Deželni zbor. (Zadnje poročilo.) Gradec, 12. aprila. V predzadnji seji je utemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog za ustanovitev deželne hipote6ne banke. Povedal je, da je deželni zbor že od leta 1862 sem mnogokrat sklepal o tej zadevi, da je pa stvar vedno obti6ala. Skušal je dokazati, da bi dolžniki vknjiženih dolgov gotovo nad 1 milijon gld. obresti vsako leto manje plačevali, 6e imamo tak deželni denarni zavod. Stvar se je izro6ila posebnemu gospodarskemu odseku, ki se bo izvolil v seji 14. aprila in bo Stel 12 udov. NemSki naprednjaki in narodnjaki so vložili predlog, da ima ustavoverni odsek, obstoje6 iz 12 udov, presoditi krivico, ki se baje Nemcem godi vsled tega, da vlada zdaj na podlagi znanega § 14 temeljnega zakona opravlia vse državine posle. V se(i 11. apr. je PoS vtemeljeval ta predlog ter zopet in zopet tarnal nad zatiranjem Nemcev v Avstriji. Kdo se mu ne bi smejal? Saj tiljudje sami sebi ne morejo verjeti, ko kričijo o zatiranji nemštva v Avstriji! V seji 12- aprila je vtemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog, naj se odpravijo vse mitnice na nedržavnih cestah in mostih; poslanec Kurz pa predlog o zatiranji Skodljivih. mr6esov; poslanec Mosdorfer stavi predlog, da prevzame dežela v svojo skrb vse ceste po deželi in poslanec Ž i 6 k a r predlog, da se ima popraviti struga Sotle v okrajih Rogatec, Šmarje, Kozje in Brežice. Vsi Stirje predlogi so se izro6ili odseku za deželno kulturo v presojo. Finan6ni odsek je v seji 11. aprila sklenfl zboljSati pla6ilo profesorjem na višji deželni realki v Gradcu in na 5razredni gimnaziji v Ptuju. To zboljšanje se ima pri6eti s 1. januarjem 1899. Profesorji na državnih gimnazijah zavživajo zboljšanje že od 1. oktobra 1898. Tudi meS6anskim u6iteljem se je zboljšala pla6a (po ve6ini glasov) od 1. januvarija t. 1. Ob enem je sklenil finan6ni odsek deželnemu zboru priporo6ati predlog, da se višja deželna realka v Gradcu podržavi. Oskrbovalna vsprejetiš6a prizadevajo deželi leto za letom ve6 stroškov. Že lani je sklenil finan6ni odsek, naj se odpravijo vsaj nekatera vsprejetiš6a; a vlada ni pritrdila temu predlogu. Letos se je ta predlog ponovil ia se je nasvetovalo marsikaj, da se znižajo ti stroški, ki so prera6unjeni za 1. 1899 na 114.000 gold. Ko so se ta vsprejetiS6a od liberalne nemške \ ve6ine deželnega zbora vstanovila, se je reklo: ljudje, ki bodo semkaj zahajali, naj ali delajo kot obrtniki ali pa pomagajo pri poljedelstvu. A liberalci s« se zmotili. Iz teh vsprejetiš6 ne dobiS lahko kakšnega delavca. Vlada se pa protivi zategavoljo odpravi kakžnega vspreietiS6a, ker se boji, da se po tistem kraju za6ne potem bera6enje.