Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23. — Tel. štev. 25-52.
67.
kos.
■ V LJUBLJANI dne 21. avgusta 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA
386. Uredba o spremembi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na •Dunaju, z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami.
387. Uredba o dopolnitvi zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in'Črne gore.
388. Naredba ministra za vojsko in mornarico o pomožni vojski državne obrambe.
389. Navodila za izvrševanje uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—december 1940. in januar—marec
1941. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam.
390. Odločbe o činu raznih šol in tečajev.
391. Prepoved izdelovanja gumijevih predmetov.
392. Provizija trgovcem z drvmi na debelo.
393. Banova odločba o sezonskem veterinarskem pregledu klavne živine, mesa in mesnih izdelkov ter zgraditvi javnih klavnic oz. opremi večjih klavnic z laboratoriji.
394. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
386.
Uredba*
o spremembi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, z dne 16. decembra 1936., z vsemi njenimi
poznejšimi spremembami in dopolnitvami.**
Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. in § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole uredbo o spremembi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, z dne 16. decembra 1936., z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
Člen 1.
Drugi stavek točke 6. člena 10. uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, se spreminja in se glasi:
»Zavarovanci nimajo do 1. oktobra 1940. pravice do posojila ali odkupa.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgusta 1940., št. 182/LX/522.
** »Službeni list« št. 836/104 iz 1, 1936., št. 43/7 iz
1.	1938. in št, 69/12 iz JL 1939,
Člen 2,
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve y »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 3. avgusta 1940.; M. s. št. 1010.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
387.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo tole
uredbo*
o dopolnitvi zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore z dne
5.	decembra 1931., s spremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933.**
Člen 1.
V § 71. zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore se dodaje na koncu nov odstavek, ki se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	julija 1940., št. 156/LII/448.
** »Službeni Ust« št. 662/85 iz 1. 1931. in št. 385/59 iz 1. 1933,
»Pravnomočne sodbe agrarnih sodišč so izvršilni naslovi po zakonu o izvršbi in zavarovanju.«
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
y Beogradu dne 29. junija 1940.; M. s. št. 860.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
VI.	Maček s. r.	,
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 4. julija 1940., št. 150.)
388.
Naredba
ministra za vojsko in mornarico o pomožni vojski državne obrambe.*
Na podstavi členov 1., 10. in 51. uredbe o pomožni vojski državne obrambe in členov 1. in 16. zakona o državni brambi odrejam,
da se uvrstijo med obveznike pomožne vojske:
1. vsi moški, rojeni 1. 1923. in starejši do vstopa v stalni kader;
2. vsi stalno nesposobni moški, ki so zavezani plačevanju vojnice, a so sposobni za posle po uredbi o pomožni vojski državne obrambe;
3. vsi moški, rojeni 1. 1889. in starejši do dovršenega 65. leta, ki so sposobni za telesno delo, in do dovršenega 70. leta, ki so sposobni za umsko delo;
4. rezervni častniki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojne sile, ki so ali bodo oproščeni vpoklica k vojaškim edinicam v mobilnem in vojnem stanju, dokler traja potreba po tem, in sicer:
a) za potrebe prometne in poštno-telegrafsko-tele-fonske službe,
b) za dela v podjetjih, delavnicah in rudnikih, ki so popisani za potrebe državne obrambe, in
c) v državnih in samoupravnih uradih, zavodih in ustanovah;
5. moški, starejši od dovršenega 65. oziroma 70. leta,. ki izjavijo, da želijo biti uvrščeni v pomožno vojsko kot prostovoljci;
6. ženske od 17. do 50. leta starosti za opravljanje kmetijskih del, ki so neodložljiva. Uvrstitev teh oseb med obveznike pomožne vojske se odredi, kadar je po tem potreba.
V Beogradu dne 14. junija 1940.; št. 3883.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Milan D. Nedič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	avgusta 1940., št. 186/LX1/536. — Uredbo o pomožni vojski državne obrambe gl. »Službeni list« št. 249/45 iz 1. 1940.
Dne prvega avgusta tega leta je stopila v veljavo uredba o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1940. ter januar, februar in marec 1941. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam. Da bi ravnali vsi nakazovalci in računodajniki ob izvrševanju proračuna glede računovodstvene službe enptno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila*
za izvrševanje uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1940. ter januar, februar in marec 1941. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam.**
PRVI ODDELEK.
I.
Splošne pripombe.
1. Celotno poslovanje v vseh resorih se mora gibati izključno v mejah s proračunom odobrenih in predpisno otvorjenih kreditov. Za vsako ugotovljeno prekoračitev kredita in ustvaritev obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo nakazovalci in računodajniki po členu 58. zakona o državnem računovodstvu, § 23. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah in § 7., točki 1., finančnega zakona za leto
1939./40. Nakazovalci druge stopnje so poleg materialne odgovornosti po navedenih predpisih odgovorni po § 9. finančnega zakona za 1. 1939./40., katerega veljavnost je podaljšana s § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., tudi še disciplinsko za vsako angažiranje izdatkov iz državne blagajne brez predhodno otvorjenega kredita.
2. Način, kako se opravljajo nabave za državo, in postopek, po katerem se angažirajo in likvidirajo izdatki iz državne blagajne, sta predpisana v zakonu o državnem računovodstvu, pravilniku za izvrševanje določb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu in pravilniku o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Vsi državni organi, ki poslujejo pri izvrševanju proračuna razhodkov, se morajo strogo ravnati po teh predpisih; ob vsakem nasprotnem ravnanju se pokličejo na odgovor in jih zadenejo določene zakonske posledice.
3. Prve štiri dvanajstine, odobrene za mesece april-julij 1940., so skupaj s proračunskimi dvanajstinami za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941. ena proračunska doba in eno proračunsko leto 1940./41. Krediti, odobreni za to proračunsko dobo, izkazujejo nasproti prejšnjemu proračunu znatno zvišanje, katero so terjale gospodarske in nacionalne koristi države. Najsi je za dosego proračunskega ravnotežja dana možnost v povečanih dohodkih, vendar je glede na sedanje izredne razmere v Evropi, ki tudi pri nas niso ostale brez vpliva,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgusta 1940, št. 182,/LX,/523.
■ ** »Službeni list« št. 372/65 iz 1. 1940.
pri izvrševanju tega proračuna treba vse opreznosti, da se uporaba kreditov uravna po pritoku državnih dohodkov in da se tako pričakovano proračunsko ravnotežje tudi doseže.’
Zato se mi zdi nujno potrebno, da takoj poudarim, da so vsi nakazovalci dolžni držati se strogo določbe § 7. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941. glede angažiranja in trošenja odobrenih kreditov za materialne razhodke. Zato se vsem nakazovalcem naroča, naj v tej proračunski dobi pri opravljanju razhodkov sistematično varčujejo do najvišje mogoče mere in trošijo kredite samo v neobhodno potrebni meri in z najnujnejšimi zneski in se izogibajo vseh izdatkov, brez katerih je mogoče prebiti. Z drugimi besedami rečeno, treba je uvaževati, da krediti, odobreni s proračunom, ni da bi se morali otvoriti in izkoristiti do konca proračunskega leta v celoti samo zato, ker so določeni v proračunu, marveč naj se izkoriščajo zgolj le za nujne in neodložljive državne potrebe.
4. Kljub mnogim izdanim razpisom in naredbam se še Stalno dogajajo primeri, da se državnim uslužbencem prejemki neredno izplačujejo, najsi vzrok temu nerednemu izplačevanju ni v nedostatku potrebnih denarnih sredstev, ker se vse izplačevalne blagajne s temi redno in popolnoma zalagajo.
To neredno izplačevanje je povzročeno samo po nemarnem izvrševanju računovodstvene službe po posameznih organih, ki ne pazijo na to, da bi se opravila pravočasno vsa potrebna dejanja in pravočasno otvorili krediti v zadostnih zneskih. Plačilni spiski se ne pošiljajo izplačevalnim blagajnam do najdalj 20. dne v mesecu za naslednji mesec. Če se pa tudi pošljejo pravočasno, jih je treba zelo pogosto po večkrat vrniti nakazovalcem v popravo, ker so nepredpisno sestavljeni.
Zato opozarjam tudi ob tej priložnosti vse nakazo-valce in ostale pristojne organe, naj se povsem ravnajo po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih, kjer je jasno predpisano, kako se prejemki izplačujejo.
Finančnim direktorjem naročam, naj ukrenejo tudi s svoje strani vse, kar je potrebno, da se izplačajo prejemki pravočasno, in naj mi poročajo o vsakem nerednem izplačilu, da bi brez razlike odredil, česar je treba za pokaznitev vsakega nakazovalca II. stopnje ali drugega organa, po čigar krivdi se je izplačilo zakasnilo.
5. Ministrstva se opozarjajo, naj opravljajo vso ra-čunovodstveno-blagajniško službo z ministrstvom za finance zgolj le preko računovodstvenega odseka pri svojem ministrstvu.
6. Vsi uradi in naprave, pri katerih ni specialnega računovodstva z blagajno, morajo izročati vse ostvarjene dohodke pristojnim finančnim direkcijam v dobro zadevnim partijam proračuna razhodkov.
II.
Otvarjanje kreditov.
1.	V § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1.940. ter januar-marec 1941. je predpisano, da je čas od 1. aprila 1940. do 31. marca 1941. proračunsko leto 1940./41., za katero je treba sestaviti poseben zaključni račun.
Na podstavi tegft se smejo za prve štiri dvanajstine odobreni krediti izkoriščati do konca računskega leta
1940./41. Zato se vodi razvid o otvorjenih kreditih iz osmih dvanajstin v istih kontrolnikih, v katerih se vodi za kredite iz prvih štirih dvanajstin, ker so ti in oni ena celota. V zahtevah kreditov je zato treba navesti, da se zahteva otvoritev kredita v breme proračunskega leta 1940./41.
2. Državnim napravam, pri katerih poslujejo specialna računovodstva in blagajne, otvarja kredit ministrstvo za finance, oddelek za državno računovodstvo, pri blagajnah teh naprav samih na podstavi zahtev kreditov ministrstva, v čigar pristojnost te naprave spadajo. Blagajne teh naprav opravljajo izplačila iz otvorjenih kreditov po nalogih pristojnih nakazovalcev iz svojih dohodkov oziroma iz sredstev, ki jim jih daje na razpolago glavna državna blagajna, obračunjajo vse razhodke in dohodke in prejete vsote z ministrstvom za finance z obračunom, vse presežke dohodkov pa izročajo redno glavni državni blagajni, če jih ima katera izmed njih kaj. Ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva in ministrstvu za zunanje posle se otvarjajo krediti pri blagajnici glavne državne blagajne.
3. Vsi ostali državni uradi in naprave naj se obračajo radi otvoritve potrebnih kreditov na ministrstva, v katerih pristojnost spadajo. Po teh posebnih zahtevah sestavijo računovodstveni odseki teh ministrstev kreditne zahteve po veljavnih predpisih; te zahteve pošljejo oddelku za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance radi otvoritve kredita pri pristojnih finančnih napravah, ki opravljajo iz teh otvorjenih kreditov izplačila po naredbah in nalogih pristojnih nakazovalcev.
Krediti se otvarjajo tako za državne naprave, navedene pod 2., kakor tudi za vse druge državne urade in naprave štirimesečno, tako za osebne kakor za materialne razhodke izjemno od členov 9., 10. in 11. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih. Kreditne zahteve morajo biti sestavljene posebej za osebne in posebej za materialne razhodke.
4. Glede na določbo § 7. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., po kateri se smejo vsi krediti za materialne razhodke, odobreni za proračunsko dobo 1940./41., angažirati in trošiti samo v izmeri do 80%, in to po predhodno opravljeni predpisni otvoritvi, a odobruje angažiranje in trošenje teh kreditov čez to izmero minister za finance glede na dotok državnih dohodkov v proračunskem letu 1940./41., se naroča računovodstve-nim odsekom pri ministrstvih in specialnim računovodstvom in blagajnam, naj kredite za materialne razhodke predhodno znižajo za 20% celotnega zneska kreditov za materialne razhodke in šele po tej znižbi sestavijo kreditne zahteve in zahtevajo otvoritev od oddelka za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance po veljavnih predpisih; na unikatu kreditne zahtevnice mora biti ugotovljeno, da se je zadevna partija znižala za 20% celotnega letnega zneska.
Ce pa terjajo neodložljive in nujne državne potrebe angažiranje in trošenje kreditov tudi iz tega zneska 20% čez odobrenih 80%, naj mi pošlje resorni minister posebno zahtevo, toda šele, ko se poprej otvori in izkoristi 80% kredita; zahteva mora vsebovati nadrobno obrazložitev te potrebe. Šele ko dospeta moja odobritev in obvestilo o tem, se more zahtevati otvoritev kredita s posebno zahtevnico, na katere unikatu morata biti zapisana številka in datum moje odobritve.
Od prednjega postopka za otvarjanje kredita za materialne razhodke se izvzemajo spodaj navedeni krediti sedanjega proračuna, ki se smejo glede na potrebe, za katerih poravnavo so določeni, v celoti otvoriti brez predhodne znižbe za 20% in katerih otvoritev je treba zahtevati po veljavnih predpisih. '
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah:
1.	Vrhovna državna uprava:
part. 7, poz. 2, part. 9, 10, 16, 29, poz. 4, part. 30, 31, 34, 34a, 41, poz. 2, part. 47, 48, 52, poz. 2, part. 53, 63, 64 in 65.
2.	Ministrstvo za pravosodje:
part. 70, poz. 2, part. 71, 72, poz. 4, part. 73, 74, poz. 1, part. 83, poz. 4, part. 87, poz. 4, part. 95, 101, poz. 4, part. 102, 108, poz. 3, part. 112, poz. 4, part. 117, 121, poz. 3, part. 138, poz. 3, part. 145, poz. 3, part. 146, 150, 161, poz. 2, part. 162, 163, 169, poz. 2, part. 174, poz. 5, part. 181, poz. 3, part. 182, 183, 184, 190a, 194, 195, 196, 197, 198 in 199.
3.	Ministrstvo za prosveto:
part. 204, poz. 6, part. 206, 208, 210, 221, 222, 225a, 228, poz. 3, kolikor se nanaša na najemnino, part. 232, 233, 234, 235, 236, 247, poz. 5, 10, 11 in 17, kolikor se nanašajo na najemnino in zavarovanje poslopij in zbirk, part. 249, poz. 3, part. 255, poz. 1 in 7, kolikor se nanašata na najemnine, part. 267a, 272, 276, 276a, 277, 278, 286, 292, poz. 1, 2, 6 in 7, kolikor se nanašajo na najemnino, part. 297, poz. 1, kolikor se nanaša na najemnino, part. 298, 301, 305, poz. 1 in 2, kolikor se nanašata na najemnino, part. 306, 312, 318, 324, poz. 9, part. 326, 370, 371 in 371a.
4. Ministrstvo za zunanje posle:
part. 384, 385, 386, 387, 389, 395, poz. 2, kolikor se nanaša na najemnino in part. 396.
5. Ministrstvo za notranje posle:
part. 405, 407, 408, 418, poz. 3, 6,	18, 21, 24, 27,	30,
34, 36, 41, 43, 48, 54 in 59, part.	428,	poz. 3, kolikor	se
nanaša na izplačilo anuitet Državni hipotekarni banki, part. 435, poz. 6, part. 441, poz. 13 in 15, part. 446, poz. 4, in part. 447, poz. 5.
6. Ministrstvo za finance:
part. 451, poz. 8, part. 453, 455, 456a, 457a, 466, poz.	2 in 14, part. 471, poz. 2, in	part.	483, poz. 4.
7.	Ministrstvo za vojsko	in mornarico:
part. 2, poz. 3 in 4, part. 512, 518, poz. 8, part. 519, poz. 6, part. 530, 531, poz. 5, kolikor se nanaša na najemnino, part. 575, poz. 6, in part. 579.
8. Ministrstvo za gradbe:
part. 601, poz. 2, part. 602, 680 in 685.
9. Ministrstvo za promet:
part. 711, 716, poz. 3, part. 717, poz. 3, part. 722, 727, poz. 3, part. 742, poz. 3, part. 745, poz. 1 in 2, part. 746, poz. 1, part. 760, poz. 2, part. 761, 763, poz. 1 in 2, part. 770, poz.. 3, part. 773 in 774a.
10.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon:
part. 781, 784, 787, poz. 1, 2 in 3, part. 790, 791, 792, 793, 794, 795 in 808, poz. 3.
11.	Ministrstvo za kmetijstvo:
part. 827, poz. 3, part. 828, 829, 834, poz. 1, kolikor se nanaša na članske vloge naše države mednarodnemu uradu za živalske kužne bolezni v Parizu, part. 840, 842a, 843, 847, poz. 17, part. 858v, poz. 2 in 6, part. 861d, poz. 2, part. 864, poz. 12, part.	868,	poz. 25, part.	874,
875, 876, 924, poz. 2, part. 926, 927, 928,	929, 930	in	931.
12. Ministrstvo za trgovino in industrijo:
part. 936, poz. 3, part. 937, 938, 948, 949, 956, poz. 3, part. 960 in 967, poz. 2.
13. Ministrstvo za gozdove in rudnike:
part. 971, 973, 984, 986, 997a, 1002, poz. 6, part. 1021a, 1028, poz. 2, in part. 1031.
14.	Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje:
part. 1053, 1055, 1066 in 1072.
15.	Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva:
part. 1083 in 1086, poz. 2.
5. Krediti po part. 54, poz.	1, 2	in	3, part.	55, 56,
57, 58, 59 in 61 proračunskega razdelka »Pokojnine in invalidske podpore« se otvarjajo na zahteve občnega oddelka ministrstva za tinance. Krediti po part. 60 istega razdelka se otvarjajo na zahteve ministrstva za pravosodje, po part. 62 pa na zahteve ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje!
6. Odloke o otvoritvi kreditov izdaja za vse stroke šef odseka glavne državne blagajne, razen po izjemnih partijah, po katerih izdaja odloke načelnik oddelka za državno računovodstvo.
7. Skladno s § 26. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah vknjižuje oddelek za državno računovodstvo kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in jih ima v razvidu samo po proračunskih partijah; razhodke, izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za 1. 1940./41. pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo po poglavjih, partijah in pozicijah (člena 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu).
8. Redni postopek pri izvrševanju proračuna razhod-kov, t. j. predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo, predpisan s pravilnikom o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih, velja tak6 za vse proračunske kredite kakor tudi za kredite, odobrene s posameznimi določbami finančnega zakona, uredbe o proračunskih dvanajstinah, kakor tudi za naknadne in izredne kredite, odobrene z odločbami ministrskega sveta na podstavi § 131. zakona o državnem računovodstvu. Ti predpisi veljajo tudi za vse kredite, odobrene iz proračunskih rezervnih kreditov.
Krediti se morajo otvarjati pri blagajni tiste finančne naprave, v katere območju ima svoje stalno bivališče upravičenec, kateremu naj se izplačilo opravi. Če bi to ne bilo mogoče, pa se krediti otvorijo pri bla-gajnici glavne državne blagajne, a ima upravičenec svoje staipo bivališče v območju kake finančne direkcije in
je njegovo domovališče izven območja uprave mesta Beograda, je treba v izplačilnem nalogu glavni državni blagajni navesti tudi finančno direkcijo, ki naj izplačilo opravi. Za vsak odstopekod tega se mora v izplačilnem nalogu samem dati obrazložitev, ki jo oceni oddelek za državno računovodstvo.
Razporedi kreditov morajo biti skrbno izdelani, številke pa čitljivo zapisane. Duplikat in triplikat razporeda morata biti enakoglasna z unikatom in morajo to s svojim podpisom ugotoviti organi, ki so sodelovali pri njih sestavljanju.
9.	Od rednega postopka za otvarjanje kreditov se izvzemajo spodaj navedeni krediti, ki se glede na potrebe, katerih zadostitvi služijo, smejo, ne pa morajo porabiti v celoti.
Otvoritev teh kreditov je treba zahtevati s posebno zahtevnico, podpisano po resornem ministru, z nadrobno obrazložitvijo potreb, katerih zadostitvi ti krediti služijo. Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah:
1.	Ministrstvo za pravosodje: part. 69, 77, 78 in 96.
2.	Ministrstvo za prosveto: part. 202, 203, 212, 213, 215, 223, 229, 230, 231, 237, 251, 257, 262, 263, 264, 266, 267, 275, 293, 301, 306, 314, 315, 316, 319, 335, 340, 341, 342, 343, 344, 345, 348, 361, 366, 367 in 374.
3.	Ministrstvo za notranje posle:
part. 413, 414, 428, poz. 3, kolikor se nanaša na odkup poslopij in zemljišč in zidanje stanovanjskih poslopij, part. 447, poz. 1, 2, 3, 4 in 6.
4.	Ministrstvo za finance:
part. 456, poz. 1, 2 in 3, part. 457 in 466, poz. 11 in 12.
5.	Ministrstvo za vojsko in mornarico:
part. 505, poz. 4 in 7, part. 511, poz. 3, part. 513, poz. 1, 2 in 3, part. 515, poz. 3, part. 523, poz. 1, part. 529, poz. 1,	2 in 4, part. 531, poz.	1, 2, 3, 4 in 6, part.	544,
572 in	593, poz. 2, kolikor se	nanaša na odkup	zemljiSč
in privatnih zgradb in postavljanje novih zgradb.
6. Ministrstvo za gradbe:
part. 603, 604, poz. 2, 3 in 4, part. 605, 608, 609, 610, 611, 612, 615, poz. 1, part. 616, 617, 618, 622, poz. 1, part. 623, 624, 625, 629, poz. 1, part. 630, 631, 632, 636, poz. 1, part. 637, 643, poz. 1, part. 644, 645, 646, 650, poz. 1,	part. 651, 652, 654, 658,	poz. 1, part. 659,	660,	661,
665, poz. 1, part. 666, 667, 668,	672, poz. 1, part.	673,	674,
675, 683, 689, 691, 692, 695, 696, 697 in 698.
7. Ministrstvo za promet: part. 733, 735, 765 in 768.
8.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon:
part. 777, poz. 2, part. 778, 787, poz. 5, part. 789, 797, 798 in 799.
9.	Ministrstvo za kmetijstvo: part. 823, 824, 825 in 842.
10.	Ministrstvo za trgovino in industrijo; part. 934, poz. 2, 8, 10 in 11, part. 940, 941, 943, 944, 947, 949, poz. 2, part. 950 in 951.
11.	Ministrstvo za gozdove in rudnike:
part. 974, 977, 983, 1006, 1007, 1009 in 1030.
12. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje:
part. 1046, poz. 1, 2, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 17, 18, 19, 20, 21 in 22, in part. 1054.
13.	Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva:
part. 1080, 1081, 1085, 1086, poz. 1 in 3, in part. 1087.
Odloke o otvoritvi teh kreditov, izvzetih od rednega postopka, izdaja načelnik oddelka za državno računovodstvo.
10. Z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941. so v § 54. uzakonjene določbe ministrskega sveta, s katerimi so bili odobreni krediti po členu 131. zakona o državnem računovodstvu za dobo april-julij 1940. Ker se štejejo ti krediti po določbah zakona o državnem računovodstvu od 1. avgusta t. 1. dalje za naknadne ali izredne kredite, je treba, če se za to pokaže potreba, ob pošiljanju zahtev za njih otvoritev z njimi tudi tako ravnati.
11. Ob pošiljanju zahtev za zatvoritev kreditov je treba zahtevnici priložiti poročilo izplačevalne blagajne o tem, da je po prej otvorjenem kreditu, ki naj se zapre, za toliko prostega ostanka. Razen tega je treba priložiti v prepisu izplačevalni blagajni izdano naredbo, da se po tem kreditu do višine zahtevane zatvoritve ne opravljajo nadaljnja izplačila.
12. Oddelku za državno računovodstvo, posli otvar« janja kreditov, je treba dostaviti v overjenem prepisu odločbo nakazovalca I. stopnje o prenosu pravice podpisovanja na nakazovalca II. stopnje, kolikor se nanaša na pravico podpisovanja kreditnih zahtev. Če je tak nakazovalec II. stopnje odsoten, mora izdati nakazovalec I. stopnje naknadno odločbo o prenosu take pravice podpisovanja; tudi tako odločbo je treba dostaviti v overjenem prepisu oddelku za državno računovodstvo.
III.
Virmiranje in povečevanje kreditov.
1. V § 6., točki 7., finančnega zakona za 1. 1939./40., katere veljavnost je podaljšana s § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., je predpisano takole:
»Pri pozicijah tistih proračunskih partij, kjer so virmani dopustni, se ne more pozicija, iz katere se druga pozicija povečuje, naknadno povečati ne z virmanom ne iz proračunskih rezervnih kreditov in tudi ne z naknadnim kreditom.«
Zato morajo nakazovalci in vsi ostali organi, ki izvršujejo državni proračun, ta zakonski predpis strogo upoštevati. Zato se mora v besedilu same odločbe o virmi-ranju potrditi, da pozicija, ki se povečuje, ni bila prej z virmanom znižana. Prav tako je treba, ko se pošiljajo ministrstvu za finance zahteve za zvišanje iz rezervnega proračunskega kredita po členu 27. zakona o državnem računovodstvu ali za odobritev naknadnega kredita po členu 35. tega zakona, v zahtevi vselej navesti, da pozicija, katere zvišanje se zahteva, ni bila znižana z virmanom.
Za vsako ravnanje zoper to so nakazovalci kakor tudi drugi organi materialno odgovorni.
2. V § 6. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941, je
predpisano, da niso dopustni nikakršni virmani s pozicij, ki so zvišane iz proračunskih rezervnih kreditov ali z naknadnim kreditom.
Nakazovalci, ki so pooblaščeni za izdajanje odločb o virmiranju, morajo strogo paziti, da se ta zakonska določba izvršuje, in morajo ob izdaji odločbe v njenem besedilu potrditi, da pozicija, s katere se vrši virmira-nje, ni bila zvišana ne iz proračunskih rezervnih kreditov ne z naknadnim kreditom.
3. Vse odločbe o virmiranju z odločbo glavne kontrole o dani soglasnosti se morajo dostavljati v overjenem prepisu ministrstvu za finance za proračunski oddelek. Ko se pri proračunskem oddelku zabeleži potrebni razvid o tem virmanu in ugotovi pravilnost, se dostavi odločba oddelku za državno računovodstvo radi zabeležbe odobrenega virmana v kreditnih kontrolnikih.
4. Če se pokaže potreba, da se kredit radi odobritve virmiranja zatvori, se odločba o virmiranju ne more izdati, preden se ne dobi obvestilo oddelka za državno računovodstvo, da je kredit zatvorjen.
5. Krediti, odobreni za razsvetljavo, kurjavo in vodo, se morajo izključno le v ta namen porabljati. Zato se nikakor ne sme vršiti virmiranje s pozicij, v katerih- so določeni krediti za razsvetljavo, kurjavo in vodo, na druge pozicije, s katerimi so določene druge potrebe. Računovodstveni šefi pri ministrstvih in ostali organi, ki se bavijo s posli računovodstvene službe pri specialnih računovodstvih in blagajnah, naj skrbe, da se izplačujejo računi za razsvetljavo, kurjavo in vodo predvsem in o pravem času upnikom v breme kreditov, odobrenih v ta namen. Za natančno izvrševanje prednjega so mi šefi računovodstvenih odsekov in vsi drugi omenjeni računski organi odgovorni. Zoper vsakega izmed njih, ki bi ravnal zoper to, odredim najstrožje zakonite ukrepe.
6. Po kreditih za materialne razhodke, ki jih je treba znižati za 20% po § 7. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter ja-nuar-marec 1941., se ne more zahtevati zvišanje ne iz proračunskih rezervnih kreditov ne z naknadnim kreditom, dokler se poprej ne izposluje moja odobritev o porabi tudi teh pridržanih 20%. Zato se morata v zahtevi, s katero se zahteva od ministrstva za finance zvišanje iz proračunskih rezervnih kreditov ali z naknadnim kreditom, navesti številka in datum moje odločbe o odobritvi tega potroška. Potemtakem se vsaka taka zahteva, v kateri ni prednje ugotovitve, vrne kot nepopolna.
IV.
Likvidacija neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let.
1.	Za likvidiranje neporavnanih državnih obveznosti Iz prejšnjih let je ustvarjena možnost v § 8. finančnega zakona za leto 1939./40., katerega veljavnost je podaljšana s § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam.
Postopek za prijavljanje, odobrovanje in izplačevanje teh obveznosti na podstavi te zakonske določbe je naslednji:
Vsa ministrstva, naprave s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelki ministrstva za finance in vrhovno državno pravobranilstvo morajo vsem svojim podrejenim nakazovalcem II. stopnje naročiti, naj jim kar najhitreje pošljejo vse dokumente o neporavnanih
državnih obveznostih iz prejšnjih let, da bi po dokumentih, ki jih zbero, in po dokumentih, ki jih že imajo, napravili spiske za prijavo teh obveznosti.
Nakazovalci II. stopnje morajo na dokumentih potrditi, ali in koliko je ob svojem času bilo otvorjenega kredita, iz katerega je bilo treba izplačati obveznost, in koliko je še ostalo kredita po angažiranju tistega izdatka. Če bi se dognalo, da je ta ugotovitev netočna, odgovarjajo nakazovalci zaradi predložitve netočnih poročil.
V računovodstvenih odsekih pri ministrstvih, pri napravah, pri katerih posluje specialno računovodstvo z blagajno, pri oddelkih ministrstva za finance in pri vrhovnem državnem pravobranilstvu se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in njih pravilnost ugotoviti.
Na podstavi pravilnih dokumentov sestavijo računovodstveni odseki, oddelki ministrstva za finance in vrhovno državno pravobranilstvo poseben spisek v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno. V vsakem teh spiskov, ki ga mora podpisati resorni minister, sopodpisati pa šef računovodstvenega odseka oziroma pristojni načelnik oddelka pri ministrstvu za finance ali vrhovni državni pravobranilec in sopodpisati za likvidacijo teh obveznosti določeni uradnik, se vpišejo samo tiste obveznosti, ki naj se izplačajo pri tisti izplačevalni blagajni. Vsi ti posebni spiski, sestavljeni v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru oziroma po pristojnem načelniku oddelka pri ministrstvu za finance ali vrhovnem državnem pravobranilcu, v katerem se zahteva odobritev izplačila obveznosti, navedenih v spiskih, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po § 8. finančnega zakona za
1.	1939./40., katerega veljavnost je podaljšana s § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941.
Naprave, pri katerih poslujejo specialna knjigovodstva in blagajne, sestavijo spiske v duplikatu, ki jih podpiše resorni minister, sopodpiše pa šef računovodstva. Tudi ti spiski se morajo poslati ministrstvu za finance s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru in sopodpisanim po šefu računovodstva, z zahtevo za odobritev izplačila obveznosti na način, razložen v prednjem odstavku.
V teh spiskih morajo biti obenem vpisane osebne in materialne obveznosti po kronološkem redu, kakor so nastale, z naslednjimi podatki v posebnih razpredelkih:
1. zaporedna številka;
2. upnik, kateremu naj se izplača (ime, poklic in stalno bivališče);
3. vrsta obveznosti;
4. blagajna, ki naj izplača;
5. proračunsko razdobje, ko je bila obveznost ustvarjena;
6. proračunska partija in pozicija, v katerih breme se je obveznost ustvarila;
7. znesek obveznosti;
8. zakaj se ni opravilo izplačilo v določenih rokih zadevnega računskega leta, kakor tudi zakaj obveznost ni bila prej prijavljena;
9. zakaj je bila obveznost ustvarjena brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita;
10. ime nakazovalca, ■ ki je obveznost ustvaril zoper člepa 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, in
navedba, kaj je bilo zaradi tega zoper njega po zakonu
ukrenjeno.
Razpredelka 9 in 10 se morata izpolniti glede obveznosti, ki ne spolnjujejo pogojev iz členov 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu.
Na koncu spiska mora biti izkazan skupni seštevek obveznosti.
Tako sestavljeni spiski neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let, ustvarjenih do dne 31. marca
1939.,	se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, na dan 31. avgusta 1940. Če se kaka obveznost iz opravičenih vzrokov ne more prijaviti na dan 31. avgusta t. L, se sme prijaviti z naknadnim spiskom po gorenjem postopku tudi še na dan 31. decembra 1940.
Obveznosti, ustvarjene po členu 80. zakona o državnem računovodstvu, se prijavijo s posebnimi spiski takoj, ko preteče računsko leto.
Pripominja se, da je treba s posebnimi spiski, sestavljenimi povsem po spredaj navedenih predpisih, prijaviti obveznosti, glede katerih je bil izdatek angažiran skladno s členoma 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo o svojem času zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za tisto proračunsko razdobje, ko se je obveznost ustvarila, pa se izplačilo do konca računskega leta iz katerega koli vzroka ni opravilo. Za obveznosti, ustvarjene zoper navedene zakonske predpise, t. j. za katerih izplačilo ni bilo nikakršnega ali ni bilo zadosti odobrenega in otvorjenega kredita, se napravijo posebni spiski.
Opozarjam, da morajo za vsako državno obveznost, za katero se zahteva odobritev izplačila, biti likvidni dokumenti in pristojna odločba o priznanju te obveznosti, kakor tudi, da ni zastarana po določbi člena 81. zakona o državnem računovodstvu.
Ko se prejmo spiski teh obveznosti v oddelku za državno računovodstvo, se izdajo odločbe o odobritvi njih izplačila.
Po izdanih odločbah o odobritvi izplačila se vrnejo duplikati spiskov pristojnim računovodstvenim odsekom pri ministrstvih, napravam s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelkom ministrstva za finance in vrhovnemu državnemu pravobranilstvu; triplikati pa se pošljejo pristojnim izplačevalnim blagajnam. Računovod-stveni odseki in avtonomne naprave s specialnim računovodstvom in blagajno izdajo, ko prejmo duplikate spiskov, naredbe s podpisom resornega ministra in šefa računovodstva za izplačilo pri pristojnih blagajnah, pri katerih se odobri izplačilo obveznosti.
Glede obveznosti po finančni stroki izdajajo naloge za izplačilo pristojni oddelkovni načelniki ministrstva za finance, vrhovni državni pravobranilec in starešine naprav s specialnim računovodstvom in blagajno.
V naredbah za izplačilo, ki se morajo izdajati izključno le po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, je treba mimo drugega navesti tudi številko moje odločbe o odobritvi izplačila, številko soglasne odločbe glavne kontrole in zaporedno številko, pod katero je obveznost vpisana v duplikatu spiska.
Finančne direkcije in ostale izplačevalne blagajne opravljajo izplačila po prejetih naredbah za izplačilo kar najstrože po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, izvzemši naredbe za izplačilo po izvršnih sodnih 6odbah, ki se morajo takoj po prejemu izvršiti.
Izjemoma se smejo prijavljati pred odrejenim rokom in po njem samo obveznosti, katerih izplačilo je treba
opraviti na podstavi izvršnih sodnih sodb, in je treba v teh primerih postopati tako, kakor je predpisano z na-redbo št. 24.200—11 z dne 15. marca 1937. Spiski teh obveznosti morajo biti sestavljeni na način, kakor je predpisan zgoraj, in mora biti v njih mimo drugega vpisano tudi to, da je upnik zahteval za svojo terjatev preko pristojnega državnega pravobranilstva plačilo skladno s § 28. zakona o državnem računovodstvu, kakor tudi številka zahteve državnega pravobranilstva, s katero je zahtevalo, da se upnik poplačaj. Tem spiskom morajo tudi biti priloženi overjeni prepisi sodnih sodb.
2.	Glede likvidiranja obveznosti iz prejšnjih let iz naslova neporavnanih pokojninskih prejemkov se je še nadalje povsem ravnati po odločbi št. 41.865/1 z dne 21. oktobra 1935. in navodilu oddelka za državno računovodstvo št. 153-000/11 z dne 6. novembra 1935. Glavna državna blagajna in finančne direkcije morajo odslej pošiljati spiske teh obveznosti oddelku državnega računovodstva vsak mesec z zahtevo za odobritev izplačila po § 8. finančnega zakona za leto 1939./40., katerega veljavnost je podaljšana s § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec
1941., in sicer vsakega 1. dne v mesecu.
Prav tako mora za likvidiranje obveznosti iz prejšnjih let iz naslova neporavnanih invalidskih prejemkov pošiljati odsek za računovodstvo pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje zahteve za odobritev izplačila vsakega 1. dne v mesecu.
DRUGI ODDELEK.
I.
Vknjiževanje po finančnem zakonu za leto 1940./41.
1. Po § 6., točki 1., finančnega zakona za 1. 1939./40., podaljšanega z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., se izkažejo izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se niso mogle likvidirati v teh letih, v zaključnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
2. Vsi nakazovalci se opozarjajo, naj se strogo drže določbe § 6., točke 2., finančnega zakona za leto 1939./40., s katero je predpisan postopek za angažiranje razhodkov po posebnih pooblastitvah tega zakona v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
3. Po § 6., točki 4., finančnega zakona za 1. 1939./40., podaljšanega z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., se odpišejo terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, nastale v času od 1. januarja 1919. do vštetega 31. marca
1939., kolikor se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. Kolikor se pa te terjatve ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se vodijo samo v računskih knjigah, jih je treba na podstavi odobritve pristojnega nakazovalca odpisati v teh računskih knjigah, ne da bi se nadalje izterjevale.
Obveznosti, ki se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, se likvidirajo po odločbi št. 152.197/11—1933 z dne 15. januarja 1934. takole:
•a) Medsebojne terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav, ki imajo dvojno knjigovodstvo, kakor: ministrstvo.za promet (generalna direkcija državnih že-
leznic in direkcija rečne plovbe), ministrstvo za gozdove in rudnike, ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, uprava državnih monopolov in državno posestvo »Belje«, se likvidirajo z vknjiževanjem v njih tekočem računu pri ministrstvu za finance brez položbe denarja, ker so zneski teh obveznosti pri enih že ob svojem Času izkazani kot razhodek, pri drugih pa kot dohodek po njihovih zaključnih računih. Te vknjižbe se morajo opraviti na podstavi redne zahteve upniške naprave, vidirane po pristojni krajevni kontroli, o čemer se obvesti tudi naprava, ki dolguje;
b) terjatve spredaj naštetih državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki jih je bilo treba ob svojem času izplačati v breme kreditov, odobrenih tem napravam po njih posebnih proračunih oziroma po občnem delu državnega proračuna razhodkov za tisto leto, se izknjižijo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. Vse te obveznosti morajo upniška državna gospodarska podjetja in naprave prijaviti oddelku za državno računovodstvo, odseku za glavno državno knjigovodstvo, s spiskom v duplikatu, ki mora imeti tčle razpredelke:
1. zaporedna številka;
2. naprava, ki zahteva;
3. naprava, ki dolguje;
4. za kaj dolguje;
5. dan in številka, s katerima je bil račun poslan napravi, ki dolguje, in
6. znesek obveznosti v dinarjih.
Opozarja se, da mora biti razpredelek 5 natančno izpolnjen in če dotlej iz katerega koli vzroka račun ni bil poslan napravi, ki dolguje, ga ji je treba takoj poslati.
Pri sestavljanju tega spiska je treba paziti na to, da se vpisujejo dolžniki vanj zapovrstjo najprej po resorih, nato pa razvrščeni po napravah tako, da se pojavi ena naprava zaporedoma v spisku tolikokrat, kolikor je njej izdanih računov in je znesek takega računa posebej vpisan.
Spisek je poslati oddelku za državno računovodstvo najkasneje do 1. oktobra 1940., in morajo biti' z njim obsežene vse ustvarjene, toda doslej ne likvidirane obveznosti iz časa od 1. januarja 1919. do vštetega 31. marca 1939.
Ker so po navodilu za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1939./40. morali spiski teh obveznosti iz časa od 1. januarja 1919. do 31. marca
1938.	biti dostavljeni oddelku za državno računovodstvo do 1. oktobra 1939., morajo tista gospodarska podjetja in naprave, ki so za ta čas že poslale spiske, sedaj poslati spiske samo za obveznosti, ustvarjene v času od 1. aprila
1938.	do 31. marca 1939.
Likvidirane terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki se ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se samo vodijo v računskih knjigah v razvidu, se odpišejo v teh knjigah po odločbi pristojnega nakazo-valca I. stopnje, izdani na podstavi pooblastitve v § 6., točki 4., finančnega zakona za leto 1939./40.
4.	Po § 7., točki 2., finančnega zakona za 1. 1939./40., podaljšanega z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., se smejo ustvarjati pri državnih podjetjih obveznosti proti kakršni koli drugi napravi samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Te obveznosti se obračunajo samo pieko ministrstva za finance.
Za obračunjanje obveznosti po tej zakonski določbi se predpisuje naslednji postopek:
Pristojni nakazovalec, ki je tako obveznost pri državnem gospodarskem podjetju ustvaril, in če je zadosti odprtega kredita pri pristojni izplačevalni blagajni (glavni državni blagajni, finančni direkciji), izda tej izplačevalni blagajni redni nalog za to izplačilo in mu priloži redne dokumente. Ko prejme izplačevalna blagajna nalog za izplačilo z dokumenti in jih redno likvidira, jih izknjiži v breme zadevne proračunske partije in pozicije razhodkov nakazovalca, odobri pa tekočemu računu ministrstva za finance, in obvesti o tem takoj oddelek za državno računovodstvo, odsek za glavno državno knjigovodstvo, sklicujč se na številko računa in priznanice podjetja, ki sta priložena nalogu za izplačilo. Na podstavi tega poročila obremeni odsek za glavno državno knjigovodstvo tekoči račun te izplačevalne blagajne, odobri pa tekoči račun državnega gospodarskega podjetja in ju o tem obvesti.
Pripominja se, da se vrši tak način obračuna po tej zakonski določbi samo na koncu računskega leta, če nimajo izplačevalne blagajne med proračunskim ali računskim letom zadostne gotovine, da bi opravile izplačilo po teh nalogih, da ne preidejo v obveznosti iz prejšnjih let; kajti takšne obveznosti ne smejo ostati nelikvidirane po izteku računskega leta.
5. Po § 8. finančnega zakona za leto 1939./40., podaljšanega z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., se pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu angažirani izdatki, ki se v določenih rokih tistega računskega leta iz katerih koli vzrokov niso mogli izvršiti, opravljajo z odobritvijo ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne spolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se sinejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo izplačevalne blagajne, ko se izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh obveznosti in se izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, izplačane vsote v svojih obračunih kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, pžračun: § 8. finančnega zakona za leto 1939./40., podaljšanega z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., in tako se tudi vknjižujejo v odseku za glavno državno knjigovodstvo.
Prijavljene in odobrene obveznosti po § 8. finančnega zakona za 1. 1939./40., po katerih so nakazovalci izdali pristojnim blagajnam naloge, ki pa niso bili izplačani do 31. julija 1940., se smejo plačati do konca računskega leta 1940./41. in izkazati v obračunih kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po § 8. finančnega zakona za 1. 1939./40., pa se tudi vknjižijo pri odseku za glavno državno knjigovodstvo.
6. Po § 14., točki 8., finančnega zakona za leto
1939./40., podaljšanega z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec
1941.,	je minister za finance pooblaščen, da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni iz zapadlih varščin in po kakršni koli drugi osnovi, za povečano amortizacijo posojila, kateremu obveznica pripada.
Zato morajo vse državne blagajne takšne obveznice, glede katerih izdajo po veljavnih zakonskih predpisih
odločbo, da pripadejo državni blagajni, pošiljati po izvršnosti odločbe oddelku za državne dolgove in državni kredit, sklicuje se na ta zakonski predpis, ta pa postopa z njimi dalje po veljavnih predpisih.
7. Po § 32. finančnega zakona za 1. 1939./40., ki je bil spremenjen s § 23. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april-julij 1940., je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po predlogu ministra za pravosodje v enakih mesečnih obrokih srbski pravoslavni cerkvi patriarhijsko doklado za plače parohijskemu duhovništvu v skupnem letnem znesku 60,000.000'— dinarjev.
Za kritje izplačil, ki se opravljajo po prednjem odstavku, se uporablja po členu 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi ustanovljena 10%na patriarhijska doklada, vplačana na neposredni davek (brez dopolnilnega davka in posebnega davčnega dodatka), ki se vknjižuje v glavni davčni knjigi, kakor tudi na uslužbenski davek vseh davčnih zavezancev, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi.
8. Po § 34. finančnega zakona za leto 1939./40., podaljšanega z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar-marec 1941., je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministra za pravosodje v mesečnih obrokih bero imamom, kolikor so jo doslej prejemali v drinski, zetski, dunavski, moravski in vardarski banovini, v skupnem znesku 2,100.000'— dinarjev.
Bera po 12 dinarjev na leto, pobrana od vsake ob-dačene glave islamske veroizpovedi v označenih banovinah, kjer se je tudi že doslej pobirala, gre za pokritje izplačil, ki se opravljajo po tej določbi.
Potemtakem morajo izkazati glavna državna blagajna in finančne direkcije vse vsote, izplačane za bero po tej zakonski določbi, v svojih obračunih za stroko ministrstva za pravosodje kot razhodek po § 34. finančnega zakona za leto 1939./40.
Bero, pobrano po prednji zakonski določbi, morajo izkazati omenjene naprave v svojih obračunih kot dohodek po § 34. finančnega zakona za 1. 1940./41.
9. Vsa izplačila, opravljena po odločbah ministrskega sveta, ki so bile uzakonjene z uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-december 1940. ter januar—marec 1941., se morajo, kolikor so za državno blagajno izreden izdatek, izknjižiti in izkazati kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, pri čemer se je treba sklicevati na zakonsko pooblastitev in številko odločbe, s katerima je izdatek oziroma odločba uzakonjena.
Tisti izdatki pa, opravljeni po odločbah ministrskega sveta, ki so navedene v spredaj omenjenih dvanajstinah kot naknadni krediti po zadevnih partijah in pozicijah podaljšanega proračuna za 1. 1939./40., se morajo izkazati kot razhodek po teh partijah in pozicijah, pri čemer se je treba sklicevati na številko odločbe ministrskega sveta in zakonske določbe, s katero se ta naknadni kredit odobruje.
II.	*
Poročilo o stanju skladov in ustanov.
V § 3. finančnega zakona za 1. 1939./40., ki je bil spremenjen in dopolnjen s § 5. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april—julij 1940., se točka 1. glasi: »0 vseh dohodkih in razhodkih med proračunskim
letom iz skladov ali ustanov po tem ali po drugih posebnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti posamezni uradi, ki upravljajo te sklade ali ustanove, poročilo z nadrobnim pregledom dohodkov in razhodkov ministrstvu za finance, ki izkaže vse te dohodke in razhodke ločeno k zaključnemu računu za to proračunsko leto.
V pregledu dohodkov in razhodkov skladov in ustanov se izkazuje začetno stanje z dnem 1. aprila, končno stanje pa z dnem 31. marca zadevnega proračunskega leta, ne glede na računsko leto. To stanje mora obsegati predpisane obresti.
Skladno s to določbo se izkaže tudi stanje skladov in ustanov na dan 31. marca 1940. v pregledu skladov in ustanov k zaključnemu računu za proračunsko leto
1939./40.«.
Poročilo oziroma pregled po prednji zakonski določbi o vseh razhodkih iz teh skladov in ustanov, za vsak sklad in ustanovo posebej, naj mi predloži urad ob koncu proračunskega leta 1940./41., najkasneje pa do dne 31. maja 1941., po obrazcu, ki mu ga je poslal oddelek za državno računovodstvo, odsek za glavno državno knjigovodstvo.
III.
Režiserji.
Nobeno ministrstvo ali urad ali nakazovalec I. ali
II.	stopnje ne sme imeti več ko enega režiserja po členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Izjema je dovoljena samo za tehnična dela ob gradnji cest in drugih objektov, ki se opravljajo ob istem času na več krajih, oddaljenih med seboj, kjer bi bilo enemu režiserju nemogoče opravljati vse te posle. V teh primerih odobrim na obrazloženo zahtevo resornega ministra, da se odredi večje število režiserjev.
Določba člena 87., trinajstega odstavka, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih se dopolnjuje in se mora razumeti tako, da se sme izdati režiserju po nalogu pristojnega nakazovalca po enem poslu nova akontacija, brž ko predloži izplačevalni blagajni pravilne izpričujoče dokumente za poprej vzeto akontacijo in izroči morebitni ostanek prej vzete akontacije obenem z odtegnjenimi državnimi davščinami, ne da bi čakali na to, da se vidirajo izpričujoči dokumenti po krajevni kontroli in vknjižijo po knjigah izplačevalne blagajne.
Vsi nakazovalci in. računodajniki se morajo povsem ravnati po teh navodilih; za vsa pojasnila, ki bi se nanašala nanje, pa se je treba obračati na oddelek za državno računovodstvo.
V Beogradu dne 7. avgusta 1940.; št. 74.800/11.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
> i. i ——
390.
Čin
raznih šol in tečajev.*
Na podstavi § 7., odst. 2., zakona o uradnikih, odst.
3.	§ 61. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—december 1935. in januar—marec 1936., § 135. zakona o občnem upravnem postopku in členov 7. in 9. uredbe o činu strokovnih šol z dne 1. maja 1933. takole
odločam
po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta:
1. S. št. 303 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Izpit za lokomobilnega kurjača pred izpitno komisijo za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav po pravilniku o tem izpitu z dne 16. junija 1933., Š. št. 22.648, daje ne glede na predhodno šolsko izobrazbo po § 117. finančnega zakona za leto 1939./40. kvalifikacijo za zvaničnika v državni službi (§ 10. zakona o uradnikih), toda samo za zvanje kurjača.
V Beogradu dne 27. maja 1940.; II. št. 12.181.
2. S. št. 329 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Izpit za dezinfektorja v javni higienski šoli po § 117. finančnega zakona za 1. 1939./40. daje kvalifikacijo za zvaničnika-dezinfektorja (§ 10. zakona o uradnikih), in to samo, dokler ostane v svoji stroki.
V	Beogradu	dne 27. maja 1940.; II.	št. 12.189.
3.	S. št. 349	z 2501. rednega sestanka	z dne 13.	ma-
ja 1940.:
Izpit za kurjača kotlovskih naprav pred izpitno komisijo za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav po pravilniku o tem izpitu z dne 16. junija 1933., Š. št. 22.648, daje ne glede na predhodno šolsko izobrazbo po § 117. finančnega zakona za 1. 1939./40. kvalifikacijo za zvaničnika v državni službi po § 10. zakona o uradnikih, toda samo za zvanje kurjača.
V	Beogradu	dne 27. maja 1940.; II.	št. 12.151.
4.	S. št. 441	z 2501. rednega sestanka	z dne 13.	ma-
ja 1940.:
O činu triletne vajenske šole je bilo oddano mnenje pod S. št. 984/39, II. št. 17.806/39. To velja tudi za vajenške šole (učenje rokodelstva) v vojaško-obrtni šoli za mornarico pri pomorskem arzenalu v Tivatu. Tudi ta šola daje kvalifikacijo iz § 10. zakona o uradnikih za stroko, za katero se je kandidat učil obrta.
V Beogradu dne 27. maja 1940.; II. št. 12.159.
5. S. št. 264 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.:
Prvi prometni tečaj (saobračajni kurs) 1. 1919. v Beogradu s prej dovršenima dvema razredoma gimnazije ali meščanske šole ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih.
Drugi prometni tečaj (saobračajni kurs) 1. 1920. v Beogradu s prej dovršenima dvema razredoma gimnazije ali meščanske, šole ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih.
V* Beogradu dne 16. maja 1940.; II. št. 11.316.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne
1.	julija 1940., št. 147/LI/441.
6. S. št. 272 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Osemnajstmesečni poštno-telegrafsko-mehaniški tečaj ministrstva za pošto in telegraf s predhodno izobrazbo najmanj dveh razredov gimnazije ali meščanske šole ustreza izobrazbi popolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to kvalifikacijo v svoji stroki.
V Beogradu dne 23. maja 1940.; II. št. 12.007.
7. S. št. 341 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Skladno z mnenjem glavnega prosvetnega sveta S. št. 1359/39, ki ga je usvojil minister za prosveto z odlokom II. št. 31.392/39, ima dvorazredna državna trgovinska šola v Skoplju z usposobljenostnim izpitom stppnjo šestih razredov (srednje šole-gimnazije, realke ali realne gimnazije). To velja pa samo za razvrstitev v državni službi in za ugodnost skrajšanega roka službe v stalnem kadru.
V Beogradu dne 28. maja 1940.; II. št. 12.173,
8. S. št. 344 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Strokovna šola za ženska dela Kat. M. Ognjanovič-Vojnovič v Kragujevcu ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki.
Počitniški tečaj ne povečuje šolske kvalifikacije.
V Beogradu dne 27. maja 1940.; II. št. 12.178.
9. S. št. 348 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Opravljeni izpiti za poslovodjo kurilnice, za strojnika parnih strojev in kotlov in za strojevodjo na državnih železnicah, vsi skupaj, s predhodno izobrazbo dveh razredov gimnazije ali meščanske šole, ustrezajo izobrazbi nepopolne srednje šole in dajejo šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki.
V Beogradu dne 28. maja 1940.; II. št. 12.228.
10. S. št. 393 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Triletna ženska strokovna šola v Kostajnici ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki.
Meščanska šola daje isto kvalifikacijo.
Dvakrat pridobljena enaka kvalifikacija ne zvišuje čina.
Praktični tečaj ženske strokovne šole formalno ne povečuje kvalifikacije za državno službo.
V Beogradu dne 27. maja 1940.; II. št. 12.172.
11. S, št. 406 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Izpit za aktivnega narednika daje kvalifikacijo iz § 10. zakona o uradnikih; ta izpit in deset let podčastniške službe dajeta kvalifikacijo nepopolne srednje šole po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih.
V Beogradu dne 28. maja 1940.; II. št. 12.148.
12. S. št. 455 z 2501. reduega sestanka z dne 13. maja 1940.;
Darul mualimin v Sarajevu z zaključnim izpitom ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih.
Na podstavi tega mnenja je treba spremeniti točko 19. člena 1. uredbe o činu strokovnih šol.
V Beogradu dne 28. maja 1940.; II. št. 12.186.
13. S. št. 511 z 2514. rednega sestanka z dne 24. junija 1940.:
Dovršeni tretji razred gimnazije ali meščanske šole z opravljenim izpitom za nadzornika proge ali za nadzornika telegrafa ali za nadzornika signalov ali za nadzornika mostov ali za nadzornika tunelov ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki.
S tem se nadomešča mnenje S. št. 1258/39, usvojeno z odločbo II. št. 26.793/39.
V Beogradu dne 25. junija 1940.; II. št. 14.637.
14. S. št. 539 z 2514. rednega sestanka z dne 24. junija 1940.:
1. Izpit za podstrojnika ustreza stopnji dovršenih dveh razredov srednje šole in daje kvalifikacijo po § 10. zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to kvalifikacijo v svoji stroki;
2. izpit za II. strojnika ustreza stopnji nepopolne srednje šole in daje kvalifikacijo po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to kvalifikacijo v svoji stroki;
3. izpit za I. strojnika ustreza stopnji dovršene popolne srednje strokovne šole in daje kvalifikacijo po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to kvalifikacijo v svoji stroki.
V Beogradu dne 25. junija 1940.; II. št. 14.635.
15. S. št. 296 z 2501. rednega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Administrativna šola kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je isto, kar je nižja šola intendantske akademije, in ima čin nižje šole vojaške akademije (popolna srednja strokovna šola — § 45., odst. 2., zakona o uradnikih).
V Beogradu dne 27. maja 1940.; II. št. 12.227.
16. S. št. 301 z 2501. rčdnega sestanka z dne 13. maja 1940.:
Trirazredna višja trgovinska šola v Zemunu (bivša) z zaključnim izpitom ustreza izobrazbi popolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih.
V Beogradu dne 28. maja 1940.; II. št. 12.158.
Po pooblastitvi ministra za prosveto, ,	'	pomočnik
dr. Fr. Nikič s. r.
391.
Prepoved
izdelovanja gumijevih predmetov*
Na podstavi odst. 3. člena 2. uredbe o kontroli zaloge blaga prepovedujem sporazumno z banom banovine
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgusta 1940., št. 182/LX/526. — Uredbo o kontroli zaloge blaga gl. »Službeni list« št. 275/49 (300/53) iz
1.	1940.
Hrvatske izdelovanje tehle predmetov iz gumija (kavčuka in gutaperče):
1. gumijeve obutve in gumijevih delov za obutev, izvzemši specialne gumijeve škornje za opravljanje del v vodi;
2. gumijevih preprog in plošč;
3. otroških igrač, predmetov za okras, za zavijanje in vezanje.
Vsi plroizvajalni obrati v državi morajo ustaviti izdelovanje teh predmetov iz gumija v 10 dneh po objavi te odločbe v »Službenih novinah«, v območju banovine Hrvatske pa v »Narodnih novinah«.
Po tem roku smejo nadaljevati posamezni obrati izdelovanje teh gumijevih predmetov, ko se razveljavi ta odločba z mojo odločbo, oziroma ko se glede na zboljšane pogoje zalaganja industrije z gumijem izdelovanje katerega teh predmetov izrečno dovoli.
Kdor se ne ravna po prednjih določbah, se kaznuje po členu 5. uredbe o kontroli zaloge blaga.
Ce uporablja katera tvrdka tudi še po ustavitvi dela gumi za izdelovanje prepovedanih predmetov, se postavi ob stroških podjetja komisar radi kontrole obratovanja v podjetju.
V Beogradu dne 7. avgusta 1940.; IV. št. 29.561.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
(Ta prepoved je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 9. avgusta 1940., št. 181.)
392.
Provizija trgovcem z drvmi na debelo.*
V zvezi z odločbo o maksimiranju cen drvom na nakladalnih postajah št. 4269 z dne 24. julija 1940. in navodilom prvostopnim oblastvom za maksimiranje cen na razkladalnih postajah in v lesnih podjetjih št. 1471 z dne 25. julija 1940. priobčuje urad za kontrolo cen tole:
Lesni trgovci, ki iz tehničnih ali drugih vzrokov ne morejo nabavljati drv na nakladalnih postajah, smejo uporabljati pri nabavah posredništvo trgovcev na debelo. Le-ti so upravičeni pobirati od njih provizijo za nabave z razkladalnih postaj v območju tega urada. Za nabave z ozemlja banovine Hrvatske je pobiranje te provizije prepovedano.
Provizija trgovcev na debelo ne sme biti višja od 6% maksimalnih cen na nakladalnih postajah. Ta provizija obremenja kosmati zaslužek trgovcev na drobno, določen pri maksimiranju cen v lesnih podjetjih.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo, urada za kontrolo cen; št. 4868.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgusta 1940., št. 182/LX/530.
•r-
Banove uredbe.
398.
III/5 št. 1083/2.
Odločba.
Na podstavi določb točke 4. člena 2., točke 1. člena 5., točk 1. in 2. odst. 2. člena 18. in točke 1. odst. 1. člena 56. pravilnika o pregledovanju klavnih živali in mesa ter veterinarskem nadzorstvu živil živalskega izvora z dne 15. julija 1938., objavljenega v »Službenem listu« št. 470/76 iz 1. 1939., se za večje porabniške kraje, pripoznana letovišča in zdravilišča, v katerih smejo med sezono pregledovati klavne živali in meso kakor tudi živila živalskega izvora veterinarsko nadzorovati samo veterinarji v civilni javni službi in v katerih morajo zgraditi občine ali mestna poglavarstva higiensko urejene javne klavnice za klanje goved, bivolov, ovc, koz in svinj, upoštevaje določbe zakona o obrtih, določajo tile kraji:
Bled, Brežice, Črnomelj, Dobrna, Domžale, Dolenji Logatec, Dovje-Mojstrana, Golnik, Gornja Radgona, Gornji grad, Hajdina, Hrastnik, Javornik v občini Koroška Bela, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Kranjska gora, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Mežica, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Radeče, Radovljica, Rateče-Planica, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Trbovlje, Tržič, Velenje, .Vrhnika, Zagorje ob Savi.
Kot večje javne klavnice, ki morajo imeti tudi še laboratorije za bakteriološko in histološko preiskovanje mesa in mesnih izdelkov ter prostore s potrebno opremo in pomožnim osebjem za trihinoskopski pregled, se določata mestni klavnici v Ljubljani in v Mariboru.
Kot večje javne klavnice, v katerih se mora opravljati pregled svinjskega mesa na trihine, se določajo razen mestnih klavnic v Ljubljani in v Mariboru še mestni klavnici v Celju in Ptuju ter občinske klavnice na Jesenicah, v Kranju, Trbovljah in Tržiču.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. avgusta 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
^ »m
' 394.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 53 z dne 6. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. februarja 1940. so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje: Žitnik Alojzij, profesor klasične gimnazije v Ljubljani; Grafenauer Franjo, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika
IV.	položajne skupine 2. stopnje; v V. položajno skupino
Cetina Franjo, profesor realne gimnazije v Celju, dosedaj uradnik VI. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja 1940. so napredovali v V. položajno skupino dosedanji učitelji(ice) VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom: Levstik Vlastimila, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Saršon Pavla, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Senica Robert, učitelj ljudske šole v Gotovljah; Perin Marija, učiteljica ljudske šole pri Sv. Križu, okraj šmarski; Maroka Alojzij, učitelj ljudske šole v Ljubljani; Arnšek Janko, učitelj ljudske šole v Polju, okraj litijski; Hlebanje Josipina, učiteljica ljudske šole na Jesenicah; Jakac Andrej, učitelj ljudske šole v Mariboru; Bekar Pelagija, učiteljica ljudske šole v Št. Vidu, okraj litijski; Janša Angela, učiteljica ljudske šole v Jaršah; Voglar Alojzij, učitelj ljudske šole v Vidmu ob Savi; Zagorc Fran, učitelj ljudske šole v Novem mestu; Peček Uroš, učitelj ljudske šole v Ptuju.
Številka 54 z dne 7. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. februarja 1940., I. št. 8081, je bil postavljen za profesorja V. položajne skupine na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju dr. Berus Nikolaj, profesor iste položajne skupine državne trgovinske akademije v Bitolju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. februarja 1940., O. št. 2500, je napredoval dr. Varl Valentin, zdravstveni višji pristav VI. položajne skupine zdravstvenega doma v Mariboru, za zdravstvenega svetnika V. položajne skupine.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 5. decembra 1939. je bil preveden dr. Jaklič Franc, profesor na državni klasični gimnaziji v Ljubljani, za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 25. novembra 1939. je bil preveden Kambič Alojzij, veroučitelj na ljudski šoli v Ljubljani, za veroučitelja VIII. položajne skupine.
Številka 55 z dne 8. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja
1940.	so napredovali: v IV. položajno skupino
I. stopnje: Tomc Ernest, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, inNemaničErnest, profesor II. realne gimnazije v Mariboru, dosedaj uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje Stiplovšek Franc, profesor realne gimnazije v Ptuju, uradnik V. položajne skupine; v V. položajno skupino: Leben Marija, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani; Planina Mari ja, učiteljica veščin
II. realne gimnazije v Ljubljani; Zega Josip, učitelj veščin realne gimnazije v Ptuju; Bolhar Alojzij, učitelj veščin realne gimnazije v Celju; Pungartnik Josip, učitelj veščin II. realne gimnazije v Ljubljani; Ravnikar Franc, učitelj veščin II. realne gimnazije v Mariboru; Kozak Josip, učitelj veščin
I.	realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradniki VI. položajne skupine; v VII. položajno skupino: P i Igra m Vladimir, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, in Sterle Sonja, profesor realne gimnazije v Kranju, dosedaj uradnika VIII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; njen predstavnik in nrednlk: Pohar Robert v Ljubljani, Tlaka la za lasa tlakama Mttkm Adi 3 Muhi lani: pjftp £{tdjtAVsiki Dtmat Mihalek z Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 67. kosu XI. letnika z dne 21. avgusta 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
L št. 6508/1.	2375
Razpis.
, Na osnovi § 31. zakona o banski upra-v‘ se razpisujejo pri okrajnem cestnem °dboru v Celju tri službena mesta ba-“ovinskih cestarjev, in sicer:
1. za odsek banov, ceste 11/194 — j elenje—Cerna—Petrovče od km 12'500
km 17‘176 v dolžini 4'676 km. Dovoz-na cesta k železniški postaji Petrovče km 0"000 do km 0"091, to je v dolini 0-091 km;
2. za odsek banov, ceste 11/196 — Rečica—Novi klošter—Sv. Peter v Sav. dolini do državne ceste štev. L od
0'000 do km 6’420 ter banov, cesta 1/197 — Velenje—Št. Ilj—Polzela od km 9'402 do km H'422, to je v dolžini 2'021 km;
13.	za odsek banov, ceste 11/285 — manina—černolica od km 8'975 do km 15'374, to je v dolžini 6'399 km. t Prosilci za ta mesta morajo izpolnje-Vati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Svojeročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni domovinski list, zadnje šolsko izpričalo, dokazilo o odslužitvi kadrskega r°ka, zdravniško izpričevalo, nravstveno ^•pričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, ?a niso bili obsojeni zbog kaznivih de-lailj iz koristoljubja, eventualna dokazila
0 strokovni usposobljenosti), je vložiti "•jkasneje do 31. avgusta 1940. pri °krajnem cestnem odboru v Celju.
^ralj. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani 13. avgusta 1940.
*
‘V- No. 353/50.-1940.	2361-3-2
Razglas
® 6- javni pismeni ofertni licitaciji za “dajo gradbenih del za dovršitev gradilo preizkuševališča drž. mlekarskega av°da v Kranju v surovem.
. 2 odločbo ministrstva za gradbe z dne avgusta 1940., M. (J. št. 32.061, je .	razpisana
• javna pismena ofertna licitacija za ddajo navedenih del l,a dan 24. avgusta 1940. ob 11. uri dop.
1 s<>bi št. 38 tehn. oddelka kraljevske a^ske uprave v Ljubljani.
*a licitacijo bodo veljali enaki pogoji, katerimi je bila izvršena 1. javna pi-mena ofertna licitacija za oddajo teh ' toda s pridržkom, da morajo biti ponudbe nižje od zneska 424.811*41 farjev, kolikor je znašala uajnižja po-
nudba za prevzem teh del na I. licitaciji. Ponudbo je predložiti na uradnem proračunskem ponudbenem formularju z vpisom enotnega zneska po ponudnikih samih.
Kavcija za udeležbo pri licitaciji znaša din 46.000'— za domače ponudnike in mora biti vložena najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni davčne uprave v Ljubljani.
Nadrobnosti so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« z dne
12.	avgusta 1940., št. 138.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. avgusta 1940.
❖
K. V. št. 5996/12.	2362 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih vodovodnih cevi, fason-skih kosov in armature za vodovod v Slovenski Bistrici
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. septembra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova cesta 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 637.684-—.
Kavcijo din 65.000"— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer potrdilo davčne uprave o poravnavi davka za tekoče tromesečje, odobrilo ministrstva za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 13. avgusta 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 21/40-3.	2382
Amortizacija.
Na prošnjo Medveda Alojza, posestnika v Brdcah št. 11 pri Dobrni, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih počenši z dnevom objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega rokh proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice za konjiški okraj v Slov. Konjicah št. 19.241 z vlogo 980"— din na ime: Medved Alojz.
Okrožno sodišče v Celju dne 3. avgusta 1940.
H*
Og 154/40.	2383
Amortizacija.
Na prošnjo Čeča Antona, železničarja v Ljubljani VII, Janševa ulica 15, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 38941 noe Čeč Anton, z vlogo din 17.000"—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 13. avgusta 1940.
*
I R 128/40—4.	2398
Amortizacija.
Na prošnjo Dvoršak Barbare, zasebnice v Trnovcih št. 38, p. Sv. Tomaž pri Ormožu, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so prosilki prešli ter se njih imetnik poziva, da uveljavi v šestih mesecih od dneva objave tega oklica v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica št. 9088/13.188 Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z vlogo din 1788"—, glaseča se na ime Dvoršak Barbara.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, odd. I., dne 13. avgusta 1940.
•j;
P 189/40.	2380
Dostavitev tožbe z javno objavo in postavitev skrbnika.
Tožeča stranka: Aldrijan Ivan, zasebnik, Vrata št. 9, ki ga zastopa dr. Winter-halter Ivo, odv. v Marenbergu, zop. r toženo stranko: Skacedonika Rajnharda, posestnikovega sina na Muti, sedaj neznanega bivališča, zaradi din 4.887T>0 s prip.
Javna ustna razprava je določena na dan 2. oktobra 1940. o poli devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 6.
Ker bivališče tožene stranke Skacedonika Rajnharda ni znano, se mu postavlja radi zaščite njegovih interesov za skrbnika g. Preglav Oton, gostilničar v Marenbergu, ki ga bo zastopal na njegove stroške in odgovornost, dokler sam
ne pride na sodišče ali ne pošlje svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I., dne 10. avgusta 1940.
P 173/40.	2379
Dostavitev tožbe z javno objavo in postavitev skrbnika.
Tožeča stranka: Harnik Štefan, mesar, Ribnica na Poh., ki ga zastopa dr. Winter-lialter Ivo, odv, v Marenbergu, zoper toženo stranko Untersteinerja Jurija, delavca pri ing. M. Lenarčiču, Josipdol, sedaj neznanega bivališča, zaradi dinarjev 526'— s prip.
Javna ustna razprava je določena na dan 25. septembra 1940. o poli devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 6.
Ker bivališče tožene stranke Untersteinerja Jurija ni znano, se mu postavlja radi zaščite njegovih interesov za skrbnika g. Mišič Franc, pis. pripravnik pri okrajnem sodišču v Marenbergu, ki ga bo zastopal na njegove stroške in odgovornost, dokler sam ne pride na sodišče ali ne pošlje svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I.,
dne 10. avgusta 1940.
P 266/40-1.	2378
Dostavitev tožbe z javno objavo in postavitev skrbnika.
Tožeča stranka Unger France, mizarski mojster v Dobrnežu, ki ga zastopa Humer Jože, odvetnik v Slov. Konjicah, je vložil pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah tožbo zoper toženo stranko dr. Klvana Jošija, veleposestnika, Golič, sedaj neznanega bivališča, zaradi din 675 s prip.
Po tej tožbi je določen prvi narok za ustno razpravo pri tem sodišču v sobi št. 4 na dan 10. septembra 1940. ob pol 9. uri.
Ker bivališče tožene stranke dr. Klvana Jošija ni znano, se mu postavlja radi zaščite njegovih pravic za skrbnika njegov oskrbnik Geršič Jože, Golič, ki ga bo zastopal na njegove stroške in nevarnost, dokler ne pride k sodišču ali ne imenuje zastopnika.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 14. avgusta 1940.
1 292/40—4.	2367
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: a) k. o. Loka vi. št. 62, b) k. o. Črnomelj vi. št. 741.
Cenilna vrednost: ad a) din 52.965 50, ad b) din 1956'50.
Vrednost pritekline: ad a) din 600'—.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 35.310'33, ad b) din 1304'33.
Varščina: ad a) din 529655, ad b) din 195'65.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 13. avgusta 1940.
I 329/40—6.	2260
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočevska reka vi. št. 3, 93 in 95.
Cenilna vrednost: din 171.409'85
Najmanjši ponudek: din 114.274.—.
Varščina: din 17.141'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 1. avgusta 1940.
I 273/40-12.	2269
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stari breg, vi. št. 119, in sicer v 28 skupinah. Posamezne skupine, cenilne vrednosti ter najmanjši ponudek vsake teh skupin so razvidni iz dražbenega oklica, ki je nabit na sodni deski.
Po skupinski dražbi se vrši še dražba vseh gornjih nepremičnin kot celote. Cenilna vrednost znaša din 18:981'60, varščina din 1900'—, najmanjši ponudek pa seštevek vseh doseženih najvišjih ponudkov za posamezne skupine in najnižjih ponudkov glede tistih skupin, za katere ni bilo ponudnika.
Obvelja tisti način dražbe, pri katerem se doseže največja kupnina.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 2. avgusta 1940.
•je
I 249/40.	2298
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. ob devetih -bo pri podpisanem sodišču v sobi št. C dražba nepremičnin zemlji-
ška knjiga k. o. Boreči vi. št. 19 do polovice.
Cenilna vrednost: din 47.710'—.
. Vrednost pritekline: din 1425'—.
Najmanjši ponudek: din 31.806'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 4. avgusta 1940.
•j;
I 184/40.	2299
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemlji' ška knjiga a) k. o. Boreči vi. št. 19 do % b) k. o. Boreči vi. št. 198 do ‘/s ter c) vL št. 47 k. o. Križevci do 'h.
Cenilna vrednost: ad a) din 33.710'—> ad b) din 2072'—, ad c) din 1714'—.
Vrednost pritekline: din 3225'—.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 22.473'33, ad b) din 1381'32, ad c) din 1142'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbet sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja» ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 4. avgusta 1940.
•J*
I 197/39. 1	2341
Dražbeni oklic.
Dne 23. septembra 1940. ^b d e v e.t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zenilj1" ška knjiga Rovte vi. št. 29.
Cenilna vrednost: din 75.386'50.
Vrednost pritekline: din 3020'—.
Najmanjši ponudek: din 50.258’—.
Varščina: din 7540'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja^ glede nepremičnin v škodo zdražitelj8« ki je ravnal v dobri veri.	v	.
Drugače pa se opozarja na dražbam oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. L, dne 20. julija 1940.
I 4/40-13.	*	2343
Dražbeni oklic.
Dne 23. s e p t e m b r a 1940. ® desetih bo pri podpisanem sodišč v sobi št. 6 dražba nepremičnin zenuj * ška knjiga Zirovski vrh vi. št. 101.
Cenilna vrednost: din 26.261'—.
Vrednost pritekline: din 1300'—«,
Najmanjši ponudek: din 15.508'—. Varščina: din 2627'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °k!ic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I., dne 20. julija 1940.
1 241/40-7.	2214
Dražbeni oklic.
Dne 24. septembra 1940. ob e o a j s t i h bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stranje vi. št. 38.
Cenilna vrednost: din 29.747'04. Vrednost priteklin: din 141'—. Najmanjši ponudek: din 19.831'36. Varščina: din 3000'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-b®nem naroku pred začetkom dražbe, Slcer bi se ne mogle več uveljavljati ||®de nepremičnin v škodo zdražitelja, k' je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 11. julija 1940.
1 220/40—10.	2124
Dražbeni oklic.
Dne 24. septembra 1940. o b ^ e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin
a) zemljiška knjiga Brezje vi. št. 30: Cenilna vrednost: din 37.980'—. Najmanjši ponudek: din 25.320'—.
b) zemljiška knjiga Brezje vi. št. 258: Cenilna vrednost: din 8454'—. Najmanjši ponudek: din 1190'—.
Vsak vložek se bo dražil posebej.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, lc®r bi se ne mogle več uveljavljati 8|ede nepremičnin v škodo zdražitelja, Je ravnal v dobri veri.
.Drugače pa se opozarja na dražbeni klic, ki je nabit na uradni deski tega *°dišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 18. julija 1940.
1 306/40.	2346
Dražbeni oklic.
D n e 24. septembra 1940. o poli najstih bo pri podpisanem sodišču v ,°oi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška °iiga Zg. Voličina vi. št. 252 in 264. Cenilna vrednost: din 22.990'—. Najmanjši ponudek: din 15.326'50. Varščina: din 2299'—.
I Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, v Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 7. avgusta 1940.
I 223/40-8.	2145
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vlož. št. 32 k. o. Paka nad Šalekom in vlož. št. 230, 231 k. o. Lipje.
Cenilna vrednost: din 46.93170.
Najmanjši ponudek: din 31.290'—.
Varščina: din 4695'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit i.a uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 15. julija 1940.
I 179/40.	1966
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnava vi. št. 142.
Cenilna vrednost: din 41.595'—.
Vrednost priteklin: din 3100'—.
Najmanjši ponudek: din 27.730'—.
Varščina: din 4160'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 2. julija 1940.
I 166/40.	1965
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Polzela vi. št. 402.
Cenilna vrednost: din 32.687'—.
Najmanjši ponudek: din 21.791*40.
Varščina: din 326875.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede neprehiičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, dne 2. julija 1940.
I 188/40.	2094
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1940. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmiklavž vi. št. 168; k. o. Gomilsko vi. št. 106; k. o. Marija reka vi. št. 40.
Cenilna vrednost: din 88.620'40.
Najmanjši ponudek: din 62.000'—.
Varščina: din 8863'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,-je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 7. julija 1940.
si*
I 112/40-5.	2368
Dražbeni oklic.
Dne 23. septembra 1940. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin K parcele št. 769/2 travnik zemljiška knjiga Borovnica vi. št. 1500.
Cenilna vrednost: din 2105'—.
Najmanjši ponudek: din 1403'32.
Varščina: din 215'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 5. avgusta 1940.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
993.
Sedež: Sv. Tomaž pri Ormožu.
Dan vpisa: 8. avgusta 1940.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom pri Sv. Tomažu pri Ormožu.
Pravila sprejeta na ustanovni skupščini dne 12. junija 1940.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati ko risti svojih zadružnikov s tem, da: 1. prevzema od njih vse kmetijske pridelke in izdelke ter jih po Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju,
2. nabavlja ali posreduje za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru vse gospodarske in gospodinjske potrebščine,
3. podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, vzornih zemljišč, travišč itd.,
4. gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnice ter nabavlja inventax»
5.	širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami itd.
Od članov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje ali na njihov ali na čvrst račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so se odbili stroški.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 25'— in se vplača ob pristopu ali po sklepu upravnega odbora.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz predsednika in 2 do 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Predsednika voli skupščina posebej.
Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en poslovodja zadruge, ki ga po načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
Brumen Franc, posestnik v Savcih 49,
Krajnc Joško, posestnik v Hranjigov-cih 17,
Pintarič Anton, posestnik v Rakovcih 15,
Krajnc Mihael, posestnik v Lahon-cih 1 in
Novak Janez, posestnik v Prštencih 21.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, ,odd. IV., dne 8. avgusta 1940.
Fi 16/40-4 — Zadr. II 20/2.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
994.
Sedež: Bitnje.
Dan vpisa: 3. avgusta 1940.
Besedilo:	Kmetijsko	društvo	Bitinj
pri Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 7. julija 1940. eo bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Strojna zadruga v Bit-nju pri Kranju, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en Član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje in jih odstopa svojim zadružnikom v uporabo.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 200'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Porenta Franc, vpiše pa se član upravnega odbora Porenta Anton, posestnik v Spod. Bitnju št. 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljano odd. III.,
dne 2. avgusta 1940.
Zadr. III 107/18 *
995.
Sedež: Naklo.
Dan vpisa: 23. julija 1940.
Besedilo: Mlekarska nabama in prodajna zadruga v Naklem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 16. junija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937,
Besedilo odslej: Mlekarska nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Naklem pri Kranju.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavo mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko ozir. iz tega mleka napravljene mlečne izdelke; od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje _po izvršeni prodaji in po odbitku stroškov;
3. nabavlja za svoje člane vsa v kmetijskem obratu potrebna sredstva in življenjske potrebščine;
4. vnovčuje kmetijske pridelke in domačo živino svojih članov v nepredelanem in "''»delanem stanju oziroma predeluje živalske sestavine v milo;
5. pobira od svojih članov prispevke za pokritje škode onim zadružnikom, ki so imeli kakršno koli nesrečo pri živini, in te prispevke razdeljuje med prizadete;
6. zaradi lažje nabave in prodaje pridelkov in izdelkov ustanavlja poslovalnice;
7. v dosego tega namena si nabavi in vzdržuje potrebne stavbe, stroje in druge potrebščine.
Poslovanje zadruge je razdeljeno na oddelke: mlekarski, blagovni, kiavni in samopomoč. Poslovanje posameznih od-
delkov je urejeno s poslovniki, katere sestavi upravni odbor in odobri skup' ščina.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100'— in mora vplačati ob pristopu ali v obrokih-
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi P®" slovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Va-bila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar^ v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Križnar T°" maž, vpiše pa se član upravnega odbo; ra Udir Jožef, posestnik v Sp. Besnici št, 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani) odd. III.,
dne 20. julija 1940.
Zadr. III 85/68
*
996.
Sedež: Podblica,
Dan vpisa: 29. julija 1940.
Besedilo: Elektrostrojna zadruga f Podblici, registrovana zadruga z onieje" no zavezo.
Na občnem zboru dne 5. maja 1D40-so bila sprejeta nova pravila v smisl*1 zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Elektrostrojna zadr«” ga v Podbliei Jamnik, zadruga z omeje* nim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov-
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpiše13 po dva člana upravnega odbora ali P° en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati g0" spodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. dobavlja svojim zadružnikom električni tok (silo) na skupen račun in nevarnost; tok dobavlja iz lastne ali tuje elektrarne;
2. vzdržuje za svoje člane žage za ganje lesa,
3. izvršuje za svoje zadružnike P*5" trebne instalacije,
4. dobavlja svojim zadružnikom ,za razsvetljavo in obrat potrebne stroje' svetilke in druge v to stroko spadajoče predmete.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 500'— in ® mora vplačati ob pristopu ali v obrok*11:
Vsak zadružnik jamči z vpisani*11^ poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve 11 _ razglasni deski v svoji poslovalnici. va' bila na skupščine mora poleg tega javljati v listu »Narodni gospodar« Ljubljani.	,
Izbrišejo se člani načelstva: Koroe Leopold, Katrašnik Andrej, Bešter Iv3'’ Lotrič Valentin in Zupanc Mihael. Vp1' šejo pa se člani upravnega odbora:
Bertoncelj Janez, posestnik v Podbli-« 28,
Mohorič Peter, posestnik v Podblici 15, , Katrašnik Franc, posestnik v Jamniku 18,
Bister Alojzij, posestnik v Jamniku, v. Uartnar Janez, posestnik v Jamniku st. 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 22. junija 1940.
Zadr. 'III 95/37
Sedež: Predoslje.
£an vpisa: 3. avgusta 1940.
RUt edilo: *'v«noreJska zadruga v Predosljih, re-‘fovana zadruga z omsjeno zavezo.
gD . °bčnem zboru dne 30 junija 1940. so bila gPF®ieta nova pravila v smislu zakona o gospodaril*1 zadrugah z dne 11. 9. 1937.
0J“esedil° odslej: živinorejska selekcijska zadruga z "leJenim jamstvom v Predosljih.
^Pravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli ia dobo treh let.
Jsako leto izstopi tretjina odbornikov, jadrugo zastopa upravni odbor. fjr zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno 0,®° svojeročno podpišeta po dva člana upravnega pn ?ra. ali po en član upravnega odbora in en v to Bola&čeni nameščenec zadruge, lih r,lga ‘raa namR‘1- pospeševati gospodarstvo svo-,fla,,ov s tem da skuša povzdigniti živinorejo z £iv- anlem domačih tn udomačenih pasem vseh vrst (jaj,r,e> upoštevaje določeni rejski cilj in zboljšati pro-lrie razmere glede živine . k.ct rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, c, se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno 2 et,e mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe a vPreg0.
Jadruga Je ustanovljena za nedoločen čas. oh .ovni delež znaša 50 din in se mora vplačati ^Pristopu ali v obrokih. ležiSak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi de-' in še z njihovim petkratnim zneskom. jn/adruga objavlja svoje priobčitve na razglasni dc-*J. v svoji poslovalnici Vabila na skupščine mora te6a objavljati v listu »Narodni gospodar« v JyPljai,i.
tzbrigeta se člana načelstva Umnik Stanko in Sa-c Peter, vpišeta pa se člana upravnega odbora: ji P&n Peter, posestnika sin v Srakovijah št. 4, Rob-* Anton, posestnika sin na Mlaki št. 6.
0|(rožno kot trg. sodISče v Uubljani, odd. III., dne 2. avgusta 1940.
Zadr III 108/20
Bedež: Sela pri Šumberku.
Ban vpisa: 5. avgusta 1940. j. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na e|'h pri Sumberku r. z. z n. z. v *• Vpišejo se nova pravila, sestavljena , skladu z zakonom o gospodarskih za-v,ruvgah z dne 11. 9. 1937., ki se v iz-V1^ku glase:
^edež: Sela pri Sumberku.
..Besedilo odslej: Hranilnica in posojil-UCa na Selih pri Sumberku, zadruga z omejenim jamstvom.
“redmet poslovanja: Zadruga ima r n'en, zboljševati gospodarske razme-Dr. Svojih zadružnikov s tem, da jim ,Jskrbuje kredit po kar najbolj povolj-^ Pogojih.
j dosego tega namena opravlja za-!’ga sledeče posle:
i- daje svojim zadružnikom posojila, 5-^- budi in širi smisel za varčnost in J rejema od vsakogar hranilne vloge -'dožne knjižice in na tekoči račun, • si pridobiva nadaljnja potrebna aarna sredstva z izposojili,
\ • nabavlja na račun svojih zadružni-pr . Potrebna sredstva za kmetijsko in sprejema od svojih zasl, ŽI1ikov njihove proizvode v komisij-5 Prodaio,
/ Posreduje za svoje zadružnike v
arovalnih poslih.
raianje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10'— in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa lahko tudi odpove.
Jamstvo je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov, od katerih sta dva že vpisana.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa še poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in člana načelstva Rozina Anton in Kastelic Janez,
III. Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Ozimek Anton, posestnik na Selih št. 4.
Okrožno kot trg. sedišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 5. avgusta 1940.
Zadr. I 129/10
*
999.
Sedež: Spodnja šiška.
Dan vpisa: 30. julija 1940.
Besedilo: Stavbna zadruga »šišenski dom« v Sp. Šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 25. junija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Stavbna zadruga »šišenski dom« v Sp. Šiški, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem. da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišejo se člani upravnega odbora:
1.	dr. Oblak Ivan, 2. Kopač Jernej,
3.	Lovrenčič Ivan in 4. Prelesnik Jože.
Vpišejo pa se novi člani upravnega odbora:
1. Pirš Stanislav, pravni referent Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani,
2. Semenič Alojzij, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva cesta;
3. Sitar Lojze, trgovski sotrudnik pri tvrdki Mayer, Ljubljana;
4. Krvina Janez, urarski pomočnik pri tvrdki Suttner v Ljubljani;
5. Baumkircher Jakob, železničar v pokoju, Ljubljana, Verovškova 53.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. julija 1940.
Zadr. III 103/3
1000. *
Sedež: Stara Loka,
Dan vpisa: 29. julija 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru due 7. aprila 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor. •
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila,
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun,
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili,
4. nabavlja na račun svojih zadružni, kov .potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo,
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 0'50 in se mora vplačati ob pristopu.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. julija 1940.
Zadr. III 9.7/64
1001.
Sedež: Stari trg pri Ložu.
Dan vpisa: 23. julija 1940.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Starem trgu pri Ložu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 7. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Nabavna in prodajna zadruga v Starem trgu pri Ložu, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10’— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. julija 1940.
Zadr. III 83/103
Konkurzni razglasi
Proglas.
2393
Trgovački kao stečajni sud u Zagrebu •objavljuje, da je otvoren stečaj nad tt. Gustava Mautnera trgovca u Zagrebu i to nad imovinom pokretnom i ne-pokretnom, koja se nalazi u Kraljevini Jugoslaviji te pokretnom imovinom, koja se nalazi u inostranstvu, u koliko medjunarodnim ugovorima ili vladinim izjavama, objavljenim u službenim novinama, nije što drugo propisano (§§ 65. i 66. steč. zakona).
Stečajnim sucem imenovan je Dr. Dragan Holler, sudac trgovačkog suda, a upraviteljem stečajne mase Dr. Brich-ta Milan, odvjetnik, Zagreb.
Prvi zbor vjerovnika sazivlje se ovim za dan 6. septembra 1940. u 9 sati
dopodne u sobi br. 1 kod ovog suda u svrhu donošenja zaključaka u smislu § 95. steč. zakona s pozivom vjerovni-■cima, da donesu sa sobom isprave, ko-jima če svoje tražbine vjerovatnim uči-niti.
Stečajni vjerovnici (§§ 50.—55. ste-čajnog zakona), koji kane zahtjevati naplatu iz stečajne mase pozivlje se, da svoje zahtjeve, sve da od njih teče posebna parnica prema propisima §§ 114,—117. steč. zakona i pod inakim štetnim poslijedicama, naznačenim u stečajnom zakonu, koje bi nastupile, ako ne postupe po propisu § 116. steč. zakona, prijave do 5. septembra 1940., da im se ispravnost i red ustanovi na opčem ročištu, za ispitivanje tražbina, koje se uriče na dan 16. septembra
1940.	u 9 sati dopodne, soba br. 1.
Opominju se sva ona lica, koja imadu predmete stečajne mase ili su dužnici stečajnog dužnika, da mu nišla ne iz-ruče niti plačaju, več da dotične stvari odnosno dug i svoja izlučna i razlučna prava odmah prijave upravitelju stečajne mase.
U »Narodnim Novinama« u Zagrebu donašati če se daljnja objavljivanja, koja su propisana u stečajnom zakonu.
Trgovački sud u Zagrebu, dne 22. srpnja 1940.
Pretsjednik viječa: Herites Vilko.
S 8/40-1.
Razglasi raznih uradov in oblastev
VII.	No. 50.259/40.	2403
Razglas.
Pri VIII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti dinarjev
20,000.000'—, ki se je vršilo 16. avgusta 1940., so bile izžrebane naslednje obligacije:
Po din 10.000'— serija A št. 7, 12, 41, 81, 85, 153, 168, 198, 226, 235, 244, 357,	358,	368,	390,	401,	454,	459,	484,
521,	615,	642,	692,	715,	794,	806,	926,
967, 969, 979, 1015, 1064, 1088, 1123, 1132, 1170,	1195,	1196,	1281,	1354,	1396.
Po din 5000'—	serija	B št.	23, 94, 210,
213, 296, 476, 588, 596, 598, 632, 644, 698.
Po din	1000	serija C št. 52,	220,	225,
245,	272,	292,	:«!),	357,	397,	442,	516,
520,	540,	544,	558,	620,	655,	690,	793,
863,	866,	869,	900,	919,	928	929,	940,
977, 994, 1060, 1127, 1164, 1273, 1289, 1315, 1367,	1481,	1513,	1516,	1556,	1560,
1571, 1675,	1835,	1884,	1952,	1970,	1974,
1984, 1989.
Izžrebane obligacije so plačljive dne
15.	februarja 1941. pri mestni blagajni v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
dne 19. avgusta 1940.
Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r.
Narodna banka 2409 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. avgusta 1940.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . 2.301,996.082'60(+	400.229.0*1
Devize, ki ni-
so v podlogi 513,616.612'12(+ 34,066.198^ Kovani denar 279,792.669'50(+ 1,667.943"' Posolila . . 1.734,260.099'54(- 38,788.045^) Vrednostni
papirji . .	412,605.987'50
Prejšnji
predjemi	i
državi .. .1.633,490.461'30(—	1.600"^
Začasni predjemi
gl. drž. blag. 600,000.000'—
Min. fin. po uredbah od 24. Vlil. in
16.	IX. 1939. 839,450.000'—
Eskompt bonov nar. obrambe
pouredbiod	i
18. XI. 1939. 4.294,000.000-—(+ 67,000.000^
Vrednosti rezervo fonda	244,460.435'54
Vrednosti ostalih fondov	41,295.541'—
Nepremični-
ne 	211,013.571-76	'+	1,582.967	w
Razna a k ti va 1.922.692.551 '46	(- 67.868.944'1
15.028.674.012-32
Pasiva.	dinarje*
Kapital . . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	249,678.433-21	(+
Ostali fondi	42,390.171-89
Bankovci v
obtoku .	12.048,697.500'73,014.60U
Obveze na
pokaz . . . 2.162,494.480'36(+ 68,630.751 v
Obveze z rokom ....	—	—
Razna pasiva 345.413.426'86(+ 2,442,
15.028.674.012-32 Obtok In obveze .... 14.211,191.980-36
Skupna pod-loga-dejanska
vrednost. .. 3.683,193.732'16 Celotno kritje .... 25'91 “/«
Kritje v zlatu .... 23'14
Obrestna mera:	gjf
po eekomptu
po zastavah:	0
na zlato in varante
na vrednostne papirie . « » • t *
75-)
,522'fl61
*
Št. 1762.
Razpis.
Občina Polje ob Sotli, okraj §,l,( pri Jelšah, razpisuje pragmatično občinskega tajnika. Šolska izobra* 4 razredi srednje ali njej enake s kovne šole, oziroma spregled kvah* cije. Prosilci s prakso imajo prede
Pravilno kolkovano prošnje, °l,r' ljene z listinami po čl. 7. in 8. ur,e
o občinskih uslužbencih ( Službeni kraljevske banske uprave dravske
?<Wne« z dne 29. VII. 1986., št. 477/61) le vložiti v 30 dneh po objavi tega raz-Pisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Polje ob Sotli
dne 19. avgusta 1940.
*	2386
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Dragomlju ..Opisuje za oddajo del pri gradnji judske šole v Dragomlju
• javno pismeno ponudbeno licitacijo 14 dan 30. avgusta 1940. ob 11. uri dop. p Prostorih ljudske šole v Dragomlju.
°jasnila in ponudbeni pripomočki se ®°be proti plačilu napravnih stroškov ">6(1 uradnimi urami v prostorih ljudje šole v Sv. Jakobu ob Savi.
Ponudniki naj vstavijo v uradne prodne, ki jih dobe pri kraj. šolskem “dboru, enotne in končne cene poteznih del, ki morajo biti vpisane številkami in z besedo.
Razpisana so: zidarska in težaška dela, lesarska dela,
”• krovska dela, kleparska dela, strelovod.
i Ponudbe je predložiti v zapečatenih Uvertah in jih kolkovati v drž. kolkih k do ponudbenega zneska din 20.000 ž fn 50-,
^ od 20.000 do 100.000 z din 100'—, k od 100.000 do 500.000 z din 200—. Pesek, gramoz, apno, zidno in strešno f(Peko in cement ima kraj. šolski odbor
* Oa stavbišču in jih odkupi podjetnik dnevnih cenah.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz 8pglasa o licitaciji na razglasni deski ^skih načelstev v Ljubljani, Kamni-Kranju in Litiji.
^rajevni šolski odbor v Dragomlju dne 16. avgusta 1940.
St' 1445.	*	2385
Razpis.
Razpisuje se dobava kruha in kvasa, j/*4 (govedine, teletine, svinjine sveže s Prekajene) in slanine sveže v mesecu SJembru 1940.
Jobavni pogoji in ostala pojasnila se L,,.e >ned uradnimi urami v pisarni na lanskem nasipu 52.
V]J?nu<lbe, kolkovane z din 10'—, je tlom naikasneje do 28. avgusta 194CV. ure.
^ava bolnišnice za duševne bolezni kjubljana-Studenec v Ljubljani
dne 16. avgusta 1940.
*
°Pr- Šh I 32/8-1940-26.	2366
Razpis.
v prožni urad za zavarovanje delavcev oLvjabljani razpisuje po določilu § 11. I ,kenega pravilnika za nameščence roči 0 kategorije C-položaja VII. na ambulatorijskih stroškov — urad, °šno tehnične stroke.
K -.
Hkrati se razpisujejo tudi mesta, ki se izpraznijo z gornjim razpisom.
Službeni prejemki ter vse ostale pravice in dolžnosti v službi so razvidni iz določil službene pragmatike za nameščence v §§ 21. do 38.
Ta razpis je namenjen predvsem napredovanju sedanjih uradovih nameščencev. Za mesta osnovnih položajev morejo prositi tudi zunanji prosilci.
Prošnje za razpisana mesta morajo biti svojeročno spisane ter opremljene z vsemi potrebnimi podatki in dokumenti po določilih §§ 5. in 12. službenega pravilnika za nameščence.
Prošnje se morajo vložiti najkasneje do vključno
5.	septembra 1940. do 12. ure v vložišču urada v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, soba 209.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 9. avgusta 1940.
*
Broj: 21.599/1939.	2390—3—1
Raspis dobave.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3, izdati če radove instalacija električnog osvjet-ljenja, napoju ib i motornih linija, signalnih uredjaja, telefona i telefonske centrale, električnih satova i grnmo-brana za zgradu Okružnog ureda za osiguranje radnika u Banja Luci putem zaprimanja ponuda.
Ponuda može glasiti na pojedine grupe ili na cjelokupne instalacije, a ima-du se nredati najkasnije do 28. augu-sta 1940. u 11 sati u urudžbenom zapisniku Središnjeg ureda za osiguranje radnika, Mihanovičeva ul. 3, ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Banja Luci u zapečačenom omotu sa oznakom »Ponuda instalacija jake i slabe struje za Okružni ured za osiguranje radnika u Banja Luci.«
Zajedno sa ponudom imade se položili kaucija prema odredbama uslova za zaprimanje ponuda. Brzojavne, za-kašnjele ili neprooisno sastavljene po-<nude neče se uzeti u obzir.
Podloga i potrebite upute za sastav-ljanje ponuda mogli se dobiti dnevno kod Tehničkog odsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Banja Luci za vrijeme uredov-nih sati uz naplatu od Din 100.
U Zagrebu, dne 16. augusta 1940.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
*
St. 255/40.	2365
Licitacija
zastavljenih predmetov bo dne 7. in 12. septembra 1940. ob 15. uri (popoldne) na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani
dne 16. avgusta 1940.
Razne objave
2407
Vabilo na izredni občni zbor Autoprometne zadruge z o. z.
v Ljubljani,
ki bo dne 31. avgusta 1940. ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani,
z naslednjim dnevnim redom;
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev računskega zaključka za leto 1940.
4. Sklepanje o pretvoritvi zadruge v družbo z o. z. v smislu § 118., točke 2., novega zakona o gospodarskih zadrugah.
5. Ugotovitev članov, ki bodo pri družbi z o. z.
6. Slučajnosti.
Ako izredni' občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, bo čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih in zastopanih članov.
Načelstvo.
2396
VI. redni občni zbor Jugoslovenske tvornice za im-pregniranje lesa Guido Riitgers d. d. v Hočah pri Mariboru
se bo vršil v torek dne 10. septembra
1940.	ob 12. uri v poslovnih prostorih družbe v Hočah pri Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za VI. poslovno leto od 1. januarja do 31. decembra 1939.
2. Poročilo računskih revizorjev.
3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
4. Sklepanje o prejemkih upravnega sveta in računskih revizorjev.
5. Volitev 2 računskih revizorjev in 1 namestnika.
6. Slučajnosti.
Po § 24. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji,, ki založe najkasneje 6 dni pred občnim zborom, t. j. do 4. septembra
1940.,	delnice proti prejemu legitimacije pri družbeni blagajni v Hočah pri Mariboru.
Po § 25. družbenih pravil je občni zbor sklepčen, če je na njem zastopanega najmanj 50% delniškega kapitala.
Upravni svet.
❖
2391
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela
Vinaria, delniška družba vinogradnikov v Ptuju v likvidaciji,
dne 4. septembra 1940. ob 17. uri v pisarniških prostorih Posojilnice v Ptuju.
Dnevni red:
1. Poročilo likvidatorjev.
2. Predložitev končnega obračuna.
3. Sklepanje o odobritvi končnega obračuna in razrešnici likvidatorjem.
4. Slučajnosti.
Po § 15. družbenih pravil upravičuje posest 25 delnic k enemu glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri Posojilnici v Ptuju. Na podstavi te založbe se izda delničarju legitimacija, glaseča se na ime, z navedbo števila založenih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Po založitvi ima delničar pravico vpogleda v listo založiteljev.
V Ptuju dne 19. avgusta 1940.
Upravni svet.
Likvidatorja:
dr. Fermevc Ivan, Vidmar Franc.
*	2395
Razglas
vsem upnikom Mestne hranilnice v Kočevju v likvidaciji.
Na osnovi čl. 38., 42. in 45. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. ter pravilnika o sestavi in ustroju upniškega odbora pri denarnih zavodih, ki so v izvenstečajni likvidaciji z dne 30. novembra 1934., II. br. 41.907/K in § 95. konkurznega zakona sklicujem zbor upnikov Mestne hranilnice v Kočevju, ki se bo vršil dne 7. septembra 1940. ob
10.	uri dopoldne v hranilničnih prostorih z naslednjim dnevnim redom:
a) konstituiranje zbora,
b) preklic članstva v upniškem odboru po § 95., 6. odst., Zadružne c^P0" darske banke v Ljubljani ter namest-nika.
Pismeni poziv velja za izkaznico, ki upravičuje upnika na zboru prisostvovati in glasovati. Vložna knjižica, kolikor ni vezana na določeno osebo, in blagajniški zapisi upravičujejo prinosnika, na zboru sodelovati in glasovati. Upnik, ki ni prejel poziva na zbor, sme zahtevati tak poziv od likvidatorjev, ki mu ga morejo izročiti, če ima po zavodskih knjigah terjatev proti zavodu v smislu čl. 1. in 2. pravilnika.
V Kočevju dne 16. avgusta 1940.
Cepuder Alfonz s. r., komisar ministra za trgovino in industrijo pri Mestni hranilnici v Kočevju.
*
2389
Objava.
Na prošnjo Hranilnice in posojilnice na Vurbergu (srez Ptuj) za odlog izplačil z dne 7. julija 1940. je izdalo ministrstvo za kmetijstvo odločbo, da se odločba št. 51.118/V — 34 od 24. oktobra 1935. spremeni v toliko, da se Hranilnici in posojilnici v Vurbergu podaljšuje rok za odlog izplačil od 5 (pet) na 8 (osem) let, računajoč ta rok od 24. oktobra 1935. leta dalje.
Hranilnica in posojilnica v Vurbergu, zadruga z neomejenim jamstvom, dne 18. avgusta 1946.
2408 2—1
Poziv upnikom.
»Občekoristna stavbena in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev« r. z. z o. z. v Novem mestu se je razdražila in prešla v likvidacijo. Ev. upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorjem.
Likvidatorji so Koželj Ljudevit, Barbič Ivan, Palčič Alojz in Božič Anton.
*
2369-3-1
Poziv upnikom.
Tvrdka Textil - Import jugoslovenska trgovska družba z o. z. v Mariboru se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorju.
Meglič Otmar, likvidator.
*
Objava.
2388
Ivan Albreht, rojen 27. maja 1923. v Hambornu (Nemčija), pristojen v P.ovte. srez logaški, sem izgubil svoj potni list, izdan od konzulata kraljevine Jugoslavije v Dusseldorfu z dne 21. aprila 1937., P. No. 248/37, in ga proglašam za neveljavnega.
Ivan Albreht.
❖
Objava.
2105
Izgubil sem potni list, izdan dne
1.	maja 1939.,' št. 5921/1, od sreskega načelstva v Novem mestu na ime: Anzelj Janez iz Mirne. Proglašam ga za neveljavnega.
Anzelj Janez s. r.
*
Objava.
2406
Izgubil sem službeno legitimacijo, izdano od mestnega poglavarstva, troša-rinskega urada, v Ljubljani na ime: Baumgartner Matija, trošarinski uslužbenec v Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno.
Baumgartner Matija s. r. ’
*
Objava.
2400
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 173369) in jo proglašam za neveljavno.
Florjančič Peter s. r., Lesce 79.
*
2387
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 38.581 ter jo proglašam za neveljavno.
Iskrač Jožef s. r., Socka, občina Nova cerkev.
2372
Objava.
Izgubil sem dovolilo za posest ene?3 samokresa, izdanega od sreske izposta'3 Škof ja Loka pod št. reg. 53/29 št. 7®. od 5. 10. 1929., ter ga s tem progla*8 za neveljavno.
Lotrič Franc,
Češnjica 4, p. Železniki-
*
2371
Objava.
Izgubil sem dovolilo za posest flobC^ puške, izdano pod reg. št. 166/29 od sr* ske izpostave v Škof ji Loki, ter ga s te® proglašam za neveljavno.
Lotrič Maks, Češnjica 4, p. Železnik1-
*
2331
Objava.
Ukraden mi je bil orožni list za ^ šenje samokresa, izdan od sreskega J13, čelstva v Šmarju pri Jelšah, reg. št. 4 pod št. 7738 z dne 5. februarja l$y'j glaseč se na ime Mernik Janko. Prog1 šam ga za neveljavnega.
Janko Mernik s. r" trgovec v Lemberg1' pri Šmarju pri Jel»a ’
*
2401
Objava.
Izgubil sem dovolilo za posest lo/’3^ puške-dvocevke, izdano po sreski izP stavi v Škofji Loki pod št. 4866/29 z d'
2.	maja 1929., reg. št. 151/29, ter ga tem proglašam za neveljavno.
Šmid Janez, pos., .
Podlonk 12, p. Železni*1'
2370
Objava.
Odpustnica obrtne nad. šole v L)" meru od 31. 7. 1931. leta je bila izgl Ijena in se s tem razveljavlja.
Tibaut Karlo, Maribor, Miklošičeva *•
*	2402
Objava.	.„
Izgubil sem orožni list za Pose v];e nošenje 1 samokresa, 1 puške troce.,I)e in 1 puške dvocevke, glaseč se na 1 Žnideršič Josip, izdan po sreskem čelstvu v Logatcu pod št. 10593 iz 9,
1932.,	ter ga proglašam za neveljavD
Žnideršič Josip ■■ Rakek št.
*
ojOt
Objava.
Izgubila sem izpričevalo o zavr= ^ izpitu zasebne dekliške meščanske • ^ uršulink v Škofji Loki iz 1. 1938-/-'>"|)e. ime Zonta Marija. Proglašam ga za veljavno.	.
Žonta Marija s- ’’ Škofja Loka.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mihalek v Ljubljani,