GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 14
Murska Sobota, 5. aprila 1956
Cena din 10—
OBČNI ZBOR VODNE SKUPNOSTI V MURSKI SOBOTI
ZA KOMPLEKSNO UREDITEV VODNIH RAZMER
od Mure, Ledave in Ščavnice do najmanjših potokov in jarkov
Lani so člani Vodne skupnosti vplačali okrog 4,5 milijona din vodoplavnih prispevkov, vendar pa je med njimi še precej takih, ki niso izpolnili svojih obveznosti. Mnogo več kot člani je za ureditev vodnih razmer prispevala širša skupnost — 30 milijonov din — to je ena izmed osnovnih ugotovitev letošnjega občnega zbora Vodne skupnosti, ki je bil v petek, 30. marca v M. Soboti.
Delovanje Vodne skupnosti se je v drugi polovici preteklega leta dokaj izboljšalo, še posebej zaradi tega, ker so okrepili strokovni kader. Dobili so izkušenega gradbenega strokovnjaka. Evidenca nad člani pa še vedno ni povsem zadovoljivo urejena, kar je tudi eden izmed vzrokov za to, da precejšnje število članov ni poravnalo svojih obveznosti do skupnosti. Največ zaostankov je v bivši tišinski občini in v lendavskem kotu. Bili pa so tudi primeri, da so zaradi slabe evidence dvakrat izterjevali prispevke od posameznih članov.
Sredstva, ki so jih dobili od članov, so v glavnem uporabili za nujna regulacijska dela ob Ledavi. Regulirali so tudi potok M. Lipnica, vzdrževali visoko-obrambni nasip ob Muri, meliorirali Ivansko in Filovsko polje, regulirali Bukovnico, opravljali vzdrževalna dela pri Kobiljskem potoku in Kučnici itd. Za to so izdali okrog 4 milijone din svojih sredstev.
Za večja dela — gradnja dveh železo-betonskih mostov čez razbremenilnih Ledava—Mura in dovršitvena dela pri tem važnem vodnem objektu — pa so porabili 30 milijonov din, ki so jih dobili iz republiškega proračuna (14 milijonov) in Sklada za vodno gospodarstvo LRS (okrog 16 milijonov). Že samo iz teh podatkov je moči razvideti, da je skupnost tudi lani precej prispevala za ureditev vodnih razmer v Prekmurju. K temu pa je potrebno prišteti še prispevek OLO v znesku okrog 2 milijona din.
Ukrotitev voda je za našo pokrajino življenjsko važna zadeva
Nekaj dohodkov je Vodna skupnost pridobila tudi s prodajo trave in grmičevja, z uslugami svojega tovornega kamiona in s svojo osnovno dejavnostjo (za tuje investitorje je uredila tolmun pri mlinu na Kobilju, popravila zapornice na Ledavi v Renkovcih in regulirala Kopico).
Na občnem zboru so spregovorili številni delegati, pa tudi predsednik OLO F. Rogl in sekretar OO SZDL J. Gričar sta dodala nekaj tehtnih misli. Živahna razprava, čeprav se je pri nekaterih delegatih vrtela v ozkih lokalnih okvirih, je pokazala, da je odstranitev vodnega problema življenjsko važna zadeva za Pomurje. Obveljalo je: v Vodno skupnost naj bodo včlanjena samo kmečka gospodarstva tistih predelov, ki so ogroženi od poplav in ki bodo imeli koristi od izsuševalnih del v prihodnosti.
Redki so občni zbori, na katerih bi bili priče tako živahni razpravi. To je vsekakor pozitivna stran, ki pa jo nekoliko zasenčuje dejstvo, da so posamezni delegati zastopali samo koristi svojih krajev ali kvečjemu okolišev, pri tem pa niso videli in upoštevali potreb vsega območja, na katerega se razteza poslanstvo Vodne skupnosti, še manj pa koristi in možnosti vse družbe v državi, od katerih je v glavnem tudi odvisen napredek in razvoj posameznih krajev in pokrajin.
Nasprotje temu pa je seveda zahteva posameznikov, da naj bi vodoplavne prispevke plačevala vsa kmečka gospodarstva v Prekmurju — torej tudi na Goričkem in v drugih gričevnatih predelih, kar pa ne bi bilo pravično, zlasti še zaradi tega, ker ti predeli ne bodo imeli nikoli praktičnih koristi od regulacijskih in izsuševalnih del v dolini. Njim bo voda kljub temu odnašala plodno zemljo in jo odlagala na ravnini. Za te predele pa bo slej ko prej važno, da bodo uredili hudournike in jih na primernih mestih zajezili, da bodo lahko v sušnih letih tudi namakali svojo zemljo. V bodočnosti bo zaradi ureditve vodnih razmer morda kazalo ustanoviti občinske Vodne skupnosti v petrovsko-šalovski in cankovski občini,
kar pa za sedaj še ne pride v poštev, kajti sprostitev voda v goričkem predelu bi prinesla še večjo katastrofo ravninskim krajem. Sedanja Vodna skupnost za Prekmurje opravlja v tem pogledu pionirsko poslanstvo in se bodo od njenih izkušenj lahko učili tudi drugod — na primer v Ščavniški dolini, kjer so kmetovalci tudi ustanovili podob-
no organizacijo, ki se bo ukvarjala z vodnimi problemi v tem predelu. Kljub nagibanju k praksi, ki se v preteklih letih ni obnesla, pa je na občnem zboru prevladovalo načelo: sedanja Vodna skupnost naj zajame samo tiste predele, ki so ogroženi od poplav in bodo v prihodnosti imeli neposredne koristi tudi od izsuševalnih del.
Načrtno in smotrno je potrebno pričeti z regulacijskimi deli spodaj — v lendavskem predelu — in tako zagotoviti boljši odtok vode z gornjih predelov, istočasno pa tudi dokončati prekop Ledava—Mura, s čimer bomo razbremenili Ledavo in njene pritoke, da ne bodo ob višjem vodostaju tako občutno pustošili po svoji okolici.
Važno, če že ne najbolj pomembno pa je bilo napotilo krajevnim svetom in novim občinam, da se naj v okviru svojih pristojnosti mnogo bolj odločno zavzemajo za manjša opravila pri potokih in vodnih objektih — za čiščenje in urejevanje potokov, odtočnih jarkov in podobnih naprav, izsuševanje manjših zemljišč itd. Za taka dela je v naših krajih mogoče brez večjih težav pridobiti prebivalstvo, ki je voljno pomagati, s čimer bo večkrat prevelike zahteve po denarju zamenjalo živo delo, ki je bitno tudi za odstranitev vodnega problema v Pomurju.
S. K.
OB 7. APRILU SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA
Kaj je Svetovni dan zdravja? Dne 7. aprila 1948 je dobila uradno veljavo Uredba Svetovne zdravstvene organizacije. Po tej uredbi zdaj vsako leto na dan 7. aprila praznujemo Svetovni dan zdravja. Ob tej priložnosti skušajo pristojne oblasti med prebivalstvom vzbuditi zanimanje za zdravstvena vprašanja in ga vzpodbuditi k sodelovanju pri zdravstvenih akcijah.
Osnovna misel za letošnji Svetovni dan zdravja je borba proti boleznim, ki jih prenaša in širi mrčes. Geslo za to priložnost pa se glasi »Mrčes — sokrivec bolezni«.
Bolezni, ki se širijo z mrčesom, so za večino dežel izredne važnosti, bodisi ker so pri njih močno razširjene ali pa jih vsaj ogrožajo. Izbrana tema torej sleherni deželi daje možnost, da opozori na vprašanja, ki so zanjo pereča, in pa na prizadevanja v zvezi z zatiranjem bolezni, ki jih prenaša mrčes.
Urejujmo najprej tam, kjer je
nevarnost poplav največja
Naposled pa je važno tudi spoznanje, ki je prevevalo vso razpravo na zboru, da je ureditev vodnega režima v Pomurju življenjsko vprašanje njegovega prebivalstva, saj bo prinesla bogate obresti in velike koristi — od večje rodnosti tal in hektarskega donosa do uspešnejšega zatiranja živalskih bolezni, zlasti še metljavosti, ki se naglo širi po vsej pokrajini. Te bolezni imajo največkrat svoj izvor prav v zamočvirjenih zemljiščih.
Urediti je potrebno glavno odvodno žilo — Muro. Vodna skupnost naj usmeri svoje delovanje predvsem tja, kjer je največja nevarnost pred poplavami. Dokončna ureditev razbremenilnika Ledava—Mura in regulacijska dela v spodnjem predelu (Lendava in okolica) — težišče bodočih prizadevanj in dejanj Vodne skupnosti. Krajevne skupnosti in občine naj bi se odločneje zavzele za urejevanje in čiščenje manjših potokov, jarkov, kanalov in zamočvirjenih zemljišč. Na zboru je bilo večkrat povedano, da je prebivalstvo voljno pomagati.
Kadar govorimo o urejevanju vodnih razmer v Pomurju, imamo v mislih predvsem glavno odvodno žilo — Muro, ki jo bo potrebno
že enkrat dokončno urediti in ukrotiti, da ne bo več preplavljala prostranih zemljišč in delala škodo kmetijstvu. Za to velikopotezno delo bi potrebovali okrog 1 milijardo in 200 milijonov din. Na občnem zboru so delegati z veseljem sprejeli vest, da je zvezna Ljudska skupščina uvrstila Muro v letošnji družbeni načrt. Od te naklonjenosti si pomursko prebivalstvo zelo mnogo obeta, saj vidi v njej konkretno pomoč jugoslovanske skupnosti zaostalemu kmetijstvu v pokrajini in postopno uresničevanje svojih davnih zahtev in želja.
Na zboru je bilo tudi poudarjeno, da se Vodna skupnost naj ne
bavi s »krparijami«, ki jih lahko opravijo prebivalci posameznih vasi ali okolišev, marveč naj svoje delovanje usmeri predvsem tja, kjer grozi krajem in zemljiščem največja nevarnost pred poplavami.
Tudi v boju proti družbenemu kriminalu velja:
Bolje preprečiti - kot zdraviti
Organi delavskega in družbenega upravljanja lahko odigrajo pri tem pomembno vlogo
V ponedeljek je bila v M. Soboti pod predsedstvom tov. Branka Zadravca iz Radgone seja Sveta za notranje zadeve in splošno upravo pri OLO. Potem, ko je načelnik Tajništva za notranje zadeve tov. Bojan Gorenc poročal o gibanju kriminalnih dejanj v Pomurju, je bila živahna razprava, v kateri je bilo zlasti poudarjeno, da je potrebno posvečati mnogo več pozornosti preprečevanju kaznivih dejanj, pri čemer lahko odigrajo pomembno vlogo organi delavskega in družbenega upravljanja. Rahlo naraščanje družbenega kriminala v gospodarstvu in pa dejstvo, da je družbeni sektor udeležen pri skupni škodi z okrog dvema tretjinama, terja ustrezne preventivne ukrepe, ki jih bo potrebno uresničiti v korist našega gospodarstva. Še posebej pa so se zavzemali za načelo javnosti v odnosu proti povzročiteljem družbenega kriminala.
Število kriminalnih dejanj še vedno rahlo narašča v gospodarskih organizacijah Pomurja, kar je potrebno upoštevati in tudi ustrezno ukrepati, zlasti še zategadelj, ker pri razkrivanju takih škodljivih dejanj vse premalo sodelujejo samo-
upravni organi v podjetjih in množične organizacije. Za veliko večino kriminalnih dejanj v gospodarstvu so izvedeli preiskovalni organi in tudi odkrili storilce, medtem ko so pri svojem poslanstvu dobivali vse premalo javne pomoči. V soboškem okraju niso na primer lani zabeležili nobenega primera, da bi bil kako kaznivo dejanje, ki ima značaj gospodarskega kriminala, prijavil delavski svet ali upravni odbor, čeprav so v nekaterih podjetjih (ljutomerski »Tempo«, Zadružno trgovsko podjetje »Zadružnik«, soboška »Panonija« itd.) zabredli usodno daleč. V naših podjetjih, ustanovah in zadrugah je še vedno
premalo budnosti in tiste javne aktivnosti, ki bi napravila kraj kriminalu in samovoljnemu početju posameznih vodilnih uslužbencev in ljudi, ki se okoriščajo na račun družbe ali pa vidijo v svojem poslovanju samo lastno podjetje — tako v pogledu preprečevanja takih škodljivih pojavov kakor tudi pri odkrivanju kriminalnih dejanj. Povzročitelji družbenega kriminala so tudi vse premalo deležni javne graje pred tribunalom Socialistične zveze, kajti javna beseda mnogokrat več zaleže kot gola kazen. K takemu razmišljanju nas sili prav dejstvo, da odpade okrog dve tretjini skupne škode, ki so jo povzročili posamezniki s kriminalnim početjem, na socialistični in zadružni sektor gospodarstva. Škoda pa je prav gotovo še večja, če upošteva-
mo, da je precej takih dejanj še neprijavljenih in neodkritih.
Za kmetijske zadruge še posebej velja, da se v voljenih vodstvih in uslužbenskem kadru uveljavlja prevelika familiarnost, ki je čestokrat vzrok za to, da rajši zaradi »ugleda« zadruge prikrivajo taka dejanja ali pa zaradi zamere ne storijo ničesar, da bi storilce prijavili pristojnim organom. V nekaterih zadrugah še vedno radi zaposlujejo ljudi, ki so že bili kaznovani zaradi poneverb ali podobnega početja. Kazniva dejanja v povratku so kaj pogosta v kriminalistični evidenci, zato so priporočili OLO in drugim organom, da naj bi bili mnogo bolj pazljivi pri nameščanju takih uslužbencev; nihče jim sicer ne odreka pravice do zaposlitve, toda zaposliti jih je potrebno tam, kjer ne bodo mogli več škodovati ljudski imovini. Zavzemali so se tudi za doslednejše uveljavljenje zakonskih predpisov, ki določajo, da je potrebno povzročiteljem družbeno-kriminalnih dejanj odšteti od njihovega delovnega staža ves čas, ki so ga prebili v strogem zaporu. Dosledno uveljavljanje teh določil bo namreč precejšen prispevek v boju proti družbenemu kriminalu.
Preventivne mere: vzgoja kadra in usposabljanje revizijske službe
Tudi tako imenovana kolektivna gostišča so v veliki večini samo družinske ustanove, ki služijo mnogo bolj posameznikom kot pa občim koristim, saj ne dobiva družba od njih skoraj nobenih dohodkov. Poslovanje teh gostiln bo potrebno dobro proučiti in uveljaviti ustrezne ukrepe, če se bo izkazalo, da nimajo mnogo skupnega z našo gospodarsko-družbeno ureditvijo.
Posebno poglavje so tudi civilnopravni zahtevki, ki jih podjetja in ustanove le redkokdaj uveljavljajo pred sodišči, čeprav so večkrat vmes dokajšnje škode, ki so jih povzročili posamezniki s svojim malomarnim poslovanjem ali kriminalnimi dejanji, pa bi jih bilo treba povrniti. Delovni kolektivi in delavski sveti bi morali biti v tem pogledu mnogo bolj odločni, saj gre naposled tudi za njihove koristi.
Med preventivne mere, ki bi jih bilo potrebno uveljaviti, če hočemo v Pomurju zmanjšati družbeni kriminal v gospodarskih organizacijah, je zlasti prištevati: nenehno usposabljanje revizijske službe in njeno usmerjanje k temu, da ne bo samo
odkrivala prestopkov in kaznivih dejanj, marveč da bo podjetjem, zadrugam in ustanovam tudi nasvetovala in pomagala, strokovno izobraževanje in usposabljanje trgovskega kadra, zlasti za kmetijske zadruge, kar velja tudi za kader knjigovodij, uveljavljanje disciplinskih in častnih razsodišč v naših podjetjih, ki naj bi s pomočjo organov delavskega upravljanja pravočasno reagirala na škodljive pojave in postavila povzročitelje pred ves kolektiv, pravilna razporeditev knjigovodskega kadra po okraju, usposabljanje inšpekcijske službe in zagotovitev ustreznih pogojev za njeno nemoteno funkcioniranje, pri čemer imamo v mislih tudi sodobna prevozna sredstva itd. Ta in podobna priporočila bo Svet za notranje zadeve in splošno upravo posredoval tudi Zboru proizvajalcev OLO in množičnim organizacijam, vse za to, da bo boj proti družbenemu kriminalu dobil tudi vse bolj javen značaj.	S. K.
Urejujmo najprej tam, kjer je nevarnost poplav največja! Dograditev razbremenilnika Ledava—Mura in ureditev vodnih razmer pri Lendavi, oboje sodi med najnujnejša dela.	  (Foto  Kološa)
Dogodki zadnjih dni
Brez dvoma, pomeni v zadnjem času največ je presenečenje govor prvega sekretarja Centralnega komiteja KB Sovjetske zveze Hruščeva o kultu osebnosti, ki ga je imel na nedavnem XX. kongresu o Moskvi. Neposredno po njegovem zgodovinskem govoru pa ose do danes polnijo stolpce vseli svetovnih časopisov različni komentarji o tem dogodku. Hruščev je tedaj strgal tančico, ki je pokrivala osebo »velikega« Stalina. Razkril je stvari, o katerih se je v svetu veliko šušljalo, zlasti ko je šlo za inscenirane »veleizdajniške« procese, na katerih je izgubilo življenje več tisoč nedolžnih ljudi. Veliko teh ljudi je že rehabilitiranih in če so bili v zaporih, tudi izpuščenih. Toda proces se nadaljuje in prav gotovo ni z govorom Hruščeva na tajni seji XX. kongresa Partije bil končan. Težko je predvideti, kako se bo stvar razvijala naprej. Toda po uvodnih dejanjih lahko sodimo, da ugodno, za stvar resnice in socializma.
Toda takih procesov kot so bili v Sovjetski zvezi je bilo tudi mnogo v drugih deželah ljudskih demokracij. Prve posledice in odmevi novega kursa se že kažejo. Tako je nedavno izjavil prvi sekretar Partije madžarskih delovnih ljudi Mathias Rakosy. da se je proces proti bivšemu ministru za zunanje in notranje zadeve Laszlu Raiku in ljudem, ki so jih skujmo z njim postavili pred sodišče, opiral na provokacije. Vzrok tem provokacijam naj bi bil razkrinkani Berija, notranji minister SZ, in pa bivši šef madžarske državne varnosti Peter Gabor. Centralni komite madžarskih delovnih ljudi je zategadelj sklenil popolnoma rehabilitirati Laszla Raika in soobtožence, ki so bili. kakor pravi Rakosy. po nedolžnem obsojeni. Vsi tisti, ki so še živi. bodo izpuščeni in pomiloščeni.
Samo priznanje Hruščeva, ne glede na izjavo Rakosya o Raikovem procesu, ki je bil naperjen predvsem proti naši državi, pomeni novo veliko moralno zmago naše zunanje politike in pravilnega, marksističnega stališča našega vodstva ob prosluli resoluciji Kominformbiroja.
Pozornost vsega sveta še vedno priteguje položaj v Alžiru, ki se iz dneva v dan slabša. Francoska politika do Alžira se je izkazala doslej za nepreudarno, drži pa tudi to, da sedanji francoski vladi prizadevajo skoraj toliko skrbi kot alžirski domačini tudi tamkajšnji francoski priseljenci. Borbe se nadaljujejo. Francozi pošiljajo vojaške okrepitve, sabotaže in atentati, so na dnevnem redu. Francozi so celo prisiljeni zapirati svoje novinarje, ki se zavzemajo za konstruktivno rešitev alžirskega vprašanja. Tako so aretirali glavnega urednika lista »France Observateur«, kar je izzvalo med novinarskimi krogi in v francoski javnosti veliko ogorčenje. Kljub temu, da je vlada poslala poziv alžirskim upornikom, da prenehajo z vojaškimi akcijami, je ta poziv ostal brez uspeha. Še v tem tednu bo prišel v Pariz francoski generalni rezident v Alžiru, Lacoste, s katerim namerava pričeti vlada razgovore o reformah. Edini izhod za pomiritev položaja v Alžiru je po mnenju predsednika vlade Molleta »pridobiti zaupanje muslimanskega prebivalstva«. Dvomimo, če je to res »edini izhod« ...
Našim bralcem v vednost
Naša dolžnost je, da vam povemo: o zadnji številki, bila je prvoaprilska, smo se tu in tam nekoliko pošalili. Marsikdo je gotovo uganil, da vse tiste napovedi o letošnjem Vremenu, s snegom in mrazom V juliju, najbrž ne bodo držale, čeprav je vreme letos kaj se da muhasto. No. tisti, ki so to uganili, ali vsaj zaslutili, so imeli prav. Članek o letošnjem vremenu, objavljen v zadnji številki na tretji strani, je izmišljen, nič drugega, kakor prvoaprilska šala.
Pa še nekje smo imeli prvi april. Na prvi strani ste lahko brali obvestilo (pod katerim ni bil nihče podpisan), da bo 1. aprila predavanje o svetovnih gledaliških hišah (brez navedbe predavatelja) ter da bo v hotelu Zvezda obenem razstavljena maketa nove gledališke stavbe. No vsega tega seveda ni bilo, ker je tudi to bila prvoaprilska, čeprav nekoliko resnejša.
Upam, da nam naši bralci, pa četudi so nasedli prvi ali drugi potegavščini. tega niso zamerili, saj je znano, da se na vsem svetu prvega aprila šalijo in sicer šalijo tudi iz resnih stvari, kajti iz smešnih se pač ni treba še posebej šaliti, ker so že same po sebi dovolj smešne. Če pa je bil kdo kljub temu užaljen, ga prosimo, da nam za ta dan oprosti.
Uredništvo
Opekarništvo -
pomembna industrijska panoga,
ki ima v naši pokrajini ugodne razvojne možnosti
V	Pomurju je 6 opekarn. Zgrajene so bile že pred prvo svetovno vojno, kasneje pa vsaj nekatere nekoliko modernizirane. Leta 1952 so bila ocenjena osnovna sredstva vseh pomurskih opekarn na 548 milijonov 211 tisoč dinarjev, skupna sedanja vrednost osnovnih sredstev pa znaša 206 milijonov 188 tisoč dinarjev. Najbolj iztrošena so osnovna sredstva v opekarni Nemčavci, kjer znaša sedanja vrednost komaj 10% napram osnovni vrednosti.
Tako stanje nujno narekuje svetu za gospodarstvo, da ukrene vse potrebno za modernizacijo posameznih obratov. Pri naših razmerah pride na 1 milijon opekarniških proizvodov povprečno od 26 do 28 zaposlenih, v Avstriji od 8 do 10, v Švici pa od 3 do 4. Kljub zastarelim in obrabljenim strojem pa se proizvodnja naših opekarn iz leta v leto veča. Če vzamemo za osnovo proizvodnjo iz leta 1940, je proizvodnja narasla leta 1948 za 48 odstotkov. leta 1935 pa za 78 odst.
DOSLEJ SMO PREMALO INVESTIRALI
V	industrijo gradbenega materiala je bilo doslej investiranih 56 milijonov 600 tisoč dinarjev; od tega od leta 1945 do leta 1950 9 mili ionov 300 tisoč in v letih 1950 do 1955 49 milijonov 400 tisoč din. V prvih letih po vojni so največ investirali v opekarniške obrate Križevci pri Ljutomeru. Lendava in Radgona. Te investicije so bile namenjene predvsem za nabavo opreme, zgraditev sušilnih lop, strojnic in za modernizacijo krožnih peči. V križevskih opekarnah so porabili sredstva za investicije tako: za obnovo gradbenih objektov 3 milijone 627 tisoč, za opremo 5 milijone 124 tisoč, za družbeni standard 7 milijonov 155 tisoč in za transportna sredstva 295 tisoč dinarjev.
Vse opekarne so s sredstvi za investicije modernizirale proizvod-
njo tako, da lahko danes izdelujejo vse vrste zidakov, eno in dvorobne strešnike, žlebake in različne stropnike. V lendavski opekarni so poskušali lani tudi s proizvodnjo klinker opeke. Omeniti je treba, da so posamezne opekarne obnavljale svoje obrate pretežno z lastnimi sredstvi.
V vseh opekarnah težijo za tem, da bi zmanjšali materialne stroške, to pa je pogostokrat odvisno od modernizacije posameznih  obratov, prevoznih stroškov gline in opeke.
V	ljutomerski opekarni je kolektiv sam predlagal, naj bi raziskali zemljo. ki je v neposredni bližini, obrata. Ko je Zavod za raziskavo gradbenega materiala v Ljubljani ugotovil, da so poslani vzorci gline primerni za izdelavo opeke, so s tem skrajšali dovoz gline za nekaj sto metrov, kar se je takoj odražalo na materialnih stroških.
Lani so ustvarile pomurske opekarne nekaj čez 53 milijonov dinarjev dobička. Zanimiva je tudi vrednost proizvedenega blaga na enega delavca; v Križevcih znaša 490 tisoč, Ljutomeru 309, Nemčavcih 327, Puconcih 337, Lendavi 363, v Rad goni pa 327 tisoč dinarjev.
PROIZVODNJA ŠE VEDNO MANJŠA OD POTREB
Doslej naše opekarne niso bile kos povpraševanju po izdelkih gradbene industrije. Odnos do tržišča je n. pr. pri radgonski opekarni, izražen v odstotkih, naslednji: gradbena podjetja iz vse republike 35 °/o, trgovska mreža za široko potnošnjo 40%, privatniki pa 25%. Križevska opekarna je prodala izven okraja 1095 vagonov opeke.
V	glavnem je križevska opekarna zalagala z gradbenim materialom PIC Vuhred ter gradbeno podjetje
Konstruktor« v Mariboru. Povprečno je v vseh opekarnah v okraju zaposlenih okrog 500 delavcev. Z
ureditvijo sušilnih naprav v posameznih obratih bo sčasoma število zaposlenih čez vse leto bolj enakomerno kot doslej.	
Surovinska osnova je pri vseh opekarnah zadovoljiva. V Križevcih cenijo zalogo gline na 30 let, je pa mogoče odkupiti nekaj privatnih zemljišč in tako zagotoviti zalogo gline za nadaljnjih 25 let. V Radgoni je materiala dovolj, primanjkuje pa bolj mastne gline za izdelavo nekaterih boljših izdelkov. Lendavski obrat ima zaloge gline za 100 do 150 let; najslabši je v tem oziru opekarniški obrat v Puconcih, kjer bo zmanjkala glina že čez 5 let. vendar je v bližini obrata dovolj zemljišč s kvalitetno glino, ki jih bo treba odkupiti.
Leta 1952 so ustanovili v Ljub-
ljani strokovno združenje podjetij gradbene stroke. Naloga združenja je bila, proučevati problematiko opekarništva in skrbeti za razvoj in modernizacijo posameznih opekar nriški h obratov; vendar tak način dela ni pokazal zadovoljivih uspehov.
Svet za gospodarstvo pri OLO M. Sobota je uvidel potrebo po utrditvi te industrijske panoge, ki ima vse možnosti za razvoj. Predvsem bo treba preurediti in dopolniti obstoječe opekarniške obrate tako, da bodo z zmogljivostjo zadostili potrebam tržišča.
O tem in še drugih problemih je razpravljal Svet za gospodarstvo OLO M. Sobota na svoji zadnji seji.
-jm
»Martin Kačur« na soboškem odru
V soboto, dne 7. in v nedeljo, dne 8. aprila, obakrat ob 20. uri, bo MKUD »Štefan Cvetko« na soboški gimnaziji uprizorilo Cankarjevega »Martina Kačurja«, ki ga je po pisa-
teljevi povesti dramatiziral Franjo
Smer d u. 
Kolikor nam je znano, bo »Martin Kačur« v Sloveniji šele drugič uprizorjen. Krstna predstava, če jo
lahko tako imenujemo, je bila pred leti v Mestnem gledališču v Ljubljani. Vsekakor je hvale vredno, da se je mladinska dramska skupina z gimnazije lotila tega zahtevnega dela, čeprav je to hkrati tudi izredno smelo dejanje, saj je znano, da je naš največji slovenski dramatik in pisatelj Ivan Cankar vedno najtrši oreh celo za profesionalna gledališča, kaj šele za amaterska.
»Martin Kačur« je trodejanka in ima trideset slik, kar predstavlja še posebno težavo za inscenatorja in režiserja. Poleg tega nastopa veliko število oseb. Zato z zanimanjem pričakujemo sobotno premiero. Delo je zrežiral prof. Franc Plestenjak, inscenacijo je postavil prof. Franc Vrtačnik, maskira pa tov. Marija Z r i m. Nastopajo v glavnem dijaki soboške gimnazije, od katerih ima tudi glavno vlogo Martina Kačurja Franc Kolarš. V ostalih vlogah nastopajo dijaki in profesorji soboške gimnazije.
V soboški gledališki »suši« bo sobotna premiera in nedeljska repriza gotovo prijetno presenečenje za soboško gledališko občinstvo.           -š.
Glasba
plemeniti človeka, mu širi duševna obzorja in budi o njem lepe vrline. Tudi o glasbenih šolah Pomurja se vzgaja mladi rod, ki bo že o bližnji prihodnosti trdna hrbtenica našim prosvetnim društvom.
Na sliki:
Profesor Hajnšek daje potrebne nasvete mali glasbenici.
(Foto Kološa)
Ob problemu gradnje šole v Bakovcih
Misel o zidavi šolskih paviljonov
Če pregledujemo šolsko kroniko bakovske šole, vidimo, da je potreba po novi šoli že stara. Pomanjkanje šolskih prostorov se omenja že 1872. leta.
Ko pride danes tujec v Bakovce in povpraša za šolo, ga bodo vprašali, katero misli. Poučujejo namreč kar v treh poslopjih, ki stoje na različnih koncih vasi. Nosijo pa še vedno imena starih lastnikov hiš. Tako imamo Mesovo, Fistrovo in Deškovičevo šolo. Zadnja se imenuje po starem in dolgoletnem učitelju in upravitelju.
Danes obiskuje šolo 210 otrok, ki jih poučuje pet učiteljev. Šola ima pet oddel-
kov in je osemrazredna. Pouk se vrši kombinirano v 4. in 5. ter v 6., 7. in 8. razredu. V dveh učilnicah se vrši celodnevni pouk. Oglejmo si malo bližje razred v Fistrovi šoli: Soba lastnika Fistra sedaj služi za razred,
ki ima dve okni in 3 vrata in meri 30 . V tej sobi — razredu se vsak dan stiska v klopeh skupaj z učitelji 54 otrok. V razredu so enojna okna ter vrata. Stranišče je oddaljeno 100 m, do njega pa prideš samo preko velikega blata, ki ga nazaj grede nosijo v razred. Vemo pa to, da majhni otroci gredo pogosto na stranišče, najslabše pa je ob slabem deževnem vremenu. ko se vračajo popolnoma mokri od šolskega stranišča v razred. Razred je brez šolskega dvorišča.
Razred v Mesovi šoli je narejen iz prejšnjega gostilniškega lokala, iz dveh sob.
Tudi tu primanjkuje šolsko dvorišče, ki je malo večje od šol. učilnice. V tem razredu poučujejo predpoldan in popoldan skupno 85 otrok. Razred ima prav tako 5 vrata, vendar so dvojna zazidana. Nujno potrebna
bodo nova okna ter nova dvojna vrata. Na vseh treh sedanjih šolah je potrebno prekriti streho. Da bi popravili samo sedaj obstoječe razrede, bi bila potrebna precejšnja sredstva. Problem so tudi šolski vrtovi, ki so brez ograje ali pa so ograje dobre samo delno. Tako dolgo, dokler se ne bo uredila ograja, dvorišče ne more služiti svojemu namenu. Vemo pa to, da na šol. vrtu učenci razširjajo in poglabljajo znanje, ki so ga pridobili pri pouku.
Če bi iz higienskih vidikov gledali te prostore se Fistrova in Mesova šola ne bi smela uporabljati. N. pr. v Mesovi šoli se učilnica ne da ogreti preko 10 stopinj, ker je prostor visok, s preštevilnimi okni in direktnim vhodom z enojnimi vrati, ki so v slabem stanju. Učilnica v Fistrovi šoli pa je temna in premajhna.
Iz statistike rojstev je razvidno, da se bo v bodočih letih vpisalo vsako leto hod 50 otrok v prvi razred in ta številka bo zaenkrat samo rasla. Računamo, da bo drugo šolsko leto obiskovalo pouk 230—240 otrok. Sedanji prostori sploh ne bodo zadostovali potrebam. Mislim, da Bakovčani upravičeno pričakujejo odobritev zidave nove šole, saj ne mine noben sestanek, da ne bi bilo tudi govora o zidavi nove šole. Slabi izgledi glede denarja, saj bi bilo za zidavo tako velike šole kot jo predvideva načrt, potrebnih precej sredstev, pa mi zbujajo misel, da bi najbolj odgovarjal paviljonski sistem, ki je tudi danes moderen, praktičen in odgovarja higienskim predpisom. Vsaka učilnica je grajena zase, zato bi se lahko zidalo v presledkih, kolikor bi bilo pač sredstev na razpolago. Prostor v Bakovcih odgovarja in mislim, da bi bila na tak način graditev nove šole rešljiva. Na šol. parceli že sedaj stoji 40.000 kosov opeke, preko 600 m
gramoza in peska, le nekaj denarnih sredstev bi še bilo potrebno.
Na zadnjem roditeljskem sestanku so govorili o otroškem vrtcu. Starši bi zelo radi imeli otroški vrtec. Bolj kakor marsikje, bi bil potreben otroški vrtec v Bakovcih. Številne so družine, katerih so starši zaposleni po podjetjih, otroci pa so prepuščeni več ali manj sami sebi ali pa ves dan postopajo s starši na njivi. Ker ni v vasi primernega prostora, zaenkrat staršem ni mogoče ugoditi. Tudi ta problem, ki je res nujen in važen, bi bil odpravljen z gradnjo nove šole.	g.
Mnoge šolske
ustanove
Pomurja
imajo svoje
prostore v starih
zgodovinskih
gradovih.
V beltinskem gradu (na sliki) je nižja gimnazija.
(Foto Kološa)
Sadjarstvo v Pomurju
(Po referatu Frančeka Stajnka priredil S. K.)
V Pomurju je sadjarstvo izredno važna stroka kmetijstva. Gospodarske pomembnosti sadjarstva pa ni mogoče oceniti samo z golimi številkami, ki nam povedo, kolikšen narodni dohodek nam daje, marveč je potrebno tudi upoštevati, da raste sadno drevje večinoma na zemlji, ki jo izkoriščamo kot travnike ali njive — pa tudi tam (ob cestah in poteh, po dvoriščih itd.), kjer bi sicer zemlja ostala prazna ali pa bi rastlo na njej manj donosno gozdno drevje.
Sadjarstvo je važen činitelj tudi pri zaposlitvi delovne sile, saj je potrebnih za pravilno obdelavo 1 ha sadovnjaka v naših razmerah 70 delovnih dni (za 1 ha njiv pa samo 40). Razen tega pa je zaposlenih precej ljudi v sadni trgovini, pri predelavi sadja itd. Sadjarstvo zaposluje kmečke ljudi večinoma v času izven letne delovne sezone. Čiščenje, gnojenje in škropljenje sadnega drevja so namreč izrazito zimska opravila. Vse to po svoje povečuje dohodke od sadjarstva, kar pa pri nas še vse premalo upoštevamo.
Sadje igra važno vlogo pri prehrani ljudi, saj vsebuje mnogo hranilnih in zdravilnih snovi. Njegova vitaminska vrednost je dobro znana. Zato ga vedno bolj priporočajo bolnikom in telesno oslabelim ljudem. Z anketami so ugotovili, da je sadje še vse premalo udomačena dopolnilna hrana v naših delavskih in kmečkih domovih. Še slabše je s sadnimi izdelki in osvežujočimi brezalkoholnimi pijačami, čeprav so v različnih oblikah vedno bolj dostopni delovnemu človeku. Na naših jedilnih listih je vse premalo sadja in njegovih pripravkov, čeprav se zadnje čase v tem pogledu obrača na bolje, kar je prav gotovo zasluga intenzivnega izobraževalnega dela na podeželju.
Pri nas pridobivamo iz sadja mnogo alkoholnih pijač. Čeprav ni to najbolj priporočljivo, saj pri predelavi sadja v sadjevec izgubimo precej hranilnih snovi (sadni sladkor se spremeni v alkohol), pa ima ta pijača vendarle manj alkohola in deluje osvežilno zlasti v poletni vročini, ko morajo kmečki ljudje
opravljati težka dela na polju Zmerno užianje sadjevca pa tudi ni škodljivo.
Pomurje je v preteklosti pošiljalo mnogo sadja na zunanji trg. V zadnjih letih je izvoz zastal zaradi ameriškega kaparja, kar pa se očitno že popravlja, kajti sadna trgovina deluje vedno bolj živahno. Pri nas imamo vse pogoje za izvoz svežih jabolk, s čimer bomo pomagali pridobivati devizna sredstva in krepiti nase gospodarstvo.
Hranilna in zdravilna vrednost sadja je v svetu dokaj povečala tudi njegovo potrošnjo, vendar pa strokovnjaki pravijo, da ga še vedno ne potrošimo toliko, kolikor bi bilo to potrebno. Povpraševanje na domačem in svetovnem trgu pa se vedno bolj nagiba k boljšim sortam pečkastega sadja in h koščicastemu in jagodičastemu sadju kar je potrebno upoštevati in se tako ravnati.
Če je lani prišlo do zastoja pri
prodaji jabolk, je treba iskati vzroke v slabo organizirani trgovini, slabi kakovosti sadja in skromnem izvozu sadja v vzhodne dežele. V svetu in tudi že pri nas se pojavIjajo znaki za vinsko krizo, toda o kaki krizi pri prodaji dobrega namiznega sadja ne moremo govoriti m tudi še dolgo ne bomo. Dobro sadje bo imelo vedno trg, potrebno pa je, da pridelujemo vedno več dobrega namiznega sadja za uporabo v svežem stanju in predelavo v kakovostne sadne izdelke.
v Pomurju je bilo leta 1953 skupaj 315.974 jablan (rodnih 212.901), hrušk 38.825 (27.941), sliv in češpelj 88.351 (66.673). Ostala sadna plemena ne igrajo važnejše vloge.
Prevladujejo torej jablane (64 odst.), kar velja tako za ravninske predele (sadjarstvo ima podrejeno vlogo) in gričevnate predele naše pokrajine (izraziti sadni okoliši). Bolj kot hruške so zastopane češplje in slive, ki pa se skoraj ne
LJUDSKO REVIJO PREŠERNOVE DRUŽBE OBZORNIK DOBITE
V VSEH KNJIGARNAH. KIOSKIH IN TRAFIKAH
POMURSKI VESTNIK, 5. aprila 1956
2
in njegove perspektive
pojavljajo na trgu kot sadje. 95 odst. pridelka predelamo v žganje, pri čemer izgubi to žlahtno sadje zelo veliko na svoji hranilni vrednosti. Žganje prispeva zelo malo k izboljšanju prehrane naših ljudi, zato bo potrebno uporabo sliv zelo spremeniti v naših kmečkih gospodarstvih.
Ameriški kapar se je v naši pokrajini prvič pojavil leta 1936 in od tedaj množično uničuje sadno drevje. Najhuje je pustošil v sadovnjakih od leta 1946 do 1948, najbolj pa je popustil leta 1953. Ostalo nam je le 63. odst. sadnega drevja iz predvojne dobe. Največ je kapar škodoval v ravninskem predelu, medtem ko se mu je drevje uspešno zoperstavljalo v gričevnatem svetu. Po letu 1953 so sadjarji vedno manj malodušni, kajti uvideli so. da je mogoče uspešno sadjariti tudi poleg kaparja. Od leta 1953 dalje je izpad sadnih dreves zaradi tega škodljivca manjši' kot število na novo posajenega drevja. S številnimi ukrepi pa je zagotovljeno; da bo tako tudi v prihodnosti.
Naše sadjarstvo je dokaj zaostalo; na večini kmečkih posestev rasto sadna drevesa na travnikih, torej je trava glavni, sadje pa stranski pridelek. Temu primerno je tudi negovanje sadnega drevja. Če pa hočemo bolje sadjariti in imeti večji pridelek sadja, potem se moramo odločno zavzeti, da bo ravno narobe. Spričo posestnih razmer bomo v Pomurju le težko uredili več pritličnih ali visokih nasadov v plantažah, čeprav je prednost takega sadjarjenja znana precejšnjemu krogu naših sadjarjev, marveč bomo ostali še nadalje v glavnem pri travniških nasadih, v katerih bo prevladovala jablana. Cela vrsta dobrih sadjarjev pa uspešno sadjari tudi na travnikih in pridobiva obilne in kakovostne pridelke. Podnebne in talne razmere pri nas so namreč ugodne tudi za pridelovanje kakovostnega pečkastega sadja v nasadih na travnikih. Potrebno je samo umno in napredno sadjariti.
Vse bolj je v ospredju pridelovanje žlahtnega koščičastega sadja (breskve, marelice, črni ribez, ma-
line itd.) za prodajo v svežem stanju ali za predelavo v sadne sokove. Povpraševanje po tem sadju je vedno večje, pa tudi industrija sadnih izdelkov (Celje in Varaždin) ga odkupuje v neomejenih količinah. To žlahtno sadje pa sodi zaradi svoje izredne vitaminske vrednosti tudi na mizo vsake kmečke hiše. Pridelovanje tega sadja zahteva redno in skrbno obdelano zemljo, kar je za naše razmere prav gotovo prednost, saj bi lahko tako zaposlili precej delovnih rok, ki jih ne manjka v naši prenaseljeni pokrajini. Kljub temu pa smo dosedaj storili zelo malo. Samo na kmetijskem posestvu v M. Soboti so se odločili za večji nasad črnega ribeza. V to ledino bo potrebno vsekakor bolj krepko zaorati, pionirska vloga pa pripada socialističnim gospodarstvom in zadrugam.
V Pomurju bi lahko brez vsake škode povečali število sadnih dreves. Samo na Goričkem je po cenitvi strokovnjakov še okrog 5000 ha zemlje, ki bi jo bilo mogoče zasaditi z drevjem (pričakovani učinek taks za hibride: po krčenju šmar-
nice in drugih samorodnic bodo v ravnini lahko pridobili precej novih njiv, na Goričkem posadili na mesto šmarnice žlahtno trto, tam pa, kjer to ne bo mogoče, spremenili dosedanje vinograde v dobro urejene sadovnjake s primernimi sortami, kar kmetovalcem tudi priporočamo), medtem ko so možnosti v ljutomersko-radgonskem okolišu precej manjše. V ravninskem predelu pa ne kaže povečati sadovnjakov.
Z rajonizacijo, ki se pri nas še ni pričela, bo potrebno zagotoviti, da bomo sadovnjake obnavljali samo tam, kjer so za njih podani naravni in drugi pogoji. Dajanje sredstev za obnovo sadovnjakov na neprimernih zemljiščih je škodljivo in gospodarsko nesmiselno. Skrbno opravljena rajonizacija pa naj bo porok, da bomo dobili v prihodnosti strnjene okoliše, v katerih bomo pridelovali krajevnim razmeram prilagojeno  in kakovostno sadje.
(Nadaljevanje prihodnjič)

Živínorejcí so zborovalí
V ponedeljek je bil v M. Soboti zbor živinorejcev Pomurja. Udeležili so se ga člani živinorejskih odborov pri kmetijskih zadrugah in drugi ugledni živinorejci, zastopnik Glavne zadružne zveze ing. Mirko Peternel, zastopnik OLO M. Sobota ing. Lado Jerše in predstavniki soboške Tovarne mlečnega prahu in drugih mlekarn.
Obširno sta na zboru poročala predsednik in tajnik odbora za živinorejo pri OZZ tov. Franc Skuhala in ing. Tibor Titan o stanju in napredku živinoreje v letu 1955 in o delovnem programu živinorejskih odborov KZ in okrajnega odbora za živinorejo pri OZZ-
Iz poročil posnemamo, da odpade od 91.657 ha zemlje 52.880 ha na travnike in pašnike. Zaradi tega v Pomurju upravičeno cenimo živinorejo kot važno kmetijsko stroko.
Na zboru so ugotovili, da je zemlja zelo izprana in da ji manjka hranilnih snovi, zlasti apna in fosforja, senu pa zaradi tega dobrih trav in detelj z večjo hranilno vrednostjo. Iz analiz je razvidno, da ima seno manj beljakovin in rudnin (fosforja in kalcija), a več surovih vlaken. V senu ni pravilnega razmerja med kalcijem in fosforjem. Pomursko seno nima dovolj kalcija, manjka mu tudi fosforja; odtod pri živini lizavost, rahitis in kostolomnica, pa tudi jalovost krav in telic. Zato priporočajo gnojenje travnikov s Thomasovo žlindro, da bi tako povečali količino rudninskih snovi v senu.
V okoliših, v katerih namolzemo največ mleka, moramo predvsem povečati pridelovanje kakovostne krme na njivah. Nadalje je treba povečati tudi siliranje (silažna krma).
Ugotovili so tudi, da je zanimanje za gradnjo	gnojišč	in	gnojničnih	jam	precejšnje,	vendar	pa	še povsod	niso	dani
pogoji za racionalno uporabljanje tonamenskih posojil.
Izboljšanje in povečanje količine krme je prvi najvažnejši pogoj za napredek živinoreje. Zato moramo stalno čistiti, oskrbovati in gojiti travnike. Živinorejski odseki pri kmetijskih zadrugah naj bi resnično skrbeli za dobre plemenjake, za količinsko povečanje in izboljšanje krme, za uvedbo rodovnika, za kontrolo molznosti in končno za zdravje živine (tuberkuloza).
Najboljše molzno povprečje so lani zabeležili: Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. KZ Ljutomer, KZ Križevci pri Ljutomeru, KZ Puževci in KZ Sobota. Najboljša molznica je bila krava Šeka, last tov. Alojza Tekavca iz Podgorja. Dala je 5865 kg mleka s 3,95 odst. tolšče.
Na zboru so razpravljali o umetnem osemenjevanju, plemenskih sejmih in bikih, pavšalni skočnini in o soboškem Ve-
terinarskem zavodu, ki nujno potrebuje sodobne hleve in prevozna sredstva.
Okrajni živinorejski odbor je priredil lani eno medokrajno razstavo goveje živine svetlolisaste pasme in tri okrajne razstave, pomurski živinorejci pa so se udeležili tudi republiške razstave živine v Ljubljani.
S povečanjem količine primerne krme bomo lahko številčno in kakovostno izboljšali prašičjerejo. Dobrih plemenjakov je v Pomurju še vedno premalo, zato bo potrebno nakupiti zadosti merjascev in jih pravilno razvrstiti. Prehrano prašičev bo moči izdatno izboljšati s krompirjem in deteljo, ki jih siliramo v preprostih kadeh.
Že samo podnebje in gospodarske razmere so omogočile razvito perutninarstvo, ki pa ga lahko še močno izboljšamo. S pomočjo kmetijskih gospodarstev Rakičan in Beltinci, rejskih središč in živinorejskih odsekov pri KZ bo moči zalagati perutninarje z dobrim plemenskim materialom (pl. petelini, enodnevni piščanci, valilna jajca).
Zborovalci so bili mnenja, da bo potrebno letos posvečati več pozornosti košnji, krmi (podzemna koleraba, krmni ohrovt), nabavi dobrih plemenjakov, plemenilnim
postajam, umetnemu osemenjevanju (Gorička) in izločevanju tuberkulozne živine. Prav tako bo potrebno preurediti nehigienske hleve, ki bodo tako dobili več svetlobe in svežega zraka, in urediti tekališča.
Poudarjeno je bilo, da so kokoši pasemsko zelo mešane in da njihovi odbiri še ne posvečamo dovolj skrbi, s travnikov je tudi treba odvajati odvišno vodo s primernimi melioracijskimi ukrepi (drenaža).
Odkup živinorejskih dobrin (zlasti klavne in plemenske živine, prašičev, mleka in jajc) naj prevzamejo kmetijske zadruge. Sredstva, ki jih zadruge pri tem dobijo, naj uporabijo za izboljšave v živinoreji.
Diskusija, v katero so posegli ing. La do Jerše, Štefan Nemec, Štefan Ritlop, Franc Rajnar, Jože Fišer in drugi, je bila plodna in je prinesla koristne zaključke v pogledu kastracije plemenjakov, pavšalne skočnine, vzdrževalnine, finančnih sredstev za kmetijstvo, umetnega osemenjevanja, krmil (otrobi), tekališč, molzne kontrole, travnikov (drenaža) umetnih gnojil, ureditve sodobnih hlevov in silosov.
Na zboru so dali javno priznanje najzaslužnejšim živinorejcem, izvolili okrajni odbor za živinorejo, sprejeli delovni program za leto 1956 in izročili nagrade tistim kmetovalcem, ki so oddali največ mleka - Tovarni mlečnega prahu v M. Soboti.
L. J
Novo uslužnostno podjetje
v Murski Soboti
Na mnogih zborih volivcev in sestankih v Murski Soboti so ljudje poudarjali željo in potrebo po pralnici in čistilnici v našem mestu.
Društvo za napredek gospodinjstva si je zadalo nalogo, ugoditi željam in potrebam prebivalstva našega mesta. Društvu je s pomočjo Ob LO uspelo urediti prostore, primerne omenjenim potrebam. Pralnica, v bivših prostorih Mlekoprometa, bo pričela s poslovanjem že v prihodnjem tednu. Prepričane smo, da se je bodo posluževale številne žene v poklicu, vsi samski, ki so doslej imeli velike težave s pranjem, in končno tudi naše tovarne in podjetja.
Za čistilnico pa nimamo ne sredstev, ne prostora in ne strokovnega kadra. Zato smo navezale stike z mariborsko čistilnico, tako da imamo zastopstvo iste čistilnice tudi v Murski Soboti. Oblačila bomo štirinajstdnevno pošiljale v Maribor v čiščenje in obenem pripeljale očiščena oblačila.
Do nadaljnjega bomo oblačila za čiščenje prejemali v krpalnici v stari osnovni šoli, kasneje pa v pralnici.
Upajmo, da se bodo gospodinje pridno posluževale uslužnostnega podjetja, saj jih bo pri njihovem delu znatno razbremenilo.	HV
Ta teden ob robu:
Trgovina
in potrošnik
V	Murski Soboti je že dalj časa govora o reorganizaciji trgovin. Po ugotovitvah dosedanjega stanja v naši trgovini je nujno upoštevati pri reorganizaciji predvsem specializacijo, konkurenčnost in odpravo monopolnega položaja.
Kljub že precejšnjemu številu trgovin bo treba v M. Soboti odpreti trgovino z nekovinskim gradbenim materialom, pa tudi ukinjena trgovina z zelenjavo in sadjem bo morala dobiti nadomestilo in to v prostorih, ki bodo odgovarjali zdravstvenim predpisom. Trgovskih lokalov je skoraj dovolj, potrebno pa bi bilo nekatere trgovine smotrneje razmestiti po posameznih predelih mesta.
Nekateri dosedanji ukrepi pri reorganizaciji trgovin so pokazali, da posamezniki, zaposleni v trgovinah, premalo skrbijo za pravilno organizacijo trgovin. Nepravilni odnosi, ki so do pred kratkim vladali v trgovskem podjetju »Kovina«, ki se je združilo s trgovskim podjetjem »Železo«, so vsekakor kvarno vplivali na razvoj in pravilno organizacijo trgovine. Podoben primer je bil pri nameravani združitvi tekstilnih trgovin.
Občinski ljudski odbor predvideva v trgovskem podjetju Koloniale ureditev mlečne restavracije. Trgovsko podjetje samo je že pripravilo načrt, zadržek je samo v finančnih sredstvih, toda tudi tu bo treba najti ustrezno rešitev. Največ pogojev za ureditev mlečne restavracije bi imela vsekakor Tovarna mlečnega prahu, ki pa se temu izmika z izgovorom, da tak obrat ni donosen.
Problem zase predstavlja v soboških trgovinah inventar, ki je v večini primerov last privatnikov. Trgovska podjetja morajo plačevati za najeti inventar precejšnjo odškodnino, na drugi strani pa jim je onemogočen nakup nove, bolj sodobne opreme, kar bi pripomoglo k sodobnejši postrežbi.
PA ŠE NEKAJ O POTROŠNIŠKIH SVETIH
Vzporedno z reorganizacijo trgovin bo treba ustanoviti tudi potrošniške svete. Doslej je bil ustanovljen v M. Soboti samo en potrošniški svet in to pri trgovskem podjetju Koloniale, kjer pa so v posameznih poslovalnicah že ugotovili vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. V delikatesni trgovini na vogalu Kolodvorske ulice imajo električni hladilnik. Poslovalnica ta hladilnik nujno potrebuje, je pa pokvarjen in nihče se ne zmeni za to, da bi ga popravili. V drugi špecerijski trgovini so ugotovili člani sveta potrošnikov, da daje poslovodja poslovalnice moko nekemu privatnemu peku na upanje, za kar dobiva poslovodja kot povračilo brezobrestno posojilo. Še bolj nerazumljivo pa je poslovanje v galanterijski trgovini na Titovi cesti. Trgovski potnik tovarne perila v M. Soboti je dobil v tej poslovalnici na kredit moške srajce, ki so imele nekatere napake in so jili prodajali v trgovini nekoliko ceneje. Tudi nekemu drugemu kupcu so kreditirali moške srajce kar za 25 tisočakov.
V	kaj kratkem času je potrošniški svet pri Koloniale opravičil svojo vlogo. Na ObLO so mnenja, da je 7-članski svet pri Koloniale po številu članov premajhen, zato bi bilo bolje svet dopolniti še z novimi člani tako, da se bo lahko ukvarjal tudi z vso notranjo organizacijo v posameznih trgovskih poslovalnicah, kajti ni naloga svetov samo v tem, da trgovska podjetja kontrolirajo pri formiranju cen. Potrebno je tudi proučevati vse ostale pomanjkljivosti v postrežbi, skladiščenju itd.
Potrošniške svete bo potrebno imenovati tudi pri vseh odkupnih podjetjih, ki imajo skladišča izven okraja. To so predvsem podjetja, ki se pečajo z odkupom jajc. Odkupne postaje iščejo vse mogoče načine, kako dobiti čim več blaga ne glede na ceno. Tako ustvarjajo na trgu videz pomanjkanja jajc. Odkupovalci Boveksa so z lažnimi pogodbami prepričevali kmetijske zadruge, da jim bodo odstopili del deviznih sredstev, do katerih pravzaprav nimajo nobene pravice. Posebne vrste lov za blagom uprizarja zadnje čase podjetje »Perutnina«. S kamionom obide nekdo od podjetja kmetijske zadruge, pa čeprav nabere samo 100 jajc. Razumljivo je, zakaj so potem jajca navadno tako draga.
To je samo nekaj primerov, kjer bi bilo potrebno posredovanje potrošnikov. Ni dovolj, da samo kritiziramo politiko cen; dobronamerno in odločno moramo tudi sami poseči v poslovanje naših trgovskih podjetij in preprečiti vse pojave, ki vplivajo na nepravilen odnos trgovine do potrošnika.	-j
Dve novi reviji v novem letu
(»SODOBNA POTA« in »OBZORNIK«)
Pravzaprav naslov članka ni povsem točen. Reviji nista novi, saj so »Sodobna pota« nasledila prejšnjo »Socialistično misel«, »Obzornik« pa je tudi že prej izhajal. In vendar sta reviji novi, novi po vsebini, novi po obliki, po ureditvi (in ne nazadnje: novi sta tudi uredništvi).
Morda velja zgornje v nekoliko manjši meri za »Sodobna pota«, ki so ohranila (doslej je izšla le ena, t. j. prva številka) osnovni značaj »Socialistične misli , namreč, biti glasnik našega kulturno-prosvetnega življenja in delovanja. Le delokrog se je razširil. Medtem ko se je prejšnja revija v glavnem omejevala na
delavsko-prosvetna društva »Svoboda« in bila tudi njihovo glasilo, so sedaj »Sodobna pota« glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev, skratka torej vsega našega kulturno-prosvetnega udejstvovanja. V tem je revija vendarle nova.
In prva številka?
Dovolj je zanimiva in tudi koristna, Koristna namreč v tistem smislu, v katerem je njen namen: »pomagati Svobodam in vsem drugim prosvetnim društvom izobraže-
vati delovnega človeka, širiti in poglabljati njegovo razgledanost, vzgajati ga v duhu humanizma in mu nuditi lepo umetniško razvedrilo.« (Ivan Regent v uvodnem članku prve številke.)
In približno taka je tudi vsebina te prve številke. Z njo bodo mnogo pridobile naše knjižnice, v njej bodo našli nasvete amaterski odri, po nje bodo segali pevski zbori (objavljena je Simonitijeva uglasbitev Borove pesmi Križ), z njo se bodo lahko služili inscenatorji, preko nje se bodo seznanili z izkušnjami drugih društev, pa tudi nekaj lepe poezije in proze bodo našli v njej njeni ljubitelji. Revija, ki je vsekakor vredna, da si jo nabavijo vsa naša kulturno-prosvetna društva in »Svobode«, če je še niso.
Tudi oprema, zunanja in notranja, bo zadovoljila bralce, saj je revija lepo in smotrno ilustrirana.
Le to se vprašamo: kako da je do
aprila izšla komaj ena številka?
»Obzornik«, ki ima sedaj podnaslov »Mesečna ljudska revija« in ga še vnaprej izdaja Prešernova družba, se je korenito izpremenil. In treba je priznati, da ne v svojo škodo, temveč v korist. In to tako po obliki, kakor tudi po vsebini.
Uredništvo je najprej izbralo zelo primerno in prikupno zunanjo obliko: žepni format. Resda spominja nekoliko na številne magazine, ki jih drugod tako radi berejo na
vlakih, v avtobusih, kjerkoli pač, kjer si mora človek nekako pregnati dolgčas. Toda kaj za to, če to tudi nam ugaja. In mnenja sem, da ugaja.
Vsebinsko ta novi slovenski »magazin« nikakor ni magazinski. To je koristno branje in zajema menda skoraj vsa področja človeškega udejstvovanja, vsaj tista, ki so za bralca zanimiva, tako najdemo v reviji novelo, pesem, anekdoto, satiro in humoresko, zgodovinske slike, krajepisne in narodopisne značilnosti z vsega sveta, zabavno čtivo, pa še koristne napotke iz hranoslovja, ki bodo gospodinjam najbolj všeč. Poleg vsega tega je revija lepo, skoraj bogato ilustrirana, ne manjkajo umetniške reprodukcije, ki so tudi barvane, ne manjka skic, risb in karikatur.
Z razliko od »Sodobne poti« ta mesečna ljudska revija redno izhaja, saj je pred nami že njena četrta številka.	F. Š.
Kmal' bo pomlad prišla, rož´ce bo priklicala — in veselje.
Želja starih in mladih se že izpolnjuje.
Kar poglejte jih, dve sestrici, kako sta pod toplim -pomladanskim soncem razigrani na svojem konjičku.
(Foto Kološa)
Ljutomerski čebelarji   :       Ne bo medu brez ajde in akacije!
Ko so ljutomerski čebelarji na svojem letnem občnem zboru kritično ocenili svoje lansko delovanje, so med drugim ugotovili, da so lani precej storili za svoje strokovno izobraževanje. Tako so imeli dvoje predavanj (prof. Raič o čebelah in opraševanju rastlin, tov. Rojc o jesenskem delu pri čebelah), v svojih vrstah pa imajo 94 rednih naročnikov Slovenskega čebelarja. S pomočjo svojega društva so si oskrbeli precej potrebščin za napredno čebelarjenje, redno so vnovčevali svoj pridelek, kupili večjo tehtnico in dve Vovkovi matici za društvena trotarja itd. Od 653 čebel, ki so jih poslali na pregled Veterinarskemu zavodu, jih je bilo 169 okuženih po nosemi, zato so razdelili med člane in nečlane nekaj čez 900 tablet Nosemaka.
Lani so imele čebele zelo slabo pašo, saj je razen akacije vse odpovedalo. Ajda sploh ni dala nobenega pridelka, zato se v okviru društva odločno zavzemajo za to, da bi semenska služba uvozila seme kakovostne ajde iz Kaykaza ali Japonske, kajti v tem vidijo edini izhod iz zagate. Med člane in druge kmetovalce pa so razdelili okrog 14.000 akacijevih sadik, kar je prav gotovo hvalevredna poteza društva.
Poseben odbor za gojitev medonosnih rastlin, pregledi čebeljih družin zaradi okužbe, izobraževalno-strokovno delo, tečaji za izvedence čebeljih bolezni in sodelovanje pri urejanju in delitvi pasišč v Pomurju — to so glavne naloge, ki so jih ljutomerski čebelarji zapisali v svoj letošnji delovni program, treba pa je tudi omeniti, da bodo ljudem na vsakem mestu tolmačili vlogo čebel pri opraševanju rastlin.
Na zboru so izročili diplomo zaslužnemu čebelarju M. Kukolu s Cvena. ki je že čez 50 let voditelj društva in dober svetovalec mlajšim čebelarjem.	J. B.
Nekaj o črenšovski mladini
Na pobudo občinskega komiteja mladine v Beltincih so januarja tudi v Črenšovcih ustanovili mladinski aktiv. Izvolili so dober odbor, ki je že pokazal, da je sposoben voditi in usmerjati delo mladine. Sestanki so redno vsakih 14 dni. Na sestankih obravnavajo mladinci politične in gospodarske dogodke doma in po svetu. Ustanovili so dramatsko skupino, ki je že začela delati. Pripravljajo igro »Divji lovec«, s katero se bodo kmalu pokazali na odru. Nekateri mladinci tudi pridno šahirajo.
Pred kratkim so pripravili mladincem-rekrutom poslovilni večer s čajanko. Zbralo se je okrog 60 mladincev. Predsednik mladinskega aktiva Jože Kovač se je v imenu aktiva poslovil od rekrutov in jim želel, da bi častno zastopali črenšovsko mladino v JLA.
Nekateri ljudje v Črenšovcih pa še kljub temu mislijo, da mladinski sestanki mladino samo pohujšujejo. Tovarišica Ira Franc ovira delo mladinske organizacije v vasi, pri starših mladincev in mladink vzdihuje, češ, kakšna je mladina!
Črenšovska mladina vabi Iro Franc, kakor tudi druge, da se vsaj enkrat udeleže mladinskega sestanka, pa bo početje črenšovske mladine drugače sodila.
POMURSKI VESTNIK, 5. apila 1956
3
MED REVIJAMI
TELOVADBA
ŠPORT
ŠAH
Uspela akademija Partizana v Križevcih pri Ljutomeru
Člani Partizana v Križevcih pri Ljutomeru so priredili prejšnjo nedeljo telovadno akademijo, ki je pokazala živahno delo v tem društvu. V 16 točkah sporeda je nastopilo preko 130 telovadcev. Gledalci so bili zelo zadovoljni. Vse priznanje ob uspehu zaslužijo mladi vodniki in vodnice.
Občinstvu so najbolj ugajale vaje najmlajših pripadnikov Partizana, ki so se odrezali z vsemi svojimi točkami. Na splošno se je pokazalo, da dajejo v društvu velik poudarek na preskokih čez razna orodja in v talni telovadbi. Pri izvajanju pa bi morali biti vsi bolj dosledni in živahni. Tu so vsekakor prednjačile pionirke, ki so vnesle v vaje nekaj vrhunskih prvin, kar
daje upanje za dober razvoj društva. Z jami na orodju so se tokrat domače vrste prvič predstavile. Tovrstna telovadna panoga zahteva daljše priprave, zato je tu posebno potrebno pohvaliti članice, ki so nastopale na bradlji. Od teh sta bili najboljši Markovičeva in Korenova.
Uspeh akademije je zasluga vseh članov križevskega Partizana, ki se še vedno bori z materialnimi težavami. V načrtu imajo gradnjo telovadnice, na katero čaka okrog 500 šolskih otrok in prav toliko pošolske mladine. Križevska mladina je svojo zahtevo po telovadnici že večkrat upravičila, dodatek k temu pa je uspela akademija Partizana.
Varaždinci so morali prepustiti eno točko
Soboti
V	nedeljo je bila v Varaždinu prva spomladanska tekma za prvenstvo med tukajšnjo »Slobodo« in »Soboto«,. Znano je, da so Varaždinci po jesenskem tekmovanju na 3. mestu ihed tekmovalci varaždinsko-mariborske lige. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:2), kar je vsekakor pomemben uspeh za soboške igralce.
V	soboškem moštvu so nastopili: Oček, Merica, Kodila, Norčič, Babič, Drvarič, Vrtarič, Matjašec, Sirovina, Maučec in Zelko.
Domačini so začeli takoj napadati in so že v drugi minuti dosegli gol po desnem krilu. Potem so začeli napadati gostje. Sirovina in Maučec sta večkrat nevarno ogrožala nasprotnikovo svetišče. V 51. minuti je Maučec prodrl pred vrata, kjer sta ga zrušila nasprotna branilca. Sodnik je zažvižgal in pokazal na belo točko. Enajstmetrovka! Zelko jo je z lepim strelom uresničil 1:1. V 35. minuti je sodnik zaradi prekrška dosodil proti Sobočanom prosti strel z 20 metrov. Leva zveza nasprotnika je dala gol, ki pa je bil nepotreben v toliko, ker bi ga bilo z »zidom« mogoče preprečiti. Do konca polčasal smo bili priče enakopravni igri obeh moštev.
Tako je bilo tudi do polovice drugega polčasa, ko je Matjašec lepo podal žogo Maučecu, slednji pa je spretno preigral nasprotnega branilca in s približno sedmih metrov potresel nasprotnikovo mrežo: 2:2!
V 30. minuti drugega polčasa je sodnik dosodil enajstmetrovko proti Sobočanom. Oček pa je bil na mestu. Potem je Zelko okrepil obrambo. S to taktično potezo se je gostom posrečilo obdržati neodločen rezultat do konca tekme. Kljub temu pa je imel Sirovina po nenadnem prodoru pred nasprotnikova vrata idealno priložnost za gol. Imel pa je smolo in je z žogo pogodil nogo nasprotnikovega vratarja.
Igra je bila živa in borbena in igrali so požrtvovalno prav vsi, najbolj pa še Matjašec. V napadu sta se odlikovala Sirovina in Maučec. Krilska vrsta z Babičem na čelu je dobro opravila svoj posel, posebno še v drugem polčasu, ko ji je prišel na pomoč tudi Zelko. Zadovoljni smo lahko tudi z igro ožje obrambe.
Sodnik Jenko iz Maribora ni imel težav in je svojo nalogo dobro opravil.
N. K.
Visok poraz Nafte v Čakovcu
JEDINSTVO-NAFTA 4:0 (3:0)
Lendavski nogometaši so v prvem srečanju spomladanskega prvenstva na vročih tleh v Čakovcu pretrpeli visok poraz, za kar nosi krivdo ožja obramba, ki je v prvem polčasu igralu dokaj nepovezano in nekoristno. Ko je sodnik Rukavina iz Varaždina dal žvig za pričetek tekme, se je žoga znašla pred vrati Nafte. Spretni napadalci Jedinstva so zrelo priložnost v 2. minuti izkoristili, ko je Šarič streljal neubranljivo v desni zgornji kot. Po začetni nervozi, ki je trajala prvih deset minut, kar še posebno velja za igralce Nafte, je igra postala enakovredna. Nafta je v sredini prvega polčasa imela celo dve idealni priložnosti za dosego gola. Precizna strela Töröka pa je ubranil dober vratar domačinov. Po nesporazumu ožje obrambe so domači v 32. minuti po Kovačeviču drugič splavili usnje v mrežo. Z efektnim strelom v 43. minuti je strelec prvega gola povišal rezultat na 3:0.
Drugi polčas se je začel z napadi Nafte, ki je sedaj igrala v nekoliko spremenjeni postavi. Čakovčani so sicer napadali, ven-
dar je krilska vrsta Nafte v tem delu igre zaigrala mnogo boljše. Napadalci so dobivali lepe žoge, vendar noben izmed strelov ni našel poti v mrežo. Ko je okrog 800 gledalcev že zapuščalo igrišče, so domači iz prostega strela dosegli končni rezultat. Zmaga Jedinstva je zaslužena, vendar je rezultat po prikazani igri previsoko izražen.
Kako so igrali? Domači so se na letošnji del prvenstva dobro pripravili. Boljši del moštva imajo v napadu, imajo pa tudi dobro kondicijo. Pri Nafti so zadovoljili le vratar Budja, srednji krilec Varga I. in Noršič. Sodnik Rukavina je sodil dobro in avtoritativno.	-jo
KRAJŠE ŠPORTNE VESTI
NK »ZAGORAC« (Krapina) — NK »SOBOTA«. — Tekma za prvenstvo bo v M. Soboti v nedeljo, 8. aprila s pričetkom ob 16. uri. Predtekma se bo pričela ob 12,50.
»BRANIK« (Maribor) — NK »SOBOTA«. — Prijateljska nogometna tekma bo v M. Soboti v sredo, 11. aprila. V predtekmi se bodo pomerili mladinci obeh klubov. Pri-
četek glavne tekme ob 16.30, predtekme pa ob 15. uri.
PORAZ SOBOTE V MARIBORU. Soboško nogometno moštvo je v Mariboru odigralo 29. marca prijateljsko tekmo s tamkajšnjim »Branikom« in moralo poraženo zapustiti igrišče 5:1 (3:1).
POLFINALNO MOŠTVENO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
V	nedeljo so bile odigrane igre I. kola. Igrali so po Bergerjevem sistemu, vsako moštvo je štelo osem članov. Rezultati so bili naslednji:
V	Puconcih: Ljutomer — Puconci -5:3
Pri Gradu: Petrovci — Grad 5:3
V	M. Soboti: M. Sobota — Lendava
6 ½: ½
V	M. Soboti se ni končala partija med Šinkom in Ivaničem. Partijo so poslali v Maribor, kjer jo bodo ocenili; verjetno bo remi, kljub temu, da ima Šinko boljšo pozicijo.
V	soboto in nedeljo bodo v M. Soboti odigrane igre ostalih kol. V soboto: II. kolo: Lendava — Ljutomer; Petrovci — Puconci: Sobota — Grad. III. kolo: Grad — Lendava; Puconci — Sobota; Lendava — Petrovci. V nedeljo: IV. kolo: Petrovci — Lendava; Sobota — Petrovci; Grad — Puconci. V. kolo: Puconci — Lendava; Ljutomer — Grad; Petrovci — Sobota.
Srečanja bodo v Domu armade, v soboto se pričnejo ob 3. uri popoldne, v nedeljo pa trajajo ves dan.
Zmagovalec bo finalist, drugo plasirano moštvo pa bo moralo igrati v Studencih pri Mariboru. Zmagovalec tega srečanja bo finalist.
Po prvem kolu vodi ŠD Sobota s 6 ½ točke, Ljutomer in Petrovci s po 5 točkami itd.	D. B.
SOBOŠKA KRONIKA
Poročila sta se: Mitar Talič, podporočnik JLA in Majda Ferjan, uslužbenka, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Anica Kiselak iz Zenkovec, deklico; Ana Gumilar iz Rakičana, dečka; Marija Rous iz Ivanec, dečka; Cilka Špiclin iz Rakičana, deklico; Marija Celec iz M. Sobote, dečka; Ida Jeneše iz Krplivnika, dečka; Antonija Vinkovič iz Lipovec, deklico; Terezija Budin iz Doline, dečka; Elizabeta Soke iz Kapce, deklico; Irma Kovač iz Vaneče, deklico; Helena Kofjač iz M. Sobote, deklico; Jožefa Obal iz M. Sobote, dečka; Irena Malačič iz Kančevec, dečka; Marija Grabar iz Sela, dečka; Ivanka Ajlec iz Murščaka, dečka; Helena Horvat iz Bodonec, deklico; Vse navedene so rodile v soboški porodnišnici.
Doma so rodile: Milena Šarkezi iz Pušče, deklico; Katarina Rajnar iz Bakovec, deklico. Jolanka Srež iz Bakovec, dečka; Terezija Lepoša iz M. Sobote, deklico.
Umrli so: Benedik Kristina iz M. Sobote, stara 24 let; Ana Gjerek, stara 76 let, iz M. Sobote; Anton Horvat, star 50 let, iz Gomilic; Marija Seršen, 70 let, iz M. Sobote; Janez Kapun, star 78 let, iz Bodonec.
NESREČE IN NEZGODE
Vendel Biro, star 54 let iz Radmožanec, je pri žaganju gradbenega lesa padel ter z lahtjo tako močno udaril na zemljo, da si je zlomil levo roko v komolcu.
Janez Horvat, star 28 let, klepar v Panoniji, doma iz Rakičana, si je pri nogometnem treningu hudo poškodoval levo koleno.
Še enkrat:
KMALU BI JO BIL lZKUPIL
V Pomurskem vestniku 22. III. 1956. je bil objavljen pod gornjim naslovom moj kratek članek, v katerem pa so bile nekatere trditve objavljene po nepreverjenih podatkih.
Naknadno se je izkazalo, da vsa zadeva ni bila tako huda, kakor je bila v članku prikazana; pisec tega članka pa tudi ni imel namena kogarkoli žaliti, temveč je po poročilih, ki so se izkazala kot netočna, hotel samo grajati nagnjenost nekaterih ljudi k prekomernemu uživanju alkoholnih pijač.	F. O.
K »Pismu iz Markovec«
Pod tem naslovom je bil objavljen članek v 8. št. Pomurskega vestnika, v katerem pisec kritizira KZ Čepinci, da ne skrbi dovolj za plemenske bike.
Upoštevajmo še drugo plat zvona!
Naša zadruga obsega Čepince, Budince in Markovce. V njenem okolišu je 624 krav in 6 plemenskih bikov, kar je vsekakor dovolj. Res pa je, da imajo v Markovcih samo enega plemenjaka, predvsem zaradi tega, ker vaščani še niso našli v svojih vrstah kmetovalca,  ki bi bil pripravljen vzeti bika v rejo.
Pisec tudi omenja, da imajo v Markovcih 270 krav, toda dosedaj so na občini poravnali skočnino samo za 194 krav. Druge krave so nemara zatajili pri popisu, da ne bi bilo treba plačati tega prispevka. Skočnino pobira ObLO, zbrana denarna sredstva pa se stekajo v sklad za nabavo plemenskih bikov. Tako dosedaj — morda bo v bodoče drugače?
Pripomnim naj, da je naša zadruga, kakor menda vse ostale, oškodovana pri vzdrževanju bikov najmanj za 40 tisoč din po glavi, kljub podpori OLO, kolikor namreč znaša razlika v cenah za klavno in plemensko živino.
Glede škropljenja sadnega drevja pa tole: naša zadruga je vse storila (škropivo, škropilne skupine, obleke za škropilce, popravila in nabava škropilnic) za pravočasno škropljenje sadnega drevja. Kljub lepemu jesenskemu vremenu in stalnem opozarjanju pa mnogi kmetovalci niso izpolnili svojih dolžnosti.
Samo toliko, da bo zadoščeno resnici.
K. Korpič
GRANIT — 5 m, primeren za temelje prodam — Frančiška Filipič, Krištanci p. Križevci pri Ljutomeru.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, hčerke, sestre
Kristine Benedik, roj. Bencak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na zadnji poti in obsuli njeno zadnje bivališče z venci in cvetjem.
Posebna zahvala sindikalni podružnici »Panonije«, Komunalne banke in Občinskega ljudskega odbora kakor tudi družini Kouter.
Žalujoči: mož Jože, družini Benedik in Bencak ter ostali sorodniki
Huda nesreča elektromonterja
V	nedeljo 25. marca so električarji imeli opravka v transformacijskem razdelilniku v Murski Soboti. Izmenjavali so olje. V kratkem odmoru, ko so zavžili malico, je zapustil tovariše in odšel nazaj na hodnik, kjer so poprej delali, 24-letni elektromonter Teodor Obal iz Nemčavec, sicer vedno marljiv delavec. Tako je tudi ob tej priliki hotel z delom pohiteti.
Čeprav je vedel, v kateri celici je tok izklopljen in kje, je po nerazumljivem naključju stopil v celico, kjer je še bila struja vključena. Verjetno je nameraval odviti vijak, da bi izteklo olje, ki bi ga nadomestili z novim. Ko je z obema rokama prijel za vijak, ga je udarila električna struja z napetostjo 35.000 voltov in ga vrgla navzven ter mu silno ožgala obe roki in nogi. Sicer pa je le naključje, da je sploh ostal še pri življenju. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, naslednji dan pa v Maribor, kjer mu s specialnimi instrumenti skušajo rešiti eno nogo in eno roko, ki sta izredno hudo ožgani, medtem ko sta druga roka in noga že izven nevarnosti.
Šo enkrat:
‚Trije vozli‘v Beltincih
V	Pomurskem vestniku (št. 12 z dne 22. marca t. 1.) sem objavil članek pod gornjim naslovom. Po objavi pa me je prizadeti Š. Forjan povabil k sebi in pred menoj podal nekaj svojih pripomb k tistemu delu članka, ki se nanaša na njega in soboško Mlinsko podjetje. Naj navedem samo bistvene pripombe!
Kot prizadeti se ne more povsem strinjati z mojimi navedbami v članku zategadelj, ker se sploh ni dogovarjal s predstavniki Občinskega mlina v Beltincih zastran izdelovanja prosene kaše — po njegovi izjavi. Od dveh zasebnikov v Beltincih v glavnem odkupuje podjetje že izgotovljeno kašo, v kolikor pa predelujeta proso za njegovo podjetje, znaša izplen kaše največkrat 65% od pridelka (to je razvidno tudi iz računov, ki mi jih je pokazal). Po njegovem mnenju ni vmes podpiranje privatnega sektorja, marveč gre predvsem za to, da daje podjetje proso v predelavo pač tistemu, ki ponudi največji izplen kaše Zasebnikom pa tudi ne more drugače plačevati uslug in izdelkov kot z gotovino na roko, zato tudi ta očitek ni bil na mestu.
V	prepričanju, da bodo bralci lista sami
napravili ustrezen zaključek, ko bodo primerjali gornje vrstice z matičnim člankom pod gornjim naslovom, objavljam tudi ta neobvezen popravek.	S. K.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 15. aprila V drugi polovici tega tedna izboljšanje vremena in topleje. Od konca tega tedna do srede prihodnjega tedna nestalno s pogostimi padavinami in močna ohladitev, sneg do nižin; ponoči ob razjasnitvah slana. V drugi polovici prihodnjega tedna 2 do 5 dni jasno in čez dan toplo. Ob koncu tedna poslabšanje s kratkotrajnimi plohami, oziroma nevihtami.
ČESTITKA
Ob rojstvu sina čestitamo učiteljici too. Valeriji Radošič. — Stanovski kolegi in kolegice.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
Priznanje podčastniških činov: UO OGZ je na svoji seji, 14. marca t. l. priznal čin gasilskega podčastnika tovarišem, ki izpolnjujejo pogoje in so opravili podčastniški izpit v gasilski šoli: Marič Kristini, Jerič Ani, Kovač Rozini, Lukač Marti, Gaber Hildi, Horvat Ernestu, Riluper Ludviku, Perša Jožefu, Horvat Ignacu, Banko Vladimiru, Obal Evgenu, Sebjanič Kolomanu, Segeri Alojzu, Mekiš Viljemu, Štiblar Francu, Maučec Avgustu, Jug Francu, Rituper Francu, Luteršmit Josipu, Karas Viktorju, Cigit Gustavu, Kranjec Janezu, Lah Francu, Sever Beli, Marič Jožefu, Peterka Gezi, Kuhar Jožefu, Fartelj Gezi, Pondelek Zoltanu, Smodiš Štefanu, Gorčan Ludviku, Flisar Štefanu, Ifko Štefanu, Peček Ivanu, Kisilak Francu, Beznec Štefanu, Žižek Ivanu, Balažič Alojzu, Obal Teodorju, Zagorc Jožefu, Čerpnjak Karlu, Mencinger Lovrencu, Gomboši Gustavu, Gabor Janezu, Benko Francu, Semenič Jožefu, Berden Štefanu, Filipič Milanu, Grabar Jožefu, Pondelek Janezu, Gergek Jožefu, Šinko Antonu, Marič Francu, Vogrinčič Janezu, Horvat Otu in Talaber. Janezu.
Imenovanim bo OGZ izročila odločbe o priznanju čina.
Zamenjava spojk in popravila orodja: Ponovno vabimo PGD, da nemudoma prijavijo svojim občinskim gas. zvezam, koliko parov Metzovih in Knaustovih spojk imajo za zamenjavo. Prav tako je nemudoma prijaviti vsa potrebna popravila gasilskega orodja.	Iz pisarne OGZ
RAZPIS
Komisija za razpis službenih mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Lendava
razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih LO in 35. člena Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih službeno mesto
POSLOVODJE za gostišče »Prekmurec« v Lendavi
Pravilno kolkovane ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovni izobrazbi je poslati do 10. aprila 1956. Komisiji za razpis službenih prest Ob LO Lendava.
JAVNA DRAŽBA
Drugo nedeljo, 15. aprila 1956, ob 1. uri popoldne bomo na javni licitaciji prodali izruvač za krompir, žetveni stroj, dvovprežno kočijo, drugo orodje in stroje. Kupci si lahko stroje ogledajo vsak dan v Turnišču.
    Kmetijska zadruga Turnišče
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ v dobrem stanju prodam. — Štefan Vitez, M. Sobota. Čopova 24.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno otrok, sprejmem v službo. — Vprašati: M. Sobota, Stara ul. 5.
POSESTVO, 3 ha zemlje, vse kulture, prodam takoj v Mariboru. Kupec se lahko takoj vseli v hišo ali po dogovoru. Razen posestva prodam tudi živino in nekaj inventarja, vinsko posodo. Kupec se lahko oglasi pismeno ali pa tudi ustmeno pri Franju Holcu, Maribor, Heroja Bračiča 6/II.
NOVI VOZ z vso opremo, na leseno os, za takojšnjo uporabo, nosilnost 1.000 kg, prodam. — Anton Holc, Kuršinci 4, p. Bučkovci.
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom kupim. Plačam takoj!. — Stevo Šarac, Gederovci 32, p. Tišina.
POSESTVO (6 ha) oddaljeno od postaje Žerovinci 10 minut, z dobro urejenim gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, z živim in mrtvim inventarjem, prodam po ugodni ceni. — Interesenti naj se oglasijo v Radomerščaku št. 8.
ZIDANO HIŠO z gospodarskim poslopjem, prešo in posestvom v izmeri 2,29 ha prodam. — Godemarci št. 14.
JAVNA DRAŽBA. Interesente obveščamo, da bo v nedeljo, 8. aprila ob 10. uri dopoldne na dvorišču zadružne zgradbe v Lendavi, Partizanska 114 javna dražba. Prodajali bomo najboljšim ponudnikom kmetijske stroje in orodje (konjske vozove, samovezalnike, izruvače za krompir, pluge, okopalnike in drugo). Predmete si bo mogoče takoj ogledati na mestu, kjer jih bomo prodajali. Kupljene predmete je potrebno plačati takoj v gotovini, podjetja pa z virmanom. — Kmetijska zadruga z. o. j. Lendava.
Tedenski koledar
Nedelja, 8. aprila — Albert Ponedeljek, 9. aprila — Tomaž Torek, 10. aprila — Irena Sreda, l1. aprila — Filip Četrtek, 12. aprila — Lazar Petek, 13. aprila — Ida Sobota, 14. aprila — Valerija
Gibanje sonca: 11. aprila vzide ob 5,23
uri in zaide ob 18. 44 uri. Dolžina dneva:
13 ur in 21 minut.
Lunine spremembe: 11. aprila ob 3. uri
in 39. minut mlaj.
KINO
BELTINCI — 7. in 8. aprila francoski film »Varujte.se plavolask«.
LENDAVA — od 6. do 8. aprila danski film »Še ni prepozno« — 10. in 11. aprila ameriški film »Dumbo«.
M. SOBOTA — od 6. do 8. aprila francoski barvni film »Imel sem sedem hčera« — od 10. do 12. aprila francoski film »Štirje brez postelje«.
ČEPINCI — 8. aprila mehiški film »En dan. življenja«.
RADGONA — 7. in 8. aprila ameriški film »Gola Ostroga« — 11. in 12. aprila ameriški film »Ni malih grehov«.
RADENCI — 7. in 8. aprila ameriški film »Beneški lopov« —	12. aprila finski
film »Bela košuta«.
VELIKA POLANA — 8. aprila ameriški film »Aretacija«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 7. in 8 aprila italijanski film »Policija in lopovi« — 11. aprila ameriški film »Hariet Craig«.
MALI OGLASI
DOBRO OBDELAN VINOGRAD S HIŠO, 15 arov, blizu ceste in vode — prodam v Lendavskih goricah (Ujtomaš). — Poizvedbe v upravi lista.
TRAVNIK, 56 arov, prodam pri M. Soboti.
—	Naslov v upravi lista.
HIŠO, z opeko krito, vinograd, 42 arov, sadovnjak, 23 arov prodam na Murščaku
—	Poizvedbe: Martin Horvat, Bučečovci št. 56.
POSESTVO — hišo, gospodarsko poslopje, 2,10 ha orne zemlje, 0,34 ha sadovnjaka, 0,25 ha travnika, 0,11 ha vinograda in
0.25 ha gozda — prodam. — Informacije v Vadarcih št. 10.
MLATILNICO v dobrem stanju prodam. — Natančnejše informacije dobite pri Jožefu Frasu, Lešane št. 24. pri Apačah.
LEPO POSESTVO v okolici Maribora prodam. — Šepec, Maribor, Grajski trg 2.
POLOVICO HIŠE (2 sobi, kuhinja, shramba, klet, vrt, šuplja in zgradba na dvorišču)
—	prodam. — Pogledati: M. Sobota, Mladinska 4. — Informacije: Josip Majer, Zagreb, Gunduličeva 60.
POSESTVO s 4 sobami in 2 kuhinjama tik ob veliki cesti, vse novo, električna razsvetljava, 7—8 ha zemlje, 1 ha sadovnjaka, 2 ha travnika, 3,5 ha njiv, 1,5 ha gozda in 20 arov vinograda, vse arondirano, prodam. Kupita lahko tudi dva posestnika. — Ivan Horvat, Moravci pri Mali Nedelji.
STANOVANJSKO HIŠO, leseno, skoraj novo prodam. — Zoltan Balaic, čikečka vas 4.
KOLJE ZA GORICE prodam. — Janez Legen, Rakičan 51.
POSESTVO dam v najem zaradi smrti — 3,50 ha zemlje, gospodarsko poslopje, živina in ostali inventar. Posestvo je ob cesti v Očeslavcih, p. Ivanjci. — Poizvedbe: Otilija Misija, prej Lukovnjak, Očeslavci.
PREKLIC. — Preklicujem neresnične govorice, ki sem jih širila proti zasebnim tožilcem Vladimirju Birsi, Milanu Frančiškinu in Ljubi Šipu. — Jolanka Krivišek, Naselje Nafte, Lendava.
OVCE IN JAGNJETA prodam. — Anton Štuhec, Logarovci.
OSTREŠJE (rušt) novo, 16 m krat 6 m prodam. — Lončarovci št. 44.
VOZ za konjsko vprego in slamo prodam ali zamenjam za gradbeni les. — Poizvedbe: M. Sobota, Partizanska št. 3, Pauko.
DOBRO OHRANJENA OKNA, 9 komadov, brez križev, za stavbo in masivna hrastova vrata za garažo ali gasilski dom. prodam — Gor. Radgona, Partizanska 45.
VINOGRAD v izmeri 57 arov prodam v k. o. Globoka. — Matija Pučko, Globoka
1,	p. Ljutomer.
VEČJE ŠTEVILO ZGRADB z enim, dvema ali tudi tremi stanovanji, z gospodarskimi poslopji in brez, z vrtovi in nekaj zemlje na prodaj v Ptuju in v okolici. Zgradbe so zasebna lastnina, primerne cene za kupce. — Informacije dobite: Franc Fridauer, Ptuj, Zagrebška 18. Za pismeni odgovor je priložiti znamko za 15 din.
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. — Franc Flisar, mizar, M. Sobota, Lendavska 32.
Pomurski vestnik — Izdaja
Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti -Direktor in odgovorni arednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II.  — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 210, celoletna 480 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 441-T-M8 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK, 5. aprila 1956
4