Naročnina
V nevn a Izdajo
za državo SHS
mfisetno 20 Din poMcIno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
me e^no 35 Din n ;<le )ska izdala c.^ole no vJugo-slavltl SO Din, za Inozemstvo 100 D
T " ■ ^ 7i7i~7g
lircdnl&tvo le v Kopitarjevi ulici SI. 6 III C»'[05isl se ne vračajo, nefranklrana ol«nn se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 32»
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. pelll-vrsia mali oglasi po t 50 In 2 D, veCIl oglasi nad 45 mm viilne po Din 2-50, velllU po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din D Pri večjem o naročilu copusf
Tzlde ob 4 zlult aj
rožen pondeliKO in dneva po prcznlku
| Političen list sa slovenski narodi
Uprava /e v Kopitarjevi ul.SI.G ^ CeUovnl račun: C/uhliana štev. I O.O SO In 10.349 so Inserale, Sara/evošl.7S63, Zatjrr.b St. 39.011. Praga In Uunal št. 24.797
„SeSIačka" vlada in poljedelstvo.
Na današnji seji je prišel v razpravo proračun kmetijskega ministrstva. Najprvo je podal poljedelski minister dr. Vasa Jovanovič ekspoze, ki je bil res odkritosrčen in ni nič olepšaval. Odkrito je priznal, da je proračun za polj. ministrstvo povsem nezadovoljiv. Primerjal ga je s celotnim budžetom in je moral kon-statirati, da se procenluelno zmanjšuje, tako da znaša sedanji budžet samo 1.38 odst. celotnega budžeta. Govoril je dalje o naši poljedelski produkciji in ugotavlja, da je vsled zaostalega nač.na obdelavanja zemlje zelo nepovoljna. če jo primerjamo z drugimi državami, ki so v pretežni meri industrijskega značaja. Dalje navaja statistiko, predvojno in sedanjo, o številu konj, živine, svinj in drobnioe in ugotavlja, da smo se samo glede konjereje povzdignili na staro število, sicer pa smo daleč za predvojno produkcijo. Podčrtava, da je potrebno mnogo več pažnje posvetiti poljedelstvu in tudi proračun ministrstva povečati, če hočemo našo gospodarsko in pa tudi finančno moč okrepiti
V imenu vladne večine je nato poslanec Pucelj predlagal nekatere redukcije kreditov, ki so v sedanjem proračunu določeni, nakar je pričela dbata. Prvi je govoril posl. dr. Šečerov, ki je govoril o agrarni politiki in konstatiral, da s carinsko in železniško tarifo ubijajo pri nas agrarno politiko in prizadevanja poljedelskega ministrstva, četudi bi ministrstvo imelo resno voljo v tem pogledu kaj storiti. Nato je poslanec Vladimir Pušenjak v poldrugournem stvarnem govoru razkril, kako po mačehovsko skrbi RR vlada o kateri je dejal Radič, da veje v njej »kmetski« duh, za poljedelstvo. Glavne misli Pušenjakovega govora so:
GOVOR POSL. VL. PUŠENJAKA.
Budžet kmetijskega ministrstva je finančno ministrstvo zmanjšalo, da znaša ko maj polovico kredita za orožnike in policijo, kateri znaša 478 milijonov Din, da znaša komaj 0.10 vojnega budžeta, dočim je zadnji budžet znašal 0.11 vojnega budžeta. Sam g. minister je priznal, da budžet zaostaja za drugimi budžeti, da se ne povišuje v isti izmeri ko drugi budžeti. Predzadnji proračun kmetijstva je zna šal 2.6 odst. celokupnega budžeta, sedanji pa znaša jedva 1.83 odst. celokupnega budžeta. Kriza, v kateri se nahaja kmetijstvo, nujno zahteva, da se več brige posveti kmetijstvu, za katero se doslej ni dovolj brigala vlada. Povda-riti je treba, da smatramo to ministrstvo kot najvažnejše med vsemi ministrstvi in da je dolžnost ministra, da pridobi temu ministrstvu večji vpliv in ugled.
Dočim so se budžeti drugih ministrstev znatno zvišali, budžet vojni n. pr. za 259 mili jonov Din, za več kot znaša budžet kmetijstva, se je isti zvišal le za 10 milijonov Din in znaša komaj 236 milijonov Din. Pribiti moramo, da se je zvišal kredit za generalno direkcijo vod za 35 milijonov Din, dočim se je budžet za ostale svrhe kmet. ministrstva stvarno znižal /.a 25 milijonov Din.
Med krediti, določenimi za kmetijsko izobrazbo pogrešamo kredite za kmet. nadaljevalne šole, za izobrazbo ljudskošolskih uči teljev, za poučne tečaje in predavanja na deželi, za katere svrhe je določal zadnji proračun 70.000 Din. Kmet. nadaljevalnih šol namen je vzbuj ti v šoli cdrasli mladini zanimanje za na predek v kmetijstvu, na Koroškem obstoji 105 takih šol, na Češkem čez 700. V Sloveniji se je začelo ustanavljati te šole, s črtanjem kredita se nadaljnje delo v tem pravcu otežkoča. Za gospodinjske šele v Sloveniji, ki so se izvrstno obnesle, je bilo do sedaj v proračunu 59.000 dinarjev, v sedanjem proračunu je za celo državo določeno 200.000 Din. Izpustil se je pa kredit za 4 gospodinjske učiteljice. Črtali so se krediti za nagrade za šolske vrtove, vzorna gnojišča, nezadostni krediti za vzorne travnike, hmeljske nasade itd. Najhujši udarec pa je zadan živinoreji s tem, da so se krediti zmanjšali za več ko 3.5 milijona Din.
Kmet. zakonedajstvo se popolnoma zanemarja, dva zakona, katera sta se tekom zadnjih let sprejela, in to zakon o zavarovanju proti toči in zakon o kmečkem kreditu sta brez praktične vrednosti in nista niti stopila v veljavo, zaman čakamo na druge, nujno potrebne zakone, kakor zakon o kmet pouku, o kmečkih zbornicah, zadružni zakon, zakon za zavarovanje živine itd., ako ravno so nekateri načrti že auvno izvršeni. Obljuba, da bo vlada dala za kmet. kredit 100 milj. Din, se ne drži, v budžetu ni nobenega kredita, le za nastavljanje novih uradnikov in za pisarniško st roško je določeno v dvanajstinah in v bud-
Belgrad, 15. januarja 1926. žetu skupno 2 milijona Din. Zdi se, da se bo uresničila n' ša bojazen da se bedo kmet. krediti uporabili le za osebne izdatke, da ne bo imel kmet mnogo haska od njih.
Po ustavi je dolžnost vlade, da podpira naredno zadružništvo, to vrše vse moderne države, a mi vidimo, da se zmanjšujejo krediti za pospešev nje produktivnih zadrug od 1 milijona 300.000 Din na 800.000 Din, podpore za Zadružne zveze od 600.000 Din na 100.000 dinarjev, s čemur je napredek produkt, zadrug onemogočen delovanje zadružnih central otežkočeno. Redna, temeljita revizija zadrug je potrebna, ako hočemo zadružništvo ohraniti zdravo; to revizJjo vrše Zadružne zve~e potom strokovnih uradnikov, zato bi bilo potrebno, da se subvencija v to svrho poveča, a ne zmanjša. Vsled zmanjšanja podpore z.a Zadružne zveze je v nevarnosti obstoj Glavnega Zadružnega Saveza v Belgradu kot vrhovnega organa zadružništva, ki zastopa interese našega zadružništva i napram inozemstvu — kar vrši tak vrhovni organ važne posle za državo, daje vlada v drugih državah večino sredstv '.a vzdrževanje te ustanove, pri nas pa se še obstoječi krediti zmanjšujejo. Tudi kredit /a podporo posojilnicam Raiffeisenovkam, bivšim članicam Verbanda v Gradcu ki so oškodovane vsled konvencije z Avstrijo, je kljub obljube vlade izostal. Nek zadružništvu neDrija zen duh veje iz predloženega budžeta. Karakteristično je, da je ostal neokrnjen kredit /.a Srb. poljuprivr. društvo v Belgradu v zneska 150.000 Din, dočim se je kredit za ostala kmet. društva zmanjšal od 250.000 Din na 100.000 dinarjev. Kakor srbsko poljuprivr. društvo v Belgradu potrebujejo i ostale kmet. družbe sredstva za izdaj nje popularnih spisov, propagando, prirejanje predavanj, tečajev, razstav itd., zato bi se ne smelo zmanjševati že itak pičlih kreditov. Močno okrnjeni so tudi krediti za komisjo za agrarne operacije v Sloveniji. Črtan je prejšnji kredit v znesku 75.000 dinarjev za potne stroške. Zmanjšani so krediti za kemična preskuševališča, kar bo v škodo drž. dohodkom.
Že drugo leto se stavljajo v proračun krediti za mlekarsko in čebelarsko šolo v Sloveniji, a do ustanovitve ne pride, vlada je pozabila na obljubljeno hmeljarsko, ribarsko šolo in šolo za izobrazbo strokovnjakov pri vodnih stavbah, regulacijah itd. Povišanje oskrbnine za učence kmet. šol na 400 Din je za obiskovalce, ki pripadajo kmetskemu stanu, previsoko in bo povzročilo, ako se ne ukine, poslabšanje obiska kmet. šol.
Skrajni čas je, da se uzakoni zakon o organizaciji kmet. službe v oblastih in srez.ih, da se dobi dovoljno število strokovnih referentov na razp lago, ker predlog i udžeia ne vsebuje dovoljno število strokovnjakov. Obžalovati moramo, da se pri sestavi budžeta ni oziralo na potrebe kmetijstva, da se ni upoštevalo predlogov velikih županov in bo vsled tega sistematično delo za napredek kmetijstva zaostalo.
Silno je vlada okrnila hidi kredite -a generalno direkcijo voda, od 313 milijonov oa 219, dasi so melijoracije v tem oziru tako nujno potrebne!
Na popoldanski seji je prvi govoril dem. Agaitonovič, ki je s konkretnimi zgledi pojasnil politiko poljed. ministrstva in drastično pokazal, kako se radikalne vlade niso nič brigale z.a kmeta. Končal je z vzklikom, da je ironija, če se sedanja vlada in sedanje vladne stranke — pa naj bo ena ali druga — hoče, imenovati »seljaeko«, če prihaja s takim proračunom pred fin. odbor.
GOVOR POSL. DR. KUL0VCA.
Za njim je govoril dr. Kulovee, ki je izjavil, da je težko govoriti o predloženem proračunu in ga kritizirati, ko so minister sam in pa tudi zastopniki vladne večine odkrito priznali, da je to nepovoljen, nezadosten in na vseh koncih in krajih pomanjkljiv proračun. S tem je izrečena nad budžetom dovoljna kritika in ker je tudi njegov tovariš Pušenjak načelno kritiziral proračun, se hoče samo z nekaterimi specielnimi stvarmi baviti v kolikor mu dopušča od predsednika dovoljeni čas.
Če jc tudi ta proračun kmetijskega ministrstva nezadostno dotiran, pa bi bil lahko tudi s temi malimi sredstvi tako dotiran, da bi zadosiii tej veliki naiogi, namreč, da podpira vsa stremljenja, ki gredo za naprednejšim kmetijstvom in naprednejšim kmetijskim obratom. Naloga kmet. ministrstva je, da da iniciativo din da pospešuje v vsakem oziru iniciativo.
Zato Li moral tudi proračun tako sestaviti, da bi temu temeljnemu načelu odgovarjal. Če ni imel zadosti sredstev na razpolago, bi moral dodeljena sredstva uporabiti za izpopolnitev in razširjenje kmetijskih šol, da bi povsod omogočil kmetijske tečaje, pospeševal vzgojo mladine v kmetijskem smislu in skrbel za gospodinjsko izobrazbo, če je naše kmetijstvo v nekaterih krajih še v mturalnem stanju gospodarstva, v drugih pa donaša zelo nepovoljne rezultate je vzrok v prvi vrsti v tem, ker ni dovolj strokovne izebra-be in pa. ker kmetski st' n s kreditom ni dovolj podprt. Minister zelo cvptimist;čno ceni če v svojem ekspozeju izjavlja, da na splošnem dobivamo pri nas na ha 10 metr. stotov pšenice. Lahko bi brlo to in še več. če bi se uporabljala vsa moderna tehnična sredstva in če bi bili zadostni krediti na razpolago. Z i strokovni pouk, ki bi vzbudil iniciati vo n ljudstvu konkretno pokaral, kako ie treba delati, pa v budžetu ni poskrbljeno. Imamo malo kmetijskih šol in še te se mornjo boriti z • m terialnimi težkočami, ker niso dovolj doti rane.
Letos tečajev in predavanj skoro ne bo nič. ker tudi nr kreditov. Za umeten gnojila in za poskušanje z njimi ni nič ustavljenega kredita.
Zadružno vprršnnje pa n^enda misli vlada, da ga je rešila z zakonom o poljedelskem kreditu. Govornik se bavi s tem zakonom in pov-darja. da se na račun teh še ne rojenih zadrug dovolili že nad 100 milijonov: dosedai obstoječe zadružništvo pa so prikrajšali in pritisnili k tlom s tem da so zmanjšali in okrnili že itak male dosedanje kredite!
Govornik se bavi nato s produktivnimi zadrugami, ki bi jih morala vlada na vso moč podpirati in protestira, ker ne podpirajo v zadostni meri mlekarske zadruge v Sloveniji.
Belgrad, 16. januarja. (Izv.) Danes je v razpravi proračun min. za pravosodje. Najprej je podal minister kratek ekspoze, v katerem je poudarjal, da se v pravosodnem ministrstvu zelo intenzivno dela na reformi zakonodaje, da dobimo enotno zakonodajo. Naštel je zakonske načrte o sodnikih, o sodiščih, državnih pravdnikih in odvetnikih, ki so že izdelani. Dalje našteva kazenski zakonik, kazensko sodno postopanje, ki so žc dovršeni. Dalje govori o občem državljanskem zakoniku, na katerem delajo par let najboljši strokovnjaki. Vlada bo skušala pospešiti delo, da zakon čimprej dobimo. Govori o trgovskem zakonu in pravi, da se bo obligacijski zakon
v kratkem predložil. Na meničnem in čekovnem zakonu se že dela in bo gotov v dveh mesecih.
Nato je v imenu vladne večine Krsta Miletič predlagal razne rcdukcije, in siecr bi te redukcije znašale skupno 665.420 Din. Skupno je rcduciranih 116 slug, 18 uradnikov in poduradnikov. V Sloveniji ni ničesar redu-ciranega. Ukinjeno je drž. odvetništvo za Ba-nat in 100.000 Din za ureditev predvojnega arhiva in še nekateri materialni izdatki.
Posl. Polič se je dolgo časa zadržal pri zakonih, katere je naštel pravosodni minister. Kritizira zakon o sodnikih in sodiščih. Zavzema se za neodvisnost sodnikov in sodišč in pravi, da z državljanskim zakonikom ni treba preveč hiteti, ker je to najvažnejši zakon.
Za njim je govoril
POSLANEC PUŠENJAK.
Zahteval je, da se čimprej predložijo sodnijski zakoni, katere je v obilnem številu navedel minister in kateri so izdelani, ker se vlada vedno zgovarja, da nima materiala za narodno skupščino. Proračun je za 37 miljonov večji, kar je potrebno, da morejo sodnije funkcionirati v interesu reda, gospodarstva in prebivalstva. Celo v interesu državne blagajne je, da funkcionirajo sodnije, ker prihajajo ogromne vsote neznosnih taks v državno blagajno. Že pri razpravi o novem taksnem zakonu smo opozarjali na previsoke sodnijske takse, ki neprimerno podražujejo sodstvo in siromašnim slojem celo onemogočujejo slobodno pot. Slovenija je v tej obliki dala toliko, če ne več, kolikor znašajo sodni stroški v Sloveniji. Dvomi, če bodo krediti za sodstvo zadostni, ker iz poročil za mesec maj in junij 1925 posnema, da je ministrstvo za pravosodje v mesecu maju 1925 izdalo za 4 milijone 300.000 Din več, kakor jc določeno v proračunu, za junij 1925 8 milj. 200.000 Din več, dočim so izdatki večine ministrstev manjši kot določa proračun. Gotovo so naslednje mesece razmere slične, da ministrstvo nc more izhaiati s oiedložcniijii krediti.
Nato govori o živinoreji, ki je v držaji silovito zanemarjena. Vsled slabih pasem zgubijo kmetski stan milijarde, kar se pozna tudi v državnih blagajnah. Vlada bi morala skrbeti, da se ustanove povsod živinorejske zadruge iu zato preskrbeti potrebne kredite. Naravnost sramota je, če vstavlja ministrstvo v proračun samo niz.ko vsoto 25.000 Din za pomoč enim, ki jim je živ.na vsled kužnih bo lezni poginila.
Dalje govori o statistiki, ki bi bila tako nujno potrebna. Dosedaj nimamo izčrpnega material ', pa tudi. kolikor ga imamo, ni zanesljiv, ker ni dovolji preizkušen po veščakih na mestu samem. To se tudi nadalje ne bo moglo izboljšati, če imamo za celo državo vstavljeno »silno vsoto« 25.000 Din!
Bavi se nadalje z agrarnimi operacijami ;i.n melijoraciiami v Sloveniji, za kar pravzaprav tudi ni nič kreditov.
Preide na poglavje o Direkciji voda in go» vori o regulaciji Save, Drave in Mure in kon-stat ra, da tudi letos vkljub večkratnim obljubam ni vstavljen kredit za regulacijo Save pri Ljubljani, dasi je tukaj regulacija radi ljubi, vodovoda nujno potrebna. Dalje se bavi z regulacijo hudournikov in preskrbo s pitno vodo.
Ker ga predsednik opominja, da mora končati, izjavlja, da po njegovem mišljenju ne bi smel nobeden poljedelski minister, pa naj bo katerikoli stranke, priti pred skupščino s proračunom poljedelskega ministrstva, ki bi bil manjši od 50 milijonov Din.
Pozno zvečer je vladna večina tak proračun v celoti s predloženimi redukcijami sprejela.
• • .
Nobena stvar ni tako drastično poi.-az°la, kako malo je Pašič-Radičeva vlada »seljačka«. kakor ta razprava.
za pravosodje
Med drž svetom in fin. ministrom je na« stal spor v štetju kaderskih let v rok službe. Obljubilo se je, da se ustanovi komisija v pravosodnem ministrstvu, katera naj konCno-veljavno uredi to vprašanje, ali do te komisije ni prišlo. Več tisoč uradnikov težko čaka na rešitev vprašanja, da se jim vštejejo kaderska leta v efektivna službena leta.
Upravno sodišče v Celju se od leta 1921. poteguje za to, da bi se zvišalo število sodnikov pri tem sodišču. V več kakor 4 vlogah je opozarjalo ministra na to, da trije upravni sodniki ne zmorejo obilnega dela, zlasti, ker je en član bolan. Poleg prvotnih sodišč, ki imajo en senat, so se kompetenci le-tega podredile disciplinske zadeve drž. uslužbencev, ki ga znatno obremenjujejo. Upravna sodišča imajo nalogo, da izvedejo oblastne volitve, ki se bodo po izjavi notranjega ministra v kratkem vršile. Radi preobremenjenosti sodnikov izkazuje upravno sodišče koncem leta 1924. 105 zaostalih aktov in 20 spisov, ki so izza dobe pred ustanovitvijo upravnega sodišča in se še dotedaj niso mogli vzeti v pretres. Da se omogoči brezhibno funkcioniranje upravnega sodišča v Celju, je potrebno, da se v proračunu poveča število sodnikov upravneg-sodišča.
Društvo sodnih poduradnikov in slug v Sloveniji je poslalo ministrstvu spomenico, v kateri ugotavlja, da je po zakonih, ki so za Slovenijo veljavni, predpisana za sodne sluge v Sloveniji gotova kvalifikacija, da le-ti ne vrše, kakor drugod, snaženje uradov, prenašanje pošte in drugih manipulativnih poslov, temveč da so pisarniški pomožni organi, vršijo službo sodnih izvršiteljev, so jetniški pazniki, kot taki vodijo evidence. Sodni sluge vršijo podobno službo kot davčni iztirjcvalci m jetniški pazniki, za to jih je treba prevesti v čin pouradnikov, kot davčne iztirjevalce.
Društvo zemljcknjižnili uradnikov v Ljubljani protestira v obširni spomenici proti nepravilni prevedbi in zahteva, da se uvažuje položaj teh uradnikov v smislu še obstoječih zakonov. Posebno opozarjajo na to, da je treba vzeti kot merilo za presojo kvalifikacije pisarniški in zemljcknjižni izpit. Zahteve te vrste uradništva je potreba posebej uvaževati, ker jc natančno vodstvo zemljiških knjig neprecenljive važnosti za javnost, za urejene pravne razmere, za varstvo lastnine, za varstvo upnikov in dolžnikov. Strokovno izvež-banih zcmljeknjižnih uradnikov bomo v velikem številu potrebovali, ako se bo izdela! kataster, kakor se sedaj obljublja, v pokrajinah, kjer ga dosedaj ni bilo. Uvedba katastra zahteva brezpogojno uvedbo zemljiških knjig, katere bodo le tedaj odgovariale. ako se bodo natančno in Drav vodile.
V	proračunu ni nobenih kreditov za zgradbo okrožnega sodišča v Celju, katerega pisarne so raztresene po posebnih hišah, kar .~elo otežkočuje uradovanje. Dolžnost ministrstva je, da se sodišče čimprej zgradi, da ne bo prišle do slučaja, da ne bi sodišče moglo ur.uovati, ker nima uradnih prostorov. V proračunu vidimo, da so šefi vseh oddelkov v ministrstvu načelniki, le šef za Slovenijo ima čin inšpektorja; trdi se, da je to tiskovna pomota, katera se bo popravila. Čudno je, da se je ta tiskovna napaka prigodila baš šefu ra Slovenijo.
V	proračunu pogreša kredite za prisilno delavnico v Ljubljani 200.000 Din, kakor je bilo v prejšnjem proračunu. Krediti za nabavo surovin za mariborsko kaznilnico so znižani do 750.000 Din. Kredit za kanclijski materijal v kurilnicah v Mariboru in Begnjah je sploh izpuščen, krediti za kurjavo pa so znižani.
Umestno in skrajni čas je, da se izdela Železniška knjiga za vso državo, kakor jo imajo druge moderne države, katera bo dala pogled v lastnino in druge pravice železnic.
Minister je obljubil, da se bo izpuščeni »credit za kanclijske stroške kaznilnic v Sloveniji, ki je izostal vsled tiskovne pomote, dostavil, da pa člen 73. novega fin. zakona omogoča porabo dohodkov v nakup sirovin. Nova prisilna delavnica se je ustanovila v Gradiškem, ker je ljubljansko poslopje za prisilno delavnico zasedeno.
Nato je govoril posl. Agatonovič, *a njim pa Moskovljevič. Zlasti sta napadala upravo v Srbiji, ki nosi pečat korupcije in strankarskega nas cp;.nja sodnikov. — Nato je bila seja ob pol 1. zaključena in se je nadaljevala ob treh.
Na popoldanski seji sta govorila D e m e-t r o v i 6 in Zanič, ki sta se medseboj nekaj sprla. Nato je
POSLANEC DR. KULOVEC naglasil, da bi bilo potrebno, da bi minister obenem s proračunom predložil proračun dohodkov, ki jih prinaša državni blagajni sodna uprava. Prepričan je, da so ti dohodki večji, kakor od vseh dragih državnih podjetij. Vsaj ra Slovenjo ima obvestilo, da znašajo dohodki toliko, da se krijejo vsi sodni stroški in ostane ena tretjina za državo. To je znak, kako drago je sodno postopanje pri nas in da je resnično, aa za reveže danes ne more biti oravice. Tak način je nesocialen in krivičen.
Če pa donaša sodna uprava velike do-aodke, potem bi bilo pričakovati, da bo minister zadosti preskrbel za kredite, da se more sodno postopanje v vsem obsegu zadovoljivo vršiti. To se pa ne dogaja. Postavke za ■odni postopek v Sloveniji (pričnine za jetnike. poroto) so tako nizke, da nikakor ne pokrijejo stvarnih potreb, tako da se sodna uprava že leta bori za naknadne kredite. Če ima država pri taksah v Sloveniji v sodnem resoru tako velike dobičke, bi bilo naravno, da skrbi vsaj za najprimitivnejše potrebe. Pri sodiščih je tudi velik zastoj. Tožbe se ne rešujejo, ker ni dovolj sodnikov. Zahteva, da »e v tem oziru napravi red.
Zahteva, da se upostavi kredit za 530 poduradnikov, ki so v svojih službah, krediti so se pa izpustili.
Minister je obljubil, da bo z amandementi popravil to napako.
Poslanec govori o sodiščih in priznava, da v splošnem z malimi izjemami objektivno delujejo. Nastopa pa proti državnemu p r a v d n i k u , ki je dostikrat politično orožje pravosod. ministra. Izjavlja, da bi mogel navesti mnogo slučajev, kje se je to dogodilo. Zahteva objektivnost, da državni pravdnik ne preganja ljudi in ustanov po političnem prepričanju.
Minister je odgovarjal in branil svoje ministrstvo. Zlasti je branil srbijinske sodnike pred napadi opozicionalnih govornikov.
Nato se je vršilo glasovanje. Proračun je bil sprejet z predlaganimi redukcijami s 17
proti 11 glasovom.
* * »
BelgTad, 16. jan. (Izv.) Takoj nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva za agrarno reformo, ki znaša 70 milj. 87.120 Din in je za 29 milj manjši kakor lani.
Min ster Pavle Radič je dal kratek eks-poze in prosil, da se nič ne črta, ker je itak že vse reducinano. — Radičevec Vojkovič je predlagal, da se pri delitvi posojil za agrarne zadruge zmanjša kapital od 16 milj. Din. — zadruge zmanjša kapital od 16 milijonov dinarjev na 15 m lijonov dinarjev. — Poslanec Sečerov je kritiziral proračun. — Po njegovem govoru je bila seja ob 9 zvečer zaključena ;n se je nadaljevala ob 10. Vlada na vsak način poskuša proračun čimpreje spraviti pod streho, vendar pa proračuna kljub vsej naglici ne bo mogla sestaviti. Seja je trajala čez polnoč. Po govorih poslancev se je vršilo glasovanje in proračun je bil z vladnimi glasovi sprejet. Jutri se bo vršila seji, na kateri pride v razpravo proračun zunanjega ministrstva.
Intervencija posl. Pudja in kulovca radi volitev v Delavsko zbornico.
Belgrad, 16. januarja. (Izvirno.) Poslanca Pucelj in dr. Knlovec sta posredovala pri ministra za socialno politiko, da da glavnemu vplivnemu odboru za volitve v Delavsko zbornico nalog, da se vsem volivnim upravičencem dostavijo glasovnice, tudi onim, ki so manj kot 5 km oddaljeni. Minister je obljubil, da bo to takoj izvršil.
Vlada daje Radiču očetovska navodila.
Belgrad, 16. jan. (Izv.) Stjepan Radič je danes odpotoval v Subotico na shod. Ob priliki tega potovanja je vladno > Vreme« priobčilo članek, v katerem daje Radiču dolge nauke, kako se mora obnašati, da se ne sme podajati v kraje, kjer so narodne manjšine, ker se zdi, da hoče vsled izgube pristašev na Hrvatskem pridob ti zase narodne manjšine. Opozarja ga, naj pazi kaj bo govoril. — Sicer pa vlada v Belgradu popolen mir in vse delo je koncentrirano v fin. odboru.
Konferenca male antante 20. februarja na Bledu.
Belgrad, 16. jan. (Izv.) Sestanek male antante je določen za 20. februar in se bo vršil na Bledu. Konferenca bo razpravljala o odno-šajih do Mažarske. In sicer ne samo o pona-rejevalski aferi kot taki, ampak o vseh vprašanjih mažarske zunsnje politike. Druga važna točka razprav prihodnje konference male an-
tante bo vprašanje zbližanja z Unijo sovjetskih republik. S pripravami za to konferenco so v zvezi tudi simpatični glasovi sovjetskega tiska o naši državi.
Nemiri v Romuniji.
Vsled odstavitve prestolonaslednika Karla so nastali v celi Romuniji resni nemiri. Bra-tianova strahovlada se je bližala svojemu koncu. Karel je razumel nejevoljo opozicionalnih strank in bedo dežele in pristal nato, da se vprizori državni udar, ker z zakonitimi rednimi sredstvi ni bilo mogoče rešiti dežele. Z odstranitvijo prestolonaslednika je Bratia-nu upal rešiti sebe in svoje »čaršije«. Dosegel pa je nasprotno. Prestolonaslednikovo ime je postalo popularno in v celi državi je nastala živahna propaganda za in proti Karlu. Večina je s Karlom proti vladi. Propaganda se je vgnezdila tudi v armado in 38 generalov je odpuščenih, ker niso odobravali odpustitve prestolonaslednika. V Rumuniji se prirejajo mnogoštevilne manifestacije za Karla. V mnogih okrajih je razglašeno obsedno stanje.
Mussolini petkratni minister.
Rim, 16. jan. (Izv.) Z dekretom je bil vladni načelnik, finančni minister in minister zunanjih zadev Benito Mussolini imenovan <e za ministra vojske, mornarice in vojaškega zračnega brodovja. Mussolini je ta tri ministrstva že nekaj časa upravljal. Mussolini je mogel prevzeti vsa ta ministrstva na podlagi zakona o vladnem načelniku, ki dovoljuje, da načelnik prevzame lahko vsako ministrstvo in mu morajo vsi ministri biti pokorni.
Da bodete y.ociovo«Jnl z res dobrimi
vrvarskimi Izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
. Adamič
r..'ubrana. Sv. Petra cesta Jt 31
r.ii po<Jrtt?nica v Mariboru, Vctrlnjika 20 tar Kamnik, iutna i
S.
Madjarska afera še ni zaključena.
GENERALNI RAVNATELJ MADJARSKE POŠT. HRANILNICE SUSPENDIRAN. — ŠKOF ZADRAVECZ PONOVNO ZASLIŠAN. — MINISTRSKI PREDSEDNIK GROZI Z RAZPUSTOM ZBORNICE.
Budimpešta. 16. jan. (Izv.) Drž. pravdnik dr. Strache je pozval poštnega generalnega ravnatelja B a r o s a in škofa Z a d r a v e -
c za na sodišče, kjer sta bila zaslišana in kon-frontirana s tajnikom Raba. Zastopnik škofa je izjavil časnikarjem, da sto ce Baros in Zadrpvecz oprala vsakega osumljenja.
Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Poštni ravnatelj Baros je dobil nezaprošen dopust Uloga poštnega ravnatelja v pcnarejevalski aferi je najvažnejša razširitev preiskave. Baros je član desničarskih radikalov kakor Nadossy. Bil je postavljen na to mesto kol političen eksponent svoje stranke istočasno z Nadossyjem..
Bud mpešta, 16. jan. (Izv.) Ker so listi poročali, da je škof 7adravecz zaprisegal posamezne člane ponirejevalske afere na obljubo molčečnosti je škof, izjavil, da je že več-kra* zaprisegel posamezne osebe za patrijo-tične in propagandne akcije, toda v tej zadevi ni nikdar nikogar zaprisegel in da o ponare-jevrini aferi ni bil poučen. Škof Zadravecz je pridržan v hišnem zaporu.
Praga, 16. jan. (Izv.) Falzificiranje češkoslovaških novčanic je v zvezi s političnimi momenti. Komprcmitiranih je nad 10 nemško nacionalnih politikov iz češkoslovaške. Kompromitiran je tudi sedanji avstrijski podkanc-ler dr. \Vaber, ki je bil tedaj, ko se je za ponarejevalce zanimala dunajska policija, minister pravosodja in je v preiskavi osumljence ščitil. Tukajšnji listi pišejo, da se je madjarska vlada trudila, da hitro konča preiskavo da pa ji to ne bo uspelo, ker se je posrečilo francoskim detektivom dobiti v roke nove podatke. Francoski komisar je zahteval v vpogled vse preiskovalne spise, da ugotovi, če so se storili vsi koraki za popoino objasnitev ponarejeval-ske zadeve. Francosk? policija namreč razpolaga s silno ločnimi podatki, ki jih je dal na razpolago nemški časnikar Schultze, ki je pri ponarejevanju sam sodeloval.
Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Ministrski predzednik Bethlen je izjavil, da nikakor ne bo dopustil parlamentarne preiskave fal?;fika-torske afere. Ce bo opozicija prišla s to zahtevo. bo Horthy skupščino razpustil.
Budimpešta 16. jan. (Izv.) Preiskovalni sodnik je danes v zadevi ponarejevanja bankovcev zsališal dve nadaljni osebi, ki pa ni-st v zvezi s takozvanimi nacionalnimi krogi. Zaslišana sta bila privatna bankirja Horvvath in Eliser o zadevi poštnega ravnatelja Ba-resa, kateri je iz denarja poštne hranilnice dal falzifikatorjem na razpolago 330 milijonov kron.
Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Vojni škof Za-drf.vecz je bil danes zopet zaslišan. Njegov pravni zastopnik je dokazoval, da obtoženec ni vedel za namene falzifikatorjev niti da bi smatral to za kako domoljubno akcijo.
Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Levičarska stranka se ja na zborovanju odločila za zelo oster nastop napram predsedniku Bethlenu, ker ni dovolj energično nastopil v preiskavi napram ponarejevalcem.
Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Vesti, katere je prinesel »Pesti Neplo«, da je poslanik v Berlinu Kanya klican v Budimpešto v zadevi ponarejevalske afero, so dementirane kot neresnične.
Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Izpoved Win-dischgratzovega tajnika je zelo obte-žilna za poslanca Gombosa. Na podlagi izpovedi Rabe bi moral biti aretiran,^vendar so težkoče, ker je Gombos kot poslanec imun.
Dunaj, 16. jan. (Izv.) Poslanec socialno-demokratske stranke dr. Eisler je vložil sledečo interpelacijo: »Ogrski ponarejevalci denarja dr. Julius Mezz&ros in dr. Gyorffy so leta 1921. napravili pri Gradcu delavnico za ponarejanje novčanic. Policija je del ponarejevalcev zaprla meseca julija 1921. Ogrska vlada je tedaj baje za ponarejevalce posredovala. Dejstvo je, da je zvezna vlada oziroma zato poklicani njeni člani pri zveznem predsedniku predlagali in tudi dosegli ustavitev postopanja. Ta pomilostitev se je baje izvršila vsled tega, ker ponarejevalci niso imeli koristolovnih namenov, ker je bi'a škoda poravnana in ker so obstojale baje nepremagljive ovire za izvedbo dokaza. Ustavitev postopanja vsled takega zločinca in s tako utemeljitvijo je zelo čudna. Zato stavlja vprašanje: Kdo je pri zvezni vladi oziroma njenih členih posredoval za ustavitev procesa? Zakaj je vlada predlagala ustavitev? Za razpravo o tej interpelaciji vlada veliko zan;manje. Parlamentarni krogi trdijo, da bodo ob tej priliki iznes'i dokaze za zveze med mažarskimi, avstrijskimi in nemškimi monarhisti in fašisti.
Dunaj, 16. jan. (Izv.) Tukajšni listi poudarjajo, da je slovaški poslanec HI Ink a izjavil v češkoslovaškem parlamentu, da njegova stranka ni nikdar imela nobenih zvez s takozvano »Slovaško lrredentistično pisarno«, ki je imela svoj sedež na Dunrju. Posamezni njeni člani so namreč pri preiskavi 1. 1921. govorili, da je bil dobiček ponarejevalskega podvzetja namenjen za Slovaško. Falzifika-torji so vsled navedene njegove izjave proti Iilinki že tedaj dvign li nesramno kampanjo.
Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Windiscbgratz jc pridržan v zaporih. Ni bil prepeljan v bolnico.
Premoženje princa Windischgratza.
»Az Ujsag« poroča o premoženjskih razmerah princa Windischgratza, čigar sliko danes prinašamo. Princ je lastnik posestva Sa-rospatak, ki meri 8200 johov. Od tega odpade 2200 johov na češkoslovaško ozemlje. Princ bo dedič velikih domen rodbine Windis'-h-gratz v Češkoslovaški, kjer je sedanji filld-komisni lastnik 84letni Alfred Windischgratz. Te domene merijo 84.000 johov. Iz teh posestev ima princ 30 miljard rednih letnih dohodkov. Skupni njegovi dolgovi pa znašajo 21 miliard. Govorice, da bi se bil princ iz gmotnih ozirov zatekel k ponarejevanju so torej brez podlage..
NOVI GUVERNER ČEŠKOSLOVAŠKE NARODNE BANKE.
Praga, 16. jan. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da predlaga predsedniku republike imenovanje dr. Viljema Pospišiln zn guvernerja češkoslovaške narodne banke. Dr. Po-spiSil je ravnatelj praške mestne hranilnice. Velia za odličneua finančnika. Je član finanč-
nega odbora Zveze narodov, kjer zelo aktivno deluje.
PRETEP V IT AL. PARLAMENTU.
Rim, 16. jan. (Izv.) Po ?a'ni seji rimskega parlamenta za kraljico-mater je prišlo med poslanci popolari, ki pripadajo aventinski opoziciji In fašisti do velikega prerekanja. Padlo i c v nreoiru tudi nekai klofut.
Tedenski pregled
Spor zaradi Zavoda sv. Jeronima v Rimu, fo je bil nastal med sv. stolico in našo državo vslec neprimernega ravnanja našega poslanika dr. Smod lake, je na potu mirne poravnave. Sporazum se j« dosegel v tem smislu, da se bo Zavod vodil it upravljal kakor doslej na podlagi bule >Slavoruu gentenu, a naši državi je Sv. stolica priznala Čast« predpravice, ki so večje, nego jih je vživala Av. strija. Pogajanja je vodil naš sedanji odpravnil g. Jovanovič. — V finančnem odboru se je v« teden nadaljevala razprava o proračunu. Večina je odobrila proračun ministrstva za narodno zdravja ne da ti bil minister sprejel kak predlog v poprave krivic in pogrešk. Nato je prišel v razpravo pro račun za pošto ia breojav, ki izkazuje 479,875.000 di narjev. Minister dr. Superina, radičevec, se je pri investicijah oziral samo na Srbijo in Hrvatsko, m kateri je določil visoke vsote, Slovenijo je pa popol-noma prezrl. Večina je sprejela načrt neizpre-menjen Istotako neizpremenjen je večina »prejeta proračun notranjega ministrstva, ki znaša okrogle 072 milijonov dinarjev. Zastopnik odsotnega finanč. nega ministra Nikola Uzunovič je podal poročilo t financah. Naglašal je, da je sedanji proračun uravno vešen in da znašajo isdatki 12 milijard in 900 mili jonov in ravno toliko dohodki. Skoraj polovico vsei izdatkov gre za promet, vojsko in finančno mini strstvo; izdatki za vojsko se ne morejo zmanjšati ker moramo imeti dobro opremljeno armado. Te kom podrobne kakor splošne razprave sta člana Ju goslovanskega kluba poslanca dr. Kulovec in Pu šenjak nastopala za razbremenitev Slovenije, rai krivala krivice in nepravilnosti, ki se gode in opo zarjala na naše potrebe in zahteve. Opozarjala sta, da pride po predloženem proračunu v Sloveniji na osebo po 1C5 Din neposrednih davkov, v Srbiji pa snmo 55 Din. Kljub vsem nesmotrenim in krivičnim redukcijam pa sedanji proračun niti nI v resnici uravnovešen, marveč se je to doseglo le na ta način, da se razni izdatki, ki se bodo pa vendar morali izplačati, niso sprejeli v proračun. Za dispo-zicijski fond je določena ogromna vsota 10 milijonov dinarjev. Orožništvo tvori celo armado, pa se peč« več s politiko nego z javno varnostjo. Poslanca sta zahtevala, da se razmere temeljito izpremene. Posamezni ministri so v svojih odgovorih obljubili za bodočnost nekatere izboljšave; tako je poštni minister izjavil, da bodo od poštne hranilnice dobivale kredit tudi druge zadruge. Oba zastopnika Jugoslovanskega kluba sta glasovala proti proračunu; posl. Pucelj je glasoval za vse proračune.
Dne 11. t. m. je imelo v Ljubljani sejo načelstvo SLS; poročala sta načelnik dr. Korošec in posl. V sprejetih sklepih se je načelstvo izreklo za na-daljevanje borbe za neokrnjeno slovensko vseučilišče do končne zmage; protestiralo je proti nameravanemu ukinjenju ministrstva za socialno politiki in proti odpravi velevažnih socialnih ustanov; na čelstvo bo še enkrat opozorilo odgovorne kroge ni obupno gospodarsko stanje v Sloveniji. — Volivni borba za Delavsko zbornico je v polnem teku Nasprotniki - bodisi delodajalci bodisi delavski zaupniki — delajo z nasiljem in sleparijo. Poslanca Kremžar in Smodej sta zaradi tega posredovala pri predsedniku glavnega volivnega odbora dr. Mraku, da zagotovi delavstvu volivno svobodo. — Zveza in-dustrijcev za Slovenijo je sklicala za 15. t. m. izredni občni zbor, na katerem so se obširno pečali s sedanjo drživno gospodarsko politiko, ki odkrito stre-mi za uničenjem slovenske industrije. Sklenil! so izjavo, v kateri zahtevajo izenačenje davčnih bte-men v državi, ureditev Železnikih tarif, zvezo Slovenije z morjem, izplačilo dolžnih vsot za naše,ces(e in zadostne državne prispevke v isti .namen, prednost domačih izdelkov pri državnih naročbah in izprememba carinske politike. — Sveta Vojska je imela minulo nedeljo v Ljubljani svoj občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan; vdeležili so se ga tudi zastopniki javnih oblasti in korporacij. Posebno važna je bila izjava novega prosvetnega načelnika v Sloveniji dr. Lončarja, ki je zagotovil najkrepkejše sodelovanje prosvetne oblasti za treznost. Sv. Vojska bo nadaljevala svoje delo. — Knezoškof dr. Andrej Karlin je storil v Kimu potrebne korake, da se škof A. M. Slomšek proglasi blaženim. To stvar z vnemo podpira belgrajski nuncij Pellegrinelti ter se običajni formalni proces v kratkem začne. — V Žužemberku so se niinolo nede'jo vršile občinske vo litve — že tretjič. SLS je dobila 18 odbornikov, n* sprotniki pa 7. Proti volitvam je pa že vložen re-kurz in se bodo po vsej priliki znova vršile. — V Domžalah je umrl tovarnar Franc Cerar, eden naj-zns'uženejai'1 mož. — Na Hrvatskem ljudstvo tru-moma odpada od Radiča, pravtako v Dalmaciji. Hrvatje spoznavajo, da so se motili; mnogi pristopajo k Pucki stranki, katere program temelji na verskih in narodni') tradicijah hrvatskega naroda, izpopolnjenih z modernimi gospodarsko-socialnimi načeli.
—	Razkolniško gibanje med Hrvati, ki so ga po prevratu razvili nekateri duhovniki z župnikom Stjepanom Zngorcem na čelu in ki se je kasneje zateklo v starokatoliško cerkev (ki životari tod in tam večinoma od ločenih zakoncev, ki so se dali v drugo poročiti), je doživelo te dni popoln moralni polom. V pravdi hrvatskega st-rokatoliškegi iškofat bivšega splitskega kanonika don Marka Kalogjera, ki se je dal še-le lani poročiti, proti uredniku zagrebškega »Fatoličkega lista« msgr. Koreniču zaradi razžaljenja časti — se jc pokazala »olika gniloba v hrvatski starokatoliški cerkvi, da pač nikogar več ne bo vleklo vanjo. Msgr. Korenič je za vse trditve »Kat. listat doprinesel dokaz resnice ter je bil popolnoma oproščen, zasebni tožnik biskup Kalogjera pa olsojen na plačilo stroškov v znesku 4' 00 Din.
—	Poslanci bivše Hrvatske zajednice in poslanci, ki so ob Kadičevi izpreobrnilvi izstopili iz seljačke stranke, so osnovali novo stranko z imenom »Hrvatska federa'islična kmetska stranka«; predsednik je dr. I.orkovič. — Ponarejalnici 10C0 dinarskih bankovcev so odkrili v Duisburgu in v Berlinu. Aretirali so več glavnih krivcev, med temi Petra Javorja iz Like. — Po vsej Evropi zopet vihra z;ma z velikimi snežnimi zimeti. V naši dižavi je zopet na več krajih ustavljen promet in brzojavne in telefonske zveze pretrgane.
INDUSTRIJSKA KRIZA NA ČEŠKEM^
Praga, 16. jan. (Izv.) Železarska industrija v zadnjem času močno nazaduje. Eksport je posebno onemogočen vsled francoske in belgijske konkurence.
SNEŽNI ZAMETI.
London, 16. jan. (hv.) V Angliji je zavladal silen mraz. Vsled snega je železniški promet na mnogih krajih zelo oviran.
Rim, 16. jan. (Izv.) V severni Italiji še sneži. Promet je na nekaterih krajih vsled velike množine snega deloma ustavljen.
MadžarškTškaniJa!
in sploh vsako ponarejanje denarja bi pre nehalo, ako bi se prodajala (jb^čila povsod tako poceni takor pri tvrdki DRAGO SCHWAB - MURI. I AN A
Volitve v Delavsko zbornico.
Do zmase!
V dobi, ko se toliko govori o demokraciji, dviga reakcija glavo povsod. Piše se o svobodi, vlada v resnici nasilje, deklamuje se o napredku, srečujemo pa dan za dnem znake najhujšega nazadnjaštva. Značilno je, da ravno tisti, ki največ rabijo besedo »demokracija«, proti načelu demokratizma najhujše gre-šc. Dve stranki si pri nas nadevata ime, da sta demokratični: samostojni demokratje in socialni demokratje, in ravno ti dve v zadnjih dneh bijeta s svojim postopanjem vsakemu demokratizmu v obraz. Pri volitvah v Delavsko zbornico podajata dan na dan dokaze, kolika sorodnost vlada med tema dvema strankama, kako sta obe edini v tem, da hočeta s strahovanjem, s sleparijami in z zvijačami potvoriti ljudsko voljo in oropati delavstvo njegove pravice, da se svobodno izreče za eno ali drugo stran. »Slovenec« je že v zadnjih dneh naštel vrsto žalostnih dogodkov iz te volivne kampanje in tudi danes mora poročati, kako ropajo delavcu volivno pravico tisti, ki vpijejo o naprednjaštvu in ki se delajo za nekake osrečevalce delovnega ljudstva.
Ni odveč, če ob tej priliki poudarimo, kako sta ti dve stranki že tudi prej leta in leta delali roko v roki in vedno z istimi proti-ljudskimi sredstvi. Ko je bil izglasovan 1922. leta zakon o Delavski zbornici, je v začasno Del. zbornico demokratsko-radikalna vlada imenovala pri nas socialne demokrate. S tem so hoteli samostojni demokratje krščansko delavstvo pritisniti ob steno, dobili pa so od socialističnih voditeljev za to gotove proti-usluge, o katerih je naš list že poročal. Delavska zbornica jc bila tu. Toda nazadnjaške PP vlade niso dale tem zbornicam materialnih sredstev, da bi delale. Socialna demokracija pa je tudi mirno in v popolni brezbrižnosti gledala, kako delavske pravice izginjajo in kako duh kapitalizma zastruplja znova javno mnenje, dasi so njeni imenovani zastopniki sedeli v zbornici.
Prišla je 1. 1924. za tri mesece na površje Davidovič-Koroščeva vlada. V vsej državi je zavel nov veter, vse je pričakovalo, da je konec nazadnjaških metod PP vlade. Takrat je bila oživotvorjena tudi Delavska zbornica. Dana je bila možnost, da preide s papirja v življenje. Toda Davidovičeva vlada je padla in socialni demokratje, ki so v začasni Delavski zbornici gospodarili, so nad leto čakali, da razpišejo volitve. Kovali so na tihem volivni red, ki je ves usmerjen samo za tem, da Bi°socialistični voditelji mogli naprej vladati nad delavskim ljudstvom in da bi se čim večje število delavcev oropalo pravice. Ko so mislili, da je zanje najugodnejši čas, so razpisali volitve. Tisoči sezonskih delavcev danes niso v delu in po tem volivnem redu nimrjo volivne pravice. V 26 krajih Slovenije namesto v vsaki občini so razpoložili volivne imenike, da delavec ne bi izvedel, ali je vpisan ali ni vpisan. Poleg tega skrbe s svojim aparatom, da razlagajo volivni red ugodno za sebe. De-settisoči morajo, nekateri pet kilometrov daleč, sami po glasovnice. Koliko časa mora delavec žrtvovati, koliko neprijetnostim se izpostaviti, ker so tak volivni red napravili osrečevalci delavskega stanu — socialni demokratje.
Reakcionarji, samostojni demokratje, ki so vodili zadnje državnozborske volitve na znani način, socialni demokratje, ki vodijo sedanje volitve z nasilnimi metodami, so si čisto enaki. Navidez izgleda, kakor da bi bili drug proti drugemu, v resnici pa je ves boj naperjen samo proti krščanskemu delavstvu. — Proti temu vsi nastopajo skupno. »Delavska politika« strelja kakor z barikade na buržua-zijske samostojne demokrate, toda v resnici jim je to barikado zgradil tihi sporazum med eno in drugo stranko. Tiha družba tedaj obstoja dalje in misli, da bo delavstvo v svoji reprevidnosti pri volitvah to družbo obdržalo v sedlih.
Toda gospoda ne pride na svoj račun. Še vselej je reakcija podlegla in terorizem se je še vselej sam ujedel. Kako so 1. 1919. metali naše delavstvo socialni demokratje na cesto, danes se sami tresejo pred gospodarji, ker so ravno s strahovanjem razbili delavske organizacije. Zato nas tudi sedanja nasilja v tem vo'ivnem boju ne begajo. Slovenski delavec debro ve, kje je njegovo mesto in kaj ima sto-riii, Veliki skupnosti našega naroda, kjer morajo vsi stanovi sodelovati, se tudi naš delavec ne bo odtegnil. Res bo ta volivni red marsikak glas uničil, toda končni izid bo po-1 eza\ da je slovensko delavstvo odločno na str-ni enega delavstva, ki ve, da more raču-ra i na poštenost le tam, kjer se spoštuje Kristusov nauk.
Boj za Delavsko zbornico je sedaj v pol-ii-m teku. Mi ga nismo želeli, pa se ga tudi ri; no bnli. Boj ima svoje slabe strani, ima pa tiei svoje dobre. Če bi bila dobra volja na vseh straneh, bi lahko stala ena lista, toda l>s-rda. ki se boji za svojo moč, je to premočila. Zato gremo v teh dneh polni zaupajo'a v boj, prepričani, da so te volitve v Delo zbornico silen sunek proti nazadnja-
u, ki pade, naj ga tudi združeni podpirajo
"idemokrati dveh strank. Krščansko delavstvo ne bo orel odnehalo, dokler ne zmada
poštenje na vsej črti v celi javnosti. Nasilje in nezakonitosti so le vzpodbuda za delo in vztrajnost.
Danes po glasovnice!
Kdor še ni dvignil glasovnice in je ne dobi v obrat, naj gre danes ponjol
Tudi danes v nedeljo jc v Ljubljani odprto od 8 do 12 in od 3 do 8.
V Ljubljani dobite kuverto in glasovnico na Miklošičevi cesti, nasproti sodnije.
Ne ustrašite se socialnodemokratskih agitatorjev. Ne dajajte jim glasovnic in kuverti
Kdor ne gre po glasovnico in kuverto, glasuje s socialnimi demokrati. Njihovi agitatorji pripovedujejo, da mislijo z vsemi preostalimi kuvertami in glasovnicami sami voliti. Na delo torej, dokler je čas!
Predsedniki krajevni odborov napravite red?
Opozorili smo že, da agitirajo uradno uradniki Okrožnega urada za socialistično listo. Spet danes nam poročajo o takih slučajih. Celo to se je zgodilo, da so nagovarjali služkinje, naj kar tam puste kuverte, češ, da bodo že oni prav naredili. Tudi na dvorišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev neprestano nadlegujejo volivke. Dalje se vedno pogosteje dogaja, da ne dostavijo vseh kuvert. Skoro povsod jih nekaj manjka.
Če živimo v pravni državi, zahtevamo zaščite. Predsedniki krajevnih volivnih odborov so državni uradniki. Naša parlamentarna delegacija teh nasilstev ne bo pustila iz vidika. Opozarjamo, da bomo izvajali vse konsekven-ce in da nam ne uide tudi en slučaji
S sleparijami nadaljujejo.
V petek so razdeljevali socialistični zaupniki v tovarni Samassa kuverte za volitve v Delavsko zbornico. Zaupnika Glavan in Se-lan sta dajala kuverte v podpis, ne da bi povedala vsem delavcem, zakaj gre. Nekateri so podpisali in še-le potem so zvedeli, zakaj gre. Šli so nad ta dva zaupnika in zahtevali kuverte in glasovnice nazaj. Toda nista jih hotela dati. Ko so drugi dan znova zahtevali, sta izjavila, da sta jih že oddala socialistični organizaciji. Tako so bili delavci po socialistih, ki se tako radi proglešajo za osrečevalce delavstva, osleparjeni za volivno pravico. Pa bodo ti vpijatje potem kričali, da so za delavske pravice. Ista dva sta dajala nekaterim kuverte brez glasovnic. — Priče na razpolago.
Pravtako nam poročajo, da so v Strojnih tovarnah delili kuverte brez glasovnic. Odlikoval se je v tem zlasti neki Vrankar.
Ponovilo se je spet v več tovarnah, da so dobili manj kuvert kakor je glasovnic.
Zahtevamo od podjetij, da takih manipulacij ne dopuste v svojih obratih. Predsednike krajevnih volivnih odborov prosimo, naj ne puste teptati volivne pravice na tak način. Somišljenike prosimo, da nas o vseh sleparijah obvestijo, da naznanimo take ljudi državnemu pravdništvu.
Glasovnice ferez štampiije.
Včeraj popoldne je dobila neka služkinja na poslovalnici Okrožnega urada glasovnico brez štampilje. Šla je nazaj, naj ji dajo drugo, veljavno. Gospodje niso hoteli ničesar slišati. Zdi se, da je to nov zvijačen način, kako delavstvo pripraviti ob volivno pravico. Naj bodo oblastva, ki jih to tiče, pozorna. Hočemo, da se napravi temeljito red. Kdor je odgovoren, pride na svoj račun.
Bodite pozorni na agltedjo socialnih demokratov i
Tole pismo dobivajo od socialnih demokratov tudi naši somišljeniki: »Ker se želimo v nujni zadevi z Vami razgovoriti, Vas uljudno vabimo, da se zglasite v soboto 16. jan. ali v nedeljo 17. jan v prostorih Strokovne komisije v Šclenburgovi ulici 6-11., kjer Vas bo čakal naš zaupnik. To pismo prinesite s seboj! V nadi, da se našemu vabilu v lastnem interesu zanesljivo odzovete, Vas pozdravljamo: Strokovna komisija za Slovenijo. (Brez podpisa.)
Naš somišljenik je šel res, ko je dobil to pismo. G. Golmajer mu jc rekel, naj gre s tem pismom k poslovalnici in da bo potem gotovo dobil kuverto z glasovnico. »Če to pokažete, Vam ne bodo delali sitnosti.«
Priobčujemo to iz dveh razlogov: Prvič, da vedo naši somišljeniki, da so ta pisma od socialnih demokratov, drugič pa, da se vidi, da hočejo drugim sitnosti delati, kakor opažamo vsako uro. — Ali bo krajevni volivni odbor dopovedal uradnikom OUZD, da naj bodo v uradih samo uradniki,
korajža veljal
»Jutarnji list« poroča, da je v Sloveniji 70.000 volivcev za Delavsko zbornico in da jc med temi 30.000 Radičevcev. Prvo je precej res, drugo je seveda za smeh in kratek čas. — Naši somišljeniki bodo dobro vedeli, kje imajo opraviti z agitatorji iz vrst bivših samostojnih kmetov.
Pozor služkinje!
Včeraj so razposlali socialni demokratje vsem služkinjam neki »Ženski list«. Ta Ust je
popolnoma socialističen in protiverski. Bodite torej pozorne! Skušajo begati krščanske služkinje, nič drugega. Z listom v koš.
Obenem opozarjamo, da je predsednica naše Poselske zveze Marija Rakovec čisto druga, kot pa je ona, ki jc na listu podpisana.
Za danes popoldne sklicujejo socialni demokratje služkinje na sestanek k »Lloydu« in »Zlatorogu«. Vedite, da vabijo socialni demo-krr.tjc. Nikoli se niso menili za služkinje, danes, ko rabijo njih glasove, jih vabijo na sestanke. Kako vzbude volitve tudi v socialnih demokratih ljubezen — ne do delavcev — ampak do glasov. Nobena naša služkinja ne sme na te sestanke.
Kaj bosie dosegli s sleparijami in nasilstvi?
Na vsak način bi radi socialni demokratje, ki jih je PP režim posadil na stolce v Delavski zbornici, tam ostali. V silnih skrbeh poskušajo vsa sredstva. O sleparijah govorimo na drugem mestu. Vsa težka skrb, ki leži kot mora na sodrugih, pa se kaže iz včerajšnje »Delavske politike«. Neprikrito zagovarja strahovanja, ki jih uprizarjajo razni suroveži nad mlajšimi delavci in ženskami. Ni dovolj da goljufajo delavstvo za volivno pravico z volivnim redom, niso zadovoljni s sedanjim terorizmom, ampak dajo spodbudo še za na-daljna nasilja. Gospoda iz socialističnega tabora s tem svojih silnih skrbi za izgubo Delavske zbornice prav nič ne prikriva, kaže pa odkrito, da bi ji bil ljubši vladni komisar v Delavski zbornici kot pošteno voljeni delavski zastopniki!
Nezaslišano izsiljevanje volivnih kuvert.
Iz Hrastnika nam poročajo: Dne 15. jan. zjutraj so pri izplačilu pri rudniku v čakalnicah delili volivne kuverte za volitve v Delavsko zbornico. Zaupniki socialistov so koj za-stražili izhod iz čakalnice, v čakalnico pa poslali nabiralce glasovnih kuvert. Komaj ko je rudar dobil glasovnico v roke, ga je koj ob-stopila gruča socialistov, naj jim izroči volivno kuverto. Ako se je otresel prvih, ga. je že druga družba napadla, tako da je le s težavo kateri odnesel glasovnico domov. Tako je n. pr. France Kmet, vozač, prišel po plačilo za sebe, svojega brata in za očeta. Dobil je tudi za vse tri glasovalne kuverte. Toda komaj se je obrnil, mu je že eden socialnodemokratskih agitatorjev odvzel vse tri kuverte in to brez podpisa lastnikov teh glasovnic. Po-; sebno nasilen je nekdo, ki je glasovnice de-i lavccm kar iz rok vlekel. Po izpovedi Bcrno-1 tovca T. so nekatere kuverte kar odvzeli in sami podpisali. To so samo nekateri slučaji, ki' smo jih navedli, enakih je bilo pa še več. Ako se je kateri branil dati glasovnico, so kričali za njim. Popoldne pa je bil tu vladni komisar in niso več upali tako postopati.
Teror v branju.
Iz Kranja nam poročajo: Različni samostojno demokratski gospodarji pritiskajo po znani liberalni praksi tudi na posle ter zahtevajo, da gredo po glasovnice in jih njim izroče; da ne manjka prikritih in očitih groženj, jc umevno, kdor pozna strankarsko zagrizenost teh ljudi. Posebno lepo je pa to-le: Celo nekatere gospodinje, ki se kažejo verne, hočejo na ta način uplivati na posle. Zelo čudno se mora zdeti, da ti ljudje z nezaslišano in boljše stvari vredno vnemo sploh podpirajo vse liberalne težnje; a jih opravičujemo: ne vedo, kaj delajo, ne razumejo drugače. Toda poslom kratiti pravico svobodne volitve: ali je to še krščanska pravičnost? Ali je mar posel brezpraven, suženj? Kdor pozna katekizem, bo rekel: ne, in tu ne pomaga noben izgovor, kvečjemu, da se priznajo za — hinavce. Silo komu delati ni krščansko in ni. Zapomnili pa si bomo trgovce, ki agitirajo s terorjem za listo samostojnih demokratov. Seveda se bodo prizadeti opravičevali, zavijali in tajili. Čemu pa storite, česar pozneje v javnosti nočete priznati? — Našim somišljenikom in somišlje-nicam pa kličemo: Volite po vesti in pameti, a ne priganjačev kapitalizmal Vsak teror in poskus strahovnja naznanite!
nes je Thorpe 46 let star, pa Se zmeraj nastopa in je v izborni litini. — To je atlet!, bi lahko zaklicali ameriškemu tekaču čez s.aje Rileyu Vo-lil jO, lani ameriško atletski ekspedicijo oo Evropi, pisal je, raiunil, preskrboval potne liste in vozie listke, skrbel je za prenočišča, sklepal je dogovore itd., pa je vendar v par tedn.h potovanja po Evropi 58 krat nastopil in je 56 krat zmagal!
Med tednom smo pisali, da je Rigoulo vnovič premagal Cadinea, a to pot bolj učinkovito kot zadnjič, 7. 2313 točkami proti 2100. Omenimo: z desno roko jo potegnil 100.5 kg (za pot kg manj kakor je njegov svetovni rekord), obojeroeno je potegnil 126.5 kg (\y, kg do rekorda), obojeroeno je sunil 160.5 kg (5 kg), od tat je dvignil do izravnanega telesa 271.5 kg, nov svetovni rekord. Poskusi! — Mednarodna (oikontb tska zve/a jo priznala več novih svetovnih rekordov: Treifny (lahka srednja teža) 83.5 kg sunek z levico; Haas (lahka teža) 97 kg sunek 7, desnico; Rosi nek (fe-resna teža) 111.5 kg olojeročni sunek; Schielterg (težka teža) 120.5 kg obojeroeno tezno. Sedaj je na spet Alzin na vrsti. — Nemško atletsko športno zvezo je zadela velika izguba; 10.000 mark, vse premoženje je imela naloženih pri re';i banki ■ Frankfurtu, in banlta je pnšla v kenkurs.
Carpenier je že šel v Ameriko, delal bo v prvi vrsti za film. Čez poldrugi mesec gresta za njim Paolino in manager Descamps — Erniinio Spalla bo boksal 27. marca s Tirpojem; nekoč se mu je ustavljal 14 runJ. \Vills se zmeraj posti, preden začne trdo trenirati. Descamps bi rad videl, da bi se Paolino tudi postil, kajti Paolino je prav prvovrsten jezdec, in to veliko stane. — i Dempseya in VVillsa je manager Fiizimmons dal | zavarovati. Če Dempsey 4. julija ne bo mogel na-; stopiti, bo dobil Fitzimmons od zavarovalnice 300 j tisoč dolarjev, za VVillsa pa »samo*' 150 tisoč dolar-; jev. — Vdova Sikija je podedovala po možu 750 ! dolarjev. To v Ameriki ni nič; a ima tudi prav ' lepega sinčka, štiri leta starega, ki je že v vseh 1 potankostih očetove ume'.nosti prav dobro podko-i van. Pri Sikijevem pogrebu je govoril duhovnik na grobu tele lepe besede: »Krivda naše civilizacije je, da je moral ta mladi Herkul prezgodaj umreti. Iz džungle je prišel k nain, ni mogel sam najti prave poti, in mi nismo nič narelili, da bi mu jo pokazali.« — V Madison Square Oardenu v Newyorku se bosta tekom februarji udarila Greb in Berlenbach. Dobila bosta 80.000 dolarjev, in sicer zmagovalec 60 odstotkov, premagani pa 40 odstotkov.
Vse polno novih plavalnih rekordov poročajo, zlasli o Borgu in Weissmuellerju. Bomo zapisali, ko bodo potrjeni. — Na amsterdamsko olimpiado bo prišlo vse polno japonskih plavačev, in bo tc menda res prava »rumena nevarno.-t«. Najboljši je 19 letni Takaiši, njegovi uspehi so bili: 100 m 594!, 200 m 2:17.8. 400 m 5:11.4, 800 m 11.24, 1500 m 21:48.6, 100 m na hrbtu 1: 16.8. Je torej zelo vsestranski. Tudi drugi plavači so izborni.
Od 29. novembra 1025 naprej iia avtomo-bilni rekord na 1 uro Amerikanec C per; prevc>-zil je 234 kilometrov, v Los Angelc .
Ameriški zrakoplov R 34 je pr; lul Atlantik, španski aviatik Franco ga bo pa skušal preplavati v aeroplanu, v februarju. Od KapverHskih otokov do mesta Peruambuco v Braziliji bo plaval v mesečni noči	V. Š.
Zimski šport je v polnem razmahu, od vsepovsod prihajajo poročila. V Davosu v Švici se vršijo tekme za prvenstvo Evrope v hockevu na ledu. Ko bodo zaključene, bomo povedali izid. V Pontresini v Švici je skočil Norvežan Carlsen s smučmi 63 metrov!, itd. — Svrtovni mojstri nekaterih drsalnih razdalj so tile: 500 metrov Finec
1 hunborg 44.7. 1500 m Thunberg 2:23, 5000 m Ihunberg 8:43.3, 10.000 m Finec Pietila 18:01.5.
Suzana je okrevala in si nadalje spleta vence zmag. Kljub temu, da je »nebeška«, je pa tudi zelo zemeljska in praktična. S pariško tvrdko Je-an Paton je sklenila pogodbo, da bo nosila samo obleko te tvrdka in da bo tvniko tudi povsod priporočala. Tvrdka jo za to uslugo seveda bogato honorira. Ali je to še amaterstvo?
Hoff je že v Ameriki in si je takoj pridobil splošne simpatije. Zmeraj se smeja, je vljuden in prijazen, pa nobene palice ni prinesel s seboj. SI bo v Ameriki eno kupil. Amerikanci ga kar gledajo, ko jim pravi, dn skoči 4 metre visoko kar v navadni obleki, če hočejo. Na drugem mestu poročamo o njem in drugih evropskih atletih, ki so šli v Ameriko. O Iloubenu smo pa že med tclnom pisali. — Angleška lalikoatlrtska ivpm jo sklenila 1 i 10 glasovi proti 4, da smejo nemški atleti v Angliji slartati, angleški pa na Nemškem. — »Vi ste najčudovitejši atlet na svetu!«, je rekel na stock- < holmski olimpiadi 1912 šve<!ski prestolonaslednik TmUiancu Thorpeiu, zmaaovalcu v deeetoboiu. Da-
ZADNJA AMERIŠKA ATLETSKA SEZIJA V ZAPRTIH PROSTORIH.
Pri nas lahka atletika v zimskih mesecih pr©* cej počiva, v Ameriki pa ne. Od januarja do maja trenirajo atleti v zaprtih prostorih; sicer je dolžina takih prostorov majhna, večinoma 150 metrov, vendar je treniranje v njih izborna priprava za pravo sezijo, ki se z majnikom prične. V vsakem večjem mestu imajo tovrstne »halls«. Že leta 1888 so priredili Amerikanci prve takozvane »hall-meetings«, od tedaj naprej se ponavljajo vsako leto. Lani so priredili prvenstvene ameriške tekme »hall-i 28. februarja v mestu Louisville, dijaki med seboj pa je posebej 7. marca v New Yorku. Tudi v Evropi so sedaj na več krajih začeli prirejati take tekme.
. Pomen ameriških prvenstvenih tekem v hall-ah je tem večji, ker so se jih začeli udeleževati tudi evro-pski atleti. 2e leta 1913 je bi! sloviti Finec KohlemaLnen v Ameriki, postavil je tam celo vrsto novih rekordov, od dveh milj navzgor. Lani so bili tam Nurmi, Ritola in Friggeris, letos bodo nastopili Hoff, Houben, Osborne in Goodvvin. Vsled navzočnosti Nurmija je bila lanska sezija doslej najuspešnejša. Amerikanci so imenovali Nurmija »antilopa iz Abo« (mesto na Finskem), »leteči Finec«, »kralj tekačev«, dirkalni stroj«. Koncem decembra 1924 je šel v Ameriko, 6. januarja 1925 je nastopil prvič, 27. maja zadnjič. V tem času je tekal na 19 različnih razdalj, od pol milje (801.5 m) do 5000 m in jo zboljšal 31 svetovnih rekordov. Rekorde v zaprtih prostorih štejejo posebej, zase, kar je seveda čisto prav. Samo štirikrat ni zmagal; dvakrat je dal svojim nasprotnikom preveč »naprej« enkrat je moral v boju z Ritolo vsled želodčnega krča odnehati, resnično premagan je bil samo pri poslovilnem teku od Amerikanca Helffricha; vendar ne pripisujejo temu porazu nobenega pomena, ker je bil Nurmi na koncu sezije res že preveč utrujen. Kot oficielne njegove svetovne rekorde navajajo 1 miljo v 4:12, 2 milji v 8:58.2, 3000 m v 8:26.4; druge rekorde štejejo med znamenite uspehe«. Ritola je pa 21 krat »rekordiral«, štejejo mu dva rekorda: 3 milje v 13:56.2, 5000 m v 14:23.4. Amerikanec Ray je zboljšal svoj lastni rekord na miljo (4:14.6) kar trikrat in je slednjič dosegel Nurmijev čas 4:12. Doslej ni tega časa dosegel nihče drugi, ne na prostem in ne v zaprlem prostoru, razen enkrat Nurmi na prostem, leta 1923 v Stockholmu 4:10.6. Amerikanec Hahn je dosegel na miljo izborni čas 4:13.4. Tisoč yardov (914.4 m) je pretekel v rekordnem času 2:13.18. 500 metrov je pretekel gori imenovani Helffrich v 1:05.8. kar zaostaja za splošnim svetovnim rekordom Lundgreena samo za dve desetinki sekunde itd. Zanimivo pri vseh teh bojih je to, da je prihod Evropejcev poživil staro ameriško gardo, ki se je izborno držita, d oči m se ni v zelo številčnem ameriškem naraščaju pojavila nobena nova zvezda. Smo radovedni, kako bo letos.
V. Š.
POSODO
razne kvalitete in barve dobiš najceneje pri tvrdlt
Stanko Fiorjančič
trgovina sb žplcznlno
Llubljana, Sv. Petra c. 35
Ne pozabite,
da bo 25. januarja t. 1. v vseh prostorih Na« rodnega doma jubileim V. TRADICIONALNI TATJANIN VEČER Zveze ruskih akademikov.
KONCERT.	ELITNA ZABAVA.
Dnevne novice
k Županska zveza v Ljubljani vabi odbornike ;n člane, da se udeleže v čiin večjem številu pogreba g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, ki je bil mnogoleten marljiv član odbora naše zveze, ki mu ohrani blag spomin. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
* »Ilustriranega Slovenca letniku 1925 se dobe posamezne številke še v nekaterih izvodih. Popolnoma so pošle štev. 5, 16, 32 in 33 in torej z njimi ni mogoče več postreči. Celotnih letnikov 1925 ne moremo oddajati toliko časa, dokler ni ugotovljeno, koliko izvodov bomo rabili za nagrade.
Imenovanje umetnostnih referentov. Kakor smo poročali, se namerava umetnostni oddelek v prosvetnem mm strstvu ukiniti od-nosno združiti s kakim drugim oddelkom v tem ministrstvu. Ako se to zgodi — poročajo iz Belgrada, se ustanovita pri velikožupanskih oblasteh v Zagrebu in Ljubljani mesti za umetnostnega referenta, ki bi bila podrejena neposredno prosvetnemu ministru.
k Popis ponarejenih tisočdinarskih bankovcev. Tisočdinarski bankovci, ki jih je pona-rejevala v velikih množinah družba falzif:ka-torjev, so biLi ponarejeni v dveh vrstah. Druga vrsta se je bolje posrečila, kot prva. Obe vrsti sta natisnjeni z močnimi, krepko odsevajočimi barvami na papir, ki je malo debelejši, kot oni pravih bankovcev. Pri prvi vrsti bankovcev so na sprednji strani spadaj rumena mesta, posebno okoli številke 1000. precej zamazana. Lasje sv. Jurija so zamazano-r.udeči. Zmajevo žrelo je na pravih bankovcih močno rudeče, na ponarejenih pa zelo slabo, skoro belo. Nejasnost risb na ostalih delih slike je 6ploh precej očividna. O' vir je na ponarejenih bankovcih temnejši, kot na pravih. Podpisi imajo debelejše črte in so natisnjeni z močnim črnilom. Črke in številke serije in številčne označbe so večje. Na hrbtu bankovca vzbuja pozornost kmetova kapa, ki je preve* naaj pomaknjena. Na ponarejenih bankovcih nima kmet nobenih brk na pravih pa. Pri desni spodnji obliki, ki predstavlja Zagreb, so zarisane samo trije tiri cestne železnice, med tem ko so na pravem bankovcu štirje tiri. Pri drugi vrsti ponarejenih bankovcev so ra-like skoro iste, razen da je zmajevo žrelo v nasprotju z bankovcem prve vrste, skoro ravno tako močno rudeče, kot na pravem.
*k Zaključitcv loterijo dijaškega podpornega društva. Vse ra prodajalce naših srečk, kakor tudi p. n. podjetja, društva in privatnike, ki smo jim poslali srečke v razprodajo. ozir. nakup, vljudno prosimo, da se ravnajo po sle-, dečih navodil h: 1. Preostale srečke vrnite tako, da bodo vsaj do 24. jan. t. 1. oddane ia l Vaši pošti. Srečk, ki b; nosile na ovoju poznejši poštni datum kot 24. jan., ne smemo več sprejeti, ker ne sme biti na dan žrebanja nikjer več nerazprodanHi srečk v obtoku. Take srečke se bodo smatrale za prodane, oziroma kupljene od tistega ki so mu bile poslane. 2. Denar za srečke cdpcšljite istotako do 24. jan. t. 1. po poštni položnei, oziroma ga izročite našemu poverjeniku. 3. Srečke, ki do 24. januarja t. 1. ne bodo plačane, so razveljavljene in nanje odpadlih dob'tkov ne bomo izročili. 4. Vse preostale srečke naj se odpošljejo naravnost na naslov: Dijaško podporno društvo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, to velja tudi za tiste, ki so prejeli srečke od drugod n. pr. iz Celja ali Maribora. Da nagradi kupovalce svojih srečk, je društvo povečalo število dol itkov od 1041 na 1266. Skupna vrednost dobitkov je sedaj 127 tisoč 250 Din. Naročila bo cdkor izvrševal še do 24. t. m. do 12 dopoldne — Odbor DPD.
•k Osemdesetletnico rojstva bo obhajal v torek 19. t. m. v krogu svojih ožjih sorodnikov in prijateljev pri svojem sinu-župniku v Strugah na Dolenjskem g. Anton O r e h e k. Bil je svoj čas kot posestnik v Krascah pri Morav-
čah dolgo vrsto let občinski odbornik in član kraj. šol. sveta občine Moravče. Vedno je bil zaveden član SLS. Pri zadnjih dveh volitvah v narodno skupščino se je dal skoraj dobesedno prinesti na volišče, ker so mu noge že zelo odpovedale, dasi je sicer duševno in telesno še dokaj krepak. Ni odnehal, da so mu jfrija-telji napravili to uslugo. »Morebiti bo ravno moj glas pripomogel, da bo naš ljubi gospod Korel (t. j. g narodni poslanec K. Slrulj) izvoljen.« Bog ohrani dobrega starčka še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
■k Sprememba poštnega okoliša pri poštah Studenec pri Ljubljani in Turjak. Dne 1 januarja 1926 so bili izlrčeni iz okoliša pošte Studenec pri Ljubljani kraji Visoko Za-potok in Kurešček in prideljeni pošti Turjak. Pri pošti Turjak pa je od tega dne uvedena ob torkih, četrtkih in sebotah selska dostava po vaseh Črtež, Zapotok in Visoko.
*	Izpreinemba poštnega okol ša pri pošti Sodražica. Dne 1. januarja 1926 so bili izločeni iz okoliša pošte Sedražica kraji črnče, Breg, Perovo, Pogled, Zadniki in Avžlji, iz okoliša pošte Velike Lašče pa kraj Grebenec. Vsi ti kraji so zdaj pr deljeni pomožni pošti Sv. Gregor v okolišu pošte Ortnek.
*	Popravlja se pomota. V št. 10. t. 1. od 14. jan. smo poročali, da je bil France Korošec, sedlar v Zagorici obsojen v Radovljici na 4 dni zapora in povraaTo vseh stroškov. Kakor izvemo od njegovega pravnega zastopnika, pa to poročilo ni bilo točno, ker je bil Korošec obsojen le na Din 200 denarne kazni in šele v slučaju neiztirjanja na 4 dni zapora.
k Be;lno stanje nas sili da naprosimo tem potom vsa društva v Sloveniji, da se spomnjo bednih, slepih pri svojih prireditvah. Nadejamo se da se nas bodo spomnila v večji meri kot doslej. Za vsak najmanjši dar bomo hvaležni. Podporno društvo slepih, Wolfova ulica 12. Na željo pošljemo položnice.
k Huda zima se nam i obeta. Po toplih božičnih praznikih je naenkrat pritisnil hud mraz, zapihala je ostra burja in nam prinesla ofcilioo snega. V Ljubljani ga imamo že skoro pol metra po deželi, zlasti na Gorenjskem leži ponekcd že meter debelo. Priznani vremenski preroki pravijo, da bo dolgo obležal. Človek ne gre rad pri takem vremenu iz tople sobe, ,"e nima važnega opravka. Tak opravek je n. pr. če gre kup t srečke Dijaškega podpornega društva, za katere je že zadnji čas, ker bo žrebanje že 24. januarja.
★ iz usoJe naših služkinj. V Zagrebu se je vrgla z balkona v II. natisi ■ pju 151etna šlu/.-kin a Marija Brgles. doma s Štajerskega. Obvi-sela je težko poškodovana na br.Iki nu t. rf;:d-stropja cd keder so jo reš.li in prepeljali v bolnico. V smrt jo je gnal strah pred p lic jo, s katero so ji gro ili njeni gospodarji; zmanjkal je bil namreč v hiši gospodarjev zlati ščipainik in sum je padel na del leta. Mord > po krivem?
k Čudno kako vpliva oblika na okus! Vse vrste Pekatet se izdelujejo iz enakega testa. V okusu j pa vel ka ra 1 ka med makaroni. špageti, re-anci in drugimi nebrojnimi vrstami, ki jih tovarna izdeluje. Pos! usite tedaj razJidne, da si izberete prave za Vaš okus.
-jfc-ZIatnik v milu Zlatorog so nr šle: Jožefa Rakovec v Pcdbrežju. Marija Grčar v Hrastniku, Tinca Pedlesnik v Zagorju, šivilja Nada Možina, Dobračevo in Ana Novak v Mekot-njaku.
•k Pri ljudeh ki trpe na utrujenosti po-bitosti ali so nesposobni za delo, povroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zvišano moč in veselje do dela in misli. Odločilni kliniki dokatujejo, da je Franz-Josef voda odvajalno in omeheevalno sredstvo odlične medicinske veljave. Dobiva se v lekarnah in drožerijah.	5213
*	Italijanske knjižice. Italijanska vlada hoče po dalmatinskih mestih poleg ljudskih šol ustanoviti sedaj tudi italijanske knjižnice. Knjige za te knjižnice so začeli v Italiji zbirati povodom znanega dogodka v Šibeniku, ko so dali odstraniti beneneškega leva.
*	Pri Ikterus Katarrhalis zlatenica 2—3 čase dnevno vroče Radenske vode!
k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
■k Čajanka čajne mešanice se že dobijo. Zahtevajte jih povsod. Prodajajo se v korist Jugoslovanski matici.
& Baržun žamet — za večerne toalete in svila v vseh barvah samo prvovrstni rdelek. Kamgarn sukno, ševiot samo kvalitetno blago
pri Lenasi & Gerkman, Ljubljana..
*
»Buddha« čaj je okrepčilo, v sto slučajih ozdravilo, piješ trikrat ga na dan. zdrav, vesel boš in močan!
Naše oSanfne.
(Krasni posnetki amaterjev T. K. Skale.)
Danes dopoldne ob pol enajstih priredi v Elitnem kinu Matica »Turistovski klub Skala« predavanje s skioptičnimi slikami, ki bodo širšemu občinstvu pokazale vso lepoto naših gora in planin. Slike so z velikim trudom in skrbno izdelali foto-amaterji T. K. Skale, ki tvorijo poleg smučarske sekcije najmočnejši odsek kluba. Turistovski klub »Skala«, ki letos praznuje petletnico obstoja, si je predvsem nadel nalogo tako svoje člane, kakor vse naše obiskovalce planin vzgojiti k čim lenše-ir-t umevanju planinstva. Hoče predvsem z agilnostjo svojih članov in razširjanjem planinskih lepot v slikah pokazati tudi na notranjo vrednost, ki naj jo ima planinstvo za človeka. Zato jc hvalevredno, da stopa s tem svojim predavanjem pred širšo javnost. Kdor ve, s kako težavo je združeno izdelovanje lepih planinskih slik, bo vedel ceniti prizadevanje kluba. Večkrat je večdnevni trud zajeti pripravno sliko zaman, ko lahko najugodnejšo pozicijo pokvari megla. Zn.zno je pa tudi, da so pozimi v alpah prizori, ki jih mogoče vjame na ploščo srečni smučar-fotograf le enkrat v življenju. Najlepše posnetke je amaterski klub »Skal e« izdelal v diapozitivih, ki se bodo oredvajali danes ob pol 11 v kino Matica. Slike bo opisoval g. Vinko Zor.
O Vfe pristaše našesa gibanja in prijatelje krščanskega delavstva prosimo, naj povsod poučujejo. Berite navodila v današnjem »Slovencu«. Opozarjajte na sleparije nasprotnikov.
0 Gospodinje prosimo naj ne ovirajo služkinj, da morejo izvršiti svojo delžnest. Izročite jim izkazila, če jih same nimajo, kakor posel-sko knjižico prijavni list in druge.
O Inšpektor artiljerije gosp d general Drag. Sto.jadinovič in soproga dne 20. t. m. ne sprejen a ta.
O Svetosavka beseda bo letos, kakor pretekla leta, zopet v Unicnu dne 27. januarja. Vabila po pošti. Program bo v kratkem objavljen.
O Izroditev častne diplomo. V soboto 16. t. m. je izročila deputacija odbora ljubljanske sekcije Profesorskega društva svojemu bivšemu predsedn ku ravnatelju dr. Korunu častno diplomo, umet. delo prof. Koželja, v izraz hvaležnosti za zasluge, kii si jih je pridobil dir. Korun za profesorsko stanovsko orga-
nizacijo. Dr. Korun je bil šest let predsednik ljubljanske sekcije prof. društva in se je k.»t predsednik odlikoval po isti nepristranosti in stvarnosti, po kateri je bil znan kot predstojnik in kot učitelj. Mnogo je pripomogel k temu, da so v našem profesorskem stanu vladale tudi v politično kritičnih časih razmere, vredne stanu z akademsko izobrazbo. 0 tem smo svoj čas obširneje poročali. Dr. Korun je ginjen sprejel ta izraz hvaležnosti priznanja.
O Predavanje v Rokodelskem domu. Jutri bo imel v dvorani Rokodelskega doma preda, vanje o obrtnem delavskem pravu izvedenec, Vse postave in odredbe, ki jih mora obrtnik-mojster ali pomočnik po mati, da napreduje v svoji obrti, nam bo predavatelj raztolmačil v lepi prikupni obliki. Vstop k predavanju je prost. Pričetek točno ob 8 zvečer.
© Najstarejši krojaški pomočnik v Ljub-Ijani g. Anton D e ž n a k , dolgoletni pomoč, nik pri g. Fr. Sarku in prvi pomočnik pri g. Jerneju Ložarju, praznuje danes svoj osemdeseti god. Možu poštenjaku iu zvestemu našemu somišljeniku iskreno Čestitamo s željo, da bi mu Bog dal še mnogo srečnih in za dovoljnih let.
O Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva bo v nedeljo, 24. t. m., ob 10 dopoldne v Akad. domu z običajnim dnevnim redom. Predloge je treba poslati 3 dn: preje društvenemu odboru. Predsednik.
O Žrebanje ofektne loterije Mladinskega doma se bo vršilo v nedeljo 17. januarja ob 2 pop kine v Mladinskem domu. Srečke se bodo | prodajale še pred začetkom žrebanja istotam.
O Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljeni:, ima jutri v pondeljek 18. t. m. svoj letni občni zbor ob pol osmih zvečer. Pred občnim zborom zanimivo preda-vanje g. Gabrovška. Prosimo, da se ga vse članice gotovo udelež.te in pripeljite s seboj še druge.
O Pogrebno društvo Marij;ne bratovščine
v Ljubljani opozarja vse svoje člane na občni zbor, ki se vrši danes popoldne ob 3 v Ljudskem domu.	Odbor,
O Umrli so v Ljubljani: Fran Kr.včič, magistralni pisarniški ravnatelj, 38 let. — Marija Adamič narednikova hči, 3 leta. — Frančiška Hace, hči dninarice. hiralka 22 let. — Marija Šeme zasebnica, 76 let. — Mihael Markovec, vrtnarski delavec, 62 let. — Neža Galuf, hiralka, 36 let. — Marija Osredkar, zasebnica 76 let. — Anton Zajec, delavec, 25 let.
O Gibanje preb valstva splošne bolnice v Ljubljani: Rojenih 1070. Od teh mrtvorojenih 61; ljubljanskih 390; nezakonskih 270; moškega spola 547, ženskega 523. — Umrlih 808 oziroma 747 (mrtvorojeni odšteti). Od teh: ljubljanskih 238, sploš. bolnica 446. uttobnl-niča JO. otroška bolnica 106, hiralnica-^Jožefa 89.	iJk •■".,
G Sejem ja kožuhovino v Ljubljani. V ponedeljek dne 25. januarja se vrši v Ljubljani v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejma tradici< nelni detajlni sejem za kožuho-vino. Zbrali se bodo kupci in prodajalci — lovci iz vseh krajev naše domovine. Lovski plen se bo predajal po komadih. Istega dne pa bo na prostoru velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovina se bo sortirala in ne! aj tednov kasneje dražbnim potom prodajala inozemskim in večjim domačini kupcem. Sprejemale
se bodo posamne kože od lovcev in večje event. že sortirane partije od trgovcev s kožuhovino. Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je sprejela od zakupniikov lovišč v prodajo že večje število raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da bi se povabili ino emski kupci v Ljubljano. Zaradi tega se je sklenilo prirediti najpoprej to je 25. t. m. običajni kožn sejem s predajo v detajlu, istočasno pa se sprejemajo na velesejms' em prostoru še nadfiljne kože v svrho kasnejše organizirane prodaje na veliko.
Danilo1:
PokSk igralčev.
V moji mladosti me je učil Louis Chernitz, Novomeščan, ki je imel najlepše šanse, da bo sprejet na dunajsko dvorno gledališče; pa je bil nesrečnež povožen na levi nogi od lokomotive, — da je poglaviten zakon vsakega iz-vršujočega umetnika, da se predvsem popolnoma seznani z delom, katerega se je lotil, da se uživi v milje onega časa, v katerem se igra predstavlja, in da okuša poznati mišljenje in hotenja onih ljudi, s katerimi je v dejanski zvezi v igri. In šele iz te poglobitve je mogoče ustvarjati svojo vlogo in ji dati temeljno podlago.
Rekel je: srečen sem, da morem vsaj svoje študije prenesti na človeka, ki je bolj srečen od mene, ki je zdrav in rojen igralcc.
S kakšnim navdušenjem je razlagal marsikatero poletno noč po tivolskem parku sadove svojih triletnih študij na Dunaju! In ni imel nihče zvestejšega poslušalca in bolj ra-doznalcga učenca, kakor sem bil jaz.
Mnogokrat so že bledele zvezde na nebu, ko sva se ločila. In njegovi nauki so se mi utisniii globoko v dušo.
Bil je čas, ko je cvetela Comždie larmo-yantc po vseh gledališčih, ko je bil v modi še
• tv „„	on iVnnjrii f I. petdeset-
letnico svoietfa umetniškega delovanja na
OuJTU.
koturn, ko so imeli igralci za prvi pogoj znanost govora in deklamacijo.
Okolo 70. leta v prejšnjem stoletju je ' vzdrževala dolgo dobo na vseh gledališčih re-pertoir Charlota Birch-Pfeiferjeva, rojena v Stultgartu 22. junija 1, 1800., umrla 2. avgusta 1868., igralka in pisateljica, ki je dramatizirala celo vrsto romanov.
Pri nas se je uprizarjala neštetokrat nje Lovvodska sirota, Mesto in vas, Cvrček in Nasledki skrivnostne prisege.
Leta 78. smo uprizorili ponovno dramo Nasledki skrivnostne prisege. Igral sem po Schmidu veliko ulogo Valentina. Za to vlogo sem se vestno pripravljal in skušal sem napeti vse igralske sile, da dosežem smotreni višek te vloge! Vloga Valentina pa je zahtevala tudi vestnih študij in moj režiser I. Ge- j celj mi je pomagal z ljubeznijo dovesti to vlogo do zaželjenega cilja, saj je bil moj učitelj in z veliko skrbjo me je hotel vzgojiti za prve ljubimske vloge.
To je bil velik govor, neka povest, dolga šest in pol strani, ki je višek tretjega dejanja, za katero sem vadil svoj gibki organ kakor pianist klavijaturo, da je nisem več igral, nego živel in užival. Saj je bilo treba vložiti v to vlogo strast, ljubezen in obup. Mnrgo mi je pa pripomogel tudi moj neugnani tempera- j ment.
In tisti večer sem hvalil Stvarnika, da mi je dal vje zmožnosti za to krcacijo; glas, ki je iel kakor veter preko rožnatih poljan, ki
je ganil vsako cvetko, da je pokimavala in pripogibala svojo rosno glavico. In povest samo, ki mi je segala tako globoko v dušo, sem presadil v srce občinstva, ki je z menoj čutilo, drhtelo in sc solzilo.
Tedaj sem se čutil blaženega in dovršenega v svojem poklicu.
Igralec poseduje tako lin čut. da ve, kdaj je zgrabil pravo struno na svoji harfi in pravi ton, ki spaja dušo občinstva z njegovo, da ga dviga preko vsakdanjosti in mu odpre vse tajne celice srca ter dvigne poslušalca do vzvišenosti človečanstva.
Ali ni to blaženstven poklic?
In občinstvo se skaže hvaležnega, vzhi-čeno te pozdravlja, z občudovanjem in žare-čimi pogledi te spremlja, koder hodiš, saj dober igralec uči ljudi, da umevajo drug drugega, da pogledajo v tajnostne globine življenja, da odkrijejo v sebi svoj boljši jaz, — da ljubijo in odpuščajo.
Pisemce iz Rima.
Rim, 13. januarja 1926.
Misijonsko razstavo je papež formalno zaključil v nedeljo 10. t. m. ob navzočnosti 20 kardinalov, dvora, dipl. zbora in rim. patri-ciata. Razstava pa ostane otvorjena še nekaj mesecev, toda le dva dni v tednu, v četrtek in nedeljo. Nato se razstava v omejenem obsegu prenese v novoustanovljeni Mls jouski muze, v 3. nadstropje lateranske palače.
Prefekt Propagande, kard. van Rossum, je s kratkim govorom pozdravil papeža, nakar je Pij XII. odgovoril, zahvaljujoč se Bogu in vsem, ki so pripomogli razstavi do tako lepega uspeha. Sto in stotisoči ljudi iz celega sveta, različnih ver in idej je moglo občudovati živi dokaz vesoljnosti katoliške Cerkve, njenega reda in enolnosti discipline ter ogromno religiozno kulturno in socialno delo, ki je vrše katoliški misijoni v vseh delil) sveta. Misijonska razstava, je rekel papež, je bila kakor velika knjiga iz katere more vsakdo čitati, kakor velika šola, kjer se podaja nazorni pouk. Da se zahvali onim, ki so imeli toliko truda z razstavo, hoče osebno razdeliti vsem diplome in svetinje. Diploma predstavlja v perspektivični oddaljenosti kupolo sv3te-ga Petra, gledano izpod arhitektonsko na ori-entalni slog spominjajočega slopa. s spodaj tiskano laško dedikcijo. Svetinja ima na b.ii strani doprsni relief sv. Očeta na drugi zemeljsko oblo s križcem in okrog latinskim napisom. Razdeljevanje je trajalo približno eno uro. Ustanovitev Misijonskega muzeja v Late-ranu se javlja s posebnim Motu proprio, katerega so ob tej priliki prečitali.
Po dveh tednih toplega vremena je v to rek, 12. t. m., pritisnil občuten mraz in v nori na sredo je zapadel prvi dva prsta debel -neg Zjutraj se je Rim zbudil pod lahko ,neseno odejo, k! pa tekom celega dneva ni izginila. V četrtek je nastalo zopet lepo vreme. Snega ni vefi.
Fotografski telje :> Viktor« se je preselil v lastno poslopje v Knafljevi ulici št. 4. Več med oglasi.
0 Na pomoč revni družini. Primorana ?.em, da se obračam na usmiljena srca za po-jnoč in podporo v skrajni sili in bedi. Mož mi je obolel, nimam nobenih dohodkov, povrhu pa se 16 mesecev starega dečka. Oba sta izročena moji skrbi in negi. Jaz sirota pa sem brez vseh sredstev. Usmiljena srca, pomagajte, tri bitja umirajo v bedi. Darila sprejme uprava :>Slo-venca« pod :>Nujna pomoč.-. Na zahtevo pove uprava Slovenca tudi naslov.
O Odpeljana sla bila (ali sta se izgubila) dva bela dolgodlaka foksteriera. Pes ima dolg gobček, prikrajšan rep, črna ušesa, črnorjavo obrobljene oči; psica pa krajši gobček, po životu nekaj večjih črnili lis. Kdor bi vedel '/.a ta dva psa, naj javi osebno ali pismeno proti •nagradi na naslov: Ljubljana, Dunajska cesta 31.1, desno.
® Aretacija nevarnega vlačugarja iu vlomilca. Že v sredo, dne 13. jan. se je posrečilo ljubljanski policiji, da je prijela jako nevarnega postopača iu vlomilca, ki je izvršil celo vrsto predrznih vlomov in tatvin in ki je kradel vse, kar mu je prišlo ped roke. Glavni stan aretiranega in njegove družbe je bil v nekem paviljonu ua ljubljanskem velesej-mišču. Prišlo pa je do aretacije takole: Neki neznanec je prodajal razne '.sumljive predmete po mestu. Ti predmeti so bili zaplenjeni in kupci so natančno opisali prodajalca. To je bila prva sled, ki jo je dobila naša policija. Po tem opisu so začeli poizvedovati naši policijski agentje in posrečilo se jim je, da so dosegli dober plen. V prostorih : Ljudske kuhinje« so aretirali brezposelnega delavca, pravzaprav postopača, ki se je izdajal za brezposelnega delavca, in ki je bil podoben opisu prodajalca sumljivih predmetov. Pripeljali so ga takoj na kriminalni oddelek naše policije, kjer so moža malo natačueje ogledali. Po daljšem obotavljanju se je zločinec končno udal in je priznal celo vrsto vlomov in tatvin. Svojih tovarišev iu tovarišic pa mož do sedaj še ni izdal. Aretirani je 301etni postopač Kari Murko doma iz Vintarovcev pri Ptuju. Mož je priznal do sedaj pod pritiskom dokazov sledeče vlome: Dne 1. oktobra lani je vlomil v garderobo športnega kluba -Primorje.: na Dunajski cesti, kjer je ukradel več moških in ženskih Športnih oblek v vrednosti 600 Din. Po tem posrečenem vlomu je poskusil mož še enkrat svojo srečo in je res zopet odnesel s svojimi pomagači kar za 14.000 Din razne obleke in čevljev. — V prvih dneh novembra pa je vlomil — vse to prizna sam — v paviljon trgovine z delikate-žami tvrdke M. Dortel na ljubljanskem vele-sejmu. Tam je ukradel vse žarnice in lestence '«kupiii vrednosti 1500 Din. — Koncem novembra je vlomila njegova družba v barako pri zgradbi elektrarne v Mostah. Vlomilci so se nadejali, da bodo dobili tam denar. Ker pa lopovi tega i?;so d-: bili. so p.ibrali tesar:'!:o u mojstru Jakobu Hercelju iz Vodmatu za Din 600 raznega tesarskega orodja. — V noči na 20. deembra pa so udri i v neko hišo v Zalo-karjevi ulici. Oduesli so veliko zeleno stensko plišasto preprogo iu pa nekaj perila v skupni vrednosti Din 800. Glavni vodja družbe je bil aretirani Murko, ki je izvršil največ tatvin sam in so mu drugi samo pomagali odnašati, za kar jih je Murko primerno nagradil. Koliko je po-ikradel še drugih stvari, do sedaj še niso dognali. Mož je stanoval s svojo družbo v paviljonu Dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov. Tam so pokradli vse steklenice in kozarce, pipe, škafe, za maske lonce in pa 10 žarnic in o popili cel sod vina. Napravili so preko 8000 dinarjev škode. Tam so si napravili tudi udobna ležišča, kjer so ponočevali, jedli in popivali in skrivali drugod pokradeno blago. Ko so izsledili njihovo taborišče, je bil sod že prazen, okoli pa je ležalo polno razbitih kozarcev in steklenic. Preiskava je ugotovila, da je Murko prodale meseca novembra nekemu pekovskem vajencu v Vodmatu športno čepico in nogometne čevlje in pa razne električne predmete. V nekem izkuhu v Florijanski ulici je prodal 40 steklenic iu kozarcev. Orodje, pokradeno v baraki v Mostah, je prodal baje nekemu neznancu. Vse to je bilo zaplenjeno hi kupci so natančno opisali kot prodajalca aretiranega Murka. Pri njem so uašli ob priliki aretacije dve telovadni črni triko obleki, o katerih se še ne ve, čegave so in pa nekaj denarja. Aretirani Murko je skrajno zvit, pretkan in predrzen človek in je bil že več kot dvanajstkrat kafliovan radi tatvine in goljufije. Pravi, da je bil mornar in da se je klatil že po vsem svetu. R* je že celo v ludiji in Bog zna kje povsod. Vse kaže, da je napravila policija izboren plen in rešila družbo skrajno predrznega in nevarnega vlomilca. Njegovi tovariši, ki so se pravočasno umaknili, Še niso znani in jih tudi noče izdati. Po zaključku zaslišanja se je nvož odrezal: Gospodje, jaz sem nedolžen, usojeno mi je, da moram biti vedno zaprt, če delam ali ne in če kradem ali ne.
Maribor
□ Jugoslavija prihaja« je bilo predavaje g. dr. Korošca na XV. prosvetnem večeru Prosvetne zveze v Mariboru v Zadruž-no-gospodarski banki. Bili smo izmed redkih, ki smo imeli priliko slišati zgodovino, izpo-vedano po tistih, ki so jo delali. Predavanje, podano objektivno zgodovinsko, nam je obnavljalo dogodke, ki so se ob času prevrata hitreje podili kot misel. Nad vse zanimivi so bili podatki zadnjih utriDliaiev umirajoče avstrij-
ske monarhije. Iu ko je g. predavatelj povedal: ^Cesar Kari se je naslonil na svojo pisalno mizo in je bridko zajokal, jaz pa sem brez besede odšel.. je bila v dvorani tišina brez diha: Stoletja so se zgrudila in nova doba se je rodila. — Nato nam je podajal dogodke od septembra do decembra 1. 1918. Bili so to dnevi, ko je naš narod visel na gospodu predavatelju dr. Korošcu kakor zbegan otrok pri dobrotnem močnem možu. Ne iz njegovega podajanja in ne iz zgodovinskih podatkov ni stepala ta resnica vidno na plan, a poslušavci smo čutili, da je tako. Občutenje samosramovanja slovenskega greha nesloge se nas je ob spominu na Genevo in genevski protokol miiiiohite polotilo. A ob sklepu, ko nas je dvignil kot nekoč ob deklaraciji: :> Dvignite glave —, je prišla njegova moč nad nas iu zaupamo kakor on v lepše zarje domače države. — G. predavatelju je bilo občinstvo, ki jo napolnilo dvorano, iskreno hvaležno za zgodovinsko stvarno sliko iz dnevov ustvarjanja naše domače države.
□	Smrtna, nesreča pod sodom vina. Mlad delavec Franc Korošec jo valil v klet vinskega trgovca Fr. Glinška sod vina. Ker ni čakal na pomoč in je hotel delo sam opraviti, ga je sod spravil iz ravnotežja, da je omahnil vznak. Sod »e je zvalil preko njega in ga tako težko suuil, da je, četudi takoj prepeljan v bolnico, vsled težkih poškodb umrl.
□	Roparje sredi ceste je priglasil nekdo ua policiji. Roparji so bili baje zelo originalni: vljudno zahtevali denar, ga vzeli iz denarnice, ki so jo vrnili, in mirno dalje odšli.
□	Sobno streljanje je vpeljalo slov. lovsko društvo za svoje člane v Mariboru v zgornji dvoraui restavracije Pečnik.
□	Zahvala. Vsem, ki so se našemu svoje-časnemu pozivu odzvali in se z večjim ali manjšim darom spomnili -Slomškar, društva mariborskih bogoslovcev, kličemo prisrčni: Bog plačaj! — Predsednik.
□	Streli na naše gospodarske ustanove. Mariborski .-Tabor " prav rad takole pozabi na ono splošno uaziranje, da se pri gospodarskih vprašanjih govori le gospodarsko — stvarno, ne pa tudi — s prikritim političnim namenom, škodovati gospodarskim ustanovam druge stranke. Je seveda zato ponatiskoval belgrajske senzacije o Gospodarski in je zdaj izstrelil proti Zadružni zvezi v Ljubljani. Ker pravi, da je prejel to od več članic, bi bilo prav, da tiste >članice« Zadružne zveze javijo svoje mnenje Id ga imajo, svoji centrali. Kako pride zopet VTabor« do tega, nam ni skrivnost. Na njegovo žalost pa mu povemo, da tudi tistega enega duhovnika ni med nami!
-3' Volivce in volivke v Delavsko zbornico
opozarjamo na sestanek, ki se bo vršil danes ob treh popoldne po popoldanski službi bočji v tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze. Vabljeni so vsi, ki čutijo s krščansko delavsko stranko, v prvi vrsti naši delavci in delavke ter služkinje.
& Mest« ravnatelja na drž. realni gimnaziji v Celju je prosto. Rok za vlaganje prošenj je bil do 15. t. m. Za to mesto se poteguje tudi profesor na isti gimnaziji g. Mravljak. Pravijo, da je v Belgradu že vse »naštimano«. u se gotovi krogi kljub temu boje, da ne bo slo gladko od rok. Merodajni politični lokalni faktorji pa menda niso preveč zavzeti za to kandidaturo.
•©" Radi prevelikih davčnih bremen peša celotno pridobitno življenje. Dražbeni oklici že popolnoma pokrivajo deske ua okrajnem sodišču. In ni pričakovati, da bi nastopili v doglednem času boljši časi. Ta strah pred groznimi javnimi dajatvami je zašel med kroge, ki so do sedaj veljali kot najboljše situira-rei. Obrtnik že itak ne more prenašati teh groznih bremen iu zato se pri uas širi brezposelnost. Pa tudi industrija, posebno pa lesna, ki .je v našem mestu in njegovi okolici v zadnjih letih prav lepo razvila, ne more uspevati, v prvi vrsti iz strahu pred visokimi davki. Zato se ponavljajo pri nas slučaji, ko pričenjajo taki obrati odpuščati svoje delavce, zapirati žage in delavnice iu čakati boljših časov.
& Seja mestnega občinskega sveta bi se po želji finančnega referenta imela vršiti že pred davnini časom. Obetajo nam. da se bo vršila prihodnji teden. Če bo res!
o Ljudsko vseučilišče priredi dne 25. t. m. predavanje, na katerem bo govoril ravnatelj Glasbene Matice g. K. Sancin o predmetu ^Glasbena umetnost kot narodna last '. Obenem razglaša Ljudsko vseučilišče, da bo v predstoječih dneh razpošiljalo nabiralne pole za članarino, ki znaša Din 12 na leto.
-©" Slomškova tiskovna zadruga bo, kakor upamo, že tekom meseca februarja otvorila svojo trgovino ir sicer v lokalu, katerega jo dosedaj imela tvrdka Buuc in drug v po.-lopju župnišča Marijine cerkve nasproti magi-,.rajnemu poslopju. Zanimanje za to otvoritev jo veliko ne samo v našem mestu, temveč tudi po deželi.
& Občinske seja okoliške občine se v rši (ianc-s ob deveti uri predpoldne.
g Vprašanje zidave novega šolskega poslopja bo glavna točka današnje občinske seje v okoliški občini. Kakor znano, se je okoliška občina pritožila proti zidanju šolskeja poslopja na Dolgem polju, kjer vsako leto nastopajo poplave. Krajni šolski svet stoji pa r. neumliivo doslednostjo ua stališču ' •
se more le tam iu nikjer drugje zidati to poslopje.
& Velika žrtev. Celjska posojilnica, Mostna hranilnica in Južnoštajerska hranilnica so ponudile okoliški občini posojilo v iznosu po Din 3,000.000 po 8 odstot. obrestovanju. Sicer je to že precej ka§no, a vendarle je znak, da tudi deloma kapitalistične ustanove znajo upoštevati tok časa in se istemu prilagoditi.
-er Preselitev trgovine. Trgovka Necker-liiann preseli svojo trgovino s papirjem, ki jo ima sedaj v Kralja Petra ulici, v Prešernovo ulico iu sicer v prostore, kjer jo bila preje Rascheva trgovina s papirjem, ki je prišla sedaj v konkurz. Tudi se govori, da je ga. Flora Neckermann ponudila za celotno konkurzno maso gospoda Rasiha Din 150.000, kar jc se precej visoka vsota.
Smrt kot posledica revščine. V petek zjutraj fo našli v bornem stanovanju mrtvo približno petdeset let staro služkinjo Elizabeto Kristjan, Imenovana je živela v ve!:, i revščini in ni mogla dobiti nikake stalne službe. Živela je samo od priličnega dela in se udinjala razuim strankam na kratka opravila, najraje proti prehrani. Tako je imela neko tako fltranko-dobrotnico, ki ji je dajala vsaki dan obed Ko svi prišla v petek, kakor običajno, po vsakdanjo juho, se je to družini zdelo zalo sumljivo iu šli so pogledat na njeno stanovanje, kjer so jo pa našli ležati na tleh oblečeno in mrtvo. Ubožiea je gotovo zjutraj vstala z namenom, da pojde na delo, a sestradana in onemogla je padla ua lla in za večno zaspala. Pa še pravijo ljudje, da socialnega skrbstva ni več treba, razun morda di-s pozicijski h fondov in milijonskih ministrskih dokled za cigarete. Tudi znamenje časa! Za nas pa naj bo ta žalostmi slučaj klic in skrajni opomin, da ustanovimo tudi pri uas v Celju Vincencijevo družbo.
& Stanovanjsko sodišče bo v kratkem postavljeno pred skrajno težko nalogo. Tekom poslovanja tega sodišča je bilo sklenjenih med tožečimi strankami veliko takih poravnav, ki so se glasile v tem smislu, da morajo posamezni najemniki zapustiti v mesecih od februarja do maja dosedanja stanovanja iu se preseliti drugam? Kam? Stanovanj je sedaj vedno manj razpisanih, vsaki mesec morda po dve do tri. Prosilcev za stanovanja iu sicer takih, ki bodo sicer radi izvršljivosti poravnave ua cesti, na desetine in desetine. Kaj bodo ti reveži šli spet v vagone ali pa inorda v mestni park?
& Bajka o neuspešnem delovanju celjskih gasilcev ob priliki požara v Kirbischevi hiši j se po našem mestu vedno bolj razširja. Naše mnenje je pa to, da se imamo zahvaliti ravno in izključno celjskim in gaberskipj gasilcem, da se požar ni razširil in ugonobil ne samo Kirbischeve hiše, temveč tudi celo vrsto sosednih poslopij. Da hidranti niso delovali ki da Sušnica ni imela vsled zime zadosti vode, zalo vendar gasilci niso in ne morejo biti odgovorili. Zaslužijo pa polno hvalo, da so kljub velikemu in hudemu mrazu, v katerem je voda v ceveh kar zmrzovala, udušili največjo nevarnost tekom ene ure po nastanku požara. Zgorelo ni ničesar drugega kot streha in podstrešni prostori. Suum cuique!
■0" Respekt tatov se ne ustavlja niti pred redarskim uradom. V torek ponoči so vdrli zlikovci v prostore omenjenega urada in odnesli iz istega pisalni stroj, vreden 4000 Din.
Umrla je dne 14. t. m. v splošni bol-! niči gdč. M. Guzina, hči sodnega svetnika | iz Belgradu. Komaj 22 let stara je prišla v j Celje iskat, zdravja, a je žal podlegla zavratni j mladinski bolezni.
-o- Osebna vest. Gdč. Anica Kurent je pre-j meščena k celjskemu poštnemu uradu. Dosedaj je službovala pri poštnem uradu v Ho-I čah.
Vsak voli po svojem prepričanju. Zaveden rudar, ki mu jc za to, da sc enkrat vse slovensko delavstvo in po njem delavstvo v vsej državi združi, da stvori enotno fronto delovnega ljudstva na podlagi soc. pravice, ki naj zamenja sedanji krivični kapitalistični ustroj družbe, pa ve, koga ima voliti. Vsak zaveden rudar odklanja neumni antiklerikalni boj, pod kojega geslom gredo zdaj v boj od buržuazije zapeljani socialdemokrati, in ko dal svoj glas krščanskim socialistom, ki so za združitev vseh delavcev v borbi zoper nekrščanski v«-lekapitalizem.
Oddajmo vsi zavedni rudarji svojo glasovnico listi krščansko-socialnega delavstva.
Rudar.
■čy. Boj za trboveljsko občino. Po daljšem presledku so sc socialni demokrati toliko oddahnili, da so v svojem listu priobčili članek, tičoč sc zadnjega shoda neodvisnih socialistov, na katerem so tako hudo pogoreli. Kdor sc je shoda udeležil in sedaj čital članek v »Delavski politiki , se mora iz srca smejati. Ti presneti »klerikalci morajo pač imeti veliko moč, da lahko diktirajo masam, to ali to listo napravite, tako morate glasovati in čc sc jc sploh vršila. G. Klenovšek, primi za ušesa pošteno onega, ki priobčuje take članke in ki je včasi stranki le v škodo. Pojdimo k stvari. Da sc hoče za občinske volitve napraviti z nekaterimi komunisti ir. Korunovo skupino kompromisna lista, smo mi znali. Vsaj sta Kerše in Klenovšek tako solidarno lepo nastopala na sestankih vseh strank pri Dimniku, da smo že poprej tudi znali, da bode pri bodočih volitvah ti dve struji poraženi ker sta sc vezala na vseh sestankih z demokratsko stranko. Lista se je napravila res nato, a ti, ki so kandidatno listo sestavljali niso vprašali delavstva, ali sklicali v ta namen shod. Ves načrt jim je nato prekrižala hrastniška »Svoboda«, ki je neki večer prejšnjega tedna v socialističnem domu v Hrastniku sestavila svojo listo neodvisnih socialistov in s tem tudi razbila kompromisno listo. Shod je pokazal, da masa delavstva socialnim demokratom ne bo nikdar več dala svojega zaupanja. Delavstvo sc ne da več s frazami omamljati, ker ima za seboj skušnje zadnjih let. Vsekakor bo pa potrebno, da sedanje osebe, ki se vsiljujejo na vodilna mesta, izginejo s površja. Delavstvu pa priporočamo in to kot njihovi prijatelji, oklenite sc in pristopajte k Strokovni zvezi rudarjev na Vodah, ker edina ona je zares neodvisna in dela zv koristi delavcev.
& Nedovoljena agitacija. Javilo sc nam je, da je uradnik posredovalnice Okrožnega urada v Zagorju g. Sitter prišel te dni po opravkih v tukajšnjo cementno tovarno. Ob tej priliki je tudi povedal, da pride drugi teden delit glasovnice za Delavsko zbornico, katere se mu pa naj po delitvi nazaj izročijo. Ker se je g. Sitter ves čas po vojni obnašal korektno kot uradnik, upamo, da tudi v bodoče ne zapravi dobrega glasu, ki ga ima in ne da prilike za pritožbe od strani delavstva.
Komunisti ali neodvisni socialisti so sklenili, da sc vzdrže volitev v Delavsko zbornico, ker jim ni po godu kompromis g. Makuca in drugov z socialdemokrati, ker so z načelnega stališča proti vsakemu kompromisu.
RUDARJI!
Dne 2. februarja t. 1. se vršijo volitve v Delavsko zbornico ali volitve v delavski parlament. Za delovno ljudstvo so te volitve sko-ro pomembnejše kot skupščinske ali občinske volitve, zato se mora delavstvo zavedati, kaj jc ta delavski parlament, in komu da svoj glas, da ne bo prevaran.
Zastopniki delavstva, ki bodo izvoljeni v Delavsko zbornico, bodo imeli zakonito moč in pravico nastopati v prid delavstva pri delodajalcu, kar morejo zdaj delavci samo po zaupnikih. Na drugi strani bo Delavska zbornica reševali vsa mezdna gibanja in preko Delavske zbornice nc bo mogla nobena stanovska organizacija predložiti zahtev do delojemalcev. Vsaka stavka se bo morala javiti najprej zbornici in v tem slučaju ima zbornica moč stavkujofte tudi oblastnim potom zaščititi. V obče pa bo Delavska zbornica čuvala nad delavsko socialno zakonodajo in bo imela priliko ter moč lo postavodajo izpolnjevati, oziroma vplivati na vlado in parlament, da lo storita. Po njej in edino po njej bo delavno ljudstvo prišlo do odločilnega vpliva in, moči v državi.
Ker so tedaj te volitve tako važne, kaj jc nam rudarjem storiti?
Prva naša dolžnost je, da dobimo v roko glasovnico, in če se nam ne dostavi, idemo sami po njo, da jo nato podpisano oddamo do določenega časa na določeno mesto, io je v tajništvo Strokovne zveze rudarjev v Vodah. Naša lista nosi ime lista »Krščanskega soci-jalnega delavstva«. To listo bo volil vsak, komur io zmago delovnega ljudstva!
Volitve v Delavsko zbornico. Krščanske* misleči volivci za Delavsko zbornico, ne dajte se terorizirati od nasprotnikov. Oddajte svoje glasovnice v trgovini Zadružnega doma v Zagorju. Prepis volivnih imenikov vseh volivcev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in bratovske skladnice je ua vpogled v Zadružnem domu.
Krivica popravljena. Učiteljica gdč. Jager, ki je bila spomladi prognana iz Zagorja, je te dni prišla nazaj. Tako je zopet popravljena ena krivica, storjena za časa tiranske orjuna-ške komande. Ljudstvo le želi, da pride nazaj še gdč. Hauptman in da tudi g. Pelko dobi zadoščenje za zapostavitev.
Prosveta. V nedeljo 17. jau. ob 4. uri vprizori Kat. prosv. društvo iz Zagorja v Zadružnem domu na Lokah spevoigro Kovačev študent« in burko »Junak:. Kdor se rad smeje, naj ne zamudi udeležbe. — Dne 10. jau. je bilo v Zadružnem domu v Zagorju zelo poučno predavanje -o jetiki« na podlagi ski-optičnih slik.
Preveč premoga izkopljemo v Zagorju. Sedaj sredi zime vozijo premog mesto na kolodvor — v skladišča za rezervo. Najbrž je to kakšen manever trboveljske premogokopne družbe. Ce pa delavec ne gre na delo na zapovedan praznik, je pa zato kaznovan ali celo odpuščen.
PreJcmur/e
Za regulacijo Mure. Zadnje dni se je mu* dil v občinah ob Muri g. narodni posl. Klekl. V spremstvu županov si je ogledal, kako silno izpodjeda Mura svoje bregove. Pri občiui Ho-tiza je Mura samo še 250 m od svoje nekdanje struge. Ako bo mura še letos izpodkopala toliko sveta, kolikor ga je preteklo loto, bo prišla v staro strugo in tedaj bosta takoj pod vodo občini Ilotiza in Ivapce. Po obisku pri Muri je g. poslanec odposlal velikemu županu v Maribor vlogo, katero sia podpisala iuui g. /.u-pana omenjenih dveh občin in v kateri se vel. župan naproša, da pošlje na mesto inže-! nerja, da se ugotovi, kako nujno ie ootrebua rezulaeiju Mure.
Kmečka hranilnica in posjilnica se je
ustanovila v Dolnji Lendavi in Turnišču.
Putronatsko vprašanje v Medjimurju. Nekatera veleposestva v Medjimurju bi se rada rešila dolžnosti, katera jim nalaga cerkveno patronatstvo. Med zastopniki veleposestev iu cerkveno oblastjo so se v svrho ureditve tega perečega vprašanja začela pogajanja. Na teh pogajanjih so zastopniki veleposestev izjavili, da so pripravljeni dati cerkvam do 50 oralov zemljo kot odkupnino. — Ne bilo bi napačno, če bi se tudi v Prekmurju na podoben način rešilo to vprašanje. Dovolj je že čakanja, pa tudi škode. Skrajni čas je že, da se že enkrat uredi ta zadeva.
Krog. G. Anton Bejek, gerent v Krogu, se je odpovedal svoji časti. Kot gerent je bil g. Bejek mož na svojem mestu, poštenjak od nog do glave. G. Bejek je bil že za madžarske boljševiške dobe kroški župan in kot tak je bil večkrat v smrtni nevarnosti. Čas bi že bil, da bi bilo že enkrat konec neprestanih gerentskih odstopov in imenovanj. Da Prekmurje še do danes ni imelo občinskih volitev, je sramotna pega na licu vsega slovenstva.
Bogojina. Bogojinski Orli so si postavili svoj dom. Ni palača, skromna »kuča« je, ka, tero so si zgradili z velikim trudom in malimi stroški. Na sv. Tri kralje so nas povabili k otvoritvi. Dvorana je bila natrpano polna. Za-stor se jo dvignil. Oder je bil ves v zelenju. Akademik Bajlec je pozdravil gosle in č. g. župnika Baša ter na kratko orisal namen »Orlovskega domač. Zatočišče bo onim iz sosednih občin, ki bodo od velike maše čakali na večeraico, zbirališče bo mladine in iztočišče prosvete. Po viharnem odobravanju se je dvignil zastor v drugo in dokaj spretni igralci so zelo dobro vprizorili enodejanko »Najdenček«. Zatem sta sledili dve burki, ki sta izzvali mnogo veselja in smeha. Z veseljem opažamo, da je jela kultura pronicati tudi v širše plasti naroda in ne z bolnim vzdihom, ampak z zdravo resnobo in zdravim humorjem.
V	nadi, da bo novi dom v Bogojini res središče duševnega razmaha, kličejo vrlim prosvetnim delavcem »Bog živi k — gledalci.
Prosvetna. zsvessa
Masberski tci!aj se vrši 31. jan., 1. in 2. febr. 1926. Vsako društvo naj pošlje vsaj enega, da se izuči v tej stroki. Priglasiti se je treba do 25. jan. na tajništvo Prosve ne zveze.
Knjižnice se opozarjajo na tečaj za knjižničarje in knjižničarke, ki se vrši 2. febr v knjižnici Prosveine zveze. Na sp<;ie-'u so praktične vaje v izposojanju knjig, kako se knjižnice spopolnjujejo in kako se knjige za silo poplavljajo. Oglasiti se je treba do 31. januarja pri Prosveini zvezi.
IX. Prosvetni večer bo ve!;al Zgodovini naše stolnice in se vrši 22. jan., to je v pe ek ob 8 v Ljudskem domu. Predava g. msgr V. Steska. Predavanje bodo pojasnjevale skloptične slike.
V	Šiiki bo jutri zvečer ob pol 8 v prostorih Prosvetnega društva skiopličnu predavanje o živalstvu
Rakek. V nedeljo 17. t. m priredi Prosve'no društvo v svojih društvenih prostorih zanimivo predavanje o križarskih vojskah. Predavanje bodo pojasnjevale številne skicpliene slike. Prijatelji društva vljudno vabljeni.
Krekova prosvefa. Zveza delavk priredi danes zvečer ob pol šestih skioptirno predavanje o Va.ikanu. Predava g. msgr. dr. Debevec Clan!ce, udeležimo se tega predavanja v obilnem številu.
Črnomelj. Izobraževalno društvo priredi dane« zvečer v Skubčovi dvorani ob osmih predavanje o Južni Italiji. Predavanje bodo pojasnjevale slike iz Neaplja, Pompejev in Vesuva.
Gorje. Bralno društvo priredi v ne'eljo dne 17. t. m. po večernicah predavanje o Lurdu. Krasil- skioptlčne slike bodo pojasnjevalo številne ski-optične slike.
Kanina gorica. V nedeljo dne 17 t. m. bo po večernicah v društvenih proslorih predavan e s skiopUčnimi slikami. Predava dr Por.tar o Prešernu in Kreku. Člani, k:,kor tudi prijaelji društva, udeležite se predavanja v obilnem številu.
Frančiškanska prosveta vljudno vabi svoje člane na predavan e, ki bo v torek dno 19. t. m. ob osmih zvečer. Na sporedu je skioptično predavanje o Tarcisiju. Številne skiopiičnc slike b do kazale trpljenja fiolno pot mladega mučenika. Predava msgr. V. Steska.
Romanje v sve o deželo se vrši med 15. majem in traja do 10. juniia. Potovanje gre preko Milana v Genuo, odtod s parnikom v Aleksindr jo-Kairo na piramide. Potem obiščejo izletniki Palestino, kjer se pomude v vseli mestih in se vrne o preko Aten in Carigrada domov. Vodstvo romanja ima dunajski Volksbund. Sirotki znašajo za prvi razred 18.800 Din: za drugi razred 14.800 Din: za tretji razred 9.200 Din. Kdor želi udeležili se tega potovanja, naj se oglasi do 25. marca pri Prosvetni zvezi v Ljubljani.
Poto>anje v Lurd. V dneh od 6 do 20. julija *e vTŠi potovanje v Lurd, I'aray le Monial, Maria Einsiedeln itd. Stroški znašajo: Prvi razred 5600 Din: drugi razred 4240 Din: tretji razred 3400 dinarjev. Udeleženci naj se zglase pri Prosvetni zvezi vsaj do 20. junija 1926.
Fvliaristični kongres se letos vrši v juniju v Chicagi. Na ta kongres pelje posebna ladja iz Evrope. Udeležniki bodo na tem potovanju obiskali Newyork, Niagara-slnpove in Washington. Potovanje irajn od i. juniia do 7. julija 1926. Skupni stroški znašajo od 26.C00—30.000 Din._
CerUveni vestnilc
Duhovne vaje za može bodo v Domu za duhovne vaje od 30. t. m. zvečer do 3. febru. zjutraj. Lastna sol a, hrann in vsa oskrba za ves čas 120 Din. Kdor se želi udeležiti duhovnih vaj, naj to pravočasno javi Vodsivu Doma za duhovne vaje, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9.
Meščanska Marijina knngregacija pri sr. Jožefu ima danes ot pol štirih popoldne svoj redni •shod. Polnoštevilni!	....
Križanska moška Maniina družba ima pnn. <;redo dne 20. t. m. v družbeni dvorani izvencer-kveni sestanek. Začetek ob pol osmih. Seja pred-slojništva bo jutri zvečer ob osmih.
Kupujte srečke Dll. ucdD. društva v Ljubljani!
Dopisi.
Iz Nove Štifte. Kakor znano, imamo pri nas godbo Kat. izobraževalnega društva, ki jo je bil ustanovil naš nepozabni P. Ambrož Godba, ki jo je njen ustanovitelj žal moral zapustiti, v zadnjem času zopet zelo napreduje; imamo pri nas že en mesec kapelnika »Godbenega krožka< iz Gorice, ki je z vso vnemo zavzel za glasbeno izobrazbo fantov. Na Novega leta dan so šli godbeniki igrat v Ribnico; igrali so pri litanijah na koru, potem pa kri gg. županu, dekanu in grajščaku Rudežu. V nedeljo po Novem letu pa so jo mahnili v Sodra-žico, kjer so po litanijah tudi igrali na trgu pred hišami gg. župana, g. Lovrenčiča in g. Fajdige. Bili so povsod z veseljem sprejeti, kajti glasba je za nas redek užitek.
Ciubljanslco gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Nedelja 17. jan. ob 3 pop.: VDOVA ROŠLINKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: HENRIK IV. Izven. Pondeljek 18. jan.: PROFESOR STORICIN. Red B. Torek 19. jan.: Zaprto.
Sreda 20. jan.: OBRT GOSPE VVARRENOVE, pre-
mijera. Izven. Četrtek 21. jan.: HENRIK IV. Red F. Petek 22. jan.: KRPAN MLAJŠI. Red D. Sobota 23. jan.: PERIFERIJA. Delavska predstava. Izveu.
Nedelja 24. jan ob 3 pop.: ZAPELJIVKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: DRUGA MLADOST. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Pondeljek 25. jan.: OBRT GOSPE VVARRENOVE. Red C.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja 17 jan. ob 3 pop.: AIDA Gostuje ga Za-ludova in g. Zdenko Knittl. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Pondeljek 18. jan.: Zaprto.
Torek 19. jan.: GLUMAČI, POVRATEK. Red C. Sreda 20. jan.: ZVEDAVE ŽENE, premijera B. četrtek 21 jan : Zapno
Petek 22. jan.: SRCE IZ LECTA. POZIV NA
PLES, CAPR1CTO ESPAGNOLE. Red E. Sobota 23. jan.: AIDA. Red A. Nedelja 24.' jan. ob 8 zvečer: ZVEDAVE ŽENE. Izven
Pondeljek 25. jan.: Zaprto.
Mariborsko gledišče
Velezabama komedija »Georges Dandin« ali »Prevarani soprog« se vprizori v soboto 16 in v nedeljo 17. t. m. Omenjeno igra. ki je pri vsakokratni vprizoritvi na našem odru izzvala obilo smeha, se bo igrala samo izven abonementa, nakar posebno opozarjamo občinstvo. Pri obeh predstavah veljajo kuponi.
Premijera »Evnngeljnika na mariborskem odru se vrši predvidoma v torek dne 19. t. m. Naslovno vlogo v tej prekrasni in melodijozni operi ima g. Burta, druge glavne vloge pojo gg. Križe-va, Zairejifeva, Govorov, Oksanski, Urvalek, Bra-tuž, Kriš. Zbor ima veliko humeristično sceno, razven tega nastopa tudi otroški zbor. Orkester je pomnožen in letos prvič sodeluje tudi harfa.
Martjonefno tvleclišče
▼ Narodnem domn.
Nedelja 17. jan.: ČAROBNE GOSLT (Pocci). Pri-četek ob 3 pop. in ob 6 zvečer.
Ilranjsk« gora Vremensko poročilo od 16. jan. ob 7 zjutraj: —8° C, barometer se dviga, drobno meo'e, snega 70 cm, saninec ugoden.
Bohinjska Bistrica Vremensko poročilo od 16. jan. ob 7 zjutraj: —3" C, snega l<v.i 70 cm, zimski šport izključen.
Motofclnb »Slovenija«.« v Llublj.in! n-vnanja, da je bil na občnem zboru dne 29. dec 1923 izvoljen novi odbor, ki se je na prvi ldubovi seji takole kr-stituiral: Karlo Fabk ni, predsednik, rir. Alojzij Zalokar, podpredsednik, Krkne S.efan, t j-nik, Camernik Karel, blagajnik, Miklič Karel, gospodar; odborniki: ing. Viktor Aoeito, prof. Egi-dij Čeh, Kopač Franc. Zidar Joško; revizorja: V.J-ter Stuzzi. Leopold Z\volinsky. Izredni občni z! or Mo'ckIuba »Slovenija« v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 31. jan. t. 1. ob 10 dopol^re v salonu pri Mikliču, hotei Južni kolodvor v Koloivnrski ulici.
Gospodarstvo
Borzni teden.
Ljubljana, 16. jan. 1926.
Ta teden je zavladala na borzah nekoliko prijaznejša tendenca, kar je odsevalo iz večjih ali manjših izboljšanj kurzov. To izboljšanje je v zvezi s splošnim optimizmom na vodilnih srednjeevropskih borzah. V Berlinu in na Dunaju je bila gonilna sila za dviganje kurzov v vesteh o ameriškem interesu za nemško in avstrijsko gospodarstvo, v Pragi presojajo položaj že dalj časa optimistično, kar je z ozirom na stanje češkoslovaškega gospodarstva upravičeno. V Zagrebu pa je prišlo do večje živahnosti radi dviga vojne odškodnine in nekaterih drugih papirjev. Ljubljana ne beleži razven v državnih papirjih in PraStedioni no-enih izprememb. Promet je bil v Ljubljari normalen, le v vojni odškodnini je bil živahnejši.
Na d e v i z n e m tržišču je konstatirati, da je v petek dinar nekoliko popustil. V drugi polovici tedna se je popravila tudi Varšava, kar je baje v zvezi z optimističnim poročilom ameriških ekspertov; baje je tudi ameriška finančna skupina Clarence Dillon and Read Co. intervenirala v korist zlata, ki je narastel v Curihu od 64.50 v ponedeljek na 70—75 v soboto.
Nadalje je variirala v teku tedna tudi de-viza Pariz. Drugih znatnih izprememb na deviznem tržišču.
Pri državnih papirjih je 7% investicijsko posojilo naraslo za eno točko. Danes je bil v prostem prometu v Zagrebu zabeležen kurz 78. Vojna odškodnina je bila do četrtka trdna, v petek pa je popustila. V ponedeljek je bila v Zagrebu 825—826, v četrtek je dosegla 328.50—329, v petek pa je popustila na 322—324 in ostala v soboto na 323—324. V Ljubljani je bila zaključena v ponedeljek po 319.50, v petek pa po 329 in je bila torej v petek dražja kakor v Zagrebu. V Ljubljani je bil večji promet samo v vojni odškodnini.
Bančni papirji so v Zagrebu bili stalni; z izjemo Hrvatska eskomptna banka, ki je do srede dobila par točk; nato pa zopet padla na prejšnji nivo in Praštediona, katere notica blago se je povišala od 970 na 980 v petek. V Ljubljani je bil promet v bančnih papirjih pri neizpremenjenili kurzih malenkosten. Praštediona je v Ljubljani bolj variirala kakor v Zagrebu.
Industrijski papirji so šli v Zagrebu deloma gor. Tako beležijo v petek napram ponedeljku kurzne dobičke Šečerana, Gut-mann in Trboveljska, medtem ko so ostali drugi panirji neizpremenjeni.
V	Ljubljani sc kurzi industrijskih papirjev stali neizpremnjeni; promet je bil le v šeširju po 115.
V	začetku in na koncu ledna so bili v Ljubljani sledeči kurzi: 11. jan. 7% invest. posojilo 77—78, (15 jan.) 77.—79.50; vojna odškodnina 319.50 zaklj. (329 zaklj.); zastavni listi 20—22. (20—22); kom. zadolžnice 20—22, (20-22); Celjska posoj. 200—205, (200—204); Ljubljanska kreditna 210, (210 den); Merkan-tilra 100-104, (100-104); Praštediona 955 do 9G5, (960 den); Slavenska 50 den., (50 den); Kreditni zavod 175—185, (175—185); Strome 125 den., (125 den.); Vevče 110 den. (110); Stavbna 100-110, (100-110); Scšir 115 zaklj., (115 den.).
♦ » •
Kranjska industrijska družba. Občni zbor delničarjev je, kakor čujemo, preložen na soboto, 13 februarja ob 10. dopoldne v prostorih Slavenske banke.

lahko nese po pranju svojega ie tako velikega sinčka domov, saj pere s tcrpentU ncvlm .GaZELA'- milom, katero JI prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA'-milom.
TOILO
Opozorilo trgovcem, ki točijo alkoholne pijače. Zbornica za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani opozarja lastnike delikatesnih trgovin, okrepčevalnic itd., ki točijo v svojin io-kalih tudi alkoholne pijače, da poteče z 81. Januarjem rok po čl. 105 pravilnika o gostilnah (Uradni list z dne 3. sept. 1925). Po tem členu izgubi pravico, točiti pijače v lokalu, kdor v teku 6 mesecev po razglasitvi pravilnika (3. julija 1925) ni spravil lokalov v sklad s predpisi čl. 82. do 85. pravilnika. Kdor prijave okrajnemu glavarstvu še ni izvršil, naj to stori brez odloga, morebiti v naslednji obliki: »Podpisani izvršujem v svojem trgovskem lokalu v.....na podlagi koncesije z dne.....
točenje alkoholnih pijač. Ker sem svoje lokale uredil, kakor to predpisuje čl. 105 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, prosim, da se vzame ta prijava na znanje in da se mi izda potrdilo v zmislu čl. 84, točke 2. navedenega pravilnika.« Kolekovina za vlogo znaša 5 Din, za rešitev 20 Din.
II. vinski sejem v Središču. Glasom seznama bodo na vinskem sejmu v Središču, dne 19. t. m. kupcem na razpolago sledeča vina: 3050 hI mešanih vrst letnika 1925 po sledečih cenah: 13 hI po 5.50, 262 hI po 6, 70 hI po 6 25, 95 hI po 6.50, 11 hI po 6.75, 409 hI po 7, 387 hI po 7.50, 407 hI po 8, 331 hI po 8.50, 90 hI po 8.75, 177 hI po 9, 15 hI po 9.50, 60 hI po 9.25 in 328 hI po 10 Din. Vinogradniki ljutomersko ormožkega okraja, so priglasili tudi 759 hI sortiranih vin in sicer: 263 hI šipona, 205 hI rizlinga, 113 hI mušk. silvanca, 20 hI silvanca, 102 hI burgundca, 50 hI traminca in 6 hI muškata. V ceni od 9 do 12 Din. — Starih vin bo na razpolago 648 hI in sicer: 149 hI let 1924 ; 404 hI, iz leta 1923; 92 hI, iz leta 1921' in 3 hI iz leta 1920, v ceni od 9 do 15 Din. Cenjenim gg. vinskim trgovcem, gostilničarjem, hotelirjem in restavraterjem je torej dana na tem sejmu bogata izbira ljutomerskih vin.
Znižanje bančnih kondicij v Avstriji. Te dni se vrši seja komiteja avstrijskih bank, na kateri nameravajo skleniti znižanje bančnih kondicij.
Borso
Dne 16. januarja 1928.
Denar.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: Berlin 13.48 (13 48— 13.53), Italija 228.375-228.625 (227 32-229.82), London 275.25 (274.30-276.30), Newy«rk 56.57 (56.325-56.925), Pariz 213-214 (212-216), Pran 167.85 (166.83-168 83), Dunaj 7.92-8.02 (7.9 Curih 10.94 (10.902—10.982).
Curih. Belgrad 1)13-9.18 (9.155), Budimo* sta 72.50-72.70 (72.60), Berlin 123.20—128.80 (123.20), Italija 20.88-20.03 (20.90), London 25.1525-25.1625 (25.157), Nowyork 517.50-518 (517.75), Pariz 19.525-19.625 (19 32), Praga 15.80 -15.35 (15.32), Dunaj 72.80-73 (72.60), VarSavr 70—75 (72).
Naznanila
Stolna presvctA ima jutri v pondeljek zvečet ob osmih v Križankah zanimivo predavanje. Predava g. profesor dr. Capuder o delovanju Jugoslovanov med vojsko v tujini.
ši.škarji pozcr! Danes zvečer ob sedmih bo v samostanski dvorani gledališka predstava »Vse pride na dan', igra petdejanka in kuplet: >Kava-rica« v prid novi cerkvi. Vljudno vabljeni.
Šiškarjil V pondeljek dne 18. t. m. bo skiop-tično predavanje v samostanski dvorani. Predava g. P. Janez o živalsivu. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Vljudno vabi odbor.
Sltioptično predavanje turistovskega klnba »Skala«. Opozarjamo vse prijatelje naših planin ter vse zimske športnike, da priredi turist klub »Skala« V nedeljo dne 17. t ni. ob pol enajstih dopoldne v kinu Matica velezanimivo predavanje o zimski turistiki, pri katerem so bodo predvajale skioptično sliko po najnovejših posnetkih naših najboljših amaterjev. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 11. dop. in od 3 do 9 zvečer pri blagajni kino Matica.
Občni fbor Organizacije okrožnih zdravnikov v Sloveniji so vrši dne 17. jamarja 1926 ob 15. uri v restavraciji Južnega (glavnega) kolodvora v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo odbora 2. Volitev novega odbora 3. Poročilo o novem pravilniku za cepljenje koz. 4. Stališče organizacije do OUZD glede pavšaliranja potnine in glede domačih lekarn. 5. Slučajnosti. — Odbor
Društvo železniških uslužbencev sklicuje za nedeljo due 24. januarja 1926 nb osmih zjutraj v dvorani pevskega društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Ljudski oder v Radovljici priredi danes ob osmih zvečer v Ljudskem domu Nušičevo komedijo v petih dejanjih: »Protekcija«. Za igro vlada veliko zanimanje, ker jo vsnk pohvali, kdor jo je že videl ali vsaj bral. Vsiopnice se dobe v pred prodaj i v Kmetijski zadrugi.
Mladinski dom Kodelievo. Danes nastopi prvikrat na našem novem odru Prosvetno društvo z Viča z zanimivo žaloigro »Zloba in zvestoba«. Igra jo znana našim odrom in je zelo priljubljena. Poselilo mnogoštevilno nnše gosto. Tudi druga dramatična društva dobrodošla!
Redni občni ibor Podpornega društva »a slozkinj« v Ljubljani se vrši dne 24. jan. t 1. ob pol petih pop. v prostorih Krekove prosvete v Alojzijevišču. Vse člane vljudno vabi odbor.
Klub esperuntistov v Ljubljani ima še večjo zalogo espi rantskih slovnii Interesenti naj pošljejo 20 Din na Klub esperantistov v Ljubljani, ns kar dobijo knjigo poštnino prosto.
Radi konca sezlje
prodaja damske plašče, dokler traja zalogu 40 odstotkov ceneje
F. in I. GORIČAR - LJUBLJANA
Sv. Petra cesta it. 29,
ss katoliškega sveta
CEHOSLOVAŠKA IN VATIKAN.
Avdijenea praSkega nadškofa Kordača pri min. preds. Švehli je vzbudila mnogo raznih komentarjev. Gotovo je to, da se razmere bolj in bolj ublažujejo, in želja Vatikana, kateri bi odnošaje pač rad izboljšal, so našle odmeva tudi v Pragi, ker tudi tu kažejo precej dobre volje, da se odstranijo zapreke ln se doseže zopet zbližanje.
Glede Husovega praznika Rim rad pusti Čehom to veselje, da ga proslavljajo kot lite-rata in narodnega borca, a jasno je, da ne more dovoliti, da bi s tem izzivali katoliško čuteče prebivalstvo in sveto stolico.
Določitev mej slovaškim deželam in imenovanje nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov bi moglo služiti za osnovo obnovitve nun-cijature v Pragi. Upati je, da bo kmalu zopet v redu.
CEHI IN ČIKAGO.
Pod predsedstvom nagkofa Kordača se je »snoval v Pragi poseben odbor, ki bo organiziral pohod na evharistični kongres v Čikago tudi med Cehi. Gotovo je, da se bosta kongresa udeležila msgr. Kordač in msgr. Prečan, olomuški nadškof. Najbrže bodo med udeleženci tudi škofje: Vojtassak (Nova Spis), Nja-rad (Presov) ta Gebej (grško-kat Škof v Už-gorodu. — Tudi med ljudstvom nameravajo vzdigniti veliko akcijo za udeležbo. Na kongresu bodo Čehoslovaki tvorili posebno sekcijo.
IZ PODKARPATSKE RUSIJE.
Tekom zadnjih let se je v deželi pod upli-vom Rusije živahno razvijalo delovanje za pra-voslavje, pri čemer je pogosto prišlo tudi do nasilja ta celo do krvoprelitja. Pravoslavni boljševiki so šli celo tako daleč, da so nasilno zasedli več grško-kat. cerkva in od tedaj so bili pretepi ta poboji na dnevnem redu, zlasti so bili pogostim nevarnostim izpostavljeni duhovniki. Politična oblast se za vse to ni kar nič zmenila ta je prepuščala razvoj dogodkov toku časa. Številne prošnje in protesti niso nič zalegli in zato so morali grko-katoliki gledati, kako si bodo uropane cerkve vrnili sami. Teh cerkva je 40 in so še danes v pravoslavnih rokah. Dne 2. januarja je bilo že vse urejeno, da se vrne pravim lastnikom cerkev v Akno Rahovo. Pop je bil že pripravljen, da vrne cerkev, zdelo se je, da bo stvar potekla mirno. Bil pa je tedaj zraven tudi nek pravoslaven, ki je takoj, ko je zvedel, kako je s stvarjo, pohitel v zvonik in začel biti plat zvona. Prihiteli so orožniki, toda mož se pri svojem poslu kar ni dal motiti in je res priklical kakih 400 ljudi, ki so planili nad orožnike. Vsuli so nanje ploho kamenja, a orožniki so vzdržali ta kmalu množico razgnali. Naslednji dan S jan. so pričakovali Grko-katoliki ta Rimo-katoliki nov napad in niso se zmotili. Ko so pravoslavni naleteli na organiziran odpor, se pa niso zakadili na nasprotnike, marveč so se pognali na pokopališče in tu podirali in rušili križe. Tedaj je pa.česar se do sedaj še tam ni pripetilo, kar najbolj energično nastopila politična oblast, ki je kolovodje takoj prijela in zaprla in ukrenila vse, da se razmere zopet urede. Ko bi bilo kaj več tako zanesljivih uradnikov, bi se razmere lahko že davno uredile.
KATOLIŠKA CERKEV NA NORVEŠKEM.
Število katoličanov na Norveškem ni veliko, — danes jih je 2700 — vendar upajo v veselo bodočnost. Zlasti jim krepi to upanje zgodovina njihove domovine, ki je bila najslavnejša v času, ko je na Norveškem cvetela katoliška vera. Sv. Olaf Haraldson, ki je po-kristjanil Norvežane, je za svoje veliko delo, za združitev vseh severnih narodov v eno krščansko državo, črpal moč le iz katolicizma. Katoliška vera je poplemenitila Norvežane ta njihov krepak narodni jezik >Noroenamaal« je pričel zveneti v globokih melodijah psalmov. Po mučeniški smrti kralja sv. Olafa (l. 1030.) je padla zadnja ovira proti Kristusovemu nauku in pričela je srečna doba Norveške, ki Je trajala do 16. stoletja. To je bila doba starih kraljev, ko je ljudstvo samo imelo zakonodajno in sodno oblast v svojih zborih (Ting). j Norvežani so imeli svojo lastno originalno j omiko, ki je še sedaj doma med norveškimi i kmeti. Ko so povsod pisali knjige v latinskem Jeziku, so jih Norvežani pisali v narodnem je-
Narava in ljudje
zlku. Iz te slavne dobe izvirajo norveške in islandske pravljice. V tej dobi so postali Norvežani slavni tudi pri drugih narodih po Gan-ger-Rolfu, ki je na Francoskem ustanovil nor-mansko državo in po kralju Sigurdu lorsala, ki je z 10.000 vojaki vodil slavno križarsko vojsko v sveti deželi.
Hierarhija je bila urejena I. 1151. Tedaj je prišel na Norveško Anglež kardinal Nikolaj Brekspeare — poznejši papež Hadrijan IV. V današnjem mestu Trondhjem je ustanovil prvo nadskofijo. Tu na grobu sv. Olafa je bilo prvo cerkveno središče Norvežanov. Nesrečna Lutrova reformacija pa tudi Norveški ni prizanesla Norvežani so se sicer nekaj časa upirali, toda bili so ie preslabotni in politično odvisni od Danske. Katoliška cerkev je zgubila vse pravice. Sele 1845. je bila priznana verska svoboda. Dve leti nato je bila dovoljena katoliška cerkvena občina za nekaj inozemcev. Prvi kurat te občine je bil nemški duhovnik Montz. Sev. Norveška je bila prideljena apost. vikarijatu na Švedskem. L. 1856. so posvetili avstrijski redemptoristi cerkev sv. Olafa v Osli. Kmalu nato je bila zgrajena po zaslugi norveškega konvertita P. Dauiela Stub najlepša norveška cerkev sv. Pavla v Bergenu.
L. 1855. je bil ustanovljen takozvani :>mi-sijon sev. tečaja«, ki je obsegal sev. Švedsko, Norveško in rusko Laponijo, Islandijo, Grenlandijo in sev. Kanado. Prvi škof te pokra jine je bil ruski konvertit Djonkowsky. L. 1869. je dobila Norveška lastno apost. prefekturo. Leta 1880. je mons. Bernard ustanovil semenišče, ki pa je že leta 1891. bilo ukinjeno. Mons. Bernard je zapustil svojemu nasledniku mons. Fallize osem misijonskih postaj, 6 cerkva, 3 kapele ta 21 duhovnikov. Fallize je ustanovil še nove postaje in tedenski li3t »Sv. Olafr. L. 1892. je bila Norveška povzdignjena v apostolski vikarijat ta Fallize je bil prvi škof. Sedaj od 1. 1922. je škos mons. Smit, ki upravlja 19 postaj z 32 duhovniki in 260 sestrami, ki vodijo 16 bolnišnic in 12 šol.
VERSKA STATISTIKA V ŠVICI.
Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo
1. dec. 1920., je v Švici poleg nekaj sto tisoč inozemcev 3,477.935 švicarskih državljanov, med katerimi ima večino ženski spol. Žensk je 2,009.197, moških pa le 1,871.123.
Po veroizpovedi se delijo Švicarji v dva milijona 230.507 protestantov, 1,585.311 katoličanov, 20.979 Židov in 43.433 ostalih konfesi-jonalcev in popolnih ateistov.
Po narodnosti je pretežna večina prebivalstva nemška. Meščanstvo je od zadnjega ljudskega štetja 1850 narastlo za 33%, kmeti-ški stan pa je nazadoval za 28%.
Pri ljudskem štetju 1850. je prišlo sorazmerno na 1000 ljudi: 593 protestantov in 406 katolikov; 1. 1920. pa 575 protestantov in 409 katoličanov.
2640 Švicarjev iu 714 inostraneev je priglašenih kot ateisti, približno 25.000 Švicarjev in 7000 inozemcev je označenih brez religije, 95 Švicarjev in 37 tujcev, ki so rojeni od kršč. staršev, so ostali nekršeni.
Dalje je nekaj desetin monistov, agnostikov, panteislov, racionalistov, 30 je špiritistov, pravoslavnih je 4000, 100 je pripadnikov indijske poganske vere in 400 mohamedancev.
Katoliški element prevladuje v kantonih Lucern ta Freiburg <9 proti 1), St. Gall (6 proti 4), Neuchatel (8 proti 1), Bera 9 proti 1) itd. V manjših kantonih protestanti ne presegajo 5 %.
V pretečenem desetletji! 1910 — 1920 je bilo število zakonov za 10.000 višje od prejšnjega desetletja, toda pri rojstvih je nazadovanje za 104.000.
Znižanje rojstev je zrastlo zlasti v mestih. Povprečno pa je v celi švici padlo število rojstev za 28%. Žalostno znamenje!
PREGANJANJE DUHOVNIKOV V MEHIKI.
Po poročilu iz Mehike, je več katoliških duhovnikov s škofom Pascal Diazom na čelu j zapustilo mehikansko državo. Državna upra- i va je sprejela zakon, ki dovoljuje vsem du- 1 hovnikom vsakega veroizpovedanja, da se j smejo poročiti. Nekatera nižja oblastva pa so iz nepoznanega vzroka v njihovih upravnih delokrogih stanujoče duhovnike naravnost silila, da sledijo temu zakonu in se poroče. V mnogih slučajih so duhovnike, ki so se temu protivili, takoj zaprli.
I Osram-N-žaraica.
( Osvojite si najnovejši napredek na polju električnih žarnic. Novo * patentom , zaščkena valovila žica omogoči koristno razdelitev svetlobe, katera se pri zrako-H proznih žarnicah nI mogla doseči Osram-N-iarr.isc ss sposobne, d« v. pvint merj nadomestijo dosedanje Jamice' z vlečeno nitjo.
OSRAMV
METEORJI.
Edini vestniki vsemirja, sosednjih zvezd, so meteorji ali meteoriti, ki padejo na našo zemljo. Odkcd prihajajo, še ni popolnoma do-gnano, pač pa domnevajo, da so deli najmanjših mas, ki obkrožajo naše solnce in katerih pot od časa do časa križa eklipliko naše zemlje. Nekateri geok,gi jih smatrajo za ostanke razpadlega planeta, ki je imel premer 5 km. Tedaj ko so te mase najbližje naši zemlji ter jih ta najbolj privlači k sebi, tedaj se odkrušijo posamezni kosi in hitijo z neznansko brzino na našo zemljo. Ko pridro do atmosfere, se vsled trenja razžarijo in šele tedaj postanejo vidni našim očem. Velikost teh meteoritov je navadno majhna, teža malokdaj znaša več kot 5 kg. Najtežji meteorit, ki je dosednj padel na zemljo je tehtal 50.000 kg. Večkrat pa se meteorji že visoko v zraku raz-prše. tako da pade na zemljo samo meteorski prah. Z ozirom na mineraloško sestavo meteoritov ločimo v glavnem dve vrsti, železne in kamnite meteorite. Železni so najpogostneji 'in vsebujejo poleg železa še nikelj, dalje oli-vin, piroksene in druge minerale. V nekaterih so našli celo majhne drobce domantov. Mnogo redkejši so kamniti meteoriti, ki obstoje v glavnem iz olivina, broncita, naravnega stekla, pa tudi železa imajo nekoliko. Na leto padejo povprečno 3 meteoriti na zemljo, toda kol.ko jih še pado neopaženo na zemljo, tega seveda ne moremo vedeti. Vendar domnevajo, da pade skupno do 20 tisoč ton kamenja in 5 tisoč ton meteorskega prahu tekom enega leta, kar seveda potem znatno vpliva na rotacijo zemlje.
TELESNA TOPLOTA.
Razlikujemo dve vrsti živali, toplokrvne ali homoiotermne, ki imajo konstantno telesno toploto brez ozira na toploto medija, v katerem se nahajajo, ter mrzlokrvne ali poiki-lotermne, pri katerih se telesna toplota menja, ker zavisi od toplote medija. Vse višjo živali so toplokrvne, ki imajo skoraj vedno višjo telesno toploto od svoje okolice. Da ne izgube kaj svoje toplote, so zaščitena ali s perjem, ali z debelo podkožno mastjo ali pa z dlako. Vendar pa nahajamo med temi nekatere živali (n. pr. medved, jež, Detopir), ki lahko znižajo svojo telesno temperaturo na 5° C. Tedaj zapadejo te v nekako spanju podobno stanje, ki ga imenujemo zimsko spanje. Ker jo pri mrzlokrvnih živalih telesna toplota odvisna od toplote okolice, zato se martinčki, knče in podobne živali najraje nahajajo na solnčnih krajih, da povišajo svojo telesno toploto. Ako primemo tako tako žival v roke, imamo občutek mrzlote, ker imajo te živali znatno nižjo temperaturo od naše.
IZPREMEMBE ČLOVEŠKE TELESNE TOPLOTE.
Naša telesna toplota je na splošno neodvisna od klimatičnih razmer. Kri Eskimov ima skoro isto toploto kakor kri zamorcev Jb ekvatorju, dasi je zrak pri njih za 40" inrzlej-ši ali še več. Toplota i=tega človeka je pozimi le za eno do štirih desetini; stopinje nižja kakor ob fjbolj vročih poletnih dnevih. Pa pa se spreminja naša tcplola po našem fizičnem razpoloženju. V bolezni in po jedi. je višja — to je itak znano. Po obilnem obedu -e zviša skoro za 1 stopinje. Temu ali onemu bo pa novo, da se izpreminja tudi po dnevnem času. Podnevi stalno raste, doseže navadno med 5. in 8. uro zvečer višek in začne zopet padati; med 2. in 6. uro zjutraj je najnižja. Povprečna toplota, merjena pod pazduho, je 36.9" C. — Zakaj raste ravno podnevi? Pač predvsem zato, ker se gibljemo; delovanje mišic proizvaja toploto.
VPLIV VETROV NA ČLOVEŠTVO.
Kako vpliva naša kraška burja na prebivalstvo je že davno znano. Slično vplivajo tudi vetrovi enake vrste, kot jc na primer mistral ua južnem Francoskem. Vendar ti vplivi niso zdaleka lako dalekosežni, kakor jih opažamo pri alpskem vetru >F5hn< Imenovanem. To je izredno suh in topel veter, ki se pojavlja zlasti v pomladanskem času na severni strani Alp. Kadar namreč zapiha ta veter, se začne sneg hitro topiti in vsled tega nastanejo velikanske povodnji. V gorah samih, kjer je strmina precej velika, pa se usujejo ogromni plazovi, ki podsujejo vse, kar zalotijo. V slučaju pa, da ni več snega, tedaj ta veter skoraj popolnoma posuši vegetacijo, in napravi tako slabo letino. Gorje pa, ako nastane tedaj kje kak požari Vse je takoj v plamenu, kar je sploh gorljivega. Veter namreč raznes po bliskovo ogenj na vse strani. Na ta način je v noči med 10. in 11. majem leta 1861 pogorelo celo mesto Glarus v Švici. Po dolinah, kjer zlasti razsaja ta veter, veljajo posebne odredbe, kako je ravnati ob takem času z ognjem. Kaditi je tedaj sploh prepovedano, ravno tako tudi pečenje kruha. Ognjišča smejo imeti vaSČnnl samo na posebno zavarovanih prostorih. Še večji vpliv na prebivalstvo po imajo južnoazijski vetrovi, monsumi. Ti vetrovi pihajo neprestano, in sicer poleti % morja na kopno in prinesejo tednj mnogo dežja s seboj, pozimi pihajo pa s kopna na morje. Ti vetrovi so največji blagoslov Indije, katerim se ima zahvaliti za svojo bujno vegetacijo. Ves letni pridelek cele Indije zavisi od teh vetrov. Strašne pa so po-bledice, ako prinesejo monsumi premalo dež-
ja s seboj ali pa ako se pojavijo prepozno. T« je bel slučaj v letih 1837 in 1838. Tedaj jo bila vsled tega tako slaba letina, da je vsled lakote dva miljona ljudi pomrlo. Enaka lakota je zadela Indijo leta 1878, ko je pomrlo nad poldrag miljon ljudi. V letu 1897 je za<k njikrat razsajala lakota, ki je zavzemala 800.000 km' velik teritorij. Žrtev tedaj nI bilo mnogo, ker je Indijancem pravočasno prisko-i čila angleška vlada na pomoč. Da Je vpliv monsuma v Indiji tako katastrofalen, sti tega ne moremo drugače razložiti, kakor z izredno gosto naseljenostjo. Indija s svojim 300 mi-ljonskim prebivalstvom predstavlja namreč petino vsega človeštva sploh, dočim je ozemlje mnogo manjše od Evrope.
2ELEZ0 KOT ZDRAVILO.
Že davno so vedeli, da je slabokrvnem« telesu treba dovajati železa. Organizem ga resorbira in spravi v kri, kjer pomnoži krvno barvilo. Prej so dajali bolnikom anorganskega železa, torej železo ali železne preparate, kakor so v neživi naravi. Pozneje so bili zdravniki mnenja, da telo lažje sprejme ta predela organsko železo, t j. železo, ki je vezano na organsko substanco, na beljakovino. Angleški učenjak Scott pa je dokazal na podganah, da organizem tudi anorgansko železo prav lahko predela. Mladim podganam je dajal samo kruh ali mleko, da jih je pripravil do kronične slabokrvnosti. Nekaterim je potem mešal ?• mleko enostavnega železnega klorida; krvno barvilo teh podgan se je prav izredno pomnožila. Prof. Seyderhelm s klinike v GSttingen omenja v >Deutsche Medicinische Wochen-sehrift« te poskuse kol dokaz, da se anorgan-sk "elezo brez nadaljnjega asimilira, seveda fe, če ga v dragi hrani ni. Dalje še poudarja* d., tudi v organskih železnih preparatih železo ni vezano z beljakovino.
•— Jezero smole. Na otoku Trinldad, ki leži ob severni obali Južne Amerike, se nahaja jezero tekočega asfalta La Brea (Anglež ži ga imenujejo Piteh Lake), ki je 2 km dolgo in ravno toliko široko. To nahajališče asfalta ali zemeljske smole je največje na svetu. Iz njega izvozijo približno 140000 ton asfalta na leto. Jezero predstavlja prav za prav žrelo ugaslega vulkana, iz katerega pa še vedno neprestano izhaja tekoča smola. Asfalt se rabi v novejšem času ponajveč za tlakovanje cest V starem veku pa so ga Sirci in Egipčana upo-rabljevali ka balzamlranje svojih mumij. Ta-< ko je nastala beseda >asfalt«, ki pomeni v perzijskem jeziku mumijo. Babiloncem pa je asfalt služil za malto, ki so jo napravili na ta način, da so asfaltu primešali več ali manj peska.
—	Dolgost življenja pri rastlinah. Najkrajšo dobo življenja imajo razne gobe in alge, ki žive samo nekoliko dni, da celo samo nekaj ur in poginejo, potem ko je v njih dozorelo seme. Nekoliko daljše življenje imata Myosurus minirnus in Saxifraga tridactylites, ki živita več tednov, predno dovršita svojo vegetacijsko dobo. Naša navadna zelišča so večinoma enoletna oziroma dvoletna. Kakor hitro pa rastlinsko deblo oleseni. je rastlina že zmožna daljšega življenja. Drevesa dosežejo povprečno po več desetletij, nekatera celo po več stoletij dolgo življenje. Med našima drevesi trajata najdalj lipa in hrast, ki dosežeta tudi tisoč let. Na Angleškem v Braburnu province Kenl živi tisa, ki je siara že nad 3000 let.. Botanik H. Mavr je na svojih raziskovanjih po pragozdovih Severne Amerike dognal, da so najdebelejša mamutova drevesa (Sequoia gigantea) povprečno stara 4250 let Med najstarejša drevesa na svetu pa spada brez dvoma dracena, ki je pri Orotavi na Tenerifi dosegla okroglo 6000 let. Ta drevesa predstavljajo prav za prav že celo kolonijo manjših dracen, katerih vsaka je zmožna že samostojnega življenja. Taka drevesa so tudi po zunanjosti slična morskim polipom ah pa koralom, tipičnim kolonijalnim zgradbam.
—	Fluorescein je neka kemična snov, ki ima to svojstvo, da ima izredno močno barvil-nost. Radi iega svojstva se iluoresceinn poslužujejo zlasti geomorfologi in hidrografi sploh, kadar določujejo tek podzemskih rek. Treba je namreč tega praška samo nekoliko vreči v vodo, pa se takoj vsa voda daleč naokoli pobarva intenzlno zelenkastorumeno. Na podlagi tega so geomorfologi ugoto že nešteto tokov podzemskih rek in dognali v kaki zvezi se nahajajo med 3el>oj. Pri naših kraških vodah se sicer niso posluževali fluoreseeina, temveč uranina, ki ima pa enako barvilno moč, ter tako nepobitno dokazali, da so Pivka, Unec in Ljubljanica ena in ista reka. Eden največjih nemških kemikov. Emil Fischer, se je zelo intenzivno pečal s proučavanjem tega fluorescina. Imel pa je navado, da se je šel vsako popoldne v mestno kopališče kopat. Ko je tako nekega dne skočil v vodo, je nenadoma postala vsa voda v kopališču čudne zelenkastorumene barve. Ljudje, ki so -e ravno kopali, so začudeno strmeli nad to prikaznijo in začeli godrnjati. Fischer pa si je bil takoj svest cele stvari, brž šel iz voda, se oblekel in jo odkuril domov. Opazil je namreč, da mu je na rokah ostalo še nekaj iluoresceinn, s katerim se ie buvil tisti dan celo doDoldne.
Po širnem svetu
K madjarskemu škandalu.
Vojvoda Ludvik Windischgraetz,
aažarski veleposestnik in eden glavnik osumljencev v mažarski ponarejevalski aferi. V njegovi palači so se sestajali voditelji falzifi-katorske akcije, on jc finančno podpiral podjetje in ga sam vodil.
Emerik Nadosy,
poveljnik mažarske policije, lii je zlorabil svojo uradno oblast in podpiral ponarejevalce frankov. Ko je bila goljufija že odkrita, je v -vsstopstvu notranjega ministra zahteval od Ho^pmskih oblasti, da izroče osumljence.
KAKO SE V AMERIKI IZVRŠUJE ZAKON
0 PREPOVEDI ALKOHOLA.
Prvi ženski guverner v Združenih državah, gospa Miriam A. Ferguson, ki načeluje državi Texas in o kateri se silno veliko govori, izkazuje v obrambi napram svojim nasprotnikom zavidanja vredno spretnost. Pred kratkim so jo namreč težko obdolžili, ker je pomi-lostila več nego tisoč oseb. Med temi izpuščenimi je bilo veliko število ljudi, ki so se pregrešili s pitjem alkoholnih pijač. Gospa Fer-guson pa je napram tem očitkom in da pokaže resno voljo v boju proti alkoholu izdala razglas, s katerim je obljubljeno vsakemu, ki zasači pri alkoholu osebo, katere letni donosi znašajo več kot 5000 dolarjev, nagrado v znesku 500 dolarjev. V tem razglasu izjavlja, da zakon o prepovedi pitja alkoholnih* pijač zadeva eamo reveže, kajti bogataši se znajo t ...u zakonu odtegniti. Dalje našteva celo vrsto takih škandaloznih afer, v katerih milijonarji celo javno zasmehujejo ta zakon. Neki petro-lejski bogataš je spremenil svojo garažo v pravi bar, kjer je priredil svečanost, pri kateri so spili gostje 400 litrov alkohola. Ob koncu je dal vsem gostom majhen ^spomin« In sicer velike knjige, ki so vsebovale z vinom napolnjene steklenice. Vsi ti so ušli nekaznovani. Nasprotno pa je nek ubogi človek, ki je pri plesu napravil majhen požirek, dobil kazen večletne ječe. Neustrašena M. F. Ferguson izjavlja proti koncu: >Ce smejo bogataši neovirano zasmehovati zakon, kaznovani pa naj lxv do le reveži, tedaj je vse pravo samo formalnost in država gotovo izgubi svoj ugled.c
5000 METROV POD MORJEM.
i
Svetovni lifsti prinašajo poročilo o izumu, j ki je v znanstvenih krogih zbudil veliko sen- ; racijo in vobče živo zanimanje. Ameriški in- i zeii i r dr. Hartmann je prišel v Berlin, odko- ! der iKijde s svojim potapljaškim zvonom pro- 1
učevat morjo 5000 metrov globoko. To je taka globočina, kamor še nihče ni prodrl, katere še ni videlo človeško oko, kjer je vse življenje, flora in fauna nam vsem popolnoma neznano. Dr. Hartmann namerava preiskati najprej Sredozemsko morje, da bi našel ostanke raz-nih mest. Inž. dr. Hartmann, ki je član s»Royal Societe of arts*: in zbog svojega bogastva povsem neodvisen, dela že dvajset let na svojem izumu; genialni potapljalni zvon je pravzaprav izdelal že leta 1911 in so že tedanji poizkusi presenetili vse znanstvene kroge. Od tistega časa je Hartmann potapljalni zvon neprestano izpopolnjeval in danes stopa po 14 letili s svojim izumom na svetovni oder. T>r. Hartmannova znanstvena ekspedirija obstoji iz sedmih članov, ki so zastopniki znanstvenega sveta Zedin jenih držav, Nemčije, Anglije in Španske. Potapljalni zvon je visok 5 metrov in 1 meter širok in v treh posodah nad seboj ima zaloge oksigena za 26 ur. Izdihani dušik se popolnoma uniči s posebno pripravo. Stene zvona so tako trdne, da vzdrže vsak še tako silen tlak. Zvon bodo spustili v morsko globo-čino z jeklenim kablom. Znotraj sta eden nad drugim dva prostora za opazovalca, ki opazujeta skozi steklo z močnimi reflektorji razsvetljeno morje. Nad okni so posebni fotografski aparati, pod valjarjem vijaki propolerja, ki jih žene akumulator. Ko je zvon v morski globočini. javita opazovalca svoja odkritja po telefonu ali z brezžičnim brzojavom. Če bi se pripetila največja nevarnost, da bi se pretrgal kabel, na katerem visi zvon, ee začno vrteti I vijaki propelerja, in potapljalni zvon se dvigne nad morsko površje Hartmann popolnoma zaupa svojemu izumu, ki bo imel tudi za vedo praktično vrednost. Ne smemo pozabiti, da bodo prihodnje generacije prinrnane iskati ua morskem dnu, kar 'mamo mi danes na kopnem. V mislih imamo premog, petrolej in živež. letina je sicer, da dandanes še ue rao-renio izkoriščati morskega bogastva, ali vsaj upanje je. da se bo to zgodilo. TTaša zemlja, oziroma njena površina je u;; sedmih desetinah pokrita z vodo. ki je povprečno 4 do 5 tisoč metrov globoka. So pa tudi morske glo-bočine po 8000 metrov. Kai vemo danes o morju, so samo ugifcr.uja Ko s3 nam odkrije še ostalih 7 desetin površine naše zemlje, se bo naša veda silno obogatila in danes niti ne slutimo, kaj bo človek še vse dosegel z moderno tehniko. Genialni Harimannov izum je vsekako prvi korak na tej poti.
VSEVEDNI GRAF0L0G?
O nekem čudnem slučaju poroča dunajski medicinski svetnik dr. Fursl v listu :Die Stundeo. 7. januarja zjutraj je medicinec Gustav W., sin uglednega dunajskega zdravnika, brez sledu izginil. Pripravljal se je ua drugi rigoroz. Zadnji čas je bil izredno nervozen. Starši so se bali nesreče, posebno še, ker jo bil mladi Gustav padel svoj čas s konja in sc mu je od tedaj včasih malo zmešalo. Alarmirali so policijo iu žandarmerijo, ki sta preiskali Dunajski gozd, c. za fantom ne sledu: Tudi privatna poizvedovanja so ostala brez uspeha.
Tretji dan, v soboto je dr. Fiirst svetoval očetu pogrešanega, riaj vpraša za mnenje znanega grafologa Seherrnanna. Oče je dal grafo-logu recept, ki ga je Gustav napisal večer pred odhodom. Schermaun je izjavil, da ima fant zelo krepke mišice in da je že dalje časa imel samomorilne namene. Oče je to potrdil in povedal, da se je Gustav nekoč že skušal umoriti, a ga je oče v zadnjem trenutku rešil.
Sedaj je Schermaun kategorično izjavil, da mora bili mladi Gustav W. — kakor kaže pisava — na vsak način še živ, ker nima več toliko močne volje, da bi se umoril. Potika se brez smotra po okolici Dunaja, zopet iu zopet si bo hotel vzeti življenje, pa ne bo imel več energije za to. V nekaj urah se bo najbrž ves upehan vrnil.
\ nedeljo, 10. januarja zjutraj je Gustavov oče sporočil dr. Fiirstu, da se je fant po več kot tridnevnem potikanju po dunajski okolici vrnil v očetovo vilo.
Zanimiv slučaj! Ce graloiog o mladem G. \V. prej res ni bil informiran, mu je treba
k njegovim ugotovitvam lo čestitati.
» *
i- Zidanje stanovanjskih hiš ua Pruskem.
Kako skrbi pruski minister za narodno blagostanje, je razvidno iz naslednjega uradnega poročila: Leta 1925 so je zgradilo 70 tisoč- stanovanj e, javno podporo. Pred vojsko so zgradili v uemški državi letno približuo 250 tisoč stanovanj, od katerih se je porabilo skoraj 35 tisoč za trgovino In obrt. Da se odpravi stanovanjska beda ter vzpostavijo normalni od-nošaji, se mora zgraditi 1.6 milijonov stanovanj v prihodnjih sedmih lotih ali letno do malega 225.000 stanovanj v celi državi, to je ua Pruskem okoli 130 do 150 tisoč stanovanj. Praski deželni odbor za zmanjšanje stanovanjske mizerije jo sestavil načrt za zgradbo hiš, po katerem bi v desetih letih prišli do uor-malnih stanovanjskih razmer. Tako se zahteva od Pruske, da zgradi od leta 1925 uaprej najmanj 100 tisoč novih stanovanj . javnimi sredstvi. Minister za narodno blagostanje zahteva sploh, da morajo država, rležela in občine skrbeli zlasti za zmanjšanje stanovanjske bede.
4- Poraba premoga v Zedi njenih državah pojema. Elektrarnice Zedinjenili držav so potrebovale leta 1924 za izdelavo ene kilovatno ure vsled tehnične izpopolnitve samo tretjino tiste količine premoga, ki so ga leta 1919 porabile. To pomeni 17 milijonov ton prihranka na premogu. Z zgradbo večjih in zmožnej-ših lokomotiv so zmanjšale železuice porabo premoga leta 1924 proti letu 1919 za 8 odstotkov in na ta način prištedile letno 12 milijonov ton premoga. Namesto premoga se rabi v železni in jekleni industriji (Martiuove peči) pliu in s tem se prihrani 15 milijonov ton premoga na leto. Vsega skupaj znaša letni prihranek premoga 44 milijonov ton. Ako še pomislimo, da se tudi gorljivo olje rabi v vedno večji množini za kurivo in v industrijske namene, namesto premoga, so že danes po skladiščih take množine črnega diamanta, da zadostujejo po sodbi strokovnjakov za približno deset let.
Naziv gospa« za neomožene. Med nemškim ženstvom se je že pred leti dvignila zahteva, da bodi tudi neomoženim ženskam naziv gospa iu ne gospica, kakor se tudi moški uazivajo gospodje in ne gospodiči. Oblast je izprva pristala na lo pod pogojem, da mora vsaka neomežena ženska, ki hoče imenovati gospa, za to prositi dovoljenja pristojne oblasti. Po vojni je pa doslej že večina nemških držav fklenila, da se sme vsaka ženska, Id to hoče, brez vseh formalnosti uazivati gospa. — Vrhu tega je pruski justični minister pred kratkim izdal odlok, glasom katerega sme vsaka ženska, ki je pred zakonom v javnost. uveljavila svoje ime, nositi istega poleg moževega tudi v zakonu; vendar njeno dekliško ime ne preide na otroke.
-f- Dunaj — mesto samomorilcev. L. 1925 je bilo na Dunaju 2259 samomorov. Največ se jifc je zastrupilo. 527 samomorom so bili vzrok rodbinski prepiri. Revščina in pomanjkanje je pognalo v smrt 331 oseb. Radi nesrečne ljubezni 218, radi omračenega duha 196. radi bolezni 79 oseb. Zanimivo je, da je 71 oseb napravilo samomor, ko jih je hotela policija aretirali. 68 oseb se je ubilo, kov so propadli finančno. Ena oseba je umrla, ker je začela z gladovno stavko. Za ostale slučaje samomorov se pa ne ve za vzroke.
4- Newyork pod vodo. Ameriški učenjak dr. Harding, ugleden geolog', je ob povratku iz Južne Amerike zatrdil, da bo Newyork prišel v par stoletjih pod vodo, vsled tega, ker se ekvator pomika vedno bolj proti severa. r zatrjuje, da s< Južna Amerika dvigne vsako leto za en palec, medtem ko se Severna
Amerika za prav toliko vsako teio pogrezne Opazovalci Južne Amerike pa tudi brez gcoio škega znanja mislijo, da je mnenje dr. Hardin resnično, toda vsled drugih razlogov. 1\ njhovem mnenju bo v teku enega stoletju Se verna Amerika v industrijskem oziru propad la	se bo pa gospodarsko povzpela n:
višek, za kar jamči rodovitnost zemlje, boga stvo in obilica rudnin ter vedno bolj napredujoča industrija.
Sloveči lrancoski pisatelj Romam Rol-1 a n d , posebno znan kot avtor velikega romana »Jean Christoffe«, v katerem očituje velike človečanske ideje, po katerih lahko ozdravi današnja razrvana družba, jc nedavno težko obolel.
Indijanski glavar v avtomobila.
Najbogatejši ameriški Indijanec razpolaga s premoženjem več milijonov dolarjev. Nabavil si jc velik potni avtomobil, ki jc opremljen z največjim komfortom in ima nel nddrd-kov. S tem avtomobilom se vozi oo Združenih država^
123 Japonske žepno peči. Na Japonskem nosi pozimi marsikdo peč s seboj — v žepu. Ta žepna peč je tako velika kot škatla za cigare. Tudi šolski otroci uosijo mnogokrat svoje majhne pečice s seboj. Ta >peč« je ploščata posoda s posebnim kurivom, ki ne daje ne dima ne plina. Izdelujejo ga iz zogljenelih in zdrobljenih konopljenih stebel, Iu jih zmešajo s solitrom in nekim rastlinskim oljem in stisnejo v trdo maso.
E3 Nemške brezžične oddajne postaje imajo že en milijon naročnikov. Berlin jih ima skoro 420 tisoč, Hamburg 118 tisoč. Leipzig 109 tisoč. Munchen 91 tisoč, Od 1. novembra do
1. decembra 1925 se je skup.io število zvišalo za 50.000 ali dnevno skoro 1700.,,
E3 Narodni parki v Ameriki. Ameriški bogataši, ki imajo poleg bogastva še dosti smisla za skupnost, se zadnjo čase radi s tem postavijo, da darujejo državi kak kos lepe, najraje gorate pokrajine kot narodui park za varstvo uarave in živali ter za oddih državljanom. Država Texas (velika kakor Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija skupaj) jih ima sedaj 29, večjih in manjših: od 15 do 1100 akrov (6 hektarov do 440 hektarov).
iHI Ali sc da iz načina spanja spoznali značaj človeka? Brez dvoma se da tudi iz nu-čiua, kako človek spi, dognati človeški značaj. Mesečniki najbolj kažejo razbitost svojega značaja. Neki dunajski zdravnik je nedavno razlagal, da spauec izraža misli iu značaj osebe, njeno vztrajnost iu nevztrajnost, in da se da iz vsega tega prerokovati za njegovo življenje. Po njegovem mnenju so ljudje, ki se v postelji zavijejo v odejo do brade in čez glavo, v življenju veliki bojazljivci, ki se skrivajo pred usodo. Ljudje pa, ki spijo v strumnem položaju, kažejo stremljenje po uveljavljenju lastne osebe. Tisti, ki v postelji spremenijo svoj položaj, tako da se zjutraj ujih glava nahaja v vznožju, s nemimi duhovi in opozicionalci. Tisti, ki padajo iz postelje, dožive tudi v življenju kakšen polom. Ljudje, ki v spanju kriče in glasno govore tudi v vsakdanjem življenju ue bodo dosti boljšega značaja. V izvajanjih tega dunajskega zdravnika je seveda mnogo fantazije, gotovo pa temelje njegove trdtive na dobrih opazovanjih.
S Krotka gorila. V londonskem zologi?-nem vrtu se vidi gorila, ki jo je odgojila Angležinja gospodična Cumiiighaniova. Opico kličejo ^John Daniel :. Vsak dan pripeljejo gorilo v avtomobilu in zvečer odpeljejo na dom njene lastnice. Gorila ima svojo posteljo, svoje jedilno orodje in druge potrebščine. Naučila se je tudi snage. Jako zanimivo je opazovati to žival. Gorila je kakor ljudje in jc zelo razumna. S svojim čuvajem se igra kakot otrok, se prekucuje na vrvi in ume razne druge umetno obrate. Nekdo ji je dal skodelico od mleka. Ko je gorila opazila, da je prazna jo je treščila ob tla, da se jo razletela na sto koscev. Druge opice ima jako ruda in ji je v njih dražbi jako všeč, d očmi kaže vsaka dorasla gorila trenutno divjo jezo in besnost.
(E! Zanimiva borim t. atletom. Poljski atlet Ciganjevič poziva v krakovskem Kmvrju* in, da plača 1000 do-v eni uri ne polož brzojav
v Pragi ali pa v Varšavi. Kako so bo la lok hm končala, bomo "t Driliki Doročali.
Moda.
Domača
Domača obleka spada med najintimnejše izraze ženskega okusa; malokatera obleka more napraviti ženo tako prikupno, jo poka-lati v tako čisto osebnem čaru kakor domača obleka. In v nobeni drugi obleki se žena v s-oji domačnosti ne more tako ugodno, prijetno počutiti, nobena ni tako praktična kakor l^mača bleka. Tembolj je zato čudno, da toliko žena polaga ravno na ta del svoje obleke najmanj pažnje da se jim ravno tu zdi škoda denarja. Saj res ni treba, da bi bila taka obleka dragocena, toda okusna mora biti in prak- ■
obleka.
tična. Prvi pogoj je. da ni prekralka, ker s tcn. izgubi svoj značaj in zgreši svoj namen. Bili mora iz mehke tkanine in primerno ohlapna, da se more nositeljica, če je v sobah hladneje, vanjo prijetno zaviti. V ostalem pa nudi domača obleka ženskemu okusu in domišljiji neomejene možnosti. Ako je skrojena primerno resno in skrbno, more služiti tudi kot sprejemna obleka v domači hiši. Citateljicam podajamo tu par izvirnih vzorcev za moderne domače obleke.
Namen stavbenih zadrug.
(Glej današnjega »Iustriranega Slovenca*.)
Ali so potrebne stavbne zadruge? Da! Poglejmo njih pravi namen in spoznali bomo, da je edina ?omoč odpravili stanovanjsko mizerijo, ki duši nesrečnega brezdomca že osmo leto po svetovni voj-«i le s tem, da se zidajo nova stanovanja, »bi inoTa pomoč se more doseči le potom združe-c,;.aja vseh interesirancev Združiti se morajo tako š*i stanovanjski najemniki, zavzeti se pa morajo tudi hišni gospodarji, vsi poslanci in javni funk-njonarji, da pripomorejo do hitrejše zidave novih stanovanj.
Stanovanjske bede ni mogcče odpraviti posamezniku, temveč le potom zadružnih akcij, ki ho-Sejo na temelju vsestransko enkonomičnega stališča »samez.niku nuditi čim več ugodnosti To akcijo je začela že cela vrsta zadrug: tako se je usta-novila lansko leto (glej sliko!) v Ljubljani tudi »Hera«, stavb, registr. zadruga z o. z. Njen namen |e, zidati članom eno- in dvodružinske hiše z ozi-rom na njihovo minimalno potrebo stanovanjskih prostorov in na njihovo finančno stanje. Združiti skuša stanovanjske najemnike na podlagi odobrenega pravilnika v čim jačjo zadrugo s prispevkom pristopnine, zadružnega deleža in obveznih posebnih rednih mesečnih doplačil. Deleži in jamstva so potrebni radi nabave gradbenega kredita, ki naj ga nudijo občine, država, kreditni zavodi itd
Član zadruge ni navezan na po zadrugi določeno mesto za zgradbo hiše kakor tudi ne na njen obseg in obliko, temveč si prostovoljno izbere parcelo in načrt, ki ga ali sam izvrši ali pusti izvršiti potom zadruge, vendar pa morajo gradbeni stroški in izvršitev hiše odgovarjati njegovim plačilnim možnostim kakor tudi stavbnim in higijen-«kim predpisom.
Vsak član prejme napovedano izjavo, v kateri izjavi, kaj naj obsega hiša, kje naj se zida, kako naj bo izvršena itd., oziroma s kakšnim minimalnim obsegom stanovanjskih prostorov bi se za enkrat zadovoljil, da bi prišel čimpreje do lastne hi-
še, ki bi jo pozneje izpopolnil sam ali zadruga.
Članom, ki imaio že zemljišča, odnosno ki razpolagajo z. eventuelnim stavbenim materijalom se sorazmerno zmanjšajo stroški oz. prispevki. _ Zadruga kupuje zemljišča na podlagi predloženih napovednih izjav pri čemer pa mora seveda , upoštevati, ali so izražene zahteve v skladu s plačilno možnostjo in z resničnimi potrebami posamez-
i mkov ter s kreditno možnosljo zadruge. To je po-
! trebno, ker bi v nasprotnem slučaju nastale lahko mahmacije s strani članstva, ki bi utegnilo zahtevati večje in dražje stavbe kakor jih potrebuje oz. J more plačati Zato stoje zadruge na stališču, da se , ne sme graditi za enega člana več kot ena hiša i na prostoru ki ne sme biti manjši kot 300 kvadr n-etrov in ne večji kot 1000 kvadr metrov. — Glede valutnega vprašanja, ki nastane pri tem, je najboljši izhod, da se gradbeni stroški fiksirajo po zlati valuti in se odplačujejo z ozirom na naraščanje ali padanje valute v krajših ali daljših termi-; nih potom obveznih rednih mesečnih doplačil ali I večjih uaplačil.
I Torej kakor je razvidno, je treba združitev vseh najemnikov v mcčne zadruge, ki na) olajšajo ; — odpravijo stanovanjsko bedo. ; Država in občina pa naj bi, upoštevajoč moralna in fizična zla stanovanjske mizerije s primernimi subvencijami, oprostitvijo raznih davkov in drugih materijelnih obremenitev podprle to plemenito in gotovo najbolj nujno delo stavbnih in ! stanovanjskih zadrug.
Najnujnejša potreba pa je, da se izposluje podaljšanje zakona za oprostitev davkov na zgradbe stanovanjskih hiš. ki je bil v veljavi do 31 decembra 1025, ker bi v nasprotnem slučaju ponovno nastopila stagnacija novih zgradb: od države ali drugih korporacij pa moramo prejeti posojilo po nizki obrestni meri, ker le na ta način sn.o na bližnjem potu k odpravi stanovanjske mizeri|e.
S tistim dnem, ko bo posojilo odobreno je najhujn stanovanjska kriza presta na. Pričelo se bo takoj zidati, brezposelnost bo pojenjrla. obrtno gibanje bo večje in kar je glavno, postavljena bodo stanovanja.	Arh M. Z.
Vremensko poročilo
dne 16. januarja 1926.
Kraj
Ca?
Barometer
Temperatura
Rel, vlogo v «/„
Veter
Oblač-
no*i
Padavine » mm
L|abl|an«
Maribor
Zagreb
Belgrad
Snraievo
Praga
Dun»|
Inomost
14
21
757-5
758-4
758-5
75h-l
'51 .-9
-2-8
1-0
— 1-0
-3-0
-G-0
93
88
88
94
se\en
sever
sev vzh.
sev. vzh.
jug zah.
V4 (sneg)
'/( (sneg)

*/, (sneg)
li>6
0-4
6-0
Barometer je reduciran na morsko gladino.
Pregled vremena od 8. do 13. januarja 1926.
8.	Visok tlak, prodirajoč od 4. I. iz Španije, traja dalje nad Evropo (Valladolid 771) izvzemši sev. zahod, dela z novo depresijo (Sejdisfjord 744), katera prinaša v sev delu Nemčije jake sev. zah. vetrove in dež. Oblačnost vsesplošna, v zahodni Jugoslaviji deloma tudi megleno. V Franciji in na Balkanu je temperatura padla, v ostali Evropi zrastla.
9.	Visok barometer nad Evropo popustil za ca. 3 mm (Curih 772) Depresija v Islandiji traja ter prinaša jake vetrove z dežjem v Angliji in Nemškem morju. Na zahodu oblačno, na vzhodu bolj meglovito. Dežuje tudi v okrožju Kotora in ponekod na črti Osj k — Dunaj—Berlin—Hamburg. Sneg v okrožju Niša, Sarajeva in Spitsbergov. Toplota pada skoraj povsod.
10.	Zopet pojačeni včerajšnji tlak znižuje toploto naprej osobito v Nemčiji, razun sev. zah. delu Francije, Islandije in vzh. dela Atlantika. kjer vlada nizki tlak — topot z vedrim nebom — dalje. V Evropi večinoma oblačno, tuintam meglovito. Snežilo je v Švici in okrožju Sarajeva.
11.	Visok tlak tudi danes raste (782) in odpluje s svojim središčem iz srednje Evrope v Švedijo, povzročujoč nam severovzhodno, zmiraj hladnejšo strujo in mestoma sneg — '
(največ v S1IS). Islandska depresija postaja izrazitejša (722) ter se zelo počasi pomika k srednji Skandinaviji. V njenem območju so vetrovi živahni, temperatura zvišana, v Angliji močno dežuje.
12.	Anticiklon (vis. tlak) dosegel nena« vadno jakost — 794 —; njega jedro krene iz Švedije k severnem Uralu (Kopenhagen 781, Petrograd 789). Barometer v srednji Evropi raste dalje. Globoko iz Kusije do j^žne Italije prevlada močan severovzhodnik z razmeroma estro zimo. Ponekod jasno, drugod oblačno; male množine snega so javili iz Broda, Skop-lja, Niša in Sofije. Toplota pada za ca 6° (Mo-star -0°. Varšava — 26"). Islandska depresija izpopolnjuje svojo tendenco od 11. I. in je občutna na Kontinentu. Istočasno nastaja nad Tirenskim in Jadranskim morjem sekundarna depresija (Sardinija 757), ki privablja v svojo kotlino iz strani anticiklona že omenjene mrzle vetrove: v Mostaru burja.
13.	Središče močnega priPska krene v Sibirijo: barometer v južnem Uralu 793. Poglobljena tirenska depresija se nam približuje in povzroča v južni Evropi mestoma burjo, sneg in dež: pri nas majhen porast temperature. V severozahodni Evropi postaja mrz-lejše.
iC
Perfektna ŠIVILJA
za obleke plašče in moderniziranje se priporoča damam na dom. - Nas'"v v upravi lista pod št. 351.
ŠIVILJA
išče iresta pri šivilii. Pride šivat tudi na dom. -Naslov se izve v up-nvj »Slovenca« pod št. 352.
IŠČE SE IZUčENA FINA KUHARICA
poštena, pobožna, snažna i in zdrava, za zelo dobro kršč. hišo v ZAGREBU Starost med 25—35 let. dobra spričevala. Ponudbe z zahtevo plače pnd-»Stalno mesto« št. 328 na upravo »Slovenca«.
se sprejme vpokojenec srednjih let, delazmožen. oženjen, brez otrok, čc-gar žena bi opravliala službo hišnice. - Izučeni mizarstva ali tesarstva irrajo prednost. Ponudbe pod: »ČeJno stanovanje« upravi »Slovenca«.
Sani
IščE SE IZUčEN
ŠOFEE-MEHANIK
dobra spričevala, zanesli in trezen, za dobro privatno službo v Zagrebu event. oženjen, ako žena prevzame peri'o in vrtnarstvo. Ponudbe upravi ; lista pod: »Dobra p'ača, staina služba« štev. 329. i
dvovprežne, zelo komod-ne, 8-sedcžne (Break oljnate osi), različna oprema za konje in vozove, se poceni proda. Napro-1 daj _ je istotam polkrita (KOČIJA, dvovprežna. oljnate osi, — Povprašati; Danaiska cesta št. 311, desno.	357
ZASTOPSTVA
s skladiščem za Zagrtb in provinco za predmete, ki se razp^čavaio v vel množinah, prevzema tvrdka
Herm Zentner
Zagreb, Vodovodna nI. t!
Sfsek:
pnoro.-a t> olj {»,
(v. r ,"rl"ir' »r 1	llture, strune.
W\VW :0|° in ' a
Sfel®« ,,Mbiw
—Odlikovan na parliki
Con Iti frnnko. r»;si«vl
PROSTOR
dve sobi za pisarno
ali kom trgovino, v hliž, glav, kolodvora, se takoj odda v najem. Ogleda se od 9—12 in od 3—6 pop. v Piažakovi ulici štev. 3, pritličje, desno.	353
MONTEUR
več let uslužben v tovarni Weitzer, Grac, prvovrstna moč, išče siužbe ah popravi'a diesclmo-torjev - Pojasnila daje: OLIFčIč - LJUBLJANA. Žabjek 6.
SgIjo
opremljeno, poseb. vliod, z elektriko, oddam. Novi Vodmat št. 62.	354
V
zATOA ROČKA
zlata
J visob plemenita in najfinejša
| zdravi.(učna mešanica
i, v najdovršenejšl popolnosti. | edina obstoječa čajna mešanica I najfinejših cvetov in nepre-j kosljiva v izdatnosti, v porabi ne dražja kot srednje prste.
ako zlato, rudeca, modro, črn«, rujava, vedno bo tebi prijateljic«) prava !
Cmm ROČKA
rudeča
ostbine potna, aromatiina. čista.
Ondo-Ceijlon
čajna meSanica najfinejšth izbir, pri tahkem poparku brez, pri,močnem z smetano prlporo iljioa
ČA31\IA ROČKA
modrci
Čaj za dame
mila, coetna., nt razburjajoča., takoirnenooana
Ruska čajna mešanica
poatbne primtrna za pripravo o
samooat'ju, k»r tudi pri datjitm.ii vtečen/u nepojtane grenka.

m
.CaV
jftlftiA ROČKA
Črna
Čaj za gospode
močan, tplemenit, angleškemu okusu odgovarjajoči, posebno primeren za uživanje z mlekom ah smetano kot zajutrek
ČAjfltlA ROČK**
rujava
priljubljena in prijetna, čajna meSanica
za cbitelj,
tudi pri trajnemu uživanju, nobena okusna utrujenost.
Psica ovčarka,
dobra čuvajka, 3 leta stara. naprodaj za 600 Din. k. Čeč, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 6.
Ne pozabite
Išče se sobarica
izurjena v pospravljanju sob: prednost imajo one, ki znajo tudi nekoliko šivati. Plača dobra po dogovoru. Naslov se izve v upravi lista pod št. 312.
Sprejme se pletilja
za strojno pletenje nogavic. Naslov v upravi. 262
gospodična
z večletno prakso, vešča sloven., srbohrvaščine in nekoliko nemščine, strojepisja, stenograf. in vsega drugega pisarn, dela, išče primer, mesta; gre tudi za blagajničarko. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Vestna« 270.
Petdeset leposlovnih,
dobro ohranjenih raznih knjižic družbe sv. Mohor-da kupite moške štofe,' ja, povesti in večernice; moško perilo, rujavo in dalje velikega jazbeca, belo kontenino itd. 8e tri bele in polbele her-vedno najceneje v trgov.! melin - podlasice; malo podlasico, vse brezhibno nagačene, proda P. G. VIŠNJAN, p. Višnjagora. Seznam knjig proti znamki za odgovor.	347
Ivan Krošelj
Kette-Murnova (Martinova) cesta št. 15.
P R O DA M
dobro ohranjen čevljarski »Singer« cilinder ŠIVALNI STROJ. Jenkova ulica 16, Ljubljana. 322
Klavir
kratek, črn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. — Naslov v upravi pod: 324
Sedlarski VAJENEC
močan, se sprejme. Hrana in stanovanje pri mojstru. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 321.
Vajenca stavb, ključavničarstvo, sprejme Valentin LOTRIČ, Ljubljana,
Tržaška cesta 11. 297
Naprodaj več
težkih sani.
IVAN KURALT, valjčni mlin — Domžale. 319
Prodam:
hmeljeve drogove, smrekove, dva vagona. Brzojavne drogove, okoli 600 kom. Drva, bukova, suha, 80 m3. Kolje, kostanjevo. za vinograd, več tisoč. Oglje, kostanjevo in bukovo, po naročilu. Jabolčnik, novi, 50 hI. Vino, novo in staro 40 hI. JOŽEF KRANJC, PTUJ, Ljutomerska cesta 18.
IŠČE SE
z dobrimi spričevali za 1. marec 1926:
Mesarski pomočnik, 1 hlapec k gov. živini 1 dekla k svinjam.
Hlapec in dekla po možnosti zakonski par, imata prednost. Ponudbe ozir. poizvedbe v upravi »Slovenca« v Mariboru.
rfobra in zanesljiva moč, vajena meš. stroke, želi premeniti mesto. - Naslov v upravi lista pod št. 311.
Diskretno posredovanje za vsakovrstna
POSOJILA
po nizki obrestni meri. Dopisi pod »Zanes'jivo in hitro« št. 332 na upravo »Slovenca«.
Dvonadstr. HIŠO
v CELJU, pripravno za obrt s takoj prostim stanovanjem, kakor tudi več drugih objektov — ima poceni naprodaj LOVRO ČREMOŽN1K, Celje, Prešernova ulica 19. 335
Naprodaj GOZD
25 oralov, poln, smreka, bukev, bor, hrast itd. okoli 1 ure oddaljen od postaje za občin, cesto, 50 let star, najsigurnejše naložen kapital. Ponudbe na upravo lista pod šilro »GOZD« št. 285.
Oženjen, brez otrok, zanesljiv voznik, priden in pošten, se sprejme. Vrtnarstva vajeni imajo prednost. Stanovanje na razpolago, plača po dogovoru. - Ponudbe na upravo pod: »Stalna služba« 284.
Iščem gospodinjo,
izobraženo in izurjeno v vseh gospodinjskih stvareh, kakor tudi v kmetijstvu. Nastop takoj ali v teku dveh mesecev. Vse drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 263.
Za dobro krščansko hišo
t v Zagrebu se išče pošteno, zdravo,
I n?3čno
ta vsako delo v hiši in na vrtu. Ponudbe z zahtevo plače na upravo pod: »Pobožna« št. 330.
Posodim 10.000 Din
onemu,kateri mi preskrbi družinsko stanovanje z nekoliko zemlje v mestu ali blizu mesta Maribor, Celje, Ptuj, Ljubljana ali Zagreb. — Ponudbe na upravo lista pod št. 331.
Kapitalisti — pozor !
Kdor hoče začeti industrijo z najboljšim žganim apnom in pa z izdelovanjem gramoza za ceste in železnico (svet leži tik železn. proge, kier sc lahko naoravi industrijski tir). Gradiva na razpolago več kot dovolj. Interesent nai se obrne na Dragotina KOROŠEC. Rečica ob Paki. 318
Jesenove hlode
kupim vsako količino proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod: »JI-SEN« na upravo »Slovenca« v Mariboru.	336
Izdelujem
plašče
LEPO, KMETSKO POSESTVO
obstoječe iz 60 oralov rodovitne zemlje v prijetni višini, in sicer okoli 38 oralov hoste, 10 oralov njiv, drugo travniki in pašnik ter 2 velika sado-nosnika z rodovit. drevjem. Hiša s 4 stanovanji, hlev za 12 glav živine, svinjak s kuhinjo in 12 oddelki, preša in 4 kleti, radi preselitve pod ugod. pogoji za 120.000 Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 346.
Kupim
za primerno ceno knjigo:
Siegeslauf der Technik«. Ponudbe na: RODIČ — Ulica na grad 7, Ljubljana
po 100 Din, kostume in : toalete najhitreje. Naslov j se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 294.
"NAPRODAJ :
Velika mizarska delav-	KnfStfJl nriči^S !
niča blizu Kranja — in
kmeiska hiša z vrtom,	Partija novih ŠIVALNIH
gozdom, vinogradom itd.	STROJEV po zelo nizki
Jurka vasi pri Straži,	ceni naprodaj, — F.
Ponudbe na upravo lista	BATJEL, Ljubljana, Kar-
pod: »Lepa prilika« 290.1 lovska cesta 4.	340
Dražba hiše. -
Dne 4. februarja 1926 ob 10 dopoldne se vrši pri Okrajnem Sodišču v Ljubljani, soba štev. 16, dražba hiše, Vidovdanska cesta 16 v LJubljani,
t. j. zemljišče vi, št. 62, kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del. Najmanjši ponudek 61.750 Din. Hiša je enonadstropna in ima tudi stanovanje v podstrešju. V hiši se nahaja gostilna pri »Mezetu«.
Vabilo na občni zbor
Usnjarske in čevljarske zadruge »BUNO«,
r. z. z o. z. v Tržiču, ki se vrši v nedeljo 24. jan. 1926 ob 9 dop. v zadruž. prostorih.
Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobritev računskega zaključka za 1, 1925. — 4. Volitev nadzorstva. — 5. Prememba pravil. — 6. Slučajnosti._ _^
V SNEGU IN DEŽJU
je za čevlje najboljša
krema ..NIGRIN".
Dobi se v vseh trgovinah.
Ofertna licitacija.
DRŽAVNA UPRAVA VELEPOSESTVA BOGDANA PUŠIČA V VITANJU ima v smislu člena 14 zakona o državnem nadzorstvu in drž. upravi velcposestev, Uradni list 4 z dne 11, januarja 1923, za oddati potom OFERTNE LICITACIJE na pare. 38, 42 in 43 v Stenici pri Vivanju, okraj Konjice, okoli 2000 m3 trdega lesa na panju.
Interesenti blagovolijo si ogledati na licu mesta in položiti predpisano opremljene oferte do 26. januarja 1926 do 18. ure na državno upravo navedenega veleposestva v Vitanju.
Po odobreni pogodbi je kupec dolžan položiti 50% nakupnine potom ene banke v Celju ter je obenem obvezan vzeti električno žago po dogovoru v najem.
Vitanje, dne 14. januarja 1926. Državna uprava vefeposestva Bogdana Pušič v Vitanju.
Franjo Švikaršič,
Ar* komisar.
Razpis mizarskega dela.
Dne 7. februarja 1926 odda »Prosvetno društvo v Dobrepoljah« vsa mizarska dela pri letos zgrajenem domu na ustmeni dražbi oziraje se na pismene ponudbe. — Reflektantje naj se obrneio osebno ali pismeno na oddajatelja za natančna navodila dražbe in za obseg dela.
STRNAD, podpredsednik.
]osip Fcrnus
obl. preizkušeni mestni tesarski mojster, KRANJ, Kokriško predmestje št. 80.
Prevzema po danih kakor tudi po lastnih na. črtih vsa v svojo stroko spadajoča deta, m sicer: zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, gospodarskih in industrijskih stavb, stolpne strehe, kupole, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna tla in stopnice.____
Dr.V!adis!av Pegan
odvetnik v Ljubljani
je preselil svojo pisarno z Dunajske ceste 38
na Miklošičevo c. 6, I. nadstr.
palača »Ljudske posojilnice« (naspr. hotela Union),
Gospodarski uradnik
[ZADRUŽNI REVIZOR) z 18 letno prakso v organizaciji denarnih, trgovskih in produkcijskih podjetij. prvovrsten knjigovodja, vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, star 40 let, ozen]en, brez otrok, želi premeniti dosedanjo službo. — Reflektira le na stalno mesto. Ponudbe na Aloma Company, pod »Gospodarski uradnik«.
Do-tmŠo Okrajni zastop v Mariboru razpisuje
ndZgJSd , dobavo GRAMOZA za okrajne ceste za leto 1926. Interesentje dobijo vsa pojasnila v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta št. 26/2. Rok za vlaganje ponudb poteče dne 10. februarja 1926 ob 12. uri.
Okrajni zastop Maribor, dne 11. jan. 1926. Vladni komisar: Dr. Jos. Leskovar s. r.
Venski kunci, Dozor!
Vinski kupci, ki se bodo 19. t. m udeležili vinskega sejma v Središču, se vabijo, ako bi jim tamkaj vina in vinske cene ne ugajale, da krenejo od postaje Moškanjci preko barlskega mosta čez Dravo k Sv. Barbari pri Halozah. kjer se dobi še mnogo jako dobrega vma p0 5—7 Din. Posreduje radevolje g. župnik barbarski. Iz Moškanjc do Sv. Barbare v Hal. je po
Kralevnš
VRTNAR,
išče službe za. takoj - ^ a^ 8 k« Wa Naslov v upravi pod: 345 fcoikanjcih.	259
Lesna trgovska industri-jalna in izvozna družba HUDOVERNIK in CI5. v Radovljici — proda
.... odbor Slovenske ljudske stranke za Domžale in okolico
naznanja tužno vest, da je včeraj ob četrt na osem zvečer umrl njegov neumorni in požrtvovalni pred-sednik, gespod
Vas Stari leg pri Kočevju bo prodala večji skupni gozd, obstoječ iz
borovega lesa.
Gozd je oddaljen od okr. ceste 20—30 min. Javna dražba bo v nedeljo, 7. februarja ob 2 pop. Polasnila: VaJko pred-stojništvo Stari log št. 61
Opekarna išče
'•'Vi;
parni stroj
20 KS (»Wclf«). Isti
v popolnoma dobr. stanju in se lahko ogleda na parni žagi Bohinj-ka Bela. Cena po dogovoru
Klinilin in plačam ta-;UU|Jl!il koj v Ljub-
tovarnar v Domžalah, predsednik krajnega šol sveta, bivši §erent in jobč. odSk! član vodstva SIS. bivši predsednik okraj, cestnega odbora itd.
Pokojni je bil odločen naš somišljenik in izvrsten voditelj. Vsa okolica je bila deležna njegovih dobrih dejanj. Sodeloval je pri vsaki dobrodelni akciji. Gospodarski povzdigi okra,a ,e posvetil svoje izredne zmožnosti. Ves kamniški okraj, zlasti pa domžalska okolica, žaluje za n,un.
Bog mu povrni !
! ljani, predmestju ali na 1ek'arne podlage (Karr- periferiji čedno enonal-dielen), 2 do 3 m dolge, strop-o, eno- a'i dvodru-3—4 mm debele in 15 do žinsko Vi".o a'l vi o, z 20 cm široke, skupaj 1C0 vpelj. elektr. in vodovo-tek m. Tudi izkušenega dom ter obširnim vrtom, KURILČA (Crenner) za in po pogodbi Prostim krožno peč (Ringof-n) - stanovanjem. - Ponudbe Ponudbe na Emil Dcrger pod: »Takoj - Maribor« ia Sin, Bjslovar. 279' na upravo »Slovenci«.
Domžale, dne 16. januarja
1926.

Javljamo žalostno vest, da je gospod
Franc Cerar
tovarnar slamnikov, bivši gerent, občinski odbornik, predsednik krajnega šolskega sveta, bivši načelnik okraj, cestnega odbora itd.
danes preminul.	.
Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen spomini
Domžale, dne 15. januarja 1926.
Trško županstvo Domžale.
KRAJNI ŠOLSKI SVET V DOMŽALAH naznanja tužno vest. da je njegov član in predsednik, gospod
Franc Ccrar
tvorničar v Domžalah
v petek zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo, 17. januarja, ob štirih popoldne.
Domžale, dne 16. januarja 1926.
Krajni šolski svet v Domžalah.

5 ptearn. SOB Naprotfaj:
lepih, ▼ II. nadstr., odda takoj skupno ali posamič Pokojninski zavod, Ljubljana, Clclali.ka u'i:a.
Modna Šivilja
HIIIH15KEL3
LJUBLJ NA
Beethovnova ulica 9/11.
POZOT ŽENINI IN NEVESTE!
ZKMNICE
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zl 3ž-ljive), otomane. divane ln tapetniške izde'k~, do' i'c najcencje pri RUDOLFU RADOVANU, tapeMku, Krekov trg Bt. 7 (pole* Mestnega doma). 203
3 pcEl, 3 štedilniki iz pločevine, 3 roCnc sani, 3 sa-eltolrica in žina vrv, 1C0 m dolga, 40 mm debela. Ponudbe na upravo pod; »Žileznina« 249.
ALOJZIJ BERNIK
Skofia Loka 54, priporoča veliko zalogo roženih
GLAVNIKOV
Lastna izdelovalnica Dobro blago, cene zmerne
ritEHOG- ČEHIN
Wolfov» ulic« 1/11. - Ttlrlon
kokošje, purje, rač;?, gesje in gosji PUH,
prodaja in razpošilja po najnižji ceni
E.
Čakovec, Mrdjimurjc


m.
Potrtega srca v najgloblji žalosti javliam tužno vest, da sc je moj ljubi soprog, gospod
France Kavčič
magistrata! pisarniški ravnatelj
danes v soboto, dne 16, januarja, po kratki in mučni bolezni preselil v večnost.
Pogreb predraga rajnika sc fco vršil v ponedeljek 18. januarja ob pol 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica 4, na pokopališče pri Sv. Križu,
Svete -ašc zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. LJulljana, dne 16. januarja 1926.
Anica Kavč'č roj. Jelanič; žalujoča soproga.
Inserirajte v »Slovencu"!
rsakovrstne, žične vložke, otomane, divane in ' klub. garniture, dobavlja in izvrituje po naročilu priznano solHno in najceneje RUDOLF SHVE'* (Gosposvetska cesta 6).
C Pitan iamčeno slad-OClBU, ko, se kupi v večji množini — franko vagon. — Ponudbe na: Josip Rnd^ian, trgovi-a, Kržkavas - B. ežice. 236
Knhir|sko etiejlirar.o
pesoeto
fseh vrst ln dr potrebščine, dobiti najceneje pri tvrdki: A. VIrEL. Maribor, Glavni trg it. 5.
Priporočam
tmirglove BRUSE
za brušenje žag: 301 — 10X25 mm, 300 - 12* 25 mm. Neodgovarjajoče se sprejme nazaj. — L. Noušak, Bosan. Dullca.
Sanke
OBLIKA KOLESELJ, so naprodaj. — Poizve se: LJubljana, Stari trg 32, r trgovini.	300
Lepo pcs3stv0
prodam, ležeče 1 uro nad Rinskimi toplicami v obč. Sv. Krištof, na katerem se redi 6—8 glav živine s površino 4 in pol ha njiv, 2 ha travnikov, 3 ha pašnikov in 4 ha gozda, po skrajno nizki coni. Pojasnila da;e posestnik Ivan RESNIIC — Mar. Gradec 6, p. Laško.
H OKOMOB1LI
Wolf-Lanz do G00 HP tovarniško novi ali generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom tudi v najem
M; no solni p in,
: D eseJ-mitorji
brez kompresorja,
moiGri! no surovo olje.
Generalno zastopstvo (ovarnn zn molorje DAKMSTADT mlinski s.roi, transmslje.
Poglejte naše skladišče! Plačilne polajšave. Kompletna montaža.
Brala Fstieri.il.
Zagreb Pantovčak I b.

\2>
kakor tndi zlati in srebrni kova"! denar, briljante In bisere kupujem po najvišjih dnevnih cenah !
R. ALMOSLECHNER, zlatar in juvelir, Celje, Prešernova ulica 1.
INDUSTRIJA KRAVAT D. CERLINI & Co. CELJE


Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoijubljeni s,n, soprog, brat, stric, svak in zet, gospod
France Kavčič
mcg. pisarniški ravnatelj
v soboto, dne 16. t ni po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega rajnika se bo vršil v ponedeljek, dre 18. faruaija 1026 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti,
Bo! oiijeva ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v larni cerkvi sv. Petra.
GLOEOKO ŽALUJOČI OSTALL

t
Naše ccnjcne odjemalce vljudno obveščamo, da smo v poslednjem času svoj tovarniški obrat zelo izpopolnili in izdatno razširili. Z ozirom na to smo od sedaj naprej v irijelncm položaju, da nudimo gospodom trgovcem našo ogato zalogo precizno izdelanih, kvalitativno prvovrstnih
SAMOVEZNIC, REGAT itd.
v najmodernejših vzorcih in oblikah. Povečanje obrata nam omogoča, da lahko izvršimo vsako, najsi bo še tako obsežno naročilo. — Uvcrjeni srro, da bodo gg. trgovci krili svoje potrebe pri nas kot popolnoma domačem podjetju, osobito is, ker bomo tudi, kar se tiče cen,
KONKURENČNI V VSAKEM OZIRU
najsibo napram inozemskim ali tuzemskim ird-'kom. — Cenjene gg. interesente vljudno p-osimo, da blagovolijo upoštevati navedena dejstva ter zahtevajo obisk našega zastopnika, ki jim bo radevolje predložil našo
bogato urejeno vzorčno kolekcij?.
Nas'ov našega ■'lav, zastopnika za Ljubljansko oblast je: L. MAHER, LJUBLJANA — Zelfarrka u!ica štev. 7, na
katerega se blagovolite zaradi hitrejše postrežbe obrniti potom dopisnice SIcer pa bo toliko prost, da Vas v najkrajšem času ram obišče. — P. n. trgovci iz mariborske oblasti naj se blagovolijo obračati direktno na centralo v Celju. — Za obilna naročila se priporočajo ter belcžirto
z odličnim spoštovanjem
»I N K R A« in:'us'rija kravat — DRAGO CERLINI & Co. — CELJE.
ZEfovsIa.
Povodom nenadne smrti našega ljubljenega sina, brata in strica
nam je došlo toliko iskrenih dokazov ljubezni in sočustvovanja, da nam je nen ogoče vsekemu posebej se zahvaliti. Radi tega se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in tovarišem, ki so ga spremili v tako nogobrojnera številu na poslednji poti.
Posebno toplo se zahvaljujem g. župniku L a n g u za niegovo sočuvstvovanje in nad vse tolažilni govor, I jubljanskemu športnemu klubu in njegovim stanovskim tovarišem.
Ljubljana, v januarja 1926.
darila Trnkcczy p!. Zaszkal
z rodLino.
Zahvala.
Za mnogoštevilne Izraze iskrenega sočutja povodom nenadomestljive izgube naše nepozabne mame. stare mame, tašče, sestre in tete, gospe
Gabrijele Zupančič
izrekamo tem potom vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
Zahvaljujejo se posebej darovalcem prelepih vencev, cvetja, zastopnikom oblasti, raznih društev, C. M. družbi, Sokolu I. za tako mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, vsem političnim in žolczničarskim organizacijam, g. gerentu Turku za naklonjenost, gg. pevcem za prelepe, tolažbepolne žalostinke. Končno vsem onim, ki so v tako velikem številu spren ili ljubljeno pokojnico k večnemu počitku Vsakemu in vsem naša najprisrčnejša zahvala!
V Ljubljani, dne 16. lanuarja 1925.
GLOIOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Delniška glavnica: 50,000-000 Din Rezervni zakladi ca 10,000.000 Oln
podružnice: BriPaSce, CeSje, Črnomelj, Gorica, Krinnf. Maribor, • Mc-Jkovič, Ftlovi Sad, Pluj, Sa ajevo, Spili, Trsi. Agencija: Logatec.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadatoCe pos e
Brscofavjufl naslov:
leleSoim. Štev.: 261, 413, 502, 5«33 in 504
Otroka Ecaptao Granta. 173
(Potovanje okoli svela.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
—	Za silo bi že šlo, je odgovoril John Mangles, samo veslati bi mogli samo podnevi, ponoči pa bi se skrili v pripravno zavetje.
—	Torej so ti podleži, ki so jo popihali s čolnom ...
—	Oh, ti so bili še pijani povrhu, je dejal John A^angles. Pojim se, da so svoj beg v tej temi plačali z življenjem.
—	Tem slabše zanje, Je modroval gospod Jakob, in tem slabšo za nas, zakaj čoln bi nam presnelo prav prišel.
—	Kaj hočete še, Paganel, ga je pokaral Glenarvan, saj nas splav spravi na suho.
—	In tega se baš bojim, mylord, mu je odvrnil zemljepieec.
—	Kaj! Dvajset milj, kaj bo to za trtega, ki je prehodil vso Pan pazijo in vso Avslra.ijo! In ali nismo težav že pošteno navajeni?
—	Prijatelji, se je razvnel Paganel, saj ne dvornim niti najmanj o vašem pogumu in o srenoeti naših dveh sopotnic. Dvajset milj! To je malenkost v vsaki drugi dojeli, ni pa malenkost v Novi Zelandiji. Mislim, da me nimate za slrašijivca, saj sem vas pregovoril, da smo se podali skozi Pampe in na pot preko Avstralije. Tukaj pa, in to si zapomnite, je vse boljše kakor pa podati se v to zavratno deželo.
—	Vse jo boljše kakor pa ostati prikovan ra lrd i, ki jo viharji prej ali slej razbijejo, je pripomnil John Mangles.
—	Česa se nam je vendar toliko bati na tej Novi Zelandiji? je vprašal Glenarvan.
—	Divjakov, je odgovoril Paganel.
—	Divjakov! se je zavzel Glenarvan. Ali se jim ne moremo izognili, če popetujemo ob obali? Sicer pa, kaj bi neki par razcapanih črncev strašilo desetero Evropejcev, ki .so dobro oboroženi in ki imajo voljo, da se branijo.
—	Saj ne gre za razcaparce, je odgovoril Paganel in zmajal z glavo. Novi Zelandci so strašen rod, ki se bori proti angleški nadoblasti, proti vsiljivcem, ki jih pogosto premagajo in vedno trdi pojedo.
—- Ljudažrci, se je prestrašil Rcbert, ljudožrci!
Sličali so ga še na tihem mrmrati:
—	Uboga sestrica in gospa Helena!
—	Le nikar se ne boj, dečko moj, ga je miril ljubeznivo Glenarvan. Saj veš, da naš gospod Jakob rad pretirava!
—	Motite se, ne pretiravam ničesar, je povzel Paganel. Robert je že pokazal, o a ni več otrek, zato ravnam ž njim kakor z odrastlim in mu ničesar ne skušam prikrivati. Novoze'andci so najkrvoločnejši, da ne rečem najbolj snedeni od vseh ljudožrcev. Pcžro vse, kar jim pride pod zobe. Vojna ni zanje nič drugega kakor lov na okusno žival, ki se ji pravi človek. Priznati je treba, da je izmed vseh vojska ta še najbolj razumljiva. Evropejci pobijajo nasi rotnike, pa jih zakopljejo. Divjaki pobijejo sovražnika, pa ga pojedo. In moj rojak Toussenel je imel čisto prav, ko je dejal, da ni tako velika hudobija, če ubitega sovražnika daš na raženj, kakor pa če ubiješ človeka, ki ne mara umreti.
—	Paganel, ga je prekinil major, o tem bi se dalo prerekati, pa sedaj ni čas za to. Naj bo že razumljivo ali pa ne, da divjaki žro ljudi, mi za seclaj šo ne maramo, da bi nas pekli. Kaj krščanstvo doslej še ni meglo zatreti ljrdožrštva?
—	Pa menda vendar no mislite, da so vsi Novo-zelandci krietiani? ga je zavrnil Paganel. Samo majhen odstotek jih je kristjanov, pa pogosto ne more;o ubranili niti misijonarjev. Lansko leto so strahovito
trpinčili prečaslitega gospoda Walknerja. Pokazali so se nenavadno krute. Paori so ga obesili. Njihove ženo so mu izpraskale oči. Piii so njegovo kri," jedli njegove možgane. In to se je zgodilo leta 18G1. v vasi Opoliki, ki je le par milj daleč od Aucklanda, torej, dejal bi, pred nosom angleških oblasti. Prijatelji, Ireba je stoletij, da se predrugači čad celega plemena. To, kr.r so bili in so, to bedo Maori .še dolgo časa. Vsa njihova zgodovina je krvava. Koliko posadk so že pobili in požrli, začenši pri Tasmanovih mornariu pa tja do mornarjev z ladje Ilavves! Pa ne da bi jim šele belo meso tako zadišalo. Že dolgo pred prihodom Evropejcev so se morili med seboi, da napasejo svojo požrešnost. Med njimi je živelo dosti popotnikov. 'Ii so biii navzoči pri njihovih Ijudožrškili pojedinah, kjer so se divjaki nairaja mastili s tako slaščico kakor je žensko ali otročje meso!
—	Pojdite, pojdite! mu je ugovarjal mtror, ali niso vse te bajke zrastle v domišljiji teh popotnikov? Saj veste, kako je marsikateremu izmed njih letečo na tem, da prihaja iz strešno nevarne dežele, naravnost iz ljudožrčevega trebuha!
—	Saj tudi sam prav nič ne dvomim, da jo marsikaj pretiranega, je odgovoril Paganel. 'J oda o tem so govorili "tudi ljudje, ki jim smemo in moremo verjeli, misijonarja Kendall, Marsden, kapitan Dillon, Urville, Laplace in še drugi. Zelandci so že j)o svoji naravi krvoločni. Če umrje njih glavar, mu darujejo človeške žrtve. Mislijo, da s takimi daritvami potolažijo jezo umrlega, ki bi jo lahko i zlil nad še živimi, hkrati pa ludi verujejo, da mu tako d-t'o si žabnikov za posmrtno življenje. Ker pa te po-mrire služabnike pojedo, bi človek menil, da jih pobijejo bolj radi po-iirešnesti kakor pa rodi vraž.
—	Vendar mislim, je rriromnil John Mangles, dn igra v vrem tem njihova v r* •• vlo ' alcor liilro .spremene vero, preneha ludi ta ostudna sega.
I!!=l!i=
uram-
a t f- -S
zi O)
ti) 3
" . —<
a O
3 g
co
§ I
1 i
Sc v
CA
m f
C |
b C
2 S
-C
»s
v N
K "3
'S o
CL
k' > o
2 K
M O
J2 > na N
•v .-5
A ,E
o I
P ž
m r*
Sc
a
M
M
D >
B
I 2
"p oe > —
• ti
o -a
iS
M ^ « g
iO
N « . u,
O ^
•t	2 A
W	^ fi
(H	a
i,»n	.rt
U	-
t o
0
01
U
9 d
^ 2
iiiEU^

Brzoav. nas:ov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva	1© Telefon štev. 57, 470 in 979
Račun poštno ček. urada št. 11.943 Podružnice: Cel;e, DJnkovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, gibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—, vloge nad Din 200,000.000-—
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.

V" vsak tisoči komad se vpreša en sfaimk po 10 frankov.
poskus te, kupite komad prstnega „Eletorog'"-tcfpe> tino >ega mila in prepričajte se o njegovi tuprekos-ljivi kakovosti!
Jftcgoče, da najdete nr; nraivu tudi Vi
zlaisJ-sS
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2
Žeblji za normatne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkani — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za oare in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovam ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisije.
Prodaja se samo na debelo trgovcem. Popravlja strokovniaško gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline.
Radio-aparate
slovitega sistema »SITI« (čuje sc celo Amerika!) prodaja »Ljubljanska komercialna družba«, Ljubljana, Bleiweisova c. 18.
Kopalna peč
bakrena, malo rabljena, se prav poceni proda. -Vprašati pri upravi lista pod štev. 251.
VODNA SILA
40 KS z zidano hišo in ca. 2 ha zemljišča, pol ure od Kranja, po zmerni ceni naprodaj. Pojasnila daje France Škoiic, Rupa pri Kranju.	280
S
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prevzel
kavarno »Medulič« — Zagreli, liisa
katero hočem najvestnejše voditi. Priporočam se najtopleje cenjenemu občinstvu, katero zagotavljam, da se hočem potruditi kar najbolj mogoče, da dosežem zadovoljstvo svojih p. n. gostov.
Velespoštovanjem	V. TRATNIK.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
VlfljCIElEll POSO
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotelo »Umou«,
Hranilne vloge se obrestujejo
ita*Mg©diiejše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i, t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
POSLOVNE KNJIGE
P. n. bančnim zavoaom ter industrijskim podjetjem dobavljam poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v Jim in irpežtti vezavi v najkrajšem času.
KNJIGOVEZNICA IN ČRTALNICA A. JANEŽIČ, Ljubljana, Florijanska ulica št 14.
Župnijski uradi, cerkveni predstojniki, trgovci,
Pozor! Suečnica se bliža.
Podpisana tvrdka izdeluje ter ima v zalogi prvovrstne voščene oltarne sveče vseh velikosti, jamčeno dobre kakovosti, kakor tudi vse cerkvene potrebščine: voščeno prižig, vrvico, kadilo, oglje za kadilnico, vošč. zvitke gladke in okrašene po jako nizkih cenah. Za p. n. trgovce krasno okrašene sveče z zatimi in srebrnimi obrezi ter svetimi podobami. Zahtevajte cenik! Pri večjem naročilu (nad 50 kg) franko zaboj. Izvršite takoj naročilo! - Se priporočata
Pisanec & Dolinšek, Ptuj,
svečama, med čarna, slaščičarna.
za tanin kupuje stalno in prosi olerte z navedbo nakladalne postaje in množine
Zrinsko-Frankopanska ulica št. 4,
Rodbine naseinikov in poi sk: delavci!
Kanadska vlada je za pomlad 1926 dovolila naselitev gotovega števila poljskih delavcev in kmečkih rodbin.
To število ie pa majhno ln se ne sme prekorrčitl.
Oni, ki se zanimajo za pobližje pogoie, dobe vsi
brezplačne !nfr»rm"c;ie pri
CH*§ADIAN P&CIFiC
Liu^ljana, ios. Zidar, Dunaiska 31 Za?reb, Petriniska 40
v Vaši roki se nahajajoče
Premog, drva, oglje, hriheti in boks.
»ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8, Ljublj. - Tel. 220.
ELEKTRO-COMPANT o*«.
UU8UANA ei«)r.« «nd«lall SvP«lrac«sU.l$.
2	cevni aparat, kompleten Din 2500"—
3	„	„ „ 3000--
4	„	„ „ 4200*
V teh cenah so vračunjene vse pri-tikline z dvema naglavnima slušaloma.
Zajamčeno sprejemanje skoro vseh evrop. postaj.
Plačila na obroke.
Za amaterje vsi posamezni deli zelo poceni. — Radio-klubi 10% popust.
Naznanilo preselitve.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem
preselil fotesrafični atelje
99
iz Beethovnove ulice 6 - v lastno poslopje,
sosedna Knafljeva ulica št. 4
(nasproti Narodne tiskarne). Za nadaljnjo naklonjenost se vljudno priporoča
Viktor Kune
laslcik tvrdke atelier »VIKTOR«.
Kr. onoleSKa ooS.no-D:roMna Unija.
Generalno zas.opstvo za kraljev no i>Hi.
vrgfK^-^ir-7 Trg I. Stev. 17
Redni potniški promet:
Hamburg -Cherb urg— Southampton v Novii York in ICamacio Chcrbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Sant s, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov l., 2., razreda. Kabine 3. razreda z a in 4 posteljami. Udobnost. - Sigurnost. - Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjrrgjeva iglica 9!. — IJubtjana, KolodvorsUa ul. i6. - Metkovič, Ivo Vera a. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bcčkerek,
Kralja Aleksandra 4. Brzoj. naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMA!LPAC"
Za Eosno, lierccgo vino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
Za Jugoslovansko tiskarno v Iaubliani: Karnl č*&
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc T armadi**.
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici