/\k 6010°^° 0SRen«^ ^JltNlcl PRIMORSKI DNEVNIK ^tnina plačana v gotovini ~ OAA .. postale i gruppo Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 282 (10.501) TRST, sreda, 5. decembra 1979 ^IMOESKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. J*°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB ZAČETKU RAZPRAVE V POSLANSKI ZBORNICI Cossiga potrdil že znana stališča vlade Za namestitev «evroizstrelkov» v Italiji Ministrski predsednik je na omiljen način a vendarle zelo odločno zavrnil predloge komunistov in socialistov - Pričakovanje za današnje posege Zaccagninija, Berlinguerja in drugih tajnikov strank j ,^IM — Francesco Cossiga se je včeraj v poslanski zbornici po-J®’ običajne sheme. Vsem je delil hvale, predvsem zaveznikom v JJ® ampak tudi komunistom, govoril je umirjeno, pokazal je spodnje in oliko, ko pa je prešel k razlaganju stališč vlade o «ev-:'*s,relkih» je ponovil natančno tisto, kar je sklenila vlada v za-Ij. a novembra. Ne le zato, ker je označil predlog KPI kot »hipote-•fa° barantanje« z zamrznitvijo lova na evropsko strateško oboro-Janje, ampak tudi zato, ker je na dolgo in široko navajal govor Jlika PSI Craxija v nedeljo v Mi- 1*11. Vnu/liiM mr (ivtai Lin* ni irirl In. S"*, vendar v svoj predlog ni vklju-U.Vazrešilne# postavke, po kateri k kot predlagajo socialisti — cpkdli z nameščanjem novih ra-il' če bi stekla pogajanja z dr-^v*mi varšavskega pakta. Gre za j.'?!, ki ne spreminja bistva vpra-(,li *• saj le predvideva, da bo I-, sicer sprejela predloge NATO, k° spremenila svoje stališče SZ pokazala pripravljenost, da 7»kne rakete «SS 20». I’*hčc ne dvomi v izid glasova- nja. Ministrski predsednik, ki je v svojem posegu jasno pokazal, da se italijanska vlada odpoveduje sprejemu samostojne in aktivne linije o zunanji politiki in o razorožitvi se je izognil obravnavanju pomembnega vprašanja miru v svetu in se je omejil, s kopico nestvarnih besed, na regionalistični in provincialni viziji vojaških ravnovesij in ni našel drugih utemeljitev kot opozoril na obvezo o «lojalnosti» Italije do svojih zaveznikov. »Lojalnost* pa v tem "'■iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHitiimiMUHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimi fffico NEGIBN0STI ALI NENAČRTNIH UKREPOV Nezadovoljstvo sindikatov do zadržanja vlade narašča Napovedana nova stavka železničarjev - Enotna zveza zahteva nujno srečanje s Scottiem ftlM — Cossigova vlada daje vtis, .,v'ojim zadržanjem, ki koleba med vdevanjem jn negibno-stjo pri j bariju perečih vprašanj gosposkega in družbenega značaja in u ^dajanjem neusklajenih ukrepov ^ PHmera do primera, da išče za-gjjtev odnosov s sindikalnimi or-k^atijami. Enotna sindikalna zve-"GIL - CISL - UIL popolnoma j ravičeno vztraja na potrebi po Javoru o usklajenih in postopnih j^®Pih, ki naj rešujejo najnujnej-Probleme, kot so naraščajoča J^cija. energetski primanjkljaj, Janova gospodarskega ustroja, ^hzem, v načrtovalnem okviru, namen so z nemajhnimi težaki?) in z velikim čutom odgovorih 7* izdelali platformo predlogov hJjahtev glede posegov za zaščito ^šibkejših slojev pred posledica-S[j. 'Pflaeije, glede pobud za premo-t!rv energetske krize, za prilago-tarif javniii storitev v okviru kjih ?ve posodobitve, za oživitev za-Voa. ve in za demokratizacijo ter O0 usposobitev sil javnega reda. vlada je po nekaj sestankih m vrhu med Cossigo in njegovimi sestri ter Lamo, Carnitijem in H nVenutom, ostala gluha na vztraj-hf Zahteve po jasnih odgovorih, če-l , so jih sindikati podkrepili tudi 5®vkovnimi akcijami. Rovoma primera nerazumljive ■ Sbnosti vlade, oziroma njenega sprejeli delegati jugoslovanske skupščine. Spremembe zakona so osredotočene na to. da je treba zaščititi položaj delavcev v tujini in zagotovili njihove pravice kot tudi pravice njihovih družin. Spremembe predvidevajo tudi obveznosti glede pogojev za postopno vrnitev jugoslovanskih državljanov z začasnega dela v tujini in za njihovo zaposlitev’ v domovini. Stari zakon je bil namreč sprejet v času, ko je bilo zaradi omejenega zaposlovanja odhajanje jugoslovanskih delavcev v tujino tako rekoč nujno, medtem se je položaj spremenil in zato zvezni izvršni svet predlaga te spremembe. Delavcem, ki delajo v tujini in njihovim družinam bodo morale države kamor odhajajo na delo zagotoviti praktično popolnoma enakp pogoje kot bi jih imel delavec v Jugoslaviji, to je zdravstveno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaščito pred sodišči, dodatek na o-troke, pravico do izobraževanja, pravico do zagotovitve šolske in predšolske vzgoje in tako dalje primeru pomeni zavračanje možnosti kritičnega ocenjevanja in razprave o kateremkoli predlogu, ki prihaja z onstran oceana, ne glede na probleme, ki jih ta »lojalnost* odpira v Evropi in v svetu. Komunisti so stalno prekinjali Cossigo, ki je nadaljeval z branjem svojega govora; spodbujal jih je tudi nepričakovan uspeh manifestacije za mir, ki se je odvijala prejšnjega dne po rimskih ulicah. Ko so zapuščali dvorano, so dejali, da je bil Cossigov govor »hinavski*. Danes bo govoril Berlinguer in že so napovedali «oster» poseg. Možnost glasovanja o dokumentu, kjer bi se komunisti pozitivno izrekli o načelnem delu dokumenta in nato glasovali proti izvršilnemu delu, ki predvideva sprejem predloga NATO, je torej čedalje manj verjetna. Še težja je možnost takega glasovanja, kakršno je bilo za Evropski denarni sistem. Po govoricah, ki se širijo v parlamentu, še zlasti po včerajšnjem dopoldanskem sestanku demokristjanskega vrha, ki mu je prisostvoval tudi Cossiga, naj bi torej predsednik vlade naredil vse, le da na omiljen način predstavi stališče, ki je dejansko odločnejše od tistega, ki je bilo predvideno. Njegova stranka mu je dala naravnost brutalna navodila. Če to drži, potem od današnjega Zaccagninije-vega posega ni mogoče pričakovati odprtja. Ta demokristjanska stališča vsekakor preveva «atlantizem» v še večji meri kot v 50. letih, tudi če upoštevamo navdih namigov papeža na to vprašanje v zadnjem času, ki jih tisk vladnih strank skrbno prikriva. Tednik II mondo bo v prihodnji števi' ' objavil stališče škofa iz Ivree msgr. Bettazzija o tem vprašanju in pravijo, da je stališče zelo blizu predlogu KPI. Zelo bodobno stališče sta zavzeli Katoliška akcija in Comunione e liberazione, organizaciji, ki sta običajno na nasprotujočih si okopih. Vse to priča o zavzetosti Cerkve in papeža za vprašanje miru. Verjetno prav zaradi tega in ne zaradi političnih skrbi vlada in KD navzven nočeta dramatizirati spopada s KPI o »evroizstrelkih*. Skrajno a-tlantistične usmeritve so neomajne, vendar pa je Cossiga hotel zagotoviti komunistom, da nihče ne bo nikoli dvomil v njihovo avtonomijo in da bo razpredel špekulacije zaradi predvidenega «ne» namestitvi raket cruise v Italiji. Ostajajo še socialisti. Po smernicah, ki so dozorele pri strankinem vodstvu, naj bi se socialisti potem ko je bil zavrnjen njihov predlog (ki ga je včeraj v Berlinu ponovil e. kancler Schmidt) izrekli proti na-(jp) I mestitvi raket. Tako pravi Riccar- do Lombardi in Michele Achilli, ki je včeraj dejal, da ni nikoli podpisal resolucije PSI je prav tako napovedal, da bo glasoval proti vladnemu predlogu, tudi če bi moral to narediti v osebnem imenu. Če bi tudi Craxi zavzel to stališče, bi i-meli vladno krizo. V nasprotnem primeru pa bi lahko ugotovili, da socialisti soglašajo s Cossigovim stališčem. P. P. jeti vsak sklep v zvezi z raketnim oboroževanjem istočasno s ponudbo SZ po pogajanjih za omejitev jedrskega oboroževanja v Evropi. Komentator Vladimir Gončarov ironizira o tem predlogu in o »intenzivni propagandni kampanji politikov, statistov in komunikacijskih sredstev* ter pravi, da gre za »izpiranje možganov prebivalcem zahodne Evrope, ki so močno zaskrbljeni zaradi motnosti nadaljnjega naraščanja napetosti na tej celini*. Uradna sovjetska agencija nato v zvezi z besedo »pogajanja* polemizira, da je treba razlikovati med takojšnjimi pogajanji, kakršna predlaga SZ in med pogajanji, ki jih predlaga NATO in ki «temeljijo na že oviti spirali oboroževanja s 600 novimi izstrelki, naperjenimi proti Sovjetski zvezi.* OBČNI ZBOR SLOVENSKIH SOLNIKOV TASS o jedrskem oboroževanju NATO MOSKVA — Tiskovna agencija TASS je s slikovitim naslovom «Puhlost besedičenja propagandistov NATO* objavila stališče o načelu Zahoda, po katerem je treba spre- V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je imel včeraj Sindikat slovenske šole svoj 24. občni zbor Poročilo na 2. strani V SVETOVNI ORGANIZACIJI DOSEGLI SOGLASJE VARNOSTNI SVET OZN ZAHTEVA OSVOBODITEV AMERIŠKIH TALCEV Iran vztraja pri svoji zahtevi, naj Amerika izroči šaha - Ugibanja o prihodnji tarči Homeinijeve gonje - Iran pošlje v Libanon svoje prostovoljce NEW YORK - Varnostni svet OZN je sinoči soglasno odobril resolucijo, ki zahteva od Irana takojšnjo izpustitev vseh ameriških talcev, ki jim je treba zagotoviti vsa jamstva, da lahko varno zapustijo državo. Svetovno organizacija se je torej omejila le na no zahtevo* in ni obsodila ravnanje iranskih oblasti, kar bi bilo v sedanjem trenutku skrajno nevarno. Združene države Amerike so zabeležile pomembno mednarodno zmago, obenem pa je to tudi -masa svetovne organizacije, ki jo je VVashington v preteklosti tolikokrat podcenjeval. Iran je sedaj osamljen kot malokdaj v preteklosti Iranska revolucija je s svojo nezaupnico Združenim narodom dokazala. da se ne zmeni za mnenja svetovne organizacije, kar je močno orožje v rokah vseh tistih, ki jim je iranska revolucija trn v peti. Vsega tega pa se v Iranu ne zavedajo. Oblasti še vedno' trdijo, da je OZN vod vplivom ZDA m zato ne bodo sprejele nobene resolucije in se ne bodo pogajale o usodi talcev, dokler ne bo Washington izročil iranskim sodnim oblastem bivšega šaha Upanja o iranskem popuščanju po referendumu pa so se medtem razblinila. Političnim opazovalcem je p-polnoma jasno, da kljub u-radnim verzijam, ni bilo pričakovanega p'ebiscitamega odziva. Pro-tiameriško gonjo so mnogi na Zahodu ocenjevali kot katalizator, ki r^ono: neobzirnega ukrepanja, ki ne u-uskla na iz l^ite^ih že^ezn'c ’n ‘z Proces proti rdečim brigadam ne OL^a potrebe po usklajevalnem j Vlru sta razvidna iz položaja vladnih od-glede mobilnosti delovne c6. Pri železnicah je vlada letos |,j| dvakrat povišala tarife, ni pa sposobna dati nobenega odgo-ijjjf. ha zahteve po preustroju pobi .ta. Enotna strokovna sindikal- ^ *veza je bila zato prisiljena na u/sdati novo vsedržavno 24-umo v v*o. ki se bo začela ob 21. uri i,-hedeljo, 16. t.m. Le malo upata .ostaja, po zadnjih jalovih sre-kniih z ministrom Preti jem. da bi . __1 , A * ' 1 * « nn/,fvf Trt j,, hiogel dati sindikatom zaaovo-odgovore na prihodnjem «e-^u. ki Ido 13. t.m. Če pa ne bo- k hogajanja napredovala do konfeta,'bodo sindikati najbrž kli-c d v odločnejšo akcijo vse delav-J>revoznega sektorja. .'-hotna sindikalna zveza je po f:|UKi strani objavila včeraj sporo-jl0- v katerem izraža veliko za-h;.1-. tjenost nad zadnjimi ukrepi mi 5iitra za delo Scottija o mobilnosti kjovne sile in preureditvi dopolnil jj^blgga ine. Vodstvo CGIL' - CISL >in° zakonskih norm, ki jih je j/dg odobrila na svoji zadnji seji, s™!t po poročilih v tisku, sindikatov n °ti niso vprašali za mnenje. Za-,v, Ugotavlja. da vlada vztraja pri delanju razpršenih ukrepov, ki ne nobenega jamstva za uskla-1?° in načrtno reševanje problemov Uvajajo nevarne elemente proti-JU-Uosti. Enotna sindikalna zveza 15®di tega zahteva nujno srečanje tJ^istrom Scottijem, ki ga obenem naj poskrbi za prilagoditev pogodbenih normativov, kot ie bil že obvezal. (Iv) Sile javnega reda pred bivšo vojašnico «Lamarmora» v Turinu, kjer se v teh dneh nadaljuje prizivna sodna obravnava proti »zgodovinskemu jedru* teroristične skupine. Poročilo na 6. strani (Telefoto AP) ki in v takem primeru so Tudehove skrbi upravičene Da so trditve o iskanju tujih sovražnikov upravičene, dovolj zgovorno potrjuje vest, da bo v soboto odpotovala v Libanon prva skupina 1.000 iranskih prostovoljcev, ki bo poctorlu Palestince v boju proti Izraelcem. Homeinijeva zunanja politika se torej-ne omejuje zgolj na grožnje, a prehaja tudi k dejanjem. Rojstvo novega kalifata na Iran- bi moral strniti vse Iranske sile ob skem višavju pa bo najbolj boleče ajatulahu Homeiniju in omogočiti; P™v za bližnje arabske islamske plebiscitarni odziv na referendumu, orzave. Iranske oblasti so že pričele Trenutno ni še povsem jasno, če je to bil glavni razlog napada islamskih študentov na ameriško veleposlaništvo. Med pesimisti se vedno bolj širi prepričanje, da proti-ameriške gonje niso narekovali samo notranji problemi, temveč so z besednimi napadi proti Iraku, kjer sunitska manjšina vlada šiitski večini. V svoji verski gorečnosti pa iranski ajatulahi ne prizanašajo niti Saudovi Arabiji. K sreči ni Iran dobil še posnemalcev, če izvzamemo gostobesednega Gedafija in ra revolucionarni logiki. mo notranji proučim te.. ^ is,0mske fanatjenP organizacije bistvo nove iranske zunanje poli- ^ y Washjngtonu pa s0 kljub temu ^.... , . . j, . zaskrbljeni. Pred sabo imajo ne- S tega vidika postaja tudi jasna dvidljiv režim Vsa dosedanja dvoumna vloga Sovjetske zveze ki L.edvideJvanja kljub kompjuterski načelno v varnostnem svetu zahteva - sQ > iz aloviia. Analitiki izpustitev ameriških talcev, njena j ^ajsetega sto]et;a niso kos šiitski sredstva javnega obveščanja^ pa o- A _______________■ i...-,.. pravičujejo napad islamskih študentov na veleposlaništvo. Kremelj je ostro nastopil proti prisotnosti a-meriškega brodovja v Perzijsko - a-rabskem zalivu in jo ocenil kot «strategijo topnjač*, ki hoče zrušiti iranski revolucionarni režim. Moskva je obenem tudi povedala, da ne bo ostala ob strani, če bi ZDA napadle Iran. Tako ponudbo je iranski zunanji minister Ghotbzade' takoj zavrnil, ko je včeraj izjavil, da Iran ne bo dopuščal nobenega sovjetskega .mešavanja, če bi ga ZDA napadle. Homeini je pred tedni enostransko zavrnil sovjetsko - iranski sporazum, ki je dovoljeval sovjetski poseg v primeru ogrožanja sovjetskih interesov. Tudi iranska komunistična partija Tudeh. .ki je pozvala svoje člane, naj volijo islamsko ustavo, je spoznala, da za ajatula-he ni večjih razlik med pogansko Ameriko in brezbožno Sovjetsko zvezo. Iranski komunisti se bojijo, da bo Homeini poiskal novega «vraga», ki bi lahko bila Sovjetska zveza. Na Zahodu pa domnevajo, da bo Homeini naščuval sedaj svoje množice proti Kurdom, a dosedanje izkušnje so pokazale, da se iranskim teokratom splačajo zunanji sovražni- P0 VOLILNI ZMACI ZMERNIH SIL Portugalska levica pred težko nalogo Previdne izjave socialdemokratskega voditelja Sa’ Carneira - Nejasne politično perspektive Kmalu nov zakon ** zaščito jugoslovanskih klavcev v tujini ž *?$OGRAD — Dosedanji zakon o (laSc'Ii jugoslovanskih državljanov ^časnem delu v tujini še bo Še jo thesec bistveno spremenil, ko bo-•premembe, tako pričakujejo, DRUGI DAN KONGRESA ZAHODNONEMŠKIH SOCIALDEMOKRATOV Schmidt poudaril neizogibnost sklepa o namestitvi jedrskih izstrelkov v ZRN ZAHODNI BERLIN — V svojem posegu v drugem dnevu socialdemokratskega kongresa je kancler Helmut Schmidt obravnaval vse velike teme, s katerimi se bodo morali nemški socialdemokrati spopasti med skorajšnjo volilno kampa njo. Gre za vprašanja, ki jih je o-bravnaval v ponedeljek v svojem uvodnem poročilu tudi predsednik SPD Willy Brandt, vendar mnogo bolj milo, saj jc bilo očitno, da se noče zameriti niti desnemu niti levemu krilu v stranki. Schmindt je bil mnogo bolj ne posreden in se je zelo odločno spo padel z obema osrednjima vpraša njema tega kongresa; s posodobljenjem jedrske oborožitve NATO in z jedrsko energijo. Glede slednjega vprašanja je stališče zveznega kanclerja ostalo nespremenjeno. Schmidt je namreč mnenja, da so jedrske centrale neobhodno potrebne za rešitev energetske krize Kar zadeva evroizstrelke pa so politični opazovalci ugotovili, da se je Schmidt približal stališčem onega krila v stranki, ki sicer ne nasprotuje namestitvi jedrskih izstrelkov, češ da je to neizogibno, temveč zagovarja začasnost tega ukrepa. In nrav na to stališče naj bi se kan^er skliceval, ko je dejal, da bo ko maj v prihodnjih letih mogoče oceniti, če potek pogajanj med Vzhodom in Zahodom upravičuje odpoved jedrski oborožitvi. Zvezni kancler je opozoril delegate, da bo imel ta kongres neposredne posledice na politične volitve, ki bodo leta 1980 ter je pozval vse prisotne, naj dokažejo, da so zmožni odločanja. Izrazil je prepričanje, da na kongresu ne bo prišlo do razkolov, ki si jih nekateri na skritem želijo. Tudi on je, kot v ponedeljek Brandt, ostro napadel voditelja bavarske krščanske demokracije Franza Josefa Straussa, ki ga je označil kot »nezanesljivega človeka*, ki lahko uniči vse to, kar je Zahodna Nemčija v teh povojnih letih dosegla. V imenu skupne borbe zoper to nevarnost je Schmidt zahteval od socialdemokratov večjo enotnost. Ob koncu je Helmut Schmidt tudi izrazil solidarnost Zahodne Nemčije z Američani glede zadnjih dogodkov v Teheranu. »Iz lastne izkušnje vemo, kaj pomeni strah za usodo talcev in smo zato solidarni z našimi prijatelji Američani in s predsednikom Carterjem,* je dejal Helmut Schmidt, ki je dodal, da ZRN spo štuje pravico iranskega ljudstva, da si samo izbere svojo usodo in svojo bodočnost, vendar zahteva takojšnjo osvoboditev talcev, (if) LIZBONA — «25. april je skopnel v soncu neke decembrske nedelje*, tako je triumfalistično napisal portugalski desničarski dnevnik O dia še pred volilno zmago konservativno-desničarske koalicije socialdemokratov, centristov in monarhistov. Številke jasno govorijo v prid desnici, ki je zelo spretno izkoristila napake naprednih sir ter predvsem Soaresove stranke, ki .je izgubila največ parlamentarnih mandatov. Kljub temu pa so polifone perspektive v državi, danes kot morda nikoli prej po revoluciji, skrajno nejasne ter- dopuščajo Številna predvidevanja glede temeljnih smernic nove vlade. Francisco Sa’ Carneiro, socialdemokratski prvak, ki bo skoraj gotovo novi ministrski predsednik, ne skriva zadovoljstva zaradi volilne zmage, je pa skrajno previden pri ocenah nove politične situacije. »Demokratično zavezništvo* se go tovo ne bo izpostavilo radikalnim vladnim načrtom, ampak bo brez dvoma postopoma »gradilo* redne politične volitve, ki bodo na sporedu čez osem mesecev in ki hodo gotovo odločilnega pomena za razvoj Portugalske. Med tem časom bo zanimivo videti, kako bodo komunisti in socialisti s konkretnimi ukrepi znali reagirati na zmago zmernih sil ter ponovno uresničiti pogrešano akcijsko enotnost. Komunike ki ga ja iadnla socialistična stranka po volitvah, je v ta namen optimističen ter daje umiti, da bosta morda že v kratkem Cunhal in Soares našla vsaj pri nekaterih temeljnih problemih skupen jezik. Ideološka in taktična nesoglasja že nekaj let burijo duhove ter spodbujajo oole-mike med strankama v pridi zmernim silam in pristašem eenerala Spinole, med katerimi lahko uvrščamo tudi Sa’ Carneira. Mednarodna desnica in »prikazen* bavarskega prvaka Straussa lebdita tudi nad Portugalsko t.er se veselita uspeha velike koalicije. »Zgubiti bitko še ne pomeni izgubiti vojne* je izjavil včeraj novinarjem Mario Soares ter tako potrdil voljo levice, ki torej ne misliti ostati križem rok pred doga janji in pred politiko nove vlade, (st) iiiiMiiiHinMviiiiiiiiiiiittiiifitiiiiitiiiiiiimmmtHmiiiiiHiiMiiiiiuiitiitiiiitiniiiitiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiMiiiiiiiH JANEZ STANOVNIK NA POLITIČNEM AKTIVU SLOVENIJE Energija pogojuje rast svetovnega gospodarstva Rešitev krize le v novi mednarodni gospodarski ureditvi LJUBLJANA — Izvršni sekretar evropske gospodarske komisije Ja-•nez Stanovnik je govoril politične^ mu, aktivu, Slovenije o gospodarskih gibanjih v Evropi in v razvitem Svetu, 'ter o' njihovem vplivu na gospodarstva nerazvitih in dežel v razvoju. Po njegovih besedah je o-snovni problem, ki ta trenutek pogojuje razvoj svetovnega gospodarstva energija. Že razvite dežele so na primer prisiljene oddvajati 25 do 40 odstotkov nacionalnega dohodka za zagotovitev primarne energije. To vprašanje seveda še bolj prizadene nerazvite dežele. Ko je govoril o splošni gospodarski situaciji v Evropi je Stanovnik opozoril, da se nadaljuje velika inflacija, ki jo v znatni meri povzroča pritisk na zaslužek, ki je večji od resničnega povečanja produktivnosti. V razvitih deželah, po mnenju Stanovnika, ni rešitev v zaustavljanju rasti zaslužka, temveč v sorazmerno večjem naraščanju produktivnosti. To pa je zaradi vse bolj organiziranega in razmeroma vse močnejšega delavskega gibanja in njenih sindikatov, vse težje uresničiti. Hkrati razvite dežele vse bolj ščitijo svoje gospodarstvo, tako da je zdaj že več kot tretjina svetovne trgovine zaščitena s protekcionističnimi ukrepi. To se seveda še posebej neugodno odraža na gospodarstva nerazvitih držav. Po teh u-gotovitvah je Stanovnik pojasnil, da je rešitev samo v novi mednarodni delitvi dela, v kateri bi nerezvite dežele po zaslugi svojih primerjalnih prednosti in naravnih bogastev, lahko dobile ustrezno mesto v novi mednarodni gospodarski ureditvi. (JP) KUVAJT — Zasedanje ministrov arabskih držav proizvajalk nafte se je nepričakovano zaključile že sinoči. Po neuradnih vesteh sta na sinočnjem zasedanju Sirija in Libija predlagali solidarnostno resolucijo z Iranom, nakar .je saudski predstavnik Jamanj v znamenje protesta zapustil konferenco, ki so jo tako morali zaključiti. Sklepni komunike je zelo spiošen in govori o potrebi po enotni energetski strategiji arabskih držav. PADOVA — Policija je včeraj a-retirala tri mlade skrajneže, dva moška in žensko, ki so obtoženi, da so v ponedeljek ponoči z zažigalni-mi bombami napadli uredništvo dnevnika »Giornale di Vicenza*. RIM — Predsednica evropskega parlamenta Simone Veil je zaključila svoj obisk v Italiji. V zadnjem dnevu se je sestala s predsednico italijanskega parlamenta Jotti-jevo in s predsednikom senata Fan-fanijem. Govor je bil o tesnejšem sodelovanju med italijanskim in evropskim parlamentom. Kar zadeva krizo, ki je prišla do izraza na zadnjem zasedanju na vrhu;EGS, je Simon Veil dejala, da ,ie evropski parlament že predlagal nekatere rešitve in da bo dal tudi v prihodnosti nekatere konstruktivne predloge. BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič je včeraj odpotoval na uradni prijateljski obisk v Tunizijo. Posvet pravnikov za tožbo proti Fiatu TURIN — Spor med sindikati In industrijskim koncernom Fiat, ki je povezan z odpustitvijo 61 delavcev, se nadaljuje po pravni poti. Danes se sestane pravni kolegij zagovornikov, ki jih je 50 odpuščenim dodelila enotna sindikalna zveza CG 1L - CISL - UIL. Na posvetu bodo opredelili smernice, ki jih bodo vodile v bližnjem procesu pred sodnikom za delovne spore. Obenem bodo pravniki sestavih tudi besedilo tožbe, ki jo bo sindikalna zveza samostojno vložila proti Fiatu zaradi kršitve čl. 28 zakona o delavskih pravicah. Pohitimo! BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1980 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta VČERAJ V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA OB ŠTEVILNI PRISOTNOSTI ČLANOV OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE POTRDIL ŠOLNIKI HOČEJO DATI SVOJ DOPRINOS NAŠI ŠOLI Tajniško poročilo Živko Marc in poročila odgovornih za razne odseke - «Sedanji moment primeren, da se spet načne problem slovenskega šolskega okraja» - Izvolitev novega odbora Razširitev delovanja na šole vseh vrst in stopenj, nadaljevanje boja za rešitev velikih in majhnih problemov, s katerimi se vsakodnevno spoprijema slovensko šolstvo v Italiji, iskanje novih sodobnih poti za kvaliteten dvig naše šole in sodelovanja z drugimi šolskimi, političnimi in kulturnimi dejavniki v našem prostoru — vse to je pomenil 24. občni zbor Sindikata slovenske šole, ki je potekal včeraj v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu in ki se ga je udeležilo presenetljivo lepo število učnega osebja na naših šolah. Prisotnost skoraj 200 otroških vrtnaric, učiteljev, profesorjev in ravnateljev, ki so sledili poročilom ter s svojimi predlogi sodelovali v razpravi, moramo sprejeti z zadovoljstvom, saj dokazuje, da se šolniki, kljub kritikam, ki so jim občasno Dodvrže-ni, zanimajo za našo šolo in jo hočejo tudi izboljšati. Po manjšem zapletu ob izvolitvi delovnega predsedstva in po pozdravnih nagovorih tajnika Sindikata slovenske šole v Gorici Marjana Bednarika ter predstavnika sindikalne federacije Franca Evangelista — prisotni so bili tudi jugoslovanski pedagoški svetovalec v Trstu prof. Janez Sivec, predsednik odbora za šolstvo pri SKGZ Ed-mund Košuta in predstavnik dijakov višjih srednjih šol — je dnevni red skupščine stekel s poročili Na kongresih sekcij izbrali delegate za kongres KD V nedeljo so se v vseh štirih pokrajinah dežele zaključili sekcijski kongresi krščanske demokracije. Strankini člani so namreč volili svoje kandidate, ki jih bedo zastopali na deželnem kongresu, ki bo v prvi polovici meseca januarja. Na tem kongresu pa bodo izvolili delegate, ki bodo zastopali stranko relativne večine v deželi na vsedržavnem kongresu, ki bo proti koncu meseca januarja. V tržaški pokrajini je največ glasov prejela Zaccagninijeva struja (40,7 od sto), ki si je zagotovila 9 delegatov,,sledijo jd dorotejci in fanfanijevci z 31,7 od sto glasov in 7 delegati ter forzanovisti (skupno, z andreottijevci in bazisti), ki so zbrali 28,9 od sto glasov in 7 delegatov. V goriški pokrajini je premočno zmagala Zaccagninijeva struja s 66,3 od sto glasov, sledijo ji forzanovisti (z andreottijevci in bazisti) z 21,8 od sto glasov ter fanfanijevci in dorotejci z 11,9 od sto glasov. V videmski pokrajin so največji uspeh zabeležili forzanovisti (skupno z bazisti) s 40,5 od sto glasov, sledijo jim Zaccagninijeva struja s 35 od sto glasov, fanfanijevci in dorotejci z 18 od sto glasov ter an-deottijevci s 6,5 od sto glasov. Tudi v pordenonski pokrajini je največji uspeh požela Zaccagninijeva struja s 36,6 od sto glasov; sledijo ji forzanovisti (skupno s bazisti) s 30,3 od sto glasov, fanfanijevci in dorotejci z 19,3 od sto glasov ter andreottijevci s 13,8 od sto glasov. tajnika in Zgovornih za posamezne odseke v sklopu sindikata. Tajnica Živka Marc je v svojem poročilu omenila vse pobude, ki jih je izvedel sindikat v kratki devetmesečni mandatni dobi od zadnjega občnega zbora dalje. V prvi vrsti je naglasila posvet o poklicnem izobraževanju, ki ga je priredil SSš v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom in poznejšo ustanovitev Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje; važna pridobitev, ki jo je izboril sindikat, so tečaji «150 ur» v slovenskem .jeziku za dosego diplome nižje srednje šole, organizacija pa si še vedno prizadeva, da bi pristojni organi čimprej privolili v odprtje zavoda za geometre pri zavodu «Zois» in za elektrotehnike pri industrijskem zavodu »Volta*. V teku leta se je predstavništvo sindikata srečalo z generalnim konzulom SFRJ v Trstu Štefanom Cigojem. Na sestanku so podrobneje obravnavali pereče nro bleme, kot so miljski šolski center in priznanje jugoslovanskih diplom, imelo pa je tudi vrsto sestankov s konfederalnimi sindikati in srečanja na raznih višjih šolah za raz prave o reformi višje srednje šole, Tajnica SSŠ je nato dejala, da srna tra odbor SSŠ sedanji moment za primeren in nujen, da se spet načne problem šolskega okraja in avtonomije slovenske šole. V tej zvezi je sindikat naslovil na predsedstvo vlade telegram, v katerem se zavzema za ustanovitev avtonomnega šolskega okraja za slovenske šole v naši deželi. Po blagajniškem poročilu Stojana Corbattija je Alenka Rebula poročala o naših vrtcih. Delo, povezovanje z vrtci je precej težko, zaradi česar je nujno sodelovanje z vrtnaricami (v novem odboru sta dve vrtnarici), največ je težave, s katerimi se srečujejo vrtnarice pa zadevajo službeni položaj in strokovno usposabljanje («Mlade vrtnarice so ob prihodu v vrtce največkrat prepuščene, predane same sebi*). Od koncu je prisotnim še predstavila anketo o seminarju za slovenske šolnike, ki naj bi služila za pripravo tem in predavanj na prihodnjih tovrstnih pobudah. Marina Gulin je omenila težave, s katerimi se srečujejo na osnovnih šolah; v prvi vrsti gre za pomanjkanje nadzornika, pomanjkanje treh didaktičnih ravnateljev, osnovne šole so od začetka šolskega leta brez vpisnic, pomanjkanje učnih moči (o imenovanju novih so razpravljali na sestanku na skrbništvu) najavila pa je tudi proslavo 200-letnice škedenj-ske šole, v sklopu katere bodo priredili razpravo o slovenskem šolstvu na Tržaškem. Poročilo o delovanju pedagoškega odseka je imela Sonja Čebulec, v katerem je podčrtala velik pomen dopolnilnega izobraževanja šolnikov. Dejala je, da bi morali na šolah pripraviti predavanja za preverjanje lastne prakse, pripomnila pa je tudi, da bi se moral odsek povezati s Slorijem in odborom za šolstvo pri SKGZ za skupno analizo in preučitev problema. O Deželnem zavodu za pedagoško raziskovanje, eksperimentacijo in dopolnilno izobraževanje IRRSAE je govorila članica njegovega upravnega sveta Sheila Lavrenčič. Zavod bi moral voditi in koordinirati razvojno raziskovalno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja. Prav zaradi njegovega pomena so v poznejši razpravi ustanovili šestčlanski odbor za dopolnilno izobraževanje, ki bi moral slediti delovanju zavoda. O svojem delovanju v Vsedržavnem šolskem svetu je poročal njegov član Samo Pahor; za njim je spregovoril Marko Paulin, član sindikalne komisije pri šolskem skrbništvu, ki je v svojem posegu o-menil pobude v korist slovenskega šolstva, ki jih je izvedla komisija, poročal pa je tudi o sodelovanju med tržaškim in goriškim tajništvom sindikata. Marta Ivašič je spregovorila o novi delovni pogodbi, ki je še v pripravljalni fazi. V tej zvezi bi morali sindikati pripraviti tudi ustrezni osnutek za s'o-vensko šolo. Ivašičeva se je zadržala tudi pri problemu reforme višje srednje šole. Po poročilu nadzornega odbora in razrešnici staremu odboru so sledile volitve. V glavni odbor so bili izvoljeni Živka Marc, Marko Paulin, Stojan Corbatti, Marina Gulin, Lučka Batista, Mariza Škerk, Suzi Pertot, Stanko' Škrinjar,’’ Milena Pedovan, Mariza Santi, Ida Gre-gori, Rosana Tul,- Nadja Madanja,' Nadja Massera in Danjela Ščuka. Nadzorni odbor sestavljajo Jožko Baša, Bruno Kralj in Daša Svetina, razsodišče pa Iva Bone, Egidij Košuta in Marija Kacin. Odbor se bo sestal na prvi seji v torek, 11. t.m., ob 15. uri. Bil že skoraj neizbežna, ostaja pa le vprašanje, kdo naj bi jo formalno odprl in kdaj naj bi do tega prišlo. Današnji sestanek med šestimi strankami večine bo po vsej verjetnosti odgovoril na obe vprašanji, potem ko se je ponedeljkov vrh končal brez konkretnih zaključkov. Krizno vzdušje se je torej še zaostrilo, kar je bilo predvsem opaziti med sejo deželnega sveta ter ob vsem tem kar se je v deželni palači dogajalo med sejo samo. Seja skupščine se je namreč odvijala v skoraj popolni brezbrižnosti; svetovalci so večjo pozornost posvečali krajšim sestankom in izmenjavam mnenj ki so bila naj večkrat kar po hodniku. V sejni dvorani so pristojni odborniki odgovarjali na številna vprašanja; seja se je nekoliko razživela le S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Naše predstavnike v raznih organih naj določijo slovenske organizacije Zahteva KPI, naj bi to načelo veljalo tudi pri sestavi ^kura torij a» muzeja «Rcvoltella», ni prodrla - Odobren sklep o podelitvi 5 milijonov lir pomoči za potresente v Črni gori Predsedstvo občnega zbora sindikata šolnikov PREVERJANJE PRED ODLOČILNO FAZO Deželna kriza je neizbežna Kdo jo bo formalno odprl? Odgovor na to vprašanje bo po vsej verjetnosti prišel že z današnjega vrha med strankami programske večine, ki bo v popoldanskih urah v Trstu Vse kaže, da je kriza na deželi I med razpravo o zakonskem osnut I bora dr. Antonia Comellija, zatem > cl/Ai»o i nni-i hzi 7nQ nefnio rvo In Im n rvnmnni rln rli./Rin 4 . , I r\Q nrnncoHnilro rlnvnlnnrto f I m( o Sinoči se je ponovno sestal občinski svet. Na dnevnem redu je bila razprava o številnih vprašanjih, med katerimi so prednjačili problemi notranjeupravnega značaja, o-dobritev raznih sklepov občinskega odbora v zvezi z denarnimi prispevki, priznanimi raznim muzejskim in drugim ustanovam, in podobno. V začetku seje je župan Cecovi-ni sporočil svetovalcem, da je te dni poslal članom tržaške delegacije, ki se j^ sestala v Rimu s funkcionarjem Traxlerjem v zvezi s problemi skupne industrijske cone na Krasu — v delegaciji so bili predstavniki strank, sindikalnih organizacij in gospodarskih ustanov z našega območja — protestno pismo, ker da sam kot župan direktno pri-^^gas;t§e%,^ii. hil povabljen na Svet je nato nadaljeval razpravo in “ffdobril pratHlnfk.^na osnovi katerega ho urejeno dčlBvanje mestnega muzeja Revoltella. V okviru tega vprašanja se je razvila debata, ki je mestoma zadevala tudi vprašanje, kako naj bodo v upravnem organu te ustanova zastopani Slovenci. Člen 6 pravilnika predvideva tlliillHiltlllllllllllillllMIIIIIIIIHIIIIIIIIIlIlIllirff iiiimif iiiiiiimiif •tiiimif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU PRISTOJNIH STRANKINIH ORGANOV Porazdelitev funkcij in nalog v pokrajinskem tajništvu KPI Mesto Miloša Budina, ki je odstopil zaradi delovnih obveznosti, je v pokrajinskem tajništvu prevzel Stojan Spetič - Organizacija dela po departmajih Na skupnem sestanku sta se vče-li sestala pokrajinski odbor in pokrajinska kontrolna komisija tržaške federacije KPI. Odobrili sta politično - organizacijski dokument, s katerim se sklicujejo letni sekcijski kongresi, ki bodo v mesecu januarju. Pokrajinska organa KPI sta nato proučila in odobrila predloge novega ookrajinskega tajnika Claudia Tonela o preureditvi delovnih sekcij, ki bodo v nadalje osnovane po departmajih. Z nalogo političnega in operativ nega koordiniranja med raznimi delovnimi sekcijami in komisijami strankinega pokrajinskega odi »ra so bili ustanovljeni naslednji departmaji • 1. departma za strankina vpra šanja (organizacija, tovarne, delovna mesta uprava, komisija za ideološka vprašanja in tečaje, ženska vprašanja, slovenska vprašanja in ZKMI); 2. departma za obveščanje, tisk in propagando (sekciji za tisk in propagando ter komisija za kulturna vprašanja); 3. departma za gospodarske in družbene probleme 'gospodarstvo, urbanistika, šola in socialno skrb stvo); 4. departma za državna vprašanja (državna vprašanja in odnosi z deželo); 5. departma za javne uprave (pokrajina, občina, ustanove druge stopnje ter delovna sekcija za rajonske svete). Na zasedanju sta pokrajinska or gana KPI sprejela odstop Miloša Budina iz pokrajinskega tajništva, ki se je moral funkciji odpovedati zaradi delovnih ter študijskih obveznosti ter da bi se bolje posvetil vlogi komunističnega upravitelja v zsoniški občini in predsednika Kraške gorske skupnosti. Miloš Budin pa bo nadalje ostal član pokrajinskega vodstva. V pokrajinsko tajništvo je bil na njegovo mesto imenovan časnikar Stojan Spetič. Strankina organa sta na zasedanju soglasno odobrila porazdelitev delovnih sekcij in sestavo pokra jinskega tajništva, ki ie naslednje: Claudio Tonel (politični tajnik) Giorgio Canciani (tovarne in delov na mesta). Paolo Geri (departma za strankina vprašanja), Stojan Spetič (departma za propagando in tisk), Ugo Poli (departma za gospodarske in družbene probleme). Willer Bordon (javne uprave) in Fausto Monfalcon (departma za državna vprašanja). Funkcijo upravitelja federacije bo opravijal Tul-lio Morgutti, novi sekciji za vpra šanja rajonskih svetov pa bo načeloval Dennis Visioli. namreč prisotnost v «kuratoriju», ki bo vodil muzej, tudi enega predstavnika slovenske narodnostne skupnosti. Svetovalska skupina KPI je v tej zvezi svoj čas vložila popravek k izvirnemu besedilu zakona, po katerem naj bi predstavnika Slovencev imenovale v kuratorij same kulturne organizacije naše narodnostne skupnosti. Pri ustreznem glasovanju pa je prodrl popravek, ki ga je vložila svetovalska skupina KD in po katerem bo tudi predstavnika Slovencev v tem organu izvolil občinski svet. Za sprejem pravilnika s popravkom, ki so ga predložili demokristjani, so glasovali svetovalci KD, MSI, LpT; proti so glasovali radikalci in socialisti, komunisti in republikanec pa so se vzdrž*rfk”^*«: -•-* | V nadaljevanju seje je radikalec ErqfiMa je bil bolj oprezen in dejal le, da se v demokratičnem sistemu zamenjajo take večine, ki ne delujejo. S komunističnih klopi je bilo tedaj slišati, da se take večine res zamenjajo, toda le z boljšimi. Pripomba ga je spravila v zadrego, očitno pa so komunisti mislili že na novo večino, v katero so se socialdemokrati sami predlagali. Stanje je torej skrajno negotovo; stranke si v teh trenutkih prizadevajo. kako bi ga premostile. Kot zgledia, naj bi prevladala ideja, da bi se prej v deželnem svetu razpravljalo in odobrilo proračun za leto 1980 ter se nato odločilo datum odstopa deželnega odbora. S takim predlogom naj bi se ne strinjala ne PSDI ne PRI, precejšnje dvome naj bi imela tudi KPI. ki bi vsekakor zahtevala nekatere ga rancije. za odobritev proračuna. O tem vprašanju je gotovo razpravljalo strankino deželno vodstvo, ki se je včeraj sestalo in ki je tudi sprejelo dokončne sklepe, ki jih bo zagovarjalo na današnjem vrhu šestih. Kakšno možnost, da bi se sedanja večina ohranila pa naj bi po nekaterih vesteh nudili socialisti ki pa bi postavili dva osnovna pogoja: pospešitev del na potresnem območju in izvajanje razvojnega načrta s posebnim poudarkom na upravo decentralizacije. V krogih KD pa upajo, da bi deželni svet odobril proračun, s čimer bi bila zagotovljena nakazila za obnovo Furlanije. O predvidevanjih, kako naj bi se kriza rešila pa skoraj ni govora; možnosti je namreč mnogo, za sedaj pa se jih skoraj ne omenja. (as) Poslovilni obisk veleposlanika SFRJ Veleposlanik SFR Jugoslavije v Rimu dr. Borisav Jovič je bil včeraj dopoldne na poslovilnih obiskih pri uglednih predstavnikih deželnih in krajevnih oblasti. Tako je najprej obiskal predsednika deželnega od- Njun sinočnji spored je ot> ... v prvem delu izredno zahtevno,l sti za violinista, Beethovnovo to v A-duru op. 47 št. 9 za vw in klavir, poznano tudi kot Krenu jevo sonato, v drugem delu po V, prej skladbo Szymanowskega fontaine d’ Arethuse* op. 30 št. violino in klavir in Matičičevo theses* za violino in klavir pa predsednika deželnega sveta Maria Collija in vladnega komisarja Maria Marrosuja. Med obiski je bil govor o problemih, ki zadevajo sodelovanje med sosednima državama, s posebnim poudarkom na pobudah in interesih obmejnih območij. Požar nad Borštom Včeraj je v dolinski občini gorelo. Popoldne se je nad Borštom vnela suhljad, požar pa je zajel večji predel pobočja, tako da so imeli miljski in tržaški gasilci, ki so prispeli z brizgalko in terenskimi vozili gasit požar, precej dela. Po dveh urah gašenja jim je končno uspelo ukrotiti ognjene zublje, a le za kratek čas. Kmalu je na istem področju iz neznanih razlogov spet zagorelo, kar je povzročilo gasilcem še dodatne nevšečnosti. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU SPACAL IN KRAS Na torkovem večeru so predstavili tudi knjigo o slikarjeve1" in Kosovelovem Krasu - Spregovoril je pesnik Ciril Zlobec Zlobec je govoril o Krasu »• ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Duo Bravničar-Bertoncel sinoči v Kulturnem dotM Gosta sinočnjega abonmajskeC<* koncerta Glasbene matice v Ju*** , nem domu sta bila priznana sim ska koncertanta violinist Bel Bravničar in pianist Aci Bertonc ■ Oba sta tržaškim ljubiteljem k01".^ nega muziciranja že znana s Pre‘ njih gostovanj bodisi kot solista, diši s triom Tartini, ki ga dopol"! je violončelist Ciril Škerjanc, v V* stavkih, skladbo, ki je grajena *£ eksperimentiranju na področju ^ lektronske glasbe, na koncu P° ( «Italijansko suito* Stravinskega petih temah na melodične 1ra£^„ te skladatelja Gian Battiste Betg lesija. Oba koncertanta sta potrdila sv°£ priznane interpretativne odlike'^ plavzom sta se oddolžila še e *' nim Chopinovim Noctumom. kovno oceno bomo še objavili- Sinoči je bil v Slovenskem klubu zanimiv in kvaliteten umetniški večer z naslovom. «Kras kot umetniški vir m vsebina*. Bistveni del večera je bila predstavitev bogate zbirke «Kras», kjer so zbrane Kosovelove pesmi na kraško tematiko in Spacalove grafike. ki z likovno govorico upodabljajo kraški svet. Glede zbirke je treba pove dati, da so Kosovelove pesmi objavljene v slovenščini ter v nemškem in italijanskem prevodu. Za italijanski prevod so poskrbeli furlanski pesnik Luciana Morandini, Marino Vertovec in Marko Kravos, za nemški prevod pa Helmut Scharf m Andrej Kokot, Zbirko je izdalo Založništvo tržaškega liska. Uvod svojevrstni zbirki je napisal pesnik Ciril Zlobec, ki je tudi sinoči, po pozdravu predsednika SK Marka Kravosa, spregovoril o svojem odnosu do Kosovela, Spacala in same zbirke. Ciril Zlobec je poudaril da je po Kosovelovi zaslugi Kras postal del slovenske krajina, kamnita dežela je v Kp-sovelovih pesmih izraz pesnikove duševnosti. Kosovelov Kras govori zato o smrti in bedi, o trpljenju in ielji po uporu. Zlobec je nato dejal, da doživljamo danes Kras manj tragično, saj se je ževljenje ljudi na tem delu slovenske dežele bistveno spremenilo. Skratka, pesnik .................................................IM.m... VČERAJ SLOVESNOST V DOLJAKOVI DOMAČIJI PRI NABREŽINI Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna.............................. 38.000 lir Polletna ............................. 25.000 » Mesečna................................ 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 794672 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 Razstavno-prodajna galerija «Bor» živo ognjišče kraške umetne obrti Obenem s priznanjem tej pomembni obrtniški in kulturni pobudi Doljakovih so govorniki počastili tudi 82. rojstni dan mojstra-akvarelista Roberta Hlavatyja velu osebo (to je tudi sam vTLa, poudaril), o Spacalu pa je. da umetnik ne doživlja kraške r krajine tako krčevito. kot je f(r sovel, ob Krasu se zamisli ***. f,l ja doživljanja upodablja z Tn"rtW. šo umetniško in človeško Večer se je zaključil s Pr0J?r(lSii jami diapozitivov, ki jih je o M m Spacalu napravil Sergio Set9^ Avtorja diapozitivov in njegovo 0 , je vredstavil umetnostni kritik P' Milko Rener. sve? za Novo mesto in Novo mitnico r ^ Dne 6. t.m. prireja rajonski s -i Novo mesto in Novo mitnico rjj pokroviteljstvom tržaške Cassa, Risparmio in ob priliki medna*"^ nega leta otroka izreden k°n. jj zbora «Voci bianche della cittf,JS Trieste», ki ga vodi prof. 0t vuuj F1 ' . .ors- Calvano. Koncert bo v mali <*w * ni gledališča Verdi s pričetko® 18. uri. Pisma uredništvu Dol jakovi in njihove kraške skri-' ozadju razstava Hlavatyjevih ak va- nje sicer niso več novost v našem obrtniško-umetnostnem svetu, toda včerajšnje uradno odprtje njihove umetniškio-prodajne galerije v domači hiši pri Nabrežini (na Šem-polajski cesti 69) predstavlja kljub temu izjemno pomemben gospodarski pa tudi kulturni dogodek. Pomemben zato, ker priča o hvalevredni podjetnosti Doljakovih, obenem pa tudi in nič manj zato, ker predstavlja zgovoren dokaz kako bogata navdihov je naša kulturna tradicija. Pomembnost odprtja te umetniš-ko-prodajne galerije s simboličnim imenom «Bor», v katerem je poosebljen ne le les kot element o-brtniško-umetniških proizvodov iz Doljakove mizarske delavnice pač pa tudi in predvsem naš Kras s svojimi asociacijami na Srečka Kosovela, je dobila svojo potrditev tudi v množični prisotnosti tistih, ki znajo vrednotiti take pobude Toda če je bilo odprtje galerije, urejene z okusom ljudi, ki nosijo v sebi bogastvo čustev združeno s smislom za poslovnost, osrednji dogodek, ni zato prav nič ostajala v relov v istih prodajno-razstavnih prostorih kot v nekaki samoumevni sintezi s skrinjami, lesnimi skulpturami in kraškimi vezeninami. Pa ne samo zato, ker so Hlavatyjevi akvareli nekaj, kar v človeku vzbuja lepa in plemenita čustva, pač pa tudi zato, ker je nestor naših tržaških umetnikov prav včeraj slavil svojo 82-letnico in s svojimi slikami, izdelanimi v teh zadnjih tednih, lepo dokazal, da ga leta, vsaj kar f Čestitke Pri »Studencu* v Dolini praznuje danes rojstni dan Janja, čestitajo ji dolinski in tržaški prijatelji. Na filozofski fakulteti tržaške univerze je v ponedeljek z u-spehom diplomirala iz psihologije NADA BERCE D'ARONCO Iskreno čestitajo prijatelji in znanci ......................................... KER JE MARCA V BOUUNCU UMORIL DEDA CELESTINA STANISSO VVALTERJUZOBCU PRETI DOSMRTNA JEČA ? Walter Zobec bo verjetno že nocoj vedel, kolikšno zaporno kazen mora presedeti, da se družbi in uradni pravici oddolži za grozni marčni zločin. Tridesetletni mož je v Bo-ljuncu do smrti zabode, deda Celestina Stanisso, lisice so se oklenile njegovih zapestij dva dni po odkritju uboja v Mestrah, brž nato je umor priznal s pripombo: «Res ne vem, kako sem mogel zagrabiti za nož.» Od tedaj je VValter za koro-nejskimi rešetkami. Po slabih devetih mesecih se je včeraj dopoldne začel proti obtožencu na tržaški poroti proces in nekaj pred večerom je javni tožilec dr. Staffa, namestnik državnega pravdnika, ki je tiste dni podpisal zaporni nalog, predlagal za morilca dosmrtno ječo. Walterjev zagovornik, od v. Calli-garis, bo opravil svoj poseg danes dopoldne. Njegova naloga i.i lahka. Prvič zato ne, ker lahko za varovanca predlaga le po možnosti čim nižjo kazen, ki nikakor ne more biti mila glede na naravo zločina, drugič pa, ker so njegovi včerajšnji ugovori med raznimi pričevanji naleteli na prave čeri. Zobec mora biti kaznovan, toda pravično. Porotniki naj upoštevajo življenjske razmere, ki so privedle do dozoritve umora, v celoti, ne pa samo okoliščino, da je bil obtoženec v preteklosti že večkrat navzkriž s pravico zaradi posesti orožja, upravljanja avtomobila brez vozniškega dovoljenja, prekupčevanja z mamili in podobnih prekrškov. Tožilec je neprestano naglašal »nasilno naravo* Walterja in njegovo «ljubezen do alkohola*; to zadnjo je povsem pozabil ob priliki uboja rekoč, da dokazi o morilčevem ravnanju kažejo, da je bil tedaj docela razsoden. Kako to potlej, da so ostali madeži krvi na telefonski skušalki, kot je prej zatrdila neka priča, če obtoženec po vbodljajih s kuhinjskim nožem nikamor ni telefoniral, kot je ugotovil dr. Staffa s pripombo, da bi to gotovo storil, če bi zločin zagrešil v trenutku «rap-tusa*. Pa tudi to ni tako važno. Važno je razčistiti razloge Walter-jeve izrinjenosti iz družbe. Domačini. ki ga poznajo, so nam marca povedali, da že od mladih nog ni imel lahkega življenja, da v družinskem krogu ni bil deležen prave topline. Še nedavno je poizkusil postati «normalen», pa mu v dani skupnosti to ni bilo omogočeno. Zakaj? Morda bo v tem smislu kaj povedal danes odv. Calligaris. Morda se bodo vse to vprašali tudi porotniki, obtoženca zgledno, toda pravično kaznovali, predvsem pa o-mogočili družbi, da bodo nekdaj s sprejetjem krivca nazaj v svojo sredo doumela to kot nemezo za doslej zagrešene napake vseh nas. (dg) se umetniške potence tiče, prav nič bremenijo; zdi se celo, kot da doživlja v svojih delih novo obnavljanje, kakor so novo obnavljanje skrinje, izdelane po starih vzorih. Tako je bila sinočnja slovesnost priložnost za govornike, da so v svojih besedah spletali kito čestitk in priznanj tako Doljakovim kot Hlava-tyju, kar je navsezadnje bilo tudi v utemeljeni medsebojni povezavi, saj je bil prav dr. Hlavaty tisti, ki je v Albertu in Bogomili Doljak s svojimi spodbudami združil obrt z umetnostjo, da je iz te združitve na stal tako plemenit sad. Te misli je razvil v svojem uvodnem nagovoru direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič, ki je poudaril predvsem kako predstavlja Doljakova prodajno-razstavna galerija pridobitev za slovensko gospodarstvo; dopolnil tajnik SDGZ Karel Grgič s priznanjem Doljakovim za pobudo; na kulturno-estetski ravni ovrednotil umetnostni kritik Milko Rener, ki je pravilno poudaril, kako nas «Do-ljakovi vabijo k ponovnemu odkrivanju in doživljanju kulturnih vrednot podedovanih po naših prednikih* in kako lahko ob tem »ugotavljamo, da so skrinje prerasle kot uporabni predmet svoj čas, a so zaživele kot predmet, kjer sta estetsko hotenje in estetski okus daleč presegla golo uporabnost.* Svoj pozdrav, čestitke in voščila tako za tržni kot za kulturni uspeh pobude je prinesel v imenu občanov župan nabrežinske občine Albin Škerk, Hlavaty se je vidno ganjen in duhovito, kot zna le on, zahvalil za čestitke, Albert in Bogomila Doljak pa za izrečene besede priznanja, voščila in cvetje, s katerim so prijatelji in znanci napolnili ves razstavni prostor. Svoj delež priznanja je v besedah gosje Bogomile požel tudi mojster kovač Jože Mihelič, ki izdeluje za Doljakove skrinje okovje po starih modelih, in nazadnje je še stric iz Argentine povedal nekaj besed, ki so bile predvsem dokaz zvestobe rodnemu Krasu po več kot 50 letih življenja na tujem. Gostoljubnosti Doljakovih, upravičeno ponosnih na svoj podvig, so bili potem deležni vsi prisotni, (jk) ^Urniki avtobusov Spoštovano uredništvo. Večkrat se dogaja, da mestni j. tobusi odpeljejo pred časom- ' ,;[i šnji dan, pa je šlo čez vneto. voznik je odpeljal tako od cev kot Stare mitnice na Prof?.mii. več kot dve minuti pred unr^v* Ko sem ga obvestil, da ^",«1-ura ni točna, je rekel da jo je " j traj nastavil po telefonu? Na v p urah sopotnikov sta manjkal*,, dve celi minuti in to že pri tt gem postajališču. Lansko zirnO ^ ! je večkrat zgodilo da so dija*1 ^ drugi uslužbenci prišli z v šolo in službo zaradi predča* ga odhoda javnega vozila. Prosimo vodstvo in osebje '\jjti da bi poskrbelo za točnost sv ^ ur. vsaj na tistih progah, na terih so odhodi redkejši. Hvala za pozornost. Uporabi"* # # * Pojasnilo nabrežinske svetovalske skupine 5“ ^ V zvezi s pismom predseči% «Zadruge 2000», ki smo ga oW pretekli četrtek, smo prejeli P01^. nilo svetovalske skupine SSk v ^ vinsko-nabrežinskem občinskem ^ tu, v katerem je rečeno, da je pina SSk na »občinski seji 23-. 0tr prvič glasovala proti dodelitvl j činskega zemljišča kaki zaC,Ina ker je v neposredni bližini ?f, yv-0 razpolago 14.000 kv. m za**,, jr površine, ki se sme uporabljal ključno za ekonomske in l)u' dsH» gradnje*. Pojasnilo nato zavr ^ odgovornost na občinski odbor- ^ bo »Zadruga 2000» izgubila dri" ^ podporo, ker da «ni skoraj v e",e letu izpeljal sklepa občinskega ta do konca.* •M V spomin na Mirkota Cerkve*"* daruje Anton 10.000 lir za spo***® m padlim v NOB v Repniču, Škea in pri Sv. Ani. ,.flt Namesto cvetja na grob MaU /vjl) Kocjančiča daruje Marija Vrh *"' lir za Šentjakobski kulturni dor**' ^ Namesto cvetja na grob Kocjančiča daruje družina J°r^j-Cesarja 5.000 lir za atletsko se jo ŠZ Bor. .jf Namesto c etja na grob MarJ > Colombin- darujejo za atletsko s , cijo ŠZ Bor: družina Jožeta CfS.. ja 10.000 lir, Inči Pečar 10.000 ** Doro Pečar 10.000 lir in Mila s pančič 300 ND. 5. 12. 1974 - 5. 12. 1979 Ob 5. obletnici smrti Vetota se ga spominja žena pi» Opične, 5. decembra 1979 Gledališča Rossetti Danes, 5. t.m., »b 20.30 (konec ® 23.45) red «prosti», drama «Utva» "Otona Čehova v izvedbi gledališka ansambla Emilije - Romagne. Rezervacije za vse ponovitve pri o-srednji blagajni. VERDI Prihodnji torek ob 20. uri premie-ta opere Lea Delibesa «Lakme». Rritik Paolo Isotta bo opero predstavil v ponedeljek ob 18.30 v maji dvorani Verdijevega gledališča, dl. S. Carlo 2. avditorij Ob 10. uri predstava za šole. Skujta La Contrad" predstavlja «Lju-tezen, avanture in ostri boji hidal- - kavalirja Don Chisciotta*. * * # V soboto, 8., in v nedeljo, 9. decembra, predstavlja Cecilia Poliz-z> «Fedra, mit in ženska*. Rezervacije pri osrednji blagajni. Parter ?-000 in galerija 2.000 lir. Abonenti Jfhajo 50 odst. popusta in skupine stedentov 1.500 lir. * * # V nedeljo bo v Avditoriju peti koncert novega ciklusa nedeljskih koncertov. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom clrigenta Severina Zannerinija, ki se bo tokrat predstavil s skladbami "tuseppa Tartinija, Tommasa Albi-kija, Benedetta Marcella in Antonia Vivaldija. V ospredju programa koncerta za občo in godala, v katerih bo nastopil kot solist Ales-sandro Bonelli. Jutri se začenja v Pasaži Protti predprodaja vstopnic. Kino Jja Cappella Underground Zaprto. wazionale 15.30 «1 'imbranato*. Pip-Po Franco. Barvni film za vsa-kogar. Ariston 16.00—20.30 «Gesu di Naza-reth». Režija: F. Zeffirelli. Robert Powell, Anne Bancroft, Ernest Borgnine, Valentina Cortese. R'tz 16.00 «La patata bollente*. Renato Pozzetto, Ldwi - Fenech, M. Ranieri. Barvni film. Prepove-.dan mladini pod 14. letom. Rden 16.00 «Linea di sangue*. Au-drey Hepburn, James Mason. Barvni film za vsakogar. Exeelsior 15.30 »Sindrome cinese*. Jane ^"nda. GraUaciello 16.00 »Assassinio su commissione*. Jim Mason. Barvni film. Penice 16.00 «Fupa da Alcatraz*. . Clint Eantwood. Barvni film. ‘mgnon 16.00—22.00 «Dalla Cina con furore*. Barvni film. Pllodrammalico 14.30- 22 00 «Giochi Porno a domicilio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «1 viaggiatori della sera*. U. Tognazzi, O. Vanoni. Prepovedano mladini pod 14. le- Jom. "nderno 15.00—-21.15 «11 cacciatore*. Robert de 'Tiro. Aur.ora 16.30 «Sex v'ihrat.inti»j»B«e-Povedan mladini pod’ 18. 'letčm. C-apitol 16.30 «1 giorni dei-i cielo».i , Barvni film za vsakogar. •tttorio Veneto 16.00 «11 salario della paura». Prepovedan mladini , Pod 18. 'etom. Volta (Milje) 16.00 «King Kong». Aldebaran 16.00 «Er piu*. Adriano Celentano. PD VALENTIN VODNIK DOLINA ŠD BREG priredita danes, 5. decembra, ob 20,30 v društvenih prostorih v DOLINI predavanje DANAŠNJI POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ Predaval bo Dredsednik SKGZ BORIS RACE VABLJENI! TPK - SIRENA PD BARKOVLJE priredita jutri, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Bar-kovljah, Ui. Cerreto 12, predavanje DANAŠNJI POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ Predaval bo član IO SKGZ BOGO SAMSA VABLJENI! Odsek za zgodovino pri NŠK in folklorna skupina «STU LEDI* razpisujeta likovni in literarni natečaj za učence slovenskih osnovnih šol in dijake slovenskih nižjih srednji' šol «IZ DOMAČE SKRINJE« Prispevke zbirajo na Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, (Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 767303) ter na Odseku za zgodovino NŠK (Ul. Petronio 4). Risbe in rokopisi ostanejo na razpolago prirediteljem. Rok za izročitev prispevkov poteče 31. januarja 1980. Prispevke bo oc»nila posebna strokovna komisija Va najboljše nagradila. Izleti SPDT obvešča smučarje, da je v bedel jo, 9. t.m., zbirališče ob 6.15 Pred sodno palačo (Foro Ulpiano). Odhod avtobusov na Zoncolan toč-ho ob 6.30. OBVESTILO Vse borke, borce, sorodnike padlih in po vojni umrlih borcev Gubčeve, Cankarjeve, 12. 15. (belokranjske) in artilerijske brigade ter prištabskih enot 15. divizije OBVEŠČAMO da bo v soboto, 8. decembra 1979 ob 18. uri v domu JLA Ljubljana tradicionalno srečanje borcev 15. divizije. Pridite v čim večjem številu! ODBOR 1 dom VEL* - TRST , V«Wdt^Š^ji*«EffatsUe na Domski dan ki bo danes, 5. decembra, ob 20. uri v Dijaškem domu. PD Kolonkovec (Ženjan 46) prireja miklavževanje za osnovno šolo «Marica Gregorič - Stepančič* ter slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani jutri, 6. t.m., ob 17. uri v gostilni «Ex soci*. ODBOR PD RDEČA ZVEZDA SALEŽ priredi danes, 5. decembra, ob 20.30 v dvorani gostilne «Milič» , v Briščikih ponovitev predavanja «GOBE S KRAŠKE GMAJNE* Predaval bo Milko čebulec. Nastopil bo domači pevski zbor Vabljeni UGOTOVITVE NA OKROGLI MIZI V TRŽIČU Samo vpolicentrističmm razvoju je možna enotnost naše dežele Goriške pokrajine ne smemo razdeliti med Trst in Videm - Vsa področja v naši deželi se morajo razvijati enakomerno in brez privilegijev GIUSEPPE BERTO NEZNANI T.ENEČAN igra v dveh delih Danes, 5. decembra, ob 16. uri IZVEN ABONMAJA POPUST ZA ABONENTE SSG Prosveta PD Prosek - Kontovel priredi miklavževanje v Soščevi hiši jutri, 6. decembra, ob 15. uri za otroški vrtec in ob 16. uri za otroke L, 2. in 3. razreda osnovne šole. PD Rdeča zvezda - Salež priredi Miklavževo razstavo knjig, ki bo na sedežu društva v Saležu danes, od 15. do 18. ure. PD Lonjer - Katinara priredi danes, 5. in jutri, 6. decembra, od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Lonjerju Miklavževo razstavo knjig. Vabljeni starši in otroci. PD Rovte Kolonkovec vabi člane in prijatelje na Miklavževo razstavo knjig, ’ i bo v društvenih prostorih danes, 5. in jutri, 6. t.m., od 17. do 20. ure. 6. decembra bo prisostvoval razstavi tudi Miklavž. Opensko prosvetno društvo »Tabor* prireja Miklavževo knjižno razstavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstava bo odprta še danes, 5. decembra, od 16. do 19. ure. Razstave Pomislite na knjigo tudi ob Miklavžu Na Tržaškem lahko kupite slovensko knjigo v sledečih knjigarnah in prodajalnah: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 ADA SEDMAK, Prosek 151 KNJIGARNA «IL CARSO», Sesljan ter na razstavah pri naslednjih društvih: PD TABOR, Opčine PD KRAŠKI DOM, Repen PD RDEČA ZVEZDA, Salež PD LONJER - KATINARA, Lonjer PD ROVTE - KOLONKOVEC, Ul. M. Sernio 29 Včeraj - danes Razstava «Iz domače skrinje* ob vhodu Kulturnega doma bo odprta do vključno 9. decembra. V galeriji Teatro romano razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo odprta do 14. decembra. Umik: delavniki od 17. do 20. ure, sobota od 10.00 do 12.30 in od 17. do 20. ure, nedelja od 10. c’o 13. ure. V galeriji «Alla corsia stadion* razstavlja Mariuccia Pomiato. Razstava bo odprta do 12. decembra. V galeriji Cartesius razstavljajo člani tržaške «Grupe 12*. Razstava bo odprta do 20. decembra. V galeriji Rettori - Tribbio 2 je odprta skupinska grafična razstava, ki bo trajala do 14 decembra. Jutri, 6. decembra, ob 12. uri bo v osnovni šoli raprin odprta razstava Riccarda Daliseja in njegovih sodelavcev Cuoma, Catene in Lera v o-kviru sekcije «Modi e ritmi parteci-pativi*. Razstava bo odprta do 6. januarja ob' nllWnikih od 9. do 13. ure (ob praznikih, zaprto). ~ji_____________ Razna obvestila Sekcija KPI - Križ priredi v Ljudskem domu v Križu silvestrovanje s toplo večerjo. Za pojasnila in rezervacije se lahko zglasite ob četrtkih od 10. do 21. ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure v Ljudskem domu ali pa na telefonsko št. 220302. Prihodnja pevska vaja otroškega pevskega zbora Glasbene matice bo v petek. 7. decembra, ob 17. uri. SPD Igo Gruden vabi na silvestrovanje vse člane' in prijatelje. Igral bo priznani ansambel Galebi. Rezervacije pri r^venku Grudnu in Stanku Devetaku. Danes, SREDA, 5. decembra STOJAN Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.53 - Lu-vzide ob 18.18 in zatone ob 8.41. Jutri, ČETRTEK, 6. decembra MIKLAVŽ ' ^reme včeraj: na j višja temperatu-ra 10,3 stopinje, najnižja 5,2, ob 18. hri 9,4 stopinje, zračni tlak 1029 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 79-°dstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Casagran-de Albano, Laura Marchetti, Elisa Cerniava. Anna Fonda. UMRLI SO: 89-letna Giuseppina Daneu vd. Habe, 71-letna Lina Prelc vd. Ceuna, 85-letna Carmen Moruz-zi por. Bradam- nte, 71-letna Gio-vanna Bernetti vd. Slobez, 75-letni Bruno Maran, 64 letni Livio Runti, 67-letni Luigi Cassanella, 74-letni Ce-teste Scardanzan, 75-'.etnr Rosa Vrčon vd. Melchionne, 68-letni Enri-co Micca, 46-letni Romano Ferconi, 89-letna Maria Ličen por. Miceu, ll-letna Carmela Spadam vd. Sion, 85-letna Giovauna Kozina vd. Tul, 52-letni Lucio Savaneschi, 58-letna Violetta Valerio por. Poscheno, 63-letna Bruna Senardi por. Cermel, 69-letna Valeria Marussi vd. Gue-rin, 91-letni Virgilio Fabro - Fontana 68-letni Dario Roberti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627 Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: te! 225 596; Nahrežina- tel 20(1121: Sesljan: tel 209 197; Zavije tel 213137; Milje: tel 271 124 PELUCCERIA CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira! TRST, Viate XX. settembre 16 Tel. 796301 PRODAM elektromehanično delavnico v Trstu — odlična lokacija. Posebno vpeljana v ladijskem sektorju. Izdelava in popravilo električnih strojev. Telefonirati (040) 569319 v opoldanskih in večernih urah. NAPRAVE za ogrevanje tople vode in stanovanj z uporabo sončne e-nergije vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butkovič, Sovod-nje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123. UGODNO prodam štiri zimske gume (plašče) za avto 5,90x13 odličnem stanju. Telefon 410372. AMERIŠKA družba bi zaupala kvalificirani osebi pokrajinske zakupe. Zahtevata se minimalni kapi tal in takojšnja razpoložljivost. 06/8319320. PARCELO . ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Informacije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočrika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t ’. št. 54-390 ali 571-326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro hranjen. Informacije pri meha nični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21. PRODAM avto opel kadett 1 OS letnik 1978 v e'j dobrem stanju Telefon ,04R1) 31-r '7. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) 870-59 IŠČEs zaposlitev? Nisi zadovoljen s sedanjo zaposlitvijo? Podjetje iz goriške pokrajine išče delovno silo (uradnike, delavce itd. moškega in ženskega spola), po možnosti z znanjem slovenščine in italijanščine Sprejemamo tudi va-jence/ke. Zainteresirani pošljite prošnjo na naslov: Primorski dnevnik — Gorica Ul. XXIV Maggio 1 - šifra: Podjetje A. Sprejemamo samo pismene pro šnje. KUPIM Jeep diesel. Tel 061/41709 dopoldne- ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in UL Sa lici 1. Opčine, teL 211489. Deželne enotnosti ne ustvarjamo dekreti in v birokratskih pisarnah, ustvarjamo jo z medsebojnim spoštovanjem in upoštevanjem potreb vsakega, še najmanjšega kraja, na vsem deželnem teritoriju. Ne smemo ustvarjati dveh nasprotujočih in konkurenčnih si središč kot hočejo nekatere lokalne sile v Trstu in v Furlaniji. To je bil odraz okrogle mize, ki jo je v Tržiču priredil prejšnji večer kulturni krožek «11 punto*. Res je sicer, da so na tej okrogli mizi sodelovali predvsem politični in drugi predstavniki Tržiča, vendarle so se v razpravi dotaknili vprašanj, ki zanimajo vso Goriško in vso deželo. Kot je znano se je posebno v tem letu in zelo očitno pred spomladanskimi političnimi volitvami pokazala težnja tako v Trstu kot v Vidmu, da bi deželo razdelili na dva dela, po zgledu Tridentinske-Južne Tirolske. V tej akciji sta prednjačila melonarska Lista za Trst na eni strani in Furlansko gibanje na drugi. Ideja o nekaki ločitvi je vplivala na ljudi sugestivno in vanjo so se vpletli tudi nekateri posamezni predstavniki strank ustavnega loka. Kar se Goriške tiče, so že v Trstu in Vidmu nekateri računali, kako bi si jo razdelili. Tržačani želijo dobiti Tržič (ta je bil sklopu tržaške pokrajine v dobi 1923-1947), Videmčani pa niso pozabili na velikofurlanske težnje iz začetka dvajsetih let, ko so dosegli z razkosanjem goriške pokrajine v letu 1923 priključitev Vidmu izrazito slovenskih okrajev kot so bili Bovec, Idrija, Tolmin, Vipavska dolina, spodnji Kras in seveda Gorica. Povrnimo se k današnji stvarnosti. V nekem listu se je pred nekaj meseci razvila živahna debata vprašanju deželne enotnosti. Zdi se, da so se vsaj za sedaj ločitvene težnje umirile. Dokaz za to v odgovornih deželnih krogih je tudi predlog, da se vse področje Goriške vključi v eno samo področno zdravstveno enoto. Morda ne bo to zdravstvenega stališča najbolje, vendarle je bil predlog dežele sprejet od večine prebivalstva in odgovornih dejavnikov na Goriškem kot dokaz volje po ohranitvi goriške pokrajine. To je tudi dejavnik pravilnega ravnovesja znotraj naše dežele. Kaj potrebuje naša dežela, so se vprašali predsednik tržiškega kulturnega krožka «11 punto*, prof. Silvio Cumpeta, poročevalec, univ. prof. Arduino Agnelli, tržiški žu-’ pan Luigi Blasig, deželni svetovalec Spartaco ; Zpr^gpon, demokristjan Luigi Rebulla in vsi drugi, ki so' posegli v razpravo. Ne smemo gledati na vprašanja dežele vsak s svojega egoističnega zornega kota. Razumeti moramo potrebe in težnje drugih. Samo tako bomo odpravili negodovanja med enimi in drugimi, odstranili bomo lahko vzroke, ki botrujejo zavistim. Dežela ne sme imeti niti enega niti dveh centrov. Deželni oblastniki morajo upoštevati zahteve vseh ne samo Trsta in Vidma. Priti moramo do policentrističnega razvoja v naši deželi. Možnost za tako pojmovanje in razvoj imamo v deželnem načrtu za gospodarski razvoj. Ce bomo izgubili ta vlak, potem bo šla enotnost dežele po vodi. Tako so ugotovili diskutanti. 9. deželni bienale za mlade slikarje Priložnost za uveljavitev mladih in najmlajših slikarjev iz naše dežele. Od 8. decembra do 3. januarja bo namreč v prostorih kulturnega centra Stella mattutina 9. slikarski bienale za mlade slikarje iz naše dežele, ki še niso dopolnili 30 let in ki stalno živijo v Furlaniji-Julijski krajini. Rok za predložitev slik, ki ne smejo biti večje od 120x120 centimetrov, poteče 26. novembra. Tematika je prosta, pač pa je nekaj omejitev glede tehnike. Tako ne sprejemajo risb, jedkanic in akvarelov. Za podrobnejše informacije je na razpolago tajništvo kulturnega centra Stella mattutina. Ulica Nizza 36. Danes in jutri prekinjene dobave kurilnega olja na Goriškem Utegne se tako ponoviti bencinska suša letošnjega poletja, čeprav je združenje upravljavcev bencinskih črpalk po drugi strani zagotovilo, da bo ukrep prizadel le majhen odstotek črpalk. Na Goriškem bo protestna akcija združenja Assopetroli trajala le danes in jutri, in torej ne bo smela povzročiti večjih težav. V Ajdovščini razstava del Janeza Boljke V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo danes popldne ob 18. uri odprli razstavo kiparskih del in grafik priznanega umetnika Janeza Boljke. Razstava bo odprta do 23. decembra. NA POBUDO DEŽELNEGA VODSTVA WWF Strokovni posvet o naravnih zaščitenih področjih v deželi Potekal bo v nedeljo, 9. decembra v deželnem avditoriju v Gorici Slovenska prosvetna zveza priredi danes ob 15. uri OTROŠKO MIKLAVŽEVANJE v športnem središču v Ulici Brass. Darila sprejemajo v športnem središču od 12.30 dalje. Nekaj se spet pripravlja na tržišču z gorivi. Združenje trgovcev Assopetroli je od danes do nedelje napovedalo protestno akcijo v državnem obsegu, med katero bodo prekinili dobavo kurilnega olja in drugih petrokemijskih proizvodov. VISOK JUBILEJ NAŠEGA ZGODOVINARJA O varstvu okolja ter o naravnih parkih v naši deželi bo govor na strokovnem posvetu, ki ga pripravlja v nedeljo, 9. t.m., pred kratkim ustanovljena goriška podružnica svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), v sodelovanju z deželnim vodstvom te ustanove. Posvet, na katerega so povabili poleg najvišjih deželnih in krajevnih oblasti tudi predstavnike večine občin naše dežele, bo v jutranjih urah v deželnem avditoriju v Gorici. Po uvodnem poročilu predsednika deželnega odbora WWF Asqui-nija, bodo na vrsti poročila o značilnostih posameznih zaščitenih področij ter predvajanje barvnih diapozitivov. Kakor nam je dejal predsednik goriške podružnice WWF Roberto Osbat, je v pripravi tudi tehnično poročilo o stopnji izvajanja zaščite na posameznih področjih. Posvet naj bi se zaključil z javno razpravo ter izglasovanjem posebne resolucije, naslovljene na deželo, v kateri se najvišji deželni organi pozivajo, naj pride do čimprejšnje dejanske uresničitve predvidenih posegov za zaščito najbolj zanimivih in značilnih geografskih področij. Govor bo tudi o ukrepih v korist krajevnih ustanov, na katerih ozemlju se nahajajo krajinski parki in druga zaščitena področja. Dežela naj bi tem občinam nudila določena finančna sredstva za podpiranje gospodarskih pobud, v zame- no za tiste, ki bi bile tako ali drugače prizadete zaradi uresničevanja krajinskega varstva. Na celotnem področju dežele naj bi uredili 76 zaščitenih naravnih področij in 14 naravnih parkov. Na Goriškem naj bi imeli pet strogo zaščitenih območij: gozd za Krmin-sko goro, lagunsko območje Cavan-nate, otok Cona v ustju Soče, gozd Boscogrande pri Tržiču ter območje treh kraških jezer, med Doberdobom in Sabliči. S prijetno slovesnostjo so v Kromberku počastili 80 - letnico dr. Iva Juvančiča Čestitke in darila je prejel od raznih organizacij in ustanov 4;IIotel sem živeti za svoje ljudstvo!» je dejal slavljenec Proslava je bila sicer uradna kot vse proslave, vendarle pa je bilo v njej precej domačega, pristnejšega od običajne hladne uradnosti. Mislimo na srečanje z dr. Ivom Juvančičem na gradu Krom-berk ob njegovi osemdesetletnici, na katero so prišli številni njegovi bivši učenci z obeh strani današnje državne meje, njegovi sodelavci, njegovi prijatelji, ljudje, ki ga spo- PO STATISTIČNIH PODATKIH POLICIJE Vse manj prehodov preko najbolj odprte meje Lani novembra 1.322.067 prehodov, letos pa samo 902.236 - Se bo nazadovanje še nadaljevalo ? Najbolj odprta meja v Evropi postaja na žalost iz meseca v mesec manj zanimiva. Tako nekako bi bilo mogoče sklepati na podlagi statističnih podatkov o številu mejnih prehodov, ki jih vestno zbirajo na poveljstvu obmejne policije za goriško pokrajino. Kljub temu, da je bilo novembra v Gorici nekaj zanimivih sejemskih prireditev in kljub nekajdnevnemu praznovanju ob dnevu republike v sosednji Jugoslaviji, se število mejnih prehodov v tem mesecu, vsaj kar se Goriške tiče, ni bistveno povečalo v primerjavi s prometom oktobra letos. Na vseh mejnih prehodih so našteli v novembru 902.236 oseb. 364.208 oseb je prestopilo mejo; s potnim listom na mednarodnem prehodu pri Rdeči hiši, od tega je bilo italijanskih državljanov 110.810, tujih pa 253.398 , 538.028 prehodov pa so našteli na vseh obmejnih prehodih na Goriškem. Razmerje med italijanskimi in jugoslovanskimi državljani je tu nekoliko ugodnejše. Mejo je prestopilo 240.141 Italijanov in 297.091 Jugoslovanov. Cako je bilo pred letom dni? Takrat so na Goriškem našteli 1.322.067 prehodov, ali za okrog 35 odstotkov več. Mogoče bodo vzroke za tako gibanje skušali pojasniti na skorajšnjem strokovnem posvetu o obmejnih področjih, ki ga prireja goriški institut ISJG. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................ 38.000 lir Polletna ,.......................... 25.000 » Mesečna.............................. 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE irt ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 štujejo. «Hvala vsem, brez pridevnikov, ampak iz srca*. Tako je dejal dr. Juvančič potem ko so mu čestitali in mu izročili darila. Ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič mu je poklonil najnovejšo številko «Goriškega letnika*, ki je posvečena prav njemu, ob njegovem visokem jubileju. Še ena zastopnica novogoriškega muzeja mu je poklonila šopek rdečih rož. Dr. Tone Ferenc pa mu je poklonil v imenu Zgodovinskega društva za Slovenijo in Inštituta za zgodovino delavskega gibanja zbirko knjig in mu dejal: «Vsega, kar ste dobrega napravili, ni moč tu našteti!* Knjižnega prvenca, zbirko pesmi Srečka Kosovela z ilustracijami Lojzeta Spacala in teksti v slovenščini, italijanščini in nemščini, mu je podaril predsednik SKGZ Boris Race, ki je jubilantu čestital v imenu vseh zamejskih Slovencev. Dr. Juvančič je dejal, da mu je ta knjiga draga ker je bil Kosovelov sodobnik in ker sta skupaj živela nekaj let v Ljubljani. Pa še dr. Tone Zorn ga je pozdravil in mu čestital v imenu vseh nekdanjih in sedanjih sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer je dr. Juvančič delal celo vrsto let in kamor zahaja še danes, čeprav je že v pokoju. «Hotel sem živeti za svoje ljudstvo* je dejal dr. Ivo Juvančič, ko se je vsem zahvalil za čestitke in darila in se nato navezal na rodno bovško deželo, v kateri so ljudje težko živeli. «To težko življenje je oblikovalo tudi menq, da sem kljuboval vsem vetrovom.* O svojem delu je dr. Juvančič dejal, da je začel pisati zelo pozno, pri petdesetih letih, in da ima še veliko dela pred seboj. Svoj kratki poseg je zaključil s pozivom: «Za-vedajmo se: človeka drži pokonci samo delo. Delo mora biti naš ponos. naša čast, naša rešitev!* Uvodoma je o liku in delu slavljenca spregovoril ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič. Poudaril je njegove izredne zasluge za preučevanje naše primorske zgodovine. Zatem je tudi dejal da je letošnja številka «Goriškega letnika* posvečena jubilantu. To zajetno publikacijo je zatem predstavil višji kustos Goriškega muzeja D. Svolj-šak. Prikazal je bogato in kvalitetno zvrst prispevkov, ki preučujejo razna področja naše zgodovine in našega življenja nasploh. Omenili smo še, d so se te prireditve, ki je bila v gradu Kromberk, udeležili številni Juvančičevi prijatelji in bivši učenci. Prisotni pa so bili tudi predstavniki ustanov in organizacij, kot n.pr. predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj, predsednik SKGZ Boris Race in zastopnik TO SKGZ za Goriško Zdenko Vogrič, dr. Joža Vilfan, predsednik medobčinskega sveta SZDLS Vlado Uršič, predsednik medobčinskega komiteja ZKS Anton Ladava, predstavniki SPZ prof. Milko Rener, Marko Waltritsch in Rudi Pavšič, številni duhovniki, med njimi tudi škofov vikar za Slovence 'dr. Ol&arjSMUčie in še veliko drugih: - «rn«r»RDu npfi itr> Sa sestanku mo skgz Poudarjen pomen širšega sodelovanja med mladimi V ponedeljek se je sestal goriški del članov mladinskega odbora SKGZ. Na sestanku so razpravljali o mladinskem delovanju na Goriškem, v okviru članice MO. Predsednik odbora Komel je poročal o stikih, ki jih je odbor imel v zadnjem času z zvezo komunistične mladine, z mladinsko sekcijo SSk, zvezo socialistične mladine in mladimi, ki delujejo v sklopu sveta slovenskih organizacij. Na sestanku so tudi ocenili dosedanje sodelovanje med goriško in novogoriško mladino, ki se je prav v zadnjem času precej popestrilo. Tako so mladi pred kratkim skupaj pripravili proslavo 29. novembra ter se pomenili še o nekaterih skupnih akcijah, ki jih bodo skušali uresničiti v prihodnosti. Skozi tržiško pristanišče 1.430.000 ton tovora Do konca novembra so v tržiškem pristanišču Portorosega pretovorili že nad 1.430.000 ton blaga, oziroma za okrog 200.000 ton ;n več kakor v vsem lanskem letu. Do konca leta pa bodo prav gotovo presegli rekordno količino poldrugega milijona ton tovora, čeprav je promet v zadnjih mesecih nekoliko upadel. Tako je v novembru v pristanišč« priplulo samo 31 ladij, 37 pa je izplulo. V novembru so pretovorili okrog 88 tisoč ton različnega blaga. Največ je bilo premoga (35.400 ton), lesa (26.000 ton), kurilnega olja (12 tisoč ton), celuloze (8.300 ton) in raznega drugega blaga v manjših količinah. V glavnem je šlo za izkrcavanje, kajti na ladje so naložili tudi tokrat razmeroma skromno količino (okrog 2.000 ton) različne* ga tovora. Razna obvestila Prosvetno društvo Naš prapor prireja jutri ob 17. uri v društveni dvorani v Pevmi tradicionalno miklavževanje. Mladinski center obvešča, da bo 2. srečanje v okviru informativnega seminarja lutkovne vzgoje jutri, 6. decembra, ob 16. uri v Dijaškem domu. Udeležijo se ga lahko tudi tisti, ki jih na prvem sestanku ni bilo. Priporoča se točnost V župnijski dvorani v Doberdobu bo danes ob 18. uri miklavževanje, združeno s proslavo mednarodnega leta otroka. Nastopila bosta dramska skupina in otroški pevski zbor. Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 «01iver’s story>. R. 0’Neal in C. Bergen. CORSO 17.30-22.00 «Alien». S. Wea-wen. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 «Le porno e-reditiere*. Prepovedan mladini pod* (TO: letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Storia del piacere*. PRINCIPE 17.30-22.00 «n bel pa«-se». Nora Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Limonin sladoled*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Nori seks*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Kvar*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija r Y tel. 83 538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike 26, tel. 72 341. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiitiiniii milu im ■ d mi mn m m lumHiiiMiiiitiiHus i/ mrnuEK ponoči m krminu Ponovno huda prometna nesreča na cesti štev. 56 39-letni Danilo Matiazzi iz San Ciovan-nija treščil z avtom v obcestno drevo Včeraj smo poročali o hudi prometni nesreči na avtocesti v bližini Palmanove, v ponedeljek ponoči pa so ceste na Goriškem že spet zahtevale novo žrtev. V razbitih pločevinah je umrl 39-letni Danilo Mat-tiazzi, doma iz kraja San Giovanni ob Nadiži. Nesreča se je zgodila na odseku državne ceste štev. 56 med Krminom ter križiščem pri I drijci, nekaj minut po 23. uri. V teku je preiskava, da bi ugotovili prave vzroke nesreče, kar pa bo najbrž zelo težko. Matiazzi se je peljal v dostavnem vozi' i fiat 850 videmske registracije iz Krmina proti Vidmu, najbrž namenjen domov. Nekaj sto metrov pred križiščem z državno cesto Trst - Videm je iz nepojasnjenih razlogov zavozil na levo stran cestišča ter treščil v obcestno drevo. Udarec je bil strahovit, saj se je vozilo dobesedno ovilo okrog debla in gasilci so se morali precej časa truditi, preden so iz razbitin povlekli truplo nesrečnega voznika. Skoraj 5000 ljudi na koncertu «Pooh» Niso samo mladi navdušeni za sodobno glasbo. To smo videli na sobotnem koncertu, ki ga je imela italijanska glasbena skupina a uspeha, kot ~~ “ J v, uspeha, kot so ga dosegli J?4! v veleslalomu le ni nihče ffiJvtOval. čeprav je bilo odsotnih »specialistov* za to disciplino l ,nWark, Wenzel, Popangelov, lh® Mehr, Gros) je uvrstitev Kri-Kuralta in Strela na prva tri Jsta doslej največje presenečenje **°ne. Da je Križaj nevaren na-jj^tnik so že lani vedeli vsi, ki l tekmovali za svetovni pokal, le-jPa so Jugoslovani najavili svoj [/‘tod v mednarodno smučarsko a-j40,tudi kot ekipa, ki pa nima sa-S izvrstne «udarne patrulje*, am-ima tudi krepko zaledje, saj jpj osvajajo Magušar, Cerkovnik, r^rstar in Hrncri mpctn ki hi <;p j. fred nekaj leti zdela tudi Križa-zelo dobra. . ar se Italijanov tiče, ti s svoji- nspehi ne morejo biti zadovolj- pa ne toliko zaradi blede vožnje svojega bivšega »sinjega plazu*, kolikor zaradi smole, ki jih spremlja. Včeraj je namreč nerodno padel Mally,. se močno udaril v glavo in s tekmovanjem je bilo konec. Hujšega sicer ni bilo, toda zdravniki so mu predpisali nekaj dni počitka; zato na prvih tekmah svetovnega pokala v Val d'Iseru, in verjetno niti v Campigliu, ne bo mogel nastopiti. Sicer pa je bil včeraj najuspešnejši član italijanske vrste Nockler, ki pa je zasedel šele peto mesto. Lestvica včerajšnjega veleslaloma; 13. Lerchbaumer (Av.) 14. Halsnes (Norv.) 15. W6rndl (ZRN) 2’59”24 2’59”36 2’59”09 V VAL DISERU ZA SP 1. Križaj (Jug.) 2'52”74 2. Kuralt (Jug.) 2’53”47 3. Strel (Jug.) 2 53"58 4. Steiner (Av.) 2’55”24 5. Nockler (It.) 2'56"37 6. Giorgi (It.) 2’56"41 7. Jakobsson (Šve.) 2’56”93 8. Bieller (It.) 2'56"99 9. Burger (ZRN) 2'58"23 10. Gasienica (Polj.) 2’58"36 11. Trojer (It.) 2'58”60 12. Magušar (Jug.) 2’59’Tl ""■iMinniiiiiitiiiniiiiiiiniiimitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiHllliiifiMHiiiiiiiMiill ^MNASTIKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU SOVJETI PRESENETILI Po več letih jim je končno uspelo prekositi Japonce Fort IZVORIH — V teksaškem «*u Fort Worthu se je v nedelja J-elo 20. svetovno prvenstvo v gim-Zztikj V ZDA so dopotovali telo-in telovadke iz številnih držav, katerimi je tudi kitajska repre-Pfcica. r J^eraj so se z obveznimi vajami ? bloške začela tekmovanja. Prvo j, vanjo. xi.vw ^senedenje je vzbudila sovjetska . ^ezentanca, ki je po več letih J^iala japonsko premoč v moški jjkurenci. Izgleda sicer, da so bili p^biki vsaj v tem delu tekmovanja Jj?6j naklonjeni in radodarni do juptskih tekmovalcev (prav tako J;1 do ameriških). Poudariti pa šmarno, da so prišli Japonci na Jrjbvno prvenstvo s skoraj neprebujeno postavo in so prvi dan tek-JAjbnja dokaj razočarali, ko jim C* posamezniki ni uspc^došečj blitve med prvih deset. Med posamezniki 1. mesto fc.Začasni lestvici priboril Sovjet j.jatin. Razočaral pa je Nikolaj Srdanov, ki je napravil nekaj zapiskih napak in dobil temu pri- oceno. Tako je končal na 12. pU in si je skoraj gotovo zapra- " naslov. Pti Kitajci niso pripravili velike jjpcije; ekipno so zasedli 5. me- p ■ med posamezniki pa je njihov bdstavnik prišel na 7. mesto, r^stvica po obveznih vajah; kolu izgubila proti Ederi za celih štirideset točk. Zato domovci ne bodo imeli prevelikih težav. Še nekaj novic o drugih tekmah. Alba Mobilcasa in Časa del Car-rozziere, ki imata vlogo favorita v tem prvenstvu nista izpolnili pričakovanj. Prva je sicer zmagala proti Arteju toda samo za borni dve točki, druga pa je izgubila za dve točki proti ekipi Pagnossina. M. Č. NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Danes Roma-Milan MILAN — Danes bodo odigrali povratno nogometno srečanje Roma - Milan, veljavno za.italijanski pokal. V prvi tekmi ^ MlamK Je zmagala RjUP?9,vM' , y.vopsprotnikova vrata nasula kar štiri gole. Druge tekme četrtfinala bodo odigrali 16. januarja. V okviru italijanskega pokala za polprofesionalce, v katerem nastopa tudi Triestina, pa bodo na sporedu srečanja šestnajstine finala. Tržaško moštvo bo sprejelo v goste Venezio. DANES START S SMUKOM ZA ŽENSKE S tekmovanjem v Livignu se je začela nova smučarska sezona. Danes pa se z ženskim smukom v Val dTseru začne tekmovanje za svetovni smučarski pokal. Medtem ko je v moški konkurenci kar lepo število smučarjev, ki se lahko potegujejo za pokal, je v ženski konkurenci število kandidatk manjše, tako da so tudi predvidevanja lažja. Favoritka je seveda avstrijska smučarka Annemarie Moser - Proll, ki je svetovni pokal osvojila že 6-krat. Prollova bo morala računati na tekmico, ki je vredna vsega spoštovanja: to je Hanni W»nzel (Liechtenstein), v smuku pa še na Švicarko Nadigovo in Američanko Nelso-novo. Italijani imajo v svojih vrstah nekaj obetajočih smučark, med katerimi je Maria Rosa Quario, favoritka v slalomu. Italijanka bo nedvomno nesporna zvezda italijanskega smučanja v Lake Placidu. Pozabiti pa ne smemo niti Jugoslovank. ki sicer še ne sodijo v sam svetovni smučarski vrh, kar pa nikakor ne pomeni, da ne bi bile že letos sposobne pripraviti favoritinjam tu in tam kako neljubo presenečenje. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za moški smuk se je precej poškodoval Avstrijec Stock. Med padcem si je namreč poškodoval ramo in kolenske vezi leve noge. Zdravniki so izjavili, da m bo mogel tekmovati vsaj do novega leta. Med poskusnimi spusti za moški smuk, ki bo na sporedu v petek, so dosegli naslednje najboljše čase Italijanska teniška reprezentanca (Bertolucci, Ocleppo, Panatta, Barazzutti, Zugarelli in tehnični vodja Crotta) je včeraj z letalom odpotovala v ZDA, kjer bo nastopila v finalu tekmovanja za Davisov pokal m.....................milimi.immmiiim.....................................m.....................................inimmimmmmm....na KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LICE Tekma Pagnossin-Canon derbi današnjega kola Hurlingham bo v gosteh igral proti Mecapu Derbi današnjega, zadnjega kola prvega dela prvenstva A-2 italijanske košarkarske lige bo v Gorici, kjer se bosta spoprijela vodeči Pa-gnossin in bčneški Canon. Obe ekipi sta v nedeljskem kolu ostali praznih rok. Goričani so v Riminiju morali priznati premoč domače Šarile, ki je prav v nedeljo odigrala svojo najboljšo prvenstveno tekmo, medtem ko so Benečani povsem nepričakovano doma izgubili s skromno peterko Rodriga. Canon, ki se je letos močno ojačil in je tudi porabil zato ogromno vsoto denarja, je trenutno v hudi krizi, saj je že trikrat zaporedoma izgubil in se bo tako prav v Gorici skušal otresti te krize, ki bi lahko imela hujše posledice. Po drugi strani pa Goričani gotovo se ne bodo dali tako zlahka presenetiti. Izgubili so že eno tekmo na domačem igrišču (proti Mecapu), dva poraza pred domačim občinstvom pa bi bila v prvem delu Te preveč. Tržaški Hurlingham, ki je v nedeljo premagal še bolonjski Mer-cury,- bo danes gostoval v Reggio Emilii, kjer bo igral proti Mecapu NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH VISOKA ZMAGA NARAŠČAJNIKOV KRIŠKE VESNE Vse Bregove ekipe igrale neodločeno - Prosečani so tokrat igrali slabo K. Read (Kan.) F. Klammer (Av.) E. Haker (Nor.) P. Wirnsberger (Av.) S. Podborski (Kan.) H. Hoflehner (Av.) J. Walcher (A,v.) D. Murray (Kan.) V. Ciganov.-(SZ) W. Grissmann-fAv.) 2’02"51 2’02’ '53 2’02”78 2’03”07 2'03”19 2’03"44 2 03 ”48 2’03”49 2 03"82 2’03”89 OBVKSTII.O ŠK Kras obvešča, da sc je pričela telovadba za otroke iz vrtca. Telovadba bo ob torkih od 15.30 do 16.15, v prostorih repentabrskega vrtca. NARAŠČAJNIKI Vesna — Olimpla 4:0 (1:0) VESNA: Savarin, Sedmak, Zucca, Purič, Metelko, Pertot, De Lorenzi, Del Bello, Stefančič, (Musizza), Bu-kavec, Kostnapfe). STRELCI: v 30. min. p.p. Kost-napfel, v 29. min. d.p. Del Bello, v 35. in 37. min. d.p. Kostnapfel. Naraščajniki Vesne so z lepo igro gladko odpravili ekipo Olimpie. Križani so tokrat pokazali, kaj zmorejo in točki sta pravilno plačilo za njihov trud. ŠZ B O R vabi vse svoje člane, prijatelje in simpatizerje na SKLEPNO kLAVŠJVJ IJIHV) PROSLAVO ob 20-letnici svojega obstoja, ki bo v petek, 7. decembra, v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu. Začetek ob 20. uri. ..................................mm.................m..... i* Sovjetska zveza , Japonska • ZDA \ NDR *■ Kitajska , POSAMEZNIKI J Ditjati- (SZ) , Conner (ZDA) ?; Thomas (ZDA) 293 290,600 289,850 289,750 289,450 58,900 58,750 58,700 v Miuuias i/kfilijanska moška reprezentanca, v je obtičala na 17. mestu, je v Nih težavah. Če se ji namreč ne Pe prebiti med prvih 12, si bo ti Dfavila možnost za nastoo na Jer, avila možnost za nastop na molskih olimpijskih igrah, za ka- |if.f je svetovno prvenstvo tudi kva-"Kacijsko tek rt tekmovanie. Košarka Promocijskem prvenstvu Učinkovita igra goriškega Doma — Begliano 85:57 (38:29) .^OM: Dornik (k) 20, Vižentin 14, (i?žič 31, čubej 2, Semolič 10, Prin- >2, Klanjšček 4, Terčič 2. R,yN: Prinčič v 16. min. d.p., JjJJOlio in Calligaris v 19. mi- ?.°N: Dom 20, Begliano 24. i, nedeljo je bilo na sporedu prvo m*° goriškega promocijskega prven-h Domovci so startali uspešno, t^hiagali so ekipo iz Begliana in Ob mednarodnem letu otroka Športna manifestacija za vse osnovne šole ,,tl z veliko prednostjo. Gostje niso močnejših ekip. Hvaličevi varo- so prikazal: v določenih tre-izredno učinkovito igro. Vodili ,skozi vse srečanje, razen v de-minuti prvega polčasa. J^četek srečanji, je bil izredno .“®en, Saj so «belo-rdeči» povedli h.1®:12. V nadaljevanju pa so ne-JUmljivo odpovedali. Begliano je u^el v vodstvo in sicer z rezulta-C' 18:11. To pa je bilo vse. kar L naši fantje dopustili nasprotni-(J**1- Začeli so z ostrim presingom y Vključili prvi polčas v vodstvu, rt ,drugem polčasu so nasprotnika jJ^sedno zmedli. Končni žvižg je zmago domovcev, ki je bila Vsem zaslužena. L.;. Vrstah Doma sta zaigrala naj Blažič, ki je bil najboljši stre srečanja, in Dornik, ki je pre )j's|ieno vodil svoje soigralce. Do tjj3 je skakal na odbite žoge Vižen o medtem ko je center Prinčič po n°ma odpovedal. Vse 4nst' ^sokakor spodbuden začetek pr ■tva za Hvaličeve varovance, ki ^ s to zmago potrdili trenutno do-0 formo in veliko željo po zmagi, ■ je lani primanjkovalo. Prihod- ljT: srečanje bodo odigrali v nede-j Proti Erbasolu iz Gorice. Ta ekipa čredno skromna, saj je v prvem šolsko skrbništvo je poverilo pokrajinskemu odboru CONI, da na osnovnih šolah priredi športno propagandno manifestacijo ob mednarodnem letu otroka. Na srečanju didaktičnih ravnateljstev, ki je bilo preteklega novembra na sedežu šolskega nadzorništva v Ul. Teatra Romano in katerega se na žalost ni udeležil noben predstavnik 'slovenskih šol, so predstavili program, ki predvideva nastop v krosu, plavanju in kotalkanju. Včeraj so program in pobudo na splošno orisali tudi na tiskovni konferenci na sedežu CONI. Srečanje, ki ni tekmovalnega značaja, bo 12., 13. ter 16. in 17. t.m. Kros bo na travniku na hipodromu, in sicer 12. decembra za šole, ki pripadajo prvim enajstim didaktičnim ravnateljstvom. Druge šole, med katere spadajo tudi slovenske osnovne šole, bodo nastopile dan kasneje. Plavanje bo v bazenu «B. Bionchi*, in sicer 16. decembra, kotalkanje pa v čarbolski športni palači 17. t.m. V primeru slabega vremena bo prireditev teden dni kasneje. Kakšni bodo kriteriji ocenjevanja? Zmagala bo šola, ki bo sorazmerno s številom vpisanih imela največ zastopnikov v vseh treh disciplinah. Tiste šole, ki imajo več kot sto otrok, lahko nastopajo samostojno, ali pa T_ _ .* — X*vl M r*Yl « 1*1 Ptl/t ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLIC Tesna zmaga Sokola V p.p. igra ni bila lepa, pa čeprav bi lahko Vesna dosegla več kot gol. Drugi polčas pa je bil pravi monolog domačinov, ki so najprej z Del Bellom in nato dvakrat z razigranim Kostnapflom zatresli nasprotnikovo mrežo. Tokrat pohvala gre vsem igralcem, posebej pa Kostnapflu in Zuc-ci, ki sta bila nedvomno najboljša na igrišču. Fabio 1:0 Campanelle — Primorec (1:0) PRIMOREC: Vidali, A. Tomč, Mule, Finussi, V. Kalc, Franko Kralj, I. Milkovič, Santi, Salvi, P. Tome, Rocheti, 12 Žagar, 13 Kolarič. Po zmagi in dobri igri so tokrat naraščajniki Primorca razočarali. Čeprav ni bila domača eHipa nič boljša od Trebencev je odnesla o-be točki z golom, ki ga je dosegla v začetku tekme. Od tedaj dalje si je Primorec ustvaril celo vrsto u-godnih priložnosti, a pri zaključevanju so bili fantje vedno nemočni. Nedvomno pa bi z nekoliko več požrtvovalnosti z lahkoto prišli do remija in morda tudi do zmage. Bruno Križmančič Brežanke je premagal po petih nizih igre Sokol — Breg 3:2 (14:16, 15:7, 15:8, 13:15, 15:11) Drašček, skupaj s šolami, ki spadajo pod isto didaktično ravnateljstvo. Inštitutu za matematiko s tržaške univerze so celo poverili nalogo, da izdela primeren ključ za nagrajevanje, saj je treba poleg števila otrok upoštevati tudi dejstvo, da je lažje pripeljati polovico otrok iz šole, ki ima le sto učencev kot iz tiste, ki jih ima na primer štiristo. Vsak učenec (vpisni kartonček dobi na šoli) se lahko ude leži vseh treh preizkušenj. Pr vouvrščena šola bo prejela «tro fejo CONI 1979» ter diplomo, učenci pa diplomo, medaljo in posebno nagrado. Za šole, ki se uvrstijo do 6. mesta, so tudi pripravili pokale, otroci pa prejmejo diplome in nagra de. Učenci vseh ostalih šol, ki uvrstijo od šestega mesta naprej, pa prejmejo diplomo za sodelovanje. SOKOL: Legiša, Kralj Milič Sara, Purič, Pertot, Milič Maja. BREG: Canciani, Žerjal, Zobec, Kerin, Fontanot, Salvi, Maver, Ota, Martinelli, Pečenik. V sredo, 28 novembra, je bila v Nabrežini' zadnja tekma prvenstva deklic in sicer derbi med Sokolom in Bregom. Čeprav je bil Sokol v prvem delu prvenstva (ko* Bregov gost) poražen, je bil tokrat favorit. V povratnih kolih je namreč znatno izboljšal igro, a žal prepozno. Tekma je bila dokaj zanimiva, saj sta se obe ekipi zagrizeno borili za zmago. Prvi niz je po napeti igri osvojil Breg, medtem ko je v naslednjih dveh setih, z boljšo igro na mreži, odločno prevladal Sokol. V četrtem setu so Sokolove igralke nekoliko popustile, kar je Breg spretno izkoristil in niz osvojil. Čeprav so se jim Brežanke odločno upirale, so se Nabrežinke ponovno znašle in končno pokazale svoje zmožnosti, osvojile peti set in tako zmagale. To je bil tudi edini par točk za letos res neuspešno Sokolovo ekipo, ki pa si vztrajno prizadeva izboljšati svojo formo. nizu je Bor povedel s 6:0, tod . naprej ni šlo več tako gladko. V končnici sta pri stanju 13:13 bila usodna dva zgrešena servisa. Izredno izenačen je bil tudi četrti set, ka terega so domačini izbojevali, po tem ko je bilo potrebno igrati na razliko. Pri zadnjem vodstvu so bile storjene tri zaporedne napake in vsi upi so splavali po vodi. Naši fantje so napravili največ napak pri serviranju in niti podaje niso bile najbolj točne. G F MLADINKE Volley club — Breg 0:3 (13:15, 7:15, 2:15) BREG: Slavec, Švab, Stepančič, Ota, Salvi, Kerin, Žerjal D., Peče- Breg — Don Bosco 3:3 (2:2) BREG: Korošec, Tedesco, šavron, Albertini, Tul, Bartole, Kraljič, Gre-gori, Žerjal, Pizzi, Mikol. STRELCI ZA BREG: v p.p. Mikol, Pizzi, v d.p. Bartole. Kot vse ostale Bregove ekipe so tudi naraščajniki v nedeljo remizirali. Hitro po začetnem žvižgu so začeli Brežani napadati in so kmalu prišli do svojega prvega zadetka. Prvi je za Breg povedel Mikol, proti koncu prvega polčasa pa je podvojil Pizzi, kazalo je že, da bo zmaga Brežanov lahka, prišlo pa je do preobrata v igri. Gostje so namreč najprej stanje izenačili. Breg je nato povedel, nakar pa je Don Boscu zopet uspelo remizirati. SMI KADETI 1:1 tleh proseško Primorje poskrbelo za pravo presenečenje, saj je zaslu ženo remiziralo proti solidni ekipi Ponziane. Domačini so namreč prišli tudi prvi v vodstvo in brez težav skozi vso tekmo branili dragocen gol prednosti. Toda proti koncu srečanja so gostje izkoristili napako v obrambi «rdeče-rumenih» in izenačili. Giarlzzole — Primorje 3:0 (1:0) PRIMORJE: Bosticco, D. Comino, Fagin, Depase, Simat, Micheli, Mar-cuzzi, Spadoni, Sardoč, M. Comino, Kralj. Proti ekipi Giarizzole je Primorje v gosteh izgubilo, čeprav so si domačini po prikazani igri zaslužili zmago, Prosečani pa si niso zaslužili tako visokega poraza.,,Ko so Giarizzole prišle v vodstvo, so namreč »rdeče-rumeni* stalno napadali. Toda napadalci Primorja niso žhfiii iz: koristiti zares ugodnih priložnosti. V protinapadu pa so bili domačini v drugem delu igre še dvakrat u-spešni. NAJMLAJŠI D. K. 3:1 DEČKI Inter — Bor (-3, 11, 13, 15) INTER: Klobas, Garbelli, Vitiel lo, Fedele, Blocher, Sivi, Hovhan nessian, Plossi, P. in E. Longo. BOR: De Waldestein, Furlani, Volk, Grahonja, Tul, Batič in Sgu-bin. SODNIK: Peinkhofer- stranski: Ravalli; zapisnikar: Babudri. Tudi drugi letošnji neposredni o-bračun med tema šesterkama se je končal z zmago Interja. Medtem ko je Bor v prvem nastopu igral dobro dva seta, je Sil tokrat boljši samo v prvem. Borovci so res dobro pričeli, saj so nasprotniku prepustili le borne tri točke, z-e v drugem nizu pa smo gledali na igrišču povsem drugačno ekipo. Prišlo je do neverjetne spremembe, saj so se vrstile napa ke kot na tekočem traku. V takih okoliščinah je bilo nemogoče doseči kaj več kot časten poraz. V tretjem nik, Martinelli VOLLEY CLUB: Veronese, Gezzi, Famulari, Pasetti, Godini, Stupa-rich, Decimani, Iamas. SODNIKA: Margon in Pešce iz Trsta. Brez posebnih težav so Brežanke tudi tokrat premagala Volley, Slovenske igralke, prepričane v lahko zmago, so podcenjevale nasprotnika, kar ni dobro učinkovalo na igro. Čeprav niso bile nasprotnice tehnično dobre, so se vseeno borile za vsako žogo. Prve trenutke zmede so Brežanke nadoknadile v 2. in 3. setu. ko so igrale nekoliko boljše. Predvsem so 'grešile pri sprejemu in celo vrsto servisov. To so bile v glavnem osnovne napake, ki se dajo z dobro voljo odpraviti. Ko so se nekoliko zbrale, niso pustile nasprotniku, da bi se jim še upiral. Premagale so ga z veliko razliko. V soboto bo Breg igral slovenski derbi proti Boru na stadionu «1. maj* in s tem zaključil prvenstvo mladink. Ta tekma bo gola formalnost, kajti Brežanke so že matematično osvojile 1. mesto. MRS BERITE REVIJO Op. Supercaffe — Breg (0:0) BREG: Smotlak, Šavron, Albertini, Tritta, Ražem. Pavletič, Azzo-lin (Kraljič), Kalin, Lovrečič, Petrina, Senica. STRELEC ZA BREG: v 45. min. d.p. Senica. V soboto so Bregovi kadeti igrali neodločeno proti ekipi Op. Super-caffč. Remi je pravičen rezultat, saj je (lila vseskozi igra povsem enakovredna. Tekma je bila še kar dopadljiva in tako se je prvi polčas končal pri stanju 0:0. V drugem polčasu se ni stanje na igrišču bistveno spremenilo. Že prvih minutah je prišlo do prvega zadetka. Domačini so izkoristili napako Smotlaka in povedli. Po prejetem zadetku so se Brežani pognali v napad, niso pa nikoli resneje ogrožali nasprotnikova vrata. Do izenačenja je nato prišlo prav v zadnji minuti srečanja, ko je Senica izkoristil lep predložek Kraljiča in povedel. SMI ZAČETNIKI Breg — Chiarbola B 0:0 BREG: Zupin, Žerjal. Stranj, Ciac-chi, Tul, Rapotec, Biagi, Olenik, Klabjan, Godina, Barut. V tekmi proti Chiarboli so Brežani zapravili res ugodno priložnost za zmago. V prvem polčasu so »plavi* povsem nadzorovali na igrišču, bili so vseskozi v napadu niso pa izkoristili svoje terenske premoči. Gostje niso bili nikoli nevarni, saj je bila Bregova obramba odlična. . , SMI ZAOSTALA TEKMA Primorje — Ponziana 1:1 (1:0) PRIMORJE: Bosticco, D. Comino, Fagin, Depase, Micheli, Simat, Spadoni, Marcuzzi, Sardoč, M. Comino, Kralj (Bak). STRELEC ZA PRIMORJE: v 19. min, M. Comino. V zaostali tekmi je na domačih Deželno prvenstvo Donatello — Primorje 3:0 (1:0) PRIMORJE: Biagi. Husu, Gašperlin, Antoni, Martelani (Zancolich), Sedmak, Vidali, Abbondanza, Celea, Meden, Rochetti. V gosteh je Primorje proti močnejši ekipi Donatello iz Vidma doživelo hud poraz. Proseška ekipa je bila kos boljšemu nasprotniku le v prvem delu igre, ko so domačini vodili z golom prednosti. V nadaljevanju pa so «rdeče-rumem» nepričakovano popustili pobudo ekipi Donatella, ki ni imela večjih težav, saj je najprej podvojila, nato pa še zaokrožila osvojeno prednost. CICIBANI Oplclna — Primorje 2:0 (1:0) PRIMORJE: Lukša, Gava, Fagin, De Bernardi, Kralj, Reina, Fauer (Štoka). Izid tekme dejansko odgovarja realnemu stanju na igrišču, saj so bili Prosečani popolnoma enakovredni nasprotniku, ki pa je bil boljši v napadu. Napadalci Prose-čanov pa tokrat niso bili preveč spretni. Neodločen izid bi bil vsekakor pravilnejša nagrada za obe moštvi. V. H. posebno zanimalo navijače Krasa in je odločalo o jesenskem prvaku. Interjevi igralci v tem srečanju praktično niso imeli niti minimalnih možnosti, da bi spravili na kolena močno ekipo iz Ribiškega naselja, vendar žoga je okrogla in so prav gotovo pripravili največje presenečenje prvenstva s tem. da so jo premagali z 2:0. Ta nepričakovani zavrtljaj pa je po godu Krasovim nogometašem, ki si sedaj skupno s CGS nepričakovano delijo naslov zimskega prvaka in ostajajo tako še edina nepremagana ekipa v letošnjem prvenstvu. Z3 OBVESTILO Športna šola sporoča, da bo v sredo, 12. decembra, na sporedu iz Vigevana. To srečanje bodo odigrali na nevtralnem igrišču, ker je bilo igrišče Mecapa diskvalificirano. Lombardijevi varovanci so doslej igrali nad pričakovanjem. Zbrali so že 14 točk in imajo celo tekmo manj. Trener Tržačanov se zaveda, da bo srečanje z Mecapom izredno težko, Hurlinghamovi košarkarji pa so trenutno v izredni formi in še posebno dobro igra Američan Lau-rel. Zmaga nad Mecapom je torej dosegljiva, čeprav izredno težko. DANAŠNJE, 13. KOLO Pagnossin - Canon; Mecap Hurlingham; Mercury - Honky; Postal-mobili - Mobiam; Liberti - Diario; Rodrigo - Cagliari. Emerson — GabettI v središču pozornosti V drevišnjem, 13. kolu prvenstva A-l lige bo v središču pozornosti srečanje v Vareseju med domačim Emersonom in vodečim Gabettijem. DANAŠNJE. 13. KOLO Eldorado - Sinudyne; Jolly - Fa-bia: Isolabella - Billy; Antonini -Grimaldi; Emerson - Gabetti; Pin-tinox - Arrigoni; Scavolini - Su-perga. MINIBASKET SGT - Sokol 84:19 SOKOL: Carli, D. Škrk, Terčon 8, Lesizza, Peric, Pahor 11, R. Sta-nissa, W. Stanissa, Pertot, Caha-rija. Po predvidevanju je Sokol v sredo visoko izgubil z močno ekipo SGT. Slovenski peterki je le redkokdaj uspelo priti do meta, čeprav je bil odstotek zadovoljiv. Na-brežinci so izgubili neverjetno dosti žog pri podajah in pri samem vodenju. Povedati pa moramo, da sestavljajo polovico ekipe igralci, ki igrajo komaj mesec dni. Ti so na igrišču še zelo negotovi in pri tem seveda tudi najosnovnejših napak ne manjka. Predvsem Davida Pahorja moramo tokrat pohvaliti za dobro igro v napadu. Mitja 82:16 UDbii) oljil PREDAVANJE o gibalni izobrazbi predšolskih in šoloobveznih otrok, •i--' Predaval bo prof. Drago Ulaga, ki je dolga leta poučeval na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in je eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na tem področju. Predavanje staršem toplo priporočamo. Prvenstvo Z&R Inter Milje A - Bor (46:7) BOR: Košuta 4, Pieri, Lokar 2, Civardi 1 (1:2), Žetko, Kovačič 5 (1:2), Burolo, Ferfolja, Pertot 4 (2:6), Trampuš. V predzadnji tekmi prvega dela prvenstva Zini & Rosenwasser, so mladi borovci doživeli nov poraz. Odigrali so nedvomno svojo najslabšo tekW, leta. Nasprotniki niso tako močni, kot kaže končni izid, kajti »plavi* so zgrešili vse, kar je bilo mogoče zgrešiti. Razen Darija Kovačiča, ki se je izkazal v obrambi, so vsi igrali zelo slabo: če bodo tako nadaljevali, bodo zgubili tudi naslednjo tekmo, proti šibki ekipi DLF B. niftuimiiiimtiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiittiiiiiiitmiiiiiiiMiiiiitiiiiiMiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiminminiiiiiiK CIKLOKROS V NEDELJO V CASTI0NSU Petelin zopet odličen V zelo ostri konkurenci je osvojil osmo mesto V PRIJATELJSKEM SREČANJU Primorje ponovno premagalo Dvore Primorje Dvori (pri Izoli) (2:4) V četrtek je bilo proseško morje gost ekipe Dvori, pri kateri so Prosečani odigrali (na športnem igrišču v Piranu) prijateljsko tekmo. Dvori so že gostovali na Proseku septembra ‘n tedaj so bili Prosečani uspešni (z 2:0). V četrtkovi tekmi, ki je nedvomno služila Primorju kot trening za prvenstvene nastope, so Prosečani bili ponovno uspešni. Sam izid srečanja kaže, da je bila tekma prijateljskega značaja, »rdeče-rurreni* so bili nedvomno boljši, saj so kar devetkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Za Prosečane je bil petkrat uspešen Pertot, dvakrat Zaccaria po enkrat pa Tomizza in Milič. Postava Primorja je bila naslednja: Štoka, Bezin (Verša), G. Husu Šugan (Metlika), Angeleri (Ru-stja), V. Husu, Pertot, Germani, Zaccaria, Vascotto (Milič), Tomizza. V.H. V 3. AMATERSKI LIGI Inter presenetil Med zaostalimi tekmami tretje amaterske lige, ki so jih pred nekaj tedni odložili zaradi blatnih igrišč in so jih v nedeljo odigrali, je bilo srečanje med Interjem TS in vodečim CGS. To srečanje je Giovanni Flaiban, sedemkratni državni reprezentant v ciklokrosu je zmagovalec tretje dirke za »Trofejo Al Fogolar*, ki je bila v nedeljo v Castions di Strada. Flaiban je bil premočan, za razred boljši od ostalih udeležencev, predvsem kar se tiče tehnike vožnje po ovirah, ki so bile razporejene na progi. Ta prav gotovo ni bila idealna za čiste krosiste. Dovolj je pogledati čas, ki so ga kolesarji porabili za 24 km dirke: le 56 minut, kar je preko 27 kilometrov na uro (kar niso časi za dirke v ciklokrosu). 2. Novelli (Cividale Valnatisone) 3. Barattin (Veneta Infissi) 4. Dal Grande (La Pujese) 5. Gretter (Forti e Veloci TN) 6. Borgobello (Stefanutti) 7. Turri (Forti e Veloci TN) 8. Petelin (Adria) 9. Vettorel (La Pujese) 10. Fottorel (Cansiglio) 23. Čok (Adria) 24. Lenisa (Adria) 25. Godnič (Adria) 29. Ruzzier (Adria) SPLOŠNA LESTVICA PO TRETJI DIRKI: Novelli 29 točk. Dal Grande Konkurenca je bila tako izredno i 23, Barattin 19, Borgobello 14. Pe- ostra, saj sta se poleg Flaibana udeležila dirke tudi dva tekmovalca iz Trenta, ki sta se izkazala za izredno borbena, in to je na lastni koži okusil tudi lonjerski kolesar Petelin, ki je moral položiti orožje v zadnjih dvajsetih metrih v zaključnem sprintu. Medtem ko je Flaiban ušel takoj po uvodnih krogih, sta se za drugo mesto borila Barattin in Novelli, ki je 0-svojil častno uvrstitev v končnem sprintu, prav tako je Dal Grande (mladinski državni reprezentant) premagal Gretterja, Borgobello pa Turrija in Petelina. Lonjerski predstavnik je vozil v nedeljo izredno dobro, saj je po počasnem začetku dirke takoj nadoknadil izgubljene pozicije in se nato pet krogov boril z Borgobel-lom in Turrijem za osvojitev šestega mesta, kar pa mu ni uspelo proti bolj izkušenima sprinterjema (in ne krosistoma). Ostali štirje kolesarji Adrie, ki so nastopili na nedeljskem ciklokrosu, pa so vozili standardno. Čok je še čutil posledice enotedenskega prisilnega počitka, Lenisa je napredoval in zaseda tretje mesto med cikloamaterji, Godnič je imel probleme s kolesom, Ruzzier pa je pokazal velik napredek in pu stil za seboj vrsto nasprotnikov. Startalo je izredno visoko število kolesarjev (46), na cilj pa jih je prispelo osemintrideset. V soboto in nedeljo pa bosta kar dve dirki za to trofejo: v soboto bodo- kolesarji nastopili v Pordenonu, v nedeljo pa ob 13.30 v Lonjerju v organizaciji domačega društva. VRSTNI RED 1. Giovanni Flaiban (Pelliccerie Wainer PD), ki je 24 km prevozil v 56’ telin 12. Flaiban 11, Uliana R. 11. Uliana G. 10, Vettore 19, Valerio 9. EKIPNA LESTVICA PO 3. DIRKI: La Pujese 42 točk, Cividale Valnatisone 34, Cansiglio 29, Adria 4, Veneta Infissi 19, Pedale Sanvitese 17, Stefanutti 14, Forti e Veloci 12, Wainer 11. R. Pečar TENIS Za finale Davisovega pokala «Azzurri» odpotovali v ZDA RIM — Italijanski teniški igralci Panatta, Barazzutti, Bertolucci in Zugarelli so Odpotovali včeraj v ZDA, kjer bodo od 14. do 16. decembra odigrali finale za Davisov pokal. Poleg štirih igralcev je odpotoval še Ocleppo, za katerega bodo to bolj počitnice, hki-ati pa koristno izkustvo. Reprezentančni kapetan Vittorio Crotta je izjavil, da bodo tenisarji izkoristili čas za zadnje in temeljite priprave: vsaj 4 ali 5 ur dnevno in bodo v finalu za najbolj prestižni teniški pokal dali vse od sebe. Postavili so si cilj: lepo igro, saj nimajo skoraj nobene možnosti za u-speh. Vsa predvidevanja so namreč v prid Američanov. OBVESTILO Rekreacijski odsek SZ Bor sporoča, da bo REKREACIJSKA ODBOJKA na sporedu vsak torek, od 21. uro dalje. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST . Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 Ur — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a «DAN» V SFRJ številko 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in Dodjetjo mesečno 65.00. letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 5. decembra 1979 Za SFRJ Oglasi 400 lir za 2iro račun 50101 -603-45361 »ADIT* DZS Gradišče 10/II nad . telefon 22207 Ob delavnikih trgovski 1 modul (šlr 1 st., vlš 22.600 lir Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir 61000 LiubllanB. 43 mm) sožalju beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije • JuHi*'1* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drua' v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PRIZIVNA OBRAVNAVA PROTI BIVŠIM VODITELJEM RB Glavni pravdni k zahteval potrditev zapornih kazni Teroristi pasivno spremljajo dogajanja v sodni dvorani - Danes posegi zagovornikov TURIN — Prizivni proces proti »zgodovinskemu jedru* rdečih brigad se brez večjih presenečenj počasi bliža h koncu. Obravnava v bivši vojašnici »Lamarmora*, ob tej priliki preurejeni v pravi bunker, se je včeraj nadaljevala z več kot dveurnim posegom glavnega pravd-nika Silvestra, ki je, kot je bilo sicer pričakovati, zahteval za vse priprte brigadiste potrditev prvostopenjske kazni, ker tudi po zakonu ne more zahtevati ostrejše obsodbe, ker priziva nista vložila državno pravdništvo ali javni tožilec, temveč zagovorniki obtožencev. Večji del svojega govora je Silvestro posvetil aferi «patra mitra* Silvana Girotta in njegovim stikom z odvetnikom Borgno in Lazagno, ki sta kot pravi obtožnic." posredovala pri zdravniku Levatiju, da je bivšega EGS o ribolovu BRUSELJ - Konstruktivnejši odnos, ki ga je britanska delegacija izkazala na zadnjem zasedanju ministrskega sveta EGS, je omogočil sprejem dveh sklepov glede dokončne ureditve ribolova v vodah držav članic in vseh posegov, ki so potrebni, da se ohrani ribje bogastvo. Ministrski svet je sklenil, da bo do 1. februarja 1980 določil obseg dovoljenega ulova v vodah držav članic za prihodnje leto in da se z 31. januarjem 1980 uvede kontrolni sistem o ulovljenih ribah. Italijanski minister za trgovinsko mornarico Evangelisti je pozval izvršno komisijo EGS, naj začne s pogajanji z Jugoslavijo, zato da se zajamči italijanskim ribičem ribolov v jugoslovanskih vodah. Zaenkrat ima to dovoljenje 55 italijanskih ribiških ladii, vendar bo pogodba zapadla 31. decembra. meniha spravil v stik s Curciom in pajdaši. Generalni pravdni v ta namen ni povedal nič novega, ampak je posredno zagovarjal bivšo obveščevalno službo SID ter zahteval za Borgno, odvetnika iz Bor gomanera nri Novari, znižanje kazni za en oleto. Kot je znano je bil odvetnik na prvem procesu obsojen na tri leta zapora. Nato je spiegovoril odvetnik Pi-sapia, zagovornik Borgne, ki je med drugim dejal, da je njegov klient pomagal Girottu le iz humanitarnih vzrokov, ker je verjel, da je slednji preganjen s strani čilskega fa šističnega režima. Zatem je bila obravnava prekinjena in se bo na daljevala s rosegi še ostalih zagovornikov obtožencev, ki so na prostosti. medtem ko bodo uradni branilci teroristov po vsej verjetnosti pripravili skupni dokument, ki ga bodo predali sodstvu. Po predvide vanjih bi morali sodniki začeti posvetovanja že v petek in že isti dan bi morala biti znana razsodba. Tudi včeraj so bfigadisti pasivno spremljali dogajanja v jekleni kletki in so ob določenem času, kot že običajno, zapustili dvorano ter pustili le dva »opazovalca*. Rdeča nit procesa ni bila doslej toliko rovarjenje prvega jedr,. teroristične organizacije, kot pr dogajanja okrog skrajno dvoumne osebnosti Silvana Girotta ter njegovi odnosi tako s SID kot z rdečimi brigadami. A tudi v tem smislu, ta proces ni prinesel bistvenih novosti, čeprav je odvetnik obtoženega Lazagne večkrat zahteval naj sodni zbor vzame v poštev nekatere akte in dokumente, o vlogi urada D (bivše obveščevalne službe), ki mu je poveljeval general MaleVi, ki pričajo, da je bil «pater mitra* plačanec SID. O napetosti ki vlada zunaj bivše vojašnice «Lamarmora» pa priča dogodek, ki bi lahko imel tragične posledice: karabinjer je namreč z o-rožjem po pomoti ranil kolego. U-radne verzije tega dogodka ni, kaže pa, da se je karabinjerju nehote sprožil strel, '-i je rani! kolego, ki so ga sprejeli v bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. To je doslej edini resnejši incident, ki se je pripetil v bližini »super* nadzorovane bivše vojašnice «Lamarmora». (st) Socialisti in radikalci za legalizacijo hašiša RiM — Skupina radikalnih in socialističnih poslancev, med katerimi Teodori, Melega, Raffaelli, Mancini in Martelli, je večraj med tiskovno konferenco predstavila časnikarjem vsebino zakonskega osnutka glede uživanja mamil v Italiji, ki ga 20 socialistov in radikalcev misli predstaviti poslanski zbornici. Poslanci se zavzemajo za liberalizacijo derivatov »cannabis indica*, kot so hašiš in marijuana za brezplačno razdeljevanje pod zdravniškim nadzorstvom heroina narkomanom in za strogo tiNiČaftjfIHje'tfgot/-cev z mamili. Prepričani so, da bi se s tako zakonodajo lahko znižalo število smrti zaradi uižvanja heroina in prekinil vez med kriminalom in toksikomanom, tako da bi se lahko slednji postopoma uvajal v »normalno* življenje. Bistvo njiho-veva osnutka pa je zakon, ki naj odpravi črno borzo mamil v Italiji, kar je prvi vzrok za razširjanje heroina med mladimi. Nevarno policijsko zasledovanje CAGLIARI — V Monserratu pri Cagliariju so včeraj karabinjerji z vrtoglavim zasledovanjem po mestnih ulicah ustavili avtomobil s tremi domnevnimi roparji. Vest kot taka ne bi zaslužila omembe, a dej-"t\o, da je t>’o zas’edovanje vredno kake ameriške te’evizijs'-.e kriminalke, s streljanjem, pravim sla'o- mom med avtomobili in končno zmago varnostnih sil, potem ko se je bežeči avto zabil v neki traktor, opravičuje tudi tako pisanje. Le naključju je treba namreč pripisati, da se ni zasledovanje tragično končalo, saj so bile ulice natrpane z ljudmi. LONDON — Včeraj so v Londonu obsodili na dosmrtno ječo 40-letne-ga Johna Childsa, ki je v obdobju od 1974 do 1978 umoril šest oseb. Najbolj grozljivo je opravil s prvo žrtvijo, lastnikom neke tovarno i-grač, kjer je Childs bil zaposlen. Po umoru je Childs kupil stroj za mletje mesa, a se mu je pokvaril, nato je poskušal truplo razkosati, da bi se ga v straniščni školjki iznebil, Pet dni brez dobav plinskega olja RIM — Podjetja, ki upravljajo razdeljevalno mrežo petrolejskih proizvodov. od danes do nedelje ne bodo dobavljala plinskega olja za ogrevanje in za pogon prevoznih sredstev. Manjše težave bodo tudi pri dobavah bencina, saj ne bodo delale le privatne črpalke, medtem ko bodo tiste (in teh je velika večina), ki spadajo v razdeljevalno mrežo petrolejskih družb, redno odprte. Združenje Assopetroli, ki zastopa trgovce na lebelo in je včlanjeno v trgovsko zvezo Confcom-mercio, je iz blokade izključilo le bolnišnice in šole vseh vrst. Namen protestne akcije je doseči od vlade, da prizna združenju pravico do udeležbe , ri izdelavi programov za dobavljanje petrolejskih proizvodov in pri upravljanju ustreznih skladov za uvažanje teh proizvodov. V zvezi s petrolejsko krizo je medtem včeraj v Bruslju ministrski svet EGS potrdil porazdelitev 427 milijonov ton petroleja, ki jih sme deveterica uvoziti v letu 1980 po sporazumih iz Tokia. Delež Italije je 103,5 milijona ton, ki bo po uradnih ocenah vlade kril le 80 odstotkov potreb. Potrditev skupnega stališča držav EGS so zahtevale ZDA pred ponedeljkovim sestankom mednarodne agencije za energijo, ki bo v Parizu. BENEŠKI DNEVNIK ZVEZA BENEŠKIH ŽEN PRIREDILA SREČANJE 0 VPRAŠANJIH ZDRAVSTVA Poglobili so še zlasti tisto problematiko, ki bo sodila v okvir dejavnosti krajevne zdravstvene enote ŠPETER — Tudi ženske v Na-diških dolinah se zanimajo za družbeno stvarnost. Dokaz za to je tudi v visoki udeležbi žensk na treh predavanjih z razpravo, ki jih je v špetru priredila Zveza beneških žen. Ciklus predavanj se je končal v četrtek zvečer z okroglo mizo, ki so se je udeležili primarij oddelka za kronična obolenja v če-dadski bolnišnici dr. Vittorio Ro-tolo, ravnatelj centra za umsko zdravje iz Čedada dr. Lucio Cam-panella in socialna asistentka dr. Gabrieila To‘olo, zaposlena pri službi za socialno skrbstvo gorske skupnosti Nadiških dolin. Govorniki so na kratko orisali namene, sredstva in tudi težave teh služb. Njihovim posegom je sledila živahna razprava, ki je trajala približno dve uri. SPET TRAGEDIJA ZARADI SLEPE NEUČAKANOSTI Na koncertu skupine «Who» množica pohodila 12 ljudi •ii«Mimiim«Miiiiiaaaiuiiit«aaaiiiaaiiimfaaiaaiiaiiiiiiifitimitmiiiiTMiiimiainiiaitiiiaainiiaaiiiiiiiiiiiaaaiaaaaa«aai PROCES PROTI FUMACALLUU IN PAJDAŠEM Sodniki znižali kazni črnim prevratnikom MAR Po včerajšnji prizivni razsodbi bosta ostala v zaporu le dva fašista - Ogorčenje javnega mnenja BRESCIA — Z razsodbo se je včeraj v lombardijskem mestu končala drugostopenjska sodna obravnava proti fašistični prevratniški skupini MAR (Movimento d'azione rivoluzionaria), ki jo .je vodil Car-lo Fumagalli. Po več kot 24-urnem posvetovanju so sodniki zvišali kazni le trem obtožencem, kar enajstim fašistom pa je sodni zbor znižal zaporne kazni, na katere so bili obsojeni na prvostopenjskem procesu, ki je kot znano trajal več kot eno leto. Spričo včerajšnje razsodbe bosta ostala v zaporu le Carlo Fumagal li. ki je bil obsojen na 18 let zapora (na dve manj kot na onem procesu) ter Aleš Sandro DTntino, ki je bil obsojen na šest let zapora. a bi mora' biti že sredi januarja na prostosti zaradi zapadlosti roka preventivnega zapora Zaradi istega razloga sta že od včeraj na prostosti obtoženca Ner vi in Spedini. medtem ko je bila cela vrsta fašistov obsojena le na plačilo denarnih glob in soanih stroškov. Zvedelo se je, da oodo sedai nekateri obtoženci celo vložili priziv na kasacijsko sodišče ter zahtevali popolno oprostitev. S tem procesom pade zastor nad rovarjenjem fašistične skupine MAR, ki je kljub vsemu ostalo delno nerazkrito, kot so posredno potrdili sami sodniki in javni tožilec. ki .je zahteval znatno višje kazni za skoraj vse obtožence. Preiskave in policijski izsledki jasno govorijo o organizaciji polvojaških CINCINNATI — «Vlekli so me za i lase, me porivali, pritiskali in mečkali z vseh strani. Vedel sem, da stopam po živih telesih, toda nisem mogel storiti ničesar*, tako je pričal gledalec, ki se .je udeležil tragičnega koncerta skupine «Who» v Cincinnatiju, med katerim je bilo poteptanih vsaj 12 ljudi, 20 pa težko ranjenih. Čeprav se je že večkrat zgodilo, da je zaradi slepe neučakanosti množica pregazila človeška bitja in se ni pri tem ustavila, vedno znova preseneča nasilna smrt nedolžnega gledalca, ki se odpravi na stadion, da bi se na tekmi ali iioncertu zabayal, čaka pa ga smrt, ki jo je zelo težko sprejeti. Zanimanje med mladimi iz mesta Cincinnati za kopejert, ki ga je v »Riverfront coliseum* priredila svetovno znana rock skupina «Who», je bilo izredno veliko. Ansambel je šele pred kratkim obnovil svojo glasbeno dejavnost, potem ko je njegov vodja, baterist Keith Moon. pred dobrim letom umrl zaradi previsoke doze mamila. Pete Tovvn-shend. ki sedaj vodi skupino, je najavil, da bodo novi koncerti nrav v imenu umrlega Keitha, da se počasti njegov glasbeni doprinos v svetu rock in pon glasbe. Zato je bila reklama za koncert v Cincinnatiju izredno močna in vabljiva, mladi so ga pričakovali z navdušenjem. j Pred vhodi na stadion se .je že i šest ur in pol pred pričetkom sporeda zbrala večtisočglava množica mladih, ki niso imeli rezerviranih mest. Vsi so hoteli imeti boljša mesta, v bližini odra ali vsaj na dobro ozvočenj točki. Treba je tudi reči. da jih je bilo preveč, da bi lahko vsak dobil sedež. Tri četrt ure pred pričetkom: ko so vratarji odprli vrata, se je množica slepo usula na stadion. «Skušali smo zajeziti val ljudi, ki je pritiskal na tiste, ki so bili prvi v vrsti. Bilo pa jih je preveč, da bd nam to uspelo. Hitro smo se umaknili, da ne bi množica pregazila tudi nas*, tako pravi Ray Schertman, ki je bil odgovoren za red. Kar je še posebno vprašljivo je dejstvo, da je koncert normalno potekel, ne da bi se bili gledalci zavedli pokola, ki se je malo Drej odigral med njimi. Zakaj odgovorni organi niso prekinili koncerta, .. . .. ,, ,, . , saj težko sprejmemo dejstvo, da se »manifestacij* v Vaitellini. o *ak- p;) smrti 12 aseb ni nič spremeni. tivnem* sodelovanju s skupino Ed- j0 Kapetan javne varnosti Menk- garda Sogna, ki je pripravljala ta- • baus izjavil: «Mislim, da je bi-kozvani »beli golpe* o rovarjenju,^ v jnteresu vseh, da nismo pre-milanske »molčeče večine*, ki jo je kjnj[i koncerta. Če bi to storili, vodil ziogiasm odvetnik Adamo De- mislim, da bj nasta] preplah. ki bi gli Occhi, ki ga je sodnik zbor na iahk0 §e usodnejši od začetne-prvostopenjskem procesu obsodil I ga dogodka » na pet let in en mesec zaporne Tp dejstvo nas preve<; spomjnja j številnih drugih pre-1 na tragedijo, ki se je odvila pred vrstniških dejanjih Včeraj pa so nekaj meseci na nogometnem igri-milanskemu odvetniku sodniki ka- v Rimu kp je skupina m]adih zen znatno znižali na dve leti in: navijačev izstrelila raketo in pri en mesec zapora, od katerih so mu teln ubila gledalca Vincenza Pa eno leto in štiri mesece celo opro- , parellija. še od takrat nam je ostal Pnzl™° J? tutU do-!dvora. n]S0 kinjlj tekme, ker bi ločilo, da bo lahko Degli Occh, od-1 nastal lah ah ker se organi. slej naprej lahko mirno upravlja! zator1i niso hote]i ^„^7 javne službe, medtem ko so mu to 1 na prvem procesu prepovedali. Včerajšnja razsodba dokazuje s kakšno lahkoto so sodniki znižali kazni večini fašističnih prevratnikov, ki so tako sedaj skoraj vsi na prostosti. Demokratična javnost je upravičeno zahtevala resnico o zagonetnem rovarjenju fašistične javni opomini, ki nakazujejo pre celice in o njenih povezavah z dr blem zaposlovanja mladoletnih in žavnimi organi, na prvostopenjski skrb, da se uresničijo vsi državni sodni obravnavi .je vse kazalo, da predpisi glede njihove varnosti na bo resnica vendarle vsaj delno pri delu. še posebno za težka in ne- šla na dan, včeraj pa so ta pri- vama dela. ostajajo le klic vpijo- čakovan.ja ostala nezadoščena. (st) čega v puščavi. V Palermu je namreč 15-letni zidarski vajenec, Prisotne ženske so še zlasti opozorile na premajhno prisotnost krajevnih upraviteljev, saj bi jih lahko prešteli na prste ene roke, medtem ko se je pa udeležilo okrogle mize več zdravnikov, zdravstvenih operaterjev in socialnih delavcev. Pris"ten je bil tudi občinski odbornik za skrbstvo Elio Coren. Na srečanju so obravnavali tri vprašanja: bolnišniško oskrbo, službo umskega zdravja in skrb za stare; gre za tri ločena področja zdravstva, ki pa so med seboj tesno povezana glede na bodočo dejavnost krajevne zdravstvene enote. Prisotni so bili kritični do poskusa, da bi povsem ločili posamezne storitve in da bi ne uvedli nobenega skupnega načrtovanja posegov na področju zdravstva. Istočasno so se v razpravi izkristalizirale tudi jasne funkcije, ki jih morajo imeti posamezne strukture: bolnišnica, zdravstvena služba po domovih, center za umsko zdravje in dom za stare. Še zlasti so poglobili razpravo o tej zadnji ustanovi, ki bi se morala razvijati bolj dinamično in bi morala biti dejansko povezana s stvarnostjo okolja, v katerem deluje. Gre za pomembna in pereča vprašanja, ki so se jih ženske Nadiških dolin lotile z resnostjo in z vnemo. Upati je torej treba le, da bi se ta pobuda še nadaljevala in da bd Zveza beneških žen tudi objavila rezultate svojega dela, kajti časopisi o tem delu lahko le o-brobno poročajo. Pičla udeležba na šolskih volitvah v Ukvah UKVE — Volitve v razredne svete so bile tudi v osnovni šoli v Ukvah, samo s to razliko, da je bi la udeležba bolj šibka. Mnogi starši se volitev niso udeležili iz protesta in ogorčenosti nad dejstvom, da šolske in občinske oblasti še vedno niso izstavile dovoljenja za pouk slovenščine. Kot smo o zadevi že pisali, so starši ukljanskih otrok odposlali protestno pismo naslovljeno na šolskega skrbnika v Videm, naborje-škemu županu Ehrlichu in didaktičnemu ravnatelju na Trbiž. Mnogi starši so na glasovnice baje napisali: Zahtevamo slovensko šolo, glasbeno šolo in verouk. V razredni svet 4. razred, sploh noben predstavnik staršev ni bil izvoljen, ker so starši volitve bojkotirali. Starši pravijo: »Saj to ni naša šola, ker nas nihče ne posluša*. Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je poslalo staršem in župniku v Ukve solidarnostno resolucijo. Resolucijo solidarnosti so podpisali tudi vsi dijaki gimnazije v Postojni in v pismu bodrijo organizatorje pouka k vztrajnosti. S. Venosi V nesreči na delu ubit 15-letni vajenec TRAPANI — Vsa opozorila in GUADALAJARA - Neki španski živinozdravnik je prometni policiji, ki ga je našla z avtom v obcestnem jarku izjavil, da mu je že nekaj minut sledil NPI. (neidentificiran leteči predmet). Luči »letečega krožnika* so ga oslepile; da je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Giuseppe Castiglione. posta] žrtev nesreče na delu. ker je nanj oa del hranilnik poln vode. Sindikalni predstavnik gradbenih delavcev, Giacomo Todaro, je vče raj poudaril, da je tako stanje nevzdržno, saj je to bila tretja smrtna nesreča mladoletnih delavcev _______ „ 1 . ' . Kupi čevljev in oblek, ki jih je tragični naval množice zapustil pri vhodnih vratih stadiona (Telefoto AP) ZARADI GOSPODARSKIH NEUSPEHOV SOCIALDEMOKRATSKE VLADE Zmaga centristov in konservativcev na islandskih političnih volitvah Kljub nazadovanju socialdemokratov in komunistov bodo baje cent ris ti sestavili levosredinsko vlado REYKJAVIK — Islandske politične volitve v nedeljo in ponedeljek so potrdile splošni evropski trend postopnega napredovanja centri-stičnih in desničarskih strank. V »althingu*. najstarejšem evropskem parlamentu, ki so ga ustanovili leta 930, bo stranka neodvisnosti (konservativci) imela 21 poslancev, stranka napredka (centristični reformatorji) 17, ljudska zveza (komunisti) 11 in socialdemokrati 10 poslanskih mest. Bolj kot ti podatki pa je važna analiza premikov. Največ poslan skih mest (5) so pridobili centristi. eno mesto pa konservativci. Glavni poraženci sedanjih volitev pa so socialdemokrati, ki so izgubili 4 po slanska mesta in s tem zapravili predsedstvo vlade, komunisti pa so izgubili 3 poslanska mesta. Kljub vsemu opazovalci domnevajo. da bo prihodnja vlada levosredinska in jo bo vodil iider stranke neodvisnosti Steingrimur Her-mannsson. Dosedanji predsednik vlade socialdemokrat Benedikt Gron-dal bo že ta teden odstopil. Medtem pa so v teku pogajanja med strankami za sestavo nove vlade, ki bo v vsakem primeru koalicijska. Premik' proti desni so islandski politični opazovalci predvidevali, po sedanjih rezultatih trdijo celo, da je bil manjši kot so ga predvidevali. Volivci so bili razočarani nad vodenjem gospodarske politike, socialdemokratska zagotovila, da bodo "nevšečnostim 'kds, jih niso prepričala. Obe meščanski stranki pa sta vso svojo predvolilno kam panjo usmerili prav na gospodarske probleme, v tesni povezavi z njimi pa sta zagovarjali obstanek Islandije v paktu NATO. Največja »letalonosilka* Atlantskega oceana, Islandija, je za NATO nenadomestljive strateške važnosti. Z oporišča Keflavik nadzorujejo premike podmornic v vsem severnem Atlantiku in sovjetska vojaška letala, ki letijo proti Kubi. To strateško nenadomestljivost bodo skušali sedaj s pridom vnovčiti, kar ni uspelo bivši socialdemokratski vladi, (voc) Kristina Onassis in osamljenost ATENE — Tudi tretja poroka 28-letne milijarderke Kristine Onassis je šla po vodi. Po mnenju nekega njenega prijatelja, se je 16 mesecev po poroki s sovjetskim državljanom Zauzovom Kristina ločila, ker »je šlo bolj za simpatijo kot ljubezen*, mrko moskovsko življenje pa jo je še bolj zmrznilo. Prvič se je Kristina poročila, ker se je hotela izmakniti očetovemu zatiranju, drugič, ker je bila poroka uresničitev sanj, tretjič pa, da bi ubežala samoti. Zdi pa se, da ostaja bogata Kristina še vnaprej osamljena, kljub temu, da ni sama. Čudno, da ji ni še nihče dopovedal, da osamljenosti ne rešujemo s spo- znavanjem drugih ljudi, ampak samega sebe. V Južni Afriki so zaplenili 7 ton marihuane PRETORIA — Južnoafriška policija je v Port Shepstonu zaplenila tovornjak, ki je prevažal sedem ton marihuane v vrednosti 12 milijard lir in aretirala tri osebe, ki so bile na tovornjaku. To je najpomembnejša akcija v boju proti mamilom, kar jih je južnoafriška policija izvedla v zadnjih letih. 25 let Tomosa Delovni kolektiv koprskega Tomosa je proslavil 25-letnico ustanovitve tovarne. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim delavcem, družbenipolitičnim organizacijam ter poslovnim sodelavcem. V kulturnem delu programa je nastopil slovenski oktet. V nagovoru delavcem je predsed- nik poslovodnega odbora Rafael Baraga poudaril, da bo ena izmed glavnih prihodnjih nalog tovarne pripraviti program za rentabilnejšo proizvodnjo ter okrepiti poslovno sodelovanje s proizvajalci motorne in avtomobilske industrije Jugoslavije, kakor tudi s proizvajalci kmetijske mehanizacije. L. O. KI DNEVNIK OB NEDAVNEM DNEVI) HEPTJBLTKE V treh dneh prispelo v Trd nad 70 tisoč turistov iz SFBJ Podatki ne zajemajo maloobmejnega prometa Mnogi turisti so «obšli» tržaške trgovine Ob prazniku jugoslovanske republike smo zabeležili, da letos ni bilo običajnega navala turistov in kupcev z onstran meje, ki so se ga nadejali tržaški trgovci. Napisali smo tudi, da so številni turisti iz Jugoslavije «obšli» naše mesto ter nadaljevali pot v Gorico, v Videm in v druga središča naše dežele in sosedne dežele Veneto, kjer so cene nekoliko (ponekod celo občutno) nižje kakor v Trstu. Ti turisti naj bi se ustavili v tržaških prodajalnah vsaj ob povratku v domovino, kar se je do neke mere tudi uresničilo, saj so bili avtobusi in osebna vozila z jugoslovansko re-gitracijo v Trstu bolj na gosto posejani v petek in soboto, kakor pa ob samem prazniku republike v četrtek 29. novembra. Statistični urad mejne policije — ta je pristojna za prehode v loku od Mavhinj do Lazareta — nam je včeraj dal na razpolago naslednje podatke: v treh dneh ob državnem prazniku v sosedni republiki, se pravi 28., 29, in 30. novembra, je dopotovalo čez pet mednarodnih prehodov na našem območju s potnim listom 70.278 jugoslovanskih državljanov, in sicer so mejni organi v sredo 28. novembra našteli 24.500 prihodov, v četrtek, 29. novembra 25.457 prihodov in v petek, 30. novembra, 20.321 prihodov. Podatkov o obisku prebivalcev s sosednega obmejnega pasu nismo vzeli v poštev, saj še zdaleč niso tako zgovorni kakor podatki o turistih, ki prihajajo k nam s pot- tittnSU!* odda‘ Brezplačna zdravstvena Kar zadeva promet na posamez- , , nih mejnih prehodih mednarodne OSMDit OSlARlih Ijlldl kategorije, veljajo naslednji podat- * ki (samo prihodi): prj petem občinskem zdravsh'*' nem okrožju v Ul. Marenzi * konec novembra začel brezplac® obratovati ambulatorij za ostari ljudi, in to s sledečim urn'*^X vsak ponedeljek, sredo in P®*/, (razen ob praznikih) od 10.30 11.30. ..p GASILCI SO PRAZNOVALI Prehodi 28.11. 29.11. 30.11. Opčine (žel. postaja) 3.307 3.407 111 Fernetiči 4.089 2.100 3.231 Pesek 2.250 ’ 3.140 3.409 Škofije 2.880 2.870 3.018 Lazaret 530 1.198 1.890 Miklavžev sejem odprl svoje duri V Trst se je vrnil že tradicion^jj' Miklavžev sejem in od ponedelj ' kot druga leta v tem obdobju, polnil del Drevoreda 20. septeffl s svojimi lučmi, barvami in v01** vami. S sto sedemdesetih stojnic do trgovci ponujali v najrazlicn J šili narečjih svoje blago, ki gff ^ sladkarij in oblačil tja do igraO' ™ do najbolj pisanega kuhinjskega drugega orodja. Do sobote, ko se sejem zaključil, se bo torej 70° del tržaške maloprodajne dejavl sti, ki je v teku leta osredotoce na Terezijansko četrt, preusmeri1 Drevored. Sejem je za Tržačane postal P” ložnost, da s sladkarijo ali z igfaC. osrečijo svoje otroke. Vedno bolj « radi pa segajo v žep, da nakuP11 predmete, ki jih ne smatrajo nujno potrebne, tudi v tem obdobJ' ko je razpoložljivost denarja , splošno večja zaradi trinajstih tPr Tega se zavedajo vedno bolj tudi govci sami, ■ ki so letos naslov na občino le 1085 prošenj, da P* stavijo na Akvedotu svoje st°jn,cL namesto nekdanjih 1300, kar P® vseeno lepo število. Tudi najhuJ ekonomske krize ne prizadenejo >* vrstnih pobud. mm 7 - i i«' *s s "ji V & k m\ . s i*pii ... ■ . . , . Gasilci so počastili včeraj praznik svoje zavetnice sv. Barbare. Ob prazniku so pripravili v kasarni na Trgu Niccolini svečanosti, ki sta se je udeležila tudi vladni prefekt Mar-rosu in tržaški škof msgr. Bellomi. Oba sta v pozdravnih govorih poudarila velik doprinos gasilcev v najbolj težavnih pogojih nakar je poveljnik tržaških gasilcev inž. Mario Biasutti podal podrobno poročilo o delovanju gasilske postaje v zadnjem letu. Gasilci so tudi položili lovorov venec na spominsko obeležje pred kipcem sv. Barbare. iP Ti Knjiga o sodobni zgodovini dežele V ponedeljek, 10. decembra, ob 12. uri bo na sedežu tržaške pokrajine snidenje med predstavniki tiska in avtorji nedavno izdane knjige «Storia regionale contemporanea — Guida alla ricerca*. Knjiga je izšla v založbi Grillo na pobudo deželnega inštituta za proučevanje o-svobodilnega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini in s sodelovanjem pokrajinske uprave. Namenjena je še zlasti učnemu osebju in študentom višjih srednjih šol ter delavstvu iz sklopa tečajev 150 ur. Sindikat NCCdl-CGIL proti evroizstrelkom Tržaško pokrajinsko vodstvo sindikata NCCdL-CGIL je v tiskovftem sporočilu izrazilo veliko zaskrbljenost glede nameravane namestitve evroizstrelkov na italijanskem ozemlju, ker bi resno ogrozila mir na svetu. Sindikat z druge strani obsoja dogodke v Iranu z enako utemeljitvijo v želji, naj vendar razsodnost prevlada nad verskim mračnjaštvom in naj se v državi ustvarijo pogoji za resnični družbenogospodarski napredek. Tatvina za 900.000 lir Ob prihodu pred svojo trgovino Viale Šport v Ul. Muratti 1 je vče- raj zjutraj čakala 67-letnega Da','1, Maiolo, ki stanuje v Ul. Cellib' neljubo presenečenje: vhodna vr® v prodajalno s športno opremo bila vlomljena. Trgovcu je bilo koj jasno, da so ponoči vdrli v ^ govino tatovi; po nekajminutn pregledu je Maiolo ugotovil, da si nepridipravi prilastili 7 j°P,(\J 4 pare hlač in 27 nožev, iz blaga). pa so še izmaknili 50.000 lir- ' kraj je prispel izvedenec znan st nega oddelka policije, agenti 1® čega oddelka pa so uvedli PrelaJ. vo. Vrednost ukradenega blaga zn ša 900.000 lir. Za smotrno uporabo letališč na ozemlju vseh treh Benečij Deželni odbornik za promet ^ prevoze Cocianni se je med 11. ferenco o letalstvu v treh Ben^ jah zavzel za smotrnejše izkorisC, nje letališč v Benetkah, R°n^a .J Trevisu in Veroni. Naglasil je ijV potrebo po okrepitvi posebnih letav skih družb po vzoru avstrijske režiji podjetja «Domestic Austr>a.j Service* in jugoslovanske v podjetja «Trans Adria* med njenima državama, kot tudi med & sednimi obmejnimi področji. Po trčenju v drog poletel za 8 metrov Mlad motocikbst se ,ie včeraj poldne ponesrečil v Miramarskej. drevoredu v prometni nesreči, ^ bi lahko imela zanj še hujše Pr! sledice. 16-letni Umberto Albt'lZJ iz Ul. Murat 14 se je peljal a svojem benelliju 48 iz mesta ti Barkovljam, ko je v višini lezniškega nadvoza nenadoma 1 gubil nadzorstvo nad motornim K lesom. Benelli je zavozil na Pl0