GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES Številka 10 novoles 18. julij 1980 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA V prvem polletju 1980 so se službe TOZD B1P srečevale z J vrsto vse bolj izrazitih problemov, tako na področju prodaje kakor tudi na področju nabave in deviznega poslovanja. Gospodarsko leto se je začelo z vrsto stabilizacijskih in omejitvenih ukrepov, ki so se nadaljevali skozi vse mesece. 6. junija je sledil zadnji bistveni ukrep ZIS, ki je prinesel 30 % devalvacijo denarja in zamrznitev cen. Devalvacija nam je povečala stroške uvoza za 22 - 24%, medtem ko bomo pri izvozu pridobili za 12 — 15 % višje ce ne. Z rezultati prodaje ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj smo v 6 mesecih dosegli sicer blizu 49 % celotnega prihodka in le 46 % dohodka, predvidenega z letnim gospodarskim načrtom. s Vzrok temu je treba iskati v tem, da smo pri TOZD TKQ TPP in TSP uveljavili nove cene šele konec maja 1980, pri TOZD TAP, TPI, TDP in TGD pa gre predvsem za izpade pro izvodnje, ki so pogojni z neuglajeno kooperacijo z mon-tnjami v dobavi surovin in z vse v ečjimi tež \iami v prodaji plas tificiranih predalov in svetle V nili kupoL Sicer pa velja za NOVOLES stara zakonitost, da je prvo polletje vedno šibkejše po prihodku, kakor tudi dohodku glede na drugo polletje. Zato lahko tudi letos pričakujemo v II. polletju boljše rezultate od tenv 27. junija, na dan samoupravljavcev je predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Žunič podelil plakete samoupravljanja petim delovnim organizacija. Dobili sojih: Labod, Novoteks, Pionir, Novoles;in Priznanje, ki gaje dobil Novoles je prevzel Drago Medic iz TOZD TES. prvih 6 mesecih, v kolikor ne bo prišlo do večjih motenj v prodaji na domačem trgu in v izvozu. I Če ocenimo odvijanje prodaje v 6 mesecih tega leta lahko ugotovimo, da vlada za prodajo polfinale še vedno konjuktura 2 izjemo predalov kjer se srečujemo z vse močnejšo konkurenco Apatina in predvsem z nelojalno konkurenco Glin Nazarje, ki prodaja predale do 30 % ceneje od naših "i V prodaji plastike smo zadovoljni z plasmanom kopalnic iz TOZD TIO, medtem ko smo se srečali z velikimi tež vami pri prodaji svetlobnih kupol in trakov iz TOZD TDP. Vzrok je1 treba iskati predvsem v omejevanju investicij, delno tudi v premalo intenzivni obdelavi trga preko KONIMA in ostalih predstavnikov. ftodaja pohištva je tekla brez večjih zatikanj, ne glede na to, da se je v tem času dobršen del pohištvene industrije že znašel v tež vah, ki vodijo v omejevanje proizvodnje in povečanje zalog gotovih izdelkov. Ta ugotovitev velja za prodajo na domačem trgu. Tudi v izvozu je prodaja TOZD TDP in TGD potekala v okviru proizvodnih možnosti. Izvoz TOZD TPP ni potekal po planskih predvidevanjih zaradi vse večje recesije na ameriškem trgu in tudi zaradi še dodatnih tež v pri naših partnerjih IFC in GERDAU. V času, ko se likvidnostna situacija vse bolj zaostruje lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da nismo od januarja do junija povečali zalog gotovih izdelkov. V nabavi smo bili vseskozi iz postavljeni pritiskom po zviše vanju cen v vsemogočih oblikah Istočasno se soočamo z vse slabšo preskrbljenostjo trga z materiali in surovinami Ugotavljamo, da smo ob polletju že presegli dobršen del planskih cen. Posebej je potrebno izpo- staviti problem oskrbe z lesom in s hlodovino. Zaradi neustrezne politike izvoza surovin je možnost nabave elementov in tudi hlodov vse bolj omejena. Soočamo se z dejstvom, da je možno za les v izvozu dobiti tudi 30 — 50 % več kot pa smo v stanju plačevati mi. Tudi v NOVOIESU smo bili primorani podpisovati različne sporazume o dohodkovnih od- nosih za nabavljene surovine in materiale s tem, da so taki sporazumi le krinka za nezakonito poviševanje cen in izsiljevanje in ne upoštevanje dejanskih dohodkovnih možnosti obeh partnerjev. Ce na kratko strnemo poročilo, lahko vidimo, da so sorazmerno ugodni rezultati po slovanja v I. polletju nastopili ob vrsti negativnih pojavov v orodaji in nabavi. Ti pojavi in tendence se bodo v II. polletju še zaostrovali. Naj jih samo nekaj naštejem: PRODAJA: - pomanjkanje kreditnih siedstev povzroča pritiske na podaljševanje plačilnih rokov, - neredno plačevanje izvoznih premf vodiMŠe izvoznike v vse večjo nelikvidnost, ki se prenaša tudi na nas, proizvajalce; - recesija na trgu ZDA že negativno vpliva na našo izvozno (Nadaljevanje na 5. strani) TOZD TPI I Ocena in problematika uresničevanja zadanih planskih ciljev zal. polletje 1980 1, Že v začetku leta, ko smo pripravljali in sprejemali plan za leto 1980 smo ugotovili, da ni velikih možnosti, da bi izkoristili vse možne ljudske in strojne kapacitete v naši TOZD. Planirali smo manj delovnih dni kot jih je normalno razpoložljivih v letu 1980. Zaradi pomanjkanja surovin na žagi in nekritih kapacitet z naročili v TPI smo predvideli 9 delovnih dni kolektivnega dopusta in nadaljnjih 65 delovnih dni obratovanja na žagi samo v eni izmeni. Sedaj, po preteku polovice leta 1980 ugotavljamo, da smo bili pri izkoriščanju kapacitet še nekaj manj uspešni kot smo plansko predvideli. Izkoristiti smo morali že 7 dni kolektivnega dopusta celotne TOZD. Žaga je morala zaradi manj dobavljene hlodovine delati v eni izmeni 49 dni, to je 75 % predvidenega enoizmenskega dela za celo leto 1980. Tudi v TPI smo zaradi pomanjkanja ivernih plošč in manj naročil bili primorani obratovati 6 delovnih dni v eni izmeni. Zaradi vseh teh vplivov smo fizični obseg proizvodnje dosegli samo z 98,7 %, neupo-števajoč uslužnostnega razžago-vanja hlodovine. Tu pa smo presegli celo že letni plan, in sicer z indeksom 116. Planirana in dejanska proizvodnja v I. polletju 1980 GLEJ TABELO A Iz primerjalne tabele planirane in dejanske proizvodnje z upoštevanjem števila delovnih izmen je razvidno, da smo v posamezni delovni izmeni le proizvajali nekaj več kot samo sprejeli naloge s planom. Proizvodnja plastificiranih iveric po izmeni je bila za 1,0% višja, proizvodnja žaganega lesa pa za 10,1 % večja kot smo planirali. V obravnavanem obdobju je na gospodarjenje v največji meri vplivalo stalno povečevanje cen surovinam in repromaterialu. Cene za iverice, folijo inlepila so se v tem času povečale celo za isti material večkrat in to od 20 do 46 %, ne računujoč povečanja ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta, ki smo jih v planu za leto 1980 že upoštevali. V prvih dveh in pol mesecih smo proizvajali in prodajali plastificirane iverice z izgubo. V sredini marca so se MESEC PLAST - IVERICE TABELA A ŽAGAN LES (jel. + buk) Plan dejansko % izp. Plan dejansko % izp. JAN. 42 izm. 42 izm. ioo;o 21 izm. 21 izm. 100,0 27.720 m2 27.274 m2 98,4 797 m3 713 m3 89,5 FEB. 42 izm. 42 izm. 97,6 41 izm. 40 izm. 97,6 27.720 m2 26.437 m2 95,4 1535 m2 1580 m3 102,9 MARC 44. izm. 44 izm. 100,0 44 izm. 44 izm. 100,0 29.040 m2 30.259 m2 104,2 1707 m3 1849 m3 108,3 APR. 40 izm. 39 izm. 97,5 40 izm. 40 izm. 100,0 26.400 m2 27.470 m2 104,0 1524 m3 1880 m3 123,4 MAJ 44 izm. 44 izm. 100,0 44 izm. 38 izm. 86,4 29.040 m2 29.622 m2 102,0 1770 m3 1682 m3 95,0 JUN. 44 izm. 40 izm. 90,9 39 izm. 34 izm. 87,2 29.040 m2 25.583 m2 88,1 1474 m3 1488 m3 100,9 SKUP. 256 izm. 250 izm. 91,6 229 izm. 217 izm. 94,8 168.968 m2 166.645 m2 89,6 8807 m3 9.192 m3 104,4 cene naših predalov dvignile za 36 %. S tem dvigom smo začeli pokrivati nastalo izgubo. Vendar ponoven dvig cen ob koncu 1. polletja za nabavljene materiale (folijo in lepilo) .močno vpliva na gospodarjenje v TOZD. Trenutno je stanje tako, da proizvajamo plastificirane iverice na meji rentabilnosti. V proizvodnji žaganega lesa je stanje nekaj boljše, ker se cene hlodovine usklajajo s doseženimi cenami žaganega lesa na tržišču. Vsled navedenih, za proizvodnjo in gospodarjenje zelo slabih pogojev, ni večjih uspehov pri povečanju sdelovne učinkovitosti. Ni nobenih dovolj trdnih dogovorov z našimi dobavitelji surovin in reproma-terialov za redne in nemotene dobave, prav tako tudi kljub ukrepu začasne zamrzitve cen ni jamstva, da se te ne povečujejo. Ker nimamo dovolj naročil za predale tudi ni pričakovati, da bo storilnost in delovna učinkovitost naraščala. 2. Ker v času priprave tega sestavka še ni dokončno izdelan obračun gospodarjenja za I. polletje, obravnavamo le oceno, ki pa je precej točna in ne bo bistveno različna od dokončne bilance. Ocenjeni rezultati in primerjave so naslednje: GLEJ TABELO B Ugotavljamo, da noben element plana za I. polletje sni izpolnjen. Osnovni vzrok, da so rezultati tako slabi je predvsem v tem, da ni dosežen celotni prihodek. Na tega so vplivale stare, nižje prodajne cene plastificiranih iveric v prvih 2 in pol mesecih, in pa dejstvo, da smo v prvem polletju proizvajali predvsem bukov žagan les, ki ima v primerjavi z jelovim žaganim lesom mnogo nižjo ceno in temu primemo nižji prihodek in dohodek. Bukovine smo razžagali že več kot smo predvidevali celo z letnim planom. Zaradi pomanjkanja iveric debeline 12 mm smo bili prisiljeni uporabljati 13 mm, kar je vplivalo na večjo porabo in pa mediapan plošče, ki so mnogo dražje. Ker smo s tem prekoračili predvidene stroške za surovino, je tudi dohodek TOZD manjši kot smo planirali. Vendar je ta še vedno za 69% večji kot v enakem obdobju 1979 leta. Zaradi slabšega dohodka in čistega dohodka so se temu primemo oblikovala tudi porabljena sredstva za osebne dohodke. Za prvo polletje je bilo planiranih 6.561.000 din sredstev za OD, dejansko pa smo jih porabili in izplačali v višini 5.793.000 din ali za 11,7% manj. S tem smo se prilagodili resolucijskim zahtevam po manjšem povečevanju osebnih dohodkov nasproti povečanemu dohodku v okviru TOZD, kakor tudi v okviru delovne organizacije. 3. Da bi uresničili planske cilje za leto 1980, smo sprejeli še dodatne ukrepe, s katerimi naj bi zajamčili uspešno izpolnitev plana. Ker stalno prihaja do novih, nepredvidenih težav predvsem v dobavah surovin (hlodov in iveric), podražitvah in manjšem povpraševanju po pohištvenih izdelkih, se gospodarjenje v TOZD slabša. Zato je še bolj pomembno, da te težave čim manj boleče prebredemo in praviloma ukrepamo takrat, ko do njih prihaja. Nekatere zastavljene ukrepe izpolnjujemo uspešno, druge manj uspešno, in sicer: fizični obseg proizvodnje in fiksne stroške še kar obvladujemo, medtem ko kvaliteto izdelave ne moremo biti zadovoljni, prav tako tudi ne z razširitvijo asortimana proizvodnje plastificiranih iveric. Pričakujemo, da bodo osnove za dobro gospodarjenje v II. polletju še slabše kot so bile v preteklem obdobju. Veliko bo težav zaradi premalo naročil za predale in premajhnih predvidenih količin dobav jelovih hlodov. Če tega res ne bo dovolj, potem se lahko večkrat dogodi, da bo redna proizvodnja motena ali prekinjena, s tem pa bodo tudi rezultati ob koncu leta še slabši. Ker pa vemo v kakšnih težavah smo, si moramo močno prizadevati, da bo poslabšanje rezultatov dela čim manjša ter da bo skupen rezultat gospodarjenja v letu 1980 še zadovoljiv. TABELA B plan I poli. v 000 din dej. izvrš. % celotni prihodek 72.210 67.774 93,9 porabljena sredstva 45.325 43.838 96,7 dohodek 26.885 23.906 88,9 čisti dohodek 16.481 12.497 75,8 ostanek 9.420 6.106 64,8 Plaketo samoupravljanja, ki je priznanje Kluba samoupravljalcev občine Novo mesto, sta prejela tudi dva Novolesovca. Franc Redek iz TOZD TVP (levo) in Anton Kralj iz TOZD TPP. Obema iskreno čestitamo! TOZD LIPA Ob analizi gospodaijenja v I. polletju 1980 lahko ugotovimo, da je temeljna organizacija poslovala zadovoljivo. Na to, da so rezultati gospodarjenja ugodni, je vplivalo več elementov: — dokaj ugodna struktura proizvodnje, — dovoljna količina lesa, — nizek izpad proizvodnje na račun bolniške, — uvajanje individualnih normativov, — varčevanje tam, kjer je mogoče. In končno ne smemo prezreti, da si je celoten kolektiv prizadeval, da bi bili rezultati čim boljši. I- POGOJI GOSPODARJENJA Ne glede na to, da smo dosegli dobre rezultate, nas še pestijo posamezne težave, ki imajo precejšen vpliv na pogoje gospodaijenja. Utesnjenost v proizvodnih prostorih nam močno otežuje razvoj tehnologije, ki bi nam dajala še boljše rezultate. Tudi pomanjkanje proizvodnih prostorov nam povzroča velike težave. Izdelki, ki so končani,sbi morali zapuščati proizvodnje prostore, ker pa teh zaenkrat nimamo, čakamo s proizvodi v hali, da jih odpeljemo na gradbišče, drugače pa jih pdvažamo v oddaljena skladišča, ki jih imamo v najemu. Da hi problem rešili, bi radi podalj- šali sedanji obstoječi nadstrešek za 4—5 polj in tako uredili problem skladiščenga prostora. Glede na ukrepe o zmanjšanju investicij smo pričakovali, da bo padlo zanimanje za naše proizvode in storitve. Moramo povedati, da k sreči zaenkrat tega ne občutimo in imamo trenutno potrjenih pogodb o delu do konca leta in čez. Največ naročil prejemamo od gradbenega podjetja PIONIR, s katerim imamo podpisan samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Sledijo OBNOVA Ljubljana, INGRAD Ljubljana itd. Da bi pokrivali celotno povpraševanje po naših izdelkih, prevzamemo tudi manjša naročila. H. URESNIČEVANJE PROIZVODNEGA PLANA Izpolnjevanje plana proizvodnje za I. polletje, če ga prikažemo v tabeli, je naslednje: Iz tabele je razvidno, da je celotni prihodek v primerjavi s planom višji za 14,6 %, da je bilo gospodarjenje z direktnimi in indirektnimi stroški v mejah norme in da so v sorazmerju s celotnim prihodkom. Sprejeli smo snalogo, da bomo DIS in FIS stroške zmanjševali. Tako želimo doseči boljše izkoriščanje žaganega lesa ter ostalega reprodukcijskega materiala. Iz naših odpadkov smo pričeli iz- delovati elemente za sedeže gugalnikov za TOZD TDP. Skratka, skušamo izvleči čim več iz osnovne surovine. Tudi FIS stroškom smo posvetili veliko pozornosti. IR. DOSEGANJE UČINKOVITOSTI DELA Iz podatkov zadnjih treh mesecev je razvidno, da je poprečje doseganje individualnih normativov 11 % in da je količnik učinkovitosti (KU) na poprečju, kot ga dosegajo ostale TOZD v DO. Glede doseganja normativov bi želel opozoriti, da oddelki med sabo dosegajo različne rezultate. Najboljši je strojni oddelek; klejama in ročni oddelek sta slabša za 3-4 %. Ne vem, zakaj posamezniki ne pokažejo večjega interesa za doseganje boljših rezultatov, saj nam sistem nagrajevanje omo- goča, da smo res stimulirani od osebnih rezultatov vsakega posameznika. IV. OSTALI ČINITELJI, KI VPLIVAJO NA PRODUKTIVNOST Nekateri med nami se še ne zavedajo, da sta red in disciplina faktorja, ki vplivata na rezul-tare v TO. Še vedno se nam dogaja, da si posamezniki „vza-mejo“ letni dopust, ne da bi obvestili vsaj svojega predpostavljenega! Zapuščanje delovnega mesta med delom (si vzame „pol dneva dopusta1*). Se i lahko našteval naše slabosti. Saj nekaj jih je lahko, samo preveliko jih ne sme biti! S skrajnimi močmi si moramo prizadevati vsi skupaj. Vsi sodelavci morate vplivati na tiste, ki se tako neodgovorno obnašajo v naši sredini! POKAZATELJI PLAN 1/2 leta 1980 INDEX CELOTNI PRIHODEK porabljena sredstva DOHODEK skupaj obv. iz doh. ČISTI DOHODEK za OD za stanovanjsko izg. za družbeno preh. REZERVNI SKLAD OSTANEK Č. D. 19620,000 82484,000 114,6 10322,500 11729,000 113,6 9497,500 10755,000 113,2 1357,000 1819,000 134,0 8140,500 8936,000 109,8 5173,000 5392,000 104,2 365,000 317,000 86,8 175,000 125,000 71,5 237,500 269,000 113,3 1052,500 2833,000 269,1 4 N O VOL ES Številka 10 — 18. iulii 1980 f ■iiijjin ■ 1 I I «aaa g f I g 8 imga m g 1 UZ_ 1 31 n G 1 D ) indeks Hamilton). Do kupcev smo svoje obveznosti delno izpolnjevali, zamiki vsled nepravočanse izdo-bave polizdelkov od kooeran-tov. Zaskrbljujoč je pojav večjega števila reklamacij naših kupcev, predvsem v številčni kom-pletaži elementov, za izdelke. Negativni pojav reklamacij moramo odpraviti; nastavili smo že kontrolorja pri pakiranju naših izdelkov in opozorili delavca na večjo pazljivost pri pakiranju. Z poostritvijo kontrole v tehnološkem procesu želimo doseči kvaliteto naših izdelkov do kupcev. Zavedamo se, da je to porok za dober prodor naših izdelkov na ameriškem trgu. 2. URESNIČEVANJE PROIZVODNEGA PLANA — Fizični obseg proizvodnje 1 - 6 mesecev je znašal 34.479.000 din, dosegli pa smo 1. POGOJI GOSPODARJENJA — Prostorske in strojne zmogljivosti Kljub vsem prizadevanjem, da rešimo prostorkso stisko na TOZD, nam to le delno uspeva, saj nam sama lokacija obrata trajne rešitve ne dopušča. Z postavitvijo nadstreškov in šupe smo pridobili nekaj več prostora v proizvodni hali strojnega oddelka. Urejamo strojni park v optimalno tehnološko zaporedje. Urejamo tudi ventilacijo, ki je bila dosedaj bolna točka naše TOZD. Strojni park je zastarel, predvsem poravnalnik, dvostranska debelinka sta popolnoma dotrajana. Z ojačitvijo mehanične delavnice (tako opreme in kadrovsko) hočemo spodbuditi inventivno dejavnost v smislu kvantitetne, kvalitetne izdelave naših izdelkov. — Proizvodni program V obdobju šestih mesecev so se pojavili v proizvodnim programu poleg stolov „nostalgia” tipa tudi gugalniki (lažji tip 2190 in srednji tipi 9153 in TABELA A 1979 1-6/80 1978 1-6/80 1979 1-6/80 celotni prihodek dohodek 36.460.798 12.444.592 50.852.330 17.958.470 37.870.000 12.310.000 Vse je porebno natančno obdelati ga sl 29.252.000.- din kar je 85%. Izpad v proizvodnji znaša torej 15 %. Tako velik izpad v proizvodnji je posledica preveč ambiciozno zastavljenega plana za leto 1980, saj ugotavljamo, da nam dobavitelji poizdelkov ne s izdobavljajo dogovorjenih količin (zasedenost kapacitet sedežne linije, sušilne kapacitete). Zavedamo se, da je izpad v roizvodnji velik in ga bomo do onca leta zelo težko nadoknadili. - Vrednostni obseg proizvodnje 1 - 6 mesecev je znašal 40.430.000. - din, dosegli pa smo ga 37.870.000.— din, kar je 94 %. Izpad znaša 6 %, kar je posledica fizičnega neizpolnjevanja plana, je pa bistveno manjši od le-tega. Tak rezultat je posledica devizne stimulacije in doseganja dobrih prodajnih cen. Kljub vsemu smatramo, da rezultati niso slabi, pa čeprav naših planskih obvez ne izpolnjujemo, dajemo kot primerja- vo: GLEJ TABELO A — Gibanje stroškov Porabljena sredstva znašajo 25.560.000,- din ah 67 % celotnega prihodka. Z DIS stroški (surovine, materiali) smo sorazmerno dobro gospodarili, čeprav se pojavlja negativno odstopanje predvsem na surovinah. FIS stroškov (voda, elektrika, zrak, goriva, rezila itd.) v prvem polletju ni uspelo zajeziti in nam kažejo prekoračitev na-pram planu za 600.000.— din. Porast stroškov, predvsem tistih, na katere lahko sami vplivamo, bomo morali zajeziti v planske okvirje, če želimo, da bodo rezultati ob Jconcu leta boljši. - Odsotnost z dela Odsotnost z dela se bistveno ni zmanjšala od druge polovice leta 1979. Zaskrbljujoč je predvsem porast bolniške do 30 dni. (Nadaljevanje na 8. strani) TOZD BOR URESNIČEVANJE PLANA V ŠESTMESEČNEM OBDOBJU 1980 1. Pogoji gospodarenja V prvem polletju so pogoji gospodarjenja zahtevali od vseh zaposlenih maksimalno angažiranost, še posebno pa organizatorjev proizvodnje. Zaradi premikov končnih rokov pri posameznih objektih in prevzema naših del za čisti termin je prišlo do prezasedenosti kapaci-te. Že v maju in juniju smo pričeli kasniti z rold dovršitve na nekaterih objektih. Da so težave pri realizaciji del v preteklih dveh mesecih še večje, je bilo izostankov zaradi bolniške v posameznih tednih tudi 20 % v proizvodnji. Z uvedbo nadurnega dela skušamo ta izpad delno nadoknaditi. Moram pa poudariti, da kljub sklepu DS TOZD in zbora delavcev ostaja precej delavcev pasivnih in niso pripravljeni narediti nobene nadure. Za realizacijo montaže na objektih vključujemo tudi kooperante. Včasih prihaja do zastojev tudi zaradi nepravočasno nabavljenih materialov, kar se vedno pogosteje pojavlja v zadnjem obdobju in kaže, da bo v naši proizvodnji teh težav vedno več. Izredno zahtevno proizvodnjo po naročilu in kratke roke izdelave bomo morali v bodoče reševati tako, da se bo potrebno pred podpisom pogodbe v naši komerciali bolj poglobiti v delo in ugotoviti, če bodo potrebni materiali lahko zagotovljeni pravočasno. Za letošnje leto imamo prevzetih del dovolj in nam bodo zamude rokov dovršitve del povzročale težave celo trimesečje. 2. URESNIČEVANJE CILJEV Kljub vsem težavam smo v šestih mesecih poslovanja načrtovane cilje še kar zadovoljivo dosegli. Celotni prihodek smo od planiranega presegli za 11%, dohodek pa smo presegli za 23 %. Cisti dohodek je večji od načrtovanega za 9 %. 3. OCENA CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA CAS od 1. 1. do 30. 6. 1980 CELOTNI PRIHODEK PLAN L-VI. 80 IZPOLNITEV I.-VI. 80 INDEKS SKUPAJ PORAB. SRED. 23.850 26.571 13.138 111 dohodek 12.975 13.433 101 SKUPAJ OBVEZN. IZ DOHODKA 10.875 3174 123 CISTI DOHODEK 9.392 10.259 109 ŽE PORAB. CD za OD 5.083 5.094 100 Doseganje dohodke sredstev za osebne V prvem polletju načrtovane mase za osebne dohodke nismo presegli, čeprav smo v drugem trimesečju prešli na Novolesova merila nagrajevanja. Pri ovrednotenju delovnih opravil so se naše osnove povišale za 18 %. Osebne dohodke smo izplačevali po dogovorjeni vrednosti ED 21,00 din. Delo TOZD BLP v prvem (Nadaljevanje s 1. strani) dejavnost — cen za II. polletje nismo uspeli zvišati; - omejitve v investicijski po trošnji povzročajo motnje v poslovanju TOZD TAP, v bodoče pa lahko pričakujemo motnje tudi v TOZD LIPA, BOR in delno tudi TVP. - Zaradi omejitev v stroških kilomegrin in dnevnic nismo bili v stanju aktivirati novih zastopnikov za intenzivnejšo obdelavo domačega trga. — Cene novih programov TOZD TKO, TPP in TSP so stopile v veljavo ravno v času zamrznitve cen po 6. 6. 1980. Zaradi tega imamo vrsto problemov in razčiščevanj z tržnimi inšpektorji, ki občasno ustavljajo prodajo teh programov. nabava —Pritiski za povišanje cen se ^ kar naprej v raznih oblikah stopnjujejo — kljub zadnji zamrznitvi cen po 6. 6. 1980. — Zaradi uvoznih omejitev je Preskrbljenost naših dobaviteljev vse slabša (laki, kartoni, lepila, okovje...). - Ugodne izvozne cene surovin in lesnih polizdelkov zmanjšujejo možnosti normalne nabave za potrebe NOVOIES.a. — Kjer imajo dobavitelji monopolni položaji,nas izsiljujejo s skrajno kratkimi plačilnimi roki, ko so v nasprotju z plačili v prodaji SALON POHIŠTVA — Z delom smo zadovoljni, saj v celoti izpolnjuje sprejti plan. — Neustrezna skladišča močno omejujejo še boljše poslovne uspehe in povzročajo dodatne' stroške. Položaji NOVOLES-a v splošnih, izrazito negativnih gospodarskih gibanjih, je relativno ugoden. Zavedati pa se moramo, da vlada v tem momentu v poslovnem življenju nered in predvsem nespoštovanje sprejetih ukrepov in dogovorov .Tako vedenje je pripeljalo celotno družbo v izredno zaskrbljujoč položaj in nesporno je, da bodo potrebne rigorozne mere ki bodo pripeljale k spoštovanju in izvajanju sprejetih dogovorov in zakonov. Prav gotovo je prišel čas, ko se bodo morali umakniti s po ložajev tisti subjekti v gospodarstvu in izven, ki govorijo eno, delajo pa drugače in ki v imenu samoupravljanja v bistvu izigravajo sprejete norme in dogovore in določila ustave ter zakona o združenem delu Vteh primerih ne bomo govorili več o gospodarskih prekrških, ampak prav gotovo o spodko-v a vanju našega družbe no-ekonomskega in političnega sistema. Zavedajoč se teh dejstve moramo tudi v NOVOIESu mobilizirati vse pozitivne sile, da se bomo organizirano upirali vsem mogočim monopolističnim izsiljevanjem pod krinko samoupravljanja in dogovarjanja. Istočasno pa se bomo zavzemali za take poslovne odnose, ki bo do dejansko bazirali na dohodkovnih odnosh in drugih resnično samoupravnih oblikah združevanja dela in sredstev. To pa pomeni, da bomo morali tu di v prodaji stremeti za uveljavljanje enakih načel kot v nabavi Skratka, naše poslovno ob našanje bomo morali uokviriti v širša družbena prizadevanja za stabilizacijo. V teh prizadevanjih pa v TOZD BLP pričakujemo tudi na polno podporo ostalih proizvodnih TOZD Direktor TOZD Blagovni promet: VILI PAVLIC, dipL inž. Prizadevati si moramo, da merila delovne učinkovitosti čimprej razširimo. KU je bil v preteklih mesecih naslednji: april KU 1.294 majKU 1.246 junij KU 1.324 Tudi v drugem polletju pričakujemo zadovoljivo doseganje dohodka in upamo, da bomo dosegli najmanj takšno poprečje OD kot preteklo trimesečje. S sprejetimi ukrepi za doseganje planskih ciljev smo, kot je razvidno iz podatkov, naloge dobro realizirali, vendar je prav, da pogledamo še nekatere pomanjkljivosti. S precejšnjim povečanjem proizvodnje nastajajo težave z organizacijo dela, pravočasno izdelavo proizvodne dokumentacije in planiranjem materialov. Nekaj težav povzroča prostorska stiska v proizvodnji in skladiščenje gotovih izdelkov. Naslednja pomanjkljivost je še vedno kvaliteta naših izdelkov, s katero še ne moremo biti zadovoljni. Delovna disciplina (Nadaljevanje na 8. strani) ~ ,«v. TOZD TSP Ob polletnem obračunu za 1980 moramo preeledati rezultate našega gospodarjenje in jih reanalizirati z ekonomskega akor tudi organizacijskega stališča. Da bomo imeli jasnejšo predstavo, naj ne bo odveč, da pregledamo kako smo izkoriščali delovna sredstva, naprave, surovino, repromaterial in še, kako smo prodajali končne izdelke. Prihodki od pl. reali. Prihodki deviz, kompz. SKUPAJ PRIHODKI Dir. mat. stroš. Deviz, stimulacija int. Fiksni stroški Obvez, do BLP Minim. amortiz. SKUPAJ PORABA SREDSTVA DOHODEK Obvez, do DSSS Obresti od kreditov Zavarov. premije Ost. obvez, iz dohod. Kompez. za iverice SKUPAJ OBVEZ. IZ DOHOD’ CISTI DOHODEK Že porab. ČD; za OD za stanov, izg. za družb. preh. SKUPAJ PORAB. CD REZERVNI SKLAD OSTANEK NOVOLES TOZD TSP 934.215 97.892 25.208 _ 959.423 97.892 474.744 50.162 14.865 718 107.353 9.725 18.384 3.364 19.514 1.689 634.860 65.658 324.563 32.234 21.724 3.080 10.736 1.197 4.557 659 27.534 1.370 16.801 3.371 81.352 9.677 243.211 22.557 154.998 19.744 9.015 1.141 6.324 960 170.377 21.845 7.590 712 •f 65.784 — Z gospodarjenjem v prvem nas spremljale nekatere težave, polletju ne moremo biti docela kot so visoke cene ter pomanj-zadovoljni. Ob ugotovitvi, da so kanje surovin in repromateriala, NOVOLES Min. ak. 13.470 Min. min. del o 1.102 Min. OD TOZD 123.557 DSSS Straža 10.456 DSSS Krško 590 BLP 7-918 SKUPAJ min. OD 142.521 Minimalni čisti doh. 157.093 Dejanski CD (ocena) 230.915 Kritje I. 147,0 Izjemni dohodek 18.892 CD brez izjem. doh. 212.023 Kritje II. 135,0 Akumulacija 21.742 Minulo delo 4.544 OD TOZD 161.016 DSSS Straža l3-66! DSSS Krško 787 BLP 10.237 OD TOZD in skup. p. 1616.016 — stanov, prisp. 7.788 — družb. preh. 5.769 — skl. skup. por. 6.060 OD TOZD 141.399 — že porab, za OD I—VI. 134.004 ED 6.177.910 VED ^£-,89 TOZD TSP 1.766 64 18.303 1.599 1.464 21.366 23.196 25.973 112,0 25.973 112,0 1.766 64 20.682 1.807 1.654 20.682 1.141 960 18.581 19.744 915.173 20,30 Iz proizvodnje v TOZD TSP ____________________________V pa smo v primerjavi z letom 1979 le dosegli boljše rezultate. 1. Pogoji gospodarjenja Leto 1980 je za našo TOZD ob tako vrtoglavem zvišanju cen materiala predstavljalo pravo preizkušnjo. Cene so in še predstavljajo določeno negativnost pri našem polletnem obračunu, nkrati pa je k temu stanju pripomoglo še pomanjkanje tega in onega. Znano je, da so nam dobavitelji dobavljali material tudi z enomesečno zamudo, povrhu tega pa les v svežem stanju, kar nam je ob tako majhni sušilnih kapacitetah situacijo še poslabšalo. Pri repro-materialu je imela tudi kvaliteta določen negativni vpliv na pogoje gospodarjenja, saj smo na tem področju zabeležili preko-memost v reklamacijah. Planirani dohodek v 6 mesecih letošnjega leta je bil dosežen le 88 %, proizvodnja pa 95 %. Na dohodek so imele, kto že omenjeno, vpliv cene materialov, prekoračitev v DIS in FIS stro-šških in nedoseženi proizvodnji. 2. Uresničevanje gospodarskega načrta Ob začetku leta smo si zastavili 20,377.800 din proizvodnega plana. Ob tej številki smo se spraševali, ali smo v TOZD dovolj organizirani za uresničitev tega plana, ali bo nam plan prinašal zadovoljive rezultate in VED in nazadnje, ali bo mogoče te naše proizvode plasirati na trg. Ob vsem tem razmišljanju je bila višina plana samoupravno na delovnih skupinah sprejeta, rezultati našega načrta za 6 mesecev pa so razvidni iz tabele. Nesmiselna bi bila trditev, da smo skljub težavam, ki so nas spremljale, v TOZD vse napravili, da je 5 % izpad proizvodnje predvsem v težavah glede surovin in repromaterialv. To ima in je imelo negativne posledice, težave pa so tudi v naši neorganiziranosti in izkoriščanju kapacitet, saj so nam analize pokazale, da izkoriščamo sredstva za delo na dokaj nizki stopnji. Nedvoumno je da bomo morali izgubljeno nadoknaditi, da bodo morala iti naša prizadevanja na vseh področjih v smeri doseganja spejetih nalog. Le tako bomo ob zaključku leta dosegli ugodnejše rezultate. MILAN ČOLNAR Natančnost je vedno zaželjena Uspeh ob koncu šolskega leta Na predlog šolske skupnosti Vavta vas ob koncu šolskega poročamo v Novolesovem glasi- leta 1979/80. l.a 1. b 2. a 2.b 3 4. a 4. b 5. a 5. b 6. a 6. b 7. a 7. b 8. a 8.b Število učencev Izdelalo % Ni izdelalo % 29 29 100 - 29 29 100 — 19 19 100 — — 19 19 100 — 30 30 100 — 20 20 100 — 20 20 100 — 21 19 90,5 2 9,5 20 18 90 2 10 22 19 86,4 3 13,6 23 19 82,6 4 17,4 25 22 88 3 12 25 25 100 — 23 17 73,9 6 26,1 22 17 77,3 5 22,7 347 322 25 7,4 1. do 8. Konec avgusta bodo na šoli popravni izpiti za učence osmega razreda in bo splošni uspeh šole boljši. Učenci vseh razredov so tekmovali v disciplini. V četrti redovalni konferenci sta bila najboljša 4.a in 7.b razred. Prizadevnim učencem od 1. do 8. razreda smo razdelili 56 pohval, 28 knjižnih nagrad in 48 priznanj. V zlato knjigo pa so bili vpisani naslednji prizadevni učenci: l.a: Matej Kulovec, Saša Pe-šič, Marko Baša, Tina Benkovič, Boštjan Druškovič, Matjaž Klobučar, Mateja Kren, Tanja Lemovec, Alenka Papež, Tadeja Šporar, Aleš Šprah; 1. b: Suzana Kumelj, Mihi Šuštar, Simon Bobnar, Albin Kregar, Darja Kulovec, Gregor Lukan, Barbara Pavlin; 2. a: Jožica Gnidovec, Majda Gnidovec, Nataša Kavšček, Klavdija Kovačec, Karmen Kržan, Borut Pirc; 2. b: Mateja Mervar, Maja Šuštar, Marija Meleh; 3. : Renata Kren, Mateja Boštjančič, Maja Irt, Tomaž Gruden, Mojca Ržek, Milka Vidmar, Franci Derganc; 4. a: Alberta Mervar, Sandi Mervar, Anita Longar, Marjetka Kavšček, Špelca Smolič, Andrej Kovač; 4. b: Sabina Kržan, Mitja Avsenik. Barbara Blažič, Nataša Derganc, Darja Avsenik, Anton Kregar, Dušan Senica, Marija Bukovec; 5. a: Marija Drobnič, Mojca Stopar, Brigita Zupančič, Breda Lavrič; 5. b: Boštjan Kulovec, Mateja Rodič, Janez Tavčar, Marija Grošelj, Mateja Aš, — 6. a: Jože Papež, Marjanca Počervina, Lavra Resnik, Zorica Pirc, Andreja Vugrinec; 6. b: Betka Počervina; 7. a: Damjana Mevar, Metoda Bukovec, Irena Kolenc, Anica Kren, Samo Jakljič, Blažena Šporar; 7. b: Gorazd Dular, Bojan Lukan, Marko Lukšič; 8. a: Jože Kregar, Brigita Kren, Andreja Mevar, Vesna Stopar; 8.b: Matjaž Božič, Samo Senica, Matjaž Petruna, Nataša Plut in Bojana Turk. Poleg rednega šolskega dela so se učenci skozi vse leto udejstvovali v številnih interesnih dejavnosti. Aktivno so sodelovali na raznih tekmovanjih, proslavah in prireditvah tako na šoli, v delovnih organizacijah, v krajevni skupnosti ter občini. Udeležili so se mnogih delovnih akcij, med katerimi so prav gotovo najpomembnejše zbiralne in očiščevalne akcije, skrb za spomenike NOB v KS ter pomoč ostarelim krajanom. TOZD TGD (Nadaljevanje s 4. str.) Večjo pozornost bomo morali posvetiti časom prihoda in časom odhoda z delovnega mesta (primopredaja delovnega mesta), zastoji v tehnološkem procesu, ko je delavec v proizvodnji, vendar efektivno ne dela. Spremeniti bomo morali odnos do dela v delovnem času. S poučevanjem o varnem delu s stroji in z napravami moramo preprečiti poškodbe na delu. — Delovna učinkovitost Delovna učinkovitost se je gibala v mejah 1,20 - 1,25, odvisno od izdobav polizdelkov od k ooperantov in osebnega prizadevanja, kvanitativnega in kvalitativnega doseganja kriterijev. Kot že večkrat lahko ugotavljamo, da bi bili rezultati tudi pri učinkovitosti boljši, če bi bolje izkoriščali delovni čas in da ne bi bilo toliko kampanjskega dela. 3. USTVARJENA SREDSTVA IN NJIHOVA DELITEV — Celotnega prihodka smo ustvarili za 37.870.000.- din. Izvoz stolov „nostalgia” tip in gugalnikov za 28.840.000.— din. Izdelava ročnih opiral za TOZD TDP za 4.500.000,-din. Devizna stimulacija 4.530.000 din. — Porabljena sredstva — strošek, ki je kot odliv denarja, je znašal 25.560.000.- din, bi bilo lahko bistveno manjši glede na planske cilje sprejete s planom. — Dohodek je prihodek manj porabljena sredstva, torej 37.870.000. - din 25.560.000. - din, je 12.310.000. — din. V priloženi tabeli je prikazano gibanje do- C TOZD BOR J (Nadaljevanje s 5. strani) se izboljšuje, vendar izostanki močno presegajo planiran izpad. Vsled tega bo potrebno analizirati vzroke izostankov in pričeti izvajati kontrolo nad tistimi, ki se zadržujejo doma. Uspehi, ki smo jih v prvem polletju dosegli, se nam vsem lahko v ponos in dokaz, da s prizadevanjem vseh zaposlenih tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja lahko veliko pripomoremo, če je prisotna volja in zavest, da so naši uspehi v korist nam samim in družbeni skupnosti. hodka 1—6 mesecev leta 1980 napram letu 78 in 79. Razvidno je, da smo letos že dosegli dohodek iz 1978 leta ter da bomo dohodek iz leta 1979 močno presegli. — Obveznosti iz dohodka znašajo 2.637.000.— din (obveznosti do DSSS, obresti, premije, ostale obveznosti itd.). — Čisti dohodek je dohodek manj obveznosti iz dohodka, torej 12.310.000,— din — 2.637.000, - _ din je 9.673.000, — din. Že porabljeni čisti dohodek za OD, stanovanjsko izgradnjo in družbeno prehrano znaša 5.675.000,— din — Za rezervni »klad 308.000, - din. - Ostanek 3.690.000 - din. 4. PREDLOG DELITVE ČISTEGA DOHODKA Kot vemo, so komponente čistega dohodka akumulacija, minulo delo in osebni dohodki. Akumulacija znaša 639.000, — din Minulo delo znaša 101.000.— din Osebni dohodki TOZD 5.993.000, - din. Izplačani osebni dohodki v višini 5.226.000.— din. Razlika med osebnimi dohodki in akontacijsko izplačanimi osebnimi dohodki je pozitivna razlika 767.000.— din. Ustvarjena vrednost ED (enot dela) je znašala 25,40 din, izplačana vrednost ED pa je bila v sistemu nagrajevanja 22,00 din. TABELARNI PRIKAZ USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA plan izpolnitev indeks proizvodnja prihodek dohodek 34.479.000 40.430.000 29.353.000 37.870.000 12.310.000 85 94 Nova predlagana vrednost ED v sistemu nagrajevanja na] bi bila 23,00 din. Kvaliteto obdelave je potrebno pogosto preverjati TOZD SIGMAT l 1. Pogoji gospodarenja Gospodarjenje je bilo vsled stabilizacijskih ukrepov precej oteženo. Največ težav smo imeli pri nabavi reprodukcijskega materiala. Primanjkovali so vsi materiali, ki so kakorkoli povezani z uvozom. Primanjkovalo je tudi naročil, posebno za obrat poliesta Veliki Podlog. da smo dosegli plan prodaje le v višini 83 %. Nabava Nabava reprodukcijskega materiala je bila v prvi polovici leta zelo problematična. Stalno je primanjkovalo poliestrske smole, posebno še topil. PVC folije za industrijska nihalna vrata že TABELA A Doseganje plana po strukturi proizvodov. betonski mešalci BM 300 industrijska nihalna vrata ekspanzijske posode kovinska galanterija airless aparati ročne brizgalke planirano doseženo % doseganja 250 kom. 340 136 85 kom. 92 108 21000 kom. 20026 95 26 ton 52 ton 200 216 191 88 7500 101 1,3 Povečala pa so se naročila za betonske mešalce. Vsled navedenih problemov smo morali proizvodnjo spreminjati in prilagajati tržnim razmeram, kar a je povzročilo precej težav. V ovinskem obratu smo vse probleme, kijih ni bilo malo, dokaj uspešno reševali, dosti težje pa je bilo v obratu poliestra, saj smo imeli vsled pomanjkanja naročil ali reprodukcijskega materiala kar 5200 ur izpada. Zaskrbljujoče je, da tudi za naprej ni pričakovati dosti boljše situacije, še posebno kar zadeva nabavo reprodukcijsega materiala. Povečale se se nam zaloge reprodukcijskega materiala, nedovršene proizvodnje kakor tudi gotovih izdelkov. Na splošno se je naša likvidnost poslabšala. Ljubljanska banka — Temeljna posavka banka Krško nam ne sledi pri našem razvoju in naših potrebah; postala je cokla našega razvoja. 2. Tržno vprašanje Prodaja V prvi polovici letošnjega leta tudi na področju prodaje ni So vse gjadko. Betonskih mešalcev M 300, ki so zelo iskan artikel, smo prodali za 59 % več kot smo planirali. Industrijskih nihalnih vrat smo prodali za 8% več od planiranih. Odpreskov za ekspanuijske posode smo prodali 5 % manj °d planiranih. Prodaja airless aparatov je občutno manjša od plana vsled uvoznih in proizvodnih problemov. Pri prodaji poliestrskih podnožij smo imeli velik izpad vsled pomanjkanja naročil tako, nekaj mesecev nismo dobili. Težave so tudi pri nabavi pnevmatskih elementov, elektro in bencinskih motoijev, dekapi-rane pločevine in raznih svetlo-vlečenih materialov. Največ težav smo imeli pri uvozu reprodukcijskega materiala za airless aparate. Nekaj teh težav je treba pripisati stabilizacijskim ukrepom, ki so na nas negativno vplivali, nekaj problemov nam povzročajo režimi uvoza, nekaj pa dejstva, da kooperacijska pogodba s švicarsko firmo Wagner še ni zaživela in od nje dosedaj še nismo dobili nobenega reprodukcijskega materiala. Izvoz V izvozu smo imeli do sedaj največji izpad. Delno gaje treba pripisati še nerealizirani kooperacijski pogodbi, delno pa slabim proizvodnim možnostim, saj se naročila vled težav v proizvodnji in domači kooperaciji nikakor ne morejo realizirati. Problematična je kvaliteta domačih materialov kakor tudi naše izdelave. 3. Izpolnjevanje plana proizvodnje Han proizvodnje smo morali vsled nastalih težav iz meseca v mesec spreminjati glede na tržno situacijo, kateri smo prilagajali tudi naše proizvodne zmogljivosti. Vsled elastičnosti naše proizvodnje za hitre spremembe v kovinskem obratu do sedaj ni bilo izpadov v proizvodnji. Le v obratu poliestra beležimo za 17 % izpada proizvodnje na račun pomanjkanja reprodukcijskega materiala in naročil. Delno smo poskušali to omiliti s proizvodnjo čolnov in samonamakalnih cvetličnik ov, vendar tudi s temi izdelki vsled omenjenih težav nismo uspeli bistveno izboljšati realizacijo plana proizvodnje. GLEJ TABELO A 4. Škarje cen Škarje cen se nam vse bdj zapirajo. Cene reprodukcijskih materialov se nenehno dvigujejo; še posebej velja to za uvoženi reprodukcijski material, kjer so se nam z devalvacijo škarje popolnoma zaprle. Cene naših izdelkov so razen betonskih mešalcev industrijskih nihalnih vrat in poliestrskih podnožij ostale na ravni iz leta 1979. 5. Učinkovitost dela Dohodek za zaposlenega se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 20%. Povečanje gre na račun doseganja cen in boljšega gospodarjenja s sredstvi. Delovna storilnost ni zavidljivi ravni, saj je odsotnost z dela še vedno problematična. GLEJ TABELO B smo povsem uresničili. Na področju gospodarjenja s sredstvi smo planske cilje dokaj uspešno realizirali. Veliko slabše pa je z delovno storilnostjo, ki še zdaleč ni dobra. Velika odsotnost z dela se nam povečuje še posebno v obratu poliestra. Časovne normative razen neka terrih izjem v glavnem dosegamo, ni pa dovolj interesa za njihovo preseganje. Kvaliteta dela je slaba tako na strokovnem kakor tudi izvajalnem nivoju. Delovna disciplina je popustila, kar opažamo zlasti pri nekaterih režijskih delih in montažah. Še vse preveč je tistih, ki smatrajo za svojo pravico, da izbirajo delo, čas dela in celo kvaliteto. Vprašanje odgovornosti jim je popolnoma tuje, kakor da se to njih ne tiče. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno, da se to dogaja pri mladih delavcih. TABELA B 2. dohodek 3. čisti dohodek 4. osebni dohodek 5. zaposleni Primerjalni kazalci za obdobje odi-VI. 1979/80 1979 1980 Indeks k 33.810 45.550 133 11.998 13.998 123 9.299 11.891 127 6.796 7.151 105 112 115 102 loslenegr 101 121 120 Sodeč po gornjih rezultatih lahko ugotovimo, da smo kljub slabemu doseganju nekaterih planskih ciljev dobro gospodarili. Primerjalni podatki uspeha poslovanja za prvih šest mesecev preteklega leta z letošnjim letom kažejo dokaj normalno rast dohodka in čistega dohodka. Osebni dohodki pa se gibljejo v skladu z resolucijo. 6. Ukrepi za doseganje planskih cijev Ukrepov, ki smo jih sprejeli za doseganje planskih ciljev, ni- Na podlagi vsega tega lahko ugotovimo, daje delovna zavest v posameznih primerih zelo vprašljiva. Glede na to, da se nahajamo v času težke gospodarske konsolidacije in bodo za uspeh potrebni maksimalni napori slehernega delavca je nujno, da se v ta proces vključijo in ga vodijo vsi organi upravljanja in družbenopolitične organizacije. Prišel je čas, ko bo sleherni državljan lahko izpričal svojo zavest z delom in ne le z besedami. TOZD TPP Za nami je prva polovica gos podaijenja v letošnjem letu. Potrebno je napraviti pregled dosedanjega dela. Smo bili dobri samoupravljavci, smo gospodarili dobro, kaj smo prigospodarili? S temeljito analizo moramo ugotoviti napake in jih v drugem delu leta odpraviti. 1. Pogoji gospodarjenja V prvi polovici leta so bili izredno težki. Že v začetku januarja smo imeli en teden zastoj zaradi okvare na turnirski stiskalnici, ki je naš glavni stroj, skozi katerega gre 90 % celotne proizvodnje. Potem so bili krajši, vendar pogostni zastoji zaradi pomanjkanja ivernih plošč, okovja in kartonov. Nato so si izmenično sledili zastoji zaradi prepogostnih okvar na drugih ključnih strojih - format ki, robni furnirki, mozničarki in brusilki. Razen robne furnirke so vsi ti ključni stroji izredno iztrošeni, saj obratujejo (če računamo, da delajo v dveh in treh izmenah) že od 20 — do 30 let. Razen tega, da se je nekoliko povečala površina s prizidki oz. lopami, so drugi pogoji ostali nespremenjeno težki V zimskem času nedovoljno ogrevanje (pakirnica, furnirnica), v letnem času vroči in zadušljivi prostori (furnirnica, lakirnica). Taki težki pogoji v veliki meri vplivajo tudi na razpoloženje delavcev do dela oz. pripravlje nosti do dela v podaljšanem delu. Kot proizvodni tako tudi skladiščni prostor niti za silo ne ustrezajo, naj bo to za surovine, repromaterial ali gotove izdelke. Za surovine — furnir, iverne plošče, lesonit plošče in suh masivni les imamo lopo, ki je mnogo premajhna. To se maščuje predvsem pri tako zaneslji-v i in neenakomerni oskrbi pred vsem z ivemimi in lesonit ploščami Kadar jih lahko dobimo, jih moramo zlagati na prostem in jih pokrivati z začasnimi strehami Surovina se tako delno poškoduje, imamo pa tudi dodatne stroške. Za repromaterial so največji problemi pii oskrbi in skladiščenju kartonov Pravi lo je, da jih delna količina prihaja mesec dni in več prezgodaj. Pri tem imamo problem, kam jih vskladiščiti, del kartonov pa prihaja stalno prepozno, kar nam povzroča zastoje v proizvodnji. Razen teh problemov pa je največji ta, da kvaliteti kartonov ne ustreza, kar je pojav letošnjega leta. Skladišče gotovih izdelkov je raztreseno na večjih lokacijah v oddaljenosti 2 do 10 km To nam povzroča dodatne stroške. Zaradi transportiranja na večjih razdaljah moramo imeti večje število delavcev in najemnina skladišč se draži Zaradi slabih pogojev dela skladiščnih delavcev se je povečalo njihovo nezadovoljstvo, kar se odraža v slabi disciplini. 2. Uresničevanje proizvodnega načrta. Letni plan proizvodnje smo dosegli 41% ali 50,000.000 din, glede na strukturo: izvoz 67 % in 33 % za domače tržišče. Ta podatek nam pove, da smo imeli težjo strukturo proizvodnje, kot smo jo v začetku načrtovali. Tudi v samem izvozu se je struktura izdelkov glede na tip, kupca in predvsem na plačilne pogoje zamenjala. Kupec, ki nam je plačeval v kratkem roku 45 dni, je zmanjšal naročila na polovico. Kupec z Celotni prihodek je za 6,4 % manjši od pričakovenega zaradi nedoseganja prihodka iz deviz ne kompenzacije (dosežena komaj 64 %). Razlogi so navedeni daljšim rokom plačevanja pa je naročila več kot podvojil. To se nam močno pozna pri ustvarjanju dohodka. Odsotnost z delaje še vedno prevelika, saj v poprečju ni na delo dnevno 42 delavcev Ta podatek je zaskrbljujoč in bomo morah sprejegj primerne ukrepe za zmanjše vanje vseh vrst odsotnosti, ki niso neizogibne. Delovna učinkovitost zaposlenih je v mejah planirane, čeprav bo potrebno .preveriti doseganje normativov. Tudi s kvaliteto proizvodov ne moremo biti zadovoljni glede na po večano število reklamacij, zlasti z ameriškega trga. Vse to kaže, da moramo najti druge oblike stimulacije in mobilizacijo vseh za doseganje boljših rezultatov že prej, medtem ko so ostali prihodki malenkost višji od načrtovanih. (Nadaljevanje na 11. strani) 3. Ustvarjena sredstva Preglednica rezultatov (v 000 in njihova delitev: din) 1 /2 letnega plana izvršitev % c- elotni prihodek porabljena sredstva dohodek čisti dohodek (CD) 66.418 39.671 26.746 19.066 62.136 39.652 22 484 15.272 93,6 99,95 84.1 80.1 vil HUME * . 1 p/™™ fr A Lil mm Si WBBR§ 1 I F1*11** »‘s lili! 5K JI 1*111 JK t V „pakirnici" Jasenovac (Foto: Slavko Fink) Našem pozivu na sodelovanje sta se odzvala kar dva delavca iz TOZD TES. Jože Košmerij je prispeval zapis o izletu ,,Po poteh revolucije44, Slavko Fink pa nam je poslal fotografije s tega izleta. VABIMO VAS, DA SODELUJETE TUDI VI! Po poteh revolucije OOS TOZD TES je organizirala letošnii majski izlet v Bosno. Na men tega izleta je bil, da si ogledamo spominska obeležja, spoznamo kraje in življenje v njih. Pot nas je vodila iz Straže preko Zagreba v Jasenovac na Kozaro preko Banje Luke v Čelinac, kjer smo prenočili. Drugi dan smo nadaljevali pot iz Celinca ob reki Vrbas do Ja jca pc cesti Avnoja preko Bosanskega Petrovca do Drvarja in preko Bihača domov. Omenjeni kraji so bili tudi cilj našega izleta. Prvi ogled smo imeli v Jasenovcu. luje bilo zloglasno fašistično taborišče smrti Po načinu mučenja in likvidacije ljudi je zavzelo prvo mesto med ostalimi taborišči Da cliau, Mauthausen, Auschwitz. \ tem taborišču so na najbolj zverinski način ugasnila življenja preko 700 tisoč ljudem To je tudi preko 1/3 vseh Jugoslovanov, ki so žrtvovali življenje v II. svetovni vojni. O tem taborišču so napisane številne knjige. (Nadaljevanje na 12. strani) TOZD TPP (Nadaljevanje z 10. strani) Porabljena sredstva so v celoti vzeta v mejah načrtovanih, v endar beležimo močne preko račitve na surovinah in materialu, na fiksnih stroških pa smo prihranili 19%. Dohodek je dosežen le 84,1 % kar je posledica nedoseganja prihodka. Obveznosti iz dohodka so v višini 94 % od planiranih, kar pomeni, da so v ečje glede na dosežen doho dek; posledico je komaj 80,1 % čisti dohodek glede na planiranega. Rezervni skladje oblikovan v višini 562.000 din in ostanek čistega dohodka v višini 529.000 din 4. Razporejanje čistega dohodka (v boo din) doseženo akumulacija 1.170 minulo delo 40 OD TOZD 13.872 ODDSSS 1.280 ODBLP 1.064 OD TOZD in skupna poraba 13.872 — stan. prispevek 745 — družbena prehrana 660 — sklad skupne porabe 255 OD TOZD — že izplačani (1 — 6) 12.2.2 — Že izplačani 12.776 ED 592.171 VED 20.62 To pomeni, da smo razdelili za osebne dohodke več kot predvideva naš samoupravni sporazum, predvsem na račun akumulacije in skladov, saj smo si izplačevali osebne dohodke po 21,00 din na enoto dela, dosegli pa le 20,62 din. rrozp tvp Kakor v letu 1979 smo morali tudi v I. polletju 1980 nekoliko odstopiti od načrtovane proizvodnje. Nadaljevalo se je veliko povpraševanje po vezanem lesu tako na domačem, kakor tudi na inozemskem trgu. To je tudi pogojevalo triizmensko delo na ozkih grlih proizvodnje vezanega lesa. Rast te vrste proizvodnje pa ni več mogoča, saj veliko pomankanje hlovovine narekuje zmanjšanje tempa proizvodnje. Tržišče hlodovine se zapira v regionalne okvire inje vse težji dostop do še prostih količin. Proizvodnja plastificiranih iverk, kije nekaj časa naraščala, zopet pada zaradi pomanjkanja naročil. Raste pa proizvodnja oplemenitenih profilov, vendar še ne dosega dinamičnega plana. Zaradi slabe prodaje smo v aprilu prenehali s proizvodnjo tuš kabin, ker so zaloge preveč narasle. V zadnjem času pa smo delno obnovili proizvodnjo sanitarnih sten po naročilu. Izpolnjevanje plana proizvodnje po vrednosti VRSTA PROIZV. PLAN IZPOLNITEV VEZAN LES 000 din 76.040 91.530 PLAST. IVERKE 34.151 22.405 TUŠ KABINE 6.360 4.647 SKUPAJ 116.551 1 18.576 INDEKS 120,3 65,6 73,0 101,73 Ustvarjena sredstva PLAN IZPOLNITEV CELOTNI PRIHODEK 000 din 116.551 136.753 PORABLJENA SREDSTVA 76.245 82.248 DOHODEK 40.970 54.505 INDEKS 117,3 107,8 133,0 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 10.858 CISTI DOHODEK 30.112 13.420 123,5 41.085 136,4 Iz grobe strukture je razvidno, da je celomi prihodek po-rastel za 17,3%, obenem pa je tudi porast porabljenih sredstev za 7,8 %. Kakor v lanskem letu tudi letos rastejo obveznosti iz dohodka in to za 23,5 %. Če gledamo rezultate smo z ustvarjenim dohodkom lahko zadovoljni, saj je do sedaj stalno naraščal in bo vplival tudi na višino skladov. saj nam ostane s za delitev 19,658.000 din. V bodoče predvidevamo, da bo rast čistega dohodka glede na vse težje pogoje gospodarjenja počasnejša ali da bo celo stagnirala. Vsekakor bomo morali posvetiti veliko pozornost gospodarskim tokovom, ki so usmerjeni v splošno stabilizacijo našega gospodarstva in ki ne bodo šli mimo nas. Obdelava viter Oddih in okrepčilo (Foto: Slavko Fink) (Nadaljevanje zli. strani) Mislim, da je arhitekt spomenika, ki stoji v sredini nekdanjega taborišča, najbolje ponazoril življenje in pomen vsega dogajanja. Cvet, ki je zraste 1 na žrtvah fašizma, ne bo m ne sme nikoli usahniti. Zakaj ta cvet je zalit s krvjo najboljših očetov, mater, bratov in sestra domovine. Ogled tega taborišča slehernega obiskovalca globoko presune Tukaj se prebudi spoznanje kako velika je bila cena svobode. KOZARA- naš drugi postanek. Gorovie. ki se razprostira in ga obkrožijo vode Sava, . Una, Sana ir Vrbas, je v času NOB nudilo močan odpor okupatorjem Kozarački odred z 3500 borci in z vestimi prebivalci vasi, ki so posaje ne po kozaraškem pogorju so bili zelo trd oreh upora. V te kraje je sovražnik usmeril pet ofenziv ki pa so se za okupatorja končale neuspešno. Za seboj je pustil le zažgane vasi in kraje posejane, z grobovi. V peti ofenzivi je sovražnik obkolil Kozaro z 45.000 do zob oboroženih vojakov, z oklopljenimi vozili in s topovi. Takrat se je tudi odigiala najbolj dramatična bitka Kozare. Le malo je ljudi, ki še niso videli filma o KozarL To pa je le majhen del celotne drame, ki se je odigrala na tem delu zemlje. Spomenik vrh Kozare lepo ponazarja veličino te bitke. Človek danes skoraj ne more doumeti resnice, kako je mogoče, da človek človeku postane takšna zver v vojnL Izpisana imena ljudi, ki so v tej bitki izgubili življenje in podana razlaga so prepričljiv dokaz veličine NOB Odpeljali smo se s Kozare, za katero po pravici velja in naj bi veljalo še danes za vse jugoslovanske narode pesniški napis na Kozari: „Mi smo brača izpod Kozarice, gde ne radža majka izdajice”. Postanek v Banji Luki nam je nudil mnoge zgodovinske zanimivosti mesta in okoliških krajev. Prenočili smo v Čelincu ki je oddaljen i2 km od Banje Luke. Pot ob Vrbasu do Jajca je zelo lepa. Pe lje skozi mogočne soteske po lepi asfaltirani cesti V dnu soteske teče Vrbas, ki poganja več hidro central. Jajce - mesto, v katerem so bili položeni temelji naši novi družbeni ureditvi Tukaj smo si ogledali zanimivosti mesta in muzej zgodovnin-skega zasedanja Avnoj 1943. leta Na cesti Avnoja smo imeli dopol danski počitek. Pokrajina nam je nudila poseben užitek, temu pa se je pridružilo tudi sonce, kije sicer deo- parilo s toploto skoraj ves čas izleta. Prvi postanek od tukaj je bil na vrhu hriba nad Drvarjem. Tukaj smo si ogledali tudi zgodovinski-parti-zanski vlak. I Drvar - mesto v katerem je deloval vrhovni štab Jugoslavije, prišlo pa je v zgodovine NOB po znanem zračnem desantu. S tem desantom na Drvar je hotel Hitler^ za vsako ceno uničiti naš vrhovni štab, pa se mu je tudi to izjalovilo. Ogledali smo si zgodovinska obeležja v tem kraju. Vračali smo se po isti poti do Bosanskega Petrovca in nadaljevali potvBihač. V Bihaču smo si ogledali muzej NOB, v katerem je bilo I. zasedanje Avnoj- Tukaj se je začela pisati zgodovina nove Jugoslavije. Po zelo naporni dvodnevni vožnji smo se vračan zelo zadovoljni in veseli v prelepo Slovenijo. V spominu nam bo ostal izlet, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Jože Košmerij TOZD TES Polovica leta 1980 je za nami, zato je nastopil čas, ko naše gospodarjenje postavimo pod drobnogled. Pred sabo imamo oceno celotnega prihodka in delitve čistega dohodka. V oceni je zajeta dejanska realizacija prvih petih mesecev in ocenjena za mesec junij, ker do tega trenutka še ni na razpolago točnih podatkov. Zato bo pri dejanskem obračunu prišlo do manjših pozitivnih ali negativnih odstopanj, ki pa v nobenem primeru ne bodo bistveno vplivala na končni rezultat Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, film in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list Tisk: TOZD tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št 421 - 1/72 z dne 31. januarja 1978. OCENA CELOTNEGA PRIHODKA Prihodki od pl. real. 45.253 Prihodki deviz, kompz. — SKUPAJ PRIHODKI 45.253 Dir. mat. stroš. 8.352 Deviz, stimulacija int. 157 Fiksni stroški 15.550 Obvez, do BLP 914 Minim. amortiz. 1.634 SKUPAJ ORABA SREDSTVA 26.607 DOHODEK 18.646 Obvez, do DSSS 1.120 Obresti od kreditov 150 Ost. obvez, iz dohod. 2.247 Kompez. za iverice — SKUPAJ OBVEZ. IZ DOHOD. 3.871 TPUD TES Cisti dohodek 14.775 Že porab. ČD; za OD 9.786 za stanov, izg. 578 za družb. preh. 350 SKUPAJ PORAB. CD 10.714 REZERVNI SKLAD 466 OSTANEK + 3.595 RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA Akumulacija 522 Minulo delo 102 OD TOZD 12.662 DSSS Straža 956 BLP 635 OD TOZD in skup. p. 12.662 — stan. prisp. 578 — za družb. preh. 350 — skl. skup. por. 585 OD TOZD 11.149 — že porab, za OD I—VI. 9.786 ED 452.776 VED 24,62 . Polletni obračun kaže na izredno ugoden rezultat, saj je dohodek za 24,6% večji od planiranega. V dohodku so zajeta tudi pozitivna odstopanja od planskih cen v višini 220.000 din in neplačana realizacija iz leta 1979 27.000 din. Upoštevati moramo, da plan in dejansko stanje nista popolnoma primerljiva, ker ima proizvodnja dinamičen značaj. To pomeni, da je proizvodnja največja v prvih in zadnjih mesecih leta. Dinamika se najbolje pozna v Toplarni, kjer je bila proizvodnja električne energije za 5.3, para za 9.5 in zraka za 8.2 odstotka višja od planirane. Vrednostno pomeni to 1.370.000 din Podatek velja za prvih pet mesecev, medtem ko je bila proizvodnja pare v juniju že za 1000 ton nižja od planirane dvanajstine. K večji proizvodnji so precej pripomore tudi slabe vremenske razmere. Na visok ostanek dohodka so vplivali tudi prihranki na fiksnih stroških. Del teh stroškov je enkratnega značaja in bodo porabljeni v naslednjih mesecih, del pa smo jih prihranili z dobrim gospodarjenjem in odgovornim obnašanjem. Planirana odsotnost, ki vsebuje redne leme dopuste, državne praznike, boleznine in ostale odstotnosti, je bila planirana 20 %. V prvih petih mesecih pa je ta odsotnost znašala le 13 %. Opravili smo 112.872 ur in če upoštevamo 7 % več opravljenih ur od planiranih, je to 7900 ur. Okrog 40 % teh ur se nanaša na oddelke, ki opravljajo usluge in če jih pomnožimo s poprečno ceno ure 160,00 din dobimo preko 500.000.- din večjo realizacijo samo iz tega naslova. Zunanje usluge, ki jih opravljamo, so nekoliko dražje, tako da je to dodaten vir k boljšemu gospodarjenju. Zgoraj so navedeni bistveni elementi, ki so vplivali na upravičeno visok ostanek dohodka, vendar sedaj prihajajo „sušni meseci’ , Ki bodo pomenili zmanjševanje realizacije tja do hladnejših mesecev. Vse napovedi pa kažejo, da bomo tudi poslovno leto solidno zaključili. ZAHVALA Ob smrti moje mame MARIJE TURK se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji ZS TOZD TES za podarjeni venec. Prav tako iskrena hvala sodelavcem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Alojz Turk