Naročnin« mesečna 18 Lir, za Inozem* »tro 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ca« loletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir, Cek. ra& Ljubljana 10.650 za naročnina tn 10.349 za Inserat* Po dra I ni e al i Novo mesto*
Izključna pooblaS?en1fa e« eglaleranje HaTTJanskega tn !n]ega Izvora) Union« Pubblicita Italiana S. A, Milana
Bpedlilon« ta ab&onameato postal« Poitauia plačana « gotovini
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznik*.
Uredništvo ln apravai Kopitarjeva 6, LJnbljnna. Bedazione, Amministrazionei Kopitarjeva 4, Lubiana. / Telefon 4001—400%
Abbonamcntii Me«« IS Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-rione domeoica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10 650 per gll abbonamenti, 10.349 per I« in-•errionL
Filiale!
Novo mesto«
Concesslonarla eselnslva per la pnhhlleftl dl proventenr« italiana ed estera: Unlone Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
Bollettino No 1112
II presidio di Pantelleria non risponde alla nuova intimazione di resa
23 velivoli nemici abbattuti
II Quarlier Generale delle Forze Armate co-munira:
Poderose formazionl avversarie di bonibar-dieri e di caccia si sono susscguiti iuinterrottamen-te, ieri e questa notte, su Pantelleria il rui presidio, quantuuque martellato dalPazione di un migliaio di apparecclii, ha fieramente lasciato senca risposta una nuova intimazione di resa.
Cacciatori del 53° stormo c 160* gruppo, arili-tamente impegiialisi contro forzo numericamente superiori, abhattevano in aeraniti comballlmenti dodici velivoli; pure nel cielo dclPisola otto aerei venivano distrutti (laH'aviazione germanica che inoltre, nei pressi di Capo Bon. intercetlava c faceva pretipilare in mare due »Curlissc.
Al largo di Capo Bianco (Tunisia), nostri aerosilurauti hanno attaccato un ronvoglio, colpcn-do un pirosrafo da Ircmila tonnellate.
Sette nostri velivoli non hanno fatto ritorno dalle opera/ioni della ginrnata.
Un apparecchio nemico che aveva lentato di effetluaro un azione di mitragliamento contro al-rune inotovedette lungo ta costa Calabria, e stato abhattiito dalle arliglicrie della difesa.
Vojno poročilo št. 1112
Posadka na Pantelleriji ne odgovarja na nov poziv k predaji
23 sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja:
Močne skupine sovražnih bombnikov in lovcev so vferaj iu to noč neprestano napadale Pantelleri jo, katere posadka jc, čeprav zdelana od napadov tisoč letal, ponosno odklonila odgovor na nov poziv k predaji.
Lovci 53. roja in 150. skupine so v srditih bojih z nadinočninii sovražnimi silami v zagrizenih bojih sestrelili 12 letal; nn nebu nad otokom je tudi nemško letalstvo sestrelilo 8 letal, poleg topa pa jc nemško letalstvo blizu rta Bon prcslrcglo in sestrelilo v morje še dva »Curtissa«.
Ob rtiču Bianco (Tunis) so naša torpedna letala napadla neko spremljavo ter zadela nek 3000 tonski parnik.
7 naših letal se ni vrnilo iz dnevnih poletov.
Obrambno topništvo jo sestrelilo sovražno letalo, ki jc poskušalo obstreljevati nekatere motorne čolne ob kalabrijski obali.
Sosvet za Ljubljansko pokrajino obnovljen
Duce je imenoval v sosvet najvidnejše zastopnike gospodarskega in kulturnega življenja
Rim, 11. junija, s. Duce poglavar fašizma, predsednik vlade in notranji minister, z ozirom na svoj ukrep z dne 26. maja. 1941-IX, s katerim je bil imenovan sosvet za Ljubljansko pokrajino; z ozirom na predloge ljubljanskega Visokega Komisarja za obnovitev sosveta ter z ozirom na čl. 4 zakonskega ukrepa z dne 3. maja 1941-IX št. 291, uzakonjenega dne 27. aprila 1943-XXI št. 383.
odloča;
Sosvet za Ljubljansko pokrajino se obnavlja in ga sestavljajo naslednji gospodje;
Leon Rupnik, župan ljubljanski,
prof. dr. Milko Kos, rektor ljubljanskega vseučilišča,
prof. dr. Milan Vidmar, predsednik Akademije znanosti in umetnosti,
dr. Iven S I o k a r , predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev in Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov v tej zvezi,
dr. Branko A I u j e v i č , predsednik Pokrajinske delavske zveze,
Inž. Milko P i r k m a j c r , predsednik Pokrajinske zveze svobodnih poklicev,
prol. Bogomil Remec, predsednik Pokrajinskega zavoda za zadružništvo,
Prc:lave v čast italijanski mornarici
Rim, 11. jun. s. Peti dan italijanske mornarice so po vsej Italiji obhajali z. resnimi vojaški-,, mi proslavami ki se jih jo ljudstvo udeleževalo v najbolj vneti veri. Fašizem je italijansko mornarico prenovil in okrepil ler ustvaril močno skupino vojnih enot. Do kraja je uredil tudi prevozne ladje, tako da je italijanska mornarica v afriški in španski vojni zajamčila mir na Sredozemlju, v sedanji vojni pa vzdržala pritisk naj-silnejše mornarice na svetu. V teh treh letih je opravila delo, o katerem pričajo številke in ki ga je priznal nasprotnik sam ter je kot tako zašlo v zgodovino. Njeno delo se je razširilo na vsa morja in na najbolj oddaljene oceane ter doseglo uspehe, ki tehtajo v vojnem obračunu in bodo tehtali tudi v mirovnem obračunu. Ni mogoče zatajiti, da je italijanska mornarica doživela neogibne in bolečo izgube v boju, ki je bil tako rekoč brez oddiha. Mornariška organizacija pa je ostala taka, da je bila italijanska mornarica v vsek okoliščinah popolnoma kos katerim koli po-
trebam. Ves narod čuti. da čo bo italijanska mornarica poklicana k še večjim nastopom, kakor so bili dosedanji, torej k ogromnim nalogam, bo čudovitemu vencu slave, ki ga je podelila domovini, dodala še večjo slavo. V tem globokem in pravičnem prepričanju je italijanski narod včeraj obhajal dan mornarice. V vseli središčih je prišlo do manifestacij in krajevni oblastniki so razdeljevali odlikovanja za junaštvo. V Rimu je vladar sam hotel izpričati svojo vneto če.ščenje junaških mornarjev, s tem da se je osebno udeležil slovesnega obreda. Na ta svetli dan so vsi mornarji čutili, kako jih ljudstvo in vlada ljubita ter jim v neštetih manifestacijah izkazujeta globoko občutje tovarištva. Pri vseli proslavah je bil višek obreda v spominu na parilo in vse manifestacije so bile tako rekoč posvečene neven-1 ji vi slnvi listih, ki so se žrtvovali, da se ne bi imena italijanskih mornariških mest, združena z večnim Rimom, osramotila v novejših časih.
Gibanje prefektov
Rim, 11. junija AS. S kraljevim ojlokom je
bila izvedena običajna letna premestitev prefektov. Premeščeni so:
dr. Francesco Palici iz Torina v ministrstvo za ravnatelja javnega zdravja, adv. Dino Borri i/, Genove v Torino, adv. Edoardo Salcrno iz Bologne v Genovo, dr. Gtiida Litta iz Verone v Bologno, dr. Tito Cesare Canovni iz Perugie v Verono, adv. Giuseppc Russi iz Varessa v Tra-pani, dr. Mario de Cesare je nehal biti glavni ravnatelj verskega fonda in postane glavni ravnatelj /.a verske zadeve, tir. Francesco Battisti iz Beneventn v ministrstvo za glavnega ravnatelja verskega fonda, dr. Emanuele Zannelli iz Catanije v Bolzano, Emilio Grazioli iz Ljubljane v Catanijo, Francesco Scassellati-Sforzolini iz Kotora v Ancono, dr. Luciano di ('astri i'. Catanzitra v Viterbo, dr. Gianmiehele Florindo iz Viterba v Pesaro, Giovanni Mosconi iz Pesara v Videm, adv. Leone iz Cagliarija v Brescio, dr. Gregorio Notarianno iz Sassaria v Peruggio, dr. Aldo Cavanni iz Gorizie v Chieti, inž. Gian-
Nemške podmornice potopile 9 ladij
s 43.000 tonami
Hitlerjev glavni stan, 11. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Z vzhodnega bojišča poročajo samo o delovanju izvidniških in napadalnih oddelkov.
Pri poskušenem napadu močnih sovjetskih letalskih sil na nemška letališča za bojiščem, so se na srednjem odseku vzhodnega bojišča razvili hudi letalski boji, pri katerih jc imel nasprotnik (cžko izgube.
V	nori na II. junij so nemška težka letala napadla neko sovjetsko oborožitveno tovarno.
V	Sredozemlju so nemški in italijanski lovci včeraj sestrelili 22 sovražnih letal.
Nemške podmornice so potopilo v hudih borbah proti zaščitenim konvojem in posameznim
enotam 9 ladij s skupno 43.000 tonami in doseglo torpedne zadetke na dveh nadaljnjih ladjah. ,
V času od 1. do 10. junija so pomorske oborožene sile in protiletalsko topništvo z morja uničilo 10 sovražnih letal.
Berlin, 11. junija, AS: Iz pooblaščenega vira se je izvedelo, da je bil na srednjem Atlantiku silovit boj med angleškimi letali, ki so priletela z neke angleške letalonosilke ler med nemško podmornico. Med bojem, ki se ga je udeleževalo več letal, ki so dve uri napadala podmornico, se je podmornici posrečilo eno letalo sestreliti in poškodovati štiri druga, ki so se goreča oddaljila. Podmornica je nato lahko nadaljevala svoje delo.
nino Romuahlo iz Cliictija v Livorno, dr. Man-lio Diutia iz Livornu v La Spezio, Alberto Vur-runa iz Pesare v Palermo, adv. Guido San Domino iz Vercella v Pešca ro, dr. Giuseppe M urino z razpoloženja v Vercelli, dr. Gianbattista Zanfranuindo z razpoloženja v Avellino, dr. Francesco Bellini z razpoloženja v Corizio.
Nova imenovanja: dr. Olmo Bracnli, |Kid-prefekt, jc imenovan za prefekta in določen v Benevento; dr. Ferdinando hlores je imenovan za prefekta in postavljen na razpoloženje za
postavile
nadzorstvene posle; dr. Francesco Mocci je imenovan zn prefekta in določen za Nuoro: dr. Giuseppe Solimcna je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje /a nadzorstvene posle; dr. Francesco Miraglia je imenovan zn prefekta in postavljen na razpoloženje zn nadzorstvene posle; dr. Mario Carta je imenovan za prefekta in postavljen nu razpoloženje z dosedanjimi nalogami;
Dr. Rodolfo Bianchorosso je imenovan za prefekta in poslan v ministrstvo z dosedanjimi nalogami; dr. Giuglio Cesare Rizza je imenovan za prefekta in določen za Rieli; dr. ligo Scverini je imenovan za prefekta in postavljen na razpoloženje za nadzorstvene posle; dr. Federico Soliinena je imenovan za prefekta in določen za Messino; dr. Alfredo Salvalore je imenovan za prefekta in določen za Campobasso; dr. Guido Broise je imenovan za pretekla in določen za Ascoli; dr. To-maso Pavene je imenovan za prefekta in določen v ministrstvo; dr. Adolfo de Dominicis je imenovan za pretekla in poslan v ministrstvo z dosedanjimi nalogami; dr. Giuseppe Fesla je imenovan za prefekta in določen za Cagliari; dr. Vincenzo Ottaviano je imenovan za prefekta in določen za Sassari; odv. Enrico Endrich je imenovan za prefekta in določen za Cosenzo; dr. Mario Pigli je imenovan za prefekta in določen za Kotor; odv. Pietro Monzoni je imenovan za prefekta iu določen za Catanzaro.
Postavitve na razpoloženje: Adalberto Maria-no, prefekt v Palermu, za druge naloge; odvetnik Rafaele Radonia, prefekt v Messini, postane generalni nadzornik; dr. Gaetano Orru, prefekt v Nuoru, zaradi zdravja; dr. Vincenzo Ciottola, prefekt v Bresciji, z.a generalnega nadzornika; dr. Gulielmo Froggio, prefekt v Bolzanu, za generalnega nadzornika.
Vpokojitvc zaradi izpolnjene službene dobe: dr. Roberto Ausiello, prelekt v Anconi; dr. Giuseppe Caratti, prefekt v Rietiju; dr. Carmine Se-liise, prefekt na razpoloženju: dr. Giuseppe On-nis-Delicati, prefekt v Ascoli ju: dr.» Guido de Sanctis, prefekt v Cosenz.i; dr. Nicola Trifuoggi, prefekt v Avelinu; dr. Giuseppe Cocuzza, prefekt v Campobasso; dr. Andrea Tincani, prefekt v Teranu; dr. Alfonso Pironti. prefekt v La Spez.iji; dr. Alberto Cliariotli, prefekt v Vidmu; dr. Mario Montelti, prefekt na razpoloženju; Vincenzo de Longo. prefekt na razpoloženju.
Vpokojeni. ker so prevzeli druge posle: dr. Giuseppe Mastromattei, prefekt na razpoloženju; dr. Giovanni Petraniani, prefekt na razpoloženju.
Odlikovanje vojnih pohabljencev
Rim. 11. junija. AS: Po Ducejevi odredbi so dobili včeraj pohabljenci Italije v sedanji vojni častna odlikovanja. V vseh domovih pohabljencev' je bila slovesnost podeljevanja odlikovanj med vročimi manifestacijami zvestobe. V Rimu je bil obred v domu pohabljencev »Kneginja Piemontska«, kjer so doživeli dokaz ganljive fašistovske vzajemnosti tisti, ki imajo na svojih telesih slavna znamenja boja. Slovesnosti so prisostvovale najvišje osebnosti, kakor tajnik stranko Scorza, minister za ljudsko kulturo Polverelli ter podtajniki: podtajnik pri ministrskem predsedstvu Rossi, podtajnik vojnega ministrstva So-rice, mornariški podtajnik Riccardi, letalski podtajnik Fougier, podtajnik ministrstva za korporacije Baccarini, predsednik zveze pohabljencev Del Cioix, guverner, prefekt in zvezni tajnik Rima, načelnik narodnih socialistov v Italiji Venier. Pohabljenci so bili razvrščeni po dveh drevoredih ob domu pohabljencev, poleg njih pa so bili razvrščeni zastopniki oboroženih sil, GIL-a ter
Japonci uničili 249 letal
Tokio, 11. junija. AS: Japonski glavni slan -objavlja: od 1. marca do 31. maja je protiletalsko topništvo japonskih kopenskih in pomorskih sil v južnih pokrajinah sestrelilo 240 sovražnih letal, nadaljnjih 32 pa je težko poškodovalo.
bojevniških društev in borbenih fašijev. Zastopniki oblasti so izročili častna odlikovanja, nato pa je bil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju. Med odlikovanimi pohabljenci so bili. general Vivaldi, nadzornik fašistične stranke, imetnik zlato kolajne Borsani; imetnika zlate kolajne Toscani in Pelli, načelnik policije Chierici. Ko je bil obred končan, so pohabljenci skupno z zastopstvi peli himno >Giovinezza< med vročim vzklikanjem Duceju.. Nalo so se oblasli podale na hodnike, kjer so bila častna odlikovanja podeljena velikim invalidom med ganljivimi manifestacijami domovinske ljubezni.

V nemški vojni industriji dela 28 milijonov ljudi
Berlin, 11. junija. AS. Na sestanku z zastopniki tiska je zastopnik nemškega delovnega ministrstva govoril o vprašanju »Človeški potencial v vojni«. Med prvo svetovno vojno je bilo razmerje prebivalstva med obema vojskujočima se taboroma približno 1:10, kajti proti 1% milijonom Nemcev in njihovih zaveznikov jo stalo I milijarda 441 milijonov sovražnikov. To razmerje se je v sedanji vojni občutno spremenilo. Sile trojne z.Mv.e imajo Slo milijonov ljudi, dočim imajo nasprotniki skupno s pre-
bivalstvom kolonij t milijardo 100 milijonov, Razmerje je torej 9:11. Temu številčnemu izboljšanju odgovarjata še dva druga kakovostna činilca. Prebivalstvo Evrope in japonske je mnogo gosteje naseljeno kakor prebivalstvo držav nasprotnega tabora in to omogoča mnogo lažjo uporabo razpoložljivega človeškega potenciala. Drug tirnice se jasno pokaže, ako se iipošte\n prebivalec Evrope uli Vzhodne Azije, ki gn nn-ruva sili k težkemu življenju in jc zato s|W sobnejši zu prenašanje potrebuik n uporov iu iz-
Franc H c i n r i h a r , predsednik Združenja industrijccv in obrtnikov v Pokrajinski zvezi delodajalcev,
Zvonimir Lukič, trgovec, predsednik Združenja trgovcev v Pokrajinski zvezi delodajalcev, Ignacij Pcvcc, kmetovalec, predsednik Združenja kmetovalcev v Pokrajin, zvezi delodajalcev, Alojzij Erjavec, litograi, predsednik odseka graličnih delavccv pri Pokrajinski delavski zvezi.
Ludvik K o r č e , predsednik odseka trgovskih delavccv pri Pokrajinski delavski zvezi,
Franc Majcen, predsednik odseka kreditnih in kranilniških uslužbencev pri Pokrajinski delavski zvezi,
Karel R o j i n a , kmet, predsednik odseka kuelijskih dclavccv pri Pokrajinski delavski zvezi.
Dano v Rimu 31. maja 1943-XXI.
MUSSOLINI.
*
Obnovitev sosveta Ljubljanske pokrajine pomeni zaključni korak pri ureditvi gospodarskega in socialnega življenja v Sloveniji po korporacijskih načelih, ki jih ie nova Italija dosledno uveljavila na vseh področjih in v okviru vsega svojega državnega sestava. Načela, ki so odločala pri imenovanju članov novega sosveta, so tista, kakor jih narekuje zamisel korporacijskega reda. Člani sosveta so vodilni zastopniki produktivnih panog in produktivnega življenja v naši pokrajini, življenja, ki je v novih časih dobilo najpomembnejši izraz prav v korporaciiski obliki.
Prepričani smo, da bo s tem končnim korakom za novo gospodarsko ureditev našega ozemlja gospodarsko in socialno življenje v vseh svojih panogah in oblikah dobilo novega zagona, da bo lahl-.o kos vsem nalogam, ki jih zahteva čas in zahtevajo potrebe ljudstva. Dejstvo, da so v novem predstavništvu Ljubljanske pokraiinc aktivni zastopniki vseh produktivnih slojev prebivalstva, ie naiboljše poroštvo za to in za plodno delo tc obnovljene ustanove.
Vdana zvestoba Duceju
Rim, 11. jun. AS. Duce je sprejel tole brzojavko iz Barija: »Častniki, vojaki pohabljenci, ranjenci ter zdravstveno osebje, ki so se vrnili v domovino iz Kenije, Avstralije in Jnžne Afrike, ob prihodu na italijanska (la z navdušenimi in ganjenimi srci ter v zvesti veri mislijo na Vas, Duce, in Vas prosijo, da bi jih vedno smatrali pripravljene za vstop v bojne vrste, da bi dosegli popolno zmago. General Agostino Martino, zvezni tajnik Umberto Bologna-«
Duce sprejel nemškega poslanika
Rim, 11. junija AS. Duce jc ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno sprejel nemškega poslanika von Mackcnsena. Razgovor je bil posebno prisrčen in se je znova potrdila tesna zveza med obema osnima državama in pa njun odločni sklep, da bosta nadaljevali vojno do končne zmage trojne zveze
Von Ribbentrcpp sprejel italijanskega poslanika
Berlin, 11. junija AS. Nemški zun. minister von Ribbentrop je za tretjo obletnico vstopa Italije v vojno sprejel italijanskega poslanika Dina Alflerija. Pogovor med njima je bil prav prisrčen in znova sta potrdila trdno voljo, da bosta sili osi vodili vojno v okviru trojnega pakta do končne zmage.
Simbol Italije
Madrid, 11. junija. AS. Junaški odpor majhne posadke na otoku Lampedusa je predmet polivale vseh listov. Dejstvo, da pet angleških čet — piše »Arriba« — ni moglo premagati majhne italijanske posadke, je dokaz visokega odpornega duha, ki navdaja pogumne branilce otoka. Vojaški kritik istega lista jiiše, da dogodek na Lampediisi pojasnjuje težave, na katere bodo napadalci naleteli pri izkrcanju na sovražni obali, kjer imajo branilci veliko prednost.
Pantellerija in Lampedusa — piše »ABC« — sla danes simbol Italije, ki stopa v četrto leto vojne, zavedajoča se preizkušenj, ki jo čakajo, toda trdno odločena, borili se do zmage.
Beril, 11. junija. AS: Borci na Pantelleri ji in Lampediisi so predmet občudovanja v nevtralnem tisku, ki objavlja italijanske vire. pa tudi angleška poročila o mogočnih napadih na ta dva majhna oloka. Pogum neustrašenih italijanskih borcev stavijo za velik opomin morebitnim napadalcem na trdnjavo Evropo.
140 romunskih majorjev padlo na vzhodu
Bnkarcšla, 11. junija. AS: Včeraj jo romunski glavni stan objavil tretji seznam višjih častnikov. padlih v bojih na vzhodnem bojišču. Včerajšnji seznam vsebuje imena 140 majorjev raznih vrst orožja, ki so umrli v vojni icr so bili odlikovani z redom Mihaela Hrabrega.
rednih časov. Druga dobra stran v prid prebivalstvu trojne zveze je visoko razvita tehnika. Govornik je naglnsil. da je ob izbruhu prejšnjo svetovne vojne delalo \ Nemčiji 17 milijonov ljudi. Konec vojne leta I *) IH pn je to število padlo nn I 't milijonov in pol. V začetku sedanje vojne pu je delalo v Nemčiji J-t milijonov ljudi, in letos 1. maja se je to število povečalo na 2S milijonov. V tem številu seveda niso znpo-padeni vojni ujetniki, ki tudi opravljajo civila« služilo,
Eksc. Emilio Grazioli odhaja iz Ljubljane v Gatanio
Na prvi strani prinašamo poročilo o običajni letni razvrstitvi projektov, v katero je vkljuČeu tudi Visoki komisar Eksc. Grazioli, ki le premeščen za pretekla v Catunljo, ki je eno najvažnejših gospodarskih iu Industrijskih središč Sicilije.

Ko po dveletnem odgovornosti polnem delu Eksc. Grazioli zapušča Ljubljansko pokrajino, ki se je prar pnd njegovim vodstvom rnivijala potem, ko jr bila po aprilskih dogodkih 11111 ustanovljena, moramo ugotovili, du jo Eksc. Grazioli novo
ustanovljeno pokrajino ve* čns vodil ln urejal po načelih in smernicah lušizma ter njegovo imperialne politike. Zaupanje i najvišjega mesta jo poslalo Eksc. Graziolija, ki no jo z uspehom uveljavljal r fašistični hierarhiji skoraj 20 let na Carsu in Trlestoju, kjer si jo pridobil nevenljivlh zaslug za razširitev fašistično stranke, v Ljubljano, kjer je dve loti uveljavljal vestno, nood-jcnljivo in i vso odločnostjo,, a brezpogojno pravičnostjo načela fašizma.
Vdveh letih, ko jo načeloval upravi Ljubljanske pokrajine, je Eksc. Grazioli dal pobude prav v vseli panogah javnega življenja.
Posegel nI samo na politično, ampak tudi na socialno in gospodarsko področje, kjer je pokazal nove smernice. Takoj po svojem prihodu je s številnimi obiski po vsej pokrajini hotel na svoje oči videti, kako živi njemu zaupano ljudstvo in si nato prizadeval, držeč se gesla Ducejevega: »Pojdite ljudstvu nasproti!« storili zanj in za njegov napredek čim več. Ni čuda, če so redno bolj raslo do najvišjega predstavnika državne oblasti v pokrajini simpatijo prebivalstva, ki nikdar ne bo moglo pozabiti teh dveh let, ki jih je preživelo pod njegovim vodstvom. Dveletno delo Eksc. Graziolija v Ljubljanski pokrajini ho zapustilo neizbrisno sledove, prav lako kakor h« v zgodovini ostalo njegovo iine zapisano kot ime prvega in najizrazitejšega zastopnika italijanske politiko na tem ozemlju.
Ko je Eksc. Grnzioli sedaj poklican iz Ljubljane na novo, častno, odgovornosti in velikih nalog polno mesto v Catanl ji, je lo za nas vse trden dokaz, da je v dveletnem delu Kksc. Grazioli pokazal v ljubljanski pokrajini tako odlične sposobnosti, da jili vedo pravilno ceniti tudi na najvišjem mestu In da je prar zato poklican k lako Častni nalogi. Ni dvoma, da bo (udi tam znal uveljaviti vse liste svoje odliko in sposobnosti, katerih priča je bila dve leti naša pokrajina.
Ob odhodu ga spremljal« vse želje prebivalstva in vse simpatije, ki si jih jc pridobil v Ljubljani in širši pokrajiui.
Zastopniki Hrvatov počastili italijanske letalce
Slovesno izročitev odlikovanj v navzočnosti Visokega komisarja
ženski fašij dobil prapor, imenovan po ftricISi lea na prvo obletnico smrti
Verska slovesnost v navzočnosti oblasti
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Včeraj 11. t. m. ob 8.VI je bila v Zvezi fašijev sveta niuša ob prvi obletnici smrti Arielle Ren.
Pri verski prireditvi so bili navzoči comm. Bisia, kot zastopnik Kksc. Vis. komisarja, Kksc. Gambara, Zvezni Tajnik, župan, številne druge oblasti, celotni ženski faSlj, predstavnica zaupnice ženskih fašijev iz llrescie, zaupnica ženskih fašijev iy Triesta in zaupnice ženskega odseka GUF-a iz Triesta.
Čnstno služIlo je opravljalo zastopstvo skvn-dristov z zveznim pra|>orom in zastavicami, ki imajo naslove padlih ter oddelek obmejne milice.
Po končani sveti maši je vojaški kBplnn
izgovoril vnete spominske besede, nato pa je Zvezni Tajnik izročil ženskemu fašiju prapor, imenovan po Arielli Rea.
Botra praporu, ki ga Je duroval ženski fašij iz Brescie, je bila sestra pudle.
Ob novem praporu, ki Ivo trajno nosil slavni spomin nn mučenico, jc nato pokrajinska zaupnica ženskih fašijev v Ljubljani prisegla v imenu vseh fišastk '/.veze v prvi liniji, da bo s ponosno vnemo nadaljevala poslanstvo, ki ga jc začela Ariella Ren s tako junaško strufitjo in ga zaključilu s poslednjo žrtvijo življenja.
Zaključni telovadni nsstpp GELL-a
Tiskovni urud Zveze fašijev sporoča: Danes ob 17. bo na stadionu na Vodovodni cesti zaključni telovadni nastop ljubljanskih srednjih šol.

Pripravlja se sporazum med Japonsko sn Rusijo
Japonski veleposlanik pri Molotovu
6. junija so bili slovesno počaHeni od hrvatskih zastopnikov v Ljubljani italijanski letalski častniki in podčastniki, ki so so odlikovali pri čiščenju nekaterih pokrajin v Neodvisni Držnvl Hrvatski od komunističnih tolp. V dvorani Dopo-luvora Oboroženih sil, ki je bila okrašena z italijanskimi, nemškimi in hrvaškimi zastavami, so bili navzoči zastopniki italijanskih Oboroženih sil in Fašija v LJubljani ter častniki in podčastniki, ki so sprejeli odlikovanja reda Krone kralja Zvo-niinira. Slovesnosti so se udeležili poleg Visokega komisarja tudi Zvezni tajnik, župan, generalni poveljniki pehotnih divizij in ljubljanskega letalstva, kvestor comm. Ravelli ter zastopniki nemške vojske. Konzul Baljič, Obdan od uradništva hrvatskega konzulata, ki je bilo oblečeno v ustaško uniforme, se je obrnil s pozdravno besedo na Visokega komisarja ter na drugo oblasti ter poudaril, da Hrvatska hoče z odlikovanji dati pri-z.nanjo za prispevek, ki so ga dali hrabri italijanski letalci, da bi se hrvatska država čimbolj okrepila. Poudaril je tudi, da je to za spomin bratskega vedenja hrabrili hrvatskih legionarjev z Italijanskimi ln nemškimi vojaki. Z njitnl so so Hrvatje borili nn oddaljenih bojiščih, a tudi na Hrvatskem samem za zinngo osi in za zgradnjo nove Evrope.
Po enoniinutnem molku nn čast padlemu na-redniku-vodnikti motoristu Ernestu Gosti Je konzul razdelil odlikovanja. Z redom Krone Zvonl-mirja II. je bil odlikovan ten. col. Hcktor Zam-
baldi, s krono III. stopnje kapitana Carotenuto in Cesta Aldo, s srebrno kolajno na vojnem truku pilot mareial Giusbortl Alojzij, z bronasto kolajno s hrastovim listom narednik vodnik Florean Gi-no ter padli narednik vodnik Krnest Costa, t bronasto medaljo na vojnem traku letalski mehanik Margarlto Oualtiero, Papalardo Anton ter fotograf Lucerenza Lucio. Odlikovani Častniki so prejeli diplome ter umetniško vezano »Hrvatsko zemljo« ter sinjo knjigo o grozodejstvih revolucionarjev na Hrvatskem.
Konzul je najprej objel odlikovance, nato pa vzkliknil Njeg. Vel Kralju in Cesarju, Duceju, Fiihrerju, vojvodi IVAosta, ki je določen za hrvatskega kralju ter 1'oglnvnlku Neodvisne Države Hrvatske.
V Imenu odllkovancev je spregovoril ten. col. Zambaldi toplo besedo zalivale konzulu ter Živo
zadovoljstvo, da so tudi italijanski letalci prispevali k varnosti in utrditvi hrvaških državnih meja. Poleg tega Je izrazil svojo hvaležnost Poglavnlku, zagotovil, da bodo ta odlikovanja vzbujala tako njemu, kakor tudi njegovim tovarišem časten spomin na zemljo, ki je po lako trdih borbah dosegla svojo svobodo.
Nato je Visoki komisar zaključil slovesnost s pozdravom na vladarje osnih držav, na njihovo armade ler na junaško italijansko letalstvo. Zvezni Tajnik pa je počastil Poglavnika, Duceja ln 1'tlh-rerja.
■ ■k
Lahki propagandi sledijo - težave
Nevtralni tisk o težavah anglosaškega izkrcanja v Evropi
Lizbona, 11. junija. Kratko poročilo o propadu angleškega izkrcanja na Lampedusi je pokvarilo uspeh dolgega Churchillovega govora. Če-jirav jo bilo italijansko poročilo zelo jedrnato in kratko, jo vendar povzročilo splošno pozornost, ker so istočasno v Londonu urudno napovedali vdor v Evropo.
Majhnost otoka, bližina tunlških obal in Malte, dejstvo, dn Jc otok popolnoma izpostavljen angleškim letalskim napadom, vso to jo presenetilo predvsem anglolilc, ki sc čudijo, kako da so mogli zloglasni angleški »conimandos« doživeti poraz. V Londonu govorijo, da jo Invazija v Evropo težkn zadeva, toda matematično gotova. Neuspeh pri na-padu ua majhno pečino Lampeduso pa govori, da Invazija nI tako matematično gotova. To potrjuje tudi molk o leni dogodku v Londonu in VVnshing-tonu. »lteulcr« Jo poslal v tujino majhen komen-tarček, govoreč o odlični organizaciji napadajočlhh čet. S tem jo pred nevtralci nehote potrdil resnico osnih poročil.
Ameriški minister Knox pn je po drugI strani odgovoril na vprašanje časnikarjev, da nI dobil nikakih poročil o napadu na Lampeduso, do-dnl pa Je, da je verjetno šlo za nastop angleških jcomniandos«. S tem je naprtil na Anglijo vso odgovornost za neuspeh. Zaradi vsega tega sklepa nevtralni' tisk takole: kakor ni nobenega dvoma,
da zasedba majhne pečine Lampeduso, čeprnv ima šo tako junaško posadko za obrambo, ne predstavlja nepremagljivih ovir za nasprotnika, ki ima močnejša sredstva, jo očividno, da so Angleži računali na mnogo lažji posel in ponovili napako, storjeno pri Nnrviku in DleppU. Napad na Lampeduso se bo lahko ponovil, ne bo pu lahko ponoviti napada nn Kvropo.
To dejstvo ludi kaže, da lahko postanejo za zaveznike usodne utvare o demoralizaciji italijanskega prebivalstva zaradi terorističnih napadov anglosaških bombnikov. Nn ta način so ludi ožigosane bahnrijo ameriškega generala Daniela No-ceja, o katerem pravijo, du je strokovnjuk r.a »am-fibijsko« vojskovanje, ki »mehča« osno narode z bombardiranjem, nuto pn da bodo napadalne armade lahko mirno stopile v Italijo s pomočjo majhnih in gibkih ladjic. Tudi Churchill je Izrazil zaupanje v učinek bombnih uapndov brez razlikovanja ciljev s svojo izjavo: 2Nas, dominijOnov, Združenih držav in Sovjetsko Zveze no bo nič odvrnilo od naših naporov r.a popolno uničenje sovražnikov z letalskim bombardiranjem in z vsemi drugimi metodami«. Teža te izjave, ki jo s posebnim poudarkom objavljajo vsi nevtralni listi, ne more nikomur biti skrita. Churchill govori o popolnem uničenju lto le z bombardiranjem, marveč z vsemi drugimi metodami, ne da bi povedal, kakšne so to druge mclodc.
Tokio, 10. junijn. Japonski veleposlanik v Sovjetski Rusiji Nutuke Sato jc bil v nedeljo sprejet pri Molotovu in jc imel pri njem razgovor, ki jc trajni eno uro. Pred nekaj dnevi je japonski vcleposlunik prišel v Moskvo z letalom iz Kujbišcva, kjer je že od jeseni 1941 ves diplomutski zbor.
S tem v zvezi je zelo Zanimiv članek, ki ga je napisal sovjetski list »Novoje Sladiju«, ki izhaja v Sanghaju. Medtem ko Moskva od Amerikancev in Angležev stalno zahteva, da morata odpreti v Evropi drugo fronto in tako sovjetsko vojsko razbremeniti, je ta list objavil čez dve tretjini prve strani dne 28. mnja članek
Eod naslovom »Sovjetska zunanja politiko na )aljnem vzhodu«. V tem članku se podčrtava trditev, da je Sovjetska zveza vsekakor odločena priznati novi red v Aziji. Na ta način Sovjeti v Aziji zavračajo cilje in namene svojih zaveznikov. Člankar najprej pojasnjuje sovjetsko politiko v Aziji in pravi, da je bila sovjetska politika do azijskih narodov vedno »iskrena«. Misli člankarju dosezujo vrhunec v dveh trditvah: 1. uzijski narodi imnjo vito pravico na lastno urejanje svoje usode; 2. Sovjetska Rusija se prav nič ne zanima za zadeve jugovzhodnega delu Azije. .Te trditve nato člankar razvija naprej in pravi, da so dogodki v jugovzhodnem delu Azije zelo važni in pomembni. Pruv gotovo bodo vplivali na ves potek zgodovine. Člankar izjavlja, da se tisti red, kakor jc do leta 1941 obstajal v vzhodni Aziji, nikdar več no bo povrnil. Ukrepi in ustanove, ki so obstajale do leta 1941, so prešle v preteklost.
Kako daleč mislijo iti Sovjeti v Aziji, sc vidi tudi iz tega članka. Člankar namreč posnema trditve nekega šanghajskega kitujskegu lista, ki je pred kratkim zaželel, dn bi se tudi za Pacifik izdelala jiosebna »pacifiška karta«. Sovjetski pisec to misel v celoti pozdravlja. Sovjetski list piše: »Pacifiška listina bi bila močan in dostojen konstruktivni element, ki bi izražala tudi sovjetske namene na Daljnem vzhodu. Zaradi obsežnega prostora, ki bi ga ta listina zajemala, bi luhko bila obenem ustavna listina Vzhodne Azije.«
Med časom, ko je članek izšel v kitajskem listu in medtem, ko je sovjetski list objavil svoje nazore, je poteklo precej časa. Zato sc lahko reče, da bt bil ta sovjetski člnnck ne mogel iziti brez dovoljenja in odobritve iz Moskve. Ključ za razumevanje je v članku v stavku, ki prnvi: »Sovjetska zveza je z vojno zaposlena v Evropi in je zainteresirana predvsem nn tem, da nikdo ne napude njene meje na Duljncm vzhodu.« Z drugimi besedami po-
meni to: Moskva se čuti slaba in je zalo pripravljena prepustiti urejanja azijskih razmer Japonski in ker Amerika in Anglija nc odpreta drugo fronte v Evropi, izdati njihove koristi v Aziji. To bi Sovjetska zveza storila tako, dn bi pristopila k pacifiški listini zu ureditev vzhodne Azije.
Razdeljevanje krompirja
Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča konsumente v Ljubljani, da si od soboto, 12. do 23. t. m. lahko nabavijo po 3 kg krompirja na odrezek »G« živilske nakaznice za mesec junij, izdane od Občinskega preskrbovalnega urada. Krompir bodo razdeljevala naslednjo tvrdke: Kmetijska družba, Jelačin, I. Delavsko konsuntno društvo (v vseh poslovalnicah). Konsumno društvo (Vič in Šiška), Gregorc, Nickelsbachcr, Smrkelj, Naliavljalna zadruga železničarjev. Ekonom, Nabavljalna zadruaa drž. uslužbencev, Sarabon, Bahovec, Lunder Terezija, Rožna dolina, Marinko, Prisojna ulica.
Spori
nsaa
Revija tdesne vzgojo za I. XXI.
Prodaja mesa na odrezek »G«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, dn bodo v soboto. 12. junija, t. 1. potrošniki lahko dobili pri 6Vojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »G« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 gramov govejega mesa. Delitev ee bo pričela oh 7.
Vremenska napoved 12. junija (sobota);
večinoma jasno, podnevi vroče.
13. iuniia. nedelia: jasno, podnevi siln* vrlina
Zvezno poveljstvo italijanske liktorske mladine sporoča: Na tekmovališču stadionu ob Vodovodni cesti bodo nastopili učenci ljubljanskih srednjih sol v soboto 12. t. m. ob 17,30 z javnimi prikazi telesne vzgoje. Prireditev, katero bodo obiskali tudi ugledni predstavniki oblasti, l>o obsegala naslednji spored:
i. Počastitev: 2. Dviganje zastave: 3. Proste vaje (nižji razredi moških srednjih šol); 4. Vujc s kiji (nižji razredi ženskih srednjih šol); 5. Vaje s staljkami (višji razredi moških srednjih šol); 6. Vaje z obroči (višji razredi ženskih srednjih šol); 7. Vaje v pohodu in jiroste vaje (nižji razredi ženskih srednjih šol); 8. Počastitev; 9. Snemanje zastave.
Vstop v stadion je prost za gledalce pri vhodu z Blciwcisove ceste.
Velike vojaške športne prireditve na Stadionu
V	nedeljo 13. t. m. bodo nn stadionu ob Vodovodni ccsti velike vojaške športne prireditve, ki bodo trajale od 8.30 dopoldne pa vse do večera. Dopoldne bodo na sporedu tekme v vlečenju vrvi, v teku na 100 m In v hitri hoji, jx>pol-dne pa bodo z začetkom ob 16.30 na sporedu finalne tekme v vlečenju vrvi, v teku nn 100 in nn 1000 m, kot najzanimivejša točka pa nogometna tck'ma med predstavništvom nrmadlicga zbora in reprezentanco Venczie Giulie.
Med igralci na zelenem polju bo tudi nekaj znanih imen, z.a sodnika pa je odredila Italijanska nogometna zveza priznanega strokovnjaka. V enajstoriči Venezie Giulie nastopajo sicer mladi igralci, vendar nekateri že preizkušeni v nacionalnem tekmovanju. Nogometna tekma teh enajstoric bo vsekakor nudila dober športni užitek. Upoštevajoč zanimanje Ljubljančanov za šport ie vodstvo prireditve odredilo, da bodo imeli glcdalci pro«t vstop na stadion in bodo tako lahko prisostvovali prvovrstni nogometni tekmi kakor tudi drugim zanimivim športnim točknm.
Gdpsslanec CONI-ja v Ljubljani
V	soboto se ho udeležil razstave športnih motivov, v nedeljo pa ho sprejel športne voditeljo Ljubi,junsko pokrajine
V	dnevih 12. in 13. t. m. bo bival v Ljubljani glavni tajnik CONI-ja narodni svetnik, odvetnik 1'ucclo Pucci, ki bo prisostvoval prireditvam, ki bodo le dni na sporedu v našem mestu.
V	soboto dopoldne ob 11 bo v .Jakopičevem paviljonu odprta umetniška razstava, posvečena športu, združena z razstavo turističnega lepaka. Poaniii-ip. islesa dne bo narodni svetnik Pucci
prisostvoval tolovadnemu naslopu šolske mladine j na stadionu ob Blei\veisovi cesti.
V nedeljo dopoldne ob 11 bo Imel glavni tajnik CONI-ja v dvorani Filharmonije raport s športnimi voditelji iz Ljubljane, popoldne pa bo prisostvoval vojaškim športnim nastopom na stadionu, kjer bodo na sporedu finali napadalnega peteroboja za častnike, finali v vlečenju vrvi, tekme v hoji patrulj s streljanjem in nogometna tekma med predstavništvom armadnega zbora
tor predstavništvom Venczio Giulie.
*
Sestanek glavnega tajnika CONt-jn z ljubljanskimi š|>ortiiimi voditelji. V nedeljo 13. juniju bo govoril glavni tajnik CONI-ja, državni svetnik Puccio Pucci ob 11. v mali dvorani Glasbene Matice športnim voditeljem Ljubljanske pokrajine. Povabljeni so vsi člani pokrajinskega odbora CONl-ja. predsedniki in tajniki športnih zvez, predsedniki in tajniki š|Kirt-nih društev ter sodniških odborov. Izostanki niso upravičeni.
Nogomet o binkoštih
Iz službene objave Nogometne zveze St. 1fl
Občutne kazni nediscipliniranih igralcev.
Na zadnji seji Nogometne zveze je bilo sklenjeno naslednje:
1.'	Verificirajo se naslednje prvenstveno tekme, odigrano 6. junija: Ljubljana : Mars 7:0 (I. razred); II. razred: Vič: Korotan 1:8; rezerve: Mladika : Korotan 4 : 2, Hermes : Vič 0 : 2, Tobačna : Zabjak 2:10, Ljubljana : Mars 2:1; mladina: H e rineš : Vič 1 : 0; Mars : Žabjak 2 : 0; Ljubljana : Tobačna 5 : 0.
2.	Odobravajo se naslednje prijateljske tekme, piMjntvljene za 13. Jun.: Mladinski turnir na igrišču Hermesa: ob 9.30 Hermes : Zabjak, ob 10.30 Vič : Mars, ob 15 Hermes : Mars rezerva, Hermes : Mars. — Igrišče Mladike: ob 10.30 Mladika : Tobačna (mladina), ob 16 Mladika : Zabjak (rezerve), ob 17 Mladika : Tobačna. — Ponedeljek, 14. junija, igrišče Hermesa: ob 16 mladinski turnir premagancev, ob 17 mladinski turnir zmagovalcev prejšnjega dne.
3.	Kaznujeta se z ukorom igralca Pišek Janez (Mars) tli 1'elicon Slavko (Ljubljana). — Suspendira so do nadaljnjega Igralec Marsa Perko Bogdan.
4.	Pozivajo se na zaslišanje v pisarno NZ naslednji igralci: Perko B., Slamič, H., Doberlet M. (vsi Mars) in PerhariES S. (Ljubljana) za v torek, 15. t. m. ob 17.30.
5.	Verificira se na podlagi poročila sodnika igrišče Korotaiia.
(1. Kaznuje se s tromesečno prepovedjo igranja po § 24 itaz. prav. Igralec SK Zabjaka Baum-gartner Bogdan. Kazen mu poteče 7. avgusta t. I.
Nastop vojaške godbo
Godba XI. Armadnega zbora, ki jo vodi ka-pelnlk Misasi, bo prihodnjo nedeljo, 13. junija ob 6 zvečer v tivolskem vrtu izvajala naslednji program: 1. Misasi — Vojaška koračnica; 2. Bclllni — I i norma — uvod v opero; 3. Rossini — SevilJ-skl brivec (arija iz opere); 4. Orieg — Suita v štirih lempih.
Obvezno cepljenje zoper tifus
Nad 20.000 lansko leto zoper tifus prostovoljno cepljenih, razen teh pa vse perice ter lastniki in uslužbenci obratovalnic z živili, torej vseh gostiln, izkuhov, restuvracij, mlekarn, mesarij, liranjarij, pekarij, slaščičarn in podobnih obratov, so se lahko prepričali, da uživanje zaščitnih tablet proti tifusu ne povzroča nikakih tc^av in nobene rcakcije, pač pa lako cepljenje nudi za več mesecev varstvo pred obolenjem za to nevarno boleznijo. Prav tako je to tudi ruzvidno iz mnlega števila onih, ki so lansko leto oboleli za tifusom, saj navzlic izrednim razmeram lani ni bilo v Ljubljani nobenih epidemij.
Učinek zaščitnih tablet pojenja po približno 6 mesecih ter mestno poglavarstvo zato letos odreja ponovitev cepljenja pri vseli za ccp-ljcnje obveznih. Vsem drugim prcbivulcem pa svetuje, naj tudi letos v lastno korist segajo po tem sredstvu, ki jih bo branilo težke bolezni.
Zaščitno cepljenje se bo pričelo v ponedeljek, 14. j linija, in t>o trajalo do sobote, 19. junija. Vse dni bo cepljenje trajalo od 7—9. Moški bodo použili talilete v prostorih ambulato-rija v Mali rovi hiši na Krekovem trgu 10, ženske pa v prostorih mestnega fizikata v II. nadstropju Mestnega doma.
Prvi dan bo vsak použil eno tableto, naslednje tri dni pa po dve tableti. Vsakdo ho torej moral priti v ambulatorij ali V mestni fizikat štirikrat. Tablete Je treba uživali na tešče.
Mestno županstvo upa, da se bodo udeležili cepljenju vsi, ki so za to obvezni, ter zato ne bo treba izvajati nikakršnih Ukrepov.
—	S tritedensko prepovedjo igranja se kaznuje po § 18. kaz. prav. igralec SK Mladike Keržič Zvone. Kazen mu poteče 28. t. m. — Kaznuje so z dveletno prepovedjo igranja igraleo SK Zabjaka Sajovic Jože po 8 10. kaz. prav., upoštevajoč § 13. kaz. prav. Kazen-mu poteče 7. Junija 1945.
—	Kaznuje so s petmesečno prepovedjo Igranja igralec Dopolavora Tobačne tovarne Nagode Drago po § 24. in SO. kaz prav. Všteje se mu suspenz ter mu kazen potečo dne 7. novembra t. 1.
7. V dedeljo, 13. t. m. ob 17 bo na stadionu Planine nogometna tekma med vojaškim predstavništvom CorjK) d'Armata ter reprezentančnim moštvom Venezia Giulia, na katero imajo prost vstop vodjo društev, včlanjenih v NZ, sodniki in igralci s predložitvijo izkaznic,
Toliko iz službenega poročila Nogometne zveze. Zlasti opazimo, da je NZ storila energične korake, da bi odvadila igralce surovega igranja ter nedostojnega vedenja. Občutne kazni, ki 60 jih tokrat prejeli prizadeti igralci, naj bodo ostalim opomin, da v nogometu ne gre samo za zmago za vsako ceno, temveč za viteškega duha, ki so razodeva v obvladanju samega sebe, v spoštovanju tovarišev in -Sportnegu občinstva, knkor tudi v upoštevanju športnih predpisov, Energičnega ukrepa NZ smo veseli in želimo, da tudi v bodoče ne bo popuščala, če bo potrebno.
Kdo vas bi mogel kdaj pozabiti. -■
Ob spominu na veliko žrtsv Mravljefovih z Brezovice
Minilo je leto, odkar ste nas zapustili, dragi Mravljeti. Z grozo se še danes Brezovica spominja onega strašnega dne, ko se gluha noč ni zmenila zu klice na pomoč. Brezsrčni morilci, ki jim ni bilo mar v srce segajočih prošenj matere in otrok, so uničili mhula, polno
obetajoča življenja. Padli ste, ker ste bili verni in zvesti sinovi svojega naroda. Svoje mlade moči ste žrtvovali za srečno in boljšo bodočnost našega ljudstva. Bili ste ponos in up brezovške fare; ljudje, kakršnih rabi naš čas: znali sle na prikupljiv način združevati globoko in živo vero ter pobožnost s fantovsko odločnostjo ter mladostno veselostjo in živahnostjo. V zasebnem in javnem življenju ste bili praktični katoliki. Vaše srce ni poznalo sovraštva. Do vseli ste bili dobri, vsem dobrote deleč.
In zato nič čudnega, da je bila naša ločitev od vas tako težka, tako bridka. Saj zdi se, tla smo se pravkar ločili, ln vendar je že eno leto.
z jasnostjo večnovcljavnih načel, z blagim značajem. polnim dobrote, skromnosti in ljubezni. Skoraj izničil si se v delil za druge, zlasti za one, ki so hodili v ljubljanske šole. Tebi torej so v/cli življenje? O skrivnost hudobije!
Kako si I i, Francelj, v tihoti in skritosti zoreval. Ljubil si in družil zdrav duh v zdravem telesu. Bolno [»kazal, du moreta skladno cvcteti duhovni in snovni napredek: zato si bil vztrajen in si dosegal bleščeče uspehe. Bil izobražen, pa vendar otroško dovzeten iu sprejemljiv za vse lepe nauke.
ii pu, Vinko, vedno vesel in poln idealov si hotel postati učitelj-vzgojitelj. S kakšnim navdušenjem si sc pripravljal za to delo. Videl si, česa je treba naši mladini: več znanja o Bogu, o lepem krščanskem življenju, več ljubezni do rodne grude, več verske in narodne zavesti. Za ta veliki ideal si živel. In za ta ve-
liki cilj si daroval svoje mlado življenje. Nad j vse si so veselil onega dne, ko bi mogel nasto-pili kol vzgojitelj mladine, A na poti do tegu cilja si omahnil. Ob tvoji niučeniški smrti se nam je razkrilo Tvoje lepo življenje, /.a katerega sicer nc bi vedeli, S tem si |wikuzal, kako naj se vzgajajo mladi učiteljski pripravniki.
Dragi Mravljeti, vi ste nam [Histnli veliki vzori, svetilniki, po katerih nuj uravnavamo s\oje življenje. Vaši ideali so nuši ideali. Vu-e delo ne bo prekinjeno. Iz vase nedolžne krvi bo šc bujneje pognala našu katoliška zavest.
Spomin nu vas ne bo zamrl. Spomin na vašo
veselja za
Odium Dei
Ko bi mogel človek brati misli drugih, M odkril resnična gibala svetovnega dogajanja. Nudila hi se mu slika, ki hi bila v marsičem drugačna, kakor pa jo kaže sedanji videz. Odkril lil predvsem, da jo v ozadju mnogih dogodkov iu marsikaterega prizadevanja silno gibalo, ki je vplivalo ua potek svetovne zgodovine te od prvih začetkov ustvarjenih bitij in ki se je v naših dneh stopnjevalo do izredne napetosti. To gibalo sc » tujo besedo imenuje »odium Dei«, sovraštvo do Boga. To ni tisto sovraštvo ali mržnjn, ko človeku niso všeč te ali one norme, ki ko izraz boljo
žrtev nam Ivo vlival novega veselja zn žrtve,	Xo sovraštvu je sovraštvo v pravem pome-
neustrašenosti, stanovitnosti in zvestobe do smr- f ,	...
li ter neomajno zaupanje v končno in popolno zmago pravice.
Po poti, ki sle nam jo pokazali z besedo in zgledom bomo stopali v boj. Odločeni smo iti za vami, če treba, tudi za ceno krvi. Junaki v življenju, junaki v smrti naj se nnvzamemn vašega duha. da bomo nov rod mladine, ki bo na krščanskih temeljih gradila svoj novi dom. Večna vam slava, nepozabni junaki1
A čeprav , bodo pretekla mnoga lela, vendar nam boste vsem svetili z lepim življenjem in junaško smrtjo. Kdo neki, ki vas je poznal in ljubil, vas gledal v lepoti vaših značajev, kdo se vas ne bi živo spominjal?
Kdor je z Vami govoril, oče, je čutil toploto v svojem srcu, ker ste bili vedno veseli in vedrega čela. Srce Vam je bilo očetovsko, do vseh polno ljubezni, usmiljenja in pomoči. Kjer je bil spor, ste hoteli in dosegli spravo, ker niste trpeli sovraštva. Ako jc kdo zašel na napačna pota, ste ga s prijazno besedo znali spraviti na pravo pot. Svoji številni družini ste bili nad vse skrben oče. V svoji okolici znan kot zaveden katoliški mož. Vsi smo Vas radi imeli, enako misleči in oni drugačnega mišljenja, a sicer srčno še dobri.
In Ti, Tone, nisi še našel mirnega počitka ob svojih dragih na domačem pokopališču. Tvoj grob je še eden izmed številnih po naših gozdovih. Prvi si vsem faranom pokazal, kakšen je Kristusov borec. Kako si nas dvignil in zdramil
Mučencu M.
Sredi dela za svojo osemglavo družino, sosesko, za drago krašenjsko cerkvico Te je Bog utrgal kot prelepo majniško cvetko in Te je preoadtl v nebeški vrt. »Grob se nama koplje,« tako si v hudi slutnji govoril svoji dragi ženi, pripravljal si sc na ta zadnji odhod, še enkrat Ti je bilo dano, da si videl svojega prvorojenca Alojzija in mu dal svoje očetovske opomine. Šin moj, ne maščuj moje smrti, jaz sem vsem odpustil, te besede so Ti privrele iz tvojega velikodušnega srca, ki je bilo vedno plemenito. Ljudi si ljubil, sovražil si samo laž, hudobijo in krivico. Prišel je 0. maj in stopili ste na strašno, groze polno pot Ti, tvoja žena in Ivanka, od koder se je vrnila samo žena, podobna smrti. Bil si tepen, zvezam kot razbojnik, kaj sta z Ivanko trpela, ve samo ljubi Bog. Tvoji nasprotniki Ti niso privoščili blagoslovljenega prostorčka ob križu na radovskem pokopališču, nihče ni smel za Teboj potočiti 6olze.
Veliko si nam bil in prelep zgled si nam zapustil. Skrben gospodar si bil svoji družini. Šel si v Kanado, a vrnil si se še bolj versko utrjen. Nisi prišel prazen, zavedal si se dobro, da je oče dolžan žrtvovati ee za svojo družino. Ustvaril si družini dom, lepo urejen. Bil si cel katolik, mož molitve.
Počivajte v miru, dragi krašenjski mučencil
Sijaj, sijaj sostesee, oj sonce rumeno
Ljubljana, 11. junija.
Če bi človek urejeval vreme, tedaj bi so šele prav prepričal, kako težko je vsem ustreči. Meščani si želijo navadno sonca, kmetje od časa do časa dežja, pa spet zdaj toplote, zdaj mraza. Tako različne so želje glede vremena, da bi bil urad ali ustanova, ki bi ga urejevala, podobna tarči, ki jo napadajo z vseh strani. Toda zadeva ni v človeških rokah, temveč je prepuščena skrivnostnim silam narave. Ljudem jo dano samo, da ugibajo o vremenu, da postavljajo prognoze, ki držijo ali ne, in da prosijo nebo zdaj za lepo vreme, zdaj za dež.
Ivazno je bilo, da bomo imeli letos suho poletje. Spomladi so poljedelci že pogrešali deževje, in ko so se nebeške zatvornice odprle, je bilo mokrega blagoslova kaj kmalu dovolj, le dni pa ga je že preveč. Prav posebno kmetje, vrtnarji, sadjarji in vinogradniki si želijo sonca. Zemlja je nasičena z vlago in zdaj bi ji toplota in sončna svetloba posebno dobro storili. Vse rastlinstvo je dodobra zalilo, nekatere vrste pa že preveč. Zlasti velja to za solato, ki je začela tu pa tam gniti, pa tudi za krompir, ki bo začel te dni že cvesti.
Tudi za češnje bi bilo zelo dobrodošlo, da bi dobili spet dobo lepega, sončnega vremena. Zlasti tam, kjer kažejo zelo dobro, so začele gniti in pokali. Isto velja tudi za vrtne jagode, ki so doslej naravnost vodene. Sonca si želijo seveda tudi vinogradniki. Zdaj je čas, ko trta cvete in ji je deževje saino v škodo.
Kratko malo, ljudje, ki obdelujejo zemljo ali negujejo sadno drevje in trte, si želijo sonca. Po vremenu se sprašujejo, ko se srečujejo in kakor si ob suši voščijo dežja, tako se ozirajo zdaj po oblačnem nebu v želji, da bi naznanilo vedrejše dni. Pravijo, da suša kos kruha vzame, moča pa dva...
Vremenska napoved za danes napoveduje, da
se bo čez dan zjasnilo, za jutri (sobota) pa, da bo jasno, čez dan pa vroče. Marsikdo bi si želel, da smo že prebrodili deževno dobo letošnjega zgodnjega poletja. Med temi so seveda tudi tisli, ki nimajo zemlje ali sadnega drevja, pač pa si radi privoščijo poleti vsaj kopanje in sončenje. Strokovnjaka, ki ima opravka s kopališči smo vprašali, če imajo ljudje v športnem taboru kaj ugodnejše vremenske prognoze za letošnje poletje. Tudi ta se je odrezal, da ve samo to, da je bil preteklo nedeljo zadnji dober dan za kopanje, da pa je danes vreme, ko mora hodili z dežnikom po mostu.
Kljub vsem vremenskim napovedim, ki držijo ali pa ne držijo, živimo v vremenski negotovosti. Hladni dnevi motijo meščana samo glede udobnosti ali dobre volje, poljedelci pa so seveda neprimerno teže prizadeti. Gospoda je nevoljna, ker ne more na sprehode ali na kopanje, kmeta pa skrbi kaj ho z letino, če bo moča preobilna. Vsi smo v tem, da si želimo lepega vremena in sonca, da bi bil blagoslov zemlje obilnejši!
f Kanonik Fran Ferjančič
Gospodarstvo
Zamenjava starih obrtnih listov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani obvešča, da se ^ zamenjavo starih obrtnih listov vlagajo nekolkova-ne prošnje s priloženim starim obrtnim dovoljenjem v glavnem vložišču mestnega poglavarstva na Mestnem trgu št. 27, soba št. 18.
štetje živine v vsej Italiji. Ministrstvo za kmetijstvo je odredilo za polnoč dne '20. julija t. 1. v vsej Kraljevini štetje živine, štetje pa se ne nanaša samo na govejo živino itd., temveč tudi na male živali (perutnina, gosi, golobi itd.)
Razširjenje socialnega zavarovanja na pokrajine, priključene pokrajini Fiume. Rimski uradni list z dne 5. junija prinaša uredbo o razširjenju socialnega zavarovanja na pokrajino Ftume m sicer z veljavnostjo od 1. avgusta 1941.
Jeklarna grafa Thurnskcga na Ravnah. Umnemu zboru teh delničarjev dne 25. t. m bo predložena otvoritvena bilanca za 1. julij 1'Jll, kjer znaša glavnica 900.000 mark. Nadalje je predlagano zvišanje otvoritvene glavnice za 2.1 na 3 milij. mark z izdajo novih delnic, kjer pa s ari delničarji ne dobe pripadajočih jim novih delnic. Po-drobnosti za zvišanje glavnice bodo določene so
naknadno.	, „ .,	...
Ministrstvo za obnovo opustosenih ozemelj ]0
bilo ustanovljeno na Hrvatskem. Glavne njegovo naloge so: i. Začasna preskrba prebivalstva s stanovanji v drugih mestih; 2. preskrba preseljenega prebivalstva z živili, obleko itd.; 3. obnova opustošenih krajev; 4. ustanovitev novih kolonij in domov; 5. skrb za preskrbo tozadevnega tipiziranega materiala; 6. obnova gospodarstva v zopet osvobojenih ozemljih. Financiranje teh del gre v breme države.	, ..
Bolgarsko notranje posojilo. Bolgarsko finančno ministrstvo je podaljšalo rok za podpisovanje posojila iz leta 1041 do 13. junija
1
ki j
etos in" je "obenem tudi zvišalo prvotni znesek, vi je znašal 3.3 milijarde levov. Doslej je bilo
tega posoj
j i la podpisanega za 9.5 milijarde levov
Kakor je bilo že včeraj javljeno, jo v četrtek, 10. junija, o pol 2 popoldne umrl v Leonišču kanonik, sta-rosla novomeškega ka- f pillja, Fran Ferjančič. f Gotovo bridko je za- f dela ta novica vse f njegove sohrate, vse f drage mu Novomešča- f ne, pa tudi šlevilne f prijatelje in znance f po naši domovini; iz- t redno še glasbenike, ki so ga poznali in spoštovali kot glasbenega pisatelja in skladatelja.
Pokojni kanonik se je rodil 1. decembra 18(57 na Gočah. Pod dovršeni gimnaziji v Gorizii je študiral bogoslovje v Ljubljani iu bil 19. julija 1890 v mašnika posvečen. Duhovniške službe je' opravljal: kot kaplan v Trnovem na Notranjskem, v Ljubljani v Trnovem in pri Sv. Jakobu, kot namestni vodja in učitelj petja v bogoslovnem semenišču, kot župnik v Mavčičah in od 1. 1919 dalje kot kanonik v Novem mestu. Bil je goreč, vzoren duhovnik, ves poln žive vere, ves zasidran v Bogu in vneto delaven za čast božjo in rešitev izročenih mu duš. Vztrajen molilec in ado-rator, pobožen mašnik, neutruden pridigar in spovednik. Povsod, kjer je deloval, so ga radi imeli lako zaradi njegovih duhovniških vrlin, kakor tudi zaradi njegovih drugih, zlasti glasbenih sposobnosti, pa tudi zaradi njegovega iepega, odkritega, plemenitega značaja in vedre, prikupne in duhovite narave. Velike zasluge si je pridobil kot glasbenik in skladatelj. Za pelje in glasbo jo tiil od mladih dni vnet. Petje sta ga učila: na gimnaziji Anton Hribar, v bogoslovju Anton Foerpter. Mnogo pa mu je dala lastna pridnost in ukaželjnost ter občevanje z raznimi glasbeniki. Bil je izvrsten pevovodja. Kot tak je vodil že kot iiogoslovec pevski zbor bogoslovcev. Kot duhovnik v Ljubljani je vodil moški zbor Kat. del. društva in po Belarjevi sinrti od 1899 do 1917 z malim presledkom ženski zbor Kat. društva za delavke.. ^ njim je dosegel neverjetno lepe uspehe. Že kot kaplan pri Sv. Jakobu je prevzel pouk petja v bog. semenišču in ga opravljal še vsa leia potem kot pevovodja do leta 1917. Istočasno je poučeval na orglarski šoli liturgiko, cerkveno glasbeno zgodovino, koralno in nekaj časa tudi figuralno petje. Pri Ceciiijanskem društvu za ljubljansko škofijo je sodeloval mnogo let kot odbornik in bil je član prve cerkvenoglasbene komisije. Bil je eden najmarljivejših in nazsve-stejših sotrudnikov »Cerkvenega Glasbenika«. Že v svojih kaplanskih letih mu je pričel pošiljati dopise, pozneje nadaljeval s članki, razpravami, ocenami in tudi s kako prigoduo pesmijo je ob
i nu besede, odium iuiinicitiae, nekako osebno *o-i vrašfvo, kakor je to začetnik boljševizma Lenin i sam jasno priznal: »Boga sovražim kot osebnega sovražnika.«	■
In to sovraštvo, ta odium Del, je zlasti nai-glohlje gibalo svetovnega dogajanja zadnjih 25 let. Ni morda (o le posledica načrtne ateistične propagande. ki sicer po večini doseže svoj namen, temveč je bolj nekak logičen zaključek razkrajajoče filozofije zadnjih treh stoletij, ki jo iz na-»protstva do avtoritete Cerkve prešla v nusprot-stvo do Kristusovega razodetja, odtod pa v iin-sprotslvo do Boga. Propaganda borbenega ateizma prav za prav bolj zanje. Ni ona toliko zasejala } tega sovraštva, bolj so ga zasejala pretekla slo-f letja. Njena zasluga pa je. če moremo to Imcno-( vati »zasluga«, da jo znala vse to razpoloženje i strniti v organizirano enoto, stopnjevali sovraštvo } do viška ler mu dati tudi hoteno smer. } Kdor torej razmotriva pretekle in sedanje (lo-) godke v našiti razmerah, mora upoštevati to mogočno gibalo. Vsako akcijo in vsako gibanje je treba vrednotili po namenu, ki ga ima, ter po njegovem notranjem bistvu. Tako jo gibalo komunizma prav veliko sovraštvo do Boga. Dokler .io komunizem komunizem, bo njegovo delovanje jt vedno pod vplivom toga gibala, njegov končni t cilj vedno le uničevanje vsega, kar ima zvezo i z božjim. To je potrebno večkrat poudarjati, kec $ človek rad pozablja in te pozabljivosti in lahko-I vernosti se	b. da sc skrijo
t zopet pod novo, nedolžno obliko in zavaja dobro. f Toda oblika ni odločilna. Odločilen je namen, f cilj. ki ima delovanje. Ta cilj pa je prav pri f komunizmu navadno zakrit in vedo jasno zanj lo nekateri izbranci, bolj ali manj jasno ga občutijo vsi njegovi pristali, kajti vse priganja na delo isto gibalo — odium Dei. ne vedo pa zanj tisli, ki bistva in ciljev komunizma ne poznajo.
V hudobiji tiči veliko skrivnosti, ki jih dobri mnogokrat ne prepoznajo, kajti olroei teme so v leni mnogo razumnejši od olrok luči. Ce je ljubezen iznajdljiva, je iznajdljivo ludi sovraštvo. Sovraštvo je zmožno celo takih dejanj, ki jih ljubezen ne more storiti, ker so hudobna. Toda hudobija se hoji luči in dela v temi. Zato so njena dejanja žo izgubila svojo uspešnost, fim je odkrilo n.iih pravo gibalo. Tudi komunizem kot gibanje, ki ga je sprožilo sovraštvo do Boga, ima lo takrat uspeli, kadar skriva v temi svoje prave namene. Chn so li nameni odkriti, se ljudje oil njega odvračajo. Jasnost je torej vedno koristna otrokom luči, nejasnost, trma, zmešnjava pa otrokom teme.	V.
kakih jubilejih postregel. Bil je strokovnjak v gregorijanskem koralu. O tem je ponovno mnogo razpravljal, zlasti potem, ko je po Pijevem Motu propriju tradicionalni koral zopet prišel do svoje veljave. V tem oziru so zlasti važne sledečo njegove razprave: Tradicionalna psalinodlja, Kako se pojo lekcije in profecije, Lotimo se novih koralnih inloiiacije in napevov. V letnikih 1910 do 1923 jo napisal Cerkveno glasbeno liturgiko. Napisal je razne življenjepise: o skladatelju Anionu Hribarju, o skladatelju Antonu Poersterju kot človeku, o bogosloven, svojem rojaku prof. Ivanu Mercini, o insp. Mihaelu Arkolu, o nadškofu Frančišku B. Sedeju, o raznih naših starejših cecilijancih itd. In še in še se je spominjal naših različnih mož, duhovnikov in laikov, pa tudi svojih tovarišev. Imel jo zelo dober spomin, pa tudi hranil je marsikake zanimive zapiske. Bil je vzoren cecilijanec, pristaš cerkvene glasbe, kakršno Cerkev zahteva in kakršna se v resnici za bogoslužje spodobi. Kar ni soglašalo s ccrkvenoglasbenimi določili, ga je bolelo.
Končno ne smemo pozabili Ferjančiča kot skladatelja. Krasni, jedrnati, izklesani so njegovi moški, mešani in ženski zbori (ti. 1900, 1909); poleni 7 venčkov slovenskih narodnih pesmi za ženski zbor. Njegovi zbori v Glasbeni Zori in Novih Akordih. Litanijc Srca .le/.., Lavretanske litanije in sv. Jožefa. Razne cerkvene pesmi v raznih zbirkah, moteli tudi v »C. Gl.« Pa zopet kupleti, pesmi k raznim igram in druge. In vse to je zdravo, kleno.
Za svoje zasluge kot duhovnik in drugo kulturno delovanje je bil leta 1917 imenovan za kn. škof. duhovnega svetnika. Leta 1919 je dobil novomeški kanonikat. Lela 1940 je na tiho in skromno obhajal v Stični svojo zlato mašo.
Zadnja lela so mu začele moči polagoma pešati. Oslabel mu je vid, poleni pa se drugo telesne moči. Neutruden delavec za Boga, Cerkev in dom je dozorel. Zdaj ga je Bog poklical k Sebi, da prejme zasluženo večno plačilo.
Z Bogom, dragi gospod kanoniki Hvala Ti za vse! Tudi za Tvoje nesebično, zveslo prijateljstvo! Počivaj v miru!	S. P.
KULTURNI 0BZ0RK1K
Drugi zvezek pravnih Razprav Akademije
(Nadaljevanje.)
Dr. Evgen Spektorski je avtor četrte razprave t. naslovom »Portalis in Savigny«. Površni pregled bi morda pokazal, da med Portalisom in Savignyjem ni nič skupnega, v rcsnici pa je mnogo sorodnega med značajema in idejami obeh pravnikov. Por-talisa, redaktorja Napoleonovega kodeksa, moremo upravičeno šteti za francoskega Savignyja. Zelo sta si bila sorodna v teoretičnem svetovnem nazoru in v praktičnem odnosu do zakonodaje. Sa-vigny je bil ustanovitelj historične šole, pa tudi Portalis se je pri sestavljanju kodeksa skliceval na zgodovino. Oba sta nadalje pripisovala zelo velik pomen sociološki strani vinculorum juris. Niti prvi, niti drugi ne zanika filozofije, marveč zavrača le zlorabe filozofskega apriorizma in naturalizma. Se več, oba sta dala nemali delež filozofiji. Oba sta bila nadalje globoko religiozna in sta imela enak kriterij o legislativni politiki. Nista bila ne revolucionarja, ne reakcionarja, ampak sta se zavzemala za restavracijo, ki hoče obnoviti neprekinjenost zgodovinskega razvoja, ne da bi izključevala to, kar ie prinesel napredek Strinjala sta sc tudi v vprašanju o pomenu in umetnosti kodeksov. Sa-vigny je pričel zakonodajno delovanje kot član pruskega državnega sveta. Slo mu je za pregled
in modernizacijo pruskega zakonika. De lege fc-renda sta oba priznavala nele zakon kot edini vir pozitivnega prava, marveč tudi običaj, pomembno vlogo pa pripisujeta tudi doktrini. Portalis in Savigny se strinjata v tem, da zahtevata od zakonodaje, naj ustreza socialni strukturi določenega naroda, teorija in praksa pa naj vezeta pravo z življenjem in življenje s pravom, ne da bi kršila meje zakonitosti. Seveda so se razmere od kodifikacije Napoleonovega kodeksa iz 1. 1804 že niočno spremenile in jih zakonodajec takrat še ni mogel predvidevali, zato ie moral biti kodeks izpopolnjen in razširjen s pomočjo novel, vendar pa ta razvoj ne nasprotuje Portalisovim naziranjem, marveč jih potrjuje. Portalisa in Savignyja je končno doletela skupna usoda klasikov, namreč častno zaničevanje. Razni teoretiki in praktiki so ju proglasili za zaostala, kljub temu pa sta imela slavne naslednike, kakor so Hauriou v Franciji, Gierkc v Nemčiji in Speranski v carski Rusiji. To je kratek posnetek skupnih idej med obema velikima juristoma, kot jih je zelo natančno obdelal avtor v pričujoči razpravi.
Dr. Milan Skerlj pa je napisal za ta zvezek »Razprav« traktat z naslovom »Osebne trgovinske družbe po novejših zakonih«. Veda se je doslej malo bavila s spremembami v osebnih družbah, dočim imamo obširno literaturo o spremembah v ureditvi kapitalskih družb de lege ferenda in de lege lata. Osebne družbe v gospodarstvu niso tako vidne in tako nevarne kot kapitalske družbe in so v stolitjih dobile tako trdno obliko, da se zde važne spremembe v njih komaj možne. Avtor pa se je poglobil v zakonodavne spremembe v odredbah za osebne družbe in je v ta namen ob-
delal trgovinske zakonike srednjeevropskih držav. Ker jc hotel preiskati zakonodavne spremembe v odredbah za osebne družbe in dognati skupne splošnejše misli in kaka stremljenja je moral upoštevati seveda tudi tozadevno starejšo zakonodajo. V uvodu je podal splošen lik osebnih družb, kakor se je sčasoma izoblikoval v znanosti in pokazal, kako je bila snov o osebnih družbah urejena v raznih trgovinskih zakonikih, v nadaljnih razmo-trivanjih pa sc je držal naslednjega reda. povzetega po večini zakonov: pojem (zakonska definicija) in ustanovitev osebnih družb, pomen obsega podjetja, oblika družbene pogodbe, vsebina družbene pogodbe, dolžnost prijave za vpis v javni register in za objavo, učinki vpisa v javni register in učinki objave družbe; nato je prešel na pravna razmerja v družbi, ki so: gmotne dolžnosti družbenikov v družbi, gmotne pravice družbenikov, upravne pravice in dolžnosti v družbi (poslovodstvo, odgovornost za poslovodstvo, nagrada za poslovodstvo, nadzorne pravice). Avtor je torej obdelal le pojem in ustanovitev družb in upravno razmerje družbenikov med seboj, objavo obdelave nadaljnih poglavij pa zaradi pomanjkanja prostora v tej številki obljublja v prihodnji številki »Razprav«. Spremembe in razvoj določb o osebnih trgovinskih družbah je na kratko označil pri obdelanih poglavjih, dočim bo splošno mnenje objavil na zaključku razprave.
Vsaki od teh petih razprav je na koncu dodan kratek italijanski resorne.
Tako so nas »Rrazprave« pravnega razreda Akademije znanosti in umeinosti zopet dostojno predstavile v domačem in zunanjem znastvenem svetu«	Dr, M. Poštovan.
Missa Cordis Immacuiaii B, M. V.
duabus et pluribus voeihus acqualihus rum organo concinendam Kranciscus Kimovec composuit. Cena Lit 18j pri skladatelju Lit 14.
Latinskih maš za mešani zbor imamo pri nas že kar bogato izbiro, ne pa tako za moški zbor, saj bi jih lahko sešteli skoro na prste ene roke. Tako je dr. Kimovec, ki ima pri svojem skladanju vedno pred očmi praktične cilje, s to mašo izpolnil veliko vrzel v naši cerkveno glasbeni literaturi.
Maša je večinoma dvo- ali triglasna, le na nekaj močnejših zaključkih šliriglasna. V njej prevladuje prosli kontrapunktični slog; glasovi so vsak zase samostojni in se prepletajo v spretnih imitatoričnih domislekih. Harmonske in modula-torične težave so dobro oprte v orglah, tako da pevci zlepa ne morejo zaiti. Sploh se je skladatelj držal načela, da jo vsa težja mesta prepustil orglam, ki prepeso tudi velike težkoče, dočim jo bil do vokalnega stavka zelo obziren in tenkočuten in mu je pustil le to, kar tudi v resnici dobro zveni. Ravno v tem pa ima sladatelj kot izkušen pevovodja mnogo prakse in zato je maša posebno v pevsko izvajalnem smislu zelo hvaležna. V partiluri je nekaj napak — gre predvsem za nekatera prestavna znamenja — ki pa so lako nedvoumne, da si jih bo lahko vsak sam popravil.
Mašo je — dasi še ne v celoti — stolni moški zlior že nekajkrat prav s pridom in uspehom izvajal in jo zalo lahko kot preizkušeno delo lo-clo priporočamo.	gnoj V« .
17646126
IM&VAC&
Koledar
Sobota. 12. rožnika: Jan Fakund, spoznava-Icc; Leon lil., paprž; Bazilid, mučenec.
Nedelja, 13. rožnika: BinkoSti; Anton Padov., 6poznavalec; 'Akvilina, devica in mučenica.
Zgodovinski pafeerU
13. rožnika:
1. 1854., se je rodil v Železnikih zgodovinar in politik Kohlar Anion. Ljudsko šolo je obiskoval doma pri pisatelju J. Levlčniku, stopil v Kranju v gimnazijo, jo nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi maluriral. Po maturi je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil posvečen v duhovnika, ftkof Pogačar ga je imenoval za dvornega kaplana in škofijskega tajnika ler mu poveril Skofi|ski arhiv in uredništvo »Ijiiharher Diflcesenblatt«. S slovenskimi romarji je leta 1881. obiskal Rim, služboval nato v Mengšu in fcenčurju, nakar je bil imenovan za kurata v Ljubljani, poslal deželni arhivar, dokler ni odšel leta 1900. kot župnik in dekan v Kranj, kjer je leta 1928. umrl. Že v gimnazijskih letih se je vadil v pisateljevanju kot sotrudnik in urednik »Domačih vaj« v Alojzijevlšču, se bavll 7. učenjem slovanskih jezikov, zlasti ruščine in poslovenil Neslorlevo kroniko. V -DiOcesenblattu« je objavil Dolničarjevo Ilistoria Cathedralis eccleslae Labacensis (1888.) in zasnoval Zgodovino fara ljubljanske škofije, sodeloval pri Vrhovnikovi zgodovini nakeljske fare, dalje je objavil relo vrsto člankov iz zgodovine mengeško faro in objavil nekaj starejših slovenskih tekstov. Opisal ludi Skofjo Loko in zgodovino železarstva na Kranjskem. Najpomembnejše njegovo delo Je ustanovitev »Izvestja muzejskega društva za Kranjsko« lela 1801., ki le postalo v 17. letih njegovega spretnega uredništva uvaževano glasilo slovenskih zgodovinarjev.
V	njem je objavil mnogo dragocenega gradiva, jiosolmo za cerkveno zgodovino 15. in 16. stoletja.
V	zadnjih letih se Je posebno posvetil raziekava-nju preteklosti mesta Kranin —
1. ISTiB., se jo rodil v fcalamenrih prekmurski pisatelj ITiszAr .Innnš. Obiskoval je ljudsko šolo v Puclncth In dovršil v ftopronju učiteljišče, na kar Je služboval v Križevclh do upokojitve leta 1011. Žo od mlndih let se je zanimal za književnost prekmurski hSlovencov po 7gledu Jana Kar-doša, sodeloval pri Augustinčevem »Prijatelju«, pisal prigodne In drugi pesmi, črtice in pridige ter prevajal iz madžarščine. Sestavljal ie tudi madžarsko-slovenskl in slovensko-madžarski slovar. ki na 7aradi pomanikania gmotnih sredstev nista izšla. Natisnjen je bil le mali žepni slovar.
. . . .. -Poklonite svojim BOSn in DJPirCC! blrmancem sicer malo a zelo pomembno knjižico: ,,SVETA BIRMA" (spisal dr. Kntfic). Cena ena lira.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Muzi, soproga sprevodnika drž. železnic v pokoju. Pogreb bo v soboto, 12. junija ob 3 popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti .večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje.
+ Ančka Gole. V Zagorici pri Dobrniču je v cvetu svoje mladosti odšla v lioljše življenje gdč. Ančka G0I6. sestra g. novomašnika Jožeta Golčta. Na mrtvaškem odru je ležala v belem svalovskem oblačilu, v katerem bi imela pozdraviti kot presrečna družica svojega brata. Bog je hotel drugače. Težko prizadeti družini iskreno sožaljel

KSLOGA
Ultramoderen zakon alt »Moj*, med dvema ognjema« v švedski veseloigri
J®" »Očetova tajnica«
V gl. vlogi: Sture Lagerwall, Vibeke Falk. Predstavo ob 14, 10.50. 17.40 in ob 19.30!
V nedeljo Se ob 10.30.
TEL
KINO UNION
»1-21
Vroča ljubezen in diplomatske intrigo bo ubuova tiuim
jap- »Vihar nad zalivom«
V	gl. vi.: Armnndo Falcont, Andrca Chrchl, Adriana Benctti, Annelieso Uhlig in drugi
PREDSTAVE : oh delavnikih : 15. 30. 17.30 ln 19.30; oh nedeljah ln praznikih: 10.30, 15.30, 17.30, 10.30
,IU KINO MATICA M*4'
FIlm v najkraanejsih prlrodnlh barvah!
NajsljajneiiSi uspeh evropske filmske produkcije! Čudoviti posnetki »zlate« Prage! Tragična zgodba deklice, ki ,1o Je pogubllo velemesto! Cciikl narodni plesi ln prizori iz »PRODANE NEVESTE«
»Praga — zlato mesto«
V	glavni vlogi KRISTINA SODERBAUM1
Predstave ob 15, 17 In 19.15.
—	Poziv državljanom NDH. Ljubljanski konzulat bo proslavil jmendan Poglavnika v solioto. dne 12. junija s sv. mašo, ki se bo vršila ob jh>I 10 v uršullnski cerkvi. Pozivajo se državljani NDH, da tej maši polnoštevilno prisostvujejo.
—	Hladna junijska jutra. Po četrtkovem do-ževju je nastopilo v petek hladno jutro, tako. da ni bil odveč površnik, pa tudi lahke zimske suknjo so bilo nekaterim prijetne. Od Četrtka do potka jo padlo še 7.7 nun dežja. V četrlek so so mestoma vrstili močni nalivi. V petek zjutraj jo znašal temperaturni minimum +11.2 nun, temperatura. ki Je običajna podnevi v marcu in aprilu. V četrlek pa tudi ni bila visoka dnevna temperatura. saj se je od jutranje dvignila le za nekaj stopinj na +17 stopinj, v Trnovem na 17.5 stopinj Celzija. Barometer se je dvignil na 761.5 milimetrov. Pravijo, da Ik> v soboto in nedeljo boljše vreme in da bo baš pritisnila vročina, kakor se spodobi za junij, ko liomo čez nekaj dni stopili že v pravo poletje. V petek, 11. t. m., ob 3.35 je nastopil prvi krajec. Stoletna pratika in tudi druge pralike pa nasprotno napovedujejo po Herschlu deževno, hladno vreme,
—	Nesreče nn deželi. V 1'ijavi gorici je doletela huda nesreča 18-lelnega delavca Janeza Bučarja. Bil je zaposlen v piiavogorišld gramozni jami. kjer je kopal posek. Pa se jo debela plast odtrgala iu ga podsuia. Hitro so ga odkopali. Bučar, ki je bil v nevarnosti, da se zaduši, je dobil hude notranje poškodbe. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico, — V RaČni pri Velikih Laščah jo 4-letna poseslnlkova hčerka Danica Kasteličeva padla in si zlomila levo roko.
Občni zbor Društva slepih
Preteklo nedeljo je imelo Društvo slepih v prostorih restavracije Lovšin svoj redni letni občni zbor. Dolgoletni, priljubljeni predsednik g.
A. Pleško je pozdravil vse navzoče, zlasti 5e g.
preglednika Jožka Kozlevčarja. Vsem plemenitim dobrotnikom se jo najlepše zahvalil za poinoč in naklonjenost društvu, s prošnjo, da bi isto ohranili še nadalje ter se slepih ob raznih prilikah šo pogosteje spominjali, fttevilo članov se je sicer zmanjšalo, toda veliko so se zmanjšali tudi društveni dohodki, medtem ko potrebo slepih stalno naraščajo. — lz tajniškega poročila je bilo razvidno društveno delovanje v preteklem letu. O denarnem gospodarstvu je poročal društveni blagajnik. Slednjič je podal svoje poročilo še preg-glednlk g. Jožko Kozlevčar. Dal je društvu novo smernice in pobudo, za kar se mu Je predsednik iskreno zahvalil. Ko Je bila na predlog g. revizorja soglasno sprejeta razrešnira, je bil po večini Izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Pleškom na čelu. — Po živahni razpravi je predsednik zaključil lopo uspeli občni zhor.
Iz Ribnice
Davna želja Ribničanov se bliža uresničenju.
Poreče vprašanje Ribnice in vse ribniške dolina jo žo dolga leta bolnišnica. Do nedavna so se morali bolniki zdraviti v oddaljeni Ljubljani ali pa v odročni Kandiji pri Novem mestu. Z ustanovitvijo vojaške bolnišnice v ribniškem gradu je bilo omogočeno v hudih in nujnih primerih, da so se bolniki zatekli v to bolnišnico, kj(*r so jim zdravniki nudili vso pomoč. Po odločitvi Visokega komisarja Je pret. mesec pričela Oradb,-komerclalna družba iz Ljubljane (poslovod. Inž. Brodnik) prenavljati starodavno Tsrhinkllevo restavracijo pri kolodvoru. V glavnem poslopju bo urejenih 13 bolniških sob s 83 posteljami ter ostale prltikline. Preurejajo pa tudi gospodarsko poslopje. Dela bodo trajala predvidoma tri mesece ter lopo napredujejo. Ribniška dolina pa bo mnogo pridobila z novo bolnišnico na poti napredka.
Obisk zdravstvene avtokolone. Od 14. do 10.
Junija 1k> od 8 do 12 in od 15 do 18 vsak dan poslovala v Ribnici zdravstvena avtokolona. Opozarjamo prebivalstvo na redko priložnost brezplačnega pregleda in zdruvljenja.
lz *9eia in življenjja - o J 4u in is&m
Iz Gorlzije
Češnje. Razprodaja Češenj Je letos točno urejena in organizirana. Vsi predeli dežele, kjer rode češnje v izdatnejši meri, so razdeljeni v osem okolišev. Vsak teh okolišev je prideljen enemu sadnemu izvozniku, da v njem pobere in pokupi vos pridelek. Izvozni sadni trg v mestu letos dejstve-no ne posluje. Izvoznik, ki je pooblaščen, da v točno določenem okolišu pobere češnje, gre vsako jutro s svojimi avtomonili v dotične kraje in kmetje mu na licu mesta oddajo blago, ki se izbere, pretehta in takoj plača po določenih cenah od 2.30 do 3.20 lire. Nakupljene češnje pripelje trgovec v mesto, kjer dobi pri nalašč v ta namen ustanovljenem uradu navodila, kam mora svoje blago oddati. Ta urad. Čigar centrala Je v Rimu in v čigar področje spatla nakup In razpečevanje vsega sadja in vrtnin, so s skrnjšanim Imenom imenuje »Upapo« (Ufficio approvviglonamento prodotti ortofrutticoli). Pred nekaj tedni je ustanovil podružnico v našem mestu. Njegovo poslovanje je dobro urejeno. Pri tem uradu zve nakupovalna tvrdka, kako naj nabrane češnje razpeča V prvi vrsti se skrbi, da sta mestni trg z vsemi številnimi branjevkami vred in vsa dežela zadostno založena. Potem se določijo količine, ki gredo vSak dan v sosedne pokrajine, zlasti v sosedna mesta: Trieste, MonFalcone, Udine, Treviso, Grado, Benetke. Tudi ljubljanska pokrajina dobiva v zadnjem času svoje redne pošiljke. Za prevoz skrbi »Prevod«, ki ima, kakor slišimo, tukaj svojega stalnega zastopnika. Blago dobi včasih kar v mestu, včasih ga pa gre z lastnim vozilom naložit v določeno vas. Izvoza v tuje države letos od nas še ni bilo. Za potrebe nemškega trga skrbe do zdaj druge pokrajine. Kakor srno že zadnjič pisali, je letina za češnje pri nas letos v splošnem obilnn. V zadnji polovici maja je bilo dnevno prodanih 500—600 kvintalov češenj, v prvem tednu meseca junija je pa ta izdatna količina še poskočila in smo razpečali dnevno okrog tisoč kvintalov češenj. Prve tedne je pretežno večino blaga dala vzhodna polovica naše dežele, sodaj pa prvači brdoviti zapadni del. V predelu Vipacco je višek letošnje letine že, prekoračen, v zapadnih grični smo pa ravno te dni na vrhuncu. Blago Je zdravo, okusno, prvovrstno. Izkupiček, ki ga naš sadjar dobi, je v sedanjih dragih časih res dobrodošel.
Zadušnica za prof. Lamherlnm Ehrlirhnm. Na obletnico smrti se Je v naši stolnici darovala zadušnica po pokojnem vseučiliščem profesorju Lam-berlu Ehrlichu. Ural jo je pokojnikov prijatelj msgr. Ignacij Valentinčič, stolni kanonik.
Z Gorenjskega
Pokrajinski načelnik počastil spomin prvega koroškega SA vodje Maksa Setinikn. Ob peti obletnici dneva, ko je bil umorjen pi vi koroški SA vodja Maks Seunik, je pokrajinski načelnik dr. Raincr v počastitev spomina položil na grob venec. Ob grobu so ec zbrala razna častna zastopstva.
Nov tečaj za vodje personalnih nradov. V
deželnem šolskem taborišču v Gozdu — Martuljku sc stalno vrstijo razni učni tečaji. Nedavno jc bil drugi tečaj za uradne vodjo po okrožjih in krajevnih skupinah na Gorenjskem in Koroškem. Najprej jc predavul vodja dežel-
nega personalnega urada Reautschnig o nalogah vodij personalnih uradov, nato je pa vodja deželnega urada 7.a narodnostna vprašanja major Maicr Kaibitsch obširno poročal o vprašanjih narodnostno mešanega ozemlja na Koroškem in na Gorenjskem.
Pregled delovanja delovne fronte in socialističnega skrbstva. Te dni sta prispela na Koroško državni vodja za vzgojo in delovno vodstvo pri delavski fronti v Berlinu Steinwarz in državni blagajnik Wolff, ki vodi denarno gospodarstvo ženskega socialističnega skrbstva. Stcimvarz je obiskal koroški rudnik in več gorenjskih tovarn. Wolff pa je obiskal Mežiško dolino in Spodnji Dravograd in je nato pregledal tudi nu Kuroškem službena mesta socialnega skrbstva.
S Spodnjega Štajerskega
Razstava slik štajerskih mest v Lcobnu.
V	Lcobnu je bila prirejena v montanislični visoki šoli slikarska razstava, ki prinaša umetniške slike štajerskih mest. Mod slikarji so razstavljeni tudi nekateri Spodnještajerci, dalje so razstavili štajerski slikarji tudi slike spoil-nještajerskih mest. Tako razstavljajo Lco Wall-ner sliko iz mariborske okolice — Pogled čez Slovenske gorice. Emil Petek — Brežice,1 Pipo Petcln — Pogled na Maribor, Kari Irak — Pogled na Celje, Johanncs Ilepncrgcr — Mesto Ptuj, Fric Silbcrbauer — Radgono, Frcdy Koschitz pa industrijsko pokrajino v Trbovljah.
Deklice v službi časopisja. Mariborski dnevnik prinaša v četrtek daljše poročilo, v katerem omenja, kako sc mariborska ženska mladež pridno obnaša in pomaga z delom tudi pri raz-našanju časopisov. Časopis objavlja dve fotografiji, prvo, ki kaže, kako deklice raznašajo časopis in drugo, kako deklice sprejemajo časopise v odpravništvu lista. Dekleta so s tem razbremenila stare raznašalke, ki so dobile po dolgih letih dopust.
Ilude prometpe nesreče. Na Tržaški cesti v Mariboru je podrl tovorni avto orožniškega uradnika 63 letnega Franca Hladnikn, ki je dobil notranje poškodbe. Pomožni delavec Filip Stau res iz Tezna pri Mariboru se je na cesti sipodtaknil ob korenino. V trenutku, ko jc padel, ga jc tudi že povozil avto. Prepeljan jc bil s hudimi notranjimi poškodbami v bolnico.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 51 letna delavka Amalija Senekovič iz Pobrežja, 46 letna zasebnica Terezija Petovar iz Rogozc pri lločah.
V	Celju jc uinfl 74 letni krojač Franc Motoh, v Ptuju je nenadoma umrl upokojeni železničar Jurij Illtipič, v Sp. Polskavi pa je umrla za kapjo gospa Marija Hrastnik roj. Godec. V Celju in okolici so limrli: 60 letni Konrad Čeli iz Cel ja, 4.2 letna Mari ja Kran je, 57 letna Ana Vede iz celjske okolice, Albert Jamnišek, 44-letnn Marija Breznik roj. Golavšek, 31 letna Ljudmila Osepič od Sv. Ivana pri Dobrni, 46-letna Ana Skrubaj iz Levca pri Pctrovčah, 66-letni Lovrenc Kovačič iz Virštajna pri Podčetrtku, 56 letna Ema Potočnik roj. Pirš iz šušicc pri Sv. Pavlu pri Preboldu, v Dornbergu pa 81 letna Marija Steif. V Dobrni in okolici so umrli: 73 letna Amalija llčakar. 7 mesecev stara Rezi k a Avberšek in 69 letna Marija Felicijan.
Skrbimo že seda] za zimsko prehrano živali
Marsikdo je imel letošnjo zimo veliko težave, ker si ni pravočasno omislil dovolj krmil za rejo malih živali. Rejri v mestih so nujno navezani na nakup zimskih krmil, če hočejo rejo vzdržati. Kdor pa kupuje šele nazadnje, mora kupovali drago, dobi slabo blago in še druge težave nastopajo. Tako se je tudi letos dogodilo, da jo moral marsikak mestni rejec skrčiti rejo, ker ni pravočasno nakupil dovolj krme, pozneje pa jo bila predraga.
Tako jo hvalevredno, da sta leto« Žogoza in društvo Mali gospodar žo sedaj začela skrbeti za nakup krme. Čas košnje je in potrebno je takoj preskrbeli dovolj sena, glede katerega je bila lani prava zadrega in cene so bile visoke. Ustanovi sprejemata interesente za seno žo sedaj in je v teku tudi že košnja. Prvovrstno sladko seno bo stalo okoli 2 liri l;g za one, ki ga naroče že sedaj in začno obročno odplačevati, medtem ko bo za vse druge znatno dražje in ga bodo dobili le toliko, kolikor ga l>o morda ostalo. Izbrali so le najboljše travnike, kjer raste najboljša in najpri-menrejša trava za mali živali, zlasti za koze, ki morajo imeti res prvovrstno sladko seno.
Tudi interesente za druga zimska krmila sprejemata obe ustanovi malih gospodarjev. Kolikor lani akcija za nabavo spričo okoliščin ni [Kjvsein uspela, pa je prinesla dovolj izkušenj, da bo lelos oskrba s krmili čim najlioljša. Vendar bodo ugodnosti le za naročnike, ki bodo prijavljeni že sedaj in ki bodo izpolnili vse potrebne pogoje.
Zelo koristno je,' da so mali gosjK)dar|i začeli skrbeti za zimska krmila žo sedaj, ne pa, da odlašajo to za nazadnje, ko so cene najvišjo in ko je najboljšo blago le težko dosegljivo.
■■■SDlUBBBBiaiBBHHUUOBUBBEBB
Iz Ilrvaslce
Hrvaška vas je še vedno mornlno zdrava. Ob letošnjih proslavah materinskega tedna, ki se vrše ta teden po vseh hrvaških mestih in krajih, je hrvaški statistični urad med drugim objavil tudi podatke o številu rojenih otrok v krajih, ki tvorijo sedanje državno področje NDH, za razdobje .11135—1939. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je bilo v tem času v vseh hrvaških krajih, ki danes spadajo pod NDH, rojenih 881,052 olrok. Pod odbitju odstotka pomrle mladine znaša v tem razdobju za Hrvaško naravni prirastek prebivalstva 416.403 otrok. V tem številu je zastopana dežela z 405.723 otroki, vsa hrvaška mesta z Zagrebom na čelu pa v omenjenih petih letih z 10.740 otroki. Pri presoji naravnega ljudskega prirastka po posameznih krajih, so statistiki ugotovili, da so glede ljudskega naraščaja na prvem mestu planinski predeli Dinarskih planin in alpskih obronkov pri spuščanju v panonsko nižavje. Sama panonska nižina jo dala najmanjši odstotek naravnega prirastka. V tem pogledu jo prekašata samo šo Podravina in okraj Dugo selo.
Prehrana gozdnih delavcev v NDH. Zaradi prehrane svojega delavstva, ki ga ima zaposlenega po bosanskih gozdovih, je gozdno ravnateljstvo v Banja Luki dalo obdelati in zasejati velike površine njiv. Na njivah je posejano razne vrste žita, mnogo je posajenega krompirja in fižola, ostali prostori so pa določeni za pridelovanje zelenjave in povrtnine.
Nova pravoslavna cerkev v NDII. V Sokolcu na Romanji planini, kjer so bili svoječasno hudi boji med partizani in združenimi hrvaškimi ter nemškimi vojaškimi edinicami, 60 pred dnevi odprli novo pravoslavno cerkev.
Med Hrvati v Južni Ameriki. »Hrvatski Narod« z dne 23. maja objavlja brzojavno poročilo, ki ga je poslal iz Buenos Airesa v Zagreb tamoš-nji dopisnik hrvaškega tiskovnega urada. V poročilu popisuje agitacijo tamošnjih Srbov za obnovitev velike Srbije ter poroča o akciji, ki jo je holel razviti v Južni Ameriki biv. min. dr. Grga Angjelinovič. Dopisnik hrvaškega tiskovnega urada poroča, da je omenjeni dr. Angjelinovič prišel mod tamošnje Hrvate z namenom, da bi jih pridobil za prostovoljce za borbo proti Evropi, kar se mu pa ni posrečilo, ker so Hrvati kmalu sprevideli njegove načrte.
Iz Srbije
»So endete Jtigoslavien«. Pod tem naslovom je Izdal sedanji beograjski odvetnik in bivši ravnatelj »Vremena« ter najožji sodelavec biv. ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča dr. Danilo Gregorič novo knjigo, ki se bavi s postankom in razpadom bivše Jugoslavije. Knjiga je izžla v nemščini v založbi VVilhelm Goldmann v Leipzigu ter je razdeljena v dva dela. Prvi del nosi naslov »Kin Staat cntsieht« ,ter v šestih poglavjih opisuje ustanovitev, razvoj in notranjo zgraditev ter rast bivše države do leta 1039. Drugi del, ki nosi naslov »Ein Staat zerlallt« so bavi z vsemi notranjepolitičnimi dogodki v bivši državi, ki so privedli in omogočili marčni prevrat.
Nova železniška zveza i Begradom. Pred dnevi je vozil iz Segedina prvi vlak po novi železniški progi preko Velikega Bečkcreka do Beograda. S tem je bil na tej progi upostavljen redni osebni in blagovni promet.
Nepismenost v Banatu. Srbsko časopisje poroča, da se šolske razmere v Banatu kljub sedanjemu vojnemu času znatno zboljšujcjo. Po zadnjih zbranih podatkih znaša v večini bana-ških okrujih ncjiismenost samo šc 20 do 30 odstotkov.
Drobna ljubljanska kronika
Namesto venca na grob prezgodaj umrlemu Jožetu Gerbajsti so Salezijanci na Rakovniku darovali Vl,neeneijevl konferenci Marije Pomočnico 400 lir za revežo. — Bog plačajl
Namesto venca na grnh pokojnemu g. Martinu Jermanu iz Ljubljane je daroval g. Anton Korltnik. lastnik bolela Slon. 2,10 lir Društvu slepili. Plemenitemu dobrotniku se odbor najlskreneje zahvaljuje.
Po osebne Izkaznice naj pridejo od hin-knštnegii ponedeljka, 14,. junija daljo v sobo št. 37, nad trgovino mestne elektrarno na Mestnem trgu, vsi, ki so oddali prošnje pred 1. .ltinljem, vendar Pa izkaznle, niso mogli dobiti, ker ohčltia nI imela tiskovin. l'o Izkaznice naj hodijo saino popoldno od 15—18.
Prekinjena dobava električnega toka. Nn binkošino nedeljo. 13 junija, zjutraj mod \ I n H lin ves okoli! ljubljanske mestne elektrarne brez električnega toka, ker bodo v centrali anažili visokonapetostno naprave.
Tramvaj začne na hlnkoštno nedeljo, 13. .Iuniia, zaradi ukinjenega električnega toka vozili Selo ob 7 zjutraj.
Mali gospodar — Zetroza ohveSfnta svoje flann, da je v sredo, 1fi. junija, ob pol 7 zvečer v posvetovalnici. Gallusovo nabrežje 33. zanimivo predavan,io o norulninar-Stvti V nedeljo. 20. junija, je islotnm oh '.UO zrlo vu/.no predavanje o probraui inalih živali.
Sladkovodne In morske ribe. Na Poga-farjevern trgu .ie neka kmetica z llar.ln prodajala kline ln belice kakor tudi čruouko.
Hitro jih je prodala. V trgovini »Riba? je bil naprodaj snuio »veži/ zmrznjeni losos. Milo ga jo do 100 kg. To petek jc izostal zmrznjeni, sveži niorki jezik nli »paaara«. To ribe so tri vrste, ki so okusne ln užitne. NajokusnejSn jo vrsta, ki se latinsko naziv-Ijo »pleurouectea flesus L.«. Strokovnjaki ribiči imenujejo slovensko to ribo kratko jezik, plošča nli iver. Hrvatsko jo Iverak, pnšara, italijansko pa pnssern. plannzza, Ilngunttoln Ta vrsta je najokusnejSa. Zelo dobra je tudi druga vrsla. latinsko plalessa passor ali pleuronretes platessa 1,., slovensko plošča In jezik. Iirvntsko pa androgn. Iver, Iverak, Jandroga. kalkan in list. Ima Pa Sa mnogo drugih Imen, tako zlatni jor,lk. Dobra .ie tudi tretja vrsta, latinsko nleuro-neetes Italieua. slovensko jezik lil list, v hrvaščini ima tudi zelo mnogo imen. kakor Iverak. list. pasara, poluriua, sroj sfolj in še druga imena.
Ponesrečenci v LJubljani. Sedaj 7.0 obira io lipovo cvetje. Tudi 77 letn.i zasebnica Katarina tložlčeva je odšla nabirat lipovo cvetjo. Na lestvi stoječ je obirala lipovino. Izgubila je ravnotežje ln padla z lestve. Močno se jo poškodovala po glavi. — Mala tramvajska nesreča se jo primerila ur'''' glavnim kolodvorom. Upokojeni uradnik, i>9 i m ti i Milko \VaUak, jo bil zadet od tramvajskega voza. ki ga je podrl na tla. Dobil Jo poškodbo na glavi ln na rokah.
V vsako hišo »Slovenca«!
Cerkvena glnsba
NA BINKOŠTNI PRAZNIKI
V	stolnici oh 9: Foorster: Eeee aaeerdos mnguus, 1'erosi: Missa pontlfiealia in d., Foorster: Oradna! in sekvenca, Brosig: Veni, sanelo Hplrltus,
V	cerkvi sv. Jožefa rfb S: slovesna sveta maša, pri kateri se izvaja: Missa solemnls v F-molu, zl. M. Brnsig z orkestrom. Ora-dnale in sekvenca. zl. J Gruber, Po ofert. Veni. sanete Spirltus, 7.1. V. J. fapek (moški zbor). K blagoslovu: Tantnnl ergo v O-molu, zl. St. Premrl. l'o nulSi: ilvulite Gospoda, 7,1. dr. Fr. Klmovee.
V	cerkvi M. b. v Križankah ob 10.30: slovesna sv. maša, pri kateri so izvaja: Missa pasloralis. zl. \. llibovskjr. Graduale Iti sekvenca, zl I'. Griesbacher. Po ofert. Veni, sanete Špiritu*. 7,1. A. Fnersler. Ki blagoslovu: V zakramentu vse sladkosti, zl. I. Komel. Po maši: Pesem sv. Duhu, zl. dr. A. F niš t.
GlcdaliSčo
Opera!
Sobot«. It, Junija, oh 18: »Tiha voda«. Opo-
reta. (zven Cene od 28 lir navzdol. Nedelj«, 1.1 junija, ob 17: »Thals«. Isven.
Ceni, od 28 lir navzdol Ponedeljek, 14. Junij«, oh 17: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Torek, 15. junija: Zaprto.
N« blakolitno nedeljo oh 17 ponovi Oper« Mnssriictovo opero »Thals«, — Predprodaja vstopalo v Operi od 10.30 dalje.
Prv« reprlza Pletrljere operete rTIh« voda« v soboto, 12, juulja. Dcjuujo se dugu-
gaia v polpretekli dobi v predmestju Firenzo. Osebe: Ullks kočljaž — Zupan. Itoza — Pollčeva. Anila in Ida, njuni hčeri — Mlej-nlkova in Stritarjeva, Cecchino — Kristan-81«, Ktinchi — Sancln Modest, Alfred — San-cin Heliznr. Hasilrubal — Anžlovar. Kri-gatti — J. Rus. ženin — Pianeeki, nevesta — Koširjeva, tast — Slmonfi«, dekle — Je-romova. sosedi — ftkrjanfieva ln Mauser-jevn. Opereto dirigira K. Simoniti, režija iu koreografija inž, 1', Goloviu.
D r n m a i
Sobota. 1J. Junij«, oh 18.30: »Slnrl ln nil«dl«
(namesto »Jcsua«), lied B. Nedelj«, 13. Junij«, oh 18.30: »Deseti br«t«.
Izven. Znižane cene od 12 lir nnvzdol. Ponedeljek. M. Junij«, ob 18.30: »V LJubljano Jo dajmo«. Izven. Zelo znižano cene od 12 lir navzdol. Torek. 15 junija, oh 18,30: »Skupno življenje«. Premier«, ltod 1'remlerskl.
Spremenili« dramskega repertoarja. Zaradi oholelosli g. Vladtnilrja SkrblnSka jo mnraln Drama spremeniti svoj že napovedani repertoar. — Nocoj oh 18.3 url pa bo prva repriza Medvedove drame »Stari ln mladi« zn red M. v nedeljo in ponedeljek pn ho Drama ponovila po zelo znižanih penah oil 12 lir navzdol izvirni deli .lurčlč-dolio vrga 'Desetega brata« in Ogrinčevo Igro >V Ljubljano jo dajmo,. Ker sta ti dve uprizoritvi verjetno zadnji v tej sezoni nanju posebej opozarjamo.
Anton Medved »Stari In mladi«, Iprn v
treh dejanjih, ki »o godijo na deželi in pokažejo dramo preužilkarja lil otroško ne-hvaležnost Osebe: Jamnlk. kmet — Llpnh, Gruace, ujegov sia — Vrcsetuik, Mica, nje-
gov« hči — Rlarčov«. Meta, h«l — Slmčlče-
va. Separ. zet — Gale, Tine — Vordonik, Alena, snaha — Gabri.lelčičeva, Kragelj — Gorinšek, oiožnika — BenHIč.l« ln Blaž. Režiser Milan Skrbinšek.
Naznanila
ItADtO. Sobota, 12. Junij«: 7.30 Pesmi In napovl — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 11.50 Pol ure za vojake — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva obkroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Gal-lino — H Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent 1). M. Sijanec, operetna glasim — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vest-nik — 17 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 17 10 Nove plošče Cotra — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 111.,30 Poročilo v slovenščini — 10.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved časa, poročil« v Italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Lirična prireditev družbo KTAR: Giordnno: Andrea Chrnieri v odmorih predavanje in zanimivosti v slovenščini, poročila v Italijanščini.
LEKARNE Nočno slnžho Imaio lekarne:
mr. Makarčlč. Sv. Jakoba trg !l: mr. Rnmor, Miklošlčevn cesta 20, iu inr, Muriua.ver, Sv. Petru cesta 78.
Poizvedovanja
Zlntn ilamsko uro sein Izgubil«. Najditelj dobi dobro nagrado. Naslov v upravi *Slovouca»«
Sopel^ na grob f čir. Gtnfonu Korošcu
za nj«got? god 13. junija
Zadnje dneve v juliju 1. 1926 smo imeli bo-ovci poučni tečaj na St. Joštutnud Kranjem, ed predavatelji je bil tudi dr. A. Korošec, »sili	"	....
goslovci poučni tečaj na št. Joštusnud Kranjem. M ' ' ... j ... .. . Prosili smo gn, da nuni govori o čemer koli. Govoril nam je o s r č n i kulturi. Njegova beseda je bila jasna, jedrnata, iz krepostnega življenja zajeta in za življenje podana. Ni pripravil znanstvenega predavanja, temveč ie govoril povsem preprosto. Misli so mu prihajale naravnost iz srca. A prav zuto, ker jili ie zajel nnravnost iz svoje duše, je nehote nekoliko odmaknil znstor, ki nam Je zakrival njegovo no-trunjost. Bila je to izpoved njegove lastne srčne plemenitosti in globoke, dejavne l jubezni do našega slovenskega naroda. Poročevalec si |e tedoj zabeležil le nekatere misli. Zalo so v naslednjem podani le fragmenti Koroščevegn govora, kl pa skupaj povezani danes Sestavlja jo dehteč šopek, ki mu ga hočemo za god položiti nn njegov grob. Obenem naj služijo tudi v namen, da se Koroščeva velika osebnost vedno bolj po pravici in resnici spozna.
Svoje misli o srčni kulturi Je dr. Korošec navezal na družino, cerkev, družbo. Med drugim je povodu! tole!
Na versko in srčno vzgojo odraslih in otrok vpliva postavljanje Jaslic, skupna družinska molitev prod jedjo in po jedi ter zvečer, darovanja za god. Ni treba, da bi darovi bili Bog ve kako dragoceni. Tudi mnlovredni so zelo dragoceni, če so izraz srca. To darovanje zn god je treba priporočati v Soli in otrokn izprošovu-ti, kaj si dal, kaj si dobil. — Kakšna je gospodinja ali kakšen je značaj domače hčerke, se da lepo razbrati iz vrta, cvetlic na oknih in slik po stenah. Ne tiskanih podob! — Srčna kultura zahteva, do smo plemeniti v razmerju s poslom, dn smo z njim prijazni, dn ga ogovarjamo in da so 7. njim rokujemo. Kulturo volje podpira red v družini: Snaga, čistost, posprnvljenost, točnost. — Otroci imnjo veliko veselje s slikami. Radi jih ogledujejo. Dajmo jim Mohorjevo knjigo, igraje se bodo naučili brati. Zato pa jo treba Mohorjeve knjige tudi shraniti. Ponos in Izraz srčne kulture v družini je lepa knjižnico. Imejmo jo nn primernem kraju in jo z radostjo raz-

a — a—a — c — c — e — e i — i — i — 1 — l--n — n -p — q — r — r — s — s — t -V — v — v
Ila.....
- e - 1 — P — P — . t — u —
ha
ha
ha
ha
ha
Iz 30 ?rk poleg danih dveh sestav! (1 besed, ki pomenijo (v drugačnem rodu) naslednje::
Večni Žid: mesio v Perziji, slovenski dramatik; prirodoslovec, ki je živel v 2. pol. 18. stol. v Ljubljani; šaljiva oseba; vrh v Julijskih Alpah.
Rešitev črkovnicc z dne 4. junija Guštanj; igumani; jegulja; Tunguzi; Solo-gub, Montagu.
Tnko je.
Dobra gospa sreča na cesti fantka, ki jo prosi za denar. Gospe se zasmili: »Ubogi fantek, ali si lačen?«
»Ne, ampak ata jc žejen.«
khzujmo. Knjižnica naj ima res lepe in. vsebine bogate knjige. Nam je potreben preobrat v leposlovju: za vsako osebo primernega leposlovja Imamo Slovenci komaj h odstotkov, Hrvatje le 4 odstotke, ostalo je po veliki večini šund! — Tudi s sosedi moramo imeti stike, zato z njimi govorimo; če pa smo zdoma, pišimo, ne samo domov, temveč tudi sosedom.
Posebej o duhovniku in njegovem razmerju do vernikov je dr. Korošec rekel: Duhovniku je potrebna pastirska modrost. A ta je dar božji, ki si gu moramo z molitvijo izprositi. Zelo surovo je, čo kdo noče kaplanovati v toj ali oni »luknji«. Povsod je nekoga treba. Končno ima vsak kraj svojo posebno lepoto, ki pn jo je mogoče treba šole poiskati in odkriti tudi Hudem. Kdor bi »pljuval kak kraj, bi s tem odbil ljudi in bi delal krivico na vse strani. — V tej
zvezi se je dotaknil skavtizma in rekel, da se mu je treba prilagoditi s poučnimi izleti, z uživanjem prirode in življenjem na prostem.
Liturgična opravila vplivajo zelo vzgojno na srce in človeku osrečujejo. Zato jih ne smemo zaneiparjatl, temveč jih vršiti čim najlepšo. (Znano je, kako lepo je dr, Korošec sam bral sv", mašo!) — Dokaz, da duhovnik malo razume o verski umetnosti, je naročanje tovarniških izdelkov svetih podob, kipov in križev. S toni L ubijamo v ljudeh umetnostni čut, 2. podpiramo in bogatimo tujce, T onemogočamo domače umetnike, svoje bogastvo in slovensko domačnost.
Zelo nam je dr. Korošec polngnl na srce
skrb za uboge. Srčni greli jo, če iščemo sirotun-kove krivde. (Ko smo po tečaju s št. Joštn romali na Brezje k Mariji Pomočnici, je z nami šel tudi dr. Korošec. Tovarišu Vitalu jc izročil svojo denarnico in mu naročil, nnj da po dosotnk vsakemu beraču brez. razlike). Karita-tivno delo v župniji nuj oskrbujejo v prvi vrsti matere in dekleta.	—c —d
Obleka, gospodinjstvo in ta čas
Pričujoči rtv« obleki ti nuilita dva primerna vzore« za sodobna, lepe obleko. Illago jo nrl oholi oblekah Črtasto, kar prlstojl sle-liornl ženski osebi. Vprav Iz č r-tastega blaga .(o moči »kruliti obtoke, kl ro zaradi različnega polaganja ('rt živahne In tinaš videz, ko dn lil bila »bloka Izredno umetno sestavljena. Prav tako jo Učno pokrivalo, zlasti za nilnjše osobe, kl ga vldlS na enem toli vzorcev. Nemara lmaS doma kako ie »upokojeno« obleko tO vrsto, pa io lahko modi primerno prikrojiš na nnčln, kot ga vldlS nn sličici. In ali no moreš prena-redltl tudi pok*rtvaln. kl ca Ima« žo od lani. da bo pravšno za ta čas?
7. oblačili Jc Isto. ko z drugim
gospodinjstvom, da nam jo treba vso urediti temu času primerno. Samo po sebi umevno Jo, i|a so Jo treba dandanes v slehernem gospodinjstvu tudi nrl Jedači od-
reči temu ali onemu In da »o človek pri tem no razburja. I)»ndn. ne«, ko morajo Številni mladi mo-škl žrtvovati svojo življenje, kn jo mnogo, mnogo družin zaradi letalskih napadov oh svoje Imetje, ko se potapljajo ladjo, ko zažigajo cerkve, ko postajajo ljudje Invalidi, dandanes, ku le skoraj ves svet v plamenih, lil no hilo snmo smešno, ampak naravnost žaljivo. Če lil se gospodinj« razburjala, da to ali ono Izbrano stvari no moro dobiti za svojo kuho. In vendar naj lil bila vprav dandannšnjl sleherna gospodi 11 ia taka. da navzlic vsem teiknčnm no Izgublja živcev, da si ohrani dobro voljo In B tem mir v lilšl. Tudi najboljša gospodinja srednjih slojev se morn slednjič odločiti, da svojo gospodinjstvo preuredi času prlmrrno — In so rato ne razburja. Kar velja Bledo na jedi. Isto velja o oblekah. Predvsem pai mir tn dobro žlveel
IV c p o b O 1 i 51 j i T a
Slavna filmska zvezdnica je Imel« žo toliko ne-slnvljenlli rojstnih dni za seboj, da hI bila smela prevzeti le vlogo starejših žensk. Vendar so jo na vso
krlplje (lržr.la mladostnih vlog.	......
Avtorji so začeli spričo tega žo ohopavatl. kritika Jo dala mod vrsticami marsikaj razumeti, občinstvo Jo vkllkalo: »Čudovito, kako so ta ženska drži!« ltes, marsikaj Je zmogla — lo enega nc: ul sc znala pravočasno posloviti od mladosti.
Vodja Mlinskega podjetja Je namignil možu zvezdnico. na I JI na kak način dopove, da hI znrel« pro-vzcmatl vlogo prllelnejšlli žensk — a ona so Jo zato ločila od nJega. Hožlsorja. kl JI le nasvetoval. naj se posveti bolj zrelim vlogam. Je nklofutaln. Slednjič so naroČili obema domačima plsaleljema. naj spišeta Igro. kjer lil hita polagoma obdelana njena leta. I11 res nim pisatelja sta so potrudila In sta splsnln resnično dobro stvar. Oh« sta šla z Igro k zvezdnici, kl ju Je sprejel« z največjim navdušenjem.
Pripovedovala sta. 71I11J ta zdnj drugI, kakšna J« vsebina Igrci »V središču Igro Jo očarljiv« ženska, tako nekaj čez dvajset, res prava lepotica. Ta zalilo v duševno zmedo zaradi svo.io hčere, kl lo tn čas poštnin v nekem samostanu lična mladenka, In jo mati pokliče doinov,	. . ,
Pot Iz samostana vodi čez riviero, kjer obe pre-lilteta pnlctlo lil vzbuja«« ohčliilovanle zarndl svnle lepote. Vsi misliJn. da sta sestri. Moki mlad umetnik so zaljubi v hčerko, ln zdaj Je tu konflikt: Ilccrka,
Kolegij atni kapitelj
v Novem mestu sporoča žalostno prečastiti gospod
Fran
riancic
Vl skrivil ljubi umetnika, se niti začne Izogibati, videč, da je tudi njena mati zaljubljen« vanj.«
• Izvrstno!« pripomni zvezdnica.
»Hčerka se zaroči s starejšim prijateljem nmetnl* ka. Imetnik pa. kl se ga hčerka Uoglha, se ves obupan zateče k materi. Dozdeva ae, da bosta nastala dva srečna zakona.«
»Krasno! To bo vleklo!« vzklikne zvezdnica.
»Nekoč se obe ženski z umetnikom, kl ga oho Iju-tilt.i. vozita s čolnntn po morju. Nastane nevihta, čoln so prevrno In zdaj umetnik uc reši matere, iimpak hčerko.«
»Čudovito!« zaploska zvezdnic«.
»Materi, kl so bori » valovi, priskoči njen stareJM
prijatelj na pomoč, ki so z brega pripelje 7. motornim čolnom. Na bregu odpre nezavestno dekle oči, se oklene ljubega. In videč mater, si pnkrljo obraz z rokami. Tedaj spozna mati, dn se mora umakniti mladini, oprime so starejšega prijatelja In sc odpelje z njim v svet.«
»To Jo pa naravnost sijajno,« čestita zvezdnica obema pisateljema, to bodo krasni prizori! Kolikor so bom le mogla, so bom potrudila — le nekaj lil rada vedela: katero mojih tovurlšlc ste pa določili za mater?«
kanonik senior, duhovni svetnik, zlntomnšnik, skladatelj itd.
danes v 76. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v nedeljo, drtc 13. junija 1943, ob pol 4 popoldne iz kapitlja na tukajšnje pokopališče.
Slovesna zadušnica bo opravljena v tukajšnji kapiteljski ccrkvi. Zaslužnega gospodu priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Novo mesto, dne 10. junija 1945.
sS^StKCci dvojčici,
Uboga Maruška je vso pot domov trepetala od groze, dobro vedoč, kaj bo doma. In res, komaj sta stopili skozj vrata, je baba za-
grabila deklico za kitko, jo potegnila v zrak in tako visečo pretepla, traven pn vpila in zmerjala. Uboga mula Maruška jo vso molče prenesla.
Kscesoou zmaga » slmultankl s 40 uoinkl
V Poznanju je bila pred nednvnim prirejena velika šahovska simultanka. na kateri je igralo slo nemških vojakov proti štirim mojstrom. Znani velemojster Paul Keres iz Uevala jo igral •proli Štiridesetim šnhislom, mojstri Eyecr Iz. lley-rulha, Rogmann iz Berlina in dr. Kraemer iz Poznanja pa vsak proli dvajsetim. Keres je v si-multanki zmagal s 33 in pol točkami proti 0 in pol točkami v štirih urah. Pobil jo 32 iger, tri jo remiziral, pet pa jih je izgubil. Rezultati ostalih 3 moistrov so bili: Rogmann IG in pol proti 3 ln pol, Eyser 17 in pol proti 2 in pol, dr. Krae-
M©sečni žarki so božali in tolažili malo Mnruško, ko jo vsa izmučena in žalostna ležala na borni slami v kozji staji. Mala kožica se jo stiskala k nji, n stara jo jo sočutno in pametno pogledovula. Ko jo Maruika tako ležala, ji naenkrat zasine v glavi misel: »Velika sem že, mama mo uo more, po svetu bom šla srečo iskat.«
mer 10 In pol proti 3 In pol. Ob Istem času je bil v Poznanju turnir šahovskih mojstrov, časopisi poročajo, da je na tem turnirju zmagal Kere«, ki ga Imenujejo Že kandidata za svetovno mojstrstvo. Keres je na tem mojstrskem turnirju odnesel 5 točk. Grtinfeld z Dunaja 4, Rogmann Iz Berlina 3. Kloninger 1 In pol, Eyser iz Bay-rutha 1. podnarednlk Blckenbach po pol točke.
»Torej — oh Šestih bom prlsl« tja v drevored,« pravi gospodična.
»V redu. Jaz bom točen. A kdaj smem vas pričakovali?«	^
»Ali st nlilečenat« vpraša mo! ženo, ko s« odpravljata v mesto.
»Sem — snmo So kloliok «1 denem na glavo!!«
»Prav, potem grem Ja/. ta čas šo k brivcu!«

Potrpela Jc naSa ljubljena Soproga, dobra mama, stara mama, teta
in tnsOa, gospa
Mariia Mazi
soproga sprevodnika drž. železnic v pokoju
rnj»reh nrpoznbne pnkojnlce bo v soboto, dno 12. junija ob treh popoldne z Zal, knpcllcc sv. Krištofa, na pokopallSCo K Sv. Krl2U. Ljubljana, dne 10. junija 1913.
Žalujoči; Prane, soprog; Rado, Janez, Kri s ta, otroci: Peplna, Katja, stnahl; H o man Pred, vnuk — in ostalo sorodatvo.
Tomaž Poklukar
»To bomo šele videli«, je dejal Vo-rina mirno, toda s posebnim poudarkom .
»Se tl zdi, da nisem sposobna naučiti se novega načina življenja, i hočem, — če tako zelo hočem?«
»Ne gre za kulio ali kaj podobnega; ne gre samo za to. lo, kar me skrbi, ie nova življenjska okolica, v kateri boš živela še potem, ko te bo minula sanjavost, ljubezen in vse ti-sto.<
Potem stn dolgo molčala. Kdo bi prepričal mlado dekle o tem, da je zamisel, kl si jo je ustvarila o bodočnosti, vselej drugačna od stvarnosti? Kdo bi ji dopovedal, da je ljubezen podobna kresu, ki najprej ožarja vso okolico, uro pozneje pa'snmo še tli in usiha v pepelu! Saj ne more razumeti, da je prvo loto zakona, ki ga imn v mislili, čisto drugačno od drugega, desetega ali tridesetega! Smo žc tnko ustvarjeni, dn je l jubezensko, brstelije zavito v sanje, zorenje v valovanje med srečo in trpljenjem, in da pride sjKiznanje šele v zrelosti.
In gorjo onim, ki šele v zrelosti
spoznajo, da so se glede zakonske hoje v dvojo prenaglili!	j
Majda je ze hotela oditi iz sobe, ko jo je Vorina poklical. _	i
»Matevž je pameten fant in te bo čakal,« je dejal. »Nobene sile mu ni. Poslal to bom v gospodinjsko šolo, da se boš še česa naučila. In preden se bomo pomenili o poroki, bova obiskala Antlraževino. Vedeti moram, kje si lioš postlala za vse življenje.«
Ono o gospodinjski šoli je Majda skoraj preslišala. Obljuba, da bosta obiskala Andraževe, pa ji je porodila nove lepe natle.
Le kakšna je njegova domačija, ki loži visoko pod gorami? To je žo vedela, da jc hiša Andraževih nekje daleč na ločnici mod smrekovimi gozdovi in med šentlovrenško dolino, Tudi to ji je ostalo v spominu, dn ie pol ure od fare tor poldrugo uro do železnice, ki se vleče spodaj ob Dravi. A' ostalem pa si jo predstavljala veliko belo lii^o s cvetjem na oknih, obdano s sadnim drevjem, s nšeničnimi njivami in z zelenimi travniki.
Ali, povsod mora biti lepo,- kjer je Matevž pričujoč! Tički letajo okrog
hiše in mil čivkajo za kratek čas. In vsi pO vrsti, od bradatih drvarjev pa do hišnega čuvarja l'eruna ga ubogajo. Ves božji dan sije sonce in boža s svojimi toplimi žarki polja in gozdove. Kdaj pa kdaj zapiha veter in odnaša v dolino vonj po ciklamah in po mladem smrečju. Poigravn se z žitnim poljem, od tam pa nosi pozdrave na božjo njivo, kjer se zamajejo temne ciprese, divje vrtnice in drobne vijolice, ki cveto na Cirilovem grobu. Mnrsikatcro dokle se ozira proti kmetiji pod gozdovi; vrisk se razlega od tam, in vsak ve, da prihaja iz prezdra-vili p rs mojega fanta.
Kako je že pisal? Domačija, moja stara in nad vse ljubljena domačija je pripravljena in čaka samo še na dušo. Ali, reva uboga, duše no bom mogla jiomeniti tonui kosu zemlje. Dala pn bom srce Matevžu in Bog daj, da bi bil z njim zadovoljen! Dilšo bodo pomenili šele otroci, sad njune ljubezni in kri dveh oddaljenih rodov. Samo, da bi ostala zdrava in da bi lahko rodila: enega, dva, tri..., kolikor bo hotel.
Popoldne so pričakovali pri Vori-novih mladih gostov, ki so se radi sestajali, tla so popili čaj, se pogovarjali in plesali. Majdi tokrat ni bilo do druščino; njene misli so bite preveč prevzete z vsem, kar jo brala v pismu in kar ji jo povedal oče. Ni se upirala. Sprijaznila so je s predlogom, da bo
Šla v gospodinjsko šolo. Da, to bo dobro, si jo prigovarjala, marsičesa se bom naučila, kar mi bo pri Andraževih prav prišlo.
Mogoče jc Matevževa mati natančna iu bo polagala važnost na to, da b<im znala malo več kakor znajo navadne podeželske gospodinje. Izpopolnila se bom v kulii, naučila se boin vkuhavati sadje in mogoče se bom naučila še kaj posebnega za veliko gospodinjstvo.
Proden so prišli prvi gostie v hišo, si je Majda nadela zimski plašč in se odpravila po opravkih v mesto. Obiskala je šiviljo, ki ji je delala novo večerno obleko. Za kakšno priložnost jo bo nosila pri Andraževih, tega ni nrav vedela in tudi ni mislila na to. Rada pa si je izbirala kroje, najnovejše in najlepše, kakor da sc bo poročilo s fantom, « katerim bosta hodila na koncerte in na velike plesne prireditve.
Po končanem opravku je ni mikalo domov, zakaj njene misli so bile preveč odmaknjene od znancev in znank, ki zdaj plešejo pri Vorinovili in zbijajo plehke šalo. Krenila je skozi mostni vrt proti gozdu ter se nehote znašla na stezi, kjer je hodila nekoč v dvoje. Sprehajališča so bila prazna, če izvzamemo starejše gospode, ki so prišli vdihavat sveži prcd/.imski zrak.
Venec nežnih spominov jo je voza! na pot proti Rožniku. Listje je enako-
merno šumelo pod nogami in v obrisih mosta se je prelivala otožno sivn barva. Približevala se je zima, ona pa je bila Še vedno sama. Čisto sama, z. žgočim hrepenenjem v srcu. Na tej poti se jc pogovarjala v Matevžem
0	svetlem stanovanju v * predmestni vili in o vrtiču, ki bo poln cvcija. Ah, to jc pokopano za vse čase...
/daj nosi v srcu novo |>odobo o bodočem domu; zadovoljna je, da jo ima že rada, vodno bolj rada — to neznano Matevževo kmetijo. Morda jo bo žc videla o božiču: veliko belo hišo sredi prostranega polja in temnih smrekovi li gozdov. Smuči bo vzela s seboj, z Matevžem bosta odšlo v gore, da so bosta lahko pomenila na samem. No, no, ne Ho jili vzela; kaj noki bi rekla njegova mati, če bi jo zagledala, oblečeno v fanta!
Tako je hodila in premišljevala. Tudi vonj po smrekah in po trolilem listju jo je spominjal na novo domovanje. Potem se je oziralo po drevju.
1	ansko leto gn je samo toliko poznala, da je ločila hruško od jablano ali smreko od hojke; zdaj pa že pozna tudi mneeson, tiso. jesen, gaber, jagned in še lepo vrsto drugih dreves. Matevž ji je pravil, da imn gozd tudi du*o: no takšno kot ljudje, vendar dušo, ki je zdaj skrivnostna, zdnj podžigajoča, na snet otožna, da bi se človek razjokal, ko ji prislušku je. Morda bo nekoč čutila, da je res tako.

Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due srrie di
BUONI DEL TESORO QUINQUENNflLI 5 7. A PREMI
di L«. S mili o rdi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura
PREZ7.0 di emissione: L 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dat 19 giugno fino al giorno del versamento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno ael versamento lino a tulio il 14 giugno detto.
Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti. ma vengono accettaie come contante le cedole ammesse in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna serie di L 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per nn ammontare comptessivo di L. 10.000,000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Italia.
Banca dltalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicnrazionl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale
—	Istituto Na/ionale Fascista per 1'Assicura/ione contro gli Infortuni sul lavoro — Bunco di Napoli — Buuco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Conimerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Na/ionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Kisparmio Italiane — Cassa di liisparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banrliieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d Amerlca e d ltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiaiio — Banca Nazionale deli'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Lredito Varesino — Credito Conimerciale Milano — Banca Bellin/nghi. Milano — Banca Cattolira del Venelo, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera l.igure — Bancn Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provincinle lombarda. Bergamo — Credito Romagnolo. Bologna — Banca S. Paolo. Brescia — Societii Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assimra/ioni di Milnno — Societii Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adrialica di Sicurta, Trieste — La Foudiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Canibio del Regno, Roma;
Banca Vonvviller — Credito Indnstrinle, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano *— Banca Unione. Milano — Socielii Italiana di Credilo, Milano — Banco Lnrinno — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Conimerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamnsco — Banca del Kriti Ii — Banca Gandenzio Sella & C, Biella — Banra Mutua Popolare, Bergamo
—	Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torinu — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credilo Savonese — Banca Ccsare Ponti, Milano — Banra Privata Finanziaria, Milnno — Banra Milanese di Credilo — Banca Industriale Gallaratese — Banra Alfo Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Coopcrativa Popolare. Padova — Banra Mutua Popolare. Veronn
—	Banca Mutua Popolare Agricola. I.odi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Baiiea Popolare di lntra — Bnnca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bancn Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Bancn Popolare Coopcrativa, Ravennn — Bancn Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credilo, Bologna — Banra Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Bnnca Popolare Pesarese.
Tutte le alfre Banche. Banchieri, e Banche Popolari, nonch6 tutti gli Agenti di Cambio rapprescntatl nella firma dcH'atto consortile dagli Istituti e dalla Compagnia Fiuauziaria sopra menzionati.
^ji\ Mirm®
Fofo.stadio POTRČ
Selenburgova ulica 6
o'dprt nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer
Posebno opozarjamo cenjene stranke, da se poslužijo za lotografiranje opoldanskih ur. Moderna fotografija ter prvovrstna izdelava.
Mati oglasi
Kuplnufl
vam zanesljivo odstrnnl »AL.BA« Urcma. Drogeri-ja Kane, židovska ul. 1.
»Florida«
krema Vas obvaruje pri sončenju peg in opeklin, pri leni pa dosežeta krasno polt. Dobi se povsod.
Gg. frizerji!
Nekaj komadov BUltlnlh aparatov (liaub) ter la-vorjev s kotličkom dobavi lleršlč, Ljubljana, Rimska centa 1:1.	(1
Centrifugalno črpalko
parno črpaljko (Spelse-pumpe), ročno črpaljko 70 mm Pr. stružnico za los, železno, vrtalni stroj za železo, stroj za šrota-nje koruze, proda lleršlč, l.jubljana, Rimska e. 13.
Kosilka »Cormig«
7. žetveno napravo, v dobrem stanju, naprodaj. -Dravlje, Vodnikova c. 102.
Plačamo zelo dobro
za stare biclklje, btclkelj gutne, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. »GASOGENO - MERKUR« Puharjeva ulica Stev. 6.
»Sachs« motor
98 ali 125 eem kupim. Josip Kladnlk, trgovec, Sv. Petra cesta 14.	(f
gj Uničiti |
Kovaškega vajenca
sprejmem takoj. Ako Jo isti revnih staršev nll pa brez njlii, ga sprejmem za svojega. Turna Rudolf, kovač, Kalka vas p. Kočevje.	(v
Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji
5 letnih 5 7, ZAKLADNIH BONOV s PREMIJ
vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do
14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. juniia.
Vpisovanje se lahko opravi samo t gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. 1 \—______________ .	____
PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se Jrebajo vsakih šest mesecev Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca altalia.
»Singer«
zadnji model, pogrezljiv, popolnoma nov, prodam. Podmllščakova ulica 25 -Bežigrad.	(1
Več sto sadik
krmilne pese prodam. — Vprašati : Itepič, Trnovo, Kolegijska IS.	(1
Banca Varcsi
Credito Romagnolo. Bologna — Banca S. Paolo, Assicurazioni di Milano — Societii nia Finanziaria degli Agenti di
1 Popolare di Novara - Banco Ambrosiano - Banca Nazionale deli'Agricoltura — Banca Popolare di Milano - Banco Santo Spirito - Credito . ...^.,ino - Credilo Conimerciale Milano - Bnnca Bellinzaghi. Milano - Banca Cattolica del Venelo, Vicenza - Banca di Chiavari e della^ Riviera l.igure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Bnnca Provinciate Lombarda. Berenmo — Credito Romagni Brescia — Societii Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Cornjiagnia di As« Reale Mulna Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Foudiaria, tirenze — Couipagnu Cambio del Regno, Koma;
Bnnca Vonvviller - Credito Indnstriale, Venezia - Bnnca Lombarda di DD. & CC - Banco S. Geminiano e S. "Prospero - Banca di Legnano
—	Bnnca Unione, Milano — Societa Italiana di Credilo, Milano - Banco Lariaoo - Credito Agrario Breseiano ~ Banca Agricola Commerciale, Rcaio Emilia - Banca Piccolo Credito Bergamasco - Banca del Friuli - Banca Gandenzio Sella & C, Biella - Banca Mutua Popolare Bergamo
-	Banca Popolare, Lecco - Banca A. Grasso e Figlio. Torino - Bnnca Mobiliare Piemontese - Banca del Sud - Banca Pire« o Credito Savonese - Banca Cesare Ponti. Milano - Bancn Privata Finanziaria, Milano - Banca Milanese di Credito - Banca Industriale Gallaratese -Banca Alto Milunese - Banca di Calabria - Bnnca Popolare Luino - Banca Cooperntiva Popolare. Padova - Banca Mutua Popolare, Veronn _ Banca Mutua Popolnre Agricola, Lodi - Banca Agricola Popolare. Ragnsa - Banca Popolare di lntra - Banca Popolare di Modena - Banca Popolare, Cremona - Banca Mutua Popolare Aretina - Banca Popolare, Sondrio - Banca Piccolo Credito Valtellinese - Banca Popolare Co-operativa. Ravenna - Bnnca Agricola Mantovana - Banca Popolnre di Credito, Bologna - Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Indnstria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.	/
Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«,
J. O I i v e r Curwood
10
Cardigan se je sklonil k njemu in mu rekel s prisiljeno veselostjo:
»Preveč zraka si se naužil, Kent« — je razložil. — »Kmalu bo prešlo... kmalu.«
Kentu se je zdelo, da Cardigan daje fioseben poudarek na besedo »kmalu«, torla nič ga ni vprašal. Bil je prepričan, da je uganil zdravnikovo misel in se je zavedal težav, ki bi jih Car-nje. Potegnil je izpod blazine uro: bila je devet, digan imel, če bi mu moral povedati svoje mne-Cardigan se jo — očividno v zadregi — sukal po sobi, urejeval razhe stvari na mizi in popravil zavese pri oknu. Nekaj trenutkov je slal s hrbtom obrnjen proti Kenlti. nalo pa se je zasukal.
»Kaj bi rajši. Kent: ali se hočeš umiti ali zajtrkovati ali,, ali sprejeti obisk?«
»Nimam teka. tudi še ne jxilrelnijem niti vode niti mila. Za kakšen obisk pa gre? Oče Layonne ali... ali Kedsty?«
»Ne eden. ne drugi. Neka dama.«
»Potem pa je bolje, da se milijoni in se malo uredim. Ali bi mi mogel jiovedati, kdo jo ta obiskovalka?«
Cardigan je odkimal.
»Res ne vem, še nikdar prej je nisem videl. Prišla je rano zjutraj, ko sem bil če v pižami, in že ves čas od tedaj čaka. Rekel sem ji, naj pride pozneje, toda vztrajala je na tem. da bo čakala, dokler se ne prebudiš. Dve uri te že potrpežljivo pričakuje.«
Na Kentovem obrazu se ie videlo razburjenje, ki gn niti ni poskušal prikriti.
»Mlada dama?« — je živahno vprašal.— »I re-krnsni črni lasje, lepe sinje oči, čevlji z visoko peto, veliki le kot pol moje roke... zeio iejio?«
»Natančno tako« — je pritrdil Cardigan. — »Tudi vevtje sem opazil. Nenavadno Iej>o dekle,«
»Bodi tako prijazen in ji reci, naj vstopi. Včeraj zvečr me je Mercer dobro uredil, tako da vendarle morem sprejeti obisk. Ne bo mi zamerila, da imam tako dolgo brado... Kako ji je ime?«
»Vprašal sem jo po imenu, torla ni mi odgovorila, kakor da ni slišala vprašanja. Nekoliko pozneje jo je isto vprašal tudi Mercer, pn mi ie povedal,'da'ga je za trenutek tako pogledala, da je kar onemel. Sedaj bere eno izmed mojih knjig, Plutarhovo »Življenje slavnih mož«. Videl sem, da ji je ta literatura že znana; to sem sklepal iz hitrosti. s katero je obračala liste.«	• _ .
Kent se je vzravnal, se jiodprl z blazinami in gledal proti vratom, skozi katera jo odšel Cardigan. V trenutku se ie spomnil vsega, kar mu je bil pripovedoval prejšnjo noč, 0'Cnniior: mladenka. Kedstj in niuno nenavadno srečanje. Začel ga hoče obiskati? Kakšen utegne biti razlog njenega obiska, razen če se mu je prišla zahvalit, ker je s svojo izpovedjo dosegel, da je bil Sandy Mac Trigger puščen na svobodo? 0'Connor je imel prav; ona se ie zelo zanimala za MacTrignorja in je prišla sedaj b Kentu, da bi mu izrazila svojo hvaležnost. Poslušal ie: slišal je šum korakov, ki /so se hitro bližali in so se za hip ustavili pred njegovimi vrati. Roka je zasukala kliuko. toda vrata se niso takoi odprla. Slišal ie Carrliganov glas, nalo pa korake, ki so se oddaljevali. Srce mu je začelo močno utripati. Pomislil je, da še nikoli ni bil tako vznemirjen zaradi tako malo pomembne zadeve kakor je navaden obisk.
V.
Kljuka se jo počasi zasukala in istočasno je Kent slišal tiho trkanje.
»Naprej I« — je zaklical.
Trenutek pozneje jo presenečeno občudoval obiskovalko. Mladenka je vstopila in zaprla vrala za seboj. Pred njim ie stalo dekle, ki mu bil popisal 0'Connor. Mladenkine oči so sc srečale
z njegovimi: bile so čudovite, sinje-vijoličaste, kakor mu je povedal 0'Connor, toda kljub temu te oči niso bile takšne, kakršne si je prej pred stavijal. Bile so široko razprte kakor oči radoved nega otroka, toda v njih ni bilo tistega bleska,
0	katerem je trdil 0'Connor, da ga je videl. Opazil je. da je dekle nekako razburjeno, toda temu razbilrjeifju je bila povod prevelika in prenapeta radovednost. Zdelo se mu je, da mladenka ne vidi v njem človeka, ki je zapisan smrti, ampak zelo zanimivo osebo. V njenih očeh ni videl izraza hvaležnosti, ki bi ga pričakoval v njenem pogledu, ampak le izraz začudenega vprašanja, brez najmanjšega znamenja zadrege. Nekaj časa se je Kentu zdelo, da na njej ne vidi nič drugega kot njene čudovite oči. usmerjene vanj, nato pa je videl vso njeno postavo, nenavadno lepo lgse, bled obraz lepih potez, vso njeno ljubko zunanjost; se vedno je stala naslonjena na vrata in držala roko na kljuki. Se nikoli ili videl takega dekleta. Ni mogel opredeliti njene starosti; mogla je imeti osemnajst, dvajset ali dvaindvajset let. T>ol*i ,a-
1	ti joči lasje so ji obkrožali obraz kot žameten okvir; tudi njemu so se ti lasje — kakor O C011 norju — zdeli neverjetno lepi. Radi teh las se je mladenka zdela še višja kot je v resnici bila. Bila je srednje postave in vitka, kar je tudi dajalo vtis, da je visoka.
Potem ji .je pogledal noge, a takoj nato se je zavedel'svoje nespodobnosti. Tudi v tem oziru je imel 0'Connor prav: nežne noge, čevlji z visoko peto in z lepimi zaponkami, ki 60 se videle izpod dolgega krila rjave barve.
Zardel je. mladenki pa je zaigral na ustnicah smehljaj. Malo je sklonila trlavo in sedaj je turi' Kent mogel opaziti to. kar je tudi 0'Connor videl igro svetlobnih žarkov, ki jih je sonce prižigalo v njenih bujnih laseh.
Kent je premišljeval kaj naj reče, toda še preden se 11111 jo posrečilo na il i primerne besede, se je usedla na stol ob postelji.
»Dolgo sem čakala, preden wra vn« videla« —
Ifolesn
Plačamo zelo dobro
za staro biclklje, bicikelj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. »GASOGENO - MERKUR« Puharjeva ulica Stev. 6.

Prevzamem prvo košnjo,
da dobim otavo. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 3847.	<y
OGGI
"P R I M A"
DANES
"PREMIERA"
V KINU UNION
Ko
cmU w»n° p'UM*
tTmpesta
sul C O L F O
VIHAR NA 1ALIVOM
Drammaltca avvanfura . d'amore nella fastosa cornlca dl Napoli borbonlca
torataalltna l|ubavna
pustolovščina v razkošnem okvlr|u burbonskega Nepolja
............
iiifediižteiB^,—
lin Film IUX diretto da,Q R|Gtm,
je rekla mladenka. — »Vi ste James Kent, kajne?«
»Da, James Kent sem. Zal mi je, da vas je doktor Cardigan pustil toliko časa čakati; če bi bil vedel...«	'
Sedaj se je že malo zbral; nasmehnil se ji je in opazil njene nenavadno dolgo trepalnice, toda njene oči niso odgovorilo temu nasmehu. Mirnost njenega pogleda ga je presenetila. Zdelo se mu je, kakor da si ona še ni ustvarila svojega mnenja o njem in da sedaj premišljuje, h kateri vrsti znaih ji ljudi naj ga prišteje.
»Cardigan bi me bil moral zbuditi« — je povzet Kent. ki je pazil na svoie besede, da ne bi napravil kakšne napake. — »Ni vljudno, če mora gospodična čakati c^li dve liri.«
Sedaj so ga njene sinje oči opozorile, da je bil njegov nasmeh gotovo podoben spačenju obraza.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniifc