GLAS Uto XLVI - št.9^CENA 70 SIT Kranj, petek, 3. decembra 1993 Železarski družbi Metal Ravne in Jeklo Štore se bosta morali združiti Neenotnost celo večji problem kot denar Francoski strokovnjaki so s študijo Phare potrdili sanacijsko usmeritev slovenskih železarn. Ljubljana, 1. decembra - Vodstvo koncerna Slovenskih železarn je na tiskovni konferenci predstavilo študijo tehnološke in tržne sanacije slovenskih železarn, ki je potrdila dosedanje usmeritve ter opozorila, da finančni ukrepi države in bank uničujejo slovensko gospodarstvo. Študija je v zadnjih dneh povzročila veliko razburjenja zlasti v železarni Štore, saj je jasno povedala, da naj bi v prihodnje tako na ploščatem kot dolgem programu imeli le po eno družbo. Nobenih dilem ni, da je na ploščatem programu to Acroni Jesenice, na dolgem pa naj bi združili Metal Ravne in Jeklo Štore. To seveda pomeni eno družbo z enim vodstvom, čemur pa se zlasti na Štorah upirajo. Lokalizmi so tako močni, da nas doslej to ni uspelo napraviti, čeprav mora biti vsem jasno, da je ena plus ena v tem primeru lahko tudi minus dve in neenotnost je celo večji problem kot denar, je dejal direktor koncema Slovenske železarne Andro Ocvirk. Predsednik upravnega odbora Jože Hujsje povedal, da je upravni odbor že sklenil, da je to zadnja študija, saj je Pharova študija le potrdila dosednje recepte, zato bo uresničena s sedanjimi vodstvi ali pa brez njih. Tudi vlada namreč že negoduje, da ie upravni odbor premalo odločen, zato ne bodo več odlašali, (več na 7. strani) • M. Volčjak kredno zasedanje kranjske skupščine Spremenimo ustavo! Florijan Bulovec: "Odločanje o lokalni samopupravi je kot skok v bazen, za katerega ne veš, ali je v njem vroča ali mrzla voda in - ali je v njem sploh voda." Kranj, 1. decembra - Delegati kranjske občinske skupščine so v sredo ob navzočnosti predsednika državnega sveta Ivana Kristana ■* poslanca državnega zbora Saša Lapa na izrednem zasedanju ?Wov obravnavan eno samo točko dnevnega reda - problematiko '°kalne samouprave. Ker predlagane zakonske rešitve pomenijo 0ejasen koncept, poudarjajo centralizacijo, ne odgovarjajo na iPrašanja o pristojnosti h in financiranju in ne predvidevajo finančnih posledic, je skupščina izpostavila temeljno dilemo: ali ne spremenili ustave v delu, ki določa lokalno samoupravo, in s tetn državnim organom omogočili, da bi lahko upoštevali tudi Pripombe kranjske skupščine in vseh drugih občin. In kranjska skupščina je na Sredinem zasedanju imela kar vdiko pripomb! Skupščina je Jnenja, da ne bi smeh hiteti in *ja bi si morali predvsem vzeti d°sti časa. Da bi preprečili nedorečene, neusklajene in izsiljene rešitve, bi pri pripravi zakonodaje morali sodelovati strokovnjaki z univerz, predstavniki občin in zainteresirane javnosti. Nesprejemljiva je zahteva iz osnutka zakona o upravi, da bi državna uprava že z novim letom prišla pod republiško pristojnost. Zakona o lokalni samoupravi ni mogoče sprejeti, dokler niso opredeljene pristojnosti, naloge in financiranje novih občin. Še pred sprejetjem zakonodaje, ki ureja lokalno samoupravo, bi bilo treba odgovoriti na vprašanja, koliko bo stalo delovanje novih občin, okrajev in pokrajin, koliko ljudi zaposluje občinska uprava danes in koliko jih bo po novem, koliko bo stala preobrazba lokalne samouprave... (Več na 3. strani) • C. Miklavž kupuje na sejmu Kfanj, 2. decembra - Sredi tedna so se v Kranju na Gorenjskem ^jmu začeli že petič po vrsti Miklavževi naskupi. Letos je na tej, ?1cer po tradiciji prvi sejemski prireditvi v Sloveniji, poleg ugodne ^raznovrstne ponudbe še posebno velika izbira igrač domačih in j.ujih proizvajalcev. Že prvi dan so prireditelji tako dobili pohvale, S* gre tokrat na sejmu za največjo ponudbo igrač ta trenutek v "•oveniji. Druga posebnost in prijetna popestritev zadnjega r^seca v letu pa je zabaviščni park, ki bo sicer na sejmu vse do ^onca leta. Sejem Miklavževi nakupi bodo zaprli v nedeljo zvečer, ^Prt pa je vsak dan od 10. do 19. ure. Popoldne med četrto in ^Jp uro pa ga obišče tudi Miklavž . p£e prihodnji teden v petek, 10. decembra, pa se bo na gorenjskem sejmu začel 34. začel Novoletni sejem, ki bo tokrat ?]emoma trajal do 23. decembra, ker v mestu posebnih stojnic, £°t so bile lani in predlanskim, ne bo. Za Miklavževe nakupe in za Novoletni sejem je vstop prost. »A. Ž. 5. MIKLAVŽEVI NAKUPI KRANJ, 1.-5.12. '93 • darila, igrače • konfekcija, široka poraba • avtomobili • velik zabaviščni park OBISKI MIKLAVŽA vsak dan med 16. in 17. uro PROST VSTOP - PROST VSTOP At»pc Liberalno-demokratska stranka Škofja Loka Vabilo na poslanski večer Občinski odbor Liberalno-demokratske stranke vabi na poslanski večer poslanca državnega zbora Zorana Thalerja pod naslovom "Leto dni do volitev -kako naprej", ki bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 18. uri v mali sejni sobi občine Škofja Loka (nekdanja poročna dvorana) Poljanska cesta 2, prvo nadstropje. nn i CELOVEC - CENTER - DOMGASSE 4, Tel.: 0043-463-55400 . NASLOV ZA FOTO - PROFESIONALCE EK .NA MARK OBrntTTLA ZA MLADE ZA HOTELOM JELEN Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Kranj, 3. decembra - Na Gorenjskem sejmu so odprli vrata v Deželo igranje. Ves december bo 19 slovenskih dobaviteljev igrač, ki sta jih za to priložnost združila kranjska grosista igrač Hribar & otroci in Boma, razstavljalo svojo obsežno ponudbo. Dežela igrarije pa ni samo klasični sejem igrač, temveč se z njim vred dogaja se veliko zanimivega. Predstavili se bodo kranjski vrtci, Romana v pradavnini, pevka Hajdi, Zveza kulturnih organizacij iz Kranja z likovno, glasbeno, lutkovno in Elesno delavnico, invalidsko podjetje Sonček s svojim programom za drugačne otroke. Nastopili odo tudi igralci s cerebralno paralizo Bleščečih šest. Iz Rateč bodo že danes popoldne prišli izvirni parkeljni, v nedeljo popoldne pa bodo gostili tudi Miklavža s spremstvom. Do konca decembra, ko pride v Deželo igranje tudi dedek Mraz, se obetajo tudi dnevi igrač posameznih dobaviteljev. Že prvega dne, ko je sejem odpri Jelko Kacin, je Deželo igrarije obiskalo veliko otrok, vsak dan pa jih tjakaj vodijo tudi iz kranjskih vrtcev in šol. Poleg pnvlacne ponudbe so mikavni tudi obeh. Ob koncu bodo namreč izžrebali 101 nagrado. - • Foto: G. Šinik Uvedena preiskava za gorenjski del Hita Kovačič in Bizjak na kranjskem sodišču Kranj, 3. decembra • Danes se na kranjskem temeljnem sodišča začenja preiskava v zvezi z nezakonitim prenosom družbenega kapitala petih gorenjskih hotelov na HIT. Preiskovalna sodnika bosta tokrat zaslišala Danila KovačiČa in Renata Bizjaka kot odgovorna moža iz novogoriškega Hita. V tej zadevi so kriminalisti UNZ Kranj podali kazenske ovadbe proti direktorjem petih gorenjskih hotelov natanko pred enim letom. Gre za hotele Golf in Park na Bledu, Grad Podvin, HTP Gorenjka ter Alpinum Bohinjska Bistrica. Direktorji teh hotelov so bili ovadeni kaznivega dejanja zlorabe položaja zaradi nezakonitega prenosa družbenega kapitala po 148. b členu Zakona o podjetjih. Gre za to, da so direktorji teh hotelov poslovne sklade prenesli na novogoriški HIT, nato od Hita v enakem znesku dobili posojila, seveda z obveznostjo vračila. S tem naj bi utrli pot za nezakonito lastninsko preoblikovanje gorenjskih hotelov. Očitno so dok azi iz kazenskih ovadb dovolj trdni, da je kranjsko temeljno sodišče uvedlo preiskavo. • H. J. stran 22 Zlate kepe sv. Miklavža Poslanci niso za zniianje svojih plač Za garanje primerno plačilo Ljubljana, 1. decembra - Za napihovanje o bajnih poslanskih plačah so krivi novinarji, so dejali predstavniki poslanskih skupin na sestanku pri predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku. V razpravi o predlogu zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih je državni zbor zavrnil dopolnilo, da bi ta zakon urejeval tudi plače poslancev, sodnikov in drugih državnih funkcionarjev. To v javnosti ni imelo najbolj ugodnega odmeva. Da poslanci svojega stališča ne kanijo spremeniti, kaže tudi odziv na predlog predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, ko je predlagal, da bi si do sredine prihodnjega leta zamrznili plače. Za garaško poslansko delo, ki bo zanesljivo trajalo še prihodnje leto, sedanje plače sploh niso previsoke, saj komaj dosegajo plače povprečnih menedžerjev. Za marsikaj v življenju so prikrajšani, izpostavljeni so nevarnostim, zato imajo glede plač mirno vest, so dejali. Da tako meni veČina poslancev, je dokaz tudi to, da sta k delitvi usode večine Slovencev izbrance na lanskih volitvah pozvali javno samo Socialdemokratska stranka Slovenije in Združena lista socialnih demokratov. Stališče poslancev do svojih plač pa ni skladno z njihovim zavzemanjem za zmanjševanje javne porabe, kar je bil šlager razprav o proračunu za prihodnje leto. Sicer pa so s sprejemom dopolnil k proračunskemu memorandumu proračun za prihodnje leto že povečali za okrog 20 milijard tolarjev. • J. Košnjek Prešernove plakete Cerklje - V Kulturnem domu v Cerkljah bodo danes, v petek, ob 19. uri svečano podelili Prešernove plakete za leto 1993, ki jih Skupščina občine Kranj podeljuje za uspešno delo na kulturnem področju. Na prireditvi bosta v kulturnem programu nastopila Moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje in Adria dixieland band. • L.M. SLOVENCI PO SVETU Dr. Grilcu ne bo treba odstopiti Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je v primeru zavrnitve skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev napovedal svoj odstop. Ker je bil izid glasovanja odbornikov slovenskih organizacij pozitiven, odstop ne prihaja v poštev. Zveza slovenskih organizacij pa skupnemu zastopstvu nasprotuje. Celovec, 1. decembra • V sredo so v Celovcu objavili izide glasovanja o oblikovanju enotnega demokratičnega zastopstva Slovencev na Koroškem. K glasovanju je bilo pozvanih nekaj nad 1000 odbornikov slovenskih organizacij. Glasovnice je vrnilo 67 odstotkov vprašanih, od teha pa jih je bilo 59,4 odstotka za enotno zastopstvo. Organizatorji referenduma so zadovoljni. Po njihovem je to prvi korak k odpravljanju delitev med Slovenci na Koroškem in k enotnosti navzven, ko gre za bistvena vprašanja manjšine. Dr. Matevž Grilc, predsednik Notranja pluralnost, tako Narodnega sveta koroških Slo- politična kot kakršna koli vencev. druga, pa s tem ne bi bo ogrožena. Sedaj bodo potrebni naslednji, zahtevnejši koraki, ki ne bodo odvisni samo od manjšine. Z zvezno in deželno vlado ter zakonodajno oblastjo se bo treba pogovarjati, kako uresničiti končni cilj manjšine: zastopstvo v koroškem deželnem zboru. Druga osrednja organizacija Slovencev na Koroškem je drugačnega mnenja. Od vsega začetka je nasprotovala glasovanju in enotnemu zastopstvu ter pozvala celo k bojkotu ter opozarjala na nezakonitost glasovanja. Njeno mnenje delijo tudi zeleni in Slovenci v socialdemokratski stranki Avstrije. Zveza bo te dni tudi odgovorila na pobudo Narodnega sveta, naj sodeluje pri oblikovanju prihodnje strategije. Slovenija priznava izid V Sloveniji je bilo doslej malo izjav o tokratnem gla-j j m sovanju na Koroškem, če-Dr. Marjan Sturm, predsednik Jje bilo zamejCem Zveze slovenskih organizacij, ki Kekajkrat posredno ali ne-vidi v enotnem zastopstvu pos- edno £čeno naj vsaj kus odstranitve njegove orgam- »Javzven nast ajo enotnej^ zacje iz političnega življenja. m da „ slovensVa država ne bo vmešavala v reševanje njihovih notranjih problemov. Edino zunanji minister Lojze Peterle je bil ob referendumu določnejši. Izjavil je, da bo Slovenija priznala vsak izid. Zveza slovenskih organizacij je našega ministra obtožila, da skuša vplivati na notranje odnose v manjšini. Prošnja za pomoč Predstavniki Slovencev v Italiji so obiskali Ljubljano in delovni skupini za Slovence po svetu državnega zbora predstavili svoje težave. Ker je italijanska država bistveno znižala gmotno pomoč slovenskim organizacijam, je delovanje slovenskih ustanov ogroženo. Od italijanske države naj bi v firihodnje dobili 8 milijard lir, kar je za štiri manj kot doslej, talijanski manjšinci so slovensko državo prosili za denarno [>omoč 100 milijonovtolarjev za delovanje organizacij do konca eta. • J. Košnjek, slika G. šinik Mobilizirana pri ministru in predsedniku Ljubljana, 1. decembra - Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je v začetku tedna sprejel delegacijo prisilnih mobilizir-ancev v nemško vojsko Slovenije in Gorenjske ter invalidov, Kri silni h m obi lizi rance v Slovenije, v kateri so bili Rudi farkovič, Jože Ahačič in Alojzij Žibert. Predstavniki mobili-zirancev so menili, da morata vlada in zunanje ministrstvo postaviti pred nemško vlado ostrejše zahteve, da bo njihov Eroblem rešen tako kot za prisilne mobilizirance iz Francije, ,uxemburga, Belgije, Češke, Poljske in nekaterih drugih držav. Samo s Slovenijo problem ni rešen. V ponedeljek pa so delegacijo sprejeli predsednik državnega zbora Herman Rigelnik in poslanca Zoran Thaler in Štefan Kociper. Govorili so o zamolčanosti in zapostavljenosti bivših mobilizirancev, katerih število ni znano, gibalo pa naj bi se od 80 nad 90 tisoč. 24.000 jih je padlo ali izginilo, 16.000 pa se jih je vrnilo v težkem invalidnem stanju. Danes živi še okrog 16.000 mobilizirancev oziroma okrog 3200 invalidov. Sogovorniki so ugotovili, da mobilizirana še danes ne uživajo pravic in zaščite, nimajo priznane pokojninske dobe za čas vojne, bolnice ah ujetništva, nimajo statusa žrtve vojne in vojnih invalidov. Vladne službe, medresorska komisija in odgovorna ministrstva in službe bodo pripravili material za državni zbor, resneje pa bodo začeli urejati probleme tudi z Nemčijo, da se ta madež čimprej zbriše in ne bo treba čakati še leta, da bodo poslednji mobilizirana umrli. • A. Žibert I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Včeraj se je začelo decembrsko zasedanje državnega zbora Lokalno samoupravo si vsak zamišlja po svoje Tokratna seja naj bi bila končana jutri. Državni zbor mora ponovno glasovati o že sprejetih zakonih, na katere je državni svet izrekel odložilni veto. Največ nejasnosti in razhajanj je pri lokalni samoupravi« Ljubljana, 3. decembra - Na sredinem kolegiju predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika so se dogovorili za potek tokratne IS. seje državnega zbora. Predlaganih točk dnevnega reda je sicer "samo" deset, vendar so nekatere med njimi tako problematične, da bo seja zanesljivo trajala še jutri. Predlagane zakone bi lahko razvrstili v tri skupine. Prva skupina obsega paket zakonov o organizaciji državne uprave. Vsi so v drugi obravnavi. To so predlog zakona o upravi, predlog zakona o upravnih okrajih in predlog zakona o organizaciji ministrstev. Če pri prvem in tretjem zakonu doslej ni bilo večjih razhajanj, pa se utegne zaplesti pri drugem. V prvi obravnavi je bil sprejet predlog o 25 upravnih okrajih in nekatere občine, ki bi želele postati upravni okraj, so izpadle. Tak primer je Škofja Loka. Ugovorov zoper slabo pripravljen predlog je veliko in zato je pričakovati kup dopolnil, ki lahko podro sedanjo zasnovo upravnih okrajev. Druga skupina predlaganih zakonov obsega področje lokalne samouprave. So v drugi in prvi fazi obravnave. Gre za predlog zakona o lokalni samoupravi, za predlog zakona o lokalnih volitvah in za predlog zakona o referendumu za ustanovitev občin. Brez pretiravanja lahko rečemo, da si vsak zamišlja lokalno samoupravo po svoje, razen tega pa tudi to, kaj lokalna samouprava po novem sploh je. Spomladi poteče mandat sedanjim občinskim skupščinam in po preteku mandata se bo pojavilo neustavno stanje, če njihov mandat z ustavnim zakonom ne bo podaljšan ali če ne bodo izvedene nove lokalne volitve. Tu se pogledi razhajajo. Del strank Koliko denarja za novotarije Na terenu, med ljudmi in tudi v politiki ie pri uvajanju nove lokalne samouprave vedno več vprašanj, koliko bo ta novotarija državo stala. Izračunov ni, prav tako so po oceni kritikov sedanjih predlogov zelo nejasna in nepopolna merila za oblikovanje občin, upravnih okrajev in pokrajin kot višje stopnje lokalne samouprave. Svetniki so rekli ne Državni zbor bo moral, najverjetneje jutri, ponovno odločati o štirih nedavno sprejetih zakonih, na katere je državni svet izrekel odložilni veto. Tokrat ne bo šlo za glasovanje, v katerem odloča navadna večina, ampak je za ponoven sprejem predpisana absolutna večina, to je večina vseh poslancev in ne le večina poslancev, ki so glasovali. Državni svet je izrekel odložni veto na zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, na zakon o državljanstvu, na zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in na zakon o visokem šolstvu. Pri igralniškem zakonu so svetniki menili, da so z dodatno obdavčitvijo igralnice postavljene v neenakopraven položaj, brez poslovnega interesa, m da je zakon nepremišljen, brez jasnega interesa. Zakonu o državljanstvu so očitali diskriminacijo med državljani, kar nas utegne spraviti na slab glas, zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji brezpravnost delavcev, zakonu o visokem šolstvu pa nesmisel glede upokojitve univerzitetnih profesorjev pri 65 letih, ko nekateri nimajo polne zavarovalne dobe. v i H v Dr. Ciril Ribičič, predsednik komisije za lokalno samoupravo državnega zbora. Njegova komisija je pripravila veliko predlogov za ureditev lokalne samouprave, vendar nobeden ni sprejemljiv za večino. Slovenska desnica je njemu in komisiji v sredo očitala nestrokovnost in slabo delo. - Slika G. Šinik predlaga podaljšanje mandata sedanjim skupščinam do konca prihodnjega leta, drugi predlagajo združitev sedanjih treh zborov v enega, tretji spomladanske volitve v sedanjih občinah i" četrti pospešeno oblikovanje novih občin in volitve v njih. Razen tega je okrog novih občin kup nejasnosti glede financiranja i0, pnstojnosti, nič manj jih ni pn oblikovanju pokrajin kot vmesne stopnje lokalne samouprave, ki J" ublažila centralistične težnje državnega središča, ostri pa so ugovori zoper namero države, da ona določi območja novih občin, ne pa krajani na osnovi svojih interesov. Edino, kar ni sporno, je to, da bodo imele nove občine župane in občinske svete, glede načina volitev županov, neposredno ali posredno na občinskih svetih, pa dogovora še ni. Tretji sklop vprašanj zadeva narodne skupnosti. V prvi obravnavi je predlog zakona o narodnih skupnostih, kar je aktualna tematika glede na dogodke v Sloveniji ob stavki delavcev italijanskega programa koprske televizije. Sele potem, ko bo znana usoda zakonov o državni upravi in' lokalni samoupravi, bo prišel na dnevni red predlog spremenjenega ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, 1° naj bi podaljšal rok za uskladitev starih ali na hitro dopolnjeni" zakonov z novo slovensko ustavo. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovensko ekološko gibanje Proti pritiskom na ljudi Ljubljana, 2. decembra • Slovensko ekološko gibanje soglaša z zahtevami državljanov glede graditve avtoceste skozi občino Žalec in zavrača metodo, da je mogoče dajati pripombe le eno samo rešitev in da avtoceste ne bo, če bodo ljudje proti načrtovani trasi. Slovenija naj ne gradi samo tranzitnih cest, saj mora tovorni promet na železnice. Avtocesta naj gre po hribovitem območju in ta rešitev naj zapiše v planske dokumente, prednost pa naj ima odsek čez Trojane. Slovenija preveč misli samo na tranzitne ceste, premalo pa na regionalne povezave. Pomembna je povezava Tolmina in Logatca z Belo krajino, Savinjske doline in ljubljanske kotline ter Velenja z Dravogradom. Koper naj ne bo samo tovorno, ampak tudi potniško pristanišče. Avtoceste so nujne, vendar ne pozabimo na železnice, pomorski promet, pravi Slovensko ekološko gibanje. • J.K. Slovenska desnica Se ostrejša merila za državljanstvo Ljubljana, 2. decembra - Slovenska desnica (Liberalna stranka, Narodna stranka Slovenije in Slovenska nacionalna desnica) meni, da je treba pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva še zaostriti. Naša javnost se premalo zaveda, da je bila Slovenija načrtno žrtev priseljevanja iz južnih delov nekdanje Jugoslavije. Zaradi nacionalnih in ekonomskih razlogov moramo po zgledu drugih evropskih držav znatno omejiti priseljevanje. Priseljenci so lahko vir socialnih in civilizacijskih konfliktov, pa podpora težnjam o včlanitvi Slovenije v kakšno novo jugoslovansko skupnost. Nekatere žal še vedno bolj skrbijo interesi tujcev kot pa lastni interesi. Postavljamo se v obrambni položaj, kot da se opravičujemo za svojo samostojnost. Prepovedati je treba dvojno državljanstvo. Razen za Slovence po svetu in tujce s pomembnimi zaslugami za Slovenijo. * J.K. Demokratska stranka Gospodarski forum zasedal Portorož, 2. decembra- Gospodarski forum Demokratov je bil ustanovljen na prvem kongresu stranke 21. decembra leta 1991 in združuje podjetnike, direktorje, ekonomiste in obrtnike ter vse za gospodarske probleme zainteresirane člane ali simpatizerje stranke. Forum je odprt. Skupaj s Klubom podjetnikov Liberalno-demok-ratske stranke je že pripravil srečanja podjetij, ki uveljavljajo terjatve do Iraka, Kube, Angole ter bivše Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena. Prav ta srečanja so stvari premaknila z mrtve točke. Forum je imel srečanje 27. novembra v Portorožu. Glavni cilji delovanja so Evropi primerni gospodarski zakoni, politika, prijazna do podjetništva, obrti in gospodarskega razvoja, racionalna državna poraba in zmanjševanje proračuna, zbiranje in posredovanje poslovnih informacij ter navezovanje stikov s tujino ter vzpostavljanje normalnih kapitalskih, denarnih in blagovnih tokov. • J.K. Liberalno-demokratska stranka Nujna razprava o zunanji politiki Ljubljana, z. decembra - Zoran Thaler se je v Budimpešti udeleži' konference Liberalne internacionale in na konferenci po vrnitvi deial. daje resna in kakovostnarazprava o slovenski zunanji politiki več kot nujna. Z njeno pomočjo bi ugotovili temeljne interese slovenske zunanje politike, strategijo pa bi moralo izdelati zunanje ministrstvo-Razprava o nasledstvu Jugoslavije je nujna, vendar se SloveniJ3 uspešno oddaljuje od jugoslovanskega konteksta. Nanj nas navezuje Hrvaška, ki je bila in zna ostati tesno povezana s Srbijo. Čeprav slovenski interes ni zaostrovanje sporov s Hrvaško, pa bi morala ravnati odločno in razumno. Glasovanje slovenskih parlamentarcev Geržine in Jelinčiča zoper sprejem Makedonije v članstvo parlamentarnega odbora Srednjeevropske pobude kvaripodobo Slovenije ko' resnega političnega partnerja, je dejal Zoran Thaler. • J.K. Dopolnjena koalicijska pogodba Ljubljana, 2. decembra - Ker so vse štiri stranke vladne koalicije pretekle dni obravnavale in sprejele dopolnitve koalicijske pogodbe, je mogoče sklepati, da bodo šefi Slovenskih krščanskih demokratov. Združene liste socialnih demokratov, Liberalno-demokratske strank? in Socialdemokratske stranke dopolnitev tudi uradno podpisa" Dopolnitev predvsem natančneje določa usklajevanje stališč >0 odnos do skupne vlade. Trojica na levi in desni Ljubljana, 2. decembra - Predsedniki treh združuiočih se stran/ Zelenih - ekološko socialne stranke, Demokratske stranke |fl Socialistične stranke Slovenije dr. Peter Tancig, Igor Bavčar & Viktor Žakelj so obiskali vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov in predsednika Lojzeta Peterleta s sodelavci seznanili z združitvenin1 procesom. Obravnavah so aktualne politične razmere in menih, daje treba premostiti bipolarnost in razklanost slovenske politike na dva bloka. Trojica predsednikov je obiskala tudi Združeno listo socialni'' demokratov. Poudarili so, da namen združevanja ni izrivanje kogarkoli iz vladne koalicije, ampak predvsem oblikovanje enakoV' redne sredinske politične stranke med obema blokoma levo in desfl0-• J.K. Socialdemokratska stranka Slovenije Novi privilegiji Ljubljana, 30. novembra - Ker je državni zbor sprejel dopolnilo, d? so iz enotnega sistema plač v državni upravi izvzeti poslanci, sodnik in nekateri funkcionarji, je izničen cilj zakona, s katerim se je žele enotno urediti sistem plač za vse, ki jih dobivajo iz državneg proračuna. Stranka s tem ne soglaša, ker to ustvarja možnosti za nov privilegije, in pričakuje, da bodo poslanci državnega zbora svoj odločitev spremenili. GORENJSKI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Urednijim politik«: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Ma>* Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek., Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplo"1^' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, LjuNjajJ / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-865,211-835, teleta: 2l5-163 / NaročnineTuprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463', telefaks: (064)215-366 / Mali'oglasi: telefon:^l?'9^ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. k Škofje Loke parlamentu sporočajo: Ustavite vse skupaj! Parlament bo moral izbrati med fantastiko in realizmom, so ugotovili aa posvetu o konceptu lokalne samouprave in preoblikovanju državne uprave. a Loka, 2. decembra - Skoraj štiriurni posvet, ki ga je 0rganiziral odbor za lokamo samoupravo pri občinskem izvršnem Svetu, je pokazal, da preprosto ni nikakršnih možnosti za to, da se s'ovenski parlament v prihodnjih nekaj dneh odloči za sprejem zakonodaje o reorganizaciji državne uprave in uvedbi novih oblik '"kalne samouprave. V ozadju vsega so strankarski boji in "eenotnost vladne koalicije. Kljub temu da se škofjeloške-8a posveta o konceptu lokalne samouprave in preoblikovanju ^Žavne uprave niso udeležili vsi vabljeni gostje - za učinkovitejšo osvetlitev so manjkali predsednik komisije državnega sbora za lokalno samoupravo W> Ciril Ribičič, vodja strokovne skupine mag. Stane Vlaj P" dr. Gorazd Trpin z inštituta za javno upravo, pa so navzoči Uvodničarji: prof. dr. Albin Igličar, mag. Jože Olup in prof. dr. Ivan Kristan, zlasti pa razpravi obeh škofjeloških poslancev Ivana Omana in Zorana Thalerja pokazali vso absurdnost položaja pred današnjim začetkom razprave državnega zbora. Glavni vzroki takega stanja tičijo v dejstvu, da v vladi in parlamentu poteka hud medstrankarski boj okoli ustavnega zakona, s katerim naj bi se zaradi nesprejete zakonodaje odložilo uresničevanje nekaterih določil ustave, položaj pa je Iz materiala, ki je bil razdeljen na posvetu, je bilo razvidno, da bi sedanja občina Škofja Loka po treh kriterijih: površini, številu prebivalcev in ustvarjenem družbenem proizvodu sodila na 18. mesto med predlaganimi 25 okraji in da ima le to smolo, da so v neposredni soseščini veliki centri, ki ji to onemogočajo (Ljubljana, Kranj). Sicer pa ni nobene logike v tem, da imajo možnosti za okraj npr. Idrija, Logatec, Tolmin in Postojna, ki po teh kriterijih znatno zaostajajo. 103. člen predloga zakona o upravi: Z 1. januarjem 1994 prevzame država od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področju geodetske službe, inšpekcij, varstva vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, notranjih Zadev, obrambe in zaščite ter upravne zadeve, ki se nanašajo na vodno gospodarstvo, posege v prostor, graditev objektov in premoženjskopravne zadeve ter naloge obče uprave in upravnega nadzorstva. Upravne naloge na področjih iz prejšnjega odstavka, razen upravnega nadzorstva, opravljajo upravni okraji oz. druge oblike upravne organiziranosti. že tako daleč, da v vladi o tem ni mogoče doseči nikakšne uskladitve. Kot smo neuradno izvedeli, ni med ministri niti toliko strpnosti, da bi se o tem poslušali med seboj. Zastonj je boj za upravne okraje, saj vsako od ministrstev razmišlja o svoji mreži teh okrajev (najpomembnejša pri tem so ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za okolje in prostor), zakon o določitvi območij upravnih okrajev pa je vrnjen v prvo branje (po starem bi rekli temu, da je vrnjen v fazo tez ). Dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta je ob tem ponovil svoje že znano in v Skofji Loki že večkrat povedano stališče, da je preobrazba državne uprave, zlasti pa novo oblikovanje lokalne sam uprave za našo državo izjemnega pomena, saj se s tem država nanovo oblikuje, to pa je potrebno temeljito premisliti, proučiti in uskalditi. Čas, ki je za kaj takega potreben, bilahko dobili le tako, da se spomaladi prihodnje leto izvedejo volitve v enodomne občinske svete - za podaljševanje mandatov po njegovem mnenju ni nikakršnih osnov. Nekateri podatki kažejo na to, da naj bi novim občinam od dosedanjih približno 24.000 upravnih funkcij ostalo le 3.000 teh funkcij in tudi tuje izkušnje kažejo na to, da bo potrebno razmisliti, ah je res potrebno strogo ločevanje med nalogami lokalne samouprave in uprave. Predvsem pa morajo biti občine take, da bodo sposobne lastnega življenja, pri načrtovanem drobljenju pa je nujen tudi dogovor o vmesni stopnji med občino in državo. Razpravi državnih poslancev sta pokazali, da tudi o tem (volitvah) med strankami ni soglasja, oba pa si prizadevata za to, da bi Škofja Loka dobila svoj okraj. Vložila sta amandma s podpisi 10 poslancev (ocenjujejta, da nima velikih možnosti), vračanje zakona v prvo fazo pa verjetno pomeni, da se bo ponovno razpravljalo o tem, da naj bi bilo v Sloveniji le 11 okrajev.! • Š. Žargi Kranjska skupščina o lokalni samoupravi Majhne občine bodo lahek plen centralizma Dr. Ivan Kristan: "Centralizem ni slabost sedanjih politikov na vrhu, ampak je to logika vsakega državnega aparata." Kranj, 1. decembra - "Preobrazba lokalne samouprave je naša najpomembnejša notranjepolitična tema, zato ne smemo improvizirati, ampak si moramo vzeti dovolj časa. Preden bomo začeli z reformami, je treba odgovoriti na vrprašanje, v čem je slabost sedanjih občin. Ker tudi ni razčiščeno, kakšne bodo pristojnosti sedanjih občin in kako se bodo financirale, je upravičen poziv: delajmo počasi in premišljeno," je v sredo na izrednem zasedanju kranjske občinske skupščine dejal predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan in poudaril, da bi bilo najbolje, če bi najprej v okviru sedanjih občin izvedli volitve v enodomni občinski svet; ta pa naj bi potlej premišljeno uveljavil spremembe v lokalni samoupravi. Po njegovem so se sedanje občine še nekako sposobne upirati centralizmu, medtem ko se majhne ne bodo mogle in bodo lahek plen centralističnih teženj. Florjan Bulovec je dejal, da je nad predlaganimi zakonskimi rešitvami razočaran in da bo vsakršnim spremembam nasprotoval vse dotlej, dokler ne bo dobil odgovora na vprašanje, v čem bo nova uprava boljša in cenejša od sedanje. "Takšna diletantska priprava zakonskih rešitev ni slučajna, ampak pomeni uveljavljanje načela: deli in vladaj," je dejal Bulovec in Poudaril, da bo manjšim občinam lažje vladati in da se v ozadju vsega "skrivajo" močne centralistične težnje. Majhne občine so po njegovem neena- Kranjska skupščina ugotavlja, da se bodo občine inpokrajine ob centralizaciji,kot se kaže sedaj, izčrpavale v dolgotrajnih ustavnih sporih z veliko močnejšo in bolje organizirano državo. kopraven partner državi, glas vsakega od 250 občinskih županov pa se v Ljubljani ne bo slišal kaj dosti. Vladimir Stiasnvje predlagal, da bi občine morale dobiti suvereno pravico, na podlagi katere bi ljudem podeljevale domovinsko pravico. Franc Benedik se ni strinjal s tem, da bi v mestno občino Kranj zajeli tudi krvavška smučišča in jelo-viške gozdove. Sandi Ravnikar je nasprotoval uvedbi domovinske pravice, ki pomeni uveljavitev načela : Srbija Srbom, Šenčur Šenčurja-nom...Ker je centralizacija opredeljena že z ustavo, bi po njegovem mnenju temeljni problem lahko odpravili le s spremembo ustave. Z zakonom o lokalni samoupravi bi morali občinam zagotoviti vsaj osnovne pogoje za delovanje, ker bodo sicer preveč odvisne od državne miloščine. Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros je dejal, da bo "razbitje" sedan- Med dvema možnostt-ma, ali z ustavnim zakonom podaljšati mandat sedanjim občinskim skupščinam ali postopno uveljavljati zakonodajo o lokalni samoupravi po opravljenih volitvah občinskih svetov v sedanjih občinah, se je skupščina zavzela za drugo možnost. jih občin povzročilo hude nasledstvene spore; pretirana centralizacija pa lahko spodbudi tudi nasprotne sile in razpad države. Poslanec državnega zbora Sašo Lap ocenjuje, da je "projekt lokalna samouprava" med največjimi in najdražjimi v državi in da bo po izračunih njegovih kolegov iz poslanske skupine stal približno eno milijardo nemških mark. • C. Zaplotnik ■ seje škofjeloške vlade Zemljišča so še prepoceni Položaj z zemljišči podjetij kaže, da še ni izračuna, ki bi **hteval njihovo boljšo izrabo. Bo davek pripomogel k ?*ugačnem obnašanju? *°fja Loka, 2. decembra - Kar precej različnih pogledov je bilo s'iŠati pri obravnavi predloga nove vrednosti točke za izračun Nadomestila stavbnih zemljišč: od protestov, da je višina teh Nadomestil zaostala za drugimi občinami na Gorenjskem, do plitev, da je to v tem gospodarskem položaju potrebno, in da naj denar izterja od tistih, ki z zemljišči ravnajo nesmotrno. Predlog nove vrednosti točke *a izračun nadomestil stavbnih jteRiljišč, ki ga je na zadnji seji Izravnaval m P° razpravi tudi {*°trdil škofjeloški izvršni svet, Predvideva, da naj bi se točka dyignila za 18 odstotkov, kar je I ekoliko manj, kot znaša ocena ptošnje inflacije, saj naj bi se ta *°£ka gibala po cenah gradbe-nih stroškov (indeks združenja padbeništva in IGM Slovenije P nizko gradnjo). Podatki o :ern, da je občina Škofja Loka s akim pristopom iz nekdaj Prvega mesta po višini teh Dvom je namreč o tem, ali se dovolj natančno spremlja stanovanjska novogradnja ter zlasti razne prizidave, ki povečujejo nadomestil, zdrsnila na Gorenjskem na četrto mesto, v slovenskem merilu pa je prav tako v sredini, so sprožili vrsto vprašanj o tem, ali je taka politika smotrna, saj komunalna infrastruktura v občini zahteva še mnoga vlaganja predvsem z namenom boljšega varstva ogroženega okolja. Zlasti je bilo večkrat postavljeno vprašanje, ali so službe napravile vse, da bi nadomestila plačevali vsi, ki so za to zavezani, in ah so evidence o tem dovolj kvalitetne in ažurne. Škofjeloške lekarne? Že drugič je škofjeloški izvršni svet obravnaval statut Gorenjskih lekarn, katerih enota je tudi v Skofji Loki. Če so prvikrat sklepanje odložili, ker ni bilo zadovoljive obrazložitve o tem, kako je pravzaprav ta dejavnost organizirana, pa so bili tokrat nad sorazmerno obširno obrazložitvijo skorajda ogorčeni in sklenili, da predlagajo vodstvu in delavcem škofjeloške enote, da napravijo vse za osamosvojitev enote in ustanovitev Škofjeloške lekarne. stanovanjsko površino, to pa je znano merilo za odmero nadomestila. Predstavniki sklada stavbnih zemljišč so članom izvršnega sveta zagotovili, da je napravljeno vse za to, da se nadomestila obračunavajo vsem zavezancem, seveda pa evidence niso tako kvalitetne, kot npr. za motorna vozila, zato so prav ta najpogostejši cilj pri (državnih ) namerah za nove obdavčitve. Opozorili pa so, da podatki kažejo na to, da ima vrsta podjetij precejšnjo površino neizkoriščenih zazidljivih zemljišč, hkrati pa so težnje za poseganje po novih. Nesmotrno je, da bi tam nastajali parki, je bila ocena izvršnega sveta, zato naj se v 60 dneh pripravi predlog sprememb odloka, po katerih naj bi se tako ravnanje dodatno obdavčilo. To bo sprožilo tudi zahteve po določitvi potrebnih funkcionalnih zemljišč (kar doselj v večini podjetij ni urejeno) in s tem možnosti za dodatne gradnje. Vprašanje "ministrice" za okolje, ali ne bo to povzročilo preobremenitev Trate, je pri tem ostalo brez odgovora. • Š. Žargi Osnutek kranjskega proračuna Proračun "težak" 2,1 milijarde tolarjev Za izgradnjo plavalnega bazena naj bi namenili 18,5 milijona tolarjev, za ureditev prostorov Osrednje knjižnice 20 milijonov... Kranj, 1. decembra - "Z osnutkom občinskega proračuna za prihodnje leto verjetno ni nihče zadovoljen; to je le sporazum, na podlagi katerega naj bi čimbolj pametno in koristno razdelili proračunska sredstva, je na seji v sredo dejal predsednik izvršnega sveta Peter Oreh ar in poudaril, da je o osnutku pričakovati še veliko razprave v skupščini. Kot je dejal sekretar za finance Jože Javornik, zneski, ki naj bi "pritekli" v občinski proračun v prihodnjem letu, še niso natančno znani. Po osnutku proračuna, ki upošteva sedanji sistem financiranja občin, bo proračun "tehtal" 2,1 milijarde tolarjev, kar je 7,5 odstotka več od pred kratkim renominiranega letošnjega občinskega proračuna. Med novimi viri so takse na igralne avtomate, s katerimi naj bi pridobili 18,5 milijona tolarjev; posebej pa je določeno, da bi sredstva, ki se zbirajo od spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (predvideno je 4,5 milijarde tolarjev) tudi namensko porabili za njihovo urejanje. Za izračun plač upošteva kot izhodiščno bruto plačo 27 tisoč tolarjev (slišati je bdo, da se ta letos ne bi spreminjala) in regres za letni dopust v (bruto) znesku 50 tisoč tolarjev na zaposlenega. Iz osnutka proračuna je razvidno, da naj bi med družbenimi dejavnostmi otroško varstvo dobilo prihodnje leto celo nekaj manj denarja kot letos, precej več pa kultura in osnovno izobraževanje. Za intervencije v gospodarstvu naj bi namenili okrog 51 milijonov tolarjev, od tega 14 milijonov za pospeševanje drobnega gospodarstva, 18 milijonov za kmetijstvo, 13 milijonov tolarjev za zaposlovanje. Kar zadeva naložbe v družbenih dejavnostih, naj bi 18,5 milijona tolarjev namenili za izgradnjo plavalnega bazena v Kranju, 10 milijonov tolarjev za sofinanciranje izgradnje republiškega skakalnega centra na Gorenji Savi (skupna vrednost naložbe znaša 1,6 milijona mark, od tega naj bi 70 odstotkov sredstev zagotovila republika), 20 milijonov za ureditev prostorov Osrednje knjižnice oz. za preselitev v nekdanjim dom JLA, od 13 do 14 milijonov tolarjev za popravilo strehe na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju. V proračunu so predvidena tudi sredstva za posodobitev Ceste Staneta Žagarja, Oldhamske ceste in mostu čez Kokro (republika predlaga, da bi občina zagotovila polovico denarja), za obnovo ceste skozi Voklo. dela ceste med Trstenikom in Bašljem, odsekov Javornik - Čepulje in Nemilje - Podblica, za obnovo vozišča Partizanske ceste v Kranju, za izdelavo načrtov za posodobitev ceste skozi Mlako (ob pogoju, da bo občinska skupščina pred tem sprejela odlok o lokacijskem načrtu). • C. Zaplotnik EDVARD OSTANEK Letošnja zima je prišla nenavadno hitro in nenavadno hitro si odšel ti, v tisti svet, ki je sedaj samo tvoj in kamor si tako rano in nenadoma odpotoval, mimo načrtov in neizpolnjenih želja, ki si jih še nekaj dni prej nameraval uresničiti. A odšel si, mnogo prezgodaj za tvojo družino, za vse nas, ki smo te poznali in cenili. Tvoja svojskost je bila nekaj drugačnega od nas vseh in prav to nas je združevalo in prav to smo cenili v tvojem mišljenju, obnašanju, odločanju, iz katerega so izhajali tvoji osebni in poslovni uspehi. Tvoja narava je dajala videz, da si sproščen, brez problemov, vendar pa si se v vsakdanjem svetu srečeval z mnogimi navidezno nepremagljivimi težavami, le da o njih skoraj nisi govoril. Nasprotno, marsikoga od nas si za hip uspel iztrgati ukletosti v vsakdanjo časovno stisko in slabo voljo. Zato smo te cenili, zato smo te imeli radi. Vse tvoje življenje je bilo povezano s tekstilom in bil si cenjen kot strokovnjak na tem področju. Začel si kot tekstilni mojster, nadaljeval kot obratovodja, vodja TOZD in komercialni direktor v Tekstilindusu, zadnjih šest let pa si kot generalni direktor uspešno vodil Gorenjska oblačila v Kranju. Tvoja bolezen te ni odvrnila od tega, da ne bi do zadnjega ustvarjal in delal za uspešnost podjetja. V slovenskem tekstilstvu smo tako izgubili strokovnjaka in delavca, ki bi ga v teh časih še kako potrebovali za vzpon stroke in podjemištva. Edo, slovenski tekstilci te ne bomo pozabili! Društvo Inženirjev In tehnikov tekstilcev, Kranj Alojz Omejc RAZLAŠČENCI POZOR! Rok za vložitev zahtevkov za denacionalizacijo poteče nepreklicno v torek, 7. decembra 1993! Kdor ne bo vložil zahtevka do tega roka, bo izgubil nacionalizirano premoženje! ZLRP SLOVENIJE Predsednik: Franc Izgoršek TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871 Krajevni menedžerji Ko ima enkrat v krajevna skupnost 50, 100 milijonov tolarjev prometa, ki se "pretaka" skozi različne postavke in za različne dejavnosti, večina pa za urejanje in izgradnjo gospodarske oziroma komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti, potem se lahko vprašamo, kdo so pravzaprav menedžerji, ki skrbijo, ne le da se ta denar pravilno obrača, marveč da je tudi uporabljen čimbolj gospodarno za tisto, čemur je bil namenjen. Odgovor na tako zastavljeno vprašanje o delu in gospodarjenju današnjih krajevnih skupnostih, ki je ponekod bolj, drugje manj uspešno (so pa tudi primeri, kjer so se stvari popolnoma ustavile - na srečo pa so redki) je na pogled enostaven. Večina bi najbrž prisegla, da so za to zaslužna in odgovorna vodstva krajevne skupnosti. Formalno vsekakor, dejansko pa je največkrat to en sam, ki si napol ali pa v celoti poklicno prizadeva, da stvari potekajo gospodarno in da se čimbolj obračajo. Ponekod so to predsedniki, drugje tajniki, predsedniki komunalne ali gospodarske komisije..., ki imajo ob sebi še kakšnega sodelavca. Ko je akcija končana, ko mine leto in je program, ki si ga je vodstvo KS na podlagi želja krajanov zastavilo kot nalogo, se pogosto sliši ocena: dobro smo gospodarili. Mislim pa, da takšne "hvale" vseeno preveč dišijo po ljubiteljski, udarniški aktivnosti vseh v vodstvu in predvsem preveč nekritično, da je vendarle za to bil največkrat zaslužen predvsem en sam. V krajevnih skupnostih je pač tako; če ne bi bilo organizatorja, ki zna vse (od snažilke do menedžerskih odločanj), bi si člani vodstva težko "pripenjali" pohvale o dobrem delu. Ob tem se sicer zavedajo, da jim ne pripadajo nagrade ob koncu leta, vendar pa tudi pozabljajo, da bi jo tisti, ki "jim je, ali so, preskrbel(i) uspeh", pa morda vendarle zaslužil(i). • A. Žalar Za referendum tudi v Krnicah Gorenja vas - Razpis referenduma v Leskovici v KS Gorenja vas so v začetku ledna na zboru podprli tudi krajam zaselka Krnice. Odločili so se za enake pogoje samoprispevka kot pred tem v Leskovici. Eno tretjino samoprispevka oi namenili za skupni program, dve tretjini pa za njihovo cesto. Če bo denar, pa jih bo pri njihovi akciji potem podprla tudi KS. V KS Gorenja vas pa poleg referenduma v Leskovici in okoliških krajih načrtujejo referendum o samoprispevku tudi za cesto Volaka - Čabrače (najmanj za eno leto), o njem pa razmišljajo tudi za Žirovski vrh. Glasovanje o skupnem "referendumskem paketu" bi radi izvedli še letos. • A. Z. Društvo za kabelsko TV Visoko, 2. decembra • V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini so se v vodstvu odločili, da bodo za delovanje in upravljanje pred leti zgrajenega sistema kabelske TV z okrog 250 priključki na Visokem, Miljah in Lužah ustanovili društvo. Potem ko je zadnje čase zaradi kvalitete signala bilo med krajani, ki so priključeni na sistem, precejšnje nezadovoljstvo, se je v odpravo napak oziroma ponovno usposobitev, ne da bi zahtevalo vnaprejšnje plačilo, odločilo podjetje Tela z Milj. "Ni mi bilo vseeno, da imamo sistem, nad katerim pa se vsi jezimo. Zato smo zamenjali s kvalitetnimi vse vitalne naprave in dele sistema. Zdaj natančno pregledujemo kvaliteto signala in se hkrati posvetujemo z vsemi, skupaj s KS, ki so priključeni na sistem. Kdor se bo odločil, da ostane še naprej priključen, naj bi za obnovo prispeval 200 DEM v enem ali dveh obrokih, nanovo vključeni pa po 400 DEM prav tako v dveh obrokih. Sicer pa bi potem vzdrževanje za celo leto veljalo 20 DEM (dvakrat po deset)," je povedal direktor Tela Milje Srečo Lapanja. Nad rezultati obnove so krajani zelo zadovoljni in kaže, da bodo še naprej ostali vključeni v sistem in tako sprejemali 6 zemeljskih in 10 satelitskih programov, v načrtu pa je, da postopoma vključijo v sistem še 8 programov. Največja kvaliteta kabelskega TV sistema na Visokem, ki se bo (če bodo želje) lahko širil tudi na sosednje kraje v tem delu občine, pa bo program iz studia, ki bo prav tako v podjetju Tela, na internem kanalu. V vodstvu KS in Srečo Lapanja so si zastavili cilj, da bi imel interni kanal kvaliteten program z domačimi, krajevnimi doga-Sprejemne antene za kabelski TVjanji in zanimivostimi v tem sistem so že na Miljah, kjer jedelu občine in od drugod. • sedež Tela. A. Žalar KRATKE GORENJSKE Krajevna skupnost Preddvor Slovo Naklo - V Naklem so 25. novembra gasilci poslovili od zadnjega ustanovnega člana Industrijskega gasilskega društva Sava Viktorja Poličarja. Umrl je star 84 let. • (ip) Galerijska dejavnost v banki Radovljica - Že šesto leto, odkar so prenovili spodnje poslovne prostore LB Gorenjske banke PE v Radovljici, so v njih razstave. Do zdaj je bilo v njih že več kot 60 razstav. Za to v prostem času skrbi vodja splošnega oddelka v banki Drago Rozman. Sodeluje predvsem z domačimi amaterskimi skupinami in posamezniki in med njimi niso redki, ki se na ta način lahko prvič predstavijo in imajo možnost, da se tudi uveljavijo. (gmsmmm glas Možjančanom bo Miklavž prinesel cerkev Obnova cerkve sv. Miklavža na Možjanci, v kateri bo v nedeljo ob 10.30 slovesna maša z blagoslovitvijo, je bila največja letošnja akcija v KS Preddvor. Preddvor, 2. decembra - Cerkvica sv. Miklavža na Možjanci, zgrajena v 18. stoletju, vse do letos ni imela temeljev. Pa tudi sicer jo je zob časa že močno načel. Zato so se letos v krajevni skupnosti Preddvor prijavili na natečaj za sredstva za objekte skupne rabe, Možjančani pa so se odločili, da bodo pri obnovi čimveč naredili sami. Naredili pa so veliko več, kot so načrtovali, saj morajo spomladi urediti le še okolico, v notranjosti pa potem obnoviti stene po sedanji sanaciji. Za obnovi cerkve so se na Možjanci, kjer je deset domačij, odločili kmalu po novem letu. "Z deli pa smo začeli v začetku Eoletja in jih potem končali onec septembra. Z injektiran-jem smo po ureditvi odvodnjavanja zgradili temelje, obnovili omet, žlebove, strelovod, zam-režili okna in na podoben način obnovili tudi zvonik (temelje). Pri teh delih smo sodelovali redno vsi moški z Možjance. Sami smo prispevali tudi denar in ob pomoči KS ter Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj je sodelovala tudi približno polovica vikendašev," je po Končani akciji pred nedeljsko svečanostjo zadovoljen povedal predsednik vaškega odbora Franc Štirn in pri tem še posebej poudaril prizadevno delo predsednika gradbenega odbora Janeza Vrečka in člana vaškega odbora Franca Jeriča. komunalne infrastrukture ne manjka, pa so s polovico izkupička od letošnje Kmečke oh-ceti pod Storžičem začeli obnavljati tudi most pred farno cerkvijo. To je bila skupna odločitev organizatorjev - TD Preddvor in Bela-Bašelj. Del niso uspeli dokončati le zaradi jajo o podobni obnovi cerkvice na Jakobu ali pa gradnji prizidka k gasilskemu domu, asfaltiranju okrog doma ali pa odseka ceste v Tupaličah, javni razs; vetljavi v Mačah, na Možjanci in v Novi vasi in še nekaterih drugih akcijah, o čemer pa se bodo pogovorili na zborih kra- g Uroš Premru, predsednik KS V krajevni skupnosti, kjer sicer, kot sta povedala predsednik KS Uroš Premru in predsednik gospodarske komisije Jože Zor-man, problemov na področju Jože Zorman, predsednik gospodarske komisije snega. Sicer pa nameravajo v Mačah urediti tudi 140 metrov ceste, ki vodi proti spodnji postaji tovorne žičnice na Ka-lišče. Za prihodnje leto razmišl- Franc Štirn, predsednik vaškega odbora Možjance janov v začetku prihodnjega leta, kjer pa bo prav gotovo tudi veliko vprašanj, kaj je z obljubljeno cesto in pločniki skozi Preddvor. • A. Žalar Ob obravnavi načrta sklada stavbnih zemljišč Neaktivne KS so velika ovira škofja Loka, 2. decembra • "Ali sploh lahko nelegitimna vodstva krajevnih skupnosti sodelujejo pri pripravah občinskih planov za prihodnje leto," so se vprašali na zadnji seji škofjeloške občinske vlade in sklenili, da položaj v treh škofjeloških krajevnih skupnostih vzamejo v svoje roke. Čeprav član izvršnega sveta odgovoren za krajevne skupnosti inž. Franc Rupar s svojim poročilom o stanju v treh KS Škofje Loke: Kamnitnik, Mesto in Trata, že tretjo sejo po osmih urah razprav "ni prišel na vrsto", pa je z opozorilom na stanje v KS Kamnitnik po zadnji seji skupščine te KS ter ob dejstvu, da je predsednica KS Mesto tudi odstopila in organi te skupnosti ne delujejo, le uspel postaviti pod vprašaj načrt Sklada stavbnih zemljišč, ki naj bi bil usklajevan s takimi KS. Ko je namreč izvršni svet obravnaval mnenje k programu in finančnemu načrtu tega sklada, je bila na predloženi predlog dana vrsta pripomb, zlasti na* ob načrtih za vlaganja v zemljišča za stanovanjsko izgradnjo v Skofji Loki, kjer gre KRATKE GORENJSKE Nova oprema Kranj - V domu Društva upokojencev v Kranju so nabavili novo opremo za gostinske prostore. Poskrbeli so tudi za lepši zunanji izgled, saj so učenci Gradbene šole z učiteljem prepleskah' pročelje doma. Poslej pa bodo v domu imeli tudi točeno pivo. In seveda bodo še naprej na programu tudi razne prireditve in izleti. Eden takšnih je bil tudi ob letošnjem martinovanju, ko so se podali z dvema avtobusoma na izlet oziroma martinovanje na Štajersko in pri Krškem proslavljali v gostišču Tri lučke • (ip) Ocenjevanja in priznanja Kranj - Pred nedavnim je komisija občinske gasilske zveze Kranj končala z ocenjevanjem dela gasilskih društev v občini. Med najbolj uspešnimi je tokrat Industrijsko gasilsko društvo Sava Kranj, ki je zbralo po oceni komisije kar dva tisoč točk. Za opravljeno delo pa ne nazadnje zasluži pohvalo tudi občinska komisija. * (ip) Osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Javna razgrnitev do 18. decembra za znano dilemo, ali naj bo to na Pšenem hribu ali na Kam-nitniku. Po nmneju izvršnega sveta naj se denar v prihodnjem letu nameni za izdelavo strokovnih osnov, nedorečeno pa ostaja vprašanje kdaj začeti s pridobivanjem zemljišč, saj priprava in sprejem prostorskih načrtov seveda bistveno vpliva na ceno. Različne ocene je doživelo tudi letošnje urejevanje Stare ceste in načrti za nadaljevanju v prihodnjem letu, vključno z urejevanjem parkirišč za škofjeloški Zdravstveni dom. Tudi v prihodnjem letu naj bi skoraj tretjino denarja v Skofji Loki namenili za napeljavo plina, eden večjih projektov, ki je v načrtu za leto 1994, pa je urejevanje kanalizacije (meteorne in fekalne) v Pušta-lu. Niso pa pripombe na program v Skofji Loki edine, ki jih je obravnaval izvršni svet, zelo zaskrbljujoče je stanje s kanalizacijo tudi v drugih delih občine. Tako se menili, da f" bilo nujno začeti z izgradnjo kanalizacije tudi v Selcih m Sorici. Vendar je položaj i Selcih podoben kot v Skofji Loki: predsednik sveta KS jc obvestil izvršni svet, da zaradi odnosa občinske vlade do te KS odstopa (vzrok so prevozi otrok v šolo), če pa ni aktivnosti v sami KS, zahtevnih načrtov ni. mogoče uresničevati. Sklenil} so, da s pogovori s predstavniki neaktivnih KS poskušajo polo: žaj urediti, v Skofji Loki pa tudi poskrbeti za postopke, ki bodo organom in funkcionarjem M omogočali legitimnost. • 1 Žargi Tržič, 1. decembra - Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Tržič so sprejeli že na korespondenčni seji 17. novembra 1993. Z vsebino dokumenta pa se je tržiška vlada Eodrobneje seznanila med tor-ovim zasedanjem. Vzrok za tako naglico je predvsem v časovni stiski, ker želijo po končani javni razpravi uvrstiti osnutek odloka na decembrsko zasedanje skupščine, dokument pa na bi sprejeli na januarski seji. Gre namreč za to, da brez njega ne bodo imeli zakonske podlage za izdajo lokacijskih dovoljenj. Odlok, ki vsebuje, poleg besedila, grafični del, je splošen predpis za urejanje prostora. Z njim bodo zaenkrat odpravili predvsem manjša odstopanja od sedanje- ga plana, v prihodnjem letu pa bodo vanj vnesli tudi večje nepravilnosti, ki so jih odkrili s terenskimi ogledi. Obenem bodo upoštevali razne vloge krajanov za spremembe. Sestavljalci dokumenta so prvič doslej pripravili za vsa gospodinjstva v občini pregledno zloženko s pojasnili, kakšen je namen javne razgrnitve in javnih razprav. Gradivo bo do 18. decembra razgrnjeno v vseh krajevnih skupnostih in občinski stavbi v Tržiču. Javne razprave bodo v sedmih krajih med 6. in 9. decembrom. Tam bodo prebivalci lahko povedali svoje pripombe, lahko pa jih bodo vpisali v knjigo pripomb ali jih sporočili po pošti na občinski oddelek za prostor in okolje. • S. Saje Skrb za urejen kraj in okolje Lesce - Ena od stalnih programskih nalog v krajevni skupnosti Lesce je tudi skrb za urejen kraj in okolje. Predvsem, kot je med nedavnim obiskom poudaril Andrej Čufer, ki v svetu KS skrbi za tako imenovano gospodarsko infrastrukturo v krajevni skupnosti, bi radi uredili vaško oziroma krajevno jedro. Zato iih na primer tale na pol podrt pomožni objekt (pred Družbenim centrom), ki spada k stanovanjskemu objektu, za katerega je skrbel Alpdom, Še toliko bolj moti (na sliki). Predsednik sveta KS Bernard Tonejc ob tovrstnih navlakah, ki jih je povsod, ne le v krajevni skupnosti Lesce, še kar precej, pravi, da bi morali na primer v občini razmišljati o estetskih neprometnih znakih (tablah), namesto na veliko razpravljati in se opredeljevati o ceni oziroma tovrstnih dajatvah zanje, ki naj bi bile dohodek krajevnih skupnosti. S tako zbranim denarjem, po mnenju v KS Lesce, v krajih ne bodo mogli reševati takšnih in Codobnih problemov oziroma krajevne samouprave, pač pa i država morala najprej pobrati predvsem prave davke. Nevzdržno je, da moramo, kakor vemo in znamo, sami poskrbeti za denar za tovrstne namene, pravijo v krajevni skupnosti. V Lescah so na primer na ta n ačin v skrbi za urejeno okolje sami prepleskali drogove javne razsvetljave. • A. Ž. Mladoletniki brez zaposlitve Mladi brez šol se ne zavedajo slabih možnosti u zaposli Med brezposelnimi na Gorenjskem je več kot tristo mladoletnih iskalcev zaposlitve. Zaradi mladosti in slabe strokovne usposobljenosti so njihove možnosti za zaposlitev majhne. Kranj, 1. decembra - Brezposelni mladoletniki potrebujejo mladoletnih brezposelnih, 85 od- Posebno pozornost in ukrepe pri svetovanju, ugotavljajo na stotkov, prvikrat iSče delo, le zavodu za zaposlovanje v Kranju, kajti zaradi svoje mladosti in posamezniki imajo nekaj mesece °>2ke strokovne usposobljenosti jim je težje priti do dela. Zato je delovne dobe. Jptipina za poklicno usmerjanje tega zavoda raziskala, kai se Spodbuda k aktivnemu "togaja z mladimi brezposelnimi, da bi jim na podlagi izsledkov vonnclSh/A *Qalize lažje pomagala. Radost, neizkušenost, ^izobraženost Junija je bilo med brezposelni-?« prijavljenih 322 mladoletnikov, kar je sicer le slabe tri °dstotke vseh iskalcev zaposlitve, vendar je ta skupina zar-18 omenjenih značilnosti vredna yn deležna) posebne pozornosti. Uye tretjini je med njimi fantov, ""etjina deklet, le v jeseniški °°cini je razmerje obrnjeno. To ?trokovnjaki za poklicno usmerjanje, ki proučujejo tudi osip v ^snovnih šolah, pojasnjujejo z aeJstvom, da je v osnovni šoli Pjuspešnih več fantov kot deklet, ^anj uspešni šolanja tudi ne jjadaljujejo ali pa se odločijo za ?Veletne programe, ki jih končajo ■J pred polnoletnostjo. V jeseniš-*l občini teh programov, ki bi bili Primerni za dekleta, ni, odtod 'Udi več deklet med mladoletni-P brezposelnimi. Uto dni čakajo &a zaposlitev Analiza zavoda za zaposlovanje je zajela slabi dve tretjini ^ezposelnih mladoletnikov (os-r>i se niso odzvali), med njimi je % tretjina takih, ki niso končali °spovne šole. Ti imajo tudi °ajslabše zaposlitvene možnosti. Polovica jih ima opravljeno osnovnošolsko obveznost, dobra desetina dveletne programe in le nekaj nad 4 odstotke jih je končalo triletno srednjo šolo. iskanju zaposlitve Ne Te iz vprašalnikov, tudi iz osebnih pogovorov z mladimi so strokovnjaki zavoda za zaposlovanje skušali ugotoviti, kaj se dogaja z mladoletnimi iskalci zaposlitve, kje so vzroki, da se ne izobražujejo, kako razmišljajo Možnosti za zaposlitev mladih brez šol so pičle. Kljub mladosti so nekateri že daljši čas prijavljeni in čakajo na zaposlitev. Največje število mladih čaka na delo od šest mesecev do leta, kar 40 odstotkov, 28 odstotkov tudi do dveh let in 13 odstotkov več kot dve leti. Sicer pa se čakanje na zaposlitev razlikuje od občine do občine, najdaljšo čakalno dobo imajo mladi iz kranjske občine.Večina o poklicni karieri, ali so se pripravljeni usposabljati... Okoli 45 odstotkov vprašanih bi se jih izobraževalo, bodisi redno bodisi v oddelkih za odrasle. 17 odstotkov jih šolanje odklanja, vključili pa bi se v druge vrste usposabljanja. Več kot tretjina jih odklanja tudi to in bi si želeli le zaposlitve.Vprašali so jih tudi, kakšno pomoč bi Želeli od zavo- da za zaposlovanje. Večina jih želi napotitev na delo in finančno Comoč v času brezposelnosti, radi i tudi več informacij o možnosti izobraževanja, nekateri bi se vključili tudi v učne delavnice, kako uspešno nastopati na trgu delovne sile. Povrašali so tudi po pričakovanjih staršev. Prednjačijo želje po zaposlitvi otrok in želje po rednem šolanju. Od ljudi se danes pričakuje, da bodo pri iskanju zaposlitve tudi sami bolj aktivni. Kaj so mladoletni brezposelni doslej storili, da bi prišli do dela? Zelo malo jih piše ponudbe za delovna mesta, nekaj več jih osebno išče zaposlitev, nekateri pišejo vloge kar na slepo (ne kot odgovor na razpis). Nekateri delajo po pogodbi in pričakujejo, da bodo sčasoma sprejeti v redno delovno razmerje. Nekateri delajo doma, v gospodinsjtvu, obrti ali podjetju. Dobra tretjina pa jih za svojo zaposlitev ni storila ničesar. Eden od ciljev omenjenih pogovorov je bil tudi spodbuditi mlade k aktivnejšemu reševanju njihovega problema. Veliko mladih, ki se ne želijo šolati ali usposabljati, se Eremalo zaveda slabih možnosti, i jih imajo na trgu delovne sile. Tudi se dovolj ne zavedajo, da bodo morah več sami storiti za pridobitev dela, ne pa se zanašati na starše, ustanove, družbo. Strokovnjaki ob tem ugotavljajo, da je ravno zaradi odnosa mladih ljudi do teh vprašanj treba z njimi več delati in jim svetovati, kaj morajo za zaposlitev storiti sami in kaj lahko storijo drugi. * D.Ž., foto: G. Šinik Delovno srečanje Sončkovega kluba °b svetovnem dnevu AIDSa I Kranj, 3. decembra - Sredi letošnjega aprila je bil na pobudo Oboldl Zd AIDSOIU - Vrfl ledene gOTC >veze društev za cerebralno paralizo Slovenije osnovan Sončkov ,. ___„A____________j_____,__________* Jwjb, novo društvo, li !nvalidskega varstva, vključilo že mnogo k v'torek, 7. decembra, se bo Sončkov klub ob 18. uri sestal na » E3ffl2?iS?W- ^ Šlbvennf je doslej za AlDSom, Srnarjetni gori. Pretresli bodo dosedanje delo in razmislili, kako zboIe,° 30 lJudi' 20 J«1 Je ■» ™°' umrlih za aidsom v svetu naše številke niso videti zaskrbljujoče, lahko pa so, kot pravijo slovenski zdravstveni strokovnjaki, le "vrh ledene gore". Zato tudi za nas velja sporočilo ali bolje ^•"gacm. uueiezenci lumovega srečanja si oouo uro pi« petkom ogledali tudi bivalno skupnost mladih invalidov branju. • D. Ž. Društvo Vita Razvoj, ustavljen zaradi trenutka nepazljivosti 'rnarjetni gori. Pretresli bodo dosedanje delo m Japrej. Z novimi pravnimi možnostmi namreč načrtujejo da bo Zanesljivih podatkov o številu jruštvo preraslo v fondacijo. Ta bo za razliko od drugih fondacij okuženih ni, strokovnjaki govor-ae le pomagala zbirati finančna sredstva za podporo konkretnim jj0 Q nekaj sto ljudeh. Zagotovo Projektom za varstvo, usposabljanje in zaposlovanje ter samos- pa ;e za AJT)SOM v Sloveniji |°Jno bivanje oseb s cerebralno paralizo in poškodbo glave, zbolelo 30 ljudi, vsaj toliko lemveč predvsem prispevala k spreminjanju odnosa javnosti do bolnikov je registriral Inštitut , °trok in mladostnikov, ki so zaradi svoje razvojne motnje za varovanje zdravja Slovenije, svarilo Svetovne zdravstvene ^gačni. Udeleženci torkovega srečanja si bodo uro pred 20 bolnikov je že umrlo. V organizacije "AIDS grozi, kaj primerjavi z zastrašujočimi po- še čakamo", ki je geslo letošnje-datki o okuženih, obolelih in ga dneva boja proti aidsu. V Sloveniji smo veliko storili na področju zdravstva, informiranja m svetovanja rizičnim skupinam, o drugih vidikih tega pojava pa še premalo razmišljamo. Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu aid-sa je glavnina delovanja usmerjena k prosvetljevanju ljudi o varovanju pred to boleznijo, zlasti o varni spolnosti. Nič več namreč ne veha, da za aidsom lahko zbolijo le ljudje iz tako imenovanih rizičnih skupin, temveč se to zlo nezadržno širi. Strokovnjaki svarijo pred nevarnostjo okužene narkomanske igle in opozarjajo na uporabo kondoma pri spolnih odnosih. Pri transfuziji krvi smo pri nas po besedah strokovnjakov z zavoda za transfuzijo krvi varni pred aidsom, saj odvzeto kri testirajo z najsodobnejšimi prijemi. Od leta 1986, odkar testirajo kri tudi na virus HIV, so testirali blizu 800 tisoč doz krvi, pri tem pa odkrili deset primerov okužbe. Lani se je med obolelimi za aidsom pojavil tudi prvi otrok. Sporočilo svetovnega dneva aidsa nas tudi letos prebuja k varovanju zdravja in humanizaciji medsebojnih odnosov, tudi do obolelih in okuženih, ki živijo med nami. Prosvetlje-vanje o varovanju pred aidsom pa se zdaj iz Ljubljane seli tudi • D. Z. Kranj, 2. decembra - V Sloveniji veliko otrok umre v prometnih nesrečah, mnogi Preživeli pa ostanejo hudo prizadeti za vse življenje. Starši teh otrok so zaradi specifičnih težav lani osnovali društvo Vita, za pomoč pri nezgodni poškodbi možganov. Prihodnjo soboto, 11. decembra, se bo društvo v Ljubljani sestalo na občnem zboru, skoraj vsi, ki so preživeli hudo možgansko poškodbo, imajo poleg organskih težav znatne trajne posledice, ki se kažejo v posameznih psiholoških funkcijah, ki jih ljudje ne Poznajo dobro in tudi ne sprejmejo, pojasnju- ^ta naravo teh poškodb psihologinji Mara ostnik in Vera Slodnjak. Ti otroci ostanejo Po opravljeni intenzivni negi in rehabilitaciji, niso ravno hudo fizično prizadeti, prepuščeni sebi in staršem. Večina jih namreč ni ?Posobna za samostojno življenje. Čeprav se ^Šolajo in usposobijo za poklic, pa pri delu paradi narave svoje poškodbe ne morejo konkurirati zdravim vrstnikom, ostanejo brez zaposlitve in brez možnosti za varno starost. Edina možnost, ki jim jo nudi družba, je delo med duševno prizadetimi, čeprav so nekateri teh mladih ljudi celo nadpovprečno inteligentni. Starši prizadetih zaradi poškodbe možganov Eo nesreči so se odločili osnovati društvo Vita, er v podobnih društvih (za cerebralno paralizo ah v društvu za duševno prizadete) ni zajeta posebnost njihove problematike. Slednja terja na povsem specifična področja usmerjeno dejavnost, kot so odškodninski zahtevki in prometna varnost. Na to nas je opozorila tudi članica izvršnega odbora društva Vita Ana Kovačevičiz Kranja, mati 23-letnega Marjana. Sodni postopek ob njegovem primeru teče že 14 let, mladenič pa je materialno povsem odvisen od staršev. In še eno razliko navajajo starši, ki so ustanovili društvo Vita: otroci so se do nezgode normalno razvijali in pričakovati ie bilo uspešno življenjsko pot. Potem pa je bil njihov razvoj zaradi trenutka nepazljivosti ustavljen in za dolgo vrnjen na sam začetek. Otroci pa se spominjajo, kaj so bili in kaj so imeli. Vedo, koj jim je bilo kruto odvzeto. • >D. Z. Žlebir na lokalno raven. 40 let krvodajalstva Vsak deseti Ločan je krvodajalec Škofja Loka, 3. decembra - Slovensko krvodajalstvo letos slavi 40 let. Leta 1953 je bil prvikrat organiziran odvzem krvi na terenu, predtem je Zavod za transfuzijo nekajkratletno vabil krvodajalce k odvzemu. V škofjeloški občini, Id z desetino krvodajalcev na število krvodajalcev sodi v slovenski vrh, bodo jubilej počastili danes. Na prireditvi ob 17. uri v hotelu Transturist bodo večkratnim krvodajalcem podelili priznanja, deležno pa jih bo tudi devet aktivistov m osem ustanov za humanost in dolgoletno delo pri razvijanju krvodajalstva v občini. Do leta 1953 so krvodajalci dobivali denarne nagrade in živilske nakaznice, k odvzemu krvi pa so jih klicali tri do štirikrat letno. Krvi je vedno primanjkovalo, bolniki so tudi po več mesecev čakali na operacije, svojci bolnikov so sami iskali krvodajalce in jih vodili na odvzem krvi. Zavod za transfuzijo te zato zaprosil Rdeči križ Slovenije za pomoč pri zbiranju krvodajalcev in leta 1953 je bila organizirana prva krvodajalska akcija. V škofjeloški občini so krvodajalce najprej zbirali aktivisti Rdčega križa "na terenu", v letih 1957 in 1958 pa tudi v S>djetjih. V teh letih so največ krvodajalcev dala podjetja orenjska predilnica, Jelovica, LTH, Kroj, Gradiš, Termika. Škofjeloški Rdeči križ navaja vrsto imen, zaslužnih za razvoj krvodajalstva v občini, od zdravnikov do aktivistov RK na terenu in varnostnih tehnikov in kadrovskih služb v podjetjih. Tudi takratna SZDL in sindikat sta pomagala pn krvodajalstvu. Ko je bila leta 1953 organizirana prva krvodajalska akcija, je imela škofjeloška občina 62 krvodajalcev. Leta 1958 jih je bilo 272, leta 1963, ko sta se škofjeloški občini pridružila Gorenja vas in Železniki, že 1650. Ko so se leta 1970 občini pridružile še Žiri, je kri darovalo že 1895 ljudi. Ob 20-letnici so imeli že 2693 krvodajalcev, ob 25-letnici več kot tri tisoč, kar pomeni, da je krvodajalec že skoraj vsak deseti prebivalec občine. Zadnja leta pripravijo dve krvodajalski akciji letno. Največji odziv beležijo v letu 1990, ko je kri darovalo kar 4072 ljudi, dobra desetina vseh Ločanov. Manj pohvalno je bilo lani, ko se je krvodajalskih akcij udeležilo le 2950 ljudi ah sedem odstotkov vseh občanov. • D. Ž. Miklavžev večer za prizadete otroke Ljubljana, 3. decembra - Rotarv klub Ljubljana in TV Slovenija pripravljata oddajo Miklavžev večer, ki bo na sporedu v nedeljo, S. decembra, ob osmih zvečer na prvem televizijskem programa. Izkupiček oddale, ki bo trajala dve uri in pol in je zasnovana kot dobrodelna akcija, je namenjen prizadetim otrokom. Vmes bo potekala tudi avkcija darovanih likovnih del. "Zgradili smo deželo, ki je prirejena potrebam in sposobnostim neprizadete večine, kot da ne bi hoteli Vedeti, da med nami živi več deset tisoč ljudi, ki so drugačni, vendar del vseh nas. Njim, in morda še bolj nam, je namenjena oddaja Miklavžev večer..." so zapisali ustvarjalci oddaje. Organizatorji zatrjujejo, da bo to eden najkakovostnejši! glasbenih dogodkov v zadnjem času. Sodelovali bodo namreč vrhunski domači in tuji umetniki, izvajalci glasbenega in igranega programa. Vsi so se odrekli honorarjem, tako tisti, ki jih bomo gledali v oddaji, in oni iz zakulisja. Med oddajo bo v živo prek telefona potekala tudi avkcija umetniških likovnih del, ki so si jih morebitni kupci lahko ogledali na razstavi v ljubljanski Belinki. Denar, zbran od prodaje, bo tudi namenjen nakupu potrebnih pripomočkov. Med oddajo bodo razdelili darila posameznih donatorjev; več osebnih računalnikov, knjig, igrač, slikanic, prenosnih telefonov, računalnikov, računalniške opreme za prizadete, slaščice, ki jih bo Miklavž razdelil v studiu, pa psa, konja, vozilo, televizor, videorekorder in Še vrsto drugih daril Organizatorji pričakujejo, da bodo na ta način zbrali prek sto tisoč nemških mark. Med oddajo ne bo mogoče nakazovati prostovoljnih Erispevkov, pač pa to lahko darovalci storijo že prej na umanitarni račun Rotarv kluba Ljubljana, številka 50100-620-1010115-1681176, s pripisom za Miklavžev večer, * D. Z. Jutri na izlet z rejniškimi družinami Za Miklavža v Topolšico Kranj, 3. decembra - Vse poletje smo na časopisnih straneh objavljali reportažne zapise o rejniških družinah, ki so se odzvale našemu povabilu k sodelovanju. Nagradili jih bomo z izletom v Topolšico. Tudi rejenci se ta konec tedna veselijo Miklavža. Naše Miklavževo darilo zanje pa je nagradni izlet. Jutri, 4. decembra, jih bomo z njihovimi krušnimi starši vred odpeljali na obljubljeni izlet v Topolšico. Pridružili se nam bodo Bekejevi iz Kranja, Debeljakovi iz Podbrezij, Jančarjevi iz Kranja, Mlakarjevi iz Hraš pri Smledniku, Razingerjevi s Planine pod Golico, Rozmanovi iz Kranja, Minka Murnik z rejenci iz Velesovega, Marija Kodrič, znamenita mama Mici, ki je vzredila stotnijo rejencev, Bevkovi iz Davče, Porovnetovi iz Poženika. Le Marija Krmelj z Jesenic se žal ne more udeležiti našega izleta. Povabili smo tudi Francko Ban, socialno delavko iz Kranja, ki se že dolga leta strokovno ukvarja z rejništvom, pridružila pa se nam bo še ena rejniška družina, ki je v naši akciji še nismo predstavili. Vsi skupaj še enkrat prisrčno vabljeni na jutrišnji izlet. Obljubljamo vam prijetno doživetje! • D. Ž. 30 let kranjske trgovske šole Kranj, 3. decembra - Srednja trgovska šola iz Kranja te dni praznuje 30 let delovanja v sedanji stavbi na Hujah. Ob tej priložnosti prireja drevi ob 17. uri srečanje sodelavcev. Ob slovesnem trenutku so izdali tudi brošuro, ki je segla v Ereteklost trgovske šole, sofinancirala pa so jo nekatera ranjska podjetja. Ob obletnici bodo nedvomno prispevali tudi nekaj kritičnih besed o utesnjenosti v tri desetletja starem šolskem poslopju in o dosslej neuspešnem trkanju na vsa vrata, tudi ministrova. • D. Z. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Stalne zbirke Gorenjskega muzeja v Mestni hiši so od 1. decembra dalje odprte samo ob sobotah med 10. in 12. uro.V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj. V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri.V razstavišču delavskega doma Javornik-Koroška Bela razstavlja Boris Berginc slike na temo Živalski svet. V bistroju Želva so na ogled barvne fotografije Franca Urbanije. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja risbe Janez Mohorič. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Martin Bizjak. RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše je odprta tradicionalna novoletna likovna razstava. V galeriji Pasaža je na ogled 1. del društvene razstave črno-belih fotografij fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike na papir akademska slikarka Jelka Flis.\ okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava voščilnic, ki so jih na ekološkem papirju izdelali učenci OŠ Ivan Grohar. Zbirke Loškega muzejaso v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Fara je na ogled prodajna razstava starinskega pohištva, TRŽIČ - V prostorih A banke razstavljata izdelke domače obrti Jernej in Matej Kosmač.V Jožefovi dvorani razstavljata akad. kipar Cene Rlonlkar in slikar Vinko Hlebš. KAMNIK - V galeriji Veronika razstavljajo fotografije člani Foto kino kluba Mavrica iz Radomelj. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili komedijo Rayja Coonev-)&Zbeli odiene - za izven in konto.. Komedijo bodo za izven in konto ponovili spet v četrtek, 9. novembra, ob 19.30. KRANJ: KONCERT - V dvorani kranjske Gimnazije bo jutri, v soboto, ob 19. uri koncert APZ France Prešeren Kranj pod vodstvom Damjana Močnika. Pevci bodo predstavili glasbeni program - od slovenskih ljudskih do Beatlesov. Na prireditvi bodo sodelovali še: Trio kljunastih flavt, duo David Končan, pianino, in Andrej Rupar, klarinet, in recitatorji. VRBA: PROSLAVA - V Prešernovi rojstni hiši bo danes, v petek, ob 18. uri spominska proslava ob pesnikovi obletnici rojstva. Nastopila bo glasbena skupina Duma. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli tradicionalno novoletno prodajo likovnih del. Na otvoritvi bo pel pevski zbor A.T Linhart pod vodstvom Jureta Dobravca. BOH. BISTRICA: IGRA - V Zdravstvenem domu v Boh. Bistrici bo danes, v petek, ob 16. uri v okviru Ravnikovih dnevov dramska skupina Društva Jarina uprizorila Komisijo za samomore Ervina Fritza. Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Boh. Bistrici 1. letni koncert zbora Anton in Janko Ravnik, 2. letni koncert istega zbora pa bo v nedeljo, 5. decembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Marjete na Jereki. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V kapeli Puštalskega gradu bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Borisa Lavriča ob ustvarjalčevi 30- letnici likovnega ustvarjanja in ob življenjskem jubileju. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole, citrar Rado Kokalj, program bo povezoval Jože Logar. Avtorja bo predstavil dr. Cene Avguštin. JESENICE: MATINEJA - V Lutkovnem gledališču GM na Hrušici bo jutri, v soboto, ob 19. uri stota jubilejna predstava Butalski policaj, Cefizelj in pek Frana Milčinskega. V nedeljo, 5. decembra, ob 10. uri bo v Gledališču Tone Čufar Vaša naša matineja. Otroke bo pozdravil Dedek z novo uganko in nagradil najboljše risbice. Na sporedu bo tudi lutkovna igrica Ježek in hruška. Po predstavi se bo oglasil tudi Miklavž s spremstvom. PLANINSKA FOTOGRAFIJA Jesenice - Osnovna šola Koroška Bela in Foto klub "Andrej Prešem" Jesenice sta pripravila razstavo planinske fotografije Franca Sluge, fotoamaterja prve stopnje in člana foto kluba "Andrej Prešern". Z razstavo in kulturnim programom so se spomnili 100-letnice slovenske planinske organizacije. Franc Sluga se odlikuje po izjemni kreativnosti in pestri izraznosti z veliko umetniško ambicijo. Njegovo motivno področje sega od industrijskega, zlasti železarskega okolja, športnega dogajanja do krajine z njenimi posebnostmi. Kvalitetno obvlada tudi barvno fotografijo. Njegove fotografije so večinoma grobozrnate, lowkey fotografije z dramatično-liričnim prizvokom in osebnostno doživete. Na fotografijah se občuti težnja po osebni izpovedi in estetski popolnosti, kar doseže tudi z izločanjem vseh motečih in zanj nebistvenih elementov. Ob srečanju z njegovimi planinskimi fotografijami začutimo, da hoja v gore tudi njemu kakor mnogim izmed nas nudi čas za poglobljeno razmišljanje in doživljanje radosti v svetu neskončne lepote narave. Franc Sluga je s svojimi posnetki sodeloval pri oblikovanju knjig, monografij, koledarjev, prospektov in gramofonskih plošč, s svojimi fotografijami pa se je predstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini in prejel številna odlikovanja in nagrade. • Lojze Kerštan LIKOVNIKI V TINJAH Trnje - V Tinjah na Koroškem je bil v začetku tega tedna dobrodelni koncert za obnovo tamkajšnjega katoliškega doma prosvete. Nastopil je slovenski virtuoz na violini Rok Klopčič, pri klavirju gaje spremljala Sanja Kranželič. Pred koncertom so odprli razstavo likovnih del članov likovne sekcije VIR Kulturno umetniškega društva Radovljica. Na otvoritvi so v glasbenem programu nastopile članioce Ženskega pevskega zbora Javornik-Koroška Bela. • J. Rabič Razstava "Stara Sava včeraj, danes, jutri" BODOČI MUZEJ NA PROSTEM Jesenice - Od prve ideje o Stari Savi kot muzeju na prostem je minilo že trideset let. Približno toliko časa ali celo nekaj let manj je bilo potrebno, da je načrt o revitalizaciji Stare Save s preostanki objektov fužinarstva in železarstva in vsem drugim, kar sodi zraven, začel sredi Jesenic dobivati ne le podporo, pač pa tudi že določnejše oblike. Kako je zorela misel, da Jesenice potrebujejo muzejsko parkovni kompleks in kakšni so načrti, nazorno kaze razstava, ki jo je v začetku tedna v Ruardovi graščini pripravil Muzej Jesenice in na otvoritev med drugimi povabil tudi nekdanje stanovalce Ruardove graščine. Na otvoritvi je govoril tudi Jože Osterman, državni sekretar v ministrstvu za kulturo, sledil pa je še krajši kulturni program. Razstava z obetavnim naslovom Stara Sava včeraj, danes, jutri prav gotovo ni po naključju postavljena v opuščenem in dobesedno razpadajočem krilu Ruardove graščine, v katerem ima (že pred leti obnovljene) prostore tudi komaj leto dni star Muzej Jesenice, prej pa so to bili prostori Tehniškega muzeja Železarne Jesenice. Odpadajoči omet, razpokani stropi, majavi zidovi, na katere so postavili razstavno gradivo - dokumente, fotografije - so v bistvu prispodoba celotnega kompleksa Stare Save, propadanja njegovih objektov tudi zaradi širjenja Železarne, saj ni ravno veliko ljudi mislilo na ohranitev fužine kot zgodovinskega spomina na začetke in razvoj vsekakor najpomembnejše gospodarske panoge v Zgorn-jesavski dolini. Muzej je sicer v Ruardovi graščini nastal leta 1954 in dobil železarsko zbirko. Vendar takrat še niso bili časi, da bi bila lahko sprejeta ideja o muzeju na prostem, s katero bi poleg graščine ohranili tudi cerkev, kasarno, vig-enjc, plavž s fužinarskimi obrati in adjustažo jekla. Naslednja desetletja temu prav tako niso bila naklonjena. za delavce, bi se naselil arhiv in konservatorska delavnica, pro-stor pa bi izkoristili tudi za muzejsko predstavitev delavskega stanovanja iz 19. stoletja Cerkev bi bila poleg svoje sakralne funkcije primerna tudi za glasbene in galerijske prireditve. Ob ostalih obnovljenih stavbah, mlinu, železars; kih obratih, ob prometni povezavi z mestom bi muzejsko parkovni kompleks sčasoma lahko postal izjemen muzej na prostem zanimiv tako za obis; kovalce od drugod, z zelenimi parkovnimi površinami pa seveda tudi prostor za sprostitev prebivalcev Jesenic. Razstava, ki bo na ogled do V starem delu Ruardove graščine se ob razstavi "Staru Sava konca februarja 1994, je raz-včeraj, danes, jutri" dodali še nekaj eksponatov iz depojev deljena na tri sestavne dele, k1 Muzeja Jesenice. "Ko so v poznih sedemsede-tih letih podrli še zadnje stanovanjske hiše na Stari Savi in prostor zaprli s tovarniško ograjo, je bilo dokončno uničeno fužinsko naselje, ki je dolga stoletja kljubovalo času," je zapisala Nataša Koko-šinek, kustosinja in skupaj s Silvestrom Mirtičem tudi avtorica tokratne razstave. zdaj že nekaj let ne propada več. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj nam- kompleks Stare Save pre' dstavljajo muzejsko, urbanistično in spomeniško varstveno. Prvi del razstave je namenjen predstavitvi fuzi' narske tradicije od začetkov Razstava v Mestni hiši BIENALE MESTA KRANJA 1993 Kranj - V galeriji Mestne hiše in v Mali galeriji bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo Bienale mesta Kranja 1993, ki jo je v počastitev obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna pripravilo Likovno društvo Kranj. V kulturnem programu sodelujejo učend Glasbene šole Kranj, razstavo pa bo odprl Peter Orehar, predsednik IS SO Kranj. dobivajo "trdnejši" videz ali pa notranjost, kar vse naj bi preprečilo nadaljnje propadanje. Seveda takšna postopna konzervacija in obnova Tisto, kar je sicer ušlo zobu poteka po programskih izho-časa in hitri industrializaciji, diščih sprejetih za to območje. Jeseniška občina je namreč že pred časom poskrbela za potrebne dokumente, kot je ureditveni načrt Stare Save, s katerim se med drugim načrtuje poleg urejanja zemljišča tudi namembnost ohranjenih in obnovljenih stavb. V dosedanjem muzeju bi ostale posodobljene in razširjene železarska in paleontološka ter mineraloška zbirka. V obnovljeno kasarno, nekdanja stanovanja reč že od 1986 postopoma pred več kot 350 leti pa vse nekateri objekti na Stan Savi do 20. stoletja. Ob tem pa ie Prireditev, ki jo v Kranju pripravljajo prvikrat in letos nosi naslov Med izvirnim in aktualnim, bo predstavila celo vrsto zanimivih gorenjskih in tudi slovenskih likovnih ustvarjalcev. Žirija v sestavi Aleksander Bassin, Damir Globočnik, dr. Milče£ Komelj, dr. Ivan Sedej in mag. Marijan Tršar je povabila na razstavo trinajst avtorjev, od tega jih je sedem izbrala žirija, Aleksander Bassin pa je kot selektor izbral še druge slovenske likovne ustvarjalce. Na bienalu razstavljajo: Klementina Golija, Henrik Marchel, Mira Narobe, Marko Tušek, Vinko Tušek, Franc Vozel in Cveto Zlate - kot gorenjski sodelujoči, poleg njih pa še Jože Marinč, Jože Denko, Milan Pecan, Mojca Smerdu, Andrej Trobentar in Klavdij Tutta. Na bienalu bodo podelili tudi nagrade: Grand prix Bienala mesta Kranja, drugo in tretjo nagrado Bienala mesta Kranja, nagrado za gorenjskega avtorja in priznanje strokovne žirije. Razstavo spremlja tudi razkošen barvni katalog. V okviru bienala je bila sinoči v galeriji Grafit v Tavčarjevi ulici 18 odprta razstava akademskega slikarja Andreja Trobentarja, ki sicer razstavlja tudi na razstavi Bienale mesta Kranja. • L.M. seveda nastajalo tudi naselje Stara Sava z graščino, cerkvijo« kasarno in drugimi stanovanjskimi objekti. Stanje naselja v 19. stoletju je predstavljeno } analizo franciscejskega stabilnega katastrskega operata * leta 1826 in reambulance leta 1868, predstavljena pa je tudi podoba naselja v 20-stoletju. Drugi, urbanistični del razstave je pripravil arh-Milan Polak. Tretji del razstave poudarja spomeniško varstveno delo, pripravila pa sta ga konservator etnolog Vladimif Knific in Tadej Brate, samostojni svetovalec za tehniško dediščino. • Lea Mencinger foto: Janez Pelko Pravkar izšlo TRIDESET TISOČ OBISKOVALCEV Kranj -V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, znova ponovili komedijo Rayja Coonevja Zbeži od žene. Ponovitev uspešnice seveda sama po sebi ne bi bila nič posebnega, saj komedijo ponavljajo zdaj že drugo sezono. Nocojšnja ponovitev nosi številko 110. Ob koncu minule sezone so v Prešernovem gledališču nagradili dvajsettisočega obiskovalce te predstave, nocoj pa bodo našteli že tridesettisočega. Ker je jubilej ravno ob Prešernovi obletnici rojstva, bo temu obiskovalcu direktor Milan Marinič izročil knjižno darilo - faksimile Prešernovih Poezij. Nagradili pa bodo ob tem še dva gledalca. Zanimanje za komedijo Zbeži od žene se v novi sezoni prav nič ne manjša. Za tri decembrske ponovitve (za izven) so minulo soboto vstopnice razprodali v eni uri. Povpraševanje med kranjskim občinstvom, vabil za gostovanja pa je že zdaj toliko, da bi predstavo takoj lahko ponovili dvajsetkrat. Pa brez skrbi. Že januarja bodo komedijo znova ponavljali. • L. M. PESNJENJE V VOJNI Dr. Marija Stanonik: "Pozdravljeno trpljenje..." (Poezija kofl' teksta I) in "Na tleh leže slovenstva stebn stari..." (Poezija konteksta H), Borec, revija za zgodovino, literaturo in antrop0' logijo, letnik 1993, štev. 5-10. ..." V množičnem slovenskem pesnjenju med drugo svetovn0 vojno je ohranjena najbolj človeška preteklost. V njem Je nakopičena zgodovina, kakor so jo doživljali njegovi avtorji kpj posamezniki. To je slovenska Iliada." Tako je dr. Marija Stanom* napovedala objavo svojega najnovejšega dela, ki je v dveh dem1 izšlo v reviji Borec: "Pozdravljeno trpljenje..." (Poezija kontekst3 I) in "Na tleh leže slovenstva stari..." (Poezija konteksta D)" Urednica obeh delov besedila je bila Milena Štrainar. V prvejn delu je avtorica predstavila 128 poetov (od Mateja Bora in drug1" visokih poetov do avtentičnih ljudskih ustvarjalcev in ustvarjalk)? izpovedmi o tem, zakaj in kako so ustvarjali. Izpovedi nosijo v sef bolečino in upanje, obtožbo in sočutje, predvsem povezano * vojnimi stiskami. . V drugem delu besedila je Marija Stanonik v dvajsetih študij*' večplastno predstavila poezijo konteksta od razvoja raziska doma in po svetu do izhodišč za nadaljnje delo. V delu, ki ga r avtorica zbirala dvajset let, ugotavlja, da se je "soočila spoznanjem in doživetjem, kako krhko, ubogo, nebogljeno biti je človek." Pri tem je niso vodili nobeni predsodki, šlo ji J "predvsem za človeka brez nalepk, še najmanj političnih." To etično velikopoteznost je avtorica nadgradila z izredni^ trudom pri pregledu virov in z lucidno analitsko pozornostjo. Zaf~ srečamo širok krog junakov. Nastopajo tigrovci, partizani !jj pripadniki partizanskega gibanja, taboriščniki v nacističnih Jv fašističnih taboriščih, izgnanci v Srbijo in Nemčijo, slovens^ mobiliziranci v nacističnih in fašistični armadi. Marija Stanonik J zastavila svojo besedo tudi za "drugo stran". Gre za "opomin p?c' da Je treba sprejeti v strokovno obzorje celotno pesemsko gradiv narodnega občestva in izpeljati diferenciacijo med njim bre* vnaprejšnjih ideoloških kriterijev, če k temu pač ne navaja gradiv samo." . V analitskem delu je spraševanje in primerjanje kolikor se d univerzalno: od Slovaške do Kitajske, od neuvrščenih do Cipra,0 ladjedelnice Lenin do Janeza Janše, od kralja Matjaža do bratstv in enotnosti, od svetih bratov Cirila do Metoda do ženskega lik3' od Franceta Prešerna do Toneta Pipana, od motiva delavca 1 kmeta do krščanske motivike in izpovedi vere slovenskih ta^ce„ Najnovejše delo dr. Stanonikove s svojo neposrednostjo ' izzivalnostjo ponuja bralcu možnost, da opredeli svoj odnos 0 velikih vprašanje naše preteklosti in sodobnosti. • Jože Dežm** GOSPODARSTVO UREJA: M ARU A VOLČJAK Izgube slovenskih železarn ob polletju predstavljale 4,5 odstotka slovenskih Neenotnost celo večji problem kot denar Študija Phare predlaga združitev štorskega in ravenskega dolgega programa, posameznim družbam pa naj bi s koncema vrnili prodaj in trženje. Ljubljana, 1. decembra - Vodstvo koncema Slovenske železarne je na tiskovni konferenci predstavilo Studijo tehnološke in tržne sanacije slovenskih železarn, ki so jo v okviru programa Phare ■zdelan strokovnjaki francoske družbe Sofres-Conseil, ki je bila izbrana na javnem razpisu. Predstavili so tudi program zmanjševanja zaposlenosti v prihodnjem letu ter spregovorili o nadaljnji sanaciji in investicijah v slovenskih železarnah ter seveda pojasnili razburjenje, Id da je študija Phare v zadnjih dneh povzročila v Francoski strokovnjaki so Studijo tehnološke sanacije slovenskih železarn naredili v manj kot treh mesecih, do januarja bodo napravili še tržno analizo. Studija podpira razbitje železarn na več družb, predlaga pa, naj jim vrnemo komercialo, kar bodo uresničili že s prihodnjih letom. Že po dveh dneh pa so ugotovili, da sodelovanja med družbami ni, da si nagajajo celo na trgu, zato so predlagali združitev dolgega programa v enem podjetju, z enim vodstvom in enim upravnim odborom, je dejal direktor za razvoj Vasilij Preše m. Zakoni o sanaciji slovenskih železarn so bili sprejeti pred letom dni, po njih so železarne dobile za 250 milijonov mark državnih obveznic, razmejenih na trideset let, kar letos predstavlja za približno 20 milijonov mark obresti. Pokrita je °Ua izguba v višini 17 milijonov mark v letu 1991, od 72 milijonov mark posojil za obratna sredstva pa so železarji letos porabili 38 milijonov mark, je Povedal dr. Andro Ocvirkdir-ektor koncerna Slovenske železarne. Po njegovih besedah so brez večjih težav uspeh ustaviti dolgi program Fiprom na Jesenicah, kjer bo ostal le ploščati program Acroni, dolgi pa na Ravnah in v Storah. Prodajo povečali za 14 odstotkov V desetih mesecih je v slovenskih železarnah obseg proizvodnje znašala 292 tisoč ton, ob koncu leta naj bi dosegli 350 tisoč ton. To je seveda veliko manj kot v preteklosti, saj so izdelali že 1 milijon ton jekla letno, vendar je cilj sanacije slovenskih železarn 300 tisoč ton kvalitetnega jekla, letos ima že 57-odstotni delež. Prodaja je v desetih mesecih znašala 280 tisoč ton, od tega 130 tisoč ton jeseniške pločevine. Prodaja je bila glede na enako lansko razdobje ob polletju večja za 7 odstotkov, v desetih mesecih pa že za 14 odstotkov. V izvoz je šlo 43 odstotkov pločevine, predvsem v Nemčijo in Italijo. Doma pa prodajo le 25 odstotkov masovnega jekla. Čista izguba znašala 2,3 milijarde tolarjev Izguba Slovenskih železarn je v devetih mesecih znaSala 5,6 milijardetolarjev, kar pomeni da je bila 19 odstotkov manjša kot lani v tem času, če odšteje- mo 3,3 milijarde tolarjev amortizacije je potemtakem čista izguba znašala 2,3 milijarde tolarjev. Železarske izgube so ob polletju predstavljale 4,5 odstotka izgub slovenskega gospodarstva. Tujci naše revalorizacije ne razumejo, zato so izgubo prikazali tudi drugače in zanimivi so podatki, da so izgube leta 1992 predstavljale 16 odstotkov prodaje, v letošnjem prvem polletju 8 odstotkov prodaje in v devetih mesecih 7 odstotkov prodaje. Se bolj zanimiv je podatek, da so v letošnjih deveth mesecih v jeseniškem Acroniju izgube predstavljale 16 odstotkov prodaje, v ravenskem Metalu 25 odstotkov in v štorskem Jeklu 54 oddstotkov. Najslabše so torej štore, največ pa so naredili na Jesenicah. Zaposlenost so v devetih mesecih zmanjšali za 860 ljudi, 66-odstotno na socialno varen način, V tem trenutku ima 817 delavcev vročene pravnomočne sklepe o prenehanju delovnega razmerja, do konca januarja se Izteče odporednirok 331 zaposlenim In do konca marca še 480 zaposlenim. Letošnje leto naj bi tako končali s 10.800 zaposlenimi, v prihodnjem letu naj bi bilo še približno tisoč novih presežnih delavcev, za kar bodo potrebovali približno išmilijonov mark. Posojila za posodobitev železarn naj bi dobili pri bankah, vendar naj bi za 58 milijonov mark posojil dobili državno garancijo. Za pokrivanje izgub do konca leta 1995 bodo potrebovali 15,42 milijarde tolarjev, za socialni program 4,2 milijarde tolarjev, za regresiranje obrestne mere 1,8 milijarde tolarjev ter za revttalizacijsko prestrukturiranje na Jesenicah in v Štorah 710 milijonov tolarjev. O tem bo seveda odločala država, vodstvo koncer pa pravi, da zaprtje železarn ne bi bilo poceni, saj bi likvidacijska vsota znašala 70 milijonov mark Komercialo bodo s koncerna vrnili družbam Francoski strokovnjaki poleg združitve Metala Ravne in Jekla Štore predlagajo, naj bi posameznim družbam s koncerna vrnili prodajo in trženje. Jeseniškemu Acroniju predlagajo precejšnje povečanje prodaje toplo in hladno valjane nerjavne pločenine predvsem na nove trge izven tvrope, 5-do 10- odstotno povečanje prodaje dinamo pločevine pa bo zahtevalo posebne tržne napore in izboljšanje kakovosti. Posodobiti bodo morali toplo valjar-no, v hladni pa je predvidena še ena proga z ustrezno opremo. Za izboljšanje kvalitete izdelkov pa je potrebna ustrezna oprema. V Acroniji pa bodo morali zmanjšati stroške in povečati produktivnost. Investicije v Acroniju v ponovno peč, merilne in kontrolne naprave v jeklarni ter v posodobitev tople valjarne bodo znašale od 18 do 22 milijonov mark. • M. Volčjak Poslovna prizadevanja v tržiški tovarni PEKO Njihov čevelj je na tujem dražji Letos so uspeli zvišati devizne prodajne cene Pekovih izdelkov za 4 odstotke. Tržič, 1. decembra - To je le eden od rezultatov, Id v zadnjih Mesecih prispevajo k izravnavi prihodkov s stroški poslovanja. velik delei pri tem imata zlasti zmanjševanje režite in organizacijske spremembe v proizvodnji. Dobre učinke si nbetajo tudi od nedavnega prehoda montaže s traku na delo v krogu v prvem montažnem oddelku. Zanj so morali kupiti 14 Huli] Jonov tolarjev vredne sušilne stroje, kar v tem času ni majhna naložba, ugotavlja v pogovoru za Gorenjski glas generalni direktor tovarne Franc Grašič. Če začneva pogovor pri kadrih, nam lahko poveste, kolikšno zmanjšanje števila Uposlenih ste dosegli letos? 'To problematiko bi razdelil na dva dela. Prvi ie povezan z našo nujno nalogo, da zmanjšamo stroške. Že lani smo ugotovili, da na 100 zaposlenih ne more biti ]feč kot 30 režijskih delavcev. Letos smo ukrepali naprej v tej 'nieri. Prve rezultate smo že dosegli, čeprav še ne zadostne. Tako smo v proizvodnem delu **eka zmajšali režijo za 113 oseb. Konec novembra smo imeli 2184 zaposlenih; v to ni zajeto 247 delavcev, ki so od 1. oktobra Zaposleni v samostojni družbi za Proizvodnjo podplatov. Skupno število 2431 delavcev je še vedno nekaj večje od načrtov. Na dru-8em, proizvodnem področju smo ^lo iskali nekaj novih delavcev, Zlasti mladih, ki bi jih priučili za delo v proizvodnji. Žal so od več jot 30 vabljenih ostaU na delu le trije." Kako ste uresničevali spremembe pri organizaciji proiz-vodnje in katere novosti ste vPeljali v tehnološki proces •zdeiave obutve? "K takim spremembam nas je godilo iskanje odgovora na vprašanje, kako narediti enako koli- čino obutve z manj delavci. Letos smo se pripravljali na organizacijsko spremembo proizvodnje s prejšnjega montažnega traku v tako imenovani "Rink-sistem", kjer se proizvod podaja iz roke v roko med delavci v krogu. To omogoča hitrejši pretok proizvodnje in manjše zaloge proizvodnje v teku, obenem pa po izkušnjah dveletne poizkusne prizvodnie tudi večjo pripravljenost za delo zaposlenih. V enem od montažnih oddelkov ie prejšnji ponedeljek steklo delo na nov način. Prepričan sem, da bomo pričakovane rezultate dosegli v mesecu dni, pozneje pa bomo ta način postopno uvedli se v drugih štirih oddelkih. Vsaj en montažni trak bomo obdržali za proizvodnjo v manjših serijah. Za to spremembo smo morah nekaj investirati, kar je bilo ob pomanjkanju denarja izjemno težko. Gre predvsem za posebne vrste sušilnic, za kar smo morali odšteti 14 milijonov tolarjev.Razmere na trgu so od nas obenem zahtevale prerazporejanje delovnega časa. Ko smo imeli naročila, je bilo treba delati več. V zadnjem času so oddelki za izdelavo zgornjih delov delali tudi ob sobotah, v prvih mesecih prihodnjega leta pa bodo doma ob petkih. Razen tega smo se odločili, da organiziramo poseben oddelek za delavce z manjšo delovno sposobnostjo. Za invalidsko delavnico, ki bo začelaz delom konec decembra, smo izbrali manj zahtevne proizvodne projjra-me, tehnologija pa je prirejena sposobnostim delavcev v njej." Ali ste na osnovi vseh prizadevanj prišli do boljših poslovnih rezultatov, in v kolikšni meri pokrivate letošnje delovne načrte? "Poleg že povedanega bi rad omenil naša prizadevanja, da bi naš izdelek prodali dražje, oziroma, da izločimo najmanj donosno proizvodnjo. Tako pri izvozu dosegamo v poprečju za 4 odstotke višjo prodajno ceno v devizah. S tem povečanjem in s splošnim varčevanjem pri raznih materialnih izdatkih smo v zadnjih mesecih s prihodki pokrivali nastale stroške. To daje določeno mero optimizma za naprej, če- prav pogoji gospodarjenja še niso bistveno boljši; pozno se je začelo razbremenjevanje gospodarstva, kar velja tudi za znižanje obrestnih mer. Če se bo to izboljšalo, pričakujemo normalnejše poslovanje. Tudi na področju plač naj bi dosegli napredek, saj sedaj zaostajamo za povprečjem gos- Eodarstva nekoliko več, kot smo ili vajeni. Že sedaj pa smo uspeli pokriti naše proizvodne kapacitete z naročili. Ker to ni bilo niti najmanj lahko, sem tega posebej vesel." Se ene pomembne naloge ste se lotili letos. Kako daleč je proces lastninjenja, ki ste se ga lotili pred meseci? ' "Izdelali smo program, ki je v rokah Agencije za lastninjenje. V njem gre za kombinacijo obveznega prenosa na sklade, interne delitve in notranjega odkupa. Prej moramo izdvojiti 20-odstot-ni delež za bivšega lastnika, Komanditno družbo. To bo še treba dokazati, da jim pripada toliko delnic; obenem je možnost tudi za potomce Petra Kozine, da razčistijo svoje mesto v njihovem deležu, seveda, z družbo, ne pa z nami. Otvoritveno bilanco smo dopolnili še z vrednotenjem finančnih naložb v drugih republikah. Po soglasju agencije bo stekla procedura naprej, do imenovanja prve skupščine delničarjev, ki bo izvolila vodstvo. Predvidevam, da bi to nalogo lahko izpeljali do sredine prihodnjega leta. Od te spremembe si na Kratek rok ne moremo obetati boljšega poslovanja, je pa osnova za možne kapitalske povezave, za katerimi se ozira tudi Peko." • Stojan Saje Zapleti v Creditanstalt Novi banki Ljubljana, 2. decembra - Na zboru delničarjev banke Creditanstalt Nove banke, ld je potekal v torek, 30. novembra, se je zapletlo zaradi dokapitalizacije banke in manjšinski (slovenski) delničarji so sejo zapustili. Manjšinski delničarji so že 19. oktobra zaradi zaščite svojih interesov ob predvideni dokapitalizaciji banke pripravi zbor, na njem so sodelovali delničarji, .ki imajo v lasti približno 24 odstotkov kapitala banke. Tedaj je bil ustanovljen obor za zaščtito manjšinskih delničarjev in za predsednika izvoljen Franci Perčič. Z večinskim delničarjem se niso mogli uskladiti glede povečanja kapitala banke, manjšinski delničarji pravijo, da je večinski delničar s spremembo statuta skušal zaobiti 75-odstotno potrebno večino za prenovljen sklep o povečanju kapitala. Zato je razumljivo, da se je zapletlo na torkovem zboru delničarjev, kjer je manjšinske (slovenske) delničarjev razburilo tudi to, da ie bil voden v nemškem jeziku. Ker niso razjasnili dilem, kolikšne so glasovalne pravice glede na r'ičane oziroma izdane delnice, so manjšinjski delničarji r zapustili. V skladu s statutom so ga nadaljevali v sosednji sobi in sklenili, da naj bo za sprejem sklepov poslej potrebna 85-odstotna večina. Odbor manjšinskih delničarjev si bo še naprej prizadeval, da bi prišlo do pogajanj, pričakujejo, da bo večinski delničar ponudil ustrezno poslovno ceno za odkup delnic manjšinskih delničarjev oziroma da bo včeinski delničar manjšinskih ponudil v odkup svoje delnice oziroma dopustil vstop novega velikega delničarja, ki bo banko dokapitalizral v skladu z zakonskimi možnostmi. Seminar za trgovce Radovljica, 2. decembra - PIC Radovljica bo v torek, 7. decembra, pripravil seminar o novem zakonu o trgovini hi spremljajočih pravilnikih. Seminar se bo ob 9. uri začel v veliki občinski sejni dvorani, predavala bo Jelka Gašperut Barlič z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, namenjen pa je seveda trgovcem. Najbolj jih seveda zanima, kako bodo zadostili pravilniku o predpisani minimalni stopnji izobrazbe. Dražja elektrika Kranj, 1. decembra - Z decembrom se je elektrika podražila za 9,67 odstotka, kar je letošnja druga podražite, saj se je elektrika junija podražila za 9 odstotkov. Elektrogospodarstvo je zahtevalo kar 40-odstotno podražitev, kar pa je vlada odločno zavrnila. Za gospodinjski odjem velja zdaj pri dvotarifnem merjenju kilovatna ura v času večje dnevne tanfe (od 6. do 13. in od 16. do 22. ure) 9,01 tolarja, v času manjše dnevne tarife (od 13. do 16. in od 22. od 6. ure) pa 5,30 tolarja. Pri enotarifnem merjenju pa velja kilovatna ura 7,55 tolarja. Obračunska moč, ki jo mesečno obračunavajo, da velja 69,92 tolarja za kilovat moči. Imajo občinske gospodarske usmeritve še pomen Za nov odnos do gospodarstva? Za ugotovitev pravega stanja gospodarstva so zlasti pomembna zadnja tn leta. Gospodarstvo občine bo tudi po delitvah občine ostalo povezano. škofja Loka, 2. decembra - Osnutek analize razvoja gospodarstva v občini Škofja Loka in možnih razvojnih alternativ je na zadnji seji občinskega izvršnega sveta sprožil burne razprave o tem, v kolikšni meri imajo taki dokumenti še smisel, pa ne samo zaradi dejstva, da občina "ni več generalni direktor tega gospodarstva", pač pa tudi zaradi bližnje delitve občine. Kako naj občina k razvoju gospodarstva sploh prispeva? Poskus Sekretariata za družbeni razvoj, da pripravi analizo razvoja gospodarstva v občini s tem, da si je pri tem pomagal tudi z ugotovitvami iz prispevkov v Loških razgledih, je nalet med člani občinske vlade na zelo različen odmev, pa tudi z< očitna hitrica pri pripravljanju tega "dokumenta", ki povzročila številne neusklajenosti med podatki, prikazi nekaterimi ugotovitvami, seveda ni bila pozdravljena. KI uvodnemu poudarku, da je to poskus, ki izhaja iz nov odnosa do gospodarstva, sam tekst o tem ni prepričal, saj je I preveč spominjal na nekdanje podobne dokumente. Očit; mu je bilo, da je to "projekt", ki ni operativen, in t ugotovljene strukturne neusklajenosti so premalo razvidne. \ prepogosto se v Skofji Loki slepimo s sorazmerno ugodi gospodarskim položajem, je bilo še dodano, ne spomnimo pa da je marsikaj prikrito, in da je v občini ogroženih 2000 do 30 delovnih mest. Vse bolj očitno tudi postaja, da v sosedn občinah odpuščajo delavce iz Škofje Loke (zniževanje stroški pri prevozih na delo) in prav skrb za zaposlenost je tista, ki n motivira take analize. Ob izraziti izvozni usmeritvi škofjeloške ga gospodarstva je potrebno upoštevati tudi mednarodne razmere, povsem zanemarjena pa je tudi možnost povezave s Primorsko, kar bi lahko postala določena prednost na Škofjeloškem. Kot vedno doslej, se je tudi tokrat pojavil problem uradnih podatkov, pa tudi vprašanje, koliko se lahko razpolaga s temi podatki. Predvsem pomembno je obdobje po letu 1990, ko je gospodarstvo doživelo šok izgube trgov in se začelo prilagajati novim razmeram doma in v tujini. Obdelani morajo biti vsi faktorji gopodarjenja: od zemlje na eni strani, prek infrastrukture do delovne sile, njenega znanja in usposobljenosti, in pomembno je vprašanje, koliko lahko občina na to vpliva. Spremeniti je potrebno pogled na to, ali imajo podjetja preveč delavcev, temveč zakaj imajo premalo dela, glede dileme, ali naj se pred delitvijo občin taka gradiva sploh pripravljajo, pa je potrebno ugotoviti, da bo na tak ali drugačen način gospodarstvo te občine ostalo povezano. Sklenili so oblikovati delovno skupino, ki bo gradiva dopolnila, za sodelovanje pa sta se odločila tudi oba predsednika: skupščine in izvršnega sveta. • Š. Žargi POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH Prihaja BMW compact serije 3 MEŠETAR Po dolgotrajnem skrivanju in ugibanjih je zdaj jasno: pri Baverische Motor Werke so naredili novo karoerijsko obliko s tremi vrati za svojo najmanjšo serijo. Novi BMW ima kombili-muzinsko prirezan zadek in večji prtljažnik in je tako že četrti model iz serije 3. V dolžino meri 4,20 metra, kar je 23 centimetrov manj od limuzine s štirimi vrati in kupeja. pri BMW-ju pravijo, da natanko ustreza današnjim tržnim potrebam. Compact bo na voljo že spomladi prihodnje leto, najprej kot model 316i, ped motornim pokrovom pa bo nov BMVV-jev štirivaljni vrstni motor z največjo močjo 75 kilovatov oziroma 102 konjske moči. • M. G. Ljubljana, 30. novembra - Cankarjev dom in Društvo modnih delavcev Slovenije sta v Gallusovi dvorani v ponedeljek in torek priredila modno revijo slovenske oblačilne industrije, ki je predstavila modne novosti za prihodnje leto. Obisk je bil dober, zadovoljni pa smo lahko z bogato izbiro modelov, primernih za vse starosti in okuse. Med 32 podjetji je svoje novosti predstavilo tudi dvanajst gorenjskih: AIba Mojstrana, Almira Radovljica, Alpina Žiri, Elan Begunje, Gorenjska oblačila Kranj, Kroj Škofja Loka (na sliki), Modena Tržič, Astibo Zala Kranj, Nancy Aljančič Naklo (na sliki), Peko Tržič, Triglav konfekcija Kranj in Vezenine Kranj. Foto: G. Šinik Odkupne cene živine Pri odkupnih cenah živine ni nič novega. V gorenjskih klavnicah (Mercator - Mesoizdelki Škofja Loka, Špecenja Bled in Jeseniške Mesnine) plačujejo živino po cenah, kakršne veljajo od °-novembra dalje. Pri prvih dveh kakovostnih razredih mladega pitanega goveda cene niso več enotne, ampak je razlika, ali gre za bika ali za telico. Poglejmo, kakšne so cene! Za lažje razumevanje povejmo, da so v oklepaju cene za telice. vrsta živine -kakovostni razred živa teža c e n a (v SIT/kg) meso MPG - Mlado pitano govedo: * extra 179,20 (165,20) * I. 165,20 (148,40) * II. 134,40 * zunaj razreda 103,60 Otrok in igrača Ostalo govedo: * I. * II. * III. * zunaj razreda 96,20 88,40 80,60 65,00 320,00 (295,00) 295,00 (265,00) 240,00 185,00 185,00 170,00 155,00 125,00 AVTO MARKOVIČ, d.o.o. Spodnji trg 40, Škofja Loka, telefon 064/620-647, odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Trgovina vam nudi avtomehanske in avtokleparske dele za vozila: golf, zastava, R4. Za druga vozila po naročilu in dobava v najkrajšem možnem času. V trgovini lahko še dobite: snežne verige Praktis še po 10.000,00 SIT. Univerzalne prevleke so po 3.700,00 SIT. Tipske za: clio, R19, škoda favorit deljive po 3.900,00 SIT. Drugo dodatno opremo, avtokozmetiko Atas in različna olja. V mesecu decembru vam trgovina nudi posebne ugodnosti: prodaja na več čekov. Pri nakupu nad 2.000,00 SIT dobite kupon, s katerim uveljavljate 5 % popust pri naslednjem nakupu. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000,00 SIT se prizna 5 % popust. Nizke cene v naši trgovini so v mesecu decembru še nižje ob naštetih ugodnostih, pridite in se prepričajte. Ljubljana, 1. decembra • V Domusu so odprli svetovalno-prodajno razstavo "Otrok in igrača", ki si jo lahko ogledate do 8. decembra. Praznični dnevi se hitro približujejo in se z Miklavžem za otroke tako rekoč že začenjajo, pogosto pa pa za otroke težko izberemo pravo igračo. V Domusu predstavljajo igrače in igrala za posamezna starostna obdobja otroka ter opremo za delovni in igralni prostor. Sodeluje dvanajst slovenskih podjetij, razstavo pa spremljajo predavanja in lutkovne igrice. Priznanje GZS za Jacquesa Daniouxa Konec oktobra je iz novomeškega Revoza odšel direktor direkcije za kakovost gospod Jacques Danioux, ki se je leta 1988 vrnil v tovarno in pomagal pri vzpostavljanju kakovosti v proizvodnji, kakršno imajo v najboljših Renaultovih tovarnah. Predvsem mu je to uspelo pri kakovostni izdelavi renaulta 5, brez katere danes zagotovo ne bi tako uspešno izdelovali clia in tovarna bi bila verjetno mrtva. Ob odhodu je Gospodarska HlŠni Sejem zbornica gospodu Daniouxu podelila tudi posebno priznanje za njegovo uspešno delo. • M. G. DOMAČIJA Globoko 2a, tel.: 738 - 037 * KRMILA ZA KRAVE MOLZNICE - * KRMILA ZA KOKOŠI NESNICE IN VSA OSTALA MOČNA KRMILA K-19 31,24 SIT/kg 34,95 SIT/kg JEČMEN, STISNJEN JEČMEN IN OSTALA ŽITA SOJINE IN SONČNIČNE TROPINE, PESNI REZANCI UMETNA GNOJILA PO KONKURENČNIH CENAH DOSTAVA NA DOM! (mmmmmiGLAS Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj prireja od 6. do lt' decembra v prodajalni kmetijske mehanizacije na Cesti 1. maja v Kranju (nasproti mlekarne) hišni sejem, na katerem boo° prodajali traktorje in ostalo kmetijsko mehanizacijo, hladilne bazene za mleko in drugo hlevsko opremo, rezervne dele, drobno orodje, krmila, gnojila, sredstva za zaščito rastlin in drug kmetijski reprodukcijski material. Sejem bo odprt vsak dan od 7. do 17. ure. foto bobnar KAM NA KOSILO, VEČERJO? .... GOSTILNA ZARJA Tel.: 49-305 SPECIAUTETE, MENU ■wanapawawawanawiBr Pristava I vsak dan kosila in malice | kosilo pri Tržiču I vsa vrste jedi po naročilu 1600,00 SIT domače krvavice, pečenice, zelje, žganci. žolča, vsako soboto in nedeljo kosila GOSTILNA Pod Dobrco Tel. 50-019 nedeljska kosila vse vrste jedi po naročilu vsakdan 13.-23. sob., ned. 11.-23. ponedeljek zaprto Objave za rubriki sprejemamo na fax 21 5-366 oziroma v oglasni službi, Bleiweisova 1 6, KRANJ Kranj - Prejšnji teden so v navzočnosti direktorja Mobitela Franca Dovečarja, vodje poslovne enote Kranj Braneta Miklavčiča, kranjskega župana Vrtomirja Grosa, predsednika kranjske vlade Petra Oreharja, načelnika UNZ Kranj Ivana Hočevarja in več kranjskih direktorjev slovesno odprli v bivši Bežkovi vili na Koroški 27 v Kranju poslovne prostore Mobitela. Mobitel tudi na gorenjskem hitro šjr' krog svojih naročnikov in uporabnikov in s poslovno enoto v Kranju želi še okrepiti svojo navzočnost na Gorenjskem. Foto: Gorazd šinik ~4 i Prednovoletna ponudba pri Nissanu Nižje cene vseh modelov vozil SUNNY 1.4 LX 3D kat iS ...................... namesto 23.960 DEM le 22.960 DEM SUNNY 1.6 SLX 4D kat iE .................... namesto 28.400 DEM le 27.400 DEM 100 NX 1.6 kat T-bar .......................... namesto 34.900 DEM le 29.900 DEM PRIMERA 1.6 SLX 4D kat .....................namesto 32.690 DEM le 29.900 DEM PATROL 2.8 TD SWB ...........................namesto 53.060 DEM le 45.000 DEM Vozila Nissan imajo urejeno homologacijo, triletno garancijo in široko servisno mrežo. Generalni zastopnik pri nas je NISSAN ADRIA Ljubljana, telefon (061) 301-355 Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije • AVTOSISS, l.iubl/nna. tel.: 061312022, 317 4 72 • KRI l.C. Moravče tel.: 06] 731 143 • MAC, l S TER. Radovljico ■ telefon: 064 715 015 • MORA TT<>. Tolmin, telefon: 065 SI 659 • VIDRIN, Otočtć - Novo Mesto, telefon: 068 X5 1*0 • ZlERER. Sevnica, telefon: 06OH 11 3X9 • LES. 1'tuj, telefon: 062 771 161 • KOS. Polzela, telefon: 063 70 1 060 • ŠTAJERSKI AVTODOM, Maribor telefon: 062 33 741 • AVTOH1ŠA. Murska Sobota, tel.: 06932209 • MG, Mul«-telefon: 0602 61 760 • AVTOIUM. Kočevje, telefon: 061 853321 • 1'ASADRIA TYRKS, Koper, tel.: 066 37 22X. 37 22? • AVTOHIŠA. Soiv gorica, telefon: 065 26 242 • A VTOSERVIS EAHJA\. Kronik, telefon: 065 57012 §3y r- IMrtn NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana . ali na « 061/216-766 d.o.o. -061/217-690 ■ 061/215-476 VSI, KI BODOČANOSI ANd I\ I>Kl *,I l/l>l I Kl Kl TOV \ l I (>!>h II.DO24.12. '<« SODI I l |l |() \ IAVNF M /KI RANIL1 21 Dl ( I MUK \ 1. nagrada: 1.000.000,00 SIT 2. nagrada: 400.000,00 SIT 3. nagrada: 200.000,00 SIT 4 nagrado 100 000,00 511 5 nagrada 90 000,00 SIT 6 nagrada /0 000,00 SIT 7 nagrada 50 0000.00 Sil 8 nagrada 40 000,00 SIT 9 nnqrada 30 000,00 SIT 10 nagrada ?0 000,00 SIT Javna razglasitev nagrajencev bo na DŽIRLO MEGA ŽURKI. SLOVENCI SE NE PUSTIJO PREVARATI - ONI SO IZBRALI SVOJEGA ŠAMPIONA MED ČAJI: ČANG-ŠLANG - ČAJ ZA HUJSANJE 400.000 SLOVENCEV PIJE ČAJ ČANG-ŠLANG. ČAIMG ŠLANG — shujševalni čaj Z /ni.injsovanjom telesno leži' kropile organizem Vsidosedanji preparati z^hujšanje(vitaminsketablete,dietski preparatih telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je CANG-ŠLANG, čaj /,i reduciranje telesne teže po kitajski rcepturi. Je zdravilen, i/ naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren /a ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci S pitjem tega časa so obdžali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANG A vsebuje 40 v rečk ča ja, ki so garancija za dosego željene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek bostedosegli, če popijete dve škode- JPVH PP^^Sl lici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. NOVOLETNA CENA DZIRLOGUARD - USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! Odstrani do 97 odstotkov nikotina cena: 899,00 + PTT-stroški PREPARAT PROTI SIVIM LASEM GIGIRICCI REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI I .osion, ki skladno / naravnim ciklusom sivim lasom vrača prvotno naravno barvo in sijaj. (-igirn.c i je blaga, brezbarva raztopina /a otiranje v lasišće. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigment,) Gigiricci jo primeren /a vsi' vrsto las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje inipadanjo. Gigiricci jo znanstveno preizkušen. Steklenička vsebuje I f>5 ml I. teden 2. teden !Vleden 4 teden cena: 1.799,00 . m .tn.k. MINI SESALNIK - mali strah za umazanijo! cena: 899,00 + ITT-stroški KNJIŽNA MINILUČKA cena: 799,00 + I' II stroški ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČKA, namenjena vsej družini. O O O o e o r VALI - MALI VARILNIH POLIVINILA cena: 799,00 f 1' I I sinčki CINDY - brivnik za ženske cena: 1 ;oo + PTT-stroški PARNI MINILIKALNIK - LIKANJE NA OBEŠALNIKU cena: 2.199,00 + ITT-stroški v ceno niso vračunani PIT stroški! NAROČILNICA lini > in i minu h .. . I Hit o in šl ............. Kil ]| lil I H 'j.tllt 1 .št NAROČAM: .......................................................................................................KOM 1 I ....................................................................................................... KOM I 1 ....................................................................................................... KOM I I i IZDELKE LAHKO NAROČITE NA: p.p. 45, Ljubljana ali na * 061/216-766, * 061/217-690, -* 061/215-476 TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH Te ponudbe so naše Božično darilo A* hCH**«11**'* NETO NETO DM OLYMPUS AZ 220 Autofocus-zoomkamera, autofocus, avtomatski blisk z predbliskom proti "rdečimi očmi", zoom 28-56 mm spot-mossung, stikalo za serijski posnetek, možnost PANORAMA formata, z baterijami SANSUT S-VP 47 DK VHS-videorecorder, 2 glavi, digitalni tra-cking, daljinsko vodenje, made in Japan 320. PANASONIC CQ-D 50 autoradio, 2 x 25 ali 4 x 15 W, 24 spominov za postaje, ločeno reguliranje za bas in barvo tona, telefonmuting, priključek za ojačevalec, quick-out 558. NETO DM 332. SAMSUNG CB 3351 A Barvni TV, 37 cm ekran, daljinsko vodenja, scart-priklju cek, timer PHILIPS STU 804 SDP 29/0IG Satelitska naprava, multistandard-PAL/SECAM-satelitski receiver z izredno kakovostjo slike in zvoka, možen sprejem različnih satelitov, 199 spominov za programe, OSD, daljinsko vodenje uporabno tudi za philips TV in VCR, timer za 8 oddaj v štirih tednih, 3-scart priključki; Izredno močna, 85 cm offset satelitska antena iz vsemi možnimi kanali za astra-sprejem, enostavna montaža priključkov S0NY CFD 110 Soundmaschine, tuner UKVV-stereo in MW-sprejem, barva tona, LC-display, megabass, high speed dubbing CD-player 1 bit D/A vvandler, shuffie plav, izhod za slušalke VILLACH. Auenvveg 8, (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak. Če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad Tel.: 9943/4242/35130 i NETO hm NETO DM ta a a Z (O I «0 v *c x> o "35 a e o •a 2. S C O O. TAX FREE SHOP Cene so v DM in brez avstrijskega davka Aledia mAlarkt Dobrodošli na prostem trgu. JOŽE KOŠNJEK preiskovalna komisija državnega zbora skuša priti do resnice o množičnih povojnih pobojih Ispravno dvomljivih procesiTP Je bila smrtna obsodba izrečena v Drvarju Maja leta 1944 je takratni načelnik slovenske OZNE Ivan Maček - Matija s 14 sodelavci odšel s Stražnega vrha nad Kolpo v Drvar, kjer je imel svoj štab Josip §rpz - Tito. Zaradi nemškega desanta na Drvar se je Mačkova odprava vrnila v Slovenijo šele junija z jasnim naročilom Tita in Rankoviča, poveljujočega jugoslovanski OZNI: Rusi menijo, da je treba čim več sovražnikov likvidirati in se Qe_muditi s sodnimi postopki. Maček je to razlagal po vrnitvi iz Drvarja in takrat se jezačela v Ozni ostra organizacija. Trditev o pomembnosti poti •vana Mačka - Matije v Drvar Jft izrekel pred enim tednom Pfed preiskovalno komisijo javnega zbora že zgodovinar {jr- Tone Ferenc, v torek pa je Pcsede, zapisane v podnaslovu, ^rekel eden od Mačkovih podočnikov Albert Svetina, ki je Nastopil v vlogi preiskovanca Pred preiskovalno komisijo, »van Maček je Albertu Svetini rekel, da je centralni komite °dločil, da bo on namestnik, ^dolžen za partijsko delo v Ozni. Iz obveščevalnega in podobnega dela je bil Svetina izločen, njegova edina zadolžitev je bila skrb za partijsko delo in organizacijo, končal pa je ustrezno šolanje v Rogu. Maček je po vrnitvi iz Drvarja ukazal strožjo kontrolo v enotah. Prepovedal je obiske nekaterih enot in položajev, prepovedal je, tudi svojim namestnikom, prehajanje iz enega oddelka v drugega. Skupni partijski sestanki so smeli biti samo v jedilnici, je pričal Albert Ribičič zahteva izločitev Pučnika Prvi preiskovanec Mitja Ribičič, takratni pomembni funkcionar OZNE, na torkovo sejo komisije ni prišel. Podpredsedniku preiskovalne komisije dr. Janku Predanu je pisno sporočil, da se zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more udeležiti zaslišanja. Posredoval je tudi nekaj pripomb in pomislekov glede vabila. Moti ga javni hrup okrog povabila, še preden ga ie dobil, kar mu vzbuja pomislek, da gre za ustvarjanje vzdušja nestrpnosti, ki bo otežilo resno preiskavo in ne bo moglo voditi do objektivnih spoznanj oboleči fepovojni preteklosti. Mitja Ribičič opozarja, da zakon o parlamentarni preiskavi Se ne velja, zato hitenje ne vzbuja Zaupanja v objektivnost. Izjave predsednika komisije (dr. Jože Pučnik - op.p.) o obdobju in preiskovanci so žaljive in močno pristranske. Bodo na takšni ravni tudi zaslišanja pred komisijo. Ribičič se sklicuje na 3. člen zakona, ki določa, da vkomisiji ne sme sodelovati poslanec, ki je bil kakorkoli udeležen v postopku pravno dvomljivega procesa. Sprašuje se, ali lahko človek njegove starosti in zdravja zanesljivo priča o pol stoletja starih dogodkih pred prižganimi žarometi in pod vodstvom človeka, ki me je vnaprej obsodil. Zapisal je, da je že pričal pred Polajnarjevo komisijo in pričevanje tudi avtoriziral. Je pa pripravljen pomagati preiskovalni komisiji, ko mu bo zdravje dopuščalo, in če zaslišanja ne bo vodil predsednik dr. Jože Pučnik. Na vprašanja pa je voljan odgovoriti tudi pisno. Člani komisije so ocenili, da preiskovanec nima pravice razsojati, kdo je lahko član komisije in kdo ne, ampak se o tem izreka državni zbor. To je resen preizkus za komisijo. Če bo popustila, se bo znašla v slepi ulici. Sklenili so, da mora Mitja Ribičič svojo odsotnost dokazati z zdravniškim potrdilom. Naloga komisije, ki ima pravico tudi terjati privedbo preiskovanca, je razjasniti okoliščine teh dogodkov, ne pa iskati ali obsojati posameznike. Svetina. Mačku sem poročal ustno. Njega je zanimalo vse, Bil je človek, ki je hotel vse vedeti. Ni dovolil, da se dela drugače, kot je on ukazal. Delal je povsem samostojno. Ničesar ni pisal, bil je polpismen, vse pa je organiziral. Naloge je dajal ustno. Tudi poročila je narekoval in jih dopolnjeval, zato jih je bilo treba tudi petkrat ali desetkrat prepisovati. Ko je prišel k njemu Brilej, je on prevzel pisanje poročil. V svojih spominih piše, da smo dobro delovali, vendar obsegajo njegovi spomini samo člas do osvoboditve Ljubljane, potem pa o delovanju Ozne ne govori več. O Ivanu Mačku - Matiji, njegovih sodelavcih in OZNI je Albert Svetina povedal še nekatere zanimive podrobnosti. Če Mačka slučajno ni bilo v njegovem stanu, sem poročal ali sprejemal navodila od Franca Leskoška - Luke, Pepce Kardelj ali Borisa Kidriča. Ko so pri-curljale na dan pritožbe na račun Mačka, so jih po njegovem diktatu takoj utišali. Osvobodilna fronta je bila leta 1943, ko je bil sestanek v Dolomitih, samo navidezno fronta. Odločalo je v glavnem partijsko vodstvo. Predsedniki so bili komunisti. Že takrat je bil odnos do zaveznikov v Osvobodilni fronti zadržan. Popit in Leskošck sta se predvsem zanimala za odnose s krščanskimi socialisti inSokoli. V vrhu OZNE je bilo veliko kadrov iz bivšega Vosa, ki ga je vodila Zdenka Kidrič, novi kadri pa so se šolali na Otočcu. V vodstvu so bili Šilih, Brilej, Zore, Ivo Svetina, Ivanuša, Brajnik. V začetku leta 1945 je bilo na spisku že 17.000 sumljivih ljudi. Del te kartoteke je Ozna Tito je moral vedeti "Ne vem, kdo je ukazal poboje. Mislim, da enote Knoja niso sodelovale in da je odločitev padla drugje, ne v Sloveniji. To je bila tako teika odločitev, da ni mogla biti sprejeta brez Tita. Zase vem, kdaj sem zvedel za poboje in sem povedal. Maček pa mi je rekel, da so prišli oficirji iz Beograda, ne vem natančno, trije ali šest," je dejal Bojan Polak - Stjenka. podedovala še po Vosu, kjer je bila glavna Zdenka Kidrič, ki je tudi po nastanki Ozne prihajala k Mačku. Sam nisem upal ničesar samostojno ukrepati. Si ne bi dovolil. Čeprav sem bil prvi Mačkov namestnik, sem se ga bal. Poznal je metode obveščevalnega in protiobveščevalne- Slaviji, kjer je bil sedež OZNE. S temi višjimi ruskimi oficirji sta kontaktirala samo Maček in Ribičič, ki je bil po besedah Svetine najbolj zaposlen človek, saj je bil odgovoren za zapore in procese. Ruski oficirji so imeli zvezo z Avstrijo. Gibali so se prosto in največkrat odhajali na Štajersko in in Koroško. Mislim, da je bila njihova skrb vračanje zajetih na Koroškem v Slovenijo. Manj veš, manj lahko izdaš Bojan Polak - Stjenka, komandant II. divizije KNOJA in pred tem komandant divizije VDV (Vojske državne varnosti) je pristal na vlogo preiskovanca in odgovarjal na vprašanja, čeprav je sprva odklanjal vlogo preiskovanca z argumenti, da zakon o parlamentarni preiskavi še ne velja, da ni dobil vnaprejšnjih vprašanj in da je že vse povedal prejšnji Polajnarje- V Slaviji se je govorilo "Po vojni se je v Slaviji govorilo o likvidacijah in vlakih, ki vozijo iz št. Vida. Nekajkrat sem moral organizirati prevoz zaplenjenega blaga iz zaporov v škofovih zavodih v št. Vidu. Zapor je bil pod nadzorom Ozne, mnoiico zapornikov pa je varoval Knoj. Zaprtim so vse pobrali. Zlato smo vozili v Slavijo, denar pa v banko, kjer so morali pomagati pri štetju tudi partizanu Knoj je spremljal tudi transporte do Kočevja," je povedal Albert Svetina. "Za amnestijo avgusta leta 1945 sem slišal. Ne vem pa, kaj se je dogajalo z izpuščenimi potem, ko so se doma javili oblastem. Mislim, da se je marsikaj delalo tudi na svojo pest." ga dela. To so učili Rusi. Razlagal je, kako na primer človek pade iz vlaka, kako ga povozi avto in podobno. Trije Rusi v Slaviji Albert Svetina je omenil prisrčen odnos Mačka do ruske vojaške misije pri slovenskem glavnem štabu. Samo on je smel k njim, prihajali so na razne proslave, medtem ko so bile druge zavezniške misije, čeprav so prav oni največ poma- fali, v podrejenem položaju, rije ruski oficirji, med njimi je bil neki Bogomolov, kasnejši diplomat v Franciji, so imeli svojo postojanko takoj po osvoboditvi maja 1945 v ljubljanski vi raziskovalni komisiji. Tisti, ki govorijo, da so njegove enote izvrševale likvidacije že leta 1944 in leta 1945, naj to dokažejo, je dejal nekdanji komandant slovenske divizije Knoja, ki je bila do konca vojne res elitna enota, sestavljena večinoma iz Slovencev in članov partije, po vojni, ko so bili v divizijo vključeni vsi odredi in 31. divizija, opravljena pa je bila tudi mobilizacija, pa je ta elitnost splahnela. Knoj je bil izvršni organ OZNE, zadolžen predvsem za varovanje meja in za vojaške akcije zoper ostanke okupatorskih formacij in njihovih sodelavcev, vendar so bili posamezni deli divizije zadolže- Jelinčič ni za Žajdelo Dr. Jože Pučnik je za novega strokovnega sodelavca komisije predlagal Iva Žajdelo, učitelja zgodovine in geografije, novinarja in publicista, ki se že nekaj časa ukvarja z raziskovanjem teh dogodkov. Večina članov komisije je bila za. Proti je bil Zmago Jelinčič. V ločenem mnenju je povedal, da dvomi o objektivnosti Iva Žajdele, saj skuša rehabilitirati domobranstvo in belogardi-zem v Sloveniji, čeprav je znano, na kateri strani so bile te formacije. ni za varovanje in pomoč pri akcijah OZNE. Te enoto so bile izključno pod komando OZNE in v poveljstvo divizije nikdar niso prihajala poročila o varnostnih akcijah in uresničevanju nalog, ki jih je dala OZNA oziroma njene izpostave, je povedal Bojan Polak - Stjenka. Dejal je, da je bilo osnovno vodilo delovanja stroga konspiracija, kar pomeni: ničesar ne sprašuj, manj boš vedel, manj boš lahko izdal. Enote po zapovedi OZNE niso smele govoriti, kaj so počele. Čeprav o tem ni bilo pismenih nalogov, je to res, čeprav ljudje ne verjamejo. Tudi samnisem podpisal nobenega papirja, ki bi me zavezoval k molku, je izjavil Bojan Polak. Vendar sem za f>oboje prvič slišal leta 1952 ali eta 1954, ko sem se spet vrnil v Ljubljano. Decembra leta 1945 sem odšel v Beograd, odtod v Moskvo, nato pa v Zagreb, Beograd in Skopje. Z Ljubljano sem imel le malo zveze. Kot komandant Knoja sem bil večkrat v Slaviji, bolj zasebno kot službeno. So me poklicali, če so bih v enotah primeri nereda ali nediscipline. Večinoma sem govoril samo z Mačkom, govoric o gobojih pa v Slaviji nisem slišal, ploh pa za OZNO nisi vedel, na kakšnem položaju je kdo. Med seboj smo se poznali, vendar za funkcije nismo vedeli, je končal pričevanje Bojan Polak - Stjenka. TOMAŽ KUKOVICA Klani lobiji in ceneno prodajanje umetnosti: Najlažje je kupiti umetnostnega kritika z doktorskim nazivom pečina ljudi misli, da obstajajo lobiji le v gospodarstvu. Jo preprosto ne drži. Nemara ni bolj trdovrtnih lobijev, hgjt se dogajajo ravno v umetnosti. , Kdor redno ali občasno pokuka v bodisi razstavne galerije bodisi danes zelo popularne bar galerije, se včasih, celo zelo Pogosto zasmili sam sebi, ker topra neznansko trpeti ob ramenih neokusnostih, ki visijo !Ja stenah. Temu se reče v končni fazi tudi estetski okus Posameznih konzumentov Urnetnosti. In okusi so, brez dvorna, različni. . Če daje različnost okusov čar |n pestrost življenju, potem J^hko razglasimo umetnostne kritike v Slovenije za poplno-^a brezokusne ljudi. Ne le, da s° brezokusni, marveč je njihovo videnje umetnosti zacemen-Jjrano v okove uniformiranosti. Obiskovalec otvoritve razstave kar ne more verjeti svojim očem in sluhu, ko sliši kako kritik z doktorskim nazivom hvali dela slikarja, ki tako tehnično kot tudi vsebinsko ni dorasel svoji obrti. V primeru, da takšnega kritika slišite enkrat, kako se prilizuje slikarju, menite, da gre za očiten spodrsljaj. Toda ko ste navzoči na naslednji naravnost za oko ogabni razstavi, ki jo ta isti kritik odpre s svojim standardnim hvalespevom, opazite, da nekaj hudo smrdi. Norost je, kolikor kritik ne zna ločiti plažo sedmorazredne-ga mazača od vrhunskega slikarja. Kolikor so te stvari nore, so po sebi razumljive.Povsem mirne vesti lahko trdimo, da v Sloveniji ni likovnega kritika, ki za svojo farizejsko retorično skrpucalo ne bi prejemal mastnega honorarja. Od tu naprej so razmerja in logika hvale povsem razumljiva: Več ko stisneš kritiku v roke, bolj te hvali. Škoda je pri tem zgubljati besede, koliko nereda kritiki s tovrstnimi dejanji vnašajo v umetnost. Edino, kar bi se dalo k tem pripomniti, je to, da v teh Erimerih nikakor ne gre za ritike, marveč za plačane komandose, ki strežejo umetnosti po življenju. Kritika ni egsege-tična hvalnica, marveč umetniška obrt s svojimi specifičnimi določili, prijemi in principi. In eden od glavnih načel kritike je idealizacija umetnine..... Podkupljivost kritikov je v likovni umetnosti le ena od posebnosti splošno pobrkljane folklore. Je uvod v to folkloro. Umetniki edinstveno poskrbijo, da je njihova organizacija sila ezoterična, ne samo cehovska. V njej dejansko vladajo fevdalno dedni odnosi. Vsak slikar ima svoj fevd, kar bi se v eksoteričnem jeziku reklo, da obvladuje svoje standardne sponzorje in arhitekte, ki za vsako novo zgradbo določijo, katere slike se bodo najbolj ujemale s stenami. In prekletstvo tistemu, ki želi pobrati že zasedenega sponzorja ali arhitekta. Načelo dedovanja fevdov se odreja po povsem družinskih vezen, kar pomeni, da ima vsaka družina svojega kritika in s tem tudi rezervirane poti za razstave ter seveda sodelovanja pri različnih bienalih in prireditvah tekmovalnega značaja. In kaj so družinske vezi. To so ultimati prirediteljemoziroma strokovnim režijam, da kolikor na razstavi sodeluje oče ali mama, eksponira tudi sin, ali hčerka, ali ljubica, ali stara simpatija. Če je v strokovni komisiji družinski kritik, so omenjeni problemi in nagrade podeljene, še preden so umetnine skreirane. Eno od takih dednih vezi ali vezi po simpatiji predstavljajo tudi poznanstva z Akademije. Jasno je, da določeni univerzitetni profesorji forsiraj o določene varovančke, ki se pojavljajo bolj ali manj upravičeno povsod in ob vsakem trenutku. S tem je krog popolnoma zaključen, razen če vanj niso vključeni še vodilni občinski možje, ki tovrstne prireditve odpirajo ter finančno podpirajo. Ob vsem tem se lahko preprosto vprašamo, čemu sploh tovrstne prireditve. Publiki vsekakor niso namenjene, ker je iz vsega izključena. Lahko le nemo f;leda in naseda blišču zlagane, obirane ezoterične prireditve, kjer je že v naprej znano, kdo bo nagrajen in seveda, kdo sme razstavljati. Ob temu ni odveč povedati, da umetniki standardno tarnajo, da so umetniške slike na trgu podcenjene in da zaradi tega sami težko živijo. V resnici umetniki nimajo nikakršnega interesa, da bi se kakršen koli trg izoblikoval, saj najlažje mešetarijo v kalnih vodah. Zakonsko so da ne vse predispozicije, da bi trg lahko funkcioniral, toda če pogledamo statistične podatke, koliko slikarjev je zahtevalo certifikat ob prodaji slike v tujino ali pa sploh prijavilo davčni upravi prodajo slike, bi rekli, da so bili redki umetniki,ki so uspeli prodati slike. A slike se prodajajo za med, seveda na črnem trgu. In kaj na to porečejo slikarji. Nič. Zato pa se vse več ljudi ob takšnih in drugačnih insceniranih, absolutno zlagnih odprtjih razstav, bienaloV in podobnih kvazi prireditvah lahko samo zgraža, kako vsem vpletenim slikarjem, kritikom, politikom in univerzitetnim profesorjem sije anarhija iz oči. DRAGICA MANFREDA Jože Žagar, direktor Smelta: "Slovenija se premalo zaveda ogromnih možnosti, ki jih ponuja ruski trg" Med stepo in Kavkazom Smeltov megalomanski zdraviliški objekt, ki so ga v soboto odprli v odročnem predkavkaškem območju ob Črnem morju, je z 58 tisoč kvadrati največ, kar je Slovenija kdajkoli zgradila na tujem, je pa tudi ogromen izziv za vse slovensko gospodarstvo. Če Smeltu še tako priznavamo nesporno svetovno kakovost, s katero lahko enakovredno konkurira kateremu koli podjetju v najrazvitejših evropskih državah, pa brez dvoma drži tudi dejstvo, da je slovensko gospodarstvo med sebi enakimi svetovnimi gospodarstvi pri pridobivanju poslov na trgih bivše sovjetske zveze v prednosti zaradi dvojega: ker lahko ponudimo tako rekoč vse to, kar lahko ponudijo najbolj razvite svetovne firme in ker imamo slovansko dušo ter slovanski jezik, ki zagotavlja lažjo komunikacijo. Videti je namreč, kot da bi se države bivše Sovjetske zveze nekako sramovale svoje revščine pred recimo Nemci, Italijani, Francozi, Američani, Angleži in se zato v družbi slovenskih podjetnikov počutijo bolj domače. S tem nikakor ne želimo zmanjšati pomena Smeltove zmage pred dvema letoma, koje na javnem razpisu za izgradnjo sanatorija v Nebogu ob Črnem morju, v letu dni trajajočem boju zmagal pred ostro konkurenco iz Nemčije, Avstrije, Italije in Turčije, ki so se prijavile na razis. V zvezi s to zmago je namreč treba Eoudariti prednosti slovenskih podjetij, ki bi jih morda kazalo olje izkoristiti v prihodnje: "Kot rezultat uspešno dograjenega Smeltovega sanatorija v Nebogu je namreč Smelt že v dogovoru za dva nova posla, po vrednosti skoraj enaka izgradnji sanatorija: gre za rekonstrukcijo pristanišča Tuapse ob Črnem morju, v sklopu katerega se načrtuje v prvi fazi izgradnja 470 stanovanj in poslovno središče s hotelom v skupni vrednosti 126 milijonov DEM. Dva tisoč vlačilcev Smelt je namreč k izgradnji sanatorija ob Črnem morju povabil kar 76 kooperacijskih podjetij iz Slovenije, vendar pa tudi 62 tujih podjetij, ki so v glavnem poskrbela za odlično opremo sanatorija s številnimi objekti. Morda je zanimivo, da je za slovensko gospodarstvo bilo koristno tudi to, da je Smelt ves material, razen peska in cementa pripeljal iz Slovenije in delno iz tujine, kar je storilo kar 2 tisoč tovornjakov - vlačilcev. Samo umetnega kamna so pri gradnji sanatorija Nebog porabili več kot 8 tisoč kvadratnih metrov. Posebnost oziroma nesporna prednost te gradnje je bilo tudi plačilo v "kesu", kar je danes, priznajmo, redek dogodek. Večji del sanatorija je beloruska vlada namreč že plačala v gotovini in ne morda v mednarodnem kreditu, ki je ob tako megalomanskih objektih, v svetu običaj. Seveda ne zato, ker bi bili Belorusi morda tako zelo bogati, pač pa bržkone zaradi izjemne moralne obveznosti do ljudi, ki so žrtve černobilske tragedije, ki naj bi se jim s tem sanatorijem, ki postaja nekak spomenik Černobilu, moralno odkupili. Prvi pacienti bodo po napovedih predstavnika beloruske vlade Josifa Tržeuskega prišli v crnomorski sanatorij Nebog januarja meseca. Foto: D. Manfreda Blišč in beda Predkavkazja Ta revni del sveta, ki je povrh vsega še zelo nedostopen in divji, prvinski, se bo kajpak težko znašel v tako luksuznem objektu, ki bi bolj sodil v kakšno mondeno svetovno turstično središče. Ker se v Smeltu seveda bojijo, da bi začel objekt v rokah ruskih in beloruskih uslužbencev že v prvem letu propadati, so se odločili pustiti v njem leto dni okrog 20 slovenskih upravljalcev in vzdrževalcev. Leto dni namreč traja garancija za objekt, ki bo povsem izplačan po poteku te obvezne garancijske dobe, v kateri si kajpak Smelt ne želi nikakršnih presenečenj. Samo v zdraviliškem objektu je 1000 postelj najvišje kategorije, restavracije za 500 gostov, taverne, avle, pošta, banka, 10 ordinacij, čajne kuhinje, 6bazenov, savne, športna dvorana, telovadnice, kinodvorana s 380 sedeži, posebej {e stanovanjsko naselje Agoj... Sanatorij ima 75 sistemov, >ivalentne toplotne črpalke pa uporabljajo kot vir energije toploto morja. Tako troši objekt 65 odstotkov manj energije kot klasični načini ogrevanja. V tem okolju, kjer je tudi sesalec za prah neznan, bodo zaposleni (delno iz drugih predelov preseljeni Rusi in Belorusi, delno domačini) morali v letu dni iz sebe narediti prave Evropejce, sicer bo blišč sanatorija kmalu ugasnil. Morda pa bo prav ta sanatorij hitreje premaknil mlačen odnos domačinov do vsakršnih sprememb. Vsaj med mladimi je opaziti željo po večjem stiku s svetom. Za sedaj se žal kaže še vedno le v 24-urnem predvajanju zahodnih televizijskih filmov z bliščem bogataških dvoran in ročk koncertov, ki očitno tudi vplivajo na strašljivo prisotnost kriminala kot načina preživetja. Obrobje Kavkaza, bližina armensko-azerbajdžanskih spopadov, ki smo jo občutili na vsakem koraku izjemno naporne poti od Krasnodara do Sočija, ne kažejo na možnost hitrejših premikov iz apatije v povečano aktivnost. MARIJA VOLČJAK GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA Večer ekonomije z ministrom za gospodarstvo dr. Maksom Tajnikarjem Gospodarske teme niso popularne S klasičnimi ekonomskimi učbeniki si ne moremo pomagati, saj so naše razmere izjemne Druga jesenska Glasova preja je potekala v vili Bella na Srednji Beli pri Preddvoru, v novem objektu, ki izžareva slovensko podjetnost. Voditelj Viktor Žakelj"]e k pogovoru tokrat povabil ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja in prejo naslovil z dilemo "odgovornost in (ne)moč". Doživeli smo zanimiv večer ekonomije, spoznali, da minister Tajnikar skriva v sebi veliko odločnosti in poguma, kar so doslej mediji nekako prezrli, kakor radi prezro gospodarske teme, ki nekako niso popularne, deloma zato, ker so zahtevne in deloma, ker jih ministri ne predstavljajo dovolj spretno in zanimivo. Uvodoma smo razčistili, da dr. Maks Tajnikar ni Gorenjec, kakor smo ga ob njegovi izvolitvi predstavili v našem časopisu. Priznal pa je, da zaradi žene, ki je Gorenjka, postaja vse bolj Gorenje, ona pa prav nič Šta-jerka. Njegove študentke na ekonomski fakulteti ga poznajo predvsem po malce ironično zapeljivem nasmehu, se je uvodoma pošalil Viktor Žakelj in nato začel pogovor, ki je bil resen že zaradi same teme, kakor zaradi problemov, ki pretresajo slovensko gospodarstvo. Seveda pa sta sogovornika rekla tudi kakšno iskrivo. Žakelj je denimo Tajnikarja označil kot brezkrvno političnega. Tajnikar je povedal, da mu je dr. Jože Mencinger dopoldne ob srečanju na stopnicah dejal, veš, Maks, če govorim čez tebe, se zavedaj, da govorim iz političnih razlogov. Smeh pa je izvabila Tajnikarjeva pripoved, kako je iskal posojilo v bankah, ki se njemu ni zdela prav nič smešna. Na koncu odloči predsednik vlade "V ministrstvu za gospodarske dejavnosti ie zdaj zdruieno vse, od drobnega gospodarstva do energetike in turizma, je to povezano tudi z močjo?" "Ljudje pričakujejo, da imam kot minister sorazmerno veliko moč, da z eno besedo ali potezo rešujem stvari, tako pogosto tudi prihajajo k meni. Stvari Ea so drugačne, kot gospodars-i minister le deloma pokrivam področje gospodarstva, zelo pomembna ministra na tem področju sta še dr. Davorin Kračun in Mitja Gaspari, finančni minister je vselej najpomembnejši in tako je tudi pri nas. Rešitve običajno najdemo v tem krogu, če pa ne, potem je na vrsti predsednik vlade in moram priznati, da kar pogosto zazvoni telefon v njegovi pisarni in rečemo, Janez težave imamo, imaš kakšno idejo." "Kje opravljate temeljno koordinacijo med gospodarskimi resorji?" "Neposredno pri predsedniku vlade, podpredsednikov ni več, zdaj se najpomembnejše stvari vsak ponedeljek dogovorijo na kolegiju pri predsedniku. V tej vladi predsednik prevzema vlogo, ki je prej ni imel, saj je prvi tudi na gospodarskem, ne samo na političnem področju. Mislim, da je to odlično, saj sem imel v prejšnji vladi vedno občutek, da se nismo sposobni dogovoriti, ker ni bilo dovolj močne avtoritete, dogovarjali smo se pri podpredsedniku Rigelniku, vendar z relativno malo uspeha. Sedaj je to le predsednik vlade, ki odloča s svojo avtoriteto, priznati moram, da je delovanje dr. Drnovška s tega vidika zelo učinkovito. Potem ko se minis- trezno razsodi, kako bomo stvari razpletli." Skromen medijski odmev "Ob nastopu vlade je bilo rečeno, da bo težišče dela na gospodarstvu tn da bo to tudi medijsko podprto, zdaj pa imamo vtis, da temu ni tako?" "Tisk je komercialno naravnan, ponuja tisto, kar meni, da zahtevajo bralci, zato se najrazličnejše peripetije hitro in obsežno pojavijo v časopisih, tudi na televiziji. Kaj je kdo ukradel, odnesel v tujino itd., je moč opisati podobno kot prometno nesrečo. Gospodarske teme pa so sorazmerno zapletene, zakaj je blokiran žiro račun Metalne, zakaj ni moč izplačati normalnih plač itd., je za marsikaterega novinarja pretežka zgodba ali pa premalo komercialna." "Ali intelektualna raven pišočih ne dovoljuje obdelave ključnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj?" "Prepričan sem, da je dobrih gospodarskih novinarjev zelo malo. Novinarji pa včasih tudi nimajo časa natančno prebrati gradiva, ki obsega deset in več strani in le na hitro napišejo, kaj so slišali na tiskovni konferenci. Krivda je tako deloma tudi na naši strani, saj smo prav gospodarski ministri najmanj opremljeni z ustreznimi kadri, ki bi predstavljali naše delo." Reševanje gospodarstva z obrambnim denarjem je iluzija "Polemika ob memorandumu ie pustila vtis, da v vladi nt koalicije ključnih gospodarskih res o rje v, da sta predsednik vlade in finančni minister bolj naklonjena drugim področjem kot gospodarstvu?" "Dnevno dobivam na mizo fakse o problemih v podjetjih, vsi pričakujejo pomoč, zato sem v proračunu skušal dobiti večji delež za intervencije v gospodarstvo, razumljivo pa je, da jih finančni minister skuša skrčiti. Dilema je bila letos znotraj proračuna zelo čista, ah bomo nekaj več namenili za gospodarstvo in sektorjem, kot je kultura ah pa bomo dali za orožje. V memorandumu so tri postavke bistveno odstopale, to so bili izdatki za oborožitev, za izgradnjo cest in za servisiranje državnega dolga. Če je zadnji razumljiv, če lažje sprejemamo izdatek za izgradnjo cest, pa tudi osebno nisem mogel povsem sprejeti izdatka za vojsko, prvotni predlog povečanja proračuna za oborožitev se mi je zdel preprosto prevelik. Potem ko se dan za dnem trudim, da bi se našel kakšen tolar za gospodarstvo, se mi je zdelo takšno razsipavanje za vojsko nesprejemljivo, kar sem tudi jasno povedal, brez velikih političnih ambicij. Moje pritoževanje, da se odločamo med topovi in kruhom, kakor sem dejal, kar so kasneje interpretirali kot maslo, je imelo posledice, prišlo je do premikov v proraču- "Kronski argument dodatne obroiltve je bil ohranjanje delovnih mest in intenziviranje gospodarskega cikla, kaj ni to stara, znana zgodba?" "Pogledali smo celo, kje lahko našo industrijo vključimo pri porabi obrambnega denarja. Velik del bi se lahko porabil, zagotovo pa ne tako, da bi s tem denarjem reševali slovensko gospodarstvo. Podoben je bil argument pri gradnji cest, s štorskim jeklom bi lahko gradili betonske ceste, toda tudi pri gradnji s polnimi zmogljivostmi štorska železarna ne bi imela dovolj dela, vprašanje pa je, ali bi bilo dovolj poceni in ga ne bi bilo pametneje kupiti kje drugje. Reševanje gospodarstva z obrambnim denarjem je iluzija, za nekaj časa lahko zaposlimo nekatere zmogljivosti, dolgoročno pa je to nevarno. Štorsko železarno lahko zaposlimo za šest let, potem pa bo problem samo večji." "Gospodarske sektorje vodite ministri iz združene liste in liberalne demokracije, protežiran je le promet, ki ima ministra iz krščanske demokracije?" "K meni dnevno prihajajo direktorji, v razreševanju problemov pozabim na stranko. Srečo pa imam, da stranka, ki me je na ta položaj predlagala, od mene ni nič zahtevala, zato sem sorazmerno samostojen." Sanacija bank ni sama sebi namen "Zakaj tako velik delež za sanacijo bank?" "Letos 5,4 milijarde tolarjev, prihodnje leto 11,7 milijarde tolarjev. Veliko ah malo, kakor se vzame, mislim, da strošek za sanacijo bank ne more biti veliko manjši. Problem je v tem, da sanacija bank nič ne pomeni, če ni sanirano gospodarstvo, zato želim, da banke, ki so s sanacijo nekaj pridobile vstopijo v sanacijo gospodarstva, ki mora biti seveda deloma na plečih proračuna, podobno, kot je sanacija bank. Očitajo mi, da hočem denar za gospodarstvo, pogosto ljudje, ki ga dobijo. Berem, kako uspešno poteka sanacija slovenskih železnic, seveda, v prihodnjem letu bo v proračunu zanje namenjenih 11 milijard tolarjev. V slovenskih železarnah je 11 tisoč zaposlenih, če bi imel za sanacijo železarn 11 milijard tolarjev, W železarji lahko priredili novoletno praznovanje." S klasičnimi učbeniki si ne moremo pomagati "Predavali ste politično ekonomijo, pisali učbenike?' "Veliko klasičnih ekonomskih učbenikov sem prebral, ekonomske politike, kakršno danes vodimo v Sloveniji, ni v njih. Prehod iz socializma v kapitalizem ni teoretsko obdelan, dobro niso razdelani niti primeri 40-odstotne izgube trga-Kot gobe po dežju zdaj nastajajo nove revije, v glavnem angleške, ki obravnavajo ta prehod, dogajanje pri nas je zanje velik izziv.'' "Vladna politika je liberal' istična?" "Rekel bi, težko je bre* denarja. V Nemčiji gredo milijarde mark za sanacijo gospodarstva, Avstrijci imajo podobne težave z železarnami, problemi pa so pri nas bolj izraženi, saj nismo bogata država. Pte-pričan sem, da je liberalna politika nekaterim postala celo všeč, dvomim pa, da so Y liberalno-demokratski stranki takšni liberalci. Kot ekonomist sem bistveno večji liberalec kot mnogi izmed njih. Mnogim pa je postala trda politika do gospodarstva všeč, na koncu koncev celo daje rezultate." V ZDA vedo za Iskro, Elan, Radensko, skoraj nihče pa za Slovenijo "V Sloveniji se hitro polni /./. 'črna luknja', zelo hitro se razgrajuje veliko gospodarstvo?" "Trenutno imamo 280 velikih podjetij (več kot 500 zaposlenih). Profesor Rebernik z maf" iborske poslovno ekonomske fakultete pravi, da bi jih v f>rimerjavi z Evropo potrebova-i 47, torej jih je še vednp preveč. Res pa nimamo največjih, zato si želimo, da bi se Iskra na novo vzpostavila. Zadnji sem imel v vladi hud dialog< ker nekaterih članov vlade nisem uspel prepričati, da je to v narodnogospodarskem intef' esu. Zaradi strukture slovenskega gospodarstva, ne zato, da bi jo država ščitila. Saj v ZD^ Nadaljevanje na 21. stran* Danes in jutri bo delno jasno in topleje. Zjutraj bo megla. LUNINA SPR6*teMB€ Ker bo v ponedeljek zadnp krajec nastopil ob 16.49, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. c Janez od ansambla "Obzorje" Od 30. oktobra pa vse tja do 14. novembra je v znani gostilni "Bor" v Kranjski Gori potekalo martinovanje s cvičkom. Cviček z Dolenjskega je predstavil Vinko Stemberger iz Šentjerneja, na obloženih mizah pa niso Jože Burnik, tekste pa znani tekstopisec prof. Ivan Sivec. Vse melodije bodo prvič izvajane tudi na letošnjem novoletnem koncertu decembra v Železnikih. Upam, da bodo te nove melodije šle dobro v V V / KOLOVRAT DOMAČIH V1Z - 1RZIC 93 Piše: Drago Papler Helidon: Zaje in Skubic s slapovi Založba Obzorja Maribor - Glasbeno založništvo HELIDON Ljubljana je glasbeno-založniška hiša, ki je na slovenskem prizorišču že 24. leto. Ob ustanovitvi je bil osnovni program izdaja plošč in kaset slovitega ansambla bratov Avsenik, pod svoje okrilje pa je založba pritegnila najpomembnejše narodnozabavne ansamble, se posvetila zabavni in ročk glasbi, pozornost pa namenja tudi ljudski in klasični glasbi, otroškim programom ter v novejšem času video produkciji. Projekti nastajajo tudi v lastnem Helidonovem studio v Šentvidu pri Ljubljani. Za dolgoletnim urednikom Vilkom Ovsenikom je glasbeno vodstvo produkcije prevzel Slavko Avsenik ml., ki v dejavnost vnaša izkušnje pridobljene med študijem v Ameriki in producentskim delom v Nemčiji. Letos je izšlo tri desetine programov na nosilcih zvoka - audio kasetah in CD ploščah. Na prvi narodnozabavni prireditvi KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ TRŽIČ '93, ki bo 17. decembra ob 17. in 20. uri v tržiški kinodvorani pod pokroviteljstvom Mercator Preskrba, d.d., Tržič, bosta Založbo Helidon zastopala ansambel Nika Zajca, ki na pragu srebrnega jubileja prav te dni izdaja novo kaseto Janez, na tvoje zdravje ter ansambel Jože Skubic in Slapovi, ki je izdal kaseto Najlepša leta. V produkciji kranjske televizije TELE - TV je ansambel Jože Skubic In Slapovi posnel televizijsko oddajo ter video kaseto iz serije Kolovrat domačih viž, ki bo na sporedu jutri, v soboto, 4. decembra, ob 19. uri. Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošljite na naslov Gorenjski glas. Zoisova 1, Kranj 64000. Izžrebali bomo dva dobitnika kasete. Se to - vstopnice za prireditvi so v prodaji v agenciji Quick - trgovini Štunfek, trgovini Peko na Deteljici in Radiu Tržič. Janez Triler od ansambla "Obzorje". KUPON 3 Vprašanje: Petkratni zmagovalni ansambel občinstva z letošnjih festivalov? Odgovor: Ime in priimek: Naslov: RADIO TRŽIČ - GORENJSKI GLAS - KRANJSKA TELEVIZIJA TELE-TV manjkale specialitete, kot so Martinova gos, raca, kopun, svinjska riba in Martinova plošča. Pri jedi in pijači pa ni manjkala glasba. Za to pa je poskrbel Janez Triler iz Železnikov, ki je goste in domačine razveseljeval s harmoniko in petjem. Janez je že od vsega začetka, to je dvanajsto leto, član znanega ansambla "OBZORJE" iz Železnikov v Selški dolini. O ansamblu je povedal nekaj novosti: Ansambel "Obzorje" trenutno pripravlja nove domače viže, za katere je melodije napisal priznani harmonikar ušesa poslušalcev. Ansambel nastopa po veselicah in prireditvah po Gorenjski. Pot pa jih večkrat vodi tudi med Primorce in zamejce." Janez Triler se je pohvalil, da mu je bilo nastopanje v gostilni "Bor" v Kranjski Gori zelo všeč, saj je bila publika raznolika. Veliko je bilo turistov in domačinov, razpoloženje pa je bilo res veselo Martinovo. Zato bomo Janeza v tem turističnem središču zopet kmalu videli, saj bo nastopal v gostilni "Razor", kjer bo teden lovskih specialitet. Besedilo in slika: Lojze Kerštan foto bobnar Končno ostrižen! Našega fotoreporterja Damjana Gazvodo smo poslali v državno reprezentanco, torej na služenje vojaškega roka, kjer so ga le dobili pod škarje. A ni lušten? foto: Gorazd Šinik Vsak ima rad rodno mu grudo. Če ste kdaj potovali po svetu in tam ostali nekoliko dalj časa, so vam zanesljivo misli uhajale domov, srce pa je trpelo zaradi nostalgije po domači strehi, domačem ognjišču in domačih ljudeh. Pa po prijateljih in po znancih. Zato me je zadnjič nemalo presenetilo, ko srečam znanko iz šolskih dni, ki ie nekaj časa iivi na Švedskem. In ker je dobra znanka in ker ne skriva, da na tujem presneto trdo dela in ne iivi prav dobro, bi človek pričakoval, da bo vsakega decembra, ko se vrne na dopust, zavzdihnila: Oh, kako Je vam tu v Sloveniji lepo! Tako je namreč vzdihovala leta in leta in nas podučevala, kako brez-briino in kako brez vseh skrbi jadramo skozi iivljenje! Reva pač ni mogla razumeti, da smo tedaj res lahko flinkarili sem in tja, bili vsi zaposleni in jemali pufe, ki jih je plačala inflacija. Da pa smo bili globoko v sebi vsi potlačeni in vsi duhamorni, vpeti na okopih enoumja. Kakšna demokracija, vas vprašam? Ona je tam na švedskem kot ptiček na veji lahko svobodno razmišljala in se svobodno odločala, nas pa je teptal komunizem. Na Slovenskem sicer malo manj, ker smo bojda ie nekaj časa imeli socializem, a demokracije ni bilo nobene. Ta znanka pa je zadnja leta, letos pa še posebej, doiivela miselno preokupacijo. Redno namreč spremlja demokratični, politični in ekonomski ustroj Slovenije in njena gibanja nasploh in nič več ne vzdihuje. Domotoina je samo v toliko, kolikor ji je dolgčas po sorodnikih, v splošni in sicerjšnji iivl-jenjski in delovni utrip deiele je pa nič več ne vleče. Žalostno, a ne da? Ker adaptirana švedinja svobodno misli, se tudi nadvse konkremo izraia. Tako ne skriva hudega razočaranja nad porodnimi krči naše demokracije. zadeve. Tako je oni dan kar dol padla, ko je bila neka oddaja in je novinarka striktno v kamero dejala: tega pa ne režat! Demokracija na kvadrat? Malo mor-gen! Intervjujanci so namreč vzporedno s slavno nacionalno TV mreio poklicali in najbrž tudi plačali neodvisno televizijo, ki je snemala istočasno. Samo zato, da nacionalna televizija ne bi kakšne izjavice rezala. In ker je bilo tako, še besedic »ne Se metla ni več slovenska Eh, kaj tile slovenski zdomci sploh še hočejo! Zdaj, ko v slovenskih trgovinah še metla ni več slovenska, si menda ja ne predstavljajo, da bomo v coklah okoli hodili, z leseno žlico jedli in koše pletli? Bolj jo tolažiš, bolj obupuje. Res sicer je, da dandanes ostarelemu očetu, ki ima malo več kot zajamčeno pokojnino, pošilja znatno več denarja kot v krutem komunizmu, saj oče sploh ne zmore plačevati vseh poloinic, res pa tudi je, da se ji zares ni treba vtikati v čisto vse, kar se pri nas dogaja. Medtem ko mi gledamo lepe satelitske programe, saj ie čisto natanko vemo, kaj bo v Žarišču in kaj v Dnevniku pogruntal tainta poslanec ali minister, se ona striktno osredotoča prav v kakšen Tednik in analizira kriminalne režat..« niso smeli zrezat. Povrh vsega ima ta znanka nekam svetovljanski pogled na vse, kar je nacionalno. Na Švedskem ji kot neke vrste pritepenki v tem smislu nikolini-so cvetele roiice, zato jo doma še toliko bolj zdraii, ko posluša tiste neskončne nadaljevanke o državljanih neslovenskega rodu. Da vam je doiiveti, kako je pogledala, ko je prvič uzrla tiste hudobije po škarpah in zidovih, kjer piše Švedi raus! In kako debelo gleda še danes, ko nastopi kakšen krepak in klen Slovenec in se šopiri, kako da bo ie dal one druge na kamion in jih skipal na hrvaški meji. Potem jo pa hočeš potolažiti, razvedriti. Kaj ji boš pokazal? Ker je rada fina, dobro je in se lepo oblači, jo z veseljem pelješ po krasnih trgovinicah. A spet nič! Zavzdihne kot oni dan tisti slovenski manager, kije dejal, da v trgovinah na Slovenskem še metla ni več slovenska. In kaj bi ona sploh rada? Da bomo v coklah okoli hodili in po trgovinah lesene ilice prodajali in koše pletli. Mi gremo ja v razvito Evropo, pa naj se še tako kuja in se nas brani! Saj je ta Evropa oni dan na lastne oči in iz prve roke slišala, da bomo tiste komuniste, ki še tiščijo v vlado, kmalu poradirali, potem bomo pa krasni in oh in eh. Zares čudni so tile zdomci, ki jim nikoli ni nič prav, tako. da-se nobeden noče vrniti. Človek razume, da so se nam včasih, ko smo jih ob božičnih dneh za rokav cukali in javkali, naj vendarle ostanejo, samo smejali. Zdaj pa res nič več ne razume, da se nočejo in nočejo vrniti. Celo več: izobraiena mladina se nam vedno bolj mnoiično odpravlja v svet. Ni, da bi to obešal na veliki zvon, zato o tem ni nikjer nobenega relevantnega podatka. Le sem in tja kaj prikaplja in pricurlja, a se hitro po tuša. Le kdo bi zvonil še s temi neprijetnimi zvonovi, da nas zapušča pamet in da bomo zdaj zdaj na pol Koreja z do delavnimi posli in na pol Macao s pranjem umazanega denarja. • D. Sedej Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sonce ne spi Piše: Igor K. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik dtroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil Ic-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelan zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Pri Andreji Veseli, da smo na zemljevidu našli pravo ulico, smo se spet vkrcali na majhno ladjico in se iz živalskega vrta odpeljali nazaj v mesto. Pozimi je baje to pot mogoče opraviti celo peš, pravzaprav na drsalkah. Mimogrede smo obiskan tržnico, ki se nam je za mesto, kot so Helsinki zdela zelo uboga (le nekaj stojnic) in kupili sardelice za večerjo. V drugem poskusu smo našo Andrejo Rakovec, sedaj Valtanen, le dobili doma in tako popoldne preživeli pri Kraničanki, ki se je pred kakim letom poročila na Finsko. Njen mož Juha (Slovenci temu rečemo Janez) je po stroki pravtako oblikovalec kot Andreja. Ko se je pogovarjala z možem, mi nikakor ni bilo jasno, kako se je tako hitro naučila finščine, ki je po mojem mnenju precej čudna, naprimer tržnica se reče "kauppatori" in hokejska dvorana "jaahalli". Mi zdaj verjamete? Kot je sama rekla, je v učenje finščine potrebno vložiti precej truda, saj so nekatere jezikovne zakonitosti povsem nasprotne kot pri slovenščini. Ker slovenska diploma na faksu na Finskem ni dovolj, mora Andreja opraviti še nekaj izpitov na tamkajšnji fakulteti za oblikovanje. Tudi savna je seveda eden od finskih nacionalnih simbolov, saj jo imajo tnalo dane pri vsaki hiši, ljudje se "savnajo" celo po stanovanjskih blokih, kjer je v vsakem nadstropju vsaj en prostor za tovrstno kopel. Nekaterim je obisk savne tako rekoč vsakdanja navada, recimo po sluibi, ko pri nas radi zavzamemo kavč, se na Finskem enostavno spravijo v savno. Z lesom obita soba, majhna peč, na njej prostor za oglje, vedro z vodo, brezove veje in seveda termometer. Nekateri pred potenjem v savni uporabljajo sistem "hladnega tuša". V savni začneš na spodnji klopi, se počasi presedaš na višji nivo in ko prideš čisto pod strop, je najbolj vroče, pogosto čez 50 stopinj. ' švicaš" kot svinja pred noiem. Vmes se z brezovimi vejami šibaš po telesu. Prava hrabrost je iti v savno s Fincem, namreč oni, stari mački, kot za stavo z vodo polivajo oglje, da bi bilo ja še več pare v zraku, tako da mi, nevajeni hude vročine, le še z jeziki opletamo okrog kolen. Finci imajo še eno vrsto "savnanja", kjer savno predhodno prepojijo z dimom... Turistične savne so ponavadi ločene na "M" in "Ž", medtem ko domačini z goloto ter spolnimi in starostnimi razlikami nimajo problemov. Povedala nam je, da so Helsinki z okolico eno najdražjih mest na svetu, saj Juha kar tretjino svoje relativno visoke plače odšteje za najemnino malega stanovanja, kjer trenutno živita. Tudi hrana in ostale nujne življenjske potrebščine niso poceni. A kljub vsemu, da takih lokalpatriotov, kot so Finci, še ni videla, pravi Andreja. Naprimer, v marketu prodajajo dve vrsti po kvaliteti enake cvetače, ampak prva je za enkrat dražja kot druga. "Zakaj potemtakem razlika v ceni?" vpraša in prodajalka ji presenečeno odgovori, da je ona cenejša pač Ruska. Jasno, Finci raje kupujejo dražjo domačo. Seveda je zaradi podnebja na Finskem pridelovanje hrane precej dražje kot drugod, a imajo lastno kmetijstvo zaščiteno tako, da je v času glavne sezone recimo krompirja, prepovedan uvoz le-tega od drugod. Kljub temu ravno zaradi visokih stroškov bivanja v glavnem mestu, prenekateri upokojenec nakupuje v estonskem Talunnu, kamor vodi redna trajektna Unija. Sicer pa, da so Finci zelo delavni ljudje in niti ne tako zaprti, kot mi mislimo o njih, namreč ko te Finec povabi na žur in žur obvezno vključuje tudi savno, tega zagotovo nikoli ne pozabiš. (nadaljevanje prihodnjič) VASOVANJE mmiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost - tehnični pregledi motornih vozil Bled Otroci že pišejo pisma in pridni so, tako zelo pridni... Le nekaj dni nas loči do najlepšega jutra naših otrok! Do jutra, ko se v peharju pokaže presenečenje in se oči zasvetijo... "OH TA MIKLAVŽ, res je najboljši!" Za popolno presenečenje smo za vaše otroke pozorno izbrali: •kaP0 tftfcjL,. "Pu,lie ^ -Pi*«™ ■šale •puloverje •perilo ■rokavice t*** • termojeans *S> -anorake -žabe %o -hlačežamet ^ -bunde ■trenirke <4Č -jakne -babv program Le kaj bi naštevali... Obiščite nas in se veselite toplih iskric v očeh, ko pride tisto pravo zimsko jutro... Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 18. ure. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR IŠČE, TA NAJDE — V MAMI V BLAGOVNICI ASTRA v drugem nadstropju KRANJ, Prešernova 10 SUPER UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA moške hlače 4.430 SIT otroške termo hlače 2.450 SIT Za ostale artikle vam s prinesenim kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 3.000 SIT. Izmed prejetih kuponov bomo 30.12.1993 izžrebali tri kupce, ki jim bomo povrnili znesek nakupa. _______......._____.....................-------<^<- KUPON za 10% popusta pri nakupu nad 3.000 SIT. dfb Ime, priimek:- Naslov:____ Inter Salon Rant-Roos Tatjana Dorfarje 17, 64209 Žabnica, tel., fax: 064/631 510 -bela tehnika -sanitarna oprema -kopalniška oprema -keramika -orodje -akustika OB CESTI IZ KRANJA V ŠKOFJO LOKO V DORFARJIH VAM INTER SALON V DECEMBRU PONUJA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH - pralne in sušilne stroje (od 42.190.- dalje) -televizorje (od 39.000.-dalje) - otroške klaviature (od 7.116.- dalje) -talne ploščice (od 822.-dalje) -granitogres (od 2.035.-dalje) OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE PLAČILO JE MOŽNO TUDI NA VEČ ČEKOV (do 6) VSE PA VAM ZASTONJ DOSTAVIMO TUDI NA DOM ! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE ! POKLIČITE NAS OD 9. DO 19. URE NA TEL.:631-510 \UAwxj Kranj ] 10% PRAZNIČNI POPUST^ Za gotovinski nakup težke konfekcije ^ nad 15.000 tolarjev J v Globusu, v 1 mi in trgovini Kokra Žiri^) Dodatni 5% POPUST za člane kluba fefooTl Sveta Kranjskih sindikatov in Društva upokojencev Kranj. A PKOK88 TRGOVINA KRANJ 1 Jaka Platiše 17 Trojne klobase, barjene klobase, suhomesnati izdelki, pollrajne klobase, klobase za pečenje, kuhane klobase... lolo9' MERCATOR SAVICA, d.d. Ljubljana, Dunajska 7 V najem oddamo: 1. spodnjo etažo trgovine v Bohinjski Bistrici, Triglavska 50, velikost cca 100 m2. Namembnost lokala: trgovska in servisna dejavnost - vse razne prodaje živil in tekstila. 2. Trgovski lokal - delikatesno trgovino z vinoteko na Bledu, Ljubljanska cesta 4. Skupna površina je 170 m2. Poslovne prostore pod tč. 1 in 2 oddamo za dobo do 5 let. Ponudbe z navedbo cene zbiramo do konca meseca decembra 1993. Prevzem oz. najem prostorov je mogoč takoj po izbiri najboljšega ponudnika. TELE - TV KOMUNIKACIJSKI ENOINEERINO d.o.o. KRANJ P.P. 181.64001 KRANJ Tuga Vidmarja 2,64000 KRANJ Tel.:+83 (064)327-313 Fax:+38(064)331-155 POD ŽAROMETI TELEVIZIJE KRANJ ŽELITE USTVARJATI NEKAJ. KAR SE VIDI, KAR SE SLIŠI, SE GIBLJE IN JE V BARVAH? ČE BI ŽELELI POSTATI SNEMALEC, NOVINAR, NAPOVEDOVALEC ALI UREDNIK, STE MOŠKI ALI ŽENSKA, POTEM NAPIŠITE NEKAJ O SEBI IN NAM POŠLJITE NA NASLOV: L|= _ f\/ POŠTNI PREDAL 181,64000 KRANJ j^>- Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. Škofja Loka razpisuje na osnovi sklepa upravnega odbora zadruge JAVNO DRAŽBO za prodajo dela nepremičnine pare. št. 8/1 KO Dobje -stanovanjska stavba v izmeri 235 m2 in dvorišče v izmeri 66 m2 ter pare. št. 81/1 KO Dobje - travnik 3. bonitetni razred (v naravi sadovnjak s starejšim sadnim drevjem) v izmeri 1286 m2, vse vpisano v vi. št. 378 KO Dobje. Izklicna cena za navedene nepremičnine je 130.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Kupnino je potrebno plačati, kot sledi: 50 % kupnine ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, v kar se všteva tudi plačana varščina ob licitaciji; ostalih 50 % kupnine po dogovoru. Nepremičnine se prodajajo po sistemu videno-kupljeno. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj en dan pred začetkom dražbe vplačajo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene z virmanom na žiro račun št. 51510-601-10883. S pismenim potrdilom o plačani kavciji se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe. Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili brez obresti, v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe, oz. plačal 50 % kupnine ob sklenitvi pogodbe, ostalega dela pa v dogovorjenih rokih, nima pravice do vračila kavcije. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavno pooblastilo za licitiranje, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. Prometni davek, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača kupec. Javna dražba bo dne 14. decembra 1983 ob 10. uri na upravi Kmetijsko gozdarske zadruge z.o.o. Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, i. nadstropje. Vsa pojasnila glede nepremičnin lahko dobite po telefonu 064/620-497 ali 064/620-552, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, Imenovanja in kadrovske zadeve Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj razpisuje na podlagi 35. in 70. člena zakona o zavodih (Ur. I. RS, št. 12/91), 22. člena zakona o kulturno-umetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Ur. I. SRS, št. 10/84, ter zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. I. RS, št. 8/90) prosto delovno mesto RAVNATEUA GORENJSKEGA MUZEJA V KRANJU Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o zavodih, izpolnjuje še naslednje pogoje po statutu zavoda: - da ima visoko izobrazbo humanistične smeri, ki je zastopana v muzeju - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varovanja naravne In kulturne dediščine Kandidati naj predložijo tudi program razvoja muzeja. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj najkasneje do 31.12.1993 pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, programom razvoja ter kratkim življenjepisom Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. NOVO LETO SE BLIŽA Darilo: GORENJSKI GLAS Kakorkoli obračamo koledar, so datumi te obrnjeni proti zadnjemu dnevu v letu, saj je praznični december ie tu. Skoraj povsod čaka novoletna ponudba, sestaviti bo treba spiske, kaj komu od družinskih članov, prijateljev, znancev, sorodnikov in poslovnih partnerjev podariti ob novem letu.Naj Vam prišepnemo dober predlog: PODARITE NAROČNINO GORENJSKEGA GLASA ZA LETO 1994!Pokličite nas v naročniško sluibo, telefon 064/211-860 in se bomo dogovorili: povedali nam boste naslov obdarovanca, ki mu bomo v Vašem imenu pošiljali poltednik Gorenjski glas v letu 1994. Te podatke nam lahko sporočite tudi na naši naročilnici - z njo lahko Gorenjski glas naročite tudi zase. V tem primeru Vam takoj pripada naše novolemo darilce: naročnina v tem mesecu brezplačno. Odločite se izvirno in podarite GORENJSKI GLAS. Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek................................................................................................... Točen naslov..................................................................................................... Posta (štev.)....................................................................................................... Naročilnico pošljite na naslov: ĆP Gorenjski glas, 64000 Kranj Datum: Podpis NAKUPOVANJE NA KOROŠKEM Katere poti vodijo na Koroško Večina Gorenjcev se po nakupih na Koroško odpravlja z osebnimi avtomobili prek cestnih mejnih prehodov, nekateri se odločijo tudi za avtobus, gotovo pa bi težko našli koga, ki sede bodisi na vlak ali v letalce (razen politikov in poslovnežev) na brniškem letališču. Vsi cestni mejni prehodi v sosednjo Avstrijo so trenutno odprti in normalno prevozni, so nam včeraj zatrdili v operativno-komunikacijskem centru UNZ Kranj. Zimska oprema vozil je nujna le za mejni prehod na Jezerskem. Sicer pa lahko potujete na Koroško še prek mejnih prehodov Ljubelj, Kor- ensko sedlo ali Karavanke. Kolon oziroma čakanja pred mejo kljub prazničnemu vzdušju, ki se nas je že polotilo v pričakovanju Miklavža, Božiča in Novega leta, ni. Za prestop meje je treba plačati edino pred karavanškim predorom. Na naši strani stane "predornina" 1.000 tolarjev, na avstrijski, ko boste obrnili domov, pa boste morali odšteti 90 šilingov. In koliko "težki" smemo čez mejo? Če zakonska pravila le v grobem, smemo iz Slovenije odnesti v denarnici največ 1.000 mark v tolarski protivrednosti oziroma v devizah, ob povratku pa je nakupljeno blago v tolarski protivred- nosti do 100 dolarjev oproščeno carine. Nad to vrednostjo se plača polna carina. Ta je različna za različne vrste uvoženega blaga, povprečno pa se suče nekako okrog 40 odstotkov na vrednost blaga. Alkohol in cigareti, denimo, so carinjeni z 58 odstotki. Novo bančno poslopje Zveze slovenskih zadrug že dobiva dokončno podobo, ki jo predstavljamo na skici. Priporočamo, da vse menjalne in bančne posle v Celovcu opravite v tej banki na Paulitsgasse, kjer vas bodo seveda postregli v slovenskem jeziku. bauMax DOBRO JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. a a a a A razl>cnih izdelkov 4U UUU p0d eno streho •orodje •sanitarna oprema •električni proizvodi •gradbeni materijal • ploščice •tapete • barve •vrata in okna •les •vrtno pohištvo BAUMAX CELOVEC Gerbervveg 45 - Sudring VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! SPECIALIST za KONTAKTNE LEČE SVETOVANJE v SLOVENŠČINI ELEKTRONSKA KONTROLA VIDA m mm m Nikon —OPTIK & %. FOTO— CELOVEC - CENTER, Kramergasse 2 Tel.: 0043-463-51-12-76 .SEN. herman CELOVEC, ROSENTALERSTR. 232, tel.: 0043-463-282710 NAJMODERNEJŠA KAR0SERIJSKA STROKOVNA DELAVNICA Z LAKIRNICO VEUKA IZBIRA ŠIROKIH GUM VSEH ZNAMK NAJEKSKLUZIVNEJSA ALUMINIJASTA PLATIŠČA ZIMSKE GUME PO ODLIČNIH CENAH mm ž »1» ** LJUBELJ SUDRING GRADEC VOLKERMARKTERSTR. V CENTER VCENTER BELJAK i CELOVEC/KLAGENFURT, VOLKERMARKTER STRASSE 165 Tel.: 0043-463-32182 WW KAKO IE V CELOVCU S PARKIRANJEM . Kot v vseh večjih krajih in mestih, le tudi v Celovcu težko najti prosti par-K|rni prostor. Mestne oblasti na več Načinov skušajo obvladovati red na °omočju ožjega središča mesta, kjer {* pomanjkanje prostorov največje. p°sebej vas opozarjamo na površine ln zasebne parkirne prostore, kjer je *nak z narisanim "pajkom". S teh po-^Sin in seveda, kjer je s parkiranjem Wran promet, vozilo zelo hitro odpelo, še posebno hitro od nedavnega, jjdkar je odvoz vozil zaupan zasebni "rrT1'- Verjemite nam, da to ni poceni, zato dvakrat premislite, kje boste parkirali. V ožjem središču mesta ste verjetni0 že kdaj parkirali na parkirnih prodorih, zaznamovanih z modro črto in 2 označbo na tabli "gebiihrenpflich- ting" - zavezano pristojbini. Za parkiranje na teh prostorih je mestna uprava uvedla tako imenovane "parkschei-ne" - parkirne lističe. Parkirne lističe dobite v vsaki trafiki in v posebnih avtomatih. Na voljo so vam trije različni, in sicer za 30, 60 in 90 minut, po 5, 10 oziroma 15 šilingov. Kazen za parkiranje brez parkirnih lističev na površinah z modro črto je od 100 do 300 šilingov, prav toliko pa je tudi na površinah za belo črto, ki so namenjena samo za dostavo blaga. Na voljo so vam tudi urejena parkirišča, kjer seveda pobirajo parkirnino, in pa parkirni prostori pod Novim trgom in veleblagovnicami (npr. Ouelle, kjer vam parkirnino ob nakupu nad 500 ATS povrnejo). PARKSCHEIN zur Benittzung gebiihrenpflichtiger Kurzparkzonen Magistrat der Undeshauptstadt klagenfurt 00895 PARKDAUER 1 STUNDE S10,- c Monat C* Jartner Februar Mara April Juni Juli August September Oktober November Dezember Tag [t) 53 13 |T| (12| [2Ž1 OB 3111 a s| m tU Lil M LS gi [26] lu m m on 31 m 9 19 29 10 20 30 31 JAHR 19 . . Stunde m m lh si H 31 m m 8l [20 9 21 10 22 11 23 15 30 45 Takole zgleda parkirni listič, na katerem ob začetku parkiranja pačite datum in čas ob začetku parkiranja in ga pustite na vid-Jem mestu na polici nad armaturno ploščo. Lističi so naprodaj v **eh trafikah in veljajo na vseh parkirnih površinah označenih z Jjodro črto in napisom "Gebiihrenpflichting" za čas, označen na lističu. K/ CELOVEC, Burggasse 23, Tel.: 0043-463-57991 KE VBOARDS, SYNTHESIZER - VAMAHA, IBANEZ, CNENCA. TECHNICS, ROLAND, OJAČEVALCI - ZVOČNIKI, MIKROFONI, KITARE- - KONCERTNE In ELEKTRIČNE - YAMAHA, ARI A, BLOKJFLAVTE - MOECK FLAvTE-YAMAHA VELIKA IZBIRA - NIZKE CENE * GOVORIMO SLOVENSKO Dve "zgodovinski" fotografiji iz letošnjega vročega poletja, ko je Gorenjski glas s sodelovanjem Integrala Jesenice in Alpetoura Potovalne agencije Kranj v glavno mesto avstijske Koroške popeljal bralke in bralce na celodnevna izleta. Pred celovško znamenitostjo - zmajem Lindvvurmom, ki letos beleži častitljiva štiri stoletja od postavitve - smo tudi zaplesali ob zvokih Ansambla Ambroža in Beti Bogataj. Seveda na "gasilski" fotografiji ni vseh, ki so letos poleti potovali z Gorenjskim glasom v Celovec - već kot tričetrt jih na sliki manjka, ker so odhiteli po nakupih (vsakič smo šli na izlet na prvo soboto v mesecu, ko so celovške trgovine večidel odprte do 18. ure). Vsekakor bomo vsaj tako dobre Glasove izlete pripravili tudi v letu 1994!!! E. Bittmann (Audi) CELOVEC-CENTER ST. VEITERSTR. 16, TEL 0043-463-56457 GOVORIMO SLOVENSKO ^--- Enostavno - avto na servis in nato po nakupih originalni deli in dodatna oprema ■ avtomobili: Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 0043-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici RENAULT \^/WURM (Alk^ Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:0043-463-21415 V0ZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO LANCIA ZENTRUM ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM • PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA ORPEMA • ŠPORTNA OPREMA • SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO • 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE • GOVORIMO SLOVENSKO NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE. SPOJLERJI, PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 0043-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 ------VAŠA ŠPORTNA HIŠA-------- iOELOVEC/KLAGENFUR, ALTER PLTZ 25, 7EL.0043-463-512176 SMUČI ZA TURNO SMUČANJE HAG AN ALPIN TOUR + VEZI SILVERETTA 400 namesto ATS 5.180, sedaj ATS 2.990 DRSALKE CORVO TORONTO namesto ATS 749 sedaj ATS 550 CENE VSEBUJEJO TUDI PROMETNI DAVEK, KI VAM GA POVRNEMOI AUTOHAUS SUDRING Aspernig CELOVEC, SUDRING 332, Tel.:0043-463-37238 •VEUKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV •ORIGINALNA-OPEL DODATNA OPREMA •MEHANIČNA IN KAROSERIJSKA DELAVNICA " •HITER IN TEHNIČNO BREZHIBEN SERVIS v~gradec •OPRAVUAMO GARANCIJSKA DELA UUBEU t SUDRING V BELJAK i V CENTER HAVEKOST AVTOMATI CELOVEC VILLAGHER RING 59 Tel.: 0043-463-56895 ■ BILJARD I PIKADO I VIDEO I FLIPPER I DOD. OPREMA MITSUBISHI VOLVO NAJVEČJI KOROŠKI ZASTOPNIK ZA MITSUBISHI IN VOLVO VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME MEHANIČNA IN KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO EKSKLUZIVNI ASESOAREN VELIKI ZIMSKI SERVIS ZA MITSUBISHI samo ATS 560.- VELIKI ZIMSKI SERVIS za VOLVO samo ATS 390.- DENZEL KLAGENFURT CELOVEC, ST. VEITER STRASSE 209, tel. 0043-463-43200-0 W 0 E C H > [L d.o.o. UNITECH LTH-OL d.o.o., Škofja Loka Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k sodelovanju sodelavca: 1. VIŠJE ALI VISOKE IZOBRAZBE TEHNIŠKE ALI ORGANIZACIJSKE SMERI Delovno mesto: samostojni komercialist v zunanji trgovini (prodaja orodij in ulitkov) - za nedoločen čas - s 3-mesečnim poskusnim delom Posebna znanja: - aktivno znanje nemškega jezika - pasivno znanje angleškega jezika - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskega poslovanja - osnove računalništva 2. VEČ ORODJARJEV - SPECIALISTOV ZA TLAČNA ORODJA (IV. ALI V. STOPNJE ŠOLSKE IZOBRAZBE) - za nedoločen čas - s 3-mesečnim poskusnim delom - 3 leta delovnih izkušenj Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: UNITECH LTH - ORODJARNA IN LIVARNA d.o.o., Vlncarje 2, 64220 ŠKOFJA LOKA, Kadrovska služba (za razpis) O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. \ GRADBENO_POOinil p o Ki Skladno s sklepom samoupravnih organov razpisujemo javno dražbo za prodajo nepremičnin: 1. Poslovne prostore ali bivši Samski dom v Stražišču na Pševski 18. Koristna površina prostorov je 312,59 m2. Izklicna cena objekta je 100.000 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Velikost parcele je 2230 m2, ki ni všteta v gornji ceni in je predmet vzporedne pogodbe z objektom. 2. Komunalno opremljene parcele za gradnjo stanovanjskih hiš v Zg. Bitnjah z lokacijskim dovoljenjem, pare. št. 80/2, 80/5, 80/6, 80/7, 80/8, 80/9, 80/11 K.O. Bitnje. Cena za m2 je 70 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prednost imajo interesenti, ki s podjetjem Gradnje Kranj sklenejo pogodbo za graditev hiše vsaj do III. faze gradnje. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe oziroma njihovi pooblaščenci. Nepremičnine prodajamo po načelu "videno kupljeno", prodana pa bo kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Ogled nepremičnin je možen vsak delovni dan do 7.12.1993, po predhodni telefonski najavi na št. 064/241-751. Drugi pogoji: Varščino za Samski dom v Stražišču 760.000,00 SIT je treba vplačati na žiro račun št.: 51500-601-13752, za vsako parcelo (500-600 m2) pa 292.600,00 SIT na žiro račun št.: 51500-601-13752. Varščina bo všteta v kupnino. Varščino interesenti lahko tudi položijo v blagajni Gradnje uro pred začetkom dražbe. Ob neuspeli dražbi bo varščina vrnjena takoj po dražbi ali v 3 dneh po končani javni dražbi. Javna dražba bo 14. 12. 1993 ob 10. uri v prostorih Gradnje Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj. KINO CENTER: 3. dec. ob 15.30 in 17.45 KINO STORŽIČ: 3. dec. ob 20. uri KINO CENTER: 4. in 5. dec. ob 16.30,18.45 in 21. uri 6., 7. in 8. dec. ob 15.30,17.45 in 20. uri 9. in 10. dec. ob 15.30 in 17.45 uri KINO STORŽIČ: 9. in 10. dec. ob 20. uri UMORJENA ŽENA-MOŠKIZ LESENO ROKO-OBSEDENI POUCAJ-To je ameriška akcijskaktlmlnalka BEGUNEC. NE ZAMUDITE! "AVTOSOLA" ing. KUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 6. DECEMBRA 1993, ob 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA, ©311-035 JAJCEM i !1 \m 1i H131 KUPLJEN PRI NAS RAZVIJEMO BREZPLAČNO! VSAK ENAJSTI FILM PODARIMO I ■ nTm ril i] if«l JI ZA HOTELOM JELEK nas na Miklavževem sejmu od 1. do 5. decembra 1993. BOGATA IZBIRA IGRAČ iz uvozal Miklavž bo pri nas dobil skoraj vse: od dinozavrov, Lego kock in Barbik od avtomobilčkov, žog in družabnih iger za otroke. NOVOLETNI OKRASKI za vašo smrečico in sobo: steklene krogljice, girlande,perle, lučke kresnice, umetne jelke in še kaj. OSEBNI AVTOMOBILI Citroen pričakujemo vas z UGODNIMI cenami! Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža TV aparati TOSHIBA CENA DRUGOD 8336030 TV sprejemnik 2100 TD (ekran 55 cm, mono) TV sprejemnik 2500 TD (ekran 63 cm, mono) TV sprejemnik 2112 DT (ekran 55 cm, stereo) TV sprejemnik 2512 DT (ekran 63 cm, stereo) TV sprejemnik 2812 TD (ekran 72 cm, stereo) Poleg tega vam v TRGOVINI TRIS, Delavska cesta 26, Stražišče pri Krantu m po IZREDNO UGODNIH CENAH nudimo se MALE GOSPODINJSKE APARATE, BELO TEHNIKO, AKUSTIKO In še In še || DOSTAVA NA DOM BREZPLAČNA JJSraJBSi*" 1T311-260 1(593003)0 129^90^0 l3&99Q3fo CENA PRI NAS 78.320,00 100.320,00 87.199,70 114.312,00 121.440,00 RADIO KRANJ 97,3 Sreda: 8. decembra, od 17. do 18 ure dE SPONZOR: PODJETJE JENKO Oddajo pripravlja In vodi NATAŠA BEŠTER LESTVICA- 1. Strmina - Nikar ne prosi 2. Billy Joel - The River of Dreams 3. Magnifico - 24000 poljubov 4. Peter Lovšin - Hiša nasprot sonca 5. 4 non blondes - Spaceman 6. Tomaž Domicelj - Bil je tako prikupno zmeden 7. R. E. M. - Evervbodv hurts 8. Pet shop bovs - Go West 9. Right Said Fred - Bumped 10. Prince - Pleach Nova predloga: Chris Rea - Julia Amadeus - Prisluhni in povej NAGRAJENCI: Bon za 3.000 tolarjev dobi MARIJA MARTINJAK, Cešnjevek 2, Cerklje; glasbeno nagrado prejme ALOJZ FERKUU iz Kranja; VVEEKEND vstopnico za diskoteko PRIMADONA na Trebiji pa bomo poslali MITJU GRMOVŠKU na Jesenice, Anji Gosar v Tržič in Janezu Porenta v Škofjo Loko. Z nami bodo 17. decembra, ko nas bo zabavala skupina STRMINA. V mesecu decembru bomo nekomu izmed vas, dragi bralci Gorenjskega glasa in poslušalci RADIA KRANJ poklonili poleg drugih nagrad še novoletni bon, vreden 5.000 tolarjev. Dobil ga bo tisti, ki bo najbolj zanimivo opisal našo oddajo Gremo v PRIMADONO (z največ 10 besedami - na dopisnico!) KUPON: GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: ODDAJA GREMO V PRIMADONO JE: GLAS ŽIVUi TOREK, 7. decembra 1993 PlSf SIMONA HBO "i. VSAKO SOBOTO O POLONC Nfl HHCHU TRIGLAV JfSCNICC /96.0 MHZ/ Mozart Moped showa - Martin Žvelc Wolfgang Amadeus Mozart Je skladatelj, ki s svojim obsežnim opusom še vedno polni koncertne dvorane, operne hiše, diskoteke... V zadnjem času pa se Je njegov sloves še razširil, ne le med ljubitelji glasbe, ampak tudi med sladokusci. Le kdo še ni poskusil imenitnih čokoladnih Mozart kugel, likerja... Naš jutrišnji gost ne bo ravno W. A. Mozart, bo pa Martin Žvelc, ki mu Tof pravi tudi Martlnez della Žveljo in je pravi Mozart Moped showa. En gospod - ena godba. Martin Je namreč izredni mojster na kompjutrskih klaviaturah oz. sintetizatorjih. nepogrešljiv pa Je seveda tudi s svojo harmoniko. Nagradna igra SOLA je zopet prinesla nagrade in sicer: uro dobi Petra Lango iz Hrušice, po dve majici pa Martin Gorenc iz Novega mesta, Tine Razboršek iz Vojnika in Manlca Gomboši iz Gornje Radgone. Čestitamo! M. Conlev pravi, da Je žena najlepša napaka narave. Vas zanimajo izjave oz. definicije svetovno znanih žensk o moškem svetu? Ana Magnani: "Idealen mož Je človek, o kakršnem vse ženske sanjajo, da ga imajo, v resnici ga nima nobena." Marlen Dietrich: "Idealen možje tisti, ki ne pije, ne kvarta. se ne ozira za drugimi ženskami, se ne prepira in - ga nil Marlen Dietrich: "Moški so kot stranišča. Ali so umazani, ali smrdijo, ali so pa zasedeni!" Se strinjate, drage dame? MODL Jonči, jasno Ja, prav ste imeli, ko ste napisali, da se Andrej K. skriva v odaji ^kjeošpon velikega Jžja (a tole kdo zna razvozlat?), oziroma ^ončija, kot mu je nekoč ljubkovalno pravila stara mama. Nataša, W se tistega zadetega od prejšnjič tiče, ga je sicer uganila Romana, velja pa, da je zadet tisti voditelj, ki vodi zadeto oddajo. A ni to lepa izpeljava hipoteze? Take še uni Darwin ni zastavu, k' ^ je razvojni nauk zmislu'. No pa pustimo možakarja, ki je trdil, da smo mi začeli uspevati iz opice. Kar pa se tiče Andreja K. in njegovega banda Bordel, baje, d' so dost' dobri. Žrebal je tokrat en res taprav žrebec, če ste mislili na kakšnega macho tipa, ste ^islili wrong. Res je bil konj. Pod nos smo mu tiščali dopisnice in ^sta, ki se mu je najbolj dopadla ter jo je zagrabil z zobmi, tista je *adela. Ker je konj zadevo že začel zvečit'bo malo težje prebrati Jjso ime in naslov. Marica, ne Darica, aha mislim, da piše Darinka ali pa Danica, priimek Župan, no to bo najbrž Zupan, S. Pogorje, tudi to ne bo, no ja mislim, da je to nekje v Gorjah, številke pa so možne tri 313, 331 al' pa 133, pošta pa vem, da je Zgornje Gorje* No, upam, da bomo dopis poslali pravemu izžrebancu, pravzaprav izžrebanki, pol pa zvizzz v Aligator Music Shop. NOVOSTI Richard Clayderman je spet posnel eno zadevo na klavir in sicer uspešnice od Abba, izšla pa je tudi kaseta zmagovalcev rubrike "Zvezdni prah" iz oddaje, ki jo vodi neki Stojči. Tu je še soundtrack Sleeples in Seattle, ki je trenutno N.1 v ZDA, pa Kreslinova in Beltinške bande "Najlepša leta našega življenja". Ker se bliža novo leto, je tu spet kup koledarjev in prav danes je prispel tudi koledar Bon Jovija, torej Romana pohiti. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 113: Na kateri instrument najrajše špila Richard Clavderman, poleg triangla in tamburina? Če ne veste mu telefonirajte na številko 0049 2332 - 3223 - 111. Dopisnice čakam do srede, 8. decembra, v uredništvo Gorenjskega glasa,'pripis "Jodlgator". Tisti, ki pa ve kaj se je pred 13 leti grdega zgodilo na 8. december je pa že skoraj faca sto na uro. Vesna, hvala za mokre pozdravčke (pa se ja ne kopaš) z morja, zadeva že visi v uredništvu. Marjana, kar se tiče Primskovega je fertik, razlog, premalo folka, Aligator pa se te dni zadržuje na Miklavževem sejmu, ker ima tudi tam stojnico. Tako, da je tokrat za vse odgovoren Pirmož. Katarina, obljubljeno dobiš drug teden enkrat, od naštetega imamo zaenkrat le cedejko iz filma Hair, sicer pa trgovina je lahko najbolje založena daleč naokrog, a nikol' ni tako dobro založena, d' nebi mogla biti še bolj. A je jezero že... jest sem že, čav. Prvi glas Gorenjske - začetek glasbene kariere Franci in Miha Rebernik ^ petek, 3. decembra, bo v organizaciji Radia Triglav Jesenice znova 8'asbena prireditev Prvi glas Gorenjske. Prireditev je bila za mnoge "»stopajoče glasbena spodbuda, med podatki minulih zmagovalcev, P* zasledimo tudi zanimivost. Franci Rebernik je bil prvi zmagovalec Prvega glasu Gorenjske leta 1971, njegov sin Miha Rebernik pa je *iuagal pred dvema letoma. To Je bil razlog, da smo Rebernikove v "edeljskem večeru obiskali na Poljani nad Jesenicami, ko so zbrani Rledali priljubljeno televizijsko oddajo Po domače. Pravzaprav je |j*sba z Rebernikovo družino povezana z vsemi družinskimi člani. pcanci Rebernik je drugi tenorist Fantov s Praprotna, ki deluje v 'klopu ansambla Lojzeta Slaka, sin Miha poje pri skupini Bistro, hči Se je učila klavir, žena Majda pa je bila dve desetletji napovedovalka 1,8 Radiu Triglav Jesenice in kot solo pevka sodelovala s pevskimi *bori, sedaj pa zapiše tudi kakšno besedilo. Glasbena pot Francija Reber- *ika se je začela že leta 1961, ko |e obiskoval v Ljubljani srednjo »olo in živel v internatu. Ukvarjati se je začel s petjem in jpanjem kitare, zvrstilo pa se je par nekaj glasbenih skupin zabavne glasbe. Leta 1971 je nastopil na prireditvi Prvi glas gorenjske, na kateri je z Novko-VlČevo Lolo tudi zmagal. Organizator prireditve je bil Jože "urnerca, s katerim sta skupaj 'Brala z ansamblom Orion na v?selicah. Kot solist se je uveljavi in povabili so ga k sodelovanju ?a festivalih. Na Popevki Vesele J^eni 73 je dobil 3. nagrado za **režetovo skladbo Vinska cesta, ve leti kasneje je prepeval ?ahtevno prekmursko vižo, na slovenski popevki '74 pa je Prepeval Pnvškovo melodijo Pa pomlad prišla. Preko radijskih j'alov je Francija Rebernika slišal £-°Jze Slak in ga povabil k *°uelovanju. Nadomestil ie avtomobilski nesreči preminulega Jo-r^a Šifrerja, s svojevrstnim zelo Pecifičnim glasom, kar je bila kom. V ansamblu Lojzeta Slaka, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico, sodeluje skoraj dve desetletji in z njim je posnel okrog 300 domačih viž. V Slakovi zakladnici je kar precej pesmi, ki so se prijele in so že ponarodele, osebno pa so mu najbolj všeč pesmi: Ne prižigaj luči, V dolini tihi, Popotnik, čas ljubezni, Tu ie naša domovina, Srečno, mlada Slovenija... Kot drugi tenorist z vodilno "štimo" prepeva tudi solistične pesmi v sklopu značilnega večglasnega petja Fantov s Praprotna in spremljavi Slakove-ga instrumentalnega tria z vodilno frajtonarico. Po tolikem obdobju se potrjuje pravilna velika odgovornost. Glasovno se je ujel s petjem Fantov s Praprotna, sprejeli so ga tudi poslušalci. Pravi, da narodnozabavno glasbo ni lahko peti, saj je potrebno upoštevati določene zakonitosti, to pa lahko potrdijo znani zabavni pevci, ki so prišli k narodnja- odločitev, še več ansambel je vseskozi kontinuirano deloval in rastel. Vseskozi je v vrhu priljubljenosti, zadnje obdobje pa je nasploh med najbolj iskanimi narodnozabavnimi ansambli za igranja... DomaČa glasba je sedaj bolj cenjena, za kar pa imajo zasluge ansambli, ki so se uveljavili v tujini. Franciju Reberniku je pri srcu tudi zabavna glasba, še posebej countrv, za katerega se je še posebno navdušil pri petkratnih potovanjih v Ameriko, v ansamblu pa prepeva tudi zabavno glasbo, tako da je na veselicah kompleksna ponudba glasbenih žanrov. Glasba mu pomeni veliko, čeprav ni profesionalec, to je njegova velika ljubezen in z njo živi. Želi si, da bi v glasbenem smislu ansambel dolgoletno pot kronal še s kakšno dobro ploščo, kaseto in potovanjem čez "veliko lužo"... Po stopinjah Francija Rebernika gre tudi njegov 17-letni sin Miha Rebernik. Pravo naključje je bilo, ko je ob 20-letnici prireditve Prvi glas Gorenjske '91 ponovil očetov uspeh in zmagal s pesmijo Some broken hearts. Iz radovednosti je poskusil kot pevec pri zabavnem ansamblu Bistro in stopil v svet glasbe. V ansamblu je vokalist, doma pa se za hoby ukvarja tudi s kitaro in klavirjem. Igrajo vse glasbene zvrsti, tudi narodnozabavno glasbo in znani Slakovi viži V dolini tihi in Po dekle. Pravi, da skladbe, ki jih v originalu izvaja oče, čuti drugače kot druge in se pri njihovi interpretaciji še bolj poglobi vanje. Iskreno pove, da osebno ne posluša veliko narodne glasbe, bližja mu je country glasba. S skupino so posneli prvi demo posnetek skladbe Jukebox, ki jo v originalu poje ameriška skupina Alabama in so z njo nepričakovano zmagali za popevko tedna na Radio Triglav Jese-nice. Kot vsem mladim glasbenikom jim je cilj izdaja prve kasete... • Besedilo in slika: Drago Papler 9.20 Zlati prah: O kraljičini, ki si je služila kruh 9.30 Pamet je boljša kot žamet 9.35 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.35 Univerzitetni razgledi 11.05 Laser v medicini, znanzsrve- na oddaja 11.35 Po mestu hodi Miklavž, češka drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.05 Sedma steza 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Lonček, kuhaj!, Zelenjavni pečenjak 17.20 Hovl, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Moda, moč in slava, 1. oddaja 21.30 Osmi dan 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.50 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka; Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 13.55 Muenchen: Tenis (m), Compct grand slam pokal, prenos 16.40 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 17.20 Sova, ponovitev 18.50 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik. Vreme, Šport 19.56 Šport 20.05 Železni Gustav, nemška nadaljevanka 21.00 Intervju 22.05 Videošpon 23.00 Svet poroča 23.55 Tenis (m), Oompact grand slam pokal, posnetek iz Muenchna 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Bettvjina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Ivanhoe, ameriški barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Morje 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Pax Christi, dokumentarna serija 21.00 TV parlament 22.45 Poročila 22.50 Jasenko Houra, glasbena oddaja 23.20 Slika na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.20 Sanje brez meja 15.00 Am, dam, des 15.15 Medvedek Rupert 15.40 Panda klub 15.50 Nahrbtnik poln dogodivščin 16.15 Konfetti shovv 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Univerzum: Zemlja obrodi 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Glavni osumljenec -operacija Nadine, zadnji del britanske mini serije 23.05 Čas v sliki 23.10 Življenje je dolga mirna reka, francoski film 0.35 Sovražnik v moji postelji, ponovitev ameriške psihološke komedije 2.10 Poročila 8.30 Vremenska panorama 13.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Habsburžani, 5. del 16.35 Dobrodošli v Avstriji 17.00 Prijatelji za vse življenje 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 las v sliki 20.00 Kultura 20.15 Modro bele zgodbe 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Rallv, 6. del 0.50 Poročila/1000 mojstrovin 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Sindikat 15.00 Dogodki danes -jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 EPP 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 17.30 Narodnozabavna lestvica 18.00 Ansambel Blegoš -v živo 19.00 Odpoved programa Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz, ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Posebej opozarjamo na Športni obzornik ob 16.30, novosti na številki 92 ob 17.30 in lestvico Slovenca ob 18.10. 16.40 Bettvjina družba, ponovitev nadaljevanje 17.05 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 Chi-na Beach, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.20 Japonska, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Mozart, avstrijsko/nemško/italijanska nadaljevanka 21.30 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 22.35 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 23.25 Pepsi DJ mag 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.40 A shop 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.15 Hammer, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.50 A shop 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Jazz-bina, ponovitev 19.25 CMT 20.10 Poročila 20.30 Ciklus slovenskega filma: Nekdo drug, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 Poročila 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.20 Marlboro music shovv 23.50 A shop 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Klub ža seniorje 10.15 Euroturizem 10.30 Vodnik za poročenega moškega, ponovitev ameriške komedije 12.00 Živali našega sveta 12.10 Športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Mojstri jutrišnjega dne PARKIRAJTE NA GLOBUSU. ZA VAS VEDNO PROSTO PARKIRNO MESTO. UPRAVUALEC HRIBAR -BLESK, d.o.o. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri foto bobnar 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dani in odpoved programa KINO, TOREK CENTER amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ prem. rtat. erot. drama - kom. MESO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprtol ŠKOFJA LOKA FIRMA ob 20. uri GORENJSKI GLAS • 20. STRAN PANORAMA, ODMEVI Petek, 3. decembra 1993 IVAN JAN - odmevi na: Jože Dežman s sodelavci: GORENJSKI PARTIZAN -GORENJSKI ODRED - Stran 104. Tam piše, da je Matija Verdnik - Tomai, dotlej politkomisar GO odšel na Koroško v začetku februarja 1943. To ni točno, kajti odšel je januarja 1943. O tem obstaja dokumentacija, poleg tega pa live priče (1. Vovk - Tomi ■ Živan). Ta tako občutljivo pokrajino kot je Koroška, je pomembna vsaka podrobnost. - Stran 106. Tu je navedeno, da je Gauleiter dr. Friedrich Rainer govoril 3. decembra 1944 v Ljubljani o boju z banditi... Rainer je res govoril 3. decembra, vendar ne v Ljubljani, temveč v Celovcu. Ta podatek je povzet po kroniki o Škofjeloškem odredu (napak), namesto po originalu (T. Ferenc). V zadnjem odstavku je spet ponovljena vrsta napak v zvezi s streljanjem talcev v Mostah pri Žirovnici 1. julija 1942. Piše, da so policisti tja pripeljali 30 talcev, v resnici so jih 29. Da so jih ustrelili 29, v resnici 28, kajti eden - Karel Perdih • Žar, je ušel. Piše tudi, da je Cankarjev bataljon "29. junija 1942 onesposobil progo Ljubljana - Jesenice s tem, da so polgali leseni nosilec Železniškega mostu v Mostah pri Žirovnici". Prvič: tedaj sta bila uničena oba mostova, cestni in železniški, in drugič, ta akcija ni bila izvedena 29. junija, temveč ponoči s 26. na 27. junij 1942 z začetkom ob 23. uri (gl. zbornik VI/4, str. 562 in letak v begunjskih zaporih). Pod fotografijo na str. 121 je ponovljena nova napaka. Piše, da je bila ta akcija izvedena s 25. na 26. junij 1942, torej v nasprotju s prejšnjo trditvijo in v opreki s pravilnimi podatki, ki iz neznanih razlogov niso uporabljeni, dasiravno gre za usodna dogajanja: za veliko sabotažo in za streljanje 28 talcev! - Stran 166 - 177. Na strani 166 je namignjena "precej neverjetna trditev", ki jo je I. Jan v zvezi z vlačenjem komandanta Jožeta Fajfarja - Tomaža v Škofjo Loko, zapisal v kroniki Kokrškega odreda. Niso pa uporabljeni številni in dognani podatki iz te kronike, ki bi ne le olajšali delo, temveč tudi omogočili navajanje pravilnih številk, imen in datumov, pomembnih za GO in ne bi bilo treba zdaj naštevati raznih napak! Poleg tega je spisek padlih na straneh 166 - 177 nepopoln. Da to drži, lahko navedem nekaj imen. Prvi je Stanko Amhrožič, frizer z Bleda, rojen 28. avgusta 1921, ujet 3. julija 1943, ustreljen 7. julija 1943 v Begunjah. Drugi je Stanislav Ambrožič - Žvanov iz Sp. Gorij, kurir minerske čete Triglav je bil ubit 16. marca 1944. Dalje: Franc Hauptman - Črni, 18-letni dijak iz Veržeja, smrtno ranjen 6. julija 1944 v Savi pri Podnartu. Podlegel čez nekaj dni v odredni ambulanti pod Begunjščico. Četrti: Janez Zalokar iz Zg. Gorij, rojen 7. maja 1921. Hudi rani, ki jo je dobil v Gorjah, je podlegel 5. decembra 1943. Tudi Tomo Rus, rojen na Bledu 1. januarja 1915 je padel avgusta 1944. - Stran 253. Opozarjam, da podpis pod sliko ni pravilen. Najprej je narobe glede titovk, kajti takrat jih še nismo imeli, pravilno pa je, da sta borca pokrita s triglavkama, kar dokazujefotografija sama. - Stran 254. Prav v zvezi s Tomom Rusom ie v podatkih veliko zmede. Na tej strani je na spodnji fotografiji skupaj z borcem Ludvikom Bemom - Slavcem. A T. Rus ni bil borec Udarnega voda, temveč je skupaj z ženo in sestro Rezko (obstaja fotografija) maja 1943 prišel na obisk in zvezo v samo taboriško na Staro Pokljuko. Ob tej priložnosti mu je brat Janko, ki je bil komandir tega voda, posodil kapo in puško za fotografiranje. Tedaj so posneli več prizorov z borci UD. A isti Tomo Rus pa je na fotografiji (str. 67) kot partizan. Stoji drugi z desne. Škoda, da ni imenovanih več borcev, ki so večinoma prepoznavni. Komandir Mirko Lakota - Triglavski (leži spredaj z brzostrelko) je že znan, prav tako pevec Jože GaŠperšič (zadaj med smrekama z zavihanimi rokavi), Ivan Šmid (leti prvi z leve) in vrsta drugih. - Strani med 264 - 265. V pregledu SOVRAŽNE POSTOJANKE gre za večje pomanjkljivosti in napake, in sicer v zvezi s prikazom domobranskih posadk. Razpored po eni strani kate tudi take postojanke, ki jih v času GO še ni bilo, n.pr. na Bledu - Zagorice, ki je bila vzpostavljena šele februarja 1945, po drugi pa take, ki so le bile, niso prikazane. To so n.pr. Lahovče, Voklo, Domiale in še nekatere, ki so v času GO, t.j. do konca avgusta 1944 le bile. So pa navedene Voglje, kjer domobranske postojanke ni bilo nikoli? Ta pregled je popolnoma napačen. Očitno so avtorji upoštevali le ene vire, namesto originalnih domobranskih in nemških, kakršne sem jaz za knjigo ODSTRTE ZAVESE. Le-teh, ki so izšle leto dni prej kot GO, so se očitno ogibali. Le zakaj? Sicer pa so njihove navedbe v opreki z lastnimi zapisi, ki so na straneh 12 in 85. - Stran 274. V četrtem odstavku piše: "... Marca 1943 je Okrolni komite Varnostno-obveščevalne slulbe za Škofjo Loko npr. potreboval tolmača." Tone Peternel - Igor pravi: "To ne more biti res, ker tedaj VOS na Gorenjskem še ni bila organizirana. Če pa gre za marec 1944, pa naslov zopet ni prav napisan. Tedaj so obstajale in delovale Okrolne komisije VOS, torej ne komiteji VOS." - Stran 297. Tu je napačno ugotovljeno, da je komandant "Škrabar vodil odred do razpustitve", do 27. avgusta 1944. Na strani 44 pa pravilno piše, da je bil Škrabar komandant le do začetka julija 1944. Hudo neskladje. - Stran 306. Kako le priblilno in po "verjetnosti" je opisano marsikaj, kale naslednji zapis v tretjem odstavku te strani, riše: "Pololajne znake so partizanski oficirji na Gorenjskem začeli verjetno nositi po kapitulaciji Italije leta 1943." Tudi to ne drli. Ti znaki so bili uvedeni spomladi 1943. leta, kar je znano številnim prelivelim borcem in kot je zapisal tudi Tone Peternel - Igor, osebno pa je znano tudi meni. - Stran 334. Ob navajanju številnih podatkov o KP, je na tej strani tudi zapisano, da so "bili v II. oz. Strališarjevem bataljonu maja 1943 (v partijskih vrstah) prav vsi. Med 71 borci tega bataljona jih je bilo maja 1943 v partiji 28, 29 je bilo kandidatov, 14 pa skojevcev." Ob vsem poznavanju enot in organizacij Gorenjskega odreda teh podatkov nisem videl prav nikjer. Poleg tega avtor omenja vire pod 2 in 5. Tam - stran 349 - pa zvemo, da gre za arhiv odreda od oktobra 1943 do septembra 1944, oz. iz leta 1944. odkod torej taka oz. take neverjetne številke, ko je bil prav ta bataljon znan po šibkosti partijske in skojevske organizacije? Sicer pa sem bil tudi sam pripadnik tega bataljona do sredine aprila 1943. Nepozabna je značilnost - livih soborcev je še precej - tega bataljona, da se je tista peščica članov KP sestajala malodane ilegalno za kakim grmom ali drevesom zunaj taborišča. Te absolutno neverjetne številke niso v skladu z zapisi na drugih straneh, ki govore o Komunistični partiji in Skoju. Kako je bilo dejansko s KP v Strališarjevem bataljonu prav v spomladanskih dneh 1943. leta, pove zapis na strani 336 (konec), kjer beremo: "... Na izrednem sestanku celice 1. čete II. bataljona - Strališarje-vega junija 1943 so pod drugo točko - razpustitev celice - 'vsi tovariši molče sprejeli izključitev, odnosno razpustitev celice'..." Dne 17. junija pa je bilo razloteno, kako so bili v bataljonu na obisku pokrajinski funkcionarji in da je bila celica "razpuščena radi stalne ribarije med funkcionarji." S tem dokumentom pa sem seznanjen tudi jaz. x Nekaj o vrzelih in spodrsljajih. Tudi tega je veliko, vendar bom omenil le nekaj primerov. - Stran 24 - 25. Tu je opisano ustanavljanje novih bataljonov GO. Kljub dokumentaciji so zapisani le meseci njihovih ustanovitev. Tako je bil 1. - Tomatev bataljon sestavljen 6. februarja 1944, 2. - Vekotov 27. januarja 1944 in 3. - Planincev 1. marca 1944. Tovrstna natančnost je tudi v tem pogledu nujna, seveda če je to le mogoče. - Stran 32. V štabu I. grupe odredov ni omenjen namestnik politkomisarja (prvi) Viktor Kejlar - Peter. A to je bil le kratek čas, nekaj tednov, kajti padel je le 28. avgusta 1942, to je v času največjih naporov za prelivetje gorenjskih partizanov (gl. zbornik VI/3, str. 150). Bil je dobričina in trden organizator brez vodilnih ambicij. - Stran 47. Ob imenu komandirja Alojza Koblarja - Marjana manjka politkomisar Martin Prešeren - Bolo, ob politkomisar j u Cirilu Ankerstu pa komandir Mihael Karo - Kari. Pretiveli in njihovi sorodniki so ob takih pomanjkljivostih prizadeti in utaljeni. - Stran 333. Zveza komunistične mladine - ne le na omenjeni strani - oz- Skoj * odredu je opisan zelo ohlapno. Niti ne zvemo, da je bil p^1 odredni sekretar ZKM Veno Doljak - Desan, niti za razvoj potem, niti da je bil zadnji mladi Ivo Porenta - Vojko (a pred njim v.d. tudi jaz). Pri vsem tem pa je bila ta mladinska organizacija zd° pomembna. - Največja vrzel pa je vsekakor izostanek kazal na koncu knjig*-Vsaj imenskega zelo pogrešamo, ker se takole le stelka prebijam0 skozi monografijo in telko vzporejamo podatke. Ni preglednosti * Površnost in netaktnost Vseh površnosti ni mogoče našteti, kot ogledalo pa nekatert vendarle. - Namesto da bi bilo zapisano, kdo, katero partizansko telo je kaj sklenilo ali odločilo - saj gre vendar za znanstveno delo - je večkrat pavšalno zapisano npr. na strani 11, kjer pravi, da so "Gorenjsko partizani razdelili na štiri okrolja..." Podobno je zapisano večkrat- - Površnost je opaziti tudi pri podpisih k fotografijam. Fotografij0 je pomembna toliko več, kar je splošno znano, kolikor v** podatkov je o tem, kar kale. Na skupinskih pa je velik0 razpoznavnih ljudi, a niso omenjeni. Poleg tega so nekatere fotografije iz drugih enot. Tako spodnja na strani 63, kjer piše, da je na sliki del Žirovske čete, v resnici pa gre za skupino Vojkove brigade. Tudi pod fotografijo na 62. strani je napaka. Ne gre la borce Pokljuškega bataljona, čeprav so iz njega prišli, temveč Za del Koroške čete, kar je fotografiral Adolf Repe - Tile"- (še nadaljuje) NAGRADNA KRIŽANKA IZIDA ŽREBANJA Komisija bralcev Gorenjskega glasa, ki ob četrtkih ob 8. uri pregleda prispele rešitve nagradne križanke, jih prešteje in zavrti Glasov boben za žrebanje, je imela včeraj kar precej dela. Opraviti je morala dve žrebanji - najprej prispelih rešitev velike skandinavske nagradne križanke iz škofjeloške občinske priloge "Ob Sori", objavljene 23. novembra, zatem pa še nagradne križanke podjetja FOTO BOBNAR, ki je bila objavljena v Panorami minuli petek.Izmed kar 1699 Erispelih rešitev škofjeloške rižanke - pokrovitelj je bila Skupščina občine Škofja Loka -je žreb nagrade namenil naslednjim: 1. Marica TRESKET, Bavdkova 26, Kranj; 2. Janez DEBELJAK, Hotovlja 26, Poljane; 3. Borut RŽEN, Partizanska 46, Šk. Loka; 4. Milena RISTIČ, Gubčeva 1, Kranj; 5. Tilka ŠENK, Britof 207; 6. Lilijana TOLAR, Podlonk 22, Železniki. Iz črk z oštevilčenih polj v križanki sestavljeno nagradno škofjeloško geslo je bilo:OBIŠČITE ŠKOFJO LOKO - MESTO TRADICIJ E.Tudi za nagradno križanko podjetja Foto Bobnar Kranj smo dobili veliko rešitev: kar 1304. Nagrajenci: 1. Albina KOSMAČ, Bokalova 15, Jesenice; 2. Ivan DRAGOŠ, Grad-nikova 3, Kranj; 3. Draga ŽUŽEK, Krakovo 22, Naklo; 4. Ivanka HVALICA, Cankarjeva 13, Tržič; 5. Mojca BREN-KUŠ, Milje 16, Visoko; 6. Stane PODGORŠEK, Velesovska 24, Šenčur. Rešitev (nagradno geslo oziroma poslovni namig iz Foto Bobnar): NE ZAVRZITE SPOMINOV, SHRANITE FOTOGRAFIJO. Čestitke nagrajencem, obvestila o nagradah Vam, tako kot časopis, prinese pismonoša. Tudi v današnji Panorami smo Vam pripravili nagradno skandinavsko križanko. V njej boste morali uganiti nekaj o torkovih novostih v Gorenjskem glasu (naj prišepnemo: gre za občinske bralne priloge, ki izhajajo ob torkih vsakič o eni od gorenjskih občin ali gorenjskih krajih v obgor-enjskih občinah). Način reševanja tako kot običajno: iz črk z oštevilčenih polj sestavite na* gradno geslo, vpisanega o* kuponu nalepite na dopisnic0 in ga (skupaj z Vašim našlo' vom) pošljite do četrtka, ?• decembra, na: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Rešite* lahko brez znamke oddate do srede, 8. decembra, popoldan v turistično informacijskih pisar* nah TD Cerklje, TD Jesenice* TD Radovljica ali TD Škofi« Loka, lahko pa tudi v na>> m al oo glasni službi ali v nabit' alnik v veži poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. Nagrade tokrat: nakup tap«! VETA - 1 x v vrednosti 15.000 tolarjev, 2 x v vrednosti po 8.00U tolarjev, 2 x v vrednosti po 5 Ouv tolarjev in 5 x v vrednosti P° 2.000 tolarjev. ni l'n-lrmtiti-gu ( rltmiim), pu ktinlctj) prnmo>irN je bil v hoj u mnjcii in >lx R« in Slovenijo nu prh pozdravila »trni hlapci in kji-r «> olmujno vedn puMnvnik ;i samostojni uprarni okraj Doma/ale Kamnik te tajnosti sedamih (ri /xx/ixi/i olx'in U kriKjoi'. ki mi blizu razinlšlkv\lttn a tvf /»<>! liki. smo t/.vedeti. da sedatiii metu/f-ki /ii/kim . Pcr, te bi bil sede/. teq Urnim (d-Am pritok balhaš kega jezera 13 reka v italiji it pesnik pietr0 sir0jena koža prim pokrajina 25 morska vetrnica dedne zasnove pianist bert0n-ceu starogrški kipar staja v planini dinja poudarek 34 pasja pasma nord povest 27 igralec stev0 udelež maratona Blejski župnik "vlomil' v nekdafl. Vlom ob ce Bled V l /jutri >ui \'•<',•; W'.s;/'W''; Uitui'knto.isk'1 ži;/>•.. ■ /..../ jmM n/i ttiko iluhiln nti.'f i •■• • .- ■ •n/'ini ii/.Hdi tli /n/'.'. ,\,,,,, ......v. i..I,'), ,. brezb svetilni plini 35 grški otok 39 meniški brat azijsko ljudstvo 29 slov politik bavčar 36 28 peti dan rimsk koledarja vzdevek za nekoč razšir avto 19 irena k0h0nt karl irving 10 32 24 oseba iz jud Ml1 22 etnično jezik, skupina v amerik 26 GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA Nadaljevanje z 12. strani 8koraj nihče ne ve za Slovenio, Poznajo pa blagovno znamko Jfkra, Elan, poznali so Radensko, ki ima previsoke steklenice njihove police. Država se Prek takih podjetij uveljavlja v ^etu, to je narodnogospodarski Pomen. .Za malo gospodarstvo pa še nikoli ni bilo toliko izzivov in Možnosti, če opazujete posameznika, pa se bo njegov Položaj zaostril. V ZDA pet kt preživi samo 20 odstotkov novih podjetij, imam neuradni Podatek, da je na avstrijskem Koroškem prav tako. Ne bi [ekel, da je to tiha revolucija, kakor pravi profesro Timos, v ekonomijo pa vnaša dinamičnost, saj se industrijska revolucija izteka. Pravijo, da Nemčija Zaostaja, ne vem, če je to res, res pa je, da je takšno podjetništvo v nasprotju z njihovo redoljubnostjo. V ZDA in An-Kliji je bistveno lažje ustanoviti Podjetje, na Japonskem je ntajhnih kar 99,4 odstotka vseh Podjetij. Pri nas smo z novimi Podjetji nenadoma dobili toliko napisov, da se spreminja podoba pokrajine. Oljski sejem sem Pokazal tujim gostom, niso ycrjeli, da se vse to pri nas res ^deluje. Pogosto mislimo, da ntoramo odkriti kaj novega, to ''odo storili Američani, Japonci, ki imajo dovolj denarja, za nas je inovacija imitacija." Prave bančne konkurence še ni "V Sloveniji imamo zdaj 30 bank, so prinesle pravi prepih?'4 "Ko se banke tepejo za prihranke, so zelo spretne in zelo garajo, tudi znotraj bank je trg zelo uspešen, na aktivni strani pa bančna konkurenca še ne igra svoje vloge. Zato pa pravim, da sanacija bank ne poteka dobro. Nedavno nismo mogli izplačati plač v elektrogospodarstvu in Eles je moral najeti premostitveno posojilo, pri čemer je Ljubljanska banka zahtevala državno garancijo. Položaj je bil naravnost smešen, saj je Eles državni, LB je državna, dva dni pa sem izgubil, ker sem moral tudi ministra Gasparija prepričati, da je garancija nujna. Ko poslušam direktorje, ki prihajajo k meni in se pritožujejo, kakšne težave imajo z bankami, so razmere pogosto še boli komične. Sicer pa sem pred kratkim sam občutil, kako težko je v naših bankah dobiti posojilo, za zavarovanje zahtevajo toliko stvari, da človek obupa. Dokler bo tako, se bančniki ne morejo pohvaliti s konkurenco." "Banka Slovenije je domovanje trdih montaristov?" Politika Banke Slovenije se je v zadnjem času spremenila, ne radikalno, v določeni meri pa le, zdaj je dosti bolj smiselna, res pa so se tudi%azmere v gospodarstvu spremenile, saj ni več poplave deviz, tako kot lani. Pred počitnicami me je zelo skrbelo, kaj se bo dogajalo jeseni, saj je ob polletju primanjkljaj v trgovinski bilanci znašal 250 milijonov dolarjev, skrbelo me je padanje izvoza, vendar so se stvari tudi zaradi popravka tečaja spremenile in zdaj ocenjujemo, da bomo leto končala s 3-odstotno realno rastjo izvoza. Sicer pa se ne zavzemam za pretirano sproščanje na monetarnem področju, bolj nevarno je, da ji ne sledimo z drugimi politikami, zelo nevaren strošek so plače. Letos nas je presenetilo izredno hitro naraščanje produktivnosti, ki je bilo hitrejše kot plače, kar ie povečalo konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. Gospodarska promocija ni uspešna "Je zunanja politika dovoli uspešna pri odpiranju novih trgov?" Pri promociji gospodarstva vlada ni uspešna, uspehe pa imamo pri odpiranju prostocar-inskih con, pri čemer je bilo nekaj uspeha pri avtomobilski industriji s Češko, vendar mislim, da je zdaj končni dogovor za nas ugoden. Posebnih odme- vov iz gospodarstva ni, sicer pa imamo že zdaj v povprečju le 3,4-odstotno carinsko zaščito, kar je ena najnižjih in pokazalo se je, da to ni negativno. Neizkoriščeni pa so tvegani trgi, kjer so dobički najvišji, seveda pa je tam tudi največja nevarnost, da vse izgubiš. Na te trge pa se gospodarstveniki običajno podajo skupaj z državniki." Odgovornost ministra je ogromna "V politiko ste prišli iz akademskih krogov, je to tudi bogata osebna izkušnja?" Že prej sem se naveličal fakultete, akademsko življenje je zelo nedinamično, tudi v Ameriki so to ljudje, ki doma kuhajo, pazijo na otroke in medtem razmišljajo o knjigi, ki jo pišejo. Kolega Vahčič me je že pred leti spodbudil, da sem se lotil podjetniške reorganza-cije v Šiški, in ugotovil, da je zaslužek veliko večji kot na fakulteti. Sedanje delo zagotovo vpliva na človeka, mislim, da sem dozorel, saj je odgovornost na tem položaju zelo velika. Kot profesor na fakulteti, kot svetovalec v podjetju ali kot poslanec v parlamentu nimaš ne vem kakšne individualne odgovornosti, ko postaneš minister pa je odgovornost nenadoma ogromna. Vprašali ste, minister Tajnikar je odgovoril Sklad za malo gospodarstvo "Pri skladu za malo gospodarstvo se ogrevajo za ustanovitev podjetja, ki naj bi financiralo programe, je obstoj tega in drugih skladov povezan s tem, kar se je doslej dogajalo s sredstvi iz tega sklada?" "Najbolj neuspešen sem bil prav pri tem 'kladu, želeli smo imeti večji vpliv v njegovem upravnem odboru, saj se tam froši proračunski denar, ministrstvo pa ni ntielo predstavnika. Imenovanje novega naravnega odbora je izzvalo hude reakcije, pritožba je na vrhovnem sodišču, dokler bo stvar blokirana se ne želim dešavati. Sicer pa je bil to prvi sklad v novi državi, Pokazalo se je, da ni dobro, če se v skladu finančne funkcije mešajo, da na eni strani subvencionira obrestne mere in na drugi ^aje kredite in garancije. Nedavno smo od oblikovanju tehnološkega sklada veliko razpravljali o tem in rekli, da subvencioniranje obrestne mere lahko poteka prek Ministrstev, skladi nai naj bi dajali kredite !n garancije. Tako bi bili skladi parabančna institucija, pri njih ne bi šlo več za tekoče financiranje, temveč za dokapitalizacijo, s«lad pa bi lahko imel 3- do 4-odstotno °brestno mero, kar bi bilo za investicije *elo spodbudno. Skladi seveda ne bi nadomestili bančnega sistema, lahko pa bi bUi pridobitev za ključne investicije. Necarinske ovire . "Razvite države filigransko preprečuje-'° tujo konkurenco na domačem trgu, Problematična so denimo delovna dovol-Je>*ja z Avstrijo?" . "Pripravlja se ukinitev delovnih dovol-Jftnj, kar ie možno izpeljati na bilateralni ravni. Poleg carin so najpogostejše ovire razni tehnični predpisi, pri nas na številnih področjih tehničnih standardov ni, če pa so, M nihče dovolj natančno ne kontrolira, Pto prihaja do nelojalne konkurence, saj P°d znanimi, nepreverjenimi znamkami Pohaja k nam blago denimo iz Turčije. ^Jasploh mislim, da je pri nas kontrolna '°ga države zelo šibka. Ministrstvo zaradi odprtosti naše ekonomije dobiva številne pripombe, oblikovali ~nto enajst strateških skupin za posamezna Področja, prvi rezultat je carinski zakon, *reveč kratkoročno. Kar pub-iko prevzame, niso nazadnje ogromne vsote, ki jih lahko prejmejo navadna dekleta za navidezno brezdelje. "Samo ljudje, ki so po mišljenju javnosti bogati m zato izgledajo uspešni," je analizirala bistra Helen Resor, "lahko propagirajo v osnovi odvečen in zato obvezno pretirano drag proizvod." Tudi za to spoznanje so naknadno psihologi iznašli izraz: govorijo o "pozitivnem faktorju zavisti". Za povezavo med naročniki in modeli skrbijo "bookerji". Leti so dekleta razdelili na kategorije: * "Commercial models" delajo za kataloge, časopisne oglase ali drugorazredne modne časopise. Te zaslužijodo 5.000 dolarjev na dan. * Manekenke za "Special Booking", to je na vsem svetu le pet ducatov deklet, od kater vsaka vteleša svojstven "Look" in se dajo oskrbovati le od velikih agentur, kot so Eileen Ford ali Elite. * Zvezde za "Very Special Booking", ki skoraj ne delajo več rutinskega dela, temveč sodelujejo pri predstavitvah slavnih modnih kreatorjev v Milanu, New Yorku ali Parizu. Cilj teh deklet so ekskluzivne pogodbe z velikimi kozmetičnimi koncerni. * Manekenke imenovane "The Part Models", so iskane samo zaradi posebno skladnih delov telesa. Tako ima na primer Francozinja Magali Miens najlepši popek na svetu. Nazadnje so tu še "New Faces", novi obrazi, brez velikih izkušenj, ki razen sanj in pogosto premajhnih prsi, še lčesar nimajo. Pri slednjih pomaga lepotni kirurg, če ne gre drugače, pa si ob snemaju pomagajo kar z leukoplastom. Povzel M. Mulej GLAS Slovenija na razpotju - pred izbiro možnosti Kljub prerekanju "za in proti", ki se pojavlja v javnosti, v zvezi s podrobnostmi, kako rešiti sedanjo gospodarsko krizo v Sloveniji se zdi, da je končni cilj vsem skupen. Ekonomski sistem mora biti čimbolj podoben zahodnemu in Slovenija mora čimprej postati članica Evropske skupnosti. Glede na vladajoče prepričanje, je potrebno usmeriti dotok denarja v Slovenijo s pomočjo reform na področju izkoriščanja geografske lege Slovenije. Zgraditi je treba gosto mrežo cest in avtocest, ki naj služijo tranzitnemu prometu med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Neskončne kolone tovornjakov in osebnih avtomobilov bi rešile Slovenijo vsega hudega in vrata v Evropo bi bila odprta. Kot prebivalec zahodne kapitalistične države sem osupel nad polemikami, saj ne posvečajo skoraj nobene pozornosti slabostim zahodnoevropskega sistema. Brez dvoma ima ta precej prednosti, toda namesto kopiranja le-tega, je za Slovenijo bistvenega pomena videti slabe strani tržnega gospodarstva in najti način, kako se jim izogniti pri iskanju svojega ekonomskega ravnotežja. Zakaj bi ponavljali napake, ki so bile narejene na zahodu že pred mnogimi leti? Kljub temu da je na slovenskih cestah še vendo precej starih avtomobilov, ki zelo onesnažujejo, pa se ta problem še ne pojavlja v javnosti, kot v večini zahodnoevropskih držav. Verjetno pa problem prometa še ni tako očitne, ker kljub vsemu ni tako gost kot na zahodu. Če se bodo načrti velikih avtocest za tranzitni promet uresničili, bo Slovenija dobila kot darilo Evrope kup problemov, ki jih povzroča promet in emisij11 izpušnih plinov se bv večala-To bo poslabšalo že tako onesnažen zrak in povzročilo vse pogostejši kisli dež. Gozdovi rastline bodo morali plačati svoj davek, prav tako pa tudi ljudje-Posledice, ki so vidne že sedaj, bodo postale vse bolj katastrofalne, s tem pa bo število mrtin in ranjenih v prometu močno naraslo. Kot je bilo že na zahodu mogoče opaziti, so stroški, kt jih povzroča onesnaževanje, največkrat precej večji kot uČin-ki, ki jih dosežemo z novimi gospodarskimi projekti. Ta tranzitni promet preko Slovenije, w na dolgi rok smiseln, niti l ekonomskega stališča - večino naravnih danosti pa v denarjU niti ni izmerljivih. Namesto da Slovenija ponavlja napake z zahodom, ima zdaj vse možnosti, da postane "ekološka dele-la". Na zahodnih tržiščih se ekologija dobro prodaja. Torej je sedaj potrebno posvetiti p?" zornost izobraževanju, proizvodnji in tehnologiji z vidika varstva okolja! Razpoložljiv surovine bi morali trošiti ffl energetsko varčno tehnologij0' obnovljive alternativne vire energije, kot je solarna energija ■ k[ zelo doror pristoji Sončni strani Alp - bio-kmetijstvo, terminalna energija in energija vetra. S tem se lahko v svetu predstavi Slovenija kot EKO-dežela. Ljudi je treba naučiti varčevanja z energijo. Paziti morajo na količino in kvaliteto odpadkov, ki jin proizvajajo, ter na nepotrebno uporabo osebnih avtomobilov-Oblast lahko učinkovito zmanjša potrošnjo s pravilno davčno zakonodajo. Denar za avtoceste bi bilo treba nameniti za poso-dobitev železnic - kot to delajo v Avstriji in Švici, kjer že občutij0 negativne posledice tranzitnega prometa. VUIe Stambej Študent Tehniške Univerz v Helsinkih Prevod: Nataša TriUer /O ljubljanska banka OBRESTI ZA DECEMBER TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V DECEMBER ZNAŠA 1,6% preračunana obrestna mesečna letna mera o. mera o. mera HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje VEZAVE - od 10.000,00 SIT do nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev VEZAVE - od 50.001,00 SIT do nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev j nad 24 mesecev ! VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev i VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni od 20 do vključno 29 dni 55% Rm Rm 50% Rm 0,88%. 1,60% 0,80% 50% Rm 0,80% Rm+ 16% 2,89% Rm+ 36% 4,29% 50.000,00 SIT Rm+ 6% 2,10% Rm+ 6,5% Rm + 7% Rm+ 8% Rm+ 8,5% 100.000,00 SIT Rm+6,5% 2,14% Rm+ 7% Rm+ 7,5% Rm-t- 8,5% Rm+ 9% 2,14% 2,19% 2,277* 2,31% 2,19% 2,23% 2.31% 2,35% Rm + 7% Rm+ 7,5% Rm+ 8% Rm+ 9% Rm + 10% 70% Rm 75% Rm 2,19% 2,23% 2,27% 2,35%. 2,43% 1,12% 1,20% 10,87% 20,55% 9,84% 9,84% 39,84% 63,95% 27„78% 28,39% 28,99% 30,19% 30,80% 28,39% 28,99% 29,59% 30,80% 31,40% 28,99% 29,59% 30,19% 31,40% 32,61% 14,01% 15,08% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v LB - Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razvezali. SALON POHIŠTVA ▲ m^\m< LAAMA Kranj, PREDOSUE 34 AaWI\ /tiAvJA (kulturni dom), tel.: 241-031 BOŽIČNO M A lil NOVOLETNI DO ZLIIt/a POPUST 7V /U #VEUKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR (večina v zalogi) ^UGODNE CENE - prepričajte se 4^0OSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVNEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše Imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. In 15. uiSkm @ indov MALOPRODAJNA TRGOVINA no LJubljana. Poljanska 95 K Tel. 061/316-143.262-764 Skoraj stoletne Izkušnje v črevarstvu in visoka strokovnost vam v naši maloprodajni trgovini zagotavlja ugoden nakup - naravnih črev - umetnih ovitkov - začimb in diiav - aditivov - mesarskega pribora In NOVOST - meso mladih piščancev In Izdelki Iz perutninskega mesa priznanega proizvajalca PERUTNINE Iz Ptuja. Za večje količine vam nudimo tudi dostavol Obiščite nas, zadovoljni bostel KAM NA PREDPRAZNIČNO NAKUPOVANJE? V novo Blagovnico G O R E N C ob Gregorčičevi ulici v Kranju. Vhod je z dvorišča na Mladinski ulici 2 (bivša stavba vino-pivo, za kinom Center). Ne iščite in ne plačujte parkirnega prostora v Kranju. Velik parkirni prostor pred Blagovnico Gorenc Je brezplačen. Na več kot 300 kvad. m. prodajne površine si oglejte ponudbo oblačil za vso družino, če pa se odločate za nakup ženske ali moške jakne, parke, bunde, puhovke, ne prezrite te ponudbe. V Gorencu je zanesljivo najbogatejša izbira le-teh, tako od domačih proizvajalcev, kot tudi proizvajalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije. Kaj pa cene? Trudimo se, da bo naše geslo NAJCENEJŠI NAKUP JE PRI GORENCU NAKUP prepričalo tudi vas. K nakupovanju pa vabimo tudi MIKLAVŽA. OTRO! OTRO! >KE BUNDE 6 - 12 LET L>KI KOMBINEZONI 6- 12 LET 5.900 ŽENSKE IN MOŠKE JAKNE MOŠKE SRAJCE POPELIN FLANELA SRAJCE ŽAMETNE HLAČE KAVBOJKE BLUZE IN KRILA SPODNJE PERILO ugodno Za obisk v Blagovnici GORENC kot tudi na Miklavževlhnakuplh na Gorenjskem sejmu se priporoča Trgovsko podjetje STORŽIČ Kranj 5.740,00 7.235,00 8.950,00 1.500,00 1.100,00 3.950,00 od 1.500,00 od 3.200,00 EGLAS OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA JESENICE, Cesta talcev 2 objavlja razpis za imenovanje RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - določene z zakonom o osnovni šoli - imeti morajo pedagoško izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj - dosegati morajo rezultate, iz katerih Izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali naloge pedagoškega vodje šole. izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v roku osmih dni po objavi na naslov: Osnovna šola Koroška Bela, Cesta talcev 2, 64270 Jesenice, s pripisom "za razis". Prijavi predložite: overovljeno diplomo o dokončani izobrazbi, potrdilo o strokovnem izpitu in Življenjepis. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. SVET GLASBENE ŠOLE JESENICE, Kejžarjeva št 22 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA JUTRI, v soboto, 4. DECEMBRA, TRGOVSKO PODJETJE DELIKATESA JESENICE ODPIRA NOVO TRGOVINO BON BON NA TITOVI 38, NA JESENICAH Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 21. člena Zakona o glasbenih šolah in imeti: - višjo ali visoko izobrazbo ustreznega izobraževalnega zavoda - najmanj 5 let delovnih izkušenj v glasbeno - vzgojnem delu - opravljen strokovni izpit - organizacijske in strokovne sposobnosti Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Glasbena šola Jesenice, Kejžarjeva 22, Jesenice s pripisom "za razpis". Imenovanje je vezano na so- glasje ustanovitelja zavoda. Iz-rani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vas dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje se naslednje prednosti: Sti m i se Itoste odločili o rsebini eašef>a fkikela: kasko zararoranje je r/Miketn JO iulstotkor cenejk-: l()-odslolni/M>f>nsl za rsa itstala zarantraiija r /nikelii: /h>/>iisi za laki t jšn je plačilo: možnost obročnemu bix'zobivslnef>a odplačeranja: pri kraji ali uničenju arlomobila ram /xnrnemo denar za nakn/> noi\y>a: r primerit pti&tttlhe raše^a arlomobila ram krijemo sinčke najema tlntfteftft mzila: zararoranje/mirne zaščite ram krije moiebilne sinčke odivlnikttr in stnlm^a />osto/>ka: I n risi ič no zarantranje za fx>loranja r pntslem času: Tri^laror Ijoiiiis - nagrado za rase preudarno rama nje r/tnmietii; dodatni /x>pnst za zreslolxt Zaramralnici Tri}>lar: enake/xq>oje zararoranja za /Mtsameznike kiti za /Mnijelja. zavarovalnica triglav d.d, Končno popolno in sodobno zavarovanje ! S SODIŠČA Lani izbruhli val stekline se še ni polegel Nevarni spuščeni psi in mački Na Gorenjskem letos potrjenih že 156 steklih živali, proti tej smrtni bolezni pa cepljenih 130 ljudi. Kranj, 2. decembra • Dobra Štiri desetletja v Sloveniji ni bilo primera, ko bi človek umrl zaradi stekline, bolezni, za katero kljub dolgotrajnemu trudu številnih raziskovalcev ie ni zdravila. Steklina pa vendarle pleni med živalmi in posredno ogroža ljudi. Od leta 1979, ko je večji val stekline zajel tudi Gorenjsko, se v naraščajočih in padajočih ciklusih pojavna tako rekoč neprekinjeno. Zadnji val nas je zapljusnu* pred letom dni, začenši v škofjeloški občini, letos pa je zajel vse gorenjske občine in se še ni polegel. O tej problematiki smo se pogovarjali z dr. Marijo Seljak, direktorico Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju. 1 Koliko steklih živali ste letos našteli, kje je najhuje? "Letos je bila steklina potrjena pri 156 živalih, od teh največ iz škofjeloške in radovljiške občine. Samo zadnji mesec ie bila bolezen potrjena pri 24 pregledanih živalih, in sicer pri treh v kranjski, šestih v radovljiški in petnajstih v škofjeloški občini, medtem ko v jeseniški in tržiški novembra nismo zaznali primera." Kakšne so vaše napovedi; bo z zimo in mrazom primerov manj? "Sam letni čas na upadanje ne vpliva. Glede na izkušnje iz prejšnjih let, na ti. valovanje bolezni, pa pričakujemo postopno umiritev." Kaj ste vi, veterinarji, lovci in morda še kdo storili za prepre-' čitev? "Po vsej Gorenjski je bilo opravljeno cepljenje liste, nastavljene vabe s cepivom, dokaj uspešna je bila letos tudi akcija cepljenja domačih živali (goveda, ovac) na paši. Največjo nevarnost še vedno predstavljajo odvezani psi in mački. Bacil se prenaša z neposrednimi stiki, z ugrizi. Tako ga ljudem pogosto prenesejo prav odvezani psi in mački, ki se stepejo s steklimi lisicami ali drugimi živalmi." Koliko ljudi ste že cepili? "Cepljenja opravljamo v naši antirabični ambulanti, letos smo cepili 130 ljudi. Cepljenje je brezplačno. Na srečo je cepivo kvalitetno, varno, ne povzroča stranskih učinkov. Kljub temu cepljenje vedno ne bi bilo potrebno, če bi, denimo, poznali lastnika odvezanega psa, ki je nekoga ugriznil. V takih primerih namreč preventivno cepimo, ne glede na to, ali je bila žival bolna ali ne." Za spuščene pse in mačke po t.i. lovskem zakonu veljajo posebna pravila odstrela, med ra/sajanjem stekline so ta še zlasti stroga. Pa vendar se zdi, da se lastniki domačih živali nevarnosti še ne zavedajo dovolj? "Res je. Mi nismo za sankcije Eroti lastnikom, če niso nujne, ,udi želimo v prvi vrsti prosve-tliti, opozoriti na nevarnost. Če že imajo živali, naj zanje poskrbijo. Zal vse prepogosto ni tako, ko pa poči strel, je ogenj v strehi, vsega so krivi "krvi željni" lovci." Kako ocenjujete sodelovanje veterinarjev in lovcev pri zatiranju stekline? "Idealno sodelujemo z veterinarsko fakulteto, kjer pregle- dujejo poslane živali in nam vsak dan sporočajo morebitne nove primere -stekline, enako dobro pa tudi z Živinorejsko-veterinarskim zavodom v Kranju. Lovci, ki imajo vsekakor največ stikov z živalmi, so večinoma dobro strokovno podkovani, včasih pa se zgodi, da kateri ravna tudi napačno; odere lisico, za katero se kasneje izkaže, da je stekla, pri-jemljejo mrtve živali z golimi rokami in podobno. Čeprav je samo teoretično mogoče, da bi se na ta način okužili, moramo vsakega takega neprevidneža cepiti." Verjetno tudi lastnike domačih živali, ki so bolne, družine. Je takih primerov veliko? "Kar precej. Običajno se namreč dogaja, da bolnega ljubljenca vsi po vrsti pregledujejo, božajo. Tako smo, na primer, v Sorici zaradi steklega pasjega mladiča, ki ni bil cepljen, morali cepiti vso družino, enako je bilo tudi na Fužinah v Poljanski dolini, kjer je bil pes sicer cepljen, vendar stekel. Oktobra pa ie največ skrbi povzročila stekla telica s Sela pri Bledu. Na srečo se je izkazalo, da nikogar ni okužila." Kakšni pa so znaki, da je žival obolela za steklino? "Ni pravila o obnašanju bolne živali. Nekatere imajo stopnjevane znake: strah, težko poziranje, strah pred vodo, vročina, popadljivost. Druge vseh teh znakov nimajo, zato je pri njih tudi bolezen težko odkriti in so toliko boli nevarne za ljudi." • H. Jelovcan Petnajstletnik zlorabljal deklici Jesenice - Urad kriminalistične službe UNZ Kranj je ovadil tožilstvu 15-letnega Jeseničana zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Fant naj bi dalj časa, domnevno že od leta 1991, spolno nadlegoval dve sedemletni dekletci. Zaradi strahu pred njim o početju nekaj časa nista upali nikomur povedati. Kriminalisti so zadevo raziskali v sodelovanju z jeseniškim centrom za socialno delo. • H. J. Begunci dobri plačniki Jesenice - Kriminalisti z jeseniške policijske postaje so tožilstvu ovadili 26-letnega Azrina U. z Jesenic in dva mlajša mladoletnika iz Kranjske Gore. Osumljeni so, da so osmim beguncem iz BiH omogočili ilegalen prehod meje v bližini Korenskega sedla. Njihova "storitev" je bila v primerjavi s "konkurenti" razmeroma še poceni, saj naj bi jim begunci plačali 500 mark. Pripeljali so jih do meje, na drugi strani pa sta jih čakala državljana BiH, ki sta jih odpeljala naprej do nemške meje. Njima so morali begunci plačati znatno več, 5.000 mark. Denar pa je bil vržen stran, saj jih je prijela nemška policija in jih vrnila v Slovenijo. • H. J. I t.......^ a* 2E Jrsf <-» <0 <£> Visoka kazen za razpečevalca Kranj, 3. decembra - Senat temeljnega sodišča v Kranju je prejšnji petek obsodil 23-letnega Roberta Kapitanoma iz Kranja, ki je od avgusta v priporu, na enotno kazen tri leta in deset mesecev zapora. Spoznal ga je za krivega petih kaznivih dejanj prodaje in omogočanja uživanja mamil drugim zasvojencem, med njimi tudi dvema mladoletnikoma. Na glavni obravnavi se je pravzaprav začelo razčiščevanje z drugim toženim kaznivim dejanjem, v katerega naj bi bil vmešan tudi Roman Kapitanovič, vendar ga je senat, ki mu je predsedoval sodnik Anton Šubic, zaradi Eomanjkanja dokazov oprostil. Leta 1991 naj i prav tako obtožena Seoastijan C, star 21 let, in 25-letni Davor A. v Kranju od nekega "Čizmeta" (po tem nadimku je znan prav Robert Kapitanovič) kupila 600 gramov hašiša. Oba fanta so skupaj z mamilom prijeli v Novi Gorici pri poskusu prodaje italijanskemu kupcu. V preiskavi in na sodni obravnavi obtoženca "Čizmeta" oziroma Roberta Kapitanoviča nista prepoznala, prav tako nista vedela natančno povedati, v katerem (njegovem?) stanovanju na Planini naj bi pred dvema letoma za "robo", vredno okrog 5000 mark, zastavila tri svnthesaiserje. Razen tega je Robert Kapitanovič na sodišču tudi zanikal, da bi hašiš Davorju A. in Sebastijanu C. dal. Sodišče ju je glede na to, da sta dejanje priznala, obžalovala, da sta redno zaposlena, "uravnovešena", pred tem nekaznovana obsodilo na pogojne kazni, in sicer: Sebastijana C. na eno leto in osem mesecev, Davorja A. pa na eno leto in šest mesecev zapora, če v petih letih ne bosta zagrešila novega kaznivega dejanja. Kapitanovič je bil, kot rečeno, v tej zadevi oproščen. Kljub temu pa ga je sodišče obsodilo na razmeroma visoko enotno kazen, to je tri leta in deset mesecev zapora. Spoznalo ga je namreč za krivega petih kaznivih dejanj prodaje oziroma omogočanja uživanja mamil drugim zasvojencem, med njimi dvema mladoletnikoma. Kapitanovič je prodajal ali dajal drugim sprva v glavnem konopljo, pozneje tudi heroin, prizorišče njegovih poslov pa sta bila največ kranjska lokala Črni baron in Ajda oziroma njuna okolica. Tudi Robert Kapitanovič se je na sodišču pokesal, povedal je, da je v Kranju okrog petdeset ljudi, ki mamila rabijo zase in jih hkrati tudi razpečujejo. Sodišče je pri izreku kazni kot olajševalno okoliščino upoštevalo tudi Robertove domače razmere. Sodba še ni pravnomočna. • H. Jclovčan Zaključen dokazni postopek proti obtoženemu Borutu Knollu Danes razglasitev sodbe Kranj, 3. decembra - Danes opoldne bo predsednik senata temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Marjan Pogačnik, že drugič razglasil sodbo obtoženemu Borutu Knollu. 7. maja letos je bil 35-letni Borut Knoll zaradi več kaznivih dejanj preprodaje in omogočanja uživanja mamil drugim obsojen na enotno kazen sedem let in pol zapora. Po pritožbi njegovega zagovornika Igorja Beleta je Višje sodišče v Ljubljani enotno kazen razveljavilo ter v prvi in tretji obtožni zadevi zahtevalo ponovno obravnavo na prvostopenjskem sodišču. Sodni senat je dokazni postopek zaključil v torek, ko je dal zadnjo besedo tudi tožilcu Janezu Palovšniku in odvetniku Igorju Beletu. Pred tem je kot priče ponovno zaslišal kranjske kriminaliste, ki so 23. septembra 1991 na parkirišču pred lokalom Čebelico aretirali Boruta Knolla in v njegovem BMW našli 200 gramov heroina, ter njegovo prijateljico Suzano S., ki naj bi ji Knoll v svojem stanovanju najmanj desetkrat omogočil uživanje mamila. Višje sodišče je od prvostopenjskega zahtevalo, da natančneje osvetli dogajanja pred samo aretacijo Knolla pri Čebelici ter kasnejše ravnanje z zaseženim heroinom in Knollo-vimi oblačili. Zaslišani kriminalisti niso vedeli povedati ničesar bistveno novega, v primerjavi s spomladansko obravnavo je novo predvsem to, da je v "operaciji" prijetja Knolla sodelovala tudi sledilna skupina ministrstva za notranje zadeve, v kateri pa so ljudje "brez obrazov". Zadnja priča v dokaznem postopku, Suzana Š., pa je v nasprotju s prejšnjimi izjavami v torek kljub grožnji tožilca, da jo bo obtožil kaznivega dejanja krivega pričevanja, zanikala, da bi ji Knoll dajal mamila. Tožilec je zato tretji tožbeni predlog umaknil. Ne zato, ker naj bi bil Knoll nedolžen, ampak ker dokazovanja, je dejal, ne želi graditi na tako nezanesljivi priči (zasvojenki) kot je Suzana Š. Na zatožni klopi tisti, ki so "tatu" prijeli Sicer pa je tožilec Janez Palovšnik v zaključnem govoru sodni senat opomnil na Knollo-vo kriminalno preteklost, na njegovo nenavadno hitro obogatitev brez prave zaposlitve po pogojni izpustitvi iz zapora, na njegova pogosta potovanja v Turčijo, na to, 'da Knoll sam ni užival mamil in je zasežena 200-gramska količina heroina zgovoren dokaz, da je bilo mamilo res namenjeno preprodaji, na njegov obisk pri Ediju Imperlu, ki je bil kasneje pravnomočno obsojen zaradi preprodaje ma mil, na poznanstvo z Nikolo Vukšičem, prav tako z Obale, ki naj bi Knollu "podtaknil" heroin v avto, na "igranje" duševnega bolnika, ne nazadnje pa menil, da sodišče tokrat ni obravnavalo "tatu", temveč tiste, ki M "tatu" prijeli. Za Knolla je zahteval najmanj enako zapor-no kazen kot jo je senat izrekel maja letos. Kriminalisti dokaze uničili Zagovornik Igor Bele pa je senat opozoril na spremenljive izjave kriminalistov o povodu za aretacijo Knolla 23. septenv bra 1991 in dejal, da dosedanji dokazni postopek nikakor m dokazal, da bi bil Knoll kriv zanajdenih 200 gramov heroina, delo kriminalistov s t.i. dokazi pa je ocenil za površno. Zaradi slabih dokazov je senatu predlagal, naj ga oprosti obtožbe. Pravico zadnje besede je izkoristil tudi obtoženi Borut Knoll. Kriminalistom je ponovno očital, da so delali nestro; kovno, da je sam že ob aretaciji zahteval, naj z najdene vrečke i mamilom posnamejo prstne odtise (to je potrdil tudi kriminalistični tehnik Janez Šorli)-vendar so se mu le smejali, ua so na hišni preiskavi vsa tfl njegova oblačila stlačili v isto vrečo, skratka, da so dokaze uničili, namesto da bi jih zavarovali. "Naj crknem kot pes jaz i*j moj otrok, če je bil heroin kdaj moj, Nikola Vukšič ga je pustu v avtu. Kriminalisti so m' nagovarjali, da bi postal njih«v špicelj. Nisem pristal, pa *° rekli, če nisem z njimi, seru proti njim in da se mi bo 1° maščevalo," je rekel Borut Knoll, komu bo verjel sodni senat, pa bo jasno danes. • I*1 Jelovcan Dvanajsta žrtev med pešci Kranj, 2. decembra - V torek zvečer smo na Gorenjskem dobili letošnjo 43. žrtev prometa ter 12 med pešci. Nezgoda je bila ob 17.50 na lokalni cesti v Zgornjih Dupljah. 21-letni Suvad Seferagič iz Žicanje vasi je z dokaj "zmahano" Icatro peljal od Žej proti Križam. Nekaj časa je vozil za neznanim voznikom modre stoenke (prometni policisti ga prosijo, naj se oglasi, kot tudi druge morebitne priče, ki bi lahko pomagali razjasniti dogajanje), v bližini hiše št. 18 v Zg. Dupljah pa se je odločil za prehitevanje. Pri tem je zbil 71-letno domačinko Vido Dežman, ki je šla peš ob levem robu ceste v smeri voznika. Žensko je vrglo v vetrobransko steklo, z glavo je udarila v levi nosilec strehe ter po nekaj metrih mrtva padla z avta v sneg. Voznik Seferagič po nezgodi ni ustavil, ampak je peljal naprej, obiskal svojega šefa ter pri njem popil še dva viskija, šef ga je nato pripeljal nazaj na kraj nezgode. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pregled krvi in urina, za avto pa tehnični pregled, saj so že na kraju samem strokovnjaki ugotovili vrsto pomanjkljivosti. • H. J. PREJELI SMO V zvezi s člankom Neodvisnost proti Kranjskim sindikatom -"Zatohlost starih sindikdatov", objavljenim v vašem časopisu dne 30. novembra 1993, dajemo naslednjo (upamo, da zadnjo v tej zadevi) izjavo za javnost: V Varnosti se je zal zgodilo pričakovano -novi delavski svet in v. d. direktorja sta res nelegalna organa Že v stališčih do aktualnih dogajanj v podjetju Varnost Kranj z dne 25. novembra 1993, ki so bila posredovana tudi medijem, smo opozorili, da se volitve novega delavskega sveta povsem brez potrebe vodijo na vrat na nos in po "aufbiks" sistemu v izključni reiiji sindikata Neodvisnost -KNSS (ta je med drugim izigral tudi vse dogovore z našim sindikatom), zaradi česar bomo verjetno dobili še en nelegalen organ. V zaključku smo zapisali tudi naslednje: "Od vsega rompompoma v Varnosti oi morda utegnile imeti pomembnejšo tezo le obtožbe oz. zaenkrat le domneve o oškodovanju družbene lastnine, glede česar pa so pristojni organi ie na delu. Dokončna opredelitev bo seveda možna šele, ko bodo znane ugotovitve teh organov. Vse ostalo pa je le cenena cirkuška predstava nekega sindikata za medijske potrebe. Vprašanje je le, kaj bo v Varnosti od vsega skupaj ostalo, ko se bodo odrske luči pogasile. Bojimo se, da bodo celotno neužitno brozgo na koncu vendarle morali pojesti delavci sami, kajti komedijanti se bodo seveda spet vrnili v LJubljano pripravljat novepredstave in za Varnost ne bodo imeli več časa. Vsekakor pa bo zanimivo pogledati in analizirati "pozitivne" rezultate celega cirkusa čez kak mesec ali dva, ko se bodo sedaj razgrete strasti umirile." Žal se naše napovedi v celoti uresničujejo. Iz zapisnika konstitutivne seje novega DS je namreč Jasno razvidno, da nihče izmed kandidatov ni dobil potrebne absolutne večine glasov od skupno 147 zaposlenih delavcev, za morebitno pravno upoštevnost relativne večine pa bi morala biti odprta kandidatna lista sestavljena popolnoma drugače. Glede na izkazano volilno "podporo" delavcev bi lahko celo rekli, da novi delavski svet ni samo nelegalen, ampak tudi nelegitimen organ, saj je prvi na Usti "Izvoljenih" dobil samo 71 glasov, zadnji pa le 47 (torej manj kot tretjino). Volitev se je udeležilo vsega 84 delavcev. In ta nelegalen delavski svet je takoj imenoval novega (vršilca dolžnosti) direktorja. Slednji, ki je v mesecu dni pod okriljem Neodvisnost napravil bliskovito kariero od delavca v disciplinskem postopku, preko aktivista Neodvisnosti do v. d. direktorja, se bo torej moral od svojega težko priborjenega stolčka po vsej verjetnosti tudi bliskovito posloviti. Komentar? Ni potreben! Morda samo nekaj vprašanj: Od kod ideje o nekakšni nedel-jeni in brezrezervni podpori delavcev Varnosti "revolver" akcijam sindikata Neodvisnost, ki so se v obliki trditev (očitno prezgodaj) zapisale nekaterim medijem? Kaj bo z ubogo Neodvisnostjo, če se nazadnje izkaže še, da tudi njihove pompozne "ugotovitve" o silnih zlorabah in krajah družbene lastnine v tem podjetju nimajo kakih omembe vrednih razsežnosti? Ali bo sindikat Neodvisnost, katerega zunanja zaupnica g. Koselj - Smitova menda odslej uraduje kar v prostorih Varnosti, v prihodnje prevzel tudi odgovornost za poslovne rezultate podjetja? In tako dal](-Kar zadeva junaške izjave § Bogomirja Ličofa iz gorenjski Neodvisnosti - KNSS v tem časopisu dne 30. novembra 1993 glede našega domnevnega občutka ogroženosti od konkurenčnega sindikata, h kateremu naj bi se odslej zatekali delavcj, pa le tole: To so lahko g pobožne želje nekega popolne ma nepomembnega sindikata ki v resnici ni in ne more bit' nikomur resna konkurenco-Pravo sindikalno delo je noffl' reč resna in strokovno zahteva* zadeva, ne pa cirkusantstvo. S tem dokončno zaključuj*' mo sleherno nadaljnjo javrf° polemiko z omenjenim sindi^' tom. • Svet kranjskih sindik** jtlALLo PIZZA delovni čas: „o vsak dan od 8"" - 220„ nedelja od ll00 - 22 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Raziskava ugleda Ljubljanske borze 0 borzi še premalo vemo Ljubljanska borza pripravlja televizijske izobraževalne oddaje in brošuro Ljubljana, 2. decembra -Ljubljanska borza uživa med Slovenci dober ugled, je pokazala raziskava, ki jo je oktobra letos izvedlo mariborsko podjetje za raziskave in marketing Spe m. 40 odstotkov od 1.500 vprašanih je delovanjre borze označilo kot pozitivno, borzno poslovanje pa odobrava 66 odstotkov vprašanih. Raziskavo, ki jo je naročila Ljubljanska borza, je bila •zvedena oktobra, termin je °il slabo izbran, saj je sledila Poletnemu padcu cen vrednostnih papirjev na borzi, je na tiskovni konferenci dejal Draško Veselinovič, direktor Ljubljanske borze. Vendar pa ima le 5 odstotkov vprašanih negativen odnos do delovanja borze, je med drugim dejal direktor Spem Branko Žnu-derl. Dogajanje na Ljubljanski borzi redno spremlja 4,1 od-stoteka vprašanih, občasno pa 36,6 odstotka, skupno torej približno 40 odstotkov. Informacije pa dobivajo predvsem prek televizije, dnevnikov in finančnih časopisov, le 1,9 odstotka vprašanih pa podatke o borznem poslovanju dobi pri osebnih stikih z borznimi posredniki. Zanimanje z naložbe v vrednostne papirje je zelo veliko, saj ie ka 37 odstotkov vprašanih, ki spremljajo borz- \A1 O/HA PROSI III 1)1 \AKMII SRI-.DSI 1 \ :| Spem rm m. - 25.10.93 SKB BANKAD.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d.d. od 1. 12. 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere vesečne obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilne vloge 80 % mesečne stopnje 1,28 % - žiro računi rasti cen na drobno - računi tujih fiz. oseb - tekoči računi - dovoljena prekoračitev Rp+ 18% 3.04 % - nedovoljena prekoračitev Rp + 25% 3,54 % VARČEVANJE ■ nad 12 do 24 mesecev Rt + 10,5 % - nad 24 do 36 mesecev Rt + 11 % - nad 36 mesecev Rt + 11,5 % VEZANI DEPOZITI - od 31 do 60 dni Rp + 7,5 % 2,23 % - od 31 do 60 dni ' devizna klavzula D+10% ■ od 61 do 90 dni Rp + 8% 2.27 % - od 91 do 120 dni Rp t 8,5 % 2,31 % - od 121 do 180 dni Rp + 9% 2,35 % ■ od 181 dni do 1 leta Rp + 10 % 2,43 % • nad 1 leto Rt + 10,5 % - nad 2 leti Rt+11% - nad 3 leta Rt + 11,5% Banka obračunava obresti na konformni način. Opombe: Rp = rast cen na drobno v preteklem mesecu Rt = rast cen na drobno v tekočem mesecu ' najnižji znesek vezave z devizno klavzulo je 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. Pri vezavi depozitov nad 100.000,00 SIT se obrestni meri prišteje odstotne točke glede na višino zneska depozita: odstotne točke 0.50 0.75 1.00 nad 100.000,00 do 500 000.00 SIT nad 500.000,00 do 1.000.000.00 SIT nad 1.000.000,00 SIT Obiščite nas v: • poslovni enoti Gorenjska, Titov trg4bv skofji Loki, tel: 064/622-955 • ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 • agencij Radovljica, šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 - agenciji škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/622-567 - agenciji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064176-044 DOGAJANJE NA LJUBLJANSKI BORZI SPREMLJATE: NE SPREMLJAM BREZODGOV. jI \ ¥-1--1-1- asa-f.-) SPEM RM 14. 0 10 25. 10.93 no poslovanje izjavilo, da bi svoj denar naložili tudi v vrednostne papirje. Pozitiven odnos do borzmštva temelji predvsem na tem, da ponuja naložba v vrednostne papirje dokaj visoke donose. Večina vprašanih tudi meni, da ie poslovanje na borzi del sodobnega, normalnega in tržno usmerjenega sveta. Od poslovanja na borzi pa anketirance odvračajo predvsem pomanjkljiva obveš-čensot o tekočem borznem poslovanju, rizičnost poslovanja in ker sodijo, da je Ljbljanska borza preslabo razvita. Izobraževanje potrebuje tako zainteresirana javnost kot izdajatelji vrednostnih papirjev, saj vodilni v podjetjih včasih ne razumejo, zakaj naj bi z vrednostnimi papirji šli na trg, je dejal Draško Veselinovič. Skupaj s televizijo že pripravl- t'ajo sedem desetminutnih izo->raževalnih oddaj, pripravljajo pa tudi posebno brošuro. Če bo upravni odbor borze v prihodnjem letu namenil vseč sredstev za izobraževanje, bodo lahko pripravili tudi več strokovnih seminarjev. • M.V. STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax.: 061/216-932 INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVUENSKIH POTREBŠČIN, NOVEMBER 1993 XL93 X93 XI 93 ~XT92 XI 93 "50T92 l-XI 93 i-XI 92 INDEKSI CEN NA DROBNO, SKUPAJ 101,6 122,4 121,1 132,9 INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, SKUPAJ 102,3 121,6 120,7 132,6 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. od 1. decembra 1993 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah: 1. Tolarska sredstva na vpogled letno mesečno 85% R 17,24 % 1,36 % 2. Tolarska nenamensko vezana sredstva do 50.000 tolarjev letno mesečno - od 20 do 30 dni R + 5 % 26,58 % 2,02 % - nad 1 mesec R + 7 % 28,99 % 2,19 % - od 35 do 90 dni R + 7,5 % 29,59 % 2,23 % - nad 3 mesece R + 8 % 30,19 % 2,27 % - nad 6 mesecev R + 10 % 32,60 % 2,43 % - nad 12 mesecev R + 12 % 35,02 % 2,58 % Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50. 000 tolarjev letno mesečno - od 20 do 30 dni R + 6 % 27,78 % 2,10 % - nad 1 mesec R + 8 % 30,19 % 2,27 % - od 35 do 90 dni R + 8,5 % 30,80 % 2,31 % - nad 3 mesece R + 9 % 31.40 % 2,35 % - nad 6 mesecev R + 11 % 33,81 % 2,50 % - nad 12 mesecev R + 12 % 35,02 % 2,58 % 4. Depoziti z devizno klavzulo za zneske nad 100.000 tolarjev letno nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev 8 % 9 % 10 % SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta: v Kranju na Likozarjevi 1, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700, v Tržiču na Cankarjevi 1, delovni čas je do 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189 in na Bledu, Trgovsko-turistični center, delovni čas je od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure (sobota zaprto), telefon 064/76-414. Vljudno vabljeni! KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, NMumVMOOAlM | UOAJN1 j NA*V?W»"JQAIH1 MENJALNICA 1 DEM 1ATS 1 100 m. A BANKA OMKt Jittnlcd) 71,08 71*0 10.70 1040 74» 7.72 ADUT Tržič (Deteljica) 71.15 71 JO 10,77 1045 7J» 7.75 AVAL Bled, Kran|sk« gora 7t.il 70,35 10,70 1045 741 7.75 COP1A, Knn| 71.10 70,50 10.75 10.00 740 745 CRHMTANSTALT risanka Lj. 71,00 70,50 11,71 10,00 741 740 EROS(Starl Mayr), Kranj 7045 70 J5 1040 1047 740 7.75 F-AIR TriHt {Dtteijlca) 7t.1l 71,35 10.70 1141 74S 7,72 GEOSS Medvod« 71.30 70,40 10,77 10.05 747 7.75 HRANILNICA LON, d.dJCnnj 7MB 70.34 10,72 1140 741 7,78 HIDA-tržnlca Ljubljana 71.30 71.45 10.70 1045 741 7,78 rJPOTEKARNA BANKA, Jesenice 7110 71.50 10,77 1149 740 745 INVEST Škof|» Lok« 75,20 70.45 10,77 10.05 741 7.75 LB-OORENJSKA BANKA Kranj 7Mt 71.20 10.40 1047 74t 740 LEVA, Kranj 70,00 70,40 10,7* 10.05 74» 745 MERKIJR-Partner Kranj 7Mt 7542 10.74 10.75 747 747 MERKUR-Žel. postala Kranj 75,50 75,02 10,74 10.75 747 747 MIKEL StraUice 71,15 7045 10,75 1045 740 7.75 OTOK Bled 71.10 7040 10.77 10,02 747 7.78 POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 74.00 7140 1040 10.70 74» 748 SHP-SJov. hran. In pot. Kranj 71,15 7043 10.75 10.00 7.08 7.75 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,50 7542 10.74 10,75 747 747 SLOGA Kranj 70.00 70.40 10,05 1045 740 7.78 SLOVBUATVnST Boh. Bistrica rieat itttsf SL0VENUATUR1ST Jesenice 71.00 7045 10,73 1043 747 748 ŠUM Kranj 7U8 7140 1141 1045 740 748 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loki 70 J* 70,40 10,70 10,04 740 7,75 TJAŠA Kranj 70,15 7040 10.75 1043 740 7.75 UKB Šk. Loka 75.20 7045 10,05 10,05 745 7,72 VV1LFAN Kranj 7US 7140 10,70 1045 746 7.75 MLFAN FUdovl|lca, Grajski dvor 71,15 70,40 10.70 1044 7.00 7.73 POVPREČNI TEČAJ 70.01 7041 10.75 10.84 740 7.72 Pri Šparovcu v Avstriji Ja ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev. | Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizij«. | ,.x. . tel.: 064/211 387 Vaš najboljši partner * re. radovuhza, pri menjavi deviz ^^^ffoSr Adriatic se je povezal z Lloydom Adriatico Kranj, 1. decembra - Zavarovalnica Adriatic se je kapitalsko povezala s tujim partnerjem, saj je zavarovalnica Lloyd Adriatico iz Trsta vpisala 2300 delnic v skupni vrednosti dobrih dveh milijonov mark in tako pridobila 10,34-odstotni lastninski delež. Njen lastnik ie ena največjih svetovnih pozavarovalnih hiš Schvveizer Ruckversicherung s sedežem v Zuerichu. Zavarovalnica Adriatic je v dobrih dveh letih postala slovenska zavarovalnica z najhitrejšo rastjo obsega poslovanja in odločitev za povezavo s tujim partnerjem je zrasla iz dosedanje dinamične razvojne in poslovne usmeritve Adriatica. Pri izbiri tujega partnerja so kot merila upoštevali zagotavljanje potrebnega kapitala za svojo razvojno strategijo, posredovanje ekspertnih zavarovalnih znanj in tehnologije ter ugled in tradicijo tuje zavarovalne hiše. Zavarovalnica Lloyd Adriatico iz Trsta je bila ustanovljena leta 1936, s 1.200 prodajnimi mesti pokriva celotni italijanski trg, osnovni kapital družbe znaša 60 milijard lir, lani so vnovčili za skoraj 1.500 milijard Ur zavarovalnih premij. Prisotna je tudi na španskem trgu, saj ima večinski delež v zavarovalni družbi Lloyd Adriatico Espana. Povezovanje s tujim partnerjem bo Adriaticu omogočilo okrepitev prisotnosti na slovenskem trgu, poseči pa nameravajo tudi na vzhodnoevropske, za katera med zavarovalnicami vlada največje zanimanje. Pridobili bodo lahko dodatna znanja, tehnologije in izkušnje za profesionalni nastop, v Adriaticu pa poudarjajo, da se evropski razvojni trendi v zavarovalstvu odvijajo prav v smeri integracije in povezovanja družb v večje združbe, kar je smiselno zaradi boljšega obvladovanja trgovo in izravnavo tveganja in s tem večje varnosti poslovanja. • M. V. HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337 HRANILNICA NE OBJAVLJA OBRESTNIH MER, KER VASE TOLARJE NAJBOLJE OBRESTUJE Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav. 4. TRADICIONALNI MAU V TRGOVINI VENCELI PREDDVOR OD ČETRTKA, 2$. 11., DO NEDELJE, 5.12.1993 VSAK DAN OD 16. DO 19. URE, OB SOBOTAH IN NEDELJAH PA OD 9. D012. TER OD 16, D019. URE OB PETKIH, SOBOTAH IN NEDELJAH OB 18. URI OBISK MMKIAVŠA $ SPREMSTVOM UGODNI PLAČILNI POGOJI VABLJENI KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Da gorenjsko mleko ne bi "odtekalo" v Ljubljano... Dodatek za večje količine mleka Kmetije, ki so lani oddale v mlekarno reč kot 73 tisoč litrov mleka, bodo (po nekajmesečni prekinitvi) že za novembra oddano mleko spet prejele dodatek za koncentracijo in prirejo odkupa mleka. Kranj, 1. decembra - Ker je grozila nevarnost« da M se posestvoma Poljec in Bled ter Dolenčevi kmetiji, Id že nekaj časa oddajajo mleko v ljubljanske mlekarne, pridružila ie katera od gorenjskih kmetij, so v kranjski Mlekarni spet uvedli dodatek ta koncentracijo prireje in odkupa mleka, ki so ga sicer plačeval vse do sprejetja novega republiškega pravilnika o kakovosti in plačilu mleka, z letošnjim julijem pa so ga ukinili Kmetije, ki so lani oddale v kranjsko Mlekarno od 73 do 109 tisoč litrov mleka, bodo že za novembra oddano mleko prejele dvoodstotni dodatek na izhodiščno ceno, kmetije s količinami od 109 do 146 tisoč litrov triodstotnega, tiste s količinami od 146 tisoč do 182.500 litrov pa štiriodstotnega. Za kmetije, ki so oddale od 182.500 do 500.000 litrov mleka, je predviden petodstotni dodatek na izhodiščno ceno, za kmetije z več kot 500 tisoč litri oddanega mleka pa osemodstotni dodatek. V Mlekarni poudarjajo, da so se za ponovno uvedbo dodatka odločili zato, da gorenjsko mleko ne bi "odtekalo" v Ljubljano, kjer so dodatek za koncentracijo prireje in odkupa mleka plačevali tudi po sprejetju novega pravilnika. Kot so ' ttek prejemalo okrog petdeset kmetij. To bo mlekarni se podražilo surovino, ki je že brez dodatka za izračunali, bo dodate! koncentracijo za tri do pet odstotkov dražja kot v Ljubljani. Ker tehnoloSki izkoristek zaradi boljšega mleka ni toliko večji, kot je sicer dražji, bo zaradi plačevanja dodatka manj ostanka dohodka, počasnejše pa bo tudi uresničevanje načrtov o posodabljanju proizvodnje. • C. Z. Skupščina društva rejcev govedi črnobele pasme Nova pravila o kakovosti mleka Groblje pri Domžalah - V sredo, 8. decembra, ob 10. uri bo v Viteški dvorani Biotehniške fakultete, oddelka za živinorejo, v Grobliah pri Domžalah druga letna skupščina Društva rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji. Na skupščini bodo obravnavali poročilo o letošnjem delu društva in program za prihodnje leto, popestrili pa jo bodo še s strokovnimi predavanji o aktualni živinorejski problematiki. Prof. dr. Janez Žgajnar bo Eredaval o prehrani krav z visoko mlečnostjo, mag. Anton »olenc, ki je sicer tudi predsednik društva, o uravnavanju prehrane krav v različnih letnih obdobjih, doc. dr. Tomaž Zadnik pa o številu somatskih celic kot pokazatelju zdravstvenega stanja vimena. Državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Alenka Urbančič bo predstavila nova pravila o kakovosti mleka. * CZ. Denacionalizacija v kranjskem Kmetijstvu Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA Kranj prireja v prodajalni kmetijske mehanizacije na Cesti 1. maja 65 (pri mlekarni) v času od 6. do 11. decembra HIŠNI SEJEM Po izredno ugodnih cenah in z določenimi popusti vam nudimo: traktorje ZETOR, TORPEDO in SAME, vse kmetijske priključke, rezervne dele, hlevsko opremo, hladilne bazene za mleko, drobno orodje ... Po posezonskih cenah velika izbira sredstev za varstvo rastlin ter vse ostalo za kmete in vrtičkarje -gnojila, krmila, razna žita... Obiščite nas ali nas pokličite po tel. 325-032 ali 325-750 "Popravljanje krivic na hrbtu podjetja Mag. Janez Tavčar: "Z ustavnim sporom in z doslednim pritoževanjem na odločbe želimo opozoriti na to, da ne bi bilo pametno uničiti najboljšega dela slovenskega kmetijstva." Kranj - " Zakon o denacionalizaciji bo naSemu kmetijskemu kombinatu v primerjavi z drugimi v Sloveniji povzročil nadpovprečno Škodo. Razlog je v tem, da bo ob doslednem uveljavljanju zakona moral nekdanjim lastnikom vrniti okrog 700 hektarjev kmetijskih zemljišč in približno 500 hektarjev gozdov," pravi mag. Janez Tavčar, direktor Mercatorja - KŽK Kmetijstvo Kranj, in poudarja, da v Sloveniji doslej še ni bilo (politične) odločitve o tem, kakšna bo usoda družbenih posestev. Kranjsko Kmetijstvo gospodari s skupno 1.600 hektarji kmetijskih zemljišč, med katerimi je tudi 170 hektarjev zeml- J'iSČ, ki jih je zakupilo od »rniškega letališča. Zemljišča, ki jih je v šestdesetih letih pridobilo z arondacijami, predstavljajo več kot polovico vseh zemljišč, med njimi pa jih je okrog 650 hektarjev v zemljiških kompleksih. Doslej so nekdanjim lastnikom vmih v last in posest 4,5 hektarja zemljišč zunaj kompleksov: del sadovnjaka v Preddvoru, približno en hektar zemljišča v skofji Loki in na Sorskem polju, del pa v Trbojah. Od skupno 860 hektarjev gozdov naj bi jih nekdan- Iim lastnikom vrnili okrog 500 lektarjev. Doslej so jih 62 hektarjev, v postopku pa je še okrog 300 hektarjev. Soglasje za vračanje gozdov Kot poudarja direktor mag. Janez Tavčar, z vračanjem gozdov soglašajo, ker gozdovi niso neobhodni za obstoj in poslovanje podjetja, medtem ko se dosledno pritožujejo na vse odločbe, ki zadevajo vračanje arondiranih zemljišč oz. zeml-jiSČ v zaokroženih obdelovalnih celotah. V KŽK-ju namreč ocenjujejo, da so ta zemljišča pridobili na odplačni način, po tedanji realni tržni ceni. Izračunali so, da so za plačilo arondiranih zemljiSč in za nakup dodatnih parcel, potrebnih za oblikovanje kompleksov, vložili Štirinajst milijonov mark, poleg vilstva pri Gospodariti zborni sprožilo ustavni zbor in zahtevalo, da bi arondacije izločili iz zakona o denacionalizaciji. Upravni organi so doslej za aron-dirana zemljišča izdali pet denacionalizacijskih odločb, KŽK se je na vse pritožil na drugostopenjski organ, na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Ministrstvo je doslej dve odločbi že vrnilo v ponovno presojanje občinskemu upravnemu organu s pojasnilom, da naj tržno ovrednoti plačilo zemljiSč v času arondacije. Na prvi stopnji doslej druge obravnave Se ni bilo. "Zakaj bi uničili najboljši del kmetijstva?" "V KŽK-ju želimo z ustavnim sporom in s pritožbami na denacionalizacijske odločbe opozoriti, da ne bi bilo pametno, če bi zemljišča v kompleksih vrnili nekdanjim lastnikom in če bi uničili najboljši del slo- Gorenjskem in skoraj edin' pridelovalec semenskega krorfl-pirja v Sloveniji, da so letos do konca oktobra plačali na hektar povprečno 75 tisoč tolarjev prispevkov iz osebnih dohodkov, davka iz dohodka in Pr0" metnega davka, da poslujejo zlastnimi sredstvi, da delavcem zagotavljajo zdravstveno tet pokojninsko invalidsko zavarovanje, kar sicer nekaterim kmetijam že težko uspeva... V petih letih bi se prilagodili V Kmetijstvu jasno in glasno poudarjajo, da ne nasprotujejo vračanju arondiranih zemlji** v kompleksih zato, ker bi želeli koga provocirati, ampak zaradi tega, da bi ohranili zemlj«: ča, pridelavo in s tem tud> delovna mesta. Če bo v dena-cionalizacijskem postopki odločeno, da bodo morali vračati tudi arondirana zemljišča, se bodo sklicevali na tiste tega pa še pet milijonov mark za razna ureditvena, agromelioracijska dela, s katerimi so na arondacijskih območjih pridobili 20 do 25 odstotkov novih obdelovalnih površin. "Podjetje je v ta zemljišča vložilo preveč lastnih sredstev, da bi jih zdaj vračalo nekdanjim lastnikom," pravi mag. Janez Tavčar in poudarja, da je več kmetijskih podjetij prek Združenja agroži- venskega kmetijstva," pravi zakonske določbe, ki jim orno-mag. Janez Tavčar in poudarja, gočajo uporabo zemljišč še pet da posestva po ekonomiki, let po izdaji pravnomočne tržnosti in strokovnosti prednjači] o pred kmetijami in da so kljub večjim obremenitvam z davki in s prispevki sposobna pridelovati cenejšo hrano kot na kmetijah. Navaja, da na farmah dosegajo povprečno mlečnost 7.000 htrov na kravo, kar sicer uspeva tudi nekaterim boljšim kmetijam, da so edini pridelovalec krušnih žit na Čeprav Srni znano, kakšna bo usoda arondiranih zemljišč oz. zemljišč v zaokroženih obdelovalnih celotah, v Kmetijstvu le računalo na to, da jim bo pretežni del zemlje v kompleksih ostal Tako kot druga podjetja se it pripravljajo na lastninsko preoblikovanje, pri tem pase je pokazalo, da je vrednost stavb, opreme, strojev in vsega drugega devetnajst milijonov mark in da bi bilo približno toliko premoženja slabo Izrabljeno, ie bi podjetje povsem ostalo brez zemlje. denacionalizacijske odločbe-V petih letih bi se namreč podjetje z novimi vlaganji inz razširitvijo dejavnosti tolik0 prilagodilo novim razmeram da izguba zemljišč ne bi b,,a več tako boleča, kot bi bila v primeru, če bi do tega priSlo naenkrat. "Kmete iz okolic Kranja cenim, ne razumem p.8 tistih, ki hočejo posestva likvidirati na "ho-ruk"," pravi mag-Janez Tavčar in poudarja, da bi bilo najbolje, če bi država kmetom krivice popravila s plačilom oškodnine, ne p8 tako, da jih popravlja na hrbtu podjetja, ki je vsa lef8 dobronamerno upravljalo ifl gospodarilo z zemljo. • ^' Zaplotnik Raziskovalna naloga Zakaj prihaja do razlik Pri vseh pasmah krav v Sloveniji je bil lani delež beljakovin v mleku manjši kot leto prej.* Radovljica, 1. decembra - Strokovnjaki z Oddelka za zootehniko iti na vprašanja, kakšna je bila v BiotehniSke fakultete so skupaj s sodelavci z Gorenjskega že posameznih letih (od 1990. leta začeli z raziskovalno nalogo Lsmerjanje produktivnosti v čredah mlečnih krav na področju občine Radovljica. Z nalogo, ki bo končana prihodnje leto, želijo odgovoriti na vrsto vprašanj, ki si jih zastavljajo živinorejci, med drugim tudi na to, kako velike so razlike med rezultati komercialnih analiz mleka in redne kontrole in zakaj prihaja do teh razlik. Zaostrene zahteve po kakovosti mleka, ki jih vsebuje letos sprejeti pravilnik o kakovosti mleka, postavlja pred rejce, svetovalno službo in razvojno raziskovalne ustanove nove naloge. Ker se Slovenija na vseh Eodročjih želi približati evrops-im merilom, mora z evropskimi normativi izravnati tudi higiensko kakovost in sestavo mleka, v kateri je še posebej pomemben delež beljakovin. Povprečne vrednosti za vsebnost beljakovin v mleku krav slovenskih pasem so bistveno nižje kot v govedorejsko razvi- M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5 SEMENSKI KROMPIR sort DESIREE, JAERLA, SANTE in RESY lahko dobite po zelo konkurenčnih cenah v skladišču krompirja v Šenčurju. Pri večjih količinah priznamo še dodatni popust. Informacije po tel.: 064/41-017 in 064/211-252. POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! tih deželah. Po podatkih Gove-dorejske službe Slovenije je bilo Eredlani v mleku slovenskih rav povprečno 3,16 odstotka beljakovin, lani pa samo 3,08 odstotka, kar je precej pod normativi, ki jih navajajo v strokovni literaturi (od 3,3 do 3,5 odstotka) in rejska združenja iz živinorejsko razvitih držav. Se posebej zanimiv je podatek, da je v Sloveniji lani v primerjavi s predlani padel delež beljakovin v mleku pri vseh pasmah krav. Ker razlogi niso samo genetske narave, ampak so predvsem v okoliških vplivih, je vsebnost beljakovin bistvena tudi za raziskovalno nalogo z naslovom Usmerjanje produktivnosti v čredah mlečnih krav na področju občine Radovljica. Vodja raziskovalne naloge prof. dr. Jože Pogačar in njegovi sodelavci (mag. Marija Klopčič, ing. Emil Peternel, ing. Sabina Knehtl, dr. vet. med. Jože Rode in programer Lado Skok) bodo v raziskovalno delo zajeli okrog štirideset kmetij z območja leske zadruge Sava, ki imajo krave v A oz. AP kontroli (višja oblika kontrole mlečnosti), poleg teh pa tudi vseh preostalih 150 kmetij, ki oddajajo mleko v mlekarno. V nalogi bodo poskušali odgovor- do letos) vsebnost mleka, kot so jo pokazale analize komercialnih (mlekarniških) vzorcev, kakšna je bila vsebnost mleka na osnovi rezultatov mesečne kontrole, kako velike so razlike med rezultati komercialnih analiz in redne kontrole in kako pogosto bi bilo treba jemati vzorce za določanje cene mle- ka oz. za to, da bi bili rezultat' relativno natančni in zanesljiv1: Prihodnje leto bodo na podlag analiz komercialnih vzorcev j11 podatkov iz redne kontroli mesečno spremljali vsebnost j* kakovst mleka, Se posebej P* bodo glede na način jemanj8 vzorcev preverjali natačno8 določanja vsebnosti mleka (°r' leža tolšče in beljakovin) ,fl njegove higienske kakovosti. Raziskovalna naloga bo p**' dvidoma stala 500 tisoč tolarjev od tega pa naj bi 360 tiso* zagotovili iz republiških sred' stev, namenjenih za AP kontro: lo krav, ostalo pa naj D prispevala radovljiška občin8' • C. Zaplotnik Končno odločitev o denarju za posledice suše En odstotek iz občinskih sredstev Škofja Loka, 2. decembra • Na torkovi seji škofjeloške vlade je bila končno sprejeta odločitev (na prejšnji seji o tem ni bilo doseženo soglasje) o tem, kako naj bi letos i? občinskega proračuna pomagali Živinorejcem, Id so prijavili škodo zaradi suše. Ocena celotne Škode dosega 403 milijon« tolarjev, po zadnjem sprejetem predlogu pa naj bi iz postavke za izvajanje ukrepov v kmetijstvu namenili 2, iz obvezne proračunske rezerve pa 2,7 milijona tolarjev, kar pomeni, da bo občinska pomoč dosegla dober odstotek ocenjene Škode. Ker je bilo o načinu pomoči kar nekaj razprav, ponujenih pa tudi več možnosti, se je razprava končno nagnila k varianti, po kateri naj bi za kmetije, ki so utrpele 20 do 30 odstotkov Škode prispevali po 4 tolarje k kilogramu kupljene krm6 (regres naj bi bil za 100 kg krme na glavo Živine, ocenjujejo pa, da gre na teh kmetijah za 1000 glav), na kmetijah, kjer je dosegla Skoda 30 do 40 odstotkov 5 tolarjev pri kilogramu krme ([ocenjeno je, da gre v tem primeru za 5120 glav), ter na kmerijah z nad 40 odstotno škodo 6 tolarjev za kilogram krrne (2870 glav). Največ razprave je bilo prav o regresiranj0 prvega razreda", in prevladal je argument, da kmeuje, kjer je škoda raanjSa od 20 odstotkov, ne bodo deležne državne pomoči. Sicer pa je Žalostno, da o načinu in kadaj bo ta pomoč razdeljena v občinah, Se ni nič znanega. Odločili so se tudi, da se, kot lani, tudi letos posreduje sezname upravičencev do regresov v trgovini obeh kmetijski«1 zadrug, saj je to najhitrejši način za uresničevanje pomoči-Čas pa je zaradi potrebe po primernem in enakomernem mešanju krme dragocen. • S. Žargi SKAKALCI BODO LETOŠNJO SEZONO ZAČELI V NAŠI PLANICI NAMESTO ALKOHOLA ■ ČOKOLADA Devetdeset in stodvajsetmetrski skakalnici v Planici bosta prizorišče prvih dveh tekem letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih - S tem se začenja praznovanje 60-letnice Planice in priprava na svetovno prvenstvo v poletih, ki bo v Planici drugo leto marca. Ljubljana, 1. decembra - "Takoj po spomladanskem zaključku sezone v Planici se je sestal Planiški komite in sprejel program vela do konca leta in konca nove sezone. Kljub temu da z Nekaterimi deli kasnimo, saj so nas spremljale tudi težave, ko Vedno ni na voljo dovolj denarja, pa smo s pomočjo sponzorjev in Ministrstva za šolstvo in šport, Id nam je dodelilo stalna sredstva ** vzdrževanje planiških objektov, letos marsikaj naredili. Dela na skakalnicah smo zaključili septembra, uredili smo trenerske tribune, prav tako naj bi bila v kratkem dograjena Kavka. Ena Najpomembnejših novosti letošnjih planiških prireditev pa bo, da Vse tri dni na prizorišču ne bo moč kupiti alkoholnih pijač," je o Pripravah na kar dve veliki planiški prireditvi v letošnji sezom na pskovni konferenci v Zavarovalnici Triglav v Ljubljani povedal ">g. Vlado Gorišek. Tako bo Planica pripravljena gostila tekmovalce na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala I dneh med 10. in 12. decem-brom.'Tokrat se bo prvič zgodilo, da bo uvodna tekma sezone pri nas. Prvič se bo tudi Zgodilo, da bosta v eni sezoni v Planici dve veliki tekmovanji, saj bomo 19. in 20. marca organizirali tudi svetovno Prvenstvo v poletih. Ker pa bo Uvodna tekma v Planici tudi Uvod v letošnje olimpijsko Jeto, pa bo preizkus pomemben tudi za tekmovalce, zato bo tekma doma lepa spodbuda za naše skakalce. Tako bomo delovno začeli praznovati 60-let-flico Planice, glas o naši majhni drŽavi pa bo šel po svetu kar dvakrat v eni sezoni," pred Začetkom letošnje sezone razmišlja vodja planiških tekmovanj Janez Gorišek. Da je interes za prvo tekmo sezone velik, dokazujejo tudi Prijave, saj so se do sredo Prijavile že reprezentance Avstrije, Finske, Francije, Italije, Ukrajine, Združenih držav Amerike, Švedske, Švice, Bolgarije, Kanade in seveda naša reprezentanca, ki bo v Planici nastopila z ekipo sedemnajstih skakalcev. Te dni organizatorji pričakujejo še poimenske prijave ostalih ekip, vsi pa se bodo seveda na otvoritveni tekmi sezone predstavili s svojimi najboljšimi možmi. Ob 60-letnici Planice sta Žito Gorenjka iz Lescin OK Planica pripravila vzgojnoizobraievalno akcijo. Na večini Gorenjkinih čokolad je ie moč najti znamke z nalepko Planice. Določena količina vrednosti znamk bo prinesla zbirateljem nagrado. Natančneje bo o poteku akcije in nagradah zapisano v posebnih oglasnih sporočilih. Pohvalno pri akciji pa je, da boalkohol v Planici letos zamenjala čokolada in da se bodo ob akciji mladi lahko naučili marsikaj o Planici in njenih junakih. Letos bo malce spremenjen tudi sistem tekmovanja, ko bodo uradni treningi, kjer bo le mogoče že dan prej in bo v prvi seriji nastopilo le petdeset najboljših, v finalni seriji pa le še petintrideset najboljših skaklcev. Prav tako ima v novi sezoni vsaka od skakanic pre- "Za pripravo snega na skakalnicah nismo zamudili niti enega dne," pravi ing. Vlado Gorišek. dpisano kritično točko. Tako se bo morala žirija na 90-metrski skakalnici sestati pri doskoku 90 metrov, kritična točka pa je z 92 prestavljena na 96 metrov. Tudi pri 120-metrski skakanici se žirija sestane pri doskoku 120 metrov, kritična točka pa bo po novem na 138 metrih. Po novem bo žirija sestavljena iz treh članov: vodja tekmovanja, tehničnega delegata ter enega od sodnikov oz. na svetovnem prvenstvu bo to vnaprej določen asistent. Nov do način ocenjevanja, pa tudi potek tekme bo malce spremenjen, saj se mora 15 minut po prvi seriji že začeti druga serija. Kar je zanimivo predvsem za tekmovalce, pa so letos tudi precej bogati nagradni skladi. Tudi na obeh decembrskih tekmah v Planici bo po zaslugi Magne, ki je glavni sponzor, za tekmovalce namenjenih 35 tisoč švicarskih frankov. Prvih 15 tisoč frankov bodo razdeli v soboto na manjši skakalnici (nagrada za prvo mesto bo 5 tisoč frankov, za drugo 3, za tretje 2,5, za četrto 2, za peto 1,5 in za šesto 1 tisoč), drugih 15 tisoč pa v nedeljo v enakem sorazmerju, s tem, da bo skupni zmagovalec obeh tekem dobil še dodatnih 5 tisoč švicarskih frankov. Kot obljubljajo organizatorji, pa bo letos dobro poskrbljeno tudi za gledalce, saj so z dvema novima platojema zmogljivost parkirnih prostorov povečali na 10 tisoč avtomobilov. Policisti pa opozarjajo, naj se vsi obiskovalci ravnajo po njihovih navodilih, s čimer bodo preprečili gnečo in nejevoljo. V vseh Kompasovih in drugih turističnih poslovalnicah so ie v prodaji vstopnice za oba dneva planiških tekmovanj, v petek pa bo ogled treningov brezplačen. Za odrasle bo vstopnica 400 tolarjev, za otroke 200 tolarjev, za avtomobile 1200, za avtobuse z odraslimi 14000 in z otroki 9.000 tolarjev. Ob prvi letošnji planiški prireditvi seveda gre tudi poudariti, da so se naši tekmovalci dobro pripravili na zimo in da obljubljajo prvo dobro uvrstitev že na domači tekmi. Več o svojih načrtih pa bodo povedali na jutrišnji tiskovni konferenci, ki jo v soorganizaciji s Petrolom tradicionalno pripravljajo v hotelu Špik v Gozd Martuljku. Že pred tiskovno konferenco pa bodo ob 11. uri v Planici nastopili na tekmi za Pokal Cockta. • V. Stanovnik ^©lOMET «t3333333JHXmiE] TUDI V POKALU NI ŠLO Šešir : Omnikom Rudar 20:21 (10:9) - Škofi a Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 150, sodnika: Požežnik (Celje) in Repenšek (Rečica ob Savinji). Šešin A. Peternel, Ravter, Tomič 3, Berce, Dolinar 1, Mrak, Šile 8, Sokolov 6 (1), F. Peternel, Novšak 1, M. Keše 1, G. Keše. Kljub temu da je pokalno tekmovanje lahko velika loterija in °olj prestrižnega pomena, škofjeloški rokometaši niso uspeli doseči prve zmage tudi v petem poskusu pred svojim občinstvom. Rudar, ki je pred tedni v Skofji Loki že slavil v tekmi za točke, je bil tudi tokrat izkušenejši in zbranejši v odločilnih trenutkih. Ločanom pa se vse prevečkrat dogaja, da v odločilnih trenutkih popolnoma popustijo in prepuščajo zmage izenačenim aii celo slabšim ekipam. Že jutri bo pred Seširjem še šesta in obenem zadnja priložnost, da zmagajo na Podnu v Skofji Loki. V 10. kolu prve državne lige °odo ob 20. uri gostili močno mlado ekipo Gorenja iz Velenja z reprezentantom Plaskanom na čelu. Žal tudi v tej tekmi ne gre Pričakovati čudežev. • Dare Rupar PREDDVORČANI NISO RAZOČARANI lab Inženiring Preddvor : Kolinska Slovan 24:32 /12:13/ Preddvorčani so se dobro upirali favoriziranim gostom, Predvsem v prvem polčasu, ki so ga Slovanovci dobili samo z 8olom prednosti. V nadaljevanju so gostje povedli s štirimi goli Prednosti, domači pa so jih poskušali ujeti, vendar je bila razlika ves čas na strani Slovana. Nekaj napak v napadu je bilo vzrok, da 5^ je razlika potem povečala na končnih osem golov razlike, /seeno pa Preddvor ni razočaral, kar daje dober obet pred Jutrišnjim derbijem druge lige, ko se bodo Tabovci pomerili z vodilnim Kodeljevim za naslov jesenskega prvaka v drugi ligi. to Tab Inženiring Preddvor je nastopil v naslednji postavi: Marolt, polka 1, Žibret 8, Zorman 3, Arnež 2, Meglic, Kos, Uršič 5, i^mbar 3, Markič, Vidic 2, Martinčič. Srečanje sta dobro sodila tomić iz Celja in Skubic iz Ljubljane. • Martin Dolanc VABILA, PRIREDITVE Košarkarski spored - Košarkarji Triglava jutri gostujejo v Domžalah, v drugi ligi pa Odeja Marmor v gorenjskem derbiju gosti Didakto iz Radovljice. Košarkarice Odeja Marmorja gostujejo pri Mibex Iliriji, Kranjčanke pa gostijo ekipo Cometa. V. S. Turnir rokometnih naraščajnikov-Rokometni klub Šešir bo jutri, z začetkom ob 11. uri, organizator rokometnega turnirja za starejše dečke. Poleg domačih naraščajnikov bodo nastopili tudi igralci Andor Jadrana, Kolinske Slovana, Pivovarne Laško, Ribnice in Gorenja. • D. R. Izbirna tekaška tekma na Pokljuki-To nedeljo, 5. decembra, z začetkom ob 10. uri, bo na Pokljuki pregleda tekma članov, članic, mladink in mladincev v drsalni tehniki. Člani in mladinci bodo tekli na 15 kilometrov, članice in mladinke pa na 10 kilometrov. Prijave sprejema Matej Kordež v hotelu Šport na Pokljuki po telefonu 725-090. • V. S. Seminar o novostih v smučarskih skokih-Vsi sodelavci OK Planice, ki jih zanima jo novosti v smučarskih skokih, so jutri ob 15. uri vabljeni v prostore doma Ilirije v Planici po končanem tekmovanju za Pokal Cockta. • V. S. Odbojkarski spored - V soboto igrajo Žirovničani ob 18. uri v CSUI-ŽIC na Jesenicah z ekipo Topolšice, Blejci pa gostujejo na Ravnah. V ženski konkurenci 1. DOL čaka ekipo Autohit Bleda težko gostovanje v Kočevju. VII. DOL ženski ligi so igralke Alpin Triglava proste, igralke Mehanizmov Krope pa se bodo ob 17. uri v OŠ Lipnica pomerile s Prevaljami. V III. DOL igrajo Triglav : Bled II (ŠD Planina ob 16. uri), Plamen : ČIB Bovec (OŠ Lipnica ob 19. uri), Bohinj : Mokronog (OŠ Bistrica ob 18. uri) za igralce Termo Lubnika pa je na vrsti gostovanje pri neporaženi ekipi Prvačine. V ženski konkurenci III. DOL igrajo Bohinj : Jesenice (OŠ B. Bistrica ob 16. uri), Šenčur : Šentvid (OŠ Šenčur ob 16. uri). * M. Branko [K^@S^PtlCfli ^§®II1OXOX0XIXI^lTC____ USODNA 35. MINUTA TRIGLAV: LITOSTROJ SLOVAN 74 : 79 (43 . 33) Športna dvorana na Planini, gledalcev 250, sodnika Poljanšek iz Žirov in Vidič iz Tolmina Triglav: Lojk 3, Troppan, Milic 24 (4-2), Remic, Vidakovič, Džino 18 (8-4), Tadič 13 (4-3), Jeras 2, Šubic 10 (6-4), Hafner, Drobnjak, Vukič 4. V Kranju smo gledali dva popolnoma različna polčasa. V prvem delu so bili gospodarji na igrišču gostitelji, ki so preko Džina in Milica že v 14. minuti priigrali prednost 10 točk in jih zadržali do odhoda na odmor. V nadaljevanju so varovanci Janeza Drvariča zaigrali odlično in s consko obrambo razbili organizacijo napada domačih. Z natančnimi meti Lobna in Madona so v 35. minuti povedli in vodstvo zadržali do konca. • Jože Marinček TRŽIŠKI SMUČARSKI SEJEM Tržič - Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča bo jutri, v soboto, 4 decembra, med 8. in 18. uro spet pripravil vsakoletni Smučarski sejem - sejem rabljene zimskošportne opreme. Organizatorji bodo tudi letos sejem pripravili v prostorih šole v Bistrici pn Tržiču. Zimskoš-Portno opremo (smuči, okovje, palice, oblačila in drsalke) bodo v komisijsko prodajo sprejemali samo danes, v petek, 3. decembra, od 15. ure dalje. Vsi, ki želite prodati oziroma kupiti rabljeno zimskošportno opremo, vabljeni torej na Smučarski sejem danes, 3. decembra, in jutri, v soboto, 4. decembra 1993. • Janez Kikel DESETA SVEČKA AKCIJE PODARIM - DOBIM NAGRADE, VREDNE JUBILEJA Od danes naprej je moč kupiti letošnje kartice na poštah, črpalkah, kioskih Dela in Tobaka, naslednji teden pa tudi po vseh ostalih 2 tisoč prodajnih mestih - Nagrajenci z Gorenjskega tudi letos v Gorenjskem glasu. Kranj\ 3. decembra- Podarim dobim letos slavi Jubilej. "Kaj je res ze deset let?" se sprašujejo mnogi ljubitelji sporta, predvsem smučanja. Res je, odgovarjajo člani organizacijskega odbora na čelu z predsednikom Antejem Mahkoto. V minulih devetih letih smo Slovenci kupili več kot petnajst milijonov darilnih razglednic, naši športniki pa so nam zaupanje vrnili z dvajsetimi zlatimi, srebrnimi ali bronastimi medaljami na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih. Seveda pri vsakokrati akciji ne gre spregledati lepih nagrad. Tako je bilo minula leta podarjenih več kot 27 tisoč bogatih nagrad, od hiš, do garsonjer, lokalov, jadfmc, letal, tovornjakov, avtomobilov, potovanj, denarja, zlata... poleg teh pa še vrsta tolažilnih nagrad. In kot se za jubilej spodobi, bodo tokrat nagrade še prav posebej bogate. Kar 2194 je pripravljenih, vredne pa so 116 milijonov tolarjev. Najlepše med njimi so gotovo Cimosovi avtomobili Xantia, hiša Jelka (Jelovica, Juteks, Bramac in Tim), zlata čokolada Gorenjka (3100 g zlata), zlati lešniki in čokolada za težo izžrebanca (Gorenjka), pa baloni in jadralna padala (Podravka), gotovina v teniški stavi KIM, avtomobili Samara in Niva (Lada avto), avtomobili campus, clio in pnevmatika (Sava), motorji Yamaha.... Nagradnih vprašanj na karticah je šest, prvo žrebanje bo 9. januarja, vse kartice pa bodo v igri še v finalnem žrebanju, 24. aprila. Tako kot lani je ob vsaki kartici nagradni kupon, ki ga v primeru, da izžrebajo vašo številko lahko zamenjate za dve novi kartici. Kartice so naprodaj po ceni 250 tolarjev, letošnja novost pa je, da je moč kartice naročiti v kompletu po deset. Vsi kupci kompletov bodo dobili lične koledarje, ki sicer ne bodo naprodaj. Tako kot vsako leto pa bodo poštarji že prihodnje dni po vseh slovenskih domovih nosili letošnje revije s predstavitvijo akcije in tistih, ki jim je namenjena pomoč akcije podarim -dobim. To pa so letos poleg smučarjev na čelu z Juretom Koširjem in Urško Hrovat ter skakalcev, tudi alpinist Slavko Svetičič, atletinji Brita Bilač in Brigita Bukovec, kanuisti Simon Hočevar, Boštjan Žitnik in Jože Vidmar, plavalec Igor Majcen, kegljavka Manka Kardinar, strelec Rajmond Dcbevcc, teniška igralka Barbara Mulej ter veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj. • V. Stanovnik NAPOREN HOKEJSKI TEDEN DANES PONOVNO 0LIMPIJA IN JESENICE V torkovem, 4. kolu drugega dela državnega hokejskega prvenstva ni bilo presenečenj. Ekipe iz prve skupine so ugnale ekipe druge skupine, še najvišje pa so zmagali hokejisti Olimpije Hertz, ki so v Tivoliju s 15:0 ugnali Mariborčane. Na Jesenicah so Acroni premagali Triglav z 9:3 (5:2, 2:1, 2:0), Celjani pa so premoč nad Slavijo dokazali šele v zadnji tretjini in zmagali z izidom 12:5 (3:2, 3:3, 6:0). Že včeraj zvečer je bil na sporedu peti krog prvenstva, tekme med Mariborom in Celjem, Triglavom in Olimpijo ter Slavijo in Bledom pa se do zaključka naše redakcije še niso končale. Po merjenju moči boljših s slabšimi pa se danes in jutri obeta spet obračun najboljših. Tako Jeseničani že danes potujejo v Ljubljano k Olimpiji Hertz, kjer bo tekma ob 18. uri (vstopnice bodo naprodaj dopoldne med 9. in 12. ter popoldne od 15. ure dalje), jutri pa bodo srečanja med Celjem in Bledom ter Slavijo in Triglavom. V tem kolu je prost Maribor. • V. Stanovnik ŠPELIN MEMORIAL V KRANJU Kranj, 3. decembra - V spomin na odlično mlado plavalko Špelo Rebolj, ki je skupaj s svojo mamo umrla v letalski nesreči na Korziki decembra leta 1981, Plavalni klub Triglav letos prireja "12. Špelin memorial." Na tekmovanju, ki se bo začelo jutri ob 10. uri v starem zimskem bazenu v Kranju, bo po pričakovanju prirediteljev nastopilo okoli 120 domačih in tujih plavalcev, manjkali bodo le najboljši Slovencilgor Majcen, Jure Bučar in Alenka Kejžar, ki so v torek odpotovali na svetovno prvenstvo v malih bazenih v Španijo. Tako bodo v Kranju v desetin disciplinah (disciplini na 800 m kravi za ženske in 1500 m kravi za moške bosta memorial ni) nastopili Nace Majcen, Robi Zekanovič, Marko Milenkovič, Tina Šufc, Tanja Blatnik, Maša Jamnik, Tomaž Slapernik, Dejan Tešovič in številni drugi. • V. S. (MiTffOSTNO DRSANJE « POKAL PRIJATELJSTVA MADŽAROM Jesenice - Člani drsalnega kluba Jesenice na ledeni ploskvi Podmežaklja nadaljujejo z uspešnimi izvedbami mednarodnih tekmovanj. Tudi sobotni nedeljski 3. pokal prijateljstva z lepo mednarodno udeležbo so izpeljali v zadovoljstvo vseh, organizatorji si le želijo, da bi bilo na tribunah več gledalcev. V tehničnih in prostih programih je nastopilo 92 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Naši tekmovalci so bili uspešni predvsem v mlajših kategorijah, kjer sta jeseniške predstavnike Ines Berginc in Grega Urbas zmagala. Pokal prijateljstva je pripadel madžarskim predstavnikom, z majhnim zaostankom je dveh točk je bil 2. DKK Olimpija Ljubljana. Rezultati: dečki C: 1. Vizjak (Celje), 2. Miškolin (Mladost), 3. Čadež (Stanko Bloudek); deklice C: 1. Berginc (Jesenice), 2. Jonas (Olefin - Madžarska), 3. Poštrič (Jesenice); dečki B: 1. Zunko (Olimpija), 2. Požgajič, 3. Komarowski (oba Mladost); deklice B: 1. Alboini (Torino), 2. Vidmar, 3. Kodrič (obe Olimpija); dečki A: 1. Urbas (Jesenice), 2. Gorkič, 3. Belec (oba Stanko Bloudek); dkelice A: Vacchini (Torino), 2. Kranjc (Celje), 3. Švajger (Stanko Bloudek); mladinci: 1. Sterpa (Bolgarija), 2. Arvaj (Olimpija), 3. Papp (Olefin - Madžarska); mladinke: 1. Sebestven (Olefin Madžarka), 2. Lumbar (Olimpija), 3. Stritih (Stanko Bloudek). • J. Rabič ODMEVI Dragi Damjan Hafner! Čeprav tvoja tri vprašanja v Gorenjskem glasu niso namenjena meni, ti bom vseeno poskušal odgovoriti nanje. Sem napol izobražen, povprečen Slovenec, včasih so mi rekli tudi "preoblečen Bohinjc", pa vendar ne tako butast, da me ne bi bolelo to, kar boli tudi tebe. Kaj bo z gospodarsko substanco/ Večkrat sem ie spraševal tako imenovane intelektualce, aW sploh vedo, kam plove njihova barka ali pa so prave barabe, ker počno vse to zavestno. Pa od njih nisem dobil odgovora. Očitno sem bil deleien tihega pomilovanja, ker ne razumem transformacije, kljub temu da jo šolani gospod iz Maribora nenehno razlaga. Neki blagopokojni prerok in farizej je pred dobrima dvema desetletjema "promovirat", kot danes pravijo, vizijo: "Slovenci moramo postati narod bankirjev, trgovcev in hotelirjev". Vidiš, pa sva oba tam, kjer ne razumeš in postavljaš vprašanja. Vrli mlaaoslovenci so se vrgli na delo in začeli ustvarjati novo ero. Po eni strani so gradili velike sisteme, po drugi strani pa tozde in širili svoje "poslovanje". Ko so pragmatiki uvideli, da se barka potaplja, so si demokratično in samoupravno vgradili veliki "R" in inflacijo. Začela se je regeneracija in koncentracija kapitala. K vragu so šli vsi prihranki, dinarski in devizni, obratna sredstva podjetij, itd. Poleg obresti so si za bagatelo zagotovili še hipoteke. Oblikovali so svetovalne in izobraievalne institucije in začeli kasirati. Vse, ki so do tedaj delali v podjetjih, so razglasili za bedake. Po tovarnah so namestili svoje pandurje, da so ti ob nenehnih blokadah tekočih računov, kljub hipotekam razprodajah imetje v brezcenje, da so lahko izplačali predvsem obresti in bedne plače. Tako so pripeljali podjetja v transformacijo in na ta način ustvarili bančni "perpetum mobile", ki se vrti brez dodajanja. Nekaj lepih gospa v Ljubljani pa sestavlja večbarvne kataloge za razprodajo ničvredne industrije z namenom "oploditi" jo s tujim kapitalom. V Gorenjskem glasu smo pred časom brali perverzno samohvalo o uspehih gorenjskih bankirjev, doseženih na pogorišču gorenjskega gospodarstva s pomočjo "perpetum mobila". Danes je na Gorenjskem samo ena dejanska oblast, ki manipulira z vsemi strankarskimi in oblastnimi dejavniki. Direktorji Ljubljanske banke so danes večja oblast kot vse dosedanje s fevdalnimi vred. Oni koncipirajo razvoj in odločajo o usodi cele regije, podjetij in posameznikov. To seveda počno na zakonit način, ki omogoča tako imenovano transformacijo. Tako je postala deie-la Kranjska ne "turška", ampak "lastnih falotov drajna". Dragi Hafner, vidim, da si nepoboljšljivi "tehnomanager", včasih nisi imel nobenega tozda v podjetju, sedaj pa ne razumeš transformacije. Nima pomena, da postavljaš vprašanja, "perpetum mobila" ne boš ustavil. Njegova konstrukcija dopušča, da se bo nekaj časa še vrtel. Nama pa tudi drugim zaplankanim Gorenjcem pa ostane le še, da opazujemo, kako se "perpetum mobile" vrti. Vsaka pesem se enkrat izpoje, tako se bo tudi ta, samo midva tega ne bova dočakala Nama preostane, da moliva za srečno zadnjo uro in da prosiva Gospoda, da jim ne odpusti, ker dobro vedo, kaj delajo. Za konec pa še to: hrani svoj penzion, ker bo kmalu po njem, kajti le-ta ovira transformacijo. Te pozdravlja bivši kolega Miro Rozman Ex tehnomanager Kam to pelje, kam to gre Prosim, da po motnosti objavite moj dodatek k članku -KAM TO PEUE, KAM TO GRE pod rubriko "Prejeli smo", katerega avtor je g. Damjan Hafner - Kropa 66 in je bil objavljen v vašem cenjenem časopisu v petek, 26. novembra 1993. V petek, 26. novembra, g. Damjan Hafner v zgoraj navedenem članku s pričakovanjem odgovora, sprašuje prizadete voditelje - kam peljejo "nenavadni" ukrepi in poteze na področju gospodarstva ter zaščite delovnega človeka v njem. V zanimivem nizanju o problemih: driavnih podjetij, področju plač in upokojevanja v gospodarstvu v primerjavi z državnim aparatom, lastninjenja, Korietovega sklada in sklada za tehnologijo ter razvoj, se vidi, da je korupcija, kraja družbene-ga premoženja in s tem v zvezi afera za afero osnovna vsebina današnjih medijev. Zato poleg pravilno ugotovljenih dejstev g. Hafnerja, sprašujem še sledeče: - do kdaj bo gospodarstvo "molzna krava" in delavec v njem izkoriščan ter praktično nezaščiten. Preprečijo naj se manipulacije driave s pokojninskim skladom. - Zakaj se afere, korupcije in kraje sodno ne rešujejo hitreje ter strogo kaznujejo. Vzrok je gotovo v tem, ker segajo v vladne kroge. - Zakaj se ob kroničnem pomanjkanju denarja za gospodarstvo, zapravlja denar za reorganizacijo občin, ki bo "poirla" ogromno sredstev in povečala neproduktivna delovna mesta, ki bodo dodatno z davki obremenila slovenskega državljana. Kje so interesi za pretirano skrb za reorganizacijo občin ob propadajočem gospodarstvu n ogromni brezposelnosti. Denar naj se namenja za produktivna delovna mesta. Mislim, da bi z reorganizacijo občin počakali boljših časov. - Zakaj vodstvo državnega zbora ne prekine na svojih sejah "bedastih" izvajanj g. Jožefa Školča in nekaterih podobnih poslancev, ki prosto po Tofw "Gledajo levo in ploskajo desno". To je zelo uspešno znal g. Bučar. Za mene sta edino g. Janez Janša in g. Marjan Podobnik vredna poslušanja, ker se ne sprenevedata ter rečeta "bobu - bob", zato je ugotovitev g. Hafnerja pravilna, da bi se poslanci problemov morali lotiti podobno kot delavec v gospodarstvu ob bednih mezdah in stalnem prepihu - kdaj bo na cesti. Skoraj prepričan sem, da bo na pravilno in tehtno zastavljena vprašanja g. Damjan Hafner, dobil odgovor v stilu enos- Nagradna nanizanka "Miklavžev računalnik" ŽREBANJE JUTRI V PIOMI Jutri bo Miklavž nekomu "prinese)" osebni računalnikV tem tednu se je iztekel rok za sprejemanje odgovorov na nagradno vprašanje SENČILA Bled, pokrovitelja 10. kroga nagradne nanizanke "Miklavžev računalnik", z desetim nagradnim vprašanjem se je časopisni det Miklavževe nagradne igre zaključil In lepe nagrade - 1o x Izdelki SENČILA Bled v vrednosti po 3 000 tolarjev • Je žreb namenil naslednjim: Berta BERTONCEU, Selca 119; Niko RAKOVEC, Dobravaka 6, Jesenice; Mirjam TAVČAR, Breg 58, Žirovnica; Aleksander SAN CA, Globoko 10, Radovljica; Branka KUNSTEU, Sp. Senlca 13, Medvode; Iztok ŠORLI, Ljubljanska 28, Bled; Agata STULAR, Voklo 87/a; Jure LAKOTA, Kolodvorska 4, Bled; Daniel KLEMENC, C. na Golico 10/c, Jesenice in Dlana VIDIC, Triglavska 10, Bled-RibnoJuf rJ, v soboto, 4. decembra, ob 10. url p* bo slovesni zaključek nagradni nanizanke "Miklavžev računalnik': v Trgovini PtOMA na Bledu, Ljubljanska 13/ a, se bo zavrtal Glasov boben za žrebanja In v njem val prispeli pravilni odgovori na nagradna vprašanja pokroviteljev nanizanke v vseh 10 krogih. Poleg nekaj sto dopisnic bodo v bobnu tudi kupončkt kupcev v Ptoml, ki so v času nagradna Miklavževo nanizanka Iz bogata ponudba kupili za 1.000 tolarjev (vsak nakup nad 1.000 SIT ■ en kuponček v bobnu!). Kupujeta lahko ie danes In Jutri do začetka žrebanja In al povečate možnosti, da Vam žreb nameni eno od patih finalnih nagrad, med njlmlje seveda "Miklavžev računalnik" Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo Občine Radovljica skupaj s Krajevno skupnostjo Radovljica JAVNO OBRAVNAVO osnutka sprememb In dopolnitev Zazidalnega načrta za centralno območja Radovljica dne 9. decembra 1993, ob 18. uri v prostorih male sejne dvorane Občine Radovljica, Gorenjska c. 19. iranske objave "Smelta" v časopisu Delo in Ljubljanski dnevnik po arabskem pregovoru: "PSI LAJAJO, KARAVANA GRE DALJE". Vaš bralec: Jože Dolenc Oprešnikova ul. 68, Kranj Ministrica g. Puharjeva, kje so štipendije za kmečke otroke? Pred nekaj tedni je ministrstvo za zaposlovanje sprejelo sklep, da se K D (katastrski dohodek) na naših kmetijah pomnoii s količnikom 22. Kmetje smo tako čez noč postali bogataši, ial le po KD, ne pa tudi po premoženju. Tako povečan KD naj bi bil osnova za pridobitev republiške štipendije za izobraievanje v srednjih šolah. Povsem razumljivo je, da so s to potezo vsi kmečki in polkmečki otroci ostali praznih rok, torej brez štipendij. Ne vem, kaj sta ministrstvo za zaposlovanje in njegova šefica g. Puharjeva s takšnim ukrepom hotela doseči, vem pa, da bomo posledice take odločitve dolgoročno občutili prav vsi. Morda se mi pravilno vsiljuje misel, da se ZLSD (stranka naših bivših komunistov, katere članica je tudi g. Puharjeva) boji izobra-ienih kmečkih otrok, ki so vsi bolj ali manj vzgojeni v desni smeri S to odločitvijo so najbolj prizadeti otroci nas, hribovskih kmetov, ki smo močno oddaljeni od mestnih središč. Prav prevozi pa so izredno dragi in predstavljajo enega od ključnih stroškov ' pri izobraievanju. V primeru, da ta sklep ne bo ukinjen ali vsaj spremenjen, bodo morali mnogi kmečki srednješolci zaradi socialnih problemov zaključiti s šolanjem in si brez poklica poiskati zaposlitev v industriji. To pa bo še stopnjevalo pritisk na prosta delovna mesta in povečevalo brezposelnost. Gorje narodu, ki ne skrbi za izobraievanje svoje mladine! (Tudi kmečke) Pred nekaj tedni, ko je omenjeni odlok stopil v veljavo, sem prosil nekatere poslance SKD in SLS naj v parlamentu glede tega problema postavijo delegatsko vprašanje in zahtevajo razvelja- vitev tega sklepa. Kljub obljubi in kljub temu, da sta omenjeni stranki nekakšni naši, kmečki stranki, se do danes to še ni zgodilo. Izgleda, da imamo poslance res samo zato, da s svojimi plačami siromašijo driavni proračun, za kaj ustvar-jalnejšega pa niso sposobni Kmetova roka je delovna in ni vajena pisanja. Zato le teiko primemo za pero, da napišemo pismo ali pritožbo in se na ta način borimo za svojo pravico. Tega se tudi naša oblast še kako dobro zaveda, zato vedno, kadar je v denarni stiski, najprej udari po kmetu. Pa vendar dobrovoljno pozivam vse kmete in polkmete, ki imate svoje hčere in sinove v srednjih šolah in jim je bila odvzeta pravica do štipendije, primite za pero, pa pišite in se pritožite/ Pritožite se na republiški zavod za zaposlovanje, pišite v naše najbolj brane časopise, pišite našim poslancem in politikom 1 Z molkom bomo koristili samo našim presvetlim in modrim oblastnikom. Franc Tušek, Martinj vrh 3 Železniki OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in botrica MARIJA ŠILING rojena Gros Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 4. decembra, ob 13. uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici v Kranju. Žalujoči* hči Meri, vnuk Matjaž in ostalo sorodstvo Kranj, 2. decembra 1993 po UGODNIH «NAH smreko/jelko I. kv. 9.200,00 SIT/m5 II. kv. 7.400,00 SIT/m5 III. kv. 4.600,00 SIT/m5 Cene so neto (prom. davek pločo Jelovico) in veljajo fco skladišče Jelovice. Rok plačila: 14 dni Pri kompenzaciji s stavbnim pohištvom priznamo 10% popusta Informacije: J€lOVICR.$k. loko, tel.-064/631 -241 lnt.342. In 370 In no naših žogah v Šk. Loki 064/641-241 Predvoru 064/ 45-008 Cerkljah 064/622-302 Sovodnju 064/695-020 IJELOVICA SHOfJA LOKfl, Kidričevo S8 tel.064/631-241 fac064/6S2.261 MALI OGLASI jg 217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi In telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 »206 Prodam malo rabljen TROSILEC hlevskega gnoja s kiperjem, mlin In prešo za stekanje sadja. »802-224 27311 OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. «215- 650 27323 Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK ISKRA. «216-529. zvečer stttf Prodam sobno PEČ na olje. «41* 804 27«1« Oljni gorilec rabljen, ugodno prodam. »215-545 27*25 Ugodno prodam NOVE PRAIMSTC0JE. TEL: 214-162 Ugodno prodam PEČ za centralno ogrevanje na trda goriva Feroterm 20 KW in litoželezno banjo 160x70. »631-202_27SOJ COMODORE 64 komplet z barvnim Barvni TV ISKRA AZUR in pleten monitorjem, ugodno prodam. «64- otroški košek, nov, ugodno prodam. 149 27432 «242-529 27514 TELEFONI ISKRA TEL. CENTRALE, VTIKAČI VTIČNICE, BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI ATESTIRANI, NAJCENEJŠI V SLOVENIJI LE-TEHNIKA, HRASTJE 75, KRANJ TEL.064/331-101 OD 6. DO 20. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica JOŽETA VALJAVCA z Brezij pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu Ljubljana, bolnišnici Jesenice, Zdravstvenemu domu Tržič, posebej dr. Viliju Kresetu. Hvala g. župniku iz Kovorja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zupan za zapete žalostinke in g. Milanu Valjavcu za poslovilne besede. Zahvala gre tudi Tovarni obutve Peko, Modena Tržič, Strojno ključavničarstvo Seliškar, Planika Kranj in Pogrebnemu zavodu Tržič. Še enkrat hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Brezje pri Tržiču, 26. novembra 1993 Transportni trak, sortlmlk kromplfj8' avtomatsko tehtnico, prekucnik za* bojev, prodam. «328-238 27*» TRAKTOR staler 18 KS s koso, lep° ohranjen, ugodno prodam. Zupane. Zalog 62, Cerklje_ 27443 Prodam vgradni ŠTEDILNIK Jf rostfrela, levi za vzldavo, cena P° dogovoru. «216-303_»j«* Starejši ŠIVALNI STROJ Sing«'' ugodno prodam. « 212-263 275» KVALITETNE ZVOČNIKE Whar*>" dale, User - 50, 2x60 W, 8 OHM. prodam. « 45-223, popoldan, ggg Prodam malo rabljeno trajnožareč0 PEČ kuppersbusch. »332-594 po* poldan ali 261 -415 dopoldan. 275tf Opremo za SITOTISK poceni pt0" dam. »061/612-706_2«* TRAKTORSKE VERIGE 12, 4, 28, ugodno prodam. »802-726 w*™ FRITEZO, popolnoma novo, nujr>° prodam za 25 odstotkov cenje- »710-112_ 27623 Prodam dobro ohranjen PRALN' STROJ gorenje. »621-336 27632 Prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK, star tri leta, malo rabljen. »51-29Z ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tete in tašče IVANE PRAPROTNIK roj. Rozman se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, iskrena hvala g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred, še enkrat vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustovali z nami in drago pokojnico spremili k večnemu počitku iskrena hvala. VSI NJENI Kovor, Duplje, Ljubljana, 29. novembra 1993 SATELITSKE ANTENE nemške in angleške NEUHAUS in PACE Z montažo že od 469 DEM možnost NA OBROKE GARANCIJA, SERVIS in KVALITETA ^ 064-422-585 I 421-108 V v SHT TRdPitoi Maria Treben Zdravje iz fiažje kvarne Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: Želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih hI, različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige. BM,fflffi§MMiS!W KNJIGA H VSAKO DRUŽINO! NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a) • v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:................................. Ulica in hišna št................................. Kraj in poštna št................................. Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 Podarimo si zdravje! Republika slovenua, občila JESENICE, Sekretariat za °&čo upravo in splošne zadeve £ podlagi 7. člena Pravilnika o postopku za izvajanje javnega izpisa za oddajo javnih naročil, se financirajo iz proračuna Občine Jesenice (Ur. list RS, št. /4/93) Sekretariat za občo upra-i° in splošne zadeve Občine Pšenice objavlja naslednji JAVNI RAZPIS oddajo del fotokopiranja in j^množevanja gradiv za po-j&be upravnih organov občine pšenice za določen čas 1 leta I- Predmet razpisa: °tokopiranje in razmnoževanje »radiv za potrebe upravnih organov Občine Jesenice. Merila za izbiro najugodnejše-w ponudnika so: 1 cene: enostranske kopije, postranske kopije, enos-franske kopije za več kot 100 .'*>Dii ali nffcot tick H\/r>etran6 Jesenice, za katerega bomo členili najemno pogodbo, za ^°bo enega leta. Najnižja na-Prnnina za m2 poslovnega pros-l0ra v izmeri 10,50 m2 je 7 DEM/ ^rodam C 64 z disketarjem Floppv 'sc 1541-11 kasetarjem, yoysticom "Perboard ter 30 disket in literaturo ^350 DEM. 0327-654 27643 stroj za uničevanje krompir-^6 cime in zeleno gnojenje, pro-^ »328-238_276« iJ^AZNO CENTRALNO rabljeno dve 5BJ'. 20000 Kcal, prodam. Cena «0-000 SIT. «738-824 27670 "POLOS" trgovina s premogom, Zapoge 40, Vodice Vam dostavi na dom v najkrajšem času več vrst premoga-zasavskj premog, trboveljski, zagorski, velenjski, češki visokokalorični, madžarske brikete, zagorske kocke pakirane v vreče, bukova drva. Tel.:061/823-585,824-096 SE PRIPOROČA Jernej Jermani R A U d.o.o., Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel.: 0641623-303 NOVO HA SLOVENSKEM TRŽIŠČI) HITACHI električno ročno orodje HLADILNIK in kuppersbusch (oboje novo), prodam. 0324-874 27683 Zelo ugodno prodam nadmizni rezkar firme Samco. O 57-313 27704 RICO mašino za brizganje plastike 60 g, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. O77-477 27709 GLASBILA SINTESIZERJI, KAWAJI, ROLAND, CASIO in HOHNER, po najugodnje-ših cenah. Zahtevajte prospekte in informacije. SINKOPA, d.o.o. Žirovnica 87, »802-216 26671 Prodam nov SINTHE3SIZER YAMA-HA PSR 200 + adapter. Cena 550 DEM. »45-441 27461 SYNTHESIZER ROLAND E -36, prodam. »221-321 int. 35-49 27497 GR. MATERIAL Prodam smrekovo HLODOVINO. »41-609, zvečer 27409 Prodam nov električni BOJLER 50 litrov in 16 m2 keramičnih ploščic. »218-138 27435 Prodam radiatorje Jugoterm 650x1000, 2 kosa. »47-204 27440 Prodam 100 m2 KOMBI PLOŠČ 5 cm 30 odstotkov cenje. »221-060 m2. Ponujene najemnine ponudnikov spadajo med merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. 4. Ponudniki lahko dobijo dodatne informacije v času od dneva objave razpisa do dneva poteka roka za prijavo na razpis na Sekretariatu za občo upravo in splošne zadeve pri g. Tomažu Vidmarju vsak delavnik od 8. do 9. ure po telefonu 81-040, int. 272. 5. Ponudbe morajo biti poslane v zaprti kuverti s pripisom: "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS -FOTOKOPIRANJE" in z naslovom ponudnika. 6. Ponudbe je treba poslati v roku 8 dni od dneva objave na naslov: OBČINA JESENICE, Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve, Titova 78, 64270 Jesenice. 7. Odpiranje ponudb bo 16. decembra 1993 ob 10. uri v konferenčni sobi Skupščine občine Jesenice - I. nadstropje. Predstavniki ponudnikov, ki bodo navzoči pri odpiranju ponudb, morajo predložiti pooblastilo za zastopanje. 8. Ponudbe, ki ne bodo poslane pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ali ne bodo vsebovale vseh elementov tega razpisa, bodo izločena iz nadaljnje obravnave. 9. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 10 dneh po odpiranju ponudb. 10. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba za čas enega leta. Številka: 032-01/88-3 Datum: 29.11.1993 Stanislav Repovi, dipl. iur. sekretar Kupim smrekovo hlodovino in luba-darice. »64-022 27501 Kupim teden starega BIKCA simen-talca. »46-282 27511 Kupim bikca simentalca do 100 kg. »70-593 27512 Karambolirano vozilo ŠKODA FAVORIT, JUGO ali R 4 kupim. 0328- 218 27523 Kupim ŠROTAR. »328-218 27524 Kupujemo suh SMREKOV ŽAGAN LES I. klase, dimenzije 25 mm,50,70 in 80 mm. »242-061 27540 Kupim teleta simentalca, starega cca 14 dni. »70-227 27561 Kupim visoko brejo telico simen-talko. »736-732 27572 Kupim 5 dni starega TELIČKA 041 - 853 27564 Kupim TELETA simentalca, starega od 7-10 dni. 058-385 27621 Kupim TELETA simentalca bikca starega do 10 dni. 0421-033 27067 Odkupujemo hlodovjgo SMREKE, BUKVE\ BORA JESENA, JAVORA ČEŠNJE in OREHA. Plačilo možno takoj. ŠVELC, d.o.o. Tržič 27571 LOKALI BIFE PRIKOLICO adria 450 prodam ali menjam za osebni avto do 4000 DEM. Milkovič Vlado, Frankovo nas. 52, Šk. Loka 27288 Skladišče 100 m2 v Kranju oddam. 0311-160_27429 Na Kokrici oddamo POSLOVNI PROSTOR (35 m2) s parkiriščem. 0064/211-026 delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure27642 Izravnalne mase za stene in tla, Izolacijske malte Prodajamo samotne dimnike DRAŠLER-CEMENTNI IZDELKI Kranj, Primskovo, tel.:211-317 KUPIM Kombiniran otroški voziček Chicco, športni voziček Peg, komb. otr. stolček in otr. avtosedež, ugodno prodam. 046-486 27515 BABY ALARM vam omogoča popo-len zvočni nadzor nad otrokom. 057-081 27565 POZOR! Akcijska prodaja kombiniranih italijanskih OTROŠKIH VOZIČKOV. Cena 15.300,- SIT na 3 čeke. Akcija traja od 1.12.1993 do 20.1.94. 0217-020 27591 Prodam otroško posteljico z jogi jem. Šturm, Begunjska 9, Kranj 27635 Ponovno na zalogi varovalni OTROŠKI STOLČKU 057-313 27705 OSTALO DRVA, razžagana, trske, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki, z dostavo! 0325-488 26398 Cementno sivi STREŠNIKI, novomeški, novi, 90 kom, prodam. 066- 052 27810 Ugodno prodam garažna vrata in 30 mz borovih oblog. 078-581 27668 IZOBRAŽEVANJE PADI šola potapljanja, informacije 0064/403-065, od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure 25153 Instruiram matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž, 0213-644 27024 Potrebujem inštruktorja za SS nemščino in angleščino in prodam okvir kavča. Milenko, 045-655 27486 Organiziramo tečaje strojnega in ročnega pletenja, ter Šivanja. 0622-256 27495 Sprejemamo prijave za tečaj šivanja, strojnega in ročnega pletenja. 0622- 256 27496 Instruiram nemški jezik za OŠ in SŠ. 045-269 27624 IZGUBLJENO Izgubila se je črnorjava PSIČKA MISA. Sporočite na 0403-097 ali 64-282 27598 V torek, 30.11. sem izgubila v Križah na pokopališču DENARNICO z dokumenti. Poštenega najditelja prosim naj jo vrne proti nagradi. 0218-569 V bloku Vrečkove 11, Kranj, oddamo v najem kletni prostor za mirno obrt ali skladišče. Tel.: 064/327-664 med 19. in 20. uro. OBLAČILA ODKUPUJEMO: starinsko pohištvo, umetnine, ure, nakit, porcelan, steklo in podobno. Omenjene predmete tudi strokovno ocenimo. Svetujemo pri opremi stanovanj in lokalov. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0221-037, 48-545 26217 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 053-401 26895 Kupim kamion z delom. 0631-459, od 18. do 20. ure 27289 Kmečko hišo, trdno grajeno, na vasi, kupimo. 0061/738-429, popoldan 27304__ Kupim borove deske 25 mm in hlode. 0061/52-923_27398 ZIMSKE GUME za Yugo 45, kupim. 0 41-878 27449 Odkupim star porcelan, steklo, predalnik, mizo, stole, gramofon, slike. 045-655 27487 Kupim vse za etažno centralno in pipe za kopalnico. 0622-418 27493 Odrasle in otroške TRENITKE po Miklavževih cenah - trgovina RUBIN Kokrica, 0215-545n 27422 Bundo novo, črno, velikost 54, poceni prodam. 0216-634 27509 OTR. OPREMA Kombiniran otroški VOZIČEK peg. vreden ogleda, ugodno prodam. 0692-671 27411 TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - žični in brezžični teleloni -tajnice - centrale - zaščite • telefonske ključavnice ■ kretnice - kabli ■ vtikači -vtičnice I Iskra - Canon • Panasonic I prodaja na drobno in debelo • rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150 TAKOJ NAJAMEMO lokale za trgovino in bife v KRANJU, BLEDU, RADOVLJICI, ŠK. LOKI. ODDAMO IN PRODAMO pisarne v Kranju s CK in telefonom (2x30 in 2x15 m2 ), ter skladiščne prostore v bližini Kranja in Tržiča. APRON NEPREMIČNINE, Ll-KOZARJEVA 1/A. 0 214-674 ali 218-693 27724 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 4.12.1993. Prijave na 0 49-442 25750 Nakupovalni dan: Italija - Gorica 4. In 17. december, PALMANOVA POR-TOGRUARO-GORICA 30. novembra, 9.december, 16.december in 23. december. Prijave 0691-624 26996 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 18. decembra 1993. 049-442_27420 OBVESTILOI Slovenska odgovor-nostna stranka SoS ali oSS mestna ubožnica Škofja Loka. Obvešča člane, da prireja v soboto 4.12. ob 18. url na zbirališču predavanje na temo "revanšizam rdeče-črne koalicije, kontinuiteta bolševistične represije". Udeležence posveta o samoupravi, pa vabi na ogled stanovanja, ledeno mrzle luknje (sobice 3x4 brez sanitarij), štiričlanske družine drugaCemisiecega na Lontrgu 9 a. za SoS ali oSS Benedikt Pančur 27634 Dne 16. do 18.12.93 organiziramo NAKUPOVALNI IZLET na češko, cena 2700 SIT + 50 DEM. 0 325- 737 27715 GOTOVINSKA POSOJILNICA PO UGODNIH OBRESTIH LOŠKA ZASTAVLJALNICA Sp, trg 2, Škofja Loka I tel.:O64/622-686lnt,0l 622-087 int 01 P0N.-PET. 8.00-12.00, 16.00-18.00 BOŽIČNE JASLICE prodam cena ugodna za nadaljno prodajo. 0242- 331 26534 Vsak petek s kombijem nakupovalni IZLET v Munchen! Cena 59 DEM. 082-104 27463 Za okras stanovanja, lokala, hiše, prodam staro SKRINJO. Preddvor 68/c Milenko 27488 Prodam 4 plinske JEKLENKE 35 kg. 046-198, popoldan 27530 Prodam konjski komat, dobro ohranjen. 0312-237 27576 Prodam CISTERNO za kurilno olje PVC 2000 I, cena po dogovoru. 0242-696 27706 Prodam GARAŽO na Zlatem polju. 0312-255_27660 Vlsokopritlična hiša 340 m2, na parceli 480, cena 170000 DEM, 190 m2 na parceli 600 m2 190000 DEM, dvojček 140 m2 na parceli 600 m2 cena 120000 DEM, atrijska 500 m2 na parceli 720 m2 350000 DEM, parcela 400 m2 I. faza, cena 40000 DEM. 0323-596 27690 Kupim manjšo stanovanjsko HIŠO v Radovljici, Lescah ali okolici do 230.000 DEM. Šifra: DOGOVOR27721 TAKOJ KUPIMO manjše hiše z vrtom na Gorenjskem. Tudi zamenjamo za stanovanja v Kranju: PRODAMO novejše hiše v SKOFJI LOKI in okolici, pri ŽIROVNICI, v KRANJU, BEGUNJAH in druge. PARCELE PRODAMO v RADOVLJICI (400 m2), v LESCAH in na JEZERSKEM (2.200 m2). Pri Kranju do I. plošče: travnike, pašnike in gozdove na Gorenjskem. BOGATA PONUDBA -PREPRIČAJTE SE SAMII APRON NEPREMIČNINE, UKOZARJEVA 1/ A 0 214-674 ali 218-693 27722 Na relaciji Kranj - Šk. Loka prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem na parceli 1.500 m2. 0 214-674 ali 218- 693 27723 PRIREDITVE DOM PRISTAVA vabi na SILVESTROVANJE! 3-dnevni paket 90 DEM. Silvestrovanje 1500 SIT. Vabljeni! 083-977 26819 PRIDELKI Prodam KOTEL za žganje, žganje 390 SIT in kostanjev MED 350 SIT. 0242-331 26518 GOZDNI MED prodam, cena 350 SIT/kg. 045-119, zvečer 27402 Vsako soboto PLESNI VEČER £72 v restavraciji T&£t PARK v Kranju I Prodam SENO. 077-170 Narodnozabavni duet igra na prireditvah in porokah. 047-110, zvečer 27628 Ansambel BELI CVET vam nudi glasbo po želji za novo leto, ohceti in razne zabave. 066-331 27658 SILVESTROVANJE - Češka NAKUPI - Brno - 2 dni -16.12 - Munchen -1 dan -11., 18.12. Tel.:064/621-773,682-562 Prodam krmilni KROMPIR in za seme desiree, lanski uvoz. 0324- 634 27444 Prodam žganje in jabolka. 078-823 Prodam JEDILNI KROMPIR po 20 SIT. 0310-010_27539 Prodam JABOLKA neškropljena za ozimnico. 043-507 27682 Ugodno prodam domače konjske SALAME. 0720-155 27688 Prodam krmilni KROMPIR. 0633- 501 27695 Drobni KROMPIR za krmo, prodam. 0 41-044 27720 KORUZO - zrnje, prodam. 0 061/ 823-653 27730 POSESTI V Kranju kupimo PARCELO, OZIROMA OBJEKT POTREBEN ADAPTACIJE za poslovno - stanovanjske namene. Ponudbe na 0 241-110 Na Drulovki pri Kranju prodamo, nedokončano vrstno HIŠO. 0061/ 823-132 27258 Oddamo v najem BUFET v Zatrniku ob cesti, po dogovoru. 078-154 27455__ Iščemo hišo v najem na relaciji Lesce-Radovljica, lahko tudi okolica. 0714-538 27479 Na Jesenicah, Titova 108, oddam brez predplačila na novo opremljen poslovni prostor, 24 m2, možnost širitve, pritličje, parkirni prostor, »služba: 76-079, doma 82-84627547 Samo resnim kupcem prodamo staro HIŠO s 500 m2 zemlje. 084- 783 27567 POSLOVNI STIKI Prodam podjetje v mirovanju. 0861-373 27608 POZNANSTVA Modra linija za dekleta in žene, ki so osamljene a želijo etrične ljubezni! Naslov v oglasnem oddelku. 27439 RAZNO PRODAM ZAMRZOVALNO SKRINJO 380 litrov, otroško POSTELJICO, otroški VOZIČEK, otroški STOL, VERIGE za tovornjak 9.00 R 20, desni notranji BLATNIK 1200 za Lado, komplet LUČI za Zastavo 101, prodam. 0 325-313 27552 Prodam CIRKULAR za obžagovanje tramov in kotel za žganjekuho. 0738-953 27568 Prodam rabljena OKNA 2 kom 160x123, 1 kom 140x100, 1 kavč in 1 otroško posteljo. 045-694 27585 Prodam kovinske priveze za govedo , smuči Elan GS. 070-531 27609 ŽENSKO KOLO Rog, na 10 prestav, star pol leta in ŠIVALNI STROJ Singer - Ruža, prodam. 0 53-423 27728 STAN. OPREMA Prodam kotno sedežno GARNITURO, raztegljivo v ležišče, staro 3 leta. 0214-120 27072 Ugodno prodam kotno sedežno grt. raztegljivo v ležišče - umetno usnje in termoakumulacijsko PEČ 5 KW. 0311-975 27417 V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 Sedežno garnituro zelo poceni v Naklem. 050-852 27575 prodam. 0215-825 27446 Zazidljivo PARCELO 360 m2 v Prodam manjši hladilnik gorenje, Šenčurju prodam za 65 DEM/m2. starejši TV corting in dvosed. 0327-605 27581 0312-426 27453 ^^^^ iSfSi Al C d^Elfl VI Hi-Fi d.o.o. TRGOVINA Z TV»VID€t>AVDIOHI - FI»T6L€FONI MflflflNTZ, SONV, T6CHNICS, d*'-nli- «| *■ J J PANASONIC, PHILIPS, JBl, JAMO »tatajJJ^| Cankarjevo 5 - 64000 KronJ v bližini gledališča - S 1)04/Ut"1)55 Prodam malo rabljen dvgsed, trosed in fotelj raztegljiv v posteljo, posebne izvedbe. Možnost odkupa posamezno. 0 064/216-198 27534 Prodam trosed, dva fotelja, (raztegljivo) mizo. Ogled po 16. uri 0310- 780 27631 Prodam kuhinjsko pohištvo in otroško kolo. Šturm, Begunjska 9, Kranj 27636 Rabljen PRALNI STROJ, štedilnik na elektriko in raztegljiv kavč, prodam. 0 242-314 •>_27666 Ugodno prodam regal za dnevno, dva fotelja in omarico za čevlje. 0621-452 27703 Komplet OPREMO za kmečko hišo, staro 2 leti, prodam. 0 45-246 27713 ŠPORT Nevožene SNOVVBORDE Epic 164 Regular Nitro za 550 DEM in Fusion 166 Simetric Nitro za 480 DEM ter Booster 172 Hooger Booger z okovjem, prodam. 0 710-509 27306 Otoške drsalke in smuči dolge 120 cm prodam. 0215-545 27421 Stare smučarske ČEVUE in SMUČI prodam. 0620-512 27606 DRSALKE-CCM in BOTAS - nove in rabljene (prodaja staro za novo) -paliceza hokej in brušenje drsalk - sobna kolesa in kolesa SCOTT, tudi modeli 94 - lakiranje in peskanje okvirjev za kolesa SLAVKO ŽAGAR-VALY, tel.215-750 Kokrica, Betonova 16 a, Kranj STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10251 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 22263 Izdelujem zelo močne in pocinkane smetnjake. Možna tudi dostava, jenkole, Prebačevo 32 a, 0326-426 RAČUNOVODSTVO Podjetniki - zasebniki I Vodenje poslovnih knjig In ostale računovodske storitve po konkurenčnih cenah Škofja Loka, Tel.: 064/620-263 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket, z vašim ali lastnim materialom. 0 622-065 25649 VŽIGALNIKI s tiskom po 40 SIT in ŽEPNI KOLEDARČKI po 20 SIT. 0 43-244, od 8. do 10. ure. 25730 LEDO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike, hitro in poceni. 0214-780 26139 VŽIGALNIKI po 45 SIT s tiskom vašega znaka. 048-596 26204 PODJETNIKU Zagotavljam vam strokovno vodenje računovodstva. 0217-570 26220 Izoliram cevi centralne kurjave in vodovodne z AL pločevino in stekleno volno. Hitro in pocenil 0061/485-360, zvečer 26908 SATELITSKI sistemi, LASAT in PACE od 415 DEM z montažo, možen kredit. 0719-014 27335 Računovodstvo vodimo manjšim podjetjem, posredujemo kredite. 0323-184 27336 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Poučujem harmoniko. 0311-353 27348 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna vam izdelamo po nar- OČIlU. 082-104_27462 A KANAL, MMTV ter ostale TV antene! 0215-146. 57-420 27466 Cisterne za kurilno olje izdelujemo. 0710-601, zvečer 27492 Računovodske storitve nudim obrni-kom In podjetnikom po ugodni ceni. 0061/612-253 27498 RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA video aparatov! Vaše želje sprejemamo non-stop na 0325-589 24029 Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0213-218 27526 SATELITSKE ANTENE vrhunske nemške, 449 DEM, garancija, montaža, servisi 0310-223 27579 SERVIS ZA POPRAVILO IN PREVIJANJE pralnih strojev, sesalcev, vseh vrst elektro motorjev, električnega ročnega orodja ISKRA HILTI, BOSCH, B in D MAKITA altelnator-jev. zaganjačev, brisalcev, ventilatorjev in transformatorjev. Na zalogi imamo že obnovljene rotorje In rezervne dele za elek. ročno orodje in nekaj elektro motorjev po konkurenčnih cenah. SE PRIPOROĆA-ELEKTROMEHANIKA BREMEC Miro, Gubčeva 1, Kranj, 0064/323- 118 27597 PEDIKURO na vašem domu, kvalitetno opravim. 0633-452 276n Montaža oljnih gorilcev in napeljava avtomatike za ogrevanje stanovanjskih objektov. 0327-319 2/613 Računovodske storitve za podjetja In obrtnike opravljam. 0633-618, po 16. Uri 27620 Nudimo kombi prevoze oseb in tovora do 1500 kg. 051-841, popoldan 27633 KOMBI PREVOZI tovora do 1500 kg in manjše selitve. 0215-211 27647 SMATNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezpla-čana. 0324-457 2/601 Izposoja strojev za GLOBINJSKO ČIŠČENJE. 0 46-149 27718 STANOVANJA 2- sobno komfortno stanovanje na Jesenicah ugodno prodamo. 0 061/ 1313144 int. 4546, ob delavnikih od 6. do 14. ure, razen sobote in nedelje 27298 3- sobno stanovanje, 76 m2, na Bistrici pri Tržiču, prodam. 0 53-228 27451_ Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE v Kranju, na sončni legi. 0328-169 27574 UGODNO PRODAMO: 2-sobno stanovanje 61 m2 na Planini po 1.100 DEM/m2. K 3 KERN KRANJ, D.O.O., 0221-353_27650 UGODNO PRODAMO: 3-sobno STANOVANJE 71 m2 v Šorlijevem naselju s CK. K3 KERN KRANJ, D.O.O., 0064/221-353 2/551 UGODNO PRODAMO: 2-sobno stanovanje 61 m2 v Šorlijevem naselju s CK, nizki bloki v pritličju. K3 KERN Kranj, d.o.o., 0064/221- 35 3 27652 UGODNO PRODAMO: stanovanje 68 m2 na Bledu v Alpskih blokih. K3 KERN Kranj, d.o.o., 0064/221-353 27653 Prodam pritlično 2-sobno stanovanje s kompletno opremo ali brez 63m2, toplovod, centralno ogrevanje, tel. priključek, kabelska TV. 0323-596 27689 ALPC0L0R Škofja Loka, Frankovo nas. 137 Tel.: 0647631-676 (nova številka) Poleg barv in lakov vseh vrst po konkurenčnih cenah in s strokovnim nasvetom vam v predprazničnih dneh nudimo dekorativne božične jelke z okraski po naslednjih cenah: .q\ višina 60 cm 1.600 SIT 100 cm 2.900 SIT 150 cm 5.900 SIT 180 cm 6.500 SIT Pred božičem bodo na voljo tudi naravne smrečice. V PRODAJI IMAMO VELIKO KOMFORTNIH STANOVANJ PO UGODNI CENI (od garsonjer do 3-sobnih) v KRANJU in ŠK. LOKI. POSEBNA PONUDBA: PRODAMO 3-sobna (80 m2) v šk. Loki, 2-sobna 58 m2 v Žireh in 2-sobna 45 m2 v Gorejam. ZAMENJAMO večja komfortna stanovanja v Kranju (2.5 sobno od 2+2 sobno) za manjša. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 ALI 218-693 VOZILA DELI Po delih prodam vse tipe LADE, ŠKODE, ZASTAVE. 0715-601 25924 Vse rabljene REZERVNE DELE za Z 750, prodam. 0 64-438 27262 Prodam 2 zimski GUMI s platišči za Katrco - 3 luknje. 0241-560 27415 Prodam zimske GUME s platišči za Z 101. 0211-486 27441 Prodam komplet karoserijo GOLF in zimske gume nove 900-20. 070-738 27448 MERCEDES železna platišča 15 col nova poceni prodam. 0214-072 27464_ GRELC NAFTE BOSCH za avtomobile do 115 KS, prodam. 0214-072 27465_ Prodam več GUM 165/13 in 4 nova aluminijasta platišča. 051-272 27477 Dele za ŠKODO FAVORIT in JUGO, prodam. 0328-218 27525 Prodam Z 101, letnik 1986, celo za razne dele. Teič Mirko, Frank. n. 155, Šk. Loka 27564 Po delih prodam LADO 1300 ter nove blatnike za LADO 1600. 041- 264 27590 Odbijači-različni tipi do 120 DEM. Popravilo avtoplastike in hladilnikov. 0725-315 27607 Ugodno prodam VERIGE za 126 P in JUGO 45. 084-062 27615 Ugodno prodam MICHELIN GUME 205/16". 046-451 27678 SAJVSiRVICi - RTV SERVIS - TV antene 547antene (439DfMJ tel.: 064/738-032 VOZILA ELECTRONICS I POSEBNA PONUDBATEDNA VIDE0REK0RDER samo 42.075 SIT • 5% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 39.990 SIT TV51cmTTX 47.430 SIT TV55cmTTX 55.845 SIT TV 72 cm TTX. stereo 103.275 SIT HIFISTOLPIzCDod 45.135 SIT TV-HIFI-VIDEO CENTER REVOK C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 4.12.93. Prijave na 0 49-442 25748 AVTO'SAN podjetje za prodajo in odkup rabljenih vozil. Ugodni pogoji, prepisi vozil, brezplačen vpis v evidenco. 0217-528 25920 Prodam R 19, letnik 1989 0622-830, Primožič, Zminec 30, Šk.Loka 26953 Nujno prodam VW PASSAT 1,6 CL, letnik 1991, metalno moder, eO.OOOkm. 085-059, po 15 url 27286 Odkup, prodaja, kreditiranje in prepis vozil. 0331-503 in 323-171 int. 12, vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure 27324 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986 po delih. 0061/841-318 27342 VLAČILEC TAM, starejši letnik, nosilnost 10 ton, reg. do 8/94, ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto. 0 82-635, po 16. uri 27354 Prodam JUGO 45, letnik 1986 in FORD FIESTO, staro 3 mesece, črne barve 0880-884 27399 Prodam GOLF dlesel, 5 vrat, letnik 1980, reg. do 11. oktobra 1994, ohranjen,cena 4500 DEM. 047-554 27401 NISSAN SUNNY 1.4 LX, z vgrajeno sončno streho, letnik 11/92, reg. do 11/94, prodam. 0714-444 27404 Ugodno prodam GOLF DIESEL, letnik november/89. 0710-588, po 17. Uli 27406 Prodam JUGO 45, letnik 1990, 27000 km. 0720-150 274oe R 19 TS, letnik 19088, metalno zelene barve, garažiran, prodam. 0736-625 27410 Prodam LADO SAM ARO 1987, dobro ohranjeno registrirana do aprila. Britof 241, Kranj 27414 Ugodno prodam FIAT ARGENTO dlesel, letnik 1982 in starejši FIČKO, reg. celo leto. 049-442 274is Prodam FIAT UNO FAIR, letnik 88. Voklo 106, 049-442 27419 PASSAT KARAVAN, karamboliran, letnik 1991 prodam ali zamenjam. 0215-545 27423 Ugodno prodam Z 101, letnik 1986. 0215-545 27424 Odkup, prodaja rabljenih vozil po 8 let starosti - trgovina RUBIN, Kokrica, 0215-545 27426 JUGO KORAL 60, letnik 1989, dobro ohranjen, reg. do nov/93, prodam. 065-033 27427 Prodam LADO 1300 S, letnik 1983, obnovljena, cena 2500 DEM. 0310- 778 27431 Prodam karamboliran JUGO 55 KORAL, letnik 1989, celega ali po delih, motor nepoškodovan. 070- 495 27434 R 5 GTL francoski, letnik 1985, registriran celo leto. 084-613 27438 GOLF JX, bencin 1.3, prevoženih 48.000 km, bele barve, lepo ohranjen, cena 13.900 DEM, prodam. 0 622-017 27450 Z 101, letnik 1988, rdeče barve, 49000 km, prodam. 041-864 27454 Prodam JUGO FLORIDA 1.4, letnik 1990, cena 6200 DEM. 0622-424 27456 CLIO 1200 rdeč, letnik december 1991, 14500 km. Drodam za 15500 DEM. 0802-037 27457 Ugodno prodam GOLF diesel bistro, letnik 1988, reg. celo leto za 12800 DEM in GOLF bencinar. letnik 1979, registriran do 4/94 za 2900 DEM. 0725-165, Zg. Gorje 27469 Prodam LADO S 1300, letnik 1982. Boštar Ivan, Nazorjeva 10, Kranj 27470 Prodam R 5, letnik 1989/90, 5 vrat, 37000 km, odlično ohranjen. 048- 139 27472 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, reg. 57 94. 077-107 27473 R 5 GTR 1.3, letnik 1987, metalno siva barva, 85000 km, reg. do 8/94, prodam. 047-285 27474 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1990. 0325-867_27475 Prodam SKALO 55, letnik 1989. 0326-694 27476 Odkupujem karambolirana vozila do 6 let starosti. 0241-168 27480 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, reg. do 20.10.94, prodam. 0323-235 27481 FORD starejši letnik, ugodno prodam, solidno ohranjen. 0326-142 27482 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do 10.10.94, cena po dogovoru. 0323-589, popoldan 27485 Prodam JUGO 45, letnik 1985 in termoakumulacijsko PEČ 4 KW. 0242-610 27490 Z 750 LE, ohranjeno, prodam. 064- 086 27502 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS, letnik 1991 in R 5 GTS, letnik 1987. 0422-522 27504 Prodam GOLF, let ik 1978 ali menjam za Z 750. 045-582 27510 Prodam AVTOPRIKOLICI dim. 100 cmx150 cm in dim. 160cmx220 cm nova. 0323-543 27513 Prodam R 4 GTL, reg. do 4/94 in R 4 PLS, letnik 1981, neregistriran. 084- 73 5 27516 Prodam CITROEN GS 1300, letnik 1979, reg. do 4/94, cena 1000 DEM. 057-618 27519 Prodam ALFO 75. 0214-540 27520 Ugodno prodam OPEL KADETT CARAVAN 1.3 S, letnik 1987, ali menjam za manjši avto. Struževo 87, Kranj 27531 Prodam Z 128 SKALA, letnik 8/88, lepo ohranjen, prvi lastnik. 0710- 098 27532 Prodam R 4, letnik 1989. 0222-360 27533 " SATEX" SATELITSKE ANTENEŽE OD 499 DEM, 12 OBROKOV BREZ POLOGA 13 MESECEV GARANCIJE Tel.48-570 FIAT 500, letnik 1992, prodam. 0620-483 27535 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1986, garažirana, 50000 km, in ZASTAVO 128, letnik 1988, 44000 km, prvi lastnik. 0212-181 27538 VISA 11 RE, letnik 12/85, dobro ohranjen in garažiran, cena po dogovoru. 0216-303 27543 Prodam MAZDO 323 1.6 I HATCH-BACK, 27000 km. 0725-637 27544 Prodam JETTO JX, letnik november 1986. Osterman Slavko, Luže 2 a, ViSOkO 27545 PASSAT CL 1.6, bencinar, letnik 1990, metalne barve, 18500 km, lerjo ohranjen, prodam. 0725-350 Prodam PEUGEOT 405 izredno ohranjen, letnik 1989, TOJOTO COR-OLA 90/6, JUGO 45, letnik 90/9, odlično ohranjen. AUTO SAN, 0217-528 27548 Prodam GOLF diesel JX, letnik 12/ 85. Grad 7, Cerklje 27549 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. 0214-963 27550 ZASTAVO 101, letnik 1984, registriran do 5/94, prodam. 0 325-862 27553 AX 11 TGE, letnik 1990, reg. do 4/94, ohranjen, cena 10.300 DEM, prodam. 0 57-326, popoldan. 27554 ZASTAVO 750. letnik 1982, reg. do 11/94, prodam. 0 327-437 27557 R 4 GTL, letnik 1988, reg. do 10/94, prodam. 0 715-797 27559 VISO 11, letnik 11/86, kovinsko modre barve, odlično ohranjen, ugodno prodam. 0 66-052 27559 Prodam neregistriran 126 P v voznem stanju. Hafner Franc, Grenc 15, Šk.Loka, 0633-949 27563 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. 0211-816 27566 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 4/91, prevoženih 45000 km za 8000 DEM. 0801-275 27578 Prodam Z 750, letnik 1979, reg. do 5/94. 0733-150 275so Prodam OPEL KADET SOLZICA, letnik 1985 diesel, cena po dogovoru. 050-987 27583 Prodam DAIHATSU GHARADE bencin, letnik 8/90. 070-155 27586 Prodam ŠKODO FAVORIT, 10/90, lepo ohranjeno. 050-826 27587 Prodam 6 mesecev star R 5. 632 1801- 27600 Prodani KADETT 1.2,1.3,1.6 SOLZA, letnik 85,86,87 in KADETT KARAVAN, letnik 85,87,88 dlesel. lepo ohranjen. Tel.: 061/1592-212, Int 421, od 8. do 16. ure! Prodam JUGO 45, letnik 1986, rea do 12/94. Špenko, Hotemaže 15' Preddvor__g* Prodam JUGO, letnik 1983, reg. celo leto. 0323-729__Jj* Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1987, cena 2600 DEM. 0271-047 27665 _ Prodam OPEL REKORD 2.0 KARAVAN, letnik 1982 in LANCIA PR'5' MA TD, letnik 1988. 0215-142 v& OPEL KADETT 1.6 S, letnik 1986, metalna zelena barva, 5 vrat, garaži'" an, ter dodatno opremljen, ugodno prodam. 0720-155___«g Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, prevoženih 29000 km. Partizanska o. Šenčur 278JJ Prodam Z 101, obnovljena, let"1* 1982, pravkar registrirana. 059-109 27700______ JUGO 1.1 (z 101), letnik 1987/8». prodam. 058-118__«J2 Po delih prodam Z 101, JUGO 45 In R 4 TL, vsa vozila imajo dobro motorje. 0738-996__277io FIAT UNO 60 S, 5 vrat, letnik 199^ prevoženih 43.000 km, prodam. • 692-671 aH 691-921__2^ YUGO 45, obnovljen in FIAT 127.V odličnem stanju, prodam. 0 326-724, vsak dan od 15. ure dalje. 277^ GOLF, letnik 1981, ohranjen, pf°' dam. 0 215-303_277^ VVARTBURG turist, celega ali P° delih, prodam. Sp. Bitnje 21. 0 31'' 964 2772» ZASTAVO 101, letnik 1979, zelo dobro ohranjena in garažirana, pre dam. 0 47-696_2772» ZAPOSLITVE Dekleta želite delati kot VARUŠKč otrok v Angliji. 26201 148-077. popoldan OPEL REKORD, letnik 1980, ugodno prodam ali zamenjam. 0327-089 Prodam FIČOTA, letnik 1982, registriran do maja 94. Šučur, Groharjevo 5, Šk.Loka 2760s Prodam ŠKODO 120 L, 5 prestav, letnik 10/89. 0061/52-924 27616 VW HROŠČ, letnik 1974. prodam. Koser, Gradnikova 99, Radovljica po 15. Uri 27617 Prodam Z 750, letnik 1984, 68000 km za 55000 SIT. 0697-086 po 15. Url 27618 OPEL ASTRA 82 KS GLS, metalik, šibedah, novo, prodam. 0218-454 27619 Ugodno prodam BMW, letnik 1970 in BMW, letnik 1976. 0622-479 27626 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT diesel, letnik 1983. 0325- 550 27627 Ugodno prodam GOLF, letnik 1979. 0712-355 27630 Prodam poceni LADO 1500 nevozno. 0718-300, po 20. uri 27638 Ugodno prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. Zalog 60, Cerklje 27645 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1993. 0312-255_27655 Prodam PEUGEOT 309, letnik 1987, cena 9800 DEM. 0312-255 27656 AVTOPRIS D.O.O. Odkup in prodaja avtomobilov. 0312-255 27659 Prodam Z 750 SC, letnik 1982. 0312-071 27661 Prodam 126 P, 650 GL, letnik 1986, reg. do okt./94. Roblek Marina, Bašelj 63, Preddvor 27663 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3, letnik 1991. 0216-602_27664 Ugodno prodam Z 750, letnik 1984, obnovljen. 051-433 27669 Prodam GOLF JX dlesel, prvi lastnik, prva barva, lepo ohranjen, letnik 1988. cena 12300 DEM. 0620-530 27674_ Prodam OPEL VECTRA 1.6 CUPE, letnik 1991 in LADO KARAVAN, letnik 1988. 0621-860 27675 Prodam GOLFA letnik 1981, temno rdeč, registriran. 0312-190 27676 Z 101, letnik 1986. prodam. 053- 636 27677 DOM PRISTAVA išče HARMONIKARJA za sitvestrovo. 083-977 26816_____, Zaposlitev dobi moško-ženski FRIZER z delovnimi izkušnjami. P°" nudbe šifra: DECEMBER m» 0327-145, popoldan_27**& Pozor! Zanesljivi In pošteni. 2olrte v mesecu zaslužiti 40000 DEM, če & izterjate sodno izvršljive terjatve znesku 85000 DEM od dveh pJJJ možnih dolžnikov oz. te terjatve tak°l prodam za samo 35000 DEM. VaS« ažurne ponudbe z opisom Gol* Andrej, Stegne 19, Ljubljana 2T*& Iščem več terenskih delavcev n« področju Gorenjske za prodajo zani-mivega artikla. 0327-560 27*7» Iščem delo katerokoli, imam ^ kategorije izpit, na razpolago 16 u. na dan, najraje razvozi po Sloveniji * Avstriji 0323-803__2jj* NATAKARICO sprejmem v sluŽ^ takoj aH po dogovoru, nedelje, pr**' niki prosti. LOŠKI HRAM, Blaževa ]• Škofja Loka, 0621-679 g> Zaposlim šoferja C in E kategorijo j2 Kranja ali okolice. 0211-622, od W ure dalje__27S* Iščemo strojnega ključavničaji8 zaželjeno obvladajo z delom z P10' čevino. 078-044__275* Redno zaposlimo NATAKARICO ' točajko. šifra: RESTAVRACIJA Wgj Delo na domu sprejmem. Ima0] delavnico In skladišče. Akviziterstvo izključeno. 0324-216__275* Iščem VOZNIKA C katergorije za mednarodni transport. 0631-031 27589____ Za ekskluzivno prodajo novefl* artikla vabim urejene komunikativne in .podjetne bodoče sodelavca-0212-618__27»* Redno zaposlimo 5 Slovenca* 0714-282, po 15. uri__27«£ Z znanjem potniške prodaje nudin^j redno zaposlitev. Izbirate prodajn artikel. 0064/329-010__^ Iščemo dekle ali fanta za pomoč strežbi. Informacije po 10. uri P" 070-706__27*2 Lahko vam nudimo dobro delo. VI Pr imejte voljo do dela. Šifra: DECE^ BER__27*2 Honorarno zaposlimo prijetno de^ kot natakrico v kava baru. 045-3°" Priznana firma išče sodelavce B delo na terenu. Zaslužek cca 1^ DEM. 0327-034. po 20. uri J^, Redno zaposlimo dekle ali fanta *J delo v kuhinji in strežbi. Priučeno * začetnico. Popolna oskrba, s,an^ vanje ^zagotovljeno. OD po dofl^ voru. 0691-215 Za 3000 DEM posojila za kraj*' obdobje vam nudim delo na o°"' Proizvodnja In trgovinu d.o.o. Vabimo k sodelovanju ADMINISTRATORKO. Pogoji: srednješolska izobrazba ustrezne smeri, znanje tujega lezika, lahko tudi pripravnica. Pisne ponudbe pošljite na naslov: LOKASTAR d.o.o., Kidričeva 55, Škofja Loka Jjjdno ali honorarno zaposlimo PRODAJALKO v trgovini z Živili v rakovem nas. 67, škofja Loka. formacije v trgovini MAK. 273eo J&emo dekleta za delo v šanku. 0 2?*-869 27716 ŽIVALI °pOJKE za zakol in PRAŠIČE za .Jjno rejo prodam. Krivic, Zgoša ^Begunje. »733-232 utm ^UJSKE težke 20 - 30 kg prodam. «620-582_27057 Ndam PRAŠIČE za zakol. Porenta, ^£uh44_27132 Jjjpdam KRAVO s teletom. »721- 52__27343 ■JW mlade KOKOŠI, pred nesnost-fi^prodajamo. PERUTNINARTVO J^OSTE 99 pri Komendi, 0061/ 211^71_27363 Jelička bikca starega 10 dni Sjedam. Sp. Brnik 60_27371 ^RAŠICE za rejo ali za zakol, ?°dam. Prešeren, Gorica 17, Rašica, 0712-222 27385 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zadraga 18. Duplje 27521 PRAŠIČA domača krma, prodam. Čirče 29, Kranj 27527 Prodam BIKCA simentalca, težkega 250 kg. Ambrož 6. Cerklje - 27528 Prodam PRAŠIČE od 20 do 150 kg. 0062/797-106_27529 PRAŠIČA za zakol prodam. Suha 5, Kranj 27537 Prodam 10 dni starega TELETA Podbrezje 158 27542 BIKCA simentalca, starega do 14 dni, kupim. 0631-440 27551 PRAŠIČA krmljenega z domačo krmo, predam. 0682-665 27571 Brejo SVINJO, SVINJO za dopitanje. več prašičev za zakol In pujske prodam. Sp. Brnik 60 27573 Prodam tri tedne starega bikca črno belega in jalovo kravo. Praprotna pol. 12, Cerklje 27582 Prodam 200 kg težkega BIKCA simentalca. Pivka 7, Naklo 27588 Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg. Kern, Jezerškova 5, Komenda 27592 Prodam tri BIKCE črno bele stare 10 dni. 0723-025 27593 Prodam 3 tedne staro TELIČKO. »631-581 27594 Prodam mlado težko KRAVO slmen-talko ali menjam za mlado visoko 3. Bmik 65 27595 brejo. Sp. .t« IHTAVE D NA p, OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI IN KVALITETI OD 5. DECEMBRA Dalje imamo odprto vsak dan od 12.-02. NEDELJA 12.-24. ^ŽERJ, Prodam BIKCA simentalca, starega 3 mesece. »47-554 27403 Prodam brejo KOZO črno. «41-807 27405_ Prodam TELIČKA starega 14 dni. Sr. vas 41, Šenčur 27407 Mladiče z rodovnikom NOVOFUN-DLANDCE, stare 7 tednov, prodam. »77-571 27412 Prodam telico staro 7 tednov, simentalko, za zakol ali nadaljno rejo. Setnikar, Puštal 80, Šk. Loka 27413_ Prodam dva PRAŠIČA težka 170 kg. Cerklje, J. Bobnarja 2 27430 JORKSHIRE TERRIER mladiče prodam. »068/27-866, po 21. uri 27433 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA domača krma. Strahinj 65, Naklo 27447_ KRAVO za zakol, domača krma, prodam. Visoko 47. » 43-231 27452 Prodam polovico mlade KRAVE (skupno ceneje). »64-323 27459 Prodam dva težja PRAŠIČA za zakol. »422-715_27490 Prodam PRAŠIČA za zakol ali polovico. Trboje 30 27466 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Krvavška 3, Cerklje 27467 Prodam mlade čistokrvne NOVO-FUNDLANDCE brez rodovnika. »311-972_27471 Prodam PRAŠIČA za zakol. Struževo 9, Kranj 27483 Prodam 110 kg težkega BIKCA simentalca. »58-371 27489 KOBILO haflinger, brejo in žrebeta lipicanec/hafllnger, prodam. 043- 367 27494 Prodam PRAŠIČA 180 kg, domača krma. 0682-206 27507 Prodam BIKCA FRIZUCA starega Prodam BIKCA in TEUČKO od 100 teden dni. 0401-171_27500 do 120 kg. 0421-806 27m1 Prodam PRAŠIČA. Poženlk 16. Cerklje 27646 Prodam PRAŠIČA 180 kg. 070-760 27596___ Prodam PRAŠIČA za zakol. Veleso- vo 45 27509 Prodam KRAVO za zakol. Kos, Dobravšce 5, Gorenja vas 27003 Prodam polovico PRAŠIČA domača krma. 058-484 27612 Prodam PRAŠIČA 150 kg. Voglje na Vasi 14, 049-272_27614 Prodam visoko brejo KRAVO ali menja za jalovo. Virmaše 42, škofja Loka 27822 TELETA simentalca, 10 dni starega kupim. 048-042 27625 Prodam KANARČKE. 27629 1620-265 Prodam KRAVO za zakol. 626 J422- 27637 Oddam 2 meseca starega PSIČKA male rasti. 0242-537, 242-139 27639 Prodam teden dni starega BIKCA AVKA12,KRAN](T£L^6449068J Zadrega 13, Duplje 27517 ZAHVALA Zakaj si moral rano nam umreti, ko s teboj lepo je bilo iivetL Odkar utihnil je tvoj glas, žalost - bolečina je pri nas. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, sina, zeta, brata in svaka VIDA REBERNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre M Meso-Izdelkom Škofja Loka, g. Duiču za Krečene poslovilne besede, Zavarovalnici "Adriatic" Kranj, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, pogrebnemu podjetju Navček, KS Šenčur, gasilcem ter sosedom iz Šenčurja in Orehka za podarjeno cvetje in sveče ter vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, november 1993 ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA MURNIKA Tupaliče 73, pri Preddvoru *c iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Tupalič in Milj, še posebej Rozki in Stojanu Jakšiču, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izražena ustna in Pisna sožalja, za podarjeno cvetje, denar in sveče. Še posebna zahvala gre njegovim najožjim sodelavcem iz Alpetoura - Potniški promet Kranj za podarjeno cvetje in pomoč pri pogrebu; Sodelavcem Mercator - Oljarica in sodelavki trgovine Franc. Hvala tudi g. župniku iz Šenčurja *a lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Predoselj za lepo zapete žalostinke. Iskrena bvala Navček, d.o.o., iz Visokega za organizacijo pogreba in ga. Milki Ropret za pomoč pri Pogrebu. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Prodamo PUJSKE razBčnih veikosti od 20 kg nafjrej.Možnost nadaBnega s^vania.Prodajamo tudi PIŠČANCE za zakol. Alojz PREL0G, Zagojlci 30,62272 G0RlŠNICA(relaclia Ptuj Ormol), Mflirm JUGO 55, letnik 1990, prevoženih 40.000 km, registriran do 6/94, ugodno prodam. Tel.: 51-912, popoldne in zvečer Prodam R 5 GTL, letnik 1985. Tel.: 311-673 Prodam Z101, letnik 1983, registriran do marca 1994. Tel.: 49-573 ZA USPEŠEN POSEL! POKLIČITE 218 - *63 Oddamo dva mlada PSIČKA stara 6 tednov, majhne rasti. Poceni prodamo mlade PAVE. Voklo 49, 049-250 27648_ Prodam TELIČKO staro 10 dni. 046-283 27849 Prodam dve en teden stari TE LICI simentalki. Jenko, Sp. Bmik 33 27664 Prodam PRAŠIČE domača krma. Cof, Dorfarje 24, Zabnica, 0633-465 27657 KOZE ugodno prodam. 27662 r76-908 Prodam KRAVO po izbiri. Pogačnik, Otoče 21. Podnart 27672 Prodam dva PRAŠIČA težka, za zakol. »872-072 27673 Prodam mlado goveje MESO, suha drva in telečjo kožo ustrojeno. 045- 368 27004 GOVEJO KOŽO rjavo, bele barve, prodam. »242-421 27007 Prodam PRAŠIČE za zakol, težki 150 kg. Mrak. M laška 72, Kranj 27900 Visoko brejo KRAVO drugo tele menjam za mlado klavno ali prodam. »422-206 27706 Prodam PRAŠIČE za zakol. Kam, Velesovo 6, Cerklje 27707 Mesnatega PRAŠIČA za zakol, krm I jen z domačo krmo, prodam. » 45-810 27711 ZAJKLJE za pripust ali breje, zelo ugodno prodam. • 45-532 27710 PRAŠIČA za zakol, težkega 170 kg, prodam. Sp. Bitnje 21. • 311-964 Več PRAŠIČEV za zakol in 14 dni starega črno belega BIKCA prodam. ViSOkO 71. 27731 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE SPOROČILO O SMRTI Umrla je naša upokojenka ANICA ŠTIBELJ delavka v proizvodnji Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV PODJETJA ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, D.O.O. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni delavec STANISLAV TRATNIK Od njega smo se poslovili v Četrtek, 2. decembra 1993, ob 15. uri na pokopališču na Blejski Dobravi. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM Prodam trajnožarečo PEČ. 172 »46- 27430 Prodam svinjo za zakol. Tel.: 217-791 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1987, registrirano do novembra 1994, ceno po dogovoru. Tel.: 325-669 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, sestre in tete MARTE VRTAČ roj. Grandovec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana za dolgoletno zdravljenje. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Kranj. Posebno zahvalo smo dolžni njenim sodelavkam patronažne službe, dr. Pegamovi, osebju oddelka 500 bolnišnice Golnik, dobri sestri Minki za skrb in pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala g. župnikom iz Križev, Goric, Podbrezij in Ljubljane za lep pogrebni obred, kriškim cerkvenim pevcem, ter pevcem iz Naklega za prelepe pesmi slovesa, še enkrat vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, bratranca in svaka FRANCA BOGATAJA iz Hrastja pri Kranju se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, Ministrstvu za obrambo, RŠCZ in RUZR Ljubljana, Savi Kranj, RD Kram, ZB Voglje, KS Voklo, praporščakom in vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, pokojniku poklonili cvetje in počastnili njegov spomin. Hvala dr. Zvvittru iz UKC Ljubljana in dr. Pavlinovi iz ZD Kranj za zdravljenje, Baldomiru Bizjaku za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem iz Nakla, trobentaču za izvajano Tišino, ga. Mari Oter in Mariji Novak za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. VSI NJEGOVI Hrast je, 24. novembra 1993 ZAHVALA Delo, molitev, trpljenje, to tvoje je bilo življenje, utrujeno tvoje telo, v tihem grobu počivalo bo. Naj ti lahka bo zemlja domača, na kateri si delal zvesto. V tvojem domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica ANTONA BREŠARJA p.d. Brešarjevega ata iz Čirč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in nam stali ob strani v zadnjih dneh njegovega življenja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Pegamovi in med. sestrama Marti in Viki za dolgoletno zdravljenje, ter patronažni sestri za obiske na domu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, prispevali za sv. maše, ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno iskrena hvala kolektivu Ladv in Mann. Hvala g. župmku Stanetu Zidarju za lep pogrebni obred in sveto mašo, ter pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Se enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Čirče, 22. novembra 1993 ^^/+%$N Ali v Terminalih programirajo stečaj Mater bi rešili, hčer potopili Kranj, 2. decembra • Doslej neuspešni sanacijski programi v Iskri Terminali so močno zaostrili razmere v tem podjetju, tako da se ukrepi vodstva nagibajo k programiranemu stečaju. Tako namreč ocenjujejo v Svetu kranjskih sindikatov, ki so danes vložili tožbo, s katero izpodbijajo množične prerazporeditve delavcev iz Terminalov v hčersko podjetje T&G. Ustanovitev vzporednega podjetja je sindikate napeljalo k sumu, da namerava vodstvo Terminalov izpeljati klasični programiran stečaj, ko rešijo "zdravo jedro" s peščico zaposlenih, staro podjetje pa z glavnino delavcev vred pošljejo v stečaj. Delavci, ki bi v tem primeru ostali brez pravic, kakršne gredo presežnim delavcem (denimo odpravnine), so zahtevali, da se jih prerazporedi v vzporedno firmo in tako so pri Terminalih tudi naredili. V starem podjetju Terminali jih je od prej 400 delavcev ostalo le 17. Toda zadeva se ni odvijala po znanem scenariju, kakršnega poznamo denimo iz Iskre Orodjarna, temveč so se v Terminalih odločili, da bi v primeru stečaja obdržali matično firmo, hčersko pa prepustili stečaju. Terminalom gre slabo, delavci prejemajo zajamčene plače, od zdaj 400 zaposlenih pa naj bi v prihodnje obdržali še 250 delavcev. Ker materialno očitno niso sposobni 150 odvečnim delavcem izplačati z zakonom predvođenih pravic, so se oprijeli misli o stečaju dela podjetja. Toda Svet kranjskih sindikatov bi v primeru programiranega stečaja terjal za delavce vsaj izdajo del nic zdravega podjetja v višini protivrednosti terjatev iz naslova odpravnin in nadomestil. S tako rešitvijo bi se morala izrecno strinjati banka kot glavni upnik in Agencija za privatizacijo, ki bo končno pristojna za priznanje veljkav-nosti tako izdanih papirjev delavcem. Sindikat o morebitnem stečaju terja tudi referendum med delavci. Toda zahtevanih soglasij doslej še ni in dokler pa se zadeve v Terminalih dokončno ne razjasnijo, sindikati od vodstva zahtevajo "vzpostavitev prejšnjega stanja". To pomeni, da morajo delavce, razporejene v hčersko podjetje T&G, spet zaposliti v matičnem podjetju Terminali, oziroma razveljaviti izdane odločbe o prerazporeditvi. Danes so delavci posamično pooblastili pravno službo Sveta kranjskih sindikatov, da v njihovem imeni na sodišču vloži zahtevo za presojo zakonitosti pogodb o zaposlitvi v Terminalih T&G, saj so množične prerazporeditve pravno močno sporne. • D. Z. Žlebir Svoboda tiska v Sloveniji NAJAVLJAMO Zimska pohoda Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 9. decembra, pohod na relaciji Cerklje -Šmartno - Zaloh - Lahovče. Zbor udeležencev pohoda bo ob 9.15 na avtobusni postaji v Kranju. V torek, 7. decembra, pa se s kranjskimi upokojenci lahko podate na pohod po delu poti okoli Ljubljane. Hoje bo za slabi dve un. Zbor bo na avtobusni Eostaji v Kranju ob 9. uri. • .C. Vsak dan risanke Škofja Loka, 3. decembra - V Eoslovnem centru Arnol v Skofji oki obetajo otrokom za ves december zabave. Vsako popoldne ob 17. uri jim bodo na velikem ekranu predvajali risanke. V soboto, 4, decembra, jih bo ob 17.30 obiskal tudi Miklavž s spremstvom. Podoben program pripravljajo tudi pred božičem in novim letom, vmes pa se bo poleg risank zvrstilo še več drugih za otroke zanimivih dogodkov. Dobrodelni koncert Družinski trio Novina prireja jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani samostana v Adergasu dobrodelni koncert pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja. Zbrani denar bo namenjen malim bolnikom pediatrične klinike v Ljubljani. • L.C. Ponovno v smučarsko smučino Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna prireja v sklopu spominske svečanosti ob 50-Ietnici "zmage mrtvega bataljona NOV '93" proslavo, ki bo v soboto, 11. decembra, ob 12. uri na Pookl-juki. Pred proslavo bo ob 10. uri tekmovanje borcev in bork NOV v smučarskih tekih. Tek-movalcibodo razdeljeni na več kategorij, tekmovali bodo tudi veterani TO ter rekreativci. Prijave sprejema Franc Šmit, Cankarjeva 12, Bled, zamu dni-ki pa se boste lahko prijavili tudi na dan tekmovanja, od 8.30 do 9.30 ure v Šport hotelu ua Pokljuki. • L.C. Whisky žur Klub študentov Kranj danes, v petek, ob 20. uri v dvorani na Primskovem organizira Whisky žur. Program žura: pijanska glasba, Dubliners, Pogues, Countrv, Plava trava zaborava, irska folk glasba, norenje, žur, whiskym wnisky, poceni, whis-ky... • L.C. Novoletno srečanje pri Marjanu Marinšku Društvo upokojencev Naklo sprejema prijave svojih članov za novoletno srečanje pri Marjanu Marinšku. Prijavite se lahko v Naklem, v Domu upokojencev, v torek in sredo, 7. in 8. decembra, od 9. do 11. ure, v Podbrezjah pri Mileni Perč, Podbrezje 213 in v Dupljah, pri Jožetu Bajžlju, do vključno ponedeljka, 6. decembra 1993. • L.C. Razstava jaslic Ljubljana, 3. decembra- Do nedelje, 5. decembra, bo še odprta razstava jaslic, ki so jo odprli v torek v prostorih nadškofijskega skladišča na Mačkovi 6 v Ljubljani. Pripravil jo je slovenski katoliški tednik Družina, odprl pa jo je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Na razstavi, ki je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, je nekatere jaslice mogoče tudi kupiti. V pričakovanju Miklavža Škofja Loka, Tržič, 3. decembra - Tudi letos prihaja v deželo Miklavž. Na predvečer svojega godu se bo oglasil tudi v starodavni Skofji Loki. Na Mestnem trgu se bo s svojim spremstvom ustavil v nedeljo, 5. decembra, ob pol petih popoldne. Zatem bo otroke povabil na ogled igrice "Prišel bo, prišel sv. Miklavž" v dvorano Loškega odra. Začetek igrice bo ob 17. uri. i Miklavževanje ima tudi v nekaterih krajih v okolici Trži-|ča dolgoletno tradicijo. V zadn- Iih letih pa skuša Zveza :ulturnih organizacij Tržič tamkajšnjim otrokom na Miklavžev večer pripraviti priložnostno Erireditev, ki bo letos 5. decem-ra ob 10., 14. in 15. uri v tržiški kinodvorani. Člani KUD Lom pod Storžičem in društva Lumen bodo pod režijskim vodstvom Ludvika Sokliča predstavili krajšo igrico Miklavžev večer, ki jo bo ob koncu obiskal tudi sveti Miklavž s spremstvom. Otrokom prireditev poklanjajo Skupščina občine Tržič, Kino podjetje Kranj in nekatere tržiške trgovine. Tradicionalni Miklavžev sprevod Kranj, 3. decembra - Občinska komisija za prireditve v Kranju že četrto leto zapored pripravlja zdaj že tradicionalen Miklavžev sprevod. V nedeljo, 5. decembra, bo Miklavž s spremstvom parkeljnov in angelčkov, odšel na obhod po mestnih ulicah. Ob 16. uri se bo ustavil pred cerkvijo, nagovoril otroke in jih obdaril, zatem pa se bo odpravil še na sejem, kjer bo obiskal Deželo igrarije. Oblikovali bodo razredna glasila Kranj - Današnjo obletnico Prešernovega rojstva bodo v šolah počastili s kulturnimi dnevi. V osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, denimo, bodo oblikovali razredna glasila, ob devetih dopoldne pa bodo gostili K:snika in publicista Borisa A. ovaka. RADiO 313 F/7 5CM NAMREČ PReW£0Wik KV«A Kot zrak, ki ga dihamo Za slovensko demokracijo je svoboda tiska pomembna prav toliko, kot zrak, ki ga dihamo, je dejal ob zadnjih dogodkih v slovenskem novinarstvu in novinarskih hišah predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Venčeslav Japelj iz Kopra. Zaradi mlade demokracije, ki je bila izredno pozorna na svobodo tiska, je bila slovenska novinarska organizacija že peti dan junijske vojne leta 1991, 30. junija, sprejeta v mednarodno novinarsko organizacijo. Bili smo. med prvimi, ki smo bili sprejeti v eno od mednarodnih organizacij. Eno temeljnih meril za sprejem v mednarodno novinarsko zvezo sta svoboda tiska in pravica organiziranja novinarjev v neodvisne sindikate. Sedaj smo priča očitnim poskusom pritiska na novinarsko avtonomijo in na svobodo tiska. Izvajajo jih različni centri moči različnih političnih barv. Če se bo to nadaljevalo, bomo prisiljeni, tudi za ceno sramotitve Slovenije, o tem seznaniti ustrezne mednarodne organizacije, je povedal predsednik sindikata novinarjev Slovenije Venčeslav Japelj.Nikakrsne nestrpnosti ne podpiramo, ampak smo za strpnost. Smo za strokovnost, odgovornost, avtentičnost in etičnost novinarstva, za spoštovanje človekovih pravic. Te vrednote okvirjajo svobodo tiska. Novinarski sindikat navaja kar nekaj primerov kršitev na- čel svobode in avtonomnosti tiska oziroma novinarstva ter pravic, ki izhajajo iz sindikalne- J;a organiziranja. Tri mesece se e vlekel postopek priznanja reprezentativnosti novinarskega sindikata. V torek je bilo potrdilo izdano, mogoče tudi zaradi bojazni, da bi se novinarji lotili ostrejšega izražanja nezado-voljstva.Zaradi določila v poslovniku državnega zbora, da so nekatere seje lahko zaprte za javnost in da z njih novinarji ne smejo poročati, ampak kvečjemu objaviti sklepe ali izjave za javnost. Ker gre po sodbi novinarskega sindikata v tem primeru za očitno cenzuro, je na Ustavnem sodišču že sprožen ustavni spotSvojevrsten primer kršenja novinarske avtonomije in sindikalnih pravic je ravnanje sveta RTV Slovenije glede stavke zaposlenih v italijanskem programu koprske televizije. S stavkajočimi bi se morali pogovarjati, ne pa jih obsojati. Koprska stavka je povsem legitimna, saj je kršenih 6 členov iz novinarske kolektivne pogodbe in pravila muenchenske deklaracije o dolžnostih in pravicah novinarjev oziroma pravila IFJ, Mednarodne novinarske zve- ze.Stavkajoči trepetajo za avtonomijo in se bojijo izgube de-lovnih mest. Vsa stvar je še bolj občutljiva, ker gre za manjšino, zato Je nujna pozorna obravnava. Glede tega problema je bila delegacijanovinarskega sindikata že pn predsedniku državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku Koprski primer je samo posledica hudih kršitev, ki si jih jc vodstvo RTV privoščilo od novembra leta 1991 dalje. Tedaj se je v hiši začelo omalovaževanje novinarjev in novinarskega dela-Ljubljansko vodstvo neupravičeno in iz nerazumljivih razlogov sili hišni sindikat, da podpise hišno kolektivno pogodbo, ki P1 iih postavila v podrejen položaj-Novembrske plače na RTV so dosegle 61,5 odstotka plač, za" jamčenih s kolektivno pogodbo m bi bilo nerazumljivo, če bi se novinarji odločili za nekaj, kar je slabše od splošne ravni plač. J.e' mar to način, se sprašuje sindi; kat, da bi dobri in strokovni odšli, ostali pa tisti, ki ustrezajo trenutnim kadrovskim metrom-To bi bilo slabo za časnikarstvo, ki se lahko v zadnjih letih z marsičim pohvali, tudi s čiščenjem zatohlega političnega ozračja v Sloveniji. J. Košnje* Smučarji bodo letos prišli na svoj račun Zima na sejmiščih in smučiščih * W"-- •S Kranj, 3. decembra - Odprtje letošnjega slovenskega smučarskega sejma je za razliko od prejšnjih let minilo v snegu in pravem zimskem vzdušju. "Sodobni človek se vedno bolj zaveda, kaj šport pomeni za zdravje," je ob odprtju sejma poudarila naša najuspešnejša smučarka vseh časov Mateja Svet in obiskovalce povabila najprej na sejmišča, nato pa tudi na smučišča. Poleg osrednjega ljubljanskega bodo te dni tudi sejmi po manjših krajih, ta konec tedna v Tržiču, čez štirinajst dni pa v Skofji Loki. Da bo letošnja zima po petih sušnih letih spet prava, pa so na ljubljanskem sejmišču obljubljali tako razstavljala opreme kot domači in tuji ponudniki turističnih in smučarskih središč. Mar- sikje, kjer pa te dni še ni zapadlo dovolj snega, pa s? poskrbeli, da bodo smučarji vseeno prišli na sv°J račun. Tako bo konec tedna že moč smučati n» Kobli nad Bohinjsko Bistrico, od jutri naprej pa v° odprto tudi smučišče na Črnem vrhu. Vozovnice z* smučišča so na smučarskem sejmu večina cenejše z* 20 odtotkov, posebne sejemske cene pa so pripravi1 tudi razstavljala. Tudi vstopina je simbolična, sto tolarjev, na sejmu pa je moč poceni kupiti tuoj rabljeno športno opremo. Rekordno število raZ' stavljalcev se je potrudilo, da na sejmu vlada P13^ zimsko vzdušje, organizatorji pa pripravljajo tud okrogle mize in srečanja. Sejem se bo v nedelj0 zvečer zaključil z obiskom Miklavža. • V. Stano** nik r El£uE] UZlCUTI [ElCuO U5_u teden akcijske prodaje Opuščeni programi, rezervni deli, reprodukcijski material... do 30% nižje cene od sobote 4. decembra, od 800 do 1200, do petka 10. decembra, od 800 dol600. I—I— W-wm Škofja Loka, maloprodaja: 064 631-301 LLI I Kidričeva 66 servis: 064 631-225;