevod je organiziran na tak način, da gre najprej šolska mladina, nato pa Skof in duhovščina, nato skupine. Ko je mimohod grobu končan, se mladina razvrsti v špalir, pre mimo vse mladine vladika in skupine v krojih. 5. Na Slomškovem trgu so takoj tihe litanije tn blagoslov. Nato pa izroči zastopnik mladine zbrane podpise vladiki. Po škofovem odgovoru zapoje vsa mladina pesem »Preljubo veselje«. Pri odhodu mladina zopet pozdravlja vladiko z mahanjem belih robčkov. 6. Razhod k kosilu. Takoj na Slomškovem trgu ae pridružijo skupinam reditelji, ki odpeljejo skupine v določene lokale na kosilo. Popoldne. 7. Popoldne do dveh se mladina v Ljudskem vrtu, kjer prisostvuje igri >Naša apostola«. 8. Razhod na vlake in domov: Razhod se bo ▼rStl zopet v skupinah in sicer za iste vlake, kakor so se zjutraj pripeljali. Posebni vlaki. Na posameznih progah imamo toliko prijav, da bodo vozili posebni vlaki: Ljutomer-Ptuj. Ptuj-Pragersko, Ljubljana-Celje, Celje-Maribor. Pre-valje-Maribor. Za Št. IIj bo možno urediti zvečer dopolnilni vlak, enako za Zreče-Poljčane posebni vlak. Ker prijave še vedno prihajajo, smo mogli danes napovedati le proge. Natančen vozni red bomo objavili v četrtek v »Slovencu« in prosimo že danes, da si tedaj ta vozni red zapomnite. Tudi Srosimo, da v četrtek vsaka skupina prijavi od-odni postaji končno število udeležencev. Naše prijave za dne 21. junija danes zaključimo, glede vlakov se naj na novo prijavlja sedaj le v četrtek na postajah. Vožnja nazaj domov se bo vršila z istimi vlaki, kakor prihod. Kjer ne bo dopolnilnih vlakov, tam bodo redni vlaki tako ojačeni, kakor bodo to prijave zahtevale. Vsi vlaki bodo odhajali zvečer od pol 6 do pol 7. Tudi ta vozni red bo točno objavljen. Samaritanska slutim. 1. Stalni ambulanci: na kolodvoru in na Ro-tovškem trgu, to je pri magistratu. 2. Pomožni ambulanci: Glavni trg in Ljudski vrt. 3. Samaritanska služba: službo vrši 6 zdravnikov s potrebnim osobjem. 4. Voda: Na Glavnem trgu in v Ljudskem vrtu bodo posebni iztoki iz vodovoda. Na zbirališčih bo povsod voda. 5. Navodila: Voditelji skupin dobijo na zbirališčih še ostala navodila, ki bodo potrebna. Za dne 28. in 29. junija. 1. Naroča/,te pravočasno izkaznice 1 Nekateri odlašajo naročilo izkaznic na zadnje dneve. Na ročite jih že sedaj, lahko nekaj več, da jih imate na razpolago. Brez izkaznic ne bo polovične voznine 1 2. Nedeljska polovična karta ne velja dalje kot do ponedeljka opoldne. Kdor ne bo imel rumene železniške legitimacije za 2 din, bo moral voznino za nazaj doplačati! 3. Prijavljajte udeležbo! Vedno znova prosimo, da prijavljajte udeležbo, ker moremo le na ta način pripraviti zadostno število vagonov. 4. Čitajtc »Slovenca« vsak dan, je vedno kaj novega za te praznike. Prijave za kolesarsko potovanje. Dosedaj še nimamo vseh prijav za kolesarsko potovanje. Prosimo vse one župnije, ki prijav še niso poslale, da to nemudoma store. Do 21. junija moramo imeti vse prijave, da moremo vse potrebno v redu pripraviti. Kolesarje opozarjamo, da morajo tudi oni imeti izkaznico in znak. Oboje dobijo pri domačem župnijskem uradu.' Prosvetna zveza v Ljubljani vljudno naproša vse one, ki pohite v Maribor v narodnih nošah, da se javijo in si priskrbe izkaznice v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, I nadstr. Narodne noše bodo tvorile posebno skupino in korakale za zastavo Prosvetne zveze. Na čelu bo šla fanfara v narodnih nošah, nato zastave, za zastavami bo šla skupina mož in žena, nato gre standarta Zveze fantovskih odsekov z vodstvom na čelu, nato sledi 500 fantov kolesarjev, ki bodo s kolesi pohiteli v Maribor. Za tem sledi standarta Zveze dekliških krožkov s svojim vodstvom, nato bo večja skupina slovenskih mladenk v pestrih narodnih nošah. Sprevod zaključijo gorenjski fanti. Skupen odhod narodnih noš iz Ljubljane bo 28. junija s posebnim vlakom popoldne ob pol 4. Prihod v Maribor ob pol 8 zvečer. Vožnja polovična. V Mariboru bo preskrbljeno za prenočišče. Narodne noše vseh vrst one z av-bami, ovijačkami in s petelinčki vjludno vabljeni. Cerklje so dobile novega župnika Po smrti pobožnega in veljavnega župnika in dekana g Franceta Dolinarja so bile Cerklje skoraj 4 mesece brez župnika. Ne sicer brez duhovnega skrbstva, pa vendar pravena vrha fara n! imele Župnik že tako spada k fari kakor oče k družini, še bolj kakor župan k občini. Župnik veže vse s«oje župlja-ne v eno duhovno družino in spremlja njihovo zemeljsko življenje od krstnega kamna skozi vesele in žalostne dni do jame, ko se umaknejo iz območja človeške skrbi in jih župnik v imenu Cerkve izroča v božje usmiljenje. Župnik je vez rodov, varuh vere in oskrbnik njenih zakladov za vse, ki še žive ali pa so se že s tega sveta ločili. Ko so Cerkljoni, raztreseni po številnih vaseh velike župnije, izvedeli, da dobe novega župnika, so se takoj začeli pripravljati, da ga sprejmo, kakor ne sprejemajo nikogar drug.';ga. Dekleta so po vaseh pletle vence, fantje so stopili za smrekami, da bodo za mlaje, ki so jih polem ob mesečini postavljali po pravilih, ki jih skušnja uči, otroci so skušali biti veliki tu in tam in so pomagali, kolikor njihove roke premorejo, starejši pa so obnavljali spomine na vse župnike, ki jih pomnijo v Cerkljah. Vsa fara je oživela v pripravah za sprejem, ker župnik ne pride kakor svetni veljaki, ki malo pogledajo in pohvalijo to in ono in gredo. Župnik pride in ostane. S prvim dnem prevzame nase skrb in delo, čast in odgo- vornost pred Bogom in pred ljudmi za vse tisoče, katerih neiztrohljive duše so mu zaupane v varstvo. Zato mu je vsaj ob prihodu treba pokazati dobro voljo in pripravljenost, tekom let je itak še preveč prilik in časa, da pridejo na dan človeške slabosti, ki grenijo duhovno pastirovanje. Župnik tudi ni navaden gospodar, ki skrbi za žito in letino, ki je včasih dobra, včasih pa tudi ne, tudi ne skrbi za živino, katere cena raste in pada, njemu so izročene v skrb duše, ki niso ocen-Ijive v svetni veljavi, on je oskrbnik zakladov vere in zaupnik Boga, neodstavljivega Gospodarja. Med težavami vsakdanjih dni se to visoko pojmovanje duhovnika nekako porazgubi, da ni tako očitno, ob takih prilikah, zlasti ob zadnjem slovesu od duhovnika in ob sprejemu pa se pokaže v vsej svoji globokosti. In kakor so se Cer-kljani ob grobu lepo poslovili od rajnkega župnika, tako so v nedeljo popoldne z vsemi slovesnostmi lepo sprejeli svojega novega župnija g. janeža Čmilca. Fantje so očedili in okrasili kolesa in se odpeljali novemu župniku nasproli do Most v ko-menski fari, kjer je 8 let kaplanoval, konjeniki pa so ga pozdravili v Lahovčah. Na Sp. Brniku ga je v lepih besedah pozdravil g. kanonik Grašič, nato pa je dolgi sprevod, 56 kolesarjev, 46 konjenikov, narodne noše, rojaki novega g. župnika iz Naklega, cerkvena ključarja, ined pritrkova-njem zvonov, pod visokimi slavoloki, med veliko množico ljudi, ki so stali ob cesti in po vrtovih in pozdravljali novega pastirja, krenil proti Cer-kljam, kjer je sprevod sprejela cerkljanska godba in ga med zvokom slavnostne pesmi peljala skozi vas. Pred cerkvijo so g. župnika v l«_n:h govorih pozdravili g. župni upravitelj Vilko Pipp, zastopniki fantov in mož, šolska mladina, deklela in žene, predstavniki oblasti in občine. G. žup- Gerkljanski farani sprejemajo novega župnika Dr. M. Slavi«. Ime Prekmttrje V »Slovencu« z dne 15. maja t. I. sem napisal članek, ki govori tudi o imenu »Prekmurje«. Za ta izvajanja, v katerih sem razpravljal o zgodovinski opravičenosti ln praktičnosti tega imena, sem dobil od uglednih strani priznalna pisma. Dopis z dne 21. maja pravi: »Čestitam Vam h korajžni besedi, katero ste ... izpregovorili o problemu Slovenska krajina — Prekmurje.« Drugi z dne 25. maja: »Članek v »Slovencu« pred 10 dnevi me je silno razveselil. Zakaj to lepo ime »Prekmurje« vreči v »staro železo« ? Za lo ime je šlo toliko naših najboljših ljudi v borbo, to ime pozna cela država in vsa ministrstva, a »Slovenska krajina« je samo vnajožjem krogu znana. Hvala Vam iskrena. da se je lo enkrat pošteno povedalo«. Tretji z dne 27. maja me opozarja v potrdilo mojega dokazovanja, da se Bizeljsko imenuje »Sv. Lovrenc v Krajini« pri Kovačiču, A. M. Slomšek I, 48 in Zgod. lav. škofije 89 V »Slov. Gosp.« z dne 3. jun. t. 1. pa je prekmurski dopisnik zoper ime Prekmurje iz čudnega vzroka, češ: »Ime Prekmurje je bilo vedno kot nekak izraz, izgovorjen in mišljen podcenjevalno. vedno kot izgnanska pokrajina za uradništvo in ljudje v njej kot nekak nekulturni element.« Če se res to misli ali govori, je to prostaštvo. ki je sev« obsojanja vredno, ali pa zabavljanje, kakor se dražijo otroci sosednjih vasi. Če pa je kaj jedra v tem, bo pač tole. Kak Gorenjec ne gre rad s svojih krasnih planin kot uradnik ali učitelj v prekmursko ravnino; tudi kak Ljubljančan s svojimi gledališči, knjižnicami, koncerta, predavanji, kavarnami itd. ne zamenja rad tega s kakim samotnim naseljem ob tromeji med Jugoslavijo Avstrijo in Ogrsko. Če imenujete Prekmurje Sovensko krajino, se s tem Gorenjcu in Ljubljančanu nič ne prikupite; pa tudi ne, če jo še imenujete Zlato krajino; zanj bo to vedno krajina ob a! rajni meji Slovenije, ki je drugačna kakor njegova domačija. Pa to je tudi drugje tako. V Medmurje tudi ne grejo rad,i Zagrebčani, in ne bodo rajši šli, če bi Medmurci tudi spremenili Medmurje v. recimo, Kajkavsko krajino. K večjemu bi se lahko Drava pritožila, da je ne priteguje v ime. Saj so Medmurci med Muro in Dravo, pa iima le Mura to čast, da jim služi za ime! Če bi 6e dalo s spremembo imena kaj doseči, bi brihtni prebivalci »Suhe Krajine« že dajvno spremenila svojo brezvodno domovino v »Mokro Kraijino«, da bi imeli več vode! Prekmurski dopisnik pa misli opustiti ime Prekmurje in privzeti Slovensko krajino, »da pretrga niti z nelepo preteklostjo in ustvari enakovredne ljudi ljudem v ostali Sloveniji«! Kulturni delavci, nič se ne brigajte za kulturo kakega kraja, spremenile ime, pa je vse doseženo! — Ker misli dopisnik šele »ustvariti enakovredne ljudi«, se s tem sam »podcenjevalno« izraža o svojih rojakih, kar ni "lepo siišati. in ker se tako boji imena Prekmurje, da ne bi z vsakemu šolarju znano Muro izdal, da je doma na levem bregu Mure, se zdi, da ni dovolj ponosem na svojo ožjo domovino, kar tudi ni lepo videti. Dopisnik dalje pravi, da ni mogoče zamenjati prekmurske Slovenske krajane s kranjsko Slovensko Krajino. Če kdo pozna samo eno krajino aLi pa se iz zveze pozna, katera krajina je mišljena, res ne more zamenjati raznih krajin. Če pa ni tako, pa ,se mora pridajati kak prilastek, da se ve, katera Krajina se misli. Tako bi morali pisati »kranjska Slo venska kraiina«, »štajerska krajina«, »prekmurska Slovenska krajina« ali podobno, kakor je dopisnik sam storil, ko piše »sedanja Slovenska krajina« in »stara Slovenska krajina na bivšem Kranjskem«. Tako pisanje je okorno. Končno pravi prekmurski dopisnik: »Naši de-deki niso nikakor rekli drugače kot Slovenci, oziroma Slovenokrajinci«. Sloveni ali Slovenci so že pravili, »Sovenokrajinci« pa ne. To sem zdaj prvič čital, slišal pa še sploh ne. Menda je ta dopisnik prvi »Slovenokrajinec«. Ne, ne, naš dedek vice-ošporSš Mikloš Kiizinič so pravili in pisali »Slovenska okroglina«. In njihovi vnuki še danes včasi govore o »Slovenski okroglini«, vendar je ne rabijo za izpeljanke. Kdo bo pa rekel, da na levem bregu Mure stanujejo »Slovenski okroglinarji«, ki govorijo "slovenski okroglinski« ali, kakor ima dopisnik rajši, »slovenookroglinski« jezik? Zato so pravilni in praktični izrazi Prekmurje, Prekmurci, prekmurski, prekmurščina, ki so zgodovinsko utemeljeni in se nahaio v .slovensk; literaturi pred prevratom in po njem. nik janež Čmilec, ki je v 23. letu svojega duhov-ništva prevzel cerkljansko faro, se ie vsem lepo zahvalil za njihove pozdrave, nakar je vsa množica odšla v cerkev, po kateri so že odmevali glasovi orgel rn slovesna pesem eerkven-ga pevskega zbora. Cerkev je bila silno praznično okrašena. Tenki venci v dolgJi pramenih visiio z visokih obokov, oltarji \ si v rožah in cvetju, gorjanci so prinesli cele šope prvega rododen-drona, ki je zrastel bogve kje gori pod zvonom sv. Štefana, vse pa je razdeljeno in razpostavljeno s tolikim lepotnim čutom, da je bila mogočna cerkev, skupni dom vse tare, vsa praznična in — naša. Cerkveni govor je imel domačin g. kanonik Kimovec, ki je v lepih besedah razložil nabito polni cerkvi pomen katoliškega župnika za župnijo, težave in odgovornost n;egove službe in dolžnosti vernikov do njega Pr: petih 1'tamjah, ki so nato sledile, se je zopet ljudsko petje pokazalo v vsej svoji privlačnosti. G. organist Koš-nik France se je veliko trudil, da je naravno pevsko nadarjenost ljudstva razširil s kora po vsej cerkvi in danes imamo ljudsko pelje, kakor morebiti še ne vsaka fara, pevski zbor pa, da nastopi ob slovesnejših prilikah in uvaja nove pesmi. Zvečer je vsa fara pred župniščem priredila podokmeo, h kateri se je zbralo silno veliko hudi iz vse okolice in pri kateri je nastopil pevski zbor in godba. G. župnik se je ob tej priliki še enkrat zahvalil svojim župlianom za tako lep sprejem. Pri pripravah m pn sprejemu je sodelovala prav vsa fara, od otrok do starih mož, ki so nekateri učakali že četrtega župnika, od zadnjih vasi po polju do samotnih hišic, ki so razpostavljene visoko gori pod Krvavcem. Samo v cerkvi je bilo do 700 metrov vencev, po vaseh in ob cestah jih pa nihče meril ni. Fantje so proslavifi nad 50 mlajev tn v vsaki vasi nekaj slavolokov. Kaj takega pripravljajo Cerkljani in najbrž vsi Slovenci samo za duhovnika. Novemu g. župniku, ki je že v dosedanjem službovanju pokazal, da mu je dana ljubezen do ljudstva in pastirska modrosl, žel mo, da bi njegovo župnikovanje spremljal blagoslov božji, da bi njega in vso veliko faro družila vzajemna molitev in Marija Vnebovzeta, kakor ob sprejemu tako vse dni! Cerkljanom pa, da bi ob novem vodstvu, ki je samo v čas izmerjeno večno vodstvo katoliške Cerkve, pognali globoke korenine v božjih razorih in rastli v duhovno moči Izredna cerkvena slovesnost v Ajdovcu pri Žužemberku 7. junija 1936. smo imeli v svoji sredi prevzv. gospoda škofa. Posvetil nam je župnijsko cerkev in novo oltarno ploščo s stopnicami. Oboje je U domačega ajdovškega kamna lepo izvršil ioljfth). — (Oddaja je prekinil ona od 14. do 17. ure.) 17 O poljedelstvu (g. ing. Rado Lah.) 17.30 V oko] sporni (Radijski orkester). 18.20 Otroška n.ra: Mikie.a in Mikec. 19 Napoved frnisa, poročilu, obdava si>oroda, obvestila. 19.S0 Nao. nra: Pesnik Vladimir Na®or — ob priliki fifl-lotnlee (MIlan Marjanovilfi lz Belgrada). 20 Pilih Rudolf igra harmoniko. 20.45 Operni spevi i.u fantazije. Poje gd«. Štefanija Fratud-kova s »premlevanjem Radijskega orkestra. 22 Napoved časa, vToinoiiska napoved, ;xxror in orkester. 31 Veseli pTftno« la Lwowa. 21.1)0 Klej-vir. 22.20 Lahka in plesna glasba. — KSnigtberg: 8p) Veliki radijski orkester. — Hamburg: 20 Holandaikl vej-for. — Vrathlava: 20 Vojafika godba in -/.bor. — Llpskai, Stuttgart: 20.10 Nn.ro;!n,-. glasba. Fran!:furt kovn: 20 Plesna glasba. — Dcromiinster; 20.35 Verdijeva od>cra (Trubadur«, CRIKVENICA Vodilno kopališče v Hrvatskem Pri-morju. Največja peščena plaža. 30 hotelov in pensionov. Popolni pensijon vključno s taksami od Din 55-— do Din 120-—. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča, Crikvenica. Hotel Rut. MIRAMARE R«M Rett. THERAPIA DOM DL SEIDL H„W R«., ESPLANADE H*tet R««t. SLA VIA n«M R«*t. EDEN IM«I B.»t. CRNKOVlt Villa RUŽICA Hstsl Rest. Vlila DANICA h«m WIEN H*M R«t. CRIKVENICA Hot«i R«SI. LIBURNIA H.W RMt. IVANO«: Hot«l R*st. JULIIANA 1'MlRton ADRIA liMrt.Srrat.fiJURAJlN RMt srrat. EUROPA - BELIE-VUE • VIN0D0L i.octttnp ZELENGAJ - TRILGAV - MORAVA • HRVAT - ILIRIJA • SOKOL - SLOVENAC • DALMATINSKI PODRUM - KAVARNA CORSO Mnogo lepo opremljenih sob v privatnih stanovanjih. Spomladi: HOTEL THERAPIA HOTEL MiRRMARE Lepote naše zemlje Od Rimskih toplic do Zidanega mosta gora z Jurkloštrom v skriti globeli. Sv. Trojica. Sv. Miklavž, Sv. Kolonian, Laški Hum, Bor, Sveti Krištof in Sv. Mihael pri Laškem, Sv. Katarino, Šmohor na Javorniku, (iozdnik, Govoe. Mrzlica, lurje, Kopitnik, Kum in Gorjanci se vrslijo v ve likanskem krogu. Svet ob (ej poti iz. Rimskih toplic v Zidani most nič ne zaostaja za svetom, z.a visokimi gorami, v kojih sredini ima Savinja svojo zibelko. Stražnik s Kopitnikom vred, varuh Rimskih loplic, ima svoje ime po naslednjem selišču, skozi katero nas vodi pot na Zidani most, po Stražah. Selišča Doline, Brezno in Veliko širje se vrstijo ob naši poti, ki nam odpira vedno nove slike v bližnjem gorskem svetu in v megleni daljavi. Končno smo dospeli tik nad Zidanim mostom do skromnih Rimske-Toplice (Slovenija) Jugoslovanski Gastcin. Sezona od t. maia do 15. okt. Pavšalne kure: v pred- in posezoni za 10 dni Din 600' . V glavni sezoni Din 800' Natančne prospekte dobiti- pri potniških pisarnah ali kopališki upravi Rimske toplice. razvalin na edinstvenem mestu nad izlivom Savinje v Savo .Tu je stal nekdaj Klamenstein stolp Celjanov ki je zapiral in obdajal tc grandiozne tesni, skozi katere prihajata in skupno odhajata Savinja in Sava. Nekoč je tu vodil most če/ Savo. Sedaj vodijo trije mostovi če/ Savinjo, lani pa, kjer jc nekoč stala cerkvica sv. Ila. ropoče železnica Pesem savinjskih splavarjev pa še doni po Savinji tudi od Rimskih toplic do Zidanega mosta prav, kakor nekoč. (Dr. M.) Termalno kopališče v Rimskih toplicah na prostem, edino v Jugoslaviji. Zadaj most čez Savinjo noCefe dober, naraven mallnovec? Potem ga naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. z., Ljubljana, Masarykova cesta 46 Rimska pot med vojno napravljena od ruskih ujetnikov, ki se nad Savinjo konča z umetno nasutim razglediščem in počivališčem. Pod seboj imaš šumno, tod kmalu v »Lavah« počivajočo Savinjo s plavi; na njenem desnem bregu cesto, na levem pa železniško progo; nad izlivom Gračnice v Savinjo pa se v ozadju dviga Veliko Kozje in Plazovje s cerkvicama sv. Miklavža in sv. Kolomana. Ni lepše poti od Rimskih toplic do Zidanega mosta, nego je majnika meseca ali o binkoštih pot. ki pelje iz kopališča tjakaj visoko nad Savinjo, cesto in železnico preko pobočja Stražnika, Kopitnika in Tur- i skega pogorja. Nad pasom zelenega bukovja in 1 smrekovja, ki v krogu obdaja kopališče in zdravilišče, se v terasah, ki nudijo vedno daljše in širše razglede, dvigajo krasni travniki s čednimi kmetijami v senci sadnega drevja. To so Senožeti, se lišče, ki ima po njem gora Stražnik tudi ime Senožet. Vonj pomladanskega cvetja in ubrana pesem črnoglavke z refrenom »diga, diga, diga«, bodo še dvigali užitek krasnega razgleda. Stražnikov greben ima tri vrhe. Preden dospeš na nje. hodiš mimo treh. iz drevja in travnikov štrle-čih, pokončnih skalnatih stebrov, ki nosijo na svojem temenu čudno izoblikovane skale; tu vidiš žabo, ki se pripravlja na skok v globe!; potem glavo merjasca, ki se oprezno ozira v strme skale. Ko si obšel majhno pristno kraško »dolino« z njivami, si že na grebenu in po vrsti na treh vrlieli Stražnika. Tretji vrh je sestavljen iz golih nakopičenih skal. Sedeč na njih tik nad zelenim grmičevjem .imaš resnično očarljiv pogled na ves gorati svet ob S|x>dnji Savinji pa do ravne črte, ki jo na severu tvori mogočno Pohorje, na jugu pa Gorjanci. Tik pod seboj imaš Rimske toplice in Šmarjeto. Savinjo, cesto in železnico Veliko Kozje, Lisca, Bohor, pred njiin razklana skalnata Kraljevsko mesto Jajce Krapinske Toplice__ Izredni uspehi pri zdravljenju reume, protina, išiasa, ženskih bolezni i. t. d. Radioaktivne terme in blato 43" C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in posezone. Pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z autobusom, brezplačen železniški povratek itd. Zahtevajte prospektel Hotel „VILA LUCIJA** ALEKSANDROVO (OTOK KRK) Last slovenske družbe Vedno živahna in glasna je bistra Savinja v onem delu svoje dolge poti, ki jo mora med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom še preteči, da se izgubi in izlije v mehko naročje svoje starejše sestrfc, gorenjske Save. Daleč naokoli vidna cerkev sv. Miklavža ne stoji zaman ali slučajno na visokem svetlem brdu nad strmim Plaronjem, ki jo kakor skalnat nasip spremlja tod na njenem levem bregu. Splavarji, doma tam gori nekje ob gorenjem njenem toku od Brežic do Ljubnega ali i/ Zadrečke doline, se na svoji dolgi vožnji, ki jih pelje po Savci, po beli Donavi b«š pri Rimskih toplicah poslavljajo od svojega zaščitnika, od onega dobrotnega oskrbnika, ki jim rad pomaga do zaslužka. Še enkrat jih na vožnji do Zidanega mosta čaka nevarno mesto, ki ga bo treba prevoziti »Zibitna« mu pravijo, pa to ni mehka zibelka iz Logarske doline. V »Zibilni« dere in se podi Savinja v ovinku okoli peševitega brega s tako silo, da se je tu boje celo pogumni savinjski »mornarji«. Ko se končno Savinja mimo skalnate stene »Ick«, ob kateri njuni, splavarski in »ve- jarke in jaruge, tesni in prepade. To ni nobena dolina, tudi ozka ali tesna dolina ne; to so tesna in skalnata vrata ki jih je narava med visokimi, skalnatimi gorami med Velikim Kozjem in med Turjem odprla Savinji, da je mogla v ostrih ovinkih in vijugah skozi splavarski »graben« od Celja, od široke ravne kotline, do Save in njenih globokih tesni. Ni treba, da bi z splavom prevozil ali po avtocesti prehodil razdaljo med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom, da vidiš, kako se Savinja, cesta in železnica istosmerno, sedaj druga tik druge, potem /o. pet ena oddaljujoč se od druge, cesta v podsekani skali, železnica po mostu čez Ciračnioo, vijejo prav, kakor tri dolge kače, Savi nasproti. Skozi kotanjo kovnikovi« udarci odmevajo štirikrat, pod Zidanim mostom združi z zelenimi valovi Save, izro-čajoč njej splave in splavarje, poklekne jx>božni splavar na desni rob svojega splava, pomoči prst * vodo ter se lepo pokriža, proseč Boga za srečno rajžo. Dve vrsti hvaležnih spominov onih, ki so se v njihovih toplicah kdaj zdravili 111 pozdravili, hranijo še danes Rimske toplice. V ro-tundi kopališča vidiš vzidane štiri, več ko 1600 let stare zaobljubljene kamne, na katerih se v latinskem jeziku zahvaljujejo štirje gostje za tu zadob-Ijeno zdravje. Od tistih rimskih časov pa do naših so bile Rimske toplice včasih mimogrede tudi po zabljene, razdejane ali zasute; ali vedno so zopet začele vreti kakor vrelec, ki mora na dan iz sive, razklane peči, da pomaga bolnim in betežnim. Ob rabljene bergle in berglice, na katerih so hromi prišli se semkaj zdravit, a so potem zdravi brez njih veseli odšli domov, visijo na belih stenaludo mače kapelice sv. Antona Padovanskega. In tum ta kapelica, skrita pod košatim orehom med kopali ščem, Hrvatskim stanom in bleščečim Zofijinim dvorom, je živ izraz hvaležnosti na ljubo zdravje, ki so ga Rimske toplice povrnile že tolikim. Tudi krški knezoškof in kardinal Salm je samo hvaležnega Bogu se hotel izkazati, ko je leta 1817. v ono kapelico dal postaviti mojstrsko delo »Zveličarja v naročju Matere«. Savinja, bela cesta in temnorjava železniška proga se vijejo kakor tri dolge kače skozi Pogled s konca »Rimske poti« na Savinjo, njeno »Lavo«, na železnico in izliv Gračnice v Savinjo. pelje v senci bujnih dreves iz tujih dežel in ob deh-tečih travnikih tako zvana Kraljevski grad Strma je pot, ki skoraj pleza-- po njej proti zgodovinski trdnjavi. Skozi visoka vrata stopiš v neenakomerni četverokotnik, ki je v notranjosti zapuščen in obrasel s travo in grmičevjem. Vsi zgodovinsko in umetniško pomembni deli te trdnjave ; so zdaj v muzeju v Sarajevu. Le velikansko obzidje štrli nate kot poslednji ostanek nekdanje mogočnosti. Z grozo se sfiominjas usode nesrečnih bosanskih kraljev; najnesrečnejši je bil pač Štefan Toma-ševič. Tu je živel ta nesrečnik, ki ga je bil kronal sam papež Pij II. A že čez nekaj let zatem je pri-hrumel v deželo sultan Mohamed II. in je oblegal Jajce — ključ Bosne. Kralj je zbežal v trdnjavo Ključ, kjer so ga premagali Turki, da se je vdal. a so ga nato blizu Jajca Turki umorili in je ondi tudi pokopan. Še zdaj kažejo »Kraljev grob«, a ostanki počivajo v frančiškanskem samostanu v Jajcu. Tej nesreči, ki je pretresla vso Lvropo. pa so sledila zavojevanja Jajca, ki jih je vodil Matija Korvin. Na te zmagoslavne pohode spominjajo še zdaj imena Krsta frankopanskega, Petra Kružiča in Kegleviča. Šele v začetku 16. stoletja se je Turkom posrečilo, da so si pridobili Jajce, ki jc ostalo do okupacije (1878) v njih oblasti'. Udobne parketlrane sobe, električna razsvetljava ln signali, restavracllska terana nad modem. Prvovrstna hrana ln pUača. Stanovanle la brana vključno zdraviliške takse od DI11 50- do Din B9--. Prospekti pri Putnlkn. Informacije daje brezplačno direkcija hotela. DIREKTOR JAK FIALA Nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem prvič zagledal Jajce. Ko je avto po vožnji skozi globoke grape krenil skozi stara mestna vrata, sem zagledal pokrajino, ki je pač tako čudovita, da prevzame vsakega človeka: proti jugu pokrajina, ki je ni moči nc opisati ne naslikati, tako je lepa; proti severu kraljevski grad, ki štrli v nebo in ki mu je pobočje posuto z bosanskimi hišicami in vitkimi minareti; pod teboj pa nekakšen vrt, ki z njega pada Pliva ko nihajoče bobnenje iz onega sveta nizdol po skali v globočino 30 metrov. >Esnie džamija« Pod turško vlado se je tudi Lukežera oerket spremenila v niošejo in je dobila ime »Sultan So-lejnianova džamija«. Ko je bil pa nekoč upor v mestu, so jo zažgali in nič več popravili. Največja in najlepša mošeja jc še danes »Esmc sultan dža- Katakombe Znamenit je bil frančiškanski samostan v Jajcu. Gvardijan ti rad pokaže svojo zbirko (lapidarij) davnih narodnih spomenikov in le odvede v »katakombe-, ki so glede na zgodovino in stavbarstvo najimenitnejši del Jajca. Katakombe 60 pod vznož jem strmega grajskega pobočja. Najprej dospeš v ozko vežo in preden stopiš v poglavitni del katakomb, začuden obstaneš pred vrati, kjer vidiš dvoje, čezmerno velikih, vklesanih postav. To sta vitez in neka ženska. Vitez ima sulico in meč, ženska pa venec. Obe postavi sta v zvezi z zgodbo bosanskega vojvode Hrvoja. Ta relijef je podoben enakim reli-jefom na skalah v Bolgariji, Perziji in Vzhodni Aziji. Nato stopiš v veliko sobano, ki jc dolga 14 m in široka 8 m. Na koncu jc vdolbina za oltar. Pod to sobano je manjši prostor, tako /vana kripta. ki ima tudi oltar. V sredi je pokončna kaninata plošča s križem v sredini in s soncem in mesecem ob straneh. Brez. dvoma je bilo tu svetišče, morda že v davni .rimski dobi in mogoče žc prej in ie bilo za razne verske potrebe večkrat spremenjeno.' Do-gnano pa je, da v teh kalakombah ni bil noben član bosanske vladarske rodbine pokopan. Lukezeva cerkev Ko stopiš spel iz katakomb, zagledaš drugo stavbarsko umetnost, ki je prav blizu. To so ostanki cerkve, ki ji ljudstvo opravi Lukeževa cerkev. Le zvonik je še ohranjen, a zidovje cerkve s streho je popolnoma razrušeno. Zvonik jc po obliki podoben kraškim in dalmatinskim zvonikom, je torej romanskega izvora. To je dokaz, da je bila la cerkev, ki je najstarejša v Jajcu, sezidana Se pred Slap Plive pri Jajc«. rruja-' Kakor pove pripovedka, jo je dala sezidati Esme ,hči sultana Sulejmana IL, ki se ie bila poročila s sinom bosanskega vezirja Adulah pašo Kakor vse bosanske džamije, je tudi la na m naj kockasta stavba, a v notranjosti je umetniško okra šena s slikovitimi ornamenti, ki so vžgani v le*. Mošeja stoji sredi krasnega vrta, ki se razteza visoko po pobočju hriba. Pestro, dehteče cvetje obdaja bele spomenike grobov po vrtu. Pristna podoba turške pokrajine! Nobena mošeja, dasi jih je v Jajcu in po Bosni sploh veliko število, ni tako izrazito lepa glede na okolico in stavbarstvo, bo prav ta mošeja. Priroda in človek Prekrasen je pogled z vrta džamije na mesto ta po okolici. Nad seboj imaš blesteče se pečine trdnjave in njeno visoko obzidje, krog in krog čepijo slikovite bosanske hišice, vmes kipijo v nebo tenki minareti. Podoba kake pokrajine je povsod tudi podoba dotičnih ljudi; tako tudi v Jajcu. Dr/no in kljubovalno štrlijo skale in obzidje v nebo: prav tako drzno in junaško so se upirali prebivala div jim napadom Turkov. V gosposkosti se vijejo vitki minareti iznad hiš: prav tako se je dvigala duša junaških vojščakov v zaupanju k Bogu. — A mirno iii hre/ bojev se je razvijala in se razvija priroda teh krajev v izredni lepoti. Šumljaje se pretakajo vode čistega, zelenega Vrbasa in živahne Plive. Večno se obnavljajo njuni tokovi in mirno zro potek zgodovine in dogajanja strahot. Nad vsem s t razteza nebo ko tenčica pokoja, ki r>o njem hrepeni vse človeštvo in ki s« mu nihče tako trdovratno ne upira ko vprav človeštvo, ki ga izzivalno tepta pod seboj. VhoJ v trdnjavski stolp * Jajcu. vpadom Turkov v deželo. Kakor pove zgodba, so bili ostanki sv. Lukeža dodani bali hčerke vladarja Lazarja, ko se je omožila s tedanjim bosanskim prestolonaslednikom Štefanom Tomaševičem. kasnejšim nesrečnim kraljem Bosne. Tako so ostanki trupla sv. Lukeža dospeli v Jajce, kjer so jih dali v Lukeževo cerkev (ali v cerkev sv. Katarine, ki je stala na tistem mestu, kjer je /daj mestna mošeja). Ko so pa prišli Turki, so zbežali fratjčiškani iz mesta in vzeli s seboi svete ostanke in po dolgih : zveri/enih potih 30 prišli ostanki v Benetke, kjer | počivajo v cerkvi San (jiubbe. Hotel ..Madeira" tfphfaclfa lna otoku Hvaru) Dalmacija. VIUUjK« Daleč na okrog ie znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Pen sion Din 50 — do Din 60'-- dnevno. Poravnajte naročnino! MLADI SLOVENEC Sedem spačev (Legenda) Bilo je v prvih letih krščanstva. Na rimskem prestolu je sedel cesar Decij. Bil je krut vladar in je pomoril veliko kristjanov. Po vsem rimskem cesarstvu je tekla krščanska kri. Tudi po cestah mesta Efeza je tekla v potokih. V tem mestu je v teh hudih časih živelo sedem krščanskih mož, Malhus, Maksimilijan, Serpijon, Marimon, Konstantin, Dionizij in lanez po imenu. Pred divjo krvoločnostjo poganskih vojakov so zbežali v bližnje gorovje, kjer so se skrili v kame-niti votlini. Vsak dan je moral eden izmed njih v mesto, da naskrivaj nakupi živeža, l ako so bpgaboječe prebili. v pobožni molitvi dolge mesece. Nekega dne je šel v mesto po živež Serpijon. Bil je nepreviden in ni čakal mraku,,da bi ae vtnil v votlino. Kar sredi belega doe jo je mahnil v gorovje. Kajpak so ga zasledilj,, poganski vojaki in mu sledili do votline. ivv ■ -1». Stotnik je videl čepeti sedem rrv>ž, kakor miši stisnjenih, v svoji luknji. V s\K>j,i zlo^i se je škodoželjno zakrohotal in zaukazal. vojafom, naj vseh sedem zazidajo v votlino. -,,v,f, Tfj Bog pa je pravičen in nj^pusiijl svojih zvestih. Poslal je svojim izvoljencem b^jgodejen spanec tako, da niso videli zlobne nakane svojih sovražnikov. KV| Kosti krutega cesarja DecijS so dolgo troh-nele v materi zemlji m kršč&tfstvo^je zavladalo vsemu tedanjemu svetu. Rimski presfttl je zasedel cesar Teodozij, ki je bil dober' kristjan. Tedaj je neki bogati mož iz Efefca, čigar last ie bila votlina, najel zidarje, da bi tftu podrli zid, ki je zapiral vhod v votlino. Hč/tel si"'je tam zgra- diti lično hišico za poletni OddtH. Ropot zidarjev je zbudil sedim splčev. Pošteno so si drgnili od dolgega spanja" pijan«* oči. Začutili so hudo lakoto in so poslali' fGemstrffltina v mesto po živel rt- * xt Konstantin je v jutranjem 'rtraktf^previdno sto- pal nizdol in srečno prišel v mesto,' ne da bi ga kdo videl. Kako pa se je začudil, ko je videl, da se je mesto medtem povsem spremenilo. Niti j>e- karne ni bik) tam, kjer je stala'še "čferaj. Njegovo začudenje pa se je kljub veselju skoraj spremenilo v grozo, ko je izvedel, da je Efez čez noč postal popolnoma krščanski. Stopil je v neko trgovino, da bi kupil kruh. Položil je denar na mizo. Trgovec ga je debelo pogledal in nič kaj prijazno zarohnel, če se mar misli norčevati iz njega. Ta denar je danes vendar ob vso veljavo! Saj vendar vidi, da je na njem vpodob-ljena glava cesarja Decija. ki je že skoro tristo let mrtev. Ce je še tako zabit, bi vsekakor moral vedeti, da sedaj vlada cesar Teodozij. Ce hoče kruh, naj plača z denarjem, ki nosi glavo cesarja Teo-dozija. Konstantin je poslušal in poslušal s široko odprtimi ostmi in razkrečenimi očmi, nazadnje pa napravil znamenje svetega križa in padel v nezavest. Ko se je na mestni stražnici, kamor so ga prenesli, prebudil, je spregovoril z močnim glasom: »Bratje! Hitite z menoj na goro k mojim tovarišem in videli boste čudež: kako nas je -edmero bratov ljubi Bog rešil pred krvoločnostjo pagacov in nas pustil spati dvesto dva in sedemdeset let, dokler ni Efez postal krščanski!« In šli so za njim in so videli in hvalili Boga. Jaz sem kmet Ko se zjutraj prebudim, brž na delo pohitim, svoj pogled v nebo uprem, po vremenu se ozrem. Sonce vroče je zares. Jaz za kruh potim se ves: znoj raz čela mi kaplja, p>Iug mi žemljico rahlja. Ko na zemljo pade mrak, truden revež sem zemljak! Na dišečem senu spim, da telo si okrepim. Kadar pome pride smrt božji raj mi bo odprt Rekel Bog bo: »Dobri kmet, kar sejal si — pridi žet!< Lonec z maslom (Hindustanska pripovedka.) Lal je bil reven dečko. Ko se je nekega dne lačen potepal po mestnih ulicah, ga je nekdo potrep-tjal po rami. Lal se je obrnil in zagledal pred seboj vojaka, ki je nosil vzrhan lonec masla. >Hej, dečko,« ga je nagovoril vojak, >nesi mi tale lonec, pa boš zaslužil tri novce!« Lal se je razveselil in si brez obotavljanja oprtal lonec na glavo Vojak ga je vodil skozi mestne ulice nekam v predmestje. Lal mu je gibkih korakov sledil in je bil ves srečen ob misli, da bo nekaj zaslužil. Na tihem je že začel kovati načrte, kaj ai bo s prilsuženimi novci kupil. »Sreča mi je naklonjena,< je zadovoljno premišljeval. »Kupil si bom kokos, jo odnesel domov tn jo skrbno pital. Kokoš mi znese jajca, iz jajc. pa se se izleže vse polno piškov. Piške ponesem na trg, za denar, ki ga bom dobil zanje, pa si kupim ovco. Tudi ovco bom dobro hranil. Dobila bo vse jjolno mladih jagnjet. Jagnjeta prodam na trgu in dobim zanje toliko denarja, da si kupim kravo. Ali bo mati strmela, ko ji privedem domov kravo! Krava bo vsak dan dala mleko. Nekaj mleka bo mama pridržala zase, drugega bo prodala. Ko dobi krava telička, odvedena njo in telička na trg ter ju prodam. Denarja ho ko toče! Za izkupiček od lirave in telička si kupim konja, lepega belca. Odjahal bom z njim proti domu. Ali se bo mati veselila! Ko bom na belcu jahal skozi vas, se bodo deklice od vseh strani ozirale za menoj in me občudovale: »Glejte, glejte, kako lepega konja jaha Lal!« Najlepšo in najbogatejšo deklico si izberem za nevesto in se z njo porodim. K hiši mi prinese veliko mošnjo denarja. In potem bom imel mnogo srčkanih otrok, tri, štiri, peti« Lal se je tako zaveroval v prelejje sanje, da je čisto j>ozabil na lonec, ki ga je nosil na glavi. Razprostrl je roke. kakor da hoče pobožati enega izmed svojih zlatih otročičkov, tedaj j>a je lonec z maslom padel na zemljo in se razbil v tisoč koščkov. maslo, ki se je od vročine raztopilo, pa se jc razlilo po tleh. Vojak je iztegnil roko — pa ne zato, da bi Lala |>obožal. ampak zalo. da bi mu prisolil krepko zaušnico. In mu jo je tudi prisolil. Cof! je reklo — in Lal je videl milijon zvezd pri belem dnevu. Vzel jc podlate fiod pazduho in jo ubral čez drn in strn. — Vse njegovo bogastvo se ie razblinilo v nič. Prigode palčka Poshakalčka Iz luknjice prilezel je palček Poskakalček, veselo sredi gozda zaplesal z muho valček. Potem je stisnil v roko popotno palico, kos kruha v žep potlačil: »To bo za malico!« »A zdajle — hajd I po svetu,« je moško sebi rekel in hrabro ven iz gozda na plan zeleno stekel. ln romal je in romal in zvon ko pel predse in radostno mu v prsih je rajalo srca Nenadoma nasproti prečuden velikan prišel mu je — to bil jt popotnik mrk, grozan. In manjkalo je komaj za las, za droben las, da ni z ogromnim čevljem pohodil ga sred jas. Zobje junaku palčku so — drrrl zašklepetali in hlače so se stresle, lasje pa zavihrali. Podplate vzel je v roko in spustil — hopl se v dir nazaj v goščavo; tamkaj kraljuje blažen mir... Od groze pa sirotek zbolel je na v po moč: k zdravniku se zatekel je bridko plakajoč. Zdravnik je polno žlico zdravil mu grenkih dal in zraven modro rekel: »Pa bi doma ostali« Kdo najde pravo pot? Ko je Kotičkov striček prejšnjo nedeljo ob-javil sliko, ki predstavlja indijsko mošejo, do katere vodi pot skozi nešteto vrat, si je mislil: »Čakajte, tokrat vam jo bom pa zagodel!« Pot do svetišča namreč ni tako lahko najti, kakor je videti na prvi pogled. A kaj se je zgodilo? Namesto da bi jo on »zagodel« mladim ugankarjem, so jo le-ti »zagodli« njemu. Zvrhano torbo .rešitev je prejel in prav malo je med njimi takšnih, ki niso pravilne. Tako so mladi ugankarji znova dokazali, da nimajo v glavi — slame, nego imajo | pameti na pretek. In ker so se tako postavili, se pač spodobi, da njihova imena za vse večne čase ovekovečimo na papirju. Iskalnico so pravilno rešili Tinček Marovt, uc. VI. r. v Braslovčah; Eka Lauter, uč. IV. r. pri uršulinkah v Ljubljani: Darink« Udir, uČ. VI. r. v Preddvoru; Ljubica Ool-majer, uč. II. r. pri. šolskih sestrah v Mariboru; Marija Drešar, uč. ? r. v Medvodah; Kazimir Murnik, dij. I. r. gimn. v Ljubljani; Vaško Ber-den, dijak v Novem mestu; Jožef Ahafič in Ludvik Prešern, Tržič; Marjan Rejic, dij., Vrh pri Sv. Treh Kraljih; Anton Dimnik, uč. II. r. v Domžalah; Tone Žlender, uč. IV. r. na Vrtači, Ljublja-I na; Marjan Seničar, uč. III. r v Dravogradu; Kari Skudnik, uč. I. r. v Rušah; Kristina Jerala, Hraše, p. Smlednik; Anton Bečaj. uč. II. r. v Št. Vidu nad Cerknico; Joško Wagner, uč. v Ljubljani: Sonja Krajnc, dijakinja, Šmartno ob Paki; Sava Kostevc, uč. II. r. v Ormožu; Ljubo Furlan. Maribor; Katarina Žemljic, uč: V. r. v Mariboru: Bogomil Novak, dij. II. r. gimn. v Ljubljani; Tone Stumpfl, dij. pri Sv. Križu, p. Jesenice; Franjo Povšnik, dij. I. r. gimn., Duga Resa pri Karlovcu: Marjan Pelicon. uč. II. r. v Križah na Gorenjskem: Jožefe Hubad, uč. II. r. v Ljubljani; Vanjo Žigon. uč. I. r. na Vrtači v Ljubljani; Albert Žerak. učr j v Sp. Bregu pri Ptuju; Rudolf Godec, dij. VI. r. : v Mariboru: Zvonimir Trček, uč. II. r. na Grabnu ; v Ljubljani; Milko Trstenjak, dij. I. r. gimn. v Mariboru; Miro Vafeselj, uč. IV. r. vadnice v Ljubljani; Slavko Rojšek, Vevče pri Ljubljani; Nada Gregorc, uč. r. m. š. v Lichtenthurnovenv zavodu v Ljubljani; Bogomir Bernot, dij. L. r. gimn. v Zagorici pri Stahovici; Bruno Kosmač, uč. II. r. m. š. v Ljubljani; Vojko Erjavec, uč. V. r. na Glincah pri Ljubljani; Anica Loboda, dij. I. r. m. š. v Šutni pri Kamniku; Silva Ivnik, uč. III. razr. v Begunjah pri Lescah na Gorenjskem; Joško Debelak, uč. III. r. v Lescah; Jurij Pavlovčič, uč. V. r. na Grabnu v Ljubljani; Milena Wesiak, uč. II. r. m. š. v Mariboru; Štefan Sluga, Pobrežje pri Mariboru; Slarica Langorholc, uč. IV. r. v Stranjah pri Kamniku: Andrej Habjan. dij. I. r. gimn. v Mostah pri Ljubljani: Lidija Podbregar, dij. III. razr. gimn. v Belgradu; Slavko Božifko, Ptujska gora; Angela Goričan, uč. v Cirkovcah pri Pra-gerskem; Ivan Brinček, uč. III. r. v Donjem Kra-Ijevcu, Medjimurje; Janezek Drolc, uč. v Zagorju ob Savi; Konrad Lešnik v Gradcu pri Litiji; Cvetka Rizman, uč. v Svetinjah; Matic Majce, uč. I. r. m. š. v Ljubljani; Janez Dolenc, dij. II. r. gimn. v Ljubljani; Marija Dolenc, dij. I. r. gimn. v Ljubljani; Cvetko Kogovšek, uč. IV. r. na Viču pri Ljubljani; Marija Strniša, Drevenik p. Podplatu; Marica Krevl, uč. I. r. m. š. v Trbovljah; Ana Dolinar, Log pri Mokronogu; Anton Slivnik. Se-verin pri Bjelovaru; Nevenka Gliha, uč. IV. r. v Sp. Šiški pri Ljubljani; Ivan Mazek, Litija; Verica Petrnvčič, nč. III. r. v Hotedršiči pri l^ogalcu: Slov. Konjice; Alojzija Bele. dij. II. r. m. š. v Pragerskem pri Mariboru: Franc Zagoršek, Dor-nova. p. Moškanjc.i; Anton Stare, uč. IV. r. v Rob. češnjici; Janez Stare, uč. V. r. v Boh. češnjici; Miran Drofcnik, uč. IV. r., Bizeljsko; Jožica Ran-zinger, Zagorje ob Savi: Franci Dovjak. uč. IV. r. na Prulah v Ljubljani; Franc Zupančič, uč. IV. r. nn Barju v Ljubljani; Iva Nabernik, Ljubljana; Janez Dimic, uč. III. r. na Barju v Ljubljani; Cvetka Ciber, uč. II. r. v Ljubljani; Bogomil Je-lovšek, dij. II. r. gimn. v Celju; Ati Soss, Ljubljana; Marija Mechora, dij. II. r. gimn. v Ljubljani; Franc Čeme, dij. III. razr. gimn. v Ljubljani; Vladimir Volčini, Jesenice; Rozi Markiieti, dij. III. r. m. š. na Jesenicah; Feliks Balantič, dijak, Retnje pri Križah; Nada Dolenc, uč. IV. r. pri uršulinkah v Ljubljani; Jože Marinžek, uč. VI. razr. v Naklem; Ignac Japelj, Vnanja Gorica pri Ljubljani; K. Klofutar, Tržič; Frančiška Krefelj, uč. II. r. Nazarje pri Mozirju; Janez Oinejc, Šmartno pri Ljubljani; A. Magister, uč. IV. r. v Št. Vidu nad Ljubljano: Ivana Hvalica, Gorenja vas nad Škofjo Ix>ko; Anton Arnež, uč. II. r. na Jesenicah; Anica Drobeš, Trbovlje; Zinka Vehovar, uč. I. r. tn. š., Koprivnica pri Rajhemburgu; Frane Lešnik, dijak. Orehova vas pri Mariboru; Zdenka Pisansky, uč. III. r. v Kostanjevici; Cilka Legat, uč- IV- r. m. š. v Tržiču; Nada Sedlar, Ljubljana; Lidija Zima. uč. M, f. gimn. pri uršulinkah v Ljubljani; Jože Štuher, uč V. r. v Mariboru; Jelena Mancini, uč. III. r. m. š. na Viču; Zvonko Kruinp, dij. II. r. gimn, v Leskovcu; Fran« Bore, Ponikve; Stanko Kožah, Škofja vas pri Celju; Vinko Jan, uč. 111. r. v Gorjah pri Bledu; Magda Šober, uč. III. r. v Pristavi na Gorenjskem; Aleksander Pevec, dij. II. r. m. š. v Ormožu; Oton Abrainič, uč. IV. r. v Šutni pri Kamniku; Metka Palhartinger, uč. IV. r. na Bledu; Alojzij Karlin, dij. III. r., Suha pri Škofji Loki; Ivica Vidie, uč. III. r. na Jesenicah; Stanka Šilar, uč. V. r. v Šmartnem pri Kranju; Silva Petrač, uč. III. r. v ?; Minka Jcmec. uč. VI. r. v Kropi; Ivan Možina, Ljubljana; Ljubica Kratnar, uč. II. r. m. š. v Mekinjah pri Kamniku; Stana Potočnik, uč. III. r. v Kropi; Štefka Cvilak. Maribor; Franc Novak, Ivanka Kolar. Loke pri Trbovljah; Iva Zupane, dij. II. r. gimn. v Celju; Lizika Suhif, uč. II. r., Sv. Lenart v Slov. goricah; Peter Drnovšek, uč. IV. r. v Zagorju oh Savi; Janez Simon, uč. III. r. v Krtini pri Domžalah; Jožef Kržišnik. uč. I. r. v Zireh; Janko Brišček, Celje; Micka Flis, Celje; Mirko Seničar. Cfclje; Slaivka Bučar, uč. II. r. v Lavricj; Marica šušteršič, uč. v Licht. zavodu v Ljubljani; Franc Praprotnik, uč. III. r. v Žirovnica na Gorenjskem; Angelca Hlebce, dij. II. r. gimn. v Kranju; Janez Jureti«, uč. III. r. pa Bledu; Slavko Grai, uč. II. r. m. š. Škofljici; Pavel Je-ločnik, uč. IV. r. v Št. Vidu nad Ljubljano; Elza Zalar, uč. I. r. m. š. v Ljubljani; Vinko Berčič, Stražišče pri Kranju; Jelena Jane, uč. I. r. v Radovljici; Antonija Verk, Katnnje na Dolenjskem; Marko Kostelc, dij. II. r. gimn., Št. Rupert na Dolenjskem; Terezija Glaser, uč. III. r. v Rušah; ,loie Satler, št. Vid pri Ptuju; Sergej Postal, nč. IV. r. v Mariboru; Ljudmila Planinšek, uč. IV. r. v Zagrebu: Silva Gregorčič, uč. II. r. m. š. v Zagrebu; Štefan Harvat, uč. I. r. m. š. v Dolnji Lendavi: Ljudmila Korošec, uč. V. r. v Boh. Bi-, strici; Milica Vauda, Vojnik pri Celju; Edvard Božcglav, dij. 11. r. gimn. v Slavonskem Brodu; Oton Krcgelj. uč. I. r. na Rakeku; Nada Čadež. dij. v Ljubljani; Edvard Primožič, uč. I. r. na Vrtači; Štefi Sirks, Ljubljana; Tit Vidmar, uč. I. razr. na Vrtači v Ljubljani; Albin Anžič, uč. IV. razreda v Hrušici; Josip Ahačič, Tržič; Marjan Omejc, uč. II. r. v Št. Vidu nad Ljubljano; Rožica Božič. Maribor; Milan Tome, Retje pri Trbovljah; Drago Marin. Mirna; Joško Uršič, uč. III. r. v Zg. Šiški; Milena Skuhala, dij. I. r. gimn. v Ljubljani: Albin .fužina, uč. ni. š. v Ljubljani; Valerija Strnad. dij. II. r. gimn. v Ljubljani; Štelan Ravnik. Sava-Fužitie; rtlog Vrtačnik. uč. IV. r. na Vrtači v Ljubljani; Krna Tlinman, dij. I. r. gimn. pri uršulinkah v Ljubljani; Franci Trinkaus, uč. II. r. v Marijanišču v Ljubljani; Marijan Trontelj. uč. III. r. v Šiški; Dragu Cizel, Ljubljana; Mirni Rudolf. Vel. Bloke pri Rakeku: Fani Podobnik. Vevče pri Ljubljani: Pralija Goniti, dij. v Ljubljani; Ludvik Bttšijancič, uč. 111. r. v št. Vidu nad Ljubljano; Anton Smole, St Vid nad Ljubljano; Marjan Cirman, uč. III. r. v St Vidu nad Ljubljano; Janez Koritnik, uč. v Cerkljah pri Kranju; Ivanica Rralina. dij. III. r. gimn. v Belgradu; Joie Rosulnik, Selo pri Vodicah; Ivank« Bah, uč. III. razr. v Pilšlajnu; Drago Marinfič, St. Vid pri Stični; Sonja Kos, dij. II. razr. gimn. v Mariboru; Bruno Kocbek, uč. II. r. v Košakib pri Mariboru; Boiidar Kandus, uč. IV. r. v Mariboru; Stanko Pesjak, uč. IV. r. v Ljubljani; Majda Pe-terlin, uč. V. r. v St. Rupertu na Dolenjskem; Mitja Mejak, uč. IV. r. v Ljubljani; Zvonimir Trček, uč. II. r. na Grabnu v Ljubljani; Pavel Ostere, uč. ITI. r. na Ledini v Ljubljani; Marija Straj, uč. IV. r. v Ljubljani. Rešitve v verzih Magda Simončič, uč. V. razr. v Skofji Loki: No, Kotičkov striček je uganko nam jjoslal in je mislil, da nihče uganiti je ne bo znal. Pa se motil je naš striček. — Brž pero in risbo v roko I Pot narisali široko smo skoz vrata do mošeje, da prišli bi tja hitreje. Zdenka Jaklič, učenka IV. razr. pri uršulinkah v Ljubljani: Tudi jaz sem se zelo trudila, da nganko tvojo feem rešila. Če pa moja risba romala bo v koš, vsakemu bom rekla: »Striček je brezsrčen mož!« Vladimir Volčini, dijak na Jesenicah: Priromal od nekod je tat do teh velikih starih vrat Pred vrati pa nekdo stoji, ki vstopiti mu brž veli. Po hodnikih sta šla neštetih, ko bila ura je že pol devetih. Ko do mošeje sta prišla, tedaj ga pa takoj spojna Izkušeni opat in reče: »Proč od naših vrati« Upoštevali smo samo rešitve, ki smo jih prejeli do četrtka, 11. t m. Za nagrado so bili izžrebani t Magd« Simoniič, učenka V. razr. ▼ Skofji Loki, Anica Drobeš. Trbovlje. Stana Potočnik, učenka III. r. v Kropi na Gorenjskem. Mimiea Stanovnik, učenka II. r. urš. šole v Ljubljani. STRICKOV KOTIČEK ■nwWMIIIWIIIIIIIIIMIIIIWIIIIIIIWIIMWIHMHIIIIIIII»HIIIIIIIWIHIIIIIIIIIHIHIWi 766. Dragi Kotičkov stričekl Dovoli mi, di tudi jaz stopim v krog Tvojih zvestih sotrudnikov. Danes Ti bom opisala prijateljstvo med našimi mački in kužki. Slovenski predovor pravi, če se kje dva prepirata, se sovražita kakor pes in mačka. Pa to ni rea Pri nas imamo dva mucka in dva kužka. Vsak ima svoje ime. Eden je Grom, drugi Nace. Naša mačka naravnost materinsko skrbi za " kužka. Če kakšen tuj pes zalaja nad njima, skoči ona k ograji in ga ■ tačko udari, da kar zacvili. Potem se pa e kužkoma od veselja objema. Rekel boš: »Le kako se moreta objeti pes in mačka?« Prav lahko! Mačka se postavi na zadnje noge in objame kužka e prednjimi tacami. Če ima mačka mlade, jib kmalu ne bi imela sama {»gledati, ker je takoj pes zraven In začne godrnjati. Kadar je mačka na lovu, prevzame vara št vo nad mucki Grom. Znosi jih na svojo posteljo in jih skrbno varuje. Še pestunja ne pazi tako skrbno na otroka, kakor on na mucke! Ko eo mneki že mesec dni stari, se kužki veselo igrajo x njimi na vrtu. Vsak, kdor gre mimo, obstane tn občuduje prijateljstvo naših kužkov in muckov. Tndi Tebe bo to gotovo zanimalo. Pridi ob priliki na sprehod v Rožno dolino in stopi mimogrede k nam! Malo izprehoda Tvojim starim kostem gotovo ne bo škodovalo. Prav lepo Te pozdravlja Ivank« Benčan, učenka v LjnMJaaL Draga Ivanka! — Prijateljstvo važfh kolkov in muckov je res zavidanja vredno in poučno poučno! Če bi ee ljudje tako razumeli med seboj, bi bilo vBe drugače na svetu Seveda pa ne velja to za vse kužke in mucke. Drugod so «i zastopniki pasjega plemena še vedno hudo ▼ laseh ia prav malo je verjetno, da bi se kdaj sprijaznili med seboj. Poznam n. pr. pea, ki tako sovraži mačka, da že besno zalaja, če mu samo zakliSeš: »Muc!« Poznam pa tudi mačka, ki nasrši dlako in divje pogleda, če mu pokažeš samo — naslikanega pea. Če pa vidi živega, grozeče dvigne rep in začne tako grozno pihati, kakor da ima skledo vroče kaše pred seboj. Vidiš, takšni so mački in p«i drugod! VnSI mački in psi eo potemtakem pravo čudo stvarstva in bi jih jaz na Tvojem meetu vodil iz kraja ▼" in jih razkazoval vesoljnemu sveta. Ma kletko obesil velfk lepak z napisom: LJUDJE BOŽJI, LJUBITE SE MBD SEBOJ. KAKOR SE LJUBIJO NAŠI MAČKI W PSI! če bi pa to kaj zaleglo, je seved« drago vprašanje... Na vsak način jo bom v kratkem primahal v Rožno dolino. Upam, da se bodo do tistega dne vaši vrli mucki in kužki še vedno tako prisrčno ljubili kakor se zdaj — vsa čast to slava njim, Tebi pa prijazen pozdrav! Kotičkov striček. Mlada njiva Na bojnem poljr Tam na bojnem polju mlad junak umira, z žalostnim pogledom se v nebo ozira. »Mamici povejte, da sem strašno ranjen, mamici neeite moj pozdrav prisrčni! Mamici recite: zadnjič jo pozdravljam in da težko, težko se od nje poslavljam. Mamici recite: strastno som jo ljubil; s krvavečim srcem zdaj jo bom izgubil. In še to povejte: težko sem umiral, ker bom v tuji zemlji zapuščen počival. Ko bo vse dognala strašno bo jokala ...« Bodomil Pirnat, učenec III. razr., . Podgorje pri Kamniku DRUŽINA Velikani človeškega rodu: potomci družin z več otroki Skoraj vsi veliki zgodovinski ljudje izhajajo iz družin z več olroki in niso prvorojenci, marveč ao skoraj zmeraj zadnji ali predzadnji v vrsti svojih bratov in sester. Resnično, kam bi bila prišla zgodovina, če bi 9e bili tudi naši predniki ogrevali le a družino dveh otrok! Pomislimo le, da bi se tedaj ne bili rodili vsi ti veliki politiki, vojskovodje, učenjaki in umetniki. In ali mislimo, da bomo za svojo bodočnost imeli kaj — ali zadosti — tekih velikih mož, če malikujemo družino z dvema otrokoma? Brez dvoma je mnogo ljudi teh misli, da bomo imeli ie več velikih ljudi na ta način, saj se ii tjodje motijo z mnenjem »prosvitljencev«, češ, da zmožnost za življenje črpamo iz svoje okolice in da sam ni prisojen a. Mnogi so še zdaj trdno prepričani, da je moči »edinega otroka« ali tako zvani »parček otrok« bolje vzgojiti, bolje prehraniti in bolje Solati. Toda to mnenje je napačno, zakaj, če Mm zgodovina pove, da so velikani duha izšli iz družin z več otroki, bo tudi v bodoče tako in bomo morali velikane tudi za prihodnji čas iskati le v takih družinah. A tn imamo šolske statistike, ki s številkami drugače povedo. V teh napačnih statistikah sta namreč tfve različni vrsti družin z več otroki združeni v eno samo kategorijo: zdrave in bolne, ded- no obremenjene in protisocialne družine (ali družine alkoholikov). Ker otroke vseh teh družin statistika kar pomeša in pove golo številko, da je na primer v šolah za manjnadarjene največ otrok iz družin z več otroki, ne pove pa, da so te družine obenem dedno obremenjene, so podatki netočni glede na več otrok v eni družini. V višjih šolah, pravi statistika, je prav malo otrok iz družin z več otroki. Vzrok za to je seveda koi pri roki: družine z več otroki nimajo vedno toliko denarja, da bi mogle šolati otroke, čeprav so otroci še tako da-roviti, medtem ko je družini z enim otrokom, čeprav ni darovit, laže dati tega edinega otroka v višje šole. Iz takih netočnih podakov sklepajo nasprotniki družin z več otroki, da so otroci teh družin manj daroviti. Potrebno bi bilo, da bi take zmotne podatke popravili in pobili predsodke, ki nasprotujejo družinam z več otroki! Zgodovina nam določno pove, da je Čezmerno darovitost češče najti pri otrocih, ki so zadnji v številu otrok kake družine. Vsakdanja izkušnja pa nam kaže, da je najnaravnejša vzgoja — vzgoja otrok samih, to se pravi, vpliv bratov in sester na brate in sestre. Taka vzgoja je najbolj socialna, je vzgoja za skupnost, zakaj iz' nje izhajajo odkriti, skromni in značajni ljudje. Rožasti vzorci za dneve rož Na sliki vidiš troje takih oblek, ki so narejene iz rožnatih blagov. Št. 1 je obleka iz temne svile z belimi cvetičnimi vzorci. Rokavi so zvončasti. Kupiš 4 m svile, ki je široka 90 cm. — Št. 2 ti pokaže atMa, ki je lahko brez rokavov, zato ima pa peleiinico, ki pada. čez ramena. Obleka je iz pralne evile, ki jo kupiš 350 cm, če je široka 80 cm. — Obleka št. 3 je prav preprosto prikrojena iz ro-žaste svile. Ovratnik je iz trdega batista. Kupiš 3 m svile v širini 90 cm. Vse je v čipkah! Ljubezen do čipk je v poslednjih letih iznova zaživela. Mogoče smo potrebovali čipke prav radi tega, ker imamo toliko s strojem izdelanih blagov in čipk in okrasnih tkiv, pa v vseh teh predmetih ni seveda ničesar, kar bi vsebovalo človeka. — Letošnja moda upošteva vse, kar je čipkastega. Tako smo dobili najprej ovratnike iz čipk, ki si jih more vsaka ženska privoščiti, saj si jih za majhen denar lahko nakvačka ali naplete. Priljubljene so spet klekljane čipke za okras oblek in domačega stanovanja, za ovratnike, vložke, zapestnice in za prtičke, prte, pregrinjala, zavese — Vprav poletne, lahne bluze so potrebne čipk. S čipkami jih okrasimo krog vratu, po prsih, rokavih. Čipke, ki si jih ženska sama naredi, so drugačne, ko storjene. Domače čipke vsebujejo zmeraj nekaj tistega, kar vsebuje tudi oseba, ki jih je naredila. — Tudi otroške oblekce eo letos okrašene s čipkami najrazličnejših vrst in take oblekce, ki kar dehtijo v svoji čipkasti nežnosti, so ko pravljica za otroško dnio. — V vseh čipkah, bodi na oblekah, bodi na pohiitvu, živijo nekdanji vzorci naših babic in prababic. Tako rekoč dolžnost vsake gospodinje in ženske je, da z lastnimi čipkami oživi duha •vojih pradedov, svojega naroda in poudari ljubezen ao domačnosti, ki nam je vsem nedostaje. Kopati se bomo! Za ženske — žal — ni kopanje na prostem !e vprašanje zdravja in svobode, marveč je tudi vpra-ianje moderne kopalne obleke. Kopalna obleka zavisi od modnih navodil in sleherno leto je malo drugačna. Bolj in bolj je moderno volneno blago (triko) za kopanje. Imamo enobarvne kojjalne tri- koje in pa vzorčaste: progaste, mizičaste, pikičaste, knžaste Predvsem se mora kopalna obleka lepo in dobro prilegati. Vitke postave imajo lahko bolj svetle kopalne obleke, močnejše pa temnomodre ali črne. — Vrh kopalne obleke oblečemo kopalni plašč, ki je tudi raznin brav. Pokrijemo se s kopalno, gumijasto avbico (za plavanje), ali s širokim slamnikom. Tudi ruto si damo na glavo in s sončniki se varujemo prehudih sončnih žarkov. — Vsi ti predmeti se več ali manj vsako leto spreminjajo po modi. — Za kopanje pa je še drugo, važnejše vprašanje: da smo dostojno oblečeni, zlasti v skupnih kopališčih in da kopanje ni le razkazovanje golote. — Vprav pri kopanju pokaže ženska, kako rešuje žensko vprašanje: ali ji ie res za zdravje in nego telesa — ali pa se le razkazuje in prodaja. Isto velja za moške kopalce. — Po vseh kopališčih so predpisi, ki prepovedujejo hojo po obrežju v kopalni obleki; ki prepovedujejo obisk gostišč ali Kavarn v kopalni obleki, ki zahtevajo, da se človek v kopalni obleki ne druži z ljudmi, ki so oblečeni in pridejo le na izlet v kopališče. Vprav kopališča so merilo za žensko, za človeško dostojanstvo in dostojnost! D r o n e Pred sto leti na vrtu. NAŠ DELAVEC Krščanska strokovna organizacija in politika Zanimivo je vedeti, kaj mislijo o tem pred- , metu inozemske krščanske strokovne organizacije. Iz glasila švicarske organizacije posnemamo te-le misli: »Potrebno je pravilno pojmovati izraz »poli-tikat. V pravem pomenu besede pomeni izraz praktično in teoretično bavljenje z javnimi zadevami državnega občestva, pomeni umetnost pravilno voditi državno življenje. So pa razne amori politike: zunanja, notranja, gosjx»darska, socialna. Ravno poslednji dve sta važni za odreditev stališča strokovne organizacije do politike. Socialna politika pomeni dvig delovnih slojev in skrbstvo za gospodarsko šibke. Ravno tako je važna gospo darska politika: organična zgraditev gospodarskih grup in stanov v državni eeloti. Socialna in gospodarska politika sta naravnost torišče strokovne organizacije in delavskega gibanja sploh. S tega stališča je treba gledati na politične stranke, ki no f»trebna ustanova demokratičnega življenja. Njihov obstoj je posebno važen tam, kjer obstoje razlike v kulturi, jeziku ter veri. Iz tega sledi, da more biti strokovno gibanje nevtralno strankarsko, ne pa politčno. Ono kot delavska samopomoč stremi po zboljšanju delavskega položaja v duhovnem, socialnem in gosjx>darskem oziru. Ustroj socialnega in gospodarskega življenja je pa odvisen ravno od politike. Važno je, če so predlagani osnutki zakonov delavstvu naklonjeni ali nenaklonjeni, 6e gospodarska in socialna politika države delavskim slojem odgovarja ali jim nasprotuje. Strokovna organizacija se mora truditi, da zmaga v zakonodaji načelo socialne pravičnosti. Član strokovne organizacije je obenem tudi državljan. Zavzemati more stališče v političnih vprašanjih in pristopiti k stranki. Prepričan atrokovničar pa se ne bo priključil stranki, ki dela proti njegovim koristim ter proti ciljem njegove strokovne organizacije. Če so strokovničarji pripadniki strank, to še ne pomeni, da se bavi tudi organizacija s strankarskimi vprašanji. Krščanska narodna sitrokovna organizacija Švice je nevtralna strankarsko, ne pa tudi politično. To pomeni, da brani neodvisnost in samostojnost svoje biti nasproti vsem strankam in da ne more it Moderni čevlji segajo zmeraj čez grlo noge. Pete, dasi niso prav nizke, so vendar nižje in »človeške«. Spredaj so čevlji zdaj štirioglati, kar je pač najmodernejše in še ni povsod v navadi. Kostim v obliki smokinga iz umetne svile nadomešča črni smoking, ki je bil pozimi moderen. Le bluza pod jopico ali životek je še zmeraj temne barve. Novo pa je to. da ima jopica notranji žep po moškem vzorcu, kjer so spravljeni glavnik, škarjice itd. Gumijasti pasovi vseh barv so moderni. So rdeči, rjavi, modri, beli in črni. Torbice in rokavice so važnega pomena za modo. Spet in sjiet iznajdejo nove vzorce, da so bolj nove in vidne. Rokavice so rdeče, rumene, zelene. lilaste in modre. Pomniti je, da so modne drobnarije večjega pomena ko obleka sama. Bodi ženska še tako gosposka in nova, če svojih drobnarij ninia izbranih po okusu in modi; vsa dragocena obleka nič ne zaleže. O gosposkosti in okusu odločajo drobnarije, ki so: rokavice, torbica, ovratnik, čevlji in dežnik ali son-čnik. In vprav fe drobnarije glasno povedo, koliko okusa ima kaka ženska! Jagode in češnje: Marmelada iz jagod Jagode (1.5 kg) opereš. očistiš, odrediš in pretlačiš. Nato skuhaš 1.5 kg sladkorja v pol litra vode in dodaš pretlačene jagode, petkrat prevreš (mešati!) odstaviš, ohladiš, daš v kozarce, drugi dan zavežeš. jagodova marmelada (brez kuhe) Jagode očistiš in jih ne opereš, nato pretlačiš. Na kilogram jagod daš 90 dekagramov sladkorja in mešaš zmeraj v eno stran 2 in pol ure Napolniš kozarce in jih zavežeš. Jagodov sok Prav zrele, a cele jagode očistiš in pretlačiš skozi sito. Liter soka prevreš z 1.5 kg sladkorja v medenem kotliču, štiri minute naj vre. nato odstavi in napolni steklenice. Steklenice moraš zamašiti in zapečatiti in jih postaviti na hladen, zračen, temen in suh prostor. Višnje v sopari Vzemi 3 kg suhih, trdih, lepih višenj in jih daj s peclji vred na sito in oplakni z vodo in odcedi. Potem potrgaj peclje in položi višnje na svež prtič. Kuhaj 1 kg 10 dkg sladkorja v 1 in pol litra vode. Stresi višnje v vodo, a jih ne kuhaj, aa se le vzdignejo! Brž odstavi in postavi v mrzlo vodo. da se vse ohladi. (Pazi. da voda ne pride v posodo!) Ko je dodobra ohlajeno, daj višnje in sok v kozarce, dobro zavezi in jih 12 minut (računano od trenutka, ko zavro!) kuhaj v sopari in jih ondi ludi ohladi. Nato kozarcc zunaj dobro obriši in shrani. Meso iz višenj Dva kilograma višenj daj na sito. poli j z mrzlo vodo, odstrani nato peclje in koščice in jih daj kuhat. Čez 5 minut stresi vanje 1.5 kg sladkorja, mešaj in naj vre 15—20 minut, še gorke daj v kozarcc. Drugi dan pokrij meso s celofanovimi listki in za-veži kozarce. Mezga iz češenj Vzemi iz češenj koščice, odstrani peclic in šteli laj, da bo toliko sladkorja, kot je češenj. V kotlič devaj plast češenj in plast sladkorja Stresaj zmes 10 mir,nt, nato 10 minut kuhaj in spe' 10 minut stresaj izven ognja. Daj takoj v ko/aree, ohladi in zaveži! Jagode s smetano Vzameš I kg vrtnih jagod. Dodaš pol I kisle smetane in sladkor iu mešaš. Streseš v stekleno skledo in postaviš n» Hladno. Iz dežele rdečega „raja Boljševiki in komunisti se neprestano hvalijo, da so osvobodili delavca in kmeta iz rok kapitalističnih tlačiteljev n mu omogočili svobodno življenje. Da je to prazna bajka, nam pričajo vedno pogostejša poročila iz »boljševiškega raja<, kjer so rdeči" rabi ji fionižali delavca in kmeta v golo orodje in proizvajajočo številko. Brezobzirno izrabljajo ljudi. Ko pa delavec, omaga, ga vržejo na cesto, da pogine v gladu in pomanjkanju Kar pa 6e najmanj sklada z rdečim evangelijem o bratstvu in svobodi, je žalostno pa resnično dejstvo, da se nahaja danes v boljševiški Rusiji na milijone pravih sužnjev. Pred kratkim je izšla v Berlinu majhna knjižica pod naslovom: »Prisil-no delo v Sovjetski Rusiji.« Knjižica nam slika neverjetne strahotne razmere, ki vladajo v Rusiji, kjer 6 milijonov brezpravnih nesrečnikov umira od gladu ob prisilnem, delu. O resničnosti navedenih podatkov ni mogoče dvomiti, ker slone na uradnih sovjetskih jwr očilih, ki so izšla v Moskvi pred dvema letoma pod naslovom: »Stalinov prekop pri Belem morju.< Delavci, sami jetniki-kaznjenci, ki so morali delati ta prekop, so se nahajali v neznosnem položaju zaradi mraza in podnebja ter izredno težkega dela. Delati so morali najmanj 12 ur dnevno. Eden izmed pobeglih ujetnikov je pripovedoval dr. Greifu, pisatelju gornjp knjižice, da je izmed 3000 v jeseni pripeljanih ujetnikov dočakalo pomlad samo 75 delavcev. Težko je jx>dati natančno število na prisilno delo obsojenih. Po raznih poročilih, zlasti pa jx> statističnem seznamu nekega berlinskega urada za izseljence, znaša število več milijonov. Vprav ta urad je dognal, da je sedaj t Rusiji pri prisilnih delih vpreženih najmanj 6 milijonov kaznjencev. Očividec opisuje tako delo takole: »Vsak izmed nas mora razbiti dva metra kamenitega skalovja in ga izvoziti v samokolnic.i. Toda pri tolikem mrazu in lakoti niti polovice nisem zmogel. Srce mi je hotelo počiti. Nad mojo glavo pa je padala burja, kletev in vpitje.< Že tako pretirano naloženo delo fwvečujejo nečloveški pazniki z novimi bremeni. Cesto je. ravnatelj gradnje Stalinovega kanala po ukazu moskovske GPU ukazal izvršiti določeno delo še v krajšem času. Učinek takih naredb je bil navadno smrt par tisočev delavcev, ker se je od njih zahtevala proizvodnja, ki je presegala 150—200 odstotkov običajne mere. Zemlja je bila zamrzla; ni je bilo mogoče razbiti. Delavci so stali ponekod do pasu v zamrzli vodi in kopali po 18 ur neprestano Bič je padal po glavah in hrbtih zmučenih, dokler se niso zgrudili v onemoglosti. Najhujše pa je to, da so med temi obsojenci tudi ženske, ki niorajo prav toliko delo izvrševati kot moški. Gradnjo Stalinovega kanala je vodil odbor 37 čekistov. Med temi je bil tudi znani čekist Berman, ; ki je zaradi svoje krutosti bil leta 1927 od boljše-! vikov odlikovan s prvim odlikovanjem. Drugi med ! temi nečloveškimi Irinogi je Žid Abraham Rotten-| berg, znan evropski policiji kot nevaren zločinec, I obsojen zaradi ropov in umorov. Pod takim vodstvom pač ne morejo biti - delavci varni. »Dežela rdečega raja« se vedno bolj spreminja v deželo najkrutejšega suženjstva.. Zahteve Delavskih zbornic Pretekle dni so imeli v belgrajski Delavski zbornici sejo predstavniki vseh Delavskih zbornic v državi. Glede zakona o minimalnih mezdah so s|>rejeli stališče marksistične strokovne organizacije, da je treba vprašanje mezd ločiti od vprašanja kolektivnih |>oeodh. Zbornice podpirajo zuhte-♦ ve poljedelskega delavstva v Vojvodini. Zahtevale 1 bodo višje plače za delavstvo, zaposleno pri javnih delili. Nova uredba o delu v [lekarnah naj se Čimprej izda, število jiekovskih vajencev pa omeji. Zbornice žele delovni red za industrijska podjetja, ki bo določal mezde in delovni čas. To leto se liodo , vršile volitve v Delavske zbornice. Najinteresantnejše je stališče zbornic do osnovanja poljedelskih zbornic. Delavske zbornice so proti fašističnemu ustroju poljedelskih zbornic in zahtevajo, naj bodo te le za kmete, ne pa tudi za zastojiati koristi kake stranke. Seveda se pa t* nevtralnost ne more razširiti tudi ua one stranke, ki so gibanju nesprotne. S svetovnonazorno nasprotnimi strankami je gibanje v neprijateljskem razmerju.< Inozemske krščanske strokovne organizacije se torej strogo držijo svojega delokroga in se ne pečajo s strankarskimi vprašanji. Reševanje takih vprašanj prepuščajo strankam. V teni se histveno razlikujejo od marksističnih strokovnih organizacij. ki svoje članstvo vzgajajo v tem, da mora biti organizirano v lastni marksistični stranki. S tem vplivajo razkrojevalno na politično življpnje. ob enem pa postavljajo delavstvo v bojno pozo na sproti ostalim slojem. Tako se nehote predstavlja delavsko oziroma soriano vprašanje kot zadeva marksistov, ki ga pa le-ti ne morejo uredili satni brez sodelovanja ostalih slojev, če se delavstvo organizira kompaktno v pošteni ljudski stranki, ima brez dvoma na svoji strani močno zaslombo med kmeti in obrtniki. Dalje je važno, da nevtralnost krščanske strokovne organizacije ne dopušča, da bi bil njen pripadnik v političnem oziru v marksistični stranki. Saj maksizem predstavlja popolnoma samostojen svetoven nazor, s svojo teorijo skuša nadomestiti v duši delavca versko naziranje ter ubiti vero v Boga. Zato je nespravljiv s krščanskim delavskim gibanjem, to pa zavzema do njega enako stališče. Resnica Je le ena: Kristus ali Marka! V obeh ni resnice! Dosleden krščanski strokorničar more biti politično organiiiran le t taki skupini, ki is-povedoje t kulturnem oziru ista načela kot stre-kovna organizacija ali pa jim vsaj ne nasprotuje t svojem programa ter delu. Vemo, da se to v praksi tndi izvaja in da ao ravno krščanski delavci naj-iskrenejSi in najvnetejši pristaši krščanskih ljudskih demokratičnih strank. V tem moramo tudi videti vzrok dejstvu, da krščanske demokratične stranke vztrajno delajo na izboljšanja peloiaja delovnih slojev ter za ustvaritev moderne seeiaine driare. Saj politična organizacija, ki črpa sa svoje delo ideje iz krščanstva ter iz potreb kmetov ter delavcev, ne more biti meščanska in ne protiljnd-ska. delavce. Protivijo se temu, da bi MM kme&d d»- lavei ločeni od Delavskih zbornic. Staliifie Delavskih zbornic je razumljivo, ko vemo, da jih vodijo sami sodrugi Marksovega kova. Ti pa sanjajo noč in dan le o razrednem boju ter o socializaciji. Zato jim ne gre v račun sodelovanje delavcev in delodajalcev. Čim bolj so ti razprti, toliko bolje za socialiste vseh vrst! — Tudi trditev o ločitvi poljedelskih delavcev od ostalega delavstva je nekoliko čudna, ko vemo, da poljedelski delavci sploh nim zavarovani in ne člani Delavskih zbornic. Kaj Ima-je torej od Delavskih zbornic? Če se izvedejo poljedelske zbornic« po sedanjem osnutku, bi priSli vsaj v kmetski panogi zaenkrat do nekakšne skupnosti v demokratični državi, kot jih zahtevajo krščanske strokovne organizacije. Sicer smo p« radovedni, na jtodlagi čeaa so določile Delavske zbornice svoje stališče do jx>lje-delskih zbornic. Ali na j>odlagi mnenj strokovnih organizacij poljskih delavcev? Katere eo bile to? Ali samo ortodorno marksistične? Strokovna zveza poljedelskega delavstva, kot znano, korporadj-skega stališča ni zavrgla kot krščanska strokovna organizacija. V »Delavski Pravici« pa nismo čitali, da bi za njo stoječa organizacija sploh sprejela kak sklep v tem oziru. KakSno je stališče ljubljanskega kršč. socialističnega kluba? Tn ie konkretno vprašanje za realizacijo papeške okrožnice, ki ne sme ostati samo na papirju, ampak jo Je treba spraviti v življenje! Sodrugi iz Delavskih zbornic ao končno ikle-nili, da pojdejo zastopat delavstvo tudi na mednarodno konferenco dela. Na teh konferencah ao imeli sodrugi čast zastopati jugoslovansko delavstvo že vsa leta sem. S kakšnim pridom, vemo. Vemo tudi, na kak način ao priSli do vlade t zbor-I nieah, namreč da so pri volitvah izven Slovenije ■ sami nastojrali, krščanskim strokovničarjem pa za-i pirali vrata. Prt letožnjem mednarodnem zasedanju bi zato lahko odpadel marksistični delegat, jwi naj vzamemo zadevo z ene ali druge strani. Drobtine V Clevelandn r USA je stalno na razpolago čez 400 prostih mest za služkinje. Povprečna plača služkinj znaša v Clevelandu 5 dolarjev na teden (za novinke) za deloma izučene služkinje znaša plača 7 do 8 dolarjev, za prvovrstne moči pa 10 do 12 dolarjev tedensko ali povprečno 500 dinarjev. V Jngoslariji je okrog 2500 industrijskih podjetij. Od teh podjetij jih je bilo ustanovljenih 030 pred letom 1918, 1570 p« šele po svetovni vojni. Delniških družb je v naši državi 850 z S in pol milijarde obratnim kapitalom. Pretekli teden je bil podpisan sporazum med delavstvom in tovarno »Tivar< v Varaždinu. Delavci so dosegli s pomočjo stavke zelo lej>e uspehe. V Franciji, kakor poročajo listi, stavka nad pol milijona delavcev. Delavci zahtevajo boljšo socialno zakonodajo, ki bo urejala plačane dopuste, krajši delovni čas, višje plače itd. Tndi t na£i ririari se je začelo širiti stavkovno gibanje, in sicer predvsem v gradbeni stroki. Tako so bile končane te dni ogromne stavke, ko je stavkalo več tisoč gradbenih delavcev v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Delavstvo si je znatno r.bolj-šalo svoj bedni položaj, posebno še, ko so zastopniki delavstva na anketah statistično dokazali, ka ko strahovito so izrabljali delodajalci delovno mof. Iz mezdnega gibanja, ki se poraja tudi v naši državi, moremo sklepati, da se je gospodarski polo žaj vendarle začel nekoliko popravljati. V Zagrebu je stopilo v stavko 700 soboslikar-skih pomočnikov, da si izboljšajo delovne pogoje. V Bolgariji v Sofiji je stavkalo tri dni 14.000 tobačnih delavcev, v Mehiki pa 50.000 železničarjev. Rusija ima vedno več mladih zločincev. Zlo-činstvo med nepreskrbljeno, potikajoče se mladino raste dan na dan. Mladoletniki ubijajo kradejo, ropajo, počenjajo vse vrste nasilj. Nato na primer poroča Ijeningradska -»Pravda« o vlomu v ljenin gradsko Poštno hranilnico, iz katere je bilo ukradenih 7000 rabljev. Vlom je organiziral 15 leten deček s tovariši. Pri delitvi plena so se pa mladiči sprli in je eden od njih dobil strel iz samokresa \ glavo. Isti list fioroča. kako je enako neki 15 leten deček oropa! svojo lastno mater. Pomagala sla mi" pri tem dva oborožena tovariša. Neredko pri takit r.rjljknh pride do umorov tudi rodnih ljudi. -Kakšen rod si vzgaja sovjetski raj?! Naš domači zdravnik A. V. J. Nespečnost spremlja razne živine, srfcne žilne, pljučne, prebavne in druge bolezni. Ako je nadlega pri vas trdovratna, se menda izplača' da se posvetujete z bližnjim zdravnikom, ki vas more pregledati in odkriti pravi vzrok nespečnosti. Če ni kakšne posebne bolezni zdravljenja, večerjajte zgodaj in bolj pičlo, ok opij i te si noge t top«! vodi, oblijte jih mrzlo in krepko odrgnite, predno ležete. Spalnica naj bo temna in zTačna. Ako ne morete brž zaspati, molite rožni venec ali pa štejte prav počasi. Marsikomu se posreči, da pride do spanja, ako si začne kar se da živo predstavljaiti samega sebe — spečega. Isti. Uspavalnih sredstev je nešteto. Izmed domačih uspaval se rabi že od nekdaj čaj iz koreninic zdravilne špajke (bot. Valeriana officinaliis), ki se mu zaradi okusa dodaja še nekaj melisovih aH metovih lističev. Ponekod si stavijo v pod-zglavno blazino perišče hmeljevih plodov. Drugi si privoščijo hmeljev zrezek v obliki piva. N. N — T. Srčna bolezen je kaj pogostna po goltnem vnetju. Dajte 6i golt pregledati in če treba, drgalke odstraniti! Nosečnost naj vas ne ovira; čim preje bo odpravljen prvi vzrok, tem lažje in hitreje se opomore srce. Zdi se mi tudi, da imate za svoje zdravstveno stanije preveč težkega dela. Odložite vsako delo, ki vas utruja ali vam provzroča bolečine v prsih, za več mesecervl Za ozdravljenje srca treba najprej mirovanja m potem, ko se je bolezen polegla, prav opreznega prevzemanja navadnega dela. Dobro se zavedam, kako je vse to težko dobri materi in gospodinji, da zadene pravo sredino v očitnem navskrižju svojih dolžnosti in svoje bolehnosti. In vendar je zdravje najvišja dobrina tudi in prav posebno materi! Lsta. Uspešno dojenje kako si omogočite? Doslej vas je vrak okra trna nošnja okrepila, po porodu pa vas je dojenje vzelo kar za 10 kg, v dveh mesecih »o se vam prsi posušile in mleko ž tujimi-Če ni vzrok takemu rednemu opešanju v prenaporni zaposlitvi in nezadostni prehrani, potem treba zdravniške ugotovitve, če ne dela nevšečne motnje katera krvna žleza, morda predsa/pnica aU Ščitnica (ki ji povečani pravimo golša) aK katera druga. V tem primeru bi trebalo seve posebnega zdravljenja (s proizvodi krvnih žlez) ali drugače. Ista. Osel je skromna in potrpežljiva žival. Dajte mu, kar mu po pameti pritiče, da se ga ne loti kakšna trma ali hudomušnost. M. J. — Lj. Popivanju da se udaja vaš doslej dobri možiček in sicer čezdalje huje? Ne poznam vaših družinskih razmer in drugih okoliščin, ki provzročajo ali pospešujejo naraščanje zla, najhujšega gorja družim, posebno zakonskih žen in družinskih mater. Vendar menim, da kaže, ko kdo raziskuje, odkod zlo, začeti pri sebi, če ni morda sam kaj kriv svoje nesreče. Na premnogih ženah •e utepa njihova dekliška lahkovernost, veseljaški prvček, ki najrajši brenči po gostilnah, se v zakonu le redikokateri zream m opusti privsko družbo. Jaz svetujem vsakemu dekletu, ki jo snubi tak pivski bratec, naj se poroči i nfitn samo po enoletni preekuinji, da se ves čas popolnoma zdrži vsake opojnine. Mnogokrat so žene krive, da se mož odtuji domači hiši in zaide v krčmo, ker mu žena ne nudi dovolj prijaznosti domačnosti in udobnosti. Malokatera žena ve, da vodi pot do moževega srca skozi nijegov želodec. To osirovo dejstvo treba upoštevati in vedeti, da se na kapljo medu ujame več muh ko na sod kisa. Prošnje, opomini očitki in grožnje n« zaležejo nič, stalna prijaznost in vedro ravnanje zmehča celo trdovratne pijančke. Če vse ko ne izda, spravite prav oprezno svojega siromafika v opazovanje in oskrbo zdravnika za notranje ali živčne bolezni, morda je popivanje v zvezi s kakšno drugo boleznijo. K. S. — B. Mehurno bolezen zdraviti je nemogoče brez pregleda bolnika in njegovega seča Tudi treba za uspešno zdravljenje še lekarniških pripomočkov, domača zdravila navadno sama ne zadoščajo. Ne odlašajte več z edino pametnim zdravljenjem — pri zdravniku. A. B. — Lj. Majanje zob se vam ni izboljšalo •lavzlic zdravljenju pri zobnem zdravniku? To bolezen odpravljati je navadno tako nehvaležno prizadevanje kakor ustavljati prezgodnje izpadanje las. Posvetujte s« z zdravnikom za splošno zdravstvo, če ne tiči vzrok vaši nevšečnosti morda v neprimerni prehrani ali v kakšni motnji krvnih žlez. Vsako jutro prežvečite tri dni staro žemljo, po kosilu krajec trdega črnega kruha, zvečer pa 3—5 suhih tepk. Usta si splahujte samo z morno, mailce osoljeno vodo, dlesno si okrtačite enkrat na dan z trdo krtačico, namočeno v razredčen saMcilov cvet. Vse drugo zobno nego opustite . I. 6. — S. Gnojno vnetje dlesni (zobne) zdraviti na daljavo je nemogoča zadeva. Onojna vnetja dlesni so časih krajevni prisadi, časih so pa to pojavi splošnih bolezni, srviKde, skorbuta in mnogih drugih. Spiranje ust z raztopino rdečega kalija (permanganata) ni škodljivo, vprašanje pa je, če je to zdravljenje zadostno, Gbraite se vendar do bližnjega zdravnika I M. H. — M. Sadni sokovi za tromesečnega do-jenca, ki je še 6amo pn pnsih» so gotovo odveč! Ne dajte se begati od pretiranih novotarcev, ki dopovedujejo sebi in drugim, da je vse, kar je bilo pred njimi na svetu, »oduh« in zastarelo. Človeška narava se ne spreminja z modo, ki se hoče uveljaviti tudi v prehrani. Naravna prehrana za dojenca je in ostane materino mleko, ki vsebuje prav vse in v najboljši obliki kar mu treba prve tričetrt! leta. Po začetnem zobljettju — okoli devetega meseca — naij začne dojeneč dobivati dodatno hrano, ob letu naj se privadi prlprosti otroški hrani. Ne dojencu naravnost, marveč doječi materi treba sadja in zelenjav zaradi nje same in radi otroka, ki dobiva zdravilna snovi po mleku) H. Z. — I. Sara in Elizabete so v zgodovini izredne prikazni, še bojj v navadnem življenju. Po petem križu pričakujte tretje zobovje prej ko otroka. Kmetijski nasveti Odpadanje šmarničnih jagod. Vinski šmarniei pred dozoritvijo močno odpadajo jagode. Prosim za Davodilo, kako naj ravnam, da to preprečim? A. P. Lj. — Odpadanje jagod vinske šmarnice je lastnost te »odlične« trsne vrste. Zaradi te in drugih mnogo elabejših laetnosti se sploh ne priporoča saditev šmarnice. V vinogradih pa je sploh prepovedano saditi šmarnico. Priprava šganja is borovnie. Prosim kako je pripraviti borovnice ali pa bezgove jagode za žga-njekuho in ali se kuhajo kakor slive? J. P. v S. — Borovnice in sploh vse vrste jagodičevja se pripravljajo za žganje in kuhajo kakor slive. Basredčenje šganja. Prosim kako bi razredčil žganje, ki ima 58% alkohola na 50%. Destilirana voda se mi ni dobro obnesla, ker je žganje razredčeno s tp vodo postalo belo. S. B. P. — Najprimernejše sredstvo za razredčenje žganja je pač dobro destilirana voda ali pa istovrstno žganje, ki je bolj šibko ali ima manj odstotkov alkohola. Primerna starost sa odstavo pujskov. Kdaj. v kateri starosti naj odstavim pujske? Pri nas jih odstavljajo večkrat, ko so šele šest tednov stari. Kako pujske pravilno odstavim? J. L. S. — Dokler niso pujski osem tednov stari, jih ne kaže od-stavljati, pa če eo še tako lepi in morda tudi že več ali manj navajeni na drugo hrano. Starost osmih tednov je za odstavljanje pujskov najprimernejša. Odatava pujskov v primerni starosti je mnogo bolj važna in večjega pomena, kakor pa navadno menimo. Če odstavimo pujske šele v starosti 8 do 10 tednov in ne že s 4 do 6 tedni, imajo dovolj prilike in časa. da se dobro okrepijo, na kar tudi lažje prestanejo odstavljanje. Osem do deset tednov stari pujski že lahko požirajo in izrabijo toliko druge krme, da lahko že samo po taki krmi prav tako hitro rastejo in se lepo razvijajo kakor po svinjinem mleku. Če jih odstavimo pred osmimi tedni, jih prezgodnja odstava moti v času najboljše rašče, na ker lahko pretečejo tedni, prej ko se privadijo na novo prehrano brez svinjinega mleka. Medtem pa izgubijo drago pridobljeno jnleč-no meso, ki ga porabijo, da se ohranijo pri življenju. Pa tudi sicer ne kaže odstavljati pujskov pred osmimi tedni. Saj izrabi doječa svinja razna močna krmila veliko boljše nego pa premladi pujski s svojimi še ne dovolj razvitimi prebavili. Zdrava doječa svinja prebavi in pripravi použita krmila, ki jih nato da pujskom v obliki tečnega in povsem dobro uporabljivega mleka, pri katerem pujski najboljše rastejo in najhitreje pridobivajo na teži. Da pa ohranimo svinjo dovolj dolgo pri mleku, jo je seveda treba že takoj od početka obilno in dobro krmiti. Ne odstavljajte pujskov naenkrat, temveč polagoma. Pujski naj ostanejo vedno bolj dolgo časa posebej zaprti in ločeni od svinje. Tudi krmite jih vedno v posebnem prostoru in ne v prostoru, kjer je svinja. Najprej odstavite bolj krepke pujske, bolj šibke pa puščajte dlje časa k svinji, da se bolj okrepijo in morda tudi dotečejo krepkejše. Tako odstavljanje se izvrši brez težav. Mleko se pri svinji polagoma zgubi in zasuši, kar je tudi za svinjo in nje zdravje edino prav. Grašica — tečno zeleno krmilo. Posejal bi rad nekoliko grašice za zeleno krmo. Ali je grašica tudi tako dobra za krmljenje kakor črna detelja. Ali jo naj sejem samo ali kaj vmes. Koliko je treba semena za oral? A. B. H. — Glede redilnosti je grašica približno takšna kakor črna detelja. V mešanici z ovsem ali koruza nam da prav izvrstno zeleno krmo. — Jaro grašieo sejemo največkrat skupaj * koruzo, ker ji ta nudi med raščo bolj trdno oporo nego oves Ornšice same sploh ne sejemo in se jo sploh ne priporoča sejati, ker sama kaj rada poleže in začne nato gniti. V mešanici s koruzo pa nam da grašica prav primerno sestavljeno zeleno krmo, ki je dokaj pripravna za krmljenje, mlečnih krav. Kolikor znano, žene koruza na mleko, grašica pa zelo dobro spopolnjuje beljakovine. ki jih je premalo v koruzi, ako so krave bolj mlečne. Zn noselev enerza orala niiv«ke površine ie potrebno okrog 80 kg dobrega semena jare grašice in 70 kg koruznega semena. Ako imate prazno njivo, vsejte takoj grašieo tn koruzo. Ako pa nameravate sejati grasico in koruio šele po odzetem ozimnem žitu, preoHite nemudoma strnišče in ne odlašajte prav nič e posetvijo, ker je vsak dan za raščo dragocen. Mešanica grašice in koruze je za zeleno krmljenje živine godna in primerna tedaj, ko se pojavijo prvi cveti grašice. Kako je s preloženo matico? Ali je slabša od rojeve? P. F. S. — V letih, ki so za rojenje neugodna, kakor je letošnje, se prav rado dogaja, da družine prelegajo. Prelegajo pogosto ne samo družine, ki imajo staro matico, marveč tudi takšne s Erav mlado. Naravni nagon po ohranitvi po svojih istnoetih in kakovosti nič ne zaostaja za rojevo, ker je vzgojena prav s tako veliko skrbnostjo in v prav takem izobilju hrane, kakor matice pri družinah, ki hočejo rojiti. Ravno od pravilne in zadostne hrane je pa odvisna kakovost nove matice. Dogodi se tudi, da družina, ki se je pripravljala na rojenje, zaradi zunanjih okoliščin (slabo vreme) misel na roj opusti in poruši vse matičnike, razen enega. Ko se mlada matica izleže, čebele staro umorijo in odstranijo. Na ta način je družina, namesto da bi rojila, prelegla. Primeri se celo, da ostaneta v takšnem panju kar dve matici v družini — stara in mlada — vča6ih več mesecev. To ni nobena nesreča! Čebele si vprašanje kraljice že same najbolje uredijo. Čebelarji, ki goje svoje čebele v modernih panjih velike mere in čebelarijo pred vsem na med, se preleganja nič ne branijo, nasprotno: ljubše jim je kakor rojenje, ker je manj posla z njim — ker ga ni nič. Vendar se tudi pri preleganju večkrat dogodi, da družina zelo opeša ali pa celo osiroti. Zato je treba tudi takšnim družinam posvetiti nekoliko pažnje. V prvi vrsti pa vešč čebelar sam skrbi, da so matice v njegovih panjih vedno v redu in prvovrstne ter s tem prihrani čebelam preleganje in pešanje družin, sebi pa neprilike, ki večkrat prelganju slede. Kamen za tlakovanje gnojnika. Imam kamenje in glino. Nimam pa sredstev za cement. Ali se da napraviti dober tlak na gnojniku iz kamna in gline? R. F. M. — Uporaba kamna skupno z glino za tlakovanje gnojnika bo dobra, ako to delo prav izvedete. Najprej morate čez celo gnojnikovo ploskev vdelati in sproti dobro stlačiti 25 do 30 cm debelo plast gline. Na to glinasto plast napravite šele tlak iz lomljenega kamna. Vse sklade in stike med posameznimi kamni pa dobro zalijte s cementom. Takšen tlak je poceni in tudi zelo trpežen. Slaba rast luccrne. Lucerna mi je slabo zrastla. Na več mestih jo manjka. Kaj je temu vzrok? T. Š. D. - Da ni rast lucerne sklenjena, da je odgnila, so lahko vzroki različni. Morda ste uporabil takšno seme za setev, iz katerega je zrastla lucerna. ki je napram mrazu zelo ob&itljiva in je pozebla. Morda pa ste za setev lucerne zemljo preslabo pripravili in ji premalo gnojili. Najbrže ji manjka pred vsem apno, pa tudi kalija in fosforove kisline. Ako v zemlji ni dovolj apna, potem ne morete pričakovati, da bi vam mogla lucerna uspevati. Morda pa je njiva, kjer ste sejali lucerno, pre-mokra in sega talna voda previsoko. V takšnih razmerah je mogoče zabraniti nadaljnje propadanje lucerne le, če odstranite kolikor mogoče omenjene nedoetatke. Sadjevec počrni. A. P. O. — Nov hrastov sod ste nekolikokrat splahnili z vročo vodo in naio vanj natočili dveletnega sadjevca. Sedaj pa ta po . črneva, če stoji par ur v kozarcu, medtem ko je popolnoma čist, ko pride iz soda. Želite vedeti, kakšna pomoč bi bila proti tej napaki. — Vaš sadjevec je počrnel, ker se je v njem železov okis kemično spojil s čreslovino v železov tanat, to je v črnilo, ta napaka nastane vedno tedaj, če je v sadjevcu preveč železa in čreslovine. Na zraku se namreč oboje združi v prej navedeno spojino, t« o čisti vrednosti imovine, ki pripada posameznim dedičem. Tako ^^^^ Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, ^^ nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensho Kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru) Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7'20 zjutraj. raste ta piostavka od 1.25 do 20. Cim večja je oddaljenost sorodstva in čim višja je vrednost zapuščine, tem višja je ta postavka. Od dediščin v prvem kolenu krvnega sorodstva do vrednosti 100.000 Din se ne plača nobena državna pristojbina. Poleg zapuščinske pristojbine se pobira še 30% pribitek k zapuščinski pristojbini ter pavšalna taksa, ta pa le pri vrednosti zapuščine nad 1250 Din. Razen državnih taks, se mora plačati od zapuščine tudi banovinska taksa in sicer se pobira na državno osnovno takso od dediščin banovinska doklada v višini 20%. Pri dediščinah, ki so oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini a) 1% od čistega pripadka nad 20.000 Din do vštetih 50.000 Din; b) 2% od čistega pripadka nad 50.000 Din. Dopisna šola. F L. O takih šolah ne moremo razpravljati. Ko berete reklamo v listih, še kar na njo obrnite. Mi nimamo nobenih zvez s temi šolami. Ce hočete resno študirati, se vpišite kot pri-vatist na kakšno domačo srednjo šolo. »Pravica« do državne službe. M. š Ob priliki zadnjega nabora ste zvedeli, da imafe pravico do državne službe, ker ste vojaščine oproščeni. Vprašate, kam bi se obrnili. — O »pravici« do državne službe je pri znani prenapolnjenosti težko govoriti. V državno službo sme bili sprejet vsak državljan, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Ker ne vemo. kakšno službo bi radi dobili, vam ne moremo povedati, kam se obrnite. Ce ste zaposleni s kroja-štvom, rajši ostanite pri svoji obrti, kjer boste lahko postali samostojen in ugleden obrtnik, kakor pa, da bi se drenjali za službo kakšnega služitelja. Izredni prispevek k uslužbenskemu davku. H. F. V. Vprašate, če so kovaški pomočniki še dolžni plačevati izredni prispevek k uslužbenskemu davku. — Finančni zakon za leto 1934/35 je k uslužbenskemu davku uvedel izredni prisjjevek za vse zavezance uslužbenskemu davku v izmeri 1% od kosmatih prejemkov. Od plačevanja tega prispevka so bili izvzeti: hišna služinčad. delavci in dninarji, orožniki, graničarji, podčastniki in kronski upokojenci. Glede delavstva je prvotno izdalo finančno ministrstvo tolmačenje, da je za delavce smatrati samo nekvalificirane ročne delavce, dninarje, najete na hitro roko ob izrednih prilikah, dočim so vsi ostali kvalificirani delavci zavezani plačilu izrednega prispevka. To tolmačenje pa je ovrgel leta 1934 državni svel, ki je potrdil sodbo celjskega upravnega sodišča, po kateri so izrednega prispevka oproščeni vsi delavci, pri čemer je pojem delavca razumeti no določilih zakona o zaščiti delavcev ia bi tedai ludi kovaški pomočniki ne bili obvezani plačevati navedeni pispevek. Toda to je veljalo le do 31. marca t. 1. Letošnji finančni zakon, ki je v § 24 plačevanje izrednega prispevka obdržal tudi za tekoče proračunsko leto v veljavi, ne navaja več delavcev in dninarjev med onimi, ki so oproščeni tega prispevka, ampak predpisuje, da se izjemoma ta prispevek ne pobira od hišnega slu-žabništva, orožnikov graničarjev, podčastnikov in upokojencev, ki so jim urejene pokojnine po določbah zakonov, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923 in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 9, avgusta 1923. Iz tega sledi, da so sedaj vaši delavci dolžni plačevati izredni prispevek k usluž benskemu davku v višini 1% svojih prejemkov, za vezanih uslužbenskemu davku. Gostaščina od nove hiše. M. L. Po našem mnenju občina ni upravičena nalagati gostaščine na nove zgradbe, ki uživajo davčne olajšave. Zgradbe in deli zgradb, ki uživajo zgradarinsko olajšavo, namreč niso zavezani nikakršnemu samoupravnemu davku in nikakršni samoupravni dokladi. Zato se proti plačilnemu nalogu pravočasno pritožite; proti odločbi druge instance pa vložite tožbo na upravno sodišče. Morda boste uspeli. Pokojnina polnoletne hčere po očetu drž. vpo-kojencu. — J. C. L. Po sedaj veljavnem uradniškem zakonu imajo tudi polnoletne hčere pravico do pokojnine jx> očetu državnem uslužbencu (vpo-kojencu), ako je oče vplačeval najmanj pet let v uradniški pokojninski sklad in umrl kot vplačeva-lee sklada. Izgube pa pokojnino z omožitvijo, kakor tudi s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja, dalje z izgubo državljanstva in z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi vpokojenec izgubil osebno jjokoj-nino. »Višje pomožno osebje«. — R. g. Ako opravljate v jjodjetju »višje« posle n. pr., da ste zaposleni na nadrejenem mestu in morda vršite tudi nadzorstvo nad drugimi, vas bo že smatrati za »nameščenca« v smislu zakona o obrtih. V sporu bi o vaši kvalifikaciji pač odločilo sodišče (razsodišče). Kar se tiče službenih prejemkov za časa orožnih vaj, ima službojemnik pravico do svojih denarnih prejemkov tekom štirih tednov, če je njegovo službeno razmerje trajalo neprekinjeno najmanj leto dni. Vendar more delodajalec vračunati v službojemnikove prejemke to, kar je ta dobil od države za časa trajanja vojaških vaj. Nima pa službojemnik pravice do prejemkov, če je pozvan na kadrovsko vojaško službo. Hčerka drž. vpokojenca. — S. F. V. Vaša ne poročena hčerka bo dobila pokojnino po vaši smrti. O tem, kdaj izgubi pravico do pokojnine, smo že pisali. Glede obrtne koncesije naj se obrne na obrtno oblastvo, kadar bo želela isto dobiti. — Vprašanje vlog v bivši avstrijski poštni hranilnici se Se ni rešilo. Upnikove težave. — S. J. L. Pisali smo že, da boste šele 15. novembra t. 1. lahko zahtevali od zaščitenega dolžnika plačilo prvega letnega obroka in to z obrestmi vred 4%. Tako predpisuje uredba o zaščiti kmetov, ki je za sodišče obvezna. S tožbo zato ne bi uspeli, kjlub težavam, ki jih navajate v dopisu. Dolžnik je dolžan na vašo zahtevo Izdati listino, sposobno za zavarovanje vaše terjatve na nepremični imovini. Ce dolžnik tej vaši zahtevi ne ustreže, lahko zahtevate to zavarovanje v nepravdnem postopku jjrt sodišču. Neplačan radio-aparat. — A. H. KnpfH »to aparat na obroke in ste ga nato prodali, ker ste bili v denarni stiski. Tvrdka zahteva aparat nazaj in vam grozi s sodiščem. Kaj storiti? — Ce si }e pro-dajelc pridržal lastnino aparata, do popolnega plačila, vas lahko preganja radi utaje. Najlaže se preganjanju izognete s plačilom, ali pa skušajte doseči poravnavo. Tako dejanje je vsekakor kaznivo. Ce ne bi bilo, bi bila vsaka trgovina na kredit nemogoča. Naredba o nademestni žandarmeriji. — N. M. Pojdite na bližnje sodišče ali okrajno glavarstvo in prosite, da vam pokažejo državne zakonike iz tistih let, v katerih mislite, da ie bila izdana do tična naredba. Nato jo pa sami poiščete. Nujni delež in drugo. — I. D. Z. Dokler oča živi, ne morete zahtevati nikakega »nujnega deleža«. Zato je vsako preračunavanje nesmiselno. O tem, kako bi dobili denar iz hranilnice, smo že večkrat pisali. Vprašajte kar pri hranilnici, kjer vam bodo gotovo povedali. — Advokatov imate tudi v Celju precej ter ga boste lahko izbrali. Vsak od niih bo lahko prevzel vaše zastopanje, seveda če bo hotel. — Falzificiranje izpričeval je seveda kaznivo. Bolnični stroški za brata. — J. L S. Ker ste že pol leta delali pri bratu posestniku, ie ta dolžan za vas plačati bolnične stroške za štiri tedne. Ni upravičen zahtevati, da bi vi sami plačali polovico stroškov. Pravda med zakonci gre ▼ škodo otrok. I. L L. — Pred petimi leti ste kupili za svoj denar parcelo in staro hišo ter vse skupaj podarili ženi, tako da je sama vknjižena kot lastnica. Po enem letu ste staro hišo podrli in z lastnim denarjem postavili novo, ki je stala 80.000 Din. Ker vas sedaj žena prezira in hoče vse skupaj prodati, vprašate, če to lahko preprečite ali pa sicer zahtevate odškodnino. — Zemljišče, jwdarjeno ženi, je postalo njeno last. Ravno tako je žena postala lastnica hiše, ki ste jo s svojim denarjem postavili na njenem svetu. Ženi bi preprečili prodajo hiše na ta način, če bi jo dali preklicati, morda radi zapravljivosti. če je jwdana sumu, da bi žena v svoji lahkomišljenosli prodata hišo in tako otrokom zapravila dom. Ce bi žena prodala hišo, boste smeli zahtevati od nje odškodnino za hišo. ki sle jo postavili. Upajmo, da se vt in žena pravočasno sporazumeta; če pride do pravde, je gotovo le to. da bodo ogromni stroški po žrli otrokom skromno premoženje. iniiiimniiiuiiiiunimniiinntmmin ODRRZITK j odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. | I »SLOVENEC", 14. iunlja 1936 I = i Tciiiiiiiiiiiii.iiiMiiuiiiuiiiMiiiiiiiiniiiHiniiMiimiiiiiiinimiiiiuiiiiiuuiiuMimmnHiiiiuuimiuuiS Ženska v omarici Nikoli nismo imeli z Olgo sitnosti, niti pri najhujših vajah ne. Čeprav je ravnatelj preklinjal, in je bil režiser ves iz sebe in so uslužbenci in garderobijerka ko brez uma tekali sem in tja: Olga je bila mirna, tako do dna mirna je ostala v svoji prišepetavski omarici. Z ganljivo potrpežljivostjo je s prstom sledila besedilu, nato je ko srebrn zvonček pridrhtela besedica od nje na oder, prav razločno in vprav o pravem času. Ce pa je kdo izmed nas zaželel odmora, da je igral nemo vlogo, si je Olga to že od prve skušnje zapomnila in je bila za Ta odmorček vedno tiho. Olga je bila naj-krasneiša suflerka na svetu in nihče od nas ni mogel reči, da bi ga bila kdaj pustila na cedilu. Tretje leto sem bil tedaj nastavljen pri nekem manjšem gledališču in bilo je v začetku sezije, ko Kulturni listek Nekaj misli o umetniku, umetnini in njunem razmerju do družbe Zdi se mi potrebno, da najprej zavrnem očitek, češ da sta katoličan in umetnik nezdružljiva, druga drugo izključujoča pojava. Trditev je pobita že s samim poznanjem zgodovine umetnosti. Mislim, da si pač nihče ne bo upal trditi, da n. pr. Dante, Calderon in 'drugi niso Umetniki, a so vendar le bili katoličani. — Problem sam pa je v tem, ali naj bo umetnik kot ustvarjalec umetnin svoboden oziroma vezain le po estetskih in umetnostnih principih, ali pa je morda vkovan tudi v verige splošno človeške ali celo rigoroznejše krščanske in katoliške morale. Ob tem problemu so sc umetnostni kritiki razcepili na dvoje struj, za moralne principe in proti njim. Padle so kategorične izjave, da je katoličan prav vsled zgoraj omenjene utesnenosti po moralnih principih in katoliški dogmatiki kot umetnik nemogoč. Na to bi odgovoril le toliko, da ie katoliški umetnik omejen pri tem lc na izbiro snovi za svoje snovanje ne pa v oblikovanju tudi njemu dovoljenih predmetov. Ce torej oblikuje tudi njemu dovoljene snovi umetniško, je nujno njegovo delo umetnina. Opozorim še na to, da je odklanjanje katoliške umetnosti v bistvu zavračanje katoliškega svetovnega nazora, obenem pa temelji na popolnoma enostranskem Svendovskem pogledu na svet, življenje in človeka Gre namreč predvsem za erotične in seksualne motive v umetnini. Pojj movanie, da je človek v bistvu le erotično-sek-sualno bitje in da stremi vse njegovo žitje in hitje le za to osnovno uglašenostio, se mi zdi generalizacija le tu in tam se pojavljajoče in nenormalne psihične in fiziološke slrukture in zato enostransko ter za človeka kot species še ne utemeljeno. Trdim, da erotično seksualna stran človekova ni edina in iuai ne najbolj plodna stran človekova in umetnikova. svoji omarici in se je komaj upala šepetati k njemu navzgor. Stal je pred njo in mu je bilo mogoče malo sitno, vendar je nastopal ko komedijant, v svesti si svoje veličine. Prešli so tedni, v naglici smo preigrali igro /a igro. Ravnatelj ga je rad zaposlil in tako je kar zmeraj nastopal. Nikoli ga ni bilo videti v Ol-gini družbi, kadar je bil prost, je spal ali se opijanil; časih se je malo pozabaval z neko majhno Icoristko, večinoma pa je počasi stopal sam po cestah v široki, dolgi suknji, s širokim, »umetniškim« klobukom na glavi. Vedel se je kot človek, ki si še zmeraj rad privošči, da ga občudujejo, ki še vedno čuti, aa je pri moči, ki si rad domišlja, da je še Priznati pa moramo, da je v danih razmerah in času tu res najbolj vidno stopila prav v umetnosti, zlasti še leposlovni pred nas. Prehajam na jedro Označil bi rad naiprci umetnika in njegovo psihično strukturo. Umetnik je človek silno intenzivnega, nadnormalneqa duševnega življenja. Glavna komponenta njegove psihične strukture ie brez dvoma čuvstveno-do-mišljijska. Kot hitie takega duševnega ustroja ie do vsega zunanjega in psihičnega sveta v nekem docela svojevrstnem ncintelektualnem, neracionalnem odnosu Umetnik jc človek erupcij, nenadnih duševnih preobratov in domišljiisko-pato-loških senzacij. Poleg te osnovne ubranosti njegove notranjosti je za umetnika značilen silen gon in sposobnost, to svoje intenzivno doživljanje objektiv-virati, čutnozaznavno izraziti. Način, kako ga izrazi, je pri vsakem umetniku individualen, odvisen od vsemogočih sestavin, individualnih m socialnih, mitjejnih in časovnih, rasnih m narodnih ter tudi modnih A o tem morda nckai na drugem mestu. Vendar naj že hi opozorim na dvoje osnovnih umetniških tipov — dionizičnega in apolinič-nega. Izraza mi pomenita isto koi Nietschcju in se torej nanašata v glavnem na večjo ali manjšo eruptivnost duševnega doživljanja, a obenem mi tudi žc izražata korclativno samo umetnikove produktivnosti, način izraza, sintaktično razpo-redbo in celoten stil. Trdim pa, da se moreta v konkretnem primeru dionizičnost in apoliničnost združiti v enem samem umetniku. Umetnik dionizično-elemeniar-nega, bruhajočega duševnega ustroja in doživljanja more formalno ustvarjati, svojo snov oblikovati in pregnetati kot apoliničen umetnik (Prešeren, Cankarl). To so najvišje umetniške potence . Ko govorimo o umetniškem ustvarjanju in o umetnikovem gonu, podati svoia doživetja družbi, narodu, pa smo že prišli do druge važne točke našega razpravljanja: na odnos umetnine in umetnika do družbe, oziroma obratno. umetnik je čicn družbe in naroda; koi lak vsebuje neke iste ali vsaj podobne duševne po- rina v omarici ni Katarini na odru niti z besedico pomagala! Ravnatelj je divjal. Takšnega ni videl še nihče od nas. Olgo so izvlekli iz omarice in takoj je prejela odpoved službe Zvezdnica ie v oblačilnici omedlela. Olga je stala ined kulisami koi carica v lastni osebi. Bila je nedotakljiva Ravnateljevo odpoved je sprejela, ne da bi bila razburjen' ne da bi ugovarjala. le svojega Oktavija je nepremično gledala. Prav nič ji ni bilo sitno, ko so srejieli vanjo igralci teze in dispozicije, kot kdorkoli iz njegovega naroda I.e zato moremo govoriti o slovenskem, nemškem, italijanskem, škotskem umelnikii Iz tega pa mi sledi, da umetnima ni nekaj absolutnega že sama po sebi Treba ie nekoga, ki jo kot umetnino občuti Odtod relativnost v umetnost. Zgoditi se more, da bo Slovencu na primer umetnina delo, ki bi ga n pr Nemec apriorno odklonil in obratno. Za užitek umetnine so potrebne neke psihične premise. ista ali vsai sorodna duševna usmerjenost umetnikova in konsumentova. Človek, ki naj delo kot umetnino občuti, mora ob njej vsaj nepristno doživeti v bistvu isto, kar jc doživel umetnik, ko sc mu jc porodilo. Tudi za dojetje umetnine jc treba vsaj v onem momentu močnega psihičnega razgibalna. Tega pa vsakdo ne zmore, zato tndi umetnine nc more dojeti Govorimo o amuzičnem (in to v najširšem pomenu besede) tipu uživalca umetnine A vsega vendarle nc moremo v tem oziru zahtevati od družbe. Tudi umetnik nc sme v svojem izrazu preko mej splošno človeške oziroma vsaj narodne razumljivosti Hočem reči: nmetni-na, ki ima prav kot umetnina, poleg individualnega vzora še svojo socialno funkcijo, mora imeti tudi neke sociološkc pogoie, izhajati mora vsaj približno iz enakšnega intclektualno-afcktnega psihičnega območja, kot ga ima družba, ki ti je namenjena. Zato delo, ki presega te meje, vsaj sedaj še ne more biti umetnina. Da jc moje izvajanje pravilno, bi pokazala natančna statistika del, ki jih bere ta ali oni družabni sloi, kar pa oh . tei priliki ne morem storiti. Za ilustracijo naj omenim ekspresionizem, to->rej umetnostno strujo, ki ie prav zadnja desetletja bila najbolj plodna, ki pa nam kljub obiliri 'proizvodov primeroma ni dala veliko močnih umetnin Isto ic s kubizmom, fiiturizmom in podobnimi strujami v likovni in slikarski umetnosti. Govoriti bi mogel še o drugih umetnostnih stru-iah, kakor so sc razvojno-historično vrstile A o Iem je žc toliko tuic literature, da se mi v to ni treba spuščati. Poudarim lc to, da tc struie niso nastale povsem samostojno, nmpek so povečini povzročene po filozofskem in sploSnokulturnem spet osivili. ustnice so bile tenke, blede in trpko stisnjene, njene lepe roke pa so se krčevito zabadale v odejo ... Ravnatelj je nalahko pristopil, božal ji je roke in sive lase in molčal. Olga se je utrujeno smeh Ijala in se je tudi še smehljala, ko ji je solza šinila po upadlem licu. »Prepozno!« je zašepetala tako razločno, kakor bi spet sedela v svoji omarici in bi morala pomagati s to besedico. Oktavijo pa je ždel v temnem kotu in se ni niti zganil. (F. Ortner.) ter historičnem razvoju. Za nastop novih cstel-sko-umetnostnh naziranj je bi! močan faktor IikIi princip: akciji kaj rad sledi reakciin Romantik r s pomilovalno gesto odklonil racionalista, realist ie storil isto / romantikom, naturalist / realistom, za umetnostne struie značilen ie rkstrem ali vsai vedno sodelovanje med dvema ekstremnmii OH ločilnega pomena pri tem ic tudi svetovni na/m (naturalizem) PredtKi preidem na namen umetnosti, še iv kaj besed o slogu. Slog mi je odraz oseb:ic>s'i milieia. časa in trenutnih razpoloženi pisateljevih Prehajam na namen umetnosti Nc maram posegati na historičen razvoj pojmovania stremi, ki so sc pri tem uveljavljali, sc mi zde absiu-dum. Ugotavljam, da sc ie umetnina že preveč povzdigovala, a tudi preveč poniževala. Umetnina naj nudi estetski užitek, a le tega. To ic glaven namen umetnosti. Ce pri tem vršj še kako drugo nalogo, prav, a vršiti io mora le v okviru umetnostnih princ-vpov Mislim pri tem: vsaka druga tendenca umetnine mora / njo organsko rasti in zrasti, iz značaja oseb in njihovega delovanja naj sc razviia ludi Icndcnca umetnine Katolik bo poč ustvarjal sebi lastno, protestant prav tako sebi lastno, nikomur vsiljivo in nasilic povzročujočo tendenco. Vsaka neorgansko zrasla tendenca umetnino kazi in ji jemlje vrednost. Utilitaristično pojmovanje in miseh da nai vsaka umetnina neposredno morakio uči, je nesmisel. Umetnino ic presojati estetsko, a ne idejno Da pa umetnina poleg svoje glavne naloge vrši lahko tudi še drugo, n pr. specifično socialno, nam konkretno dokazuieio Dickcnsovi romani kljub temu umetnine velikega stila. Težak problem se mi zdi relacija umetnine do nravnosti. Zato ic prav radi tega naivcč prr rekanj in kontraverz Kakor ic umetniško ustvai janic človeku nekaj primarnega, žc po naravi d, nega. prav tako jc tudi nravnost, splošno čl(. veški moralni pojmi nckai, kar jc človeku piiro leno Razvojno sla si torci inorpla in umetniški ustvarjanje koevolcntm, a sociološko je brc/ dvoma morala umetniškemu ustvarjanju nadrejena. Iz tega bi bil pač upravičen sklep; umetnina sta se pri glavni skušnji »Wallensteina« sjjorekli frofica Tercka in pa naša Olga. Igralka grofice ereke 6e je razburila, ker dvakrat zaporedoma ni dobila istega stavka rozločno povedanega iz omare. Kajpa! V dveh letih službe se more tudi najboljša suflerka zmotiti, smo si mislili. A nato smo tudi mi opazili, da se je Olga popolnoma spremenila. Neki nov član osebja, ki ni bil nič več mlad in je bil že debelušast, je igral Oktavija Piccolomina. In spričo tega Oktavija kar smo kmalu vsi spoznali, se je naša Olga mučno vznemirila pri vsakem stavku, ki mu ga je prišepetala iz svoje omarice. Nekoč sem zapazil njen pogled, ki se je z njim f>otopila vanj; videl sem dvoje zasenčenih oči, ki so nato bolestno iskale jx> besedilu In tedaj, pri neki taki priliki, je bila Olga spravila Tercko v mučno stisko Oktavij pa se ni vznemirjal. Prav ravnodušno je drdral svojo vlogo, ki jo je pač že od prej znal na pamet. Niti ozrl se ni v omarico. Cez teden dni smo vedeli vsi, da je bil Okta vijo nekoč pred leti velika Olgina ljubezen In nenadoma se je neki član spomnil, da je bila Olgi nekoč imenitna igralka. Seveda — vsi smo se sedaj spomnili — kar smo bili tako čudovito pozabili: Olga sama je bila nekoč slavljena odrska zvezda; sama je bila nekoč ta grofica Tercka, ki ji je zdaj s šepetajočimi ustnicami pomagala pn besedilu! — Ko jo je bil tedaj zapustil ljubljeni izvoljenec, ie bila vsa uničena, izginila je njena lepota, uničen je bil njen nastop, strta lepota njenega glasu. Tako ni bila še nobena igralka strmoglavljena z odra! Zdaj pa je sedela Olga že več let pri nas v majhnem mestu v svoji omarici in je prišepetavala in prišepetavala... vsa je bila strta, zlomi lena, nagubana, izčrpana, z žalostnim smehljajem na licu... In njen izvoljenec, njen Oktavijo? Vsi smo koj videli, da je bila doba njegove slave že za njim. Prej kdaj je bil pač junak prve stopnje, zdaj pa je bil že precej zadaj in ravnatelj ga je bil sprejel iz usmiljenja in ker za njegove vloge zares nismo nikogar imeli. In zdaj se je postavljal spričo svoje nekdanje velike ljubezni, ki je ponižno čepela pred njim v mlad. Kaj mu le hoče ta ženska v omari, ta senca iz prejšnjih časov; kaj hoče njemu, ki še zmeraj stoji visoko zgoraj v luči tisočerih sveč, na odru tega sveta! Teda, se je začela Olga nekam spreminjati. Najprej sem opazil, da se je začela skrbneje oblačiti, da je svoj obraz večkrat preiskovala pred zrcalom, da se je lepšala z rdečilom. Nato je neka tovarišica odkrila, da si je dala pobarvati lase z nalahno rjavo barvo. Ko pa je pred neko težavno premijero lastnoročno od ravnatelja prejela kozarec šampanjca, da bi bila tudi ona bolj navdu šena. so se ji oči svetlikale in iskrile iz omarice, da smo vsi komaj spoznali svojo Olgo Kar ljubka in mladostna je bila na pogled. Tega večera je Olga jxi predstavi počakala Oktavija in oba sta, držeč se za podpazduho, odšla v stransko ulico. Kar se je dogajalo v naslednjih tednih, ie bilo kai ganljivo v obeh. Vprav nežno sta skrbela drug za drugega, v vseh kretnjah in besedah je bila neka prisrčnost, ki ji je bilo videti da je bila očiščena prahu, vsa prenovljena. pa je bila navidezno vendarle pristna. On ji je pred skušnjami podajal vljudno in viteško roko dol v omarico, ona se mu je zasmejala ko razposajeno dekle in je imela zmeraj kaj pripravljenega zanj, kak kruhek z gnjatjo, kako jabolko, košček čokolade »da ne bo zmerai popival« kakor mi je tiho povedala. Tako sta Olga in Oktavijo nu smo ga po njegovi prvi vlogi pri nas še zmerai t»ko imeno vali živela v senci svoje preteklosti. Usoda je tako hotela, ki je polagoma obdala oba z verigami, katere so bile še zmeraj pripravljene zanju. Oktavijo je čakal vsak večer, tudi če je bil že pred koncem igre prost, da je Olga zlezla h svoje omarice in sta potem skupno odšla po temnih ulicah v majhno krčrrT Kako se «» ren.ska spremenila v teh dneh! Kako gosposkv, ... lahkotno je stopala kako elegantne in mehke so bile kretnje njenih rok! Obraz ji je bil ves v zadovoljstvu, in smeh, ki ji je zmeraj bolj veselo sijal na licih, ji je pogladil vse gu bice. Tedaj je prišel večer, ko «mo prvfkra« igrali Marijo Stuartovo. Olga je bili videti od razburjenja ko nora Ko je prišla v gledališče, je bila ogrnjena z dolgim plaščem, ki jc vso pokrival, le njeno vitko postavo si čutil pod njim. Nato pa, ko i( sedela v omarici in se je zastor dvignil, tedaj je bila sama preoblečena v Marijo Stuart in je po kraljevsko gledala kvišku k nam. To je bila njena Prva vloga, ta Marija, ki si je bila pred dvajsetimi leti osvojila vsa srca z njo. — Uboga Olga! Tu zgoraj na odru je stala zdaj druga Marija, ki še od daleč ni bila tako dobra, kakršna si bila ti nekoč, toda — mlajša, mlajša je bila! In tu zgoraj je stal drug Mortimer, drugačen kc tvoj Oktavijo, ki je moral zdaj igrati starega škofa! A vanj so se potopili njeni pogledi, v njenega Mortimerja! In koj se je poleglo smejanje za kulisami, čim smo zagledali te oči . .. »Midva — ti in jaz — tu na odru!« — tako so govorile te oči in so se prepletale s solzami iz spominov. Ko so ravnatelju povedali, v kašni opremi sedi stillerka v omarici, se je najprej razhudil, a f>otem si je le postrani ogledal Olgo in ker je bil tudi on igralske krvi, se je zasmejal in jo potrepljal po rami. Le naj se našemari, kakor ji drago — teater je teater! Tako si je mislil ravnatelj. Dokler ni potem nastopil večer, ki je radi njega vredna ta zgodba, da je napisana. Igrali smo z nekim gostom iz glavnega mesta To je bila zares zvezda, ki je stala dosti denarja, »Katarina Velika«, mogočna igra z vlogo, ki ie že dolgi vrsti igralk dala čudovite, sijajne uspehe. Gledališče je bilo tako natrpano, da bi se bilo skoraj sesulo. Vsak izmed nas je bil na svojem mestu Oktavijo je igra! Menšikova. V suflerski omarici pa je sedela še druga Katarina, naša Olga. ki bi bila to vlogo rajši igrala ko vsako drugo na svetu, igrala z njim, ki je bil že tedaj njen Menšikov. Zvezdnica iz glavnega mesta ie spočetka začudeno. nalo pa rogaje se zrla dol v omarico, »v to trapasto žensko, ki se je menda zanesti nanjo?« •Vi ne rožnate naše Olge, gospa, ta je zanesljiva ko ainrt!« — A vsi smo se bili zmotili. Igralka iz mesta se je koj po prvem dejanju pri tožila, da je suflerka jako pomanjkljiva. Ko smo Olgo pozvali na odgovor, je stisnila svoje porde-čene ustnice in je molčala. V drugem dejanju ni bilo nič bolje. Igralka je baje ni razumela niti besedice. Ravnatelj ie stopil k Olgi in jo prav resno posvaril, češ, če bo zvezdnica ob dobro voljo, bo šla vsa predstava k vragu. »Le kaj je danes s teboj, šema šemasta!« je ravnatelj nahrulil Olgo, ki je sedela v omarici ko pravo pravcato molčeče Veličanstvo. V tretjem dejanju pa se je zgodila nesreča. Le s jx>močjo nas vseh, tudi jaz sem preigral neki daljši prisilni odmor tako, da sem kvasil najbolj trapaste puhlice, se nam je posrečilo, do smo svojega slavnega gosta obdržali na odru, dokler ni padla zavesa. Olga nam je vsem prišepetavala, le svoji nasprotnici ni zinila niti besedice. Kata- NIZKI CINK H to k o 1«», otroftkth lumflnih, invalliluklh voilAkov, prevoznih trioiklj". 4lvel-nth strojrv, Ontk frnnkn. ..TBIBUNA" ». BATJIL, LJUBLJANA, Knrlnvftka ronla 4 Pminitnlo« Maribor. Alaknandrovi, chIr in delavci. Tako je stala pred nami ta velika Katarina! — In lako, je minil odmor. Zdravnik je po vedal ravnatelju, da mestna igralka ne ruore več nastopiti. Kaj zdaj? Ravnatelj je bil kar iz sebe. Vsi smo bili neznansko razburjeni. Ali naj pošljemo tako množico občinstva, ki je tako nadeto sledila igri, kar domov, ne da bi bila predstava dokončana? To je bilo nemogoče, prav nemogoče! Z besnim fiogledom je iskal ravnatelj zločinko med kulisami. A nato se mu je mahoma spremenil pogled, ko da ga je neki izvrstni domislek razsvetlil In bolščal je v drugo Katarino, v našo Olgo, ki je visoko zravnana še zmeraj stala na odru . . »Olga, ali bi ti igrala do konca? Ali /naš vlogo? Odpoved prekličem, pa ti še doplačam po seben honorar! Olga, ali si ti Katarina?« »Jaz. sem Katarina!« je tiho zašepetala Olga in je pristopila k Oktaviju-Menšikovu ki ie sklonjeno glavo stal poleg ravnatelja. Zavesa se je dvignila. Katarina je nastopila Zdaj je bila samovladarica vseh Rusov v družbi svojega ljubimca, bila je žena svojega stoletja. (.4, činstvo je brez diha sledilo igri. To ni bila več tista Katarina izza odmora, usoda jo je zda i povzdignila izven njene okolice, celo njena poslava in njen obraz sta bila drugačna. Tako si je mislilo občinstvo. In ko vihra je zahrumelo odobravanje, medtem ko je bila prva Katarina še zmeraj v omedle-vici in je ležala v oblačilnici. Druga Katarina pa se je morala s 9vojim Menšikovom pač dvajsetkrat prikazati pred zastorom in smehljaje se in nalahno se je priklanjala vsa odeta v venec rož, Tako se jc končala ta predstava Ravnatelj ie sklenil, da bo vso to zmešano zgodbo pozabil in bo ostalo pri starem, kakor je obljubil. Hotel je le svoji »zmedeni suflerki« vso zadevo še enkrat v šali pojasniti, da si tako ohrani svoj ugled... »Mogoče,* je razmišljal, »mogoče bi ji res mogel kdaj dovoliti kako vlogo? Mogoče to ni bil čudež, kar se je bilo sinoči pripetilo in je v tej ženski, ki je večer za večerom ponižno *e-devala v omarici, vendarle še kaj ognia!« Sklenil je, da pojde kar sam k njej na dom in bi se pomenil z njo. Bil je lep poletni večer in kar rad se je odpravil na sprehod do Olge. Pri Olgi je dobil zdravnika. Ponoči se je bila Olga po svojem zmagoslavju popolnoma zruši!a; Vsa razdejana je ležala na postelji, lasje so ji bili bolnikov k< Kako uporabljamo zdravila za sluznice 1. Voda za grgranje. Ako bolnik grgra razredčen hipermangan, moramo skrbno paziti, da tekočine ne požre in da mu ne pride v želodec, ker je strupen. Grlo mažemo s čopičem tako, da pritrdimo čo-ič na dolgo žico. Čopiča pa ne smemo pomočiti ar naravnost v steklenico s tekočino, temveč je nekoliko vlijemo v majhen kozarec in ga tako zmočimo. Namesto čopiča lahko vzamemo tudi leseno poličico, ki ji njen konec ovijemo z vato. Pri inhaiacijah ali vdihavanjih delujejo zdravila v obliki sopare na sopila. Pri davici in kataru v prsih otrok, ki naj vdihavajo vodno soparo, napravimo iz palic, stolov in sličnega, nad posteljo bolnika ogrodje, ki ga pokrijemo z rjuho. Tako dobimo nekak šotor, ki pod njega postavimo skledo vrele vode. Kapljice vkapljavamo v oči in ušesa s števcem za kapljice. Pri kapanju v oči potegnemo sedečemu bolniku glavo nazaj, spodnjo veko mu potegnemo navzdol in mu vkapljamo kapljice v oko. medtem ko gleda močno navzgor. Pri kapljanju v uho potegnemo uhelj navzgor in nekoliko nazaj. Nato kapljamo tekočino v zunanji sluhovod. Bolnik naj pri tem leži na strani in naj nekaj časa tako ostane, da mu tekočina zopet ne izteče iz ušesa. Preden vstane, mu potisnemo vato v sluhovod. lzbrizgavanje. Nekatere votline telesa izbriz-gavamo, da jih očistimo ali da spravimo vanje razredčena zdravila. Za to imamo brizgalice, gumijaste balone in irigatorje. Vsi ti* aparati morajo biti zelo snažni. lzbrizgavanje ušiesa. Ušesa izbrizgavamo bolniku samo, ako je zdravnik to odredil, in sicer z mehko konico gumijastega balona, pri čemer naj bolnik sedi. Tekočina — najbolje prekuhana voda — naj ima toploto telesa. Paziti moramo, da ravnamo zelo previdno, lahno, nikakor ne s silo. Konice ne smemo vtakniti pregloboko v uho, da ne ranimo bobenčka. lzbrizgavanje nosa. Tudi nosne prhe delamo samo po zdravniški odredbi, in sicer z navadnim irigatorjem. ki mu cev vtaknemo brez nastavka v nosnico; lahko pa to napravimo tudi s tako imenovano nosno pršilnico. Pri tem moramo paziti na to-le: 1. Za tekočino uporabljamo navadno raztopino kuhinjske soli (1 žlička soli na 1 liter vode). 2. Tekočina naj ima toploto telesa (37---38°G). 3. Posoda z vodo naj bo kvečjemu 20 cm nad bolnikovo glavo. (Vpožteva se dno posode.) 4. Bolnik naj drži glavo vodoravno nad skleda 5. Cev si vtakne bolnik z dvema prstoma y nosnico in jo tišči. 6. Nato jo počasi izpusti, nakar teče voda skozi eno nosnico noter, skozi drugo ven. 7. Medtem ko teče voda, bolnik ne sme ne pa žirati ne govoriti. Uporabljanje zdravil na koži Mazanje s čopičem. Ako namažemo kožo z zdravilom, storimo to s čopičem iz dlake. Prav tako dobra pa je tudi lesena paličica, ki smo ji konec ovili z vato. Je poceni in jo, kar je večkrat treba, lahko takoj uničimo, sežgemo. Ako kožo namažemo z jodom in ako potem razpoka, počakamo nekaj dni. Ako pa začne močno peči in srbeti, jo namažemo z oljem. Jodovi madeži izginejo iz perila v pranju. S prstov pa jih spravimo s salmijakom. Ako namažemo kožo s kalodijem, ki vsebuje eter in se zato lahko vname ter eksplodira, če ga približamo luči, moramo biti pri tem previdni, čopič, na katerem se je kalodij nsnšil, zmehčamo v etru. — Ko mažemo rane z raztopino peklenskega kamna, moramo biti previdni zaradi perila, kajti takih madežev ne moremo spraviti iz njega. Ko pudramo kožo, storimo to s kosmom vate. Ako pa je treba telesne votline [»otresti s kakim Praškom, napravimo to z razpihalnikom za prašek, rašek mora biti čisto suh. Maže in olja vtiramo v kožo s čisto roko. Kožo jja moramo prej očistiti z etrom ali bencinom, ker sicer lahko nastanejo izpuščaji ali vnetja. Mesto, v katero smo vtrli mažo, zavežemo z lahko obvezo ali ruto. Maže so različne maščobe (svinjska mast, va-zelin, lanolin), v katerih so vgnetena ali raztopljena zdravila. Maže spravljamo na hladnem, da se maščoba ne raztopi ali aa ni žaltava. Lonček z mažo naj bo vedno pokrit, da ne vhaja vanj prah. Mažo vzamemo iz lončka in jo razmažetrto po obvezi s čistim nožem, ne s prsti. Pod obvezo razgrnemo čist, bel papir. Masaža. Imamo različne vrste masaže: utiranje, gnetenje, glajenje. trkanje. Roka, s katero masiramo, naj bo z oljem ali lojem dobro vtrta. 7. masažo izživljamo krvni obtok v bolnih udih telesa, pa tudi odpravljamo bolezenske tvorbe iz njega. Masaže se je treba naučiti, a tudi vaditi se je. ako hočemo usfiešno masirati. Frtaučhu Gustl ma beseda Tn je blu še un mesec. Jest sem šou glih ud šmarenc, pa me dubi pred cerkuja en nekdajn moj sošolc. Jest še dona na vem, kuku se piše. Mi mo nismo nkol drgač reki, koker >Ferbec<. Ta člouk ni nkol nubenmn nč puve-du. On je zmeri sam sprašvou, zdej tu zdej un. Za tu sma mu reki »Fer-beet. Še sam pre-fesar ga ni nkol drgač puklicu, keder ga je tou kej prašat. Sevede na uprašanje pa »Ferbec« tku ninkol nč udgu-vuru. En čas je gledu u lft, en čas pa u tla. Nazadne je pa on sam prefesarja kej prašu. Ke je dubu P" konc leta spričval, je pa spet on prefesarja >kuku je pa tu, de mam u spričval sam< Nu Ferbec« me je' dubu pu šmarncah pred cerkuja in me začeu sprašvat, koker puna-vad usacga. kerga je dubu u roka: »Ti, Gustl, kuku je pa tu, de spet nabiraja za jetka? Sej ja mama vnder že tulk, de na vema kam z no. D Afrik ja mečeja kufe kar u murje, keder ga preveč prdelaja. Pr nas mama pa gvišn več jetke, ket u Afrik kufeta, pa vnder še zmeri puberama zajna. Za božja vola, kaj boma pa /. no? Če b ja žiher na Lašk pušilal, b že nč na reku. Ampak ja na smerna, ke mama sankcije. Le pumisl, Gustl, kulk se pr nas jetke že sani pu fabrkah prdela. Pu rudnkeh pa gvišn še več. Pusebn pu takeh, ke štajnkoln kopleja pr nas. Naš držau se na more prou nč naprej metaL de b na skrbela za jetka. Sej vnder vs štajnkoln, kar ga nucaja nene železnee, kepuje sam dol na juge. Tu pa use sam zato, de mi Sluvenci saj na jetk pumajn-kajna na trpema, če ga že trpema na U6eh konceh in krajeb. In tud monopolizirat ja noče, koker tuba k. In tud tu sam zavle tega, de pridema Sluvenci laži du jetke. Noja. pa zidarsk majstri 6a se začel tud za jetka intresirat. Prauja, de boja začel sojem de-lucem sam pu dinari na ura plačvat, de boja tku tud mal h jetk prpumogl. Kene, zidarsk deluci delaja kumj tri šter mesce na let. Žiut morja pa kar celeh dvanajst mescu usak let. Tu se bo tulk Malo zgodovine o olimpijskih igrah Doslej se je vršilo 10 olimpijad: enajsta, ki se bo vršila v času od 1. do 16. avgusta v Berlinu, je pa že pred vratmi. Zanimiva je udeležba na vseh teh igrah. Prve olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah. Teh se je udeležilo 484 atletov, ki so zastopali 13 držav. Na tej olimpijadi so bile zastopane naslednje države: Avstralija. Čile. Danska, Nemčija. Francija. Grčija. Vel. Britanija, Nizozemska, Avstrija, Švedska, Švica. Madjarska, Združene države Ameriške. Pri drugi olimpijadi v Parizu leta 1900 je število držav narastlo na 14, število tekmovalcev pa padlo na 427. Tretja je bila leta 1904 v St. Louisu. Število držav se je tu skrčilo na 10. število tekmovalcev pa je narastlo na 595. Ogromen porast beleži olimpijada, ki se je vršila leta 1908 v Londonu. Tedaj je namreč sodelovalo 23 držav i 2084 tekmovalci. Olimpijske igre, ki so se vršile leta 1912 v Stock-holmu, beležijo zopet porast Ne toliko po državah. katerih je bilo 28, temveč po številu tekmovalcev, katerih je bilo 3282. Prva olimpijada po svetovni vojni je bila leta 1920 v Antwerpenu. število tekmovalcev je razumljivo padlo na 2731, dočim se je pa število držav celo za eno zvišalo. Pariška leta 1924 pa je zopet narastla tako po številu držav kakor po številu športnikov. Nič manj kakor 44 držav je tedaj poslalo 3385 atletov v Pariz. Višek v dosedanjih olimpijadah, kar se udeležbe tiče, pa je dosegla ona. ki je bila leta 1028 v Amsterdamu. 46 narodov s 3950. skoraj 1000 tekmovalci, je namreč številka, pred katero moramo imeti že malo rešpekta. Pri naslednji pa jc kvantiteta močno padla, kar je razumljivo, saj se je vršila v oddaljenem Los Angelesu na ameriških tleh. 38 držav je poslalo tja 1700 reprezentantov. Ker Amerika ni mogla v kvantitativnem pogledu tolči Evrope, jo je pa prav pošteno v kvalitativnem. Toliko novih svetovnih rekordov do tedaj še niso postavili na nobeni olimpijadi. To olimpijado bi prav lahko imenovali olimpijado rekordov. naj ne podira morale To vsaj družabno sožitje zahterva. Toda pri tem naletimo še na težji problem. Morala je sicer sama po sebi nekaj absolutnega, nadčasovnega, vedno enakega, od človeka neodvisnega, a z ozirom na človeka nekaj silno relativnega, popolnoma subjektivno - prilagodljivega, od individua do mdividua različna. Absolutna morala je postala v človeku skupek za zanj absolutno veljavnih relativnih moralnih pojmov Tudi nemoralna m moralna dela, da jih tako imenujem, vplivajo od človeka do človeka različno. Kar je temu v spotiko ali celo pohujšanje, je morda onemu m večini v nravno izkristalizacijo. Otrok n. pr. sc pohujšuje, ker gleda preplitko, nezrelo, pre predmet no, isto se bo morda ob umetnini zgodilo pokvarjenemu človeku. A oba, prvega kakor drugega smatram za še niže nenormalna pojava prvega nezrelega, drugega že zrelega, a za estetsko dojemanje recimo nemoralnih elementov v umetnini nezmožnega. Umetnina je za normalnega, zdTavo razvitega, nepokvarjenega dojemalca. Zaradi prvih dveh tipov celotne umetnosti ne moremo zavreči, ne zanika-vam pa možnosti opravičenosti in celo potrebe eksistence specifično otroške umetnosti. I.arpurlartizem je nesmisel. Kako naj spravimo v sklad z njim ocenjevanje naroda po njegovi umetnosti? Govoriti mi je še o razmerju podstav umetnine ter o relaciji ideje (snovi) do forme. Zastopam smer umetnostnega formalizma, a v najširšem pomenu besede. Ideja mi pomeni snov, forma oblikovanje lc snovi, psihološko m jezikovno. Trdim, da umetnik vsak predmet lahko umetniško poda; a če ga tako poda, je njegovo delo umetnina Vprašal bi le: Zakai je n. pr. Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice umetnina? Ali morda radi predmeta? Snov je vsakdanja, a silna elemenlar-nost in čustvena razžarjenost ter prepričevalnost, s katero Cankar to snov podaja, jc nekaj izrednega in to daje delu umetniško vrednost in zato tudi socialno pomembnost. Govoriti bi mi bilo šc o mnogih problemih, o estetskih principih in o drugih stvareh, ki so s temi v zvezi, a to že presega okvir ki sem si ga bil določil Tine Logar. In Berlin? »Samo< 52 narodov je prijavljenih in tudi število atletov bo doseglo pri letošnji olimpijadi rekord, ln morda tudi rekord v uspehih. Smo zelo radovedni. Samo rekordov v športnih uspehih in jjotein bodo te olimpijske igre rekord rekordov v vsakem pogledu. Križanica Sah 112 3 | | 4 | 5 | 6 i 8 [S 1 1 10| 1 1 MIN I13! IM 14 15 i61 p 17 18 1 I |» i m 201 gg 21 | L, 23 2*L, M 26 I 27 | 281 »i l 30 1 31 32 1 I33 1 i 1 1 35 1 1 36| | 1 371 | Besede pomenijo: Vodoravno: I vzboklina, 4. kuhinjska rastlina, 7. rimski bog, 9. moško krstno ime, 10. capin. 12. stara dolžinska mera, 13.^ urška črka. 14. pesniška oblika. 16. ploskovna m'ra, 17 vrsta poti. 20. osebni zaimek, 21. igralna karta 22. domača žival, 25 osebno povratni zaimek, 26. osehni zaimek. 27. rimski denar 29 varuje konico svinčnika, 31. del nnve, 34 severno moško im , 35. kraj v Sloveniji, 36. del rastline, 37. vodna žival Navpično: 1 del strehe. 2. kaznivo deianje, 3. tekoča voda, 4. izgubljena bitka, 5 turško mo-ko ime. 6. določen čas. 8. izraz pri kartanju 9 kazalni zaimek, 11. del suhe zemlje, 12. priljubljen človek, 15. predlog. 18. del voza, 19. del stroja, 22. dan v tednu, 23. navadni števnik, 24. hrvaški književnik. 25. živalska snov 28. slovenska reka. 29. del glave. 30. vasjiri Ljubljani,32 vzklik začudenja,33 pregovor. Rešitev križanice Vodoravno: 1. šota, 4. akut, 8. kuta. 12. ali, 13. sto, 14. roč, 16 dar, 17. Lt, 18 stol. 19. Anam, 21. Ig, 22. eros, 23 če. 25. Adam. 27 Ivan, 28. soda, 30. Aron. 31. grb, 32. val, 33. Izo, 35. ara, 36. ro, 37. Iran, 3*. lice, 40 N. V., 41 apnar, 42. Ba, 44, legal 46. akt, 47 nota, 49. por. M. ep, 53. ace-tilen, 54. Po, 55. red. 57. ave, 58. lok, 59 ras, 60. oratar, 61. Advent. Navpično: 1. šaloigra, 2. Uit, 3. ti, 4. Atos, 5. kol, 6 ura, 7. tona, 9 ud, 10. Tai, II. Argonavt, 13. Ston, 15 čada, 18. srab. 20 Mara. 22. Evropa, 23 čoln. 24. edil, 26 mornar, 28. Saar, 29 azil, 32. vratca, 34. ocepek. 37. Inka 39. Egon, 42. boter. 43. Alila. 4.) pero, 47. Neva. 48. alod. 50. kost, 52. Per, 54 Pan. 50 da 50 re. Turnir v Moskvi se je končal z zmago Capablan-ce, ki je dosegel 13 točk od 18 možnih, to je preko 72 odstotkov, kar je za tako močno zaseden turnir izredno lep uspeh. Cajsablanca je bil v formi, mila mu je pa bila tudi sreča, kar dokazuje, da je igral zelo jjodjetno. Njegova zmaga je pomembna posebno še radi tega, ker si je s tem priboril večje izglede, da bo imel zopet priliko, igrati mateh za svetovno prvenstvo. Mnogo zavisi seveda še od njegovega uspeha v avgustu v Nottinghamu, kjer bo zanj nekoliko težje ker moči ne bodo tako izenačene, kot so bile v Moskvi. V Nottinghamu bo igralo namreč poleg najmočnejših tudi par slabših, katere bodo Capablancini konkurentje brez dvo-da premagali, dočim se njemu prav rado primeri, da s takimi samo rernizira. Drugi je bil v Moskvi Botvinik z 12 točkami. Napel ie v drugi polovici turnirja v6e sile, da bi ujel vodečega Capablanco, toda doseči ni mogel več. kot da je razliko zmanjšal na pol točke, ki pa jc v zadnjem kolu narasla zopet na celo točko, ker je Capablanca Eliksasesa premagal, Botnivik je j>a proti Lowensteinu dosegel samo remis. Kljub temi' je pa njegov uspeh odličen in je znova dokazal, da spada v najvišji razred šahistov na svetli. Flohr jc z 9 ua pol točkami rešil tretje mesto in s leni dosegel šc časten rezultat, čeprav so bili njegovi izgledi sredi turnirja izredno slabi. Nadaljni mojstri slede z razliko po pol točke, Lilienthal 9 Ragozin 8 in pol. dr. Lasker 8 in Eliskases, Kan, Lowcnfisch ter Rjumin 7 in pol. Polovico možnih točk je dosegel torej le še Lilienthal, več kot Iretjino možnih točk so pa dosegli vsi mojstri. Ruskim mojstrom tudi letos še ni us|5clo, da bi prehiteli inozemske, |x>kazali so pa najjpedek in že sedaj morejo imeti uspeh proti njim lc najiz-branejši. Kot |>oročajo časopisi, je že zasigurana udeležba Jugoslavije na olimpijadi v Miinchenu. Posamezne države bodo nastopale z osmimi igralci in dvema rezervama in je pričakovati, da se bo udeležilo te ogromne prireditve blizu dvajset držav. Koncem tega meseca se bo vršila slična prireditev na Dunaju med podonavskimi državami. Posamezne države bodo nastopile s šestčlanskimi moštvi. Po; vabljena je bila tudi Jugoslavija, o katere udeležbi a jugoslovanska šahovska zveza še ni odločila, 'rireditelji bodo povrnili stroške oskrbe, dočim bi stroške vožnje morala nositi vsaka država sama. Pričakovali je. da se bo te dosedaj nove prireditve udeležila tudi naša država, ki bi imela lepe izglede, da si v tej borbi osvoji prvo mesto. S turnirja v Moskvi prinašamo danes naslednjo partijo, v kateri jc Flohr z izvrstno igro odbil Fliskasesov napad in zmagal s protinapadom. £ Flohr Eliskases Le kam je zbežal prašič? I. u2- d4, Sg8 f6; 2. c2 c4. e7 -e6; 3. Sg1 -13. b7 b6; 4. Sbl c3 (druga možnost je bila tukaj g2 g3 in Lfl ■ g2, ki daje tudi belemu dobro igro), I.c8—b7; 5. Lel g5, L® b4; 6. Ddl—c2, h7- hf> (dobra poteza! Beli se inora odločiti, ali hoče vztrajati pri vezavi skakača (6, ali se pa od|x>vedati učinkovanju svojega damskega lovca na damskem krilu); 7. Lg5-h4, -OO; 8. e2-e3, d7 d6; 0. Lfl — d3, Sb8- d7 (oba nasprotnika sta odlično mobilizirala svoje figure); 10. 0- 0 (Flohra sili slab položaj v turnirju k ostri igri. Partija postane sedaj zelo napeta), c7 c5; 11 d4-d5 (c linija mora ostati zaprta), Lb4Xc3; 12. b2Xc3. c6Xd5, 13. c4Xd5, I >d8 - c7; 14. c3 e4, c5—c4; 15. 1x13—fl 1 (na Ld3 e2? bi sledilo 118 e8 in Sf3 d2 ne bi šlo radi Sf6Xd5), Tf8 e8; 16. Sf3 d2, b6 b5; 17. Y2 13, u a5; 18. Ul4- 12 (beli zbira svojo vojsko, ker postaja črni napad nevaren). Lb7 a6; 19. Kcl~b2 (kralj mora napraviti prostor belim figuram, da se jiostavijo v obrambo), Te8 -c8; 20. Kb2—al. b5 b4; 21. Tdl bi, Ta8 bS; 22. Lf2-d4 (grozilo ie b4 b3)). Sd7-e5; 23. Lfl e2, Dc7—e7 (črni si je zgradil idealno napadalno pozicijo, toda sedaj ne najde |>ravega nadaljevanja in se spusti v brez-izoledne manevre z damo. V |ioštev jc prihajalo Lf6 d7); 24. Thl- -cl. De7-e8 (grozi b4 -b3); 25. Oc2-dl, b4Xc3 (na b4 b3 bi sledilo sedaj a3); 26. Ld4Xc3, La6—bB; 27. Ddl el DeS e7: '.'.8. Sd2—fl! (Flohr je srečno prestal najhujše in prišel | Jetke prdelal, de boma mogl začet mislt na kaSn eksport. Drgač na vem kam boma z jetka? Č« ja I na boma smel na lašk eksportirat, boma mogl pa | holt na tu gledat, de boma s kašna druga držaefc ! sklenil kepčija.« Jest sem kar debel gledu, tulk m je ud jetka I nafeflou. Pa ni biu natrkan. Cist trezen Je biu. Noja, jest sem ga en čas putrpežliu puslušu, nazadne m je ratal pa le mal pranaumen use skp. Ta himbo je tku guvuru, koker de b se zatu za jetka naberal, de b nam ja s časam na zmankaL Jest na vem, a je res tku naumen, de tu misl, al se pa če iz celga sveta norca delat. Sam Buh vt. Noja, ke m je blu negaveh čenč enkat zadost, som ! pa jest za beseda puprjeu. | »Ti čenča, kua s pa ti tlela use skp načenčou? Men se use tku zdi, koker de b biu ti mal prfrk-nen. Stop stop hiter h gespude dohtar Rubidate, de t bo kašne medicine zapisu, de na bo prepozen. Z mežganem se ni za špasat. A ti res misleš, ! de se zatu nabira za jetka, de b ja še kej nakepil? I Nabira se ja zatu, de b se lohka nakepile kašne I rcnije za jetka panat. Sej videš, de je ze pu naše dumuvine jetčne. Ce na bo hitre pumofi, boma ! kar zgini s tega sveta, koker kafra.« j »A tku je ta reč. Koker se men zdi, čte vi I šele pn toč zgunit. Gustl, tu se pa na bo ubnesl. Če s eden jetka na glava nakople, je fertik. Če čte res jetka udpraut, dejte puskrbet, de boja mel ! tud reveži take kvarterje, koker se šika za Idi. Pol dejte fabrikante in druge majstre prsilt, de boja mogl soje deluce tku plačvat, de boja lohka živel, ne pa umiral. Koker zdej delate, je pa glih tku, koker de b na Ideh puskušal, kulk časa je lohka člouk brez jedi, preden u jetka pade. VI mende tkula mislte: če sma že špetale sezidal, morma gledat, de boma dubl tud kej bouniku. Špetale ja na zklama zavle leušga, ampak za bou-nike. Naša doužno6t je zdej, de špetale napouna-ma, de na boja prazen tlela stal. Kene, pa za dob-tarje morte tud skrbet, de na boja brezposeln, koker prefesari. Tu je scer lepu ud vas, ampak vaša skrb za napounitu špetalu je čist neputreb-na. Če boja zidarsk majstri soje deluce tku pla6-val, koker jih čja plačvat, boja usi preh u jetka padi, preden bo špetau duzidan. No viš, Gustl, na ta viža na bo nkol treba skrbet, de b nstal šp>e-tali prazen.« Ke m je »Ferbec« use lula razložu, sem začeu pa še bi debel gledat Lej ja mrcine, sem začeu mislt. Sej »Ferbec« le ni tku naumen, koker vu vid. Jest b hmal reku, de ma mužakar prou. F. G. je čas, da začne s protinapadom), Sf6—cT7; 29. Sfl —e3, g7—g6; 30. Del -d2, Kg8-h7; 31. Dd2—d4 f7—f6; 32. h2—h4, Sd7—c5; 33. h4—h5, Lg6—e8 (hiti v obrambo, toda izgubi pešca); 34. h5Xg6+, Le8Xg6; 35. TblXb8, Tc6Xb8; 36. Se3Xc4, De7— d7; 37. Sc4—d2, Dd7-a7; 38. Tel—bi, Tb8X bl+. 39. Sd2Xbl, Da7—b6; 40. Sbl—a3, Lg6-e8; 41. Dd4—d2, Sc5—a4; 42. Lc3-d4, Db6-c7; 43. f3—f4, Se5 d7; 44. Sa3— b5, Dc7—d8; 45. Dd2— c2, Sd f — b6; 46. e4—e5+, Le8—g6; 47. Le2—d3, Dd8—g8; 48. Dc2-c7+, Dg8-g7; 49. Ld3Xg6+, Kh7Xg6; 50. Dc7-c2+, Kg6-f7; 51. e5Xf6 in črni se ie vdal, ker nima več obrambe proti belemu napadu vseh figur. Razvezano snopje Kaj je bila „trozveza" Ko je Bismark po zmagi nad Francozi ustanovil novo nemško cesarstvo, je v strahu pred francosko revanžo potreboval zaveznika. Avstro-Ogrska se je začela takrat vrivati na Balkan in je prišla vedno bolj navzkriž z Rusijo. Ko so leta 1878 na berlinskem kongresu prikrajšali Rusijo za sadove njenih zmag nad Turki, se je tudi staro prijateljstvo med Rusi in Nemci ohladilo. Tako sta Bismark in Andrassy, ki je vodil avstrijsko zunanjo politiko, naslednje leto sklenila zvezo v varstvo pred Rusijo. Upala sta, da se bo tej zvezi pridružila Anglija, toda namesto nje se je kmalu jjonudila kot tretji zaveznik Italija. Ta sicer Avstrije ni marala, toda ko so ji Francozi lela 1881 tako rekoč pred nosom vzeli Tunis, v katerem so Italijani videli svojo bodočo kolonijo, so bili tako užaljeni, da je kralj I lumbert še iste jeseni napravil obisk na Dunaju, • naslednjo pomlad — maja 1882 — pa je bila sklenjena trozveza med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo. Ta trozveza je bila še nekrajkrat podaljšana, pri čemer je Italija dosegla vedno kake spremembe sebi v prid. dokler se ni maja 1915 na znan način klavrno končala. Prve dramatske predstave v Ljubljani in prvi slovenski igralski teksti Dramatske predstave se spominjajo v Ljubljani že v protestantskih časih (Frischlin v Schulordnung), kar priča tudi opomba iz leta 1598 pri predstavi jezuitskih dijakov igre (seveda v latinskem in nem škem jeziku) »žrtev Izakova«, da je bila »mnogo lepši kakor prešjnje protestantske igre«. Potem so predvsem j e z u 11 j e , ki jih je škof Hren poklical v Ljubljano leta 1596, igrali od leta 1602- 1638 nad 40 iger svetopisemskega značaja. To so tako imenovane »jezuitske šolske igre«. Med pisatelji teh iger se imenuje tudi poznejši zgodovinar Janez Ludvik Schonleben. Igrali so tudi v cerkvi (na belo soboto 1635) v redutni dvorani, na dvorišču jezuitskega kolegija pri Sv. Jakobu ali pa na letnem dvorcu »Pod rumom«. Tu se je igrala igra »Paradiž« večkrat v latinskem in nemškem jeziku, za 1. 1670 pa stoji v zapiskih, da »se je nekaterim ubogim dijakom dovolilo izven mesta igrati nekaj dni to igro tudi v domačem jezik u«, to je slovenskem 1 ako se torej mora to leto vzeti kot leto prvi s I o -venskepredstave, katere tekst pa ni ohranjen Istega leta pa je tudi hrvaški plemič Franjo K r® '0 Frankopan, ki so ga kmalu potem ob-glavili na Dunaju, prevedel nekaj prizorov Molie-rove komedije »George Dandin« iz I. 1669, ki je izšla letos v prevodu prof. Koštiala |x>d naslovom »Jurij Tepček« na hrvatski jezik, pa na ta način, da je osebo Jurija Tepčka napravil za Slovenca ler niu dal govoriti štajersko slovenščino, ki jo je Fran ko|>an znal. ker je imel tam svoja posestva. Ta teksl je ohranjen (samo odlomek), Ier je prvi igerski tekst, kjer ob hrvaščini nastopa tudi slovenščina. 1 oda prvi samostojen in celoten slovenski igerski tekst je šele škofjeloška pasijonska procesija p. Romualda iz Štandraža pri Gorici iz 1. 1721. - Taki so bili početki dramatskih pred slav na Slovenskem, pa tudi slovenske dramatike. tliša v dveh državah. A. Borden v Sanfordu v Ameriki ima svojo stanovanjsko hišo ravno na meji države Rliode Istand in Massachusetts; iztočni del hiše sjwda v eno državo, zapadni del pa v drugo. Nemško prodiranje na Balkan Obisk dr. Schachla p Belgrada Predsednik nemške narodne banke in čton kabineta nemške vlade g. dr. Schocht obišče le dni prestolnice balkanskih držav: Belgrad, Atene, Sofijo in Bukarešto. Kot javlja nemško časopisje, ic namen njegovega potovanja v prvi vrsti in, da izgladi pot tesnejšega sodelovanja med Nemčijo in balkanskimi državami zlasti na trgovinsko-po-liličnern področju. Pri tem bo skušal fl. Schacht razpršiti tudi mnoge pomisleke, ki so se zadnje čase pojavili v pogledu koristi, ki jih imajo balkanske države od nemške trgovine in kateri pomisleki se pripisujejo mnogoštevilni konkurenci, ki na vse tesnejše gospodarsko sodelovanje balkanskih držav z Nemčijo ne gleda baš s prijaznimi očmi. 0. SchaoM bo skušal odstraniti tudi ovire, ki obstojajo pri odvijanju samega izmenjal-nega sistema, v katerem obstojajo vsled devizne politike resne in objektivne težkoče. In nazadnje, Nemčija sloji tik pred sprejetjem novega deviznega zakona, vsled česar mora imeti jasno sliko gospodarskega položaja držav na Balkanu, s katerimi vzdržuje najtesnejše trgovinske stike. Ako končno omenimo še dejstvo, da je Nemčija v zadnjih letih znatno izpopolnila svoje kmetijstvo, k čemer je najbolj pripomogla njena dosledno izvajana avtarkična politika m da interesi nemškega agrarca vse močnejše vplivajo na vodstvo zunanje trgovinske politike Nemčije, potem nam je namen potovhnja fl. dr. Schachla popolnoma razumljiv. Ako pogledamo na trgovinske odnošaje Nemčije z balkanskimi državami, potem nam bo na prvi pogled jasno, da postajajo ti odnošaji od leta do leta vse tesnejši in Ha zavzema Nemčija v gospodarstvu balkanskih držav eno najvidnejših mest. Trgovinski promet Nemčije z Jugoslavijo, Bolgarijo, Grčijo, Romunijo m Madžarsko, ki je znašal še leta 1933 skupno 353 milijonov mark, se je dvignil v lanskem letu na 572 milijonov, io je za 63%. V prvem četrtletju letošnjega leta pa je promet dosegel že višino 181 milijonov mark (kar znači ponoven dvig za 50%. Izvoz baga v Nemčijo iz teh držav, ki je znašal še leta 1933 198.5 milijonov rpark, se je povečal v letu 1935 na 391.1 milijonov mark, dočim je uvoz iz Nemčije v balkanske države, četudi se je stalno povečaval, dosegel znatno nižjo točko in to 252.6 milijonov mark (1933:154.31, tako, da je znašal celokupni pasivni saldo Nemčije napram imenovanim balkanskim 'državam lani 66.5 milijonov mark ali okoli 1 milijarde in 300 milijonov dinarjev. Te številke pričajo o veliki važnosti in gospodarski pomembnosti trgovinskih odnošajev Nemčije za balkanske države in nič manj tudi o važnosti in pomembnosti teh odnošajev za nemško gospodarstvo. To poslednje dokazuje tudi dejstvo, da predstavljajo trgovinski odnošaji Nemčije s temi državami 7.7% celokupnega nemškega »voza in 5.9% celokupnega nemškega izvoza. Za balkanske države niso ti odnošaji nič manj pomembni, kajti tudi Nemčija zavzema v trgovinskih bilancah teh držav eno najvažnejših mest. Tako je bila na primer udeležena Nemčija lani pri celokupnem izvozu: Bolgarije z eno polovico, Grčije z eno tretjino, Madžarske z eno četrtino in Jugoslavije ter Romunije s po ervo šestino. Pri uvozu iz Nemčije je znašal ta odstotek: v Bolgariji polovico, v Romuniji eno četrtino, pri Madžarski in GrčkuORO petino in pri Jugoslaviji eno šestino. Nastane tedaj vprašanje: ali je mogoč še nadaljnji razvoj trgovinskih odnošajev med Nemčijo m bj^enskimi državami in ali nimamo morda prčokoyati, da bo sledil v tem pogledu preokret v druge smeri? Trgovina ne pozna sentimentalnosti. Niti niso bili sentimentalni razlogi, ki so privedli nemško trgovino v ta del Evrope. V tem smo si na jasnem. Zato je potrebno pogledati stvari v oči in pravilno ocenili vrednosti dosedanjih in bodočih trgovinskih odnošajev Nemčije z balkanskimi državami Načela »do ut des« so se že davno preživela v mednarodno-trgovinskih odnosih. Iskrena volja pogodbenikov, da dosežejo obestranske koristi za žrtve, ki jih morajo nositi tudi obojestranski, igra v modernih trgovnskih pogodbah za prvo načelo. Ako pa hočemo pravilno presojati sedanji kompenzacijski sistem trgovinskih odnošajev Nemčije z balkanskimi državami, tedaj vidimo na primer, da ne kaže presojati razmerja Nemčije napram balkanskim državam kot celino, marveč, da je potrebno vzeti v obzir individualnosti posameznih držav, njih gospodarstvo in tudi njihove soci-jalne in druge interese. Ze v razliki odstotkov udeležbe Nemčije v trgovinskih bilancah posameznih balkanskih držav je potrjeno to mnenje. Te razlike brez dvoma niso toliko rezultat ugodnih aH manj ugodnih trgovinskih pogodb, kot pa odraz različnosti gospodarskih struktur posameznih gospodarskih zajednic na Balkanu, a do neke mere tudi brez dvoma odraz specijalnih razlogov mednarodne politike. V tem pogledu ima obisk predsednika nemške nar. banke g. dr. Schachta svoj poseben pomen. Za Jugoslavijo obstojajo v pogledu trgovinskih odnošajev z Nemčijo izvestna nerešena vprašanja, med katerimi zavzema vprašanje izravnanja klirinških saldov brez dvoma prvo mesto. V Nemčiji zamrznjena aktiva jugoslovanskih izvoznikov so znašala začetkom tega leta 480 milijonov dinarjev, s čemer smo dosegli najvišjo točko nemSke zadolžitve pri nas, odkar obstoja jugoslovan-s ko-nemški kliring. Koncem maja letos pa so se naša aktivna salda znižala na 378 milijonov dinarjev ali na okoli 21 milijonov mark. Vendar pa tudi to zmanjšanje ne predstavlja posebnega izboljšanja napram letu 1935 (24.5 milijonov mark), ako pomislimo na razmerje iz leta 1933, ko smo bili še mi pasivni za okoli 300.000 mark. Od tega časa pa so se povečali nakupi Nemčije pri nas na izredno višino in so dosegli vrednost 61.4 milijone mark (od 35.5 milij.), dočim se jc uvoz v Jugoslavijo omejil na 36.9 milijonov mark 133.8 milijonov v prejšnjem letu}. Sele v prvem četrtletju letošnjega leta se je posrečilo Nemčiji povečati svoj izvoz v Jugoslavijo, tako, da se je zmanjšal nemški pasivni saldo od 8.2 v prvem četrtletju na 6.6 milijonov mark. Tu so se pokazali vplivi naše finančne politike na zunanjo trgovinsko politiko naše države, kar je dolo navedene ugodne rezultate. Popolnoma je razumljivo, da je morala naša država vsled take politike znatno omejiti uvoz blaga iz drugih držav, ako ni hotela ogrožavati aktivnosti naše plačilne bilance. Med mnogoštevilnimi nabavami naše države pri nemški veleindu-striji naj omenjamo samo pogodbo s Kruppom za metalurgične industrije v Zenici. S tem pa se je pojavila nevarnost za gospodarsko ekskluzivnost, kar ne more imeti dobrih posledic za mednarodno trgovino. Na drugi strani vodi to stanje v reakcijo konkurentov Nemčije, ki čutijo težke posledice svoje izolacije na trgih, kjer so še pred nedavnim časom imeli solidne odjemalce. Končno je nastalo negodovanje gospodarskih krogov v samih balkanskih državah radi neizravnanja visokih pasivnih saldov Nemčije. Očitki gospodarskih krogov balkanskh držav, ki so naslovljeni na Nemčijo v pogledu neplačanja dolgov iz kliringa, se vsied gornjih dejsiev izpirajo v glavnem na irdiiev, da je Nemčija namenoma ustvarila ta visoki pasivni saldo v balkanskih državah, da bi na ta način prisilila vse balkanske države na nakup njenih industrijskih proizvodov. Dejstvo, da so balkanske države dejansko in v danem položaju odvisne od tega nakupa, ako hočejo priti do plačila svojih terjatev in da se baš radi tega čim dalje bolj zo-žava krog nemških konkurentov na Balkonu, nas sili na resno razmišljanje. Naloga g. dr. SchacMa v tem pogledu bo, da te očitke ovrže z ureditvijo tega vprašanja v skladu z željami in zahtevami našega gospodarstva. Po našem mnenju obstoji možnost razširitve enostranskih klirinških pogodb na mnogostrane, h katerim bi mogle pristopiti vse večje evropske države, pred vsem pa Velika Britanija in Italija. S takim mednarodnim kliringom bi se omejile dosedanje težkoče izplačevanja pasivnih saldov na najnižjo točko, dočim bi se v gospodarstvu posameznih aktivnih držav izključila velika nevarnost neracijonalnega uporabljanja klirinških kreditov v neproduktivne svrhe, kar se pojavlja vedno, kadar je gospodarsko »n finančno šibkejšemu vsiljena volja močnejšega. In končno ne smemo pozabiti tudi dejstva, da bi pri današnjem enostranskem kliringu tudi tedaj ne bilo mogoče pričakovati posebno ugodnih uspehov, ako hi Nemčija v redu izplačevala svoja pasivna salda v — markah, ker bi mi morali te marke zopet plasirati samo v — Nemčiji, ali v najboljšem slučaju z velikim rizikom izgube na tečajne razlike, le deloma v ostalem inozemstvu, ki bi popraševalo po markah. Resnica je tedaj, da je dosedanji način klirinškega izravnanja pokazal poleg svoje dobre strani, da omogočava izmenjavo blaga, še več slabih stiani, ki pa se ne dajo drugače odstraniti kot z zamenjavo enostranih kliringov v — kolektivne. Predsednik nemške nar. banke g. dr. Schachi »e bo lahko prepričal na lastne oči, da obstoji pri nas resna in velika volja za kar najtesnejšim gospodarskim sodelovanjem Jugoslavije z Nemčijo in da so želje in zahteve našega gospodarstva upravičene in to tem bolj, ker predstavljajo stvarne pogoje za bodoči razvoj naših trgovinskih odnošajev z Nemčijo. n-fl. Proti trdi stolici, arom hi katarja ▼ črevih Ja dobro (redstro mnvm Franz-Josefova grenka voda. Se a« jemlje večkrat m dan. Bog. po min. ooo. pol. ta nar. idr. 8-tar. WH, O. V. H. Uvozna kontrola Finančni minister je uveljavil odlok, po katerem se začne dne 25. junija uvozna kontrola in po tem datumu uvoznik ne more uvoziti blaga iz neklirinSkih držav, niti cariniti, če nima predhodne odobritve Narodne banke. Seznam predmetov, ki so podvrženi uvozni kontroli, je naslednji: Tar. St. 5. 1 oluščen riž; tar. št. 5. 2. neolu-ščen riž; tar. št. 17. 1 zemeljski orehi, n£oluščeni; tar. St. 18. 1 a in b limone, pomaranče, mandarini; tar. št. 19. banane; tar. št. 25. 1. surova kava; tar. št. 96. pluta, surova, neobdelana; tar. št. 104. 4. kolofonija; tar. št. 169. 1. antracit; tar. št. 169. 2 kameni premog; tar. St. 169. 4 koks; tar. št. 274. enonitna bombažna preja; tar. št. 275. dvonitna ali večnitna bombažna preja; tar. St. 276. bombažna preja za nadrobno prodajo; tar. št. 277. gladke bombažne tkanine; tar. št. 278. bombažni žamet, pliš in slične tkanine; tar. št. 312. 1 preja iz česane volne nad št. 16, enonitna, surova; tar. št. 312. 2 predivo iz česane volne (kamgarn) nad št. 16, enonitna, beljena, barvana in tiskana; tar. št. 313. la preja iz gre-benane volne (Streichgarn), enonitna, surova; tar. št. 313. 1 b preja iz grebenane volne, enonitna, beljena, barvana, tiskana; tar. št. 317 volnene tkanine; tar. št. 327. 1. 2. preja Iz umetne svile, surova, bela, barvana; tar. št. 393. Ic cevi in obroči za pnevmatike; tar. št. 429 izdelki iz plute; tar. št. 440. 1. zamaški iz plute; tar. št. 357 železna in jeklena pločevina; tar. št. 539 cevi iz železa in deli za spajanje cevi iz železa; tar. St. 652 motorna kladivca, motorna dvigala, kompresorji, hladilni stroji; tar. št. 655 šivalni stroji; tar. St. 663 dina-mo stroji, alternatorji in elektromotorji; tar. št. 665 radijski aparati; tar. št. 667. 2b električne žarnice, razen žarnice za žepne svetilke; tar. št. 675 avtomobili in njih rezervni deli. Poštna hranilnica v maja Dodatno k že objavljenim podatkom prinašamo še te-le številke: Število računov je v vsej državi naraslo za 80 na 25.765. Pri posameznih podružnicah je število računov naraslo: Belgrad za 36 na 6818, Zagreb za 14 na 7633, Ljubljana za 18 na 6779, Sarajevo neizpreinenjeno na 3184 in Skoplje za 12 na 1351. Gibanje vlog na čekovnih računih je v znamenju padanja. Padle so vloge v Belgradu od 492.4 na 452.7, v Sarajevu od 124.44 na 115.16 in Skoplju od 40.0 na 49.3 milij., narasle pa so čekovne vloge v Zagrebu od 293.7 na 300.8 ln v Ljubljani od 166.7 na 174.7 milij. V vsej državi so se čekovne vloge zmanjSale v maju od 1127.3 na 1092.7 milij. din. Odtok zlata Iz Francije V dobi od 29. maja do 5. junija Je po najnovejšem objavljenem izkazu Francoske banke znašal odtok zlata Iz Francoske banke 1500.6 milijonov frankov in je s tem zlati zaklad banke padel na 55.521.4 milij. frankov. Deloma je bil ta odtok kompenziran s povečanjem takoj zapadlih naložb v Inozemstvu za 451.7 milij. frankov, tako da znaSa čista izguba samo nekaj nad 1 milijardo frankov. Naložbe v inozemstvu, ki so potrebne radi lažjega manevriranja pri obrambi franka, so dosegle 5. junija 591.15 milij. Povečala pa se je tudi obremenitev banke. Narasla so skoro vsa posojila banke, povečal se je obtok bankovcev za 257.2 na 84.962.3 milij., zmanjSale pa so se tudi zasedbe naložbe na žiru. Ptujski sejmi. Zadnji sejem za konje ln govedo je bil nadvse pričakovanje zopet dobro založen ln tudi kupčija je bila dobra. Razlog za Izredno velik dogon je pripisati okolnosti, da je potok Pesnica poplavil letos vso pesniško dolino, g čemer je povzročena velikanska Skoda in jc uničeno vse seno, da ne bo bodoče zime dovolj krme. Dogon živine je znašal tokrat 918 glav, in sicer 138 volov, 468 krav, 21 bikov, 43 juncev, 75 telic, 7 telet in 166 konjev. Od teh so prodali 22S komadov. Cone goveji živini ae od zadnjega Rada se peni, zelo osvežuje, __Izdatna pri uporabi. NI VE A PASTA za ZOBE Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10"—, Občinska hranilnica v Gor. Radgoni Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« članek, ki nas izziva na javno žehto perila bivše JNS, ki je vsa povojna leta vladala v Gornji Radgoni s pomočjo Nemcev in neinčurjev. V interesu poStenih Gornjeradgončanov smo hoteli vse to umazano perilo oprati doma. >Jutrqv«: dopisnik, i odnosno njegov sekundant pa nas izziva, da javno ožigosamo delo nekdaj vladajočih JNS-arjev. »Jutro« dopisnik je po 14 dneh ujel toliko sape, da je vrgel v javnost senzacijo, da je kr. banska uprava bivši upravni odbor obč. hranilnice razrešila radi vzornega in nesebičnega dela. Za nesebično in vzorno poslovanje je najbrž jasen dokaz dejstvo, da so nekateri člani upravnega odbora imeli ogromna posojila, dasiravno pravila obč. hranilnice to prepovedujejo. Ali je mar vzorno in vestno vršilo svoje posle bivše ravnateljstvo obč. hranilnice, ko jo ob priliki ogromne poneverbe preko 800.000 din pred par leti javnosti sporočilo, da znaša poneverba le 200.000 din? Lansirali so v javnost celo vest, da sta dva člana ravnateljstva ta znesek krila iz svojih sredstev. Vse to je bilo le zn javnost, dejstvo pa je, da je ta ogromni znesek še danes vedno pasiven za obč. hranilnico. Zo podeželski denarni zavod, kakor je obč. hranilnica v Gor. Hadgoni, je bil to hud udarec, pod katerim ječi še danes, bivše ravnateljstvo pa ni smatralo za umestno o tem obvestiti javnosti in tudi ne občine, ki jamči za obč. hranilnico. Nič manjšega udarca pa ni zadal zavodu zadnji gospod ravnatelj s tem, da je v zadnjem času pred izročitvijo izvršil strokovnjaško finančno transakcijo, s katero je obč. hranilnici onemogočil dohodek na razliki obresti letno nad 30.000 din. Agrarna reforma na veleposestvu Auersperga na Kočevskem Z ozirom na članek glede ^agrarne reforme na veleposestvu Auersperga v Kočevju v našem listu z dne 31. maja t. 1. priobčujemo poslana izvajanja zastopnika Aucrspergovega posestva, g. dr. Friderika Luckman-na, ne da bi lisi hotel s temi izvajanji vezati tudi svoje mnenje, prepuščajoč končno odločitev v tej zadevi merodajnim činiteljem. Posestvo Auersperg, ki je bilo kupljeno leta 1670 od grofa Kieselna, je bilo svojčas obširnejše kakor je danes in se je ob priliki servitutne odveze po I. 1848 odstopilo okoliškim občinam polovico takratnega posestva. Sedanja gozdna agrarna reforma bazira na § 24 agrarnega zakona z dne 19. junija 1931, ki pravi, da se lahko razlaste veleposestniški gozdovi za kritje potrebe na lesu. Radi ugotovitve, koliko znaša potreba okoliških občin, določa Pravilnik z dne 15. julija 1931, da se imenujejo komisije, sestoječe iz šumskih strokovnjakov, ki naj ugotove potreb.e ljudstva po lesu. Te komisije v dravski banovini niso poslovale. Ministrstvo poljoprivrede je izdalo v sporazumu z ministrstvom za šume in rudnike in z odobritvijo ministrskega sveta ekspropriacijski odlok z dne 16. 11. 1932. V tem ekspropriacijskem odloku se navaja potreba ljudstva kot notorična in da tudi vsi gozdovi veleposetva Auersperg ne bi zadostovali okoliškemu prebivalstvu za kritje potrebe na lesu. Ekspropriacijski odlok torej ni vpošteval Pravilnika, ker potreba po lesu ni bila ugotovljena. Vlada je potem tc razlastitvene odloke potom čl. 75 finančnega zakona za leto 1932-33 uzakonila tako, da ni imel lastnik možnosti pritožiti se proti odloku. Potreba po lesu ni tako velika, ker je vsa pokrajina obraščena z gozdom in je zahtevek ljudstva po zaslužku in ne po lesu. Omeniti je treba, da je izšel 1. 1922 zakon, ki je predvideval oddajo lesa iz veleposestniških gozdov po nizki ceni za potrebe okoliškega prebivalstva. Tega zakona se ic posluževalo tudi prebivalstvo v okolici Auerspergovega posestva in je zahtevalo povprečno v leiih 1922 do 1032 letno 2600 kub. m lesa. Ako se vpošteva letni do-rastek 4 kub. m na 1 ha, bi znašalo to 650 ho. Ze iz teh dveh primerov se razvidi, da polreba po lesu oziroma gozdnih površinah ni tako velika. Ze I. 1932 so izjavile okoliške občine, da žele glede gozdne reforme z veleposestvom skleniti sporazum, glasom katerega bi Auersperg odstopil cirka 4.500 ha gozdne površine brezplačno in bremen prosto ter obdržal ostali del gozda, obenem pa nosil ludi vsa patronatska in ponzijska bremena, ki odpadejo sorazmerno na odstopljeni del. Tudi začetkom letošnjega leta so bile občine zopet vprašane, katero stališče zavzamejo glede gozdne agrarne reforme na veleposestvu Auersperg in so se zopet skoro vse občine izjavile za pogajanja z veleposestvom. Kar se tiče lesne industrije, je treba omeniti, da je veleposestvo po razlastitvi začetkom leta 1934 kupilo iz prejšnjih gozdov še cirka 20.000 kub. m lesa za vzdrževanje industrije in sicer je moralo veleposetvo ta les plačati dejansko v gotovini kljub temu, da ni dobilo za odvzete mu gozdove nobene odškodnine. Sedaj pa, ko je postala kriza še večja, je moralo velposestvo restringirali svoj obrat in ga bo moralo morda tudi popolnoma ustaviti. Vzrok temu je predvsem, kakor že omenjeno, splošna kriza in so bila tudi druga veleposestva, katera imajo lastni les in jim ga ni treba plačati, primo-rana ustaviti obrate. Veleposestvo želi živeti s prebivalstvom v dobrih odnošajih in želi, da bi se poravnava z občinami vsaj poizkusila, kar bi bilo gotovo v obojestranskem interesu. Take poravnave so sklenili tudi ostali razlaščeni veleposestniki in sicer po tem ključu, da odstopijo cirka eno tretjino po velikosti in vred- sejma niso spremenile in so bile naslednje: voli 3 do 4 din, krave 1.50 do 3.75 din, biki 2.50 do 3.25 din, junci 3.25 do 3.50 din, telice 2.75 do 3.80 din za kg žive teže; konje so prodajali po kakovosti, in sicer od 300 do 3500 din, žreheta pa od 600 do 2000 din; cene konjem za klanje so znašale 1.75 din za kg žive teže. En vagon teh pOsieuujih je bil odpravljen v sosedno Avstrijo. Več ho o tej zadevi v interesu obč. hranilnice povedala nadzorna oblast in se bomo k temu poglavju najbrž še oglasili. Kar so liče hvalisanja »Jutrovega« dopisnika, koliko da je obč. hranilnica stavila svojih denarnih sredstev na razpolago občini Gor. Radgona, bomo |K>vedali ob priliki. Za danes naj ve javnost le to, da je teh sredstev toliko, da bi v kratkem morala obč. hranilnica prevzeti jamstvo za občino vsled prevelikih na razpolago danih denarnih sredstev. So bili pač |>ovsod pri obč. hranilnici, pri občini, pri obč. o|>ekarni eni in isti in povsod so se izkazali za fin. strokovnjake. Pri ustanovitvi obč. hranilnice je občina Gor. Kadgona prevzela polno jamstvo za vse poslovanje hranilnice, dočim pravila niso dopuščala občini prav nikakega vpliva na upravljanje poslov in na sestavo uprave. Vsa gori navedena dejstva nudijo zadosten razlog, da je ban. uprava razrešila dosedanjo upravo in imenovala za gerenta g. Joža Ilrastelja, ki je narodno neoporečen ter praktičen in izkušen gospodar. Njegova naloga bo, da izposluje spremembo pravil tako, da bodo odgovarjala značaju obč. hranilnice kot pupilarno varnega denarnega zavoda in da bo obč. hranilnica res občinska hranilnica pod kontrolo in vplivom občine, ne pa tako, kakor dosedaj, ko je bila obč. hranilnica le po imenu občinska, v resnici pa lo domena nekaterih gospodov. Z imenovanjem gerenstva si obč. hranilnica lahko samo čestita, ker bo v doglednem času rešena enkrat za vselej sličnih fin. operacij, kakor jih je doživela v zadnjih letih. V bodoče jo bodo vodili ljudje javnega zaupanja in v javno in splošno korist občine, kar je najvažnejše. nosti razlaščenih gozdov, dočim ostaneta dve tretjini lastniku. Le v enem slučaju se je neki veleposestnik pri Rogaški Slatini poravnal po zanj neugodnejšem ključu, vendar so bile iam vzrok posebne razmere, ki pa večini ne morejo priti v poštev. Pri Auerspergovem posestvu bi torej odgovarjal od 14.800 razlaščenih ha odstop cirka 5.000 ho. Na tej podlagi naj hi se vršila pogajanja, ki bi pn obojestranski dobri volji gotovo dovedla do sporazuma. Češnjev dan pod Gorjanci Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu priredi dne 21. junija ob 9 dopoldne razstavo in semenj slovečih podgorjan-skih češeni v Brusnicah. Prireditev te vrste je prva v teh krajih. Prireditelje je k temu vzpodbudilo dejstvo, da mnogo ljudi Se ni videlo pravih čeSnjevih nasadov, ne v cvetju, še manj pa, ko njihov krasen sad zori. Saj so nam pri drugih narodih in pri Japoncih znani njihovi češnjovi nasadi, opevanje lepote češnjevega cvetja in sadu in izleti v take čarobne gaje itd. Prebivalci mesta Prage imajo v niajniku velike izlete in zabave v Troji, kjer jo staroznana sadjarska Sola. Češnje v tamoSnjih nasadih so že 15. maja popolnoma zrele in se bo udeleženec kmetijske razstave 1. 1922., ko se nas je Slovencev preko 200 iste udeležilo, prijetno spominjal teh krasnih nasadov in zrelega sadu, ki nam ga je 16. maja nudila tamošnja okolica. In zakaj ne bi uživali dobrote lastnega drevja, lepote lastnih krajev. Dolina gradov vas vse vabi, da izkoristite prvi nedeljski vlak na Dolenjsko in pridete k nam pokusit zrele češnje in se okrepčat in razveselit na Gorjancih pri »Gospodični« ali v vinogradih na Tolstem vrhu. Po prihodu v Novo mesto ob 8 uri zjutraj se lahko vsak udeleženec v Novem mestu okrepča, na to pa bo odhod avtobusov v Rrusnice. Ob 9 bo otvoritev razstave, ocena in poimenovanje razstavljenih češenj po posebni komisiji. Nato po dogovoru pešizleti na Gorjance,, na Tolsti vrh in spotoma ogledi češnjevih nasadov v Gornjem Suhodolu pri najbolj znanih sadjarjih Luzarju in 1'adaršiču. Za prehrano naj vsak sam skrbi. Pijača se že dobi v zidanicah. Pri tem bo imel vsak priliko, da si nakupi češenj zn domačo potrebo. Trgovci s sadjem imajo priliko, da sklenejo ugodne kupčije, saj takega sadu, kakor ga imamo tukaj v Brusnicah, je tnalokje. Prijave udeležencev sprejema do 20. junija okrajni kmetijski referent g. Fr. Malasek v Novem mestu, ki daje tudi vse potrebne informacije. Na svidenje vsi sadjarji, sadni trgovci in ostali, ki ljubite naše kraje. Kotoamaterji na plan! Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu. Tvrdki Ta-Ta v Belgradu prepovedano delo. Belgrajski tednik »Trgovačke novinec, glasilo Zveze trgovskih združenj, objavlja na prvi strani vest, dn je upravnik mesta Belgrada g. Milan Ači-movlč podpisal odlok, s katerim se tvrdki Ta-Ta prepoveduje delo v Belgradu. Znižanje glavnice. Na izrednem občnem zboru delničarjev tvrdke Greinitz, industrija železa, d. d., železarna Muta, s sedežem v Mariboru, bo predlagano znižanje glavnice od sedanjih 3.5 na 0.7 milij. din in zmanjSanje Števila članov uprave na 3. Odlog plačil je dovolilo ministrstvo trgovine in industrije Mestni hranilnici v Ljutomeru. Odlog plačil velja za 6 let od 15. maja 1935, obrestna mera pa znaša 3.5% počenši s 4. marcem t. 1. Zavod je imel na koncu leta 1935 vlog na knjižice 4,773.816.50 din, na tekočem računu pa 505.005.42 din vlog. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Zidar Justi, trgovke v Litiji, narok za sklepanje poravnave 10. julija; terjatve je prijaviti do 0. julija. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Mtlllerja Teodorja, trgovca z mešanim blagom na Mu t i ob Dravi, narok za sklepanje poravnave 6. julija, oglasiti se jo do 30. junija 1936. Protvoritev tvrdke. Tekstilna industrija R. Thaler v Škofji Loki se je izpreinenila v družbo z omejeno zavezo: Tekstilna industrija Brumen & Thaller, dr. z o. z., Škofja Loka, katere glavnica znaša pol milijona uin. Tri dni križem kražem po Palestini Z avtom smo sc iz Kairc pripeljali v Sinajsko puščavo. Čudovito so vplivale na nas neskončne prščene planjave, kjer ni bilo nc rastlin ne živali ne življenja. Sam molk in puščava. El tlassana To je angleška postojanka sredi puščave. Je le vojaškega pomena. Občutili smo neizmeren vpliv Angležev po vsem sveiu. Pot iz Prednje Azije v Egipt je pač prava pravcata cesta narodov. Tod so že stopali Asirti, Babilonci, Egipčani. Judje, Grki, Perzijci, Rimljani, Turki, Arabci, Palestinska pokrajina, kjer »e je iz manjših prask razvila pravcata vojna krščanski križani, Napoleonovi vojščaki in v svetovni vojni: Nemci in Angleži. Angleži so zdaj položili roko na to pot; vse je v duhu njih moči, povsod El Hassana... Palestina Petdeset kilometrov za O Hassano se začne Palestina. Prvo, kar zagledaš, ) .Dva čevljarska pomočnika i BdeA ca takojSni nastop — hrano in stanovanje v hlll. Plača po dogovoru. Josip ■fibuttUnSi«, Dol. Logatec 64. Majer starejši, varčen, trezen ln dober gospodar, po možnosti absolvent kmet. Šole, se ISče »a večje posestvo na Dolenjskem. — Ponudbe a navedbo aa-htevkov, dosedanje zaposlitve ln dr. okolščln na upravo »Slovenca«i pod Številko 8664. (b) Dva dobro izurj. delavca sa izdelovanje gladkega cementnega streSnika sprejmem. Cihlar, TyrSeva 68. Kleparskega pomočnika kateri je tudi vel« v pokrivanja zvonikov — sprejmem takoj. Zlbret, klepar-•tvo, Radeče prrl Zidanem mostu. 0>) Več pletilj ■e sprejme za takojSnji nastop. Plača po dogovora. Tajner, Črnomelj. (b) Hišnico sprejmem. Naslov v upravi ■Slov.« pod štev. 8681. (b) Pridno in pošteno dekle s dobrimi spričevali, ki zna tudi kuhati ln vsa. hišna dela, se sprejme v trgovini Alojz Preaz, Rogatec. (b) Gospodično za postrežbo za mojo na živcih bolno hčerko Iščem - preko SO let staro, zmožno nemškega jezika. Ponudbe na upravo Slov. St. 8642. b fTBpn SRHI. M HM' e M ijflMiMiid Samostojna gospa razumna, trgovsko izobražena, bi Sla vodit trgovino ali večje gospodarstvo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Slfro »Zelo skromna ln Stedljlva« St 8656. (a) Začetnica zmotna vseh pisarniških del, Seli praktlclratl. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 7677. (a) Dekle vajeno kuhe ln vseh hišnih del, ljubiteljica otrok, ISče službo. Naslov pove uprava Slov. St. 8634. a Domača učiteljica s Šestimi razr. klas. gimnazije ln učiteljsko diplomo, a perfektnim znanjem Italijanščine, zmožna nemščine, angleščine, glaso-vlrja - ISče službo pri dobri pošteni družini. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 8624. (a) Krojač z obrtjo želi službo cerkovnika v večjem prometnem kraju, event prejme tudi mesto hišnika. Naslov v upravi Slovenca St. 8649. (a) Plemenita srca prosi 25-leten, poSten in priden električar, vojaščine prost, kakršnegakoli zaslužka. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridnih rok — lačen!« It. 8691. (a) Vajenca za vodovodno Inštalacijo in kleparstvo sprejmem. -Kezele, Bohoričeva ul. 3, LJubljana. (v) Mesarskega vajenca takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8701. (v) Pekovskega vajenca in raznašalca za kruh sprejmem z vso oskrbo v hlSl. — Pekarna Logor, Golnik. (v) Denar Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova S t. 40, najbolje vnovčujo terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 8 Din v znamkah. Posojila vezana na Stednjo ln večletno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in štediona d. d. Kraplnske Toplice. Glavni zastopnik za dravsko banovino RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 8 Din v znamkah. Vaše terjatve pri hranilnicah ln posojilnicah vnovčujem hitro in poSteno. Obrnite so na edino oblastveno dovoljeno pisarno ln priložite znamke. — Rudolf Zore. LJubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. (d) Iščem posojilo na trgovsko hišo v Kranju, v kateri se nahaja nova pekarna. Vrednost hiSe 600.000 din. Posojila ISčem 160.000 do 180.000 din. Vknjižba na prvem mestu. HISa donaša letno 50.000 din ln jo event. prodam ali oddam v najem. Ponudbe z navedbo višine obresti je poslati na Bogomir Cadež, pek, Kranj (Gorenjsko). (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava tn apro-baeija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna! Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18. Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, Javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranllnioe, Ljudske posojilnice. Obavlja vse denar, posle vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij PlaninSek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 36-10. Znamko za odgovor. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, LJubljana, Krekov trg 10. Poravnave plalanja dolgov posredovaule kreditov lo gotovine tudi aa vloge ln vredn. pa-plrle), naložbe kapitala, zaščitne ureditve, dav(Re napovedi ln V86 druge Irgevsho gospodarske posle Izvede ln iJTednllka mnenja oddaja koncemionlronR Trgovsfco-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. lesta 29. oktobra (Bimska cesta) itev. T Letoviščarjem ae priporoča Gostilna »Prodnik« letovišče - Kamniška Bistrica. Nudi lepe sobe, senčnat vrt ln krasna Iz-prehajaliSča. Penslon od 30—36 Din. (L) V Selcah n. Škof jo Loko oddam za časa letovanja v najem celo novo hlSo z vsem pohištvom ln kuhinjskim priborom. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 8583. (tj) Letoviščarjem se priporoča gostilna Jože Tavčar, Poljane nad Skof-jo Loko. Lepe sobe. Dobra hrana. Hrana ln stanovanje 32 Din dnevno. Vilo na Bledu opremljeno, 6 postelj, kuhinja, prttlkllne ln vrt, ugodno oddam za sezljo v najem. Informacije dobite v trgovini Zupan - Bled. Letovišče in kopališče Ivo Sorll, Gorenja van nad fikofjo Loko, se priporoča. (L,) Gorsko letovišče Ziri Kdor želi dobrega zraka, tople naravne vode za kopanje in plavanje, višinskega sonca in blagodejne sence smrekovih gozdov, naj se potrudi na letovanje v 2 1 r i. Dobro prometne avtobusno zveze ! Celodnevna oskrba in soba 30 Din za osebo. -Zahtevajte prospekte! — Tujskoprometnl odsek 2i-rl, Dravska banovina. (L Letovišče Luče v gornji Savinjski dolini, oddaljeno 16 km od Logarske doline, gorska . -ga, iglasti gozdovi, prijetne kopeli, dnevno dvakrat avtobusna zveza s postajo in Celjem. Pen-zlja 35 Din dnevno. Izborila kuhinja. - Naslov : Gostilna Raduha, Luče -ali Ivan Jezernlk, Maribor, KoroSka 2. (L) V neposredni bližini Rogaške Slatine se oddajo sobice zd leto-visčarje, event. z dobro hrano, lep vrt, po najnižji ceni. Polzve se v slaščičarni Novotnjr v Ljubljani. (L) V graščini iščemo stanovanje čoz poletje. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Tri osebo, Kranjsko«, St. 8682. (L) Za letovišče oddam enodružinsko stanovanje s kuhinjo, vse opremljeno. — J. Dernlč, Sv. Križ pod Golico, poŠta Jesenice, Gor. (L) EMzšh Dobi se v vsaki boljši trgovini. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, II. nadstr., proda na ponovni pismeni dražbi dne 24. Junija 1936 iz svojih gozdov : 1. Straža pri Novem mestu 2240 plm bukove. 1130 plm Iglaste hlodovine na panju; 2. Kočevje 13.080 plm bukove, 16.087 plm Iglaste hlodovine in 11.000 prm bukovih drv, vse na panju. Pogoje, tiskovine in pojasnila daje gornja uprava v LJubljani In upravi v Straži ln Kočevju. Begunje-Lesce pri Bledu: Milo alplnsko podnebje, krasna okolica, kopališče. Okrevališče za živce ln srce. Cene zmerne. Pen-zlja Vila »Jugoslavija« tn Restavracija »BegunJSčt-ea«. (L) itanoianja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s prltikllnaml lSčeta zakonca brez otrok za julij ali avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »Točno plačilo« 8623. (o) Enosobno stanovanje mirno, ličeta zakonca za avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Plačnik za več mesecev naprej« Stev. 8654. amsi:a i'Loni>iu i>.i>. siisai; Dnevna brza parohrodna sloiba n SnSaka za Dalmacijo In obratno, z odhodom s Snfiakn ob 1< ari. Dnevne redne psrohrodske zvezo v vse smeri ln za vsa kopališka in letoviška mesta jugoslovanske obale. Prijetna turlstovska potovanja za Dalmacijo, nadalje za Dalmacijo In Grško, vključno vožnja, hrana In postelja, pe zmernih eenah. Dvakrat tedensko hrza proga Iz Benetk za Dalmacijo tn obratno. Redna parobrodna služba za prevoz potnikov In tovora s Sufiaka, iz Trsta ln Benetk, za Dalmacijo, Albanijo ln Grško. Prvorazredni parnlkl — dobra kuhinja ln postrežba. Zahtevajte prospekte! POJASNILA DAJE DIREKCIJA NA SUSAKU, NJENE AGENTURE, VSI URADI »PUTNIKA« IN DRUŠTVA »WAGONS-LITS/COOK« Najnovejši modeli sna REP1INGT0N pisalnih strofev Stalna zaloga v Mariboru, Grajski trg pri vhodu v Grajski kino. - Zahtevajte ponudbo od zastopstva za Štajersko: Soira T. Soklič, Maribor, Aleksandrovo 43 Telefon 25-10 Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/H »Meteor« d. z o. z. Tyrševa cesta 46 Nakup ln prodaja sta-roga želoza, kovin 1. t d. Skladišče železniškega materljala, kot tračnice, ležajt vozički ln pragi za ozkotirne železnice, rabljene cevi, jermenica, različen uporabljiv železen materijal. Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice, pri »JEKLO« Stari trii. Otroške vozičke kolesa kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubljana, Gosposvetska 13 da ima tvrdka „Pri Škofu" na zalogi vse vrste SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih. Cene zelo ugodne I Ajdo Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov-lasredna prilika T ' ska ulica in Stari trg, (1) Zaradi popolne izpraznitve 1 ———————— ■kladlšča odprodajam poleg drugih Solezninsklh predmetov po znatno nitjih oenah i Dvorezne llčnlke - Doppol-hobel od 42-51 mm po Dla 4 J--. Kosmače — SchropphobeJ od 30-33 mm po Din 2J--. Llčnlke - Schllchthobel od od 42-48 mm po Din SO*-. Spehalnlkl - Ratthbankho-bel 60 mm po Din IM'-. Stanko riorjancil ieleznlna, Ljubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorUč« mlevsko, vagonske pošiljke. nudi Kmetijska zadruga, Ptuj. (1) KOLESA i nova 600, rabljena od 180 j dinarjev naprej edino pri i »Promet«, nasproti krl-I žanske cerkve. (1) Prekrasne kodrčke dobite čez noč brez železa za onduliranje z lo-sionom »ISOLDE« in kodralkami »FEMINA«. Uspeh, trajnost kodrov in neikodljivost zajamčena. Isolde Din 25'--, kodralke Femina Din 8"—, „KANA" za rdečkasti ton (tician, acajon, mahagonf) »Kana« je naravna orijentalska trava tn zmlet koren, ki daje lasem prekrasen modern sijaj, a je pri vsem tem fammredno sredstvo za ojačenje hi rast las. Uporaba je povsem enostavna. Zavitek Din 12"—. Frizerji dobijo »Kana« na kilograme. Parfamerlja hi kozmetika »OMN1A« oddelek J/5 Zagreb, Gnndaličeva ulica 8/1 n. PoSiljamo po poŠti s plačilom poStnine. TELEFON 97-67 Zahtevajte brezplačno ilustrirani katalog. Naprodaj lepa trgovska speoerljska oprema z dvema pultoma iz trdega lesa in kromiranl stelaii. Rebuli tehtnico ln declmalko ter razno — v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8684. (1) Kose, srpe, cement, železnino, specerijo kupite pri Josip Jagodic Celje Glavni trg Gubčeva uL Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 26-06. (1 Zagrebška agentura specialna, dokazano izvrstno idoča in rentabilne vrste, brez konkureenoe — zaradi bolezni lastnika naprodaj za 200.000 Din. Obstoji že 8 let pod istim lastnikom. Dobro vpeljana v Sloveniji. Garantirano lotnl zaslužek 200.000 Din. Podjetje Je strogo reelno. Ev. se sprejme družabnik ali družabnica. Lastnik agen-tnre bo osebno v Ljubljani 14. in 15. Junija. Vprašati pri portlrjn hotela »Slon«. Pismene ponudbe npr. »SI.« pod St. 8693. 0) 25 stolov ugodno naprodaj. Naslov r upravi lista. (1) Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov tn cefirjev za moSke srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Seriia S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepSih barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina. žensko, moSko in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošilfalnica ostankov, Maribor, Dro-fakova cesta št. 1. Pouk Dijake-otroke sprejmem na počitnice. Dobra hrana, strogo nadzorstvo, nemška ln francoska konverzaclja. Pripravljanje za ponavljalne Izpite. Cena zmerna. — Vošnjak, Ptuj, Mestni vrt. Razno Maserka in babica Pavla Ostrellč, Stari trs, se priporoča cenj. damam in materam po času primernih cenah. Brezplačno posvetovanje z materami. Restavracija »Šestica« nudi vsa večerna menu jedila v poljubni izbiri v raznih spocialitetah — za 6 Din. (r) Danes vsi k Plankarju gostilna »Pod gozdom« poleg Rakovnika — kjer dobite vsako nedeljo na ražnju pečenega jančka, ocvrte piščance, prvovrstna vina ln pivo v vrčkih. mm Ce arto avo) stari prodajat af motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnogo prižene Sioven&v naimaniS' insernt Dvosedežni avto poraba bencina B—6 litrov na 100 km prodam. Izve se pri Francu Rozmanu, mehanična delavnica — Kranj. (f) Motorno kolo prodam po zelo ugodni od pazduho je divjala po taborišču in tulila kot sto lačnih volkov. Cirkuškim delavcem je od strahu padalo orodje iz rok in lasje so jim silili nekam jx>d oblake. Tinček in Tonček pa sta se v gorilinem naročju zadovoljno smejala. Da se bo današnji dan tako lepo končal za njiju, pač nista pričakovala. Na vso moč ju je zanimalo, kako je njuna mogočna prijateljica zašla v potujoči cirkus. Kar tako je vendar niso mogli ujeti. Nemara pa so ji nastavili past? Naj je bilo tako ali tako — zdaj ni bilo časa za ugibanje. Ko se je gorila divjanja po cirkuškem taborišču naveličala, je postavila dečka na tla, mogočno razprostrla šape in še enkrat zmagoslavno zatulila, da je odmevalo daleč naokoli: >Vau-huuul< Tinček in Tonček sta gorilo hotela posnemati, pa sta Se sama začela grozeče tuliti za bežečimi delavci: >Vau-huuu! Komur je življenje ljubo, naj bežiU Stev. 184 »6L0VKNBC<, dne 14 Jan^a »38 llužbodobe I Pomočnico dobro moS, takoj sprejmem. Pllberšek Vera, kro-jačtca, Poljanska, cesta 25. Sobarico pošteno ln zanesljivo, zmožno poleg jugoslovanskega vsaj še nemškega jezika, sprejme v stalno službo hotel »Bellevue«, Ljubljana. Ponudbe s sliko ln spričevali do 20. t. m. Pomožno kuharico M se želi šo spopolniti v prvovrstni restavracijski kuhinji, Bprojme restavracija hotela »Bellevue« v LJubljani. (b) Hlapec vajen konj, nekadilec — dobi službo. — župnlšče Vlnagora pri Rogatcu — (Hrvaško). (b) Sprejmem hišnika kateri M imel veaelje opravljati zjutraj in zvečer plemenitega konja. Nagrada: brezplačno stanovanje, prednost Imajo samel. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Konj« 8728. Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Zarnik Alfonz, Gajeva ulica. b Čevljarskega pomočnika ca. šivano ln zblto delo sprejmem takoj. Služba stalna. - Plevčak Franc, Gosposka 9, Celje. (b) lil Absolvent meščanske šole Išče službo kot pomoč k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8716. Mlad reven fant pošten, želi službo sluge, donašalca, tekača ali karkoli ; vse je dobro. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten ln zanesljiv« M. 8743. 'a) Dobra kuharica gospodinja gre v službo k ioljšemu gospodu ali gospej. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8719. Abiturijentka sred. šole Wče primerno službo. — Cen J. ponudbe na upravo Slovenca pod »Julij 1936« Stev. 8772. (a) Kuharica vajena line meščan, kuhe, želi nameščenja pri manjši družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gospodinjstvo 8771«. a mm\ Vajenca za mizarsko obrt sprejmem. Smole Ivan, Tacen St. 37. (v) I! tfaiiotanja IŠČEJO: Iščem enosobno zračno stanovanje v ljubljanski okolici aH kjerkoli v svrho zdravljenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« št. 8766. (c) ODDAJO: Stanovanje dve sobi, kuhinjo, s pritiklinami, oddam za avgust. Vodovodna cesta 24. Štirisobno stanovanje oddam na Bleivveisovl cesti 26. (č) Dvosobno stanovanje z vsem komfortom oddamo z avgustom. Informacije : Groharjeva cesta 2, pri hišniku. (6) Trisobno stanovanje pripravno tudi za poslovne prostore, se odda 1. julija 1936 na Aleksandrovi cesti 6-II. Ogled od 11 tio 12; pojasnila daje hišnik. Enosobno stanovanje v I. nadstr. se poceni odda s 1. julijem. - Iskra Franc, Vič 16 a. (č) Enosobno stanovanje oddam julija. Rožna dolina cesta Vili. št. 23. č Vnajem Strm 29 Velik, lep salon z balkonom ln ie eno večjo sobo, na prometnem kraju, primeren za pisarno, razstavni prostor, slikarski ali fotografski atelje, društvo, za reprezentance ln allčno, se takoj odda. V isti hiši se odda tudi lep trgovski lokal. Poizvedbe: Ple-nlčar, Miklošičeva 10. (n) Pekarna ■ odjemalci, Inventarjem se takoj odda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Upeljana« 878». (n) Skladišče lepo suho clrka 60 m veliko, oddam za julij. A. Felber, Za Bežigradom -Podmllščakova 11, Ljubljana VII. (n) Lepo opremljeno sobo oddamo 1. Julija. Kodeljevo, Kljunova 12. (s) Lepa zračna soba se odda eni ali dvema solidnima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 8764. (a) Dve sobi, kabinet, prltlkllne oddam 1. Julija. Poseben vhod. Herberstel-nova. 18, Stadion. (a) Kabinet s posteljo ln veliko kletno sobo, primerno za delavnico, oddam. Poizve se: Trnovski pristan 16, Accetto, nova hiša. (») Opremljeno sobo oddam s 16. Junijem. Sv. Petra cesta 78. (s) Dvema učiteljicama oddam za počitnice v centru opremlj. sobo s klavirjem brez postrežbe. -Ponudbe »Slovencu« pod značko »Ugodno« 8787. s Poletno stanovanje s kuhinjo, petimi sobami ln priložnostjo kopanja -Iščem za julij. Ponudbe na upravo »Slovonca« pod »Prijetno« št. 8736. (L) Hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske, do zneska 100.000 dinarjev, kupim. Plačam polno, brez odbitka v 4 mesecih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod mačko »Večkratno Jamstvo« št. št. 8742. (d) Hranilne vloge podeželskih zavodov, članic Zadružne zveze, večji znesek, kupimo proti fco-tovlnl. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro plačamo« št. 8741. (d) Prodam vlogo Kmetske hranilnice ljubljanske - 36.000 - na mesečne obroke proti dobremu jamstvu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Knjižica 36.000« št. 8786. d Ženitbe Gospodična mlajša, čedne zunanjosti, inteligentna, z 200.000 din gotovine, želi zaradi pomanjkanja znanja poročiti gospoda, 86 do 40 let starega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Značaj« St. 6800. (ž) Kodni salon Roiman Ljubljana, Dvorni trg S Izdeluje damske kroje po meri Iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. Istotam poučujemo tudi krojno risanje Posestva Dve manjši parceli prt novi gimnaziji prodam skupaj ali posamezno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parcele« St. 8710. (p) Dvostanovanjsko hišo pet minut od tramvaja — prodam. Vič 166, Cesta na Brdo. (p) Na Bledu naprodaj hiša štev. 64, z vrtom, stavbna parcela 860 m', 60' m od Jezera, nasproti »Suvobora«. Oboje ob asfaltu. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Milno« St. 8711. (p) Varna naložba denarja se Vam nudi z nakupom hiše sredi Ljubljane. Dopise upravi »Slovenca« pod »Donosna atavba« St. 8763. (p) Stavbno parcelo prodam v Gerblčevt ulici. Poizve ae: Lampetova 9. Parcelo 7II m" prodam. Pojasnila Gerblčeva S. (p) Posestvo 10 Johov, 6 minut lz Maribora, radi selitve ugodno naprodaj. Naslov pove uprava Slovenca v Mariboru St. 919. (p) Novozidano nišo poleg kolodvora ugodno prodam. Bratuša Franc, blmbuS 116. (p) I Automotor Motorno kolo I »F. N.« 350 ccm, v Izbor-nem stanju, proda Kodrlč, Celovška cesta 41, Ljubljana VII. (f) Naprodaj osebni štlrlsedežnl odprt avtomobil Gr&f ln Stlft v najboljšem stanju. Najmanjša poraba bencina. Viktor Bohinc, Ljubljana, Tyrševa cesta 12, dvorišče. -<*r Tovorni avto Chevrolet, 3Vi tonBki, rabljen — ugodno naprodaj. Vprašati: Cesta 2». oktobra št. 24. (f) LJUBLJANA TYRSEVA CESTA št 36 Izdelovalnica harmonik Izdelujem Tango harmonike, hromatične in diato-nične. Sprejemajo se vsa popravila. Janc Drogo Ljubljana, Sv. Petra c. 55 Kupimo Kupimo Cerkveni glasbenik, s a -m o komplet, letnike 1878 do 1 885, 1892 do 1896, 1898 do 1921, 1924. Zbori letnik 1926 kompleten in Slavjanska Ura 1. zvezek. Kleinmayr A Bamberg — Ljubljana. (k) Binder Avgust ln Ljudmila, učitelja v Vitanju, obžalujeva, s čemer sva do sedaj žalila KurnlRa Konrada, posestnika v Vitanju. (o) Otvoritev nove mesnice na Jesenicah Cenjenemu občinstva vljudno javljam, da sem otvoril moderno opremljeno in higijensko urejeno mesnico in hladilnico ,.ri »P a a r u« na Jesenicah. V zalogii bom imel vedno sveže ia najboljše meso. Turistom, izletnikom in smučarjem, bom vsaki čas postregel z najboljšim provijantom. Gostilničarjem, trgovcem m društvom pa bom dobavljal vsakovrstne mesne izdelke, predvsem hrenovke in klobase po naročilu, v najkrajšem času in po najnižjih cenah. Se vljudno priporočam TONE KOČEVAR, mesar in prekajevalec hotel Paar, JESENICE. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ta »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do t popoldne. Telefonska številka 3030. Razno Radio-aparate zamenjam za bukova drva. Jelen, elektrotehnično podjetje, Polzela. (r) rTBTflffffff ^BMBBIMMHHMBHBMBBi I Gostilničarji! Prodam avtomatičen gramofon Hls Masters Volce. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Tudi na knjižice« št. 8734. (1) Naprodaj 10 hI prtma cvička ln 6 hI belega vina, zelo ugodno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vino« 8736. Pisalni stroj Smlth-Corona v elegantnem Weekend-kovčegu, še nov, poceni prodam. Ma-telič Josip, LJubljana — Emonska c. 10 a. (1) Kolesa Ve« starih moških ln damsklh, Se dobro ohranjenih koles dobite pri Pepl KrmelJ, Celovška c. 116. Istotam dobite nova kolesa od 700 Din naprej. (1) Hladilnica primerna za mesarje, re-stavraterje se proda Izpod cene. Vprašati pod : »Priložnost št. 8781« na oglas. odd. Slovenca. I BRINJE smo zopet dobili! Fran Pogačnik d. z o. z., LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33, v Javnih skladiščih Naprodaj iz proste roke razni rabljeni predmeti : trgovska oprava za skladišča, mize, pulti, stelaže Itd. Na ogledu so ti predmeti v Javnih skladiščih, LJubljana, Tyrševa cesta St. 82 od torka, dne 16. t. m. dalje. Oglasiti se Je pri skladiščniku, objekt XV, levo. (1) Kolesa garantirana, nova, nemška, že od 700 Din dalje. Remec Oskar, Dolenjska cesta 6. (i) Velik železen štedilnik z bakronim kotlom naprodaj. Staretova 23. (1) Prodam železno stružnico dobro ohranjeno. Na ogledu v mehnlčnl delavnici Jakopič, Sp. Šiška, poleg mitnice. (i) Prodam kiosk še dobro ohranjen, na postaji Kranj. (i) Šivalni stroji vseh znamk, malo rabljeni ln novi, poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkvo). i* \ 1 7 ' if. —___ ___ sisS EAUDECOLOGNH ZAPUSTITI PRIJETEN VTIS JE TAJNA USPEHA. Prizadevajte si, da dobi vtakdo, ki ie Vam približa, takoj prijeten vtisi Uporabljajoč Eau de Cologne de COTY z rdečim trakcem, pokaiete vsakomur, a katerim ac «ni-dete, avoj prefinjeni in odlični okus. Ta bistra, ■veža in lahka kolonjaka voda, ki je sinteza vieh pomladanskih vonjev, vsebuje v iatini samo esenco branega cvetja in sadja. Ako pa ljubita bolj aromatično kolonjsko vodo, ki Vas obda z jačjim valom milega vonja, tedaj zahtevajte Eau de COTY x zelenim trakcem, ki ima ia intenzivnejši in trajnejši vonj. Kolesa in otroške vozičke kupite poceni pri Aibin Adami! & Co. Ljubljana, Igriška ulica 3 (za dramskim iiledališčem) Otvoritev mlekarne! Dnevno 6veže mleko, razni siri — lastni izdelki, prodaja jajc, kruha, medu, čajnega masla itd. ,Se priporoča Ljutomerska mlekarna »Tibaut«, prodajalna v Kopališki uUci 2, za frančiSkantlto cerkvijo, Maribor. RAZPIS MIZARSKIH DEL pri gradnji cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku. Pogoji te dob« od »rede, 17. junija, do petka, 19. junija, pri cerkvenem gradbenem nadzorstvu v Hrastniku. — Opozarjamo, da dobavi materija! gradbeni gospodar sam. ZAHVALA ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO NAM OB TEŽKI IZGUBI NAŠEGA DOBREGA, NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, TASTA IN DEDA, GOSiP. ALOJZIJA LILLEGA S TOLAŽILNIMI BESEDAMI LAJŠALI ŽALOST, KI SO SPOMINU PREDRAGEGA POKOJNIKA POKLONILI LEPO CVETJE IN GA PRIJATELJSKO SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI, LJUBLJANA, DNE 14. JUNIJA 1936. ŽALOSTNA SOPROGA Z OTROKOMA, ZETOM, SINAHO IN VNUKINJAMA. Globoko sklonjeni pod težkim udarcem, ki je tako nepričakovano zadel našo obitelj javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu v Njegovi neskončni pravičnosti dopadlo poklicati v svoi angelski zbor našo srčno ljubljeno edinko VIDO Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 15. junija 1936 ob 5 popoldne v Kranju. Skrušeni pod udarcem krute usode prosimo tihega sožalja. Kranj, dne 13. junija 1936. SLAVKA ŠAVNIK, vdova lekarnarja - mati; BOGO, brat in ostalo sorodstvo. IA POLETJE NI UDOBNEJŠIH,ELEGANTNEJŠIH iTER CENEJŠIH ČEVLJEV KAKOR SO TI 6^895 Eleganten čeveljček s polvisoko peto iz lanenega blaga, drap barve z belim meliran, obrobljen belo-rjavo. Šik čeveljček iz grobega lanenega platna, pepita desen, z belim in rjavim ali drap obrobljen. Če Vam je vroče in če hočete, da imate v čeveljčku šik no-žice, kupite te čeveljčke, ki jih nosite lahko tudi na bose noge. A t Ta model smo prinesli iz Nizze. Vsaka boljša dama nosi na plaži in za udobne sprehode take-le čeveljčke, ki so izdelani iz ianenega platna v raznih barvah, ki odgovarjajo vsaki obleki. 61965- Si*76 Poslednji pariški model z navadno leseno peto, iz pletenega lanenega sukanca, ekri barve z rist zaponko, napravi nožico majhno in elegantno. 79295-8o53 Glejte kaj prinaša London: Kdor goji šport, kdor hodi, na izlete, kdor ie vitek in kdor ne prenese visokih peta, naj kupi te elegantne športne čeveljčke, izdelane iz grobega platna s kombinacijo iz semiš drap usnja. H37-11Z7 Najenostavnejši, najpraktičnejši in najbolj potreben moški čevelj za poletne obleke iz belega lanenega platna s kromovim podplatom. Podplat je poleg tega še na robu šivan. Brezplačno pošljemo interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov. Apoteka Sv. Ivana, Zagreb. Kaptol 17. NATAD na sesa,ni P,in 80—100 ks izdelek 1 IVI UK Luther-Braunschweig, tovarniško nov za sežiganje drv, z ali brez generatorja, prodam ugodno. Ing. Kornel Friedmann, Zagreb, Baruna Jelačiča 1. Zahvala Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so našega. pokroplli ln zanj pomolili. — Zahvala vsem, ki so darovali cvetje ln vsem, ki so Sli z njim zadnjo pot. Bog plačaj vsakemu, ki je ranjkemu storil dobro delo v življenju ali ob smrti. Domžale, dne 14. junija 1038. Družina Stenovec. Zahvala Vsem, ki so spremili našo soprogo, mamo, hčerko, staro mamo, taščo, sestro in svakinjo, gospo Almo Šfupica roj. Erhovnic na njeni zadnji poti, vsem, ki so ji darovali v zadnji pozdrav cvetje in vsem, ki so nam na drug način pokazali svoje sožalje ob smrti drage pokojnice, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 12. junija 1936. Rodbine: Štupica, dr. Štupica, S a r n i t z , Erhovnic, J a g e r. ,Slovenčeva* podružnica Ljubljana Tyrševa cesa (Palača Poštni dom) Vsem znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče in tast, gospod IVAN WEBER linančni nadpreglednik v pokoju v 83. letu starosti. Pogreb bo v ponedeljek, dne 15. junija 1936 ob 3 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. junija 1936. Ana, soproga. Gabrijel, Matilda, Jožica, F r a -n j a , otroci. - W a 1 d e m a r Haszlakiewicz in Ciril Justin, zeta. Dziucha, Ziuta, Mija, Dragovan in Tomi, vnuki — ter ostalo sorodstvo. Zahvala Po izgubi našega dragega in dobrega Andreja Gogala kamnoseškega delovodje v pok. se vsem prav iskreno zahvaljujemo za vso skrb in nego, ki so mu jo izkazali v času težke bolezni. Prav tako izrekamo najlepšo zahvalo vsem za izraze sočutja, za lepo cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Mežica, Praga, dne 13. junija 1936. Žalujoči ostali. mm flŠfcfeESKSr UMRLI SO NAM NAŠA MATI FRANČIŠKA TRATNIK ZEMELJSKE OSTANKE PREPELJEJO IZ RAJHENBURGA NA RECICO V GORNJI SAVINJSKI DOLINI. POGREB BLAGOPOKOJNE BO V PONEDELJEK, DNE 15. JUNIJA OB DESETIH DOPOLDNE IZ FARNE CERKVE NA REČICI. ŽALUJOČI OSTALI: JOŽEF, KONZ. SVETNIK, FRANCE, AKAD. SLIKAR, ANTON IN ALOJZIJ, SINOVI. JOŽEFA, FRANČIŠKA FLERE, ANA RAKUN, HČERE, IN OSTALO SORODSTVO. jUrednik: Viktor Cenčič.