P osamam« števSke« Rmdne Din —*75, «b nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO m Bahaj« T Umri-km. Jw3&». alk* it. < L hMt. UPRAVA a* aabaja « JnrH&vi >W ».4, pritličje 10’*—. M UM*-*-;matvo D 18' , dortavljea na dom D 11*—# na iskunicc D 10*-— 7 inaerati po dogovoru. Naročn ec pri upravi /TABORA" MARIBOR. Jurčičevn iiCsa »tev.4, asasnv Naslov Kraško — najnovejše , Za zmedo, ki vlada v radikalski stran-c^Vna£i>™- 113 ^ ,z franke izkliu-ksa "^Srajski županov namestnik Boni« i s. Sv°j‘m- pristaši vred uklo-stra-IE ostSia slejkoprej zvest radikal in DrlPou ^a.lJika|i ne vedo, kaj bi sedaj pa5!i z ni1«« in z njegovimi pristaši, ttani u?a leži težko bolan in vse čaka uan>- ki ne more priti . . . V * bancGsT~a'!!eSu Se Je sesta* kongres lja o vi* .Tirnice in senata, ki razprav-rejeve yj^ finančnih predlogih Poinca- k0 p^ai v Rusiji je jako nejasen. Pre-Protnirv, e in Romunije prihajajo silno vztraia- vesti. Nekateri trdovratno Jiovi^v10 03 v®8*5, da 8ta Trockij in Zi-se ie °58anizirala vojaški upor in da naperlftZa°e*a v Ru8'^ nova revolucija, jem 7 av. Proti zmernim revolucijonar-prto ; j^Hno je. da so ruske meje za- nesiiiv ne Pride iz Rusije nikaka zakaj ves** Gotovo je, da se tam ne- »Ikulttu Sovjetsko-ruska poslaništva založni VSe te vesti in trde, da je po-normalen. Š * ZvaJ®n'{a in Italija sta »i razdelili tako-m0rjj “interesne sfere« v Sredozemskem si j" *« sta sklenili pogodbo, s katero c‘ta medsebojno nevtralnost. bolev*1^ ,,Se še ni umirila od verskih teh boiih . K-l3 vest Pravi- da ^ bi,° v VenaJL nhitih fio, ranjenih pa 200 oseb. Qar Pa večjih nemirov ni več. 33^R^arŠavi se je začel proces zoper 2 ,“elorusov. ki so baje osnovali pred *aci5 na ^o!injskem tajno organi- PnVdV 23 odcepitev beloruskih krajev od nihK 0btožei b? 150 prič. e- Obtoženi so veleizdaje. Zasliša- ?,LBt*rwiew *N|niMem "ani! m*nlster ne pore nič o svojem po- flr. raz« ta o razcepu med radikali. ^ Zagreb, 11. avgusta. a Potu skozi Zagreb je zunanji minister Ninčič vašeKa Kledi lu sprejel v svojem salonskem vozit Poročevalca in mu dal interview >ičin\demarše v Sofij]. Na vprašanje, kak lot • Pri5akuic vlada od v Sofiji isročene j e Je odgovoril dr. Ninčič nenavadno lapi-sQv ‘ >;,aJ ste laliko to spoznali iz časopisa J stvari se piše več kot je sama vred- tj) , a vprašanje, v čemu je jedro konflik-°d'govoril dr. Ninčič: »Lahko Vam re-^i4lSamo to’ vlada se jo z vso doslednoštjo svoje zunanjepolitične linije, ki zaifc-"°Iitiko tniru in gospodarske. obnoyc (j, na- Mi smatramo, da je že zadnji čas, Sv0:G balkanske države posvetijo izključno p, gospodarskemu napredku. Ume se •'edi!?1!10 seb*» da mora vlada varovati le °*i'kljivost državnih mej in preprečiti raz- l,pade tolp na naše državno ozemlje. Na vPraš,n. ni] , Ie o notranji politiki je Ninčič odvr-Itjf ,a s*c«r nima časa se ukvarjati s stran- ija S^0 Političnem trenjem. S‘raHci vesti o raznih strujah brez podlage. vendar pa meni, v radikalski Bobičev list k Beograd, 11. avgusta. St*' 16 prva *>tcv'lka volilnega, li- ^ izk| Ra ’Zt^a skupina iz radikalne stran-bfan ^^enega Bobiča.. List se imenuje »Od-vU!l^ograda„. ^(Avala) 11. avgusta. Izvirno. ^vZ,9:12- paris 14.20, London 25.14, ,5’7’ Milan 17.20. Praga 15.3225 3 07c c> ’ Budimpešta 0.72.36, rterlin 14'125- Madrid 79.45* Ain-Sofi^ 3^5 ^^šava 57, Bukarešta Maribor, četrtek 12. avgusta 1926. Vlada omajana — Ninčič odlagan Daiekosežne posledice našega poram v sporu z Bolgarijo. — Popoln preokref ¥ naši zunanji politiki. — Velika nervoznost v Beogradu Beogiad, ll. avgusta- Položaj Uzuiiovičeve vlade se je v zadnjih urah tako poslabšal, da se zdi nevzdržen. Prirodne katastrofe, spričo katerih je pokazala sedanja vlaaa popolno nemoč, in še v zadnji meri popoln poraz v zunanji politiki, so pripeljale vlado v slepo ulico, iz katere bi bilo mogoče najti izhod le tedaj, če bi prevzele državno krmilo nove odločnejše osebe. Neki ugledni radikalski politik Je vašemu poročevalcu opisal sedanji položaj: »V zunanji politiki smo jo popolnoma polomili. Politika miru oziroma tolerance je papirnata utopija, ki se v praksi ne da izvesti. Naš sedanji poraz nikakor ni dostojen za 14 milijonsko državo, kakor je .Jugoslavija. V zadnjem času smo doživeli celo vrsto neprijetnosti. Slednjič nas je zapustila še Franclja, ki je bila doslej naš največji up. Na daleč okoli nimamo več nobenega prijatelja in zdsj še bomo morali v zadnjem trenutku iskati novega zunanjega ministra. Mislim, da Ninčičevi izprehodi na Bled ne bodo mogli ničesar več popraviti, ker se tudi v najširjih krogih spoznava, da dosedanje zunanjepolitične metode ne vodijo k uspehu. Moramo zopet priznati one metode, ki jih v svoji zunanji politiki uveljavljajo velesile. V radikalski stranki imamo častnega naslednika za dr. Nin-čiča. Nobenega dvoma, da stojimo pred obsežno rekonstrukcijo sedanje vlade. Dva moža prideta pri zasedbi zunanjega ministrstva v poštev: finančni minister dr. Perič ali pa poslanec dr. Laza Markovič. V tem »lučaju bi prevzel prometni minister Jovanovič pravosodno ministrstvo, Krsta Miletič pa prometno. Seveda bo treba ob tej priliki načelno prevdariti, ali dr. Nikič še spada na Svoje mesto«. Ministrski predsednik Uzunovič se bo že tekom današnjega dne peljal na Bled. Na povratku se bo ustavil v Zagrebu in se posvetoval s Stjepanom Radičem o rekonstrukciji vlade, ki se bo izvršila takoj po občinskih volitvah v Srbiji. Leto: VIS. — StevMka: 180. — Čedna uradniška afera ,v Avstriji. V Solnogradu je bil odpuščen iz službe in izročen v sodno preiskavo namestnik policijskega ravnatelia, vladni svetnik : Willielm Friedrich. Obdolžen je, da je< delj časa vtihotapljal dragocene preproge in tako oškodoval državo za ivisoko carino. — Zastrupljen je v blaznici* V zavodu: za umobolne v Vrškovi-c&h pri Pragi se je radi izprijenega mesa zastrupilo 800; bolnikov in več strežnikov. .Vsi leže bolni, nekateri celo težko. — Neuspeh angleških škofov,- V rudar^; ski stavki v Angliji so posredovali tudi’! angleški škofje. Rudarji pa so njihove predloge odklonili. — 100 ruskih učenjakov po^de v ino* zemstvo. Sovjetsko ruska vlada bo po*J slala v bližajočem se šolskem letu 100 ruskih znanstvenikov v študijske namene v inozemstvo. > v! — Ples prepovedan. Pa ne pri nas:.-! marveč v Padovi (Italija)- Ondotn! po.-; licijski šef je zabranil iz moralnih, higi-jenskih razlogov vsakršno zasebno javno plesno prireditev. Popoln ^poras nale šamani© politike Tudi Francija nas le zapustiia. Demarša odggodena Zunanji minister dr. Ninčič je sprejel pred svojim odhodom na Bled francoskega poslanika M. Grenarda- Razgovar-jala sta se več kot eno uro in sicer, kakor trde poučeni krogi, o naši demarši v Sofiji. Vaš poročevalec le izvedel Iz zanesljivega vira, da je vlada silno presenečena in vznemirjena, ker ji je fran- Beograd, U. avgusta coska vlada docela jasno sporočila, da je glede naše demarše istega mnenja kot angleška vlada. Ker je tudi Italija tega mnenja, se je morala vlada ukloniti pritisku velesil In demaršo odgoditi. V najboljšem slučaju se bo konflikt predložil društvu narodov v razsodišče. Dnevna kronika — Narodni poslanec dr. Pivko ima v prihodnjih dneh sledeča zborovanja v Prekmurju. P e t r o v c i v soboto 14-avgusta ob 18. uri na kolodvoru, v Križevcih istega dne ob 20. uri. V nedeljo 15. ob 8- uri v F o k o v c i h, ob 11. uri v M u r s k i S o b o t i. ob 13. uri v P r o d a n o v c i h, ob 15. ari v B o d o n c i h, ob 18. uri v C a n-k o v i. V pondeljek 16. avgusta se bodo •■ršila zborovanja ob 8. uri v B r a t o n-c i h, ob 11- uri v G a n č a n i h, ob 15. uri v B a k o v c i h, ob 18. uri v D o k 1 e ž o v j u. Organizacije v dolnjelendavskem okraju obišče narodni poslanec dr. Pivko meseca septembra in sicer 25. in 26. septembra- — Povodenj v celjski bolnici. Celjska »Nova Doba«« piše v poročilu o povodnji v Celju: »Še v ponedeljek je stala voda v bolničinih pisarnah visoko, res je, da je zalila kuhinje in kleti, res je, da je upo^tošila vse vrtove, res je, da je poplavila spodnje prostore bolnice same, in res je končno, da so brodile usmiljene strežnice vodo do pasa. dočim so se zdravniki sezuvali, da so mogli do bolnikov.« — Avtomobilska dirka odgodena. Dne 15. i- m. bi se imela vršiti na progi Slov. Bistrica—Maribor avtomobilska dirka. Radi slabega stanja ceste, ki jo je močno razrilo deževje, zlasti pa nedeljsko neurje, se dirka ne bo vršila. — Gajdova afera. Poročali smo že o aferi češkoslov. generala Gajde. ki je zanašal v vojsko fašistovsko politiko in so radi tega odredifi preiskavo- Sicer se ni dokazalo nič obtežilnega, vendar pa ie Gajda prc«ii za odpust iz armade. Njegovi želji sc .ie ugodilo. Gajda bo naj-hrže kot civilist nadaljeval fašistovsko kampanjo, ki jc osredotočena okoli, častihlepnega in antisocialnega politika dr. Kramafa. — Brezposelnost v Avstriji. V Avstriji je sedaj po uradnih podatkih 137-908 oseb brez posla. — Iz Slovenske Bistrice. Naš agilni Sokol .ie sklenil prirediti dne 3. oktobra t. 1. veliko javno tombolo v korist zgradbe Sok. doma, ki ie za razmah sokolske misli v, našem okraju nujno potreben. Prijatelje narodne ideje prosimo, da bi nam ne odrekli podpore, da bo uspeh tem večji- — Ogromna električna centrala v Jugoslaviji. V Omišu v Dalmaciji bodo zgradili novo električno centralo, ki bo dajala 100.000 konjskih sil in bo ena nai-večjih central ne samo v Jugoslaviji, ampak sploh na kontinentu.. Z elektriko bo oskrbovala poleg tovarne sufida tudi mesto Split in vso okolico. Dela bo izvršila firma »Glanz«, ki je izdelala že vse projekte. — Čudnp nesreča. V Barkovljah pri Trstu je bila na letovišču ga Emilija Cink z devetletnim vnukom, ki je prišel na nesrečno misel, igrati se z vrati, ki so vodila iz prvega nadstropja v pritličje. Utekel je stari mami in jo zvabil na priprta vrata v tleh. Nesrečnica je padia skozi odprtino, v pritličje, udarila z glavo ob rob mize in obležala na mestu mrtva. — Panevropski kongres tia Dunaju bo v dneh od 3. do 6. oktobra. To bo prvi večji izraz stremljenja po edinstvu Evrope- — Še o justičnem škandalu v Nemčiji. Poročali smo že o veliki aferi v Magde-burgu, ko so kriminalni uradniki iz političnih razlogov obdolžili velcindustrijca Haa«a nekega umora, ga zaprli in hoteli za v st) k o ceno ugonobiti. lino s .ie bil že izpuščen. Vsak dan dobiva cele kupe pisem, ki mu jih pišejo razni ljudje iz vseh kraJev. spiriti-sti, preroki i:d. — Achileion. paločo bivšega nemškega cesarja Viljema na Krfu bo grška vlada, kljub ugovorom s strani bivšega lastnika preuredila v mednarodni kazino. — Sest oseb žrtev požara. V praški okolici ,ie na nekem skednju spalo v senu šest oseb- Nenadoma je izbruhnil požar, ki se je razširil s tako naglico, da se ljudje niso mogli rešiti. — Napredovanje pravoslavja na Poljskem. Zadnje dni sta prestopila v pra-voslavno cerkev dva katoliška duhovnika nuesno .in Pietrowsky. Obstoji načrt, da osnujejo Poljaki v okvirju pravoslavja lastno narodno cerkev. —- Cigani kot narodna manjšina. Posvetovalni zbor za narodne manjšine je sklenil, da' organizira tudi cigane na Ruskem kot narodno manjšino. VelesiSe in Jugoslavija Maribor, 11. avgusta* Spor z Bolgarijo jc že prekoračil na>j-; višjo točko. Naša vlada ni irnsla niti dovolj odločnosti niti zadosti moči. da bi uveljavila svoje zahteve. V kolikor je imela odločnost, v toliko so jo brzdate tuje sile. V koliko ima moč, v toliiko- jS nedostaja mednarodnega prestiža- Videli bomo, kaj bo bolgarska vlada odgovorila na beograjsko noto. Ta vlada je kakor rimski bog Janu«, ki je imel dva obraza. Enega ima za nas in zal inozemstvo, drugega za svoje notranje gospodarje, namreč za oficirske lige la za macedonske komiteje, od katerih' zar visi neprimerno bolj kot od parlamenta.! Kralja ni v deželi, sobranje je na počit« nicah, vlada pa stoji pod pritiskom tai-; nih sil in javnega mnenia. Malo pomirljivih glasov se sliši iz Bolgarije. Kdor je' za pravi, iskreni sporazum z Jugoslavijo* mora molčati. Dasi so bili Bolgari že ponovno grdo poraženi radi svoje nadute, reakcijonarne in šovinistične politike, »o tokrat prav tako smeli in samozavestni kot pred Bregalnico- j Treba se ie spoznati v niti. ki jih plete Bolgarija za našim hrbtom. Vlada, ki je odgovoren in javen činitelj, se ponuja Italiji in Angliji, njeni neodgovorni gospodarji pa.imajo intimne zveze z destruktivnimi življi v Sovj. Rusiji, Nemčiji in na Madžarskem. V resnici pa se politika obeh bolgarskih činiteljev lepo ujema. Ne bi smela bolgarska vlada voditi italofilske politike, če ne bi bila Itav lija nasprotnik Jugoslavije. Balkan je to. kar je bil: nemiren vzburkan, viharen' zemeljski prostor, kjer se tarejo že ti-1 sočletja med sabo razni narodi, se spajajo in odbijajo, bore za prostor, bogastvo. moč in slavo. Danes je Macedoni-ja tista žoga. s katero se _ igra bolgarska težnja po oblasti- Italija ve, da ne more nič izgubiti, če sc zaplete v to igro. Angli.ia je sicer jako rezervira« igralec, vendar pa tudi nji laska, da se ji Bolgarija lovi za krilo. Za našo državo je cela reč preklicano kislo jabolko. Italija je vendar er offo naša zaveznica in prijateljica in bog na« varuj da bi dvomili o tem. A tudi g. Ninčič, kakorkoli ie sila konkreten di-nlomat. ne more biti slep za prave cilje, ki jih ima Italija na Balkanu- Intervencija Italije in Anglije v sporu z Bolgarijo je dovolj jasno razkrila zakulisna diplomatsko igro. Spor z Bolgarijo ne sme biti definitivno razčiščen. Treba je varovati mirovne pogodbe ali Bolgarom se ne sme vzeti zadnji up glede Macedonije. Treba je za vsako ceno rešiti mir ali ne tako, da bi se izsilila razpustitev neodgovornih bolgarskih tolp. Sploh — rešitev bodi jako diplomatska in salamonsko modra, tako da bo volk sit in koza cela. Italijanska in angleška, diplomacija vzdržuje na Balkanu fikcijo nekega pro-vizorija- Od česa naj moralno živijo ma-kedonstvu.iušči, če ne od te fikcije? Ako ne bi tu.ia diplomacija zalivala te nevarne boJkanske zeli, ali bi sploh' mogla dolgo rasti? Ko je na Balkanu obstojala Turčija, so inozemske sile na skrivaj pod- 'STran 2. »T X B O K« 'V MariSoru, 'dne 12. avgusta sta" 1926-* pirale uporniške pokrete. Danes ni veii-jko drugače, samo da je položaj radi državne razkosanosti veliko bolj zaiprc-dcn. Četudi bo bolgarska vlada na videz kaj ukrenila, fikcija bolgarskega provi zorija bo ostala in to je mijvcčji neuspeh naše diplomacije in njen težak poraz. KINO »DIANA« STUDENCI _Od srede 11. do 13. avgusta Rin Tin Tin! Drama v 5. činih, y, glavni vlogi Eva Novak. Mariborske vesti v je m Nesnaga pod meljskim mostom. 'Mariboru se sicer dovolj skrbi za sna' go ulic poti in nasadov, vendar pa na letiš čestokrat tudi na kako mesto, kje te nesnaga kar preseneti. Tak kraj del ulice pod železniškim mostom, ki vodi v Melje« Smeti, slame, papirja, p ra bu in blata «e je nakopičilo že na kupe kur povzroča tak smrad* da moraš zamašenim nosom bežati, sicer te žadu ši. Pred mostom samim pa se jc tekom časa napravila že do 30 cm globoka ja-ma, ki nc tvori samo ovire prometu z .vozili, ampak tudi pešcem. V slučaju slabega vremena je pasaža komaj mo goca. /. mostu se vlivajo ua pasante curki vode. z nogami pa gaziš blato prav do gležnjev, nato te še avtomobili dostojno oškrope z brozgo, ki sc jc nabrala v jami pred mostom. Vzrok tej ne snagi in zanemarjenosti pa tiči baje \ tein. da se železniška uprava in mesi na obema izgovarjata druga na drugo. Na magistratu trde. da je to posel železnice, železnica Pa trdi. da mora za snago skibeli občina. Mestni pometači pometa jo samo do mostu, meljski pa tudi samo do mostu, le pod most ne seže nobena metla. Občina in železnica se bianita Popraviti ulico pod mostom in nc bo dolgo, ko sc bo moral promet ustaviti. Sicer v resnici ne vemo. kdo ima stražiti omenjeni del ulice, vendar pa prosimo v interesu javnosti, da se očisti pod mostom nakopičena nesnaga in popravi razorani tlak. m Tatvina koles. Neznani storilci so ukradli v Linhartovi ulici št. 19. dve kolesi iz zaprtega stanovanja, kamor so piišli z dvorišča skozi majhno razbito okno. Nato so od znotraj odprli vrata in pobegnili s kolesi Ivana S. in nicvovc foprogc. Kolesi sta vredni 3500 ‘ dinarjev. Kljub temu. da so storilci morali biti jz najbližie okolice, ki so dobro po-znali Iiiso, v kateri je bila tatvina izvr-sena. ni o njih uikakega sledu. m Onemoga 72letna ženica se je včeraj ob_ 5. uri popoldan zgrudila v Stross-■majer Je vem drevoredu. Pri padcu je za-dobila nad desnim očesom lažjo poškodbo. Z rešilnim vozom «o jo prepeljali v bolnico. m Velika kavarna. sreda 11. elitni koncert. Nastop malega Ernesta. Xilofon Virtuoza. m Grajska klet. Danes, sredo zvečer ob 8, uri in vsako soboto družinski večer s plesom. Dnevno umetniški kon- CCT*- 161L rn Kavarna Evropa. Od danes naprej sc predvajalo spet radio-koncerti od 16. do 18- in od 20. do 23. K ure. 1614. Hmo GRAJSKI KINO predvaja od S. do II. avgusta krasno uspeli I film »Babilon greha,. V prvovrstni komediji nastopa znan igralec Rcinhold Schunzel. Planinski dnevi vi kranjski s©ri (7.-8. avgusta, a dobre avgusta.) Maribor, 9 Zbiti in večkrat premočeni, volje in polni navdušenja za planinstvo so se vrnili mariborski udeleženci planinskih dnevov v Kranjski gori- Bilo jih jc K). Celje ,ie poslalo znatno večjo delegacijo: 22. Najboljše se jc izkazal Za-reb, ki ga je zastopalo 150 Sljemcna- Promet je ustavljen. Enake neprilike sp povzročili nalivi tudi v mestu Zagrebu in prestolici. Škoda v Zagrebu samem znaša okrog 5 milijonov dinarjev. Posebno prizadet .ie za-padni del mesta. Voda ni prizanašala ničemur. Udirala je v stanovanja, kleti, tovarne in trgovine. V bombaževi tovar- ni g. Pollacka je voda dosegla višino 7 metrov. Posledice neurja so občutila tudi carinska skladišča, v katerih se .ie pokvarilo mnogo kolonijalnega blaga. V 24 urah jc padlo nad Zagrebom 117 mm padavin, dočim jc 1. 18S8-, ko je bil za Zagreb zabeležen absolutni maksimum, padlo tekom enega dneva le 76 mm. Oblak sc jc utrgal tudi nad Beogradom in vode so poplavile nekatere uli šev in še mnogo delegatov hrvatskih in ce- Tramvajski promet je bil ustavljen srbskih planinskih društev. Samo ob sebi sc ume, da so prispeli v lepem številu tudi planinci iz Ljubljane in iz clru gih krajev ljubljanske oblasti. Tako jc bila udeležba prav častna- V Kranjski gori so bili udeleženci pri srčno sprejeti z godbo. Navzoč jc bil tudi častitljivi Nestor slovenskih pla nincev Jakob Aljaž. Zvečer se jc vršil v hotelu »Razor« banket, ki ga je o tvoril predsednik H. 1. K. Vjekoslav Cvetičič s pozdravnim govorom. Govorili so za: S.P-D. Makso Hrovatin, za slovenske planince dr. 1. C. Oblak^ neki srbski delegat, za Savinjsko podružnico Kocbek, potem zastopnik »Skale«, dr. Senjor za Maribor in drugi. Zdravic teda.i ni manjkalo, vendar pa se planinci ne more med *abo, zato so bile vse besede prožete od planinskega navdušenja, preprostosti in zdravega humorja- Po banketu sc je razvila pro- sta zabava s plesom. Naslednji dan bi imel biti najlepši, zakaj na programu so bile številne ture. Ali nebo ni bilo naklonjeno. Dežju je sledil sneg, ki jc avgustov dan pretvoril v zimskega. Mnogi niso bili pripravljeni na to avgustovo šalo in so bili seve neprijetno presenečeni, drugi pogumni in primerno opremljeni turisti pa so se kljub temu podali na manjše ture, premagujoč s pravo planinsko bodrostjo vremenske prilike in neprilike. Ob 4.^ uri popoldne sc je vršila žalob-na svečanost: pogreb vladnega svetnika dr- Milka Lubeca. ki jc postal ob Bin-coštih žrtev plazov. Krsto so nosili Slie-menaši. Sledili so ji vsi udeleženci planinskega kongresa, ki so tudi okrasili krsto z lepim vencem iz gorskega cvetja. Ob grobu so govorili dr. Marn, dr. Čnpovič (Zagreb), dr. Tičar in še neki domačin za Kranjskogorsko podružnico- Vreme in pogrebna svečanost sta bila otožna akorda tega planinskega -sestanka, sicer pa je vladalo med ljubitelji prirode ti »to veselje, ki ga poznajo le oni ki ljubijo prirodo in iščejo njenih lepot, a na kolodvoru je stala voda do 20 cm nad tračnicami. V Dalmaciji je poleg Splita najobčut-nejc^ prizadet otok Solta, kjer je divjal strašen vihar in povzročil mnogo škode. Nedelja .ie torej bila usodna za vse pokrajine naše države in ni prizanesla niti severu niti Jugu. nc vzhodu ne zahodu- zno damsko blago, ki je_ _ podvrženo ogromni carini- Osebe priviligiranih ai-plomat.skih krogpv niso podvržene carini. vendar si ruski cariniki upajo prc-gledati tudi njihovo prtljago. Nenavadna je služba sovjetskih nosačev na obmejni postaji. Nosači imaJO kartel in delajo skupno. Iz poljskega vlaka znosijo vso prtljago, ne da bi vprašali potnike, v carinarnico, po reviziji P« jo odnašajo zopet v ruski vlak. Za težjo prtljago si zaračunajo tudi po teži, a oa nmn.iših paketov po komadu. Da bi se kaj izgubilo, ni niti misliti, kajti kartel odgovarja za v-se blago. , Glavna dobrota potnikov ie v tem, je obmejna procedura dovelj hitra- Sna* ga odgovarja zapadno-cvropskim razrne* ram in tudi udobnost je zadovoljiva. ^ Od meje do Moskve 500 km, se da nc« potuje 15 ur. Vlak ima spalne i jedilne vozove. Železniške tarife odgovarjajo tarifam zapadno-cvrbpskih dr-' žav. Največja nicd poslednjimi iluzacijami jc vsekakor falzifikatorsko-kokainska afera, ki že dalje časa vznemirja zlasti Zagrebčane. Preiskave, ki jih dan na dan izvršuje zagrebška policija, razčiščujejo zadevo vedno bolj in bolj in jc upati, da bo že kmalu docela pojasnjena. Včeraj je bil zaslišan ponarejevalec Kralj, ki je izpovedal dovolj zanimivosti, vendar je prišel v protislovja s svojim pomagačem. Kakor znano, je zapleten v afero tudi zobozdravnik dr. Mrvoš. ki ie baje sodeloval s Falzifikatorji. Obdolženec sc izgovarja in dokazuje nedolžnost- Alo-goče je, da Kralj laže. kajti bivši so-trudniki si prizadevajo, da drug drugega čimbolj pokopljejo. Policija bo nadaljevala preiskavo šc nekaj dni, predvsem da ugotovi in razjasni odnosa je med posameznimi osebami pestre družbe, ki bo v kratkem oddana državnemu pravd-ništvu. Ko se prepotujejo plodne in ^krbn obdelane pokrajine Češkoslovaške in v lika ži tor o dpa polja Poljske, naprav^ •severozapadna Rusija utis jako siroma^ skromne dežele. Jasno jc, da jc s m nje v sovjetski Ru«iji znatno boljše, ji cer pa sc nahajajo polja vzdolž histof' ske Napoleonove ceste v jako zanein jenem stanju. Kmečke lesene kolibe le«eni kolodvor se nc dado primeR . z zapadom- Stanje na ruskih železni co je to*rcj v zadnjem letu zopet posl« šalo. kljub povišanju železniške tarife- bo Zdi se. da se v tem pogledu,ne a. kmalu izpvemenilo na bolje, kajti n^u(ji dovanje in zanemarjenje je ^opaziti^ v drugih panogah ruskega državnega^ S poti v bo8Ji@viiko carstvo APOLO KINO Od 10—12. avgusta Grbon.ia ali vitez Lagardere. Monumentalni film po romanu Pavla Fevala. Dva dela (12 činov) skupaj. Klasično delo francoske filmske umetnosti. Izredna oprema in napeto dejanje- Igrajo prvovrstni igralci: Claude France in Nil Verne Duplcssy v glavni vlogi. Povodnji,viharji, kokain Žalostni sledovi zadnje nedelje. — Zagrebška senzacija. Nedeljski nalivi so povzročili ponovno dviganje vod. Najbolj jc narasla Sava in dosegla 3-68 m nad normalo. Vojaške in varnostne oblasti »o pripravile vse potrebno za reševanje, kajti pričakuje se nova katastrofa. Neurja niso divjala samo v Sloveniji, temveč tudi v Srbiji, na Hrvaškem in v Dalmaciji. V Sloveniji sta najbolj trpeli mesti Celje in Ormož. Drava jc pri Ormožu močno narasla in odnesla tri mline. Utonil jc tudi neki mlinar. močno pa jc poškodovan ormoški most. Nič manj niso prizadeti kraji v hrvat skem Zagorju. Hudourniki so na dveh mestih raztrgali progo- Okolica Zapre-šiča, Podsuscda in Krapine jc pod vo do. E 3343/26-10 Dražbeni oklic. Dne 22. septembra 1926, dopoldne ob 10. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga; d. o. Grajska vrata vi. št. 290; cenilna vrednost 176.333 Din.; najmanjši ponudek: 88.166-50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni Q66ki sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., _______________ ^ne 4- avgusta 1926. 1607 Kako carinilo na meji. Povsod siromaštvo in zanemarjenost. — Moskovske ulice. — Kopanje brez kopalne obleke. Znani dopisnik »Plager Press e« je spisal za Ceps zanimiv članek o življenju v sovjetski Rusiji, iz katerega posnamemo: Dobremu opazovalcu zadostuje nekaj dni, da ugotovi zanimive in zabavne iz-premembe na sovjetskih tleli. Carinski pregled in pregled potnih listov na rusko-pobski meji se jc nekoliko izboljšal. Potniški promet z Rusijo je neznaten. Dnevno prepeljejo trije vlaki 100, a včasih tucli manj potnikov na rusko ozemlje. Potniki so večinoma diplomatski kurirji posameznih držav. Včasih prepotuje Rusijo tudi kak Amcrika-nec. vračajo pa sc tudi emigranti. Carinska revizija jc jak rt temeljita. Sovjetski cariniki love predvsem luksu- spodarstva. Mosta so zapuščena, „njt nosmaga, ulice prašne, ljudje l,1T)azoo-Vse to .ie pripisovati brezbrižnosti o' sti, slabi, volji, letargiji prebivalstva, TF manjkanju entuziazma, ki je v takih e čajih potreben. V resnici Moskva daJ ni tako simpatična, kot je bila PrC,LLt timi leti. Povsod stagnacija, delainržfl zapuščenost. Rež nanjosti ljudi- Evropsko je videti jako malo. žim štedcinja je opaziti tudi na. ^ isti ljudi- Evropsko oblečenih h Ulični promet v Moskvi jc danes dober. Tramvaji vozijo v v«ch snirecJ,:x,ii .1 udi promet z avtomooili je m."mični vahen. Lahko bi «e reklo, da i" ^ promet v Moskvi hitrejši, kot v . gradu. Zanimivo jc. da vrše višaje skih avtobusih službo ženske. ® „ ji?" sc jako dostojno, odločno, rc^no ^VIie. stroge, a čestokrat nevarno V zadnjih letih pa .ie v mw> arnrev la navada prava redkost zaondfl- na skupno kopanje golih moških in ,rnie. Moskvi f!<*g Zenske sicer niso eri od- kopa liu vSc,a’jajo vendar po večini. Niih frizure z*05. V,niot in ozeJi, v mnogem za zapadom. kajti s