St. 9.
V Gorici, 1. marca 1889
•MSotV* izhaja vsak petek in velja o   posti ;ir«:jp.mfln* a]i v Gorici na -loro
poSiljana:
V*<- >vtn     ......    f.  14(
Ct-tvrt leta     .    .    .    .   „ I If* Pri ozuanilih hi tako tudi pri ..jpo. lanicah11 na placnje za iiavadno tristop-«o rrsto:
8 kr. fte so tiska I krat 1   ,i   ,-   .,     .,    2   ,. 6   „   „   „     „   3   „ Z* ¦re.Qti drl«p   po prostom
SOČA
Posumezne &levilke ae dobivajo po 8 kr. • l .-bakaruirali nn Stnroin ' rr*u in v Tfanslti uiici in v prodnjalnici O. Likaija v SGincntfkih ulicuh h. ki. !0.
Dopisi naj se posiljajo urednistvu Via Mercato 12, narociuna pa oprav-nis'tvu „Sofa", Via Seminario St. 10
Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj so bhigovoljnn frankujcjo. — Delalcem in dmgini urpicmozniiii se naroCaina sniza, akosp >i>>]:\m> pri oprafniatvn.
Katoli&ko politi6no drusf,vo v Gorici.
(Oitc;Jo eattolieo del Goriziano.)
To naJHtarejse mednarodno politico diuStvo v Gorici slotii na gaslu : Vse za vero, dom, ee<?arja t«r se odlikuje po tera, da no samo priznava z besedo politifino in druizbiusko ravnopravaost d^eluih narod-nostij, siovensko in italijatiske, ra.irveS da izkazuje to tudi v dejanji v svojih sklepih in politicnih po-javih. To jo pokazalo tudi pri avojem zadnjcm obciiem zboru, ki je bil v torek 26. t. in. ob lOl/2 uri p.-ed-poludne v pritlicni dvorani Matilde grofice Coroniui v RabatiSci. Po vzgledu te za katolisko stvar vnete, delavne in poSrtovalno pleint»nitaSinjo deluje tudi lopo §tevilo muz" na katoliSkem polji v dalokrogu, ki jim pristoja. PrccejSnje Stevilo takih moL zbralo so jo rt'ceni dan na omcnjenetn mestu ter so so udelt:-M\ obcnega zbora; a zamolcati ne moremo, da to-liko z duhovskp, koliker s posvetne strain' je doslo manj druStvenikov ncgo bi jih bilo pricakovat' v danasnjih dneh, ko ima druSttono zivljeitjo tako volik upiiv na vorsko, nravsko, gospodarsko in polit-dno preprifianje in ssivljenje narodov in po-ameznikov. Dru§tva so poleg li-kovin mogoSnt 6mitoljJ ali (ak-torji, kateri morejo veliko kori.stiti ali vel:ko skodo-vafi; zato ne morcmo odobravati nam irnosti ali pa-sivnosti v tern oziru, temveft hvalimo ncuraor^n trod gvojih nasprotnikov, ki akusajo druStva in casnistvo dobiti v avoje roke. Ofcrooi temo so m'»drej^i in gib-Lnej§i ko c-troci luCi. Zato zasluzijo loliko vecjo bvulo in''Zje, ki se niso dali ostr iLiti po m »cno razspjeni mlacnoati, sloJnosti in b»je6»osti, tetvveo so p:iali in pokazali ? dejanji, da dutijo kot katol 6uii, da to priznavajo pn-d avstom in da so pripravljeni po tern tudi dalje delovati.
Med navzoSimi zapazili smo razen drusivenega predaednika, poSrtovalnoga in zaeluincga Karl a viteza Baube!a-e, ia tajuika moi)9'gnora Alpija, ustanovi-telja in mnogeletuega na^elntka. tega dru§tva dr. Karla viteza Doliaca, profesorja v pokoji Antona Sesaieh;:, metijaica in ttgovci z vrediumtninii papirij It. M. Vfrvega-o, bogoalovaka prof'ssorja dr. A. Gre-goiCica in dr. A. Mahnica, ruMna okrajna nafieinika B>cca na Gradn in LaScika » Sf. Roku, u6itelji v pokoji YaU Kancleija, goapoda L'riiicica, L-vpuseeka in dmge, katerih imen si nismo zupomnili in ka'orib ne tnararao po vrati naStovati. Ob doloci.'ni uri oipre
LISTEK.
VIPAVA.
(Iz knjige i   „!'o fl t o j inak o   okrajno  glavarstvo.'' V Postojini.  1889.)
(Dalje.)
Se jrdnpga slovecoga Yipavea moramo iz te dobe omenjati. Bil je to Z i g a p!. Herberstein, porojen v Vipavskera trgu I. 1486. Njogov o6e Ni-kolaj, grnf v Liencu na Tirolskem, dob'il je od ceaarja Fridt-rika IV. Vipavski in Postojiuski grud tor ho je bil porocil z Barbara Predjamsko. Mladi Ziga so je ucil ? Vipavski Soli prav pridno nemicine, osobito pa slovenScine. Zaradi udenja .slovetisk'-ga jczika moral je od evoph aor.eencev imuaikatero gronko sliaaii, kakor w6khfa, „kadr6eM, a to ga ni spiag.lo. Osem Iftnrga Utdka pn§ljc oCe avojemu aorodmku, KiSkemu proStu Viljetnu Weltzlerju v nadaljni poak. Lota 1495 ae Ziga v Vipavo vrne, a to 1. 1497 odpotuje na Dunajsko vaeuciliSco, kjer gal. 1499 vpiSi'jo. L. 1506 postal je mladi Liga 2o „Baccalaurens° ali doktor. Zopet ga porodnezl z wdoktoijcmw o§tevajo, a Ziga ponosno Karroo : „Zal bi mi bilo, ko bi res doktor «o bil J**  Dvaj^etletoi mladenid se jo boril I, 1500
predaednik obfni zbor s kracanskim pozdravom in i)j' najprej beseJo druStvenemu tajniku, da prebere zapisnik zadujogx obLnega zbora, ki se potrdi brez u'govora.
Na to prebere piedscdnik odborovo poroiilo o drustvp em delovanji in o gOBpodaratvu d za»,tijeg% obcjoga zbara do dana^njegu doe. Y poroeilu omeni slavnostno dogodke. ki so se vr§ili po6etkom in kon-eoui leta 1888, pape^evo zlato mr!§) in cesarjevo §ti-riderietlotnico. V proslavo pape^eve slovosnosti pri-redtlo je drustvo izrelno a/ecan.st v Ogieji 31. d«-cerabta 1887 ter v Gorici 1. jawiarja 1888. Obe slavnosti hvrSili sto se veliSa.itno na splosno zado-voljnost. V Ogloji zbralo se jo biio preinnogo Ijui-stva; v Gorici bili so prostori v Lanthierovi palaSi natla^oni pri slavuostui boaedi in bakljada, ki jo sledila, bila je velikanska. Sifoske v Ogleji (do 150 gl.) iu v Gorici (do 600 gl.) pokrilo je drustvo ve-fiinom v. ladodainimi doneski. Oesaiska slavnost vr-§ila se jo v smialu zelje, ka'.ero jo izrazilo Njogovo VeliSanafcvo presvitli cesar Fran Josip I. s tern, da so se spr^jiimali prostovoljni dirovi, ki bo so obrnili v dobor naniwi. Nabralo se je ew 500 gl., ki so se izrocili tukaj§ujira e6. sestram sv. kriia, ki imajo kot" postreinico pri bolnikih v gorflkem lrestu velike zaoluge, di ae jim pomore za bilo,   katero si zidajo
Kazan tega obinjalo jo druStvo svoje p.azniko po navadi prejinjih let; tiskala jo 0 ptttikf papo2;ve slavnosti pritnerne knjizico, katere jo razdelilo med dtustvoniko ia (huge. Ijudi; skrbolo jo, da je bila uJelczitov pti l.m.sk'Mii romanji v vocno in\sto Rmii iz nase aadakofije primemo velika in ca-»tna; p«-sebno pa ae je prizadelo, di so so podpisalo proSnjo pc vsi §kohji za Solski pre Hog kneza Lieohlensteioa v dizavnem zboru. V ta namen ni se balo dru§tvo potrebuih stroakov. Tako drustveno delovanja imelo je z\ drustvo samo dvojin dober vspch: prvifi si je druitvo pridobilo na di^eli n.id sto novih udov, dm gic je imelo dohodke, kakerinih uze dolgo ne, nam-rei nad 14 sto goldinarjev, ki so se porabill v 2e omenjene nameae. DiuStveno delovanje bilo jo tedaj v?peLno na vec slrauij.
Obc'ii zbor sprejel je vesei to odborovo poro-^ilo ter je pottdil prodlozene racuno za oraenjeno dobo. Na predlog dr. A. Gregorcica izbereta se kot, pregledosalcw drussveirli racunov pmf. A. Sessich in it. M. Vorvega. Z* tew pride na vrsto volsfcev no-vega odbora. Dru«tvi*aik dr. K. vitez Uoliac predlaga,
z Ogri, a v benedanskih vojskah skaze so pravcatega junaka, tako, da ga poveljnik Erig Brauuschweigski javno pohvali.
Potem dobimo mladega Zigo na cesarskem dvoru, kjer je postal slovec in ucen dizavoik (diplomat) in poslancc. Leta 1515 posTje ga ce-^ar na Bavarsko in Solnograsko. leta 1516 k danskemu kralju Kristijauu II.; leta 1517 Sel job krutemu lu-kemu cam Ivanu Groznemu v Moakvo. Nihfie bi si ne bil toga upa!, kajti Ivan je bil oduren in grozovit clovek; a Her-berstein si pridobi njegovo naklonjcnost z olikanim vedenjern in slovousko bsodo. Obfieval je namre6 8 carom v slovenskom jez ku kateremu se jo bil priuSil v Vipavski §o'i — Ivan pa mu je odgov.ujal v 8oroduem riinkem, in prav dobro sta se razumela. Posebno f»a se je Z'ga Herberstoin Ivanu s t<:in p:i-kupil, da ga je smrti vesi'. NVkov dvorjin mu jc namrec hotel'/ oatrnpljsniro v:n >tn zavlati. Cir potem ^igo bogato obilaruje in v cosarake (ivslrijske) za-hteve privoli. Zatom jo bil Horb'rstein §j vodkrat na Ruskem ter je Rusko natanfiieje opisai v knjigi: nDe rebus M jso." S r.er je 1)S p >*em s=* v« ckr it po-«.lanec (6. nov. 1519 in sptujake'vm dvoru Ka-.oia V., poxneje pvi poljskem krulju 3:gismundu). Opravljaj je raKiia diLav!janaka opravila tw napisil razven gori navedene knjige Se vofidugih; med njimi i svoje rodovino>lovje (genealogijo).
A oglejmo si Vipavake znamonitosti dalje. Proti eeveru od Vipivskeg* trga vgledamo na 233 m visokem, jftko  istruiein ia kauiomteoi  g.idi  Vipavski   ,8tari
naj ostane ves doaodanji odbor. Obcni zbor pritrdi teimi predlogu in ted ij so v odboru: Karol vitea Baubela prodsediik, dr. Anton Mahuic polpred-pednik, mon-*. D<>m«nik Alpi tajnik, I, Bombig de-narnifiar, Franc Castelliz, dr. Odkar baron Somma-ruga in Martin Zucchiati odborniki, Valentin Kanoler namestnik. Namesto umrlega Franca Kecka imenuje se po nasvetti dr. A, Gregor5ica kot namestnik Peter Lascak (Laaciac).
Sledila je zadnja to6ka dnevoega roda, namrefi razni nasveti. Dru§tvenik Roeca z Grada paavetuje, naj skli^o odbor katero nedoljo na veSer shod, h kateremu naj «e povabijo tudi neudi, pri katerem naj so razpravljajo drugtveno zadeve in naj se tako skusa pomno^iti stevilo drustvenikov. Dr. Doliae pod-pira ta predlog in zbor ga aprejme aoglasno. Prof. Seasich omonja, naj bi ae ob tisti pviliki v prvi vrsti vabili druStveniki Marijine kongregaoije (bra-tovscme pri sv. Ivanu) in naj bi se imel pri tistem shodu tudi slovenski govor, ker je muogo draStveni-kov, ki razumejo samo slovenski ali pa boljo slo-vonski nego italijanski. Obcni zbor sprejme tudi ta n as vet in izreee, da zadnji del nasvota se po sebi ume in da se ujonia z doaedanjo drustveno navado. R. M. Veivega nasvotuje, naj bi odbor z ozirom na veliko Stevilo d uStvenikov, katere ima na dezeli, aklieil tudi zunaj mesta kak shod v dogovorti z za-nanjimi dtu§tveniki glede casa in kraja. Tudi ta na-svet bil je soglasno sprcjet. Ker ni bilo drueih predlog ov in je bil a tem konfiin dnevni red, zakljuci psedsednik zborovanjo ob 11 Vi z navduSenim Sivio! in evviva! vseh pdcujocih Njegovi Svetosti papczu Loonu XIII. in Njegovemu Velieanstvu eesarju Fiudcu Joz.'fu I.
Dopisi.
V Gorici, 27. febr. — Po navadi prejsnjih let izdal jo mlost.ljivi in precastni gospod knea in nail-§kof goriski Alojzij pastirski list do cestite dti-hovscine in do vernikov evoje nadikofije, kateremu je pridejano navadno polajsanje gled6 uzlvanja mesnih jodi v posinem Shu, ki za&ie prihodnji tedsa a po* pelnicno sredo. Iz pastirskega lista, ki so bo bral prihodnjo nedeljo z Iec vseh onih cerkva, s katerimi
gradrt, nekedanje bivalisce BVipavskih gospodov." Sneg, dez. in burja razorali so mu rebro, tu2no se ozira doli v dolino ter oznanja miuljivost pozemljske slave, Kedaj je bil Ja grad sezidah, ae ne ve na-tan8no; vendar se da i^ oblike zidovja sklepati, da se je godilo to pric-tkom dvanajitega ali trinajstega stoletja. Nai slove^i zgodovinar Valvazor trdi, da je Vipavski trg, v katerem so za njegove dobe bivali Bwackere und geadelte Persbheh", sfcarejst od grada. To je gola istina. On pise, da je prod Sestdesetimi in nekoliko lcti Vipavska gospoda BStari grad" ssa-pustila ter si zaradi zlo^aosti v trgu nov grad sezi-daln, ki se „Nov? gfttd" zovc. PoU'g tega so je nahajal v Vipavskera trgu So taborski „Stari grad", kateri je bil last domich plemenitasev ^Edlirigov*, kateri so pa bili samu4ojni ter je bil njihov grad „nebd-visea" (indipendontenj. Za ouo dobo se je pri2eq'U v Vipavo  grof Lanthieri  iz  Rifenberga.
Za casa Valvazorja bil je za Lantfuerijevim gradom Stirivoglati stolp Vipavake jefie, kateri je bil ostauok nokedarij-cra BAumkirchnerjovega posestva. Vse pravice slt-duj<ga v Sinabom, na Grad s6i in v Vipavi pododovaii so Linthieri-ji. A" dadei ima v lastl ostanke B mmkirchner-jevih poalopij vec'ioama posestnik Anton Perhaveo.
Grofi Larithieri-ji zgradili so za Valvazor|ove dobe poleg reke Hubelj fuzine za zelezo, katere so pa pogorole. Pozneje napravili so ondi pa^icico in s-.<cnarijo. V njihovih rokab bilo je tudi veliko do-Mno sodii^
je zdruzeuo duino paetirstvo, hofeiao podnti svojira cltateljem posebno oni odatavek, ki govori o molitvi za duhoveke in svetue vladarje in ki doloSuje za dan sv. Jozefa 19. uiarca t. 1. v vseh kuratnih cerkvah kolikor mogoee slovesno sMbo bozjo za cesarja ia cesarsko drulino. DotiSni odstavek se gifts!:
„Molimo tedaj za vsej  pred vsem pa za tiste, I katere je poklicala Bozja previdnost, da vladajo 61o- I vesko drngbo: Bog jim dodeli razumnosti in kreposti, | da bodo mogli narode peljati k pravi srecu Med temi sporainjajmo se  v prvl vrsti sv. Oceta papeza,  gla-rarja celega katoliskega svata, ki ravno v teh preza-loatnih casib najbolj jotrebuje,  da ga njegovi otroci podpirajo % molitvijo."                                                     I
HMolimo pa tudi za naSega preavitlega cesarja, I ki se tako zgledno in z ocetovsko Ijnbeznijo irtvuje I za svoje podlo?nike. Posebao pa zda| poSiljajmo tern gorecnise v nebo svoje molitve za presvitlo cesarsko dru-2ino, katera globoko zaluje zavolj grozoviie nesrece, ki jo je zadela. Nj. ces. kr. Visokost eesarjevsca Budolfa, kakcr dobro Teste, vgrabila je start. Cesarju umrl je na-gloma preljubljeni,  ediui sin,  ki je bil obdarovan a posebno raiumnostjo, na katerega je stavil vae svoje I npanje. Koga izmed vaa bi ta pretufcna novica ne via- J lostila,  koga  globoko  ne pretreala?  Naia zalost pa I mora tem veca biti, ako premislimo, kako no zrekljiva | tuga mori in razjeda blago sree cesarskdi star aev in j nevtolazljive vdove. Tudi vi, preljabljeni .' K'iatu*u,  j ate vze  sami od sebe,  ne da bi va< bilo pot-ebn k j temu posebe opominaii, nekateri javno, d.ugi vai pi I gotovo vsak za se z goredimi tnolitvami za rajukega I eesarjeviea pokazali, kako zivo oboutite zUlostno ne   [ Si'edo v cesarski druiin?.*                                                j
„Ker sem torej prepriean, da vam bo gotovo j ljubo, a ker bi tudi jaz rad izrazi! to, k demur me | sree sili, zapovfcdujem to-le: Po vaeh cerkvah nase j nadakofije, v katerih sa obhaja B<zja aluzba, se ima I na prazoik sy. Jozefa 19. marcija darovati za Nj. Ve- j lieusatvo preavitlega cesarja in cesatko druzino ena | svata masa (ako mogoee, peta) pred izposiavljenim I Najsvetejaim; po masi naj se moli en de! sv. rozn ga | venea; k koncu, pred „Tantum ergo", se opravi nv»- J litev za cesarja, da ga vssgamog. cni Bog obvaruje, p-ttrdi in ohrani v blagor in ijubezea njegovib zveatih J naroduv.*                                                                          I
Iz DOHlberga, dne 25. febiuvarja. — Vceraj popoldnc bi!a jo vclitev novega odbora nasega sadjar-ske.aa in vinorejskega druStva. Te volitvo so se ude-loiiii akoraj vai diuatveuiki. Predsodnikora bil je izvidjon skoraj enoglasno gosped Ferdinand Perozzi, denaroi-carjt-m dast. go^p. Joaip Kodelja, (ukajsnji kaplan, •a vaklikcm; z veliko ve^tno voljoni sa bili v odbor sledefii grspodje: Andrej Bandel.v Franc Berce, Ivan Budin, Andiej Sinigoj in Jozef S nigoj. Po konfani Tolitvi zahvah se novi predsednik za skazano mu cast. Povdasjj*, da jo viuorejsko diuscvo velcvazno za nas kraj, kjer je dobrostanjs preblvalcev popolncma odvisno od zlate kapljice, ki nam jo trta rodi. Spo-znava, da bo naloieni mu poscl tilno teiavon, upa pa, da xeSi, podpiran ne le oi odbomikov, ampak tudi od vseh udov, svojo nalupo koiikor mogoee po-vo Ijno. Izreka zVljo, da bi drustvo zmiraj bulj napt e dovalo v svojo koriat in v korist naiih vinorejskih krajev, v kar Bog pomozi. ^Hoklici pozdravljall so novega predsednika in odbor.
Leta 1478 so Turki Yipavo pastoiili, a leta 1S08 so si Bene5ani ocvojili trg Vipavski. Vandar jim je krajinsko riteStvo s pe§ci vrei to pridobitev odrzelc.
Leta 1584, dne 21. marca, je Lovrenc Laathieri na visje povelje pregnal vae proteatante iz Yipavskega trga ter iz vaega Yspavskega sodnijskega okraja. Ye-Ciiia protestaotov je Yipavo ostavila. Oitale so til le kaioKSke dru^ioe.
Leta 1660, dne 17. septembra, je cesar Leo-pcld I., potujnc iz Ljubljana v Gorico, v Yipavi preuo5il.
Valyazor pripovedoje, da je I. 1272 bil gospodar Yipave Simon Vipavski 8 soprogo svojo Katarmo. Po smrti njegovi gospodoval je sn ajegov IFartvig Vipavski 1. 1274, a za tem 1. 1291 gospod Rudlger Vipavski. Od tell so dobiii Vipavo gospodje Osterviski (Okeiwiiz). Elizabeta Auersperg III. se je goapodu Rainerju Scheaken-Oetcrviakema zaro5ila, ter jo 5e 1. 1330 zivels. Njenim sinovom iztoC-ili so patriajarhi Ogiejski Vipavo v fevd.
Li?ta 1487 je cesar Frideiik Yipavo podaril Leonbaidu Herbersteinc, v 6egar rodovini se je rodil ttSeoi Ziga Herberstein.
Zatem so imeli Yipavo v pf;s9sti grofi Turnski 1. 1557. Najmenitniii od teh je Nikolai, katerega je cesar odlofiil v po3i»u«tvo za Itaiijo, Spanijo in W\~ sozemsko.
(Daljo pride.)
CepOVan, 24. februanja. — Dasi  vem, draga
„So6aB, da ti v sedanjem cast preos^aja slicnihpoto-
fill, vendar upam, da mi blagovoljno vsprejmes misled-
nje vrstice. — Preteklo uedeljo imela je na§a Ciial-
nica besedo. Pred vsem bil je ob&ii zbor doaedanjih
udov cltalnice. G.  predsednik  sporoinal je v svojem
govorn, da je danes desetfetnica vstanovitve skromne
I a po&tene na§e citalnice. Obnovil je udom in neudom
j spomln  na  vso  njeuo  znaroemtejso delavnost, da je
fiitaluica Sir.Ia zavest mod  Ijndstvom,  kolikor je le
bilo modi brez piisiljenja; v skrbi jej je bilo to, kar
je za obCino  po!>cbe,  in  to.  kar je za dezelo in za
ves naroil na§ slovenski v obiie koristno. V ta namrn
odpoSiljula  je    petic^je   in   vlagala   proSuje   raznim
I oblastim. Izm»d teh s<o   d «segte nekatere ugodno re-
1 Sitev,  druge pa so bi'o v «Mo vzpodbtido in poduk.
Tako je prosila fiitajnica za ceato 5rez bpehovo brdo,
ki bi naravoost vezala   Cerkno z Goric<»; za postavo
o kmetskih  domih,   ki   bi   zavi^ala pogubno k«>siaje
kmetij. Vbiiko je stoi tla za podnk v kmetijstvn, imela
je nekaj let celo vrsto kmetij-kih   pndavanj; pazljiv
in skrben poslugalec si je lahko p jvzel ii njiii koriat-
I nih naukov.
Ko je bil z v>klikom pntrjen prejSnji 2italni6ni I odbor, oglasi se iznova «. predaednik io spomni naj-I vefiega dobrotnika sloven-kega naroda, v.-itaiiovitclju j Jo^ef.i Gorupa, in predhgft, iwj Z* fiitalnica imenuje J Castnega mla. Z navdnSeiijem vstali so udjo in pri j trdili g. predst dniku. Potem pr.cVla je beaedi». Na. I Mn bila je pesen v pros'avo citaluifine desetletnice. I Na to predavalja tukajsnji u«S*iiec vZimo* Fr. Cim. I permana. Burka ..ZadolsSeni" knzala je lilikoinisleg i-j mladenica, pri katercui spoznavamo. koliko trajajo j dobra volja in sklepi ilnvcakt. ki jih stori ob &isu stiske: kakor megia v gorkih zarkih so razpihnejo uze J pri malem vetrifii. 8me§na pesem za predpu.st BM'ha, j ozeni set" vzbudile je obilo veselja. Mala otroska j igra „Oe!e naS" num je predstavljala v vsem vzgled-nega defka, imajoCoga dobrega strijea, ki mu jemed j drugim tudi u^e tako zgodaj vsiljujoCe se verske po-| mi.slike razunino razpihoval. SploH je bila zabava za I Ijudi skromuih zahtev deloma radi te neprisiljene pro-stosti prav prijetna. Koncem besede bilo je sreCkanje I Cvetero dobifckoy.
1           Pri ve&irjt,  ki so jo ekupno imeli pevci in so-
j delovaki in vabljeni gosti**, capelo se je §8 mncgo I lepih pesmi; napivalo se je vzlasti po&tvovalnemu g. pred3edniku in V spomfri desetletnice. G. pevovodja j spomnil se je enega iz prvih vstanovitelj"v, g. Sre-[ berniLa, odlifirtega po svojem rodoljubji. Tako nam jo dala nasa Citulnica veLer vsem v izpodbudo.
JZ CefOVCa, 25. U-lw. — (Sovi odvetnik dr. Segula). Ze davuo smo si Sloveuci v Ce-lovcu in okolid zeleli svojoga odvctinka a!i pmvdar-skega doktorja, kto:i bi bil SWencem prijazen, kteri bi n«»§ ji'Zik dobro znal, in do kterega bi se lahko z zaupanjem obrafiali Slovenci in konaervativni Nemci. Kako nam je tak pofreben, skuaiii so 2e mnogi, v novejSem caau na primer c. g. zupnik L. Ales iz Ve-trinja. Od liberalnega Celovskega lista „Freio Stim-men" laznjivo in grdo unpadeo, je po celem C»'lovcu in Eoroskem iskal odvetnika, da bi ureduika tozil, pa noben odvetnik ni hotel pravde prevzeti, ker se vsi bojijo nem§ko-narodnega strahovaoja. Moral jo hiteti v Gradee, in §« le tarn so mu je posrec lo, dobiti si zagovornika. Zdaj emo pa vendar tako srecni, da smo dobiii svojega odvetnika. To je g. dr. J. Segula, ki je popolnoma zm -zen nasega, kakor tudi uemSkega in laskoga jezika in s'ovi kot izvrsten jurist all p<-avnik in zagovornik. 0 Uo5il se je, da ostane v Celovcu. Pisarno odprevhiSi krSkih korarjev (Gurkerhaus), Pern-hartove ulice St. 6., pri lleh na levo pri vhodu. — Gori omenjenega gospoda odvetnika tedaj najtopleje priporo6amo 68. duhovs6ini, vsem rodoljubom in sploh vsem koroSkim Slovencem. „Svoji  k  svojiml*
(Viljem in Rudolf). Halt naaprotniki nas pri vsaki priioznosti sumnicijo in crn;jo pred avot.om, da nismo cesarju zvegti, da drzimo z Ilu. om itd. tlbogim Slovencem pa kaj tacega fie ua misel ne pride. Na-sprotno pa se med avatrijskimi Nemoi opazujo in precej moSuo neko gibanje in misljonje, ki nema nic* oku3a po avsirijskem domoljubji, nekteri pravijo, da disi moSno po BGermaniji irredenti". Posebno se v tem odlikuje tisti del protijudovake stranke, ktere prerok je Schonerer, potem pa takozvana „nemSko-narodna stranka*, ki si med itajerskirai in koro^kiini Nenici vedoo ved tal pridobiva. Zafo se ui fiiditi, da tukajSnji li-fc BFreie Stiramcn* nemikim vlndarjem tako slavo poje. 0 smrli cesarja Viljema I. in za potovanja sedanjega cesarja Viijeraa 1L. v Avetrijo nrbilo v tem listu skor druzega brati, kakor o teh tujih vladerjih, ^ in 61ankar se je navduSil celo do stayka: BNemdijt je nasa domovina8. Ko je stari Vilj««m urn I, napravili ao Colovgki ttnem»kc-narod-njaki" pri BSandwirthu" Zalovalni shod (eine „Trau-ervcrsftmuilujjg'') in so tugovali, da je bilo kaj,   Ko
je pa naa Rudolf umrl, jitn 2alost ni segla tako globoko v sree, le redke s(* bile 6rno zaatave; na dan pogreba so bile prod»jalnio<! odprte. Sicer pa je uredoik Dobernik (o joj 1) poRredovaloa oseba med Celovcera in Berolinom, kajti njemu se postljajo pruski gro§i za Korosko uditelje.
(Liberalna taktika in liberalna modrost.) Liberald vseh doiSol so si v tem podobni, da imajo zmirom veliko opraviti z duhovttiki, posebno pa s Skofi. Neprestano jih poduSujeja. kaj naj storijo in kaj naj opuatijo. Pri teh uaakokih pa se navadno razdolijo ua dva kampi: eni §kofa o5itno in od spre-daj uapadajo v castiikih ter acujojo ljudatvo zoper •ij ga; drugi pa hodijo pri stranskih vratih v §ko-fovo pala8o, se globoko pnklanjajo in pavijo : nAli Luje VaSa miloat, kak triSc in kak nemir je napra-vd ta all ta duhovnik! Vsa de^ela bo Vasi miloati hvaleSna, ako (po naaih zoljali) tega duhovnika kaz-nujete. in oneg* drugam prestavite l" 3 kako logiko in modrostjo so oboro^eni liberalni 6aanikarji, ki ho-Cijo akofe podu6evati, bocemo danes pokezati. Uredoik Dobernik »" jezi nad naiim mil. g. knezoskofom, da so v Celovsko bogo^lovjo sprejeli toliko 6ehov, in jih pozivlja, naj skrbijo za naraSCaj d o m a 5 i h duhovnikov. V torn pa mil. g, knozoskof nc potre-bujejo liberalnih sovotov in naukov ; saj ravno zato 7idajo Manjan §5o ! In kdo najhuje pobija to napravo, kdo jo imenuje „ZwingburgB in ^Zwinguri", kdo prigovarja obfiinam, naj ni6 ue dajo za Marijani§6e ? AH mar ne. ravno tisti list, ki Skofa pozivlja, naj skrbi za domaLe duhovnike, da jih bo ve8 ?! AH ui Maiijanigco odini pomo5ek v ta uamen? In ali niso liberalni caaniki tisti, ki odvra^ajo domace mladen^e od duhovakega stanu ? Kje je tukaj zdrava pamet ? ________                     MMir.a
Politidni razgled.
Od kar smo pisali zadnji politiSni razgled, imel je drLavnt zbor tri seje. Kar bi nam bilo iz teh sej zabeleziti, je to, da se je z malvmi premembami sprejel vladni nafirt o javnih skla-di§6ih, da se je na predion poslanca Plenerja odlozila razprava o rudarskih bratovSdinah, ker ta zakon malo ugaja nekaterim 2idovskim kapi-talistom, lastnikom rudnikov in fuzin, in da je vlada predioziia dva postavna nafirta, vsled katerih bi se imele urediti plafie uradnikom na vseucjli§6ih in v ArSt. knjiznicali, kakor tcdi profesorjem na Skofijskih diocezanskih ufiilisdih. S tenia dveiua predlogoma je vlada le zadosttla opravieenim 2cljam in ^e vefikrat v tej zadevi sklenenim rosolucijam driavnoga zbora. V zadnji seji t. j. v sredo pa se je zadela sploSna razprava o letnem proracunu, ki bode gotovo tra-jala tri dni; nekateri govorniki bodo vlado za-govarjalt, njeno delovanje opravi^cvali, drugi pa jo napadali in §ibali; ali konec vsega vecdnev-nega govorjenja bode prcstop v nadrobno raz-pravo, kar si ministerstvo naj bolj &r\i. Izmed slovenskih poslancev bode v splosni debati rnen-da govoril posl. Suklje in vladi opetovano raz-krije 2elje Slovencev, ^iveSih in stiskanih po raz-nih kronovinah.
Na Ogerskem se §e veduo bije boj proti novi vojaski postavi in za njo. §. 14. bil je sprejet, kakor je Tisza predlagal z veliko ve-6ino in s tem je doloceno, da postava velja le za 10 let; zdaj pa se razpravlja o §. 25., ki dolocuje potrebno znanje nerasdine pri onih, ki bote napraviti Lastni§ki izpit.
Na Frarscoskem imajo vender zopet novo ministerstvo — uze 25. od leta 1871 —-, ali sestavljeno je tako, da ncagaja nobeni strankt. Ministerstvu predsednik je oportunist Tirard. Program, katerega je ministerstvo predlo&io narodni skup§cini in senatn, zahteva edino, da se resi razprava o proracunu za I. 1890, da se pripomore k sijajnemu vspehu svetovne razsta-ve, ki bode to leto v Parizu, in da se dovole potrebni krediti za voja§ke potrebe. Zahteve novega ministerstva so na videz zelo skromne; ali vender vsi listi prorokujejo temn ministerstvu le kratko zuvljenje, ker v zborniei mu bodo nasprotni odstopivSi radikalci, monarhisti in priver^enci Boulangcr-ja.
Na Italijanskem primanjkuje denara in ministerstvo je v velikih zadregah, kako b» po-krilo velike stroSke za vojaSkc potrebe, ker brez
veiike vojne sile bi Italija ne imela bdio&lnega glasu v zvezi z Nemdijo in Avstrtjo. Zato je mini-sterstvo predhij-alo povisanje 7 vrst davkov; temu jirodlogn ustavlja se zbornica, in kakor sc glase danaSnji vesti, namcrava Grispi dati svojo ostavko, potem pa zopot po iselji kraljcvi sestaviti novo niiii'strrstvo in pri tej priliki okleniti sc tudi drugib moz, ki ue pritrjujejo njegovi do-sedanji finan&ni politiki.
Na Srbskem pa smo §e tam, kjer ?rio bili pred osmimi dnevi; Milan ugiba, kaj bi storil se svojim ministerstvom, ki pri ljudstvu in v zloniici nima nikake zaslombe; pogovarjal se je te dni, kakor je bilo citati, z avstrijskim poslanikom; gotovo da je bi.i pri tej avdijendji razgovor tudi o sestavi novega ministerslva.
Biv§i bolgarski knez Alek'sander Batten-terski porocil se je nred nekaterimi dnevi v v Mcntone na Itaiijanskem z glediScno pevkinjo Ivanko Loisiner iz Darmstadta, rojeno Prazanko, ter se bo od zdaj naprej iltienoval grof Har-tenau. S tern je dal slovo bolgarskenui prestolu za zmeraj.
Domade in razne vesti
„Mir" imenuje se izvrstno uredovan politic>u list, ki izhaja vsakih siirnajst dnij v Celovci. Lastnik in izdajatelj ma je preS. g. Gregor E i n 8 p i e 1 e r, znpnik v Podkiostro. Na ostnih straneh v cetirki pri-naSa v vsaki §tevilki toliko zanimivega gradiva, da ga je dosti brati in premiSljcvati za vee" dnij. Snov ait piedinct svojim sestavkom jemlje iz gospodarskega, politicncga in navodnega zivljenja koroakih Slovencev ; a!i ker so razmere za ubogi tdovenski narod povsod enake, zato se Citajo taki sestavki po vsi Sloveniji z enakim zanimanjem. Kar se godi na KoroSkom, jiodi se tudi drugod, koder Slovenci prebivajo, in treba je pretneniti le iinena krajev in oscb ter oeka-tere okoliscuie, da ima ilovck pred oLtn1 i5ivo sliko iz domacega Sivljenja svojega kraja, Ker stane list za vse leto samo 1 gl. 24 kr.t naroel si ga lahko tudi, kdor ni premozen. Z uredni&tvencga stalisca opozorjamo rodoljubo v mcstu in na dezcli na obilnosfc gradiva, katoro prinaSa omcnjeni list in katero poizvedujc gotovo le po rednih in p.'ijaznih poro&lih domoliuhov, rnztresetiili po dezeli. Tudi ,, Sofia" obrnfiala se jo do rodoijubtkik razumnikov v tem sinislu, a 7'ilibog skoro z uicevim vspehom; pri nas Cuti maloitdo narodno (in 6e katero drttgo!) dolzuost sodelovati pri listu, katorega waceia so znana, pac" pa si pritastnje v^akdo pravico presojevati list io precejati cYko v amislu in po navodu naiih narodnih naspiotuikov, siriJi proti njennu nezaupnost, sumniciti ga v uplivnih krogib ter nietali oiu polena pod noge. Zato se ni Ludili, da list v za(inj>h Casih vidao hira in da najbr^e v krat-kem tudi zaspi. Ce liata narod, iu v prvi vrsti nje-govi u^itelji in buditelji, ne pofcrebuj«», urednistvo tudi m\ kajti hvala Bogit ima §e drugega posla, s katerim so lahko vspeSoo peda. Komur je ^Soca" prcdraiza, naj si narofii „M:r,tt katerega smo zgore opisali iu u katerega smo pouatisnili za poskuSnjo dupis iz Cclovca, katcri je v ,Miru8 razdeljen na tri d*>piae.
Cestni odbor za okraj go»i§ki sklenil je v bvoji mp 23. f* br.v da prepnsti brezplaSno odboru za gtajeuje zelezuic z oxkim tironwia GonSkera porabo skladovnc ceste iz Gorice sko? Ht. Peter, Volcjo Dra-go, Prvadiiio do Dornberga s tern pogojcm, da zelez-oiSki odbor popravi cesto na svoje i>tro§ko lako, da bo ustrezala reSenemu namenu, in da se odbor zaveze, poplaLati nemudoma vsako Skodo, ki bi se pripetila na oni cesti vsled voztije s trarovajem. Ta sklep bo gotovo pospeSeval piipravljavaa (tela za oraenjeno ze-leznico iu zasluzl, da bi ga posnetnali tudi dtu^odv [irospeh tak« naprave, ki bo v korist Yipa^ski dolini in mestu tor poaiedno deieli.
Veliki pies v goriSki ditalnici. 0 tern ple-su poroeali smo v^e v zadnji Steviiki in rekli, da se bodo vaje za pies „Kolow vr§ile dne 23. febm-arja. V to svrbo prigel je gospod K. iz Trsta in zbralo se je mnogo obemstva v iitalnieni dvorani. Vsak je bil radoveden, kak je ta narodni pies. Od zafietka bila je veeina takih, koji so zeleli samo videti ga, a le manjSi del se je oglasil, da ga bo tudi plesal. Vze pri drugi poskusnji oglasilo se jih je toliko, kolikor jih sploh more plesati v dovolj prostorni dvorani ta pies, nanirec lGparov, inosta-lo jih je Se, ki bi se^ bili radi vadili. Vsem je „Ko-lou mofino dopadlo. Zivahen je ta pies, odgovarja-jod naSemn ziiacaju. Motivi iz narodnih pesmi, iz katerih je sestavljena godba, navdusujejo vsakega, ki ima koliko cuta za narodno stvar. Ta pies ni samo telesna vaja, ampak pomaga tudi k narodni zave-sti, Slisajoeeniu glasove naiodnib pesrai, zaigra ti
kri, noge same poskofiijo, Rutii se svojega med svo-jimi in v svojem. Druga vaja bila je v nedeljo po-poldan in tretja zve^er; plesaiei in plesalke bili so nentrndljivi. Pri vsakej vaji bilo je novega ob&in-stva V dvorani citalni§ki je vse nekako ozivelo, vsakdo se je veselil. 6itaini&ii odbor je lahko ve-sel, da je pnsel na inisel uvesti v titalnico „Kolo"; udje 6italni6ni in njih dru^ine so jim zato hvale^ni. Vsi skupaj pa so hvalezni gospodu K. ki se je po-trndil v Gorico samo iz donfoljubja in ljubezni do 6italni5nih udov, ter znanemu po^rtvovalnemu gospodu M., ki je eel eas vaj igral na glasovir. Brez gospoda K. bila je v sredo se jedna vaja in zopet bilo je novih plesalk in plesalcev, kakor tudi gle-dalk in gledalcev. Po prograimi vesehee bode ple-salo kolo 16 parov. ki se v to zavezejo. ob 11. uri pod vodstvom g. K in med glasovi moenega orke-stra iz Trsta. Pozneje bode odvisno od plesalcev in od voditelja plesa, ali se bode se plesalo in koliko krat. Kakor smo vze zadnp omenili, pride iz Trsta gostov in gostinj. Udje se svojimi rodbinami, domaci in zunajni. ne izostanejo. Od neudov iz me-sta in z deitele oglasa se vsak dan novih, ki zelijo dobiti vstopniee. Vecer dne 3. t. m. bode v Sital-niei zivahen, vesel in zanimiv. K tenia pripomore tudi sre^kanja raznih dobitkov, ki se bode vrsiio med odmorom brzo po obveznem plesa „Kolo", ka- | kor tudi, in posebno, nase domoljnbne krasotiee, kl vze nikoliko dnij pripravljajo raalicne obieke in kinfie, s kojimi ho»3ejo iznenaditi ob6instvo. Za te-lesno krep6an,je bota skrbela gostilniear in kavar-nar, ki sta pod isto streho s citalnico. Splosno re-6eno 6italni6na veseliea zadnje postne nedelje po- I nudi prijetnega in koristnega starejsim in mlaj^im.
Y. O bododih volitvah v mestno atarcSinatvo gori§ko zafieio se je uze precejSnje gibanjo med vo-lilei in v tukajSnjih listilt. Na beseda, katere je bil izpregovoril v tern osiru g. D. v „Eco del Litorale,a kakor smo zadujiS omenili, odgovoril jo flCorricrett v stovilki z doe 26. p. m„ kakor je mogel, ter po-sebe poudarjal, da liberalci gospodarijo dobro, a da Slovenci bo za<!eli zahtevati prevec" (prepotent?) in da jim je treba «stopifci na prsto. Ka to odgovarja g. D. v HEeovitt Sievilki z dno 28. p. m. ter ponavlja, da liberalci &o alnbi gospodarji, da se je tr«ba le g. Mar-zini ju zahvaliti, ce jo letoSnji prora^un aekoliko pohlevnejsi, in da ni pricakovati stalnega zboljianja v mestnem goepodarstvu, dokler so ne namesti sedanja veCina z drugimi mo^mi. Cudi se, Icako se more „Corr.B so starodavoo italijansko omiko bati Slovattor z omiko, ki se §e Ic za6enja. Nam se pa to ni3 ctidtio no zdi, ker smo imeH pogosto priliko gledati stopinjo omikp, katoro so si nekateri „Corrierovitt pristasi chraniii. Od uekdanjo kulture ohranili so si namreS samo ime in jako malo merico xunan jih oblik; veciaotn pa ue pozaajo ni biatva stare omike ni zu-nanjih dogovorjeaih in veljavnih zuamenj blagfga area. SlodnjiC pravi g. D., da kot mejiisl s tujim | kraljostvom no smemo postavljati cez vse narodnega I nadVla, ki dvoji in deli, ampak druge atvari, ki so I nam skupue. gmotno blagostanje in prod vsem pravo avstrijsko 5ut. AH padejo besede g. D. na ro-l dovitna tla, bomo videli.
Drobne novice. Umrl jevKorminu v oSetovi bi§i Gavdet>cij S t u a, bogoslovec di ugt-ga leta za go-
i riSko nad^kofijo za srLno lubo,  kateri se je bila pri-
j druzila pljuenica. V soboto popoludne spremilo ga je mnogo tovariSev bogoslovccv h Gorice k zgodnjemu grobu. — Dijaki s proft'soiji tukajsoje c, k. viSje realke imeli so vceraj ob 10. uri maso zadu§nico po svojem vanjkcm t.ovar§i Jaschi ju, ki je umrl za kozam'i. — Dne 25. febr. je umrl v Gorici Anion H a 1 i e r, c. k. okrajni zemljemeree, v 29. letu sve-jega 2ivljenja. Radi svoje uljudaosti in postrezljivosli bil je 8plo§n-> priljubljen. — V soboto dopoludne imel je K. F o n ? a r i v vrtu za hiio §r. 2 v Via Dreossi nekaj opraviti s pu§ko dvoco.vko, ki se jo po nesreel sprozila in miadega mnza tako nesreCuo zadela v prsi, da je drugi dan vsled izlite krvi umrl. — „Cori!ere8 pripoveduje o treh po^arih. V ponedelji-k zajutra zgorelo je v Mabh ^abljah kmecko staviSfe, vredno 600 gl. PrejSnji dan pngond je v Vipolftth kmedki hlev pi. Luz«mbergerja, vredi>n 400 gl. V nedeljo zajutra bil je majhen ogenj v prvetn nadstiopji h;§e st. 5 na Sto-uem trga. Ljudjo, ki so se vtacali 8 sabotnih veselic, zaduSHi so ogenj, predno so priSli mestni ga«ilci. — V Trstu je aafii-1 izhajati uov list po dvakrat na meaoc z imennm. nL a Co u f e d a v a-z i o n e O p e r a i a,"   glasilo druStva enakega imona
I v svrho, da bo zagovaijal kori^ti delavskega >tanu. Drobne vesti. (Hkooou naj ?o dodd S e t o :) — D> polniloa v o 1 i t cv za drisavni zbor po umrlem dr. Vidulichu za ist aka mosta iu kup-fiijsko zbornico bo 1., oziroma (z.i kap5. zbunico) 4 aprila t. 1. — Za otroiki vrt v Pevmi darovali so „Narodni pustolovci" 4 gl, 20 kr. Hvala!
€rne koze ali runje najhnjSe vrste pri sesle eo veliko f,alo.st v neko gv>riSlc> dru2ino. Sin je bil postni uradnik  v  Trstu   in  je tievarno obolel za to
I boleznijo. Skrbna mati je 8U k njemu in rou jestregla
zadnjo doi Xrvljenja ter odnosla po njpgovi smrti vso njegovo obleko v Govico.v Mstti oboli m navadnimi kozami in premngn nevarnoat po nokaterib dneh.. Med tern jr»j je sticgla h5i, ugiteljica v Ajellu, z bratom, goiiSkim sludentom. Ko se mati zboljga, obolita heVr in sin za hudimi kezami tpr umrjeta beer v petok, am v ?oboto zve^er. Trupli so odpeljali koj-v mrt-vasnieo r..i gorisko pokopalilSe, hilo (v Ragte'ji 7) so pa tako izpraznilL da so zapustili vA drugi sta-novalci za 15 dnij svoja stanovanja in da je v hisi samo nesre^na druzin*, oce in mati Jaschi. Heer ni bila bolna va<5ga vkup niti 24 or, sin je bil §e v sredo v Soli s povrhno suknjo svojega ranjkega brata. Zdi se, da previdrtosti je bilo nekoliko premalo.
Va^no za gospodarje. Kranjska c. kr. kmotijska diuzba v Ljubljani nam poro&i, da oddaja tudi letos dcteljno sei!K>, katero je potrjeno od dunajnke pregled-ne posfcaje kofc poloo prosto predenice (2-do). Setev takega semena je fdina pomoi proti predenici. Kilogram gtajerske (dvoletne) d^telje veija za dMu2bene uda 63 kr., za ueude 68 kr.; kilogram lucerne all nemske (vefine) dctelje veija za drugbene uda 93 kr., za ne-ude 98 kr, Kdor to deteljo,v Ljubljani pri kmatijski druzbi naroCi, poSlje naj polovico zneska za ar<>. Ravno «ukaj se tud« debi semonski krompir najboljSih vrst, 100 kgr. za tide 2 gld. 50 kr., za neude 3 gld.
Pelitiono druStvo Bldinost" v Trstu pri-redi v toboto zvrcer ob 8VS uri v glediifii Politeama Rosefeti velikansko veselieo, pri kateri bodo sodelovali pevei iz Trsta in iz okolice (hlizu 100 ter godci ve-teranskega dru§tva trzaslcega. Konia se s plesom, pri . katerem pride na vrsto tudi jogoslovansko 9Kolo" Vstopnina 50 kr. za osebo.
Pri Sv. Luciji na Mosfeu prtredi ondasnje fiKmetsko bralno drufitvo" v uedeljo 3. marcija 1889 veselieo s tern lo sporedora: 1. Pesem: Za doni. 2. Nagovor pervosodnikov. 3. Pesem: Oj z Bogom ti. 4. Deklamaeija: Jeftejeva prisega. 5. Pesem: Istrijan-ska hervatska korafinica. 6. Dolgocasni govor. 1, Pesem ; Zrinski Frankopanka. 8. Pravo juna§tvo, slika iz kmetskega ^ivljenja. 9. Pesem: Na strati. 10. Tombola. Pri veselici bodo sodelovali Voldanski pevci. Za-Setek tofno ob S uri Zvecer. Vstopnina za neude 20 kr., za vsako os.rbo iz druiin dru§tvenikov 10 kr., «dj? prosti vstopnine. Kartele za toinbolo 10 kr. Po veselici domaia zabava. K obilni vdele2itvi vabi uljudno                                                    Odbor.
Prognja. Od raznih strari nase domovino pri-hajajo podpisancmu vodstvu pro^nje za podaritev knjig — naboZiiih, pou<5nih, zabavnih, Solskih — spioh pri-mernih za na$o Solako mladiuo. Kakor je znano iz druzbinib porocil, razdelila je drn^ba ze mnogo po-dobuih spisov in si prizadela s tern veliko tto§kov. Nekaj rodoljubov jc v ta namen daiovalo v2e lepo Stevilo prifliertrih knjig. Ker pa mnogim prijateljem slovenske solske mladeii dokaj Spisov nerabljenih iezi v njihovih kiijiz-nVah, usoja se podpisano vodstvo vsled sklepa v svoji seji oglasiti *e pri p. n. ce.stite.oi ob-einstvu z vljudno proSnjo, da bi blagovolilo kaj slo-venskih knjig darovati v naznaLoin namen. Take knjizicc bi utegnile veliko koristiti v rokah na§e m!a-dine. Naj se tomj knjige blagohotno po§iljajo podpi-sanemu vodstvu, ali pa naj se mu naznani, da sinn poslje po-nje. Vodstvo d ru f.be s v. 0i rila in Metoda v Ljubljani, due" 25. januarja 1888.
Nova pesmarica. Ker ic Razlagova sPesnia-rica", izdana po>lednjikrat 1872. 1., ic. pn§!a in je tudi ze zastarela, k«'r se v iijej pogreSajo vsi pesniSki proi^vodi poznejgih let, Culi smo 2e veSkrat 2eljo, da bi se izdala nova ^Pesmarica". Knjiga ta potrebnajc* zlasti pevskira drustvom, ugajala bi pa tudi sploh vsemu narodu sloven^kemu, ks ima toliko nadarjeno.it in toliko ljubezen do petja in glasbe. Uva^'ije" to po-trebo in mnogostraoske 2elje, odiocili smo se, prirediti „Novo Pesmarico". V njej bodo zbrane vse pesmi, ki ae'po Sloveiiskem pojd; ozi-! rali se pa bodemo tudi na proizvode hrvatake, s r b s k e in bolgarske, ter na pesmi t e § k e, j p o 1 j s k e in r u s k c, ki se pojd v konoertih in na I pevskih veselicah, da bode „Nova Pesmarica" i prava prirofina knjiga za naSe pevce. ,No va Pearn a r i c a", katero mid Ze zafieli sestavljati, stala bode licno vezana 1 gld. 20. kr., mehko vezana 80 kr. Oglasila, oziroma narocila poSiljajo naj se uprav-n i § t v u „N a r o d a e T i s k a r n e", da nam bode mozno vsaj primrroma dolociti stevilo natisu. Urednistvo  „Novi: Pesmarieu".
GoriSki MSokol„ bo imel pies v soboto 2. matoa zvecer po 7. uvi v Marcioijevi sobani. Sviial bode sekstet. Ustop bo brezplacen. 0 pofiitku bo sreckaiije na korist godbenih stroskov, K udelezbi uljudno vabi svoje dm§tvenike Odbor,
Bazpis uciteljskih slasieb. Na osnovni slo-\enski Soli dru2be sv. Oirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se razpiMija: I. uftiteljska slu2ba z nastopom o Veliki nofii t. 1. PriloZe naj se sposobnostna spd-eevala 2a vodstvo Vvorazredne sole. Placa je 600 gld z oprovilaa dukk-do, %% ialsko leto I889i90 pa w
razpisuje: II. uclteljska slu2ba zletnoplaco 500 gld. Za to H. aiiieljsko sluzbo se lakko oglase uSitelji in. uftteljice, Prcsrije b potrebaimi dokumenti naj se positjajo podpi'sanemu vodstvu najzadoje do 10. rcar-cija U I. Vodstvo druzbc sv. Cirila in Metoda v Lju-bTjahi, 3n6 14, februarija 1889.
„KoloB. Broj I. Za glasovir glaabotvorio Franjo Mirosiavoy Kalaki. Ciena 1 for. Vlai-tita naklada. Ti»« kao R. Jfiiic u Ljubljani. .—, .Utornomu rodoljnbu ^sipu Gnrupu na Rkci posvefiuje skladatelj. — P«d tem nat>lGvoin dt>N namJe.Bnupie' rauzikalij, o ka-terih piie goapa $.ucila Podgomikova v „SI. Sv.« od 10 febr. U 1. med rfcugim to le: nNuineuj«*n je t» komad za izvrSevanje na klavirju in utegue naptav.ti prije'ten w briljanteu udinek, ako gi igra zaradi *> Btbno energiakcga znarnja mo§ka roka. '¦—- „K"l«<* gu.spoda Kulskega kljubu bliSeobnega znacaja veud.tr ni trials glode ua uvjabo, in zato ni potnbu totkt tvhniske bravure, kolikor pa ritmiSk(>gi in raitimn*g» izvrSevanja. &e saradi tega ga je priporocaji Igralcvm lia klavir, in zlusti tudi za igraojo po Citulnicah." D>biva se pri R. Milieu v Ljubljani,
Oznanilo.
Ravnateljstvo „zastavljavnicc (Monte di pieta)B vstaiiovljene po grofu Thurnu v Gorki naznanja da bode flue 11. maicija 1889 in nasb'dujo javna drazba (kant) neiesenih zu-stav IV. Soterfc lcta 1887 t. j. tistKi, ki so bile zastavljcne meseca oktobra, novembra in de-Joenibra 1887.
y Gorici, dne 5. februarja 1889.
Kdor si zeii jasnosti o nemakera obli-koalovji, omisli si naj
POCETNICO
nemskega jezika.
Zi 1. in 2. razred a'oyenskih gymaazij, tudi za ptipravnica sloten^kib ucJte!j:§5
SESTAVIL
RAJMUND CUCEK,
c. kr. prof, v Kopru. V platno vfizana stane 80 kr.  R*zpo§iIja jo pisalec earn,   in to poStnim   potom,   ako se prilozi So 5 kr. poStnine.
Na slov. oddelku
fliiliis tap Me
v Gorici se dobivajo:
1.  jablano pozlahtojene po  15*20 kr.
2.  hrnake po2labtnjen'e   „    15-25 „
3.  bre?kve in marelice   n    15 30 ,
4.  ringloti incesplje       „    15 25 „
5.  murve.....„   15 20 „
6.  razne Mi, 100.. ,   40-70 ,
V G o r i c i, 20. februarja 1889.
Vodstvo
D.r VALENTSNA ZARNIKA
ZBEANI SPiSI.
I. ZVEZEK: PRIPOVEDN1 SFIS1.
uredil IVAN &ELEZNIKAR
Vsebine: Zivotople dr. Valentin* Zarnika. — Ura bije, «lo-vekapani! — MaKevanje usode. — Ra*ni apisit Is dr-iavnega zbora. — Piama alovenakega tutiata.
Knjiiica je jako elegantno, po najnorejSem urorci in res Jcrssno Tezaaa. UtiaaeHaje'aa jprcdoji ftrani ppdofcft.dr. Zar-nikora t zlata in pridejua tudi njeeor, ItAtnotoier podpis. — C«na knjiiici je I gld,, s po8ti "5. kr. ret. — Dt^iti ie t ..NABODKI TI8KABNI't Ljubljani.
Zalop pto?e SMB. Iroiacnica in Map.
IGHAG STEISER V GORICI.  ^,
Dj. uatroz m nmcgoatranski zelji svojih go&podov odjemalcev in da bom posnemal izgled vaoiih 6kladi5(5 v g'uvuih mcafih, skienil sew, di se bom diial glede izdelkov io blnga v evoji atacuni u/o od 1. maroa teko^ega leta naprej ijace'.a
STALNIH OEN,
ka»i'«» pri)iinni pifitiijalcu mnngo {aaa in daje kupovalcu poiostvo, da dol>6ena (ena jo zadmja, po kiifcti «nt»r« {>pala;ftlcc fxMuti sv<«je bbig-i.
I'ti'em k» •s'»m doloLil nnjn i\n cene, dovolim kupovabm, da razairim lcuj>6ija s6 svojtm bl.o^oir,. odbtck 2% alio kupi zi 50 f. b)agi; h odbitek 3%, ako kupi za 100 gl. blaga in ako p.laSi hitm v g^ovijn*.
V ediMJ.srih l-\tih. v katerih mi je bila prijotna 6aat aluziti  elavno  ob<5instvo,   iskal sem
%
vedno v teir vso svojo hvalo,   da sem se sknzal  vrednoga njegove
podpor:', in bilo mi je to g!avna skib, da sem u
diSfid oua /b(»Ij§aij« (r«fotme),   ki morejo sluz''
iie k gs's'pudom kupovalcem, in zilnj je m^jn najvei
zashiziJ vtdfio   vecjn   nnkl(,nj<MiOHt  tukajsojoaa slavnega <b5>natTa.                      Najudanejst ION AC STEIMER.
zal  vrednoga njegove      <^SIlSlt
i uvodel v svoje bkla-   /JJX^^3^^
zili v sloinoht in do-   )V&
ijvc>6ja 4e!ja, da bi si   JiiJll
ft > O
Vjnice na DoJtnjsk'cin, dn<5 12. ja». 1389.
Blngovolite mi powl.iti dvanajat stefclunic Vasi» esehee 2a ielpdec.
Pohvnlrjo omonjam, da je bila rabn lani poslanih 5!6 steklenic izvrstsin. Bolniki raznih vrst so v^iwjlt esmco z myboljiim vspohom. Neka bolnica jo bila '/.a za snir: bolna, vsi bo rifislili, dn mora v umlo itrah uniroti; todft komaj je zavftla nokoliko knptjic f«. nee, je za okr«vala in iei nekoliko ur popolnoma ozdravela — nied tern, da jo bila poprej ve6 dni ie skoraj na snirini pos'elji. Escnca se tedaj zarpdi njenega izvrstnoga vpliva auma naifcolje priporo5ujfl.
Z odlicnim sppStavarjem
JUUlf KONIO, zupnik.
fiudovite kapljice
sv. Antona I'udovanskeg«i
y*               To priproato  in  naravno zdravilo jo
prava dobrodejna poinoC in ni trobn nino-gih be-edi, da se dokaio njihova dudovita mot. Ce so le rabijo nekoliko dni, olnjSa.jo in preienpjo prnv kniala uajtrdovrahiiSo ie-todpne boloali. Prav izvrstno vstrezajo zo-pcr bcmorojdo, proti buleznim na Jetrlh in na vranicf, proti firevofinim bolornim in proti glistnra, pii zonskib mcsoSnih nadlezuostili. znper beli tok, bo*iast, zoper bitjo srea ter fiiutijo pohvarjeno kri. One no pregnjijo »amo omonjenih bolcznt, ampnk noc obyarojejo tudi prod VBako boieznijj.
Prodajejo se t  rseh  glavnib lekarnioah na svetu; >a narodbe   in poiiliatTe pa edino t lokar-uici Cristofoletti v Gorici, .ˇ Trstu t lekarni C. Zanetti in G. B. Rovia in r Iekartf Alia Ma*dOXUia t Konninu. Ena cteklonica stane 80 novceT.
»», y.)v»'»M>')i«'iJ<..»«.<l ivy >M "iM ^ f MARUACELJSEE KAPLJICE
so izvntno cdrarilo  za rse  ielod* cere bolezni: nepresegljiro zdrarilo ¦o ob Blabej slasti do jedi. sla* hem vzdmm,  napenanji, ki-slem idrgovanji, zvjjanji po trebuhU, prehlajenji relodca, zgagi, aabfranli skameneloa, za , odpravo preobilne ileme. Mediae, gnjuBi in riganja, glavo-1 bola od. zelodca, zeloddevega kr6a, je proti otrjanju in zagati. preobjedi in prenapitji, glisiam. bolezni na vranioi, Jetran in zfatl ziu.
Cena male steklenioe z naznanitom vporabe je 40, reoje pa 70 kr. Osrcdoja raiposiljavnica jo t Kromoriiab.
Marijaceljeke kapljice niso skrivSno zdra-Tilo. Njih sostanski deii so nnsnanjeni na listku 0 njih Tporabi.
Prate Marijaceysko kaplje se dobn skorej T nob lokarnab r ovilku * rudeco anamko zgorne podobe zalepyenora.
V Gorici jih fmnjo lekaine Gironcoli, Criato-foletti, KOrnor in Pontoni; v Sezani pa Philip Bitschet.
^M^^^<^<r^^^»i^s#^NWn|^
Kdor si hoLe
hi t5il73 Iftsllii DBOgO tawji,
poilje naj svojo adreso upiavuiStvu
tega lista v zapf 6ateuem pismu z nadpisom
zasluiek.
Na drobno in na riebelo. -iw
Mm (l l,0T
v GORICI v RA&TELJI;
obilna in mtingovrstoA zaloga   norimberSkih, galanterijskih, malih redi in igrad.
Nujvc6; izbor bhiga za raznoSdeke (havzirarje) krumnrje, ^evljaijo in kroja^e, potent molkovt svot'h podub, nzookiarjco itd.; priporo^a svoja vrliko zalogo ures ali lepot-6ij, tapecerij, olopsuvfllnrgi papirja kakor tudi zlate in srebrne pod!, ga za nirtva^lie truge po f^bri-cnih ceunh, vcliko zalogo sveS in veliko zalogo 6evljev vsako smo za nnlo in velike cene iu nv>*<: :td.                 ________
POSEBNOST
VRTNA SEMENA
vsake vrste in gotove dobrote,
CE1VE tako  nizkey   da   se  ni   bati   tekmovanja.
drobno in na debelo. "M
Prodaja drevesnih sadik.
V c. k. gozdnem vrtu pod Roznikom pri Ljubljani odda se prihodujo sporalad okolo tri milijone drevesnih sadik proti temu, dasezavsak tisoS z zavijanjem in odneskom do zeleznice ali do poste vplatJa in sicer za triletne smreke 1 gl. 50 kr.— za dvoleine borovce 1 gl. 70. — za Stiriletne jelke pa 2 gl. — za jesene in akacije 1 gl. 60 kr. — za gabre 2 gld. 60 kr. in za vrliove kolicke vsake vrste 1 gl. —
Narofiila sprejema proti vplafiilu spadajofiega zneska c. k. dezelno gozdno nadzomiStvo v Ljubljani do 10. aprila 1889.
Od 8- k. dei- gaidi«kega ateiitn u Smjiko*
UtyWfy «1 od^vurai Wednik; M^ KQRS1Q — Hilarijawskft Tiskarog T Qoricj.