Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Ilirska Bistrica; 2000559,169 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fox: +386(0)5 705 00 18 TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 169. - oktober 2004 - cena 300 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO 9 77 1 3 1 8 365006 I< Banka Koper stran 14 simobil O vodafone™ S> kakežpapirnica /v«™. TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. -—^---- 1 n tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5 / 710 06 95 e-pošta: kakez.doo@siol.net web:www.kakez.si KOREN JOŽKO urnuCZZ 8.00 -18.00«™®™ sobota 8.00-16.00 ” nedelja zaprto ~ n Z.UNANJ r-j | OSEB ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE! OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL hj_______' Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 Nova rubrika KMETIJSTVO V naslednji številki preberite o 50-letnici organiziranega ribištva na Primorskem. Avtomobilske prevleke in odeje *Samo za mlade od 15 do 27 let! Na zalogi vse vrste SPOMINSKIH KARTIC za digitalne fotoaparate proizvajalca SanDisk % RAČUNALNIKI V JESENSKI AKCIJI BASIS 24G (2.4GHz,256MB,CD-RW,40GB HDD) od 79.990 dalie!!! (možnost plačila na obroke: 6x13.629 ali 12x 6.951 sit) * Cene veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja ter vsebujejo DDV. Paket Orto smart lahko sklenejo le mladi med 15 in 27 letom! Računovodski servis^ Vojkov drevored 28, (5250 Ilirsko Bistrica Tel./Bojc.: 05-710 14 99, OSAT: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. Digitalni fotoaparat Olympus C-310 3x optični zoom; 3,3x digitalni 3,2 M točk + DARILO 64 MB XD 52.800.00 sit DVD + in - MEDNI MANELL 25 kos (cake box) že od 2,600.00 sit mn • mit mm- mmimm n ■ mm immmmmm-mam mm- ummmm ORTO SMART!* KLICI ZNOTRAJ OMREŽJA LE PO / minuto VSAK SMS SAMO SAMSUNG 19" MONITOR SM 957MB 59.900.00 sit Ponovno na zalogi! DVD/Divx predvajalnik Neuston 35.910.00 sit (cena z gotovinskim popustom) CERKVEN NA F* L A C U beseda urednika OD LJUDI ZA LJUDI Nič novega vam ne bom povedala - ljudje delamo napake. Vsi, jaz in vsak od vas, ki to berete. Pa vendar je zanimivo, kako se ljudje ozirajo in kako reagirajo na napake drugih. Prav zabavno je, kako pozabijo, da so sami predstavniki iste vrste, z istimi ali podobnimi napakami. Privoščljivost ob napakah drugih niti ni novost. Precej ljudi je takih, ki raje človeku to posebej izpostavijo, kot da bi pomislili in razumeli, da seje človek zmotil. In da se sam tega zaveda (ali se celo živcira zaradi tega). »Kdor dela, dela tudi napake,« sem slišala dolgo nazaj. A napake, ki se pojavijo črno na belem (npr. v prejšnjem Snežniku), ostanejo, četudi se jih posameznik, ki jih je zakrivil, takoj zaveda. In obžaluje. In četudi je napaka nenamerna, se najdejo taki, ki v njej najdejo samega vraga. Taki, ki ne ločijo napake od malomarnosti in v njej vidijo le zlonamernost. In potem začnejo kričati, saj v stvari takoj prepoznajo teorijo zarote. Ne da bi pomislili, da s tem delajo škodo tudi sami sebi. Strpnost je namreč lastnost, ki jo imajo le nekateri posamezniki. Vsi bi si želeli, da bi bili drugi do nas tolerantni, sami pa na to velikokrat nismo pripravljeni. Vendar je vedno čas za učenje. V oktobru je bil cel teden posvečen vseživljenjskemu učenju. Torej je vse življenje čas, da se učimo novih stvari in si pridobivamo novih znanj, obenem pa imamo vse življenje čas učiti se, kako postati boljši človek. Naučimo se lahko tudi strpnosti in razumevanja ob napakah drugih. Seveda, če se iste napake ne ponavljajo znova in znova, saj je potem težko biti strpen, niti potrebe ni po tem. V takem primeru je jasno, daje učenje bolj potrebno tistemu, ki napake dela. Skratka, vsi se še lahko veliko učimo in naučimo. Naj navedem samo en učni primer za tiste, ki držijo vajeti raznih ustanov v naši občini. V mesecu, ki je za nami, smo obeležili 100-letnico rojstva domače pesnice, pa 140-letnico ljudskega petja, 50-letnico ribištva. Na prvi od omenjenih proslav sem bila tudi sama. Kakovosten kulturni program, ki so ga pripravili domači ustvarjalci in nabito polna dvorana Doma na Vidmu, pričajo o tem, da je v občini veliko ustvarjalnega in delovnega zanosa, med ljudmi pa veliko zanimanja za tovrstne prireditve. Odgovorni se lahko učijo omogočanja in spodbujanja kulturnega in drugega dogajanja v občini. Mateja Rolih s. j MARTINOVO Zavedamo se, da po vinu nismo poznani, a znamo ceniti dobro kapljico in Martinove jedi, s katerimi smo se letos predstavili na nedavnem gostinsko - turističnem zboru v Radencih (Mašun, Škorpion). Priljubljenega vinskega svetnika vsako leto dostojno proslavimo, stara navada pa je, da na ta dan gostinci ponudijo svojim gostom vsaj brezplačen kozarec mladega vina. Veselo bo tudi za letošnjega Martina. Uvod v praznovanje napovedujejo na Topolcu, v gostilni Povodni mož, kjer bodo že v soboto, 30. oktobra, odprli vrata z dnevi sredozemske kuhinje in jih razpotegnili vse do nedelje, 14. novembra. V Podgradu bodo skrbeli za prijetno vzdušje v piceriji Coccolo, kjer boste lahko vsak petek v novembru uživali ob prijetni glasbi. V petek, 5. novembra, po osemnajsti uri vabijo, da se zasučete ob zvokih ansambla Snežnik v okrepčevalnici Perkan (Špeh). Normalno, daje vstop prost, zraven pa bodo postregli še s krompirjem z ocvirki in potico. Takoj naslednji dan, 6. novembra, bo Martinov ples v Gostilni s prenočišči Potok v Dolenjah. Istega dne, 6. novembra, bo pred picerijo Maestro v Trnovem velik Martinov piknik. Obljubljajo brezplačno hrano z žara in seveda tudi mlado vino. Okrepčevalnica Knafelc iz Knežaka organizira zabavo s pečenim kostanjem, namazi (bakala, zaseka,..) in mladim vinom prav na god sv. Martina, v četrtek, 11. novembra. Največ pa se bo dogajalo v soboto, 13. novembra, saj računamo, da imate takrat največ časa. V gostilni Pod gradom v Gornji Bitnji bodo razpotegnili harmonike Priprave so v polnem teku ! domači godci. Postregli bodo z domačo hrano: krompirjem z ocvirki, svinjskimi rebrci, svinjskimi kračami s krompirjem in kislim zeljem, kostanji in mladim vinom. Za nežnejši spol bo na voljo domač »jabkouc«. Pravi praznik za sladokusce napovedujejo v Škorpionu, v Rečici. Ob domači glasbi boste lahko uživali ob dobri kapljici in še boljši hrani: širokih rezancih Martin z gosjim ragujem, Martinovi gosi in raci z mlinci, rdečim zeljem, repo in polento, kostanjevih štrukljih, kostanjevi rezini... Od 19. ure dalje bo v okrepčevalnici Kudra v Vrbovem skrbel za zabavo ansambel Osminka, goste bodo po stari navadi brezplačno pogostili. Tradiciji martinovanja se ne bodo izneverili niti v okrepčevalnici Urbančič v Trnovem. Od 19. ure dalje bodo ob zvokih domače glasbe postregli z dobro hrano in pijačo. Priporočajo le, da s seboj prinesete zvrhano mero dobre volje in si predhodno zagotovite mesto pri šanku (rezervacije!). Na Martinov ples vabijo tudi v okrepčevalnico - pivovarno Pek v Dolenjah, kjer pripravljajo odličen Martinov krožnik. Za zabavo v okrepčevalnici Grili Danilo v Ilirski Bistrici bo skrbela klapa Sardela iz Makarske. Zelo veselo bo v okrepčevalnici Videm na Sušaku. Postregli bodo s pečenicami z zeljem, kostanji in domačimi štruklji. Veljalo bi obiskati tudi gostišče Mašun, katero se je na nedavnem gostinsko turističnem zboru predstavilo z Martinovim divjačinskim golažem, medvedjimi šapami po Martinovo in Martinovo divjačinsko pašteto. Skratka, dogajalo se bo veliko, povsod, zato upamo, da boste našli in izbrali tudi kaj za vas! Alenka Penko IZIDI VOLITEV Štev. kraj 1 2 .3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 volišča s 1 | 6 i GLASOVALO % E < 2 % VELJAVNE SSN BORIS ČOK SLS VLADIMIR ČELIGOJ S H £ N MIHAEL SVANJAK ZLSD ALEN LILIČ SDS MILAN ZVER SEG KLARA REPIČ MARKO BRECEU LDS IVICA SMAJLA SMS ROMAN GUSTINČIČ ifi DSS SLOBODAN DODIČ AS IGOR ŠTEMBERGER GŽ-ZZP-ZNS-NDS MIRJAM FRANCET1Č SJN VOJKO TOMŠIČ ZDRUŽENI EMILI GR1ŽON SNS OLIVER j ŠABIČ N.Si ROBERT ŠIRCELJ ZELENI JANKO POKLAR JUN.L. MARGARETA DOLINŠEK BUBNIČ 1 KS II.Bistr. 808 407 50 3 1 404 p 25 1 0 57 111 5. 1 82 5 17 i 22 10 20 0 31 12 3 1 2 Levstikova 3 321 182 57 6 3 176 2 6 0 0 25 2 1 47 5 14 0 11 0 7 0 8 4 0 3 4 Levstikova 3 OŠ D.K.ll.B. OŠ D.K.ll.B. 405 250 62 5 2 245 0 ...» 0 0 33 59 3 1 58 1 14 0 14 3 22 1 6 14 6 1 325 184 57 3 2 181 1 7 0 0 29 39 i 1 48 3 14 0 "12: 1 4 0 10 4 4 3 5 485 225 46 13 6 212 0 17 1 0 44 0 2 51 0 12 0 20 2 9 0 12 10 6 0 6 7 Glas. 5.II.B. 705 440 62 11 3 429 .1 44 2 0 33 137 1 i 75 10 19 0 15! 4 20! 0 19 41 2 5 ROMI H.B. 806 454 56 12 3 442 0 ... . 22: 0 0 49 114 3 97 6 24 0 44 8 18 1 24 19 9 3 8 Jasen 221 151 68 6 4 145 0 3 0 2 6 56 0 0 14 2 5 o 13 18' 0 13 12 0 0 9 10 Vrbovo 268 127 Al 5 4 122 0 5.: a 0 13 56 0 i 6 1 9 0 101 1 2 0 4 n 2 0 Vrbica 129 92 71 7 8 85 0 5f 0 0 8 21 0 0 12 1 ” Ti 1 l; 0 0 0 15 5 3 0 11 Jablanica 137 76 55 2 3 74 0 6 0 0 2 28 0 0 11 i 10 0 5 1 6 0 1 2 0 1 12 13 Kutežcvo 228 124 54 2 2 122 5 13 p 0 8 42 o 0 23 3 5 0 6 0 2 0 8 7 0 0 Trpčane 118 75 64 2 3 73 ... p 0 ti 3 33 i o 7 2 o 3 1 9 0 4 3 0 0 14 Zabiče 271 130 48 7 5 123 0 15 0 0 4 54 o 0 12 0 10 0 3 4 4 0 11 5 1 0 15 Podgraje 234 134 57 3 2 131 1 ? 0 o 2 58 0 1 15 3 9 1 n 0 5 0 8 5 1 2 16 Sušak 83 58 70 1 2 57 0 P 0 0. 16 1 0 10 4 3 0 3 3 5 0 4 0 0 0 17 Novokračine 216 133 62 4 3 129 0 4 0 0 16 21 0 0 17 3 19 1 34 1 Si 0 6 1 0 1 18 Jclšanc 257 160 62 1 1 159 1 17 0 0 17 32 1 0 22 7 21 3 9 6 5 0 10 5 1 2 19 Dolenje 176 94 53 9 10 85 0 12 0 0 22 0 0 10 1 3 0 8 2 4 1 13 8 0 0 20 Veliko Brdo 95 88 93 9 10 79 0 3 0 0 2 31 0 2 14 0 4 i 9 0 9 0 2 1 0 21 M. Bukovica 143 69 48 1 1 68 0 14 0 0 3 26 0 0 7 1 7 0 5 0 0; 0 3 1 0 22 Koseze 318 207 65 7 3 200 0 24 0 0 . 1.8 54 0 2 28 2 25 0 10 0 13 0 10 Ti 3 0 23 V. Bukovica 184 90 49 4 4 86 1 19 1 0 4 34 0 0 6 1 2 0 7 0 6 0 4 1 0 0 24 Dol.Zemon 388 163 42 3 2 160 1 20 0 0 17 43 2 0 20 8 0 9 2 15 1 10 5 1 2 25 Gor.Zemon 107 45 42 0 0 45 1 8 1 0 9 0 0 11 2 3 0 2 0 2 1 2 1 1 0 26 Pavlica 46 45 98 0 0 45 0 0 0 0 0 29 0 0 7 0 2 0 1 0 3 0 3 0 0 0 27 Starod 43 40 93 2 5 38 1 1 0 0 .3 12 0 i 3 2 3 0 1 0 1 0 2 3 5 0 28 Podgrad 499 284 57 8 3 276 0 13 1 0 16 100 0 0 45 6 27 0 9 2 10 2 29 14 1 1 29 Podbcže 102 85 83 3 4 82 0 11 0 0 P 22 0 2 15 0 0 2 3 0 0 0 9 1 0 30 Račiče 124 66 53 6 9 60 2 4 0 Oj 1 21 0 0! 6 1 2 0 8 2 4 0 7 1 1 0 31 Sabonjc 78 50 64 3 6 47 1 16 0 pl I 15 1 0 2 0 3 0 2 0 1 0: 1 1 0 3 32 Hrušica 252 129 51 7 5 122 0 P 0 0 6 55 .1 1 16 1 3 1 4 0 8 0 12 7 1 1 33 Pregaije 330 147 45 7 5 140 1 13 0 0 19 39 0 0 30 1 8 0 4 4 0 9 7 0 2 34 Prclože 63 49 78 2 4 47 0 3 0 0 4 16 0 0 11 0 0 o 3 2 0 0 6 2 0 0 35 Zajelšjc 54 53 98 0 0 53 0 11 0 0 6 13 0 0 7 1 1 0 6 3 4 0 0 i 0 0 36 Tominje 105 55 52 0 0 55 _ 0 2. p 0 2 13 0 0 1 0 0 0 6' 5 25 0 0 1 0 0 37 Harije 241 130 54 7 5 123 0 11 0 0 7 48 0 0 8 2 6 0 12 0 6 1 9 10 2 38 Rečica 409 206 50 8 4 198 0 25 0 o 7 74 1 0 19 1 6 0 11 6 7 0 18 19 3 1 39 Ost. Brdo 89 57 64 5 9 52 1 . Z 0 0 3 26 0 1 6 l 2 0 0 0 1 0 1 2 1 0 40 Jan. Brdo 19 18 95 0 0 18 0 1 0 0 1 8 0 2 1 3 0 oi 0 1 0 0 i 0 0 41 KilovČe 46 41 89 7 17 34 0 2 0 0 4 4 0 0 8 4 5 f 1 0 0 3 0 2 0 1 6 42 D.in G.Bitnja 103 101 98 19 19 82 0 19 2 0 3 12 0 0 24 0 9 0 0 2 2 0 6 3 0 0 43 Rat. Brdo 26 26 100 0 0 26 0 4 0 0 0 17 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 3 0 0 44 Prem 157 91 58 2 2 89 0 1? p 0 9 19 2 0 17 l! 10 0 7 1 0 0 3 5 0 0 45 Čelje 50 48 96 7 15 41 1 P 1 0 2 0 0 12 2 6 0 0 1 1 0 2 1 1 0 46 Snuje 109 82 75 1 1 81 0 38 0 0 1.L 15 0 2 2 2 0 0 8 1 1 0 7 4 0 0 47 Topole 294 157 53 6 4 151 2 21 0 P 6 31 0 1 15 21 14 0 16 0 7 0 9 22 5 0 48 Mereče-Podstenj< 123 84 68 0 0 84 0 23 0 0 5 29 0 0 9 0 4 0 1 1 2 0 3 7 0 0 49 Šembije 226 143 63 4 3 139 1 15 I 0 13 46 3 0 10 ~ 4 7 0 7 1 14 0 11 3 3 0 50 Knežak 424 267 63 8 3 259 1 33 0 p 14 1 2 64 23 1 10 2 19 0i" 7 18 2 2 51 Bač 397 264 66 5 2 259 - o 35 0 0 11 115 0 0 35 2 21 2 10 i 11 0 8 5 3 6 52 Koritnice 141 82 58 3 4 79 1 9 2 0 7 15 0 0 12 2 7 0 2 1 17 0 0 3 1 0 901 Predčasno v. 103 2 2 101 1 8 0 .1 9 22 0 0 24 "j! 6 0 6 2 3 0 2 12 2 0 997 Pošta-SLO 19 0 0 19 0 3 0 0 3 0 0 0 5 0 1 0 2 0 0 0 1 4 0 0 998 Pošta-tujina 11 2 18 9 1 1 0 0 0 2 0 0 0 2 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 999 Posebni imenik 203 SKUPAJ 12.181 7.091 58,2 250 3.53 6.841 28 673 14 4 549 2.061 27 26 1.118 111 454 15 426 87 374 8 393 358 82 33 55 Oditotkl 0,41 9,84 0,20 0,06 8,03 30,13 0,39 0,38 16,34 1,62 6,64 0,22 6,23 1,27 5,47 0,12 5,74 5,23 uo 0,48 ŽIVLJENJE V NARAVI IN Z NARAVO -PLANINSKI KRST Otroke in odrasle radi seznanjamo s koristmi z življenjem v in z naravo.V naših krajih je že dolgo navada, da ueence prvošolce seznanimo s planinstvom, jih krstimo in navdušujemo nad hojo navkreber. Na sliko planinski vodnik Iztok Ljubic med prvošolci. Darinka Dekleva PETROL BENCINSKI SERVIS, POSREDNIŠTVO IN OKREPČEVALNICA JAKSETIČ + Od 15. oktobra je odprto tudi VULKANIZERSTVO kjer je možen nakup avtomobilskih plaščev na več obrokov z brezplačno montažo. BSšmSm Pri nakupu novih avtomobilskih plaščev brezplačna kava! Do 31. decembra 10% popust pri montaži avtomobilskih plaščev. Ob točenju goriva na BENCINSKEM SEVISU ali pranju avtomobila lahko obiščete našo OKREPČEVALNICO! RAZVOZ kurilnega olja, hitra dostava, plačilo na obroke. PETROL Vilharjeva 31 a Tel.: 71 41 424 (bencinski servis) 71 41 471 (okrepčevalnica) 71 41 343 (vulkanizerstvo) NOVO! KO (m) KO II k ir IR 11. Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 - sklepanje naročniških razmerij ■ podaljšanje obstoječega naročniškega razmerja • spremembe naročniških razmerij - vedno pestra izbira akcijskih aparatov " ze*° atraktivni mobilniki za vse študente in upokojence ■ torbice, baterije, ohišja, polnilci in vsa ostala oprema za vaše aparate FOTOKOPIRANJE - posebni popusti za vse študente in dijake ^ VEZAVA IN PLASTIFICIRANJE ^ ~ ~ (* s«vXs debitel' ■ posebne ugodnosti za vse imetnike paketa DUET POP ugoden paket SOLO za yse zaposlene osebe %,yE*4 /•'—v'—\ PONEDELJEK - PETEK 800 - 1200 in. 1500 - 18° SOBOTA 800 - 1200 Iliriade SAJ smo vsi DOBRI LJUDJE Ilirska Bistrica je specifična občina. Je ena naj večjih občin v Sloveniji in ena redkih, kjer se področje upravne enote pokriva s področjem občine, kar še vedno povzroča nesporazume glede tega, kaj dela občina in kaj upravna enota. Velik del občine proti vzhodu je nenaseljen. Bistriška občina pa ima še eno zanimivo lastnost. V večini občin, ki imajo za občinsko središče mesto, živi večina prebivalstva občine v tem mestu. Tako recimo velja za sežansko in postojnsko občino, da več kot polovica njunih prebivalcev živi v mestu Postojna oz. Sežana. V primeru Ilirske Bistrice živi v mestu le dobra tretjina prebivalstva občine. To dejstvo ima v kombinaciji z nekaterimi drugimi dejavniki nekaj zanimivih posledic. Sama številčna razporeditev ljudi v naši občini pomeni, da ima podeželsko prebivalstvo večji političen vpliv kot v primerljivih občinah. K temu moramo dodati še ‘rivalstvo’ med občinskim središčem in nekaterimi drugimi večjimi kraji v občini. Obstaja precej razšiijeno mnenje, da dobiva mesto nesorazmeren delež sredstev glede na število prebivalcev v primerjavi s podeželjem. Seveda pa obstaja tudi obratno gledanje, da se namreč mesto zanemarja na račun podeželja. Prav tako obstaja gledanje na mesto kot na ‘nekoliko večjo vas’, takšno videnje je precej razširjeno celo v samih vrhovih občinske oblasti. Debata o pravilni razporeditvi sredstev je izredno komplicirana zadeva. Prvo dejstvo, kateremu zagotovo ne bo nihče oporekal, je to, daje denarja premalo. Samo dejstvo, da je prebivalstvo občine razpršeno, namreč pomeni, da so stroški zagotavljanja osnovnih storitev, ki so v pristojnosti občine, zelo visoki, merjeno na prebivalca. Ne more biti dvoma o tem, da mora biti ena od prioritetnih nalog občine zagotoviti ustrezno infrastrukturo za prav vsakega prebivalca. Menim, daje občina doslej, glede na razpoložljiva sredstva, relativno ustrezno skrbela za to. Vendar pa so se pojavljala mnenja, ki so vse investicije v mestu štela kot porabo izključno za mesto. To je seveda napačno. Če vzamemo primer ene večjih investicij v zadnjih letih, prenova glavne mestne knjižnice, pač ne moremo trditi, da gre za sredstva porabljena v dobrobit samo prebivalcev mesta, ker gre pač za institucijo občinskega pomena, ki jo uporabljajo vsi občani. Prav tako je zmotno pričakovanje, da bo mesto s pet tisoč prebivalci delovalo kot skupnost z nekaj deset ali nekaj sto dušami. Mislim seveda na delovanje v okviru krajevnih skupnosti. Če bi že bilo mogoče delno prenesti princip delovanja krajevnih skupnosti na mestno raven, bi bilo seveda potrebno ustanoviti četrtne skupnosti nekaj ulic, kar pa bi seveda imelo za posledico stroške za njihovo delovanje, pri čemer ni gotovo, ali bi stvar dejansko zaživela, kot bi morala. Kljub temu je govorjenje o mestu kot skupnosti, ki se razlikuje od vaškega okolja samo po tem, da ima slučajno kakšno dušo več, zavestno sprenevedanje. Veijamem, da to prinaša poceni politične točke, ampak hkrati pomeni tudi hudo nevarnost za to občino, in sicer za vse njene dele. Najprej bi morali jasno in glasno reči, da imamo v tej občini mesto in podeželje (seveda lahko temu dodamo tudi manjša središča v občini, zlasti Podgrad, za katerega tudi ne bi mogli reči, daje povsem ruralno območje), ki ju je potrebno obravnavati različno. Drugič, kar je dobro za mesto, ni slabo za vasi in obratno. Zakaj naj bi bilo to pomembno? Preslikovanje državnih odnosov v smislu antagonizma Ljubljane in Neljubljane, na mesto Bistre in nemesto Bistre, se mogoče lepo sliši, ampak je najmanj napačno in celo škodljivo. Če namreč mesto ne bo ohranilo, razvilo ali pa ponovno pridobilo (kakor kaj) urbanih atributov, bo to ravno toliko škodilo podeželju kot mestu. Vse kar dobite v Bistrici, vam prihrani pot v Postojno, Ljubljano ali Koper. In četudi bi v idealnem svetu mogoče res bilo fajn, da bi imel denimo Podtabor prav vse, kar ima tudi Bistrica, obstajajo jasne ekonomske omejitve. V naši občini obstaja jasna zavest, da morajo tudi ljudje, ki ne živijo v urbanih okoljih, imeti čim boljšo kakovost življenja. Kar je ena od pozitivnih stvari pri nas in je takšno videnje (ki resnici na ljubo, ni omejeno na to ali drugo politično opcijo) veijetno preprečilo še večjo izpraznitev vasi. Vendar pa po drugi strani obstaja premajhno zavedanje pomena občinskega središča za celotno občino. To seveda ni edini, in najbrž niti ne največji problem te občine. Imamo približno 6500 delovno aktivnih oseb, kar je približno 45 % in od teh je približno 950 brezposelnih. Imamo približno 300 manj stalno prijavljenih prebivalcev kot leta 1991, pri čemer jih gotovo vsaj dvajsetina živi v občini samo na papiiju. Žal je napačno mnenje, da ne obstaja t.i. ‘točka, s katere ni vrnitve’. Obstaja točka, ko je skoraj nemogoče popraviti nastal položaj. Skoraj gotovo Ilirska Bistrica ni na tej točki. Ni pa tako gotovo, da seji ne približuje. Dejstvo je, da se ljudje vedno znajdejo, ne glede na to, kako upravljavci upravljajo. Vprašanje je samo: kje? Sicer pa, če bodo zmagovalci na državnih volitvah vsaj približno delali tisto, za kar so dobili mandat, potem bo vsaj iz Ljubljane zavel nov veter. Potem pa naj še buija naredi svoje. Dejan Ujčič 041/811 593 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 E-ŠOLA V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA E-šole v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ), posameznimi šolami in lokalnimi skupnostmi financira in vzpostavlja Ministrstvo za informacijsko družbo (MID). Namen projekta javno dostopnih točk je zagotavljanje enakopravnega dostopa do informacijsko -komunikacijske tehnologije (IKT) in njenih storitev kar najširši javnosti na območju Republike Slovenije. E-šola je ena od oblik javno dostopnih točk (JDT), v katero spadajo še: e-točka, e-knjižnica, Infotermi-n a 1 , Multimedi-jski Center, WLAN. Izraz e-šola pomeni računalniško opremljeno mesto, ki je v dopoldanskem času namenjeno izvajanju vsebin v okviru pedagoškega procesa, v popoldanskem času pa so e-šole odprte in dostopne najširši javnosti. E-učilnica je namenjena tako učencem, kot tudi širšemu krogu občanov, ki ob strokovni pomoči mentorja spoznavajo delo z računalnikom, dostopajo do svetovnega spleta, uporabljajo elektronsko pošto in druge storitve, kijih omogoča najsodobnejša tehnologija, individualne aktivnosti pa so dopolnjene še z vodenimi izobraževanji, delavnicami in predstavitvami s področja računalništva. UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME, DOSTOP DO INTERNETA IN NJEGOVIH VSEBIN TER STORITEV JE V VSEH E-ŠOLAH BREZPLAČNA. In kaj lahko v e-šoli počnemo? Uporaba IKT je strnjena v naslednjih točkah: 1. pisanje tekstovnega gradiva (dopisi, seminarske naloge, ipd...), 2. oblikovanje gradiva (tabele, preglednice, grafi, ipd...), 3. priprava predstavitev (Power Point), slikovno gradivo, 4. dostop do storitev omrežja Internet (storitve in servisi javne uprave, e-poslovanje, izpolnjevanje obrazcev - z omejitvijo dostopa do določenih vsebin), 5. uporaba elektronske pošte (e-mail), 6. vključevanje v izobraževalne projekte na omrežju Internet, 7. uporaba izobraževalnih gradiv na omrežju Internet, 8. izpis gradiva (do 10 strani), 9. optično čitanje (skeniranje, fotografiranje...) in 10. shranjevanje podatkov na ustrezne medije (trdi disk, disketa, CD). E-šola kije locirana v prostorih Gimnazije Ilirska Bistrica, ulica IV Armije, spada pod OŠ Antona Žnidaršiča in je plod skupnega dela med MID, Občino Ilirska Bistrica in OŠ Antona Žnidaršiča. Dostop do e-šole je možen po naslednjem umiku: pon 15h - 19h, tor 15h -19h, sre 15h - 19h, čet 15h - 19h, pet 15h - 19h, sob 9h - 13h. Pišete nam lahko na e-naslov: esola.ilb@guest.arnes.si Klavdij Logar ! ODRAŠlI sk avti se ! I PREDSTAVIJO | Že od leta 1998 imamo v Ilirski Bistrici poleg ‘mladih’ skavtov tudi J J skupino odraslih skavtov, ki je registrirana v društvo z imenom Bratovščina * ■ odraslih katoliških skavtinj in skavtov, društvo pa je vključeno v zvezo Odrasli I I skavti Slovenije (http://zbokss.skavt.net). | Kdo smo in kaj počnemo, bi Vam radi predstavili v petek, 12. novembra, | I ob 18. uri, v skavtskih prostorih v ilirskobistriškem župnišču. Vabljeni vsi odrasli, starši skavtov, nekdanji voditelji in dmgi, ki vas ■ ■ zanima, s čim se (odrasli) skavti ukvarjamo. Veseli bomo tudi, če se bo kdo J J na novo priključil naši skupini. Za kakršnekoli informacije lahko pokličete ■ I na 040 828 177 (Jožko) ali pišete na Ilirska.Bistrica@skavt.net. Odrasli skavti Ilirska Bistrica | L---------------------------------------------------------J PRAZNIK DOMA STAREJŠIH OBČANOV Že trinajst let je prva sobota v oktobru rezervirana za tradicionalno srečanje stanovalcev našega doma, njihovih svojcev, prijateljev in bližnjih. Skupaj z zaposlenimi in v dmžbi etno skupine Volk Polk, amaterskih igralk Jadranke in Andreje Boštjančič, folklorne skupine Gradina, harmonikašice Vojke Pirih, pevcev domskega zbora in ansambla Maestro band smo preživeli še en nepozabni dan letošnjega leta. JIuHH Hi" immi A / 4 f Mira Lenarčič Dobrodošlico je prisotnim izrekla direktorica Doma, gospa Marija Šlenc Zver. VZETI Sl ČAS ZA STAREJŠEGA ČLOVEKA Ob mednarodnem dnevu starih ljudi Tudi slovensko družbo v zadnjem desetletju zaznamujejo velike demografske spremembe, ki se odražajo v nizki rodnosti, podaljševanju življenjske dobe in staranju prebivalstva. Posledica takega stanja je ta, da imamo vse več ljudi starejših od 80 let in takšnih, ki potrebujejo pomoč drugih oseb. Na drugi strani pa se soočamo z dejstvom, da ni mlajših ljudi, ki bi bili v domačem okolju staremu človeku v oporo in pomoč. Na to stanje se je naša država odzvala z vladnim programom razvoja skrbi za starejše na področju socialnega varstva za obdobje od leta 1998 do 2005. Pri oblikovanju programa so bile upoštevane tako potrebe kot način življenja posameznih generacij v naši družbi, ki ostajajo še naprej naklonjene institucionalnemu varstvu kot najbolj razširjeni obliki pomoči starejšemu človeku. Za tiste, ki so sposobni delno sami skrbeti zase so možna izbira OSKRBOVANA STANOVANJA, tisti starejši, ki še ne potrebujejo stalne in zahtevnejše zdravstvene nege, pa naj bi našli ustrezno namestitev v OSKRBNEM DOMU, ki se pojavlja kot nova oblika institucionalnega varstva z majhnim številom stanovalcev, ali pa z namestitvijo v OSKRBNIŠKO DRUŽINO. Možna izbira so še DNEVNI CENTRI, ki starejšemu človeku zagotavljajo omejeno socialno oskrbo in nego, ter zdravstveno varstvo glede na njihovo specifično stanje in potrebe. Daleč najbolj razširjena in tudi uporabljena oblika pomoči starejšemu človeku pa še vedno ostaja popolna oskrba v DOMU ZA STAREJŠE. Do konca leta 2005 bo v Sloveniji v ta namen na razpolago že 14.500 mest, kar pomeni da bo za 4,8 odstotka starejših od 65 let pokrita potreba po namestitvi v dom. S tem, ko ostajajo domovi najbolj uporabljena oblika pomoči za starejše, smo zaposleni postavljeni v položaj ustvarjanja takega okolja, da bo vsak prebivalec hiše dobil primemo vlogo v skupnosti, da bo deležen osebnega odnosa z nekom, ki hoče sooblikovati medčloveški odnos prav z njim. S preselitvijo v Dom je star človek namreč soočen s situacijami, ki zanj ne pomenijo samo bivanje v novem okolju, ki ga ne pozna, temveč tudi nov odnos z ljudmi dmgačnih življenjskih stilov in z upoštevanjem reda, ki močno posega v njegovo zasebnost in ustaljene navade. Dmgo področje pa predstavlja zadovoljitev potreb, ki človeka izpolnijo kot neponovljivo in enkratno bitje, z možnostjo samouresničevanja in ohranjanja vsaj dela samostojnosti in zasebnosti. Kako uresničiti nezadovoljene potrebe človeka, ki je izgubil samostojnost in se sam ne more uresničevati ter ohranjati svojo zasebnost, je vprašanje, s katerim se srečujemo tudi zaposleni v našem Domu. Skupaj s stanovalci smo pričeli ustvarjati mikro okolje v okviru prostora njihovega doma, ki obsega prostore bivanja in prostore namenjene druženju. Tako ostaja povezovanje z osebjem Doma v pristojnosti stanovalca, povezovanje navzen v širše okolje, v katerem so sami aktiva, pa se navezuje na medosebni odnos, ki ga ustvarjamo z dnevnim druženjem v skupini. Tako postaja srečevanje v skupini kraj družabnosti, izmenjave mnenj, kraj ohranjanja spominov na preteklost, vir informacij, potrditev pripadnosti, spoznavanja novih ljudi, kraj, kjer se sklepajo nova prijateljstva, kraj samopotrditve in osebne podpore. V skupini ima vsak človek svoje mesto. Vsak posebej je deležen pozornosti, podpore in vzpodbude. Vsak pa ima možnost, da v neki obliki tudi sam prispeva k dobremu vzdušju v skupini. Pripadnost skupini je velika, saj je vsak član doživel izkušnjo, daje zaželen in pomemben. Medsebojna povezanost in pripadnost tej skupnosti se zlasti krepi v stiskah, kijih doživljajo posamezniki, ko prizadeti, ob spodbudah članov skupine, začuti da ni sam. Z obiski svojcev in zunanjih ljudi se stanovalcem širi socialno okolje in s tem utrjuje občutek pripadnosti in lastnega mesta v skupnosti. Morda pa je prav tu priložnost, da si mlajši ljudje vzamejo trenutek časa za starejšega človeka, pa naj bo to v domačem okolju ali v domski skupnosti. Mira Lenarčič TELES TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica esimif» OcgjGrofima Boa proflB®©dki9e] (5=®=®= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si SE SE SPOMINJAŠ? Bilo je poletje leta 1960, ko je prišel prvič na obisk v Jelšane, rojstni kraj svoje mame, Jožko Valenčič iz Clevelanda, ZDA. Navihan fantič sije v Jelšanah takoj pridobil veliko prijateljev (glej fotografijo). »Stari kraj« mu je postal tako všeč, da se vrača vanj spet in spet. Va posnetku se bodo prepoznali: zadnja vrsta: Rajko Kinkela, Marica Brozina (Kocjan), Jelka Frol (Bratož), Marija Šlosar (Lenarčič), Anica Štunf (Simčič), Mirko Manias; druga vrsta: Jožko Frol, Jožica Brozina (Maljevac), pok. Marija Čekada (Boštjančič), Breda Frol (Martinčič), Jožko Valenčič, Boris Frol, Jožko Udovič, Danilo Frol, Jožko Manias; spredaj: Marjanka Štemberger (Stančič), Mirjam Štunf (Bjelanovič), Brigita Ujčič (Markovič) Posebnost te fotografije je tudi v tem, daje na njej kar lepo število jubilantov, ki v letošnjem letu praznujejo 50-letnico svojega življenja. Slavljenci so: Rajko Kinkela, Jožko Frol, Jožica Brozina, Jožko Valenčič, Jožko Udovič in Danilo Frol. ubilanti, ki manjkajo na posnetku so še Josip Žuštovič, Robert Grlj in Albert Udovič. Vsem slavljencem iskrene čestitke, ostalim pa naj bo ta fotografija lep spomin na otroške dni! Cilka Udovič AKTIVNA SLOVENIJA OCENILA PARLAMENTARNE VOLITVE Na prvem povolilnem sestanku regijskega odbora Aktivne Slovenije iz 2. volilne enote, ki zajema območje Primorske, so se člani odbora in primorski kandidati za volitve v Državni zbor 21. oktobra sestali z vodstvom stranke, na čelu s predsednikom Aktivne Slovenije Francijem Kekom. Srečanje, ki je v sredo potekalo v gostilni Potok, je tokrat gostil ilirsko-bistriški odbor. <----------------- ZAHVALA VOLIVCEM Volitve so za nami, prav tako volilni rezultati. Kot je zapisala urednica Snežnika Mateja Rolih, so nekateri izbrali embalažo, drugi vsebino, pa je, kar je! Kar se tiče embalaže, priznam, da jo je bilo v Kobilju, je pa bila kar hitro Pospravljena. Zahvaljujem se vsem volivcem, katerim sem bila primerna vsebina, kajti kot veste, je bilo moje embalaže po občini bore malo. Ne bi želela, da bi mislili, du gre za ignoranco z moje strani. Razlog je bil ta, da na lokalni ravni nisem imela volilnega štaba, zato nekateri predeli občine tudi niso dobili letakov, za katere je bila zadolžena pošta, da velikih plakatov niti ne omenjam! Na zalogi jih imam še za nekaj naslednjih volitev. Sicer sem pa z izidom volitev izjemno zadovoljna, kakor tudi s sodelovanjem z lokalno koordinatorico in ekipo LDS-a iz Ljubljane. Eden od politikov zmagovalne stranke j e takoj po volitvah izjavil, da bo sedaj Slovenija končno zadihala, jaz srčno upam, da bo temu tako in da ne bo potrebovala kisika oziroma kake druge terapije. Prisotne sta najprej nagovorila predsednica regijskega odbora Aktivne Slovenije Tanja Pahor (sicer občinska svetnica v občini Sežana) in gostitelj, predsednik občinskega odbora AS Ilirska Bistrica Igor Štemberger (tudi občinski svetnik občine Ilirska Bistrica). Oba sta podala kritično oceno letošnjih parlamentarnih volitev, ki Aktivni Sloveniji niso šle najbolj na roko. Novopečena stranka je sicer dosegla soliden rezultat, 3 % na državni ravni in s tem postala najmočnejša izvenparlamentama stranka, kar pa prisotnih ni zadovoljilo, saj zadanega cilja - vstop v Državni zbor - niso dosegli. Na Primorskem se je Aktivna Slovenija odrezala še nekoliko slabše, volilni prag pa je presegla le v ilirsko-bistriškem volilnem okraju s 6,22 %. Svojo oceno je podal tudi predsednik stranke Franci Kek, ki vzrok za neuspeh vidi tudi v zavajanju javnosti z javnomnenjskimi anketami, ki so Aktivni Sloveniji napovedovale še precej slabši rezultat. Člani regijskega odbora so predlagali vodstvu stranke, naj aktivno pristopi k spremembi zakonodaje, s čimer bi vsaj en mesec pred volitvami prepovedali objavo javnomnenjskih raziskav, saj so se le te že nekajkrat izkazale za popolnoma zgrešene in so delovale izredno zavajajoče za volivke in volivce. Sodeč po načrtih, ki jih imajo v Aktivni Sloveniji, pa jim volilni izid ni vzel volje po nadaljnjih aktivnostih. Nasprotno, do lokalnih volitev čez dve leti nameravajo svojo mrežo razširiti po večini primorskih občin in v njih tudi nastopiti s svojimi listami kandidatov. Trenutno jim to dobro uspeva, saj so pred kratkim ustanovili občinski odbor Koper, tik pred zagonom pa je tudi občinski odbor Nova Gorica, katerega bodo ustanovil predvidoma naslednji teden. S tem je Aktivna Slovenija pokrila praktično vse večje primorske občine z izjemo Ajdovščine, Postojne in Pirana, kjer pa tudi že vidijo zametke bodočih občinskih odborov. Igor Štemberger TUDI TO BO MINILO Lani je zakuhalo v Karate klubu Sokol. Ko niso stvari razrešene, zamere pomirjene, se zgodi, kar se mora zgoditi. V klubu seje totalno zalomilo. Pa ne, da stvari ne bi bile rešljive, nikakor ne. Kajti problemi so bili in bodo, so sol življenja. Rešimo jih lahko le na način, ki dopušča zmagam - zmagaš. Ego tega še nikoli ni razumel in tudi ne bo. Pa veste zakaj ne? Zato, ker je lažen. Ima defekt, senzor za resnico mu je nenehno v okvari. Resnica mu je povsem tuja. Če pa bi imeli zasedanje izredne skupščine KK Sokol posneto na magnetofonski trak, mislim, da bi se pojavil dvom v resničnost izjave predsednika kluba g. Zlatana Kovačeviča. Zmedena sem obsedela in nisem razumela, kaj seje pravkar zgodilo. Kot furije ste se razbežali, ne da bi skupščino zaključili, tako kot veleva statut. Imam razlog, zakaj ne bom gojila zamere do nikogar od prisotnih in odsotnih. Razlog j e silno preprost: zaradi svojega duševnega miru. Za svojega pa poskrbite sami. To pa ne pomeni, da bom tiho in kimala z glavo. Ne. Za svoje mesto pod soncem sem se pripravljena boriti kot Sokol, pa čeprav samo z rumenim pasom. Me pa zelo žalosti, da se v tako majhnem in zaostalem kraju kot je Ilirska Bistrica nismo zmožni sporazumeti skoraj o nobeni stvari. Zavist in osebne zamere nam zasenčijo celotno obzorje zdrave pameti in modre presoje. Otroci od ena do dva znajo reševati medsebojne spore in nesoglasja. Vedo, da nočejo biti sami. Ego trdno verjame v iluzijo, daje sam sebi dovolj, in daje resnica in pravica na njegovi strani. Neznansko rada imam zgodbe in pravljice. Učijo nas o posledicah naših dobrih in zlih dejanjih. Ker pa še nisem napisala svoje zgodbe, sem si tole sposodila od Anthonya de Mello: Jezus na nogometni tekmi Jezus je rekel, da še nikoli ni bil na nogometni tekmi. Zato sem ga s prijatelji popeljal na neko takšno tekmo. Bila je zagrizena borba med protestantskimi Udarniki in katoliškimi Križarji. Prvi so zabili gol Križarji. Jezus se je silno razveselil in vrgel svoj klobuk visoko v zrak. Zatem so dali gol Udarniki. In Jezus seje silno razveselil in vrgel svoj klobuk visoko v zrak. To pa je čisto zbegalo moža, kije sedel za nami. Potrepljal je Jezusa po rami in ga vprašal: »Za katero stran pa pravzaprav navijate, gospod?« »Jaz?« je odvrnil Jezus, ki gaje tekma že vidno prevzela. »Oh! Za nobeno stran ne navijam. Samo uživam v lepi igri.« Mož seje namrdnil in rekel svojemu sosedu: »Hm, ateist!« Na poti domov smo Jezusu na kratko predstavili verski položaj v sedanjem svetu. »Nekaj je čudno pri vernih ljudeh, Gospod,« smo rekli. »Vedno mislijo, da je Bog na njihovi strani in proti drugi.« Jezus je pritrdil. »Prav zato ne podpiram religij, pač pa ljudi,« je dejal. Ljudje so pomembnejši kot religije. Človek je pomembnejši od sobote.« »Moral bi bolj paziti na svoje besede,« je pripomnil eden od nas zaskrbljeno. »Enkrat si že bil križan, ker si tako govoril.« »Da - in križali so me verni ljudje,« je rekel Jezus z grenkim nasmehom. P.S. Na prvo tekmovanje, ki se ga bomo udeležili, Ga zagotovo povabimo, ker je tako pozitivno naravnan. Upam, da ne bo letel na kakšno krizno območje, kjer ljudje bijejo boj čigav je bolj, še huje, samo zase ga hočejo imeti. V tem času, ko je nastajal tale članek so Karate klub Sokol po hitrem postopku utišali za vedno. Naj počiva v miru. Neta Vergan O VOLILNIH OBLJUBAH Ne vem, kako bi naslovila svoj prispevek. Če je prispevek! Da bo moje nenaslovljeno pisanje le imelo začetek, bom uporabila stavek občana, ki mi je v “tistih dneh” stisnil v roko zapis svojega razmišljanja. Med drugim pravi: ...V tem trenutku - pomagati drugim je skupni imenovalec vseh kandidatov, ki se imajo za edinega odrešitelja vseh tegob, ki tarejo malega človeka in širšo družbo. Glede na dane obljube, je čisto vseeno, kdo bo izvoljen....” Med temi odrešitelji sem bila tudi sama. In danes, ko pospravljam svojo delovno mizo in berem sestavke predvolilnega časa, sem še vedno trdno prepričana, da nisem obljubljala nemogočega in nedosegljivega. In ker svojih volivcev nisem zavajala, živim naprej v miru in v spoštovanju vseh in vsakogar, ki je verjel v moje besede in s svojim glasom podprl mojo kandidaturo. Kot že veste, nisem dosegla glasov, da bi obljube izvrševala, sem pa zadovoljna z glasovnalnim izidom, občinskim in tudi drugim mestom med DeSUS-ovimi kandidati Primorske. S svojim rezultatom sem pomagala k uvrstitvi dr. Klavore med poslance. Povedati moram, da je bil predvolilni čas zame odgovoren in tudi lep, bil je svojevrstna šola. Upam, da vas moje predvolilno delo in aktivnosti stranke upokojencev niso motile in da niso bile prevsiljive. Drugim strankarskim kandidatom, ki sem jih v tistih dneh srečevala, želim delovnih uspehov tudi naprej. Vam, volivci, hvala za zaupanje in pozdravljeni! Danijela Pardo Za vse, ki bi nam radi pisali: e-naslov sneznik@kabelnet.net SLIKARSKA MUZA BISTRICE V gostišču Potok j e potekala v začetku oktobra 3. likovna kolonija, ki je že tretje leto zapored pod budnim očesom Zdenke Vinšek Faganel, sicer članice bistriškega Likovnega društva Franceta Pavlovca. Letos je bil odziv donatorjev in sponzorjev bolj skromen, zato velja omeniti, da se je z nižjo ceno prenočišč in obrokov odzvalo omenjeno gostišče. Likovnega srečanja se je udeležilo zaključevanje del v gostišču, kjer sojih 7 slikark in 2 slikarja iz širne Slovenije; na večer postavili na ogled. Pri večini po številu precej manj kot prejšnja leta, avtorjev smo lahko občudovali vendarle z najbolj trmastimi in kvalitetno izvedbo v akvarelni tehniki vztrajnimi na čelu. Seveda tudi s sosedi srednje velikih formatov in svetle iz postojnskega in sežanskega likovnega društva Marijo Strnad in Marjanom Miklavcem, a pogrešanimi Bistričani. Menda j ih j e zmotilo vreme. Tokrat je bil ,v ospredju zanimanja ustvarjalcev, ki so se odločili predvsem za slikanje v tehniki akvarela, stari del Bistrice in okolica. Po celodnevnem potepanju, iskanju primernih motivov, skrivanju pred dežjem, je sledilo barvne palete, kar lahko prinese le vztrajno delo in redna udeležba na podobnih likovnih srečanjih. Razstavljena likovna dela so naprodaj, razstavo v gostišču Potok pa si lahko ogledate do konca decembra 2004. Kontaktna oseba: Zdenka Vinšek -031 352 791. Roman Gustinčič IŠČEM NJEGA V soboto, 25. septembra 2004, smo z letošnjimi birmanci v župnijski dvorani izpeljali prvo skupno srečanje, ki smo ga poimenovali Iščem Njega. Temu srečanju bosta sledili še dve podobni srečanji ter vikend duhovnosti v Vipavskem križu in končni izlet na Trsat. Zagreti animatorji smo pod vodstvom gospoda kaplana Mira Mariniča staknili skupaj glave in se odločili, da prvo letošnje srečanje namenimo predvsem spoznavanju ter družabnim igram. Tako smo sobotno popoldne spremenili v popoldne tekmovalnih iger, bansov, petja in rajanja. Naročili smo sicer lepo vreme in naše srečanje načrtovali na skavtski lokaciji v Zarečju, žal pa nam je mrzla burja ponagajala, zato smo srečanje izpeljali kar v župnijski dvorani, a se zato nismo imeli nič manj prijetno in zabavno. Srečanje smo pričeli s pesmijo in molitvijo. Šestdeset birmancev smo razdelili v pet skupin, za tem pa seje pričelo pravo tekmovanje, pri katerem so mladi pokazali svojo iznajdljivost, gibčnost in znanje. Po končanem srečanju je sledila sveta maša, na katero so se birmanci s pomočjo animatorjev še posebej pripravili, kar so kasneje pri sv. maši tudi dokazali. K sv. maši so bili povabljeni tudi starši, zato smo bili odziva, čeprav le nekaj mam, zelo veseli. Nad župnijsko dvorano je že padel mrak, ko smo se obogateni za nova poznanstva, in priznati moramo, da tudi utrujeni od našega aktivnega popoldneva, razšli vsak na svoj dom z željo, da bi nas tudi prihodnja srečanja bogatila, povezovala v veliko družino božjih otrok in bila del dobre priprave na prejem zakramenta sv. birme. animatorka Helena Boštjančič SPREJEM V ŠOLSKO SKUPNOST Petek, 15. oktobra, je bil za prvošolce OŠ Toneta Tomšiča poseben dan. Čeprav že mesec in pol hodijo v 1. razred, so šele v petek postali čisto pravi šolarji. Slavnostno so bili namreč sprejeti v Šolsko skupnost. Sprejem prvošolcev v Šolsko skupnost je na OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku postala že tradicionalna prireditev. Po ukinitvi prireditve ob sprejemu med pionirje seje porodila ideja o sprejemu prvošolcev v Šolsko skupnost. Tako kot vsako leto so se tudi letos vsi učenci, njihovi razredniki in mentorji, otroci iz vrtca ter oba pevska zbora, ki delujeta na šoli, potrudili, da bo ta dan v očeh prvošolčkov ostal nepozaben. Za prvošolčke se je dan začel kot vsi drugi, poseben pa je postal po malici, ko so se jim pridružili starši. Tako so tudi oni, pa čeprav le za en dan, postali prvošolci. Skupaj z otroki so zaplesali, zapeli in likovno ustvarjali. Otroci so kot pravi umetniki poslikali bele majice, ki so jih v spomin na »njihov« dan odnesli domov. V večnamenskem prostoru pa jih je čakalo še eno presenečenje - prireditev, ki so jo učenci šole pripravili ob njihovem sprejemu v Šolsko skupnost. Prvošolčkom in njihovim staršem so dan polepšali s pesmijo, plesom, dramsko in lutkovno igro, skeči in nenazadnje z darilci, ki sojih prejeli v spomin. Seveda so tudi prvošolčki pokazali, kaj že znajo. Ob koncu prireditve jim je predsednica Šolske skupnosti v spomin na ta dan podarila knjigo ter pohvalo. Da je prireditev uspela, dokazujejo besede enega od staršev: »Toliko truda, pa le za tri učence!« Čeprav 1. razred na OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku obiskujejo le trije učenci in si oddelek delijo z učenci 2. razreda, so deležni vsega kar so doživeli tudi njihovi številčno močnejši predhodniki. So naši prvošolčki in vsi na šoli se trudimo, da se v Knežaku počutijo dobro in da so lepo sprejeti. Tjaša Repnik, učiteljica 1. in 2. razreda »KAJ VES O PROMETU?« DVOJNI LETOS NA OŠ PODGORA KRITERIJI Vveliko veselje nam je, daje organizator tekmovanja letos naša šola. Vsak dan se tako ali drugače srečujemo s prometom. Z nami je na vsakem koraku. Promet ustvarjamo prav vsi, zato je prav, da se naučimo varno sodelovati v njem. Prav je, da poskrbimo za lastno varnost in varnost vseh ostalih udeležencev v prometu. Naša prva naloga je, da se naučimo prometnih predpisov in strpnega ter primernega obnašanja v prometu, saj KAR SE JANEZEK NAUČI, JANEZ ZNA! Letošnjega tekmovanja se je Rudija Mahniča Brkinca-Pregarje. udeležilo 56 učencev vseh šol naše Tekmovalec Matej Gombač iz OŠ občine. Med mlajšimi udeleženci seje Antona Žnideršiča bo zastopal našo najbolje odrezala skupina iz Jelšan, med starejšimi pa iz Knežaka. Najboljši posameznik med mlajšimi je bila Nika Bratovič, med starejšimi pa Matej Gombač. Kljub občasnim padavinam, nam je tekmovanje uspelo izpeljati po predvidenem načrtu. Zmagovalcem čestitamo za uspeh, vsem pa seveda želimo srečno vožnjo! Starejši dobitniki medalj:\. Matej Gombač, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, 2. Sissi Frank, OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje, 3. Nejc Gombač, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. Pokal je dobila ekipa: 1. OŠ Toneta Tomšiča Knežak, 2. OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, 3. OŠ občino na državnem tekmovanju. Mlajši dobitniki medalj: 1. Nika Bratovič, OŠ Jelšane Jelšane, 2. Simon Smrdelj, OŠ Podgora Kuteževo, 3. Gvido Maljevac, OŠ Jelšane Jelšane. Pokal je dobila ekipa: 1. OŠ Jelšane Jelšane, 2. OŠ Toneta Tomšiča Knežak, 3. OŠ Podgora Kuteževo. Pri izvedbi tekmovanja so sodelovali: Učenci in delavci OŠ Podgora, Svet za preventivo in vzgojo y cestnem prometu občine Ilirska Bistrica, Policija, ZŠAM Ilirska Bistrica, Dušan Iskra, Komunalno podjetje Ilirska Bistrica, Cestno podjetje Koper PE Ilirska Bistrica, ga. Darinka Brožič in ga. Cilka Mahne. Učenci višje stopnje OŠ Jelšane smo se 24. septembra udeležili športnega vikenda v Ilirski Bistrici. Spodaj podpisani novinarki sva se odločili za sodelovanje pri odbojki. Z nama so bila še štiri dekleta iz naše šole. Odbojka naj bi se odigrala na mivki, vendar pa je to veljalo le za fante, ki so očitno več vredni kot' dekleta. Mi smo se morale zadovoljiti z upanjem, da bomo vsaj v finalu začutile mivko pod nogami. Naša pobožna želja se ni uresničila, saj smo do konca trpele na betonu, bolj popularni fantje pa so vse tekme odigrali na mivki. Prve tekme smo odigrale zelo dobro in upale smo, da bomo prišle v finale. To se nam je tudi uresničilo. Ampak v finalu so nastali problemi. Igrale smo proti Knežaku in to na igrišču, kije imelo mrežo skoraj na tleh. Če bi tam igrali naši fantje, bi bili enako visoki kot mreža. Povrhu vsega je bil naš sodnik učitelj iz OŠ Knežak, to pa je bila katastrofa. Dekleta iz Knežaka so se kar med tekmo nepravilno menjavale, sodnik pa tega očitno ni hotel videti. Me pa smo to opazile šele proti koncu tekme, saj smo se zanašale na pravičnost sojenja. Kot nam je znano, je delo igralcev, da igrajo, sodnikov pa, da sodijo. Bile smo zelo razočarane. Upamo, da bodo naslednje leto naredili še eno igrišče za odbojko na mivki in da bomo tudi me ženske začutile mivko pod nogami. Pa tudi sodniki naj nepristransko sodijo. Samanta Mikultič in Nika Bratovič, članici izbirnega predmeta novinarstvo, OŠ Jelšane SOLSKA KOŠARKARSKA LIGA Tildi naša šola se je letos priključila šolski košarkarski ligi. Združena ekipa OŠ D. Ketteja in OŠ A. Žnideršiča in obe šoli sta gostili ekipo ŠKL POP TV in ekipo OŠ C. Golarja iz Škofje Loke. Dopoldansko snemanje je potekalo na naši šoli. Ekipa ŠKL je posnela prispevek o naši šoli, o življenju in delu v njej. Nad dobrodošlico, organizacijo in vzdušjem med snemanjem so bili televizijci navdušeni. Popoldanski del se je odvijal v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Čeprav je naša združena ekipa izgubila, moram fante in dekleta pohvaliti. Bili so pravi borci na igrišču in za vsako žogo so se borili kot levi. Še posebej bi rada pohvalila našega učenca Žiga Piriha iz 8.b, ki je bil po mnenju trenerjev proglašen za najboljšega igralca tekme. Žiga, čestitamo. Stisnite pesti za našo ekipo novembra, ko z ekipo iz Škofje Loke igramo povratno tekmo. Tadej Negro iz 8.b je najhitreje vrgel bejzbolsko žogico in se bo z ostalimi zmagovalci pomeril v finalu prihodnje leto v Ljubljani. Naše prve izkušnje v ŠKL so izredno pozitivne. Naši učenci so bili navdušeni. Všeč jim je bilo popoldansko dogajanje v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Vesela sem, da učenci obeh šol radi sodelujejo in se družijo. Upam, da bomo v mestu skupaj organizirali še veliko tako uspešnih prireditev. Mentorica: Nevica Iskra OŠ D. Kette ZGODILA SE JE...SEJ A OBČINSKEGA SVETA Občinski svetniki so se po Poletnem premoru 7. oktobra zbrali na 17 seji. V čitalnici Knjižnice Makse Samsa se je zbralo dvajset (od triindvajsetih) svetnikov, tako da so bili sklepčni. Po spremembi dnevnega reda (obravnavo osnutka programa priprave turistične cone »Kras med Brkini in Kvamerjem« so na pobudo Roka Jenka prestavili zli. (zadnje) na 8. točko) so sprejeli sklep o javni razgrnitvi predloga Odloka sprememb in dopolnitev skupnih prostorsko ureditvenih pogojev za občino Ilirska Bistrica - dopolnitev 2003. Javna razgrnitev bo tako potekala v prostorih KS Ilirska Bistrica v času od 21. oktobra do 22. novembra med delavniki °d 7.00 do 17.00 ure. Javna obravnava (na kateri boste lahko konstruktivno sodelovali) bo v sredo, 10. novembra 2004, v prostorih KS Ilirska Bistrica na Bazoviški 12. Sledil je pregled in potrditev zapisnikov prejšnjih sej (16. seje, nadaljevanja 16. seje, 3. izredne seje, 2- korespondenčne seje) ter pregled realizacije sklepov prej omenjenih sej. Z nekaj pripombami so sprejeli vse Prejšnje realizacije sklepov. Pri peti točki, vprašanja in pobude, smo slišali naslednje: Igor Batista je dal pobudo, da se takoj začne postopek za volitve članov upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Zanimalo pa ga je še, kakšen je razlog, da po dveh letih od kar sta v občinskem proračunu predvidena 2 milijona tolarjev za projekt rekonstrukcije lokalne ceste Zarečica, ta projekt ni narejen in kdaj bo narejen. Danila Stembergerja je zanimalo, ali obstaja za državnega upravljavca cest normativ za košnjo trave ob cesti. Občinske ceste 50 dvakrat košene in je to še kar urejeno, vse ostale (‘od Pivke dol’, Proti Zabičam) pa so nepokošene, mogoče vsega skupaj le enkrat. Franc Gombač je dal pobudo glede Doma na Vidmu (v zvezi s sklepom 2. korespondenčne seje), in sicer, da se z novo vlado takoj naveže stike in začne razpravljati o tem, sicer naj se zadevo ustavi in Dom na Vidmu prepusti sedanjemu lastniku, saj je vprašljivo vzdrževanje objekta v bodoče. Njegov drugi predlog seje nanašal na prireditve v Prednovoletem času - naj se takoj da razpis oziroma se ugotovi, če je to Potrebno, tako, da se bo pred novim letom vedelo, kaj kdo bo in česa kdo ne bo smel narediti. Zanimalo pa gaje rudi, kaj je s smučiščem na Sviščakih. Zupan Anton Šenkinc je v zvezi s prvo pobudo povedal, da naj bi bil osnutek sporazuma pripravljen do 30. septembra, vendar ga na Občino še niso obili. Ne ve pa, ali bo osnutek Pregledala tudi nova vlada. Spor je nastal po tem, ko je vladna komisija ugotovila, da mora komercialni del °vma enkrat na licitacijo, vendar občina na zamenjavo Provizorija za ulturni del doma ni pristala, ampak je Pri zamenjavi zahtevala tudi športni ompleks. Tukaj se je zataknilo, saj inistrstvo za obrambo še ni naredilo cenitve. Občina ne bo šla v menjavo rez športnega kompleksa. Poročilo bo Podano na naslednji seji. V zvezi s tretjim vprašanjem je župan povedal, da je za smučišče na Sviščakih v podpisu pogodba za petletni najem, potem ko je bil izveden razpis in izbran izvajalec. Miroslav Štemberger je dal pobudo, da se pristopi k ureditvi klavnice za drobnico. Rok Jenko je predlagal, da se za imetnike maloobmejnih prepustnic na maloobmejnem prehodu Novokračine - Lipa zaprosi za dovoljenje za prehajanje tudi v času, ko je prehod zaprt in so spuščene zapornice. Po njegovih informacijah oziroma posvetu s policijo je bilo moč razbrati, da mora lokalna skupnost dati pisno pobudo, da zapornice ostanejo odprte, saj je prehod v nasprotnem možen le peš ali s kolesom. Drugo vprašanje se je nanašalo na izvedbo slovesnosti ob odprtju srednje šole. Najprej je izrazil pohvalo organizatorjem, opozoril pa je na dejstvo, da na državnem niti na regionalnem nivoju mediji niso poročali o tem, niti ni bilo posnetkov s prireditev (ne v živo ne v večernih poročilih - predvajali so arhivske posnetke s 1. septembra). Glede na veliko vloženega truda v projekt, gaje zanimalo, če so bili mediji ustrezno obveščeni o dogodku. V kolikor so bili in po lastni želji oziroma odločitvi niso prišli in poročali o tem pozitivnem dogodku za našo občino, je predlagal, da se z ustreznim dopisom opozori, da naj ne prihajajo niti takrat, ko poročajo o samih negativnih stvareh, ki se v naši občini dogajajo. Če znajo poročati o negativnih stvareh, naj poročajo tudi o pozitivnih. (Vsaj lokalni časopis je pisal o slovesnosti, op. ur.) Župan je pojasnil,da so bili mediji obveščeni. Obljuba TV Koper je bila, da se bodo udeležili, zakaj jih ni bilo, pa ni vedel. Rok Jenko je še predlagal, da občina najde način in uredi področje oziroma prepreči posege v javne zelene površine. V mislih je imel sečnjo drevja, okrasnega drevja brez dovoljenj - v zadnjem času naj bi bil izrazit primer take nedopustne sečnje sečnja ceder in smrek pred bivšim Okrasom in sečnja večstoletnih kostanjev ob Premskem mostu. Županje pojasnil, da v prvem primeru ne gre za javne površine, pač pa za funkcionalno zemljišče stanovanjskega bloka, v drugem primeru pa za privatno zemljišče. Branka Počkaj je ponovila že nekajkrat postavljeno vprašanje, na katerega ni dobila odgovora, in sicer glede pokopališča v Trnovem. Zanimalo jo je, koliko so za ureditev tega pokopališča prispevale posamezne krajevne skupnosti, ki gravitirajo na to pokopališče. Zanimalo jo je še, zakaj Komunalno podjetje Ilirska Bistrica ne poskrbi, da ima dovolj odprtih kontejnerjev za kosovne odpadke. Več KS je prosilo za te kontejnerje, vendar so jim odgovorili, da jih nimajo dovolj. To ni sprejemljivo, saj občina financira odpravo divjih odlagališč in se trudi, da bi jih odpravila. Po drugi strani pa se bo zaradi takih odgovorov zgodilo, da bodo ljudje kosovne odpadke odlagali kot nekdaj. Komunalo naj se opozori, da nabavi več kontejneijev, da bodo ljudje imeli možnost odlaganja odpadkov tja, kamor spadajo. Kot tretje je predlagala, naj se od Direkcije za ceste pridobi natančen odgovor o ureditvi tretjega pasu za Plamo, gleda na to, daje bilo to že pred dvema letoma obljubljeno, zgodilo pa se ni nič. Dalje jo je zanimalo, ali je bila občina obveščena o urejanju avtobusne postaje za Male Loče. Vložilo se je veliko sredstev za ureditev cestišča, avtobusne postaje in sedmih svetlobnih teles, avtobusno postajo pa uporablja od 0 do 5 ljudi na teden. In še zadnje vprašanje, kdo skrbi za plakatiranje v času volitev. Župan je v zvezi s slednjim povedal, da zakon o volilni kampanji ne predvideva pristojnosti nadzora za plakatiranje. Občina določa samo plakatna mesta. Po kratki razpravi, je župan predlagal, da se zadevo uvrsti na dnevni red naslednje seje. Vojka Tomšiča je zanimalo, glede na to, da je občinski svet sprejel sklep o iskanju nove lokacije za pokopališče, zakaj se do sedaj ni naredilo nič oziroma če se je, je prosil za odgovor. Sledilo je vprašanje, ali ima OS kakšne možnosti, da lahko vpliva na razne nezakonitosti, ki se dogajajo po šolah. Ve se, kakšen je postopek za imenovanje ravnatelja, če je bil razpis. V Podgradu so si to prikrojili po svoje, mimo zakonov. V lanskem letu je v osnovni šoli Dragotina Ketteja imela podaljšano bivanje delavka z zaključeno osnovnošolsko izobrazbo. Zanimajo ga še plače z dodatki in stimulacijo v zavodu Kraške lekarne, nagrade članov in predsednika nadzornega sveta. Stanislav Prosen je župana vprašal o OŠ Jelšane. Prejšnji OS je sprejel sklep o novogradnji. S krajani se je pogovarjal o tem in izvedel, da po njihovem mnenju, nove šole ne potrebujejo, a so se problemi glede lokacije uredili, da se je zemljišče odkupilo oziroma ga je lastnik pripravljen prodati. Glede na stroške, je smiselna adaptacija stare šole, s čimer bi se zagotovilo pogoje za normalen pouk. Krajani vasi Dolenje pa so ga opozorili, da v vasi ni nobenih talnih označb za prehode pešcev. Predlagal je, da se na to opozori Direkcijo za ceste. Župan je v zvezi s prvim vprašanjem predlagal, da bi OS o tem razpravljal, ko bo stanje OŠ na dnevnem redu, glede druge pobude pa je povedal, da je trenutno v obdelavi idejni projekt Direkcije za ceste za ureditev odseka v Dolenjah in so pri tem ves čas prisotni tudi predstavniki KS in vaške skupnosti. Janko Čeligoj je opozoril, da se občani Ilirske Bistrice, še posebej tisti, ki se vozijo s kolesi, pritožujejo nad stanjem cestišča na Bazoviški, pri sodišču. Gre za par metrov cestišča v slabem stanju, ki onemogoča normalno in varno vožnjo s kolesom. Predlagal je, da se še pred zimo pristopi k popravilu tega dela ceste, ker ko bo zima mimo, bo to še slabše. Zanimalo ga je še, zakaj centralna čistilna naprava ne obratuje in kdaj se načrtuje zagon. Mile Uljan je povedal, da na križišču občinskih cest II. Bistrica - Zabiče in Betula -Kuteževo večina voznikov, ki zavija iz II. Bistrice proti Kuteževemu, preide na nasprotni pas, zaradi česar lahko pride do trčenja z avtomobili, ki pridejo iz Kuteževaga in zavijajo desno. Vozišče je nepregledno tudi zaradi električnega droga in žive meje. Predlagal je, da se na upravljavca cest apelira, da na križišču nariše stop črto, ki naj se jo potegne še par metrov proti Kuteževemu. Prostora je za dva pasa, vozniki iz II. Bistrice pa bi se te črte ognili. Robert Šircelj je na odbor za urejanje prostora in infrastrukturo julija dal pobudo prebivalcev Jurčičeve, ki se nanaša na predvidevanja glede transportne poti ob gradnji vetrnih elektrarn. Prebivalci Jurčičeve so se ustrašili, da bi prevozi betona potekali po njihovi ulici, od kamnoloma navzdol. Radi bi pismeno zagotovilo Elektra Primorske, kje bodo ti prevozi potekali. Izkušnjo imajo z gradnjo MP Jelšane. Takrat je nastala škoda na objektih, ki so tik ob cesti, in poslabšala se je prometna varnost. Prosil je za odgovor, kaj je s to zadevo. Nedeljko Dolgan je podal primer F. Škrlja, ki je leta 1991 začel pridobivati dokumentacijo za gradnjo hiše na parceli št. 1150/2 in 1147/2. Leta 1993 je bilo zemljišče še zazidljivo. Dobil je soglasje Elektra Primorske, Komunalnega podjetje, telefonije, soglasje predsednika KS. Ker se je gradnja za približno 10 let ustavila, je sedaj z nadaljevanjem gradnje poskušal njegov sin. Naletel je na problem lokacijske informacije. Kar naenkrat je zarisana meja drugače in sta parceli izpadli iz zazidljivosti. Zanimalo gaje, ali je to napaka in če bi lahko prišlo do gradnje. V zvezi z razpisom za prevoz šolskih otrok pa opaža, da tiste zahteve, o katerih je bilo govora na OS pred razpisom, niso upoštevane. Avtobusi so enakih velikosti kot prej. Menil je, da režim (ali je bil v razpisu tak režim) ni ustrezen, saj zadnji avtobus iz OŠ A. Žnidaršiča odpelje ob 14.45. Otroci so tam celih osem ur. Otroci gredo iz Soz ob 7.00, ob 14.45 pa gredo izpred šole - po zadnji šolski uri je to cela ura čakanja. Menil, je, daje bilo v razpisu morda zahtevano premajhno število avtobusov (preveliki poškodujejo cesto) in da je nesprejemljivo, da so otroci ob eni malici osem ur tam. Vladimir Jeršinovič je predlagal, naj se zadolži Komunalno podjetje, da naredi zadostno količino plakatnih mest, za katera bo upravljavec teh plakatnih mest skrbel, da bodo čista, pobarvana in bodo postavljena na vseh vpadnicah v mesto, v mestu in v vseh večjih krajih. Pri šesti točki je vodenje seje prevzel podžupan Zlatko Jenko, obravnavali pa so poročilo o izvrševanju proračuna občine v prvem polletju 2004. Poročilo je 17 prisotnih svetnikov soglasno sprejelo. V nadaljevanju so svetniki sprejeli spremembo sklepa v zvezi s subvencioniranjem obrestne mere za spodbujanje malega gospodarstva, obrti, turizma in kmetijstva v občini. Sprejeli so predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v občini. Občinski svet se je seznanil z osnutkom programa priprave turističen cone »Kras med Brkini in Kvameijem« in predlagal pripravljavcu, da vključi pripombe delovnih teles, občinskih svetnikov in vse zainteresirane javnosti. Po tem je vodenje prevzel župan, OS pa je po ugotovitvi, da so se prebivalci zaselka Zalči opredelili za ustanovitev naselja Zalči, sklenil, da se nadaljuje s postopkom za ustanovitev tega naselja v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in drugo področno zakonodajo. Sejo so zaključili z obravnavo premoženjsko pravnih zadev. P. S. Na seji so manjkali: Rudolf Celin, Jride Mršnik (opr.) in Franc Lipolt. mr Hprimorj primorje d.d. 5270 ajdovščina vipavska cesta 3 telefon 05 36 90 000 enota ilirska bistrica majstrova 20 telefon 05 7 U 15 Kozmetični salon Gemmui Ročne masaže (mediteranska, orientalna, indijska..) Nega obraza in telesa Makeup (vsakdanji in priložnostni) Pedikura Kontakt: 00385/51/732028 00385/91/5687775 SISTEM RAVNANJA Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI VOZILI Z novim letom preide plačilo stroškov na občane Od 1. maja 2004, ko je stopil v veljavo nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (IMV), do polne vzpostavitve sistema so stroški razgradnje bremenili državni proračun. S 1. januarjem 2005 pa obveznost plačila stroškov razgradnje IMV preide na občane. Cena razgradnje izrabljenega motornega vozila bo znašala približno 21.000 SIT oziroma 21,1 SIT + DDV za 1 kilogram teže avtomobila. Nov sistem ravnanja z IMV Nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je stopil v veljavo 1. maja 2004, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Od zadnjega lastnika izrabljenega motornega vozila zahteva, da pred odjavo vozila iz prometa poskrbi za njegovo razgradnjo. Sistem zagotavlja zbiranje in razgradnjo vseh izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisanimi okoljskimi standardi na območju celotne Slovenije. Od 1. maja 2004 do konca septembra 2004 je bilo na območju Slovenije prevzetih v razgradnjo okoli 5000 izrabljenih motornih vozil, največ, to je 1911, na prevzemnih mestih v osrednji Sloveniji. Kako poteka postopek za občane v praksi? Občan, ki se odloči, da izrabljenega vozila ne bo več uporabljal, niti ga ne bo prodal, le-tega dostavi na prevzemno mesto. Ob dostavi vozila na prevzemno mesto občan prejme potrdilo o razgradnji. Ob odjavi izrabljenega vozila iz prometa lastnik na prijavno/odjavni službi predloži potrdilo o razgradnji, registrske tablice in prometno dovoljenje. Izrabljena vozila so s prevzemnega mesta prepeljana v center za predelavo, kjer so okoljsko ustrezno razgrajena. Za neupoštevanje uredbe o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili je za lastnike motornih vozil v Zakonu o varnosti cestnega prometa predpisana denarna kazen. Le ta znaša 60.000 SIT. Lastniki IMV, ki bodo svoje izrabljeno motorno vozilo oddali v razgradnjo pred I. januarjem 2005, se s tem izognejo plačilu stroškov razgradnje, ki bodo po 1. januarju znašali v povprečju 21.000 tolarjev. Prvih osem mesecev razgradnjo financira država Razgradnja izrabljenih motornih vozil se v prvem letu (osem mesecev) delovanja - od uvedbe do polne vzpostavitve sistema - financira iz državnega proračuna. S 1. januarjem 2005 obveznost plačila stroškov razgradnje preide na lastnika izrabljenega motornega vozila. Cena razgradnje oz. uničenja enega kilograma izrabljenega vozila je 21,1 SIT brez DDV. To pomeni, da bodo občani za razgradnjo svojega izrabljenega motornega vozila v povprečju odšteli 21.000 tolarjev. Obveznost plačila stroškov razgradnje ne velja za lastnike avtomobilov, danih na trg po 1. juliju 2002. Za avtomobile, dane na trg po 1. juliju 2002, lastniku ni treba plačati stroškov razgradnje, saj so le ti že vključeni v ceno avtomobila. Gre za t.i. ekološko takso, ki je že vključena v ceno avtomobila in jo prodajalec avtomobilov oz. zastopnik plača državi za vsak prodan avtomobil Pozor! To velja zgolj za nova, ne pa tudi za rabljena vozila, kupljena v Sloveniji po 1. juliju 2002. Podrobne informacije o sistemu ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili najdete na spletni strani www.gov.si/mop/. Z letom 2007 stroški razgradnje pri proizvajalcu Po 1.1.2007 obveznost plačila prevzamejo proizvajalci oz. uvozniki avtomobilov. To pomeni, da bo obveznost lastnika pred odjavo izrabljenega vozila iz prometa le ta, da dostavi vozilo na prevzemno mesto brez plačila stroškov razgradnje. Vseslovenska akcija odstranjevanja »starih bremen« V prvih šestih mesecih je bilo v vseslovenski akciji odstranjevanja starih bremem na okolju prijazen način odstranjenih in razgrajenih več kot sedem tisoč vozil. »Stara bremena« so vozila, ki so ostala zapuščena v naravi, preden je stopil v veljavo nov sistem ravnanja z IMV, ki tako ravnanje onemogoča. Akcije odvozov »starih bremen« organizira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v sodelovanju s slovenskimi občinami, ki so se na poziv ministrstva množično odzvale. Akcija poteka od maja 2004 in bo trajala do 30. aprila 2005. V času trajanja te akcije se nastali stroški krijejo iz državnega proračuna. Odstranjevanje starih bremen po tem roku pa bo v pristojnosti posamezne občine. Avtomobil - nevarnost za okolje? Avtomobil je sestavljen iz približno 40 različnih materialov in 10.000 sestavnih delov. Približno 70 utežnih odstotkov avtomobila tvorijo železne in neželezne kovine, ki jih je mogoče reciklirati. Med ostalimi sestavinami so nekatere zelo nevarne za okolje. Med najnevarnejše spadajo svinec, živo srebro, kadmij, šestvalenski krom, vsa olja, tekočina proti zmrzali, zavorna tekočina, gorivo in akumulator. Ob normalnem delovanju, vzdrževanju in ustrezni razgradnji avtomobil ne predstavlja okoljske nevarnosti. Zapuščen v naravi, ob iztekanju tekočin in uhajanju nevarnih snovi - še posebej v podtalnico - pa predstavlja resno nevarnost za okolje. Če ste tudi sami opazili v svoji okolici zapuščeno vozilo, sporočite to na občino, v kateri se zapuščeno vozilo nahaja. KAJ MORA VEDETI LASTNIK OB ODJAVI VOZILA IZ PROMETA? Ena od bistvenih novosti sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je, da zadnji lastnik svojega avtomobila ne more odjaviti iz prometa, dokler na upravni enoti oz. prijavno/odjavni službi ne predloži enega izmed naslednjih potrdil: 1. potrdila o razgradnji/uničenju, ki dokazuje, daje lastnik izrabljeno vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu začasnemu izvajalcu, ali 2. izvozne carinske deklaracije, ki dokazuje, daje vozilo izvozil, ali 3. kupoprodajne pogodbe, ali 4. potrdila o lokaciji, s katerim bo svoje vozilo začasno odjavil iz prometa, ali 5. drugih uradnih dokumentov, ki dokazujejo, daje vozilo odsvojeno. Za več informacij se obrnite na prijavno/odjavno službo. VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM IX. NADAUEVANJE Maja 1990 je bil torej izdan ukaz o predaji orožja TO. General Ivan Hočevar, poveljnik republiškega štaba TO, je izdal ukaz, da se preda vse orožje tudi tisto izven skladišč JLA. Leon Petrovič, ki je bil v stalni sestavi TO v občini II. Bistrica kot skladiščnik zadolžen za skladiščenje orožja, seje ukazu o predaji sicer upiral, vendar j e moral na koncu popustiti. Manjše količine orožja mu j e uspelo dvigniti z izgovorom, da gre za konzerviranje. Ta količina ni bila nikoli vrnjena v skladišče Vrbovo in je končala na tajnih lokacijah. Obstajala pa je nevarnost, da bomo izgubili tudi orožje, kije bilo skladiščeno izven Vrbovega. Upreti se predaji tega orožja ali (natančneje povedano) ne odkriti, da sploh obstoji, je pomenilo precejšnjo nevarnost za tiste, ki so zanj vedeli in bili zanj odgovorni. Tako kot seje stopnjevala napetost med republiškimi strukturami in JLA, je isto veljalo tudi za občino. Kakor vemo iz prejšnjih poglavij, je v II. Bistrici obstajala zelo velika garnizija JLA, kije sicer spadala pod poveljstvo 13. korpusa s sedežem na Reki. Zadnji poveljnik tega korpusa je bil general Čad, sicer Slovenec po rodu. V II. Bistrici je stanovalo in delalo veliko število oficirjev in nižjih oficirjev, s katerimi smo se nekateri, ki smo z njimi imeli stike, relativno dobro razumeli. Garnizija je bila tolikšna, da se je zaradi pomanjkanja stanovanj ali iz družinskih vzrokov iz Reke vozil vsak dan kar cel avtobus starešin. Precejšnje število starešin, v veliki večini nižjih oficirjev, sije v II.. Bistrici ustvarilo dmžine in so živeli med nami več desetletij. Odnosi med civili in vojaškim osebjem so se začeli krhati.V zraku se je čutila precejšnja napetost, ker smo postopoma ugotavljali, da le ni vse tako, kot se nam je prikazovalo. Posamezni vodilni kadri na občinskem nivoju so se sicer silno tmdili, da do kratkih stikov ne bi prihajalo, vendar so šle stvari s svojim tokom in ni jih bilo moč zaustaviti. Zapleti v Jugoslaviji so se kar vrstili. Srbi so na Kosovu maltretirali Albance, pa so leti uprizorili štrajk rudaijev v Starem Trgu. Podporo Albancem na Kosovu je dala celotna takratna napredno misleča Slovenija. Konec februarja 1989 smo imeli zadnjo skupno vajo s pripadniki JLA v naših krajih. Namenjena je bila razkazovanju moči in poskusu, da bi vse strukture delovale enotno. Poleg enot JLA so na vaji sodelovale še enote TO in občinske civilne strukture. Obiskal nas je tudi general Čad, ki nas je v srbskem jeziku vprašal, kje je ‘ta pa ta’ občinski funkcionar, pa mu je načelnik občinskega štaba TO Dušan Krnel pogumno odgovoril, da tukaj govorimo slovensko. Že to je pomenilo velik odmik od nekdanjega hlapčevskega obnašanja do JLA in njenih starešin. Vaja seje izvajala v izredno mrzlem februarskem vremenu in je bila, iz strokovnega vidika gledano, prava polomija. Občinski štab TO je imel s pripadajočimi enotami svoj štab v nekdanji osnovni šoli Harije in je od tod poveljeval. Nekako ob treh zjutraj nas je obiskal general Ožbolt, sicer načelnik republiškega štaba TO. Bil sem dežurni v štabu, in ker meje našel neurejenega in brez čevljev, j e bil to razlog, da seje znesel nad mano. Moral sem mu do podrobnosti razlagati, zakaj štab dela v tako slabih pogojih. Bili smo med drugim celo brez postelj in smo spali na tleh v spalnih vrečah. Ukazal j e zbuditi štab in se znesel tudi nad načelnikom štaba Kemelom ; ki mu je odgovarjal v sočnem domačem dialektu, kar je generala še posebno razjezilo in gaje kot Dolenjec vprašal, kakšen jezik govori. Dušan mu je hladnokrvno odgovoril, da govori po domače. Prejšnji dan smo v štab dobili žalostno vest, daje umrl Silvo Škrab, imenovan Forsajd, sicer pripadnik TO in pevec zbora Dragotin Kette. Ker je bilo kar nekaj članov zbora na vaji, je generala Ožbolta (zdaj že pokojni) Jadran Mršnik prosil, če smejo biti za nekaj ur odsotni zaradi pogreba. Ožbolt je dovolil,da gredo lahko na pogreb, vendar v uniformi, čemur se je Mršnik odločno uprl. Ker pa je bil Mršnik znan zabavljač, je s skupino pevcev nemudoma generalu zapel, tako daje ta popustil in dovolil oditi na pogreb v civilnih oblekah. Vaja, ki naj bi pokazala enotnost struktur, se je kar slabo končala, čeprav smo skušali, kot je bilo takrat v navadi, na analizi prikazati stvar kot uspešno. To vajo si bom zapolnil še po nečem: z menoj je bil na vaji kot rezervist in poveljnik tanka OČ 55 tudi moj starejši sin. Teh nekaj utrinkov sem opisal predvsem zato, da prikažem, kako JLA takrat ni bila več nedotakljiva in tudi ne nezmotljiva. Nekako pol leta prej je izbila tudi afera četverice z Janšo na čelu. Bavčarje ustanovil odbor za osvoboditev četverice in združil Slovence kot še nikoli doslej. Janša je bil pred vojaškim sodiščem obsojen, kar je privedlo še do dodatnih trenj med vojsko in civilnimi strukturami v Sloveniji. Posamezniki so sicer Janšo in kolege obsojali. Tudi v II. Bistrici so nekateri zahtevali, naj Janšo zaprejo, kar je sprožilo splošen posmeh in zahteve po odstopu teh tovarišev. Zgodil naj bi se tudi miting resnice v Ljubljani. Tudi v II. Bistrici so bili poizkusi »zavednih«, da se odpeljejo v Ljubljano na miting resnice, kar je pri veliki večini občanov povzročilo splošno zgražanje in obsodbe. Škoda, da danes nimamo seznama prijavljenih za ta avtobus, ker bi bilo morda koga pošteno sram. Slovenske oblasti mitinga niso dovolile, tako da tudi od udeležbe naših Bistričanov ni bilo nič, ostal pa je grenak priokus. V takih razmerah smo prišli do leta 1990 in do mnogih usodnih dogodkov, kot so prve demokratične volitve in pa plebiscit, na katerem je za samostojno Slovenijo glasovalo 95% tistih, ki so prišli na volišče, odnosno 88% vseh upravičencev. Ob ukazu o predaji orožja z dne 17. maja 1990, seje seveda postavljalo vprašanje, kako se bodo izkazali tudi drugi občinski faktorji, posebno tisti, ki so bili tako ali drugače povezani z JLA. Postavilo seje tudi vprašanje, kaj bo z orožjem skladiščenem v Lesonitu, za katerega je vedelo mnogo ljudi, vendar seje predaji orožja uprl tudi takratni občinski sekretar sekretarjata za ljudsko obrambo II. Bistrica, tovariš Bergoč. V skladišču orožja v Lesonitu je bilo poleg občinskega orožja tudi orožje drugih enot, in kaj seje s tem orožjem zgodilo, bomo opisali drugič. SE NADALJUJE Danilo Pugelj ČEPRAV NAM JE VELIKO VZETO, VELIKO OSTAJA... Društvo invalidov Ilirska Bistrica vsako leto v jesenskem času priredi družabno srečanje težjih invalidov. Letos je potekalo 21. oktobra na Transportu. Predsednik društva g. Anton Gombač je v kratkem nagovoru pozdravil povabljene in nastopajoče, ki so za invalide pripravili kratek kulturni program. Podpredsednica ga. Jožica Žibertje navzoče seznanila s športnimi in drugimi dejavnostmi društva, omenila izlete, kijih društvo organizira za svoje člane. Poudarila je, da poleg redne dejavnosti društvo izvaja posebne socialne programe, različne oblike rehabilitacije, ohranjanje zdravja v objektih ZDIS-a (Zveza delovnih invalidov Slovenije) . Preko raznih oblik informiranja in svetovanja nudi prvo osebno in socialno pomoč, prav tako omogoča invalidom sodelovanje v različnih oblikah rekreacije ter kulturnih in ustvaijalnih dejavnostih, prilagojenih njihovim potrebam. Bistriško Društvo invalidov je v lanskem letu pridobilo status invalidske organizacije in je član Zveze delovnih invalidov Slovenije. V tej zvezi je 69 društev, kar pomeni več kot 50 000 včlanjenih delovnih invalidov. Ta status omogoča društvom, da se prijavljajo na razpise za dodelitev finančnih sredstev za sofinanciranje posebnih socialnih programov, ki jih deli Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, kakor tudi na razpise raznih ministrstev... Obrazložila je nekaj novosti v zvezi s predpisi, pomembnimi za invalide, ki bodo začeli veljati s 1. januarjem 2005. Natančnejše informacije so na voljo v društveni pisarni. V kulturnem programu so se invalidom predstavili: Folklorno društvo Gradina, harmonikarji Vojka, Anica in Franci, pevke iz Podgore,... Ker letošnje srečanje sovpada s 100-letnico rojstva pesnice Makse Samsa, je ga. Jožica prebrala nekaj njenih pesmi, saj je bila pesnica na svoj način prav tako invalid. Po koncu programa se je družabno srečanje ob glasbi in petju nadaljevalo. Da se tudi invalidi lahko zabavajo, sta dokazala g. Silvano Barbiš z ženo Darinko, ki sta zaplesala valček in polko (na sliki). Naj zaključim z mislijo Lorda Tennysona, s katero je društvo povabilo svoje člane na srečanje: »Čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja; in čeprav sedaj nimamo tiste moči, ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo; z enakim junaškim srcem, ki sta ga oslabila čas in usoda, vendar z močno voljo, da bi se borili, iskali, našli in ne popustili.« Anica Kocjančič UGANKA, IMENOVANA SOKOLSKI DOM Povprečen prebivalec naše občine ve o stavbi, imenovani Sokolski dom, daje bila zgrajena v začetku prejšnjega stoletja. Bila je večkrat prenovljena in od prvotne podobe ni ostalo skoraj ničesar. Dokaj velika hiša je preživljala burna obdobja: tu so imele po sokolih prste vmes še razne politične stranke, najprej italijanske, potem jugo vojska in SISi ter še kdo. Da predstavlja objekt kulturni spomenik, ne gre dvomiti. Že ob površnem pogledu na stavbo pa j e jasno, daje z njo nekaj narobe, saj nas njena zanemarjenost hudo bode v oči. Pustimo torej zgodovino poslopja in se osredotočimo na njegove današnje probleme. V Sokolskem domu sedaj prebivajo: MKNŽ z nekdanjimi in sedanjimi mladinci, bistriški študenti, Produkcija Sokolski dom, KD Zgbljena legija, ZZB, pa kmetijska zadruga in kot najdaljše trajnice še Športna zveza, Zveza kulturnih društev ter bistriška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Preveč za resen in spoštljiv odnos javnosti in oblasti do raznolike množice dejavnosti in zato tudi zmede. Ne pomnim, da bi v zadnjih štirinajstih letih kateri izmed bistriških županov obiskal Sokolski dom in ugotovil, v kakšnem stanju je, in kako živijo njegovi stanovalci. Odnos občinskih oblasti ne čudi, saj je lastnik poslopja Športna unija Slovenije (ŠUS), ki ima sedež v Ljubljani. Vzdrževanje stavbe je zadnja leta zmanjšano na najnujnejša dela in še ta so v rokah občine, ne pa lastnika. Kako je ŠUS postal lastnik tega objekta, ki naj bi po svoje tudi simboliziral naše mestece, je vprašanje, ki kaže na grobost in neobčutljivost mlade države do reševanja manjših, toda v občinskem merilu važnih problemov. Lastništvo stavbe je nekdanja skupna država na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, še v povojni neurejenosti, enostavno zapisala na TVD Partizan Slovenije, ki je tako postal meni nič-tebi nič njen lastnik. Takrat j e bilo takšno »revolucionarno« početje nekaj vsakdanjega. Sistem je vendarle deloval, saj je bilo lastništvo zapisano le na papirju, dejansko pa je stavbo uporabljala in z njo v celoti upravljala naša občina. Časi so se spremenili. Po osamosvojitvi Slovenije se je TVD Partizan preimenoval in reorganiziral v Športno unijo Slovenije. Ta je popolnoma legalno nasledila bistriški objekt, enako kot ostale Sokolske domove po Sloveniji. V rokah ŠUS-a so ti objekti postali donosno tržno blago. Kljub temu, da je naša Občina poskušala dobiti stavbo v svojo last, je prišlo tako daleč, da so ji jo novi lastniki ponudili le v odkup, seveda za mastne denarje. Ko iz tega ni bilo nič, seje pročelju Sokolskega doma pojavila javnosti namenjena tabla z napisom NAPRODAJ. Danes je po različnih papirnatih in drugih posegih stanje zamrznjeno. Zaključek vsega j e, daje zgražanja vredno početje glede lastništva potekalo popolnoma v skladu z zakonom. O nelegitimnosti, zaradi katere toliko pljuvamo prejšnjo državo in je vzrok tega problema, pa nihče nič. Greh te države je, da je zabetonirala nekdanje nepošteno stanje, prav takšno, kot se mu toliko zgražamo in smo mu nasprotovali, in mu dala zakonsko veljavo. Ali je mogoče nevzdržno pat pozicijo počasnega propadanja z morebitno novo zakonodajo spremeniti? Bo nova državna oblast sploh hotela kaj storiti za pravično obravnavanje lastništva Sokolskega doma in podobnih primerov? Kaj je s ŠUS-evo moralo? Da bi ŠUS prepisal objekt brezplačno na občino, seveda ne moremo pričakovati. »Ljubljanska« tržna logika pač deluje nekoliko drugače kot naša, čeprav imamo tudi mi pridne učence in posnemovalce. Kljub temu, da bi predstavljal prehod stavbe v roke naše občine dodatno obremenitev za občinski proračun, so vendarle Bistričani tisti, ki bi morali odločati o usodi hiše, ki so jo zgradili njihovi predniki pred nekaj manj kot sto leti... Dimitrij Bonano Vaš kot TONE TRNOVC V preteklosti so imeli ljudje poseben odnos do imen in poimenovanj ljudi ter krajev. Znano je, da je bilo med ženskimi imeni najbolj razširjeno ime Marija in izpeljanke iz tega imena. Med moškimi imeni pa Janez in pa Anton oz. po domače Tone. Skoraj v vsaki družini, ki so bile še pred šestdesetimi leti precej številčnejše kot danes, je bil kakšen Tonček ali odrasel Tone. Vsa imena so se prenašala iz roda v rod, prevladovala pa so danes že pozabljena imena: Jožefa, Ivana, Matilda, Johana, Antonija, Avgusta, izpeljanke Marta in večna Mica, Francka, Lojzka, Ančka, Danica in druga; pri moških: Ivan, Frane, Lojze, Ludvik, Dolfe, Marjan, Tine ... In če so bili kranjski Janezi znani kot neustrašni vojaki pod Avstroogrsko krono, so Toneti znali gospodariti doma; Tone je tudi torbo nosil Čeprav so se velikokrat v teh vlogah zamenjali. Vendar se je vedelo kdo bo gospodar pri hiši. Po navadi je bil to najstarejši sin, če le ni bil bolehen ali pohabljen, ostali so šli lahko služit »Soldatom«. V Trnovem ni bilo nič drugače; skoraj pri vsaki hiši je bil kakšen Tone, v krstni knjigi sicer zapisan kot Anton. Bolj kakor po priimkih, ki so se dobro obnesli šele po reformi Marije Terezije, so bili žene in možaki znani po tem; kako seje reklo pri hiši. V najstarejšem delu Trnovega, od zgornjega Gabrja navzdol zasledimo številne hišne Tonete: Tone Jadretov, Tone Rubčou, Tone Goljendarjou, Tone Drmažou, Tone Anzinou, Tone Učanou, Tone Jankotov, Tone Vratarjou, Tone Škrabou, Tone Zaharjou, Tone Joškotou, Tone Zajčou, Tone Vedačou, Tone Tomožinou, Tone Štaluonou, Tone Šohtičou, Tone Živetou, Tone Mesarjou, Tone Matetou, Tone Špjehou. Danes se zdi, da je njihov čas mimo, saj večina od njih počiva v večnem miru. A nikoli se ne ve, kdaj jih bomo spet potrebovali. Mogoče jih prinese zgodovinski prepih ponovno nazaj. Toneš kri, Trnovo ZLATOPOROCENCA Vera in Miro Rolih iz Ilirske Bistrice sta 18. septembra v krogu svojih domačih praznovala 50-letnico skupnega življenja. Da bi skupaj preživela še mnogo srečnih in zdravih let, jima želijo sin Dušan in vnuk Aljaž, hčerka Eva z družino. Željam se pridružujeta še Mirova sestra Olga z družino in Verina sestra Lilijana, ki sta trenutno na obisku iz Avstralije. i^ksfrn^frn^^kalBistrfic#IP^ Bljfr y Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Pet minut s finančnim svetovalcem NOV ZAKON - NOVI DAVKI Z novim letom stopi v veljavo nov zakon o dohodnini Z-DOH-1. Kot je pri nas v navadi, nas bo tudi tokrat davčni pas samo še bolj stisnil. Sprememb je veliko, jaz pa vas bom seznanil samo z najpomembnejšimi na področju obdavčitve zavarovalnih produktov. Ker večina slovenskih državljanov še vedno nima ustreznih zavarovanj, ali pa le-ta niso prilagojena njihovi trenutni situaciji, sem se odločil, da napišem ta članek. Zavarovalništvo v Sloveniji je v zadnjih letih doživelo velik razmah. Predvsem po uveljavitvi naložbenih življenjskih zavarovanj so se močno povečala vplačila državljanov v zavarovalniške produkte, saj zavarovanje vedno bolj predstavlja naložbo (in ne več "obvezni" strošek družinskega proračuna). Do sedaj so bili dobički zavarovalniških produktov davka prosti, saj (roko na srce) kaj veliko pri zavarovancih v tem segmentu tako ni bilo obdavčiti. Toda tega je, z določenimi omejitvami, konec. Potencialni dobički naložbenih polic so lahko zaradi dolgoročnosti zelo veliki, s tem pa so te police postale velik potencialni vir dohodka za državo. V poglavju 4.3., 70. člena Z-DOH-1 (obresti), se s 01.01.2005 pod obresti šteje tudi dohodek iz naslova življenjskih zavarovanj. V primeru doživetja police, torej poteka življenskega zavarovanja, bomo izplačilo morali vpisati v našo dohodninsko napoved, kar nam bo dvignilo osnovo za obračun davka. Plačilu davka se izognemo (4. odstavek 71. člena) v primeru: • izplačila odškodnine; torej smrti zavarovanca, kjer bodo upravičenci (v večini otroci ali partner) prejeli neobdavčen denar; • da nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju; • da sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec (ob doživetju) ena in ista oseba in • da ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenskega zavarovanja pred potekom roka iz druge alineje. Pomembno je tudi, da mora biti sklenitelj in zavarovanec ena in ista oseba. Kar nekaj podjetij je v preteklosti to počelo tako, daje podjetje zavarovalo svoje zaposlene in bilo istočasno tudi upravičeno do prejema odškodnine. Pred iztekom zavarovanja, so polico spremenili tako, daje namesto podjetja, upravičenec do izplačila odškodnine ali "privarčevanega denarja" postal zavarovanec. S tem je zaposleni pridobil lep kupček (neobdavčenega) kapitala. V kolikor bi že v začetku oz. ob sklenitvi police zavarovanje plačevalo podjetje, do odškodnin pa bi bil upravičen zaposleni, bi se zneski zavarovanja zaposlenemu upoštevali kot boniteta. Skratka, tovrstnih "zavarovanj"po novi zakonodaji ni več možno sklepati. Pozor; "VLAK ŠE NI ODPELJAL!" Z-DOH-1 je delno veljaven od L maja, v celoti pa se bo začel uporabljati 01.01.2005. Zato vsa življenska zavarovanja, sklenjena do novega leta, ob izteku ne bodo obdavčena. Trenutni svetovni trend pri dolgoročnem varčevanju za dodatno pokojnino, šolnine in druge dolgoročne cilje je varčevanje v različnih zavarovalniških produktih. Preden pa nam vlak res odpelje, je vredno razmisliti o sklenitvi zavarovanja do konca leta, saj so trenutna zavarovanja dovolj prilagodljiva, da se bomo lahko skozi obdobje plačevanja premij prilagajali sprotnim finančnim ciljem in življenski situaciji. V vsakem primem imate samo še do 20.11.2004 možnost odprtja dolgoročne zavarovalne pogodbe, s katero se boste izognili plačilu davka na dobiček, ne glede na to, koliko kapitala boste kasneje investirali v tovrstno naložbo. Takšna možnost se nam ne bo ponudila nikoli več. Pravzaprav smo lahko zadovoljni, da imamo še slab mesec. Če jo želite izkoristiti, pokličite 041-546-214 ali pišite na sagasp@,email.si in pomagali vam bomo pri izbiri "davčno ugodne naložbe". SAGA Luka Šepec s. p. Letošnja obilna letina je porok, da bomo naredili veliko »jabkouca«. Kaj pa krst na Martinovo? PRIHODNOST SLOVENSKE GOSTILNE Oktobra lani j e predsedstvo Turistične zveze Slovenije obravnavalo in sprejelo gradivo o problematiki slovenske gostilne. Gradivo pod naslovom Prihodnost slovenske gostilne je obravnaval tudi upravni odbor Zdmženja za turizem in gostinstvo. Uvodoma so zapisali, da so za prepoznavnost turizma vsake dežele posebej pomembni tisti turistični in gostinski ponudniki, ki predstavljajo značilnosti dežele in kraja ter povezujejo narodno in kulturno dediščino. Tako prepoznavnost ustvarjajo tudi gostinski obrati z značilno kulinarično ponudbo: nemške pivnice, italijanske špageterije s testeninami, dalmatinske konobe z ribami,... in slovenske gostilne z bogato ponudbo domačih jedi. Letošnji svetovni dan turizma je bil zlasti posvečen vključevanju športa v turizem, zato so tega dne domači gostinci še posebej priporočali, da se gostje pomerijo v raznih športnih panogah. Iz statističnega popisa gostinskih obratov v letu 2000 je razvidno, da je od vseh vrst gostinskih obratov v Sloveniji le 15% gostiln in so po številu na tretjem mestu. Na prvem mestu so bari, teh je 42%, na drugem okrepčevalnice s 26% . Statistični prikaz je posledica zahtevnih minimalnih tehničnih pogojev, ki so za gostilne strožji, vse to pa je povezano z večjimi vlaganji, zahtevnejšimi investicijami itd. Kompleksnejša slika pokaže, da število gostinskih obratov s hrano ( gostilne, okrepčevalnice,..) konstantno pada, rast je opazna le pri barih, kar je ponovno posledica zahtevnosti minimalnih tehničnih pogojev, kateri se zahtevajo za posamezno vrsto gostinskega obrata, pa tudi izvajanja HACCP sistema in stroškov povezanih z njim. Skratka, študija je pokazala, da se nam ne obetajo nič kaj rožnati časi, kar pravzaprav že ves čas vemo. Po drugi strani pa je postala identiteta vsakega posameznega naroda z vključitvijo v EU še bolj pomembna. Prav zato so v izrednem porastu zaščite blagovnih znamk, zaščite geografskega porekla, skratka, zaščita identitete in posebnosti kmetijskih in industrijskih obratov. Tega se močno zavedajo tudi naši gostinci, zato smo letos poleti ponovno oživili domačo sekcijo za gostinstvo in turizem, ki seje aktivno vključila v dva pomembna vseslovenska projekta: Gremo v dobro gostilno in Slovenska gostilna. Naša prva skupna akcija na »domačem terenu« je bila letošnjega 27. septembra, ko je osem domačih gostincev obeležilo svetovni dan turizma. Kljub temu, da je šlo za prvo tovrstno akcijo, so se sodelujoči v projektu in obiskovalci o akciji izrekli pozitivno. GOSTINSKO - TURISTIČNI ZBOR V sredo, 13. oktobra, je zaprl vrata letošnji že enainpetdeseti gostinsko - turistični zbor v Radencih. Korenine prireditve segajo v leto 1953, ko so se gostinski in turistični delavci Slovenije prvič srečali na Bledu. Od tedaj sta prireditev največkrat gostila Bled in Portorož , kar trinajstkrat. Namen prireditve je prikaz enoletnega dela, preizkusi znanj in spretnosti na različnih področjih: kuhanju, pripravi hladnih jedi, toplih jedi itd., izmenjavi izkušenj in sejemskem delu. Udeleženci 51. gostinsko-turističnega zbora v Radencih za delom primorskega PRIZNANJE ZA KAKOVOST GOSTINSKE PONUDBE Z namenom spodbujanja kakovosti gostinske ponudbe in ohranjanjem tradicije slovenskega gostinstva podeljuje Obrtna zbornica Slovenije posebna priznanja za kakovost gostinske ponudbe. Merila so dokaj stroga, saj mora nominiranec na enaki kakovostni ravni predhodno poslovati vsaj pet let, v svoji ponudbi uveljavljati tradicijo, inovativnost, značilnost slovenske kulinarike, vključevati značilnosti kraja in območja v opremo in ponudbo, uspešno združevati tradicijo in novosti ter s svojo ponudbo in udeležbo na strokovnih srečanjih, prireditvah, itd. promovirati slovensko gostinstvo v širšem smislu. Na letošnjem 51. gostinsko -turističnem zboruje prejelo priznanje za kakovost gostinske ponudbe osem slovenskih gostiln. Med njimi Gostilna - pizzeria Škorpion iz Rečice, na kar smo še posebej ponosni. Celotnemu kolektivu gostilne iskreno čestitamo, še posebej nosilcu dejavnosti g. Rajku Jenku. omizja. Tokratnega zbora sta se udeležili tudi ekipi dveh naših gostiln in sicer gostišča Mašun in gostilne - picerije Škorpion iz Rečice. Sodelovali sta na torkovi razstavi jedi slovenskih pokrajin, na temo Martinove jedi. V sodelovanju z osebjem Hotela -restavracije Tomi iz Portoroža in Kmečkega turizma Mahnič iz Rižane ( poznani so po lastni blagovni znamki vin) - sta pripravili primorsko omizje. S celostno podobo predstavitve, izborom jedi, estetskim videzom in avtentičnostjo izbora, sta obe gostilni močno izstopali nad povprečjem. Veijamemo, da je potrebno za takšno predstavitev vložiti ogromno truda in dobre volje, a številne pohvale in priznanja, ki sta ju prejeli na predstavitvi vsaj malo odtehtajo vložena sredstva, čas in napor. Za uspešen nastop jima iskreno čestitamo in se obenem zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, še posebej: Mizarju Janezu Rojcu s.p., g.Franetu Dolganu, Cvetličarni M, Margiti Gartner s.p., družinama Gombač in Boštjančič iz Harij, Prevozom Sanabor, g. Mitju Škrlavaju, Občini Ilirska Bistrica: ga. Nevenki Tomšič in Boštjanu Primcu. Alenka Penko "ŽIVELA SEM ZA PESEM Ob stoletnici rojstva pesnice Makse Samsa in štiridesetletnici bistriške knjižnice ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V soboto, 9. oktobra, je ob 17.uri potekalo odkritje spominske plošče na rojstni hiši pesnice z Dolnjega Zemna. Slovesnost, ki so se jo udeležili mnogi domačini in gostje, je potekala v intimnem vzdušju, ob »vjlki uodi«, kije bila pesnici navdih za mnoge njene pesmi. Zbrane je pozdravil Tomo Šajn, predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo, ki ima največ zaslug, da je po 25-ih letih tragične pesničine smrti njena hiša dobila primerno obeležje. V kulturnem programu je sodelovala pevska skupina Sušeč, mlade recitatorke iz Dolnjega Zemna pa so recitirale nekaj njenih pesmi. Spominsko ploščo je odkrila gospa Darinka Žbogar, dolgoletna ravnateljica knjižnice, pesničina prijateljica, ki seje osebno zavzela zanjo in pripomogla k prvi izdaji zbirke njenih pesmi Bleščeče prevare, leta 1964. V lepe misli, ki jih je ob tem povedala, je vpletla tudi nekaj osebnih spominov na pesnico. Domačini, ki so kljub njenemu boemskemu načinu življenja na svojo pesnico ponosni, so se organizatorjem, nastopajočim in gostom oddolžili s pogostitvijo. PEVSKA SKUPINA STUDENEC V BERLINU Člani pevske skupine Studenec iz Pivke smo prvi vikend v oktobru gostovali v Berlinu, kamor nas je povabil gospod Izidor Pečovnik, tamkajšnji slovenski župnik, pri nas bolj znan pod imenom Dori. Na samostojnem koncertu, ki smo ga izvedli v cerkvi sv. Elizabete, je petju prisluhnilo veliko število naših zdomcev. Pevci smo se predstavili z zanimivim programom in občuteno zapeli mnoge stare slovenske ljudske pesmi, s katerimi smo navdušili Slovence, ki že več desetletij živijo na tujem. Prisrčno vzdušje se je nadaljevalo tudi na družabnem srečanju, kjer smo navezali številne nove stike. Gostitelja, gospoda Dorija, pa smo povabili, da prihodnje leto nastopi kot gost prireditve Knežak v pesmi, čemur se je z veseljem odzval. Pevci pa smo izlet v Berlin izkoristili tudi za ogled mnogih znamenitosti. Gospod Dori si je kljub veliki prezaposlenosti za nas vzel čas ter nas vodil po mestu, ki je na nas zaradi svoje izjemne prostranosti *n zgodovinskega spomina, kije še vedno živ in povsod prisoten, napravil izjemen vtis. Vsekakor je to gostovanje pomenilo krono dosedanjega delovanja pevske skupine, ki ima pred seboj že nove načrte. Irena Rep, Predsednica PS Studenec GLASBENO-LITERARNI VEČER Ob 19. uri je v Dvorani na Vidmu potekala osrednja slovesnost ob obeh jubilejih, glasbeno -literarni večer, s krstno izvedbo uglasbenih pesmi Makse Samsa, skladatelja, domačina Bojana Glavine. Z nekaj uvodnimi mislimi je navzoče, ki so napolnili dvorano, pozdravila direktorica knjižnice, Damjana Logar. Občinstvo je nagovoril tudi župan Občine Ilirska Bistrica, Anton Šenkinc. Osrednji gost in slavnostni govornik je bil akademik, pesnik in družbenopolitični delavec Ciril Zlobec. V mmiMm Hft Miš glasbenega pedagoga ter urednika glasila glasbenih šol Primorska sozvočja je predstavil Frane Dolgan, ki je povezoval celotno prireditev. Povedal je, da se B. Glavina že več kot deset let ukvarja s komponiranjem skladb za otroške in mladinske zbore. Za svoje delo na glasbenem področju je prejel več nagrad. programu so recitatorke Darinka Dekleva, Alenka Penko Šajn ter Marija Zver Šlenc doživeto recitirale najbolj znane pesmi Makse Samsa, ki so jih zapeli MoPZ Dragotina Ketteja z dirigentom dr. Mirkom Slosarjem, Dekliški pevski zbor Vox Illyrica pod vodstvom prof. Marije Slosar razmišljanju se je dotaknil mnogih Lenarčič in Cerkveni MePZ ZVON, aktualnih dogajanj, poudaril je pomen ki ga vodi Damjana Skok Kinkela knjižnic kot državnih ustanov, kot ter solistki Helena Žele in Janja centrov znanosti, filozofije, verstev... Konestabo. Seveda je spregovoril tudi o pesnici, Bojana Glavino, skladatelja, predvsem o njeni globoki veri, dajo bodo pesmi preživele. V kulturnem Tokrat se je prvič preizkusil v skladanju samospevov, ki jih je, kot je ob zaključku prireditve sam povedal, posveti svoji mami. Prireditev, ki je do zadnjega kotička napolnila Dvorano na Vidmu, so organizirali: Občina Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa in Zveza kulturnih društev. Mislim, da je občinstvo s svojo navzočnostjo in odzivi pokazalo, da pogreša tovrstne kulturne dogodke. Anica Kocijančič Obiskovala sem 1. razred osnovne šole, ko smo se leta 1964 preselili iz Jelšan v Ilirsko Bistrico. Selitev je bila zame boleča, na novo okolje sem se le s težavo privajala. Vendar sem zelo rada brala in tako je bila knjižnica tista svetla lučka, kije osvetljevala mojo stisko in mi pomagala, da sem jo premagala. Brala sem veliko in hitro, zato sem v knjižnico zahajala pogosto. In tam je bila vedno ona, prijazna, urejena, lepa, elegantna gospa Darinka Žbogar. Letos, ko se spominjamo 100 - letnice rojstva pesnice Makse Samsa, ko praznujemo 40 - letnico delovanja knjižnice, ki nosi njeno ime, je primeren trenutek, da gospo Darinko ponovno predstavimo.Tistim (mnogim), ki jo poznajo, pa tudi mlajšim, ki o njenem vsestranskem delovanju na kulturnem področju ne vedo veliko. Vedno, ko sem vas poslušala, sem bila prepričana, da ste Gorenjka, ki jo je življenje zaneslo na Primorsko. Kaj lahko poveste o tem? Rodila sem se na Hrušici pri Jesenicah. Starši, mama Marija iz Janeževega Brda in oče Franc iz Smrij, železničarski uslužbenec, sta živela v Trstu, pri Sv. Ivanu. Po koncu I. svetovne vojne so se skupaj s starejšo sestro znašli med mnogimi begunci, ki so zapustili Italijo in pribežali v takratno Kraljevino SHS. Na Jesenicah sem v letih 1931 - 1941 obiskovala osnovno in meščansko šolo. Nadaljnje šolanjeje prekinila vojna, tako kot tudi moje športne aktivnosti, pri Športnem društvu Sokol .Naj ob tem omenim, da sem začela smučati pri šestih letih in sem v tej panogi dosegala lepe rezultate. Po vojni so se starši, leta 1947, vrnili na materin dom v Smrje. V tem času sem se poročila in se z možem, kije bil prav tako železničar, po mnogih selitvah ustalila v Ilirski Bistrici. Kdaj ste pravzaprav začeli delati v knjižnici? Leta 1955 sem bila za štiri leta dodeljena na Pivko v Kulturno društvo Svoboda z nalogo, da uredim knjižnico. Glede na izkušnje, ki sem si jih tako pridobila, so me leta 1959 povabili v Ilirsko Bistrico, da bi pomagala gospe Olgi Kindler. Leta 1961 so me imenovali za upravnico knjižnice. Sama se spominjam treh lokacij v katerih j e delovala knjižnica. Koliko jih je pravzaprav bilo ? Svoje kulturno poslanstvo je knjižnica pričela s skromnim knjižnim fondom leta 1950, v okviru Kulturno prosvetnega društva Svoboda, v V družbi z Dragico Markovič (na sredi) nekdanjih prostorih Centra za socialno delo (Levstikova ulica). Do leta 1957 sta knjižnico vodili učiteljici Rozka Lakota in Avgusta Valenčič, pozneje pa ga. Mira Sila in ga. Olga Kindler. Delo je bilo prostovoljno, vse so knjižnico vodile brezplačno, iz ljubezni do knjig. Leta 1959je kazalo, da se bo knjižnica v Domu družbenih organizacij (Sokolski dom) ustalila, saj je takratni Občinski ljudski odbor ustanovil Ljudsko knjižnico kot samostojno organizacijo z dvema honorarnima uslužbenkama s skromnim honorarjem. Kar pa je bilo postranskega pomena, saj je bilo naslednje leto najuspešnejše v zgodovini knjižnice. Izposojenih je bilo 14 170 knjig. Leta 1963 se je preseljevanje zopet pričelo. Knjige smo kar z ročnimi vozički selili v Šajnovo hišo, kjer je imel sedež novo ustanovljeni Kulturni center. Naslednje leto je sledila nova selitev v prostore današnje Glasbene šole. Tistega leta (1964) je bila ustanovljena tudi Matična knjižnica za našo občino. 1968 smo se ponovno selili, tokrat v adaptirano stavbo bivše lekarne (današnji Matični urad). Prvič v zgodovini knjižnice je bil prostor res namenski in funkcionalno opremljen in zdelo se je, da se bo knjižnica končno ustalila. Vendar je po 14-ih letih, ki so prehitro minila, prostorska stiska zaradi velikega pritoka novih knjig (23 000) postajala vse večja. Tako smo se leta 1982 preselili v adaptirano pritličje Šketove hiše. Velike zasluge za takratno preselitev, ki se je pozneje izkazala za dokončno, imata g. Ivko Spetič in pokojni slikar ter arhitekt g. Pavel Žnidaršič. Velik del svojega znanja in ustvarjalnosti ste posvetili dejavnostim, ki niso strogo knjižničarskega značaja. Prirejali ste slikarske razstave, bili pobudnica mnogih literarnih večerov... Katere znane obraze vam je uspelo pripeljati v Ilirsko Bistrico ? V naši knjižnici so razstavljali mnogi domači slikarji : Jože Šajn, Adriana Maraž, Pavel Žnidaršič, R o s t i s l a v Pavlovsky, Leo in Mario Vilhar, Vojka Pirih, Miro Žnidaršič, Tea Demarki, Zorana Kristan... Posebno pozornost je vzbudila razstava unikatnih oblačil, ki jo je s pomočjo Rostislava Pavlovskega pripravila Slavka Boštjančič. Gojili smo tesne stike z zamejskimi ustvarjalci, med njimi sta bila večkratna gosta Demetrij Cej in slikarka iz Nabrežine Claudia predvsem Božidarja Jakca, ste tudi lastnica lepega števila ekslibrisov... Za zbiranje ekslibrisov (knjižni znak, lastninska oznaka knjige, mala grafika) me je navdušil dr. Rajko Pavlovec, ki ima korenine v Ilirski Bistrici. Oblikoval jih je tudi prof. Drago Karolin, domači slikar, ki je zame in za knjižnico izdelal dva ekslibrisa. Moja zbirka vsebuje več kot sto primerkov slovenskih avtorjev, predvsem Ivana Razborška ter nekaj teh drobnih umetnin, ki so delo avtorjev iz različnih evropskih držav. Še zadnje, neizogibno vprašanje. Kot upokojenka ste še vedno zelo vitalni in aktivni na mnogih področjih. Povejte nam kaj o tem obdobju vašega življenja... Upokojila sem se leta 1986. Slovesnost, ki so mi jo ob tej priliki pripravili, mi je še vedno v lepem, toplem spominu. MoPZ Dragotin Kette z zborovodjo Mitkom Grljem mi je zapel nekaj pesmi, s svojo navzočnostjo pa me je počastil tudi slikar in osebni prijatelj Božidar Jakac... Kot vse babice in prababice del svojega časa posvečam vnukom in pravnukom, ki jih imam skupaj kar osem. Še vedno rada berem, vendar predvsem časopise. Sem aktivna članica Društva upokojencev, pojem pri njihovem pevskem zboru. Sem tudi članica skupine za samopomoč starejšim ljudem. Združenje za socialno gerontologijo in gerontogogiko Slovenije mi je za to Ob upokojitvi: Zadaj MoPz Dragotin Kette, spredaj (z desne) Darinka Dekleva ter Boris Jakac z ženo dejavnost leta 2003 v Mengšu podelilo priznanje. Seveda pa se zelo rada udeležujem kulturnih in drugih prireditev in ohranjam stike z ljudmi, saj mi je to vedno veliko pomenilo in navsezadnje predstavlja pomemben del mojega življenja. Na porušenem poslopju stare knjižnice so zgradili novo. Uspešno jo vodi ravnateljica Damjana Logar. Tako imamo danes Bistričani veliko, svetlo, sodobno opremljeno knjižnico, na katero smo ponosni. Kot zaključek dolge zgodbe. Zgodbe, ki ima svoj začetek daljnega leta 1959. Floreancig - Raza. Najbolj pa sem ponosna na to, da sta pri nas razstavljala Avgust Černigoj in Božidar Jakac, oba akademska slikarja in grafika. Svoje pesniške zbirke je predstavila Mila Kačič, srbska pesnica Desanka V ospredju (od desne proti levi) Darinka Žbogar, Mila Kačič in France Bevk Maksimovič, gostili smo zamejske literate: Aleksija Pregarca, Mirana Košuto, Sergija Verča, predstavili Toneta Svetino, najbolj znanega slovenskega pisatelja vojnih romanov (Ukana). Najmlajše so z obiskom razveselili France Bevk, Dane Zajc, Anton Ingolič,... Poudariti moram, da je svoje literarno ustvarjanje večkrat predstavil domačin Ivko Spetič. Kot zanimivost naj povem, da je Matična knjižnica Cirilu Zlobcu ob prejetju Prešernove nagrade pripravila odmevno slovesnost, Bogomilu Faturju pa prisrčno praznovanje njegovega sedemdesetega rojstnega dne... Ob vsem delu, ki ste ga opravljali, ste našli čas tudi za izdajanje knjig. Ob denarni pomoči Občine je knjižnica izdala Bibliografijo Bogomila Faturja, pesnika, esejista in prevajalca, premskega rojaka. Na to drobno knjižico sem še danes zelo ponosna. Zbrala in uredila sem tudi pesmi Makse Samsa. Pesnica mi je bila še posebej pri srcu, saj je bila zaradi bolezni zelo osamljena in nesrečna. Zanjo sem se osebno zavzela, in tako je leta 1964 zagledala luč sveta knjižica z naslovom Bleščeče prevare, z nekaj njenimi najlepšimi pesmimi. Po njeni tragični smrti je bila na mojo pobudo bistriška knjižnica preimenovana v KNJIŽNICO MAKSE SAMSA. (13. julija 1985) Za svoje delo ste prejeli kar nekaj priznanj. Ali nam jih lahko naštejete vsaj nekaj? Priznanja, ki sem jih prejela, mi pomenijo predvsem moralno zadoščenje in potrditev . Več je takih, ki se ne nanašajo izključno na mojo knjižničarsko aktivnost. Tako sem prejela priznanji Zveze mladine Slovenije in Osnovne šole Dragotina Ketteja za sodelovanje pri svobodnih dejavnostih učencev in za pomoč pri vzgojno - izobraževalnem delu. Društvo bibliotekarjev Slovenije mi je na pobudo Študijske knjižnice Koper ter Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana (NUK) leta 1975 podelilo Čopovo diplomo za zasluge pri razvoju bibliotekarstva in za strokovni dvig knjižničarstva na Slovenskem. Leta 1979 sem prejela Kettejevo nagrado. Ivko Spetič je ob podelitvi v KRAJANU zapisal: »Kettejeva nagrada se ne podeljuje Darinki Žbogar zgolj za delo v knjižničarstvu, temveč za njeno bogato in vsestransko delovanje na kulturnem področju.« Sodelovali ste pri urejanju spo-minske sobe Dragotina Ketteja na Premu. Kako je potekalo urejanje? Projekt sta leta 1968 na pobudo Vojka Čeligoja izpeljali Osnovna šola Dragotina Ketteja in bistriška knjižnica. Pri urejanju je sodelovala celotna vas Prem, spominsko sobo smo opremili tudi s predmeti, ki so jih podarili vaščani. Sama sem v ta namen podarila stolček za klavir in dva stola v bidermajerskem slogu. Na slavnostni otvoritvi je bil navzoč France Bevk. Blazinico, na kateri praviloma leži ključ, s katerim bi pisatelj moral simbolično ‘odkleniti’ spominsko sobo, smo pozabili v Bistrici, zato smo za podstavek uporabili knjigo. Zdaj pa čisto tehnično vprašanje. Kako je v tistih časih prav-zaprav potekalo urejanje, klasifikacija knjig? Ne smemo pozabiti, da računalnikov še ni bilo... Že leta 1963 sem se začela ukvarjati s preučevanjem UDK sistema (univerzalna klasifikacija knjig). Takrat je bila to skoraj revolucionarna novost, saj so bile tako strokovno urejene le največje knjižnice v Sloveniji. Seveda nam je pri tem pomagala NUK- v spominu mi je ostal predvsem g. Veselko - ki nam je redno pošiljala brošure z UDK karticami, s strokovno analizo knjig. V posodobitev delovanja knjižnice sem vložila ogromno dela, vendar mi ni bilo nikoli žal, saj smo si tako delo zelo olajšali. Znano j e, da ste ljubiteljica likovne umetnosti. Ob bogati zbirki grafik, »KOT BI BILO VČERAJ, KOT BI BILO ZMERAJ...« ( Boris A. Novak ) PORTRET DARINKE ŽBOGAR DALI V PALAZZU GRASSI Palazzo Grassi v Benetkah med ostalim slovi tudi po tem, da enkrat letno, v jesensko - zimskem času, prireja razstave svetovno znanih likovnih ustvarjalcev, ostankov civilizacij, ki so s časom izginile, a so za njimi kot dokaz njihove veličine, ostali spomeniki, skulpture, risbe, slike, nakit... Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica že vrsto let organizira obisk teh razstav. Tako so si ljubitelji likovne umetnosti in zgodovine v preteklih letih lahko ogledali dela flamskih in holandskih slikarjev, Modiglianija, Leonarda da Vincija, umetnine beneških renesančnih mojstrov, ostanke starih kultur: Etruščanov, Keltov, egipčanskih faraonov, Longobardov (v Villi Manin, Udine-Videm)... Letošnja razstava del Salvadorja Dalija, ki je odprta od 12. septembra 2004 do 16. januarja 2005, je med Bistričani vzbudila veliko zanimanje. Tako je 16. oktobra ZKD v Benetke peljala kar dva avtobusa ljubiteljev slikarstva. Udeležence razstave so vodili g. Milan Prelec in ga. Ivanka Bratovič ter g. Dimitrij Bonano in g. Roman Gustinčič. Za vse razstave, ki jih Palazzo Grassi pripravlja, zberejo eksponate iz svetovno znanih muzejev in zasebnih zbirk. Retrospektiva Dalijevih umetnin obsega več kot 200 primerkov, od začetnih del do konca njegovega ustvarjanja. Kratek povzetek njegove umetniške poti je predstavil g. Roman Gustinčič, umetnostni zgodovinar. »Za Salvadorja Dalija nekateri pravijo, da je najpopularnejši slikar 20. stoletja, čeprav ne gre spregledati dejstva, da je mogoče bolj pomemben kot kozmični genij. Na to napeljuje že njegovo ime Salvador- rešitelj (v povezavi s tem imenom poznamo iz krščanske ikonografije upodobitev Salvator mundi- rešitelj sveta.) Zato ni čudno, da se je imel za nekakšnega novodobnega umetniškega preroka. Seveda Dali ni znan le kot slikar, ampak je svoje življenje posvetil še kiparstvu, filmu, pisanju, scenskemu oblikovanju,.... Skratka, skupaj s Pablom Picassom je soustvarjal duh časa. Nadaljeval je tradicijo velikih španskih umetnikov: El Greca, Francisca Goye,... Vsa njegova dela so začinjena s tipično špansko dramatičnostjo, fantastiko, razpetostjo med strastjo in patosom ter krivdo. V zadnjem obdobju svojega življenja se je umetnik posvetil predvsem postavitvi Centra za Dalijeve študije v Figuerasu, kjer je razstavljena tudi večina njegovih del.«... ZKD je pred leti začela z organiziranimi ogledi razstav v Palazzu Grassi, predvsem zato, da bi čimveč ljudi imelo možnost ogleda Benetk, tega svetovnega kulturnega centra. Prav tako vsakoletni obisk Benetk pomeni večjo ‘kulturno ponudbo’ in možnost ogleda svetovno znanih umetnih. Glede na večletne izkušnje in letošnji velik odziv, očitno dosega svoj namen. PREBIRALI SO POEZIJO NA VLAKU V tednu vseživljenjskega učenja so se člani bralnega krožka Večerne ur’ce, ki deluje pod okriljem bistriške Delavske univerze, pridružili vseslovenski akciji »Branje na vlakih«. Akcija temelji na dejstvu, daje branje skupna točka učenja in potovanja, na vlakih pa ponavadi beremo. »Študentje in dijaki pa najpogosteje kar učno gradivo,« je dejala predstavnica krožka Anja Pirih. Na vlaku, kije v petek, 22. oktobra, mešale z zvoki vlaka in v deževnem ob 15.40 peljal iz Ilirske Bistrice v popoldnevu je že sicer kratka vožnja Pivko in kasneje nazaj, so člani krožka še hitreje minila. Potnikom pa so ostale izbrali vagon in ga spremenili v bralni pesmi enega od avtorjev, ki so jih vagon. Prebirali so pesmi Makse Samsa prejeli v dar. In morda bo ta katerega in njenih sodobnikov, Srečka Kosovela od njih spodbudila k branju, in Edvarda Kocbeka. Besede so se mr AKADEMSKI SLIKAR VIKTOR SNOJ V PODGRADU V podgrajskem lokalu Coccolo že več kot deset let svoja dela razstavlja akademski slikar Viktor Snoj. Umetnik ima svoj atelje v Hrastovljah, restavriral je tudi tamkajšnje freske, trenutno pa živi v sosednjih Matuljah. Oljnata slika »Potovanja skozi čas«. Gradnja črnokalskega viadukta je vzbujala pozornost tudi tekom same gradnje, kajti drzni navpični stebri so bili izredno atraktivni. Posebno v srednji fazi, ko so izgledali kot veliki Y, z dvema oknoma. Imenovali bi jih lahko ‘betonski totem’. Snoj jih je upodobil na sliki, pri tem pa je kasneje dodal posebne elemente: Hrastovelj sko cerkev z obzidjem, megleno cesto preko stebrov, po kateri se vozijo vozila iz »Vaške situle«, lebdeče figure iz oseb iste situli. Snoj ima svoj atelje v tej čarobni bližini in je povsem razumljivo, daje sliko dokončal na svoj način. mr KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Obrazi v nalomljenem zrcalu__________________________________ S ‘FRIŠNO’ PODOBO V MODERNE ČASE Slovenci, kakšen narod!? Delo in Primorske novice, pa veijetno še kdo, so pred volitvami jasno in ne glasno objavile opozorilni tekst Slovencem, kdo je ta pravi in kdo ni. Za Fomm 21 gaje podpisal sam Milan Kučan. In to nehvaležno ter nezrelo ljudstvo seje kljub temu na volitvah trmasto odločilo za mazohistično drvenje v pogubo. »No, ne bo ravno tako hudo,« smo po depresivnem izidu slišali iz ust Ropa, »vlada je delala dobro, delala je trdo, vse za dobrobit Slovenije in njenih državljanov. Smo najboljši izmed vseh novih držav v EU. Seveda pa je 12 let dolga doba in volivci so se naveličali ene in iste politične opcije.« Torej nič pretresljivega. Zamenjava je nastala iz čistega dolgočasja, ker ni bilo adrenalina. Avion, banke, Triglav, PIDi, Lesonit, TOK in Transport ter Dom na Vidmu... niso nič. Potrebujemo kaj močnejšega. Je temu tako? Ne, temu ni tako. Ampak to je to. Dovolj o volitvah, ki nam bodo obrnile življenje na glavo. Sicer pa se bo moral tudi ta časopis obnašati drugače. Tudi on rabi več adrenalina - črne kronike in novosti iz visoke bistriške družbe. Vzor je naše raziskovalno novinarstvo in ideal sta Slovenske novice ter Lady. Pa začnimo v novem stilu: Oni dan sem prisluškoval pogovoru dveh tovarišic, zdi se mi, da iz OŠ Dragotina Ketteja. Prva je menila, daje življenje v Bistrci dolgočasno, skoraj apatično in da mora nagnati svojega, da ji kupi zlato ovratno verigo, ker se zaradi kompleksa manjše vrednosti, sicer ne bo več prikazala v naši znani in spoštovani ustanovi. Vse punce, ki delajo tam, so namreč okranclane kot novoletne jelke, pardon, kot božična drevca. Druga ji je pritrdila, rekoč, da izdelkov klase Malalan ali Zlatarne Celje tam ne vidiš. Menila je, daje na neki roki videla uro Cartier, kar pomeni, daje Rolex za tisti ambient pravo usrane. Pravi prefinjeni stil Import of God Bless-avi American Style... Dmgi primer: Nekdaj je tovariš Munih menil, da pomeni 8 obiskovalcev neke razstave v Bistrci isto, kot bi podobno razstavo v Ljubljani obiskalo 4000 ljudi. Skratka uspeh. Naših 10 vandalov vsak konec tedna zmeče vse bele klopi v Sušeč in Bistrico, vsak ponedeljek po tleh ob cestah in ulicah ležijo razmetani vsi tisti rumeni koši za smeti. Če bi te divjake, v istem razmerju kot smo ga opisali prej, premestili v Ljubljano, bi jo razdejali. Bolje, da ostanejo tu. Če se bojo odločili demolirati novo igrišče pod bistriško pošto, naj počakajo pomladi, ko se bo tam začel otroški živ-žav. Takrat bo efekt največji. Naslednji primer dobrega članka bo na vrsti čez mesec ali dva, ko bo zgrajena avtocesta Reka - Rupa. Takole bo pisalo: Na mejnem prehodu Rupa - Jelšane so hrvaški policisti grobo zaustavili upokojenca D.B., nekdanjega delavca v kulturi. Dotični je trdil, da se nahaja na slovenskem ozemlju: »Je to konec avtoceste?« »Da!« »Je tam napis Postojna?« »Da!« » Torej je to odcep za Postojno in to je Slovenija...« Zmedenega starčka so predali slovenski policiji, ta pa ga je po kratkem zaslišanju izpustila... Štorija očitno nima nič skupnega s policijsko-ribiško vojno v Piranskem zalivu, tako podobno nekdanji nogometni vojni med dvema južnoameriškima državama. Kulturni dogodek stoletja je bil proslava ob štiridesetletnici Knjižnice Makse Samsa itd. Ob pomembnih govorih in poslušanju možgansko izčrpavajoče glasbe, smo slišali mnenje slavnega dirigenta, naj občina prične primemo vrednotiti dobre kulturne dosežke. S tem smo se po petju njegovega zbora absolutno strinjali. Sploh pa so nam organizatorji ponudili zelo dobro vsebino. Opazovali smo mini krila in vse, kar spada zraven. Če bi nam večkrat postregli s tako kakovostnimi prireditvami, bi se število obiskovalcev -pripadnikov grobega spola- občutno povečalo in kultura te vrste ne bi bila več samo domena žeifck (92,3 %). Nekaj podobnega bi se morali domisliti naši politiki v prid izboljšanju številčnosti lepšega spola v parlamentu. Kaj je nebotičnik? Nebotičnik je vnebovpijoča hiša. Vozilo, ki vozi po njem gor, imenujemo dvigalo. Ko gre dol, bi se moralo imenovati spuščalo ali zelo poredkoma padalo. Nebotičnike gradijo tam, kjer je malo prostora, največ v Ameriki. Če položimo nebotičnik na daljšo stranico, tik začelju vrste hiš v Trnovski ulici, nastane doooooolga hiša-trgovski center, ki se ga tudi v Kalahariju ne bi sramovali. Ta s kakimi osmimi metri višine zakrije zoprn pogled na parkirišče, ščiti pred izpušnimi plini in odpre prečudovit pogled nase. Tudi v Cankarjevi gradijo lepo hišo. Jaz bi jo zaradi ogromnih lukenj in prekatov imenoval Cheese Building. Vsi, posebno pa sosedje iz Cankarjeve 4, smo navdušeni nad novo panoramo. Tako. To bi bilo vse o novi uredniški politiki našega in vašega časnika. Sedaj pa z novim zanosom ‘frišnim’ delovnim zmagam naproti! Pogled na 'Čizzz bildin ’ s sosednje hiše. DALI V PALAZZU GRASSI PREBIRALI SO POEZIJO NA VLAKU V tednu vseživljenjskega učenja so se člani bralnega krožka Večerne ur’ce, ki deluje pod okriljem bistriške Delavske univerze, pridružili vseslovenski akriii »Rranie na vlakih«. Akeiia temelii na deistvn. da iehranie Obrazi v nalomljenem zrcalu____________ S ‘FRIŠNO’ PODOBO V MODERNE ČASE 1 1” )d!? Delo in Primorske novice, pa verjetno še kdo, so e glasno objavile opozorilni tekst Slovencem, kdo je ta n 21 ga je podpisal sam Milan Kučan. In to nehvaležno djub temu na volitvah trmasto odločilo za mazohistično e bo ravno tako hudo,« smo po depresivnem izidu slišali dala dobro, delala je trdo, vse za dobrobit Slovenije in najboljši izmed vseh novih držav v EU. Seveda pa je 12 so se naveličali ene in iste politične opcije.« Torej nič i je nastala iz čistega dolgočasja, ker ni bilo adrenalina. [Di, Lesonit, TOK in Transport ter Dom na Vidmu... ij močnejšega. Je temu tako? Ne, temu ni tako. Ampak žnik Ilirska Bistrica, 29. oktober 2004 št. 4 URADNE OBJAVE Na podlagi prvega odstavka Zakona o javnih cestah (ZJC, Ur. 1. RS, št. 29/1997, 18/2002, 50/2002-odločba US in 110/ 2002-ZGO-l) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. Objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98 in Ur.l. RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na svoji 17. seji dne 7.10.2004 sprejel naslednji ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Občini Ilirska Bistrica 1. člen Šteje se, da v Odloku o občinskih cestah v Občini Ilirska Bistrica (Ur. 1. RS, št. 13/2001 z dne 28.2.2001) uporabljen izraz »inšpektor za ceste« po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev pomeni »komunalni inšpektor«, kateri nadzira uresničevanje določb odloka o občinskih cestah in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste ter izvaja nadzor v skladu s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi Občine Ilirska Bistrica in pooblastilom župana. V primeru ustanovitve skupnega nadzorstvenega organa za občinske ceste za več občin v skladu z zakonodajo, pa uresničevanje določb odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira ta organ. Črta se 56. člen. 2. člen 3. člen Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev tega odloka preneha veljati 66. člen Odloka o občinskih cestah v Občini Ilirska Bistrica (Ur. 1. RS, št. 13/2001 z dne 28.2.2001). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik. Številka: 34401-0001/01 Datum: 7. 10. 2004 Župan Občine Ilirska Bistrica Anton ŠENKINC, univ.dipl.ekon. Ilirska Bistrica, 29. oktober 2004 URADNE OBJAVE št. 4 tega svetovnega Kulturnega centra. Prav tako vsakoletni obisk Benetk Pomeni večjo ‘kulturno ponudbo’ in možnost ogleda svetovno znanih umetnih. Glede na večletne izkušnje in letošnji velik odziv, očitno dosega svoj namen. ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica nam bodo obrnile življenje na glavo. Sicer pa se bo išati dmgače. Tudi on rabi več adrenalina - čme kronike iške dmžbe. Vzor je naše raziskovalno novinarstvo in ce ter Lady. Pa začnimo v novem stilu: Oni dan sem eh tovarišic, zdi se mi, da iz OŠ Dragotina Ketteja. Prva r Bistrci dolgočasno, skoraj apatično in da mora nagnati /ratno verigo, ker se zaradi kompleksa manjše vrednosti, / naši znani in spoštovani ustanovi. Vse punce, ki delajo e kot novoletne jelke, pardon, kot božična drevca. Dmga zdelkov klase Malalan ali Zlatarne Celje tam ne vidiš, oki videla uro Cartier, kar pomeni, daje Rolex za tisti ravi prefinjeni stil Import of God Bless-avi American je tovariš Munih menil, da pomeni 8 obiskovalcev neke t bi podobno razstavo v Ljubljani obiskalo 4000 ljudi, 'andalov vsak konec tedna zmeče vse bele klopi v Sušeč jek po tleh ob cestah in ulicah ležijo razmetani vsi tisti bi te divjake, v istem razmerju kot smo ga opisali prej, i jo razdejali. Bolje, da ostanejo tu. molirati novo igrišče pod bistriško pošto, naj počakajo čel otroški živ-žav. Takrat bo efekt največji. •ega članka bo na vrsti čez mesec ali dva, ko bo zgrajena akole bo pisalo: Na mejnem prehodu Rupa - Jelšane so ustavili upokojenca D.B., nekdanjega delavca v kulturi, raja na slovenskem ozemlju: »Je to konec avtoceste?« tojna?« »Da!« » Torej je to odcep za Postojno in to je ;a starčka so predali slovenski policiji, ta pa ga je po tila... Štorija očitno nima nič skupnega s policijsko-n zalivu, tako podobno nekdanji nogometni vojni med državama. letja je bil proslava ob štiridesetletnici Knjižnice Makse h govorih in poslušanju možgansko izčrpavajoče glasbe, ga dirigenta, naj občina prične primemo vrednotiti dobre smo se po petju njegovega zbora absolutno strinjali, itoiji ponudili zelo dobro vsebino. Opazovali smo mini aven. Če bi nam večkrat postregli s tako kakovostnimi lo obiskovalcev -pripadnikov grobega spola- občutno ste ne bi bila več samo domena žeikk (92,3 %). Nekaj misliti naši politiki v prid izboljšanju številčnosti lepšega ebotičnik je vnebovpijoča hiša. Vozilo, ki vozi po njem Ko gre dol, bi se moralo imenovati spuščalo ali zelo lotičnike gradijo tam, kjer je malo prostora, največ v )otičnik na daljšo stranico, tik začelju vrste hiš v Trnovski Snežnik - stran 1 rsuiiaing. vsi, posebno pa sosedje iz Cankaijeve 4, smo navdušeni nad novo panoramo. Pogled na 'Čizzz bildin ’ s sosednje hiše. Tako. To bi bilo vse o novi uredniški politiki našega in vašega časnika. Sedaj pa z novim zanosom ‘frišnim’ delovnim zmagam naproti! 1 OCENJEVANJE SADNIH ŽGANJ IN KISOV Društvo brkinskih sadjarjev in Kmetijska svetovalna služba sta v sklopu prireditve Sadovi dežele pod Snežnikom - Kmetijska tržnica organizirala ocenjevanje sadnih žganj in kisov. Na ocenjevanje je prispelo 30 vzorcev žganja in kisov iz celotnega brkinskega sadnega okoliša. Vzorce je ocenjevala pet članska strokovna komisija iz Biotehniške fakultete in Kmetijske svetovalne službe. Rezultati ocenjevanja so zelo spodbudni, saj je od 30 vzorcev žganj in kisov prejelo priznanja kar 24 vzorcev in sicer je bilo podeljenih: 9 zlatih priznanj, 10 srebrnih priznanj in 5 bronastih priznanj. Komisija med delom Zlata priznanja za jabolčna žganja so prejeli: MATJAŽ MIŠE iz Sabonj, ANTON BIŠČAK iz Buj, DUŠAN GRK in IGOR ŠIŠKOVIČ iz Slivja. Srebrna priznanja za jabolčna žganja so prejeli: DRAGO BOŽIČ iz Sabonj 23, DUŠAN ŠKRLJ, Ivana Turšiča 4 iz Sežane ter ANGEL SEGULIN in DAMJAN MARSIČ iz Slop. 4 iz Sežane, ANTON BIŠČAK iz Buj, JOŽE ČEPAR iz Barke in IGOR ŠIŠKOVIČ iz Slivja. Srebrna priznanja za jabolčni kis so prejeli: MATJAŽ MIŠE in JADRAN MOŽINA iz Sabonj, FRANC BUTINAR iz Bača, JOŽE URBANČIČ iz Gabrja in ALBIN MAHNE, Tatre. Bronasta priznanja za jabolčni kis sta prejela: DRAGO BOŽIČ, Sabonje 23 in ALOJZ VOLK iz Zarečice. Zlato priznanje za brinjevec je dobil IVAN BARBIŠ iz Maistrove 6, Il.Bistrica. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo še naprej uspešno delo. Danijela Volk Kmetijska svetovalna služba OBVESTILO Vse kmetije, ki bodo v letošnjem letu uveljavljale plačila za ukrepe EU standardov (nitratna direktiva, izvajanje standarda zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin in varnost in zdravje pri delu), obveščamo, da bo v kratkem izšla Uredba o izvajanju ukrepov EU standardov. Za uveljavljanje teh ukrepov je potrebno opraviti analizo tal, gnojilni načrt na kmetiji in si pridobiti lokacijsko informacijo za potrebe investiranja v skladiščne prostore živilskih gnojil. V kolikor še nimate opravljene analize tal, se lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo Il.Bistrica (tel. 71 00 260), lokacijsko informacijo pa dobite na gradbenem oddelku občine Ilirska Bistrica. O izdaji uredbe in rokih ter načinu vlaganja zahtevkov vas bomo naknadno obvestili. Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica ŠKROPLJENJE KOŠČIČARJEV - ČEŠPELJ V nekaterih nasadih koščičarjev listi že intenzivno odpadajo. Prek ran, ki pri tem nastanejo, pogosto vdrejo glivice in bakterije, ki povzročajo odmiranje vej, pri hudih okužbah pa Bronasta priznanja za jabolčna žganja sta prejela: MARJAN MORELJ iz Buj in DRAGO BAŠA iz Jasena. Za žganje iz hrušk je prejel srebrno priznanje DAMJAN MARSIČ iz Slop, bronasto priznanje pa DUŠAN ŠKRLJ, Ivana Turšiča 4 iz Sežane. Zlata priznanja za jabolčni kis so prejeli: DUŠAN ŠKRLJ, Ivana Turšiča JESENSKO DOGNOJEVANJE SADOVNJAKOV Od 3 do 5 tednov pred odpadanjem listja, v nasadih koščičarjev in pečkarjev opravimo jesensko dognojevanje z dušičnimi gnojili v količini od 30 do 40 kg čistega dušika na hektar. Tako bodo rastline spomladi ob odganjanju dobro preskrbljene z rezervnimi snovmi. Na alkalnih tleh uporabimo amonsulfat, na kislih pa KAN. Paziti je potrebno, da ne prekoračimo priporočenega odmerka in da gnojila ne raztrosimo prezgodaj oziroma prepozno. Ivan Kodrič tudi celih dreves. Če ste že med letom opazili smolenje in sušenje vej in vejic zaradi češpljevega raka, ožiga breskove skorje ali bakterijskih obolenj, je nasade omenjenih sadnih vrst med odpadanjem listja priporočljivo škropiti. Prvič škropimo, ko začne listje odpadati. Ko odpade večina listja, poškropimo še drugič. Škropljenje je še posebej potrebno, če je vreme deževno in je smiselno tudi v nasadih, kjer okužb še ni. V tem času lahko uporabimo sredstva na osnovi bakra v zmanjšani koncentraciji, tako da pripravimo le 1/ 3 (tretjinsko) koncentracijo škropilne brozge in z njo poškropimo drevesa. V tem obdobju ne smete prekoračiti navedene koncentracije, ker baker sicer lahko ožge slabo olesenele dele enoletnih vejic. Ivan Žeilina KMETIJSKA TRŽNICA - SADOVI DEŽELE POD SNEŽNIKOM V mesecu septembru se je na Žabovci v Ilirski Bistrici odvijala prireditev IV. Kmetijska tržnica - Sadovi dežele pod Snežnikom. Prireditev so organizirala kmetijska društva iz občine Ilirska Bistrica, Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica, Razvojni center in Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica pod pokroviteljstvom Občine Ilirska Bistrica. Na prireditvi, ki je potekala dva dni, so se kmetijska društva (Čebelarsko društvo Antona Žnidaršiča Il.Bistrica, Društvo brkinskih sadjaijev, Društvo kmečkih žena Ilirska Bistrica, Društvo podeželskih žena Il.Bistrica, Društvo rejcev drobnice Ilirska Bistrica, Društvo vrtnaijev Ilirska Bistrica, Gobarsko društvo Ilirska Bistrica in Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica) predstavila z bogatimi razstavami, degustacijami in nastopi. Članice društva kmečkih žena so predstavile kmečki zajtrk nekoč, obiskovalce pa so pogostile z okusnimi pecivi Burska koza V okviru prireditve so se predstavile tudi posamezne kmetije s prodajo svojih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Obiskovalci so lahko izbirali med vrtninami, sadjem, medom, izdelki iz ovčjega mleka in volne ter med številnimi izdelki iz sadja in vrtnin. Sobotni programje Društvo rejcev drobnice popestrilo z razstavo drobnice. Predstavili so 5 pasem ovac (bovška, belokranjska pramenka, istrijanka, jezersko solčavska, oplemenjena jezersko solčavska) in 4 pasme koz (drežniška koza, slovenska sanska koza, slovenska smasta koza). Na razstavi je sodelovalo 18 lastnikov živali in predstavili so kar 47 živali ovac in koz. Poleg razstav in degustacij so v soboto potekale tudi druge dejavnosti. Ustanovljena je bila nova Kmetijska zadruga Snežnik, ki bo na začetku svojega delovanja povezovala predvsem rejce drobnice in vrtnarje, v bodoče pa tudi druge kmetijske panoge. V kmetijsko zadrugo so vključeni kmetje iz bistriškega območja in iz drugih območij Slovenije. Na Kmetijski tržnici je potekala tudi seja upravnega odbora Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, v kateri so zastopani predsedniki vseh slovenskih društev rejcev drobnice. V i j .r; •- Številne kmetije so popestrile kmetijsko tržnico z bogato obloženimi stojnicami nadaljevanju je sledil sestanek Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Območne enote Postojna. Društvo rejcev hladnokrvnih konj Furman, Društvo rejcev in ljubiteljev konj Graščina in Konjeniško društvo Snežnik Ilirska Bistrica so se predstavili v nedeljo z razstavo plemenskih žrebcev in kobil slovenske hladnokrvne pasme, kobile - pasme arabski konj, angloarabski konj in križanke ter kastrati - lipicanec, kasač, križanec. Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica Razstava konj je pritegnila pozornost velikega števila obiskovalcev Bistriške gasilske novice OKTOBER - MESEC VARSTVA PRED POŽAROM POŽARI NA KMETIJAH Kar 220 požarov j e bilo v letu 2003 kmetijah, in sicer: • 25 v stanovanjskih objektih • 130 na gospodarskih poslopjih in hlevih • 35 na kozolcih • 6 v zidanicah • 24 na drugih kmetijskih objektih nevarnosti na kmetiji - velike količine lahko gorljivih snovi ( les, slama, seno, krma,poljski Pridelki,..) - velike količine nevarnih snovi izvedene električne in druge inštalacije • samovžig sena • slabe kurilne in dimovodne naprave • neredno vzdrževanje in okvare na delovnih strojih in napravah • neprevidnost pri delu z nevarnimi in vnetljivimi snovmi ter nepravilno skladiščenje le teh • udar strele UKREPI ZA PREPRIČITEV POŽAROV NA KMETIJAH požarno varna gradnja gospodarskih objektov - ustrezni odmiki objektov glede na vrsto objekta, požarno ogroženost in druge značilnosti - vgradnja in montaža električnih in drugih naprav ter inštalacij - zaščita objektov s strelovodnimi napravami - pravilno skladiščenje in uporaba pogonskih goriv in maziv ter kuriva v skladu s predpisi za skladiščenje in rokovanje z vnetljivimi snovmi - namestitev gasilnikov, izgradnja hidrantnega omrežja ali drugih vodnih virov za odvzem požarne vode - montaža naprav za odkrivanje in javljanje požara -pravilno skladiščenje samo-vnetljivih snovi in kontrola temperature skladiščenih snovi - redno servisiranje in vzdrževanje kmetijskih strojev s strani usposobljenih oseb - prepovedana uporaba odprtega ognja v bližini lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi - usposabljanje lastnikov kmetijskih objektov s področja požarne varnosti in druge zakonodaje, ki ureja vsa področja varnega dela na kmetijah - sodelovanje z okoliškimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, predvsem na področju preventivne dejavnosti. Janko Slavec, PGD Ilirska Bistrica V mesecu oktobru, mesecu varstva pred požarom, j e bistriško društvo že realiziralo nekaj izmed zastavljenih nalog. Na obeh osnovnih šolah smo za nižjo razredno stopnjo razpisali natečaj za najboljši spis ali risbo na temo »Požarna varnost na kmetiji«, učencem osnovne šole Antona Žnidaršiča smo pokazali in predstavili gasilsko dejavnost v našem društvu, v knjižnici Makse Samsa smo pripravili gasilsko razstavo. Operativni gasilci, ki so nosilci specialnosti za tehnično reševanje in pri razlitju nevarnih snovi, so se interno usposabljali, svoje znanje in tehniko s katero razpolaga društvo pri tovrstnih intervencijah, pa so predstavili članicam Gasilske zveze IL. Bistrica v sklopu njihovega letnega posveta. Gasilci so tudi praktično pokazali nevarnosti, s katerimi se srečujejo pri gašenju stavbnih požarov. Prikazali so učinke eksplozije sprejev, manjših plinskih jeklenk, predstavljeno je bilo pravilno rokovanje in gašenje gospodinjske plinske jeklenke ter pravilno gašenje zagorelega olja na štedilniku (pokrovka, odeja, ročni gasilni aparat), na koncu pa tudi kakšen učinek naredi nepravilno gašenje (voda). Predstavili so se tudi pionirji in mladinci, ki so izvedli pokazno vajo, kije zajela poveljevanje in vodenje, spoznavanje dolžnosti in nalog v operativni desetini, v pravilnem delu z opremo in orodjem in prvem srečanju mladincev z resnejšimi operativnimi nalogami na intervenciji. Ob koncu meseca nas čaka še nekaj zastavljenih akcij, med katerimi je preventivni gasilski pregled kmetije, ki je tema letošnjega meseca varstva pred požarom. Na koncu še nekaj podatkov in preventivnih napotkov, ki so med drugim predstavljeni na zloženki »Požarna varnost na kmetiji« , ki jo je ob mesecu varstva pred požarom izdala Gasilska zveza Slovenije. Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji v lanskem letu 6068 požarov, od tega: • 2820 v naravi • 1807 na objektih • 617 na prometnih sredstvih • 824 drugih požarov (gnojila, škropiva,..) - velike količine vnetljivih snovi ( pogonska goriva in maziva za kmetijske stroje, kurivo) - velika bližina objektov (hlev, skedenj,silos in pomožne stavbe so gosto okoli glavnega stanovanjskega poslopja) NAJPOGOSTEJŠI VZROKI NASTANKA POŽARA NA KMETIJI • neprevidno delo z odprtim ognjem (kajenje, zažiganje odpadkov, varjenje,..) • pomanjkljive in nestrokovno IRBIS d.o.o. Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info(S>irbis.si TV GALEJA ZABIČE: ŽENSKA EKIPA PGD PODGORA - PODGRAJE SE JE PREDSTAVILA VAŠČANOM V sklopu meseca požarne varnosti je ženska ekipa PGD Podgora -Podgraje v soboto, 02. oktobra 2004 ob 9.00 uri, v skladu z načrtom vaj Gasilske Zveze Ilirska Bistrica, prikazala taktično gasilsko vajo požara na objektu v Zabičah. Šlo je za predpostavko, da gori manjši stanovanjski objekt na »Mlaki«, obstajala pa je nevarnost, da se požar razširi in zgori v celoti. Z omenjeno vajo je poveljstvo društva želelo predstaviti občanom sredstva in opremo, ki jo ima društvo na razpolago, ter preveriti sposobnost ženske ekipe za morebitno pomoč pri gašenju. V vaji so izvedle naslednje sklope nalog: - vožnjo s posadko z intervencijskimi vozili Land Rover in UAZ s prikolico, - postopke pri vodenju intervencije in vodenju enote, - izvajanje varnostnih postopkov in - delo z gasilskim orodjem in napravami. Punce so pokazale, da so resne in lahko društvo na njih računa, saj so sposobne kadarkoli priskočiti na pomoč in ustrezno odreagirati v primeru potrebe oziroma pomanjkanja moške ekipe. Vajo je član komisije GZ Ilirska Bistrica g. Slavec Janko ocenil z največjimi možnimi točkami, ter pohvalil ekipo, saj je prva ženska ekipa v GZ, ki seje odločila za izvedbo takšne vaje. Res pa je, daje bilo na vaji le malo vaščanov, ki bi jih vaja zanimala. V mesecu oktobru, natančneje 30. oktobra 2004 ob 09.00 uri, bo svojo vajo prikazala tudi moška ekipa sicer v Kuteževem, na Betuli, na objektu PGD Podgora. Vabljeni vsi, ki jih takšna vaja zanima. V soboto, 18. septembra 2004, pa seje ekipa našega društva udeležila Rally tekmovanja, ki gaje organiziralo društvo PGD Zagoije na njihovem območju. Ekipa se je tega rally-ja udeležila prvič. Tekmovanje je potekalo večinoma po gozdnih poteh, ekipe pa so se pomirile v petih nalogah. Naša ekipa sicer ni dosegla vidnejšega mesta, za društvo pa je bila to lepa priložnost, ko ni bilo potrebe po resnejši intervenciji, temveč j e šlo le za prijetno druženje, ter nabiranje izkušenj. Za konec tekmovanja je bilo poskrbljeno z jedačo in pijačo. Hkrati vabimo vse zainteresirane, ki bi se želeli vpisati v Prostovoljno gasilsko društvo Podgora - Podgraje, da se obrnejo na predsednika društva g. Fabec Radota na tel št. 041548-731 oz. na kateregakoli člana društva. David Iskra PGD PODGORA - PODGRAJE I I I I I I I I OPRAVIČILO Vprejšnji številki je v članku Volilni S’mnj na str. 7 pod sliko o stojnici Slovenske demokratske stranke napačen podnapis. Pravilen podnapis se glasi: Slovenska demokratska stranka v Ilirski Bistrici nima lokalnega kandidata, vseeno pa so se predstavili mimoidočim. Vsem vpletenim se iskreno opravičujemo. UredniStvo \ I I I I I I I I Razpisi OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA V skladu s 34. členom Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95,18/ 97, 30/98 in Uradni list RS, št.31/99) župan Občine Ilirska Bistrica objavlja JAVNI RAZPIS z zbiranjem predlogov za sofinanciranje organizacije prireditev v Občini Ilirska Bistrica v mesecu decembru 2004 Predmet razpisa so trije sklopi prireditev: 1. Izvedba osrednje prireditve ali niza prireditev ob praznovanju sv. Miklavža Sofinancirana bo osrednja prireditev ali niz prireditev, organiziranih tako, da bodo zajemale celotno območje Občine Ilirska Bistrica. Občina Ilirska Bistrica bo sofinancirala prireditve/prireditev do 185.000,00 SIT. 2. Izvedba osrednje prireditve ali niza prireditev ob praznovanju Božiča in Novega leta (dedek Mraz) za otroke osnovnih šol in vrtcev Občine Ilirska Bistrica Občina Ilirska Bistrica bo sofinancirala prireditve/prireditev do 185.000,00 SIT. 3. Izvedba osrednje prireditve Silvestrovanja v Ilirski Bistrici Sofinancirana bo osrednja prireditev Silvestrovanja v Ilirski Bistrici dne 31.12.2003, ki lahko vključuje tudi niz spremljajočih prireditev. Osrednja prireditev naj bo organizirana na Trgu maršala Tita v Ilirski Bistrici. Občina Ilirska Bistrica bo v ta namen sofinancirala prireditev v višini do 990.000,00 SIT. Predlogi morajo vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju (ime, naziv, sedež, odgovorna oseba), - izkušnje in reference z organizacijo tovrstnih ali podobnih prireditev, - vsebinski in terminski plan prireditve/prireditev s finančno konstrukcijo in viri financiranja. Posamezni ponudnik se lahko prijavi za izvedbo in sofinanciranje posamične prireditve ali vseh prireditev. Obravnavane bodo pisne prijave, ki bodo dospele do 17.11.2004 do 12.00 ure na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, ali vložene neposredno v tajništvu Občine Ilirska Bistrica, II. nadstropje, s pripisom: »Javni razpis za sofinanciranje prireditev 2004 - ne odpiraj«. Odpiranje ponudb bo 18.11.2004 ob 12.00 uri. Odpiranje ponudb ni javno. Predloge bo ovrednotila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan Občine Ilirska Bistrica. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni od odpiranja ponudb. Merila za ocenjevanje predlogov so: - program, kakovost in obseg prireditve, - višina predvidenega sofinanciranja, Podrobne informacije so na voljo pri oddelku za družbene dejavnosti, tel. 05/714-13-61. OBČINA ILIRSKA BISTRICA ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ILIRSKA BISTRICA 2004-2005 Športna zveza Ilirska Bistrica razpisuje rekreativno tekmovanje v malem nogometu po sistemu, ki ga določi organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. Termini tekem bodo v Športni dvorani ob sobotah in nedeljah. Tekmovanje bo izpeljano v obdobju november - februar. Osnovna določila: 1. Pravico nastopanja imajo igralci rekreativci in registrirani tekmovalci. Spodnja starostna meja je 16 let in ob soglasju staršev dopolnjenih 14 let! 2. Organizator tekmovanja je Športna zveza II. Bistrica v sodelovanju z drugimi izvajalci. 3. Tekmovanje bo potekalo v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. 4. Uporablja se pravila igre malega nogometa prirejena za tekmovanje v ligi. 5. Sisteme tekmovanja se določi na osnovi števila udeleženih ekip. Predviden sistem: predtekmovanje v skupinah po štiri ekipe po enokrožnem ligaškem sistemu; nadaljevanje tekmovanja v 1. in 2. ligi po enokrožnem ligaškem sistemu. Uvrstitev v ligo se določi po predtekmovanju: 1. in 2. uvrščeni ekipi tekmujeta v prvi ligi, 3. in 4. uvrščeni ekipi pa v drugi ligi. 6. Pokale za osvojena mesta prejmejo predvidoma tri najboljše ekipe v posamezni ligi. Zmagovalna ekipa 1. lige prejme tudi prehodni pokal. 7. Ostala določila pripravi organizator do sestanka z vodji ekip in žrebanja, ki bo v sredo, 10. novembra 2004 ob 18. uri v prostorih Šport bara, Bazoviška 4 v II. Bistrici.. 8. Zadnji rok za prijave: petek. 9. novembra 2004. 9. Dodatne informacije o tekmovanju in višini prijavnine: Športna zveza, tel.: 711 19 00 in Z. Debevc 041 578 613. Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... ▼ Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji n mi: vi amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 OD IDEJE DO IZVEDBE SAMOLEPILNI NAPISI e OBLIKOVANJE e REKLAMNE TABLE • tiskovine “ od ideje do izvedbe” • računalniško izrezovanje nalepk • grafično oblikovanje •reklamne table, transparenti • izdelava vizitk, štampiljk • reklamne akcije SP le M pne 041 835 060 UL 06 71 41 196 d e s i A2 n e-mall: lnfo@maryart-mc.sl Marv a rt, Čekada Marjanca s.p., Vojkov drevored 14, II. Bistrica »ŠPORTNI VIKEND 2004 « ZA OSNOVNOŠOLCE Športna zveza Ilirska Bistrica in športna društva so, v sodelovanju z osnovnimi šolami iz Občine Ilirska Bistrica, letos drugič izpeljali prireditev »Športni vikend«, s katero so posamezna društva predstavila svoje aktivnosti. Zanimanje za nekatere predstavljene panoge je med osnovnošolci tudi letos preseglo pričakovanja. Dejavnosti so prav zaradi tega predstavljene ločeno za predmetno stopnjo osnovnih šol v četrtek, 23. septembra in razredno stopnjo v sredo, 29. septembra. Organizatorji so pripravili dejavnosti za več kot 950 otrok in njihovih spremljevalcev. Te so potekale istočasno na šestih lokacijah v Ilirski Bistrici. Za tako množično organizacijo je bilo potrebno v pripravah vključiti vse osnovne šole, ki so ta dva dneva izvedle športni dan. Poleg Športne zveze in društev sta svoje športne objekte zagotovili tudi obe Bistriški šoli. Športna društva so zagotovila predvsem zadostno število kadra in materialne pogoje. Obsežna in predvsem stroškovno najzahtevnejša naloga glede prevozov otrok iz okoliških osnovnih šol in po posameznih lokacijah je izpeljana s pomočjo lokalnih prevoznikov. Tudi letos so zanimivi podatki o zanimanju otrok za posamezne športne panoge. Med ponujenimi trinajstimi panogami so bili napovedani sledeči obiski otrok (v oklepaju razredna / predmetna stopnja OŠ): nogomet 132 (63 / 69), odbojka na mivki 121 (12 / 109), taborništvo 119 (103 /16), rolanje 95 (54 / 41), lokostrelstvo 88 (51 / 37), planinstvo 81 (80 / 1), rokomet 79 (25 / 54), balinanje 57 (3 / 54), plesna delavnica 53 (19 / 34), streljanje z zračno puško 38 (8 / 30), tenis 27 (12 /15), košarka 28 (12 /16) in karate 24 (20 / 4). Dejanska udeležba otrok je bila po ugotovitvah društev le nekoliko drugačna tudi zaradi samoiniciativne preusmeritve na druge dejavnosti. Namen in cilje prireditve j e v celoti dosežen saj je večina vtisov pozitivnih tako pri izvajalcih kot pri uporabnikih osnovnih šolah, predvsem pa otrocih. Na osnovi novih izkušenj bodo izvajalci in šole uskladili in dopolnili program za leto 2005. INVESTICIJE V ŠPORTNEM PARKU NADE ŽAGAR V večnamensko stavbo v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici seje začelo investiranje še v letu 2000. Program investicije je zajemal poleg izgradnje stavbe še funkcionalno ureditev garderob, sanitarij, vodnih, ogrevalnih in elektro inštalacij. Letos so bila zaključena notranja ureditvena dela, s katerimi je omogočena predaja objekta v osnovno funkcijo. V investicijo v javni del objekta j e bilo tako po več letih vloženih 28,5 milijonov tolarjev (predračunska vrednost znaša 39 milijonov). Največji delež sredstev, okrog 22,5 milijonov, je bilo zagotovljenih iz občinskega proračuna. Ostala sredstva so bila pridobljena iz razpisov Fundacije za šport RS (3 milijone) in cca 3 milijone iz Športne zveze (sredstva in storitve iz programov, sponzoiji) in BK Planinc (sponzorstvo v materialu). Stavba bo služila predvidenem namenu, to je tekmovanjem BK Planinc in rekreativni dejavnosti v športnem parku, ko bodo dokončana še dela na komunalni infrastrukturi okrog stavbe, ki pa so v trenutni fazi vezana na investicijo v igrišča. Z deli in urejanjem površine okrog rokometnega igrišča v Mladinskem športnem parku Nade Žagarje Športna zveza Ilirska Bistrica začela leta 2001 v okviru investicijskega vzdrževanja javnih športnih površin, ki jih ima v upravljanju. Odstranjena je bila dotrajana žična ograja z nosilci in betonskimi temelji vred. Izveden je bil izkop za meteorno kanalizacijo in vzporedno za fekalno kanalizacijo iz stavbe. Izvajalec del je že položil cevi za meteorno kanalizacijo z zasutjem vendar brez finalizacije odtokov, jaškov in ostalih predvidenih elementov ter ureditve površine. Položena je bila tudi fekalna kanalizacija iz stavbe do jaška. Istočasno so bili okrog rokometnega igrišča postavljeni osnovni razvodi cevi elektične inštalacije od stavbe do igrišča za košarko in do predvidenih stebrov razsvetljave rokometnega igrišča. Zaradi ukrepov in priporočil pristojnih inšpekcijskih služb so dela trenutno prekinjena. Za razširjeni investicijsko vzdrževalni poseg in predvsem prepotrebno ureditev komunalnih in elektro priključkov namreč ni zadoščala samo priglasitev del. Potrebno je bilo zagotoviti gradbeno dovoljenje oziroma še prej projektno dokumentacijo. Pridobljen projekt sicer predvideva celovito ureditev Mladinskega športnega parka Nade Žagar v okvirni vrednosti okrog 40 milijonov. Športni del predstavlja strošek le okrog 15 milijonov tolaijev. Po zagotovitvi gradbene dokumentacije za celotno območje igrišč in sredstev Fundacije se kot investitor odločamo, da dokončamo oziroma saniramo že delno izvedena dela na fekalni in meteorni kanalizaciji in uredimo nujne komunalne priključke (vodooskrbo in elektrifikacijo), ki so vezani tudi na zaključeno investicijo v stavbo. Dela, ki so bila že opravljena v preteklih letih, so vredna več kot 2 milijona tolarjev. Za konkretnejše nadaljevanje prej navedenih postavk investicije je Športna zveza v letu 2004 pridobila 4 milijone iz Fundacije za šport RS. Za ureditev funkcionalnosti igrišč s tribunami in ureditev okolice objekta pa bo potrebno v naslednjem letu pridobiti še dodatna sredstva iz občinskega proračuna in drugih virov. Športna zveza Ilirska Bistrica vnp^y H n AiJSttna Nakupni center Trnovo U.U.U. ^ Vilharjeva 24 Ilirska Bistrica a mmm ^ 6250 mrska Bistrica Telefon: 05/710-10-00 AKCIJA *keksi navadni lkg..................... 219,90 SIT *pijača Multidan tropic 1,5L....... 139,90 SIT *olje semensko 1L pvc.....................199,90 SIT * sadna solata 400g.................... 139,90 SIT *Rio mare tuna 80g 4/1............. 579,90 SIT PE PRI LIPI, Titov trg 3, Telefon: 05/71-42-413 PE ZABIČE, Zabiče 76, Telefon: 05/714-82-86 w Šport 2. POKALNA TEKMA ZA DEČKE IN DEKLICE V soboto, 2. oktobra 2004, je v Šenčurju pri Kranju v organizaciji Karate zveze Slovenije potekala 2. pokalna tekma za dečke in deklice v katah in športnih bojih. Na tekmovanju je nastopalo 210 tekmovalcev iz 25. klubov iz vse Slovenije. Vsi udeleženci pokalne tekme Karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA so se pod vodstvom odlične trenerke Špele Muha udeležili tekmovanja in dosegli naslednje rezultate. V najmlajši kategoriji, v kategoriji malčic v katah, se je ponovno izkazala mlada, nadarjena športnica URŠKA JENKO, ki seje zopet povzpela na zmagovalne stopničke. Tokrat se ji je finale le za las izmuznilo in tako je osvojila 3. mesto. V kategoriji mlajši dečki v katah sta tekmovala ALEŠ PER-KAN in TILN MUHA, ki sta se v močni konkurenci prebila do drugega kroga in tam tudi zaključila s svojimi nastopi. Pri starejših deklicah v kategoriji kate je ENEJA CELIN izpadla v prvem kolu, ROSANA ULJ AN pa seje z odličnimi nastopi prebila v finale. Tudi v finalu je odločno nastopila in premagala vso konkurenco - osvojila je 1. mesto in se tako povzpela na najvišjo stopničko. ŠPELA MUHA 3. V SKOPJU 2. oktobra 2004 je v glavnem mestu Makedonije, v Skopju, potekal mednarodni turnir, katerega seje udeležila tudi slovenska članska reprezentanca. Kot stalna članica slovenske reprezentance se je turnirja udeležila tudi naša najboljša tekmovalka ŠPELA MUHA, ki je odlično predstavljala barve Slovenije in barve SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA. V Skopje se je slovenska članska reprezentanca odpravila z vlakom in tako potovala po deželah bivše Jugoslavije in komaj po 18. urah končno prispela do Makedonije. Na tekmovanju je nastopalo približno 200 tekmovalcev iz 6 držav. Špela se je kljub dolgi in utrujajoči vožnji odlično odrezala. V borbi za finale je nastopala proti makedonski tekmovalki, a kljub odlični izvedbi kate izgubila z 2:1 na račun makedonskih sodnikov in osvojila bronasto medaljo. Špelina bronasta medalja je bila tako edina kolajna slovenske reprezentance na tem turnirju. ISKRENE ČESTITKE! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA 3. POKALNA TEKMA V OPLOTNICI V soboto, 23. oktobra, je v športni dvorani Milenij v Oplotnici potekala 3. Pokalna tekma za dečke in deklice (za malčke, malčice, mlajše in starejše dečke ter mlajše in starejše deklice), in sicer v katah posamično, katah ekipno, kihon oz. jiyu ter v športnih borbah. Na tekmovanju je nastopilo približno 210 tekmovalcev iz 26. klubov iz vse Slovenije. Pod vodstvom trenerke Šlepe Muha so se tekmovanja udeležili tudi naši mladi bistriški tekmovalci, člani SHOTOKAN KARATE KLUBA muha Špela ilirska BISTRICA, ki so dosegli naslednje rezultate: Pri malčkih in malčicah v katah smo imeli 6 nastopov in sicer Žiga Turk je osvojil 8.-16. mesto, Urška Jenko je osvojila 5.-8. mesto, Anita Janežič pa seje povzpela na zmagovalne stopničke in osvojila 3. mesto. Prav tako so vsi trije tekmovalci nastopili tudi v KIHON-u (dogovorjenem sparingu). Anita Jenežič in Urška Jenko sta dosegli 5.-8. mesto, Žiga Turk pa je osvojil bronasto medaljo. Pri mlajših dečkih in deklicah je nastopilo 6 naših tekmovalcev. Pri deklicah v katah je Monika Tomažič izpadla v prvem kolu, pri dečkih so v močni konkurenci v Prvem kolu zaključili s tekmovanjem tudi Luka Tomšič, Aljaž Rolih in Domen Saftič. Tiln Muha in Aleš Perkan sta osvojila 5.-8. mesto. V kategoriji JIYU KUMITE pri deklicah +45 kg je Monika Tomažič osvojila 3. otesto, prav tako pa je Monika v BORBAH osvojila 2. mesto. Pri mlajših dečkih v borbah -38 kg se je Prvič preizkusil tudi Tiln Muha, ki pa je kljub dobri borbi izgubil z 2:1. V kategoriji starejših dečkov in deklicah je nastopalo 8 naših športnikov. V katah so imele Rosana Uljan, Eneja Celin in Saša Štefančič smolo, saj so izpadle v prvem kolu. Tamara Kovačevič in Doris Brne pa sta premagali vso konkurenco in se tako v finalu pomerili med sabo. Boljša je bila Tamara, kije domov odnesla zlato medaljo, Doris pa je osvojila srebro. Dekleta so se pomirila tudi v borbah, kjer je v kategoriji -48 kg Tamara osvojila 2. mesto, v kategoriji +48 kg seje Doris prebila do 2. kola, v isti kategoriji je Saša osvojila tudi 2. mesto. Pri ekipnih nastopih v katah so dekleta v sestavi Karin Trojar, Samanta Mikuletič in Monika Tomažič osvojile 2. mesto, druga ekipa, v sestavi Doris Brne, Tamara Kovačevič in Saša Štefančič osvojile L mesto. Pri starejših dečkih je v močni konkurenci v katah Darjan Smajla osvojil 3. mesto, v borbah je izpadel v prvi borbi. S 3. Pokalno tekmo se je tako zaključil turnir 3 tekem, ki štejejo za skupnega zmagovalca POKALA Slovenije za leto 2004. Naši karateisti so tudi v skupnem seštevku v samem vrhu. Neuradni rezultati so: • Malčice: URŠKA JENKO, 5. mesto, ANITA JANEŽIČ, 4. mesto • Mlajše deklice: MONIKA TOMAŽIČ, 4. mesto • Starejše deklice: ROSANA ULJAN, 5.-6. mesto, DORIS BRNE, 4. mesto, SAŠA ŠTEFANČIČ, 3. mesto, TAMARA KOVAČEVIČ, POKALNA ZMAGOVALKA. Vsem mladim in perspektivnim športnikom iskreno čestitamo in želimo še obilo takšnih in še boljših rezultatov. ŠPELA V SAN MARINU ZA LAS ZGREŠILA 3. MESTO Od 16. do 17. oktobra 20004 seje slovenska karate reprezentanca v sestavi 17. tekmovalcev (kadetov, mladincev in članov) pod vodstvom trenerjev Klemena Stanovnika, Miho Kovačiča in Saša Vaša mudila na 3. mednarodnem turnirju SAN MARINO OPEN v San Marinu. Na tekmovanju je nastopalo približno 320 tekmovalcev iz 7. držav (Francija, Avstrija, Slovaška, Albanija, Italija, San Marino in Slovenija). Slovenska reprezentanca se je je premagala tekmovalko iz San Marina odlično odrezala in v Slovenijo odnesla ter tekmovalko iz Avstrije, v borbi za kar nekaj odličij. Z omenjeno ekipo se . .. A . . .. je turnirja udeležila tudi ŠPELA tretJe mest0 Pa Je za las lz8ublla od MUHA. V močni konkurenci je imela tek™valke iz Slovaške m tako pristala Špela štiri dobre nastope. V repasažu na 5- mestu. Celotna slovenska reprezentanca [ ZAHVALA! ' j KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA iskreno * ■ zahvaljuje AVTOPREVOZNIŠTVU JANEŽIČ za prevoz na tekmo ter I I OMW ISTRA BENZ-u in PETROL-u za podaijene dobrote, s katerimi I | smo se na tekmi in po njej z veseljem posladkali. Upamo, da nam boste na | | takšen ali drugačen način še kdaj pomagali. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA | I----—-----------------------------------------I v, TEHNOLOGIJO d.o.o = NOVEMBRSKA AKCIJA % 4=EE-= SONY GEMCOm CailOn Pnešt^ POSEBNA PONUDBA ZA PODJETJA! Za vse informacije smo dosegljivi na 05 710 14 98 __ ali na e-mail naslovu info@madd.si! — 1Mm Madd d.o.o. ™ Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica Microsoft tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 http://www.madd.si maxBil ^ symantec. 48 88 VODORAVNO: 1. kitica, 7. iglasto drevo, 14. stranska deska postelje, 16. priprava za merjenje sposobnosti dela organov, 18. otok pred severno obalo južne Amerike, 19. reka v Srbiji, pritok Donave, 21. snov, ki ostane po žarjenju, 22. trgovski pomočnik, prodajalec, 23. podpisnik pogodbe, sporazuma, 25. slapu podobna izstopajoča stena, 26. vrsta sodobnega plesa, 27. slovenska ženska revija, 28. buldožer, 31. začetnici češkega državnika Beneša, 32. ameriška filmska igralka (Tatum), 34. najstarejša formacija jure, 36. hrvaški parlament, 39. začetnici pesnika Vodnika, 40. moralnost, morala, 42. dolg, ozek in tanek kos blaga, 43. ferment, 45. plačilo, plača (star.), 46. glasbeni interval, 48. pritok Ladoškega jezera v Rusiji, 49. orodje za košenje trave, 50. barva igralnih kart, 51. četrti rimski kralj, 53. ameriški filmski igralec Hunter, 54. švicarski umetnostni zgodovinar (Adolf Max), 55. naslov slovenskega filma iz leta 1958, 56. prevozno sredstvo, 57. rastlinske ali živalske snovi za prehrano živali, 59. nemški skladatelj in dirigent (Franz, 1919 - 1985), 60. hrvaška filmska igralka (Božidarka), 61. slovenski pisatelj in prevajalec (Andrej), 62. mesto v Rusiji, v delti Volge, 65. kemični simbol za element barij, 66. nasičeni ogljikovodik, 67. japonska znamka HI - FI aparatov, 68. afriška stepska antilopa, 70. kemični znak za element galij, 71. fižolovka, prekla, 73. cepinov okel, 75. daljše časovno obdobje, 77. prebivalke evropske otoške države, 80. tretji Davidov sin, 82. kraj pri Sevnici, 83. kanadska filmska igralka, producentka in režiserka (Helen), 86. kožno vnetje, lišaj, 87. mestece v Franclji, blizu Verduna, 88. mesto v Romuniji ob reki Cerna (Korvinov grad iz 13. stol.), 90. mešanica preperelih delov lesa in zemlje, 92. izkušen vojskovodja, 93. ameriški teniški igralec (Andre). NAVPIČNO: 1. izvedenec, 2. ameriški predsednik (Harry, 1884 - 1972), 3. častni naslov judovskih učenjakov, 4. torkova priloga Dela, 5. grška črka, 6. slovenski atlet, sprinter (Urban), 7. strokovnjak za iranski jezik in kulturo, 8. enaka soglasnika, 9. mesto, prostor, kjer divjad leži, 10. japonska nabiralka biserov, 11. zaupanje, 12. acetilen, 13. središče, sredina, 14. ameriški filmski režiser (Gene), 15. značilnost alkalnega, 16. ime in priimek srbske igralke in pesnice, 17. reka Raba v Avstriji, 20. arabski žrebec, 23. čmopeta afriška antilopa, tudi impala, 24. avtomobilska oznaka Tunizije, 27. slovenski kipar (Stane), 29. perzijska kraljica, 30. ime dramaturga Petana, 33. muslimansko moško ime, 35. otok v Notranjih Hibridih, 37. moški glas, 38. glasbeni interval, 39. občutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja, 41. upodobitev osebe v dramskem delu, 44. portugalski pomorščak, ki je leta 1500 odkril Brazilijo (Pedro Alvares), 46. šahu podobna miselna igra s kamenčki za dva igralca, 47. skupina zdravil, ki uničuje in zavira rast mikroorganizmov, 49. stolpec v tisku, 50. avtomobil z zložljivo streho, 52. višinska točka na zemljevidih, 54. uradni namestnik kakega cerkvenega predstojnika, 55. vaja v karateju, 56. indijski vodni bivol, 58. redek nebesni pojav, 60. župnija, 62. finska igralka (Ida), 63. ruska bajka, 64. grič, hrib, 66. pristaniško mesto na Danskem, 69. slovenska hokejista (Marko in Slavko), 70. ameriška filmska igralka (Lilian, 1896 -1993), 72. začetnici češkega dirigenta in skladatelja Ančerla, 74. planota nad Bohinjem, 76. deveti ton od osnovnega v glasbi, 78. nemški filozof (Immanuel, 1724 - 1804), 79. italijanska ribiška jadrnica z otoka Elbe, 81. kemični znak za element aktinij, 82. sveta gora na Halkidiki v Grčiji, 84. Rusjanovo letalo, 85. srbski psiholog (Nikolaj), 87. ime slovenske pisateljice Peroci, 89. vokala z začetka abecede, 91. kemični znak za srebro. Dimitrij Grlj NAGRADO, " VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za rešitev septembrske križanke prejme: SAMO PERKAN, ULICA 7. MAJA 8, ILIRSKA BISTRICA ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”! r1 I I I I I I I I I I I I I I L. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. novembra 2004 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU Tel.: 05/714 15 17 ■I I I I I I I I I I I I I I I , J NAGRADNA KRIŽANKA SLOVARČEK. ERGOMETER - PRIPRAVA ZA MERJENJE SPOSOBNOSTI DELA ORGANOV SJAS - REKA V RUSIJI VOGT- ŠVICARSKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR (ADOLF MAX) ORIBI- AFRIŠKA STEPSKA ANTILOPA ABSALOM - TRETJI DAVIDOV SIN SHAVER - KANADSKA FILMSKA IGRALKA, PRODUCENTKA IN REŽISERKA (HELEN) HUNEDOARA - MESTECE V ROMUNIJI OB REKI CENA SAKS - AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (GENE) Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek l^-ZO30 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© REŠITEV SEPTEMBRSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. KAPALKA, 8. SKLECA, 14. KAPORAL, 21. LORRAIN, 22. ORENSE, 23. ACEVEDO, 24. ARON, 25. METLAK, 27. OLUPEK, 29. PAŽ, 30. GIS, 31. POKLOP, 32. AKIMOV, 33. TRMA, 34. EST, 35. ANSA, 36. STOTAK, 37. POE, 38. STORNO, 40. AVRORA, 42. KANSAS, 45. ROK, 46. POTRES, 48. SVAK, 50. ANI, 51. MOND, 53. VIBRAM, 54. PATINA, 56. LOM, 57. ALI, 58. ŠERIAT, 59. RENATA, 60. AIRE, 61. KANTINA, 63. TAPETA, 65. ADORJAN, 67. KVAIKEN, 68. ORADEA, 69. LASTEKS. NAVPIČNO: 17. O(LEG) V(IDOV), 64. P(ETER) A(MBROŽ). * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD •'T, PUR^j - TEX Tel:: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor PURf^TEK Fax: 05/783-63-20 PUR k% Sl FX GSM: 041/611-395 i VI **V l e-mail: purplatex@siol.net KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 I URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDEUA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 09. 2004 DO 15. 10. 2004 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 40 kaznivih dejanj, od tega 11 vlomov v osebne avtomobile, trgovske in gostinski objekte, 10 tatvin, 9 poškodovanj tuje stvari, 5 ogrožanj varnosti, 1 kaznivo dejanje zatajitve in 1 kaznivo dejanje nasilništva, 1 kaznivo dejanje razvrednotenja okolja in 2 kaznivi dejanji povzročitve lahke telesne poškodbe. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 27 ilegalnih prebežnikov. Med njimi so bili tudi otroci. Tujci so bili predlagani v nadaljnji postopek k sodniku za prekrške in izročeni hrvaškim mejnim organom. En tujec je zaprosil za azil. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 11 kršitev javnega reda in miru, od tega j e bilo 7 kršitev na javnem kraju, 4 pa v zasebnih prostorih. Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Policisti so občanu zasegli plinsko pištolo, za katero ni posedoval ustreznega dovoljenja. Ravno tako so policisti zasegli občanu prepovedano drogo. Srečala se bosta s sodnikom za prekrške. Obravnavali so tudi primer predoziranja s heroinom. Opravljeni je bil ogled enega travniškega požara in onesnaženja reke Reke. Obravnavanje bil tudi primer najdbe dveh neeksplodiranih granat. Zgodilo se je 17 prometnih nesreč, od tega 7 z lažjimi telesnimi poškodbami. Policisti so obravnavali tudi prometno nesrečo s pobegom, vendar je bil voznik kmalu izsleden. V ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda. Vsi povzročitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Obravnavanih je bilo še osem poškodovanj vozil na parkirnih prostorih in pet povožnj divjadi Policisti so obravnavali tudi primer, napada nevarnega psa. Lastnica bo moral plačati denarno kazen. Božidar ŠTEMBERGER Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 5 s C c) e 7) e p ps e o C S e s o P S p S C S QT> v Sl? Sr Sr w S. ■J) % () u L) E % (f ti ti ti ti f? ti ti % ti Vilh arjev a ces tel./ DIC ta A fax: Trr 7,62 05/' ovo 50 I '1-10- irski 242 Bis .rica ti ti ti ti L) ti % (f 4j ti ti ti ti ti ti ti ti AVTOŠOLA MEŽA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. ZAHVALA Z veliko bolečino v srcu smo se v torek, 21. septembra 2004, v Ilirski Bistrici in na Uncu poslovili od drage nam Ljudmile Belovič - Milke rojene Matičič, učiteljice v pokoju. Zahvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč. Zahvala vsem, ki ste pripravili pogrebne svečanosti in v njih sodelovali ter še posebej obema govornikoma za tople besede namenjene pokojnici ob slovesu in odprtem grobu. Prisrčna zahvala za vsako rožico in prižgano lučko na njeni za vse nas prerani gomili. Žalujoči: mož Franc, Ivan, sestri Tilka in Joža, svaka Mirko in Ivan, svakinje Milka, Angela in Marija, vsi z družinami. V Ilirski Bistrici, 25. septembra 2004 Pravno svetovanje Kristina Zadel, s p. Vam po UGODNIH IN NIZKIH CENAH nudi vse pravne storitve. Pokličete in obiščete nas lahko od ponedeljka do četrtka med 17.00 in 19.00 uro na Kozini, Istrska ulica 9, ali na gsm: 051/357-179, 041/574-493. optika Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede jidšm Jacques Lemans Pierre Lannier Za lanske modele sončnih očal 20% popusta ! PIO JING Podjetje za gradbeni inženiring In promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net NIZKE GRADNJE Mali oslasi PRODAM Prodam kamp prikolico na Sviščakih. Tel.: 031/769 004 Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe lil D, CFB duri, kot nova. Tel.: 041/961 470 Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031-390-677 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico. Tel.: 051/257 199 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2. Tel.: 00385/51 703 093 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak). Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva. Tel.: 040/727 460 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka POLO GT 1,3 KARAVAN, 75 KM, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000 km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm. Tel.: 031/381 896 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/ 71 45 704 Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429 Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru. Tel.: 041/230 853 V II. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 KUPIM Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel.: 051/419 118 Kupimo hišo v okolici II. Bistrice. Tel.: 040 22 99 99 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411 Kupim sadilec za krompir. Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Odkupujemo plinske jeklenke za gospodinjstvo 5 in 10 kg. Tel: 040 848 940 ODDAM V najem oddam trisobno stanovanje na Bazovišli ul. v Ilirski Bistrici. Informacije na tel.: 041/750 824 V najem oddam 70 m2 samostojne starejše hiše v Levstikovi 49 v II. Bistrici za daljše časovno obdobje; potrebna obnove. Tel.: 00385917267586 Nataša Roviš V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 NAJAMEM V Ilirski Bistrici vzamem v najem opremljeno garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel.: 031/232 665 Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica -hrvaška meja. Tel.: 031/548 261 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici. Tel.: 051/412 969 Najamem 2-sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. PODARIM Podarim dve vzmetnici - skoraj novi. Tel.: 71 41 939 ŽIVALI Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 INŠTRUKCIJE Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 DELO 43-letna gospa, trgovka, čisti, dela v kuhinji, tudi druga podobna dela, v dopoldanskem času; opravljen higienski minimum in varnost pri delu. Tel.: 031/ 548 261 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! OBČINA ILIRSKA BISTRICA Občina Ilirska Bistrica na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS; št. 69/2003), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004) ter sklepa 17. seje Občinskega sveta z dne 07.10.2004 objavlja 4-člansko od 195 do 370 nad 345.196,47 do 654.988,17 5-člansko od 225 do 425 nad 398.303,62 do 752.351,28 6-člansko od 255 do 470 nad 451.410,77 do 832.012,00 JAVNI RAZPIS za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem 1. Javni razpis velja za oddajo v najem neprofitnih stanovanj: - št. 3 v pritličju stanovanjske hiše na Gregorčičevi 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 38,05 m2, - št. 9 v I. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 37,90 m2 3 4 5, - št. 15 v II. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 68,45 m2, ter ostalih neprofitnih stanovanj, ki se bodo sprostila do konca leta 2004 oziroma v prihodnjih letih. Vsa navedena stanovanja so last Občine Ilirska Bistrica. Stanovanje št.3 v pritličju stanovanjske hiše Gregorčičeva 27 a, Ilirska Bistrica je prilagojeno in namenjeno uporabi invalidnih in gibalno oviranih oseb. Če med uspelimi prosilci in njihovimi družinskimi člani teh oseb ne bo, bo stanovanje oddano ostalim uspelim prosilcem z možnostjo zamenjave teh stanovanj z drugimi, če se bo naknadno pojavila potreba invalidnih in gibalno oviranih oseb po teh stanovanjih. Predmetna stanovanja so namenjena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (ULRS, št. 14/2004, v nadaljevanju Pravilnik) zavezanci za plačilo varščine in njihovi dohodki dosegajo mejo za uvrstitev na listo B, ki bo oblikovana na podlagi tega razpisa. Stanovanj, namenjenih prosilcem z nižjimi dohodki, ki glede na socialne razmere po cit. Pravilniku niso zavezanci za plačilo varščine ta razpis ne vsebuje, zato lista A ne bo oblikovana. Uspelim prosilcem iz liste B se bodo poleg navedenih namenjala novejša stanovanja, zgrajena zlasti po letu 1990. Navedena stanovanja bodo oddana v najem predvidoma v 30 dneh po objavi izida razpisa. Najemnina za mesec september 2004 znaša za stanovanje št. 3 28.388.00 SIT, za stanovanje št. 9 28.267,00 SIT, za stanovanje št. 15 pa 48.175.00 SIT. Najemnina bo mesečno določena v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, 23/00, 96/01,29/03 - odi. -US), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03) in sklepom Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki se sprejema letno na podlagi cit. odloka oz. na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z Navodilom o načinu uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najema socialnega stanovanja (Ur. list RS, št. 42/00) oziroma uredbo (citirano v prejšnjem odstavku) oziroma predpisom veljavnim v času najema stanovanja. V skladu z 90. členom Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/ 2003) bo najemodajalec vsakih pet let od najemnika zahteval dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. V primeru, da najemnik ne bo več upravičen do neprofitnega stanovanja, se bo najemna pogodba spremenila v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki ga določa pravilnik. Za dodelitev stanovanj v najem se upoštevajo površinski normativi iz 14. člena Pravilnika. 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: 1. da so državljani Republike Slovenije, 2. stalno prebivališče na območju Občine Ilirska Bistrica vsaj 2 leti, 3. da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, 4. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 5. da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 01.08.2003 do 31.07.2004 gibljejo v mejah določenih v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004) in ne presegajo v cit. členih določenih odstotkov oz. zneskov izračunanih od povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v državi za obdobje 01.08.2003 do 31.07.2004, kije znašala 177.023,83 SIT. Glede na višino teh dohodkov se bodo prosilci razvrščali na listo B: Velikost gospodinjstva 1- člansko 2- člansko 3- člansko % od 90 do 200 od 135 do 250 od 165 do 315 meja dohodka v SIT nad 159.321,45 do 354.047,66 nad 238.982,17 do 442.559,58 nad 292.089,32 do 557.625,06 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevkom 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo. Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-vamih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Na razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. Na razpisu tudi ne morejo sodelovati: -prosilci, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo in so zavrnili ponujeno primemo stanovanje brez utemeljenega razloga oziroma so bili iz prednostne liste črtani po lastni krivdi, -prosilci, ki so najemniki ali podnajemniki občinskih stanovanj ali so to bili, pa so v času najema večkrat kršili najemno pogodbo v smislu določb Stanovanjskega zakona, zaradi česar lahko lastnik najemno pogodbo odpove, -prosilci, ki v primem brezposelnosti nimajo urejenega statusa oz. nimajo nikakršnega vira dohodkov (prijava v evidenci brezposelnih oseb, prejemanje socialnovarstvenih dajatev...). Pri dodelitvi stanovanj se kot prednostne kategorije upoštevajo mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim družinskim članom, ženske samohranilke, žrtve družinskega nasilja, prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, prosilci z višjo izobrazbo ter prosilci, ki plačujejo tržno najemnino. Prednostne kategorije iz prejšnjega odstavka se točkujejo z naslednjo višino točk: Prednostne kategorije lista B 1. mlade družine, mladi 100 2. družine z večjim številom otrok 3 ali več 60 3. invalidi in družine z invalidnim družinskim članom 60 4. ženske in samohranilke žrtve družinskega nasilja 50 5. prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki (ženske 12 let, moški 13) 80 6. prosilci z višjo izobrazbo (visoka ali univerzitetna, mag. ali dr.) 60,80 7. prosilci, ki plačujejo tržno najemnino 40 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja prosilec z višjimi dohodki. Upravičenci, ki bodo glede na višino dohodka razvrščeni na listo B, so pred oddajo stanovanja v najem dolžni plačati varščino v višini 1 mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem, ki pa ne sme biti višja od 30.000,00 SIT. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom se določijo v odločbi in najemni pogodbi. Varščina se upravičencem vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, če ob izselitvi iz stanovanja le tega ne vzpostavijo v stanje, kot j e bilo ob vselitvi oziroma ne plačajo najemnine in obratovalnih stroškov. 3. Razpisni postopek Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis na Občini Ilirska Bistrica, II. nadstr., levo, pisarna št. 11, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica od dneva objave razpisa dalje. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 Sit. Upravna taksa v znesku 4.250,00 Sit se plača v upravnih kolekih. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Izpolnjeni vlogi morajo prosilci priložiti: 1. potrdilo o dohodkih in drugih prejemkih za prosilca in ožje družinske člane, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje za obdobje 01.08.2003 do 31.07.2004, 2. napoved za odmero dohodnine za leto 2003 prosilca in ožjih družinskih članov, 3. v primeru brezposelnosti, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, 4. v primeru šolanja potrdilo o šolanju, 5. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov, ki ne sme biti starejše od enega meseca, 6. potrdilo o zaposlitvi za določen/nedoločen čas, 7. potrdilo o delovni dobi oz. fotokopija delovne knjižice, 8. potrdilo o izobrazbi, 9. v primeru da prosilec ali njegov ožji družinski član poseduje avtomobil, fotokopijo prometnega dovoljenja, 10. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prebiva prosilec oz. oseba, ki z njim rešuje stanovanjsko vprašanje (registrirana najemna oz. podnajemna pogodba, kolikor ne živijo pri starših ali sorodnikih) 11. izjavo, da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, v primeru take oddaje v najem registrirano najemno pogodbo, 12. izjavo, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 13. v primeru nosečnosti potrdilo o zdravniško izkazani nosečnosti, 14. v primeru ločenega življenja roditeljev in otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu), odločba pristojnega organa, 15. v primeru, da prosilec izkazuje status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec), potrdilo, da je preživnina neizterljiva, skladno z odločbo US, št. 1967 (Ur. list RS, št. 45/98) oziroma dokazilo, da uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada, 16. v primeru trajnega obolenja zaradi slabih stanovanjskih razmer, izvid zdravniške komisije I. stopnje ZZZS Republike Slovenije, 17. dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, 18. upravne koleke v skupnem znesku 4.250,00 Sit. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Glede na okoliščine posameznega primera sme razpisnik zahtevati od prosilcev tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva. 4. SPLOŠNE DOLOČBE VLOGO Z USTREZNO DOKUMENTACIJO JE POTREBNO ODDATI NA NASLOV: OBČINA ILIRSKA BISTRICA, BAZOVIŠKA 14, ILIRSKA BISTRICA, NAJKASNEJE V ROKU 30 DNI OD OBJAVE RAZPISA. VLOGA SE LAHKO ODDA OSEBNO V TAJNIŠTVO OBČINE ILIRSKA BISTRICA ALI PO POŠTI PRIPOROČENO. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Za sestavo prednostne liste bodo upoštevane le pisne vloge, ki bodo prispele v roku in katerim bo priložena vsa zahtevana dokumentacija. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezen udeleženec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v roku 30 dni župan Občine Ilirska Bistrica. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmeija za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Dodatne informacije lahko dobite osebno na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, II. Bistrica ter na telefonski št. 71-41-361, int. 104 oz. 124. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Vabimo Vasr da nas obiščete v novi Finančni točki v Ilirski Bistrici ali v Postojni, kjer so vam na voljo vse informacije o varčevanju v vzajemnih skladih in pristop k večini slovenskih vzajemnih skladov. Vse, ki boste obiskali Finančno točko v Postojni ali Ilirski Bistrici v času od 25. oktobra do 31. decembra letos, čaka presenečenje! V tem času obiskovalcem nudi Zavarovalniška hiša Slovenka naslednje ugodnosti: • brezplačni drugi obrok pri FONDPOLICI, življenjsko zavarovanje z vlaganji v vzajemne sklade KD; • 20% popust na vsa premoženjska zavarovanja (razen potresa); •15% popust na avtomobilski kasko. Finančne točke: • Ilirska Bistrica - Gregorčičeva 23a • Postojna - Ulica 1. maja 2a KD BPD, d.o.o.. Celovška cesta 206, Ljubljana Knjižne novosti 0 SPLOŠNO 1. ILICH, Iztok. Pota knjige. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2004 2. Slikovni vseved. Ljubljana: Prešernova družba, 2004 3. NVECHTERSBACH, Rado, LOKAR, Matija. Informatika, Učbenik za L, 2. in 3. letnik srednjih šol. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2004 1 FILOZOFIJA 4. ANDERSON, Carol Grace. Zažarite, ne da bi izgoreli. Ljubljana: Tuma, 2004 5. BAKER, Colin. Moč števil: spoznajmo števila in spremenimo svojo usodo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 6. GHOSE, Aurobindo. Človeški ciklus : psihologija družbenega razvoja, (Filozofska knjižnica, zv. 23). Ponatis iz leta 1980. Ljubljana: Slovenska matica, 2004 7. JOSEPH, Frank. Pomen naključij v vašem življenju, (Zbirka Ogledalo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 8. LEIBNIZ, Gottfried Wilhelm. Izbrani fdozofski spisi, (Filozofska knjižnica, zv. 21). Ponatis iz leta 1979. Ljubljana, 2004: Slovenska matica. 9. NIETZSCHE, Friedrich. Volja do moči : poskus prevrednotenja vseh vrednot: iz zapuščine 1884/88, (Filozofska knjižnica, zv. 34). Ponatis iz leta 1991. Ljubljana: Slovenska matica, 2004 10. CIVARDI, Anne. Nočne lučke. Notranje Gorice: Quatro, 2004. 11. TRESIDDER, Jack. 1001 simbol: ilustrirani vodnik skozi svet simbolov. Notranje Gorice: Quatro, 2004 2 VERSTVO. BOGOSLOVJE 12. FONTANA, David. Zen meditacija : stopite skozi vrata brez vrat. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 13. GUILLAUME DE SAINT-THIERRV. Zlato pismo kartuzijanom na Božji gori leta 1144. Ljubljana: Družina, 2004 14. HAHN, Scott, HAHN, Kimberly. Vse poti vodijo v Rim. Ljubljana: Družina, 2004 15. ŠKULJ, Edo (ur.). Herbersteinov simpozij v Rimu, (Simpoziji v Rimu, 21). Celje: Mohorjeva družba, 2004 16. MOHORIČ, Ivan. Sangraal. Idrija: samozal., 2004 17. SADHU, Mouni. V dnevih velikega miru : na direktni poti Ramane Maharšija, (Edicija Gnosis). Ljubljana: [samozal.] R. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tei. 05/71-00-320, faz. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszio Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Kržišnik, 1989 18. SODJA, Franc, ROT, Andrej (ur.). Pridiganje - moje poslanstvo : [izbor iz del]. Celje: Mohorjeva družba; Celovec: Mohorjeva; Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2004 19. KOS, Janko (ur.). Zgodbe Svetega pisma, (Zbirka Klasje).Ljubljana: DZS, 2003 20. ZUPET, Janez. Pot, resnica in življenje : nedeljski in prazniški nagovori. Ljubljana: Družina, 2004 3 DRUŽBENE VEDE 21. ALLUE, Josep M.. Velika knjiga iger : [250 iger za vse starosti]. Radovljica: Didakta, 2004 22. ALTMAN, Jack. 1001 sanje : ilustrirani vodnik skozi sanjski svet. Notranje Gorice: Quatro, 2004 23. MASON, Antony. Ljudje z vsega sveta. Tržič: Učila International, 2004. 24. RUPEL, Dimitrij. Prevzem zgodbe o uspehu, (Zbirka Premiki). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 25. SAMUELSON, Paul Anthony, NORDHAUS, William D., KOVAČ, Bogomir (ur.), MIKEK, Peter (ur.). Ekonomija. Ljubljana: GV založba; Zagreb: Mate, 2002. 26. ŠTEFANČIČ, Marcel. Busheva legija : ljudje, ki so ugrabili svet, (Knjižna zbirka Premiera, Bela premiera, št. 41). Ljubljana: UMco, 2004 27. ŠTEFANČIČ, Marcel. Busheva šifra : Irak in naj večja teorija zarote vseh časov, (Knjižna zbirka Premiera, Bela premiera, št. 40). Ljubljana: UMco, 2004 28. ŠTURM, Lovro, DRENIK, Simona, PREPELUH, Urška. Sveto in svetno : pravni vidiki verske svobode. Celje: Mohorjeva družba, 2004 29. ŠUŠMELJ, Jože. Zgodba o zakonu: sprejemanje zakona za zaščito slovenske manjšine v italijanskem parlamentu. Trst: ZTT: = EST: Mladika, 2003 5 NARAVOSLOVJE 30. BEAUMONT, Emilie. Podobe živalskih rekordovLjubljana: Otroška knjiga Oka, 2003 31. BRILEJ, Roman. Rešene naloge iz matematike 1 : za prvi razred srednjih šol. Ljubljana: A taja, 2004 32. BRILEJ, Roman. Rešene naloge iz matematike 2 : za drugi razred srednjih šol. Ponatis. Ljubljana: A taja, 2003 33. BRILEJ, Roman. Rešene naloge iz matematike 3 : za tretji razred srednjih šol. Ljubljana: Ataja, 2002 34. BRILEJ, Roman. Rešene naloge iz matematike 4 : za četrti razred srednjih šol. Ljubljana: Ataja, 2004 35. BRILEJ, Roman. Rešene naloge iz matematike 5 : za srednje šole. Ljubljana: Ataja, 2003 36. CUCCHIARINI, Feruccio. Življenje ob velikem drevesu. Izola: Ark, 2004 37. DIPPER, Frances. Pogled od blizu, Skrivnosti globin. Murska Sobota: Pomurska založba, 2004 38. ESENKO, Ivan. Zaživimo z naravo! : ptice in ekološko vrtnarjenje. Radovljica: Didakta, 2004 39. GABRIČ, Alenka, SLATINEK-ŽIGON, Milica. Kemija : zbirka nalog in vaj z INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cic vie§mann rešitvami za osmi razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 40. OSBORNE, Will, OSBORNE, Mary Pope. Deževni gozd : stvarna priloga h knjižici Popoldan na Amazonki, (Čarobna hišica na drevesu, Vodič). Ljubljana: Grlica, 2004 41. OSBORNE, Will, OSBORNE, Mary Pope. Vesolje : stvarna priloga h knjižici Polnoč na Luni, (Čarobna hišica na drevesu, Vodič). Ljubljana: Grlica, 2004. 42. SMRDU, Andrej. Od atoma do molekule, Učbenik za kemijo v 8. razredu devetletne osnovne šole, (Svet kemije). 1. natis. Ljubljana: Jutro, 2004 6 UPORABNE VEDE 43. AUGUSTINOVIČ, Željka. Osnovna šola hujšanja : zakulisje in proces urejanja debelosti. Ljubljana: samozal., 2004 44. MAYR, Branko. Kako gospodariti, da bomo potrebovali čim manj virov financiranja. Ptuj [i. e.] Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, 2003. 45. PARKER, Steve. Naš žejni planet, (Zelena knjižnica). Murska Sobota: Pomurska založba, 2004 46. PARKER, Steve. Odpadki in recikliranje, (Zelena knjižnica). Murska Sobota: Pomurska založba, 2004 47. PENDL ŽALEK, Manuela. Aktivno življenje - zdravo življenje. Maribor: Rotiš, 2004 48. BORŠTNAR, Simona. Rak dojke : kaj morate vedeti. Ljubljana: AstraZeneca, Podružnica, 2004 49. REŠ, Mateja. Bučna kuhinja za vsak okus. Ljubljana: Družina, 2004 50. S ARNO, John E.. Ozdravimo bolečine hrbta : povezanost uma in telesa. Ljubljana: Iskanja, 2004 51. Sladice. V Ljubljani: Karantanija, 2004 52. ŠIRCELJ, Jože. Modemi poslovni bonton. Ljubljana: Delo, Slovenske novice, 1992 53. ŠKULJ, Edo. Goršičeva orglarska delavnica : [ob 140-letnici prvih orgel]. Ljubljana: Družina, 2004 7 UMETNOST 54. BEAUMONT, Emilie. Besede v podobah, (Podobe). Ljubljana: Otroška knjiga Oka, 2004 55. BEAUMONT, Emilie. Gore, (Podobe za najmlajše). Ljubljana: Otroška knjiga Oka, 2004 56. BEAUMONT, Emilie. Podobe princesk, (Podobe). Ljubljana: Otroška knjiga Oka, 2004 57. BIEBER, Hartmut. Medo Jaka gre v hribe. Tržič: Učila International, 2004. 58. BIEBER, Hartmut. Medo Jaka na morju. Tržič: Učila International, 2004 59. BIEBER, Hartmut. Medo Jaka v vrtcu. Tržič: Učila International, 2004 60. CASALIS, Anna. Mišek Tip nagaja. V Ljubljani: Karantanija, 2004 61. CASALIS, Anna. Mišek Tip noče spati. V Ljubljani: Karantanija, 2004 62. DISKIN, Steve. Strune od zemlje do lune. Ljubljana: Vale-Novak, 2004. 63. ALFONSO, Barry, DU NOYER, Paul (ur.). Enciklopedija glasbe : od rocka, popa, jazza, bluesa in hiphopa do klasične glasbe, folka in glasb sveta. Radovljica: Didakta, 2004 64. GLAVINA, Bojan. Živela sem za pesem : Uglasbene pesmi Makse Samsa skladatelja Bojana Glavine. V Ilirski Bistrici: Knjižnica Makse Samsa, 2004. 65. HERGE. Otokarjevo žezlo, (Tintin in njegove pustolovščine). Tržič: Učila International, 2004 66. HERGE. Tintin v Ameriki, (Tintin in njegove pustolovščine). Tržič: Učila International, 2004 67. HERGE. Tintin v Kongu, (Tintin in njegove pustolovščine). Tržič: Učila International, 2004 68. HERGE. Zlati rakci, (Tintin in njegove pustolovščine). Tržič: Učila International, 2004 69. HINDLEV, Judy. Mali prikupni Pošastek. Ljubljana: Epta, 2004 70. HUSEINOVIČ, Kašmir. Lektor Jakob. V Ljubljani: Karantanija, 2004 71. MILOVANOVIČ, Branko. 7 črkovni ugankarski slovar in odzadnji slovar: 5.400 gesel. Ljubljana: Forma 7, 2004 72. PETRLIK-HUSEINOVIČ, Andrea. Moja družina. V Ljubljani: Karantanija, 2004. 73. SKOKO, Sandra. Nezaboravni XX veka Hollywooda : (idoli, legende, filmovi). Beograd: Centar film; Maribor: Grafiti studio, 2004 74. STROPNIK, Ivo. Z Botro pujso na potepu : dogodivščine o golih, oblečenih in preoblečenih pujskih sreče, (Čokolada s knjigo). 1. izd. Velenje: Velenjska knjižna fundacija, 200475. TARMAN, Draga. Mladiči z vseh vetrov, (Zbirka Čudeži narave, št. 8). Ljubljana: DZS, 2004 80 JEZIKOSLOVJE. FILOLOGIJA 76. Angleška slovnica : enostavna in razumljiva pot do znanja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 77. GROSVENOR, Emily A.. Angleščina v 24 urah. Ljubljana: Erimas, 2004 78. PAVLIN-POVODNIK, Marta. Oblikoslovje, Priročnik z vajami, (Moj jezik). Prenovljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Jutro, 2004 79. ZAVAŠNIK, Mihaela. Slovenian phrase book. Ljubljana: Tuma, 2004 82 LITERARNA BESEDILA 80. ALLENDE, Isabel. Hiša duhov, (Zbirka Žepna knjiga, 21/2). Tržič: Učila International, 2004 81. APPLEGATE, Katherine. Pot do bogov, (Zbirka Vsesvet, 7). Ljubljana: Grlica, 2004 82. BELLOW, Saul. Herzog, (Delova knjižnica). Ljubljana: Delo, 2004 83. BEMMANN, Hans. Kamen in piščal, (Zbirka Blodnjak). Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak, 2004 84. MESERKO, Bojan (ur.). Blodnjak 6 : izbor slovenske in prevedene znanstvenofantastične in fantastične proze, (Zbirka Blodnjak). Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak, 2004 85. BUKONVSKI, Charles. Ženske, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 26). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 86. BUZZATI, Dino. Tatarska puščava, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 22). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 kolISter ovto Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. ■ Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 1 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI * Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 87. DIRIE, Waris, D’HAEM, Jeanne. Puščavska zarja, (Zbirka Žepna knjiga). Tržič: Učila International, 2004 88. FIENBERG, Anna. Sposojena svetloba, (Zbirka Zorenja +). Dob pri Domžalah: Miš, 2004. 89. FORRESTAL, Elaine. Nekdo kot jaz. Dob pri Domžalah: Miš, 2004 90. FORSTER, E. M.. Soba z razgledom, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 21). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 91. FOWLES, John. Ženska francoskega poročnika, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 31). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 92. GAZVODA, Nejc. Vevericam nič ne uide, (Literarna zbirka Goga). Novo mesto: Goga, 2004 93. GRAFENAUER, Niko. Pedenjhišica, (Knjižnica Čebelica, 407). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 94. JARNI, Blanka (ur.). Grafiti. Ljubljana: Genija, 2004 95. GREENWOOD, Kerry. Tavajoča ikona. Dob pri Domžalah: Miš, 2004 96. HARRIS, Robert. Pompeji. Tržič: Učila International, 2004 97. HERMES, Patricia, HOLMES, Karen. Fly away home : a novel, (Penguin readers, Level 2). new ed. Harlovv: Pearson education, 1999 98. JERIČ, Irenej. About Ray. Velenje: samozal., 2004 99. JESIH, Milan. Grenki sadeži pravice : (interpelacija v enem samem nonšalantnem zamahu), (Zbirka Klasje). 1. izd. Ljubljana: DZS, 2004 100. KING, Stephen. Buick 8, (Zbirka Žepna knjiga, 43/1). Tržič: Učila International, 2004 101. KIPLING, Rudyard. The jungle book, (Penguin young readers, Level 2). Harlovv: Penguin Books: Pearson Education, 2002 102. JARNI, Blanka (ur.). Latinski pregovori. Ljubljana: Genija, 2004 103. LETTE, Kathy. Zlikane gube, štrleči balkoni. Dob pri Domžalah: Miš, 2004 104. MALAVAŠIČ, Ivan. Ena baba rekla : humoristične črtice. Podlipa: samozal., 2004 105. MANN, Thomas. Smrt v Benetkah, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 24). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 106. MCBRATNEV, Sam. Trije najljubši medvedki. Ljubljana: Epta, 2004 107. MELISSA P.. Pred spanjem si stokrat skrtačim lase, (Zbirka Kapučino). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 108. MURAKAMI, Haruki. Divja jaga za ovco, (Zbirka Blodnjak). Ljubljana: Blodnjak, 2004 109. MUSIL, Robert. Zablode gojenca Torlessa, (Delova knjižnica, 27). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 110. PAVČEK, Tone. S črko čez Krko, (Zbirka Metuljčki). V Ljubljani: Karantanija, 2003 Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 * KAVBOJKE * SRAJCE * PIDŽAME * ŠOLSKI PROGRAM ČEBELARSTVO "t? TARSEL CVETLIČNI IN HOJEV MED PROPOLIS, CVETNI PRAH (Be&anda d.o.o. ugostiteljstvo, trgovina i turizam "o j RJBLJI RfSTAURANT i.ido - opatija - Zen 8, 51410 Opatija, Crootio, Restaarant Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, Bura Tel: 00385(0)51/718-353 Fox: 00385(0)51/718-354, www.bevando.hr, E-mail: restaurant-bevanda@ri.tel.hr, bevanda@bevanda.hr Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda ” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. \ Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno! KOZMETIČNI SALON Lara Anita Dujc s.p. Gabrije 3 6250 II. Bistrica - nega obraza in telesa - pedikura - manikura - masaže - ročna limfna drenaža z novembrom sprejemamo naročila: gsm: 041 918 477, tel.: 05 71 41 033 .. za vaše zdravje, počutje in izgled.. r GOSTILNA s prenočišči H H I ________Ema Deželak s.P. ' Dolenje.64, 6254 Jelšane | tel.:+386 (0)5/71-42-648 mm od ponedeljka d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 1Q 11. KRISTUSOV PASIJON - zgodov. 12. HLADNI VRH - zgodovinski 13. 50 PRVIH POLJUBOV - komed. 14. NASMEH MONA LISE - drama 15. KOLIČINSKI POPUST - komed. 16. HIDALGO - pustolovski 17. STARSKV & HUTCH - komed. 18. HUDIČEVO ŽRELO-triler 19. ČASOVNA PAST - pustolovski 110. DIVJI V SEDLU-akcija >£&. uSJS m SOMMH - , /,/ tarnajte!© E in ZSREČANJEX GENERACIJE 1954 BO 13. NOVEMBRA 2004 OB 14. URI V MOTELU-RESTAVRACIJI FINIDA. PRIJAVE IN PLAČILA NA TURISTIČNI AGENCIJI OAZA InSTaIacIJe 7 Brenčič Jože s.p. IIIrsUa BIstrIca :m:r. „ S“derus 0RIELLO cTc Eurotherm *OGREVANJE »VODOVOD »KLIMATIZACIJA »VZDRŽEVANJE/SERVIS »OBNOVLJIVI VIRI tel: 05 71416 91, mob: 041830 408 (F % URNIK 8-12 in 13-17 sobota 8-12 TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71 -41 -920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: ZIMSKE GUME *motoplaščev in d° 12 obrokov * traktorskih plaščev f iM -iilJJ 'čl POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVTOPRALNICA IZPOSOJA WAP-a (visokotlačni pralni stroj) Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop IH VSAK DAN 7 -23 NEDELJA in PRAZNIKI 9 -23 PANGOS STANISLAV s.p. DOBAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH, PLASTIČNIH Gubčeva ulica 20/b IN DRUGIH STAVBNIH KONSTRUKCIJ ILIRSKA BISTRICA Za vašo hišo, stanovanje ali poslovni prostor, za novogradnjo ali za zamenjavo stavbnega pohištva vam nudimo: - aluminijasta in plastična okna, vrata, polkna, panoramske stene • velika izbira aluminijastih in plastičnih rolet, notranjih in zunanjih žaluzij ter okenskih polic. NOVOST- garažna vrata ZAGOTOVUENA KVALITETNA MONTAŽA Za informacije smo vam na voljo: tel/fax: +386(0)5/714-23-66 gsm: 041/714-368 e-pošta: promontjangos@yahoo.com PLAMING Plaming, projektiranje in \z< tehnološke opremi , ul. Nikole Tesla 5, p.p. -6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410 . fax: +386 (0)5/70-41.0-^^ e-mail: info@plaming.si ^ llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si Že v starem veku je vleklo popotnike v deželo ob Nilu, kjer je bilo po Herodotu več čudovitih stvari in osupljivih del kot v kateri koli drugi deželi. Ta privlačna moč se ni do danes prav nič zmanjšala. Ravno nasprotno, današnji Egipt, katerega prekrasni spomeniki izvirajo iz časa faraonov, Grkov in Rimljanov, letno obišče na tisoče turistov. Postanite tudi vi eden izmed raziskovalcev te mitične dežele in se nam pridružite na potovanju ali počitnicah v Egiptu. Last minute center Ilirike turizma je v sodelovanju s priznano slovensko agencijo TAO za vas pripravila potovanje, na katerem si lahko ogledate piramide v Gizi, templje in skrivnostno reko Nil, ki omogoča življenje v nerodovitni puščavi. Potovanje v Egipt je najprimernejše v zimskem času, ko so povprečne temperature zraka 20-25 °C, morja pa 19-23 °C. Za potovanje in križarjenje boste odšteli 145.900,00, za počitnice v Hurgadi - turističnem središču na obali Rdečega morja pa od 89.900,00 SIT. Če bi pa raje počitnikovali na otoku, se z Last minute centrom Ilirike turizem odpravite na počitnice na Djerbo. Djerba - otok na skrajnem jugu Tunizije, je prava oaza miru, nedotaknjenih peščenih predelov, neskončno dolgih peščenih plaž, nasadov palm s turkizno kristalnim morjem. V vročem, a vendarle prijetnem podnebju boste uživali v letoviških oazah udobja, medtem ko vas od saharske pustolovščine deli le zelena linija vinogradov, oljčnih nasadov in kakšna fatamorgana. V Last minute centru Ilirike turizem smo vam pripravili posebno ponudbo počitnic v hotelu Abir že za neverjetnih 59.900,00 SIT. Last minute center Ilirike turizem vas vabi tudi na počitnice v Duhaj - mesto trgovcev, enega od sedmih emiratov, ki sestavljajo Združene arabske emirate. Je zanimiva mešanica tradicionalnega in modernega, kjer sobivajo tisočletna tradicija puščavskega življenja in najnovejši dosežki v arhitekturi, avtomobilizmu, modi in elektroniki. Duhaj ponuja obiskovalcem sproščene počitnice na plažah Arabskega zaliva, aktivno preživljanje prostega časa, pohajkovanje po bogato založenih nakupovalnih centrih, zanimivo nočno življenje in še in še. Obiščite nas v Last minute centru Ilirike turizem in si rezervirajte počitnice v Duhaju že za 149.900,00 SIT. V prvih dneh novembra pa bo Last minute center Ilirike turizem izdal novoletni katalog. V leto 2005 vas bomo pospremili v skoraj vseh evropskih glavnih mestih, pa tudi na jugo nostalgike nismo pozabili. Oglasite se v Last minute centru Ilirike turizem v Ilirski Bistrici na Cankarjevi 2 in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center Ilirike turizem in Snežnik vam podarjata 4-dnevno silvestrovanje v Beogradu Aranžma vsebuje: avtobusni prevoz, 3 x nočitev z zajtrkom v hotelu Jugoslavija, turistično takso. Beograd je zagotovo najbolj šarmantno mesto na Balkanu, ki vas bo vsak trenutek očaralo z bogato zgodovino, toplimi in do Slovencev zelo prijaznimi ljudmi, tisočerimi lokali in klubi na znanih splavih. Popeljite se po cesti bratstva in enotnosti v naše bivše glavno mesto in doživite »jugonostalgijo« z vonjem po pleskavicah, čevapčičih in nepozabno novoletno zabavo, ki vam bo pričarala »Balkan« v pravi luči. Odgovorite na nagradno vprašanje in si prislužite noro silvestrovanje, ki ga poklanjata llirika turizem d.o.o. in Snežnik. Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. decembra 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v deeemberski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. a.) Turčiji Ime in priimek: Otok Djerba je v: b.) Španiji c.) Ttiniziji Ulica, hišna številka:. Poštna številka, kraj: Podpis:_____________ Davčna št: Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 AJDOVŠČINA SEŽANA 05/366-14-94 05/734-14-10 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (20.9.-20.10.) Izid letošnjih volitev je verjetno presenetil marsikoga, medtem ko trgovanje na ljubljanski borzi v obdobju od 20.9.-20.10.2004 ni prineslo bistvenih sprememb. Govorice o prevzemih so potihnile, med vlagatelji pa smo lahko zaznali malce več negotovosti, tako da so se delnice v tem mesecu nekoliko pocenile. Indeks borznega trga SBI20 je v mesečnem obdobju do 20.10. izgubil 2,9% in se spustil pod nivo 4.800 indeksnih točk. Priključil se mu je tudi indeks investicijskih skladov, ki se je pocenil za 3,2%, indeks prostega trga IPT pa je mesečno obdobje končal pri vrednosti 4.018,18 indeksnih točk, kar je 0,6% manj kot mesec prej. Vlagatelji so v omenjenem mesečnem obdobju največ pozornosti namenili Krki in Mercatorju. Po ustvarjenem mesečnem prometu je Mercatorjeva delnica za las zaostala za Krkino, kljub temu pa je v javnosti Mercator vzbudil precej več pozornosti. Zapletom pri prevzemu naj večje srbske trgovske verige C-Market namreč ni videti ne konca ne kraja. Odpor, ki ga Mercator pri prevzemu C-Marketa doživlja v Srbiji, prihaja s strani delavcev, uprave kot tudi vlade. Slednja je preko zavlačevanja soglasja agencije za trg vrednostnih papirjev k začetku prevzemne ponudbe, omogočila konzorciju srbskih podjetij, da se formira, za nameček pa je zdaj še ustavila prodajo C-Marketa. Na razplet te zgodbe bo izgleda treba še nekoliko počakati, Mercatorjeva delnica pa seje v mesečnem obdobju pocenila za 2,2%. Veliko pozornosti so vzbudili tudi v Merkurju. Odločili so se, da Bofexa (kljub slabim rezultatom) ne prodajo, temveč s sanacijo podjetju zagotovijo nadaljnji razvoj v okviru Skupine Merkur. Kratkoročno bi sicer prodaja Bofexa močno izboljšala rezultate poslovanja Merkurja in pokrila izgubo, ki jo je v preteklih letih ustvaril Bofex. Vendar je Uprava Merkurja ocenila, da so dolgoročni učinki za celotno Skupino ugodnejši, če Merkur obdrži podjetje Bofex v svoji poslovni skupini. Sicer pa je Merkur v tretjem četrtletju še naprej posloval uspešno. V devetih mesecih so bili čisti prihodki iz prodaje Merkurja za dobrih 26 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, septembra pa so dosegli nov rekordni obseg mesečne prodaje. Povečanje produktivnosti pri prodaji se kaže tudi v podvojenem dobičku iz poslovanja, delnica pa je v mesečnem obdobju do 20. oktobra izgubila slaba 2%. Zanimivo je bilo tudi dogajanje v Trstu, saj seje Luka Koper poslovila od sedmega pomola. Ob umiku imajo v Luki Koper že načrt za graditev tretjega pomola za pretovor zabojnikov, ki bo enakovreden tržaškemu. V načrtu imajo tudi spremembo strategije - čez deset let se vidijo kot logistični koncem. V Luki so sicer v devetih mesecih letošnjega leta beležili 15% porast poslovnih prihodkov. Dosegli so tudi 3,8 milijarde SIT celotnega dobička, kar j e 19% več kot v primerljivem obdobju 2003. Delnica Luke Koper pa se je kljub dobrim rezultatom pocenila za 3,2%. V Intereuropi se ukvarjajo z racionalizacijo poslovanja, kamor jih silijo visoke cene goriv in močna konkurenca. Poslovne načrte bodo letos uresničili, vendar bodo do konca leta skrčili število zaposlenih za 50 do 60. Intereuropa je tik pred širitvijo svoje mreže v severni Italiji in na Češkem, ogleduje pa si tudi druge lokacije v srednji Evropi, njena delnica pa seje v zadnjem mesecu le minimalno pocenila. Na prostem trgu se je največ trgovalo z delnicami Triglava stebra 1, ki glede na diskont med tržno in knjigovodsko vrednostjo še vedno ostaja zanimiva ugodna nakupna priložnost. Zoran Dolar, analitik Zoran. dolar@ilirika.si ILIR1KA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana POSTANITE POGODBENI PRIPADNIKI REZERVNE SESTAVE 460. ARTILERIJSKEGA BATALJONA SLOVENSKE VOJSKE V POSTOJNI Ministrstvo za obrambo - Uprava za obrambo Postojna in Slovenska vojska vabita državljane, ki bi želeli postati pogodbeni pripadniki rezervne sestave 460. artilerijskega bataljona Slovenske vojske v Postojni, da pridejo v izpostave za obrambo Koper, Postojna ali Sežana oziroma njihove pisarne v Cerknici, Ilirski Bistrici, Izoli ali Piranu. Z izbranimi kandidati bo Ministrstvo za obrambo sklenilo pogodbo za pet let z možnostjo podaljšanja. Enota se bo prednostno popolnjevala z območja Uprave za obrambo Postojna, vendar se bodo sprejemali tudi kandidati z drugih območij. Več informacij lahko dobite v izpostavah za obrambo in njihovih pisarnah v kraju vašega stalnega bivališča. SVETOVNI DAN TURIZMA KD Alojzij Mihelčič Harije v sklopu svojih dejavnosti pripravlja tudi prireditve etnološkega, športno-turističnega.... značaja, zato so nekateri njegovi člani letošnji 27. september -Svetovni dan turizma, obeležili s pohodom v ribiško kočo na Soze. Krenili so izpred harijske cerkve ob 14 uri. Med udeleženci je bilo tudi nekaj najmlajših, ki so člani Otroške folklorne skupine. Po uri in pol hoda so se v ribiški koči z raznimi napitki primerno osvežili. Sledilo je tekmovanje v balinanju, sprehod ob jezeru , vzpon do soške cerkvice ter povratek v Harije. Pohod je potekal v prijetnem, sproščenem vzdušju in vsi, ki so se ga udeležili, so izrazili željo, da bi se naslednje leto zopet srečali. Anica Kocjančič TIB STORITVE d. o. o. TEHNIČNI PREGLEDI OB TEDNU OTROKA Na naši šoli smo tednu otroka zabeležili na prav poseben način. Hišnika Igor Logar in Boris Vrh sta našim prvošolcem izdelala nenavadno lep kuhinjski komplet. Učenci in učenke so presrečni z novo pridobitvijo in nas vabijo na kavo. Na sliki Hišnik Boris, vzgojiteljica Adrijana in hvaležni prvošolci. Darinka Dekleva, OŠ A. Žnidaršiča NUDI Brezplačne preventivne tehnične preglede pred zimo, kjer bo poudarek na kontroli zavor, svetlobnih teles, čiščenju steklenih površin, kontroli hladilne tekočine v motorju ter kontroli pnevmatik. V naši vulkanizerski delavnici boste lahko tudi kupili in zamenjali zimske pnevmatike. Akcija bo potekala v soboto, 6. novembra 2004 od 8.00 do 12.00 ure. ZAHVALA Vsako leto na Veliki šmaren Kulturno društvo ALOJZIJ MIHELČIČ iz Harij sodeluje pri romarski Sv. Maši na Sozah ter pripravi tudi krajši kulturni program. 8. septembra, na Mali šmaren, pa imajo na Sozah shod. Tudi ta praznik obeležijo z mašo, ki jo prav tako poje MePZ Alojzij Mihelčič. Ta, že tradicionalnik praznik, se po navadi zaključi tako, da domačini, KRANJČEVI in MALOBUKOVČANI člane KD in Harij pogostijo, za kar se jim društvo iskreno zahvaljuje. Na OŠ Rudija Mahniča - Brkinca so se ob tednu otroka znova dokazali prvošolčki, ki so nas presenetili z zanimivim nastopom. Najprej so nam uprizorili znano živalsko zgodbico o izgubljenem zrcalcu, ki se znajde na gozdni jasi, nato so izvedli nekaj ritmičnih vaj, vse skupaj pa zaključili s pevskim nastopom. S tem so dokazali, da se v enem mesecu pouka lahko veliko naučijo.Vsi smo bili navdušeni nad njimi. Izkazali so se zelo dobro in zato dobili torto. Ker je naših prvošolčkov malo, torta pa je bila velika, smo se naslednji dan z njo posladkali še mi. PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ZA MESEC NOVEMBER »004 V tem tednu sva se s sošolko Petro udeležili srečanja mladih likovnikov-Ex tempore na Mašunu. Naši izdelki so bili na ogled v Sokolskem domu, 10. oktobra pa so jih na otroški prireditvi Živ-žav prodali na dražbi in izkupiček namenili otrokom, ki so potrebni pomoči. Maja in Natalija, učenki 8. razreda OŠ Pregarje PREDAVANJE Predavanje o klamatski algi bo v Domu starejših občanov v torek, 23. novembra, ob 19. uri. Dr. Mirjana Kostov Došen se bo tokrat posvetila alergijam. Vljudno vabljeni! ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET Sobota, 20. novembra, od 14. ure dalje VETERANSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Rok za prijave: do 13. novembra, Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Sobota, nedelja, 27. in 28. novembra, od 14. ure dalje ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2004-2005,1. krog Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA Sobota, 13. novembra, od 14. ure dalje 2. TURNIR V ODBOJKI 2004-2005: ŽENSKE Rok za prijave: do 10. novembra, Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Nedelja, 21. novembra, od 15. ure dalje 2. TURNIR V ODBOJKI 2004-2005: MOŠKI Rok za prijave: do 17. novembra, Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ Ilirska Bistrica Bazoviška 26, 6250II. Bistrica tel.: (05) 711 19 01 ali GSM 041 578 613, e-pošta: sz.il.bistrica@sioLnet I I I I I I I I I I I I I I I X V