-M* •• ^JfljgpSf.* Ha]t«1 j 1 iloraniki dnmdk T Združenih državah. Velja m vit leto......... $0.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... *7.00 GLAS IJsri rfAvpnslib delavcem v Ameriki » H* largiftf Korenian DmOj j Is the United State«, * ^ Issued every daj except Sunday! and legal Holidays. ■T 70,000 Readers, m TELEFON: 2876 COKTLANDT. ' — - Entered as Second Claai Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 150. — ŠTEV. 150. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 28, 1922. — SREDA, 28. JUNIJA, 1922. . J VOLUME XXX. — LETNIK XXX. PREMOGARSKA STAVKA iN HARDING GLASI SE, DA BO SKUŠAL PREDSEDNIK HARDING IZSILITI POGAJANJA MED STRANK AHA. — NAMIGUJE SE TUDI REORGANIZACIJO PREMOGA RSKE INDUSTRIJE TER REGULACIJSKO ZAKONODAJO. — HARDING NI DAL NOBENEGA KOMENTARJA. Washington, D. C., 26. junija. Prvi definitivTji korak od strani lade, da se dovede do neposredna uravnave preruog-arske stavke je bil storjen danes, ko je John 1, Lewis, mednarodni predsednik Tnited Mine Workers obedoval Reli hiši obenem z delavskim tajnikom Da višam ter pozneje larpravljal s predsednikom Tlard-ingom o stavkurskih problemih skozi eno uro in pol. Po konferenci s:o vjirašali J. l.ewina, če je bil konee stavke po->pes."n vsled razvojev in on je od-^fvoril; — Ne bi hotel reei kaj takega. — Hcmtavil je, da se ni sklenilo nikakih definitivnih na-( rtov. Bil je trden v svoji izjavi, da bodo premoparji odklonili posvetovati se 7. delodajalci, razvon ii:t narodni podlapi ter r^-kel. da je pojasnil predsedniku skrajnost rkrajnih ali distriktnih konferenc, ki predstavljajo temelj stališča, katero so zavzeli delodajalci. Mr. Lewis je rekel časnikar-skira jM»r«n"*r'valeem, da so premo-•rarji pripravljeni ostati na stavki za nedoločen eas; da ne že občuti pomanjkanje premoga in da stoji narod pred situacijo, ko ne bedo mogle železnice prevažati .premoga, potrebnega preko zime, 1- e se ne bo doseplo hitre uravnave stavke. To bo položaj, ki bo imel brer. dvoma za posledico veliko trpljenja ter industrijalno htagnacijo ali mrtvilo. Delavski tajnik Davis je rekel enostavno, da je pripravljen po--ločati o na{o-edku. Rekel je izpr-da bo moral podati oficijelno ugotovilo, a porneje je izjavil, da nima ničesar reči ob sedanjem času, kar bi izpopolnilo to, kar je izjavil Mr. Lewis. Ko sta odhajala Lewis in Davis iz Bele hiAe, se je slednjim približal trgovski tajnik Hoover, ki je vodil pogajanja z delodajalci v imenu administracije. Ko je prišel Hoover štirideset minut I U2neje iz Bele hiše, ni hotel razpravljati o položaju. Nobenega iromentarja tudi ni bilo iz ust predsednika Hardin^a. Glasi se, da je bil Hoover preko dneva v stiku i nekaterimi prerao-garskimi delodajalci v namenu, da izve za njih nazore in da bo imel še nadaljne konference, da «ioloči, če je mogoče iznajti še kako stvar, ki bo bila ugodna za hitro uravnavo stavke brez direktne intervencije vlade. Ničesar definitivnega ni bilo danes, kar bi enačilo, da je bila ta ali ona atran v sporu oslabljena v svojem »tališču. Če se ne todo hoteli premogarji pogajati razven na temelju narodnega dogovora in ?e se ne bodo hoteli delodajalci umakniti & svojepa trtaliača, da se hočejo sestati s premogarji le na temelju uržav-nih ali okrajnih konferenc, bo Pozor! Sorodnik« in nune« J« zopet mo-foče dobiti is starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za.' nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in cnanee iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oriji, ki imajo prvi papir. Kdor že-li dohiti koga iz starega kraja, nMj nam piie za pojasnilo; točna iff, solidna postrežba jamčena. 8AKJBER STATE BANK Gortlandt Street : : Hew York dospela stvar, kot se tukaj splošno domneva, do točke, ko bo morala nastopiti zvezna vlada ter trditi, da zahtevata javno mnenje in javni interes, da predlože delodajalci in premogarji svoje pritožbe komisiji, katero bo imenoval predsednik ter se tudi pokore njenim sklepom. Če i>o prisiljena do takega nastopa, se glasi tukaj, ne bo vlada omejila svoje akcije na to, da doseže začasno uravnavo tež koč, temveč da bo predložila program za reorganizacijo premoqrarske industrije. T program naj bi sledil uravnavi stavke ter vseboval zakonodajo, vsebujočo nazore administracije. To naziranje je bilo ojaeeno vsled poročil, da je bil kong-res-nik Bland hišnega delavskega komiteja vsaki dan v stiku z delavnostmi kabinetnih uradnikov in da se je vršila resna razprava glede posameznosti predloge, katero naj bi se v kratkem predložilo kongresu. V enem tozadevnem poročilu se je glasilo, da bi taka zakonodaja spravila premo-garsko industrijo pod vladno regulacijo in da bi bili splošni prin-cipiji, involvirani pri tem slični onim transportacijske postave iz leta 1920. Znano je, da se je komisija pod vodstvom tajnika Hooverja že več mesecev pečala globoko s problemi premogarske industrije in da je pripravila tozadevno poročilo. Ta komisija je upoštevala zla sezijskega značaja industrije ter trošenje ki je spojeno s prevelikim razvojem. O teh stvareh se je tudi razpravljalo na današnji konferenci v Beli hiši, katere sta se vdeležila predsednik Lewis in tajnik Davis. Mr. Lewis je objavil to v formalnem ugotovilu, ki se glasi: — Delavski tajnik in jaz sva bila na kosilu pri predsedniku in nato je sledila razprava, trajajoča poldrugo uro in tikajoča se problemov industrije mehkega premoga ter sedanjega položaja v stavki. Razpravljali smo o problemih prevelikega razvoja v premogarski industriji, s prevelikim Številom obratov ter ljudi, zaposlenih^ industriji ter o problemih, tikajoeih se stabilizacija fe industrije. — Z ozirom na sedanjo stavko smo razpravljali o zadevi skupne konference zastopnikov delodajalcev in o prednostih okrajnih nk upnih konferenc napram splošni narodni konferenci. Skjenilo se ni nikakih definitivnih nerr-tov. Vrjetno je, da se ne bo storilo nobenega definitivnega k >raka. dokler ne bo imel tajnik Hoover nadaljne prilike govoriti z zastopniki delodajalcev. Vedno naraščajoča nevarnost, da bo prišlo do stavke železničarjev je le še obodrila administracijo v njenih neobičajnih naporih. Najti je ljudi, ki so mnenja, da bi uravnava premo^rarsk'" stavke napotila voditelje železničarjev, da bi ne izvedli svoje pret-nje ter napovedali stavko prožnih delavcev ter uslužbencev v delavnicah. VSI LJUDJE BODO MORALI BITI ZDRAVNI&KO PREISKANI Saratoga Springs, N. Y., 27. junija. — Državni zdravstveni komisar dr. Biggs je danes na konferenci zdravstvenih uradni kov predlagal, da naj kodb vsi ! MEHIŠKI BANDITI 1 UJELI BIELASKIJA Mehiški banditi so vjeli Bielaski-ja, ki je bil med vojno načelnik tajne službe. Mexico City, Mehika, 2G. jun A. lir lice Rielaski, načelnik preiskovalnega urada ameriškega just ienaen departmenta tekom vojne. je bil v jet od sedmih bandi-i'fV, k>. si ustavili njegov avtorao-oil sedem milj zapailno od Cuer-navaca v državi .M orel os. Havditi im pridržali za odkupnino. Iii"las':i z ženo ter v spremstvu Mr. in Mrs Manual Baraena, iz M« r cali. s*- je nalyijal na poti, da .s: » gleda gotove azteške razvaline v bližini mesta. Avtomobil isti so se n.-ifiajeli v bližini Haeienda de San Gabriel. ~ko so se naenkrat pojavili banditi ter jih ustavili z revolverji v rokah. Ženski so izpulili, a Bielaskija in Barceno so : bandit i uajprvo oropali ter nato J cd vedli ■n seboj. ] Ko prišla novica o napadu v to nu-rjio. je stopil ameriški po-I nblasčenee Sumerlin takoj v stik j z oblastmi v Cuernavaca ter ob-^cnem tudi z zvezno vlado, in voj i ni tajnik Serrano je takoj okazal [zveznim četam, nahi.iajoeim se v j bližini, da naj pričnejo z zasledovanjem bariditov.. NA POČITNICAH. Slika nam kaže sodnika vrhovnega sodišča J. M. Tierneva in Sama A. Scribnera, znan« ga lastnika raznih newyorskih gledališč." Po- j Birtaaki ni več v službi a- letne počitnice preživljata v Pin hurst. X. C. .meriške vlade, je sedaj podpred- #____________________________ ! sedli i k Richard I^evetrnK & Co., ^ w ' !2ti ima obširna petrolejska ozem- PROTEST STRAJKARJEV j MORILCEV RATHENAUA i^i^ ' L^Te yi unnnnr nnoiTikl za^topa <^ikaiiška podjetja v m MUUUUl UllDl 11 Tia J«anal, v bližini ameriške PROTI STAVKOKAZOM V neki pennsylvanski okraj na mara vaj o importirati več sto ske-bovi — Antracitni premogarji meje. Uniontown, Pa.. 27. junija. — Stavkarski odbor je danes naprosil Fayette County Common Please sodišče, naj skliče veliko poroto, ki naj dožene. če imajo delodajalci pravico import i r;i t i iz New Yorka več sto stavkoka-zov. Ako bi te ljudi importirr-l\ b; prekršili postavo izza leta Stavkokaze namerava poslati -»ur -i • j « i 1 as. a Bielaski^a, Mrs. Dora - Morilci dr. Rathenaua so mogo- ,, i • , , , . , , ... . s . Bendon, je rekla, da sta niena hci ce pobegnili z aeroplanom. — - „ ,' , , - « I- j - , 5 . . ^ i " »i^z odpotovala pred se Proti držav, obramb, ministru.1 , . (s-tinu ledni v Mehiko ter da sta ___■ v {pustila doma isvoje štiri oiroke . Berlm' Xemcija, 27. junija.—(R:elaski odpotoval v Mehiko v St,rje načelniki departmentov v(liamonu< (Ia za5,lopa Interese svoje družbi dvesto inšpektorjev Roi:.nm ije a mdl»kim najviS posvetih svojo polno delavnost, jim najdenju možnih sledov morilcev. ,, • ,, , • „„„ • - 4 t> • Mexico City, Mehika, h. nm zunanjegra ministra Rathenaua in ~ , J , .. . . t. • T- ,, ,, Soglasno z zadnjimi poročili \? razventega preiskujejoceli oddelki' ... aeroplanov »lavnega stana po celi deželi. Aemška vlada je naprosila oblasti v Helsingforsu, naj izslede Cuernavaca je bil Bruce Biela ski prejšnji načelnik preiskovalnega urada justičnega departmenta v "Washingtonu izpuščen stavkokaze namerava poslati par mož kj sq sg v ^^ vkrea I včeraj zvečer proti plačanju za neka ne^orSka detektivu« auen- na parnik Ruegen v Settinu ter| htevane odkupnine v 7nesku de ttira. Morgrantown, Va., 27. jun Včeraj zvečer se je vršilo zborovanje tukajšnih trgovcev in obrtnikov. Serif Yost je povc ial nn-vzo<"im, da bo r. današnjim dnem nastavi! veliko število posebnih ter dvesto p>s»'bnih ki bodo skrbel; za jnrja Mine deputijev uradnikov red. Wilkesbarre, Pa.. 27. Podpredsednik United Workers. Murray, je danes prevzel vodstvo odbora antracitnin premogarjev. Naloga tega o i bora je odločiti, če naj 150.000 antra-citnih premoyarjev zaštrajka. OSEMDESET OBSOJENIH SRBIJI. Belgrad, Jugoslavija, 27. jun. Po obravnavah, ki so se vršil« proti več sto osebam, katere se je obtožilo » agitacije proti javni varnosti, je bilo pet ljudi obsojenih na smrt, sedem jih je bilo ob sojenih na dvajsetletno ječo ob trdem delu in osem in šestdeset izjavili, da so angleški mornarji.;setih tisoč pezov ali pet tisoč dn-To je bila ena izmed priložnosti, larjev. Njegovi prijatelji izjav morilcev, da uidejo in sicer na te-j ljajo, da je popolnoma zdrav ir inelju teorije, da so dospeli polj da se ni niti malo razburjal radi ure po izvršenem umoru v Sta aken j svojega mehiškega doživljaja, v bližini Spandaua, kjer je čakali' nanje aeroplan. ki jih je nato iilnesel v baltiško pristanišče. Izvedelo se je. da bo vodil ak-•ivne posle zunanjega urada pod koncelarjem "Wirtliom. podtajnik ' zunanje zadeve, dr. Haniel von laimhausen. Berlin, Nemčija. 27. junija. — "lada Saške je soglasno z neko brzojavko iz Draždan na Berliner Tageblatt. v kateri se navaja kot vir neki srteijalistični list na Sa-'■kem. predložila zvezni vladi v Berlinu prošnjo, naj zahteva re-■fignacijo se bali, da bodo v takem slučaju banditi storili svojemu jetniku kai žalepra. Genevo de Lao, ki je bil preje velika opora Zapate ter njegov naslednik, poveljuje zveznim četam v glavnem mestu države Mo- "d kratkini udeležili monarhi- re!os- R^kel je, da so njegovi lju ičnih demonstracij. V neki be-nski brzojavki na Westminster 'azette v Londonu se napoveduje naprej resignacijo dr. Gesslerja, bi bila s tem posledica demonstracij. nadaljnih je dobilo kazni od "ne- Berlin, Nemčija, 27. junija. _ ga do šestnajstih let. Kralj Aleksander je pomilostil Stejiča, ki je bil spoznan krivim dne 23.februarja, da je skušal zavratno umoriti kralja tekom preteklega leta. Ali je postal Rathenau žrtev skrivnega tribunala neke antise-mitske, ustranacijonalne skupine? Ali je bil njegov umor izzivalno' dejanje skrajno radikalnih elementov. ki pričakujejo od državljanske vojne političnih dobičkov. u- i • j - i i . . ali so bili najeti morilci od ino- prebivalei države vsako leto vsaj , , x " , . . . , ... • Izemskih elementov, ki so skušali enkrat zdravniško preiskani. r» t\ , 1 * spraviti Rathenaua s poti. ker so P« njegovem mnenju bi se da- ;vi,leli v n;eJ& nevarnfKt za 8Voje lo fl« ta mavin preprečiti veliko | načrte, od elementov, ki imajo mirna. Politična histerija se boltt^i in smrtnih slučajev. i interes pri nemiru in državljan- omejuje v glavnem na Berlin. d je banditom za petami in da pričakuje v kratkem času njih zajetje. ski vojni v Nemčiji iz drugih razlogov kot pa radikalci? To so vprašanja, o katerih se razpravlja na najbolj oster način v različnih krogih. Ker so bili morilci elegantno oblečeni ter je ovita ročna granata, katero so vrgli, z nemško narodno za stavo, so nacijonalsti prepričani, da je obstajala dobro premišljena namera, da se odvrne sum od pravih storilcev. Nemčija je bila danes sorazmer- OBNOVLJENJE DELAVSKIH SPOPADOV ■ ■ # EN PREMO G AE JE BIL USTBlELJEN IZ ZASEDE IN EDEN RANJEN, KO SO IZNOVA IZBRUHNILI NEMIRI. — AVTOMOBIL Z "DELAVCI" NAPADEN IZ ZASEDE. — BOLNIKI SO V NEVARNOSTI. — ZNAČILNO SVARILO PRED SMRTJO. — Bridgeport, O., 27. junije. — En premogar je bil ubit in neki nadaljni je bil ranjen danes zjutraj. ko se je pričelo nanje streljati z gričev, ko sta se nahajala na poti na delo v neki rov Catherine Coal Mining Company v Uniontown, v; bližini tukajšnjega kraja. Žrtvi sta se nahajali " ivtomobilu. ko se je pričelo streljanje. Streljanje se je završilo v bLiži-ii Lafety, Belmont okraj. Šest premogarjev je bilo v avtomobi !u, a štirje so ušli brez vsake poškodbe. Soglasno s poročili na tukajšnje oblasti se je pričelo streljanje brez svarila ter je trajalo le par trenutkov. Napidalci -.o pobegnili. Trije odprti rovi Catherine knirpani;e v tej pokrajini so o-bratovali izza izbruha stavke dne 1. aprila. V teku zadnjega roe.io-?a je. prišlo do več manjših nere-lov in izgredov. Herrin, 111., 27. junija. — So ■jrlasno z zanesljivimi info :aac!-iami, katere je dobila preiskovalna komisija je dvanajst ranjenih mož, preživelih od 47 neun^jskin delavcev in stražnikov, kat.**v s;» "ajeli v Lester rovu tekom pr" ■ eklega četrtka, v nevarnosti ra svoja življenja, če bodo zapustili bolnico. — Mrtvi ljudje ne pripovedujejo nikakih povesti in nekateri med ranjenimi vedo preveč, da bi bilo varno za člane ljudske množice, ki je izvršila ma&aker,.— ie izjavil neki trgovec v Herrinu. Uradniki bolnice priznavajo, la so skušali nekateri unijski nožje v soboto ponoči odstraniti z bolnice nekega ranjenega rov-ikega paznika proti obljubi, da Ta bodo povedi i preko meje o-kraja. vendar pa se jim je prepovedalo vstop v bolnico. Med tukajšnjimi odgovornimi elementi prevladuje splošno nabiranje, da bi morala država podati semkaj nekaj vojakov, ko bodo ranjeni pripravljeni zapu ;iti bolnico. Ti vojaki naj bi ske-be varno spremili do Chicaga. Da 'se boje žrtve masakra na ;ilja, ko bi zapustile bolnico, so ootrdili danes štirje ljudje. Ta itrah je gojil tudi neki Hoff man, eden izmed rovskih stražnikov in neki drugi, neidentificira-ni stražnik, ki sta oba umrla v bolnici. Hoffman je pred smrtjo posvaril bolniške oblasti, da ne bo n<» beden izmed ranjenih prišel živ iz Willia.nson okraja. Bil je eden izmed šestih, katere so zvezali skupaj ter streljali na nje na nekem pokopališču v bližčii rova. Trije so bili na mestu mrtvi, Hoffman in neki drugi »ta umrla v bolnici in neki drugi je še živ. Hoffman je rekel, da je pad^l pri prvi salvi ter se delal mrtvega. Več ljudi se mu je približalo , ter ustrelilo v njegov hrbet. Nato je eden iz množice potegnil nož "ter prerezal Hoffmanu vrat. NA DUNAJU fcTRAJK ZA &TRAJK0M. Dunaj, Avstrija, 27. julija. — Strajkujoei železničarji, telegrafisti in poštni uslužbenci so skle-inili, da se opolnoči vrnejo na dt'o. I Opolnoči bo pa izbruhnil straj'c j konduktorjev in motormanov cestnih železnic. POGODBA ICBD SOVJETSKO RUSIJO IN ITALIJO. Rim, Italija, 26. junija. — Sovjetska vlada zaenkrat še noče odobriti tj/^ovske pogodbe, ki je bila sklenjena med' njenimi zastopniki in zastopniki Italije v Genovi. To dejstvo pa nikakor ne bo oviralo trgovine med obema deželama. Prejšnja pogodba k; je imela jutri poteči, je bila podaljšana ter bo ostala v veljavi do odobrenja nove pogtnlbe. ŠKOF OBSOJEN NA SEDEK LETNO JEČO. London, Anglija. 27. junija. — Ruska trgovinska delegacija v Londonu je sprejela iz Moskve sporočila, v katerih se glasi, da je revolucijonarni tribuiml v Ore lu obsodil škofa Serafina na sedem let ječe, ker je nasprotoval vladni zaplenitvi cerkvenega bogastva. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU se potom naš« banke !*vriujejo *ane«ljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj so bile naše cene sledeče: „ Jugoslavija: RazpoMtJa na zadnle poŠte In izplaitaje "Kr. poStnl Okorni nrad In "Jadranska banka" v Ljatljani, Zagrebu, Beogradu; Kranja, Celju, Mariboru . Dubrovniku. Splitu. Saraje-u ali drugod, kjer U za hitro Izplačilo nafogodneje. 300 kron .... $ 1.20 1,000 kron .... $3.90 400 kron .... $ 1.60 5,000 kron ____ $19.00 500 kron ---- $ 2.00 10,000 kron ____ $37.00 Italija in zasedeno ozemlja: Razpošilja o a aadnje poflte tn izplačuje "Jadranska banka" t Trstu Opatiji in Zadrti. 50 lir ---- $2.90 500 lir____$26.00 100 lir .... $ 5.40 1000 lir .... $51.00 300 lir____$15.60 Za pošiljat ve, k! presegajo znesek dvajsettW kron aH pa ^vatiaot Ur dovoljujem« po mogočnosti ie posebni popust. Tredroet kronam, dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Ml računimo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar r toke. Clede izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas t tem listu. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSELR STATE BANK Sa Cortlandt Street N«w York, N Y. umvmuhbuu • • tk 1 GLAS NARODA, 28. JUN. 192*2 "GLAS NARODA" (•LOVEN I AM DAILY) Publishing £A Corporation! LOUIS BENEDIK, of Aftova OfflMWi Now York City. N. V, "QCro Naroda* IDitji mkl g*n Isvxomil nodolj In praznikov. Ca ooto iota *Mja U«4 sa Amorlko Za Now York s« colo loto taao so pol lota • I3.M Za Inoxamotwo za colo Mta 91.M xa po4 Mtm .. •7.0» (7 SO radi raznih v prav i cenili gospodar skill razlogov — pravi Mr. Husband —. ali po mojem mnenju naraft'aj'spor proti neumeje-j nemu pr seljevanju se daje pripisati >!:•;■ iti. da neomejeno priseljevanje iz novih virov bi ne le utegnilo vplivati na temeljni zna »"-aj ameriškega pr*-bival*tva. ampak tudi Ti v nevarnost tra-dieijonalne ameriške Ustanove. — Res. je. da je isti '.trah obstojal t ti-i i glede priseljevanja i z sta- LAS NARODA (Volaa at t ho Pooptol Day fwipt Sundoyo anS Malicava. Subscription Yoariy MM A# wort laain onto on AflfMWWL Oopm kras saflploa ta oaabooaU uo na prlob^ujojo l>eoar naj m blagovoli po- lll)*tl po lfonoy Ordor. »Ti apr<-m«-n>bl kroj« naročnikov proolmo. da oo nam tudi projflnjo blvaUAt* nunul, da bltrojo najdemo naalovnlka. OLAS NARODA •srtlantfl stroot, Borough of Manhattan. Now York, M. Y. Tolopkono: Cortlandt ?E7« CTRADLS BREZUSPEŠNI UMORI Brutalnost zadnjih za vratnih lnm.rov v Londonu in Ji#-rl i mi uiom napolniti vsakega razsodnega človeka s /■utoni gnusa in ^roze. Premalo pogosto pa se po vda rja popolno neuspešnost in nieevost takih dejanj. Grda stvar je morili ljudi s hladno krvjo, brez vsake osebne osveie in ne da bi se jim dalo priliko boriti se zn svoje življenje. ►Stopiti naprej ter ustreliti povsem nepripravljenega in neoboroženega človeka je že samoposebi podlo in divjaško dejanje- < V pa sntuki «"*ini razvenlega še brez smisla in koristi, ]>rieiie človek vpraševati, kakšni pulitieni nauki morejo zavesti eivilizirane ljudi i h l njem* določene politika. Postavni naslednik umorjenega uradnika se ne bo niti za trenutek obotavljal pri izvrševanju svojih dolžnosti radi strahu, da bo tudi njega zadela morilčeva kroglja. Vsak nato sledeei uradnik bi bil le še bolj trden v svojem sklepu, da dokaže zavratnim morilcem, da ne morejo ustrahovati mož, ki so prisegli na postave le ali one dežele. Zopet in zopet se je izkazalo, da so politični umori blaznost,tako v koncepciji kot glede posledic. O starem carističncni režimu v Rusiji se jo pogosto govorilo kot o "despotiznm, ublaženem s pomočjo zavrat-nih umorov". V svojem slavnem govoril pred štiridesetimi leti je Wendell Phillips branil umore ter dinamitne napade ruskih nihilistov in sicer z izjavo, da je to edino orožje, katerega se morejo poslužiti. To je bil argument dvomljive vrednosti v onem času. Metode nihhilizma so bile kot divji kriki nezadovoljnih, ki so vzbudili pozornost celega sveta, vendar pa je dvomljivo, če so imele kak praktičen učinek. rejših virov, zlasti iz Irskega In 1 preveč opaženo je dejstvo, da pr Nemčija. ali te narodnosti so se t< m vsako« jen j a novega omejit- ve kaj doprinesel h kaki konstruktivni priseljeniški politiki. Ali s tem se je odprla pot za konstruktivno priseljeniško politiko na kaki podlagi, ki naj om<"_ru~u-je boljšo i/l>er<> priseljeniška *»•-liko glede kakovosti kolikor irlede števila, ako se stvari tako razvijejo, da 1*m1o indiistrijalne bi druge potrebe Združenih Držav zahtevale bolj liberalno politiko 2t!-de priseljvanja. "Zanimivo. dasi dozdevno ti- prilagodile domačemu prebivalstvu in s.- razpršile široko narazen po vsej deželi, tako da se je njihovo priseljevanje zabelo smatrati k<»t jako dobrodošel cl pismenosti. Po vojni pa je v kongresu prevladalo razpoloženje /a '"iiu vee je omejitve priseljevanja, in poslediea tega je bila današnja priseljeniška ]>ostava, o-mejujoča priseljevanja na določeno kvoto. Kar se tiče učinkov tega zakona. generalni komisar trdi, da je novi zakon v splošnem nekaj dosegel. "Prvič. skrčil je priseljevanje daleč pod normalno število prihajajoče pred svetovno vojno, in brezdvomno daleč pod ono število, ki hi bilo letos prišlo se" 1 rez te omejitve. Znižal je rn<1!-i alno priseljevanje iz južne in Azliodne Evrope, kar ima z;i po-sledieo. da je sedaj razmerje sra-re i migracije napram novi imi graeiji čez dvakrat višje ko* je bili- pred vojno. Drugače se ne mo re nikakor reči. da je zakon bog- venega zakona smo kontno opustili teorijo ki je prej dolgo prevladovalo da namreč Združ. Države so in morajo biti pribežališče za ljudi, bežečih iz stiske in zatiranja v svoji lastni domovini Ko se je v Kongresu razpravljalo o tem zakonu, predlagalo se je. naj se iz določb tega zakona iz-vzamejo begunci radi verskega preganjanja, kakor tudi da se na pravijo neke izjeme za politične begunce, li ti predlogi niso našli skoraj nikake podpore v Kongresu. Vsi prejšnji priseljeniški zakoni vsebujejo v eni ali drugi obliki kako določbo, ki dokazuje, da je Kongres r. njo imel namen nadaljevati staroslavno tradicijo Združenih Držav kot pribežališča zatirancev. Iz dejstva pa. da je Kongres sedaj namenoma opustil vsuko določbo o tem pogledu, se daje sklepati, da je namen Kongresa. naj se za prihodnjost naša priseljeniška politika prikroji v zmislu potreb Združenih Držav in ne v zmislu potreb in želj narodov v tujih deželah. "Kongres je podaljšal veljavi« kvotnegji zakona za dve nadaljni eti, ali drugače je obrnrl le malo pozornosti na vprašanje priseljevanja. ali iz raznih načrtov pred odboroma obeli zbornic se daje sklepati, da ko pride to vprašanje zopet do resne razprave, utegne nastati kaka revolucijama sprememba v naši priseljeniški politiki in njenih metodah.'' Iz Slovenije. iii sluga župan. Prišleee je pozdra-kaj, so začasno ojačile in poglobile tiransko via- vil laJ,lili popravljalnega odbora, Novo gasilno društvo. | mere vladajo v tem oziru na de- Iz Ihana poročajo: l"stanovili [želi, kjer so člani bolniških bla-snio prepotrebno" gasilno društvo.'gaju izročeni na milost in nemi-Naši slavnosti -vj se udeležila tudijlost samovolji blagajniških zclrav- sosedn ia gasilna društva, ki su ob- n>kov. Tako počftie nreseza vse I. ^ " oieje. Ce morajo plačevati člani uik — Florijauovo nedeljo Zelo'ogromne prispevke, je tudi ]ii*o-mučno pa je bilo, da so ravno oni kleta dolžnost bolniške blagajne, občinski veljaki, ki bi morali v da d< bč ol; bolezni pravočasno in prvi vrsti podpirati ustanovitev brez šiknn pc»tribno pomoč gasilnega društva, prireditev popolnoma igorirali. Talko nista privoščila diišlim tovar šem, ki so pri hiteli oil vseli strani, nobene bese de ne župnik in ne njegov pokor- do, proti kateri so hile naperjene. Nikakega, tmli najmanjšega opravičila ]>a ni mogoče najti za zavratni umor maršala Wilsona ter nemškega zunanjega ministra Rathenaua. Napadli l»i lahko oba s političnim i«i miroljubniiii o-rožjem. I'moriti ji!, pa ni pomenjalo drugega kot spraviti s sveta dve značilni osebnosti. Politika Anglije napram Irski se ne bo izpremenila vsled umora maršala, in tudi noben monarh ne bo pribre-del skozi kri Rathenaua na nemški prestol. f loveški instinkt je v tiikih slučajih zdrav in pravičen. Reakcija vspričo takih barbarskih umorov predstavlja ravno nasprotje tega, kar je pričakoval morilec. Javni možje so ogorčeni, a nikdo med njimi ni teroriziran. tovariš .Jordan, nadučilelj v Iha nu. krasnih in vzuešenih besedah je slikal namen in pomen ga Radovljiški župan obsojen. 7z Radovljice poročajo: Klerikalni mestni župan, slavni "radovljiški bog-'. je stal pred sodiščem. Tovariši jo pa mu je tlela' vodja družbe Hudovemik in drug Oba sta bila obsojena: radovljiški župan na 10.000 kron ali na 5 dni zapora, Hudovemik pa na 12.000 silstva. Osivelemu možu so šde be-'kron ali f) dni zapora. Slavna bo r.-s od srca. V imenu gostov j postala Radovl jica, ker ima župa-iiiu je zahvalil načelnik Okraj ,na. obsojenega pred kazenskim Stvar Irske je očividno trpela vsled umora maršala-bo moglo krepko razvijati Koli- se ne gasilske zveze, tovariš A. Ce-i sodiščem. Tidi donesek k žalost.-rar iz Kamnika, ki je dal med dru- nemu stanju, v katerem se nahaja giin tudi duška ogorčenju nad ,;e- pri nas javna morala. _ Pri tej lepim obnašanjem gotovih ljudi, j priliki pa nujno opozarjamo nakar s* i navzoči živahno odobravali, j rodne kroge, če smatrajo res za Omeniti pa. moramo tudi globoko dopustno, da bi izsokavali držav-zajL-1'taue g. vorc t »variša Jezerni-jne gozde ljudje, ki škodujejo dr-ka iz Stoba. tovariša Fajdige, taj- žavi. Vse l judstvo pravi ogorče-nika "Okrajne gasilske zveze" izjiio: NTe in stokrat ne! Vsi oni pa. Kamnika, in načelnika novousta-jki so zidali na radovljiškega žu-uovljeiiega društva, tovariša Ke-jpanar naj si zapomnijo, da so zi-pica iz Ihana, ki so poživljali do-jdali na j>esck. njih hiša se podere, mače občinstvo, naj z vso močjo j pomaga mlademu društvu, da se) Wilsona in umor Rathenaua je ojačil stališče nemške vlade ter ji napravil bolj odločilo, da se posluži strogih odredb. Zavratni umori se ne izplačajo, kajti brutalni so in obenem brez basni. Vzroki in posledice onejitve priseljevanja. ko odmeva so našle njih besede, !>o pokazala prihodnjost. Velika nesreča v karmeljskem rudniku Tesarja Anton KoŠii in Frane Generalni priseljeniški komisar W. \V. Husband je bil pozvan da govori dne junija pred National Conference of Social Work ki zboruje v Providence. R. I. Ob teh priliki je Mr. Husband očr-tal zgodovino ameriškega priseljevanja in zakonodaje za njegovo ureditev in poudaril, kako je priseljevanje pred civilno voj no prihajalo skoraj izključno iz Angleške, Skandinavije, Nemčije, Nizozemske, Švice in Francije. še 1. 1882. ko je bila vzakonjena prva priseljeniška postava, so te dežele preskrbovale 85 odstotkov vseh priseljencev. Tekom naslednjih 25 letih pa je na- stala velika sprememba glede evropskih virov priseljevanja, tako da je bila 1. 1907 situacija ravno narobe; 8;"> odstotkov priseljencev je tedaj prišlo \r južne in vzhodne Evrope in le 15 odstotkov iz severnih evropskih dežel. Mr. Husband sodi iz razpravljanj o priseljeniškem vprašanju ki so se pojavila v Kongresu in drugi tekom zadnjega četrtsto-letja, da ne toliko ogromnost števila novodošlecev' kakor narodnost nove i migracije je ona einje-nica, ki očividno tvori podlago .priseljeniškega vprašanja tekom zadnje generacije. "Brezdvomno Repše ter elektrotehniskf vajenec Albert Žnidaršič so v karmelj-Škandalozno postopanje zdravni- >kcm rudniku v rovu montirali kov pri bolniški blagajni. j ventilator. Ko je bilo montiranje Kako člane bolniških blagajn gotovo in ventilator spojen z elek-zdravniki šikanirajo, kaže po&ob-'1 riko, je h'tel Žnidaišič poskusiti, no drastično nastopni primer.jkako funkci jonira. Nek Komaj pa je vek član okrajne bolniške blagaj- odprl električni tok, se je pri spone je nenadoma težko obolel. Ko jitvi pokazala iskrica. V trenutku je bilo to javljeno njegovemu de-|so se vneli jamski plini in aiogo-lodajalcu, je le-ta nemudoma od-Jčen plameti je objel vse tri ruda.r-dal izkaznico bolniške blagajne in je. Nesrečneži so se v obupu vrgli obenem naročil,, naj pošljejo ta-|ua tla in se plazili potem proti iz-koj po zdravnika. Zdravnik pa je hodu. kjer jih je potem ^ roj uik prišleca nahrulil, češ, da izkaznica(spravil z dvigalom na prosto. Pone zadostuje, ter zahteval še tpo&r- nesrečenei, ki so biLi ožgani po cedilo dotičnega mojstra, pri kate- lem telesu, so bili prepeljani v rem je bil zavai*ovanec uslužben.[ljubljansko bolnišnico. Mojster je potrdilo rade volje iz- dal, če prav se je čudil, kako da naenkrat več ne zadostuje uradni dokument. Opremljen z obema listinama, je šel drugi dan zavaro- Smrtnn nesreča. V Št. Jak« bu ob Savi na Peč-liiku se je zgodila smrtna nesreča. Mlado, lTletno dekle Ivana Orad vaueev oče zope-t k zdravniku, ki je vozila gnoj. Med vožnjo so se ga je brez nadaljnegn zapodil,1 j i splašili konji in prišla je pod češ, da njega to nič ne briga ter J voz. Našli so jo umirajočo na cesti naj gre v Ljubljano. Predstojcče j in kmalu nato je bila mrlič. Pač Peter Zgaga Pred menoj so >lavn- >rne Šte-v.lke nekaterih slovenskih listov. i/d.>ne na dan kraljeve poroke. Najprej -o jw»z»lra\i novopir»>-■'•iic'rua. Po/dravoin .J,. »*lank: o I," nuuni.fi. Ruinunsk.i /v»->Toba. mnrt'inska vdanost n -e vs*- dru-ixe nebeške lasnosti zavezniškega naroda. O rumunskem omahovanju leta ki> so eincali v Bukarešti, "e naj gredo z zavezniki ali z Avstriji. seveda nobene besede. To se ne spodobi v uri bratstva. * _ * ■k Zelo sem se čudil, ker nisem naletel na navdušen članek o ru-munski poleti — mamaligi". Mamaliga .je dobra je}> S. 19ftt* fH.. Cl^eUaA. O. Podpredsednik: LOGI H BALANT, Hot mm Vwi At«., lxnlm, a Tajnik: JOSEPH PISB'L^K. Kij. MJrJi. Blagajnik: GEO. I* BltOUCH, c Mlna. Blagajnik neizpia^acih sinrtnla: Jott N MOVEHS, 024 H. 2ad in, W. Onluta. U\mm Trkml Ur%rmlk\ Dc. JOS. V. 6HAHEI, M E. Oblo bt^MC, S. 8., Ptltitoant. Pa. Natonl «*«r: MOBOB MLADIC, 200S So. Law^dala Ar«. Chicago, UL F BANK SKKABEO, 4822 WaatUnjflou Street, Denver, Porotal (Am«, LEONARD 8LABODNIK. Box 480, EI7, Mlna. OBEGOB J. POKENTA, 2D12 Beaix.D Ave., Seattle, Wvt> FBANK ZOB1CH. C217 St. Clair Ar&, Cleveland, O. Sdruitrvalnl odbor: VALHNTIN PTBC. 610 Meadow Ave., B^kdale, Jo.let, 11L PAULINE EttMENC, 63» — 3rd Street, La Salle. IlL JOSIP STEBLE. 404 E. Mesa Aveuue, P'leblo, Ooie^ ANTON CEl. Ali C 70« Market Street, Waukegan. 111. 1 J.- J»dnoMno aradao glasilo: "Glai K^roda". t re r ^ Vie stvari tikajoče se uradnih eadev kakor tudi denarne pošilja« tre naj se inJSllJajo ua slavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poftUJa na predsednika porotnega odbora. Prodaje ta sprejem novih Članov ln NilnlSka spričevala naj se pošilja ua vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoUSka Jodnota se priporoma vsem Jugoalovanoai M obilen -irlstop. Kdor 2eii i>ostatl O'hd te organlzaelje, naj se cglaal tajnika bljitaega dro^tva J. S», 5". i Za ustanovitev novih društev W pa obrnite «1« stricih, ujcih. botrih in kunjadih. Ali na kratko poveda- gregai. j,, j,^ rajeu leta no: nevesta je nekako t«dik<» v toda bil j. /e kljub u-o.ji rodu s Frankopani kot sem jar s |llll:ui.wti zaradi tatvine že dvakrat tistim sol je svojim starejšim bratom * * * 'Alojzijem Mregarjem, ki je pobug-Pa kaj zato! Žlahta je in Se nil v Avstrijo. uk>-;n.M Trbovel.j- imenitna povrh tega. |>ki premogokopni družbi v Tnbov * * jljah 'JU ovojev dinamita. Ilregarja proti Trojanam, na cesti izkopala položila v njega dinam.L, Toda to na stran. Znana stvar sta odšla nato je, da se možki rad zaljubi v le-!kier ^a ponoči jxi žensko pokolenje. To tudi ženske prav dobro vedo. V slavnostnih številkah je nadalje nebroj pesmi in raznih člankov. Jako pomemben in času primeren je naprimer članek: "Naša industrija ob kraljevi poroki". jureK, katerega >-ia zvezala z žico z elek iričnim aparatom. Skrila sta se nato za kozolcem in eakala najbr-že avtomobil, s katerim sla se ti- Kupčije verižnice. bila ro-Ijkihov-s polje- Marija C!loi>i>ruik, ki je j-na 17. januarja lsjiil v ■•all, i< me«! V' • jno \ t rižila ii' lskimi i)ridel5;i. i',*, razsulu se je ]>rieela /;mi i nat i • /.;: trgovino. Na Kupovala j' jopice, nogavice, re-pice in volno ter jih prodajala i\«M- ii bila :/ku-'Mia v trgovini, je, k:dcor trdi, prinlajala blago pod nakupno eeu » i:i se je zau kron. 1'pniki ^o na (ilo-bočnikovo ]»i it iskali, v.sled česar je sklenila najeli veeje posojilo in ž njim poravnati v^e upnike. dan peljala po cesti ministra Nj^n brat .Janez j. posestnik \ dr. K u ko vee in Sipah o s pokrajin j i^hovčah in je bil pri vojakih, sle i m namestnikom Hribar je,111. (;] .»bočnikova je '<•> priliko pora-1'ritisk na aparat in zgodila bi se i,iia xa i,, j., jc spisala pismo /. j bila velika nesreča. 1 >1/.. pravilnik 1'gleden prostor zavzema tudi: I^avrenčak je poudarjal, da je od pesem, ki se prične z besedami: |eta 1SS*2. Ko je bila objavljena po-Jžetom k Krancetii Mrzarju v Vrh-"Kii je Avstrija krepala, .Tu go- stava ghsle dinamita, današnji j polju, kjer naj si izposodi denar, slavija je vstala". [slučaj v Ljubljani prvi. Opo/arjal|za |:;Jteregu '.a^tavlja 1 ravnik in j«', da se je o obtožencu izjavilo j ^r, l i | »bot nikova je pripovedo- sebino. da ga j' pi^e brat od vo-,iUov in ila naj ^re z bratcun .lo- To jako pomenljive besede kot nalašč primerne za tak čas. * * * Po mnenju listov J** bilo naj-1 primerneje poročno darilo, da-1 rilo zastopnika ot'icijelne Italije, princa d'Aoste. Ugotovil je in obljubil, da bo Italija za na prej pošteno in pravično postopala z našimi ljudmi v Primorju. 1 ut ml vala, njegovo županstvo, da nevaren človek. spos.»b»n za vsa k i prev/ ■ zločin, in da se je ravno zadnji c;is vami izvršila v Hras'niku zopet tatvina misleč 1 bo za izposoiciii denar /•• naročeno blago v to-Beguujali in Ivrzar ji je, da m 11 je izročila pravo j dinamita in je bilo :il kilogramov dinamita ki so potrdili na 11, vprašanja, nakar j pretlst »link s«-uata j > u Ibo. s katero je bi! IVanee l»i gar obsojen na l leta težke ječe. To njegovo ugotovilo so par dni pozneje potrdili zastopniki »ficijelne Italije, fašisti, ki so po, naših krajih razbili par shodov in pretepli nekaj naših ljudi. Zastopnik Francije je polju-boval vsenokrog, objemal, kogar je mogel objeti ter solznih oči je-eal: — Vi ste naši. vi ste naši! ' t >nici i/plačal 7"».000 K. stavi jena : i ,b< čnikova se je zagovarjala, razglasil da ji je brat dane/, pisal od voja- Le\ ieiiik kov. naj za poravnavo dolgov na- Ijame puvjilo in >.e (»prosti malih ' lolžnikov. Ker je ]>a vs;i bratova ____. pisma sežgala, -i je sama sestavila . , ... nismo in ga .je oddaU Er/.arju za Popoldne ie iiorota prn-ela raz- 1 , , . • ' 1 ' oristuo l-rzavno jiravdii.stvo je pravi jat i o sledečem slučaju, ka-j ^allteva]„ Maj < JloboČnikova terega obtožnica tako-le opisuje :j |.a/tn, jt. zaradi iroljtifije. 'Iloboč- ---"Inikova 1»i"I razprnvi ni zanikala. kar je storila, toda poudarjala je, I da je šk« da poravnana, <>škodo- 1 i'ani France Kiv.ar je rekel, da je j;!-oda ]>oravnana, samo 'Jl,<>iMl K niora še dobiti, katero okobiost je poti Ji! tudi brat obtoženke Janez tllobočnik. Ker so p»rotniki na nje stavljeno vprašanje o krivdi 'i ilobočuikove zanikali z 10 ne in potrdili z 2 da, je razglasil predsednik senata pl. Levičnik oprostilno s,r,dbo. • Rusiji, najbolj cenen kanonen- Zakonski j>;ir preživlja medene Ine v krasni vili na Bledu. Hlapčevsko časopisje je kon-štatiralo, da ne stane kuhinjska ugovarja se proti priseljevanji! ka-žt? jasno dovolj, kako gnile raz- težak udarec za rodbino! L*J Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložit vif s voj ega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri'nas na 1 ^'SpecialsInterest Account" ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v p okru ju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK p% iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. jul'ja obrestujemo že od 1. julija t. 1. febw Glavno zastopstvo JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street New York City j GLAS NARODA, 28. JUN. 1&Ž2 Vladimir Levstik: | VIŠNJEVA REPATICA. tnj gospa, Ton<*l je srkala nj< » i m odobrav "Premisli", «'• i k I ax brer rn-p vosti, 'preminil (Nadaljevanj«.) "Vederemo," j*4 zategnil samo-držeč, ki s.- je ustil samo radi lepšega, zakaj na tihem je bil 7» zdavnaj ol>nrožen z najpriliznje-nejšimi besedami; >krlo-lo <_ra J-zgolj. da jih spotoma ne bi pora-bil. Vse, \j#e je bil pripravljen obljubiti; še Vida in Eiron s«* mn v tem razpoloženju ni«ta zdel; nevie*"en par. Brez od d »fin so raz predale njegove misli široko j*a noramo Tiaskov in ea>ti, nerednih možnosti In smelih kombinacij, k pridejo v doseg njegovih rok. alt« «e mu posreči odjesti grofa Pob linu. Razvnel je t »t krilil z rn kami kakor pred nabito dvoran« edina posloiavka >ve besede s strm»* 'in. e oznanjal ^mu >trehne sramežlji vendar. kako c. podčrtamo in povzdisrnemo v Jav nem ugledu. "LJndje bodo videli da smo nad njimi čim bolj jih gledaš preko r;im. tem bolj te ma I i kujejo! Pohlinov trrof mora k nam. vsaj enkrat, vsaj za en v/* • er. predli obrne hrbet temu kr<" ju; in f"e ni sarn zadosti žlahten bo moja skrb. da mu spojejo vo---- amen do kamna irra
  • oda!u klo buk ter '_'a ljubeče .spremila k vra toni; bodo-i prednednik ilirske republike je s težkim srcem n«-stopil svojo ]h>t. Humanistov izgovor, da ima > grofom " remi. z-vous ". je bil seveda ležniv kakor nekatera nje-jrova beseda; dute*. kam j»es taco moli, je hotel Te trpinčiti ba-uara in ga osupiti «< sijajem gos-Vodstva. ki mu je lezlo od ure do ure nevarne je v las-*. Tsi se vr.dig nil izza pisalne mize, ko je slišal v predsobi s|x»kornikov ^rlas: pozdravil je ->11110 in »tro^o, primerno 'senčico šem redu. zadovoljen sem in za veliko pijačo boni dal, kadar ju spraviva vkup; ak<> hočeš tudi ti obdelati hčerko, mi bo le drago in prav!" Napeto je ohvisel 7 očmi na profesorjevem obličju, da vidi u-"inek svojih besed. Za Pohlinovi-mi stekli s.- je tudi Vida zadovoljna /. njim. Brež nje '"S kom ?** je bevsnil odvet- \ nik. čute«', da mu vzkipeva žolč.! tistim tvojim grofom.**' Pardon!" je zrastel huma-1 nist. Pardon! Grof Beaupertuis i von Kunnigsbrueh ni kakršensi-j bodi 'tisti moj grof*, nego mož. 1 .ki mu gre vsakatero »poštova- > nj*1." Njegov glas je preletel vso-j lestvico zgražanja. "Rad bi vedel." je menil Smu- i čiklas z dozdevnim hladom. "Vsakatero spošto \*a nje.7' je ponovil učenjak. "To ni navaden aristokrat; Beaupertuiški so starodavno francosko plemstvo, in, pridevek * von Kunnigsbrueh * i-ma svojo posebno, skrivnostno rgodovino." "Ah. oprosti.** je ostrmel od-[ vetnik z dobro ponarejeno pri-rodnost jo. "Tega nisem vedel. — Kakšno zgodovino misliš? Povej kaj več in odreši me. saj vidiš kako trepečem od radovednosti. Da. ti si ptM*.f*ohlin; znaš >e gibat! ■ Delovanje F. L Information « * Od 1. januarja t. 1. do 1. aprila se je — po poročilu Jugoslovanskega Oddelka Foreign Language Information Service — obrnilo na to organizacijo za informacije in posredovanje 2.801 o-seb. Kakor je znano, vsa ta služba je brezplačna, kajti organizacija na zahteva nikakega plačila za svoje delo. — Teli 2.801 oseb je tekom teh treh mesecev predlolžilo v rešitev 3.376 slučajev težkoč, ki so jih imele bodisi radi državljanskih pa pirjev. dohodninskega davka, prošenj za "homestead". Grozilni govor bolgarskega ministrskega predsednika. Kakor smo že poročali na kratko. je imel bolgarski ministrski predsednik štambolijski na kongresu bolgarskih zemljoradnikov v Sofiji oster govor proti meščanskim strankam in proti samemu carju. V izpopolnilo priobčujemo še nastopna njegova izvajanja: '^Stranke meščanskega bloka so skušale pridobiti na svojo stran poglavarja države. Zato kličemo carju: Car. ti boš se nadalje tako vladal, kakor si vladal do tedaj. Tudi vzemi na znanje, da si car delavnega ljudstva, ("ar, mi ne bomo nikdar v nobenem slučaji! dvorna stranka. Mi ne bomo dovolili nobenemu carju, da bi stopil na nevarno pot svojih preti LOČENA ŽENA. med ljudmi ter irajvrnirati še ko-JS]ika nam kaže bivšo ženo znanega kinoigialea Rudolfa Vabnti- nega soglasja ti pač, morem niu drugemu kakor našim tib/>- na. Z drugo se je poročil, še pre dno bil postavno ločen od uje dati bes-rfe. saj veš. da je oTroko-1 taneem. Ni vrag. da ne bi napra- j Le Tna|0 manjkalo, da ni prišel vsledtega v resno nasprotje ■ va sreča moja sajdražja skrb. _ vil kargere s takšnimi zmožnost- |V,staV0- Toda ameriška sodišča so napram igrale. Kakor poreče ona ; branil ne bom ^ihl še manj. Ako ho«'-e izbirati, naj le izbira — una b*hko." Premolknil je. Ves ponosen, da ie spletel napuhnjeneu tako vk'2 lil SmnČiklas. '"pa ne. da bi grof res ženil pri tent bedaku O je tako, se spopadevn na življenje in smrt." Ali spretne besede. on— pa s takšnimi znanji, j Profesor je planil na vado k*n-or vran v lafontainski Itasni. * Skrivnostno zgodovino." je i i ponovil z obetajočim glasom; i«-j za za doktorja se je nf,cr!n utnika- 1 la zadoščenju, s katerim ga jr | i polnila njegova prostodušna Tiva-ponu- la. Misel, da je zastavil grofu ,"ast | no besedo, je vzplapolala >iek.te ter ugasnila kakor šesta zapo-j red na zadnjem klinu lestviet I.jiva. nam kaže tudi Arhnek! ov m jako popust-'lučaj. Zrakoplovni pol it krog sveta. prihoda svojih sorodnikov iz Ev-[,,*ov- Car> 1i J>oš tako dolgo vla-rope itd. | dal. dokler boš imel podporo teb Preko polovice teh oseb se je!mns- kl te ]ahko Proglasijo tudi obrnilo na L. I. S. potom uredništev tujejezičnih časopisov n-ziroma je doznalo zn organizacijo! x elankov. priobčenih v teh listih 140 oseb so napotile druge, ki sc j poprej dobile informacije ali po-; moč od te organizacijo, a 42 oseb so napotili tajniki njihovih društev. Od vsega tega številka 2.4^0 oziroma ni znalo ni govoriti ni pisati angleški; te osebe bi bile torej imele precej težkoč v reševanju svojih problemov, da I se niso obrnile 11a F. L. I. S. za posredovanje. j za predsednika republike. Car. mi ne gledamo na te. kakor smo ■ gledali na bivše carje, na carje stare Bolgarske, ampak te smatra mo za carja nove Bolgarske, ki ne pozna nobenega črnega bloka. Ljudstvo zahteva demokracijo. Tovariši, od danes naprej vlada v Bolgarski zveza zemljoradnikov. Do sedaj smo se borili tako proti zunanjim kakor notranjim sovražnikom danes pa pričnemo vladati. ^ ki jih .je ime] v zalogi, se bile j izgubile; eeneal je semintja, drezal oddaleč ter obupaval nad seboj. "Poražen sem*', je vzdih o-j val sam pri sebi. "in še osmešim sp povrhu. Finis lllvriae!" Pohlin ki ga .je hotel odpraviti. da bi prikril svojo laž o se-1 stanku. mu .je nevedoma napeljal vodo na mlin. "Vsak hip mora priti." je godrnjal, vstaja je v viden znak ne-" j strpnosti. Zaupen saj veš." Zanašam se. da boš znal mol'a- ti. ' si je zavaroval vest. "So razume; ali nisem bil ve 7-sn kava lir?" "VseKako."" je pritrdil huma nist posmehljivo; nato je bleknil s si jočim rezanjem : "Grof je nw- Najnovejši poskus, da s»> poleti krog sveta, se smatra za zelo moderno idejo. Naši stari oeetjt* pa so že razmjšljali o rednih črtah zračnega potovanja in transporta-eije preko Atlantika. Seveda, v o-riih časih, kot izjavlja Kari Mess-ner v Novem dunajskem kurirju, niso bili baloni opremljeni s propelerji, krmili in drugimi sličnimi i 1 jjritiklinami in o aeroplanih se nikomur še niti sanjalo ni. O veli- zakonski sin — zelo. zelo visoke doživljaju ]irckatlantiškega razgovor 1- raava. osebe!" Smučiklas je zazijal in roke se mu paa je ta presoja položaja pra-i v«lna, o tem nam priča notranja preosnova bol^ševteke .stranke. o| kateri jo poročal 11a ruskem komu-. nističiiem Kongresu Sinovjev. Ta je i»okazal med drugim, da se jej sestava stranke temeljito pred m ; Ion. ki bi imel 12."i od vetnik ■_'ledom. "Prišel sem daner n« vlad propagirajo idejo vrnitve glede na sprejemni čas. odkdaj'pod Ljeninovo gosoodstvo. Da bo-imaš to pravzaprav« Nujno Je. do boljševiki svoje dosedanje po-sem si dejal, staremu znancu bo litične amnestije še razšinli in na vendar oprosttf.... (V dovoliš?" način omog^ili vračanje emi-strijskemu proletarijatu. Petde.sat I napol nien S temi besedami se je vrgel v grantov. je pričakovati na podla- ' * 1'otalj. katerega mu profesor na- njih dosedanjega tozadevnega lašč ni bil ponudil. postopanja. Nu d«, gotovo", je za zehal poleta ]ia se je delalo resne načrte in čeprav je že dolgo tega, je še j vedno najti ljudi, ki spominja-: jo J. Wise-ja. in njegovega veli-' kega bafona. ! Načrt se je seveda porodil v __j Ameriki, ki je bila že takrat deže- 1 la neomejenih možnosti in potem , ko sta dva kontinenta razpravljala skozi mesece o tej zadevi, se ni ničesar več slišalo o njej. Stvar je bila naslednja : V poletju leta 18.")3 je skušal neki Mr. "Wise iz New Vorka ustanoviti balonsko zvezo z Evropo. V ta namen je hotel zgraditi ba-evljev v pre- gacila. Danes pripada le še 15 od-imeru. Balon, soglasno z njegovim slot kov strankinih članov indu | načrtom, naj bi bil le na polovico plinom, kajti toliko ;j>lina bi zadostovalo, da se dvi-« gne balon do višine treh milj in pol. Konstrukcijske stroške se je j cenilo le na $27.000, Navedlo se je 1 tudi natančno nosilno zmožnost mgresih. ~ Rad? zloma ■ n& ^lovico napolnjenega balona, strije je delavski rax- ZnaSa]a ^ 34.37r> funtov, to je vključno rešilni čoln. osem potnikov, znanstvene inštrumente, boljši delavci. I>> gospodarska ob-j hrano. Za pošto bi ostalo nad 24 ,večjo ne^rc-o. v novo anarhijo; nova države more prinesti v ko- tiso<"* funtov, 'pri tem pa je --veda najk.K-ljivej-jmunistično stranko velike, delav- — S takim balonom. zazeual Ze večkrat se -je upravičeno po-1 oblin. "Izvoliš cigaro? Boljših udarjalo, da ni pričakovati v Ru-kakor tele havanke slučajno ni sjji notranjega preobrata niti popri nisi; >n sdo bodo že.... NJu-'rmn inten (d zunaj bodi8i na zadeva, praviš > — T. seveda; po domačih ali tujih generalih, mnogo časa nimam sai razume?- 1 , , , „ . 11 it 1 potom nasilnih revolucionar- n-d grof Bewupertuis von Kunnl^s-t , • , , ■ , , . 1 umi i_s 111 it ak'-i.i od znotraj. Slednja tjie- orueh ba vsak trenotek tu " ie . 1 1 ■ i .» , - . . . , K TW- toda bi mogla Rusijo vreči v e»c iconeal, seKaje zb>ge z važnim, o holim poudarkom. "Grof — kako si rekelie no -iv. ... * » se vprašan|e, skoed ne vabi jeni gost. "Povei šel- 11,--- " aanes kaka politična struja '•dstotkov članov je kmetov in 35 odstotkov jih pripada drugim razredom. Vpliv kmetov je pokazal na provincijalnih kongresih že da-lekosežne. za bol j,še vike ne baš u-godne po«?Wiee, ravnotako splošnih kou velike indu razcepljen. V velikih indu strijskih središčih niso ostali naj na bi sploh mogla jske množice. 98 odstotkov članov 1 javil ^fr enkrat." "Beaupertuis eno najboljših imen visokega i plemstva." ga je poučil humanist in dodal skoraj prezirno: "fin ' morda poznaš"' "Kje neki", je zamrtnral od-; vetnik. rdeč od zadrege in gne***. ali ~ . , . stranka prevzeti brahiialno borbo 1 Kunnigsbrueh ;, •• (z orožjem) Z'«]^er boljsevike 7, u- ta 1017 "Wrse. — l>i človek lah-»ol jševišVe stranke je pristopilo ko potoval udobno in varno iz k stranki po marčni resoluciji le- New Torka v Lizbono, Madrid. panjem na u**peh. to je v času .splošnega | Napol j in celo prav jprevrata. .Med temi člani obstoja- da. _ do Carigra- Kdina projnioza, ki bi jo mogli jo razna nasprotja v mnogih sme-liost iviti, je tedaj miren razvoj reh miren stvar. ▼ okviru boljševiške stntn- <>d vseh poročil Rusije so naj-ažnejše vesti te \n-ste; edino iz »e >;ime Duhovi, ki so bili edini. "Se rfravi. slišal sem.! " žedva ^ je ,)i!a najaktualnejša dnevna njih moremo razbrati, na kaka po- i naloga — borba zoper 111 nogoerst- dni govori vso mesto o njem In j o tebi." "Mogoče," ga je prebil Pohlin. "Tak s čim ti ustreženi ?" — Njegov hrljavi pogled se je rogal Smuč i klasu izza naočnikov. "Sakrament". je renčal pred- „ sednik republike v svojem srcn.|?al° " na.wprotjili med bolj "kako se je nabrusil! — Amnak"l*evi*kimi v bo šlo za teika vpra^juija taktike, reforme in revizije teorije in prakse v iz\ rševanju komunističnega programa. DofJej se je v tem oziru sicer že mnogo ooro- je nahrusii! — Ampak*| vrag naj me vzame, če mu osta- pu velike gladovne n&sto-katastrofe so nem dolžan; le čakaj, mrha la- vse vesti utihnile. KoTi- tinska____Ljuba duša", je pov-, r Pa nas zgodovinska izku- zelj glasno, "stvar se tiče najine-jinja» ^niemo takih nasprotij v boga/ zadniega razgovora. Vso tisto z gotovostjo pričakovati; iz noje nisem zatisnil oči od jeze nad(l,iih in Potf1in njih se bo izvršila pojglavcem ; včeraj sem ga pogra-1evolucija v stranki sami in ž njo b^ za dušo in mu pretipal obisti. |»otranja preureditev Rusije. Počep, kar bo, pa bo. Lehko si mi- j udariti je treba le. da je za tapro-slife moje veselo iznenadenje. kO|l'(,s treba časa; kdor pričakuje ve- sern spoznal, da se tista istorija ovira — nekam hladi, kratko-of da ga je babniea po vsem likih dogodkov že neposredno, se bo nedvomno zmotil, kakor že to-likrat. V toliko so bili ljudje prepričani" o možnosti zgraditve takega bab>na. Živahni dvomi pa so se pojavili glede načina, kako naj se rodi balon v iztočno smer. to je proč od Amerike. Oni. ki so * * '1 * * zanimali- za to. so vprašali Mr. Dirkalna sezona v Moskvi je xo-1 \Vise-a za informacije, pet pričela. Po petih 'etih. Vstop-j Odgovoril jim je na kratko na nina je bila en miljon ruldjev za naslednji način.- ta se giblje ruska trojka... Italjan^ki lisri poročajo, da je cela vrsta popolnoma nepoja.snje-n ih 'ii dosed a j se nepoznanih niag-uetičnih prikazni, povzročenih po neki lOletni deklici, izzvala med prebiva 1st v-om vasi Resi gnano pri Turinu silno razburjenje. Turin-ske znanstvene osebnosti, kakor profesor Aneonade in tudi več drugih, so ugotovile, da p me no povsod. l:jer pokaže deklica. Švigati iz ognjišča iskre, po poli- t . _ . ----------- — veje tri milje in cah sc pomikajo po^»de, kakor da Kaj desetin nnljard rubljev. Dame , nad 1)ovršino zemlje stalen ve. bi jih premikala kaka nevidna ro-so bile (^oleeeue po najnovejši pu Tedaj pa se j" dvignilo nadalj-no težko vprašanje; — Kiftio jiaj s<* vrne balon zopet v New York, če veje veter v gotovi višini stalno proti iztoku ' — Tudi na to vprašanje j.- imel prebrisani arronavt odgovor. — To ne pride vpoštev. — je izjavil IVIr. Wise, — vsaj ne pri prvih poskusili. Vzemimo, da bi bila direktna pot nazaj po zraka nemogoča. V takem slučaju h-»lam bilo treba le potovati vedno naprej v iztočni smeri, preko Pekinga. Japonske in Paeif'!"j ter nazaj v New York. Toliko glede Amerikanea AVi--e-a. Neki sočasni nemški krit'k j a je jjisal glede tega načrta: — ('as je minul, ko se je človek lahko smejal takim pustolovskim načrtom ne da bi mislil na to, da postane oni. ki se smeje, v pai letih sam smešen radi svojih dvomov. Tudi je znano, d i -loveki ne ustavijo neuspehi hi ovire. On namerava v naslednjih par mesecih študirati zračne toke na ameriškem kontinentu in če bi bil uspešen pri tem. poleteti nato preko oceana. Tudi ne um-jka ameriških kapitalistov, ki ga bodo podpirali in kot preje reče?.o bi bilo bedasto smejati se načrtu, ki se bo mogoče uresničil v bližnji bodočnosti. Treba je še dostaviti da se Mr. Wise-n ni nikdar osrečilo poleteti preko ocena, da- pa je vprizo-ril izvanredno dolg polet. Leta 1>oD se jP dvignil on s treini tovariši v zrak v St. Louisu ter t£ vedel neprekinjen polet proti iztoku do Jefferson okraia v državi New York. Razdalja je znašala 11."»0 milj. to je r.-kord. ki dolgo časa ni bil dosežen. Izjave dr. Beneša v Belgradu. Dr. Beneš, ki se je udeležil že-nitovanjskih svečanosti v Belgradu. je sprejel tudi nekaj časnikar jev v a vd i jene i in jim dal o političnem položaju kratka ob vest. i- Rnje aristokrata kot socialista. Nemška vlada je ponudila ruski sovjetski vladi izbero med dvema poslanikoma za Moskvo: med socialistom dr. Hilferdingom in med admiralom pi. llintzejem. starim cesarskim diplomatom na dvoru carja Nikolaja II. In komunisti mp odločili za aristokrata. kar je vzbudilo živahne ko mentarje po časopisju. Jasno se la. Glede Male antante je rekel. da vidi pri vseh prizadetih činite-1 kaže- (1a plavajo komunisti vedno ljih mnogo dobre volje, da se dobro prijateljstvo ne skali. Na vprašanja pa. če je res. da se 7>o sklenila posebna, za 20 let veljavna pogodba med državami Male antante. je odgovoril dr. Beneš. "da se sedaj o tem še ne more govoriti.*' — Kakor pa vedo povedati najnovejša poročila se je tozadevna pogodba že sklenila. Novi občinski gerenti. Namesto od stopi všega Mihaela i Uf-rketa je imenovan za občinske-! ga germta v Vaneči posestnik' Ivan Berke, namesto odst-opivše-l ga N' kol a.j a Križan ič a za gerenta v Kotu pa pos. Matjaž Kofer. BREZPLAČNI PRIGRIZEK za posetnike parnika 'PHILADELPHIA". bolj v vodi berlinskih aristokra-tov. vel eka pit a 1 ist o v. Dva konja utonila. Neki vojak je peljal s parom konj mrvo. V bližini nrkilne delavnice sta s*- konja splašila t°r dirjala naravnost ]»roti Ljubljanici. Konja sta /.apefja.la v Ljubljanico, kjer sta utonila. Mrvo je odnesla Ljubljanica, vojak pa se je še pravočasno rešil. ADVERTISEMENTS. Citate! j i C! 1 asa Naroda so tem potom vi j ud n o vabljeni, da si o-gledajo PHI LA DE LPHU O par-mk NEW YORK — NAPLES ^TEA^ISHTP CO^rPANY na pie-ru 18 v Brooklynu v pete.k 30. ju-ui.ia 1022 med dvanajsto in šesto uro zvečer. Tisto brezplačen prigrizek bo serviran celo popoldne. Parni k PHILADELPHIA od pluje proti Gibraltarju, Napol ju, Pfelermu. Pir^ju in Carigradu s potniki prvega, drugega in tretjega razreda 1. julija 1922 ob dvanajstih o pol fine. Tja pridete, če vzamete na South Ferrv v New Vorku Atlantic Avenue ferry l>ont. Pier 18 je poleg brooklvnskega izhoda iz ferrv. Ali pa vzemite subway do Borough nail v Brooklynu ter Montague Street karo do piera 1R, PRIDENITE MNOGO LET K VAŠEMU ŽIVLJENJU. Čutite se mlajše od 10 do 30 let. Znper zaprtje, kl»el 7,.-I<.d«-r, slabe Jedk-t- in slabo kri je Bolgarvki Krvni «"aj Izvrstno kilravllo. Vzt-mit» era. vročega. preti i>oC-itkon», da odpravit« prehlade. Prodajajo pa vsi lekarnarji, aH zavarovano po p..štt, ena velika družinska škatija $1.25. ali 3 škatlje $:j 15 ali C škatelj Naslov Marvel J'ro- duetH Comjiany. ft Maj vel Uuildiiiff. Pittsburgh, Pn. r.Richter' "PAI N-EXPELLER" Pri prvih znamenjih prehl»da, pr-vih pojavih revmatlznna; nevral^'Je se paalužite tega zanesljivega oo-mačega llnlmenta. j Prlprifiajte se, da Ii^a vsaka nte-klenlca Pain-Expellerja. kl Jo kupite, tvornISko «naniko"SUlro' 35 In 70 centov v lekarnah alt pri F. AD. RICHTER i CO. 104-114 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. MAGNETIČNA DEKLICA. osebo. Občinstva se je kar trlo. Narava bo skrbela za to. Po- Totalizator je imel ogromen pro-jtom merereologa. prof Espv-ja je met v astronomskih žtevili^h. ue- dokazano, da veje tri milje !.*♦» 1 11 af m i itj 1 i o 1 *•■ i l.l . a. . T\ . . — .»i - * j. ^ . . V ter od zapada proti iztoku. To je 12 k<>sar pa pade sociv.ie kar riski modi. Orkester je sviral In- , ' , ' , ., j l „ • i . , i i posledica dveh drugih zračnih ternacionaio. potem pa vrsto ko- . , .., račnic. Cela "nova^, to je sovjet-ltokov' kojlh eden priha ia v Pri-slva buržuazija je prišla in tekmo- merm v,H,ni nad zemeljskim «po- vala s sovjetskimi ari^krati (to P™ti severoza- padu. jugoiztoku ali direktno ka. iz košar pa pad zračnih !'sauu> dekletu pred nose. Turinski učenjaki pripisujejo dekletu do 1 i- - i J - stranke) v razmetavanju denarja. r J . valstvo zaratl. njeira tako strasno r - t nt^L^ ^ 1 zrf^lH. tokov ah Pravzaprav le vzn,mir>no, da ni več varno živ- L.st Pta^da (Resnica) se pr,; vsled njih je mOg0ee poleteti pre- ljenja. Ljudstvo namreč misli, da tozuje, da taksnega Iuksusa m b!-;ko Atlantika v teku štiri in dvaj- delujejo v otroku nadnaravne mo- setih ur .ali ie. preje.. _ ____čl. (To je tudi nelca d^bra šala!) lo uiti v carski dobi. Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po otnesfa lista v uradu JADRANSKE BANKS v Ljubljani ali v Zagrebu. • V.sak tak potnik, ki ima plačati polni vožnji listek. lamore dobiti v ameriškem denarju protivrednost o ridtio napisano, kje se bo potnik zgliisil s potnim listom za sprejem dolarjev, v uradu JADRANSKE BLANKE v Ljubljani ali Zagrebu. Poleg zneska, ki icaj se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druee StroSke kakor sledi: Za izplačila do flOL— po r>0 centov, za izplačila od ?10.— do $50.— po 51.—. za izplačila, ki presegajo znesek $50.— ik> 2 centa od vsakega dolarja ali prt $2.— od sto. Denar nam je porf!ati najbolje New York Bank Draft. po Domestic Money Order all pa 83 FRANK SAKSER STATE BANK Cortlandt Street New York, N. Y. I 1 GLAS NARODA, 28. JUN. 1922 Tri leta No7«?la. — Roški spisal Antov Čehov. O las Naroda" prevel G. P. A '"iff1 i, i| ■■■ifBiMmiMi nama 18 (Nadaljevanje.) Bilo je že deset proč, ko sta izstopila na neki veliki postaji ter večerjala. Ko je vlak nadaljeval svojo pot. je slekel Panavrov svojo veliko rimsko suknjo ter sedel poleg Julije. — Ti si zelo očarljiva, to moram reči, — je pričet .— Oprosti mi za nevadno primero iz gostilne, a ti me spominjaš na sveže soljene kumarice. Se vedno diše po zemlji, takorekoč, a vendar imajo že na okus .soli in janeža. Ko bo potekel čas, boš posta!« sijajna, čudovita ženska. t'e bi se to najina potovanje pripetilo pred petimi leti, — j* vzdibnil, bi smatral za svojo dolžnost, pridružiti se vrstam tvojih testileev, a sedaj, žalibog. sem veteran, stavljen na penzijsko listino. Nasmehnil se je žalostno ter položil pri tem svojo roko krog njenega pasu. — Vi morate biti blazni, — je rekla ona. Zardela je ter se tako prestrašila, da so postale njene roke in noge takoj mrzle. — Pustite me, Grigorij Nikolajevič. — fesa se pa bojiš, draga moja? — je vprašal on nežno. — č'e-se j«* treba bati.' Ti enostavno nisi vajena kaj takega. t e je kaka ženska protestirala, je smatral on to vedno za zna-mnenje. da je napravil nanjo utis in da je mikaven. Medtem ko je držal Julijo krog pasu. jo je poljubil najprvo na lice i« nato na ustnici. v polnem prepričanju, da ji je pripravil s tem velikanski užitek. Julija se je opomogla od svojega vznemirjenja in svoje zmede ter se pričela smejati. On jo je poljubil še enkrat ter rekel, medtem ko si j»* nataknil na glavo svojo smešno kučmo: — To je vse. kar ti more dati star veteran. Neki turški paša, zelo dobr<»dušen star gospod, je dobil v dar od nekega ali pa mogoče podedoval, kar je bolj vrjetno ,— cel harem. Ko »o stopile njegove lepe mlade žene v vrsti pred njega, je šel od ene do druge, poljubil vsako ter rekel : — To je vs, kar vam morem nuditi. — In to sem ravnokar rekel tudi jar.. Vse to se ji jc zdelo izvanredno in bedasto, a obenem jo je tudi zabavalo. l*'utila je. kako postaja nagajiva. Vzela je iz ročnega kov-čega škatljico bonbonov, vrgla vanj enega ter rekla: — Lovi. On .je ujel bonbon. Z glasnim smehom mu je vrgla še drugi bonbon in tretjega in on jih je lovil, basal v usta ter «e oziral vanjo s prosečimi pogledi. Njej pa se je zdelo, da je v njegovem lieu in splošnem izrazu nekaj ženskega, otroojega. Ko je zopet sedla na svoj aedež ter se ozirala vanj. jo je potreptal po licu z dvema prstoma ter vzkliknil: — Poredna deklica. — Vzemite, — je rekla ona ter mu dala škatljico. — Jaz ne maram sladkih stvari. Panavrov je pojedel vse bonbone ter zaprl škatljico v svoj kov-eg. Ljubil je take škatljiee, s slikami na pokrovu. — Mislim, da je sedaj dosti šale, — je rekel. — Čas je za veterana, da gre spat. Vzel je iz svojega kovčega haljo ter majhno blazino, legel ter se pokril s haljo, i * § — Lahko noč, srček. — je rekel nežno ter vzdihal pri tem, kot da ga boli celo telo. * " Kmalu je bilo slišati njegovo smrčanje. Brez vsakega obotavljanja je. tpdi Julija legla ter kmalu zaspala. Ko se je naslednjega jutra poljala skozi svoje rojstno mesto s postaje proti domu, so se ji zdele ceste prazne in zapuščene. Sneg je izgledal siv in hiše manjše, kot da jih je neko potlačil. Srečala je uuii neki pogrebni sprevod. Mrtveca so nosili v odprti krsti. — Pravijo, da pomenja srečo, če sreča človek pogreb, — si je mbdila. V oknih hiše. kjer je živela Nina Fjodorovna so bili nalepljeni beli listki. S tužnim srcem se je pripeljala na dvorišče očetove hiše ter pozvonila. Odprla ji je služabnica, katere ni poznala, — debela, zaspana deklina, ki je nosila gorko jopo. Ko je šla po stopnjieah navzgor. se je Julija spomnila, kako ji je Laptev tam razkril svojo ljubezen, a sedaj so bile stopnjice neomite ter polne znakov stopinj. V prvem nadstropju, na mrzlem hodniku, so čakali bolniki v svojih zimskih oblekah. Iz tega ali onega vzroka ji je srce burno utripalo ter je bila tako razburjena, da je komaj hodila. Zdravnik, ki je postal še debelejši, je sedel rdečega lica ter raz-knšt ranih las za mizo ter pil čaj. Ko je zagledal svojo hčer, se je pričel celo solziti. Ona je domnevala, da je edino veselje v življenju starega moža in globoko ginjena ga je objela ter mu povedala, da bo ostala dolgo časa. — do Velikenoči. Potem ko je odnesla svoje stvari v svojo lastno sobo, se je vrnila v obednico, da pije čaj z njim. Pričel je hoditi po sobi gorindol z rokama v žepih ter mrmral Ru-ru-ru. TSo je pomenjalo. da ni bil zadovoljen z neko stvarjo. — Ti imaš lepe čase v Moskvi, — je rekel. — Zelo me veseli radi tebe . . . Jaz sem star mož ter ne potrebujem ničsar. Kmalu bom izdihnil ter vas vse skupaj oprostil. Čudo je le, da je moja koža tako trda, da sem še vedno živ. To je naravnost presenetljivo. Rekel je nadalje, da žilav, star osel. na katerem vsakdo jaha. Obesili so mu skrb za Nino Fjodorovno, za njena dva otroka ter njen pogreb. Oni nič vredni Panavrov se ni hotel brigati za to ter si celo izposodil od njega sto rubljev, katerih pa seveda ni nikdar plačal nazaj. • — Vzemi mu s seboj v Moskvo ter me spravi v blaznico, — je rekel zdravnik. — Jaz sem norec. Jaz sem navadno otroče, ker še vedno verujem v resnico in pravico. Nato pa je ozmerjal Julijinega moža radi njegove kratkovidnosti, da ni kupil hiš, ki so bile naprodaj za tako slepo cene. Tedaj pa se je zdelo Juliji, da ni ona edino veselje v življenju starega moža. Ko se je pečal s svojmi pacijenti in pozneje, ko je Sel na zdravniške obiske, je hodila Julija skozi vse sobe, ne da hi vedela, kaj naj počne in kaj naj si misli o celi stvari. Že se je odtujila svojenru lastnem u mestu in svojemu lastnemu domu Nikalkega cagnenja ni čutila, da bi šla na cesto ali obiskala svoje prijateljice. Ko je mislila na svaje stare prijateljice ter na svoje življenje kot deklica, ni Čutila nobene žalosti in nobenega obžalovanja radi svoje preteklosti. Zvečer se je oblekla nekoliko bolj moderno ter odlla k večerni službi božji. V' cerkvi pa je bilo le par revnih ljudi in njen sijaj~>i kožuh jp napravil nobenega utiša. Zelo se ji jes da se je izvršila tu-di^X cerkvi neka izprememba, prav tako kot v, njej sami. V starih HAMBiURG dneh je rada slišala večerne molitve ter petje cerkvenega zbora. Rada je šla skozi množico proti duhovniku, ki je stal sredi cerkve, ter se dala pomazati s posvečenim oljem. Sedaj pa je komaj čakala, da j je bilo veeernic konec. Ko je odšla iz cerkve, se je bala. da jo bo- j Direktna VOŽl^a z čudovitimi no-do berači nadlegovali. Mučno se ji je zdelo ustaviti se ter seči v žep. j Tini "O" parnikL Potovanje za Razven tega pa ni imela pri sebi nikakega drobiža. — le rublje. | v»e kraje Evrope. Šla je zgodaj spat, a dolgo je trajalo, predno je zaspala. Sa- orduna —s julija: 12 avo.: 16 aept. njala je o pogrebnem sprevodu, katerega je videla. Odprto krsto zIoropesa 22 Julija: 26avou«ta: 30 aept. mrtvim truplom so prinesli na dvorišče, prav do vrat. Nato so pri- *• 29 Ju,lj* r ' r h (orbita ...... 5 avg.; 9 Sept.; 14 ckt. čeli zibati krsto semintja ter udarili z njo ob vrata. Julija se je zbudila ter skočila pokonci. V resnici je nekdo razbijal po vratih. Doktor je pričel kašljati. Nato je bilo čuti služabnico, ki je šla navzdol ter se zopet vrnila. ; — Gospa, — je rekla ter potrkala na vrata .— Gospa. — Kaj pa je? — je vprašala Julija. — Brzojavka za vas. Julija je odšla ven, s svečo v roki. Za služabnic^ Je stal zdravnik, v svoji nočni obleki in tudi on je držal svečo v roirl. — jZvonec je podrt, — je rekel ter zeval. — TreDa bi bilo popraviti že davno. Julija je odprla brzojavko ter čitala: _ Pijemo na vaše zdravje. — Jarčev, Kočevoj. j orbita ntnvbmt t Cherbourg, Southhampton, Hadnburg. Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SON INC. AGENTS 26 Broadway New York 117 W. Washington St.. Chienco — aU katerikoli parobrodnl agent. ■— (Dalje prihodnjič.) Bled v prostosti. tanJsajšnjemu KRETANJE PARNIKOV*| Kedaj približno odplnjejo iz New Torka. IŠČEM SLOVENKO za hišno delo pri družini 4 otrok v starosti od 5 do 9 let. Na starost se ne oziram. Plača po dogovoru. Naslov: John Kavčič, R. F. D. 24 East Palestine, Ohio. IŠČEM PUNCO, .Slovenko ali Hrvartieo. Mora znati dobro angleški. Dobra sluižba. Naj-so . briksenski raJŠi bi tako, da nima staršev. Mo- Najsrtarejša zgodovina našega*napravili konec Hleda je zagrnjena s tajinstvenoprotestantizmu. kopreno. Zgodovinsko znano je le, j Skoraj 800 let da je v drugem stoletju pred Kri- Škofi bili gospodarji na Bledu, do-{ra imeti spričevala zadnjili dveh stovim rojstvom tudi nad Bledom'kler niso bila njihova posestva'Ta služba jc od meseca avgu-zagospodoval rimski orel. Nad je-'dne 25. februarja 1303 sekularizi-'sta- Pišite: Frank Cekovieli. P. O. zcrom, ki se je imenovalo tedaj rana in izročena v posest avstrij- l*ox 211, Norwood, Mass. ''Lacus awiacus'se je tedaj dvi-(ske države. A cesar Ferdinand je gala na sivi skali trdnjavica, ki je ta posestva z dekretom iz dne 23. čuvala posest mogočne-ga Rima. Ijunija 1836 vrnil briksenskim ško-Že v šestem stoletju po Kristu fom. Ker pa ti vsled slabe uprave pa so «e tudi v tem divnem ksraju'i.iso imeli od njih skoraj iiikake pojavili Slovenei, ki so kmalu pre-1 koristi, so leta ISdS. celo svoje gnali ošabnega, a pomehkuženega! blejsko posestvo prodali za 150 ti-Itimljana; na obalah blejskega je-(soč goldinarjev Viktorju Ruardu, zera je zavladalo slovensko živ- posestniku železnih rudnikov na ljenje in "tam v časih Črtomira na otoku podoba boginje je stala Žive". Koncem šestega stoletja je bila v slovenski posesti že cela Kranjska in Koroiška tja do bavarske meje, žal, da pod. avarsikim vrhovnim gospodstvom, katerega so se s pomočjo Bavarcev osvobodili 1. 788. Od tega leta je Karantanija s svojimi markami pripadala fran-kovski državi. Ime Kranjska (Craina marcha) se omenja prvikrat v neki listini kralja Otona II. iz leta 973. V onern davnem času jo Bled s svojim jezerom delil usodo eeJe "kranjske marke". Na obalah so se našla ponovno grobišča iz onih davnih časov. Iz rimskih trdnjavskih podrtm se je dvignil močni Blejski grad. Celo okolico Blejskega jezera z mnogimi posestvi vred je rimsko-neniški cesar Henrik II. dne 10. uprila 1004 podaril škofu Alboinu v Briksenu na Tirolskem in njegovim naslednikom. Le utrjen« grad Bled je cesar pridržal sebi Ruard je vse gozdove prodal Kranjski industrijski družbi, a (27-28—6) HOMERIC •AXON IA PR. MATOIKA ANTONIA FINLAND PRES. ARTHUR LA LORRAINE FINLAND AQUITANIA ruSCANIA MANCHURIA PAR I a 8EYDLITZ MANCHURIA P. GARFIELD CONT5 ROSSO ROCHAMBEAU MAJESTIC ORDUNA PRES. T A FT N. AMSTERDAM PRES. WILSON ZEELAND OROPE8A 8T. PAUL RELIANCE BERfcNGAHIA VAUBAN OLYMPIC 1 julija — Cherbourg 1 Julij« — Hamburg 1 JullJa — Bremen 1 julija — Bremen 1 julija — Cherbourg 1 JullJa — Bremen 1 julija — Havre I JutIJa — Cherbourg 4 ju!lja — Cherbourg 5 Julija — Genoa S JullJa — Hamburg S julija — Havre .6 julija — Bremen 5 julija — Hamburg B julija — Cherbourg 6 Julija — Genoa • julija -- Havre S julija — Cherbourg g julija — Cherbourg S julija — Cherbourg g julija — Boulogne S Julija — Tre« 8 julija — Cherbourg S Julija — Cherbourg 10 Jun. —- Hcmburg II julija — Hamburg 11 julija — Cherbourg 11 Julija ~ H am hurt lapland andania ROTTERDAM homeric LAFAYETT« OROPESA HUDSON resolute MONGOLIA france 22 julija — Chart, aurg *2 julija — Cherbourg 22 julija — Boulogne 22 Julija — Cherbourg 22 julija — Havre 22 juilja —- Hamburg 22 Julija — Bremen 25 JullJa — Hamburg 2« julija — Hamburg 2« julija — Havre VAN BUREN 26 julija — Cherbourg A Dr\M I . M . ... - 12 julija — Hamburg PRES. MONROE 12 lullja — Chorbourg NOORDAM 18 Julija — Boulogne la SAVOIE 15 JullJa — Havre Q. WASH'OTON IB JullJa — Cherbourg MAURETANIA 11 JullJa — Cherbourg ARGENTINA IS JullJa — Tr« KROONLAND 15 lullja — Cherbourg HANOVER 19 JullJa — Br »men PRES. ADAMS 19 julija — Cherbourg CHICAGO 20 julija — Havre SUSQUEHANNA 20 JullJa — Bremen caronia majestic ryndam VANDYCK america aquitania paris yorck minnekahda pres. polk saxonia finland cretic 3erengaria reliance p. garfield manchuria belvedere la 8avoie zeeland pres. taft seydlitz lafayettf kroonland paris PRES. WILSON LAPLAND arabic hanover 2» JullJa — Cherbourg 29 JullJa — Cherbourg * 29 Julij« — Boulogne Julije — Hamburg tt Julija — Cherbourg < avg. — Cherbourg 2 avg. — Havre t avg. — Bremen 1 avgusta—Hamburg 2 avgusti*—Cherbourg S avg. — Hamburg 5 avgusta—Cherbourg 8 «vg. — Genoa 8 avgusta—Cherbourg 8 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Hamburg 10 avg. — Trsi 1f a«g. — Havre 12 avgusta—Cherbourg 12 avgusta—Cherbourg 1« avg. — Bremen ig avg. — Havre 19 avgusta—Cherbourg 23 avg. — Havre M avg. — T ret 26 avgusta—Cherbourg 29 avg. — Genoa so avg. — Breme« ADVERTISEMENTS. t IN ZAHVALA. NAZNANILO Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da nam je nemila smrt pobrala edino hčerko MARY KOS v starosti 9 let. Po 4meseeni srčni bolezni je v Gospodu zasspala dne grad Bled s posestvi ob blejskem j 7. junija. Pokopana je bila po ob jezeru, deloma tudi v Bohinju, z' redili sv. katoliške cerkve dne 10. junija na katoliškem pokopališču. v.semi pravicami brodarstva in ri-barstva na blejskem in bohinjskem jezeru leta 1S82. dunajskemu industrijalcu Muhru. Pred nekaterimi leti pa je blejsko posestvo prišlo v slovenske roke: kupil ga je znani rodoljubni podjetnik Ivan Kenda Bled je tekom č;Lsa preživel razne preizkušnje. Tako so Turki ipo-liovno prodrli do Bleda, tako leta 1476. in leta 1477. Leta 1509. je grozen potres napravil mnogo škode na Bledu in okolici, leta 1510. pa je azijatska kolera zahtevala tamkaj mnogo žrtev. Blejska žup-»ija j? l>ila ustanovljena v petnajstem stoletju, a sedanja župna cerkev je nova in je bila zgrajena ieta 1903. K blejski župniji pripada tudi otok na jezeru s staro in slovito romarsko cerkvijo Marije na otoku. Že leta 123S. je stala na tem mestu cerkvica, ki je imela svojega posebnega predstojnika. Leta 1509. jo je porušil za svoje markgrofe kranjske. Kot a j 1523. je bila na ;stem tedanji markgrot se imenuje grot Valtilo, Pod Valtilovim nasledni- kom Ulrikom pa je cesar Alboino-vemu nasledniku poklonil tudi grad Bled. Cesar Henrik III. je briksenskemu škofu Popu dne 16. januarja 1040 daroval vse zemljišče od reke Bistrice v Bohinju do blejskega gradu ter mu prepustil "v večno last" vso zemljo med Savo dolinko in bohinjsko Savo do Radovljice z vsemi pravicami. Tudi markgroi^, Ulrik je daroval škofu svoje obsežno posestvo v Lescah in na Bistrici. S tem je ibila oblast briksenskih škofov na Kranjskem močno utrjena in je irajala celih 800 let. Svoja obsežna kranjska posc-tva so upravljali briksenski škofi po svojih administratorjih, po-;neje po grazskih apitanih na Bledu. Kot kapitani blejskega gradu služili navadno odlični kranjski plemiči. Imenujejo 9e med drugimi člani rodbin: Kreigh, Auaersperg, Lenkovič, Thurn in mestu zgrajena današnja cerkev. M arija na otoku je še danes slovita romarska cerkev. Radi jo obiskujejo domačini in letoviščniki. Tem potom se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so darovali krasne vence. Posebno zalivalo izrekamo Miss Rosie Kos, ki nain je bila v veliko pomoč ob času žalosti. Istotako se zahvaljujemo tudi Johnu in Franku Zupančiču. Srčno zahvalo izrekamo vsem skupaj,, ki so nam bili v tolažbo ob času žalosti in ki so .spremili nam nepozabno hčerko k večnemu počitku. Ti, nam nikdar pozabljena hčerka, pa počivaj v miru, lahka ti bodi žemljica! Žalujoči stariši: Anthony in Mary Kos, Indianapolis, Ind, 23. junija 1922. 927 North Warman Avenua JUGOSLAVIJO ^fiEOSEA&^lKI New York do Cherbourg in Aritwerpen Finland — 1 julija; 5 avg.; & sept. Zeeland — 8 jul:ja; 12 avg-.; 16 «**pt-Kroonlano—15 julija; 39 avg.; 23 sept. Lapland — 22 juli.; 2G avg,; 3u Sept. Gothland 2&. jul. Naravnost v Antverft Samland »samo razred) 1 avgusta ^AkebkanIINS Iz New Yorka. do Plymoutha, Cherbourga in Hamburga. ♦ Manchuria — 5 julija; y avg. ; 13 sept. St. Paul — 12 julija: 16 avg.: 20 sept, ♦Mongolia —26 julija; 3u avg.; 4. okt. Minnekahac uamu 3. razred) 2 avg.; C septembra. •Nove preuredbe 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi ^£WHITKSTAR New York do'Cherbourg Antwerpen Homeric — 1 julija; 22 julija: 19 avg Majestic <56,000 ton) 8 julija.; 29 juli.; 26 avg. Največji parni k gveta. Olympic — 15 julija; 12 avg.; 2 sept. Privedite Jih iz Evrope na naših udobnih pamlkih. Dobra hrana. Zapiti prostori, Udobna stanovanja. Uljudni, služabniki, ki govore vaš jezik. Vprašajte nas glede udobnih vnaprej plačanih voženj. Vprašajte pri: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway, New York _all pri lokalnih agootlh. DIREKTMI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK in REKO ki se kur. z oliem in pluje hitro CAMERONIA —5 julija Nizke cene. V devetih dneh v Jugoslaviji. Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odplujejo vsakega torka iz New Vci ka. Vni potniki tretjega razreda so v kabinah. Počutili se boste kot doma. Kuhinja izvrstna. Francoskega vizuma ni treba. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA | preko Cherbourga. Za karte in navodila vprašajte najbližje-jga agenta v vaSein mestu ali okolici. Hitra potniška služba iz New Yorka v TRST (prekoNapolja) z American Mail parnikom Predno ''France'" NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja moj-'mu ljubljenemu soprogu oziroma očetu JOŽEF KAVČIČU. Zadet od solnearice, je ipo dva-dnevnih mukah umrl dne 9. junija v McKees Rocks bolnišnici v starosti 48 let. Kako priljubljen je bil" pokojni, je pokazala velika se podava na jparnišk' vdeježba pri njegovem ■pogrebu. in na grozne morske ( ^kojni je bil rojen na Breznici POZDRAVI IZ NEW YORKA. valov ;e, že enkrat pozdravljava Ipri Žireh dne 27. januarja 1874. Tukaj zapušča mene žalujočo so progo ter 9 otrok v starosti od 20 do 3 let. Srčna hvala društvom za krasne vence, in sicer društvu sv. Pran- vse znanec in prijatelje, posebno pa Štefana Novak in njegovo soprogo, Johna Medved in soprogo, Franka Medv?d in GLzelo. Math. Perko. Rozo Klasinc, Marjeto Kajnč, gospod Trobentar, Eliza-! c*iška "> društvu št. 10 SSPZ. beto Kancler. Zahvaljujeva se za]ter Slovenskemu samostojnemu lepi šopek, ki nama ga je darova-.društvu v Moon Run, Pa. Posebna la gospa Colkonda in lepa hvala livala mojemu bratu Johnu, ki je vsem, ki so naju spremili na kolo-:f)il že v ^'asu njegove bolezni in dvor. Zahvaljujeva se tudi tvrdki smrti P1'1 nas ter nas tolažil, kakor Frank Sakser State Bank za vso!tudi.2:l krasni venec, ki ga je po-prijaznost in postrežbo gospodov'lilan51 pokojnemu v spomin. Hva-uradnikov, ki »o nama preskrbeli'13 tu(li Franci Ribel, mojemu bra-vse, da mi sami nisva imeli nobene tu Antonu in soprogi, Andreju brige. Kdor želi potovati v stari Artar ^ soprogi, Stanku Artar in uallenfels. Med temi kaprtam se krajj mu priporočava, da se vsafranku Likovc in soprogi, ki so je zlasti odlikoval grof HerbertLbrue na tQ tvrdko> kjer bo najA'a prišli spremit na zadnji poti. Turjaški, la je upravljal Bled od Wj-e ^^^ _ No_'Ilvala tudi VFemdrugim, ki so ga, vak in Roza Sluga iz Milwaukee,'sP^mi 15 k njegovemu zadnjemu Wis., na potu v Cirkovce na Sta-.lJ°čitkn- leta 1558. do leta 1574. Kapitani so briksenškim Škotom plačevali stalno najemnino za blejsko posestvo, tako na primer v 17. stoletju ti00 zlatih goldinarjev. Seveda so ti kapitani skušali z blejskega posestva nagrabiti kolikor mogoče dohodkov, kar gotovo ni bilo prijetno za blejske podložnike. Kmetje so prosili škofe za varstvo in pomoč, vsled česar so večkrat nastali trdovratni prepiri med škofom in kapitanom. Sredi šestnajstega stoletja je na Bledu prevladal protestantizem. Leta 1572. je ikof pregnal blejskega evange*j-fckega župnika, a leta 1583. je skušal vse protestantske kmete pregnati s svojih posestev. Borim je trajala do leta 1587., ko so kranj-bki stanovi sanp oblegali Bled ter. jerskem. Ranjkega priporočam v blag * • spomin in molitev. Spavaj mirno, Pred odhodom v staro domovi- 1-iubi ^Pr^S in oče, in bodi ti lahka ameriška gruda! Žalujoča rodbina: Marija Kavčič, soproga. Alojzij, Jožef, Avgnst, Frank in Karol, sinovi. Johana, Marija, Jožefa in Franci, hčere. P. O. Box 256, Moon Run, Pa- no pozdravljam še enkrat vse prijatelje in znance, posebno pa družino Samec, družino Kopesec, Fr. Kaščka in Lojza Koman. Še enkrat najlepša hvala Mr. in Mrs. Samec, ki sta me spremila do Salt Lake Oitv, Utah. Pc*4ebno pa pozdravljam svojo botro Mrs. Samec in najlepša ji hvala za dobri prigrizek, ki mi ga je dala na potovanje. Zdravi ostanite do svidenja! — Jakob Homar. BT ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI 8LOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ^tJ KATAR ■ MgHIflA BODITE ZDRAVI V*4m ■»•raUfejte Kili Sestavina modern« preiskave. VrfUtMriiii >1 P.O. Box 1». Hew Tq/1 VABILO na proslavo dvajsetletnice, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa., dne 4. julija 1922. Društvo je bilo ustanovljeno dne 4. julija 1902 ob 2. uri popoldne z 49 člani. Od takrat pa do sedaj je društvo napredovalo lepo ter še vedno napreduje. Upamo, da bo tudi v bodoče. To jej prvo društvo, katero je bilo ustanovljeno v tej okolici ter je že veliko pripomoglo k napredku in ugledu med drugimi narodi. Prepričani smo, da se udeleže vsi rojaki in rojakinje na omenjeni dan ter tako pripomorejo k lepšemu uspehu. Igrala bo slovenska godba pod vodstvom g. Viktorja Xa-vinšeka. Za dobro postrežbo in zabavo bo izvrstno poskrbljeno. — Vstopnina za moške 50^, za ženske 25^. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi Odbor. HLADEIM Dva vijaka 15.000 toi odpluje i. JUL. in 15. AV6USTA Parnik PHILADELPHIA Je eden najhitrejših. največjih in najbolj razkoino opremljenih parnikov, ki vozijo med New Yorkom ir» pristanišči Sredozemskega morja j I'rvi. druvi in tretji razred. Iz-j vrstne kabine tretjega razreda za 2 in 4 osebe. Doatl vina pri obedu. Prodaja vnaprej plačanih šifkart. Zii cene in preskrbitev prostora vprašajte pri lokalnih agentih ali JOHN J. DWYER p«*"*" »»"t NEW YORK NAPLES LINE 15 PEARL ST.,__NEW YORK CITY K. W. Kerr.pf, Gen. 'West. Pass. Agent 120 N. La Salle St., Chicago. III. J SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Cešarek 7« — *th A VP-. NEW YORK, N.Y (med IS. In 1«. canto) poillja dansr v juaoelavljo, ttall)« M; — prodaja voxna listka sa v»t važne Ji« črte: — ixvrvuja not« rates posla, k I so v z vazi • starim krajam. — Cena vedno mad najnižjimi. — Telefon Watklna 7C» NAZNANILO. Ob priliki petindvajsetletnice društva sv. Frančiška štev. 46 KSKJ. naznanjamo vsem dru-šrvom v Greater New Yorku, kakor tudi rojakom in rojainjam, da ni bilo mogoče našega jubileja izvesti kot se jc želelo, vendar pa hočemo vsaj nekoliko obhajati 25-letnico omenjenega društva in si-eer dne 4. julija t. 1. Program je sledeči: Ob 9. sv. maša na 62 St. Mark's Place, popoldne pa izlet k "'Revnemu Lazarju'', Turnpike Road. Richmond Hill, L. I. Vabi-nm vse rojake in rojakinje ter se priporočamo za obilen obisk. Žre-balo se bo tudi zapestnico vredno £15. Za dobro pijačo in dober prigrizek })o skrbel Odbor. VAŽNO 7.A GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi otroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, - stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York (I Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo fcnjigro: ^ 'NASVETI ZA HIŠO IN DOK' Katera vsebuje fitefcSe koristne nasvete in navodilaj Živinoreja Živinozdravalk Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne dom? če pijače V8eznalec ter se mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. Stane 80 oentov. SLOVENIC PUBLISHINa / COMPANY 82 Cortlandt St., New York \