Leto m, Štev. 21 („Jutro" XV., št. 114 a) opzavuiijtvo. Ljuuijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. LJubljana, torek n. maja 1934 Cena 1 Din Ponedeljska izdaja PonedeijsKa iroaja »juua« j vsak ponedeljea zjutraj. _ Na roča se posebej in velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašaJ Cib dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: KnaHjeva ulica 5. TelefoD fit. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Velike reforme v Bolgariji I Veliki nemiri v Italiji CSr W (MfUiii nrnti tičictinMa«,« __a__*____ _ v?.. Nova bolgarska vlada Georgljeva je izvedla že velike upravne reforme — Namesto na 16 okrožij je država razdeljena na 7 pokrajin Reformirana bosta tudi sodstvo in občinska samouprava — Razpust organizacije makedonstvujuščih Odpor proti fašističnemu gospodarstva — Nemiri zavzemajo prav resno obliko Dunaj, 21. maja p. Ze nekaj let so se le redko čule vesti o neredih v Italiji. V zadnjem času pa so ponovno pričela pri' Sofija, 21. maja, r. V Sofiji in ostali Bolgariji vlada mir. Od včeraj je življenje po vsej Bolgariji zopet normalno. Ukinjeni sta omejitev nočnega prometa po mestih in cenzura brzojavk, namenjenih v inozemstvo. Uvedba diktature je sicer presenetila bolgarsko javnost, ni je pa zrevoltirala. Iz manifesta nove vlade je razvidno, da so njene ideje iste, za katere so se v Bolgariji borili politični ljudje okoli »Zvena«. 2e v času razkola v Demokratičeskem zgo-voru se je v skupini okoli Aleksandra Can" kova osnoval poseben krožek idejnih ljudi, katerih glasilo je bilo nekaj časa list »Luč«. V tej skupini so se zbrali naenkrat vsi, ki so se pozneje združili okoli časopisa »Zve-no«. Skupina okoli lista »Luč«« se je polagoma ločila od Cankova in končno pred 5 leti je osnovala svojo neodvisno organizacijo. Časopis »Zveno« je kmalu zbral okoli sebe precejšnje število intelektualcev iz neodvisnih poklicev ter bivših oficirjev bolgarske vojske, ki so po večini sodelovali v prevratu 9. junija 1923. »Zveno« je kmalu zavzel -vplivno mesto v bolgarskem javnem življenju in ljudje okoli njega so dobivali čim dalje večji vpliv zlasti v vrstah bolgarske aktivne vojske. »Zveno« in njegovi pristaši so zbudili v bolgarski javnosti pozornost zlasti v času tako zvane vohunske afere 1. 1930., ki je bila uspešno razkrinkana samo s prizadevanjem omenjenega lista in ljudi okoli njega. V tej aferi je padel kot žrtev polkovnik Marinopolski, odpuščenih je bilo več oficirjev, popolnoma pa sta bila razkrinkana Bakardžijev, tedanji vojni minister in bivši šef bolgarskega generalnega štaba, ter general Zdravko Georgijev, sedaj upokojeni poveljnik sofijske posadke. Pristaši »Zvena« so že prej, preden so se ločili od Cankova, pričeli v času vlade pokojnega Ljapčeva pripravljati načrte za prevrat v svrho izvedbe svojega programa. V početku njihovega pokreta je Aleksander Cankov sam delal za to, da bi se zarota čim prej izvršila, ker pa so se pristaši »Zvena« čim dal ie bolj oddalievali od njegove politike, in tu d' njega samega, je ostal skoro popolnoma osamljen. Zgodilo se je še več, sobotni prevrat ie v precejšnji meri naperjen proti politiki Cankova sami. Program „Zvenaw Za ideologijo pristašev »Zvena« so značilne nekatere programatične točke od 25. junija 1933. Da bi zavrnili razna sumniče-nja ter preprečili gotove intrige svojih nasprotnikov, so tedaj objavili deklaracijo, v kateri trdijo, da niso proti ustavi, temveč odkriti nasprotniki cele vrste zastarelih določb v ustavi. k; da ie io možnost strankam, da brezsrčno eksnlo-*r=r de-moralizi-rajo narod. Tedaj so dejali, da niso proti monarhiji, temveč za razmerje svobodnih državiianov proti tej ustanovi, namreč, da se vidi vsak negativen pojav tako »v pastirski kolibi kakor v kraljevski ps-o ne°majni borci za samostojno Bolgarijo so oni, kakor nravi jo, pri ia tel i* zblizpnia z Jugoslavijo Bore se za suverenost države na vsem operni iu in tudi v pe-triškem okrožju ter obsoiajo zločine ma-kedonstvuiuščih. Prvi in drugi člen njihovega programa pravita- »Politična skupina »Zvena« ima glavno nalogo da zbira v skupni politični akciii državiiane vseh političnih strank iz vseh družabnih slojev, oo-spodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih organizacij.« »Zveno« je za prostovolj no nacionalno in dr^imrv nacionalno in državno disciplino ter ima za cilj politični pokret obnove, ki naj v celoti izvede Program te skupine, objavljen 2S. junija 1930. ki ga v glavnih smereh vsebuje tudi manifest nove vlade Zveze z vojsko Ta idejna skupina je proti strankam, vendar^pa je bilo potrebno, da se nasloni na kakšno organizirano moč tem bolj, ker je imela proti sebi vse politične stranke in velik del neodgovornih činiteljev. Poizkus z Aleksandrom Cankovim in še nekaterimi strankami ni imel povoljnega uspeha. Cankov je po njihovem mnenju zaigral prevrat 9. junija in njegov poizkus, da bi osnoval novo stranko široke množice, ni zbuja! zaupanja. Za uspeh akcije je bilo treba poiskati zaslombe bodisi pri vladarju bodisi v vojski, ker drugega izhoda ni biflo Kralj jim je zbujal upanje, da bo šel po njihovem potu sami pa so neutrudno organizirali vojsko. Njihovi voditelji so neprestano obiskovali posamezne posadke ter pridobivali v njih pristaše za svoje cilje. Od časa do časa so v nasprotnem tisku izšli napadi proti njim, češ, da zastrupljajo vojaštvo, pojavljale so se tudi grožnje od strani VMRO ter prijateljev neodgovornih faktorjev v vojski in izven nje. pred mesecem dni pa je zarotniško omrežje že pre-predlo vso Bolgarijo. V vrstah aktivne vojske so se rim pridružili zlasti mlajši oficirji do majorskega čina pa tudi nekateri višji oficirji. Vodstvo »Zvena" Vodstvo politične skupine »Zveno« tvorijo sedanji predsednik vlade Kimon Georgijev, sedanji finančni minister Peter Todorov, rezervni oficir Vasilij Karakulakov rezervni oficir in publicist Ivan Harizanov sedanji upravnik policije Vladimir Načev 'er rezervni polkovnik Stavre Andrejev, ki > jdejni voditelji akcije. Glavni organizator in inspirator pa je ' oseba katere ime se je le redko ome- njalo izven Bolgarije. To je bivši upravnik sofijske vojne akademije Damjan Velčev, ki je bil skupno s Kimonom Georgijevim in pokojnim Nikolom Račevim glavni organizator prevrata 9. junija 1. 1923. Kar se tiče zunanje politike, namerava nova vlada nadaljevati politiko zbliževanja. Ali bo v reševanju vseh zelo zapletenih vprašanj notranje in zunanje politike Bolgarije imela uspeh, bo pokazala šele bodočnost. Izjava Georgijeva Sofija, 21. maja. r. Predsednik nove vlade Kimon Georgijev je izjavil, da bo zu-napja politika nove vlade izraz mirnih od-nošajev s sosedi na podlagi enakopravnosti, gospodarskih zvez in kulturne avtonomije bolgarskih manjšin, kjerkoli se nahajajo. Kar se tiče odnošajev z Rusijo, je dejal dalje, moram reči, da moremo mirno voditi politiko mira z vsemi, pa tudi s Sovjetsko unijo. To je naša želja, to so naša prizadevanja, naša volja, okoliščine pa bodo rešile vse drugo. Kar se tiče gospodarske politike, namerava nova vlada započeti širokopotezno akcijo v vseh panogah gospodarskega življenja s podpiranjem delovnih slojev in posebno s skrbjo za kmeta, ki je edina sila naroda in ki največ trpi zaradi današnje gospodarske krize. Osnovna naloga nove vlade bo podpirati kmečko prebivalstvo, da bi moglo zadostiti svojim potrebam s povečanjem dohodkov od svojega dela. Razen tega hoče vlada podpirati zadružništvo, ki je neobhodno potrebno in koristno za novo gospodarsko organizacijo države. V svrho olajšanja položaja delovnega ljudstva bo uvedla sistem monopola na proizvodnjo prvih neobhodnih potrebščin, kakor je bilo že poudarjeno v vladnem ma^ nifestu. O odn-ošajih nove vlade napram parlamentu je ministrski predsednik odgovoril: Parlament bo ostal, vendar pa bo temeljito reformiran v soglasju s potrebami časa. Uvedlo se bo sodelovanje gospodar-sk.h kategorij v zakonodajnem delu države Med tem bomo krojili novo državo v soglasju z osnovnimi potrebami življenja, ki ne trpe odlašanja. nnKar s,eJ'če ustaVe. je izjavil Georgijev, neJm°rP ovirati v nobeni ini-n ^nn t Stvar drugih je ugotoviti, ali bo njeno konstruktivno delo v soglasju s formalnimi zahtevami ustave. Nova upravna razdelitev Sofija, 21. maja, r V soboto zvečer je Črvi RauJe" 0 novi uPravni razde- litvi Bolgarije. Namestu 16 okrožij ima Bolgarija sedaj 7 pokrajin, m sicer: 1. sofijsko 2. sumensko, 3. vračansko. 4. staroza- bolgarsko. pl°vdivsko- 6" Plev™sko in 7. diSk^Hp0^^' UPrflvljaJ° Pokrajinski direktorji, ki so ze imenovani Reforma uprave Sofija, ai. maja p VJa(Ja dela no za reorganizacijo občin v novih uprav-?. ^ajtrnah Kakor znano, je novi re-fim raadehl Bolgarijo na sedem pokrajin Imenovan:, pokrajinska direktorji, ki so se včeraj predstavili vladi, s,0 imel,i ž n ,o skupno konferenco, na kateri so prejeli potrebna navodila. V novih pokrajinah bo notranji minister nadomestil predsednike občin re- dosedanje . , „ Jr z novimi. Občine bodo dobile tud gotovo mero sodne kom,peten-ce Občinski tajniki bodo morali biti pravniki. število okrožnih sodišč bo zmanjšano in bo vseh sam0 sedem, v vsaki no-'krajami p,0 eno. Vlada pripravlja tudi za-kan o stabilizaciji državnih nameščen- Slovo Mušanova Sofija, 21. maja AA. Bolgarska brzojavna agencnja poroča: Dopoldne so izročili posamezraih ministrstvih in v drugih davnih ustanovah posle novim osebam Bivši mimastrj in bivše starešine uradov so se poslovili od svojega uradništva in ga izročili novim predstojnikom. sterVMn^'edSedin'ik Vlade in zuna^ minister Mu&anov se je poslovil 0d svojesa uradinistva z govorom, v katerem je defal KaS^J* 86 jG mednarodDi Pobožaj ooioarske močno popravil in da je to za sluga smeri, p0 katerem se je ravnala 11 nanja politika Bolgarske. Predsednik vlade m zastopnik zunanjega ministra Ki-mon Georgijev je s svoje strani pozdravil uradmištvo in izjavil, da se je v L d-njem času ugled Bolgarske v inozemstvu anatno popravil, izrazij je upanje da bo uradništvo enak. prisrčno z n jim sode lovalo, kakor je sodelovalo z prednikom. njegovim Preosnova parlamenta Sofija, 21. maja p. Vlada se smatra za popolnoma stabatao. V Sofiji io v dru-il krajih je zopet uvedena dosedanja policij' ura' 8 *emer ^ dobilo prebivalstvi ponovno svobodo gibanja, življenje v So fiji je postalo normalno, iz vseh braje\ poročajo o lepem sprejemu novega reži ma. Velika stavka delavcev v tobačni industriji v Plovdivu je končana In likvi dirana. Danes je vlada Izdala uredbo, s katero se prepovedujejo vsi napovedani sestanki shodi in konference Zborovalna svoboda bo obnovljena v doslednem času. V vlad-nih krogih izjavljajo, da b0 sedanji žim trajal tri do štiri leta. Eden izmed članov bolgarske vlade je danes izjavil novinarjem: čim se bodo uredile notranje razmere in bo vlada ustvarila možnost za normalno vzdrževanje tekočih poslov, bo pričela direktna pogajanja s svojimi sosedi. V prvi vrsti bo Bolgarija nadaljevala pogajanja z Jugoslavijo, ki so se pričela na tako prijateljski način v času prejšnje vlade. Nova vlada želi čimprej razčistiti vsa sporna vprašanja in ustvariti prijateljske zveze s sosedi. Nadalje je izjavil član nove bolgarske vlade, da bo Bolgarija v kratkem priznala Sovjetsko Rusijo. Prav tako je izjavil kot povsem gotovo, da bo imel novi parlament samo 100 poslancev, izmed katerih jih b0 imenoval 75 kralj, 25 pa stanovske organizacije. Mir ni kršen Bolgarski tisKovni urad je opoldne objavil nasledaiji komunike: Vesti, ki so se razširile ob imenovanju vlade Georgijeva o velikih in krvavih neredih v Sofiji ter v ostali Bolgariji, so popolnoma fantastične. V bolgarski prestolnici in notranjosti države vlada mir. Nikjer ni Prišlo do spopadov in policiji ni bilo v nobenem primeru potrebno intervenirati. Nekatere policijske oblasti v oddaljenih krajih so okrožnico o proglasitvi obsednega stanja prejele s 35 urno zamudo in čeprav se je tam vedelo, za izpremembo v Sofiji, do nemirov ni prišlo. Prebivalstvo je povsod mirn0 sprejelo na znanje novo stanje stvari. Novi zunanji minister Pariz. 21. maja p. Po vestt-h iz Sofije je bolgarski poslanik v Parizu, Bartolov, imenovan za zunanjega ministra. Bartolov smatrajo za inteligentnega človeka, ki ima mnogo dobre volje ter je bil vedno pristaš modre ln realne politike. On je zet francoskega poslanca Itenior„,. v Parizu ima izredno dobre zveze, kar mu bo znatno olajšalo izvrševanje njegove dolžnosti. Rimski poslanik odpoklican Sofija, 21. maja p. Dosedanji bolgarski poslanik v Rimu general Vlkov, ki je odpoklican, je odpotoval iz Rima v Nemčijo, kjer se bo stalno nastanil. Kosta Todorov poslanik v Parizu Sofija. 12. maja, p. Doznava se, da bo bivši minister in bivši bolgarski poslanik v Beogradu, Kosta Todorov, imenovan za bolgarskega poslanika v Parizu. Zemljedelci za vlado Sofija, 21. maja p. Zemljedelci po vrst: izjavljajo, da odobravanjo delo nove vla de. Obenem zahtevajo preiskavo o delu bivše vlade, o kateri trdijo, da so bili v njej mnogi ministri korupcijonisti Razkol med pristaši Cankova Sofija, 21. maja p. Demokratičeski zgo-vor Cankova, ki je nastopal kot fašistična stranka pod imenom narodno socialističnega pokreta, se je razdelil takoj po imenovanju nove vlade v dva tabora. Prvi je pripravljen podpirati novo vlado, drugi s Cankovim in Kazasovim na čelu pa boče ostati ob strani. Razpust VMRO Sofija, 21 maja. p lz petriškega okrožja, kjer je središče makedonstvujuščih, prihajajo vesti, da je prebivalstvo z velikim veseljem sprejelo vesti o imenovanju nove vlade, od katere pričakuje, da ga bo osvo bodila strašnega terorja makedonstvuju ščih. Zaradi izpremembe razmer so včerajšnj1 dan slavili kot pravi narodni praznik. Lju dje se polagoma vračajo v domove, iz ka terih so pobegnili zaradi nasilstev makedonstvujuščih. V mnogih krajih so priredil manifestacije za novi režim Vse konspi ratorske organizacije v Bolgariji so razgna ne in likvidirane. Razpuščena je tudi organizacija VMRO. O usodi njenega voditelja Vanče Mihajlova krožijo razne verzije, ki Da še niso potrjene hajati poročila o tamošnjih nemirih. Čeprav je italijanska cenzura zelo stroga, ji vendar ni uspelo preprečiti teh vesti, kar dokazuje čimdalje večje naraščanje gospodarskih težkoč, v katere je zašla Italija v poslednjih mesecih. Znižanje mezd je še poslabšalo položaj. Poizkus, da bi se posledice znižanja mezd izravnale s prisilnim znižanjem cen, pri čemer mora nositi mali trgovec vse breme, je doživel neuspeh že v drugih državah in sedaj v Italiji. Mussolini je zašel v položaj, v katerem se je nahajala N emčija, ko sta delala tamkaj takšne eksperimente Luther in Briining, čeprav so zapirali trgovce celo v koncentracijska taborišča. V raznih italijanskih krajih je prišlo do demonstracij zaradi lakote. Izvršene pa so bile mnogoštevilne aretacije v Florenci, Padovi, Vidmu in Turinu. Nezadovoljstvo se ne kaže samo v industrijskih središčih severne Italije, temveč tudi v pokrajinah podjarmlje-nih narodnih manjšin, zlasti pa v slovenskih in hrvatskih krajih. Tako so v Zagraju na Goriškem priredili velike demonstracije, pri katerih so klicali: Dajte nam kruha in dela! Demonstranti so poslali k podeštatu deputacijo zaradi pogajanj, člani deputacije pa so bili vsi aretirani. Nato so ostali demonstranti priredili še hujše demonstracije ter je bila policija prisiljena izpustiti areti-rance. V nekem kraju v Istri je došlo do hudega spopada, ko je neki ekseku-tor hotel zapleniti '"metje nekega kmeta. V Kožbani se je morala fašistična policija umakniti pred kmetom ter pustiti na mestu zaplenjene stvari davčnih obveznikov. Važne izpremembe v železniški upravi Beograd, 21. maja. AA. Za pomočnika ministra za železniško službo je imenovan v 2. skupini j. inž. Milivoje Djurovič. — Premeščena sta: za ravnatelja državnih železnic v Sarajevu inž. Dimitrije Naumovid, ravnatelj državnih železnic v Beogradu, za ravnatelja državnih železnic v Beogradu inž. Aleksander Petrovič.. ravnatelj držav nih železnic v Sarajevu. Upokojen je Mi.oslav Lontkijevič, načel nik splošnega oddelka prometnega ministr stva. Izgredi na beograiskem vseučilišč'- Beograd. 21. maja A A Dopoldne Je bil na pravn'- fakulteti beograjskega vseučili šča shod dijakov, na katerem so razprav Ijali o uredbi o dijaških društvih Že med shodom je prišlo do izgredov, v katerih so poškodovali opravo. Sestanek zunanjih ministrov Male antante Priprave za pakt o nenapadanju med Rusijo in Malo antanto — Turčija za osnovanje črnomorskega bloka Ženeva. 21. maja. p. V poučenih krogih govore, da se bodo zunanji ministri Male antante sestali v Ženevi 28. t. m London, 21. maja. p. »Daily Mail« je objavil vest, po kateri se bodo prihodnji teden sestali v Montreuilu zastopniki Rumuni-je, Turčije in Jugoslavije z ruskim ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Litvi-novim ki se inudi v Franciji in ki se bo vrn;l na ta sestanek v Švico, čigar namen je pripraviti vstop Rusije v Društvo narodov ter skleniti pakt o nenapadanju med Rusijo in državami Male antante. Ankara. 21. maja. p. O razgovorih turških državnikov z grškim vojnim ministrom Kondilisom se doznava. da je bilo pn tej priliki sklenjeno, da se glede na nevarnost, ki grozi od strani Italije, mili-tarizira obmejna Tracija na eni in drugi strani meje Kakor znano, je bila ta pokrajina na podlagi lausannske pogodbe demi- litarizirana. Prav tako je sklenjeno, da se v danem primeru zapro Dardanele zaradi obrambe Turčije. Ker sta oba sklepa proti lausannski pogodbi, računajo, da bo prišlo do protestov, zlasti od strani Italije. Turčija želi ustvariti črnomorski blok, zaradi česar je prav tako. kakor sta Grčija in Jugoslavija. zainteresirana pri sporazumu z Bolgarijo. V tem pogledu imajo vse tri države enake interesw. Zato se s posebno pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov v Bolgariji, ker se širijo glasovi, da skuša Italija uveljaviti svoj vpliv. Italijani skušajo zlasti povzročiti tež-koče bolgarsko-jugoslovenskemu zbližanju in morebitnemu razširjenju balkanskega pakta. Črnomorski blok, pri katerem bi prišli zlasti v poštev turško-ruski odnošaji in rumunsko-ruski odnošaji, ki se stalno zbolj-šujejo, bi vsekakor nudil veliko jamstvo za mir. Udarec za udarcem Pred seboj imam »Lagebericht« iz leta 1931, izdan ob času manjšinskega kongresa v ženevi. V tej nemško pisani knjigi je nagrmadeno polno gradiva o trpljenju narodnih manjšin. Tudi položaj naših Korošcev je .am naslikan. Nič kaj razveseljivega ne najdeš v tem trezno pisanem poročilu, le ena svetla točka ti vzbudi pozornost: poročilo priznava Avstriji in njenemu v činskemu narodu, da dopuščata koroškim Slovencem svobodno kulturno izživljanje, v kolikor sloni le-to na privatni iniciativi. Nemci, ki so sicer ostala poročila strastno napadali in z njimi polemizirali (Schei-chelbauer itd.), so vzeli to lojalno priznanje z zadoščenjem na znanjem. Razvoj dogodkov pa icaže, da je bilo tudi to kulturno delovanje nemški nestrpnosti v spotiko in da da so sklenili onemogočiti vsako kulturno delov? je. Danes je položaj tak, da bi še tako obziren poročevalec ne mogel več priznati tega, kar je priznal oni leta 1931. Prvi namen koroških Nemcev je, preprečiti vsak stik naše manjšine z maternim narodom v Jugoslaviji. Tako, mislijo, bodo koroškim Slovencem vcepili prepričanje, da so narod, različen od onega tostran Karavan«, in da pripadajo nemškemu kulturnemu območju. Odtod dalje je le še korak zunanje vidne asimilacije — do prevzema nemškega jezika. Ta svoj načrt so začeli izvajati naši nasprotniki že v decembru 1. 1932., ko je deželna vlada z odrekom skupnega potnega lista zavlekla in otežko-čila turnejo koroških pevcev v Jugoslavijo, izrabljajoč pri tem neki obmejni incident, ki se ni koroških Slovencev niti najmanj tiaal. Ostreje so nastopila koroška obla-stva lansko poletje, ko niso dovolila Trigla vanskemu kvartetu nastopiti v Zahomcu in ga niso pustila niti na zahomško planino, da se ne bi sestal s koroškimi študenti. Višek pa je celovška nestrpnost dosegla letos, ko so bile v zadnjem trenutku prepove .ne štiri velik - pevske prireditve, na katerih bi moral nastopiti kot gost oktet »Ljubljanskega Zvona«. Na tem mestu nas zanima obrazložitev teh prepovedi, zlasti ona v odloku celovškega okrajnega glavarstva, ki je najbolj značilna in se glasi: »Pri sedanjem notranjepolitičnem položaju se je bati, da bi se vse one prireditve, ki ne služijo domovinski ideji, utegnile zlorabljati za politične demonstracije .. .t Potem nadaljuje: »Ker so ti pogoji dani glede na duh te prireditve (koncert v Borovljah), je bilo treba izdati gornjo prepoved.« Te besede ne pomenijo nič več in nič manj kakor očitek, da so slovenske prireditve na Koroškem protidržavne in izdajalske, pri--°ditve onih Slovencev torej, ki so bili od vsega po ;etka na strani Dol,i v pogledu mednarodnosti vsaj za petino odgovarjala pričujoči. Taka razstava bi za vzgojo našega človeka, ki mu je čut za umetnost komaj v embrionalnem zarodku, več koristila, kakor vse moledovanje, prosjačenje in tarnanje, da ljudje plodove naših umetnikov ne razumejo, ne pripozna-vajo in — ne kupujejo. Priznati moram, da bi bilo za tako razstavo treba del, ki bi vzdržala s svojo močjo sosetščino mednarodnih upodabljajočih stvaritev. Bržkone pa našim umetnikom primanjkuje vseh pogojev in se zato s potrebno previdnostjo rajši grejejo na soncu lastnega in priznanja svojih znancev in nekaterih nevednežev. Zabubljeni bodo ostali za vse čase v malomeščanskih razmerah, boreč se za drobtine in namišljeno duhovno vodstvo svojega kavarniškega omizja. Pogumnemu pa je odprt svet, ves, kar ga je. Naši fotoamaterji, ki iščejo lepoto po svoje, so si priborili priznanje, ki jih je odrešilo vse plašljivosti, vsega omahovanja, vse negotovosti. S svojimi deli so se postavili ob stran najboljšim, kar jih premore svet, povsod in vsikdar morejo z njimi. Sedaj šele, ko so prestali veliko preizkušnjo, ko so si utrdili zavest svojih Sposobnosti s primerjavo lastnih del z onimi, ocenjenimi z odličnimi priznanji velikih mednarodnih razstav na vseh kontinentih. Ne s samohvalo, s poveličevanjem sebe in svojega dela. ne, le s primerjavo je tnogoče določiti pravo kvaliteto ustvarjenega dela. Do podrobnosti ocenjevati razstavljena dela bi bila morda naloga našega strokovnega lista. Petstodevetinpetdeset je razstavljenih fotografij, med njimi nobene, ki ne bi zaslužila pozornega ogleda. Po obsegu je to ena največjih tovrstnih razstav. kar jih je bilo. Od vposlanih del je razstavljenih približno le 30%, kolikor je zahtevala razsežna, trinadstropna razstavna dvorana, v manjšem razstavnem prostoru bi bila žirija še strožja in nepristransko bi bilo decimirano število fotografij domačih amaterjev. Ni čuda! Iz nič so počeli, zgolj samouki, navezani sami nase. Nekateri med njimi so prav spredaj. Ne zadovoljuje jih več običajna kopija ali povečava, z velikim znanjem opravljajo plemenite fotografične postopke: bromooljne pretiske, pigmente, gumijeve in platinove tiske. Dabac, Michieli, oba Kocjančiča, Habermuller, Kornič, Koželj Ravnik, ši-stek, švigelj, Schleimer itd., so imena, ki se na razstavi prav dostojno uveljavljajo. Na prihodnji razstavi pa nam bodo pokazali še več, saj so sedaj v najbolji šoli. Zastopniki ostalih dežel nam kažejo vsak nekaj svojske lepote. Med štirimi Angleži posebno Alex. Keighley s svojimi romantično nastrojenimi pokrajinami, kakor gobelini iz starega gradu. Trije Avstralci so največji mojstri fotografije. Kar je še danes vsakemu slikarju problem, so eni s fotografijo imenitno pogodili. Zrak njihovih pokrajin miglja od razgrete sopa-rice, čudovite so Hawkesove pokrajinske V sončnem siju, Ožarjeni gozd in Poletno popoldne. Med šestnajstimi Avstrijci, ki potrjujejo najboljši sloves svoje dežele, najbrž ni pravično dajati prednost Hanslikovi z Dunaja, Penecku iz Gradca, ali Neumiillerju iz Linza. Poslednji pa je z Grozdi, ki učinkujejo manj prostorninsko, zato pa tembolj s čebulo ustvaril eno najboljših tihožitij na razstavi, čebule so tako plastično podane, da je čutiti mesnate, tenke plasti luskin, ki so kakor lazurne barve na telesu, po katerem se igrajo prameni svetlo- V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljanju pokvarjenih jedil kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je vporabna naravna »Fanz Josefova grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in sp-ec. trgovinah. be in prosojne sence. Staro a preizkušeno slikarsko pravilo se je tudi pri fotografiji obneslo; na tihožitju spoznaš pravega mojstra. Belgijo zastopata dva mojstra, Bolgarijo pa sam Arnaudov z Igro vnlov, solidnim in snažnim delcem. čehoslovakov je 51, število, ki dokazuje, kako zelo je razvita fotografija v tej državi. Med njimi so imena, poznana po svojih mojstrovinah iz revij. Razstavljajo vse mogoče sižeje, od romantičnih, realističnih pa do takih, ki so se zgledovali na izdelkih nove stvarnosti. Za primer Gottliebovih Lepaki in Iz stare četrti, Ježekova Arhitektura, Marečkovi Trije kozarci vode in Lanschmannovi Vejica s snegom in Ob koncu zime. Štirje Francozi niso preveč zgovorni, zato pa oba Holandca kažeta dela po vzorih svojih velikih slikarskih mojstrov. Schaep-manovi št. 178 in 188 sta kakor dve stari radiranki. Indijcev je devet. V3i so svojevrstni mojstri, najizrazitejši pa je Ratnagar s svojimi resnimi motivi klasične mirnosti. Italijani iz Torina, Milana, Merana, Sas-sarija in Trsta, šest jih je, razstavljajo dela odličnih kvalitet. Vseh petnajst fotografij je združena celota ki uspešno prikazuje znanje italijanskih amaterjev. Oba Japonca s sedmimi fotografijami ne zatajujeta svojega eksotičnega porekla. Kakor v vseh tehnikah, so se tudi v fotografski priborili v sprednje vrste. Nihče jih več ne zaustavi. Mehkoba tona fotografij Van Oudts-hoorna, Afričana iz Capetowna je taka, da je kar slutiti barve. Posebno pri njegovi Cesti v Caledon. Njegovo deželo zastopata še dva rojaka. Med štirimi Kanadci razstavlja Minna Keene portret žene s križem, ki je kakor reprodukcija Whistlerjeve podobe. Osemnajst je kitajskih fotografij, vse tehnično dovršene. Učinkujejo pred vsem motivno, dr. de Carvalho iz Shaaghaja pa razstavlja Kitajske menihe in duhovne, prav živo podane v njihovi mističui zamaknjenosti. Lotiška je zastopana z eno. Madžarska z dvema, Nemčija z desetimi (Leni Lung-hausove Dalmatinska pokrajina!), Norveška z eno, Nova Zelandija s tremi, Portugalska z dvema, Poljska pa z desetimi fotografijami, med katerimi je zanimiv Ed-ward Czerny z dvema izohelijama, tehniko, ki oponaša barvasti lesorez in se tudi omejuje na tri, štiri tone v ploskvah. Za Špance je značilna prava baročna monumentalnost v kompoziciji. Campana Bandranosa Kmetsko delo, konja pred plugom na prevalu hriba je eno najslikovitej-ših del na razstavi. So tu še Švedi, Švicarji in zastopniki Zedinjenih držav. Švicarji so veliki mojstri. Schmid iz Basla in Stolker, ki pa je Tržačan, znata svojim slikam vdahniti življenja, pa najsi bo tudi le tihožitje kakor je št. 450. To grozdje pa porcelanasti krožnik pod njim! Pri Američanih se vsakdo more učiti, kako se fotografira voda. št. 504 ali 486! To je v resnici voda, ne pa volna ali brezoblična snov svetlega tona. Helen Forrell je ženska, česar po njenih fotografijah ne bi sklepal. Njeno kraljevsko Visočanstvo je mogočen portret mačke in tudi št. 481 je živalski motiv: roj vrabcev prezeba na vejicah, ki mole iz zasneženih tal. Pravi biser te vrste fotografij. John Mudd je zanimiv s svojimi motivi iz strojne tehnike, vsak izmed trideset Američanov pa ima svoje kvalitete. Nemogoče si je z enim obhodom ogledati vso razsežno razstavo. Preveč je lepega in zanimivega, da ne bi utrujalo. Treba je razstavo večkrat obiskat. O lepem ilustriranem katalogu, zmisel-ni razporedbi fotogratij in v celoti 2elo okusno aranžirani razstavi so dnevniki že poročali, še par besed o umetnosti v fo- i tografiji in tudi sicer. Razpasla se je pri nas navada, da je že vsako delo umetnost, menda zato, ker tako malo delamo ali pa, ker je tako malo dela in je v resnici živeti postalo umetn.m. Poznamo pa umetnost friziranja, mas^anja, serviranja, imamo umetnike, ki znajo peči žemlje, še manjše pa, ki znajo peti in igrati na harmonike. Vse je torej umetnost. Včasi tega ni bilo. Pred stoletji so bili slikarji in kiparji spoštovani mojstri obrti ki so zahtevale gotove predpogoje, posebne nadarjenosti. Takrat so ustvarjali 'unetnine. Pozneje je bilo umetnin vedno manj, umetnikov pa vse več tako, da smo sedaj umetniki vsi, tudi tisti, ki fotogrtfiia. Kaj pa je umetnost v fotografiji? Razstava je najboljši dokaz, da skušajo vsi, ki resno streme za dobro fotografije, slediti vzorom iz slikarstva. Tako vidimo fotografije, ki so kakor reprodukcije slik baročnih mojstrov, romantikov, klasikov, natu-ralistov, najsi bo v portretu, pokrajini, tihožitju ali kompoziciji. Nekaterim so vzor dekorativnejše podobo, drugim moderna stvarnost. Kaj"ti vse, kar skušajo doseči v dobri fotografiji, obstoji že stoletja v slikarstvu: življenje v podobi! To pa je moč doseči s pravim sorazmerjem tonov, z razdelitvijo sence in luči, zadovoljivo telesno in zračno perspektivo itd. To so komponente, brez katerih tudi ni nobene umetniške, oziroma dobre fotografije, kar vse pa je prav tako tu, kakor pri vsaki umetnosti trajne vrednosti povezano s trudom marljivega ročnega dela, iz katerega šele je zgrajena vsa lepota ki je imenujemo s i tako profaniranim nazivom — umetnost. Mnogim razstavljaicem je to uspelo. Vse i tiste fotografije učinkujejo slikovito, do- ! kaz, da slikovitosti ni zamenjati s pisanostjo barv, temveč le s stopnjevanjem iste barve v razne tonske vrednote. Naša prva mednarodna fotografska raz- j stava, ki odkriva gledalcu toliko lepote, 1 Drama v stratosferi V nedeljo zjutraj je startal pri Bitter-feldu v Nemčiji stratosferni balon »Barth v. Sigfeld«. Kmalu po startu je izginil opazovalcem izpred oči. Strokovnjaki so menili, da ga je odneslo proti Poljski ali celo Rusiji. Dva dneva ni bilo o njem duha ne sluha, tretji dan je prišla vest, da je padel na zemljo pri Diinaburgu na li-tavsko-ruski meji. Pri najdbi balona je ležal opazovalec Masuch v gondoli mrtev. Stratosferni balon je vzletel pod vodstvom inž. dr. Schrenka, ki ga ni bilo ob Popoldanska obleka iz črnega črtastega tvoriva s črnim plaščem in rdečimi gumbi (Maison Včra Borča, Pariz) Kadar zobno ti meso že gine, rabi Doramad — potem nevarnost mine! Sboramad zobna krema s čudodelnimi žarki radija, zasluži pozornost vseh, prav posebno še prosvetne oblasti, ki naj zaradi vzgojnega in poučnega pomena razstave nje ogled priporoči vsem šolskim zavodom. Skupnim obiskom bodo prireditelji nedvomno na razpolago za strokovno vodstvo. č. 6. najdbi balona nikjer. Balon je padel na zemlje okolu polnoči. Po dolgen* iskanju so našli truplo inž. dr. Schrenka 15 km od mesta, kjer je pristal ponesrečen? balon. Mrtva letalca bodo zdaj najbrže prepeljali v Moskvo, od tam pa v Nemčijo. »Barth v. Sigfeld« je imel 9500 kubičnih metrov prostornine. Njegov polet je organiziral zavod za raziskovanje kozmič-nega žarkovja v Potsdamu. Mati Ane Pavlove v revščini Pred londonskim civilnim sodiščem se je te dni končal proces proti možu ruske plesalke Ane Pavlove. Zagovarjati se je moral zakonski mož pokojnice, Francoz Viktor Dandre, ki ni hotel izročiti materi svoje pokojne žene pripadajočega dela zapuščine velike plesalke. Ana Pavlova je vse svoje življenje podpirala svojo mater s stalno rento. Po plesalkini smrti se je polastil vsega premoženja njen mož, katerega je morala tašča pred sodiščem prisiliti, da ji je priznal njen delež. Dandre je moral priseči, da bo tašči odstopil to kar ji je volila njena pokojna hči. Nesreče pariških igralcev Znana francoska igralka Edita Mora, ki je še pred nekaj dnevi slavila pravcate tri-umfe v »Theatre des Nouveautes« ter je znana tudi iz filmskega platna po svojih vlogah, predstavljajočih vampske tipe, se je v napadu melanholije zastrupila. Povži-la je večjo dozo veronala in odprla plin, da bi se zadušila. K sreči so njeni bližnji pravočasno opazili, za kaj gTe in so jo rešili. Igralec Rene Lefevre je isti dan, ko se je zastrupila Morova, padel s konja in ie dobil hude notranje poškodbe. Tretja žrtev je znana umetnica Cecile Sorelova. Ko se je v soboto zvečer peljala domov s svojim možem, grofom Segurjem, je njen avto zavozil v neki taksi. Sorelova je bila precej ranjena. UspeSna kolonizacifska politika Pogled na Tel Aviv v Palestini, Kjer je zrasla pred 25 leti osnovana židovska naselbina do danes na 80.000 prebivalcev l>r. Maks Thorek, Cichago: »Njegov veliki moment...« Po širnem svetu TONE BREZAR: Eskorta Kratka zgodba iz velike vojne Enoletnikoma Benediku in Elsnerju je bilo naročeno, da oaženeta Jovana Btijiča k vojaškemu sodišču v Gradec. Prav zarana, ko je bila še trda tema, Sta ga dvignila ;z zapora. Četovodja Dinter, ki je pri kadru vršil službo pro-fosa, je uklenil Jovana Stijiča in ga potem izročil obema mladcema. Molče je trojica odkorakala proti kolodvoru. Zgodaj se je danilo. Visoko po nasipih je sopihal vlak. Po globeli so se raz-gubljale vlažne megle, kakor ogromne krpe bombaža. Drevje je že slutilo pomlad. Tihi, polni svežega upanja so mirno sopli gozdovi v hladno jutro. Smrdelo je v vagonu po potnih nogah. Od Celovca gori so se vračali frontniki na dopust. Imeli so čevlje se-zute, dremali so po klopeh in kotih, nekateri so lezli čisto na tla, da jim je glava kinkajoč visela med kolenoma. Drugi so pušili, vlekli neutrudno. Še premnogo bolj dušeče kakor smrad po znoju je pritiskal v grla dim iz pip in iebelo sesvaljkanih cigaret. Samo posušeno listje in hmelj in bogve kakšne rože. Ali pa italijanske viržinke! — Bog pe usmili, hujše in bolj dušljive kaje ni Dilo na svetu kakor laške viržinke. — Kaj pa ta? — je očeta obesil? — Je pokazal bradat frontnik z dolgo svojo pipo na Jovana Stijiča. — Ah kaj, babja storija! — je odmahnil Benedik in priboril vsem trem prostor ob oknu. — Neko babo je pričakal in posilil. Potem so molčali. Čisto miren je bil Jovan Stijič, gledal je skozi okno v jutro, ki se je tiho porajalo. Uklenjene roke je skrival za kolenoma. Elsner je sedel ob njem, Benedik nasproti, nagnjen naprej, z obema rokama oprt ob puško. — Ta oslarija, da moraš za vsak šmir vleči puško s seboj! — je s puškinim kopitom potolkel Elsner ob tla. — V mestu se potem človek ne more nika- s mor dati. Kakor da si žandarskega rodu... — Služba! — se posmehne Benedik. — In kam bi ti v Gradcu? Imaš denar? — Za silo. Ali kaj, vraga, ko vendar tudi v Gradcu ne dobiš za denar že nič več drugega, kakor vino in ženske. — Tudi nekaj! — Ko bi imel vsaj ščepec suhega listja!... Ne moreš ustreči ? — poprosi Elsner. — Nimam, je odkimal Benedik — pustil sem to norost. Le časih še pri Bosancih iztaknem kaj dobrega tobaka. Pri onih, ki pridejo z dopusta. To se pu-ši, gospod moj! Ali treba je dati kruh. ves kruh. Pa izbiraj! — Vam Slovanom je lahko, ko se razumete po jeziku. Nam Da živ krst ne da ničesar. — Kdo pravi da ne? — se tedajci za Elsnerjem oglasi bradati frontnik. smradeč s svojo dolgo pipo. — Hočei cigaro? Na! Elsner se je priklonil v zahvalo in hlastno potegnil. Ali kakor da ga je kdo butil v prsi, je obupno zakašljal in ga je tako dušilo, da je s puškinim kopitom trka! ob tla. Bradati frontnik se je grohotal, da so mežikale njegove svetle neprespane oči. Prebudili so se drugi okrog njega, zaspani pogledovali in se posmihali siromaku Elsnerju, ko je pokašljeval ir si z umazanim robcem otiral solze. — To ti je, vidiš, laška viržinka! De si bil na fronti, fantič, te ne bi premog la! Elsnerju je bilo sitno. Pogasil je vlr-žinko in jo shranil v žep. Vse mu je smrdelo po njej. Bled in svetlo razprtih oči je zrl skozi okno. Zunaj je bil že svetel dan. Še ujetnik Jovan Stijič se je po malem muzal in kinkal in kukal skozi okno v divji gozdni in skalnati svet, ki se je pomikal mimo. Na lepem se je tedajci Stijič okrenil od okna, privzdignil svoji uklenjeni roki in pokazal na svoj plašč. Elsner je razumel. Segel je v njegov žep in izvlekel zavojček tobaka. Dobrega, tem-nožoltega tobaka, gostega kakor predi-vo. Debelo cigareto si je zvil enoletnik Elsner, skrivaj in previdno je vrnil zavojček ujetniku v žep, potem pa si je prižgal in zmagoslavno zapuhal. Nič več ni bilo sramu v njegovem obrazu. Fini vonj bosanskega tobaka je zaplaval v vijoličastih meglicah po vagonu. — A da, da! — je tedaj jezljivo začel vohati bradati frontnik. Grdo je pogledal golobradega Elsnerja. — Kadrovske podgane še zmerom najdejo kaj boljšega, kakor mi tepci na fronti! * Na veliki postaji v Smihelu je bilo treba prestopiti. Vsi tiri polni, zasedeni. Vrvež na peronu. Čudovitih podob, obrazov in uniform so bile gruče vojakov, ki so tu postajale in se prerivale. Od mnogih gornještajerskih kadrov zbrani enoletniki, ki so se peljali v po sebnem vlaku v Gradec, v šolo za etapne oficirje. Vzporedno z njihovim vlakoir je stala dolga, dolga veriga samih sta rih tovornih vagonov in v njih je bile polno srbskih in rumunskih ujetnikov. Ti so bili na transportu iz madžarskega taborišča, namenjeni za poljska dela po vseh koncih in krajih hribovite, rebra-ste, trde gornještajerske dežele. Že ves čas transporta, že dva dneva in dve noči niso dobili ničesar pod zob. Čemu, saj jih bodo nakrmili na kmetijah! Le tu na šmihelski postaji so jim iz velikanskega kotla delili ob vlaku samem neko črno čobodro, gnojnici podobno. Enoletniki, Čehi in Rusini in Slovenci in Hrvati, založeni od kadra ali z doma, so metali Srbom iz vagona v vagon koščke kruha in sira. Zgražali so se Nemci in je prihitel nemudno tudi poveljnik eno-letniškega transporta, nadporočnik planinskega polka. Široko se je razkoračil med obema vlakoma in se drl nad eno- letniki, da so se mu tresla odlikovanja na zeleni bluzi... — Menda ne boste manifestirali, da so robi jasi vaši bratje! Po vagonih, med enoletniki, grohot, sikanje, hihi tanje. — Vsi v vagone! — se je drl nadporočnik. In nastal je vrvež, prerivanje. Sredi tega mrmranja in prerivanja je Jovan Stijič uklenjen hitel med vlakoma dalje, dalje. Čim je bil stopil iz vagona, je pregledal položaj in se odločil za beg. Odrival je enoletnike, ki so tiščali nasproti, da ustrežejo nadporočnikovemu povelju in se zbašejo nazaj v vagone. Z uklenjenima rokama, s komolcema si je krčil pot in ubiral korake hitreje, hitreje. Elsner je pritiskal za njim. Benedik za obema. j — Links! Links! — je vpil za Jetnikom Elsner, snemajoč v naglem pohodu puško z ramena. — Na levo, Stijič! Čez stopnice vagona! Na peron! Ali čuješ, mrha! — se je zadaj drl Benedik, takisto snel puško in pospešil korak. Toda Jovana Stijiča je obsedlo. Namesto na levo stran, se je pognal na stopnice vagona na desni strani in se takoj znašel na drugi strani enoletni-škega vlaka. In ko je tako med vagoni, ki so stali vzporedno na dveh progah, imel prosto pot, se je zagnal v divji dir. Obe progi sta se bočili na levo in tako je Stijič že po kratkih skokih izginil zasledovalcema izpred oči. Ko je menil, da Srebrni jubilej mojstrov »črne mnetsiesti" Jubilejni slavnostni občni zbor ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Ljubljana, 21 maja V mali dvorani »Zvezde« se je včeraj dopoldne vršila tiha slovesnost. K slavnostnemu zborovanju so se zbrali tiskarniški ravnatelji iD faktorji iz vse banovine ter manifestirali 25 let plodnega dela za slovensko tiskarsko umetnost, za kulturni in nacionalni prospeh vsega jugoslovenskega naroda. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev g. štrukelj, ki je s kratkim uvodnim nagovorom pozdravil zastopnika banske uprave g. dr. š i n k a, za mestno občino ljubljansko g. Kosma, za Pokojninski zavod g. dr. K o s 11 a, za trgovsko akademijo ravnatelja g. dr. P i r j e v c a, ravnatelja Delavske zbornice g. Kopa-č a, predsednika društva tiskarnarjev g. Hrovatina, predsednika Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. V i r a n-ta, načelnika konzorcija »Jutra« g. Adolfa Ribnikarja, predsedn. centrale udruženja grafičnih faktorjev g. Ambroži-č a, zastopnika zagrebške podružnice g. Podhraskega, zastopnika grafičnih delavcev g. G o m i 1 j š č k a, zastopnike tiska, tiskarn itd. Zatem je predsednik prebral številne brzojavke, častitke m pozdravna pisma, med njimi pismo g. ministra dr. Alberta Kramerja, v katerem častita organizaciji grafičnih faktorjev k dosedanjemu tako plodnemu delu, ji želi v bodoče še več uspehov kakor doslej ter prosi zborovalce, naj mu zaradi nujne politične zadržanosti oproste njegovo nena-vzočnost. Pozdravni brzojav so poslali tudi tovarna strojev iz Augsburga, bratska Češkoslovaška organizacija iz Prage, prvi predsednik češkoslovaških faktorjev g. Spolka, sedanji predsednik češkoslovaških grafičnih faktorjev g. Jan M a 1 y in predsednik praške organizacije g. R i c h-t e r, oboleli podpredsednik grafičnih faktorjev g. O j s t r i ž, splitska podružnica itd. Predsednik je še zlasti toplo pozdravil številne tovariše iz Zagreba, nato pa Je prešel na zgodovinski prikaz dela grafičnih faktorjev. Med drugim je izvajal: 25 let je poteklo letos, odkar so grafični faktorji ustanovili svojo organizacijo. Nekaj jih je še čvrsto na svojih mestih, nekateri uživajo zasluženo pokojnino, veliko jih pa že krije zemlja. Njihovi nasledniki se jih hvaležno spominjajo ter jim izrekajo zahvalo za njihovo delo v korist stanu grafičnih faktorjev. Pred 25 leti je bil položen temelj slovenskemu faktorskemu društvu, ki je predstavljal podružnico avstrijske faktorske zveze za Kranjsko. Na ustanovnem občnem zboru spomladi 1. 1909. je bil izvoljen Josip Kostanjevec "f Maribor, 21. maja. V nedeljo zjutraj je po kratkem trpljenju preminil eden najplodovitejših naših pisateljev, vadniški učitelj v pokoju gospod Josip Kostanjevec, ki je bil v letošnjem februarju slavil svojo 70 letnico. Pokojnik ni bil prav zdrav že dve leti — odkar si ie bil namreč zlomil nogo. Pokojni pisatelj se je rodil dne 19. februarja lete 1864. v Vipavi. Učiteljsko šolo je dovršil v Kopru in je nato učiteljeval na Colu, v Premu in v Litiji. Ko je bil upokojen, se je preselil v Maribor. Pisal je pesmi, romane, novele, povesti in črtice. Nie-cov najplodnejši pisateljski čas je bil od leta 1897. do 1902. Sodeloval je pri Ljubljanskem Zvonu, Kresu, Slovanu, Domu in Svetu. Slovenski Matici, Mentorju, Zvončku, Mohorjevi družbi, Ilustrovanem tedniku, Slovenskem Narodu, Slovencu, Miru. Domovini m drugod. Spretnega pripovedovanja in lahkega stik se je učil pri Kersniku, katerega sicer v pogledu realne karakterizacije ni dosegel. Hitro se je pokazal v njegovih novelah in romanih vpliv naturalizma, pa tudi vpliv novejše lirično-psihološke noveli-stike Meška in Cankarja. Na zadnji poti bomo spremljali zasluženega pisatelja jutri 15.30 iz mestne mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Kostanjev-eu, ki si je s svojimi deli postavil trajen spomemk v našem narodu, bodi časten spomin! Razstava akvarelov Bruna Vavpotiča Ljubljana, 21. maja. V Kosovem salonu na Mestnem trgu je pretekli teden otvoril veliko kolektivno razstavo slik akad. slikar Bruno Vavpotič. Poleg neštetih umetniških in neumetniških razstav, ki jih je že kar preveč, je človek te zadnje prav gotovo najmanj pričakoval. Kazalo je, kakor bi se bil Bruno Vavpotič umaknil iz hrupnega in nehvaležnega javnega udejstvovanja v kak tih kotiček, v katerem je ustvarjal bolj za svoj notranji kakor za zunanji svet. Nemara je v tem ali onem pogledu res malo tako. Njegova razstava je v pravem pomenu umetniško doživetje, njegovo delo tako poglobljeno, resnobno, da se obiskovalec mora zamisliti v umetnikov svet, v tiste mirne, skoro-da z dostojanstvenim mirom izvršene akvarele. Ko pride človek po precej razkolniških stopnicah mimo slik raznih mojstrov mednje, se ne more iznebiti občutka, da je pri nas pravi umetnik, ki mu je le do resničnega ustvarjanja brez postranskih, posvetnih namenov, še zmerom obsojen v tisto živo-tarjenje, v katerem gleda povprečen meščan le bolj ali manj veseljaškega bohe-ma, ki se pa na vse zadnje smeje skozi solze plehkosti okoli sebe. Zakaj če le katera dela mlajše generacije, zaslužijo prav gotovo Vavpotičevi akvareli lepših prostorov, hkratu pa tudi večjega zanimanja tako pri inteligenci kakor v pridobitniških vrstah. Nič kričečega, nič spekulativnega ni v Brunu Vavpotiču. Ne išče cenenih efektov ne v snovi ne v barvi ne v tehniki, ki jo uprav mojstrsko obvlada, to najtežjo tehniko v slikarstvu. Razstavil je 60 akvarelov, ki so iz let 1930. (Pariz), 1932. (Benetke) in 1933. (naše planine v veliki noči). Prav te planine, Sedmera triglavska jezera, ki jih je umetnik dal v osmih akvarelih, vzbujajo na razstavi največ občudovanja. Zlasti »Megla nad triglavskim jezercem« je mojstrsko delo, pri nas nedvom- naslednjl prvi odbor: Karel Ceč, ravnatelj tedanje Katoliške tiskarne kot predsednik, Alojzij Hofler, faktor Zadružne tiskarne kot tajnik, Josip Klovar, faktor Katoliške tiskarne kot blagajnik, in Srečko Magolič, faktor tiskarne Kribar kot pregledovalec računov. Alojzij Kofler je pričel izdajati 1. 1909. strokovno revijo »Tiskarski obzornik«, s katero je 3lovensko tiskarstvo prvič pričelo s strokovnimi članki pospeševati svojo obrt. Svetovna vojna je to uspešno pričeto delo temeljito zavrla. Po prevratu pa se je društvo faktorjev reorganiziralo v zvezo faktorjev za Slove nijo, društvena delavnost je pridobivala na pomembnosti, njeno udejstvovanje se Je razširilo, stroka se je pričela v vseh smereh izpopolnjevati. Pred par leti se je ustanovilo Udruženje faktorjev za vso državo in Zveza je postala ljubljanska podružnica. Ta ima danes tudi dobro razvito socialno organizacijo in ravno v letošnjem jubilejnem letu bodo njeni fondi prekoračili 1 milijon dinarjev. (Več podrobnosti o razvoju faktorske organizacije smo objavili že v binkoštnem »Jutru«.; Predsednik Štrukelj je zaključil svoje Jubilejno poročilo: »Nemogoče je naslikati vse delo naših faktorjev, delo na katerega moramo biti upravičeno ponosni tako v na cionalnem kakor v kulturnem pogledu. S ponosom more organizacija grafičnih fak torjev konstatirati, da tudi ona prispeva po svojih močeh k urejenosti in napredku ti skarske »črne umetnosti« v Sloveniji. Vsi zborovalci so sprejeli predsednikova izvajanja z viharnim aplavzom. Nato so zastopniki državnih, kulturnih in gospodarskih oblasti ia korporacij ter zastopniki tovariških organizacij izrekli ob tem src-brnem jubileju ljubljanske podružnice gra' fičnim faktorjem čestitke ter želeli organizaciji nadaljnih uspehov za še večjo izpopolnitev črne umetnosti. Delegacija zagrebških grafičnih faktorjev je svoji ljubljanski posestrimi poklonila krasno oljnato sliko, ki predstavlja Krvavi most« iz leta 1840. Umetnina je delo znamenitega hrvatskega sodobnega slikarja Kirina. Predsednik zborovanja g. Štrukelj se Je vsem govornikom toplo zahvalil in jim zagotovil. da bo ljubljanska podružnica grafičnih faktorjev tudi v bodoče delala z vsemi svojimi silami za povzdig obrti ter za moralno moč naroda. Zborovalci so se nato podali v veliko dvorano k skupnemu obedu, ki je ob razgovorih in zdravicah potekel v prijetni domačnosti: k lepemu razpoloženju sta mnogo pripomogla tudi neumorni oddelek orkestra Sokola I. in pa izborna postrežba restavracije Zvezde. ' Torek, sreda, četrtek ob 20.30 ■ velenapeti cowboyski film »KRVAVA MEJ A" Pride: »MADAME BUTTERFLY« no brez primere. V tej skupini se vrste slike: Razor izpod lepe špice, Koča pri sedmerih jezerih, Jalovec v meglenem morju, Pogled po dolini Sedmerih jezer. Vsi ti akvareli so tem bolj omembe vredni ne le zato, ker so res redka umetnina, ampak še zlasti zaradi tega, ker se doslej še skoro noben slovenski slikar ni upal lotiti planin niti z oljem. A da so ta dela Brunu Vavpotiču tako mojstrsko uspela, razodeva ž njimi vso svojo umetniško potenco in temeljito znanje akvarelske tehnike. Zakaj megle, neprestano se menjajoča svetloba, trenuten žarek, itd. so muhe planinskega sveta, ki delajo slikarju nemalo preglavic v tehničnem pogledu. Vendar kakor so umetnine te in druge pokrajinske slike, predstavljajo one, v katerih daje Bruno Vavpotič arhitekturo, umetnika, ki zna predmetu vdihniti dušo, izvabiti tisti osnovni ton, ki je lasten okolju, da je slika prava pesem. Tako so zlasti globoko občutene nekatere slike iz Pariza in Benetk. A kakor so prve, na pr. Beograd staro mesto, močno dekorativne in odločno ekspresionistične, imajo poznejše le še lep odtenek ekspresionizma, so mirne, kakor same sebi posvečene, dane človeku v veselje. Iz marsikatere slike je pa čutiti umetnikovo globoko dramatičnost, po kateri mu je celo vsak negiben predmet poln duše, ki se umetniku razodeva. Dostojevski je dejal, da zavisi vsa vrednost dela od pogleda. Prav v tem je pa Bruno Vavpotič umetnik. Moralen uspeh mu je zagotovljen. Občinstvo se pa naj zave svoje dolžnosti do ustvarjajočega, do tistega, ki mu v lepi obliki prikazuje čas in njegov obraz. —al Objave »Srečna zakonca« sta prav gotovo Stan-ley Laurel in debeli OUy Hardy, ki danes zadnjikrat nastopita na programu ZKD v Elitnem kinu Matici ob y23. Smeha in zabave več kakor dovolj. Kdor se hoče nasmejati, naj ne zamudi današnje predstave. Udruženje jugoslovenskih hiženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana ima danes ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu članski sestanek, na katerem se bo obravnaval dnevni red letošnje glavne skupščine v Zagrebu. J. n. a. d. »Jadran«. Danes ob 18. uri v Areni važna pevska vaja. Vsi in točno! — Prireditveni odsek. Na banovlnski cesti Radmirje-Ljubno-Luče-Solčava-Logarska dolina, katero je v marcu letos razdejala povodenj, je promet s 15. t. m. spet upostavljen tudi za avtomobilski promet. Treba je le na nekaterih mestih malo previdnosti. Cestna uprava v Gornjem gradu. Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva 29, priredi v sredo 23. t. m. ob pol 21. društveni sestanek s predavanjem profesorja Hauptmanna o naših gospodarskih razmerah v francoski dobi. Gosti dobro došli! Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. Lepa proslava materinskega dne v društvu »Tabora« Ljubljana, 2. maja. Sicer malo pozno, vendar pa tem lepše je primorsko društvo »Tabor« proslavilo v soboto zvečer v dvorani Delavske zbornice Materinski dan z mladinsko predstavo Marije Grošljeve »Dve Marički sli brez mamice«. Izvedba je bila vsekakor dobra. Čeprav jc v delu precej dobrih domislekov, je v začetku moralizirajoči ton premočan, pa tudi tako zelo ovekovečenega pridnega Janezka in hudobnega Mihca se avtorica kljub dobri volji ni mogla povsem znebiti. Je pa ta igra po svoji razgibanosti kar majhen dogodek. Otrok se more ob njej razživeti, ker je ritmično tako v plesnih kakor v pevskih točkah, dobra. Resnejši ali starejši gledalec je imel zdaj pa zdaj vtisk, da je avtorici šlo za to, da da mladi otroški duši, ki gleda, in oni, ki igra, le veselje in smeh. Tako je prav. Režija je bila vendar preveč površna in premalo poglobljena, in sicer v pogledu odrske tehnike kakor glede na otroški svet, ki je celo poklicanemu režiserju pogosto težek odrski problem v psihološkem pogledu. Predstava, ki je bila namenjena mladini, je bila odločno predolga. Delo je treba v interesu umetniških vrednost, ki jih ima, krepko črtati. Otroci, pa nemara šo bolj odrasli, so Dili h koncu utrujeni Vsa čast pa mladim agilnim igralcem, dečkom in deklicam, ki so bili v igri kar veliki mojstri. Prav v tem je pa tudi največja vrednost predstave, ki je pokazala v veliki meri otroka - umetnika! Človeka mika, da bi zapisal nekaj otroških imen, pa je v vzgojeslovnem pogledu prav, da niso bila zapisana na programu Tako sta bili obe Marički prav odlični, zlasti kraljevska, ki ie že zdaj pokazala omembe vreden talent Prav gotovo so si pa vsi zapomnili služb-nika Mihca in Jakca. Zlasti lepo je nastopil Mihec, ki je pokazal kar zavidanja vredno porednost in lep čut za ritmiko. Jakec je imel sicer težje delo kot solist, in bi v boljši režiji lepše uspel. Čevljar Martin Kopitar je krasno priznanje vsega občinstva pošteno zaslužil. Pesem o čevljarju je tako imenitno zapel, da bi jo bil moral ponoviti. Za očeta je pa bil odločno premlad. Vobče so bile maske slabe To so otroci igralci čutili. Tako je bil na primer kralj bolj podoben kakemu španskemu narodnemu klatežu kakor pa knezu. Škoda, da je igra zaradi tega hudo trpela. Otrokom je predstava ugajala. Njena vrlina je razgibanost, plesi in petje. Etično 'e delo prav za prav brez pomembnosti. >vomim, da more otrok doumeti simboliko materinega duha z velikim srcem, ki je bil vsaj za oči — bonboniera! R. K. Vaša naklonjenost je nam potreba! Zato si prizadevamo kar je le mogoče, ustreči Vam kot v cenah tako tudi v postrežbi — tako, da ste z nami trajno zadovoljni. DROGERIJA GREGORIC dr. z o. z., Ljubljana. Prešernova ul. 5. iskali v dobri strokovna knjigi, in to v orni skupini, kamor riba spada (losos, ostriž, krapovec i. dr., kar spozmamo že na nekaterih vranjih znakih), in ko bi našli one formule, ki smo jih pri vestnem Metju dobili, bi mogli kot laiki neobvezno reči, da imamo pTed seboj to in to ribo. Po večkratnem pregledu raznih rib ti se v tem poslu izurili, da bi miogli zanesljivo trditi, da ipripada riba tej ali .»ni vrsti in kako jo imenujemo. Navadno spoznamo naše domače ribe, pa tudi večino tu ji k po vnanjih znakih, posebno če so odrasle. Začetniku akvaristu, ki i2 kateregakoli vzroka ni utegnil opazovati naših ribic, zlasti nekaterih trapovcev od najnežnejše mladosti do starosti, ko do-rasejo na 6—S centimetrov, bo pa teže najti razlike med pisancem, pisanko in blistavcem, med rdečeperko, rdečeokieo in jezom med Androgo in ploščičem, med mreno in poluro in med kleničem in pol ustom, če jih vestno opazuje, jih pa kma lu spozna. V velikem akvariju muzeja v Ljubljani so se pezdirici ženili, a po preteku pr:-liono treh tedinov so školjke izmetale mladiče. žal so jih mJečniki, ki še niso prenehali s dirstjo, v svoji razburjenost decimirali talko, da jih je zdaj okoli 15, ki se pa že spretno umikajo večjim r; bam. V tem akvariju sta tudi dve vts'', polzač, večje navadne in dve manjši bre* črne črte na korenu repne plavuti, k-1 jih imenujemo balkanske polzače. Poleg tega vidimo činkljo, babico in kapeljn i Za to opazovanje je treba žrtvovati nekaj minut. V teku desetih minut in pc-vztrajnem opazovanju se po redu prikažejo vse ribice. O. S Iz akvaristove torbe O načinu določanja rib in drugo Akvanirajioč na zapadnem Barju v ba-jerju tik žage pri Sinji gorici sem žal ugotovil, da ni majhnih ostrižkov, kajti kljub ni z/k emu stanju vode nisem videl niti revčka. Bržkone so pomladne poplave izvalbtle ostriže v Ljubljanico im slučajno ni ostal noben parček v bajerju. V stoječih vodah, ki niso prevelike in pregloboke, ni hudo ujeti nekaj teh mič-n'ih, dasi roparskih ribic, v rekah in potokih je pa lov nemogoč, ne samo zato, ker se živalce laže umaknejo, temveč ker so v takih vodah tudi zelo plašljive. Namesto os tri že v sem ujel nekaj letošnjih ščukic, nekaj zelenik in majhno andirogo ter jih vzel s seboj za akvarij, kjer se prav dobro počutijo. V splošnem sem ugotovil, da so jate lanskoletnih mladičev zelo slabe. Tudii na vzhodnem delu Barja, v Izaru, je razimerno malo manjših ribic: posledica lanskih in letošnjih povodmji, ko je ■poginilo mnogo ribic, ki so zaradi padca vod ostale v majhnih, naglo vsihajočih milakah in jarkih. Za nas akvariste so take majhne ribice najprikladnejše; samo je bolj težko, določiti vrsto nekaterih krapovcev po vnanjosti in je potrebno, poseči po drugih pripomočkih. Določanje majhnih ribic po vnanjosti je tudi zaradi tega otežkočena, ker je mnogo križank. Morda bo nekatere akvariste zanimal način določanja, ki je pa pri živih ribah, zlasti če so majhne, silno težaven, ker so nemirne. Kakor v botaniki, kjer določamo rastline, ki so nam neznane, po obliki listov, v glavnem pa po cvetu, to je po cvetnih listih, po prašniku in brazdah, tako se poslužujemo tudi pri ribah i z vestnih, od znanstvenikov utrjenih znakov za določevanje, ki ne dopušča dvoma o rodu in o vrsti rib. Znano je, da imajo razne ribe v plavutih trde in mehke šibice. Ostroplute ribe imajo celo bodice, to so trde šibice, kd štrle kakor iglice iz dotične plavuti. Mehkoplute imajo samo nekaj trdih šibic. Po številu teh trdih in mehkih šibic j.ih torej že lahko določamo Drugi pripomoček za določanje so lusise, in to število lusk po dolžini in po ^išdni trupa. Po višini trupa štejemo luske nad pobočnioo in pod njo. Kakor znano je po-bočnica ona, z majhnimi presledki prekinjena črta, ki jo vidimo na ribjih bokih od škrg, navadno v loku navzdol, do repne plavuti. Ob pobočnici štejemo luske po vsej njeni dolžini. Slednjič prepoznamo ribe, zlasti krapovce, tudi po zobeh v požiralniku. Zobje se vrste desno in levo tik zadnjih oblokov šfcrg. Oglejmo si izražanje števila šibiic, lus* in zob po formulah. Pri takih formulah je kratica za hrbtno plavut H, za prsno Ps, za trebušno T, za podreptio Po in za repno R. Ko vidimo na pr. formulo HI 14—15, H2 1/14 pri katerikoli ostro-ipjuti ribi, vemo, da je v prvi hrbtni plavuti 14 do 15 trdfih šibic aH bodic, v dragi hiftltmi (H2) je pa ena trda in 14 mehkih. šibice pred poševno črto (/) so torej vednio trde, za njo pa mehke šibice. Fonmiula lusk L 7—8/40—44/4 nam pove, da je na črti od pobočnice do hrbtnega roba, kjer je ribji trup najvišji, odnosno najširši, 7—8 lusk, vzdolž pobočnice od škrg do repa jih je 40—14, pod pobotnico do trebušnega roba je pa četvero lusk Formula zob Z 3.5—5.3 pomeni, da so zobje v dveh vrstah kakor na desni tako tudi na levi strani. V prvi vrsti so 3, v drugi pa 5. če bi torej hoteli določiti katerokoli ribo, bi Jo dali najprej v alkohol, zatem bi morali šteti luske od pobočnice navzgor in navzdol in počezno ob pobočnici potem šibice, trde in mehke, pri krapov Cih, ki se določajo tudi po zobeh v po žiralniku, bi pa morali odpreti gobček in (prešteti zobe. Po dobljenih formulah bi oostrena kampanja proti slovenskemu bogoslužju Blamirani fašistični prvaki — Diktirana zahteva po odstavitvi tržaškega škofa — Napadi na slovenske duhovnike Fašistična kampanja proti tržaškemu škofi dr. Alojziju Fogarju, o kateri smo poročali že v ponedeljskem »Jutru«, se zares ni omejila le na tržaške liste, marveč razširila na vse ostalo fašistično javno življenje v Primorju, v poslednjih dneh pa celo še na ves fašistični tisk. Namen te kampanje ni, kakor kažejo izpadi fašističnih listov, e ta, da bi Fogar zapustil tržaško škofisko stolico, marveč da bi se poslednjim ostankom slovenskega duhovnega živ ljenja, ki so našli svojo zaščito pri slovenski in deloma tudi italijanski duhovščini, zadal smrtni udarec. Fašistične oblasti so menda prepričane, da bodo z uničenjem poslednje slovenske besede v cerkvi, uničile tudi že -se poslednej znake in dokaze, ki bi še pričali o obstoju slovenskega elementa v Primorju. V kampanji primorskih fašističnih listov pa je prišlo tudi do zanimivega intermez-za. Corriere Istriano« je v svojem članku o Fogarju omenil, kako so se fašistični prvaki doslej v Fogarjevi bližini čutili počaščene in kako so naravnost iskali njegovo družbo. Glasilo tržaških fašistov »Po-polo di Trieste« se je zaradi tega obregnilo ob pulski list, češ da takšna obtožba pač ni stvarna in da so bili fašistični voditelji kakor tudi njihov list sam v političnem pogledu vedno nepopustljivi tudi napram tržaškemu škofu. V luči tega sicer neznatnega incidenta pa dobi sestanek fašističnih voditeljev, ki se je vršil v torek pri pokrajinskem tajniku Perusinu (nekdaj Perušiču) svoj poseben pomen. Dr. Perusina so posetili fašistični poslanci Giunta, Coboli, Coceani, senatorja Segre-Sartori in Banelli, tržaški podeštat Salem, predsednik pokrajinskega upravnega odbora Gieri in še nekateri drugi. Izjavili so mu na njegovo zahtevo, da se brezpogojno solidarizirajo z nastopom fašističnega tiska, ki se je zavzel za ita-lijanstvo Trsta in vse pokrajine. Zahtevali so tudi, naj se škof Fogar odstrani iz Trsta. Tržaški tisk je navdušeno pozdravil to inicijativo, agencija »Štefani« pa je vest o njej promptno razposlala po vsej Italiji in tako razširila kampanjo proti tržaškemu škofu tudi na ostale italijanske pokrajine. Fogarja so v sredo napadli rimski, milanski in drugi listi, med njimi »Gior-nale d' Italia«, »Tribuna«, »Lavoro fasci-sta«, »Resto del Carlino«, »Corriere della Sera« in celo glavno fašistično glasilo »Po-polo d' Italia«. Tržaška lista »Piccolo« in »Popolo di Trieste« sta kmalu nato »odkrila« spet nove škofove »zločine« proti državi in režimu. Pri tem pa se nista več omejila na tržaškega škofa, marveč napadla kar po vrsti že vso slovensko duhovščino. Tako očita »Popolo di Trieste« upokojenemu župniku Filipiču, ki upravlja lindarsko župnijo, da je na vnebohod javno pozval vernike, naj v hrvaščini molijo za Fogarja. Naslednjega dne je »Piccolo« napadel dekana Musizzo in Brumata, ki sta baje v smislu škofovih odredb izključila iz goriškega semenišča teologa Knafelz-Muratorija, ki bi naj bi izdal znani škofov govor tržaški policiji, dalje ostale profesorje v goriškem semenišču dr. Antona Rutarja, Ivana Tula, Pavlico in Toroša, ki bi naj bili kot Slovenci in »antiitalijani« naravnost terorizirali ostala dva italijanska semeniška profesorja del Fabbra in Spiterija, in celo župnike in župne upravitelje Ukmarja, Mila-noviča, ščeka, Ki naj bi predstavljali trium-virat slovenske protidržavne duhovščine v tržaški škofiji, ter mladega Bidovca, brata »streljenega atentatorja z bombami«, iz Doline, in župnika Vranjo, »ki je ob obletnici antentata na »Popolo« pozival svoje vernike, naj molijo za svoje štiri pokojne brate.« Končno list ponovno in še bolj podrobno -.avaja govor, ki ga je baje imel škof Fogar 3. januarja t. 1. nekaterim go- jencem goriškega semenišča. Med drugim pravi, da se je škof v svojem govoru ostro izrazil tudi proti upravitelju goriške škofije Sirottiju, ki je odstavil semeniškega prefekta Margona in imenoval za njegovega naslednika Fragacoma, ne da bi bil c tem obvestil pristojni tržaški ordinariat. Sirotti je po Fogarjevih izjavah ravnal tako le zato, ker je bil Margon pošten kle-rik, ki je branil tudi pravice slovenskih se-meniščnikov, med tem ko jih je Fragiaco-mo preganjal in zaničeval. „3oča voda...45 profirežimska pesem Karabinjerji in policijski agentje so v poslednjih dneh v Gorici, pa tudi na Krasu in v severni Istri aretirali več fantov zaradi slovenske pesmi. V neki goriški gostilni je bil, kakor poroča »Istra«, aretiran 32-letni delavec Ivan Gorjup, ki so ga zaradi pesmi »Soča voda...« in sličnih obsodili na 14 dni zapora in 250 lir globe. V Dutovljah so aretirali Franca Gomizlja, Alojzija in Stanislava Zlobca iz Kranje vasi, Filipa Zego in še nekega drugega fanta iz Tomaja. Tudi ti fantje so prepevali slovenske narodne pesmi. Bili so kaznovan: z globami po 500, 200 in 150 lir. Končno je bil v Mlunu pri Buzetu aretiran neki kmečki fant zaradi neke hrvatske ljubavnc-pesmi. Fašisti so inscenirali proti njemu proces in sodišče ga je obsodilo na 3 mesece ječe. Novi procesi zaradi orožja V zadnjem času se vršijo pred goriškim sodiščem skoraj vsak teden proc33i zaradi skrivanja orožja in razstreliva. Po posled-nih velikih političnih procesih pred tremi leti so fašistične oblasti izdale za primorske pokrajine nove odredbe, da mora jo lastniki orožja in razstreliva vse svoje orožje izročiti oblastem, ali pa vsaj prijaviti. Vendar ljudje, ki so si v času svetovne vojne nabrali mnogo starega orožja granat in druge municije, vsega tega niso izročili karabinjerjem. Zato organizirajo karabinjerji in policijski agentje od časa do časa prave racije za orožjem in mnogo ljudi mora večinoma zaradi denuncijaeij pred sodišče. Te dni je bila obsojena pred goriškim sodiščem 55-Ietna Cecilija Vipavčeva, doma nekie na Vipavskem, na 1500 lir denarne kazni, ker je skrivala doma 5 dinamitnih nabojev. K sreči je bila kazen pogojna. V ponedeljek se je vršil sličen proces proti Ivanu Lisjaku, Vladimirju Saksidi, Josipu in Francu Rojcu. Lisjak je bil obtožen, da je skrival samokres, več nabojev in dve stari puški, oba Rojca zaradi nekega samokresa. Saksida pa zaradi stare avstrijske vojaške puške. Lisjak je bil obsojen na 1150 lir denarne kazni, oba Rojca pa na 1200 lir, Saksido, ki je bil očividno po nedolžnem denunciran, ker v resnici ni skrival nikakega orožja, pa je moralo sodišče oprostiti. p— Kampanja za znižanje cen je na Goriškem zahtevala pet novih žrtev. Pre-fekturna komisija je odredila zaporo več trgovin za tri, pet in osem dni. Zaprte so bile trgovine s premogom Alojzija Žeja, prodajalna Josipa Breganta, lesna trgovina Ivana Urbana, kavarna »Teatro« in restavracija Angela Grusovina. Lastnikoma poslednjih dveh lokalov so obenem odvzeli obrtne liste. V Trstu pa je prefekturaa komisija kaznovala tri trgovce z zaporo lokalov za mesec dni, dvema trgovcema pa je odvzela trgovske liste. "I" Klub književnikov v Mariboru sporoča slovenski javnosti, da je na binkoštno nedeljo zjutraj v 71. letu starosti dovršil pot življenja in snovanja njegov član, gospod JOSIP KOSTANJEVEC pisatelj slovenski in vadniški učitelj v pok. Pogreb zemskih ostankov moža, ki je dal našemu slovstvu veliko število novel in povesti, bo danes v torek ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, dne 22. maja 1934. Binkoštna štafeta za »Jutrovo" darilo Po enoletnem presledku se je včeraj vršil tradicionalni stafetni tek po ljubljanskih ulicah — Zmagala je prva štafeta Primorja v času 4:48*8 — Tudi druga štafeta črno-belih se je plasirala pred štafeto Ilirije Včerajšnji propagandni! stafetni tek po mestnih ulicah za prehodno darilo našega Tista, kip Matije Gubca je zopet doprinesel svoj oboi za propagando latoke atletike. žal je to tekmovanje v zadnjih letrih — enlkrat Ziaradi prepovedi nastopa Primorja, ki je bilo ravno tedaj kaznovano od saveza, drugič zaradi nenastopa Ilirije — padlo na nivo nekakega stafetnega teka po dolžnosti, ki je, skoraj bi rekli, bil izveden samo zaradi tega, da se zadovolji razpisu in s tem omogoči enemu ali drugemu moštvu samo kcnčnoveljavno pribori tev našega darila, istočasno pa popolnoma potisne v ozadje propagandni namen samega teka. Danes pa lahk0 z zadovoljstvom ugotovimo, da sta se po več letih zopet srečala na ljubljanskih ulicah Ilirija in Primorje in s tem pokazala dobro voljo, da bosta skupno delovala za propagando lahkoatletskega športa. Letošnji prireditelj je s pristankom saveza preložil tekmovanja od dopoldne na popoldne. Lahko ugotovimo, da je pre- ložitev usipela, kajti tekmovanje je poteklo v popolnem redu, piribavilo pa je na ulice vetoko število občinstva, kd je i največjim zanimanjem zasledovalo ves potek. Primorje je kot prireditelj napravilo še en razveseljiv korak! Postavilo Je dve imoštvi. To dejeftvo poudarjamo iz razloga, ker Želimo v bockoče videti v bortl za naše darilo več modtev. Prireditev je pričela s »tradicionalno« zamudo, U ni umestna! Tudfl v tem pogled« je treba re-medure, ker je točnost zelo vaien »aftelj privlačnosti vsakega tekmovanja. Aikoravno sta oba kluba morala resign!-rati na nekoliko svojih odličnih tekačev, Primorje na Skoka, Cerarja in T. Czurdo, Ilirija na Zupančiča, Pfeferja in Slaparja, je dosežena čas, zlasti obeh primorja-ških štafet, zelo zadovoljiv. Vendar rekord iz 1. 1923. — 4:47.2 — še ni padel! Zmagovalno moštvo Primorja, ki je nastopilo v postavi Stok, Leskovšek, Perpar, Krevs, Putinja, Žorga Aleš, Ranner, Ko-vačič Alfon.z, je doseglo rezultat 4:48.8 nnin., njegovo drugo mo&tvo v poeta vi: Tru čl, Raič E., Srakar I., Goršefc, Srakar F., žorga F., Sudteržrič in Mataanič, M je preteklo progo v času 4:5(2.6 min., je pokazalo veliko izenačenost natpnam zmagovalnemu moštvu. Bilo mm je stalno za peta/mi. šele izrazitim a printerjem zmagovalca Je uspelo odtrgati se od sredajepro-gašev drugega modtva. Moštvo Hirije, ki Je zasedlo fcretj« mest« v čaeu 5:00.5, Je nastopilo v postavi: Rihar, Vovfc, Pieterslsi, Osterm^n, Otahal, Brilnett, Ste«*i E., to Svetek, sp*oh ni poseglo v borbo ker Je Se na prvi predaji prednost obeh prLmoTjanskih štafet Mla precejšnja, ki se je od predaje do predaje stalno povečavala. Letošnja prireditev Je tedaj v propa-gadtnem oziru dosegla svoj namen in pričakujemo, da bo vsaka naslednja labko-atletska prireditev temu sledila in bosta oba kluba lahko z zadovoljstvom beležila vedno večji obisk na svojih lahkoatletskih prireditvah. Dve zasluženi zmagi Primorja V nedeljo in ponedeljek je primorjansko moštvo porazilo GAK iz Gradca Primorje je za binkoštne praznike povabilo za dve tekmi avstrijskega amaterskega prvaka GAK iz Gradca ter izvoje-vala dve lepi zimagi, od katerih je bila alasbi ponedeljska zelo prepričevalna, vendar pa je bila prva tekma odigrana v mnogo lepšem stilu. Tek/mi sta bili za primorjansko moštvo prav dober trening za borbe, ki ga čaJkajo v bodočnosti. Primorje : GAK 2:1 (1:0) Primorje: Logar — Hajsl, Stanko — Zemljak, Boncelj, Prevotaik — glamiber-ger, Pup-o, Jež, Pepček, Zemljič. GAK: Jeseničnik — Veribošek, Čehar — Irhar, Fabijan, Kovarek — Grdič, Heu-bramdner, Reiter, Lube, Adamek. Orno-beli so torej mas topili še vedno nekoinjpletni, ker najavljena igrača nista prišla. Tudi Gradčani niso imeli v moštvu Fritscha in Gabra, tako da sta se nedo-statika nekako izravnala.. Z igro je bilo občinstvo zadovoljno. Bila je vse prej ko prijateljska, ne da bi prešla v kake surovosti, napeta in borbena prav do zadnje poteze. Zmaga črnobeiih je izven debate, ker so imeli, diasi so bile obojestranske moči še precej izravnane, daleko odločnejši in prodornejši napad, ki je tudi mnogo in iz vsake pozicije streljal. Nasprotno je belordeči napad v polju prav lep0 delal, predvsem je morala ugajati igra notranjega tria, vendar v zaključnih potezah si ni mogel izdelati pravih položajev, ki bi nudili kaj nad za uspeh. V prvem polčasu so bili domači v rahli premoči, po igri, po odločnosti, po borbenosti. Izvedli so nebnoj lepo zasnovanih in enostavno izpeljanih napadalnih akcij, ustvarili so si prav lepe in zrele pozicije, trčili pa so v izbornem vratarju na skoro nepremagljivo oviro, in kolikor ni vratar preprečil uspehov, je bila po sredi ali smola ali lastna nerodnost. SpočetJka so halfi oprezno-boječe nastopali, in tedaj &o Gakovci bili stalno v ospredju, vendar se je situacija po četrt ure bistveno iapre-menila, srednja vrsta črno-belih je počasi prehajala v polet in do konca polčasa je trajala neprestana ofenziva domačega moštva. V drugem delu igre je spremenjena postava dokaj negativno učinkovala. Tako so seu tegnili gostje razigrati, zlasti ker je pregrupiran domač napad močno zaostajal za isto formacijo iz prvega polčasa. Sredi polčasa pa se je igra spremenila v srdito borbo, Gradčani &o med tem znižali od 0:2 na 1:2. Forsirali so nizko igro, s katero so bolj uspevali, nasprotno so črno-beli vedno znova uvajali polviso-ko igro, v kateri so bolj domači. V tej na ok0 prijetni borbi so končno domači uspeli nariniti svoj sistem in so v zaključnih fazah igre prešli celo v nevarne napade, tako da je imel Jeseničnik zopet polne roke dela. IZ Pri čnno-toelih še vedno ni vse v redu, Hasl je bil ves čas zelo nesiguren, Stanlko se je proti koncu popravil. Logar ni imel mnogo pravega dela, edini gol je bil dobro plasiran in neubranljiv. Prevolmik Je igral samo prvi polčas, boljše kot v zadnjih igrah, srednjega krilca sta igrala Boncelj in Slamič, niti eden niti drugi najboljše. Zemljak je bil spočetka malo okoren, proti koncu igre pa se je razvil v najboljšega halfa. V napadu so bili vsi na mestu. Zemljiču bi bilo zelo priporočiti, da opusti egoistično igro, šlamiberger se je zelo popravil proti koncu igre, v drugem polčasu je izostal Pepček Ln je šel na njegovo mesto Zemljič, na krilo pa Petelin. V tej obliki se napad dolgo ni mogel znajti, proti koncu polčasa pa je izvedel nekaj prav lepih in za nasprotnika nevarnih potez. V moštvu gostov je predvsem omeniti vratarja, kn je držal, kar se je držati dalo' in še malo več. Na mestu je bil desni branilec s svojim odločnim startom in dobro taktično igro. O halfih ni mnogo povedati Dokler Jim j« uspevalo držati igro po tleh, so dajali ton igri, mioralii so pa popustiti, čim je šla žoga nekoliko v zrak. V borbi s krili sta stranska krilca bolj poredlkoma uspevala. V napadu je omeniti trojico: Lube-Reiter iz trija in Grdiča na desnem krilu, prva dva kot tehnično izvežbana borca, slednjega zaradi njegove brzine, loi se je mnogokrat prav nevarno poslužil. Prvi gol je dal Jež v 23. min. po teSkl borbi za žogo pred golom Gradčanov. Vratar se je za pol sekunde prepozno spomnil, da bi lahko posegel v borbo za žogo, medtem jo je Jež hladnokrvno poslal v nezaščiteno mrežo. Povišal je Zemljič že v drugi minuti drugega polčasa t. volley-strelom po sijajno izpeljani kombinaciji. V 14. min. je nato Reiter predriblal par protivnikov in lepo plasiral ob stativi. Sodil je g. Lukežič. Primorje : GAK 4:1 (3:1) Primorje: Logar — Sinlkovec. Berton-celj I. — Zemljak, Pišek II. Boncelj, glam-foerger, Pu-po, Jež, Pepček, Petelin. GAK; Jeseničnik — Verbošek, Ecker — Kovarek, Fabijan, Ritter — Nemec, Lube, Reiter, Heubranidmer, Adamek. Drugo tekmo so črno-beli odločili v svojo korist sicer a prepričevainejšim rezultatom, vendar v manj lepem stilu kot prvo. Bilo je jasno videti, da moštvo ni doraslo dvema zaporednima tekmama. To velja zlasti za one igralce, ki so šele nedavno prišli iz naraščaja v prvo moštvo. Poleg tega tudi postava ni bila v prvem polčasu najsrečneje sestavljena. Mlajši Pišek je bil na važnem mestu srednjega krilca čista zguba, ker ga sploh ni bilo videti na terenu. V drugem polčasu ga je nadomestoval Boncelj z mnogo večiim uspehom. ga zasledovalca ne vidita več, se je znova sklonil pod vlak in šinil tik ob kolesju na drugo stran. Še se je bilo treba izogniti nekaterim vagonom, ki so stali na stranskih tirih, potem pa se je odprlo polje in tam daleč zunaj se je zelenil gaj. Nekaj streljajev je do njega. Tja, tja se je uklenjeni Stijic vrgel v beg! Zasledovalcema je zastala sapa, Els-nerju je pognala kri v glavo. Benedik je pridrvel tik do njega. Komaj sta se spogledala, in že se je Elsner skokoma pognal na sprevodnikovo stojišče. Tako je imel širok razgled na polje. Videl je, kako beži Stijic, kako na begu z ukle-njenima roka buta ob lastni trebuh, kako se opoteka zdaj na levo, zdaj na desno, kadar preskoči jarek ali kotanjo. Samo še dobrih deset korakov poskoka — pa ga bo skril gozd v svoje varstvo. Brez prevdarka, strastno je Elsner vzel beguna na muho. Ustrelil je. Repe-tiral. Pomeril še drugič. In še je počilo tretjič in četrtič. Jovan Stijic se je opotekel... Samo še tistih osem, sedem korakov poskoka do gozdnega roba!... Ali, ko je za njim jeknilo tretjič, se je Jovan zgrudil. Pa se je spet vzpel na kolena... In je znova omahnil na tla. Ze je hitelo za njim nekaj vojakov. Že je šumelo na šmihelskem kolodvoru, kakor da se je vnel požar. Jovan Stijic je ležal tik pred gozdom. Odpeli so mu plašč in bluzo. Po malem se je onesveščal. Odgrnili so mu sraj- co: krogla mu je bila vsekala v telo tik ob hrbtenici, med desnim kolkom. Rdeče se je po koži pocejala kri. Zasopihan je pokleknil ob njem Benedik, odložil puško, ogledoval rano in mrmral bolj sebi kakor ranjencu: — Strela neumna! Kaj ti pade v glavo! Pomlad ga je obnorela, norca! Tedaj je h gruči, ki si je dala opravka z ranjencem, prisopihal zmedeni Elsner. — Der Hund! — je siknil. A že ga je bilo sram besede. Najrajši bi se bil razjokal. Tisti bradati frontnik je, otovorjen z nahrbtnikom in vso frontno opremo, stal poleg drugih radovednikov. Pomeril je Elsnerja z očmi. Na dolgo, v vsem pomilovanjem: A... ta je streljal! Otrokom puško pa norcem ogenj... kaj more biti pametnejšega na svetu? Elsnerju je znova butila kri v glavo. Stal je oprt ob puško in kakor skesan grešnik zrl v ranjenca. Vprav tedaj je Jovan Stijic na tleh okrenil glavo in ga pogledal z neizmernim prezirom. Potem so ga — uklenjenega kakor je bil — prenesli v bolnico. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE m SVET Po bogve kakem naključju je moštvo prišlo tekom prvega polčasa po mnogo slabši igri v vodstvo 3:1, dočim je v drugem polčasu poželo po neprimerno bolj ubrani Ln izravnana borbi samo en zgodi -tek. Napad je imel pri tem veliko smolo, saj je nekaj žog obtičalo na prečki, marsikaj pa je naravnost čudovito držal zopet izborni vratar. Najbolj uspešen Je bil v napadu Petelin z dvema goloma, dasi je bil v resnica najmanj aktiven napadalec. Poleg njega je bil precej slab tudi Pupo, ki je očividno prešibak za tolike napore. Dober in priden pa je bil šlamber-ger, iapeljeval je z velikim razumevanjem poedine akcije. Včasih mora riskiratl tudi kak strel na gol! Jež in Pepček sta dala običajno dobro igro, zlasti imponira njuno sodelovanje, Pepček pa briljira s svojimi nenadnimi bombami. Njegov uvodni gol je bil nekaj kapitalnega. V srednji vrsti se je zopet razigral Zemljak. Sploh je bil ta del moštva šele v drugem polčasu, z Boncljem v sredi Ln b Prevol-nikom na levi v polni formi in dirigiral igro. Obramba je bila bolj zanesljiva kot prvega dne, pustila je le redko nasprotniku do čistega strela. Gradčani so izkoristili nasprotnikove slabosti v prvem polčasu in predvedli močno ofenzivno igro. Izdelali si niso v napadu veliko situaaij, še edini gol jim je moral zabiti Pišek, streljali niso posebno. Tekom prvega polčasa so v dobri povezanosti z ozadjem proizvajali lepo ikombinaoijsfko igro kratkih nizkih pasov, ki jih niso nikamor privedli. Po stanju 4:1 sta se dala zapeljati najprej Nemec, potem pa še Reiter do surovih dejanj, da ju je moral sodnik izključiti. Od halfov je je najbolj ugajal Ritter; niti srednji niti desni krilec nista bila kos brzim na&pTot-ciiko v im napadalnim akcijam. Preostalo je mnogo dela ožji obrambi, v kateri je bil zopet zanesljiv steber vratar. Dobro se je boril tudi Verbošek, ločim je bil Eciker postavljen menda iz zadrege. Tudi ta igra je imela skoro izrazit prvenstveni značaj. Potekla je v premoči Gradčanov v prvi polovici, v drugem delu igre pa so domači prevladovali. Do konca je ohranila oster značaj, bila je pri vsem tem še dokaj fair, razen par omenjenih primerov. Zadnje minute pa so potekle precej mlačno. Score je otvoril Pepček že v prvi minuti po lepi kombinaciji s plasirano neubranljivo bombo. V 33 minuti je Pišek z avtogolom »izravnal«. Že v naslednji minuti Je utegnil Petelin izkoristiti »kikser« svojega halfa in pripeljati prav v mrežo. Isti je povišal po lepi kombinaciji iz situacije, ki so mu jo drugi pripravili, na 3:1. V drugem polčasu je šlamberger lepo uvodno kombinacijo Šlamberger-Pep-ček zaključil z glavo in postavil na 4:1. Sodil je g. Dolinar. Turnir za Hafnerjev pokal V okviru mednarodnih tekem na Pri-morju so štiri moštva igrala pokalni turnir za Hafnerjev pokal. Zmagal je zasluženo Slovan. Slovan 2 2 0 0 10 : 2 4 Svoboda 2 0 2 0 3:3 2 Sloga 2 0 11 1:41 Jadran 2 0 0 2 4:9 0 V naslednjem rezultati: Sloga : Svoboda 1:1 (1:1) V prvi tekmi je imela Sloga veliko srečo. Po močnejši Svobodini igri ji je uspelo držati neodločen rezultat do konca, nakar ji je še žreb segel pod pazduho. S tem se je kvalificirala za finale. Sodil je g. Pfund-ner. Slovan : Jadran 7:2 (4:0) V drugi tekmi za isti pokal je doživel Jadran od svojega večnega rivala nezaslu-ženo visok poraz. Zmagi Slovana se gotovo ne da oporekati, saj je kar od začetka nizal žogo za žogo v nasprotno mrežo, vendar mu je bil pri tem v veliko pomoč nemogoč Jadranov vratar. Ko je temu bilo po petem zgoditku vendar preveč, je kar zapustil igrišče, nakar je Jadran z desetimi možmi dal enakopravnega protivnika. Tako je prišel Slovan po zasluženi, a nekoliko previsoko izraženi zmagi, v finale. Sodil je g. Ramovž. Svoboda : Jadran 2:2 (1:1) Po zelo izravnani igri je ostal rezultat neodločen. Sodil je g. Mrdjen. — Zogo Primorja je prejela Svoboda Slovan : Sloga 3:0 (1:0) V finalni borbi je Slovan, sicer po dolgem naprezanju, zasluženo zmagal in si s tem osvojil Hafnerjev pokal. Sodil je g. Pfundner. zeisportverein (Wien) : 5:1 (3:1), Policijski SK : Športni klub policijske straže (Praga) 4:2 (2:1). V ponedeljek: Policijski SK : Polizeisportverein (Wien) 2:1 (1:1), Športni klub policijske straže (Praga) : Makabi 4:1 (3:0). Subotica: BSK : reprezentanca Subotice 3:2 (2:2). Dunaj: Kvalifikacijski turnir za določitev četrtega udeleženca Avstrije za tekmovanje za srednjeevropski pokal. V nedeljo: FAC : WAC 1:0, FC Wien : Vienna 3:1. V ponedeljek FC Wien : FAC 0:0. Tekma med zadnjima dvema kluboma »* mora torej ponoviti. Reka; Fiumana : Orient (Sušak) 5:1 (4:0). Varšava: Hakoah : Pologna 5:2. Amsterdam: Anversa : Londonski amaterji 4:0, Amsterdam : Pariz 3:2. L.uxemburg: Libertas (Dunaj) : Jeunesse 1:0. Bratislava: FC Bratislava : Austria (Dunaj) 4:3. Turin: FC Torino : Wacker (Dunaj) 3:2. Lep uspeli mariborskih lahkoatletov Mariborska lahkoatletska reprezentanca je včeraj v ogorčeni borbi premagala atlete zagrebškega Maratona s 56 in pol proti 47 in pol točke Maribor, 21. maja Mariborsko pokroviteljstvo JLAS je priredilo danes lahkoatletski dvomateh med reprezentanco Maribora in zagrebškim Maratonom. Zasluženo je zmagala mariborska reprezentanca s 56 in pol proti 47 in pol točke. Zagrebški Maraton je eden od najboljših klubov naše države ter ima v svoji sredini več odličnih atletov rekorderjev. Zanimanje za prvi nastop zagrebških lahkoatletov je bilo precejšnje. Tekmovanje se je večinoma vršilo na Mariborskem otoku, le met diska in kopja sta se vršila dopoldne na igrišču Železničarjev. Mariborska reprezentanca sicer ni nastopila v najmočnejši postavi. Manjkali so nekateri atleti, ki so lani uspešno nastopili. Vendar so se mariborski lahkoatleti borili tako zagrizeno, da uspeh ni izostal. Kljub temu, da so Mariborčani nastopili brez pravega treninga, so dosegli v nekaterih disciplinah prav dobre rezultate. Zagrebčani niso docela izpolnili pričakovanja. Razen državnega rekorderja Levina Kallaya ni bilo prav za prav nikogar, ki bi znatno prekašal Mariborčane. Zagrebčani so bili gladko premagani na dolgih progah ter v štafeti 4X100 m, v ostalih disciplinah pa je bilo razmerje sil precej izenačeno. Posamezni rezultati so bili: Met diska: i. Kallay (Z) 37.12, 2. Fra-njo (M) 33.05, 3. Gala (M) 32, 4. Loher (Z) 26.88. Točke 5 za Zagreb, 5 za Maribor. Met kopja: 1. Rudi (M) 45.05, 2. Kallay (Z) 42.72, 3. Lozej (M) 40.15, 4. Malčič (Z) 33.80. Točke 6 za Maribor, 4 za Zagreb. Tek 100 m: 1. Martinec (Z) 11.8, 2. Ve-nutti (M) 12, 3. Musnik (M) 12.1, 4. Mal- Teniško prvenstvo dravske banovine V 9oboto, nedeljo in ponedeljek so se vršila na teniških igriščih Ilirije pod Ceki-novim gradom tekmovanja za teniško prvenstvo dravske banovine, ki so prinesla prav zanimive igre. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo danes samo končne rezultate ter bomo v prihodnjih številkah poročali o podrobnostih. Single gospodov: 1. Schaffer F. (Hašk), 2. Friedrich Karlek (Hašk), 3. Truden Aleksander (Ilirija), 4. Friedrich Kresov (Hašk) Single dam: 1. Kovač Hela, (ATK, Zagreb). 2. Ravnihar Ksenija. (Ilirija). Mixed double: 1. Ravnihar Ksenija -Schaffer, 2. Layrer - Voglar (Maribor). Double gospodov: 1. Truden (Ilirija) -Schaffer (Hašk). 2. Brata Friedrich, (Hašk). Tekmovanje za Davisov pokal , Pariz, 21. maja. Tudi v zadnjih dveh singlih so zmagali Francozi nad Avstrijo ter so se s 5:0 kvalificirali za drugo kolo. Rezultati so bili: Bousus : Metaxa 7:5, 6:3. čič (Z) 12.5. Točke 5 za Maribor, 5 za Zagreb. Skok v višino: 1. Kallay (Z) 1.65, 2. Gr-gič (M) 1.60, 3. in 4. Perme (M) in Malčič (Z). Točke 5 in pol za Zagreb, 4 in pol za Maribor Tek 400 m: 1. 2ingerlin (Z) 56.1, 2. Martinec (Z) 56.9, 3. Venutti (M) 58.5. 4. Mala (M) 1 minuta. Točke 7 za Zagreb, 3 za Maribor. Tek 1500 m: 1. Muraus (M) 4:31, 2. štrucl (M) 4:40, 3. Tomerlin (Z) 4:41, 4. Kneževič (Z) 4:45. Točke 7 za Maribor. 3 za Zagreb. Skok v daljavo: 1. Musnik (M) 6.07. 2. Kallay (Z) 5.77, 3. Požar (M) 5.74, 4. Malčič (Z) 5.54. Točke 6 za Maribor. 4 za Zagreb. Tek 3000 m: 1. Podpečan (M) 10 minut. 2- Kangler (M) 10:06, 3. Koren (Z) 10:08, 4. Zingerlin (Z) 11:56. Točke 7 za Maribor, 3 za Zagreb. Skok ob palici: 1. in 2. Felgl (Z) in Hei-ler (M) 2.90, 3. in 4. Kallay (Z) in Franjo (M) 2.70. Točke 5 za Maribor, 5 za Zagreb. Štafeta 4X100 m: 1. Maribor (Monde-rer, Perme, Požar, Venutti) 47.5, 2. Maraton (Malčič, Martinec, žingerlin, Kallay) 49.3. Organizacija prireditve je bila brezhibna. Posamezne točke so se razvijale zelo hitro, tako da je bil ves spored absolviran v 4 urah. Lahkoatletske naprave na Mariborskem otoku sicer niso prvovrstne, ker so premehke, vendar pa so razmeroma dobre. Da se je dvomateh sploh mogel vršiti, gre zasluga v prvi vrsti mariborski mestni občini z vnetim propagatorjem športa županom dr. Lipoldom, ki pokaže ob vsaki priliki svojo naklonjenost športnemu gibanju. 6:3, Merlin : Matejka 6:3, 3:6, 6:2, 6:2. Lausanne, 21. maja. Tekmovanje za Davisov pokal med Švico in Indijo je končalo s 5:0 v korist Švice. Službeno iz LNP (seja k. o. 17. maja 1934). V objava v »Jutru« od 20. maja je pomotoma izostalo: Kaznuje se po § 18. kaz. prav. Kukanja Vladimir, Maribor, s tritedensko zabrano igranja; kazen mu poteče 8. junija t. 1. Logar, m. p. ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 v tajništvu, nebotičnik, odborova seja zaradi važnosti dnevnega reda udeležba vseh odlbornikov obvezna. Opozarjamo vse atlete, da so startne liste za državno prvenstvo moštev, 20. in 27. t. m- izobešene v ganierobai, zaradi česar jih pozivamo, da si jih vsi ogledajo. Sestava štafet je istotam objavljena. Dolžnost vseh atletov je, da se redno udeležujejo treningov, zlasti stafetnih predaj, kii se vrše dnevno od 16. naprej. 2SK Hermes. (Upravni odbor igrišča in kolesarska sekcija). Danes ob 19. seja odbora uprave igrišč pri Habjanu. Ob 20. seja kolesarske sekcije istotam. (Nogometna sekcija). Seja ob 20. pri Kočarju. Od ponedeljka do ponedeljka Ostale nogometne tekme Maribor: Svoboda (Maribor) : Grafika (Ljubljana) 3:2 (1:2). Beograd: Hašk : Jugoslavija 3:2 (2:1). Zagreb: Turnir na proslavi zagrebškega Policijskega SK. V nedeljo Makabi : Poli- Ljubljana je mesto kongresov, kakor se rado reče. In zadnji čas kaže, da bo to tudi ostala. Komaj smo se dobro poslovili od pionirjev naše protituberkulozne borbe, so nas za binkoštne praznike zasule pevske svečanosti s »Slavčevim« jubilejem in z gostovanjem prvega bolgarskega pevskega zbora. In še preden so vrli Plovdiv-ci stopili na oder v dvorani Uniona, že smo čitali v listih, da nam mestni tujsko-prometni svet pripravlja za jesenske dni še vse drugačne praznike: prvi veliki glasbeni festival, na katerega bodo po-vatoijeni gostje iz vsega pisanega slovanskega sveta. Ne, Ljubljana nikakor ni od muh. Bog jo je položil v srce ene najlepših pokrajin zapadne Evrope in nič drugega se ji ne obeta, kakor da bodo romarji iz vseh koncev sveta na veke romali vanjo — Po malo radosti in po malo lepote. In če se jim ne bo zdelo vredno, da bi ipriromali sami, jih bomo Ljubljančani zmerom znali privabiti s polnimi prgišči svojega prastarega slovanskega gostoljubja. Toda kdor vabi, je povabljencu zmerom nečesa dolžan. In prav to je križ pri nas. da si v naši kulturi menda še nismo vzgojili prave gostiteljske morale. Protituber-foulozni kongres na pr. je bil brez dvoma prireditev tolikšnega pomena, da brej njegovemu delu pozorno prisluhnila vsa ju-goslovenska javnost in da je zbudila zanimanje tudi onkraj naših državnih meja. Prvič v naši zgodovini se je zgodilo, da so se sestali najodličnejši zdravniki iz vse Jugoslavije na posvet, kako bi se proti-tuberkulozna borba lahko organizirala na čim uspešnejši način. Ne moremo pograjati, da Slovenija ne bi bila dostojno sprejela svojih odličnih gostov ln da jim ne bi bila nudila vsega, kar premore dobrot in naravnih lepot. Samo kako? Na kongresnem sporedu je bila mimogrede tudi slavnostna večerja v Celju. Tako nekako: Celjska mestna občina priredi udeležencem kongresa na čast slavnostni banket. Takšenle banket za okrog 100 ljudi ni majhna reč. Pri moji duši, to nekaj velja. Zato so si v teh časin krize in težav občine in organzatorji kongresov privzeli navado, da banketov nič več ne prirejajo — in živ krst jim tega ne šteje v zlo. No, Celjani so se kljub temu postavili. Priredili so banket, potem pa so svojim dragim, milini povabljenim gostom vsakemu posebej prezentirali račun. •In kakor so zdravniki za tuberkulozo sicer diskretni, fini ljudje, ki ne izdajo svojih zadreg: pri moji veri, na tisti imenitni večerji v Celju je marsikido iz.med njih debelo pogledal. Zato pa le organizirajmo festivale, le kar dajmo jih. To dviga tujski promet, čimveč tujcev bo prišlo v deželo k nam, bolj se bomo naučili občevanja z njimi. In marsikaterih reči se res moramo še naučiti. Žrtve pretepov in nesreč Celje, 21. maja. Na binkoštno nedeljo sta igrala na har" moniko 19 letni Andrej in 20 letni Josip Crnkovič, delavca iz Semiča, v neki gostilni pri Sv. Juriju pod Kumom. Zvečer je prišlo v gostilno več vinjenih fantov in eden izmed njih je napadel Andreja. Ta je pobegnil iz gostilne, napadalec pa je tekel za njim z nožem v roki. Nesreča je hotela, da je Andrej padel. Napadalec ga je dohitel in na tleh ležečega štirikrat sunil z nožem v prsa in glavo ter ga smrtno nevarno ranil. Ko je šel 45 letni kovaški pomočnik Karel Vidic iz Ljubljane v nedeljo okrog 20.30 po ccsti iz Konjic v Stranice, sta ga napadla dva moška in eden ga je sunil z nožem v levico. Na cesti med Zidanim mostom in Radečami je v nedeljo okrog pol 10. dopoldne neki avtomobil povozil 25 letnega posest-nikovega sina Antona Sotlerja in mu zlomil obe nogi. V nedeljo okrog 11. dopoldne so streljali fantje v Sikošah s karbidom. Nenadno jim je razneslo pločevinasto posodo in njeni drobci so močno poškodovali 14 letnega posestnikovega sina Miho Sikoška po obrazu. Vsi štiri poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. / UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE I MILO za ZOBE < v 3 JE EKONOMIČNO, KER TRAJA DALJE KAKOR KATERAKOLI ZOBNA PASTA POIZKUSNA ŠKATLA DIN TEDEN DNI FILMA ........ .'..-.■.•;<•..•.•. .viv, Mlada Lilian Harweyeva, ki žanje zdaj velike uspehe v HoKywoodu Zgodovinski Silm na pohodu Z modo zgodovinskih filmov, ki so iz-nenada začeli rasti po vsem svetu kakor gobe po dežju, se je začelo dvigati tudi jianimanje za zgodovinske romane. V Ameriki, ki je bila že od nekdaj domena družabnega romana, je zanimanje zanj izne-nada padlo in naklade v stotisoCih je doseglo le nekaj zgodovinskih romanov. Zlasti tistih, ki so bili v zadjnem času fil-mani. Kako je prišlo, da se je zanimanje za zgodovinske romane, ki so bili doslej po krivici precej zanemarjeni, tako iznenada dvignilo? Kako da so našli tako veliko milost v očeh hollvvvoodskih mogočnikov, da so jih začeli kar na deeblo filmati? No, povod za to je dala najbrž Greta Garbo. Dolgo se je morala truditi, preden je svoje gospodarje prepričala, da bi znala s svojo umetnostjo pokazati tudi najslavnejšo znamenitost švedske zgodovine, junaško kraljico Kristino in si znova osvojiti občinstvo, ki vidi v niej svojo boginjo. Kakor hitro je bilo sklenjeno, da bodo ta film delali, so pohiteli tudi ostali filmski producenti — kakor zmeraj — in začeli delati vsi hkrati zgodovinske filme. Kakor smo videli lani in predlanskim celo kopico filmov iz zločinskega podzemlja, tako bomo Jetos gledali vse polno zgodovinskih filmov. In če smo odkriti — priznati moramo, da je večina med njimi res dobrih. še nekaj je zanimivo. Igralci in igralke vsaj delno lahko izbirajo vloge v zgodovinskih filmih. Nedavno so namreč razpisali producenti anketo, naj igralci povedo, katero vlogo bi najrajši igrali. Joana Crawfordova se na primer ogreva za Jeano D' Are, devico Orleansko, ne tako, kakor si jo je zamislil resni Schiller, ampak po Shawovi drami. Kapriciozna življenja željna Marija An-toaneta, ki je tako tragično končala pod giljotino, zanima dve filmski igralki, Normo Shearerjevo in Jeano Harlow, žensko s platinastimi lasmi. Maureen O' Sulliwan se ogreva za Katarino Veliko, Alice Brady-jeva pa za — Lukrecijo Borgio. Smešno pa se sliši, da je Jeana Parker-jeva, ki ne bi niti muhe ubila, navdušena s a Elizabeto Angleško, ki so ji tudi rekli, Krvava kraljica. In še prav vneto se poteguje za to vlogo, če jo bo dobila, manjka le še eno: da dajo stari Mariji Dressler-^jevi vlogo velikega Korza Napoleona, ki je o njem napisala, da je njen ideal. ASera inženferja Ugrona Ta film, ki ga je režiral Katscher in mu je glasbene točke skomponiral Fox, bomo v kratkem videli tudi v Ljubljani. Glavne vloge igrajo Paul Hartmann, Gerda Mauru-sova, Peter Lorre in Paul Kemps. Vsebina filma je vseskozi napeta, kakor nam pokaže njen kratek oris: »Petrolejsko ozemlje južnoameriške družbe »Amazonas« je že izčrpano. Upravitelj inž. Ugron sklene ustaviti delo. Tedaj do-zna. da namerava direktor družbe »Amazo-nas« Delmonde odpotovati v Evropo in tam prodati petrolejsko ozemlje na podlagi poročila, ki ga je bil sestavil inž. Urgon tedaj, ko je še mislil, da so petrolejski viri neizčrpni Inž Ugron pohiti v pristanišče in še v zadnjem tenutku dobi prostor na ladji. s katero potuje Deimonde v Evropo. Zaman se trudi Delmonde. da bi odvrnil inženjerja od potovanja Ugron je trdno odločen, da prepreči sleparstvo. in zahteva. da se mu poročilo vrne. Delmonde ne prizna resnice čeprav je že oklenil prvi dogovor z družbo Europa Oil Co. v Berlinu, katere upravni svet ga nestrpno čaka. Za petrolejske vire se zanima še mednarodni špekulant Santoš, ki ima na ladji dva agenta. Njuna dolžnost je, da Delmondeja tako dolgo zadržujeta, dokler se Santos ne pogodi z neko denarniško skupino. Santos jima je obljubil nagrado 25.000 dolarjev. Sibila, tajnica agenta Godfreya, opazuje Delmondeja in dozna, da namerava Delmonde naslednjega jutra z letalom zapustiti ladjo. To pove Godfrevu. Nihče ne sluti, da beži Delmonde pred Ugronom. Ta je po naključju videl, kako je Godfrey sirovo napadel Sibilo, ki je hotela preprečiti napad na Delmondeja. Ugron je ubranil Sibilo, ki mu je bila zelo všeč. Oba agenta se dogovorita, da bosta Delmondeia odstranila. Izvabita ga ponoči na krov in Godfrey ga vrže v morje. Naslednjega jutra odleti z letalom z bro-da namesto Delmondeja njegov morilec Godfreiy. Sibila mora v tem času zabavati Ugrona. Na ladji vsi verjamejo, da je Del-mande poletel v Nemčijo. Ugron opazi, da ga hoče Sibila zavesti na krivo sled. Istega jutra javi steward kapitanu, da je potnik Godfrey izginil. Godfrey medtem na letališču na njegovo največje presenečenje pričaka upravni svet družbe Europa Oil Co. in ga pozdravi kot direktorja Delmondeja. Direktor družbe Europa Oil Co. ponudi lažnemu Delmandeju 100.000 dolarjev provizije in ta se mu odloči, da pre-slepari Santosa in podpiše pogodbo. V tem se pojavi .Ugron. Oba morilca skleneta ubiti ga, vendar poslušata nasvet Sibile, ki Urgona na tihem ljubi in ga hoče rešiti. Prijavi Ugrona policiji kot Godfreyjevega morilca. Ugron beži pred policijo, ker je spoznal, da ga je izdala mladenka, ki jo tudi on ljubi. Skoro se je njegova ljubezen že izpre-menila v sovraštvo, ko ga Sibila ponovno reši in mu dokaže, da je njegova tiha zaveznica. Z uradne potrjeno Delmondejevo radijsko fotografijo dokaže Ugron, da je Godfrey morilec in slepar. Godfrey pravkar hoče dvigniti v banki svojo provizijo, ko opazi, da je razkrinkan. Beži pred policijo v veliki tresor in se ubije. Tako postane Sibila prosta in srečna ob strani Ugrona. Hotel na oceanu Pravijo, da je glavna atraJkcija tega Paramountovega filma, ki ga bomo videli tudtt pri nas, v tem, da nam tako v podrobnostih pokaže življenje na modernih oceanskih veliikanih, ki so v pravem smislu besede plavajoči hoteli. Glavni vlogi igrata Irec George Brent. in Madžanka Žita Johaninova. Režiral je delo Lothar Meakdee. Kratka vsebina je: »Potniški parnik kreoe proti Ameriki. Velfik je ln modem. Dr. Tbomas ie na njem kot ladijski zdravnik. Njegova nezvesta žema Sibila potuje z isto ladjo v družibi slovečega bogatina Stevansona. Dr. Dr. Bemhardit ljubi svojo ženo in jo hoče Obvarovati zla. A prvega dme ima toliko dela, da nima priloinoeti za razgovor z njo. Pni z-dravljenju potnikov pomaga adravmiku sestra Pavla. Med potnicami tretjega razreda je Mili Stemova, siromašina mladenka. Da ne bi vrtoglava Mili napravila kake prevelike neumnosti, paz1' nanjo bivši milijonar Thorndy(ke. MiiM spozna ladijskega iboya Frica, ki ji zaupa, da je slišal, kako bogati Stevanson kupuje delnice Nemško-amerišlke plovbe. O tem obvesti Mili potnike tretjega razreda in svoje znance v drugem in prvem razredu. Vsi začnejo (kupovati te delnice, prepričani, da Stevanson dela samo take reči, pri katerih se mu obeta zanesljiv dobiček. Dr. Bemhardt roti svojo ženo, Sibilo naj se vtrne k njemu, ali ona ga ne posluša. Zdravnik silno trpi zaradi ženine nezvestobe. Lepa bolničarka Pavla, edina [priča njegovega trpljenja, razume njegovo bol. Ko Sibila pove Stevansonu, da je njen mož na ladiji, jo Stevanson zapusti in si poišče šairmantoo damo, igralko Luizo. Ljubosumna Sibila umori Stevansona katerega smrt ima usodne posledice za delnice Nemšlko-ameriške plovbe. Tečaji delnic začnejo silno padati. Mnogi siromašni pot-nikii tretjega raareda bi bili uničeni, da jlih ni rešil milijonar Thorndyke, ki so mu (poveril ta posel. Po Stevensonovi smrti izvrši Sibila samomor. Mili se po neprijetnih pustolovščinah z gospodi iz drugega in prvega razreda sprijatelji z ladijskim boyem Fri-cem. Dr. Bernhardt je izgubil ženo, ki ga mi marala, a dobi lepo bolničarko, ki ga iskreno ljubi.« George Brent in Žita Johannova imata glavni vlogi v Paramountovem filmu »Hotel na Oceanu« Filmski drobiž Greta Garbo sploh ne daje sama avto-gramov. To delo opravlja navadno njen tajnik. Dolly Haa«s se bo v kratkem poročila z nekim nemškim filmskim producentom. Tako vsej pišejo. Mala Petra Unkel, ki smo jo videli v zadnjem Tauberjevem filmu, je hči igralca de Kowe. Heinrich George misli pustiti film in postati spet samo gledališki igralec. Novinarjem je izjavil, da ga je film, oziroma njegovo ozadje, razočaral. Mladostni Louis Trenker je že v triin-štiridesetem letu. Sicer je pa Harry Piel že čez petdeset in tudi Harrz Liedtke se suče tam okoli. Forst — oproščen Pred dvemi leti se je Willyju Forstu pripetila huda avtomobilska nesreča. Blizu Mecklenburškega gozda se je hotel z avtom umakniti motornemu kolesu, ki je iznenada pridrvelo izza ovinka. Toda mo-tociklist je izgubil živce in se zaletel v njegov avto. Pri tem se je ubil, smrtno pa se je ponesrečil tudi Forstov prijatelj, ki se je v avtu vozil. Zadeva je prišla pred sodišče in Forst je bil obtožen uboja iz malomarnosti. V drugi instanci je bil zdaj oproščen krivde, češ da nesreče ni on zakrivil, čeprav je baje vozil s hitrostjo nad 100 kilometrov. Elektrifikacija francoskih železnic Minister za javna dela Marquet je te dni predložil francoskemu ministrskemu svetu dekret glede javnih del. Dekret predvideva v prvi vrsti elektrifikacijo francoskih železniških prog. Pravijo, da bodo začeli s temi deli že proti koncu letošnjega junija, najpozneje pa v avgustu. Občutno vrzel. v izobrazbi, ki vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čitanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega in zabavnega štiva z mnogimi slikami). Uprava: Ljubljana, Kna-fljeva ulica 5 Mali oglasi Stanovanje Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 2 stanovanji trisobno ia dvoe^bno e kopa. ruco oddam ma-ločlen-ski družini na G-erbičevi ceetJ. Počtv« »e v OnaJ novi alici štev. 3/1. 13788-31 12 S2 m Beseda 50 para dam 2 Din za šifro aH da Janje naslova 3 Din Najmanjši mespk 12 rMn Mesarski pomočnik ozir. poslovodja starejši t dolgoletnimi spričevali, zmožen nemščine, prvovrsten sekač, vešč vseh v stroko s padajoč Lh del pošten, trezen event. kavcije zmožen želi službe. Gre tudi kot kuhinjski mesar v ve nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica Tovarna lesenih pet in kalupov Industrij. Trgovskega k. d. v Zaječaru se odda v zakup s strani upravitelja stečajne mase Mike Miloševiča ind. — eventuelno se tudi proda. Glede pogojev se je obrniti na Milana Stevanoviča. advokata v Zaiečaru. 4727 Mili in Fric dva prebivalca »Hotela na Oceanu«, najnovejšega Paramonutovega filma SHHHH t ■HHHH V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast &osip tfCcstanievec vadniški učitelj v p. in pisatelj danes po dolgotrajni bolezni v 71 letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 22. t. m. ob 15 % iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. MARIBOR, dne 20. maja 1934. Žalujoče rodbine Konstanievec-dr Trsteniak-Valentič OBČINA LOKA PRI ZIDANEM MOSTU javlja tužno vest, da je nenadoma preminul njen občinski predstojnik, gospod odlikovan z redom sv. Save, V. stopnje Pogreb se vrši dne 22. maja 1934 ob 10. uri v Loki pri Zidanem mostu. Ohranimo mu časten spomin. LOKA pri Zidanem mostu, dne 21. maja 1934. Urejuje Davorii Kavijen Lznaja £a konzorcu »Jutra* Adoil Kabnikai \ar.«n f rauc Jezersea. £a inserauu deJ je odgovoren Alojz Novak. Vsi » Ljubljani