;tev. 268. O Ljubljani, g petek, dne ZO. novembra 1908. Leto XXXVI. Velja po poŠti s m celo leto naprej K 26-— m pol leta „ „ 131— u* fcetrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: U celo leto naprej K 22.40 na pol leta „ „ 11.20 sit četrt leta „ „ 5.60 ra «n mesec „ „ i.90 Sa pošli], na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. j (Uredništvo 1« y Kopitarjevih ulicah Ii 2 (vhod tez _____ dvorlSČe nad tiskarno). — Rokopisi se ap vračajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev„ 74, Inserati: i Političen Ust za slovenski narod Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, inserateln reklamacije. (Jpravnllkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. '•C Poginule o Idealizmu. Dočim se Slovenci ogrevamo za tria-lizem in pripisujemo aneksiji Bosne velik pomen za državnopravno stališče jugoslovanskih zemlja, ki na; bi se spojile v neodvisno enoto, objavlja »Hrvatska«, glasilo stranke prava, uvodni članek, v katerem se meče Mažarom pod noge, češ, ti so odnekdaj najboljši prijatelji Hrvaške in so le od sovražne Avstrije in od Lue-gerja nahujskani, da prizadevajo svojim dobrim prijateljem Hrvatom težave. Ne bomo se čudili, če bomo danes ali jutri v hrvaških listih slavne koalicije brali, naj se tudi še Kranjska združi pod magyarorszag, zraven pa navrže še Bosna, da bo zopet oživelo srednjeveško kraljestvo ogrske krone. Cisto odkrito povemo, da je velik moment našel na Hrvaškem majhne ljudi in da misel trojedinega kraljestva spričo indiferentnosti hrvaških vodivnih krogov mesto da bi se ob priliki zadnjih usodnih dogodkov v monarhiji poživila, počiva še dalje v starih arhivih in jo propagirajo po inozemskih listih na našo sramoto — tujci Nemci, ki se bolj zanimajo zanjo, kot pa tisti, ki se jih tiče. Na to smo se spomnili tudi, ko smo 18. t. m. v sarajevskem »Hrvatskem dnevniku« či-taii. kako se srbski znanstveniki, na čelu jim učenjak svetovnega glasu, Jovan Cvi-jič. prizadevajo, da inozemstvo pridobe za idejo srbstva. Kaj sta pa spričo tega storila jugoslovanska akademija in hrvaško vseučilišče? Niti ena znamenita publikacija ni izšla iz teh korporacij in nobena akcija se ni započela, da se inozemstvo informira o težnjah Jugoslovanov in o vseh problemih, ki so z aneksijo v zvezi. Nemec Lam-maseh je v »Times« nekaj pisal iu v »Oesterr. Rundschau« zopet Nemec razpravlja o trializmu. Čisto opravičeno imenuje »Hrvaški dnevnik« imenovani hrvaški korporaciji »dva muzeja živih mumij«. Mi od svoje strani iz vseučiliških krogov iz nemškega kraljestva vemo, da je v inozemstvu belgradsko vseučilišče veliko bolj vpoštevano, kakor zagrebško. Mi to samo zategadelj omenjamo, da povdari-mo staro resnico, da le kdor dela, dosega uspehov in drugič zato, da spričo velikih idealov hrvaško-slovenske zajednice pokažemo z ozirom na sedanji položaj na potrebo mirne, hladne in nesentimentalne politike in tudi na potrebo, da omenjenega ideala vkljub vsem presenečenjem ne izgubimo izpred oči. Slovensko šolsko društvo u Celovcu. Dne 19. t. m. se je vršil v Celovcu ustanovni shod slovenskega šolskega društva v Celovcu. Kakor se vsaka organizacija, katera ima skrbeti za več strok, v sedanjem času deli v strokovne organizacije, tako so tudi koroški Slovenci uvideli, da njih politično društvo, katerega glavni namen je politična organizacija, ni več kos prepornemu šolskemu vprašanju na Koroškem. Treba je biio ustvariti organizacijo, ki se podrobno bavi s šolskim vprašanjem. Društvo je osnovano stično kakor »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani in »Šolski doni« v Gorici. Pravila so po teh društvih sestavljena. Sedež društva je v Celovcu, delovanje pa razteza po celi Koroški. V ta namen se snujejo društvene podružnice. Društvo skrbi za šoie ter vodi slovensko šolsko vprašanje na Koroškem. Društvo 'želi vzajemno delovati z »Družbo sv. Cirila in Metoda«; zato je tudi njegova skrb, vzbuditi speče podružnice Ciril-Metodove k novemu delu. Na drugi strani pa upa tudi od družbe podpore. Skratka: naše novo društvo naj bi bila korporacija, ki vodi šolsko vprašanje. Na ustanovnem shodu, kateremu je predsedoval g. dr. Brejc, se je izvolil za predsednika društvu g. župnik Matej Razun v Št. Jakobu v Rožu. Za odbornike so se izvolili sledeči gospodje: prof. Apih, vladni svetnik Scheinigg, dr. Brejc, župnik dr. Arnejc, župnik Trei'ber ter državni poslanec Grafenauer. Dobili smo že pokrovitelja društvu, ki je daroval 1000 kron. Bog povrni! Imatuo že pet ustanovnikov po 200 kron. Letniki plačujejo 12 kron. Z novimi nadami gr.emo na delo za slovensko mladino koroško! BoIKanstal oblaki. Vesti o miru. — Srbija taji vojne priprave prpti Avstriji. — Srbsko-turška zveza proti Bolgariji. -— Arnavti. — Vojvoda Skopljanče zaprt. — Črna gora v orožju. — Konserve in mitraljeze. — Turški šrap-neli. — Vukotič pri sultanu. — Turško ministrstvo needino. — Volitve v turški parlament. — Miadoturški odbor v Carigradu. — Milovanovič odstopi. — Srbska trgovinska pogodba. — Gospodarska kriza v Črni gori. — Moslimi v Sandžaku hvaležni cesarju Francu Jožefu .— Konferenca. Položai na Balkanu se še vedno noče zjasniti. Dunajski diplomatski krogi sicer zatrjujejo, da se m bati resnih konfliktov, marveč da se rešitev balkanskih vprašanj izvrši čisto mirno. Tako poroča »Allgem. Zeitung«. Tudi »Hrvat. Koresp.« je zvedela od nekega dalmatinskega pravoslavnega cerkvenega dostojanstvenika, da Črna gora ne bo delala sitnosti. To in onstran Velebita da ni Srba, ki bi odobraval eventualne nepremišljenosti Srbije in Črne gore. Tako angeli miru. Na drugi strani pa kažejo razna dejstva, da zlasti v Srbiji bojno razpoloženje noče ponehati. Na prijateljsko predstavko velevlasti (Anglije, Italije, Nemčije, Rusije in Francije), naj bi Srbija umaknila svoje čete z avstrijske meje in naj bi preprečila cventuelno ustanavljanje čet, je glasom uradnega obvestila srbski ministrski predsednik izjavil, da ob avstro-ogrski meji sploh ni srbskega vojaštva in da se ni nobena četa ustanovila. Ta srbski komunike so na Dunaju popravili, češ, da srbska vlada taji očitna dejstva. 'Pri tej priliki se je tudi na Dunaju povdarilo, da posredovanja velesil ni pripisovati avstro-ogrske-mu vplivu, marveč da je isti spontanna emanacija imenovanih vlad. Podobno predstavko izroče velesile tudi črnogorski vladi. Nekaj se na Balkanu vsekakor pripravlja. Najnovejše vesti pa pravijo, da srbske vojne priprave ne veljajo Avstriji, marveč Bolgariji. Na bolgarski meji da že stoji več dobro oboroženih srbskih čet, pripravljenih, da vdero črez mejo. Srbska vojna uprava že kliče novince pod orožje, da spomladi napadeta Bolgarijo z združenimi močmi Turčija in Srbija. Na ta spo- razum namigujeta tudi srbska odposlanca Nušič in Stanojevič, ki sta se baš vrnila iz Carigrada in sta zadovoljna s svojimi uspehi pri mladoturkih. Arnavti se boje srbsko-črnogorskega vpada v Sandžak novopazarski. Mladoturki so imeli mnogo težav, da so dosegli premirje med moslimi in kristjani v Albaniji in Novem pazarju do 24. aprila 1909. Svoj čas je poročal naš posebni dopisnik, da so Albanci sklenili premirje do sv. Ma*-, tina t. 1. Sedaj bo krvna osveta počivala do spomladi. Srbi so razvili v stari Srbiji živahno agitacijo. Hočejo na vsak način, da se prebivalstvo izjavi, da je srbske narodnosti. Pri takem agitacijskem delu so Turki v Palanki zalotili znanega vodjo četašev Spoljančeta ter ga zaprli. Te dni se je vrnilo več stotin "rno-gorskih delavcev iz Bolgarije. Rekli so, da jih je vlada pozvala domov z ozirom na pretečo vojno. Sploh je Črna gora vsa v orožju, kar pa nazadnje ni nič posebnega; saj si Črnogorca in njegovega soseda Arnavta brez orožja niti misliti ne moremo. Bolj vznemirljiva je vest, da je črnogorska vlada naročila v Milanu dva milijona škatljic konserv, ki jih dobi čez Genovo po morju. Pogaja se z neko milansko tvrdko tudi glede nabave mitraljez. Turčija pa je naročila, kakor se poroča iz Frankobroda. pri renski orožarni za šest milijonov kron šrapnelov in granat. Te dni biva v Carigradu črnogorski general Vukotič, ki je sultanu pri posebni avdijenci izročil ročno pismo kneza Ni-kole, ki naglaša zgodovinsko prijateljstvo obeh držav ter želi tudi za prihodnjost prijaznih razmer med obema sosedoma. Sicer pa je Vukotič izjavil, da je njegova naloga v Carigradu tako delikatna, da ne sme o njej niti besedice izdati. Kaj prida pač ne bo dosegel pri veliki porti, ker ima sedaj ista dovolj opravila z volitvami za turški parlament in s prepiri v ministrstvu. Med velikim vezirjem m ministrom zunanjih poslov je baje nastalo odkrito nasprotstvo, ki bo imelo za posledico ministrsko krizo. Ko se otvori parlament, torej čez kakih 20 dni. poda ministrstvo ostavko. Kot mož bodočnosti se imenuje med drugimi Hilmi paša. Dosedaj je izvoljenih 180 poslancev, torej že več ko polovica. Miadoturški odbor se LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Sedaj pa, ravno po solnčnem zahodu, ko sem dokončal vse svoje delo in bil že na potu k svoji postelji, sedaj se je pripetilo, da sem poželel po jabolkih. Tekel sem na krov. Straža se je nahajala na sprednjem delu ladije, ozirajoč se do otoku. Mornar pri krmilu je opazoval ,adra in filio žvižgal predse; in to jc bil edin glas, ki ga je bilo čuti razun pljuskanja morja ob rilcu in okoli strani ladije. Zlezel sem v sod in našel, da ni skoro nobenega jabolka več; ko pa sem sedel tam doli v temi, sem vsled šumenja vode in zibajočega gibanja ladije ali zaspal a'i pa bil ravno na tem, da zaspim, !;o se je prav blizu mene težak človek z velikim šumom vsedel na tla. Sod se je stresel, ko se je s svojimi ramami naslonil nanj, in že sem hotel skočiti pokonci, ko je začel mož govoriti. Bil je Silverjev glas in predno sem slišal deset besedi, se ne bi hotel pokazati za ves svet, temveč sem ležal tamkaj trepetajoč in poslušajoč v največjem strahu in radovednosti; kajti iz teh besedi sem spoznal, da je od mene odviselo življenje vseh poštenih mož na ladiji. XI. poglavje. Kaj sem slišal v sodu. »Ne, ne jaz,« je rekel Srlver, »Flint je bil kapitan; jaz sem bil podkrmar, kljub svoji leseni nogi. Pri isti polni strani, pri kateri sem jaz izgubil svojo nogo, je Pe\\ izgubil luč svojih oči. Mojster je bil zdravnik, ki mi jo je odrezal — ravnokar iz šole; vendar je bil obešen kakor pes it-posušen na solncu v Corso Castle, kakor ostali. To so bili Robertsovi možje, da. ir' vajeni spreminjati imena svojim ladijam — »Royal«, »Fortune« itd. No, jaz Da pra-vim, kakor je ladija krščena, (ako naj ostane. Tako je bilo s »Kasandro«, ki nas je vse varno pripeljala domov z Mnlabara. potem ko je England vjel indijskega podkralja; istotako je bilo s staro Flintovo la-dijo »Walrus«, ki sem jo videl kar v potokih krvi in pripravljeno potopiti se z zhtom vred. »Ah!« je vzkliknil nek drug glas, oni. najmlajšega mornarja na ladiji in očividno poln občudovanja, »bil je cvet svoje čete. ta Flint!« »Daviš je bil na vsak način tudi možak,« je dejal Silver. »Jaz sicer nisem nikdar plul z njim; najprej z Englandom, po- tem pa s Flintom, to je cela moja zgodba; in sedaj pa tukaj na svoj račun takorekoč. Ko sem bil pri Englandu, sem položil na stran kakih devet stotakov, dva tisočaka pa, ko sem bil s Flintom. To ni malo za človeka pred jamboro — vse varno na banki. Sedaj so plače slabe, malo se more prihraniti. Kje pa so sedaj vsi F.nglandovi možje? Ne vem. Kje pa Flintovi? No, večina jih je tukaj na ladiji in vesele se plena — beračili so poprej nekateri izmed njih. Stari Pe\v je potrošil, predno je izgubil vid, dvanajst sto funtov na leto kakor kak lord iz parlamenta. Kje ua je sedaj? No, sedaj je mrtev in dobro preskrbljen; toda zadnji dve leti, trepetaj moj les! jc ta človek stradal! Prosjačil ie in kradel in rezal vratove in stradal pri tem, cia !« »No, to ni dosti vredno,« je dejal mladi mornar. »Ni dosti vredno za bedake, veruj mi,« je vpil Silver. »Toda glej: ti si mlad, da, mlad, vendar zvit kakor dren. Opazil seiii to, ko so te prvič ugledale moje oči. in zato hočem govoriti s teboj kakor z možakom.« Lahko si mislite, kako sem se počutil. Ko sem slišal tega ostudnega starega lopova nagovarjati drugega mornarja z istimi priliznjenimi besedami, kakor je govoril z menoj. Mislim, da bi bil zmožen ubiti ga skozi sod. Mejtem p;> ie govori! dalje in si pač ni mislil, da ga nekdo slučajno posluša. »Tukaj imamo gospode sreče . Oni žive trdo in so v nevarnosti, da pridejo na visiice, toda jedo dobro in pijejo kakor bojni petelini, in kadar je križarenje končano, potem se nahajajo stotine funtov šterlingov mesto stotin beličev v njihovih žepih. No, večina gre za rum in zabave, potem pa zopet na morje. Vendar to ni pot, po kateri jaz hodim. Jaz položim vse ua stran, nekaj tukaj, nekaj tam in nikjer »reveč, da ne bi vzbudil sumnje. Sedaj sem petdeset let star, in ko se vnemo s potovanja, postanem v resnici pošten gospod. Zadnji čas je že, praviš. Ah, vendar jaz sem med tem časom dobro živel; nikdar si nisem odrekel, kar mi je srce poželelo in spal sem sladko in jedel dobro vse svoje žive dni, razun kadar sem bil na morju, in kako sem začel? Pred jamboro, kakor ti!« »Dobro,« je dejal drugi, »toda ves oni ienar je sedaj izgubljen, ali ne? Po tem Dotovanju se ne bi smel več pokazati v Bristolu!« »No, kje pa misliš, da se nahaja sedaj?« je vprašal Silver porogljivo. »V Bristolu v bankah,« je odvrnil njegov tovariš. (Dalje prih.) f preseli iz Soluna v Carigrad, kjer bo vodil mladoturško parlamentarno skupino, ki bo odločujoča po številu in vplivu. Dr. Milovanovič, srbski zunanji minister bo moral odstopiti. To sklepajo po okolnosti, da njegova družina ostane na Nemškem. To bo pač velika zguba za Srbijo in šanse za mir se zmanjšajo. Srbiji preti gospodarski polom. Razpoloženje v Avstroogrski je proti difinitivni trgovinski pogodbi s Srbijo. Zlasti so proti madžarski krogi. Skupni ministrski svet, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo na Dunaju in se ga udeleže tudi ogrski ministri, bo se bavil baje izključno z gospodarskimi vprašanji tičočimi se Balkana, v prvi vrsti s srbsko trgovinsko pogodbo. Tudi Crnigori preti gospodarski polom. Tujec ne pride nobeden v deželo, edini izvoz: živina, je odrezan in ubogo ljudstvo trpi baje že sedaj glad. Iz Plevlja poročajo, da pošlje veliko število uglednih mohamedancev iz sand-žaka novopazarskega našemu cesarju zahvalno adreso za vrlo obnašanje naših vojakov v sandžaku in ga naprosi, da vspoi stavi avstroogrski konzulat v Novem pa-zarju. Iz Peterburga se i>oroča, da je Avstro-Ogrska že baje Odgovorila na rusko noto glede konference. Pogajanje se bo vršilo še nekaj časa, a ne bo imelo, kakor se čuje iz Pariza, posebnih težkoč. »Standard« priobčuje turški program za konferenco. Ta program da so Anglija, Francija in Rusija z nekimi spremembami odobrile: isti Obsega Sledeče točke: 1. državnopravno razmerje vzhodne Rumelije; 2. državnopravni položaj Bolgarske, vprašanje o tributu za Rumelijo in Bolgarijo, delež istih na turškem dolgu; 3. državnopravna pozicija Bosne in Hercegovine. O indemniteti se ne bo govorilo, ker bi se sicer moralo aneksijo načeloma priznati; 4. Srbiji in Crnigori se ne dovoli kompenzacij na financielno ali teritorialno škodo Turčije; želeti pa je, da se to vprašanje z ozirom na splošni podo-žaj uredi; 5. člen 23. (reforme v evropski Turčiji) in 61. (reforme v Armeniji) bero-linske pogodbe se ne razveljavita, ker je sedaj uvedena ustava; 6. sprememba kapitulacij zlasti glede inozem. pošt in zvišat-nja uvozne carine; 7. Turčija ne ugovarja spremembi člena 29. berolinske pogodbe glede nadoblasti Avstro-Ogrske nad Cr-nogoro, ker je stvar ne zadeva. AVSTRO-OGRSKA. Pred otvoritvijo državnega zbora. Bienerth nadaljuje posvetovanja z voditelji strank. Vlada hoče premirje med Čehi in Nemci vsaj nekaj mesecev. Le če to doseže, bo zboroval državni zbor in je mogoča poznejša sprava pa koalicijska vlada. »Zeit« poroča, da položaj ni tako neugoden, kakor se splošno sodi. Ker nimajo še dovolj ministrskih mest, da zado-vole stranke, se osnuje najbrže še prometno ministrstvo. Do novega leta upajo sestaviti ustavno vlado. Bienerthu se gre predvsem za to, da zagotovi dvetretjinšfko večino predlogi o prfklopitvi Bosne in Hercegovine. KOMPROMISNA POGAJANJA MED HRVATI IN MADŽARSKO VLADO? V političnih krogih se govori, da so v teku kompromisna pogajanja, katera da zlasti podpira dr. \Vekerte na Ogrskem, na Hrvatskem pa stranka prava. Hrvat-sko-ogrska kriza je kakor znano nastala vsled službene pragmatike državnih železničarjev, ki jo je sprejel brvatsko-ogr-ski državni zbor in ki določa kot službeni jezik tudi na hrvatskih progah madžarščino. Sedaj da je dr. VVekerle pripravljen v državnem zboru podati izjavo, da je v smislu § 57. ogrsko-hrvatske nagodbe na teritoriju hrvatsko-slavonskega kraljestva edino upravičen hrvatski uradni jezik. S tem naj bi bila Hrvatom dana možnost, da sprejmejo ogrski predlog za sklicanje regnikolarne deputacije, ki naj bi zadevo končno uredila. Toda Hrvatje s tem niso zadovoljni ter zahtevajo garancij, da regnikolarna deputacija \Vekerlo-ve načelne izjave ne bo para'1'izirala s tem, da bi odrekla železnicam državni značaj. V vrstah hrvatske koalicije pa je razširjeno mnenje, da ima ogrska vlada resnično namen, s pomočjo Starčevičanske stranke sestaviti sistemu prijazno večino in z njo vladati. Starčevičanci pa odločno zanikajo vsako tozadevno zvezo z Rauchom. Vse-kako pa žele toliko v Budimpešti kakor na Hrvatskem, da se kriza konča in zopet uvedejo normalne razmere. Izpred sodltta. Belgijci pred okrajnim sodiščem. V. G. prodajalka v neki trafiki, je bila obsojena na 20 K globe, ker je pljunila v obraz infanteristu 27. pešpolka Maxlu in obenem zaklicala pfuj. Sedem obtožencev pred okrajnim sodiščem, med njimi nepravi baron Kode.li. Janez Muhovee, Jožef Potočnik, Janez Sekole, Janez Fortič, Janez Vrhovec. dimnikarski mojster in Anton Zaje so obtoženi, da so povzročili od nedelje na ponedeljek 12. m. in., da sta bila poškodovana dva vojaka. Sodi sodni tajnik Bulovec, državno pravdništvo zastopa dr. Zupane, dr. Švigelj zagovarja Potočnika, ki izpove^ da se je vračal z ribjega lbva:. Pred gostilno »Pri znamenju« je čul vrišč pred cerkvijo Srca Jezusovega. Razločil je pričkanje med dvema vojakoma in civilisti. Obrnil se je, da gre nazaj, pa so prileteli civilisti, začutil je obenem bolečino na hrbtu. Da ni bil v gostilni »Pri znamenju«. potrde pozneje vsi obtoženci. — Janez Sekole izpove, da je bil dotični večer v gostilni »Pri znamenju«, v hiši, kjer je gostilna, stanuje. Dva Belgijca sta kar brez vzroka razbijala po mizi. Dimnikarski mojster Vrhovec je enega Belgijca pozval, naj se dostojno obnaša, da ne nastane kak pretep. Vojak je pa zagrabil za bajonet. Stražnik je naznanil policijsko uro, obtoženec je pa šel nato pri zadnjih vratih iz gostifne v svoje stanovanje. Obtoženec Fortič izpove: Z gospodom Vrhovcetn sva bila v posebni sobi gostilne »Pri znamenju«, kar sva začula vpitje v prvi sobi. Videl je, da je manjši četovodja inetal krono ob tla. Položaj jc bil nevaren. Oba vojaka sta držala za bajonet. Vrhovec je poklical drugega četovodjo k sebi, hoteč pomirjevalno vplivati nanj in je rekel: »Einen Moment, Herr Zugsfiihrer! Be-lehren Sie ihren Kollegen, dass nicht \vas vorkommt.« Četovodja je osorno odgovoril: »Was kiimmert Sie das, glauben Sie, dass ich ein Idiot bin.« Vrhovec: »Moglich ist schon.« četovodja: »Was, \vas, ihren Namen.« nakar je rekel Vrhovec: »Was, \vas, ich bin Baron Kodelli.« Bučen smeh. Končno je Vrhovec povedal svoje pravo ime. Z Vrhovcem sta šla nato domov. Janez Vrhove potrdi v polnem obsegu For-tičevo izpoved. Ponovila se je veselost, ko je Vrhovec povedal, kako se je Belgijcu predstavil v šali za barona Kodellija. Anton Zaje je šel proti mitnici iz gostilne »Pri znamenju«, kjer sta delala kraval dva Belgijca. Ko je šel po Radeckega cesti, mu je iztrgal mlad fant palico iz rok in je zbežal ž njo. Pred cerkvijo Srca Jezusovega je videl gručo ljudi, ki so imeli nekaj med seboj, ne vč pa kaj. Priča poštni aspi-rant Blaž Novak je šel dotično noč v družbi s Kovačevičem mimo nove vojašnice. Srečala sta dva vojaka, za katerima sta šla dva civilista, ki ju ni poznal. Eden teh dveh ga je udaril rahlo s palico po hrbtu, ko je pogledal nazaj, sta se že sprijela z vojakoma, udarila in zbežala. Nato je prišlo 5 do 6 civilistov od hiralnice, ki so skočili proti vojakom. Pričel se je pretep. Šel je gledat, a ko se je približal, so civilisti že zbežali. Med navzočimi obtoženci ni bil nihče pri pretepu. Ker obtoženec Muhovee in več prič ni navzočih, se razprava odgodi. Pusič Karol, pasar pri g. Ivanu Kre-garju, je obtožen, da je 19. septembra, ob priliki tedanjih izgredov se ustavljal konjeniški patrulji, ki se je proti polnoči pri-drvila po Dunajski cesti, kjer je obtoženi ravno pred Figovcem stal; ker ni ubogal pozivu, da se odstrani, je bil aretiran in se je ustavljal aretaciji. Sodi svetnik Potrato, zagovarja ga dr. Šavnik, obtožbo zastopa dr. Zupane. Obtoženec izpove, da je stal na trotoarju in kadil cigareto. Fantje so klicali živio, stal je sam. Prišli so konjeniki, ki so ga obkolili, skočil je proč, dobil je eno s sabljo po hrbtu. Aretirali so ga, vizitirali, in odvedli v zapor, kjer je bil tri dni, predno so ga izpustili. Priča Andrej Zore, tit. orožniški postajevodja izpove, da je bil Pusič aretiran, ker je hotel skozi vojaški kordon. Opominjan je bil, da ne sme skozi, a on je rekel, da mora skozi, nakar je bil aretiran. Dr. Šavnik priči: »Ali se niste zmotili? Saj je že dva meseca od takrat. Nezmotljivi pač niste, če imate to kapo na glavi.« Orožnik izjavi, da se ne moti. Obtoženca dobro pozna. Pozval je ljudi, naj se razidejo. Obtoženec je hotel skozi kordon na Dunajski cesti v mesto. Dr. Šavnik: Obstoja nesporazuni-Ijenje, ker o kavalerijski patrulji orožnik ničesar ne ve. Ovadba pa govori zgolj o nasprotovanju kavalerijski patrulji. Steklasa Alojzij, orož. postajevodja v Logatcu izpove, da se je obtoženec kregal nekaj s stotnikom Schauflerjem. Prišel je nato h kordonu, priča ga ni pustil naprej, pa je všel. Kavalerijska patrulja je nekaj minut prej prišla. Obtoženec je sam ostal pred Figovcem. Dr. Šavnik: »Neverjetno, da bi se bil upal ustavljati kavalerijski patrulji.« Orožnik: »Jaz bi bil kot civilist sam bežal pred kavaleriio. Izjavlja, da je obtoženca najmanj štirikrat pozival, naj ne gre naprej. Dr. Šavnik: Naglašam, da se ovadba tie strinja z izpovedbo orožnikov. Dr. Zupane predlaga, naj se odstopijo spisi državnemu pravdništvu, ker je osumljen rabuke. Sodnik: Spisi se odstopijo državnemu pravdništvu. Dr. Šavnik: »V vpogled in pošiijatev nazaj. Res se komedija špila, kakor je zadnjič dr. Tavčar rekel.« Znanost ln umetnost. * »Mati«, drama F. Ks. Meškova, v treh dejanjih in z enim epilogom, posvečena materi domovini, od la'stne dece zaničevani, kakor pravi naslov, ima dober namen in eno samo, pa bistveno in zelo očitno napako, da namreč ni drama. Bila bi to čedna pesem ali pa povest v stilu zadnje Cankarjeve božične pripovedke »V samoti«, tragedija po materi hrepe-nefčega vagabundstva. Problem sam je svetovni literaturi znan, med Nemci ga je obdelal v zadnjih desetletjih Sudermann, pozna ga pa zlasti tudi novejša italijanska dramatika. Kar se tiče Meškove »Matere« ima tendenco slikati demoraiizujoči vpliv tujine, vendar pisatelj namena vkljub vsej bogati retoriki ni dosegel, kajti dejanje s tujino ni v prav nobeni organiški zvezi. Pisatelj je s tujino ravnal kakor stari Izraelci s koziom Azazelovim, kateremu je veliki duhovnik naprtil na hrbet vse grebe enega leta. pa ga potem pognal v puščavo, da ne bi okužil svetega naroda, čeprav je bil nedolžen. Tu imamo Milana Strelčevega, ki se m uja, da bi bil tujec jn si da od župnika in gospodične Tinke dopovedati, da je res tujec, toda v Njegovem značaju in delih njegovih, kakor nam jih pisatelj predstavlja, ne moremo prav nič tujega opaziti. To je ravno hiba vsega dela, da se samo govori, kairakte-rizuje pa nič, ker se vsakemu pozna, da mora po sili tak biti, kakršnega hoče imeti pisatelj in domoljubna njegova tendenca. Zato velja za to delo res, kar pravi Milan »Ah govoriti, samo govoriti moram enkrat! Predolgo sem že molčal, predolgo sem zaklepal v sebe vse hrepenenje, vse gorje! . . .« In govori se v tem igro-kazu res ne malo. Milan ubije nekega cigana, ki se jako hitro od nekod pojavi in ravno tako hitro izgine, in tega je kriva tujina. Ivana izključijo iz sedme šole, kar ni ravno tako hudo gorje, posledica tega pa je, da mora v Ameriko in pride razočaran domov, kar gre vse na račun tujine; takisto umreta Silva in vdova Strelčeva vsled pogubnih tujirtskih vplivov, in Ie Križnik, ki je najbolj izmed vseh tuj, se splošni katastrofi z najmanjšimi izgubami umakne. Skratka: učinki niso v razmerju z vzroki, ki so silno malenkostni, pa povzročajo z njimi nesorazmerno tragiko, kar daje dejanju, govorjenju in kretanfju oseb zelo otii patos. Zato so vsi ti ljudje brez resničnega življenja, če izvzamemo Tržanko; njih strast narejena, kar se po^ sebno neprijetno opazi v prvem dejanju, njih ljubezenski afekti zgolj krasoslovje. Dajanja je pravzaprav konec že s prvfim aktom, drugi je nameček k splošni žalosti, razun treh oseb so sploh vse druge odveč, tretji pa nam s!li'ka povratek tujcev, od katerih je najbolj nesrečen Milan, ne, ker je cigana ubil, marveč ker je to storila tujina, kakor trdi v drugem dejanju gospa Strelčeva in v tretjem Milan sam verjame. Silva, ki naj bi bila histerična, pa je le v prvem dejanju umska kombinacija neinteresantnih neverjetnosti, v tretjem pa ljubka podoba iz turobne briške pesmi, se tudi vrne. Epilog je odveč, pridjan, ker pisatelj še ni vsega povedal, oziroma znal povedati, kar bi rad. Nekaj efektnih prizorov in domorodnih Običajnosti, ki se pa vsled posebnega dvajsetseptemberskega iniljeja in razpoloženosti mase v sedanljih dneh dozdevno povzdigajo nad pomen gole fraze, nekoliko oživi v deklamacijah razblinjajoče se dejanje. Temu je tudi pripisati aplavz, s katerim zlasti dijaki niso štedili in so pesnika mnogokrat aklamiralli. Priznanje gre pa igralcem v polni meri. Največjo srečo je pač imela gdčna. Win-terova, 'ker je imela najboljšo vlogo, Tinko, in tudi najbolj domoljubne govore; pa tudi drugače je pisatelj ta značaj še najboljše zadel. Gospa Dragutinovičeva, ta iziborna realistka, ni za take patetiške vloge, kot je gospa Strelčeva, in zato ji ni preveč zameriti, da je prehudo iliteia. Gospod Nučič ni bil napačen; seveda, ko je imel nalogo zabosti cigana, je napravil obilo ropota. G. Povhe je bi! slab, pa tudi njegova vloga ne daje preveč prilike, da bi* se odlikoval, zelo dober je bil gospod Iličič od početka, v Ameriko je pa odšel nekoliko preburno skozi vrata. Gospa Borštnikova — kakor vedno, vendar je včeraj kazala veliko več rutine, kakor pa vmišljenostl v vlogo. Najbolj po življenju posneta je Tržanka; uprizorila jo je spretno gdčna. Bukšekova, čeprav pretirano, G. Dragutinoviča poznamo; vmisli se v svoje vloge in tudi to pot je igral s celim afektom, vendar je vloga preveč obremenjena z deklamatoriškimi priveski, da bi mogla docela prodreti. Gledališče je bilo zelo dobro obiskano, prazne le nekatere lože. F. T. * Nove božične skladbe. Ravnokar so izšle P. Angelik Hribar-jeve in P. Hu-golin Sattner-jeve »Božične pesmi« za mešani zbor v drugem natisu. Te pesmi se bodo kaj hitro udomačile na naših cerkvenih korih, saj so poljudne in pristnega narodnega duha, kakor pač vse P. Angelikove skladbe, pa so tudi mojstersko delo, kar je P. Hugolinova kompozicija sploh. — Skladbe bodo visoko povzdignile cerkveno petje milih božičnih praznikov in je želeti, da jih ne pogreša noben cerkveni zbor na slovenskih tleh. — Odkar je bil razprodan prvi natis teh skladb, niso imeli naši zbori primernih pesmi, ki bi izražale prava čutila vernikov v tem skrivnostno lepem času. Cena partituri znaša 2 K, posameznim glasovom 50 vin. Skladbo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Obširna ocena sledi. Pripomnimo, da bi ta izdaja dobrodošla tudi onim zborom, ki imajo že prvi natis, ker sta mesto ene izpuščene pesmi uvrščeni v zbirko dve novi in je zadnja pesem prve izdaje prirejena sedaj za mešan zbor. Dnevne novice. + Avstrijska vlada in ruski jezik. Avstrijska vlada je izdala krasno ilustrirano knjigo o naravnih krasotah ob avstrijskih državnih železnicah v — ruskem jeziku. Knjiga »Iz Rusije v Avstrijo« obsega tudi slike slovenskih krajev. Če bi kak Slovenec pred 201eti, ali pa še sedaj izdal tako knjigo, bi ga nemški listi razkričali za veleizdajalca. — Predavanje. Iz Ljubnega nam poročajo: Prihodnjo nedeljo, dne 22. t. in., bo v našem »Kat. sl. izobraževalnem društvu« predavanje. Obljubil je priti predavat č. g. P. Salezij z Brezij. Predaval bo tudi g. Ant. Cvenkelj. — To kaže, da se je naše nedavno osnovano društvo jelo gibati in razvijati. Dal Bog k temu delu svoj blagoslov. — Pomanjkanje sodnih uradnikov v Primorju. V okrožju višjega sodišča za Primorje vlada veliko pomanjkanje sodnih konceptnih uradnikov. Pred nekoliko časom je bilo razpisanih 13 mest za sodne adjunkte v sodni upravi, a do danes so se priglasili šele štirje kompetenti brez ozira na narodnost. Slovenskim in hrvatskim avskultantoin se ponuja najlepša prilika, da kompetirajo na razpisana mesta. — Iz Rovinja pa se poroča, da so iz tamkajšnje sodne službe izstopili štirje praktikanti ter šli v odvetniške pisarne. Kot vzrok se navaja okolnost, da sodni praktikanti ne dobe nikake plače, a pri odvetnikih si zaslužijo vsaj toliko, da morejo za silo živeti. — Iz Trnovega na Notranjskem. Dne 18. t. m. je umrl v 'Podstenjah, fare trnovske, Ivan Vičič, po domače Harijec, v starosti 67 let. Pokojni je bil možak-pošte-njak od nog do glave. Stal je vedno trdno in odločno v taboru S. L. S., bil je njen zvest in navdušen pristaš. Bil je 20 let občinski odbornik trnovske občine in veliko let tudi predsednik krajnega šolskega sveta v Podstenjah. Služil je tudi cesarja in se bil pri Kustoci. Zanimivo je, da so ga imeli že za mrtvega in ga hoteli pokopati, a k sreči je zapazil njegov prijatelj domačin, da Harijec še diha in so mu prizanesli s pokopom. V bojnem metežu ranjki Harijec ni bil ranjen, samo omagal je vsled velikega napora. Značajnemu, vrlemu možu, ki se tu ni sramoval Boga, upamo, da bo tudi Bog prizanesljiv. Bolezen je silno udano prenašal, zato pa tudi tako lahko umrl. Bog mu dai večni mir. — Na tukajšnji samostanski šoli že nimajo poduka cel mesec, ker je baje nekaj deklic gojenk obolelo. Sedaj je pa vse zdravo in vendarle se ne otvori šola. Zakaj to? — Hud kašelj. oslovski, imajo otroci na šoli na Dol. Zemonu. Blizu 40 otrok je bolnih. Sploh je oslovski kašel zelo razširjen med tukajšnjimi otroci. — Nemška nasilstva. V Solnogradu so pomazali vse hiše in trgovine slovanskih trgovcev. — Kartel avstrijskih tovarn porcelana se je razšel. — Vlom v občinsko blagajno v Gjur-gjevcu. Nedavno smo poročali, da je v Gjurgjevcu pri Belovarju neki Ivan Kušar iz Kranjske vlomil v tamošnjo občinsko blagajno in odnesel 50.000 K. Lopova so prijeli in izročili sodbenemu stolu v Belovarju. Marsikoga bode zanimalo, kdo je ta Kušar. Rojen je 1. 1862 leta na Ježici pri Ljubljani in ravno tja pristojen. Če se ie kje uresničil pregovor, da jabolko ne pade daleč od jablane, tedaj se je tu. Kušar je nezakonski sin silovitega, svoj čas obče-znanega tatu Ziherla vulgo »Ditneža«, o katerem je pokojni Alešovec pisal gledališko igro, ki je sicer prišla na oder, toda se ni obnesla. Stari Ljubljančani se tega imena gotovo še spominjajo, in tudi starejši ljudje po deželi vedo o njem še mnogo povedati. Bil je zaprt že v ječah na gradu, odkoder je nekoč celo pobegnil, a so ga pozneje dobili. Bil je pravi strah Kranjski in velikanska nadloga varnostnim oblastvom. Kradel je, ropal, lomil tako, da so se njegovega imena bali, kakor Kar-tažani Hanibalovega. Prišel je v hišo in dovolj je bilo, da je povedal, da je »Di-mež« in že so mu ženske nanesle vsega, kar je hotel. Bil je pravi Mussolino. Ropal je večjidel pri bogatinih, za reveže je pa živel prav na dobri roki. Izkazoval jim je celo dobrote. Zaradi tega ga je pa orožništvo zaman iskalo noč in dan. Potikal se je večinoma po kamniški okolici, toda nihče ga ni izdal. Bil je pravi romantičen ropar in lahko bi o njem že izdali cele romane. Na drug način, kakor Mussolinija, je tega zadela usoda. V tem, ko se je orožništvo za njim potilo, je 011 mirno spal v bivši Šunkarjevi opekarni na Črnučah. Neko noč pa je opekarna pogorela in ž njo je bil vpepeljen tudi »Dimež«, strah kranj-;ki. Da pridemo k sinu. Tudi ta ima nad seboj že velike grehe. 29. julija letos ga je ljubljanska policija aretovala in dobila pri njem 957 K, katere je moral nekje ukrasti, vsled česar so ga oddali sodišču. Iz Ljubljane je izgnan, ravno tako iz kronovin krone sv. Štefana. Bil je mornar, po dopustu se mu pa ni zljubilo več delati, marveč kradel je. Kaznovan je bil že 13krat in sicer po 5 let, dve in pol leta, dve leti, 18 mesecev itd. Da se je v svoji, od očeta podedovani stroki, mnogo višje na-obrazil, se vidi iz dejstva, ker govori slovensko, hrvaško, nemško, laško in francosko, v tem ko je bil oče pravi Kranjec. Tudi v stroki sami je znatno napredoval. Dimež, oče njegov, se je zadovoljil s cestnimi ropi, sin pa je dospel že do blagajniškega vlomilca. No, ukrasti je znal, zbe-žati pa ne, zakar ga tudi pričakuje »remu-ueracija« v belovarskili zaporih. — Nova pošta je ustanovljena v Fari na Kranjskem. — Nov vlak na progi Trst - Poreč. Na istrski železnici Trst-Poreč je uveden nov vlak, ki odhaja iz Trsta ob 9. uri 20 min. zjutr., iz Buli ob 1. uri 15 minut poopl-dne. Ta zveza je jako ugodna; slabo pa je to. da se vlak ne ustavlja na postajališčih. Največji osobni promet imajo baš postajališča v slovenskem delu Istre. Tako je pri tej železnici pač vse samo polovičarstvo. — Poučni tečaj za gostilničarje je pred durmi. Poučni tečaj za gostilničarje otvori v Ljubljani deželna zveza za tujski promet dne 7. januarja 1909. Vodstvo in prireditev tega tečaja je prevzel obrtno-pospeševalni urad c. kr. delavskega ministrstva na Dunaju, ki da podpore 1500 K. Poučevalo se bo umetno kuharstvo na dunajski način, za kar je najet poseben dunajski kuhar, prednašalo se bo pravila serviranja vsake vrste, poučevalo se bo o ravnanju s pivom in vinom in konečno se bo predavalo o navadnem hotelskem knjigovodstvu in dopisovanju. Kakor je iz tega programa razvidno, je učni načrt jako zanimiv. Tečaj bode trajal štiri tedne. Veliko kuhinjo je dal iz posebne prijaznosti na razpolago v Narodnem domu g. 're-stavrater Kržišnik. — Omeniti moramo, da je zasluga tajnika trgovske in orbtne zbornice kranjske g. dr. Murnika, da sta se ta tečaj in ta podpora pri obrtnopospe-ševalnem uradu dosegla. Za napredek in povzdigo našega gostilničarstva posebno na Gorenjskem je ta tečaj izredne važnosti in je velik korak naprej za povzdigo našega gostilničarskega gospodarstva. Pogostoma se sliši med našimi obrtniki želja: »Dajte nam strokovne šole!« Tu bomo imeli strokovno šolo najboljše vrste, ki se je skrbno pripravljala že eno leto. Zaradi tega upamo, da se bodo naši gostilničarji, pa tudi drugi merodajni faktorji zanimali za to stvar. Na tej podlagi je mogoče, da se v poznejših letih ustanovi v Ljubljani stalna gostilničarska iu nata-karska šola. Podrobnosti o tem zanimivem tečaju prinesemo v eni prihodnjih številk. Tudi priredi deželna zveza nalašč v ta namen v kratkem predavanje na Bledu. — Glavni dobitek državne dobrodelne loterije brez gospodarja. Srečka, ki je imela številko, katera je zadela glavni dobitek, je bila kot neprodana oddana od tra-fikatrtinje poleg dunaj. dež. sodišča loterijski dirckciji. Več oseb je imelo srečko v rokah, a so jo položile nazaj, ker jim številka ni ugajala ter so kupile drugo srečko. Denar zapade torej dobrodelnim namenom. Milan Gj. Miličevič t. Dne 17. t. m. je umrl v Belgradu znani srbski pisatelj in akademik Milan Gj. Miličevič 77 let star. Njegove zbirke o srbski kulturni zgodovini so stalne vrednosti. Pisal jc klasično lep jezik. Na stotine ponarejenih srednješolskih spričeval je fabriciralo pet srednješolskih ravnateljev v Budimpešti ter prodalo analfabctom. uslužbenitn pri državnih železnicah, da so ž njimi dobili boljše službe. Ravnateljstvo državnih železnic je izročilo nad 300 takih spričeval policiji v Budimpešti. Kaj bodo ti poštenjakoviči šele delali, ko stopi v veljavo nov ogrski volivni zakon. Tu bo madžarskih volivcev z maturo srednjih šol kar mrgolelo. Doktorskih diplom menda tudi ne bo manjkalo. Betjari! — Zaradi popolnega nedeljskega počitka v Hrvatski in Slavoniji sklicujejo trgovski uslužbenci za nedeljo, 22. t. m., shod v Zagrebu, v restavraciji »Kola«. — Trgovina z vinom v Pragi. Gg. Anton Abram in Maks Pipan iz Kobje-glave na Goriškem ter J. Ličen iz Riiien-berga so otvorili trgovino z vinom v Pragi na debelo in na drobno. Naslov je: Praha, Kralove viinohraldy, Šumavska ulice č. 8. Ljubljanske novice. lj Ustanovni shod društva rokodelskih mojstrov se vrši v nedeljo, dne 22. nt vembra 1908. dopoludne ob 10. uri v »Rokodelskem domu« v društveni dvorani v prvem nadstfopju. — Dnevni red: Poročilo in sklepanje o ustanovitvi društva na podlagi pravil, ki jih je potrdila deželna vlada; volitev odbora. lj Koncert Godowskega. Opozarjamo še enkrat na današnji koncert slavnega poljskega umetnika,ki ga priredi »Glasbena Matica« ob 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Ij Vabilo k zabavnemu večdru, ki ga priredi ženski oddelek »Slov. kršč. soc. zveze« v nedeljo, dne 22. novembra 1908, v društveni dvorani, hotel »Union«, Frančiškanske ulice. — Spored: 1. Sovran: »Dve kroni«. Deklamuje I. Zakrajšek. — 2. Slavnostni govor. — 3. I. Laharnar: »Srcu«. Poje društveni mešani zbor S. K. S. Z. — 4. I. Virk: »Idite k sv. Jožefu«. Deklamuje F. Gabrovšek. — 5. I. Laharnar: »Vesela tovarišija«. Poje društveni mešani zbor. — 6. I. Virk: »Zadovoljni kaplan«. Deklamuje I. Klemenčič. — 7. Ign. Hladnik: »Bleškemu jezeru«. Poje društveni mešani zbor. — 8. »Kakor se po-sojuje, tako se vračuje«. Tragikomična slika iz ruskega življenja v dveh dejanjih. Dejanje se vrši ob času turške vojske. — Po igri prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v., III. vrste 60 v., IV. vrste 40. v., stojišča 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Spored družinskega večera v nedeljo, dne 22. novembra v veliki dvorani Uniona, katerega priredi glasbeno društvo »Ljubljana« je naslednji: Offenbach: »Or-fej v peklu«, overtura z violin-solo, svi-rapolnoštevilniorkester »Slovenske filharmonije« pod vodstvom g. Talicha. — 2. Okteti slov. glasb, društva »Ljubljana«. — 3. Strauss: »Netopir«, svira polnoštevilni orkester »Slov. filharmonije«. — 4. F. S. Vilhar: Slovo, moški zbor »L j u b I j a 11 e«, pod vodstvom gosp. Gorupa, s s p r e m I j e v a -njerrt orkestra. — S. S !l i k a r E m e r: »Ljubljanske slike v sc-c c s i j o 11 i s t i š k i luči. — 6. Friml: »Indianersong«, svira polnoštevilni orkester »Slovenske filharmonije«. — 7. Dr. Fr. Prešern: »Od železne ceste«, d v o s p e v. — 8. Ksilofon solo »Mazur-ka«. — 9. »Narodni pevci«. — 10. Fall: »Dolar princezinja«, valček, ižvaja celotni orkester »Slovenske filharmonije«. — 11. Posebnosti g. Petra Smole. Velik komičen prizor s h i p -n o t i z i r a 11 j e m, najnovejšim avtomatom i 11 ljubljanskim zgodovinskim topo m. Izvaja bivši odlični komik slovenskega gledališča g. Ur-bančič (Podgrajski). Po sporedu prosta zabava ob sviranju orkestra »Slovenske filharmonije«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 80 vinarjev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, povabljen je tem potom vsak prijatelj dobre zabave. Ij Osebna vest. G. inženir Alojzij Oiliha je imenovan za ravnatelja mestnega vodovoda in elektrarne. Ij Pevska skušnja »Ljubljane« je danes točno ob 8. uri zvečer. Odbor prosi gg. pevce, da blagovolijo priti k skušnji točno. Ij Na tukajšnji c. kr. II. državni gimnaziji se bode v soboto, dne 21. novembra, ob 6. uri zvečer vršil prvi roditeljski večer. pri katerem bode šolski nadzornik dr. J. Bezjak predaval o vzgojnem pomenu čitanja dobrih knjig. Ravnateljstvo prav uljudno vabi k temu predavanju cenjene stariše, oziroma njih namestnike. ij Iz gledališke pisarne. Ker je gospa Lili Nordgartova obolela, se jutri ne uprizori opera »Zrinjski«, nego se ponavlja Strairssova opereta »Netopir«, ki je že dvakrat napolnil gledališče. lj Ljudska kuhinja in Rdeči križ. Društvo »1. dunajska kuhinja« je s posredovanjem društva »Rdečega križa« dovolilo, da se njene izvrstne tehnične in organiza-torične naprave izkusijo tudi v tukajšnji dijaški in ljudski kuhinji, kakor se je to že zgodilo v več drugih mestih. V to svrho je »dunajska kuhinja« že semkaj poslala na svoje stroške svojo gospodinjo in pa svoje Manometer-kotle in posode za prenašanje jedil. Preizkuševanje teh koristnih naprav, katere se že desetletja rabijo, vršilo se bode v tukajšnji ljudski in dijaški kuhinji od dne 22. do vštetega 25. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne. S tem je vsakemu prilika dana, da se prepriča, kakšne velike vrednosti imajo te naprave ne le v potrebi v mirnem času, nego tudi v vojnem času, ker se z njimi izdatno opomore potrebam v bolnicah za silo. lj Izginil je znani nemški inž. Kirch-schlager, ki je bil po ljubljanskem deželnem sodišču obsojen zaradi krive prisege. — Veleslepar. V zaporili dunajskega deželnega sodišča se nahaja nek individij, ;-i je nastopal kot zdravnik dr. Evgen dv Blovvitz, sin slovitega v "Parizu umrlega korešpondenta pri časniku »Times«, Blo-\vitza. Znal si je pridobiti zaupanje pri zdravnikih in časnikarjih, katero je pa izkoriščal v to, da je dobival od njih manjša posojila. Poseben trik njegov je bil, da si je nakazal čeke poljubnih bank, katere ga seveda niso poznale, in si jih dal neposredno ekskomptovati, ali pa jih je daual poljubnim bankam v inkaso, s potrdili pa je potem sleparil v drugih mestih neizkušene ljudi. Dognalo se je, da se je veleslepar izdajal tudi za dr. Evgena de Bayerja, slednjič je pa izpovedal, da je njegovo pravo ime Leopold David Leibovvitz, da je rojen I. 1872. v Sulici na Rumunskem, da je amerikanski podanik, oženjen, angli-čanskega veroizpovedanja, ter da se je nazadnje zadržaval stalno v Londonu. Od tam je potoval čez Genovo, Aleksandrijo, Carigrad, Trst in Budimpešto na Dunaj, kjer ga je dohitela usoda. Nadalje pripoveduje, da je od rumunske armade dezer-tiral in da si je pridobil v Londonu naslov doktorja, v Newcastle ob Tyre pa je bil zaradi nekega delikta kaznovan s 15. mesečno ječo. Iz vsega se sklepa, da je slepar obhodil cel civilizirani svet, ter povsod izvrševal razna sleparstva. Slepar je do 36 let star, srednje, suhe postave, plavolas, angleško pristriženih brk, sivih oči, ter nosi naočnik. Poleg angleščine, ki jo govori v šolskem-rumunskem-židov-skem narečju, govori tudi vse romanske jezike. Glede na važnost konstatovanja njegove identitete in predživljenja, se naprosijo oni, ki so prišli z velesieparjem ke-dai v dotiko, da to takoj naznanijo mestni policiji ljubljanski. Ij 80 dijakov Iz Kranja se je pripeljalo k včerajšnji predstavi slovenskega gledališča. Štajerske novice. š Mladeniči! V nedeljo pa mnogoštevilno v Celje na občni zbor »Zveze Slovenskih mladeničev! Vabimo pa tudi mladeniče iz sosednjih dežel, da prihitijo v nedeljo med nas. š Celje. V ncdelljo, dne 22. novembra, se vrši Občni zbor »Zveze 'slovenskih mladeničev« in »S. K. S. Z.« ob pol 11. uri dopoldne v dvorani »Pri belem volu«. Prijatelji krščansko-socialnega gibanja: Na svidenje! š Nagloma umrl je včeraj tajnik graškega vseučilišča dr. Hubert Wimbersky, star 46 let. Zadela ga je srčna kap. š Za pevzetje prometa na lokalni železnici Celje-Velenje je določeno v proračunu železniškega ministrstva 375.000 K. š Roparski napad v Mariboru. V Mariboru sta napadla zasebnico gospo Ano Gregorič I61etni pasarski vajenec Rudolf Werdounig in 161etni zobotehniški va!je-nec Avgust Lehman v njenem stanovartju. Gospa jih je spustila v stanovanje, ker sta rekla, da prinašata od župnika neko pismo. Res 'sta ji izročila neko fingirano pismo, v katerem sta sama zapisala, da župnik prosi darov za cerkev. Ko je gospa pismo brala, sta jo napadla, vrgla na tla, jo davila in bi jo gotovo umorila, da nI prišla mimo neka hišina, ki je sili šal a ropot in roparja prepodila. Lehmann je nedavno pisal nekaj pri gospej in opazil, da ima v omari mnogo tisočakov in zlatnine. Oba roparja so že aretirali. š Namestu razsvetljave dobrodelnost. Zupan v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem je izdal oklic, v katerem pravi, da je cesarjeva želja, naj se njegov jubilej proslavi z dobrodelnostjo, zato naj prebivalstvo namestu razsvetljave dne 2. decembra daruje kaj v dobrodelne namene. Telefonska In brzojavna poročila. POTRES. " Troiana, 20. novembra. Zjutraj ob 5. uri 8 min. smo čutili v Trojani močan vertikalen potresni sunek, katerega jc spremljalo močno bobnenje. Gibanje je bilo zahodno vzhodno. Potres je trajal osem sekund. Dobrna (Štajersko), 20. novembra. Danes ob 4. uri 50 minut zjutraj smo čutili tu dve sekundi trajajoč močan potres. Smer: izhod-jugozahod. Dramlje, 20. novembra. Danes zjutraj ob 5. uri je bil tu potres. NERVOZNOST NA DUNAJSKI BORZI. Dunaj, 20. novembra. Ker izostane poset ruskega velikega kneza Mihaela, ki je bil že naznajiil, da pride čestitat cesarju k jubileju in ker se v orientu bojkot proti avstro-ogrskemu blagu širi, so danes na tukajšnji borzi padli kurzi kreditnih akoij. To je nekoliko v nasprotju z govorom kneza Biilo\va, ki je v nemškem drž. zboru zatrjeval, da ni nobene vojne nevarnosti. ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE. Dunaj, 20. novembra. Danes so lalški dijaki pred parlamentom priredili demonstracijo za laško vseučilišče. Deputacija je šla k poslancu Bugattu, ki je zagotavljal, da bo deloval za ustanovitev laške univerze v Trstu. Dijaki so izjavljali, da ne odnehajo, da se ne strašijo nobene nevarnosti, samo da dosežejo laško vseučilišče v Trstu. , ROMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK NA DUNAJU. Dunaj, 20. novembra. Pri galadinč-ju .na dvoru je cesar izrazil svoje veselje in hvaležnost, da mu je kralj romunski čestital k jubileju; to da smatra kot nov dokaz prijateljstva med obema državama. Napil je kralju, kraljici in prestolonasledniku s soprogo. Prestolonaslednik je obžaloval, da klaj zbog bolezni ni mogel sam priti čestitat. Odlikovanje, ki ga je doživel na .Dunaju v izrednih razmerah, bo odmevalo v hvaležnih srcih Romunov in ostane njemu v vednem najlepšem spominu. Po ser-klu se je romunski prestolonaslednik poslovil od članov cesarske hiše. BOJEVITI SRBI. Dunaj, 20. novembra. Listi poročajo, da se je v Varmarinu vršil velik shod pod parolo »Proč od Avstrije«. Dr. Jaktinovič je predlagal resolucijo, ki zahteva, naj Srbija takoj začne vojsko z Avstrijo »največjim sovražnikom Srbije in srbskega naroda«. Resolucija zaključuje: Živela Srbija in Bosna. Resolucijo so takoj poslali vladi. Shod je zahteval, naj srbska vlada takoj prekine vse zveze z Avstrijo in naj Srbija takoj koraka v Sarajevo. Dr. Jaktinovič je zaključil svoj govor s klicem: Bratje naprej k Drini! Belgrad, 20. nov. Semkaj je prispel zastopnik tvornice streliva v Tuli, da sklene z vojno upravo velike naročbe streliva. Kotor, 20. nov. Črnogorska vojna uprava je dala obnoviti in popraviti stare turške utrdbe v Nikšiču, Spužu in Podgo-rici ter trdnjavi v Presjeki in Vlostupu. Belgrad, 20. novembra." Vzlic komunikeju vlade, da se ne bodo trpele banide in se bo vojaštvo od meje odpoklkailo, se oboroževanje neprestano nadaljuje, popravljajo ceste, zalagajo trdnjave, vpoklicu je j o rezervniki itd. Srbija se baje s Turčijo vred pripravlja tudi za udarec proti Bolgariji. Dunaj, 20. novembra. Visoki vojaški krogi govore, da bo Avstrija odslej najmanjšo provokacijo od strani Srbije z ozirom na brezvspešnost vseh intervencij simatrala za casus belli in odgovorila z ultimatom. Srbske čete ob meji novopazarski. Plevlje, 20. novembra. Turški oblasti je prišel v roke srbski načrt za vstajo v sandžaku novopazarskem ter v Bosni. Po tem načrtu so Srbi že organizirali 20 čet, skupaj 30.000 mož, ki so deloma razpostavljeni ob sandžaški meji. Nekoliko ogle-duhov je že prešlo čez mejo. »Črna legija < da ima posebno, skrivno nalogo. JAPONSKO VOJNO BRODOVJE. Kobe, 20. novembra. Japonski cesar si je ogledal japonsko vojno brodovje, ki ima sedaj 110 bojnih ladij. CslOL>$l{i kalcij jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, babice in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili. Scottova emulzija pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve .steklenice Scottove emulzije. rr -Vi" Cena originalne steklenice bitem -iotg.- .. O If cn vin rancijskim ma- •■ & vlU v lil. .. kom Scottove- rx i • * , t t g. ravnanja. Dobi se v vseli lekarnah. 7 kožuhovino podloženi Krotki soko-i, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni, kakor tudi konfekcijo za gospode, dame. dedke, deklice in otroke priporoča v največji izberi Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 3062 m, srea. zračni tlak 736 0 mm. C •a o Č.a opazovanja Stanj, barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo J = l fc •ss-> 19 M 9. zveč. 732-9 1-0 sl. szah. dež 20 7. zjutr. 31 1 11 brezvetr. megla 12-9 2. pop 331 28 sl. jvzh. oblačno Srednja včerajšnja temp. 1.1°, norm. 2 8°. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 19. novembra. Pšenica za april ......12 89 Pšenica za oktober 1. 1909. . . . 11 05 Rž za april 1. 1909....... 1086 Oves za april . ..... 8 63 Koruza za maj 1. 1909..... 7 56 Efektiv: 5 dražje Zlate rotil je: Berlii, Pariz, Eia iti. Tla/bol/. koam. zobo Ha tli. and-■ * * ^^^»^Tiddovattll rStjfdl Ljubljana, SpItaL-StrlUr. mL 1 %esna ponudba. Državni uradnik. strokovnjak, jeti se poročiti j gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti 24—30 let, ki bi imela vsaj tO O kron Stalnih mesečnih dohodkov. Le resne ponudbe pošljejo naj se do konca novembra t. L v Celovec podpoglavjem ,,Eksistenca", glavna po j ta, reftante. 3044 3-2 <£»«/«Uurztvo in poioSarsfvm. * Simonama občinstvu, osobito pa vela-čmatUi duhovščini in cerkvenim predstaj-nittvom vljudno naananjaoa, da sva fi tvrdko „ 311 44—2 Sotzlmi S £&6ar ustanovila klptreko (fodabmrska) obrt ter Itdoloranjo oltarj 'or v LJubljani, Turjaški trg št. I- Priporočava se torej ta vsa ta strokovna dala ter poSiljava ratne načrte breg-flaino na vfogled. — JgvrSevala bodeva vsako igročeno delo vestno, umetniško, r vrtno in pa gmtrnih cenah, Friaa nln > pimnm na na rngjHtlg^m. V ga togi bodo vedno ragna raapa/m tn mkrlrjl gm cerkvene in druge podobe. M odličnim spoštovanjem Gotzlml. 4 JSoBar |»«l■»'..... Vsled preselitve predam popolnoma u poje no domačo lekarno £ $ $ as z zdravili vred. :: Dr. Ivan Hubad Toplice, Dolenjsko. S 3056 3-1 m Dobro vpeljana modno trgovino se radi rodbinskih razmer odda. Gotovine 10.000. Resne ponudbe pod šifro „tpgo»ina" na H upravništvo »Slovenca". 2981 6—5 Ifiče se inteligenten 3053 3-1 mladenič kateri ima veselje za proučevanje zobotehnike. Prednost imajo izučeni zlatarski vajenci. Kje, pove uprava lista. Paulns - toriket najboljši Šlezijskl premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne Izbornosti. Kurjenje sob In štedilnikov prlprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče. Bohemia - premog kosovnik in orehovnlk, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055_ulica ftt. 3. (1) M Vsak torek u Rouornl Leon koncert seksteta na lok. Začetek od pol 10. Vstop prost. = Vsak dan = celo noč odprto! Za obilen obisk se priporočata 2965 velespoštovanjem 10—3 Leo in Faoi Pogačnik. » Plačujem v gotovini tudi v večjih množini prima in sekunda J«**«?. Vzorci z navedbo množine in najnižje cene kakor tudi zadnje postaje naj se pošiljajo pod šifro „F. S. 102" na „Annonzen-Expedition" Eduard Braun, Dunaj I., Rotenturmstrasse St. 9. __30j5 1 1 b i/.reaim prillictt kh ualiiip! Kompleten plinov motor (Sauggas-Anlage) posebno primeren za elektriški obrat, 12 HP., šele l'/2 leta v obratu, se ceno proda radi povečanja podjetja. Ogleda se lahko vsak čas v obratu nekje na Spodnjem Štajerskem. Vprašanja naj se pošiljajo pod šifro ,,Sauggas-Anlage" na upravo tega lista. Konkurenca! 1645 Hotfo vino jastneža pridelka tvrdke Br. tlnvakovlž. rdeče (opolo) 24 ln 28, rumeno 32 vlnarlev pol litra Itd., se toči v Sodni sKlh ulicah itev. 4, ln na Rimski cesti itev. 5. = Toči se tudi pivo iz zagrebške delniške pivovarne. j M2, 'Z j ^^ K 354.64515 jj Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiti nasproti .Uniona' za frančiik. cerkvijo prej na Kongresnem trgu itev. 2, I. 2379 1 Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 41 01 2 0 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje ?log 30 jonija 1908: K 14,225.902 59. — Denarni promet v leto 1907: K 64,812.603-92. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. ~ Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. --- V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Dr' ^ ,. , Josip Slika, stolni kanonik predsednik. Odborniki: podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trg. v Št Vidu nad Ljubljano. - Fran PovSe, vodja, gr.žfak, deželni odbornik, dri. in dež. poslanec itd. - Anton Kobl. posestnik ln trgovec Breg p H. - Karol Kauscheaa vele-pose-tnik v Ljubljani. — Matija Kolar. stolni dekan v Ljubljani - Ivan Kregar, ,vetnlk trg. In ob" zborn v Ljubljam. — Frančišek Leskovic, hiini posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. " w Zenitbena ponudba. >/[lad moj, ki si išče dobro gospodinjo tovarišico, ki bi 3 dobrim in cenenim nakupom znala varčevati v gospodinjstvu, najde tako med onimi damami, ki krijejo svoje potrebščine, barhanta, platna, damasta, tkanin, namiznih prtov itd. edinole pri solidni tvrdki, kakršna je tfratje )jrejcar, Dobruška št. 9117 {Češko)-Ce hočete biti dobre gospodinje, naročite si 6 kosov rjuh Ia, v velikosti 150\200cm za samo Jfr4'30, katere vas bodo paradi nizke cene in odlične kakovosti gotovo popolnoma zadovoljile. Vzorci skupnega bomba-jastega in platnenega blaga franko. 2245 r Globoko izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plaiče za gospode in dečke kakor najmodernejio konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina Pred škofijo štev. 19. 2811 17 Podružnice Spljet, Celovec -_tn Trst - Delniška glavnica - K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 priporoča promese na drž. srečke I. 1864., cele po K 22- polovice „ „ 12-sprejema vloge na knfižice in na tekočI račun po čistih k 1|12 gl. dobitek K 300.000 n Podružnice Spljet, Celovec in Trst Rezervni fond K 300.000.