JUKDMSlkc us UF RA VA-LJUBLJANA snafljeva ouca rre?. * TELtFOIV 55-25 DO 53-53 ROKOPISI St VKAFAJI IZHAJA VbAJ» DAN KAZEN PONEDELJKA Ji fi^aexaA NSEUAiNi ODDELEK LJUBLJANA TELEFON S84t POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6.50*31-1 OGLAS! PO CENIKI! MESEČNA NAROČNINA 15 DIN GLASILO OSVOBODIL NE FRONTE SLOVENIJE Protest rsašits kovinarjev zara&š dogodkov v Modemi BscsraS, 12. jan. Glavni odbor sindikata kovinarskih delavcev Jugoslavije je postal italijanskemu sindikatu kovinarjev v Turinu brzojavko, v kateri obsoja zločine italijanske policije nad kovinarskimi delavci v Moreni. V brzojavki je rečene: »Glavni odbor sindikata kovinarje'- Jugoslavije izraža čustva vseh jugoslovanskih kovinarskih delavcev, pozdravlja kovinarske delavce Italije in se pridružuje soglasnemu protestu italijanskega delavskega razreda prott zločinu policije v Moden!.« 1st: sindikat je poslal protestno brzojavko tud! italijanskemu poslaništvu v Beogradu, v kateri podpira zahteve italijanskega delavstva, r.~j se tisti, ki so odgovorni za krvave dogodke v Medeni, postavijo pred sodišče. Pos&lsaja o avstrijski mirovni porroobi prekinjena za teden dni London, 13. januarja (AFP). Zahodni delegati so po tem, ko je Zarubin, delegat ZSSR Izjavil, da ne more po-edati. kdaj bodo avstrijsko-sovjetska podajanja na Dunaju glede avstrijskih vojnih dolgov nasproti ZSSR končana, predlagali odložitev konference za Avstrijo do prihodnjega petka, 20. ja-r--rja. Predstavniki ZDA. Velike Bri-* Me in Francije so najprej obžalo-w da je debata o še nerešenih do--h avstrijske pogodbe odvisna od - Izvedencev, ter nato izjavili, da - vodo posvetovali s svojimi vladar r lede boljšega postopka, ki bi ga b: v teh okclnostih treba sprejeti. Zah vini delegati so izjavili, da zahtevo. n odložitvi konference ni motiviralo pomanjkanje volje po nadaljevani! razgovorov, temveč dejstvo, da je razgovore nemogoče nadaljevati, ker so podrejeni avstrijslco-sovjetskim po-ga!anjem na Dunaju. 243 seja za avstrijsko mirovno pogodbo bo torej čez osen: dni. razen če ne bi dunajski razgovori omogočili nadaljevanje razgovorov pred tem datumom. P«w®wws> SRtrtoe kaimi v Sawjetsks z tresi Moskva. iv jan Tukajšnji radio je objavil, da je Vrhovni sovjet ZSSR •.«rai cnreje! ukaz, po katerem se za-ir ieta 1947 o odpravi smrtne kaz- i bodoče ne bo nanašal na izdajal-. vohune in saboterje. Dodal je, da h'i te ukaz weir* na zahtevo so--.kih republik, sindikatov, kmečkih "r.anirsctj in odličnih kulturnih delavcev. Smrtna kazen, M je bila 1947 od- pravljena in zamenjana s kaznijo do let težke ječe, je tako v Sovjetski v vi sedaj ponovno uvedena. Posvetovanja za sestavo nove italijanske vlade SIM, 12. jan, (Tanjug). Ko je spre-■«1 davi predsednika vlade De Gaspe-nja, je predsednik republike Luigi Einrudl pričel posvetovanja za pode-liiev mandata za sestavo nove vlade. Por-cldne je sprejel bivšega začasne-: a predsednika republike De NFicolo, predsednika senata Bonomija, pred-sednika skupščine Gronchija, vse bivše predsednike parlamenta Vittoria Or--ča. grofa Sforzo, Saragaia in Ter-raciain. Zvečer je sprejel bivše vladne predsednike Nltttja in Parrija, jutri pa vse predsednike parlamentarnih skupin posameznih političnih strank. V rimskih političnih krogih priča-i-.jejo, da se bo predsednik republike jutri dokončno cdločil o podelitvi mandata za sestavo nove vlade. Ntskaz paša je sestavil novo egipfsko vlado Katro, 12. jan. (AFP). Prvak vaf- distične stranke Nahaz paša je sestavi! nove egiptsko vlado. Vsi člani nove vlade so pristaši vafdistične stranice, ki ja pri nedavnih parlamentarnih volitvah dobila od 319 2.15 mandatov. Reuter poroča, de. so v Egiptu po r. l-madnih volitvah vnovič uvedli zait - o izrednem stanju, ki je bil med pcrlszaentamimi volitvami omiljen. RoeUnuUizatorfi Novatorstvo in racionalizatorstvo se je v jeseniški železarni močno razvilo. «Ocenjevalna komisija mora vsak mesec proučiti in oceniti vrsto predlogov. Vse to priča, da imaio jeseniški kovinarji pri izpolnjevanju svojih težkih nalog stalno pred očmi, kako bodo s tehničnimi izpopolnitvami in mehanizacijo obratnih naprav pospešili proizvodnjo, dvignili kakovost dela, zmanjšali delovni čas in znižali proizvodne stroške. Tovariš Mirko G a ser, mehanik iz mehanične delavnice, je skonstruiral nov pomemben stroj za štirioglato in šestoglato struženje )n vrtanje. To je prvi stroj te vrste v podjetju. Na njem lahko sedaj obdelujejo vse vrste natičmh ključev, nadalje ključe vrtalnih glav, zlasti pa pride ta stroj v poštev za serijsko izdelavo povrtal in navojnih svedrov in za izdelavo kvadratov za natikanje okretala. S tem strojem je tov. Gaser razbremenil rezkalne stroje, razen tega pa je izdelava na novem stroju mnogo hitrejša. Tako je bilo na primer doslej za izdelavo kvadrata potrebno na rezkal-nem stroju okrog 29 minut, na novem stroju pa se to delo opravi v 3 do 5 minutah. Na tem stroju, ki je bil po Gaserjevi zamisli v celoti izdelan doma, se lahko struži in vrta v raznih dimenzijah od 3 do 25 mm zunanjega ali notranjega premera. Delovodja na Javorniku tov. Franc K r a j c e r si je omisli] poseben manometer za majhne pritiske s preprostim mehanizmom, veliko skalo in kazalcem, ker Imajo običajno uporabljivi manometri s stekleno cevko v obliki črkeU razne pomanjkljivosti. Krajcerjev manometer je izdelan v glavnem iz dveh bobenčkov z valovitimi stenami, ki sta med seboj povezana s cevko. Na vrh-r,?m. babenčkii je pritrjen mostiček s tanko zarezo, skozi katero je udet zvit kovinast frak. na obeh koncih pri-šiljen. da teče v ležajih. Na trak pa je pritrjen kazalec. Pri najmanjšem pritisku se bbbenčka n apnet a in že pokaže kazalec odklon na posebni lestvici. Tov. Anton M a j e t i č, delovodja na prometu, je izpolnil pri plavžu tirne naprave za vsipni voz, tako da je omogočeno nemoteno in natančno !C«snfers3?ca make» cfeasfesh zadnsžniksv V Skcplju bo 15. in 16. t. m. prva. republiška konferenca zadružnikov. Konference se fco udeležilo nad 390 delegatov iz vseh kmečkih obdelovalna: zadrug Makedonije. Pri konferenci bo sodelovalo tudi 10 kmetov iz manj-linjskih vasi, ki še niso ustanovile svojih zadrug. Poročilo o dosedanjih uspehih in bodočih nalogah zadružnikov v Makedoniji bo podni kmetijski minister pri vladi LR Makedonije Bo-30 Kuzmanovski. Sadarji Breze bodo letos povešali proizvodnjo zs 36®/» Rudarji premogovnika Breza v Bosni imajo letos veliko proizvodnjo nalogo. Nakopati morajo za 38% več premoga kakor lani. Predvsem bodo povečali proizvodnjo v obratu št. 2, kjer vse pripravljajo, da bodo brigade lahko delale hkrati na več delovnih mestih, kar bo omogočilo po-«&rrje proizvodnje v tem obratu za 100%. iCsssai&a Is® začela obratovati tewsrins radijskih aparatov in elektronk v ftšišu Sredi ieta 1948. so začeli v bližini Niša graditi velike objekte za tovarno radijskih aparatov, rentgenskih aparatov in elektronk. Prva velika delavnica je že zgrajena in opremljena s potrebnimi napravami in stroji. Izvršiti je treba le še manjša dela, tako da se bo spomladi lahko začelo delo v tej veliki dvorani. Premagane so tudi težave, ki so nam jih povzročili informbirojci s tem, da nam niso poslali naročenih preciznih strojev. Po trebr.e stroje smo medtem dobili iz drugih držav. Lani so začeli graditi tudi drugo veliko delavnico, konstrukcijski biro, laboratorij, skladišča, industrijsko šolo itd. Druga velika dvorana bo namenjena izključno serijski proizvodnji elektronk in delov radijskih aparatov. Gradijo tudi internat za 300 učencev. Da se bo tako lahko začela serijska proizvodnja, so v bližini tovarne postavili že lani začasno delavnico za poskusno proizvodnjo. Konstruirali so prve tipe elektronk in tudi prototip rentgenskega aparata. V tej delavnici in v tečajih so usposobili okoli 350 visokokvalificiranih delavcev. V cementarni v Pulju bodo uvedli proizvodnjo žganega mavca Delavci tovarne cementa v Pulju se po urpešni izpolnitvi lanske proizvodne naloge, pripravljajo, da bodo letos nadalje povečali proizvodnjo. V tovarni so začeli graditi novo električno centralo, da bodo imeli dovolj električne pogonske energije. Izdelovati bodo začeli novo vrsto portlantskega cementa z večjo vzdržljivostjo. Letošnji proizvodni plan je za 20% večji od lanskega. V tovarni so izvršili tu«ii uspešne poizkuse za proizvodnjo žganega mavca in bodo začeli v drugem četrtletju redno izdelovati žgani mavec. pomnožujefo deiovmo V letošnjem četrtem planskem letu bomo morali izpolniti povečane proizvodne naloge le z neznatnim povečanjem števila delavcev v primeri z lanskim letom. Danes so rezervne delovne sile, ki so obstojale v stari kapitalistični Jugoslaviji, izčrpane, nova delovna sila s podeželja pa bo šele na razpolago, ko bemo dosegli višjo stopnjo organizacije kmetijske proizvodnje ni mehanizacije kmetijskega dela. Letos bomo morali planirano povečanje proizvodnje kriti predvsem z mehanizacijo in z organizacijsko-tehničnimi ukrepi ob stalni borbi za stabilizacijo delovne sile. Zato moramo posvetiti vso pozornost našim racicnalizatorjem in novatorjem, pospeševati njihovo delo in/skrbeti, da se bo racionalizatorstvo in novatorstvo množično razvijalo, da bo vsak delavec razmišljal, kako se lahko olajša in poenostavi delovni proces in doseže prihranek delovnega časa. Tudi majhni racionaiizatorsid ukrepi lahko prinesejo dvig proizvodnosti dela. V industriji, rudarstvu in gozdarstvu so ja velike možnosti za zboljšanje organizacije dela in za organizacij-sko-tehnične ukrepe. Uspehi ne bodo izostali, če bomo racionaliza-torjem in novatorjem nudili vso potrebno pomoč. To nam potrjujejo Izkušnje v mnogih podjetjih, kakor n. pr. v jeseniški železarni, kjer se je prav močno razvilo gibanje za racionalizacijo delovnega procesa In nam vsak mesec prinese nove pomembne uspehe na tem področju. tehtanje, kar sc doslej ovirali stalni tresljaji. Tir je sedaj elastičen in ve3 proces prevoza oziroma tehtanje deluje brezhibno. Tcv. Stanislav Nadu, industrijski poslovodja pri piavžu, je bistveno podaljšal delovno dobo 6 m dolgih drogov za drezanje peči med prebodom Konstruktor stroja za štirioglato in šestoglato struženje In vrtanje Mirko Gaser plavža, kadar železo slabo teče. Pri temd elu so drogovi hitro izgorevali, še dobro ohranjene dele pa so vrgli med staro železo. Tov. Nadu je namesto izgorelih polovic drogov dal izdelati nove. Podaljšek je pritrdil s cevjo na drugi del in spojno erv privaril. Izraba drogov bo sedaj za 50 »/e manjša. V enem letu so doslej porabili okoli 30 tisoč kg takih drogov. Tako bo letni prihranek znašal nad 100.000 din. ¥ naši mm veliki c pridobivalo os« Preteklo soboto je začela v Osijeku obratovati nova velika tovarna za pridobivanje olja iz koruznih kali. Ze sredi lanskega leta so končali gradbena dela, nakar so v planiranem roku postavili velike stroje in proizvodno naprave, ki jih je izdelala naša domača industrija. Mladinska tovarna »Jedinstvo« v Zagrebu je izdelala eks-traktorje, destilatorje in podobne naprave, tovarna parnih kotlov v Zagrebu pa naprave za segrevanje zdrobljenih kali- in velike rezervoarje za trikloretilen, ki služi kot topilo za olje. Vse potrebne motorje in druge električne naprave je dobavila tovarna »Rade Končar«, medtem ko so transportne naprave in elevatorje izdelali v mehanični delavnici Osiješke tovarne mila. Nova oljarna v Osijeku bo velikega pomena za našo preskrbo s tehničnim in jedilnim oljem, zlasti tudi zaradi tega, ker bo uporabljala kot surovino koruzna kali, ki ostanejo pri mletju koruze v našLh mlinih in so jih prej pogosto zavrgli, če jih niso uporabili za krmo. Te kali vsebujejo 20 do 30 % olja. Odslej bodo mlini pošiljali koruzne kali v novo tovarno v Osijeku, Tov. Janez P ikon, delovodja v vozovni delavnici, je izdelal 13 m dolg vagon za prevoz trapastega železa in drugih dolgih bremen iz Javornika na Jesenice. Novi vagon ima veliko no silnost in omogoča neoviran prevoz, medtem ko so doslej prevažali taka bremena na treh lesenih vagončkih, kar je na ostrih ovinkih povzročalo pogosta iztirjenja. popravila in zamudo časa. • Tov. Alojz Pristov, varilec v je-latolivami, ,je pospešil izdelavo spiralnih zračnic od 3 in pol na 50 ko sov na uro, s tem, da je prenesel navijanje teh zračnic s stružnice na star pnevmatični vrtalni stroj. Delovodja v cevami tov. Stanko Vindišarpa je olajšal in pospešil odpremo izdelanih cevi s tem. da je čez nakladalno rampo montiral mizo na dveh tračnicah, tako da odpade ročno premetavanje cevi in nakladanje v železniški vagon z dvigalom. Prejšnji delovni učinek pri nakladanju je znašal 15 ton - 8 urah, sedaj pa znaša 26 ton. Ocenjevalna komisija je nagradila gori navedene predloge, kakor tudi že izvedene predloge, ki so jih poslali tov. Vladislav Srak, Viktor Golob, Andrej Gregori in Janko Jelovčan. Nekaj drugih predlogov pa bodo še proučili. Zaradi pospeševanja izumov in tehničnih izpolnitev so ustanovili v železarni ožji aktiv izumiteljev, inovatorjev in racionalizatorjev. Člani tega aktiva so pred kratkim v prijateljskem razgovoru razpravljali med drugim o mehanizaciji razdvajanja tanke pločevine na Javorniku, nakladanja ta raz-kladavanja kuriva in surovin ter prevažanja najtežjih bremen, da bi olajšali ta najtežja in najbolj zamudna dela in fci sprostili čim več delovne sile. »tiami ¥ Osileku že ; m koruznih kali ki bo pridobljeno surovo olje oddajala deloma tovarni mila v Osijeku in drugim milarnam, največji del surovega olja pa bodo v drugih obratih rafinirali in predelali za jedilno olje. Proizvodni proces je v novi tovarni popolnoma mehaniziran, tako da je v vsaki izmeni navzlic znatnemu obsegu proizvodnje le 8 kvalificiranih oziroma priučenih delavcev. Vsi ostali delavci so zaposleni zgolj za transportne in druge potrebe izven proizvodnega procesa. Iz skladišča se avto matično z elevatorji prenesejo koruzne kali v kotle za segrevanje, nato pa v posebne valjčne mline. Iz mlina padajo zdrobljene kali na transporter, ki jih prenese v velike bunkerje nad ekstraktorj! V ekstraktorjih se eks-trahira olje s pomočjo pregretega tri-kloretilena. V trikloretilenu raztop-ljno olje se mehanično odvaja v de-stiiatorje. Ti izločijo na eni strani-olje, na drugi strani pa trikloretilen, ki se po izvršenem čiščenju ponovno porabi v proizvodnem procesu. Nova tovarna lahko na dan predela več vagonov koruznih kali. Zmlete kali, ki jim je vzeto olje, se bodo uporabile kot odlična živinska krma. IPr £• $ ■ ........ :slt Investicijski plan mestnega ljudskega odbora Zagreb je določal v letu 1949. gradnjo 700 novih stanovanj. Čeprav je bilo lani veliko težav, posebno pri dobavi materiala, so frontovci vendarle končali glavna dela, tako da se bodo družine lahko vselile v večino teh stanovanj že letos aprila. Stanovanja so gradila tudi zvezna in i republiška podjetja na mastnem- pod-! ročju. Letos se bodo dela nadaljevala še hitreje, tako da bo dobilo nova stanovanja nekaj tisoč delavcev, ki morajo sedaj še stanovati skupaj z dvema ali celo več- sostanovalci. Veliko stanovanj je bilo lani zgrajenih za tovarniške delavce. Tako so zgradili 94 novih stanovanj v delavskem naselju podjetja »Rade Končar«, 180 v »Prvomajski«, 160 pa jih je zgradilo podjetje »Visokogradnja« za različne tovarne. Poleg tega je bilo v posameznih ulicah zgrajenih preko 200 stanovanj. V nekatera stanovanja so se delavci že vselili, pri ostalih pa končujejo zadnja dela. Člani Fronte so s svojim prostovoljnim delom pomagali reševati pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa so z dobrimi 6 milijoni in pol prostovoljnih delovnih ur prihranili državi okrog 57 milijo nov dinarjev. Na sliki del velike stanovanjske kolonije na Moskovski cesti. Vsake štiri ure iztečejo iz plavža nove tone železa ZASEDANJE zakonodajnih odborov Ljudska skupščine FLR «Jugoslavije Rasprava © predlogu zakessa o socialnem BEOGRAD, 13. jan. Zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ sta imela včeTEj in danes skupno sejo, ki ji je predsedoval predsednik zakonodajnega odbora Zveznega sveta Meša l?i-jade. Zvevna vlada je predložila več zakonskih predlogov in je prišel kot prvi na vrsto predlog zakona o socialnem zavarovanju. O nujnosti tega predloga ter o osnovnih načelih in o načinu financiranja socialnega zavarovanja je poročal zvezni minister za delo Ljubča Arsov. Najprej je označil okoliščine, pod katerimi je bil dosedanji zakon o socialnem zavarovanju sprejet 26. julija 1946. Po osvobojen ju je bilo socialno zavarovanje razcepljeno na številne javne in zasebne sklade, razcepljeno pa je bilo to zavarovanje tudi po svoji organizaciji in po svojih predpisih. Namen zakona od 26. julija 1946 je bil predvsem ta, da bi vsi delavni ljudje, ki so se izčrpali ali pa so drugače postali nesposobni za delo, dobili najnujnejšo pomoč. Ta naloga je bila popolnoma Izpolnjena. Z izenačenjem predpisov ,so se izenačile pravice vseh delovnih ljudi in dajatve socialnega zavarovanja so se močno zvišale v primerjavi z zadnjim predvojnim letom. Nov zakon socialnega zavarovanja pa je Ljudski skupščini predložen zaradi tega, ker ni več potrebno dvojno zavarovanje v primeru onemoglosti, starosti in smrti med delavci in nameščenci na eni strani ter uslužbenci na drugi strani. Velika izprememba v našem sistemu socialnega zavarovanja je vprašanje pokojnin. Izmenjan je dosedanji sistem pokojnine, to je sistem pokojnine državnih uslužbencev in sistem pokojnine zavarovancev socialnega zavarovanja. Nastali sta dve kategoriji pokojnin: invalidska pokojnina v primeru onemoglosti in starostna pokojnina v primeru dosega starostne meje. Z novim zakonom dobi vlada pooblastilo, da lahko s posebnimi odredbami reši vprašanje tistih upokojencev, starih in zaslužnih delavcev v borbi proti kapitalizmu v nekdanji Jugoslaviji, ki so po zakonu o socialnem zavarovanju od leta 1922. dobivali samo minimalno pokojnino ali pa po tem zakonu za pokojnino sploh niso imeli pogojev. Po novem zakonu delavci, nameščenci in uslužbenci ne bodo plačevali svojih prispevkov, ker jih bo prevzela država. Potem je minister Arsov govoril še o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Po njegovem poročilu sta imela oba odbora včeraj svoje posebne seje zaradi določitve dnevnega reda, danes pa sta nadaljevala razpravo o predlogu zakona o socialnem zavarovanju. Poleg tega zakona so predloženi Ljudski skupščini FLRJ še zakon o izmenjavah in izpopolnitvah zakona o vojnih vojaških invalidih, predlog zakona o izmenjavah in izpopolnitvah zakona o vojnih sodiščih, predlog zakona c zastavi trgovske mornarice, predlog zakona o morskem ribarstvu, predlog zakona o opojnih drožah in predlog zakona o volitvah ljudskih poslancev. S!©w«esraa izpseitais? dipienai nagibaj siicens wiSada FLRJ Beograd 13. januarja. V Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ so danes slovesno izročili diplome — legitimacije dobitnikom »nagrad vlade FLRJ« za 1949. leto. Zbranim zaslužnim znanstvenikom in umetniškim delavcem je govoril minister za znanost in kulturo FLRJ Rodoljub Coiakovič. Priprave za volitve Ljudske freiste v Beogradu Izvršilni odbor Ljudske fronte mesta Beograda je dal navodila za volitve vodstev osnovnih organizacij in delegatov za III. kongres Ljudske fronte Srbije. Osnovne organizacije bodo volile svoja vodstva še ta mesec, delegati za kongres pa morajo biti izvoljeni v osnovnih organizacijah do 29. januarja, v rajonih pa najpozneje do 12. februarja. Po navodilih izvršilnega odbora ima predvolivna konferenca predvsem politični pomen, da bi se osnovne organizacije organizacijsko okrepile in da bi v njih prišlo do večjega razmaha ideološko in politično delo. PET NOVIH OBDELOVALNIM ZADRUG NA TOLMINSKIM Čedalje več tolminskih kmetov obračunava s svojim dosedanjim težkim življenjem in se odloča, da ne bodo več vsak zase pasii svojih krav, da ne bodo vsak zase obdelovali svojih majnih in maloštevilnih njiv, temveč da bodo vsa ta dela opravljali skupno, združeni v kmečkih obdelovalnih zadrugah. Na dan volitev v krajevne ljudske odbore so bili po kobariških vaseh trije ustanovni občni zbori novih obdelovalnih zadrug: v Drežnici, Kobaridu in Livku. Drežničani so se prvi odločili. V zadrugo je vstopilo 15 najzavednejših kmetov. 2e danes imajo okoli 80 krav in številno drobnico. V kratkem se bo lahko njihova zadruga razvila v močno socialistično gospodarstvo. Tudi v Kobaridu je vstopilo 15 kmetov, ki so trdno odločeni, da bodo v najkrajšem času potegnili za seboj še tiste, ki so zasedaj ostali zunaj zadruge, živo razpravljajo, kako bodo skupno gospodarili. Delovne sile sicer, nimajo na pretek, imajo pa zato konje in ko-silni stroj, ki je v teh krajih redek. Razpravljajo tudi o ustanovitvi raznih zadružnih obrtnih podjetij. Vsekakor imajo najlepše pogoje, da se razvijejo v eno izmed gospodarsko najmočnejših zadrug na Tolminskem. V Livku se je odločilo za novi način življenja 20 kmetov. Da je zrasla tudi v tej gorski vasici obdelovalna zadruga, je nedvomno nemala zasluga tam- kajšnje frontne organizacije, ki je bila lani med najboljšimi v okraju. Tu se Je frontni odbor redno sestajal, uresničeval postavljene naloge in tudi redno poročal o svojem delu. Skupno z drugimi vasmi je organiziral dograditev 4 km dolge avtomobilske ceste, in to večinoma s prostovoljnim delom. Dalje so frontovci Livka opravili več tisoč ur deia pri gradnji zadružnega doma in spomenika padlim borcem. V Trnovskem gozdu so opravili 17G9 prostovoljnih delovnih ur, na gradbišču Nove Gorice pa 480 ur. Le nekaj dni po ustanovnih občnih zborih teh zadrug je sledil ustanovni občni zbor obdelovalne zadruge v Kredu pri Kobaridu. V zadrugo, ki je živinorejskega značaja, je stopilo 9 kmetov. Tudi ta zadruga je uspeh deia frontne organizacije, ki je zelo delovna. Nosi velik delež pri gradnji zadružnega doma, ki bo v kratkem dograjen. Ce bo frontna organizacija tudi v bodoče tako marljivo delala, se bodo kmalu pomnožile vrste novoustanovljene zadruge s pristopi novih gospodarstev. Kot peta pa je bila pred dnevi ustanovljena obdelovalna zadruga v Borjani, kjer je 12 najzavednejših' kmetov sklenilo, da bedo začeli gospodariti skupaj. Vseh pet novih obdelovalnih zadrug je bilo ustanovljenih na. Kch • --kem, ki je dana najbolj napredni predeš tolminskega okraja. STKAN 2 S L O V E N S K J POROČEVALEC 8TEV. 12 / SOBOTA, 14. JANUARJA 1850 Sramoto© ravnani© češkoslovaških oblasti z Jugoslovanskimi državljani Praga, 13. jan. (Tanjug). Pritisk češkoslovaških oblasti na Jugoslovanske državljane postaja vedno surovejši in neznosnejši. Po številnih aretacijah predstavnikov Ljudske fronte Jugoslovanov in drugih jugoslovanskih državljanov, je češkoslovaška policija 10. januarja aretirala jugoslovanskega državljana Iva Loveriča in njegovega sina Mi-Ijenka. Osem policijskih agentov v civilnih oblekah je zgodaj zjutraj vdrlo v stanovanje Loveriča in dve uri preiskovali stanovanje. Agenti so Lo-veriču in njegovemu sinu izjavili, da so ju aretirali iz političnih razlogov. Jz Loveričevega stanovanja je policija odnesla veliko število knjig in drugih stvari. Na zahtevo Loveričeve žene, naj ji povedo, kje je njen mož, policija sploh ni odgovorila. Ravnanje češkoslovaških oblasti z uradnimi predstavniki Jugoslavije dobro označuje tudi tale primer: Uslužbenec jugoslovanskega državnega rečnega brodarstva v Komarnu Vladimir Radecki Mikulič je dobil 4. januarja 1950 poziv, datiran s 26. septembrom 1949, da se mora v 15 dneh po prejemu poziva izseliti iz okraja Komarno. Mikuliču so hkrati sporočili, da je bila odklonjena njegova pro Zasedanje Varnost»: rja svata KšiOTlntaisšM delegat napoveđufe „veta“ proti svoji izklpiltvi New York, 12. jan. Včerajšnji seji Varnostnega sveta je prisostvoval tudi predstavnik Sovjetske zveze Jakob Malik. Na začetku seje je predsednik Varnostnega sveta delegat Cangkaj-škove Kitajske Cing sprejel na dnevni red razpravo, ali ima on pravico zastopati Kitajsko. Nato je prepustil predsedniško mesto delegatu Kube Carlosu Biancu, ki mu sledi po abecednem redu. Predstavnik Jugoslavije dr. Bebler je med debato izjavil, da n; mogoče več tajiti dejstva, da se je kitajsko ljudstvo izreklo za Mao Ce Tunga, zaradi česar ni mogoče več odlašati z vprašanjem o nadomestitvi kitajske delegacije v Varnostnem svetu. Tudi, če bi nekatere vlade ne priznale Mao Ce Tungove vlade, bi moral Varnostni svet zameniaü sedanje kitajsko za- stopstvo. Sovjetski predlog, kr zahteva odstranitev sedanje kitajske delegacije, je za to popolnoma upravičen.. Indijski delegat je predlagal, naj odbor izvedencev prouči splošno vprašanje o odvzetju poverilnic delegatov. Potem, ko je Malik še enkrat odrekel predstavniku Cangkajškove Kitajske pravico, da bi sedel v Varnostnem svetu in predstavljal Kitajsko, sta delegata ZDA in Francije izjavila, da bosta glasovala proti sovjetskemu predlogu, vendar proti njemu ne bosta vložila veta, ker gre samo za »vprašanje postopka«. Kuomintangov delegat dr. Cing je izjavil, da bo proti sovjetskemu predlogu vložil veto, ker ne pomeni vprašanja postopka, temveč politično vprašanje, ki je zelo velikega pomena. ,. - ■ ■ - ■- - - .. - 'vci1 »-:■ - * Kt.,■■■ • .. šnja za bivanje v okraju Komarno, čeprav drugače ne more opravljati svojih uradnih poslov. Po prejemu poziva je Mikulič osebno zahteval pri državni varnosti v Ni-tri, naj mu pojasnijo to odločbo. Namesto pojasnila so skušali organi državne varnosti na vse mogoče načine pridobiti Mikuliča za izdajalsko delo proti Jugoslaviji in ga prisiliti, da bi delal za češkoslovaško obveščevalno službo. Organi državne varnosti so se grdo izražali o Jugoslaviji in njenem vodstvu in mu obljubljali, da bo dobil dovoljenje za bivanje na Češkoslovaškem, če privoli v njihov predlog, v nasprotnem primeru pa so mu zagrozili, da bodo sporočili jugoslovanskemu konzulatu v Bratislavi, da se je »prostovoljno« izjavil za izdajalsko delo, da pa ga niso hoteli sprejeti, tako da bo »popolnoma izgubljen«. Tako ravnanje češkoslovaških oblasti z uradnim predstavnikom tuje države je primer, ki ga redko srečamo v mednarodnih odnosih in ki spominja na mračne metode najreakcionarnej-ših režimov. Vj-.■■•••$ : Zimska palača v Pekingu, sedežu osrednje ljudske vlade Kitajske te c. 3 cafluslts lsla?skaf zmn 1 beta« ©s^obole^a os ; 9 • Peking, 12. jan. Agencija Nova Kitajska prenaša članek o osvoboditvi južne in jugozahodne Kitajske ter uničenju zadnjih Kuomintangovih ostankov na celini. Takoj po osvoboditvi Kantona so začele enote prve, druge in četrte armade v začetku novembra operacije za osvoboditev južne in jugozahodne Kitajske. V manj kot dveh mesecih je narodno osvobodilna armada napredovala več sto kilometrov, osvobodila pokrajine Sečuan, Kvejčou, Kvangsi in Kvangtun ter uničila glavnino Kuomintangovih sil pod poveljstvom Pej Cung Hsia in Ku Cung Nana, ki so štele okrog 636.000 ljudi. BO smrtnih obsodb v Bajderahadu New Delhi. 12. jan. (Tanjug). Vojaško sodišče v Bongixu v Hajderabadu je obsodilo na smrt 60 udeležencev kmečke vstaje na področju Teiengan. Razen tega je bilo usmrčenih v Biha-ru sedem kmetijskih delavcev, ki so prav tako sodelovali v kmečkem gibanju. V vasi Maniar je policija streljala na demonstrante in ubila tri ljudi. Libanonski sindikalni voditelji obsojeni 12. jan> (AFP). Mustafa el Ans, predsednik libanonske federacije delavcev in nameščencev in član izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije, je bit obsojen na leto dni zapora. Hkrati so bili še trije sindikalni voditelji obsojeni na zaporne kazni. Ker je viads prepovedala dejavnost Komunistični partiji, je v obrazložitvi obsodbe navedeno, da so biil sindikalni prvaki Libanona obsojeni zaradi »ilegalne« politične dejavnosti. Splošna stavka na Zlati obali Akkra na Ziati obali, 12. jan. (Tanjug). V okviru kampanje, da bi dobila Zlata obala status dominiona, je izbruhnila splošna stavka vseh delavcev, ki. traja že štiri dni. Razen stavke je akcija zajela tudi bojkot britanskega blaga. Prav tako zahtevajo delavci, da 3e mora 61 odpuščenih delavcev zopet vrniti na delo. Britanski guverner Zlate obale je razglasil na vsem področju izredno stanje. Policijski oddelki križarijo po glavnem mestu Zlate obale. Smrtna nesreča italijanskega filmskega igralca Orsinija Rt.M. l— lan. (Tanjug). Znani italijanski filmski igralec Domenico Orsi-nl se je smrtno ponesrečil pri snemanju novega italijanskega filma iz časa partizanskih borb »Herojski napad«. Po scenariju filma bi moral v vlogi glavnega junaka sodelovati pri napadu z bombami na sovražne položaje. Pri metanju bomb je ena bomba eksplodirala ter igralca takoj usmrtila. Po nesreči so ugotovili, da je bilo med bombami tudi prava vojaška bomba, ki je povzročila nesrečo. Sodna preiskava bo ugoteviia, kdo je nesrečo zakrivil. Zaradi nezadržnega napredovanja narodno osvobodilne vojske so se Kuo-mintangovi generali Lu Han, Liu Ven Hui, Teng Hsi Hu in Pan Van Hua uprli Kuomintangu, s čimer sta bili pokrajini Junan in Sikang osvobojeni brez borbe. Tako je bila leta 1949 osvobojena vsa teiinska Kitajska, razen Tibeta. Zmage v južni in jugozahodni Kitajski so ustvarile ugodne možnosti za osvoboditev otokov Formoze in Hai-nana kakor tudi Tibeta. Na otokih, ki jih še nadzoruje, ima Kuomintang manj kot 35U.0C0 vojakov, vštevši neredne čete in osebje zalednih služb, ki znaša okrog 500.000 ljudL Upanje Kuomintanga, da bo okrepil svojo obrambo na otokih s silami, ki bi jih prepeljal s celine, je propadlo, kajti razen peščice oficirjev, ki jim je uspelo pobegniti, so bile vse sile na celini uničene. United Press poroča, da je bil med Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo in Indijo sklenjen preliminarni sporazum o ukrepih za zaščito avtonomije Tibeta. ■ Vrhovni poglavar Tibeta Dalaj Lama je Sporočil, da namerava poslati svoje predstavnike v Anglijo in ZDA, da bi zboljšal odnose Tibeta z zahodnim svetom. --Tibet očitno želi, da bi ga London in Washington priznala kot suvereno državo, dočim so v Veliki Britaniji in ZDA mnenja, da mora Tibet ohraniti status avtonomne pokrajine. Velika Britanija je že leta 1914 priznala avtonomijo Tibeta. Vprašanje meje med Kitajsko in Tibetom je še vedno odprto, kajti Kitajska je sicer sporazum o avtonomiji Tibeta parafirala, vendar ga še ni ratificirala. Umrljivost, število novorojencev ir, zakonov v Franciji. Državni inštitut za demografska raziskovanja poroča, da je v Franciji leta 1949 umrlo 360 tisoč ljudi, leta 1948 pa 310.000. Umrljivost otrok je prav tako nekaj narasla ter je umrlo leta 1949 približno 48.000 otrok v primeri s 44.000 leta 1948. Nasprotno s<* je število novorojencev zmanjšalo od 864.000 v letu 1S48 na 840 do 850.000 leta 1949. — Lani je bilo sklenjenih v Franciji 320.000 zakonskih zvez. Angleški vojaki se ženijo z Nemkami. Uradna statistika angleške okupacijske armade v Nemčiji navaja, da se je v 1. 1949. poročilo 1356 britanskih vojakov z Nemkami. (Leta 1943. pa je bilo 2962 takih porok). Poročilo navaja, da je še 600 prošenj nerešenih. Od Angležinj, ki so v vojaški siužbi, sta se doslej samo dve poročili z Nemci. Angleška" podmornica se je potopila. Po trčenju s švedsko ladjo »Divina« ob izlivu Temze se je potopila angleška podmornica »Trukulent«. Posadka je štela 59 oseb. Doslej so jih rešili samo 5. Vse ladje, ki so bile v bližini so bile pozvane naj pomagajo pri reševanju. Vročina v New York«, mraz v Kaliforniji. Mesto New York je zajelo nad vsako pričakovanje milo podnebje. Termometer se je povzpel na 22” Celzija, medtem ko je v tem času v New Yorku običajno mraz z 10 do 20” C pod ničlo. Medtem pä grozi nevarnost, da bo mraz napravil hudo Vlak se je iztiri! pri Bariju. Trinajst oseb je dobilo težke telesne poškodbe, ko se je iztiril vlak v bližini mesta Bari v južni Italiji. Preiskava jfi ugotovila, da je nesreča nastala zaradi slabega delovanja zavor. Poje v 69 jezikih. Ljudska umetnica Tamara Kanun iz Uzbeške sovjetske socialistične republike prepeva narodne pesmi v 60 jezikih. Moskovski radio je javil, da bo svoj dosedanji program razširila s kitajskimi narodnimi pesmimi. Nova »verodostojna priča« o tem, kcio je osvobodil Jugoslavijo Washington, 12. jan. (Tanjug). Vojni zločinec Konstantin Fotič, bivši kraljevski veleposlanik v ZDA, je poslal uredništvu časopisa »Washington Post« pismo, v katerem napada dopisnika tega časopisa Franka Gervasija, ker je v nekem svojem poročilu trdil, »da so Jugoslavijo osvobodili Tito in njegovi partizani, ne pa Rdeča armada«. Fotič v pismu ne priznava narodno osvobodilne borbe naših narodov in trdi, da je Jugoslavijo osvobodila Rdeča armada. Kakor je znano, je bil obsojen Fo-tič kot vojni zločinec v odsotnosti na razpravi zoper Dražo Mihajloviča na 20 let težke ječe. Kominform ga uradno sicer še ni razglasil za »zdravo silo«, pričakovati pa smemo, da bo svojo napako sedaj nemudoma popravil. Aretacije Poljakov v Franciji Pariz, 13. jan. (Tanjug). Kakor je objavilo notranje ministrstvo, je bilo aretiranih davi v Parizu, Lillu in drugih francoskih mestih nadaljnjih 50 Poljakov. Večino aretirancev so takoj izgnali iz Francije. Aretacije se nadaljujejo. Hkrati so objavili, da se je francoska vlada odločila razpustiti 8 glavnih poljskih organizacij. Po uradnih izjavah so ti ukrepi posledica »podtalne dejavnosti« poljskih državljanov. Med aretiranci je več znanih sodelavcev v francoskem odporniškem gibanju. Sprememba v vladi ZSSR Moskva, 13. januarja (Tass) Prezidii Vrhovnega sovjeta ZSSR je razrešil Ivana Izidoroviča Nosenka dolžnosti ministra za industrijo strojev za transport in ga imenoval za prvega namestnika ministra za ladjedelniško industrijo. Za ministra industrije strojev za transport je bil imenovan Maksarev Jurij. Schumanov sestanek s predsednikom posaarske vlade Pariz, 12. jan. Ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo, da je bil včeraj sestanek francoskega ministra za zunanje zadeve Roberta Schumana s predsednikom vlade posaarske oblasti Hoffmannom. Na sestanku je bil navzoč tudi francoski visoki komisar za Posaarje. Sporazumeli so se o programu pogajanj za avtonomijo Po-saarja, ki je gospodarsko že priključeno k Franciji. Grška vlada duši volivno kampanjo Atene, 13. jan. (Un. Pr.). V zvezi s predvolivno kampanjo je vlada prepovedala vse manifestacije in zborovanja na prostem. Po drugi odredbi vlade so prepovedana vsa zborovanja v zaprtih prostorih brez posebnega dovoljenja. V odredbi je rečeno, da bo lahko sklicala na dan zborovanje sa- škodo na plantažah zgodnjega sadja v, , Kaliforniji. V Los Angelesu je termo-]ffio ena polltl6na Etranka meter padel pod ničlo, kar je neobičajno za Kalifornijo. • Trade unioni odobrili blokiranje mezd London, 13. jan. (Tanjug). Generalni svet britanskih Trade Unionov je z večino 660.000 glasov odobril politiko laburistične vlade o blokiranju mezd. Hkrati se je odpovedal vsem zahtevam za povečanje mezd za leto dni. Proti politiki blokiranja mezd je glasovalo 3,606.000 članov. Kovinski denar v Italiji Rim, 13. jan. (Tanjug). V Italiji bodo dali v kratkem času v promet kovinski denar za 50 in 100 lir. Do konca minulega leta je bil v Italiji v prometu samo papirnat denar, zaradi stalnega povečanja obtoka pa se je pojavila potreba zamenjave obrabljenih bankovcev s kovinskim denarjem. Italija je edina država v Evropi, izvzem-ši Grčije, kjer so v obtoku bankovci po 10.000 osnovnih denarnih enot. Okrog 1000 atenskih študentov je danes demonstriralo po atenskih ulicah in zahtevalo združitev Cipra z Grčijo. Ko so hoteli oditi študenti proti britanskemu veleposlaništvu, jih je policija z gumijevkami razgnala. 179 milijard primanjkljaja v Italiji Beograd, 13. januarja. Rim: Agencija France Presse poroča, da je italijanski ministrski svet včeraj odobril proračun za 1. 1950/51. Po uradno objavljenih podatkih so določeni dohodkj na 1.283, izdatki pa na 1.462 milijard lir, tako da znaša primanjkljaj 179 milijard. Sestavljanje pogodbe o skrbništvu Italije nad Somalijo ženeva, 12. jan. (Reuter). Na današnji seji podkomisije Organizacije Združenih narodov za skrbništvo, ki zaseda v Ženevi, so sprejeli še tri člene načrta pogodbe o italijanskem skrbništvu nad Somalijo. Kot skrbniški sili dovoljujejo Italiji vzdrževati čete oziroma mobilizirati kontingente domačih prostovoljcev za vzdrževanje miru in javnega reda na somalskem ozemlju. Razen tega so sklenili poveriti Italiji zakonodajno, upravno in ljudsko oblast v Somaliji pod pogojem, da bo izvajala ta pooblastila v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Po 3. členu more Somalija sodelovati pri mednarodnih in regionalnih organizacijah, zlasti pri specialnih mednarodnih ustanovah. © n&šs&tkev&š* vp&is&esissššu KRITIKE II SAMUKR^KE (Nadaljevanje.) Ko je biro obkoma obravnaval vprašanje, kakšno je stanje v antropovskem rajonu, ni nihče omenil, da je dobil obkom v 1947. letu od antropovskega rajona 56 dopisov o zatiranju kritike, administriranju, lažnem prikazovanju in pokvarjenosti, in da — v bistvu — nobenega dopisa ni obravnaval. Tako je n. pr. prvi sekretar obkoma VKP(b), tovariš Kuznecov, 26. oktobra 1947 prejel dopis o lažnem poročilu, pa ga je naslovil na tovariša Zibrova, upravnika kmetijskega odseka pri obkomu, tovariš Zibrov pa dva meseca ni ničesar ukrenil, da bi zadevo preiskali. Skliceval se je na to. da prvi sekretar raj-koma Jakovijev ta dejstva zanika’. In s tem je .bila stvar opravljena.«1 Po tem pregledu dejanskega stanja kritike in samokritike v družbenem življenju ZSSR mislimo, da je teorija Zdanova v celoti pojasnjena kot idealistična, nestvarna in neresnična, ker se sam po sebi vsiljuje sklep, da kritika in samokrU.ka v ZSSR ne delujeta kol IV. O mnogih vejah sovjetskega življenja smo poslušali same sovjetske avtoritete, iskali smo njihove anaiize in njihova mnenja o dejanskem stanju in ! o pogojih kritike in samokritike v ! ZSSR. Kaj pa smo našli, kaj nam po-■ vedo dejstva? Ugotovili smo, da naha-,, ... . jamo na vseh področjih življenja ZSSR, z ,orl’ Ile ° 1 .e’ de rooči 0d koder smo črpali primere, neki ču- :. Mart?,zem UCI- delu^° den, toda povsod enak pojav, čuden k tem za oni povsod, ce naj se viekakor za socializem, nerazumljiv za po mnenju zdanova v dejansko sociali-’ socialisticno druzbo, poJav, kl. Lkor pravijo sami, ni osamljen, ni slučajen in ki ga sami z Zdanovom na čelu ime- sticni, komunistični družbi razvoj ravna po zakonu kritike in samokritike, tedaj v ZSSR takšne družbe, takšnega „„„„___, stanja kratko in malo še ni. Ne gre pa UUjej° mon°Do1’ za nekakšno idealno družbo, niti ne Človek dobi vtis, da se je družbeno diskutiramo o zakonih bodoče «ružbe, in politično življenje v ZSSR, po izja-marveč gre za realno resnično spozna- vah Zdanova in drugih, postavilo na nje in razumevanje položaja, vloge in ; glavo: tam, kjer naj bi sovjetski filozofi možnosti kritike in samokritike v kon- protestirali, hvalijo, tačas pa ntedna-kretni, realni sovjetski družbi. Medna- rodni proletariat pričakuje od njih rodno delavsko gibanje od izmišljenih | ustvarjalne aktivnosti. Sovjetski filo-fraz in definicij o življenjskih pogojih ; zofi se pogrezajo v sholastiku, name-v socializmu ne more imeti nobene ko- st0 da 01 branili svobodo znanosti. Sov-risti, mednarodno delavsko gibanje mo- ; jetski znanstveniki drug drugega obre- ra zvedeti vso resnico, sprevideti mora, kakšna protislovja nastajajo v nje-govern razvoju na poti v boljšo družbo. Samo če spoznamo pravo resnico, lahko kujejo in preganjajo z univerz. V celih pokrajinah ZSSR partijski sekretarji kot samostojni mogotci duše sleherno pravilno življenje jn celo gospo- 1 »Partijsko življenje«, str. 26. št. 1/1948, izboljšamo sami sebe, svojo pot in svo- i darskl razvoj ljudstva. V ceiih rajonih jo metodo, samo z resnično analizo de-j partijski sekretarji preganjajo kritike, janskega stanja lahko to stanje izbolj- kritika je onemogočena celo v glasbi, samo,, izpopolnimo, samo z resnico v | V biologiji gospodarijo idealisti in z rokah smo lahko samokritični, 1 materialno silo onemogočajo poči™*» Frontni Hail’ll obeiaso še lepil razcvet vasi goriškega okrasa V goriškem okraju se živahno pripravljajo na Okrajni plenum OF, ki bo konec tega meseca. V več kot trideset okrajih so krajevni in vaški odbori OF že izdelati načrte, kako bo Fronta skupno s krajevnimi ljudskimi odbori izvrševala naloge, ki jih je nakazala proračunska debata zvezne Ljudske skupščine. Da bi bili načrti čim bolj popolni in da se ne bi ponavljale napake iz prejšnjih let, dajejo krajevni odbori OF piane v pretres in dopolnitev na množičnih sestankih vsem frontovcem. Tako izdelani načrti so tudi potok, da bodo novoizvoljeni krajevni ljudski odbori uspešno izvršili svoje odgovorne naloge ofc podpori vseh frontovcev. Tako so v vojni požgani Otlici frontovci sklenili, da bodo letos dogradili zadružni dom in poleg tega zgradili še zadružni hlev, ki bo temelj zadružni živinorejski farmi, katero nameravajo ustanoviti. Poleg tega bodo popravili požgano bivšo karabinersko kasarno, katero bodo preuredili v mizarsko delavnico. Popravili bodo 20 km vaških in gozdnih poti, s prostovoljnim delom bodo elektrificirali vas in pomagali pripravljati gradbeni material .iz domačih virov. Organizirali bodo potrebne akcije za uničevanje sadnih in gozdnih škodljivcev itd. Tu niso majhne naloge in gotovo bo njih izvršitev odvisna od politične moči in organizacijske trdnosti tamkajšnje Fronte, od zavesti vsakega njenega člana, od vsega njihovega življenja in vsakodnevnega udejstvovanja. Zato so sklenili, da bodo imeli študij po krožkih in organizirali izobraževalni tečaj. Odprli bodo vaško knjižnico, v kulturno izobraževalno društvo pa bodo vključili še 80 članov. V tem letu mislijo pripraviti kar 10 prireditev. Zmenili so se tudi, kako bodo v svoji vasi organizirali fizkul-turo. Skrbeli bodo za skladno delo vseh množičnih organizacij in pritegnili v Fronto še 20 vaščanov, ki doslej niso bili njeni člani. Da bi uspešno izvr-šili celotni načrt, bodo vse množične organizacije med seboj tudi tekmovale. V vasi Fojane v Brdih so sprejeli kot glavno nalogo v tem letu, pritegniti v kmečko obdelovalno zadrugo še onih devet družin, ki so še izven nje. Fronta bo pomagala tudi pri organizacijski učvrstitvi zadruge, pri ureditvi novega nasada za 5000 trtnih sadik, urejevanju sadne drevesnice in pri gradnji zadružnega skladišča. Na dosedaj neizkoriščenih obrobnih zemljiščih bodo nasadili sončnice in bučnice, .tako da bo izkoriščen vsak košček zemlje. Tudi v Temnici na Krasu bo Fronta skrbela za razširitev kmečko obdelovalne zadruge, obenem pa bo v prav vsem pomagala krajevnemu ljudskemu odboru. Frontovci bodo opravili 6000 prostovoljnih delovnih ur pri popravilu poljskih poti in cest. V Šempasu so sklenili dograditi tretji del zadružnega doma in ustanoviti kmečko obdelovalno zadrugo. V gornjem delu vasi bodo popravili vodovod. V zaselkih Lepnje. Brce in Lovrčiči pa bodo napeljali elektriko. V Vipavi bodo trg uredili tako, da bo še bolj privlačen za izletnike, ki ga v vedno večjem številu obiskujejo. Asfaltirali bodo ulice in popravili pločnike, uredili bivši graščinski, zdaj zadružni park, dogradili zadružni dom, uredili javno kopalnico, popravili dva stanovanjska bloka in uredili prostore za materinsko posvetovalnico ter postavili spomenik padlim borcem. V D o b r a v 1 j a h in S k r i 1 j ah, ki spadata v en krajevni ljudski odocr, bosta frontna odbora organizirala skupne akcije, ki bodo okrepile gospodarsko in politično enotnost krajevnega ljudskega odbora. To so le drobci iz načrtov, ki jih sprejemajo osnovne frontne organizacije v Goriškem okraju. Fronta bo poleg tega še nadalje ustanavljala svoje kotičke in izobraževalne tečaje. Svoje vrste bo krepila ’s tem. da bo izločala tiste, ki poskušajo njenemu delu in ugledu škodovati, na drugi strani pa bo pritegnila v organizacijo vse, ki so dobri in pošteni državljani. J. P. Frontovci v Celfis ne bedo zaostajali Ko so v mesecu decembru frontne organizacije v Celju sprejemale plane dela za 1950. leto, so obenem tudi kritično pregledale svoje delo v preteklem letu. Z nekaj Izjemami so frontni aktivi častno izoolnili naloge preteklega leta. Letos bo Fronta terena Medlog usmerila težišče svoje gospodarske delavnosti predvsem v pomoč zadrugi. Za kmečko obdelovalno zadrugo Medlog bodo opravili 2000 prostovoljnih delovnih ur in pridobili zanjo še 10 družin. Pri graditvi rezervarjev bodo pomagali z 200 delovnimi urami, pri kopanju jarkov za osuševanje zemljišč pa bodo dali 500 prostovoljnih delovnih ur. V mesecu marcu bodo pripravili še ves manjkajoči material za zadružni dom, sami bodo posekali les in ga zvozili na žago. 6000 prostovoljnih delovnih ur bodo opravili na zadružnem domu in 27. akrila ga bodo izročili svojemu namenu. Poleg tega bodo frontovci v Medlogu zbrali za našo industrijo tudi 5000 kg raznih odpadkov. Vodili bodo tudi točno evidenco o razpoložljivi delovni sili na terenu. Niti enega svojega člana ne bodo pustili brez načrtne zaposlitve. Zaradi razbremenitve zaposlenih žen, predvsem pa žen zadružnic, bodo v mesecu maju odprli tudi otroški vrtec. Ustanovili bodo študijski krožek ter trimesečni izobraževalni tečaj, ki bo začel delovati že v januarju. Njihova j dramska skupina bo v tem letu naštu-I dirala štiri dela, nastopila bo na do-I mačem odru, pa tudi gostovala bo. I Tudi na folklorno skupino niso poza- bili — povečali jo bodo za 6 parov, podobno pa bodo ustanovili še v vrtnarski šoli. Tudi za letošnje leto je Osvobodilna fronta Dolgo polje sprejela obširen program dela. Imeti hočejo svoj redni študijski in bralni krožek, redna politična in poljudno znanstvena predavanja. Pri raznih delih bodo opravili 12.000 prostovoljnih ur. Poleg ostalega bodo nasadili tudi 2000 sadik sončnic, uredili otroško igrišče :n postavili spomenik padlim borcem. V. S. Sse€ss5?vajski ’obfewt*--so dosegli velike uspelse pri pridobivanju delovna sila V Beogradu je zasedal plenum Ljudske fronte beograjske oblasti, ki je podal tudi pregled dela frontnih organizacij. Lani so frontne organizacije posvetile veliko pozornost političnemu delu in ideološki vzgoji. Razne oblike tega delovanja so vključile okrog 132.800 članov Fronte. Predavanja so predvsem obravnavala bistvo in namen informbirojske gonje. Med letom je delalo iz beograjske oblasti na raznih gradbiščih 178 brigad, ki so imele nad 30.000 brigadnikov. Od drugega plenuma CK KPJ je bilo v oblasti ustanovljenih 174 novih kmečkih obdelovalnih zadrug. V tekmovanju pri organiziranju delovnih akcij in pri mobilizaciji delovnih sil za industrijo je dosegel med okraji najboljše uspehe pomoravski okraj, med mesti pa Valjevo. I *t©s?ec preessa w Skspifu ! glisanska uiasla i® le spremenita v navadno eskimsko podrsSnto» Vohunski proces v Skoplju je končan in ne samo z dokaznim materialom in z izjavami mnogih prič, temveč tudi z izpovedjo samih obtožencev je bilo na njem dokazano, da je albanska vlada s svojo organizacijo vohunske in teroristične mreže izgubila značaj suverene vlade ter se spremenila v navadno lutko sovražnikov materialistične kritike. V Sovjetski zvezi spodnji pišejo, zgornji pa podpisujejo — celo znanstvena dela. Najbolj žalostno pa je, pravi Zdanov, da se spodnji vživljajo, da izgubljajo bojevitost, da sta se jih polastila strah in strahopetnost. Na drugi strani pa dvigajo glave monopolisti, le-ti so talenti, okrog katerih se zbirajo oboževalci, v svojem krogu in navzdol so vsevedni in vsemogočni. Zadostuje, da ši kje načelnik, pa že postaneš gospodar marksistične filozofije in katere koli resnice sploh. Judin pravi: »Položaj je povsod takšen, da kamor koli pogledate, vedno in povsod, v slehernem primeru, na mnogih mestih naletite na grupaštvo.a1 Skupine, klike, monopoli duše kritiko in samokritiko, kjer le morejo. Monopol je v socialističnem organizmu nakazen izrastek. Monopol je zanikanje socializma. V državi, kjer vlada formalno socialistični sistem, monopol ni nič drugega kakor obnavljanje neke vrste izkoriščanja in zatiranja tudi po socialistični revoluciji. Monopol je povsod in vedno, torej ne le v kapitalizmu, marveč tudi v socializmu, vir vseh mogočih fetišev, vir idealizma, mistike in dogmatizma. Na drugi strani pa monopol povzroča občutek strahu, onemoglosti, razbija perspektivo boja in vrednost žrtve. 1 »Vprašanja filozofije«, št. 1/1947, str. 286. svobode in neodvisnosti našega H >>• banskega ljudstva. Albanska vlada je postala navadna vohunska podružnica, ko ni samo tajnik njenega poslaništva v Beogradu najemal razne zločince za vohunsko službo v Jugoslaviji, temveč so tudi albanski ministri stopili na čelo vohunskih organizacij. Tako je bil minister Hodža Leš razrešen vsake druge dolžnosti in se ukvarja samo z organiziranjem vohunskega in zarotniškega dela proti Jugoslaviji, minister Meh-med Seku pa je sam nagovarjal obtožence za vohunsko deio in jih spravljal čez mejo. Na tak način so se voditelji Albsi-nije razkrinkali ne samo kot ljudje, ki nimajo nobene zveze s socializmom, temveč tudi kot ljudje, ki delajo proti miru in varnosti sosedne države. Za svoje namene so iskali pripravne ljudi, toda v svojih »bazah« so imeli na razpolago samo izmečke iz svoje in naše države. Vohunska in teroristična zarota se je razbila ob revolucionarni budnosti našega ljudstva, a tudi najnovejši zarotniški poizkusi so nov nauk za naše narode, da morajo še bolj povečati svojo budnost in zatreti vse, ki bi hoteli postati nevarni naši socialistični državi Javni tožilec je naglasil, da zasluzijo vst vohuni najstrožje kazni, a ker moči in trdnosti naše socialistične države in enotnosti naših ljudskih množic ni mogoče omajati, ni potrebno, da bi se ljudsko sodišče poslužilo najstrožjih kazni proti vsem obtožencem. Obsojeni so bili: Sali Lisi na smrt z ustrelitvijo. Amed Pere na 20 let, Saban Horvati na 18 let, Naum Co-fevski na 12 let. Mitre Pilinič na 16 let. Djeladin Ivuču na 18 let, Amed Valj na 15 let, Duka Cazim na 8 let, Faris Sorokati na 5 let in Melija Sel* mani na 6 let. Mako i@ s pripravami za LR Hrvatska pred popisom živine Dne 7. januarja Je oblastna komi-irlja za ljubljansko oblast sklicala konten'ica, katere namen je bil, dati podrobna navodila za popis živine članom okrajnih popisnih komisij in kontrolnih ekip. Dejstvo, da se je te konference udeležila komaj polovica članov, ki bi nanjo morali priti, dokazuje, da okrajne popisne komisije v ljubljanski oblasti svoje naloge ne jemljejo dovolj resno. Posebno slabo ee je izkazal okraj Novo mesto, ki je namesto 21 tovarišev poslal le štiri, ker predsednik popisne komisije ni dovolil večje udeležbe. V ljubljanski oblasti se je stanje od dne, ko smo zadnjič poročali o tej stvari, izboljšalo v toliko, da so v vseh okrajih postavljene okrajne popisne komisije is da so imenovani popisovalci, grajati ca je treba še vedno to, da izvr-č-cIrti odbori okrajev Krško, Črnomelj in Mozirje ne nudijo popisnim komisijam pri njihovem delu dovolj podpore. Precej slabše je s pripravami za popis v mariborski oblasti. To dokazuje ž; samo dejstvo, da se je oblastne L-nference v Mariboru za okraje ma- i:&\ je vsdlš .,Z;sna v Sloveniji“ V t založbi Komiteja za turizem in gostinstvo pri vladi LR Slovenije je pravkar izšel vodič »Zima v Sloveniji ki daje napotila za zimski oddih, zimski šport in zimske izlete v naši republiki. Uvodni besedi »Zimski turizem v "loven!ji« sledi »Zimski vodič po Slo-eniji«. Ta najobsežnejši del vodiča - svoja vse k ličkaj pomembne zim-‘"ivrtac -fcgsjc-,- možnušti prehrane renoeevamja, telet on in oddaljene! železniških postaj. Pri gostije omenjena tudi njihova katego-»Koiedar zimskošportnih prire-V v zimski sezoni 1950« bo prišel vsem neštetim ljubiteljem zim-:a športa. Posebej so navedene osti članov sindikata in članov : mske zveze. Na dveh straneh volt izvleček iz avtobusnega in že-- ja voznega reda, zaključuje pa pregledna karta LR Slovenije, kateri so vrisane avtobusne zveze, mice. ceste, planinski domovi in ter vrhovi. Strani vodiča krasi Vpih fotografij zimske narave. VocHč je namenjen delovnim ljudem, Saterua noj pomaga pri izberi kraja za : lih v zimskem času. Zaradi omeče usklade ga bodo prejele pred-sindikalne podružnice, kjer bo €lC!»-v! aa razpolago. Z izdajo tega vodiče Je Komite za turizem in gostinstvo vsaj delno izpolnil veliko vrzel v naši tovrstni literaturi. Jasno pa je, da se mora Komne truditi za še lepše, popolnejše izdate te vrste, kajti od časov Badjure se je marsikaj spremenilo, r.e oziraje se na to, da njegovih vodičev ni več mogoče dobiti. Ccprov »o «ek? verjetno tehničae «to- 'Line narekovale založniku format JO krat 28 cm, bi bilo prav, da uporabi pri podobni izdaji kdaj pozne? na vsak način žepni format, ki e mcč za take izdaje najbolj prime-reu. POPIS ŽIVINE riborske oblasti udeležila komaj dobra tretjina članov popisnih komisij in kontrolnih ekip. Najslabše je v okraju Dravograd. Do 9. januarja ni imela okrajna popisna komisija še nobene seje, ker je zaradi nezanimanja njenih članov kratko malo ni mogoče sklicati. Tajnik komisije, ki je delaven, ni Imel do pred kratkim od izvršilnega odbora prav nobene pomoči. Sele na posredovanje predsednika oblastne popisne komisije je izboljšal izvršilni odbor svoj odnos do te naloge. Kljub temu popisne komisije v treh krajevnih ljudskih odborih še vedno niso postavljene. V okraju Lendava do 9. januarja še sploh niso imeli kontrolne ekipe. Tudi tukaj je stanje razmeroma slabo zaradi tega. ker se izvršilni odbor v začetku ni prav zanimal za ta popis. Sele pred dvema dnevoma se je resneje lotil svojega dela. V okraju Maribor-okoiica popisne komisije še niso postavljene v 22 krajevnih ljudskih odborih. Zelo verjetno ti odbori še niti ne vedo. dt se 18. t. m. začne popis živine. Vsega tega ne bi bilo, če bi bila okrajna komisija pravočasno poslala v krajevne odbore kontrolno ekipo. V ptujskem okraju je več kot polovica članov okrajne popisne komisije še danes samo na papirju. Dejansko ne delajo nič. Tudi okrajni kontrolorji niso prav preveč delavni. Izvršilni odbor se za popis pač premalo zanima. Bolje bi lahko bilo tudi v radgonskem okraju. Tam bo treba pri popisu posebno paziti, ker je v zadnjem času precej narasel zadružni sektor, ki pa organizacijsko še ni tako utrjen, da bi smeli brez skrbi gledati na dobro izvedbo popisa. Vsi okrajni ljudski odbori mariborske oblasti bi se morali zgledovati na ljutomerskem okraju, ki je doslej edini v redu izvršil vse priprave in za katerega smemo reči, da bo popis živine v redu. V goriški oblasti, ki je še vedno najslabša, se je stanje priprav izboljšalo šele po imenovanju novega predsednika oblastne popisne komisije. Dobri izjemi sta okraj Gorica, kjer so objektivne težave zaradi zelo razčlenjenega terena, in okraj Idrija, kjer je zanimanje izvršilnega odbora za popis živine rodilo zadovoljive uspehe. Zelo se je popravil sežanski okraj, kjer so te dni vsi kontrolorji na terenu zelo delavni. Svojo nalogo sta pravilno razumela oblastna odbora Osvobodilne fronte in Ljudske mladine Slovenije, ki pomagata predvsem z agitacijo po vaseh. Te splošne pripombe k stanju priprav na popis živine nam povedo, da se vedno isti okraji med nedelavnimi in med tistimi, ki ne kažejo pravilne- ga odnosa do Izpolnjevanja svojih dolžnosti. Bilo bi prav, da se tovariši v teh okrajnih ljudskih odborih sami vprašajo, ali res ne more biti j drugače, in da poskušajo najti odgo-; vor na vprašanje, zakaj je pri njih i tako. Končno ne smejo pozabiti, da • odgovarjajo pred ljudstvom za svojo j nedelavnost, ki vsekakor zavira izgradnjo socializma v naši državi, pa čeprav gre »samo« za takšno stvar, kakor je popis živine. Konec leta 1948. je bilo v Vojvodini 364 obdelovalnih zadrug, 15. novembra lani pa jih je bilo že 703 ali za 93% več kakor v začetku leta. Med letom je v zadruge stopilo 54.687 gospodarstev, tako da so sredi novembra združevale že 91.831 gospodarstev. Danes je v 99% vseh krajev v Vojvodini ustanovljena vsaj po ena obdelovalna zadruga. Samo 14 krajev še nima obdelovalne zadruge. V 29 vaseh so vsa gospodarstva včlanjena v zadrugah. Do 15. novembra je bilo v Vojvodini v zadrugah približno 35% vseh gospodarstev v pokrajini s približno 32% vse zemlje. Po socialnem sestavu je bilo 56% zadružnikov malih kmetov, 36% srednjih, 8% pa velikih kmetov. _ V obdelovalnih zadrugah v Vojvodini se pogosto govori o pomanjkanju delovne sile. To mnenje je v temelju nepravilno, čeprav imajo nekatere zadruge težave, posebno zaradi pomanjkanja strokovnjakov. Dejstvo, da na vsakega zadružnika odpade povprečno 4.12 orala zemlje, jasno priča, da imajo zadruge dovolj delovne sile, ker more posamezni zadružnik z delno pomočjo strojev obdelati po 8 do 30 oralov zemlje. V zadrugi »Maršal Tito« v Stanišiču, ki je ena najboljših v naši državi, odpade na vsakega za delo sposobnega zadružnika povprečno po 16 oralov zemlje, pa je zadruga kljub temu lani pravočasno opravila vsa poljska de'a. V mostovni delavnici v Nišu izdelujejo hidravlična dvigala Delovni kolektiv mostovne delavnice v Nišu že serijsko izdeluje železniške kretnice, ki smo jih prej uvažali iz inozemstva. Sedaj pa so začeli izdelovati tudi močna hidravlična dvigala, ki se uporabljajo pri montiranju železniških mostov. V LR Hrvatski so priprava za popis živine, perutnine in čebelnih panjev končane. V vseh oblasteh in okrajih bo sestavljene popisne komisije. Letošnji popis se bo vršil v dveh fazah. Prva faza bo obsegala samo-popisovanje, druga pa kontrolo popisa. Pred nekaj dnevi so imele oblastne komisije konference, včeraj po so bile take konference na okrajih. Osnovne organizacije Ljudske fronte bodo pomagale pri popisu, da bi bil čim L boljši. Med popisom od 15. do 23. t, i m. bo stalna obveščevalna služba, ki je letos zelo dobro organizirana. Po dosedanjih knjigovodstvenih podatkih bo povprečna vrednost delovnega dne v obdelovalnih zadrugah v Vojvodini v letu 1949. znašala 108 dinarjev. To je nekaj manj, kakor leta 1948. in to zaradi tega, ker so zadruge opravile lani velika dela v kapitalnih investicijah. V borbi za večji žetveni donos, za povečanje kmetijske proizvodnje so zadruge dosegle lepe uspehe, čeprav so še pomanjkljivo izvajale razne agrotehnične ukrepe. Povprečni pridelek je bil na zadružnih posestvih za 7 kg na oral višji od skupnega povprečnega pridelka v Vojvodini. Samo državna posestva so dosegla obilnejše žetve kakor obdelovalne zadruge. Od skupne količine kmetijskih pridelkov v Vojvodini slllllimilllllllllllllllllllllllllll*llllllllll nass Pšsvi „ towrnmm že obratujeta Pred dobrim letom dni smo začeli graditi v Dalmaciji dve veliki industrijski vinami in sicer v Benkovcu ter imotskem. Čeprav so otežkočale gradnjo številne težave kakor pomanjkanje izkušenj, nezadostno število strokovnjakov in slično, so graditelji uspešno premagali vse težave in obe vinariji sta predelovali že lansko jesen na čisto industrijski način grozdje iz vinogradov bližnje in daljne okolice teh dveh krajev. Pri gradnji so bili uporabljeni načrti takih vinarij v drugih deželah z visoko razvitim vinarstvom (Francija, Alžir, Kalifornija), gradilo pa ju je oblastno gradbeno podjetje »Konstruktor« iz Splita. Z nasveti so pomagali nekateri naši strokovnjak,! ki imajo dolgoletne delovne izkušnje v inozemstvu. Zadnji čas pred dograditvijo so delali delavci v dveh izmenah brez odmora, monterji pa niso zapustili svojih delovnih mest celo po 18 ur. Vsaka od teh vinarij ima velike prostore za vretje, vinarnico in silose za tropine. V prvih prostorih se grozdje stlači in sterilizira, se opravlja manipulacija z vinom in transportijo tropine. V silosih hranijo tropine do časa, ko bodo kuhali iz njih žganje, s posebnim strojem pa jemljejo iz jagod pečke, ki dajejo olje. V vinar-nici negujejo vino prav do časa prodaje. Razen tega ima taka vinarija laboratorij za kemične, fizične in mikroskopske analize, veliko reprezen- tativno dvorano za ^okušanje vina in pisarne. Vino se hrani v velikih na znotraj nevtraliziranih betonskih cisternah s povprečno vsebino 5u 000 litrov. Zmogljivost kleti v Benkovcu znaša 230, v Imotskem pa 160 vagonov. Vinarija v Benkovcu je v središču vinogradniških predelov, okrajev Benkovac, Zadar in Šibenik. Iz teh predelov so vozili tovorni avtomobili grozdje v vinarijo. V bazenu, v katerega se je sipalo grozdje z avtomobilov, se je začela prvič v naši državi čisto industrijska predelava grozdja. Iz bazena je prišlo namreč grozdje v tlačil-nico. ki je predelala v eni uri 40 vagonov. Posebni elevatorji so dvigali iz tega prostora odpadne grozdne peclje, ki so jih odvažale sosednje ekonomije za hrano živini. Nato je velika črpalka potisnila stlačene jagode po posebnih ceveh v cisterne za vretje. Tem stlačenim jagodam so dodali žvepleni dioksid s čimer so sterilizirali klice bolnih vin in dolegli tako pravilno, zdrave vretje. Slednje so nadzirali posebni strokovnjaki-inženir-ji. Po končanem vretju so mlado vino prezračili In napolnili z njim s pomočjo črpalk cisterne v vinarnici. Tropine so šle še enkrat v stiskalnice, kjer so iztisnili iz njih zadnje ostanke vina. To vino hranijo v posebnih cisternah. Z zgraditvijo teh vinarij se je silno povečala storilnost dela v vinarstvu. Samo vinarija v Benkovcu, kjer dela 30 ljudi, nadomešča 2000 vinogradnikov, 400 do 500 primitivnih lesenih priprav, v katerih so tlačili doslej kmetje grozdje z nogami, pa je postalo odveč. Betonske cisterne nadomeščajo 2000 hrastovih sodov, kar predstavlja velik prihranek na tem dragocenem lesu, da niti ne omenjamo neprimeno višjo higieničnost pri pridelovanju vina. Kvaliteta vina se je s tem zelo povečala, velikanske vrednosti pa je okoliščina, da imamo sedaj trenutno n? razpolago veliko količino tipiziranih zdravih vin. To je zelo važno ne oziraje se na to, ali gre za domačo potrošnjo ali za izvoz. Večja je tudi korist od stranskih proizvodov, ki so se prp' slabo izkoriščali (ali se sploh niso izkoriščali), kakor so žganje od tropin, od grozdnjih pečk, ki dajo 10%> oiia, od pecljev, iz katerih pridobivamo alkohol in soli vinske kisline ter od vinskega kamna, ki ga doslej nismo mogli učinkovito zbrati pri neštetih majhnih pridelovalcih vina. Ti vinariji, ki Ju smemo imenovati pravi »tovarni vina«, sta že lansko jesen ogromno koristili našemu vinarstvu. V Starem gradu na Hvaru gradimo sedaj tretjo moderno vinarijo in ko bo tudi marsikatera vinogradniška zadruga začela z giadnjo podobnih vinarij manjšega obsega, bomo prej ko slej odpravili premalo rentabilno in nestrokovnjaško vzgojo vina pri drobnih proizvajalcih in pospešil tako razvoj modernega vinarstva. LETOŠNJI NAČRTI TEKSTILCEV V Ljubljani je bila preteklo nedeljo konferenca tekstilnih delavcev ljubljanske oblasti. Udarniki, nova-torji, racionalizatorji in najboljši delavci tekstilnih obratov so se ob tej priliki pogovorili o svojem dosedanjem delu in o tem, kako bodo izpolnjevali delovne naloge v letu 1950. Lani so delovni kolektivi tekstilnih tovarn dosegli velike uspehe. Planske naloge so izpolnili pred rokom. Tekmovanje za višjo delovno storilnost je omogočilo, da so delavci v posameznih obratih visoko dvignili proizvodnjo. V tekstilni tovarni v Novem mestu, ki je bila zgrajena po osvoboditvi, deiajo tkalke na dveh strojih hkrati, brigade pa presegajo norme tudi za 200°/o. Letni plan so delavci te tovarne presegli za 5«/». Delovni kolektiv tovarne perila v Celju je letni plan presegel za 15«/*, delovni kolektiv »Tiskanine« v Kranju pa za 14«/». V Gorenjskih predilnicah v Škofji Loki delavci že od 1. januarja vsak dan presegajo dnevne proizvodne naloge za 2 do 3«/».Uspehe je dosegel tudi delovni kolektiv »Indoplati« v Jaršah, kjer predelujejo lan, konopljo in bombaž. V tej tovarni so delavci združeni v petnajst brigad. Posamezne tkalke delajo hkrati na treh ali štirih statvah. V podjetju »Indoplati« je največji uspeh dosegla tovarišica Štefka Koncilij, štirikratna udarnica, ki vsak dan presega normo za 280«/o. V tovarni sanitetnega materiala Vir—Domžale so dvignili proizvodnjo za 22.5«/», Dobro izpolnjujejo planske naloge tudi ljubljanske oblasti tkalke tekstilne tovarne v St. Pavlu pri Preboldu, Kljub uspehom pa delovni kolektivi tekstilne industrije v ljubljanski oblasti še niso storili vsega, da bi 6e proizvodnja dvignila na najvišjo dosegljivo višino. Tekmovanje za visoko delovno storilnost še ni postalo stalna metoda dela, pa tudi vsi tekstilni delavci se še niso vključili v tekmovanje. Izpolnjevanje planskih nalog j« v veliki meri ovirala tudi fluktuacija delovne sile, saj je v lanskem letu 213 delavcev in delavk zapustilo svoja delovna mesta, od teh samo 79 upravičeno. Delavci so tudi premalo skrbeli za kakovost svojih izdeikov. Da bi bili uspehi tekstilcev v letu 1950 še večji, so udeleženci konference sprejeli sklepe, ki bodo osnova za delo v letošnjem letu. Sklenili so, da mora tekmovanje za višjo delovno storilnost postati stalna metoda dela, proizvodne brigade pa se morajo še bolj organizacijsko utrditi. Skrbno je treba paziti tudi na stroje in jih čim bolj smotrno izkoristiti. Vsak posameznik mora vedeti za svojo dnevno, desetdnevno in mesečno plansko nalogo, izpolnjevanje nalog pa je treba zasledovati vsak dan. Izboljšati se mora tudi delovna disciplina. Brigade in delovni kolektivi tekstilnih obratov naj večkrat organizirajo proizvodne sestanke, kjer naj se pogovore o novih načinih dela, o delovni organizaciji in o izboljšanju kakovosti izdelkov. Zakaj ni rednega dnevnega prevoza na progi Prevalje—Crna? Ze decembra je bil ukinjen zaradi okvare starega vozila avtobusni prevoz na progi Prevalje—Crna. Kljub večkratnim urgencam na vse pristojne forume je prebivalstvo zgornje Mežiške doline še vedno odrezano od sveta. Cesta Prevalje—Crna je dolga 24 km in po njej pešačijo dan za dnem ljudje na vlak in z vlaka. Ce se hočejo Koprivčani odzvati vabilu na konferenco v Slovenjgradec, morajo pešačiti nič manj kakor 34 km. Na tem področju, ki predstavlja strnjen rudarski bazen, je 6 krajevnih ljudskih odborov in 6 odborov Osvobodilne fronte. Mislimo, da bi »Slovenija avtopromet« lahko rešil to pereče vprašanje na ta način, da bi, če ne gre drugače, ukinil avtobusni promet na kakšni drugi progi, kjer je tudi železnica (Maribor—Fala ali kje drugje). Obmejni Koroški Slovenci pač zaslužimo malo več pozornosti. Nikakor ni prav, če se zanemarja industrijsko tako močno področje, kakor so mežiški rudniški revirji. F. M. Tako je v Pečah, kjer je upravni odbor samo na papirju Sirom domovine imamo kmetijske zadruge in v njih poslovodje ali po-slovodkinje. Nekateri so dobri, neka- teri pa tudi slabi. Med slabimi je po slovodkinja v kmetijski zadrugi Peče v kamniškem okraju. Zakaj? Iz več razlogov. Poslovodkinja v Pečah upropašča krompir, ki ga ima polno vežo, kjer je izpostavljen mrazu. Čeprav je debila več ustmenih in celo pismenih opominov, naj vendarle zavaruje krompir, tega ni storila. V veži ima razstavljene tudi različne mlevske izdelke in druge predmete. Veža je na obeh straneh odprta, tako da gre lahko skozi njo, kdor hoče. — Tudi razne manjše domače živali se prav rade Bprehajajo tam okrog in puščajo kjer že bodi svoje »lične« odpadke. V trgovini sami je strašen nered. Človeku, ki stopi v prodajalno, se mora zdeti, da je prišel v prostor, ki je hudo podoben skrajno zanikememu hlevu. Po policah in predalih predejo pajki nemoteno svoje mreže, človeka s tako dobrimi očmi, da bi videl skozi okna trgovine, pa verjetno sploh ni daleč naokrog. Res jfe kmetijska zadruga Peče v zakotnem kraju daleč od sedeža okrajnega ljudskega odbora, vendar se poslovodkinja z upravnim odborom vred zelo moti, če misli, da ga ni, ki bi se napotil v Peče in ugotovil to, kar sem videl na lastne oči. P. I. Otroške restavracije so namenjene pionirjem, ne pa odraslim Pred nekaj dnevi Je v otroški restavraciji »Ribnik« v Tivoliju prodala uslužbenka Ida Sekula Antonu Stancarju. uslužbencu Mestne vrtnarije 12 žemelj in 53 medenjakov, ki j:h je Stancar v kovčegu odnesel. Prodajalka se bo morala ze ta svoj prestopek zagovarjati pred pristojno oblastjo. ALEKSANDER 8. PUŠKIN: DRAMA - ruo&niBO druga knjiga labra- i-uakinovega drla v slovenščini četrti zvezek, id obsega ra-.: nekaj neznatnih odlomkov celotno ' sinovo dramatske delo. Poleg ce drame Boris Godunov so v c je tako imenovane male tra-? (Skopi vitez, Mozart in Salieri, . '-niti gost, Gostija v času kuge) ter fragmenta Rusalka in Prizori iz viteških časov. Dramatske ustvarjanže Je bilo ena najvažnejših komp- tent Puškinovega p a d iškega dela. Ljubezen do gleda-itira se mu je vzbudila v zgodnji mla-1 »ti, že kot otrck je skušal pisati lgnc-e. Poletu spoznav« domače klasici,.;-» in ' je klasike, med njimi Ra-r in a. Moližra in Voltaira, zapisuje si s\ oje misli o dramatskih delih in leta ibzO. napiše nedokončan članek »Moje pripombe k niškemu gledališču«. Z; ; vooouoijubnega Puškina je zna-Ciino, d;; se že njegov prvi dramski osnutek (ki ga je zamišljal v letu lfe?0.. pisal pa šele 1822)' naslanja na legendo o Vadimu. voditelju upornih Nov.-.orodcev, ki se niso hoteli podvi i var inskemu **.iuriku. Več ?na-rrii-rij govori za to. cia je Puškin z Va- ■ di.ii.tr, nameraval 'i-povedati svobodoljubne napredne nazore v okviru zgodovinske tragedije. Sicer pa kratki napisani odlomek (21 verzov — pre- vedeni so v opombah naše izdaje) izpričuje, da je bil Puškin tedaj še »ves v okovih klasicizma«. Verzi so aieksandrinci z rimami in tudi ves načrt kaže zamisel klasicistične tragedije. Junija 1821 je Puškin napisal načrt in 32 verzov za komedijo o kvartopircu. pač deloma po osebnih izkušnjah. Načrt kaže, da je hotel realistično naslikati sodobno družbo in se posmehniti njenim slabostim. Toda vse, kar je Puškin počenjal tedaj, so bili le poskusi in priprave. Da je mogel spoznati lastne, ustvarjalne zmožnosti, se je moral otresti klasicizma. To je storil, ko je odkril Schleglova predavanja o dramatski umetnosti, zlasti pa, ko je odkril Shakespeara. Ko je našel v tedaj izišlem 10. in 11. zvezku Karamzinove »Zgodovine ruske države« še primerno zgodovinsko snov, oris dogodkov m dobe okoli Borisa Godunova in Dimitrija Samozvanca, so bili zbrani vsi elementi, ki so mu omogočali, da napiše revolucionarno dramatsko delo. Puškin sam pravi o tem: »Preučevanje Shakespeara, Karamzina in naših starih letopiseev mi je dalo misel, da bi dal dramatsko obliko eni izmed dramatičnih dob naše zgodovine. Pisal sem v popolni osamljenosti, ko me ni motil noben ! tuj vpliv. Shakespeara sem posnemal v njegovem svobodnem in širokem oblikovanju značajev in v njegovi preprostosti, Karamzina sem sledil v jasnem razvoju dogajanja, po letopis-cih pa sem skušal pogoditi način mišljenja in jezik tedanjega časa.« V Borisu Godunovu je Puškin zavrgel aleksandrinec in pisal v neri-manem petstopnem jambu, nekatere prizore pa je napisal tudi v prozi, kakor je delal Shakespeare. Prav tako je po Shakespearovem vzoru razbil enotnost časa in kraja. Čeprav je nameraval napisati tipično romantično tragedijo, pa se je njegova realistična narava (lahko bi rekli ponevedoma) izrazila tudi v tej drami. O tem pričajo posamezni prizori, o tem pričajo mnoge osebe in ves dramski zaplet, utemeljitev dejanja in motivi nastopajočih oseb. Borisov poraz ima čisto realne, tostranske vzroke, zakoreninjene v njegovem značaju in v tedanjih družbenih razmerah. Revolucionarno je tudi bilo. da je Puškin postavil na oder rusko ljudstvo, ki so ga tam do tedaj zastopali le smešni služabniki. Zanimiva je dramatska podoba tega ljudstva: nima še jas- nega spoznanja, niha med obema strankama in se pridružuje zdaj tej, zdaj oni. Toda ob koncu drame, ob dvojnem umoru (ko pristaši novega carja zastrupijo prejšnjo carico in njenega sina) ljudstvo pokaže svoje nezaupanje in svoje nezadovoljstvo s tem. da molči. Iz tega molka, pravi Bratko Kreit v uvodu, »je čutiti grozljivo silo ljudstva, ki čaka na svoj čaa.« Tako s svojo idejnostjo kakor po oblikovni plati je torej Boris Godunov revolucionarno dejanje v ruski dramatiki, delo, ki je ostro pretrgalo vse vezi s klasicistično tradicijo. Zato ni nič presenetljivo, da je imel Puškin zaradi drame veliko otepanja s cenzuro in da se je vmešal celo car, ki ga je navdihnila misel, naj bi Puškin dramo »očistil« in jo spremenil v roman po vzoru Wal ter ja Scotta. Ce je Puškin izpustil pri prvem'natisu drame nekaj prizorov, ki so bistvenega pomena za boljšo utemeljitev dejanja, je to po vsej verjetnosti storil pod pritiskom cenzure. Boris Godunov je bil končan leta 1825., zaradi teh ovir pa je izšel šele 1831. Iz naslednjih let je ohranjenih nekaj fragmentov; dva med njimi sta osnutkž komedij, tretji poskus prevoda neke komedije Francoza Casi-mira Bonjoura. Leta 1830. pa je Puškin v svoji plodoviti »boldinski jeseni« napisal štiri krajša dramatska dela, ki jih je san» krstil za male tragedije. Spričo velike, mogočne tragedije Boris Godunov, ki zajema politična in družbena dogajanja cele dobe, so to res majhne tragedije, tragedije posameznikov, zasnovane v značajih glavnih oseb, v njihovih značilnih lastnostih (v Skopem vitezu skopost, v Mozartu in Salieriju zavist, v Kamenitem gostu ljubezenska strast). Za Skopega viteza je bil pesniku najbrž vzor njegov oče, ki je .slovel zaradi te lastnosti. V Mozartu in Salieriju nakazuje Puškin vprašanje genialnosti in hudodelstva. Don-juaneki motiv Kamenite» gosta k obdelovali pred Puškinom že mnogi drugi dramatiki, Gostija ob času kuge pa je zelo svobodna prepesnitev in predelava neke angleške tridejanke (Wilson). Oblikovno pomenijo male tragedije vrnitev h klasični enotnosti časa in kraja. Malim tragedijam je blizu tudi fragment Rusalka, ki je nastal v letih 1829—1832, le da zajema snov iz ruske narodne zakladnice. V delu se pravljični motiv o rusalkah prepleta z realistično zgodbo o mlinarjevi hčeri, ki jo ljubimec knez zapelje in zapusti. Po malih tragedijah se je Puškin spet ukvarjal z osnutki s širšo dramatsko problematiko. O tem priča odlomek, ki so mu pozneje dali naslov Prizori iz viteških časov. Odlomek je napisan v prozi in obdeluje zanimivo snov iz dobe kmečkih uporov, čeprav je poudarek malo premočno na osebni tragediji meščana Franca. Razen tega si je Puškin zasnoval načrte še za več dram. Ni dvoma, da bi bil Puškin, če bi mu bilo namenjeno daljše življenje, ustvaril še velika dramska dela. Tudi s tem, kar je storil, je postavil temelje ruski dramatski književnosti, kakor .jih je postavil ruski prozi in ruskemu pesništvu. Njegova tragedija Boris Godunov po svoji ceni ne zaostaja za njegovimi najboljšimi lirskimi deli. Puškinovo dramsko delo je z izjemo pesmi v Prizorih iz viteških časov (ki jo Je prevedel Mile Klopčič) poslovenil Josip Vidmar. Ker so vsa ta wj(Vj Metana boas rta. te mogel prevajalec ostati toliko bolj zvest izvirniku in preliti verze v lep, tekoč pesniški jezik. Značilnost uvoda, ki ga je napisal dr. Bratko Kreft, je v tem, da zlasti natanko razčlenja neprevedene osnutke, Puškinove dramatske članke in nazore ter okoliščine, v katerih so nastajala prevedena dramska dela. Tako uvod lepo dopolnjuje in zaokrožuje podobo, ki jo bo bralec dobil ob branju knjige. Opombe urednika zbirke Mileta Klopčiča So precej pripomogle, da bodo Puškinove Drame prava ljudska knjiga, dostopna tudi manj razgledanemu bralcu, ker res izčrpno pojasnjujejo vsa imena in druga razlage potrebna mesta dram. Večidel urednikova zasluga je tudi okusna oprema tega zvezka, ki ima več slikovnih prilog, med njimi Gal-bergovo posmrtno Puškinovo maskot Tisk je brezhiben, tiskovnih napak skoraj nič, notranja in zunanja oprema odlična. Zaradi naglice, s katero so danes prisiljene delati naše knjigoveznice, pa se je zgodilo, da je le malo tehnično brezhibnih izvodov, skoraj vsak ima to ali ono napako, bodisi na platnicah, bodisi na obrezi, bodisi v tekstu (madeži). Tu bomo morali prej ko prej kaj ukreniti, da ne bo po nepotrebnem padla raven zunanje oprane slovenske knjige, ki je bila pred vojno na taki višini. Morda so najzgovornejši primer ravna Pušnikove Drame, kjer je bila oprema zamišljena z največjo ljubeznijo tu skrbjo, neprimerna naglica pri Izvodi bi pa je zamisel močno j.n 1 i »i Ba. Š*vi tmštt» tekmovmhmi» « smučarske« uta Btstunatlčen trening žensk v snrj. |wrsk£m tetin pri nas 6e nima tradicij. Korak je zelo važen j BC1030 pripomorejo hoJa po Bnegn ln ! razno igre. »Volčja past« jo zelo raz. sSem tctiu pri nas Se nima traoicu. v. «M»metrskem krosru k’ ra ne. razno Igre. »voleja past« jo zelo raz. osvoboditvi so bili že tečaji, toda | „retečc-Jo ponavljajo* korake 1 gibala vse -tečajnice. Iznajdljivost, večini le kot stranska veja trenin- w eo s3 «h naučile v prejšnjih urah'. i spretnost in iiitrost so njene glavno ■ n«.'.ih rPirvrp.r.f'ntn.Titov Du. hi tudi m:. *____«n, i______ .Ai_ ! odlik©. T^^m.nvalkain n« ra.hnvo po jfov naših reprezentantov. Da bi tudi v tej smučarski disciplini napravili nov korak naprej, je bil na Pokljuki orsr&niziran prvi zvezni tečaj tekačic. Dvanajst se jih je zbralo. Od teh so fitiri iz Slovenije, pet iz Hrvatske in tri iz Srbije. Vse tečajnice so. razen a&ov&DJs&ih smučark, skoraj začetnice. Njihovi prvi nastopi so bili preteklo leto. Toda kljub temu. da nimajo za seboj težjih izkušenj, predstavljajo solid on kader tekmovalk Izredna volja ter veselje do te najtežje smučarske disciplino so jamstvo, da bomo mogli že po tem kratkem treningu govoriti o lepih uspehih. Trenutno so slovenske tekmovalke razred zase. Toda čo upoštevamo, da so tečajnice iz Hrvatske in Srbije za veö let mlajše, lahko skic« nazo. da bodo naslednje leto odločilno pesege v borbo za pivo mesto. Trening vedi tov. Gusti Jakopič, ki dekletom odlično posreduje ne samo svojo veliko tekmovalne izkušnje, ampak tudi nov način vadbe, ki ga j6 uvedel švedski trener Berti! A ström. Vodstvo tečaja jo poverjeno tov. Zdenki Jamnik, dr. Marijan Komar pa vodi kontrolo nad njihovim zdravjem Dan začno s sprehodom Sora je že osvetlila zasnežene gre« kene gora, ko es je pri tečajnicah za« čelo prvo delo. Težko je vstati iz tople postelje, toda jutranji pozdravi petelina. ki ga odlično posnema tov. Anica, eo privabili vse zaspanke, da so se uvrstile v raztrgano vrsto po dve, tri ali posamezno na zasneženo pot. Pol. urni sprehod Je dobro nadomestil telovadbo. Smeh in živahen razgovor je njegova vsebina. Ko se bližajo domu, se še pogovorijo o mazanju. Pri tem daje tov. Jakopič nasvete in opozarja, naj mažejo le smučke, ne pa svojih rok in celo* obleke Da. prve dni jih Je bilo lepo pogledati. Zdelo se je, da obložene s Id is trom pri padcu na strmini kar hitreje drče navzdol. Dopoldanski trening, ki traja dve uri in pol. je zelo peste-r. že na pot; do prostora, kjer navadno trenirajo, krajo vrsto težav. Vzpon in nato kra. tek smuk sta velika ovira. Vožnja po Strmini navzdol jim je največji problem. Tu takoj opažiš lepo, dolge in prožno : p^kke. Tekmovalkam pa Je zabava in korake slovenskih tekmovalk Ermane. ! konsten kondicijski trening, ve, Konleževe in Kristančičevo, Teka- ; Veliko psov — zajčja smrt äCo.j? Hrvatske ne zaostajajo mnogo j Fizično delo je sestavni del trenin-VnJth še ni one Fiie, ki jo mora, tekač | ki ga je uvedel švedski trener. Ko« iziccristiti s vsaScion gibom telesa, da j ii^or je bilo na moškem tečaju orga-se požen& naprej, j>da ktjub temu v— : nizirano po programu, je prišlo dekle, diš lep napredcit. Zelo lepo teče Nada j tom iznenada Blrko. ki ima najmočnejši odriv. Tudi ; Nodaleč od prostora. Id er so vadile najmlajša Dolores Jurhant so uvršča korake, se je prevrnil velik voz sena. v vrsto najboljšim ; Obupani voznik je prosil pomoči. To. ! fe ko jo zagledal nežne roke. se je v j^estano de»o in toph žarid. silijo ^te- , 8trshu oziral po vozu. saj je bil pre-čajnlce. da odzove ..op-e svltre. «jno« j pričan, da bo obležal v snegu. Toda pre- ! dekleta, ki vzdržijo več kilometrov te. tečejo^dnevno več lUlonu. »rov k&. c-^ jjnela preveč sile, da bi Jim voz \ štafeti se tOivmovaake urijo v hi- . delal težave. Postavile so ga na pot. trosti in v premagovanju zaprek. Ob v zahvalo pa je voznik ugotovil, da en^n pa daje ta tekma veliko dobre j je veiiko psov — zajčja smrt V“'01 .Tsömss« I Zdenka ie najlažja..; %$? ; ??|;aYUo ;oea^hlcPe0potd^'d^a^L^ tov. Jakopič sneg- in pove. da bodo »ijArajSali« pot preko r.Jess_ se težko pokoro trenerjevi odločitvi. Zdenka Je bila najboljša. Zakaj? To so j! tovarišice pozneje v smehu očitale. »Seveda si lahko hodila, ko sl najlažja. Saj se sneg- pod tabo niti ne vdira.« — Ce. prav je tov Zdenka Jamnikova vodja tečaja, živi na treningu življenje te. čajnice. Pravi, da ,1e snega kar lačna. Niti trije križi, niti trljo otroci je ne odvrnejo, da bi prenehala Emučati. Ce to tud! letos tekmovala, bo marši, kateri tekmovalki prekrižala račune. M. B. :A WEtem m 1 v % k, ; .... .......J Volk (Kristančičeva) je ujel svojo žrtev (Jurhantova) .iOKEJ NA LEDU Bv€ zrng! Mladosti mü LfiiMpua Idubljaaiaki hokejisti eo imeli preteklo sredo ta četrtek v gosteh državnega gryaka, zagrebško Miadpst, ki je llab-anskemu občinstvu prikazala moderen hokej. čeprav je Ljubljana izgubila obe se je lahko videlo, da našim pralcem primanjkuje izdatnejši trening in zadostno število mladih igralcev, s čimer bi bilo moštvo laže pripraviti za uspešno igro. Mladost: Weiner. Hajnarič IX. inž. Tomič, ßado&eviä I., Pateran: Butorao I., izločka. Sadoševič II.; Butorae II., Steten. tTrši-3. Ljubljana: Franoot, Eafner, Aljančič, Pavletič, Osredki; Ogrizek. Eržen. dr. Gogala; Pogorelec. Čuček. Hočevar, Lesar. Mladost : Ljubljana 10 : 3 Hokejska tekma med državnim prva-fcšn Mladostjo Iz Zagreba in »Ljubija-Eo: je preteklo sredo privabila na dr-ealiSin pod Ceicinovim gradom precejšnjo število gledalcev. Gostje so zmagali % rezal tatom 19« (2:1, 4:1, 4:1). ille.-Icst je bila tehnično boljši na-Cmotsik. Ihidi pravilna taktična igra Je bila odlika njenih igralčevi ki so v povezanih trojkah po sredini igrišča Iz obrambnih položajev lepo gradili napadalne akcije. Ljubljančani so igrali taktično napačno. Rosamesns akcije napadalcev, ki so najraje prodirali ob robu ledene ploskve, "so se ob čvrsti obrambi Zagrabča-3pv skoraj vedno zaustavile, v takojšnjem nzotinapadii pa je Mladost, navadno deregla gol. Krivda za visoki poraz je torej v tem. ker so igrah» Ljubljane hoteli predvsem napadati, ©o-rEmbi ca so posvečali premalo pozornosti. Opaziti je biilo, da se naši mlaj»! Igralci lepo uveljavljajo, ’saj so na testni co&szali. da so svojim starejšim to- varišem enakovredni, včasih pa celo boljši. Gole so dali: BadoSevič I. tri, Butara« I. dva. Patcran, Majne,rič, Stefan, Uršič in Badoševič n. po enega za Mladost, za Ljubljano pa Eržen, Gogala in Aljančič. Sodila sta Lombar in Pogačnik ' iz Ljubljane. Gregorčič : Razlag 3:C. Pred dnevi odigrana. tekma v hokeju na ledu se je končala z zmago Gregorčiča 9:0 in ns 10 :0. Mladost : Ljubljana 5 : 0 Povratna tekma je bila lepša od prve, k čemur je pripomogel radi boljši led. Ljubljančani niso več delali hudih napak. temveč so napadalne akcije lepo gradili iz obrambnih položajev, pri čemer so Zagrebčani v protinapadih vedno naleteli ca čvrsto branilsk» vrsto doma^ činov. Tekma se jo začela z velikim naletom Ljubljančanov, ki so bili v prvi tretjini v PTcmcči. toda svoje prs-dinosti niso mogli uveljaviti. Njihove pogoste prodore je odlična obramba gostov z vratarjem Weinerjem uspešno odvračala. Lahko se reče, da je niše igralce spremljala tudi smola, saj so se večkratne spioakeije Peclja, ki je igral kot gost. Ogrizka lu Pogorelca vselej končale neuspešno. V drugi in zadnji tretjini je prišla do Izraza velika borbenost mladih igralcev Mladosti, ki so imeii pri streljanju na gol več sreče od domačinov. Zagrebčani so imeli tud: to prednost, da so med igro večkrat zamenjali vse igralca. Gole so dali Mioeka 8, Butorae I. in Butovao n. po enega. Sodili sc> Lombar, Gorše in Pogačnik iz Ljubljane. Dvodnevni turnir v odbojki in košarki V ccoslavo ustanovitve odbojkaške in fejScrkfiŽke zveze Slovenije bo danes in jutri, v Ljubljani dvodnevni turni1*, ka-fercvra, *e bodo udeležili Naprijed (Zagreb), hotnost in Železničar (Ljubljana!, footed te&em je naslednji: Odbojka: danes 'ob 19.30: Enotnost : Železničar (rr.c&i in ženske); jutri ob ?: Naprijed : Enotnost (moški in ženske»; ob 14. N ar ri jed : Železničar (mladinke, Šic-Tiieo in člani); , Košarka: jutri ob 9: Enotnost : Želez-niičar riis'aN^i mobtv^). Vse te^me bodo v dvorani na Taboru. Ko? bo vstoD na balhon omojen. naj srledalei orjueso eeboj copato za vstop v telovadnico. Smučarski o v nedeljo 15. janua-ja ob pol 4. popoldne v Domžalah, žalujoči! Janez. Jože, Leopold, Vaiantln, sinovi ; Marija, Justina. Antonija, AntLa, hčerke; Nace, brat in ostalo sorodntvo. Domžale. Kamnik, Mengeš. Ornudo. „ 1SM Premimi! te nag dolgoletni nro-fosssf tovariš JOSIP GERM, akademski slikar. Zavod, na katerem Je poučevsl dolgo vrsto let, ga bo ohranil v častnem spominu. Novo mesto. 12. januarja 1. 1950 — Ravnateljstvo gimnazije. , UH Nenadoma Jo preminul moj dobri mož. skrbni oče, dedek' in brat JOS7? GERM, profesor v pokoju. — Fogrob dragega pokojnika bo v soboto 14 januarja ob 15. na mestno pokopališč®. Novo mesto. 12. Januarja 1850. žalu. jača žena Ruža z otroki in ostalo sorodstvo. ITJJi Užaloščen! naznanjamo, da ate J* umrla naša srčno ljubljena mama. sto« ra mama m tašča JOSIPXNA TAVČAR rojena PRISTOV v 91. letu starost;, Pogreb bo v nedeljo 15. januarja 14,30 lz mrliške vežico jfv. Jože-'c- na. pokopališče. — ž&Iujoči sinovi: rm\ Ivan. Lrojze. Franci in ostalo *orcK> stvo i g$-r Po dolgoletni mufe belesen! nas 's zapustil nag <3obr! mož oče. stari o?-\ stric in brat JOSE JUDEŽ posestnik. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob 16. na domače pokopališče v Bine. len ji vasi-. — Velika čikova 13. januar» ja 1930. — žalujoča žena Mariin z otroci, ~ 184-1 Izmučena po težki boleznj je zs veo. no zaspala moja srčne ljubljena žena. naša zlata, mamica, sestra, teta svakinja itd. ANICA TAÜSES rojena SOS Na zadnji poti jo spremimo !z VajK*, lice sv. Frančiška 14. januarje oi> 15. Globoko žalujoči mož Vladimir, otro;* Vladimir, Anica sestra Mali:, bratje Franc. Rudolf. Karlo in ostalo »orod* atvo. 182tJ V neizmerni žalosti sporočam, da j* umrl moj dobri mož. brat in . tri« RUDOLF JAK HE L, železniški uradnnk v pokoju. Posrreb bo v soboto o»> -i is bige žalosti, Sagko. IPoösnrfb': ?rc. na pokopališče v Lahkem. — žalujoča, žena Marija in ostalo sorodstvo 17S-I Za vedno nas je zapustil ne-: dragi mož, oče, stari očo in tast AVGUST POBERAJ, nadučitelj v pokoju. Po« greb bo v nedeljo 13- jenu« - J«, ob \Z izpred kapelice Lurške božjo na pokopališče v St. Vidu r.a,~ Ljub» ljano Leži v kapelici sv. Jc-i.-fa na Žalah. — Ljubljana, 13. januarja 1950. Žalujoči: žena Fani, hčeri Valentina poroč. žlgron, Marica poroč. Kopač, sin Ante, družine jn ostalo sc-rodsivo. VREMENSKO POROČILO hidrometeoix>Io^ e si nfche Stanje 13. Januar j it: Meetem &c področje visokega zračnega pi-ibskis Karpati §2 nadalje r»o:ni^a sneti se drnero središče visokegra srs&tesr* pritiska nad Alpami pola^or-12 raskrsjju Frontalne motnje, ki imajo ver ko hitrost. pot n je jo c«I zahoda pro-j vzhodu in dovajajo v srednjo Evro?;:: še večjo otoplitev in krajevne radrvlao. V Sloveniji vlada danes sossčbc? vremo s spremenljivo oblačnostjo Na J nižja temperatura je ds «es —It* v Sn-ncmcra pri Slovccjirradeu, v MsrsM Sr ri* \n Postojni« tlečim je v LjT.hUan! 1 : —S*. Snežne razmer* v Sloveniji «i*r'S zjutraj: PI auf o a —7. 29 cm. ' •r. sr :Ka-lisče, drsališče in skakalnice, ujrabah Jezersko 0*. 3 c-m, t rr.s" * Slov. Gradcu —8, 5 c«?. s»eB, V' o? -5. 1 cm, sren, TTotmia 55 cm. s.v-> VREMENSKA NAPOVE :* za soboto, li. ism-rfa: Sončno z naraščajočo cblačoo-tJo. v v7.h0dr.ih predelih rr.klr kr«*-;.*.-••« r.. 'padavine. po kotlinah zjutraj n*-7!?. VREMENSKA N /«POVED za nedeljo 13, j an a ar ja Pretežno sončno vrem* . Si-JW k «■. te,- Aiphonss Daudet A UTAH IM m« en. V PLAN IN AB kzraskonskega junaka ROMAN 332Ä^aae$Q: — la okrogli sledovi krogel v glavah? — No no, kaj pa takraf, ko smo streljali v čepice? Mar nismo debili za nerodne strelce pri naših klobučarjih s svinčeni prevrtanih in raztrganih čepic?« Ubijalcu divjih zveri Tartarlnu ti napadi seveda niso mogli omajati stare, vzvišene slave; toda planinec v njem je izzival razno kritiko in Toplikar Je hitro hlastnil po njej, kajti bil je besen, da so postavili za predsesiaika Planinskega društva moža, ki so ga leta že očitno »tlačila« in se je v Alžiru navadil na copate ln ohlapna oblačila, kar je pomenilo, da lahko vsak čas zapade tudi v lenobo. Tariarin se Je resnično le poredkoma udeleževal gorskih tur; zadovoljeval se Je s tem, da je spremljal drage z željami in jim -Mtal na plenarnih sejah pretresljiva poročila o raznih ekspedicijah, pri tem pa zvijal oči in naglašal tako, da so prisotne gospe kar prebledevale. Toplikar, ki Je bil suh in žilav, — reka» so mu »Slo-Soncžecs, je plezal vedno na čelu. Zavzemal je Planinice zapovrstjo in zasajal na nedostopnih vrhovih društveni prapor, srebreozvezdnatega taraskonskega pozoja. Navzlic teara je bil samo podpredsednik, Pp. P. D.; toda pripravljal si je tako skrbno pot. da bi mora) Tariarin ob prihodnjih volitvah očlviđno odfrčati. „ Ko eo opozorili na to Junaka njegovi zvesti, lekarnar Strupi, Krivec in vrli poveljnik Vojska, ga je zgrabil OSjpreJ gnus in sveti srd, ki ga razplamti v čistih nehvaležnost in krivica. Imelo ga je, da M Jim vse tja zabrusil, da bi se izselil, odšel čez most in živel v Beaucairu pri Volskih;1 potem se je pomiril. Naj zapusti svojo hišico, vrt in drage navade, naj se odreče predsedniškemu naslanjaču Planinskega društva, katero je sam ustanovil, mogočnim črkam P. P. D., ki so krasile in odlikovale njegove posetnice, pisemski papir, ln celo podlogo v klobuku! To ni in ni mogoče! Hipoma mu preblisne možgane neverjetna misei. Navsezadnje se omejujejo Toplikarjevi podvigi samo na izlete v Plar.imce. Čemu bi ne poskusil Tariarin v treh mesecih, ki ga še ločijo od volitev, kake veličastne pustolovščine; čemu bi, denimo, ne zasadil društvenega prapora na enega najvišjib evropskih vrhov, na Jungfrau* ali Mont-Blanc?* To bi bilo zmagoslavje, ko bi se vrnil, to bi bila klofuta za Toplikarja, ko bi objavil Forum popis njegove ture! Kako bi mu mogel potem še kdo osporavati naslanjač? Srez odlašanja je šel na deio in si dal na skrivaj poslati iz Pariza neštevilna strokovna dela: V/hymperjevo Plezanje, Tyniailove Ledenike, Stephen Arv-skega Mont-Blanc, razne potopise angleških in švicarskih Planinskih društev; natrpal si je glavo « celo kopo planinskih izrazov, »kamini, žlebi, ledeniški ulomi, bloki, groblje aii griže, mize, snežišča«, dasi ni točno vedel, kaj pomenijo. Ponoči so aa plašili neskončni izpoddrski in nenadni padci v brezdanje poči. Kotljaii so ga plazovi, telo se mu je mimo grede zatikalo ob iedene grebene; in še dolgo po prebujenju in juirnji čokoladici, katero je- imel navado použiti v postelji, ga je stiskala tesnoba in se ni mogel oddahniti od strašne more; a ko je bil nazadnje pokonča, ga vse to ni nič motilo, da bi ne posvetil dopoldneva mn-kepolnemu vežhanju. 1 Neko ljudstvo. ! 1 Vrh v Bernskih Alpah, 4168 m. * Najvišja evropska gora. v Savojskih Alpah na franc. ! —ital. meji, 4887 m. Okoli in okoli Taraskona vodi z drevjem obsajena pet, ki jo imenujejo v krajevnem slovarju »Večna pot«. Sleherno nedeljsko popoldne jo udarijo Taraskonci, ki se drže vkljub svoji domišljiji starih običajev, okoli mesta, ln sicer vedno v isti smeri. Tartarin se je vadil in jo je premeril po osemkrat do desetkrat v dopoldnevu, pogosto celo v nasprotni smeri. Hodii je z rokami na hrbtu in kratkimi, počasnimi, toda zanesljivimi hribovskimi koraki in branjevci so bili zaradi kršitve krajevnih običajev tako preplašeni, da so se Spuščali v vseh vrst domneve. Doma, na svojem eksotičnem vrtičku, se je vadil preskakovati poči s tem, da se je poganjal preko bazena, v katerem je plavalo med vodno lečo nekaj zlatih ribic; ob dveh poskusih je padel in se je moral preobleči. TI nezgodi sia ga podžgali in ker se ga Je rada lotevala omotica, je stopal po ozkem zidnem robu, da se je stara služkinja, ki ni teh ročnosti prav nič razumela, naravnost zgrozila. Hkrati je naroči! pri dobrem ključavničarju v Avi-njanu dereze po Whymperovem načinu za svoje čevlje ln cepin Kennedyjeve vrste; preskrbel si je tudi varilo, dve nepremočljivi odeji in dve sto čevljev dolgo vrv, ki so jo po njegovi iznajdbi spletli iz železne žice. Taraskonce je imelo grozno pri fraku, čemu dospeva toliko teh rečV in kaj pomeni to tajinstveno tekanje, ki je bilo potrebno zastran izdelave. Po mestu so govorili: »Predsednik nekaj snuje.« A kaj? Prav gotovo kaj velikega, vsaj po lepih besedah vrlega ln domiselnega poveljnika Vojske, bivšega oskrbovalnega stotnika, ki je iztre-sa! same izreke: »Orel ne lovi muh.c Se do najzaupnejših ljudi je ostal Tartarin neprodlrea; edino na društvenih sejah so opažali, da mu podrhteva glas ln mu bliski švigajo iz oči, kadar se je obrnil z besedo do Toplikarja, posrednega povzročitelja tega novega pohoda, katerega nevarnosti in napori so se mu predoče« vali tem huje, čim bolj se je odhod približeval. Nesrečnež si jih ni zakrival in sl Jih ja predočeval cel6 tako temno, da m mn Je zdelo neogibno potrebno, urediti svoje zadeve In napisati poslednjo voljo, kar Je Taraskoncem, ki radi žive, tolikanj težavno, da msro «koral vri e~sx oporoke. Oj! bilo je neko bleščeče junijsko jutro, nebo ''.rez oblačka, lepo vzbočeno, modro; vrata iz njegove delava« sobe so biia odprta na čedni, s peskom posuti vre .;;:, kjer so metale eksotične rastline nepremične iilasts serec, kjer je mešal vodomet svoje jasno žuborenje z veselimi kriki Savojčkov, ki so se kamenčka?: pred vra:!; vidite tedaj je čital Tartarin v copatah in ohlapnem Fi-nicr.eja oblačilu lagodno, presrečen, s pipico v ustih sprali na glas, kar je pisal: »To je moja oporoka.« Bežite no, naj bo srce še tako na pravem mestu 4s čvrsto vdelano, so to grozne minute. Vendar mu r«i druiela ne roka, ne glas, ko je razdeljeval med someStcne vc-s svoja narodopisna bogastva, nakopičena v njegov' hišici, skrbno izprašena in v čudovitem redu ohranjena; »Planinskemu društvu opičji kruhovec larbos glgan-tea), ki naj se postavi na kamin v sc ni dvo rni' Vojski karabinke, samokrese, lovske nože.'malajske nože, tomahavke in drugo morilno orožie. Krivcu vse svoje pipe, kalumete,» nargileie,* pipic* za kajenje kifa* in opija; Toplikarju, da, Toplikarju samemu is *udi nam-mH volilo! — slovite zastrupljene puščice. (Ne dotikasre se jih).a Morda se je skrival pod tem darom skriven uo, da s* izdajalec rani In umre; toda iz oporoke ni izhaja;-» n'č podobnega; končavala se je s temi božansko pohlevnimi besedami; »Svoje drage planince prosim, ne pozabil.» svojega predsednica... 2e!im, tla odpuste mojemu sovražniku, ka«cor mu odpuščam jaz, dasi j- Prav ca tisti, ki je DOl vzročll mojo smrt. .« 1 Dolga indijanska pipa. —. * Turške pipe. — - Prah iz listov Indijske konoplje ki se primeži Đaku. — KasSiteva e&ss üa*. tfA rs SesaSmt «nKSaSSSv» ti 53-22 «o S3-25 jpeleloB ■rednik Cena K rani« mcoe&lh» IW 3S-M. — TMcnraa Siorta skesa eersčeratoa -