Št. 174 (16.211) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786303 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481533382_ ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 POŠTNINA PIA- | 500 !Lly Spedizione in ab MfccomnvB^rh «v; F-TE:: 2C ,vuJA 1998 Razkorak med politifo in družbo Vojmir Tavčar Sedem sto tisoč it državljanov z; •■•ueK proporcne ^Htonio Di Pietro, N .781», Achille Oc 'Viller Bordon in d s° se angažirali z, ^leinbo volilne zako s° dosegli prvi cilj. s° dovolj podpisov rendum, sedaj pa : Mestnosti referend 0 Verodostojnosti p< m°ralo izreci najpn * —u razpisom ] ®la samega, usti sep n,__1 ■eatem zakonod ^Preniemnejna ir jerendum zaradi augazir Pa mirne ZU1 (nekatere 1 , enjo ohraniti 7°to, DSL r- Vpem večin f lranje pod 'a,n° v osel pr°ti volji V0I Cepr,— n , I strank n P°budniki z P°dpisov bre S:S'»mo Sev P° ^emu: ^•rjena. ,1Ponnd asitve, i ^dstvo. ^ejsa ^Pris ^jer >.pra ‘ere*id, in°st, ^and; krive stovj, Potiš *a »: bo j taal TRST / PO LETIH KRIZE TRŽAŠKE PLOVNE DRUŽBE V .u SPOROČILO O PRODAJI Po Nizozemcih prihajajo v Trst še Tajvanci, ki prevzemajo Lloyd Finmare prodal Lloyd Triestino multinacionalki Evergreen, ki ga bo relansirala Sedemsto tisoč podpisov za novo večinsko volilno zakonodajo RIM - Sedem sto tisoC upravičencev zahteva referendum za uvedbo čistega večinskega volilnega sistema. Pobudniki referenduma (med njimi Di Pietro, Segni in Occhetto) so pole s podpisi izročili kasacijskemu sodišču. Di Pietro je medtem včeraj napovedal novo pobudo. Predložil bo senatu ljudsko peticijo za uvedbo dvojnega volilnega kroga, ki je po njegovem nujno dopolnilo večinskega sistema. Na 2. in 6.strani TRST - Mesec po predaji sedmega pomola v tržaškem pristanišču nizozemski velikanki ETC, prihaja v Trst že druga multinacionalka, tokrat tajvanska grupa Evergreen, ki je z javnim holdingom Finmare dosegla sporazum o prevzemu tržaške plovne družbe Lloyd Triestino, potomke v prvi polovici prejšnjega stoletja ustanovljenega Avstrijskega Lloyda. Ponudba tajvanskega kolosa, ki se je medtem že udomačil tudi v pristanišču Taranto, je po oceni grupe Finmare zelo ugodna, saj za pet let zagotavlja ohranitev zaposlitvenega obsega v Lloydu in se obvezuje za njegovo komercialno in industrijsko relansiranje. Na 5. strani JUGOSLAVIJA / DELEGACIJA SKR DANES NA OBISKU Na Kosovu včeraj brez žrtev ZRJ napovedala strožje ukrepe PRIŠTINA - Po več dneh spopadov s smrtnimi žrtvami je bilo včeraj na Kosovu relativno mirno (na telefoto AP srbska zapora v Prištini) Jugoslavija je odločila, da bo povečala na 5 kilometrov varnostni pas ob kosovsko-al-banski meji, zaradi česar bo okrepila vojaško prisotnost na tistem območju. Prištinski javni tožilec je obtožil enajst Albancev terorizma, osem jih je že pobegnilo. Miloševičev glasnik je obtožil ameriškega odposlanca Gelbarda, da naj bi bilo »sodelavec teroristov in morilcev žensk in otrok. Ruski zunanji minister v Pekingu ponovil, da Rusija podpira avtonomijo, a nasprotuje samostojnosti Kosova. Na 9. strani NARAVNI POJAVI / V SREDO ZABELEŽILI DVE EKSPLOZIJI Ognjenik Etna se je spet prebudil Vulkan bruha ognjene drobce in pepel, ki padajo tudi do 10 kilometrov daleč C AT ANI A - Etna se je spet prebudila. V sredo popoldne so v njeni okolici zabeležili dva manjša potresna sunka, ki sta ju povzročili dve eksploziji v notranjosti ognjenika. Odtlej pa Etna bruha ognjene drobce in pepel, ki padajo po okolici tudi do deset kilometrov daleč. To je povzročilo občasne težave v avtomobilskem prometu, ljudje pa so krožili z odprtimi dežniki. Strokovnjaki Mednarodnega vulkanološkega inštituta seveda pazljivo sledijo razvoju dogodkov v tem 3.263 metrov visokem ognjeniku, ki velja za najbolj aktivnega v Evropi. FJK: Bossi odklonil podporo Polu VIDEM - Potem ko je vse kazalo, da bo Polu svoboščin vendarle uspelo oblikovati manjšinsko deželno vlado, je ta možnost spet v dvomu. Severna liga je sicer potrdila časovno omejeno politično premirje manjšinskemu odboru desnice, rojstvo nove vlade pa zavirajo polemike v Forza Italia. Proti sodelovanju s Polom svoboščin se je izrekel tudi Umberto Bossi. »Furlani so se odločil za stranko mafijca. Naj si ga držijo in naj jih upravlja, mi se s tem ne bomo mešali,« je dejal vodja SL. Na 3. strani Predali namenu mestno palačo TRST - Palačo Eisner-Civrani so včeraj predali svojemu namenu, saj jo je spomeniško varstvo po več letih preurejevalnih del izročilo tržaški Občini na krajši prireditvi, katere se je med drugim udeležil župan Riccardo Illy. Arh. Gigetta Tamaro je podčrtala, da je danes v arhitekturi težnja po ohranjanju kulturne dediščine. V palačo bo Občina preselila med drugim svoj splošni arhiv in nekatere urade. V istem bloku je tudi Zoisova rojstna hiša, ki jo bodo preuredili do julija 2.000 leta. ’ Na 5. strani Vse ostrejši spor v goriški Severni Ligi GORICA - Spori, ki že dalj časa razdvajajo Severno ligo na Goriškem, so včeraj močno odjeknili v pokrajinskem svetu, kjer je svetovalec Simone Piotrovvski polemično zapustil svetovalsko skupino SL. Pred tem je prebral zelo ostro izjavo, polno obtožb na račun furlanskega vodstva stranke, ki po njegovem mnenju v gibanju vedri in oblači z diktatorskimi metodami in onemogoča vsako demokratično soočanje z različno mislečimi. Na 10. strani Predlogi ZSO za zastopstvo manjšine CELOVEC - Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm je, na osnovi sklepov nedavnega občnega zbora, predstavil Narodnemu svetu koroških Slovencev in drugim manjšinskim organizacijam predlog za ustanovitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev v dveh oblikah: v obliki ožjega foruma in v obliki širšega usklajevalnega telesa. Prvega bi sestavljali obe osrednji organizaciji ZSO in NSKS, drugega pa vsi segmenti manjšinskega življenja. Na 3. strani Avtoceste: Koper vse bliže Ljubljani LJUBLJANA - Gradnja avtoceste, ki bo povezovala Ljubljano s Koprom in Izolo, naglo napreduje. Letos naj bi začeli z deli na odseku Kozina -Klanec, konec prihodnje leto pa naj bi jo odprli za promet (povsem dokončana bo v letu 2000). Do konca leta 2000 naj bi dogradili še drugi vozni pas na odseku od Izole do Jagodja, do konca leta 2001 priključno cesto od pristanišča Koper do hitre ceste Srmin-Koper, do konca leta 2002 pa še odsek obalne ceste med Koprom in Izolo ter Škofijami ih Srminom. Na 3. strani Petek, 24. julija 1998 ITALIJA, GOSPODARSTVO 2 NOVICE CENA DELA / VČERAJ PRVO SREČANJE ZA PREVERJANJE SPORAZUMA IZ JULIJA 1993^ Letošnji julij najbolj vroč v zadnjih 600 letih RIM - Letošnji julij naj bi bil najbolj vroč v zadnjih 600 letih. Tako je povedal italijanski minister za okolje Edo Ronchi, ko je včeraj v Rimu predstavljal delni vladni program za varovanje okolja. Ronchi se je v svoji izjavi skliceval na projekcijo, ki jo je izdelal Vsedržavni zavod za preučevanje atmosfere in oceanov (NOAA) iz ZDA. Ronchi je tudi povedal, da je doslej vsak dan v letošnjem juliju presegel povprečno najvišjo temperaturo, kar so jih zabe-lezili od leta 1880 do danes. Gre za zaskrbljujoče klimatske spremembe, ki imajo med drugim vrsto negativnih posledic na zdravje ljudi, zlasti v mestnem okolju, kjer se ob visoki temperaturi zraka pojavlja tudi onesnažen zrak. Kot je opozorila Svetovna organizacija za zdravje, se v taksnih razmerah rade pojavljajo tudi nove vrste virusov in škodljivih žuželk. Seveda za omejitev teh zaskrbljujočih pojavov pride v poštev edinole učinkovita ekološka politika. Ronchi je na tiskovni konferenci med drugim obžaloval, da Italija zaostaja v uvajanju ukrepov za 6, 5-odstotno zmanjšanje izdajanja onesnažujočih plinov, kot je bilo dogovorjeno na svetovni konferenci o klimi v Kiotu. Ronchi je pripravil paket ukrepov zlasti na področju prevozov in energetskih virov, ki naj bi zmanjšali onesnaženje zraka. Za njihovo prepočasno uvajanje je minister krivil tudi druga ministrstva. Akcija finančnih straž proti davčnim utajam in reciklaži MIT,AN - Okrog 1.800 finančnih stražnikov je opravilo okrog 500 inšpekcij v velikih in srednjevelikih podjetjih v raznih italijanskih dežalah v okviru velike preiskave, ki naj bi ugotovila obsežne utaje davka na dodano vrednost IVA za približno milijardo lir skupne vrednosti. Slo naj bi za utaje, ki naj bi jih številna podjetja delala prek fiktivnih družb s sedežem v Republiki San Marino. Vzporedno s tem pa finančni stražniki vodijo še drugo obsežno akcijo, s katero nameravajo razkrinkati mrežo za pranje mafijskega denarja. Preiskave so se posebno osredotočile na Bologno, kjer so opravili kakih 200 inšpekcij. Nov primer lučanja kamenja v avtomobile MANTOVA - Predsinočnjim so na območju med Mantovo in Brescio zabeležili še en primer lučanja kamenja v avtomobile. Kamenje je tokrat prebilo prednjo Sipo avtomobila, ki ga je upravljal mladi trgovec iz Brescie, in sicer ko se je z njim peljal v okolici kraja Castilione del Stiviere. K sreči mladenič ni bil ranjen. Od nedelje do včeraj so na istem območju zabeležili kar Set takšnih primerov, v katerih je bilo devet oseb ranjenih, ena od katerih hudo. V teku so temeljite preiskave, da bi odkrili zločinske storilce. V zadnjih štirih mesecih prestregli 13 tisoč pribežnikov RIM - V času od 27. marca, ko je stopil v veljavo novi zakon o imigraciji, pa do predvčerajšnjim, so varnostne sile v Italiji prebegle 12.976 ilegalnih priseljencev iz držav izven EU. Kar 8.013 od teh so takoj pospremili na mejo držav, iz katerih so prišli, drugih 2.592 pa so izgnali. Te podatke je posredovalo minisbstvo parlamentu v skladu z obveznostjo, ki jo je vlada sprejela lanskega novembra. Minisbstvo je ob tej priložnosh tudi sporočilo, da je medtem začelo delovati boje cenbov za začasni sprejem priseljencev, eden od katerih v Trstu. Nagec demonstriral pred parlamentom RIM - Predsednik nudistične zveze iz Emilije Ro-magne Fidenzio Laghi je včeraj izvedel sebi primemo demosbacijo pred poslansko zbornico v Rimu. Da bi podprl zahtevo po čimprejšnji odobritvi zakona za legitimacijo nudizma, se je pred publiko, v kateri je bilo tudi precej fotoreporterjev in televizijskih snemalcev, kratkomalo slekel. Nag poa je bil 'le nekaj benutkov, saj so takoj posegli policijski agentje ter ga odvedli na bližnji komisariat. 23. JULIJ 1998 < c tAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1753,00 1779,00 nemška marka 979,00 995,00 funt Sterling 2867,00 2922,00 švicarski frank 1153,00 1178,00 belgijski frank 46,78 48,78 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 228,00 238,00 švedska krona 217,00 227,00 kanadski dolar 1160,00 1200,00 portugalski eskudo 9,13 10,03 nizozemski gulden 859,00 884,00 avstrjski šiling 138,04 142,39 španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma 5,63 6,43 irski sterling 2438,00 2518,00 japonski jen 11,96 12,86 avstralski dolar 1.042,00 1.112,00 madžarski florint : 7,00 8,50 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,25 10,45 Pred odhodom na dopust sindikati postavili količke Glavni zadeva metodo usklajevanja - Razhajanja o možnosti stavke RIM - Preverjanje sporazuma o ceni dela iz julija 1993, ki se je formalno začelo včeraj, se bo po predvidevanju zamaknilo na september. Prvo srečanje med vlado in sindikati pa je kljub temu segrelo sindikalno razpravo okrog te teme in pokazalo na določena razhajanja med posameznimi sindikalnmi organizacijami. Zapišemo lahko, da je edina gotovost ta, da obstaja skupna volja po ohranitvi metode usklajevanja stališč. Včerajšnje dveumo srečanje je služilo za splošno izmenjavo mnenj med mini-sbom za delo Treuom in vrhovi CGIL, CISL in UIL, preden so se razšli, pa so se dogovorili za ponovno srečanje v prvih dneh septembra. Sergio Cofferati, Sergio D‘Antoni in Piebo Larizza so minisba za delo opozorili na nujnost okrepitve politike plač in pogodbenega modela na dveh ravneh, ki je to politiko omogočil. 'Sindikati zahtevajo, naj vlada do septembra pripravi dokument s svojimi predlogi in nameni, D'Antoni pa je dodal, da ni dovolj razglašati pomena usklajevanja, ampak ga je beba dokazati s konkretnimi dejstvi. Po besedah lide- rja CISL je prišlo že včeraj jasno do izraza, da je bil julijski sporazum jedro politike plač. Sindikati torej hočejo, da se metoda usklajevanja okrepi, ker je bila medtem zanemarjena, vlado pa vabijo, naj dokaže, da je usklajevanje os njene ekonomske politike, in sicer tako, da za začetek recepira sporazum o nadurnem delu, sklenjen med sindikati in Confin-dusbio. Kakorkoli že, sporazum o ceni dela sam po sebi ni pod vprašajem, beba ga je le prenoviti in izboljšati, opozarja tajnik UIL Larizza, ki predlaga, da bi metodo usklajevanja uzakonili, tako da ne bi bila podvržena nihanjem politike (in tistim, kot Bertinotti, ki je ne marajo). Za okrepitev modela uskajevanja se zavzema tudi Cofferati, ki pa ne sprejema D’Antonijevega namiga o možnosti stavke proti vladi, če ta ne bo izpolnila obljub o julijskem sporazumu in posegih za jug države. Za stavko je vedno čas, meni Cofferati, vendar je beba prej poznati vsebino finančnega zakona in ga skupaj oceniti. Sele potem se bomo tudi skupaj odločali, je dejal tajnik CGIL. Premirje okrog komisije o korupciji RIM - Po zaostritvi tonov v komisiji za ustavna vprašanja, ki bi bila morala včeraj dopoldne začeti z delom za oblikovanje mnenj o amandmajih k predlogu zakona za ustanovitev preiskovalne komisije o pojavu podkupovanja, se je razgreta razprava z medsebojnimi obtožbami med večino in opozicijo prekinila zaradi drugih parlamentarnih del. Leva sredina je predlagala, naj bi razpravo o zakonskem predlogu v komisiji preložiti na september, Pol svoboščin pa je na predlog pristal pod pogojem, da bo septembra zajamčena odobritev normativa. Večina takega jamstva seveda ne more ponuditi, kajti - kot je dejal D’Alema -parlament je svoboden in suveren. Z drugimi besedami, večina pristaja na glasovanje o ustanovitvi komisije, kar je že velik napredek, vendar ne more obljubiti, da bo glasovala »za«. Pol svoboščin je kljub temu zadovoljen, Bossi pa je zadevd komentiral s prispodobo o običajnem marionetnem gledališču. FIRENCE / MAMILA REFERENDUM / KASACIJSKO SODIŠČE Poleg kokaina našli tudi 140 kg izredno nevarnega »cracka« FIRENCE - Sele včeraj so pojasnili nekatere podrobnosti o zaplembi velike količine mamila, okrog 700 kilogramov kokaina in izredno nevarnega »cracka«, do katere je prišlo že 6. februarja letos pri Bocnu. Mamilo je v tovornjaku skupaj z jabolki prevažal nizozemski šofer, predno je prestopil mejo pa so posegli karabinjerji, kar je zbudilo tudi precej polemik: nekateri so pravili, da so karabinjerji hoteli sprožiti politični škandal, ker naj bi jih Interpol izključil iz mednarodne koordinacije. Tako razlago je glavni bo-censki pravdnik, ki se je tedaj ukvarjal z zaplembo 22 milijard lir vrednega mamila, zavrnil in zatem vse akte poslal v Firence. Po mnenju preiskovalcev (poleg karabinjerjev je sodelovala tudi D da iz Firenc) so tovor mamila vkrcali na izraelsko ladjo v.Peruju, skrili so ga v čilski kontejner, v katerem je bilo usnje, namenjeno v Severno Evropo, od koder naj bi ga zatem spet razposlali v razne države (Švico, Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Veliko Britanijo in samo Italijo). Ladja je priplula v Livorno, kjer so začeli sledili tovornjaku, do predčasnega posega naj bi prišlo, ker se je blizu Bočna ustavil zaradi okvare. Po mnenju preiskovalcev gre za prvi primer tako velike količine »cracka«, ki ga je organizacija, pri kateri naj bi bilo vpletenih okrog 20 oseb iz Amerike, Srednjega vzhoda in Evrope, pripeljala v Evropo. Doslej so ga namreč obrtniško izdelovali prav v Evropi, tokrat naj bi ga pripravili v nekem južnoameriškem laboratoriju. Kaže, da gre zelo dobro v promet, ker je razmeroma poceni, vendar je tudi izredno nevaren, zaplenjena količina pa bi krila enodnevno potrebo skoraj dveh milijonov ljudi. Šesto tisoč podpisov za večinski sistem RIM - Več kot šesto tisoč državljank in državljanov zahteva ljudski referendum za uvedbo čistega večinskega volilnega sistema. Pobudniki referenduma (med njimi Antonio Di Pietro, Mario Segni in Achille Occ-hetto) so pole s podpisi (za sklic referenduma jih je potrebnih petsto tisoč) izročili kasacijskemu sodišču, zadnja beseda o referendumu pa pripada ustavnemu sodišču. Di Pietro pa je včeraj napovedal novo pobudo. Prihodnji teden bo predložil senatu ljudsko peticijo (podpisalo jo je kar 350 tisoč ljudi) za uvedbo dvojnega volilnega kroga, ki predsta- njegovem odlo' arak na poti ve-volilne zakonO' re za plat ene i11 idalje, je zadev0 iral nekdanji noj' sodnik, ki men1’ judska peticij6 em sredstvo za ti pritisk na p61' zahteva po ret® m pa instituci0 3šitev. :em ko Oljka n® tira tako množ1^ dziva za sklic r® ima, so vodit®l)_ voboščin nar3 esni nad Di P1® 3S da je demagog ki tribun. Najb° J i vsekakor p°sia rza Italia BepP _ ukradel pre činski sistei6 so jezni tudi 5111, riciiv,- se vrača » ne sredin®* ’ ip nekaj 6aS 23. JULIJ 1998 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1747,00 1777,00 nemška marka 978,00 996,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 860,00 885,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt Sterling 2844,00 2934,00 irski Sterling 2435,00 2530,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,80 6,21 kanadski dolar 1160,00 1195,00 švicarski frank 1154,00 1179,00 avstrijski šiling 138,00 142,50 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna 260,00 280,00 23. JULIJ 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1768,880 EKU 1947,010 nemška marKa 986,380 francoski frank 294,210 funt Sterling 2906,270 nizozemski gulden 874,950 belgijski frank 47,830 španska pezeta 11,621 danska krona 258,820 irski Sterling 2480,500 grška drahma 5,944 portugalski eskudo 9,643 kanadski dolar 1182,330 japonski jen 12,481 švicarski frank 1167,960 avstrijski šiling 140,190 norveška krona 233,440 švedska krona 222,180 finska marka 324,580 MILANSKI BORZNI TRG DEKS MIB 30: +0,13 23. JULIJ 1998 IN delnica cena var. % Alleanza Ass. 26.144 -2,41 Bca di Roma 4.132 +1,44 Bca Fideuram 10.780 +0,16 Bca Pop.M 1 15.624 -2,52 Compart 1.665 -1,59 Comit 13.977 -0,99 Credit 9.969 + 1,81 Edison 16.545 +4,00 Eni 11.785 -0,05 Fiat 7.725 -2,36 Generali 69.841 -0,72 Imi 32.622 -0,80 Ina 5.600 -2,26 Italgas 7.868 +0,40 delnica cena La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita O ljubljanska banka Podružnica Milano POLITIKA / PRED SEJO DEŽELNEGA SVETA SLOVENIJA / SKLEP VLADE Foiza Halia v težavah Zapleti z deželno vlado Odločilno zadržanje Lige in svetovalcev sredine VIDEM - Potem ko je vse kazalo, da bo Polu svoboščin vendarle uspelo oblikovati manjšinsko deželno vlado, je ta možnost spet v velikem dvomu. Severna liga je sicer potrdila Časovno omejeno (osem mesecev) politično premirje manjšinskemu odboru desnice, rojstvo nove vlade pa zavirajo polemike v Forza Italia ter nerazčiščeni odnosi med to stranko in Ljudsko sredino za reforme. A gremo po vrsti. Včerajšnji dopoldanski sestanek med Ligo in Polom svoboščin ni prispeval nic novega. Li-gaši so potrdili svojih osem programskih točk in ponovili pripravljenost do zgolj tehnične podpore novemu odboru. Svetovalci Berlusconijeve stranke pa so se kasneje sporazumeli, da bodo danes še enkrat (in to zadnjic) ponudili Ljudski sredini za reforme vstop v novo koalicijo. Novo vlado naj bi po tem scenariju sestavljali svetovalci FI, CCD, Nacionalnega zavezništva in sredinske naveze. Slednja naj bi na to pobudbo, kot rečeno, odgovorila danes. Bistvo problema, če ga lahko tako imenujemo, pa so notranji odnosi v Forza Italia, kjer se osebne ambicije (in antipatije) prepletajo z različnimi gledanji med Trstom in Vidmom. Režiser teh iger in zakulisnih pogajanj je žilavi Ferruccio Saro, ki je prej krojil usodo Craxijeve PSI, danes pa isto vlogo odigrava med Berlusconijevi pristaši. Saro, ki ne zaupa ligašem, se kot izkušeni politik skuša izogniti manjšinski koaliciji, ki bi bila v vsakem primeru podvržena vplivu opozicije, zato odločno vztraja, da je treba v zavezništvo na neki način vplesti tudi sredinsko zvezo. Zato bo verjetno nekdanji socialistični veljak do konca izkoristil negodovanja nekaterih Furlanov, ki noCejo, da bi bil za predsednika Dežele izbran Tržačan Roberto Antonione. Spričo zapletov ni izključeno, da bo deželni svet v ponedeljek zasedal »v prazno« in odložil izvolitev novega odbora. Zapleti pa so spet nekoliko okrepili tiste, ki menijo, da bi lahko le institucionalna vlada zajamčila Furla-niji-Julijski krajini minimalno stabilnost. Razgrnitev načrtov avtoceste do Kopra Ljubljana naj bi bila s sodobno avtocesto povezana z Izolo do konca leto 2.002 LJUBLJANA - Vlada je na seji prejšnji teden sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Klanec-Srmin ter predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Hrpelje-Ko-zina in Mestne občine Koper. Omenjeni avtocestni odsek je dolg 15,4 kilomtra predstavlja pomembno navezavo obalne regije z osrednjo Slovenijo in povezavo petega kretskega koridorja v smeri od Kopra prek Maribora do madžarske meje in naprej do Budimpešte. Rebalans nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki ga je državni zbor sprejel konec aprila letos, navaja, da znaša investicijska vrednost za 14,6-kilo-metrski avtocestni odsek Klanec-Ahka-ran 217,2 milijona dolarjev oz. 36,5 milijarde tolarjev. S pripravljalnimi deli naj bi zaceli v avgustu 1999, cesto pa naj bi zgradili in predali prometu leta 2001. Na smeri vzhod-zahod je bilo v okviru uresničevanja avtocestnega programa zgrajeno in predano prometu 131 kilometrov novih avtocest. Na avtocesti od Ljubljane proti slovenski obali so julija 1995 predah prometu 13,9 kilometrski odsek Razdrto-Cebulovica-Divača, decembra istega leta pa še 8,4-kilometrski odsek DivaCa-Dane. Konec letošnjega marca so avtocesto proti morju podaljšali še z odprtjem 6,7-kilometrskega odseka Divača-Kozina. Do slovenske obale tako preostane še približno 19 kilome-. trov nezgrajenih avtocest. Vlada je nedavno sprejela tudi uredbo o lokacijskem naCrtu za 4,8 kilometra dolg odsek Kozina-Klanec. Investicijska vrednost znaša v skladu z rebalansom nacionalnega programa 64,5 milijona dolarjev oz. skoraj 11 milijard tolarjev. Letos naj bi začeli s pripravljalnimi deli, konec prihodnjega leta pa naj bi jo odprli za promet (povsem dokončana bo v letu 2000). Kot še navaja rebalans, naj bi do konca leta 2000 dogradili še drugi vozni pas na odseku od Izole do Jagodja, do konca leta 2001 priključno cesto od pristanišča Koper do hitre ceste Srmin-Koper, do konca leta 2002 pa še odsek obalne ceste med Koprom in Izolo ter Škofijami in Sr-minom. (STA) DEŽELA / SKR Bruna Zoizini Spetič kritična do Levih demokratov »Medtem ko na vse-'hžavni ravni Oljka in komunisti s kritično zaupni-Co obnavljajo svoje zavez-Rstvo spričo ofenzive, ki )° je sprožil Pol svoboščin z Berlusconijem na Čelu Proti sodstvu, vladi, pred-sodniku republike, pred-sLivniki levosredinskih sil v Furlaniji-Julijski krajini 116 skrivajo skomin po za-Puckanih rešitvah, brez Vsakršne doslednosti, ,8°lj v imenu domnevne uPravljivosti” deželne canove,« je zapisano v poročilu za tisk, ki ga je Svn 3 Bozelna svetovalka ' Bruna Zorzini Spetič. , * Očitna je želja Levih sniokratov, da bi sodelo-. v nekakšni "institu-Pjnalni vladi", po potrebi o z Nacionalnim zavez-t !VQrn, čeprav se govori , ui o koaliciji med Po-gj.P1 svoboščin, reformi-lcnim centrom in zu-p^rjo podporo NZ ter LD. av je, da so državljani jjj^nanjeni s poskusi, ki v.r Po našem ne opra-Apje izgovor visokih ,}ae. avnikov Hrasta, Ceš v j6 treba na vlado za cj. o ceno, ker je opozi-Or • .za poražence,« doda' 6 ^orz™jeva» ki še jp »Co 40% upravičenčev pq .!° volit, kar je omo-r.r0 Prodor desnice, ni Ha za zadovoljstvo Ba jev*ck Poskusi prečne- Ritr*"11 ' Deželna svetovalka SKR Bruna Zorzini Spetič DEŽELA / NOVE POBUDE NA PODROČJU SKRBSTVA Zelena številka za »telepomoč« Gre za številko 167-846079, ki bo na voljo ljudem v stiski TRST - Odslej bo na razpolago »zelena« telefonska številka tudi za »telepomoč« ostarelim osebam v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Številka je 0167-846079, nanjo pa se bo lahko obrnil ob kateri koli uri, dan in noC, vsakdo, ki bi potreboval zdravniško pomoč ah tudi samo spodbudo v trenutku duševne stiske. To uslugo bo nudila brezplačno družba Telesantevita, ki po nalogu deželne uprave že nekaj let vodi podobno službo »teleskrbstva«.V bistvu gre za službo, ki je namenjena osamelim starim in bolnim osebam. Le-ti imajo pri sebi preprosto elektronsko napravo, ki jo v trenutku potrebe aktivirajo. Njihov poziv zazna centrala Telesantevita, ki nato poskrbi, da pozivniki prejmejo ustrezen odgovor: če je potrebno, je to poseg zdravnika, sicer pa lahko gre tudi za poseg sorodnika ali soseda, odvisno pač od okoliščin. Takšnih pozivov je centrala Telesan-tevite v letu 1997 prestregla 4.800, kar pomeni, da jih je zabeležila po 400 na mesec. Številka je sorazmerno visoka, čeprav je treba seveda upoštevati, da ni šlo v vseh primerih za posebno hude primere. To službo bo družba Telesantevita, ki ima sedež v Trstu in v Vidmu, opravljala najmanj do konca prihodnjega leta. Na predlog deželnega odbornika za zdravstvo in skrbstvo Cristiana Degana ji je namreč deželni odbor potrdil ustrezni nalog prav v teh dneh. Ob koncu naj pristavimo še eno novost. Družba Telesantevita namerava namreč letošnjega septembra poskusno uvesti podobno službo za iskanje izletnikov po gorah in drugih neobljudenih območjih. TRIGLAVSKI NARODNI PARK Sporazum o usmerjanju turizma na območju parka BLED - Predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Marjan Rožič in direktor Triglavskega narodnega parka (TNP) Janez Bizjak sta včeraj podpisala dogovor o sodelovanju med TZS in TNP na področju turizma za obdobje petih let. Dogovor pomeni nadgraditev dosedanjega sodelovanja, istočasno pa pomeni nov prispevek k temu, da bi s skupnimi močmi zagotavljali razvoj turizma v TNP v skladu z zakonitostmi varovanega okolja, predvsem v smislu socialne varnosti tamkajšnjih prebivalcev, je ob tej priložnosti poudaril predsednik TZS Marjan Rožic. Podpisani dogovor predvideva medsebojno sodelovanje TZS in TNP pri usmerjanju razvoja turizma v Triglavskem narodnem parku v skladu z načelom uravnoteženega razvoja okolja in turizma. Podpisnika bosta tako sodelovala med drugim pri spodbujanju dejavnosti in strokovni pomoči turističnim društvom, ki delujejo v TNP in ustanavljanju tam kjer jih še ni, pri organizaciji vsakoletnega posvetovanja o turistični ponudbi, rezultatih, problemih in smereh turističnega razvoja v TNP, ter pri pripravah in distribuciji promocijsko informativnega gradiva o turizmu v TNP. (STA) z desnico Ulj/ v°do na mlin V0ii?ZlClle odsotnosti od p':V’ Cesar ne more od-Vnlu . Se tako spremenjen tern Zakon' Pot, na kalit moraio stopiti Oljka nagpJJ'0 Vsa levica, po Saai^1tVi°di k °Poziciii' hrepenfk°’ v sozvoC)u s rni L nen)em in potreba- lahiČSe8a prebivalstva, Hieri ]• °, ovimo odnos b0lJUd?» in oblastjo, pa ^Uo nLl0d?Ce Prevzeli L,« : oblasti v naši deže- ^sCii r,Se1zaPisano v sta-Predstavnice SKP. KOROŠKA / NA OSNOVI SKLEPOV ZADNJEGA OBČNEGA ZBORA ZSO predlaga novi koordinacijski telesi za spremembo odnosov v slovenski manjšini Poziv Narodnemu svetu in drugim komponentam koroških Slovencev CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je uresničila svojo napoved na izrednem občnem zboru, da bo s konkretnimi predlogi skušala prispevati k premostitvi trenutne pat-pozicije znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Njen predsednik Marjan Sturm je te dni na vse slovenske organizacije in ustanove naslovil pismeni poziv k ustanovitvi Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) v dveh oblikah: 1. v obliki ožjega foruma, kjer naj bi bila zastopani obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) s po tremi predstavniki. KOKS se bi sestajal redno in obravnaval tekoCe manjšinskopolitične zadeve, deloval pa bi po principu soglasja; 2. v obliki usklajevalnega telesa, če med osrednjima političnima organizacijama ni konsenza, ter za »formuliranje osnovnih izhodišč za ohranjevanje in razvoj slovenskega jezika in kulture na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe. V tem širšem gremiju naj bi bili zastopani vsi segmenti družbenega žšivljenja koroških Slovencev, sklepal pa bi z dvotretjinsko večino. V njem bi bili poleg obeh ZSO in NSKS mdr. zastopani: Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Slovenska športna zveza, Slovenska gospodarska zveza, Enotna lista, DS slovenskih socialdemokratov, Slovenski dušnopa-stirski urad, Slovensko šolsko društvo, Slovenski znanstveni inštitut, institut Urban Jarnik, Mohorjeva družba, Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih žena, Zveza slovenskih izseljencev, Skupnost južnokoroških kmetov, klubi slovenskih študentov in študent na Dunaju, v Gradcu in Celovcu, itd. Sturm v pismu slovenskim manjšinskim organizacijam, društvom in ustanovam še posebej poudarja, da je s tem »po desetletju pat-pozicije med ZSO in NSKS prvič na mizi konkreten predlog, kako bi Slovenci na Koroškem lahko spet prišli do konstruktivnega sodelovanja znotraj manjšinskih struktur. Predsednik ZSO ob tem poudarja nujnost sodelovanja in usklajevanja vseh segmentov slovenske manjšine na Koroškem »v vprašanjih, ki se tičejo ohranitve in razvoja slovenskega jezika in kulture na Koroškem«. Hkrati Sturm poudarja, da pa je v predlogu tudi jasno določeno, da strankarskopolitična vprašanja ne spadajo v pristojnost novega koordinacijskega telesa, prav tako tudi ne »organizacijska struktura, politična in svetovnonazorska pluralnost koroških Slovencev ter vloga ZSO in NSKS kot legitimni, enakovredni in enakopravni zastopnici koroških Slovencev v odnosu do republike Avstrije in republike Slovenije«. Ivan Lukan Posl. Stojšičeva kritična do zvezne vlade ŽELEZNO - Državna poslanka zelenih Terezija Stoisič je ostro kritizirala manjšinsko politiko avstrijske zvezne vlade v zvezi z uresničevanjem manjšinskih pravic na Gradiščanskem. V izjavi za tisk Stojšičeva meni, da avstrijski politiki očitno upajo na Cim hitrejšo asimilacijo narodnih skupnosti Hrvatov, Madžarov, Romov, itd., tako da se ne bo treba več ukvarjati z njihovimi problemi. Stoisičeva je osebno kritizirala tudi zveznega kanclerja Viktorja Klimo, Ceš da le-ta noče upoštevati zahteve zahteve Hrvatov in Madžarov na Gradiščanskem. Sefa avstrijske zvezne vlade konkretno sprašuje, kaj je z postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov v občinah s pripadniki obeh manjšin. (I.L.). i lil: §1P Predstavitev pobude na evropski konferenci pred več kot sto strokovnjaki za informiranje »INTERREG NOVICE« - predstavitev v Bruslju Časopisna stran Interreg Novice je bila predmet obravnave, priznanj in odobravanja s strani pristojnih strokovnih skupin zadolženih za ocenjevanje projektov, ki naj bi jih finansirali s sredstvi programov Interreg II Italija/Slovenija (v Trstu) in Italija/Avstrija (Božen). Ze kar ob začetku izhajanja (prva številka je bila objavljena v štirih deželnih dnevnikih S.junija) so naše »uredništvo« zasuli telefonski klici, pisma in sporočila po elektronski pošti, kar je potrdilo interes , ki ga je v javnem mnenju vzbudila naša pobu- da. Interreg Novice smo konec junija predstavili na seminarju sedežev RAI Severne Italije o čezmejni televiziji, ki naj bi se rodila prihodnje leto v sklopu preoblikovane Tretje mreže RAI, kakor tudi na seminarju o čezmejnem sodelovanju, ki je bil v Spe-tru (druga številka je prav zaradi tega izšla istega dne, 20. junija). 3. julija je bila, na pobudo zadolženih za Projekt LACE , predstavitev na evropski konferenci v Bruslju , ki jo je organizirala Komisija in namenila vlogi PR in množičnih medijev v oporo politiki čezmejnega sodelovanja. Ob tej priložnosti je pred kakih sto PR, novinarjev in komunikologov, Interreg Novice povsem dostojno op-pravila svoje poslanstvo skupaj s televizijskimi netvvorki CNN in Euro-News, TV produkcijami France 3 Sud (francosko-španska) in SYD ( dansko-nemška), produkciji radijske postaje BRF (nemško-ho-landsko-belgijska), čezmejnimi TV programi Aliče in Alpe Adria Magazine in špan-sko-portugalskima tednikoma Onda Cero in Priodico de Extremadura. Širitev EU na Vzhod, kako »zščititi« Zahod Odpirati se proti Vzhodu, da bi bolje »zaščitili« Zahod. V modernem Gledališkem Centru v Plofu na Bavarskem ( na sliki) se bodo 24. in 25. julija ponovno zbrali predsedniki vzhodnih dežel Evropske Unije, da bi pripravili programski dokument, ki ga bodo nato predstavili v Bruslju kot »protistrup« za vstopanje novih srednje in vzhodno evropskih držav v EU. Konec januarja so na srečanju v Gradcu, ki se ga je udeležil tudi predsednik Furlanije Julijske krajine Giancarlo Cruder, postavili načelne temelje za odziv na problem: kakšne bodo posledice za dežele, ki so danes na vzhodnih meja Unije , ob stari železni zavesi, ko bodo v Evropsko Unijo vstopile Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Slovenija, baltske države. Kaj to povsem konkretno pomeni, v primeru Furlanije Julijske krajine, za tako imenovani naobdavčeni, cenejši bencin, za avtonomni račun za nekdanjo Cono A in B, za zakon o obmejnih območjih, za Videmski sporazum , za posebni statut dežele? Gre seveda za različne pro- bleme, ki jih je potrebno obravnavati ločeno, a kakih trideset dežel in lenderjev se je odločilo, da izstavi »račun« evropski Komisiji, vladi »matere« skupnosti. Iz Bruslja je prišel prvi »ne« zamisli o nekem izrednem programu, podobnemu projektu, ki je bil sprejet ob vstopu Spanje, Portugalske, Grčije ( z integrativnimi sre- dozemskimi programi -le kdo se jih še spominja?). Temu je sledilo povabilo k razmisleku o predlogih za reformo strukturnih skladov, da bi izluščili nove cilje in nove pobude , elemente za izoblikovanje neke vrste novega integračv-nega programa. Dialog se je torej pričel in konferenca v Hofu je vmesna etapa na dolgi in težavni poti. Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu Kaj pomeni beseda "Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%). INTERREG *** * * * * * *** OA/A50:780 OSVEŽILNI TONIK "JENISSE" 250 ml saoir__________________ MILO "MARSIGUA" * 2380: 580 GLOBOKI KROŽNIKI 50 kom. SIR ZA PIZZO "FONDIPIZZA" 400 g kg 5.450 i^§ol.980 PLITVI KROŽNIKI 1,680 2.880 2.180 ŠWi 1980 -- . ?-*- "MUKKA" 215 g SMETANA V SPRAVU ---------------------- kg 7.814 250 ml 15.920 KOZARCI 2 dl 50 kom. 2M«r ijasr 1480 >90:780 SLADOLED "MERENDONI" 6 KOM. 480 g kg 7.271 MEČARICA V KOSIH 1 kg PREDHODNO KUHANI OČIŠČENI RAKI 300 g kg 19.967 VONGOLE "VERACIIQF" 500 g kg 11.980 RAK - REPKI 500 g kg 19.980 .98990 jzsjOflL # vne tene, razen tiskarski PREHRAMBENI DISKONT Prošnje za doklade v uradih Inpsa Inps in deželni urad za delo sporočata, da je tre-°a prošnje za doklado Za brezposelnost od sedaj vložiti na pristojnih sedežih Inps in ne več v uradih deželnega urada 20 delo. Poleg običajnih dokumentov je treba Predložiti tudi delovno knjižico in model CJ, Ozda ga deželni umd za delo), ki potrjuje datum vpisa v seznam brezposelnih. Uradi deželnega urada z° delo bodo se naprej sPrejemali prošnje za ^obilnost, prošnje za Podporo za brezposelnost v gradbeništvu in Za podporo pri družbe-n° ali javno koristnih delih. Za vse morebitne informacije se lahko interesenti obrnejo na sedež mps ali na urade de-Zelnega urada za delo. yps nadalje sporoča, da bodo uradi sedeža na ul. S. Anastasio do 28. avgusta odprti javnosti popoldne le ob ponedeljkih med 14.30 in U.30, medtem ko bodo spet odprti tudi ob četrtkih po 3. septembru. VCeraj-danes Danes, PETEK, 24. julija 1998 KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 in ,atone ob 20.43 - Dolžina ?eva 15.04 - Luna vzide D6-32 in zatone ob 21.11 Jutri, SOBOTA, 25. julija 1998 JAKOB j^REME VČERAJ OB 12. temperatura zraka 28 JP111!, zračni tlak 1013,7 7 g Pada, brezvetrje, vlaga ^.^dstotna, nebo malo Uo aCno’ morje skoraj mir-jjJp^mperatura morja 25,8 R0JSTVA in smrti (Jo^dil se je Carlo Lenar- vinU,?rli so: 71-letni Ful-Eri Vlezz°li, 69-letni Pelle-L,° Zacchigna, 77-letni m ijardo Sossi, 67-letni Mar' ^ Chiara, 80-letna ni *a Žele, 89-letna Stefa-M°rassi, 85-letna Lud- Prekop grobov pri Sv. Ani Občina Trst javlja, da se bodo dne 1. septembra 1998 na občinskem pokopališču pri Sv. Ani, zaradi pripravljalnih del za nove pokope na prvem delu XII. polja, začele ekstumulacije posmrtnih ostankov od niše St. 1 do niše St. 2304. Izkopi zadevajo pokojne, ki so bili tamkaj pokopani od 11.7.1987 do 19.8.1988. Kdor želi ohraniti posmrtne ostanke svojcev in poskrbeti za njihov prekop na drugo mesto, se lahko zglasi v občinskem pokopališkem um-du pri Sv. Ani v Istrski ulici št. 206 vsak delavnik od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 14. do 16. ure po naslednjem koledarju: do 10. avgusta 1998 za pokojne, pokopane v nišah št. 769 do št. 1536; od 11. avgusta do 31. avgusta za pokojne, pokopane v nišah od št. 1537 do št. 2304. Delovni koledar bo na razpolago v pokopališkem umdu od 1. julija 1998 dalje. Po izteku rokov, določenih v koledarju, bodo posmrtni ostanki dokončno pokopani v skupno kostnico. m m LEKARNE OBČINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI 2aa kartah so bila označen3 v italijanskem, nemškem in tudi slovenskem jeZ1 ku. Dandanes noben® teh oznak ni več. Le ma lokdo jih še uporablja ^ zgodovinskih spisih Gorici. Današnji tempo življa, nja je tak, da skoraj n časa, da bi se seznanja z našo preteklostjo-vendar med našimi IJ dmi najdemo sorazm6 no več ljudi, kot pri so_ meščanih druge nar dnosti, ki jih tudi stvari zanimajo. ZaJ3 tega še nestrpno P11 kujemo od Vlada ^\eze-šeta napovedani izid mljevida GoriSke J d dmskimi imeni, be ^ nas zanima, kaj 0 -e brali na podroCju, kj®^0 danes razširjeno m Gorica. , .tcCh Marko VValtri KOSOVO / VČERAJ JE BILO MIRNO NOVICE ZRJ povečala varnostni pas na kosovskoalbanski meji Delegacija Stranke komunistične prenove v Beogradu in Prištini PRIŠTINA - V primerjavi s prejšnjimi dnevi je bilo vCeraj na Kosovu še kar mirno. Iz nekdanje avtonomne pokrajine niso poročali o novih spopadih med srbskimi vojaškimi silami in enotami kosovske osvobodilne vojske, treba pa je zabeležiti nekaj pomembnih novosti. Prvo je sporočil jugoslavanski Premier Mojmir Bulatovič. Jugoslavija je podaljšala na 5 kilometrov tako imenovani »varnostni Pas« ob meji z Albanijo. Ukrep naj bi bil po izjavah srbskih oblasti potreben, da bi »zajezili stalne poskuse priseljevanja albanskih separatistov in tihotapljenje °rožja med Albanijo in Kosovom. Do vCeraj je varnostni pas znašal od 500 metrov do dveh kilometrov. Beograjski sklep bo jmel pomembno posledico, ki jo )e najavil že sam BulatoviC. Zaradi povečanja varnostnega pasu, bo treba okrepiti prisotnost jugoslovanske vojske. To pomeni, da bo Miloševič razmestil ob meji z Albanijo ve C vojaških enot, ki bodo imele na tem območju popolno oblast. Tudi albanski viri vCeraj niso molčali. Kosovski Albanci so sporočili, da so pri Prizrenu odkrili dve skupinski grobišči, v katerih naj bi bilo pokopanih na desehne Albancev, ki so jih Srbi ubili med napadom na Orahovac. Jugoslovanski vojaki naj bi na vrat na nos pokopali ubite Albance pred obiskom delegacije tujih novinarjev in diplomatskih predstavnikov. Srbski viri so vCeraj sporočili, da je javni tožilec iz Prištine obtožil terorizma 11 Albancev. Obtoženci naj bi bili iz kraja Kacanik iz juga Kosova: tri naj bi ulovili, osem pa jih je ubežalo. Srbski informacijski center pa je objavil novico, da so. v sredo pripadniki osvobodilne vojske Kosova v napadu na policijsko edinico v mestecu Brezanik ubili 36-letnega policista Zorana CeraniCa. Od za- četka kosovske krize do konca februarja je v spopadih umrlo 30 jugoslovanskih policistov in kakih 500 civilistov. Srbski informativno-propagan-dni stroj je bil vCeraj kar dobro naoljen. Tako je glasnik Slobodana Miloševiča obtožil ameriškega odposlanca Roberta Gelbarda, da je »sodelavec morilcev žensk in otrok na Kosovu ter kriminalcev, ki ugrabljajo ljudi, ter da podpira terorizem in tolpe na Kosovu.« Glasnik je Gelbarda vsekakor opozoril, da »Srbije ne bodo uničili niti albanski teroristi niti Gelbar-dovi uCenci.« Kljub hudi, ciniCni obtožbi Clintonovega odposlanca, se poskusi miroljubne zgladitve kosovske krize nadaljujejo. Danes bo obiskala Beograd in Prištino delegacija Shanke komunistične prenove. Med mirovno misijo bo neposredno preverila položaj na Kosovu. V Beogradu se bo srečala s srbskimi oblastmi in predstavniki strank, v Prištini pa s predsednikom kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. O Kosovu je bil govor tudi med včerajšnjim obiskom albanskega zunanjega ministra Paskala Mila v Rimu. Z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem sta se shinja-la, da je še mogoCe rešiti kosovsko krizo na miroljuben način. Medtem se je skupščina zahodnoevropske zveze izrekla za »moCno in dobro opremljeno« mednarodno vojaško prisotnost na meji s Kosovom, da bi onemogočili prenos orožja iz Albanije na Kosovo in s tem preprečili razširitev oboroženega konflikta. Glas o Kosovu je prispel vse do Pekinga. Tam je ruski zunanji minister Jevgenij Primakov med uradnim obiskom izjavil, da Rusija podpira avtonomijo Kosova, ki pa jo je treba udejanih v okviru jugoslovanske teritorialne celovitosti. Rusija ne bo pristala na samostojnost Kosova, je pristavil. Več kot 80 smrtnih žrtev zaradi poplav na Slovaškem BRATISLAVA - Velike poplave, ki so v prejšnjih dneh prizadele vzhodne predele Slovaške, so po zadnjih podatkih, ki so jih objavile oblasti, povzročile več kot 80 smrtnih žrtev. Dušan Majercak, koordinator ekip, ki so priskočile na pomoC prizadetemu prebivalstvu, je pojasnil, da so doslej našli 34 trupel, preko 50 oseb pa še pogrešajo. Po njegovem mnenju je kaj malo možnosti, da bi še kdo bil pri življenju. NajveC žrtev je utrpela skupina Romov, ki je živela nedaleč od kraja Jarovnice, okrog 50 kilometrov severno od Košič, verjetno so jih odnesle podivjane vode narasle reke Svinke. Poročila o smrtnih žrtvah so zaCela prihajati tudi iz Poljske in Češke: na Poljskem naj hi zaradi poplav ena oseba izgubila življenje, na Češkem pa dve. Zaradi umora mons. Gerardija aretirali katoliškega duhovnika GVATEMALA - V zvezi s preiskavo o umom 75-letnega mons. Juana Gerardija je tamkajšnji sodnik Isaias Figueroa odredil aretacijo katoliškega duhovnika Maria Leonela Orantesa Najera in hišne pomočnice Margarite Lopez. Sodnik Figueroa je povedal, da so se za ta korak odločili na podlagi dokazov, ki jih je prod dvojici zbral javni tožilec. Do aretacije je prišlo v istem župnišču v San Sebastjanu, kjer je prebival 26. aprila letos ubiti mons. Gerardi, ki je bil italijanskega porekla. Orantes je prvi prišel na kraj umora. Zdravniki medtem niso še preklicali pridržane prognoze, s katero so v bolnišnico sprejeli katoliškega duhovnika italijanskega porekla Pabla Sebastiana Crestanija, ki so ga neznanci s strelnim orožjem ranili v torek. Bivša socialistična ministra obsojena na 13 let zapora Hrvat tisočletja je Josip Broz Tito, drugi je predsednik Franjo Tudman, tretji Nikola Tesla ZAGREB - Zagrebški dnevnik Jutam ji list je pred dnevi objavil izid ankete 0 najpomembnejših Hrvatih iztekajočega se tisočletja. Hrvat tisočletja je po izboru bralcev Jutarnjega lista nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, ki je premočno zmagal z nekaj sto točk prednosti pred zdajšnjim hrvaškim predsednikom Franjom Tudmanom, drugouvrščenem po "tesnem hoju" z Nikolo Teslo. Po vzoru ugledne ameriške revije Life, hi je konec lanskega teta objavila spisek stotih po mnenju Uredništva ključnih osebnosti tisočletja, je Jutarnji list od-mčil za izbor Hrvatov tisočletja in ga p repu-stil bralcem. Izbor so sprva ho-teli zaupati petdese-terici uglednih hr-vaskih znanstvenikov,. politikov, kul-jurnih in javnih de-avcev, a se je izkaza-da so se ga pri-Pravljeni lotili le J^dki od povabljenih. /,ato je Jutarnji list v ?Voji izdaji 7. junija ,etos objavil anketo z Utieni 237 Hrvatov, ki P° mnenju ured-UiStva lahko pote-gnjejo za mesto med s °terico Hrvatov tisočletja. Pralci so lahko do-Pisali svoje kandida-e’ poudarili pa so tu-b da ne izbirajo naj-^sluznejših za hruški narod, temveč tiste, ki so v njegovi zgodovini pustili najglobljo sled, dobro ali slabo. Jutarnji list komentira, da izbor bralcev gotovo ni znanstvena ocena vloge naštetih osebnosti v hrvaški zgodovini, a "nedvomno predstavlja vzorec mišljenja hrvaških državljanov". Te dni so tudi beograjski mediji objavili javnomnenjsko raziskavo, v kateri je bil za najpomembnejšo osebnost jugoslovanske zgodovine prav tako razglašen Josip Broz Tito, daleC pred zdajšnjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, dodaja Jutarnji list. Po izboru bralcev so Hrvati tisočletja po prvi trojici še "oCe domovine" Ante StarCevič, znanstvenik Ruder Boškovič, ban Josip Jelačič, kardinal Alojzij Stepi-nac, v beograjski skupščini umorjeni hrvaški politik Stje-pan Radič, pisatelj Miroslav Krleža in, deseti, kipar Ivan Meštrovič. Na 16. mesto najvplivnejših osebnosti so bralci uvrstili vodjo ustaške NDH Anteja Paveliča, na 19. pa nedavno preminulega obrambnega ministra Gojka Šušaka. Med stoterico Hrvatov tisočletja je le šest žensk, najviše pisateljica Ivana Brlič Mažuranič na 20. mestu. (STA) Spielberg: Moj film o D TOVOTA TRGOVINSKA ZBORNICA / SEJA ODBORA SOVODNJE / PREDAVANJE NA POBUDO SPI-CG1L KINO Skrb za promocijo na tujih tržiščih Zbornica pozorna na uveljavljanje kvalitetnih vin in na prodor podjetij na vzhodne trge Odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji vzel v pretres izvajanje programa promocijskih dejavnosti in ocenil, da so v prvih sedmih mesecih tekočega leta oili na tem področju dokaj aktivni tako pri raziskovanju novih tržišč za uveljavljanje proizvodov Soriških podjetij kot tudi Slede krepitve prisotnosti Ua območjih, kjer je gorska zbornica že tradicio-Ualno aktivna. Veliko pozornost so tudi letos namenili Uveljavljanju kakovostnih vm s prisotnostjo na Vinskem sejmu v Ljubljani in Predstavitvijo 13 vinogradniških podjetij na sejmu VinAustria v Salzburga Skupaj z deželno kme-lijsko ustanovo Ersa so Promovirali kvalitetna deželna vina tudi v Kanadi, novembra pa bo podobna predstavitev v Avstraliji. Skupaj z drugimi deželnimi zbornicami so tudi sodelovali na predstavitvah turistične in enogastronomske ponudbe FJk na poletnem prazniku nemške televizije v Bonnu in na manifestaciji v Londonu. Goriška trgovinska zbornica je tudi letos zelo aktivna na vzhodnoevropskih tržiščih z gospodarskimi misijami na Poljskem, v Slovaški, Bolgariji, Romuniji, Bosni, Jugoslaviji, Makedoniji in Hrvaški. Z gospodarskimi zbornicami teh in še nekaterih vzhodnoevropskih držav so že usposobili neposredno zvezo za izmenjavo informacij z gospodarskega področja. Pozitivne učinke za prodiranje ali krepitev prisotnosti goriških podjetij na teh inozemskih tržiščih so dosegli tudi z obiskom delegacije poljskih gospodarstvenikov, s povabilom ruskega funkcionarja v okviru evropskih programov sodelovanja in z misijo v regiji Blatnega jezera na Madžarskem, kjer so navezali nove plodne stike. Do konca leta načrtujejo še sodelovanje na vinskem sejmu Vinnordje v Stockholmu, misije za promocijo vin v Belgiji, na Češkem, sodelovanje na sejmu v Kaposvaru na Madžarskem in na Poljskem v okviru že vpeljanega sodelovanja z vojvodino Kielce, ter prisotnost na sejmu kmeckoživilske-ga sektorja na Japonskem. Nocoj na pregledu Amide! film Hvala gospa Thatcher Po sinočnjem otvoritvenem veCeru 17. filmskega pregleda »Sergio Ami-dei«, ki se je pričel z italijanskim filmom »Teatro di guerra«, bo nocoj pod šotorom na goriškem gradu predvajanje filma »Grazie signora Thatcher« angleškega režiserja Marka Hermanna. Film obravnava težave, s katerimi se v južni Angliji srečujejo rudarji po zaprtju številnih rudnikov. V dimu izstopa skupina brezposelnih m bivših elanov rudniške godbene skupine»Grimley Colliery Band«. Pmd filmom bo na sporedu enajstmi-mitni kratkometražec»La lettera«reži-serja Daria Migliardija, dobitnik«srebrnega traka«za leto 1998 in številnih ttagrad (na festivalih »Cinema giova-ui«v Turinu, »International short film festival’ 98« in nagrada »Massimo Troisi«v San Giorgio a Cremano). Pregled Amidei se bo nadaljeval do sobote, 1. avgusta. Jutri sta na sporedu film »Elvjs e Marilijn« in angleška komedija »Full Monty«, ki jima bodo ob tej priložnosti podelili dobitnika nagradi za najboljši italijanski in inozemski prvenec. Za italijanski film bo nagrado prevzel sam režiser Armando Manni, medtem ko bo za angleško komedijo prisoten eden od igralcev. Vstopnica za vsak veCer stane 6 ti-soC lir, v knjigami Antonini na Korzu Italia 51/a (tel. 30212) pa je na razpolago še nekaj abonmajev po 50 tisoC lir vsak. Med 20. in 21. uro in po koncu filmskih predvajanj je za gledalce brezplačen avtobusni prevoz s Travnika na grad, s postankoma v Ul. Cri-spi in na Trgu Cavour. Starejši imajo pravico do spolnega življenja toda Viagra ni rešitev Problemi spolnosti v ti. tretji starosti so bili osrednja tema predavanja na srečanju upokojencev, ki ga je sindikat SPI-CGIL priredil v torek zveCer v Sovodnjah v okvim prireditev ob praznovanju 50-letnice ustanovitve sindikata. Praznovanje se je začelo že v jutranjih urah z balinarskim turnirjem sklenilo pa zveCer z družabnostjo na prireditvenem proštom. Pred tem so v Kulturnem domu priredili zanimivo in poučno predavanje zdravnika dr. Mas-sima Caponeja, urologa v goriški splošni bolnišnici, ki je s pomočjo diapozitivov nazorno in poljudno predstavil probleme in možne prijeme, ki lahko tudi v pozno zrelih letih omogočijo popolno in zadovoljivo spolno življenje, do katerega imajo nedvomno pravico tudi starostniki. Dr. Capone je obravnaval razne aspekte in pro- bleme spolnosti pri starejših in se osredotočil na problematiko impotence, ki je najpogostejši problem. Pri tem seveda ni mogel mimo nekaterih pojasnil o uporabi Viagre, zdravilu, ki je v slabo informirani javnosti zaslovelo kot nekakšen čudežni pripomoček, kar pa seveda ni. Zdravnik je pojasnil, da Viagra nikakor ni univerzalni pripomoček za vse probleme erekcije še manj pa sredstvo, ki bi veCalo spolne sposobnosti vsakega moškega. Gre preprosto za zdravilo, ki v primerih nezadostne "erekcije podaljšuje njeno trajanje. Za težje primere, ko naravne erekcije sploh ni, pa pridejo v poštev proteze in drugi pripomočki. V vsakem primeru, je podčrtal predavatelj, pa je potreben temeljit zdravniški pregled in diagnoza patologije posameznega osebka in šele po ugoto- vitvi pravih vzrokov problemov je možno ukrepanje z najustreznejšim pripomočkom, seveda vedno pod zdravniškim nadzorstvom. Samostojno ukrepanje pravih ali namišljenih bolnikov je lahko zelo nevarno in škodljivo, je dejal dr. Capone in navedel primere trajnih poškodb, ki jih je pustilo tako početje. Glede Viagre je tudi posvaril pred nevarnostjo potvorb: ob splošnem priporočilu o potrebnosti zdravniškega predpisa in nadzorstva je opozoril, da so edine prave konfekcije zdravila tiste s 30 tabletkami. Na tržišču krožijo tudi drugačne konfekcije “psevdo-Via-gre”, na primer z 10 tabletkami, ki pa niso prave. Tudi zaradi tega je v vsakem primeru priporočljivo predhodno posvetovanje z zdravnikom. Na sliki (foto Bumbaca) s predavanja dr. Caponeja v Sovodnjah HoRADEŽ / JUTRI V PARKU VRTNIC KRONIKA / TRČENJE PREDSINOCI PRI VILESU 71 OBVESTILA Mali veliki P. Rossi Nastopil bo s predstavo »Scatafascio live« . Poleg sonca, morja Peska ponuja Gra-dež svojim gostom tudi fetos vrsto zanimivih 8fesbenih in gledaliških prireditev. Po odličnem koncertu, ki §a je preteklo soboto Podal znani kantavtor feanc avgustovskimi koncerti o.0 jutri glavno leto-ViSCarsko središče naše Pokrajine gostilo Poljubljenega komika ifeola Rossija. ,. Nadebudni komik, r1 le Po rodu iz Tržiča, lo letos že večkrat na-*_opil v naši deželi, y dnjiC maja meseca v Pjodstavo»Rabelais«. m. (P« postavi). ri najprej gost •Tanja z avtorjem, ki Ona zaCefe ob 18. uri ,j gazebom pred se-žem letovicarske lanove, zvečer ob 21. uri pa bo v parku vrtnic predstavil spek-takel»Scatafascio Uve«. Gre za odrsko uprizoritev televizijske oddaje, ki je spomladi dosegla precejšnje uspehe na mreži Italia Uno. Paolo Rossi se bo, kot je v njegovi navadi, lotil številnih aktualnih političnih, socialnih in vsakdanjih tem, vedno z izredno pikra komično satiro. Tudi v tej predstavi se Paolo Rossi ne oddaljuje od načela, da mora komik zadostiti najprej lastni želji po zabavi, saj bo le tako lahko razumel in ustregel tudi željam občinstva. Temu načelu je Paolo Rossi skozi leta bil vedno zvest, saj smo ga vselej, ko je bil na kakem odra ali televizijskem ekranu, videli veselega in zadoščenega, kar pomeni, da bo jutri zvečer zabava zagotovljena. Težko ranjena dva motorista Pridržana prognoza za 14-letnega fanta in 40-letnega moškega Komaj 14-letni mladenič iz Vileša in 40-letni motorist sta bile težko ranjena v trčenju med motornim kolesom in motorjem predsinoči v Vilešu. Ranjena sta 14-letni Giovanni Matellon iz Vileša, Ul. Montesan-to, ki so ga zaradi težkih poškodb v goriški splošni bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo, in 40-letni Paolo Marinig iz kraja Bagnaria Arsa. Tudi on je dobil zelo težke poškodbe, tako da so ga s helikopterjem prenesli v oddelek za intenzivno nego v videmski bolnišnici, kjer ga zdravijo s pridržano prognozo. NesreCa se je pripetila nekaj po 19. uri na odseku državne ceste proti Červinjanu, ki pelje mimo Vileša. Matellon se je menda vračal z bencinske Črpalke, kamor je šel natočit gorivo v motorček. Peljal je po državni cesti in obstal sredi cestišča, da bi zavil v levo proti domu. Iz smeri Gradišča je takrat pripeljal Marinig, ki se najbrž tudi zaradi hitrosti ni mogel izogniti trčenju v ustavljenega motornega kolesarja. Oba sta padla in drsela desetine metrov dlje, pri čemer Mariniga za las ni povozil avto, ki je peljal iz nasprotne smeri. Na kraj so kmalu prihiteli reševalci službe 118, gasilci, prometna policija in karabinjerji. Prva skrb je seveda šla težko ranjenima motoristoma, nekaj težav pa je bilo tudi z urejanjem prometa, ki je bil oviran še veC kot uro po nesreči. SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče v Sovodnjah, od 17. avgusta do 5. septembra, od 8. do 15. ure. Za vpis in informacije tel. 040-212289 v dopoldanskih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMONA GREGORČIČA sporoča, da nameravajo zaposliti še dva pomožna vzgojitelja, začasno za š. 1. 1998/99, z možnostjo naknadne redne zaposlitve za enega od vzgojiteljev. Zahteva se diploma slovenske višje srednje šole in dobro znanje slovenščine. Pisne prošnje naj kandidati pošljejo na naslov Dijaški dom. S. Gregorčič, Ul. Montesanto 84 v Gorici najkasneje do 22. avgusta. URAD ZSSDI GORICA je v juliju in avgustu odprt vsak dan do 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je zaradi dopusta zaprta od 20. julija do 12. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje od 9. do 13. ure, razen ob sobotah. Knjižnica bo od 27. julija do 28. avgusta zaprta zaradi dopusta. Rajonski svet Pevma - Stmaver - Oslavje PD Sabotin - Stmaver KD Naš prapor - Pevma organizirajo ob praznovanju vaške zavetnice sv. Ane: danes, 24. julija, ob 20.30 na dvoriSCu osnovne Sole v Pevmi i„ BAKLADO iz Pevme na Oslavje in nazaj jutri, 25. julija; odhod ob 21. uri izpred Sole v Pevmi. Izkupiček gre v dobrodelne namene VABLJENI GORICA GRAD - 17. FILMSKI PREGLED S. AMIDEI: 21.00»Grazie signora Thatcher«. Rež. Mark Hermann. VITTORIA1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto zaradi dopusta. g PRIREDITVE V PEVMI bo nocoj ob 20.30 koncert domačih rock ansamblov na dvorišču osnovne šole. Nastopili bodo ansambli: »Juke box«, »Floating points« in novo ustanovljena skupina iz St-mavra. Jutri ob 21. uri bo nočni dobrodelni pohod z baklami za pomoč prebivalcem posocja. Obe prireditvi sodita v sklop praznovanja vaške zavetnice sv. Ane in ju prireja rajonski svet v sodelovanju z društvoma Naš prapor in Sabotin. H RAZSTAVE KULTURNI CENTER LOJZETA BRATUŽA, v sodelovanju z Muzejem Revoltella, pripravlja spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Pobudniki želijo zbrati vsa umetnikova dela, ki so v zamejstvu. Zato naprošajo lastnike Černigojevih del, da dela posodijo za razstavo. V ta namen lahko pokličejo na telefonski številki 0481/531445 ali 533177, fax 0481/534549. NA GORIŠKEM GRADU je do 30. avgusta odprta razstava G. Piranesi in njegov Cas - razstava grafičnih del znanega beneškega mojstra iz prve polovice 18. stoletja. S_____________IZLETI VSE ŽENE IZ GORIŠKEGA so vabljene na enodnevni izlet z ladjo na Brione v nedeljo, 23. avgusta. Za informacije: trgovina pri Mili v Doberdobu (tel. 78398), Maja Humar v Steverjanu (tel. 884187) in Maja Peterin v Standrežu (tel. 21892) do 8. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 8. avgusta, celodnevni piknik v senenem prostoru pri lovski koci Paljevo nad Plavami (v primeru slabega vremena v koci). Po-' skrbljeno za jedačo, pijačo, poskočne viže harmonike in družabne igre. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu ob sredah do 29. julija. ” LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315 POGREBI Danes: 9.30, Gianfranco Taglianut iz splošne bolnišnice v Ločnik; 10.25, Uldarico Simsig iz splošne bolnišnice v Faro. NOVICE Gorica za uvod proti Vareseju BOLOGNA - V prvem kolu košarkarske Al lige bo Pallacanestro Gorizia gosti Varese. Koledar prvenstva so objavili včeraj v Bologni. Al liga se bo pričela 27. septembra. V A2 ligo bo izpadla le ena ekipa, v play offu bo sodelovalo 12 moštev. Pallacanestro Trieste bo v A2 ligi debitiral doma proti ekipi Banca Popolare Ragusa. V višjo ligo bodo napredovale tri ekipe, prva direktno po fazi po uri, še dve pa bo play offu, za katerega pridejo v poštev moštva, ki se bodo uvrstila od 2. do 11. mesta. Edmundo grozi Fiorentini FIRENCE - Brazilski nogometaš Edmundo je Fiorentini povzročal težave že lani ob svojem prihodu, zdaj pa se sploh noče vrniti v Italijo. Njegov menažer Pedrinho Vincecote je funkcionarjem toskanskega prvoligaša sporočil, da se Edmundo ne bo predstavil na pripravah in da se želi vrniti v matični klub Vasco de Gama. Ta je pripravljen odšteti Fiorentini 18 milijard lir. Edmundo grozi, da se bo pritožil na mednarodno zvezo, od katere bo zahteval razveljavitev pogodbe. Milanov pooblaščeni upravitelj Adriano Gallia-ni pa je medtem izključil možnost, da bi Manchestru Unitedu odstopili Kluiverta »samo« za 21 milijsrd lir, kolikor jihj je baje pripravljen odšteti angleški klub. Jacques Villeneuve prihodnje leto v BAR-u ZELTVVEG - Kanadski dirkač formule 1 in aktualni svetovni prvak Jacques Villeneuve bo v prihodnji sezoni vozil za novo moštvo BAR (British American Racing). Novico je v avstrijskem Zeltvvegu, kjer bo v nedeljo deseta dirka letošnjega svetovnega prvenstva, sporočil lastnik moštva in Villeneuvov menedžer Craig Pollock. Pollock ni razkril, kako dolgo bo Villeneuve ostal v njegovem moštvu. Pollock želi s svojim moštvom uspeti že v krstni sezoni. Tako si je zagotovil motorje Supertec (sedanji Mecachrome), in sodelovanje konstruktorja Adriana Reynarda, s katerim ima dobre izkušnje tudi Villeneuve, saj je leta 1995 postal prvak ameriške serije Indy v dirkalniku njegove konstrukcije. Villeneuve, ki v letošnji sezoni tekmuje z ne preveč konkurenčnim LVilliams-Mecachromom, je že razmišljal o takšni rešitvi: »Ze dolgo sem pojasnjeval vsem, da želim priti v dobro in sposobno moštvo. Mislim, da so Adrian Reynard in njegova ekipa dovolj izkušeni, da bodo sestavili konkurenčno vozilo. Zaupam tudi Craigu, saj imava enako dirkaško miselnost,« je po uradni objavi svojega prestopa povedal Villeneuve. Izidi nogometnih pokalov ŽENEVA - Izidi kvalifikacijskih nogometnih tekem za evropsko ligo prvakov in pokal UEFA: Liga prvakov: Obilič (ZRJ) - Vestmannaeyja (Isl) 2:0 (1:0); Zimbru (Mol) - Ujpest (Mad) 1:0 (1:0); Sileks (Mak) - Bruegge (Bel) 0:0; Helsinki (Fin) -Erivan (Arm) 2:0 (0:0); Lodz (Pol) - Kapaz (Aze) 4:1 (1:0); Beitar Jeruzalem (Izr) - Toershaven (Ferski o.) 4:1 (3:0); Kareda (Lit) - Maribor (Slo) 0:3 (0:1); Dinamo Tbilisi (Gru) - Vlaznia (Alb) 1:0 (0:0); Skonto Riga (Lat) - Dinamo Minsk (Blr) 0:0; Grasshoppers Ziirich (Svi) - Jeunesse Esch (Luk) 6:0 (3:0); Dinamo Kijev (Ukr) - Barry Town (Wal) 8:0 (4:0); La Valletta (Mal) -Anorthosis (Cip) 0:2 (0:0); Liteks (Bol) - Halm-stads (Sve) 2:0 (1:0); Cliftonville Belfast (S. Irs) -Košiče (Sik) 1:5 (1:3); Celtic Glasgovv (Sko) - St. Patrick's Athletic Dublin (Irs) 0:0; Steaua Bukarešta (Rom) - Flora Tallinn (Est) 4:1 (2:1) Pokal UEFA: Tiligul Tiraspol (Mol) - Anderle-cht (Bel) 0:1 (0:0); Arges Pitesti (Rom) - Dinamo Baku (Aze) 5:1 (3:1); Otelul Galati (Rom) - Jugo-magnat Skopje (Mak) 3:0 (2:0); Kolčeti Poti (Gru) - Crvena Zvezda (ZRJ) 0:4 (0:1); Sirak Gjumri (Arm) - Malmoe (Sve) 0:2 (0:0); Sadam Tallinn (Est) - Polonia Varšava (Pol) 0:2 (0:1); Hapoel Tel Aviv (Izr) - FinnPa Helsinld (Fin) 3:1 (1:1); Belšina Bobrujsk (Blr) - CSKA Sofija (Bol) 0:0; Mura (Slo) - Daugava Riga (Lat) 6:1 (5:0); Ferencvaros Budimpešta (Mad) - Principal (And) 6:0 (2:0); Omonia Nikozija (Cip) - Linfield Belfast (S.Irs) 5:1 (2:0); Sahtjor Doneck (Ukr) -Birkirkara (Mal) 2:1 (0:0); Torshavn (Ferski o.) -Vaasa (Fin) 2:0 (1:0); Slovan Bratislava (Sik) -Tirana (Alb) 2:0 (1:0); Union Luxemburg (Luk) -Goeteborg (Sve) 0:3 (0:0); Zeljezničar Sarajevo (BiH) - Kilmarnock (Sko) 1:1 (0:0); Germinal Ekeren (Bel) - Sarajevo (BiH) 4:1 (3:0); Newtown (Wal) - Visla Krakov (Pol) 0:0; Shelboume Dublin (Irs) - Glasgovv Rangers (Sko) 3:5 (2:0); Ak-ranes (Isl) - Zalgiris Vilnius (Lit) 3:2 (1:1) Totip Naša napoved: 2, XI - 1, X2 - X, 12 - 1, X2 - 1, X2 - 2, XI. Naši favoriti za dirko tris: št. 6 Sel-vaggio PL, 19 Thunder Kronos, 11 Tenor D’Hil-ly. Za sistemiste: št.2 Uri Fonys, št.14 Sugar Queen, št.4 Sugar Bon. KOŠARKA / EP MLADIH DO 22 LET i Slovenija druga V finalu poraz proti ZRJ TRAPAMI - Slovenskim košarkarjem žal v finalu evropskega prvenstva do 22 let ni uspelo premagati favorizirane Jugoslavije (92:75, Rakoee-vič za ZRJ 37 točk, Sežančan Brezec za Slovenijo 21 točk), toda tudi drugo mesto predstavlja za moštvo Zorana Martiča izjemen uspeh in dokaz, da ima slovenska košarka perspektivne mlade igralce. Mnogi so napovedovali slovenski košarki slabe čase, prve uspehe reprezentance po osamosvojitvi države pa pripisovali pozitivnim učinkom iz časov kakovostne jugoslovanske lige. Vendar pa so mladi v Trapaniju dokazali, da njihov čas še pride. najboljšo igro, predvsem pa najbolj čvrsto in organizirano obrambo. Beograjski dnevnik Blic v komentarju pred finalno tekmo Srebro že v zakladnici poudarja, da so Slovenci najbolj prijetno presenečenje prvenstva, saj je malokdo pričakoval, da bo njihovi reprezentanci brez prvih zvezd Marka Miliča in Radoslava Ne-steroviča uspelo priti do finala. Gostitelj Italija je pristala na končnem 6. mestu, kar je približno v skladu s pričakovanji. Izidi, za 1. mesto: ZRJ -Slovenija 92:75 (44:34), za 3. mesto: Španija -Turčija 64:57, za 5. mesto: Francija - Italija 55:39, za 7. mesto Po splošni oceni je bila Nemčija - Litva 97:95, za Slovenija na prvenstvu v. 9, mesto: Hrvaška - Izrael Italiji daleč največje pre- 80:68, za 11. mesto: senečenje in je pokazala Grčija - Latvija 101:85. ________IGRE DOBRE VOLJE / NEW YORK_____________. Svetovni rekord ameriške štafete No 4x400 m ZDA za devet stotink izboljšale pet let star rekord - Vaterpolo: Rusijo 1., Italijo 3. NEW YORK - Prav ob koncu atletskega sporeda na četrtih Igrah dobre volje v New Yorku so ameriški atleti poskrbeli za vrhunski dosežek. Štafeta v postavi Jero-me Young, Antonio Petti-grew, Tyree VVashington in Michael Johnson (na sliki) je v teku 4x400 metrov izboljšala pet let star svetovni rekord za devet stotink. Novi rekordni čas je 2:54, 20. Ob tem je ameriška štafeta v teku 4x100 metrov s časom 37, 90 dosegla.letošnji najboljši izid na svetu, Jackie Joyner Kersee pa je v zadnji tekmi svoje kariere zmagala v sedmeroboju. Michael Johnson je pred dnevi na stadionu v Union-daleu že dosegel letošnji najboljši izid v teku na 400 metrov, zdaj pa je kot zadnji tekač štafete prispeval levji delež pri postavljanju novega rekorda. "To je dokaz, da je steza tokaj dovolj hitra. Potem, ko so moji kolegi nalogo opravili odlično, mi je bilo jasno, da se bo zgodilo nekaj velikega, " je tek ameriške štafete ocenil Johnson. Drugo mesto je skoraj s štirimi sekundami zaostanka zasedla Poljska, tretja pa je bila ekipa Jamajke. Zelo uspešni so bili Američani tudi v krajši štafetni preizkušnji, 4x100 metrov, John Drum-mond, Tim Harden, Dennis Mitchell in Maurice Greene so resda tekli pol sekunde počasneje od svetovnega KOLESARSTVO / POČIVALI SAMO TEKMOVALCI Preiskovalci priprti kolesarje Fesline Pod drobnogledom tudi moštvo TVM - Alfreda Martini: »Pantani lahko zmago« PARIZ - Na touru je bil včeraj prost dan, toda preiskovalci, ki raziskujejo primere jemanja nedovoljenih poživil, so imeli polne roke dela. Tarča njihovega dela ni več le moštvo Festine, ki so jo izključili iz dirke, ampak tudi nizozemski kolektiv TVM. Policisti so včeraj preiskali hotel v Palmiersu, kjer je nastanjeno moštvo. Baje so iz njega odnesli tri kovčke polne zdravil. Na policijski postaji so zaslišali športnega direktorja Ceesa Priema, enega zdravnika in enega mehanika. Vse so po zaslišanju izpustili. Se bolj črn je hil včerajšnji dan Festine. Francoska policija je v Lyo-nu priprla še tri člane vodstva. Prei- skovalni sodnik v Lyonu, kjer je sedež ekipe, je za športna direktorja Miguela Morena in Michela Grosa ter direktorja za logistiko Joela Sabi-rona po zaslišanju o vpletenosti v afero s prepovedanimi poživili odredil pripor. Zaslišali so tudi devet kolesarjev moštva (5 Francozov, tri Švicarje in enega Avstralca) ter tudi zanje odredili pripor. Eden od zagovornikov najbolj znanega kolesarja moštva Richarda Virenqua je poudaril, da so kolesarje priprli z njihovim soglasjem (?). »Kolesarjev nikakor ne bodo aretirali, saj so oni v resnici edine žrtve celotne afere«, je dejal odvetnik Gilbert Collard. Kar se bolj športnega dela toura tiče velja zabeležiti izjavo bivšega selektorja italijanske kolesarske reprezentance Alfredo Martini, ki je prepričan, da Marco Pantani lahko osvoji kolesarsko dirko po Franciji. »On se tega dobro zaveda, organizatorji toura pa mu morajo postaviti spomenik. S tem, da je dokazal, da Ullrich v gorah ni nepremagljiv, je Pantani povečal zanimanje za dirko«, je dejal Martini. Po njegovem mnenju bo Pantani zadal Ullri-chu smrtni udarec v ponedeljkovi alpski etapi. Ste opazili, da Panta-niju nihče sploh ne sledi, ko se odloči za pobeg?,« je še dejal Martini. Današnja etapa je ravninska. rekorda, so pa zato dosegli letošnji najboljši čas na sveto, predvsem pa so premagali svoje najhujše tekmece Kanadčane z Donovanom Bai-leyem na čelu, ki so tokrat z zaostankom 33 stotink zasedli drugo mesto. Tretji so hib Kubanci. Gledalci na stadionu pa so najbolj pozdravili slavno Jackie Joyner Kersee, ki je v svoji zadnji uradni tekmi, preden se bo na posebni prireditvi v St. Louisu poslovila od aktivnega nastopanja, se zadnjič zmagala. Ob zadnjem nastopu v sedmeroboju se 36-letna atletinja ni niti približala svojemu deset let staremu svetovnemu rekordu (7.148 točk), kljub temu pa sta 6.502 točki zadoščali za zmago pred rojakinjo Deedee Nathau (6.479). V skoku v višino je zmagal Kubanec Javier Soto-mayor (2,33 meha). Ostala tekmovanja na Igrah dobre volje so bila v senci atletskih dosežkov. Se vedno odmeva huda poškodbe mlade kitajske telovadke Sang Lan, ki bo zaradi padca pri vaji preskoka najverjetneje ostala paralizi' rana. Končan je turnir v vaterpolu. V finalu je Rusija pr6" magala Španijo z 11:5, v hoju za betje mesto pa je bila Ra' lija boljša od ZDA z 8:7.24 ____________KOŠARKA / UNION OLIMPIJA ZAČELA S PRIPRAVAMI_________ Še nekaj neznank za slovenskega prvaka Odprta so vprašanja Vladimirja Stepanie, Marka Tuška in tretjega tujca, ki bi lahko bil tudi bivši igralec NBA T\Qe LJUBLJANA - Medtem ko so se pred hramom slovenskega športa, dvorano Tivoli, zbirali otroci in se pred odhodom v kolonije poslavljali od staršev, je v nobanjosti 14 košarkarjev Uniona Olimpije začelo s pripravami na novo sezono. Pod budnim očesom trenerja Zmaga Sagadina, ki bo vse do 3. avgusta še v zelenem mavcu, zaradi poškodbe in operacije vretenc, ter njegovim pomočnikom Tomom Mahoričem so trenirali: Ivica Jurkovič, Jaka Daneu, Slavko Duščak, Jure Zdovc, Marijan Kraljevič, Slavko Kotnik, Miladin Mutavdžič, Slavko Kotnik, Marko Tušek, ki po besedah Sagadina pridejo v poštev za igranje v prvi ekipi, ter Bakary Konate, Miloš Paravinja, Soumaila Samake, Mirko Bulju-bašič, Juriča Golemac in Marko Ugrčič, ki bodo posojeni Slovanu ali bodo igrali pri mladi ekipi Uniona Olimpije. Kot je opaziti, na prvem zboru ni bilo Stipeta Modriča (smrt v družini), Arriela McDonalda, Johna Tay-lorja, Primoža Brezca in Ernesta Novaka, zato pa je z najboljšimi v Sloveniji treniral Marko Ugrčič (201 cm), 19-letni igralec z jugoslovanskim in hrvaškim potnim listom, ki je v šolo hodil v ZDA, trenerja Ljubljančanov pa je navdušil s smislom za igro, pregledom in natančnim metom, tako da bo ostal v Ljubljani. Taylor je v ZDA operiral sinuse, s katerimi je imel v preteklosti veliko težav, in se bo v Slovenijo vrnil 23. julija, še en teden dlje pa bo preko luže ostal McDonald, ki je čez poletje pridobil 6 kilogramov mišične mase in igral trening tekme proti reprezentanci ZDA, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu. Brezec in Novak sta benutno na evropskem prvenstvu do 22 let, oba pa sta člana prve ekipe. Odprta so bi vprašanja - Vladimir Stepania, Marko Tušek in 3. tujec (poleg Taylorja in Muta vdžiča), ki mora biti znan do 3. avgusta, ko bo ekipa odšla na priprave v Zreče. Glede gruzinskega centra je jasno, da ima v žepu triletno pogodbo s Seat-tlom, vendar Američani zaradi zamrznitve vseh dejavnosti v ZDA po neuspešnih pogajanjih o kolektivnih pogodbah s sindikatom igralcev (lockout) ne smejo kontaktirati z Ljubljančani. Ti so njegovemu menedžerju Italijanu Capiccioniju postavili ultimat, da bi moral do konca tega meseca zadeve pojasniti, kakor pa pravi Sagadin, so možnosti za njegov odhod približno izenačene. Tušek naj bi imel ponudbo iz Grčije, vendar se še noben klub ni obrnil na vodstvo Uniona Olimpije, malo bolj zapleten položaj pa je okoli betje-ga tujca. »Za nas so stiki z igralci z NBA izkušnjami nekaj povsem novega, a vsak močan evropski klub se mora tudi tega naučiti. Meni osebno je najbolj všeč Lloyd Daniels, Američan, ki je štiri leta igral za San Antonio, kruh pa si je služil tudi v Italiji in Turčiji. Njegov agent pravi, da ima številne ponudbe, vendar zaradi "lockouta" v NBA ni še nič jasno. Mi ga poskušamo navdušiti za Slovenijo, imamo pa sicer še nekaj imen z NBA izkušnjami kot so Chris Jean, Marcus Liberty in Monthy Buckley. Ce ne bomo uspeli priti do enega od njih, kar pomeni, da finančno ne bomo dovolj močni, je najbližje ekipi Antonio Granger (22 let, 200 cm), ki ima vse, kar potrebujemo z igralca na mestu 3,« je de)a Zmago Sagadin. Ljubljančani bodo do 3. avgb sta ostali v Tivoliju, oprav1 ^ zdravniške preglede na Fakin ti za šport, s katero so let‘? začeli sodelovati, nato pa bo nastopili na nekaterih že tra cionalnih turnirjih. Najprei Slovenskih Konjicah (14- ' 8.), nato pa v Novi Gorici (18-1 19. 8.), Domžalah (21. - 23• ■ Carigradu (28. - 30. 8.), Bojog (2. 9.) in San Marinu, kjer bo na otvoritvi tamkajšne dvora ^ igrali s Kinderjem (4. 9.)- bj* e znan termin poslovilne te^ot, za Dušana Hauptmana, naspr nik naj bi bila Gibona, težave F direktorju Radovanu Lorbe povzroča tekma 3. kroga a nega prvenstva s Krko, k1 v tedaj kvalifikacije za Kora pokah je Omeniti še velja, da glavnim sponzorjem (Piv0, jCa Union, Mobitel, Zavarova , Triglav, Kompas, BTC, j,a. pridružil še Lek, s pomoč)0^^. terega bodo v klubu lažjo P re veli sezono in pokrili ne dolgove. (STA) drZaV' ODBOJKA / KAJ SE KUHA V KOTLIH NAŠIH DRUŠTEV JADRANJE / DANES KONEC Na Goriškem snujejo kompetitivna moštva »Tržiško« B 7 liga ob nedeljah - Volovo C ligo bo vodil Dejan Luzar - Olympia še snubi Vukoviča - Meuljo ostaja Goriška pokrajina bo tudi v Prihodnji sezoni po številu leželiuh ligašev center naše odbojke, zato smo se nekoliko Pozanimali, kaj se tam ‘kuha«. Čeprav je seveda do Pričetka ligaških bojev še »ce-a večnost«, so načrti v glav-Oui obrisih že znani. Vest, ki je prišla na dar Pred koncem minulega VeUstva Bi lige, da bo OK' “iztrgal« člansko moštvc društvenega konteksta in Prelil v Tižie, je vzbudil odbojkarskih krogih vel: reakcij. Dogovor s Fincan r*ieni je bil tudi podpisan, ,0 Pa je nad usodo ekipe z adalo določeno zatiš “Portnega vodjo OK Val, k Ojedtem postal predsedi uba, Ivana Plesničarja s: Prašah, kakšen je tremi Položaj. “Ekipo smo vpisali v BI 8° kot Val, ker za predajo ^ Preprosto še ni bil Sojev, vendar pa stvar tei P^aj' Za našo pobudo tu . oaj MilU lldUtJiliL ,e8a projekta že zei droštva kot so Sloga, F ^ NuoVa Pallavolo v ' aE Soča, Mossa in si djOška društva v naši p ^^Nekaj podobnega sr briški športni palač namo tudi na večji odziv gledalcev iz odbojkarskih vrst. Med drugim dozoreva zamisel o ustanovitvi permanentnega centra za odbojko na mivki v Marini Juhi.« Kar se tiče članske ekipe, ki jo bo tudi v novi sezoni vodil Paolo De Marchi (nespremenjen bo tudi štab pomočnikov), manjkata še dva igralca. Po Plesničarjevih besedah lahko De Marchi za zdaj računa na lanske igralce Snidera, Beltrameja, Colo, Rigonata, Visciana in Ferija, iz Padove prihajata tolkaC Galante in podajač Meggiolaro (oba Pe-trarca), vrača se Loris Mania (na posodo pri 01ympii), novo ime pa je tudi Tognon (Mossa). Močni furlanski tolkaC De Cecco (tudi VBU, Sloga) je zavrnil Valove ponudbe in ni veliko možnosh, da bi se premislil. Ce društvo ne bo našlo ustreznih okrepitev na tržišču, bi za člansko ekipo lahko prišla v poštev tudi mlada valovca Aljoša Orel in Boris Jelen. Val bo imel ekipo tudi v C ligi (najverjetneje bo igrala pod imenom Fincanheri), za katero pridejo v poštev lanski drugoligaši, kot so Florenin, Buzzinelli, Graunar in Simon Cemic, nekaj mlajših iz lanske D lige ter povratnik iz Sloge Radetti, medtem ko položaj VValterja Prinčiča še ni jasen, saj ima precej ponudb. Valovo C ligo bo vodil Dejan Luzar iz Kobarida, pomagal pa mu bo Rado Lavrenčič. Na papirju gre za ekipo, ki se lahko mimo bori za napredovanje. Ženska Valova ekipa, ki jo trenira Massimo Stera, bo predvidoma igrala v nespremenjeni postavi, čeprav si društvo prizadeva najti vsaj še eno močno napadalko, vendar pa je krog kandidatk, kot kaže, zelo omejen. Tudi pri 01ympii si prizadevajo, da bi se v moško in žensko C hgo podari s kompetitivnima šesterkama. Glede fantov je trenutno še vedno odprto vprašanje trenerja. Bo Mijo Vukovič (na sliki) sprejel ponudbo 01ympie? Zgodba je nekoliko zapletena, saj je slovenski prvoligaš Salonit že pred dvema mesecema objavil vest, da bo Vukovič treniral pri njih, vendar pa kaže, da trener pogodbe še ni podpisal. »Vukoviču smo že pove-dali, katere so naše možnosh, zdaj je na vrsti on, da se izreče. Pričakujemo, da bo to storil čimprej, sicer bomo morali razmišljati o drugačnih možnosh. Nekaj alternativnih imen že imamo,« nam je povedal predsednik SZ 01ym-pia Franko Bagon. Igralski kader naj bi ostal bolj ali manj nespremenjen. Približno isto velja tudi za žensko ekipo, ki ji je lani le za malo spodletelo napredovanje, letos pa, kot kaže, bi se ji podvig lahko posrečil, saj objektivno močnejših ekipi v ligi ni na vidiku. Potrjena trenerka Silva Menija (pomagal ji bo Andrej Vogrič) bo predvidoma lahko računala na iste igralke kot lani razen Pitacco-ve, še pod vprašajem pa je nastopanje Skerkove in Trapuz-zanove. 01ympia je zavrnila možnost, da bi od Manzana odkupila pravico do igranje v B2 ligi. »Odločih smo, da bomo skušah priti v B2 ligo z zmagami na igrišču,« je še povedal Bagon. Zanimivo je, da je prav Manzano lani preprečil OIympii, da bi dosegla napredovanje, zdaj pa je baje v težavah in snuje združitev s Castenettom. Dokaz več, da umetno ustvarjena moštva nimajo dolgega življenja. V moški C ligi bo igrala tudi Soča, kaže pa, da se letošnja postava ne bo bistveno razlikovala od lanske. Nekaj igralcev naj bi prišlo iz lanske skupne ekipe z Valom v D ligi. V D ligi bo goriško pokrajino predstavljal Naš prapor. Pri TRK Sirena so letos izvedli tri tečaje za najmlajše Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena bodo danes spravili pod streho še tretji jadralni tečaj za najmlajše in si bodo pred nadaljevanjem sezona zdaj končo lahko privoščili nekaj oddiha. Pod pritiskom so namreč že vse od polovice junija meseca, ko je v Barkovljah nastopila prva izmena mladih tečajnikov od 7. do 12. leta starosti. Skupno se jih je zvrstilo okoli trideset. Prvi tečaj je vodila znana slovenska jadralka Vesna Dekleva, ki je kot naša Arianna Bogateč nastopila na olimpijskih igrah v Atlanti. Njej je pomagal Franko Tomšič. Drugi tečaj sta vodila Robert MOsetti in Aleš Omari, v tretjem pa se je Omariju pridružil Andrej Močilnik (oba na sliki s terčajniki zadnje izmene). Koordinator tečaja je bil športni vodja kluba Andrej Gregori. Cilj tečejev je bil seznajanje mladih z osnovnimi jadralnimi veščinami. »Prizadevali smo se, da bi bili otroci čimveč na vodi,« je dejal Gregori. Vreme je bilo tečajnikom dokaj naklonjeno, še zlasti velja to za zadnjo izmeno. Po velikem šmarnu se bodo lahko tečajniki vključili v reden proces vadbe tekmovalne skupine. Želja Sirene je, da bi društvo v prihodnji sezoni s številčno in kakovostno okrepljenim moštvom nastopilo na vseh jadalnih tekmovanjih za najmlajše. Na sliki (KROMA): udeleženci zadnjega tečaja s trenerjema AleSem Omarijem in Andrjeem Močilnikom EVROPSKO PRVENSTVO NA ŠVEDSKEM / VELIK USPEH DEKLET OŠ LUCIJA Flipice osvojile prvo mesto med navijaškimi skupinami Junior iž triintrideset deklet p j P°rtnega kluba Flip le^n, starih od 8 do 14 drza^, ie P° zmagi na Viijnem prvenstvu napi kih in plesnih sku-sod ^i^nrilo možnost p^invanja na evro-hiirf?1 Prvenstvu, ki je infos v kraju Mal-Dr?,e na Švedskem. je ranega prvenstva, ki v t: ° maja v Hali Tivoli 10 l111'jani, se je udeleži-0SjlVa)set deklic, učenk s0 v°vne šole Lucija, ki Soj8? ftto kot navijačice $0i ? °vale na tekmah koša ? košarkarske lige s ne Vjko ekipo Osnov-Vg e Lucija. Prepričlji-eki ^.aga za navijaško PleVrJn drugo mesto Hes --111C3LU Z.« UsPeh Vkupino )e biJ Seiji j , so so ga razvedi m;, ako Flipice kot tu- ujltlr- °va šola. T L . > J‘k°i po zmagi pa i n° lotile treninsi evron I e treningov Na n °Psko prvenstvo. Evr^dlagi pravilnika žvegpk0. Cheerleaders Cijc so se Lu- Ptiklwatm lahko Ostalin 1 e tudi Flipice Prav; P S°L sai so si to llaEnvaUPrib°hile kot 8a pr k0 lanskoletne-stopai nstva, ko so na-SQ,i°L*p. Obala- za Učenke OŠ Lucija navdušile občinstvo na Švedskem D- T o ime so ob- držale tudi letos. Seveda so bile priprave temeljitejše, trema pa večja kot lani, saj so morale ubraniti lanskoletni naslov evropskih prvakinj. Intenzivni treningi dvakrat dnevno so se kajpak obrestovali. Točka, ki so jo Flipice pripravile pod vodstvom trenerjev Sta-sje in Mitje Mehora ter Gine Gržinič, je bila izredno težka. Koreografija, ki jo je pripravila Mojka Mehora Lavrič pa tako zanimiva, da je pri- tegnila tako gledalce v Malmu kot tudi komisijo. Prav tako je vse navdušila tudi Mojkina ljubka koreografija s klovni pri plesni točki, saj se je precej razlikovala od ostalih. Flipice pa so presenetile tudi z izvirno glasbo Aleša Lavriča, saj so vse ostale skupine uporabile že uporabljene glasbene motive. Nastop Pi-rančank z najtežjimi akrobatskimi elementi, piramidami, dvigi, meti in plesom je dvignil na noge celotno dvorano. In prvo mesto med navijaškimi skupinami Junior (od 12. do 14. let -dovoljenih je par mlajših izjem, kar so izkoristili tudi pri Flipu) ter drugo mesto med plesnimi skupinami je nedvomno izjemen uspeh, tako za Flip kot tudi za Piran in Slovenijo, saj je sodelovalo preko 30 ekip. Flipice so si pot na Švedsko zelo težko izbojevale. Predvsem fi- nančno pa tudi moralno sta jim pri tem priskočili na pomoč Osnovna šola Lucija in Droga Portorož in pa seveda starši, ki so jim ob vrnitvi domov, skupaj z županom občine Piran pripravili prijazen sprejem. Dan počitka... in že so se nadaljevali tneningi za enourni nastop, v katerega so Flipice vključilo tudi folklorno točko in s katerim se bodo predstavile na turneji v Chicagu in Kanadi, kamor so odpotovale na povabilo slovenskih izseljencev v petek in kjer bodo gostovale kar tri tedne. Saška Pišec Obvestilo SMUČARSKI KLUB DEVIN vabi na kolesarski poligon za mlade do 16. leta starosti, ki bo v soboto, 1. avgusta v okviru društvenega praznika v Praprotu. Pričetek ob 18. uri, vpisovanje pol ure pred tekmo. Za informacije pokličite tel. šte-vilko2916004 VESTI S KOROŠKE Guy Forget zmagovalec v Porečah CELOVEC - Francoz Guy Forget je zmagovalec »Delta Airlines Senior Tour of Champions«, turnirja nekdanjih velikanov v tenisu v Porečah na Vrbskem jezeru. V napetem finalu je premagal Šveda Bjorna Borga 7:5, 3:6, 10:5 (Champions Tie-break). Zmaga je Francozu prinesla 40.000 ameriških dolarjev, Boig je dobil 25.000 dolarjev. V boju za tretje mesto je zmagal Čilenec GuiUermo Vilas, ki je gladko odpravil 12 let mlajšega Šveda Matsa Wi-landerja 6:3, 6:2. V okvirnem programu je Korošec Stefan Koubek, član avstrijske Daviscup-reprezen-tance, tesno premagal Rusa Marata Safina 6:4, 6:7, 7:5. (I.L.) Spittal so spet izločili iz 1. zvezne lige CELOVEC - Nogometni klub Spittal le ne bo igral v 1. avstrijski zvezni ligi! Delegati na hitro sklicanega izrednega občnega zbora avstrijske nogometne fige (OFB) so v nedeljo razveljavili odločitev razsodišča zvezne lige, ki je pred nekaj dni ugodilo prizivu zgomjekoroškega nogometnega kluba v zvezi s sporno licenco, ki jo je komisija zvezne figa izstavila prvaku 2. zvezne lige Vonvarts Steyr. Po sklepu razsodišča bi tako Steyr kot tudi Spittal (kot vicepr-vak 2. fige) imela mesto v 1. zvezni ligi. Občni zbor nogometne zveze je s 100:3 glasovi Steyru vnovič potrdil sporno ficenco za 1. zvezno ligo, Spittal pa izločil. Prvenstvo v prvi zvezni ligi se bo pričelo 28. jubja, v njej pa bo - kot doslej - igralo deset ekip. Spittal je proti odločitvi že napovedal pravni priziv. (I.L.) Blažimir Kovačevič zmagal v Šentvidu CELOVEC - Na v nedeljo končanem 17. mednarodnem odprtem šahovskem turnirju v Šentvidu je zmagal hrvaški mednarodni mojster Blažimir Ko-vačivič s 7, 5 točkami iz devetih partij. Drugi je postal mednarodni mojster Laszlo Kiss iz Madžarske, tretji pa Avstrijec egiptovskega porekla Mahdy Kha-led. Oba sta osvojila sedem točk. Lanskoletni zmagovalec, slovenski Fide-mojster Leon Mazi, je z enakom številom točk, toda slabšo Buchholz-oceno, postal sedmi. Pri ženskah je zmagala Fide-mojstrica Maria Horvath iz Dunaja pred Korošicama Margit Hennings in Dunjo Lukan (Slovenska športna zveza Celovec). Pri seniorih je zmagal Slovenec Maks Djukovič. Na turnirju je sodelovalo 151 šahistov in šahistk iz osmih evropskih držav. (I.L.) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »VeCer prazničnega dneva«. MILJE Calle Pancera - Lutkovna predstava Danes, 24. julija ob 18.30, bo francosko lutkovno gledališče Theatre de la Louve predstavilo »Le loup est mort: Vi ve le loup!« VERONA 50. Shakespeare festival 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera. SLOVENIJA MITTeiFEST - PREHODI ČeDAD, od 18. do 26. Julijo 1998 Danes, 24. julija: ob 17.30 »II mito Asburgico«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Silence, silence, silence«; ob 21.30 V cerkvi sv. Frančiška »Gidon Kremer«. Jutri, 25. julija: ob 17.30 »Teatro sotto assedio«; ob l7.30 v muzeju stolnice »Dramsam«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Stop machina«; ob 21.00 ob stolnici »La mela mi e caduta di mano ed ha ferito la terra«; ob 22.00 na trgu pred stolnico »Ensemble de Micha van Hoeke«. V soboto, 25. julija: ob 22. uri, bo v okviru Cedajskega Mittelfesta predstavitev knjige »Nuova poesia slove-na« (Nova slovenska poezija), katero je v italijanščino prevedel Miha Obit, esej pa je napisal Miran Košuta. Nedelja 26. julija: ob 11.30 v Ažli bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 13.30 »Pranzo su ricette tradizio-nali boeme«; ob 17.30 na Ljesahv občini Grmek bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 19.00 v gledališču Ristori »L’assente«; ob 21.30 na trgu pri stolnici bo »Sklepna prireditev«. NADISKE DOLINE Od 1 8. do 26. julija tradicionalni festival lutkovnih gledališč FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«. Avditorij muzeja Revoltella V soboto, 25. julija ob 21.30, drugi koncert poletne prireditve »Shalom Trieste - Musiča«, posvečen židovski kulturi. Območje bivše umobolnice - II pošto delle fragole Danes, 24. julija, ob 21.00 bo nastopila blues skupina »Blues Etcetera«. V petek, 31. julija, ob 21.00 bo nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«. Terasa Gledališča Verdi Jutri, v soboto, 25. julija ob 19.30 bo koncertirala skupina pihal in trobil orkestra Gledališča Verdi. Na sporedu skladbe Schiltnechta, Gershvvina, Hovvalda, in VVebberja. Trg Unita Danes, 24. julija ob 20.30 bo nastopil Pihalni orke- XXIII. SenjEtm beneške piesmi O PETEK, 24. JULIJA 1998 ob 21. uri predstavitev prvih šestih pesmi v odmoru med seštevanjem glasov, bodo nastopile glasbene skupine OSOBOTA, 25. JULIJA 1998 ob 21. uri predstavitev drugih šestih pesmi v odmoru med seštevanjem glasov, bodo nastopile glasbene skupine O NEDELJA, 26. JULIJA 1998 ob 18. uri PONOVITEV PESMI IN NAGRAJEVANJE v odmoru med seštevanjem glasov, bodo nastopile glasbene skupine Dodatne informacije: 0039 10H32 731386 - Umik 18.30-16.001 Mednarodni festival operete Cin-Ci-La - 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 7 nevest za 7 bratov - 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. MItaft 1 - 26 julij 24/7 Spilimbergo Trg ob stolnici lan Bruce (Škotska) Amazing Blondel (Anglija) Deivish (Irska) 25/7 Spilimbergo Trg ob stolnici skupina Val Resia skupina Valdibora pokon G. Maineru 24/7 Spilimbergo Trg ob stolnici Ptommon (Švedska) FabrizioDeAndre KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbenema Čarodeja Zlatkom KauCiCem in Glaucom Venierjem. ster Breg. V ponedeljek, 27. julija ob 20.30 bo nastopil Pihalni orkester Ricmanje. V Četrtek, 30. julija ob 20.30 bo nastopilo Godbeno društvo Prosek. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. Danes, 24. julija - Vizonto. V soboto, 25. julija - Benny. V nedeljo, 26. julija - Maria Del Carmen y Su Son Gubano. V petek, 31. julija - Takis Kunelis Ensemble. V soboto, 1. avgusta - Orkester Flavia Riccija. V nedeljo, 2. avgusta - Piero Gianeselli & Double Thunder. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sitegola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. OGLEJ Bazilika V nedeljo, 26. julija ob 20.30 bo koncert pevskega Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, 24. julija, bo ob 21.00 v Tartinijevem gledališču predstava »Igra o ljubezni in naključju«. Režija Janusz Kiča. Danes, 24. julija bo v Gratišču ob 21.30 predstava M. Tomšiča »Bužec on, bužca jaz«. Režija B. Cavazza. V nedeljo, 26. julija ob 21.30 bo na MartinCeven trgu v Kopru v priredbi izvajalcev Cafe Teater Ljubljana delo »Katastrofe«. Režija Eduard Miler. Program uličnega gledališča V ponedeljek, 27. julija ob 19.00 v Kopru - Carpac-ciov trg, Kopališki park »Theatre de la Louve: gledališče na biciklu (3. program). V torek 28, julija ob 10.00: Koper - Park ob tržnici in ob 19.00: Koper - Kopališki park: »Plansjet« (Belgija); Marionette ob živi srednjeveški glasbi. zbora Mihail I. Glinka Kapella iz Sankt Petersburga; dirigent Vladislav Cemušenko. V petek, 31. julija bo koncert European union cham-ber orchestra; solist Jerome Akoka - violina. _______________SLOVENIJA___________________ PORTOROŽ Avditorij Portorož, letno prizorišče V soboto, 25. julija ob 21.00, koncert zabavne glasbe: Plavi orkestar. Trg Prekomorskih brigad, Portorož V nedeljo, 26. julija ob 20.00: Ljudsko izročilo, nastopajo Istrski mužikanti. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Danes, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELYE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) PIRAN Križni hodnik samostana sv. Frančiška v Piranu Danes, 24. julija, ob 21.00. XX. Piranski glasbeni večeri. Nastopa Godalni kvartet Tartini. _____________HRVAŠKA________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones«. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljano Zvezdni prah Frančiškanska cerkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHAIL!. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 - W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Yorka Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REGUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lebar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveč Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 - PIERRE, AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa-UTA JUNGWIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 31. julija ob 21.00 - THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30 - Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 — VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 25. julija - MA20RETKE IN GODBA IZ CERKNICE 1. avgusta - THE CLASSIC BUSKERS 8. avgusta - LJUBLJANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta - AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 6. avgusta ob 11.00 - LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 26. julija ob 20.30 - TOMAŽ LORENZ, violina - ALENKA SCEK LORENZ, klavir Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30—THE CLASSIC BUSKERS Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC BUSKERS Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 — DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zdnte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. A.P.T. razstavna dvorana (ul. S. Nicold, 20): do 4. avgusta bo odprta razstava Adriane Scarizza »Fantasia in Blu«. Umik: od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. A.P.T. sedež v Sesljanu: do 25. julija bo na ogled razstava Diega Pollija. Umik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: do 26. julija bo na ogled razstava Roberta Metza. Umik: od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Knjigama »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: V torek, 28. julija ob 17.30 otvoritev razstave »Un giomo d’estate«. Odprta bo do 7. septembra. ŠKEDENJ Etnograiški muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o Skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. ČEDAD Občinska palača: do 31. julija razstavlja Claudia Raza. PASSARIANO Vlila Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dah slikar«. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst goriških slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij,.galerija sta- rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in 8a lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdam Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob n deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN .ka Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska ZD »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet-ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo ,^e V galeriji Zorana Mušiča sta poleg stalne 8ragraj-zbirke tega umetnika na ogled se dve razstavi: 8 ^ ^ ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcij .jg_ pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risu ne Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11- do 1 ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaP LJUBLJANA d Modema galerija: na ogled je stalna zbirka Mo galerije. • ^arka Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Peljhana »Sistem - 7«. . foto- Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov ^ grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amster Razstava bo odprta do 13. avgusta. aZStaVa Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna r ^ jg. Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 1 ure. telkovi 2 Slovenski etnografski muzej prireja na Me odeme razstavo »Iz dežel sončnega sijaja in mes senc«. Razstava bo odprta do 18. oktobra. ečevi- RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prvi aplavz: violinist Joahim Nanut in flavtist Stefano Fornasaro Lombardi TV dnevnik RAI 2 §§ RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Euronevvs Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Mogli pericolose (kom., It. ’58, i. Sylva Ko-scina, Nino Taranto) Dnevnik Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un ange-lo - Angelski dotik (i. R. Downey, Della Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Siamo uomini o ca-porali? (kom., It. ’55, i. Toto, Paolo Stoppa) Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Heidi Nan.: Se bojiš teme? Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz Westa Vreme in dnevnik Šport Kviz: La Zingara Film: II padre della sposa 2 Father of the Bride (kom., ZDA ’91, i. S. Martiin, D. Ketaon) Dnevnik Nan.: Matlock Dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Aktualno: Italija 60. let, 1.15 Aforizmi: Etienne Balibar 83!l Potihoma Nan.: Schwarzwaldska klinika (i. Gaby Dohm) Variete za najmlajše, vmes risanke TV film: Avventure nei mari del nord (pust., ZDA ’95, i. A. B. Stewart) Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Hunter,14.55 Inšpektor Tibbs, 15.45 Law & Order, 16.40 II Virgi-niano, vmes (16.15, 17,15) kratka poročila Tenis: Italija - Zimbabwe (pokal Davis) Vreme, dnevnik in šport Odaja o izleztih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik Tg2 Variete: Scirocco (vodi Enrico Lucci) Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, 0.30 filmske novosti TV film: Illusioni della mente (dram., ZDA ’96) RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualno: Rai Educatio-nall0.30 Tempo, 11.00 Tema: Svet se spreminja Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Projekt Eden (i. De-brah Farentino, Antonio Sabato jr.) Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: SP v bezbolu, Italija - Japonska, 15.00 Tour de France Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera Dnevnik Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik Tg 4 La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Family Album (dram., ZDA ’94, 2. del) Aktualno: Chi c’6 c’e al sole Dnevnik Variete: Game Boat TV film: Family Album (dram., ZDA ’90, i. M. Ontkean, J. Smith, 2.) Film: Quelli del casco (kom., It. ’87, r. L. Salce, i. F. Bonelli) | Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Settimo cielo (i. Stephen Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ■Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) TV film: II fascino deli’ inganno (thriller, ZDA ’95, i. S. Collins) Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Dyke), 18.15 Blondinka za očeta (i. Suzanne Sommers, Patrick Duffy) Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Hazzard Fuego! - Giffoni TV film: II giovane mago (kom., Poljska-Kan. ’87) Šport studio, 12.25 Odprti studio I Nan.: Genitori in blue jeans £M Risanke: Street Sharks H Risanke: Jetson Glasva: Itaha Unz Nan.: Xena Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Ocean girl, 18.00 Lassie Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa eCic-cia Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nan.: VValker Texas Ran-ger - Nedotakljivi (i. Cuck Norris, C. Gilyrad) TV film: L’ angelo della morte (thriller, ZDA ’98, i. Ed Marinaro) Fuego! - Giffoni Odprti studio, Italija 1 šport Glasba: Super Film: Sabato italiano S TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: L’ amore vero... Verde a Nord-Est Goldrush Osebnosti & Mnenja Nan.: Wolf Made in Italy Ai confini... MONTECARLO Dok.: Geo magazine Variete: Poletni Tira & jgl Vremenska napoved Molla (vodi Giampiero H Dnevnik, deželne vesti Ingrassia) 19.30, 22.45, 0.30 Dnev- Nan.: Friends Dnevnik TG 5 nik, 13.30, 19.50 Šport Film: Vendetta trasver- Variete: Doppio lustro Kroj Zap Zap TV sale - Next of Kin (krim., (vodita Ezio Greggio in iro Film: Imputazione omici- ZDA ’89, i. P. Swayze, L. Enzo lacchetti) dio (dram., ZDA '59, r. Neeson, Helen Hunt) Film: Piccoli campioni - M. Curtiz, i. Alan Ladd) Dnevnik, deželne vesti Little Giants (kom., ZDA Tour de France Aktualno: Zgodbe ’94, i. Rick Moranis) Film: La danza degli ele- staršev in otrok, 0.00 Variete: I cortissimi fanti (pust., VB ’37) Scanner Variete: Maurizio Costan- Nogomet: River Plate-Va- Dnevnik, pregled tiska zo Show, vmes (1.00) sco De Gama Fuori orario dnevnik Forte fortissima SR Šport: Pit Line Doppio lustro Film: Charlie Chan... Sre Slovenija 1 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Glejte, kako rastejo: Pikapolonica, 9.40 Lahkih nog naokrog, 10.20 dok. Evropska tehnologija (FR., 2. del), 10.35 dok. serija: Izzivi prihodnosti (4. del), 11.05 Oddaja o ljudeh in živalih 4X4, 11.35 Na vrtu Nan.: Emily z mesečeve domačije (Kan., 11. ep.) Poročila, vreme, šport Med E in U Tedenski izbor. Nan.: Naravnost fantastično (VB, 2. ep.) Nan.: Zgodbe Ruth Ren-dell (VB, 3. ep.) Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi 2 + 2 = 4 (Ela Peroci) Ris. nanizanka: Palček David (3. epizoda) Dokumentarna serija: Izgubljene civilizacije - Tibet: Konec časa (ZDA, 5. del) Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Marjanca (2. del) Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Nan.: Naravnost fantastično (3. epizoda), 0.35 Zgodbe Ruth Rendell (4. epizoda) Dok.: Izgubljene civilizacije (ZDA, 5. del, pon.) Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Dnevi ustvarjalnih otrok v Fiesi Pogovor z županom mestne občine N. Gorica Nad.: Sosedje (50. del) Kako biti zdrav? in zmagovati (Rudi Klarič) Videostrani Dnevnik, vreme Sola nogometa Zgod. avtomobilizma V znamenju leva Dnevnik TV Primorka fr* Slovenija 2 9.00 10.00 10.25 10.50 11.40 14.35 16.10 16.40 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.35 22.00 23.50 0.40 Vremenska panorama Matineja. Nanizanka: Na vasi (Danska, 20. ep.) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 20. ep.) Nanizanka: Saint Trapez (Fr., 13. epizoda) Film: Camelot (ZDA) Euronevvs TV prodaja Film: Oaza (It. 1994, r. Cristiano Bortone, i. Henry Arnold, Valentina Cervi, V. Mačehi) Nanizanka: Pasje življenje (ZDA, 13. ep.) Nanizanka: " Čudežni otrok (ZDA, i. Judith Li-ght, Angela Goethals, Todd Louiso, 6. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring Film: Nazaj k naravi (ZDA 1983, r. Hovvard Deutch, i. Dan Aykroyd, John Candy, A. Benning) Dokumentarna serija: Vinska popotovanja -Francija (VB, 3. del) Film: Charlotte Sophie Bentinnck (Nizozemska 1996, r. Ben Verbong, i. Nanette Kuijpers, Dic van Duin) Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Beth VVilliams, John Heard). 3. ep. Napovedniki SE Koper Euronevvs Vesolje je... Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem jeziku: Več ljudi vec ve Primorska kronika Dnevnik, šport E$č Eccheccimanca HB Potovanje po Nemčiji Film: Ne bova se postarala skupaj (dram., Fr. ’72, i. M. Jobert, J. Galland) Vsedanes - TV dnevnik Smer sever-vzhod Pogovorimo se o... m Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes, vreme B Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 8-00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Sevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbe-ni vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.15 Soft mu-si^; 10,10 Koncert Simf. orkestra RTV Slove-11.45 Odprta knjiga: Ajša Najša (F. Lainscek, r. M. Maver, 8. del); 12.00 Krajev-stvarnosti: Iz Benečije; 12.40 Zbori; 13.20 8teverjan '98; 14.00 Deželna kronika; 14.10 polena ekomagija (pripr. A. Valič); 14.30 PotPuri; 15.15 Kam in kako na izlet; 16.00 Iz Oljenja v naselju Arenal; 16.45 Pesem dne-^Q; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični al-^Urn: P.l. Čajkovski; 18.00 Kulturni dogodki; 18'30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine l^O, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8'30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matk ®ja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; "00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) ®„3°. 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; ;30,17.30,19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska d°J6: 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in Qn<' 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni kole-°r; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 in Pr°ti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 - Povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14,45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00, 19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.20 Informacije v tujih jezikih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, pro- met; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj;-23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7,30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Rekreacija, planinske novice, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Cma kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti in lestvica oldies; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet, šport; 22.25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasbena jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov; 18.46 Poigra; 19.30 Koncert: Stvarjenje (J. Haydn); 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA A.. SREČ SREDISCE HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA A 66 6^6 ■\Xl\ c DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43. Dolžina dneva 15.04. f LUNINE MENE©t§K§H Luna vzide ob 6.32 in zatone ob 21.11. PLIMOVANJE Danes: ob 4.50 najnižje -66 cm, ob 11.28 najvisje 41 cm, ob 16.58 najnižje -18 cm, ob 22.37 najvisje 44 cm. lutri: ob 5.19 najnižje -63 cm, ob 11.59 najvisje 41 cm, ob 17.33 najnižje -17 cm, ob 23.08 najvisje 40 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. X SPLIT -/- OSOFIJA -fe/-5 dim —^'-SKOPJE ° „--- 2/17 * X ^ ' X , ATENE 4/