PolfnTna p!a*afca v gotovini Cena 1 DIrt Leto I. (Vlil.), štev. 103 Maribor, pondeljek, 5. septembra 1927 HESSE »JUTRA « Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam čok. zav. v Ljubljani it. 11.4-09 ^•Ija moaočno. projomaa v upravi ali p« poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglat« sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani, Preitmova uliet It. / g Uničujoč poraz radfčevcsv in radikalov v Zagrebu Pri nedeljskih občinskih volitvah v Zagrebu so yo!ilci pomedli z radičevci in radikali Po vsej državi z izrednim zanimanjem pričakovani izid nedeljskih občinskih volitev v Zagrebu je prinesel dva zanimiva rezultata: katastrofalen poraz radičevcev in konec radikalov v Zagrebu, s katerimi so volilci temeljito obračunali. Radičevci so dobili namreč od 50 mandatov samo 6, radikali pa niti enega. Napredovala sta Hrvatski blok pa komunisti. Izid zagrebških občinskih volitev je zelo značilen. Dokazuje namreč, da bodo radičevci pri skupščinskih volitvah izgubili oba zagrebška mandata, ki pripadeta Hirvatskemu bloku (federalistom). Rezultat; volitev je sledeči; Samostoi-hi demokrati 1511 glasov An 4 mandate, komunisti 2466 (7), neodvisni obrtniki 155 (0), Košutič 269 (0), Hrvatski blok 9749 (25), Radičevci 2351 (6), stanovanj- ski najemniki 759 (2), dr. ŠafaT -94 (0), socijalistri 396 (1), radikali 363 (0), Židi 806 (3) in Davddovičevi demokrati 454 glasov in dva mandata- Volilo je od 34.000 volilcev 19.456. Radliceva stranka je izgubila nad polovico svoiih glasov. Dočim je zbrala pri oblastnih volitvah še 4872 glasov, jih je dobila sedaj samo še 2351. Enak poraz so doživeti tudi radikali, ki so postali sedaj v Zagrebu najmanjša stranka. • ZAGREB, 5. sept. Bivši župan arhitekt Heinzl je danes izjavil, da bo zopet ustanovil meščanski blok v občinskem svetu, da dobri na ta način potrebno večino. K sodelovanju bodo povabljeni samostojni demokrati in davidovičevci ter Židi. Kakor se govori, bo vlada razveljavila 7 komunističnih mandatov. Tragedija 80 letnega starčka pri Kapeli Samomor in posilstvo. Kapeli v Radenskem Vrhu se je P • kratkim obesil vsled sramote, katero mu ie napravil njegov nečak, 801etni Jernej Rakuša. Njegov nečak, atlet* nezakonski sin Franc Bračko, 3e izvrši! namreč nedav-no posilstvo nad 68letm» Alojzijo Mezna no z Radenskega Vrha. Bračko Je rigel ^ noči pod okno stanovanja staTke -m tamkaj toliko časa razbijal, da 0 )e ziHl. idil. Starka so ie prestrašila in končno odprla vrata, da pogleda, kdo je. Franc Biačko pa jo jo počakal za vogalom h*še, jo takoj zgrabil in vrgel na tla ter izvršil nato nadnjo posilstvo. Zaman se je Me-znaričeva branila, nasilnež jo je obvladal. Slučaj je bil prijavljen orožnikom v Radencih, katerim se jo v kratkem posrečilo, zločinca aretirati. Pri zasliševanju j0 Bračko spočetka odločno tajni svojo dejanje. Ko pa somu dokazali njegovo krivdo, se je končno o-^bčai jn priznal svoj zločin- Izročili so *a okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer .e l)o moral pokoritii za svoje početje, ki Jo povzr0č,ilo tudi smrt 80letnega starca Anteja Rakuše. Spomenik vrh Golice Dne 6. julija 1924 jo neki tihotapec Mnna, kri je mod tem že umrl na suši-, hinavsko preprosil pripravnika finan-. o kontrole Al. Brinška, da ga je sprom-tn h,'1, z.1LdT1ii ostanek z njegovim oec-l, k' jo na koroški strani pasel ovco. bilo bati, ker io imel en , 801,1 JaiiiKsanR^J^gi;; hk mesarski nož, ki ga i« s* ^ , r brusil, da mu ga v PrinienumTenitS zabode v prsi. Io je tudi storil. Dobi io to lopovstvo 3 leta. Organi fin kor, trole celo kraljevine, tuko stoji nu spo-Ul°niku, so te dni odkrili svojemu u>va'-r15u krasen, približno 2 m visok mramor-nat spomenik, ki stoji uprav na mestu hosreče, s sledečim besedilom: f0n°« stanu, junak, bil čast si domovine za zvestobo dal si svojo kri, ‘je naka roka Ti jo uničila življenje. 1 voj spomin, na veke naj živi. Prihod westfalskih Slovencev v Maribor Danes, okoli 7. zvečer, se pripeljejo s posebnim vlakom v Maribor vestfalski Slovenci, ki se mude že nekaj časa v sv^ji stari domovini. Po sprejemu na kolodvoru se bo vršil obhod po Aleksandro vi cesti, Trgu Svobode, Gregorčičevi ul-, obisk na Slomškovem grobu, po Gledališki, Gosposki on Slovenski ulici. V veliki lopi pivovarne Union bo na čast gostom komerz in jih pozdravijo pri tej pribki zastopniki mesta, cerkve, raznih oblasti in društev. Jutri, ob 4. zjutraj, se naši rojaki zopet vrnejo na Wesiialsko. Pre pričanj smo, da odnesejo naši bratje iz Maribora najlepše spomine in utise. — Požar v šratovcih pri Radencih , v petek, dne 2. tm., okoli enih ponoči, jo zacel0 goreti gospodarsko poslopje in zraven stoječa stanovanjska hiša Karla flise.ua v Šrrtovcih pri Radencih. Ker jo i o vse s slarho krito, so jo ogenj glo razširil, /goreli so tudi trije prašiči ter siromakova krava, t. j. koza- Radi suse jo gasilcem kmalu zmanjkalo vode. Sele motorna brizgalna iz Radg0no v Avstrija jo pripeljala zadostno število cevi s seboj nakar So mogli iz 500 m od daljcno mlako začeti črpati vodo. Kako ie nastal požar, še ni znano. Skoda je precejšnja in za siromaka tem hujša kor jo le deloma krita z zavarovalnino.’ Povoderii v Galici j tra a dal e LVOV, 5. septembra. Po poročilih iz poplavljenega ozemlja traja povodenj dalje. Skoda je velikanska in gre v milijone. V okraju Ivaniče je voda odplavila 350 kmečkih hiš. V okraju Dolini je pod vodo 27 občin in dve mesti. Vsi železniški mostovi so porušeni. V okraju Tlumacz je utonilo 14 oseb, 100 hiš pa se je porušilo. Skupna škoda v teli občinah se ceni na preko poldrugi milijon poljskih zlotov, najbrže pa bo še mnogo večja. V okraju Stanislav voda pada. Opolnoči je bil železniški promet na nekaterih Progah za silo vzpostavljen. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Prijateljska pogodba s Francijo podpisana Sestanek Marinkoviča in Brianda v Ženevi — Izraz tradl* cionalnega prijateljstva med obema državama ŽENEVA, 5. avgusta. Na sestanku med zunanjima ministroma Marinkovičem in Briandom je bilo ugotovljeno popolno soglasje obeh ministrov v vseh vprašanjih mednarodne politike, ki se tičejo interesov obeh držav. Francija je podpisala pogodbo prijateljstva z Jugo-slavtijo, da s tem javno izrazi svoje tra-dicijonalno prijateljstvo napram stari iskreni sodelavki. Pogodba ni naperjena piroti nikomur in pomeni nov korak k stabilizaciji razmer v jugovzhodni Evropi. Prijateljska pogodba bo registrirana pri Društvu narodov in ima sledečo vsebino: »Pogodbeni stranki se zavezujeta, da se bosta medsebojno podpirali z namenom, da se vzdrži sedanie stanje in pogodba, ki sta jo podpisali- Za slučaj med narodnih komplikacij se bosta obe državi sporazumeli glede potrebnih ukrepov, ako bi bilo skupno ugotovljeno, da^so interesi obeh držav ogroženi- Za slučai neizzvanega napada mora druga strankama diti napadeni; stranki svojo diplomntično in politično pomoč, da se odstrani nevarnost. Obe državi se zavezujete, da boste arbitražnim potom reš'M vse spore, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti diplomatskim potom. Tostrane modalitete bodo določene v posebni pogodbi. Pogodba traja pet lpt in se ratifikacija izmenja v Parizu«. Naš zunanji mfnister cfr. Marinkovič je v; daljšem razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Briandom tudi natančno pojasnil stališče naše vlade napram razmeram z Albanijo. ŽENEVA, 5. septembra. Na včerajšnjem sestanku zastopnikov Male antante je zunanjri minister Marinkovič razložil odnošaje med Jugoslavijo in Italiio s posebnim ozirom na tiransko pogodbo. Naglašal je, da je Jugoslavija storila vse, da bi se odnošajS med obema državama izboljšali, vendar pa nikakor ne more privoliti v to, da bi se rušil status quo na Balkanu. Direktna pogajanja morajo uspeti le tedaj, ako bi Italija računala z življepskimi interesi Jugoslavije po načelu; Balkan balkanskem narodom. Marinkovič je poročal nato o prijatelj*^ skri pogodbi s Francijo in izjavil, da se" našli odnošaji napram Bolgarski razvijajo povolino, napram Grški in Albaniji so korektni, z Madžarsko pa normalni. Na sestanku zunanjih ministrov Male antante, katerega so se udeležili dr. Marinkovič, dr- Beneš in Tit-ulescu, je bilo sklenjeno, da ostane Mala antanta dosledna politiki miru »n upoštevanja pogodb v soglasju z zavezniškimi velesilami. Vsak nasprotni: slučaj se bo zavrnil z vsemi sredstvi. Dva Jurija v rokah pravice Spreten slepar in vesela kmetica. Pred dnevi smo poročali o drznem sleparju, ki je v neki mariborski gostilni izmaknil štampiljko in s ponarejenimi naročilnimi listki prevzemal blago po raznih trgovinah. Prva žrtev je bila steklarna g. Bernharda, kjer si je nabavil dijamant za rezanje stekla, razne kozarce in dve steklenici v skup ni vrednosti 169 Din. Pri klobučarju Auerju v Vetrinjski ulici je na enak način prisleparil 2 para čevljev in športno čepico ter oškodoval trgovca za 465 Din, steklarja Gcrta v Gosposki ulici pa za 188 Din. Ker mu je goljufija dobro uspevala, je spretni goljuf poizkušal srečo še pri drugih trgovcih, dokler ni prišel naposled v roke pravice. Včeraj je bil aretiran v osebi 37-letnega Jurija K a p u n a iz Ceršaka pri Št. liju. Pri zasliševanju je vse goljufije priznal in potrdil, da je izvršil tudi tatvino pri nekem kovaču na Pobrežju. kateremu je ukradel štiri kolesa in jih prodal nekemu kmetu v Hočah. Navedel je dalje, da ga zasleduje tudi žandarmerija v Sv. Petru. Možakar se bo moral radi izvršenih goljufi; iti tatvin zagovarjati pred sodiščem. • V soboto popoldne sc ie vračal z dela v zvonarni Buhi v Mariboru zaposleni livar Jurij G o r i č a n. Na državnem mostu jc srečal vinjeno neznanko, ki jc zadela vanj in pričela pogovor. Po par besedah ga je povabila na pijačo. čemur se z dela vračajoči Jurij ni upiral. Odšla sta v neko gostilno na lTržaško cesto, kjer se je prijateljstvo med njima čedalje bolj utrjevalo, Dobrodušna in premožna kmetica ie na- ročila zase in za prijatelja mastno svinjsko pečenko, katero sta vzajemno zalivala s sladko kapljico. Že itak vinjeno ženico je prijetna prisotnost pod jetnega Jurja in zavžita količina alkohola tako prevzela, da je utrujena zadremala. Jurij je izrabil priliko in ji segel v nedrije. kar se je prisotnim zdelo popolnoma normalno, ni pa imel kakih tolažilnih namenov, temveč ji je izmaknil 2800 Din. Ko se je hotel odstraniti, so gostje zbudili kmetico, ki je privlekla Jurija nazaj v gostilno, kjer se je odigral prav dramatičen prizor. Razkačena gostiteljica je nehvaležnega livarja oklofutala in mu razpraskala obraz, v tem pa je vstopil stražnik in napovedal Juriju aretacijo. Jurij je iz-početka tajil tatvino, pri preiskavi pa so našli denar za delavčevo srajco. Tudi Juri iz livarne bo dajal odgovor pred sodiščem._____________________ LJUBLJANA, 5. septembra. Devize: Berlin 1352.50, Curih 1095.50, Dunaj 800.75, London 276.25, Newyork 56.85, Pariz 223.25, Milan 308.50, Praga 168.45. —Efekti: Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140, Prva hrvatska 850, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ruše 260—270, Kranjska industrija 340, Stavbna družba 56, Šešir 104. KINO UNION. Telefon Danes premi Jera v svojem najnovejšem filmu nove sezone Ljubovca (Die Geliebte) Pi i vseh predstavah novi umetniški or-i kestej 6, a Tulci in domaiini Ob koncu letoviške sezone — Nekaj kritičnih pripomb Pomanjkljivosti v naših letoviščih Mariborski in Po i’aznih poročilih o turistiki in tujcih, ki so letašnje poletje preživeli v naši kraljevimi, je samo skozi Sušak potovalo 300.000 letoviščarjev- Na našem morju in v hribih so v tej sezoni iskali odpočitka Angleži, Francozi, Amerikan-ci, Čehi, Madžari, Avstrijci in Nemci iz rajha. Zadnji so za naše kraje delali mnogo večjo reklamo ko mi. Upravičeno je torej upanje: ako ne nastanejo kake nepričakovane komplikacije, se bo obala našega morja počasi pretvorila v svetovno kopališče. Z bajno velikimi koraki hitimo naprej. Vprašanje je samo, če bomo vzdržali ta tempo. Prva potreba, da si obdržimo tujce, je gotovo, da se vsestransko oskrbi za izvrsten komfor. Posebno na Otokih je v tem oziru potrebna še marsiktera reme-dura. Najvažnejše vprašanje pa je brez-dvomno pitna voda in vodovodi. Cisterne so se n. pr.' letos skoraj povsod posušile, tako da niti najpotrebnejše vode za umivanje in pijačo ni bilo, čeravno je povsod dovolj vrelcev in bi se trebalo vodo samo rezervirati, da se predčasno in neporabljena ne steka v morje. Z dolazkom večjega števila tujcev so se pa pokazali tudi že prvi znaki nepremišljenega izmozgavanja. Cesto se opaža n- pr., da kak hotelir kolikor mogoče mnogo prostih stanovanj zakupi v naj-bližnji okolici svojega hotela in jih potem za drag denar oddaja onim, ki jih s tem prisilijo, da se morajo preživljati v njegovi restavraciji. Isto, kar čitamo o morju, velja v nekoliko spremenjeni obliki tudi za letovišča ob gorenjskih jezerih in o planinskih restavracijah. Letos ni bilo letovišča, ki bi ne bilo prenapolnjeno. Celo mladi zakonski parčki, kojih predniki so še pred nedolgim časom samo v Italiji, njenih galerijah in muzejih mogli sanjati o svoji sreči, se danes tudi že prav dobro zabavajo ob naših jezerih in kakem gorskem zatišju. Splošno lahko trdimo, da se tujci nikdar ne morejo dovolj načuditi krasoti naših krajev. Banatska deca pa sploh ni hotela domov. Neki Švicar je čisto pravilno primerjal Gorenjsko zlati jami1, ki se ne more nikdar izčrpati. Treba je samo to zlato kopati. Mesec september je tukaj, z žnjim je prišel čas, ko se k zatonu nagibajo lepi dnevi počitnic in uživanja. Mislim, da ni neumestno, ako še merodajne faktorje ravno zdaj opozori na raznotere nedo-statke, ki jih opažajo tujci in ki se morajo na vsak način do diruge sezone odpraviti. So pa tudi reči, ki se morajo napraviti oziroma malo popraviti. Za vzgled naj služi Bohinj in njegovo jezero. Okoli celega jezera so postavljene samo tri slabe klopi. Potrebna je skupna sezonska pisarna a la Rog. Slatina, kjer se vodi natančna evidenca o vsaki prosti postelji. Voziti se okob jezera za sobo, zlasti ob slabem vremenu, ni nikomur po godu in tudi poceni ni. Tudi telefon bi že lahko imeli v Bohinju po hotelih- Bohiniai si tudi letos še niso izračunali, da bi bilo mnogo bolj ekonomično, če bi si par molznih krav obdržali čez sezono doma. Za sveže in kislo mleko, smetano, sirovo maslo bi v par mesecih skupili tri do petkrat toliko kot pa dobe za mleko v sirarni. Človek bi skoraj ne mogel verjeti, da ljubljanska mlekarna zalaga bohinjske hotele z mlekom, dočim domačini bohinjsko po 6 kron oddajo v mlekarno. Ne glede na krasne ture, ki jih človek vsak dan kam drugam lahko napravi iz Bohinja, ima ta biser naravne lepote tudi še svoj nepoznani Vintgar! Globoka struga Mostnice od Vražjega mostu naprej ne zaostaja glede naravne lepote prav nič za svotovnoznanim Vintgarjem pri Bledu. Zakaj se ne naredi tudj tukai kak varen pot ob levem bregu proti Vojam, Te krasote še do danes menda uiti en človek ni fotografiral! Izvošoki tudi niso na svojem mestu, vsak te nažge, če te le more. V veliki Brigi se celo stepejo za potnike, nobeden P® ni tako uslužen, da bi opozoril svojega prostega tovariša: »Slišiš, tam in tam še nekdo nima voza, fidi in ga Ti zapelji kamor hoče!« Tega ne stori nobeden, dovolj je £e, če jo le oa dobil kak zaslužek, Tudi pritožba o postrežbi v gostilnah je splošna. Pivo je razun enega lokala povsod toplo. Kislo vodo smo dobili še le v neki restavraciji, ko smo se dva dni prerekali zanjo. Izvzemši hotela »Sv. Janeza« nj nikjer razmeram primerno preskrbljeno za zabavo. V penzijah in gostilnah ne dobiš ne šaha, ne domino, ne taroka. Ko se je n. pr. nekega deževnega večera par gospodov fiz gluhega dolgočasja hotelo zabavati s »šnopsa-njem« v gostilni, jim stara in dobrodušna gostilničarka s prijaznim, a čisto resnim obrazom obrazloži: »Veste, jaz nimam kvart čisto nič rada». »Pa saj vas ne silimo, da bi Vi morali zraven igrati. Samo kvarte nam dajte!« Cez nekaj časa jih je sicer prinesla, toda strašno umazane. 'H koncu še nekaj besed za lastnike gostiln in penzijonov. Ako tujci izrazi kako željo ali pritožbo, se mora ista na vsak način uvaževati. Tudi gostilna je trgovina, jaz denar, ti blago. V vsaki trgovini pa se sme neljubo blago odložiti in tudi povedati je dovoljeno, da si želiš kaj druzega; na letovišču bi pa to naj bilo razžaljenje! Kakor na morju, bi sd tudi na Gorenjskem nekteri gostilničarji že radi prebirali goste. V nekem kraju že Židov na vrt niso pustili h kosilu! To ne sme biti! Gost je gost. Kaj briga gostilničarja, peka ali frizerja ali mesarja moja vera. Dogodilo se je tudi, da se ie poskusilo v korist novim gostom odpraviti stare. Ta‘ko užaljeni gosti se ne bodo nikdar vrnili v tako gostilno. Kdo ima škodo? Gost gotovo ne. Za svoj denar se človek Povsod lahko zabava. To bi bilo v glavnem vse. Bohinj je vsem znan, zato smo se z njegovimi razmerami pečali nekoliko na tanoneje. Ker želimo,'da se dvigne v lepi naši zemlji tudi tujski promet v splošno zadovoljnost, fin ker bi to bila najboljša reklama o visoki kulturi našega naroda, smo tu opozorili na vsakem tujcu vidljive napake. Kar velja o njem, velja gotovo tudi za druge kraje, treba je samo spremeniti ime in naslov. Prazna stanovanja Stanovanjsko sodišče v Mariboru razpisuje oddajo sledečih prostih stanovanj L Zrinjskega trg 5, pritličje, 4 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Franca Kocijančič. 2. Mlinska ulica št. 9 II., 1 soba, kabinet, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Puklavec. 3. Ciril-Metodo-va ul. 22, podzemlje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Marija Šaruga. 4. Meljska c. 75, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Franc Postružnik. 5. Vetrinjska ulica 12, dvorišče, 1 soba s premakljivim štedilnikom od stranke Ferdinand Krebs. 6. Krčevina 157, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franc j Švikrašič. 7- Radvanje, Zg. Radvanjska I cesta 68, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Nerat. 8. Koroška cesta št. 18, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Plohl. 9. Sv. Lovrenc na Poh. 15, podstrešje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke 'Jakob Stopeinig. 10. Mlinska ulica 33, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Josipine Selinšek. 11. Židovska ulica 12, dvorišče, 1 soba s štedlilnikom od stranke Anton Medved. 12. Tržaška cesta 53, pritličje, 3 sobe, kuhinja' in pritikline od stranke Anton Razinger. 13. Slov. Bistrica HO I., 1 soba s štedilnikom od hišne posestnice Roza Wesiag. 14. Slov. Bistrica št. 148, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Dom. Prošnje je vložiti najkasneje do 7. septembra dopoldne. Nov hotel v Slatini Radencih Vodstvo zdravilišča Slatina - Radenci ie sklenilo, da prestavi iz parka slatinska skladišča in zgradi tamkaj še en hotel. Letošnja sezona se je namreč siijaino obnesla, za prihodnje leto pa se pričakuje še večji naval gostov. Z novim hotelom se bodo stanovanjske razmere seveda znatno izboljšale. Dne 2. t. m- si je stavbena komisija ogledala načrt na licu mesta. Z delom prfična že v kratkem, tako, da bo za prihodnjo sezono nova stav _ ba gostom že na razpolago. Kopališče o-I stane odprto še do konca septembra, Rojstni dan prestolonasled-nika Torek, 6. septembra, se kot rojstni dan Njegovega Visočanstva kraljeviča Petra proslavi v vsej državi na svečan načm. V Mariboru bo v stolni in mestni župni cerkvi ob 10. Jop ob prisotnosti zastopnikov državnih, civilnih in vojaških ter avtonomnih oblastev slovesno cerkveno opravilo. V mariborski evangeljski cerkvi bo služba božja ob 9-dop. Za one, ki po cerkveni svečanosti žele izročiti čestitke ter izraze udanosti do visokega kraljevskega doma, bo v sprejemni dvorani velikega župana v žu-panijski palači razpoložena vpiisna knjiga. Državna poslopja razobesijo ta dan zastave. — Sestanek glavnega volilnega odbora za skupščinske volitve. V smislu določb zakona o volitvah’ narodnih poslancev se bo sestal glavni odbor za volilno okrožje Maribor—Celje, v Mariboru v mestnfi posvetovalnici (Rotovž I. nadstropje). — Poset mariborske gimnazije. Za prihodnje šolsko leto se je vpisalo na mariborsko gimnazijo skupno 649 u-čencev; samo v prvi razred 158. Zavod bo imel po tri vzporednice I. II. in III. ra zreda in po dve vzporednici IV. in V. razreda, skupaj 16 razredov. — Odvetniški izpit je napravil pretekli petek pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g dr. Mihael Stanjko, odvetniški koncipijent v Mariboru. — Čestitamo! — Reklama Cirilove tiskarne. Cirilova tiskarna je za prodajo šolskih potrebščin, kakor sm0 že poTočali, izdala letake, ki so proti vsem normam v obrtnem in poslovnem svetu. Tu stoji n. pr.: kupujte vsi le v trgovinah Cirilove tiskarne. Za konec šolskega leta se obeta v tem letaku izplačilo treh odstotkov od nakupne svote, ka.r seveda nebo težki — če se res zgodi, — ker so cene gotovih predmetov višje kot drugod. Ta ko n. pr. se drugod dobli atlas za 180 Din, v Cirilovi tiskarni pa za 220 Din, šolski zvezki drugod za 1 Din, v Cirilovi ti skami pa za 1.10 Din. Ni trgovine v mestu, ki bi delala takšno reklamo. Kupci naj presodijo, če je takšna reklama čast na ali ne. — Samostanka šola zahteva od vsake učenke, naj v razredu odda 15 Din za zvezke. O prodaji zvezkov v šoli ima besedo obrtna oblast. — MUjenko Vidovič v Mariboru. Voditelj prosvetno-etičnega gibanja v naši državi, Milierfko Vidovič, se je od-ločfil, da poseli vsa glavna mesta naše države in bo imel na svoji turneji ciklu? predavanj. Vidovič deluje s svojimi edicijami, šolami in klubi, posebno z revijo »Novi čovjek«, že šest let v duhu regeneracije našega naroda in polaga težišče na moralno stran človeka. Vidovič name rava na svojem potovanju predavati tudi v našem mestu. — Pevske vaje Glasbene Matice pričnejo v torek, 6. % riemibra. Novj čla-nfi in članice se naj blagovolijo javiti od 6.—7. popoldne pri ravnatelju Glasbene Matice. Vaje bodo, kakor lani, v torek, sredo in petek od 8.—10. ure. Vsak prijatelj petja dobrodošel. — Razstava in velesejm v Osijeku se vrši od 8.—18. septembri. Legitimacije dobilo interesenti tudfi v: pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo- — Ukradene k0koši. Pristaniškemu mojstru Ernestu Cie-rerju v Pristaniški ulici je v noči od sobote na nedeljo neznani storilec ukradel štiri kokoši vredne 150 Din. Perutninski tat ie odtrgal ključavnico fip zavil kokošim vratove, sicer bi se tatvino gotovo preprečilo. Stavbni les kradejo. Skladiščnik Mihael Potočan, ki je u-služben pri stavbnem podjetju. Acceto, je naznanil, da je zadnje štiri tedne zmanjkalo podjetju, ki kanalizira Smoletovo in Valvazorjevo ulico, precej stavbnega lesa, predvsem desk in krajših hlodov, ki jih najbrže tatovi rabijo za kurivo. Doslej je podjetje oškodovano za najmanj 250 Din. Smrtna kosa. Danes popoldne bo pokopana v bolnici preminula Jožefa KLaper, služkinja _ stara 70 let., — Včeraj zjutraj je umrla v Mlinski ulici kontoristinja Terezija Neubauer, stara 29 let, pogreb jutri pop. ob 4. uri. — Jutri ob 5. uri popoldne bo pa pokopan bivšfi izvošček Albert Zockl, ki je stanoval v Gospojni ulici. — Danes sta umrli 78letna zasebnica Ana Sovič iz Vojašnfiške ulice in Urša Šauperl, soproga železniškega zidarja. Pogreb jutri popoldne. — Koncert na Kralja Petra trgu. V četrtek dopoldne priredi Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev na Kralja Petra trgu pod ' od-stvom kapelnika Schonlierja promenadni koncert kot uvod za veselico, ki jo priredi ob 15. v gostilni Stumpf v Studencih za nabavo mondur. - - Službo dobi 30 kamnosekov za izdelovanje granitnih kock v. Jablanici v Hercegovini. Plača je sicer akordna, a se lahko zasluži o-kroglo 100 Din na dan. Dnevna hrana stane 12 Din. Prijave za takojšnji nastop službe sprejema mariborska Borza dela. Nesreče radi neprevidne vožnje. Včeraj popoldne je 161etni mizarski vajenec Ivan Ribič na vogalu Stolne uL podrl s kolesom 67letnega mestnega u-božca Jakoba Škopiča, ki je dobil pri padcu lažje poškodbe. — V soboto pop. je ključavničarski vajenec l81etni Hubert Hetzl na vogalu Grajske ulice zavozil v Ano Druzovič fin jo podrl na tla. Pri padcu je dobila lažje poškodbe na rokah in obrazu. — Žrtev šoferske nepre vidnosti pa je v soboto popoldne postala uradnica Marija Namesnfik. Ko je na križišču Aleksandrove ceste in Cafove ulice stopila s pločnika, jo je za desno nogo zgrabilo levo kolo avtomobila, ki ga je vodil Bruno Weixl in ji nogo močno poškodovalo. Povzročilo pa ji je tudi 120 Din materi jel-ne škode. Ukradeno dvokolo. V soboto je bilo h veže hiše št. 55. na Aleksandrovi cesti ukradeno Jožefu Ro-žnicvet kolo znamke Styria vredno 500 Din. — Nesreča pri igri in telovadbi. Raz gugalnice je padla 6letna hčerka čevljarskega mojstra Slavica Jelen v Sl. Bistrici, ter si zlomila desno nogo. Enako se je poškodovala 4udi 131etna Angela Štubljar na nekem telovadišču v Mariboru. Ponesrečenci sta v bolnišnici. —* Rlziko nedeljskega izleta. Nedeljskim izletnikom se lahko marsikaj pripeti. Najobičajnejše je, da Jih u-dari vino, veliko hujše in hvala Bogu iz-rednejše je pa, če izletnika udari bogzna, komu namenjena pest in gorjača. To nesrečo le včeraj doživel 571etni upokojenec Anton Majhen iz Krčevine med Pesnico in Št. Ujem. Vozil se je z vozom, pa so ga napadli neki pretepači ter mu zlomile pod kolenom nogo. — Slovo ! Ker se te dni definitivno preselim s svojo družino v Sobotico in mi je čas skrajno pičlo odmerjen, mi žal, ni možno, da bi se osebno poslovil niti od svojih najboljših znancev in prijateljev. Zato kličem vsem, ki ste me poznali in vsaj malo radi imeli, vsem, s katerimi sem ob plebiscitnih dneh junačil po tužnem Korotanu, vsem, ki ste nosili naše posm® glas v obmejne kraje, vozeč se včasih v dobrih pulmahskih vozovih včasih tudi v zastarelih železniških karjolah, vsem, ki ste z mano vred navdušeno opevali slast našega vinca iz Slovenskih goric, krepak: Zdravo in na svidanje! Živel nag mali Beograd in zeleno Pohorje! Na zopetno svidenje v nekaj letih v Marfiw boru, katerega ne bom pozabil in ga tudj) nočem pozabiti. Franjo Kociančfič,vjgjji činovnik in v. d. načelnik kome>rcija]ne-ga odelenja direkcije državnih železnic, Sobotica, Vojvodinja. — Maribor, dne 5. septembra 1927. 985 Esperantski sestauki se vrše vsako sredo ob 8. zvečer v girfl* naziji. — t 987 Danes v pondeljek elitni koncert z modernim muzikalnih skečem. 2 Loros v Veliki kavaraL — 995 Ženske in moški v številkah Ženske imajo povsod številno premoč — V Jugoslaviji 230.000 žensk več kakor moških ¥*rebivalska statistika pove mnogo vsem, ki razumejo brati iz številk. Tako vidimo heterogeno razdelitev spolov v Evropi na eni in po vseh drugih delih sveta na drugi strani. V Evropi ima žena številno premoč, drugod je pa narobe. Največja razlika med številom obeh spolov je v Rusiji: Od 112 milijonskega prebivalstva evropske Rusije je za 6,000.000 žensk več kakor pa moških. Tudi v Nemčiji in celo v romanskih državah imajo ženske precejšnjo številno premoč. Na Češkem je za 500 tisoč, v Jugoslaviji pa 230 tisoč žensk več kot moških. Značilno je, da tudi v državah, ki so med svetovno vojno ostale nevtralne, kakor Švica in Severne države, prevladuje število žensk. Vojna torei ne more biti pravi vzrok ženske večine v Evropi. Nasprotno je pa na Japonskem, v Britanski Indiji in v Zedinjenih državah precejšnja moška večina in sicer na Japonskem za 1, v Indiji za 9, v Uniji pa za dva milijona. Iz ogromne kitajske države sicer ni mogoče do- biti izidov ljudskega štetja, gotovo je pa, da tudi tam prevladuje po številu moški. Jasno je, da tvorijo glavne vzroke te razlike socialne, gospodarske in kulturne razmere. V Evropi trka skrb za obstanek na premnoga vrata, eksistenčna negotovost je velika in zato se tudi ženske v velikih množinah pojavljajo na delovnem trgu. Mnoge se ne morejo, one, ki so se vživeli v razne posle, se pa tudi nočejo omožiti. Isti socialni in gospodarski momen ti, ki vodijo v Evropi žensko v moške posle, so tudi povod omejenega družinskega življenja. Nekdaj je bilo tudi v Ameriki tako. Sčasoma so se pa razmere zboljšale in ko pri sklepanju zakonov materijelne skrbi niso imele več prve besede, je narava sama začela urejevati razmerje med moškim in žensko tako, da je prvi dobil številno večino in da žena ni bila več tako močno zastopana v raznih poslih. Po Aziji ima pa narava že od nekdaj pro-ste roke in je tam tudi stalna moška večina. Spori Mož, ki je cesarja Viljema zasledoval s tiralico \/ Pragi je te dni umrl bivši ravnatelj praških policijskih zaporov, vladni svetnik Vejrik, znana praška osebnost. Pokojni je bil pred 25 leti središče zelo zanimive afere. Služboval je tedaj pri praški policijski direkciji kot ravnateljev pomočnik ter je vodil redakcijo in evidenco tiralic in izgonov. Nekega dne dobi služben brzojav neke orožniške postaje, ki prosi za izdajo tiralice proti roparskemu morilcu Viljemu Kaiserju. Sledil je natančen popis osebe. Svetnik Vejrik se je v veliki vrfemi lotil zasledovanja zločinca in je takoj razposlal tiralico vsem orožniškim postajam in policijam v monarhiji. Drugi dan so pa na Dunaju ugotovili, da se tiralica do pičice ujema s »presvitlo« osebnostjo cesarja Viljema 11. Neki češki šaljiyec si je dovolil satirično šalo, kateri je svetnik Vejrik v svoji veliki vnemi brez bomisleka nasedel. O tiralici za mo-rilcemViljem Kaiserjem so zvedeli tudi v Nemčiji in avstroogrski poslanik v Berlinu se je moral pri nemškem državnem kanclerju fortnelno upravičiti, afero je bila karijera svetnika eJrika zapečatena. Klasifikacija učenjakov v Rusiji. sovjetski komisar za narodno prosveto Lunačarski je sestavil posebno komisijo, katere naloga je bila, da ugotovi število ruskih učenjakov. Ko je komisija zaključila svoje delo, se je pokazalo, da ima Rusija 13.364 učenjakov in sicer 6.495 v Moskvi. 4.113 v Leningradu in 3.060 v ostalih mestih. 13.000 učenjakov gotovo ni malenkost. zanimivo pa je, kako je komisija prišla do tako ogromnega števila ™ kako je definirala pojem učenjaka. v Soyjetski Rusiji se delijo na »navad-[Ne£in »izredne«. Izrednih je v celoti Jc 571, ki so morali v Moskvi položiti izpit o »socijalni filozofiji«. Izpraše-valna komisija jc bila sestavljena \z samih delavcev. Šestkrat na smrt obsojen. Iz Berlina poročajo, da jc sodišče v uraudeneu šestkrat obsodilo na smrt morilca Lea Lewandovske?a, ki je umoril svoje stariše in štiri brate. D’AnnunzljeV0 gledališče. Dne 11. t. m. se bo uprizorila na Gardskem jezeru v B’Annunzijevi vili njegovo drama »Eiglia di Jorio« Čisti dobiček prireditve je namenjen ITAn-nunzijevemu gledališču, katero prič-no graditi' že v jeseni. Na idejo jc prišel D’Annunzio sam, in priznati je treba, da je dovolj originalna. Doslej jc spretnemu pesniku uspelo, da je Prodal okrog 100 vstopnic. V slučaju, da si zadevo pravočasno premisli, mu bo za stare dni ostalo vsaj malo denarja. Pravda radi dedščine madžarskim literatom Začetkom letošnjega leta je v Budimpešti utrni privatni učenjak in precejšnji čudak Franc Baurngartner, kii ie večji del svojega življenja preživel v tujini. Bil je samec in je veljal za precei premož nega- Premožen je moral hiti že vsled tega, ker je toliko potoval po svetu in je sam (izdal mnogo svojih filozofskih knjig. Na njegovo smrt je čakalo lepo število sorodnikov. Ko je končno umrl, je nastalo med nadepolnimi dediči silno razočaranje, ker ie notar pokojnega o-belodanil testament, po katerem pripada vsa imovina in gotovina Baumgartneria ustanovi za podpiranje nadebudnih madžarskih literatov. Pokojni je veljal za velikega nasprotnika današnjega madžarskega režima in ker ie tudli v svoji o-poroki, govoreč’ o literaturi in kulturi, rabil besede, ki jih današnji madžarski veljaki črtajo iz svojega besednjaka, u-pajo razočarani dediči, da se bo s pomočjo režimske justice dalo ovreči oporoko. V predlogu «a razveUavo oporoke se celo trdi, da je bil pokojni učenjak duševno bolan. Razprava bo sredi tega meseca in se o celi zadevi že sedaj mnogo razpravlja po vseh madžarskih listih. Volilni proglas Kemal-pože Predsednik turške republike Kemal paša je kot predsednik ljudske stranke izdal svoj volilni proglas, ki uvodoma kratko očrtava strankine zasluge za državo ter naglaša., da so položeni tudi najboljši temelji za bodočnost od kalifa-ta neodvisne turške republike. V zunanji politiki zasleduje Turčija prostodušno, lojalno in miroljubno smer. Kemal paša naglaga v svojem proglasu izvedene reforme v pravosodstvu, gospodarstvu in prometu ter napoveduje uspešno delo glede javne varnosti in splošnega napredka. Proglas konča z besedami: »Z glasovi, oddani moji stranki, koristite v najveeji merydomovini«. — Že po vseh volilnih okrajih Turčije izbrani volilni možje bodo 15. tm. izvolili poslance. Ke-mal-pašma ljudska stranka je kandidirala vse dosedanjo ministre in poslance. Kandidatov je pa velijo več, kot je članovi angorsko narodne skupščine in bodo imeli volilni možje veliko izbiro, četudi je vložena samo kemalistična kandidatna Usta. Neverjetna ugotovitev. Zadnje dni so se cene čevljarskih izdelkov v Ameriki visoko dvignile. Javnost se je začudeno povpraševala po vzrokih tega podraženja, dokler ji ni društvo trgovcev za obuvala pojasnilo zadevo takole: vzrok porasti cen leži v tem, ker se dan na dan množijo vrste vegetarijancev in je povpraševanje po mesu vedno manjše. Naravno, da se kolje tudi manj živali in — pomanjkanje kož je tu. To pa jc edini razlog visokim cenam usuia« Rapid — Hakoah (Graz) 5: 2 (1:1) Pri včerajšnji tekmi, ki sta jo odigrali moštvi Rapida in graška Hakoah, so gostje neprijetno presenetili. V splošnem se je pričakovalo, da bo Hakoah pri prvem nastopu v Mariboru skušala v vsakem oziru zapustitt najugodnejši utis. Zgodilo pa se je, da so gostje odšli iz Maribora, ne da bi izpolnili pričakovanj. S tehnične strani so zadovoljili, zlasti v prvem polčasu, ko so v stalni premoči nadkrilievali domačine. Rapid, ki je dosegel po Wenku izenačenje, je v, dmgem polčasu g hitrimi prodori dvakrat presenetil nasprotnika, kar je dalo povod jako nefaire igri z obeh strani. Večina igralcev ie bila lažje ali težje poškodovanih. Gotovo je, da bi pod vodstvom energičnega sodnika ne prišlo do tega, kar se je ob zaključku tekme odigralo v prisotnosti številnega občinstva-Radi faula nekega Rapidovca se je desni half Hakoah spozabil tako daleč, da je udaril nasprotnega igralca, kar ie izzvalo najostrejše proteste publike, ki se je hotela vmešati. Dunajskemu in beo graiskemu incidentu, ki sta v športni jav nosti vzbudila splošno nezadovoljstvo in omela za prijateljske športne odnošaje težke posledice, je sledil mariborski in tudi tokrat v mednarodni tekmi, kar bi lahko docela prekinilo nadvse • živahne vezi z bližniim inozemsvtom. Vsekakor moramo grajati nastop gostov, ki nosijo več krivde za neljubi incident, največ krivde pa tiči v neodločnosti sodnika, ki je pripustil, da ie tekma zavzela tako nepnjateljski značaj. Opozar jamo športne instance, da v interesu športa enkrat za vselej napravi konec sličnim dogodkom, ki športu samo škodujejo. Sodil je g. Nemec. Merkur — Svoboda 2:1 V prvem kolu za poškodbeni fond je Svoboda odločila tekmo v svojo korist. Merkur je izpadel od nadaljnjih tekmovanj, dooim bo Svoboda U. t. m. mebila moči z Mariborom. Svoboda je pred-vedla sigurnejšo igro tu zasluženo premagala nasprotnika, ki se v polju ni znašel (in ofenzivno docela odpovedal. — Sodil je g- Franki. Obisk slab. Subotica:Zagreb 5:4 (2:3). Subotiška reprezentanca je bila Šibkejše moštvo, vendar je zmago zaslužila, kajti igrala je z veHko požrtvovalnostjo. Concordia—Akademski SK 8:7 (3:2). »Concordia« je včeraj v prvenstveni tekmi porazila dolgoletnega državnega prvaka ASK »n si po dosedanjih izgledih zasigurala prvenstvo države, kajti malo verjetnosti je, da bi jo nadkrilil kateri beograjskih timov, še manj pa reprezentant ljubljanskega podsaveza. Državni prvak gostuje 8. t. m. v Mariboru pToti družini Maribora. Srednj e evropski cu p: Spar ta—Hun-garija 2:2 (1:1). Stockholm: Švedska—Belgija 7:0 (2:0). Berlin: Berlin—Hamburg 1:1. Dunajska prvenstva: Rapid—BAC 5:1 (2:1), Admira-Wacker 0:0, Hakoah-Sim merfcng 2:1 (0:0), Sportklub—Hertha 4:2 (2:1). Športni klub Ptui priredi dne 8. sept. nacionalni lahkoatletski mitfing, ki se bo vršil na igrišču (388 m). Tekmuje se po pravilih JLAS fin brez handakapa. Pravice starta imajo le verificirani lahko-atleto in klubi, člani JNAS. Za vsako ose bo in discipline znaša prijavnina Din 5. Prijave sprejema Ignac Sonnenschein, Ptui. Tekmuje se v sledečih disciplinah: Tek 100 m, met krogi je, tek 200, skok v daljavo z zaletom, met diska, štafeta 4 krat 100 m, skok ob palici, tek 1500 m skok v viši 110 z zaletom, met kopja, tek 3000, švedska štafeta 400, 300, 200 in 100 metrov. ISSK Maribor — nogometna sekcija. V torek ob 18. obvezni trening prvega moštva in rezerve. V četrtek igra mladina, ki nastopi v Ljubljani U. t. m. proti prvemu moštvu Merkurja. Hazena Maribora v Ptuju. V četrtek 8. t. m. gostuje druga garnitura ISSK Mapibora, ki je pri včerajšnji trening tekmi proti prvi družini dosegla izredno ugoden rezultat (9:11), v Ptuju protfSK Ptuju. Lahkoatletski meeting za državno prvenstvo. Razen dirugih uspehov in dobrih rezultatov jc bila senzacija dneva skok v višino gdč. Tratnikove, ki ie dosegla 155 cm in je le 3 cm za svetovnem rekordom'. Slovan:Rapid (Celovec). Včeraj jo gostovalo v Liulblja-ni celovško moštvo Rapid in podleglo Slovanu v razmerju 5:1 (1:0). Beograd : Ljubljana 5:0 (3:0). Reprezentanca Slovenijo je doživela v Beogradu občuten poraz. Borila se je sicer z mnogo volje in veliko požrtvovalnostjo, vendar neodločni napad ni imel uspeha* Gospodarstvo Zasajanje novih hmeljnikov Pridelovanje hmelja se šteje med najzanimivejše, obenem pa najtežje panoge kmetijske produkcije. Ker se mnogo pri nas proizvajanega hmelja izvaža v inozemstvo in le malo porabi doma, zato moramo stremeti za tem, da bomo proizvajali ne samo po množini mnogo, temveč tudi kakovostno prvovrstno blago, ki bo v stanju konkurirati v inozemstvu proizvaja-nemu blagu, ter bo doseglo ono visoko ceno, ki se plačuje za inozemsko blago. Le v tem slučaju bo i v časih slabe konjunkture pridelovanje hmelja do-bičkanosno, kot je trenotno sedaj, ko je dobra konjunktura. Cena hmelju v pojedinih letih je zelo različna. Pred vojno so bili v nekaterih letih slučaji, ko se je vnovčeval hmelj za petkrat manjšo, pa tudi celo za petkrat višjo ceno od povprečne. V sedanjih časih, ko se je v Nemčiji v hmeljnikih razpasla taka peronospora, dosega hmelj dobro ceno. Bati pa se je, da se morda v nekoliko letih stvar predrugači, da se bo pridelovanje jedva še izplačalo, ako ne bomo z vsemi silami stremeli za tem, da pridelamo prvovrstno blago, ne samo po množini, še več po kakovosti. Za uspešno pridelovanje hmelja je potrebno mnogo znanja in izkustva, mnogo delavne moči, veliko obratne glavnice, posebno veliko pri zasajanju novih hmeljnikov. Ker povzroča novi nasad zelo velike izdatke pri za-* sajanju, mora biti isti dobro, po vseh pravilih racionelnega pridelovanja napravljen in pozneje istotako oskrbovan, da vzdrži in rodi čim večjo dobo let, da se tako stroški zasajanja boljše porazdelijo in da je tudi v slabih letih še mogoč dobiček. Množinsko in kakovostno dober pridelek zavisi ne samo od oskrbovanja in sorte, temveč mnogo tudi od podnebja, zemlje in lege hmeljnika. Pri zasajanju novega hmeljnika se mora upoštevati to na vsak način. Hmelj ne gre v vsaki zemlji in legi. Mokra in prevlažna zemlja ni za hmelj. Hmelj razvija precej debele in globoko segajoče korenine, te pa ne morejo rasti v mokroti, ker preveč gnijejo. Zemlja za hmelj naj bo propustna, globoka in ne pretežka. Prav suha zemlja tudi ni za hmelj. Najboljše ugaja hmelju propustna globoka ilovica in ilovnato-peščena ter peščeno-ilovnata zemlja, z nekoliko sprste-nine in vsebujoča nekoliko (par %) apna. \ Zaprte vlažne lege (v gozdnih za-tišjili in v hribovitih kotlinah) niso za hmelj. Lega naj se izbere bolj odprta, zračna. Slab veter ne škoduje, pač pa napravijo precej škode močnejši vetrovi, posebno če so stalni. Zato naj se v takih slučajih zasaja hmelj bolj v zavetne lege. Jpomlnialte ie CMD Stran l MarffiorsKt V F C F P V T K Tufra. V 1\A a r TT> o r *n ir«?