Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Grehi ia izdajstvo nad iugoslovensktm nacionalizmom. Medtem ko se naši neodrešeni bratje v Italiji bore za svoje nacionalne pnavice in Nemci v Avstriji ne dajo Silovencem niti ene slovenske šole, daje naša vlada Nemcem pri nas sledeče koncesije, ki jih Nemci zahtevajo: 1. Cerkveno-šolsko avtonomijo. glasom katere lahko ustanavljajo konfesionalne Ijudske in srednje šdle pod upravo posebnega cerkvenega sveta. Te šole naj vzdržuje država. 2. Nemci zahtevajo nemško občinsko upravo in uradni jezik, kjer so v večini; 3. nemški jezik na sodiščih; 4. upoštevanje Nemcev pri razdelitvi zemlje; 5. podpiranje nemških gospodarskih podjetij; 6. načelniško mesto v prosvetnem ali verškem ministrstvu; 7. siužbovanje nemskih rekrutov v kulturnih krajih države. :— O tem pišejo srbski Hsti sledeče: Veči deo ovih zahteva ušao je u sporazum izmedu vlade i Nemaca. Glavni odbor nemačke stranke odobrio je dosadašnji rad svoje stranke i ovlastio klub da pomaže vladu dotle dok ta vlada daje garancije da če izilaziti na susret zahtevima nemačke stranke. — Glavni odbor stranke je sprejel v Zemunu sledečo re- solucijo: »Glavni odbor nemačke stranke odaje poslaničkom klubu, a osobito njenom predsedniku dr. Kraftu svoje priznanje i hvalu za držanje u poslednje vreme i izražava im potpuno poverenje. Glavni odbor prima sa zadovoljstvom na znanje da je nova vlada voljna da primeni načela pravde i ravnopravnosti u punoj meri i prema nacionalnim manjinama i nada se da poslanički klub neče propustiti da radi na ispunjenju minimalnih zahteva stranačkog programa. Glavni odbor pozdravlja nastojanja poslaničkog kluba da stvori dobre i pouzdane odnose sa svima strankama u državi, kako bi se na taj način doprinelo stvaranju preduslova za prijateljsko sporazumevanje i zbliženje svih naroda naše države i za konačno konsolidovanje zajedničke nam otadžbine.« — Žalostna nam majka, da pride do takih koncesij. —r Škandalozne razmere pri ustmenih izpitih slov. učiteljiščnikov v Tolminu. »Novice« pišejo, da so morali vsi oni dijaki in dijakinje, ki končajo letos učiteljišče k ustmenirn izpitom v Videm (Udine). Poročilom o ravnanju dotične izpraševalne komisije z našimi dijaki v Vidmu skoro ne moremo verjeti. Predvsem velja Tolminsko učiteljišče za slovensko. V resnici so se tudi nekateri predmeti. kakor: prirodopis, fizika, računstvo in dr. poučevali v slovenščini. Samoobsebi umevno tedaj — kdor ima koliokaj soli v glavi bo to razumel — da ne more dijak biti izprašan iz teh predmetov v drugem jeziku. kakor v tistem, v katerem se jih je učil, ker mu v drugem jeziku manjkajo tehnični izrazi. Videmski profesorji pri izpraševalni komisiji bi kat pedagogi rnorali to vedeti! Toda kaj še! Komisija je bila sestavljena Je iz italijanskih profesorjev. Vsi predmeti so se izpraševali izključno v italijanščini. Tu pa tam bi moral nastopati kot tolmač nek g. Paušič. profesor videmske realke. Ta je bil edini, ki bi lahko kaj pomagal našim dijakom. edini ki bi jim moral' biti v tem mučnem položaju v tolažbo in pogum. a se je obnašal tako, da se je naših dijakov upravičeno polastil obup! Celo ravnatelj tolminskega učiteljišča. g. Calvi, je absojaf te kričeče razmere! Se razume. saj ni to njemu in zavodu v tiikako čast! Izid te res čudne skušnje bodo maturanti izvedeli komaj čez en mesec. Vkljub temu pa mora vsak, ki rekflektira na učiteljsko mesto, predložiti prošnjo do 31. julija! Kakšno spričevalo pa naj prosilec predloži?! Ko smo slišali o teh škandaloznih razmerah, smo le obžalovali. da se niso naši dijaki dvignili in odšli. Upamo kljub temu. da bo ta slavna skušnja razveljavljena ter da bo g. ravnatelj Calvi in ves učiteljski zbor tolminskega učitefjišča, ki je pri tem tudi prizadet. zahteval, da se dijaki podvržejo drugi, za to sposobni slovenski komisiji! nMi ne maramo onih, ki pristopijo v našo organizacijo zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi tistih ne, ki izstopijo iz oiganizacije, če mesta ne dobe. ^Principiis obsta" — načela naj veljajo. Iz govora pov. Luke Jelenca na IV. pokr. skup. v Krškem, 8. jul. 1924.