Kmet, dclauec In obrtnik naj bodo narodu vodnik n!k !J Izhaja vsako sredo Naročnina: »a celo leto Din 50 -za po) leta , 15 -xa Inozemstvo sa calo leto Din 50"-Inserati po tarl/u. • Pismenim vpraJcnjera na) se priloži znamko za od gc vor. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Kmetski Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke", Vsakdo uilvai vse sa'av« svolegs deli In merljivost! 1 RcV'pisl ft« nt. VTB-ča|o. - Plača In toii se v Ljubljani. -- Uredništvo in uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici Siev. 7. - Telefon Inler. it. 506. - Račun pri poit. čekovnem zavodu SI 11.MS. Pojasnilo. Razkrinkana sleparija samostojnih demokratov. Polom SDS. »Jutro« je prineslo poročilo nekakega reklamnega shoda g. Peto-varja, kjer je po napisih sodeč, g. Petovar v svrho svoje kandidatske reklame izvlekel neresnico na dan, da sva jaz in g. dr. Krajac pristala na tako trgovsko pogodbo s Francijo, da bo naše vinogradništvo uničeno. Izjavljam, da trgovska pogodba s Francijo v obče še ni sklenjena, in da niso bila več nadaljevana započeta pogajanja, in da je ne samo jaz in moj tovariš dr. Krajač, nego celokupna takratna vlada soglasno odbila predloge francoske delegacije. Kar mene zadeva in moj resor, moram izjaviti, da nisem nikoli pristal in bi tudi ne hotel in ne mogel, naj bi bila situacija kakršnakoli in bilo na ljubo katerikoli državi, na manjšo uvozno carino na vino, kakor smo jo dali Italiji, ki je mnogo važnejši kupec za nas, kakor Francija. In na italijansko vino znaša uvozna carina z vsemi dodatki, ka- kor kaldermina, poslovna dažbina itd. z ažijo na vino v sodih od kg s posodo vrefl Din 14.75, a na liter vina v steklenicah odnosno kg z vsemi dodatki Din 28.60. Navzoči generalni direktor carin g. dr. Šmid, ki je Slovenec iz Spodnje Štajerske, me je po končani vladni seji v družbi svojih prijateljev pohvalil, kako odločno sem branil zlasti vinogradništvo med odstalimi predmeti svojega resora. Če ima gospod Petovar potrebo s kakšnimi drugačnimi neresnicami vinogradnike svojega okraja begati z namenom, da privleče kako krogljico, je to le dokaz, da je politika teh gospodov popolnoma skrahirala, in da jih nobena poštena agitacija več ne reši. Isto velja tudi za pisavo »Jutra« in lažnji-vo govoričenje SDSarskih agitatorjev. Velike Lašče, 10. januarja 1927. Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister n. r. od nikogar, ampak bo glasoval v Sloveniji za kandidate naše pose-strime Slovenske kmečke stranke! Zagreb, 3. januarja 1927. Stjepan Radie. To so zlate besede vrhovnega voditelja in duševnega očeta kmečkega pokreta v naši državi, Stjepana Radiča. On nas poziva na složno delo in složen nastop. Je že mogoče, da se pojavijo tu ali tam kaki majhni spori ali kakšna nesoglasja. Vse take stvari, če jih je sploh kje kaj, pa je treba z ozirom na ogromno politično važnost teh volitev za državno politiko na vsak način odložiti na poznejši čas. Danes je glavno, da pokažemo tudi Beogradu s svojim složnim nastopom svojo moč! Ne dajmo se prevarati od lažnjivih in zapeljivih besed pokvarjene gospode, ki je kmete in delavce še vedno vlekla za nos, ampak kora-kajmo na volitve kot en mož za Slovensko kmečko stranko! Volilni oklic V slogi je moč! — Vsi proti pokvarjeni gospodi! — Napačna politika slovenskih gosposkih strank. V prvi letošnji številki »Doma«, glavnega svojega glasila, je objavil Stjepan Radič proglas na vse kmečko ljudstvo v naši državi, iz katerega povzemamo sledeče za nas važne odstavke: Pokvarjena gospoda. »Danes se je vsa pokvarjena gospoda združila proti Kmečki stranki. Celo nekaj takih kmetov se najde, ki so sami proti sebi, deloma za izdajalske groše, deloma pa iz nevednosti in lahkovernosti. Vsi pa imate zdravo pamet in krščanske duše. Zato se dvignite pri volitvah proti pokvarjeni gospodi!« Bratje Slovenci! »Vas je v naši državi samo en milijon. Dobra tretjina vas je pod Italijo, okoli 100 tisoč pa pod Avstrijo. To je velika in težka rana, naša in Vaša. Največja rana za Vas pa je, da se zaradi vašega malega števila malokdo zmeni za Vas, in da so Vas zlorabili v Beogradu le za kladivo, ki naj bi razbilo hrvatsko kmetsko organizacijo. Vaši gosposki politiki (demokratje in klerikalci, op. ur.) še danes besno napadajo hrvaško kmečko stranko in njeno vodstvo. Toda Vi se že izmikate tej pokvarjeni gospodi! Toda Vi pojdete še dalje, da boste kmalu združeni z nami Hrvati in Srbi in čez čas tudi z Bolgari v veliki narodni kmečki stranki. Dokler pa se Vaše gosposke stranke drže »jugo-slovanstva«, pomeni to, da se drže pokvarjene srbske gospode, ker računajo, da bo ta pokvarjena srbska gospoda še dolgo vladala v tej državi. Toda naša Kmečka stranka danes ni več samo hrvaška kmečka stranka, to niso samo slovenski kmetje, in tudi ne samo srbski zemljoradniki. Naša stranka je stranka 9 milijonov kmečkega prebivalstva. Kako boste volili? Kdor je pri zdravi pameti in ljubi svoj narod, se ne bo dal premotiti Naši nasprotniki širijo z veliko vnemo med Vas vesti, da nismo složni, ampak da smo že uničeni in razkropljeni! Dokažite s svojim složnim nastopom pri volitvah pokvarjeni gospodi, da se je nesramno zlagala, kakor se ta gospoda vselej desetkrat zlaže, če le enkrat zine! Nihče naj v nedeljo 23. januarja ne ostane doma, ampak vse, kar čuti kmečko, mora na volišča, da odda svoj glas proti gosposkim strankam: proti demokratom, proti radikalom, proti eselesarjem in kar je podobne gospoščine med nami ter za Slovensko kmečko stranko! Proč z demokratskimi lažmi, proč z zavijanjem eselesarjev, proč s praznimi obljubami! Vsi v boj za zmago kmečkih in delavskih pravic, vsi v boj za zmago Slovenske kmečke stranke! IVova velikanska stojnih demokratov. Slovenski samostojni demokrati so si baš za .volitve izmislili novo velikansko volilno sleparijo: začeli so strašiti slovenske vinogradnike z lažjo, da bodo Francozi s svojim vinom celo Slovenijo kar preplavili, ker bo po novi trgovski pogodbi s Francijo francosko vino pri nas tako poceni, da slovenskim vinogradnikom ne bo drugega kazalo kakor da svoje trte kar posekajo! Čakajo nas torej strahovite stvari! Kako pa izgleda ta stvar v resnici? Tako prav gotovo ne, kakor jo je naslikal spoštovani samostojno-demokratski kandidat g. Petovar na shodu vinogradnikov v Ormožu dne 4. januarja t. 1. G. Petovar je rekel med drugim: »Francoska je ena največjih vinogradniških držav v Evropi. Vinogradništvo je na izvanredno visoki stopnji, pridelovalni stroški zelo nizki. Ker pridela mnogo več vina kakor ga sama konsumira, skuša pri svojih trgovskih pogodbah placirati ta ogromen pridelek svojega kmetijstva. Takoj pri prvih pogajanjih je pokazala to namero iztisniti od naših delegatov v tem pogledu ugodnosti. Tako je zahtevala, da mi ne smemo rabiti imen tipičnih francoskih znamk (konjak, burgundec itd.). To se jim je odbilo. Glede uvoza vin v našo državo pa ne zahteva nič manj kakor to, da smemo na njihovo vino računati carine le 30 zlatih dinarjev za 100 kilogramov uvoženega vina. Da si lahko predstavljamo, kaj to za nas pomeni, vidite iz nastopnega računa: francoski bordeaux (reci: bor-do, op. ur.), krasno milo vino, stane danes dva francoska franka, t. j. 4.40 Din. Tovomina do Ljubljane stane 1 Din za liter, carina, ki jo Francozi zahtevajo, bi znašala 3 Din 30 par, kar da skupaj 8.80 dinarjev za liter najboljšega francoskega vina franko Ljubljana. Če pripomnim, da stane letos vino nas brez amortizacije, računajoč le pridelovalne stroške, 10 Din, povem s tem vse.« Tako g. Petovar, oziroma »Jutro«. In na tej podlagi zida »Jutro« svojo strahovito — polomijo z »uničenjem slovenskih vinogradnikov. Na tej čisto krivi in nanačni nodln. Banka nakazuje dr. Gregorju žerjavu dva milijona kron za politične in kulturne namene, njegovemu prijatelju dr. M. Bre-zigarju pa nadaljnih dva milijona kron. — Ravnatelji banke dobe tantijeme! rt ff- -■ ' n/ J* A<*a (J1 J/rvrvt^ ' -/JS. f^l ss. /m**-*/ ž3. , ^/^LOs^/esUsČ /cMi/t^it/ /te^i-jfJ!' Kako so gospodarili samostojni demokr. v »Slavenski banki" in si delili »dobiček4*. / Fotografije iz bančnih knjig. Zapravljeni prihranki kmetov, obrtnikov, kmečkih dekel, kuharic, poslov in delavcev. gi napada brez vsakega pravega povoda ministra dr. Krajaca in Puclja! Recimo, da je res, kar trdi g. Pe-tovar, in da bo francosko vino res [veljalo loko Ljubljana 8.80 Din. Vprašamo pa gospodo: Koliko pa stane 1 liter dalmatinskega ali ba-naškega vina, postavljenega v Ljubljano? Zakaj nam gospodje tega ne povedo? Ali ne molče zato, ker se nekoliko — boje? Dalmatinsko vino, navadno, stane v Dalmaciji okroglo 4 dinarje liter. Dobi se celo še cenejše, pa tudi dražje, po kakovosti. Če računamo prevoz do Ljubljane tudi 1 Din za liter, stane dalmatinsko vino, postavljeno v Ljubljano, celih 5 ali 6 dinarjev liter! Dva dinarja znaša mestna užitnina, dva dinarja pri litru pa gostilničarjev dobiček in evo nam »dalmatinca« po 10 dinarjev liter v Ljubljani v podrobni prodaji, kolikor ga hočete! Dalmatinsko vino pa konkurira z našim vinskim pridelkom že nekaj let. V Ljubljani in v Mariboru je vse polno dalmatinskih vinotočev in kleti, kjer kar mrgoli ljudi, ker je vino poceni. Proti tej konkurenci pa se ni dvignil še nikdar noben samostojni demokrat in noben klerikalec, ker se ne more! Dalmacija in Vojvodina ležita namreč v naši državi in tukaj postavljati carinske meje je nemogoče. Sedaj pa izračunajte sami: Ali more francosko vino konkurirati pri nas z dalmatincem, ki pride postavljen v Ljubljano kvečjemu na 6 Din liter, dočim bi veljalo francosko vino po računu g. Peto-varja skoro 9 Din? In kako naj škoduje francosko vino pri ceni 9 Din našim navadnim vinom, ki so znatno cenejša? Kdor ima količkaj soli v glavi, in kdor zna računati vsaj toliko kakor znajo abecedarji, mora uvideti in razumeti, da se našim vinogradnikom ni treba bati prav nobene francoske konkurence, pač pa davi in mori slovenske vinogradnike dalmatinska in banaška konkurenca, o čemur se vsak lahko prepriča na svoje oči in ušesa v Ljubljani in v Mariboru. O tej konkurenci pa samostojni demokrati — molče! Veste zakaj? Zato ker ravno pristaši SDS navo-zijo največ dalmatinskega in bana-škega vina v Slovenijo! To, kar smo tukaj povedali, naj naši agitatorji razširijo po celi de- kakšnimi strahovitimi sleparijami poskuša begati naše ljudi polomljena in razbita — esdeesarija! Najlepše na vsej stvari je pa to, da trgovska pogodba s Francijo sploh še ni sklenjena in jako verjetno je, da tudi še dolgo ne bo! Zato je omenjena samostojno-de- želi, da bo vsak bajtar spoznal, smokratska laž dvakrat grda. Našeldelo In naši 1 j uspehi na gospodarsko - kmetijskem polju za časa ministrovanja tov. Puclja. ii. V prvem članku pod gornjim naslovom smo v zadnji številki našega lista našteli lepo število kmetijskih strokovnih šol in drugih važnih kmetijskih ustanov, ki jih je izvojevala naša stranka za časa ministrovanja našega tovariša Puclja. Pozabili smo omeniti še eno važno ustanovo, ki ji je udarjen temelj v bodočem budžetu, t. j. ustanovitev hmeljarske šole v Žalcu. Ustanovitev te šole bo največje važnosti ne samo za Savinjsko dolino, nego za državo sploh, kajti gojitev hmelja se v naši državi z uspehom širi ter ji obeča lepe dohodke, če bodo lju- Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«! ■MMaatjiMK«!-«' ».i-.rur.T r liiiMM-.iiina.riiaij iiT« i iinn-.f.an« imuiiii—iih......um ■■»»■——■——»i« Demokratom prijaznim slovenskim radikalom se nakazuje za časopisje 800 tisoč kron. — Demokratska stranka dobi še pol milijona kron! — Za in-tervencije se izplača v Belgradu še dva milijona kron! A f/ ifL -"■//. Z3. jj^U 2J~.*n> — i ' ' fr* ■ — • tfu*. fšt. rrt- -' -fn. m- - Myi- j. /Sr.m.l ^ ^ JL.:.- /f^ A*. jm* Sti.rtv -„-£.■-/> - s,—' stsL* V.. dje znali s hmeljem pravilno in ra-cijonelno postopati. Tovariš minister n. r. Pucelj je že poslal absol-viranega visokošolca agronoma iz Savinjske doline na Češko, da se tam specijalizira za hmeljarstvo. Glede kmet. šolstva naj še omenim, da je v šolskem letu 1926-27 otvorjenih na naših kmetijskih šolah po 20 brezplačnih mest in po 10 polovičnih, kar znači v današnjih težkih razmerah veliko olajšavo za izobrazbo naših kmečkih mladeničev. Zadnjič smo omenili, da je v našem programu poleg pospeševanja kmet. šolstva tudi podpiranje raznih kmetijskih društev • produktivnih zadrug, zadružnih sirarn, elektrarn, dalje preskrbovanje cenenih strojev, semen, umetnih gnojil itd. Že za časa prvega ministrovanja tov. Pucelja je prejela Kmetijska družba lepo podporo v znesku 100 tisoč Din za upravo in 200.000 Din za poučno potovanje slovenskih kmetovalcev v Srbijo. Sedaj pa je prejela družba: Din 1. Za nakup plem. bikov . 100.000 2. za gospodinjsko šolo . 40.000 3. za upravo..... 50.000 4. za kmetijske tečaje . . 40.000 5. 70 kmetijskih podruž- nic je pa prejelo za nabavo kmet. strt>-jev itd. ..... 180.000 Kmetijske podružnice v Polhovem gradcu in Žirih so prejele pa pretekli teden vsaka po 30.000 Din za nabavo kmet. strojev, semenja itd. glede na žalostno stanje ondot-nih kmetovalcev vsled zadnjih poplav. Naše pridno in agilno »sadjarsko in vrtnarsko društvo« je prejelo tudi lepo podporico in sicer: Din 1. za sadne razstave itd. . 36.000 2. za napravo sadnih sušil nic....... 36.000 Naše mlekarske in sirarske zadruge so bile skoraj vse, ki so se pravočasno oglasile za podporo, bogato obdarovane. Naj omenim med temi le nekatere: Din 1. Sirarska in mlekarska zadruga v Tančigori . 35.000 2. Sirarska in mlekarska zadruga v Srednjivasi 50.000 Din 3. Sirarska in mlekarska zadruga v Hrašah . . 20.000 4. Sirarska in mlekarska zadruga v Podhomu . 25.000 5. Sirarska in mlekarska zadruga v Podkorenu 20.000 Sirarska in mlekarska -adruga v Medvodah . 30.000 7. Sirarska in mlekarska zadruga v Radečah . 45.000 Sirarska in mlekarska zadr. v Selu pri Bledu 5.000 9. Sirarska in mlekarska zadruga v Moravčah . 10.000 Poleg gornjih zadrug so še razne druge mlekarske in sirarske, električne zadruge, kmetijska društva itd. prejele podpore v skupnem znesku 1,231.000 Din. Neverni Tomaži! Oglejte si naše delo — oglejte lične sirarne in mlekarne v gornjih vaseh — in prepričali se boste, da državni denar ni "bil zavržen. Poleg gornjih zneskov se je razdelilo še Din 103.000 poedincem za vzorne hleve in gnojne jame. Za nakup plemenske živine po> leg gornjih 100.000 Din kmetijski družbi je prejela mariborska oblast 170.000 Din in »Ekonom« 100.000 dinarjev. Kako siromašne so nekatere naše vasi glede pitne vode, je v obče znano. No, in tudi za te siromake je bilo deloma preskrbljeno s podporo v znesku 1,260.000 Din. V prvem redu se je ta podpora porabila za vodovode, v drugem redu pa za druge nujne melijoracije. Za danes bodi konec! Kdor je poštenjak, ta bo moral priznati, da je naše delo bilo uspešno in da je tov. Pucelj z vnemo in ljubeznijo se lotil težkega dela v ministrstvu, ki je pa tudi bilo kronano z lepimi uspehi v prospeh našega kmetijstva, v dobrobit našega kmetovalca. Slovenski kmetovalci! Odprite oči, spregledajte! Le v naši stranki boste našli pravo razumevanje za Vaše potrebe, našli boste zagovornike Vaših pravic, Vaših potreb, pospeševatelje napredka našega kmetijstva in s tem tudi Vaše boljše bodočnosti. Dne 23. t. m. pa vsi pod našo zeleno zastavo, zastavo pravice in poštenja! Vsi v boj za našo zmago! Tov. minister Pucelj je dodelil sledeče podpore, ki so bile ta teden nakazane. Din 1. Kmetijski podružnici v Polhovemgradcu . . 30.000 2. Kmetijski podružnici v Žirih...... 30.000 3. Kmetijski podružnici v Novem mestu . . . 25.000 4. Mlekarski zadrugi v Ra- tečah ...... 25.000 4. Mlekarski zadrugi v Mo- ravčah .....10.000 5. Mlekarski zadrugi v Do- brovi ......10.000 6. Kmet. strojni iin električ- ni zadrugi v Godešiču 30.000 Čestitamo zadrugam! Živio Pucelj! Stara »stranka". Dr. Korošec je rekel na vrhniškem shodu:.«. »Mi smo stara stranka, stranka poštenja. Poglejte stari kranjski deželni zbor, v katerem je bila naša stranka na vladi! To delo v deželnem zboru se bo sedaj nadaljevalo.« — Ko je dr. Korošec te besede govoril, si je moral misliti, da ima pred seboj tropo backov, ki nič ne mislijo. Kje pa je ta »stara stranka?« Kje so tisti možje poštenja in starega kranjskega deželnega zbora in odbora? Naivnost je zavedla g. Erjavca, da je v »Ilustriranem Slovencu« prinesel sliko vseh poslancev SLS, o katerih pravi, da so prevzeli upravo dežele v svoje roke in da je zaživela tačas pri nas delavnost kakoršne naša dežela ne pomni. Dodaja še, da je slovenski narod tedaj spoznal pomen avtonomije in dokazal svojo zrelost, zato bo pa narod pri prihodnjih volitvah volil kandidate SLS, manifestiral za avtonomijo in pometel s strankami, ki so za velesrbski centralizem. — Koliko sleparstva je v teh izjavah! O avtonomiji se poslanci SLS sedaj, ko tišče v vlado, ne upajo v Beogradu nič več ziniti. In dne 6. jan. 1919 je izšel od ministra dr. Korošca podpisani manifest, v katerem se je zahteval en parlament. Proglasila je vlada tačas s pomočjo dr. Korošca popolni centralizem! Sedaj pa poglejmo »Slovenčevo« sliko poslancev. Najboljša moža starega kranjskega deželnega zbora, namreč dr. šušteršiča in dr. Lampeta, je sedanja SLS sovražila in preganjala do njune smrti. Drugi poslanci, ki so na sliki, kakor dr. Pegan, dr. Gregorič, Jaklič, Demšar, Bartol, Piber itd., pa obsojajo SLS kot nesposobno in so jo zapustili. Tako ni med sedanjimi kandidati stranke nikogar, ki bi mogel nadaljevali slavljeno delo starega kranjskega dež. zbora in odbora, razun E. Jarca, ki je bil pa pred kratkim od stranke »zvržen« iz posebnih vzrokov. Škoda, da ni med kandidati dvornega svetnika Šukljeta. Njegovo sliko je »Slovenec« en teden kasneje prinesel in spodaj dostavil, da se je »pod njegovim glavarstvom pričela popolna reorganizacija naše deželne uprave«. — Toda ravno ta »Franjo Šuk-lje« je potem, ko so ga odbacnili kot glavarja, neusmiljeno radi kranjske deželne uprave v »SI. Narodu« pobijal prav tiste može, katerih sliko je »Slovenec« en teden Demokratu dr. Branku Arko-tu v Zagrebu se prizna fingiran znesek 15 milijonov kron ali 3,750.000 dinarjev. — Zvišanje delniškega kapitala za 50 milijonov kron samo navidezno? — Samostojni demokrat dr. Lipold dobi nakazanih pol milijona kron za kulturne in politične namene. „ f 4 ✓ / ■ • ____—« 77 3J M. rtv ■ - sm/ 3 r livurn - /th*»'?•/ * t Xstnr, jm>. tnn? ■ - /t**' & SS7, m- m • -. - /A. snU&Jfir /KC> ^(J^a/r vta.> /KAf//^\X\ sfte, /puLti/a^f y SV*' ^AfKčt&L- //ICKIJŽK, SUŠIMO ■/it /rMum . s^uč. S?Z3 -fžS. f-pD — ^jfceUTVoiifO^ičJ-JL- -»-t- poprej prinesel in katere je pohvalil zaradi dobre deželne uprave. Ali je stranka, ki take reči objavlja, še stranka poštenja? Prav imajo tisti »najzvestejši« ki ne morejo več prenašati zmešnjav v lastni stranki in v »Slovencu«. Lepi kandidati. Celoten višnjegorski okraj proti klerikalnemu kandidatu Erjavcu.Erjavčevem SLS shodu predseduje naš tajnik Bukovec. — Na SLS shodu izrečena nezaupnica SLS. V »Slovencu« je napovedal shod v Praprečah esel. kandidat Erjavc. Pri otvoritvi shoda je bil izbran za predsednika shoda navzoči tajnik SKS Bukovec. Proti njemu sta glasovala samo eselesarska govornika Erjavc in Kutnar. Po uvodnih be- sedah je dal predsednik Bukovec besedo klerikal. kandidatu Kutnar-ju. Gospodu Kutnarju, ki je župan v Bukovici, se je pač poznalo, da govori v zadregi in je hvalil le bivši deželni odbor, to j® tisti odbor, katerega so eseleča*ji sami razgnali in ga zatajevali vse do danes. Po par stavkih je svoj klaverni govor zaključil, na kar ga je predsednik Bukovec poučil, kdo je bivši deželni zbor razpustil in napravil konec slovenski samoupravi. Nato je bila podana beseda generalnemu govorniku Erjavcu. Na vse načine se je trudil zborovalcem dokazati, da je samo on v stanu kmetu pomagati iz težkega gospodarskega položaja, ter da je samo on zadostno veren katoličan, sploh da je on poosebljena sposobnost za poslanca. 0 našem kmet. kandidatu Beršnja-ku pa je rekel, da je sebičen, da ni zadosti veren, sploh da ima vse slabe lastnosti. To je bilo zborovalcem pa že malo preveč. Oglasi se možak, ki pove o g. Erjavcu tole: Med vojno je bil g. Erjavc komisar za pobiranje živine. Prišel je k meni in hotel vzeti vola. Dal sem mu 30 goldinarjev. G, Erjavc jih spravi in mi pusti vola. Oglasi se drugi pa pove tole: »G. Erjavc je po vojni tudi trgovec s prešiči. Kot tak je sklical kupčevalce s prešiči in predlagal, da se pogovore o ceni prešičev. Predlagal je, da se napravi dogovor, da ne sme nobeden drugače kupiti prešiča kot tako, da se dan preje pripelje, drugi dan pa vaga. Dalje bodo določili ceno, preko katere ne sme nobeden. Da bodo vsi ta dogovor držali, naj vsak položi 1000 dinarjev, pa kdor se bo pregrešil zoper dogovor, zapade 1000 dinarjev. Erjavčev predlog je sicer propadel, ali iz gorenjih dejstev pa se jasno vidi, kak prijatelj kmeta in kmetskih interesov je ta gospod Erjavc. Mislim, da je vsaka nadaljna beseda odveč. Zdi se mi, da bi v prvem slučaju moralo reči tudi državno pravdništvo svojo besedo. Po vsem tem, kar se je slišalo na shodu o g. Erjavcu, se nam je Izdatki za intervencije in 4 provizije inozemcem. -v A t s/. . ' 5L* s? h™ —- d. ^aJ&f^+c "aM/ Jjn . -/Z s&Ujv^vtv /t^^rvc- A-^c- zdelo, da celo Kutnar ni bil nič kaj vesel svojega sokandidata. Volilcem litijskega okraja, pa naj bodo te vrstice v razmislek. Ali se bo še kdo našel, ki bi dal krogljico stranki, ki ima take kandidate? Ako pa bo g. Erjavc rekel, da to, kar sem napisal, ni res, pa sem s pričami, ki so se mi ponudile, ved- no pripravljen to pred sodiščem dokazati. Na koncu SLS shoda sem spregovoril tudi jaz nekaj besed in dal na glasovanje zaupnico SLS. Za zaupnico sta glasovala oba kandidata in še tri druge osebe. Vsi drugi, kakih 60 navzočih, pa proti! Janko Bukovec. samostojnih demokratov. V Ljubljani živi spoštovan in ugleden obrtnik g. Josip Turk. Cela Ljubljana ga pozna kot moža-po-štenjaka in kot jako pridnega marljivega in delavnega človeka, ki ve-doma ali namenoma še nikomur ni skrivil lasu, ampak je še vsakemu rad pomagal, komur je le mogel. G. Turk je mnogo let deloval tudi politično, zlasti v ljubljanski občini. Žalibog, da na strani samostojnih demokratov. Ne more mu nihče zameriti, če se s ponosom imenuje naprednjaka — to je njegova privatna zadeva, ampak žalibog rečemo zato, ker ga je v zahvalo za nje- govo dolgoletno delovanje doletela jako čudna, a pri samostojnih demokratih že običajna usoda. Gospod Turk je nosil dolgo vrsto let vso težo tistega političnega dela za svojo stranko, ki jo nalaga podrobno delo. G. Turk je bil neumoren agitator, zbiral je ljudi in jih bodril in organiziral in velik del stroškov za organizacijo je nosil njegov žep. Za sokolski »Tabor« je žrtvoval mastne tisočake in lahko rečemo, če g. Turka ne bi bilo, bi danes sokolarne na Taboru ne bilo. Kot gerent ljubljanske občine pa je dokazal svojo naravnost neverjetno upravno sposobnost v toliki meri, da se je zlasti med obrtniki pogosto čula želja, da bi bil g. Turk najboljši ljubljanski župan. Prišle pa so volitve v oblastne skupščine. Vsak količkaj pameten človek bi bil pričakoval, da bodo samostojni demokratje poslali v to skupščino kot zastopnika ljubljan- skega mesta najboljše, ............. moža, kar jih imajo v Ljuo, ti g. Turk je mož! A kaj se ^ dilo? Samostojni demokratje niso našli nikjer mesta za g. Turka, in njegovega imena ni na prav nobeni kandidatni listi SDS! Pač pa so postavili na prvo mesto za kandidata v Ljubljani g. doktorja Dinka Puca, na prvo mesto v Kranju, kjer tudi upajo na zmago, pa g. doktorja Alberta Kramerja! G. Turk ima to slabo lastnost, da ni dohtar, ampak priprost obrtnik, čeprav ima več v petah kakor deset dohtarjev v glavil , Tako je delala SDS na celi črti. Kjer upajo na zmago, tja so dejali dohtarje, kjer pa vedo, da nič ne bo, tja so postavili same obrtnike in kmete! Taka je ljubezen samostojnih demokratov do kmeta in obrtnika! Ali more kakšen zaveden kmet ali obrtnik še glasovati za SDS? Mi pravimo, da ne! Naj jih volijo njihovi dohtarji! Zavedni kmetje in obrtniki pa bodo glasovali vsi kot en mož za Slovensko kmečko stranko! Belokranjskim kmetom! Na razna beganja glede oblastnih volitev po »Domovini« in »Jutru« povemo vsem našim prijateljem sledeče: Bela krajina je imela v Beogradu poslanca Nemaniča. Kaj je napravil za naše kraje ta poslanec, vemo vsi predobro in zato je jasno, da ga ne bomo več volili. Minister Pucelj je nasprotno storil za naše kraje veliko, kar je znano zadnjemu belokranjskemu kmetu. Znano nam je tudi in vsem v žalostnem spominu, kako so nekoč klerikalci divje napadli ministra Puclja na shodu v Črnomlju v zahvalo za njegov trud. Kandidatura g. Mazeleta nam ne povzroča skrbi, ker bo dobil krog-ljic komaj za en strel. In s tem strelom bi se dalo ustreliti kvečjemu kakega kozla v posekanih gra-dačkih ložah. Župana Strugarja poznamo vsi dobro iz Črnomaljskega okraja. Koliko se je Črnomelj polepšal in popravil pod njegovim županstvom vidi vsako dete in če ga bodemo izvolili v ljubljansko skupščino, bode skrbel potem za napredek naše zapuščene Bele krajine. Prav tako poznamo delovanje župana Stublarja, sina pokojnega dobroznanega poštenjaka Nacka z Ruše. Ne bojte se torej nikogar, ne eselesarjev in ne esedeesarjev, ampak krepko agitirajte za našo kmečko stranko, da dobi zapuščena Bela krajina dobro zastopstvo. Naša stranka ni stranka bankirjev in zato ne moremo razmetavati tisočakov za volitve, kakor bodo to storile druge stranke. Prijate? Iji Belokranjci, nesite zimzelen kot staro, v krvi preizkušeno znamenje naših pradedov - puntarjev od vasi do vasi, da stopi zadnji belokranjski kmet na volišče in vrže krog ljico samo za Slovensko kmečko stranko! ♦ Star- — Orovišanje delniške glavnice za 50 milijonov kron se pokrije iz rezerv in dobička Trboveljskih delnic v korist nekaterih delnic. — Prijatelj SDS žid Weiss dobi nakazanih za Radikalski glasnik 40.000 kron. jt -K* 4t> yy 7f rt » » 2. skrinjica. 2. „ 2. „ 2. 2. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 4. n )? )) » » ft M P7 Kot odgovor na zadnji članek »Slovenskega Gospodarja« radi imenovanja moje osebe za komisarja na veie-posestvu grofa Thurna izjavim sledeče: Jaz kot nekdanji pristaš SLS in tajnik iste stranke najbolj poznam razmere, ki je nekdaj SLS pisala o moji oeebi od suhe veje, da je odpadla. Vsak pameten človek zna, da suha veja odpada, samo od gnilega drevesa in to je SLS. Vsakemu poštenemu človeku, ki ima le malo značaja, nI mogoče biti v tej stranki, kajti mene je izkoriščala do skrajnosti. Ako stranka od SLS želi, da vse »svinjarije« pridejo na dnevni red, lahko pišem prihodnjič več. Bržkone bi rada SLS videla, da bi naša stranka imenovala za eekve-stra g. kaplana Maleja iz Vitanja. Ko bi bil kak eselesar za sekvestra, bi pa pisali, da je sposoben mož, da je zaslužen mož, to je pobožen in marljiv delavec, ker sem pa pristaš poštene kmetske stranke in sin kr- ščanske kmetske rodbine od motik« in lopate, pa kriči, da sem nesposoben in nimam kvalifikacije. Vedno je boljše biti dober krščanski človek, ki ima srce do bližnjega, ki pomaga kmetu in delavcu do kruha, kakor pa nesposoben, lenuh, far-bsr, pa če je to tudi poslanec ali minister. Imam izpričevala od SLS kakšen zanesljiv človek in marljiv sem bil, a zdaj, ko pa nisem več njih pristaš, sem pa najbolj nesposoben. Drugi teden pride »kliše« izpričevala v naš list, da bo celi Slovenski kmetski in delavski narod znal, kdo laže in krade poštenje kmetskemu človeku. Vitanje, 10. januarja 1927. Franjo Švikaršič, kandidat SKS za okraj Konjice. Zagrebški dnevnik »Jutarnji list« je objavil te dni jako zanimivo izjavo Stjepana Radiča o položaju. Da bodo Radioevo izjavo lažje razumeli tudi oni, ki se ne pečajo z dnevnimi dogodki, povemo za uvod sledeče. Po smrti Nikole Pašiča bo se radikali, ki so vladajoča stranka, raz-eepili v dve skupini. Ena skupina se imenuje »pašicevci«, druga skupina je pa vladna skupina, ki sledi ministrskemu predsedniku Uzuno-viču. Pašicevci so tisti, ki se najbolj boje nadaljevanja preiskave o korupciji in da bi to preprečili, poskušajo na vse načine ovirati delo vlade in nagajajo, kjerkoli morejo. To igro pa je dobro pregledal Radič in je to tudi javno povedal. Radič je rekel: »Prepiri med radikali imajo žali-bog zelo težke gospodarske posledice. Zaradi teh prepirov radikal-ski ministri nič ne delajo. Lenarili bodo še dalje, ker je neka čudna sila v Beogradu preprečila, da se izpelje ena jako važna zadeva, namreč izenačenja katoliškega koledarja s pravoslavnim. Ker koledar ni izenačen, izgubimo sto delavnih dni na leto (zaradi dvojnih praznikov, op. ur.), to pa se pozna na blagajni. Mi izgubimo vsled tega nekaj sto milijonov. To pa samo zato, ker sta se ranjki Pašič in pa-trijarh Dimitrije sporazumela, da se da velikosrbska misel uresničiti le, če ostane v veljavi stari koledar. Zaradi intrig korupcijonistov v radikalskem klubu se vlada ne peča z resnim delom in zato so korupcijonisti dosegli uspeh, da so parlamentarno delo zavrli najmanj za en mesec, če ne še za dalje. Oni so dosegli, da je radičevski stranki vzeto ministrstvo za kmetijstvo, in to baš sedaj, ko gre za milijarde kmečke imovine. Za ljudi v pasivnih krajih 8e ne naredi nič. Za cenen prevoz krme in slame se nihče ne briga. Proti interesom ljudstva so izročili ministrstvo za kmetijstvo Vasi Jovanoviču, ki je sicer izvrsten pravnik, a o praktičnem gospodarstvu nima niti pojma. To se je zgodilo v času, ko vidimo povsod strašne posledice elementarnih nezgod. Radikalski ministri tega ne vidijo, pač pa govori novi [finančni minister, da »kmetje predobro žive« in da je draginja posledica visokih delavskih mezd. Velik del kmetov pa je bil že v Božiču brez kruha in delavci zaslužijo v livarnah, (kjer je delo najtežje) komaj po 30 Din na dan. Nerazumljivo je, kako more t* sabotažo (oviranje dela) ljudskih in državnih interesov podpirati dr. Korošee. On daje pisati v »Slovenca«, da ima SLS najboljši socialni program v državi. Če bi pa dr. Korošec res imel kaj smisla za ljudske in za državne interese, bi o« presekal intrige radikalskih korupcijonistov, ki nastopajo proti Uzu-noviču baje zato, »ker niso v vladi tudi Slovenci.« Dr. Korošec bi bil moral v takih okolnosti h brezpogojno vstopiti v vlado, tem bolj„ ker sta mu bili na razpolago 2 jako važni ministrstvi: za poljedelstvo in za socijalno politiko. Toda stare politične zveze dr. Korošca z radikal-skimi korupcijonisti so tako trda©, da se je razvila trdna zveza med ra-dikalsko korupcijonistično sabotaž« vsega vladnega dela in med oklevanjem dr. Korošca, da vstopi v vlado. Korupcijonisti sabotiraj« (ovirajo) vladno delo z izgovorom, češ da dr. Korošec ni v vladi, dr. | Korošec pa ne gre v vlado, ker korupcijonisti vladno delo ovirajo i« zato baje vladna večina ni sigurna. Predsednik vlade pa imn dovolj parlamentarnih sredstev, da napravi konec igri dr. Korošca in sabotaži korupcijonist«v. Bomo pa doživeli še lepše stvari, če se bo predsednik vlade še nadalje opiral na one, ki mu nagajajo, zapostavljal pa nas, katerim je odvzel ministrstvo za poljedelstvo, a nam ni dal nazaj ministrstvo za šume in rudnike.« Zaradi te izjave so Radica njegovi nasprotniki zopet silno napadali, čes da »klepeta«. Mi pa pravimo: Če bi imeli mi mnogo mož, ki bi tako odkrito povedali resnico kakor to dela Radie, bi bilo kmetu bolje v državi. Zato pa ne oklevajte in ne premišljujte dolgo, ampak dajte svoje glasove v nedeljo dne 23. januarja naši stranki, t. j. Slovenski kmečki stranki, ki je posestrima hrvaške Radiceve stranke! Kolikor več glasov bodo dobile Hrv. in Slovenska kmečka stranka, toliko prej bodo korupcijonisti na tleh Razne politične Nerazumljiv razglas. Kakor znano, je imelo v skrahirani Slavenski banki tudi jako lepo število regu-lativnih hranilnic naloženega precej denarja. Točne podatke o tej zadevi »mo že objavili. Vedno in vedno pa smo naglašali, da za hranilne vloge, t. j. za vloge varčevalcev, komu in zakaj je bil denar nakazan. Zato vprašamo: Kje so tisti dokumenti, ki dokazujejo, da je bil denar vrnjen? Kakor smo prepričani, g. dr. Rape tistih dokumentov še na luni ne bo našel, najmanj pa v bančnih knjigah. »Domoljub« pravi, da so vsi tež "v ' *vOvJ **• J* "" *--O~ -------"7 //i/uuiwijui/v> ^i"") — ni nobene nevarnosti, ker jamčijo ki milijoni, ki jih je tov. Pucelj dal za varnost vlog večinoma občine sj slovenskemu kmetu za razne pod-svojo davčno močjo. Naša razkritja pore — »drobtine«. 20 klerikalnih pa so delovala porazno na samo- poslancev pa že 7 let ni prineslo stojne demokrate, ki imajo večino [z Beograda nič drugega kakor tež-teh hranilnic v svojih rokah, in da ke milijone, ki so jih dobili izpla-bi se kako rešili iz zadrege, so si čane za svoje ministrske in poslan-gladko izmislili vest, da mi napada-; ske plače. To res niso drobtine! mo hranilnice kot take. Vsak pa, Razlika je samo ta, da je ta denar dobilo 20 eselesarskih poslancev, ne pa naše kmetsko ljudstvo. Čudni ljudje to, ti klerikalci! Ko sta vladala v Beogradu in pri nas v Sloveniji še Pribičevič in Žerjav, so vsi, ki niso ležali pred Žerjavom To vedo kdor je naš tozadevni boj zasledoval, ve natanko, da mi nismo napadali hranilnic, ampak samo tiste ljudi, ki so krivi poloma. V njiho-hovi zadregi pa je pritekel na pomoč samostojnim demokratom tudi sam veliki župan ljubljanski, ki je fla kolenih, silno trpeli izdal proglas, naj nihče ne napada prav dobro naši pristaši, ki še niso hranilnic in naj nihče ne ruši njiho-; pczafoili na Pirkmajerjeve in Žerja-vega kredita! Kdo ga pa je?! Mar vove Žagarje, vedo pa to prav do-mi,- ki vpijemo v enomer, naj se 'bro tu(li klerikalci, katerim je Žer-krivci primejo in primerno kaznu-! jav prav pošteno lomil prste. Toli-jejo? Gospod veliki župan bi bil preganjanja uradništvo in uči-storil veliko pametneje, če bi bil on teljstvo še ni pretrpelo kakor pod pravočasno posvaril hranilnice, naj zloglasno žerjavovo vlado. Temu svojega denarja ne vlagajo v Sla- neeuvenemu nasilju smo še le mi vensko banko! Ali mar ni bilo pri najpraviij temeljit konec in mi t. j. Clnim^nlTi' Vtnrklrl ^rl O/lnfvnfO Ir/vmioor. T-. i ■» ____i.^-JIS r>n Slavenski banki vladnega komisarja z odprtimi očmi? Odgovorite! Mi smo z dokumenti dokazali, da je bilo nakazanih od Slavenske banke dr. Žerjavu pol milijona dinarjev »za kulturne in prosvetne svrhe«, dr. Brezigarju tudi pol milijona dinarjev za »propagandne svrhe, dr. Lipoldu tudi pol milijona kron za kulturne svrhe, — Vsi ti gospodje so odlični samostojni demokrati. Tudi v uprav RR-vlada, smo vzpostavili zopet zakonitost in red v deželi, a ne samo za sebe, ampak za vse. Zakonitosti, ki smo ji pripomogli do veljave mi, so bili deležni seveda tudi eselesarji, ker je tudi za njihove uradnike, učitelje itd. začel zopet veljati zakon, ne samo za nas. Kaj pa delajo danes eselesarji v svojih li-Danes klerikalci bijejo lje, da RR vlada, v kateri je sedel tov. Pucelj, niti ene cerkve ni zaprla in niti enemu duhovniku ni prepovedala brati sv. maše ali pa poučevati krščanskega nauka! Resni-ea pa je dalje tudi to, da je bil tudi dr. Korošec minister za prosveto, toda katehetje v naši deželi še danes čakajo na doklade, ki bi jih lahko dal dr. Korošec z eno potezo peresa! Kako naj torej današnji klerikalci skrbe za kmete in delavce, ko se še za svoje duhovne so-brate niso brigali? Samo SDS in SDS in SDS. Kdor te dni bere »Jutro«, bi skoraj moral verjeti, da je vse, kar po Sloveniji hodi in lazi, vpisano pri SDS (samostojnih demokratih). Vsi možje v Soveniji so SDS, vse žene so SDS, vsi otroci so SDS, vsi biki so SDS, vse krave so SDS, vsa teleta so SDS in vsi voli so SDS. Vse je SDS! »Ilustrirani Slovenec« in Radič. V nedeljo je »Ilustrirani Slovenec« objavil sliko, ki predstavlja Stjepa-na Radiča s krono na glavi, za Ra-dicem pa korakata Albin Prepeluh in Ivan Pucelj, noseč po vzoru ministrantov Radičevo srajco kot ne-jkak »šlep«. Pod sliko pa je napisano sledeče: Nj. Vis. Stipica I. in Edini kralj vseh hrvaških »selja-kov« in njegova slovenska paža Albin Prepeluh in Ivan Pucelj. Potem pa: »Nihče še ni tako diskreditiral Hrvatov in toliko škodoval hrvaškemu narodu kakor njegov sedanji prežalostni voditelj St. Radič, zaradi katerega mora vsak prijatelj Hrvatov te iskreno pomilovati, da vodi njih usodo v tako resnem času tako neresen in vrtoglav človek. Upira se tedaj vsaki zdravi pameti, da hočejo nekateri »slovenski« ljudje vsiliti tega hrvaškega človeka celo nam Slovencem za voditelja in nekakega jeroba.« — Naša pripomba: »Neresni in vrtoglavi« Radič je dobil pri zadnjih volitvah »pol milijona hrvaških glasov. »Po »Slovencu« morajo biti vsi hrvaški kmetje, ki so glasovali za Radiča, sami neresni vrtoglavci! Na Hrvaškem živi torej (po »II. Slovencu«) pol milijona vrtoglavcev! Neresna in vrtoglava mora biti tudi naša državna vlada, ki je poslala neresnega in vrtoglavega Radiča na mednarodno konferenco Društva narodov v Ženevi. Neresni in vrtogla- zakaj se »Jutro« vanje tako zaletava? Nekje v Afriki žive grde živali, ki jim pravijo hijene. Te živali rijejo po grobovih in žro mrliče. Kaj so hijene tudi že vse SDS? Nova laž samostojnih demokratov. Samostojni demokrati, ki so doživeli s svojo lažjo o znižanju carine na uvoz vina iz Francije strahovito polomijo, so si izmislili ne-vo laž in trdijo, da so radičevci dobili od skrahirane »Slavenske banke« na milijone dinarjev v »propagandne svrhe«. Ne povedo pa niti imena, kdo da bi bil denar dobil, tudi ne, kdaj je kdo denar dobil, in ne objavijo nobenega dokumenta o tem! Mi smo pa objavili dokumente, in z dokumenti smo dokazali, da je bilo dr. Žerjavu, dr. Brezigarju in dr. Lipoldu nakazanih nekaj milijonov kron. Dalje trdijo, da so oni prejeti denar vrnili. Kdaj, kje in komu? Tega ne povedo! Niti v sanjah pa jim ne pride na misel, da bi objavili kakšno pobotnico, da so denar vrnili. S svojimi lažmi se ta demokrat, družba najbolj obsoja. Kmetje! Ali boste volili ljudi, ki lažejo, t. j. samostojne demokrate, ali tiste, ki so podprli svoje trditve z dokumenti? Za poštene ljudi izbira ne bo težka! V Zabukovju so ljudje razbili shod SLS. Klerikalci delajo sedaj odgovornega za svojo polomijo domačega župana. Zakaj pa prirejajo shode tam, kjer nimajo svojih ljudi? Zakaj se ne obrnejo za pomoč na orožnike? Nova razkritja pri Slavenski banlrč »Jutro« namiguje, da so lansko leto prejeli radičevci 10,000.000 K za propagandne svrhe. Iz knjig Slavenske banke se vidi, da je bil ta znesek nakazan zagrebškemu Židu Ervinu Weissu, bivšemu članu upravnega sveta Slavenske banke in prodajalcu trboveljskega premoga v Zagrebu ter francoskemu ži-jdu Desezu, bivšemu članu uprav-; nega sveta Trboveljske premogo-kopne družbe. Kam sta ta dva gospoda porabila ta velikanski znesek se danes še ne ve, domneva pa se, da je šel v podporo velekapita-lističnega časopisja, ki ga mečejo zastonj med kmečko-delavsko ljudstvo, da ga preslepe. nem svetu Slavenske banke so sedeli skoro sami odlični samostojni demokratje. Ti gospodje bodo torej že vedeli, kam je šel denar Slavenske banke! 150 milijonov dinarjev niso mačkine solze in se ne izgubi kar tako! Zakaj nam gospodje tega ne pojasnijo? Odgovorite! Dokumente, prosimo, dokumente! Po poročilu »Jutra« je rekel na na shodu na Raki tajnik SDS dr. Rape, da so znani gospodje demokrati od Slavenske banke njim nakazani denar kasneje vrnili! Naj nam g. dr. Rape ne zameri, če mu povemo, da njegovim besedam ne moremo verjeti tako dolgo, dokler ne pove, pod katero številko in v katerih bančnih knjigah ie vrnjeni denar vknjižen! Mi smo objavili dokumente, iz katerih je razvidno, , stih? Danes klerikalci bijejo po _„. . ------------------- - nas kakor pobesneli, menda v za- j vi morajo biti po »II. Slovencu« tudi -'hvalo zato, ker smo mi razbili na-j vsi v Ženevi zbrani svetovni politi- 11 T VAA v_» uutvj -------------I —- • * sil je, ki je bilo tudi njih! Res je že, j ki in državniki, ki so Radiča v Ze-da očitajo nasilje Žerjavu, toda na: nevi trpeli med seboj in poslušali nas, ki smo vpeljali zopet veljav- njegove govore! Skratka, cela Evro-nost zakona, pljujiejo ogenj in žve-« pa in ves svet je neresen in vrto-plo desetkrat bolj kakor na demo- glav, samo »II. Slovenec« je pame-krate. Pokvarjena gospoda je injten! Za silno neresne in vrtoglave ostane pokvarjena gospoda, pa naj ljudi pa mora smatrati »II. Slove- bo liberalna ali pa klerikalna. Vrzite jo pri volitvah ven iz svoje srede! Mi — brezverci.' »Slovenec« in »Domoljub« ne moreta svojim ovči-cam dovolj dopovedati, kakšni haj-duški Turki da smo. Ne manjka mnogo, pa nam bodo še očitali, da hočemo samega papeža "ubiti. Resnica pa je in sicer resnica, ki jo lahko dokaže m o z zahvalnimi pismi, da je Radič vrnil samostanskim šolam v Škof ji Loki in v Mariboru pravico javnosti, ki jim jo je bil bil vzel Pribičevič. Resnica je da- nec« slovenske kmete, če misli, da bo s takimi trapastimi neslanostmi omajal spoštovanje slovenskih radičevcev do Radica, Puclja in Prepeluha. Če bi bila vsaj karikatura komu podobna, bi nič ne rekli, ampak bi se smejali, toda še slika je brez vsakega soka in medla in neokusna do skrajnosti. Radičevcev ni več! »Jutro« piše, da radičevcev v Sloveniji ni več. Katko pa to, da hodita tov. Pucelj in Prepeluh še vedno na shode? Ali hodita nazaj z onega sveta? In če so radičevci že vsi izumrli — Vse cenjene tovariše naročnike, ki doslej še niso poravnali naročnine za letos, pozivamo, da čim preje store svojo dolžnost. Vse tovariše organizatorje, ki so prejeli po več izvodov lista prosimo, da ga razdele med kmetovalce v svojem okolišu in nabirajo pri tej priliki nove naročnike. Ta teden smo poslali zaupnikom nabiralne pole za nove naročnike. Kdor jo ni prejel, naj to takoj javi. da mu jo dopošljemo. Upravništvo. Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKA-TETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. Novice in razno. Pozor somišljeniki in ! Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da nameravajo demokrati zadnje dni volilne borbe spustiti v svet še par tako smrdljivih laži kakor je bila ona o vinogradnikih. Opozarjamo vse, naj ne verujejo popolnoma propadli in od Slovencev zavrženi de-mokratariji! RAZPORED JAVNIH SHODOV SLOV. KMETSKE STRANKE V PREVALJSKEM OKRAJU: 1. Dne 15. jan. 1927: Mu ta, ob 10. uri. — Bende, Neu-ner. Marenberg, ob 19. uri. — Bende, Neuner. 2. Dne 16. jan. 1927: Remšnik, gostilna Kaiser, ob 12. uri. — Bende. 3. Dne 17. jan. 1927: Libelice, ob 9. uri. — Novačan, Neuner. Brezno, ob 17. uri. — Novačan, ' Neuner. 4. Dne 18. jan. 1927: Dravograd, ob 19. uri. — Novačan, Neuner, Stoklas. 5. Dne 19. jan. 1927: Ribnica na Poh., ob 17. uri. — Bende, Škrabar. Vazenica, gostilna Lobewein, ob 19. uri. — Novačan, Neuner, Stoklas. 6. Dne 20. jan. 1927: Guštanj, ob 9. uri. — Novačan, Neuner, Stoklas. Gortina, ob 14. uri. — Bende, Škrabar. Trbonje, gostilna Lauko, ob 17. uri. — Novačan, Brajnik, Stoklas. 7. Dne 21. jan. 1927: Črna, restavracija Kruleč, ob 9. uri. — Novačan, Kuhar. Mežica, gostilna Stopar, ob 17. uri. — Novačan, Stoklas. 8. Dne 22. jan. 1927: Prevalje, restavracija Rozman, ob 19. uri. — Novačan, Stoklas. V Vidmu - Dobrepoljab bo shod Slovenske kmetske stranke v nedeljo dne 16. jan. 1927. Kraljevo božično povelje. Kralj Aleksander je povodom pravoslavnih božičnih praznikov naslovil na vojsko in mornarico naslednje božično povelje: »Povodom svetih praznikov Kristusovega rojstva čestitam oficirjem in vojnim uradnikom, podoficirjem in vojakom drage mi vojske in mornarice in jih pozdravljam s »Krist se je rodil!« Srečni prazniki! Aleksander.« Kraljevi darovi ob priliki praznikov. Za božične praznike je daroval kralj osrednjemu odboru vojnih invalidov 25.000 Din, mestnemu odboru 10.000, Narodnemu gledališču v Beogradu 25.000 in siromašni deci 5000 Din. Poleg teh darov v denarju je poslal kralj slepim invalidom v Zemunu lin siromašni deci železničarjev, ki stanujejo v vagonih, večjo količino živil in obleke. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Minister prosvete bo predložil te dni ministrskemu svetu skupno spomenico »Slovenske Matice« in ljubljanske univerze za ustanovitev akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Akademija naj bi se ustanovila še tekom letošnjega leta. Povečane zaloge zlata pri Narodni banki. Koncem leta 1926. je zaloga zlata pri Narodni banki dosegla 85.7 milijonov zlatih dinarjev, kar predstavlja pri današnjem kurzu 940 milijonov papirnatih dinarjev. Ta zaloga zlata je od leta 1922. stalno naraščala; koncem leta 1922. je znašala 64 milijonov zlatih dinarjev, koncem 1924 72.3 milijonov zlatih dinarjev, koncem leta 1925. 75.9 milj. zlatih dinarjev in koncem 1926. 85.7 milj. zlatih dinarjev. Zlato kritje našega obtoka bankovcev je torej doseglo 16.2 odstotkov. Dr. Rybaf nevarno obolel. Šef oddelka za mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu, poslanik dr. Otokar Ryba? je nevarno obolel. Pri pogrebu poslanika Pante Gavriloviča se je bil močno prehla-dil, vsled česar je dobil pljučnico. Zdravi se v sanatoriju na Vračaru v Beogradu. Dasi je njegovo stanje kritično, upajo zdravniki, da mu rešijo življenje. Nov železniški pravilnik. S 1. marcem stopi v veljavo nov prometni pravilnik državnih železnic. Pravilnik, ki vsebuje nekatere iz-premembe, bo veljal za vso državo. Samomor v Ljubljani. V sredo dne 5. t. m. je skočil z okna tretjega nadstropja hiše v Kolodvorski ulici št. 7 g. Ivan Kraker ml. in obležal na mestu, mrtev. G. Kraker je sin vodje znane potniške preko-oceanske agenture. Truplo mladega moža so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Vzrok samomora ni znan. Samomor orožnika. V Križu pri Zagrebu se je ustrelil orožniški desetnik Ivan Prpič. Vzrok samomora je neznan. Redka riba v Šibeniku. V šibe-niškem kanalu so tamkajšnji ribiči ujeli ribo, ki živi na obalah Afrike in je zelo redka. Imenuje se morska miš. Ujeti komad je dolg dva in pol metra. Ribo so preparirali za šibeniški muzej. Samomor radi bede. V Sarajevu je skočil v Miljačko 40-letni Mojzes Atlas. Stražniki so ga pravočasno opazili in so ga rešili. Toda predno so ga prepeljali v bolnico, je že umrl. Samomor je izvršil vsled bede. Prost prevoz naše živine preko Ogrske v Avstrijo. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je ukinilo zahtevo po posebnih dovoljenjih za prevoz naše živine preko Ogrske v Avstrijo, ker je naša država med tem sklenila z Avstrijo posebno veterinarsko konvencijo. Reparacijska kvota za Jugoslavijo. Iz reparacij, ki jih dajejo Nemci, so nakazali Jugoslaviji za čas od 1. septembra do 31. decembra 1926 znesek 59,749.483 mark. Ta znesek se porabi za plačilo stvarnih dajatev, ki jih je dala Nemčija že vnaprej. Poleg omenjene vsote ima dobiti Jugoslavija še 14 mili- jonov zlatih mark, tako da bo znašal skupni jugoslovanski reparacij-ski znesek zadnjih lanskih štirih mesecev skoraj 74 milijonov mark. Jugoslovenski mizar podedoval v Ameriki milijone. Mizar v Subo-tici G juro Ziegler je postal čez noč stokratni milijonar. Podedoval je po svojem stricu v Ameriki 4 in pol milijonov dolarjev. Značilna za mentaliteto novega multimilijonar-ja je izjava, ki jo je podal novinarjem, ki so ga vprašali, kaj bo počel s tolikim denarjem, odgovoril jim je namreč; da bo zidal v Subo-tici hiše, da ublaži stanovanjsko mi-zerijo, da bo zaposlil v svoji delavnici veliko število delavcev ter dal končno mestni občini večje posojilo, da modernizira mesto. Naši amerikanski rojaki zopet za naše poplavljence. Uprava lista »Glas Naroda« je poslala Ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa zopet 789.95 dolarjev v korist naših poplavljencev. Ves prejeti denar se bode porazdelil v smislu navodil, ki so jih darovalci sporočili. — Našim amerikanskim rojakom naj bode izrečena tudi tem potom ponovno iskrena in najpri-srčnejša zahvala za vso požrtvovalnost. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS v Ljubljani. Izseljevanje iz naše države. Glasom uradne statistike se je (izselilo iz naše države tekom meseca septembra lanskega leta 976 oseb. Od izseiliencev odpade 345 oseb na j Dalmacijo, 236 na Hrvatsko, 188 na ' Vojvodino, 104 na Slovenijo. 33 pa na Črno goro. Izselilo se i:ih ie v ' Zediinjene države 317, v Argentini-jo 286, v Avstralijo 140, v Kainado 85, v druge države pa 48. Število izseljencev je napram letu 1925. padlo. Leta 1925. je znašalo namreč 1123. Novi tovorni listi. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na razglas o novi emisiji tovornih listov za notranji promet v »Uradnem listu« z dne 31. decembra 1926, kos 121. stran 819. Zamena starih tovornih listov za nove se zaključi nepreklicno z 31. marcem 1927. Okrajna organizacija za radovljiški okraj javlja, da priredi 17. jan. 2 do 3 shode. Enega v Bohinju, zvečer ob 7. uri pa na Bledu v hotelu Kaps. Ta shod velja za Gornje Rib-no in Bled z okolico. Na shodu govore Pucelj, Vidic in Ažman. CELJSKA JILNICA i V lastni lati Narodni dom Stanja IsraffBsitk «t@$ mi Dir? 5Q,0Q0J0^~ Sprejema hranUne vloge na ksajišetee In fetcočf račun ter j Iti Izplačuje hranilne točno in Stsefe &amt>t * mam 4,000.000-. nudi asa Iste najboljše obrestovanfe in največjo varnost. lasvršufe vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje in prodaja devize In valute. PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNIN TRGU. Za ceste na Gorenjskem. Po po- poleg njega, sta bila rešena. Vod-vodnji katastroli, ki je zadela Go-jnika partije, učitelja smučanja in renjsko, je tov. Ažman napisal ob- j štiri druge turiste so potegnili mrt-širno poročilo in ga izročil osebno ve iz snega. Treh oseb doslej niso ministru Puclju v nadaljno intervencijo, ki je imela pozitiven uspeh. Novi minister inžener Košutič (ra- našili ter so nedvomno že davno mrtve. imvi _________v„ Konkurzna statistika Slovenije v dičevec) je v ta namen podpisal 1. 1926. V letu 1926 je bilo v Slove-ukaz, da se izplača vsoto 500.000 niji razglašenih 77 konkurzov (v dinarjev. Kje sta Žerjav in Korošec? letu 1925 78). Od tega števila odpa Volkovi v Hercegovini. V notra-nicsti Hercegovine so se pojavila velika krdela gladnih volkov. Zveri napadajo pri belem dnevu vasi in povzročajo prebivalstvu veliko škodo. Te dnii so se lotili v bližini Jablanca celo skupine kmetov, ki pa so se junaško branili ter ubili deset volkov. de na protokolirane tvrdke 29 (32), na neprotokolirane tvrdke pa 48 (46). Pri posameznih registriranih tvrdkah je bilo 18 (21) konkurzov, pri javnih trgovskih družbah 2 (5), pri družbah z omejeno zavezo 3 (3), pri delniških družbah 2 (1) in pri zadrugah 4 (2) konzurzi. Sušak hoče postati prosta luka. Volilni shod na Bistrici. V pon- Na inicijativo zveze trgovcev na Su .. . . j _.__»___i cnt-ii co io tam 7!!PPIfl Jllrpllfl <1a Rf deliek na sv. Antona dan ob pol 12. se vrši v jedilnici hotela »Mar-keš« na Bistrici shod, na katerem poročajo tov. Ivan Pucelj in kandidati SKS radovljiškega okraja za samoupravno skupščino. Udeležite se shoda polnoštevilno! Volilno gibanje. SLS je priredila preteklo nedeljo agitacijski shode, šaku se je tam začela akcija, da se osnuje odbor, ki naj dela na to, da se Sušak proglasi za prosto luko. Slaba žitna kupčija na svetovnih tržiščih. Splošen pojav na vseh važnejših žitnih tržiščih v zadnjih dneh je izredno majhna kupčija. Vzrok temu je splošno pričakovanje padca cen spričo ugodnih žetev v Argenti- piCl^niU ---*------' ' ---—O------ na katerih je poročal nositeli niih niji in Avstraliji, odkoder se blago liste gosp. Jan iz Podhoma. Shodi.ponuja v velikih količinah, so bili klaverno obiskani. V bistri- j Draga maroška vojna. Vojna v škem Prosvetnem domu je bilo n. Maroku je veljala Francijo 1 mili-x>r. vsega skupaj 36 poslušalcev, jardo 167,000.000 frankov. V ofen-Premleval je brošuro »Na novo de- živi Riffov od aprila do julija 1925 lo za avtonomno Slovenije«. Dru- je stalo nasproti Riffom 35.000 voja-gih nesreč ni bilo. _ !kov. V istem času je imela franco- V vsako kmetsko hišo »Kmetski ska vojska 6000 mož izgub, list«! V naši dolini agtitira od hiše | Zverinska mati. Kot poročajo iz duhovščina za »Domoljuba«. Naj- Hamburga, so našli te dni v neki prikladnejši odgovor na to je: V meklenburški vasi, ko so kopali ne-vsako kmetsko hišo »Kmetski list«! ki vodnjak, globoko v zemlji štiri Pristaši, vsi do* zadnjega na delo okostja. Oblasti sumijo, da gre za za to! ' j zločin neke sedaj poročene ženske, Španski kralj je pomilostil vse. je umorila svoje štiri nezakonske oficirje, ki so bili vsled sodelova- [ otroke, da se je mogla poročiti. Žen-nja pri zadnjem uporu obsojeni na «ka je bila aretirana. Žnjo vred so smrt. ! odgnali v preiskovalni zapor njene- — Mednarodni biro za pobijanje l,ga očeta, upokojenega železničar-revmatizma. Po inicijativi znanega ja, o katerem sumijo, da je bil pri nizozemskega zdravnika dr. van .zločinu soudeležen. Bremena se ustanovi mednaroden j Zarotnika raztrgala njegova last-biro za pobijanje revmatizma. Biro na bomba. Peruanska polioiia je .r rlrvnirnVi fiili- m^o^rlroT« na ded 7flrrvtl. Tia- bo imel v vseh večjih državah fili _ jalke ter bo izdajal poseben list, ki bo izhajal vsakega četrt leta in v katerem se bo zbiral ves materi,ial, ki bo rezul tiral iz raziskavanja revmatizma. Ukraden diamant Napoleona. Italijanski grofici Mocenni Faina je bil te dni ukraden med vožnjo v avtomobilu na poti iz gradiča Catte&un-go v Peruggio dragocen črn diamant, ki je bil nekoč last Napoleona. Grofica je hranila diamant v posebnem kovčegu. Podaljšanje policijske ure. Poli- prišla pravkar na sled zaroti, na perieni zoper življenje ^predsedni-ka Legui-o Neki bivši vojak je nameraval izvršiti na predsednika republike atentat. Ko je bila zarota razkrita, je hotel bivši voiak zakopati bombo na polju. Pri tem je bomba, ki je bila določena, da raztrga predsednika republike, eksplodirala ter raztrgala zarotnika same?a na kose. Nova zračna linija v sovjetski Rusiji. A er on a vtika je v Rusiji zelo razvita. Obstojajo številne zračne prometne pro?e ne samo z raznimi crska ura v okolišu policijskega; inozemskimi centri, marveč tudi v - T S-.Ui:--* .. ' .____:--,----Trt rlrv: ravnateljstva v Ljubliani in v me stu Mariboru se določa za gostilne do 24., za kavarne pa do 2. ure zjutraj. Odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listu«. Lavina zasula osem smučarjev. Iz Innsbrucka poročajo: Na novega leta dan se je pripetila pri Ziir-su na Arlbergu velika nesreča. Okoli 12. ure opoldne so opazovali ljudje v dolini ogromno lavino, ki se je valila s silnim truščem po gori navzdol. Lavina je pokopala dve skupini smučarjev. Takoj ie odšla v Ziirs rešilna ekspedicija. Neki gospod, ki je molel iz snega roko in neka dama, ki je bila pokopana notranjem prometu. Te dnii je bila otvorjena nova linija na progi Odesa—Carigrad, ki bo oskrbovala poštni in potniški promet. Prodaja posestev v sovjetski Rusiji. V Gniziniji so prišle sovjetske oblasti na sled slučajem formelne prodaie posestev. Ker sovjetska zakonodaja privatno last glede zemljišč kategorično negira, so bili obdolženci obsojeni na izgubo zemljišč in kupnine. Ta prvi slučaj prodaje zemljišč v sovjetski uniji vzbuja v Rusiji splošno pozornost. Pijančevanje v Ameriki. V božičnih praznikih se je v Ne\vyorku tako pilo, da je vsled alkoholnega zastrupljenja umrlo 15 oseb, nad 300 jih pa leži težko bolnih v bolnicah. V Ameriki se pijančuje menda sedaj še bolj kot poprej, ko še niso imeli prohibicijskega zakona. Koliko zaslužijo ameriški prvovrstni bokserji. Gene Tunney, novi svetovni prvak v boksanju, nastopa v nekem varieteju v St. Luisu. Tedensko zasluži 350.000 dinarjev. Če se le ne bo polenil, oziroma če se ne bo udal pijači, ki je tudi v »suhi« Ameriki bogatašem dostopna, ali pa ženskam, bo zaslužil še težke milijone. Nov opojen strup. V Milanu je bil te dni aretiran znan tihotapec s kokainom, Moschini. Pri njem so našli 200 g nekega tajinstvenega opojnega praška. Neznani strup v seznamu prepovedanih narkotičnih sredstev sicer ni naveden, vendar pa govori vse za to, da učinkuje prav tako usodepolno kot kokain. Organizacija beračev. Primo de Rivera, diktator v Španiji, je razpustil te dni originalno organizacijo beračev v Madridu. Organizacija je štela 120.000 članov. Član je postal lahko vsak španski državljan, ki je živel izključito od beračenja. Organizacija je imela popolnoma moderno urejeno tajništvo, v katerem je bilo zaposlenih devet pisarniških moči, med njimi dva tajnika. Prvotno je bila zamišljena ta organizacija samo za mesto Madrid, pozneje se je razširila preko vse države. Kdor pozna španske razmere, ve, kako veliko moč imajo na Španskem berači. Njihova moč meji skoraj na teror. Berači tvorijo poseben stan. Doslej so bile mestne oblasti lopovom nasproti brez moči. Večina teh lenuhov je bila mnogo bolje situirana kot najbolje plačani pripadniki pridobitnih kro-gov. Za 25.000 funtov sterlmgov diamantov zaplenjenih. Te dni so zaplenili londonski financarji nekemu mornarju, ki se je pripeljal v London na, nekem inozemskem paimiku, za 25.000 funtov sterlin-gov diamantov. Mornar je imel skrite dragulje v stari nogavici. Londonska carinska oblast domneva, da ima opraviti s članom dobro organizirane tihotapske družbe, ki iztihotaplja dragulje preko belgijskih luk iz Evrope. Strašen samomor. V Neaplju je izvršila te dni neka 50 letna žena radi neozdravljive želodčne bolezni samomor s tem, da se je bila s steklenico po sencu, dokler se ni zgrudila smrtnonevarno poškodovana. Originelna samomorilka je poškodbam kmalu nato podlegla. Katastrofalna eksplozija v San Franciscu. Iz nekega dvigala na električni po^on je odskočila te dni v ooslopje »First National Banke« v San Franciscu iskra, ki je užgala okoli 5000 kubičnih čevljev plina, ki je uhajal iz poškodovane cevi. Sledila je silna eksplozija, ki je razrušila bančno poslopje in vsa sosednja poslopja ter zahtevala tudi večje število človeških žrtev. • * • Listnica uredništva. Župan I. S. v Z. Župan ni odgovoren za red na volilnih shodih. Če SLS ne more držati reda, naj se obrne za pomoč na orožništvo. Sv. Rok. Umrl je naš ugleden in zvest pristaš Mihael Komar, posestnik in gostilničar pri Sv. Roku. Bela Krajina. Tovariš Stubler je priredil več shodov in sestankov v Beli Krajini. Vsi sestanki so dokazali, da ljudstvo prav pojmuje kmetski pokret in da bo stranka napredovala. Skrajno grd in surov nastop klerikalnega velmoža na sestanku v Rosalnici pa moramo ožigosati. V polni sobi je med govorom nekje v kotu nekdo cel čas psoval k. t. g. Pri Treh farah je zazvonilo poldne, govornik je prekinil govor in navzoči so odmolili »Ave«. Po imolitvi pa se dvigne oni surovež v kotu ter s primerno gesto zopet ponovi prejšnjo psovko in vsem zborovalcem strahovito prekolne mater. Ugotovilo se je, da je to cerkveni ključar in cerkovnik pri Treh farah. Vprašamo č. duhovščino v Metliki, ali more ta mož po takem nastopu še ostati cerkveni ključar in cerkovnik na tako slavni božji poti kot so Tri fare? SLS pa taki pristaši delajo sramoto. Raka. S francoskim vinom bi radi lovili demokratarji kmečke glasove, pa tudi to ne gre. Je pač pre-neumen lim. Čudno, da edini pravi kmet Šribar, ki je šel med škri-ce, ne zna zračunati, koliko je to 50 zlatih par od litra. Povemo mu mi navadni kmetje, da je to 22 kron od litra, fraht iz Francoskega čez celo Italijo in drugi stroški pa tudi precej znašajo. Vino je pa pri nas mnogo ceneje, kakor sama carina in prevoz. Še več AakUi JbrfS^ bankarji posrvmtali, ki ne bodo držale. Naš Šribar se bo moral nekaj časa še rajtat učit. Zato bomo mi vsi kmetje volili domačina im-ženerja Zupančiča, ker ga vsi dobro poznamo in ga pozna tudi Šribar, ld sam dobro ve, da bo Zupančič več zalegel za naš okraj kot deset Šribarjev. On je posestnik med nami in inžener. Ima tudi veliko več v glavi. Mi bomo volili po pameti in tistega, ki ima za to vse sposobnosti. Studenec pri Krškem. Tukaj se je izneveril kmetski stranki Jožef Žnidaršič, dosedaj član tukajšnje krajevne organizacije Slov. kmetske stranke na Studencu. Ta revček je šel k Žrjavovi stranki, češ, bom oblastni poslanec. Tudi kandidira kot četrti na Žrjavovi SDS listi za krški srez. Mi kmetje ga prav iz srca privoščimo demokratom. S tem frfulinom so se sčistile naše kmetske zdrave vrste v okraju. Zagotovimo pa ti, Jože, da bo dobila tvoja skrinjica namesto kuglic samo fige. Dobil ne boš niti toliko glasov, kol-kor imaš prstov na roki. Mi kmetje bomo volili in spuščali kroglice samo v drugo skrinjico »Slov. kmetske stranke«. — Kmet iz občine Studenec pri Krškem. Semič. V Semiču se je vršil v nedeljo 9. t. m. ustanovni občni zbor mlekarske zadruge v šolskih prostorih. K ustanovitvi zadruge je mnogo pripomogel naš srezki ekonom Kenda, ki je na vseh sestankih kmetovalcev obrazložil pomen mlekarske zadruge. K zadrugi je pristopilo takoj prvi dan 140 članov. PO SVETU. PREMETENI GOLJUFI. V Parizu so se v neki vili shajali 3 Holandci in 2 Poljaka, ki so imeli v svoji sobi razne fotografske aparate in posode za razne barve. Policiji je postalo to sumljivo, ker je mislila, da so to ponarejevalci denarja. Prijeli so jih in odgnali na policijo. Tam so podali sledečo, dokaj čudno izjavo. Oni so varali vse one lakomnike, ki bi hoteli na ra čun drugih živeti, posebno pa ponarejevalce denarja. Tako so do bili nekega takega lakomnika, ki bi rad- ponarejeval dolarje. Rekli so mu, da imajo oni take priprave, da bi iz jednega dolarja naredili 100. Res je v ta namen izročil 100 dol., da bi jih dobil nazaj 10.000 dol. Denar so dali v poseben stroj in naenkrat se je užgalo v stroju in zgorel je ves papir, toda s posebno pripravo pa se je obvarovalo ognja tistih pravih 100 dol., ki jih je dal lakomnik. Lakomnik pa je, misleč, da so tudi ti dolarji zgoreli, žalostno odšel, premeteni goljufi pa so spravili denar v svoj žep. Policija je dognala, da je izpovedano resnica in jih izpustila. PREDPUST NA GRŠKEM. Kako se pri nas ženijo, to ve vsak, zanimalo pa bo gotovo naše čitatelje, kako se ženijo v Grčiji. V glavnem mestu Atenah je običajni ženitbeni trg. Tam se zbira mladi ženski svet, ki je zrel za ženitev. Sem se shaja mladi moški svet, ki poskuša srečo zdaj pri eni zdaj zopet pri drugi. Tako se med seboj spoznajo in v mnogih slučajih ima to tudi uspeh. Po deželi so v navadi posebni ljudje, ki se pečajo s poslom, da spravljajo mladi svet skupaj. Seveda se to godi le med stariši, tako da mladenič in mladenka o tem nič ne vesta in se spoznata šele pred oltarjem. DAVKE VRAČAJO. Pa ne pri nas, ampak v Ameriki. Ameriški finančni minister je vrnil vsem onim davkoplačevalcem, ki sc bili protizakonito obdavčeni, ves davek nazaj v znesku 35 milijonov funtov šterlingov. Znani boga- jjjnTriti^^^ taš Rochefeller je dobil nazaj 16 tisoč funtov šterlingov, pisatelj R. Kippling pa 12.000 funtov šterlingov. KOLO USODE. Bivši perzijski kralj se preživlja v Parizu kot prodajalec parfumov. Podobno usodo imajo tudi razni bivši ruski generali in ministri, razne ruske princezinje in knegi-nje, ki niso imele prej drugega dela, kot da so se vsak večer zabavale in plesale, morajo sedaj skušati težo življenja. Na druge stroške živeti je lahko, težje pa je na svoje. PETROLEJ IZ PREMOGA. Kako je napredovala znanost in tehnika, nam kaže dejstvo, da so iz premoga naredili petrolej in bencin. Iznajditelj je prof. Fr. Bergius iz Heidelberga. Iznajdba je tako kolosalnega pomena za vso Evropo, kakor je bila svoj čas iznajdba železnice. Iz 1000 kg premoga se da narediti 525 kg petroleja. Cena 1000 kilogramov stane približno 90 mark (1200 Din). Petrolej bo torej za več kot polovico cenejši. V Nemčiji že grade velikansko tovarno, pri kateri je zaposlenih 20.000 delavcev. To bo največja tovarna v Evropi. ŽELEZNICA DANES IN NEK0C. Malo je ljudi pri nas, ki se ne bi še vozili z vlakom in malokdo pomisli na nevarnosti. Včasih pa se je vsak prej trikrat premislil pred-no je šel na vlak. Mož angleške kraljice Viktorije je moral prositi svojo ženico, da bi vendar enkrat šla na vlak. Šele leta 1848 se je prvikrat vozila in kadar se je morala pod silo prilik voziti z vlakom, je bila zelo nervozna. Ko se je nekoč vozil angleški kralj z vlakom, je po vožnji stopil k strojevodji in mu rekel: »Prosim, da drugič ne vozite tako hitro.« Sedaj bi se takemu kralju vsi' smejali. Gospodinja in gospodar. Nastelja za mlade prašičke. Večkrat je vzrok različnim boleznim pri prašičkih mokra, plesniva ali celo nagnita slama, ako se je prašičkom z njo nastiljalo. Kakor se ne sme pokladati drugi živini take slame, toliko manj se jo sme rabiti za prašičke. Prašički sicer slame ne žro, dokler se jih ne odstavi, ri-jejo pa po nji in vdihavajo pri tem vase kužne snovi, ki pridejo tudi v njih želodček. Poslednji pa je pri prašičkih zelo občutljiv, ker je po-temv zrok, da dobijo grižo. Taka pokvarjena in prašna slama povzroči pri prašičkih tudi kašelj. Krvave madeže izperi hitro z milom in gorko vodo. Močno belo tkanino namili suho in deni na solnce. Ko izgine na solncu madež, izperi milo. Barvano blago namoči v oso-ljeni vodi in izperi kadar je izjedla sol kri, ne jemlji pa sode, ki razje barvo. Pri občutljivi barvi naredi krompirjev škrob, namaži ž njim madež in odkrtači, kadar se posuši. To ponavljaj, dokler ni izpil škrob madež. Če pereš, jemlji pri fini tkanini je pravo fino milo. Kako se pere kožuhovina? Navadno milo kuhaj v vodi, da se raz-stopi. V razstopino, precejeno skozi prt in napol ohlajeno, pomakaj belo kožuhovino in vselej prav rahlo ožini. Enako pomakaj potem v kap-nico ali dežnico. Kožuhovino posuši na zraku, potresi z zdrobljenim škrobom, izkrtaei in z mehkim jermenom izpraši. Kako se zatre predenica? Ako si zapazil gnezdo predenice, ne pokosi in požanji samo one detelje, ki je prepredena s predenico, ampak pokosi še za kakega pol metra naokrog navidez zdravo deteljo. Ono navidez zdravo deteljo spravi v kako rjuho ali vrečo, se- I Ako hočete biti lepi ^ alko so hočete veseliti nad svojim dobro negovanim licem, svojima rokama 'in svojimi vednio lepše poetajajočimi lasmi, uporabljajte tudi Vi kot mi: Fellerjeva mila zdravja in lepote z marko »Elsa«, najplemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ki se vpijejo v kožo in jo oplemeinfju-jejo. Poizkusite enkrat: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa rumenjakov« milo, Elsa glicorinsko milo, Elsa boraksovo milo, Elsa katransko milo, Elsa milo za brijte in nikdar ne boste hoteli uporablja ti drugega mila. Za poizkus 5 kosov Elsa-mila že z zavojnino in poštnino vred 52 Din. Fellerjeva kavkaška pomada za obraz in zaščito kože »Elsa«; ona Vam ohrani mladost in lepoto, gladi gube na k.»ži in jo dela gibko, bar-žunasto mehko. Strmeli boste, kako hitro Vam ginejo pege, mozoloi, so-jedai, razpokana in rdeča mesta. Fellerjeva močna »Elsa« pomada za rast las zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prHaj, dela krhke lase mehke, gibke In pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh pomad z zavojnino in poštnino vred 38.— Din. Te cene se razumejo le, če se pošlje denar vnaprej, ker se proti povzetju poštnina zviša za 10.— Din. Naročila nasloviti razločno tako-Ie: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Donja Stubica, Elsatrg 344, Hrvatska. KMETSKI HRANILNI in POSOJILNI DOM Rabin poštne hranilnice šte*. 14.257 # reg. zadr. z neom. zov. Brzojavke: ..Kmetski dom". Telefon Štev. 247 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, priti. Daje: Posojila. na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. Dovoljuj« kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Obrestuje vlOe na brez od- knjižice /O povedi čistih Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik od 8. — 12. V, in od 3. — 4. 7,. Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ca v KAMNIKU na Glavnem trgu veda le tedaj, če ni na njej prede-nice v cvetju ter jo daj živini. Ko jo neseš, pazi, da je ne raztreseš po deteljišču. Vso s predenico pre-preženo deteljo pa pusti na licu mesta, primešaj ji suhe slame, pri-lij nato petroleja in zažgi. Ko je vse zgorelo, prekoplji ono mesto kake 4 cm globoko z lopato ali pa ga prestrgaj z železnimi grabljami. Spravi to zemljo na kup, pomešaj med njo slamo in tudi to sežgi. Črna prst je v vrtnarstvu neobhodno potrebna. Črno prst dobiš iz listja ali komposta, ki ga spraviš v kup in tu večkrat pre vržeš. Da se spremeni listje v prst, potrebuje navadno dve leti. Bolj hitro dobiš črno prst, če deneš listje približno pol metra na debelo in ga nato po-liješ s straniščnico. Vrhu te deneš novo plast listja. V aprilu pogrneš kup z zemljo in zasadiš nanj kumare, melone ali buče; jeseni kup prevrzi. Naslednjo pomlad se spr-hlo listje že lahko rabi. Kako naj se ravna z zmrzlimi rastlinami? Mnogokrat se prigodi, da zmrznejo cvetlice v sobi ali drugi shrambi vsled hitre izpremembe toplote na prostem. Zato pa še ni treba misliti, da so že popolnoma pokončane, kajti stanični sok, ki povzroči, ko zmrzne, da končajo, zmrzne šele pri jako nizki toploti. Seveda končajo zmrzle rastline, ako jih kar naenkrat preneseš v toplo sobo. Zato jih nesi rajši v tak prostor, katerega toplota je ravno nad ničlo. Pa tudi škropljenje z mrzlo vodo pomaga^ da se polagoma otajajo. Svoji k svojim! lijeJokli! Kadar kupujete v mestu svoje potrebšč ne, podpirajte v p. vi vrsti trgovce, ki v našem listu nud!jo svoje blago. Svoji k svojim! RESTAVRACIJA Pod Skalco Ljubljana, Mestni trg 11 toči vedno sveže pivo, pristna domača črna in bela vina ter po-streza z fino kuhinjo. Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo priporoča Josip Uran. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo: Premog, domači iti inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe. KovaSki premog vseh vrst. Koks, livarniški, plavžarski in plinski. Briketi. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 15/1. Prcklic. Podpisani J o I e Bohinc, p. d. Lc-liarč, posestnik v Trbojah, preklicu-jem in obžalujem, kar sem govoril o Ivanu B redarju, narodnem poslancu in posestniku iz Hrast, ja pri Kranju dne 6. decembra 1926 po shodu Slovenske kmetske stranke v gostilni Petra Maserja v Kranju glede davka na ročno delo, ker sem bil napačno informiran in poučen. Zahvaljujem se Ivanu Brodarju, da je odstopil ob obtožbe. V Kranju, dne 28. decembra 192«. Jo/e Bohinc. Lepo cepljeno trsje (selekcijonirano), močno kostanjevo kolje in gabrove sadike za ograjo prodaja po nizki ceni Anton Kupčič, Ptujska gora. TISKARNA »MERKUR« TN0V.-HDUST8USK/1 0. D, LJUBLJANI! Simon Gregorčičeva 13 TELEFON ŠTEV. 552 iimmflmtfram^mmnrcmitRKnfi' TISKA ČASOPISE, KNJIGE, POSETMICE. BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRO. TISKOVINE L T. D. imimnMitmmHmnHHiiifflmitHMmi Lastna knjigoveznica. Nudimo živinsko sol t vrečah po 50 kg i 250' Din, 100 kg franko na5f skladišče. Ekonom, osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. 1. Kaj je »Težakovo hranilno in zdra- vilno olje za živino«? To olje Je poseben preparat, ki vsebuje zdravilne snovi: Jod ln brom, ter zdravilne ln obenem zelo hranilne, za organizem neobhodno potrebne snovi: vi t a m i n e. 2. Za kaj se rabi »Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino«? To olje se rabi: » a) za zdravljenje zahiranih mladih praSičkov, odraslih praSičev, telet, goveda, žrebet in konj. b) Za pospeševanje pitanja praSičkov in praSičev ter za pospeževanje njihovega razplojevanja. 3. Kako se mora dajati »Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino« zahirani živini? To olje se mora dajati zahirani Živini na sledeči način: a) FraSičkom se daje pri vsakem obroku v hrano po eno kavlno žličko za vsakega, in sicer trikrat na dan. b) PraSlčem po eno navadno žlico, sicer pa kakor pod točko a). c) Tcfletom ln žrebetom po eno kavlno ilico zju-trai in zvečer, to Je samo dvakrat na dan. Olje se primeSa otrobom ali ovsu, ali pa se vlije v grlo. d) Zahirani govedi in konjem se daje to olje kakor pod točko c), samo s to razliko, da se daje po eno navadno žlico. 4. Kako se mora dajati »Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino« za pospeševanje pitanja? V te namene se daje. olje prvih 14 dni pri vsakem obroku po eno navadno žlico v hrano, ln sicer trikrat dnevno, po preteku 14 dni pa se daje po dve navadni žlici zjutraj in zvečer in po eno žlico opoldne. V vsakem slučaju mora biti olje dobro pomeSano s hrano. Pri tem se posebno poudarja, da se pitanje vrSi brez močnih krmil, kakor so koruza, otrobi itd. ter se tmM za pitanje z oljem samo krompir, repa. ko^eof" ln pesa "fer se ffiSČna krmila s tem prihranijo. ritnice na ta način traja približno d-va tn^aeca in pol in se rabi za enega praSiča približno dva In pol kilograma olja. Pripominja se Se, da zadnjih 14 dni pred klanjem ni potreba več dajati olja. 5. Kje in kako dobim »Težakovo hra- i nilno in zdravilno olje za živino«? j To olje dobim izključno samo pri tvrdki: M. TEŽAK - ZAGREB Gunduličeva ulica 13. v ročkah (kantah) od 5 kg po ceni 125 Din za eno | ročko in se poSilja s poStnim povzetjem. Tvrdka dobaviteljica Je dobila že več sto priznal- I nih pisem od svojih odjemalcev, kar Je najboljii do- ! kaz, da je to olje velikanske zdravilne in hranilne j vrednosti in da prekaSa to olje vsa druga sredstva, | ki se rabijo v slične namene. Ustanovljena 1. 1889. Telefon štev. 16. Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev. (Gradska štedionica) Prešernova ulica L Prešernova ulica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.533. Stanje vloženega denarja nad 1000 m liionov kron. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hra-nilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vs m premoženjem ter davčno močjo. Vurav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Amer ki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ke je denar tu popolnoma vaten.