pa* UrednlitTO je v Kopitarjevi nllol itev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana plenu ie ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račna poštne liranllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 188.
Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 259.	v LlnUllani, v cemeK, 12. novembra »ii	LElO XLD.
~ Velja po pošti: Za velo letu naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
2a celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
s Sobotna izdaja: =
za celo leto....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petltvi'8ta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnat
Porotna oznanili, zahvale, osmrtnice 111:
enostolpna petltvrsta po 23 vin.
- Poslano: -1
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Položaj našita armad na seuern. Przemysl zopet obkoljen.
Najnovejše poročilo našega generalnega štaba bo marsikoga na prvi hip razočaralo. Rusi so prodrli preko Rze-szowa, ki leži zahodno od Jaroslava, in šli proti jugu za hrbtom Przemysla notri do Liske, ki leži v Karpatih. Pr-zemysl je tedaj v drugič obkoljen. Prepričani smo, da bo trdnjava tudi topot storila svojo dolžnost.
Naši armadi so v srednji Galiciji sledile tri ruske armade. Prva je šla čez spodnjo Widoho, najbrže proti Tar-nowu, druga čez Rzeszow proti jugu, kakor smo že zgoraj omenili, tretja pa proti črti Sanok—Lisko.
Naše čete v Galiciji so se hrabro držale. Štiri tedne so zadrževale in uspešno odbijale Ruse, ki so bili, kakor poroča nek stotnik italijanskega generalnega štaba v »Perseveranzi«, v dvakratni ali trikratni premoči ne samo v Galiciji, ampak tudi na Poljskem. Vsled novega položaja na Rusko Poljskem so se pa morale tudi naše gali-ške čete umakniti, da si poiščejo prostor, ki bo ugoden za nove operacije proti Rusom. Izgubljenega je seveda veliko tehničnega dela, toda tega ni mogoče spremeniti, ker so vedno le dogodki, ki določajo bojišče. O ozemlju, kjer se čete na novo zbirajo, se sa-moobsebi umevno za sedaj še ne more ničesar poročati.
Kakor poročajo nemški listi, stremi sedanja taktika Rusov za tem, da se vržejo z vso svojo silo na nemško državo. V pokoj eni major Morath piše v »Berliner Tageblattu«: Operacije na Poljskem še niso končane. Nihče ne more zahtevati od Hindenburga, da bi razglasil, kam so se umaknile nemške tete in kje se bodo zopet ustavile Rusom. Bilo bi od našega vojnega vodstva res neprevidno, če bi hotelo zato, da pomiri nemško ljudstvo, dati možnost sovražniku v najkrajšem času izvedeti o operacijah nemške armade, ker so tri pri Kolu sovražne ruske divizije nameravale izvedeti, pa niso mogle, ker so bile vržene nazaj čez VVarto.
XXX
V	od nas prostovoljno zapuščenem ozemlju srednje Galicije so Rusi prodrli i preko spodnjega dela Wisloke preko Rzeszowa in v prostor pri Lisko.
Przemysl je zopet obkoljen.
V	dolini Stryj je morala neka sovražna skupina pred ognjem nekega oklopnega vlaka in nenadoma nastopivše kavalerije z velikimi izgubami bežati.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major.
XXX
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 11. novembra. (Uradno),
Z vzhodnega bojišča ni nič poročil, ki bi imela kaj pomena.	,
XXX
RUSKA POROČILA.
Iz Peterburga pošiljajo inozemskim listom brzojavke o veliki zmagi ruskih čet na celi ruskopoljski in gališki bojni črti in da so bile posebno avstrijske sile ob Sanu 5. novembra z velikimi izgubami vržene nazaj.
Proti tem vestem se iz dunajskega uradnega vira poroča sledeče: Rusi razširjajo fantastična poročila o dozdevni zmagi svojih čet, o našem obupnem položaju, o številnih ujetnikih itd. Tem izmišljotinam nasproti je koristno konstatirati, da že nekaj dni v Galiciji in na Rusko Poljskem ni bilo nobenih bojev in da so bili zadnji boji, n. pr. pri Starem Samboru in pri Turki, za naše čete zmagoviti. Na Lisi gori so se naše čete umaknile od sovražnika brez boja in nadaljujejo sedaj, ne da bi bile ovirane od sovražnika, pohode, kakor jim je bilo iz strategičnih ozirov ukazano.
Dunaj, 11. novembra. (Uradno.) Operacije na severovzhodnem bojišču se razvijajo po načrtu in ne da bi bile motene od \ sovražnika.
Sle iz vojne.
Junaki med umiranjem.
Neki angleški bojni poročevalec opisuje sledeči ginljiv prizor: V čakalnici nekega velikega pariškega kolodvora leži ^eč ranjencev na slami, Čakajo, da jih prepeljejo v bolnišnice. Eden med njimi strašno stoka. Sestra mu hoče prevezati rane, a jo odkloni in reče: »Prosim hitro izpo-vednika! « »Ali je kak duhovnik tu?« vpraša sestra. Neki drugi vojak, ki je tudi nevarno ranjen, z veliko težavo pocuka sestro za rokav: »Duhovnik sem,« komaj izpregovori, »nesite me k njemu, lahko mu podelim odvezo.« Sestra se obotavlja. Ranjeni duhovnik je namreč po granati tako poškodovan, da najmanjše premikanje lahko povzroči njegovo smrt. A slaboten glas ji odločno prigovarja: »Znano Vam je, koliko je vredna rešena duša. Eno uro več živeti se ž njo ne more primerjati!« Duhovnik-vojak izkuša vstati, česar nc more. Neso ga k tovarišu, katerega izpove. Ko mu podeljuje odvezo, je tako slab, da ne more sam napraviti z roko križa, pomagati mu mora sestra. Po sv. izpovedi se oba zgrudita: izpovednik in izpovedanec, in umrjeta roko v roki.
Časnikarstvo v francoskih zakopih.
Francozi so se v svojih okopih kolikor mogoče udobno udomačili. Poleg premakljivih streh, ki jih branijo dežja, in jarkov, po katerih se odteka voda, so si zdaj omislili celo svoj list. List je sicer samo hektografiran, ima pa mnogo navdušenih odjemalcev. Prinaša dokaj natančen popis vojnih dogodkov, poleg tega pa prinaša tudi vesti z ostalega sveta, večinoma v humoristični obliki. Listu je ime: »Mali kolonialec«, ker ga izdaja neki naselbinski polk. Kako je z naročnino, nam ni znano.
V Handernski hiralnici.
Nemški poročevalec piše s flandern-skega bojišča:
Porabili smo kratek nočni bojni premor, da pridemo bliže k Ypernu. Stražna služba je sedaj tod silno stroga in vsak hip se jc ostro glasilo v voz: »Kdo tu:3 Kmalu so sc tudi zopet oglasili topovi, kajti tema ni zanje nobena ovira. Kjer je v kmečkih hišah gorela luč, so jo gotovo prižgali vojaki. Kajti prebivalcev v teh krajih ni več. Samo v Mossledeju so ostale usmiljene sestre. Redovnice vodijo drugače hiralnico, kjer strežejo starim možem in ženam do njihove srečne smrti. Sedaj so isto krščansko ljubezen izkazovale bolnim nemškim vojakom, pred štirinajstimi dnevi so pa stregle bolnim Angležem, Vsak, kdor je vstopil, je dobil gorko kavo in kos mesa.
BREZUSPEŠNI NAPORI RUSOV PROTI ČRNOVICAM.
Črnovice, 9, novembra. Včeraj so Rusi, nahajajoči se na sprednji črti svoje vojske pri Boji in Novosjelici, obstreljevali Črnovice s šrapneli, toda sovražnikove baterije so morale kmalu obmolkniti. Spopadi predstraž so se končali s tem, da so se morali Rusi umakniti. Bojev vzhodno od Črnovic se je vdeležilo mnogo ruskih črno-vojnikov zadnjega letnika.
15.000 OZDRAVLJENIH VOJAKOV.
Budimpešta, 11, novembra, »Pesti Hir-lap« poroča iz Segedina: Tu se je bilo ustanovilo 11 vojaških bolnišnic, v katere je bilo od začetka vojne sprejetih nad 17 tisoč ranjenih in bolnih vojakov. Sedaj je zopet prostora za 8000 ranjenih. Ker je pa tudi med ostalimi že velik del ozdravljenih, je računati, da je v segedinskih bolnišnicah ozdravilo doslej že 15.000 ranjenih ali obolelih vojakov, katerih pretežni del se je podal zopet na bojišče.
POLKOVNIK H O EN ODLIKOVAN Z ŽELEZNIM KRIŽCEM.
Berolin,. 11. novembra. Poveljnik avstro - ogrskega vojnega poročevalskega stana polkovnik pl. Hoen je odlikovan z železnim križcem.
AVSTRO - OGRSKO VOJNO POSOJILO.
Budimpešta, 12. novembra. Ogrsko - francoska zavarovalna družba je podpisala na vojno posojilo 1 in pol milijona kron s pripombo, da prevzame za dobo petili let zaprte komade.
Dunaj, 12. novembra. V včerajšnji seji državnozborske centralne komisije državnih dolgov je finančni minister baron Engel označil pogoje subskrip-cijskega posojila. Komisija je po kratki debati soglasno sklenila, da ne bo oporekala novemu posojilu.
Budimpešta, 12. novembra. Knez primas dr. Czernoch je izdal pastirsko pismo, v katerem pozivlje vernike in duhovnike, naj se udeleže subskripcije vojnega posojila ter v navdušenih besedah opominja duhovščino na njeno patriotično dolžnost. Mesto Subotica je podpisalo na vojno posojilo milijon kron. Sindikat budimpeštanskih izda-
Mlada, ljubka redovnica nam je smehljaje pripovedovala, da že 14 dni ne spi drugače, nego na stolu. »Saj ne morem k počitku,« je menila, »ker vedno trkajo tudi ponoči in je treba, da je voda v kotlu vedno gorka. Sicer je pa včeraj granata zadela našo hišo in odnesla polovico moje postelje, torej s posteljo itak nič ni.« Uro preje, nego smo mi dospeli, je udarila granata v samostanski vrt, toda redovnice se za vse to niso menile. Skrbele so le za gorko kavo in prosile častnika le za to, da bi tudi za njihove starce in starke pre-skrbel mesa. Sestra, kateri je granata razdrobila posteljo, mi je naročila pozdrave za svojega očeta, gostilničarja pri Ostende, ter mi ob tem povedala svoje krstno ime: Klementina. Prišel je vojak in zahteval od sestre Klementine volneno odejo. Začudeno in žalostno ga je pogledala in rekla: »Ako hočeš, da eden mojih starčkov v tej mrzli noči zmrzuje, potem ti jo lahko dam!« Vojak ni rekel nič, se obrnil in šel, da se zarije v slamo.
Iz strelskih jarkov na zahodnem bojišču.
»Corriere della Sera« objavlja nova mikavna poročila iz življenja francoskih vojakov v strelskih jarkih. Neki častnik piše, da so njegovi vojaki v utrdbah napravili kopalnico, ki je čisto moderno opremljena. Cela stotnija se lahko zjutraj v toplem tušu izkoplje. Prišli so vsi generali, ki so občudovali naše razkošje, 'mamo tudi
jateljev časopisov je podpisal 150.000 kron.
Budimpešta, 12. novembra. Včeraj
je izšel prospekt šestodstotnega državnega rentnega posojila, takozvanega vojnega posojila leta 1914. Prospekt obsega že znane pogoje. Izdale se bodo zadolžnice po 50, 100, 1000, 5000 in deset tisoč kron. Subskripcija se bo vršila od 16. do vštetega 23. novembra.
ZOPETNO POVIŠANJE CEN ŽITU.
Dunaj, 11, novembra. (Z žitne borze). Borza je zopet povišala cene. Za mala naročila se mora plačevati pšenica in rž 10 vin. dražje, koruza 35, oves pa 5 vin.
RUSIJA ZOPET PRITISKA NA RUMU« NIJO,
Berlinska »Kreuzzeitung« razpravlja o razlogih, zakaj da odpošilja Rusija vojake iz Vzhodne Galicije na jugovzhod. List sodi, da zbira Rusija v Besarabiji zato vojake, da zopet pritiska na Rumunijo.
RUSKI SOCIAL DEMOKRATIČNI VO» DITELJI PROTI OFICIELNI RUSIJI.
Geneva, 11. novembra. Znani ruski socialno demokratični voditelj Lenin priobčuje v tukajšnjem socialno demokratičnem glasilu članek, v katerem se naj ostrejše izraža proti ruski ofici-elni politiki in priznava Poljakom in Ukrajincem vso pravico, da se borč za svojo samostojnost. Tudi v interesu mednarodne socialne demokracije je, da dobe Ukrajinci svojo samostojnost, ker šele potem se bodo mogli kulturno razvijati. Lenin obsoja početje tistih socialnih demokratov, ki so se postavili v službo carizma in slikajo delavstvu sedanjo vojno kot ljudsko stvar, S to pasivnostjo nasproti carizmu izdajajo ti navidezni socialni demokrati stvar mednarodne socialne demokracije. Rusija je dovolj velika, da se lahko razvija kot narodna državna tvorba, katere obstanka nihče ne ogroža. Toda, ruskim oblastnikom gre za osvajanje pod plaščem veleslovanstva. V tej vojni, pravi Lenin dalje, se v ruskem meščanskem časopisju veliko razburljivega piše o razdejanju belgijskih mest in zgodovinskih starin. Nič se pa ne omenja o opustošenjih v Ukrajini in v Galiciji, ki jih je izvršila Rusija, kakor bi bila kri ukrajinskih in galiških kmetov manj vredna nego belgijske starine. Dalje pravi Lenin, da imajo Slovani v Avstriji več kulturne svobode kakor kjerkoli drugod in cla se jim ne jemlje materinega jezika kakor Ukrajincem v Rusiji. Ako že hočemo govoriti o slovanski državi, pravi Lenin,
brivnico, gradi se malo varietetno gledališče; neki vojak artist prireja s svojim psom predstave. Divjačina, ki bega med našimi in sovražnikovimi strelskimi jarki, povzroči marsikak veseli dogodek. Nekoč smo zajca sprejeli z ognjem z obeh strani. Pričeti bi se bil moral boj za žival, a v nemških strelskih jarkih se je klicalo: tabak! tabak! Streljanje se je ustavilo. Neki Francoz je šel po zajca in je položil na mesto, kjer je ležal zajec, zavoj tobaka, po katerega je prišel mirno neki Nemec. Trenutek potem pa ni smel nihče več pokazati svoje glave iz jarka. Za kratek čas se strelja tudi v tarčo. Kak Francoz vzdigne čepico na puški, iz sovražnikovih jarkov seveda vedno streljajo na njo. Kakor hitro krogla zadene čepico, dajo Francozi znamenje z lopato ali s krampom, da je bila čepica zadeta. Da se vojaki zavarujejo pred nočnimi napadi, posujejo tla pred jarki z izpraznjenimi škatljami za konzerve, ki ropotajo. Večkrat zaide kak zajec ponoči med škatlje in vsi začno streljati na njegovo senco.
Boji v zapadni Flandriji.
Nemški vojni poročevalec pise iz Briigge z dne 2. novembra:
Od jutra do večera sem stal pred flandernsko vaško krčmo, kjer sc cepijo ceste na pet strani, predvsem pa v Ypern in Dixmuident za katera divja borba že. 14
LISTEK.
potem je to Avstrija. Koristi ruskega proletariat a zahtevajo, da Rusija pod nobenim pogojem ne zmaga. Končno izjavlja Lenin, da bo vodstvo ruske socialne demokracije izdalo na ruske proletarce oklic proti vojni.
Kako je sedaj v Lvovu?
Cenzurirani listi poročajo naslednje o položaju v Lvovu: Ruske oblasti so prepovedale v Lvovou prodajo alkohola ter določile za prestopek kazen 6 mesecev zapora, eventuelno 3000 kron globe. Pripovedujejo, da so bile v celi ruski državi uničene zaloge alkohola. Ko je v Lvovu dovolilo vojaško poveljstvo, da sc sme v nekaterih lokalih za čas treh dni točiti pivo, so se nekateri ruski častniki tako napili in povzročili take škandale, da so morali dovoljenje preklicati. Restavracije in kavarne so se zaprle v svrho prodaje živil na povelje oblasti, vendar pa je obisk zelo slab.
Izmed finančnih zavodov poslujejo »Ustredni banka«, gališka deželna banka in gališki zemljekreditni zavod. Ti zavodi poslujejo na povelje vojaških oblasti, seveda v zelo omejenem obsegu. Rusi se obnašajo razmeroma dostojno; visoki funkcijonarji so zagotovili prebivalstvu, da bodo tolerantni napram vsem narodnim in verskim vprašanjem Poljakov. Dovolili so tudi, da se smejo vrniti rimsko - katoliški duhovniki, ki so zapustili Lvov, ako to želi rimsko - katoliški nadškof Bilzew-ski. Te obljube veljajo samo za čas vojne.
Rusi govore zelo mnogo o avtonomnem poljskem kraljestvu, ki naj bi obsegalo Rusko Poljsko, vzhodno Prusko, Poznanjsko, sedanjo prusko Zgornjo Šlezijo, tešinsko pokrajino in zahodno Galicijo do visleške črte. Vzhodna Galicija pa je — kakor pravijo Rusi — pradavna ruska zemlja in mora pripadati k Rusiji. Za podkralja nove avtonomne Poljske je določen veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Poljska družba je seveda napram tem ruskim obljubam zelo skeptična. Rusi so ponovno izvršili v Lvovu hišne in telesne preiskave, da bi zaplenili vsako orožje. Ruski vojaki so porabili vsako priliko, da so pasante oropali njihovega denarja in vrednosti. Zasebna stanovanja so zaradi nastanjenja ruskega vojaštva zelo mnogo trpela.
Prišlo je tudi že do velikih anti-semitskih izgredov. Vsled trditve nekega kozaka, da mu je ukradel neki jud 10 K, so izvršili v judovskem predmestju Lvova strogo revizijo. Pri tem je bil okraden kozak ustreljen skozi neko okno z revolverjem. Ta dogodek je bil povod, da so v židovskem predmestju streljali s strojnimi puškami na hiše in pasante, pri čemer je bilo 50 ljudi ubitih. Tudi v nekem drugem delu mesta je došlo do izgredov. V ulici Valova so namreč Rusi zasedli nekaj hiš, iz katerih se je baje streljalo. Rusi sicer dovoljujejo, da se Poljaki poslužujejo poljskega jezika, poljskih narodnih barv in da se v javnih lokalih igrajo poljske narodne himne, toda v vseh ozirih se že kaže sistem poruse-vanja. Ena sama poljska ljudska šola je bila šele po daljših pogajanjih in trudapolnih intervencijah otvorjena. Ko so Rusi došli v Lvov, so zaprli 16 meščanov kot talce, in sicer 4 Poljake, 4 rusofile, 4 Ukrajince in 4 Izralite. Teh 16 talcev so internirali najprej v mestni
hiši, potem pa v nekem hotelu. Čez 14 dni so pa vse izpustili razen Židov.
Trgovina v Lvovu ie zelo malenkostna, draginja pa ni prevelika, ker so oblasti določile maksimalne cene. Rubelj ima kurz 3 K 30 vin. Železniški promet se vrši v smereh proti Brodv-ju, Podnolocyski in Grodeku. Vojne vesti, ki prihajajo v Lvov, so izključno ruskega izvora.
Cesar in vojno posojilo.
Dunaj, 12. novembra. Cesar je odredil, da se iz njegovega zasebnega premoženja določi znatna svota za avstrijsko in ogrsko vojno posojilo.
Dunaj, 12. novembra. Načrt za 5 in pol odstotne avstrijske zakladnice je izšel.
Bolgarija izroči Srbiji nolo.
Sofija, 12. novembra. V uradnih krogih se čuje, da namerava bolgarska vlada v najkrajšem času izročiti v Nišu noto resnega pomena. V noti bodo označene ne-odjenljive zahteve, od katerih Bolgarska ne bo odnehala.
Nemci zasedli Dhtmuiden. - Podrobnosti o srditih bolita na zahodu.
Iz južnega bopa. - v
bojih vjel 4300 Srbov.
Dunaj, 11, novemra. (Uradno.) V jutranjih urah 10. novembra smo višine Mišar južno od Šabca po štiridnevnih, izgub polnih bojih z naskokom vzeli in tako sovražnikovo desno krilo vtisnili. Imamo številne ujetnike. Nasprotnik je moral močno utrjeno črto Mišar — Cer-planina zapustiti in se umakniti. Močni sovražni zadnji oddelki se v pripravljenih obrambnih stališčih vnovič upirajo.
Prodiranje vzhodno od Ložnice— Krupnja se vrši gladko naprej kljub hudemu odporu sovražnikovih zadnjih oddelkov.
Višine vzhodno od Zavlake so že v naši posesti.
Kakor je doslej znano, je bilo v bojih od 6. do 10. novembra ujetih 4300 mož, zaplenjenih 16 strojnih pušk, 28 topov, med temi en težek top, ena zastava, več municijskih voz in zelo veliko municije.
SRBSKI BEGUNCI.
Sofija, 12. novembra. Vsak dan pobegne večje število srbskih vojakov na bolgarsko ozemlje, en sam dan 40 mož. Begunci pripovedujejo, da je srbska armada utrujena. Ozdravljeni srbski ranjenci se branijo zopet iti v bojno črto. Dve stotniji srbskih ranjencev, ki so bili nastanjeni v južni Srbiji, je pobegnilo.
Abbas II.
egiptovski kedive.
Berolin, 11. novembra. (Uradno.) Na bojišču pri Yser smo včeraj dobro napredovali. Dbunuiden smo z naskokom vzeli. Nad 500 ujetnikov in devet strojnih pušk je v naših rokah.
Dalje južno so prodrle naše čete preko kanala (Yser).
Zahodno od Langhemarcka so naši polki prodrli med petjem »Deutschland, Deutschland iiber Alles« proti prvi črti sovražnih stališč in jo zavzeli. Ujetih je okolu 2000 mož francoske linijske infante-rije in zaplenjenih šest strojnih pušk.
Južno od Yperna smo prepodili na-sprtonika iz Saint Eloy, za katerega se je več dni vršil srdit boj. Tu smo dobili 1000 ujetnikov in šest strojnih pušk.
Kljub večkratnim hudim protinapadom Angležev so ostale obvladujoče višine severno od Armentieres v naši posesti.
Velike izgube so imeli Francozi pri poizkusu, obvladujoče višine severno Vienne le Chateau na zahodnem robu Argonov priboriti si nazaj.
Tudi v argonskem gozdu, kakor severovzhodno in južno od Verduna so bili francoski sunki povsod vrženi nazaj.
Višje armadno vodstvo.
XXX
Vojni položaj na zahodu je spremenjen.
Berolin. »Daily Cronicle« v Londonu je 10. novembra pisal, da je sedaj nedvomno, da se je položaj na zahodu definitivno spremenil.i
Angleško poročilo o bojih na Francoskem.
Berolin, 11. novembra. Neki angleški poročevalec piše iz Francije: Nemška artiljerija strelja predvsem na angleško kavalerijo. Neki konjiški polk, ki je bil oborožen s sulicami, je dobil povelje, da zasede Mes-sime. Namesto sulic so dali jezdecem bajonete, ki so jih imeli prvič v rokah, a pokazali so tako spretnost kakor utrjeni in-fanteristi. Indijske čete so pokazale enaki pogum.
Potem poroča poročevalec o bojih blizu Reimsa in Soissonca: Nemci so ob kanalu Oise-Aisne postavili več težkih topov, da bi podvojili obstreljevanje Reimsa in Soissonsa; tudi so spravili na mesto nova ojačenja proti postojankam zaveznikov severno od Aisne, Broyer do Vaillyja. Pred premočjo so se zavezniki umaknili na ugodnejše brambne postojanke v Bourg Comin in Soupir ter mobilizirali svoje levo krilo. Morali bi bili ali razkriti levo krilo francoske pehote, katero so krili, in bi bila pehota na ta način prišla v jako nevaren položaj, ali pa so morali poizkusiti, da prisilijo nemške topove k molku. Kavaleristi so dobili povelje k naskoku, pri čemur so šli preko ozemlja, ki so je obstreljevali nemški topovi. Večina je srečno dospela do nemških črt in Nemci so bili prisiljeni topove potegniti nazaj ali pa so ustavili ogenj. Infanterijski boj pa ni bil tako srečen in proti večeru se je iz previdnosti odredilo, da se čete umaknejo 2—3 milje nazaj v Vailly.
Boji so trajali cel prejšnji teden. Reims in Soissons sta bila znova izpostavljena ognju. Francozi se pred četrtkom niso mogli ustaliti v Soupirju in Sapigneurju. V petek se je črta na eraonnski planoti znova zasedla. Povodom Millerandovega obiska v Verdunu se je zvedelo, da so se brambne zgradbe te trdnjave še ojačile.
K temu poročilu pripominja »Lokalan-zeiger«: To poročilo ima očividno samo
dni. Trume nemških ranjencev, ki gredo na kolodvor v Roulersu, odkoder jih vozijo v domovino, prihajajo tod mimo. Večinoma so lahko ranjeni, in sicer na levi roki. To je ravno roka, ki se vidi iz strelskega jarka, ko se naravna puška. Ranjenci pripovedujejo, o izredno umetno in močno zgrajenih angleških strelskih jarkih. Angleži so svoje jarke pokrili s cementom in oklopnimi ploščami, a kljub temu se niso upali v prve vrste. T je so poslali svoje zaveznike, Francoze. Tudi ujeti Francozi, ki so šli mimo mene, so potrdili, da so njihovi angleški bojni bratje zelo previdni. Zadnje dni da sploh niso videli nobenega Angleža več. Pripovedovali so tudi o velikih francoskih izgubah, kar gotovo ni bilo zlagano. Kajti naši infanteristi so mnoge v naskoku vzete strelske jarke našli do vrha napolnjene z mrliči. Strojne puške, šrapneli in granate, to so orožje v tej bitki, ki je bila 1. novembra še skoro ravno tako neodločena kakor pred štirinajstimi dnevi. In to- in onstran je prišlo v rabo novo strašno orožje: leteče mine. Ta raz-nesni izstrelek ne trosi samo dinamitnih drobcev, marveč razširja tudi strupene plin e. Videl sem narednika, ki jc vsled take mine postal gluh in slep. Na videz ni bil nič poškodovan in zdravnik je gojil nado, da bo mrtvično živčno stanje kmalu prešlo. Letečih min se sedaj v strelskih jarkih mnogo bolj boje, nego vsakega drugega ognja.
Poročnik, ki je rešil celo stotnij o.
Dne 13. oktobra ob 6. zjutraj so zapazili, cla je pričela Drina nekam čudno naraščati. Od minute do minute so se izsušeni mrtvi- rokavi Di*ine kakor tudi njenih pritokov, napolnili z deročo vodo, ki jc bila na nekaterih mestih 4.5 m globoka. Vsled tega nenadnega poplavljenja je bila četrta stotnija nekega bataljona popolnoma odrezana in je bila kar na mah do boka v vodi. Le požrtvovalnosti bataljonskega adjutanta, poročnika Jurija La-baša, sc je zahvaliti, da jc bila stotnija rešena. S par pijonirji jc na deskah priveslal k stotniji, pomiril oba oficirja in moštvo in jim povedal, da se žc clela vse potrebno za njih rešitev. Poročnik je nato hitro izdelal plov in napravil preko stare Drine pet, metrov dolgo brv, preko katere je bilo mogoče prepeljati celo 30 zabojev municije. 8 do 10 mož je poročnik sam pripeljal na varno. Trije so padli v vodo, a so jih še pravočasno rešili. Poročnik Labaš toliko časa ni miroval, da je bilo vse v redu.
Bodite usmiljeni z reveži!
V zooiogiškem vrtu v Lainsu se delajo okopi, kakor v vsej dunajski okolici. Vrhovno nadzorstvo ima stotnik. Nekega dne je prišel k njemu delavec, ki ie zaradi «voie sposobnosti bil določen za delovodjo
onega oddelka, in je prosil za en dan dopusta. Stotnik je vprašal delavca, zakaj potrebuje dopust, in ta mu je povedal, da mora poiskati stanovanje za svojo rodbino, ker mu jo je hišni gospodar vrgel na cesto. Stotnik je poklical službeni avtomobil in se odpeljal z delavcem k njegovi rodbini. Tamkaj je že cela tolpa pobalinov obska-kovala kup delavčevega pohištva, ki se je že nahajalo na cesti. Stotnik je stopil k hišnemu gospodarju in ga vprašal, zakaj je vrgel delavca na ulico. »Ker mi ni plačal najemnine.« — »Potrpite ž njim,« je dejal stotnik, toda gospodar je odgovoril, da hoče imeti svoj denar in da ne mara delavca v svoji hiši. Stotnik je potegnil iz žepa listnico in vprašal, koliko je delavec dolžan. »Dvajset kron.« Stotnik jc plačal dvajset kron hišnemu gospodarju, sc obrnil k delavcu in rekel: »Sedaj morete zopet nazaj v stanovanje,« Toda hišni gospodar se je odločno uprl, češ, naj gre delavec kamor hoče, da ga ne sprejme več v svojo hišo. »In zakaj?« jc vprašal stotnik ne-voljno. »Zato, ker sem jaz gospodar!« — Stotnik ni rekel nič, vsedel se je v avtomobil in se odpeljal. Komaj pa je minulo 24 ur pa je dobil hišni gospodar na podlagi zakona o vojnih dajatvah poziv, naj pride kopat okope, in za njegovega prvega predstojnika je bil določen — na cesto vrženi delavec!
namen hvaliti angleško kavalerijo; toda kav je v njem povedanega o vspeliih proti nemški artiljeriji, je docela nejasno, V ozemlju, ki je prepreženo s strelskimi jarki, je zlasti za kavalerijske napade jako tnalo prostora. In ako se glasom poročila sovražniku niti ni posrečilo vzdržati se proti nemškemu artiljerijskemu ognju, potem jc vtegnila konjenica doseči k večjemu kak trenotni vspeh, ki ga je takoj zopet izgubila, ko je sama prišla v nemški ogenj. To mnenje potrjuje tudi okolnost, da nemško vojno poročilo iz glavnega stana z nobeno besedo ne omenja teh činov angleške konjenice.
Novi nemški načrti na severnem Francoskem.
Pariz. »Echo de Pariš« piše: Zdi se, da je najnovejši nemški načrt, da proclro bojno črto zaveznikov pri Ypern in da pridejo do Calais mimo Hace-brouka. Nemci so obstreljevali Ypern dva dni iz daljave 15 km. Nove nemške moči prihajajo čez Liittich, Diest-Mecheln.
Francosko pustošenje v lastni deželi. —• 1200 ljudi zgorelo.
Berolin. »Lokalanzeiger poroča: Francoski begunci, ki prihajajo iz mesta Albert* pripovedujejo: Opustošenje na Francoskem je strašno. V Albertu samem je zgorelo 1200 ljudi. Pri prvem napadu na mesto je zgorelo 20 hiš in več gospodarskih poslopij. Štiri predilnice, v katerih je delalo 5000 ljudi, je popolnoma uničenih od francoskih' topov. To je delo francoske armade.
Francoski vojaki jemljejo vse, ne ozirajo se na privatno lastnino in živino iz hleva, žito iz shramb. Kdor zahteva odškodnino, ga pošljejo k častnikom, ki pa tudi ničesar ne plačajo. Pravijo, da morajo v»e pobrati, da sovražnik ne dobi živil. Dežela je čisto opustošena. Ljudje strašno trpijo. Žive od odpadkov, ki jim jih dajejo vojaške kuhinje. Koljejo tudi mačke in pse, da se prežive. Pošteni ljudje morajo krasti, da se prežive. Število apašev se strašno množi. 24 vasi je popolnoma izginilo z zemlje. V Albertu so vojaške oblasti ustrelile 65 vojakov, ker so se uprli francoski vojaški oblasti. Francozi so zažgali cele gruče mr< ličev, ker jih niso mogli pokopati.
Hudi boji pri mestu Lille.
Hannover. Londonski list »Times« p!« še: V prihodnjih dneh se bo razvil pri mestu Lille, ki je veliko troelo vsled obstreljevanja, zelo hud boj. Sodeč po poročilih letalcev se zdi, da nameravajo Nemci tukaj bojno črto prodreti, in sicer z veliko silo. Zbrali so tukaj blizu 16 armadnih zborov. Ponovljena ofenziva Nemcev pri mestih Verdun, Reims in Soissons in popuščanje pri Nieuportu naj bi zaveznike zapeljala, da bi istočasno svojih čet ne koncentrirali na tem kraju.
Nemci dobivajo na zahodu ojačenja.
Kristianija. »Morgenbladet« poroča ii Londona: Po došlih poročilih se valijo velike množice svežih čet iz Nemčije v Belgijo. Napadi med Ypern in Arras se nadaljujejo. Ypern gori.
Amsterdam. »Telegraaf« poroča; Preteklo nedeljo so odšle nove sveže nemške čete na fronto med Ypern in Dixmuiden. Čete ob Yseri so se vrnile v Briigge. Severno od Briigge razstreljujejo nemški vojaki razne mostove.
Močne nemške pozicije pri Lille.
Amsterdam, 11. novembra, »Daily
Chronicle« poroča: Zrak med Veurne, Nieuportom in Dixmuidenom je zopet čist vojnega dima. V kraje Oostkerke in Rams-kapelle se je zopet vrnil mir. Nastop zaveznikov sc more le počasi vršiti, ker so se Nemci okoli mesta Lille močno utrdili. Francozi nameravajo opustiti obstreljevanje Arrasa.
V središču se vrše hudi boji. Soissons Nemci zopet obstreljujejo. Tudi proti Reimsu so Nemci zopet pričeli z ofenzivo.
Strategično umikanje zaveznikov.
Bern. švicarski »Bund« piše o položaju na zahodu: Strategično umikanje zaveznikov največje tc vrste, se sme imenovati popolnoma posrečeno. Ni še jasno, ali se bo iz tega razvil odločilen boj ali pa boj za posamezne postojanke brez konca in kraja. Ob kanalu Yser nimajo zavezniki brez velike premoči nobenega upanja na uspeh; ker je ozemlje zelo ozko in ga obvlada ogenj iz topov.
Ypern v nemških rokah? London. »Daily Cronicle« piše: Ypern gori; velik del mesta Je razrušen. Dne 10. novembra se je Nemcem posrečilo, da so s svojimi težkimi topovi mesto obvladali. Mesto je popolnoma prazno; noben človek ni iznubil življenja.
»Daily Mail« piše: Nemci so Ypern tako strašno obstreljevali, da so se morali zavezniki iz mesta umakniti.
Berolin. »Deutsche Tageszeitung« povzame iz londonskega lista »Daily Cronicle«, da je Ypern večinoma uničen vsled ognja. Nemci da so s pomočjo topov mesto zavzeli. V eni minuti so izstrelili 15 do 20 eksplozivnih granat e strašno silo.
Železniška zveza med Holandsko in Belgijo pretrgana.
Amsterdam. Železniška zveza med Ho-landsko in Belgijo je pretrgana. Belgijska vlada je namreč uslužbencem plačo ustavila, nemška vlada pa jih ni v službo sprejela.
Francoska poročila o izgubah na severu.
Gravenhage. Francoski listi priznavajo, da imajo zavezniki na Flandernskem velikanske izgube. Francozi maše izgube z mornariško infanterijo in četami iz kolonij.
Cesar Viljem pri armadi.
Berolin. »Tageblatt« poroča iz Kristi-anije: »Aftenpost« poroča iz Pariza, da so začeli Nemci s silovitim prodiranjem proti črti: Ypern, Hacebrouk, Saint Omer, Ca-liasi. Cesar je prišel k armadi. Vsi vojaški atašeji nevtralnih držav so zapustili Bor-deaux, da se vdeleže vojnih operacij. Do konca novembra ostanejo vsi na fronti.
»Nemški odpor bo zlomljen februarja 1916.«
Kopenhagen. Iz Londona poročajo: Neki francoski častnik je izjavil dopisniku »Daily Mail«, da vojska ne bo tako hitro končana, Francozi upajo, da bo nemški odpor zlomljen šele februarja 1. 1916.! !
45.000 Indijcev došlo v Marseille.
Turin, 11. novembra. »Gazetta del popolo« poroča iz Porto Mavricija, da je sporočil kapitan laškega parnika »Ustica«, ki je odplul iz Marseilla, da je došlo včeraj v pristanišče Marseille 25 parnikov z 45.000 indijskih vojakov. Parnike so spremljale francoske in angleške bojne ladje.
Nov belgijski poziv.
Berolin, 12. novembra. »Neue Freie Pr,« poroča, da bodo belgijski konzulati v Švici pozvali vse vojaške zavezance in vojaščine sposobne Belgijce do 45. leta, naj se takoj podajo v Calais ali Rouen.
Proti irskim listom.
London, 12. novembra, »Times« poročajo iz Doublina, da namerava irska vlada nastopiti proti revolucionarnim listom, od katerih so trije agitirali proti vstopu v armado in mornarico.
Fresloloi govor v angleškem parlamentu.
London, 12, novembra. (Kor. urad.) Včeraj je bil otvorjen parlament s prestol-nlm govorom, ki pravi med drugimi Energija in sodelovanje vseh mojih podložnikov r celi državi stremi za tem, da se zagotovi zmagovit konec vojske. Nadalje se omenjajo prizadevanja Anglije in vseh zaveznikov, da bi nasproti Turčiji ohranili prijazno nevtralnost.
Večina mohamedanskttt podanikov je udana in podpira državo. Po celi državi vlada neomajljiv sklep, na katerekoli način in za katerokoli ceno angleškemu orožju izvojevati triumf.
ostanke ponesrečenih bojnih ladij proti jugu. Parnika »Rdečega križa«, »Valdivia« in »Chile«, nadaljujeta svoje poizvedbe.
Angleška križarka Glasgow.
ki se je udeležila bitke v Tihem oceanu, se je, kakor poroča »Agenzia Štefani« iz Lime, pripeljala v Puerto Monte, ki leži 450 morskih milj južno od Valparaisa.
Dunaj, 12. novembra. General Rennen-fcampf je pri carju v nemilosti radi vzhodno-pruskih dogodkov. Premeščen je na Kavkaz.
Upor Borov se Siri.
Amsterdam, 12. novembra. Reuterjev urad poroča, da se je lokalni upor Deweta razširil po južnem ozemlju kapske kolonije.
ANGLEŽI HOČEJO BURE PREMAGATI Z VELIKIMI UGODNOSTMI.
Rotterdam. Iz Oranje države se po-toča, da so Angleži pripravljeni se pogajati z Buri o miru in da jim nameravajo veliko privoliti. Buri so pa odklonili angleško ponudbo.
DE WET HOČE V PRETORIJI USTANOVITI JUŽNOAFRIŠKO REPUBLIKO.
Berolin, 12. novembra, Iz južne Afrike poročajo, da je De Wet v nekem pogovoru izjavil: »Podal se bom k Maritzu, kjer bomo čakali in dobili municijo. Od tam bomo šli v Pretorijo, da odstranimo angleško zastavo in ustanovimo svobodno južnoafriško republiko.« De Wet ima tudi direktno zvezo z Nemci v jugozahodni Afriki,
Pomorska Dilka on Cileju.
Valparaiso, 12. novembra. Neki transportni parnik, ki jc v bližini, kjer se je vršila pomorska bitka, iskal preživelih ter se vrnil semkaj, poroča, da se ni našlo od pogrešanih križark nobenih preostankov. Sodijo, da so morski tokovi zanesli
Položaj v Kotoru!
Graški listi poročajo iz Rima: Kakor poročajo iz Bara, se namerava pričeti z energično mornariško akcijo proti Kotoru, — »Popolo Romano« poroča 8. t, m,: Tudi zadnja akcija francoskega brodovje, ki operira proti Kotoru je bila brezuspešna, V splošnem ni imelo francosko brodovje proti Avstro-Ogrski onega uspeha, ki so ga pričakovali pred dvema mesecema vsled njegove številne premoči.
Oblegovalno stanje na Nizozemskem.
Amsterdam, 12. novembra. Kakor poročajo listi, se je oblegovalno stanje razširilo na provinci Friesland in Groningen.
Verakruz se izprazni.
New York, 12. novembra, Wolffov ur, poroča: Carranza je pristal na pogoje Združenih držav v Ameriki, da se izprazni Ve-racruz.
800 konj zgorelo.
London, 12, novembra. Kakor poroča Reuterjev urad iz Norfolka v Virginiji, je zgorelo 800 konj na angleškem parniku »Rembrand« med vožnjo proti Francoski. Ladja je bila 200 milj oddaljena od pristanišča, ko je nastal požar in se je takoj vrnila.
Po padcu Tsinglaua.
Japonsko poročilo opisuje vseskozi trdovratno obrambo, zlasti pa nočni boj po zavzetju forta Moltke. Ogenj Iz strojnih pušk je pokosil cele vrste Japoncev. Boji so bili tako srditi, da je bilo izdano od japonske strani povelje,naj se bitka prekine, da se prepreči prepogubni boj po cestah.
JAPONCI IZGUBILI PRI TSINGTAVU 10.000 MOŽ.
Berolin, 12. novembra. Zavzetje Tsing-tava je stalo Japonce 10.000 mož.
JAPONSKI TORPEDNI ČOLN SE POTOPIL.
Tokio, 12. oktobra. Reuterjev urad poroča: Nek japonski torpedni čoln se je pred Kiaučavom, kjer je iskal mine, potopil. Večina posadke je rešena.
Turtija v vojski.
BOJI V KAVKAZU. — FRANCOZI OBSTRELJEVALI MALOAZIJSKO OBAL.
Carigrad, 11. novembra. Uradno poročilo turškega glavnega stana pravi: Na kavkaški fronti napada naša armada drugo črto ruskih postojank. Kakor pripovedujejo ujetniki in dezer-terji, se nahajajo Rusi v zelo slabem moraličnem stanju.
Neka francoska križarica in en torpedni rušilec sta oddala nekaj strelov proti obrežju pri Foki in Smymi (ob zahodni obali Male Azije), pa sta se oddaljila, ko sta naletela na odpor. Škode nista napravila.
TURKI POŠKODOVALI DVE ANGLEŠKI TOPNIČARKI.
Carigrad, 12. novembra. List »Terd-joumani Hakkikat« poroča: Nek turški motorni čoln je poškodoval v Abadanu v bližini izliva Šat el Arada neko angleško topničarko. Pri tem je bil ubit en mož posadke. Nek drugi turški motorni čoln, ki je opazoval pred hišo šejka v Kuveitu, Nu-hareka el Sabaha, je imel boj z neko angleško topničarko, pri čemur je bila ta težko poškodovana in se je pozneje potopila.
OBSTRELJEVANJE POTIJA,
Rotterdam. O obstreljevanju mesta Poti po neki turški križarki se poroča, da so se Turki izkrcali, ko je padlo 150 kro-gelj in da so s strojnimi puškami napadli Ruse, ki so bili prisiljeni, da so pobegnili.
RUSIJA SE TRUDI ZA PREHOD PO SUHEM PROTI CARIGRADU.
Dunaj, 12. novembra, »Reichspost« je zvedela od diplomatične strani, da se Rusija trudi v Bukareštu in Sofiji, da bi dosegla prehod proti Carigradu za ruske čete. To je pa najbrž le navidezni manever, ker Rusija potrebuje vojaštvo drugod-
TURŠKO PRODIRANJE V EGIPT.
Berolin, 12. novembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Iz najboljšega vira se čuje, da turške operacije proti Egiptu napredujejo. V Siriji se opaža mrzlično delovanje.
Carigrad, 12. novembra. Turške čete, ki so prodrle čez El Ariš, so vzele utrdbo El šur.
UPOR V EGIPTU.
Rim, 12. novembra. Med Nilom in cirenejsko mejo so se uprli celi rodovi.
PREISKAVA PRI RUSKI PARO-PLOVNI DRUŽBI V CARIGRADU.
Carigrad, 12. novembra. V prostorih ruske paroplovne družbe je bila oblastvena hišna preiskava. Turško brodovje je zopet ujelo brezžični brzo-jav, kar pomeni, da se v Carigradu nahaja še ena brezžična postaja.
ANGLEŠKA BELA KNJIGA O VZROKIH VOJSKE S TURČIJO.
London, 12. novembra. Izšla je 74 strani obsegajoča bela knjiga, ki razpravlja o dogodkih, ki so se dogodili pred izbruhom sovražnosti s Turčijo,
nemška bančna politika vodi v katastrofo.« Na to odgovarja »Vossische Zeitung«: »Nam se zdi, da imajo Angleži sedaj doma in v kolonijah dovolj drugih skrbi, ki so jim bližje nega nemška finančna politika.«
Napete denarne razmere po vsem svetu delajo tudi Zedinjenim državami velike skrbi. Evropski krediti so orne* jeni in inozemskih deviz ni lahko do* biti. Velevažno pa je, da se vzdrži kredit ameriških korporacij in tvrdk. M to svrho se je v Ameriki osnoval denar* ni pool, ki bo poslal 100 milijonov dolarjev v zlatu čez Kanado v London; da bodo na razpolago za ameriška plačila. Nekateri pa smatrajo to akcijo samo za manever, da dobi angleška! vlada nujno potrebni drobiž.	,J
i
PAPIR VARUJE MRAZ.

Vojna in gospodarstvo.
Današnja kontinentalna zaprtija.
Ravno 100 let je minilo, odkar je propadla ena najbolj znanih in naj-ostrejših Napoleonovih odredb, to je zaprtje kontinenta proti Angliji. Veliki cesar je s tem odredil popolno zaprtje evropske celine proti angleški trgovini in angleškim proizvodom. Anglija je pri tem igrala preganjano nedolžnost, v resnici je pa bila Napoleonova odredba le posledica in protisunek proti angleškemu nasilju na morju. Britska vlada sama je bila, ki je brezobzirno izkoriščala svojo premoč na morju, lovila tuje ladje in proizvode in blokirala celo obalo. V svojem odlo ku iz leta 1806., meseca novembra, s katerim je Napoleon I. odredil kontinentalno zaprtje, očita Angležem, da ne priznavajo splošno veljavnega mednarodnega prava, da postopajo s podaniki sovražnih držav, pred vsem z mornarji na trgovskih ladjah in potujočimi agenti in trgovci, kot s sovražniki in jih proglašajo za vjetnike; dalje da raztezajo osvajalno pravo, ki velja samo za državno lastnino, tudi na trgovske ladje in zasebno lastnino in končno da izrabljajo blokadno pravo, ki velja samo za utrjena mesta, tudi za odprta mesta in izlive rek ter proglašajo za blokirane kraje, pred katerimi nimajo niti ene vojne ladje, da, za blokado zapirajo cele ladje in celo državo. Te brezprimerne zlorabe so imele samo to svrho, da preprečijo promet med narodi in na račun kontinenta pridobe Angliji monopol v trgovini in industriji.
Napoleon je tu opisal Angleže tako, kakor so zaslužili in kakršni so še danes. Tudi danes lov6 Angleži ladje svojih sovražnikov in nevtralcev in za-segajo tovore. Toda kakor je kontinal-na zaprtija škodila tudi Napoleonu samemu, ravno tako se danes godi Angležem. Nemčija izdeluje veliko proizvodov, ki jih Angleži neobhodno potrebujejo; pa tudi rane, ki jih je doslej dobila angleška svetovna trgovina, so večje nego nemške. Vedno bolj prodira prepričanje, da so nemški proizvodi nepogrešljivi v svetovnem prometu in neki ameriški strokovni list piše: Reči treba, da ni nobenega drugega naroda na svetu, čegar trgovinsko zaprtje bi se gospodarsko povsodi tako težko občutilo kakor zaprtje Nemčije. .Inže-nerji in kemiki že dolgo vemo, da so Nemci na polju znanosti in tehnike prvi. Dogodki zadnjih tednov so pa to dokazali tudi širšemu občinstvu.
Z angleško kontinentalno zaprtijo je močno prizadeta tudi avstrijska izvozna trgovina. In vendar imamo dovolj prilike, da se svojim nasprotnikom primerno oddolžimo. Tako bi na primer naša industrija lahko poizkusila izpodriniti Francijo in Anglijo iz Rumunije, Bolgarije in Turčije. Čez Benetke in Rotterdam bi lahko stopili v zvezo z Združenimi državami in Južno Ameriko. Morda bi bilo le mogoče našim eksportnim industrijam na ta način nekoliko odpomoči. Premog bi lahko izvažali v Italijo, ki je v glavnem navezana na angleški premog. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da so sedaj glede premoga tako Angliji kakor nam postavljene gotove meje.
Splošne denarne razmere.
Francija le s težavo dobiva doma potrebni drobiž. Za izdane zakladne liste je dobila le 224 milijonov frankov, kar gotovo ni veliko. Francija in Angli-nančni položaj. Angleški finančni časopis »Ecconomist« meni: »Ako bo nemško orožje doseglo sijajne uspehe, potem bo Nemčija vojno tudi financi-elno brez težav premagala. Drugače pa
Neki veteran, ki se je udeležil vojske leta 1870/71, piše: Staro sredstvo, ki se pa malo uporablja, proti mrazu je papir. Kot vojak v pozimski vojski leta 1870/71 sem nosil na prsih in na hrbtni papir časopisov in se nisem nikoli prehladih Tudi nisem trpel vsled mokrote, ker obvaruje papir pred neprijetnim občutkom mokre obleke. Svetujem, da se ovijejo oblečene nogavice s papir* jem, da ne zebe v noge.	>(
---;-4
Nemška križarica jmden" uničena. 4 Nemška križarica joiiigsDerr DioKirana,
Najdrznejše nemške inozemske križarke, bojne ladje »Emden«, ki je bila; strah Indijskega oceana in angleške admi-ralitete, ni več. Dne 9. novembra jo je pri otokih Kokos v Indijskem oceanu obstreljevala in zažgala avstralska križarka »Sidney« ter jo je lastna posadka zapeljala na plitvino. Zgodovina »Emdena« je edina svoje vrste. Angleški listi so »Emden« primerjali z »Alabamo«, ono znamenito ladjo Združenih severoamerikanskih južnih držav, ki je pod poveljstvom kapitana Sem-mesa za časa državljanske vojne prizadela trgovskemu brodovju severnih držav, ogromno škodo, dokler je ni 19. junija 1864 uničila unijska ladja »Keasarge«, Neomejeno občudovanje je izrekalo angle« ško časopisje poveljniku »Emdena«, fre« gatnemu kapitanu Karolu pl. Mullerju zaradi njegove drznosti. Vsekakor se je to godilo z zelo mešanimi čuvstvi, zlasti od strani trgovcev. Angleški trgovski krogi računajo izgubo, ki jim jo je »Emden« prizadela samo v Indijskem oceanu, na čigaH dnu zdaj leži, nad 96.000 ton, na 40 milijonov.
XXX
Berolin, 11. novembra. Po uradnem poročilu angleške admiralitete je bila ladja N, V. »Emden« dne 9. novembra pri Kokos otokih v Indijskem oceanu, med tem ko se je en oddelek posadke izkrcal, da razruši angleško kabelsko in brezžično postajo, napadena od avstralske križarice »Sid-ney«.
Po trdovratnem, izgub bogatem boju je bila N. V. ladja »Emden« po premoči sovražne artiljerije zažgana in od lastne posadke postavljena na peskovino.
XXX
Berolin, 11. novembra. (Uradno.) An" gleška admiraliteta javlja, da je N. V, ladjo »Konigsberg« v reki Ruiiji (Nemška Vzhodna Afrika) šest milj od izliva angleška križarica »Chatam« blokirala s tem, da je pogreznila neki parnik za premog. Del posadke se je izkrcal in se utaboril v utrjenem taborišču. »Chatam« je izkrcane obstreljevala, a obstreljevanje baje ni imelo učinka.
xxx ;
Otoki Kokos so v Indijskem oceanu pod 12. stopinjo južne širine in 96. stopinjo vzhodne dolžine. Vseh otokov je 20, ki imajo skupno 700 prebivalcev, med njimi 400 domačinov, in pripadajo angleški gu-berniji Straits Settlements. Od leta 1901 so s kablom zvezani z Evropo in Avstralijo.
XXX
Rufiji je reka v nemški vzhodni Afriki, ki se izliva v morje pri mestu Simbauranga nasproti otoku Mafia.
XXX
MRTVI IN UJETNIKI S KRIŽARICE »EMDEN«.
London, 12. novembra. Reuterjev urad poroča uradno: Kapitan križarice Emden pl. Mttller in poročnik Franc Jožef princ pl. HohenzoIIern sta vojna ujetnika in nista ranjena. Izguba na ladji Emden znaša 200 mrtvih in 30 ranjenih. Admiral je odredil, da se izkažejo preživelim ujetnikom vse vojaške časti in da obdrže kapitan iu vsi častniki svoje aablie.
Turška mornariška artiljerija.
POGIBELJ NEMŠKIH KRIŽARK »KONIGSBERG« IN »EMDEN«.
London, 12. novembra. (Kor. urad,) Admiraliteta poroča: Ko je napad na »Pegasus« 19. septembra pokazal, kje da se je nahajala križarka »Konigsberg«, je admiraliteta v vzhodnoafrikanskih morjih zbrala skupaj nekaj hitrih križark, ki so preiskavale morje. Angleška bojna ladja »Catham« je našla 30. oktobra nemško križarko »Konigsberg«, ki se je nahajala reki Rufiji nasproti otoku Maha. Bojna reki Rufidschi nasproti otoku Mafia. Bojna ladja »Catham« se ni mogla približati »Ko-nigsbergu« po reki. Najbrže je nemška križarka obtičala v preplitvi reki. Del posadke križarke »Konigsberg« se je izkrcal in utrdil na obrežju. Utrdbe in nemško križarko je obstreljevala angleška bojna ladja »Catham«, a gosti gozdi so preprečili, da bi se Angleži prepričali, koliko škode so napravile krogle. Nato se je vse storilo, da se nemška križarka zapre v reki. Potopili so v izlivu reke neki parnik, k? je prevažal premog. Ko so nemško križarko tako ujeli in preprečili, da bi mogla še škodovati, so bile nagle ladje, ki so jo zasledovale, proste za drugo službo. Drugo kombinirano operacijo so izvedle hitre križarke proti nemški križarki -. Emden«. Angleške križarke so podpirale francoske, ruske, japonske in avstralski bojni ladji »Melbourne« in »Sydney«. 10. t. m. se je poročalo, da se je pripeljala križarka »Emden« h Kokos otokom, kjer je izkrcala na otoku Kelling oborožen oddelek, da uniči brezžično postajo in da prereže brzojavni kabel, Avstralska križarka »Sydney« je presenetila križarko »Emden« in jo prisilila na boj. V hudem boju, ki je sledil, so bili ubiti na Sydneyu trije in ranjeni trije mornarji. »Emden« je zavozila na obrežje in je zgorela. Rešencem so pomagali, kolikor so mogli.
»Emden« in nemško časopisje.
Berolin, 11. novembra. Vse časopisje globoko obžaluje izgubo križarke »Emden«, ki je končala svoje delo kot junak. Tej bojni ladji se je posrečilo uničiti bajko o nadvladi Angleške nad morjem.
Angleži po uničenju križarice »Emden«.
Amsterdam. »Telegraf« javlja iz Londona, da so poročila o križarici »Emden« posebno v krajih Silf vzbudila veliko veselje. Lloyd je znižal zavarovalnino na ladje na polovico. Splošno kvalijo kapitana križarice »Emden« kapitana Mtillerja. Pravijo, da se je napram moštvu in potnikom vedno kazal viteško in upajo, da kapitana ni med padlimi.
japonske zahteve.
Dunaj, 12. novembra. »Reichspost« prinaša brzojavko kodanjskega lista »Politi-ken«, ki pravi, da zahteva Japonska od_ Kitajske, naj odstrani svoje čete iz province Šantung, katero namerava Japonska začasno zasesti v varstvo Tsingtava.
X
X X
Malo zavarovano nemško križarko »Emden« so zgradili v gdanski (Danzig) ladjedelnici. Obsegala je 3650 ton. Stroji so razvili lahko 13.500 konjskih sil. Križarka je vozila s 24-1 morskih milj na uro. Oborožena je bila križarka »Emden« z 12 10-5 cm topovi, z dvemi strojnimi puškami in z dvemi torpednimi cevmi. Posadka je štela 361 mož. Škodo je napravila osobito Angležem v sedanji vojski ogromno.
Zavarovana avstralska križarka » Syd-liey« je zdaj stara dve leti. Obsega 5700 ton, stroji razvijajo 25.000 konjskih sil in prevozi 25-5 morskih milj na uro. Oborožena je z osmimi 15-2 cm in s štirimi 4'7 cm topovi in s štirimi strojnimi puškami. Posadka šteje 400 mož.
Sklicanje iiaiijanskeia parlumenlo.
Rim, 10. novembra. Dan sklicanja ita lijanskega parlamenta se po dogovoru med predsednikom zbornice in ministrskim predsednikom določi še pred 20. novem brom. Zagotavljajo pa, da se zbornica ne otvori pred 2. decembrom in da bo imela le nekaj sej. Proti koncu tega meseca se snidejo razne parlamentarne stranke v posvetovanje, uradni socialisti pa so že sklicali shod na 15. t. m., da izvolijo govornika, ki se oglasi pri vladnih naznanilih,
V Kanadi se Hoje iraškega napada.
Kodanj. Ne samo na Angleškem, tudi v Kanadi se vedno bolj vznemirjajo, ker se boje, da Nemci nameravajo napasti Kanado. Angleški listi poročajo iz Ottawe, da se prirejajo velike manifestacije, pri katerih zahtevajo, da naj se za obrambo dežele ukrenejo boljše obrambne odredbe. Parlament naj se takoj skliče. Kanadski ministrski predsednik in vojni minister sta se takoj vrnila v glavno mesto.
Ali poseže Grška v sedanjo vojsko.
Berolin. Neka kodanjska brzojavka poroča, da je 9. t. m. odpotoval grški princ Jurij s svojo soprogo iz Kodanja čez Nemčijo, Švico in Francijo domov. Poročilo je zato zanimivo, ker je princ Jurij še nedavno izjavil nekemu časnikarju, da ostane Grška nevtralna in da namerava pozimi ostati v Kodanju. Njegovo odpotovanje je v zvezi s poročilom solunskega lista »Se-colo«, da je Anglija naprosila Grško za 50.000 mož močno pomožno grško armado za Egipt. Grška je baje voljna, da ugodi Angliji, če jo odškeduje in če ji jamči, da se ne bo kršil mir na Balkanu, V zvezi s tem je tudi zasedanje Epira, ki ga je Grški zagotovila Anglija.
Položaj na Porinoaiskem.
Lizbona. Portugalska mora vsled svoje zveze z Angleško poslati pomožne čete na francosko bojišče. Republikanci stoje na strani trojnega sporazuma, monarhisti jim pa nasprotujejo. Vojaški krogi s sedanjim položajem niso zadovoljni. Poizkus monar-histične vstaje se je pa hitro zatrl. Ob tej priliki je sodrga uničila vsa uredništva kraljevskih časopisov. Mobilizira se na Portugalskem zelo počasi in bodo mogle portugalske čete odriniti na bojišče šele začetkom bodočega leta.
Dnevne novice.
-f- V obrambo duhovščine. Tudi koroška sodalitas je prejela od prevzv. graškega knezoškofijstva na tožbo zoper g. dr. Udeta zagotovilo, da obžaluje njegov članek in da bo potrebno ukrenilo, da se storjena škoda popravi.
+ Prošnja procesija solkanske župnije za zmago in mir na Sv. Goro pri Gorici. Prepozno za včerajšnjo številko smo prejeli: Kakor je že iz »Slovenca« znano, je bila preteklo nedeljo za solkansko župnijo procesija na Sv. Goro. Nameravala se je procesija za cel slovenski del nadškofije, a iz zdravstvenih ozirov se ni dovolilo več, kakor za župnijo Solkan. Ko pa je slovensko ljudstvo zvedelo o procesiji, se je iz vseh krajev vdeležilo v velikem številu. Že v soboto so neštete množice šle na Sv.
"Vnnški top v boju ob belgijskem obrežiu.
Goro, a v nedeljo so prišli verniki iz vseh bližnjih in dalnjih krajev, celo iz tržaške škofije. Svetogorska bazilika je velika, a ta dan je bila premajhna. Računa se, da se je zbralo isti dan na Sv. Gori do 10 tisoč ljudi. Lep je bil govor mil. g. prošta o uzrokih šibe božje — sedanje vojske. Ljudje si bodo gotovo zapomnili besede visokega govornika. Ob 10. uri je bila pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil prevzvišeni knezo-nadškof. Peli so prav lepo solkanski pevci pod vodstvom skladatelja g. Vinko Vodo-pivca. Ljudstvo je ta dan res prišlo na božjo pot iz srčnega nagiba, dokaz temu je, da je večina ljudstva čakala na Sv. Gori še popoldanske službe božje. In, če bo avstrijski orel zmagonosno zaplapolal nad premaganimi sovražniki, smo sklenili da poj-demo zopet na Sv. Goro z zahvalno procesijo.
+ Avstrijsko vojno posojilo. Tajništvo c. kr. poštne hranilnice naznanja, da je konzorcij za izvedbo državnih kreditnih operacij, v katerem je poleg poštne hranilnice zastopanih 14 dunajskih in čeških bank sklenil, da store banke vse, da za-jamčijo popolen uspeh vojnemu posojilu, ki ga namerava avstrijska državna polovica najeti.
-f- Duhovniške vesti. Župnijo Žalec v Savinjski dolini je dobil č. g. Anton Veter-nik, župnik na Dolu pri Hrastniku. — Č. g. kaplan Kari Malajner je prestavljen iz Šmartna pri Velenju v Trbovlje.
+ Odlikovanje. Za hrabrost pred sovražnikom na severnem bojišču je bil dne 23. oktobra v ormoški bolnici odlikovan s srebrno kolajno vrl Slovenec četovodja 87. pešpolka g. A n t o n P o 1 a k, c. kr. nadpaznik finančne straže v Mariboru.
Proti obrekovalcem. Iz Zavrha pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah se nam poroča: Martin Čeh, viničar na Kljunovščaku, je hotel po svoji volji izrabiti vojni čas proti našemu gospodu župniku. Zato je bil dne 6. novembra pri Sv. Lenartu obsojen na tri tedne zapora, poostrenega z enkratnim trdim ležiščem na teden. — Pametnejše je napi^avila Julijana Grah v Spodnji Voličini v enaki zadevi. Ona se je namreč rajše poravnala ter plačala 40 K za avstrijski Rdeči križ in stroške.
Božič v vojni. Kot božična darila za naše vojake v vojni so posebno pripravni sledeči predmeti: ure, žepni noži, mali samovari, žlice, vazelin v tubah, bllježnice, svinčniki, električne žepne svetilke (samo take, ki ne rabijo nadomestnih tvarin), sveče, smodke, svalčice, tobak s pridejanim cigaretnim papirjem, kratke pipe za tobak (takozvane burske pipe), tobak za pipe, užigalice, konzerve, keks, preprečenec, čokolada (izključene so siceršne jest-
vine), Odpošilianje božičnih daril za vojake sploh kakor tudi za vojake gotovih krdel, na primer »za 17. pešpolk« ali »za 10. poljsko kompanljo 27. domobranske pešpolka« se lahko izvrši polom nabhališča za darila v natura-lijah c. kr. deželne vlade v Ljubljani,
Simon Gregorčičeva ulica 20, pritličje, na desno, kjer se zamore pravilno zamotana z označbo »božično darilo«, z morebitnim namenilom ter z napoved* Jo imena in naslova darovalca opremljena darila oddati. Za pravilno dostav-ljenje daril, ki so namenjena za gotove posamezne vojake, nabirališče daril v naturalijah seveda ne more prevzeti nikake odgovornosti.
+ Hranite živila. Da se ljudstvo opozori, kako nujno potrebno je že sedaj skrbeti, da se zabrani pomanjkanje na živilih, ki bi utegnilo v poznejšem času nastati, če bi se sedaj lahkomišljeno prodajala živila, je poslal deželni odbor vsem županstvom Kranjske sledečo okrožnico: V sedanjem izrednem času je nujno potrebno, da se ohranijo v deželi ona živila, katera imajo ljudje doma na razpolago, ker se ne ve, koliko časa bo trajala še vojna. V nekaterih krajih je še žita, fižola in krompirja, ki ga posamezni posestniki za prvi čas ne bodo sami za se potrebovali. To izrabljajo razni prekupci, ki skušajo s kolikor mogoče visokimi cenami iztrgati ljudem živila iz rok. Ljudje se dajo mnogokrat po teh cenah zapeljati in odprodajo živila tako, da se je bati pomanjkanja teh živil v deželi v poznejšem času. Zlasti se v zadnjem času odprodaja fižol in tudi prašiči se v veliki meri izvažajo. Dolžnost javnih oblastev je, da ljudstvo opozore na pretečo nevarnost, če lahkomišljeno odprodajajo živila. Županstvu se vsled tega naroča, da da prvo prihodnjo nedeljo pred cerkvijo oklicati svarilo, naj se ljudje ne dajo zapeljati po raznih agentih in da naj hranijo živila vsake vrste za domače potrebe, ker bo le na ta način mogoče preprečiti pomanjkanje, ki bi utegnilo nastati v poznejšem času. Tudi naj da županstvo to svarilo nabiti na občinski deski in na primeren kraj v posameznih vaseh.
+ Za vojake na bojišču. Od vojnega pomožnega urada c. kr. notranjega ministrstva smo prejeli: Kakor so številna pomanjkanja, ki jih morajo naši častniki in vojaki pretrpeti na bojišču in kakor tudi se vsa ta pomanjkanja prenašajo radevolje, vendar pa ne občuti vojak ničesar bolj neprijetno kot kak akoravno majhen defekt obleke, ki more dostikrat nastati nezaže-ljen. Taki nepriliki se pač dostikrat ne more takoj odpomoči, kajti kljub temu, da je sicer nit in igla pri roki, manjka priložnosti za takojšnjo izvršitev potrebnega dela. Kaka varnostna igla bi takoj odpomogla škodi, toda pogosto je ni na razpolago. Zato se priporoča, naj se pismom, ki se odpošiljajo na bojišče, pridevlje nekoliko tako-zvanih varnostnih igel (Sicherheitsnadel).
+ Poizvedbe o vojnih ujetnikih. Poiz-vedovalnica Rdečega križa o vojnih ujetnikih obvešča, da ne more odpošiljati brzojavk vojnim ujetnikom. Brzojavna vprašanja Rdečega križa v sovražnikovih državah so ostala po dosedanjih izkušnjah brezuspešna. O vojnih ujetnikih in o njihovem bivališču v sovražnikovem ozemlju dajo pojasnila le seznami ujetnikov ki so avstrijske-mu Rdečemu križu zagotovljeni.
-f V seznamu izgub št. 49 se med drugimi še nahajajo sledeči: Berk Jožef, 26. črnovojniški dom. p. 4. stot., iz Ptuja, mrtev; Sojko Mihael, 25. tren-ski oddelek, iz okolice Ptuja, ranjen.
+ Omejitev skladlščine prostega roka za odvažanje blaga in zvišanje skladiščine pri oddaji došlih pošiljatev v postajah Pulj in Ljubljana državni kolodvor. Poroča se nam uradno: Vslecl izrednega nakopičenja blaga s skladiščnih postaj Pulj in Ljubljana državni kolodvor je manipulacija občutno motena. V izogib ogrožanju prometa se od 5. novembra 1914 naprej do preklica na podlagi § 80., odstavka 8. ž. o. p. z odobrenjem c. kr. železniškega ministrstva od 4. novembra 1914, štev. 41.773. 1. Za vse v postaji Pulj in Ljubljana državni kolodvor v svrho oddaje došle tovore zniža skladiščine prosti rok za odvažanje na 48 ur, če znaša ta rok po tarifi več kot 48 ur. 2. Skladi-ščina, ki jo je plačevati po preteku odvaževalnega roka, zviša za 100 odstotkov.
Svetovna vojska. Prvi sešitek smo poslali mnogim na ogled in priložili položnico, da morejo poslati naročnino v znesku 3 K za četrt leta (šest sešitkov) poštnine prosto. Če bi se kdo ne maral naročiti, naj vrne sešitek takoj z opazko: »ne sprejmem«, — »Svetovna vojska« bo prinesla zelo veliko vojnih dogodkov, o katerih časopisi nisb poročali, ker ima uradništvo na razpolago mnogo izvirnih poročil slovenskih vojakov. »Svetovna vojska« bo prinesla tudi po vrsti vse vojne dogodke in bo podala tako enotno sliko vseh današnjih bojev. Zato naj si vsakdo vse se-šitke skrbno spravi, da ostanejo v spomin nam in zanamcem na težke dni, ki smo jih doživeli.
-f Ribnica — državne podpore svojcem vpoklicanih vojakov. Prišlo je na neko osebo v Ljubljani anonimno pismo, v katerem se pisec pritožuje glede razdelitev državnih podpor v ribniški občini. Take splošne anonim-
oe pritožbe nič ne koristijo, ker niso
nikakršna podlaga, da bi mogel kdo kaj ukreniti. Kdor se čuti prikrajšanega, naj naredi prošnjo na okrajno komisijo v Kočevju z natančno obrazložitvijo zadeve in seveda s polnim podpisom. Komisija bo potem zadevo preiskala. Poleg komisije nima nihče nič govoriti. Sicer pa so poslanci Jaklič, Lovšin in Škulj natančno obveščeni, kako je v vsakem takem slučaju postopati. Prizadete stranke naj se obračajo do njih in jim bodo šli drage
volje na roko.
—	Slovenski junak - častnik umrl. Iz
Szolnoka na Ogrskem prihaja žalostna vest, da je v ondotni bolnici umrl poročnik 97. pešpolka g. V1 a d i m i r B a b i č, sin spoštovanega ljubljanskega hišnega posestnika. Pokojnik je bil v sedanji vojski trikrat ranjen. Prvikrat je bil ranjen v nogo, a je kmalu ozdravel. Šel je takoj nazaj v boj, v katerem je bil obstreljen. Odlikoval se je tako, da je dobil najvišje priznanje in odlikovanje ter je postal adju-tant. Kmalu sc je — tretjič — vrnil nazaj v bojni grom. Sedaj je dobil strel v trebuh. Tej rani je nadarjeni, nadepolni slovenski častnik, na katerega je že sedaj bila ponosna domovina, podlegel. Pokoj njegovi plemeniti duši, njegovemu gospodu očetu pa naše najiskrenejše sožalje.
—	Za dekana v črničah jc imenovan Č. g. Alojzij Novak, doslej župnik v Bre-ginju.
—	Vojaške takse so se iznova določile in veljajo nove postavke že za letošnje leto.
—	»Osebno dohodninski davek« se
je izpremenil in se sedaj znači z izrazom »dohodninski davek«.
—	Vojna odlikovanja. Cesar je podelil Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo nadporočniku 27. pešpolka Ivanu Perlesu in poročniku 27. pešpolka Karolu pri. Mir-koviču. Najvišie pohvalno priznanje je bilo izrečeno stotniku 87. pešpolka Antonu Kosu, nadporočniku 27. pešpolka Rudolfu Mo-rawetz, nadporočniku 8. poljskega topniškega polka Valentinu Čopu, poročniku 27, pešpolka Karolu Schuppanzighu pl. Fran-kenbach. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je cesar podelil asistenčnemu zdravniku v rezervi 87. pešpolka Francu Petku.
—	Štirje sinovi matere vdove v vojni. Iz Zadvora, župnija Sostro v ljubljanski okolici, so štirje sinovi matere vdove Marije Trtnik v vojni. Najstarešji je črnovojnik poddesetnik Ivan Trtnik, 41 let star; drugi je Anton Trtnik pri 154. maršbata-ljonu, 37 let star; tretji je četovodja Jožef Trtnik pri 17. pešpolku, 28 let star; najmlajši, pešec Alojzij Trtnik pri 17. pešpolku, 25 let star, je bil v boju ranjen ter ga sedaj pogrešajo. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči materi na Zadvor št, 25.
—	Koncert za Rdeči križ v stolnici v Mariboru. Cecilijino društvo stolne župnije v Mariboru priredi v četrtek, dne 19. novembra, v spomin na padle junake naše armade dobrodelni koncert, čigar prebitek je namenjen Rdečemu križu. Proizvajal se bo R e q u i e m v C-molu, ki ga je za mešani zbor in orkester zložil M. L. C h e r u -b i n i. Ta veličastno-resna skladba je napravila velik vtis na glasbenega velikana Beethovena, Že to jamči za njeno umetniško vrednost. Kot uvod h Cherubinijevemu Requiem se bo proizvajala prvikrat koncertna žal obna koračnica za veliki orkester, delo glasbenega učitelja na mariborskem c. kr. učiteljišču g. prof. E. B e r a n . Vstopnina: Sedeži v presbi-teriju 2 K; posebni sedeži v cerkveni ladji K 1.50; sedeži v cerkvenih klopeh 1 K; stojišča 50 vin. Vstopnice so na prodaj pri g. Jos. Hoferju v Šolski ulici. Dobe se tudi pred koncertom pri blagajni, ki se otvori ob pol 8. uri zvečer. Začetek točno ob osmih.
—	Srebrni zaslužni križ jc podeljen Orožniškemu podstražmojstru Jožefu Kro-šelj, tržaškega orožniškega poveljstva.
—	Sodna adjunkta sta postala avskul-tanta Franjo Jakopič pri sodišču v Mostar-ju in dr. Anion Groznik pri sodišču v Gla-
i moču.
—	Oproščene! v sarajevski zarot-Hiški razpravi proti Principu in tovarišem se eden za drugim izpuščajo na svobodo, duši se je državni pravdnik proti oprostitvi pritožil. Izpuščence iz-roče policiji, ki jih bo med vojsko, ne glede na to, čc državni pravdnik doseže pri vzklicu uspeh ali ne, strogo nadzorovala ali jih pa obdržala v zaporu iz varnostnih razlogov.
—	Novi rektor »Collegii Germani-ci« v Rimu je postal p. Ferdinand Ehrenborg, rojen v Oldenburgu. Leta 1883. je dovršil abiturientsko izkušnjo, nato je pa vstopil v družbo Jezusovo.
-- Kako je postal rakovški kovač zopet vesel. Dobil je pismo od svojega sina Božidarja Breceljna. vojaka 17. pešpolka. Poroča mi, da jc ujet na Ruskem. Poročali so žc časopisi in uradna poročila, da je bil Božidar Brecclj ubit, brala se je zanj tudi žc maša zadušni-
ca. Sedaj pa piše svojim staršem, da se nahaja zdrav s prijateljem Janezom Urbasom iz Zevs pri Cerknici v ruskem ujetništvu. Prej žalostni oče kliče sedaj zopet vesel kakor takrat ob mobilizaciji: »Le korajžo, fantje, pa na nas in na Boga ne pozabite!« ter poroča to vest v tolažbo vsem onim, kateri imajo na bojišču svojce in ne vedo zanje.
—	Nema junaka. Celovški listi poročajo: Med ranjenci, ki so se vrnili v Celovec, sta tudi dva artiljerijska nad-poročnika, katerih izredna usoda vzbuja splošno sočutje. Enega so v bojnem metežu pomandrala konjska kopita. Navidezno mrtev, zlomljenih mu je bilo tudi več reber, je obležal na bojišču, okolu njega je pa divjal najhujši boj in so gromeli topovi. Ko so ga pozneje našli, ni mogel govoriti in tudi ničesar slišal ni. Ko je zopet nekoliko okreval, je pričel delati v neki celovški vojaški pisarni. Nekemu drugemu top-ničarskemu podčastniku je kos granate prebil lice in mu je odtrgal konec jezika. Upajo, da toliko okreva, da bo mogel toliko govoriti, da ga bo mogoče umevati. Kljub žalostni usodi si pa zopet oba želita na bojišče nazaj.
—	Nabori ali prebiranje črnovojnikov letnikov 1878 do 1890 se bodo vršili za mariborsko okrajno glavarstvo v času od 28. novembra do 15. decembra t. 1. Občine se bodo vrstile po istem redu kot pri navadnih naborih. Nabori se bodo vršili za celo okrajno glavarstvo v Mariboru.
—	Umrl je dne 30. oktobra za dobljenimi ranami v budimpeštanski bolnišnici, posestnik Anton Špes iz Nove Cerkve pri Celju.
—	Jarcninski Slovenec postal poročnik. Gosp. Ivan Supančič, slušatelj visoke kmetijske šole na Dunaju je bil 1. novembra imenovan za poročnika pri 4. bosanskem pešpolku. Gosp. Supanič je sin vrlega našega pristaša g. Supaniča v Vajgnu.
—	Posebno pripravne, trpežne škat-Ijice za majhne do 350 gr. težke pošiljatve namenjene vojakom, kakor za čaj izdeluje in se dobe v prodajalni Iv. B o n a č v Ljubljani. Take kartone prevzame vedno pošta.
—. Usmrčenje v Tuzli. C. in kr. vojno sodišče v Tuzli je po orekem sodu obsodilo 4. novembra 1914 Miloša Vidoroviča iz Drapnice in Jovo Kovačeviča iz Krajisiča na smrt radi hudodelstva proti vojni sili države. Obsojenca so na dvorišču garnizijske-ga zapora v Tuzli še tisti dan obesili.
—	Pokopali so v Kranju 9. t. m. umrlega hišnega posestnika in gostilničarja g. Rajmunda Sušnika, starega 66 let.
—	Dobava železniških pragov za avstrijske državne železnice. Železniško ministrstvo je pred kratkem sklepalo o dobavi železniških pragov za 1. 1915. Z došlimi ponudbami bodo potrebe alpskih železniških ravnateljstev skoro popolnoma, sudetskih in novih podržavljenih ravnateljstev deloma pokrite, potrebe ostalih ravnateljstev pa ne. Vsega skupaj je bilo pri 102 tvrdkah okroglo 1'4 miliionov pragov raznih vrst lesa in tipov v skupni vrednosti okrog 5'3 milijonov kron naročenih za ceno, ki je napram oni prejšnjega leta večinoma le nebistveno višja. Da se zagotovi dobava železniških pragov, ki se jih še potrebuje, se bedo sredi novembra t. 1. razpisale ponovne dobave in sicer le od ravnateljstva državnih železnic v Pragi in ravnateljstva severne železnice skupno za več železniških ravnateljstev. Dobave za gališka železniška ravnateljstva se bodo raznisale pozneje.
—	Srbsko društvo »Zora« na Dunaju razpuščeno. Nižjeavstrijsko namestništvo je razpustilo srbsko akademično društvo »Zora« na Dunaju. Raspustilni odlok je že postal pravomočen.
—	Poizkušen samoumor. Zader, 9. novembra. V tukajšnjem hotelu »De la Ville« je lekarnar A. B u d a k izpil v samomorilnem namenu količino sirupa, a jc bil rešen.
—- Ranjeni organisti. Na severnem bojišču so bili od šrapnelov ranjeni tile organisti: Ciril Mohor iz Kranja, Alojzij Oven iz Predoselj in Jožef Kni-fic iz Besnico.
—	Samoumor. Peter Šercer iz Ravne v kočevskem okraju je žc dlje časa trpel na želodčni bolezni in je bil pred nekoliko meseci tudi operiran. Nedavno pa se mu je bolezen zopet povrnila. Ko jc dne 3. t. m. Šcrcerjeva žena odšla za kratek čas od doma, je mož izvršil samoumor. Obesil se je v podstrešju. Sodijo, da je šercer izvršil samoumor vsled neozdravljive bolezni in da so mu je omračil tudi um.
»Gospica, ko se vrnemo, se poročiva« je rekel neki črnovojnik, ko jc šel na vojsko, na kolodvoru v Camcnzi neki dražest-ni gospici, ki jc razdeljevala darila črno-vojnikom. Smehljaje jc odgovorila gospica: ^Videla bom, če boste držali besedo.« Kako jc pogledal podjetni črnovojnik, si lahko predstavljamo, ko mu jc zašepetala na uho ravnateljica postajne postrežbe: »Govorili ste s princezinjo Friderik Viljem Prusko.«
10 sinov v vojni. Krojaški mojster Butscher v \Veitbruchu je ob izbruhu
vojne poslal na bojno polje 9 sinov, od katerih so že trije padli, dva sta ranjena, dva sta ujeta in dva se še vedno borita v fronti. Deseti sin, najmlajši, pa je bil na naboru potrjen in bo kmalu imel priliko boriti se za domovino.
—	Poljaki. Išče se elektrotehnični instalater in en mizar za takojšnji nastop. Ponudbe naj se naslove na dr. Globočnika v Kranju.
—	Nov važen izum. Iz Rima javljajo: Profesor Domenico Argentieri je včeraj na angleškem poslaništvu v navzočnosti diplomatov in častnikov s pomočjo po njem iznajdenega žepnega aparata, ki ga je pri-klopil telefonu, v veliko presenečenje vseh zajel dolgo brzojavko iz Londona v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Brzojavka je došla od slacije za brzojavljanje z iskrami v Cleethvapesu, iz daljave 1700 kilometrov, in je bila poprej dogovorjena med angleško admiraliteto v Londonu in angleškem poslaništvom v Rimu.
LjubijansKe novice.
lj Poljski legijonaši in strelci v Ljubljani. Včeraj popoldne je posebni vlak pripeljal v Ljubljano okolu 218 ranjenih in obolelih uniformiranih poljskih legijonašev in strelcev. Na kolodvoru so prišli k sprejemu dež. predsednik baron Schwarz, dež. glavar dr. Ivan Šusteršič, podpolkovnik Malisch, ravnatelj drž. policije grof Kii-nigl, podžupan dr. Triller in več. obč, svetnikov, predsedniki »Rdečega križa« gg. okrajni glavar Del Cott, ces. svetnik Mathi-an in g. Kosler, nadštabni zdravnik dr. Ge-duldiger z več zdravniki itd. Dame > Rdečega kriza« so postregle Poljakom z gor-kimi jedili. Med došlimi je bilo 28 težko ranjenih. Pripovedovali so, da so se borili proti Rusom na Ogrskem in potem 24, avg. pri Nadworni in Molokowu. Pripovedovali so, da je ondi bilo 30.000 Rusov proti 8000 našim. Sedaj so bili nekaj dni v kvaranteni. Večina se je v kvaranteni žc precej dobro opomogla. Mnogi so bili že precej živahni ter se jim je videlo, da so že pozabili na prestano trpljenje. Med strelci so bili tudi mladi, okolu 15 let stari dečki. Upamo, da se bodo v našem mestu kmalu popolnoma opomogli, da bodo mogli dalje zvesto slu-šiti sveti domovini.
lj Za ranjence. Svoječasno v tukajšnjih dnevnikih priobčena prošnja poveljstva c. in kr. garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani za naklonite v perila in drugih darov ranjencem, je našla bogat odziv, za kar bodi izrečena vsem častitim darovalcem ponovno najtoplejša zahvala. Upravna komisija imenovane bolnišnice je prejela doslej nad 1300 srajc, 400 spodnjih hlač in velike množine drugih predmetov, kakor: posteljnine, knjig, sadja in drugo. Potreba na telesnem perilu pa se nikakor ni zmanjšala, temuč še narašča z vsakim dnem. Garnizijslta bolnišnica sama je sicer z vsem dobro založena in tudi vojaki so bili pred odhodom na bojišče z vsem dobro preskrbljeni; toda med ranjenci jih je mnogo, ki so na bojišču izgubili vse, vsled česar zopet in zopet nastaja potreba, da se pred odpustom iz bolnice opremijo z novim perilom. Ker pa bolniško perilo za to ni prikladno, prosi se za še nadaljne naklonitve bodisi telesnega ali pa posteljnega perila, posebno pa spodnjih hlač. Pošiljatve je naslavljati na upravno komisijo c. in kr. garnizijske bolnišnice št. 8 v Ljubljani.
lj Za aprovizacijo mesta Ljubljane je oskrbel dotični odsek precejšnjo zalogo posameznih potrebščin, tako da bi mesto v nujni sili že moglo pomagati onim, ki tega ne bi mogli drugje dobiti. Premog in drva bodo oddajali sproti. Pripravljeno pa je tudi že žito (pšenica), riž, ješprenček, peka-tete in nekaj krompirja. Nadalje pa se bo nabavilo še precej fižola in koruze.
lj Umrla je včeraj popoldne v deželni bolnici učiteljica gdčna. Marija Š k e r -j a n c, o katere tragični usodi smo včeraj poročali. Zadnji čas je bila radi nervozno-sti na dopustu. Kakor se nam ob zaključku lista poroča, se je dogodek pojasnil kot nesreča. Gospodična si je kuhala zjutraj sama zajutrek. Pri tem je ognju prilila petrolej, nakar se je ves petrolej zažgal in jo je objel ogenj. Pokojnica je bila povsod spoštovana. Naj počiva v miru!
lj Zopet vloma. V včerajšnji noči je bilo vlomljeno na Rimski cesti v barako branjevke Marije Tihlove. Tatovi so v ba-
raki vlomili v predal, a niso dobili nič de« narja, ker ga vzame lastnica zvečer vedno s seboj. Pač so pa pobrali nekaj sadja ter odnesli stensko uro, katero so pa popustili za barako, — Branjevcu Antonu Turku so pa tatovi na Dunajski cesti vdrli v zaboj ter mu ukradli kakih osem kg. salami.
lj Ranjen je bil na severnem bojišču časnikar g. Fran Prešern. Leži v bolnici v Klatovu na Češkem.
lj Obrtno gibanje mesece vinotoka 1.1. v Ljubljani. Minulega meseca je pri mestnem magistratu ljubljanskem kot obrtni oblasti z inkorporirano Spodnjo Šiško vred priglasilo svojo obrt 17, odglasilo pa 9 strank. Med vsemi je največ priglašenih, kakor tudi odglašenih prodajalcev živil.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Zlatič, gostja, 81 let. — Fran Zaje, sin krojaškega pomočnika, 1 leto. — Vekoslav Puhar, postajni mojster državne železnice, 43 let. — Frančiška Barle, zasebnica-hiralka, 81 let.
lj Pozni cvet. Na vrtu gosp, Jakoba .lesih na Radeckega cesti 62. jc videti jablano s tremi lepimi cveti.
Ij Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignane 43 glav živine in sicer 35 volov 4 krave in 4 prašiči.
EeHelorji!
Ker je domovina v nevarnosti, je sveta dolžnost vsakega državljana, da po svojih močeh podpira tiste, ki jo branijo, bodisi z darovi, bodisi z denarjem. Posebno skrb moramo pa obračati še za naše ranjene in obolele vojake, katerih je polno po bolnišnicah. Vsi stanovi tekmujejo po svojih močeh med seboj, da jim lajšajo njih trpljenje. Nekateri jim donašajo ali pošiljajo tobak, smodke ali cigarete, drugi zopet sadje, katerega predelajo v konserve itd. Tudi čebelarji ne sinejo izostati, saj imajo v svoji zalogi med, ki ima neprecenljivo zdravilno in okrepčilno moč in bi posebno dobro došel zdravnikom za naše ranjene in slabotne vojake.
V ta namen se obrača odbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani z vljudno prošnjo na vse čebelarske podružnice in na posamezne čebelarje, da vsak po svojih močeh daruje nekaj pristnega in čistega medu. I-Ivaležni vam bodo zanj bolniki in imeli bodete tudi sladko zavest, da ste storili dobro delo za bolne vojake, kar vam bo tudi Bog povrnil.
Da ne bodo cenjeni čebelarji, ki se bodo gotovo v obilnem številu odzvali tej prošnji, v dvomu, komu bi poslali darovani med, se jim tem potom vljudno naznanja, da naj kar naslove darove na »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« v Ljubljani, ki bo med oddajalo zdravnikom v ljubljanskih vojaških bolnišnicah.
Med naj se blagovoli poslati v dobro zaprtih kovinastih ali steklenih posodah.
Imena darovalcev se bodo priobčila v »Slovenskem Čebelarju«.
Odbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani.
se odda takoj v najem s 3 sobami in pritikllnami, razgled na Krim. Vpraša se istotam pri g. Sušnlku, vogal Rimske ln Bleiweisove oesto.
J suho zdravo blago, vagonsko množine J ▲ 3153 ciobavlja po zmerni ceni	X
| 2)omicelj % Seile, giakek. ♦
PRODA SE prav malo rabljen
po zelo nizki ceni. — Podrobnosti poda FRAN FLORJANČIČ, mehanik, Šclenburgova ulica 6
3155
A I 361/14/12.
Dne 17. novembra 1914 dopoldne oh 9, uri vrši pri podpisanem sodišču, soba štev. *7 javna dražba v zapuščino po dno 3. aprila 1911 umrli Elviri Vidmajer, uradnika soprogi v Ljubljani, s padajočih premičnin kot pohištva, kuhinjske oprave, obleke itd. v skupni vrednosti 393 K 01 li.
Na draženje se bo začelo pozivati še le pol ure po ravno navedeni tiri. med tem se sniejo ti predmeti ogledovati.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. XI., dne n». novembra 19U
KAJ MISLI KHUEN-HEDERVARY O VOJNI.
Dunaj, 10. novembra, »Neues Pester Journal« poroča o pogovoru svojega so-trudnika z bivšim ministrskim predsednikom Kliuen-Hedervaryjem sledeče: Grof Khuen je glede udeležbe Turčije rekel, da giozi Angliji največja nevarnost, če se Turkom posreči polastiti se Sueškega kanala. Tudi za Rusijo udeležba Turčije v vojni ni malenkostna reč, ker bo prisiljena veliko svoje vojske postaviti proti Turkom; čete, ki bi jih sicer lahko uporabila proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Glede Japonske je grof Khuen mnenja, da pazijo Zedinjene države na to, da bi se moč Japoncev v Tihem oceanu preveč ne razpasla. Če bi Anglija Japonce v tem podpirala, je pretrganje diplomatičnih zvez med Londonom in Washingtonom neizogibno. V Ameriki se že sedaj čutijo slabe posledice vojne na trgovino; iz tega utegne nastati še več, kakor si kdo misli. Na vsak način mora ta vojna dospeti do konca. Francija bo morala koncem koncev priznati, da je Nemčija nikdar ni ovirala v gmotnem razvoju, in tudi Rusija bo morala priti do spoznanja, da se niti Nemčija, niti Avstrija nista nikoli borili proti njenim težnjam, v kolikor se ne tičejo Evrope, Tako bo končno Anglija proti sebi imela celi svet, in ni mogoče znati, kako ga naj premaga.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati, je dolžnost vsakega izkušen, veščaka
Poskusite pri:	935
Fran Szanteer
specialist za ortopedična ln anatomtčna obuvala
Ljubljana, Selenburgova ul.4.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri o če, soprog, sin, brat in stric, gospod
JHMK0
sus£ar In posestnih u Kranju
danes zvečer ob 7. uri po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 41. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bode v četrtek, dne 12. novembra ob treh popolne iz hiše žalosti v Kranju.
Maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi.	31B2
Kranj, dne 10. novembra 1914.
Franc, Jernej, Josip in Štefan, Franc Šink, bratje.	oče.
Marija Cepič, Marijana in Ivanka Šir.k,
sestre.
Joslpina š:nk,
soproga. Josip in Franc Šink,
sinova.
itffl
Naročajte »Slovenca,,!
I_II_
ki zna dobro šivati perilo, je zmožna slovenščine in nemščine ter je sposobna za vodstvo šivalnice, se sprejme proti dobri plači. — Ponudbe pod »Trajna služba št. 3010« na upravništvo »Slovenca.«
.vrste, zdravo ter le dobro sušeno blago
SV kupuje ""M
v vsaki množini po solidnih naivišjih cenah tvrdka Iv. A. Harlmann nasl. Aug. Toniažič, v Ljubljani. —
Tudi KROMPIR
cele vagone se kupuje ter po solidnih, primernih cenah zopet oddaja.	3120
V najem se odda s 15. decembrom dobro vpeljana
Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod številko 3134.
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Rim
na/bol/. koam. zobo-
f/stii ared-
zimska, okusna, 500 kg, so naprodaj pri IVANI FERTIN v Zasipih, p. Bled.
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, se takoj odda. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 3150.

res
ln
plačujem po izredno visoki ceni K 45'- za 100 kg prosto Kranj Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju.	3111
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Šara-| bon, Mih. Kastner, P. Lassnik.
oNVDaaa 'HH ^a^-^^^^^35 /]
i b'Y3nn-Y33MSN3wo>i ■ VNVTHHnrH i" ■voiNSiNaoaod-
'INZ310S • 3N3I StKliHM • NI • SPNVHION-VZ
' YN0W3 • MTIHOIVNVS'
SM.po!.Hlioifi n solni izvedenec
pl.Kleinmayr
LJUBLJANA, SlonMova ulica it,3, pritličje,
priporoča se za vsa v zemljemersko in geodetično stroko spadajoča dela.
52
Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na
edino moderno domače podjetje te stroke tovarno P. Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd-
ka ima v Ljubljani, Breg 20, veliko zalogo samolastnih, najboljših in za vsako
nogo priležnih izdelkov. Cene, ker je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence.


llffll I
Prešernova ulica št. M
prireja
v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. - Ima bogato zalogo
vseh potrebščin za mrliče
kakor: kovinaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in peri.
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno nižje kakor drugod. — Ceuiki
so franko in zastonj na razpolago.
Posebno se tudi priporoča onim.sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča
Josip Turk.
89
N<
rt n

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tiakr »Katoliš'
Odgovoru! urednik: Joiei Gostinčar, državni poslanec.